CENA 500 din - Leto XLI - št. 40 Kranj, torek 24. maja 1988 ®(MM1M, w'nn pres Pos«£' zunanje strokovnja h PoslL °i asneRa kolektivne-tKw*ne«a organa bodo T Ho?, Za6°tovitev nemote fc'^nain^ d'^.pline, uvedba I fc!tre?n eTlr 0r8anizacije dela, fcin r^JnSu Politika zaposlova-t ,nW;P^rt,JanJa delavcev ter ""KOvitpj* '""j" ueiavcov ter ?vil nai ke.naRraievanje, pri- Slovan ' V Smislu boliše-ra/voJU tovarne. Vse to naj bi postoril v letu dni, po dveh mesecih pa kratkoročne ukrepe za odpravo motenj v poslovanju. Na seji izvršnega sveta o odgovornosti za razmere v BIT veliko niso govorili, temu vprašanju so se bolj ali manj izogibali, nekaj ra/.pravljalcev je le pikro pripomnilo, kako neodgovorno je ravnal dosedanji direktor Josip Eržen, ki je odkorakal sredi seje, potem je dejal, da je skrajni čas za ukrepe družbenega varstva, za katere je pobudo dal sam. Skrajni čas, ker se razmere v BIT nenehno slabšajo, izgubo (120 do 150 milijonov dinarjev) bi tovarna imela ž-i ob koncu lanskega leta, če njenega »pokritja« ne bi omogočil obračunski sistem. Prav vsled tega se je več ra/.pravljalcev tudi vprašalo, kako bodo čez leto dni merili uspešnost ukrepov družbenega varstva v BPT. Vprašanje torej, ki pravega odgovora seveda ne more dobiti. M. Volčjak Domačini šole na Koprivniku ne dajo Debata se za eno leto prestavi Radovljica, 22. maja - Podružnične šole na Koprivniku ne bodo ukinili, zaradi pocenitve pa izobraževalna skupnost predlaga oddelek s trojno kombinacijo, medtem ko naj bi se četrtošolci vozili v dolino, v matično šolo v Bohinjski Bistrici. Domačini tudi nad takšnim predlogom niso navdušeni, saj se boje, da pomeni le daljše umiranje njihove šole. Slovesen sprejem kegljaškega šampiona v Goricah - Skromno, z izposojenim denarjem, in z vlakom so naši kegljači odšli na 17. svetovno prvenstvo v Budimpešto. Vrnili so se zmagoslavno, s šestimi kolajnami. Boris Urbane je bil prva violina kegljaškega tekmovanja na Madžarskem. Dosegel je nemogoče: bron v ekipnem tekmovanju in zlati kolajni v parib in med posamezniki. Tako je Jugoslavija sedaj na svetovnih prvenstvih osvojila že 59 kolajn in je druga za Romunijo. Borisu Urbancu so v nedeljo v rojstnih Goricah priredili slovesen sprejem. Izbrali so ga častnega krajana, krajevna skupnost, mladina in njegovi vrstniki (letnik 1957) pa so mu izročili spominska darila. Boris ji> sokrajane v iskrenem navdušenju nad sprejemom pošteno namočil s šampanjcem. Več na športni strani. J. K. -Koto: G. Sinik Če gledamo zgolj gospodarsko plat, podružnične šole v redkeje poseljenih hribovskih predelih gotovo niso upravičene. Tudi po pedagoški plati je vključitev otrok v polne oddelke dostikrat primernejša kot ne. A take podeželske šole, ki so običajno središče kulturnega, športnega, političnega, družabnega življenja vaščanov, imajo svojo ceno, zaradi katere jih ljudje ne dajo. Enako velja za Koprivnik. Za trinajst učencev staneta dva oddelka šole na Koprivniku po letošnjih cenah 60,1 milijona dinarjev, kar je enako stroškov za šolanje 60 otrok v dolini. V naslednjem šolskem letu bodo namreč v prvem razredu na Koprivniku trije otroci, v drugem en sam, v tretjem prav tako trije in le v četrtem nekaj več, šest. Zato radovljiška izobraževalna skupnost predlaga, naj bi naslednje šolsko leto še ohranili vse štiri razrede v obliki dveh kombiniranih oddelkov, med- r^ll_22^!^no^a komiteja Zveze komunistov Slovenije apirie smo napisali J** SIovp? • Zveze komuni >enTn';o^>do-'«lasvoj ^žbonn P an Je za celotno /a , Spreiern»]iv pro-m kon?« Uresn'cevanje sta->irenceVsi smo VSaj 8oslavnr Zanjl Pa tud» v Ju ESklh w° bUl P°fi'odi slo- r?w° sPrej^mpUniSt°V po/itl k-h,°ruiniK ra/fn v nekate- smeh1 na kar Pa se n<> >niij n Prpveč obrati, so Joln^;1 Petkovi sej, cen- ^njeva-i 'Sl°vcnije. ko so !^vya,1.kJ>nferenco in raz 2 s»no ' ak°Ponjej. Papir- 2e d°volj, Zdaj pu pij dimo na delo, saj samoupravni socializem ni čudežna dežela, v kateri ni treba delati trdo garati, so pozivali nekateri razpravljala. Sicer dobremu gradivu s konference so očitali, da manjka kratkoročnih pobud (delovnih zasnov na daljši rok je dovolj), da v njem ni besede o trgu kapitala in delovne sile, o odgovornosti za oblikovanje in financiranje socialnih programov in še premalo o sodobnejših oblikah vodenja in dela v Zvezi komunistov. Nobenega dvoma ni, da bo cen tralni komite delal še naprej tako, kot je doslej in mu-gre v tem zaupati, vendar Kučan m CK ...ena mu bo.sta speljala tržnega gospodarstva. V veliki iluziji bi živeli, če bi bili prepričani, da so vsi v tej deželi za družbeno in partijsko prenovo, da smo vsi resnično dojeli vsebino nujnih sprememb. Partijska in tudi družbena prenova bo dobljena med ljudmi, v osnovnih organizacijah, v SZDL, kamor slovenska partija predvsem usmerja svojo ost delovanja. Zadosten poziv k večji skrbi predvsem za osnovne organizacije je ugotovitev, da mnogi komunisti še naprej bentijo nad problemom članarine, na kruto sedanjost okrog njih pa pozabljajo. J. Košnjek tem ko bi leto kasneje, ko pričakujejo vpis samo osmih otrok od prvega do četrtega razreda, oblikovali le en oddelek od prvega do tretjega razreda (pet učencev), četrtošolce pa peljali v Bohinjsko Bistrico. V prostorsko utesnjeni šoli v Ljubnem, na primer, imajo dvojno kombiniran oddelek 16 in 15 otrok. Na Koprivniku trojno kombiniran oddelek številčno ne bi bil tako zelo močan, vendar pa je taka kombinacija s pedagoškega vidika zelo vprašljiva. Še tako sposoben in delu predan učitelj bo imel s tremi različnimi učnimi programi pa tudi s samo organizacijo dela velike težave. Čim pa gre za zaposlitev še enega učitelja s polovično delo vno obveznostjo na Koprivniku in polovično v matični šoli, je že skoraj vseeno, če sta oba kar na Koprivniku. Debata s krajani bo še trajala in bo najbrž tudi še vroča. Kljub ponujenemu predlogu, da se glede na vpis vsako leto sproti pretresa upravičenost (ali ne) tudi četrtega razreda. Dejstvo je namreč, da se Koprivnik in Gorju-še pomlajujeta, da se obeta več rojstev, več šolarjev, in da je šola na Koprivniku razen cerkve edina družbena ustanova. H. Jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Maribor, 22. maja - Z razglasitvijo rezultatov se je končal XXI. festival dela mladih Jugoslavije, kjer je sodelovala preko 2500 mladih iz cele države. Ob tekmovanjih v različnih proizvodnih poklicih so organizatorji pripravili tudi številne kulturne prireditve, ki se jih je udeležilo tudi veliko domačinov. Več na zadnji strani. (V. B.) Foto: G. Sinik KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.:22-347 (^ESSSSgKSIGLAS 2. STRAN / NOVICE IN DOCODM r0 TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Petnajst let Polisarija Minulo nedeljo so 'borci Fronte Polisario in njihovi pristaši proslavili petnajsto obletnico ustanovitve Fronte Polisario (fronta za osvoboditev Saguije el Hamre in Ria de Oro). Pravzaprav je bil Polisario ustanovljen 10. maja 1973, deset dni kasneje pa so izvedli prvo pomembnejšo oboroženo akcijo proti španskim kolonizator-jem. Borci Fronte Polisario se bojujejo za neodvisnost in suverenost Zahodne Sahare ali saharske Arabske demokratične republike. Gre za približno 270 000 kvadratnih kilometrov cvečinoma puščavskega ozemlja. Ozemlja,na katerem živi po nekaterih ocenah približno poli milijona ljudi (ocene se precej razlikujejo, od petdeset tisoč do enega milijona. Prebivalci so se naselili predvsem ob nekaterih oazah. Včasih pa je bilo tam še precej nomadov, ki jih je suša preganjala iz bolj prizadetih delov Afrike. Ozemlje je bilo pred sto, dvesto leti in več zanimivo predvsem kot stičišče nekaterih trgovskih poti, ko pa so odkrili pod peskom ogromne zaloge fosfatov, so kolonialni apetiti še narasli. Tako so se v zahodnosaharskem pesku zvrstili številni osvajalci Portugalci, Francozi, Španci, Mavretanci in nazadnje Maročani. Španci so se po Francovi smrti odločili za evropsko usmeritev in tudi zaradi panadov Saharskega odporniškega gibanja in maroških pritiskov leta 1973 ozemlje zapustili leta 1976, da bi zavarovali svoje položaje v Sahari in Maroku, so namesto, da bi se zavzeli za referendum, ki naj bi odločil o bodoči usodi ozemlja, Zahodno Saharo na Ma-driskem sestanku razdelili med Maroko in Mavretanijo. Maroko je dobil dve tretjini s fosfati bogatega ozemlja, Mavretanija pa ekonomsko nepomembno tretjino. Fronta Polisario razdelitvenega sporazuma seveda ni priznala in je naprej z vsemi močmi napadala šibkejšega sovražnika, to je Mavretanijo, ki je morala avgusta 1979 Zahodno Saharo zapustiti, takoj za tem pa so mavretanski delež zasedli Maročani. Leta 1976 so razglasili ustanovitev Saharske arabske demokratične republike, da njenega edinega zakonitega predstavnika pa Fronto Polisario. Saharsko republiko je do zdaj priznalo že več kot 70 držav (med njimi tudi Jugoslavija, zaradi cesarje Maroko z njo pretrgal diplomatske stike), predvsem pa je to ozemlje in njegovo ljudstvo orodje v rokah strateško zainteresiranih držav. Najbolj vneto ga podpira Alžirija, na katere ozemlju so večinoma Sa-harci postavili begunska taborišča in od koder napadajo Maroča-ne. Nekdaj močna zaveznica Polisaria je čez noč Fronti obrnila hrbet, ko je spoznala, da si več konsti lahko obeta od Maroka, zlasti pri konfrontaciji s Čadom. Zadnje čase tudi Mavretanija močno ustreza ustanovitev male državice, ki bi ji služila kot tamponska varnostna cona proti velikomagrebskim maroškim aspiraci-jam. Bilo je več poskusov, kako po diplomatski poti rešiti saharski spor, vendar so vsi precej neslavno propadli, zlasti po zaslugi maroške nepopustljivosti. Še pred približno dvema tednoma se je v Rabatu mudil generalni sekretar ZN, ki bi moral kasneje obiskati še Alžirijo in Mavretanijo ter se sestati s predsedniki Polisaria. Vendar je predčasno odpotoval. Menda zaradi tega, ker si v Maroku nočejo odmašiti ušes za nove mirovne predloge. Plešoči vojaki Kdo je hotel pripadnike JLA predstaviti skoraj kot plesalce? se sprašuje Miroslav Lazanski v Politiki ekspres in dalje navaja, da prvič od uvedbe štafete in proslave dneva mladosti pripadniki JLA ne bodo sodelovali na zaključni prireditvi v Beogradu. Med razlogi omenja tisti del predvidenega scenarija, kjer naj bi vojaki in pitomci nastopili brez tradicionalnih in običajnih znamenj armade: uniforme in orožja. Hans Peter Rullman (Ost-Dienst) je pisal o reformističnem vzdušju v Sloveniji, ki ga v Beogradu imenujejo kar »slovenska pomlad« v spomin na hrvaško in morda celo praško pomlad. Zvezna oblast je zelo vznemirjena, saj sumi Slovence, da hočejo pobegniti iz jugoslovanske skupnosti, kot naj bi se pokazalo tudi v anketi javnega mnenja. V Beogradu bi radi slovensko upornost zadušili, kar pa ne bo tako enostavno, saj izgleda, da gre za enotno nacionalno fronto pod vodstvom republiških politikov. Izjema je Zoran Polič, ki se edini zavzema za jugoslovanstvo in beograjska stališča ter upa, da si bo z obsojanjem slovenske poti priboril zaupanje zveznih organov. Pa še nekdo bi se lahko izkazal kot »trojanski konj« v Sloveniji: Stane Dolanc, ki je bil že vedno tesno povezan tako z vojsko kot s tajno policijo in bil tudi vedno »jugoslovansko« usmerjen. Obratno pa je veliko popularnost v Sloveniji dosegel Franc Bučar, ki po mnenju Beograda spada v zapor, saj je v evropskem parlamentu pozval zahodne države, naj Jugoslaviji ne dajejo več posojil, ker ji bodo tako bolje pomagale. Politika pa krajše poroča, da je bila dopisnica ljubljanskega Dela Dragica Korade oproščena obtožbe, da je v listu Katedra št. 12 z dne 30. junija lani žaljivo pisala o službi za notranje zadeve v Mariboru, sojenje Igorju Mekini in Samu Resniku pa je preloženo na junij. 'oMEHGLAS Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/1) I Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik m direktor,) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (go renjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (ra/.vednlo, .lese muc), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, /a dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SIX) IN D6, ekologija), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vlne Beiter (mladina, kultura), Franc Ferdan in Uorazri Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Hi/.juk (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranj«*) ^_ Naročnine za 1. polletje 15.000 din. _ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - «803 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28 - 463, novinarji in odgovorna urednica 21 - 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 -960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. uredništvo tel. 21860 Ob obisku našega zunanjega ministra Budimirja Lončarja v Sloveniji Tudi minister ne more sam vedeti vsega Torek, 24. majalj - Ljubljana, 19. maja — »Na strani tistih v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve sem, ki trdimo, da se zunanja politika ne more voditi samo z enega centra, ampak ob vplivu in sodelovanju vseh republik in pokrajin,« je med drugim pritrdil Budimir Lončar in dal prav usmeritvi, da minister in njegovo ministrstvo ne moreta vedeti sama vsega in odločati mimo stališč, izkušenj in predlogov drugih organov in organizacij. lamentom, do katerih se Zaradi tega je bilo škoda, da je bilo za sodelovanje zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimirja Lončarja na četrtkovi seji komisije skupščine SRS za mednarodne odnose in republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje le dve uri časa. Zvezni sekretar je uvodoma govoril o sedanjem položaju v svetu in vlogi Jugoslavije ter jugoslovanske zunanje politike, za vprašanja in izmenjavo mnenj Slovenije o tem pomembnem vprašanju pa je zmanjkalo časa. To je škoda, ker bo o mednarodnem sodelovanju Slovenije razpravljala republiška skupščina na jutrišnjem zasedanju, stališča zveznega sekretarja in sekretariata pa bi bila pomemben prispevek k razpravi Budimir Lončar je povedal, da raven odnosov med velesilama vpliva na potek konference o ev- ropski varnosti in sodelovanju na Dunaju, kjer imajo precejšnjo pobudo člani skupine NN (nevtralni in neuvrščeni), ki so izvenblokovska in po stališčih tudi pluralistična skupina, vendar dokument, ki ga ponujajo v sprejem, lahko julija pripelje konferenco k produktivnemu koncu. Popuščanje napetosti (detant) ni stvar samo velikih, mnoge stvari so sicer zavite v tajnost, temveč je vedno bolj zadeva tudi manjših pa tudi javnosti vse stvari ne bodo mogle uiti. Varnost se mora graditi na demokratičnih odnosih: demokratizacija sveta je skladna z razvojem demokracije v posameznih državah, lahko pa je tudi obratno, ko demokratizacija svetovnih odnosov priganja k demokratizaciji v posameznih, predvsem manj razvitih državah. Kako naj se obrača Jugoslavija. Po Lončarjevem mnenju mo- ra ohranjati svoj položaj med neuvrščenimi in nevtralnimi državami, odpirati se mora v Evropo in slediti težnjam po regionalnem in sosedskem povezovanju. Balkanska konferenca je prvi velik korak k temu, enako moramo zakoračiti k meditera-nu, pa nadaljevati svojo pozitivno vlogo v delovni skupnosti Alpe Jadran. Začenjamo pogovore z EFTO, kjer ni toliko političnih ovir kot gospodarskih zaradi naše manjše razvitosti, oživljamo odnose z EGS, evropskim svetom in evropskim par- mo predvsem politično op1^ ti, gospodarska nuja tega * lovanja pa je splošno ^ Svež veter pa mora zapiha*1 v organizaciji in izpeljavi zunanje politike. Diploin dobiva druge vsebine in TS* nosti, ne prenese več okost" sti, terja vedno več raznih Služba se predvsem d01tl I modernizirala. Preveč je janja dela, kopičenja PaP^,, veljave pa morajo priti kadri, delavni in sposobn* naj odoča o napredovanju.D^ leta dela v sekretariatu, k° ,, pričakuje, da bo že zaradi povišan. Svet je prepleteo mnogimi vezmi sodeloV' med katerimi ostaja dipl0111' ena od teh vezi, vendar S; čna. ^ J. K<# Zamisli, pogledi in razmišljanja Preveč besed iz železnega repertoarja Radovljica, 17. maja - V krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela radovljiške občine, kjer se bodo do 27. maja vrstile temeljne kandidacijske konference, so pred kratkim prejeli tudi obrazložitve za predlagane možne kandidate za predsednika občinske skupščine in njihove poglede, zamisli in razmišljanja o opravljanju odgovorne družbenopolitične funkcije. Razmišljanje enega od kandidatov je precej splošno, kar pomeni, da bi ga lahko zapisal tudi kandidat iz Maribora ali iz Kopra, brali pa bi ga lahko v katerikoli občini v Sloveniji. Drugi se je omejil predvsem na delovanje delegatskega sistema v radovljiški občini (zbor združenega dela mora bolj vplivati na odločitve, župan mora biti pogosto v stiku s predstavniki krajevnih skupnosti, družbenopolitičnemu zboru je treba zagotoviti večji vpliv v ostalih zborih...); tretji pa pravi, da bi se v primeru, če bi postal župan, ubadal tudi s problematiko prostorskih posegov (trasa avtomobilske ceste, drugi tir železniške proge itd.), z omejenimi možnostmi poselitve Bleda, z izvajanjem sklepov občinske skupščine o razvoju Triglavskega narodnega parka in o izboljšanju kakovosti vode v Bohinjskem in Blejskem jezeru, s pripravami in izvedbo svetovnega veslaškega prvenstva, z nadaljnjim razvojem drobnega gospodarstva... Eden od kandidatov je sicer dobro zapisal, da je "težko predstaviti konkretne poglede in zamisli o delu in vlogi funkcionarja", ker te opredeljujejo splošni akti (program pa "piše" skupščina), vendar pa se zdi, da je v njih le premalo specifično radovljiškega in da se bodo na temeljnih kandidacijskih konferencah težko odločali na osnovi takšnih pogledov in razmišljanj. Besede, da je treba krepiti delegatski sistem, uveljavljati odgovornosti, upoštevati širše interese, delati v skladu z možnostmi gospodarstva (in podobne), so iz železnega repertoarja našega političnega besednjaka, so že precej oguljene in jih je mogoče najti v vsakem partijske mali kongresnem dokumentu. Sicer pa se zdi, da "programi" možnih kandidatov za posamezne funkcije pri nas še niso dobili prave vloge. V dosedanji volilni praksi je bil namreč spisek (preteklih in sedanjih) funkcij, ki jih je opravljal ta ali oni kandidat, pomembnejši od "programa" io tudi od sposobnosti ustvarjalnega dela, realnega presojanja in kulturnega dialoga, od pokončnosti in drugih kvalitet. C. Zaplotnik Kako so v radovljiški občini delili osebne dohodke _ Samoupravljalci, ki o ničemer ne odločajo; Radovljica, 17. maja - Radovljiški izvršni svet je na sejj, torek pregledal, kako so organizacije združenega dela v C" nulem letu spoštovale dogovore in zakone o delitvi osel dohodkov. Gospodarstvo je lani izplačalo za plače 4,7 odstotka manj denar pa je delno že poravnal v letošnjem prvem četrtletij Mira pa je dosegla skromen dohodek in je zato, da bi zadrž*1 . delavce, preveč dvignila osebne dohodke, ki pa so bili še v postaja odlika Gorenjskega tiska. Ker smo o izgradnji in proizvodnji v novi tiskarni že J fju^"^ pisali, smo se v pogovoru s Kristino Kobalovo, ki je z letošnjim letom postala nova direktorica j^njskega tiska, osredotočili na prodajo njihovih izdelkov. •to jim priznavajo tudi na- AeUr?njski tisk Je Pred leti sl°-ErS naša naJboljša tiskarna, IS-?0 nove tiskarne in s tem Sso prenove proizvodnje rfklB!Pre:iemali tudi pretresi. Do-^er Vse ch,«; ----* _4._1.1_ pjw V!*e stvari niso spet stekle S5&H n°' ^ bil° večkrat moč s^j*-1' da so to in ono napravili k. r0' da imajo reklamacije in Jj^boo. Zdaj pa je moč slišati, 'kda^renJski tisk spet žanje ne-5aanjo slavo. ^^istina Kobalova kot vse kalje je. mara pretirane hvale, saj 2jja eJa*a. da jim naročniki pri- jav, aJo kvaliteto, ki si jo v zad- casu spet pridobivajo, do-cei0 Pa Je. da'jih včasih hvalijo Vpr ?ol3- kot si to zaslužijo. Na tlaš!sanJ'e. je Gorenjski tisk spet opreml.naJ boljša in najbolje vorn i ena tiskarna- Pa je odgo- v0ril u llSKarna, pa je odgo-tehn3, ,ot. naJbolJ natančno: »Po "wki opremi smo res ena sih grafičnih hiš v Jugo-l^ota' ne .rečem Pa- da smo kot — v špici, po posameznih r&nentih pa smo. Na področju Jj^tonaže denimo nikakor ne j^rem reči, da smo najboljši, z Ifcu udarnim programom pa hko rečem, da smo v špici, da , na evropski ravni.« Jjtorni program je visokokvali-S^ečbarvni tisk : ^izgradnjo nove tiskarne se iir i enJski tisi: še bolj speciali-rai za visokokvalitetni večbarvni " ■ tisk predvsem za propa-materiale, katerih izde- lava zahteva hitro izpolnjevanje naročil. Izdelavni rok je bistveno krajši kot pri tiskanju knjig, kar seveda zahteva boljšo organiziranost dela, predvsem priprave dela in prodaje. Grafični izdelki, ki so namenjeni ekonomski propagandi in reklami, naj bi imeli letos 39 odstotni delež v proizvodnji Gorenjskega tiska, končni cilj pa je 46 odstotni delež. Končni cilj bo seveda dosežen, ko bo nova tiskarna dajala polno ekonomsko učinkovitost, letos računajo, da bodo dosegli 90 odstotkov z naložbo načrtovane proizvodnje. Letos nameravajo krepko povečati izvoz Gorenjski tisk je lani izvozil za 1,6 milijonov dolarjev izdelkov na konvertibilno in za 1,2 milijona dolarjev na klirinško tržišče. V letošnjih prvih treh mesecih pa je njihov izvoz že presegel 1 milijon dolarjev, do konca leta pa naj bi ga še pospešili. V letošnji izvozni načrt so namreč zapisali, da bodo na konvertibilno tržišče izvozili za 3,4 milijone dolarjev, prav toliko na klirinško tržišče. Že zdaj pa naročila kažejo, da se bo konvertibilni lahko povzpel celo na 4,6 milijonov dolarjev, vse večje možnosti prodaje pa se jim odpirajo na klirinškem tržišču. Ker je njihov uvoz majhen, s surovinami in izdelavnim materialom se oskrbujejo v glavnem v Sloveniji, si torej lahko »privoščijo« pospeševanje izvoza na klirinško tržišče, ki se počasi vse bolj odpira. Vzhodna tržišča vabljiva tudi zaradi višjih cen Na konvertibilnem tržišču je konkurenca seveda ostra, prodreti je moč le z visoko kvaliteto, prisotnost na zahodnih tržiščih pa je seveda pomembna tudi zaradi razvoja, ne le zaradi zaslužka, ki ga vrh vsega kroji tudi nerealen tečaj dinarja. Na vzhodnih tržiščih dosegamo višje cene, na zahodnih pa nižje od dnevnih, vendar nikoli ne gremo pod ceno, nikoli ne izvažamo le zaradi tega, da bi se nam stroji vrteli, je povedala Kristina Kobalova. V Gorenjskem tisku načrtujejo, da bo proizvodnja za domači trg imela letos 66 odstotni delež, izvoz na zahod 21 odstotnega, izvoz na vzhod pa 13 odstotni delež proizvodnje. Če te deleže primerjamo z izvoznim zaslužkom, postane povsem jasno, da morajo za približno enak iztržek na zahod izvoziti dosti več. Odpirajo se možnosti neposrednega sodelovanja na vzhodnih tržiščih Mimo ustavljenih blagovnih list se grafičnim hišam na vzhodnih tržiščih odpirajo nove oblike sodelovanja, v vzhodnih deležah zanimanje kažejo predvsem za grafični inženiring, vendar v Jugoslaviji izdelovalcev grafične opreme ni, zato so te možnosti omejene, vendar jih ne kaže povsem zavreči, sodi Kristina Kobalova. Vse več pa izvžajo s pomočjo tako imenovanih barterjev, pri katerih mora- S^J^alna tehniška knjižnica naj bi zbirala ekološke informacije jo pri nas poiskati kupce za blago, ki ga dobe v zamenjavo. V Gorenjskem tisku se s tem ubadajo predvsem sami, saj grafične hiše na Slovenskem pri obdelavi teh tržišč premalo sodelujejo, tudi sicer je njihova poslovna skupnost bolj na papirju kot pa resnična oblika povezovanja in sodelovanja. V vzhodnih deželah pa se počasi odpirajo tudi možnosti neposrednega sodelovanja s firmami, nekatere že imajo pooblastila za neposredna naročila, kar je odsev sovjetske perestrojke in sovjetskega odpiranja v svet. Tam so doslej kupovali predvsem knjige, letos pa dobro gredo v prodajo fototapete, ve bolj pogosto pa so to tudi plakati, prospekti, revije, ne le za Sovjetsko zvezo, tudi za Poljsko in zlasti Bolgarijo, kjer imajo oblikovanje na dokaj visoki ravni, je dodala Kristina Kobalova. Najtežja postaja prodaja doma Lanski december je bil slab, tudi letošnji prvi meseci, šele marca je bila domača prodaja nekaj boljša, res, najbolj nas skrbi, kakšna bo domača prodaja, je dejala Kristina Kobalova. Zmogljivosti domače grafične industrije so že doslej presegale povpraševanje, zaradi poglabljanja gospodarske krize, kar je bilo zelo opazno po novembrskih ukrepih, pa se domače povpraševanje še zmanjšuje. Tako so v Gorenjskem tisku izpadla nekatera naročila, na katera so zanesljivo računali, najbolj značilno je bilo to v kartonaži, nepopolna so bila naročila nekaterih velikih firm, najbolj opazno je bilo pri izdelovalcih zdravil, za katere vemo, kakšne pretrese so doživljali po novembrskih ukrepih. Tudi napovedi niso dobre, saj se surovine in izdelavni material za grafično industrijo hitro draže (napovedujejo podvojitev cen papirja), marsikje pa se najprej odpovedo propagandi in reklami, kar seveda tovarne s pametno poslovno politiko ne store, saj je prodorno trženje karta, na katero igrajo tudi v težkih časih. M. Volčjak Hitra in dobra informacija prihrani precej denarja PMedr"B'18' ma^a — V zadnJem desetletju doživljajo knjižnice po svetu velik razvoj. To je čegH j 'ja razvoja znanosti, nove informacijske tehnologije, telekomunikacij in naraščajo-Sredov rmac.'iskeKa tržišča. Tako se spreminjajo v informacijska središča, ki se poleg po-anJa primarnih dokumentov, ukvarjajo tudi s posredovanjem informacij. Nan,lVelU ni "aključje, da se je tudi lju-v^,_'*a centralna tehniška knjižnica Uni- okvi-la po- h^voEdVUrda Kardelja v Ljubljani v |Hno De.Strokovne dejavnosti odločiL Ht!Tiac °rnOSt P°sv°čati posredovanju in knjj- .1J tud' s področja varstva okolja. V lačnih numreč zbirajo kar štirinšestdeset M^ašan rt>VlJ' ki se ukvarjajo z ekološkimi Miko s Vcčina od nJih J« tujih. V njih je !s Podm^0*"^ raziskovalcev, veliko novic l°kolja Ja uvajanja tehnologij za varstvo l^jo tak atku veliko informacij, ki zani-5% jn *° vsakega izmed nas, kot tudi inšti-Hiruh °Vne or8anizacije, ki pri svojem 5rav za IJO lnf°rmacije o uvajanju novih na- °^aoik .tvo 0k0lja, o izkušnjah tujih in Že n s':rokovnjakov. ^ainj t^ed več kot desetimi leti so v Cen-!nitTliveiilniSk-' knJizn'ci začeli zbirati najza- ■ jih oh, ln. maciJe s področja ekologije F je rov;;! Jatl v n'viji Naše o kolje. Pozne informacije niso bile vedno najbolj sveže, pa tudi ne zadosti celovite. V knjižnici so začeli razmišljati, kako naprej, kako narediti i/, knjižnice strokovno ustanovo, ki bi posameznike in delovne organizacije seznanjala z aktualnimi problemi varstva okolja. Ogledali so si avstrijski zavod za standardizacijo, kjer je samostojen oddelek namenjen prav zbiranju in posredovanju informacij za varstvo okolja. Ugotovili so, da bo potrebno zgraditi računalniško podprt ekološki informacijski sistem in mrežo za zbiranje in posredovanje informacij. Kot ugotavlja ravnateljica knjižnice Nada Čučnik-Majcen, pa 'V ela t/h a' zaradi pomanjkanja sredstev, majati le nekajkrat letno, tako da V Centralni tehniški knjižnici se zbira kar 64 revij s področja varstva okolja, med katerimi so tudi: New Scientist, Knergv World, Umvvelt, Chemische in-dustrie, VVatcr sercices, Science Digesl in druge, kjer lahko delovne organizacije najdejo koristne informacije. je pri nas informacijska kultura še na precej nizki ravni in je zato podpora takšnemu razvoju zelo majhna. Po drugi strani pa v delovnih organizacijah ugotavljajo, da so v preteklosti kupovali tudi različne naprave za varstvo okolja, za katere so v svetu ugotovili, da niso dobre, vendar tega niso vedeli. Zato je še toliko pomembnejše imeti zbrane vse informacije in znanje, saj so naprave za varstvo okolja drage. Tako ima trenutno naša industrija precej težav pri uvajanju nove tehnologije zaradi predpisov o nevarnih odpadkih, obetajo pa se tudi novi predpisi o varstvu zraka. Zato bi se v novo organiziranost Centralne tehniške knjižnice morale vključiti različne organizacije, ki bi dajale podatke o novih tehnologijah, iskali naj bi informacije iz tujih revij, vse to pa preko računalniško podprtega informacijskega sistema posredovali uporabnikom. Dobre zamisli delavcev knjižnice, ki jih podpirajo tudi pri Gospodarski zbornici, zvezi inženirjev in tehnikov, v delovnih organizacijah in morda še kje, zato ne bi smele ostati le pobožne želje zagnanih strokovnjakov, ki denarja za razvoj takšne dejavnosti nimajo... V. Stanovnik 2E2^ni plinovod od Vodic za dodatno plinifikacijo Kranja ^meli ski plin tudi za Planino V *a izgrtta,ttJ* ~~ V KrunJu so P°n''eli z izdelavo lokacijskih načr- aUt« n.. _i >m z ma- ton na ,ni« dodatnemu plinovodu od Vodic do llritofa ter plino-l IMCUi tU(i- ^biju in Oljarice. Na zemeljski plin nameravaj«« pri-dUta na ali' Stunovu,,i*ko naselje Planina, kjer bi s prehodom z "»H. " ,r» zmanjšali izpuste žvepla v ozračje za 2,1 do 2,7 to •*a dod JSl0 Pbnifikacijo Kra no zgraditi ic do Potreb >hnov njego v dni i"8?,1 ze "apravili, V kraJevniK . raz8mjen, tudi G**TSnVskuPnostih Voklo, iS*.** nJaečT°,iZK^.^ bo •n Primskovo, H . "v plinovod potekal. Uaču tJ^' da bo do konca junija ob-Nw skuPŠčina načrt sprejela, r-.naJ bi Petrol kmalu začel L krtt]L.vni skupnosti Vogl]« WZabtevali, naj načrtovalci tflovJrio že i^ano lokacijsko *ke lenie za Položitev telefon ii-lj^.kabla med Voklom In Vo Mje* »n predvideno traso obno-/•ara^a vodovoda Voklo Vogl je. |gr*Ql skušenj pri dosedanji i/ JH r^nJi Plinovoda pa so zahteva gmoten do*w^- •-■ i^topdo kmetijskih zemljišč v času izgradnje, obnovitev vseh poti, ki bodo prekopane ali poškodovane in pazljivo ločevanje humusa od ostalega izkopanega materiala pri grad nji plinovoda. Te pripombe kra-l&BOV bodo upoštevam' V krajevni skupnosti Voklo so imeli podobne zahtevo, poleg te ga pa še, naj i/.kreen gozd zatra vijo, kar je tako ali tako že predvideno, ni pa smiselno na tako ozkih posekah urediti njive Oznake plinovod,i bodo postavili tudi v dogovoru z lastniki zemljišč tako, da ne bodo motile obdelave kmetijskih zemljišč. Zahteve krajanov glede širine varovalnega pasu plinovoda pa niso mogli sprejeti, saj je določena s posebnim pravilnikom in znaša 30 metrov od osi plinovoda, kar pomeni, da se je z dosedunjih 60 metrov razširil na 65 metrov, torej za 5 metrov, kolikor znaša razdalja med vzporednima plinovodoma. Podobne zahteve so imeli tudi v krajevni skupnosti Šenčur, v vseh treh krajevnih skupnostih tudi glede pridobitve zemljišč za položitev plinovoda in odškodnin. Te pogoje so posredovali Petrolu kot investitorju izgradnje plinovoda. Do novih porabnikov pa bo zemeljski plin privedel plinovod Čirče-IBI-Oljarica, na njegovo traso so imeli ljudje več pripomb, posebej tam, kjer gre skozi naselja. Problematična je bila predvsem določitev trase od Komunalne cone na Primskovem do Kokrškega loga, poiskali so jo med stanovanjskimi hišami, saj je severno od predvidene obvozne ceste (kakor predlaga krajevna skupnost Primskovo) ne morejo potegniti, ker je tam predvidena postavitev daljnovoda, od njegovih stebrov pa so potrebni veliki odmiki. V krajevni skupnosti Planina pa jih je zanimala predvsem pri ključitev njihove kotlarne na zemeljski plin. Stanovanjska skupnost naj bi prispevala 700 milijonov dinarjev iz sredstev za izgradnjo stanovanja na Planini III, ostalo pa iz sredstev amortizacije, s čimer bo nakup novih stanovanj manjši. Težko je oceniti, če bo ogrevanje cenejše, saj je težko predvideti, kakšne bodo cene naftnih derivatov. Vsekakor pa je plin bogatejši energetski vir od mazuta, zato imajo kotli 15 odstotkov večji izkoristek, enostavnejše je vzdrževanje ter seveda priprava goriva. Kotlarna Planina bo imela v končni fazi 62 megavatov moči, ko bo njena urna poraba znašala 3.628 kilogramov mazuta. Če upoštevamo, da je v njem 3 odstotke žvepla, to pomeni, da s preusmeritvijo na zemeljski plin skozi dimnik v ozračje ne bo več puhala 2,1 do 2,7 ton žvepla na dan. Priključitev na plin bi torej zagotovila nemoteno obratovanje kotlarne, predvsem pa veliko ekološko pridobitev za Kranj in okolico. M. Volčjak Kaj je dobro in kaj ni Ob ukrepih družbenega varstva za tržiški BPT je padlo nekaj zanimivih vprašanj: Kako bomo merili njihovo uspešnost in so res nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali ne? Ukrepi družbenega varstva v tržiški BPT, ki naj bi jih skupščina sprejela še ta teden, bo prva prisilna uprava v Tržiču, kakor smo ukrepom rekli včasih, ko smo še lažje prenesli trde besede. Morda so zato na seji izvršnega sveta podala zanimiva vprašanja. Najprej, kako bodo merili uspešnost ukrepov čez leto dni, saj so pri nas zakoni raztegljivi kot elastika, tudi v BPT so koncem lanskega leta po popravkih obračunskega sistema skrili izgubo, kakor so jo marsikje. Trdnih meril v naši dogovorni ekonomiji, ki pozna nešteto labirintov, resnično ni, razpravljalci so se morali pomiriti s tem, da bodo pač pregledali primerjalne podatke v panogi, BPT bodo pač primerjali s podobnimi tovarnami in tako ugotovili, posluje bolje ali ne. Pravih meril, kaj je pri nas dobro in kaj ni, torej nimamo, lahko si torej mislimo, kaj vse je moč skriti, lahko si mislimo, kolikim niso povšeči zahteve po tržni ekonomiji, v kateri bi se megle in meglice razpršile, merilo uspeha pa bi bil kupec, ki se odloča vsakič in vsak dan znova. Se bolj zanimivo pa je bilo vprašanje, gre v BPT res za bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali ne. Občinski uradniki so seveda vestno spoštovali zakon, ko so pisali odlok o ukrepih družbenega varstva in poleg neuresničenih sanacijskih ukrepov kot razlog napisali tudi bistvene motnje v samoupravnih odnosih, v obrazložitvi so zategadelj morali dodati, da delavci oziroma samoupravni organi niso bili redno, pravočasno, objektivno in popolno obveščeni o poslovanju in razmerah v tovarni, ker so le formalno obravnavali periodične obračune in zaključne račune, v bistvena vprašanja pa se niso spuščali. Smešno, torej so delavci krivi sami, ker niso hoteli biti obveščeni, da tovarna stoji zelo slabo, ker jim je potemtakem vseeno, kaj narede in koliko zaslužijo, kar je seveda zelo, zelo težko verjeti. Prav neverjetno je, kolikšna sprenevedanja pri nas skrivamo pod plašč samoupravljanja, sprenevedamo se celo, da ta plašč ne visi že na kljuki. Ob vsem tem sprenevedanju pa so časnikarji v Tržiču dobili pod nos, naj nikar ne vznemirjamo javnosti (beri: delovnega kolektiva BPT), saj nikogar ne bodo vrgli na cesto, vsi delavci bodo še naprej ostali v tovarni, kakor je dejal predsednik izvršnega sveta Slavko Teran, vprašanje je le, kakšno delovno mesto bo imel kdo. Torej je resnica tako kot vselej res zelo preprosta, kaj je v BPT narobe so pred kratkim na kratko povedali v kranjskem Ibiju, ki ima podoben obseg proizvodnje kot BPT. Takole so rekli: saj je proizvodni program dober, izdelki kvalitetni, toda preveč so obremenjeni in zato predragi, ker je v tovarni približno 400 delavcev preveč, od tega v glavnem v režiji. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Ugodne cene za nemške turiste Zahodnonemška marka ima v Jugoslaviji za 69 odstotkov večjo kupno moč kot v domovini. Ugodneje lahko zahodnonemški turisti preživijo počitnice le v Turčiji, kjer za marke dobijo skoraj dvakrat več blaga in storitev kot v ZRN. To je ugotovil statistični zavod v Wiesbadnu. Na tretjem mestu pa je Grčija, v razmerju 1,40 marke. Nemški tisk tudi piše, da super bencin v Jugoslaviji stane manj kot 80 pfeningov, če ga kupujejo s turističnimi boni, kar je za nemške turiste, ki grado večinoma na dopust s svojimi vozili, zelo pomembno. V. S. Nove brezdimne cigarete Medtem ko so ameriške zdravstvene oblasti proglasile tobak za mamilo, je ena največjih ameriških tobačnih tovarn začela izdelovati in poskusno prodajati brezdimne cigarete. Pri teh cigaretah izpuhnjen dim mnogo hitreje izgine kot pri klasičnih cigaretah, pa tudi s prižganega konca se ne kadi. Kljub omenjenim lastnostim pa brezdimne cigarete oddajajo v zrak nikotin in ogljikov dioksid, zato so nekatera zdravniška združenja že zahtevala od zvezne uprave za hrano in zdravila, naj za nove cigarete veljajo enaka določila kot za klasične. Pomanjkanja praškov ne bi smelo biti Predstavniki delovne organizacije Saponia v Osjeku pravijo, da ni razlogov za pomanjkanje pralnih praškov na trgu. Kot največji proizvajalci praškov pri nas jih izdelajo kar 35 odstotkov in so v primerjavi z enakim obdobjem lani proizvodnjo še precej povečali. Zadnje štiri mesece so jih izdelali 17 odstotkov več kot prej, vse pa takoj pošljejo na trg. N 0 V 0 S i* Sodobnejši pralni stroji V Gorenju so se izvlekli iz težav in delajo vse bolje. Razvijajo nove, sodobnejše izdelke, tako so razvili tudi nov, tehnološko sodobnejši pralni stroj, ki varčuje pri porabi pralnih sredstev, vode in energije. Da je temu res tako, so pokazale tudi dobre ocene, ki so jih novi pralni stroji dobili pri testiranjih na tujih institutih. Po zunanjosti je nove pralne stroje moč prepoznati po poševni napisni plošči in novo oblikovanih vratih. Odlikujejo pa jih seveda številne novosti, ki so »skrite« pod ohišjem. Tako nov pralni stroj Gorenje 1010, ki ima 22 programov in tisoč vrtljajev centrifuge v minuti kljub varčnosti pri porabi pralnih sredstev, vode in energije, dosega doslej najvišji učinek pranja. Optimalni program zagotavlja za skoraj 2 odstotka večji belilni učinek v primerjavi z drugimi pralnimi stroji, tudi konkurenčnih tujih izdelovalcev. Omeniti velja, da ga poganja univerzalni kolektorski motor z elektronsko regulacijo vrtljajev, ki je integrirana s programator-jem, vgraditev te elektronike v pralni stroj predstavlja prvo stopnjo elektronike v Gorenjevih pralnih strojih za proizvodnjo pripravljajo že drugo stopnjo. Gorenjev pralni stroj 1010 je najsodobnejši pralni stroj v Jugoslaviji, enakovreden vsem, ki sodijo v višji cenovni razred v Evropi. To je potrdil tudi letošnji mednarodni sejem Domotechnica 88 v Kolnu. Nov pralni stroj je seveda namenjen zahtevnejšim kupcem, zato bodo večino te nove proizvodnje prodali na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge. /ureja MARIJA VOLČJAK @@®SSSJJgJ53ICaAS 4. STRAN Zahtevna gasilska vaja Po ceveh 130 metrov visoko Jezersko, 22. maja - Že trinajst let je, odkar sta se gasilski društvi Jezersko in Črna na Koroškem pobratili. Tradicionalno prijateljsko sodelovanje pa so v nedeljo dopoldne tudi praktično preizkusili na zelo zahtevni kombinirani gasilski vaji. Zadali so si nalogo, da z dvema motornima brizgalnama in avtomobilsko cisterno pogasijo požar (ter rešijo ljudi in živino) na domačiji kmeta Krničarja pri stari cerkvi na Jezerskem. Črpališče za spodnjo motorko je bilo pri gostišču Grabnar na Jezerskem, od tod pa so morali napeljati 650 metrov cevi in z njimi premagati višinsko razliko 130 metrov do cerkve. "Akcija je uspela," je ugotovil predsednik gasilskega društva Jezersko Dušan Sem rov. "Pri Krničarju so najprej začeli gasiti z vodo iz cisterne, v slabe četrt ure, ko se je oglasila sirena na gasilskem stolpu, pa so tudi vodo po ceveh dobili od Grabnarja h Krničarju. To je bila zahtevna in težka vaja, s katero pa smo dokazali, da smo usposobljeni za posredovanje in pomoč tudi ob morebitnem resničnem požaru." V vaji pa so se preizkusili in izkazali tudi reševalci, ki so prak-tino prikazali reševanje živine iz hleva in pomoč ponesrečenim. Pri Jezerjanih je vajo vodil poveljnik Franc Polajnar, pri gasilcih iz Črne na Koroškem pa poveljnik Drago Burjak. Oba sta bila po končani vaji z delom in usposobljenostjo gasilcev (iz obeh društev ji je sodelovalo v vaji 52) zadovoljna. Svojevrstne, zanimive in predvsem zahtevne gasilske vaje pa so se udeležili tudi predstavniki gasilskih zvez obeh občin. Drago Kavčič, predsednik občinske gasilske zveze Kranj je po končani vaji zadovoljen povedal: "Za kraje, kot je na primer Jezersko, so takšne vaje potrebne in hkrati pohvalne za člane, da se sploh odločijo zanje. Že zaradi terena so tovrstne vaje običajno veliko zahtevnejše od podobnih v dolini. Mislim, da Jezerjani, tako za pobratenje z gasilci iz Črne kot za današnjo uspelo vajo, zaslužijo vse priznanje." A_ žaJar Dušan Sem rov Franc Polajnar Drago Burjak Telefonija in kabelska TV v Stražišču Danes zaseda skupščina Stražišče, 24. maja - Po 460 podpisanih pogodbah z interesenti za telefon v krajevni skupnosti Stražišče bi bilo najbrž tudi nesmiselno pričakovati, da bi se v finančni komisiji gradbenega odbora in na skupnem sestanku predsedstva krajevne konference Socialistične zveze, sveta krajevne skupnosti in gradbenega odbora konec minulega tedna odločali kako drugače, kot da se z akcijo nadaljuje. Številka je namreč tako velika in obvezujoča, da je ni moč spregledati. Sicer pa, kot so se odločili minuli teden, bodo akcijo za podpisovanje pogodb podaljšali. Po skrbni in temeljiti oceni so se na obeh sestankih v krajevni skupnosti minuli teden odločili, da skupščini krajevne skupnosti predlagajo, naj sprejme sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in sicer za izgradnjo telefonije in kabelske televizije. Prevladala je torej odločitev, tudi zaradi številnih interesentov samo za kabelsko televizijo (ker nekateri telefon že imajo), da referendumskega programa ne bi smeli krniti. Tako se bo skupščina krajevne skupnosti danes (torek) odločala o naslednjem predlogu: razpiše naj se referendum o krajevnem samoprispevku in sicer za dve leti po 2,5-odstotni prispevni stopnji. Če bo skupščina takšen sklep sprejela, bo odločanje na referendumu predvidoma 19. junija. Kot rečeno, se tisti, ki so do sedaj morda pomišljali, še vedno lahko odločijo. V krajevni skupnosti lahko še vedno v uradnih urah podpišejo pogodbo za telefon. Na skupnem sestanku konec tedna pa je bilo precej govora tudi o gradnji sekundarnega omrežja in bojazni, da se ne bi morda kje preveč zapletlo pri potrebnih dovoljenjih. Sklenili so, da bo krajevna skupnost, če bo potrebno, povsod tam, kjer bi prišlo do morebitnih zapletov, predlagala občinski skupščini ugotovitev splošnega interesa izdajo odločbe o prisilni ustanovitvi služnosti. A. Zular Velika mednarodna razstava psov Kranj - Kinološko društvo Naklo bo v soboto in nedeljo, 28. in 29. maja, pripravilo na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Kranju veliko mednarodno razstavo psov vseh pasem. Priredite lju, ki ima že lepe izkušnje s tovrstnimi razstavami, so se tokrat odzvali lastniki okrog tisoč psov pasem iz vsega sveta. Obeta se resnično prava paša za oči, saj bodo na razstavi sodelovali psi od najmanjših do največjih pasem. Obakrat se bo razstava začela ob 9. uri, trajala pa bodo 17. ure popoldne. Ob 13. uri pa bo tako v soboto, kot tudi v nedeljo nastop šolanih psov. V soboto, 28. maja, bodo na razstavi ocenjevali lovske pasme, v nedeljo pa vse ostale športne pasme. Ljubiteljem psov, predvsem mladim, priporočamo, da si razstavo ogledajo. Torek, 24. majaj To ureja ANDREJ ŽALAH Kaj se bo dogajalo v Kranju v prihodnosti Izrazito slovensko mesto na pomolu sotočja dveh r< Kranj, 23. maja — Strokovna razmišljanja, če temu rečemo tako, kaj se bo v Kranju dogajalo v prihodnosti, so se sicer v posameznih delih pojavljala že prej, dejansko začela pa so se z opredelitvijo za javni natečaj za pridobitev variantnih rešitev. Prvo nagrado na podlagi razpisanega natečaja je potem dobil arh. Marjan Bežan, izhodišča iz tega nagrajenega elaborata pa so bila vključena v opredelitev za urbanistično zasnovo. O tem usmerjevalnem dolgoročnem dokumentu za mesto se je razprava v občini začela že lani. Po pripombah in stališčih do teh je trenutno razprava tik pred zaključkom. Občinska skupščina naj bi urbanistično zasnovo mesta Kranja skupaj še z nekaterimi izvedbenimi akti za celotno občino sprejemala na letošnji zadnji seji pred skupščinskim odmorom do jeseni. Ker gre za pomembne opredelitve prostora in ureditev mesta v prihodnje, smo se s komitejem za urejanje okolja skupščine občine Kranj in avtorjem nagrajenega elaborata dogovorili, da v prihodnje opozorimo in predstavimo posamezne dele bodoče urbanistične zasnove mesta Kranja. Kranj, kot mestno središče, ki ga obravnavajo strokovna gradiva, je opredeljen na severu s Kidričevo in Oldhamsko cesto, na vzhodu pa sega čez Kokro do nove Likozarjeve ulice in do Ceste 1. maja. V središču mesta sodi staro jedro na kranjskem pomolu. Na zahodu pa mesto omejuje zahodna mestna obvoznica. Sicer pa je Kranj izrazito slovensko mesto na pomolu sotočja dveh rek. Prav ta pomol, ki danes predstavlja središče Kranja, ne omogoča lahke prilagoditve sodobnemu motornemu prometu in povezavam. Zato se na primer motorni promet zgošča na nekaterih točkah v obstoječih povezavah in hkrati posega v skopo ulično mrežo središča. V primerjavi z drugimi mesti po velikosti ima Kranj prav zaradi takšne lege, kar zadeva promet, nekoliko težav. V zadnjih dvajsetih letih se je Kranj hitro spreminjal. Od širitve ob Koroški cesti in Cesti JLA se je v začetku sedemdesetih let začel širiti na vzhod čez Kokro. To je pravzaprav bila posledica zaposlovanja v industriji in hkrati tudi pospešene deagra-rizacijske politike. Tako je prišlo do precejšnje zgoščenosti prebivalcev na drugi strani Kokre ob vzhodni strani starega mestnega jedra. To pa terja tudi večjo medsebojno povezanost čez sotesko Kokre in kasneje tudi ureditev nekaterih mestnih središčnih funkcij, kot so na primer trgovine, obrt, družbeni in kulturni prostori... Tej pa bo morala slediti pren°. in ureditev zunanjih Pr0S. v (trgi, tlakovanje, razsvetli ozelenitve; vse prilagojeno_PJnj cem...). Pa tudi za ostali mestnega središča veljaj0^»» dobne ugotovitve glede ure^ zunanjega mestnega prosi" To torej pomeni, da je opredeliti mestne trge in ^ vo podobo, urediti ceste, da1 Nekaj podobnega velja tudi za zahodno stran mestnega središča, kjer so zgoščena delovna mesta. Naraščanje prebivalstva in stanovanjske gradnje pa ni spremljala sprotna rast ostalih dejavnosti, ki mestu dejansko dajo tudi ime oziroma pomen. V veliki meri je temu kriva nenehna rast privlačnosti samega obstoječega središča. To pa je hkrati pogojevalo tudi nenehno usmerjanje prometa v središče. Zato je mestno središče še danes prenasičeno z motornim prometom in tako ostaja promet eno najbolj resnih vprašanj za ureditev v prihodnje. Drugo pomembno vprašanje za mesto pa je poleg prometa tudi kakovost bivanja. Le-ta se lahko meri z urejenostjo mest- nih prostorov, katere sestavni del so tudi zelene površine. Značilno za Kranj je, pa tudi za druga naša mesta, da po vojni ni uredil nobenega novega mestnega parka. Edini kranjski park je danes Prešernov gaj, ki ga je uredil arhitekt Plečnik. Zato je urejevanje parkov in drugega zelenja v mestnem središču v prihodnje nedvomno eno osnovnih vprašanj kakovosti bivanja v mestu. In če že govorimo o kakovosti bivanja, ne moremo tudi mimo obstoječega mestnega središča in urejevanja tako imenovanega zgodovinskega jedra; to je predela od Ljubljanske ceste do Pungarta. Delni prenovi zgradb smo na tem območju že priča. bodo le »kanali« za pretok 8 mobilov... Vprašanje, ki že dolg0 »žuli«mesto je tudi avtob1 postaja. Treba jo je d°k°L opredeliti oziroma postavi bodoči prostor. Opredeljen prostoru pa naj bi bila taKO' ne bi ovirala razvoja boo nujnih dejavnosti mesta, ko, bolnišnično področje, parki in podobno. Hkrati bi bila seveda čim bližje ta mu upravnemu središču, nič manj pomembno vpr za mesto, je tržnica. Kri že nekaj časa ugotavljajo sedanja utesnjena in težW stopna. In nenazadnje je P£ tu še stanovanjska gradnj^ je zaradi kmetijskih zer omejena in zato povečuje res za gradnjo v samem sr ču mesta. Odločitve na te* • dročju naj bi zato odgov°., kje in koliko stanovanj naj 1 zgradili v središču in kakšnaj bo kakovost bivanja v njih 0 ma v mestu nasploh. Skratka, pretekli čas ka# ko Kranja, ko je bilo prevez segov v središče na podlagi ( čitev zaradi trenutnih zag8' malokrat tudi zaradi projek ske samovolje in izsiljevanj čnejšnih investitorjev, smo danes priča neskl' mestnim prostorom in obje brez povezav. Ker pa je me* prebivalcem v dobro le to. razpoložljiv prostor kul urejen in racionalno upora" naj bi urbanistična zasnova števala predvsem ta osfl pravila obnašanja pri bod1 urejanju mesta. ^ ^ i Komunalni redar za večjo disciplino Pri jeseniškem izvršnem svetu so se že leta 1984 pogovarjali o pomembnosti in uvedbi komunalnega nadzorništva v občini, a šele lani so končno sprejeli odlok, po katerem so zaposlili v občini komunalnega redarja. Razumljivo je, da v tako veliki občini in ob obilici drugih zadev organi Postaje milice enostavno ne morejo opravljati še del komunalnega nadzorništva, del, ki jih opredeljuje odlok o javnem redu in miru, varstvu zelenih površin, čiščenju stavb in pločnikov, odlok o organizaciji pogrebov in pogrebnih svečanosti. Tako kot v Kranju in Radovljici bo tudi na Jesenicah poslej skrbel za večji red in disciplino v vseh krajih občine komunalni redar, ki bo imel možnost mandatnega kaznovanja kršiteljev in prijave k sodniku za prekrške. Za Jeseničane je komunalno redarska služba nedvomno novost, ki jo bodo neprijetno občutili predvsem stalni ali občasni kršitelji predpisov in odlokov. Predvsem tisti, ki vztrajno in že dolga leta parkirajo na zelenicah ali ki jim tako ali drugače ni mar čistega okolja. Komunalni redar bo dobrodošel tudi krajevnim skupnostim, treba pa je vedeti, da en sam delavec nikakor ne bo mogel rešiti vseh številnih problemov, ki se pojavljajo po enajstih krajevnih skupnostih občine. Ob njegovem delu pa se bo obenem tudi izkazalo, kako življenjski so razni komunalni odloki. Nekatere bo najbrž treba spre meniti in novelirati, kajti z delom komunalnega redarja bodo prvič resnično preizkušeni v praksi. I). Sede j Cilka in Mihu Repinc praznujeta - 21. maja aje minilo 50 let, ko sta se v cerkvici v Gozdu poročila Koržmova Cilka iz Gozdu in Zve-geljnov Mihu iz Zg. Veternegu. Mulo lepega stu imelu v življenju, suj je bilo eno sumo delo in boj za obstanek. Sedem otrok se jima je rodilo, šest je danes še živih, dvanajst vnukov imata in tri pravnuke. Ata Miha je daleč /.nuni borec Gorcnjskegu in Kokrškega odredu, med borci je bil vedno priljubljen pruv zaradi svojega vedrega, prijetnega humorja. Skoraj trideset let je opravljal vrsto zahtevnih družbenopolitičnih funkcij v Tržiču in v krajevni skupnosti. Pri vseh težavah tudi petdeset let hitro mine, pripominja mama Cilka, ki si želi le to, du bi jima zdravje bolje služilo in du bi mlade moči poprijele na domačiji. Ob njunem visokem jubileju so se ju s čestit -kumi in cvetjem spomnili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij Tržiča in krajevne skupnosti. - Foto: D. Dolenc Skupščina turistične zveze Skofja Ix»ku . Občinska turistična zveza Škofja I,oka pripra vlja v četrtek, 26. maja, ob 16. uri redno skupščino. Na njej bodo govorili o svojem delu in izvolili novo vodstvo. Skupščina bo v klubu hotela Transturist v Škof j i I x>ki. y g o Rdeči križ zbira oblačil^ Skladišče Rdečega križa, v katerem hranijo podarj oblačila, je prazno. Lani so le v Kranju ugodili prek 500 P1^ \ šnjam socialno ogroženih. letošnja akcija zbiranja obleke • tekstilnih odpadkov (darovalci naj na zavojih eno in drugo. Pj^ ^ seboj označijo) bo v četrtek, 26. maja, zavoje naj bi oddal' ■ 17. ure. Tisti, ki bi radi oddali pohištvo, naj ga ne nosij°.j0 zbirna mesta, temveč obvestijo svojo krajevno organiz8 ^ RK, ki bo poslala po darovano. Sicer pa RK prosi predvsen1 otroška oblačila in posteljnino. ^ Zbirna mesta, kamor naj ljudje prinesejo zavoje, so V ^ dovljiški občini tale: pred KS Kamna gorica, pred kultur,1?^ domom na Bohinjski Beli, kulturni dom Zasip in želeZD**^ postaja Podhom, stara osnovna šola Begunje, dom družbe j org mi • ici.j Rrozjo, sindikalni dom Kropa, g isilski dom 1 r in osnovna šola v Bohinjski Bistrici. V mestu Radovljica 8 je ne bo, ker rekonstruirajo stavbo na Gorenjski cesti *}' ^ V občini Kranj: pred trgovino Živila na Hujah, k11'1^' dom na Kokrici, pred KS Zlato polje, pred KS VodoV^. stolp, pred KS Center, Zadružni dom Primskovo, pred K^ -j nma, pred KS Bratov Smuk pred KS Gorenja Sava, kult^ dom Predosljo (skladišče RK) in čistilnica Uslugu v Straž«5 tjPt Na Jesenicah: v prostorih K S Rateče, v Podkorenu ry Makovcu, Osnovna šla Gorenjskega odreda v Kranjski g0,J Martuljku pri Olgi Uikar, v osnovni šoli v Mojstrani, na 1 ^ pri Vahu, v domu kulture na Dovjem, na Cesti M. Titu Jesenicah (skladišče RK) za vse s I Inišiee, Plavža, I'""',11 p na Cesti M. Tita Podisp kije, Suve; dom upokojencev na Javorniku v osnovni šol' ravanških kurirjev na Koroški Beli, v Žirovnici pri MU žek, v Zabreznici pri Francki Bulovec, na Bregu pri žar^ 'pfi Selu pri Minki Bešter, v Breznici pri I Juvarju, v Dos lovca Julki na starem mestu, v Smokuču pri Francki Zupan .v pri 1'avli Hočevar in v Rodinah pri Majdi Novak. ^j, V Škofji I .oki: avla pred kinodvorano v Žireh in -St',|0'ejij" turni dom Poljano, TVD Partizan m bloki v Blatih ■> (J() fan* vas, trgovina v Logu, kulturni dom v Železnikih, kinodvo „a Češnjica. osnovna šola Selca, trgovina Bukovica in °£"nj,v' sola BukoVŠČica, Škofja Loka v vrtcu Novi svet, na °° .^\C^ Puslalskem gradu in stara tržnica na Spodnjem trgu, " ^ Kamnitnik, pod zdravstvenim domom, diskonl l>,)d j,, p j fotografi i 14.') avtorjev iz. dvajsetih slovenski' foto kroz fij Z* ,e tud' ''''"V,', d" na žirija za razsiavo izoraia io.i uei i onemu h°jv ~ ,,,11'J . najboljSa dela Tako sta diplomo za kolekcijo treh ,,'t'l%urirW Gregu Alič in Klvis Demšar iz osnovne sole Karavanski \ Koroški Beli Zlato plaketo za po s une/.no fotografijo J6^^* Rozman iz osnovne šole Tone Čufar Jesenice, srt»bro v j0|e - ^ men Rosi, bronasto pa Polona Malenšek (obe i/, osno j0bi18 vanskih kurirjev). Diplomo za posamezno fotografij0 osno^ Lenart Kauču iz fotoklubu Gorenju vas in Blaž Birk » ■ A. T. Linhart Radovljica Torek, 24. maja 1988 KULTURA 5. STRAN GLAS Otroška folklora FOLKLORA IN PLES V IGRI t s ^rani.~ To, da se otroci najraje igrajo svoje otroške igre, ne pa posnemajo odrasle folklorne nastope, se je izkazalo kot imenitno ?°?nanJe. Jožica Debelakova, mentorica za folkloro na OS Bratstvo in enotnost na Planini, že vrsto let po svojih zamislih usmerja in J Usuje najmlajše za folkloro — vendar na način primeren otrokom. Že četrto leto zapored bo njena skupina predstavljala Gorenjsko na '.w republiškem srečanju v začetku junija v Sodražici. ^e je folklorna skupina že četrto leto za-red izbrana na regijski predstavitvi tudi slovensko srečanje, to vsekakor dovolj dvorno govori o kvaliteti, resnem delu z P.&rsno mero veselja, brez katerega tako tako ni pomembnejšega uspeha. Zdaj po "Jstih letih delovanja način dela, ki ga je ■F®"" otroškimi folklornimi skupinami na p'ovni šoli Bratstvo in enotnost na Plani- Nzbrala učiteljica in mentorica Jožica De-ova, prinaša sadove. "Njeni" učenci s 1° neposrednostjo, sproščenim nastopi Predvsem pa z izvirnostjo osvajajo, "'i nastopajo. Kaj je tako posebnega na tej otroški folklori? Debelakova, ki se že vsa leta zanima za etnografijo, je do dela s folkloro prišla domala po naključju. Na šoli, kjer uči pr-vošolce, so na neki proslavi potrebovali folklorni nastop pa je na hitro zbrala 5*?Ke- jih naučila nekaj folklornih plesov f ,^Je bila ustanovljena skupina. %a .endar Pa sem že od vsega začetka ho-'ftiih otroci °e bi posnemali plesov, ki so nafl?1 Za odrasle folklorne skupine. Zato in v srednji folklorni stirsk pripravljajo le splete otroških igric, e igre, preštevanke in podobno, vse FjL^'a svojo izvirno osnovo. V etnografskih ^'Sah skušam razbrati, kakšne igre so VSlh imeli pastirji, sprašujem starejše, če O^/ninjajo otroških iger, posvetujem se jrokovnjaki. Iz vsega tega potem sesta-,P° lastni presoji nekaj spletov iger, ki 'Pesmijo, nekaj ritmičnimi koraki znajo , Cl najbolj primerno predstaviti. Temu I------___ primerna je tudi obleka, otroci imajo pastirske obleke ne pa narodnih noš, ki jih pri nas ob delavnikih niso nosili, še posebno pa ne otroci. Le starejša skupina, ki vadi folklorne plese, ima narodne noše." Tak način dela je seveda za člane otroške folklorne skupine bolj zanimiv, z veseljem se naučijo pesmic ali pa pripovedovanja zgodb. Še posebna zanimivost te skupine je učenje gorenjskega narečja. Debelakova ima pri tem dokaj srečno roko, saj s pretanjenim posluhom izbere pripovedovalca ali pripovedovalko za govor, ki ga v mestu pravzaprav ni več mogoče slišati, še posebno pa ne na tako narodnostno mešani osnovni šoli, kot je Bratstvo in enotnost. Zanimivo, da mladi ne poznajo več imen za nekatera orodja, ki jih imajo na kmetih, in s katerimi so imeli njihovi vrstniki včasih doma veliko opravka. To so na primer čajne, ki je mestnemu otroku popolna ne- znanka, že kilometer ali dva iz Kranja pa seveda otroci prav dobro vedo, kaj je to. "No, kljub temu, se vsega tega hitro naučimo. Otroci radi hodijo na vaje, kaj šele na nastope. Če kak teden vaje ni, me hodijo spraševat, kaj se je zgodilo. To pa pomeni, da vaje zanje niso nekaj zoprnega in odvečnega, pač pa igra in sprostitev. Prav to pa s svojim nastopom vedno tudi izražajo in zato so tudi tako uspešni," meni Jožica Debelakova. Načrtov imajo že cel kup. Najprej seveda dober nastop junija v Sodražici pa zaključna šolska proslava in še kaj. Med počitnicami bo treba seveda napraviti osnutek za popestritev v jeseni, ko bo že znanim točkam treba dodati še malce novega. Morda bo za to novo do tedaj nastala tudi nova garderoba, ki je za vse folklorne skupine vedno največji problem. Z leti so sicer prišli do obuval in tudi do oblačil, vendar je otrok več kot sedemdeset in je treba vedno sešiti kaj novega. Pa še vzdrževati - od pranja, do škrobljenja in likanja. Da to večinoma pade kar na mentorico in dobro voljo njenih družinskih članov, ni nobena skrivnost. Vendar pa se pri delu, ki se ga opravlja z veseljem, celo navdušuje, tudi te manj prijetne plati, dajo prenesti. Zdaj pripravljajo belokranjske plese, noše že imajo. Z manjšimi dodatki bi jih bilo mogoče spremeniti tudi v noše primerne za prekmurske plese. Debelakova že snuje program, ki bo vseboval vse te novosti, in ki se ga deloma že učijo, dokončali pa ga bode jeseni. Ob vse te iskanju izvirnosti pa pravzaprav nastaja že zajeten šop folklornih nastopov za otroke, ki je vse doslej pravzaprav ob vsej literaturi za odrasle manjkal. Po tej plati pomeni to delo vsekakor nov kamenček v našo kulturno dediščino. Lea Mencinger Jubilej Pihalnega orkestra občine Kranj DEVETDESET PLODNIH GODBENIH LET f Kranj — i • j*0 ved ^ulx?zen do glasbe je bilo vodilo kranjskih godbenikov v vseh devetih desetletjih delovanja. Vrstili so se vzponi in vrzeli, vendar ' n° znova našli izhod iz krize in nadaljevali še z večjo zagnanostjo. Jubilej bodo proslavili z jubilejnim koncertom v četrtek, 26. maja, P» ob 20.30 v dvorani kina Center Kranj. Ovaileftkl kranjske godbe segali* U*J° J898, ko je bila 7. avgu-lbraryiianovlJena godba požarne I loj}!* v.Kranju. Zbralo se je iv ^nikov, ki so najprej vala p^ ekdanji mestni sirotišnici l*adian^artu- Zar&di političnega m •Je po štirih letih Prišlo do ^WVe 80dbe iz gasilskega * bil m S Pomo^J° meščanov ^Š6a° , Ustanovljeno društvo Hm- godba v Kranju. V 'He&lih desetl^jih je god-'•D* *ajkrat prenehala delovanje spet znova ustanovi- pet manjši pihalnih ansamblov, med katerimi se je najbolje razvijal jazz ansambel v mali zasedbi. Leta 1950 so kupili prve uniforme in nove instrumente, v okviru preimenovanega Delavskega prosvetnega društva Kranj pa je delovala tudi godbe-na sekcija, ki je rastla v kvaliteti do leta 1961, ko je prišlo do krize. Leta 1962 se je reorganizirala, ustanovljeno je bilo društvo Pihalni orkester občine Kranj in vključeno v Zvezo kulturnopro svetnih društev občine Kranj. NIČ V HRUPU ^•nu^prev* d-e*a.vnosl Je ie ve« izpostavljena demokrati-' jO ulj ptt^*'/"JunJy- ie popolnoma enostavno - obiskovul-hI,Si'1 Prest S°' *ih Privabi lasten interes, nihče jih ne !i * Sv«bod, PUl, praK« ra/.stavnegu prostora; če jih ni, so vft«no2Van "° l>d'«>eiH. da se niti ni vredno truditi čez ta pn v "JOlVani«T "tJ,ocin',,a se niti ni vredno truditi čez ta prag / thVlh »nude" °rlStiĆna skuP'nu a,ia* Ntf b«"1 oprala teh kr S L° vi/.iua'*V iv tc dni v okviru mladinske kulture ukusli /. ^rn«.... . '» Preskušal« #«rorističi vpliv v galeriji ) L. "> vi/,,« i "= un' v oKviru Nove „" n° Paušalu *voj te ?>«"k«v»VJ* uk!'^»i i" vi/i. Te ----.., vizuelni terorizem se je bolj kot K08«d t«L "t /nasal n»d nič krivim varuhom galerije, ki ni u** OadlJ- • Hicvr obiskovalci enostavno uiti skozi vrata S" Dr*Hn/ml oVcl,*?1i Pričakovati je, da bo tu nadvse "iz-V '»terur -kVU dobila tudl svoJ° strokovo razlago v ugled-i i 1 °*tali . revli«h - da bodo mladi prebrali in razumeli. C: G- Sinit" S° ali tako že rek,i: "lK'ia vu " " L M " F°" /jjKT^—■---______ iJt?^nikt8iSvot»vn. vojni so se strov prejel zlato plaketo, njihovo izvajanje pa je strokovna komisija najvišje ocenila. Od leta 1972 je član združenja pihalnih orkestrov Slovenije. Leta 1976 je odšel v pokoj profesionalni dirigent Zdenko Moti, njegovo delo je za krajši čas nadaljeval neprofesionalno Lojze Kranjčan, leta 1979 pa Branko Markič, ki orkester sedaj vodi že devet let. "Gojimo različno zvrst glasbe od koračnic do zabavne glasbe, od uvertur do narodnih zvokov, glede na predvidene nastope, prireditve opredeljujemo potrebe. Za turistične prireditve in bente, rogove, tenorje, base, pozavne in tolkala, njihovo delo pa je ljubiteljsko, z velikim veseljem do glasbe. Igrajo iz srca, pomagajo drug drugemu za čim boljše izvedbo udarnih zvokov orkestra. Vadijo v glasbeni sobi vsak torek in petek, nastopajo in se tako videvajo vsak drugi dan. "S širšo družbeno pomočjo so kupili pred leti nove instrumente, nabavili nove svečane uniforme, tako da so osnovni pogoji za delo zagotovljeni. Lani je prišlo do krize prav zaradi finančnih problemov, kar smo potem zado- Ponovno zbruli ^ Vs*h L!lranJ u-r sodelovali ih poštar?-Tmbnih P°litičn fSS ,i^d.ba vk'Jučilu v ^ei* s,ndikalno je ob- BVezo. leto ^ je d« • . ^v*;'-o, leio V'neffi«knSI!Jiik.,l,n0 kultUr-X 7,, društvo France ,|e Godbena sekcija h 28 ak delovalo •,( JI I.i'to kasneje so se pričeli vklju čevati v turistično ponudbo s koncerti nu Bledu, od leta 1965 imajo redhe stike z Godbo iz Železne Kaple. Leta 1968 se je kot dirigent vrnil Zdenko Moti, ki je obenem tudi prevzel sistematično vzgojo mladih godbenikov, kakovostno je orkester posegel v sum slovenski vrh, saj je.leta 1971 v drugi težavnostni skupini na tekmovanju slovenskih orke novoletne koncerte, ki jih tradicionalno prirejamo že pet let, pripravimo lahkotnejši žanr. Pri instrumentalni zasedbi se kažejo vrzeli pri tistih instrumentih, ki so za nekatere najtežji in niso več moderni za današnji čas. To se kaže pri basih, sekciji tolkal, rogovih, ki so sicer trenutno zasedeni, vendar zanje pri mladih ni zanimanja. Čudi me to, da je ta problem tudi pri trobentah, za kar bi si mislil, da ga imajo mladi radi. Z notnim materialom si pomagamo tako, da si note med orkestri izmenjujemo, nekaj skladb sami priredimo, ali pa po naročilu, v tujini pa je ta material zelo drag! Pri domačih založnikih se not ne da dobiti, nekaj nam obljublja Združenje pihalnih orkestrov Slovenije, vendar dosedaj še nismo ničesar dobili. Nekaj naših avtorjev, še posebno Vinko Savnik iz Beograda ponujajo svoje note, vendar se ne moremo osredotočiti na samo enega avtorja. Vesel pa bi bil, če bi se kakšni avtorji odzvali na to zvrst glasbe in napisali kakšne skladbe za pihalne orkestre," je dejal dirigent kranjskih godbenikov Branko Markič. V orkestru deluje 52 članov, ki igrajo na klarinete, flavte, tro- voljivo rešili. Po zaslugi kranjske Zveze kulturnih organizacij smo vključeni tudi v poseben program Kulturne skupnosti Kranj, kjer dobivamo za delo dodatna sredstva. Prostovoljno je pokroviteljstvo ponudil tudi Občinski sindikalni svet Kranj, ki nam ob težavah priskoči na pomoč. V svoje vrste poskušajo pritegniti mlade glasbenike, tudi s kranjsko glasbeno šolo smo se povezali, pa ni nobenega pravega priliva novih kadrov. Sodelujemo in si izmenjujemo gostovanja s pihalnima orkestroma iz Železne Kaple in Fiumicello pri Trstu, s katerima so se razvili pravi prijateljski odnosi. Med gorenjskimi orkestri so dosedaj sodelovali z godbo iz Gorij, leš-čansko godbo in pihalnim orkestrom Tržič, z drugimi pa bomo vnaprej poskušali navezati stike, pravi predsednik izvršnega odbora Pihalnega orkestra Matiju Kenda. Jubilejni koncert ob 90-letnici Pihalnega orkestra Kranj, ki bo v četrtek, 26. maja ob 20.30. uri v kinu Center je brezplačen, povezoval pa ga bo Janez Dolinar. Drago Papler KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih stavbe Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 je odprta razstava ilustracij in mask akad. slikark Marije in Ike Vogelnik. V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled izbor likovnih del članov Likovnega društva Kranj in najnovejša dela akad. slikarja Henrika Marchla. Danes, v torek, ob 19. uri v klubski sobi Foto kino kluba Janez Puhar, Delavski dom, vhod 6, predava Franc Kolman o športu v fotografiji (z diapozitivi). JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava del akad. slikarja Mirsada Begiča. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Tomaž Kržišnjk^^ BEGUNJE — V četrtek, 26. maja, ob 20. uri bosta v dvorani Psihiatrične bolnišnice nastopila moška pevska zbora KUD Stane Žagar iz Krope in DPD Svoboda Podnart z zanimivim koncertnim sporedom pesmi od baroka, renesanse do slovenskih ljudskih pesmi. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Aladar Zahariaš. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slikar Rafko Terpin. Na osnovni šoli Ivana Groharja bo v petek, 27. maja, ob 18. uri prireditev Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Gorenjske. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je odprta razstava japonskih exlibrisov. V petek, 27. maja, ob 20. uri bo v tržiški kinodvorani Mladinsko gledališče Tržič pripravilo Večer plesa, glasbe in humorja. ŽIRI — V galeriji Muzeja Tabor 2, je odprta razstava Revitalizacija kompleksa Štalarjeve hiše v okviru prenove Žirov avtorice Bete Poljanšek. CICIBAN NASTOPA Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 17. uri bo na dvorišču Puštal-skega gradu v počastitev dneva mladosti tradicionalni letni koncert otroškega pevskega zbora Ciciban škofjeloške Glasbene šole. Učenci pod vodstvom zborovodkinje Vere Mlejnikove bodo zapeli vrsto priljubljenih otroških pesmic. Program bodo popestrili tudi z vrsto instrumentalnih skladb. LETNI KONCERT UČENCEV GLASBENE SOLE Kranj - Danes, v torek, ob 18. uri bo v dvorani gimnazije na Koroški cesti 13 letni koncert učencev Glasbene šole Kranj. Učenci bodo predstavili znanje, ki so ga pridobili v tem šolskem letu: nastopili bodo tako otroci iz pripravnice kto učenci na glasbenih instrumentih. Nekatere glasbene točke - na primer trio kljunastih flavt bodo popestrili tudi plesalci. Koncert bo zaključil harmoni-karski orkester. SREČANJE MLADIH PEVCEV Škofja Loka - V Osnovni šoli Ivana Groharja bo v petek, 28. maja, ob 18. uri srečanje otroških in mladinskih zborov Gorenjske. Predstavilo se bo devet zborov z vse Gorenjske: otroški zbor OŠ Ivana Groharja pod vodstvom Pavle Grahek, zbor cicibanov Deteljica iz tržiškega vrtca Tončke Mokorelove pod vodstvom Milene Hostnik, otroški zbor OŠ Prežihov Voranc z Jesenic pod vodstvom Stanke Mencinger, otroški zbor OŠ Janko Kersnik Brdo z zboro-vodkinjo Darinko Bole in otroški zbor OŠ Staneta Žagarja Kranj pod vodstvom Janeza Forška. Nastopili bodo tudi štirje mladinski pevski zbori: zbor OŠ Kamniški bataljon Stranje z zborovodjo Karlo Urh, zbor OŠ Dr. prof. Josipa Plemlja Bled z zborovodjo Slavkom Mežkom, zbor OS Josipa Broza Tita iz Predoselj z zborovodki-njo Nado Krajnčan in zbor OŠ Ivana Groharja Škofja Loka z zborovodjo Pavlo Grahkovo. LITERATI ZAČETNIKI Jesenice - Letos oktobra bo na Jesenicah že 10. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Na srečanjih lahko sodelujejo avtorji, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige proznih ali dramskih del ali pesmi. Literarna dela je treba poslati do 20. junija (pisana s pisalnim strojem in v treh izvodih) na naslov Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana. Hkrati z literarnimi deli je treba v posebni zaprti kuverti poslati še podatke: ime in priimek, naslov, datum in kraj rojstva, izobrazba, poklic, narodnost, delovna organizacija, kjer dela, ali šola, če se še šola. Najboljše tekste bo tričlanska komisija izbrala za predstavitev na literarnem večeru in za objavo v posebni publikaciji. Kranj - V Mali galeriji Mestne hiše se z likovnimi deli predstavljajo člani Likovnega društva Kranj, med njimi pa je več najnovejših del akad. slikarja Henrika Marchla, - Foto: G. Sinik FILMSKO GLEDALIŠČE SE _NADALJUJE_ Kranj — Kinematografsko podjetje Kranj je zaradi izrednega zanimanja za filmsko gledališče sklenilo, da bo s predavanjem boljših filmov vsak četrtek ob 20. uri nadaljevalo, vendar le v kinu Center v Kranju. Tudi abonmajev ne bo, vstopnice bodo le v redni prodaji. Nekaj odličnih filmov se je že z rstilo ob četrtkih, med drugim Pot v Indijo, Misterij organizma režiserja Makavejeva, ta četrtek, 26. maja, pa je na sporedu francoski film Podzemlje režiserja Luca Bessona. Film govori o ekscentričnem pankerju, ki v podzmelju pariškega metroja najde prijatelje in zbere okrog sebe rok skupino pouličnih muzičarjev. Za napetost zgodbe pa poskrbi lepa bogata dama, ki zaljubljena vanj, hoče pobegniti iz svoje zlate kletke... / ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN PODLISTEK, OBVESTILA, OGLASI Torek, 24. maja MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 36-462. 36-453 GRADITELJI! Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo INLES — parket in lesne stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko ograd Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko — strešno opeko in salonitne plošče — stiropor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje - vrtne kamine — monta strop, montažne garaže — in ves ostali gradbeni material, opremo za centralno kurjavo, opremo za solarno ogrevanje če gradbenega materiala, ki ga potrebujete, nimamo na zalogi, ga naročimo in dobavimo v najkrajšem času. Dostavimo po želji, tudi na dom. Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! VRTNO POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTINSTVO — Lesnina Kranj je pripravila veliko izbiro vrtnih garnitur, — Lesnina vabi na ogled tudi gostince, saj je izbira namenjena tudi njim. Torej, če rabite vrtno pohištvo, se oglasite v Lesnini v Kranju ali na Jesenicah. Malta, pripravljena s hidrat nim vezivom Maltit®, ki vsebw aerant, zagotavlja odlično o* pridite v STRJ^J Blagovnico kjer vam ponujamo: # plastične odtočne cevi z vsemi ustreznimi dodatki • barve, lake in druge vrste premazov • sredstva in oblačila za zaščito pri delu • talne in stenske obloge • bogat izbor najrazličnejših izdelkov in pripomočkov za vaše gospodinjstvo in dom iVOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA $2 GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Od 1. junija dalje, bodo imele naše tovarniške trgovine naslednji delovni čas: v Kranju vsak delovnik od 11. do 19. ure vsako soboto od 9. do 12. ure na Jesenicah vsak delovnik od 9. do 12. in od 15. do 19. ure vsako soboto od 9. do 12. ure. VELIKA IZBIRA POLETNIH ŽENSKIH OBLAČIL Obiščite nas! delovalnost in oprijemljivo*' povečano plastičnost, vw mehansko odpornost, od$l nost ometa proti zmrzovanjaf obstojnost barvnih dodatkov Informacije in prodaja Služba prodaje cementa in trgovin* " drobno, Anhovo, tel. (065)51-030 I® SALON ANHOVC industrija gradbenega materiala, aru ALPETOUR OBVESTILO Alpetour TOZD Potniški promet Kranj obvešča cenjene potnike na področju Škofje Loke, da bo z 1.6.1988 spremenjen vozni red mestnega prometa na linijah Podlubnik - Lipica in Zminec - Lipica. Linija Žabnica - Šk. Loka - Lipica se ukinja. Cenjenim potnikom želimo prijetno vožnjo! i Borut Kos DEŽELA Z ENIM SAMIM ZAKONOM 10 Pogovor nama je prekinil nemir v množici, ko 80 ljudje videli, da prihaja minibus in vsi so stekli proti njemu. Ko je voznik videl množico, je zapeljal na popolnoma drugi konec postaje in zakričal ljudem, naj se postavijo v vrsto, kar so tudi storili. Bil sem na repu vrste, zato sem se mirno odpravil proti vozilu in se usedel vanj. Voznik me je videl, vendar mi ni nič rekel, ravno tako ni nihče od čakajočih ugovarjal. Končno se je v vozilo nagnetlo še 11 potnikov in odpeljali smo se po vijugasti gorski cesti proti severu, kjer so gore zadosti velike, da pozimi zapade tudi sneg. Pokrajina se precej razlikuje od puščavske nižine južno od Teherana, saj je tudi Teheran na nadmorski višini 1000 m. Na edinem gorskem prehodu, ki povezuje sever države z glavnim mestom, sem opazil kakšnih pet smučarskih vlečnic, kar pomeni, da je tukaj prisotna tudi smučarija, vendar sem zvedel, da smučanje po revoluciji ni več tako popularen šport, kar je tudi razumljivo, saj tudi sami vemo, kako draga je dandanes smučarska oprema. Ko smo se spuščali ob reki po vijugasti, ozki cesti proti morju, se mi je končno ponudil odgovor na vprašanje, ki sem si ga večkrat zastavljal. V vseh restavracijah je ena glavnih jedi riž, za kate rega pa vemo, da potrebuje precej vode. Nikjer do sedaj, razen nekaj pšeničnih in koruznih polj, ni sem naletel na riž in vedno znova sem se čudil, od kod je na iranskem jedilniku obvezen riž, ko pa ga na poljih nisem videl. Sedaj pa se mi je odpiral pogled na zelene, najprej majhne, nato velike površine obdelane zemlje s to kulturo. Reke, ki pritekajo iz visokih gora nudijo zadosti vode za to rastlino, čigar polje namakajo še vedno na zelo primitiven način, vendar izkoristijo vsak kos zemlje za njegovo obdelavo. Končno smo po petih urah vožnje prispeli v Babol, od koder je do Kaspijskega morja le 25 km. Nisem vedel, v kateri kraj ob morju naj grem, kajti s seboj sem imel dokaj slab zemljevid dežele. Na moje veliko presenečenje je k meni stopilo kakšnih 25 let staro dekle in mi ponudilo pomoč. Bilo je prvič, da se mi je za pomoč ponudila ženska, kajti vse do sedaj so bile precej zadržane do mene. Nosila je obvezno črno uniformo in ruto, vendar se je takoj videlo, da je drugačna od ostalih. Povedala mi je, da stanuje v Babolu in je zapo- uredntttvo tel. 21860 Majhne ribiške ladje in pomol v Bender Ahbasu na llormuški ožini. Ljudje pomagajo pri vlačenju čolnov i/, razburkanega morja na obalo. slona kot otroška zdravnica, vendar mi bo pomagala priti v Babolsar na obali Kaspijskega morja. Nič ni pomagalo moje prepi i< e\ anje, da se bom že znašel, bal sem se namreč, da bo dekle imelo težave zaradi mene, toda ni se dala prepričati. /. minibusom, katerega je tudi zame plačala, sva se odpeljala v Babolsar m nasla mi |o dokaj dober m poceni hotel. .Šolo sedaj sem ugotovil, da imam srečo, du je z menoj, kajti v hotelu se je po javila težava, ker se mora vsak tujec javili na Ko miteju- to je pri Homeinijevi policiji, če hoče pro spati v hotelu. Dobro, da je bila ona z menoj, saj nihče ni govoril angleško in res ne vem, kako bi našel ta Komite. Preden sva vstopila v poslopje, me je prosila, naj ji povem svoje podatke, kaj sem delal v Iranu, zakaj sem tukaj ter mi zabičala, naj na Komiteju ne govorim, ker bo vse uredila ona, kajti oficir prav gotovo ne obvlada angleščine najbolje, zato se lahko zapletem v težave. Ko sva vstopila, naju je neki razcapani vojak odvedel v pisarno, kjer je za mizo sedel oficir in začel poslušati, kaj mu mladenka pripoveduje. Postavljal ji je precej vprašanj, na katera je sama najprej odgovorila, nato pa še mene vprašala, če je prav povedala. Izgled«, dl sem oficirju postal sumljiv in hotel je neposredno spraševati mene, vendar si je ob angleščini skoraj zlomil jezik. Po kakšni uri se mi je posvetilo, da imam v beležki naslov zapora v Tabrizu in to tudi povedal dekle tu, kar je nemudoma prevedla oficirju. Leta je vzel naslov in nekam telefoniral, prav gotovo v Ta-briz. Čez nekaj minut je odložil slušalko in dekle tu dejal, da lahko ostanem v Babolsarju, ona pa se mora vrniti v Babol. Ni mi bilo jasno, kako lahko kaj tuk.šnega ukaže, toda ko sem jo pospremil do minibusa, je pove dala, da si lahko nakoplje težave, če bi se še zadr zevala z mano, že to je bilo preveč, vendar se ne zmeni preveč za moralne norme, toda ker ji je ukazano, se mora vrniti na dom. Zahvalil sem se ji za pomoč, kajti brez nje bi temu zdolgočasenemu homeinistu prišel ravno prav za popestritev, tako pa sem na prostosti. Odšel sem v hotel, odložil prtljago ter se napotil proti morju. Bil je petek, muslimanski praznik in vse trgovine so bile zaprte, ravno zato je tudi celo mesto delovalo povsem zapuščeno. Ob obuli je bil odprt nekakšen kiosk, kjer sem si kupil ciga rete po trikratni ceni, kar je tudi ena izmed rud nih Stvari v Iranu. Povsod na svetu ima država monopol nad prodajo cigaret in tudi cent? so fiksne, le tukaj pa je po urudnih cenah mogoče dobiti cigarete le v posebnih državnih trgovinah, med tem ko jih zasebniki ponujajo najmanj trikrat dražje. Takšne državne prodajalne je zelo težko najti, zato BO ljudje prisiljeni kupovati po cenah, ki jih postavijo sami trgovci. Majhni fantiči prodajalo tudi posamezne cigarete in velikokrat sem vi del, da domačini kupujejo na enkrat le tri ali pet cigaret, ki si jih nato razporedijo preko celega dneva. Ob kiosku je bilo nekaj ljudi, ki so /dolgo« i ,e no gledali v razburkano, sivo umazano vodo, kjer je bilo tudi nekakšno žensko kopališče. Bilo je ograieno s platnom, da moški ne bi videli žensk med kopanjem, toda močan veter je nekoliko razkril platneno ograjo in tako sem lahko videl tudi dekleta v "kopalnih kostimih". Oblečena so bila od '.ratu do gle/njev m se ru/igrano igrale /. valovi. Pred Ograjo je stal vojak s puško ter odganjal mi moidoče, ki so se preveč približali kopališču in s tem skrbel za moralo. Skrit za drevesom sem na- redil nekaj posnetkov tega nenavadnega P in se hitro odpravil nazaj v mesto, da si "e pijem težav zaradi takšne nemoralnosti. , jil To je bilo eno izmed zadnjih mest, ki si'\otl nameraval obiskati v Iranu, kajti želel sena* ^gj: -stili ugodno vreme, da se na turško sovjetsk1 ^ povzpnem na Ararat, enega prvih osvojeni'1 t a*" sočakov. Nazaj v Turčijo sem hotel odpelj'1 ^ tobusom po cesti, ki pelje ob Kaspijskem uft vendar bi moral zamenjati številne avtobUS* ^fi di nekateri deli ceste niso urejeni, zato sena ral znova vrniti v Teheran, od tam pa na/Al čijo. ..o^ Na poti iz Irana sem poskušal strniti v ti*$ želi in ljudeh, vendar sem to lahko storil.s ma, ko sem končno lahko trezno razmisli' opf^ li, ki mi je bila prej tako tuja, sedaj pa sem ^^'\ vzljubil. Vzljubil sem namreč ljudi, ne p'1 P^d1': s ko deželo, še manj pa diktaturo, ki v nicL\\\fi^ [ranci so bili do sedaj najbolj odprti, 8° ^ in prijazni ljudje na vseh mojih potovanj^piP prav sem mislil, da so Arabci v Siriji inp^ i^Ji državah najboljši prijatelji popotnikov. Se .(0^ \ sem verjel v trditev, da bolj kot je dežela ■■ ^ $ sna in ljudje revni, toliko prej te bodo spr.^vi , gosta in ti poskušali nuditi vse, kar je v "J t s''1! It 0 \\ močeh. To kar sem doživel v Iranu mi Je-že prej zapisal, vrnilo varo v ljudi, ker s. _art0? di'rtt; naša 'zahodna civilizacija" pravzaprav r |3 raiui v svojem materiali/mu in egoizmu, ko srečaš na vsakem koraku. And0^ Zamislil sem se tudi nud usodo teh lU.p(>P, ljudi. Koliko časa bodo morali se trpeti U ^ vI,jt\ ^ no oni sami lahko spremenijo svoje živ I so so že poskušali /. odstranitvijo Šaha, p»dl V j bedo, iz katere sedaj ne vidijo i/Ik><1-1 n.iU' V treh tednih potovanja P" I'a,ul lUS<[ukaJ # na niti enega tuje i in mogoče je ,*uvn°ih pOp°ly vzrok za njihov odnos do maloštevilni ^ kov. ki uspejo priti do njih. Videl sem ^^e^ lino*** ko turisti s svojim denarjem povsem mentahteto ljudi, ker jih tuj denar pop« j-f v vr slepi To sem najbolje videl v Egiptu, J^jj/j* jre/ razmetavanja / u K> 0-j dobe, ničesar, ko pa sem se nahaja .v * ' ^in' \A so bile "I uzene , turi moin, '■<' 1,111 " .|k,.,n *° J vsem drugačni m s. ■ mi pomag di na vsi i ku, ne da bi za to zahtevali plačilo. ic v'^.j Upam, da bo Iran. ko bo premaga ^ boj ^, postal bolj dostopen za tuj< e, obenem I ^,,.^1^ \t da bodo turisti s svoiimi navadam j mentahteto teh enkratnih ljudi. NenaoCn^ Zaklonišča proti bombam, katerih se sreča veliko po iranskih mestih. Ponavadi so sestavljena Iz ve likih betonskih cevi namenjenih /a kanalizacijo ■d li,|,K,1' l1' ,udi Nen.ono ima vretenasto, močno razraščeno, belo in mesnato. Ste-*o je pokončno, malo ali nič razraščeno. Listi so kratkopec- l&ti, debeli, po obeh straneh gosto mehkodlakavi, sivi ali zele-0 sivi. Beli ali svetlo rožnati cvetovi so 5 cm široki. Po vsej ^ednji Evropi in tudi v Sloveniji ga veliko goje v vrtovih, od Koder se je razširil tudi v naravo. , Nabiramo tako korenine, liste kot tudi cvetove. Korenine , °Pljemo zgodaj spomladi ali jeseni po cvetenju. Cvetove na- ramo ob cvetenju. Listov ne smemo nabirati spomladi, am-Pak praviloma po cvetenju, ker vsebujejo v času rasti in ob etenju najmanj sluzi. V ljudski medicini priporočajo tudi Vdiranje plodov, in sicer jih je treba pobrati že 2 do 3 tedne P° cvetenju. Ker slez cvete vse poletje, dobimo prve plodove Junija, zadnje pa konec oktobra ali celo šele v začetku no-vembra. rr, . v starem veku je bila slezova korenina zelo cenjena, udi kasneje so ga ljudski zdravniki veliko uporabljali, poseb-0 Pri pljučnih boleznih. Toda Kneipp ga ni maral, ker je Zmotno mislil, da rastline, ki dajejo sluz, niso dobre. Vendar favilnih rastlin, ki vsebujejo sluz, ne smemo v nobenem P^nieru kuhati niti popariti ne. Smemo jih samo hladno pri- P zvijati! Slezovo korenino namakamo v hladni vodi 8 ur, od- pOjniO in šele nato čaj pogrejemo. Vzamemo 3 čajne žličke .a 1 skodelico. Enako velja za liste in plodove, ki jih lahko do-«rno drobno zrezanim koreninam. Lahko pripravimo čaj iz sti?1'*1 *istov' tako da Jih namakamo v hladni vodi. Za čaj iz li- i/^ vzamemo 1 do 2 čajni žlički za 1 skodelico. Pri zeliščnih Jm moramo slez posebej namakati v hladni vodi, odcejen ^fczov čaj pa dodamo topli čajni mešanici iz zdravilnih zelišč. 05, Pravilno pripravljen čaj zelo ugodno učinkuje pri kašlju, 'ovskem kašlju, bronhitisu in pri pljučnem katarju. Zelo do- : 'uspehi so tudi pri bronhialni astmi, celo pri začetni pljučni Jctiki. j^j Odličen zdravilni učinek dosežemo s slezom pri mnogih kaj/'nin mokril in prebavil. Uspešno so pozdravili s slezom K r F menurJa. bolečine pri mokrenju, uhajanje vode, beli tok bole na 'a^Ja obolenja spolnih organov. Omenimo nekaj le„ zni Prebavil, ki jih lahko zdravimo s slezom: vnetje debe-jeri»,Cr^vesa (kolitis), driska, griža, bruhanje z drisko pri do-Za k- 'n drugo. Tudi zunanje uporabljajo slezovo korenino. strgalr*nJe »n zorenje tvorov pripravljajo kašo iz drobno napo jnnin Jezovih korenin in medu. Namažejo jo na laneno kr-POlože na tvor, obkladek menjajo na 2 do 3 ure. Ustnami? priPravlJen in nato pogret slezov čaj je hvaljen kot °da in dober za grgranje. ČAJNA MEŠANICA PRI PREHLADNIH PLJUČNIH BOLEZNIH Hladno pripravimo 3 skodelice slezovega čaja. Nato pripravimo čaj iz naslednje mešanice zdravilnih zelišč: 40 g lapuhovih listov, 40 g pljučnika, 20 g plodov sladkega janeža. Vzamemo 2 čajni žlički te mešanice za 1 skodelico, poparimo, precedimo in prilijemo hladno pripravljen slezov čaj. Pijemo po po-žirkih. TA MESEC NA VRTU POSKUSIMO ŠE ME PROVANSALSKA SOLATA Potrebujemo: 4 mlade korenčke, 1 manjšo solato, 1 por ali 1 mlado čebulico, 1 rdečo papriko, 2 v trdo kuhani jajci, 1 lonček skute, pol kozarca olja, 1 limono, sol, poper. Korenček ostrgamo, operemo in grobo nastrgamo. Solato operemo in na drobno narežemo, por narežemo na kolobarčke in operemo. Papriko razpolovimo, odstranimo seme in jo narežemo na rezance. (Dva rezanca paprike nasekljamo. Če nimamo sveže paprike, vzemimo vloženo.) V široko solatno skledo v i ^^^BBB^^ krogu naložimo nastrgan korenček, na sredo položimo solato in potrese-mo s kolesci pora. Na sredino stresemo manjši lonček skute, okrog pa zložimo krhlje v trdo kuhanih jajc. Skuto potresemo z naseklja-nim delom paprike, preostale rezance paprike pa položimo na korenček. Omaka: dobro razmešamo olje, limono, sol in poper. Solato zabelimo in jo premešamo šele na mizi, ko jo delimo po krožnikih. Pokošeno trato je treba zmeraj dobro zaliti in pognojiti. Če je ob košnji vročina in suša, se trata lahko poškoduje, ker nima dovolj vode. Zalivanje povežemo z gnojenjem. Zalivamo z 0,2-odstotno hranilno raztopino, čez 1 teden po košnji pa spet gnojimo. Uporabljamo polnovredno gnojilo, ki ima veliko dušika. Plevel v trati najlaže uničimo s kemičnimi sredstvi. Pleveli v trati so zlasti marjetica, regrat, kislica in razni osati. Iz trate jih moramo odstraniti, dokler so še majhni in jih ni veliko. Z majhnih trat jih lahko populimo. Samo rezanje nadzemnih delov ne zaleže, ker rastline iz podzemnih spet poženejo. Na večjih površinah uporabljamo tako imenovane rastne hormone. Pri uporabi pa se moramo držati navodila, ki je priloženo. Veliko opravila si prihranimo, če tla na gredicah s cw*iea- mi pokrijemo (zastremo). Če imamo možnost, da pokrijemo tla pod enoletnicami in drugimi rastlinami s šoto, ni treba okopavati. Razen tega ostanejo tla pod šoto dolgo vlažna. Tudi rastline tako bolje rastejo. Razen šote pa lahko tla pokrijemo tudi s preparelim hlevskim gnojem. Odganjajočih gomoljev be-gonij in odganjajočih korenik kan ne smemo saditi na prosto pred 20. majem. Odoje rastline so zelo občutljive na mraz, zelo jih lahko prizadanejo tudi pozni mrazovi. Gomoljne begonije sadimo 25x25 cm narazen, kane pa 40 do 50 cm. Vedno cvetoče begonije dobro uspevajo tudi na senčnih in polsenčnih prostorih. Na takih prostorih se praviloma razvijejo bolje kot na žgočem soncu. Za strjen nasad ali obrobek smemo begonije saditi največ 15 cm narazen. Moda Garni in luknjičasti vzorci bodo tudi to poletje zelo, aktualni, zato je skrajni čas, da izberete pravo barvo garna, in primete za pletilke. Na razstavi ročnih del ob 8. marcu v Šenčurju sta izredno lepa primerka puloverja in jopice za poletje pokazali pletilji Kristina Tušek in Pavla Zupan. - Foto: D. Dolenc PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ ZOPER MASTNO KOŽO Poskrbimi, da bo naša koža vedno zelo čista. Prevelika količina seboreje pospešuje infekcijo. Temu sledijo akne. Uporabljamo dobro naravno milo in zelo vročo vodo. Za odstranjevanje ličila uporabljamo kravje mleko, ki mu primešamo polovico jagodnega soka. Mastno kožo okrepimo, če se kopamo v kopeli iz glogovih cvetov, iz cvetov listov šipka in preslice (po 1 ščepec vsakega na 1 liter vode). Ob prehodu letnih časov si naredimo kurcrz jagodnim sokom. Za dezinfekcijo kože na obrazu priporočamo paro nad popar-kom iz cvetnih listov vrtnice, materine dušice in timijana (dvakrat na teden). Dvakrat na teden si za celo noč denimo obkladek, ki ga pripravimo takole: 1 liter vode 10 ščepcev slezenovca (divji ajpš) 5 ščepcev timijana 5 ščepcev materine dušice. Vzporedno s tem pa pijemo vsako jutro in vsak večer poparek iz listov žajblja, iz listov in cvetov materine dušice in iz listov in cvetov timijana (po dva ščepca na skodelico). ^ Zoper mastno kožo si pripravimo tudi obkladek ali tonik iz: cvetov gloga, iz rožmarina, listov in cvetov robide ter iz cvetov timijana (po 1 ščepec vsakega na 1 liter vode. Poparimo.) Kot obkladek in tonik uporabljamo tudi lužino, ki jo pripravimo iz orehovih listov, listov rdeče vrtnice, iz preslice in žajblja (po 2 ščepca vsakega na 1 liter vode). Stoji naj 12 ur. ureja DANICA DOLENC ACRADA TEDNA ^izpolnjena želja ki te ^odrina- Nebo in morje. Dva prelivajoča pojma. Barvi, j .silita k razmišljanju. Kako odseva globina in tam da-&iac ec- Daleč stran... Žareča krogla izginja v morje in g|e.n' ki stoji na robu prepada, nemočno gleda. prei< o*1 kr'ko *nu pomoč«, a le žalostno razteza svoje veje ' kro rPUC*U'.^une roko starca, ki hočejo pomagati utapljajo globjn SV°^ ^"hijeni, so nemočne. Žarki izginjajo v modro Se ra2l°ln neDo odseva rumeno. Žareč obok, ki se vidi iz vode, CeSen |"J0.V mavričnih barvah in izgine v temo. Odšlo je. Ma-'jublje J.oka'- Ne more. Revež je star in betežen... Njegovo ffc star"" % sonce potegnilo s seboj. Brez usmiljenja za uboge-^ojo i\f- dnovom in nočjo se macesen vse bolj suši. Hira za ^"icah a n°' k' ^u ^ez gloda iz vode z nasmehom na l'teto p i, sonce — tista prekleta žareča krogla — jo ima $onč "Van° na mrz,° steno morja; vkovano v zlate verige ^v0 h ?e zarkc ji je postavilo za stražarje. Ko se konča son-uteen0 odpelje s seboj v globine in niti lahko noč ji ne gne ^želeti. M We od( *'si>n Joče in veter mu mrši lase. Stresa ga za lase in ', ^Vaien nJ?Sa vdajo. A macesen je kljub svoji betežnosti klju-[ enkrat si » U,,aj no*v se enkrat videti svojo ljubljeno. Hoče še 0r>a se m Rniu svoje stare, zgrbančene roke daleč k njej, in ^e8ovt> U vode sladko nasmehne, njene roke želijo prijeti Hoč' ara/da!ja je prevelika. J> vsaj poslednjič zaželeti lahko noč. Alenka Brun, 8. b razred ------ OŠ Matija Valjavec Preddvor iS'ns?igla'^^regor ahačic R> vJotffi-petra bešter. W>vn?kb0stjan šolar, I1 i!da pazi adm.atej hnžgar. , s. egorik, Nl1 NA 1 AS A ' ^Oh ^a'mjana kM^NAR. JANt & mra^ana je LOVCAN nT*!C UJELAR. SIMONA Mesec mladosti, mesec ljubezni Nova izdaja Brstja iz Osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražiš-cu je namenjena vsem ljubezenskim mačkom, vsem na novo zaljubljenim in tistim, ki še bodo. Glavna tema glasila je namreč ljubezen, mladost. Posebno zanimiva je ljubezenska svetovalnica, v kateri lahko preberemo tudi tale »koristen« nasvet. Ko ste zaljubljeni, je dobro imeti »managerja« (prijateljico — prijatelja), ki poskrbi za to, da se zaljubljeni osebnosti prvič na samem srečata. Sicer pa v Brstju ne manjka tudi stalnih rubrik o glasbi, modi, kuharskih posebnostih ter horoskopa. V Osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku pa so se tokrat izkazali najmlajši, ki nočejo zaostajati za »ta velikimi« šolarji. Izdali so Male macesne; uredniški odbor je bil dopisniški krožek tretjega in četrtega razreda, mentorica Dragica Možina, tipkale so pa kar mamice. V lično opremljenem glasilu so škofjeloški pionirji popisali in porisali pomlad, olimpijske igre in svoje najljubše živali. Menda imajo učenci doma devet hrčkov, deset morskih prašičkov in 23 želvic, da ptičev, muc in kužkov niti ne omenjamo. Mladi svet pa prihaja iz Osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. Osrednja tema je znanec iz sosednje ulice, pripravili so rubriko mladi literati, kotiček za razvedrilo, modo, dodali rubriko šolski rekordi in ilustracije pesmi znanih pesnikov. Preberimo, kako je Vesna Ocepek iz 8. c prišla na pogovor k znanemu lutkarju Cvetu Se-verju. S klecajo« inii koleni sem pozvonila. Za vrati se je oglasil pes, Dečko. V rata mi je odprl sin Cveta Severja, Boštjan. Ko sem nerodno poskušala pojasniti, zakaj sem tam, sem med vrati dnevne sobe zagledala nasmejan obraz Cveta Severja, ki me je vabil, naj vstopim. Nerodno sem sedla in še bolj nerodno poskušala začeti s pogovorom. Gost je bil Tone Pavček Kranj, maja — V torek, 17. maja, so se v Prešernovi šoli v Kranju zbrali najboljši bralci slovenske knjige in mentorji Prešernove bralne značke iz kranjskih in tržiških šol. V kulturnem programu so z glasbenimi točkami nastopili učenci Prešernove šole, učenci iz šole Bratstvo in enotnost Planina pa so za to priložnost pripravili odličen recital poezije Toneta Pavčka. Mladi bralci zagotovo ne bodo pozabili tega dne, kajti bil je pravo kulturno doživetje. Ne le, da jih je recital spomnil prav vseh knjižic pesmi med mladimi in starimi tako priljubljenega pesnika Toneta Pavčka, še več, ta dan jih je v Kranju obiskal sam pesnik. Navdušen je bil nad njihovim nastopom in potem se je razgovoril kot malokdaj. O svoji Dolenjski jim je govoril in njeni mehki duši, o knjigi in tesni povezanosti človeka z njo, o svojem delu, o nastajanju pesmi, o tem, kako rad se poigrava z besedami in še in še. Dvorano je tako prevzel, da menda ta dan ni bilo v njej nikogar, ki ne bi potem, ko je prišel domov, vzel v roke njegovih pesmi in poiskal kakšno njemu najljubšo. In kaj vse so prebrali naši značkarji, da so bili kot najboljši izbrani za to srečanje? ^I^Ku !U,Jižnlh nagrad - Izlet / Alpinlno ka J> »s,„ 1 Kam? K žirovskim čevljarjem. i CJ^edei °Jiem« rubrike. Vsak teden ■iravano konic seveda, letos-, naše rubrike. Vsak leden novo ime, en Moje skrivnosti Za fanta, kakršen sem jaz, je zelo težko napisati tako zgodbo. Mama pravi, da mi takoj, ko stopim skozi vrata, že na obrazu prebere ali sem dobre ali slabe volje, ali se mi je v šoli godilo dobro ali slabo. Tudi po tem, kam »zagonim« torbo, hlače m jopico, sklepa, kaj mi roji po glavi. Počutim se, kot da bi okoli mene »noreli« največji detektivi vseh časov. Pa imej potem kakšno skrivnost, če imaš tako mamo, kot je moja. Po drugi strani pa mama, čeprav me tako dobro pozna, vsega od mene in očeta, za katerega pravi, da sva si čisto podobna, ne izve pa pika. Tu odpovedo vsi njeni čuti za razkrinkavanj«' skrivnosti. Celo moj brat Peter, ki je prav tak »voh-ljač« kot ona, mi ne more do živega. Velikokrat me je že poskušala nastaviti na limanice s tisto, najbolj trapasto besedo: »Ampak kakšno punco pa gotovo imaš?« In naprej: »To je v teh letih najbolj navadna stvar pod soncem.« No, tukaj se vse neha. Jaz, ali ponorim ali ne govorim več, mami pa obljubi, tuko kot zmeraj, da me bo pustila pri miru. In tako ostanejo moje skrivnosti kar lepo zaklenjene. Grega Bogataj, 7. a r. Osnovna šola Bratstvo in enotnost Kranj Kari« Smolej, 8. r. OS heroja Brači- ča, Tržič: »Klasiko smo brali, Linhartove igre, Tavčarja pa tudi sodobna dela. Jaz sem prebrala knjigo V znamenju tigrovih oči, ki piše o kitajski deklici; doma doživlja revščino, potem pa jo ima priložnost primerjati z bogastvom Amerike. Rada imam pustolovske in ljubezenske romane.« Tanja Frank, 7. r. OS heroja Graj-zerja, Tržič: »Najraje berem ljubezenske romane, Pavček pa mi daje veselje do branja pesmi. Trenutno berem Tavčarjevo delo Med gorami, ki ga imamo za obvezno branje.« Petra I-o m bar, g. b. OS Matija Valjavec, Preddvor: »Mi smo lahko brali po svoji izbiri. Jaz sem prebrala Skrivni dnevnik Jadrana Krta, Ivanino odločitev, Lepi janičar, zdaj pa berem Ivana Zormana Rosni zaliv. Opisuje dekleta mojih let in to mi je všeč.« Lucija Perne, 8. r. OS France Prešeren, Kranj: »Za bralno značko sem brala tisto, 'ar na sploh zelo rada berem: ki so bolj psihološke, na primer Grafenauerja, od proze pa Zlobca, ki opisuje pot slovenskega jgzika, lotila sem se pa tudi že Kocbeka. Trenutno ne berem nič, ker imam preveč opraviti s šolo.« D. Dolenc @@J2BSScJJgI&IGLAS 8. STRAN ZANIMIVOSTI Torek, 24. maja 1* Obeta se vesel konec tedna in živahno poletje Kranj naj resnično začne utripati šmarjetna gora, 20. maja — Pred dobrim mesecem dni je tudi Kranj dobil prvo zasebno turistično agencijo Odisej. Trije turistični delavci so že v začetku objubljali, da bodo skušali narediti nekaj tudi za živahnejši utrip Kranja,' da bodo skušali popestriti proste urice Kranjčanov. Tako te dni začenjajo s prvo od svojih akcij, ki so jo poimenovali »Utrip Kranja.« Seveda tako velike prireditve, kot jo pripravljajo, ne morejo izpeljati le trije, ki imajo te dni veliko dela s prodajo počitnic in izletov v turistični agenciji. Zato so k sodelovanju povabili tudi nekatere delovne organizacije, del prireditve pa bodo pripravili tudi na Šmarjetni gori. »Lahko rečem, da smo vsa ta leta, kljub nekaterim poskusom, zelo malo naredili za Kranj, za prijetnejše življenje v mestu. Zraslo je nekaj kavarnic, organizirani so bili plesi pred Creino, kar pa seveda še zdaleč ni dosti. Tako smo sklenili, da v petek, 27. maja, pripravimo poskusno prireditev, takšno, ki bo všeč Kranjčanom. Seveda je vsaka tako velika stvar povezana s precejšnjimi stroški, zato so nam na pomoč priskočili pokrovitelji: Kokra Kranj, Živila Kranj, Union Ljubljana, IMP Nova Gorica in hotel Šmarjetna. Prireditev se bo ob 15. uri začela na Titovem trgu, kjer bo koncert godbe na pihala. Povabili smo ljubljanske mažoretke, ki bodo s svojim programom šle skozi mesto, posebnost pa bo tudi prihod kmečkega voza z domačo glasbo. Tako na Titovem, kot na Maistrovem trgu bodo nastopile folklorne skupine, organizirana je modna revija, program pa bodo popestrili tudi plesna skupina, Ski kvartet in povezovalec programa. Moram tudi poudariti, da bomo poskrbeli, da se prireditev ne komercializira, da bomo na njej pripravljali tipične kranjske jedi in da ne bo običajnih stojnic s ceneno ponudbo. Cene vsega bodo kar se da nizke, pripravljamo pa tudi različne degustacije MlP-a z mortadelo in pršutom, degustacije vipavskih vin, ponudbo bodo popestrila kranjska Živila, stojnica s Kranjskim kolačkom, na stojni- Nočni del prireditve bo na Šmarjetni gori, ki je za Kranjčane spet vedno bolj zanimiva. Foto: V. Stanovnik ci pa bomo ponujali svoje izlete tudi mi iz turistične organizacije Odisej. Vse to se bo vse popoldne dogajalo v mestu, proti večeru pa bomo družno krenili proti Šmarjetni gori. Cesta bo za avtomobile zaprta, le kombi bo vozil tiste, ki poti res ne bi zmogli sami. Na Šmarjetni gori se bo ob 20.- uri začel program z godbo, nato bo igral ansambel 12 nasprotje, ob 22. uri pa se bo predstavil Janez Benčina-Benč z junaki nočne kronike. Za ples pa bo igral tudi ansambel Ski kvartet,« je o prireditvi povedal Igor Stare iz Odiseja, ki je prevzel organizacijo prireditve. »V Kokri smo navdušeno pozdravili prireditev »Utrip Kranja«, saj vemo, da je takšna popestritev življenja v mestu potrebna. Hkrati bomo skušali spodbuditi tudi druge delovne organizacije, da se priključijo. Vsi skupaj smo sklenili, da si ne želimo veselic, temveč prijeten in turistično zanimiv program. Pri Kokri bomo pripravili dve modni reviji pred blagovnico Tina, ki jo v kratkem čaka popolna preureditev. Blagovnici bomo skušali dati nov utrip s celovitejšo ponudbo in prijetnejšim nakupom, na dan pripreditve pa bodo vse trgovine odprte v pozne večerne ure,«pravi Janez Jazbec iz Kokre. Kokri, Živilom in Odiseju so se navdušeno pridružili tudi v Unionu, saj kot pravijo, tudi Kranjci popijemo precej piva, prireditev pa je začrtana tako, da resnično mora »vžgati«. Odisejevci so se odločili, da prva prireditev nikakor ne sme ostati zadnja. Pred agencijo na Maistrovem trgu. bodo poleti vsakih štirinajst dni postavili oder z glasbo in gosti, načrtujejo pa tudi druge podobne prireditve. Seveda upajo, da se jim bo pri poskusih oživitve mesta pridružila še kakšna delovna organizacija in da bodo nekaj pomoči dobili tudi na občini. Saj vendar vsi želimo, da bi Kranj končno res začel utripati. . . V. Stanovnik Petar Bjegović iz Kranja je branil Drvar V peklenskem ognju Desant na Drvar je imel en in edini cilj: uničiti Tita in njegov Vrhovni štab. Nemci so v ogenj poslali najbolj elitne, posebej izurjene enote: del 7. SS divizije, del 718. divizije, del 373. divizije, 92. motorizirani polk, 1. in 4. polk Brandenburg, 500. SS ojačani padalski bataljon in 202. motorizirani bataljon. Pred seboj so uničevali vse živo, za njimi sta ostajali le kri in smrt. Toda žilav odpor borcev jih je zadržal, »Rosselsprung« se je izjalovil, Vrhovni štab je tudi iz drvar-skega pekla prišel brez večjih izgub. Tistega najtežjega dne, 25. maja 1944, ko je sovražnik spet z vsemi silami poskusil priti do Tita in uničiti Vrhovni štab, je bil 4. bataljon, imenovan Krbava, 3. proletarske brigade VI. Proletarske divizije Nikole Tesla, v kateri je bil Peter Bjegović okrog dvajset kilometrov proč od Drvarja, na drugi strani okrog 900 m visoke planine Bo-bare. Ze od marca se je zadrževal v okolici Drvarja, da je varoval Vrhovni štab. Tiste dni so Nemci še huje napadali kot sicer: partizanske enote so hoteli odvleči čim dlje od Drvarja, da bi tam nastala praznina. Desant, ki so ga začeli ta dan ob 6. uri zjutraj, so hoteli izvesti že enkrat prej na Jajce, ko se je tam zadrževal tovariš Tito. Partizani so vedeli, da se pripravlja nekaj hujšega, kajti izvedeli so, da Nemci urejajo specialne enote, 'etalce in padalce na letališčih v Krškem, v Banjaluki, v Kraljevu m drugod. Že nekaj dni so jih preletavala letala, to jutro pa so bili s preleti neverjetno zgodnji. Naenkrat so udarili z vso silo. Najprej bombni napad na mesto, zatem so se iz velikih transporterjev »junkersov« pričeli valiti padalci. Za njimi so prišla spet druga letala, ki so vlekli za seboj jadralna letal, iz njih pa so kakale nove sovražne trume z municijo, mitraljezi, minometi. S trni do zob oboroženi, gverilsko izurjeni napadalci. Za njimi j ) ostajala samo smrt. Že njihova imena povedo vse: jurišniki, rizci, lovci, brezobzirni napa-alci, drobilci. . . Vsaka enota je mela nalogo opravili svoje, po em takoj skočiti na pomoč dru-p Kna teh enot se je takoj po pristanku z vsem ognjem napotila proti pečini... »Ko izvedeli za desant,« pripoveduje Peter Bjegović, »smo takoj popustili svojo fronto in kre- nili čez planino Bobaro v Drvar. Okrog desete ure smo že napadali Nemce, ki so se utrdili na pokopališču, na čistini sredi Dr varja. Bilo je kot v peklu Nemmci so bili dobro vkopani, za pokopališkim zidom, v cerkvi sv. Save, za grobovi. Okrog dva najstih pa so se na nebu pojavili novi padalci. Naravnost na nas so šli. Z vsemi močmi smo jih tolkli že v zraku. Za njimi so spet prišli jadralci z novimi enotami. Preden so izskočili iz letu la, so vrgli fosforne plošče, da so zadimili vso okolico in si zato za varovani iskali zaklonišče. Vse do treh ponoči smo se borili. Ko je naša komanda videla, da jih ne moremo uničiti, smo se umaknili. Nove enote Nemcev so proti Drvarju prodirale od Srba, Bihača, Bosanskega Petrovca, Livna in se hoteli združiti z desantom. Ni bila naša naloga, da uničimo sovražnika, temveč da rešimo Tita in vrhovni štab. Tito se je s svojimi že okrog 11. ure dopoldne rešil iz pečine. Od 800 sovražnikov, ki so se v desantu spustili na Drvar, je ostalo živih le okrog 150. V širšem rajonu Drvarja smo ostali še do 16. junija. Sele takrat se je dejansko končal desant na Drvar.« Drugega ali tretjega junija 1944 sta Nacionalni komite in del Vrhovnega štaba s Titom z nekega letališča v bosanskih planinah, v bližini Kupresa odletela v Bari, v noči od 6. na 7. junij pa jih je angleški rušilec pre peljal na otok Vis. Nemci so dobili v roke le Titovo obleko, ki jo je imel pri drvarskom krojaču in par čevljev. »Kaj je bilo v Drvarju najhu je? Ne le v Drvarju, povsod, kjer sem hodil v letih vojne, je bilo najhuje, ko sem videl pobito vse od kraja, ne le borce, temveč i m e, otroke, žene, vse tiste, ki se niso mogli s čim boriti. Vsak narod |e prispeval svoje. In zato se nn zdi tako neumno primerja nje, kdo je v tej vojni dal več K|ei |e kdo pač tisti trenutek bil, toliko je dal Skoda je le, da te dogodke pozabljamo. Mar ne bi bilo zanimivo, da bi pruv na dan dogodku organizirali o njem predavanje Tako bi se ohranil v spominu, tuko bi mludi lažje ra zumeli vse to.« I) Dolenc Z uredništvo tel. 21860 mira MIHA stuvbno in pohištveno mizarstvo itudovljica Sercerjeva 22 K sodelovanju vabimo več IVI IZA KJ K V za dela različne stop nje zahtevnosti pohištvenega mizarstva, notranje opreme in stavbnega mizarstva. Delo je zanimivo, strokovno in ustvarjalno z delovnim časom v dopoldanski izmeni. Pogoj je /nati|e nuzurskih del in zaključena izobrazba III ali IV stopnje lesarski' smeri. Hok prijave 15 dni od dneva objave. Vse informacije na sede žu delovne organizacije. Dr. Jože Jensterle Zdravstveno varstvo naj bo sestavina proizvodnje Jesenice, maja — Dispanzer za medicino dela Železarne na Jesenicah je letos dobil priznanje «*- . in delo, ki ga podeljujeta Sekcija za medicino dela in Univerzitetni klinični center. Priznanje se j* šlo v pravih rokah, saj železarska obrtna ambulanta še iz časov Kranjske industrijske družbe v Pj ■ njem stoletju skrbi za zdravje železarjev. Tudi danes ni zanemarila zdravja delavcev, čeprav se**^ zdravstveni sistem v družbi, kjer delo izgublja vrednost, za vse drugo prebivalstvo skrbi bolje kot lavca, preživela pa je tudi vse poskuse, iskanja in zablode prejšnjih in zadnjih let, ko je tovrstni"1^, kam zdravstvenega varstva grozila ukinitev. Ostala je iz enega samega principa, zdravstvenega kot sestavnega dela proizvodnje. Njen direktor Jože Jensterle je v pogovoru orisal, kakšna je dane« za zdravje jeseniškega železarja. • Danes so tehnološki in ekološki pogoji tudi v jeseniški Železarni precej boljši kot nekoč. Kako se odražajo na zdravstvenem stanju delavcev? »Če bi šel Dante skozi staro martinarno, bi verjetno drugače napisal Pekel v svoji Božanski komediji. Danes je v primerjavi z desetletjem, dvema nazaj bistveno bolje. Še vedno pa ima črna metalurgija izjemne pogoje: pri delu prihaja do ekstremnih temperaturnih razlik, fizično delo je težko, statične obremenitve telesa velike, prah, razni metalni hlapi in podobno, pa tudi zelo škoduje zdravju. Tehnološke izboljšave, zamenjave materialov, prehod na zdravju manj škodljive energetske vire so delovno in »makro«okolje v marsičem spremenile. Vidite, dimnike razen enega bodo porušili, zemlja v okolici ni več rdeča, na Jesenice se vrača zelenje, in to ima ugodne posledice na zdravje ljudi. Del principa, naj bi delo humanizirali, smo tako izpeljali. Še vedno pa težki delovni pogoji vplivajo na zdravje čutil, gibalnega sistema, fizično delo pušča okvare, tudi nesreče pri delu in doma imajo svoje posledice.« Pretežno moška delovna sila v jeseniški Železarni oboleva večinoma na dihalih, prebavilih in lokomotornem aparatu. Ženska patologija pa je predvsem drugačna. Delavke (teh je v Železarni 1500) so z dela odsotne predvsem zaradi nege otrok, same pa obolevajo na sečilih in spolnih organih, zaradi obremenitev na delovnem mestu in »podpiranja treh hišnih vogalov« doma pa pogosteje kot moški tudi živčno zbolijo. • Zaradi težkih del. kot so v Železarni, se najbrž poraja tudi veliko invalidnosti? »Med 6200 delavci v Železarni dela 410 invalidov II. in III. kategorije. Invalidizacija torej ni visoka, kakih 6,6 odstotka. Za invalide Železarna sama, ne da bi veliko obremenjevala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, išče najboljšo rešitev. Zdravstvena služba ima tu svoje zasluge, s prvimi in periodičnimi pregledi stremimi k načelu, naj bi res prišel pravi človek na pravo delovno mesto, tudi invalid. Kurativa, preventiva, pa tudi svetovalno delo (na primer psihologija) prispeva, da imamo toliko zaposlenih invalidov in da jih imamo hkrati tako malo.« definicije svetovne zdra' organizacije, da ni le b°: kriva bolniške odsotnosti, več tudi razni socialni, pslP vzroki. V svetu imajo v V- j nih industrijah (glede na đ vne razmere, zdravju neva ' materialov, možnosti nesreč šji odstotek odsotnosti. To r>e.f. meni, da zdaj spodbujam » . stajanju z dela. Naj °P°z°|f; da pri nas niso problem temveč tisti, ki hočejo benif' . izhajajoče iz bolezni, čeraV^ zdravi. Toda temu se je izogniti, kajti bolnik je e? m praven pri odrejanju bolnis ^ staleža. Če nekdo toži, da jPu lan, zdravnik pa z di"" postopkom ne ugotovi bo 1^, mu je dolžan verjeti. To je tevno etično vprašanje.« J - in d» Izkušnje iz sveta kažer* ima danes vsaka večja n1^ svojo ambulanto, zlasti preventivo. Kurativa je v P* vatni praksi, tam pa velrj ekonomske zakonitosti bolnika in zdravnika, ^jje lanta v jeseniški ŽelezaPVj. bila sredi 60-ih let ena '•j, kih (poleg kranjske Save ^ Saturnusa iz Ljubljane)« ( se je uprla, da bi xak° . zdravstvenem varstvu i* j„ sal obratne ambulante zdravstvo posplošil. i Kaj pa poklicne bolezni? »Merila za poklicne bolezni so zelo stroga, bolezen sama pa težko dolovi j iva, saj se človek ne troši le na delu. Tudi »siva ekonomija« pripomore svoje. Nekdaj je bilo na Jesenicah doma poklicno obolenje pljuč, silikozu. Z del, ki so povzročala največ teh bolezni, so ljudje sami bežali. Močna fluktuacija (kur sedmi na ljudi se je zumenjulo v tovarni) bolezni ni dala zamaha. Ko so zamenjali silikogene materia le, je bolezen odšla z Jesenic in danes klasičnih obolenj, kot so zastrupitev s svincem, silikoze in ostalih pljučnih bolezni ni več. So pa druge, povezane s hrupom (na primer v Žebljai ni, med vzdrževalci) in razna ko/na obolenja.« Princip obratne ambulante ni v nasprotju s težnjo po uveljavitvi družinskega zdravnika, sklicujoč se na zgodovino svoje obratne ambulante trdi dr. Jensterle. Kranjska industrijska družba, ki je v prejšnjem stoletju začela z zavarovanjem delavca zoper nesreče pri delu, se je kasneje začela ukvarjati tudi z drugimi boleznimi, hkrati pa je zajela tudi ostale družinske člane svojih delavcev. Zdravstveno varstvo so zasnovali na očetu (materi) kot nosiclu zdravstvenega zavarovanja, možnost zavarovanja pa nudili vsej družini. Danes pa je delitev dela v zdravstvu tako razdrobljena, du ni več videti celote. soc*" • Omenjate tudi vzroke bolezni. V kolikšni me vaši ambulanti opažate t*p čanje tako imenovane patologije? »»Najbolj tipična je negf nikov, ker mlade družine n»* varstva. Mi smo nekoč, v 0°, časih imeli na voljo nego^ na domu. Žena je kljub oV° j) bolezni delala, usposobljen .. govalka pa je ta čas skrbe v bolnega otroka. Ko tega sKt: materialno prekratke sap5^ • Krizne družbene • Kolikšna je spričo nezavidljivih delovnih razmer bolniška odsotnost? »V Železarni povprečno beležimo 6 do 7 odstotkov bolniške odsotnosti, ponekod le 2,5 odstotka, drugje tudi do 11, pač odvi sno od delovnih pogojev, delo vne sile, tudi socialnih razmer. Svet sicer stremi k uresničitvi lo več. je odstotek odsotnoy,i radi nege strahovito ^fj^' Glede na to, da standard Pj^ pa se spet lahko pojavijo u ene socialne bolezni, kot l^e berkuloza, kot so spoln* zdravstvu narekujejo vj£j«i» nje. Kako ste sprejeli v i* bulanti? »»Tudi mi nismo izvzett silnih varčevalnih ukrepa j n trdim sicer, da v zdravstv". yf /erv, vendar bi te lahko ^ stili, če bi v varčevanje z^i'' ko zdravnika, zdravstvene^, lavca, kot uporabnika, ^t«' Ni prav, da varčuje le /dr j£ ni delavec:, pacient pa i«n*pfirJ ti vse pruvice, češ saj m w( du. »NAPREJ« UDARJA tokrat dvojna številka s posebno prilogo V SLOVO BRATSTVU IN ENOTNOSTI Pišejo: Slavko Gaber, Janez Janša, Janez Krek in Tonči Kuzmanič SISTEMSKI GOLI OTOK Ukinili so ga ne iz humanitarnih, temveč ekonomskih razlogov KAKO SMO PRAZNOVAL11. MAJ? ali kako )e k množičnosti prispevala tudi kranjska birma ZASEBNE TRGOVINE Kranj je ena izmed redkih slovenskih občin, kjer zasebne trgovine s prehrano niso dovoljne DOBRE UBIJAJO. MAR NE? Odstrel uredništva zagrebškega Študentskega lista in najpomembnejša NAGRADNA ANKETA s super nagradami i jjcjt Še več ođ tega dobite v novi številki Napreja. ki iizlde jutri, na voljo pa vam bo ** " v knjigarnah in kioskih. Čižik, čižik, gdje ti bil... Ves Kranj se je evforično vrgel v najbolj množično črno gradnjo naših dni: občinski idejni projekt za kabelsko televizijo s sprejemno anteno na Šmarjetni in z lokalnimi po območjih dobiva na tisoče privržencev, kijih vodijo v širni svet uprti krajevni gradbeni odbori. Kaj zato, če Japonci že ponujajo zasebne prilagodljivejše majhne antene za kabelsko rabo, mi gremo v parabolične orjake in če bo treba, bodo stali tudi na cerkvenih turnih. Bodo kultni objekti vsaj enkrat v večnamenski rabi. Silna žeja po satelitih, ki Mariborčane že rahlo mineva je za svetovljanski Kranj razumljiva. Toliko poliglotov zlepa ni v nobenem mestu, kar vedo pri naših delavskih univerzah, ki s številnimi tečaji tujih jezikov nikakor ne morejo nasititi stalne, strašne želje prebivalstva po jezkovnem znanju. Kaj za to, če bomo s satelita na črno ukradli le nekaj amerikanske plaže in nepoduhovljene komerciale - tu imamo svet, planet, bogatimo torej obzorje in jezikovno znanje! Zal nam je le za tistih nekaj Kranjčanov, ki govorijo le kranjsko in ki niso imeli te izjemne sreče, da bi užili sladkosti našega usmerjenega izboraževanja, kije tako naklonjeno uku tujih jezikov. V pričakovanju satelitskega kranjskega booma jih želimo razveseliti, jim povedati, da vse le ni tako črno - da nikoli ni prepozno. Evo - vsem trem Kranjčanom, ki so nekako na obrobju poliglot-skih someščanov, dajemo prvo lekcijo in zagotavljamo, da bo zadostovala vsaj za prva tri leta satelitskega sprejema. Fonetično, saj za globlji poduk ni več časa. Gradbeni odbori zasedajo noč in dan in bo zatorej na ekranu zdaj zdaj vsaj 15 programov. Če boste pritisnili na "knof in bo nekaj migalo iz "Bundesrepu-blik", si za dvig lastne jezikovne samozavesti mrmrajte "mu, mu, mu, 50 rufdie bunte Kuh," Ko boste to osvojili, poskušajte z bolj poglobljeno in težjo rimo: "miza - tiseh, riba - fiseh, kaša - prein, lustig - sein. Geren tssen, nicht vergessen..." Kmalu boste siti zahodne kapitalistične propagadne in boste z Veseljem prisluhnili Vzhodu. Zdaj ste pa res lahko še posebej žalostni, če ne znate jezika. Noč in dan se boste trapili z vprašanji, če tdi °ni štirideset let po vojni uvajajo Socializem po meri človeka. Za prvo jezikovni prodor v perestrojski socializem bo več kot dovolj, če se naučite obvezne pesmice iz učnega programa ... usmerjenega izobraževanja: "Čižik, čižik, gaje ti bil; na fontanje vodo pil; vi pil riunku, vi pil zašumjelo vglavje; pokatal se po travje, stalo lekčje vglavje..." D. Sedej MISS NARCIS Alenka Čufar je bila najlepša V Planini pod Golico so tako kot vsako leto pripravili zabavno prireditev, ki se je udeleži na tisoče obiskovalcev. Vrh vse zabave je nedvomno izvolitev najlepše obiskovalce narcisnih poljan, volitev miss narcis Tokrat smo dolgo čakali na razburljivi dogodek, še dalj na izid glasovanja občinstva in strokovne žirije. Bilo je šest finalistk, ne nujno naJ'epših obiskovalk narcisnih poljan, saj smo med občinstvom videli kar precej brhkih deklet. Lepotice so se za tekmovanje večinoma kar same pripravile, stopile na plesišče in se dale na ogled Pronicljivim očem vaške žirije in zabavljanju množice Na koncu je Premočno zmagala simpatična Alenka Čufar in tako postala naj-'•p*a narcisa med najlepšimi narcisami za leto 1988. D S Alenka Cular, miss 9. STRAN FIREHOSE IN CONCERT PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO Tradicije pri nas resnično ne veljajo nič - misel, ki bi jo lahko potrdil« tudi po glasbeni plati. Še ne tako dolgo nazaj je bil mesec mladih poln raznih zanimivih koncertnih dogodivščin, zadnje čase pa je več kot očitno opazno, da kriza tudi tu počenja svoje... Kljub temu smo bili v preteklih dneh tudi na Gorenjskem, predvsem v Kranju (teden mladih na Titovem trgu), priča glasbenim prireditvam. Dogodek, ki bi ga še veljalo objaviti, bi se moral izpolniti v soboto, 28. maja, s pričetkom ob 16. uri na športnem igrišču v Selcah (v primeru dežja pa v kulturnem domu Železniki). Pred mikrofoni se bodo po informacijah Venceslava Šturma, tamkajšnjega krajevnega mladinskega predsednika, zvrstile skupine Lipov list, Sarkoza, Heawy Companv in Sank ročk z gostom, ki pa ga zaenkrat še nočejo odkriti, šlo pa bo za tujo skupino. Po veselici na pravkar minulem mladinskem delavskem festivalu v Mariboru (Bajaga, Martin Krpan, Skakafci, Film...) bo menda nekaj podobnega na dan mladosti v ljubljanskem študentskem naselju, čeprav so govorice zelo različne. Zato pa lahko z vso gotovostjo Skuc ropota napovemo za 25. maj s pričetkom ob 21. uri v dvorani zadružnega doma na Humu (tik pri Dobro-vem in 6 km od Nove Gorice po novi sabotinski cesti čez Italijo) koncert ameriških FIREHOSE (San Pedro pri L.A.). Gre za neo-klasičen rockovski trio z zmesjo punka, funka, jazza in folka. Torej? V. Bešter Čvek • Suženjsko delo pri ameriških politikih Washington je silno vznemirila pripoved, ki je povezana z visokim ameriškim politikom, ki je napravil samomor, ko se je v javnosti izvedelo, kako perverzno je delal s svojimi sodelavci. Navadni ameriški politiki, njihove sekretarke in tajnice ali svetniki mogočnih kongresnih mož se sploh niso upali pritoževati, čeprav so z njimi ravnali prav suženjsko. Neki politik je redno ciljal s telefonom v svojo tajnico, če mu kaj ni bilo prav. Drugi so spet redno pod mizo, med pomembnimi sestanki, božali noge svojih sodelavk, tako da niti pisniti niso upale. Sodelavke so se na povelje morale tudi sleči ali zvečer zabavati nadrejene šefe. »če bi se to dogajalo v zasebnih firmah,« je izjavila neka članica kongresa, »bi predstavniki sindikata vzdignili glas do neba.« • Eksplozija na soncu Prejšnji teden je gigantska eksplozija zatresla Sonce: plamen je bil milijon kilometrov visok in 120.000 kilometrov širok. Po mnenju fizikov in astronomov je to šele začetek, izdatno pa vpliva na življenje na Zemlji. Pravijo, da bo odslej na Zemlji topleje, ljudje pa bodo bolj nervozni, nedvomno bo več prometnih nesreč. Tedaj, ko je bila eksplozija, so se TV slike pokvarile, radijski sprejemniki so za hip utihnili, dež pa je bil naslednji dan pomešan s saharskim peskom. Napovedujejo še več takih serij, ki bodo dosegle vrhunec leta 1992. Spremembe v magnetnem polju bodo povzročile več glavobolov in bolezni ožilja, toda obenem se bo povečala želja po seksu. • Šefi so rojeni ponoči Ali veste, ob kateri uri ste se rodili? Če ne, vprašajte mamo, ki to zanesljivo dobro ve.»Čas rojstva pove o človeku veliko več kot zvezde,« trdi britanski astrolog, ki je odkril naslednje: Tisti, ki so se rodili od polnoči do pete ure zjutraj, sodijo med neodvisne in domiselne ljudi. To so pravi šefi, samostojni in polni domišljije. Tisti, ki so se rodili od pete ure do poldneva, so pametni in imajo smisel za denar. Od poldne do 19. ure so bili rojeni tisti, ki so preveč sramežljivi in podložni. Od 19. ure do polnoči so bili rojeni najbolj neopazni ljudje, vendar so obenem tudi najboljši prijatelji. NADA BENEDIČIČ Po sledi pobud naših bralcev smo tokrat stopili v Elitino prodajalno Volna v Kranju. Med petglavim kolektivom enako prijaznih prodajalk smo za pogo-vorček prepričali Nado Benedi-čič. V Volni dela osemnajst let, če prišteje še vajeniško dobo. "Stara šola je dala mladim več praktičnih naukov," reče mimogrede. "S prijaznostjo je pa tako. Povsod jo uče in zahtevajo, a če nisi človek za to, se je ne da niti kupiti niti naučiti." Ženske, ki jim od spletenega puloverja, denimo, ostane pet, deset dekagramov preje, "neuporaben" klobčič lahko prinesejo zamenjat v Volno. Zadovoljne so same, zadovoljne so prodajalke, ker za protivrednost, ki je običajno dražja od prinesenega ostanka volne, prodajo drugo blago, zadovoljne so morda tudi tiste stranke, ki so prvič kupile premalo. Nada Benedičič ni moela da Posel stoletja Jackie Onassis bo zdaj zdaj podpisala pogodbo z Greto Garbo za objavo njenih spominov. Filmska diva se najprej sploh ni strinjala, nato pa se je Jackie znašla in za posredovanje zaprosila švedskega kralja Gustava. Greta Garbo se je končno omehčala in tako bo poslovna Jackie spet izdatno povečala svoj bančni račun. • Sramežljivi Marlon Brando Marlon Brando, ki je danes težak kar 115 kilogramov in ki se še naprej vztrajno redi (o sebi pravi, da je kot star avto, ki so ga vsi povozili), je nedavno izjavil, da je bil kot mladenič silno sramežljiv. Svoj prvi posel liftbovja je po treh dneh izgubil, ker je v modni hiši na spodnjem nadstropju vztrajno gledal vstran, ker ga je bilo sram pogledati v oddelke, kjer so prodajali žensko spodnje perilo. Težko mu je verjeti, še posebej, če smo ga gledali v filmi Poslednji trango v Parizu. Dahnili so da: ne bi malce potarnala zaradi težav z založenostjo. "Trenutno manjka garn, po katerem stranke največ sprašujejo, posebno v beli in modri barvi, ki sta hit poletja. Na dobavo čakamo po cel mesec, poide pa kot bi trenil." Zanimalo nas je, kaj Nada Benedičič doživlja, ko sama kupuje, -kaj meni o drugih prodajalkah. "Nisem sitna stranka," se nasmeje, "pogledam in če mi je všeč, kupim." H. J. BLEJSKA KMEČKA Kdo bi se rad poročil na blejski kmečki ohceti? Turistično društvo Bled tudi letos pripravlja vrsto zanimivih prireditev, med njimi pa je največja in najbolj odzivna Blejska kmečka ohcet, ko se po starih šegah in navadah zares vzameta fant in dekle. Tudi letos organizatorji - Turistično društvo Bled in KUD Bled - vabita vse mlade gorenjske pare, ki so tik pred ohcetjo in bi se radi poročili na kmečki ohceti. Letos jo bodo pripravili od 10. do 14. avgusta. Mladoporočenca čaka vrsta lepih daril, obilo veselja in zabave. Vsi tisti, ki bi se radi poročili, naj pošljejo prijavo na Turistično društvo Bled, Ljubljanska 8, do 10. julija. Organizatorji bodo vse, ki se bodo prijavili, povabili na pogovor. Zaželeno je, da sta bodoča zakonca iz kmečkih družin, nujno pa ni. Samo ena omejitev je: mora jima biti prva poroka. Kandidatke za lepotico narcis Na Jesenicah: Katrca Čušin in Jože Horvat z Jesenic; Dragica Vujičič in Žarko Dornik z Jesenic. Nastja Italo in Borut Miklič iz Mojstrane; Marija Zaveljcina in Edi Vengar iz Javorniškega rovta. V Škof ji Loki: Mojca Krsnlk in Jože Oblak z Brezij pri Tržiču; Tadeja Thaler in Ivan Tavčar iz Stirpnika. Anekdoti Zvezek na jedilniku Gledališka in filmska igralka Elsa Merlini je prišla v florentinsko restavracijo, kjer so ji postregli s toskansko posebnostjo, imenovano "list" - s čisto tanko rezino mesa. Merlinijeva je obračala in obračala rezino, ker pa se ji je zdela pretanka in preveč prozorna, je poklicala natakarja in ga vprašala: "Kako se imenuje ta jed?" "List," je odgovoril natakar. "Potem mi prinesite zvezek..." • Vsi moški so enaki Ljubko dekle je vprašalo Elso Merlini: "Čez nekaj mesecev se poročim, ali mislite gospa, da je profesor matematike lahko dober soprog?" "Ne," je odgovorila Merlinijeva, "ne vem, zakaj bi moral biti profesor matematike izjema." Male gorenjske vasi Njivica Piše: D. Dolenc Sedem kmetij in en vikend Z> Jeralovim mlinom, kjer je VČa s»ri mlela .Jeralova Julka, se l1' *voje čase začenjala vas Njivica, kajti mlin je imel številko 1. Zdaj ga ni več in prva losa v va si. tudi Jeralova, nosi številko 2 l*' še Burjova hiša so skriva /a sadovnjaki ned cesto, do ostalih Š<4St hiš pa |r treba \ I *o nad cesto Besnica - Nemilje, ■Sjet •.<• odpre nov. lep, sončen svet. Hiše, ki so postavljeni' v Rručo, so samo kmetijo, pri Blaž *u, Hlipu, Kocjanu, Modvodu, Pr> Žerovcu, le v kajži je zdaj vi *end. Skozi vas se pride po makadamski cesti prav do Podnar Nekakšna bližnjica do rado vljiške občine za vasi tu spodaj, v dnu Jelovice. Njivićarji spadajo pod podblico po dežju je bilo, ko sem prišla nu Njivico. Kako so dišali travniki! Jeralov Igor je pravkar tro-8,1 gnojilo po mladi koruzi, ma-mi* Ančka si je dala opraviti po **»hinp Muro sem o vasi m IJV ueh v njoj izvedela veliko zani-m,vega. Dvaindvajset prebival cev v vasi mi je naštel Igor, povedal, da ni nobene čiste kmetije več, pri vsaki hiši pa imajo vsaj tri, štiri glavo živine. Njivi ca spada pod krajevno skupnost Podblioa, skupaj z Jamnikom in Nemiljami. Človek bi mislil, da so bolj povezani z Besnico, ki le ži malo nižje, a so Njivčarji obrnjeni bolj gor, nazaj v breg, v vasi, s katerimi so bili tudi mod vojno boli povezani: v gostilno hodijo v Nemilje, na Ka/poke, gasilce imujo v Podblici, le v tr govino hodijo v Mesnico in otroci do 4. razreda tja v šolo. Večji se skupaj s podbliškimi in jamni-škimi vozijo v solo v Stražišče. Tudi družabnost so vsa zgoraj zbira, v Podblici, v gasilskem domu. Tu so to zimo naštudirali dve komediji, Analfabet in Namišljena morala. Uči jih Pogačnikov Franci iz Nemilj, ki v Ljubljani študira gozdarstvo. Kar 25 nastopajočih je v obeh komedijah V Podblici so že igra li, v Besnici, v Podlonku, Dra-žgošah, to nedeljo pa še v Bu-kovščici. Veliko vesolje imajo z igro, posebno še, ko dožive, gromek aplavz in dvorana buči od smeha. Vsa vas je dihala s partizani Vojna je še bolj povezala vasi tule na obrobju Jelovice. Njivica je bila nekakšna meja, do koder so se partizani spuščali v dolino. Tu ni bilo Nemcev, v Besnici so pa bili. Dokuj svobodno so se gibali tod, vse hiše so delale zanje. Š111 i«• Buijovi sinovi so bili pri partizanih, Kocjanova Francka -Sonja jo nosilka partizaske spomenico, Jeralovi so pa okusili zaporo. Moko so partizani skrili na njihovem kozolcu, potem pa so bili izdani. 12. februarja 1942 so prišli ponje. Najprej so vzeli mamo in očeta, en teden sta bila zaprto v Škof j i Loki, en mesec v Begunjah, potem so prišli še po vse tri otroke in moževo mamo. Skupaj so bili potem zaprti v Šentvidu in nazadnje v Goriča-nah, od koder naj bi bili seljeni v Nemčijo. Vso prtljago so že imeli v vagonih, ko je zdravnik pri otrocih ugotovil hudo angino in povedal, da bi na poti pomrli, če bi taki šli naprej. To jih je rešilo. Preprosili so, da so ostali in 1. maja so bili doma, le oče je še do jeseni ostal v Goričanah. Z očetom sta prestala huda zasli- Sest hiš je skupaj v gruči v zgornjem delu Njivice, spodaj ob cesti domujejo Jeralovi In Burjovi. pa sevanja v Škof j i Loki in Begunjah, se spominja mama Ančka, a da so le živi ostali in da doma ni bilo požgano. Spet je bilo po starem, spet so prihajali sem partizani. Pes v Jeralovem mlinu jih je poznal, čisto drugače je lajal, kot če so prihajali Nemci, se spominja tudi soseda Marija Šolar - Burjova. K Burjovim so se zatekli dražgoški borci, dvanajst so jih imeli v hiši, Tonček Dežman, Biček in neki sorodnik škofa Jegliča so bili med njimi. Pri Jeralovih so jim spekli kruh, pri Burjovih pa so si sami kuhali v kotlu. Kotel so s seboj nosili, se spominja Marija Burjova. Kakšne žličnike so skuhali iz moke, ki so jo imeli skrito na Jeralovem kozolcu! Dva Burjova fanta sta padla, Jaka v Baski grapi, Anton Šolar - Gustl, ki je bil politkomisar v Kokrškem odredu pa nekje pri Dravi na Koroškem. Taprva svoboda je bila tu Pri Jeralovih je bil tik pred koncem štab komande mesta Kranj, ves teden so se partizani takrat tu držali, od tod vodili zadnje boje. Hud strah so prestajali domačini, ko so se na Gorenji Savi pojavili ustaši. Doma niso upali spati, vsi skupaj so prenočevali v gozdu. Jeralova, Jeralova mama Ančka Pogačnik se živo spominja dni, ko so bili partizani na Njivici kot doma. mama je dala otroke domov v Nemilje, kjer so bili bolj na varnem, na Njivico je pa sovražnik mimogrede lahko udaril od Bes-nice ali od Podnarta. Še čisto zadnje dni je padel Regjnčev, pa tako postaven fant je bil, se ga spominj?;o na Njivici. Ob koncu vojne je bilo tu nepopisno veselje. Pavla s Češnjice je kuhala za vso vojsko, tudi domačini so zraven jedli, miting so imeli, Lavt6arjev pa je igral na harmo niko. Tu je bila taprva svoboda, šele potem je bila v dolini..... ureja DARINK* SEDI ŠPORT IN REKREACIJA Tekači Kokrice »nažgali« velike Z malo denarja veliko muzike Kokrica, 20. maja — »V predzadnji tekmovalni sezoni smo se prebili pod vrh slovenskega (in jugoslovanskega) teka na smučeh, vendar še pomisliti nismo upali, da bi bili lahko že naslednjo sezono najboljši. Pa smo bili in prehiteli tako velika kluba, kot sta Triglav iz Kranja in Unior Olimpija iz Ljubljane. Sedaj nam ne kaže drugega, da že sedaj začnemo polniti akumulatorje za naslednjo zimo, ko bo težko obdržati primat,«ie dejal na petkovem občnem zboru predsednik tekaške sekcije Športnega društva na Kokrici Franc Gros, ki ga bo v naslednjem mandatu nasledil Tone Mali. Ni težko poiskati najzaslužnejših za ta uspeh. To je 36 tekačev v vseh kategorijah, razen v članski in juniorski, kjer pa tudi mlajši Kokričani že tudi mešajo štrene, štirje trenerji (Ludvik Tepina in Jože Vavpotič za pionirje ter Vinko Grašič in Veljko Vitas za mladinsko moštvo), prizadevni člani upravnega odbora ter starši, ki jim ni bilo žal časa in denarja za pomoč svojim otrokom in klubu, pa TZKO Kranj, delovne organizacije in zasebniki, ki jim ni bilo žal dinarja za obetavne tekače. Kokričani so ovrgli pravilo, da si za malo denarja lahko privoščijo malo muzike. Malo denarja so resda imeli, mogoče tudi zaradi tega, ker pač ne nosijo zvenečega imena, pa še iz manjšega kraja so (mnogokrat so morali tekmovalci zaradi varčevanja po tekmi brez najskromnejše malice ali napitka domov), vendar so s skromnostjo naredili veliko muzike. To so počeli zavestno in prijetno je biti na občnem zboru, ko za isto mizo prijateljsko sedijo tekmovalci, trenerji, klubski politiki in starši. Zadnja zima jih je dvakrat udarila (v takem položaju so bili vsi klubi, kjer ni bilo snega in Kokrica ni izjema): doma niso potegnili niti kilometra proge, čeprav so temeljito popravili svoj teptal-ni stroj in so bili prikrajšani predvsem najmlajši tekmovalci, po drugi strani pa so bili prisiljeni trošiti denar in čas za vožnje na trening tja, kjer je bil sneg (Rateče, Pokljuka). Bo prihodnjo zimo še toliko volje in pripravljenosti na skromnost in potrpežljivost, se je ob tem vprašal trener Vinko Grašič. Jože Vavpotič pa je dodal, da je bila disciplina tekmovalcev kljub temu na ravni, vendar bo treba v prihodnje delo z najmlajšimi še okrepiti, sicer bodo nastale vrzeli. Vsak tekmovalec je za kljub precejšnje breme (izračunali so, da so za vsakega zadnjo zimo povprečno potrošili 60 starih milijonov, brez pomoči staršev), vendar bo treba z začetim kakovostnim delom nadaljevati. Tekači iz Kokrice so zadnjo zimo dosegli kopico lepih uvrstitev: v Žitovem pokalu, kjer so bili pionirji prvi, pironirke pa druge, v mladinskem pokalu Slovenije, kjer so bili ekipno prvi, pa na državnih in republiških prvenstvih ter na mednarodnih tekmovanjih, kjer sta največ dosegla Andreja Grašič in Tomaž Globočnik. Grašičeva je članica državne reprezentance, Kokričani pa prevladujejo v planiški selekciji, kjer so zbrani najboljši mladi tekači. V selekciji so bili Aleš Gros, Tomaž Globočnik, Anže Konc, Jernej Ti-šler, Gregor Mali, Urša Kaučič, Saša Rutar, Marija Naglic, Meta Naglic in Romana Seljak. Vedno bolj pa je stvarnost, da bodo morali tekači s Kokrice reševati renome tekaškega športa, ki si ga je pridobil v kranjski občini. Največji del bremena pada na njihova ramena, bodisi v okviru Kokrice in v okviru načrtovanega tesnejšega sodelovanja s kranjskim Triglavom. Kokričani to breme odgovorno sprejemajo, vendar za ceno večje enakomerneje razdeljene gmotne pomoči in priznanja uspehov, ki so jih v treh, štirih letih dosegli. J. Košnjek UNZ Kranj skupni zmagovalec Kranj, 18. maja - Za dan varnosti je Postaja milice Kranj v sodelovanju z UNZ Kranj priredila tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško, kegljanju, nogometu, šahu in namiznem tenisu. Tekmovalo je 7 moštev: UNZ Kranj, Klub Maksa Perca (upokojeni delavci organov za notranje zadeve), VP 1098 Kranj, Postaja prometne milice Kranj, Poklicna gasilska enota Kranj, Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Kranj in Postaja milice Kranj. V streljanju je ekipno zmagala Postaja prometne milice pred Klubom Maksa Perca in pokrajinskim štabom, med posamezniki pa Marjan Fon (PPM) pred Tatjano Velikanja (PPM) in Rudijem Fojkarjem (PŠTO). V kegljaškem tekmovanju so ekipno zmagali vojaki pred UNZ Kranj in Poklicnimi gasilci, med posamezniki pa so bili najboljši Marko Petrič (VP 1098), Marko Gorjanc (PPM) m Sašo Staroverski (UNZ, Kranj). V šahu je zmagala UNZ pred Klun-bom Maksa Perca in Postajo milice Kranj v malem nogometu so zmagali vojaki pred Postajo prometne milice in UNZ Kranj (najboljši strelec je bil /.oljko Širič iz vojašnice s štirimi goli), v namiz-noteniškem turnirju pa so prav tuko zmagali vojaki pred Postajo milice in poklicnimi gasilci. V generalni uvrstitvi je zmagala UNZ Kranj z 22 točkami prod VP Kranj 21 točk in v Postajo prometne milice, ki je zbrala 16 točk. Sledijo Klub Maksa Perca, Postaja milice, poklicni gasilci in pokrajinski štab. Tekmovanja so bila izvrstno organizirana. J. Sitar Tekstilci kegljali Tržič, 10. maja - Sindikat Bombažne predilnice in tkalnice je bil organizator gorenjskega tekmovanja tekstilcev v kegljanju. Tekmovalo je deset moških in ženskih ekip. Med ženskami posamezno je zmagala Jožica Jerala (Tokstilindus) prod Mileno Primožič (Gorenjska predilnica) in Anko Počič (Kroj). V prvih sta bili najboljši Primožič-Trampuš (Gorenjska predilnica), ekipno pa jo zmagala Gorenjska predilnica iz Škofje Loke pred Tekstilindusom in Ibijem. Med moškimi posamezno je zmagal Štefan Ahačič (BIT Tržič) pred Marjanom Rogljem (Zvezda) in Matom Šuštaršičem (Tekstilindus). V parih je slavil domači par Košir-Ahačič. Ekipno je zmagal Tekstilindus pred BIT in Ibijem. Tekmovali so tudi mešani pari. Zmagala sta Jerala-Draksler (Tekstilindus) prod Fleisch-mann—Srečnik (Kokra) in Pire Rozman (IBI). V borbenih igrah desetih tekmovalcev je zmagal IBI pred Tekstilindusom in BIT Ob upoštevanju vseh disciplin je zmagal Tekstilindus, ki se je uvrstil na republiško prvenstvo. Drugi je bil IBI, Tretja Gorenjska predilnica, četrti pa domačini, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Med posamezniki so se na republiško prvenstvo uvrstili Štefan Ahačič, Marjan Rogelj in Bojan Srečnik, med ženskami pa Milena Primožič, Anka Počič, Nežka Trampuš in Slavka Pire. J. Kikel Kranjski upokojenci zmagovalci Kranj, 20, maja - Društvo upokojencev Kamnik je priredilo regijsko upokojensko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovale so ekipe vseh šestih gorenjskih upokojenskih društev. Ekipno je zmagal Kranj s 676 krogi od 800 možnih pred Kamnikom 648, Radovljico, 574, Škofjo Ix>ko 571, Jesenice* Javom i kom 508 in Tržičem 383 krogov. Med posamezniki je zmagal Vinko Fre-lih (Kranj) 186 krogov od 2000 možnih pred Ivanom Rihtarjem (Kamnik) 178, Majdo Kralj (Jesenice) 171, Francetom Čemetom (Kranj) 168, Jožetom Sitarjem (Kranj) 166 itd. Kranj je zmagal že tretjič zapored in osvojil prehodni pokal v trajno last. Organizacija je bila odlična. Prihodnje leto bo razen regijskega še republiško tekmovanje. J. Sitar BORIS URBANC, dvakratni svetovni prvak v kegljanju » Lepo vas prosim, Nikolo vprašajte, ne mene...« Gorice, 22. maja — Tako je Boris odgovoril vodstvu naše reprezentance na 17. svetovnem kegljaškem prvenstvu v Budimpešti, ko so ga vprašali, če bi hotel v dvojicah igrati z legendarnim Nikolo Dra-gašem. Pa jim je ta odgovoril, da rade volje, saj v«rjame v Borisa kot kegljača in človeka. Fantastično sta zaigrala in zmagala. Ta zlata kolajna je Borisu najdražja, vrednejša od zlate v tekmi posameznikov, ki jo je prikegljal v petek. »Hvala, hvala vsem. Več ne morem reči. To je samo enkrat v življenju. V petih dneh tekmovanja v Budimpešti mi roke in noge niso drgetale, danes pa mi drgeta telo. Človek je redko popolnoma srečen, jaz pa danes sem. Upam, da sem se z nastopom v Budimpešti vsaj deloma oddolžil vsem, ki so mi tako ali drugače pomagali, tudi Goricam in mojim sokrajanom. V spoštovanju športa in športnika pravnic ne zaostajate za Zvirčami, za Tržičem. Upam, da bo danes ata malo globlje segel v žep, da o stricih, tetah in drugi žlahti ne V vsesplošnem slavju sva se komaj iztrgala navdušenim Go-ričanom, ki so skušali vsak posebej čestitati Borisu, za klepet za Gorenjski glas. • Kaj je bilo po vaše odločilno za tako nepričakovan vzpon na svetovni kegljaški Olimp. Danes, ko je tekma mimo, ko ste sproščeni, je verjetno to že mogoče oceniti. »Pozitivna je ustanovitev zvezne kegljaške lige, v kateri tekmuje 12 moštev in je treba 7, 8 mesecev trdo garati in tekmovati. To pomeni, da je treba teden- "Ne vemo, s kakšnimi občutki si odhajal na svetovno prvenstvo. Vemo pa, da si bil odločen doseči čim več. Postal si svetovni prvak in s teboj so postale tudi Gorice na svetu poznana vas," je Borisa Urbanca na sprejemu v Goricah v imenu krajanov nagovoril Martin Košir. Pošteno je Boris sokrajane namočil s šampanjcem, pa tudi sam si ga je privoščil. Ob zvokih ansambla Triglav se je sprejem spremenil v krajevno veselico pred zadružnim domom. Sprejeti svetovnega prvaka se ne dogaja vsak dan! govorim. Vendar šport minulega dela ne priznava. Prav strah me je, ko bom sedaj, po tem uspehu in slavju, vrgel kroglo, da bo sploh prišla do kegljev. Želim tudi, da bi bili tako skupaj, da bi bili taki prijatelji tudi takrat, ko se bom vračal brez kolajn. Jugoslavija ima najmanj še pet takih kegljačev, kot sem jaz. Vendar, v športu je treba delati. Pa tako radi tistega, ki resno dela, za tremo. Dokler tega ne bomo dojeli, bo težko nadaljevati z uspehi. Tudi dogajalo se bo, tako kot nam, da smo si morali za udeležbo na svetovnem prvenstvu izposoditi denar, domov pa se vračamo s šestimi kolajnami kot najuspešnejša država,« je razgret od sreče in navdušenja zaradi sprejema, ki so ga mu v. nedeljo priredili v rojstnih Goricah, pred mikrofonom povedal Boris Urbane, kegljač nad ke-gljači sveta, dobitnik ene bronaste in dveh zlatih kolajn. sko vreči 900, 1000 lučajev in opraviti vsaj dva kondicijska treninga (uteži, tek v naravi, tenis, odbojka, plavanje, deska-nje, pozimi pa smučanje). Vsaj jaz vse to redno počenjam. Drugi faktor uspeha je spoštovanje izhodišč športnega treniranja, od tehnike, do telesne in psihične pripravljenosti, taktike. Tretji dejavnik pa je bil ritem moje vadbe poldrug mesec pred svetovnim prvenstvom v Budimpešti. Pojačal sem vadbo in namenoma zbil formo. Tri tedne sem vsak dan, ne glede na nedelje, praznike in vreme, dva dneva kegljal, en dan posvečal kondici ji, četrti dan pa sem vadil tudi po dvakrat dnevno. Po enem tednu sem imel občutek, da krogle sploh vreči več ne znam. Potem sem tri tedne dajal pozornost samo tehniki. En teden pred prvenstvom sem poškodoval gleženj. Dr. Vuga me je izredno pozdravil, predpisal tri Vsak je hotel stisniti roko prvaku. dni absolutnega počitka in to mi je dobro delo. Ne vem, zakaj se trenerji vedno bojijo pred tekmovanjem športnika spočiti. Temu se čudi tudi znani plavalni trener dr. Drago Petrič. V Budimpešto sem odpotoval spočit, vendar dobro pripravljen.« • Zlata kolajna sem vam je nasmihala že v moštvenem tekmovanju. »Budimpeštanska kegljaška steza je težka, zato je bilo težko tudi prvenstvo. Ekipni del sem odigral dobro, podrl 938 kegljev, pred menoj je bil le svetovni prvak, domačin Csany. To je bilo super in tudi kot reprezentanca smo bili z bronom zadovoljni. Če bi hoteli više, bi morali imeti pr vič več denarja za priprave in še bolj bi morali upoštevati stroko. Nemci in Madžari so v tem oziru pred nami in za prvenstvo čez dve leti v Avstriji se bojim, da nas lahko prehitijo tudi Avstrijci, ki temu športu namenjejajo strokovno in finančno večjo pozornost. Za dvojice sem že povedal, kako sva se ujela z Dragai šem. On je izreden borec. V parih sem podrl 937 kegljev in to Pionirji obetajo Srečanje učiteljev smučanja Kranj 20. maja - V Titovem Velenju je bilo republiško prvenstvo v karateju za pionirje in pionirke. Tako kot so vso sezono razveseljevali člani, mladinci in kadeti se tudi pionirji niso izne-novili in potrdili, da kakovost karateja na Gorenjskem raste. Najprej so se izkazali starejši pionirji. Radojevič iz Škofjo Loke je bil sedmi, Dujovič iz Kranja sesti. Filipčič (Kokra Kranj) pa je bil četrti in je za las zgrešil kolajno. Med mlajšimi pionirji je bil Grmič iz Kranja peti, pri mlajših pionirkah pa jo Sandra Zorko (Kokra Kranj) osvojila bronasto kolajno, kar je izreden uspeh te mlade devetletne tekmovalke. Kokra Kranj je bila ekipno med starejšimi pionirji četrta, Kranj pa je bil med mlajšimi pionirji drugi. D. Kisi k Kranj, 20, maju - Da ne bo kdo užaljen. Ne gre za stare po letih, temveč za stare po stažu v organizaciji učiteljev smučanja. Posebej vabljeni učitelji, ki so naredili izpit do letu 1968 in prej. Včasih smo se redno sestajali na predsezonskih in pose-zonskih seminarjih. Danes pa je to drugače. Delitev po regijah in faktor časa sta naredila svoje in vezi niso več tako trdne. V tistih časih je bilo veliko narejenega kljub malemu denarju, ki smo ga imeli na voljo. Da pa vse, kar je bilo narejenega, ne bi šlo v pozabo, je stvari treba zapisati. Skratka, napisati jo treba zgodo vino učiteljsko organizacijo. Voc glav več ve in o vsem tem se bomo pogovorili na našem srečanju, previ pobudnik srečanju starih učiteljev smučanju Miro Dvoišuk i/. Ljubljene. Srečunje bo v soboto, 28. maju, v Krunjski (,'ori. /bor jo ob dovoli uri pred in v hoteli Lok v Krunjski gori. Udeleženci so bodo odpeljali na Vršič, smučali m se vrnili v dolino. Pri hotelu Erika bo nato družabno srečanje. Stroške nosi vsak sam. Na tak šno poslovanje smo že vajeni in tudi najbolj zanesljivo je, ugota vlja Miro Dvoršak. J. K. Jutri pokalne nogometne tekme Kranj, 24. muja Jutri, 25. maja, ob 17.30 bodo na sporedu tekmo osmine finala nogometnega pokala maršala Tita. Vsi gorenjski predstavniki igrajo doma in imajo priložnost, da se uvrstijo v naslednje kolo. Pri članih igra kranjski Triglav doma z Izolo, Naklo pa z Domžalami. Mladinci Save pričakujejo ekipo Tubor Jadran iz Sežane, Britof pa bi moral igrati z Vodicami, vendar je tekma zaradi odsotnosti večine igralcev preložena na sredo, 1. junija. D.Jošt Dnevno prvenstvo jadralcev - V 1-escuh se je začelo 33. državno pr venstvo v judrulnem letenju, nu katerem sodeluje 36 pilotov. Kur tretjina jih že tekmuje nu Klanovih jadralnih letalih I Hi 300. Nujni« čnejše zastopstvo inmjo 1 ese.nu (8 pilotov) s Šimencem, Thalerjem in Pristavcem na čelu. Nu prvem preletu je do cilja prišel le I,eWun Dure Kraševee. J. K. - Foto: G. Sinik Minuta časti prijatelju Udeleženci sprejema Borisa Urbanca v Goricah so z minuto molka počastili spomin na nenadno umrlega odličnega kegljača, prvaka in reprezentanta Francija Marinška iz Strahinja. Pokopali so ga v nedeljo, od Francija pa so se poslovili tudi številni športniki, predvsem kegljači in njegovi sodelavci iz Cestnega podjetja Kranj. Pokojni Franci in Boris sta skupaj začela s kegljanjem, bila sta prijatelja. Zato danes ni dan, da bi samo slavil, je dejal Boris Urbane. me je pred odločilnim finalom 20 najboljših s 23 keglji prednosti pred Csanvjem držalo na prvem mestu.« # Kdaj vam je bilo jasno, da ste tudi v tekmovanju posameznikov najboljši na svetu. Očividci pravijo, da je bil to peklenski dvoboj domačina, ki ga je vzpodbujalo 2000 ljudi, in vami. »Steržaj je kegljač šestdesetih let, Dragaš kegljač sedemdesetih let, Csany pa kegljač tega desetletja, profesionalec. Nisem razmišljal, da bi bil prvi. Rekel sem si pa: pamet v glavo, zaupam vase, saj sem kot amater treniral profesionalno. Če igram 880, 900 kegljev, lahko dobim eno od kolajn. Finale je bil fantastičen. Pred zadnjim čiščenjem, ko sem imel okrog 40 kegljev prednosti, sem bil šele trden, da bom zmagal. Hvaležen sem Martelancu, ki me je zastrupil s kegljanjem, hvala Jožetu Turku, ki mi je razkri filozofske plati kegljanja, hvala sedanjemu Gradisovemu trenerju Francu Belcijanu, pa tudi sebi moram čestitati, da sem zdržal.« • Poudarjate, da je steza v Budimpešti težka, da so bil> pogoji tekmovanja zahtevnejši kot običajno.^ »V NEP dvorani je bilo zaradi osvetlitve jin gneče vroče, tudi 35 stopinj, bilo je vlažno in vse skupaj je zmanjšalo trdoto plastike, kar zmanjšuje hitrost krogle, mehka pa je bila tudi deska položnica. Zato so bili rezultati slabši, vendar za take razmere vrhunski. V ekipnem tekmovanju sem vrgel 18 devetic, V dvojicah 10, v tekmovanju posameznikov pa 15. Šele sredi p1" venstva so me začeli resneje je* mati, začeli analizirati mojo igro, moj met in spoštovanje f*' zikalnih zakonitosti, se spraševati, odkod imam tak rušilen met in na koncu so mi tudi Madžari zaploskali. Nihče ni rekel> da sem zmagal po sreči.« • Kaj bo svetovni šampion počel sedaj. »Z Gradisom me čaka pokaln0 tekmovanje, potom mesec aktiV' nega odmora, nato pa svet vad' ba in tekmovanje. Izredno se*j ponosen, da sem kot amater, k' rodno opravlja svojo službo (1*°' ris, star 30 let, jo profesor U>,e' sne vzgoje na osnovni šoli Fran' cel i Prešerna v Kranju), prem*" gal profesionalce. Za 63 stari'1 dinarjev kilometrine se vsa!1 dan vozil v Ljubljano na trening1 Pozabim na denar, na stroški Odločata, vsaj pri meni, volj*' okolje in strokovno naprodov*' njo.« . k J. Košnje* _Slike: (i. Sing OD TEKME . _DO TEKM* Bulinurji Kuj in Cirč lg»*J neodločeno - V republiški ba'J narski ligi sever sta Hujo in ^'jj če igrula neodločeno 9:9. 0*ta izidi: Zarja.Lesce 14:4, Hr nik:Ljubljana 16:2, Peti f gusLAngel Besednjak 14:4 in lAr ka lOOO.Slavija 7:11. Zmage gorenjskih rokom***^ šev Končalo se jo tekmovanj y republiških rokometnih 1»KUnikj. zadnjem kolu so gorenjsko po v tem tekmovanju /mag Termopol je s 26:17 v gosteh pr magal Inles v Ribnici in je dol sedmo mesto, v ženski i J pa jo Alples v gosteh pre,Tl»g Novo mesto z 31:28 in osvoji'% veto mesto, Kranjčanke p«* * v. derbiju /. Mlinotestom v Aj°_ v ščini z 22:18 z odlično igr° obrambi zmagalo in P(,sta ' jj. vakmje ligo ter so uvrstil« v zvezno ligo *ertl Nogometaši Triglavu P«"* V slovenski ligi jo kranjs^ ^ glav gostoval pri Rudarju ^ bovljuh in izgubil z 2 1 ^j^ie^ čkami ostaju na pr«' j jC obstanek 11. STRAN GLAS Justin Zorko, vodja sanitarnega inšpektorata v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko V čevapčičih ie pogosto najslabše meso Radovljica, 20. maja — Delovne razmere v trgovinah se slabšajo, prostori postajajo pretesni, vse odločbe, ki jih za ureditev izda inšpekcija, pa praviloma ostajajo neuresničene. Pleskavice, čevapčiči, ražnjići in ostali izdelki iz mletega mesa so pogosto oporečni, za peko kruha se uporablja tudi slaba moka. Oskrba z bakteriološko neoporečno vodo je sicer zadovoljiva, vendar je vse več primerov nevarnega onesnaženja voda z gnojevko in umetnimi gnojili. Navodila za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni aids se ne izvajajo v celoti... To je le nekaj ugotovitev sanitarnega inšpektorata, ki ga v Upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko vodi Justin Zorko iz Radovljice. Požrtije v naravi, kot smo še do nedavnega imenovali piknike, so se v času, ko so nekatere družine že težko prebijajo iz meseca v mesec, nekoliko umirile, pa vendarle: čevapčiči, ražnjići, pleskavice in drugi 'zdelki iz mletega mesa se zlasti poleti še vedno dobro prodajajo. Previdnost pri nakupu menda ni odveč, mar ne? »Za zrezano meso in za izdelke iz mletega mesa se pogosto uporablja meso najslabše kakovosti, predvsem obrezanine mesa, za katerega se včasih niti ne ve, kdaj je bilo zamrznjeno. Ne govorim na pamet: sam sem videl stegno, ki je bilo že črno, na njem Pa ni bilo nobenega datuma. V mesnico so me poklicali delavci sami, da bi prepovedali Prodajo takšnega mesa. Vso krivdo pa ne gre valiti le na meso: za oporečnost hitro pokvarljivih živil so včasih krivi tudi zaposleni, ki posvečajo premalo pozornosti čistoči Prostorov in uporabi čistih in nečistih površin v kuhinjah.« Kje pogosteje odkrivate oporečne ćevapčiće, pleskavice, ražnjiće in druge izdelke _~ na javnih prireditvah, v trgovinah, hotelih, gostilnah...? »Na tekmi svetovnega pokala v Planici smo bakteriološko pregledali 49 vzorcev pesnih izdelkov iji kemično štiri. Sedem je bilo pogojno oporečnih, kar pomeni, da bi Jih morali peči pri temperaturi, višji od 70 stopinj Celzija. Ker gre za naglico, tega ni mogoče vedno doseči... Večji problemi kot n& javnih prireditvah in v mesnicah so v hotelih, v družbenih menzah in v bifejih, ki so ob trgovinah. Iz prodajaln bi morali praviloma neprodano meso dati nazaj v predelavo, kjer bi veterinar presodil, ali je meso še dobro za nadaljnjo predelavo (in za prodajo v °bliki zmletega mesa), vendar pa ne ravnajo vedno tako, ampak meso odstopijo bifejem.« . . V LlP-ovem tozdu Tomaž Godec v Bo-__%ki Bistrici se je lani s hrano zastrupilo 195 ljudi, precej črevesnih obolenj pa je bilo med gostinskimi delavci na Bledu in v Bohinju. Zakaj? »Ugotavljamo, da so vzroki za obolenja predvsem slaba kakovost živil, neustrezno vzdrževanje čistoče v prostorih in »kadrovska struktura zaposlenih.« Gostinski delavci, ki imajo kot tretji obrok enako hrano kot gostje, sami priznavajo, da je hrana slaba. Sicer pa se pri vsem tem najbolj bojimo tega, da se strežno osebje v hotelih ne bi zastrupilo sredi turistične sezone.« Za Elanovo menzo ste pred nedavnim rekli, da je najslabša v radovljiški občini. Kakšne pa so drugod? »Delovne organizacije so v zadnjih letih precej izboljšale družbeno prehrano, ker so bile za to možnosti in tudi denar. Kdor je zamudil ta vlak, ima zdaj probleme. Med temi je vsekakor Elan. V leski Verigi so pred leti uredili kuhinjo, zdaj pa se že odločajo za razširitev. V LIP-ovem tozdu na Rečici, kjer imajo zelo tesne prostore, nimajo pa problemov s čistočo, me je vodstvo pred leti samo prosilo, da bi izdal ureditveno odločbo oz. predpisal novo kuhinjo.« V Elanu so reagirali drugače, za vas celo presenetljivo? »Kadarkoli doslej sem izdal odločbo za ureditvi kuhinje in izboljšanju čistoče prostorov in kakovosti jedi, so me v teh prizadevanjih najprej podprli delavci. V Elanu, kjer je šlo bržčas za splet več problemov, so delavci reagirali tako, da so nekaj dni bojkotirali malico, vodstvo pa se je na inšpekcijsko odločbo pritožilo.« Kakšna je oskrba s pitno vodo. Kakšno vodo pijemo — dobro, slabo...? »Analize kažejo, da imamo na Gorenjskem razmeroma kakovostno pitno vodo. Ko sem pred leti jemal vzorce vode iz (opuščenih) studencev po vaseh, da bi ugotovil, kje bi se lahko ljudje oskrbovali s pitno vodo v izrednih razmerah, se je izkazalo, da so še vedno bakteriološko neoporečni. Za oskrbo s kakovostno vodo postaja vse večja nevarnost intenzivna obdelava kmetijskih zemljišč, predvsem gnojenje z gnojevko in umetnimi gnojili. V radovljiški občini smo lani ugotovili prekomerno onesnaženje vode z gnojevko v vodovodu Otoče-Posavc, v katerem voda po analizah zadnjih osmih let ni bila nikdar bakteriološko in kemično oporečna. V Vojah v Bohinju so buldožirali pašnik, sredi katerega je zajetje za vodovod. Če bi se med delom izlila nafta ali olje oziroma bi pašnik pretirano gnojili z umetnimi gnojili, bi to občutili v Bohinju. Podobno velja za vodovod, iz katerega se oskrbujejo z vodo gospodinjstva v Srednji vasi in Češnjici.« Predpisana navodila za preprečevanje širjenja aidsa se v celoti ne izvajajo. Zakaj ne? »Republiški komite za zdravstvo je predpisal zdravstvenim organizacijam navodila, za njihovo uresničevanje pa jim ni zagotovil dodatnega denarja. Ker je zdravstvo v težavah, so zahteve prevelik zalogaj in jih ni mogoče v celoti izvajati. V gorenjskih zdravstvenih organizacijah so po lanski akciji inšpektorjev že precej izboljšali ravnanje s kužnimi materiali (injekcijske igle in brizgalke ne mečejo več neposredno v smetnjak), z vodstvom Osnovnega zdravstva Gorenjske pa smo že dogovorjeni, da bi skupaj z zdravstvenimi delavci ugotovili, kaj je treba urediti v vsakem zdravstvenem domu.« C. Zaplotnik Kogar bogovi ljubijo, umre mlad Zal bogovi zadnja leta malce pretiravajo s svojo ljubeznijo, kajti cesta neusmiljeno požira mlada življenja. V Sloveniji je letos mrtvih ze 12 otrok in 7 mladoletnikov. Lani je v prometnih nesrečah na Gorenjskem umrlo 6 otrok in mladoletnikov, ranjenih pa je bilo 74, polovico več kot leto poprej. Letos bodo te številke najbrž še večje. V prvih treh mesecih je bdo v nesrečah namreč ranjenih 28 mladih ljudi, eden je mrtev. Do danes Pa je bilo v nezgodah na Gorenjskem udeleženih 61 mladoletnikov, Polovica kot povzročitelji, polovica kot žrtve. Mnogo pove ta suhoparna statistika, za katero se skrivajo številne družinske tragedije. Govori nam o pomanjkljivi v/.goji mladih Judi v prometu, ko starši s svojim brezbrižnim ravnanjem nudijo (slab) zgled otrokom. Pa o tem, kako se prometna vzgoja v šoli konca z osmim razredom, poslej pa petnajstletnika o prometu vzgaja Predvsem cesta. Žal ne zgolj po zakonitostih, ki veljajo v prometni Kulturi, temveč tudi po džunglskem zakonu močnejšega. Tja do avto-sole mladoletnik ne sliši več prometnih naukov, kajti srednja šola J\h nima v programu. Zapriseženi prometniki pa oblikovalcem šolskih programov že dolgo perejo možgane, naj vendar vsaj pri prometu SLO žrtvujejo urico ali dve v promotnovzgojne namene. Tudi zakonodaji privoščimo grajo, saj mnogo premladim dovo-'Joje za krmilo kolesa z motorjem. 14-letnik že sme na vožnjo, medtem ko pred zakonom še ne odgovarja za svoja dejanja Kolo z motorjem je večinoma tudi krivo številk, nanizanih uvodoma. Resda razvije le borih 50 kilometrov na uro, a vse avtomobilistične revije so polne navodil, kako je mogoče motor tako »sfrizirati«, da bo peljal °". 90 na uro. Proizvajalec jeklenih konjičkov sicer obeta, da bodo njegovi najnovejši mopedi takšni, da jih ne bo moč predelati. Se ved-^° Pa bodo stari, ki jih ima mlade/, najraje, da brska po njihovem Sr(\)u, nato pa se s preurejenimi hrupno podi po mestnih in vaških ul>cah.Tudi čelade ni treba' taksnemu jezdecu, potem pa se zgodi nesreča in najhitreje jo skupi glava. ? ziebir Je bil posek zakonit? Radovljica, 17. maja - Radovljiški izvršni svet je na seji prejšnji torek obravnaval primer spornega (nezakonitega?) ravnanja z družbenim premoženjem, o katerem se je marsikaj govorilo tudi med ljudmi. Točka sicer ni bila vpisana v dnevni red vabila na sejo niti ni bila napovedana pred začetkom seje pa tudi za gradivo se je bilo treba potruditi. Le kdo bi vedel zakaj, lahko pa domnevamo. V primer sta namreč vpletena delavca občinske uprave. Prvi je v imenu SO Radovljica dal drugemu v brezplačen najem za nedoločen čas neurejeno družbeno zemljišče v Piškovcu ob Savi Dolinki, da ga bo vzdrževal in očistil, ga urejal skladno z okolico in ravnal z njim kot dober gospodar. Najemnik se je res izkazal kot dober gospodar - lani je posekal 11 kubi-kov listavcev, letos pa še osem smrek in borov, debelih od 20 do 45 centimetrov, v izmeri 6,4 kubika. Delavci GG Bled ugotavljajo, da ne gre za nerodovitno zemljišče, temveč za gozdno, za katero pa velja zakon o gozdovih in je vsaka najemna pogodba nezakonita. V zavodu za planiranje in urejanje prostora dokazujejo drugače: v zemljiški knjigi je parcela opredeljena kot pušča, v posestnem listu kot neplodno zemljišče, v družbenem planu občine kot kmetijsko zemljišče šeste kategorije (zaraščen svet), v gozdnogospodarskem načrtu pa kot negozdno zemljišče. Ker gre za obrežje Save, si je zemljišče še pred »čiščenjem«ogledal rečni nadzornik VPG Kranj, ki je ugotovil, da je treba pospraviti vso neprimerno zarast, najprej pa drevje, ki je nagnjeno v strugo ali ima spodkopane korenine. V izvršnem svetu so menili, da je treba primer raziskati (to naj bi storile inšpekcije) in si naliti čistega vina, šele potem pa bi (po potrebi) ukrepali. Naj je pogodba zakonita ali nezakonita! Zakaj v radovljiški občini niso zaupali »čiščenja« in »vzdrževanja« zemljišča kmetom ali gozdarjem, kki se na to delo bolje spoznajo inm imajo za to tudi primerno mehanizacijo? In drugič: na osnovi kakšnih meril je nadroje-ni dal »svojemu« delavcu možnost, da si vsako leto zastonj naseka drva. Navadni smrtniki, ki nimajo zvez in poznanstev in so daleč od »središča moči in informacij«, takšnih možnosti nimajo. C. Zaplotnik NASONČNI STKANI Alf Alenka Klemene li Radovljice nam je poslala barvni sliki kr«Jevnih tabel l*sce in Hraše in na listič zapisala: »1 ozdra-y'jeni! Tukaj imate še en primer, kako skrbimo /a lepo oko-'I*'. /n zunanji izgled krajev...« Obcestna tabla, ki označuje vhs Hraše pri Radovljici, je skrivljena in odrgnjena, dos i boljša pa ni tabla, ki zaznamuje naselje Usce. Kdo je bil tisti °sel. ki se je valjal tod. verjetno ne bomo nikoli zvedeli. Dom-n*vamo p« lahko le. da se je to zgodilo ponoči in da storilec m sam, ampak v »spremstvu« alkohola! — C /-______ Radovljica, 20. maja — Voznica »katrce« z ljubljansko registracijo, 37-letna Marija Cerovac, je pri Radovljici prehitevala pred seboj vozeči avto v koloni vozil. Ko je zapeljala nazaj na svoj vozni pas, je preveč sunkovito zavila, zato je avto zaneslo najprej na desno, nato pa čez cesto na nasprotno stran, kjer se je prevrnil na streho. V nesreči sta bili hudo ranjeni voznica in njena 9 let na sopotnica, škode pa je za okoli 3 milijone. — Foto: G. Sinik Divjad v soju žarometov Na Polici je prejšnji teden v mraku pred tujčev avto skočila košuta. Voznik jo je zadel, žival je obležala ob cesti, na vozilu pa je za okrogel milijon gmotne škode. Primerov, kot je ta, je v sezoni kar veliko, le škoda morebiti ni tolikšna. Vsi vozniki kajpada ne prijavljajo nezgode. Najpogosteje plen od avtomobilskega »odstrela« spravijo v prtljažnik in se izgubijo. Uplenjena divjad pa jim največkrat odtehta škodo na avtomobilu. Nekateri pa vendarle poiščejo miličnike, zlasti če je škoda na avtomobilu taka, da ne morejo naprej. Takih primerov je bilo na prometni milici v Kranju leni le šest. Pri lovcih pa je številka drugačna. Kar med 250 in 300 divjadi jim letno odvzame cesta. Na Gorenjskem je več mest, kjer divjad prečka prometnice, potem pa nesrečno konča pod avtomobilskimi kolesi: med Jeprco in Kranjem, Kranj-Sen-čur, na »skakalnici« pri Radovljici, pri Dovjem, med Bistrico in Tržičem... Povožena divjad nedvomno pomeni precej škode za lovske družine, kljub temu da meso lahko prodajo. Pri odstrelu so zaradi poginule divjadi vendarle prikrajšani. Toda tudi vozniku ni lahko, če se mu primeri taka nesreča. Če je škoda majhna, se že potolaži s povoženo živaljo. In če ima avto kasko zavarovan, si tudi ne beli glave. Toda komu pripisati krivdo in odškodninsko odgovornost, če se divjad zapodi čez cesto in povzroči nezgodo? Če se to zgodi na avtocesti, ki je na vseh mogočih mestih z mrežo zavarovana pred divjadjo, je to jasno. Podjetje za vzdrževanje avtocest, ki zavoljo cestnine jamči za varnost, nosi tudi to odgovornost. Na običajnih cestah je teže. Če stoji tam znak, ki opozarja na divjad, potem naj bi bil voznik opreznejši, kljub temu pa mu ne gre obešati krivde, če mu pot prekriža divjad. Naj bo kriva lovska družina s tega območja? Vsepovsod ne more postaviti ograj in prepovedati gibanje divjadi, pa tudi denarno običajno niso vse lovske organizacije tako pri močeh, da bi poravnale škodo avtomobilistom. Divjadi ne moreš prikleniti na verigo in jo zapreti za ograjo, pravijo gorenjski lovci, pač pa lahko tem problemom drugače odpomorejo. Najbolj »nevarna« mesta bodo letos poskusno opremili z nekakšnimi odsev-niki, ki bodo odganjali divjad od cest. No, potem bomo pa videli! D. Z. Žlebir Blago prodajal ceneje, kot so ga kupili Radovljica, 20. maja — V radovljiški enoti Temeljnega sodišča Kranj so obsodili 31-letnega Karla Sračnjeka iz Zasipa na štiri leta zapora, osem let po prestani kazni pa tudi ne bo smel upravljati z družbenim premoženjem, ker je kot poslovodja Murkine prodajalne Zeleznina v Lescah pred tremi oz. štirimi leti sklenil več pogodb, s katerimi je oškodoval delovno organizacijo. Sodba še ni pravnomočna. Sračnjek je marca 1985 sklenil s predstavnikom Sutjeske promet iz Skopja pogodbo o prodaji 74 ton cinka po ceni, za katero je vedel, da je nižja od nabavne. Na ta način je oškodoval Murko za 5,4 milijona dinarjev. Še isti mesec je Kovinski industriji Ig prodal 14.600 kilogramov aluminijaste pločevine v traku, spet po ceni, ki je bila nižja od nabavne in od pravilno določene maloprodajne cene. Murka je bila ob tem poslu ob 2,4 milijona dinarjev. Še prej je od Merkurja-tozd Maloprodaja Kranj kupil 28.250 kilogramov cinka v blokih po ceni 450 dinarjev za kilogram, čeprav je vedel, da gre za odpadni cink in da njegova vrednost ne presega 200 dinarjev za kilogram. Spet je krajši konec potegnila Murka, ki je bila oškodovana za 6,8 milijona dinarjev. Maja 1985 je Metalcu iz Ražnja prodal 20.102 kilograma zamka ceneje, kot so zanj plačali ob nakupu in je na ta na- čin prikrajšal Murko za 1,9 milijona prihodka. Novembra 1984 je kupil od Agroprometa Skopje devet ton lepila parketol, čeprav za tolikšne količine ni imel kupca. Pa ne le to: lepilo je kljub opozorilu prodajalk in navodilu proizvajalca skladiščil v neogre-vanem prostoru, kjer se je v zimi 1984-85 delno pokvarilo. Sračnjek se je razen tega še dvakrat »pregrešil«: enkrat je vpisal na račun, da je že plačan, čeprav ni bil, in drugič: prilastil si je del predplačila. V Murki so povedali, da je Sračnjek v začetku delal dobro, od marca 1985 pa neodgovorno in malomarno: prekoračeval je pooblastila, ni upošteval planskih nalog in dogovora z vodjo tozda, z lažnimi podatki in izjavami je zavajal vodstvo in opravičeval svoje poslovne odločitve, ni dovolil »vmešavanja«, ni se vključeval v reševanje problemov, ki so nastali zaradi prevelikih količin nabavljenega blaga... Na prehodu za pešce zbil žensko Kranj, 19. maja — 28-letni Janez Šparovec iz Kranja se je po Cesti JLA iz smeri Kokrice peljal mimo kranjske avtobusne postaje. Prek zaznamovanega prehoda za pešce je prečkala cesto 80-letna Antonija Kemperle iz okolice Železnikov. Zaradi neprimerne hitrosti voznik ni mogel zaustaviti avtomobila pred prehodom, zadel je žensko, da je padla na pokrov avtomobila in z glavo udarila v vetrobransko steklo. Hudo ranjeno so oskrbeli v kranjskem zdravstvenem domu, nato pa so jo poslali v jeseniško bolnišnico. Odrezalo mu je prste Zabreznica, 19. maja — Pri delu v očetovi zasebni delavnici kovinoplastike v Zabreznici se je ponesrečil 17-letni Andrej T. Na rezkalnem stroju pod zobatim kolesom so se nabrali opilki, zato jih je sklenil očistiti. Med- tem ko je stroj obratoval, je z roko segel k zobatemu kolesu, to pa mu je roko pritisnilo ob železni profil in mu odrezalo vse prste razen palca. Ranjenec se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani. Mopedist trčil v traktorski priklopnik Šenčur, 20. maja — Na cesti Kranj-Brnik na kraju Bivje blizu Šenčurja se je ponesrečil 16-letni Andrej D. iz Cerkelj, voznik kolesa z motorjem. Čeprav je močno deževalo, mopedist ni prilagodil hitrosti. Z dlanjo si je zaslanjal oči, da bi videl nekaj metrov naprej, tedaj pa je dohitel traktor, trčil v zadnji del traktorskega priklopnika in padel. Ranjenega je voznik, ki je pripeljal mimo, odpeljal v zdravstveni dom v Kranju. Traktorist je dotlej počakal, potem pa odpeljal naprej. UNZ Kranj traktorista, ki za nesrečo ni kriv, prosi, naj se oglasi na najbližji PM, da bo razjasnil okoliščine nesreče. D. Ž. ureja CVETO ZAPLOTNIK Med gradnjo si največkrat sami delamo nepotrebne težave NADZOR MED GRADNJO NI STRAH, AMPAK POMOČ ZA GRADITELJA Se pred izdajo gradbenega dovoljenja se mora vsak bodoči graditelj stanovanjske hiše na posebnem obrazcu opredeliti, kdo bo gradnjo nadzoroval. Po končani gradnji, pred izdajo tako imenovanega uporabnega dovoljenja oziroma ob prepisu, če je bil graditelj med gradnjo član stanovanjske zadruge, pa nadzorni s podpisom zagotavlja, da je objekt zgrajen po vseh opredeljenih normativih in varen za vselitev. To pa je pogoj, da bo potem graditelj tudi lastnik dograjenega objekta. Pomena in vloge nadzornega, kot mu običajno na kratko pravimo, si pred začetkom gradnje, ko o njej šele razmišljamo, največkrat ne znamo prav razlagati. Še najlaže si ga zaradi samega imena predstavljamo nekako po šolsko in zato kot neke vrste strah in trepet za graditelja. Pa je takšna predstava popolnoma zgrešena. Nadzorni med gradnjo prav gotovo ni za to, da zaradi njega ponoči ne bi mogli spati ali da bi vas že vnaprej zaradi srečanja z njim bolela glava. Pravno formalno bi lahko rekli, da opredelitev in odločitev, kdo bo gradnjo nadzoroval, pomeni izpolnitev pogoja, da gradbeno dovoljenje sploh dobimo. Marsikdo je v trenutku, ko je iskal vso potrebno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja in potem naletel še na določitev nadzornega, pomislil, da ta zahteva predstavlja le dodaten balast. Ko pa z gradnjo zastavimo oziroma zasadimo prvo lopato, se kaj kmalu pokaže njegova prava vloga. Že ko bodoči objekt na zemljišču zakoličimo, običajno ne gre brez njega. Na podlagi celotne dokumentacije je prav nadzorni tisti, ki bo odločil, kje in kako začeti, da kasneje ne bi bilo napak in težav. Pred začetkom gradnje se največkrat tudi najbolje na znajdemo v kopici načrtov oziroma dokumentacije in tako imenovanih tehičnih oziroma gradbenih normativov. Zato nam je v takšnih primerih nadzorni predvsem svetovalec in pomočnik. Seveda naloga in opredelitev nadzornega ni, da bi moral biti potem vedno in vsak dan na gradbišču. Zelo pomembno pa je, da sodelujejo z njim takrat, ko gre za pomembne odločitve. Te pa se začnejo že pri izkopu gradbene jame, pri odločitvah, koliko in predvsem kakšen gradbeni material bomo potrebovali. Lahko bi se zgodilo, da bi ga nabavili preveč in tako po nepotrebnem dražili gradnjo, ali pa premalo in se zato znašli v še bolj neprijetnem položaju. Brez nadzornega praviloma ne bi smeli zastaviti tudi temeljev oziroma prve plošče. Vgrajena armatura in material sta namreč osnovni pogoj, da bo zgrajeni objekt na kratko rečeno trden in varen. Za to odgovarja nadzorni. Pa tudi za kasnejša morebitna odstopanja (manjša) od projekta (do katerih pa praviloma ne bi smelo prihajati) je v prvi vrsti potreben nadzorni. Pri gradnji na zasebnem zemljišču so manjša odstopanja sicer včasih mogoča, v organizirani zadružni gradnji pa takšnih "napak" praktično ni. Pri gradnji vrstnih hiš na primer v zadružni gradnji si graditelj ne sme dovoliti, da bi bil objekt centimeter daljši ali krajši, ker potem sosed ne bo mogel graditi tako, kot bi moral... Po domače povedano: ne bi se izšlo, če bi vsak po svoje naročal okna, vrata, kritino in sam določal višino in naklon. Nadzorni ima torej v tem delu gradnje (do tretje gradbene faze) najmanj dvojno vlogo. Skrbi in jamči, da bo objekt zgrajen po projektu, graditelju pa hkrati pomaga, da bo nabavil in vgradil pravi gradbeni material. Danes so že kar redki graditelji, ki se ne odločijo za gradnjo v okviru stanovanjske zadruge. Le-te jim največkrat pomagajo tudi pri izbiri nadzornega. Največkrat so to pogodbeni ali pooblaščeni sodelavci zadruge, lahko pa je nadzorni tudi vsak gradbeni tehnik z opravljenim strokovnim izpitom. V Stanovanjski zadrugi Kranj pa imajo že nekaj časa nadzornega, ki je stalni oziroma redno zaposlen strokovnjak v zadrugi. V organizirani gradnji, kot je na primer trenutno gradnja v Drulovki, si gradnje brez njega pravzaprav sploh ne bi mogli predstavljati. Tovrstne gradnje, kot je danes Drulovka (ali pa Stagne v tržiški občini), v prihodnje pa jih bo še več, morajo potekati usklajeno. Zaradi stroškov oziroma sposobnosti graditeljev je to včasih sicer težko, vendar vloga nadzornega v tem primeru je, da sosed mora slediti pri gradnji sosedu (tako glede normativov in tudi časovno). "Nadzor v Drulovki je v primerjavi z gradnjami na zasebnih zemljiščih malce drugačen," pravi Beti Praprotnik, nadzorna v Stanovanjski zadrugi Kranj-"Ko pride zadružnik na parcelo z gradbenim dovoljenjem, mu omogočimo izkop gradbene ja* me in gradnjo. Pomembna v Drulovki pa je tudi dinamika gradnje. Graditelj je namreč tudi časovno vezan na samo gradnjo. To in po prvotnem načrtu tudi drugače opredeljena gradnja nam povzroča, dokler so graditelji še v jamah, nekaj težav. Kasneje, ko bodo objekti pod streho, bo laže, predvsem, kar zadeva dostop do posameznih objektov oziroma gradbišč..." "Kako bi vi ocenili vlogo nad-zorega pri gradnji?" "Nadzorni vsekakor ni strah, bav bav ali nebodigatreba za graditelja. Mora biti predvsem svetovalec, pomočnik in neke vrste varnostnik, ki graditelju za; gotavlja, da se bo v zgrajeni hiši počutil prijetno in varno. Podobno pa je tudi s članstvom v zadrugi. Biti član zadruge ne p°" meni zgolj in samo oprostitev prometnega davka, marveč ot~ ganizirano pomoč graditelju p11 gradnji..." Tisti, ki so že gradili, vedo, o* se med gradno srečujemo z naj" različnejšimi težavami. Po ne* potrebnem si jih včasih delam" tudi sami, posebno še, kadar že; lijo nekaj pri gradnji narediti drugače, kot je predvideno oz'" roma določeno v načrtu. Zato naj velja nasvet: Nadzorni p"1 gradnji je tisti, s katerim se najprej in o vsem posvetujemo! A. Žalar r mira Radovljica -tel.75-036 - STREŠNA OKNA K mira MERKURJEVE PRODAJALNE SO NA GRADBENO SEZONO DOBRO PRIPRAVLJENE Kranj, maja - štirinajst prodajaln Merkurja Kranj ima tu trenutek, nu sumem zučetku letošnje gradbene sezone, nu Gorenjskem, nu območju Ljubljane ter v Litiji in Pivki bogato izbiro vseh vrst gradbenih materialov od cementa in apna ter opečnih izdelkov, do instalacijskih in izolacijskih ter različne opreme in ogrevalnih nupruv. Odveč so torej morebitne skrbi, kuko boste zučeli uli pu nuduljevuli gradbeno sezono. Za to je poskrbel Merkur Kranj s svojimi prodajalnami. PRODAJALNE GRADBENEGA MATERIALA • Cement apno • Opečni izdelki (izdelki, modularni zidaki, strešna opeka) • Schiedel dimniki • Armaturne mreže in betonsko železo • kanalizacijske, odtočne in drenažne cevi • Salonit plošče in cevi • Izolacijski materiali (tervol, stiropor, kombi plošče, siporex) • Hidroizolacijski material (bitumenske smole, Ibitol, Izotekt, strešna lepenka) • Betonski mešalci, samokolnice, sejalne mreže, gradbeno in zidarsko orodje • Vodnoinštalacijski material (cevi, fitingi, ventili, pipe) • Peči, inštalacijski material in oprema za centralno ogrevanje • Solarna tehnika kolektorji, bojlerji) • Keramične ploščice, sanitarna keramika in oprema • Elektroinštalacijski material IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA S PLAČILOM V 5 OBROKIH! BLAGO NA ŽELJO KUPCA DOSTAVIJO NA DOM. • GRADBINKA - KRANJ • DOM - NAKLO • ŽELEZNINA - RADOVLJICA • ŽELEZNINA - BLED • KOVINA - LESCE • UNIVERSAL - JESENICE • KAŠMAN - ŠKOFJA LOKA • PLEVNA - ŠKOFJA LOKA • ŽELEZNINA -GORENJA VAS • ŽELEZNINA -LJUBLJANA, Tržaška cesta • KLADIVAR -LJUBLJANA, Zaloška cesta • OKOVJE - ŠENTVID • GRADBENI MATERIAL - LITIJA • GRADBENI MATERIAL - PIVKA - PETELINJE MERKUR kranj SL0VCN1JALES lesna industrija idrija PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV UGODNE CENE Odprto od 6. do 14. ure Informacije telefon (065) 76-010 vrata vseh vrst MursW W**»2 Novost lip bled f,r^ _ -.Enotni tesna ^ ljubljanska c- 64260 Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 &e priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejav-no*tmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalater-**a, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarja in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ IN STORITEV TER POLAGANJE PARKETA IN TAPISO-MA se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prosto- j^jupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! ■"formacije po tel.: 21-282. GRADITELJI ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO! Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ KRANJ Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Iz masivnega lesa izdelujemo: • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov • kotne, zaključne in okrasne letve (lagovnici fu2inar na Jesenicah Imajo Izbiro radiatorjev JUGOTERM in kotlov za centralno ogrevanje. Na Pa nh možen na gradbeno posojilo ali 6 - mesečno odplačevanje Prvi obrok plačate takoj, za preostalih pe Poračunajo 32% obresti Ne pozabite - nakup v blagovnici FUŽINAR se res izplača! GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO. GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI - najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE - izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol - keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev - sanitarno keramiko - opaž in furnirane stenske in stropne obloge - ladijski pod - parketi in talne obloge - stavbno pohištvo - gradbeni material - opečne plošče - reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINI, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kranju in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 13. ure. \ Pri izbiri in nakupu materialov vam pomaga naš svetovalec. Gradbene materiale vam nudimo tudi po ugodnih kreditnih pogojih. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 lito UMETNO KOVINSKA OBRT KROPA IZDELUJEMO: KOVANE OKRASKE SVEČNIKE PEPELNIKE OPREMO ZA STANOVANJA ZAŠČITNE KOVANE MREŽE LESTENCE IN OSTALE IZDELKE PO NAROČILU OBIŠČITE NAŠO TRGOVINO V KROPI, ki je odprta vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Z NAŠO POMOČJO DO LASTNEGA DOMA, DO NJEGOVE OBNOVE, DO VARČNEJŠEGA OGREVANJA... Podrobnejše informacije dobite na oddelku stanovanjsko komunalnih naložb v poslovnih enotah v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, v Škofji Loki in Tržiču! R mira Radovljica - tel. 75-036 - STRESNA OKNA T. mira lesna industrija p.o. Kidričeva 58 64220 ŠKOFJA LOKA Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA - 1 delavec Pogoji: VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj v stroki. 2. IZVAJANJE STROŠKOVNEGA KNJIGOVODSTVA I. - 1 delavec Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj v stroki. 3. IZVAJANJE KNJIGOVODSTVA KUPCEV II. - 1 delavec Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj v stroki ali IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki 4. ADMINISTRATIVNO BLAGAJNIŠKA OPRAVILA - 1 delavec Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe administrativne smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj v stroki administrativne smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki 5. KURJENJE VT KOTLA - 2 delavca Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinsko predelovalne ali elektro tehnične smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike, uspešno opravljen preizkus znanja 6. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - 2 delavca (klepar, strugar) Pogoji: rv. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj; v stroki 7. VZDRŽEVANJE PREVOZNIH SREDSTEV - 1 delavec Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinske smeri, mehanik vozil in voznih sredstev in nad 24 mesecev delovnih izkušenj v stroki ali III. stopnja izobrazbe kovinarske smeri - mehanik vozil in voznih sredstev in nad 48 mesecev delovnih izkušenj v stroki, izpit za voznika B kategorije, izpit za voznika viličarja Za vsa objavljena dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za nedoložen čas, s polnim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v roku 8 dni od objave, na naslov: Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave. i« o VATROSTALNA z«*. N SOL O OOUK- TOZD JESENICE Jesenice, o.sol.o. Titova 53/b JESENICE Delavski svet DO vatrostalna Zenica TOZD Jesenice objavlja dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom za VODJO DELOVNE ENOTE JESENICE - deluvec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (relekcija) Pogoji: VII. stopnja metalurške, gradbene ali organizacijske smeri 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih Dela in naloge bo kandidat opravljal v sedežu temeljne organizacije Jesenice. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati posredujejo splošno kadrovski službi v roku 8 dni po objavi. ŽITO TOZD PEKARNA KRANJ ( esta na Okroglo 5, Naklo Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge OPERATIVNO IZVAJANJE AOP Pogoji: srednja šola ekonomske smeri,zaželene delovne izkušnje Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s polnim delovnim časom 42 ur tedensko. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju po gojev v 8 dneh na naslov: ŽK ŽITO Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj, C. na Okroglo 5, 64202 Naklo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po izbiri. MH MARMOR HOTAVI.IE GORENJA VAS DO MARMOR HOTAVIJK na podlagi sklepa komisij.- /a delovno razmerje objavlja prosta dela in naloge 1. DIPL. ING. STROJNIŠTVA ALI ING. STROJNIŠTVA Pogoji: I. oz. II. stopnja Fakultete za strojništvo Dodatne zahteve: znanje iz računalništva in programerstva 2. UPRAVLJALEC PORTALNEGA IN MOSTNEGA DVIGAIA Pogoj: K V delavec 3. KV KUHARICA 4. DVE DEIAVKI NA LINIJI TANKIH PLOŠČIC Pogoj: NK delavec 5. VF.C DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI Pogoj: NK delavci Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave I dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov MARMOR HOTAVLJE, Hotavlje 40, 64224 Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po objavljeni izbiri. MAU OGLASI tel..27-960 ceiiaimt _ APARATI STROJI Prodam motorno KOSILNICO M 200 SIP in TRAKTOR deutz 48-06. Tel.: 27-791__ Prodam OBRAČALNIK favorit 220. Krajne, Ljubno 60, Podnart_7976 Barvni TV graetz , prodam. Malovrh, Frankovo n. 114, Škofja Loka 7977 Ugodno prodam barvni TV sprejemnik gorenje seleetomatic. Bojan Ropoša, C. JLA 37/b, Tržič_7989 Prodam RAČUNALNIK C 64 ali (me-njam) za motor. Tel.: 50-681, od 15. do 17. ure_ 7999 Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilni-co. Odar Jože, Stara Fužina 200, tel.: 76-427_ 8004 Prodam NSU 1200, registriran do decembra 1988, VIDEOREKORDER ori-on, star 1 leto, deklariran in RADIOKA-SETOFON philips, 33 W. Tel.: 74-716 _8008 Prodam KOSILNICO gorenje muta. Dražgoše 36, tel : 66-414, po 19. uri _8019 Motorno nahrbtno škropilnico stihi SG 17, prodam. Tel: 68-203_8071 Prodam tri leta star barvni TV gorenje. Tel.: 73-441 8053 Prodam barvni TV El senzomatik prhi-lipsov, ekran 67 cm, brezhiben. Cankarjeva 52, stanovanje 8, tel.: dopol-dan 75-556_8025 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico BCS. Čarman, Godešič 36, Škofja Lo-ka, tel.: 61-824_8029 Prodam OBRAČALNIK za kosilnico buher in gramofon. Jože Zaplotnik, Cevarna Rog, Križe_8039 Ugodno prodam barvni TV Riz-Grand-color in zamrzovalno OMARO gorenje. Tel.: 37-625__8051 Zelo ugodno prodam rabljen pralni STROJ gorenje, star 15 mesecev. Tel.: 26-771, int. 248_8020 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe SMREKOVE OBLOGE (opaž), zelo primerne za oblaganje stropov in sten, šir. 5,7,9 cm. Dolžina po želji, od 1 do 4 m. Tel: 64-103 7875 Rabljena, ohranjena vrata in okna, prodam. Mlekarska 10, Kranj 7972 Prodam obžagan les za kompletno ostrešje, dolžina 15 in širina do 11,5 m. Tel.: 43-167, po 15. uri_7980 Prodam fasadni pesek 2 kub. m in 2 kvad. m DESK. Sv. Duh 42_8016 Prodam 50 kosov GIPS PLOŠČ, veliko-sti 100 x 200. Peter Urbane, Deteljica 2, Tržič 8059 Ugodno prodam kvaliteten opaž, širine 7 cm. Dolenja vas 21, tel.: 64-089 8072 SUROVINA n.soI.o. Temeljna organizacija združenega dela za zbiranja in predelavo odpadkov Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 Komisija za delovna razmerja TOZD ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge PLAMENSKI REZALEC v poslovni enoti Kranj Pogoji končana osnovna šola uspešno opravljen izpit plamenskega rezalca 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, poskusno delo traja 30 dni. Približni mesečni OD znaša 500.000 din. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUROVINA TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. iiigiit I borni bombažna predilnica in tkalnica i tržič 64290 TRŽIČ CESTA JLA 14 TELEFON (064) SO 671. TELEX 34607 VUTRBPT Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razpisuje po sklepu DS DSSS z dne 15.4.1988 prosta dela in naloge deiavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE NABAVNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: - visoka ali višja šola ekonomske, ekonomsko - komercialne, organizacijske ali ustrezne tehnične smeri - poznavanje zakonodaje in družbenopolitičnega sistema SFRJ - 4 leta delovnih izkušenj Poleg teh mora kandidat za razpisana dela in naloge imeti tudi strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del in nalog. Razpisana dela in naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici 8 dni od dneva objave na naslov: BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ - kadrovski odri t'lok Cesta .J L A 14 /. oznako za razpi sno komisijo. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po roku za Vložitev prijav. ŽIVI IA KRANJ n.sol.o. Cesta nu Okroglo 3 NAKLO I . m .:..-.t,tiska DO ŽIVILA K RAN.I, n.sol.o.. Naklo, i Vil na Okroglo 3, razpisuje dela in naloge: VODENJE FINANČNEGA SEKTORJA Za opravljenje razpisanih del in nalog zahtevamo poleg splošnih pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovska politike v občini Kranj še: — visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri in 4 leta delov nih izkušenj pri opravljanju odgovornih finančnih del, organizaci jske spi isobnotti. Mandat za opravljanje razpisanih del in nalog traja 4 leta. Prijavi I življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in pri loženimi dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev spreje ma razpisna komisija 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 18 dneh od opravljene izbire. Prijave naj bodo naslovljene na naslov: Trgovska in gostinska DO Živila Kranj, 64202 Naklo, Cesta na Okroglo 3, z oznako -za razpisno komisijo. RAZNO PRODAM Prodam jadralno PADALO. Naslov v oglasnem oddelku. 7701 Prodam vVALKIE-TALKIE 27 Mhz, po-sodo za smeti 80 litrov in rabljen kup-persbuseh. Mlakarjeva 14, Kranj 7952 Ugodno prodam camp BRAKO PRIKOLICO. Jože Resman, Finžgarjeva 9, Lesce 7974 Novo usnjeno KRILO št. 40, prodam. Regancin, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 7979 Prodam popolnoma nov motor za čoln Tomos-4, kratka os in bakreno pločevino za žlebove. Jože Volčič, Gorenja vas 52, Škofja Loka 7984 Prodam 500 kg KROMPIRJA za praši-če. Ciril Cof, Sv. Duh 72, Škofja Loka _7991 Prodam hlevski gnoj. Gorice 11, Golnik _8011 Prodam cepilec za drva, plug za sneg, oder za fasado in zapravljivček. Kos, Babrk 5, Škofja Loka 8017 Prodam kuhinjo, dvojno pomivalno korito, pipo, gašperčka, otroško kolo. Tel.: 33-873_8026 Poceni prodam traktorske GUME zadnje 2 kosa 12,4/11-28 TR, prednje 600-16 2 kosa ter enoosno prikolico, nostilnost 4 tone. Franc Žagar, Papirnica 4, Škofja Loka 8040 Prodam suha bukova in hrastova drva. Tel: 68-662 8055 POSESTI Prodam PARCELO 6 km od Poreča. Naslov v oglasnem oddelku. 7993 V najem dam Gostišče - možno z odkupom vsega inventarja, strojev in aparatov (diseko aparature)- najboljšemu ponudniku. Gostišče je oddaljeno 5 km od glavne ceste in 3 km od državne meje z Italijo, z letno in zimsko sezono (urejenimi smučišči in vlečnicami). Naslov v oglasnem oddelku. _8022 V Radovljici prodam 4 PARCELE po 500 kvad. m, komunalno urejene, ne-zazidljive. Tel. 75 361 8047 STAN.OPREMA Prodam HLADILNIK s 50-litrskim zamrzovalnikom Lado Jenko, Jelenčeva 2, Kranj Prodam dvojno korito z odcejalnikom Voglje 53_79£l Prodam otroško POSTELJO komplet z jogijem, cena 12 SM. Tel.: 27-145 7983 Ugodno prodam sedežno garnituro in otroška pograda. Tel: 27 995 7988 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 4 KW Rok Jekovec, Žiganja vas 41, Duplje_7996 Prodam zidani štedilnik iz rosfreia in termoakumulacijsko PEČ Miro Jenko le, Zasavska 8, Krati) 8001 Prodam 4 usnjene FOTELJE (stol elastik), nove Markič Mare, Ravne 1, Tr- žić, tel.:51-267_8005 Ugodno prodam dnevno sobo, raztegljiv KAVČ, dva FOTELJA. MIZO Tel.: 61 850.zvečer 8006 Prodam 75 litrski 35 840 HLADILNIK Tel: 8015 Ugodno prodam raztegljiv trosed Tel. 26-112_8024 Ugodno prodam okroglo mizo s štirimi stoli Tel: 61 -722, popoldan 8048 Prodam 4 leta staro kotno sedežno garnituro in dva fotelja ter star šivalni STROJ mmerva Tel: 22 012. po 14 ure 8052 ZAPOSLITVE Takoj sprejmem dva mlada fanta za priučitev v mizarski stroki "Mizarstvo" Ovsenik Alojz, Kranj, Jezerska c 108/C_7709 če želite postati zastopnik za artikel, ki je pomemben za obstoj slovenskega naroda, pokliči (064) 23 108. od 13 do 18. ure 7894 Zaposlim mladega fanta z odsluženim vojaškim rokom v kamnoseški dejav nosti z možnost|0 priučitve poklica Tel 47-002_8000 Zaposlim <>t)r,itnt>()'i oUiktrička, kolektivom Al-Ples Železniki in njihovim gasilcem, Transjugu Ljubljana in Ljubljanski banki v Železnikih VSI N.IKNI Železniki, Na Kresu, 8. maja 1088 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi ata VENCELJ SLABE* Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem DO Kladivar, DINOS in TEHNIK za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala strežnemu osebju Doma oskrbovancev Škofja Loka, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku iz Nove Oselice za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI Podjelo brdo, Žiri, Sv. Duh ZAHVAI^A Za vedno nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča AMALIJA ODAR iz Kranjske gore 2n reno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in ma[XCym' ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli po-tbrf iS Z nami sočustvovali, darovali cvetje ter jo ien°m nu n>'en' zadnJi Poti- Hvala Društvu upoko-• ncev z Javornika za zapete žalostnike, Danici Hostni-bo fa '^pe Poslovilno besede ter organizacijama Zveze ^ev in Zveze vojnih invalidov i/. Kranjske gore. *'vala tudi dr. Kokalju za dolgoletno zdravljenje. -ALIJJOCI: sinova Henč in Zdruvko z družinama _ Jesenice, maja 1988 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu, mnogo prerani izgubi nečaka, prijatelja in dobrega soseda ANTONA ŽNIDARJA p. d. Zadnikovega Tončka se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem krajanom za pomoč, za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti očeta in starega očeta MILANA ROZMANA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti in okrasili njegov grob s cvetjem. Posebej se želim zahvaliti podjetju Žito Lesce, vzdrževalcem Žita, TOZD-u Kovačnica-Veriga, župniku za opravljen obred in pevcem iz Kovorja za zapete žalostinke. hčerka Lidija z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tete in sestrične ANGELE KRMELJ roj. Bevk se iskreno zahvaljujemo prijateljem, znancem, stanovalcem stan. bloka Partizanska c. 41 in kolektivu Predilnice Šk. Loka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zakoncema Adamič in vsem, ki so ji v času bolezni nudili nesebično pomoč. Hvala dr. Zamanovi iz ZD Škofja Loka za nudeno zdravniško pomoč, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevskemu zboru Društva upokojencev v Škofji Loki za ganljive žalostinke. Sin Janko in ostalo sorodstvo Škofja Loka, 9. maja 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očka, deda, brata, strica in svaka FRANCA GABRIČA upokojenca Iskra Commerce Ljubljana se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku in dr. Ambrožiču za opravljen obred ter obema zboroma za zapete žalostinke. Posebna hvala velja dr. Šuput in~ dr. Pegamovi za dolgoletno zdravljenje ter zdravstvenemu osebju Golnik. ŽALUJOČI: vsi njegovi Kranj, 1988 ZAHVALA Prenehalo je biti tvoje plemenito srce draga mama, 'Nikoli ne bomo pozabili tvoje dobrote. V najtežjih trenutkih, ko nas je zapustila draga mama, babica, prababica in teta IVANKA FRLAN p. d. Mehovceva mama se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Gorenjske predilnice in Avtomontaže, ki so nam stali ob strani, jo spremili na zadnji poti, ji poklonili prelepo cvetje in nam izrekli sožalje. Najlepša hvala pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, Rakek, Piran ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, zeta, tasta in strica ANTONA DEŽMANA se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, vaščanom in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje, ter vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Hematološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, Internega oddelka bolnice Jesenice in dr. Dušanu Tancerju za nudeno pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se delovni organizaciji LIP Bled za vso pomoč in pozornost. Enako hvala vsem gasilcem za spremstvo na zadnji poti, govornikoma Kocjančiču in Kristanu za lepe poslovilne besede, praporščakom, godbi in pevcem iz Gorij za žalostinke in župniku z opravljeni obred. Iskrena hvala kolektivu železniške postaje Jesenice in osebju Zdravstvenega doma Jesenice za izkazano pozornost. Vsem še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI XXI. festival dela mladih Jugoslavije Manifestacija spoznavanja različnosti »Festival dela mladih pomeni tudi iskanje novih, drugačnih pristopov mladih v proizvodnem, organizacijskem in informacijskem pomenu, pomeni naj nov korak v iskanju mladinske organizacije v tem zmedenem družbenem trenutku« je na otvoritfeni slovesnosti poudaril predsednik RK ZSMS Tone Anderlič. Maribor je v pretekli konec tedna dobesedno živel v znamenju jugoslovanskega mladinskega festivala. Številne zastave, transparenti, opozorilne table in prilagojen mestni promet, so opozarjali tako domačine kot vse naključno mimoidoče, da gre za veliko prireditev, ki je ustrezno mesto dobila tudi v sredstvih javnega obveščanja širom države. Široko zasnovane priprave na osrednjo letošnjo slovensko mladinsko prireditev, so v festivalskih dneh dobile kvalitetno potrditev. Množica tekmovalcev, spremljevalcev in novinarjev iz vse Jugoslavije je tri dni preživljala trenutke ob raznih tek-movališčih proizvodnih poklicev, in predvsem številnih kulturnih prireditev Andrej Verlič, član organizacijskega odbora festivala: »Naša želja pred začetkom festivala je bila, da poskušamo preseči zgolj organizacijo prireditve, kjer bo vse podrejeno tekmovanjem mladih v posameznih proizvodnih poklicih. Tako smo pripravili pester dodatni program, ki je v marsičem zaradi svoje vsebine veliko pomembnejši od lokalnih meja Maribora. Gre za začetek oddajanja MARŠ-a (mariborskega Radia študent), eksperimentalnega programa mladinske televizije, (ki naj bi v večji meri spodbodel prizadevanja po lokalnem televizijskem programu), nadalje smo pripravili srečanje mladinskih uredništev iz vse države... Skratka želimo preusmeriti dosedanjo trdno vsebino tega festivala, v aktualnejše vode in jo prilagoditi času.« Kristina Var-ga, tekmovalka iz Ivanca: »Maribor je izredno lepo mesto, ki je hkrati tudi zelo zanimivo. Mislim, da je ta festival, na katerem tekmujem v daktilografiji, pomembna manifestacija, ki bi se morala organizirati tudi v bodoče. Z vsem kar sem dosedaj videla, sem zelo zadovoljna, organizacija je kvalitetna.« bilo majhno Mladinski tisk na udaru Na letošnjem 21. festivalu dela mladih Jugoslavije je med drugim potekala tudi okrogla miza z naslovom Mladinski tisk na udaru. Povabljenih je bilo 18 mladinskih časopisov in glasil iz vse Jugoslavije. Njen namen je bil spregovoriti o danes zelo aktualni, vendar še vedno zelo kočljivi zadevi. Na samem začetku je Gorazd Zupan zastavil vprašanje, na katerega se je vezala vsa nadaljnja diskusija. In sicer, ali pritiski na mladinska uredništva obstajajo in kakšna le-ta so? Andrej Fištrovec je na primeru Katedre pojasnil, na kakšen način se oblastniške strukture skušajo znebiti problematičnega, uredništva. Umetno se sproducira neka afera, v tem primeru "mamilaška afera" na osnovi katere bi se vršile čistke v uredništvu. Borislav Vasic novinar Mladosti iz Beograda pa je, kot enega izmed pritiskov na uredništvo navedel nastavitev glavnega in odgovornega urednika proti volji uredništva. Da se onemogoči izid časopisa pa niso vedno potrebni drastični ukrepi. Dovolj je že da se v tiskarni "izgubi"dva tisoč izvodov, ki bi morali biti poslani naročnikom na Hrvatsko. Mnenja udeležencev so se razhajala predvsem, ko je beseda nanesla na interpretacije posameznih tekstov in likovnih podob v mladinskih časopisih. Vasic iz Beograda je bil mnenja naj bodo teksti čim manj dvoumni in dovolj jasni za vsakogar. Novinar Katedre pa je odgovoril, da morajo članki puščati bralcu dovolj manevrskega prostora, da lahko bralec sam presodi obravnavan problem, kajti le to omogoča večjo komunikacijo med ljudmi. Dobrila Matic Suzana Čizmar, tekmovalka iz Daruvarja: »Ljudje v Mariboru so izredno kulturni in prijazni, pa tudi samo mesto je neverjetno čisto. Na festivalu sem dosedaj posebno navdušena nad otvoritveno slovesnostjo, ki je bila nekaj nepozabnega. Zadovoljna sem nad velikim številom kulturnih prireditev, tako da imam kar probleme, ko bi rada kar največ videla.« Milan Šuma-rac, tekmovalec iz Rašice: »Lepo je tukaj v Sloveniji. Prvi vtisi so lepi, posebno mi je ostalo v spominu, kako so nas domačini pričakali. Sam tekmujem med natakarji, kjer je nesporazumov z jezikom, vendar smo se na koncu uspeli v vsem sporazumeti. Če je volja ni problemov! Kam bom šel zvečer? Ne vem še, toliko je tega... Janez Štrukelj, vodja tekmovanja kuharjev: »V tekmovalnem sporedu v naši panogi so mladi tekmovalci pripravljali švicarski zrezek, za katerega so imeli na "ff razpolago 20 minut. Večina med njimi je pokazala prav solidno znanje. So pa velike razlike v čistoči, uniformah in podobnem.« Jelena Kosi iz Maribora: »Kljub svojim visokim letom mi je ves ta direndaj v našem mestu všeč. Nasploh mislim, da bi se morali mladi iz vseh republik večkrat dobiti skupaj na takšnih prireditvah, da bi se potem, ko bodo starejši, manj kregali, ker se bodo bolj poznali...« Vino Bešter Foto: Gorazd Smik Razvoj in ekologija Omizje brez odziva Trata pri Škofji Loki, 19. maja — V okviru prireditev v mesecu mladosti so mladi iz krajevne konference ZSMS »industrijska cona« pripravili okroglo mizo, na kateri so želeli spregovoriti o ekološki problematiki na Trati. Uvodoma je direktor Ter-mike Janez Deželak ob predstavitvi delovne organizacije posebno poudaril, da gre za drugega do tretjega proizvajalca Tervola v Evropi, ki posebno pozornost posveča tudi ekologiji. Zaradi tega so marca letos proizvodne linije tudi priklopili na čistilno napravo. Rezultati prvih meritev po besedah Janeza Deželaka kažejo, da Termika ne obremenjuje ekološkega ravnovesja. Ob veliki usmerjenosti v izvoz (40 %) si v tovarni prizadevajo za višjo stopnjo predelave izdelkov in ne za razširitev proizvodnje. »Menimo,« je dejal ,« da ima ta industrijska veja prihodnost, saj je, gledano v svetovnem merilu, uporaba tervola in njemu podobnih izolacijskih materialov v vzponu. Seveda pa moramo vse skupaj ustrezno podkrepiti z ekološkimi ukrepi.« Srebrni znaki ZSMS Tudi letos bodo na Gorenjskem podelili v posameznih občinskih konferencah z izjemo Radovljice, srebrne znake ZSMS — najvišja občinska mladinska priznanja. Prejeli jih bodo: Tržič : Alenka Anko, Irena Zupan, Tatjana Jerebic, Ivan Likar, Uroš Zaplotnik, OO ZSMS Križe; Škofja Loka: OO ZSMS SDJŠ Boris Ziherl, OO ZSMS vojašnica Jožeta Gregorčiča, OO ZSMS Žiri-Selo, OO ZSMS Dra-žgoše, OO ZSMS Jelovica; Kranj: Bojan Bertoncelj, Majda Zukanovič, Igor Pipan, Boris Sukalo, Lazo Biserčič, Brigita Ti-šler, Zvone Košnjek, Lutkovna skupina Besnica, Skupina za varstvo okolja Kranj, vojaki V. P. 1098 Kranj; Jesenice: Silvo J^rjavec, Igor Arh, Slobodan Sta-menkovič, Nedelj ko Radženovič, Milana Magazin. V. B. 25 let Centra za socialno delo v Kranju Strokovno in humano Kranj, 19. maja — Leta 1962 je občinski ljudski odbor predal skrb za mladoletne prestopnike Centru za socialno delo, uradno ustanovljenemu leto dni zatem. Z leti je v svoj delokrog sprejel še vrsto dejavnosti, od varstva prizadetih, skrbi za starejše, skrbništvo, rejništvo, svetovanje alkoholikom, do današnjega popolnega družbenega varstva ljudi. Kranjski Center za socialno delo, ki je minuli teden slovesno praznoval srebrni jubilej, je v Sloveniji nekakšen inovator, pobudnik mnogih novosti, ki so jih za njim hvaležno povzeli drugi. Prvi je osnoval konferenco za socialno delo sredi 70 let, temelj kasnejšemu sistemu samoupravnih interesnih skupnosti. Oral je ledino glede vodenja enotne evidence socialnovar-stvenih pomoči, prav tako je zgled ostalim razvijanje prostovoljnega socialnega dela, zlasti pokazenska pomoč in delo z mladoletnimi prestopniki. Veliko so storili tudi za takoimeno-vano podružbljanje socialnega dela, saj so spodbudili nastanek komisij za socialno delo v krajevnih skupnostih, socialnih služb v tovarnah in zaposlitev tovrstnih svetovalcev v šolah, da jim pomagajo izpolnjevati socialno sliko v občini. Centri za socialno delo imajo spričo težjih socialnih razmer vse več dela. Na tem mestu se odražajo najtežje socialne stiske ljudi, zato delo z njimi terja ne le strokovnjaka, temveč tudi humanega, človeka s pretanjenim čutom za soljudi. Med slednje sodijo tudi zunanje sodelavke centra, rej niče, ki so pripravljene skrbeti za otroke, ki nimajo toplega družinskega zavetja. Onim, ki so že več kot deset let nadomestne matere ptičkom brez gnezda, so ob tej slovesni priložnosti podelili priznanju. Dobile so jih rejnice: Ivanka Medle, Marija Kodric, Marija Porovne, Marija Česen, Krika Mavric. Albina Jančar, Marija Z radovljiške skupščine zveze združenj borcev Borci bi morali biti bolje obveščeni Radovljica, 20. maja — Razprava radovljiških borcev na petkovi letni skupščini je bila široka in skoraj ni bilo področja, ki bi se ga ne dotaknili, od gospodarjenju v občini do zdravstvenega varstva borcev, kmetijstva ter ekologije. Hudo so zaskrbljeni nad stanjem v državi, tako gospodarskim kot politi enim, vendar poudarjajo, da položaj ni brezizhoden. Iz vseh težav je izhod, le ljudi je treba ohrabljati, ne le sprejemati informacije, zraven pa pustiti, da gredo stvari po svoje. Vsak od borcev bi po svoje moral bjti »komisar Sime«, zahtevati, da se gre stvarem do dna Zahtevati moramo, so poudarili, da bi bili borci informirani iz prve roke, ne pa. da pridejo do njih že vse izmaličene informacije, ali pa sploh ne pridejo. Prav oni imajo izjemno možnost, bolj kot vse druge organizacije, tudi bolj kot par- tija, (Ki /.amo z aktivnostmi lam, kjer so potrebne. To bo od njih zahtevalo sicer velike napore, toda še vedno |e njihova dolžnost, du posredujejo kjerkoli, zahtevajo povsod dosledno spoštovanje demokratičnih načel. Časi so taki, ko bi morah še bolj poudarjati vse tisto, kar smo pridobi li z našo borbo Prav letos mineva 45 let od kapitulacije Italije, samo v Sloveniji je več kot 30.000 vojakov položilo orožje, ustanovljena je bila vrsta novih partizanskih enot, imeli smo Kočevski zbor, kjer so bih na najbolj demokratičen nucin izvoljeni predstavniki slovenske ljudske obla ■ti, 1*0 mi |godO\ huke stvari, ki jih je treba poudarjati, se pa dogaja, da se ukinjajo delovna mesta, namenjena ohranjanju in pienašuniu tradicij NQB St vedno je treba pisati o naši revolucionarni zgodovini, čeprav je bilo /e ogromno narejenega, imamo že 98 monografiji vsaj sto jih je pa še za napipati. Avtorji so danes zelo odpr ti, nič več ni skrivanja, nušu revolu i iju je bile krvava, biti so isd&jalci in vse to je treba povedati. Tudi zadnjih partijskih sej, ki so obravnavale odnose verniki n«'-verniki, so se dotaknili radovljiški borci. Nedopustno je, da se sklu ujr jo seje s to edino lučko, da jemljejo ljudem čas; borci so odnose do vere razčistili že letu lt*4.'t in danes v tem ne vidijo nobenega problema. D. Dolenc Hoblek, Marjeta Peteinelj, Min-ka Murnik, Ana Itoblek, Vida Sajlert, Minka Udove. Zahvali je veljala tudi skrbnikom, pri-znanja so prejeli: Franc Berce, Minka Kovač, Vida Volk. Pavle Ho/man, Blaž Sitar, Ivan Naglic, Darinka Prešeren, Ivan Stirn in Dragica Fučka. Nagradili so tudi ustnem deluvk Centra za socialno delo, ki so cže vseh 25 let v tem poslu. I). i Gorenjska bo dobila svoje društvo radiestezije Krunj, 24. maja — Danes, torek, 24. maju, ob 17. uri bc sobi 14 skupščine občine Kranj ustanovni občni zbor Radieste-zijskega društva Gorenjske ()r ganizatorji vabijo vse, ki se ukvarjajo z mejnimi znanostmi, z radiestezijo, bioonergijo, jogo, akupresuro in podobnim, du se zboru udeleže Prav tako so vabljeni vsi, ki delujejo na področju zdravstva in vsi občani, ki jih mejne znanosti zanimajo. v i v V razpravi smo slišali tudi, da se prihrani do 30 odstotkov energije z vgrajenimi proizvodi Termike ter, da se v Termiki na Trati srečujejo z velikimi viški energije, s katero ne vedo ne kod ne kam, širša družba pa ostaja pri tem vse preveč pasivna. Glavni direktor LTH Tone Ljubic je predvsem poudaril dejstvo, da cela Slovenija nima urejene deponije odpadnih snovi, ki nastanejo v tehnoloških procesih. Tako gre po njegovih besedah za prave ekološke bombe. Že lani so v LTH-ju izdvojili 50 starih milijard dinarjev za nakup čistilne naprave, pa jo še letos niso uspeli nabaviti. Po Ljubičevem mnenju gre za vse preveč birokratskih pregrad. - Občinsko politiko je zastopal predsednik OK SZDL Janez Zavrl , ki je ob ostalem menil, da je pomembna sprememba, ko se ekološka pro- blematika pojavlja tudi na sejah zborov občinske skupščine. Razmišljanja na okrogli mizi je zaokrožil Tone Jenko s Komiteja za planiranje pri SO Škofja Loka, ki je rekel, da v Škofji Loki posvečajo ekologiji veliko pozornosti ter zaključil z mislijo, ki prisega na kar najširše govorjenje o ekoloških problemih, kajti javna kontrola je po njegovih besedah, vsaj zaenkrat najboljša ekološka kontrola. Razprave, ki bi po uvodnih referatih morala slediti, in bi hkrati pomenilo pravo vsebino okrogle mize, ni bilo. Nimamo namena na tem mestu razmišljati, čemu so bili predstavniki mladih v popolni tišini. O tem, kakor o sami zasnovi in izvedbi okrogle mize, bodo vsekakor morali reči svoje tudi na OK ZSMS. Če smo pred časom zapisali, da poklicni politiki in gospodarstveniki vse preveč govorijo in mladih ne pustijo do besede, moramo tokrat reči - še sreča, da je temu tako, sicer bi pričujoča okrogla miza ostala zgolj na papirju... Vine Bešter Tradicionalno srečanje loških prvoborcev - Občinski komite zveze k°" munistov Škofja Loka je v sredo, 18. maja, pripravil srečanje prvoborce občine škofja Loka. Občinski možje so jih najprej seznanili s političnifl" in gospodarskimi razmerami v občini, nato pa so si ogledali tehnološko* ekološko sanacijo v Termiki in nove hladilnice KŽK Gorenjske TOZM Mesoizdelki na Trati. Žal se je letošnjega srečanja udeležilo le 9 prvO" borcev. - Foto: D. Dolenc Majavo upanje na prizidek Kranj, 19. maja — Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva v Kranju so na zadnjem zasedanju izrazili bojazen, da prihodnje leto kljub denarju ne bo mogoče sezidati prizidka k osnovni šoli Helene Puhar. V prizidku naj bi se nastanile delavnice pod posebnimi pogoji, ki se zdaj stiskajo v tesnih prostorih na Stritarjevi ulici. Prostorska stisku tamkajšnjih gojencev, kjer ima vsak le slab kvadratni meter prostora za delo, jih je prisilila k načrtovu nju prizidka. Zeleno luč so dobili za prihodnje leto, kranjski sisi za tedaj zagotavljajo tudi denar, toda... Investicije v družbene dejav nosti so ustavljene, kaj če nas doleti kak zakon, ki nam bo kljub denurju prepovedovul gradnjo? Tako so se spraševali zaskrbljeni in nezaupljivi delegati, med katerimi so tudi star ši prizadetih otrok, varovancev v delavnicah pod posebnimi pogoji, in njihovi učitelji. Če gradnja ne bo mogoča, ali bi kazalo razmišljati o drugi možnosti? Stara odkupljena stavba v Tomšičevi ulici, ki jo ravno tu teden začenjajo obnavljati, za delavnice ne bi bilu primerna. Delavnice pod posebnimi pogoji so spričo kooperantskih del vezane na prevoz. Tako se bo^ Tomšičevo preselil le vurstven» oddelek in na Stritarjevi spro* stil en prostor za ostale I' zadnji hip, ko imujo denar »n blagoslov občine, pu ne bi rad1 ostali na cedilu. „ . A D. Z. ŽtoMi Začenjajo se maturanj»jjj plesi Dvaindvajset dekl«'t šet najsi fantov 4.b raz'- ^ srednje ekonomske šol«' ^ Krunja se je minulo soboto blejskem Ki.zimi poslovilo 1 srednješolskih let Vestdimo torej, dokler smo mladi-V' ^ deamus igitur, iuvenes a ^ siimus...) so zapeli ekonomJ^, tehniki iz vse (loronjske, ^ simbolično ugasnili »v*J* $0 Skupuj ■ profesorji in st*rSjflJ, se ve.se'i h prihajajočih Fantje bodo jeseni odšlijf1*.^ ženje vojaškega roku, de' r se bodo zaposlila ali naria'J ,j la študij. Vsi pu se bodo y spominjali .guljenja«*lop^ , kranjski ekonomski soli, kot so obljubili - koristno v rubili vse kar so se n«' ,k štirih let.h Koto V Nl.«""v .