C]u6QansRi Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izlinjn vsnk dnn razen nedelj in praznikov ob 5. uri 7,veter.
Urednlitvo In upravnlitvo: Kolodvoriko r.lioo Itov. 16. — Z urednikom 10 moro govoriti vsak dan od n. do 18. uro. — Bokoplti tu no rraiSaJo. — Inaerntl: Sa«titopna potlt-vrit* 4 kr., pri *e6kratnom pona. 'ianjl dajo ao popmt — Velja ia Ljubljano v upravnlitvn: la oolo loto e gld., ta pol lota 8 gld., >a četrt lota 1 gld. 60 kr., na me»oo 60 kr., poilljatev na dom »olja mo>o6no a kr. toč. Po poiti volj« aa oolo
loto 10 gl., ca pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in ca Jodoi: moaoo 85 kr.
Štev. 293.	V	Ljubljani	v	sredo, 28. decembra 1885.	Tečaj II.
V	Ljubljani, 23. decembra.
Odkar so se izvršile volitve v novi angleški Parlament, od tedaj bavijo se skoro vsi listi neprestano z ugibanjem, kako bode postopal v bodočnosti bivši angleški premier Gladstone, se li Pogodi s Parnellovci, izpolni njihove želje po avtonomiji Irske in lastnem parlamentu, da tako dobi njegova stranka zopet večino. Nekateri listi so uže z vso gotovostjo zatrjevali, da je Gladstone °bljubil Parnellovcem jim izpolniti vse želje gledd lrsl*e. Da take vesti vznemirjajo Angleško, je go-^0. Čudno pa je to, da te Gladstonove koncesije niso osupnile samo konservativcev, marveč ce16 večino liberalcev, in tudi v Irski se čudijo nenadni Gladstonovi izredni prijaznosti. Res, da se Gladstonu ne more odrekati, da se je vse svoje življenje potezal za svobodo Irske, a tolike darež-Ijivosti s svobodo ni še pokazal nikdar prej. Kaj ga neki zdaj priganja k temu? Se li boji smrti, predno dovrši svojo svobodomiselno delo gled6 Irske ali pa se mu zdi kramarski duh angleških liberalcev preomahljiv, da bi namreč danes obljubili, a čez kratko zopet pozabili. Gladstone hoče uporabiti razburjenost, katera še vlada vsled volitev.
Gladstonova svobodomiselnost pa je našla kaj malo prijateljev. V Irski so celd zmerni elementi, Orangisti, presenečeni z Gladstonovo preobilo mero liberalizma in koncesij. „Staudard“ objavil je uže vse točke Gladstonove pomirljive politike; Gladstone je preklical to vest ter se sklicaval na svoj govor, katerega je govoril v Edinburgu, kjer je
skoro ravno nasprotno zatrjeval. Navzlic temu preklicu bavijo se vsi angleški listi zelč obširno z irskim vprašanjem; posebni irski parlament ne da jim priti do miru. Pet točk se posebno poudarja. Bodoči parlament v Dublinu odločeval bode popolnoma prosto o irskih zadevah, tako da bode te sklepe mogla uničiti samo kraljeva beseda, če bode to nasvetovalo angleško ministerstvo.
Sicer pa se bodo irski poslanci udeleževali kakor prej državnega zakonodavstva v Westmin-stru. Policijska uprava pride Ircem v roke, pri čemer bodo se ve da prevzeli dolžnost, da varujejo toliko sovražene zemljiške posestnike. Pogodba med Gladstonom in Parnollom sega baje celd tako daleč, da se uresniči Parnellov posebno priljubljen načrt o irski varstveni carini proti Angleški.
Irsko vprašanje je zdaj na dnevnem redu v Angleški, in to vprašanje ne bode se moglo kar tako brezobzirno zopet odstaviti z dnevnega reda. Irska narodna stranka priborila si je v parlamentarnem življenji uže toliko pomena in moči, da se ne more, ne sme več prezirati; vsak pameten državnik mora z njo računiti, če neče uže naprej prepričati se o nevspešnosti njegovih naporov. Irska narodna stranka pridobila si je pri zadnjih volitvah v novi irski parlament toliko poslancev, da njihovi glasovi odločujejo o angleški politiki, o političnem položaji Velike Britanije. Obe stranki angleškega parlamenta poganjate se za prijaznost Parnellovcev, kajti le njihovi glasovi odločujejo parlamentarno zmago ali poraz. Se vč da sta pri tem lovu za prijaznostjo Parnellovcev obe stranki nekako sramežljivi, kajti zveza z Irci velja še
Listek.
Baron in njegova kuharica.
(Iz francoščine prevel -o-c.)
(Konec.)
Nesrečno mlado dekle je bilo v veliki zadregi iu ni znalo, kaj hoče reči, kaj početi. Z jedne strani postati bi imela čislana, ponosna gospa, vozila bi se v kočiji na sprehod, imela vsega v °bilji kar zamore dati bogastvo in razkošnost, in in kar se jej je dozdevalo še posebno vabljivo, je bilo to, da jo bodo njene prijateljice in sorodniki zavidali. Z druge strani jej je pa bilo žugano, da bode sramotno odpuščena brez spričevala, kar se j® v tedanjih časih smatralo mnogo resnejše nego sedaj, kajti služabniki niso bili tako redki, nego danes. V sredi med vsemi temi okolnostmi in premisleki, bila je pa še jedna druga oseba, nek sluga v štacuni za dišave, od katerega si je dala dvoriti in kateremu bo treba dati slovo, če se Poroči s svojim gospodarjem. Nikoli še nobena kuharica n> bila v enakih škripcih.
„Tedaj!“ zakliče v tem trenotku sir Henry obrnivši oči od ure na mlado dekle, ki je stalo nepremično, držeč konec predpasnika pred očmi, »pet. minut je preteklo! Kaj je s teboj?"
Uboga Sarah! Kako nesrečna si zaradi njegovega nagnenja do tebe. Pozabila si vse svoje obljube, vse prisege!
»Pokorna sem vam, sir Henry“, odgovori ihteča Sarah in pade na koleni. „Vse bodem storila, kar mi ukažete.... toda hudo, zelo hudo je za me, ubogo dekle to iznenadenje.“ Iu znova pričela je ihteti.
„Hočeš tedaj postati lady Gumbletou?" vpraša odločno baronet. „Dobro! Vstani, bodi pametno dekle in obriši si oči. Ni ti pač treba pretakati solz zaradi tega. Pojdi danes še zadnjikrat v kuhinjo ; jutri zvedela bodeš moje nakane." Odšla je. Bila pa je ves dan v tako obupnem stanji, da so skoro vsi drugi domači služabniki bili neprijetno izneuadeni.
Nekaj posebnega se je moralo zgoditi, toda kaj ?
Ko je drugi dan sir Heury naznanil služinčadi, da se bo poročil z Saro, bilo je kakor bi bila udarila strela v vso družino.
Strežnik in oskrbnica izstopila sta takoj iz službe. Dve sobarici storili sta ravno tako, rekoč, da ne-marete biti pokorni taki osebi, in tudi dva druga slugi.
Sir Henry odpustil je vso osebje iz službe, plačal jim za jeden mesec plačo ter jim zabičil, naj se ne prikažejo več v njegovi hiši.
vedno za sramoto in greh. Konservativci so posebno varujejo pokazati svojo potrebo po Par-nellovcih; dasi zelo potrebujejo njihovo potrebo, vender še zdaj niso pokazali, da bi za prijateljstvo hoteli dati kake koncesije gledš Irske. Do zdaj držali so se konservativci kousekventno svoje stare politike, da zabranjujejo na vsak način vsako odločitev Irske od Angleške; konservativci so v svojih zastarelih nazorih tako trdovratni, da rajši ravnajo z Irsko kakor z odkritim sovražnikom, nego da bi jej dovolili samosvojnost.
Vlada do zdaj že ni pokazala, kako se hoče obnašati nasproti temu vprašanju, toda dolgo se ne bode mogla več zdrževati s svojim izrekom; ko se snide parlament, tedaj se bode moralo tudi o tem vprašanji razpravljati ter se tudi konečno rešiti, kajti irski glasovi odločilni so za parlamentarno zmago ali poraz. Želeti bi uže bilo, da se vender reši tako kočljivo irsko vprašanje ter se Irski dovoli toliko samosvojnosti, kolikor je to možno brez odškodovanja državne celokupnosti.
Govor posl. dr. Papeža
o zadevi dolenjske železnice.
(Govoril v dež. zboru dnž 22. decembra.)
Slavni zbor! Nikar ne mislite, da bodem ponavljal razgovore o dolenjski železnici, kakor se je razgovar-jalo tukaj uže 20 let. Mi Dolenjci nočemo več govorjenja, tega je uže odveč, tega smo se naveličali; časi so se predrugačili, sedaj pričakujemo nujna dejanja. Ako vlada hoče kaj odločnega ukreniti, bode ona, to mislim, sedaj gotovo ukrenila, ko ima železnica veliko
Osem dni potem poročil se je sir Henry, za-dobivši posebno dovoljenje, v navzočnosti mnogih prič v cerkvi Saint-James.
črnec Cuff^e bil mu je tovariš.
Sarah Jones bila je konečno zalo dekle, daBi tudi se jej je videlo, da je kmetsko dekle. Bila je oblečena v krasni beli opravi, ki je bila v slabem razmerji z njeno navadno obleko od ka-tuna.
Sir Henry bil je po izreku cerkovnika resen in miren.
Storil je bil sklep — ali moder ali ne — in izvršil ga je.
Vest o tej neprimerni poroki raznesla se je bila bliskoma med plemstvom, in kdor je mogel, bil je navzoč v cerkvi. Gledali so izza cerkvenih klopi, šepetali si na ušesa, posmehovali se ter se veli tako, da se ni zlagalo s svetim krajem.
Sir Henrya in Saro vezala je odslej vez, veljavna pred Bogom in ljudmi, iu nekatere posledice te zveze zapazile so se takoj.
Prejšnji njen zaročenec, štacunski pomočnik, odškodovan je bil za zgubo Sare s znatno svoto, da je takoj začel kupčijo na svoje — sploh premagane so bile vse ovire. Govoreč o nji dejal je tilozofično:
Moravski deželni zbor je zaključil svoje zasedanje. V jedni zadnjih sej potrdil je izvolitev namestnika Schonborna. Kakor znano, so liberalci dolgo časa skušali preprečiti potrditev te volitve
Gališki deželni zbor sklenil je vlansko leto upeljati neko spremembo domovinske pravice Vlada pa je zdaj naznanila deželnemu odboru, da bi ne bilo primerno zakon o domovinski pravici tako spremeniti, da bi moral oni, kdor hoče dobiti domovinsko pravico, delj časa bivati v jednem kraji. — Najvažnejše priloge pridejo še le po Božiči na vrsto. Deželni zbor zboroval bode toliko časa, da se otvori državni zbor.
Hrvatska središčna stranka pričela se je v slednjem času živahno gibati; te dni imela je klubovo sejo, pri kateri se je posvetovalo o organizaciji stranke. Vodji stranke sta grof Sermage in baron Živkovič. Ta stranka bo tudi izdavala po novem letu poseben list z naslovom „Agramer Tagblatt". Čudno je, da bode iskala s tem nemških čitateljev.
Tuje dežele.
Nemški cesar Viljem zahvalil se je papežu a njegovo hitro in nepristransko posredovanje pri šitvi Karolinškega 'sprašanjET Kakor se vidi, ada zdaj med Vatikanom in Nemčijo najboljše zmerje.
V tem ko nam dohaje z jedne strani poročilo, da se je med Srbijo in Bolgarijo sklenilo premirje, poroča se iz_Belgrada, da se je večja igputacija, sestoječa iz odličnih meščanov, podala b kralju, da ga zaprosi, naj nadaljuje vojsko. Nu, kralj se pač ne bode oziral na želje teh vročekrvnih glavic, vedoč, da mu vojska ne more prinesti koristij.
Položaj na jugu se je po polnem pojasnil. Med Srbijo in Bolgarijo sklenilo se je do 1. mar-cija trajajoče premirje; obojestranske čete uže zapuščajo ozemlje. Imenovali so se od obeh stranij tudi uže pooblaščenci, kateri se bodo pogajali o določbah miru. Tako se bode razmotala mirno vsa kočljiva zadeva, in na Balkanu zagotovi se zopet za delj časa mir.
V Carigradu z nezadovoljstvom in bojaznijo opazujejo neprestano oboroževanje Grčije. Turčija namerava od Grčije zahtevati zopet pojasnil. V kratkem poda se turšk poslanik v Atene.
Razne vesti.
—	(Usodepolen prstan.) Prancosk časnik pripoveduje sledečo dogodbico: Don Alfonzo podaril jo svoji prvi soprogi med drugimi stvarmi tudi prstan s krasnim biserom, obdanim z'dijamanti. Kraljica Mercedes nosila ga je do smrti. Potem ga je dal Don Alfonzo svoji sestri, kraljevičini Eilarji, ki se tudi ni
nikdar od njega ločila. Po njeni smrti Ufifiil ga j® mladi	v gp<%in\ft»yObe umrli. Kraljica Kristina,,
ki je dobila prstan od svojegaTlmrlega soproga, premišljala je dolgo, če bi ga nataknila na prst ali če bi ga spravila v skrinjico za drago kamenje. Nazadnjo se je odločila za slednjo. Ko se je o tej stvari na ma"//( dridskem dvoru govorilo, menil je Šaljivec, da bi kra-( > ljica bolje storila, ako bi ga poslala Don Carlosu.) v Zopet drugi je dejal, da bi ga pretendent takoj nesel v zastavnico in bi prstan tedaj 110 imol zažoljenoga uspeha.
— (Zima na Laškem.) Iz Genove se poroča, da jo lotos nekatero dni sem po vsom Laškem tak mraz, da so iednakega ne spominjajo. Sovorno od Ape-nin v nižavi reko Pad ostane termometer tudi o pol-danskili urah pod ničlo. Na obrežji Ligurijskom, ki slovi zaradi ugodnega podnebja, imajo lotos dokaj snega in lodu. Po ulicah San Remiških ložal je snog cel dan, klimatični zdravilni kraj Norvi ima led užo ne-koliko dni, in tudi_v_Mosini in Kataniji v 7.nn».ji Etn« oblekla jo zemlja snežono obloko v silno začudonj*\_jta-i^ošnjih prebivalcev. Na Rivijeri, ki jo posebno v zavetji in ki oskrDujo v tem času severno krajo s cvetlicami, jo vse zmrznjeno in so no bodo mogli čuditi oni, ki s cvetlicami kupčujejo, če jih bodo nekaj dni le prav malo iz Laškega dobili.
— (Oče in sin.) Iz KUnigsberga na Pruskem se poroča: Pred nekoliko dnevi šel je usnjar iz bližnje vasi s svojim sinom, katori gimnazijo obiskujo, na lov.
V	gozdu sta jeden drugega iz oči zgubila. Kar za-gloda oče, da se v goščavi nekaj giblje. Misleč, da je lesica, namori in vstreli. V tom tronutku so začuje grozen krik. Strolec hiti na mesto in najdo tam svojoga sina z razstroljeno glavo v krvi.
— (Mirtni vonoc.) Voliko zanimanje prouzro-čila jo po celem Saksonskem pravda proti pastorju Holmu v Grosshartmannsdorfu, ki je ukazal odvzeti neki novosti mirtin venec, kojega jo po cerkvenem običaji noopra-vičeno nosila. Najprvo je bil pastor obsojen zarad raz-žaljenja časti v vseh instancah. A s tem nezadovoljen, vložil je priziv šo jodenkrat na višje sodiščo v Draž' danih, od katerega je bil sedaj oproščen.
— (Iz nov orjenjo v tiskarnici za kO' leke.) V državni tiskarnici za koleko v Madridu prišli so na sled velikanski goljufiji; izneverilo so je več milijonov. Zaprli so užo policijskega stotnika, pri ka-torem so našli koleko in druge vrednostno tiskovina* kojo so vse zapečatili.
— (Dvanajsteri r odovi i zraels k i v no V.L ||mi) so: 1.) Stari Judje: Abraham, Izak, JaEonT David itd. 2.) Novi Judje: Abrahamer, Isaaklobon« Jakobsohn. Davidsohn, Lovisohn, Mandelsohn itd-
3.) Rastlinski Judjo : Eisonkraut, Rosenbltth, Mandol-blilh, Poigolstock, Rosenstock, Rosenzwoig, Rosenkranz, Grilnzweig, Birnbaum, Buxbaum itd. 4.) Zvezdoznanski Judjo: Stom, Fixstern, Goldstern, Silberstern, Morgen-
važnost z narodno-gospedarskega stališča, razen tega pa v drugem oziru pomen za nekatere revne, akoravno najpoglavitnejše krajo na Dolenjskem, ker je vsled slabe komunikacije ta revščina nastala, da bodo imola zgradba železnice za dotične prebivalce v prvi vrsti pomen silne zgradbe, „Nothstandsbau“.
V letnem poročilu čitamo, da so tehnična dela in poizvedbe o kupčijskih zadevah tako daleč gotove, da bode na podlagi teh visoki vladi mogoče, prihodnjo leto predložiti visokemu državnemu zboru postavno predlogo gledč te železnice.
V dotični soji gospodarskega odseka pa je nam povedal povabljoni strokovnjak gospod Luckmann, kateremu so imamo zahvaliti za prav važno podatko, da tehnična dela šo niso toliko dovršena, da bi vlada mogla na to vložiti predlogo sedaj v državnem zboru. Torej gre najprej nas Dolenjcev želja na to, da bi so tehnična dela pospeševala kolikor je mogoče, da ne bode zopet ono loto voč zgubljeno, da no bode zopet za eno leto zakasneno.
Potem pa, ko bode to enkrat stvarjeno, potem upiramo mi Dolenjci vsi našo nado na naše gospode državne poslance, kateri bodo imeli priložnost pri razpravah o carinski in trgovinski zvezi z Ogorsko izdatno vplivati na to, da se enkrat omogoči zgradba dolenjske železnice v smislu današnjega predloga gospodarskega odseka, posebno da se bode načrt smatral za enotni projekt in da bi se nikakor no morda enostransko zidala — kar bi bila nesreča — samo kočevska proga.
Torej še enkrat, in, Bog daj, slednjič izrokam svoje prepričanjo in trdno upanje v imenu svojih dolenjskih volilcev, da bodo naši gospodje državni poslanci vsi za dolenjsko železnico združeni delovali kot možje jekleni, neizprosni v pravom trenotku. Za to sem tudi jaz sodeloval pri sestavljanji današnjega predloga gospodarskega odseka in priporočam ta predlog slavnemu zboru v odobrenje.
Politični pregled.
Avstrllsko-ogerska država.
V	štajerskem deželnem zboru stavil je poslanec Raič naslednji predlog: Visoki deželni zbor rači skleniti: 1.) Obvezni pouk v risanji na deželnem nižem gimnaziji v Ptuju naj se odpravi;
2.) naj se za deželni nižl gimnazij v Ptuju postavno razpiše učiteljska stolica za slovenski jezik v zvezi z latinščino in grščino ter se redno namesti. — Predlog se je zavrgel. Proti njemu glasovali so vsi Nemci, tudi konservativci.
Solnograški deželni zbor je sklenil, poslati prošnjo do vlade in do obeh zbornic drž. zbora, naj se kmalu dovrši železniška zvezna črta Solno-grada s Trstom čez Ture.
„Vrag jo vzemi 1 Sir Henry napravil je dobro kupčijo, to bode videl še le pozneje."
Medeni tedni minoli so kmalo. Sir Henry popeljal je zaročeno na svoje posestvo Gumbletou1 najel ji odgojiteljico, ki jo je poučevala v čitanji, pisanji in brenkati na klavir.
Preteklo je precej časa, predno si je Sarah pridobila potrebnih vednosti, in dasi jej je bilo na razpolago vse — uajlepše obleke in vse razkošje plemenitaške hiše, ni si mogla nikoli pridobiti finejših manir.
Sir Henry spoznal je kmalu, da je težko opustiti stare vkoreninjene navade. Uvidel je tudi kmalu, da je Sarah samosvoj značaj. Ko se je bila privadila novemu položaju in se ni več bala svoje vzgojiteljice, služabnikov in soproga, vzkipela je sem in tj& v jezi in se obnašala tako, kar se nikakor ni strinjalo z navadami dam iz boljših krogov.
Nekateri sosedje z dežele prišli bo sem in tjk iz spoštovanja do sir Henry-a na pohod, ali pa so oddali svoje vizitnice, in kakor je umevno te zveze prenehale so takoj bodi-si v Gumbletou-u ali London-u, kamor sta se poročena časih podala za malo časa. Sir Henry uveril se je bil, da mora pohajati v boljše kroge le sam. Njegova soproga ni bila sposobna za boljšo družbo, in čutil jo od
dne do dne, koliko neumnost je učinil s to poroko. Po preteku nekoliko let misliti je pričel resno na ločitev; zvršila se je tudi mirno in brez vsega hrupa. Ni iskal ni dobil pravnega uzroka za sod-nijsko ločitev j ni hotel in mogel dalje živeti s Saro. Odšle bival je v Berkeley-Square. Sarah pa je ostala na posestvih v Gumbletou, kjer se je bavila z mlekarstvom in vabila v goste sorodnike in prijatelje mladostnih let.
Sir Henry postal je zopet fant in zahajal je v poprejšnjo družbo, a dobro je čutil in tudi njegovi drugovi, da je zaigral življenje.
Več let potem umrl je sir Henry; ker ni imel lastnih potomcev, bil mu je dedič njegov bratranec, vdovi pa je ostal vžitek posestva Gumbletou. Sarah se ni dosti zmenila za zgubo svojega soproga, kajti sedaj zamogla je vsaj prosto obračati zuatne dohodke zemljišča. Podpirala je vse dobrodelne naprave in postavila je mnogo koč ubogim. Doživela je sedemdeseto leto; no pri njej niti zob časa ni oglodal robatih manir.
Lady Betty, ki je zakrivila vso nesrečo, poročena je bila z lordom Kingsburyjem. Bila je kraljica v najboljši družbi in ni je ganila nesreča, ki jo je napravila. Njen heg z lordom odpustil se jej je zaradi njegovega visokega dostojanstva in ogromne imovine
Ta vse skozi istinita povest bodi v pouk vsem mladim ljudem, da natanko preudarijo vsak korak, da konči ne omagajo pod pezo nepremišljenosti.
Pesnikov Božič.
(Po don fedru R, de Alarconu posnel A. Sušnik.)
I.
Bilo je pred mnogimi leti — star sem bil šo le sedem let Zimski večer se je mračil in ko odmolimo „Ave Maria", obrne se oče moj k meni.
„Pedro,“ dč on s povzdigneuim glasom, »danes se ti ne treba vleči v postelj s kurami, velik si uže ter smeš s svojimi stariši in večjimi brati in sestrami večerjati. Danes je božični večer!"
Nikoli ne bom pozabil, s kako radostjo so me prešinile te besede.
Jaz smem pozno spat iti!
Svoje manjše brate in sestro sem nekako prezirljivo gledal ter Bern takoj mislil, kako bom p<> sv. treh Kraljih to dogodbico, ta prvi izstop moje otročnosti pripovedaval v šoli.
II.
Večerno zvouenje v mesteci našem je bilo uže utihnilo.	■	,	.,
V	mesteci našem! Devetdeset milj od Maorma,
tisoč milj od sveta oddaljenem, v neki postranski dolini Siene Nevude!
stern itd. 5.) Rudarski Judje: Grilmvalcl, Buchwald, Hartberger, Grilnbergor, Goldbergor, Kiinigsberger, Schlossberger itd. 6.) Prirodninski Judje: Stein, Gold, fiddenaJtoin, Silberstein, Rubinstein, Diamant, Steiner, Silberer, Messinger, Kupferbrechor itd. 7.) Divji Judje: L()w, Wolf, Hirsch, Fuchs, Bilr^Hecht itd. 8.) Peresni Judje: Adler. Geier, Gans, Tauber, Strauss itd. 9) Zemljopisni Judje: Oesterroicher, Mailander, Frankfurter,^Sfiltlosujggr, Hamburger, Wienor, Borliner. Por-Gospodarstvoni Judje: Grilnfeld, Aehren-f°ld, Sonoonfeld. Bienoufold, (lorz fold, Hirschfeld, Brach-f®ld, ^osinger, Kleemann itd. 11.) Barvarski Judje: Blau, Woiss. Griln, Schwarz, Braun, Grunhut, Weiss-mann, Schwar?.manu, Golblinger, HochrOtber itd. 12.) Trgovski Judjo: Kohn, Rothschild, Loder, Engol, Spitzer, Pischor, Friedmann, Gutmanu, Floischmann, Klein, Aboles, Gross, Mayer, Kurz, Deutsch, Lange, Singer, ^'ound, Jeiteles, Pinkeles. Itzigg.	r
—	(Ljudsko Štetje v Nemčiji.) Začetkom toga mesoca vršilo so je ljudsko štotje v nemškem cesarstvu. O tej priliki pokazalo se je, da ima Be-rolin več prebivalcev, nego se se pričakovalo, namreč 1 316 882. Tedaj je Berolin sedaj po velikosti trotje mesto v Evropi; veča sta le London in Pariz. Kako silno hitro da Berolin raste, razvidi se, ako se pomisli, da je imel lota 1650 samo 6100 prebivalcev; leta 1740 narastlo je število probivalcev na 90 000, <• 1786 na 147 386, 1 1840 na 309 960, 1 1861 na 528000, 1.1871 na 825 389,1.1876 na 968 635 in pred petimi leti na 1 122 230. Jednako hitro do sedaj še nobeno drugo mosto ni rastlo. — Kar se drugih večih mest tičo, ima Monakovo 260 000, Draždane 245 515, Lipsko 170 076, Stuttgart 125 510. Augs-')Ur8 65 476 probivalcev.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) imel je včeraj sejo, katera je trajala od 10. ure dopoludne do 3. po-poludne. Seja bila je jako živahna, posebno obširen bil jo razgovor o premeščonji sodnije in davkarijo iz Za-tičine v Višnjo Goro, debato udeleževali so se posl. Hron (kot poročevalec), Šuklje, Svetec in dr. vitez Bleiwoi8-Trsteniški. Prošuja o premeščenji izročila so je s priporočilom deželni vladi. — Tudi o dolenjski želoznici bila je debata živahna; govorili so posl. vitez Gutmansthal-Benvonutti, dr. Papež, Hren, Pfeifer, Dev, dr. Dolenec; vsi govorniki potezali so se za gradnjo železnice. Potem rešilo se je več poročil deželnega odbora in prošenj. Prihodnja seja bode dne 4. januvarija ob 10. uri do-Poludne. Obširnejše poročilo priobčimo pozneje.
— (Čitalnica v Šiški) ima občni zbor dne 26 decembra t. 1. popoludne ob 3. uri. Dnevni red:
1.) Nagovor prvoraestnika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo knjižničarja. 5.) Volitev
Še vas vidim v duhu vse, vas starši, vas brate iu sestre! Velik panj tli in plapola na ognjišči, okolo kojega smo bili vsi zbrani.
V	kotu tik ognjišča sedeli ste moji stari materi, koji ste ostali čez noč pri nas, da bi predsedovali pri naši božičnici; dalje so se nahajali še okolo nas moji starši, mi otroci in posli.
Kajti pri tej rodbinski svetkovini morala je biti vkupe vsa družina, nas vse naj bi ogreval jeden in isti ogenj. Še dobro se spominam, kako so stali hlapci in na tleh čepele ali klečale dekle; spoštljivost pred njihovo gospfido jim ni pripuščala, da bi sedeli vpričo njih. Sredi med nas vlegle so se na tla mački ter so spali z obrnjenim hrbtom k ognji. Nekatere snežinke, izgubivše se v dimnik, priletele so celo na ognjišče.
Zvunaj pak je bril veter in nam pripovedoval povedke o naših ljubih na dalnjem tujem, o ubožcih, o potujočih. Oče moj in starša sestra moja brenkala sta na harfo in jaz sem ju kljub ugovarjanji spremljeval z velikim pastirskim bobnom, kojega som bil izdelal v ta namen popoludne iz razbitega vrča.
lu vse je bilo polno življenja in radosti. Prestico, štručke, povitke, bonboni, rozolija in Črešnjevec šli ho od rok v roko. Smejali in kramljali smo
odbora: a) prvoraestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6 ) Posamezni predlogi.
—	(Nesreča na železnici.) Iz Maribora so poroča, da jo v petek zvečer na južnem kolodvoru železnišk stroj povozil vojaka, katori je iz neprevidnosti šel čez tir. Vojak obležal jo takoj mrtev.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Po katerem potu moramo naše sadjarstvo povzdigniti.
Narodno - gospodarska važnost sadjarstva je uže davno poznata. Vselej in vodno so jo priporočalo kmetovalcu, tudi na to stroko kmetijstva svojo pozornost obračati, a na Kranjskoiu imeli so vsi pozivi le malo uspoha. Kakor je brati v aktih kmetijsko družbo, jo zadnja uže pred sto leti vedela ceniti gospodarsko vrednost sadjarstva in je tudi v tem zmislu delovala noter do današnjega dne. Gotovo ni kmetijske stroke,
o	kateri bi se bilo vsled incijativo kmetijske družbe toliko pisalo kot o sadjeroji in morda izvzemši živi-narstvo tudi nobena druga stroka ni toliko državnih podpor dobila bot sadjarstvo.
In pri vsem tem je naše sadjarstvo še po vsem nerazvito, iu žalostno moramo gledati na sosedne dežele, katero vsled svojega cvetočega sadjarstva množijo svojo narodno bogastvo. Kateri so pa vzroki vspevanja sadjarstva v naših sosednih deželah, posebno na Štajerskem V In kateri so vzroki, da s povzdigo sadjarstva pri nas no gre naprej ? Ne malomarnost dotičnikov, ki so bili poklicani, sadjarstvo pospeševati, ampak spoznali niso onega pota. kateri je druge sadjarske dežele dovedel do cvetočega sadjarstva.
Edino pravi pot sadjarstvo pospešiti je, kmetovalcu kakor hitro mogoče dati zadostno množino dobro izgo-jenega sadnega drevja izključljivo le tacih plemen in vrst, ki zadostujejo krajevnim (podnebnim) in kupčij-skim razmeram.
Na ta način delali so povsod, morebiti marsika-terikrat tudi nevedč, koder so danes v sadjarstvu uže napredovali.
Ali se je na Kranjskem v tem zmislu kedo kaj brigal? Nel Res se je na vse kriplje priporočalo in poučevalo, kako drevje izgojevati, a kako borno malo so je doseglo. (Je pa premislimo nepristransko ali je pa tudi kmetovalcem samim mogočo, si potrebno sadno drevje izgojiti, moramo odločno zanikati. Sadno drevo pravilno izgojiti (in le dobro izgojeno drevo je kaj vrodno) zamore le tisti, ki ima v tej zadevi velike vaje in izkušnjo. Kmetu se pa nikakor ne splača in tudi časa in prilike nima za malo število dreves si potrebno vajo in izkušnje za izgojo sadnega drevja pridobiti, ker pa dreves od drugod ne dobi, se pa raje za sadjarstvo niti ne briga. Da je to res, v izgled nam je naša dežola.
Na drugi strani je zopet res, da so se kmetovalci v nekaterih krajih kaj močno poprijeli sadjarstva, na'
na vse pretege; konečno sklenemo, da gremo k polunočnici in rano k prvi maši.
Nakrat se oglasi sredi radovanja tiho pevanje, pesen babice moje:
Božič pride,
Božič mine;
Mi tudi gremo —
A nazaj nas no bo.
Vzlic mojim mladim letom zadele so me te besede v sreč.
Bilo je probujenje iz otročjih sanj, spoznavanje, ki je daleč presegalo moje dosedanje pojme, čudna slutnja, nekak predokus grencih trpkostij
pesnikovih : bila je moja prva inspiracija................
Videl sem s čudesno razločnostjo pomembe polno usodo treh zbranih tu pokolenstev rodbine moje.
Babice moje, starši, bratje in sestre prihajali so mi kot marširajoča armada, čegar prednja straža je uže z jedno nogd v grobu, ko je ležala zadnja še v zibeli. A ta tri pokolenstva tvorila so vkupe jedno stoletje 1 In z vsemi stoletji je bilo jednako! Tudi naše bo izgiuolo kot preteklo, izginola jednako tudi bodoča!
In s proroškimi očmi zrl sem v bodočnost, a zopet je šlo tisoč Božičev v zaton, redno se ponavljaje in z njimi naše življenje, nade naše; tisoč in tisoč radostij, kojib tu zbrani ne bomo
pr. občino med Loko in Kranjem Če pa preiščemo dobičke teh sadjarskih občin, najdemo kaj slabe razmore. Obilo sadno drevje teh občin obstoji skoz in skoz iz malo vrednih sort, ki niso za nobeno kupčijo, tistih sort, ki so kaj vredne, jih je pa premalo, da bi kupca v deželo privabile. Kmetovalci znajo biti prepričani, da tudi sadni kupci pridejo v deželo, če izvedč, da je najti dovolj sadja ene in tiste sorte. Zmes iz različnih sort, čo so še tako dobro, kupec ne moro rabiti, on mora, če hoče izhajati, z eno dobro sorto cel železnični vagon napolniti.
V	tem smo odini, da moramo naše sadjarstvo povzdigniti, torej delujmo v gori navedenem smislu. Dajmo kmetovalcu uže izgojeno drevo v roke, gotovo ga bodo vsadil. Drevje izgojuje naj so v občinskih in okrajnih drevosnicah, c. kr. kmetijska družba je pa uže osnovala svojo veliko deželno drevesnico. Na ta način nam bode mogoče v kratkem času veliko sadnega drevja med kmetovalce spraviti. Vse drevje, ki so vsadi, naj bodo pa le tacih sadnih sort, ki so za dobre spoznane in ki imajo kupčijsko vrednost. Za vso Kranjsko zadostovalo nam bode morda 12 jabolčnih in 12 hru-šovih sort, in gotovo bode vsaka občina iz teh zamogla 4—6 ujej priležnib sort izbrati Na Kranjskem imamo skoro vse boljše sorte zastopane, le treba nam je po-zvedeti, kako so obnašajo, in mogoče nam bodo med dobrim najboljše izbrati.	„Novice.“
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 23. decembra. Taaffe je uže toliko okreval, da v kratkem zapusti posteljo.
Trst, 23. decembra. Na Lloydovem parniku „Trieste“ sim iz Benetk došli star delavec obolel je včeraj zjutraj na koleri, danes zjutraj pa je popolnoma ločen v bolnici umrl. Drug 251etni delavec umrl je včeraj zjutraj v bčlnici; prej bolehal je več d ni j za krčem in drisko. Sekcija ni pokazala pozitivnega rezultata.
Carigrad, 23 decembra. Muktar paša odpotoval je zvečer v Egipet.
Darmstadt, 22 decembra. Princ Aleksander Hessenski dobil je od bolgarskega kneza naslednjo brzojavko: „Pirot., 21. decembru, ob 6. uri zvečer Premirje se je ravnokar podpisalo; armada prične jutri vračati se. Srbi morajo naiprei zapgstiti lioj-garsko ozemlje, in sicer do 24. decembra, potem zapusti _holgarska armada si b.sko^ Qzqm|je rHrrtr dnevih. Premirje traje do 1. marcija."
Sofija, 22. decembra. Dnevni knezov ukaz naznanja premirje ter se zahvaljuje vojakom za vrlo obnašanje. I£nez^ hvaležno priznava, da se ima bolgarska armada za^ uspehe zahvaliti n^prg.-stanitjkrbj^ciifa in vzorni delavnosti ruskih častnikov.	v r ^	^	^
uživali skupno, združeni; sestre in bratje moji raztreseni so bili po vsem svetu, roditelji naši mrtvi, a jaz ostal sem sam, osamljen med svetom; za devetnajstim stoletjem sledilo je dvajseto; ogenj na tem ognjišči pogorel je do pepela, mladost moja prominola, leta mojega življenja so potekla, pogreb moj pri kraji, spomin nd-me, prej tnk6 čislan, časten, — pozabljen; unuki moji so nehvaležno in nebrižno uživali sad mojega truda, teknilo jim je in veselili so se življenja, a v lobanji moji gomzeli so črvi in oskrunjevali prostor, kjer so se nekedaj porodile vse te misli.
Potok solz udere se mi iz očij. v.
Vprašajo me, zakaj jočem, in ker sam nisem vedel zakaj, ker nisem mogel vse jasno pojmiti ali na kak drug način si tolmačiti, menili so, da sem zaspan ter so me poslali spat.
Zdaj sem pa plakal znova zaradi tega, in tako so tekle iu se spajale prve solzč mislečega človeka s posledujo otroško. V slednji noči — nisem zatisnil očesa — čul sera iz postelje glasno radovanje pri pojedini, koje se nisem smel udeleževati zbog tega, ker sem bil — po njihovih mislih — preotrošk — ali — kakor sem sedaj pre-verjeu — uže preveč mož. Konečno sem vender sladki') zaspal.
(Konec prihodnjič.)
Atene,	22.	decembra.	Krečani	so	do	vlastij
izdali spomenico,	v	kateri	zahtevajo	združenje z
Grško.
Pariz, 22. decembra. V zbornici naznanil je Freycinet, da se je z Madagaskarjem sklenil za Francosko ugoden mir.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 23. decembra.
Rld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih........................82	95
>	>	>	» srebru........................83	'20
Zlata renta...........................................109	90
5°/„ avstr, renta...................................100' 10
Delnice ndrodne banke................................ 872'	—
Kreditne delnice..................................... 294	60
London 10 lir sterling............................... 126	05
20 frankovec.................................... 9-975
Cekini c. kr..................................... 5.98
100 drž. mark....................................61'90
Tujoi.
Dnž 21. decembra.
Pri Maliči: Schuster, Bartolitsch in Kralowsky, trgovci, z Dunaja. — Kollpacher, trgovec, in Siegl, c. kr. profesor, iz Gradca. — Smola, c. kr. majorja soproga, iz Wein-biichla.
Pri Slonn: Berger z Dunaja. — Domin, sod. beležnik, s soprogo, iz Budimpešte. — Spitz, tovarn, zastopnik, iz Hrvatske. — Grašič, jednol. prostovoljec, iz Dubrovnika.
—	Dr. Russ, c. kr. okr. glavar, iz Kamenika.
Pri Bavar. dvoru: Zoppolato iz Maseboggie. — Gollob iz Celovca. — Premrov iz Cerknice.
Pri Juž. kolodvoru:	Slovacky,	pravnik, z Dunaja. —
Kunewalder, urednik, iz Gradca. — Neuner, tovarn, posestnik, iz Celovca. — Šumi, c. kr. finančni uradnik, iz Gorice. — Debeutz Katarina iz Loke.
Umrli so:
Dn6 20. decembra. Janez Zorman, vpokoj. paznik, Sv. Petra cesta št. 55, Morbus Brightii.
Dnč 21. decembra. Josipina Knoblochar, krojačeva hči, 3 1., Starinarska steza št. 1, davica. — Gustav Cel), mizarjev sin, 15 mes., Poljanska cesta št. 18, atrofija.
D n 6 22. decembra. Neža Muzlovič, soproga hišnega posestnika, 39 1., Hradeckyjeva Vas št. 13, vnetje ledvice.
V	civilni b61 nici:
Dn6 19. decembra. Fran Javorek, pisar, 60 let, plučni edem.
Dn6 21. decembra. Andrej Naglič, delavec, 37 let, bebost.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čaa opazovanja	Stanje barometra v ra ra	Tempe- ratura	Votrovi	1 Mo-Nabo | krina v mm
Xi V n3 tH OJ	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	745-26 744 02 744-82	—	8-4 —	5-0 —	5-6	szpd. sl. » bzv.	obl. jasno 0‘00 megla
2STa,j£Ln.e3&i
bohinjski sir
ravnokar izboren zaradi obile nareže
(160) 19	prav po ceni priporoča
J. R. Paulin v Ljubljani,
špecerij ska trgovina, Špitalske ulice št. 2.
V našem založništvu je ravnokar zagledala beli dan in je v naši knjigarnici na prodaj:
Učna knjiga za babice
o porodoslovji
spisal
dr. Alojzij Valenta,
c. kr. vladni svetovalec in redni javni profesor porodoslovja, vodja in primarij deželnih dobrodelnih zavodov itd.
To naj novejše stališče v tej velevažni stroki povsem zavzemajoče delo posvetil je gosp. pisatelj spominu provzročitelja antiseptike v porodoslovji, J. F. Sem-melweiss-u.
S tem je naznačen smer cele knjige, temeljiti študij in prebiranje od v to svrho poklicanih bode gotovo pro-spešen blagru naših žena.
Knjiga obsega 20 p61 v veliki 8° in 34 poučnih podob ter velja 2 gld. 50 kr.	(190;
V Ljubljani 22. decembra 1885.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
Umetne	j}j
zoloe Iool zoloovjas
j vdevlje po najnovejšem amerlk&nakem načinu brez j J vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse J ] zobne operacije	(39)	73
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeekega mostu, 1. nadstropje.
5asa5asasesasa5HSE5Basasasasitsa5Esaiiaj5a5i
Sv. Jakoba kapljice.
V	popolno in zanesljivo ozdravljenje vseh želodečnih in živčnih boleznij, celo tacih, ki so vsem dosedanjim zdravilom se ustavljale, osebito za kronični želo-dečni katar, slabost v želodci, ščipanje, krče, slabo prebavljanje, boječnost, utripanje srca, glavobol itd. — Sv. Jakoba kapljice, prekapljane po receptu bosopetih menihov grškega samostana Aktra iz 22 najboljših zdravilnih rastlin jutrove dežele, izmed katerih vsaka posamična še dandanes zavzema prvo mesto kot zdravilo, in se je vselej vsled sestave rabilo te kapljice z vspehom.
Dobivajo se v steklenicah po 1 mk. in 2 mk.
Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna «pri angelju» v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna «pri angelju» na Dunaji (Arn Hof); lekarna «pri zlatem bobru* v Solnogradu; mestna lekarna «pri madoni* v Bocnu.	(169) 26—3
Konkurencija
sleparstvu
konjskih plaht!
Neka uže 50 let obstoječa
ces. kralj. dež. priv
tovarna za koce in plahte
pooblastila nas je, da bi mogli z novo se prikazavšo konkurenco temeljito tekmovati, njene izdelke iz istinito solidnega, rcellnega in dobrega blaga, namreč
konjske plahte
od danes naprej
samo po gld. 1,60 komad
velikih, debelih, širokih in nepokončljivih konjskih plaht prodajati. Te plahte so 190 cm. dolge in 130 cm. široke, imajo barvne obrobke ter so debele lik deska, tedaj v resnici nepo-končljive.
Razpošiljajo se proti gotovini ali povzetji. — Vsak dan se razpošiljajo na vse dele sveta te plahte in so povsodi jako omiljene, ker iste rabijo i za posteljne odeje in so preje veljale več nego dvakrat toliko.	(181)	4—4
Naslov:
Exportwarenhaus „zur Austria“,
Wien, Oter-Dobling, Mariengasse 31,
 	v	lastni	hiši.
Pa/.i naj se natanko na »dresu.
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(59)	18
J. C. Hamann-u
Ifcvdestni tr§r_
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
-v I-jj-ULToljSL-n-i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednlk slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Hrovat P. Flcrentln, kranjska m osla s petimi po dobami. 60 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane
1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatisclier Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Koblar A., Zgodovina farA ljubljanske škofije 1. zvezek : Zgodovina sorške in preške fare, 30 kr.
II.	zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, 50 kr.
Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
I>avtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
SC a j ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1	gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr.
Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. v« Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. j Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V	naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudečl kapioi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Knjigarna Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani
priporoča za
božična in novoletna darila
osebito naslednja dela:
Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 50 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr.
Majai' H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Odgovorni urednik J. NagliA.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah, 90 kr.
Jenko Ivan, Pesni. 1 gld.
Knjižnica sloven. mladini: Dragoljubci 30 kr., Peter Rokodelčič 36 kr., Sreča v nesreči 35 kr. Razlag, Pesmarioa. 60 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr.
____________________________ (189)	5—5
Tiakata in zalagata Ig. t. Kloinmay r & Fed. Bimborg t Ljubljani.