SPORAZUM ZA TRAJNO KOOPERACIJO
Poslovno in tehniško sodelovanje s tovarno »Gorenje« iz Velenja
Vedno ostrejši in zahtevnejši pogoji prodaje izdelkov, M jih diktirajo domača dal zlasti tuja tržišča, a jih je gospodarska reforma postavila v ospredje in kot izhodišče gospodarske dejavnosti narekujejo proizvajal-, cem, da ob vedno težjem konkurenčnem boju preidejo v široko kooperacijo in delitev deda s sorodnimi podjetji. Zlasti potrebna in nujna je ta preusmerienaat pri proizvajalcih, katerih proizvodnja •se dopolnjuje, M-je nekako organsko povezana med ; sebeji§§
Naše, podjetje., ima spričo silno razvejane dejavnosti .ši-. roke - možnosti in hkrati tudi velike naloge, da v novih spremenjenih . gospodarskih pogojih doseže postopno ugodnejši, večji in nepreki-njeni razvoj proizvodnje.
Tako sta med vsemi panogami morda področji proizvodnje elementov za avtomatizacij o in -; splošno elektroniko dejavnosti, ki s svojo moderno tehnologijo najbolj posegata v koncept razvoja drugih sorodnih panog, pri nas v našem podjetju pa nimata takih Samostojnih pre-
tenzij kot druge dejavnosti s končnimi izdelki, že na prvi pogled je zato očitna nujnost njune kooperacije s tistimi proizvodnimi podjetji, kjer imata ti dve dejavnosti osrednji pomen in sta hkrati, tudi nosilec modernizirane proizvodnje..
Vodstvo' našega podjetja je to gospodarsko proizvodno povezanost hitro doumelo--in prišlo do ugotovitve, da je največ stičnih točk teh panog pri vehkoserijski proizvodnji avtomatiziranih. gospodinjskih aparatov. Zahvaljujoč vse dejstvu, da smo dokončno zapustili nezdrava avtarkična pota razvoja, ni hi J o težko ¡najti. naj priklacl-nejšega m najresnejšega .partnerja;pri teh. kooperacija skih poslih. Tovarna gospodinjske opreme »Garanje«"- iz Vedenja je vsekakor podjetje, ki si je v nekajletnem poslovanju pridobilo največ ugleda in veljave. Njen posluh za sodobne želje potrošnikov im potreba po vrhunski tehnologiji sta jih nezmotljivo privedla na pot •avtomatizacije in uporabe elektronike v proizvodih, saj si danes njen bodoči proiz-; vod — avtomatični pralni
stroj, me moremo več. zamisliti brez malih in srednjih elektromotorjev, ; .: stikal im elektronike, ki uravnava celoten proces pranja od začetka do konca.
Tovarna , je specializirana za mehansko obdelavo proizvodov, ne posega pa v dejavnost proizvodnje elementov za avtomatizacijo in elektroniko. In prav tod ima stične točke z-našo dejavnostjo, ki nima. namere niti. kapacitet za. finalizačijo tovrstne proizvodnje/ marveč le težnjo poiskati si trajnega odjemalca za te elemente in si s tem zagotoidti nemoten razvoj in nadaljnjo specializacijo..
, Upoštevajoč te stične točke in razloge sodobne ekonomike so se pričeli že pred meseci razgovori o potrebi medsebojnega poslovnega in tehniškega sodelovanja med našim podjetjem in tovarno »Gorenje«. Tovarna, ki gradi ¡nove proizvodne prostore za letno kapaciteto: 200.000 pralnih strojev, tkani že v aprilu pričeti z redno proizvodnjo treh vrst pralnih strojev. in' jih bo že letos izdelala, približno 40.000.
(Dalje na G strani)
POKOJNI PODPREDSEDNIK ZIS BORIS KRAIGHER
Izgubili smo velikega revolucionarja, politika in tovariša
Trenutek tik pred podpisom okvirne pogodbe o poslovnem in tehniškem sodelovanju podjetij ISKRA in GORENJE.
Od leve proti desni: glavni direktor ZP ISKRA Vladimir Logar, glavni direktor tovarne GORENJE Ivan Atelšek, predsednik republiške gospodarske zbornice Drago Dolinšek in Franc inž. Vršnak pomočnik direktorja našega programsko tehničnega sektorja.
Kranj, 5. januarja — Ob 14 uri se je-zbral delavski svet Eiektromehanike s predstavniki uprave im družbeno-po-litičnimi delavci k žalni Seji' v počastitev tragično preminulega Borisa Kraigherja in •njegovega sina, kjer je govoril o liku in delu velikega revolucionarja sekretar ObK ZK Kranj tov. Aci Puhar.
BESEDE NAMENJENE ; UMRLEMU BORISU
»Preveč tragična smrt je presunila vso jugoslovansko javnost, -še posebej pa nas Slovence. Na povratku iz zasneženega Bohinja z novoletnega počitka se je vračal na delo v Beograd podpredsednik ZIS Boris Kraigher. Med potjo sta v prometni nesreči za vedno izdihnila on in njegov sin Janez.
Ko človeka ni več med nami, se šele resno spomnimo — kdo je bil, kakšen je bil, kaj je delal, in koliko dobrega j e. naši družbi nudil s svojim delom.
Njegova pot naporov, odrekanj, boja in dela se prične že daleč pred drugo svetovno vojno. Leta 1934, ko je postal član KP Jugoslavije. Živel je goreče za naš novi čas, vzgajal okrog sebe napredno mladino, preživel leta zapora v Sr. Mitroviči — študiral, organiziral vstajo v Ljubljani, bil zaprt v Gonarsu, organiziral pobeg, bil komisar glavnega štaba NOV Slovenije, sekretar CK KP za Julijsko Krajino itd.
Celo desetletje je vodil IS Slovenije in v času burnega
razvoja, naše domovine daj al velik delež k oblikovanju novih družbeno-ekonomskih odnosov im procvitu Republike.
. Zaradi revolucionarne predanosti, požrtvovalnosti, delovnih ¡sposobnosti je postal leta 1963 podpredsednik ZIS. Prav na tem odgovornem delovnem mestu v federaciji se je lotil najtežavnejše; naloge zadnjega obdobja — ponovne realizacije gospodarsko-druž-bene reforme, kot je to terjal že 8. kongres ZKJ.
V spominu nam bodo ostale njegove besede na 3. plenumu ZKJ, ko je dejal: »Doslednost izvajanja reforme pomeni tudi odločno izvajanje sklepov 8. kongresa ZKJ — a ta doslednost se različno tolmači... Bujni razvoj je postavil na dnevni red celo vrsto težavnih problemov, ki smo jih v minulih letih izvrševali. prepočasi in, neodločno. B. Kraigher je 1. 1965 odkrito, argumentirano povedal, da reforma ni le posledica burnega razvoja, ampak tudi ukrep za odstranitev vseh anomalij, ki so ob tem razvoju nastale. Ta najdo-slednejši. borec za zmago samouprave in družbeno gospodarske reforme je pri svojih odločitvah vedno terjal premišljenost, kvaliteto in demokratičnost razprav — a vedno z vso energijo terjal spoštovanje ukrepov, predvsem pa neomajno vero v zmago ciljev 8. kongresa ZKJ.
Pri delu je od sebe in od vseh terjal vedno »doslednost« — in tudi na 3. plenu-(Dalje- na 2. strani)
Izgubili smo velikega revolucionarja, politika in tovariša
Razprava o vlogi zveze komunistov
(Nadaljevanje s 1. strani) mu ZKJ je dejal med drugim: »v letu 1966, 1967 in celo v 1968 — odvisno kaiko »dosledno-« bomo izvajali naloge reforme — bomo prav v teh letih morali najbolj varčevati v potrošnji investicijskih sredstev. Prav v konvertibilnosti dinarja je videl pot, da bo ta dinar merilo produktivnosti dela, ker se le na tej osnovi lahko otresemo vseh političnih pritiskov na področju naše investicijske politike.
B. Kraigher je mislil dosledno, precizno, znanstveno proučeval vsa vprašanja, tehtal vse besede, a vedno je mislil in ukrepal za daleč naprej.
Prejšnji mesec je v Zvezni skupščini že lahko dejal: »Povrnilo se je zaupanje v dinar, to je že merilo uspehov v gospodarstvu — da je že pravi element samouprave — ker je dinar element odnosov, poslovnosti brez intervencij administrativnih sil.
V izvajanju reforme je bil nepopustljiv in je ta veliki gospodarstvenik, politik, iskren Jugoslovan, v vseli spletih, ki jil.r vedno porajajo ekonomsko družbene razlike, terjal disciplino, ker je vedel, da je le zavestna podreditev vseh proizvajalcev v Jugoslaviji lahko garant končnega uspeha.
Ko je napovedoval stabilizacijo gospodarstva v letu 1967 ob najtežjih pogojih in operacijah reforme, kot so: nov devizni režim, nov kreditni sistem, valorizacija osnovnih’ sredstev, ni izpustil iz vida najpoglavitneje, zato je dejal: »Vse to mora peljati k ustreznemu izboljšanju standarda, ki bo prav v letu 1967 nujno poglavitni cilj in motiv ukrepov ekonomske politike.«
B. Kiaigher nas je zapustil v času, ko je ves zagret za uresničitev reforme dajal od sebe vse svoje intelektualne napore — zapustil nas je v času, ko bi ga vsi jugoslovanski narodi najbolj potrebovali. Zapustil je nedokončano delo, delo, ki je bilo namenjeno nam vsem delovnim ljudem Jugoslavije. Danes ocenjevati pomembnost njegovega dela je težko, čas pa lahko v kratkem pokaže veliko praznino, ki jo je zapolnjeval ta veliki komunist, mislec, gospodarstvenik in državnik.
Njegove zamisli, izrečene besede zadnjih dveh let naj nam bodo svete, naj nam bodo »oporoka«, da bomo ohranili nanj spomin predvsem s tem, da bomo njegove zamisli družberio-ekonomske reforme dosledno izpeljali.
To naj velja za vse delovna ljudi, še posebej pa za vse komuniste. V tem obdobju smo izgubili vodilnega gospodarskega. stratega — člo-
veka, ki je na sprejetih odločitvah vztrajal... Vztrajajmo tudi mi vsi na uresničevanju njegovih idej sedaj, ko ga ni več med nami.
Naj živi spomin na velikega revolucionarja, heroja vojne in heroja dela.
Izrecimo mu večno zalivalo za vse, kar nam je v svojem
napornem, a uspehov bogatem življenju dal.«.
Zatem so navzoči z enominutnim molkom počastili Spomin na umrlega narodnega heroja. Na kraju pa je bila prečrtana in odposlana Zveznemu izvršnemu svetu in predsedstvu CK ZKJ naslednja brzojavka:
Žalna brzojavka
Naš delovni kolektiv je globoko pretresla nenadna tragična vest o smrti člana predsedstva CK ZKJ in podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tov. Borisa Kraigherja, ki je že v rani mladosti posvetil svoje življenje ZK in revolucionarni preobrazbi naše dežele, Tov. Boris Kraigher je bil veliki sin malega naroda, ki ga je v najtežjih dneh. sprejet za enega od svojih voditeljev.
Življenje Borisa Kraigherja je bila ena sama stvaritev in boj za napredek, ki nam je postal smoter življenja in delovanja na vseh področjih, kjer se je udejstvoval. Bil je človek, ki ga je oplemenitilo stvarno delo, neuklonljiva volja in vztrajna prizadevanja odpirati vedno nove poti v razvoju naše družbe.
Gospodarska in družbena reforma je tesno povezana z njegovo osebnostjo. Dal ji je svoj navdih ustvarjalca — gospodarstvenika, ki je začel veliko delo z namenom, da si utremo nova pota v družbenem in gospodarskem razvoju.
Njegovo začeto delo je postalo tudi naše delo, ki ga bomo morali nadaljevati tako, kot če bi bil on še vedno med nami.
Po brionskem plenumu je tovarniški komite zveze komunistov v Elektromehanski v Kranju imenoval komisijo, ki je imela nalogo, da je proučila dosedanje delovanje organizacije ZK in njenega članstva. Komisija je svojo nalogo začela s tam, da je pripravila teze, ki so usmerjale razpravo na osnovnih organizacijah ZK. Izdelala se je analiza dejavnosti osnovnih organizacij in tovarniškega komiteja za obdobje zadnjih dveh let na podlagi zapisnikov. Poleg tega pa je uporabila razprave na OO ZK po predhodno pripravljenih tezah v katerih je bila osnovna nit: »kje so vzroki za slabo aktivnost članov in organizacij ZK v preteklem obdobju«.
O zbranem gradivu in stališčih komisije je razpravljal tovarniški komite na razširjeni seji s sekretarji osnovnih'
organizacij konec decembra preteklega leta. Namen seje je bil v tem, da komite zavzame stališče o nadaljnji obliki organiziranosti komunistov znotraj tovarniškega ■komiteja Elektromehandke. Po daljši in burni razpravi je bilo zavzeto stališče, da se dosedanje organizacijske oblike ne menjajo. Dejavnost organizacije zveze komunistov pa se popestri z organiziranjem aktivov komunistov po vnaprej., določenih vprašanjih. Poleg tega se poziva člane ZK, da se aktivno vključijo v družbenopolitično dejavnost na terenu, kjer živijo. V tem mesecu bodo redne letne konference ZK po osnovnih organizacijah. Na osnovi zaključkov konferenc bo možno napraviti povzetek stališč vseh komunistov znotraj naše organizacije glede oblik in vloge ZK.
F. F.
Delo sindikata v Sežani
Vzgoja kadrov v pogodbenih delavnicah
Nekajkrat doslej srno že pisali v našem listu, da ima servisna služba naše prodaj>-no-servisne organizacije na področju vse države razen nekaj lastnih servisnih delavnic tudi prek 240 pogodbenih delavnic, v katerih potrošniki lahko dobijo servisno pomoč za izdelke naših tovarn.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je v marsikateri izmed teh pogodbenih servisnih delavnic strokovno znanje zaposlenih takšno, da so te delavnice le s težavo opravljale servisiranje naših izdelkov, ker so morda za takšno delo imeli njihovi delavci premajhne izkušnje.
Prav to je narekovalo servisni službi, da se je ob sodelovanju samih teh pogodbenih delavnic zlasti v južnem delu države, lotila obsežne, vendar pa koristne in nujno potrebne naloge — strokovnega izpopolnjevanja zaposlenih v teh pogodbenih delavnicah. Seveda je skrbno bdela pri tem tudi nad strokovnim znanjem kadra v lastnih servisnih delavnicah,, zavedajoč se, da je od dobre servisne službe odvisna uspešnost prodaje naših izdelkov in končno tudi dobro ime podjetja.
V letošnjem letu je tako servisna služba storila že
precej za izboljšanje strokovnosti v pogodbenih delavnicah. Organizirala je namreč dva tečaja za kader iz tistih pogodbenih delavnic, ki opravljajo garancijsko servisiranje naslednjih naših izdelkov: radijskih sprejemnikov, gramofonov in ojače-valnih naprav.
Na obeh tečajih je sodelovalo nad 50 članov kolektivov pogodbenih delavnic, ki so si v tečaju pridobili potrebno teoretično in praktično znanje, katero bodo lahko koristno uporabili pri nadaljnjem popravljanju Iskrinih izdelkov.
Servisna služba Iskre pa je letos še drugače nudila možnost za strokovno izpopolnjevanje kadra v pogodbenih servisnih delavnicah, in sicer je sprejela v lastne servisne delavnice v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu, Skopi ju in v Beogradu na prakso lepo število mehanikov iz pogodbenih delavnic. Ti mehaniki so v času prakse pridobili pri popravilu naših izdelkov, prepotrebno praktično znanje kar jim bo nedvomno koristilo pri nadaljnji dejavnosti v svojih delavnicah, hkrati pa zagotovilo solidno servisiranje naših izdelkov..
(Dalje na 6. strani)
Sindikalna organizacija v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani je bila vsa leta nazaj ena izmed aktivnih v tovarnah Iskre. Tudi za lansko leto so bile v načrtu predvidene določene akeije sindikalne organizacije, vendar ob koncu leta večina le-teh ni bila izpeljana, ker je vse leto bila sindikalna blagajna prazna. Podružnica ni imela lastnih sredstev, niti s strani tovarne niti s strani sindikalnega odbora združenega podjetja ali občinskega sindikalnega sveta.
Ob tako pofaznih finančnih: pogojih kaj več tudi pričakovati ni bilo, kljub temu pa ne moremo reči, da je sindikalno delo v tovarni zaradi tega povsem zaspalo, članstvo sindikalne organizacije je . med letom pogostokrat razpravljalo o problematiki tovarne, kar je najboljši dokaz dela sindikalne organizacije. Marsikaka pobuda ali predlog za izboljšanje položaja v tovarni je prišla prav s takšnih sindikalnih sestankov.
Med letom so člani sindikalne organizacije v sežanski tovarni, ki se navdušujejo za šport, sodelovali na nekaterih občinskih tekmovanjih, svoje zamisli, da bi si s prostovoljnim delom in mini-
malnimi stroški za tovarno uredili nekatera osnovna igrišča za tekmovanja in rekreacijo, pa doslej žal še niso uspeli izvesti. Delno je temu krivo pomanjkanje denarja v sindikalni blagajni, zlasti pa to, da ustrezni občinski organi še niso ugodno rešili vprašanja zemljišča za tovarno, na katerem naj bi zrasli ti športni objekti, čeprav bi lahko služili razen članom delovnega kolektiva tudi drugim športnikom.
Nekaj, kar je ob danih pogojih sindikalni organizaciji le uspelo izpeljati, je bilo to, da je članom kolektiva v sodelovanju s trgovskim podjetjem Preskrba omogočila nakup oblačil na brezobrestni kredit, prav' tako pa tudi ugodnejši nakup alkoholnih pijač za novo leto.
Za konec januarja sindikalna organizacija pripravlja letno konferenco, na kateri se bodo pogovorili o vsej, dovolj pereči problematiki tovarne, pa nedvomno tudi o tem, da bi vsaj skromen del ustvarjenih sredstev mo» rala dobiti za svojo dejavnost tudi sindikalna organi« j zacija, če hočemo, da bomo v letošnjem letu lahko go- j vorili o bogatejši dejavnosti te sindikalne organizacije.
-C-
IZ ŽELEZNIKOV
Delavski svet tovarne razpravljal o ugotovitvah komisije generalnega direktorja
Železniki, 10. januarja 1967. — Danes popoldne je delavski svet tovarne elektromotorjev v Železnikih Imel svoje prvo zasedanje, na katerem je razpravljal predvsem o ugotovitvah komisije generalnega direktorja združenega podjetja, glede nastalega položaja v tovarni ln odgovornosti za takšno stanje. Razprava o poročilu komisije se je precej zavlekla, zato smo prisiljeni o tem poročati šele prihodnjič.
Z
Iz „Elektromehanike”
Zaključujemo leto 1966
Plan za mesec december je bil postavljen v vrednosti 16,536.175 N din. Da bi dosegli povišani letni plan, bi morali v decembru izdelati še za 11,360.000 N din. Letni plan je bil dosežen 20. decembra. Do konca leta je bilo izdelanega še za 4,920.000 N din„ tako da je letni plan presežen za 2.7 %.
V prejšnjih letih je bila v mesecu decembru dosežena zelo visoka: proizvodnja, kar pa v letošnjem letu ni bil slučaj. V prejšnjih letih smo namreč med letom čutili veliko pomanjkanje materiala, tako da smo imeli ob koncu leta velike vrednosti nedovršene proizvodnje. Zaradi forsiranega dela je po navadi
uspelo v mesecu decembru to proizvodnjo dovršiti. V preteklem letu je material razmeroma dobro ' dotekal, tako da v mesecu decembru nismo imeli takih vrednosti na pol izdelanih izdelkov. V preteklem decembru prav tako nismo skušali finalizi-rati za vsako ceno. Prejšnja leta je namreč obstajala tendenca, da naj bi montaže čim bolj zaključile odprte serije, da bi bilo delo pri inventuri bolj enostavno. Razumljivo, da je potem zaradi tega trpelo delo v mesecu januarju. V letošnjem letu pa je naš namen, da mora tudi v mesecu januarju proizvodnja teči normalno, kot vse druge mesece leta.
milij. N din. Sicer je mesec december precej nad letnim povprečjem, saj to znaša
15,600.000	N din. V mesecu decembru je bil visoko nad predvideno proizvodnjo obrat stikal, najnižjo proizvodnjo pa je dosegel obrat avtomatskih tel. naprav.
Mesec:	operativni plan eksterne proizvodnje	izvršena proizvodnja	dnevna proizvodnja'	%
januar	13248.270	12,972.291	538.600	97.5
februar	12,969,197	14,252.004	593.800	109,-
marec	14,112.880	14,969.664	675.800	106.-
april	15,061.900	16,687.258	667.500	110.7
maj	14,347.640	15,918.198	692.100	110.7
junij	16,100.000	17,558.908	703.536	109.1
julij	13,000.000	14,494.825	630.210	111.4
avgust	14,445.806	15,445.408	594.054	106.9
september	16,545.226	15,750.074	614,003	95.2
oktober	16,833.991	16,555.911	666.000	98.9
november.	. 15,919.911	16,306.067	741.184	102.4
december	16,536.175	16,286.489	626.402	98.5
skupaj	179,103.096	187,280.797		104.6
V mesecu decembru je bila dosežena razmeroma nizka proizvodnja kljub večjemu številu del o vn iti dni. Kar 6 mesecev je bilo v preteklem letu, v katerih je bila dosežena višja povprečna dnevna proizvodnja, kakor v
mesecu decembru. Sicer je po višini proizvodnje mesec december na 5. mestu. Najin očne j ši mesec je bil junij, ko smo dosegli kar 17.5 milij. N din proizvodnje. Najslabši je bil mesec januar, ko proizvodnja ni znašala niti 13
Obdaritev
upokojencev
Predzadnji dan preteklega leta dopoldne so se v sejni sobi tovarne elektrotehničnih aparatov v Ljubljani zbrali povabljeni upokojenci tovarne. Sprejel jih je direktor tovarne, tov. Ivo Klešnik, ko jim je ob skromni zakuski povedal kako tovarna posluje in s kalcnšimi problemi se bori, odgovarjal pa je tudi na njihova številna vprašanja.
Vsakega od povabljenih 19 upokojencev so nato presenetili s kuverto, v kateri je bila novoletna nagrada upokojencem, ki so dolga leta sodelovali v tovarni in si prizadevali, da bi se čim bolj uveljavila in razvila. Upokojenci so si nato v spremstvu direktorja in ostalih vodilnih uslužbencev ogledali tovarno in se — razumljivo, še posebno dolgo zadržali ob mlajših delavcih na tistih delovnih mestih, kjer so pred časom delali sami. Marsikaj jih je zanimalo in tako se je njihov novoletni obisk v tovarni zavlekel prek 13. ure, ko so zadovoljni in hvaležni za prijetne ure in novoletno nagrado delovnega kolektiva, kateremu so nekoč pripadali sami ,spet odšli na svoje domove.
DE in obrati	plan eksterne proizvodnje	izvršena proizvodnja	% '
Mont. rotac. strojev	1,307.500	1,019.516	77.9
Obrat števcev	6,086.500	5,196.545	84.9
Obrat stikal	2,251.390	3,650.585	162.1
Montaža kinoakustike	1,059.300	1,059.931	100,-
Obrat avt. tel. naprav	4,893.200	3,714.573	75.9
Dbrat urnih meh	3.000	110.115	3670,-
Deli za posl. enote	545.000	723.152	132.3
Proizv. storitve	300.085	412.743	137.9
Skupaj tovarna	16,445.975	15,860.160	96,4
Tehnični razvoj	90.200	426.329	472,-
Skupaj	16,536.175	16,286.489	98.9
Iz montažnega sektorja PSO
Kljub težavam z opremo in materialom izredno dobri rezultati
Med letom smo nekajkrat rimi materiali
poročali o delu in težavah
in pomanjklji-
vo opremo na gradbiščih, ja
montažnega sektorja PSO ki v novembru montažni so mu ga povzročale neredne . g	.	....
dobave raznega materiala in SVOJO obveznost izpolnil sicer opreme s strani tovarn. Kljub le 90 klJub temu pa si ja tem, včasih nemajhnim teža- v prejšnjih mesecih pridobil vam, pa je delovnemu kolek- tolikšno prednost, da je do tivu montažnega sektorja konca novembra izpolnil 93% uspelo, da je v lanskem letnega plana, ki je znašal za letu dosegel izredno dobre po- lansko leto 7,400.000 novih slovne rezultate. To ugotovi- dinarjev. V novembru je do-tev nam potrjujejo že podat- segel realizacijo v višini 553 ki za november, ko je mon- tisoč 393 novih dinarjev, pri tažni sektor ob koncu meseca čemer je na material odpadlo izvršil 98 % svojih letošnjih 165.846 din, na delo 379.787 in planskih nalog.	na ostalo 7.769 novih dinar-
Montažni sektor Je do no- Jev-vembra dosegel realizacijo v V enajstmesečni realizaciji višini 7,238.485 novih dinarjev, montažnega sektorja PSO, v s čimer je za 11 % presegel višini 7,238.485 novih dinar-plansko zadolžitev za enajst jev pa odpade na material mesecev letošnjega leta. če 2,501.912 novih dinarjev, na primerjamo lansko obdobje delo 4.347.988 in na ostalo od januarja do novembra z 388.585 novih dinarjev.
1. 1965, pa je lanska realizacija kar za 30 % večja, kar je ob malone enakem številu zaposlenih nedvomno odličen rezultat in znak velike prizadevnosti celotnega kolektiva montažnega sektorja PSO.
Iz že prej omenjenih razlogov, zaradi težav z nekate-
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Predlogi za spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o podjetjih
L
Delavski svet združenega podjetja ISKRA KRANJ je «la svoji zadnji seji dne 28. decembra 1966 sprejel sklep, da se pristojnim zveznim organom da pobudo za uvedbo postopka za spremembe in dopolnitve TZP.
V teku enoletnega obstoja združenega podjetja je prišlo na dan nekaj očitnih napačnih rešitev v TZP, na katere smo že delno opozarjali v razpravi o osnutku TZP. To so problemi, ki po našem globokem prepričanju usodno vplivajo na daljnji razvoj združenega podjetja, kakor tudi same integracije v jugoslovanskem gospodarstvu.
Ti problemi so zlasti naslednji:
1.	problem načina jamčenja za obveznosti posamezne organizacije,
2.	problem pokrivanja izgub,
3.	problem uvedbe stečaja nad organizacijo,
4.	problem pristojnosti za reševanje sporov med organizacijami v sestavu združenega podjetja.
V naslednjem predlagamo konkretne spremembe in dopolnitve TZP:
Ad 1.
Problem načina jamčenja za obveznosti posamezne organizacije
Člen 102 Temeljnega zakona o podjetjih glasi:
»Organizacija v sestavu združenega podjetja sklepa pogodbe v skladu s statutom, načrtom podjetja in sklepi njegovih organov, ki se nanašajo na poslovanje podjetja.
Pogodbe, ki jih sklepajo organizacije v sestavu podjetja, imajo pravni učinek proti drugim, čeprav niso v skladu z akti iz prvega odstavka tega člena.
Za obveznosti iz pogodb, ki jih je sklenila, jamči organizacija v sestavu podjetja.
Če je podjetje poravnajo obveznost iz pogodbe, ki jo je sklenila organizacija - v njegovem sestavu, ali so jo poravnale druge organizacije v sestavu podjetja imajo pravico do povračila izplačanega zneska od organizacije, za katero ®o poravnali obveznost, in sicer iz sredtev, ki jih ta doseže s svojim poslovanjem (regres).
Na podlagi zahteve za regres, ki se vloži preko podjetja, in ustrezne dokumentacije je banka skladno s statutom podjetja dolžna izvršiti prenos sredstev z ra-čfrna organizacije v sestavu podjetja na račun tistega, ki zahteva regres.
Ce je kakšna organizacija v sestavu podjetja mnenja, da prenos sredstev z njenega iačuna ni bil utemeljen, lah-
ko predloži zadevo notranji arbitraži. V tem primeru prenese banka sredstva na račun tistega, ki zahteva regres, po odločbi arbitraže.«
Predloga za spremembo tega člena sta naslednja:
Prva varianta:
Prvi in drugi odstavek ostaneta.
Tretji odstavek naj se glasit
»Za obveznosti iz pogodb, ki jih je sklenila organizacija, jamči organizacija v sestavu podjetja z vsemi svojimi sredstvi.«
Četrti, peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.
Druga varianta:
Prvi in drugi odstavek ostaneta.
Tretji odstavek naj se spremeni in glasi:
»Za obveznosti iz pogodb, ki jih je sklenila, jamči organizacija v sestavu združenega podjetja z vsemi svojimi sredstvi.
če obveznosti ni mogoče poravnati iz vseh sredstev organizacije v sestavu podjetja, iz sredstev drugih or-
ganizacij v njegovem sestavu pa samo, če je ni mogoče poravnati iz sredstev podjetja in če je tako določeno v statutu združenega podjetja ter v pogodbi med organizacijami jn združenim podjetjem.
Merila in način poravnave ter povračila so določeni s statutom in pogodbo med organizacijami in združenim podjetjem.«
Peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.
Obrazložitev:
Člen 102 v dosedanji obliki Temeljnega zakona o podjetjih uzakonja najprej subsidiarno odgovornost združenega podjetja, nato pa solidarno odgovornost organizacij v združenem podjetju. Ta rešitev je v nasprotju z osnovnimi samoupravnimi pravicami organizacij, ker delovnim kolektivom odvzema materialno osnovo samoupravljanja ia vodi k prelivanju sredstev med organizacijami tudi te-daj,‘ko niso podani ekonomski interesi, oziroma ko ni podana ekonomska upraviče-
(Nadaljevanje e 3. strani)
Obrat rotacijskih strojev je v mesecu decembru montiral EVS-10 le za izvoz, tako da ni bila dosežena količina, ki je bila predvidena v mesečnem planu. Manj je bilo montiranega tudi EVS-06, ker nismo imeli mase za lupine. Montirana je bila tudi vsa količina uvoženih delov, kolikor jih je bilo na zalogi, razen 250 kosov EVS-08, ki se bodo montirali v januarju. V mesecu decembru so bile dobavljene tudi vse količine delov za Švico.
Pri števcih so bile težave v mesecu decembru sicer nekoliko manjše, kakor v predhodnih dveh mesecih, saj so trakovi bolj redno tekli kot prej. Večje'težave pa so nastopile v umerjevalnici in kontroli števcev, deloma zaradi slabe kvalitete ležaja deloma pa zaito, ker kontrola ni pregledala vseh sestavljenih števcev. Tako nam je ob koncu leta pred umerje-valnico in kontrolo ležalo kar
8.000	kosov števcev več, kot bi bilo potrebno. Stikalnih ur je bilo oddanih na skladišče le 187 namesto predvidenih 900.
Stikala so tudi v mesecu decembru znatno nad predvideno proizvodnjo. Kakor prejšnje mesece so bile tudi v mesecu decembru izdelane večje količine kontaktorjev in stikal za izvoz.
Kinoakustika je mesečni plan dosegla največ zaradi tega, ker je ugodno potekala montaža ojačevalnih naprav. Prejeli smo namreč kritične potenciometre 2 x 0,5 pF, ki so prej vzdrževali proizvodnjo. Čeprav je . bilo predvideno, v mesecu decembru še nismo montirali projektorja za ozki film, ker deli v produkciji še niso bili izdelani.
Tudi registrafonov nismo uspeli sestaviti, ker še ni bila gotova vrtalna naprava za ohišje zobnika.
Obrat avtomatskih telefonskih naprav je v mesecu decembru dosegel le 75 % predvidene proizvodnje. To nas sili, da se bomo morali za proizvodnjo central še bolj angažirati in hitreje reševati problematiko manjkajočega materiala, poleg tega pa
tudi izboljševati organizacijo dela v samem obratu.
Proizvodnih storitev tako za tovarno, kakor tudi ostalim podjetjem je bilo v mesecu' decembru nekoliko več kot prejšnje mesece, . tudi tehnični razvoj je dosegel visoko eksterno proizvodnjo.
Tako je tovarna leto 1966 zaključila razmeroma ugodno, saj je bil povišan letni plan presežen za 2.7 %, prvotni pa za 9%.
Delovne enota in obrati	Gospodarski . , . izvršeno plan		%
Montaža r,ot. strojev	12,245.000	12,367.527	101.-
Montaiža števcev	63,584.300	57,702.874	90.7
Obrat stikal	29,100.800	38,317.253	131,6
Montaža kinoakustike	11,170.000	10,864.081	97,2
Obrat avt. tel. naprav	53,793.510	52,994.831	98.5
Obrat umih mehanizmov 30.000		955.328	3184.-
Elementi za avtomat.	1,836.800	617.356	33,6
Deli za poslovne enote	6, 650.000	6,581.773	98,9
Proizvodne storitve	3,466.990	5,288.659	152,5
Skupaj tovarna	181,877.400	185,689.682	102,1
Tehnični razvoj	483.200	1,591.115	329,2
Skupaj	182,360.600	187,280.797	102,7
Plan eksterne proizvodnje je bi presežen pri rotacijskih strojih, stikalih in urnih mehanizmih, pa tudi proizvodnih storitev je bilo opravljenih precej več, kot je bilo predvideno. Obrat stikal je izdelal kar. za eno tretjino več kot je bilo predvideno, čeprav je bil , ravno pri stikalih plan najbolj povišan. Razmeroma nizek procent izvršitve imajo števci, kar pa je pripisati spremenjenemu asortimentu, saj je bila- izdelana predvidena količina števcev. Hud izpad pa je nastal pri stikalnih urah, saj je bilo izdelanih le 411 kosov, namesto 6.700. Izpad pri kinoaku-stiki so povzročile v največji meri ojačalne naprave, saj smo se skozi vse leto bo-
rili s pomanjkanjem različnih elementov elektronike. Projektorjev je bilo izdelanih nekaj več, kot je bilo predvideno. Telefonija se je letni zadolžitvi zelo približala im ji manjka do letnega plana le cca 800.000 N din. Obrat urnih mehanizmov je imel v letnem, planu predvideno le majhno vrednost = eksterne proizvodnje, je pa kljub temu izdelal precej , različnih ur in tokovnih varovalk. Precejšnjo vrednost je prinesla tudi tuljava za izvoz. Elementi avtomatizacije so med letom začeli z montažo stikalnih ur, niso pa uspeli izdelati predvidenih količin, ker se'je pokazalo pri montaži več konstrukcijskih napak.
Tako je tovarna v letoš-
njem letu le dosegla za 20.5 odstotka višjo proizvodnjo pri praktično istem številu zaposlenih. To je brez dvoma uspeh, ki je bil pa nujen, da se je tovarna postavila na nekoliko bolj trdne noge. Manjšo proizvodnjo smo imeli v montaži kinoakustike. Ko se je namreč postavljal plan za leto 1966, je pokazalo, da prodaja kinoakustike stagni-
ra. Tekom leta se je pa konjunktura povečala, vendar zaradi dolgega ciklusa proizvodnje ni bilo več mogoče proizvodnjo dvigniti na zahtevano višino. Obrat umih mehanizmov je imel v preteklem letu eksterno proizvodnjo zelo nizko, zato pa je proizvedel večjo vrednost šte-vilčnikov.
DE in obraiti I. do XII. 1965 I. do XII. 1966			%
Montaža rot. strojev	9,709.490	10,383.499	106,9
Obrat števcev	43,396.530	58,373.987	134,5
Obrat stikal	18,003.710	33,920.373	188,4
Montaža kinoakustike	12,899.090	10,211.636	79,2
Obrat avtomat, t. n.	52,607.010	56,453.363	107,3
Obrat umih mehanizmov 1,566.760		724.961	46,3
Elementi za avt.	2,779.220	617.356	22,2
Deli za PE	7,394.160	6,483.488	87,7
Proizvodne storitve	3,286.000	5,288.269	160',9
Skupaj tovarna	152,740.750	182,456.932	119,4
Tehnični razvoj		1,591.115	
Skupaj	152,740.750	184,048.047	120,5
Posebno očitno je povečanje proizvodnje stikal, saj je bila doseženai skoraj dvojna proizvodnja. Vidno je- tudi znatno povečanje proizvodnje števcev. Telefonija je povečala proizvodnjo za dobrih
7 %, vendar s tem povečanjem nismo zadovoljni in bo treba v bodoče v tem obratu proizvodnjo hitreje dvigati, če bomo hoteli, da bo obrEit rentabilen.	Pom.	dir
Alojz Grčar, dipl. ing. ;
Iščemo Ludvika Vendljnga
Po kdove kako dolgi poti je slednjič priromalo v uredništvo našega tednika pismo z Dunaja. V- tem pismu bi ga firma Bohler z Dunaja z novoletnimi^ . čestitkami in tremi spominskimi fotografijami naslavlja na tov] Ludvika Vendlinga, še vedno ni našlo pravega naslovnika, ker je pač na kuverti nepopoln naslov.
Odločili smo se, da bomo naslovljenca, če še dela v združenem podjetju poiskali prek časopisa, v čigar uredništvu svoje pismo tov. Vemdling tudi lahko dvigne. V primeru, da tov. Ludvik Vendling — iz pisma sodeč
— kaiilec, ki se je udeležil kahisikega tečaja pri firiiii Bohler na Dunaju, n- dela več v Iskri, naprošamo vsakogar, ki ga pozna in ve kakšen je njegov naslov, naj nam le-taga sporoči, da mu bomo pismo lahko poslali.:
Ta primer, ki -verjetno ni osami jep, nas ponovno opozarja, da moramo bodisi pri poslovnem ali zasebnem ko-respondiranju, navajati vselej natančne in popolne naslove, ker izkušnje kažejo, da vse preveč pisem roma od Iskre do Iskre, preden zaradi pomanjkljivih naslovov pridejo v roke tistega, kateremu so namenjena.
nest. Na eni strani organizacija sama sprejema pravn-o veljavne materialne obveze, odgovornost pa nosijo v zadnji fazi tudi organizacije, ki niso s tem poslovanjem imele nič skupnega. Utemeljitev, da se z dosedanjo formulacijo člena 102 ščitijo interesi tretjih fizičnih in pravnih oseb, to je upnikov, ki so v poslovnih odnosih s posamezno organizacijo, ni sprejemljiva. V kolikor bi obstajala odgovornost organizacije za svoje obveze v celoti, torej da je nad organizacijo možen tudi stečaj in da je to tudi zakonsko urejeno, potem vsak upnik ve, da ima poslovne odnose s tako organizacijo, ki v celoti odgovarja sama za svoje obveže.
Predlaga pa se tudi varianta, ki dopušča možnost prevzemanja poroštva na osnovi statuta, pogodbe med organizacijami in združenim podjetjem, to je na osnovi obligacijskega prava.
Dosedanja pzakonitev subsidiarne in solidarne odgovornosti je skrajno destimulativna za proces integracije.
To dokazuje tudi dejstvo, da je v združenem podjetju ISKRA KRANJ že ena naj-večjih organizacij, in sicer Tovarna elementov za elektroniko, zahtevala izločitev ravno zaradi posledic take .odgovornosti. Sedaj pa največja organizacija, Tovarne elektrotehničnih in finome-haničnih izdelkov v Kranju, predlaga razformiranje združenega podjetja in formiranje poslovnega združenja, in sicer iz teh razlogov, ker upniki uspešno posegajo na njena sredstva za terjatve, ki jih niso magM uspešno uveljavljati napram organizacijam, kjer so obveznosti nastale.
Prav tako postaja predvidena integracija med združenim podjetjem ISKRA KRANJ, RADIOINDUSTRI-JO ZAGREB in RUDI CA-JAVEC Banja Luika ob taki zakoniti ureditvi zelo problematična, ker kolektivi na tako ureditev z eventuelno možnostjo celo prisilnega me obveznosti, da bo krila iz-sredštev, ne bodo hoteli pri-
stati. Ako ne bi bila umestna rešitev po prvi varianti pa bi morali sprejeti vsaj drugo varianto, na osnovi katere je — kakor je že omenjeno — podana možnost prevzema solidarne odgovornosti po obligacijskem pravu. |
Postavlja se še eno vprašanje glede take ureditve, kot jo predlagamo, namreč, ali ne bi organizacija prišla v težak gospodarski položaj glede eventualne nesmotrne gospodarske politike združenega podjetja kot celote, oziroma zaradi izpolnjevanja nalog, ki jih nalaga plan združenega \podjotjaJ torej brez svoje krivde ali točneje po krivdi združenega podjetja? Tudi temu ugovoru ni pritrditi, če se postavimo na stališče, da je lahko plan združenega podjetja- seštevek vseh planov organizacij. To možnost smatramo kot zakonito, če je tako določeno v statutu združenega podjetja. Konkretno naš statut združenega podjetja že vsebuje tako določilo.
Ad. 2.
Pokrivanje izgub Član 109 Temeljnega zakona o podjetjih se glasi:
»Iz rezervnega sklada združenega podjetja se krijejo izgube podjetja.
Ce se izgube organizacije v sestavu združenega podjetja ne morejo kriti iz njenega rezervnega sklada, se začasno krijejo iz rezervnega sklada podjetja in iz rezervnih skladov drugih organizacij v njegovem sestavu, in sicer po merilih, ki jih določi delavski svet podjetja.
Organizacija v sestavu podjetja mora vrniti rezervnemu skladu podjetja oziroma rezervnim skladom drugih organizacij v njegovem sestavu sredstva, ki jih je dobila iz njihovih rezervnih skladov za kritje svoje izgube, če ; ni v pogodbi dru-. gače določano..
V pogodbi med združenim podjetjem in občino, v kateri ima sedež organizacija iz njegovega sestava, je lahko določeno, da občina prevza-meobveznosti, da bo krila izgube te organizacije, nastale
gred organiziranjem združenega, podjetja ali pozneje do določenega roka.«
Predlog za spremembo je naslednji:
Drugi odstavek naj se glasi!
»če se izgube organizacije v sestavu združenega podjetja ne morejo kriti iz njenega rezervnega sklada, se lahko začasno krijejo iz rezervnega sklada podjetja in Iz rezervnih skladov drugih organizacij v njegovem sestavu, in sicer po merilih, ki jih določa delavski svet podjetja.«
Prvi, tretji in četrta odstavek ostanejo nespremenjeni.
Obrazložitev:
Podobno kot pri predlogu za spremembo člena 102 Temeljnega zakon o podjetjih.
Ponovno pa je treba še poudariti, da gre tu za prelivanje sredstev, četudi gre le za posojilo, kljub temu, da ni za to nobene ekonomske osnove. Kolektivi vsako prisilno prelivanje sredstev iz dneva v dan bolj odklanjajo.
r IZ ELEKTROMEHANSKE a
Prisrčno srečanje upokojencev
Kranj, 29. decembra — Kot Vsako leto, tako je tudi letos kranjska »Iskra« povabila svoje upokojence na novoletni razgovor in jim pripravila pogostitev. Iz pozdravnega govora je zvenela prisrčna dobrodošlica vsem bivšim članom kranjskega kolektiva. Predsednik UO tov. Ivo Lavrič, pa je upokojencem med drugim povedal tole:
»Srečanja z upokojenci deval, da prebrodi težave, ki ustvarjajo vezi, ki vežejo naš so ga spremljale, in kot ka-delovni kolektiv z vsemi ti- že, so bila prizadevanja do-stimi delavci, ki so v tovar- kaj uspešna. To leto zaklju-ni preživeli mnoga leta svo- čujemo z zadovoljstvom in jega življenja in, ki so v tej pripravljenostjo, da se tovar-tovarni s svojim delom na uspešno razvija tudi vna-ustvarjali njeno ime in na- prej. Prepričan sem, da je ta predek.	ugotovitev tudi vam pri srcu,
saj izhajate iz tega kolektiva, in prav gotovo vam ni vseeno, kako delamo ip kako nam gre.
Ob tej priliki vas v imenu kolektiva ■ iskreno pozdravljam in želim, da bi se v naši sredi prijetno počutili, prihodnje leto pa : spet nasvidenje!«
Po pogostitvi so se v sproščenem ■ razgovoru obujali opomini, spraševalo se je to in ono “ iz vsega pa je zvenelo zadovoljstvo; da so bili upokojenci nekdaj člani tovarne" Iskra, ki ni pozabila ha ; tiste,' ki so V povojnih letih' ih kasneje dokaj dopri-Fredsednik UO tov. Ivo Lav- nesli' k renomeju Iskrinega rlč je v imenu delovnega ko- imena. — Menim, da lahko lektiva pozdravil upokojence,' ročem, da je to gesta, ki za jim zaželel dobro počutje in upokojence pomeni'*Tep dan jih informiral o gospodarje- življenja, saj živijo v zave-nju v preteklem letu	sti, da nekdo še vedno misli
nanje, in da š. tem,' ko so Letots je naš kolektiv praZ- ' opravili svoje delovno po-noval 20-letnioo obstoja. Prav: sihnstvo in odšli, v zasluže-gotovo tudi vas vežejo spo- m pokoj — še niso pozabljenimi na ti dve desetletji, de- ni. Brez sentimentalnosti la in ustvarjanja. Te stvari lahko sestanek upokojencev, so vam znane, zato ji)h ne bi kranjske tovarne prištevamo ponavljal, ti spomini vam bo- k lepemu dogodku leta, ki v do oživeli v medsebojnih raz- naijasnejši luči kaže. da uno-govorih in prijetnem vzduš- ko!enci s tovarno še vedno ju .Menim pa, da je prav, če živijo, ker jo enostavno ne povem, da se je naš kolektiv morejo pozabiti'; bila. je nii-v preteklem letu zelo priza- hov drugi dom.	Ado
Kranjska tovarna beleži že nad 400 upokojencev, zato ni čudno, da sta bili dvorana delavskega samoupravljanja in restavracija polno zasedeni. — Posnetek kaže skupino upokojencev, ki navdušeno sprejema inforamcijo, da je »Elektromehanika« uspešno zaključila poslovno leto 1966
Dveletno delo sindikalnih odborov
V	decembru so bili občni zbori sindikata tririajst.T.i delovnih enot Elektromehahi-ke. Občni zbori so proti pričakovanju - dobro j uspeli. V d'vefi • delovnih enotah so imeli delegatski sistem, vse ostale pa so Zajele celotno članstvo sindikata. Sindikalno organizacijo je bilo treba prilagoditi predvideni reorganizaciji znotraj tovarne s 1. 1.1967, tako da ’. bo odgovarjala tehnološki zaokroženosti.
V	razpravah je bilo opaziti zadovoljivo sproščenost go-
vornikov. Diskusije so ‘ bile usmerjene na poročila, program dela' sindikata za leto 1967 in proizvodno problematiko. Brez dvoma, da primerna’ disciplina celotnega kolektiva lahko bistveno vpliva na boljše delovne uispehe, zato ni za prezreti odločno postavljeno zahtevo, da je treba ukreniti vse potrebno za izboljšanje sedanjega stanja., Pripombe so bile tudi na neenaka merila disciplinskih i ukrepov proti kršiteljem. Večjo odgovornost pa zahtevajo tudi pri
odobravanju službenih izhodov.
Člani kolektiva se v glavnem zavedajo, da so. osebni dohodki odvisni od doseženega dohodka, zato je bilo toliko več pripomb na pomanjkljivosti, ki zaviralo doseganje boljši i rezultatov. Da bomo ■ lahko dosegli’ ■” še boljše rezultate, in . uspevali v hudi konkurenci na tržišču je’ v največji meri odhisno od organizatorjev proizvodnje. Opozorjeno je bilo na vrsto pomanjkljivosti, ki, jih delajo službe, in posamezniki. Za dobro razpoloženje je potrebno imeti jasno začrtan program proizvodnje. To vprašanje je bilo obravnavano v nekaterih panogah z
(Dalje na 8. strani)
Stečaj
člen 118 glasi:
»Nad organizacijo v sestavu združenega .podjetja se ne more uvesti stečaj.
Če je izdana odločba,. da se uvede stečaj nad združenim podjetjem, se razpustijo vsi organi podjetja in, organizacij v njegovem sestavu.«
Predlog za spremembo:
Prvi odstavek člena 118 naj se glasi:
»Nad organizacijo v sestavu združenega podjetja podjetja -ste lahko uvede stečaj.«
Drugi odstavek ostane nespremenjen. .
Obrazložitev:
Možnost uvedbe stečaja nad organizacijo v sestavu Združenega.' podjetja v ničemer ne bi kršila integritete združenega podjetja. Ta bi bila očuvana kljub terniu, da bi bilo možno nad ocgannza-cijo v sestavu združenega podjetja uvesti stečaj. Združeno podjetje in ostale organizacije bd lahko, če bi smatrale za utemeljeno, vedno imele možnosti izvršiti sanacijo te organizacije, pred
uvedbo stečaja. Temeljili zakon o podjetjih daje sicer možnost uvedbe začasne uprave, obstaja pa interes združenega- podjetja in s tem ostalih Organizacij, da se nad tisto organizacijo, 'ki ne izpolnjuje svojih obvez, izvede stečaj. Ekonomsko . .-m poslovno-moralno je veliko bolj sprejemljiva teza, da nosi vse posledice Usta .organizacija, ki je slabo gos,podarila in v kateri so podani pogoji za Steča j,. ne pa, da se v takem primeru postavlja vprašanje obstoja celega podjetja.
Že sama možnost otvoritve stečaja nad organizacijo bi imela velik vpliv in pritisk; v Smeri' 'dobrega gospodarjenja posamezne organižači-' je, na dosledno iznolnieva-nje obveiz pbbti tretjim*-fizičnim in pravnim ošebarb, kakor tudi proti samemu združenemu podjetju in drugim organizacijam v njegovem sestavu. Organizacija ne bi namreč imele občutek da so v primeru. slabega gospodarjenja- zaščitene/ češ, saj nosijo materialne posledice ta-
kega slabega gospodarjenja itak združeno podjetje in ostale organizacije,.-.
Ad. 4. v Reševanje sporov Poglavje »Arbitraža« v členu 85 Temeljnega zakona o podjetjih se sedaj, .glasi:
»Za odločanje v sporih iz odnosov med deli podjetij (delovnimi enotami,.. obrati, tovarnami) ali med podjetja v zvezi’ z medsebojnimi dobavami in opravljanjem storitev (cene, 'kakovost, izročilni roki itd.) . se’\ lahko ustanovi notranja arbitraža.
Odločba notranje arbitraže'.je dokončna, če ni V. statutu drugače določeno.« Predlog za spremembo: Namesto naslova pod b) »Arbitraža«, predlagamo nov naslov:
"»Reševanje sporov izpo-sfevnih odnosov med deli podjetja;«
-člen 85 prvi odstavek naj se glase:
»Za odločanje v sporih iz odnosov med' organizacija,mi v sestavu združenega pod i -fija ali organizacij ami in zdru-
. ženim podjetjem v zvezi z medsebojnimi dobavami in opravljanjem storitev (cene, kakovost, izročilni roki), ko-t tudi iz drugih medsebojnih poslovnih razmerij. so pristojna gospodarska sodišča.«
Sedanji prvi- odstavek postane, drugi odstavek, drugi odstavek postane tretji, -Tretji pa naj se spremeni in glasi:
»Odločba notranje arbitraže. je dokončna in ima v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku 'izvršilno moč, če ni v statutu podjetja drugače določeno.«
Pred 87. členom naj se da naslov:
»Reševanje kolektivnih sporov:«
Obrazložitev:
Med organizacijami v sestavu združenega.; podejtja obstajajo prav tak; - poslovni, odnosi kot med podjetji. Prav tako - tudi organizacije ■ pri sklepanju in sporazumevanju v teh medsebojnih poslovnih odnosih izhaja i.o iz ist!h l-riied h točk, k?kot tedaj, ko stopajo v postav-
ne odnose s tretjimi fizičnimi in pravnimi , osebami.. Treba je poudariti, da se na organzaeije v sestavu združenega podjetja v celo,ti prenaša 'odgovornosti za gospodarjenje in da v bistvu ni razlike v razmerjih med organizacijami znotraj združenega podjetja ali med podjetji izven' združenega podjetja. Vse to govori za načelo, da bi bilo treba spore med organizacijami reševati pred pristojnimi sodišči.
V kolikor, je za odnose v sporih med deli podjetja ustanovljena arbitraža, je nujno, da ima njena, dokončna odločba tudi izvršilno moč v skladu z načeli izvršilnega prava, če je zakonodajalec prepustil reševanju takih internih sporov notranji arbitraži, mora tudi njena odločba imeti prav tak učinek, kot če bi jo izdalo jiristojno sodišče. Če je interni zakonodaji v okviru podjetja priznan vir prava, potem ni nobenega razloga, da ne hi tudi 'arbitražni odločbi bila dana izvršilna moč. To pri-
Poslovno in tehniško sodelovanje s tovarno »Gorenje« iz Velenja
Prodaja rezervnih delov
čeprav je prodaja rezervnih V novembru so se med na* delov v novembra izpolnila le Šimi delavnicami glede na 80 % svoje obveznosti po- me* svojo mesečno- zadolžitev naj* sečnem operativnem planu je bolj! izkazale naslednje servis-
Spo™ navaja ^izrecno,	SSSUTlJS “f	T *"*? * *
da prične veljati brž, ko ga	plan> ki je bil letos postavljen	pIan 23 november Presegla za
odobrita oba delavska sveta	Y višini 20' milijonov novih di-	166 %*• v Mariboru za 146 %,
pogodbenih strani.	narjev.	v Beogradu s 136 %> v Splitu
Pogodba, ki ima za bazo le Naše servisne delavnice pa- s 142.%. in Sarajevu s. 117
I ____________________I	_________ _____ _______ekonomske koristi obeh pod- so v preteklem mesecu svojo Le servisna; delavnica, v Za*
jetja in podjetja »Gorenje«	bora direktorja obeh pogod-	ietrj in z ničemer ne posega	obveznost presegle za polnih	grehu mesečne, zadolžitve, v
podpisala v prisotnosti pred-	benih strank.	v samostojnost poslovanja	36%, s tem. pa za- 15 % pre-	novembru ni izpolnila v ce*
sednika republiške gospodar- Sporazum velja za nedolo- J® enega ne dragega, bo segle letošnji plan v višini iQt; Dag Da ia. 93,0/ ske zbornice okvirni spora- čen čas, odpovedni rok pa ni ,	. n.e v®liLo prispevala k 9,660.000 novih dinarjev. Qbo*	. .	»	.
zum o poslovnem in tehni- manjši kot eno leto. V pri-	seveda v končni je, tako prodaja rezervnih de- Y celotl so' .5 servlsY®
škem sodelovanju med obe- mera likvidacije sporazuma tutfi neodvisni proizvod- lov, kakor tudi servisna de- delavnice- v enajstih mesecih ma podjetjema na področju	je treba seveda poravnati vse	nJi goopodinjakh pralnih av-	javnost sta ugoden poslovni	letošnjega leta- opravile za
proizvodnje gospodinjskih	obveznosti, ki bodo do tedaj	tomatov v državi.	rezultat in. odraz prizadevno-	48'% več storitev kot v ena-
nastale.	Marjan Kralj sti članov teh kolektivov. kem obdobju preteklega leta
(Nadaljevanje s 1. strani) nih poslovnih in tehniških Po dolgotrajnih razgovorih razmerij bosta obe podjetji in obojestranskem študiju sestavili posebni tehniški ko-vseh dejavnikov takšne veli- ordinacijski odbor in dolo-koserijske proizvodnje go- čili vsako po tri predstavni-Bpodinjskih avtomatov sta Le, od katerih morata biti glavna’ direktorja našega pod- vsaj spočetka člana tega od-
aparatov.
Okvirni sporazum v uvodu citira namen pogodbe, da je treba vzpostaviti in zagotoviti trajno kooperacijo med pogodbenima strankama na področju razvoja, proizvodnje in prodaje aparatov za gospodinjstvo ter s tem zagotoviti tržišču oz. potrošnikom sodobne, kvalitetne in cenene aparate.
Na podlagi dolgotrajnih izkušenj v poslovanju sodita obe podjetji, da je možno doseči ta cilj le ob vzajemnem in vsestranskem sodelovanju in sicer s planirano proizvodnjo in delitvijo dela, s sodelovanjem na tehniško-znanstvenem področju, s skupnimi napori za boljšo kvaliteto posameznih sestavnih delov in proizvodov, z racionalizacijo in specializacijo- proizvodnje in S' tem nižjimi proizvodnimi stroški ter s skupno prodajo in servisno dejavnostjo.
Okvirna pogodba navaja nato deset točk nalog in medsebojnih obveznosti, ki podrobneje opisujejo in zagotavljajo uspešen in hiter razvoj skupne dejavnosti proizvodnje gospodinjskih aparatov. Za realizacijo nalog in skupnega ter sporazumnega urejanja medseboj;
Intenzivno reševanje stanovanjskega vprašanja
Še precejšnje število delavcev in delavk v tovarni električnih aparatov se bori z; neurejnimi stanovanjskimi razmerami, pa čeprav so samoupravni organi temu vprašanju posvečali dovolj pozornosti in ustrezno danim možnostim v ta namen; tudi žrtvovali dokajšnja finančna sredstva.
Stanovanjska komisija v tovarni; ima zato neprestano dovolj dela, saj mora z omejenimi sredstvi in možnostmi reševati vrsto perečih problemov članov delavnega kolektiva, ki še nimajo lastne strehe nad glavo. Po- njenem. predlogu je upravni od-hor tovarne na svoji poslednji v lanskem letu razpravljal o stanovanjskih zadevah in kočno enajstim članom delovnega kolektiva, odobril kredit za dograditev začetih gradenj v skupnem znesku
119.000	novih dinarjev s tem, da je bila najmanjša pomoč
5.000,	največja pa 15.000 novih dinarjev.
Upravni odbor tovarne mov v tovarni. Trefba bo v električnih aparatov pa je ta namen še precej razprav-odobriL še dodatni stano- Ijanja na samoupravnih or-vanjski kredit trem članom ganih in seveda tudi precej kolektiva v skupnem znesku sredstev. Vendar pa tako
59.427 novih dinarjev. Le-ti člani so namreč zaradi, likvidacije; skladov za zidavo hiš v občinah Ljubljana-šiška in Ljubljana-Moste-Polje, sami doplačali razliko, da bodo tako lahko dobili težko pričakovana sfanovnja.
S	tem stnovanjska komisija še ni rešila vseh proble-
prosilci, kakor tudi stanovanjska komisija in samoupravni organi tovarne- upajo, da bo ob intenzivnejšem gospodarjenju in izpolnjevanju za letošnje leto- sprejetih planov, ob. koncu leta. spet možno- vsaj nekaj sredr štev odšteti za. rešitev, stanovanjskih vprašanj.
de zlasti v poštev za tiste dele podjetja, ki imajo lastne žiro račune;
Ukrepa, kot sta 'začasna uprava in izključitev organizacije iz združenega podjetja kot sta predvidena- v čl. 116 in 117 Temeljnega zakona o podjetjih, seveda nista naj* bolj primerna za uporabo v primerih, ko organizacije ne izvršujejo svojih s statutom in pogodba sprejetih obvez.
S taSo spremembo hi. bila rešena tudi problematika reševanja sporov med organizacijami v sestavu zduženega podjetja, v kolikor ne bi bil sprejet predlog, da te spore rešujejo pristojna sodišča.
n
To je nekaj predlogov za spremembo TZP — poglavja »združena' podjetja«. Vsekakor obstojajo ugovori zoper predlagane spremembe in dopolnitve. Splošen ugovor je, kaj bo še potem vezalo organizacije v združenem podjetju, Ta ugovor ni utemeljen. Še vedno je tukaj vrsta vezi, kot so n. pr. enotna programska politika, spe-
cialnizacija, skupen razvoj, nabava, prodaja, analize tržišča- nastop na inozemskih tržiščih itd; Tudi, če predlog ne bi bil osvojen; je nesporno potrebno, da se v cilju nadaljnje integracije v jugoslovanskem gospodarstvu, katera je; nujen- gospodarski imeprativ za vključevanje' v mednarodno delitev dela, najde nova pravno-ekonomska forma oblike integracije,. ki bo tesnejša kot je- poslovno združenje (katera v glavnem niso doživela posebnega uspeha, v svojem razvoju), ki pa bo- članom v tej. obliki integracije, nalagala več odgovornosti za gospodarjenje kot pa je to v sedanji obliki uzakonjenega ZP.	Pavle Gantar
Vzgoja kadrov v pogodbenih delavnicah
(Nadaljevanje z 2. strani) Le-ta razpolaga namreč z za* Seveda servisna služba- teh dostnimi prenočišči, kuhinjo, strokovno vzgojnih nalog ni predavalnicami, kabineti in mogla izpeljati brez. potreb- delavnicami za praktični nih denarnih sredstev. Za pouk, kar pa je. prav tako omenjena dva tečaja in pomembno — stroški za pre*-prakso mehanikov iz pogod- nočišče in. prehrano- tečajni* benih delavnic je lani pora- kov so bili sorazmerno nizki, bila nekaj nad 3 milijone Ta ustanova ima nadalje starih dinarjev, vendar so tudi ustrezen predavateljski pri tem del stroškov za kader in je za organizacijo spanje in prehrano tečajni- takšnih izpopolnjevalnih tekov nosile tudi same pogod- čajev za potrebe naše servis-bene delavnice.	ne službe tu zelo ugodna
Najti ustrezno mesto in priložnost, zato tudi v pri-prostor za tečaje ni bila hodnje servisna služba name-lahka naloga; kajti posebnih rava podobne tečaje organi-fondov za financiranje takih zirati v Beogradu, ker bo tečajev ni bilo na razpolago, tako z najmanjšimi sredstvi računati pa je bilo treba tudi lahko zagotovila soliden po-na to, da se pretežni del po- tek in -rezultate, godbenih delavnic nahaja v Tako kot lani, namerava Srbiji, Hrvatski, BiH in Ma- servisna služba PSO. seveda kedoniji in bi bila spričo tudi letos izvesti nekatere prevoznih stroškov organiza- tečaje, na katerih si bodo. cija tečajev na primer v zaposleni iz pogodbenih de-Ljubljani, zvezana s preveli- lavnic lahko pridobili potreb-kimi izdatki.	no teoretično in praktično
Ugodna priložnost se je znanje. V načrtu je organiza-ponudila v Beogradu, pri cija tečaja za. transistorsko
republiškem centra za stro- tehn*°- nadalje tečaj za po-
, ,7	.	, .	.	,__, pravilo rotacijskih strojev.
kovno izpopolnjevanje «*«•*•- - - - - -	--	■ -	" ’
nih in komunalnih
obrt-kadrov.
»Elektromehanika«, Kranj
razglaša za potrebe obrata »števci« prosto delovno .•mesto:
tehnolog inženir
Pogoji: inženir strojne stroke s prakso ali strojni tehnik z najmanj 3-letno prakso.
Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek do 28. 1.1967.
slednjič pa tudi tečaj za uporabo merilnih instrumentov na delovnem mestu. Potrebe, pa bodo pokazale, če ne kaže morda organizirati še kak dragi tečaj, s katerim bi lahko v sorazmerno kratkem času in ob najmanjših finančnih sredstvih lahko zagotovili kar najboljše strokovno izpopolnjevanje delavcev iz pogodbenih delavnic.
w rt	"G?
Jože Kotar
Dne 28. 12. 1966 zjutraj je med člani kolektiva Proizvodnje uporov Šentjernej grenko odjeknila novica, da nas je nepričakovano in za vedno v
22.	letu starosti, zapustil naš sodelavec, mlad strokovnjak tov. Jože Kotar.' Nikakor se nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da je. to res, vendar so vse nadaljnje informacije potrjevale vso, težo in. surovost krute usode. Zapustil nas je dober, sodelavec — tovariš,, vedno• pripravljen žri jvatu se za: posameznika ali kolektiv, poln veselja, humorja: in optimizma; Že v prvih letih zaposlitve je aktivno sodelo-
val v samoupravnih organih, zlasti, pa v mladinski organizaciji.
Odšel je od nas v času največjega vzpona člove- % ških in strokovnih sposobnosti, v času največjih naporov za popcdno afirmacijo naše proizvodnje, našega dela, ko z velikimi težavami premagujemo ovire in prepreke na poti do ciljev, ki jih pred nas postavlja naša družba in čas, ki v njem živimo.. Nam, vsem njegovim sodelavcem, prijateljem in njegovim najdražjim naj bo v tolažbo dejstvo, da bo v mislih ostal še naprej med nami, da. spoštujemo njegov odnos do sotovarišev, do ljudi in globoko cenimo njegov doprinos kolektivu.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
SKLEPI 18. SEJE -UO
(.21. in 27. 12. 1966)
•	Na eni naslednjih sej XJO ZP v drugi polovici meseca januarja bo v posebni točki obravnavana problematika izvajanja delovnega programa samoupravnih organov ZP za obdobje 1966/67, da bi ponovno .začrtali najbolj važne naloge, ki izvirajo iz poslovanja v 'letošnjem -letu.
•	Problematika pokrivanja izgube poslovnega združenja Avtomacije še ni rešena, zato naj pravna .služba ZP zahteva realizacijo variante, ki je za nas ugodnejša (kritje izgube po enakih delih na vse člane poslovnega združenja).
•	K sklepu 4. seje UO z dne 19. 7. 1966, točka 1): O planu koriščenja ustvar jenih sredstev Počitniške skupnosti v letu 1966 in koriščenja domov v zimski sezoni bo 1JO ZP razpravljal tedaj, Ko bodo predložena poročila io poslovanju v letošnjem letu.
' ® UO ZP ugotavlja, da ni fbil realiziran sklep 4. seje UO z dne 19. 7. 1966 — jnaj organizacij ško-kadrovsko področje do 30. 11. 1966 strokovno obdela primerne variante analitičnih ocen delovnih mest za združeno podjetje — in zahteva, da se realizira do konca januarja 1967, tako kot predlaga org. kadr. področje. Upravnemu odboru ZP naj se preko gospodarske komisije predloži najprimernejšo varianto s potrebnimi utemeljitvami,
© K sklepu 5. seje UO z dne 27. 7. 1966: Na predlog fi-pančno-računovodskega področja UO ZP podaljšuje rok za obravnavo vprašanja terminske premakitve izvrševanja mesečnega plana realizacije od 30. na 25. v mesecu bi bo zadevo obravnaval v tnesecu januarju 1967.
@ Poročanje o izvajanju pklepa 7. seje UO ZP z dne ¡23. 8. 1966 točka 2) glede realizacije aneksa III v zvezi z dokončno dograditvijo prostorov za orodjarno v Ljubljani. — se preloži do tedaj, ko bodo znani vsi podatki v zvezi ž realizacijo aneksa III In se bo obravnavalo kot posebna točka dnevnega reda na UO ZP.
© Glede sklepa 8. seje UO ZP z dne 7. 9. 1966 o formiranju kionjunktume službe oz. službe za raziskavo tržišča je bil predlog obravnavan na ožjem kolegiju. Predlog naj se razpošlje vsem organizacijam ZP v širšo razpravo in na podlagi njihovih pripomb ter študije Gatt bo UO ZP predlog kompleksno obravnaval. Istočasno naj organizacij sko-ka-drovsko področje pripravi organizacijo, finansiranje, obseg dela In kadrovsko zasedbo te službe.
© UO ZP ugotavlja, da sklep 10. seje UO ZP z dne
21.	9. 1966 točka 3) glede organizacijskega koncepta bodoče PSO ni bil izvršen in moramo o njegovi realizaciji razpravljati ob priliki obravnavanja sprememb in dopolnitev statuta ZP.
© Sklep 12. seje UO ZP z dne 12. 10. 196% točka 2 a):
Srednjeročni plan razvojne dejavnosti, ki je v fazi izdelave, ho dokončno obravnavan ob priliki sprejemanja srednjeročnega in gospodarskega plana ZP za leto 1967.
© Sklep 13. seje UO ZP z dne 19. 10. 1966 točka 6):
Generalni direktor ZP naj še nadalje zasleduje in insistirá na izvajanju sklepov Skupne seje upravnih odborov Tovarne polprevodnikov in ZZA z dne 11. 10. 1966, za katere -UO ugotavlja, da še niso izvršeni.
© K sklepu 13. seje UO ZP .z dne 19. 10. 1966 UO ugotavlja, da so vzpostavljeni direktni kontakti in razgovori o skupnih vlaganjih in o delitvi programa med proizvajalci v podjetjih: RIZ, RUDI ČAJAVEC in ISKRA.
© K sklepu 14. seje UO ZP z dne 2. 11. 1966 točka 2):
V bodoče naj se podaja upravnemu odboru ZP proizvodna realizacija in fakturirana realizacija združenega podjetja in po tovarnah ter stanje zalog po tovarnah kot enotno poročilo v zadnji tretjini vsakega meseca.
9 UO ZP sprejema poročilo o problematiki poslovanja podjetja v izgradnji Mikron Prilep z zahtevo, da se obveznosti, ki izhajajo iz predvidenih poslov za osvajanje proizvodnje elektromotorjev, izvrše v predvidenih rokih.
Istočasno naj se pripravi vse potrebno za konstituiranje tovarne Mikron — najkasneje do 1. 7. 1967.
Za uspešno realizacijo predvidenega programa so zadolžene strokovne službe ZP.
UO predlaga delavskemu svetu ZP, da se ustanovi svet podjetja v izgradnji, ki naj šteje 7 članov, od katerih naj DS ZP ISKRE imenuje 2 člana.
© UO ZP sprejema osnutek predloga plana proizvodnje in delovne sile za leto 1967 v višini ca. 78 milijard z oceno, da pri tem nastopa določen rizik, ki je v letu 1967 večji kot pretekla leta glede na tržne pogoje. Po ocenah PSO, ki je sodelovala pri planu, in to dosti bolj angažirano kot prejšnja leta, je plan dokaj realen. To imamo podkrepljeno z orientacijskimi finančnimi pokazatelji, vendar je v prihodnjem letu nujno, potrebno doseči večjo finančno disciplino kot je bila v letošnjem letu. Zato mora fi-nančno-računovodsko področje to tematiko izčrpno obdelati in pripraviti potrebne ukrepe, -da bodo finančni odnosi oz. problematika virov in vezave obratnih sredstev v letu 1967 v ISKRI razčiščeni. Proizvodni plan
naj vsebuje tudi podatke o planiranem izvozu.
Za eno naslednjih sej UO ZP naj programsko-tehnično področje pripravi poročilo o problematiki 'kvalitete naših izdelkov, ki je problematična zlasti pri izvozu. Poročilo naj se dostavi vsem organizacijam ZP, katerim priporočamo, da posvete več pozornosti vprašanju kvalitete in podvzamejo mere v smislu izboljšanja zaradi zahtev tržišča.
PSO, NO in ZZA se zadolžijo, da posvete več pozornosti sldepanju pogodb, predvsem pri definiranju medsebojnih obveznosti, da bi se na ta način izognili sporom, ki so se pojavljali v letošnjem letu.
© V zvezi s poročilom komisij za ugotavljanje izgub po organizacijah za prvo polletje 1966 se je UO ZP v celoti strinjal s sklepi gospodarske komisije kot sledi:
a)	Vse organizacije, ki izkazujejo izgubo: Avtomatika, Elektronika, Elektromotorji, Radijski sprejemniki, Naprave, so brezpogojno dolžne, da izgube I., II., zlasti pa še III. Stopnje rešujejo v lastnih okvirih ob pomoči strokovnih služb in v skladu s sklenjenimi pogodbami prizadetih organizacij -s PSO;
b)	Zato je potrebno takoj, ko bo poznan rezultat poslovanja za leto 1966, pristopiti k definitivnemu reševanju pokrivanja izgub v skladu s 74. členom statuta, izplačilo decembrskih osebnih dohodkov pa morajo prizadete organizacije, ki tega še niso storile že prgj, prilagoditi svojim finančnim rezultatom;
© Na poslane dopise s strani Tovarne elektromotorjev Železniki z dne 13. 12.,
17.	12., in 21. 12. 1966 je UO ZP sprejel naslednje sklepe:
a)	Finančno - računovodsko področje bo napravilo obračun neto deviznega efekta po organizacijah za leto 1966 in ga v smislu zahteve po kurz-ni razliki Tovarne elektromotorjev posredovalo organizacijam in samoupravnim organom ZP.
b)	Zahtevek po pokrivanju obveznosti iz posla med tovarno v Železnikih in Mikronom Prilep v višini 100 milijonov din lahko Tovarna elektromotorjev realizira samo na relaciji Tovarna elektromotorjev — Mikron, ne ■more pa -to predstavljati obveze PSO niti združenega podjetja.
c)	Strokovne službe in PSO naj do naslednje seje UO pripravijo na pismo Tovarne elektromotorjev Železniki odgovor v zadevah, ki se tičejo strokovnih služb in PSO.
© UO ZP sprejema na znanje izvajanje sanacijskega načrta in ugotavlja, da plan sanacije ne bo realiziran. Poleg tega smatra, da je potrebno za .prihodnje leto sanacijski plan uskladiti s proizvodnim planom, planirani koefi-
cienti obračanja, upoštevaje predvideni porast proizvodnje. Napravi naj se presek bilance in uskladi vire z razpoložljivimi sredstvi.
Ker bo problem zniževanja zalog ostal odprt tudi v letu 1967, priporočamo tistim organizacijam, ki še niso uvedle stimulacije za zniževanje zalog, zaradi dobrih izkušenj v organizacijah, ki to Imajo, da to stimulacijo v letu 1967 uvedejo.
© a) UO ZP ugotavlja, da deblokacija starega žiro računa ne bo realizirana po predvideni dinamiki in deblo-kacije ne smemo pričakovati tudi v bodoče, v kolikor se bodo še naprej sredstva, ki bi se morala stekati na stari žiro račun, prelivala v naše tekoče poslovanje.
b)	UO ZP ugotavlja, da je treba v našem poslovanju za prihodnje leto definitivno prekiniti s sedanjo prakso prelivanja sredstev, ki pritekajo na stari žiro račun. Organizacije, ki ne ustvarjajo dovolj sredstev za lastno poslovanje niti nimajo v odnosu na star žiro račun aktive, je treba obravnavati ločeno. Le na podlagi programske in organizacijske ter tehnološke sanacije z upoštevanjem tržnih razmer naj organizacije s pomočjo strokovnih služb ugotove realne možnosti za njihovo nadaljnje poslovanje.
Prizadete tovarne so v prvi vrsti same poklicane, da s pomočjo strokovnih služb v podjetju sanirajo svoje poslovanje. Realizacijo teh ukrepov je treba tekoče zasledovati.
SKLEPI
9.	zasedanja DS (27. 12. 1966)
© DS se je strinjal s predlogom disciplinske komisije obrata Feriti in je po obširni obravnavi s tajnim glasovanjem sprejel sklep, da se tudi tov. Slobodana Markoviča, PK delavca iz obrata Feriti izključi zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti iz delovne skupnosti Tovarne elementov za Elektroniko.
Delovno .razmerje mu preneha po 211. členu pravilnika o delovnih razmerjih tovarne z dnem vročitve dokončne odločbe o izključitvi.
© DS je obravnaval plan investicijskega vzdrževanja za leto 1967, ki ga je podal vodja organizacijsko-plansko-analitske službe in ga sprejel v višini 1,447.200 N din, kar znese po obratih:
N din
Magneti
Žarnice
Keramika
Ker. kond.
Upori
Feriti
•Orodjarna
Uprava
Skupaj
78.400
275.900
248.400
195.000
341.800
68.650
106.300
132.750
1,447.200
.Z upoštevanjem sredstev iz leta 1966 je treba vkalkuliratl 7,77 % od nabavne vrednosti osnovnih sredstev po stanju 31. 12. 1966, neupoštevaje re-valorizacijo,
© DS je na predlog UO tovarne obravnaval naslednje pravilnike:
—	Pravilnik o štipendiranju in šolanju v tujini
—	Pravilnik o izobraževanju in
—	Pravilnik o pripravniški dobi v Tovarni ‘elementov ter jih potrdil s popravki pravilnika o izobraževanju; kot jih je predlagal UO in popravkom 5, člena pravilnika o pripravniški dobi, da traja pripravniška doba eno leto in ne 6 mesecev, ker je s statutom tovarne tako določeno.
® DS svet tovarne je obravnaval sklep UO tovarne o izplačilu OD za mesec december, ter sprejel sklep, da se sklep UO ne osvoji in se vsem obratom izplačajo .100 odstotni OD, tudi tistim, ki po obračunu za november niso ustvarili ‘dovolj sredstev.
Zaradi tega BS tovarne priporoča ODS Keramični kondenzatorji Žužemberk, da iz svojega rezervnega sklada posodi .tistim obratom, ki nimajo zadostnih sredstev, razliko za izplačilo 100'% OD in svoj sklep sporoči finančni službi tovarne najkasneje do 30. 12. 1966. V kolikor obrat Keramični kondenzatorji ne bo pokril vse razlike, naj se -ostalo izplača v breme skladov tovarne.
ISTO—
SKLEPI
12.	SEJE UO
(16. 12. 1966.)
© UO je sprejel Gospodarski plan za leto 1967 s sledečimi pripombami:
Planirano število nadur za leto 1967 naj se zniža za 5 % glede na doseženo število v letu 1966.
Tabela na -12. strani pred-. lega ni sestavni del gospodarskega plana, ampak je samo pomožno gradivo za komisijo, oz. misli sestavljalca — opozorilo glede na napake, ki so bile ugotovljene pri izplačilu OD za leto 1966.
Strokovna služba naj pregleda tabelo 7 glede na re-realnost števila delavcev po posameznih DE.
UO predlaga DS tovarne, da ta sklep potrdi.
© UO je odobril izplačilo penalov (izvoz v CSSR) v skupni višini 398,67 obračunskega dolarja ali 4.983,38 N din in predlaga DS tovarne, da ta sldep potrdi.
© UO Je razpravljal o predlogu splošnega sektorja za nagraditev upokojencev. Sklenil je, da pred novim letom upokojence povabimo na skromno zakusko in ogled tovarne in jim ob tej priliki podelimo oz. jih obdarimo a
30.000	S din.
O referendumu
PRAVILNO IZVEDEN REFERENDUM V VSEH NJEGOVIH FAZAH (RAZPIS, IZVEDBA, ZAKLJUČEK) PREDSTAVLJA NAJŠIRŠO DEMOKRATIČNOST PRI ODLOČANJU V KOLEKTIVIH. ZAHTEVA PO OBJEKTIVNI, PRAVOČASNI, POPOLNI IN RAZUMLJIVI INFORMIRANOSTI JE OSNOVNI POGOJ OBJEKTIVNOSTI REFERENDUMOV.
Ce bodo člani kolektiva vedeli, koga naj pokličejo na odgovornost zaradi neizpolnitve tega pogoja, bodo referendumi temeljiteje pripravljeni in argumentirani.
Referendum naj bo anonimen samo v fazi glasovanja, ne pa tudi v fazi predlaganja, zagovarjanja take ali drugačne variante referenduma ipd. Sindikati se zavzemajo, da kdor referendum predlaga, pa naj bo le-ta tudi indciator (iz podjetja ali izven njega), ki mora prevzeti osebno odgovornost za nastale posledice odločitve. Postopek referenduma mora biti dosledno izpeljan in spoštovan. Ce bomo določili v naših statutih in zakonih, da je kršitev postopka referenduma težji disciplinski prekršek, bo verjetno kršiteljev manj. Doslej se je referendum razvijal precej enostransko, kar je tudi vzrok njegovim pomanjkljivostim, za v bodoče naj bo bolje organiziran. Izpopolniti je potrebno tovrstno zakonodajo (Zakon o podjetjih) in v statutih, kjer naj bodo določila o referendumih bolj precizna.
Potrebno je dobro razmisliti, o čem naj razpravlja in odloči zbor delovne skupnosti, kdaj je resnično potreben referendum, in kdaj naj o neki zadevi odloči samoupravni organi podjetja.
Ce je referendum dobro pripravljen, in če so vsi čla-delovne skupnosti dobro se-
znanjeni z dejstvi, o katerih je razpisan, potem bo tak referendum postal res kolektivno izražena volja članov delovne skupnosti, kot naj-višja oblika socialistične demokracije.
REFERENDUM
PREMALO ZASTOPAN
V	INTERNI
ZAKONODAJI
Med številnimi zaključki, ki so jih sprejeli člani plenuma republiškega odbora sindikata delavcev industrije, in rudarstva na to temo, so tudi naslednji:
V	delovnih organizacijah naj se z interno zakonodajo, s statuti, pravilniki in poslovnim referendumom opredelijo:
—	Za katere primere naj referendum razpišejo in izvajajo obvezno po zakonu in za katere neobvezno.
, — Člani delovne skupnosti morajo biti pravočasno, objektivno, razumljivo in v celoti obveščeni o gradivu referenduma, ki mora vsebovati vse možne posledice, take ali drugačne odločitve. Ce ta osnovni pogoj ni zagotovljen, referendum ne more biti izveden, ker niegovi rezultati ne zagotavljajo objektivnosti.
—	Člani delovne skupnosti morajo natančno vedeti, kateri so organi referenduma, kdo jih imenuje in kakšno je njihovo delo v posameznih fazah referenduma in, njiho-
Dveletno delo...
(Nadaljevanje s 5. strani) vso resnostjo. Osebni dohodki še vedno niso zadovoljivi v naši tovarni, poleg tega pa je bilo več vprašanj o pravilnem nagrajevanju. Zavzeta pa so bila stališča, da se morajo primeri z najnižjimi OD stalno zasledovati in v čimvečjl meri odpravljati vzroki za takšno stanje. Seveda so zelo umestne pripombe na račun prevelikega števila čakalnih ur, posebno pa še nadur, ki bistveno vplivajo na porazdelitev dohodka.
Interno informiranje je bilo tudi eno od osrednjih vprašanj. Informacije, kakršne so sedaj, nikakor ne odgovarjajo željam in potrebam kolektiva. Zato bo treba po upravni poti kakor tudi preko organizacij zagotoviti kvalitetne informacije. Saj še celo člani samoupravnih organov zatrjujejo, da so premalo obveščeni. Na žalost, pa vendar je bilo potrebno kritizirati odnos nekaterih vodilnih, da niso smatrali za potrebno, da se odzovejo vabilu za občni zbor, kjer bi
morali podati odgovore na postavljena vprašanja,. Vse to kaže na neustrezne odnose.
Člani sindikata so razpravljali tudi o vlogi, ki jo mora imeti sindikalna organizacija. Zelo malo je takšnih, ki menijo, da sindikata ni treba, več pa je takšnih, ki smatrajo, da so metode dela neustrezne. Program dela za prihodnje leto je ugodno sprejet s pripombami, da si je treba prizadevati za dosledno izvajanje njegovih določb. Le z uspešnimi posegi na pobudo članstva lcfnko pričakujemo več zaupanja v sindikalno organizacijo. Se naprej bo potrebno prizadevanje na višjih forumih, da ostane čim-večji del članarine za osnovno dejavnost v sindikalnih odborih. Vodstva sindikalnih odborov so prevzela odgovorno nalogo za uspešno in plodno dejavnost sindikalne organizacije. Za konec januarja je predviden občni zbor za celotno Elektromehamiko.
F. F.
va odgovornost za odstopanje od predvidenega postopka.
— V interni zakonodaji' je treba ' natančno precizirati število glasov delovne «Skupnosti za sprejem ali zavrnitev predloga.
—	Natančno mora biti določen iniciator referenduma ter njegova odgovornost za nastale posledici
—	Čigava je samoupravna odgovornost za uresničitev sklepov referenduma, v kakšnem obdobju morajo biti sklepi uresničeni in določena odgovornost, če ti sklepi ne bodo uresničeni.
OSNOVNI POGOJI
OBJEKTIVNEGA
OPREDELJEVANJA
NA REFERENDUM
© Dobro pripravljena strokovna analiza in ostala dokumentacija.
© Razumljivost strokovne analize in dokumentacije.
© Navajanje vseh možnih posledic, take in drugačne odločitve referenduma.
© Pravočasna seznanjenost. zaposlenih s strokovno analizo in ostalo dokumentacijo referenduma.
© Dejanska seznanjenost zaposlenih • s celotnim gradivom za referendum. \
Prav je, da je strokovna dokumentaci'a izdelana natančno do zadinie .podrobnosti, ki naj jo pregleda tisti k-og delavcev, ki jo tudi lahko razume. Poleg take dokumentacije. je treba nujno izdelati tudi bolj. "enostavno, ki bo razumljiva vsem zapori enim. Ni potrebno, da so, de’avci seznanjeni z vsemi izračuni, zadostuje že izvleček iz strokovne analize, ki pa mora vsebovati vse bistvene ugotovitve in pokazsrte-lje.
Naloga, strokovnih, služb in političnih organizacij je, da so vsi zaposleni s teni pravočasno in objektivno sezna- : njeni, tako da se vsak pesa-, ‘meznik lahko zavestno opredeli »za ali »proti«.
Janez

šgSHESBi
ZAHVALA
Ob smrti dragega' očeta Franca REHBERGERJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v »obratu stikal« za izraze sožalja, venec in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Fende Anica
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko teieko, munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni škj odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »Cp Gorenjski tisk« Kranj
Svetovna produktivnost-plače jugoslovanske
Pod tein naslovom je bil v zadnji številki »Vijes-nika u srijedu« objavljen zelo zanimiv članek, ki obravnava produktivnost v Tovarni konfekcije NA-PRIJED v Zagrebu v primerjavi s produktivnostjo v tovrstnih tovarnah v zahodnih državah. Pisec članka ugotavlja, da se je produktivnost v tem podjetju izravnala s produktivnostjo tovrstnih proizvajalcev v različnih državah; zlasti ugotavlja, da se v tovarni NAPRIJED kroji bolj ekonomično kot v inozemstvu. Vse to pa se ne izraža v osebnih dohodkih. Za enako produktivnost in kvaliteto dela konkretno delavec v Zahodni Nemčiji zasluži trikrat več. Ko pisec ugotavlja vzroke za to razliko, ugotavlja zlasti naslednje činitelje, ki vplivajo na zmanjšanje osebnih dohodkov. Kot prvo navaja, da je v podjetju NAPRIJED premalo neposrednih proizvajalnih ljudi in preveč režijskega osebja. Po svetovnih statistikah pride v tovarnah konfekcije v različnih državah na 100 delavcev pet uslužbencev, v NAPRIJE-DU kot v drugih podobnih tovarnah pri nas pa kar 14 uslužbencev. Nadaljnji razlogi, ki ovirajo porast osebnih dohodkov, so še zlasti v problematiki organizacije proizvodnje, pomanjkanju Specifikacije in integracije. V svetu se s transportom tekstilnega blaga ukvarjajo specializirana podjetja, pri nas pa ima vsaka tovarna svoj lasten prevozni park, kar zelo povečuje stroške. Prav tako je z raznimi drugimi dejavnostmi, ki jih drži vsako podjetje, ki pa niso popolnoma zasedene. Nadalje pisec navaja, da se čas izgublja med drugim tudi z raznimi sestanki, z raznimi prekinitvami zaradi popravkov in podobno. Veliko dokumentacije se pošilja bankam, statističnim uradom, zbornicam in raznim drugim organom. Obdavčenje, socialne dajatve in različni drugi stroški so nadaljnji splet vzrokov, ki. zmanjšujejo dohodek podjetja in s tem osebne dohodke.
Pisec tudi navaja dajatve, ki niso v skladu s svetovnimi kriteriji, kot so dodatne dajatve za socialno zavarovanje, obresti in stroški plačilnega prometa, prav tako pa tudi plin, voda, odvoz-smeti in druge komunalne usluge so pri has dražje kot v drugih evropskih državah. Vse to izdatno zmanjšuje dohodek podjetja in osebne dohodke.
Vse to so zelo zanimivi podatki, ki kažejo vzroke, da osebni dohodki naših 'delavcev niso približno taki kot so osebni dohodki delavcev v zahodnih državah kljub približno enaki produktivnosti.
S	tem člankom imam namen opozoriti, da bi tudi zlasti proizvodne organizacije v našem združenem podjetju-same ali še ob pomoči strokovnih služb ZP ali drugih strokovnih institucij poskušale ugotavljati, kje so konkretno v naših organizacijah ZP vzroki; da osebni dohodki celo v povprečju z ostalimi dohodki v naši industriji, kaj šele v svetovnem merilu, zaostajajo.
Te analize, pa četudi ne bi bile do podrobnosti izdelane, bi Vsaj okvirno pokazale vzroke za stagnacijo osebnih dohodkov. Poleg tega bi hitro videli, kaj je treba za izboljšanje gospodarjenja pokreniti. Ni tudi prezreti, da bi ravno tako ta analiza pokazala zunanje vzroke, zaradi katerih je dohodek organizacij neupravičeno manjši. Imamo tudi organizacije izven proizvodne sfere, ki na račun proizvodnih organizacij pridobivajo neupravičeno visok dohodek, Tudi v teh organizacijah bo morala gospodarska in družbena reforma zaostriti pogoje njihovega poslovanja odnosno gospodarjenja. Poostreni pogoji gospodarjenja na vseh področjih bodo zagotovili stabilizacijo gospodarskega sistema in s tem tudi možnost porasta osebnih dohodkov, kar je eden izmed osnovnih ciljev gospodarske reforme.
G. P.
ZAHVALA
Kako mi je lepo pri srcu, ko vem, da kljub dolgi odsotnosti zaradi bolezni sodelavci niso na mene pozabili. To ni izpoved ranjenega srca, pač pa človeka, ki mu je življenje zagrenila bolezen. Ko pa v tej usodi čutiš roke kolektiva, ki te hrabrijo, ki te dvigajo, da ne omagaš v samotnih mislih, tedaj ima srce eno samo svetlo besedo: Hvala vam ...! Hvala vam sodelavci PSO za darilo in fi-
nančno pomoč, hvala za no« voletno voščilo in tople besede, ki jih hranim v srcu; ker jih ne morem pozabiti.
Prav tako se zahvaljujem tudi sodelavcem iz ATN v kranjski tovarni za obisk in darilo ob novem letu. Kako lep je bil ta dan za mene in koliko bodrilnih misli ste prinesli s seboj.
Za vse iskrena hvala in mnoge sreče ter osebnega zadovoljstva v letu 1967.
Aci Bajd