Ameriška Domovi ima

AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 210
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, OCTOBER 27, 1952
LETO LIH —VOL. un
Pregled važnih novic preteklega tedna
★	KANDIDAT STEVENSON se je poklonil na grobu Franklina;j D Roosevelta v Hyde Parku nje-' govemu spominu, nakar je izja-1 vil, da bo ameriški narod vztrajal ob političnih in socialnih odlokih pokojnega predsednika. “Predsednik Roqsevelt je razumel in doumel i moralne i zgodovinske nujnosti naše dobe ta-do doma kakor v inozemstvu”, je rekel Stevenson. “Pod njegovim vodstvom se je Amerika; sporazumela s svojo lastno industrijsko družbo kakor tudi s potrebami vstajajočega in snujočega se svetovnega občestva. Ta boj za zdravo presojo ter odgovornost doma in za kolektivno varnost v zunanjem svetu bomo nadaljevali. Nikoli ' več ne bomo šli nazaj v pred-Roose-veltovo periodo — pod vlado republikanske stare garde, ne glede na to, kaj snujejo proti nam stari Rooseveltovi sovražniki”, je rekel demokratski predsedniški kandidat.
★	POROČILO iz Tokija naznanja, da pravijo Japonci komunističnim sopotnikom “vodne melone”, in to zato, ker so te melone zunaj zelene, znotraj pa rdeče. Onim za železno zaveso, ki samo hlinijo pokorščino komunistom, pa pravijo Japonci “pirhi”, ker so zunaj rdeči, znotraj pa beli. — Kako pa naj imenujemo osebo, kakršna je Alger Hiss, ki je na zunaj Amerikanec, na znotraj pa komunist? In kako naj mi rečemo javnemu uradniku, ki noče obrniti hrbta Algeriu Hissu?
★	GEN. RIDGWAY je nedavno, kakor smo že poročali, izjavil, da obstoja nevarnost, da bi rodbine ameriških vojakov in uradnikov ne mogle naglo iz Evrope v slučaju, če bi bil tam izvršen nenaden in nepričakovan napad od strani sovrane sile. Resnica je namreč, da ni našel nikakega vseobsegajočega načrta za evakuacijo ali umik svoje evropske armade, ko je sprejel iz rok gen. Eisenhowerja poveljstvo nad NATO četami. Dalje je ugotovil, da ni Eisenhower izdelal nobenega vseabsežnega evakuacij skega načrta za primer, če bi sovjetskih armad ne bilo mogoče ustaviti. Izkušnje druge svetovne vojne so dokazale, da bi bila vsa pota natrpana in blokirana z begunci, razen če bi imeli pripravljen poseben načrt za tozadevno odpomoč.
★	NOVA ANGLEŠKA vodilna raketa bo letela z naglico nad 2,000 milj na uro 70,000 čevljev visoko v zraku ter bo avtomatično ugotavljala in uničevala sovražne bombnike, ki bodo leteli z brzino 700 milj na uro.
★	JOHN W. BRICKER, zvezni senator iz Ohio, je izjavil, da se “zvezna vlada razkraja, ker so v njej umsko omejeni ljudje”. — Ali naj to pomeni, da bi se situacija popravila, če bi on resig-niral?
★SEN. KEFAUVER, ki je vodii senatno preiskavo o zločinstvu v Ameriki in ki je zdaj na agitacijskem potovanju za demokr. kandidata Stevensona, je izjavil, da on ne bi agitiral za Stevensona, ki ga je porazil na demokratski konvenciji v Chicagu, če bi ne bil prepričan, da bo Stevenson, če bo izvoljen, očistil vlado korupcije in grafta. Rekel je: “Če bi ne bil o tem trdno prepričan, bi ne stal danes pre vami ter vam priporočal Stever sona v izvolitev.”
LAUSCHE ZA POMOČ
POTREBNIM
Governer Lausche bo zahteval od zakonodaje večjo pomoč za vse, ki sb pomoči potrebni.
— Governor je izjavil v
MARIETTA, O.
Frank J. Lausche tem mestu, da bo zahteval od prihodnje državne zakonodaje zvišane zneske za nezaposlene, ostarele, slepe, za odvisne otroke in v nezgodah poškodovane delavce. Governer je izjavil, da je pomoč za vse te skupine nezadostna.
“Od leta 1944 smo zvišali delavska kompenzacijo ali odškodnino od $21 na teden na $32, zavarovalnino zoper brezposelnost od $16 na $28 na teden in to v isti periodi, vsem ostalim pa smo zvišali pomoč za 50 odstotkov, toda vedno višje cene vseh potrebščin zahtevajo tudi višjo pomoč v denarnih sredstvih,” je rekel governer Lausche.
Governer je spet poudaril svojo neodvisnost ter dejal:	“Če
bom ponovno izvoljen, bom v položaju, da bom lahko- dal enakopravnost vsaki skupini, ki i-ma opravka z državo Ohio. Jaz ne maram governerskega urada, če bi bila potrebna zanj drugačna cena.”
“Lahko je reči skupinam, ki izvajajo velik pritisk, “yes”, ko veste, da vam bo to prineslo glasove, in težko je reči “ne”, če^ veste, da boste zaradi tega izgu-1 Dili glasove. Toda jaz sem “ex-pedienco” (dobičkanosni postopek, namenjen samo ustrezanju hipnih potreb) že davno zavrgel.”
Slovenska pisarna
SI 16 Glass A ve., Cleveland, O Telefon: EX 1-9717
ŠOLA (Slovenska sobotna). Nižja skupina prepiše in večkrat prebere berilo “Lakomni pes” (stran 37). Višja skupina naj večkrat prebere berilo na str. 22 (Zorenje) “Ko čriček prepeva.” Napiše prost spis, za katerega si naslov sami izberejo (n. pr. Moja prijateljica, Pri nas doma, Vsi sveti itd),
TETA NA KONJU. Kdor ni imel prilike viditi te vesele igre SND, jo bo lahko videl na1 Martinov večer v soboto 8. nov. ob pol 8 v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu. Vstopnina $1. Vstopnice se dobe tudi v naši pisarni. Igrajo igralci Slovenskega odra.
TRIKRAT na teden pospravljanje (žensko delo) na Vzhodni strani mesta. Dnevno $7. Naslov v naši pisarni.
Novi grobovi
Joseph Klauser
Včeraj zvečer ob 5:45 je umrl v Glenvile bolnišnici ,kjer se je zdravil zadnji teden, Jos. Klauser, doma iz Kozarskega, odkoder je prišel pred 45 leti. Bil je vdovec; žena Mary, roj. Srbenič, mu je umrla leta 1937. Zaposlen je bil pri NYC železnici. Zadnjih 7 mesecev je bil na bolniškem dopustu. Stanoval je pri svoji hčeri Olgi Boyce na 21830 Bali Av(e. Zapušča še drugo hčer Marie Horn in sina Josepha v Kaliforniji. Bil je član društva Naprej št. 5 SNPJ. — Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod na 17002 Lake-shore Blvd. Čas pogreba še ni bil določen.
Joseph Zimmerman st.
Po daljšem bolehanju je preminil na svojem domu na 1236 E. 175 St., kjer je živel od 1906, dobro poznani Jos. Zimmermann st. star 72 let. Bil je vdovec. Soproga Gertrude je umrla leta 1949. Tukaj zapušča 5 sinov: John, Joseph, Adolph, Valentine, Edward in tri hčere — Mary Levar, Angela Skoda, ki živi v Dallas, Tex. in Genevieve Wenzel v Lorainu, 14 vnukov, 4 pravnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Gaberjah; fara Kopaj pod Grosupljem na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri — Nežo Zupančič in Ano Skubic. Tukaj je bival od leta 1902 ter je bil uposlen pri NYC železnici 45 let, do leta 1947, ko je šel v pokoj. Bil je član društva France Prespren št. 17 S.
D.	Zveze in društva sv. Vida št. 25 KSKJ ter Local 1055 pri železnici. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8:45 iz Jos. Zde in
sinovi pogrebnega zavoda ha
E.	152 St, v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9:30 in nato v družinsko grobnico na St. Paul pokopališče.
Mary Kunstel
Po enoletni težki bolezni je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Mary Kunstel, —- rojena Smaltz, stara 51 let, stanujoča na 18707 Cherokee Ave. Rojena je bila v vasi Zalog pri Novem mestu na Dolenjskem, kjer zapušča 2 brata, Jožeta in Antona, 4 sestre, Frances, Ano, Jero in Nežo ter več sorodnikov. V A-meriki je bivala 32 let. Bila je članica društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in No. 110 W. C. ter SŽZ št. 14. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, doma z Vrhnike na Notranjskem, hčer Marie, brata Franka ter strica Louis Hrovat in več sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Pomočnicp na Neff Rd. in od tam na Calvary pokopališče.
Stevenson je razgalil laži klevetnikov
Foster Dulles ni podvomil v Hissovo lojalnost niti potem, ko mu je neki detroitski odvetnik sporočil, da je Kiss komunist. - Visoko mnenje senatorjev Tafta in Brickerja o reputaciji korupt-nega ohijskega kongresnika.
in televiziji (namreč Stevensona), to je isti McCarthy, ki je I bil voditelj republikanskega re-akcionarnega krila na konven-! ciji, “katero krilo je izgubilo nominacijo, toda je dobilo no-I miniranca.” — Mesto da bi se ___________ j Eisenhower bratil z onim delom
Blato, ki ga mečejo republikanci na Stevensona - f^biikanske stPI'V ki spo'
paaa nazaj na njihove lastne glave.	, ^erna se je obmil k McCarthy-
V četrtek je govoril, kakor znano, v Clevelandu demokratski Ju> kateri je označil Margareth predsedniški kandidat Stevenson, o čemer bomo napisali obšir- Chase Smith, republikansko čla-nejše poročilo. Gre namreč za stvari in načela, ki zahtevajo po- n^co zveznega kongresa iz djža-jasnil, ki so bila na tem shodu ljudstvu tudi podana.	ive Maine, za tatico in zaščit-
Governerja Stevensona je toplo in iskreno predstavil občin- n!CO komunizma! je rekel gov. stvu naš lastni governer Frank J. Lausche, ki je z izbranimi bese- Stevenson, dami naglašal njegov visoko razvit intelekt in sposobnost držav-. Kaj bo rekel gen. Marshall? nega upravnika, kar je imel Lausche priliko spoznavati na mno- ^ Gov. Stevenson je rekel, da gih konferencah governer jev, katerih se je udeležil s Stevenso- dokler ni videl, kako je general nom vred. Governer Lausche je žel za svojo introdukcijo Steven- Eisenhower javno stisnil roke sona in govor gromovit aplavz, ki ni bil skoraj nič manjši od one- senatorja Jennerja, si ni mogel ga, s katerim je ljudstvo pozdravilo nastop governerja Stevenso- predstavit ati, da bodo vodili Ei-na. — Podrobnejše bomo opisali Stevensonov govor zato, da gal senhowerjevo kampanjo crusa-bodo zaradi njegove velike informacijske važnosti brali vsi oni derji” ali križarji, kakršna sta naši rojaki, ki ga niso slišali v Areni, ne po radiu in televiziji in McCarthy in Jenner, ki je ime-ga tudi v angleških časopisih niso brali. S svojimi ugotovitvami noval gen. Marshalla, največie-je namreč Stevenson zamašil usta (če je to sploh mogoče), onim sa dobrotnika in zaščitnika Ei-klevetnikom, ki spravljajo Stevensona v zvezo s komunisti ter ga senhowerjevega, “živo laž” in hočejo prikazati ljudstvu, o katerem vedo, da komunizem sovra- “fronto, za katero se skrivajo ži, kot nekakega komunističnega zaščitnika in sopotnika, s kate- izdajalci” — “Ako torej Eisen-rim bi imel sovjetski in ostali komunizem lahko delo. — Zato pre- bower javno objema one, ki bla-berite natančno in s premislekom Stevensonovega ugotovitve, nato tijo gen. Marshalla, nimam jaz pa si ustvarite svojo lastno sodbo.
“Križarska vojska”
CLEVELAND — Governer Stevenson je v četrtek zvečer v
Deloma oblačno in topleje danes, zvečer in ponoči bolj hladno in oblačno.
Važni dnevi »vetovne zgodovine
Dpe 27. oktobra 1858 je bil rojen v New Yorku Theodore Roosevetl, 26. predsednik Zdr. držav.
¥lak je ubil v Ganionu pet šolarjev in učitelja
CANTON, O. — V noči od sobote na nedeljo je bilo na nekem tukajšnjem železniškem križišču ubitih pet šolarjev nedeljske šole. Ubit je bil tudi njihov učitelj, ki je vozil avtomobil, — 29 let stari Paul Rudy iz Cantona.
Nesreča se je primerila na križišču Pennsylvania železnice v Louisville, približno sedem milj od Cantona. Dečki in njih učitelj so se vračali od “wiener roasta” v Waynesburgu, O.
clevelandski Areni jezno obtožil gen. Eisenhowerja, da vodi svoje “republikanske križarje v kampanji laži in polresnic”, v zadevi njegovega (Stevensono-vega) pričevanja v Hissovem slučaju.
Stevensona so tekom njegovega govora 27-krat prekinili z gromovitim aplavzom.
Stevenson je pokazal tudi na repubilikanska senatorja Josepha McCarthyja iz Wisconsina in Jennerja iz Indiane, to je na “team”, ki “strelja pod generalovo komando.”
Republikanci, zlasti senatorji Nixon, Jenner in McCarthy so že ponovno očitali Stevensonu, da je “mehak, napram komunizmu”, ker je kot priča v razpravi oroti Alger ju Hissu dejal, da je njegova reputacija “dobra.”
Foster Dulles in Alger Hiss
“Meseca dec. 1946 je odbor Carnegie Endowment ustanove, katerega predsednik je bil John Foster Dulles, izbral Alger j a Hissa za predsednika te ustanove. V odboru, ki je Hissa izbral, je bilo poleg Foster Dullesa še
signacijo kot predsednik Carnegie Endowment ustanove Odbor te ustanove, čigar član je bil tudi general Eisenhower, pa je odklonil sprejem njegove resig- Pcmml 0 modrcstl nekef donacije ter dal Hissu trimesečni	f^f^a je rekel Steven-
son. Nekega dne je po mspek-
nobenega vzroka pričakovati, da bo brzdal ene, ki blatijo mene,” ie rekel demokratski predsedniški kandidat.
Modrost drugega generala
“Gen. Eisenhowerja bi rad o-
ciji čet general Wellington re-
dopust s polno plačo, da se je
mogel posvetiti svoji obrambi	,	,	,
,	,	kel: Te čete morda ne bodo os-
pred poroto. . .	*.	v.,	v .,	,	.
, TT.	_ trasue sovražnika, ampak, pri
“Alger Hiss, gen. Eiseihower. ^	v.,	’ T ’ 5
T „	.	-p, , -i v Bogu, ostrasile so mene — Jaz
m John Foster Dulles so se na- b	,
, ,.	,	. ,	. v, . , pa pravim generalu Eisenhower-
dalje ostali vsi skupaj elani od- t ,	.
,	, ,.v	,	, ju, da njegove čete ne morejo
bora doticne ustanove vse do- J v.,.	,	v..
, t t ■	i • ostrasiti nas, ostrasiti pa bi mo-
tlej, dokler m bil Hiss obsojen	^
zaradi veleizdaje. Jaz poudarjam nkyt’^‘ to pred amer. ljudstvom ne zato, ker mislim, da sta Eisenhower in Dulles “mehka” in pri-
Klevetniki postavljeni na laž
Nato; je Stevenson pobil veliko laž, ki jo razglašajo o njem
...	Nixoni, Jennerji, McCarthyji in
zanesljiva napram komunizmu	!	., J ’	.	J J
njihovi pajdaši, da je namreč
on, Stevenson, dne 12 nov. 1946 predstavil Hissa občinstvu na nekem shodu v Chicagu. “Vladni rekordi izkazujejo, da sem bil jaz dotičnega dne leta 1946 v uradni lastnosti kot delegat pri zasedanju Združenih narodov v New Yorku.”
ali da sta kriva slabe presoje, temveč ugotavljam vse to zato, ker se merA vse to očita.” Pričevanje Tafta in Brikerja Nato pa je gov. Stevenson o-menil zadevo nekega pričevanja v naši lastni državi Ohio, pri čemer je dvorana grmela od aplavza.
“Ko je bil sen. Taft poklican za pričo, da pove svoje mnenje o kongresniku Walt. H. Brehmu iz Logan, O., ki je bil obsojen zaradi protizakonitega nabiran-več odličnih" in vplivnih repub- ja denarnih prispevkov od svo-likancev; pozneje je postal član | jih .uslužbencev, je senator Taft tega odbora tudi gen. Eisenho- izjavil, da je kongresnikova re-wer. Ko je bil Hiss imenovan ’ putacija “brez vprašanja odlič-oz, izvoljen, toda še- predčn je na” (excellent toithoyd questi-prevzel svoje predsedniško me- ’ on), senator Bricker pa je izja sto, je neki odvetnik iz Detroi- vil, da je karakter kongresnika ta sporočil Dullesu, da je Hiss Brehma “zelo, zelo dober” (nekomunist. In kaj je Mr. Dulles ry, very good). — Jaz pa nisem odgovoril dotičnemu odvetniku dejal v svojem pričevanju o His-v svojem pismu od 26. dec.? Po- sovi raputaciji, da je “zelo, zelo slušajte! Tole:	i dobra.” Nisem rekel, da je nje-
“Tudi jaz sem že slišal to, kar gov značaj “odličen,” niti nisem Vi omenjate (da je Hiss komu- rekel, da je Hiss patriot. Rekel mist), toda prepričan sem, da ni sem samo, da je njegov značaj, j nobenega vzroka, da bi dvomil v kolikor sem ga jaz bežno poln Hissvu popolno lojalnost do znal in slišal od drugih ljudi, \naših ameriških institucij. — “dober.” Očividno je torej, da
Bodi previden in pazljiv, pa se bo* izzognil marsikateri nesreči !
M0VEJSE VESTI
BEOGRAD. — Beograjski radio poroča o preletu bolgarskih letal jugoslovanske meje in o streljanju bolgarskega vojaštva na jugoslovansko osem-
Ije.
COLUMBUS, O. — V južnem delu države Ohio divjajo trije gozdni požari, ki so največji, ki jih pomnijo ljudje.
CLEVELAND. — Mrs. Eugenie Anderson, ki je na položaju ameriškega ambasadorja na Danskem, bo govorila nocoj ob osmih v Hollenden hotelu v prid Stevensonove izvolit-
Japonska ^eli kanadski premog
TOKIO. — Japonska se pogaja s Kanado za uvoz pol milijona kanadskega premoga.
' Jaz sem bil ž njim (Hissom) n moje pričevanje v Hissovi za-intimnih stikih v San Franciscu, devi ne izkazuje večje mehkobe WASHINGTON. — Predsednik Londonu in Washingtonu.” — do komunizma, kakor jo izkazu-1 Truman je odšel davi oh 4:30 ■ Takšno sodbo jeimeltorej oHis- je pričevanje senatorjev Tafta na svojo kampanjsko turnejo su Mr. Dulles, odličen republi- in Brickerja do korupcije”	za Stevensona, ki bo zadnja
kanec in svetovalec gen. Eisen- Po slabi tovarišiji glava boli pred volitvami. Obiskal bo howerja za zunanjo politiko, ki Nato je Stevenson udaril po j države Ohio, Indiana, Illinois, pravi, da je Hissa dobro poznal bratovščini, ki obdaja gen. Ei- Minnesota, Michigan in Mišin imel intimne stike ž njim. . . senhowerja, kateri se je docela souri.
Odklonitev Hissove resignacije vdinjal. Dejal je, da ga bo v po- EISENHOWER JEV kampanjski
“Ko je bil Hiss obdolžen od nedeljek (nocoj) senator Mc-velike porote, je vložil svojo re-, Carthy silno napadel po radiu
načelnik prerokuje lahko zmago za generala.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Lep jubilej—
Mr. in Mrs. Jaze in Nežka Zalokar, znana narodna Slovenca, ki sta mnogo let imela gostilno na Addison Rd., in ki zdaj stanujeta na svojem domu na 21230 Goller Ave. Euclid, Ohio, praznujeta danes 50-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Na današnji dan pred 50 leti ju je poročil v cerkvi sv. Vida Rev. Vitus Hribar, ki je isti dan poročil tudi pokojnega Jožetovega brata Henry Zalokarja. Mr. Jože Zalokar je doma iz Žužemberka, njegova soproga Nežka pa je Vrhničanka iz znane Korčetove rodbine. — Njuni hčerki Pepci Tekavec in njenemu možu ter sinku in neštetim prijateljem se v čestitkah pridružujemo tudi mi ter jima kličemo: — Na mnoga leta!
Veselo srečanje—
Ko je pela Glasbena Matica na televiziji zadnji četrtek odlomke iz “Traviate”, je bil na istem programu clevelandski hockey team “Barons”. Član tega teama je tudi Slovenec iz Kanade — Frank Kubasick. Zaslišal je petje v slovenskem jeziku in se tako navdušil, da je novabil celokupno članstvo GL Matice kot svoje goste na športno igro 15. novembra. Seveda te tudi Glasbena Matica povabila njega na operno predstavo “Traviate” 2. novembra.
Hčerka je—
Pri družini Mr. in Mrs. Stanley Krajnc na Pasnow se je o-glasila teta štorklja ter jima pustila zalo hčerko-prvorojen-ko. Mr. in Mrs. Anton Krajnc sta zdaj prvič postala stari oče in stara mati, Mr. in Mrs. John Kajzer pa že devetič. Naše čestitke.
Miklova Zala—
Jutri zvečer in v sredo zvečer je vaja za igro Miklova Zala. Začetek ob sedmih. Vaje so na odru SND. Pridejo naj vsi igralci in naj bodo točni.
Tretja obletnica—
V	torek zjutraj ob 6:30 bo darovana sv. maša zadušnica za spomin tretje obletnice smrti za pok. Frank Škerl st.
Pozdrave iz starega kraja—
Jože in Mary Strancar, ki sta odšla na obisk v staro domovino, pošiljata znancem in prijateljem pozdrave iz Tomaja v Sloveniji.
Redna seja—
Klub Ljubljana ima jutri v torek ob 7:30 zvečer redno sejo v AJC na Recher Ave.
Asesment—
Tajnica Društva “Slov. dom” št. 6 SDZ sporoča, da bo nocoj med 6. in 8. uro pobirala asesment.
Petinštiridesetletnica zakona—
V	torek 28. okt. praznujeta
Anton in Dorothy Strniša z Bonna Ave 45. obletnico svojega zakona. Čestitamo!
—7----O-----
Einstein za Stevensona
PRINCETON, N. J. — Dr. Albert Einstein, svetovno priznani matematik in fizik, je indorsi-ral governerja Stevensona za predsedništvo.
Einstein, ki je star 73 let, je izjavil časnikarjem:	“Jaz bom
volil Stevensona, ker zaupam v njegovo integriteto, preudarnost ter inteligenco.”
Na svetu je res vse relativno.
/Imeri$ka Domovina
6117 St. Clair Are.
/mn/i ■ ■/•<?/% f%j—»•<> ri’ii
tmSZVSmmESmm
HEnderson 1-0628
Ctereland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ol March 3rd 1879	________________
No. 210 Mon., Oct. 27, 1952
v koliko je verodostojno gornje poročilo, je težko reči. So-j nje poškodbe. Stanje pa se mu deč po geološki sestavi omenjenega trikota je vest zelo ver-1 je že izboljšalo in je izrven vsake jetna. Jugoslovanski časopisi so o odkritju uranove rude nevarnosti.
Bogata ležišča urana v Jugoslaviji?
Švicarski časopis “Die Weltwoche” prinaša v svoji številki z dne 3. okt. zanimivo poročilo o odkritju bogatih ležišč urana v Jugoslaviji, ki bo imelo, če je resnično, gotovo velik vpliv na razmerje Jugoslavije do Zahoda.
Iz nepomembne vloge v mrzli vojni je Jugoslavija nenadno postala najpomembnejša država izven vzhodno-za-hodnih skupin, pravi švicarski list in nadaljuje:
Vzrok za pozornost, ki jo uživa Jugoslavija v zadnjih mesecih na Zahodu, tiči v obsežnih ležiščih urana in plutonija v Kopaoniku, planini, ki se vleče vzdolž vzhodnega brega reke Ibra v Srbiji.
Ameriški strokovnjaki, ki jim je Tito dovolil ogled uranovih ležišč, so poslali navdušeno tajno poročilo o njih v Belo hišo. Posledica tega tajnega poročila je bil obisk namestnika ameriškega obrambnega ministra Franka Nasha, načelnika ameriškega obrambnega urada Franka Pace, britanskega admirala Mountbattena in zun. ministra Edena.
Izgleda, da so zahodne sile odločene z vsemi sredstvi preprečiti, da bi ta nova važna najdišča atomskih rud padla v roke Sovjetov.
Odkritje, uranskih ležišč bi v normalnih razmerah prineslo Jugoslaviji silno bogastvo. Od prodaje atomskih rud bi mogla lepo živeti in gospodarsko napredovati. V»današnjih političnih razmerah in pri današnjem svetovno političnem položaju je pa posest atomskih rud kaj nevarna stvar.
Ležišča uranove in plutonijeve rude se nahajajo v trikotu med obema Moravama in Ibrom ne ravno posebno daleč od bolgarske meje.
Jugoslovanska vlada je odkritje tega rudnega bogastva skrbno čuvala. Toda dejstvo, da je bilo to ozemlje pod strogim nadzorstvom vojske, je povzročilo naraznovrstnejše govorice.
Uranova ruda leži blizu površine in bi bilo njeno pridobivanje sorazmerno ceneno. Amerikanci so ponudili ju goslovanski vladi bajno vsoto za ta ležišča, toda ta jih ni hotela prodati, sprejela pa je ameriško pomoč — znanstvenike, tehnično osobje, opremo in dolarje — za njihovo izkoriščanje.
Ni nobenega dvoma, da Kremelj za obstoj teh ležišč ve. Predno je prišlo do preloma med Titom in Sovjeti, so ruski geologi in atomski fiziki Jugoslavijo natančno preiskali v pogledu ležišč uranove rude. Ruska znanstvena skupina pod vodstvom prof. Globova se je mudila nad štiri tedne v trikotu med Moravama in Ibrom' in je ta prostor za pustilh šele, ko je Tito izgnal vse sovjetske znanstvenike. Rusi pa so svoje odkritje ohranili za se. V svojem poročilu na jugoslovanski zavod za geološka preiskavanja so zapisali, da v Pomoravju južno od Kragujevca ni pričakovati nobenih ležišč uranove rude. Ruska znanstvena‘komisija je hotela Jugoslovane na vsak način prevarati, kar ji pa kot izgleda, ni uspelo.
Rusi so v zadnjih dveh letih napeli vse sile, da bi odkri li nova ležišča atomskih rud. Preiskavah so po vsej Vzhodni Evropi in Aziji. Zanimivo je, da se je skupina ruskih znanstvenikov pod vodstvom prof. Aleksandra Vinogradova, največjega Stalinovega strokovnjaka v pogledu iskanja uranovih in plutonijevih rudnih ležišč, mudila več tednov v področju Bolgarije, ki meji na bližino jugoslovanskih uranovih ležišč.
Anglo-Amerikanci so prepričani, da so Sovjeti tekmo za uranova rudna ležišča že izgubili in da v naslednjih petih letih ne bodo v stanju dohiteti Zahoda. Od sedaj znanih ležišč atomskih rud jih je štiri petine pod nadzorstvom Zahoda in le eno pod nadzorstvom Sovjetov. Kremelj je računal, da bo mogel izkoriščati uranova rudna ležišča v Tibetu, pa se je izkazalo, da ta še dolgo niso tako bogata, kot so preje mislili. Težava pa je tudi v tem, da uranova ruda v Tibetu leži zelo globoko in bo izkoriščanje za to posebej nerodno in drago. Sovjetija je dobivala doslej večino svojega urana na Češkem v rudnikih pri Jachimovu, ki pa bodo, kot povedo poročila, kmalu izrabljeni.
Amerikanci trdijo, da bodo Sovjeti v 1. 1954 v stiski za uranovo rudo. Ali je to res ali ne, je težko reči. Trenutno izkoriščajo Sovjeti tri nova ležišča in sicer v Zunanji Mongoliji, na Sahalinu in na polotoku Kamčatki.
Okoliščina, da ima Jugoslavija velika ležišča atomskih rud, je dvignila njen pomen v svetu, povečala pa je občutno tudi napetost na Balkanu.
Obstoj bogatih ležišč uranove rude v bližini bolgarske meje, Sovjetom tik pred nosom, je za urana lačno Sovjetijo gotovo velika skušnjava.
Zaradi tega je verjetno, da bodo zahodne sile v bližnji bodočnosti v nedvomljivem jpziku povedale Sovjetiji, da bodo v slučaju sovjetskega napada Jugoslavijo branile z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Tokrat se ne bo šlo za svobodo, ampak za živo kri morebitne naslednje vojne: za uran, plutonij in niobij.
“Die Weltwoche” spada med zelo dobro informirane švicarske liste in so njena poročila običajno verodostojna,
pisali že pred meseci, toda le bolj površno. Omenjeno švicarsko poročilo je najnatančnejše, kar smo jih o tem vprašanju v svetovnem časopisju doslej zasledili.

!i BESEDA IZ NARODA f
Srečni in zdravi do svidenja!
Vrhenšk Tine.
Ob pm obletnici smrti o. Sirila Zupana
Pismo
Vrheiukega
Waukegan, 111. — Ni še dolgo tega, ko sem nekaj pisal o težkem problemu za Ameriko, namreč o vprašanju pravilne rešitve civilnih pravil in svoboščin, ki naj bi prinesla zadovoljivo rešitev za črnce in bele ljudi v Ameriki. Prav, ko so mlatili o tem vprašanju v tisku v dnevih republikanske in demokratske narodne konvencije, smo o tem govorili na deseti cesti. Kako rešiti to zadevo, da bo prav. Tal in oni pravi, da lahko. Ali je res lahko? Morda na papirju, ali pa trenotno samo z jezikom. V praksi pa, ta zadeva ni tako lahka. Nabita je, z nevarnim smod-
Pueblo, Colo. — Kako hitro 780 črncev, kar je tedaj tvorilo j beži čas in v dolgo večnost gine! 28.4 odstotke prebivalstva. V le- Komaj se leto dobro začne, pa tu 1950 pa so našteli ravno tam 284,035 črncev, kar je dvignilo na 35.06 odstotkov skupnega prebivalstva. še en skok .ali dva tako-le navzgor in črnci bodo v večini. Poročilo omenja, da se črnci množe v prestolnici petkrat hitreje, nego beli. To pa pojasni vso zadevo, zakaj narašča skrb radi tega.
V šolah je zdaj že več črnskih otrok, kakor belih. Leta 1940 so našteli nekako 50,763 črnskih otrok v šolah prestolnice. Dočim je bilo belih le 46,109 otrok. Od leta 1939 pravi poročilo je število belih otrok padlo za celih 11,000. Število črnskih otrok V šolah pa narastlo nad 15,000. Med tem, ko so odrastli beli še skoro 2 proti 1 v številu, so otroci v šolah že številčno nad belimi in je samo vprašanje par let, ko bodo tudi odrasli črni v številčni premoči nad belimi. In ko pride do tega, bodo ti odločevali pri glasovanjih in povsod. Well, be-
nikom za črnce in bele. Črnci čutijo ob vsakem koraku, da soj p niso zaskrbljeni zastonj! Kje zapostavljeni, beli pa, da jim! je odpomoč temu, ki naj bi bila črnci delajo neljubo nadlego.! pravična?
Precej jasno sliko dobimo, če po-j pri spremembi števila prebi-gledarno na te zadeve v zvezni valstva je še to le zanimivo: prestolnici v Washingtonu. j Leta 1940 so menda našteli V Washingtonu, D. C. odloču- 474,325 belih v Washingtonu; leje kongres v zadevah, kakor n. ta 1950 pa 518,149. Porast v šte-pr. odločujejo mestni sveti po viiu belih znaša komaj nekaj raznih drugih mestih. Predsed- nad 9 odstotkov Število črncev nik Z.D. pa je za prestolno me- pa je skočilo z 188,780 v letu sto kot nekak župan Ampak kon-, 1949 na 284,031 v letu 1950, kar greš in predsednik, da si oba da- je pa nad 50 odstotkov, jeta nasvete drugim državam in Vprašanje pravilne rešitve te njihovim mestom, kako je treba, zadeve ne bodo rešile niti letoš-biti pri tem problemu liberalen, nje volitve in bo ostalo z vso sama hodita okrog njega, kakor svojo nadležnostjo na pragu mačka okrog vroče kače. Zelo Amerike, ki je baš vsled tega previdne izjave dajeta, vse zato, Vprašanja nekak razdeljen svet
ker se bojita za glasove ob volitvah.
V Washingtonu, D. C., odkar je predsednik Truman podpisal zakon leta 1948, da se ne sme delati razlik med belimi in črnimi prosilci za službe in dela, ter
na svojih lastnih tleh To vprašanje je resen ameriški glavobol.
V augustu še smo imeli v naši naselbini zlato poroko, ki sta jo obhajala naša poznana zaslužna rojaka Mr. in Mrs. Martin in Frančiška Svete, ki bivata
morajo imeti oboji za enako de- na vogalu Park Ave. in 11. ceste lo enake plače, se je v prestolni- v North Chicago, kjer je vodil co priselilo veliko število čm-| dolgo let Mr. Svete gostilno in cev. Silijo v zvezne urade in v jo vodi še sedaj s svojim zetom druge službe, kar že dobijo. Ima-, Mr. Merlakom, ki je poročen z jo enake pravice, lahko se nase- Svetetovo hčerjo. Pisal bi bil ljujejo v bela okrožja, uporab-'že kaj preje o tem redkem do-Ijajo ista javna zbirali|ča, gleda- godku, pa sem čakal, da bo kdo lišča, kopališča, vozijo se na istih drugi pomočil pero' v črnilo in pouličnih karah in busih. Le v kaj napisal, pa je tako naneslo, šolah so opredeljeni, šole so do-j da nihče ni to storil, zato mora ločene za bele in črnce. To pa pa Tine o tem kaj napisati. Mr. zopet dela neprijetnosti, ker jei Svete je bil dolgoletni blagajnik naseljevanje prosto, morajo ta-(Slovenske posojilnice North ko beli hoditi v oddaljene kraje, ^ Shore Building and Loan Asso-kjer ni blizu šole za nje, in! ciation in eden izmed njenih za-obratno črnci, kjer ni v bližini četnikov.
njihove šole za njih. Ta določba, j On je doma rodom iz Brega če govorimo v duhu besed in črk, pri Borovnici. Pri njihovi hiši kajpada nasprotuje popolnosti so rekli pri “Draščovih.” V Ame-
ga je tudi že konec, nam pa ostanejo le spomini bodisi na vesele ali žalostne dni.
Te dni poteka eno leto, odkar je Bog poklical po večno plačilo svojega služabnika č. g. Cirila Zupana O. S. B. Prav je, da se ga ob prvi obletnici smrti spomnimo s par vrsticami. Bil je velik pospeševatelj slovenskega katoliškega časopisja, vneto je deloval med svojimi rojaki. O njegovi gospodarski sposobnosti pričajo fare in šole, ki jih je ustanovil in upravljal. Njegovo delo je bilo plodonosno, zato bo tudi njegovo ime v zgodovini slovenskih naseljencev v Ameriki ostalo spoštovano.
že je vzgajal tretji rod v fari Marije Pomagaj v Pueblo, ko so ga predstojniki benediktinskega reda razrešili te dolžnosti in ga poslali v opatijo sv. Križa v Canon City. č. g. Zupan je bil eden izmed prvih benediktinskih očetov, ki so začeli to prelepo opatijo.
V naročju koloradskih gora je nadaljeval svoje delio na vzgoj-
nem polju. Ni šel v zaslužen pokoj. Bil je prava gorenjska korenina. Znašel se je sredi mladine in z veseljem poučeval v šoli kljub svoji visoki starosti. Nekaj let je bil tudi prior opatije in svetovalec premnogim, ki so se nanj obračali. Imel pa je tudi v resnici bogate življenjske skušnje.
Ko so našega častitega prijatelja neko nedeljsko popoldne obiskali, je prijezdilo 14 fantov na konjih, bili so študentje iz šole v opatiji Vauguero. Tedaj je č. g. Ciril Zupan povedal, da je v svoji mladosti opravil preneka-tero misij dnsklo pot na konju. O njegovem plodonosnem delu pričajo Opatija sv. Križa, roženven-ska fara v Denverju in fara Marije Pomagaj s krasno šolo. Imel je že tudi pripravljene načrte za novo cerkev, ki naj bi bila v ponos slovenski naselbini.
Ob poslednjem obisku štirinajst dni pred svojo smrtjo se nam ni več ljubeznjivo nasmehnil, kot je bila njegova navada. Bolezen ga je hudo stisnila. Ob slovesu nam je polagal na srce, naj molimo za fante v vojski, ki so vsak dan v veliki nevarnosti. Umrl je, toda njegova dela sio ostala. Ko je zadnjič ležal v preprosti rakvi v cerkvi Marije Pomagaj v Pueblo, ki jo je sam gradil, je bil v resnici podoben ustanovitelju reda sv. Benediktu.
S pogreba smo odhajali z željo, naj nam bi Bog dal še mnogo takih mož.
Mrs. Ana Gradisar.
ODBOR ZA KAT. DOM V GORICI
Varuhi naše zapadne narodnostne meje se obračajo na nas. Gorica, ki se je tik pred prvo svetovno vojsko razvila v najmočnejše. slovensko kulturno središče poleg Ljubljane, nam kliče: pomagajte nam!
Za kaj gre? Gorica je brez svojega osrednjega kulturnega doma. Pa ga zelo potrebuje, zanjo in za ves njen okoliš je življenjskega pomena. • Goriški rojaki pa so danes prerevni, da bi si tak dom mogli sami postaviti. Zato se obračajo na nas. Nič čudnega ni, če so se spomnili ravno nas. Nikjer na svetu danes ne žive slovenski ljudje na splošno v tolikšnem blagostanju, zlasti tudi v domovini ne, kot živimo mi v Ameriki. Ta okolnost nje opravičuje, nam pa nalaga dolžnosti, ki jih moramo izpolniti. Na to dolžnost pa človek najrajši pozabi.
Kaj hočejo goriški rojaki s svojim katoliškim domom doseči? Rešiti si svojo narodnost in
take stvari, je dolžan vsak pomagati. Tisti, ki morda denarno res ne morejo, so dolžni, da še več molijo. Tudi molitev je namreč važno sredstvo narodnoobrambne akcije. Tisti pa, ki imajo kaj pod palcem, morajo pošteno odriniti svoj obulus.
Izgovor, češ, da je preveč tega, je kaj šibak. Iz skušnje vsi vemo, da nam Bog po svoje dvojno vrača, kar smo mi dali potrebnim, žalostnim in zatiranim. Sami se vselej tega precej niti ne zavemo ne, da se čez čas pokaže. Bog pa ne vrača samo> posameznikom, kar Njemu posodijo, marveč tudi narodom, kar zanj store.
Naravna in zato božja postava nam veleva, pomagati rojakom, da si ohranijo svoje najdražje svetinje: vero Boga, materino besedo in zemljo svojih očetov. Zato bogato prispevajmo v
Sklad za Slovenski katoliški dom v Gorici, 7505 Myron Ave.,
civilnih pravic in svoboščin. In marsikdo kaže na ta nedostatek v litanijah civilnih svoboščin in pravic v zveznem prestolnem mestu Amerike. Daši, takoj preko reke Potomac v državi Virginia, je vse drugače. Tam vlada duh starega juga, ki ne dovoljuje črncem v ista skupna sha-
riko je prišel še leta 1899. Njegova žena pa je prišla leta 1902 in istega leta sta se tudi poročila. Ona je pa rodom iz Prevalja pri Preserju na Notranjskem. Pri hiši so rekli podomače pri “Varškovih.” Vrlemu pijonir-skemu paru, ki proslavlja letos petdesetletnico zakonskega živ-
jališča z belimi, ne dovoljuje Ijenja čestitam in jima želim še
mnogo let življenja in vse najboljše, da bi zdrava in zadovoljna dočakala še šestdesetletnico zakonskega stanu!
Naš znani slovenski pogrebnik Joseph Nemanich na deseti cesti je prenovil in zraven še dodelal nov oddelek v svoji po-
črncem v iste železniške vozove, vse je ločeno in opredeljeno, to je za črnce, to za bele. To je star običaj juga. Kdor temu oporeka, mu odgovore: ne praskaj se, kjer te ne srbi, mi poznamo črnce in vemo, kaj je prav. Jug je v tem nepopustljiv in Lincoln še danes ni zmagal popolnoma nad njim.
Čas sam, obeta belcem velike preglavice v bodočnosti. To iz razloga, ker črnci se hitro množe, bele družine pa boječ se trpljenja, omejujejo svoj rod in pri tem številčno nazadujejo. Zade-
svojo vero. Prav zares, za oboje Cleveland 3, Ohio. so v nevarnosti. In kadar gre za
Janez Sever.
Obisk pri Ivo Černetu
Mraz prihaja v deželo, ljudje kihajo in kašljajo. Ta in oni pričenja govoriti o svojem križu, za katerega pravzaprav ni vedel, da ga ima, sedaj pa se mu je sam oglasil. Tak je položaj, pa sem se spomnil na našega prijatelja Černeta in njegovo zdravilno kopel, ki sem jo s pridom rabil že sam v mrzli spomladi. Napotila sva se z ženo do njega, ker je njo posebno zanimalo, kako Oerne izdeluje kepe.
Na St. Clair št. 6904 je trgovina, kjer ima Černe svojo delavnico. Na oknih in vratih visijo napisi firme, na enem oknu sp reklamne slike, kako se rabi kopel, v drugem je pa priprava za
grebni kapeli. Kapeli je dodal j kopel: na sivi plastiki stoji ku-22x44 čevljev dodatni prostor, j hinjski stol, na sedežu je v bla-kar prostore znatno poveča in bo zino zložena brisača, čez njo je
nudilo vsem, ki se njegovega zavoda poslužujejo boljšo udobnost.	^
pogrnjena močna plastika, ki sega spredaj skoro do tal, zgoraj pa do vrha hrbtnega naslonjala.
Mr. Dobnikar, ki ima svoj dom j Poleg visi kep, ki ga seveda ni na Adams cesti v North Chica- mogel dati preko stola, sicer se
va pa se že maščuje na njimi in gi, se je pred par tedni pri obi-jne bi moglo videti, kaj je na sto-sicer tako-le: Leta 1940 je bilo vjranju hrušk na vrtu ponesrečil, j lu, niti bele električne pečke pod prestolnici v Washingtonu 188,-j Padel je z lestve in dobil notfa- stolom.
“Kep je prav tak, kot naš doma in pečka tudi, samo plastika za na stol je naša krajša,” je žena ugotovila in pripomnila, da naju najbrže čakajo nove plastike, ki skrajšajo pripravo kopeli.
Ivo naju je prijazno sprejel, razkazal svojo zalogo izgotovljenih kepov in blaga za nove. Pri šivalnem stroju je sedela njegova pomočnica Rezika in se ni pustila motiti pri delu na novem kepu. Moja žena se je seveda takoj zanimala za njeno delo in z veščimi očmi ugotovili, da šivanje plastike ni kar tako vendan, marveč je treba posebnega znanja. Ubodi šivanke morajo biti odmerjeni, ne več kot 7 na inčo, robovi so posebej okrepljeni z obrobnim trakom, všitje zapiračev in patentnih podlog je poglavje zase in skrivne st, kakor še marsikaj, čemur nisva prišla do dna, pa tudi nisva hotela biti nadležna, dasi naju je vse zanimalo. Spretne roke Rezike so kar brzele po blagu, vendar pa delo ne gre tako hitro od rok, je kar precej vardov pla-
stike spraviti v pravo obliko, več kakor bi človek mislil.
“Kako gre?” sva vprašala prijatelja Ivota. Hvala, bo že, posebno sedaj, ko je ta huda, skoro bi rekel, grda konkurenca sonca z mojo kopeljo vendar enkrat ponehala. Sam imam rad sonce, ampak kar je preveč, pa zopet ni prav. Skoro bi sonce tudi mene spravilo ob kopeli, če ne bi imel izkušnje, da prav potilna kopel olajša prenašanje vročine. Pustim, da se vsa odvišna navlaka izcedi iz mene v moji kopeli enkrat na teden, pa če je zunaj tudi 90 stop. F, ker potem tudi 100 stopinj ni stvar, da bi radi tega križem gledal. Pomisli, da Ti odpre vročina v tej kopeli pore (luknjice) v koži, katere je pot z -maščobo, izpod kože, zaprl in zamašil, da koža ne more prav dihati. Saj veš, da imaš 2 milijona takih luknjic na celi svoji kožni površini? Prosim, ne glej tako čudno, jaz jih nisem štel, zdravniki pa, in ti vedo to stvar. Te luknjice služijo koži za dihanje, če so pa zamaščene od potu in od stopljene podkožne masti, tega ne morejo. Če imaš dolgo galoše na nogah, boš videl, kako koža trpi vsled pomanjkanja zraka, pa jih zato kaj hitro sezu-ješ, ko prideš na suho. Moja kopel tak zamaščeni oklep hitro odtaja, tako da tudi nos ni več užaljen m se Ti ne pritoži. Tako je prav hitro rešeno vprašanje telesnega duha ali po amerikan-sko B. O.” Tako je Ivo govoril.
Kar ogrel se je mož ob razlagi zanimivega vprašanja, ki ga sicer rešujejo z raznimi kremami, mažami in ne vem še s čim.
“Sedaj seveda je stvar druga, mraz pritisne na živce, in če je kakšno razpoloženje za prehlad, se mu ta ne more zoperstaviti. Če so pa živci že nekoliko načeti — čigavi pa niso, vprašam Te — se pokaže revmatizem, s katerim smo menda že na svet prišli, kot Čeh z gosli, če pa stalno trpiš to vlago in si deležen takih sprememb, kot tukaj ob Velikih jezerih, ko je danes 85 stop. F, jutri se pa zbudiš od mraza v postelji in Ti povedo, da malo manjka do slane, pa se nisi prehladil ali nimaš revmatizma, potem si pa izjema, ki bi ji morali postaviti spomenik. Tako je, prijatelj, in je prav gotovo, da se niti stari Kolumb ni čbdil, ko je videl, kako se kopljejo Indijanci in preganjajo svoj revmatizem. Ali Ti morda veš, kako so ga imenovali? Ne, jaz tudi ne, samo to vem, da so rabili že Indijanci Hot Springs kot svojo zdravilno kopel, ne pa moje, na to imam jaz patent.”
“Kako je s kupci, ali se kaj oglasijo in povedo, če so zadovoljni?”
“Veš, da naš človek ne piše rad, in predno vzame pero v svojo desno roko da piše, kakor so se včasih glasili začetki pisem, mora biti že precej v njem na-gromadenega, da to pove drugim. Dobil sem mnogo pisem, od žena in mož, ko ona piše za njega ali on za njo. Ugajalo mi je ono pismo prav zelo, ko mož piše, da njegova žena ni mogla dobiti boljše stvari, kot je ta kopel, in da je ne more prehvaliti, in da me zato še posebej pozdravlja. Zopet drugi svetujejo prijateljem, ki so se nato oglasili in povedali, da so jih dobri uspehi k meni pripeljali, pa so tudi kupili. Vidiš, tako je, in človek čuti nekako zadoščenje, da je napravil nekaj dobrega v korist drugih. Da bi mogel udariti na veliki boben, da me sliši cela Amerika in vidi mojo res dobro stvar na televižniku, pa nc na Mauser j evem, oj, koliko bi oilo dela. Tako pa sem se moral ogledati za ljudmi, da prevzamejo moje podjetje in izkoriščanje mojih patentnih pravic postavijo na veliko podlago Smo še v pogajanjih in kakor vidim, bodo moji nasledniki še vse druge stvari privzeli v prodajo, menda celo stole, seveda s trgovskega stališča je to prav, jaz sem pa gledal, da dam čim ce-(Dalje na 6. strani)
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Številka 18
Leto UL
GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE
DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
!S
i=
Spominu dr. Marka Natlačena
Dne 13. oktobra 1942 je v duhovnika preoblečen komunistični morilec poiskal pokojnega dr. Marka Natlačena v njegovem zasebnem« stanovanju in ga tam ustrelil med tem, ko je pokojnik nič hudega sluteč čital pismo.
Morilec — komunist je s tem dal povod fašistu okupatorju, da je isti dan s streli pobil par desetin Slovencev.
Rdeči, rjavi in črni fašizmi so pred desetimi leti v banditskem« tovarištvu opravljali isti zločinski posel. Vsi trije so imeli isti neposredni in prvi cilj: Obglaviti, razbiti, uničiti slovensko narodno demokratično skupnost. Delali so vsak s svojimi sredstvi in načini, a učinek je bil vedno isti: smrt nosilcem in branilcem narodove moči in vpliva, ljudskih izročil in svetinj svobodnega življenja. Dali je to bilo pod vislicami na dvorišču celjske sodnije ali pred puškami v mariborski kaznilnici, ali v begunski grapi ali v suhorskem župnišču in po dolenjskih gričih in notranjskih vaseh ali po ljubljanskih ulicah, pred Ljudskim domom ali v Natlačenovi hiši ali po ječah in taboriščih, kakršno je bilo taborišče smrti na Rabu, bistvene razlike ni bilo. Trije organizirani sistemi nasilnosti so ubijali slovensko svobodno
narodno življenje.	.
Da bi tako dobo preživele osebnosti, kot je bil pokojni Dr. Marko, je prav tako malo verjetno in težko mogoče, kot se le redko primeri, da iz boja na nož pridejo živi prvi, naj-odločnejši, najpožrtvovalnejši in najmočnejši borci. Kar nekako red stvari je, da taki oneme in padejo, navadno v višku boja, potem ko so se zagoreli kot baklja kažipota, žaromet zgleda. Kot da bi padel cerkveni stolp med grobove svojih župljanov. Tako je padel dr. Marko Natlačen.
Sin solnčne Vipave je zrastel v moža, ki so mu bile čudovito točno izpolnjevanje dolžnosti, neprekosljiva pridnost, ljubezen do svojega naroda in življenje po božji zapovedi najbolj vidne odlike.
V dveh desetletjih pred drugo svetovno vojno ga je svobodno ljudstvo potisnilo v vrhove svoje skupnosti. Zaporedoma je opravljal dolžnosti predsednika Orlovske zveze, predsednika oblastne skupščine, podpredsednika Slovenske liudske stranke in bana slovenske banovine.
Po napadu in vdoru fašistov in nacistov v Slovenijo je dobro vedel, da mu grozi smrtna nevarnost, pa je vendar nepremakljivo in nespremenljivo odločil, da ostane, med svojim narodom in z njim deli usodo težkih dni.
Da ga bo kdaj umoril Slovenec, če tudi komunist, na to ni računal, tega ni pričakoval. Po njegovih pojmih iz slovenske krvi in plemenitega okolja, ki je vladalo v vsem našem življenju ne bi mogla zrasti propalica, ki bi bila zmožna političnega umora.
Bil je pač pokojni dr. Marko pred vsem in nad vse dober, plemenit človek. Takega so ga poznali, recimo, kar vsi Slovenci. Izrečni neposredni njegovi osebni prijatelji pa so bili župani, kmetski in delavski zastopniki, zadrugarji, člani oblastne in banovinske zbornice, ki je z njimi gradil gospodarski in kulturni napredek Slovenije. Vsi, ki so z njim delali, in to so bili ljudje iz vseh naših okrajev, domala iz vseh občin in župnij, so imeli občutek, da imajo opravka s človekom, ki je očetovsko dober, zanesljiv, kot pravi slovenski gospodar, mož, ki bo več storil, kot so mogli upati in zlasti več, kot je povedal. ’ Dr. Marko Natlačen je tako postal osrednja osebnost našega domačega javnega življenja.
Rdeči fašisti so to najbolje vedeli. Vedeli so tudi, da so demokratične politične organizacije v toliki večini med narodom, da oni skupno z vsemi tistimi, ki so jih sterorizirali med vojno in revolucijo in z vsemi zapeljanci, ki so verjeli v njihovo osvobodilno gibanje, ne morejo nikdar priti v Sloveniji do oblasti, dokler bi držala hrbtenica slovenske demokratične organizacije. Viden vrh v tej hrbtenici pa je bil Dr. Marko Natlačen. Da bi dosegli svoj revolucijonarni cilj in uvedli svojo diktaturo, so morali zlomiti to hrbtenico. Bile pa so slovenske demokratične organizacije, zlasti Slovenska ljudska stranka tako ukoreninjene v narodu, tako razpredene, tako številne, da tudi same hrbtenice ni bilo mogoče odstraniti, “likvidirati,” na kak drug način, morali so ubijati. Zato so pobili na deset tisoče vidnih slovenskih ljudi, več kot oba okupatorja skupno, zato je z njimi moral v grob dr. Marko Natlačen.
Ker je bilo ime, življenje in delovanje dr. Marka Natlačena pred našim narodom odprta knjiga in v njej popis življenja čistega in neomadeževanega javnega delavca, so grozen zločin skušali prekriti z debelo plastjo črnih laži in obrekovanj. Smrt Markova je tako pretresla vse naše ljudi, da se morilci niso upali povedati gole resnice, da so ga ubili zato, ker je bil nasprotnik revolucije in komunizma. Niso mu mogli očitati, da bi bil kdajkoli, v zasebnem ali javnem delu storil krivico ali škodo, kri ni mogla izbrisati zlatih dobrih del iz njegove knjige življenja. Zato so organizirali vso svojo mrežo propagande v tiskani in govorjeni besedi, da bi na ime dr. Marka Natlačena pribili pridevek “kolaboracijonist’.’
Čim bolj padajo tisti strašni dnevi komunističnih požigov, ubojev in umorov v oddaljeno zgodovino, tem lepši in tem čistejši sijaj ima tudi ta pridevek, ki so ga komunistični rablji pribijali na njegov križ. Na vagone papirja so komunisti že potiskali, da bi vsem protikomunističnem Slovencem utisnili očitek, da so sodelovali z okupacijskimi oblastmi v škodo slovenskim narodnim, jugoslovanskim državnim koristim ali celo v škodo vojnih naporov zapadnih demokratičnih zaveznikov, čuda mnogo gradiva so nagrebli,
Poganjki komunističnega izobraženstva
Ko so komunisti 1. 1945 pobili svoje nasprotnike, so takoj začeli ustanavljati komunistični družabni red, ki naj bi slonel na treh stebrih: na delavstvu, na kmetih in na “delovni inteligenci.” Ti naj bi pomenili edino difisrencijacijo v ljudskih množicah, ki so vanje hoteli pretopiti prejšnjo narodno razčlenjenost.
Mislili in računali so s tem, da jim bo prevzgoja inteligence dala še najmanj posla in skrbi. V začetku je vse tudi tako kazalo, da bodo imeli prav.. Da pridobijo inteligenco na svojo stran, so se poslužili običajnih sredstev in gesel.
Najpreje so socijalizirali še tiste ostanke inteligentnega u-dejstvovanja, kar ga ni bilo podržavljenega že preje. Inteli-ca je bila s tem kar zadovoljna, ker ji je bila na ta način odvzeta skrb za vsakdanji kruh. Da je pri tem izgubila še tisto malo svobode, kar jo je imela preje, tega ji ni bilo mar, ker se za svobodo ni veliko zmenila in je tudi ni znala ceniti; v inteligentnih glavah so predvsem rojili socijalni načrti, vsak je hotel po svoje zveličati svet in se še zmenil ni za to, da bi pri svojih načrtih vpošteval svobodo, vsak je mislil, da je svoboda Božji dar kot zrak ali svetloba, ki ga nihče vzeti ne more, četudi bi ga hotel.
Takoj za tem so pa komunisti začeli širiti izobraževanje na vseh koncih in krajih. Nove šole so rastle kot gobe po dežju. obstoječe so se pa razbohotile v vseh smereh, vse skupaj pa je velikodušno plačevala država. To izobraževanje na široko pa ni poznalo nobene temeljitosti: manjkalo je v tak namen zadostnega učiteljskega kadra in o-stalih učnih pripomočkov, manjkalo je discipline pri mladini, zato pa se je vse izobraževanje vršilo z velikansko hitrico.
Že po nekaj letih eksperimentiranja so komunisti uvideli, da po tej poti ne bodo prišli nikamor. Začeli so obsojati to, kar so preje poveličevali, omejili so šole, poostrili pogoje za šolanje, zmanjšali so svoj delež na stroških za izobraževanj^. Vse to so pa začeli prepozno, nesreča zanje je bila že tu. Šole so na-
trosile že toliko povprečne inteligence, da je komunisti niso več mogli zaposliti pri prejšnjem distributivnem gospodarskem sistemu; pri svobodnem trgu pa sploh ne vedo, kam z njo. Tako izgleda stvar na zunaj. V resnici pa komunistom inteligence manjka, namreč take, ki kaj zna. Njihove reforme v gospodarstvu in v javni upravi s° potrebo po taki inteligenci le šč povečale; komunisti jo iščejo, kjer le morejo in jo hočejo z vsemi silami spraviti v javne službe.
Tu pa so doživeli novo presenečenji. Inteligenca, ki kaj zna, noče iti služit tja, kamor bi jo hoteli komunisti poslati; posebno sie brani službe na deželi. Misli, da je rojena za kaj boljšega, da je zanjo primerno edino le delo po mestih. Ne zmeni se za komunistično trditev, da je dolžna iti med narod, ker se je šolala na narodove stroške; izmika se spretno in u-spešno vsakemu pritisku, ki ga nanjo izvaja komunistična u-prava.
Tako morajo komunisti gledati, da večino med mestnimi po-hajači in postopači tvori inteligenca, pa naj bo taka, ki zna delati, pa noče delati tam, kjer bi jo komunisti radi imeli, ali pa taka, ki ni sposobna za nobeno dušešvno delo, akoravno misli, da je. Ta mlada inteligenca •in poluinteligenca polni mestne ulice, kavanne, šetališča, zabavne
lokale, pa nihče ne ve, od česa živi. Komunistom pa je noč in dan pned očmi kot živ in neprestan dokaz njihove polomije v prosvetni politiki.
Ta brezposelna inteligenca pa pomeni za komuniste tudi strah in skrb. Ker ni dosegla, kar je želela, se vdaja upravičeni in namišljeni nezadovoljnosti, ki jo goni na ekstremna pota. Danes so ta pota odprta v Jugoslaviji samo na levo: v ko-minformo in anarhizem. In tja prijadra po krajši ali daljši poti, po ovinkih ali kar naravnost, precej te nezaposlene mlade inteligence.
Komunisti se tega zavedajo, niso pa še našli načina, kako bi to brezposelno inteligenco zadržali na “pravi” poti. Dos,edaj niso dosti zalegle ne sila ne le-
na vse mogoče in nemogoče načine ga prirejali in pretvarjali ali proti dr. Marku Natlačenu ne vedo povedati nič, nobene konkretne obtožbe. Res, če so kolaborirale matere, na tisoče in tisoče mater, ki so vile roke pred nacističnimi in fašističnimi rablji, da bi rešile življenja svojih sinov, je ko-laboriral tudi dr. Natlačen.
Ko se je zgrinjala zgodovinska nesreča nad domovino, je postal reševalec. Mogoče je, govoriti o primernosti in učinkovitosti sredstev, ki jih reševalec v viharju izbira, ko zija groza pogube z leve in desne in se lomi vse naokoli. Nad vsak dvom pa je pri dr. Marku Natlačenu gotovo, da vse njegovo “sodelovanje” z okupacijskimi oblastmi ni bilo nič drugega kot reševanje. Tudi je prav gotovo, da je ogromno hudega dejansko preprečil.
Takrat, ko so nacisti in fašisti objestno oznanjali načrte kako bodo zbrisali slovensko ime z obličja zemlje, tisti zadnji dve leti pred svojo smrtjo je plemeniti pokojnik bil kot pravi oče slovenske družine. Tvegal je poniževanje, ki so si ga dovoljevali ostudno oholi nacistični in fašistični okupacijski oficirji in uradniki, tvegal je veljavo svojega političnega imena, samo, da bi rešil ono prvo in osnovno, za kar je tedaj šlo, da bi reševal slovenska življenja. Krotil je zver okupacije s praznimi rokami. S praznimi rokami pa z živo vero, da bo pomagal k rešitvi, če bo do konca izpolnil dolžnost, ki se mu je izvila iz bolečine sočutja z ubogimi slovenskimi preganjanci in mučenci.
Izpolnil jo je do zadnjega diha, ko je sredi meseca ro-ženvenske Kraljice Slovencev padel med grobove žrtve za slovensko odrešenje in vstajenje. Na vernih duš dan in vsak dan se spomnimo njega in vseh, ki so nas tako ljubili.
Dr. Miha Krek.
pa beseda. In tudi ne bodo. Zgrešen je duh njihove vzgoje, zgrešena je tehnika njihovega pouka. Mladina se je v njihovem učnem sistemu naučila ravno toliko materijalizma in egoizma, da gleda le na osebno lagodnost, požrtvovalnost in nesebičnost sta ji pa tuji. Šla bo za tistim, ki ji bo obetal najmanj žrtve in največ koristi.
Zanimivo je, da sta doživela naša predvojna vzgoja in pouk enako usodo. Tudi takrat smo hiteli z podržavljenjem vsega ih vsakega duševnega dela. Vsako proračunsko leto je pomenilo novo etapo na tej poti. V svoji naivnosti smo se še celo veselili nad uspehi te vrste državnega monopola. To naivno veselje pa smo zavili v povoje patriotizma in kulturnega napredka. Posledica takega razvoja pa je bila ta, da je inteligenca drvela trumoma v skrajnosti z desne in leve strani.
Enak razvoj duhovne izobrazbe in enake posledice pa dopuščajo domnevo, da je bil koren zla eden in isti v obeh slučajih: premalo smo vpoštevali, cenili in gojili privatno inicijativo v vzgoji in poučevanju mladine; še celo nasprotovali smo ji, tako smo bili zaverovani v državni mofoopol mladinske vzgoje, Spregledali smo, da med takim monopolom in pa monopolom n. pr. tobaka ni v tehničnem pogledu (nobene razlike: v obeh monopolih daje ton zakon, mi-
nistrska odločba, strokovni predpis; v obeh slučajih se vrši delo po “planu”; v obeh slučajih je materijelna podlaga vsemu delu državna plača in državna pokojnina. V obeh slučajih ni nikjer mesta za osebno inicijativo. Kjer pa manjka o-sebne inicijative, tam zmanjka tudi smisla za svobodo, tam je vse “uradno.”
Zato smo v odločilnih trenutkih imeli tako malo inteligence, ki bi se zavedala svobode in jo branila, zato je toliko inteligence drvelo v diktaturo.
Rešitev našega izobraženstva leži le v svobodni tekmi duševnega dela in duševnega pouka. Ako se hoče država vtikati v ta posel, naj pa tekmuje z zasebno podjetnostjo; da ni dozorela za kake vrste monopol, smo čutili pred vojsko in jasno vidimo sedaj. Ne predvojni, ne povojni monopol v “produkciji” inteligence hista znala vcepiti mladini ljubezni do svobocb; i-dentificirala sta jo s pojmom narodne in državne neodvisnosti. To nas je pokopalo.
Jasno je, da se privatna ini-cijativa ne more ponašati na hitro roko s tako blestečimi zunanjimi uspehi kot državni monopol. Manjka ji zato denarja, ki ga država lahko da v take namene. Kar pa privatna inicija-tiva ustvari, to drži in tega ne pridobi zase nobena diktatura, četudi je še tako malo.
J. A.
Slučaj Ivana Pirecnika
A.	Malo zgodovine
Na novega leta dan 1941 Ste je rodil Ivanu in Pavli Pirečnik v Šoštanju sin Ivan. Otrokov oče je bil čevljar. Poleg novorojenca sta imela zakonca še eno hčer, 11 let staro Marijo.
Štiri mesece kasneje so Nemci napadli Jugoslavijo. V enem tednu je zdivjala vojna vihra preko mirnih mest in vasi. Stara Jugoslavija je razpadla. Os-vajači so si razdelili plen. Nad Šoštanjem je za vihrala zastava s kljukastim križem . . . Začela se je nova doba, doba preganjanja, trpljenja; doba, ko je kri tekla v potokih in so bili zapori redno prebivališče poštenih ljudi. Pravo je zamenjalo nasilje; Pravica si ni samo zakrila oči, ampak je prepustila svoje mesto Krivici.
Ni nam znano, kako in kam se je v tem času usmeril čevljar Pirečnik. Partizanski časopisi so o njegovih delih previdno tihi. LIPOV dopisnik trdi, da je čevljar podnevi delal, ponoči pa se je šel partizana. Znano nam je trenutno samo zgodovinsko dejstvo, da so čevljarja Pierčnika Nemci aretirali in okoli Božiča 1942 ustrelili. Zaprli so tudi čevljarjevo ženo Pavlo in jo poslali v koncentracijsko taborišče Ausschwitz. Kaj se je zgodilo z otroci, ni vedela. Preživela je v taborišču troje težkih let . . . čakala svobodo in snidenje z otroci.
Ko se je leta 1945 vrnila, je bil dom prazen . . . Šele novembra 1945 se je vrnila z Dunaja hči Marija ... o Ivanu ni bilo sledu.
Pavla Pirečnik je začela iskati sina Ivana. Verjetno bi to storila vsaka mati. Zato ni treba, da stanujejo matere vprav na zapadu ali celo v Ameriki.
Materina ljubezen je povsod ista, nenadkriljiva, nenadomestljiva.
Zgleda, da jugoslovanske komunistične oblasti niso kazale posebnega zanimanja za tegobe Pavle Pirečnikove in ji pomagale pri iskanju njenega sina. Takrat so bili gospodje komunisti zaposleni z bolj važnimi posli.
Treba je bilo najprej pobiti tiste, ki jih matere niso želele nazaj, pa so prišli proti svoji in svojih mater volji. Treba je bilo najprej likvidirati nasprotnike, razlastiti premoženja . • • skratka razviti rdečo zastavo nad zemljo, ki se je komaj otresla trikolore in kljukastega križa. Komunistična zastava ni zastonj rdeča! Simbol je vsega tega, kar se skriva za “progresivno masko komunističnega človeka.” Kri je zopet tekla . . . In ko so padale glave, niso imeli komunisti časa, da bi pomagali materi, ko je iskala svojega sina.
B.	Tragikomedija
S pomočjo mednarodnih dobrodelnih ustanov je Pirečniko-va Pavla našla svojega sina Iva-
Ko so mater odpeljali v Aus-schitz, so sina Ivana poslali na Češko v neko ustanovo za sirote, ki je spadala pod vrhovno vodstvo proslule SS. Tam je neka sudetska Nemka, katere mož je bil v SS, Jožefa Sirsch izbrala Ivana, mu dala ime Dieter ter ga iz možem posvojila. Iz Slovenskega dečka Ivana Pirecnika je postal čistokrvni Nemec Dieter Sirsch. Leta 1945 je s svojo adoptivno materjo bežal iz Češkega tudi Dieter ali Ivan ter se naselil nekje blizu Kas-sela. Tu je oba našel tudi adop-
tivni oče Gustav, ko se je leta 1948 vrnil iz ruskega ujetništva. V oni ustanovi za otroke so Sir-schevi povedali, da je Ivan sin nemških staršev, ki so jih jugoslovanski partizani pobili. Nič čudnega torej, če je Sirscheva, ki ni imela svojih otrok, vzljubila Ivana . . . siroto brez staršev ... in mu tudi prikrila, da ni njegova prava mati.
Po sedmih dolgih letih poizvedovanj in brezuspešnih poizkusov pa se je ljubezen prave matere le prikopala do svojega sina. Kdo bi ji.zameril? Kri je kri! Kdo je kdaj videl v njeno srce? Mislite, da ga je odkrila pred sodniki v Frankfurtu, žur-nalisti iz Ljubljane, dopisnikom revije Life? Dvomim.
Ameriško sodišče v Frankfurtu je njeno zahtevo, da ji vrnejo otroka zavrnilo v dveh instancah. O slučaju je začelo pisati časopisje, najprej nemško, nato časopisje drugih jezikov. Zganili so se tudi Jugoslovani.
Dokler je bil spor okoli Ivana omejen samo na mater Pavlo in družino Sirsch, komunistov ni zanimal. Ko smo tolikim materam pobili sinove in hčere, naj bi se zanimali za skrbi, prečute noči in neizpolnjene želje ene same matere?
Ko pa je sodišče izreklo, da sina ne da materi, ki živi v komunistični državi, kjer “zatira oblast vse ono, kar nam je sveto,” so se zganili tudi komunisti. Njihovo časopisje je začelo pisati članke o naravnih pravicah matere do svojih otrok, o nezakonitosti sodbe, ki sankcionira zločin, ko so Nemci ubili otroku očeta, poslali mater v taborišče, ugrabili otroka in ga dali v posvojitev članu zločinske SS Antifašistične žene so priredile protestna zborovanja; vlada je poslala Pirečnikovo v Frankfurt na razpravo o obnovi in ji dala za spremstvo advokata, ki je zdaj vseučiliški profesor. Vsa propaganda, ,ves ta halo samo zato, da se prikaže a-meriške sodnike kot nečloveške, ameriška sodišča kot sedeže nezakonitosti in zaščitnike SS, jugoslovansko “ljudsko oblast” pa kot utelešeno služabnico zakonitosti, pravice in dobrote.
Pa se vendar ni nihče našel, da bi Jugoslovane vprašal, kaj pa je z grškimi otroci? Koliko jih še zadržujejo v Jugoslaviji? Ali so one, ki so jih vrnili, vrnili zaradi čuta zakonitosti in pravice, ali ne morda zaradi svetovnega javnega mnenja in ameriških dolarjev?
C.	Epilog
Ivan Pirečnik je zdaj spet Slovenec. Dieter Sirsch je končal svojo pot v aktih ameriškega sodiššča v Frankfurtu.
Domovina mu je priredila sijajen sppejem. Sprejemi na Jesenicah, Lescah, v Kranju in Škofji Loki niso bili nič v primeri s sprejemom v Ljubljani. Naval je bil tolik, da je postavil ves sprejem na gjlavo. Odposlanci raznih društev niso prišli do besede. Naučeni govori so odpadli. Sicer pa bi jih Ivan tako ne razumeil. Od Jesenic do Ljubljane so ga naučili “hvala, tovariši, Zdravo, tovariši!” Nanosili so mu poklonov: koles, radijskih aparatov, knjig itd. da je Ivan danes brez dvoma najbogatejši otrok v Sloveniji.
Vse drugo pa bo stvar matere. Ali ga bo naučila s prvimi besedami materinega jezika ločiti dobro od hudega in zrno od plev? Ali se ji bo posrečilo pri-(Dalj« n« «. itranl)
Titoizem in zunanja politika Združ. držav
(Konec.)
ZDRUŽENE DRŽAVE PRI-
ZNAJO NOVO VLADO
22. decembra 1945 so Združene države naročile svojemu ambasadorju v Beogradu naj prizna novo vlado. Navodila, ki jih je dobil ambasador, povedo vse:
“Vlada Združenih Držav skrbno izpolnjuje obveznosti, ki jih je prevzela v Yalti. Dosledno temu je javno povedala svoje stališče, da ima ljudstvo Jugoslavije pravico, da pričakuje učinkovito uresničitev jamstev osebne varnosti, življenja brez strahu, svobode vesti, svobode govora, svobode tiska, svobode združevanja in zborovanja, kakor jih vsebuje sporazum med maršalom Titom in dr. Subaši-čem, ki je bil sprejet in podprt v Yaltski Izjavi. Prav tako mora to ljudstvo dobiti priložnost, da izjavi svojo voljo v svobodnih, popolnoma neoviranih volitvah. Ko gledamo razmere, kakršne so sedaj v Jugoslaviji, ne moremo reči niti, da so se izpolnila jamstva svoboščin, niti da so volitve, ki so bile izvedene 11. novembra nudile priložnost za svobodno izbiro ljudskih zastopnikov. V teh razmerah vlada Združenih držav želi, da vsak razume in vpošteva, da se vpostavitev diplomatskih odnosov s sedanjim režimom v Jugoslaviji ne sme razlagati kot da vključuje odobravanje politike tega režima, ali odobravanje načina, po katerem je prišel na oblast, ali odobravanje dejstva, da režim ni izpolnil jamstev za osebno svobodo, ki je bila ljudstvu obljubljena. Glejte, da bo popolnoma jasno tako oblastem, kakor tudi ljudstvu Jugoslavije, da mi gojimo najlepša prijateljska ‘čustva do narodov te države in da pričakujemo, da bo razvoj dogodkov o-mogočil tako v političnem kot v gospodarskem oziru, zveze med narodi Jugoslavije in Združenih Držav, zveze, ki si jih mi z naše strani najnujnejše želimo.”
VPRAŠANJE OBNOVE PO VOJNI
Jugoslavija je veliko trpela med vojno. Vsaj polovico njene kmetijske, prometne in industrijske opreme je bilo uničene. Obnova' je bila leta 1945 prva točka na dnevnem redu. Izvršili so jo s pomočjo 424 milijonskega dolarskega UNRRI-nega programa in s pomočjo, ki jo je dajal Mednarodni Rdeči Križ in podobne ustanove. V letu 1946 so te pomožne organizacije poslale v Jugoslavijo zastonj več blaga kot ga je Jugoslavija normalno uvažala v dveh predvojnih letih.
Graditev komunistične države
Nova vlada pa je vsekakor smatrala, da je bila obnova samo del, samo en ozir njene glavne naloge, kako zgraditi novo nacijo, ki naj bi bila politično, duhovno in socijalno komuni-
istična. Politični cilj, namreč popolno oblast komunistične stranke nad vso nacijo, so dosegli. Treba je bilo le to obdržati. Druga dva namena pa sta bila združena z velikimi težavami,
kajti štiri petine vsega prebivalstva so bili mali kmetje, ki' so bili lastniki svoje zemlje. Večinoma so bili zelo revni in ubogi, toda po izročilu vsit neodvisni, samostojni in verni.
Tito in njegovi možje so se lotili svoje naloge tako, da so uporabili pristno komunistične formule, kot so se bile razvile v pravzoru vseh komunističnih držav, v Sovjetski Zvezi. Na duhovnem polju je to pomenilo
načrtno, premišljeno gonjo proti vsaki veri. Na socijalnem polju pa je bilo treba vstvariti proletariat. Temu namenu naj bi
sluzila povečana industrializacija, povečanje števila delavcev, ki so odvisni od plač v industriji ter industrializacija kmetijstva samega, ki naj bi jp izvedli potom kolektivizacije. Gospodarska resnica pa je bila, da je Jugoslavija res rabila več industrije in boljše, učinkovitejše kmetijstvo. Kmalu pa je bilo jasno, videlo se je po metodah, ki so jih uporabljali, da nova vlada, čisto v komunističnem stilu podreja to osnovno resnico socijalnemu namenu, ki si ga je sama želela.
V komunističnem svetu
Vse to bi se bilo moralo izvršiti v komunističnem svetu. Po Titu naj v tem svetu zvesti narodi sodelujejo kot enakopravni tovariši, ne da bi se valjali okoli ene same, nezmotljive centralna oblasti. V soglasju s tem je bilo mednarodno življenje Jugoslavije tesno povezano z življenjem drugih vzhodno-evrop-skih držav, ki so naglo padale pod komunistično oblast. Pod-
in Romunijo. Praktično je ta politika pomenila, da jis Jugoslavija morala spremeniti naravno smer svoje trgovine od zapadne k vzhodni Evropi. Leta 1938 je Jugoslavija imela dve tretjini svoje trgovine z zapad-no Evropo, v letu 1947, pa jio bila slika skoro obratna — več kot polovico njene zunanja trgov! ne je Jugoslavija imela s Sovjetsko Zvezo in državami, ki jim ta gospoduje.
Med tem, ko se je vse to dogajalo, so se odnosi Jugoslavije do nekomunističnega sveta hitro slabšali in propadali. Jugoslavija je dajala zavetje in pomoč komunističnim gerilcem, ki so se borili v Grčiji. Odnosi do Združenih Držav so postajali vse slabši. Neoborožena ameriška letala so bila sestreljena in ameriška življenja so bila izgubljena. Kljub temu, da je jugoslovanska vlada dala zagotovila, da se taki slučaji ne bodo ponavljali, da je plačala odškodnine družinam tistih, ki so padli, je
pisane so bile pogodbe z Zvezo j povzročila v tej dobi dobesedno Sovjetskih Socijalističnih Re-1 celo vrsto drugih ribarij in publik, s Poljsko, Čehoslovaško, ! vzrokov nesoglasje. Spopadi Albanijo, Bolgarijo, Madžarsko med ameriškimi in jugoslovan-
Več čuječnosti in odgovornosti in manj tatvin
Kriminal v gospodarstvu se kaže v raznih vidih.
Glejte tu nekoliko drastičnih primerov odkritih tatvin: v dobi 1948-1951 1. je v tovarni “Ju-gostroj” komercialni direktor skupaj s skladiščnikom oškodoval blagovni fond za 3,200,000 din. Nabavljala sta ta material po nižjih cenah, prodajala ga pa zasebnikom po višjih cenah in jemala razliko zase. — V tovarni “Jastrebac” v Nišu so šoferji ukradli stružnico in en motor. Treba je pripomniti, da je sama stružnica 1,000 kg težka, motor pa okoli 200 kg. Vsekakor so bile za to tatvino potrebne, priprave, ki jih enako kot same tatvine ni lahko prikriti, pa vendar ni bilo opaženo niti eno niti drugo.
V tovarni usnja in obutve :Filip Kljajič” je bilo za na cela tri leta pokradenega blaga za
2,700,000	din, lansko leto pa je skladiščnik ukradel 1,000 kg podplatov. — Blagajničarka bel-grajske klavnice je v septembru lanskega leta tekom 19 dni poneverila 218,000 din. — Dva uslužbenca pivovarne v Apati-nu sta v preteklem letu oškodoval podjetje za 208,000 din. — V konopljarni “Vardar” v Malem Idošu je bilo lansko leto pokradeno okoli 4,000 kg predelane konoplje, ki so jo tatovi prodajali privatnikom.
Poleg odkritih tatvin se pojavljajo tudi prikrite — v obliki raznih primanjkljajev in podobno. Tako ima n. pr. gostilniško podjetje “Dinara” v prvih dveh mes.ecih tega leta 2,060,000 din primanjkljaja, “Union” 700,-000 in ‘“Astoria” 562,000 din.
Kmetijske zadruge v Ljudski republiki Srbiji so imele lansko leto preko 100,000,000 din škode. Po nepopolnih podatkih znašajo odškodovanja v prvem tromesečju letošnjega leta 20,-
SLUČAJ IVANA PIREČNIKA
(Nadaljevanje z 3. strani) kazati otroku, da je bil način življenja, ki ga je živel doslej dober, čeprav je bil v tujini, pod srbstvom onih, ki so mu u-bili očeta, in da bo življenje v domovini mnogokrat težko, trpko in celo nevarno, ako bo hotel živeti prav.
Materina ljubezen je silna stvar. Včasih prestavlja gore. Ko ni odnehala v iskanju, naj ne odneha v vzgoji. To želimo Ivanu mi.
000,000 din. Glejte tu nekaj primerov, ki se nanašajo na poslovanje in itatvine, izvršene pri kmetijskih zadrugah: v eni tatvini z vlomom je bilo v selu Kačarevo odnešenega blaga v vrednosti 1,000,000 din; v selu Sekule 200,000 din; v Odžacih
500.000	din. Blagajnik in nakupovalec zadruge “Kobašnica,” okraj negotinski, sta za potrebe svoje zadruge kupila od podjetja “Tekstil” 100 metrov pliša po 3,200 din in plačala račun
320.000	din. Pa sta tudi ona smatrala, da jima v tem poslu pripada pošten zaslužek in sta izstavila svoji zadrugi račun za
420.000	din. Na ta način sta zadrugo oškodovala za 100,000 din, denar pa si med seboj razdelila. — Predsedništvo Glavne zadružne zveze FLRJ je na podlagi poročila Narodne banke o pregledu poslovanja kmetijskih zadrug ugotovilo, da je poleg poslovnih izgub, ki so velike, bilo pri 3,096 zadrugah splošnega tipa “primanjkljajev” za 308,
552.000	din. Od 141 pregledanih podjetij okrajnih zvez jih je 12 končalo poslovno leto z izgubo, 57 podjetij je imelo primanjkljaje (tatvine) v znesku 5,311,-000 din.”
o O o
Tako je napisano v “Ekonomski Politiki,” tedenskem gospodarskem listu od 26. junija 1952 na str. 252 in 253. List izdaja in tiska časopisno podjetje “Borba” v Belgradu. List k tem podatkom dodaj svoj komunistični zos, da je javnost k takim tatvinam preveč ravnodušna, da sodišča šele v zadnjem času vporabljajo ostrejše kazni, da bi morala tudi javna kritika v dnevnem časopisju kazati na take škodljivce skupnosti. Na koncu dostavlja, da je dandanes to tudi oblika sovražne borbe proti izgraditvi socializma.
Papir je potrpežljiv in marsikaj prenese, prenese tudi to, da kažejo na tatiče. Veliki roparji od Kidriča preko Rankoviča in Kardelja pa da samega šefa Tita imajo vse svobodno. Koliko ima Tito svojih gradov! Sedaj je na Blpdu, sedaj na Brionih, sedaj na Brdu, sedaj zopet v Belgradu. Kaj državo stanejo njegove gostije. In ženitve tudi niso po cteni. In kaj je vendar bil od vsega početka nauk komunizma:
“Razpnimo čez ves svet veša-la. Naš bog so rop, požig, u-mor.”
skimi vojaškimi edinicami so se kar vrstili ob tržaški meji. Naturalizirani ameriški državljani jugoslovanskega popekla, ki so šli obiskat svoje družine in stare prijatelje v domovino svojega rojstva, je jugoslovanska vlada zadržala. Urad informacijske službe Združenih Držav v Beogradu je dobil odredbo, da mora prenehati. Naše predstav-ke glede kršenja državljanskih in verskih svoboščin v Jugoslaviji so prezrli ali pa jih zavrnili.
Prelom z Moskvo
V juliju 1947 so zapadne sile povabile Jugoslavijo, da naj se posluži vdeležbe pri Marshallovem načrtu. Delovanje UNRRA je tedaj bilo končano in gospodarske razmere v Jugoslaviji se niso bile zboljšale. Čeprav bi bil Tito rad dobil več pomoči od Združenih Držav, je vendar odklonil udeležbo. 25. julija 1947 je njegova vlada podpisala gospodarsko pogodbo z Zvezo Sovjetskih Socijalističnih Republik, ki je predvidevala dobavo važne industrijske opreme, ki jo je Tito nujno potreboval. Jugoslavija je tudi podpisala pogodbe za take dobave iz drugih vzhodno-evropskih držav, zlasti iz Madžarske in Čehoslovaške.
Spomladi leta 1948 ni bilo več vse v redu med Titom in drugimi kominformskimi državami. 28. junija je prepir postal javen. Kominform je pozval “zdrave elemente” v komunistični stranki Jugoslavije naj zrušijo njihove voditelje in se vrnejo v kremeljsko stajo. Tito je udaril nazaj in brž izključil iz svoje organizacije par članov, ki bi mu bili mogli biti nevarni.
Koncem leta 1948 je bilo jasno, da industrijska oprema, ki jo je bilo tako silno treba, ne bo nikoli prišla iz kominform-skih držav. Prav tako je bilo jasno, da je bila ta politična smer Kominforma proti Jugoslaviji, preračunana gospodarska borba proti Titovem nacionalizmu.
Petletni načrt komunistične stranke Jugoslavije je bil smrtno zadet. Še bolj važno pa je bilo to, da je bila ogrožena Titova oblast in z njo tudi neodvisnost in sam obstoj te države. Toda zgodilo se je, da so propagandni napadi Kominforma, demonstracije z oboroženo silo ob jugoslovanskih mejah, neštevil-ni obmejni spopadi med jugoslovanskimi in satelitskimi vojnimi edinicami, vsi le pomagali, da je Titov oseben vpliv postal močnejši in trdnejši kot kdajkoli poprej. Zopet se je iz-kazalq, kot poprej med vojno, da je neodvisnost države tista pne-vladajoča točka, glede katere je ogromna večina jugoslovanskega ljudstva enih misli.
Tito, ki je star, izkušen komunist, zelo dobro ve, kako mora prikrojiti svojo politiko, da se more obdržati na oblasti. Zaveda se, da je podpora ljudstva najboljše zavarovanje oblasti, ki jo že ima v rokah. Da bi si zagotovil to podporo, je zmanjšal hitrost komuniziranja Jugo-slajive.
To ni prelom s komunizmom
Vlada Združenih Držav je po skrbnem prečiščevanju in raz-iskavanju očitkov Kominforma in Titovih protiočitkov, kako! tudi dogodkov, ki so nastali po prelomu, prišla do prepričanja, da je glavno vprašanje med Moskvo in iTtom bilo vprašanje prvenstva Moskve.
Titov prelom z Moskvo je resničen. Sedaj je nepopravljiv. Toda nikakor ni to prelom s komunizmom. Ni prav ni-kakega razloga, da bi verjeli, da je Titova vlada spremenila svoj končni namen zgraditi v Jugoslaviji popolnoma komuni
stično državo. Tole morajo A-merikanci sprejeti kot dejstvo, da bi mogli razumeti, kaj more naša politika pomoči Jugoslaviji doseči in česa ne more.
Odnosi z Združenimi Državami
Odkar je Tito prelomil z Moskvo, so Združene Države zasledovale previdno politiko omejie-ne, točno določene pomoči Ju goslaviji. Druge države, zlasti Zedinjeno Kraljestvo in Francija, pa celo Italija in Grčija, ki nimata prav nikakega razloga, da bi bili dobro razpoloženi na-pram Jugoslaviji, so podpirale in sodelovale pri tej politiki, ker je očitno koristna za njihovo varnost. V letih 1949 in 1950 jo Export-Import banka dala Jugoslaviji troje posojil v skupnem znesku 55 milijonov dolarjev. V drugi polovici leta 1950 so Združene Države naravnost darovale 65 milijonov dolarjev, da se je mogla nabaviti hrana za stiskano jugoslovansko ljudstvo, ki je v tem letu pretrpelo hudo sušo. Kongres je izrecno za ta namen dovolil 50 milijonov dolarjev z zakonom Emergency Relief Assistance Act iz leta 1950.
V zgodnjih mesecih leta 1951 je postalo očitno, da Jugoslavija potrebuje več kot le zasilno pomoč v živilih. Predsednik Truman je takole obvestil Kongres:
“Vsled suše, ki je povzročila nujno potrebo po pomoči, ni samo nastalo pomanjkanje hrane za preživljanje prebivalstva v
Jugoslaviji, ampak je poleg tega postalo za Jugoslavijo tudi nemogoče, da bi izvažala kmetijske pridelke. S tem izvozom pa Jugoslavija redno plačuje nujno potrebne surovine, ki jih uvaža. Nastalo je tako veliko pomanjkanje surovin, vključno tiste osnovne surovine, ki so ne-obhodno potrebne za oborožitev jugoslovanskega vojaštva, da je na kocki borbena sposobnost jugoslovanskih oboroženih sil in je ogrožena sposobnost Jugoslavije, da bi se mogla braniti1 proti bojnemu napadu. Tako stanje pa reslno ogroža varnost Severno Atlantskega Področja.”
“Kot sem razložil v svojem
pismu 24. novembra 1950 in iz razlogov, ki sem jih tam navedel, sem ugotovil, da ima Jugoslavija tak strateški položaj, da je neposredno važna za obrambo Severno Atlantskega Področja in da bi takojšnje povečanje njenih samoobrambnih zmožnosti, preko teh, kar jih itak ima sama, brez tuje pomoči, pripo-moiglo k vzdržanju miru in varnosti Severno Atlantskega Področja.”
“Po posvetovanju z drugimi državami, ki so podpisnice Severno Atlantske Pogodbe, sem odločil, da je za učinkovito izvajanje nalog, ki so določene v Aktu o Vzajemni Obrambi’ iz leta 1949 in v dopolnilih tega Akta, bistveno važno, da takoj vporabimo vsoto, ki naj ne presega 29 milijonov dolarjev iz skladov, ki so določeni za izvrševanje nalog po jtrvem poglavju tega Akta, za nabavo surovin in podobnih zalog blaga za Jugoslavijo v takih količinah in
vrstah, kakršne bodo potrebne za pomoč jugoslovanskim oboroženim silam. Na osnovi pooblastila, ki mi ga daje navedeni Akt, dovoljujem in odobru-jem, da se take zaloge blaga nabavijo in pošljejo.”
Par tednov kasneje so se dogovarjale Združene Države, Zedinjeno Kraljestvo in Francija kako bi oblikovale program o pomoči vseh treh sil. Sporazumele so se, da bodo te tri vlade poravnale primanjkljaj jugoslovanske zunanje trgoyine z Za-padno Evropo tako, da bodo Združene Država prevzele 65% 'kritja tega primanjkljaja, Zedinjeno Kraljestvo 23%, Fran cija pa 12%. Tri vlade so v tem sporazumu določile in oskrbele znesek 12 milijonov dolarjev. Istočasno so tri vlade urgirale
naj Jugoslavija prosi svoje upnike, da ji odlože plačila dolgov. Na splošno so države Zapadne Evrope šle na roko.
7. ‘novembra 1951 je predsednik Truman obvestil Kongres:
“Jugoslavija je nesposobna, da bi sama proizvedla aji od zunaj pokrila mnoge svoje potrebe za vojaško opremo. Položaj je postal tako kritičen, da je borbena .sposobnost jugoslovanskih oboroženih sil na kocki. Vsled tega zahtevajo varnostni interesi Združenih Držav in tudi celega svobodnega sveta, da mi prevzamemo preskrbo vojaške pomoči Jugoslaviji.”
Kmalu nato so bili podpisani sporazumi med Jugoslavijo in našo državo, ki so vsebovali vojaške in gospodarske zadeve v soglasju s pogoji kakršni so predpisani v Aktu za Vzajemno Varnost iz leta 1951.
Sadovi in posledice
Ni dvoma, da sta jugoslovanski prelom z Moskvo in politika zapadnih narodov, ki je podprla ta prelom, važna činitelja v zmanjševanju nevarnosti sovjetskega 'napada v Evropi. Zapomnimo si, da je to prvi cilj vse naše politike napram Jugoslaviji. Konkretni primer je nastal, k O' je Jugoslavija zaprla meje komunističnim gerilcem, ki so se bojevali v Grčiji. To se je izkazalo kot osnovni predpogoj za končanje vojne v tej državi. Ker je Jugoslavija čvrsto proti Moskvi, je Grčija zadobila občutek varnosti, ki ga potrebuje, da more nadaljevati svojo obnovo.
V	zadevah, ki se neposredno tičejo ameriških državljanov, se je položaj popolnoma spremenil v dobrem smislu. 1. aprila 1950 smo sklenili z Jugoslavijo zadovoljiv sporazum glede ljudi, ki imajo dvojno državljanstvo in glede dovoljevanja potnih listov in dovoljenj za potovanja. Od tega dne dalje more vsak Amerikanec, ne glede na to kje se je rodil, če pride v Jugoslavijo z jugoslovanskim potnim dovoljenjem na ameriškem potnem listu, nemoteno in brez težav zapustiti to državo ob koncu svojega obiska. V nekaterih ozirih je ta sporazum celo boljši kot mnogi drugi sporazumi, ki jih imamo z nekomunističnimi državami. Odkar je sporazum prišel v veljavo, ni bilo še nobenih kršitev.
Združene Države in zapadno-evropske dežele morejo sedaj dobavljati iz Jugoslavije mno-gokatero strateško važno blago, kakor pa pr. svinec, baker in cink.
Jugoslovanska vlada je v Jugoslaviji razglasila v celoti tako dejstvo, da dajemo pomoč, kakor tudi obseg in vsebino naše pomoči.
Naše misije, tako vojaške, kot gospodarske, se morejo svobodno kretati po vsej deželi.
Informacijski urad Združenih Držav, ki sicer tudi v letu 1946 nikoli ni popolnoma zaprl svojih uradov, je sedaj dobil popolno prostost, da popisuje ameriško življenj.e v Jugoslaviji in ni bilo opaziti prav nikakega poizkusa, da bi kdo jugoslovanskemu ljudstvu jemal ali zmanjševal voljo in veselje poslušati naše popisovanje.
V	mednarodnem oziru je Tito pristaš vzajemne varnosti v Evropi kakor jo zamišljajo Združeni Narodi. V sejah Združenih Narodov so jugoslovanski delegati zavzeli ostro stališče obsodbe sovjetskega imperijalizma in sovjetske napadalnosti.
V	domačem življenju Jugoslavije se je Tito zelo trudil, da bi si pridobil popolno podporo svojega ljudstva, da bi povečal proizvodnjo in da bi zgradil in vzdrževal vojsko, ki bi se mogla dobro izkazati. Na gospodarskem polju sedaj jugoslovanska vlada vpošteva gospodarske stvarnosti, celo kadar so v nasprotju s pravili komunistične dogme. Tako je Tito v naporu
za povečanjem kmetijske in industrijske proizvodnje zavrl kolektivizacijo kmetijskih posestev in je na splošno ublažil centralizirano nadzorstvo, ki je bilo značilno za njegovo prejšnjo politiko napram industriji.
Nekoliko se je popravilo tudi stanje Jugoslovanov glede njihovih svoboščin, glede neposredne civilne in verske svobode prebivalstva.
Vsekakor pa ne smemo pripisovati tem notranjim spremembam prevelikega pomena. Tudi ne smemo poskušati, da bi postavili te spremembe za prvi in najvažnejši cilj naše politike. Ona je in mora ostati le politika, ki nam jo kot državi narekujejo naše lastne koristi. Vsekakor pa trdno stoji dejstvo, da Tito ve, da ne more iti preko gotove meje, a istočasno dobivati našo pomoč in da na drugi strani mi poznamo mejo, preko katere Tito kot komunist ne more iti. Mi nikakor ne upamo, da bi ga spreobrnili.
Naš ambasador v Jugoslaviji, George V. Allen, je to takole povedal:
“Tito je in ostane komunist. Glede te točke ni pripustil pred svetom nikakega dvoma.”
“Zato pa je treba dodati, da dejstva, da so Združene Države priznale sedanjo vlado in da dajejo gospodarsko in vojaško pomoč, ne izražajo odobravanja notranje politike jugoslovanskega režima. Mi nismo pustili glč-de tega v nikakih dvomih niti ostalega sveta. V noti, ki sem jo izročil jugoslovanski vladi, sem posebej in izrecno ugotovil, da naše pomoči ne sme nihče razlagati, kot da bi vsebovala odobravanje obredb, s katerimi jugoslovanska vlada zatira in uničuje verske, politične in gospodarske svoboščine.”
“Naša politika v Jugoslaviji' je in naj bi ostala popolnoma realistična. Jugoslovani gotovo postopajo na tej osnovi in bili be neumni, če ne bi. Če vsak izmed |nas jasno pozna stališče drugega, ni' razloga, da bi nas skrbelo, kakšni so jugoslovan-sko-ameriški odnosi. Kar lepo napredujejo.”
Pogajanja med Francozi in Sovjeti?
Ponovno so prišle v javnost vesti, da se vrše med Francozi in Sovjeti tajna pogajanja o ureditvi nemškega vprašanja. Francozi in Sovjeti naj bi se bili zedinili o tem, da naj Nemčija ostane razdeljena in da naj bo končno potrjena in priznana vzhodna meja Nemčije na Odri
in Nisi. Na drugi strani so pa menda Sovjeti pristali, da bodo podprli francosko zahtevo, naj ostane Posarje v zvezi s Francijo. Francozi so sicer te vesti odločno zanikali, toda Nemci jih kljub temu sumničijo.
Napetost v Parizu
Pri vrhovnem, poveljstvu zavezniških vojsk v Parizu vlada napetost med Francozi in ostalimi. Francoski maršal Juin, ki je poveljnik vseh kopnih sil na Zahodu, se zavzema za to, da naj se Francija loči od atlantske zveze, če se bodo Združene države vtikale v njeno politiko v Sev. Afriki. V Kremlju se verjetno vsemu temu smeje in si manejo roke.
Angleški tanki v Evropo
Zavezniške armade v Evropi bodo oborožene z angleškimi tanki vrste Centurion in ne z ameriškimi. Ameriški so menda preveč komplicirani in so se na Koreji slabše izkazali od angleških.
Odpor na Poljskem
Vstrajno se širijo vesti, da u-bežniki iz sovjetske vojske v Vzhodni Nemčiji vznemirjajo komunistične oblastnike na Poljskem. V predelu okoli Avgustova so se menda vojaško organizirali pod vodstvom nekega
bivšega MVD višjega oficirja in delajo krajevnim oblastem velike težave.

Dr. Josip Uraden
Zgodovina slovenskega naroda
Med njimi je bilo mnogo Slovencev iz Spodnjega štajerskega, Ogrskega in Hrvaškega. L. 1448. zadeneta sovražnika skupaj na Kosovem polju. Turška vojska je bila šestkrat večja. Po tridnevnem klanju je bila vsa ogrska vojska pobita, ujeta, in razkropljena. Hun-jadija je takrat ujel turški zaveznik Jurij Brankovič. Tri mesece je ostal Hunjadi v ječi. Izpustili so ga šele, ko se je zavezal, da oženi svojega sina Matija Korvina z Bran-kovičevo vnukinjo Elizabeto. Vendar se ta poroka ni izvršila. Večer svojega življenja je stari Hunjadi še osvetlil s slavno zmago pri Belem gradu (1456), pa je kmalu nato umrl za kužno boleznijo. Ogri ga po pravici prištevajo med svoje največje junake.
Na Ivana Hunjadija se po vsej priliki nanaša, kar pripoveduje narodna pesem o “kralju Matjažu v turški ječi.” Matija Korvin sam ni bil nikdar od Turkov ujet, pač pa velja o njegovem očetu, kar pravi narodna pesem:
“Trikrat je že na vojski bil, četrtikrat je vlovljen bil, v turško ječo vržen bil.
V njej ostal je let in dan, da ni videl belega dne in solnca ne rumenega.” Jetnika reši “Marjetica, turškega cesarja mlajša hčer.” “Ona je k njemu tekala, mu kratek čas je delala.” Obljubi mu, da ga hoče rešiti sužnosti, ako jo vzame za ženo. Toda jetnik se brani, rekoč:
“Doma imam svojo gospo, trikrat je lepši, kakor ti, trikrat je mlajši, kakor ti.” Obljubi pa ji, da jo hoče o-možiti s svojim “bratom Matjažem” :
“Doma imam brata mlajšega, in on Matjaž je, kakor jaz, lepo krono ima^ kakor jaz, tega Matjaža hočem dat, ak’ hočeš ga Marjetica vzet.”
Videti je, da je ženitvena pogodba, ki jo je bil sklenil Ivan Hunjadi z Jurijem Brankovičem, dala povod, da je nastala pripovedka o rešiteljici Marjetici. Narodna pesem sicer pripoveduje o sinu, kar velja o njegovem očetu, vendar popolnoma resnično opisuje, da se jetnik brani neveste, češ, da je že oženjen in da ji hoče dati svojega “brata” pravilno sina Matjaža za moža.
Kralj Matjaž je najznamenitejši junak slovenskih narodnih pesmi. Zgodovinsko podlago tej bajni osebi je dal ogrski kralj Matija Korvin, o če-gar vojskah s cesarjem Friderikom in Turki smo že preje slišali. Da se je ogrski kralj Matjaž Slovencem tako prikupil, temu so bile vzrok tedanje politične in socialne razmere našega naroda. Slovenci so mnogo občevali z ogrsko državo. Hodili so tje ne le po kupčiji, ampak tudi na vojsko proti Turkom. Zato se je ime ogrskega junaka kmalu med njimi razglasilo. In Matija se je še posebno zanimal za kranjsko deželo, katero je hotel celo kupiti od cesarja Friderika. Še bolj je zaslovel med našim ljudstvom, ko si je v letih 1480 do 1487. deloma osvojil avstrijske dežele in celo cesarski Dunaj, kjer je začel sto-lovati, kakor da je postavni vladar v naših krajih. Matija Korvin je že od svojega očeta Ivana Hunjadija podedoval slavo nepremagljivega kroti-telja Turkov. Njegova “črna vojska,” v kateri so bili Ogri, Čehi, Moravani in Slovenci, je bila strah sovražnikov.
Narodna pesem pripoveduje, kako se je Matjaž oženil z
mlado Alenčico, “kraljico ljubo ogrsko.” Čez tri dni so prišle cajtinge po nja, da brž v vojsko se poda.
Ko se bojuje s Turki, ugrabijo ti njegovo ženo in jo odpeljejo na Turško. Matjažu naznani ptica, kaj se je zgodilo. Ta se brž obleče po turško in zdirja na iskrem belcu v globoko Turčijo. “Na sred’ Turčije globoke, stoje tri lipe zelene,” pod njimi rajajo Turki. Matjaž plača za raj rumen zlat, si izbere za plesalko svojo Alenčico in se z njo zavrti.
“Ko v tretje raj žara jata, prot’ konjču jo zavijeta.”
Zasedeta ga in se spustita v dir proti Donavi. Da bi Turki izgubili sled, je dal Matjaž svojemu konju podkve na robe prikovati. Tako sta srečno ušla.
V tej pesmi pač ni nič zgodovinskega, razun bojev s Turki. Matjaževa nevesta Alenčica je popolnoma bajno bitje, ker se o njej pripoveduje, da jo je rodila jutranja zarja, da je bila nebeška devica in da so jo rojenice zibale v zlati zibelki. Kakor Matjaž, tudi ona ni umrla, temveč se dvignila nazaj v svetle oblake.
Kralj Matjaž pa Slovencem ni le vzor bojevitega junaka, temveč tudi modrega in dobrega vladarja. V nasprotju s slovenskimi kmeti, katere so trli proti koncu 15. stoletja hudi davki, domače vojske in turški navali, so njihovi sosedje, ogrski kmetje, živeli pod Korvinovo vlado v najsrečnejšem miru. Kralj Matija Korvin je bil velik prijatelj kmetov, branil jih je zunanjih sovražnikov, pa tudi ni pustil, da bi jih preveč zatirali plemiči in grajščaki. Sam je šel v vinograd, prijel za motiko in zahteval od svojih spremljevalcev, naj kopljejo z njim, da izkusijo, koliko mora trpeti ubogi kmet. Ta dobrota se je razglasila tudi med slovenskimi kmeti in njegovo ime je šlo od ust do ust. Zato pravi nai'odna pesem:
Ko kralj Matjaž je kraljeval, tedaj je kmetič dobro kmetoval.
Osebo kralja Matjaža si je ljudska domišljija preustvari-la v vzornega vladarja, ki po očetovsko skrbi za svoje podložnike in jih z mogočno roko varuje vseh sovražnikov. Pri tem je naš “kralj Matjaž” skoraj popolnoma izgubil stik z zgodovinskim Matijem Kor-vinom. Nikakega sledu ni več o njegovem tujstvu ali ogrst-vu,1' postal je pravi narodni junak slovenski.
Na Koroškem pripovedujejo, da si ga je bilo ljudstvo samo izbralo za kralja na Gosposvetskem polju in da je imel svojo stolico na Krnskem gradu. Noč in dan so bila odprta vrata njegovega gradu, vsak siromak si je lahko izprosil milosti, vsak zatiranec je našel pri njem pravico. Kralj je bil zelo dober in je dajal same zlate kovati.
Tu se vidi, da so koroški Slovenci združili z Matjaževo osebo svoje najstarejše zgodovinske spomine iz onih časov, ko so še imeli narodno samostojnost, si prosto volili svoje domače vojvode in jim v imenu ljudstva izročali vladarsko oblast.
(Dalje prihodnjič)
-------o-------
— Izmed desetih gozdnih požarov v Ameriki jih povzroče
devet ljudje zaradi nepazljivosti.
* * »
— Prešič, ki tehta 240 funtov, da povprečno 150 funtov mesa in masti.
OCT.
" te

Mita
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
OKTOBER
31. — Vardni demokratski klub ima plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
NOVEMBER
2. — Glasbena Matica prireja
koncert in “Traviato” v SND na St. Clair Ave.
7.	— Piscotors Club ima ples v SND na St. Clair Ave.
8.	— Društvo Slovenec št. 1 SDZ prireja veselico v SND na St. Clair Ave.
9.	—Slovenska moška zveza u-prizori ob 2:30 popoldne v S. N. Domu na St. Clair Avenue narodno igro Miklova Zala.
9.—Jesensko zabavo z večerjo priredi društvo sv. Imena fare sv. Vida v šolski dvorani.
15.	— Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo.
16.	— Liga slov. kat. Amerikan-
cev ima predstavo v SND na St. Clair Ave.
16.—Podružnica št. 14 Slov. žen.
zveza obhaja 25-letnico z igro in zabavo v AJC na Recher Ave.
23.—Podružnica št. 15 Slov. žen.
zveze obhaja 25-letnico z igro v cerkveni dvorani pri sv. Lovrencu.
27. — Zarja ima koncert v SND na St. Clair Ave.
30.	— Carolyn Budan ima ob 4.
uri pop. koncert v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
7. — Dramatsko društvo “Lilija priredi za Miklavža opereto “Miklavž prihaja” v Slov. domu na Holmes Ave.
7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert.
14, — Cerkveni pevski zbor “Ilirija” priredi “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebo-vzete ob 7:30 zvečer.
27. — Društvo Slovan št. 3 SDZ priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave.
31.	— Silvestrov večer v SND na St. Clair Ave.
JANUAR
10. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ priredi zabavo s plesom v SND na St. Clair Ave.
17.	— Društvo Glas clev. delavcev št. 9 SDZ priredi veselico s plesom v SND na St. Clair Ave.
18.	— Josephine Petrovič in Eddy Kenik, koncert v SND na St. Clair Ave.
24. — Društvo Loška dolina priredi ples v SND na St. Clair Ave.
OBISK PRI IVO ČERNETU
n 2 struno
nejše našim ljudem to kopel, ki jo rabijo za svoje zdravljenje. Mislim, da bodo kepi v velikih department štorih po novem letu enkrat prišli v prodajo, žal se je radi pogajanj vse zamudilo. Sedaj še razprodajam svojo zalogo.”
“Kakšna bo pa cena v trgovinah?”
“Da bo večja kot v moji razprodaji, je gotovo, razen tega sem pa znižal ceno zdravilne kopeli za celo tretjino, kakor bodo oglasi povedali, ki jih imam že pripravljene. Mislim, da bodo naši ljudje segli po ne preveliki zalogi in so oskrbeli za Božič, saj tako poceni ne bodo dobili več te stvari. Jaz sem premajhen mož, da bi segel moj glas po celi Ameriki, moji nasledniki imajo pa že močnejša pljuča za tako trobento, ki je potrebna tukaj, da se spravi potrebne in tudi nepotrebne stvari v promet in izvabi dolarje iz žepov. Moram biti še vesel, da morem tako urediti stvari, če ne bi bilo patentne zaščite, bi me ne gledali mirno, tako pa morajo priznati moje pravice in za nje plačati. Kaj hočeš, boj za obstanek je tukaj hud, kar pač Vidva sama vesta. Raje bi dal svoje podjetje domačim in mlajšim rokam, bot so moje, saj bi bilo za veliko' pridnih rok dobrega kruha, tako pa je drugače prišlo in so Ame-rikanci hitrejši.
Daši je videti Ivo nekoliko truden, je vendar agilen pri svojih letih, kakor malokdo. Pripi-
isuje to svojo gibčnost samo svo-jjim kopelim, in če ga vidim talko urnega pri delu, moram verjeti, da je temu tako.
“Hvala Vama prav lepa, da sta prišla, vesel sem bil obiska.” Tudi midva sva bila zadovoljna, da sva ga videla pri njegovem delu in se pogovorila o njegovem uspehu v tej džungli, kjer brez usmiljenja močnejši požre slabšega in le močni ostanejo.
V. L.
Anthony A. Rutkowski kandidira za sodnika
Med kandidati, ki se zavzemajo za mesto sodnika na Corm mon Pleas Bench of Cuyahoga County zasluži podporo bivši sodnik Anthony Rutkowski, ki je sedaj na mestu načelnika Ohio Department of Liquor Control. Vršil je že več javnih
služb in se je povsod izkazal kot človek vreden zaupanja. Študiral ji9 na John Carroll University in na Western Reserve Law School. Ko je bil sedanji naš ohijski governer Frank Lau-sche župan mesta Clevelanda, ga je postavil za načelnika pol. prosekutorjev. Lausche je postavil Rutkowskega tudi na njegovo sedanje mesto, ker ima vanj veliko zaupanje.
-------o-----—
Albert S. Porter kandidira za okrajnega inžinerja
Albert S. Porter, inženir Cuyahoga okraja, ima,že nad en-četrtstoletno skušnjo v svoji stroki. Graduiral je na Ohio State University, bil pri mornarici v drugi svetovni vojni in se je v vseh svojih javnih službah izkazal kot vesten in dober delavec. Kot inženir Cuyahoga o-kraja je odgovoren za zgradbo in vzdrževanje nad 250 mostov in 1,200 milj cest v 20 mestih in 38 vaseh.
Albert Porter je demokrat in zasluži na osnovi svojega sedanjega dela, da ga ponovno izvolimo.
Sodnik Kovachy hoč§ na prizivno sodišče
Sodnik Common Pleas Court Julius Kovachy se je v 22 letih svoje javne službe izkazal za sposobnega in vnetega delavca, ki sta mu korist javnosti in pravičnost vedno pred očmi. Njegovo kandidaturo za sodnika na prizivnem sodišču podpirajo strokovne in delavske organizacije. Kandidira na nestrankarski listi.
Nesite kopel
domov, namreč našo zdravilno kopel, tako zelo uspešno pri prehladih, revmatizmu, debelušnosti. Za znižane cene. Pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio EXprcss 1-8265
STEVENSON JIH VE — Guverner Adlai Stevenson, demokratski predsedniški kandidat je znan po svoji šalah. Slika na levi nam kaže, kak odziv imajo te šale v volilnih govorih, ki delajo — kot pove slika na desni — veselje tudi samemu govorniku.
1.	Glavobola
2.	Nervoznosti
3.	Želodčne nerednosti
4.	Neprebavnosti
5.	Vzdiganja
6.	Zgube spanca
7.	Slabega apetita
ker te sitnosti so povzročene vsled
zaprtnice
2e od leta 1887 je tisoče in tisoče ijudi uspešno uživalo Trinerjevo Grenko Vino, efektivno znanstveno formulirano zmes raznih posebno zbranih naravnih korenin, zelišč in cvetja. Trinerjevo deluje prijazno, gotovo in gladko pri odpravi zamazanih ostankov iz črevesja. Nabavite si steklenico Trinerjevega Grenkega Vina danes in preizkusite njegovo čudovito preizkušeno dobroto sami zase!
TRINERJEVO GRENKO VINO
POŠLJITE KUPON ŠE DANES l
Joseph Trlner Corp.
«053 W. Fillmore . Chlcaeo 24, 111.
Prosim, poilille ml--18 o*, (ielclenlc
Trinerjevega Grenkega Vina, ta kar prilagam 51.50 ta vsako steklenice, poSlnlaa »Šteta.
IME ____________________■_________
NASLOV _______________
MESTO IN DRŽAVA___________________
Vesti iz Slovenije
Nov zakon o socialnem zavarovanju
V Jugoslaviji pripravljajo nov zakon o socialnem zavarovanju, ki bo, izgleda, odpravil skoro vse novosti, ki so jih komunisti uvedli v povojni dobi. V glavnem se bodo tudi na tem področju vrnili iskat vzora v “reakcionarno kraljevaško” Jugoslavijo.
Jugoslavija omejila uvoz
Zaradi gospodarske stiske, v ikatero so titovci pripeljali našo I rojstno domovino, so bili v zad-I nji dobi primorani močno zmanj-jšati uvoz blaga iz tujine. Fo 1 j okt. je prepovedan uvoz cele vr-jste blaga, med drugimi so prepovedali uvoz kmetijskega orodja in strojev, rudarskega orodja, opreme in posode za bolnišnice, gospodinjskih električnih aparatov. Poročevalec ljubljanskega komunističnega lista pravi na kraju poročila, da uvozna prepoved obsega predvsem luksuzne predmete, ki spričo težav niso nujno potrebni. Naštete mi ne bi šteli ravno med luksus.
NI ALI OGLASI
Štiri sobe iščeta
Dve mladi slov. ženski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT-1-1576.	—(215)
Soba v najem
Opremljena soba se odda moškemu blizu Lake Shore Blvd. in E. 185 St. Kličite IV-1-5769.	.	(211)
Peč naprodaj
Prodam po nizki ceni malo rabljeno sobno plinsko peč in pa malo rabljen kuhinjski štedilnik znamke Grank. Na 1083 E. 76 St.	—(212)
Sobo se odda
Opremljena soba se idda samskemu moškemu. Imo svoj vhod. Lahko' se tudi dobi dobra slovenska hrana. Kličite EN 1-2647.	(211)
ČE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO
Mi imamo kupce z gotovino.
Za hitro postrežbo pokličite
JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA, LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies
Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
Molki dobijo delo
"OLIVE R"
potrebuje
LATHES
BULLARD
small
large
engine
DRILL PRESSES
small radial single spindle
MILLING MACHINE
CAMOGRAPH-
QXYGRAPH
Avtomatični povišek do najvišje mezde in za živi jenske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Employment urad odprt od 8 zj. do 4:30 pop. od pondeljka do vključno petka.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
KE 1-0300
(210)
AERO-
NAUTICAL
WORK
INSPECTORS
(Floor and Magnaflux)
TOOL & DIE MAKERS ELECTRICIANS
TUDI
operatorje za:
MILLING
MACHINES
TURRET
LATHES
GRINDERS
(Internal — External)
Visoka plača od ure z draginsko doklado 10% bonus za drugi in tretji šift
in več drugih kompanijskih ugodnosti
Prinesite dokazilo o državljanstvu
DOBRA
TRANSPORTACIJA
Direktno z Maple Heights in Bedford busi iz Clevelanda, z dobro zvezo v vse kraje mesta.
Tudi stalna služba za:
DESIGN
ENGINEERS
DETAIL
DRAFTSMEN
LAYOUT
DRAFTSMEN
ELECTRICAL
AND
MECHANICAL
ENGINEERS
Zadovoljni boste z delom pri
JACK & HEINTZ
17600 Broadway
Pridite v Employment urad od pondeljka do petka od 8 zjutraj do 5 pop.
Za vašo udobnost:
Ob torkih do 9 zv. ob sobotah do 1 pop. ob nedeljah 10 zj. do 2 pop.
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Slovenka ali Hrvatica dobi lahko hišno delo za delni čas v Euclidu. Kličite RE 1-7361.
(211)
Hišno delo
Ženska, ki govori angleško, dobi hišno delo in da bi kuhala. 3 osebe v družini. Kličite WY 1-3104.	(x)
Kuna je tudi povedal, da so zadnji ukazi Hmielnicke-ga preprečili to namero in da Bara sedaj ne bodo oblegali, razen če bi morda Tatarji to zahtevali.
“KM, gospod Mihael” je govoril aiu^i dan Zagloba, “Bar je pred nami in mogli bi tam knežnjo drugič skriti, toda Bar naj vrag vzame. Odkar pa ima razbojništvo več topov nego kronina vojska, že ne verjamem ne Baru in nobeni trdnjavi več. To me pa vendar vznemirja, ker se nekako oblači o-koli nas.”
“Ne samo, da se oblači okoli nas, je odgovoril vitez, “za nami se vali že vihar, to so Tatarji in Burlaj, ki bi bil zelo začuden, če bi nas dohitel, videč, da ne hitimo proti Kijevu, temveč v nasprotno stran.”
“In gotovo bi nam pokazal drugo pot. Naj mu rajši hudič poprej pokaže, katera pot pelje najbližje v pekel. Razdeliva si vlogo, gospod Mihael: z razboj-
Ali sle prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravil^ da vam ustavi kašelj in prehl* Pridite takoj, ko čutite prehlad
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD,
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Road EN 1-3426
F blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DOBREGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Leopold Kolar
ki je umrl 27- oktobra 1942. leta
Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti, duša pa naj srečo vživa tam v raju večnosti.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI
Cleveland, Ohio, 27. oktobra 1952.
niki si bom že jaz znal pomagati, a s Tatarji naj ravna — tvoja glava.”
“Laže je z razbojniki, ki nas smatrajo za svoje,” je odgovoril Volodijovski. “Kar se tiče Tatarjiev, je edini svet, da čim najhitreje zh2Žimo in se izmuznemo čimpreje iz zanjke. Če bo prilika, moramo po poti kupovati dobre konje, da bi imeli vedno sveže.”
“Za to zadostuje trosek gospoda Longina; če pa ne bo zadostovalo, tedaj vzameva Rziad-zianu, kar mu je dal Burlaj, — sedaj pa naprej!”
In jezdili so še hitreje, da je konjem kar pena pokrivala boke ter kakor snežene kepe padala na zelieno step. Minili so Derlo in Ladano. V Barku je kupil gospod Volodijovski nove konje, a starih ni zavrgel, ker oni, ki jih je daroval Burlaj, so bili dobre krvi, torej so jih obdržali — in so šli naprej in so se čimdalje manij' ustavljali na odpoči-nek in nočevanje. Zdravje je bilo vsem izvrstno in Helena, dasi jie bila zmučena od poti, je čutila, da dobiva z vsakim dnevom več moči. V jarku je živela zaprto življenje in ni nikoli zapuščala svoje pozlačene sobe, da bi se ne sestajala z nesramno Horpino in bi ne poslušala njenih razgovorov in nagovarjanj — sedaj pa ji je sveži stepni zrak vračal zdravje. Rože so razcvetele na njenih licih, solnce ji je potemnilo obličje, a zato so dobile njene oči bleska—in če ji je veter zamajal na čelu lase, bi dejal: nekaka ciganka, najkrasnejša čarovnica, ali pa ciganska kraljica jezdi po široki stepi — pred njo cveti, za njo vitezi.
Gospod Volodijovski se je polagoma privajal njeni nenavadni lepoti, a ker ju je potovanje zbliževalo, se jo je privadil. Vračala se mu je zgovornost in veselje in često, krožeč s konjem okoli nje, je pravil o Lub-
nijah, a največ o svojem prijateljstvu s Skrzetuskim, ker je opazil, da to rada posluša; včasih pa jo je dražil, govoreč: “Bohunov prijatelj sem in k
njemu te peljem.”
Ona pa je skladala roke, kakor bi se zelo bala, in začela prositi s sladkim glasom:
“Ne stori tega, ljuti vitez, rajši me na mestu ubij.”
“O, ni mogoče! Storim, kakor sem rekel!” je odgovoril strogi vitez.
“Odsekaj!” je ponavljala kne^nja, zamižala s svojimi prekrasnimi očmi ter iztegnila proti njemu svoj vrat.
In takrat so začele mravlje spreletati po hrbtu malega vitega. “Ta deklica sili v glavo kakor vino!” si je mislil, “a se ga ne napijem, ker je tuje.” In pošteni gospod Mihael se je le stresnil in oddirjal s svojim konjem naprej. Ko pa se je pogrezal v travo, kakor ponirek v vodo, so ga mravlje koj zapuščale in takrat je obračal vso pozornost na potovanje; če je varno, če gredo prav in če se jim ne bliža kaka prigoda. In vzpenjal se je v stremenih, svoje rumene brkice dvigal nad valovje trav in gle-
dal, vetril, poslušal kakor Tatar, kadar se potika sredi trstja Divjih Poljan.”
Tudi gospod Zagloba je bil najboljše volje.
“Sedaj laže beživa,” je govoril, “kakor takrat nad Ka-hamlikom, ko smo se morali plaziti peš kakor psi s povešenimi jeziki. Jezik v ustih se mi je tako posušil, da bi lahko z njim strugal les, a sedaj se, hvala Bogu, lahko odpočijemo ponoči in imam od časa do časa tudi kaj, da si grlo pomočim.”
“Ali se spomniš, gospod, kako si me nosil na rokah čez reko’?’ je govorila Helena.
“Boš tudi ti imela, daj mi Bog dočakati, koga nositi na rokah — sicer pa je to skrb gospoda Skrzetuskega.”
“Hu! hu!” se je smejal Rze-dzian.
“Nehaj vendar, gospod!” je šepetala knežnja, zardela in povesila oči.
Tako so se razgbvarjali, da bi si krajšali čas. Naposled so za Barkom in Joltuškovom stopili v kraj, ki ga je bila vojna sveže zgrizla s svojimi zobmi. Tam so sedaj plenile tolpe oboroženega razbojništva,
tam je nedavno tudi gospod Lanckorski požigal in moril, zakaj šele pred nekaj dnevi se je umaknil v Zbaraž. Naši potniki so tudi izvedeli od on-dotnih stanovalcev, da je Hmi-elnicki s hanom in vsemi silami krenil proti Lahom, ali bolje proti regimentarjem, katerih vojske se puntajo in nočejo drugače služiti kakor pod bulavo Višniovieckega.
Pri tem so splošno govorili, da pride sedaj gotovo poguba ali pa konec Lahom ali kozakom, ko se bosta udarila batko Hmielnicki in Jarema. Vtem pa je bil ves kraj kakor v ognju. Vse je zagrabilo za orožje in hitelo proti severu, da bi se združili s Hmielnickim. Od Dnjestrove Niži se je valil Burlaj z vso močjo, a po poti so se pridruževali vsi polki iz posadk, postaj in pasišč, zakaj vsepovsod so prišli ukazi, šle so stotnije, prapori, polki, a poleg njih je drla kakor val brez reda črn, oborožena s cepci, vilami, noži, sulicami. Konjarji in pastirji so odvrgli svoje koše, hutorniki so zapustili svoje hutore, čebelarji čebelnjake, divji ribiči svoje nad-dnjestrske goščave, lovci gozdove.	(Pride še.)
769 LET STARO SV. PISMO — Mrs. Baytzar DerGarabedian in njeni hčeri Cor-rine in Julia ogledujejo in listajo 769 let staro sv. pismo. Knjiga ni tiskana — najstarejše tiskano sv. pismo je dočakalo komaj 500 let — ampak pisana z roko. Napisal jo je armenski duhovnik Garabed v 12. stoletju. Samo za prepis starega zakona je pisec rabil 11 let. Pisal je na pergament, to je na tanke kozje kože. Knjiga je v rodbini že skozi 38 rodov in predstavlja danes gotovo veliko vrednost.

V blag spomin
ŠTIRIINTRIDESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
JOHN MODIC
ki je v Bogu zaspal večno spanje dne 26. oktobra 1918
Štiriintrideset let je že minilo, odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt.
Dragi soprog in ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite, večni Bog Ti deli plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
KAROLINA MODIC, soproga
HČERE in SINOVI
Cleveland, Ohio, 27. oktobra 1952.
N0VICE--zvseflasve,a
H-O VICE>-kiJUl P0,rebujefe
N0VfCE“k,jih 'teMte ie sveže NI 0 VIC E - - Popoteoreo nepristranske NOVICE-boItbOT mogoče originalne NO VICE—bi so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
izvolite ...
PAUL F.
WARD
Morney General of Ohio
•	Prejšnji tajnik Industrial Commission of Ohio
•	Prejšnji direktor World War H Bonus komisije.
VOLITE ZA...
X PAUL F. WARD
DEMOKRAT
IZVOLITE...
RAY T.
MILLER JR.
STATE REPRESENTATIVE
MLAD----SPOSOBEN
VZTRAJEN ZAGOVORNIK NAPREDNEGA DRUŽABNEGA POSTAVODAJSTVA
Odobren od County Democratic Executive Committee
X RAT T. MILLER, JR.
DEMOKRAT
ČAS JE ZA SPREMEMBO Izvolite ...
HfiRRY T.
MARSHALL
ZA VAŠEGA PROSECUTING ATTORNEY
Odobren od . . .
Cleveland Press, Cleveland News, American Federation of Labor, Priporočen od Citizen’s League
~i HARRY T. MARSHALL
Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois

Ali veste, da je 15 milijonov ljudi v Ameriki
izpostavljeno vsled svoje odvisne teže najrazličnejšim boleznim? Zavarovalnice zahtevajo od njih višje pristojbine, kčr računajo z njihovim krajšim življenjem, če ste tudi Vi med njimi, Vam je sedaj mogoče odvrniti nevarnost, ki Vam preti.
S stalno rabo enkrat na teden, po zdravniškem predpisu tudi večkrat, boste dobili nazaj ono zdravo težo, ki odgovarja Vaši postavi.
Zdravilna kopel stane samo $18.60 v naši delavnici v Clevelandu, kjerkoli v U.Si.A. $20.60 z vpošteto poštnino, zavarovalnino in sales-taxo. Ničesar ni treba kupovati posebej. Pišite po pojasnila:
CHERNE HEALTH BATH
6904 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
^................ ■■ ^