je ja1 :or la, 2Ž' ri- ;aj lo. ■a- na im ;a- ga ie- ie. o- in ^0. 192 , 'r0°k?y*°o'!l IN tPIRTt JV y JKNeUAMOMU /»■ /vi' e n Nation*] md International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 7, 1969 SLOVCNUN w&pmm NsmPAPm ^8wozi ne verjamejo ’ takojšnje razgovore "ashlngiona z Moskvo ^neoski diplomati so pre-pjičani, da Moskva ne bo začela razogovorov z Wa ^-mngtonom, dokler ne vi-j,1 jasno, kaj bo odgovoril Oping na njeno ponudbo ^azgovorov o mejnem spo- f ^^2, Fr. — Po razgovorih Jetskega zunanjega ministra t&i 2 ameriškim državnim kJnikorn Rogersom v New Yor-sjj. Otekla dva tedna so v Wa-Za^^1111 2a^eL govoriti, da do sh[e^a ra2§ovorov med Wa-cla]e^0n°m Nloskvo ni več sj. c' ^ tem razgovorom je Mo- Prek ^anh Pa potem tudi p ° zime in letošnjo pomlad, tel L. B. Johnson je ho- Vit^^tek teh razgovorov obja-zac.1 ?rav na dan, ko so Sovjeti 6“Setlli.lani CSR. Pod vtisom to-UgJ^doega. dejanja in odmeva jfjj v Evropi je moral Johnson ,.e na razgovore opustiti. Novi grobovi 31ary Polston V Mt. Sinai bolnici je umrla Mary Polston z 859 E. 73 St., roj. Bunjevac, vdova po 1. 1965 umrlem možu Holliu, hčerka Petra in pok. Mary, roj. Krivo-sic, sestra Ann Putty, Catherine McLean, pok. Johna in pok. Petra, rojena v Clevelandu, zaposlena pri Vandorn Plastics. Pokojna je bila članica HBZ št. 14 in C.H.S. št. 1. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob osmih, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na pokopališče. Nd mrtvaški oder bo položena nocoj. tesneje nie in je zopet začel misliti (ja Y JJ1 je do zadnjega upal, h j1 bo lahko tudi še začel. Ve , v zadnjem času njego-^te^teacije za to ni kazala te ];)rtlan-'a’ je čakala, kako stali-Nix ° Zavzel novi predsednik djl00ri' Eemu se ni nikamor mu-KiHotel je najprej položaj 1 \ te si ogledati osebno tetk° 0zenje v Evropi. V za-2g ^ P°tetja se je izjavil javno izgovore, tedaj pa je °bla ,a °bmolknila, posebno po ^UniXonoveSa obiska v Ro- Hja ancoski diplomatje so mne-Čela 9 ^os^va sedaj ne bo za-shing^eteh razgovorov z Wa- Poln, dokler ne bo ^Vorij1 pn.a.Jasnem’ ka;> bo od* 2a ra "eiping na njen predlog %ro?°VOre ° ured^vi mejnih hiv 2 L ^sak začetek razgovo-Uteg^-i asbtegtonom bi Peiping b0rabiti za odklonitev je te2govorov z Moskvo. Ta ibtp-. 6 Vsaj uradno močno za- esirana. Na eni strani hoče pomiriti mejo s Kitaj- teeih ^ ^ bdo v preteklih me- imnad 4,000 spopadov med Pii sj-j. Jv kitajskimi obmejni- ki, jj- Zami in vojaškimi oddel-. - a drn ni---- *j£tesk0 50’ kjer 5eih ruskir do^' UEa od sv°je P0-Položj p ?C1 tedi okrepitev svo-Piini °Zaja med komunistič- ^ Partijami do 7jaiIU Po svetu v odno-Ce pPeipinga. Poteip /^teS razgorove odkloni, 1'0kej p ° ^roela Moskva proste ^ s Dot,tUdi večjo potrebo, da notezavlritVijo 2 Washingto-111 “obr- arU'ie hrbet za morebit-racite” s Peipingom. ^era ^ r°—‘— ,StOplm U Je Predpisana ski u^HOlm, gved. krair^^^te’ Sved. — Šved-Vere, tr.1rn°ra biti luteranske Ritnik i° d0loča U3tava- Kot rali AdolfUleranstva ie Švedski !e§el v ^ Gustav leta 1630 po-skem ju-ietno vojno na Nem- ki ■»u Se®0Va hferka Kristina, k«»lfkra"ariila in prestopila’ ^ cerkev. sledila na prestolu, pa ŽJa temperah hladnejše- Najvi-■ a':i;ira okoli 70. Podvigi samozvanega župnika v Italiji PESCARA, It. — V župniji Cepagati so imeli zadnje čase zgodbo, ki še dolgo ne bo pozabljena. Neki samozvani “mon-signor” Sala je prevzel posle v župniji in jih izvrševal poldrugo leto, akoravno ni bil nikoli posvečen v duhovnika. Je kršče-val, delil sv. zakramente, poročal v cerkvi, spovedoval in seveda pobiral tudi milodare. Ko so mu prišli na sled, je izginil, za seboj je pa pustil vprašanje, kaj je z veljavnostjo zakramentov, ki jih je delil, škofija v Pescari je najprvo potolažila tiste, ki jih je Sala poročil. Je izjavila, da so vse poroke veljavne. Salo pa sedaj vneto išče italijanska policija. Barvna slepota Najčešča barvna slepota je v nesposobnosti ločiti zeleno in rdečo barvo. Ali je bilo prav, da smo šli v vojno v Vietnamu? PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je tekom let ugotavlja, kaj ljudje mislijo, ali je prav, da je Amerika šla v vojno v Vietnamu. L. 1965 jih je le 24% mislilo, da je to bilo napak; v 1. 1966 je smatralo, da je to bi-lo napak, 23-36% vprašanih, v '. 1967 32-46%, v 1. 1968 46-53%, 'etos pa do sedaj med 52 in 58%k Odstotek kritikov je torej rahel od leta do leta in se ni nič iziral na to, kdo je gospodaril v Beli hiši. Japonska naj se sama briga ta svoje varnost Finančni minister Takeo Fu-kuda je tekom svojih razgovorov v Wash ingtonu zavzel stališče, da je Japonska dovolj gospodarsko trdna, da poskrbi za lastno varnost. WASHINGTON, D.C. — Japonski finančni minister Takeo Fukuda, ki se je udeležil tu pretekli teden posvetov Mednarodnega monetarnega sklada, je znan kot eden najverjetnejših naslednikov sedanjega ministrskega predsednika E. Sata. V razgovorih tu s časnikarji in s predstavniki vlade ZDA je razvijal svoje nazore o bodoči organizaciji narodne obrambe Japonske. Japonska mora po mnenju ministra Fukude okrepiti svoje oborožene sile do skrajne dovoljene meje in se na ZDA v pogledu narodne obrambe naslanjati le v pogledu atomskega o-rožja. Dokler ne doseže dovolj rnoči, mora obraniti sedanjo pogodbo o narodni obrambi z ZDA. Takeo Fukuda je priznal, da se mora Japonska bolj brigati za gospodarski razvoj Azije in tudi tej nuditi več gospodarske pomoči. Prav tako bo morala odpreti bolj svoje meje tujim izdelkom, če bo hotela ohraniti svoboden trg za svoje izdelke v tujini. Japonska je za ZDA najmočnejša gospodarska sila v svobodnem svetu, njen skupni letni dohodek je presegel 145 bilijonov dolarjev. Sedanja obrambna pogodba ZDA in Japonske poteka, zato je vprašanje bodoče ureditve varnosti Japonske pereče in važno. ZDA imajo na Japonskem vrsto vojaških oporišč, ki so japonskem levičarjem trn v peti. Očitno bo treba v soglasju z rastočim japonskim nacionalizmom ta tuja vojaška oporišča ukiniti in poskrbeti za voja-ško-obrambno sodelovanje ZDA in Japonske na drug način. Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! Tonkinšfea resolucija pride zopet v debato? WASHINGTON, D.C. — Kot da ne bi imeli že tako več dosti spornih vprašanj glede vojskovanja v Vietnamu, se bo sedaj verjetno obnovila debata o ton-kinški resoluciji, ki jo je Johnsonov režim smatral za pooblastilo za vse vojaške akcije o-boroženim silam prod Severnemu Vietnamu. Tonkmško resolucijo naj bi utemeljil napad se-verno-vietnamskih bojnih čolnov na ameriške rušilce. Prvi napad je bil izvršen 2. avgusta, drugi 4. avgusta. Podatki o drugem so delno sporni. Tiste dni ob času napada je senat verjel v drugi napad, zato je tudi glasoval za tonkinško resolucijo. Pozneje je senator Fulbright začel vrtati v to zadevo in v svojem odboru za zunanjo politiko skušal dokazati, da drugega napada 4. avgusta sploh ni bilo. Sedaj zagovarja to tezo tudi knjiga časnikarja Gouldena “Resnica je prva žrtev — Ton-kinška afera, pripovedka in resnica”. Knjiga navaja izjave mnogih še živih politikov in drugih prič, ki kaj vedo o tej zadevi. Ker bo Fulbrightov odbor koncem oktobra znova obravnaval vojskovanje v Vietnamu, se lahko zgodi, da bo ta ali oni senator znova sprožil zadevo resolucije, da da povod prizadetim senatorjem, da pojasnijo svoje stališče v tej zadevi. ------o------ Število dezerterjev stalno raste NEW YORK, N.Y. — Zadnjih par let je število dezerterjev začelo hitro rasti. Še pred 3 leti je znašalo pod 2% moštva oboroženih sil, sedaj se je dvignilo do 3%. Tako sodijo v Pentagonu. Vsi dezerterji imajo dejansko skupen razlog, nočejo iti v Vietnam. Dezertirajo najrajše v Kanado. V naši deželi obstoja cela vfsta organizacij, ki pomagajo s ponarejenimi dokumenti, denarjem, organiziranjem pobegov itd. Cilj dezerterjev sta največ Toronto in Montreal. “Dezerterske” organizacije v Torontu so v septembru pomagale 153 dezerterjem. THIEU ZA UMIK AMERISK DO KONCA 1.1970 Predsednik republike Južnega Vietnama je v govoru pred obema domovoma narodne skupščine ponovil rdečim ponudbe za končanje vojskovanja na osnovi političnega dogovora in mednarodno nadzorovanih volitev. Istočasno je izjavil tudi, da je v načelu za to, da ameriška pehota v glavnem prepusti bojevanje južnoviet-nomskm četam in do konca prihodnjega leta odide domov. SAIGON, J. Viet. — “Danes ponavljamo klice za mir in mirovne ponudbe, ki smo jih napravili v preteklosti,” je dejal predsednik republike Nguyen Van Thieu na skupnem zasedanju obeh domov narodne skupščine včeraj. Izjavil je dalje, da je pripravljen se razgovarjati z “drugo stranjo” o vsem, karkoli ta želi, tudi o premirju. O tem je treba najprej doseči dogovor, potem ga je šele mogoče uveljaviti, ker “mi ne moremo dovoliti, da bi komunisti premirje izkoristili”. Van Thieu ni navedel pogojev, pod katerimi bi bil pripravljen sprejeti premirje, bilo pa je to prvič, da je javno predložil razgovore o njem. Preje je premirje stalno zavračal češ, da bi rdeči to izrabili za izboljšanje svojega položaja tako med podeželskim prebivalstvom kot tudi na bojiščih, kjer bi se njihove sile lahko v miru spočile in pripravile na novo bojevanje, kadar bi se jim to zdelo ugodno za nje. Sedaj je čas, da druga stran odgovori na predloge, je dejal Van Thieu, ko je ponovil ponudbo za neposredne razgovore z Osvobodilno fronto Južnega Vietnama in za volitve pod mednarodnim nadzorom, pri katerih Osvobodilna fronta lahko svobodno nastopi. Van Thieu je odločno zavrnil trditve, da bi bila sedanja “vlada Južnega Vietnama glavna ovira miru v Vietnamu”., * Rdeči so ponovno izjavili, da sedanje vlade v Saigonu ne priznavajo in da se nočejo z njo razgovarjati. Za nje je edina zakonita vlada Južnega Vietnama “začasna revolucionarna , 'WWMWmW vlada”, v kapero so pred nekaj meseci uradno spremenili svojo Osvobodilno fronto. Predsednik Nixon je na svoji zadnji tiskovni konferenci dejal, da je sedanja vlada v Saigonu bila zakonito izvoljena in je zato to edina zakonita vlada republike. Nadomestiti jo more le nova izvoljena vlada, oziroma nova izvoljena skupščina. Prav tega pa rdeči nočejo na noben način. Zavedajo se dobro, da bi pri volitvah, ki bi jih ne vodili sami, grdo izgubili. Oni hočejo imeji svoj delež v vladi zajamčen pred volitvami. Te naj bi ga le potrdile in utrdile. Kdor je prepričan, da rdeči od te svoje zahteve ne bodo popustili, mora torej naravno videti v Thieujevi vladi “glavno oviro miru v Vietnamu.” Na pariški konferenci se je začelo daniti? PARIZ, Fr. — Proti koncu v Hanoiu ne premislijo, da je preteklega tedna je prišla iz treba misliti še na nove vabe, Pariza nepričakovana novica, da so vietnamski komunisti izjavili, da nimajo ničesar proti temu, da bi “nekaj” a-meriških čet lahko ostalo v Južnem Vietnamu, da vidijo, kako bodo potekale svobodne volitve, ki bi dejansko imele značaj plebiscita, kaj hoče prebivalstvo. Ta novica je to-, liko bolj zanimiva, ker pome-l ni prvo popuščanje komunistov v pogojih za premirje. Popuščanje ni ravno veliko, je zavito v temne izraze, pa je vendarle popuščanje. V svojih znanih 10 točkah so namreč vietnamski komunisti zahtevali tudi, da se ameriške čete umaknejo preje, predno bi se začel votivni postopek, ki ga je pa treba šele sporazumno oblikovati. Novica je naravno takoj sprožila ploho komentarjev, ki si med seboj nasprotujejo. Optimisti že govorijo, da je led prebit, da so komunisti pripravljeni, da se končne vendarle resno razgovarjajo da je treba sedaj hiteti, da si ki naj komunistom pomagajo do sprejemanja kopromisnih predlogov. Pesimisti vidijo v novici le pretkano rdečo past, ki hoče izvabiti od Amerike nova bistvena popuščanja. Ako se ta taktika ne posreči, se bodo v Hanoiu vrnili na dosedanjo taktiko vojskovanja. Težko je že sedaj reči, kdo ima prav. Morda se bo prilika za kaj takega kmalu ponudila. Zato je treba vpoštevati par dobrih in slabih plati pri presoji tega vprašanja. Ne da se tajiti, da je zadnje čase vojskovanje popuščalo. Dnev-pa poročila govorijo le o malih spopadih, tedenskih mrtvih žrtev je manj, pojema število ranjencev. Množijo se tudi poročila, da so komunisti začeli premikati večje vojaške oddelke, menda kar cele divizije, proti meji s Kambodžo. Na drugi strani pa naši vojaški krogi v Saigonu trdijo, da vse to verjetnejše pomeni priprave na nove o-fenzive. Take napovedi naših vojaških krogov smo zadnje mesece že slišali večkrat, le redko pa so se uresničile. Pesimisti poudarjajo posebno radi, da mora komunistična izjava zabiti še bolj globoko klin med našo politiko in politiko saigonske vlade. Ta poudarek se da težko pobijati. Saigonska vlada odklanja namreč dosledno vsako misel na koalicijo s komunisti in ima v tej točki stalno in dosledno podporo v vrstah naših kraguljev. Komunisti pravijo, da brez koalicija ne bo sporazuma in konca vojskovanja. Mislimo, da se je sedaj prenesla teža razgovorov v Parizu in za kulisami na vprašanje, kako najti pot do koalicijske vlade v Saigonu. Ali jo bo našla diplomacija? Ali jo bodo morda našli zakulisni direktni razgovori med Sai-gonom in Hanoijem? To vprašanje nima samo po sebi nobene prave podlage, ima pa svoj smisel, ako vpoštevamo, da med rdečimi delegacijami na pariški konferenci vendarle obstojajo zakulisni stiki, ki nanje ni še nič vplivala Ho-Či-Minhova smrt, česar so se v začetku v Parizu bali. Ako je sedanje kolektivno vodstvo v Hanoiu samo napravilo sklep, da menja vsaj eno točko v svojih pogojih, zakaj ne bi tudi drugih, ako to svetujejo spremenjene razmere? Zopet se je treba oborožiti s potrpežljivostjo. V dobro ji gre pričakovanje, da se bodo ameriški “ideološki” prijatelji vietnamskih kom unističnih voditeljev kmalu začeli udejstvovati z nastopi v ameriški javnosti. Ali bodo vietnamski komunisti v čast tem nastopom obnovili boje v Južnem Vietnamu? To vprašanje postaja izredno zanimivo, ako ga opazujemo v luči sedanje komunistične izjave o prisotnosti ameriških čet pri voliv-nem postopku v Južnem Vietnamu. Opozorili bi še na eno stvar: morda so zakulisni razgovori v Parizu dosegli nekaj več, pa ameriška “stran” c tem noče niti črhniti, da ne bi pokvarila zakulisnih razgovorov. Tudi to je mogoče, čeprav manjka dokazov. 1 I. A. ISO jo je umoril! LOS ANGELES, Calif. — Art Linkletter, 57 let stari televizijski zvezdnik, je dejal, da je njegovo 20 let staro hčerko Diane umoril LSD. mamilo, ko ga je uživala pod vplivom družbe mladih ljudi, v kateri se je gibala. Skozi okno stanovanja v 6. nadstropju je skočila v smrt, ko je bila pod vplivom LSD. Oče je vedel, da hčerka “preskuša” LSD in je o tem znova razpravljal z njo ter jo skušal odvrniti od tega, pa ni uspel. Poudaril je, da je uživanje LSD stvar uživalcev samih. Če si oni nočejo ali ne morejo pomagati, jih ne more nihče. To, kar se je zgodilo njegovi hčerki, “se ne zgodi vsakemu, pa se lahko dogodi vsakomur”, je dejal oče nesrečnega dekleta. LSD je v zadnjih letih prišel precej v rabo posebno na kampusih naših visokih šol in v vojaških taboriščih in oporiščih ZDA v Južnem Vietnamu. Uživanje LSD nosi uživalce na “potovanja, polna zadovoljstva, omame in pozabljenja vsakdanjih težav”. Kar je nekdaj starejši rod iskal in še išče v raznih vrstah alkoholnih pijač in v opiju, išče mladi rod v uživanju LSD, marijuane in drugih mamil. Avtomobilsko zavarovanje za Cleveland 15% dražje CLEVELAND, O. — Lastniki avtomobilov v Clevelandu bodo morali plačevati za 15% dražje zavarovanje v glavnem zaradi silnega porasta kraje avtomobilov. Lani je bilo v prvi polovici leta ukradenih v Clevelandu 6,139 avtomobilov, letos v istem času pa kar 10,507! V vesolju 4,111 raznih “umetnih satelitov” COLORADO SPRINGS, Colo. — Odkar je Sovjetska zveza začela pred 12 leti “vesoljsko dobo” s pošiljatvijo prvega Sput-nika v vesolje, je bilo poslanih v vesolje 4,111 raznih ‘satelitov’ ŠTEV. LXVII — VOL. LXVD Iz Clevelanda in okolice Najdena očala— Pred nekaj dnevi so bi!a najdena na Edna Avenue ženska očala s temnim okvirom. Dobe se na 6515 Edna Ave., telefon 391-7748. Vabilo k molitvi— Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete in članstvo Marijine Legije je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod k molitvi za svojo podporno članico pok. Frances A. Zulich in po možnosti v sredo ob devetih tudi k njenemu pogrebu. Seja— Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri ob Iveh popoldne redno sejo v Slov. domu. Po seji okrepčila! Zastonj— Kozarce za vlaganje sadja, zelenjave in sočivja odda zastonj. Kličite EX 1-5029 od 10. dop. do 3. pop. Carr odstopil— Vodnik demokratske večine v mestnem svetu Charles V. Carr, d je v mestnem svetu zastopal stališča župana C. Stokesa, je /čeraj odstopil, ko je bil porazen v spopadu s predsednikom nestnega sveta J. Stantoncm v anančnem odboru, ki mu sam načeluje. Izjavil je, da odstopa, ‘ker je utrujen”. Carrov odstop je znak močnega razkola v demokratski stranki, katere del s Carneyjm, Corriganom in Ger-cerjem podpira C. Stokesa, drugi ^pa mu po vsem sodeč naspro-;uje. V tem drugem je dober del demokratskih mestnih od-oornikov s predsednikom mestnega sveta J. Stantonom vred. Perk prijema Stokesa— Republikanski županski kandidat Perk si je včeraj privoščil župana Stokesa. Dejal je, da se ca po vsem sodeč poteguje za naslov “največjega zapravljivca”, žal ne svojega, ampak javnega denarja. Povod za napad na Stokesa je dal mestni finančni direktor P. M. Dearborm, ki je trdil, da sedanji dohodki ne oodo zadostovali za kritje naraščajočih potreb mestne uprave v letu 1971. Ko ga je nato J. Stanton zaradi te izjave prijel, je Dearborn dejal, da so ga “napak razumeli”. Kasneje je sam C. Stokes izjavil, da ne misli na nobeno povišanje davkov. K molitvi— Članice Podr. št. 10 SZZ so vabljene nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Frances Zulich. in ostankov raket in drugega, veda tudi žejne goste. Najpreje zaupanje, nato vse ostalo VIJAYAWADA, Ind. — Oblasti so odkrile tolpo roparic in tatic na vlakih. Članice tolpe, članov ni imela, so stare od 11 do 40 let. Tekom vožnje v vlaku so se prizadevale pridobiti zaupanje in naklonjenost .potnikov. Ko so ti v miru zaspali, so jim pobrale vse, kar je bilo kaj vrednega. V Italiji so štrajkali natakarji RIM, It. — V Italiji so pretekli petek in soboto štrajkali natakarji v podporo svoji zahtevi po boljših plačah. Okoli 150,000 jih je zapustilo bare in mize ter se- Od teh se jih je vrnilo na Zem-jo in večinoma zgorelo v ozračju 2,366, ostali pa še vedno krožijo v vesolju okoli Zemlje. V istem času so štrajkali tudi uslužbenci šolskih uprav in okoli 400,000 delavcev kovinske industrije v Torinu. Ameriška Domovina a/iC'^ru—norvii 6117 Sl. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ifditjr: Mary Debevec | NAKOCNJLNA: Združene države: t (16.00 na leto; (8.00 za pol leta; (5.00 za 8 mesece Z* Kanado in dežele Izven Združenih držav: ^ (18.00 na leto; $9.00 za pol leta; (5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ! SUBSCRIPTION KATES: United States: ( (16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: L (18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months | Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 192 Tuesday, Oct. 7, 1969 In sedaj še Laos? Zaskrbljenost, ki jo je pokazal senator Mansfield glede podvigov naših misij v Laosu, je dvignila takoj veliko prahu v Kongresu. Celo zagovorniki politike naše federacije so morali priznati, da se Amerika udejstvuje že več let v Laosu in da je nastopil čas, da Kongres zve, kaj tam delamo. Zato par pripomb o tej deželi ne bo odveč. Najpreje je treba vpoštevati, da Laos ni nobena dežela, kjer naj prebiva, recimo, laoški narod. Laoškega naroda sploh ni. V Laosu živi namreč večje število plemen, ki si marsikje niso sorodna ne po kulturi ne po jeziku ne po tradiciji. Med plemeni je le malo takih, ki bi se odlikovala z bojevitostjo. Nekaj več jih je v severnem in vzhodnem delu dežele, kjer prevladuje komunističen režim Pathet Lao. Vendar laoški komunisti še daleč niso to, kar so vietnam-sti. Splošna je sodba poznavalcev laoških razmer, da bi se organizacije laoških komunistov takoj razsule, kakor hitro bi jih nehali podpirati vietnamski komunisti. Pri tem so laoški komunisti še zmeraj bojevitejši od laoških desničarskih in nevtralnih plemen. Sicer ni ravno posrečeno stališče, ki loči laoške prebivalce v levičarske, desničarske in nevtralne. V resnici niso ne to ne kaj drugega. Jih bolj vleče prijetno vsakdanje življenje, posladkano z opijem, ko pa politična vprašanja. Narod ima za veselice veliko več smisla kot za parade, manifestacije in obhode. O kaki narodni zavednosti, kot jo imajo na primer Vietnamci, v Laosu govoriti ne moremo. Laoški lokalni voditelji so kar zadovoljni, da imajo kralja, ki se ne vtika v njihove lokalne posle, in vlado, ki se ne pretegne v skrbi za narodni blagor. Vlada se ne briga preveč niti za meje, letos spomladi sta na primer dva kitajska bataljona začela graditi cesto iz kitajske Yunnan province v Laos in sta prodrla 30 milj globoko v laoško ozemlje. Ministrski predsednik Suvana Puma je odklonil vsak protest ali preiskavo, zakaj in počemu ta cesta, kajti Laos sam je leta 1962 prosil kitajsko vlado, naj gradi to cesto. Takrat sta bila namreč Laos in Kitajska še prijatelja. Ameriški interes za Laos sega nazaj v dobo, ko so se od tam umaknile francoske čete, dežela pa bila proglašena za nevtralno. To je bilo 1. 1954. Takrat je naša politika v vzhodni Aziji še ž(ivela v veri, da bo mogoče ustvariti iz Južnega Vietnama, Laosa in morda tudi Kambodže novo federacijo, ki bo nevtralna, pa vendar obenem tudi zavora za prodiranje kitajskega komunizma proti jugu. Laos bi ne mogel postati odskočna deska za podtalne komunistične akcije v deželah, ki mejijo nanj. Taki cilji so samo dvigali ameriški intres za to deželo. Med tem smo se tesno povezali s Tajsko, ki je postala naša edina zanesljiva zaveznica južno od Kitajske. Obenem smo se zmeraj bolj zapletali v obrambo Južnega Vietnama proti severnovietnamskim komunistom. L. 1963 je šlo tja prvih 15,000 naših vojakov, da branijo Južni Vietnam. Ta korak je le še povečal pomen Laosa za našo azijsko politiko. Na Tajskem smo ustvarili močno vojaško letalsko postojanko za boje v Južnem Vietnamu. Od tam je vodila pot na vietnamsko bojišče le preko Laosa. Povrhu so še vietnamski komunisti dejansko okupirali severni in vzhodni del Laosa, kar je takoj povečalo važnost ostalega dela za ameriško stategijo. Laos je tako postal dejansko zahodno zaledje za vojskovanje v Vietnamu. V tem zaledju je bilo treba na nek način zavreti prodiranje Father Lao, ovirati vojaški promet na znani Hoči-minhovi poti. obenem pa tudi gledati, da se laoška nevtralna vlada ne zruši pod težo komunističnih podtalnih in odkritih vojaških akcij. To je pripravilo Ameriko do tega, da je prevzela obrambo laoškega zračnega prostora, da je organizirala zračni promet, ki naj poveča odpornost laoških nevtralnih in desničarskih čet. Tako smo korak za korakom lezli zmeraj bolj globoko v obrambo Laosa proti komunističnim sosedom. Pri obrambi so udeleženi: vojno letalstvo, CIA, ki je organizirala protikomunistične gverilce, naši vojaški svetovalci in strokovnjaki, ki sodelujejo z laoškimi oboroženimi silami, pa se pri tem ne udeležujejo bojev. Ali ima ves ta obrambni sistem v korist Laosu danes še nekdanji smisel? Umikamo se iz Vietnama, propada hitro nekdanji pomen Laosa za naše vojaške operacije, stanje se je torej bistveno spremenilo. Prišel je čas, da mislimo tudi na umik iz Laosa. Toda kaj naj od tam umikamo, ko naša javnost sploh še ne ve, kaj vse imamo v Laosu. To je treba najpreje dognati in temu namenu naj služi senatno zasliševanje, ki se bo začelo predvidoma 14. oktobra. Zasliševanje bo pomenilo dolgo in naporno pot, kajti še zmeraj so v naši administraciji zagovorniki misli, da je treba ravno sedaj braniti Laos še bolj krčevito, kot smo ga do sedaj, ker Laos ne sme postati v nobenem slučaju odskočna deska za podtalna komunistična rovarjenja v vseh deželah, ki mejijo nanj. S preiskavo, kakšne so naše vojaške postojanke v Laosu, bo opravljena le polovica dela. Senatni odbor za zunanjo politiko bo moral takoj nato načeti vprašanje, kakšen pomen naj ima dežela, ki nima dostopa do morja, za našo politiko v jugovzhodni Aziji. To bo za senatni odbor zelo trd oreh, ki ga ne bo mogel hitro raz-gristi. Zato je treba najprvo poskrbeti, da ne povečamo naših “investicij” v laoško obrambo, dokler si nismo na jasnem, kaj naj Laos pomeni za Ameriko. Mislimo, da je v tem bistvo zaskrbljenosti senatorja Mansfielda. I r mm BESEDA IZ NARODA -mm- mt mmmmm wm Federacija slovenskih upokojencev raste EUCLID, O. — Dne 29. septembra je imela Federacija slovenskih upokojencev v Clevelandu izredno sejo, na kateri je sprejela pod svoje okrilje Klub upokojencev iz Girarda, Ohio. Pismo za pristop je poslal klubov tajnik Anton Nagode in Federacija petih klubov iz Velikega Clevelanda je soglasno sklenila, da se jih sprejme. V zvezi s tem je bila potrebna dodatna točka v pravilih in sprememba imena, ki se bo glasilo: Narodna federacija slovenskih ameriških u p o k ojenskih' klubov (National Federation of Slovenian American Pensioners Clubs). Besedilo dodatne točke v pravilih bo naslednje: “K narodni federaciji slovenskih ameriških upokojenskih klubov lahko pristopi vsak slovenski klub upokojencev iz drugih naselbin, če izpolni pogoje federacije in se drži njenih pravil. Pristopnina za zunanje klube je $10. Dolžnost teh klubov je, da sodelujejo s federacijo in da pošiljejo zastopnike vsaj na njihovo letno sejo. Stroške za zastopnike morajo klubi sami pokriti.” V smislu teh zaključkov se torej vsak slovenski klub upokojencev lahko pridruži federaciji, brez ozira na prepričanje in število članov, ako plača malenkostno vsoto $10 za pristop, kar je le formalnost, kajti Federacija ima sama precej močno blagajno. Federacija klubov upokojencev iz vseh slovenskih naselbin je potrebna iz mnogih razlogov, predvsem pa zaradi izboljšanja socialne in zdravstvene zaščite. Kajti čim več nas bo, tem več bomo dosegli. Clevelandska federacija, ki šteje okoli 1,400 članov, je doslej odposlala že več resolucij in spomenic predsedniku, kongresnikom in senatorjem za izboljšanje socialne in zdravstvene zaščite upokojencev, in vselej je prejela proteste proti barbarski in nesmiselni vojni v Vietnamu. Razen tega je Federacija članica National Council of Senior Citizens Inc., ki šteje nad dva milijona članov in ima svoje lobiste v kongresu. Na njihovo letošnjo konvencijo v Washing-tonu je tudi naša Federacija poslala delegata. bolj nas bodo politiki vpošteva-li, ker se jim bo šlo za glasove pri volitvah. Pomnimo, da v združenju je moč. Za podrobnosti o federaciji in za pristop naj klubi pišejo' na tajnika: William J. K e n n i c k, 2657 Rockefeller Rd„ Wickliffe, Ohio. Frank Česen Slovenska stvar ugaša? BRIDGEPORT, Conn. — Dolgo se ni nihče oglasil, zato sem pa sam sklenil, da napišem nekaj vrstic, da bodo vsi videli, da še živimo. Najprej javljamo, da je bil med nami prevzvišeni g. škof Lenič, ki nas je zapustil verjetno z lepimi vtisi. Sprejem, ki smo mu ga napravili, je bil zelo lep. Najprej so ga s svojim ubranim petjem sprejeli Usovi fantje, nakar ga je pozdravil cerkveni odbornik g. Anton Lagoja. Holy Name Society ni bila zastopana, zato so pa bile Ladies Guild s svojo predsednico, ki je škofa pozdravila v angleščini. Koga je zastopal fantek, ne vemo, ker nimamo nikaike mladinske organizacije razen Marijine družbe, ki so jo ustanovila slovenska dekleta. V slovenski narodni noši je pozdravila prevzvišenega Silvana Kurbus. Izročila mu je tudi lep slovenski šopek. Poleg Silvane Kurbus sta bili v narodni noši tudi Usova Tereza in Melita Kurbus. Rojenih Ameri-kancev skoro nismo videli. Naslednji dan se je ob pol enajstih pri slov. službi božji brez reklame v časopisju ali bu-letinu nabralo precej ljudi. Govor prevzvišenega je šel vsem do srca in pevci so zapeli, kot mislim, da še nikdar preje tako. Gospod škof jih je osebno pohvalil in rekel, da se jim ni treba bati, ako bi zapeli celo v beli Ljubljani in vsi bi strmeli in občudovali ubrane glasove. Tudi piknik, ki je sledil popoldan na župniškem vrtu, je bil še kar dobro obiskan. Tudi to pot smo skoro na prste prešteli rojene Amerikance. Najbolj zanimivo je, da niti pri sprejemu niti na pikniku nismo videli predsednika Slomškovega kluba. Komaj dve nedelji kasneje smo imeli farni sestanek, ki se ga je udeležilo 52 oseb, od tega 29 slovensko govorečih, ena Nemka in ena Italijanka. Ostali Če torej računamo, da je po'so bili Amerikanci. Slovenske-naših naselbinah od 30 do 40 mu jeziku je na tem sestanku klubov upokojencev, je to že Trda predla. Skoro ga nismo sli-precejšnje število članov, ki bi,šali. Vsi protesti niso nič poma-združeni v federaciji močno [gali. Izvolili smo nove člane od-vplivali za izboljšanje socialne! bora in marsikateri je iz protein zdravstvene zaščite, ki je še,sta zapustil dvorano. Nato je v primitivnem stanju in sramota za bogate Združene države ameriške. Dočim se nad 20 milijonov upokojencev bori že več let za skromno izboljšanje svojega gmotnega položaja, je za kongresmane vzelo manj kot teden, da so si povišali svoje že itak visoke plače za celih $10,000 letno. Sličnih problemov, ki so za upokojence življenskega pomena, je še več. Iz navedenih razlogov apeli- spregovoril č. g. Prah, ki nas je vse pozval, naj čimpreje opustimo slovenski jezik in preidemo na angleščino. Najhuje nas je zadelo, ko nam je g. župni upravitelj javil, da s prihodnjo nedeljo ne bo več slovenske službe božje ob pol enajsti uri. Vsi protesti niso nič pomagali. Tako smo Slovenci v Bridgeportu izgubili polovico vsega pa še več, saj tudi za praznike ne bomo več imeli slovenske službe bož- ramo na klube upokojencev po Je' naših naselbinah, da sledijo gi- Slovenci, ki hočemo ohraniti radskemu klubu in se pridružijo slovenski jezik, kolikor se le da, federaciji, čim več nas bo, tem j slovensko zavest in slovensko misel, smo izdali poseben letak, v katerem so navedene Slomškove besede: ‘‘Sv. vera bodi nam luč, materin jezik pa ključ do edino prave narodne omike. Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materin jezik biti najljubši!” Ob misli na te besede velikega škofa in velikega Slovenca nam je hudo, ko nam zdaj slovenski duhovniki svetujejo, naj čim preje pozabimo svoj slovenski jezik in se oprimemo angleškega. Hudo nam je, stoji v letaku, ko se spominjamo pokojnega župnika č. g. A. Farkaša, ki se je toliko trudil, da je to faro krepil v verskem in narodnem duhu. Spomnijamo se obljube našega škofa W. Curtisa ob pogrebu rev. A. Farkaša, da bo svetokrižka fara ostala še naprej narodna fara in se bo v njej delo za Slovence nadaljevalo. Sedaj so ukinili peto slovensko sv. mašo ob pol enajstih do-podne in jo nadomestili z angleško. Slovenska je ostala le še sv. maša ob pol osmih, ostali, kasnejši dve sta angleški. Slovenske vernike to zapostavljanje v njihovi lastni cerkvi boli in razumljivo je, da dvigamo svoj glas proti temu! Armin Kurbus -------o------ Pismo iz slarega kraja TORONTO, Ont. — Pred nekaj dnevi mi je pisal prijatelj z Dobrove pri Ljubljani daljše pismo. Ko opiše svoje družinske zadeve, navaja sledeče: “Nova maša je bila krasna manifestacija za Cerkev in družino. — Mlaji so stali že pri Gasilskem domu ob novi cesti proti cerkvi in župnišču. Pritrkavanje je bilo že na predvečer. Tako tudi zgodaj zjutraj vse do pričetka nove maše in še potem. Vse je bilo zelo slovesno. Venci ob vhodu v cerkev in notranjščina vsa ovenčana. Oltar poln rož, ljudstva za dve cerkvi, če ne več. Prostor za svate je bil oddeljen, pa kaj, ko je bilo že pol ure prej vse zasedeno. Ljudstvo zunaj je imelo zvočnike, da so slišali vse. Lepega maše van j a seveda niso videli. Pridigal je župnik iz Polhovega gradca. Prav lepo. Je dober govornik, šegav mož v družbi. Tudi petje je bilo kar čedno. Organist je tožil, da se niso mogli dobro pripraviti, ker je bila nova maša najprej odpovedana. Ko je bila zopet napovedana, je bilo premalo časa za pripravo. (Novo-mašnik je bil zadržan zaradi vojaškega nabora, na katerem pa ni bil spoznan za sposobnega.) Obhajilo je bilo kar po cerkvi gori in doli. Dva gospoda. Novo-mašnik je obhajal pred oltarjem svojce in svate — in če se je še kdo mogel pririniti blizu — pod obema podoboma. Res, veliko obhajancev. Lemenatarji in sestre so delali red. Pa niso bili kos taki gneči. Gospodje in novomašnik so se zbrali v farovžu — nekdanjem društvenem domu. (Staro župnišče, ki je bilo zaplenjeno, so sedaj kupile sestre usmiljenke, a je precej zasedeno po prejšnjih stanovalcih, ki se le počasi umikajo.) Od tu do cerkve gost špalir ljudstva. Veliko narodnih noš in še več deklic v narodnih nošah je šlo pred duhovno gosposko. Pri prihodu na pokopališče je bil pozdrav: dekleta in deklice — zborne deklamacije iz vsake dobrovske podružnice. Pa nisem veliko slišal, še manj pa videl, čeravno sem bil blizu za gospodi. Koliko je bilo ljudstva, se je videlo pri ofru po maši. Ni ga hotelo biti konec. Najprej je vsakega blagoslovil z novo-mašnim križem. Pa so hitro u-gotovili, da tako ne bo konca do večera. Pa so prenesli skrinjico za darove pred vrata zakristije, gospod je pa žegnal kar na čez, ko so šli mimo oltarja. Je šlo precej hitreje, a še prepočasi in so morali dirigirati ljudi še skozi staro zakristijo, pa še ni hotelo biti konca. Upam, da je bil tudi uspeh primeren. Kosilo je bilo na novomašni-kovem domu v Šmartnem. Kar streho so podaljšali pri hiši in hlevu, da je bilo zavarovano pred dežjem in vetrom. Kosilo je bilo pripravljeno doma. Put-ke in telički niso doživeli praznika. Vsega dovolj za 200 in več ljudi. Vse prav skrbno organizirano; za parkiranje dovolj prostora. (Tudi to je že problem.) Ob petih pete litanije v šmar-tinski cerkvi. Potem pa spet gostija, kamor so prišli pevci in vsi vaščani. Lemenatarji so stregli in skrbeli za zabavo. Dokler nismo vedeli, kdo streže, se nam je čudno zdelo. Vse kot v hotelu. Pa se je nam neverjetno zdelo, da bi poklicne naročili. Je kar pametno, da se lemenatarji tudi v tem vežbajo. — Taka je bila zunanjost nove maše. Koliko je naredila dobrega dušam, sam Bog ve. Tudi tisti, ki so še protivni, so bili čisto mirni. Milica je delala red po cestah. Bog naj da novomaš-niku svoj žegen prav na veliko, da bo dober Njegov služabnik.” Novomašnik je Garbov iz Šmartna. Njegov oče, izredno dober, poznan in spoštovan daleč naokoli, je bil pri domobrancih na Dobrovi, potem z drugimi vred vrnjen iz Vetrinja in ubit. Žena, mati novomašniko-va, je kmalu potem umrla. Tako je postal novomašnik sirota brez staršev že zelo mlad. Teta Micka se je potem vbadala z domačijo in z otroci sirotami. Vzgajala jih je zelo dobro. Njihov oče, ki je pretrpel mučeniško smrt, je pa izprosil pri nebeškem Očetu dobro vzgojo svojih otrok ter za sina svojega imena, da je vstopil v Njegov vinograd. Ker sem poznal očeta, dobro dušo, ki bi za dobro stvar vse žrtvoval, sem prepričan, da bo sin novomašnik res pravi Kristusov namestnik. Prepričan zato, ker bo priprošnja očetova stalno bdela nad njegovim delom, ki je zlasti v današnjih časih zelo težka in zahtevna. Bodi prepričan, da bodo molitve tvojih prijateljev tudi doprinesle k temu. Saj očetovih in po njem tvojih prijateljev ni malo. Bog te ohrani in lajšaj tvojo naporno službo! L. A. st. ------o------ Slovenci, /imerekanci, združimo se za predsednikom Hixonom! CLEVELAND, O. — Čas je že, skrajni čas, da se vsi Slovenci, vsi Amerikanci, ki poznamo komunizem, in ki smo danes v Ameriki ravno radi tega, ker nas je komunistični krvolok pregnal iz Slovenije in ker se z njegovo taktiko — ki je ista, kot je preje bila v Koreji in je danes v Južnem Vietnamu — nismo mogli strinjati, čas je že, da se združimo in da povemo vsem drugim Slovencem, slo-vensko-ameriški mladini, pa tudi vsem drugim Amerikancem, s katerimi imamo stike ali pri delu ali drugače, kaj je komunizem in kako najbolje pomagamo komunistom in komunizmu, če predsedniku Nixonu ne damo “združene fronte”, ki jo potrebuje, da prisili Hanoi na kolena in da se pogajanja vsaj lahko začnejo, če je to sploh mogoče z borbenim, pa tudi z neborbenim komunizmom. Protikomunistični borci in veterani, oni, ki ste izgubili sinove, brate, hčere, očete, matere, sorodnike, prijatelje, najpreje tekom komunistične revolucije v Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in drugje, nato po velikem izdaj-skem predan ju protikomunističnih borcev in mnogih civilistov komunističnim k r v o 1 očnikom maja in junija leta 1945, ter oni, ki ste izgubili svoje ljube in znance v korejski vojni in sedaj v vietnamski vojni proti komunizmu, združite se in to pot ne bodite tiho, marveč povejte vsem s katerimi pridete v stik, naj pišejo svojim kongr^' nikom ter predvsem svojim sinovom in hčeram v kolegij ih in na univerzah, da želite, da vsi kongresniki in vsa Amerika solidno stoji za našim predsednikom Nixonom, kajti le tako bo mogoče vojno v Vietnamu kmalu in častno čim preje ustaviti Pišite — osebno pismo največ zaleže — predvsem Rep. Donal-du Riegle, Rep. Paulu McClo-skley, Sen. Charlesu Goodell Sen. Williamu Saxbe, naj bodo vendar pametni in ne tako naivni, -kar se komunizma tiče, i11 naj podpirajo svojega predsednika Richarda Nixona. Pišite tudi tistim demokratskim “golobom” in neumnežem (kar se predvsem zunanje politike tiče) kot so Sen. J. W. Fulbright, (ki tudi kot chairman Foreign Re' lations Committee že od januarja “sedi” na senatski resoluciji re pomoči za Biafro), Sen. George McGovern, Sen. Willianl Proxmire in drugim, ki v večji ali manjši meri že dalj časa dajejo tako neumne izjave po televiziji in časopisju radi vietnamske vojne, radi komunizrfia in o zunanjih zadevah sploh. & jih ne bo kmalu pamet srečala pa je bolje, da se vsaj tisti od Amerikancev, ki so bolj brihtni v tem oziru skupaj spravijo in taje koga bolj pometnega izv°j iijo. Le pomislite malo, če bi kak tak golob ali neumnež bi‘ predsednik danes! Podobna katastrofa bi bija, kot leta 19^' 1945, ko je predsednik Franklin D. Roosevelt bil bolan in komunistom dal razne koncesije, 1 jih na primer kak bolj pametni1 človek, ali ki bi bil bolj pri za' vesti, kot bi na primer bil Everett McKinley Dirksen, ne 0 dal. Milijoni so bili repatriirani proti lastni volji v komunistični ‘raj”, kjer so potem bili povečini “likvidirani”. To sedaj študira prof. Julius Epstein na Stanford univerzi, in bo kmalu izda knjigo o tem. Torej, Slovenci, Amerikane’’ protikomunistični borci in veterani, Savani, študentje po vis0' kih šolah in univerzah, zganil se to pot in naredite, kar m°i'e' te, da dobi predsednik Nix°n “united front” v vprašanj’-' Vietnama, da bo tako kmalu mil pusih”. Noben pameten človek ni za vojno ali za ubijanj6' ECdor ne želi študirati in se naučiti kaj, kar bi potem koristd0 družbi, pa ne spada na univer' zo, marveč naj gre raje gi'ajskih esn0 je 200,000 stano-enot. Ker je tako za denar, je le °, da ~~ ucuai, je le malo verig^ °’ bi gradbena industrija . Prekoračila lanski rekord, Je bilo zgrajenih 196,878 sta-atljskih enot. Kd (of] kovice, dogodki in dejstva acija je čisto navaden tat. s te -ie v letu 1958 lahko shajal s%v. dohodka, ta jih mora za-hah 1 v letu 1969 $6,332. Za ^jenski standard ^°.000. vož Nova mesarija v Torontu, ki jo lastuje Slovenec. — Sl. oktobrom je odprl novo mesarijo na 590 Bloor W. (tel. 534-1353) g. Jamernik. Lojze Jamernik je znan v slovenski naselbini in se bo brez dvoma marsikdo oglasil pri njem in si nakupil mesnih dobrot. Ali gre cel dolar zo groserijo v trgovini z živili? — 23 centov od vsakega dolarja, ki ga nakupovalec zapravi v trgovini z živili, ne gre za živila, ampak za: revije, cigarete, mehke pijače, lepotila, kuhinjsko posodo, pralne potrebščine in podobno. S 1. oktobrom se je v velikem Torontu začela velika kampanja t zv. “United Appeal”. Velika kampanja hoče nabrati $12,100,-000, da bo pomagala veliki potrebi mnogih tisočev, ki si sami ne morejo pomagati. Tudi kato-ičani sodelujejo pri tej kampa-vji, ker so tudi katoliške dobrodelne ustanove deležne pomoči iz te skupne nabirke. Naj bi nihče ne odrekel, kdor more pomagati. imenoval župnik g. A. Zrnec CM. Tudi ona je imela lep pogreb. Sorodnikom iskreno sožalje njeni dobri duši pa večni mir in pokoj. Imamo novega velikega župana. — Torontska metropola je dobila novega voditelja. Dosedanji t. zv. metropolitan chairman Wm. Allan je zadnji dan v septembru odstopil s tega mesta, ker odhaja na drugo mesto, ki ne bo tako zahtevno in naporno. 32 svetovalcev iz vseh mestnih občin, ki sestavljajo torontsko metropolo, je izvolilo za novega župana Mr. Albert Campbell-a, ki je bil do sedaj župan v Scarborough. Plača velikega župana ni majhna: $35,000 na leto; kar se tiče dohodkov, bo že shajal; seveda pa tudi odgovornost in zahtevnost službe ni majhna, ker ima to-ronska metropola že čez dva milijona prebivalcev. Celo država ima svojo kampanjo. — To je velika vsakoletna kampanja za nabiranje denarnih sredstev. Lepše povedano se to pravi: Kanada vsako leto vrže na trg t. zv. “Canada Savings Bonds”. Za tiste, ki te honde kupijo, je to neke vrste “šparanje”, za državo je pa vir denarnih dohodkov. Letos te bonde prodajajo pod geslom, da je možno podvojiti v bonde naložen denar v devetih letih, češ da se bodo obrestovali po 8%, kdor jih bo držal do njihove dospelosti in ne bo dvigal niti vsakoletnih obresti. To je tako zvana dolgoročna naložba. Mogoče bo pa čez devet let 8% o-brestna mera že zelo nizka? Kdo ve? e- kot je Potreboval leta 1958 mora imeti letos $12,543. cLv, 2 lastnim avtomobilom blip stane 14.5 centov na eno Pred par leti je vožnja Sam0 Ilc. Nja stala V ° vensko letovišče Nedeli 10 %^clJo, Slovenskem letovišču zad-Sa ri>^ SV' ma®a' Popoldne iste-vinska trgatev, ki je nedej-ne k* prezrli misijonske k’ k° Uetja v oktobm! hioči0 ltVene m materijalne po-Nhsiin 0^rekujej° naši slovenski koron !^UP' Pričakujejo, da jim NK misijonarji v zaledju” Dva smo pokopali v enem tednu. — V tednu od 21. do 27. septembra smo Slovenci v Torontu pospremili na zadnje bivališče Iva rojaka. V četrtek, 25. septembra, smo pokopali g. Staneta Brunška' ki se je smrtno ponesrečil, ko je njegov avtomobil zapustil cesto. Pogreb je bil kljub delavniku v sredi tedna zelo lep, tako po udeležbi kot po izraženih poslovilnih besedah. Krsto z zemeljskimi ostanki pok. Staneta Brunška so nesli v cerkev Marije Pomagaj skavti, ker je bil pokojni njih vodja. Pogrebno sv. mašo je imel župnik pri Mariji Pomagaj g. A. Zrnec C.M. On se je tudi prvi poslovil od pokojnika. Poslovilni govor je bil stvaren in lep. ker sta ga narekovala razum in vera. Dolga kolona avtomobilov je spremila pokojnika na “Goro upanja”. K grobu pa so krsto prenesli prijatelji: pisatelj Karel Mauser iz Clevelanda, slikar Božo Kramolc, telovadec Varšek iz Clevelanda, A. Ferkulj, F. Kraljic in Šuštaršič iz Hamiltona. Ob grobu je najprej spregovoril postaven skavt, nato pa pisatelj Karel Mauser, ki je pokojnega Staneta Brunška imenoval umetnika. Takole ga je označil: “Pokopavamo človeka z veliko umetniško dušo, človeka, ki je ljubil lepoto stvari in duha, lepoto domače besede in lepoto vseh odtenkov človeške duše. Stane Brunšek je bil u-metnik. ..” Po govoru je pa spregovorila molitev zbrane velike družine prijateljev in znancev, ki jo je vodil duhovnik. In drugoletno končno se je vsakdo še osebno mnogo. Prihitel je tudi slovenski župnik iz Hamiltona dr. A. Tomc in še frančiškan italijanske župnije na Dufferinu. “Naj duša Stanetova govori z Bogom!” V soboto, 27. septembra, smo v isti župniji pokopali še na 70 let staro Oražmovo mamo. Po dolgi bolezni je odšla k svojemu Stvarniku, ona vzor slo- Z a n i m anje za SVOBODNE POGLEDE je začelo rasti. V Slovenski pisarni imajo na o-gled in na prodaj dobro knjižico, ki nosi lep naslov “Svobodni pogledi” na slovensko preteklost, sedanjost in bodočnost. Za pol dolarja jo je mogoče kupiti. Delo je napisal dr. Tine Debeljak. Od bralcev te knjižice je prišla ideja, da bi bilo dobro to delo prestaviti v angleščino. U-pajmo, da ne bo ostalo samo pri ideji. so zaprli. 28. septembra, je bi- L. Ambrožič st.: OBLJUBA BELA 0010 kiju M Veselem razpoloženju žabo Cl a košnjo letoviško sezo- le^3kJet0šnj0 in ^orna™ • oezono bodo pri Mariji. poslovil in bilo jih je m-ZgaJ ob nedeljah štiri sv. Ta nV°b 8h> 9h’ 1015 in n-30-let0c.e el,iski red sv-seču ,el s Prvo nedeljo CU oktobru. se bo v me- Kakor sem že zapisal, smo imeli na Dobrovi pri finančni straži dobrega komandanta — maršala Otazzija. Izmed vseh Lahov sem se le njemu in nekemu Mariu DeGenaro (zadnji je bil brez kake šarže, a zelo inteligenten) upal omeniti, da bi bilo dobro organizirati kake vaške straže in oba sta bila istih misli. S komandantom sem dvakrat o tem razpravljal o priliki, ko je prišel pogledat, kako posluje skupina 15 financarjev, ki so bili nastanjeni nasproti naše hiše pri Žirovniku. On mi je povedal, da bo težko s to rečjo, ker so karabinerji odločno proti temu. In tako se je zadeva vlekla naprej samo v mislih in željah, ne da bi kaj nastalo, vse do moje a-retacije in zapora. Nas so začeli odpeljavati z Dobrove v nedeljo, 13. septembra, v belgijsko vojašnico. Kmalu po prihodu sem opazil na dvorišču poveljnika financarjev z Dobrave z nekaterimi Dobrovci vred, ki so ga obkrožali. Prerinil sem se skozi množico moških na dvorišču do ma-rešalija Ottazzija in videl, da nekaj zapisuje. Zvedel sem, da zbira imena za vaško stražo. Dejal sem mu, naj vpiše še mene, pa je dejal: Ne morem, ker imate pri komandi karabinerjev tazzija je bil nekdo iz Dobrove, za katerega mi je znano, da ni bil odpeljan v internacijo in da še živi. Le njegovega naslova ne vem. Če bi mi bilo dano, da bi šel kdaj v domovino, bi mi ta človek gotovo rad povedal, kako je ta zadeva tekla naprej od u-stanovitve 25. januarja 1943. Pozneje že, ko sem prišel iz zapora, sem zvedel, da so takrat odbrali 18 mož in fantov, ki so se potem vrnili v kratkem na Dobrovo. Slišal sem, da so se vračali zelo potrti, kot na smrt obsojeni. Partizani so namreč zagrozili, od ne bo nikdo od tistih, ki so jih odbrali in ki se bodo vrnili, preživel 24 ur. Kako je potem vsa zadeva potekala, da se je vaška straža u-stanovila šele tri mesece pozneje, mi ni znano. Tudi ne vem, kam so se zatekli oni, ki so jih izbrali in vrnili, da niso vsi popadali v “24 urah”. Baje so le bili tisti — -prvi —- pri ustanovitvi V.S. na Dabrovi. Prvi je odšel k vaški straži iz Dobrove Franc Zorc, sirota, ki je bil vzgojen na Šujici pri “Primcu”. In sicer je odšel v St. Jošt nad Vrniko. Kmalu potem so odšli v “Smrekce” v KI eče: Bizjan Ivan, Vrbetov z Dobrove, Košir Albin, Kovačev iz Stranske vasi, Košir Matija, Božičev in Oven Franc, Matičkov iz Gabrja. Čudim se, zakaj in kako, da so bili ti zadnji štirje pognani tja, namesto, da bi tvorili doma, vsaj skrivaj, stražo in pridobivali še druge in počakali ustanovitve doma na Dobrovi. Jaz od izpustitve iz zapora pa do vstopa v domobranstvo nisem prišel na muho, ker jih je grozno jezilo, ker niso uspeli s hudo obtožbo in ovadbo na laški komandi, da gre namreč ves promet z živili in orožjem za dolomitski odred skozi našo trgovino. To so napravili s polnim zaupanjem, da se me bodo na ta način iznebili. Ni jim šlo v butice, kaj je moralo priti vmes, da me ob taki obtožbi niso obsodili in ustrelili. Seveda niso verovali v neko višjo moč, ki tudi partizanom ni klonila. Bog je dal tako, da sem od 18 obtožencev, ki smo bili prikljenjeni na debelo verigo, ko so nas gnali po hodnikih sodne palače v Ljubljani, šel le jaz v svobodo — kakršna je pač takrat bila. Vsi drugi so bili obsojeni v ustrelitev, konfinacijo ali internacijo, pa tudi z zaporom. Ne spominjam se točno več, kam vse smo bili razposlani. Kakor sem zapisal, se jaz domov nisem upal. Ostal sem v Ljubljani in se preživljal, kakor sem se pač mogel. To pa še dobro vem, da mi hrane ni preostajalo. Po ustanovitvi domobranstva sem se ta-k°j javil in bil dodeljen domači četi na Dobrovo, kjer so mi dali mesto — četnega obveščevalca. Dali so mi posebno mizico, pisalni stroj, material za kartoteko vseh tistih, ljudi, ki so spadali pod okrilje naše postojanke. To ni bilo lahko delo in zato sem rabil mnogo podatkov. Nekaj sem jih poiskal na občini, največ pa iz krstne knjige v zasilnem župnišču — društvenem domu, kamor je bil pregnan po Lahih župnik Kopčič z vso svojo ropotijo, od pisarne do kuhinje in spalnice, kakor hlevom in svinjakom. Ko sem pri njemu izpisoval imena, me je rad povabil župnik, dobra in mehka duša, na malico v malo jedilno shrambo. V tej shrambi je imel v strop pritrjene kljuke, na ka- Včasih sva se v lepem hladu kar precej časa pomudila pri tej zavidljivi malici tako, da so me kdaj pogrešali v pisarni, ker so potrebovali od mene kake podatke. Ker sem navadno povedal, da grem k župniku iskat podatke in ker se le predolgo nisem vrnil, je poslal komandant Silvo Knuplež po mene, ker se je za nekaj, neko zadevo precej mudilo, Dovjaka, Kovačevega Lojzeta iz Kozarij. Ko je župnikovo nečakinjo, ki je bila pri njem za kuharico, spraševal, če me ni več tam, mu je povedala, da sva z gospodom v tisti shrambi. Seveda se je Lojze hitro znašel pri nama, da je še on dobil malo zagrizka in morda tudi čašo vina. Ko sva potem prišla v pisarno, je hitro oznanil, kakšne podatke sem jaz iskal pri župniku in kje me je dobil. No in potem ubogi jaz! Kamorkoli sem se odpravljal, vedno je priletela: “Ali greš spet po podatke?” In o tistih podatkih smo se potem še v Vetrinju pogovarjali in se nanje spominjali, vse do vrnitve dobrega moža — Dovjaka Lojzeta. O njem bom še pozneje kaj zapisal. Mi je pa nekoč še dobri župnik Klopčič v Liencu dejal: “Zdaj mi je žal, da se nisva tiste čase privoščila več “.podatkov”, rajši sva jih pustila partizanom. No, saj jim jih Bog po-žegna, morda so jih bili bolj potrebni kot midva.” Kakor je bil g. župnik Klopčič na zunaj velik, močan in nič ljubezniv, je pa bil v notranjosti silno dober, usmiljen in mehkega srca. Če je slišal kaj slabega, je takoj imel solzne oči. Ko je prebiral nesramno pismo, ki mu ga je pisal Velkovrh, politkomisar dolomitskega odreda, so mu ves čas tekle po licih debele solze. Takrat se mi je gospod v resnici smilil. Do takrat nisem verjel, da je v njem tako mehka duša. Na zunanji pogled ni prav nič kazalo kaj takega. Rajši nasprotno — brezčutnost in trdoto. (Dalje sledi) j a ve ČSR v zadnjih mesecih. Onih od lani seveda ne pomni več! Nameravana kraja letala Mirage v Libanonu zvezana s politično zaroto? BEIRUT, Lib. — V Beirutu so pravočasno odkrili načrt o kraji vojnega letala Mirage III Libanonu in njegovem letu preko Iraka in Sirije v Baku, ZSSR. V načrt so bili zamešani tudi člani ruskega poslaništva: Dva med njimi sta bila prijeta in sta nato morala takoj zapustiti Libanon, akoravno sta bila pri odkrivanju načrta težko ranjena. Iz Beiruta so jih odpeljali s posebnim ruskim letalom. Diplomatski svet spravlja vso afero v zvezo z načrtom za zaroto, ki naj bi prekucnila sedanjo libanonsko vlado. Mislijo, da je to razlog, zakaj je libanonska vlada ustavila vse poročanje o tej zadevi. Zato libanonska javnost ne zve ničesar o tem iz domačega časopisja. Gromih je napovedal boljše odnose s Kanado OTTAWA, Kan. — Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je pretekli teden po končanju svojega dela na zasedanju glavne skupščine ZN v New Yorku prišel za dva dni na uradni obisk v Kanado. Razgovarjal se je zunanjim ministrom Sharpom, predsednikom P. Trudeaujem in še nekaterimi drugimi vodniki Kanade. Uradni razgovori so bili glavnem posvečeni vprašanjem odnosov med obema državama, ki sta si preko Arktika sosedi na dolgi meji. A. Gromiko je napovedal, da se bodo odnosi med njima izboljšali neoziraje se na različni notranji družabni in državni red. Kanadska stran je izrazila željo po sodelovanju na konferen ci o evropski varnosti, ki jo je letošnjo pomlad predložil posvet Varšavske zveze v Budimpešti. Kanada se v tem pogledu približuje stališču Finske, ki je voljna biti gostitelj take konference. Na njo naj ne bi bile povabljene le evropske države, kot so predložili v Budimpešti, ampak tudi vse druge države, ki so zainteresirane na evropski varnosti, predvsem seveda ZDA in Kanada, ki sta kot članici NATO neposredno vključeni v o- Portugalska volivna kampanja se peča tudi z usodo kolonij LIZBONA, Port — Na Portugalskem bodo 26. oktobra parlamentarne volitve, udeleži se jih lahko tudi demokratska opozicija, ako ne bo preje izjavila, da jih bo bojkotirala. Zaenkrat se pa opozicija udeležuje vsaj vo-livnega boja, ki se pa peča v glavnem s kolonij alno vojno, ki jo ima Portugalska v svojih a-friških kolonijah. Režim dr. Caetana je dovolil, da se ta zadeva obravnava tudi na shodih. Tako je o njem govorila tudi demokratska opozicija v Lizboni in se postavila na stališče, da je treba vojno končati in se sporazumeti z voditelji upora ter jim priznati pravico do samoodločbe. Zbrani poslušalci so to resolucijo burno pozdravili. Reakcija režirpa na ta dogodek še ni znana. Peiping potrjuje vest o dveh jedrskih eksplozijah HONG KONG. — Peiping je šele sedaj uradno potrdil, da je Kitajska res napravila dve nuklearni eksploziji v čast 20-let-nici obstoja kitajskega komunističnega režima. Prva eksplozija je bila izvedena pod zemljo 23. septembra. Uradno poročilo ne omenja, kjer se je vršila eksplozija, atomska komisija ZDA jo je postavila v bližino Lop Nora v Sinkiangu. Druga eksplozja je imela 3 megatone, je bila torej vodikova bomba. Sprožili so jo najbrže v zraku iz letala. To sta bili 9. in 10. eksplozija nuklearnega streliva na Kitajskem. Eban govoril s papežem RIM, It. — Izraelski minister Abba Eban je včeraj obiskal papeža Pavla VI. v Vatikanu in se lazgovarjal z njim o položaju krščanskih in islamskih svetih mest v Izraelu, posebno v Jeruzalemu. To je bilo prvo srečanje tako visokega uradnega predstavnika Izraela vse od njegove ustanovitve leta 1948 s papežem. V kvadratnem razmerju Če povečamo premer cevi dvakrat, bo povečan njen pretok, oziroma površina preseka, štirikrat. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Help Wanted Male STEEL WAREHOUSE MEN Large established steel service center has openings for warehouse men. 2.84 hourly rate to start. Benefits. JOSEPH T. RYERSON & SON INC. E. 53 St. & Lakeside Ave. (An Equal Opportunity Employer) (195) Wanted Dishwasher; hours 9 to 3 Mon. thru Fri. Call at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (192) Iščejo Pomivalca posode od 9. do. do 3. pop. od ponedeljka do petka. Vprašajte v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Avenue. (192) MALI OGLASI Nujno potrebujemo hiše v krajih: Euclid, Wickliffe, Willoughby, Eastlake, Mentor, Richmond Heights, Highland Hts., Willowick, Painesville, Chardon. Imamo kupce pripravljene kupiti hiše v teh predmestfih. KINK0PF REALTORS Cleveland Real Estate Board 30825 Euclid Ave. 944-7900 (196) V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje v najem na 1197 E. 61 St., odraslim. Kličite po 5. uri 881-9947. —(192) Hiša v najem 3-sobni zidani bungalov s kletjo in toploto, štedilnikom in hladilnikom, na 2 in pol akra zemlje se odda v najem. Samo urha. Kličite 943-2787. ‘ (x) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico zgoraj. Kličite po 6. uri pop. 432-3193. (192) hudo ovadbo. Razoračan nad tem odgovorom sem se vrnil v J vino,, v večjem pa vino za doma-venske žene in matere, kot jo je 'notranjost vojašnice. Poleg 0-'čo porabo. terih je, viselo par kosov Špeha hrambo Evrope. — suhe slanine, kaka salama in nekaj kosov prekajenega mesa. Na polici je bilo nekaj domačega sorščnega kruha, v kotu pa'ba ČSR lani v avgustu izboljša dva sodčka, eden mali, eden nju odnosov med Zahodom in večji. V malerh je bilo mašno Ko je kanadska stran tekom razgovorov z Rusi opozorila na škodo, ki jo je povzročila zased- Vzhcdom, je Gromiko odgovoril, da se to vprašanje tiče le ČSR in opozoril na zadevne iz- f blag spomin OB PETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, PREDOBRI OČE IN STARI OČE Victor Vokač Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 7. oktobra 1964. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: soproga JENNIE, otroci, vr.uki in vnukinje in ostali sorodniki. Cleveland, O. 7. okt. 1969. Lastnik prodaja čisto novo zidano hišo s tremi spalnicami v Euclidu. Kličite 531-8327. (195) V najem Na E. 79 St., in St. Clair Ave., zraven White Motors, 4 sooe se odda odraslim. $70.00. Kličite 431-8613. (195) Lastnik prodaja 2 hiši na School Ave., v fari Marije Vnebovzete, 1-družinsko, 7 sob, rekreacijska soba, moderna kop. in 2-družinsko, 4-4 garaža. V dobrem stanju. Kličite 541-7011. (sep. 29, okt. 2,7,10,13,16,23) DOBRO PA POCENI! Na E. 71 St. blizb Bliss Ave. je naprodaj 2-družinska hiša, 6-5, v celoti podkletena, plinski fur-nez. Cena samo $5.500. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (194) = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM | I SONCEM ■ V vseh očeh je bila vdanost, na vseh licih žalost in sočutje, ko so zagledali gospoda v žalni obleki. Epafrodit je stopil mednje. Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh ljubezen. Z levico ja odpahnil goste gube plašča, v desnici se je zasvetil križ, ves posut z dragulji. Vsi svetilniki so plameneli, da so temnele prve zvezde, ki so se prižgale nad impluvijem. Se nikoli se ni zdel Epafrodit sužnjem tako svečan, tako velik in tako mogočen — kakor apostol. Nepoznana sila, strah in upanje, jim je zlomila koleno, vse se je ponižalo in pokleknilo. Tedaj je dvignil Epafrodit desnico s križem: “V imenu Krista, z zarjo jutrišnjega dne ste vsi svobodni!” Množica je ostrmela in onemela. Počasi se je izvil iz nje vzdih, kakor bi vzdihnile prsi, s katerih se je odvalila skala. Po kolenih so drseli k Epafrcditu. Solze so kapale na njegove noge, ko so mu poljubljali sandale. Numida pa je delil s periščem srebrne statere. ČETRTO POGLAVJE Bližala se je polnoč. Epafrodit je slonel v spalnici CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY CUSTOM CABINET BUSINESS And new building for sale. 1750 sq. ft. Maywood loc. Private. By Owner. Call Mr. Deddo 366-3767 (192) BAR AND GRILL Industrial location, north. Call Dick 779-4128 J' t ' (195) FLOWER SHOP Estab. Good going. Popular. Annual gross earnings over $60,000. Fully equip. Very desirable. NW area. Stock incld. STRATIGON REALTY CO. 647-8108 (195) BEAUTY SHOP — By Owner In Bellwood — Going tl bus. Gd. loc. Reas. ; , 456-8383 OR 345-2708 I ’ (195) REAL ESTATE FOR SALE LISLE-OAK VIEW-area 3 bdrra. rnch. 2 bas. Ige. reci rm. Glassed, patio. 3 blks. to Burlington station. Walk to schls. plus shpg. % acre landscaped* Sacrifice by owner $27,500. Moving — WO 8-2403 for appt. ’ ' (192) ~ 6137 N. SACRAMENTO AVE. Last chance by owner, before real estate brokers take over. Owner mowing Nov. 1st. 7% rm. Georgian, 3 bdrms., \y» tile baths, plus all tile shower, den, fin. bsmt., rec. rm., all tile bsmt.; floor cptg., all window treatments, 2 refgs., freezer, gas stove, washer, dryer, plus many other extras, gas ht., cent, air cond., also furn. for sale. $38,750. Open house Sun 11-5. Can be shown before Sun. HO 5-7696 OR MO 6-3568 j*" ' (193) na mehkem baržunu, odet v naj-slovesnejšo cbleko. Život mu je bil maziljen, da je dišalo skozi dragoceni bisus, glava je izgubila sliko toženega. Vse je bilo vzorno, sijajno, kakor bi bil namenjen do despota. Grk je jasno videl, da se bliža ura zmage ali smrti. Hotel je zmagati ali umreti v sijaju, ki ga je spremljal že dolga leta. Prisluškoval je oprezno, se li oglase z ulice na pol pijani, na pol veseli glasovi vojakov, ki se vračajo iz tabern. Ob enajstih bi se morali oglasiti pred portalom njegove vile. Ko je zaobrnil peščeno uro, je postajal razburjen. Vsaka minuta ga je razdražila. Bil je preblizu smotra, na vrhuncu do zmage ali do smrti. Ena sama minuta, ena nepremišljena beseda, slučajen ukaz častnika, ki prekrene in premeni straže, določene za to noč, bi mu lahko razbil ves načrt, z vrha bi ga pahnil v brezno, da bi iztež-ka še kdaj prišel tako blizu smotra. Minute so ginile, vsa stoiško mirna narava, ves njegov močni duh je vztrepetaval. Vstal je. Segel je po temnem plašču, s svileno ruto ovil glavo, čeznjo potegnil oglavnico in šel iz spalnice v atrij. “Prihajajo!” mu je pošepetal Numida. Epafrodit je bil tako vznemirjen, da ni slišal od daleč prihajajočega petja, smeha, trdih korakov. / “S forov se sliši šum!” CHICAGO, ILL. Male & FEMALE HELP OPERATORS — INSPECTORS 2nd And 3rd Shifts No Experience Necessary We Will Train YOuFor: Compacting Presses Drill Presses; Milling Machine Part Inspection We are easy to reach. Just off Hwy. 41 and Pilgram Road in Menomonee Falls. Apply: Mr. E. Pomazal. Interviews daily 9 a.m. to 11 a.m. and 2 p.m. to 4 p.m. ZENITH SINTERED PRODUCTS INC. W. 156 N. 9305 Tipp Street Menomonee Falls, Wisconsin or call for an appointment 251-3050 (193) HOUSEHOLD HELP MY MOMMY is looking for a retired lady who would take care of me approx. 4 hrs./day. Will give free rm. & board in exchange. No race discrim. N. Suburb. (312) 362-0361. (192) MALE HELP • Auto Body Foreman • Auto Mechanics • Auto Body Man and Combination Painter DAYS, STEADY WORK SVITAK BUICK, INC. 6800 W. Ogden, Berwyn, Illinois ST 8-6234 — BI 2-1264 (Chicago) Contact Del Davidson, Mgr. (192) LAKE & RESORT PROPERTY LARGE WOODED LAKE LOTS r » New Private Lake Development Starved Rock State Park Vicinity Act now — while development prices still prevail. Large clubhouse and pool, plus beautiful sand beaches for property owners only. CALL: JACK STANTON 654-0641 Or Write AMERICAN CENTRAL REALTY 800 E. Enterprise Drive Oak Brook, 111. 60521 (195) “Ni s forov, prejasnost! Fori so že davno umolknili.” Tedaj je tudi Epafrodit razločil šum veselih vojakov, ki so prihajali iz tabern. “Ali si videl, kam sta se vtak nila carska ovaduha, ki stražita mojo vilo?” “Pred vestibulom svetnika Jo-anesa sedita in dremljeta.” “Ugodno,” je pomislil Epafrodit. “Vojaki pridejo neopaženi v moje hleve.” Tedaj se je približal vratom smeh, krik, dovtipi, popevke in nerodni koraki kakor vinjenih. Nekdo se je zaletel v duri, da je zabobnelo. Epafrodit in Numida sta razločila besede: “Tegale imajo tudi v precepu!” Splošen smeh. Epafrodit je pomežiknil. “To je stari Sloven. Izvrstno igra.” Počasi so se glasovi oddaljili, umirali, se še enkrat odzvali, utihnili in Izginili. Epafrodit in Numida sta krenila na vrt. Suženj je odhitel. Ali skokoma se je vrnil za nekaj minut in naznanil: “Gospod, Sloveni že sedlajo konje! Vsi so prišli neopaženi!” “Ali sta čolna pripravljena? Orodje? Meči?” Mrzličavo je vpraševal Grk. “Vse, gospod!” Spustila sta se po stezi k morju. Majhen čoln, katerega je gnal krepak suženj, je spolzel po morju. Za njim je v razdalji tiho veslal večji. Ko so bili Propontidi, pe Epafrodit molil, stisnjen v črni plašč: “Gospod, pomagaj, otmi ga!” Veslači so tako spretno zasa-jali vesla v morje, da ni pljusknilo, ni zašumelo. Kakor skrivnostni senci sta drsela čolna po gladini, ki ni plivkala in se ni ganila kakor v strahu, polnem čakanja. Zvezda nad kupolo sv. Sofije je pokazala natančno polnoč, ko so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki čoln se je skril v visoko bičevje, nihče v njem se ni ganil. Iz malega sta stopila na suho Numida in Epafrodit. Vrh marmornih stopnic se je izluščila izza cipres temna postava. Epafroditu je plalo srce. Postava je zganila z roko in za njo sta šla po vijugastih stopnicah med pinijami, cipresami, mandeljni in palmami Epafrodit in Numida. CHICAGO, ILL. MALE HELP IMMEDIATE OPENINGS NGN SKILLED Minimum age eighteen years, High School not required. Work schedule, day shifts, employee benefits. Apply at Personnel Office VULCAN MOLD & IRON CO. 12!»1 Fort Street Trenton, Mich. An Equal Opportunity Employer (193) ENGINEER EXCELLENT OPENINGS FOR PRODUCT ENGINEERS Caloric Corporation, a progressive leader in the gas range industry, offers product engineering opportunities of unusual dimension. Positions in Research and Development Center require 3 to 5 years experience related to creation and refinement of original engineering specifications for new and existing product lines. No barriers on imagination-innovation. Degree and experience in gas technology and appliances highly preferred. Excellent salary commensurate with education, experience and potential. Excellent employee benefit programs. Pleasant location in suburban Eastern Pennsylvania. Will conduct local interviews by appointment for top candidates. Send resume in confidence to: DIRECTOR OF PERSONNEL CALORIC CORPORATION (A SUBSIDIARY OF RAYTHEON CO.) TOPTON, PENNSYLVANIA An Equal Opportunity Employer (193) Production Workers Urgently Needed No experience necessary. Will train. Excellent fringe benefits including company paid insurance plan, pension plan, paid vacation, twelve paid holidays including one week at Christmas. A good place to work. Write, wire, call RANDOLPH MFC. CO. 32 South Main Street, Randolph, Mass. An Equal Opportunity Employer Kar senca obstane in počaka Epafrodita. “Stoj! Straža! Ne da nam dalje!” “Naprej!” pošepeta Epafrodit in stopi odldčno proti palatincu, ki je stal kakor kip sredi steze. Spiridion se je prihulil in skril za oleander. Ko palatinec zagleda Epafrodita, se hipoma obrne in odkoraka, kakor bi nikogar ne videl. Spiridion ostrmi. Plašno gre za njim, sklone glavo k trgovcu in mu reče z glasom, ki je razodeval strah in grozo: “Gospod, ti si čarovnik!” “Sem, toda samo nocoj! Straže so ovražene. Ne vidijo nas!” Spiridion se je tega razveselil in verjel z vso dušo, da je Epafrodit čarovnik. Pogumneje je stopil predenj v svesti, da jih ne zalotijo. Hkrati pa se je neizmerno bal Epafrodita. Ko bi mu ta rekel sedaj: Ne dobiš ne enega zlatega bizantinca v plačilo, ne upal bi si upreti se čarovniku in bi mu tiho pokoren izpolnil vsako željo. CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Lt. & cooking for semi-invalid, 5 Vi days, stay, rm. and bd. Sal. open. Roseland area. CO 4-4925 (193) HOUSEKEEPER — Woman about 55-60 to live in. Own rm. Good cook. No housework. 337-6007 (193) CHILD CARE Reliable woman to watch 3 children daily 7-4:30 p.m. 2 schl. age, $30 wk. plus carfare. 283-1087 aft. 6 PM CHILD CARE Mature and resp. Refs. req. $35 wk. 5 days :— 8-5:30 276-27.65 ’•* ' Prišli so do druge straže ob vratih, ki drže z vrta v palačo. Motno je odsevalo od šlema v brezmesečni noči. Kakor siva senca se je svetil meč v roki vojaka. Spiridion je odpahnil duri, na-lahko, da niso zaškripale v tečajih. Vojak se ni ganil, ni dvignil meča in jim ni zastavil poti. Kakor iz kamna je stal, brez življenja. Spiridion e bil sedaj prepričan o čarovniški moči Epafroditovi. V strahu pred njim, pa drzen v zaščiti tolike čarovniške moči trgovčeve, je privel hitro oba po temnih hodnikih, po stopnicah in zvitih pomolih, kakor v labirintu, do zadnjih vrat, do stanu ječar jevega. Tu se je Spiridion ustavil. “Gospod, ali očaraš ječarja?” “Njega ne morem.” “Izgubljeni!” je zacvilil evnuh. “Odpri!” je veleval Epafrodit. “Izgubljeni!” je ječal evnuh in se križal, ko je odklepal. “Prižgi plamenico!” Numida je potegnil izpod plašča drobno lučko in užgal plamenico. Spiridion je pokazal s prstom na ječarjeva vrata in trepetaje počenil za vlažen slop ob zidu. “Počakam! Počakam! Pojdita sama!” Numida udari na ječarje'*1 vrata. “Odpri!” “Nikomur!” “Veliki despot zemlje in mor]*1 ti veleva!” Sivi ječarjev obraz se je za svetil v vratih ob žaru pla1116 nice. Epafrodit je razgrnil plašči da je ječar ostrmel ob sijaju jaS nega gospoda. “Velik gospod si,” se je prik*a njal ječar, “nisi pa despot! Ne morem!” “Beri!” Epafrodit je potegnil iz Uekr' ne cevke Justinijanov podp'3’ nad katerim je ponaredil carsk° dovoljenje, da sme do Oriona. Ječar je slabo čital, a jo ven* dar spoznal Justinijanov podp>s-Poklonil se je do tal pergamentu in snel ključe. “Da nisi v dvomih, še en dokaz! Poznaš prstan?” (Dalje prihodnjič! SYMBOL GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvcl. 431-2088 531-6300 GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 MALE HELP EXCELLENT OPPORTUNITY IMMEDIATE OPENINGS Motor Winders A leading supplier of automation is in need of persons experienced in, AC and DC motor winding for their repair shop. Overtime available. Working conditions very congenial and good. Good hourly rate and many fringe benefits. Steady year round employment. Please call for an appointment. (219) 931-3740 Chicago Phone 734-8050 RELIANCE ELECTRIC CO. 1818 Summer Ave. Hammond, Ind. 46320 An Equal Opportunity Employer _______________ (195) CARPENTERS Rough Carpenters Wanted $6.00 PER HOUR 40 To 48 Hour Week M & O CONSTRUCTION CO. 1820 S. 35th Ave. Phoenix, Arizona Contact Richard Owens (602) 272-6566 (193) EXCELLENT OPENINGS AUTO MECHANICS Due to increased service business we are in need of car and truck mechanics and body repairmen. We have the most modern service department in the State of Nebraska, (( fine schools, churches and the state’s most progressive college. Top wages and guaranteed annual wage up to $7,200 per year dependent upon experience and ability. Insurance program and all standard fringe benefits. Also Auto Body Mechanics And Painters Call collect or write Herman C. Peterson, Service Manager, giving resume of experience and other information. Kizzier Chevrolet Co. Kearney, Nebraska Phone (308) 237-2252 ^ (194) C K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME NASLOV ........................... MESTO ............................. DR2AVA ...................... CODE =5^ ? 1 CE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO