Inseratl ae sprejemajo in velji pristopna vrsta:
8 kr., če sp tiska Ikrat, 12
16
> 11
n n u n
Pri večkratnem tiskanji se ««na primerno zmanjša.
Rokopisi
•8 ne vračajo, nefrankovana pisma "e ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništv > administracija; in tkspedicija na 3tar»m trgu h. st. 16.
SLOVENEC.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto , . 10 gl. — kr. /.a pol leta , , 6 ., — z» četrt leta , . 2 „ 60 ,.
V administraciji velja: **
Za celo leto . . 8 gl. 40 trf. * zu pol leta zu četrt leta .
4 •> # 4*
8 n
lom pošlji
PolitiDea lisi n slBrasli uarofl.
V Ljubljani na d velja 60 kr. vež na leto.
Vredništvo je uu Stolnem trgi
hiS. št. 284-
Izhaja potrikratna teden in sicer v torek . četrtek in soboto.
Okrajni glavar, kakor mora biti.
Iz litijskega okraja, 3. septimbra.
Minilo je leto, ko nam je došla vesela novica, da izpraznjeno mesto okrajnega glavarja v našem okraju zasede mož naše krvi, občeznani gospod Janez P a j k. Meseca oktobra pričel je rojak naš tu svoje delovanje. Dandanes se sicer marsikaj godi na svetu, kar se zdravemu umu ne prilega, a vendar se nam lansko leto v tem času še sanjalo ni, da že meseca junija 1. 1875 nas bode iznenadil s poročilom, da okrajni glavar g. P a j k je iz službenih obzirov v pokoj dejan. Kar ni nihče mislil, to se je zgodilo, in kakor sem imel priliko te dni se prepričati v Litiji, je mož, o kterem govorim, na splošno žalost že poslovil se od svojih prijateljev in znancev in odpotoval v Ljubljano, ktero si je izvolil v kraj mirnega počitka. Nagibe njegovega upokojenja, „službene obzire" razmotavati, zdi se mi nepotrebno, ker so vsaccmu na prvi pogled jasni; tudi bi bilo odveč naštevati njegove zasluge, — ker, kdo jih ne pozna? — rečem le: da bi Avstrija imela v svojem poslovanji veliko mož tako zmožnih, v spolnovanji svojih dolžnosti tako vestnih in za občni blagor tako skrbnih, kakor je bil vseskozi g. Pajk, — kterega je, me-mogredoč rečeno, oseba ne majhne veljave v Beču imenovala prvega okrajnega glavarja v monarhiji, — bila bi nad vse srečna, bogata in naš Vodnik, da še živi, bi z večo navdušenostjo kakor morda nekdaj, pel: „Ako le če Estrajh za vse".
Ta mož preselil se je iz našega okraja,
ali dobro vem, da-si nam odvzet, bode živel za nas, živel za narod in živel le za pravico. Slava mu!
Drugod se pogosto pri odhodu okrajnega glavarja od ust do ust razlega: „Šel jo --spolnile so se vroče njegove želje in — naše", pri nas pa vsak, s kterim koli govoriš, milo toži: zgubili smo moža, ki nam je bil oče. Da je tiir.u istina, naj svedoči častitemu bralcu sledeča spomenica, — da le eno omenjam, — ktero je g. okrajnemu glavarju poklonil cvet občinskih predstojnikov našega okraja kot odlikovanje na njegove blage prsi, rečem odlikovanje, do kterega tudi smrt nima moči.
Spomenica se glasi tako-le:
„Blagorodni gospod okrajni glavar!
Niste bili dolgo pri nas, vendar že vtem kratkem času ste si s svojimi blagimi lastnostmi splošno spoštovanje in zaupanje pridobili. Vestno ste svojo službo opravljali, strogo držaje se pota pravice, ne glede na osebo, ali kako zamero; ostro ste hudobiji in nerednosti na pete stopali, ne manj pa tudi dobro ter pravično reč vselej zagovarjali in branili; vselej ste nas priljudno sprejemali ter vsak čas pripravljeni bili z naukom ali dobrim svetom postreči, kdor Vas je za-nj poprosil. Tako ste s pomirljivimi nasveti in modrim ravnanjem marsikatero pravdo odvrnili in veliko stroškov prihranili.
Bodi Vam za vse to najtoplejša zahvala!
Veliko bi bili zamogli še storiti, marsikaj bilo je že napeljano in imeli smo opravičeno upanje, da boste s svojo neutrudljivo in previdno delavnostjo sčasoma vse naše srenjske zadeve vredili. Zelo toraj obžalujemo, da se
kar nagloma v pokoj podaste, to tem bolj, ker slišimo, da niste za-nj prosili, ter ste bili pripravljeni še dalje v blagor vlade in sebi izročenega ljudstva svoje moči žrtvovati.
Ako tedaj vendar le od nas greste, vzemite seboj prepričanje, da v litijskem okraju dober spomin in hvaležne župane zapustite. Veselo, mirno in dolgo vživajte dobro zasluženo pokojnino, ter blagovolite tudi Vi v dobrem spominu ohraniti
Vaši blagorodnosti hvaležno vdane:"
(sledijo podpisi).
24. julija 1875.
Slava vrlemu gospodu okrajnemu glavarju! Slava vrlim županom!
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. septembra.
Avstrijske dežele.
S$tiiiaj*lii časniki ugibajo, kdo bo postal za umrlim grofom Goluhovskim deželni namestnik gališki. Na novo se imenuje za kandidata poslanec Gniewosz, Poljak „zmerne" stranke. ,. Presse" pa ima z Levova telegram, ki trdi, da bo zasedel to mesto dozdanji deželni podpredsednik vit. Bartmanski.
V B*ragi policija, kakor pri nas, pridno liste zasega. V „Politiki" se nahajajo skoro vsaki dan prazni prostori. — Nabiranje milo-darov za uboge sirote ustajnikov lepo napreduje po vsi deželi.
Ogerske gosposke zbornice stranke so se sestavile. Liberalna in opozicijska stranka ste si skoro enaki. Viša duhovščina menda ne misli nobeni stranki pristopiti. — Zbornica
Zajetje mej Čerkesi.
(Po rusk, minist, čas. notr. zadev popisal Leop.
Gorčnjec.)
(Konec.)
Obupnost me je zopet ojačila; zapustim svoj zatrep in pot, po kterem sem prišel, skrijem se v goščavo, bežim dalje, naposled pa se zavalim v jamo, ktero je skrivalo gosto grmovje. Do cela onemogel obležim v tej jami. V tem Čerkesi pridivjajo k mojemu poprejšnjemu zavetju, a ker me niso našli, shrmeli so naprej, kajti menili so, da sem pobegnil nazaj. Jaz sem uže poprej e znal to, da se vrno. Ker so bili vsi ognjeni, zabili so, kar je bila njih navada, po sledu stikati za menoj. Ostal sem toraj zadej. Zopet sem svobodno dihal in ti-homa hvalil Boga za otetje, na ktero ni mislil nijsem več. Poležim v jami, dokler sem slišal upijoče Čerkese, potlej pa vstanem. odidem na levo stran ravni, za ktero je bil gost les, in pride mi na um, da na drugi strani lesa mora biti čečenska vas, toraj sklenem tija iti. Do večera sem se mudil v lesi, o mraci pa sem
šel v „aul", dve vrsti daleč od mene. Moja utrujenost je dospela najvišo stopnjo: telesna in duševna moč, rane na nogah, huda lakota, pa zima — vse to me je oslabilo tako, da sem blezu dve sto korakov pred „aulom" do celit onemogel, neprestano padal in po vseh štirih moral kolehati v vas. Ali v katero kočo bi se bil upal prikazati? Kakor se mi nameri, ali se otmem, ali pa poginem. Znal sem, če pridem mej goste kakega kočarja, da bodem novič Ilamurzinovega brata suženj, zato ker bi ti ljudje kočarju ne dali, da bi me skril preganjalcem. Vedel sem, da moram najti gospodarja, kateri ima dospele sinove ali pa moške sorodnike; le njim bi smel zaupati se, dokler z obljubljenimi novci ne pridem iz trdnjave nazaj. Nekoliko bivališč je čepelo pred menoj, eno je bilo novo in vabljivo; stopim pod streho. Stoprv prišel sem bil čez prag v ■temno vežo, uže sem zagledal tam na strani nekoliko Čerkesov, ki so sedeli pri ognji in kurili, zagorele obraze je svetlil jim rudeč plamen — in zdelo se mi je, da se o orožji razgovarjajo. Okrog te živo zgovorne gruče je bilo vse temotno. Vsled samega straha se jim
nijsem približal. Ta trenotek se odprö duri na desno, a precej visok uže ostarel Cerkes je stal pred menoj. Brž me je premeril od vrha do tal, ko hitro pa sem bil priklonil se mu, takoj je znal, kakove so moje okolnosti. Prijel me je za roko, peljal me je skrivoma v čum-nato, iz katere je bil prišel, in v čumnati sem mu z znamenji in besedami razodel svoje želje. Starec, gospodar hiši — uslišal me je: kakor navadno čerkes, izgovoril si je čepico srebra. Jaz sem mu to brž obljubil, a odločeno je bilo. Takoj sem se moral skriti v nekov kot. Neka Čerkeska je umela moje razmerje, smilil sem se jej, prinesla mi je kos nedopečenega kruha: pšenično moko — zamešeno z vodo. Da-si je huda lakota nadlegovala me, vendar nijsem mogel použiti te jestvine. Ob uri mi je prinesla prav tisti kruh, ali do cela pečen. O tej priliki sem se preveril, da krasnih, a nam zelo sovražnih Čerkesek srca nijso prezaklenjena. V ognjenem oku te duše, katera mi je ljubeznjivo pomogla, pokazala se je očito — usmi-ljenost z menoj, ki sem menda v pričo nje umiral in le zdaj pa zdaj vzdilinil, ter pričal, da brž ko brž izdihnem svojo dušo. Blagoslav-
poslancev je volila s 305 (izmed 327) glasovi za predsednika Kolomana Ghycya.
Vnanje države.
O ustaji v llosni in Krccsovini
ni veliko novih važnejših poročil. Nekaj jih je pa vendar in iz teh je razvidno, da se ustaja širi, čeravno ji je po oficijoznih listih in turških poročilih že davno odklenkalo. Tu priobčimo nekaj novejših telegramov.
Iz Beligrada „Pol" 3. t. m. Pet sto srbskih prostovoljcev, ki so planili čez Ložnico in Zvornik v Bosnijo, požgavši več turških stražnic, vjelo je polek Turčinov, ki so mejo stražili. Vsa dežela med Drino, Spreco in Savo se je vzdignila.
Iz Zadra ,,Obzoru" 2. t. m. Črnagora bo na vsak uačiu stopila v boj. „Polit. Kor." tedaj laže. Ustaja se živo vzdiguje, pa bi bolj napredovala, da imajo ustajniki skušenih vodij in v vodstvu edinost. Pri Nevesinji je padlo 25 ustajnikov, Turkov pa 500, ranjenih mnogo več. Nevesinjski trg vzet po ustajnikih. Okoli Nikšiča hud boj. (Po poznejših poročilih so bili Turki tudi tu tepeni.)
V	Bosniji nagaja Turkom zlasti pop Žarko, čegar četa je od 500 narastla na 1200 mož. „Korespz." ima o tem sledeči telegram od -1. t. m.'. Včeraj so ustajnik pod vodstvom popa Žarka vzeli turški tabor pri Majevici." Tedaj tudi v Bosniji punt ni pogašen.
V	nedeljo so se imeli suiti v Mostaru poslanci posredovalnih moči. Pogajanje ima dovolj podlage, ker je več krajev v ustajuiških rokah. Le krog Trebinj so Turki napredovali, ker ustajniki brez svojih vodij nijso hoteli se spuščati v boj ž njimi. Vodje pa so imeli tisti čas medsebojni pogovor v Kosierovem. O H u b m a j e r j i poročamo na drugem mestu.
Iz Zadra „Primorcu" 3. t. m. Ustajniki so pridobili še tri trdnjave, 30 konj in 100 pušek. Pri Nikšici mrtvih, ranjenih in zajetih Turkov sila.
Pri dogovoru v Kosierovem so ustajniki izdali sledeči oklic:
„1. Rajši zgubimo premoženje in življenje, žene in otroke, sploh vse z vsem, ko biti pod turškim gospodstvom hujše od živine, tlačeni, slačeni in zadrževani v človeškem napredku in omikanji.
2.	Hočemo popolno samostojnost Ercego-vine in Bosnije in onim delom, ki se ji drže.
3.	Iločemo na tej zemlji v enakopravnosti
in složnosti s svojimi brati inohatnedanske vere sami dajati si postave, sami se oskrbovati, pod vladarjem, ki ni z naše srede, marveč pod knezom, naj bo iz kake nemške, ruske ali avstrijske rodovine ali iz ktere koli krščanske dinastije.
4.	Viši nadvladi turški bomo pripustili veljavo prav tako, kakor Črnagora, Srbija Ru-munija ali Egipčansko, in smo pripravljeni Turčiji plačevati tudi primeren tribut.
5.	Prevzeti hočemo tudi primeren del turškega državnega dolga s plačevanjem obresti in amortizacijo vred."
Izvirni dopisi.
Iz Ij j uhlja ne, 7. sept. Velikanska so bila v nedeljo opravila o posvečevanji novega mil. kneza in škofa. Pridržavši si bolj natanek po-popis, bodi danes samo ob kratkem omenjeno, da je bilo ljudstva in dohovstva silo veliko, vreme najvgoduiše in vse se je vršilo v najlepšem redu. Po V,9 je bila stolne cerkve zakristija polna duhovstva in ob 9 so vsi šli v slovesnemu obhodu skoz stolno cerkev, ki je bila vsa ozališana, v škofijo po prečastitljive škofe. Sli so v naslednjem redu: Redovno duhovstvo, kapitelski križ, bogoslovci, duhovni pomočniki, kurati, lokalisti, fajmoštri, kateheti iu profesorji očitnih šol, vodniki malega in velikega semenišča, bogoslovski profesorji, dekani, novomeški kapitel, častni kanoniki in po-slednjiČ korarji stolne cerkve.
Više duhovstvo je* bilo med opravilom v prezbiteriji, niže pa pod kuplo v klopeh, ki so bile nalašč t je postavljene. Bilo je vsega duhovstva čez poldrugi sto. Po posvečevanji je precej nasledovalo vmestovanje novega višega pastirja. Nato so dosedanji prečastiti kapitelski vikarij mil. gosp. Jožef Zupan s tehtnim latinskim govorom pozdravili novega škofa v imenu njih duhovstva iu vernikov. Omenili so prehudih in sv. cerkvi nasprotnih sedanjih okoliščin, v kterih je višemu cerkvenemu pastirju trikrat teže kakor sicer škofovske dolžnosti spolnovati; kazali so torej na svitli zvezdi na slovenskem obnebji, na škofa Tomaža Hrena in na Martina Slomšeka, ki sta srčno se bojevala za pravice sv. cerkve, in pristavili so, kako goreče voši duhovstvo naše lepe škofije, da bi njih Milost ti zvezdi spremljali, in duhovstvo bode v ta namen k Bogu molilo
Ijal sem svojo osodo, katera je, da-si je bila kruta, vendar-le ozirala se v bodočest in naproti hitela boljšim dnevom.
Mirno počivanje v toplem koti in sen, ki mi je kazal radostne domače obraze, — to oboje me je oživilo. Zjutraj sem bil srečen tako, da svoje sreče do cela ni umeti nijsem mogel. O svojih radostnih mislih bi bil skoro zopet zablodil v žrelo novej nesreči. Vprašali so me, kedo sem, ali sem prostak ali čestnik. Vsled samega strahu, da bi ne terjali preveč novcev od mene, če pravico povem, dejal sem jim, da sem prostak; ali nijso mi hoteli verovati, in po razgovoru dveh Čerkesovih sinov sem spoznal, da je eden njiju k svojemu in mojemu znancu — k Iki! — odšel, zato da bi ga pripeljal, da me on povpraša, kedo sem, ker, kar so trdili, pozna vse Ruse. Novo nesrečo sem videl pred seboj, a slutil sem, da se Ika oglasi kar meni in da je moja poguba neogibna. Srčilo me je le še to, da bi zopet pobegnil. Pa stražili so me tako varno, da ni dvakrat nijsem mogel nikamor stopiti, da mi ne bi bili za petami. Beg je tedaj bil nemogoč. Sreča pa, da je Čerkcsov sin na poti se
| premislil, ka bi utegnolo biti nevarno, če kedo zve, da sem jaz pod njih streho, splaval bi po vodi dober plen. Ko je bil prišel nazaj, dejal je, da Ike nij domä. Umel sem lisijaškega čerkesa in upokojil se, a svojega stanu nijsem izdal. V tem mi Čerkes ukaže, naj pišem v trdnjavo, in dal mi je kos papirja, namesti „iugousta" in peresa pa ogelj. S tem listom sta sina odšla na pot, jaz pa sem ostal v oči-nej stražnji. Druzega dne se vrne eden njiju, pustil je brata za poroka v trdnjavi in prinesel polovico odkupnine. Zvečer tistega dne sem uže bil mej svojimi. ... Stoprv dolgo pozneje sem zvedel, da so mojega tovariša o begu zalotili Čerkesi, po nekolikem časi pa, da so ga domačinje odkupili, ter je vruil se v svojo domovino."
Poročnik B ... n je dogovoril. Še sem bil zamaknjen v misli, a naglo se ozrem okrog sebe in zagledam, da smo že na bregu reke Kubana — in da le ozek most čez derečo reko deli nas od Ruske. Kar gorelo mi je srce vsled same radosti, ker sem prihajal v domovino; ločila sva se s poročnikom, a Bog zna, ali se bodeva še kedaj videla, ali ne.
novemu škofu za živo vero, djansko ljubezen, nepretresljivo zvestobo do skale, na ktero je Kristus postavil sv. cerkev, to je, do apostolskega sedeža, pa za zaupanje v pomoč Matere božje — Marije, patrona vesoljne cerkve — sv. Jožefa, patrona Kranjcev ss. Mohorja in Fortunata, sv. Nikolaja — patrona stolne cerkve, in svojega lastnega patrona sv. J&ieza Zlatousta. Vošili so torej, da bi še veliko veliko let svojo čedo tako vladali, da bi mogli enkrat večnemu Sodniku reči: „Gospod, nobe-benega teh nisem zgubil, ktere si mi bil izročil."
Milostni škof so odgovorili, kako živo občutijo težo butare, ktero so od Boga sprejeli že enajsto uro svojega življenja- ter si bodo z vsimi močmi prizadevali svojo nalogo v resnici spolnovati z božjo pomočjo, s pomočjo iu na prošnjo sv. patronov, pa tudi s pomočjo svojih častitih bratov, preč. gg. kanonikov in druzih svetovalcev, dekanov, profesorjev in učenikov mladine, dušnih pastirjev itd. Ne le zanje same (škofa) je ta butara, ta dolžnost, pa tudi odgovornost pred Bogom težka, ampak tudi za vse skupaj. Zato naj vsi delajo z Njimi. In y ta namen so svoj precej dolgi odgovor končali s škofovim blagoslovom do pričujočih.
Vsi duhovni so bili potem dopušeni k po-ljubljeju roke, iu pričela se je procesija nazaj v škofijo.
Bilo je že blizo poldne, ko so se opravila dovršila. Bilo je potem pogostovanje v škofiji in semenišču; v škofiji kacih 60 viših osebstev, v semeniški dvorani pa blezo 97 duhovnov. Na obeh krajih so se glasile takim prilikam primerne zdravice.
Škofje tržaški, lavautinski in krški so odšli včeraj domu, nadškof goriški pa danes na Gorenjsko, kjer se bodo mudili nekoliko dni.
Iz GorcnjNkesa. 2. semtembra. (Postrežba v Bledu in Polčah.) Na velicega Šmarna dan pripeljem se s štirimi gospodiči-nami in enim tovarišem ua bledsko jezero. Na Mlinu, pred nekdaj znano gostilno, stopim raz voza in poprašam, ali bi se kaj dobilo, da bi se okrepčali opoldne. Morebiti, a ne vem kedaj, odgovori mi rumenolična, tenko prepasana natakarica po strani pogle-dovaje me, menda zato, ker je nisem nagovoril po nemški. Ko se opoldne, ko je slovesnost minula, pripeljemo nazaj z otoka, popraša ena spremljevalek mojih na novo, ali bi sedaj nemara kaj bilo. Toda zvedila je le, da ue dobimo nič, ker se že nismo oglasili dan preje. Na to ukažem napreči in peljemo se na uno stran jezera v Grad v znano krčmo k —. Kakor hitro nas gostilničar zagleda, maje nam z glavo nasproti. Jaz pa ne zgubim poguma ter ga vprašam, ali bi se ne dobilo kaj gor-kega pod streho njegovo za nas. Nobene reči vam ne morem dati, pravi mi; in se koče od-daliti. Počakajte no, pokličem ga nazaj, ali bi vam ne bilo mogoče, da bi nam kaj skuhali ali spekli, saj nočemo veliko, če mesa nimate, saj vam skačejo piščeta po dvorišči, saj nočemo zastonj. Čakamo tudi eno, dve, če treba tudi tri ure. Z besedami, grem prašat, se v kuhinjo zgubi, a kmalo pride nazaj in nam pove, da ne bo nič. Tudi prošnja spremljevalek mojih za mehko kuhana jajca, bila je odbita. Med tem ko pijem jaz maselc kislega vina, ki sem si ga dal prinesti, ker se mi je grlo od dolge mešetarije že sušilo, priberačile so tako rekoč ženske vsaka škedelico kave, ki je pa po duhu soditi morala imeti močen okus po korenju in rži in drugih gorenjskih pridelkih. Zapustivši osornega gostilničarja peljem se v Poljče. Ljudij je tu vse mrgolelo, bilo jih je
več kot v kteri si bodi gostilni na jezeru. Upanje, kaj dobiti, skrčilo se nam je tudi tu do malega. Toda tamošnji gostilničar, g. Šturm, primota se nam nasproti, pozdravi nas vljudno in z voza pomagaje nam, praša, kaj bi nam bilo po všeči, naštevajo nam dolgo vrsto pripravljenih jedi. Hitro si zberemo, kar se je kteremu bolj prilegalo, in rešeni smo bili prisiljenega posta. Jedi so bile okusne, vino in pivo dobro, postrežba izvrstna, in kar je za marsikoga najimenitneje, račun — kristijansk.
Jasno mi je sedaj, zakaj obiskovalcev vedno še pičlo prihaja v tako lep, da, čaroben blejski kraj. Osornost gostilničarjev je temu kriva. Ne bom tajil, da so na Bledu še možje stare korenine, ki bi postregli radi, če tudi brez galanterije, a oni so, kakor se kaže, zlezli popolnoma pod oblast ženstva, ktero je to „bolezen", ki bi ji po slovenski najbolje rekli „kljubovanje", nalezlo od nemških grofic in gospa prostih, kterih največje veselje je može svoje natezati na kolo potrpežljivosti. Dokler se tu okoliščine ne spremene, in sicer popolnoma ne spremene, Bled nima pričakovati boljših časov. Gostilničarji blejski naj nikar ne mislijo, da bodo privabili veliko gostov, če si dajo suknje delati na „škrice", če jemljo v službo natakarice z medenimi glavniki v nazaj razčesanih laseh. To bi dosegla v ponos dežele naše in prid samim le priljudnost in postrežba, ktere bi pa tu s svetilnico zastonj iskal. Svetujem pa vsakemu, ki se misli podati v Bled in noče z denarjem v žepu stradati, da posnema romarje Štajarce in si naloži v naramni žakelj brešnja dovolj, potem si bo vsaj ogledal okolico lehko, ne da bi mu kruleči želodec obračal oči osornih domačinov iu tujezemskih veljakov na-se.
Sz Škoci.jsitiu na Dolenjskem, 3. septembra. Slovesnost, ki se je bila preteklo nedeljo v tukajšnje farni cerkvi zaradi prenovljenega veli ce ga alta rja napravila, po kazala je veliko gorečnost iu navdušenost ljudi za olepšanje hiše božje, ki me sili priznavati, da ljudstvo ni še povsod sprideno, da ni še povsod okuženo od liberalnih načel, kterim je vse drugo potrebnejši in važnejši nego skrb in veselje do cerkva, da se še ni nalezlo duha onih širokoustnežev, kterim je celo v posmeh, ako kdo cerkvi kaj podari. Se ve, da nikjer pšenica brez plevela ne raste, in gotovo tudi pri nas to delovanje vsim ni po volji, vendar se iz obilnih darov, ki se za cerkev nabirajo, lahko sklepa, da je večina še nepopačena in da se je nad njo marsikateri motil zaradi cerkve, ki je stala prej kakor hiša brez hišnega gospodarja. Tudi vrli gospod župnik, ki so pred devetimi mesci prvič v farno cerkev stopili, bili so menda pri prvem pogledu tužno ginjeni, pa sedaj so se že gotovo prepričali, da klic njihov do milosrčnih farmanov ni bil brez sadu. Kajti v kratkem času, kar so pri nas, prekrili so cerkev, pobelili jo znotraj in zunaj, prenovljen je veliki altar in pogodili so se s kiparjem Oblak-om, ki je jako dober in pošten delavec, tudi za stranske altarje, pri-žnico in krstni kamen, ki bodo tudi kmalo dovršeni. Nabrali so koj prve dni 500 goldinarjev za križevi pot, iu pri zadnej gori omenjeni slovesnosti dobili so blizo 200 goldinarjev v dar, dasiravno je menda kdo mislil, da jih ne bode čez 40. Vse staro iu mlado je vrelo okoli altarja in vsak je podaril po svoji moči. V lep izgled vsim je zdravnik g. Varaun, ki se ni sramoval, kakor nekteri oholi bogatini, iti okoli altarja, na kterega je položil lep dar, 50 gld. Toraj se Vam, gospod župnik, ni treba bati težav, in ne poslušati glasu onih, ki Vam
pogum pobirajo, marveč pripričani bodite, da ljudstvo ni še svojih src do cerkva zaprlo in je še vedno vneto za vzvišanje časti božje, ter je že veliko podarilo in bode še. Torej pogum in naprej!
■ k ViiiavNke oliolie»', 3. sept. (Šola, 3 d n i v p r e p a d u.) Kakor je nedavno „Slovenec" v opazki: „Najvišja potenca dokazovanja" omenil, je dokazoval „Narod" v nekem dopisu iz Notranjskega izvrstnost nove šole, rekoč: ,,Da bi bila sedanja šola slabša, kakor prej, ko je bila namreč še bolj v rokah duhovščine, tega nam ne boste dokazali, če se magari na glavo postavite." Temu prečudnemu dokazovanju nasprot, hočem jaz navesti drugi dokaz, da se ne bo treba na glavo postavljati. Bilo je po zimi, ko sem nekega učitelja, o kterem sc nemore reči, da bi bil poseben privrženec duhovstva, prašal, kako je z novo šolo, kako prepričanje je on zadobil o nji in ktera šola je boljša, nova ali stara? Na te prašanja mi je odgovoril:
Skušal sem obojno, novo in staro šolo, pa p r i p o z n a t i moram, daje sedanja šola skoraj pod ničlo proti prejšnji, ker pred so se otroci vsaj to naučili, kar seje učilo, zdaj se p a p r i tej množici šolskih p r e d-metov ničesar ne nauče; pa kakor veš, da vsaki prodajalec svoje blago hvali, tisti še posebno, kteri ima slabo blago, zato raj moramo tudi mi novo šolo toliko bolj hvaliti i n v p i t i, kako izvrstna d a j e, k e r se sama ne h val i." To so besede skuše-nega učitelja, ktere je meni kot prijatelju in nekdanjemu sošolcu povedal pristavši, da vsa hvala nove šole je le prazen krik, kterega morajo učitelji po volji svojih nadzornikov gnati, da se kaj sliši, ker pokazati tako nimajo nič.
Nova šola je podobna grmadi, kjer je veliko dima, ognja pa malo. In zakaj to? Zato ker se v sedanji šoli veliko nepotrebnim ali manj važnim predmetom potrebniši in pogla-vitniši predmeti ljudske šole žrtvujejo in tako zanemarjajo. Tedaj „Narode"! pri tacih dokazih iz samih učiteljskih krogov se ni treba „Slovencu" na glavo postavljati.
V saboto 21. t. m. se poda neki vojak od vojaških vaj pri Postojni čez gozd domu v črni vrh pri Idriji svoje starše obiskat, in drugi dan v nedeljo popoldne zopet nazaj; pa pri Podkraju zavije že po noči po napačni poti v gozd, kjer pade v bolj kakor 10 sež-nje globoki prepad. Ako ravno so okoli tega brezdna celi teden drvarji sekali drva, vendar ni nobeden slišal njegovega vpitja; v sredo pa prinese neki pastir iz Bele svojemu gospodarju o poldne južino, kteri mu reče med južino: „Vrzi, vrzi v brezdno kak kamen, bomo slišali, kako dolgo bo padal in videli, kako globoka je jama." Pastir res pobere kamen in ga notri vrže, pa kmali zasliši mil glas rekoč: „Ne meči kamnja doli, da me ne ubiješ." Oba se prestrašita pri teh besedah, ter gresta klicat drugih drevarjev, da bi nesrečneža izlekli iz groznega prepada, Hitro pošljeje po vrvi od zvonov, ter spustijo po njih tri srčne junake v jamo, kteri najdejo nesrečneša v prav vozki votlini, do kterega se komaj splazijo, nagega čepeti. Hočejo ga na vrv navezati, pa on jih prosi, da bi ga pustili nekoliko počiti, ker je hotel ravno zaspati; pa oni ga navežejo in od zunaj stoječi ga z veliko nevarnostjo iz skalnatega brezdna potegnejo. Bil jc na pol mrtev, tako dasi ga niso upali prej prenesti v Podkraj, dokler ni bil previden s sv. zakramenti; pa
kaj bi ne bil, ker je bil prvič skoraj 3 dni brez živeža in pijače v mokrem in mrzlem prepadu, in drugič je bil ves pobit po celem životu, ter imel zlomljeno nogo in prebito če-pinjo, tako da se je vsaki čudil, da se ni ali ubil, ali pa lakote in žeje poginil. Dajo mu potem malo juhe, da bi nekoliko k sebi prišel, in še le potem ga na nosilnicah v neko hišo preneso. Prenesen v hišo, pride po majhnem zavžitku nekoliko k sebi, pa je neprenehoma klical po vodi rekoč: „Dajte mi vendar škaf vode, da se bom vsaj enkrat napil."
Kam je djal svojo vojaško obleko, ker je ni bilo zunaj in plajša tudi ne najti nikjer v jami, se ne ve; le ko se mu ježe nekoliko mešalo, je rekel, da jo je snedel. Bilo je misliti, da bo ozdravel, pa kmalo mu je postajalo vedno le slabše in v četrtek popoldne je v neznanih bolečinah v naročji svoje žalostne matere umrl.
P.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. septembra.
(Nabiranje oblačil) za uboge sirote ustaj-nikov, ki so pribežale na avstrijska tla, je kranjska vlada dovolila odboru, na čegar čelu so ljubljanski mestni svetovalci gg. Fr. Potočnik, dr. Karol Bleiweis in Vaso Petričič.
(„Laibacher Zeitung") t. j. uradni litst, je zadnjič prav debelo lagal. Pravi namreč, da so Samassovi zvonovi, ktere je Samassa na Koroško poslal, prekosili Ililzerjeve, da je vsak le one, nihče pa teh hvalil. To je laž. Ali je „Laib." poročevalec ne le gluh, ampak tudi slep, da ni slišal hvale ljudi, ne nemčurjev, ampak tistih, ki so zvonove naročili, in da ni videl množiee ljudstva, ki je šla za vozovi in pozneje vrela k sv. Petru zvonove gledat in občudovat? Če je slep in gluh, kako pa je videl tam ljudi, kjer jih res ni bilo, in slišal jih hvaliti Samassovo robo, za ktero se razen par nemčurjev in delavcev, ki so jo morali na vozove nakladati, živa duša zmenila ni? Kako se more li kdo tako debelo lagati in resnico prevračati! Za taka lažnjiva poročila ni nobenega c. kr. policaja, za nas je pa brž pri rokah. — Dalje v istem listu „Laib. Ztg." neka nemčurska usta vprašajo, kako je to, da so Samassovi zvonovi peljali se prav tiho (in aller Stille) na kolodvor, tuji pa s takim hrupom s kolovora (čuj, lažnjivi poročevalec!), in kako da za tujo robo gre denar iz dežele, ktera vedno berači za državno podporo, in da domača roba mora iti na tuje? Oh, kako otročje-naivno je tako vprašanje! Kakor da bi še nikomur ne bilo znano, zakaj naša dežela dobiva svoje zvonove z Dunajskega Novega mesta. Če je pa vprašalec res tako neveden, kakor se dela, naj mu bo tu odgovor: Samassa je zgubil zaupanje, ker 1. so njegovi zvonovi slabša roba, zvonovi slabši od llilzerjevih; temu on sam ni nikdar oporekal; 2. ker Ililzer boljšo robo ceneje daje; 3. ker je Samassa slovensko stranko poznal le, kedar je bilo treba za-njo liti zvonove, sicer pa odlikoval se na nemčurski stranki. To je odgovor na ono budalasto vprašanje. Sicer pa dela s Samassove delavnice ne morejo biti domača, ker on sam nam je tujec, ue domačin. Ililzer nam z našim denarjem ne dela nobene škode, kakor pa Samassa? Pa saj je ta reč na vse strani že dosti prerešetana in pojasnjena, škoda za vsako besedo več. Mi že vemo, kaj delamo in zakaj tako delamo. Po tem bo tudi jasno, zakaj so se Samasovi zvonovi tiho peljali na kolodvor, Hilzerjeve pa je s kolodvora spremljalo iu
čakalo jih po ulicah toliko tisuč ljudi. Zato uamreč, ker ima Ljubljana 23.000 slovenskih prebivalcev, Nemcev ia nemčurjev pa z otroci in ženstvom vred še dva tisuč skup ne spravite. Sicer pa so se Hilzerjevi zvonovi v Wien. Neustadtu gotovo ravno tako tiho peljali na kolodvor, kakor v Ljubljani Samassovi, in v kraju, za kterega so odločeni, se bodo gotovo ravno tako slovesno sprejeli, kakor šentpeterski v Ljubljani. Tako je, nič drugače ne!
(„Turškemu listu") imamo danes marsikaj povedati, ali povedali mu bomo vse le ob kratkem. Se ve, da tudi on spusti vso letos v Samassevi zadevi nabrano jezo v Ililzerjeve zvonove, o kterih sodi, predno jih je slišal. Njemu je pri zvonu vse ležeče na zunanji obliki zvona, o glasu menda nima nobenega pojma. Res je Samassa svoje zvonove lepo opilil, če pa je zvon lep od zunaj, ali je zarad tega že dober? Saj je tudi nekter človek po zunanji obliki videti možak, pa je vendar — nemčur. Tri človeku srce, pri zvonu pa glas, to velja. S tem pa ni še pritrjeno „turškemu listu", da je zunanja oblika Hilzerjevili zvonov res grša od Samassovih. Ta lije zvonove, kakor so jih lili njegovi predniki, le slabše; o kaki novi iznajdbi pri njem ni govorjenja. Opomnimo le na nove patentirane grebene ali jarme Hilzerjevili zvonov, kterih prednosti pred starimi Samassovimi so očividne. Vse druge prednosti llilzerjevih zvonov so bile dokazane v „Novični" prilogi „Ein Wort zur Abwehr", na ktero nemčurji niso vedeli z drugim odgovoriti, ko z razsajanjem v „turškem listu", Samassa sam pa je omolknil. Tedaj o tem le še par besedi. „Turški list" se predrzne trditi, da bi bili Šentpeterčani od Samasse dobili zvonove za 300 gold. ceneje, namreč po 80 gold. cent. Verjamemo. Sila kola lomi.
V	Kranji jih je bil ponujal celo po 70 gold., ali Kranjčani so, spominjaje se zvona na Primskovem, rekli: „če je že po 95 gold. cent take zvonove lil, kaki bi še le bili po 70 gold. cent" — iu so naročili svoje zvonove pri Hilzerju, od kterega po pravici pričakujejo prav dobrega blaga. O šentpeterskih zvonovih bomo obširneje poročali, kedar bodo v zvoniku peli. kjer se bo slišal polni iu čisti glas; slišali smo jih že pri tleli in ko bi bili v svoji sodbi tako nagli, kakor „turški list", bi zdaj že nastavili trombo na usta in zatrobili slavo, Toda mi čakamo razsodbe ljudi, ker dobra roba se sama hvali.
V	isti številki „turškega lista" se nahaja zasmehovanje gospoda Hubmajerja prav po judovsko-drzni navadi. Pripoveduje se z nekako zadovoljnostjo najprej, da je mrtev ali vjet, pozneje pa, da se mu je posrečilo turškim kroglam odnesti zdrave pete, koje storil svoje zadnje junaško dejanje (Heldenthat). Ta „heldenthat1', kakor „turški list" imenuje ne-ustrašenost Ilubmajerjevo, je bilo to-le: Oblegal je trdnjavico Drino s kakimi 50 ustajniki, a ko je došla velika četa Turkov, se mu je bolje zdelo umakniti se, kakor razpostavljati se turškim kroglam po nepotrebnem. Umaknil se je, a ponoči se splazil s 30 funti dinamit-nih patronov (ali smodnika) k trdnjavi nazaj, splezal na stolp in spustil svojo pezo v trdnjavo, da bi v zrak zletela. Ali predno se je to zgodilo, so ga turške straže zapazile iu za njim poslale celo točo krogel, kterih ga pa nobena zadela ni. Pri vojakih velja tak čin za pravo junaštvo, ki se pripoznava z zlatim križcem, „turškemu listu" pa je predmet za posmehovanje. Se ve, ljudje, ki so renegati postavši zgubili vse čednosti, ne morejo imeti nobenega blazega čutja v sebi, oni se morejo
za kako blago, vzvišeno reč ravno tako malo navdušiti, kakor pes za umetno godbo. In taka golazen se redi pri nas večidel od denarja, ki ga ljudstvo v davkarijo nosi!... Slovenci smo res potrpežljiv narod.......
Razne reči.
—	Iz Novega mesta se nam piše: V naši okolici so 29. avg. zjutraj v postelji našli ubitega človeka. Niso še našli morilca, ki je — kakor dejanje kaže — eden tistih liberalnih junakov, ki se ne boje ne Roga, ne hudiča, ne briča. Liberalizem gre v krvavo cvetje! — 31. avg. je cigansko krdelo pred mestom iz srboritosti napadlo mirne kmete, gredoče s sejma. Kri je tekla. Kmet jih mora zastonj preživiti, te potepuhe; in za to je še tepen. Radovedni smo, kako kaznujejo cigane. Da v ječah spe na dobrih posteljah, ko odzunaj na mokrih, mrzlih tleh. IIa! to je kazen! — Nek drug si je pomogel v ječo, da je žandarju razbil skoro vso glavo.
—	Huda ura. Od sv. Petra pri Mariboru se nem piše: „V sredo 1. t. m. je bila pri nas popoldne prav huda ura. Neki mož iz fare sv. Martina je s svojo ženo vejnik vezal. Da bi se dežu ubranil, stopi pod neko vrbo; pa strela v tisto udari- in zadene moža. Nekoliko časa je sicer še živel, pa žena nazoča mu ni znala hitro k pomoči biti in moral je revež umreti. Kdaj si bodo vendar naši ljudje zapomnili, da j e o b h u d i uri nevarno pod drevesa hoditi. — V fari sv. Barbare je tudi nekoliko toča se pokazala, vendar ni veliko škodovala. —
—	Zemljevid Bosne, Ercegovine, Čino-gore in Srbije izdal je g. Jordan na Dunaju (Meidling b. Wien), ki velja 20 kr. Tudi zemljevid, kterega je lani Matica slovenska pridjala vrlo podučni knjigi: Slovanstvo, je dober in za bralce jugoslovanske vojske rabljiv.
bomo po naročilu ravnali; pa za mesec dni imate še pravico.
č. g. A. B., kapi. v R.: Da — za letos vse plačano.
Č. g. E. I. v K. Vse pravdo 3%
Č. g. C. P. v V. Se bode zgodilo. Zmote nobene, razun nam neljube, da ste na-se obračali, kar ua Vas ni merilo.
Eksokutivno dražbe.
10.	sept. 3. Jurij Janžekovič-evo iz Lašč (410 gl.) v Metliki. — 3. Jan, Jamšek-ovo iz Lože (56G gl.) v Ipavi. — 3. Matija 1'rinošiča iz Črnomlja (265 gl.) v Črnomlji. — M. Gričar-jevo iz Potoške vasi (815 gl.) v Litiji. — 2. Jan. I.užar-jevo iz Travnega dola (6G8 gl.) v Rudolfovem. — 2. Jak. Prše-jevo iz Malih Toplic (420 gl.) v Črnomlji. — 2. Marko Kostelc-evo iz Radovice (780 gl.) v Metliki. — 1. Jurij Jeriha-vo iz Prež-ganja (374 gl.) v Litiji. —
11.	sept. 3. Andr. Ilomer-jevo iz Iloma (1926 gl.). — 3. Tono Kadivo-evo iz Mal. Mengša (5854 gl.). — 3. Matej Mušič-evo iz Nasovč (4972 gl.), vse v Kamniku. — 3. Matej Cchovin-ovo iz Dolenje vasi (180 gl.) v Ipavi. — 3. Mart. Prus-ovo iz Draščie (1495 gl.) v Metliki. — 2. T. Matjažič-evo iz Tomelj (2130 gl.) v Senožečah. — 2. M. Kunčič-eve (4234 gl.) v Tržiču. — 2. Tone Vodnjal-ovo iz Studenca (1986 gl. v Senožečah.
—	2. Jan. Toman-ovo iz Kamne gorice (405 gl.) v Radoljci. — 2. Tone Tratnik-ovili dedičev (16.270 v Idriji. — 1. Matija Kikel-jevo iz Matene (160 gl.). — 1. Jan. Drezek-ovo iz Slivnice (146 gl.).
—	1. Jože Jarc-evo iz Preske (3114 gl.). — 1. Matija Peterncl-ovo iz Žleb (2469 gl ), vse v Ljubljani. — 1. Ant, Perko-vo (200 gl.) v Laščah.
—	1. Jan. Ciinkar jevo iz Polh, gradea (1895 gl ) na Vrhniki. —
Poslano.
Svojim znancem in prijateljem.
Prisiljen po svojih bližnjih mi predragih prijateljih, da moram svojo nenadno srečno doseženo petdesetletnico kakor mašnik javno obhajati, spoznavam za sveto dolžnost to tudi svojim drugim daleč raztresenim predragim znancem naznaniti, da mi, ako jim bode mogoče, s svojim prihodom tisti dan svojo staro ljubezen potrdijo. Ker mi pa ni mogoče po vseh krajih Vas posebej iskati, naj mi bo dovoljeno to naznanilo, da mislim svečanost 17. nedeljo po binkoštih, t. j., 19. septembra t. 1. obhajati. Vsem Vam prisrčno vabilo ! Da bi se pa vedel na prihod kterega zanašati, mi posebno vstrežete, ako mi vsak svoj prihod malo dni poprej prilično naznani, če mu je mogoče.
J. Grabrijan,
dekan vipavski.
Listnica opravništva.
C. g. A. K., kapi. v K.: Pozvedovali srno skoraj da povsod, pa izvedeli nikjer nič.
Č. g. J. Š., kapi. na T.: Naročeno povsod oddali; tedaj boste zaželjeno menda tudi prejeli, če še niste.
Č. g. M. , kapi. pri sv. L.: Prejeli ter
Pri J. Blmik-mli MM
v 3^jnl>l jixiii
se ravno tiska in bo prihodnji teden na prodaj:
„Velika In Mala'-
PRATIKA
za prestopno leto 1876.
Na svitlo dala c. kr. kmetijska družba Kranjska.
Izdelana je z največjo skrbljivostjo, tiskana lično in druga pola velike Pratike obsega razun gospodarskih stvari primere stare mere in vage z novo tako uredjene, da se na prvi pogled lahko najde staro preračunano v novo.
Cena veliki Pratiki je 15 kr. Mali Prati k i pa 31 kr. Kdor jo kupi na debelo, jo dobi ceneje.
Dobi se tudi nemški	7l —1
Wandkalender
in velja prilepljen 21 kr., neprilepljen pa 14 kr.
Dečka
z dobrimi «pričali o dovršeni spodnji realki sprejme za učenca ali praktikanta
France Ks. Souvan
(69*- 1)	v Ljubljani.