Slev. 139. Posamezna Številka stane 1 Din. v um. v nelrt № 21 tonila (923. Ш0 Ll. i — Naročnina »n-nn^ za državo SH8: do preklica: B) po pošti шеввбпо Din 11 b. dostavljen j na dom mesečno...... n u za inozemstvo: mesečno.......Dlo 23 = Sobotna izdaja: s f Jugoslaviji.....Din 10 v inozemstva ..... 40 =г Cene inseratom:S Enostolpna po'.una vrsta mali oglasi po Dln.1-— In Oln t'50, veliki oglasi nad 45 mm vl-itns po Din. 2 —, poslana Ud. po D>n. З-—. Pri vsč|sm naročila popust. Izhaja vsak dan lzvzomil ponedeljka tn dneva po praz. ntku ob 5. url zjatra]. Poštnina plačana v gotovini. vw Uredništvo je v Kopitarjevi ollol itev. в/Ш. RoKoplsl se ne vračajo; netrrnktrana pisma ss ae sprejemalo. Uredn. telet. itv. SO, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski narol Oprava je v Hopltarjevt ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske it. 650 za naročnino in it 349 za oglase, Zagreb 39 011 sarsjev. 7563, praške In duna). 24.797. Zunanji glas. V Londonu izhaja tednik »The Observer«. Ta list spada med najbolj razširjene in najuglednejše angleške revije. Urejuje ga eden izmed naodličnejših angleških časnikarjev Garwin. Dne 3. junija t. 1. je izšel v tem listu članek o Jugoslaviji, ki je vreden ponatisa. Članek slove: »V povojni Evropi je jako neugoden pojav okolnost, da je v eni državi jako težavno dobiti zanesljive informacije o drugi državi — če je sploh mogoče dobiti vsaj informacije. Nove države so tako ločene druga od druge kot otoki v Tihem oceanu. V Budimpešti ne vedo, kaj se godi na Dunaju, v Trstu zopet se širijo najfantastič-najše vesti o tem, kar se dogaja nekaj milj daleč ob jugoslovanski meji. Popotnik mora skoro priti do prepričanja, da se tu smatra vsaka država za edini še živi ostanek civilizacije v svetu divje anarhije. Kar pa se tiče informacij, dobljenih v Angliji, je zelo problematično, če manjši dnevniki sploh razločujejo Čehoslovaško od Jugoslavije. Nam nikakor ne gre v glavo, jla so nove države važne konštitucionalne jedi-nice, ki lahko prav resno vplivajo na zgodovino našega otoka, če ne bomo razbo-rito postopali, ker niso samo tvorevina neke komične mirovne konference. Na kratko rečeno je položaj v Jugoslaviji sledeči: Ko se je ta država 1. 1918. ustanovila, se je zdelo, da bo ta država najstalnejša in najbolj nadebudna sestavina povojne Evrope. Tvori jo nekaj narodov eličnega plemena in jezika — Srbi in Črnogorci, ki so bili neodvisni, in Hrvatje ter Slovenci, ki so tvorili jugovzhodni del monarhije. Njihovo ozemlje je prostrano, sega skoro od Soluna do Trsta ter je zelo bogato. Nacionalistično gibanje, ki je to državo rodilo, je bilo spočetka bolj pokret inteligence kakor ljudstva, kakor je to že običajno pri nacionalističnih pokretih. Danes, po štirih in pol letih, obstoji nevarnost, da to gibanje vplahne in težko je reči, kako bi to vplivalo na krhko zgradbo evropskega miru. Kako bi se začelo, ni težko pogoditi, konec pa je vedno negotov. Pri zadnjih volitvah so politiki polagali svoj izpit. Mnoge manjše stranke se niso vrnile v parlament niti z enim iran-datom. Iz volivnih rezultatov se da napraviti samo en pameten sklep, da se je vsak narod z ogromno večino priključil oni stranki, ki predstavlja brez ozira na njen naziv njegov nacijonalni interes. Zdavnaj izgubljeni bratje so se zopet spoprijeli za vrat, kakor hitro so se sešli. To pa ni posledica trdoglave upornosti Hrvatov, kakor to trdijo Srbi. Mogoče, da je res težko vladati s Hrvati. Toda Srbi so krivi sami, če so to sploh poskušali. Ko so se tajni hrvatski odposlanci sestali 1. 1915. (?) v ïe-nevi in podpisali protokol o novi državi, je bila predvidena federativna ustava po vzoru švicarskih kantonov. Dalje je tu akt o ujedinjenju, podpisan od Srbov in od Narodnega veča Hrvatov in Slovencev v Zagrebu 1. 1918., ko so se ti uprli Avstriji (važno dejstvo za propad avstrijske fronte, ki ga samo Italijani ne dopuščajo pravilno oceniti). V tem aktu o ujedinjenju se enostavno ponavljajo pogoji prve pogou.e: posamezni narodi naj bi dobili svoje lokalne parlamente in lokalno avtonomijo v vsakem oziru; tudi v federativnem parlamentu naj bi se glasoval"» in odločalo po n^rOuih ;n ne po številu glasov. Taka ustava se je ozirala na kulturne In na politične razlike, ki naravno, obstoje med narodom, čegar zgodovina je prepletena s turško zgodovino in med narodi, ki so bili civilizirani, čeprav proti svoji volji, v avstrijskih šolah; razlike so tu in izgladiti jh more le čas n obzirnost. To pa se sploh nikdar ni poskušalo. Belgrajska vlada je odpravila lokalne parlamente, vsilila je ustavo, s katero se ustvarja pravzaprav Srbska država in je parkrat zaprla voditelja hrvatskega naroda Radiča. Ta politika je bilo delo radikalno-demokratske koalicije in starega, nepreračunljivega Pašiča, običajnega srbskega ministrskega predsednika, ki bo kmalu 80 let star, ter Pribičevi-ća, moža znanosti (?) toda temperamentne- ga duha, ki je prepričan, da je centralizem najboljša oblika vlade za novo državo in se je zato odločil oživotvoriti ga na vsak način, samo ne s taktom. Če bi bili Srbi Rimljani, bi taka akcija, čeprav moralno nekoliko problematične vrednosti, morebiti uspela. Toda Srbi pri vseh svojih dobrih lastnostih niso rojeni upravniki in Hrvati so kmalu spoznali, da ta sistem ni samo krivičen, ampak tudi slab. Politika Radičeva in njegovih pristašev je v takih okolnostih zelo zanimiva. On ni šel s puško v bosanske šume in tudi ne v Belgrad intrigirat. Čeprav ne priznava zakonitosti belgrajskemu parlamentu, se je vendarle udeleži volitev in s .:vejimi 50 poslanci zopet ni hotel iti v parlament. On odklanja vsako odgovornost za upravo in čaka, da pade ali da se vzdrži sistem sam vsled svoje sposobnosti oziroma nesposobnosti. Ta uporaba kvekerskih principov na balkansko politko je politike stare šole najprej začudila in zmešala. Uprava je postajala od dne do dne slabša — pa ne samo vsled pogreška uradništva. Organizacija HRSS pa vedno raste. Zadnjo jesen je koalicija razpadla; glavne voliîve so bile v marcu. Glasovalo se je po Belgrad, 21. junija. (Izv.) Današnja seja finančnega odbora je Li.a zelo burna. Razpravljali so o novih davkih. Na sejo ni prišlo mnogo radikalnih poslancev, ker se protivijo novemu obdavčevanju. Viada je bila v manjšini. Posl. Žeuot (Jugosl. klub) je zahtevai, da se reasumrajo sklepi včerajšnje seje glede točk 9, 10, 11 in 1- in J? ...ahteval, da se od ogromnega kredita za ceste v Srbiji v znesku 140 milijonov dinarjev en del doioči za vzdržavanje cest v Sloveniji. Ta predlog ni bil sprejet. — Nato se je pričela razprava o to^Ki lo, ki govori o " adah na vse sedanje davke s sedanjimi dokladami vred. Proti temu članu je odločno govoril dr. Spaho zlasti zaradi novega povečanja razlik v obdavčenju, ki bo zadelo zlasti Slovenijo in Bosno, kjer se že danes plačuje dvojni zerr'jiški davek. T\?moln\it dr. Kr i z -man naglaša, da more neenakost v obdavčenju privesti do propada in zahteva, da se oproste kmetje vsaj plačevanja dohodnine. — Finančni minister dr. Stojadinović pravi, da plača kmet danes 25 odstot. manj davka kot pred vojno in obeta, da se uodo vse morebitne trdote ublažile, ker velja ta zakon le za eno leto. Pri glasovanju se je pokazalo, da vlada nima večine. Predsednik je vsled tega brž prekinil sejo, da se je med odmorom zbralo nekaj radikalnih poslancev. Nato se je seja nadaljevala. Poslanec dr. Kulovec slika slabo gospodarsko stanje Slovenije, v kateri se kljub temu davki neusmiljeno izterjuje-jo, dočim se v Srbiji gleda črez prste. Ako se novi davčni zakon sprejme, po- Seja narodne skupščine. Finančne zahteve Jugoslovanskega kluba. _ Poslanec Brodar za slovenske vojake. _ Minister za vojno napoveduje odredbo, da bodo slovenski vojaki služili v Sloveniji. Belgrad, 21. junija. (Izv.) Na današnji «eji narodne skupščine je poslanec Jugoslovanskega kluba Gostinčar pri razpravi o izvanrednih kreditih ministrstva narodnostih. Absolutne večine ni dobila I nobena stranka. Pašič je vodil volitve v Sr-biji s srbskega nacionalnega stališča. Radič je zvišal število svojih poslancev od 50 na 70. Na njegovi strani so simpatije vseh Hrvatov. Nato je osnoval z muslimani iz Bosni pod Spahom in s Slovensko ljudsko stranko pod Korošcem federalistični blok od 130 poslancev, tako da je vsaki vladi nemogoče vladati brez njega. Zato je Pašič jako rad sklenil sporazum med radikali in federalističnim blokom, ki je bil podpisan v Zagrebu. Sedaj pa je vprašanje, koliko je ta sporazum vreden, ker je za 80 let starega ministrskega predsednika težko izpreminjati politiko in zato obstoji nevarnost, da bo Pašič delal z vso silo na to, kako da se izvršitvi sporazuma izogne. Taka politika pa bi bila pogubna, ker je za vsakega inozemskega opazovalca jasno: Če je sploh mogoče 'go^-H jo rešiti, se jo da rešiti le s takoj-I мгл in ze1 " široko uvedbo federalističnega I nr na in brez nasilja. Zadnje mesece so se i vari zelo naglo razvijale in kdor je bil ta.,1 zadnje dve jeseni in letos spomladi, mi bo to potrdil. Še se je mogoče izogniti po-j polnemu razpadu, toda ta bi utegnil kmalu I priti. meni to za Slovenijo katastrofo. Odločno *"tse izjavlja tudi proti povišanju stanarine, ki bo zadela zlasti delavsko in kmet-sko ljudstvo. Opozarja na velebanke, akcijske družbe in velepodjetja, ki se dajo obdavčiti, a jih vlada ne vidi, dočim hoče zopet zvaliti neznosna bremena na delovno ljudstvo. Poslanec Pušenjak dokazuje, kako je v zadnjem polletju Srbija plačala samo 50 odstotkov predpisanega davka, Slovenija pa že preko 115 odstotkov! (Ou.jte!) Izenačenje davkov zahteva, da se novi davki nalože na one kraje, ki niso dozdaj bili obremenjeni, ne pa da se iz-žemajo oni, ki itak preveč plačujejo. Demokrat dr. Vo.ia V e 1 j k o v i ć izjavlja, da se bodo demokrati z vsemi silami borili proti novemu davčnemu zakonu. Poslanec Vesenjak ostro protestira proti krivičnemu nalaganju višjih davkov na prečanske kraje, ki so itak že zdaj previsoko obremenjeni in izjavlja: Jugoslovanska kmetska zveza je zahtevala, da poslanci Jugoslovanskega kluba zapuste Belgrad, ker jim tam ni več mesta, ako se sprejmejo krivice, ki jih vsebuje novi davčni zakon. Ta izjava je vzbudila veliko senzacijo, dasi je tudi že dosedanje odločno opozicionalno stališče Jugoslovanskega kluba zelo oviralo radikale pri izvrševanju njihovega protislovenskega in protihrvatskega programa. Po tej izjavi se je vršilo glasovanje. Vladni predlog je bil sprejet s 17 glasovi proti 13. financ zahteval, da se ukine prometni davek na konsumna društva in zadruge; nadalje, da se zopet uvedejo davčne knjižice, da se osebna dohodnina odmerja po taktičnih dohodkih, da sc ukine za vinogradnike prijava vina, da se zvišajo plače in pokojnine tobačnemu delavstvu ter da se davki v celi državi izenačijo. Pri debati o naknadnih kreditih za vojno ministrstvo je poslanec Jugoslovan- skega kluba Brodar zahteval, da se vojaška službena doba zniža, da se vojaki pošteno prehr&njajo in odevajo, da se od-škodujejo v Sloveniji kmetje za škodo, ki so jo leta 1919 pretrpeli, da slovenski fantje služijo v domovini in da se z njimi ravna po človeško. Navaja dokumentarične dokaze, kako se slovenski vojaki zapostavljajo in kako nečloveško se z njimi postopa (Radikali kravalizirajo.) Minister za vojno se je potem pri po» slancu Brodarju informiral o omenjenih' slučajih, izjavil, da se bodo krivci kaznovali in napovedal, da bo izd^! naredbo, da slovenski vojaki služijo v svoji domovini ali pa v krajih, kjer je zanje utfodnejše podnebje. Vlada uradništvu neče pomagati Belgrad, 21. junija. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora jc govoril demokrat Davidovič o čl. 4, točki 7. uradniškega zakona, ki ga je spravil v besedilo zakona Svetozar Pribičevič. Zahteval je, da se ta član temeljito revidira. — V imenu vlado je govoril minister T r i f k o v i č. Rekel je, da je predloženi zakon delo bivše radikalno-demokratske koalicije, in zato mu nedo-staje enotnosti. Kljub temu pa je zakon po njegovem mišljenju dober. Glavna stvar in glavni namen zakona je, da se zasigura uradništvu materija Ina eksistenca. Za to pa so potrebna tudi rlovoljna sredstva, ki jih je možno dobiti le z novimi davki Vlada ima pogum izjaviti, da sc sedanje materijelno stanje uradništva 110 bo dalo zlepa izboljšati. Zajamčena pa bo uradništvu stalnost. Kar se tiče komisije za ponovno imeuova nje uradnikov, vlada ne more pristati nn predlog, da bi bile v komisiji zastopane vse parlamentarne stranke, ker bi prišla na ta način vlada v manjšino. Nato je govoril še o točki 4., o kateri je ponovno izjavil, da je je vpletel v besedilo Svetozar Pribičevič, — Prihodnja seja bo jutri. Začela se bo špe-cijalna debata. KORUZA ZA SLOVENIJO. Belgrad, 21. junija. (Izv.) Minister za socialno politiko je na intervencijo poslanca Š k u 1 j a odobril, da se pošlje v Slovenijo 28 vagonov koruze. Razdeli se onim občinam, ki so se potom okrajnih glavarstev prijavile. Koruza se ne plača takoj, ampak do 1. novembra I92il. Komisija za izdelavo konkordata. Belgrad, 21. junija. (Izv.) Včeraj je bila prva seja komisije za izdelavo konkordata. Seje so se udeležili zagrebški nadškof dr. Bauer in škofa dr. Akšamo-vié in dr. Jeglič. Predsedoval je minister za socialno politiko dr. Peric. Prva raz- Brava je bila bolj formalnega značaja, 'anes se je seja nadaljevala. Predsedoval je Marko Gjuriôié. Pretresali so načelna vprašanja, zlasti vprašanje državne in cerkvene kompetence, kar je raz^-pravo nekoliko otežilo. Po dosedanjem poteku razprav sodeč bo trajalo delo kakih 7 do 8 dni. SLUŽBA KLERIKOV. Belgrad, 21. junija. (Izv.) Danes so se škofje dr. Jeglič in dr. A! ramovič v spremstvu poslanca Škulja oglasili pri vojnem ministru, kjer so intervenir.0.! i radi vojne službe klerikov. Minister je izjavil, da izda naredbo, po kateri bodo ordi. 'rani kleriki vojne službe oproščeni. SKUPŠČINA URSS. Zagreb, 21. junija. (Izv.) V nedeljo sé vrši tu skupščina HHSS., na kateri bo Radič odgovoril Pašiću. Na skupščino so mobilizirane velike kmetske mase. Tudi >Orju-nac je izdala proglas na svoje somišljenike, naj se v čim večjem številu udeleže tega zborovanja. PRIPRAVE ZA MONARIIISTIČNI PUČ V» ALBANIJI. Belgrad, 21. (Izv.) V celi Albaniji «ft vršijo priprave, da se proglasi princ W i e d, oziroma njegov sin Skander-bog za kralja. V severni Albaniji se je zopet vzdignil Bajram Čura in baje porazil vladno čete. Vstaši hočejo sklicati plebiscit, da so narod izjavi ali je za kraljestvo ali za republiko. Seja fmarcenep odbora. UNIČEVALNA KRITIKA DAVČNEGA ZAKONSKEGA NAČRTA VLADE. - VLADA SOVRAŽNICA SLOVENIJE. — POSLANCEM JUGOSLOVANSKEGA KLUBA NI MESTA V BELGRADU, AKO SE SPREJMEJO NAMERAVANI KRIVIČNI DAVKI. Vlada se zopet skuša približati revizio-nističnemu bloku. Zagreb, 21. junija. (Izv.) Danes pričakujejo tu dr. P e 1 e v a, ki je odpotoval iz Belgrada v Zagreb. Splošno se trdi, da je od radikalske vlade prejel misijo, da pridobi revizijonistično opozicijo za sodelovanje v vladi. Dasi dr. Peleš ni posebno politična oseba, ee njegov poset smatra za precej va- žen. Pričakuje se, da bo dr. Peleš topot bolj pameten in previden, nego je bil zadnjič, ko je skušal zanesti razdor med opozicijo. Tukajšnji politični kr^D' pa se ne u^-jajo nobenemu prevelikemu optimizmu, ker je izkušnja pokazala, da srbskim politikom ne gre velika vera. Politične vesïl-ч I Politiko glodanja kosti zagovarja »Jutro«, očitajoč našim poslancem, da v Belgradu nič ne dosežejo, dočim so trije demokrati evojčas izberačili od vlade to in 0110. Mi se na tem mestu v meritum ne bomo spuščali in naglašamo samo nekaj načelno važnega. »Jutro« se ne drži zastonj hlapčevske teorije, ker jo tudi praktično na politično življenje aplicira. Ko smo bili po »Jutrovem« žargonu hlapci pod Avstrijo, smo se pač po sili morali zedovoljiti s kostmi, ki so se od zgoraj metale, v svoji državi pa smemo in moramo zahtevati ne kosti, ampak to, kar nam gre po pravici. »Jutro« pa misli drugače: da so Srbi gospodarji, mi pa hlapci, ki imamo glodati kosti, katere si izprosimo od svojih višjih »bratov«. Takšna je bila politika demokrat, voditeljev, ki so pobirali kosti, najdebelejše pa seveda zase obdržali. Mi pa hočemo, da se enkrat to načelo neha in če naši poslanci ne bi ničesar drugega dosegli, kakor to, da tej men-taliteti naredijo konec ter nauče ljudi od lastne države zahtevati, ne pa prositi, bo jako veliko storjeno. Da bi Belgrad vse, kar mu dajemo, sam požrl, mi pa da bi morali prositi, naj milostno pljune med nas kakšen ostanek izpod zob — tega principa naj se drže hkipri od demokratske stranke. -f Podtikanje. »Jutro» jc vsled osvet-Ijcnja teorij svojega ljubljenca, profesorja H., kateri mu dobavlja učenjaški gradbeni materijal za njegove državnotvorne članke, tako razburjeno, da nam podtika stvari, ki jih sploh nismo trdili. Po navadi vseh napolizobraženih prosvetljencev nam očita, da smo, pozivajoč k neprijaznim dejanjem napram očetu suženjske hipoteze poizkusili »atentat na svobodo znanosti«. To pa je prosto izmišljeno. Mi smo demonstracije proti Šišiću v Zagrebu navedli samo zato, da se vidi velika razlika med nacionalno občutljivostjo hrvatske javnosti ! in nepremičnostjo slovenske, izražajoč mnenje, da bi bil proti političnim tendencam, ki jih imajo slabo podprte teorije gospoda H. na mestu m o r a 1 i č e n protest. Zaradi nas pa sc lahko uči s kateder karkoli, ker je že Schoppenhaucr dejal, da jc ni take neumnosti, katere ne bi bil žc kak poklicni učenjak utemeljeval. Da današnja akademična znanost sploh rada zaide večkrat v absurdne konstrukcije, ni nič čudnega in je splošno znano, ker sc jc v zadnjem stoletju izvršil tudi tu velik preobrat: poprejšnja splošno-izobraževalna sintetična znanost se jc namreč izpreme-nila v nadrobno diferencirano delovno ift raziskovalno-metodično, tako da mnogi specialisti radi izgubijo sploh smisel in sposobnost za sintetično gledanje. (Za napolizobražence bodi omenjeno, da to konstatuje sloveči vseučiliški profesor Max Scheler: Vom Ewigen im Menschen, 1921, str. 292.) Tako je prišlo do tega, da danes življensko važnih tvornih nazorov sploh nihče nc išče več na akademiji, niti jih pričakuje od specialistov; seveda so izjeme, kamor pa g. H. s svojo ne posebno duhovito, niti izvirno, še menj pa tvorno suženjsko teorijo očividno ne spada. Ta spada samo v arzenal državotvorne demokratske jugoslovanske dnevne žurnali-stikc in se je res samo od nje uporabljala. Mi si pa laskamo, da smo zdaj s svojim afrontom proti podmenam g. H. dosegli nepričakovan uspeh, da se tako »Jutro« kakor »Narod« odrekata suženjski teoriji, o koji pa bi bila ta dva državotvorna lista že v začetku lahko vedela, da ni vredna laške fige in da bi bila povsod drugod na svetu, kjer imajo kaj pojma o socialno- psihološki redi în o njenih mejah, taka otročje podprta hipoteza popolnoma nemogoča. Potem bi ne bilo treba, da je zdaj prišel nek zgodovinar in »Narodu« v njegovih lastnih predalih 22. t. m. št. 141 do- Eoveduje, kako neznanstvena jc suženjska ipoteza. Kar pa se »Jutra« tiče, naj se niti ne baha, da mi kaj »izbegavamo« niti naj nc prihaja s »svobodo znanosti«. Ravno mi nismo izbegavali jedra vprašanja, namreč abotnosti in neznanstvenosti slovenske suženjske teorije, ampak smo to vprašanje naravnost načeli; beži pa zdaj, kakor se nam zdi, nekdo drugi. Za svobodo znanosti pa se naj »Jutro« kar preveč ne zavzema, kajti slovenska javnost nima tako kratke pameti, da se ne bi spominjala, s kakšno napolizobražensko besnostjo se jc prav ta list zaganjal v zastopnike znanosti na ljubljanski univerzi, ko so sc poslužili svoje svobode, da izvolijo za rektorja dr. Aleša Ušcničnika, ki je pač eden najodlič-nejših predstaviteljev slovenske znanosti, ni pa bil po godu »Jutrovim« državotvor-nikora. Tako mislimo, da so se cenjeni naši nasprotniki na celi črti zadostno blamirah in to afero s tem lojalno končamo, dokler kak znanstvenik zopet ne iznajde kakšno prav modro »znanstveno« teorijo. -f- Duševno abnormalen človek je napisal v današnjem »Narodu«, da »naj si gospodje iz federalističnega bloka premislijo, ali hočejo kompromisno rešitev svojega manjšinskega političnega vprašanja ali pa hočejo, da jih zadene bolgarski primer.« — Zanimivo je, da smatra vprašanje avtonomije Hrvatske, Bosno in Slovenije za »politično manjšinsko vprašanje«. S takim vele-modrijanom se sploh ne disputira. Zato se gre tudi lahko mimo njegove želje, da naj bi s Korošcem in Radićem napravili tako kakor s Stambolijskim v Bolgariji. Vidi se, da balkanizacija napreduje in da so politični in moralni pojmi »Slovenskega Naroda« čezdaljebolj afrikanski. -f Kdo ima prav? BelgTajska vlada demontira vesli o nameravani zaroki bolgarskega carja Borisa z najmlajšo hčerjo romunskega kralja. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da jo novi bolgarski poslanik v Belgradu na tozadevno vprašanje izgovoril časnikarjem, »da je že v Sofiji slišal nekaj o tem«! — Kdo ima sedaj prav? Nam se zdi, da je imel prej bolgarski poslanik prav, sedaj pa belgrajska vlada. + Izpopolnitev telefonske mreže. — Vprašanje zveze Slovenije s Sušakom in Reko postaja vedno važnejša. Treba je predvsem telefonske in telegrafične zveze spopolniti. V tej zadevi je posredoval poslanec Škulj pri ministrstvu telegrafa ln telefona. Slednje izjavlja, da je že nakupljeno mnogo bronaste žice na Franooskem. Nemčija je namreč dala kot reparacijsko blago le železno žico. Prvo se zameni na progi Ljubljana—Ribnica—Kočevje železno žico z bronasto, nato se proga podaljša do Delnic odnosno do Škrada. Predvsem pa bi bilo treba spopolniti brzojavni vod od Novih sel do Broda na Kupi. Mazarska oholost namreč ni pustila brzojavne zveze čez Kul-po. Zato treba to usednino najprvo odpraviti, cestna razdalja je le 7 km. -f »Kmetijski Lažnivec«, glasilo gospoda Puclja, se zaletava v naše poslance, ki v vojnem odseku dosledno branijo ljudske pravice proti militarizmu. Ne napada demokratov, ki so predlan i še hujše določbe kot jih je predlaga voj. minister, tako višje plače admiralom in generalom in 18 mesečno službeno dobo, dočim so naši poslanci predlagali 6 mesecev za vse vrste orožja. Kar pa se tiče mornarice, kjer se je poslanec Škulj proti vil predlogu demokrata Lukinića, da naj se mornarica rekrutira samo iz primorskih pokrajin, ima poslanec Škulj prav, ker gre njegovo stališče za tem, da naj v mornarico vstopi prostovoljno, kdor želi, kakor je to bilo preje in kakor je to čisto pravično in pravilno. — »Kmetijski Lažnivec« klopo-če naprej tudi štorijo o dveh milijonih pri »Zadružni Zvezi«, glede katere je prof. Remec že pojasnil, da je izmišljena. Toda glasilu gospoda Puclja je to vseeno, da le laže naprej, saj mu sodišče ne more blizu, ker je pod imunitetno zaščito g. Puclja, ki je vsledtega za vse laži Kmetijskega lista odgovoren. V. katoliški shod v Ljubljani. Od jugoslovanskega episkopata so se dosedaj odzvali povabilu na katoliški shod sledeči prevzvišeni gospodje : nadškof P e 1 - I e g r i n e 11 i, apostolski nuncij v Belgradu, nadškof š a r i č iz Sarajeva, lavantin-skl knezoškof Karlin, škof M a r uš i ć iz Sonja, škof Njaradi iz Križevcev na Hrvatskem, škof M i 1 e t a iz Šibenika, apostolski administrator B a z j u k iz Banjalu-ke, apostolski administrator Rodić iz Vel. Bečkereka, apostolski administrator II r d y iz Niša. — Pripravljalni odbor. E5j> V — Birmovanje v radovljiški dekanl- jL Ker je gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič po sejah radi kon-kordata v Belgradu zadržan, se bo birmovanje v župnijah v radovljiški deka-niji, določeno za prihodnji teden (Brez-nica, Lesce, Mošnje in Ljubno), vršilo v tednu po 8. juliju 1923. — Natečaj za sestavo novih učnih knjig. Ljubljanski »Uradni List« dne 21. junija t. 1. priobčuje razglas ministrstva za prosveto, s katerim razpisuje natečaj za sestavo abecednika in čitank za srbske, hrvatske ln slovenske osnovne šole. — Okrajni šolski svet v Krškem ee je te dni osmelil izdati neke posebne vrste obvestilo na enega izmed krajnih šolskih s^ tov svojega okrožja. — Dotični krajni šol. svet je namreč iz tehtnih vzrokov dal odstraniti iz učne sobe I. razreda ondi stalno stoječi igralni oder, kar pa ni bilo prav šolskemu voditelju, ki se je zato pritožil na okrajni šol. svet v Krškem. In res je dobil dovoljenje od njega, da sme vso odrovo ropotijo zopet shraniti v učho sobo zadaj za šolske klopi; če naj pa oder zopet nazaj postavi ali ne> bo odločil višji šolski sveti •— OpOzarjamo torej višji šolski svet na ta ve^ lemodri odlok okraju, šol. sveta s prijazaiu? prošnjo, da naj tega blagohotno poduči, da ima samo krajni šolski svet pravico odločati o morebitni vporabi šolskih prostorov v kakšne dmge namene, razen učne, ki pa vendar morajo biti v bližnji zvezi z učnimi. — Da bi pa učilnica bila izpremenjena v gledišče, in obenem vplesišče, tega nobeden, tudi ne krajni šolski svet, ne sme dovoliti, kaj šele okrajni ali celo višji! — Corrigenđum. V našem včerajšnjem listku se mora v II. koloni, 17. vrsti pravilno glasiti »obrski psi«, kar si je z ozirom na celo vsebino pazni čitatelj gotovo itak že tudi sam popravil. Citat je iz Smičiklasa Povj. Hrv., I. 95. — Tržič. Glasnejši in glasnejši so klici, da moramo človeško družbo preroditi v ljubezni do bližnjega, v ljubezni do naroda, v ljubezni tlo Onega nad nami. Zal, da ta klic ne odjeka tako, kakor je sam glasan, da ga ljudje ne slišl-jo, ko bo zavzeti nad uživanjem, uničevanjem, ubijanjem človeške druž- StrftTf TL INTERPELACIJE RADI KOROŠKE V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU. Dunaj, 21. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji narodne skupščine je interpeliral posl. Hampel kanclerja glede zadnjega govora ministra vnanjih zadev države SHS dr. Nin-čiča, kjer je ta trdil, da se Nemcem v Sloveniji mnogo bolje godi kakor pa Slovencem na Koroškem, kjer nemška vlada ne spoštuje določb o narod, manjšinah. Intervient vpraša kanclerja, ali je pripravljen na podlagi zbranih podatkov dr. Ninčiću v primerni obliki odgovoriti. Francoski pogoji glede repara-cijskega vprašanja. Berlin, 21. junija. (Izv.) »Westminster Gazette« poroča, da vsebuje francoski odgovor na angleško spomenico te-le točke: 1. Jamstva, ki jih nudi Nemčija za izvršitev izplačil, niso zadostna, 2. Francija je pripravljena spremeniti zasedbo Poruhrja v tehnično kontrolo produkcije, če se Nemčija odpove pasivnemu odporu in ustavi podpore štrajkujočim ; 3. Tehnično kontrolno osobje bi bilo zavarovano le od malega števila vojakov7, Francija bi pomilostila vse obsojence pod pogojem, da ti po svoji osvoboditvi kontrolnim organom ne bi delali ni- j kakih zaprek in 5. Francija privoli v moratorij za Nemčijo. Pariz, 21. junija. (Izv.) Francoski odgovor na angleški memorandum je bil danes izročen angleški vladi. Pariz, 21. junija. (Izv.) Belgijski poslanik je imel danes dolg razgovor s Poin-carejem. Nato je sprejel Poincare načelnika reparacijske komisije Barthou-a. JUSTIFIKACIJE V PORUHRJU. Diisseldorf, 21. junija. (Izv.) Predlog pomilostitev na smrt obsojenega Gorgeoa je prizivno sodišče odklonilo. STRANKARSKI ROJ V FRANCIJI. Pariz, 21. jimija. (Izv.) Zaradi stališča, H ga je bila v zadnjih burnih debatah zavzela vlada napram desničarskim strankam, so socialistični radikalci sklenili pozvati svoje pristaše v vladi, da iz vlade izstopijo. ZAHTEVA PO REVIZIJI USTAVE NA ŠPANSKEM. Šaljivi poslanec. Madrid, 21. junija. (Izv.) Med razpravo h odgovoru na kraljevo poslanico je poslanec Villaviziosa v svojem govoru zahteval revizijo ustave. Med svojim govorom je vihtel v roki velikansko pištolo, čeprav je ta poslanec znan kot šaljivec, se je vendar vseh navzočih polotil velik strah, dokler ni pištole izročil slugi. Pištola ni bila nabita. Izbruh Etne. 100,000.000 kvadratnim metrov požganih. — Mesto Catana izginilo. — Linguaglossa rešena? Rim, 21. junija. (Izv.) Po najnovejših Vesteh je lava zalila Condradacaso. Tok lave je hitrejši in je narastel že na 20 metrov debeline. — Catana je izginila. Lava se je privalila do Linguaglosse. Po noči je začelo deževati in deževalo je tudi ves naslednji dan. — Iz Catanije poročajo, da se je tok lave pred Linguaglosso obrnil v neko stransko dolino, tako da bo mesto menda rešeno. — Doslej prizadeta ploskev meri nad 100 kvadratnih kilometrov (ali 100 milijonov kvadratnih metrov). Na tem rodovitnem in lepem zemljišču je živelo nad 50 tisoč ljudL Rim, 21. junija. (Izv.) V Pizi so se po-favili danes okoli 9. ure lahki potresni sunki. Škode ni nobene. N. M. Karamzin: Ruska cerkev v Potsdamu j (Iz »Pisma ruskega potovalca«.) V Potsdamu stoji ruska cerkev pod Varstvom starega ruskega vojaka, ki živi tam izza časov carice Ane. Komaj smo ga našli. Polomljen starček je sedel v velikem naslanjaču. Ko je začul, da smo Rusi, nam je razprostrl nasproti roki in s tre- j sočim se glasom dejal: »Slava Bogu! Slava Bogul« Najprej je hotel z nami govoriti po rusko, a le težavno smo se mogli sporazumeti. Morali smo ponoviti skoro vsako besedo, kar pa smo govorili med seboj v svoji družbi, tega on ni nič razumel; da, celo verjeti ni hotel, da govorimo ruski. »Kakor vidim, se je jezik pri nas na Ruskem zelo izpremenil,« je dejal, »ali pa ga morda jaz pozabljam.« — »1 prvo i drugo je resnica,« smo mu odgovorili. — »Pojdimo v cerkev Božjo,« nam je rekel, »da skupno pomolimo, dasi danes ni praznika.« Starček je le s težavo premikal nogi. Moje srce se je napolnilo s pobož-nostjo, ko so se odprla vrata v cerkev, kjer vlada toliko časa globok molk, le včasih prekinjen s šibkimi vzdihljaji in tihim glasom molečega starčka, ki prihaja ob nedeljah semkaj čitat najsvetejšo izmed knjig, s katero se pripravlja za blaženo večnost. Vse ▼ cerkvi je čisto. Cerkveno orodje in krnile ee braniio y skrinji. Od časa do časa jih starček Z molitvijo pregleduje. »Često me boli srce,« nam je dejal, »ko pomišljam, da po moji smrti, ki seveda ni daleč, nc bo nihče skrbel za cerkev.« Pol ure smo sc mudili na tem posvečenem mestu, sc poslovili s častitljivim starčkom in mu želeli---tihe smr- * Dalj: RUSKI PREGOVORI. 1. Učenje n muka. — 2. Bedak bedaka celo hvali. — 3. Preživeti življenje — ni prehoditi polje. — 4. Vsaka lisica hvali svoj rep. — 5. Boj se živeti, nc boj se umreti! — 6. Kjer jc čreda, jc tudi i ovca. — 7. Darovanemu konju ne glej na Zobe! — 8. Preko zlata se lijejo solze, —■ 9. Čigar breg, tega riba. — 10. Nc orje vsak, a vsakdo jé kruh. — 11. Daj nam Bog zdravja, srečo si najdemo. — 12, Zdravje uhaja po pudih, a vrača se po zlatinkah (ruska utež = 4 g). — 13. Sreča z nesrečo — védro z nevihto. — 14. Bolezen išče zdravnika. — 15. Ni toliko smrti na svetu, ko bolezni. — 16. Skop bogatin je bednejši od berača. — 17. Nc veruj tujim besedam, veruj svojim očem! — 18. Cenemu blagu je nizka ccna. — 14. Za vsako pravičnost ne boš pohvaljen. — 20. Gladni kuri se sanja o prosu. — 21. Jutro je modrejfie od večera. — 22. Kdor silne je, ta Dravilneie, — 23. Sivo iutro — . krasen dan. — 24. Kar je Rusu zdravo, je Nemcu smrt. — 25. Pravi prijatelj je dražji od denarja. — 26. Odpotuješ za dan, a vzemi kruha za teden! — 27. Videl je Talar v sanjah kiselj (kisel močnik), a ni imel žlice; legel je spat z žlico, se mu ni sanjalo o kiselji. — 28. Ne živi, kakor ti prija, nego kakor ti veli Bog! — 29. Znaj še šaliti, znaj pa tudi prenehatil — 30. .Ne skuha se vse, kar se govori. — 31. Kjer jc dim, je tudi ogenj. — 32. Po vojni je mnogo hrabrih. — 33. Danes poroka, jutri smrt. — 34. Vedno živiš, vedno upaš. — 35. Kuj železo, dokler je razbeljeno! — 36. Pri vsakem srečanju iste besede. — 37. Kar poseješ, to požanješ. — 38. Kdor hoče mnogo vedeti, ne sme dosti spati. — 39. Brez palice ni učenja. — 40. Kobila je, komata ni; dobil si komat, kobila ušla. — 41. Smrt ni za gorami, nego za ramami. — 42. Ne živi bolje, kdor živi dalje, — 43. Kjer je ljubezen, tam je Bog. — 44. Prijateljem niti v gomili ni tesno. RUSKE UGANKE. 1. Brez rok, brez nog, a leze na goro. (Veter.) 2. Prvi lije, drugi pije, tretji raste. (Dež, zemlja, trava.) 3. Vol železen, rep lanen. (Igla z nitko.) 4. V temi se rodi, v ognju umira. (Vosek.) 5. S krili maha, & vzleteti ne more, (Mlin na veter.l 6. Poln hlevček belih ovac. (Zobje.) 7. Mahnila je ptica s krilom in pokrila ves svet z eno samo kreljutjo. (Noč.) 8. Pomladi razveseljuje, poleti hladi, jeseni hrani, pozimi greje. (Drevo.) 9. Ni vratar, ni mizar, ni kovač, ni tesar, a vendar prvi delavec v vasi. (Konj.) 10. Konj beži, zemlja se trese. (Grom.) 11. Živi brez telesa, govori brez jezika, nihče ga ne vidi, a vsakdo sliši. (Odmev.) 12. Belo polje, črno seme, kdor ga seje, ga razume. (Pismo.) 13. Štirje bratje, opasani z enim pasom, stoje pod enim klobukom. (Miza.) 14. Razsul se je grah na sto potov, nihče ga ne zbere, niti car niti carica niti krar.n^ device. (Zvezde.) VRANA IN RAK. (Ruska narodna.) Vrana je letela nad jezerom. Videla je polzeli raka. Šapne po njem in ga odnese na vrbo, kjer ga jc hotela požreti. Ko je rak videl, da se mu bliža konec, pravil »Ej, vrana, vrana, poznal sem tvojega oče-ta in tvojo mater; imenitna ptiča sta bila!« — »Uhu,« odvrne vrana in ne odpre ust. — »Tudi tvoje brate in sestre sem pozna! — imenitne ptice!« — »Uhu,« zopet odgovori vrana. — »A dasi so bile imenitne ptice, s teboj se daleko ne morejo primer- Eti!« — »Aha!« zakraka vrana na ves iun in izDUsti raka v vodo bo. Toda ta klic je našel odmev prt trHikem gaslluem društvu, ki si je takorekoč na golo dlan uabavilo novo motorno brizgalno na bencin, ki stane malo manj kot pol milijona kron. In zakaj f Edino radi tega, da pomore bližnjemu v nesreči, edino zato, da odvrne družbo od revščino. To svojo brizgalno ponese društvo h krstu dne 29. jnnija. Vsakegra društva dolžnost je, da pošlje botre, da vidijo, kako čudeže zamore delati požrtvovalna ljubezen do bližnjega. Za udeležcnce je dovoljena po državnih železnicah polovična vožnja. — Na trgovski šoli v Novem mestn bo vpisovanje v I. in II. lotnik v četrtek 28. in soboto 80. t. m. vsakokrat od 10. do 12. uro. Šolnina znaša 75 Din mesečno, v slučaju pa, da se ne oglasi v vsakem letniku zadostno število učencev in učenk, se šolnina lahko zviša na 80 do 100 dinarjev mesečno. •— Društvo »Kuratorij za slepce«. Ker bivši kuratorij za slepce, ki ga je imenovala vlada, ni imel trdne pravne podlage, se je kuratorij kot tak razpustil in se je ustanovilo novo društvo z imenom ►Kuratorij za slepce«. Nameri novega dru-ttva je, da skrbi za slepce, zlasti pa da postavi poseben dom za slcpce. Kajti sedanji slepčevski zavod v Kočevju visi v zraku in mu ni zagotovljen trajen obstanek. Društvo bo opravljalo vse privatno imetje v korist slepcem. Prihodnji teden bo ustanovni zbor novega društva. Želeti je, da bi pristopilo k novemu društvu mnogo članov. Letna članarina znaša Din 20, za slepce Din 5, ustanovnina Din 500. Podporni član je, kdor društvu daruje kakršnokoli vsoto. — Nn dopis lz Litije, objavljen v štev. 133, smo prejeli: Z ozirom na Vaš dopis v »Slovencu« št. 133 z dne 15. junija pod naslovom Litija Vas prosim, da sprejmete sledeči popravek: Ni res, da je nekdo kazal priči pot, res pa je, da je bil pozvan sam za pričo; ni res, da nobena priča ni potrdila, da je pritožbo pisala gdč. Julka Bantan, res pa je, da je priča A. Logar izpovedala, da jo ravno nčiteljica Julka Bantan в Čateža pisala v družbi tožiteljice pri Komatovih pritožbo zo per svoje koleginje; ni res, da sem jaz nekdo, ki se vtika v stvar, ki ga no briga, res pa je, da me stvar briga in da sem nadučitelj Anton V i d m a r s Čateža. — Tatvina. Pri okrajnem sodišču v Kamniku so 4 platnene rjuhe z zaznambo I. G., ki eo bilo brez dvoma ukradene. Lastnik naj so zglasi pri kamniškem sodišču. — Prijeta cigana. Dne 24. maja sta ukradla cigana Maks in Franc Gartner Va-lentiun Bratunu iz Laz blaga v vrodnosti 5400 K. Orožniki iz Vevč so taiinska cigana mretirali in jn izročili sodišču. — Natečaj. Pri Uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani se namesti potovalni učitelj za čevljarsko obrt. — Dober odgovor. — Dunajska »Neue Freie Presse« je priobčila člančič znanega opernega pevca Slezaka o njegovih doživljajih v Zagrebu. Ta člančič je ponatisnilo tudi več hrvatskih listov. V tem člančiču opisuje Slezak z drastično komiko nečistočo v zagrebškem hotelu R. Tako n. pr. je vprašal slugo: »Ali so stenice v postelji," i— »Kje pa naj bodo, če ne v postelji« — je odrezal sluga. Ko mu je pa pokazal slavni pevec nekaj steničjih ostankov na steni, ee je hlapec odrezal : »A, kaj to, lo so še od lanskega leta, letošnjih še nik Posvečenjs zvonov sv. Petra. Priprave teko po načrtu. Ker pa slovesnost vsled vedno naraščajočega števila priglašenih oseb in vozil zavzema vsak dan večje dimenzije in ni mogočo neštetim vpra-ševaleem osebno odgovarjati, sporočamo kratko: Gg. fotografi, ki žele slikati momente slovesnosti, naj so izvolijo osebno zglasiti v soboto 23. t. m. v št. poterski prosveti poleg cerkve ob 2. uri popoldne. Prosimo veneov do sobote opoldne k eorkvi in mlajev vsaj v soboto zjutraj na travnik posvečenja. Vozilo si mora vsak sam okusno okrasiti. Pešcev v sprevodu ne bo. Gledalci se lahko priključijo za zadnjo godbo sprevoda. Kdor no more narodne noše več dobiti, se sme tudi v navadni obleki peljati. Na vozilih so drže skupaj enotno oblečeni. Kdor ne moro dobiti voza, a Ima nar. nošo, naj pride na zbirališče zgodaj, morda dobi prostor. Razun belooblečenih deklic in tem-nooblečenlh dečkov z zastavico na avtomobilih, so zbere šolska mladež na cestah blizu cerkve v špalir po 10. uri. ■Reditelji se zboro po 7. uri pri kasarni, k.ier dobe zadnja navodila. Vozila in konji se zbirajo na prostorih mod travnikom in reko orl pol 8. do 8. ure, uredi se sprevod, ki gre mimo sv. Jožefa na Florijansko ulico po zvonove (vozovi za zvonove morajo biti ob pol S. uri tam). Pot kolone z zvonovi bo okoli sv. .Inkoba—Mestni trg—Franč. most—Prešernova ul.—Dnnftjska cesta—Sodna ulica— Miklošičeva ulica— Sv. Petra cesta, okoli cerkve. Prosimo hišne posestnike ln stranko ob tej poti, da izobesijo z a s t a v e. Sprevod gre to pot približno od 10. do pol 11. nre. Vso so vrši ob vsakem vremenu. Gostilne v okolici sv. Petra bodo pripravljene na gosto glodo kosila. Koncerta ob 5. uri v nn rlru t\a кл irtfr IA «rod ha udriiu». Ob &. uri cerkvena slovesnost. Darovanje bo med po- svečevanjem zvonov pred zvonovi, zvečer v cerkvi. Posvečuje mil. g. prošt Kalan, pridiga zvečer vseuč. prof. g. dr. Rožman. Zvonove potegnejo z dolgo vrvjo množice po 1. nri v stolp. — Prireditelji. Nove zvonove Petra (4 bronaste) sta 21. jnnija 1928 zaslišala čg. svetnik P. Hugo-lin Sattner in g. Ivan Zdešar, regens chori ev. Petra, in izjavila, dn so ti 4 zvonovi popolnoma dobro uglašeni in da Imajo tndl poedlni zvonovi lep in poln glas. Spričo tega se lahko reče, da ta liv popolnoma odgovarja dani dispoziciji. Posebno pohvalno jo, da je tovarna delo tudi prav hitro izvršila in upravičila zaupanje, ki ga je župni urad stavil vanjo. Predrzen rop v LJubljani. Dne 21. junija 1923 se je izvršil v Ljubljani nasproti glavni pošli v najoblju-denejši ljubljanski, Šelenburgovi ulici, nad vse predrzen roparski poizkus. Ob tri četrt na 9. zjutraj je vstopil v prodajalno zlatarske tvrdke Franc Čuden neznan mož, ki jo govoril pravilno slovenski. Predložil je prodajalki, mladi, 19 letni gospodični zlat prstan in jo vprašal, če ga ni mogoče predelati v ženski prstan. Gospodična jo odgovorila: »Da k se sklonila in vprašala neznanca: >Kako se pišete?« Odgovoril ji je: »Mencinger k Ko je prodajalka pisala črko r, jo je »Mencinger«, z obema rokama zgrabil za vrat in jo davil. Korajžno dekle je sunilo Mencingerja od sebe, da jo odletel proti steni, ona je pa v drugo steno odletela. Pri vhodnih vratih je zdaj prodajalka zagledala drugega moža, kateri je tako slonel na njih, da je bilo nemogoče stopiti v prodajalno. »Ali je Mencinger znorel?« je vprašal mož, sloneč na vratih, toda napravil je Mencingerju prostor, nakar ie ta lahko pobegnil. Dekle je klicalo na pomoč. Neznanec je skočil proti njej in jo sunil s tako močjo v trebuh, da je odletela v prodajalno omaro, v kateri so se vse ure prekucnile in je na to zbeial najbrže, kakor se sklepa, skozi vežo na Aleksandrovo cesto. Žalibog ne moro napadenka iz umljivih razlogov dati o roparjih nobenih pojasnil, kako sta izgledala. Malo upanja je, da bi ju policija prijela. Ljubljančani naj sami pazijo na svojo varnost, ker nečuveno je, da se je tak predrzen rop poskusil izvesti nasproti — glavne pošte! * lj Posojila mestne občine ljubljanske dovoljena. »Uradni List« dne 21. junija t. 1. priobčuje naredbo pokrajinske uprave za Slovenijo, s katero dovoljuje mesmi občini ljubljanski za preuredbo mestne klavnice in zgradbo hladilnice najem posojila j znesku 15 milijonov dinarjev. Dovoljenje je vezano na pogoj, da se posojilo obrestuje in najpozneje v desetih letih amortizira iz laclnih dohodkov klavnice in hladilnice, da se dohodki v ta namen vežejo, da mestna občina kot taka ne bo prav nič prizadeta in da se sedanje pristojbine in klavni: od živali za 1 msum v Ljubljani ne zvišajo nad 100 odstotkov. — Druga naredba pokrajinske uprave dovoljuje mestni najem nadaljnih 3 posojil: 1. za zgradbo druge nove stanovanjske hiše Za Bežigradom 2 milijona dinarjev, 2. za zgradbo javnega letnega kopališča ob Ljubljanici do 1 milijon 500.000 Din in 3. za odkup posestva Ane Š-abčeve Na stolbi št. 4 Din 50.000. Za prvo in drugo posojilo velja pogoj, da se bodo investirane glavnice obrestovale in amortiziralo iz dohodkov teh zgradb in da mestna občina kot taka nc bo nič prizadeta. lj »Neokusne zgradbe.« — Pišejo nam: Po vsej pravici se huduje »Slov. Narod« v svoji i39 številki nad neokusnimi zgradbami v Ljubljani. Zato vprašamo tudi mi: Kako so se mogle dovoliti gradnje novodobnih barak, kakor je baraka tam v Kravji dolini nasproti nekdanje belgijske vojašnice? Saj lahko te vrste stavbe kazijo stoletja najprometnejše točke naše presto-lice. Ako bi imel na magistratu še odločevati bivši župan g. Iv. Hribar, bi taki izrodki no bili nikoli zrasli v sredini mesta. — Naj nam »Narod« ne zameri, da smo citirali njegovo lastne besede, ki so v tem pogledu resnične. Mi prav za gotovo vemo, da bi bivši župan Hribar prav gotovo ne bil dopustil takega n e s t v o r a , kakršnega pa je do-stil bivši občinski svet in mestni magistrat pod njegovo egido na trgu Tabor --reete v Kravji dolini. Zato prav zanesljivo pričakujemo in zahtevamo od sedanjega občinskega sveta, da popravi, kar je grdo zagrešil njegov prednik, in odpravi spako iz najbolj prometnega mestnega dela v inte-! resu estetike. — Razdejan park, neokusna baraka, in nekaj grdih lop in »štantov«, — 1 to naj bo v »kras« — beli Ljubljani?! — I Stat nominis umbra. lj Razstava risb in ročnih del na mestnem dekliškem liceju in mestni ženski real. gimnaziji se otvori danes 22. t. m. in se za-I ključi v nedeljo 24. t. m. ob 6. uri pop. — 1 Med številnimi risbami vzbujajo živo pozornost zlasti ornamentalne k o m p o -TinjiA no narodnihmotivih : na- gelj, rožmarin in roženkravt. In ravno kompozicija teh risb je samostojno delo gojenk, po večini gimnazijk prvih treh razredov. Zanimive so nadalje silhuete gojenk in različni akvareli po naravi. Za ženski svet polna mičnosti pa so ročna dela gojenk, tudi povečini nižjegimnazijk. Po veliki skrbi gdč. prof. Julije Kuntihove ee goji na tem zavodu s posebnim zanimanjem slovenska narodna vezenina; iz veselja istega občudujemo delca, s katerimi si naša šolska mladež vežba tudi v drugih slovanskih narodnih vezeninah, kakor srbski in češki. Kajpada, v obilni mori so nam razstavile pridne gimnazijke ročna dela moderne tehnike: žensko perilo, dragocene garniture, krasne blazine in okusni stenski okraski. lj Govorilna nra kluba SLS ljubljanskega občinskega sveta bo danes od 5—6 popoldne v strankinem tajništvu Jugosl. tiskarno II. nadstropje. TJradovali bodo refo-renti za: 1. zastavljalnico, 2. vodovod, 3. plinarno, 4. elektrarno in 5. dohodarstveni. lj Voziček bogato napolnjen z raznovrstnimi živili je razstavljen pri tvrdki Se-dej-Strnad v Prešernovi ulici. Oglejte si ga in kupujte згеске za tombolo »Gosposvet-skega Zvona«. Tombola se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 15, uri. Vsak zaveden Jugoslovan naj kupi srečke! — »Gosposvetski Zvon«. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub ljani bo imel danes v petek, due 22. t. m. ob 8. uri zvečer v svoji pevski dvoraul svoj redni občni zbor. Dnevni red: Otvoritev, tajuikovo in blagajnikovo poročilo, pevska turneja na Češko, pevska tekma Saveza hrvatskih pevskih društev v Zagrebu, volitev odbora, slučajnosti. lj Ablturijentl I. drž. gimnazije odpotujemo v Dalmacijo v, soboto 23. t. m. ob 22.45. Zberemo se ono uro prod odhodom vlaka na južnem kolodvori Odbor. lj Ceskii obec priredi dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu predavanje o staročeski godbi, dalje godba na dude in vesollčni program. Gostje dobrodošlil Budo to originalni novinka, prijdte všichnl a vezmčte sebou znâmé. V uedell v^let do Zaloga na ryby, sraz n Kemične tovârny o 2 h. odpol. lj Oddajala ribolova v mestnem bajerjn pod Tivolijem se vrši dražbenim potom v pondeljek dne 25. junija 1923 ob 9. uri dopoldne v inestnom gospodarskem urada. lj Predrien rop na Viču. Dne 21. junija ob tri Četrt na 10 jo šel kmečki berač Franc Brenčič na Viču po ceell. Ko je prišel do dolgega mostu, je srečal mladega človeka, oblečenega v cajgast euk-xijic e podlogo, pokrit в črnim klobukom, srednje velik, suh človek, brez brk, kateri je Brončiča vprašal, čo mu menja denar. Berač je pritrdil ln potegnil denarnico iz žepa, neznanec mu jo ja pa hitro iztrgal iz rok in zbežal proti Dobravi. p Napad na gori§kega nadškofa in slovensko duhovščino. Goriški novoustanovljeni »nestrankarski« tednik »II Commen-to« je priobčil članek o denarnem zavodu »Monte di Piela«, katerega vodstvu nače-luje knezo-nidškof dr. Sede j, a v kurato-riju sta med drugimi župnik v stolni cerkvi in župnik pri Sv. Ignaciju. List ostro napada te može in slovenske uradnike, češ da na kričeč način zapostavljajo italijansko prebivalstvo na korist slovenskemu ter da uganja na škodo zavoda slovansV.o politiko. Iz tega napada sc da sklepati, da se hočejo fašisti končno vreči tudi na to javno ustanovo in pometati iz nje Slovence, da se pa pri tern početju skrijejo za navidezno tuj hrbet. »Monte di Pietâ« jc namreč stara verska ustanova, pri kateri bi si fašisti pred javnostjo ne opekli radi svojih prstov. Denarne vloge v »Montu« so večinoma slovenske, uradnikov — ki so zelo revno plačani — je pa polovica Slovencev, polovica Italijanov. p Uinrla je v Trsbi gospa Frančiška C i n k o v a, soproga znanega slovenskega obrtnika. N. v m. p.! Petra .1000 K vredno svinjo, пнпјагја Petra Adamiča v Lembergu je ogoljufal za 4000, gostilničarja Ivana Raka v Velenju za 400 kron, gostllničarko Nežiko Interšek v Lju-bečnem za 1000 kron, Friderika Passe ro v Arelini za 80 K in posestnika Antona Mahneta v Trnovljah za 3200 K. Orožniki v Voj-nlku so Gorjanca arotlrali ln izročili okrožnemu sodišču v Celju. š Po balkansko. Za Trbovlje je imenovan nov gerent, Miha Koren, urar iz Vel. Pirešice pri "Celju, kateremu je bilo zadnji dve leti od radikalno-demokr-tskc vlade prepovedano stopiti na trboveljska tla radi javnega miru in reda. Ob znanem uporu 1920, katerega duševni oče je bil Koren, so hoteli komunisti ted. gerenta Mercino obesiti in postaviti K. za župana, vojaštvo, ki je v zadnjem trenutku vkorakalo, je preprečilo to nasilje. Pa ao šc druge stvari. Pri zadnjih volitvah je Koren kandidiral na radikalni listi in tedaj so delavci zahtevali pojasnila za nekih 95.000 K. Ravno tako so mu očitali, da je še vedno prosil za podporo pri komunistih, ko je bil še pri radikalih. Takih stvari pa ne bomo mirno prenesli! s Pretkan coljuf ln tat. aretiran. Dno 29. aprila 1883 ▼ Vojniku rojeni Lojze Gorjanc je zelo nevaren potepuh, kateri se preživlja s tatvinami ln z RoljnfljamL Kaznovan jo bil samo 14 krat, zadnjič je bil kaznovan v Mariboru 23. marca 192! na 2 leti težke ječe. Komaj je prišel zopet lz ječe. je pričel zopet goljufati: Izvabil ie Aloiziin Sribarju pri Sv. r Smrt Rudola Habsburškega. Šele v zadnjem času je prišla na dan vsa resnica o smrti Rudolfa Habsburškega, o kateri so toliko časa krožile vse mogoče fantastične govorice. Komtesa Marija Večera je bila mlado 16 letno dekle. Njena družina o lje-ni ljubezenski zvezi z Rudolfom ni ničesar vedela, pač pa je služila kot posredovalka med obema neka visoka dvorna dama. Kako se je godilo ob tragediji v Meyerlingu, poroča te dni v »Tempsu« bivši francoski poslanik v Petrogradu, Paleologue. Ko je i pok. Franc Jožef zvedel za razmerje svo-I jega sina z baroneso Večero, je od njega brezpogojno zahteval častno besedo, da razmerje enkrat za vselej pretrga. Rudolf in Večera sta nato sklenila, da gresta l'.u-paj v smrt. S pomočjo dvorne posredovalke se je baronesa pod neko pretvezo oddaljila iz hiše svojih staršev in se odne-Ijala v Mayerling. Na potu sc ji jc pridružil Rudolf. V MaverKi-V je nato Večera na-pis.ila poslovilna p.-naa na domače, v katerih izjavlja, da gre z veseljem v smrt. Bila je tedaj tudi v blago ,'ovljenem stanju« Potem je Rudolf najprej ustrelil baroneso, nato pa še sebe. Rimska kurija je Rudolfu odrekla cerkveni pogreb. Franc Jožef je nato zaprctil, da odstopi, toda papež Leon XIII. je po nasvetu kardinala Rampolle ostal pri prvotnem sklepu. Franc Jožef se je za to Rampolli osvetil o priliki papeževe volitve po smrti Leona XIII., ko je pri prvem glasovanju dobil veliko večino glasov Rampolla, a je Franc Jožef proti njegovi izvolitvi indirektno vložil svoj veto. Družina Večere pa je morala nemudoma zapustiti Dunaj in Avstrijo. Gospodarstvo. g Kriza ljubljanskega obrtno-nadalje- valnega šolstva. Včeraj popoldne se je vršila v magistratni dvorani pod predsedstvom župana dr. Perica enkota o ljubljanskem obrtno-nadaljevalnem šolstvu. Navzoči so bili obrtni, trgovski in Industrijski zastopniki. Iz vse te enkete je izzveneln težka ob-шлорвго^ qnrisi — «p au t^ 'opnjA nn uqzo} obljubi glede dvotretjinskega prispevka"— idti beliča denarja za naše obrtno-nadalje-valuo šolstvo. Tako bodo v tekočem letu obrtno-nadaljevalni tečaji izostali ln bodo naši vajenci brez pouka, če ne bodo naši ljudje sami posegli po samopomoči, y kolikor se bo sploh dalo napraviti. To je zopet nov dokaz, kako nam je potrebna avtonomija Slovenije. g Žitni trg. Na novosadski prodnktnt borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 437.5 —440 Din, ječmen 287.5 Din, oves 300 Din, koruza 260—265 Din, fižol 600 Din, pšenična moka št. 0 655—675 Din, št. 2 600 Din, št. 5 867.50 dinarjev, St. 6 500 dinarjev, mekinje 135 Din. — Tendenca nespremenjena. g Kako je ravnati s poškodovanim! ban« kovci. Obrabljene, natrgane nli zlepljene bankovce, od katerih ne manjka noben košček, so pošte dolžne sprejemati. Pač pa ne sprejemajo pošte takih bankovcev, katerim manjka kak del. Odklanjanje takih bankovcev pa se na poštah no vrši iz nagnjivosti, ampak samo zato, ker Narodna banka odtrga 50 par tudi od takega poškodovanega bankovca, kateremu manjka samo beli rob. V smisln delegacije finančnega ministrstva (štev. A IV. 1450 z dne 14. marca t. 1.) pa morajo davčni uradi sprejemati v plačilo ali pa v zamenjavo obrabljene ln poškodovane bankovce, kateri niso več sposobni za promet. Stranke naj oddajajo tak denar, ako le mogoče, pri davčnih uradih ali pa pri podružnici Narodne banke. BORZA. Zagreb, 21. j-nija. (Izv.) Devize: PeSta 1—1.03, Borlin 0.0650- -0.0750, Italija 4.02 -4.03, London 407-408.50, Nowyork 87.2r-«8.25, Pariz 5.4550—5.5250, Praga 2.6575—2.b<575, Dunaj 0.1240—0.124750, Ziirich 15.85—Г>.0250, Amsterd. 34.90—35.10. — Valute: lira .397-4 dolar 86.75 -87.25, čsl. K 2.")—2.62, n. n. K 0.1240-0.1245. Curih, 21. junija. (Izv.) Devize: Pešta 0.0650, Berlin 0.0045, Italija 25.40, London 25.71, Nowyork 556.50, Pariz 34.76, Praga 16.71, Dunaj 0.007850, Sofija 7.30, Beograd 6.35, Varšava 0.0045. - Valuta: n. a. K 0.007850. Dnnaj, 21. juniju. (Izv.) Dovize: Pešta 7.60, Berlin 0.5450, Italija 8316, London 327000, Newyork 70985, Pariz 4394, Praga 2127, Z'irich 12740, Sofija 934, Belgrad 811, Varšava 0.76._ Razpisane nagrade, nanašajoče se na Berson gumijeve pete in podplate. Dne 7. junija so na posebni seji sodno-natečajnega kolegija izmed 1524 došlih odgovorov prisodili I. nagrado 2000 Din g. Hud. Kralju, gospod. komisarju v Zagrebu, II. nagrado 1000 Din g. Pot. Raduloviću, policij, uradn. v B elgradu in III. 500 Din gdčni Mili Bur-keljc, uradnici I. del. kons. društva v Ljubljani. Dalje eo določili 80 nagrad po 100 dinnriev ln 50 nazrad do 50 Din. Nosile ! Naprodaj je : i PISALNA MIZA, BENCIN SODI, 'MARMORNATE PLOŠČE in DVE kompl. OKNI. — Naslov: .PROMET«, Miklošičeva cesta štev. 4. Orlovski kroj lep, kompleten, ceno NAPRODAJ. « Kje, pove uprava lista pod Številko 3738. Banatsko moko ia. na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3696 POZOR! Iz prve roke slanina ! Redka prilika se nudi vsaki Štedljivi gospodinji, da obskrbi svojo domačo potrebo s prvorazredno I. belo debelo slanino po kg L raztopljeno slanino » » I. paprika-slanino » » Razpošiljam počenši od 5 kg viâo v pofitnih ravojih ali po železnici brzovozno po povzetju. EXPORT GJ. P. Prodanovlć IMPORT NOVI SAD (Voivodlna) v - ï 1 Zahvala. Strojni tehnik energičen, agilen, vojaščine prosi, z dvo- floto gumi, gaiose itd. se vulkanlzirajo na giimi-felinihi, Zagreb j Dalmatinska ul. 12. Prodaja polno ! : gumo in pnevmatiko. Rabljene pnev- Š Vsem onim, ki so pripomogli, da se je izvršil prevoz in pa tako veličasten pokop po prekem sodu v Judenburgu ustreljenega gosp. лмова Mierii se tem polom prav iskreuo zahvaljujem, , osebno ccleinu odboru za po prekem sodu ustreljene vojake v Judenburgu, osobito pa še predsedniku odbora g. dr. Ant. Jamar. Nadalje bodi srčna hvala vsem onim dobrotnikom, ki ste v denarjih pripomogli k prevozu, in vsem prijateljem in znancem 1er sorodnikom in dobrotnikom, ki ste se udeležili pogreba in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Godešiče, 21. junija 1023. Brat VINKO HAFNER v imenu družine HAFNERJEVE j: matike moreto dobiti po najnižji ce- = letno prakso, IŠČE SLUŽBE v večjem in-.! ni; prevlalio za valja m kolesa iz- [ j dustrijskem podjetju. Cenj. ponudbe pod \ \ delujem solidno. »•STROJNI TEHNIK« na upravo. 3734 !.......................................................................»J Trgovski sotrudnlk $rmcm & Grli ar priiske stroke. ŽELI PREMEN ITI i Ј » stroke, ŽELI PREMEN ITI Gre tudi na deželo. Cenj. šneccriiske SLUŽBO. Gre tudi na deželo. Cenj. po- J nudbe pod šifro »VESTEN in ZANES-1 LJIV« na upravo ?-Siovenca«. 3705 Dijak (šestošoiec) išče SLUŽBE med počitnicami v pisarni, Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šiiro REALEC«. 3739 mizarstvo, ŠT. VID n, Ljubljano 4. Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela, PohiStT-« lastnega izdelka stalno na zalogi. - Cene konkurenčne! - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno. Se priporočava. 3295 Pogreb blagopokojnega, nepozabnega soproga, sina, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Josipa Perdana veletrgovca in posestnika se vrši v petek, 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v soboto, dne 23. t. m, ob 7. uri v larni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani Rodbine: Perdan - Hieng - Urbane. JW'.v.'i V-Misfr;.-..-. Л,*. .'■"> ><■ .". .: ' , ' Si ■ ■ -"S 99 DIAMALT Družabnico Pozor peki! »Diar.ialt«, tvornice Haaaer I Sobolka, Beč-Stadlau, v predvojni kato- SPPEJME veletrgovec k dobro vpeljane- vosti, se edino dobi ori glav. zastopnika mu trgovskemu podjetju. — Ponudbe pod a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Za »VELETRGOVEC« na upravo lista. Skladišče Strossmajerova 10. »- rujte sc ponaredb v Va- praha ali tekočini! Prodam GLASOVIR,;OVES-KORUZO la. Cena 3000 Dm. - Naslov v upravi «Slovenca« pod Štev. 3692. Popolnoma varno naložite svoi danar y VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI na VREČE in VAGONE razpro-_ 1 daja M. BIF.LIč, Dunajska cesta H j št. 33 pri -Balkanu^ po najnižjih 11 dnevnih cenah. 3697 r. Z. Z O. X. sedaj poleg nunske cerkve, poleti 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se brez odbitka rentnega in obrestujejo po V invalidskega davka. E II G1 Vlege v tekočem računu se obrestujejo po S /л |o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 |a°|0 Weîii zneski se ot^essuleio po dogaonru. Kumno, janež, rdečo deteljo, semensko ajdo, lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje SEVER in KOMP Ljubljana, Woliova ulica št. 12. 3032 ЈганзавдшгаЕвивт&бВванвд Banatsko pšenico ia- I razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska ccsta 33, pri «Balkanu«. fcS^BSUff PRODAM" MEDJIMURSKI KONJI! Poltežki in (listo težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne Stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri E. VïV)DR veletrgovina s konji ÇflKOVEC, MEDJIMURJE, JUGOSLAVIJA. Brzojavl; Vajda Cakovec Telef. Inttnirb. 59, 4 ob Zeleni jami, Din 25.— 1 m\ — Naslov v upravi lista pod št. 3691. kraste, lisaie odstrun.uje pri človeku in živalih MsftoJmazilo, ki je brez duiia in ne maže perilu. 1 lonček za 1 osebo po pošti 7 Dm. pri TmNKOCI, lekarna Ljubljana, Slovenija. VELIKA ZA! OGA klobukov in slamnikov se dobi pri ♦ $ mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica St. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ♦ iovarnar v Slobu, pošla Domžale. Prevzemajo se tudi slari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVAČEVIĆ i TRSAN v LJU&LIANI, Prešernova ulica šlev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4. TfbsvsPska premogoko^na družba. Oglas. 50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogo-kopne družbe, kateri se je vršil due 1. junija 1923, je sklenil za poslovno leto 1922 izplačati dividendo Din 25.-— (dinarjev petindvajset) za delnico od 11. junija 1.1. in povišati deln. glavnico na SHS K 200.000.000 (Din 50,000.000) z izdajo 500.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200.— (Din 50.—). V provedbi tega sklepa in v skladu z modalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v prometu nahajajočih se delnic pravica opcije, in sicer za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. janurja 1923, in 6icer pod sledečimi pogoji: 1. za. manje kakor 5 (pet) etarih delnic ne daje se nikake pravice opcije, 2. pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih: v Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseh njeni podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n/S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Šabcu, Šibeniku, Škofji Loki in v Vršacu ter njeni afilaciji Jugoslav. industr. banki v Splitu. Na Dunaja: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europaische Landerbank) podr. na Dunaju. V Parizu: Pri Banque des Pays de l'Europe Centrale. V Ženevi: pri Lambard, Odier & Cie., Darier & Co., Union Financière de Geneve. Pravica opcije na Francoskem se zamore iz;vrsiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnostih in sicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen. 3. Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62.50 tel quel po kom. ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se zgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922, in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti a Dn 25.— pro komad tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je mero-dajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah. 4. Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številke delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskripcijska mesta. 5. O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrnili strankam.Novedelnicebo mogoče prevzeti samo pri onih podpisanih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije. Dunaj, dne 11. junija 1923. Trboveljska premogokopna družba. BF Zadružna Gospodarska banka d. d. t Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 (v lastni palači vis à vie hotela „Union"). Telefon St, 67. Podružnice: 0JAK0V0, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. Interesna skupnost s: Sveopćo Zanatlljako banko d. d. * Zagrebu ln njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko Slovenca«, Odlfovomi urednik: Mibppl Molltere v I Juhi ion», ^oelovanska tiskarna v Liubliani.