Po toči na Krminskem iščejo pot do pomoči «ftf ■> 'i ■ t; Tržaški Kras je za turiste zanimiv, še posebno za Avstrijce, ki so pri nas kot doma, pravijo na kmetiji Lupinc A Mittelfest: z nedeljsko plesno predstavo se je zaključil letošnji festival, o katerem bodo obračun podali danes /t 10 Zaključek enotedenskega Intercampusa . H . , • rrf ■ .j" H r r v T.-+- Primorski TOREK, 26. JULIJA 2011 Št. 176 (20.191) leto LXVII. Pismo manjšine v prave roke SandorTence Pismo, ki ga je predstavništvo slovenske manjšine v zvezi s Špetrom včeraj poslalo italijanskemu predsedniku Na-politanu, znova dokazuje, da je vprašanje dvojezične šole zelo resno. Zato je prav, da so zastopniki Slovencev o tem direktno obvestili najvišjega državnega predstavnika, garanta ustavnih pravic in državljanskih svoboščin. V Špetru, kot smo že večkrat zapisali, se prepletajo številna vprašanja. Evakuacija šolskega poslopja lanskega marca, češ da ne odgovarja protipotresnim predpisom, je sprožila tehnične, pedagoške in politične probleme. Navidez brez večjih težav rešljivo gradbeno-urbanistično vprašanje je zašlo tako daleč, da smo lahko danes upravičeno v skrbeh za prihodnost šole, ki pomeni veliko upanje za Benečijo in Benečane. Pismo Napolitanu prihaja v času, ko je predsednik republike daleč najbolj priljubljena in ugleda vredna osebnost v Italiji. Človek, ki v tej hudi go-spodarsko-finančni situaciji, naraščajoči politični zmedi na desni in levi in krizi vrednot, pooseblja poštenost, moralno pokončnost in občutek za zakonitost. Predsednik republike je že večkrat pokazal občutljivost do problemov slovenske manjšine in se zavzel za celovito izvajanje zaščitnega zakona. Napolitanova beseda bo torej še kako dobrodošla za špetrsko šolo in za Beneške Slovence. NORVEŠKA Breivik včeraj prvič pred sodniki OSLO - Desničarski skrajnež Anders Behring Beivik, ki je v petek v napadih v Oslu in na bližnjem otoku Utoya ubil 76 ljudi, je včeraj prvič stopil pred sodnika. Zaslišanje je potekalo za zaprtimi vrati, na njem pa je Breivik med drugim izjavil, da sta bili v njegovi organizaciji še dve celici. Sodnik je napadalcu odredil osem tednov pripora. V Oslu pa se je sinoči zbralo več kot 100.000 ljudi, da bi se poklonili žrtvam petkovega dvojnega napada. Večina je nosila v rokah vrtnice, simbol laburistične sranke. Na 11. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € SLOVENSKA MANJŠINA - Pobuda skupnega predstavništva Poziv Napolitanu glede špetrske šole Pisali tudi italijanski in slovenski vladi ter Deželi FJK GRADIŠČE - Vstop v CIE dovoljen le poslancu »Grozljive razmere« Carlo Monai srečal obupane ljudi - Protest novinarjev, ker jim je vstop prepovedan GRADIŠČE - »Grozljivo. Tega, kar sem videl, nisem pričakoval. Življenjske razmere mojega psa so boljše.« S temi besedami je poslanec Carlo Monai ube-sedil prizadetost po včerajšnjem obisku v centru za identifikacijo in izgon (CIE). Vstopil je po skoraj enournem čakanju pred vhodom; ko je s poslansko izkaznico poskusil vstopiti skozi železna vrata, ga je policist pospremil ven (na fotografiji, A.W.). Moral je čakati, čeprav imajo parlamentarci inšpekcijsko pravi- co in lahko vstopijo v vsak italijanski zapor. Ob njem so se protestne mobilizacije pred centrom udeležili še nekateri politiki in skupina novinarjev, ker jim je vstop v CIE prepovedan. Na 12. strani ČEDAD - Predstavništvo Slovencev v Italiji je opozorilo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana na zelo negotovo usodo dvojezične šole v Špetru v Beneški Sloveniji. Pismo so podpisali člani predstavništva in sicer slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina, slovenska deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Gabrovec ter predsednika manjšinskih krovnih organizacij - SKGZ in SSO - Rudi Pavšič in Drago Štoka. Dopis so v vednost poslali tudi italijanski šolski ministrici Mariastelli Gelmini, predstavnikom Slovenije in Furlanije-Julijske krajine ter vodji deželnega urada za slovenske šole Tomažu Simčiču. Na 3. strani Občina Trst: UDC o prostorskem načrtu Na 5. strani Trst ljubi jazz in Luttazzija Na 7. strani Goriški občinski svet še zadnjič o EZTS Na 12. strani Prekerni šolniki za pravične kriterije Na 12. strani Jadralca Ugrin in Juretič na članskem EP v zlati skupini Na 17. mestu J ROCK BATÜ/E T. ŠPORTNI PARK BATU/E PETEK 29.7.20II VSTOPNINA 5 EUR 8 2 Torek, 26. julija 2011 ALPE-JADRAN / RADIŠE - 1 0. srečanje v priredbi Skupnosti južnokoroških kmetov Kmečki praznik sosednjih dežel Med gosti praznovanja SJK Kmečka zveza in godba iz Nabrežine CELOVEC - Na Radišah na Koroškem je preteklo nedeljo potekal letošnji, že deseti kmečki praznik Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK). Srečanja so se udeležili kmetje in kmetice ter predstavniki slovenskih kmečkih ustanov iz treh regij - Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Jubilejna prireditev je odsevala tudi povezovalno vlogo SJK kot pomembnega posrednika v širši alpsko-jadranski regiji. Med gosti srečanja v dobro obiskanem šotoru pred slovenskim kulturnim domom sta bila tudi Franc Fabec, predsednik Kmečke zveze iz Trsta, ter njegov predhodnik Alojz Debelis iz Gornje Magdalene pri Trstu. Slednji je še kot predsednik Kmečke zveze spletel vezi s slovensko kmečko or- ganizacijo na Koroškem. Fabec se je zato v svojih pozdravnih besedah izrekel za poglabljanje stikov med Slovenci v Avstriji in v Italiji - tudi na področju kmetijstva. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa je v svojem nagovoru spomnil na pred letom dni v Krškem sklenjeno članstvo Kmečke zveze v Trstu in Kmečke izobraževalne skupnosti na Koroškem (KIS) v Kmetijski gozdarski zbornici Slovenije. Smrkolj je pri tem izpostavil pomembno sodelovanje obeh sprejetih ustanov za celotno regijo. Gostitelj in obenem frakcijski vodja Skupnosti južnokoroških kmetov v Kmetijski zbornici za Koroško, Štefan Domej, je poudaril, da dosedanje delo potrjuje pravilno »Gasilska« slika za spomin na koroško praznovanje kmetov začrtano pot pred desetimi leti. O Kmetijski zbornici za Koroško - na prazniku je bil navzoč tudi direktor Hanzi Mikl, pa je Do-mej dejal, da jo odlikuje dobro sodelovanje s Skupnostjo južnokoroških kmetov. Kulturni spored desetega kmečkega praznika so oblikovali člani Slovenskega prosvetnega društva na čelu s predsednikom Nužejem Wieserjem, Trio Korenika iz Šmihela nad Pliberkom, godba na pihala iz Nabrežine pri Trstu, Veseli lotmerški tam-buraši« iz Ljutomera, skupina »Lesena muzika« iz Ribnega pri Bledu, mlada harmonikarja Jaka Dovjak in David Olip iz Sel ter narodnozabavni kvintet Koroške kmetijske zbornice pod vodstvom njenega bivšega direktorja Franca Groblacherja (I.L.) SEJA SLOVENSKE KOMPONENTE DS Napadi na SKGZ in Primorski dnevnik ne sodijo v duh pravega sodelovanja NABREŽINA - Prejšnji teden se je še zadnjič pred poletnim premorom sestala deželna koordinacija slovenske komponente Demokratske stranke. Na strankinem sedežu v Nabrežini je vodstvo komponente podrobneje analiziralo volilne rezultate nedavnih upravnih preizkušenj in ocenilo zadnje ostre napade Sveta slovenskih organizacij na račun druge krovne organizacije in Primorskega dnevnika. Majske volitve so še enkrat jasno dokazale da je DS tista stranka, ki ji velika večina Slovencev zaupa svoj glas, piše v izjavi. Izreden, skorajda nepričakovan rezultat, ki so ga dosegli slovenski kandidati DS tako na Tržaškem kot na Goriškem je sad pravih včasih nelahkih izbir stranke v smeri prenovitve in iskanja novih obrazov. Slovenska komponenta in vsi slovenski krožki stranke so prepričano izbrali to pot, ki edina vodi iz tiste kronične krizne situacije, ki že več desetletij nevarno oddaljuje ljudi od politike. Še najbolj pomembno pa je dejstvo, da je srednja starost novoizvoljenih predstavnikov DS izredno nizka, kar predstavlja najboljše jamstvo za bodočnost slovenske komponente. V nadaljevanju so vzeli v pretres tudi izredno zahtevni volilni preizkušnji, ki bodo na vrsti prihodnje leto tako v Gorici, kot v Nabrežini. S tem v zvezi so si bili prisotni enotni, da bo naloga vse prej kot lahka, ne pa nemogoča. Evidentirati bo potrebno čimprej pravega skupnega koalicij -skega kandidata primarne volitve niso izključene), da se lahko pravočasno izdela dovršen upravni program in sestavi dobro ekipo upraviteljev. Še posebno kar zadeva Nabrežino bo potrebno močno strniti vrste in prepričano delovati v smeri volilne zmage, ki si jo vsi želimo, piše v sporočilu. Prisotni so zelo negativno. predvsem pa zaskrbljeno ocenili stališče, ki ga je iznesel SSO glede Primorskega dnevnika s posledičnim grobim in neutemeljenim napadom na SKGZ. »Na žalost je to še enkrat jasen dokaz, da smo še vedno močno ujeti v oklepe preteklosti. Predolgo smo se in se na žalost še vedno ukvarjamo samo z vrtičkarstvom, stalno tarnamo, češ da se nam pišejo težki časi, ne da bi znali realnosti zares pogledati v oči in skušali skupno iskati prava izhodišča v vsaki tudi najbolj težki situaciji. Tovrstne nepremišljene izjave nas potiskajo desetletja nazaj in to prav v zgodovinskem trenutku ko živimo čas vsesplošne krize tudi znotraj naše skupnosti. Preveliko je namreč težkih situacij, ki zahtevajo resno in poglobljeno obravnavo prav vseh dejavnikov naše stvarnosti in ne dopuščajo ideoloških delitev, ki nimajo nobene bodočnosti,« podčrtujejo Slovenci v Demokratski stranki. il Poskus oboroženega ropa na pošti v Košani KOPER- Koprski policisti so bili včeraj nekaj pred 7. uro obveščeni o poskusu ropa pošte v Košani. Moški, ki naj bi bil oborožen s pištolo, v prostore pošte sicer ni vstopil. Policisti so takoj postavili blokade in ga intenzivno iščejo, so sporočili s Policijske uprave Koper. Sneg na alpskih prelazih v Avstriji DUNAJ - V višje ležečih predelih Avstrije je minuli konec tedna snežilo. Zapadlo je do 20 centimetrov snega, več alpskih prelazov, tudi cesta na Grossglockner, pa je prevoznih le z zimsko opremo, poroča avstrijska tiskovna agencija APAAvstrijski meteorologi sicer pravijo, da sneg v Alpah julija ni nič neobičajnega, saj zapade v povprečju vsako drugo leto, in dodajajo, da se snežna odeja zagotovo ne bo obdržala. Ponekod na Salzburškem je snežilo do nadmorske višine 1600 metrov, drugod pa je bila meja sneženja nekoliko višje. Včeraj naj bi bil po njihovih besedah najhladnejši dan, v prihodnjih dneh pa naj bi se otoplilo, čeprav kakšne vročine še nekaj časa ne pričakujejo. Pri Buzetu našli truplo pogrešanega Poropata ZAGREB - Prijatelji 37-letnega Alena Poropata z Reke, ki so ga pogrešali od konca maja, so v soboto pri Buzetu v hrvaški Istri našli njegovo truplo in motor. Poropata so iskali tudi v Sloveniji, ker je signal z njegovega mo-bitela nazadnje kazal, da bi lahko bil na slovenski strani meje.Truplo in skuter je v bližini Buzeta našel prijatelj, ki je prepričan, da je nesrečnež zdrsnil z motorjem. Čeprav so že 30. maja prijavili, da ga pogrešajo, je bila policijska preiskava omejena. Zato so se angažirali njegovi prijatelji, ki so med drugim odprli stran na spletnem socialnem omrežju Facebook, ki je na koncu štela 11.000 članov. CELOVEC - Pred današnjim podpisom zakona zahtevi Glasbene šole in Slovenske športne zveze Poziv predsedniku države Fischerju, naj pomaga Glasbeni šoli in športu CELOVEC/DUNAJ - Potem, ko so poslanci zveznega parlamenta in zveznega sveta sprejeli (ustavni) zakon o narodnih skupnostih, ki ureja vprašanji dvojezičnih krajevnih napisov (164) in uradnega jezika, bo danes na Dunaju s podpisom zveznega predsednika Fischerja sledilo še zadnje formalno dejanje, preden bo zakon stopil v veljavo. Še preden pa bo predsednik Heinz Fischer danes dopoldne s svojim podpisom overovil novi zakon, bo imel v rokah dva poziva - slovenske Glasbene šole, ki opozarja na nujno potrebno zagotovitev sistemskega financiranja te manjšinske ustanove, ter Slovenske športne zveze (SŠZ), ki opozarja na potrebo po današnjim časom ustrezajoči športni dvorani na šolski lokaciji Slovenske gimnazije in Dvojezične trgovske akademije v Celovcu s skoraj 700 dijaki in dijakinjami. Dvorana pa naj bi bila na razpolago tudi slovenskim športnim klubom s sedežem v Celovcu. Po opravljenem podpisu zakona s strani predsednika države vabi na sprejem še avstrijski zvezni kancler Werner Faymann, katerega se bodo po zadnjih informacijah udeležili tudi vsi trije predsedniki slovenskih političnih organizacij, torej poleg Marjana Stur-ma (ZSO) in Bernarda Sadovnika (SKS), ki sta od vsega začetka podprla nov zakon, tudi Valentin Inzko (NSKS). Inzko in njegova organizacija odklanjata nov zakon, ker v več točkah ni v skladu s podpisanim memorandumom z dne 26. aprila letos, še posebej zaradi sporne ureditve pri uradnem jeziku, manjka pa tudi skoraj deset krajev, ki imajo več kot 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva, niso pa na seznamu krajev, ki bodo dobili dvojezično tablo. Še pred današnjo slovesnostjo na Dunaju sta predsednik Slovenske glasbene šole na Koroškem Božo Hartmann in njen ravnatelj Roman Verdel v odprtem pismu spomnila zveznega predsednika Heinza Fischerja na obljubljeno sistemsko rešitev in ga pozivala, da se »s svojo avtoriteto zavzame, da bodo besedam sledila tudi dejanja. V memorandumu so se namreč pogajalci med drugim dogovorili tudi glede pospeševanja slovenske Glasbene šole. Parlament je medtem pri razdelitvi tako imenovanega plebiscitnega daru sicer namenil omenjeni ustanovi 500.000 evrov - vendar ponovno le kot enkratno podporo. Za Glasbeno šolo pa je potrebna »sistemska in trajna rešitev«, poudarjata Hartmann in Verdel. Slovenska športna zveza pa predsednika Fischerja kot tudi kanclerja Faymannu poziva, naj avstrijska država pomaga pri zagotovitvi še manjkajočih sredstev za športno dvorano iz zveznih kot tudi deželnih finančnih virov. To predvsem zaradi tega, ker dežela Koroška še vedno ni pripravljena prispevati svojega deleža pri tem projektu. Čeprav je evaluacija vseh zveznih šol na Koroškem imela za rezultat, da sta Slovenska gimnazija in Dvojezična trgovska akademija edini dve šoli na Koroškem, ki nimata vsaj ene telovadnice oz. športne dvorane, ki bi ustrezala normam. Kot so včeraj še potrdili, bodo s postavljanjem dodatnih dvojezičnih tabel začeli 16. avgusta. Na ta dan bo dopoldne v Celovcu najprej slovesnost v dvorani grbov v deželni hiši, popoldne pa bodo v občinah Železna Ka-pla in Žitara vas postavili prve nove dvojezične krajevne table. Postavitve se bodo udeležili ugledni avstrijski in koroški politiki na čelu z zveznim kanclerjem Wernerjem Faymannom, pod-kanclerjem Michaelom Spindelegger-jem in deželnim glavarjem Dorflerjem, navzoči pa bodo tudi predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev. Ostalih okoli 70 novih dvojezičnih tabel - skupno jih bo potem z že obstoječimi v 164 krajih - naj bi stalo do konca septembra. Ivan Lukan Nastop gojencev slovenske glasbene šole v Celovcu il PORTOROŽ - Uprava izpolnila zahteve Zaposleni v Casinoju Portorož preklicali stavko SEŽANA - Potem ko je uprava družbe Casino Portorož zaposlenim izplačala razliko plače za junij in s tem izpolnila glavno zahtevo stavkovnega odbora, je ta preklical za konec julija napovedano stavko, so včeraj sporočili iz Sindikata igralniških delavcev Slovenije. Če bo uprava še kdaj zamujala z izplačilom plač, bodo sindikati, ki delujejo v okviru družbe, znova začeli s stavkovnimi aktivnostmi, ki jim bodo dodali tudi zdaj neizpolnjene zahteve, so zapisali. Med drugim gre za izplačilo razlike v plači iz leta 2009 ter izplačilo letošnjega in dela lanskega regresa. Kot so pojasnili, so sindikati v zadnjih dneh obiskali župana Kopra in Pirana, ki sta potrdila pripravljenost občin za reševanje družbe. Skladno s tem so v sporočilu za javnost vse trenutne državne lastnike Casi-noja Portorož pozvali, da v primeru, da ne bodo sami zagotovili potrebnega zneska za dokapitalizacijo družbe, pravočasno pričnejo z vsemi postopki, ki bi omogočili prenos njihovega deleža na lokalno skupnost, ki je »jasno izrazila željo po reševanju družbe in ohranitvi več kot 280 delovnih mest«. »Sindikati družbe glede na govorice o številnih presežnih delavcih, ki naj bi jih predvideval načrt finančnega prestrukturiranja, ugotavljamo, da načrt v tem delu ni realen,« so zapisali. Prepričani so, da vse dokler podjetje zaposluje študente, ki opravljajo dela na sistematiziranih delovnih mestih, ni potrebe po nobenem odpuščanju. »Trenutno pa večina delovnih procesov poteka s pomočjo študentskega dela,« so opozorili. (STA) ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Torek, 26. julija 2011 3 ČEDAD - Manjšinsko predstavništvo pisalo predsedniku Napolitanu Učencem dvojezične šole treba zagotoviti pravico do izobraževanja Dopis so poslali tudi šolski ministrici, Deželi Furlaniji-Julijski krajini in slovenski vladi Predsednik republike Giorgio Napolitano in desno lep prizor s špetrske dvojezične šole. Fotografija je bila posneta ob pričetku šolskega leta 2007-2008 nm ČEDAD - Predstavniki skupnega zastopstva Slovencev v Italiji so v zvezi s stanjem dvojezične dvostopenjske šole v Špetru naslovili na predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana, ministrico za šolstvo Mariastello Gelmini, predsednika Deželnega odbora FJK Ren-za Tonda, deželnega odbornika za šolstvo Roberta Molinara, podtajnika na zunanjem ministrstvu sen. Alfreda Mantico, ravnateljico deželnega šolskega urada za FJK Danielo Beltrame in vršilca dolžnosti vodje urada za slovensko šolo Tomaža Simčiča ter v vednost pristojnim vladnim predstavnikom v Sloveniji dopis, ki ga v celoti objavljamo: Obračamo se na Vas kot predstavniki skupnega zastopstva Slovencev v Italiji, da Vam prestavimo težek trenutek, ki ga doživlja Večstopenjski zavod z italijansko-slo-venskim poukom v Špetru in za rešitev katerega, žal, do danes ni videti jasnih in hitrih odločitev. Še posebej zaskrbljujoč pa je položaj dvojezične nižje srednje šole. Po evakuaciji in posledičnem zaprtju šolske stavbe v Ul. Azzida 9 dne 5. marca 2010 so učence in dijake, ki obiskujejo Večstopenjski zavod, začasno namestili v druge prostore v Špetru: vrtec (65 otrok) v nekaj učilnic v Dijaškem domu, osnovno šolo (111 učencev) delno v Dijaški dom, delno v severno krilo nekdanjega učiteljišča, nižjo srednjo šolo (43 dijakov) pa v nekaj uradov v pritličju sedeža Gorske skupnosti Ter-Nadiža-Brda. Za posebno problematično se je med lanskim šolskim letom izkazala prav ta zadnja rešitev in upati je bilo, da bo dvojezična nižja srednja šola s prihodnjim šolskim letom našla, začasno, zavetje v tamkajšnji italijanski nižji srednji šoli Dante Alighieri, in to v duhu sodelovanja, kot je poudarila Ministrica za šolstvo, ko je dejala, da »bodo potrebne majhne žrtve na obeh straneh: dvojezični šoli namreč zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zajamčiti popolne logistične enotnosti, od drugih šolskih ustanov, ki delujejo na istem teritoriju, pa se pričakuje, da bodo začasno prispevale k rešitvi problema šolskih prostorov za dijake dvojezične šole«. V tej situaciji je seveda temeljnega pomena vloga krajevne občinske uprave, ki je v začetni fazi razmišljala o tem, da bi za dvojezično nižjo srednjo šolo poiskala gostoljubje v šoli Dante Alighieri in je skladno s tem predvidela tudi prilagoditev stavbe varnostnim predpisom. Na zadnjem občinskem svetu, 30. junija 2011, pa se je z glasovanjem večine izrekla proti tej rešitvi, svojo odločitev pa je utemeljila tudi s »težavami upravljanja in promiskuiteto«. Ta sklep in splošno stanje globoko ob- žalujemo, obenem pa nas vse to tudi močno zaskrblja. Dvojezična šola v Špetru raste iz leta v leto in to je izraz njene kvalitete in zadovoljstva uporabnikov oz. družin. Za našo skupnost gre za ustanovo primarnega pomena, ki edina v videnski pokrajini zagotavlja izobraževanje tudi v slovenskem jeziku, poleg tega pa zaradi svojega evropsko naravnanega pedagoškega in izobraževalnega modela predstavlja cvetico na gumbnici celotnega deželnega in širšega šolskega sistema. Izbire krajevne občinske uprave dejansko hudo penalizirajo del učencev in di- jakov istega območja, obenem pa ustvarjajo velike težave družinam in šolskemu osebju. Iz vseh teh razlogov in na podlagi vabila Ministrice za šolstvo k sodelovanju in medsebojni obogatitvi, Vas prosimo, da posredujete, zato da bo tudi učencem dvojezične šole zagotovljena pravica do izobraževanja v sprejemljivih okoliščinah in predvsem, da se odpravi diskriminacija napram tistih, ki so se odločili za dvojezično izobraževanje. Senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Kje lahko najdeš toliko idej za manj denarja kot v trgovini IKEA? Na razprodajah v trgovini IKEA. O) o ID N (O TJ O 1_ Q. N (D > cd « E £ .S. BENNO stojalo za CD/DVD cm 20x17x202 breza, bukev, rjavo črna 24; 50 /kos namesto Vrača se najbolj priljubljeno obdobje za varčne ljudi: popusti v trgovini IKEA do 40% na izdelke za tvoj dom. Če si član IKEA FAMILY te čaka dodaten popust na mnogo že znižanih izdelkov. Za informacije o datumih in podrobnostih o popustih obišči spletno stran www.ikea.it POPUSTI DO 40% IKEA VILLESSE (GO), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20 4 Torek, 26. julija 2011 ITALIJA POLITIKA - V vladni večini še vedno napeti odnosi Kljub zadržkom naj bi Severna liga glasovala za vojaške misije na tujem Tako je zagotovil minister Calderoli - Zadrega v DS zaradi Penatijeve vpletenosti v korupcijsko afero EVROPSKA UNIJA Italija in Francija nista ravnali v duhu schengna BRUSELJ - Francija in Italija sta aprila med sporom okoli prebežnikov iz Tunizije kršili »duh schengna«, čeprav so bili ukrepi, ki sta jih sprejeli, v skladu s pravili schengenskega območja, je včeraj v Bruslju ocenila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström. »Formalno gledano so bili ukrepi francoskih in italijanskih oblasti v skladu z zakonodajo EU. Vendar pa moram z obžalovanjem reči, da državi nista v popolnosti spoštovali duha schen-gna,« je dejala komisarka. V Bruslju pojasnjujejo, da odločitev Italije, da izda dovoljenja za bivanje in potovalne dokumente priseljencem iz Severne Afrike, ki so se zatekli na njeno ozemlje, ni pomenila kršitve evropske zakonodaje. Kljub temu menijo, da na ravni EU obstaja še precej prostora za bolj natančno opredelitev zadev. Tudi policijske kontrole, ki so jih izvajali v Franciji, so bile v okviru schengenskega kodeksa, saj na podlagi pridobljenih informacij ni mogoče reči, da je Francija izvajala sistematičen nadzor na meji z Italijo, ocenjujejo v Evropski komisiji. Dodajajo, da je glede na omenjeno dogajanje jasno, da se je treba upravljanja s schengom lotiti na usklajen in celovit način, da bi povečali zaupanje državljanov in članic, pa schengen potrebuje močnejši sistem nadzora. Evropska komisija bo zato septembra predstavila predloge v zvezi s tem, so še sporočili v Bruslju. Italija je aprila dala dovoljenje za bivanje in potovanje kakim 25.000 tunizijskim migrantom, ki so se zatekli na njeno ozemlje, a jih je večina želela odpotovati v Francijo. Ta se je zaradi tega odločila za občasen policijski nadzor ob meji z Italijo. RIM - Včerajšnja smrt že tretjega italijanskega vojaka v Afganistanu v tem mesecu, o kateri pišemo na drugem mestu, je ponovno obudila politično razpravo o smiselnosti italijanske vojaške prisotnosti v deželi pod Hindukušem in sploh v vojaških misijah na tujem. Tako je vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro včeraj zatrdil, da mora Italija »enkrat za vselej narediti konec vojni, ki ji ne pripada in ki zahteva velika denarna sredstva«. Predsednik komisije poslanske zbornice za zunanje zadeve, severnoligaš Stefano Stefani pa se je polemično vprašal, ali italijanski vojaki na tujem umirajo zaman. Ta razprava je politično toliko bolj aktualna, ker bi moral danes senat glasovati o ponovnem financiranju vojaških odprav v tujini. Zadržki Severne lige so za vladno večino problem. Omenjeno glasovanje v senatu bi med drugim moralo potekati že minuli petek, a je bilo na zahtevo vladne koalicije odloženo na danes, potem ko je podminister za infrastrukture, severnoligaš Roberto Castelli napovedal negativen glas. Včeraj je pomirjujoče nastopil eden izmed najtesnejših sodelavcev Umberta Bossi- Roberto Calderoli ansa ja, minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli. Potrdil je svoje kritično stališče do italijanskih vojaških odprav v tujini in še zlasti v Libiji, kljub temu pa je napovedal podporo v parlamentu njihovemu ponovnemu financiranju. Severna liga očitno noče dodatno zaostrovati že tako napetih odnosov v vladni večini. Sobotno odprtje predstavništev nekaterih ministrstev v Monzi ob prisotnosti vrha Bossijeve stranke, pa tudi ministrov Giulia Tremontija in Michele Brambilla, je namreč sprožilo polemične odzive ne samo iz vrst opozicije, ampak tudi iz vrst vlada- AFGANISTAN - Dva vojaka ranjena V strelskem spopadu umrl italijanski padalec Slika pokojnega Davida Tobinija, ki je v soboto dopolnil 28 let ansa KABUL - Italijanska vojska beleži v Afganistanu svojo 41. smrtno žrtev od začetka misije leta 2004. Podčastnik David Tobini je umrl v strelskem spopadu severozahodno od mesta Bala Murgab, na zahodu države. Tobini je v soboto dopolnil 28 let, rojen je bil v Rimu, bil je vojak 183. regimenta padalcev Nembo iz Pistoie. V napadu sta bila ranjena še dva padalca, eden od dveh je bil včeraj v življenjski nevarnosti. Obrambni minister Ignazio La Russa je razložil, da so se italijanski vojaki znašli sredi dvojnega napada. Skupaj z afganistanskimi vojaki so ob 4.15 zjutraj stopili v vas, kjer naj bi se nahajale eksplozivne naprave, ob povratku na rob vasi pa so nanje streljali napadalci. Tobini je umrl, drugi podčastnik je bil ranjen. Vojaki so se skrili v hiše, nakar jih je v vasi napadla druga oborožena skupina, ki je ranila še enega vojaka. Nato so ameriško in francosko letalo ter štirje helikopterji bombardirali območje ter omogočili vojakom, da zbežijo na varno. RIM - Po požaru na železniški postaji Tiburtina Potniki več ur na peronih Hitre vlake preusmerili na medkrajevne proge, državno tožilstvo preiskuje primer nenamernega požara RIM - Velik požar, ki se je v nedeljo vnel na železniški postaji Tiburtina v Rimu, je imel težke posledice na vsedržavnem železniškem prometu, saj gre za pomembno križišče, ki povezuje sever z jugom. V nedeljo je bilo več vlakov ustavljenih, beležili so velike zamude in posledice so bile zaznavne tudi včeraj, čeprav se je popoldne na progah postopno vračala normalnost. Danes naj bi po napovedih vozilo 90 odstotkov vlakov. Požar, ki so ga gasili petnajst ur, naj bi po včerajšnjih ocenah povzročilo slabo delovanje električnega sistema oziroma njegova preobremenitev. Malo verjetno je, da je požar povzročila kraja bakra, ki so jo omenjali v nedeljo. Državno tožilstvo preiskuje primer nenamernega požara, zaenkrat ni preiskovanih oseb. Družba Ferrovie dello stato je na medkrajevne proge preusmerila hitre vlake ter vključila vmesne postaje. Na postaji v kraju Orte, kjer je na peronu več ur čakalo na stotine ljudi, namenjenih v prestolnico, je prišlo do prave zmede, ko je privozil hitri vlak. Nanj je navalilo od šeststo do sedemsto naveličanih potnikov, vagone je dejansko zasedlo kakih štiristo ljudi. Medtem pa se je vlaku, ki je peljal proti postaji, s sprehodom čez tire približalo kakih sto ljudi. Iz varnostnih razlogov so morali vlak ustaviti. Rimski župan Gianni Alemanno je izjavil, da bodo občani en cel mesec imeli težave pri potovanjih v ostale predele države, kar je nedopustno. »Kdor je zgrešil, naj plača,« je dejal. Minister za infrastrukture in transport Altero Matteoli pa je o dogodkih pripravljen poročati v parlamentu. joče desne sredine. Posebno ostro so nastopili rimski župan Gianni Alemanno in predstavniki gibanja Noi Sud, ki so celo zagrozili z izstopom iz koalicije. Vse to meče težke sence na trdnost vlade, ki jo je že hudo omajalo nedavno glasovanje Severne lige za aretacijo poslanca Ljudstva svobode Alfonsa Papa. Premier Silvio Berlusconi pa bi moral v teh dneh rešiti drugo kočljivo zadevo, in sicer predlagati naslednika pravosodnega ministra Angelina Alfana, ki se hoče v celoti posvetiti svoji novi funkciji sekretarja Ljudstva svobode. Sicer pa se tudi glavna opozicijska sila, se pravi Demokratska stranka, sooča z resnimi težavami. Njen senator Lucio d'Ubaldo je včeraj priznal, da 20. julija ni spoštoval navodila vodstva in glasoval proti aretaciji senatorja Alberta Tedesca, kar je zanetilo nove polemike okrog te zapletene zgodbe. Veliko zadrego pa vodstvu stranke povzroča korupcijska afera, v katero je vpleten nekdanji šef političnega tajništva sekretarja Pier Luigija Bersanija Filippo Penati. Ta je včeraj odstopil z mesta podpredsednika deželnega sveta Lombardije, pa tudi iz vseh funkciji, ki jih je še imel v stranki. Piemont stresel močan potresni sunek TURIN - Včeraj ob 14.31 je močan potresni sunek stresel Piemont. Nacionalni zavod za geofiziko je sporočil, da je bil potres 4,2 stopnje po Richerjevi lestvici, njegov epicenter pa se je nahajal kakih 30 kilometrov vzhodno od Turina v bližini krajev Cantalupa, Pinasca in Cumiana. Zaradi potresa so mnogi prebivalci zapustili svoje domove in delovna mesta. Tudi vlaki so se za nekaj časa ustavili. Kot je povedal predsednik Piemonta Roberto Cota, pa potres ni poškodoval nikogar in ni povzročil večje gmotne škode. Filmski producent Cecchi Gori v priporu RIM - Filmski producent Vittorio Cecchi Gori je spet v priporu. Tokrat je priporni nalog proti njemu izdalo rimsko sodišče zaradi nezakonitega stečaja družbe Finmavi in drugih njegovih podjetij. Kaže, da finančna »luknja« znaša okrog 600 milijonov evrov. Preiskovalci so ugotovili, da je Cecchi Gori v zadnjih časih tudi z finančnimi operacijami v tujini tej svoji družbi odtegnil več milijonov evrov, da bi jih spravil na varno zase. Vittorio Cecchi Gori, ki je doma v Firencah in star 69 let, je bil nekoč eden izmed najbolj znanih italijanskih filmskih producentov. Bil je tudi predsednik nogometnega kluba Fiorentina in parlamentarec Ljudske stranke. Leta 2008 je že bil aretiran zaradi nezakonitega stečaja. Finančna straža mafiji zaplenila Cafe de Paris RIM - Finančna straža je 'Ndrang-heti zaplenila znana rimska lokala George's in Cafe de Paris. Slednji je znan po celem svetu zaradi filma Federica Fellinija Sladko življenje. Finančna straža je mafijski družini Alvaro skupaj zaplenila za 200 milijonov evrov premoženja, večinoma prav lokalov in restavracij. Preiskavo zaradi pranja denarja proti klanu Alvaro vodi kalabrijsko tožilstvo že dve leti. V lasti mafijskih družin naj bi bilo po nekaterih virih okoli 5000 restavracij. V Rimu in Milanu naj bi bila v lasti mafije vsaka peta restavracija, predvsem z namenom pranja denarja. Cafe de Paris je v mafijskih rokah pristal leta 2008. EVRO 1,4380 $ -G,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. julija 2G11 valute evro (povprečni tečaj) 25.7. 22.7. ameriški dolar japonski jen 1,4380 112,46 1,4391 112,83 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,2679 39,8354 63,8540 9,2777 39,8970 63,8240 ll lUlJjlVa l upila danska krona hntan^U'! ti mt 7,4534 0,88250 7,4536 0,88270 L/1 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ 9,1083 7,7715 UfOOZ / \J 9,0787 7,7675 1 1UI VCjKa 1S.I Ul IG češka krona 24,388 1,1563 24,408 1 1789 jVIUCIIjM llallK estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 268,95 15,6466 266,65 11 ici I ,_> I \J,KJ! SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v 1 7CQ37 _n ÍV7 un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.514,47 +0,38 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.601,39 2.424,87 -0,63 -0,19 S&P 500, New York 1.338,62 -0,48 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.348,69 7.344,54 5.925,26 +0,37 +0,25 -0,16 CAC 40, Pariz 3.812,97 -0,77 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.681,00 1.204,7 2742,70 -0,43 +0,00 -1,08 Nikkei, Tokio 10.050,01 -0,81 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.171,55 22.293,29 2.816,69 -0,36 -0,68 Sensex, Mubaj 18.871,29 +0,80 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Torek, 26. julija 2011 5 APrimorski ~ dnevnik PROSTORSKI NAČRT OBČINE TRST - Mnenje in predlogi stranke UDC Podpora umiku Dipiazzove variante O smernicah naj steče javna razprava Nastop bivšega občinskega svetnika Roberta Sasca in podpredsednika rajonskega sveta za 3. okrožje Piera Ambroseta Sredinska zveza UDC podpira odločitev tržaškega župana Roberta Cosolinija in njegovega odbora, da se popolnoma umakne varianta št. 118 k občinskemu prostorskemu načrtu in da se oblikujejo smernice na nov načrtu, o katerih naj steče široka javna razprava, v kateri naj bodo soudeležene vse krajevne stvarnosti. To stališče sta na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih kavarne Tommaseo poudarila nekdanji občinski svetnik ter bivši predsednik občinske komisije za urba-nistiko Roberto Sasco in podpredsednik rajonskega sveta za tretje okrožje (Rojan, Greta, Barkovlje, Kolonja in Škorklja) Piero Ambroset. Sasco in Ambroset sta opozorila, da je stranka UDC zagovarjala umik variante, ki jo je izdelala nekdanja des-nosredinska uprava Roberta Dipiazze, že pred letom dni, saj ji je bilo možno oporekati tako s tehničnega kot upravnega vidika. Med glavnimi pomanjkljivostmi variante sta govornika označila pomanjkanje strukturnega načrta in poročila o geoloških značilnostih ozemlja, v slučaju odobritve prostorskega načrta pa bi tvegali gradnje pri Banih ali pa nastanek t.i. turistične cone pri Pa-dričah, poleg tega je varianta št. 118 onemogočala kakršen koli družbenoekonomski razvoj Krasa, ki bi z odobritvijo prostorskega načrta po mnenju UDC celo tvegal izpraznitev, medtem ko bi morali tam razvijati turistične dejavnosti, t.i. bed & breakfast in kolesarske poti ter ovrednotiti tipične krajevne proizvode. Najslabši možen scenarij pa je po mnenju Sasca in Ambroseta ta, da bi po umiku variante št. 118 (o tem sklepu bo tržaški občinski svet razpravljal v četrtek) enostavno začel ponovno veljati prejšnji prostorski načrt, ki ga je svoj-čas sprejela nekdanja levosredinska uprava Riccarda Illyja. Zato stranka UDC za september predlaga široko javno razpravo o smernicah za novi prostorski načrt, v kateri bi morali biti soudeležene gospodarske organizacije, politiki, predstavniki prostih poklicev, okoljevarstvene organizacije in srenje. Kar se tiče same stranke, pa bo ta županu posredovala jasne predloge, je dejal Sasco. Med cilji propadlega Dipiazzovega prostorskega načrta je bila tudi sprememba namembnosti območja bivše vojašnice pri Banih kroma OBČINA TRST - Seja komisije za proračun Soglasno o popravku za kritje stroškov za popravilo centra za invalide v Ul. Weiss Druga komisija tržaškega občinskega sveta, ki je pristojna za proračun in finance, je na včerajšnji seji pod predsedstvom svetnika Igorja Švaba (Demokratska stranka-Slovenska skupnost - na sliki KROMA) soglasno sprejela popravek k občinskemu predračunu za leto 2011 in proračunu za triletje 2011-2013, po katerem naj se iz presežka lanskega občinskega proračuna nameni vsota 140.000 evrov za kritje stroškov druge tranše del za popravilo stavbe središča za invalide v Ul. Weiss v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Omenjena vsota predstavlja tisti del skupnega zneska (sedemsto tisoč evrov), ki ga mora za kritje del prispevati Občina Trst, medtem ko mora preostalih 560.000 evrov prispevati Dežela Furlanija Julijska krajina. Komisija je dalje vzela v pretres resolucijo svetnika Carla Grillija (Lista Di- piazza), ki predlaga, da bi, če bi se za to pokazala potreba, seje občinskega sveta spremljala tudi oseba z znanjem abecede gluhonemih, ki bi potek seje tako »prevajala« morebitnim prisotnim gluhonemim občanom. O predlogu se komisija ni dokončno izrekla: gre za zanimiv argument, kjer pa se je treba soočiti s potrebo po specializirani in usposobljeni osebi, ki pa je ni mogoče zaposliti, o tem pa se bo vsekakor moral naknadno izreči občinski svet. Na dnevnem redu je bila tudi resolucija svetnika Maurizia Ferrare (Severna liga), ki je predlagal nakup dodatnih klimatskih naprav, ventilatorjev in fotokopirnega stroja. O tem bo komisija sestavila svojo resolucijo, zato je Ferrara svoj predlog umaknil. TRŽAŠKI ZALIV Bossman, Popovič in Spetič proti terminalu Koprski in piranski župan Boris Popovič in Peter Bossman obsojata pozitivno mnenje italijanske tehnične komisije za načrt plinskega terminala sredi Tržaškega zaliva in plinovoda do Vileša. Podobno stališče je izrazil tudi deželni tajnik SIK Stojan Spetič. S pozitivnim mnenjem »je Rim pokazal svoj pravi obraz in dal vedeti, da se stvari peljejo direktno iz Rima,« je izjavil koprski župan Popovič. »Politika Mestne občine Koper je zelo jasna in pravi, da plinskega terminala ne bo niti v Koprskem in niti v Tržaškem zalivu. Mestna občina Koper zato ne namerava popustiti pri svojih zahtevah in bo tudi v prihodnje storila čisto vse, kar je v njeni moči, da se gradnja terminalov, tako na morju kot ob obali, prepreči,« je napisal Popovič in pristavil, da načrtov ne podpira niti dežela FJK. Naslednji korak je razširitev tožbe, v katero se bodo vključili še drugi akterji, pri čemer je izrecno omenil Občino Trst. Piranski župan Bossman je potrdil, da bo še naprej nasprotoval gradnji, »saj je turizem naš glavni vir dohodka, zato ne moremo in se ne bomo sprijaznili z gradnjo ekološke bombe pred našo obalo«. Po oceni senatorja Spetiča novica o pozitivnem mnenju za gradnjo uplinjevalnika sredi tržaškega zaliva pomeni, da se »Stefania Prestigiaco-mo, ministrica umirajoče Berlusconi-jeve vlade, maščuje. In to dvakrat. Tržačanom je zamerila, ker so volili za levo sredino na upravnih volitvah in proti jedrskim centralam na junijskem referendumu. Trst mora reagirati. Župan Cosolini naj se pridruži ugovorom, ki sta jih na upravno sodstvo naslovili občini Milje in Dolina. Demokratične sile naj se mobilizirajo, da se prepreči uničenje preostalega okolja, kar lahko močno omeji luške dejavnosti in za vedno onemogoči turistični preporod našega mesta«. Protestom se je pridružil poslanec SD Luka Juri, ki do slovenske vlade pričakuje več odločnosti, italijanska vlada in njen premier pa po njegovem »razumeta samo dva jezika, tistega lepih mladenk in tistega sodišč«. MESTNI SOSVET Ostrouška (SL) za prometno varnost v Ul. Locchi Mestni rajonski svet je na zadnji seji namenil pozornost varnosti v prometu, posebno na območju Ulice Locchi, kjer ima tudi sedež sosvet in kjer domujejo krajevni občinski uradi. Na predlog svetnika Severne lige Adriana Ostrouške so svetniki o tem vprašanju soglasno odobrili stališče, ki so ga poslali županu Robertu Co-soliniju ter pristojnemu občinskemu odborniku. Na območju Ul. Locchi je promet še kar tekoč, mnogi avtomobilisti pa ne upoštevajo hitrostne omejitve in tako ogrožajo varnost pešcev. Sosvet zato poziva Občino, naj pred tamkajšnjimi prehodi za pešce postavi semaforje ter druge opozorilne signale, da bi nedisciplinirani avtomobilisti boljše spoštovali prometna pravila. Adriano Ostrouška je edini Slovenec, ki sedi v tem velikem in zelo obljudenem rajonskem svetu. V prejšnji petletni mandatni dobi je bil edini Slovenec Igor Pavel Merku, ki na zadnjih volitvah ni kandidiral. OBČINA TRST Odbornik Laureni o onesnaženju Občinski odbornik za okolje, energijo, okoljsko prenovo onesnaženih območij, kmetijstvo in ribištvo Umberto Laureni (stranka Levica, ekologija in svoboda) se je pred dnevi srečal s člani okoljevarstvenih organizacij in odborov, da bi jim orisal občinske smernice glede spoštovanja okolja. Napovedal je pokrajinsko konferenco o zdravju in onesnaževanju ter ureditev urada za energetsko varčevanje, ki bo skrbel za promocijo, informiranje in raziskovanje alternativnih virov energije. Pogovor se je dotaknil tudi načrtov za ureditev prometa in parkirišč, regulacijskega načrta, ureditve odlagališč odpadkov, potrebe po zaščiti pravice do dela škedenjskih delavcev ipd. Temu je sledilo še srečanje s predstavniki javnih uprav, ki nadzorujejo industrijsko onesnaževanje. Laureni je bil kritičen do doslej sprejetih ukrepov in se domenil za tehnični sestanek za določitev novih posegov proti onesnaževanju. NATEČAJ - Nad 28 tisoč prejetih fotografij Utrinki vsakdana na naslovnicah telefonskih imenikov Ob praznovanjih 150-letnice združitve Italije je družba Seat Pagine Gialle priredila fotografski natečaj Passione Italia: najboljši fotografski posnetki bodo objavljeni na naslovnicah telefonskih imenikov oz. seznamov PagineGialle, PagineBianche in TuttoCitta, ki jih družine in podjetja (skupno bo porazdeljenih 315.800 kopij) dobivamo na domove. Organizatorji so si namreč nadejali, da bi udeleženci natečaja sami izbrali subjekt oz. utrinek nekega kraja, ki jih najbolje predstavlja. Prvi del natečaja se je sicer zaključil - doslej so prejeli nad 28 tisoč posnetkov, ki so na ogled na spletni strani www.pas-sioneitalia.it in si jih je doslej ogledalo nad 2 milijona radovednežev. Mornarji pri delu, Goldonijev trg in Veliki trg so na primer samo nekateri izmed posnetkov, ki po mnenju Tržačanov najbolje predstavljajo našo pokrajino. Za zmagovalce je predvidna tudi nagrada, in sicer fotografski aparat oz. tiskalnik, posebna žirija pa je med udeleženci izbrala še drugih 27 fotografov, katerih posnetki bodo razstavljeni v turinski palači Lingotto v okviru razstave Passioneltalia. 17 marzo 2011. Una giornata italiana. Naslovnico novega imenika PagineBianche (sekcija - srečanja, ljudje, družba in odnosi) bo po novem krasil Goldoni-jev trg: avtor fotografije Maurizio Maffei iz Foljana se je povzpel na stopnišče nad predorom in v objektiv ujel trg v somraku. Na prvi strani imenika PagineGialle (sekcija - 1.člen italijanske ustave: republika temelji na delu) pa bodo mornarji pri delu ob sončnem zatonu, ki jih je posnel Christian Milotic iz Trsta, medtem ko bo na platnici TuttoCitta za Trst in Gorico Goldonijev trg v somraku na imeniku PagineBianche (sekcija - NovaPolis) kraljeval futurističen vodomet na Nabrežju Nazario Sauro v Gradežu v jasnem avgustovskem jutru, ki ga je ovekovečil Paolo Agati iz Vidma. Natečaj se sicer nadaljuje in vsakdo lahko še vedno naloži svojo fotografijo na spletno stran www.passioneitalia.it. 6 Torek, 26. julija 2011 TRST / TURIZEM - Praprovska družina Lupinc gosti turiste že več kot tri desetletja Najbolj številni so Avstrijci, včasih pa so gostje eksotični Severni sosedje so na Trst in okolico zelo navezani - Pomemben doprinos knjig Veita Heinichena Že več desetletij se razpravlja o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva, o ambicioznih obmorskih načrtih je bilo prelitega ogromno črnila, medtem pa jih je s časom nekako tiho prehitel Kras, kamor že več let zahajajo številni tuji turisti. Domačini so brez večjega pompa odpirali sobe (Avstrijcem in Nemcem priljubljene »Zimmer frei«), nato pa prostorne in udobne apartmaje. Medtem so se na Krasu, v Trstu in počasi tudi v Bregu začeli pojavljati tudi penzio-ni bed & breakfast. Mimogrede, letos beleži Trst dvajsetodstotni porast števila turistov v primerjavi z lanskim letom. Na Lupinčevi domačiji v Prapro-tu so med prvimi ugotovili, da je tržaški Kras lahko zanimiv za turiste, saj so prenočišča začeli ponujati že pred 33 leti. »V tistih časih so nas večinoma obiskovali Italijani, med njimi so bili tudi Tržačani, ki so se poleti hladili na Krasu,« se spominja Danilo Lupinc. Nato so se v Praprotu odločili za kakovostni preskok in leta 2005 so uredili apartmaje. Danes imajo pri Lupincu štiri apartmaje in tri sobe, skupno lahko sprejmejo 22 gostov (vključno z otroki). Matej Lupinc - tridesetletni agronom, ki je od očeta Danila prevzel vodenje družinskega kmetijskega podjetja - pravi, da pri njih najpogosteje prenočujejo Avstrijci. Navdušeni so nad Trstom in okolico, saj jim je ta zemlja domača, do nje čutijo očitno neko zgodovinsko navezanost. »Predvsem v maju, z lepim a ne prevročim vremenom, se pojavi veliko Avstrijcev. Takrat je največ športnih tipov, na primer kolesarjev. Turiste gostimo od velikonočnih praznikov dalje, nov poskok beležimo v juliju in avgustu. Večinoma se tu ustavijo za vikend, nekateri pa tudi po teden ali dva,« razlaga Matej. Za Avstrijci so najpogostejši gostje Nemci, na tretjem mestu so Italijani. Od časa do časa so turisti bolj eksotični, Lupinčevi so imeli tudi že opravka s Kitajci, prejšnji teden pa so bili v go-steh Norvežani. V petek so zaskrbljeno brali novice o atentatih, ki so prizadeli njihovo domovino. Najbolj redki so pravzaprav gostje iz sosednje Slovenije: »Tudi oni imajo pač svoj Kras, morda pa ta naš konec malokdo pozna.« Večino vsekakor predstavljajo redni gostje. Skoraj vsi se nekajkrat vrnejo, po štirih, petih obiskih pa svojo pozornost preusmerijo drugam. Na kmetiji lahko seveda pokušajo tipične domače dobrote, od vina in toplih obrokov do sveže zelenjave. Matej Lupinc med sončnicami in pogled na apartmajsko hišo kroma Zanima nas, kako pride do tega, da turist, ki namerava potovati v Trst, izbere ravno Praprot in tamkajšnje apartmaje (v vasi je turistična ponudba kar bogata, o tem pa kaj več v prihodnjih številkah časopisa). Danilo Lupinc razlaga, da se informacije bržkone najučinkoviteje širijo od ust do ust, svoje pa prispeva seveda tudi svetovni splet. Turisti spoznavajo razne konce Krasa, še najbolj Štanjel, Lipico in Škocjanske jame, pa tudi Repentabor, Sv. Lenart ter seveda Trst, devinski in miramarski grad. Kolesarjem so zelo všeč razgledne poti visoko nad obalo, pri Nabreži-ni, Križu in drugod. Tudi glede turistične osveščenosti in poznavanja ozemlja so na prvem mestu gostje iz Avstrije. Severni sosedje so vedno zelo dokumentirani, naše kraje poznajo še pred prihodom, ker o njih veliko berejo. »Avstrijci in Nemci zelo pogosto poznajo Trst po knjigah Veita Hei-nichena. Njegove uspešnice so nedvomno pripomogle k vzponu tukajšnjega turizma,« je prepričan Danilo Lu-pinc. Med rednimi gosti velja izpostaviti poseben lik, ki uteleša avstrijsko ljubezen do Krasa. Peter Ramspacher, iz okolice Gradca, s svojo družino obišče Praprot dvakrat na leto. Kras ima že v mezincu, pozna ogromno ljudi, ti kraji pa so spodbodli tudi njegovo umetniško žilico. Z akvareli je upodobil detajle kraških vasi (vodnjake, zvonike, okna in domačije v Praprotu, Križu, Gropadi, Kobdilju itd), s svojimi stvaritvami pa sestavil in dal natisniti lep koledar. (af) PALAČA GOPČEVIC - Pridobitev V gledališkem muzeju tudi fond Franco Jesurum Gledališki mestni muzej Carlo Schmidl je od danes bogatejši za nov muzejski fond. Giuliana Corbi se je namreč odločila, da muzeju podari arhiv pokojnega moža, gledališkega igralca Franca Jesuruma, ki je umrl lani. V muzeju bodo odslej hranili njegov osebni arhiv, ki ga sestavljajo številni plakati, gledališki listi, recenzije in dokumenti. Franco Jesurum se je v spomin gledalcev vtisnil predvsem kot interpret Harlekina. V tej vlogi je prvič nastopil leta 1962 v stalnem gledališču FJK, nato pa še v številnih postavitvah in televizijskih nastopih. Veliko je nastopal tudi v Milanu, kjer je leta 1966 nastopil tu- di v predstavi »La cimice«, prvi italijanski izvedbi kakega dela Vladimirja Majakovskega. Franco Jeserum je bil tudi zelo aktiven v tržaških krogih sodobne umetnosti. Zato mu bo Odbor sodobni Trst posvetil posebno nagrado, ki jo bodo vsakega 26. julija podelili mednarodnemu priznanemu kulturniku. »Ementalske« ceste Ob vhodu v Praprot je naš fotograf ujel v objektiv veliko luknjo v cesti, ki jo je v vlažnem vremenu napolnila deževnica. Vrzel v asfaltu za avtomobile in motorna kolesa sploh ni blagodejna, posebne težave imajo na ozkih in poškodovanih cestiščih avtobusi. Domačini se pritožujejo nad slabim stanjem vaških cest, ki zahtevajo boljše vzdrževanje, slika se poslabša ob vsakem deževju. Da bi učinkovito opozorili na ta problem, so nekateri celo predlagali, da bi v luknje sredi cest vsadili rože. S takimi težavami se baje soočajo tudi v drugih vaseh devinsko-nabrežin-ske občine. Na Colu avtomobil zadel pešca in odpeljal V nedeljo okrog 23.30 je manjši avtomobil bele barve z desnim ogledalcem zadel pešca, ki je na Poklonu (v repentabrski občini) hodil ob robu glavne ceste, ki vodi proti meji. 36-letni Tržačan, ki je po poklicu barman, je prihajal iz bližnje gostilne. Bil je baje eden izmed gostov, namenjen je bil k svojemu parkiranemu avtomobilu. Po udarcu je padel na tla in se poškodoval, avtomobil pa je odpeljal dalje in izginil v temi noči. Po besedah nabrežin-skih karabinjerjev ni jasno, ali je neznani voznik opazil, da je zadel pešca. Potreben je bil poseg službe 118, ki je 36-letnika prepeljala v katinarsko bolnišnico. Zlomil si je ramo, zadržali so ga na opazovanju. Karabinjerji na osnovi opisa iščejo pobeglo vozilo. Ukradli tovornjak s priklopnikom V bližini nekdanjega mejnega prehoda Škofije, na italijanski strani, je med soboto in ponedeljkom prišlo do velike tatvine. Neznani storilci so odpeljali kar tovornjak s praznim priklopnikom v skupni vrednosti okrog 150 tisoč evrov. Voznik je vozilo, ki je last nekega transportnega podjetja iz Bocna, parkiral v soboto. Včeraj zjutraj se je vrnil, da bi natovoril, tovornjaka in priklopnika pa ni bilo več. Tatvino je prijavil miljskim karabi-njerjem. Ureditev zelenice na cesti za Žavlje Miljska občinska uprava je v zadnjem času slišala marsikatero kritiko na račun neprimernega območja za zbiranje odpadkov na cesti za Žavlje. V ta namen je v tiskovnem sporočilu opozorila, da je lastnik območja delniška družba Teseco, ki skrbi za bonifikacijo nekdanje rafinerije Aqui-la, kjer naj bi zagledalo luč parkirišče. Že v preteklem mandatu naj bi občinska uprava razlastila območja družbe Teseco in tam na svoje stroške uredila območje. Tako pa ni bilo: občina je v konvencijo vključila družbo Teseco, ki naj bi v letu dni na lastne stroške počistila območje in tam uredila zeleno površino s klopmi ter stezami pa tudi parkirišči, nato pa celoten prostor brezplačno oddala. Čistilna dela so se že začela in po predvidevanjih naj bi se zaključila septembra. Srečanje deželne koordinacije Mesta olja Na sedežu pokrajinske uprave je včeraj potekalo srečanje članov deželne koordinacije združenja Mesta olja, ki vključuje tržaško pokrajinsko upravo, Trgovinsko zbornico ter občine Dolina, Milje in Trst. Med novostmi velja opozoriti na sodelovanje pri pobudi Girolio d'Italia 2011, ki bo novembra idejno povezala ves polotok ob 150-letnici združitve, in pa željo po uveljavitvi Trsta kot sedež sejma Olio Capitale. Popravek k članku Karjola Challenge 2011 V članku o tradicionalnem tekmovanju Karjola Challenge 2011 v Repnu se nam je zapisalo ime zmagovalca najlepše samokolnice. Zabeležili smo, da je bil to Erik Pertot s Poletno karjolo (slednji pa je zmagal hitrostno tekmovanje v otroški kategoriji), medtem ko je bila najlepša samokolnica Repen Bull Ivana Kocmana. / TRST Torek, 26. julija 2011 7 DVORANA TRIPCOVICH - V nedeljo zvečer Koncert in nagrada Luttazziju v spomin Številni glasbeniki so se poklonili »kralju swinga« - Nadaljuje se niz o jazzu Pravijo, da je imel Lelio Lutazzi swing v krvi. Da bi del njegove glasbene strasti posredovali tudi mladim talentom, so v Trstu rojenemu glasbeniku posvetili posebno nagrado. Zmagovalca prve izvedbe (Lutazzi je namreč preminil lansko poletje) so razglasili v soboto, v nedeljo zvečer pa je sicilski pianist Sebastiano Burgio nastopil v dvorani Tripcovich. Nagrado sta mu izročila Luttazzijeva vdova Rossana, predsednica in duša fundacije, ki nosi moževo ime, ter občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani. Z zmago si je Sebastiano Burgio priboril šestmesečno štipendijo za izpopolnjevalni študij v New Yorku, nedeljski koncert pa so ob njem izoblikovala nekatera velika imena mednarodne glasbene scene. Tako je na primer Rossana Casale, ki jo je na klavir spremljal Luigi Bonafede, na saksofon pa Roberto Regis, prvič iz- Sebastianu Burgiu je nagrado izročil odbornik Mariani kroma vedla pesem Non lo so, ki jo je pred leti zanjo napisal Luttazzi. Na oder so stopili tudi Adam Holtzman, ki je na klaviature spremljal slovitega Milesa Davisa, pianista Rita Marcotulli in Dado Moroni in drugi glasbeniki, ki so predstavili tudi številne Lut-tazzijeve uspešnice, od Canto (anche se sono stonato) do zimzelene Van de Trieste. Nedeljski koncert je spadal v glasbeni niz Trieste Loves Jazz se je sinoči nadaljeval s težko pričakovanim koncertom, ki so ga izoblikovali John Abercrombie, Jeff Berlin, Peter Erskine in Bob Sheppard, se danes nadaljuje na Trgu Hortis. Tu bo ob 21. uri nastopila Andromeda Turre, vokalistka slovitega Raya Charlesa, ki se je uspešno preizkusila tudi kot igralka v filmu Woodyja Allena (Murder Mistery Blues). Nastopu pop rock pevke pa bo sledil koncert kontrabasista Giovannija Maierja. SV. JAKOB - Praznovanje župnijskega zavetnika Slovesna maša in procesija ■ v v« • • v v« • v slovenščini in italijanščini KRIŽ - Nenadno slovo Umrl igralec Livio Bogatec V Križu je včeraj zjutraj boleče odjeknila novica o smrti gledališkega igralca Livia Bogatca. Še v četrtek je delal na vrtu in se veselil obiska vnukinje Sofije (živi v Španiji), v petek ga je obšla slabost, ki na prvi pogled ni napovedovala nič hujšega, potem pa diagnoza, ki ni dopuščala nobenega upanja. Livio je bil človek, ki je ljubil življenje in ljudi, poslovil se je brez slovesa, kot da bi se odpravil na pot v Španijo ali v Argentino, ki je v zadnjih letih postala skoraj njegov drugi dom. Livio, ki bi 14. avgusta dopolnil 75 let, se je rodil v ribiški družini "pr'Koči" in se je tudi sam imel za ribiča, čeprav je ubral čisto drugo poklicno pot. Njegov oče Stanko je bil ribič, ki je rad bral knjige, njegova mama Marija pa je izhajala iz Žerjalove družine, ki je dala več prosvetnih delavcev. Njegov stric Frančko Žerjav je dolgo let vodil kriški pevski zbor, njegov pokojni stric Vitorijo Bo-gatec pa politični in kulturni delavec, ki smo mu Križani marsikaj dolžni. Livio je zrastel v tem okolju: na eni strani morje in ribištvo, na drugi družinski kulturni milje, ki ga je spodbudil, da je postal gledališki igralec. Kot mladenič v dramskem odseku domačega društva Vesna (igre v kriškem narečju je včasih napisal stric Frančko), nato od leta 1961 do upokojitve pa kot član Slovenskega stalnega gledališča. O njegovi bogati gledališki ustvarjalnosti bodo napisali in povedali tisti, ki se na to razumejo in so spremljali njegovo pot na odrih tržaškega Kulturnega doma in gledaliških hiš v Sloveniji in Italiji. Livio je bil vsekakor igralec, ki se je dobro znašel v zelo različnih vlogah, od dramatičnih do komičnih, ki so mu bile v zadnjih letih morda še najbolj pisane na kožo. Slovensko stalno gledališče se ga bo spomnilo na jutrišnji žal- ni seji, ki bo ob 18.30 v Kulturnem domu v Trstu. Nastopil je v številnih filmih v Italiji in Sloveniji, televizijskih in radijskih nadaljevankah, proslavah ter recitalih. Znal se je vživeti v zelo različne gledališke žanre. V zadnjih letih se je zelo posvetil narečnemu teatru, v katerem je bil pravi mojster. V spominu bodo ostale njegove narečne igre na Radiu Trst A (za radio je pisal tudi kuharske recepte) in nato tudi na slovenski televiziji RAI z dolgoletno poklicno sopotnico Mirando Ca-harija (Livio v kriškem in Miranda v na-brežinskem dialektu), ki jih je v glavnem pisal Mario Uršič, večkrat pa tudi sam ali skupaj s Sergejem Verčem. Livio in Miranda sta bila stalna gosta kriških poletnih kulturnih in gledaliških predstav v priredbi Ribiškega muzeja in Združenja za Križ. Svoje bogate izkušnje iz ribiške zgodovine je pokojni Koča posredoval Ribiškemu muzeju v Križu, za njegovo znanje pristnega ribiškega izrazoslovja so se zanimali jezikoslovci in prou-čevalci primorskih narečij. Zelo je bil ponosen, da je pred nedavnim direktno sodeloval pri diplomski nalogi o izvoru kriškega narečja študentke Univerze na Primorskem pod mentorstvom prof. Rade Cossutta. Bil je svetovljan in popotnik, ljubitelj lepih reči, ki se je dobro počutil v Križu, a tudi v Španiji in v Argentini, kjer je zadnja leta preživljal zime, ki so bile tam poletja. Rad je imel sonce in je želel, da bi bi poletje trajalo dvanajst mesecev. Najbolj ga bodo pogrešali sin Franko, brat Bruno in stric Frančko z družinami, a tudi vsi, ki smo ga poznali in cenili. »Mjrno murje«, dragi Livio, ki si se odpravil na dolgo plovbo brez povratka. Sandor Tence Odprtje razstave Fotografska povest Na sedežu tržaškega fotografskega krožka v Ulici Zo-venzoni 4 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo Portfolio: fotografska povest v fotografijah. Razstavljene bodo fotografije Gianpaola Baroneja, Sare Bertok, France Di Lullo, Renata Estija, Andree Giraldija, Linde Ko-renika, Estelle Levi, Marie Grazie Martinuzzi, Maurizia Mohammeda, Valentine Predonzani, Alessandra Ro-sanija, Susanne Serri in Maura Verangola. Razstavo si bo mogoče ogledati ob torkih, od 18. do 20. ure, do 31. avgusta. Vstop bo prost. Praznovanja ob godu župnijskega zavetnika sv. Jakoba so sinoči v istoimenskem tržaškem predelu dosegla vrhunec s slovesno mašo in evharistično procesijo v slovenskem in italijanskem jeziku (na sliki KROMA). Slavje je vodil generalni vikar tržaške škofije msgr. Pier Emilio Salvade ob soma-ševanju župnika Roberta Rose in številnih, tudi slovenskih duhovnikov, med katerimi velja omeniti odgovornega za slovenske vernike pri Sv. Jakobu msgr. Marija Gerdola ter bivšega škofovega vikarja za Slovence msgr. Franca Vončino in p. Rafka Ropreta. Tako mašo kot procesijo, ki se je vila po šentjakobskih ulicah, je spremljalo petje domačega župnijskega italijanskega zbora in Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki ga je vodil Edi Race, pri orglah pa je bila Dina Slama, ter godba s Korošcev (Filarmonica di S. Barbara). Slovenski verniki so pri tem nosili bandero sv. Cirila in Metoda, slavja pa so se, poleg karabinjerjev v slavnostnih uniformah, udeležili tudi predstavniki krajevnih oblasti, med temi predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poro-pat in tržaška podžupanja Fabiana Martini. Danes na gradu Alessandra Amoroso, jutri Giovanni Allevi Na gradu sv. Justa se kljub neravno poletnim vremenskim razmeram nadaljuje niz kulturnih prireditev SerEstate. Danes in jutri bo grajsko dvorišče gostilo dva mlada interpreta italijanske glasbene scene, ki sta v zadnjih letih doživela velik uspeh občinstva. Na oder bo nocoj prva stopila Alessandra Amoroso, ki promovira svojo najnovejšo ploščo Il mondo in un secondo. Plošča pevke iz Salerna, ki je sicer pred nekaj leti zaslovela s televizijsko oddajo Amici, je bila lansko jesen tri tedne na vrhu italijanske lestvice najbolje prodajanih albumov. Jutri pa bodo na gradu izzveneli klavirski akordi. Na oder bo stopil Alessandra Amoroso Giovanni Allevi, ki velja za pravi fenomen: »ortodoksni« glasbeniki mu sicer očitajo banalnost in pretirano enostavnost pri komponiranju in igranju, 42-letni pianist pa je v zadnjih še- Giovanni Allevi gianluca sarago stih letih že prodal preko pol milijona plošč ... Oba koncerta se bosta pričela ob 21.30, vstopnice pa so na voljo na običajnih prodajnih mestih. 8 Torek, 26. julija 2011 TRST ZSKD - Sedma izvedba godbeniškega tabora Intercampus - enotedensko poučno sobivanje z glasbo Okrog 50 udeležencev med 9. in 20. letom starosti iz glasbenih in godbeniških šol iz FJK in Slovenije Posnetka s koncerta, ki je bil v petek na Marconijevem trgu v Miljah kroma Sedma izvedba tedenska godbeniškega tabora Intercampus, ki sta ga tudi letos priredila Zveza slovenskih kulturnih društev in Sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, se je zaključila v nedeljo v Izoli. Z DNEVNIKOM NA DOPUST Jaz in ti... in Primorski Kakih petdeset mladih godbenikov od desetega do dvajsetega leta, članov godb iz Furlanije-Julijske krajine in iz celotne Slovenije se je letos zbralo v dijaškem domu v Kopru, kjer so v enem tednu sestavili priložnostni orkester in naštudirali program, ki so ga nato postregli poslušalcem na štirih koncertih, in sicer pretekli četrtek na Titovem trgu v Kopru, v petek na Marconijevem trgu v Miljah, v soboto na Tartinije-vem trgu v Piranu in še v nedeljo dopoldne v parku Coppo v Izoli. Letošnji, v primerjavi s prejšnjimi leti, res bogat spored nastopov je predvideval še zaključni koncert v nedeljo zvečer v Izoli, ki je sicer odpadel zaradi slabih vremenskih razmer. Na vseh koncertih, ki so potekali na su-gestivnih prizoriščih istro-beneške dediščine, je priložnostni mladinski orkester Intercampus zaigral program, ki ga je letošnji dirigent Iztok Babnik izbral in sestavil s posebnim poudarkom na lahki in filmski glasbi. Tako so lahko poslušalci med koncerti prisluhnili izboru pesmi Elvisa Presleya in Car-losa Santane, priredbi glasbe iz žanrskih filmov o ameriškem divjem zahodu ter znani pesmi Just a gigolo. Program Intercampusa je zaobjemal skupne vaje, ki jih je vodil Iztok Babnik, in pa delo po skupinah glede na igrane instrumente s pomočjo petih mentorjev, in sicer Tomaža Nedoh - saksofoni, Mitje Tavčarja - tolkala, Mitje Bobiča - trobente, Daniela Grizoniča - klarineti, Iztoka Babnika - nizka trobila in Irine Perosa - flavte. Program je predvideval tudi figurativno dejavnost, se pravi vaje korakanja oz. orkester v gibu. Mladi godbeniki so tako pod vodstvom pred-vodnika Ivana Medveda naštudirali nekaj koračnic, ob vsakem koncertu pa so na prizorišče prikorakali kar igraje. (mlis) Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www. primorski. eu ¡r-Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji. Trst kot Trnuljčica? V dvorani Tergeste v hotelu Sa-voia bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Beniamina Paglia-ra Trieste, la bella addormenta-ta. Na srečanju bodo sodelovali nekdanja tržaška župana Ric-cardo Illy in Roberto Dipiazza ter sedanji prvi mož Roberto Co-solini. Nowosielska v Miljah Poljska umetnika Hanna in Les-zek Nowosielski razstavljata v muzeju moderne umetnosti Ugo Cara v Miljah. Umetnine Hanne in Leszeka Nowosielskega so izbrale poljske kulturne ustanove kot darilo za predsednike in organe tujih držav, ki bodo obiskali Poljsko. Razstava, z naslovom Nowosielski. Poljska ljubezen za keramiko, bo odprta do 31. julija. Ogled bo možen od ponedeljka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Vstop je prost. Za več informacij sta na voljo telefonska številka 0403360340 in elektronska pošta: ufficio.cultu-ra@comunedimuggia.ts.it. MIStnOZVEDlI, Da JIH ŠTIRIDESET JE, VOŠČIMo IN TI ŽELiMO, Da bi VEDnO NASMEJAnA BLa. šTEVILKe SE S tABO LOVIjO, MI PASE VeSELIMO IN V TvOJI DRUŽBI ŠE KOZArČEK sPljEMO. Včeraj danes Danes, TOREK, 26. julija 2011 ANA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41 - Dolžina dneva 15.00 - Luna vzide ob 24.16 in zatone ob 17.13 Jutri, SREDA, 27. julija 2011 SERGIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,5 stopinje C, zračni tlak 1007,7 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 6 km na jugo-zahodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 30. julija 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 303914), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. / TRST Torek, 26. julija 2011 9 U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 19.00, 21.20 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«. ARISTON - Poletna arena: 21.15 »Kill me please«. CINECITY - 16.40, 19.20, 22.00 »Captain America - 3D«; 16.00, 18.45, 21.30 »Captain America«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Bitch Slap - Le su-perdotate«; 16.30, 19.15, 20.45, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; 16.15, 18.00, 19.00, 21.45 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; 16.05, 21.40 »Per sfortuna che ci sei«; 18.40 »Transformers 3«; 16.10 »Cars 2«. FELLINI - 16.20, 20.15 »Bitch slap - Le superdotate«; 18.30, 22.00 »At the end of the day - Un giorno senza fine«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.00, 22.00 »Il ventaglio segreto«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.20, 22.10 »Le donne del 6. piano«; 18.00 »Venere nera«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2. del - 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »Pingvini gospoda Popperja«; 16.10, 18.50 »Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi«; 21.30 »Prekrokana noč 2«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Svet oceanov«; 18.00 »Avtomobili 2 - 3D (sinh.)«; 15.15, 17.50 »Avtomobili 2 (sinh.)«; 20.30 »Transformerji 3 -3D«; 20.20 »Pingvini gospoda Pep-perja«; 15.50, 18.20, 20.40 »Cukrček 2«; 15.20, 18.10, 21.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2 - 3D«; 17.10, 20.00 »Harry Potter in svetinje smrti 2«; 17.00, 19.10, 21.10 »Izvorna koda«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 2D«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »Captain America - Il primo vendicatore 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.30, 21.00 »Transformers 3«; Dvorana 4: 15.40, 17.25, 19.15 »Cars 2«; 21.00, 22.30 »Per sfor-tuna che ci sei«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.40, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Capitan America - Il primo vendicatore - 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.00, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte parte 2 - 3D«; Dvorana 4: 20.00, 22.00 »Per sfortu-na che ci sei«; 17.30 »Cars 2«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il venta-glio segreto«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV D.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika »Jezikajte«, šahovsko, računalniško delavnico »Mišk@« in biološko fotografsko »Poglej ptička«. Vpise sprejemamo do 15. avgusta. Info in prijave na tel. št. 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu osebju na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it) objavljen odlok o posodobi- ¿Pogteßno podjetje H ■ L » I «J ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 tvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzio-ne.it / istanze on-line) po internetu izpolniti do 26. avgusta (do 14.00). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo tajništvo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti ob sobotah zaprto do 27. avgusta. Prvi dan pouka v naslednjem š.l. 2011/12 bo v ponedeljek, 12. septembra. Hfl Osmice ALJOŠA IN IGOR GABROVEC sta tudi letos odprla osmico (pri Normi) v Mavhinjah. Tel. 040-299806. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! MARTIN IN ERIKA sta v Križu odprla osmico. Tel. št. 040-220605. OSMICO sta v Repnu odprla Edo in Grozdana. Tel. št.: 040-327472 OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. št.: 040-211454. V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! M Izleti ŽUPNIJA PROSEK sporoča, da je vpisovanje za izlet na Sri Lanko, ki bo od 1. do 9. januarja 2012, podaljšano do konca meseca julija. Za informacije se obrnite na tel. št. 040-225170 po 20. uri. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA vabita člane in prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Bistro, tehnični muzej Slovenije, nato vzpon na Krvavec v nedeljo, 7. avgusta. Informacije in vpisovanje na telefon 040-200782 (Frančko), 040-226283 (Viktor), 334-9772080 (Aljoša). KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 28. avgusta do 3. septembra na Malem Lošinju. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, od 9. do 13. ure, tel. št. 040-360072. ¿j Čestitke Danes praznuje svoj 55. rojstni dan FRANKO PERIC. Voščimo ti vse najboljše, dosti zdravja in lepih dni. Mama, sestra Slavica, Boris, Erik, Maja, David in teta Slava. »Bog vas živi« prisrčno pojemo go-spema ANČI in ANICI, ki danes godu-jeta. Hvaležni za njun trud v prid vaške skupnosti jima iskreno čestitamo ŽPS Trebče in vsi, ki ju imamo radi. □ Obvestila GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za leto 2011/2012. Za katerokoli informacijo pokličite te. št. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). ASD MLADINA organizira v četrtek, 28. julija, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu brezplačno poskusno vajo Tai chi chuana pod vodstvom in-štruktorice Mire Guštin. Informacije: tel. št. 349-3136949. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 30. julija, koncert Godbenega Društva Piero Baiardi (BO), sledi ansambel Mi; v nedeljo, 31. julija, ansambel Souvenir. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt od 1. do 31. avgusta. ORATORIJ NA KONTOVELU za otroke od 1. razreda osnovne šole do 3. nižje srednje šole bo potekal od 1. do 6. avgusta, od 8.30 do 16.00 v stavbi (hišna št. 523) ob avtobusni postaji. Vodili ga bodo izkušeni animatorji. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. SLORI obvešča, da bo zaprt za dopust od 1. do 12. avgusta. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi v soboto, 6. avgusta, ob 19.00 na obisk vinske kleti Stocco z degustacijo in večerjo. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). OBČINA ZGONIK razpisuje javni razpis za izbor popisovalcev za izvajanje zadolžitve popisovanja za 15. popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2011. Interesenti lahko vložijo prošnjo za vključitev v izbor za pripravo prednostne lestvice na osnovi naslovov do 8. avgusta. Za informacije je na razpolago občinski urad za popisovanje Občine Zgonik v Zgoniku št. 45, 34010 (TS) Tel. 040-229101, faks 040-229422, e-pošta: elettorale@com-sgonico.regione.fvg.it. Več na spletni strani: www.comune.sgonico.ts.it SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se nadaljuje poletno središče na Opčinah do 9. septembra od 8. do 7. ure v novem Polivalentnem središču na Re-pentabrski ul. 66. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Info in vpis iz tedna v teden v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt med 9. in 14. uro od ponedeljka do petka. RAJONSKI SVET bo kot vsako leto predstavil septembra načrt javnih del (stanja, popravila, javna dela, ki se smatrajo potrebna v rezidenčnem naselju ali nasploh na rajonskem ozemlju, kot npr. javna razsvetljava, popravila cest, pokopališča, itd.), ki bo predložen občini Trst za pripravo proračuna 2012. Prebivalce vabimo, da predstavijo do vključno 5. septembra predsedniku in/ali rajonskemu svetu: primacircos-crizione@comune.trieste.it, tel. št. 040225956, fax 040-2529007, urnik tajništva: pon-pet 9.00-12.00. Prireditve SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2011 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah v četrtek, 28. julija, ob 21.00: Pupkin Kabarett. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert godbe Corpo Bandistico Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! S Poslovni oglasi ŠTUDENT MATEMATIKE NUDI pomoč za popravne izpite. 334-3042911 »Pietro Bignardi« iz Monzuna pri Bo-logni, v soboto, 30. julija, s pričetkom ob 19. uri. Zanimiva glasbena izvedba bo popestrena s predstavitvijo tipičnih plesov iz bolonjskih hribov. Koncert bo na Proseku na B'lancu v okviru šagre FC Primorja, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom M. Alessandra Svaba v sodelovanju s kriškimi organizacijami vabi na predstavo »L'eli-sir d'amore - Ljubezenski napoj«, veseloigra Gaetana Donizettija, ki bo v parku ljudskega doma v Križu v soboto, 30. in v nedeljo, 31 . julija, ob 20.45. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN pripravlja 15. avgusta za praznik Sv. Roka razstavo o šolstvu v občini Devin Nabrežina, v letih 1945-1955. Če hrani kdo doma kako spričevalo, fotografije, učbenike ali zvezke iz tistih let, naj pokliče tel. št.: 335-6553150. Hvaležni vam bomo, če nam boste pomagali pri postavitvi razstave. OBČINA MILJE prireja likovno razstavo »Presenza nel tempo« Katalon-ke Laie Vega, v dvorani Negrisin, Trg Marconi št. 1 v Miljah. Razstava bo na ogled do srede, 17. avgusta s sledečim urnikom: od torka do sobote 10.0012.00 ter 17.00-20.00, ob nedeljah 10.00-12.00. Vabljeni. H Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET! Prodajam »šarpo« za tabin. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-327321 ali 3397245134. IŠČEM DELO kot pomočnica bolni ali ostareli osebi, 24 ur dnevno, tel. št.: 040-232265 (ob uri večerje). IŠČEM V NAJEM malo hišo ali stanovanje z dvoriščem v mirnem okolju, tudi v Sloveniji. Tel. št.: 328-2060951. NA GRETI v Ul. Baseggio prodam dvosobno stanovanje s pogledom na mesto, teraso, bivalno kuhinjo, shrambo in dvojno kopalnico. Tel. 3356328351. PRODAJAM mladiče pasme Border Collie; tel. 0481-419976. PRODAM koncertni klavir grotrian steinweg model 185, cena po dogovoru. Tel. št.: 347-0466075. PRODAM ALI DAJEM V NAJEM dvonadstropno hišo v centru Kozine. Tel. št. 392-2225821. PRODAM HRASTOVE DESKE za leseni pod. Za informacije: 3460863215. PRODAM traktor, znamka Valpadana, motor Lombardini diesel, 24 ks. Tel. št. 040-231984. V BARKOVLJAH prodam štirisobno hišo na 1000 kv. m. zemljišča. Tel. št. 328-4616116, 040-327293. Prispevki Namesto cvetja na grob Maria Grudna daruje Vera Škabar vd. Bertolino 20,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina. Namesto cvetja na grob Maria Grudna darujeta Magda in Herman Svet-lič 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Lojzeta Žagarja darujeta Magda in Vojmir 100,00 evrov za KD Slovan. V spomin na Stanka Puriča darujeta Gracijela in Fabjo 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom. V spomin na pokojne Marino, Pino in Ivico darujeta Anica in Bruna Cia-ni 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob Mariota Grudna darujeta svakinja Bibiana in nečak Edvin z Martino 50,00 evrov za na-brežinsko cerkev. V spomin na Marjota Grudna darujeta Tatjana in Antek 50,00 evrov za na-brežinsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marjota Grudna darujeta Lino in Franja 30,00 evrov za nabrežinsko cerkev. V spomin na drago Angelo Stefančič darujejo hčerke z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Mirkota Kalja darujeta Breda in Ladko Lozar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. t V 84. letu starosti je mirno zaspala naša ljubljena mama, babica in prababica v Stok Marija Slava Za njo žalujejo hčerki Elica z Viktorjem, Ivica z Radotom, vnukinje Jadranka, Alenka, Petra in Nikol ter pravnuka Tristan in Liam. Pogreb bo danes, 26. julija ob 17.00 v mrliški veži v Povirju. Namesto cvetja, darujte za AŠD Chee-dance Millenium. Koper, Gropada, 26. julija 2011 Ob težki izgubi mame Slave sočustvujejo z Ivico in družino svakinja Celestina z Mariotom ter nečaka Mauro in Fulvio z družinama Ob smrti drage mame izrekamo Ivici ter Petri in Nikol iskreno sožalj'e vsi pri AŠD Cheerdance Millenium t Zapustila nas je naša draga Laura Gombač Žalostno vest sporočata nečakinji Anica in Marta z družino. Pokojnica bo ležala v sredo, 27. julija od 10.00 do 11.00 v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša ob 11.30 v župnijski cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Pogreb z žaro bo v četrtek, 4. avgusta ob 15.00 na pokopališču na Opčinah. Opčine, 26. julija 2011 Pogrebno podjetje Zimolo Zapustil nas je naš dragi Omero Sedmak Žalostno vest sporočajo žena Liliana, sin Andrea, hčerka Katia z Angelom, sestra Nadia s Pierotom in nečaki. Od njega se bomo poslovili v sredo, 27. julija od 11.00 do 13.00 v mrtvašnici v ul. Costalunga. Pogreb z žaro bo v petek, 12. avgusta ob 15.00 na pokopališču v Križu. 26.7.1999 26.7.2011 Sonja Pahor por. Budin Spomin nate je vedno enako živ. Tvoji najdražji Zgonik, 26. julija 2011 1 0 Torek, 26. julija 2011 KULTURA / MITTELFEST - V nedeljo se je zaključila letošnja izvedba, posvečena identitetam in narodom Zadnji večer v Vidmu v znamenju baleta in romantike Plesni dogodek v vizvedbi rimskega baleta ni povsem prepričal - Hrvaška postavitev Salome pravi špektakel Organizatorji in umetniški vodje Mittelfesta bodo danes predstavili obračun 20. izvedbe festivala srednjeevropskih narodov. Predsednik Antonio De-vetag pa je že v nedeljo, pred začetkom zadnje predstave dvotedenskega sporeda, spregovoril občinstvu o pozitivnih učinkih podaljšanega trajanja festivala, ki je omogočilo tako delavcem kot abo-nentom in gledalcem (njihovo število je letos naraslo) bolj umirjeno doživljanje festivalskega vzdušja. Umirjen tempo pa navadno ne zaznamuje festivalov in mesto Čedad letos ni zaživelo; na trgih in ulicah ni bilo običajnega prometa festivalskega naroda, dogajanje pretežno v zaprtih prostorih ni postavljalo zakulisnega dela pred oči mimoidočih, festivalskih znamenj na ulicah ni bilo, nenaklonjene vremenske razmere pa so še dodatno vplivale na vzdušje, saj so prisilile organizatorje, da so večje dogodke s čedajskega stolnega trga prenesli na oder videmskega gledališča Giovanni da Udine. Tu so se precej številni prijatelji Mittelfesta tudi poslovili na zadnjem, plesnem dogodku v izvedbi ansambla Balletto di Roma. Po popoldanski predstavi o življenju in osebnosti Gustava Mahlerja Mas-similiana Finazzera Floryja, pri kateri je sodeloval tudi priznani muzikolog Qui-rino Principe, je letošnja stoletnica smrti priljubljenega skladatelja zaznamovala tudi zaključek festivala: na sporedu je bila praizvedba koreografije Smrt in deklica, po glasbi Franza Schuberta in v Mahler-jevi priredbi za orkester. Osemindvajset-letni plesalec Paolo Santilli, ki je tokrat de-bitiral kot koreograf, je pojasnil, da je delo, za katero se je Schubert zgledoval po izvirnem samospevu Mathiasa Claudiu-sa ,doživel kot odo življenju; ekspresivno, nežno in pozitivno je bilo tudi njegovo razmišljanje na dramaturški podlagi Ric-carda Reima, ki je z vsakim stavkom povezal različne odnose do smrti, medtem ko jih je ekipa VERTOV v video projekcijah tolmačila z naravnimi elementi. Video je nihal med posrečenimi interakcijami s plesalci in preprostim ozadjem, uporaba projekcij pa je žal omejila na minimum uporabo luči, ki bi lahko odločno pripomogle k vrednotenju koreografij in ojačenju vzdušja. Koreograf je v svojem ustvarjalnem zagonu uravnovešeno uporabil ideje, ki jih je razvil na klasičnih osnovah, predvsem pa se je skušal izogniti bolj konvencionalnim in samoumevnim prijemom. V tem smislu ni dejansko uprizoril Smrti in se ni omejil na njen dialog z Deklico, temveč je ustvaril koralno predstavo za osem plesalcev, v kateri so liki vedno pomnoženi in se nasprotja pojavljajo med ženskim in moškim elementom. Zgodbe pravzaprav ni v izvirnem besedilu, ki nam prikazuje le epilog, zato je koreografija nastala po vtisih, ki so razkrili tankočutnost mladega koreografa. Plesalce je v živo spremljal deželni orkester Mitteleuropa, ki ga je vodil Alfonso Scarano. S samostojnimi točkami in v kombinaciji s koreografijami je orkester pokazal šibkosti svoje priložnostne narave z bledim vodenjem agogike in skromno paleto barv. Orkester je v prvem delu izvedel Dvorakovo uverturo s slovanskim prizvokom Otello in dve plesni točki (pas de deux iz Otella in iz Romea in Julije) na podlagi sporočilno uglajenih koreografij Fabrizia Montever-deja, ki sta v čistih izvedbah solidnih plesalcev dopolnili romantično vzdušje večera. (ROP) Nastopili so člani ansambla Balletto di Roma f. mitt. Freyeva Saloma navdušila »Končno spektakel!« Tako je komentiralo zadovoljno občinstvo ob izhodu iz gledališča Ristori po ogledu predstave Saloma Istrskega narodnega gledališča iz Pule. Režiser Damir Zlatar Frey je stresel občinstvo z električnimi vibracijami kričečih barv, z energijo giba, zagonom rokovskega značaja predstave, ki je bila najprej primer vizualne učinkovitosti in gledališkega instinkta. Snov je bila drama irskega književnika in dandyja Oscarja Wilda, igrana be- seda pa ni os Freyevega ustvarjanja; dramaturška predelava v sodelovanju z Željko Udovičic je zreducirala tekst na glavne, orientacijske replike, bistvo gledaliških preobrazb priznanega hrvaškega »koreorežiserja« je namreč dojemanje vtisa, duha nekega teksta, avtorja in njegovega časa. Izumetničena estetika morbidnega drsenja v moralni zaton Dekadence, ki zaznamuje Wildovo dobo in v emblematični meri tudi njegov slog, je bila Freyu vzor in vodilo za predstavo, ki je postala prikaz moderne dekadence s ponavljanjem bučnih, kičastih zabav v salonih vulgarnih predstavnikov oblasti, politične in družbene elite. Drugih podtekstov in analiz ni in v tem kontekstu niti ni bistvo, zakaj je Janez (Krstnik) obsojen, nora Saloma pa dejansko ni največja pošast na skorumpiranem dvoru oz. vsaj ni tako hinavska, da bi po zločinu stopila nasmejana pred objektive fotografov kot njena mati in kralj. To je vse, sredi omamne glasbe, dima, luči, živih barv pretiranih kostumov teh grobih tajkunov modernega časa, grotesknih dedičev zavrženega svetopisemskega dvora. Med kičem dekadence in bleščicami režiserjevega stila predstava nezadržno pritegne gledalca, predvsem z imenitno, izvirno glasbeno kuliso Darka Hajska, ki označuje in daje celotnemu dogajanju zagon rokovskega in disko ritmičnega utripa z orientalskim predznakom. Glasba ni v tem primeru spremljava ali komentar, temveč sestavni del dramaturgije in uprizoritve, ki se večkrat zgleduje po glamuroznih efektih videospotov v divjih plesnih prizorih, med katere se kot vrhunec uvrsti artikulirana, skupna koreografija ključnega plesa Salome. Herodiada zgleda diva bivše Jugoslavije, nemi paž je angelsko bleščeči travestit, dvorna dama zanosno in teatralno nastopi v playbacku kot staromodna pop zvezdnica, lajanje resničnega psa na odru pa ojači vznemirljivo agresivnost efektnega prizora Janezove aretacije. Celotna predstava je usmerjena v eksces, ki ga zgodba in njena posodobitev sugerirata (škoda le, da je bil oder premajhen za veličastno scensko in režijsko zasnovo). Hrup, ples in fleši fotografov so glasnejši od katerihkoli moralnih zahtev. Aktivist Janez v svojih pro-letarskih kavbojkah pa naj kar protestira pod preprogo salona. (ROP) Posvečeno obletnici združitve Italije Mittelfest ni prezrl letošnje 150-le-tnice združitve Italije in je obletnici posvetil dve predstavi iz lutkovnega in plesnega programa. Najbolj odmevna naj bi bila produkcija Imperfect Dancers/ Balletto 90 »Taranta della luna nuova«, na sporedu v soboto v gledališču Giovanni da Udine. Predstavili so jo kot delo, ki idealno združuje jug in sever države z glasbo sicilskega in furlanskega glasbenika s simboličnim koreografskim prikazom uporniškega Risorgimenta. Kljub izpove-dani nameri pa je občinstvo zelo težko prepoznalo sporočilo. Dra-maturgija koreografije Walterja Matteinija, ki se je razvijala z nepovezanimi gibalnimi prebliski, je bila totalno nebulozna; pri razvo-zlanju nerazumljivega in tudi estetsko premalo sporočilnega dogajanja niso pomagali nametani kostumi, še manj ravno tako nerazumljiva besedila pesmi v sicilskem narečju. Plesalci so sicer nastopili dovolj prepričljivo ob spremljavi-koncertu sicilskega kantavtorja Maria Incudineja in njegovega benda. Avtorske pesmi so z energičnimi izvedbami in barvami ljudskih glasbil v uigrani interpretaciji sicer prepričale, vendar niso bile uglašene na izhodiščno temo, saj so prej potrjevale delitev kot združitev Italije. Veliko bolj jasen in prodoren v odnosu do letošnje državne obletnice je bil kritični koncept, ki ga je nekaj dni prej izrazil lutkar Gigio Bru-nello s svojo predstavo Vroče glave. Zgodbe Risorgimenta. Njegova pripoved, ki jo je sproti oblikoval z mnogimi različnimi elementi, je imela že po obliki antični čar 19. stoletja, po vsebini pa je ponudila utrinek iz manj junaškega zakuli-sja osvobodilnih bojev. Zgodbo je namreč zgradil na osnovi resnične zgodbe o peku in o razbojniku, ki jo je črpal iz dnevnikov svojega prednika, čedajskega lekarnarja in domoljuba. Gyula Molnar je reži-ral predstavo, ki je zaradi politične vsebine bolj primerna za odraslo občinstvo kot za otroke. (ROP) MITTELFESTOV PROJEKT - Glasba iz pekla Eddy Rosner in njegov jazz iz gulaga Zaradi zavezanosti jazzu so »svetlopoltega Satchma« preganjali vsi režimi - Poklon-koncert je pripravil Simioni na osnovi gradiva Marca Marie Tosolinija Rosnerjeva zgodba je žalostna in zanimiva obenem f. mitt. Zaradi glasbe je prestal mučenje in taborišče, glasba je rešila njega in druge, ki so z njim igrali v jazz bendu gulaga. Eddy Rosner je bil nemški Zid poljskega rodu, ki je imenitno izvajal »glasbo črncev« v obdobju, ko je kombinacija teh elementov neizbežno pomenila obsodbo. Hitler je poslušal glasbo berlinskih kabaretov, Stalin si je privoščil celo privatni koncert njegovega benda, oba pa sta ga zaradi tega preganjala. Zgodba glasbenika, ki je bil žrtev absurdnih protislovij dveh režimov, je tako emblematična in zanimiva, da je postala snov projekta Mittelfesta, monografskega podaljška niza Glasba iz pekla, s katero je Marco Maria Tosolini obravnaval zgodbe glasbe in glasbenikov v koncentracijskih taboriščih. Mr. Nasmeh, kot so ga poimenovali zaradi veselega značaja, ali »svet-lopolti Satchmo«, kot ga je v posvetilu definiral sam Armstrong, je bil berlinski izredno nadarjeni umetnik, ki je začel študij glasbe kot violinist, a se je že pri osemnajstih letih preusmeril k trobenti in jazz glasbi. Zaslovel je v Nemčiji, predvsem pa kasneje v Rusiji, kjer je postal pravi zvezdnik. Ravno zaradi zapi-sanosti žanru, ki je za režimsko vlado pome- nil nekaj tujega in degeneriranega, so ga večkrat in povsod aretirali, zaslišali, mu onemogočili nadaljevanje dejavnosti, katere pa se je vedno znova loteval, tudi v taborišču, kjer je bila ta glasba paradoksalno tolerirana in kjer je kot šef orkestra gulaga lahko imel določene »privilegije«, skupaj s tistimi, ki so z njim igrali. 35 let po njegovi smrti je Mittelfest posvetil večer njegovi zanimivi življenjski zgodbi s predstavo-koncertom v režiji glavnega, mladega interpreta Paola Antonia Simionija po Tosolinijevi dramaturški predlogi. Na odru je bil seveda mali jazz bend, v ozadju pa video komentar s projekcijami fotografij in filmov, ki so sugestivno uokvirjali zgodbo v čas in prostor. Simioni je pripovedoval v prvi osebi Rosnerjeve dogodivščine, off-glasovi so se dvojezično prepletali z besedami njegovih prijateljev, kolegov, režimskih inšpektorjev. Ženska, kabaretna nota pa je bila zaupana izkušeni pevki Sonii Dorigo. Predstava izhaja iz skrbne raziskave z znanstvenim, zgodovinskim in muzikološkim predznakom, kar se je zrcalilo v obliki poetičnega dokumentarca »v živo« z glasbeno kuliso seksteta odličnih jazzistov iz naše deže- le (Flavio Davanzo, Lorenzo Marcolina, Ric-cardo Morpurgo, Alessandro Turchet), katerim sta se pridružila dva zelo obetavna glasbenika mlajše generacije, violinist Sebastiano Frattini in bobnar Pietro Ricci. Klasični jaz-zovski program, ki ga je občasno obarvala klezmer nota, je črpal snov iz opusov samih velikanov: poleg Rosnerja tudi Armstrong, Holländer, Goodman, ki je posredoval pri Ni-xonu, da bi Rosnerju dovolili umreti v rodnemu Berlinu, in Ellington, ki ga je zelo cenil in ga je povabil v ZDA (KGB pa je takoj poskrbel, da bi Rosnerju onemogočil tako gostovanje kot katerikoli drugi stik z ameriškim jazzovskim okoljem). Nekatere Rosnerjeve izvedbe so prišle do nas posnete »na rebrih«, saj so se glasbeniki izognili sovjetskim, režimskim prepovedim z ilegalnim snemanjem na podlagi rentgenskih slik. On pa je bil povsem predan glasbi, kar je dokazal z vztrajnim, navdušenim delovanjem, kljub mnogim prepovedim in oviram. O njegovem optimizmu in ljubezni do glasbe je z osebnimi spomini na otroška leta pričala tudi hčerka Erika, ki je iz prve vrste sledila praizvedbi zanimivega in občutenega poklona. (ROP) / SVET NORVEŠKA - Po novih podatkih policije je število ubitih 76 in ne 92 Breivik priznal odgovornost za napada, a se nima za »krivega« Hotel naj bi rešiti Evropo pred islamom - V svojem manifestu omenja tudi Slovenijo OSLO - Desničarski skrajnež Anders Behring Beivik, ki je v petek v napadih v Oslu in na bližnjem otoku Utoya ubil 76 ljudi, je včeraj prvič stopil pred sodnika. Zaslišanje je potekalo za zaprtimi vrati, na njem pa je Breivik med drugim izjavil, da sta bili v njegovi organizaciji še dve celici. Sodnik je napadalcu odredil osem tednov pripora. 32-letnik, ki v preteklosti ni zagrešil kriminalnih dejanj, je v petek najprej razstrelil avtomobil bombo v vladni četrti v Oslu. Nato se je oblečen v policista odpeljal na otok Utoya, kjer je potekal tabor podmladka norveške laburistične stranke, in tam začel streljati. Do ponedeljka je veljalo, da je bilo v Oslu ubitih sedem ljudi, v streljanju na otoku pa 86. A nato je policija posredovala nove podatke, po katerih je eksplozija terjala osem, strelski pohod na otoku pa 68 življenj. Med žrtvami na Utoyi je bil tudi polbrat norveške princese Met-te-Marit. Policija je Breivika obtožila terorizma, za kar je na Norveškem zagrožena kazen do 21 let zapora. Sodnik Kim Heger mu je po ponedeljkovem zaslišanju odredil osem tednov pripora, kolikor je zahtevala policija. Od tega bo moral prve štiri tedne preživeti v popolni osami, kar pomeni, da ga bo lahko obiskal le odvetnik, tudi z mediji ne bo smel komunicirati. Kot je na novinarski konferenci po dobre pol ure trajajočem zaslišanju za zaprtimi vrati povedal sodnik Heger, je Breivik med drugim povedal, da sta v njegovi organizaciji obstajali še "dve nadaljnji celici", kar pomeni nadaljnje delo za policijo. 32-letnik je poleg tega znova priznal odgovornost za napada, a se ni izrekel za krivega. Kot je ponovil, je bil cilj njegove akcije rešiti Evropo pred islamom. Dejal je še, da je želel preprečiti re-krutiranje članov norveške laburistične stranke, saj je ta kriva za "množični uvoz muslimanov". Na zaslišanje je Breivik želel priti v uniformi, a mu je sodnik to prepovedal. Hotel je tudi, da bi bilo zaslišanje odprto za javnost, a je sodišče odločilo drugače. Ocenilo je namreč, da bi obtoženi sodno dvorano izkoristil za propagando svoje ideologije in protimusli-manskih stališč. Nekateri mediji so na osnovi navedb v več kot 1500 strani dolgem manifestu, ki ga je Breivik pred napadoma objavil na spletu, poročali, da si je ta že vnaprej pripravil govor, ki ga je namera- Anders Behring Beivik v policijskem avtu val prebrati na sodišču. Dobro uro pred težko pričakovanim zaslišanjem v Oslu so se po vsej Norveški - in v znak solidarnosti tudi v drugih skandinavskih državah ter v Evropski komisiji - opoldne z minuto molka spomnili žrtev petkovih terorističnih napadov. Po vsej Norveški je skoraj pet milijonov državljanov opoldne prenehalo z delom, promet pa je obstal. Policija medtem nadaljuje preiskavo, ki se ne odvija le na Norveškem, ampak tudi v drugih državah. Poljski varnostni organi tako preiskujejo trgovca iz Vroclava, ki naj bi Breiviku po internetu prodal kemikalije za uporabo v kmetijstvu, ki jih je potreboval za izdelavo bombe. Francoski policisti pa so v ponedeljek preiskali hišo Brei-vikovega očeta. Breivik naj bi sicer na zaslišanju policistom razkril, da je načrtoval tudi napad na nekdanjo večkratno socialdemokratsko norveško premierko Gro Harlem Brundtland, ki jo v svojem manifestu označuje kot morilko naroda. V petek zgodaj popoldne je Brundtlandova nastopila na taboru na Utoyi, smrti pa naj bi ubežala, ker je napadalec pri prihodu na otok zamujal. Postopoma prihajajo na dan tudi različne podrobnosti, ki jih je v obsežnem, 1518 strani dolgem manifestu, objavljenem na spletu nedolgo pred petkovima napadoma, zapisal 32-letni desničar. V njem nekajkrat omenja tudi Slovenijo, ki jo izpostavlja kot evropsko državo, v kateri je bila multikulturalisti-čna propaganda pranja možganov najmanj uspešna. Tako večkulturno nein-doktrinirana država kot Slovenija je po njegovem le še Slovaška. Slovenijo Breivik še omeni, ko piše o desničarskih strankah v Vzhodni Evropi, ki promovirajo nacionalizem, nasprotovanje EU, antisemitizem in nasprotovanje do drugih etničnih skupin, posebej Romov. V Sloveniji kot takšno izpostavi stranko SNS. V SNS so v odzivu poudarili, da omenjanje stranke v Breivikovem manifestu nima nobene povezave z njihovim delom, saj se oni borijo za Slovence, napada na Norveškem pa obsojajo. Breivik Slovenijo znova vsebinsko navede, ko napoveduje, da se bo v naslednjih desetletjih ena od treh velikih zahodnoevropskih držav - Nemčija, Velika Britanija ali Francija - osvobodila sedanje večkulturne hegemonije. Ko se bo to zgodilo, se bodo tej prvi osvobojeni državi, tako napoveduje Breivik, najprej pridružile "Italija, Srbija, Avstrija, Češka, Slovenija, Slovaška in še nekaj drugih držav", nato pa bodo sledile še ostale. Breivik v manifestu poleg tega večkrat omenja nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jo oceni kot "najmanj slabo voditeljico kakega velikega naroda", vendarle pa ji očita podporo "strahotni" ustavni pogodbi EU, ki naj bi vodila v "eura-bizacijo" Evrope. Pregon sudetskih Nemcev med drugim hvali kot dober primer tega, kako bi bilo treba rešiti problem muslimanskih priseljencev na Zahodu, ter pohvali stališča evroskeptičnega češkega predsednika Vaclava Klausa. Poleg tega mu je všeč nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžic, saj je skušal Srbijo osvoboditi islama. Breivik še razkrije, da je skušal orožje in razstrelivo za svoj morilski pohod že lani nabaviti v Pragi, saj je ocenil, da je za to najbolj primerno evropsko mesto. Avgusta je celo odpotoval v češko prestolnico, a mu orožja tam ni uspelo kupiti. Jasna Vrečko (STA) Torek, 26. julija 2011 Hekerji ukradli zaupne podatke v Italiji in Avstriji RIM/DUNAJ - Člani hekerskih družb LulzSec in Anonymous so včeraj sporočili, da so vdrli na spletno stran italijanske spletne policije in na spletu objavili zaupne informacije, napad pa so poimenovali "Operacija Italija". He-kerji, domnevno tudi povezani s skupino Anonymous, pa so vdrli v računalniški sistem avstrijske televizije ORF. Hekerji v Italiji so na svojem blogu zapisali, da je napad razkril najpomembnejša in najbolj tajna poročila italijanskega Nacionalnega centra za boj proti spletnemu kriminalu in varovanje kritične infrastrukture (CNAIPIC). Policijska enota CNAIPIC je vdor v svoj sistem potrdila, a kraje podatkov niso ne potrdili ne zanikali. Hadžic se ni izrekel o krivdi HAAG - Nekdanji vodja hrvaških Srbov Goran Hadžic, ki je včeraj prvič stopil pred sodnike Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se ni želel izreči o krivdi. Obtožen je vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem, med drugim tudi po padcu Vukovarja v srbske roke leta 1991. Na manj kot 15-minutnem zaslišanju je Hadžičev začasni odvetnik Vladimir Petrovič predsedujočemu senatu, sodniku O-Gon Kwonu dejal, da ni potrebe po branju obtožnice, saj želi Hadžič izkoristiti pravico, da za 30 dni odloži izrekanje o krivdi, dokler ne bo dobil stalnega zagovornika. Če se tudi takrat ne bo želel izreči o krivdi, bodo v zapisnik v skladu s pravili vnesli, da se je izrekel za nedolžnega. Srbija je 52-letnega Hadžiča, nekdanjega predsednika samooklicane Republike srbska Krajina, izročila Haagu v petek, potem ko so ga v sredo prijeli na severu Srbije in se na izročitev ni pritožil. Latvijci na referendumu za razpustitev parlamenta RIGA - Latvijski volivci so na sobotnem referendumu prepričljivo - s slabih 95 odstotkov večine - glasovali za razpustitev parlamenta, saeime. Referendum je v skladu z ustavo razpisal zdaj že bivši latvijski predsednik Valdis Zat-lers. To pomeni razpis predčasnih volitev v tej pribaltski državi. Po izidih, ki jih je objavila državna volilna komisija, je za razpustitev parlamenta glasovalo 94,76 odstotkov volivcev, proti pa 5,02 odstotka. Volilna udeležba je bila 44-odstotna. Rezultat je pričakovan, saj so javnomnenjske raziskave pred referendumom napovedovale več kot 90 odstotkov za razpustitev. Sobotnemu referendumu bo tako sedaj sledila dejanska razpustitev 100-članske saeime, izvoljene oktobra lani, nato pa bo na vrsti razpis predčasnih volitev, ki naj bi potekale 17. septembra. (STA) LAKOTA - Na zasedanju v Rimu ZN pozivajo k takojšnji pomoči Afriškemu rogu RIM - Lakota v državah Afriškega roga terja takojšnje ukrepe, sicer bo postala humanitarna katastrofa, so se včeraj strinjali udeleženci kriznega srečanja, ki ga je v Rimu organizirala Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo (FAO). Srečanja se je udeležilo 191 članic FAO, predstavniki drugih agencij ZN in mednarodnih vladnih in nevladnih organizacij. Srečanje, posvečeno prehranski krizi na območju Afriškega roga, ki so jo povzročili suša, vojne in visoke cene hrane, je FAO organizirala na pobudo Francije. Slednja trenutno predseduje skupini G20 in je že napovedala, da se bodo države donatorke sredstev za pomoč Afriškemu rogu glede nadaljnjih korakov v sredo sešle v Nairobiju. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maitre je poudaril, da je v luči vse slabših razmer v Afriškem rogu nujno "implementirati načrt ukrepov proti nestanovitnosti cen živil in razvoja kmetijstva, ki so ga sprejeli kmetijski mi- nistri držav skupine G20 23. junija v Parizu". Udeleženci srečanja v Rimu so se strinjali, da bodo protikrizne ukrepe na podlagi Akcijskega načrta za Afriški rog, ki ga je izdelal Stalni medagencij-ski odbor (IASC), izvajale vlade držav, ki jih je prizadela suša - Somalije, Etiopije, Kenije, Džibutija, Sudana in Ugande. Poudarili so tudi, da še obstaja možnost za rešitev krize. ZN so doslej za pomoč državam Afriškega roga prejeli približno 700 milijonov evrov, vendar bi za sanacijo posledic suše v Afriškem rogu do konca leta potrebovali še najmanj toliko, so še poudarili na današnjem srečanju FAO. Približno 345 milijonov evrov pomoči je včeraj že obljubila Svetovna banka, večinoma v obliki dolgoročnih projektov za pomoč živinorejcem, približno devet milijonov pa v obliki takojšnje pomoči, še poroča AFP. Pomoč bo program ZN za hrano (WFP) na ogrožena območja začel dobavljati nemudoma. (STA) ZDA - Kljub pozivom predsednika Obame demokrati in republikanci še vedno brez dogovora Kongres z dvema nasprotujočima si predlogoma o rešitvi dolžniške krize, borze vse bolj vznemirjene WASHINGTON - Ameriški kon-gresniki se v nedeljo niso uspeli dogovoriti o povišanju meje javnega dolga in dolgoročnem znižanju proračunskega primanjkljaja, voditelja obeh domov pa sta včeraj prišla na dan vsak s svojim predlogom, s čimer nameravata pomiriti svetovne finančne trge. Predsednik ZDA Barack Obama je odpovedal včerajšnja nastopa za zbiranje denarja za svojo predsedniško kampanjo in ostaja v Washingto-nu praktično že mesec dni. Do petka je kazalo, da so republikanski kon-gresniki ter Obama in demokrati na poti do velikega dogovora, po katerem bi v naslednjih desetih letih znižali proračunski primanjkljaj kar za 4000 milijard dolarjev, vendar pa je predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner zapustil pogajanja. Obama je predlagal odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja ter ob tem tudi davčno reformo, ki bi znižala stopnje za vse davčne razrede ob odpravi lukenj za izogibanje plačevanju davkov. Predlog, o katerem so se dogovarjali, je predvideval odpravo davčnih olajšav šele čez nekaj let, do krčenja porabe pa bi prišlo nemudoma. Obama je pri tem med drugim sprejel tudi dolgoročno znižanje pokojninskih in zdravstvenih ugodnosti za upokojence. Vendar pa so republikanci v predstavniškem domu podpisali zaobljubo, da ne bodo nikoli glasovali za nič, kar bi povišalo davke, in zgodba se morda bliža katastrofalnem koncu. Azijske borze so včeraj padle, prav tako so bile večinoma v rdečem evropske borze in tudi Wall Street je začel nižje. Finančni trgi so doslej na dogajanje v Washingtonu gledali kot na politični teater in ostajali prepričani, da bodo ZDA na koncu ohranile kreditno sposobnost. S približevanjem 2. avgusta, ki ga je finančni minister ZDA Timothy Geithner postavil kot skrajni rok za povišanje meje javnega dolga, sicer vla- Barack Obama ansa da ne bo sposobna sproti plačati vseh svojih obveznosti, pa se povečuje zaskrbljenost zaradi morebitnega izbruha panike na finančnih trgih. Bonitetne hiše so Washington v zadnjih tednih opozorile, da bodo morale po 2. avgustu znižati ameriško kreditno oceno, ki je sedaj najvišja (AAA). Moody's in S&P pa sta k temu dodala še zahtevo po ureditvi javnih financ na dolgi rok, sicer bo ocena kljub povišanju meje javnega dolga padla. Če pade ocena, bodo upniki, med katerimi je polovica tujih, zahtevali višje obresti na ameriške obveznice in stroški zadolževanja države se bodo povečali, to pa bi vplivalo na celotno gospodarstvo. Predstavniki administracije želijo obenem pomiriti trge in prepričati republikance, da je položaj resen. Državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj ob koncu azijske turneje v Hongkongu izrazila prepričanje, da bo kongres pravočasno našel rešitev. Finančni minister Geithner pa je v nedeljo za televizijo CNN ponovno opozoril, da v primeru propada pogajanj grozi katastrofa svetovnih razsežnosti. Predsednik predstavniškega doma Boehner je včeraj prišel na dan s predlogom, po katerem bi sedanjo mejo javnega dolga 14.300 milijard dolarjev, ki je bila presežena že maja, povišali v dveh delih. Najprej za 900 milijard dolarjev, obenem pa bi za 1200 milijard znižali porabo, in sicer brez odprave davčnih olajšav. Nato bi ustanovili komisijo, ki bi našla način za dodatno po- višanje meje dolga in dodatno krčenje proračunskega primanjkljaja. Vodja senatnih demokratov Harry Reid je predstavil načrt, po katerem bi mejo javnega dolga dvignili za 2700 milijard dolarjev, kar bi moralo zadostovati do leta 2013, za enak znesek pa bi tudi zmanjšali porabo. Rei-dov predlog ne predvideva odprave davčnih olajšav, kar je krepka koncesija republikancem. Ti njegov predlog zavračajo, ker menijo, da bo šlo le za navidezno krčenje porabe. Obama pa, kot je v nedeljo na televiziji NBC povedal šef kabineta William Daley, ne bo sprejel dogovora, ki meje javnega dolga ne bo povišal dovolj, da bo veljala do leta 2013. Predstavniki administracije zagotavljajo, da bodo morali po 2. avgustu najprej poplačati upnike oziroma imetnike državnih obveznic, za pokojnine pa bo denarja zmanjkalo. Vlada si denar mora izposojati, ker ima proračun po podatkih Centra za politične analize 125 milijard dolarjev mesečnega primanjkljaja. (STA) 1 2 Torek, 26. julija 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GRADIŠČE - Poslanec po enournem čakanju vstopil v CIE »Življenjske razmere mojega psa so boljše« Carlo Monai je srečal obupane ljudi - Protest novinarjev, ker jim je vstop prepovedan o GORICA - V četrtek Občinski svet še ■ • • v zadnjič »Grozljivo. Tega, kar sem videl, nisem pričakoval. Življenjske razmere mojega psa so boljše.« S temi besedami je poslanec stranke Italije vrednot Carlo Monai ubese-dil prizadetost po včerajšnjem obisku v centru za identifikacijo in izgon (CIE) v Gradišču. Vstopil je po skoraj enournem čakanju pred vhodom; ko je s poslansko izkaznico poskusil vstopiti skozi železna vrata, ga je stražar z gesto roke zapodil. Moral je čakati, čeprav imajo parlamentarci inšpekcijsko pravico in lahko vstopijo v vsak italijanski zapor. Za CIE to očitno ne velja, saj so se vrata centra zanj odprla šele tedaj, ko je prišlo dovoljenje s prefekture. Policist, ki mu je dovolil noter, pa je dodal, da nihče drug nima vstopa, tudi ne deželni svetnik Roberto Antonaz ter pokrajinska svetnika iz Trsta Sabrina Morena in Marcello Bergamini, kaj še kakih deset novinarjev, ki so se odzvali na poziv novinarskega sindikata FNSI in novinarske zbornice, naj s svojo protestno prisotnostjo zahtevajo umik ministrske prepovedi medijem, da vstopajo v CIE. »Kaj skrivajo? Če skrivajo, si lahko predstavljamo najhuje,« je dejal deželni tajnik sindikata novinarjev, Gianni Martellozzo. Včerajšnja protestna mobilizacija politike in novinarjev je bila vsedržavna, v Gradišču sta bila napovedana še poslanca Ivano Strizzolo in Giuseppe Giulietti, prišel je le Monai. Poslanec je vstopil ob 11.40. »Samo Monai, vsi ostali naj bodo zunaj,« je bil ukaz. »Italija je država izven vsakega zakona,« je bil Antonazov komentar. Zakaj center skrivajo pred javnostjo, je pojasnil Monai, ko je po dobri uri izstopil iz njega: »V celicah je po osem do štirinajst zapornikov, spijo na tleh ali na mreži brez blazine, namesto nje uporabljajo vrečo za odpadke. Na zrak lahko stopijo dvakrat na dan - zjutraj in pod večer - po deset minut in v izmenah, zunanji prostor je zaščiten kot levja kletka, ob vsakem izhodu imajo pravico do dveh cigaret, svojce izključno v Afriko pa lahko pokličejo le vsakih deset ali petnajst dni. Tedaj jim izročijo telefonsko kartico, ki jim daje možnost nekajminutnega klica. Vzeli so jim mobilne telefone, ni jim dovoljeno, da si kupijo hrano z denarjem, ki so ga morali ob vstopu izročiti paznikom, televizija v celicah oddaja le italijanske programe. Odvetnik sem in poznam zapore. Zato lahko povem, da so življenjske razmere v naših zaporih boljše.« V CIE je danes zaprtih 59 ljudi, v veliki večini Tunizijcev, po eden prihajajo iz POKRAJINA »Čim prej imenovanja« Lavrenčičev poziv glede konzulte »Da po imenovanju treh pokrajinskih predstavnikov čim prej pridemo do umestitve slovenske konzulte, ne potrebujemo prerivanja, pač pa je potrebno prizadevanje vseh, predvsem pristojnih občinskih uprav, Sindikata slovenske šole in krovnih organizacij, ki naj v konzul-to čim prej imenujejo svoje predstavnike.« Tako pravi Mario La-vrenčič, goriški pokrajinski svetnik Levice ekologije in svobode (LES), ki je obenem prepričan, da bo v pokrajinskem svetu izvoljeni predstavnik LES Igor Komel, poznani kulturni delavec in ravnatelj Kulturnega doma, skupno z ostalimi člani znal primerno zastopati in zagovarjati manjšinske interese. »Pred nami je veliko problemov, s katerimi se bo morala kon-zulta soočati. Zato je nujno, da se ta posvetovalni organ pokrajinske uprave čim prej umesti in začne s svojim delom,« poudarja Mario Lavrenčič. Bangladeša, Iraka in Libije. Center bi jih lahko sprejel največ 52, kar je veliko manj od 248, kolikor jih je sprejemal pred vstajami in pobegi izpred enega leta, ki so pustili znamenja na strukturi. Eno halo popravljajo, ena od celic, ki jo danes uporabljajo, pa je očrnjena zaradi lanskega požara. »Srečal sem obupane ljudi. Sprašujejo, zakaj mora- Poslanec Carlo Monai je po skoraj enournem čakanju nazadnje le dobil dovoljenje za vstop v CIE (desno); ob poslancu mati z detetom, ki sta gosta centra CARA (spodaj) jo plačevati posledice dejanj, ki jih niso zakrivili. Niso oni podtaknili požara. Zahteval bom, da jim dajo vsaj nezgorljivo blazino in da jim vrnejo dostojanstvo. Država ravna z njimi nečloveško, zato da se ne bi več približali italijanskim mejam. Takšnega cinizma ne smemo dovoliti,« je še dejal Carlo Monai. (ide) foto aw.r bumbaca GORICA-TRŽIČ - »Ticketi« v zdravstvu Računalniki ažurirani Brez vrst pred okenci Brez večjih težav in brez vrst pred okenci je včeraj tudi v goriški pokrajini stopilo v veljavo plačevanje dodatkov (t.i. »ticketov«) za specialistične preglede (10 evrov) in za preglede v ur-gencah (25 evrov), ki niso nujni. Kot je pojasnil direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, so pred uvedbo »ticketov« ažurirali računalniški sistem, ki je včeraj deloval brez večjih težav, tako da pred okenci goriške in tržiške bolnišnice ni bilo večjih težav. Nad uvedbo nove dajatve seveda njeni plačniki niso bili navdušeni, tako da je bilo včeraj v čakalnicah goriške in trži-ške bolnišnice mogoče slišati marsikatero pikro pripombo na račun državne vlade, ki polni svoje izpraznjene blagajne na račun bolnikov in vseh, ki so potrebni zdravniške pomoči. »Ticketi« so formalno stopili v veljavo 17. julija. Kdor je bil prejšnji teden na specialističnem pregledu ali je opravil razne izvide, bo račun 10 evrov za dodatek dobil na dom. Včeraj pred okencem bumbaca PRIČEVANJE Zaprt kot divja žival »Nisem zakrivil nobenega zločina« »Nisem zakrivil nobenega zločina, zakaj z mano ravnate kot z divjo živaljo?« Dramatične so besede, ki jih je v francoščini ročno zapisal »gost« centra za identifikacijo in izgon (CIE) št. 184 - tako se je sam podpisal -, ki jih je naslovil na direktorja CIE v Gradišču. Kopijo je včeraj izročil poslancu Carlo Monaiu, ta pa jo je posredoval zbranim novinarjem, ki jim ni bil dovoljen vstop v center. Tunizi-jec, star kakih 40 let, je v domovini trpel revščino, najhujšo bedo, bil je preganjan, ni užival pravic, zato je zbežal in se kot prebežnik obrnil na italijansko državo, demokratično in civilno, da bi užival pravice prostega človeka. »Tu pa me je pričakalo še večje trpljenje. Zaprt sem kot divja žival, prisiljen sem spati na tleh, dovoljeno mi je, da diham zrak sveta le petnajst minut na dan. Prosim vas, rešite me takšne muke,« je zapisano v pismu, ki ne more in ne sme nikogar pustiti ravnodušnega. »Tukaj ugašata naše življenje in naša človečnost.« To je edino sporočilo, ki je včeraj prišlo iz bližnjega centra CARA, kjer so na dolgotrajnem čakanju prosilci azila v Italiji; skupno jih je okrog 90, med njimi so družine z otroki, nekateri otroci so se celo tam rodili, eden ali dva obiskujeta šolo v Gradišču. Čeprav lahko izstopajo iz centra, režim v njem pa je milejši v primerjavi s CIE, si več ne upajo povedati, da ne bi za to plačevali posledic. (ide) Potem ko sta Enotno pojasnjevalno prilogo h konvenciji in statutu Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) pred kratkim sprejela tako novogoriški mestni svet kot občinski svet v Šempetru-Vrtoj-bi, bo v četrtek na vrsti še občinski svet v Gorici; o tem bo govor takoj po županovih sporočilih in svetniških vprašanjih. »Gre bolj za dejanje doslednosti kot pa za dolžnost, saj bi goriška občina lahko poslala vso dokumentacijo v Rim le z županovim podpisom,« je pojasnil odbornik Guido Germano Pettarin, ki upa, da se bo v mestni skupščini našlo čim večje soglasje, podobno kot v Novi Gorici in Šempetru-Vrtojbi, kjer je zelena luč prišla brez pripomb in s soglasjem svetnikov. »Ne bi bilo dosledno in korektno, da bi se v Gorici o tem ne izrekel tudi občinski svet. Vrh tega ne bi bilo spoštljivo do slovenskih partnerjev, ki so to že opravili. Vsakič ko se sestane mestna skupščina in je soglasje okrog pomembnih vprašanj široko, je to lepa novica za mesto,« pravi Pettarin in o naslednjih korakih dodaja: »Upam, da bomo s tem definitivno izpeljali vse, kar je bilo na nas. Ko bo mimo še seja goriškega občinskega sveta, bomo ponovno zbrali vse papirje in jih poslali v Rim, na predsedstvo vlade, kjer bodo vse skupaj spet pregledali in nato registrirali ustanovitev našega EZTS. Obenem bodo opravljeni še koraki za registracijo v Bruslju, ki naj bi bila skoraj istočasna, saj gre za neke vrste avtomatizem.« Kaj pa časi? »Računam na to, da bo prve dni septembra vsega konec.« Potrditev, da je goriški EZTS že dejstvo, je odbornik Pettarin dobil včeraj v Benetkah, kjer so se zbrali vsi partnerji v skoraj 3,5 milijona evrov vrednem projektu Adria A (Razvoj dostopnosti za oživitev jadranskega zaledja z gradnjo lahke železnice na čezmejnem območju). Navzoči so bili predstavniki ministrstev Slovenije in Italije, železnic, občin, letališč v Benetkah, Ronkah in Ljubljani ... Preverjali so potek projekta in goriški EZTS, v kolikor je samostojna pravna oseba, obravnavali kot enega izmed nosilcev. (ide) GORICA - Srečanje na pokrajini Prekerni šolniki za pravične kriterije Prekerni šolniki zahtevajo zamrznitev lestvic, pri čemer opozarjajo, da ne nameravajo ustvarjati sporov med severom in jugom države, pač pa želijo le zagotoviti transparentnost in pravičnost kriterijev za pridobitev staležev. Včeraj so se predstavniki koordinacije prekernih šolnikov iz dežele Furlanije-Julijske krajine sestali s pokrajinsko odbornico za delo Bianco Della Pietra in ji pojasnili, da novi kriteriji šolske ministrice Mariastelle Gelmini omogočajo vključevanje na lestvice tudi šolnikom iz drugih krajev Italije, kar naj bi oškodovalo domačine, ki že leta čakajo na stalno zaposlitev. Pri prošnjah za vključevanje na lestvice bodo poleg tega upoštevali kot dokumentarno gradivo tudi izjave samih interesentov, za katere je po mnenju goriških prekernih šolnikov nujno treba preveriti, ali odgovarjajo resnici. Po srečanju je Della Pietrova opozorila, da je šolsko ministrstvo v zadnjih časih poskrbelo zgolj za nejasna pravila in za krčenje finančnih sredstev, zaradi česar je izgubilo službo veliko učnega in neu-čnega osebja. »Nedorečeno stanje povzroča veliko težav tudi študentom, saj ni nikakor zagotovljena didaktična kontinuiteta,« je poudarila pokrajinska odbor-nica, prekerni šolniki pa so opozorili, da so vložili priziv na upravno sodišče, saj zahtevajo, naj se glede staležev upoštevajo določila ministrskega odloka 296 iz leta 2006, ne pa nedavne novosti rimskega ministrstva za šolstvo. GORICA S tračnic zadnji hip v • ■ • v I rešili žensko V neposredni bližini goriške železniške postaje so prejšnjo soboto nekaj po 19. uri policisti opazili žensko, ki je sredi tračnic hodila v smeri Krmina. Od postaje je bila oddaljena le kakih sto metrov, agenti iz vrst železniške policije, ki so tam opravljali običajni nadzor, pa so takoj posumili, da z njo nekaj ni bilo v redu in da ima tragične naklepe. Zato so stekli do ženske in jo nemudoma umaknili s tračnic, saj je le nekaj minut zatem po njih pripeljal vlak, ki je vozil iz Vidma proti Trstu. Kasneje se je izkazalo, da si je ženska nameravala vzeti življenje. Čakala je ravno na vlak. Policisti so jo pravočasno rešili s tračnic in poiskali zanjo primerno pomoč. Žensko, 52-letno italijansko državljanko z bivališčem v Gorici, so odpeljali v središče za duševno zdravje v Ulici Vittorio Veneto, kjer so jo zaupali v oskrbo tamkajšnjemu zdravniškemu osebju. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 24. julija 2011 473 CEGLO - Toča prizadela 500 hektarjev kmetijskih površin, deset milijonov evrov škode Strah pred izgubo tržnih deležev, upravitelji iščejo pot do pomoči Do odškodnine zaradi naravne ujme upravičeni le zavarovani kmetje - Vsi ostali morajo čakati na potezo dežele ^ CEGLO - Vinogradniki upajo v sonce Zavarovalnice ne upoštevajo kakovosti »Na Ceglem bo upad pridelka od osemdeset do stoodstoten, veliko pa je odvisno od prihodnjih dni. Če bo posijalo sonce, se bo rešilo grozdje, ki ni tako poškodovano, drugače pa bodo grozdi za-gnili,« pravi mladi vinar Kristian Keber in pojasnjuje, da je na Ceglem osem vinogradnikov, ki vino stekleničijo, veliko pa je takih, ki grozdje prodajo. Za tiste, ki ste-kleničijo - med temi je tudi Keber, predstavlja veliko težavo tudi izguba tržnih deležev zaradi znižane proizvodnje vina. Negativne posledice toče bi se tako lahko poznale tudi v prihodnjih letih, zato pa bodo morali oškodovani vinarji toliko več vlagati v marketing, da bi kupci zaradi znižane produkcije ne pozabili na njihova vina. Keber in ostali Brici po drugi strani priznavajo, da so kmetje in vinogradniki odvisni od vremenskih razmer, prej ali slej pa je treba plačati davek toči. Nazadnje se je to zgodilo leta 1985, ko so bila ledena zrna tako velika, da so močno oškodovala trte. Letos k sreči ni bilo tako, kar razlaga tudi Damian Princic, lastnik posestva Colle Duga na Ceglem. Po njegovih besedah bo upad proizvodnje na nekaterih trtah stoodstoten, v manj izpostavljenih legah pa škoda naj ne bi bila tako velika. »Za trte, ki imajo potolčenih petdeset odstotkov grozdja, je vse odvisno od vremena. Če bo posijalo sonce, bomo očistili poškodovane grozde, tako da nekaj pridelka bo,« pravi Princic in razlaga, da imajo skoraj vsi vinogradniki del vinogradov tudi v drugih krajih, kar jim bo zagotovilo, da bodo vsekakor proizvedli nekaj vina. Princic je med tistimi vinogradniki, ki niso zavarovani, saj pravi, da so zavarovalnine zelo drage, povračila za škodo po toči pa izračunajo na podlagi kvantitete, ne pa kvalitete, ki je v Brdih vrhunska. Zaradi tega se po nje- Poškodovane trte v Ceglem (levo); Mara Černic, Igor Gabrovec in Luciano Patat z Edijem Kebrom v njegovem vinogradu (spodaj) bumbaca Bolj kot zaradi upada proizvodnje v letošnjem letu so po sobotni toči vinarji s Plešivega in iz Ceglega zaskrbljeni zaradi znižane prodaje steklenic grosistom in gostincem, ki se jim obeta ob zaključku letošnje letine in ki bi jih lahko oškodovala tudi v prihodnjih letih. Če ne bodo uspeli poslati na tržišče zadostne količine vina, se bodo trgovci obrnili na njihove konkurente, za vinarje s Plešivega in iz Ceglega pa ne bo enostavno ponovno pridobiti izgubljenih tržnih deležev. Na Krminskem ter na prizadetih območij občin Koprivno in Dolenje, kjer je toča poškodovala vinograde zlasti v zaselku Ru-tarji, je v teh dneh vroča tema tudi pridobitev odškodnin. Zaradi tega se je včeraj pokrajinska podpredsednica Mara Černic v spremstvu krminskega župana Luciana Patata odpravila na Plešivo in v Ceglo, kjer se je ob prisotnosti deželnega svetnika Igorja Gabrovca, predsednika pokrajinske komisije za okolje Luca Bigota in direktorja kmečke stanovske organizacije Coldiretti Adriana Gala srečala s tamkajšnjimi vinarji. Upraviteljem se je pridružil pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Julijan Čavdek. »Vinarska podjetja, ki so utrpela škodo, bodo morala vložiti na občine dokumentacijo, nakar bodo občinske uprave lahko zaprosile državo za pridobitev prispevkov za odpravljanje škode, ki jo je povzročila naravna ujma. V tem primeru bodo imeli do odškodnin pravico le vinogradniki, ki so zavarovani, vsi ostali - in teh je večina - pa ne bodo dobili niti evra,« pojasnjuje Mara Čer-nic in nadaljuje: »Zato se ogrevamo, da bi našli tudi politično rešitev zadevi. Pritisniti bo treba na deželo, da bo v rebalans proračuna vključila finančno postavko, ki bi zagotovila odškodnino prizadetim vinogradnikom. Podoben postopek je bil svojčas opravljen za sovodenjsko občino, ki so jo prizadele poplave.« Černičeva poudarja, da goriška pokrajina podpira zahteve kmetov, in pojasnjuje, da je za jutrišnji dan sklicala zeleno omizje, na katerem se bo pogovorila z župani občin Krmin, Dolenje, Moš, Koprivno in Fara ter s predstavniki kmečkih stanovskih organizacij Coldiretti, CIA, Confagricoltura in Kmečka zveza. Černičeva omenja še tretjo možnost za zagotovitev pomoči vinogradnikom. »Obstaja tudi deželni zakon, ki krije škodo na rastlini. Z župani bomo preverili, ali bi prišel v poštev tudi v tem primeru,« pravi odbornica, ki se bo v četrtek odpravila v Trst k deželnemu odborniku za kmetijstvo Claudiu Violinu; spremljal jo bo Gabrovec. Černičeva ugotavlja, da je toča prizadela 500 hektarjev kmetijskih površin, najhujše posledice pa bodo plačevali v Ceglem in na Plešivem; Coldiretti ocenjuje, da je škode za 10 milijonov evrov. V nedeljo so si prizadeta območja ogledali tudi predstavniki Kmečke zveze, ki je že odposlala pismo prizadetim občinam. V njem je pozvala občinske upravitelje, naj sprožijo vse potrebne postopke, ki bodo omogočili kmetom koriščenje prispevkov za odpravljanje posledic neurja. Tudi pri Kmečki zvezi ugotavljajo, da je toča najbolj prizadela vinograde, nekaj škode pa je tudi na kmetijskih objektih, kot so na primer rastlinjaki in tople grede. (dr) Poškodovani grozd bumbaca govih besedah briškim kmetom ne izplača plačevati zavarovalnin, ki so izračunane po meri vinogradov, v katerih dajejo prednost količini pridelanega grozdja. Princic nazadnje razlaga, da bodo imeli v prihodnjih mesecih in tednih kar nekaj dela tudi v poškodovanih vinogradih, ki jih bo treba najprej poškropiti z bakrom, potem pa obdelovati, kot da bi bili polni grozdja. Organizacija Coldiretti je že pripravila prve ocene škode, ki naj bi presegla deset milijonov evrov. Toča je prizadela tudi nasade koruze in soje, čeprav je seveda največja škoda na vinogradih, na katerem pridelujejo vina, ki veljajo za ena izmed najboljših v Italiji. Kot zanimivost naj zapišemo, da je lani revija Gambero rosso v FJK podelila najvišje priznanje treh čas (»Tre calici«) 31 vinarjem; med njimi jih je kar šest iz Ce-glega, dva pa s Plešivega. (dr) GORIŠKA BRDA - Neurje zajelo obmejni pas od Nebla do Doljnega Cerovega Uničenih več vinogradov Pred leti je bilo zavarovanih 300 kmetij, zdaj jih je zaradi slabih pogojev zavarovanja le 60 - Škoda na trtah se bo poznala tudi prihodnje leto Tudi vinogradniki na slovenski strani Goriških Brd so obupani zaradi škode, ki jo je povzročila polnočna toča iz petka na soboto. »Veliko tistih, ki se oglasijo pri nas in pripovedujejo, koliko škode imajo v svojih vinogradih, imajo pri tem solzne oči,« pravi Goran Jakin, iz svetovalne službe Vinske kleti Goriška Brda. Nič čudnega, saj so nekateri tudi ob ves pridelek, posledica tega bodo finančne težave nekaterih vinogradnikov, ki se preživljajo s tem, trte pa so ponekod tako poškodovane, da se bo to poznalo tudi še pri naslednji letini. Po prvih ocenah je v Goriških Brdih toča oklestila med 300 do 350 hektarjev vinogradov, 10 hektarjev breskovih nasadov in oljčnikov. »Škoda je od nič do 100-odstotna, nekateri vinogradi so povsem uničeni. Zajelo pa je obmejni pas: Neblo, Barbana, Fojana, Plešivo, Ceglo, Medana, Vi-polže in Dolnje Cerovo,« našteva Jakin. Tudi briški vinogradniki, podobno kot vipavski sadjarji, o katerih smo poročali v nedeljo, večinoma niso zavarovali pridelka. Razlog je isti: zaradi zavarovalnih pogojev, ki so za kmete praktično neuporabni, kot sami povedo. »Zadnji dve leti so pogoji zavarovanja za kmete zelo slabi, zato se jih zelo malo odloči za to. Pred leti je bilo zavarovanih preko 300 kmetij v Brdih, informacijo imam, da jih je letos le še 60,« povzema Jakin težave tamkajšnjih vinogradnikov in sadjarjev. »Prav zato bomo skušali doseči pri državi oziroma zavarovalnicah, da se ukrepov oziroma interventnih zakonov ne bi sprejemalo za vsako področje posebej, ampak raje celovito, z neko zavarovalno premijo, da bi lahko kmetje zavarovali pod normalnimi pogoji.« »Tudi na občini Brda bomo pristopili k temu apelu, ki ga nameravamo nasloviti na kmetijsko ministrstvo. Pogoji za zavarovanje so za kmete nesprejemljivi, zavarovalne premije so previsoke. Ne gre pa le za to točo in to škodo, temveč tudi za bodočnost Brd in za to, da so mladi, ki se ali se še bodo začeli ukvarjati z vinogradništvom in sadjarstvom, sploh motivirani,« opozarja Oskar Kristančič, predsednik občinske komisije za kmetijstvo. »V najhujših primerih se bo škoda na trtah poznala še naslednje leto. Les je že toliko olesenel, rane so pa tako velike, da se do naslednjega leta ne bodo zacelile, ni pretoka asimila-tov,« še pojasnjuje Jakin in dodaja, da bo izpad prihodka velik predvsem pri t.i. »čistih kmetijah«, kjer živijo od tega. Grozdja ne bo, torej ne bodo imeli kaj prodati. Katja Munih Goran Jakin ob uničenem pridelku foto k. m. 14 Torek, 26. julija 2011 GORIŠKI PROSTOR PEVMA - Tržaški kantavtor Lorenzo Pilat gost vaškega praznika Kljub nalivu prava »fešta« Ko se je vzdušje »segrelo«, so poslušalci zaprli dežnike in zaplesali kar pod dežjem - Okrnjen tudi nedeljski program Pilat igra, njegovi oboževalci pa plešejo pod dežjem foto vip Tržaški pevec in kantavtor Lorenzo Pilat je v Pevmo priklical veliko ljudi od vsepovsod, kajti njegova glasba in nastopi so med širšo publiko zelo priljubljeni. Med te sodijo tudi skupine pravcatih oboževalcev, ki tržaškemu trubadurju sledijo povsod tam, kjer nastopa. Glasbenik, znan tudi pod imenom Pilade, je bil v mladih letih član znamenitega klana Adriana Ce-lentana, ki je v šestdesetih letih veljal za nekaj povsem novega na sceni italijanske lahke glasbe. Ta izkušnja je močno vplivala na Pilatovo glasbeno pot, saj se je uveljavil tudi kot kantav-tor, ki svoje nastope zabeli s pripovedovanjem zgodb, vicev in dovtipov. V soboto je Pilatu in njegovi kitari ponagajal dež, ki se je ulil že po prvih dveh pesmih. Razočarani prireditelji so pomislili, da je z dežjem večera konec, vendar zgodilo se je ravno obratno. Nekaj poslušalcev je sicer zapustilo prizorišče, toda velika večina je ostala. Odprli so se dežniki, ljudje brez njih pa so koncertu sledili izpod platnenih šotorov in kioskov, ki so jih postavili prireditelji. V nadaljevanju večera je ob duhovitem izvajanju pevca in sodelovanju poslušalcev vzdušje na prizorišču tako »segrelo«, da so ljudje zaprli dežnike in zaplesali pod odrom. Koncert pod dežjem je torej uspel, čeprav slabo vreme botrovalo k manjšemu zaslužku večera. Lorenzo Pilat je v Pevmo prispel že pozno popoldne, si ogledal prostor in s tehniki uredil ozvočenje. Zelo pohvalno se je izrazil o pevmskem prizorišču in se več časa pogovarjal s člani Našega prapora, organizatorji praznovanja. Ogledal si je tudi na novo urejene prostore, na stenske ploščice je napisal spodbudno voščilo društvu in se pod njim podpisal. Tudi po koncertu se je še dolgo zadržal v Pevmi in med svojimi oboževalci delil avtograme. Dež in veter sta jo zagodla tudi v nedeljo dopoldne. Slavnostna maša v čast sv. Ane s prazničnim pritrko-vanjem je sicer bila, odpadla pa je tradicionalna procesija po vasi. Verskemu obredu je na bližnjem prizorišču praznika sledila fotorazstava natečaja V domačem vrtu svetijo z nagrajevanjem najboljših cvetličnih kotičkov (podrobneje o natečaju bomo poročali v naslednjih dneh). Za družabnost so s svojimi dobrotami poskrbele domače žene, dobre kapljica pa v teh krajih itak ne manjka. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. Gledališče V AMFITEATRU GRADU KROMBERK pri Novi Gorici bo v petek, 29. julija, ob 21. uri gledališka predstava »I Rusteghi di Carlo Goldoni« v izvedbi gledališke skupine Gruppo Teatrale per il Dialet-to; vstop prost. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Capitan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.30 »The Cospira-tor«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.40 -22.00 »Harry Potter e i doni della mor-te« - 2. del. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Capi-tan America: Il primo vendicatore« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »Harry Potter e i doni della morte« - 2. del (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 »Cars 2«; 20.00 - 22.00 »Per sfortuna che ci sei«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Il ven-taglio segreto«. 4 Koncerti FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV«: danes, 24. julija, ob 21. uri v vili Sbruglio Pran-di v Ul. Diaz 5 v kraju Cassegliano pri Špetru ob Soči nastop pevke in pianistke Nair; vstop prost. KONCERTI V MESTNIH ČETRTIH Z NASLOVOM »NOTE V MESTU« 2011: v sredo, 27. julija, ob 20.30 na dvorišču palače Attems v Gorici koncert skupine Cla-ricoro. ROCK BATUJE 2011 v športnem parku Batuje v petek, 29. julija: ob 20.30 nastop skupine Sunday Morning, ob 21.15 Fos-gen, ob 22.15 Skalp, ob 23.30 Guns 2 Roses iz Londona in ob 01.30 Forever Deep iz Italije; povezoval bo DJ Riki; informacije na spletni strani www.rock-batuje.com. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Trst ter Koper, da bo v soboto, 6. avgusta, odpeljal prvi avtobus iz Gorice s trga Medalje d'oro ob 8. uri, nato s postanki izpred »vage« pri pevmskem mostu, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu pri bankah. Drugi avtobus bo odpeljal tudi ob 8.uri iz Štan-dreža pri bankah, nato s postanki v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, v Jamljah in Doberdobu. Tretji mali avtobus bo odpeljal ob 8.15 iz Doberdoba skozi Ronke in Tržič proti Trstu. Organizatorji priporočajo točnost in veljaven dokument. H Šolske vesti GLASBENA MATICA IN KD SOVODNJE organizirata poletno delavnico z naslovom »V svetu glasbe« (za otroke od 5. do 11. leta starosti) od 22. do 26. avgusta od 8. do 13. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije in prijave na goriškem sedežu na Korzu Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbe-namatica.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 15. julija na spletni strani Ministrstva za šolstvo(www.istruzione.it) objavljen odlok o posodobitvi zavodskih lestvic učnega osebja šol vseh vrst in stopenj. Za vpis v zavodske lestvice morajo kandidati v roku 30 dni od objave odloka izpolniti in izbrani šoli izročiti obrazec A/1, A/2 ali A/2 bis, medtem ko je za izbiro šol predviden obrazec B, ki ga je treba po predhodni registraciji (www.istruzione.it / istanze on-line) po internetu izpolniti med 18. julijem in 26. avgustom (do 14. ure). Kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice habilitiranih in ne prosijo za vpis drugih natečajnih razredov v drugem ali tretjem pasu, izpolnijo samo obrazec B. Podrobnejša navodila so na razpolago v omenjenem odloku. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it - scuole in lingua slovena - splošne novice) objavljen razpis, namenjen stalno nameščenemu učnemu in vodstvenemu osebju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Goriškem, o enoletni namestitvi na Uradu za slovenske šole. Rok za prijavo zapade 16. avgusta. MLADINSKI DOM prireja »Šolo za šalo«, brezskrbno pripravo osnovnošolcev na začetek pouka z delavnicami iz slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike in kreativnega branja in pisanja. Potekala bo ob delavnikih od 29. avgusta do 9. septembra v Mladinskem domu. Za bodoče srednješolce pa organizirajo »Pripravo na vstop v srednjo šolo« in sicer od ponedeljka, 5., do petka, 9. septembra. Obe pobudi bosta potekali med 8. in 13. uro. Vpis je možen do 25. avgusta; informacije po tel. 0481536455, 334-1243766, 328-3155040 ali na elektronski naslov mladinski-dom@libero.it. □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti. OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16.00 do 18.00 ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob četrtkih od 12.00 do 13.00 in ob sredah od 16.00 do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8.00 do 9.00. Socialna delavka je prisotna na občini Sovodnje vsak petek od 11.00 do 12.00 ure, davčna služba deluje vsak torek od 10.00 do 10.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 13 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 63. členom D.Z. 05/2007, varianta št. 9 SORNA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (urad je odprt javnosti ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od 22. junija do 21. julija 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v Uradni listini dežele št. 25 z dne 22. junija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo do 29. avgusta odprta med 8. in 16. uro; za dopust bo knjižnica zaprta od 1. do 12. avgusta. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega odbora št. 21 z dne 4. julija 2011 bil sprejet v skladu z odlokom predsednika republike 086/PRES občinski izvajalni načrt zasebnega podjetništva, ki ga je predlagalo podjetje Pipistrel LSA srl in ki za- deva gradnjo novega industrijskega objekta za proizvodnjo letal na območju letališča v Gorici na ozemlju, ki je last občine Sovodnje ob Soči. Navedeni načrt je vpisan v register občinskega tehničnega urada (odprt javnosti ob ponedeljkih in četrtkih od 12. do 13. ure, ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dejanskih dni oziroma od dne 20. julija 2011 do 18. avgusta 2011. Obvestilo o vpisu v register je objavljeno v uradni listini dežele št. 29 z dne 20. julija 2011. Med obdobjem deponiranja sklepa, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe. SSO sporoča, da je goriški urad na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici (tel. 0481-536455) odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih je urad zaprt. Poletni urnik bo v veljavi do petka, 26. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v poletnem obdobju in sicer do petka, 9. septembra, odprti od 9. do 13. ure. 0 Prireditve OBČINA GRADEŽ IN GIT prirejeta v areni parka vrtnic v Gradežu plesno prireditev »Balla con noi (Zapleši z nami)« ob 21.30 s prostim vstopom: danes, 26. julija, Munari Dj »The best disco in town '80-'90«; v sredo, 27. julija, Milonga »Tempo di tango al Parco delle Rose«; v četrtek, 28. julija, Carl Orff »Carmina Burana«; v petek, 29. julija, boksarska trofeja mesta Gradež in ob 20.45 prireditev z večerjo na temo dunajske secesije v Gradežu, vodila bosta Marina Bressan in Marino De Grassi (informacije in rezervacije po tel. 0431899220, 0431-899289); v soboto, 30. julija, kabaret s Sergiom Sgrillijem (vstopnina 13 evrov); v nedeljo, 31. julija, ples s skupino NIA. »MONFALCONE ESTATE« (POLETJE V TRŽIČU): danes, 26. julija, ob 20.30 v Oširku Isonzo »Festa dei Nonni« (Praznik babic in dedkov) z nastopom godbe na pihala mesta Tržič. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja glasbeno predavanje Zvoneta To-maca z naslovom »Od indeksov do partibrejkersov« danes, 26. julija, ob 21. uri v gradu Kromberk. V času predavanja bodo naprodaj vinilne plošče in raritete ter ponudba goriških vin in dobrot. KINO V PARKU EXCELSIOR V RONKAH (ob slabem vremenu v vili Vicentini-Miniussi na Trgu Unita): danes, 26. julija, ob 21. uri »Vento di primavera«; v četrtek, 28. julija, ob 21. uri »Habemus Papam«. V NARAVNEM REZERVATU ISOLA DELLA CONA bo v sklopu prireditve »Reka in zvezde« v četrtek, 28. julija, ob 21. uri nočni koncert na barki s skupino »I De- -/ Navodila za evakuacijo Na gradbišču avtoceste pri Štandrežu bodo v nedeljo, 31. julija, razstrelili bombo, ki so jo našli pred dnevi. Iz varnostnih razlogov bo moralo zapustiti dom štiri tisoč ljudi; danes na goriškem županstvu bodo časnikarjem pojasnili navodila za evakuacijo. Voda z nižjim pritiskom Zaradi del na vodovodnem omrežju, povezanih z gradnjo avtoceste Gorica-Vileš, bo jutri in pojutrišnjem lahko prišlo do težav s pritiskom v občinah Fara, Gradišče, Vileš, Romans, Zagraj in Foljan-Redipulja. Od Tolmina do Kobarida Potem, speljanim mimo ostalin prve svetovne vojne v Posočju, je posvečena knjiga Marca Mantinija z naslovom »Da Tol-mino a Caporetto«. Ker je v zadnjih letih fundacija Poti miru obnovila številne vojne ostaline, je tudi Paolini ažuriral svojo knjigo in ji dodal nekaj novih poglavij. Zunanji bazen občinski Tržiški zunanji bazen je postal občinski. Objekt je svojčas zgradilo podjetje General Service, pogodba pa je predvidela, da bo njegova lastnica z letošnjim 16. julijem postala tržiška občina. Grad Dobrovo zaprt Od 1. do 8. avgusta bo grad Dobrovo v Goriških Brdih zaprt za ogled zaradi vzdrževalnih del. (km) S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko pedagoško ali enakovredno ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise namenjene otrokom. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444 ja«; informacije in rezervacije po tel. 0432-997320 (v urah odprtja uradov) ali na isoladellacona@consorzioilmosai-co.org. V PARKU ZA OBČINO V ZAGRAJU bo potekal med 28. in 31. julijem »Praznik osvoboditve - Jedi na žaru, pivo, glasba in komunizem«: v četrtek, 28. julija, ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Liliane Visintin »Evanescenda Luna-Preden Luna izpuhti«, ob 21. uri glasba z duom Bisiac; v petek, 29. julija, glasbeni večer za mlade s skupinama Atomic Storm in Daniele Stallone and his Loud Roll Shuffle (Rockabilly); v soboto, 30. julija, ob 19.30 debata z naslovom »Fincantieri: dal ritiro del piano industriale, il rilancio del gruppo«, ob 21. uri glasba s skupino Joloband; v nedeljo, 31. julija, ob 19.30 debata z naslovom »TAV, problema globale e lot-ta locale«, ob 21. uri glasba s skupino All Inclusive. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« v Novi Gorici deluje v senci krošenj borovega gozdička in pod javori v bližini doma upokojencev (ob slabem vremenu pod arkadami novogoriške občine) do 31. julija od 9. ure do mraka; kanalska izvedba bo potekala med 1. in 7. avgustom pred osnovno šolo, goriška pa od 30. avgusta do 3. septembra pod magnolijami v parku knjižnice Damirja Feigla. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Bruno Canella (iz kapele glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 11.00, Iolanda Nadali por. Virgulin (ob 10.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Coroni v Marianu. DANES V TRŽIČU: 11.00, Giovanni Buiatti (ob 10.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Justa, sledila bo upepelitev; 12.30, Giuseppe Erminio Minin v dvorani Jehovih prič in na pokopališču v Ronkah. DANES V ŠTARANCANU: 10.50, Salvato-re Caporaso s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja v Tržiču, sledila bo upepelitev. / MNENJA, RUBRIKE Torek, 26. julija 2011 15 ISTRSKI ZORNI KOT Vse manj ljudi zapušča otoke Miro Kocjan Na Hrvaškem z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je zadnja leta vidno zmanjšalo število prebivalcev, ki zapuščajo otoke. Seveda je to pripisati zlasti naložbam, ki so jih namenili tem krajem, gospodarstveniki pa v dobršni meri ugotavljajo tudi, da so investicije zvečine dolgoročne, tako da se utegne število odhajajočih še zmanjšati. Seveda je to v korist Dalmacije, Istre in Hrvaške v celoti. Letošnji podatki celo potrjujejo, da se je število prebivalcev na otokih, posebno pa v severni Dalmaciji in na Kvarneru povečalo za 1,5 odstotka. Nazoren primer je stanje na otoku Krku, kjer je bilo 17.860 prebivalcev, zdaj jih je pa 19.286. Mimo gospodarskih naložb prispeva k večanju števila prebivalcev gradnja novih šol, marsikje tudi gradnja in ureditev novih kulturnih ustanov, socialnih in podobno. Poudarek zasluži dejstvo, da so v zadnjih desetih letih na otokih in na kopnem uredili kar 60 večjih ali manjših pristanov. Prebivalci seveda še zmeraj pričakujejo, da se bo stanje še izboljšalo, ko bodo večinoma za 50 odstotkov znižali ceno voznih kart stalnih prebivalcev. Zanimiv podatek je tudi, da so v zadnjih desetih letih zgradili več manjših krajevnih ladjedelnic, kar z ene strani zaposluje prebivalce, z druge pa že s turističnih vidikov vabi turiste na ogled. Kroži poluradni podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih za dvig standarda na otokih investiranih okrog 6 milijard kun. Ob morju so letos kar zadovoljni s turističnimi rezultati. Nazoren primer je med drugimi Rovinj, kjer so do sredine julija zabeležili 1,2 milijona nočitev.Prvo mesto so spet zasedli Nemci, na drugem so Avstrijci, Italijani pa so zasedli tretje mesto. Skratka, nočitev tujih gostov je bilo 1.119.647, domačih turistov pa je prispevalo 97.025 nočitev. Voditeljica rovinjske turistične ustanove Odette Sapač, je spet izrekla željo, da bi Rovinj ohranil na Hrvaškem primat v zvezi s turističnim obiskom. Zanimivo pa je število nočitev italijanskih gostov. Navedli smo, da so bili na tretjem mestu, njihove nočitve pa so dosegle število 113.285. Poznavalci trdijo, da se je število italijanskih turistov v primerjavi z drugimi letos kar opazno povečalo, kar da potrjuje, kako se živo nadaljuje tekmovanje med dvema sosednjima obmorskima deželama. Zanimiv podatek zadeva odnose med Opatijo in Portorožem, dvema izrazito turističnima mestoma, kar večina staromodno tolmači kot tekmovalne odnose, nasprotno pa se dogaja, da krepita medsebojno neposredno sodelovanje. Skratka, ne konkurenca, marveč »sodelovanje«, poudarjajo tudi mediji. Te dni so namreč glavni turi- stični predstavniki dveh mest z županoma na čelu podpisali listino »365 dni na Rivieri«, po kateri bodo namenili za obojestransko krepitev turizma pol miliona evrov. Dokument sta podpisala opatijski župan Ivo Dujmič ter namestnica piranskega župana Meira Hot skupaj s portoroškim turističnim predstavnikom Jadranom Furlaničem. Opatijski župan je naglasil, da je napočil čas, da ti dve elitni turistični mesti vnovič zaslovita, kakor je bilo pred stoletjem. Omenjeni dogovor pa je hkrati korak naprej pri izvajanju meddržavnega programa IPA »Slovenija in Hrvaška 2007-2013«, s katerim je bil postavljen temelj za razmah vsestranskega čezmejnega sodelovanja. To naj bi se razvilo kajpak v turizmu, pa še v politiki do okolja, raznih smereh kulture, pri preučevanju skupnih socialnih vprašanj in pri razvoju male sodobne industrije, pač prilagojene turistični identiteti dveh slovitih mest. Omenjeni program namenja kar 12 milionov evrov, kajpak za načrte, predpriprave in konkretno gradnjo izbranih objektov. Letos kraj Peroi blizu Vodnjana praznuje 354-letnico odkar se je tam naselila skupina Črnogorcev. Šlo je, kakor navaja zgodovina, za 13 črnogorskih družin, ki so takorekoč kolonizirale kraj, niso upoštevale krščanske vere, temveč pravoslavno, navade pa so preprosto prenesli naprej in se jih domačini kar strogo držijo še danes. Vsako leto imajo na dan 23. julija svojevrstno praznovanje na vaškem trgu, med drugim pripravljajo tudi vrsto razstav pod skupnim naslovom Dnevnik našega ozemlja. V Peroju so si skrbno uredili tudi knjižnico z raznim pestrim gradivom. Pri praznovanju pa seveda sodelujejo tudi drugi, ne samo nekdanji Pe-rojčani, več folklornih skupin razkazuje svoje znanje. Med ostalimi pri tem simpatičnem praznovanju, ki sedanjost navezuje na daljno preteklost, sodeluje vsako leto tudi folklorna skupina ladjedelnice Uljanik iz Pulja. Prisotna je tudi italijanska skupnost s svojo »folk« skupino iz Vodnjana. V Istri in na Kvarneru pa se obeta novo tesno sodelovanje med dvema krajema, to je med Biogradom na mo-ru in italijanskim mestom Tolfa v pokrajini Lazio. Te dni so v Biogradu na moru podpisali dogovor o prijateljstvu, pripravljajo pa bogatejši program sodelovanja, ki bo čez določen čas, kakor zagotavljajo, kronano s pravim pobratenjem. V bistvu gre za stike predvsem med kulturnimi inštitucijami dveh krajev, ki trajajo že nekaj časa in je očitno napočil trenutek za še tesnejše vezi. Mimogrede: zanimivo je, da italijanski atlasi omenjajo Biograd na moru kot »Za-ravecchia« (Stari Zadar). JEZIK NA OBROBJU Kdor govori ali piše za javnost, bi moral imeti zelo široko kulturno obzorje in jezikovno znanje. Na žalost ni vedno tako. Tisti, ki je Slovencem zaželel protagonizem, verjetno ni vedel, da ima beseda negativen pomen. Ni pa edini. V poročilu o mladih modnih oblikovalcih (5. julija) marsičesa sploh nisem razumela. Zapisano je bilo: »Pletenine so prevzele nadzor nad raznimi potiski in vzorci.« Potisk je izpeljan iz glagola potisniti, pomeni pa sunek, s katerim se kaj spravi v premikanje. Tako npr. lahko s potiskom odprem vrata. Zelo verjetno je bila mišljena potiskana tkanina in vzorčno blago, ne pa potisk. Doslej tudi še nismo slišali, da pletenine razmišljajo in sprejemajo sklepe, torej tudi nadzor. Z nekoliko prizanesljivosti in domišljije bi poročilo lahko tudi sprejeli, če ne bi poročevalec zagrešil res zelo hude in resnično neopravičljive napake, ki ni bila lapsus, saj je zapisana kar nekajkrat. In spet gre za tujko. Poročilo namreč govori tudi o desetčlanski žiriji, v kateri so zveneča imena iz modnega sveta. Toda v članku so se člani žirije »prelevili« v žirante. Žiranti pa v slovenskem jeziku niso doma v modnem, ampak v finančnem svetu, točneje v ekonomiji. Ži-rant ali indosant je menični porok (ženska oblika je ži-rantka, indosantka, menična porokinja). V italijanščini mu rečejo girante. To je podpisnik menice, ki prenese (indo-sira) menico na drugo osebo. Novi menični upnik je v slovenščini indosatar ali žirat, v italijanščini pa giratario. V slovenščini ima žirija en sam pomen. To je skupina (komisija), ki ocenjuje udeležence razstave, natečajev ali drugih tekmovanj. V italijanščini ima giuria dva pomena. V pravu je to zbor sodnikov - laikov, ki v sodnem postopku sodelujejo in soodločajo o krivdi kaznivih dejanj (slovensko po- rota), je pa tudi skupina ljudi, ki ocenjujejo udeležence raznih tekmovanj (slovensko žirija). Član slovenske porote - porotnik, je v ital. giurato, giudice popolare. Za člana žirije v slovenščini nimamo posebnega izraza, uporablja se samo član žirije, medtem ko je v italijanščini giurato tudi član žirije. Italijanščina torej ne razlikuje med porotnikom in članom žirije, za oba ima en sam izraz - giurato. Pomenska razlika in zamenjava med italijanskim izrazom giuria in slovenskim žirija ter posledično prenos poimenovanja giurato na člana slovenske žirije (zaradi česar se je v članku pojavil žirant), nam dokazuje, kako lahkomiselno in površno prenašamo v slovenske tekste izraze, ki jih poznamo iz italijanščine. Še bolj kot samo dejstvo, da je v slovenskih medijih vsak dan več italijanskih izrazov, ki jih slovenščina večkrat sploh ne pozna, me pri slovenskih piscih moti pomanjkanje ljubezni in čuta odgovornosti do maternega jezika in do vseh tistih, ki jim je naš jezik namenjen. Se sploh kdaj spomnijo, da s svojo malomarnostjo vsak dan prispevajo k siromašenju slovenščine v javnosti? Prva naloga vsakega, posebno pa poklicnega pisca, je vseživljenjsko jezikovno izpopolnjevanje. Kdor se tega ne zaveda, ne ceni svojega jezika in poklica, ker s pomanjkljivim znanjem bralcem škoduje, namesto, da bi jih vzgajal. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Kako je bilo z imovino Z zanimanjem sem prebral pismo prijatelja Primoza Mozine s katerim se seveda popolnoma strinjam.Edinole bi pripomnil, da je bilo tudi v podjetjih, ki so bila v sklopu takozvanega družbenega gospodarstva kar nekaj uslužbencev, ki so idejno spadali v katoliški krog. To mirne duše lahko trdim, ker sem to strukturo dobro poznal bodisi, ker sem vse svoje delovno dobo bil v službi v teh podjetjih bodisi, ker sem bil vrsto let član nadzornih odborov številnih družbenih podjetij. Pa preidimo k problemu lastništva objektov po katerih ze desetletja hrepenijo gospodje iz kroga SSO-jaz namenom, da bi si jih vsaj deloma prisvojili. Pretežni del te imovine je v prvem povojnem času FLR Jugoslavija namenila tistemu delu nase manjšine, daleč večinskemu, ki je bil do nje prijazen. Povsem razumljivo je, da nova Jugoslavija ni pomagala tistemu delu manjšine, takrat skromnejšemu (čeprav številčno »oplemenitenemu« s pribežniki iz Slovenije, ki so se zatekli k nam in so bili med njimi nekateri, ki jim je pač gorelo pod nogami, večina pa takih, sicer neobremenjenih z kolaboracijo, ki pa si - legitimno - niso želeli živeti v družbenem sistemu, s katerim se niso strinjali) ki je bilo sovražno razpoloženo do socialistične Jugoslavije. Cisto logično se mi zdi, da nihče na svetu ne bo podpiral svojih sovražnikov. Toliko o nastanku dela »družbene« imovine, za katero je po mojem mnenju čisto prav, da jo še nadalje upravljajo potomci tistih, katerim je bila namenjena. V kolikor pa danes katoliški del na- še manjšine želi dodati svoji že obstoječi imovini, kot jo je izčrpno, čeprav verjetno nepopolno, naštel Primož Možina, pa naj se obrne za pomoč na osamosvojeno Slovenijo, kjer ji ne manjka prijateljev, taistih prijateljev, ki so poleg italijanskih oblasti in seveda tudi zaradi lastnih napak pripomogli k propadu družbenega gospodarstva, in/ali tudi na Cerkev v Sloveniji, kateri sigurno sredstva ne manjkajo se posebno potem ko ji je zakon o denacionalizaciji povrnil ogromna bogastva, kij jih je pridobila tekom stoletij. Lep pozdrav Aleksander Kokoravec Boj je izgubljen! Pred časom sem v Delu,Primorskih novicah in Primorskem dnevniku zapisal jasno sporočilo,da je boj proti plinskem terminalu v Tržaškem zalivu izgu-bljen.Sedanje vesti iz Rima to potrjujejo. Že desetletja spremljam dogajanja na področju varovanja okolja v Sloveniji in v svetu.Ni bilo težko predvideti,da bo mednarodni kapital v povezavi z politiko izbojeval tudi ta boj.Še posebej zato ker Slovenija ni naredila vsega kar bi lahko. Slovenski ministri,Vlada,Slovenski parlament se niso od samega začetka obnašali kot predstavniki suverene države. Ves čas se zavlačuje z tožbo zoper Italijo,ki se v odnosu do Slovenije ne obnaša kot enakopravni partner. Zastavlja se vprašanje ali se najvišji predstavniki Slovenije zavedajo kaj grozi Slovenski Istri.Ali se tega zavedajo predstavniki Slovenije v Evropskem parlamentu. Ali se tega zaveda Potočnik,ki je v EU zadolžen za okolje? Preseneča premajhen odziv množic na obeh straneh meje.Pomemben delež proti terminalu na obeh straneh meje so napravili znani aktivisti a žal to ni dovolj. Gre za območje,ki je izredno obre-menjeno!To kar se lahko zgodi Slovenski Istri njenim prebivalcem,Trstu in njegovim prebivalcem bi moralo prepričati politike na obe strani meje.Dogodki po celem svetu kažejo na to,da boj zoper uničevanje okolja ne bo več možno prepustiti političnem establišmentu.Nikjer ! Človek vse bolj izgublja bitko z ča-som.Okolje vse bolj propada!Nasilje naveze med politiko in kapitalom je vse bolj agresivno.Vse bolj uničujoče.Do kdaj ? Slovenska Istra,in Tržaški zaliv sta med tistimi območji sveta ,ki jim grozi popolno razvrednotenje človekovega okolja. Ali res ni že zadnji trenutek,da začnemo razmišljati da nam dobiček in tako imenovani višji standard prinaša tudi manj čistega zraka,manj bistrih voda,več novih bolezni. Najhujši zločini so zločini zoper človeško okolje.Doslej nekaznovani. Slovenija bi lahko obdržala značilnost zelene dežele.Slovenski politiki tega ne zmorejo ali ne znajo. Žal. Butala Ado Izola,Kraška,2A DIVAČA - Na dvorišču Škrateljnove hiše Poklon pokojnemu slikarju Stojanu Zafredu ob 60-letnici njegovega rojstva DIVAČA- Letošnji že 6. divaški občinski praznik, ki ga praznujejo v spomin na 7. julija 1907 v Divači rojeno filmsko devo Ido Kravanja-Ito Rino, se je zaključil z obeležitvijo 60-letnice domačega slikarja Stojana Zafreda, ki bi 13. julija praznoval okrogli življenjski jubilej, a ga je pre-rana smrt 29. decembra 2002 iztrgala iz življenjskega okolja. Poklon Stojanu Zafredu so obeležili pred kratkim na dvorišču Škrateljnove domačije v Divači, kjer so opravili licitacijo del letošnjega prvega ex-tempora, poimenovanega prav po slikarju Zafredu, priredili osrednjo slovesnost z ogledom dokumentarnega portreta in krajšim kulturnim programom, v katerem so nekateri člani divaškega pihalnega orkestra izvajali Zafredu ljube skladbe. Na prireditvi, ki se je je udeležilo precejšnje šte- vilo ljubiteljev Zafredove umetnosti in njegovih prijateljev, so obeležili spomin na njegovo življenje in bogato likovno delo. Ob tej priložnosti je izšla posebna tematska številka občinskega glasila, posvečena Stojanu Zafredu in fotoreportaži z dogodkov ob občinskem prazniku. Stojana Zafreda pozna cela Divača, velik del Slovenije in ogromno ljudi po svetu, saj so bila njegova likovna dela razstavljena doma in v tujini. Na njegovo obletnico 60. rojstnega dne je spomnil svetnik Alojz Mohorčič. Mladi glasbeniki so zaigrali nekaj skladb, med njimi tudi Soul finger, skladbo, ki so jo izvajali Diamanti, glasbena skupina, v kateri je Stojan Zafred igral trobento. Nadvse zanimiva sta bila tudi dva filma 8- minutni portret Stojana Zafreda z naslovom Slikar v režiji Rajka Ranfl, in 30-minutni Ro- dil se je bog v meni, ki je bil posnet 1997 leta po intervjuju Slavka Gabrca, objavljenim v reviji Primorska srečanja leta 1993. V produkciji RTV Slovenija je tako nastal dokumentarni film Bogdana Mrovljeta s scenaristko Elko Goga Sto-jan. »Z enim samim skokom v preplitvo morje sem postal slikar,« je v filmu izjavil Zafred, ki se je pri 19. letih z nepremišljenim skokom ponesrečil in od tedaj dalje je bil priklenjen na invalidski voziček. Ni nebogljeno sprejemal usode, temveč se je s podvojeno močjo lotil slikanja z usti. Dobrih 20 let je svojo življenjsko energijo posvečal izključno slikarstvu in plod njegovih prizadevanj so številne slike v tehniki olja in grafike, v celoti posvečene Krasu. Olga Knez 16 Torek, 26. julija 2011 TRST APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu PLAVANJE - Svetovno prvenstvo na Kitajskem Pellegrinijeva pričakovano, Scozzoli presenetljivo Zmagal tudi oproščeni Cielo - Slovenske plavalke brez uvrstitev v finale Končne odločitve VČERAJ, ženske: - 100 m delfin: 1. Dana Vollmer (ZDA) 56,87 sekunde; 2. Alicia Coutts (Avs) 56,94; 3. Lu Ying (Kit) 57,06; 4. Sarah Sjöström (Šve) 57,38; 5. Ellen Gandy (VBr) 57,55; 200 m mešano: 1. Ye Shiwen (Kit) 2:08,90 minute; 2. Alicia Coutts (Avs) 2:09,00; 3. Ariana Kukors (ZDA) 2:09,12; 4. Stephanie Rice (Avs) 2:09,65; 5. Caitlin Leverenz (ZDA) 2:10,40; moški: - 50 m delfin: 1. Cesar Cielo (Bra) 23,10; 2. Matthew Targett (Avs) 23,28; 3. Geoff Huegill (Avs) 23,35; 4. Frederick Bousquet (Fra) 23,38; 5. Florent Manaudou (Fra) 23,49; 100 m prsno: 1. Alexander Dale Oen (Nor) 58,71; 2. Fabio Scozzoli (Ita) 59,42; 3. Cameron van der Burgh (JAR) 59,49; 4. Kosuke Kitadžma (Jap) 1:00,03; 5. Brenton Rickard (Avs) 1:00,11; V NEDELJO, ženske: - 400 m prosto: 1. Federica Pellegrini (Ita) 4:01,97 minute; 2. Rebecca Adlington (VBr) 4:04,01; 3. Camille Muffat (Fra) 4:04,06; 4. Kylie Palmer (Avs) 4:04,62; 5. Lotte Friis (Dan) 4:04,68; 4 x 100 m prosto: 1. Nizozemska (Inge Dekker, Ranomi Kromowidjojo, Marleen Veldhuis, Femke Heemskerk) 3:33,96; 2. ZDA 3:34,47; 3. Nemčija 3:36,05; moški: - 400 m prosto: 1. Park Tae-Hwan (JKo) 3:42,04 minute; 2. Sun Yang (Kit) 3:43,24; 3. Paul Biedermann (Nem) 3:44,14; 4. Peter Vanderkaay (ZDA) 3:44,83; 5. Ryan Cochrane (Kan) 3:45,17; 4 x 100 m prosto: 1. Avstralija (James Magnussen, Matthew Targett, Matthew Abood, Eamon Sullivan) 3:11,00, 2. Francija 3:11,14, 3. ZDA 3:11,96, 4. Italija 3:12,39, 5. Rusija 3:12,99. KOMENTAR Dolga pot kitajskega plavanja Kitajski športniki so nekoč redno pili »želva-colo« Kitajski športniki so nekoč prebirali Maovo rdečo knjižico Že v predstavitvi časovnih razlik, ki izhajajo iz uporabe bolj človeških kopalk, sem napisal, da Sloveniji tokrat ne bo lahko. Italija pa je začela v velikem slogu in se bo na koncu uveljavila kot ena vodilnih svetovnih sil. Kitajska Sari Isa-kovic ne bo prinesla kolajne. Očitno se je tej odpovedala tudi komentatorka slovenske televizije, ki je iz svojega repertoarja skoraj izbrisala besedo »kolajna«. Včeraj smo jo na primer slišali le nekajkrat in še to pretežno ob nagrajevanjih. V prejšnjih prilikah so »kolajne« kar deževale. Za vsakega, ki se je pripravljal na start je komentatorka zdrdrala vse »kolajne«, ki je je osvojil. Od mladinskih iger do olimpijskih. V neki priložnosti je v desetih minutah, kolikor približno traja predsta-vitevfinalistov in sama tekma, beseda »kolajna« nastopila 26-krat! Prava specialista pa sta Luca Sacchi in Domenico Fio-ravanti, oba vrhunska plavalca prejšnje generacije. Njune ocene so strokovne in ti ob napetosti tekmovanja prikažejo tehnične vrline in napake med plavanjem in obrati. Obema gre zlata... kolajna! Pravijo, da so tribune v Šanghaju polne, prikažejo pa se tudi prazni sedeži. Med prvim dnevom so domačini pričakovali zmago svojega velikana Sung Yanga. Premagal naj bi svetovnega prvaka Biedermanna in predvsem Korejca Parka. Šlo je za čist teritorialni prestiž. Pa se ni izšlo. Včeraj je nenadoma iz ozadja skočila Shiwen Ye in z malenkostno prednostjo zmagala na 200 mešano, ki ni tako prestižna razdalja kot400prosto, je pa še vedno svetovni naslov. Dva dogodka v zvezi z gostitelji prvenstva sta terjala »rewind«. Pred kakimi 15 leti se je Kitajska na svetovnem prvenstvu v Rimu predstavila z legijo bodybilderskih deklet, ki so domov odnesle celo torbo medalj. Bila so leta, ko so kitajski športniki redno pili »želva-colo«, ali želvjo kri, kot so vzhodnjaki zaman skušali prepričati ostali svet. Bila pa so tudi leta, ko je še nekaj veljala rdeča knjižica predsednika Maoce-tunga. Ta je leta 1968 zaplaval v sveti reki Jancekjang in tedaj je plavanje dobilo poseben zagon. Domači plavalci se pred tekmami sploh niso ogrevali s telovadbo in plavanjem. Enostavno so prebrali nekaj misli svojega predsednika in bili na-red za velike podvige. Rdeča knjižica je šla v pozabo, glava nekdanjega predsednika, ki moli iz vode, pa je še vedno ohrabrujoča. Bruno Križman Italijan Fabio Scozzoli - rodil se je v Lugu, živi pa v Forliju - v šanghajskem bazenu ansa ŠANGHAJ - Prvi in drugi dan plavalnega svetovnega prvenstva v Šanghaju sta postregla s prvima kolajnama za italijanske plavalce. Federica Pellegrini je v nedeljo premočno osvojila zlato v kolajno na razdalji 400 metrov prosto. Včeraj pa je na drugo stopničko zmagovalnega odra (beri srebrna kolajna) stopil Fabio Scozzoli (100 m prsno). Zmagal je Norvežan Dale Oen, ki so mu med podelitvijo kolajn tekle solze v spomin na tragedijo v Oslu. Američanom je prvo zlato na prvenstvu priplavala slovita Dana Vollmer na 100 m delfin, Kitajcem pa plavalka Sihwen Ye na 200 mešano. Zlato kolajno na 50 m delfin je osvojil tudi Brazilec Cesar Cielo. Drugi finalni dan je postregel z več zgodbami, ki bodo krasile naslovnice časopisov po svetu. Prav vsi štirje zmagovalci drugega dne bi si zaslužili prvo mesto, saj je ob omenjenih posebno zgodbo na SP spisal tudi zmagovalec na 100 m prsno Norvežan Alexander Dale Oen. Gostitelje je navdušila Shiwen Ye z zmago na 200 mešano. Za nameček si jo je Kitajka priplavala po izrednem finišu z Av-stralko Alicio Coutts in Američanko Ariano Kukors. Predvsem Avstralka je bila zelo blizu uspeha, saj je zaostala le za desetinko sekunde. V ponedeljkovem predtekmovanju na plavalnem svetovnem prvenstvu v Šanghaju so nastopile tri slovenske reprezentantke in po pričakovanjih ostale brez popoldanskega nastopa. Z dobrim dosežkom na 100 hrbtno je izstopala predvsem Anja Čarman, Tanja Šmid na 100 prsno in Maja Cesar na 1500 prosto pa nista dosegli zastavljenih rezultatskih ciljev. V ŠANGHAJU Brazilec Cielo: »Kot bi me blagoslovil bog« Nadaljuje se tudi zgodba o »oproščenem« Brazilcu Cesarju Cie-lu, ki mu je dopinška komisija dokazala jemanje sredstva za prikrivanje uporabe nedovoljenih poživil, Mednarodno športno arbitražno razsodišče (Cas) v Lozani pa je športnika po hitrem postopku oprostilo. Prav 24-letni Cielo je bil najsrečnejši med včerajšnjimi zmagovalci. »Počutim se, kot bi me blagoslovil bog ... Obrnil sem novo stran v življenju in zdaj spet gledam naprej. Ta kolajna je res nekaj posebnega, saj sem si jo priboril najtežje med vsemi v zbirki,« je dejal zmagovalec. Kitajski »en plein« Qiu Bo je v skokih z desetmetrskega stolpa gostiteljem prvenstva priboril rekordno deseto zlato odlič-je na tem SP; toliko zlatih kolajn je bilo v skokih tudi na voljo. Qiu Bo je bil s 585,45 točke pred Američanom Davidom Boudiajem (544,25), tretji pa je bil Nemec Sascha Klein (534,50). Bo je bil na SP pred dvema letoma v Rimu drugi, branilec naslova Tom Daley iz Velike Britanije pa je bil tokrat peti. V polfinalu in na OI Italijanska ženska vaterpolska reprezentanca je v četrtfinalu SP šele po kazenskih strelih (14:12) premagala Avstralijo in se tako uvrstila v polfinale. »Azzurre« se bodo v sredo pomerile z Grkinjami. Z uvrstitvijo v polfinale si je Italija že zagotovila nastop na olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Londonu. DANES, končne odločitve (5): 200 m prosto, moški; 100 m hrbtno, ženske; 1500 m prosto, moški; 100 m hrbtno, moški; 100 m prsno, ženske. KOŠARKA Brezec odslej za rusko Lokomotivo LJUBLJANA - Potem ko je slovenski košarkar Primož Brezec minulo sezono igral za rusko ekipo Krilja Samara, bo v novi sezoni nosil dres Lokomotiva Kubana. Trener ekipe iz Krasnodara bo naslednje tri sezone selektor slovenske moške članske reprezentance Božidar Maljkovic. Brezec, ki je te dni onkraj luže v Miamiju, je prek twitterja sporočil: »Zdaj je uradno! Moja nova ekipa je Lokomotiv Kuban. Zelo se veselim prihajajoče sezone!« V ekipo iz Krasnodara se je preselil tudi Maljkovic, ki je sredi julija z Lokomoti-vom podpisal triletno pogodbo. Laguna Seca Stonerju SAN FRANCISCO - Avstralec Casey Stoner (Honda) je zmagovalec desete dirke svetovnega motociklističnega prvenstva. Na preizkušnji za VN ZDA v Laguni Seci je v elitnem razredu motoGP premagal svetovnega prvaka Španca Jorgeja Lorenza (Yamaha), tretji je bil še drugi Španec Dani Pedrosa (Honda). V skupnem seštevku po desetih dirkah vodi Stoner s 193 točkami, Lorenzo jih ima 173, tretji pa je Andrea Dovizioso (143). Valentino Rossi je bil le 6. Sezona se bo po poletnem premoru nadaljevala 14. avgusta v češkem Brnu. Copa America Urugvajcem BUENOS AIRES - Urugvajska nogometna reprezentanca je v finalu južnoameriškega prvenstva v Buenos Airesu premagala Paragvaj s 3:0. Urugvajci so tako Copo Americo osvojili že 15. Za Urugvaj sta zadela Luis Suarez v 12. in Diego Forlan v 42. in 90. minuti. Kolarjeva evropska prvakinja do 18 let DAVOS - Mlada slovenska teniška igralka Nastja Kolar je v švicarskem Kloster-su osvojila naslov evropske prvakinje do 18 let. Kolarjeva, ki je v lanski sezoni igrala s pa-driško-gropajsko Gajo v A2-ligi, je v finalu gladko s 6:2 in 6:1 premagala Ukrajinko Sofijo Kovalec. Joganove varovanke za uvod proti Margheri Včeraj so objavili koledar ženske košarkarske A2-lige, v kateri bo nastopal milj-ski Interclub pod taktirko Matije Jogana. V 1. krogu, 1. oktobra, bodo Miljčanke gostovale pri Margheri. Deželni derbi z videmskim Del-serjem bo 13. novembra, najprej v Vidmu. KOLESARSTVO - Zmagovalec 98. Toura de France Cadel Evans »Tudi meni se je morala enkrat nasmehniti sreča za vso smolo, ki sem jo imel« PARIZ - Po treh tednih in več kot 3300 prevoženih kilometrih se je v Parizu končala 98. dirka Po Franciji. Zmagovalec je bil znan že po sobotnem kro-nometru, Avstralcu Cadelu Evansu bi namreč uspeh lahko preprečila le kakšna nesreča v zadnji etapi. Te ni bilo, tako da se je lahko Avstralec veselil svoje prve zmage na eni od treh največjih večdnevnih dirk.Ta-ko kot boj za rumeno majico je bilo pred zadnjo etapo praktično vse odločeno tudi v drugih razvrstitvah. V boju za zeleno majico je imel Španec Jose Rojas sicer še teoretične možnosti, da prehiti Marka Caven-disha, a to je bila bolj znanstvena fantastika, saj najboljši sprinter dirke (štiri etapne zmage, poleg njega sta več kot enkrat dobila še Norvežana Thor Hushovd in Edvald Boasson Hagen) po vsej sili ni hotel izpustiti svoje prve zmage v razvrstitvi za najboljšega po točkah na Touru in je za nameček dobil še zadnjo etapo pred Norvežanom Boassonom Hagnom in Nemcem Andrejem Greiplom. Pikčasto majico najboljšega na gorskih ciljih je osvojil olimpijski prvak Španec Samuel Sanchez, belo najboljšega mladega kolesarja pa domačin Pierre Rolland, poleg moštvenega kolega Thomasa Voec-klerja, ki je dolgo časa nosil rumeno majico (v njej je bil deset dni, tri več od Norvežana Thora Hushovda), največje pozitivno presenečenje. Najboljša ekipa je Avstralec Cadel Evans ansa Garmin-Cervelo. »Neverjetno. Nimam besed, ne vem, komu bi se vse zahvalil za krono moje kariere,» je 34-letni Evans na cilju na Elizejskih poljanah težko našel besede, s katerimi bi opisal svoje zadovoljstvo. «V karieri sem imel vzpone in padce. Toda po taki zmagi tudi slabi trenutki v spominih postanejo lepi. Se je pa moralo na Touru tudi meni enkrat povrniti za vso smolo, ki sem jo imel. Ne smem pozabiti niti moje ekipe. Čeprav na vzponih ni bila močna, tako da sem bil v večji meri prepuščen samemu sebi, je 99,9-odstotno naredila vse tako, kot je morala in kot smo se dogovorili,» je dejal kolesar ekipe BMC, ki je kariero začel na gorskem kolesu, bil tudi svetovni prvak do 23 let, po občasnih izletih na cestno kolo pa je na njem dokončno obtičal leta 2002. Vzdevek poraženca na Touru je tokrat prepustil drugim kolesarjem. Večno drugi zaenkrat ostaja Andy Schleck, ki je še v petek pred vožnjo na čas menil, da ima dovolj veliko prednost, da bo postal zmagovalec. A se je pošteno zmotil, kar je na koncu moral priznati: »Ne preostane mi nič drugega, kot da čestitam Cadelu. Zmago si je zaslužil, letos je bil na dirki najbolj kompleten kolesar, sam pa bom spet poskušal zmagati prihodnje leto,« je po tretjem zaporednem drugem mestu športno priznal mlajši od bratov Schleck. Drugi veliki poraženec dirke je Contador. Prvi favorit dirke po zmagi na Giru očitno ni bil dovolj svež, svoje so dodali tudi padci na uvodnih etapah, zaradi katerih se je dolgo časa boril z bolečinami v kolenu. Na vzponih je sicer nekajkrat pokazal svojo moč, toda njegova pripravljenost ni bila dovolj dobra, da bi zdržal do konca in še četrtič dobil dirko po Franciji. / ŠPORT Torek, 26. julija 2011 1 7 JADRANJE - Svetovno mladinsko prvenstvo v olimpijskem razredu 470 V Medembliku črn dan za Čupina jadralca V prvem včerajšnjem plovu spet diskvalificirana - Za las v zlati skupini Želje o visoki uvrstitvi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Medembliku so se za Čupina jadralca Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija včeraj razblinile. V prvi včerajšnji regati sta bila namreč ponovno diskvalificirana, saj sta startala čez linijo, v drugi regati pa sta osvojila 17. mesto. V skupni razvrstitvi sta po zadnji kvalifikacijskih regati tako s 13. mesta nazadovala na 30. Za las bosta tako nadaljevala finalne regate v zlati skupini, zaradi visokega števila točk (69) pa je malo verjetno, da bi se lahko vmešala v boj za kolajne. Vprašljiva je tudi njuna uvrstitev med prvo deseterico. Po včerajšnjem nastopu je bil trener Matjaž Antonaz razočaran: »Med regatami sploh nista bila koncentrirana, nič jima ne gre od rok. Tudi v drugem plovu sta povprečno startala, izbrala sta slabo taktiko in povrh nista bila dovolj hitra. Čeprav smo na tihem upali v kaj več, smo torej zasluženo šele 30. Tokrat res nimamo opravičil. Morda sta mislila, da bo lažje in sta zato nekoliko podcenjevala nasprotnike.« Upati je, da bo to šola za naprej, meni Antonaz: »Upam, da bosta čim prej reagirala in šla v novo regato še močnejša in z večjim zagonom. Čez manj kot mesec dni imamo že popravni izpit (evropsko mladinsko prvenstvo, op. a.).« V Medembliku je po šestih kvalifikacijskih regatah prvo mesto zadržala britanska posadka Sparks/Kohler, ki pa je bila v prvi včerajšnji regati diskvalificirana prav tako kot Simon in Jaš (čez linijo je včeraj v prvi regati starta-lo 12 posadk). Druga sta Šveda Dack-hammar in Bergström, tretja pa Francoza Peponnet in Lebrun. Med italijanskimi jadralci sta najboljša Vignone in Ramian na 11. mestu, Falcetelli in Fran-ciolini pa sta 19. Slovenca Andraž Gu-lič in Jakob Božič sta ostala naposled brez uvrstitve v zlato skupino, saj sta osvojila 35. mesto. Vrstni red: 1. Sparks/Kohler (Gbr) 7 točk (2, 1, 1, 1, (bdf), 2), 2. Dachm-mar/Bergström (Šve) 8 (1, 2, 1, 3, 1, (6); 3. Peponnet/Lebrun (Fra) 17 (1, 3, 4, 2, (9), 7), 4. PapoutsoglouOOrfanos (Grč) 18 (3, 6, (7), 5, 3, 1), 5. Pelisson/Rossi (Fra) 20 (3, (18), 5, 9, 2, 1), 6. Skoc-zek/Nebout (Fra) 22 (9, 4, 2, 4, 3, (11)), 11. Vignone/Ramian (Ita) 32 (10, (17), 9, 7, 1, 5), 19. Falcetelli/Franciolini (Ita) 51 ((20), 10, 14, 15, 4, 8), 30. Sivitz Ko-šuta/Farneti (Ita) 69 (4, (ocs), 9, 8, (bfd), 17), 35. Gulič/Božič (Slo) 82 (13, 25, 16, 19, 9, (27)). □ Obvestila ŠD SOVODNJE organizira na nogometnem igrišču v Sovodnjah Nogometni kamp Sovodnje 2011 in sicer od 16. 8. do 20. 8. v jutranjih urah od 9.00 do 12.30. Prijavnina znaša 40,00 € ter se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Prijavijo se lahko dečki in deklice rojeni v l.1997 do 1.2006. Prijave in informacije: asdsovodnje@libero.it ali po telefonu 0039-3283674301 (Rudi Devetak), 0039-335312083 (Aleksij Soban), 00393280680499 (Simon Feri). AŠZ MLADOST in ZSŠDI organizirata Nogometni kamp v Doberdobu od 22. do 27. avgusta 2011. Namenjen je deklicam in dečkom od 5. do 13. leta. Informacije in vpis na tel. št.: 3393853924 (Emanuela). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OS Bevk na Opčinah. Info in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763. AKK BOR organizira na Stadionu 1. maja celodnevni košarkarski kamp. Prva izmena bo od ponedeljka, 22., do petka 26. avgusta, druga pa od ponedeljka, 29. avgusta, do petka, 2. septembra. Kamp je namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Info: Karin 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. Prijave zbirajo tudi vsak petek od 17.00 do 19.00 v uradu AKK Bor na Vrdelski cesti 7. Vpise sprejemajo do 19. avgusta. www.primorski.eu 1 JADRANJE - Evropsko člansko prvenstvo v razredu 420 V zlati skupini Posadka Sirene - Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič absolutno na 12. mestu - Dosegla zastavljeni cilj Matia Ugrin, 17 let, Mirko Juretič, 15 let (16 let bo dopolnil oktobra) tekmujeta v razredu 420 drugo sezono Posadka Sirene - Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič je v Taviri na Portugalskem dosegla zastavljeni cilj: na članskem evropskem prvenstvu v razredu 420 se je uvrstila v zlato skupino. Jadralca, ki tokrat prvič nastopata za italijansko reprezentanco, sta v nedeljo in včeraj nadaljevala s prepričljivimi nastopi. Potem ko sta bila prvi dan 6. in 11., sta v nedeljo zaključila plova na 6. in 25. mestu, včeraj pa sta bila 6., v drugi regati pa 22. Finalne regate bosta tako začela na visokem 12. absolutnem mestu: »Zadovoljni smo, saj smo dosegli zastavljeni cilj. Takega rezultata fanta nista pričakovala, dosegla pa sta ga predvsem zato, ker sta vse dni jadrala zelo umirjeno in brez pritiska. V nadaljevanju bosta pridobivala predvsem pomembne izkušnje,« je bil po včerajšnjem zadnjem kvalifikacijskem dnevu vesel trener Matija Spinazzola, ki mlada jadralca spremlja na Portugalskem. Ugrin in Juretič, ki skupaj na dvosedu 420 jadrata šele drugo sezono, bosta nastope v zlati skupini začela kot druga najboljša italijanska posadka, med mladinci pa sta deveta. Po kvalifikacijah vodi grška mladinska posadka Alexander in George Kavas, druga sta Britanca Mike Wood in Stanley Hermione (sodita med člane), tretje mesto pa pripada španski mladinski posadki Xavier Antich/Raimon Lleo-nard. Najboljša italijanska posadka Cunial/Inchiostri je po kvalifikacijah na 6. mestu. Na prvenstvu nastopa 77 posadk. V Taviri je včeraj veter pihal z jakostjo do 10 vozlov, vseskozi pa je suho in sončno. Danes bodo jadralci prosti, finalne regate pa se bodo nadaljevale jutri. Do petka bodo jadralci v zlati skupini dokončali še šest plovov. ROLKANJE - Svetovni pokal Nicola Iona se je v Nemčiji izkazal Mladinin perspektivni rolkar Nicola Iona (na arhivskem posnetku) je minuli konec tedna nastopil z italijansko reprezentanco na tretji etapi svetovnega pokala. V nemškem kraju Bad Peterstal-Griesbach je med mladinci tekmoval na treh preizkušnjah. Dvanajstlet-nik je bil najboljši na tekmah v reber: v petek je na 6,8 kilometrov dolgi strmini v klasični tehniki osvojil 8. mesto med 19 tekmovalci. Na cilj je privozil minuto in 7 sekund za zmagovalcem Norvežanom Sandrejem Fos-slijem. Na nedeljski daljši preizkušnji (11,3 km) je v prosti tehniki osvojil 11. mesto, zmagal pa je Francoz Romain Claudon. Na obeh tekmah je bil tretji med italijanskimi tekmovalci: »Osmo in enajsto mesto sta zelo dobri uvrstitvi. Nicola namreč tekmuje tudi proti tri leta starejšim tekmovalcem, tudi tokrat pa je dokazal, da je zelo perspektiven na tekmah v reber,« je tekmovalca pohvalila Mateja Bogatec, ki trenira pri domačem klubu in tudi sodeluje z reprezentančno vrsto. V Nemčiji je Iona nastopil še v sprintu, kjer je osvojila 19. mesto med 25 nastopajočimi. BALINANJE - Danes začetek povratnega dela zamejskega prvenstva Za uvrstitev v polfinale turnirja se bori kar šest ekip Končal se je prvi del zamejskega balinarskega prvenstva, že danes bo na sporedu prvi povratni krog. V prvi skupini se za uvrstitev v polfinale potegujejo še Gaja, Sokol in Kras, v drugi pa presenetljivi Polet in Nabrežina ter Zarja, ki doslej, kljub dobremu izboru igralcev, nikakor ni blestela. Osrednje srečanje je bilo tokrat v Samatorci, kjer je Kras gostil Gajo. Bilo je pričakovati več ali manj izenačeno srečanje, ki pa se je na koncu sprevrglo v pravo polomijo krasovcev. Edina, ki bi lahko rešila njihov ugled sta bila Fabjan in Doljak, ki sta sicer v povprečnem srečanju pred zadnjim metom vodila za 3 točke, kar pa ni zadostovalo, saj je nato M. Rosati (nadomestil je Calzija) mojstrsko zbil balinčka s polja in s tem priboril svoji ekipi tudi četrti par točk. V srečanju posameznikov je Leghissa zlahka ugnal Skupka (13:8), pravi polom je doživela trojka (Živec, Milič in Mil-kovic), ki je s 13:0 kaj kmalu podlegla Kramarju-Bigollu in Ca-pitaniu. Niti Žužič in Kante nista bila enakovredna tekmeca A. Rosatiju in Sabattiju (5:13). Odmeven rezultat so v B skupini dosegli poletovci, ki so doma premagali Zarjo s 6:2. Pelizon je bil s kar 13:3 boljši od Hrovatina, Maria in Taučer sta bila za razred boljša od Zocha (Pečarja) in Vršeja (13:0).Trojka v postavi Štoka, Riva in Maria pa je s 13:4 premagala Guštinčiča, D' Agnola in Križmančiča. Repenci so v prejšnjem krogu izborili prvo točko na lestvici, saj so remizirali s prvouvrščeno Nabrežino. V tem srečanju izstopa gladka zmaga Bruna Cossutte, ki si je s kar 13:1 privoščil izkušenega Battaina. Izidi 3. kroga: Kras - Gaja 0:8, Sokol - Mak 8:0, Polet - Zarja 6:2, Nabrežina - Kraški dom 4:4. Lestvica skupine A: Gaja in Kras 4, Sokol 3 in Mak 1. Skupina B: Nabrežina 4, Polet in Zarja 3 in Kraški dom 2. Današnji spored ob 18. uri: Gaja - Sokol, Kras - Mak, Zarja - Nabrežina in Polet - Kraški dom. Za gajevce še kanček upanja, Zarja 3. Balinarji Gaje so v soboto in v nedeljo nastopili na kvalifikacijah za napredovanje v C-ligo. Na napornem tekmovanju (v soboto so se boji zaključili okoli ene ponoči) so skupno odigrali 5 srečanj, tri od teh so se zaključile z remijem, tako, da je bilo potrebno bližati in zbijati. Po začetnem gladkem porazu proti kasnejšemu zmagovalcu so se gajevci odlično opomogli in se uvrstili med prvo četverico. V nedeljskem obračunu proti vi-demskemu Paschu, s katerim so se že pomerili na tekmovanju za naslov deželnega prvaka, pa so po remiju 6:6 bili manj učinkoviti od nasprotnika v dodatnih poskusih, z morebitno zmago bi si že direktno priborili napredovanje. V boju za 3. mesto so premagali Romans in tako jim preostaja še kakšno upanje za morebiten prestop med tretjeligaše. Zarjani pa so merili moči v Rivignanu. Med najboljšimi deželnimi ekipami 2. kategorije so za Tavagnaccom in Buttriom ter pred Avianom zasedli 3.mesto. (Z.S.) NOGOMET H kriški Vesni se vrača Daniel Tomizza Daniel Tomizza kroma Pri kriški Vesni, ki bo septembra začela četrto zaporedno sezono v promocijski ligi, so najeli okrepitev z veliko začetnico. V Križ prihaja, pravzaprav se vrača, 27-letni branilec oziroma bočni igralec Daniel Tomizza (pred kratkim je diplomiral na tržaški fakulteti v ko-munikologiji), ki je s »plavimi« igral že v sezonah 2005/06, 06/07 in 07/08. Takrat je Vesna igrala v elitni ligi. »Tomizza je bil naša prva izbira. V zadnjih sezonah je igral pri Krasu pomembno vlogo. Bil je pravi steber repenske ekipe tudi v državni D-ligi. Zelo smo zadovoljni, da bomo nanj lahko računali v prihodnji sezoni,« so besede športnega vodje Vesne Žarka Arandeloviča, ki je napovedal še prihod drugih dveh igralcev: »Pogajamo se še z dvema igralcema. Okrepiti moramo namreč zvezno linijo.« Vesna bo priprave na novo sezono začela 8. avgusta. Zarja tudi uradno v 2. AL Pri bazovski Zarji so nam potrdili, da je nogometna zveza v Rimu tudi uradno sprejela prošnjo o ločitvi Zarje in Gaje ter ekipo ŠD Zarja vpisala v prvenstvo 2. amaterske lige. Zarja, ki jo bo - kot smo že poročali - v novi sezoni treniral Salvatore Bovino, je medtem najela štiri nove igralce. Z bazovsko ekipo bodo torej igrali Caserta in Cisternino (oba Esperia) ter napadalca Cerrito (ex Kras) in Se-žančan Kočič, ki je letos igral pri Roianese-ju (2. AL). Kot kaže bo torej 43-letni Vili Be-čaj, po sedmih sezonah pri Zarji Gaji, obesil čevlje na klin. ŠD SOKOL V NABREŽINI 24 ur košarke in odbojke Na Sokolovo igrišče v Nabrežini se vrača priljubljeni 24-urni turnir, na katerem so se dolga leta zabavali mladi in manj mladi ljubitelji košarke. Letos bo turnir potekal nekoliko drugače, kot je prejšnja leta, saj bo poleg košarkarskega turnirja tudi turnir v odbojki na mivki na novem igrišču. Odbojkarski turnir bo od 18. ure v soboto, 30. julija do 6. ure v nedeljo, 31. julija, košarkarski pa od 6. ure do 18. ure v nedeljo, da bo skupno 24 ur športa. Prijavijo se lahko mešane ekipe z največ petimi igralci in vsaj enim dekletom. Tako košarko kot odbojko se igra 3 proti 3, dve menjavi pa sta na klopi. Za vpisovanja se lahko obrnete na telefonsko številko 3668080510. GORSKO KOLESARSTVO • • V« V Devinovci množično na dirki pri Vidmu Preteklo soboto so gorski kolesarji SK Devin nastopili na dirki v kraju Merso di sot-to pri Vidmu. Klub Team Granzon je priredil dirko veljavno za trofejo Junior Bike in tekmovalo je 89 udeležencev. Devinovcev je bilo tokrat več kot ponavadi, saj so naši mladi kolesarji tekmovali v skoraj vseh kategorijah, rezen v G6. Proga je bila izrazito tehnična z ozkimi ovinki in hudimi strminami. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo vreme še kar stabilno. Vrstni red: G0: nastopal je Manuel Moi-mas (Devin); G1: 1. Davide Zanini (Jam's bike team Buja); 6. Adam Hamoussi (Devin); 7. Daniel Moimas (Devin); G2: 1. Lorenzo Sio-ne (Manzanese); 12. Mattia Dibiagio (Devin); G3: 1. Valentino Nadalutti (Team Granzon); 4. Tristan Taverna (Devin); 5. Peter Chenda (Devin); 7. Tarek Nelson (Devin) -(nevčlanje-ni): 1. Thomas Balzano (Devin) G4: 1. Nico-lo Buratti (Manzanese);6. Jan Godnič (Devin); 14 Amina Hamoussi (Devin) -(nevčlanjeni): 1. Devan Sedmak (Devin); G5: 1. Jacopo Maco-rig (Team Granzon); 10. Ivan Braico (Devin); 12. Max Zannier (Devin); 20. Goran Ham-moussi (Devin); ZAČETNIKI/NARAŠČAJ-NIKI: 1. Rudi Molinari (Jam's bike team Buja); 4. Erik Mozan (Devin); 7. Francesco Car-letti (Devin); 13. Alberto Di Giorgio (Devin) -(nevčlanjeni): 3. Daniel Sedmak (Devin). 1 8 Torek, 26. julija 2011 POTOPIS Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja so Francozi odločno in včasih tudi nasilno zatirali vietnamski nacionalizem. Po letu 1920 so nastala nova gibanja, katerih cilj je bil izgnati Francoze in ustanoviti republiko. Nekatera so temeljila na komunističnih načelih, tri, Cao Dai, Hoa Hao in manj znano Binh Xuyen, ki so nastala na ozemlju mekonške delte in Saigona, pa so bila verskega značaja. Njihov cilj ni bil le izgon tujcev, v deželi so hotela uvesti oblast verskih voditeljev, kar je bilo za Vietnam nekaj popolnoma novega. V petdesetih letih 20. stoletja je južnovietnamski diktator Diem z ameriško pomočjo uničil njihovo vojaško silo. Po združitvi države leta 1975 je komunistična oblast priprla številne verske voditelje ter ločinam odvzela zemljišča. Čez dobrih deset let pa so jim jih vrnili. Okrog poldne se je gruča turistov vsu-la iz avtobusa in se skozi prostran park, ki so ga preplavljali številni prodajalci in obiskovalci, odpravila do katedrale, ki so jo začeli graditi v tridesetih, dokončali pa v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Obstala sem pred nenavadno rokokojsko katedralo, v kateri so združene arhitekturne posebnosti francoske cerkve, kitajske pagode in londonskega muzeja voščenih lutk gospe Tus-saud. Že sama arhitektura kaže na sinkre-tistično naravo verstva, ki poleg katolištva in budizma upošteva tudi konfucianizem, taoizem in tradicionalno čaščenje duhov in prednikov. Cao Dai je pravzaprav poskus oblikovanja idealnega verstva, v katerem bi se spojile laične in verske filozofije Vzhoda in Zahoda. / 5. k S £ * ¡3 vse do kampučijske meje, je postala v šestdesetih letih prava legenda. Vietkongovcem je omogočila nadzor in povezavo med posameznimi kraji, gverili pa nenadne napade tudi znotraj samih ameriških baz in nato hiter umik, izginili so brez najmanjšega sledu. Na samem območju Ku Čija je bilo preko dvesto kilometrov podzemnih rovov. Na začetku leta 1963 je saigonski režim ukazal gradnjo strateških vasi, v katere so preselili prebivalce iz območij, ki so jih nadzorovali komunisti. To so bila utrjena taborišča, ki so jih obdajale vrste ostrih bambusovih kolov. Podzemni rovi pa so vietkongovcem omogočali, da so se vtihotapili v naselja in jih nadzorovali. Američani so opravili vrsto pohodov, da bi odkrili in uničili to podzemeljsko mrežo. Pri tem pa so imeli ogromno žrtev, saj je na tem predelu kar mrgolelo najrazličnejših pasti. Ker niso bili uspešni, so se odločili za silna bombardiranja, ki so te kraje spremenila v to kar je nekdo imenoval "najbolj bombardirano, obsipano z izstrelki, s plinom zastrupljeno, ogolelo in nasploh uničeno ozemlje v vsej vojni zgodovini". V poznih šestdesetih letih so to območje prerešeta-li izstrelki zloglasnih bombnikov B52 in uničili večino tunelov, z njimi pa tudi vse kar je bilo nad njimi. Rove, ki jih ameriške bombe niso razdejale, se še danes prepletajo pod zemljo, iz katere poganjajo mlada drevesa. Z novim življenjem so se po končani vojni v te kraje naselili tudi domačini. Kemični strupi pa so ostali v zemlji kot še vedno živ spomin na to tragično obdobje vietnamske zgodovine. Z manjšo skupinico turistov, sem se počasi vlekla pod zemeljskimi oboki, ki so deželi visečih mrežic jih v zadnjih letih baje nekoliko razširili in tako prilagodili velikosti oziroma debelosti zahodnih turistov. Prvotno so bili namreč veliko ožji in le drobna ter gibčna telesa Vietnamcev so se lahko pomikala po njih. Že krajši postanek v teh podzemeljskih rovih, priča o skrajno težkih življenjskih razmerah, ki so jih morali prenašati Vietnam-ci. Dovolj zgovorne so tudi številke: od 16 tisoč borcev, ki so se vojskovali na tem ozemlju, samo šest tisoč je dočakalo osvoboditev domovine. (se nadaljuje) Na sliki zgoraj tajni vhod v podzemni rov na območju Ku Cija, na levi podzemni rov in spodaj verniki v katedrali sinkretisticnega verstva Cao Dai Opoldanski obred se je že začel, ko se je ob pomoči prijaznih vernic dolga vrsta turistov še vila po stopnicah in se razporejala po notranjem balkonu, s katerega je bil enkraten pogled na veliko dvorano, kjer so bili razporejeni verniki v belih haljah in z belimi trakovi okrog čela. Prerinila sem se do muzikantov, ki so na koru s tradicionalnimi vietnamskimi glasbili spremljali dokaj monotono petje vernikov, ki se je ubrano razlegalo po veliki katedrali in bližnji okolici. Taki obredi, kjer se petje prepleta s prikla-njanjem, prižiganjem kadil, darovanjem pijače in cvetja, se neprenehoma vrstijo vsakih šest ur, vse od šestih zjutraj. Verniki, ki jih je v Vietnamu približno dva milijona, množično zahajajo k molitvi v upanju, da jih bo to rešilo reinkarnacije. Obred se je končal. S kančkom zaskrbljenosti sem prišla do izhoda, kjer sem ob vstopu pustila svoje čevlje. Prav odleglo mi je, ko sem v morju najrazličnejše obutve, od po-nošenih plastičnih vietnamskih opank do dragih timberlandovih gojzarjev, zagledala tudi svoje, že pošteno umazane, korejske superge. Enodnevni turistični izlet je imel moto: dve muhi na en mah. Po kosilu, nas je na- gona. Naš vietnamski vodič je bil nekdanji vojak južnovietnamske armade in se je v šestdesetih letih od ameriških vojakov prav dobro naučil angleško. Ta mu sedaj služi, da lahko vodi turiste po Vietnamu. Zaradi vojskovanja v južnovietnamski armadi je po vojni več let preživel v prevzgojnih taboriščih, kjer so se znašli nekdanji kolabora-cionisti. S ponosom je razkazoval turistom album iz svojih vojaških let. Na nekaterih slikah je vpleten v akcije, pri katerih so sodelovali tudi ameriški vojaki. Kljub svoji protikomunistični drži, pa je o vietkon-govcih in zgodovini rovov govoril spoštljivo, saj tudi ni mogel drugače, če je hotel obdržati službo. Prostrane podzemeljske rove, tisti v Ku Čiju predstavljajo le majhen del celote, so začeli v poznih štiridesetih letih 20. stoletja graditi borci vietnamske osvoboditve, poznani kot Vietminh, ko so se borili proti Francozom. Gradili pa so jih še naslednjih petindvajset let, ko so prišli v Vietnam ameriški vojaki. Bili so odgovor revno opremljene kmečke vojske na sovražnikov visoko razvit tehnološki arzenal. Mreža rovov, ki se je na vrhuncu svoje dejavne uporabnosti raztezala od južnovietnamske prestolnice / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 21. julija 2011 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Prvi aplavz 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1A ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 6.00 Dnevnik - II caffe di Corradino Mineo 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Chi era quela signora? (kom., ZDA, '60, r. G. Sidney, i. T. Curtis) 10.50 Aktualno: Co-minciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti in športne vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.55 Plavanje: SP, finale, prenos iz Šangaja 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.45 Dok.: Figu 14.55 Dnevnik - L.I.S. 15.00 Nan.: Wind at my back 15.10 Nan.: GSG9 - Squadra d'assalto 16.15 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Torna a casa, Lassie! (pust., ZDA, '43, r. F.M. Wilcox, i. R. McDowall, D. Crisp) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina estate 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.35 Dnevnik Parlament 7.55 8.55 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Dnevnik 10.40 Nan.: Un ciclone in convento 11.25 Nan.: Don Matteo 7 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Film: Papa per due (rom., ZDA, '10, r. B. May, i. D.J. Elliott, S. Case) 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Da da da 21.10 Nan.: Rex 3 23.55 Dnevnik -kratke vesti 23.00 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 23.50 Film: Prima della felicita (kom., It., '10, r. B. Gaburro, i. E. Iacchetti, F. Andreoli) 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved in rubrike 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: American Dreams 10.30 Dnevnik in rubrike 11.15 Nan.: Il nostro amico Charly 12.00 Plavanje: SP, finale, prenos iz Šanga-ja 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Ghost Whisperer 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: Las Vegas 17.05 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 19.30 Nan.: Senza traccia 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Brothers & Sisters 1.10 Dnevnik Parlament 21.10 Film: Due nel mirino (pust., ZDA, '90, r. J. Badham, i. Mel Gibson, G. Hawn) 23.35 Film: Il giocatore (dram., ZDA, '98, r. J. Dahl, i. M. Damon, E. Norton) 1.55 Nočni dnevnik 2.20 Film: L'ar-cangelo (kom., It., '69, r. G. Capitani, i. V. Gassman) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.35 Film: La banda Olsen al circo (pust., Norv., '05, r. A.L. Naess, i. T.M. Aamodt, i. M. Andreassen) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: Inga Lindstrom - I cavalli di Monte Caterina (rom., Nem., '07, r. M. Steinke, i. S. Gartner, S. Lu-ca) 16.45 Film: La vita che sognavo (kom., Kan., '06, r. K. Makin, i. J. Kelly) 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 2.00 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Gli ostacoli del cuore (dram., ZDA, '09, r. S. Feste, i. Pierce Brosnan, S. Sarandon) 23.30 Nan.: Parenthood 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 15.40 Film: A cavallo della tigre (kom., It., '02, r. C. Mazzacurati, i. F. Bentivoglio, Paola Cortellesi) 17.20 Dok.: GeoMaga-zine 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Estate al circo 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Tg3 Linea notte estate 23.55 Dok.: Correva l'an-no 0.45 Aktualno: Appuntamento al cine- u Rete 4 7.00 Nan.: Vita da strega 7.30 Nan.: Miami Vice 8.30 Nan.: Nikita 9.55 Kviz: Parole crociate 10.20 Nan.: Piu forte ragazzi 11.20 Aktualno: Benessere - Il ritratto del-la salute 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Monk 13.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 6.40 Nan.: Baywatch 8.20 Risanke 10.25 Nan.: Nini 11.25 Nan.: Una mamma per amica 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Detective Conan 14.10 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: E alla fine arriva mamma 15.30 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: The O.C. - Orange County 17.10 Nan.: Hannah Montana 18.05 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami 20.20 Nogomet: pokal Audi, Bayern Monaco - Milan, prenos 22.30 Film: Lucignolo (kom., It., '99, r.-i. M. Ceccherini, i. C. Gerini) 0.30 Aktualno: Po-kerlmania 1.20 Dnevnik - pregled tiska ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Architetture (pon.) 8.0016.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Leta non conta 9.30 Nan.: Amanti 10.30 Variete: Sms Solo Musica e Spettacolo 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.00 Dok.: Tet-hys 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.30 Dok.: Italia Magica 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Ak- tualno: Cittadino in linea - estate 2011 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Gioielli nascosti 20.15 Aktualno: L'aromi-sta 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: La signora del venerdi (kom./rom./dram., ZDA, '38, r. H. Hawks, i. C. Grant, R. Russell, R. Bellamy) 22.30 Aktualno: Uomini di suc-cesso 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Gli in-contri al Caffe De la Versiliana La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Chicago Hope 12.30 Nan.: Due South 13.30 Dnevnik 13.55 Nan.: Iron Road 16.05 Dok.: La7 Doc 17.00 Nan.: L'ispettore Bar-naby 19.00 Kviz: Cuochi e fiamme 19.35 Variete: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 1.55 Aktualno: In Onda Estate 21.10 Nan.: Crossing Jordan 23.40 Nan.: In Plain Sight 0.35 Dnevnik 0.50 Nan.: N.Y.P.D. Blue (t Slovenija 1 6.50 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.00 Otr. nan.: Telebajski 8.25 Šport Špas (pon.) 8.50 Igr. nan.: Podstrešje - Gate (pon.) 9.05 Glasb. pravljica: Pravljice iz mavrice 9.25 Lutk. nan.: Notkoti (pon.) 9.40 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 10.00 Dok. film: Nando 10.15 Nad.: Modro poletje 10.50 Otr. nan.: Šola Einstein (pon.) 11.15 Druž. nad.: Sinje nebo 12.00 Večerni gost: Prof. ddr. Nataša Golob (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Dok. odd.: Vietnam (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Ris. nan.: Slavna peterica 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.00 Dok. serija: Po travnikih... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Čez planke: Južna Tirolska 21.05 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 22.50 Poletna scena! 23.20 Prava ideja! 0.25 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.40 Zabavni infokanal 11.55 17.30 Plavanje: SP, prenos iz Šanghaja 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.00 Med valovi (pon.) 16.25 Dober dan, Koroška (pon.) 17.00 Mostovi - Hidak (pon.) 20.00 Dok. odd.: Zgubljeni svet komunizma (pon.) 21.00 Hum. nad.: Sodobna družina 21.20 Posebna ponudba (pon.) 21.45 Brane Rončel - Izza odra 23.40 Dok. feljton: Celica 0.10 Dok. odd.: City Folk (pon.) If" Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 7.50 9.50 Kronika 8.40 Tedenski napovednik 10.10 Beseda vo-lilcev 11.2016.30 Na Tretjem 12.05 Satirično oko 13.30 Poročila Tvs1 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žariš- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Film: Vse za vse 16.00 Sredozemlje 16.30 Istra skozi čas 17.00 Artevisione magazin 17.30 Kuharski recepti 17.50 Kino premiere 18.00 City folk - dok. oddaja 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Dok. odd.: K2 20.30 Srečanje z... 21.10 Effe's inferno 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Šangaj: Svetovno prvenstvo, povzetek 23.15 Biker explorer 23.45Istra in... 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Primorska kronika 0.45 Čez-mejna Tv - TDD pop Pop TV 7.10 Krofko (ris.) 7.20 Rori, dirkalnik (ris.) 7.35 Jaka na Luni (ris.) 7.50 Jekleni Max (akc. serija) 8.15 14.30 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 9.10 10.15, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.25 16.20, 17.10 Grenko slovo (dram. serija) 10.4517.25 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.05 15.25 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 13.30 18.20 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 13.35 Oprah show (družb. teme) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 20.50 Krim. serija: Castle 21.45 Razočarane gospodinje (dram. serija) 22.35 24UR zvečer, Novice 23.00 Kosti (krim. serija) 23.55 Čistilec (dramska serija) 0.50 24UR, ponovitev, Novice A Kanal A 8.30 10.40 Obalna straža (akc. serija) 9.20 Zgodbe Toma in Jerryja (ris.) 9.45 Racman Dodgers (ris.) 10.10 Razred 3000 (ris.) 11.35 16.15 Nan.: Teksaški mož postave 12.25 Frasier (hum. serija) 12.50 Tv prodaja, Reklame 13.20 Film: Pozabljena čustva (rom. kom., ZDA, '97) 15.15 23.30 Pa me ustreli! (hum. serija) 17.05 19.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.45 Avto - info, promet 20.00 Film: Ameriški ninja (akc., ZDA, '85) 21.45 Film: Prva tarča (akc., ZDA/Kan., '00) 0.00 Film: Modri vrag (horor kom., ZDA, '04) 1.40 Love tv (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Prva izmena (Alenka Hrovatin in Romeo Grebenšek); 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.30 Pogovori o glasbi; 12.15 Indija, dežela tisočerih presenečenj (pripr. Zaira Vida-li); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Ivan Aleksandrovič Gončarov - Oblomov - 4. nad.; 18.00 Koncert: Komorni orkester Pro Arte; Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00-19.00 Poletni utrip kulture; 19.00 Dnevnik; 20.00 Jazz in jaz; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Promenada koncertov: K-Passa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro); 7.00, 12.00, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.35 Euroregio-ne news; 8.40, 13.15 Pesem tedna; 9.00 Ri-cordi golosi; 9.25 Appuntamenti d'estate; 10.15, 21.55 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00, 21.00 Verde Istria; 11.33-12.28 Black is beautiful; 13.00-14.00, 23.00 Glasbena lestvica; 14.00 Summer beach (pon.); 16.00-18.00 E...sta-te freschi; 18.00 RC Jazz corner; 19.00 La via della Plata - Il pellegrino parla italiano (od 13.6. dalje); 20.00 Večer z RC; Tempo scuola, Profumi di stagione, La rosa dei ven-ti; Detto tra noi... in musica; 21.30 Proza; 22.00 Distretto 565 on Guitar radio show; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poletje za podjetje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »mu-ska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 26. julija 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1000 1010 1020 A LIZBONA O 21/28 DUBLIN 0< 8/11 K0BENHAVN ■ 10/14 O _ LONDON O . 6/19 AMSTERDAM O 8/18 BERLIN 9/23 O O PARIZ 5/20 OBRUSELJ 8/18 ŽENEVA 10/21 O MILAN 0 16/29 DUNAJ 15/24 O LJUBLJANA 0 12/25 VARŠAVA MOSKVA O KIJEV 10/24 1020 A MADRID O 15/25 772 SPLIT BEOGRAD o 9/24 o SOFIJA SKOPJE O 5/21 v • V 9/17 JÜ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. '„„ATENE ^ ,J_1/21 O-»-.. -s,» r. Obsežno ciklonsko območje se zadržuje nad osrednjo Evropo; nad našo deželo se zato nadaljuje nestabilno vreme. Jutri zvečer nas bo dosegla nova vremenska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.41 in zatone ob 20.41 Dolžina dneva 15.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.16 in zatone ob 17.13 A Nad večjim delom osrednje Evrope in severnim Sredozemljem se zadržuje višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Z vzhodnimi vetrovi v nižjih zračnih plasteh priteka nad Slovenijo razmeroma hladen zrak. BIOPROGNOZA Manjše vremensko pogojene težave se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 26,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.12 najnižje -53 cm, ob 9.48 najvišje 21 cm, ob 14.48 najnižje -2 cm, ob 20.27 najvišje 41 cm. Jutri: ob 3.42 najnižje -60 cm, ob 10.19 najvišje 27 cm, ob 15.20 najnižje -4 cm, ob 21.02 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........32 2000 m ..........16 1000 m ..........24 2500 m ..........13 1500 m ..........19 2864 m ..........12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona TOLMEČ O 11/22 VIDEM O C—13/25 O PORDENON 14/24 TRBIŽ O 7/18 CELOVEC O 9/19 grAdec 12/21 1- O 8/16 KRANJSKA G. 0 10/17 S. GRADEC ČEDAD O 14/24^ O TRŽIČ 10/19 O KRANJ CELJE 11/20 MARIBOR o 12/21 PTUJ M. SOBOTA O 13/22 O LJUBLJANA r,ORIra rt O N. GORICA 11/20 N. MESTO 10/20 G°RKA O ,„,„ POSTOJNA O O 9/18 KOČEVJE 16/25 ^14/22 PORTOROŽ O REKA 11/21 ZAGREB 12/22 O 5- POREČ OPATIJA,— X PAZIN O / ¿S ÎNAPOVED ZA DANES V nižinskem pasu in ob morju bo prevladovalo spremenljivo vreme; predvsem ob morju in na Kraški planoti ni povsem izključena kakšna krajevna ploha ali posamezna nevihta. V hribih bo spremenljivo oblačno z verjetnimi plohami ali krajevnimi nevihtami od popoldneva. Popoldne bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Temperature bodo od 14 do 19, na Primorskem do okoli 23 stopinj C. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V hribovitem svetu bodo popoldne možne posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C. TOLMEČ O 12/24 CELOVEC O 9/23 TRBIŽ O 8/21 ■M o GRADEC 10/24 o 7/17 KRANJSKA G. Q TRŽIČ 12/22 ^r....... ^ N. MESTO 10/25 O ¿St r ' ZAGREB 13/26 ¿sC (NAPOVED ZAJUTRI Dopoldne bo v nižinskem pasu in ob morju pretežno jasno vreme, v hribih pa spremenljivo. Pozno dopoldne se bo postopoma pooblačilo, začele se bodo pojavljati plohe in nevihte, sprva v hribih, proti večeru pa tudi v nižinskem pasu in ob morju. Na obali bo pihal zmeren jugo. Jutri bo sončno, začel bo pihati jugozahodni veter. Popoldne in v noči na četrtek se bo oblačnost od zahoda povečala, predvsem v zahodni in južni Sloveniji se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. GLASBA - Pevka je svetovno slavo dosegla z albumom Back to Black Glasbeni svet užaloščen ob smrti Amy Winehouse LONDON - Britanska pevka Amy Winehuose, ki so jo v soboto našli mrtvo v njenem stanovanju v Londonu, po besedah svoje matere že dan prej ni bila videti dobro, so v nedeljo poročali britanski mediji. Oboževalci pred njen dom v Londonu še naprej prinašajo šopke rož in sporočilca. Pevka, ki je svetovno slavo dosegla z albumom "Back to Black", za katerega je prejela kar pet grammyjev, se je že dlje časa borila z odvisnostjo od drog in alkohola. Sunday Mirror je povzel besede pevkine matere Janis Winehouse, ki je dejala, da je najbrž "le še vprašanje časa", kdaj bodo naši njeno hčerko mrtvo. "Vendar pa je odšla tako na hitro, da tega še vedno nisem dojela," je Weinhouseova dejala za časnik. Medtem so včeraj sodno preiskavo o smrti pevke preložili na oktober. Vzroka smrti uradno niso sporočili, policija pa je poudarila, da ni umrla v sumljivih okoliščinah. Mrliški oglednik je včeraj izvedel obdukcijo, katere rezultati naj bi bili znani danes. Policija je sporočila, da so prizorišče smrti preiskali in da niso našli ničesar sumljivega. Pevkina družina pa je v sporočilu za javnost zapisala: "Naša družina je bila z izgubo Amy oropana čudovite hčerke, sestre, nečakinje. V naših življenjih je nastala velika praznina." Igralec Russell Brand, nekdanji odvisnik od drog, je pevki napisal dolgo posvetilo, v katerem je pozval medije in družbo, da je potrebno spremeniti pogled na odvisnost - "ne kot zločin ali romantično pretvarjanje, temveč kot bolezen, ki ubije", je zapisal. Ameriška pevka in tekstopiska Carole King, avtorica pesmi "Will You Love Me Tomorrow", ki jo je posnela tudi Winehouseova, je za BBC dejala, da je njena izvedba izjemna in da je pevki hvaležna, da jo je posnela. "Upam, da je našla mir, kjerkoli je že," je dodala. Producent njenega drugega albuma Mark Robinson pa je izjavil: "Z njo sva bili sorodni duši, bila mi je kot sestra. To je eden najbolj žalostnih dnevov mojega življenja." The Dap-Kings, zasedba s katero je Amy Šopki rož pred domom Amy Winehuose v Londonu ansa posnela svoj drugi album "Back to Black", je ob pevkini smrti zapisala: "Bila je nekaj posebnega in imeli smo srečo, da smo lahko sodelovali z njo. Vedno nam je bilo v veselje delati z njo tako v studiu kot zunaj njega. S svojim glasom in osebnostjo je razveseljevala mnoge. Prava tragedija je, da nas je tako zgodaj zapustila, ko pa bi lahko glasbi še toliko dala." Album "Back to Black" je po pevkini smrti zavzel prvo mesto v spletni glasbeni trgovini iTunes, prodaja njenih dveh albumov pa se je po podatkih Official Charts Company od petka do sobote povečala za 37-krat, še poročajo agencije. (STA) GLASBA - Sinoči z opero Tannhäuser V Bayreuthu se je začel 100. Wagnerjev festival BAYREUTH - V Bayreuthu na Bavarskem se je včeraj s premiero opere Tannhäuser začel festival glasbe Richarda Wagnerja, eden največjih opernih festivalov na svetu, ki ga nekateri označujejo za "mater vseh sodobnih festivalov". Do 28. avgusta se bo zvrstilo 30 uprizoritev petih Wagnerjevih glasbenih dram ter za otroke prirejena tetralogija Nibelunški prstan. Ljubitelji Wagnerja Pevsko tekmovanje na Wartburgu, kot se glasi podnaslov Tannhäuserja, letos videvajo v novi postavitvi. Zanjo je poskrbel režiser Sebastian Baumgarten, ki je s to veliko romantično opero debutiral na bayreuthskem Zelenem griču. Enako velja za dirigenta Thomasa Hengelbrocka. V naslovni vlogi poje Šved Lars Cleveman, ki je domač tako v operni kot rock glasbi. Poleg novega Tannhäuserja bo na festivalu mogoče videti "stare" postavitve Lohengrina v inscenaciji Hansa Neuenfelsa z dirigentom Andrisom Nelsonsom, Tristana in Izolde v interpretaciji Christopha Marthalerja pod taktirko Petra Schnei-derja, Parsifala v režiji Stefana Herheima in pod vodstvom Danieleja Gattija ter Mojstrov pevcev nQrnberških. S to opero je pred štirimi leti kot režiserka na Zelenem griču debutirala festivalska vodja Katharina Wagner - ta festival vodi skupaj s polsestro Evo Wagner Pasquier, za dirigentskim pultom bo Sebastian Weigle. V projektu Wagner za otroke bodo letos izvedli tetralogijo Nibelunški prstan. Mladi režiser iz Münchna Maximilian von Mayenburg in dirigent Hartmut Keil sta to mo-numentalno 15-urno delo zgostila v otrokom prijaznih 90 minut. Richard Wagner je zamisel za festival prvič javno omenil po predmarčni revoluciji. Mecena za izgradnjo gledališča je našel v bavarskem kralju Ludviku II., postavili so ga v Bayreuthu. Prvič je festival potekal leta 1876, ko so uprizorili ciklus Nibelunški prstan, letos torej mineva 135 let od njegove prve izvedbe. Vendar pa bo letos zabeležil šele svojo stoto sezono, saj je bil v prvih letih večkrat prekinjen zaradi finančnih težav, prav tako ga, v celoti kar 17 let, niso prirejali med in po obeh svetovnih vojnah V madridskem Pradu čez poletje razstava krajin MADRID - V madridskem muzeju Prado je čez polete na ogled razstava, posvečena krajini. Pod naslovom Rim: Narava in ideal, krajina 1600-1650 je predstavljenih več kot 100 del. Razstava je že bila na ogled v pariškem razstavišču Grand Palais. V Madridu bo odprta do 25. septembra. Razstava je eden najambicioznej-ših projektov muzeja Prado v zadnjih letih. Nastala je v tesnem sodelovanju s pariškim muzejem Louvre. V želji, da prikažejo najbolj reprezentativni izbor krajin iz obravnavanega obdobja, so dela za razstavo pridobili iz 50 različnih virov. Krajina je do poznega 16. stolej pri umetnostnih teoretikih veljala za manjvreden umetniški žanr. Pogosto so jo tudi obravnavali kot posebnost, omejeno na slikarje, ki so s severne Evrope prišli v Italijo. V Rimu je vzporedno živelo več različnih tradicij, na podlagi katerih so se izoblikovali najpomembnejši trendi znotraj tega žanra - arheološka krajina, naturalistična krajina in drugi. Prototip harmonično strukturirane krajine je razvil Annibale Carracci, nato pa so ga naprej razvijali bolonjski slikarji, med njimi Domenichino in Francesco Albani. Slednji je ta žanr obogatil z literarnimi referencami, Paul Bril pa je izoblikoval še nove tipe krajin, kot sta denimo morska krajina ali žanrski prizori z ribiči. Bril in drugi antwerpenski slikarji, med njimi Jan Brueghel in Sebastian Vrancx, so antwerpensko krajino 16. stoletja modernizirali skozi stik z naravnim okoljem v Italiji. V razvoju krajine pa je imel pomembno vlogo tudi nemški slikar Adam Elsheimer, ki je deloval v Rimu med letoma 1610 in 1620 in ki je v svoje krajine uvedel majhne figurice ter druge elemente, pa tudi literarne reference. Na razstavi so pomembno mesto namenili delom Clauda Lorraina in Nicolasa Poussina, vodilnih predstavnikov tega žanra, ki sta imela pomembno vlogo pri novem vrednotenju krajine. (STA)