cskbrJjJ? XXXI, številka 12,	11.Junij 1999
O R N J E S A V I N J S K I
Cena
C A
2 6 9,0 0 SIT
S O P I S
ISSN 0351-8140
9 770351	814014
Zadruga mozirje
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
Zadruga Mozirje Gostilna "KMET Luče
Cenjene goste, ki se odločite za izlet v enega najlepših predelov Savinjske doline, vabimo, da se ustavite v gostilni "Kmet Luče".
V vsakodnevni ponudbi Vam nudimo:
-	tople malice
-	kosila
-	jedi po naročilu
-	ob nedeljah tudi pizze.
Poseben poudarek bi namenili domači kmečki kuhinji
-	s savinjskim želodcem
-	štruklji
-	in žlinkrofi
Po predhodnem naročilu Vam pripravimo telečjo obaro in ajdove žgance.
Sprejemamo tudi naročila za večje skupine in zaključene družbe na telefonsko številko 844-147.
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!
DARILNI ČEK - PRAVO DARILO
Življenje sestavljajo trenutki. Nekateri so posebni in se zgodijo le enkrat, zato se še toliko bolj vtisnejo v spomin. Med nje prav gotovo sodi valeta vašega osnovnošolca ali uspešno opravljena matura vaše gimnazijke, bodočega strojnika, medicinke...
Ob tej ali podobni priložnosti želite podariti nekaj posebnega, izvirnega, nevsakdanjega. .. pa ni in ni prave ideje.
V Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke vam ponujamo pravo rešitev s pravim imenom. To je
DARILNI ČEK,
s katerim zagotovo ne boste zgrešili.
Oglasite se v katerikoli poslovni enoti Z'	naše banke in ček enostavno kupite.
/O ) banka velenje
^-----Banka Velenje d.d., Velenje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
—r	radie alfa i_ I ""!■
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio alfa
24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz
Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
ISSN 0351-8140
Stalni sodelavci:
Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Vida Skok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina, in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetijska svetovalnalv\A \ služba, Zavod za gozdove
Tajnica uredništva:
Barbara Zacirkovnik
Računalniška obdelava:
Tomaž Pajk
Trženje:	\nN\ \\\\\xv\
Helena Kotnik, mobitel 041/793-063
Naslov uredništva:
Savinjske novice Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791
E-pošta:
savinjske.novice@siol.net
Internet:
http//:www.savinj-novioe-sp.si
Cena za izvod: 269,00 SIT, ža naročnike: 229,00 SIT
Tisk:
IGEA d.o.o. Nazarje
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov
po stopnji 5%.
Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. x
Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo.
Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje.A
IZ VSEBINE:
NS
Posvet o turizmuv savinjsko-šaleški regiji:
Odlične možnosti za razvoj, v praksi Savinj sko-šaleška območna zbornica:
Plakete za urejena podj etj
Občinski svet Ijubno:
Podprli prisilno poravnavo gornj egraj ske Smreke.... .. 7 Gornji Gradih Kazalci gospodarjenja skrajno z askrbljujocm^\7-Občinski svet G. Grad: Težnje po združitvi mozirske in gornjegrajske
Rečica ob Savinji:
20 let “Od lipe o^v prangerj
Martin Aubreht iz
Njegovih sedemdeset let	15
Pepca Usar iz Ljubije:
Življenje piše mnogo zgodb.......
Zgodovina in narodopisje:
Za napreden Šmihel...... 20
Mali nogomet:
Razborje že slavi	26
Lokostrelstvo:
Evropski rekord v
Logarski dolini........27
Kronika:
Prometni nesreči s hudimi telesnimi poškodbami v Lačji vasi in Logarski dolini	32
NASLOVNICA
Tekmovanje gasilcev za kipec sv. Florjana
\\N\ \sS\
Foto: Benjamin Kanjir
eror
Leto XXXI, št. 18, 11. junij 1999
Izhaja vsak drugi petek
. • -.\X \\V\ 'LiS:	\V- 'V..v-
X\
Skupščina občine Mozirje Izdajatelj:
Savinjske novice, Franci Kotnik s.pj>Xx Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,
, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, : žiro račun 52810-685-13016
Glavni in odgovorni urednik:
Urra®3lkptnik \	v\\A' NN
Drage bralke in bralci! Tokratni uvodnik izkoriščam za obvestilo o začetku človekoljubne akcije Rokapregnancem, katere namen je zbiranje denarja za postavitev slovenske vasi za begunce v Makedoniji.
Skupna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije se je začela v torek zvečer z oddajo na prvemprogramu nacionalne televizije, takrat pa je bila odprta tudi brezplačna telefonska številka 080-22-44, na kateri telefonisti humanitarnih organizacij sprejemajo klice za zbiranje denarja. V prvih dvajsetih urah seje nabralo preko 37 milijonov tolarjev, kar je zares spodbude vredno. Linija bo odprta do konca meseca, ko se bo akcija 30. junija z drugo televizijsko oddajo tudi zaključila.
Projektu so se pridružile vse tri največje humanitarne organizacije -Unicef, Rdeči križ in Karitas, darovalci pa lahko nakažete svoj prispevek tudi neposredno na žiro račun zadnjih dveh organizacij. Pri Novi Ljubljanski banki so se odločili podpreti projekt tako, da bodo donatorjem na voljo položnice, za vplačila pa jim ne bodo zaračunali stroškov. Spoštovane bralke in bralci, vljudno vaspozivam, da se v akcijo Roka pregnancem vključite tudi vi.
Predstavniki Savinjskih novic smo se medtem udeležili tretjega srečanja lokalnih časopisov Slovenije, kije potekalo v Slovenskih Konjicah, Več o tem v prihodnji številki, ki izide 24. junija.

C-—I*
skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef
roka pregnancem slouenska uas
rdeči križ
50101-678-51579
karitas
51800-678-52987
sklic
6007
namen nakazila roka pregnancem
brezplačni telefon za nakazila
080 22 44
Telekom Slovenije PE Celje
12.000 novih priključkov
Javno podjetje Telekom Slovenije d.d. je bilo pod tem imenom registrirano po pridobitvi drugega soglasja agencije za prestrukturiranje in privatizacijo 7. aprila lani. Prvo leto poslovanja je Telekom zaključil zelo uspešno, saj je ustvaril skoraj 65 milijard prihodkov in dobrih sedem milijard čistega dobička. Uspešno je bilo tudi poslovanje Telekomove celjske poslovne enote, ki je v letu 1998 presegla večino svojih zastavljenih načrtov.
Zgornjesavinjski podjetniški center
V prihodnje aktivnejša razvojna vloga
Zgornjesavinjski podjetniški center so v obliki družbe z omejeno odgovornostjo leta 1997 ustanovile občine Zgornje Savinjske doline, Območna obrtna zbornica Mozirje in nekateri poslovni subjekti z namenom, da preko te institucije vsi lokalni dejavniki strnejo in uskladijo razvojne aktivnosti ter ustvarijo pogoje za odpiranje novih delovnih mest.
Rudi Hramec (drugi z leve) zapušča krmilo zgornje-savinjskega podjetniškega centra (foto: Ciril Sem)
Lani so v omrežje vključili skoraj osem tisoč novih naročnikov, tako da se je konec leta 1998 njihovo število povzpelo na 85.996. To pomeni v pov-prečju 34,1 telefona na sto prebivalcev, kar pa je še vedno nekaj pod slovenskim povprečjem, ki znaša 38,1. Za naložbe so v letu 1998 namenili dobri dve milijardi tolarjev in pripravili vse za izključitev elektromehanskih telefonskih central v Mozirju, Šempetru, Žalcu, Zavodnjah in Šmarju prijelšah, kar so letos tudi realizirali. Sedaj je že
86,5	odstotka vseh kapacitet v telefonskih centralah zgrajenih v digitalni tehnologiji, kar je štiri odstotke več od republiškega povprečja.
Lista čakajočih na telefonski priključek se je v tem obdobju bistveno zmanjšala. Konec leta 1997 je na območju celjske poslovne enote Telekoma na priključek čakalo 3.428 interesentov, konec lanskega leta le še 678. Na dan 2. junij 1999 se je to število spustilo na 280. Skoraj razpolovilo se je tudi število dvojčnih priključkov, ki sedaj predstavljajo le še 5,8 odstotka vseh priključkov.
Celjski Telekom je v lanskem letu bistveno razširildostopnostpriključk-ov digitalnega omrežja integriranih storitev - ISDN. Čeprav so le ti dosegljivi že v večini večjih krajev v regiji pa povpraševanje precej presega njihove zmogljivosti. Konec leta 1998 je bilo vključenih 1.540 osnovnih in 44 primarnih ISDN priključkov.
Obnovili in razširili so teletrgovino v Velenju in odprli demo center za prikaz delovanja zahtevnejših Telekomovih storitev in podporo prodaji
celovitih rešitev za poslovne uporabnike na Lavi 1 v Celju.
V letošnjem letu nameravajo vključiti 12 tisoč novih priključkov. Izključili bodo analogno telefonsko centralo v Velenju in zagotovili kapacitete zaizk-ljučitev enake centrale v Celju. V začetku leta 2000 naj bi bili vsi naročniški priključki vključeni na telefonske centrale v digitalni izvedbi, do takrat pa naj bi dokončno izključili Uidi vse dvojčne priključke.
Pospešeno bodo širili dostopnost ISDN priključkov in predvidoma vključili 1.500 osnovnihin 16 primarnih. Poseben poudarek bo namenjen trženju dostopa do omrežja internet preko SiOL-a Celjska poslovna enota bovletu 1999 zanaložbe namenila 1,8 milijarde tolarjev.
Telekom se sicer pospešeno pripravlja na poslovanje v pogojih konkurence, saj bo konec tega leta tudi to tržišče liberalizirano. Telekom Slovenije želi zadržati vodilno vlogo ponudnika telekomunikacijskih storitev v državi, zato skuša nuditi naročnikom celovite rešitve njihovih potreb in žalitev. Ena izmed njih je tudi centreks, s katerim odpade potreba po hišni centrali, saj njeno funkcijo prevzame javna centrala. To za naročnika pomeni manjše investicijske in vzdrževalne stroške, možnost širitve zmogljivosti, povezavo več lokacij v enovit komunikacijski sistem, širok nabor dodatnih storitev, visoko zanesljivost delovanja in vzdrževanje sistema v domeni Telekoma Slovenije.
Franci Kotnik
O minulem delu Zgornjesavin-jskega podjetniškega centra so na tretji redni seji, ki je bila 1. junija, spregovorili člani skupščine. Seje so se udeležili župani Toni Rifelj (Gornji Grad), Ivan Purnat (Nazarje) in Jože Kramer (Mozirje), predsednik Območne obrtne zbornice Mozirje Franc Benda, družbenica in strokovna sodelavka ZPC Vida Skok in kot gost direktor Regionalne razvojne agencije Celje Janez Kozmus.
Skupščina je pregledala dosedanje delo centra in začrtala aktivnosti v prihodnjem obdobju. Poročilo o delovanju centra je podal direktor Rudi Hramec. ZPC d.o.o. je kot samostojna pravna oseba pričel s poslovanjem januarja 1998, od oktobra naprej pa je v istem letu preko javnih del zaposlil tri delavke ter sklenil dogovore o sodelovanju z zunanjimi strokovnimi sodelavci.
Aktivnosti so bile usmerjene tudi v pridobivanje finančnih sredstev zgornjesavinjskih občin, ki naj bi se zagotavljale po ključu porabe, in finančnih sredstev države, ki so jih zagotovili na podlagi razpisov za posamezne projekte. Sodelovali so pri pripravi programov izobraže-
vanja za potrebe Območne obrtne zbornice Mozirje, objavljali strokovne članke v Savinjskih novicah, sodelovali v regionalnem pilotskem projektu Garancijski sklad, ki ga vodi RRA Celje, sodelovali pa so pri pripravi gospodarskega srečan-jas predstavniki avstrijske Koroške in navezali stike s Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Srečevali so se tudi s predstavniki zavoda za zaposlovanje, s katerimi so uskladili pravilnik aktivne politike zaposlovanja. ZPC d.o.o. Mozirje je bil v letu 1998 kljub krčitvi lokalnih centrov izbran za nadaljnjo podporo s strani države.
Ker je dosedanjemu direktorju centra Rudiju Hramcu potekla pogodba, je potrebno imenovati novega, saj je sam zelo obremenjen in poleg svojega dela ne zmore več opravljati tako odgovorne naloge. Skupščini je zato predlagal odstop.
Po vroči polemiki okrog imenovanja je skupščina predlagala nadzornemu svetu, naj sprejme odstop dosedanjega direktorja in imenuje vršilca dolžnosti, ki naj pripravi poslovni načrt za nadaljnje delo centra.
Marija Sukalo
OBVESTILO
Obveščamo vse rejce krav molznic, dojilj, ovc, koz in konjev, da se
15. in 16.6.99 od 9. do 12. ure
oglasijo na najbližjem kmetijskem obratu zaradi uveljavljanja premij.
S seboj prinesite kopijo obrazca o kmetijskem gospodarstvu, ki ste jo poslali v Ljubljano.
Konjerejci pa tudi pripustne liste od kobil.
Posvet o turizmu v savinjsko-šaleški regiji
Odlične možnosti za razvoj, v praksi pa...
Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica, Zgornja Savinjska dolina d.o.o. in TIC Velenje so prvi četrtek v juniju v velenjskem hotelu Paka pripravili posvet o turizmu v savinjsko-šaleški regiji. Na njem naj bi odkrili nove razvojne pobude na tem področju in hkrati opozorili na ovire. Posvet v celoti ni dosegel svojega namena, saj se ga številni pomembni subjekti niso udeležili.
Savinjsko-šaleška območna zbornica
Plakete za urejena podjetja
Gospodarska zbornica Slovenije s Turistično zvezo Slovenije že četrto leto zapored sodeluje v okviru projekta Moja dežela- lepa, urejena in čista pri ocenjevanju podjetij. Podjetja namreč iz leta v leto bolj spoznavajo, da je urejeno okolje sestavni del humanizacije dela in kakovosti proizvodnje, kar nedvomno vpliva na boljše poslovne rezultate. V projektu sodeluje tudi Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje.
Stane Bizjak, predstavnik Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, je na začetku spregovoril o trenutnem stanju na področju turizma v Sloveniji. Po njegovih besedah naj bi dodatne promocijske aktivnosti v tujini omilile upad števila tujih turistov, hkrati pa je kritično ocenil, da promocija naše države v tujini marsikdaj ni dovolj učinkovita. Po Bizjakovih besedah smo v Sloveniji na turističnem področju še precej neorganizirani, kar pa naj bi postopoma izboljšal lani sprejet zakon o pospeševanju turizma.
Le ta med drugim predvideva ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij, pri čemer pa se po dosedanjih izkušnjah Slovenci spet gremo “vrtičkarstvo”, kar pomeni, da je povezovanje zasnovano preozko. Država bo v prihodnje sofinancirala predvsem tiste projekte, ki privabljajo tuje turiste, ki pridejo za dalj časa, in projekte, ki imajo etnografsko vrednost. Sredstev bo pa seveda bistveno premalo za vse.
Miro Pretnar, sekretar Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, je spregovoril o zadnjih spremembah zakona o gostinstvu ter o problemih z agencijo za zaščito avtorskih pravic, ki zahteva visoke dajatve za predvajanje glasbe v lokalih. Zadeva je trenutno na ustavnem sodišču. Pretnar se je nato osredotočil na izvajanje že omenjenega zakona o pospeševanju turizma in povedal nekaj konkretnih rešitev glede davka na dodano vrednost v gostinstvu.
Marko Lenarčič, direktor podjetja za promocijo, trženje in razvoj turizma Zgornja Savinjska dolina d.o.o., je na kratko opisal cilje in način ustanovitve podjetja, ki naj bi prevzelo vlogo lokalne turistične organizacije. Miro Pretnarje ob tem
izrazil skeptičnost glede oblike organiziranosti. Po njegovem bi bila primernejša oblika organiziranja javni zavod.
Lenarčič je v nadaljevanju povedal, da so vse zgornjesavinjske občine sprejele enak odlok o turistični taksi in da bodo letos znova oblikovali skupen tedenski program, ki bo lahko zaposloval stacionarne goste v dolini. Medtem je začel že obratovati turistični-infor-macijski center v Lučah.
“Odprti smo za povezovanje na regionalnem nivoju,” je dejal Lenarčič, “tako formalno kot neformalno oziroma projektno.” Zgornja Savinjska dolina upa, da se bo agonija rekreacij sko-turističnega centra na Golteh čimprej končala in da bo RTC na novih temeljih ob pričakovanem investicijskem vložku polno zaživel.
Slavko Hudarin, direktor velenjskega turističnega in promocijskega centra, je seznanil udeležence z odločitvijo občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, da skupaj pristopijo k oblikovanju lokalne turistične organizacije. TIC Velenje vodi proces povezovanja vseh TIC-ev v Sloveniji, kar naj bi pripomoglo k optimalni informacijski povezavi in sodelovanju. V Velenju ocenjujejo, da so možnosti regionalnega povezovanja z Zgornjo Savinjsko dolino odlične.
Razprava se je v nadaljevanju posveta vrtela predvsem okrog konkretnih problemov v turizmu in gostinstvu, medtem ko načelnih usmeritev glede sodelovanja na prostoru Zgornje Savinjske in Šaleške doline ni bilo. Razumljivo, kajti od vseh vabljenih županov se je posveta udeležil le šoštanjski župan Borut Menih (velenjski župan Srečko Meh je odšel po pol ure). Zaenkrat torej vse (bolj ali manj) ostaja po starem.
Franci Kotnik
Le-ta je pred tremi leti imenovala komisijo, ki v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini spremlja urejenost podjetij in njihove okolice. Komisija, kiji predseduje Slavko Hudarin, je v lanskem letu pregledala 23 velikih in 14 malih podjetij in ugotovila. da vse več podjetij v regiji skrbi
za svojo urejenost.
Napodlagi rezultatov ocenjevanja je komisija predlagala organizatorju tekmovanja, torej Turistični zvezi Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije, da podjetjema Elkroj Mozirje in Cigale Nazarje podeli priznanje s pečatom gostoljubnosti. Na podlagi ogleda republiške komisije je omenjeno priznanje v kategoriji malih podjetij prejelo podjetje Cigale iz Nazarij.
Po besedah Mirka Cigaleta pomeni visoko priznanje potrditev dolgoletne skrbi za urejenost podjetja ne samo na zunanji pogled, temveč tudi v smislu urejenosti proizvodnje in poslovanja. Hkrati je tudi izrazil mnenje, da naziv “priznanje s pečatom gostoljubnosti” ni najbolj posrečen za vsa tista
podjetja, ki se ne ukvarjajo direktno s turistično oziroma storitveno dejavnostjo.
Plakete “Urejeno podjetje” je komisija območne gospodarske zbornice podelila pri velikih podjetjih Elkroju Mozirje, Elektroniki Velenje, Gostu Velenje, Gorenju Ve-
lenje in Premogovniku Velenje. Pri malih podjetij so si enako plaketo prislužila podjetja Cigale Nazarje, Heri Nazarje, Pečovnik Velenje in Fori Velenje.
Pohvale za urejenost podjetja je komisijanamenilapodjetjemVeplas Velenje, Klasje Velenje, Era Velenje, Banka Velenje, KLS Ljubno, Glin K&M Nazarje in Smreka Gornji Grad pri velikih ter Bunny Nazarje pri malih podjetjih.
Kritična ocena je bila namenjena podjetju Vegrad Velenje, ki kljub lanskoletnemu opozorilu ne namenja dovolj pozornosti ureditvi okolice v industrijski coni Selo, ki pomeni pravzaprav prvi stik turistov, ki se pripeljejo iz smeri Slovenj Gradca, z Velenjem in Šaleško dolino.
Franci Kotnik
Slavko Hudarin čestita Mirku Cigaletu za odlično urejenost podjetja (foto: F. Kotnik)
Območna obrtna zbornica Mozirje
Predsednik ostaja Franc Benda
Skupščina Območne obrtne zbornice Mozirje se je v novi sestavi prvič sestala v četrtek, 27. maja. Na dnevnem redu so bile volitve organov zbornice, pri čemer je bilo seveda v ospredju vprašanje, kdo bo vodil zbornico v prihodnjem štiriletnem mandatu.
Kandidaturo je vložil le dosedanji predsednik Franc Benda. Kot je dejal v predstavitvi svojega programa delovanja, se bo zbornica v prihodnje še več kot doslej angažirala na področju izobraževanja. Več iniciative bodo morale pokazati tudi posamezne sekcije, saj je prav od njihovega interesnega povezovanja odvisna uspešnost zbornice kot celote. Mozirska območna zbornica bo delovala v tesnem sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije, bolj in-
tenzivno kot doslej pa naj bi bilo tudi sodelovanje z Zgornjesavinjskim podjetniškim centrom.
Na tajnih volitvah je bil Benda skoraj soglasno izvoljen za mandat do leta 2003, v katerem bo funkcijo predsednika skupščine zbornice opravljal Zlatko Vitanc, funkcijo predsednika nadzornega odbora pa Jani Kaker. Skupščina je nato še razrešila organe zbornice v mandatnem obdobju I995-I999.
Franci Kotnik
Davek na dodano vrednost
Oprostitve DDV
so navedene v 26. in 27. členu Zakona o DDV. Podrobnejšo opredelitev vsebuje Pravilnik, pogosto pa si bo pri navedenih opredelitvah potrebno pomagati še s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
Oprostitve, ki so v javnem interesu:
1.	javne poštne storitve, ki jih opravlja Pošta Slovenije
2.	zdravstvene storitve in oskrba , vključno z oskrbo s človeškimi organi, krvjo ter materinim mlekom
3.	socialno varstvene storitve in promet blaga, neposredno povezan s socialno varstvenimi storitvami
4.	storitve predšolske vzgoje, izobraževanja in usposabljanje otrok, mladine in odraslih, vključno s prometom blaga in storitvami, neposredno povezanimi s temi dejavnostmi
5.	storitve, povezane s športom in športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo posamezniku
6.	oskrba z osebjem, ki ga zagotavljajo verske skupnosti in filozofska združenja
7.	verske storitve in promet blaga neposredno povezanega z verskimi storitvami
& promet storitev in blaga, neposredno povezanega s temi storitvami, ki ga opravljajo politične, sindikalne, človekoljubne, dobrodelne, invalidske in pogodbe organizacije in ustanove svojim članom kot povračilo za članarino
9.	kulturne storitve, vključno z vstopnicami za kulturne prireditve in vključno s prometom blaga, neposredno povezanega s temi storitvami, ki jih opravljajo nepridobitne organizacije
10.	mesečne naročnine za televizijski in radijski program, ki jih zaračunava RTV Slovenija
Druge oprostitve:
1.	zavarovalniške in pozavarovalni-
Naročniki Savinjskih novic imajo
15% popusta
pri malih oglasih in zahvalah
ške storitve, vključno storitve, ki jih opravljajo zavarovalniški posredniki
2.	promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih
3.	dajanje v najem ali podnajem stanovanjskih hiš, stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov za neprekinjeno bivanje, daljše od 60 dni ter zakup kmetijskih zemljišč ali gozdov, ki je vpisan v zemljiško knjigo
4.	finančne storitve:
-	dogovarjanje in dodeljevanje kreditov
-	garancije za kredite in zavarovanje denarja, vključno z upravljanjem, ki je povezano s krediti in zavarovanjem kreditov s strani kreditojemalcev
-	storitve v zvezi z upravljanjem depozitov, hranilnih vlog, bančnih računov, opravljanje plačilnega prometa, nakazil, vnovčevanjem zapadlih obveznosti, čekov ali drugih instrumentov
-	promet, vključno z izdajanjem bankovcev in kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo v katerikoli državi
-	promet z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji
-	upravljanje z investicijskimi skladi
5.	dobava zlata Banki Slovenije
6.	veljavne poštne znamke, davčne znamke ter upravni in sodni kolki
7.	igre na srečo.
Božena Knapič članica društva Davčnih svetovalcev Slovenije
Grabnerjeva hiša Mozirje
Zavel je svež podjetniški veter...
Poslovni objekt Grabnerjeva hiša na mozirskem trgu je v zadnjih mesecih zaživel kot “prerojen”. V njem je namreč odprla svoja vrata vrsta novih lokalov, ki skupaj tvorijo zanimivo paleto ponudbe. Da bi obiskovalce opozorili na to dejstvo, so se lokali odločili za organizacijo skupnega promocijskega večera pred hišo, ki so ga izpeljali v petek, 4. junija.
Žal jim vreme ni stalo ob strani, saj se je po popoldanski nevihti zelo ohladilo in marsikaterega obiskovalca odvrnilo od obiska sicer zanimive prireditve. Le-ta se je začela z video projekcijo sanjskih počitnic v Avstraliji in Dominikanski Republiki, za kar je poskrbela turistična agencija Svit. V nadaljevanju je sledila video predstavitev prodajalne z živili, sadjem in zelenjavo, optike Gal, bara Grabenček (vsi trije lokali so v pritličju), čevljarstva Benetek, salona nege Aura, trgovine Euro-phone in turistične agencije Svit.
V družabnem delu prireditve, ko je za dobro voljo skrbel vsestranski glasbenik Emil Kitek, so obiskoval-
ci v medsebojnih razgovorih vsi po vrsti menili, daje bilanekoliko drugačna oblika promocije lokalov nadvse zanimiva, hkrati pa je dokazala, da se s sodelovanjem lahko realizira marsikaj. To naj bi bila tudi spodbuda za vse tiste, ki se trudijo, da bi oživili mozirski trg v času glavne turistične sezone.
Najemniki lokalov v Grabnerjevi hiši se zavedajo, da “smo turizem ljudje”, zato si bodo prizadevali, da bodo z urejenostjo objekta in prijazno postrežbo prispevali svoj kamenček v mozaik najlepšega slovenskega izletniškega kraja- Mozirja.
Franci Kotnik
Organizatorji promocijskega večera Grabnerjeve hiše se zahvaljujemo vsem pokroviteljem, ki so omogočili izvedbo prireditve. To so bili:
-	Davidov hram s Prihove,
-	Pivovarna Union iz Ljubljane,
-	Era Vino iz Šmartnega ob Paki,
-	Vtis iz Spodnje Rečice,
-	Slaščičarna Polonca iz Mozirja,
-	Mesarstvo Bartolac iz Mozirja,
-Zadruga Mozirje,
-	Pekarna Miš Maš iz Mozirja in
-	Gostišče Vid iz Radegunde.
Občinski svet Ljubno
Podprli prisilno poravnavo gornjegrajske Smreke
Ljubenski svetniki so potrdili akte, ki jih potrebujejo za delo. Na seji, ki je zaradi dolžine potekala v dveh delih so sprejeli še pravilnik o plačah in nagradah, po katerem bodo svetniki za svoje delo prejemali nekaj več kot 11 tisoč tolarjev. Enako tudi predsedniki delovnih teles, članom teh teles pa je občinski svet odmeril za polovico manj denarja. Podžupan, na predlog županje je bil potrjen Stanko Zagožen, bo svojo funcijo opravljal nepoklicno, za svoje delo pa bo prejemal največ 35% plače županje. Ta znaša 249-936,00 tolarjev bruto.
Pred potrditvijo zapisnika prejšnje seje so svetniki namenili kar nekaj besed o turističnem podjetju Zgornjesavinjska dolina d.o.o. Primož Budna je bil odločno proti dodelitvi sredstev temu podjetju, Frančiška Štiglic je dodala, da naj sredstva namenjena turizmu namenijo turističnemu društvu, Rajko Pintar pa je bil mnenja, da Zgornjesavinjska dolina d.o.o. ne more živeti na ramenih proračuna. Županja Anka Rakun je svetnikom pojasnila status omenjenega podjetja, program dela je menda še v povojih, zato sredstva za izvršitev še niso določena in ne potrjena.
Hkrati so se svetniki odločili, da bodo 2,4 milijona tolarjev, kolikor znaša dolg Smreke, spremenili v osnovni kapital gornjegrajskega podjetja. V Smreki je zaposlenih 12 ljudi iz občine Ljubno, podporo prisilni poravnavi pa je potrebno razumeti v luči ohranitve delovnih mest tem ljudem. Takšna so pričakovanja županje Anke Rakun. Dominik Miklavc, direktor Smreke, je svetu pojasnil zasedenost delovnih mest. Med tehnološkimi viški naj bi se znašli nekvalificirani delavci, premalo zaposlenih, tako meni Miklavc, pa je v razvojnem in komercionalnem delu podjetja.
V nadaljevanju seje so se svetniki odločili, da bodo celotno območje občine poskušali prijaviti v projekt CRPOV, z vodovodnimi sistemi v občini pa bo poslej upravljala Komunala Mozirje.
Vodja celjske izpostave ministrstva za okolje in prostor Matija Marinček je ljubenske svetnike v pisni obliki seznanil s planom vzdrževalnih del in investicijskih vlaganj na vodotokih. Še veliko nezaceljenih ran je ostalo iz leta 1990, kljub temu, da bodo še letos začeli graditi jez, je bilo mnenje svetnikov, da poteka sanacija na Savinji in njenih pritokih prepočasi.
Savinjčan
Upravna enota Mozirje
Moja dežela - lepa in gostoljubna
Tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja organizira Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in Ministrstva za okolje in prostor. 2. junija so se na povabilo Upravne enote Mozirje že četrto leto sestali predstavniki turističnih društev z območja Zgornje Savinjske doline z namenom dogovora o poteku aktivnosti v naših krajih po projektu “Moja dežela - lepa in gostoljubna”.
Kriteriji glede ocenjevanja se niso kaj dosti spremenili. Kraj se ocenjuje kot celota, prek celote ocenjevanja se ugotavlja kakovost življenja. Ocenjuje se tudi njegova turistična dejavnost, predvsem to kaj ponuja gostu in obiskovalcu in kakšna je kakovost ponudbe. Leto 1999 je leto slovenske kulinarike in vina, zato bo posebna pozornost namenjena predvsem urejenosti okolic gostinsko turističnih objektov, pozornost bo posvečena tudi odpravi napak preteklih let.
Turistična društva in odbori naj bi predhodno skupaj ocenili kraje in pripravili predloge kra-
Gornji Grad
jev za ožji izbor. 16. in 17. junija bo regijska komisija ocenila predlagane kraje. Julija in septembra bo ocenjevanje potekalo na republiški ravni.
Projekt “Moja dežela - lepa in gostoljubna” s sodelovanjem nauglednih mednarodnih evropskih in svetovnih tekmovanjih v urejenosti dobiva mednarodno potrditev. Postaja pomemben del promocije naše države in njenega turizma v svetu. Projekt je postal tudi most za primerjavo in prenos praktičnih izkušenj v urejanju okolja med državami.
Upravna enota Mozirje
Kazalci gospodarjenja skrajno zaskrbljujoči
Očitno so se tudi v Gornjem Gradu začeli zavedati, da je razvoj kraja in občine odvisem predvsem od uspešnosti gospodarskih subjektov. Prav pokazatelji slednjega kažejo na resno krizo, z dejstvi se je soočil tudi občinski odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, katerega vodi ing. Franc Miklavc.
V občini Gornji Grad je preko 150 brezposelnih, tem se bo v kratkem pridružilo še 28 delavcev Smreke, poleg tega je zaznaven velik padec turističnih obiskov, da o turističnih nočitvah sploh ne govorimo. 22 gospodarskih družb, kolikor jih občina premore, je v lanskem delu pridelalo za preko 165 milijonov izgub, čistega dobička pa je bilo v letu 1998 za nekaj manj kot 26 milijonov.
Za popolno ponazoritev razmer je potrebno zapisati, da so te gospodarske družbe ustvarile celotnega prihodka v primerjavi z letom 1997 le še za tri četrtine. To so seveda glavni in zelo merljivi kazalci, ki potegnejo za sabo še druge: bruto dodana vrednost, zaostajanje plač, ni sredstev za razvoj, plačilnanesposobnostitd. Ključni problemi gredo na račun Smreke, ki je v občini največja gospodarska družba in je po velikosti drugi največji zgubaš v savinjsko - šaleški regiji. Smreka je tudi tesno povezanain je glavna strateška partnerica podjetja ENGO, ki Gornji Grad v določenem delu že oskrbuje s toplotno energijo. Kaj se lahko zgodi, če gre Smreka v stečaj, se sprašujejo člani gospodarskega odbora s predsednikom Miklavcem na čelu.
Enotno mnenje je, da zadeve nikakor niso enostavne, v firmi Smreka pa napovedujejo še ukrepe v smeri zmanjševanja zaposlenosti. Članom odbora take poteze nikakor niso razumljive, saj v Smreki ni čutiti pomanjkanja naročil za montažne ob-
jekte, oskrba z lesom se je sprostila, večina strokovnega kadra in delavcev je usposobljenih za tovrstno produkcijo, Smreka ima tudi že uveljavljen tržni ugled itd.
Skratka, odbor bo spremljal gibanja in uresničevanja kazalcev gospodarjenja, po njihovem mnenju pa so osnovni cilji gospodarskega razvoja v krepitvi gospodarske moči občine, kar bo zmanjšalo nezaposlenost in krepilo kupno moč prebivalstva. Nadalje bo potrebno izkoristiti dane in avtohtone značilnosti tukajšnjega okolj a kot so kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in strokovna usposobljenost ljudi. Predvsem pabo po prepričanju Franca Miklavca potrebno spremeniti poslovno filozofijo, “kako se ne da” v “kako se da”, pri nezaposlenih pa bo potrebno vzpodbuditi reklo, da je bolje nekaj početi in s tem nekaj zaslužiti, kot pa nič početi.
Savinjčan
TURISTIČNA AGENCIJA
kJ «1»
Na trgu 7 3330 Mozirje Tel.: 063 83 90 810 Faks: 063 83 90 811
E-mail: agencija.svit@siol.net
Občinski svet Gornji Grad
Težnje po združitvi mozirskega in gornjegrajskega komunalnega podjetja?
Drugi sklic gornjegrajskih občinskih svetnikov je šesto redno sejo začel s potrditvijo dosedanjih aktivnosti projekta CRPOV. Prvo fazo, ki jo sedaj zaključujejo, so začeli novembra preteklega leta. V tem času so opravili analizo obstoječega stanja in pripravili predlog projektov, katere bodo poskušali v prihodnjih letih uresničiti. Glavna teža projekta je na gospodarskem področju, saj je dobro razvito gospodarstvo garancija za razvoj ostalih dejavnosti. Veliko razvojnih možnosti vidijo na področju malega gospodarstva, vendar bo potrebno precej energije vložiti v primerno izobraženost kadra, katerega tudi sicer ni v izobilju.
Nadalje so se svetniki informirati o poslovanju komunalnega podjetja. Direktor Niko Purnat je ponovno izpostavil problem nerešene delitvene bilance Komunale Mozirje. Sicer pa v gornjegrajski komunali ocenjujejo, da so zastavljene cilje dosegli. Seveda pri tem izstopa sanacija odlagališča Podhom, za katerega so uspeli podpisati dogovor z občinami o financiranju sanacije. Zaključena sanacija in delna razširitev je pomembna tudi zato, ker se obstoječe odlagališče polni.
Kot kaže pa je ponovno aktualno vprašanje enovitega komunalnega podjetja za celo Zgornjo Savinjsko dolino. Na pogovorih med predstavniki občin Gornji grad in Mozirje so poskušali najti obliko sodelovanja o komunalnih vprašanjih. Po izčrpnih razgovorih je Gornji Grad predlagal združitev komunalnih podjetij, vendar pod znanimi pogoji; že organiziran sistem se ne sme prekiniti, sedež novega podjetja pa mora biti v Gornjem Gradu. Skratka, je skle-
nil informacijo župan Toni Rifelj, Gornji Grad in Mozirje ustanovita skupno podjetje. Ostale občine se lahko pridružijo kot soustanoviteljice ali pa samo s koncesijo uredijo svoj odnos do novega podjetja. Še prej bo potrebno z Mozirjem razščistiti dolg za nazaj in jasno opredeliti bodoča razmerja, ki naj bi temeljila na partnerskem odno-
su.
Gre torej za nekakšen skupen servis, vendar ni debate, nikoli je ni bilo in je nikoli ne bo, da mora biti sedež v Gornjem Gradu, je skeptikom v odgovor zagotovil župan Rifelj. Svetnika Jakob Filač in Marko Ročnik sta namreč menila, da je potrebno pred združitvijo oziroma ustanovitvijo novega podjetja ravnati skrajno previdno. Dejala sta, da je energija vložena pri osamosvajanju dragocen kapital, katerega je potrebno očuvati.
Filač je celo menil, da gre na nasprotni strani ponovno za želje nadvlade, sicer pa je nuja za sodelovanje sedaj na mozirski
strani. Ročnik je dodal, da je bilo odlagališče zgrajeno za Zgornjo Savinjsko dolino, torej tudi za Mozirje, v kolikor pa bo župan ali kdo drug poskušal “uvažati” smeti iz občin spodnje Savinjske
Luče, Solčava
Svoj prvi samostojni proračun so sprejeli tudi v novi občini Solčava. V njihovo “denarnico” naj bi se nateklo za 53 milijonov sredstev, kar je za normalno življenje seveda občutno premalo. Tega se v Solčavi seveda zavedajo, zato so v tej občini že prijavili številne projekte za domače in mednarodne razpise.
Kljub sprejetim aktom o finan-
doline, bodo krajani Podhoma smetišče preprosto zaprli. Stremeti je potrebno, da bo smeti manj, ne pa vedno več, je bil kategoričen Ročnik.
Savinjčan
ciranju občin sta občini Luče in Solčava še vedno vezani na financiranje iz ločenih žiro računov preko bivše skupne občine Luče. V obeh občinah pričakujejo, da se bo kmalu uredilo tudi to, po možnosti še ta mesec, kar bi dalo dejansko podlago za povsem samostojno življenje občin v skrajnem kotu Zgornje Savinjske doline.
Savinjčan
Zdaj še finančna osamosvojitev Solčave
V Lučah so v preteklih letih pridno gradili, zato letos večjih naložb ne planirajo. Temu primerno visok je tudi občinski proračun, 153 milijonov je višina sredstev, s katerimi bo občina razpolagala, poleg rednega financiranja proračunskih porabnikov pa čakajo Lučane obveznosti iz preteklih let.
Občinski svet Mozirje
Sprejet tudi mozirski proračun
Na sedmi redni seji so se 28. maja sestali mozirski občinski svetniki. Med drugim so sprejeli tudi odlok o letošnjem proračunu občine Mozirje, ki je dolgoročno uravnovešen in znaša dobrih 638 milijonov in pol tolarjev.
Po pregledu in sprejetju zapisnika prejšnje redne seje so svetniki najprej potrdili sklepa, ki so ju pripravili v Odboru za negospodarske dejavnosti. V sklepih so podali soglasje za število zaposlenih delavcev v Vzgojno varstvenem zavodu Mozirje in sklenili, da bo Občina poravnavala stroške za morebitno manjkajoče otroke do normativa (24 otrok) v vsakem oddelku.
V naslednji točki je JaniJanko predstavil pregled infrastrukturnih del za zadnja štiri letav KS Mozirje in Rečica. V letu 1995 je največjo investicijo predstavljala cestaDobrovlje-prvi del (15.642.879 SIT). V naslednjem letu je bila največja investicija cesta Poljane-Negojnica v višini 15.276.869 SIT. V letu 1997 se je zgradil S kanal in cesta
Rečica-Dolenc (21.747.789 SIT). Lani pa je največ denarja porabila cesta Za-vrše-Ržiše v Lepi Njivi in sicer 16.687.154 SIT.
Drugo obravnavo Odloka o občinskih cestah so zaradi pravno formalnih nejasnosti svetniki prestavili na naslednjo sejo, v naslednji točki pa so obravnavali Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje. Odlok mora sprejeti vseh šest zgornjesavinjskih občin, gre pa predvsem za pravično razdelitev premoženja. Cilj sprejetja pa je omogočiti normalno delovanje zavoda.
V osmi točki dnevnega reda so svetniki potrdili člane odbora za malo gospodarstvo, ki ga bo vodil Janez Kaker, odbora za kmetijstvo, gozdarstvo,
OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE
Svet Krajevne skupnosti Nazarje čestita krajanom ob krajevnem prazniku.
Za to priložnost smo pripravili program praznovanja, ki bo potekalo od 12. 6. do 19. 6. 1999.
SOBOTA, 12. 6. 1999 ob 19. uri
Osrednja kulturna prireditev bo v veliki dvorani Delavskega doma v Nazarjah.
Poleg učencev Glasbene šole Nazarje in Osnovne šole Nazarje se bo prvič predstavili pred domačim občinstvom PEVSKI ZBOR Kulturnega društva Nazarje.
NEDELJA, 13. 6. 1999 ob 16. uri
TD Nazarje, ŠD “Vrbovec” Nazarje, PGD Nazarje so organizatorji ŠPORTNO ZABAVNIH IGER med zaselki KS Nazarje. Igre bodo potekale na športnem igrišču v Nazarjah.
ČETRTEK, 17. 6. 1999 ob 19. uri
Glasbena šola Nazarje prireja KONCERT OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA S SOLISTI.
Koncert bo v veliki dvorani Delavskega doma v Nazarjah.
SOBOTA, 19. 6. 1999 ob 19.30 uri
Glasbena šola Nazarje prireja KONCERT KITARISTKE KATJE KLEMŠE.
Koncert bo v dvorani Glasbene šole ( v gradu VRBOVCU ).
VABIMO VAS, DA SI PRIREDITVE OGLEDATE.
S SVOJO PRISOTNOSTJO BOSTE POVEČALI SMISEL PRAZNOVANJA IN SEVEDA NAGRADILI TAKO ORGANIZATORJE KOT NASTOPAJOČE.
lovstvo in ribištvo, ki ga bo vodil Andrej Presečnik, odbora za turizem ter člane projektne skupine in projektnega sveta proj ekta CRPOV.
V naslednji točki so svetniki pregledali aktivnosti za dokončen predlog priprave delitvene bilance bivše občine Mozirje. Sprejeli so sklep o sestavi komisije in nadaljnjih aktivnostih. Sedaj pa potekajo pogovori z Občino Nazarje predvsem okrog vodovoda, z Gornjim Gradom okrog deponije komunalnih odpadkov, z Občino Ljubno pa okrog upravljanja vodovoda, cest in kanalizacije. Če ne bo možen skupen dogovor med vsemi novo nastalimi občinami, bo potrebna arbitraža.
Sprejetju občinskega proračuna za leto 1999je botrovaladaljšarazprava. Odbor za proračun je pripravil predlog proračuna, ki so ga svetniki ob koncu razprave tudi potrdili. Prihodki in odhodki proračuna so uravnovešeni in znašajo 638.517.000 SIT. Svoje mesto v proračunu je našlo tudi nadaljevanje investicije izgradnje OŠ Rečica ob Savinji in sicer z 99 5 milijona SIT in začetek gradnje mostu preko Savinje v Loke s 50.1 milijona SIT. Skupna vrednostinvesticije znaša okoli 101 milijon SIT, od tega sama konstrukcija71, ureditev cestnih priključkov 15 in zagotovitev poplavne varnosti prav tako 15 milijonov SIT.
Benjamin Kanjir
Gornji Grad
Dobronamernost ali zgolj prenos bremena
Zgodba ni od včeraj, vezana pa je na lastništvo kulturnih domov v Bočni in Novi Štifti. Ob ustanovitvi novih občin so si menda pristojni v Gornjem Gradu precej prizadevali, da bi Zadruga Mozirje odstopila lastništvo bočkim in novoštiftnim kulturnikom, ki že sedaj v smislu dobrega gospodarja skrbijo za urejenost kulturnih domov.
Zadeve so očitno dozorele, nazad- del zadružnih domov, kot je rekel nji seji so gornjegrajski svetniki	Franc Miklavc iz Bočne, Vrhovnik pa
razpravljali o prenosu nepremičnin, želi breme preložiti na občino oziro-
ki so trenutno v lasti Zadruge Mozirje. Zdi se, da stvari vendar niso povsem enostavne, oziroma jasne, zakaj potrebno se bo dogovoriti kako je s funcionalnim zemljiščem, kdo bo kril stroške prenosa in sploh so se svetniki soočili z dilemami, za katere niso vedeli pravega odgovora. Zadruga želi obdržati pridobitveni
ma kulturna društva. Ponudbo je torej potrebno sprejeti s precejšnjim premislekom, dokončno pase bodo v Gornjem Gradu odločili potem ko bosta svoje mnenje podala tudi upravna odbora KD Bočna in KD Nova Štifta.
Savinjčan
SITRA, d.0.0.
Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.710-0-560
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij:
Atena, Nacionalna fin. Družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,...
Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. Nakazilo najkasneje v dveh dneh!!!
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ravne na Koroškem
Ob Suhi 1 lb, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem Tel: 0602/280 100; Faks: 0602 / 280 260
UREDIMO Sl ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRED
ODHODOM V TUJINO
Pred vrati so poletne počitnice. Zavedamo se, da je lahko vsako potovanje, pa naj bodo to sanjske počitnice ali pa naporno službeno potovanje, polno prijetnih in neprijetnih presenečenj. Ker so zdravstvene storitve v tujini ponavadi povezane z visokimi stroški, si je pred odhodom priporočljivo pravočasno urediti zdravstveno zavarovanje.
Obvezno zdravstveno zavarovanje
vam v tujih državah, s katerimi imamo podpisano meddržavno pogodbo ali konvencijo, zagotavlja pravico do nujnih zdravstvenih storitev.
Uveljavljanje te pravice je za določene države (tudi Hrvaško) neizogibno povezano s postopkom potrditve posebnih obrazcev, kot jih določajo konvencije. Obrazce je moč nabaviti in potrditi na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda. Obrazci veljajo tri mesece, zato opravite to pravočasno in ne tik pred odhodom na dopust. V nasprotnem primeru se tudi ob dobri volji in ustrezni organizaciji služb Zavoda ne bo moč izogniti vrstam. Pravico do nujnega zdravljenja na osnovi konvencij je moč v tujini uveljaviti le pri izvajalcih, ki imajo pogodbo z javnim oz. državnim zavarovanjem. Sicer boste morali stroške za opravljanje storitve plačati na licu mesta.
Dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje Marsikateri nevšečnosti se je moč izogniti z “Zavarovanjem z medicinsko asistenco v tujini”, ki ga Zavod zagotavlja v sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELVIA. To je pametna odločitev, ki nam lahko prihrani tudi dragoceni čas. Zavarovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr: prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, pravno pomoč, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem...).
Zavarovanje se lahko sklene za Evropo (tudi za Hrvaško, aktualno predvsem v poletnih mesecih), mediteranske dežele (vse dežele ob Sredozemskem morju, Jordanija in Sirija) in Kanarske otoke ali za Ves svet, odvisno pač od področja potovanja. “Zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini" lahko sklenete zase in za svoje prijatelje, sorodnike oz. za vse, ki nameravajo potovati z vami. Potrebujete le njihove podatke, podatke o potovanju in njihov potni list. Družine in skupine imajo poseben popust.
Podrobnejše informacije o pravicah na osnovi konvencij ali pa zavarovalnih pogojih (višino premije, idr.) prostovoljnega zavarovanja za tujino lahko dobite na vseh enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Določene informacije vam nudijo tudi pooblaščene turistične agencije.
Spoštovane
zavarovanke,
zavarovanci!
V Območni enoti Ravne na Koroškem smo s 17. majem 1999 na področju svetovanja in sklepanja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj pričeli za zavarovance naše Območne enote s poskusnim izvajanjem novega delovnega časa.
Delovni čas na sedežu Območne enote in izpostavah:
Dan__________Delovni čas
Ponedeljek	8.00 -	15.00
Torek	8.00 -	15.00
Sreda	8.00 -	16.00
Četrtek	8.00 -	15.00
Petek	8.00 -	13.00
Poleg tega pa nas lahko še obiščete na Izpostavi Slovenj Gradec, Partizanska pot 16, Slovenj Gradec in sicer:
Dan Podaljšani poslovni čas
Ponedeljek	15.00 -	18.00
Sreda	15.00	-	18.00
Petek	13.00	-	14.00
Sobota	10.00	-	12.00
Vljudno vabljeni!
Rečica ob Savinji
Jubilej prireditve za dušo - 20 let “Od lipe do prangerja”
Leto je okrog in v Turističnem društvu Rečica ob Savinji ponovno pripravljajo že tradicionalno prireditev “Od lipe do prangerja”. Letos bodo prireditev obeležili kar se da slavnostno, saj jo pripravljajo že 20 let.
Začeli bodo v nedeljo, 20. junija, z drugo prangerijado, ki hkrati pomeni zaključek večdnevnih praznovanj v okviru praznika Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Prangerijada je srečanje vseh slovenskih krajev, ki imajo sramotilni kamen - pranger; teh pa je kar dvanajst. V okviru prireditve, kjer se bodo predstavili kraji, bo na ogled razstava fotografij Jožeta Miklavca z naslovom “Moj svet", ki je pregled treh desetletij avtorjevega dela in jo bodo odprli v dopoldanskem času. Popoldne bodo na prireditveni prostor, pod stare kostanje na Rečici, pripeljali furmani s starimi vpregami in oblečeni v oblačila, kakršna so bila nekdaj “v modi”. Gostitelj, TD Rečica, bo poskrbel tudi za popestritev, poleg krajev s pranger-jem bodo nastopili tudi številni ljudski godci.
Ostali del prireditve Od lipe do prangerja bo v največji meri organiziran, kot je to postala navada v minulih letih. Za najmlajše bodo v soboto, 26. junija, pripravili otroške igre, ki bodo na igrišču pred osnovno šolo. V nedeljo, 27. junija, bo na vrsti odprtje etnografske razstave “Jedila vse leto”, ki jo bodo pripravile marljive kuharice iz celotne krajevne skupnosti. Stare, ponekod že pozabljene jedi, ki so se pripravljale ob različnih praznikih in priložnostih, bodo na ogled ves teden. Tudi na slikarsko razstavo niso pozabili. Letos se bo s svojimi likovnimi deli obiskovalcem predstavila Milka Trbovšek z Ljubnega. Ker mineva že drugo desetletje, od kar so bile na Rečici prve igre v okviru Vaške olimpiade, so se v društvu odločili postaviti pregledno razstavo o delu in razvoju prireditve. Razsta-
va se imenuje “20 let od lipe do prangerja”, v bogati dokumentaciji pa se bo verjetno prepoznal marsikdo, ki je pred leti obiskal Rečico ali sodeloval na igrah.
Nadaljevanje dogajanja v okviru jubilejne prireditve bo prvi vikend v juliju. Petek, 2. julija, bo športno obarvan. Na športnem igrišču na Rečici se bodo v malem nogometu najprej pomerile ženske ekipe, svoje nogometno znanje pa bodo pokazali tudi svetniki. Ali so boljši nogometaši rečiški ali mozirski svetniki, bo pokazala tekma.
Vrhunec letošnje prireditve “Od lipe do prangerja” bo vsekakor sobota, 3- julija, ko bodo člani TD Rečica pripravili “Večer pod trško lipo”. Letošnje druženje bo izjemno slavnostno obarvano. V goste so organizatorji povabili dalmatinsko klapo Nostalgija, večer pa bodo še posebej popestrili harmonikarji Darka Atelška. Pred zabavo in razvedrilom, za katerega bodo skrbeli Zasavci, bodo podelili plakete najboljšim izdelovalcem zgornjesavinskih želodcev. Eden izmed vrhuncev sobotnega večera bo nedvomno tudi veličasten ognjemet.
V nedeljo, 4. julija, bodo na svoj račun ponovno prišli ljubitelji malega nogometa. Na športnem igrišču na Rečici bodo člani Športnega društva Mladost z Rečice pripravili turnir v malem nogometu.
S temi prireditvami člani Turističnega društva Rečica ob Savinji vabijo v svoj kraj, saj so prepričani, da bo ob obilici dogajanja na jubilejni prireditvi “Od lipe do prangerja” vsak obiskovalec našel drobec veselja tudi za svojo dušo.
Marija Sukalo
Zveza Svobodnih Sindikatov w Slovenije Območna organizacija Velenje
SINDIKALNE INFORMACIJE
KOORDINACIJA SINDIKATOV NEGOSPODARSTVA
Vladna pogajalska skupina in koordinacija sindikatov negospodarstva sta zaključili pogajanja z ANEKSOM H KOLEKTIVNI POGODBI ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V RS. Regres za letni dopust za leto 1999 je 96.500,00 sit. Zaposlenim, katerih povprečna mesečna bruto plača za polni delovni čas za obdobje marec - maj 1999 ne presega 120.000,00 SIT, pripada regres v višini 102.000,00 SIT.
Regres se izplača v dveh delih; do 5. junija se izplača regres vsem zaposlenim v višini 85.012,00 SIT, preostali del regresa pa se izplača do 5. januarja leta 2000.
Izhodiščna plača za I. tarifni razred (količnik 1,00), veljavna za mesec november 2000, se s 1. decembrom 2000 poveča za 1%.
KONFERENCA ZSSS
se je 31. maja konstituirala. Na 1. seji je bil sprejet poslovnik o delu konference. Na dnevnem redu je bil tudi predlog zakona o delovnih razmerjih.
SKEI OO VELENJE
V tem tednu potekajo v Gorenju Orodjarni in Gorenju Gostinstvu zbori delavcev za odločitev o ustanovitvi svetov delavcev. Potekajo tudi priprave na volitve novih vodstev sindikata SKEI v podjetjih.
OO SKEI bo predvidoma na seji v juniju namenil točko dnevnega reda izvedbenim aktom SKEI: Pravilniku o financiranju in finančno - materialnem poslovanju, Pravilniku o podeljevanju odličij in priznanj, Stavkovnim pravilom, Pravilom o organiziranju in delovanju OO SKEI, konference sindikalnih podružnic kapitalsko povezanih družb in novim Pravilom o organiziranosti in delovanju sindikalne podružnice SKEI v podjetju.
SINDIKAT LESARSTVA SLOVENIJE organizira 4. in 5. junija v Bohinju sejo RO in seminar za predsednike sindikatov podjetij, člane svetov delavcev in člane - predstavnike delavcev v nadzornih svetih družb. Seminarja in seje se bodo udeležili tudi predstavniki z območja.
SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR
organizira v skladu s programom dela v soboto, 19. 6. 1999, ekskurzijo članov po Zgornji Savinjski dolini.
SINDIKAT KOMUNALE, VAROVANJA IN POSLOVANJA Z NEPREMIČNINAMI SLOVENIJE
Vsakoletnih komunalnih iger, ki bodo letos 18. in 19. junijav Novi Gorici, se bodo z območja udeležili iz KP Velenje in Mozirje ter PUP.
DELAVSKA HRANILNICA, D. O. O. LJUBLJANA, SKUPŠČINA DRUŽBENIKOV,
se bo sestala 24. junija 1999.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SLOVENIJE - OBMOČNI ODBOR
Na osnovi dogovora in medsebojnega sodelovanja z MZDU Velenje vabi OO SUS člane, da se do 15. 6. 1999 prijavijo za srečanje upokojencev Slovenije, ki bo 29. junija v Dolenjskih Toplicah.
Prijavijo se lahko na telefonsko številko 855/712, območni odbor SUS Velenje.
Center za socialno delo Mozirje objavlja
INFORMATIVNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAJETJE POSLOVNIH PROSTOROV
Center za socialno delo Mozirje zbira ponudbe za najetje poslovnih prostorov za dejavnost centra za socialno delo Mozirje, za dobo 10 let, z zmožnostjo kasnejšega odkupa.
Prostori za najem morajo zadoščati naslednjim pogojem:
-	Skupna površina prostorov znaša najmanj 230 m2
-	Na razpolago mora biti najmanj 9 pisarn, arhivski prostor, sejna soba (najmanj 25 m2), sanitarije za zaposlene in za stranke, prostor za stranke, ter drugi pomožni prostori.
-	Prostori morajo biti dostopni z ulice v nivoju, ali do 7 % klanč-nine, ali z dvigalom dimenzioniranim za invalide.
-	Lokacija mora biti v centru ali neposredni bližini Mozirja, v bližini postajališč javnih prevoznih sredstev, ter blizu poslovnih prostorov Upravne enote in drugih pomembnejših ustanov.
-	Pisarne morajo biti zvočno izolirane in ne smejo biti prehodne. -Vsi prostori morajo biti opremljeni s parapetnimi kanali za inštalacijo.
-	Na zunanjih površinah mora biti zagotovljeno 6 parkirnih mest.
-	Prostori naj bi bili vseljivi čimprej oz. najkasneje do konca leta 2000.
Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi.
Pisne ponudbe morajo vsebovati tloris prostorov, navedbo o lastništvu, izpolnjevanje razpisanih pogojev za najem, cena najema, obratovalni stroški, doba najema, možnost odkupa.
Ponudbo pošljite na naslov: Center za socialno delo Mozirje, Na trgu 20, 3330 Mozirje, tel. 063 831 707, 832 941.
Razpis je informativni in v ničemer ne zavezuje CSD Mozirje.
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
OBJAVLJA REZULTATE OCENJEVANJA
ZGORNJESAVINSKIH ŽELODCEV,
KI JE BILO NA REČICI OB SAVINJI, 22. MAJA 1999.
PRIZNANJA ZA KAKOVOSTNE ZGORNJESAVINJSKE ŽELODCE PREJMEJO:
Rudi Krsnik iz Spodnjega Pobrežja, Jože Štorgelj iz Varpolja, Matjaž Mikek z Brezja, Alojz Benda iz Šentjanža, Jože Mlinar iz Šentjanža, Alojz Jeraj iz Spodnjega Pobrežja, Pepca Kumprej iz Varpolja, Peter Koren iz Kokarij, Ivan Rakun iz Poljan, Franc Kramer iz Šmihela, Anton Suhoveršnik iz Šmiklavža, Alojz Atelšek z Lepe Njive, Jože Marovt z Brezja, Jože Rihter iz Deve, Ana Podlesnik iz Primoža, Vera Prek iz Radmirja, Srečko Škrubej iz Raduhe, Turistična kmetija Spodnji Jerovčnik iz Krnice, Janez Zamernik iz Raduhe, Anton Bezovnik iz Strmca in Jožica Bezovnik iz Luč.
BRONASTO PLAKETO PREJMEJO: Peter Govek iz Okonine, Vida Jeraj iz Primoža, Ana Potočnik izTiroseka, Milena Krsnik iz Spodnjega Pobrežja, Anton Jeraj iz Zgornjega Pobrežja, Stane Gnader z Brezja, Franc Hudej z Lepe Njive, Jožica Strojanšek z Dobrovlja in Jožica Podkrajnik iz Luč. SREBRNO PLAKETO PREJMEJO: Greta Resnik iz Podvolovljeka, Jožica Podlesnik iz Tera in Ivan Atelšek iz Šmihela.
ZLATO PLAKETO PREJMETA: Peter Resnik iz Podvolovljeka in Ivan Matko z Dobrovelj.
Člani TD Rečica bodo plakete podelili na Večeru pod trško lipo, v soboto, 3. julija, na Rečici.
Cankarjev dom Ljubljana
Mladi spet odlični
Državno tekmovanje Veš? Vem! je bilo letos 11. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je tekmovanje za osnovnošolce nižje stopnje, znanje zanj pa si pridobivajo v reviji Petka. Šolo Ljubno ob Savinji so letos zastopali razredni prvaki, ki so se najbolje odrezali na šolskem tekmovanju, ki je bilo aprila. Na državnem tekmovanju so se odlično odrezali, saj so skupno prejeli srebrno in tri zlata priznanja.
Tekmovanje sta organizirala zavod za šolstvo RS in revija Petka, iz katere učenci črpajo znanje. Revija prinaša učencem mnogo vedenja iz področja naravoslovja, opisuje poskuse, rebuse... Vsekakor poučno in zabavno branje za osnovnošolca.
Tekmovanje je potekalo v Cankarjevem domu. Ob prihodu so se učenci najprej pomerili v znanju, potem pašo imeli še bogat razvedrilni program. Ljubensko šolo so zastopali: Mirjam Močnik (1. razred), David Rak (2. r.), Teja Turk (3. r.) in Nadja Mavrič (4. r.). Vsi štirje predstavniki so se odlično odrezali, za kar gre zahvala tudi mentorici Ireni Retko, ki jih je dobro pripravila.
Da pa šola ni le učenje, so dobro dokazali organizatorji, ki so na zabaven način učencem in njihovim mentorjem po končanem tekmovanju pokazali mnogo poučnega in zanimivega. Fizik Planinšič je z njimi izvajal poskuse z zrakom in zvokom. S pevcem Gregorjem so plesali in peli. Gospa Furlan jim je iz
terarija v živalskem vrtu prinesla čisto pravo kačo. Vsi pa so bili zelo navdušeni nad nastopom Adija Smolarja.
S tem pa zabave in zanimivosti še nikakor ni bilo konec. Iz Cankarjevega doma so se preselili na letališče Brnik, kjer so jih sprejeli vojaki, jim pokazali vojaški del letališča in letala. Radovednim in navdušenim učencem so pripravili tudi nastop v akrobatskem letenju. Zaključili pa so s pravim vojaškim kosilom v vojaškem šotoru na letališču.
Vsekakor si vsi zaslužijo pohvalo. Učenci, ker so se odlično odrezali, pa tudi organizatorji, ki so celotno stvar dobro izpeljali. Vsekakor pa gre pohvaliti ustvarjalca revije Petka, Božota in dr. Miho Kosa, saj je njuna revija polna novih znanj, ki pa so prikazana na način, ki ga mladi razumejo. Domov so se vsi vrnili navdušeni in polni novih pričakovanj, kar pa naj bi namen izobraževanja tudi bil...
Vesna Retko
VVZ Mozirje
Na kmetiji je lepo
“Na kmetiji je lepo...” prisegajo ven glas otroci iz vrtca Rečica in Mozirje. Do tega spoznanja so prišli letos, ko so obiskali Venišnikove na Rečici in Reberčnikove v Mozirju ter svoja celoletna opažanja s pomočjo vzgojiteljic in staršev strnili v razstavo, ki je prikazovala življenje ljudi in živali na kmetiji. Razstava je bila postavljena na celjskem sejmu “Vse za otroka”, nato pa od 18. do 21. maja tudi v Kulturnem domu na Rečici ob Savinji.
Otroci so ob pomoči staršev in vzgojiteljic preizkusili svoje ročne spretnosti v izdelovanju najrazličnejših izdelkov iz lesa, slame in papirja, ki so nepogrešljivi v vsakdanjem življenju na kmetiji. Orodja, objekti in živali so izražali domiselnost malih ustvarjalcev.
Tudi na kmečko življenje v hiši niso pozabili. Spomnili so se časa babic in dedkov, ko so ročno gnetli kruh in ga pekli v krušni peči, ko so tkani izdelki nastajali doma, ko so predice v dolgih zimskih večerih
ročno predle in navijale volno.
Na razstavi so otroci poleg izdelkov zbrali tudi recepte zakmečke jedi in pesmi, ki so se pele ob različnih priložnostih.
Ob razstavi so vzporedno potekale delavnice, ki so jih za male obiskovalce in njihove starše pripravile vzgojiteljice rečiškega in mozirskega vrtca. Otroci so se preizkusili v tkanju, šivanju ter oblikovanju figuric iz testa.
Marija sukalo
PGD Gorica ob Dreti
9. druženje gasilcev
Prostovoljnim gasilcem, članom PGD Gorica ob Dreti, tradicija veliko pomeni. Zaradi uspešnih, že kar osmih tradicionalnih turnirjev za kipec sv. Florjana so ta turnir organizirali tudi letos.
Druženje gasilcev na Lazah je bilo letos organizirano že devetič. Udeležba gasilskih desetin iz vse Slovenije je bila dobra, čeprav bi si organizator v prihodnje želel sodelovanja večih ženskih desetin. Na tokratnem turnirju, ki je bil 23. maja, sta sodelovali le dve, moških ekip pa je bilo 12.
Gasilke in gasilci so prikazali dobro pripravljenost, ki pa bi bila pri opravljanju njihovih osnovnih dejavnosti, to je reševanja v nesrečah,
Nazarski župan Ivan Purnat izroča kipec sv. Florjana poveljniku zmagovalne desetine
(foto: B. Kanjir)
gotovo še na višjem nivoju. Ker pa njihovo delo temelji na vajah, se radi udeležujejo tega in podobnih turnirjev, saj se med sabo srečajo, se pogovorijo, za nameček pa športno preizkusijo svojo pripravljenost. Najboljšo so letos pokazale gasilke iz Hajdoš, saj so tokrat zmagale že tretjič zapored. S tem so čudovit kip sv. Florjana prejele v trajno last. Za njimi so se uvrstile gasilke iz Letuša.
Med člani, ki so tekmovali v treh kolih na izpadanje, pa so imeli največ znanja in sreče gasilci desetine Šmartno na Pohorju 1, za njimi so se uvrstili gasilci iz Rove, tretji pa so bili člani ekipe Šmartno na Pohorju 2.
Naslednje leto bodo gasilci iz Gorice ob Dreti organizirali že 10. turnir za kipec sv. Florjana, ki bo na to zavidljivo obletnico znova privabil gasilce od blizu in daleč.
Benjamin Kanjir
Revija pevskih zborov in skupin v Gornjem Gradu
Pesem je pomlad
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS - Območna izpostava Mozirje, Osnovna šola Gornji Grad in Kulturno društvo Gornji Grad so pripravili jubilejno, 40. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov in skupin Zgornje Savinjske doline. Revijo so naslovili “Pesem je pomlad”, pripravilipaso jo 13. majavgornjegrajskem kulturnem domu.
Dobrodošlico nastopajočim in obiskovalcem je izrekel župan Toni Rifelj. V pozdravnem govoru je izrazil veselje ob dejstvu, da je ravno štirideseta revija v Gornjem Gradu, kar dokazuje, da je najlepše petje, ki ga negujejo mladi.
Kakšne so njihove glasovne zmožnosti, ki so jih pilili skozi vse leto, so v različnih pesmicah pokazali otroški pevski zbori iz osnovnih šol Gornji Grad pod vodstvom Martine Štiftar, Luč z zborovodjem Mitjem Venišnikom, Ljubnega pod taktirko Lenke Kralj, Mozirja, ki ga vodi Lijana Blagovič, Mozirje - podružnice Nazarje z zborovodkinjo Manico Hudales in Glasbene šole Nazarje pod taktirko Tadeje Cigale. Za instrumentalno spremljavo zborov so poskrbeli učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje ter glasbene delavnice Osminkaiz Mozirja.
Predstavili so se tudi mladinski pevski zbori z Ljubnega pod vodstvom Lenke Kralj, Gornjega
Grada pod vodstvom Martine Štiftar, Mozirjapod vodstovm Lijane Blagovič ter dekliški nonet Rosa iz Luč z idejnim vodjem Mitjem Venišnikom.
Najštevilčnejši zbor, ki ga sestavlja kar 76 pevk in pevcev, je bil mladinski pevski zbor osnovne šole Mozirje. Pevsko revijo je spremljala strokovnjakinja in svetovalka s področja zborovskega petja Danica Pirečnik.
Dolgoletno pedagoško delo pa se letos končuje za Lenko Kralj, zborovodkinjo ljubenskih osnovnošolskih pevcev, ker odhaja v zasluženi pokoj. V imenu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti se je od nje poslovila Ivana Žvipelj, ki se je Lenki Kralj zahvalila za požrtvovalno delo, s katerim seje učiteljica, glasbenica in zborovodkinja razdajala v času službovanja mladim in manj mladim ustvarjalcem.
Marija Šukalo
Osnovna šola Mozirje
Neponovljiva glasbena doživetja
Osnovna šola Mozirje je ob koncu šolskega leta pripravila koncert pevskih zborov. V mozirskem kulturnem domu so se prvi junijski dan predstavili otroški pevski zbor podružnične šole Nazarje pod vodstvom Manice Hudales ter otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Mozirje pod taktirko Lijane Blagovič. Nastopilo je preko 130 pevcev.
Prvi se je predstavil otroški pevski zbor OŠ Mozirje, ki ga je v letošnjem šolskem letu obiskovalo 28 pevcev prvega in drugega razreda. Vaje so imeli po pouku, ko so ostali sošolci odhajali domov, kar jim je včasih bilo v breme, vendar so z voljo tudi to premagali. Na klavirju jih je spremljala Nataša Zager, učenka glasbene delavnice Osminka, s kitaro pajanja Napast, učenka Glasbene šole Nazarje.
Za popestritev glasbenega popoldneva sta poskrbela Sanja Prosen in Daša Rožič, učenki glasbene delavnice Osminka, ki sta zaigrali na klavirju Mozartovo Malo nočno glasbo.
Ljubezen do petja veže tudi otroški pevski zbor podružnične šole Nazarje. Vadili so dvakrat tedensko, pred nastopi pa tudi bolj pogosto. V svojem repertoarju imajo ljudske pesmi ter pesmi domačih in tujih skladateljev, za popestritev pa uporabljajo glasbilaorfovegainstrumentarija,na katerih sta se predstavili Maja Dušič in Tanja Do-bovičnik, ob klavirju pa jih je spremljal Anton Acman.
Da sta že prava mala pianista, sta dokazala tudi Martina Marovt in Peter Budna, učenca glasbene delavnice Osminka.
Mladinski pevski zbor OŠ Mozirje šteje 76 pevcev. Zaradi številčnosti so bile vaje zelo hrupne
in pestre, pripravljali pa so jih trikrat na teden zjutraj pred poukom. Nastopili so tudi na pevskem festivalu v Celju, ki je bil 23. maja. Doživetje, peti v 3000 glavi množici pevcev, je bilo za njih nepozabno. Za glasbeno spremljavo so poskrbeli ob klavirju Vida Vrhovnik in Nataša Zager, na kitaro Janja Napast, s tolkali pa Jaka Presečnik, Tjaša Marinc, Boštjan Oblak in Karli Završnik.
Druženje so pevci izkoristili tudi za slovo od osmošolk, ki zapuščajo njihove vrste. Priznanjaza dolgoletno sodelovanje v zboru je podelil ravnatelj Anton Venek. Prejeli pa so jih: Tanja Klemenšek za osem let sodelovanja, Alja Koren in Darja Zavolovšek za sedem let, za šest let prepevanja v zboru Ana Budna, Barbara Čretnik, Sabina Kranjc, Tjaša Urbanc in Marjeta Zagorc, za pet let sodelovanja Branka Goličnik, Blankajakopin in Špela Presečnik.
Vse leto so otroci pridno vadili in posvečali prosti čas skupnemu ustvarjanju. Glasbena doživetja so v njih pustila najgloblje in neponovljive vtise. Mlad človek, kot so osnovnošolski pevci, doživi prvo muziciranje, pa naj bo še tako preprosto in enostavno, globoko v svoji notranjosti, doživi lepoto, ki mnogokrat zapusti trajne sledove v njegovem življenju.
Marija Šukalo
Galerija Štekl
Občutljivost za opazovanje lepote
Slikarka Veronika Svetina iz Velenja je prva iz niza likovnih ustvarjalcev, ki se v letošnji sezoni nameravajo v gornjegrajski galeriji preko svojih del predstaviti gornjegrajski in širši javnosti. Programsko je otvoritev dopolnil izboren nastop okteta TEŠ iz Šoštanja, o delu in slikarki pa je spregovorila VikaVenišnik, neutrudna varuhinja Galerije Štekl.
Slikarka Veronika Svetina je pravzaprav svojstven slikarski unikum. Po osnovni profesiji pedagoginja, se je s slikarstvom spopadla dokaj pozno. S spoznanjem grenke življenjske izkušnje so iz njene duše privrele, zdi se zatajene, razsežnosti navdiha. Pravzaprav jim gre iskati pot v genetskem zapisu po očetu
njenih portretih, širino prekmurskih ravnin, katerega je izživela v času službovanjav krajih onstran Mure, pa z natančno sanjavostjo odstira v akvarelih in oljnih upodobitvah.
Komaj kaj abstraktnosti je zaslediti iz del Veronike Svetina, žlahtna klasična tradicionalnost slikarstva je posebej izrazna iz upodobitve
Veronika Svetina (s knjigo) je slikarka usode
(foto: Savinjčan)
slikarju, samouku, ni torej slučaj, da jo njegov portet, enako tudi materin, spremlja na vseli njenih razstavah.
Slikarkino duhovno podoživljanje okolja, ki se povsem naravno in utečeno, pa vendar spreminja, je izredno intenzivno in sugestivno. Svojstven način likovnega izražanja očitno s težavo in polno energijo ustvarjalne moči prenaša na papir in platno, občutljivost opazovanja se odraža v
svetniškega škofa Slomška in Božje matere Marije. Zdi se, da starodavnost gornjegrajske galerije Štekl ti stvaritvi odčrtava še intenzivneje, že kar s pridihom svetosti.
Veronika Svetina je torej slikarka usode, namen ustvarjanja je očitno drugotnega pomena, žlahtnost torej, ki mora biti iz duše in zato blizu razmišljanju in čutenju slovenskega človeka.
Savinjčan
LUKAČ
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848
Ne čakajte na DDV!
Sedaj je pravi čas za nakup notranjih vrat in kljuk.
Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popusti!
TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE IN MEDOBČINSKA ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
VABITA NA ETNO -FOLKLORNO PRIREDITEV
IZ RODA V ROD
IN
IZBORNO TEKMOVANJE
ZA ZLATO HARMONIKO 99
v petek, 25. junija 1999, ob 17. uri, v DELAVSKEM DOMU NAZARJE
PROGRAM:
*	revija VIŽARJEV (godci veterani in samouki)
*	nastop kvinteta domačih ljudskih pevk ob spremljavi harmonike
*	izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 99
*	GRAJSKI GODEC LETA 1999
*	nastopi harmonikarskih sestavov pod vodstvom mentorjev SPREMUEVALNI PROGRAM:
*	razstava starih ljudskih glasbil in fotografij
*	demonstracijski program lajnarja ŽREBANJE VSTOPNIC, KI BODO OBENEM TUDI GLASOVNICE, BO POTEKALO PO IZBIRNEM TEKMOVANJU!
Celjski dom Celje
Knjiga, ki so jo “napisali” poslušalci
V kavarni Celjskega doma so v torek, 18. maja, predstavili knjigo Kuharske bukve Radia Celje;Nastala je po izjemno odmevni radijski oddaji Ivice Burnik “Knhajmo skupaj”, ki je na sporedu nekaj več kot leto dni vsako sredo po dvanajsti uri na Radiu Celje. V njej sodelujejo poslušalke in poslušalci s svojimi recepti, ki jih posredujejo v eter.
Knjigaje nekaj posebnega v sloven-	'Ihdivstopninca za predstavitev je bilo	rabo, nekaj je tudi starih, že poza-	vodila za vlaganje in konzerviranje,
skem prostoru. Ustvarjali so jo poslu-	domače pecivo, kar ni običaj. Odlika	bljenih. Najobsežnejše je poglavje	domača zdravila proti vsakodnevnim
šalci, velika pa je prav toliko, da jo	knjige je, da so v njej zbrani domači,	Pečemo z ljubeznijo, kar je dokaz, da	tegobam in drobne zvijače, ki bodo v
lahko shranimo v žep predpasnika.	preizkušeni recepti za vsakodnevno	se radi posladkamo. Na koncu so na-	pomoč začetnikom.	MŠ
Martin Aubreht iz Mozirja
Njegovih sedemdeset let
Ga že vidim, z roko skozi nekoliko osivele lase - kaj drugega se za njegovih sedem križev tudi ne spodobi - in potem ta ista desnica zamahne. Nič jeznega ni čutiti v tem utečenem gibu, nekaj simbolike pač, kot bi se porogal vsemu svetu, 'ludi tistemu, ki mu pripada in spet nebodigatreba, če bi pa zakaj in nekakšen ampak, skratka navlaka nedorečenosti in možno drugačnega, ki so se Tinku v teh sedemdesetih letih skotrljale iz naročja tja po namišljenemu melišču. Tako se za pravega hribovca tudi spodobi in zato tale, spet nekoliko pozna pisarija ne more odstreti spoznanja, kateremu slabo izbrane besede bolj kvarijo kot žlahtijo upodobitev.
Gledano nekoliko povprek, na ta način se kot opazovanja oži, je na njegovi grbi kar precej puk-laste zgornjesavinjske ponižnosti, katera ne zna ceniti dela lastnih rok in osmisliti razsežnosti, ki vztrajno pronicajo skozi možganske pore. Ampak, takšen je in Bog mu pomagaj novodobnemu Kocbeku, nikoli se ne bo spremenil. Tako je tudi prav. Slediti velikemu vzorniku (beseda mogoče ni čisto taprava) iz časov črnožolte monarhije tudi dandanašnji ni najbolj komotno opravilo. Zato pa
Martin Aubreht (foto: Ciril Sem)
ne more biti predsednik MDO planinskih društev nekakšen rumenokljunec, ki predstavo o sebi komajda zmore povezati s strminam savinjskih vršacev. 1\idi sicer smo Savinjčani samosvoji ljudje, menda zaradi ozke vpetosti med te kamnite grinte, hočem reči z nami vozariti je umetnost.
Aubrehtov Tinko je seveda preizkušen furman, prispodoba se zdi ravno pravšnja, nekaj malega bi lahko o tem med vrsticami razbrali iz svečane listine, priznanja za življensko delo, katerega je pred leti prejel iz rok Andreja Brvarja, predsednika slovenskih planincev. Menim, da se svečana listina ne podeljuje tako v splošne namene, recimo temu po dnevnem navdihu. Sam hudič ve, kaj ga je vse življenje gnalo in še žene neustavljivo v gore in planine. Stari modri Tavčar hi v tem primeru klecnil. Ne, ta ljubezen Aubrehtu ne more biti v pogubo. Prej obratno, kot hoja in spet hoja, ki osvobaja kjub bičanju kopriv in trave. Pot vse težavnejša in noč vse temnejšase je zgladila, v jutranjo zarjo so ponovno zaščemeli glasovi ptic pevk.
Življenje nad hudičevim prepadom je izziv in nekakšna uteha. Neranljivost, Ahilova peta - v kuhinjskem zapečku Zgornje Savinjske doline še
kako dobrodošlo potrebna. Je zato prikritost sanjave otožnosti v njegovih očeh še bolj očitna? Kdo bi vedel, a kaj ko skozi čas vse mine, razen spominov in doživetij, ki očitno vodijo Martinov korak v višave. Mir je tam, če se ti ga zahoče, seveda in slabo, pritlehno, to, to pač ostaja v dolini. Med gorami je celo mrak svetlejši, beseda pa zadobi gromko pov-eličanost trenutka. Lahko se ponavlja, vendar nikoli ni ponovljiv, vedno znova enkraten in doživet. Kot srečanja s predsednikom Savinjskega medruštven-ega odbora. Vedno znova sklati iz svojih globin kapnik modrosti, ki sicer bolj pritiče kakšnemu starčku kot pa, res, nekoliko sivemu mladeniču sedemdesetih let.
Kdaj so naše planine najlepše, vas vprašam? Mar ne v skrivnosti vpetosti v svetlikajoče belo inje ožarjeno s prvimi žarki poznojesenskega sonca. Duh minulosti je resda nekoliko razbrazdal stene njegovega obraza in solza je orala gube. Kot Savinja, ko zaorje v drobovje skal pod ostenji Okrešlja. Orje in se peni, vedno znova čista in nedotakljiva, vsem vidna, od vsakogar in vendar od nikogar.
O planinah govori spoštljivo, kar vidim njegovo odločnost kadar zasluti nepravilnosti in izigravanje. Vse je to človeško, človek pa je majhen in vedno manjši postaja, kljub razsežnosti horizonta. Podružnica SPD je vedno v njegovih mislih, in ura, bolje njeno nenehno tiktakanje. Poklicna deforma-
cija ali izkušnja življenja. Oboje, bi si drznil trditi. Duh Franca Kocbeka je naseljen v njegovi planinski duši, vsem društvom želi biti dober predsednik.
Prava beseda izgovorjena na pravem mestu postori več kot vsa dokazovanja in argumenti. Resnica je edina beseda, za katero se postavi Aubrehtov Tinko. Jo bo znal pravilno osvojiti tudi mladi rod, ki prihaja po njegovi uhojeni poti? Na goro se je potrebno vzpenjati z občutkom, brez drvenja in poveličevanja čevljev, katere si pred turo natakneš. Pomembna je pot. Saj, vsak čas pozna svoje zakonitosti, kot pesek peščene ure curlja skozi prsti in dušo. Še vedno je pred njim bodočnost, leta ne pomenijo veliko, služijo lahko kot kažipot na skr-venčeni poti. Če ga bodo potrebovali, je nekoč ves ponižen, pa ni vedno tak, pripomnil na prigovarjanje kolegov. V tem primeru bo še rad zraven. Le zime in snega nekako ne ceni preveč, duhovni varuh Kocbekove dediščine, v tem obdobju si polni baterije za poznejši čas.
V Mozirju ga je videti, poleti pa bodo planinske steze znova čutile njegov korak. Aubreht in planine, kot bi govoril o eni in isti osebi. Planine so njegove intimne prijateljice. Pravo prijateljstvo pa je čutnost, ki se vrača. Tudi zato in prav zato je sedemdesetletnik Martin Aubreht odprta knjiga planinskih skrivnosti.
Savinjčan
Ljubno
Druženje ljubiteljev lepih pesmi
Po šestili letih je bilo Ljubno ponovno gostitelj karavane pevcev, ki vse vsako leto zbere v pomladnih mesecih na reviji v tem ali onem kraju naše doline. Na letošnji, že 29. pevski reviji odraslih pevskih zborov in skupin kulturnih društev, kije bila zadnjo soboto v maju v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območne izpostave Mozirje in Kulturnega društva Ljubno ob Savinji, se je predstavilo preko 290 pevcev. Predstavili so se moški, ženski in mešani pevski zbori ter manjše vokalne skupine.
Poslušalce in pevce je s pesmijo pozdravil dekliški nonet Lipca iz OŠ Ljubno, dobitnica zlatega priznanja na državni prireditvi etno glasbe v Rogaški Slatini.
Svoje znanje in glasovne zmožnosti so pokazali ob prepevanju vseh pevskih zvrsti, domačih, tujih, ljudskih in umetnih pesmi Dekliški pevski zbor KI) Ljubno pod taktirko Anite Lakner, Mešani pevski zbor DU Mozirje in Moški pevski zbor KD Mozirje z zborovodjem Antonom Acmanom st., Ženski pevski zbor KI) Bočna pod vodstvom Jožeta Venišnika, Moški pevski zbor KD Lepa Njiva z zborovodkinjo Klementino Rednak, Mešani pevski zbor KD Nazarje in Mešani pevski zbor KD Mozirje z zborovodjem Tonijem Acmanom ml.. Savinjski
rožmarin je zaupan Tadeji Cigale, Moški pevski zbor KD Bočna je vodil Mitja Venišnik, vokalno skupino Jurij Mozirje je vodilajelka Repenšek, Moški pevski zbor Raduha KD Ljubno pa zborovodkinja Lenka Kralj. Na Ljubnem pa se je predstavil tudi Mešani pevski zbor Tabor iz Tabora v Savinjski dolini pod taktirko Milana Kas-estnika.
Nastope in programe pevskih zborov je opazovala, poslušala in ocenjevala Katja Kovač, glasbena strokovnjakinja na področju zborovske glasbe. Prijeten večer v družbi pevcev in njihovih zborovodij je hitro minil in zadovoljil maloštevilno občinstvo v dvorani.
Marija Šukalo
Osnovna šola Mozirje
Mladi raziskovalci in likovniki
Osnovna šola Mozirje je v sodelovanju z Zavodom za kulturo Mozirj e pripravila razstavo likovnih izdelkov učencev in pr ed-stavila raziskovalne naloge učencev s področja biologije,
kemije in zgodovine.
Razstavo je konec maja v Galeriji Mozirje odprl ravnatelj Anton Venek. V uvodnih besedah je na kratko orisal delček dela v šoli, kjer pod budnim očesom učiteljev in mentorjev ustvarjajo otroci. Obiskovalce je pozdravil tudi župan občine Mozirje Jože Kramer, ki je mladim raziskovalcem čestital in jim zaželel obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Odprtje razstave je s kratkim kulturnim programom popestril dekliški zborček pod vodstvom Li-jane Blagovič.
Kemijski krožek je pod vodstvom učiteljicejane Cajner v laboratoriju Cinkarninega obrata Kemija Mozirje ob pomoči vodje raziskovalnega laboratorija Irene Vačovnik raziskoval anorganske pigmente, sestavine zaščitnih in antikorozivnih premazov. Zaključke raziskovalne naloge so predstavili: Suzana Danojevič, Branka Goličnik, Alja Koren, Eva Ribežl in Tjaša Urbanc.
Zgodovinski krožek je z mentorico Romano Presečnik raziskoval obrt v naših krajih. Pod drobnogled so vzeli čevljarstvo. S to raziskovalno nal-
ogo so na Srečanju mladih zgodovinarjev na Ptuju osvojili srebrno priznanje. Raziskovalne izsledke so podali: Barbara Fužir, Simon Korošec, Janja Napast, Klemen Šivic, Jaka Presečnik in Karel Završnik. Poleg naloge so na ogled postavili tudi nekaj čevljarskih potrebščin, ki sev moderni čevljarski industriji ne uporabljajo, v obrti pa so bili nepogrešljivi pri delu vsakega mojstra.
Biologi so pod vodstvom Angele Letojne spremljali razvoj žab v naravnem in umetnem okolju. S kakšnimi težavami so se pri delu soočali in do kakšnih rezultatov so prišli, so obiskovalcem povedali: Kristina Bele, Ninajelen, Matic Karče, Peter Marčinko, Tjaša Marinc, Petra Marinkovič, Filip Pavlin, Nika Skok, Maja Štiglic in Martin Tevč.
Izbor likovnih del, ki so jih na ogled postavili učenci od prvega do osmega razreda, pa so opravile Darinka Parfant, Sonjajakop in Zinka Hadžič. Razstava, ki so jo pripravili učenci in učitelji, bo na ogled v galeriji vse do sredine junija.
Marija Sukalo
Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje:
“Pcrite vedno šele, ko imate poln pralni stroj, sicer izberite program za pranje manjše količine perila ali pa ga operite na roko.”
Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328.

Šmihel nad Mozirjem Tel.: 833-245
PRIREJA
v petek 25. junija ob 20.00 uri VRTNO VESELICO.
Zabavale vas bodo MLADE FRAJLE PRIDITE, ČAKA VAS OBILO ZABAVE
'	j
KUTWRA, LJUDJE IN DOGODKI, OGLASI
Pepca Usar iz Ljubije
Življenje piše mnogo zgodb
Le te so polne lepih, včasih tudi manj lepih trenutkov, ki pa v človeku ostanejo globoko zakoreninjeni. Vsak človek ima svojo zgodbo, na katero gavežejo spomini, obujeni v mnogih
samotnih trenutkih.
V današnjih časih, ko se vsakomur nekam mudi, ko nihče za nikogar nima več časa, ko je vse manj preprostega komuniciranja med ljudmi, pa je teh samotnih trenutkov vse več. To posebno občutijo starejši ljudje, saj se mladim vedno mudi, ker morajo zaslužiti za življenje. Starejši vse bolj ostajajo nekje ob robu, odrinjeni, zapostavljeni. Zato jim spomini pomenijo veliko, saj so del njih, njihovih življenjskih izkušenj in modrosti, ki pa je mladi nimajo.
Mnogo dobrotljivosti, dobrodušnosti in življenjskih izkušenj si je v svojem 90 let dolgem življenju nabrala tudi Pepca Usar, morda bolj poznana kot Vaškotova Pepca iz Ljubije. V mnogoštevilni družini je v Gorenju privekala v nov dan 18. marca 1909- Bila je deseti otrok, danes je tudi edina še živeča.
Veseli dan poroke je dočakala 16. novembra 1936. Poročila se je v Ljubijo. Življenje pa ni bilo lahko. Bilo je potrebno postaviti dom, ker pa v tistih časih ni bilo kreditov in podobnih ugodnosti, za preproste ljudi to ni bil ravno skromen zalogaj.
Ker očitno takrat še ni bilo dovolj nakopičenih težav, je prišla tudi druga svetovna vojna. 7. junija leta 1942 se prične drugi del Pepcine zgodbe, na katero se spominja s solzo v očeh. “Bilo je hudo,” pravi. “Prišli so Nemci in odpeljali moža. Ustrelili so ga v naslednjih dneh v celjskem starem piskru, kjer so končali mnogi zgornjesavinjski fantje,” dodaja. “Po mene in moja dva otroka so prišli 4. avgusta ob šestih zjutraj. Dali so nam pol ure časa, da s sabo vzamemo najnujnejše stvari. Zbirali smo se v Mozirju, kamor so pripeljali tudi ljudi iz zgornjega dela doline. Popoldan so nas odpeljali v okoliško šolo v Celje, kjer so nas zaprli v telovadnico. Po tleh je bila slama, tam pa smo bili štiri dni. Vse dneve so tja vozili ljudi. Po štirih dneh so nas ločili od otrok. Otroci so ostali, nas pa so z maricami prepeljali na železniško postajo, kjer je na stranskem tiru že čakal vlak za Auschwitz. Otroci so ostali sami v Celju. Nikoli
ne bom pozabila, kako je bilo takrat.” Takrat Pepci obstanejo besede v grlu. Drobna solza, ki se ji utrne, priča o grozoti trenutkov, ki jih je takrat preživljala.
“10. avgusta smo prispeli v Auschwitz. Tam pa za nas ni bilo pripravljenega prostora. Pred ograjo smo čakali, kaj bo z nami. Najprej so nas nameravali poslati v plinske celice, nato pa so si menda premislili in prišlo je povelje, da mi nismo za v plin. Naselili so nas v barakah, kjer je bilo vseh sort. Bili smo brez hrane, brez vode, postelje, ležali smo na betonu. Po dveh dnevih so nas slekli, nam dali druge obleke, čevljev pa nismo dobili. Bilo je konec avgusta, kljub temu pa je bilo izredno hladno, tako da smo tistega dne bosi stali pred barakami v slani. Greli smo se s cepetanjem na mestu.
Počasi pa so se zadeve pričele urejati. Najprej smo dobili cokle, nato tudi čevlje. Postavili so postelje v tri nadstropja. Za hrano pa si lahko vsakdo misli, kakšna je bila. Zjutraj črna kava, čez dan redka juha, zvečer pa je vsakdo dobil kos kruha. Potrebno je bilo vse pojesti, drugače glave ne bi ostale na svojih mestih. Za Božič smo dobili tudi luč in peč. Na središču tabora so postavili veliko smreko in jo okrasili s svečami. Stražarjev vso noč ni bilo nikjer. Pobegniti se tako ali tako ni dalo nikamor, če pa je že kdo poskušal, so ga gotovo ujeli in ubili.
Kmalu so spoznali, da smo Slovenke bolj pridne kot ostale in-terniranke. Dajali so nam delo. Najprej smo v okoliških krajih podirali napol podrte hiše. Nato pa smo podirali drevje in delali ceste. Nekega dne sem stopila na žebelj, ki mi je prebodel nogo. Zelo mi je otekla. Rano so mi namazali z neko črno mastjo, vse skupaj povili s papirjem, delati pa mi ni bilo treba več. Čez dan sem ostajala v taborišču, kjer sem pospravljala postelje.
Najhuje pa je bilo s podganami. Bilo jih je povsod. Zdravil zanjihove ugrize seveda ni bilo. Glavni doktor je bil znani dr. Mengele, ki pa je bil
od hudiča. Že pred peto uro zjutraj nas je postro-javal pred barakami. Če je bila katera bolna, jo je izločil iz vrste, videli pa je nismo nikoli več. Z nami je delal poskuse. Dobivali smo injekcije, ki pa meni k sreči niso škodovale. Šlo pa je takrat največ ljudi v krematorije.”
Pepcino življenje v taborišču je bilo polno raznih dogodivščin. Po Mengelejevem odhodu iz taborišča so se razmere menda kar solidno uredile. Znebili so se podgan, lahko so pričeli pisati domov, dobivati pakete in podobno. Prišel je novi zdravnik in z njim lažje prestajanje internacije. Imeli pa so uši, garje in vse podobne bolezni, ki pa jih je novi doktor uspešno zdravil.
“20. oktobra 1943 smo bili nekateri rešeni Auschwitza. Odpeljali so nas v Gleiwitz. Tam smo dobili civilno obleko, pomagali smo po hišah, kasneje pa so nas odpeljali v Ilsenburg. Izmed nas, ki so nas izpustili iz koncentracijskega taborišča, je vsakdo znal kaj delati. Jaz sem na primer šivala in s tem morda preživela. Komandir taborišča, v katerem sem bila, je nekega dne dejal, da nam bodo vrnili otroke. In res so jih.
Pepca Usar: “Za dežjem vedno pride sonce...” (foto: B. Kanjir)
Vaško me je spoznal, saj je bil takrat, ko sem ga pustila v Celju, star čez pet let, Majda pa je bila stara komaj dobri dve leti in me ob snidenju ni spoznala. Kakor koli je že bilo, samo da smo bili zopet skupaj. In tako smo dočakali konec vojne. Vrnili smo se domov, kjer nas je čakala prazna hiša, poleg tega pa je bilo vse v lesni gobi. Denarja ni bilo, k sreči so mi pomagali dobri ljudje. Kmalu sem zaradi vsega hudega zbolela. Pozdravil me je šele doktor v Ljubljani, ko so mi naredili vrsto preiskav.”
Za dežjem vedno pride sonce, tako je tudi v Pepcinem življenju. “Potrebna je volja. Ko pride kaj slabega, se moraš podati v delo in naslabo čim manj misliti. Tako gre lahko človek naprej.”
Kaj je potrebno ob tem še dodati? Mordale to, kar so dejali predstavniki zveze borcev, ki so Pepco obiskali ob njenem jubileju. “Da bi le zdravja še bilo, potem že nekako bo.” Res je, gospa Pepca, naj vam zdravje služi še dolga leta in naj vam dobra volja prežene tegobe, ki jih prinaša vsakdan.
Benjamin Kanjir
Turistična agencija Svit Mozirje
Pravi naslov za prave počitnice!
V središču Mozirja, natančneje v Grabnerjevi hiši, je pred dobrim mesecem dni odprla vrata nova turistična agencija z imenom Svit. Zakaj prav Svit? Ime simbolizira začetek nove turistične ponudbe, tako za tamkajšnje prebivalce kot tudi za obiskovalce Zgornje Savinjske doline.
Agencija Svit ima ambicijo zadovoljiti kar najširši krog ljudi, zato je njena paleta turističnih produktov zelo široka. Svit je pooblaščeni prodajalec priznanih turističnih agencij s tradicijo, preverjenimi programi in kvalitetno ponudbo: Kompas Holidays, Globtour, Atlas, Via Slovenika, Burin club, Intelekta, Ten tours, Odisej, Sajko in Cavallo.
Glede na to, da se bliža čas dopustov in počitnic, so trenutno v ospredju predvsem počitniški programi. Ponujajo oddih v tujini, morda v Španiji, Tuniziji, Malti, Grčiji, Franciji, Italiji, Portugalski... Lahko se podate vlstro, Kvarner ali pa ostanete znotraj naših meja ter se naužijete morske klime na slovenskem Primorju. Morda vas mika dopust v kakšni hribovski vasici, morda na kmečkem turizmu, v kakšnem zdravilišču...Dopustniški in počitniški čas je prepuščen vaši domišljiji, vašim idejam. Če se oglasite v turistični agenciji Svit v Mozirju, vam bodo pomagali izbrati primerno destinacijo, kjer boste resnično uživali.
Izbirate lahko med namestitvami v hotelih, apartmajih in bungalovih različnih kategorij. V agenciji povprašajte po klubih za družine in po programih za seniorje. Na voljo so tudi pestri programi počitnic za mlade.
Si želite na križarjenje? 'Tudi prav. Najamete lahko jadrnico ali motorno jahto s posadko ali brez nje. Potujete od otoka do otoka, od zaliva do zaliva... in ob vrnitvi prijateljem še dolgo pripovedujete o nepozabnih doživetjih. Zakaj si ne bi privoščili sanjskih počitnicah
tudi vi? Pokukajte v agencijo Svit in sanje vam bodo spremenili v resničnost.
Za ljubitelje izletov in potovanj so na voljo programi za izlete v domala vsako evropsko državo. Če imate kakšne posebne želje, organizirajo izlet natančno po vaši meri.
V	ponudbi agencije so tudi tečaji tujih jezikov. Angleškega jezika se lahko učite v Veliki Britaniji in na Irskem ter v ZDA, Kanadi in Avstraliji, nemški jezik lahko pilite v Avstriji in Nemčiji, francoščino v Švici in Franciji. Možno je učenje italij anskega, španskega in japonskega jezika. Ne pozabite: v jezikih je moč!
V	kolikor potrebujete letalske karte, jih lahko dobite v Svitu. Tudi za obiskovalce sejmov v tujini uredijo vstopnice in namestitve v času sejma. S Svitom si lahko ogledate tudi dirko formule ena ali kakšen koncert. Za tiste, ki pa vidite malo dlje in se že veselite novega tisočletja ter želite dati tej noči poseben čar, lahko ponudijo kar nekaj možnosti za silvestrovanje. Za tiste bolj zahtevne velja omeniti 16-dnevno silvestrovanje v Avstraliji.
Prihodnje leto bodo v Avstraliji olimpijske igre. Izdelani so trije različni programi, ki poleg tekmovalnega dela vključujejo tudi razne oglede avstralskih znamenitosti. Zakaj ne?
Preden se odpravite na potovanje ali letovanje v tujino, lahko v agenciji Svit sklenete zavarovanje z medicinsko asistenco. Sklenjeno zavarovanje vam omogoča kritje nujnih zdravstvenih in drugih storitev v primeru nezgode ali bolezni.
Še nekaj o popustih in plačilnih pogoji. Otroci, mladoporočenci in upokojenci lahko koristijo določene popuste, možno je plačila na več obrokov ter plačilo s plačilnimi karticami Ac-tiva in Eurocard. Za tiste programe, pri katerih je potrebno seči globlje v žep, so možni tudi bančni krediti.
Še oklevate? Obiščite turistično agancijo Svit v Grabnerjevi hiši V Mozirju! Odprta je vsak dan od 9- do 12 in od 14. do 18 ure ter ob sobotah od 9- do 12. ure. Lahko jih tudi pokličete na tel. št. 83 90 810.
PR
Polzela
3313 POLZELA Polzela 131 TEL/FAX 720-770 TEL 720-343
Šiviljstvo in trgovina
O N RO E
10% fotorinlkipopu5t na vao ganilo konfekcijo in metxajno (rLa^o.
Na trgu 2, Mozirje Tel.:041 720-571
PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS MOLZNE OPREME
Kuder Primož s.p.
Polzela 11/a, 3313 POLZELA Tel.:063/722-123, GSM: 041/714-120
NUDIMO VAM:
-	MVD DOBRODEJ, KRAVIMIN, LIZALNI KAMNI
-	ORIGINALNI REZERVNI DELI WESTFALIA IN ALFA LAVAL
-	ČISTILNA SREDSTVA CALGONIT, DIVERSEY,
HENKEL ZLATOROG, SCALA MARIBOR, WESTFALIA,,..
-	POTROŠNI MATERIAL ZA MOLŽO
-	MOŽNOST DOSTAVE NA DOM
Zahvaljujem se za zaupanje in se priporočam!
PRODAMO TRQOVinO (ZALOGO) Z TEKSTILNIMI IZDELKI, OPREMO, RAČUNALNIŠKO OPREMO Iti RAČUNALNIŠKI PROGRAM.
DODATME INFORMACIJE M NASLOVU ■ SEDEŽU TRGOVK.
ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE TOTALNA RAZPRODAJA ZALOG OD 20 DO 40% POPUSTA OD 14.6. DO 30.6.
OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG,
MOZIRJE d.d.
Ml VMM JC VftOCC IN VIK MUd ZCIfl?
Vozili smo: mercedes A
Mali družinski avto
Ko je privekal na svet, so se solzile oči tako mamicam kot novinarski srenji. Prostoren, simpatičen, predvsem pa povsem na novo zasnovan mercedes razreda A je navduševal staro in mlado. In potem je predrzni švedski novinar, meni nič tebi nič, malčka na testiranju kot za šalo obrnil na streho. Ustavitev proizvodnje za tri mesece, kritike po časopisih itd. No, danes se mercedes A prodaja za med! In kako se ta majhna zverinice obnese v vožnji?
Na razpolago smo imeli mercedes razreda A, za katerega je treba odšteti približno 43.000 DEM, kar pomeni 1,6-litrski motor, usnje na sedežih in klima napravo (žal ročno). Notranjost preseneča s svojo prostornostjo in variabilnostjo. Zadnje sedeže je moč zlahka odstraniti in tako dobimo pravega“tovornjač-ka”.
Sedenje je nekoliko visoko zaradi dvojnega dna, zato pa je preglednost odlična. Vsa stikala so na svojem mestu, moti le cenena plastika na armaturni plošči. Večje razočaranje je obrabljeno usnje na prestavni ročici in izpadlo tesnilo pri vratih. Ampak avtomobil je bil testni in tako je treba vedeti, da z njim ni nihče varčeval.
Motor, kot omenjeno, je bil 1,6-litrski z močjo 102 konjičkov. Na testnem vozilu so bile še zimske pnevmatike, kar je prispevalo k mehkejšemu kotaljenju čez hribe in doline “savinjske avtoceste”. Še sreča!
Motor teče mirno. Privaditi se je potrebno na relativno dolg hod pedala za plin, kar je ugodno za mestno vožnjo. Servo volan je dovolj neposreden, motij o pa na prvi vtis prešibke zavore.
Prav neverjetno je, koliko več sveta se vidi z malce višje pozicije. In tu smo pri vprašanju lege na cesti. Treba je reči, da mercedesa A sedaj
ni mogoče obrniti na streho, saj za vse poskrbi ESP - sistem, ki nadzira divjanje voznika in tako prepreči “vožnjo” po strehi. Toda tudi ESP ni vsemogočen in fizike se pač ne da ogoljufati.
V hitro voženih ovinkih je opazno nagibanje karoserije, moti pa predvsem nihanje zadka ob hitri menjavi smeri. Zadnji konec malce počepne potem pa poskoči. Pri normalni vožnji tega ni opaziti. Po našem mnenju so bile glavni vzrok temu zimske pnevmatike. Ob pretiravanju v ovinku se vklopi ESP, ki že precej pred kritično mejo poseže v vaše izživljanje in vas tako prikrajša za užitek drsenja skozi ovinke.
Nenazadnje se je treba zavedati, da je mercedes A predvsem mali družinski avto, namenjen vožnji po mestu, pri čemer z njim prav gotovo ne bo problemov z iskanjem primernega parkirnega prostora.
Igor Pečnik
AVTO ŽUNTER
aaan lancia
Novi telefonski številki
tel (063) 839-16-30 fax (063) 839-16-31
Okonina 18, Ljubno ob Savinji
Savinjska cesta 2 Nazarje
zniski izpiti zi motoma kolesa kolesa z motorje osebna vozila tovorna vozila avtobuse
traktorje
, -S
A, mobi: 0609 636 434 -
f -#
434 - gsn
uradne ure: V PROSTORIH K3EA Nazarje od 8. do 15. ure, tel: 831 962
O AVTO ŠOLA ANTLEJ odslej tudi v Nazarjah, T kjer |e možno opraviti tudi teoretični del izpito.
S Tečaj CESTNO P
I ; četrtek, 17.
9 Delavski dom Nazarje - učilnica
PROMETNIH PREDPISOV
. junij ob 17. uri
Možnost opravljanja izpita v CELJU ali VELENJU. Popust za dijake, študente in pripravnike, i Plačilo do 10 obrokov brez obresti.
Piše: Aleksander Videčnik
Danes se skoraj nihče več ne spomni trdega dela gozdnih delavcev pred drugo svetovno vojno. Dolgoletni delavec v meninskih gozdovih Alojz Mavrič, ki ga dobro poznamo tudi kot kulturnega ustvarjalca v Gornjem Gradu, mi je pred davnimi leti pripovedoval o telesnih naporih, ki so jim bili izpostavljeni naši gozdni delavci. Pa tudi o tem, kako so nekoč živeli v planinah, ko so ves teden sekali les in ga spravljali, konec tedna pa so odhajali k družinam v dolino. Ta pot je včasih trajala kar nekaj ur. Prvi delovni dan v tednu so morali ob zgodnji uri spet na pot v planino. Otovorjeni so bili s
Drvarsko
potrebščinami za skromno življenje v skor-jevkah ali drvarskih bajtah. Težko si je danes predstavljati takšno življenje. V planini tedaj niso poznali skupne kuhinje, ampak si je vsak sam pripravljal obroke hrane, pač po svojih možnostih, nekdo bolj nasitno, drugi spet z manj maščobe, ker je preprosto ni imel. Če torej še pomislimo, da so v naše gozdove prihajale prve žage na začetku dvajsetega stoletja, do tedaj so drevesa ročno razsekavali, kar je bil svojevrsten napor. Številni olcarji so mi pripovedovali, kako so ves dan rasekavali debela debla v platanice in kako so zvečer roke dobesedno otrple od sekire...
Alojz Mavrič je to trpljenje lepo strnil v pesem, ki sem jo objavil v nekem svojem delu pred šestnajstimi leti, pa ji prisluhnimo:
Utrujen vleče svoj korak v mraku h gozdni koči, spočiti ude si v noči, ki dan ji spet sledi težak.
življenje
Zarana tolče malarin po hoje trdi grči, da hlod po lesni drči pozimi spravljal bo s planin.
•k
Pomladi zopet isti boj s trdoto grče v hosti, nenehno z njo se bosti
grenak drvarja je obstoj.
*
In končno pride smrtni krč, trpečih dni zadosti in nikdar ne oprosti, hudobni hoji trdih grč.
Mavrič je pripovedoval kako so sekači tedaj, ko še ni bilo sodobne opreme, delali z maseko in malarinom (sekiri). Malarin so rabili za ob-sekavanje grč, z maseko pa so podirali in rkla-li, kar pomeni razsekavanje hloda na določene dolžine. Verjetno je še kar nekaj spominov na tiste trde čase v naših gozdovih, toda s starimi olcarji tudi ti odmirajo...
Za napreden Šmihel
Že od nekdaj so se Šmihelčani šteli med napredne gospodarje in tudi v kulturi so marsikomu bili za vzor. Daleč nazaj so se borili s fevdalnim gospodom iz Žovneka, ki je ogrožal uporabo pašnikov na Golčkih planinah. Že tedaj so se pokazali enotni in končno izborili stare pravice do paše na Planini. Sicer pa je nekoč bila ta vas znana po medsoseski pomoči in želji po večjem znanju.
Že pred drugo svetovno vojno so ustanovili svoje “Sadjerejsko društvo”. K temu je veliko prispeval tedanji učitelj Ivan Dolinar, sicer doma iz Petrovč. Na njegovo pobudo so 8. aprila 1934 sklicali v šoli občni zbor, ki je bil ustanovni. V prvi odbor so izvolili: Gregorja Verbuča kot predsednika, Janeza Verbuča kot namestnika predsednika, Janeza Acmana kot tajnika in Valentina Lesjakakot blagajnika. Odborniki pašo bili: Lovro Goličnik, Franc Ateljšek, Franc Mikek, Franc Goličnik in Jože Vačovnik. Kar od same ustanovitve so imeli 22 članov, to število pa je stalno naraščalo. Zanimivo je tudi to, da so uredili drevesnico s 450 sadikami in nameravali nabaviti sodobno sadno škropilnico. Prav škropljenje še tiste čase ni bilo med opravili na kmetijah.
Med drugo svetovno vojno je bila vsaka dejavnost naših društev nasilno prekinjena.
Kmalu po vojni so ustanovili zadrugo imenovana NAPROZA, kar bi pomenilo nabavno-pro-dajno zadrugo. To so bile zadruge, podobne predvojnim konzumom. Torej izrazito trgovskega značaja. Že leta 1948 pa so nekateri predlagali ustanovitev splošne kmetijske zadruge. Posebno se je za zadrugo zavzemal Ivan Nar-
aločnik, ki je sicer živel in delal v Šoštanju, bil pa je domačin. Ustanovni sestanek je sklical Lovro Goličnik. Tedaj je bilo s strani oblasti veliko propagande za takoimenovane kmetijske delovne zadruge. To so bile zadruge, ki so delovale po načelu združevanja dela in sredstev, dohodek pa se je delil po deležu vsakega posameznega člana. Šmihelčani se za tako zadrugo niso ogrevali, pravzaprav so ji nasprotovali, zato so ustanovili splošno kmetijsko zadrugo. V vodstvu so od začetka sodelovali: Lovro Goličnik, Ivan Goltnik - Napotnik, Pavel Goličnik - Jevsenik, Franc Goličnik - Ilriberšek in drugi. Vse upravne posle je vodil Anton Acman, hkrati pa je bil tajnik zadruge. Po razpoložljivih podatkih je zadruga uspešno delovala in pomagala pri izgradnji ceste Mozirje - Šmihel, pa tudi pri drugih nalogah za dobro kraja.
Leta 1959 so po nalogu oblasti pričeli združevati zadruge v Zgornji Savinjski dolini, pa tudi drugje po Sloveniji. Šmihelčani svoje zadruge niso bili pripravljeni ukiniti, pa je seveda obveljala volja politike in oblasti.
Robanove
modrosti
Toliko oblizni, da boš mogel požreti. - Nikdar ne velja posplošiti en slučaj ali dva. - Če imaš storiti tri dela, stori najprej tisto, ki je najbolj nujno, nazadnje pa tisto, ki ti najbolj ugaja. - “Pri jedi se drži naprej, pri pijači nazaj, pri delu pa vstran stopi, da drugim ne boš v napotje.” Tako je učila mati svojega sina, ko ga je peljala v prvo službo. - “Ali greš lan pipat?” vprašajo tistega, ki gre brez orodja na delo. - Če bi mu dal cvek v roko, bi ga držal ves dan na enem mestu. - Če bi tega po smrt poslal, bi se lahko še oženil, preden jo bo pripeljal. - Če mu ni v roke dano, pa nikoli ne vjame. - Delo mu gre od rok, kakor psu smola od riti. - En dinar zasluži, za pet je žejen; - Gleda, ko bik izpod roba. - Gleda, ko breznov maček.- Gleda, ko hudič iz grma. - Gleda, ko levi razbojnik. - Gleda, ko miš iz moke.
Ne domišljajmo si, da smo največji - že zavedanje, da nismo najmanjši, sproža večvrednostne utvare.
Savinjčan
Sramotilni kamni pomniki preteklosti
Takomenovani prangerji so pomniki na čase, ko so po krajih, ki so imeli trške in mestne pravice, uveljavljali nižje sodstvo. Sodniki, ki so izrekali kazni, so se pogosto odločali za sramotenje kršilcev. To pa je pomenilo, da so obsojenca »dali v posmeh« javnosti. Na tej ravni tedanjega sodstva seveda niso izrekali zapornih ali celo smrtnih kazni, za to so bila pristojna »krv-nasodstva.« Pristojnost, denimo, trškega sodnika je bila torej le za tista dejanja, ki so sodila med manjše »grehe.«
Po Slovenije še stojinekaj sramotilnih kamnov, ki jih je opisala pobudnica številnih narodopisnih prireditev na Rečici Vera Poličnik. V reviji
S.E.D., glasnik slovenskega etnološkega društva je v svojem sestavku nanizala kraje v katerih še stojijo prangerji, seveda je opisala tudi rečiške-ga. Navaja dalje, da so lani pripravili v Pilštanju prvo skupno prireditev pred prangerjem, ki so se je udeležili tudi člani rečiškega turističnega društva. Prav tam je padla odločitev, da se kraji s prangerji povežejo med seboj v sodelovanje pri proslavah te vrste. Tako bodo letos pripravili prangeriado na Rečici. Računajo na udeležbo predstavnikov krajev, v katerih takšni pomniki sramote še stoje. Kot je Poličnikova zapisala so to tile kraji: Brestanica, Koper, Lemberg, Motnik, Negova, Ptuj, Pilštajn, Predgrad - Stari trg ob Kolpi, Piran, Podsreda, Radovljica in Rečica ob Savinji. Seveda so omenjeni kraji znani po tem, da imajo sramotilni kamen, verjetno se bo našel še kateri, ki tukaj še ni zajet.
Kaj je v članku zapisano o rečiškem pranger-ju?
»2. februarja 1585 šobile trgu Rečica podeljene trške pravice inv tistem času je bil verjetno postavljen tudi pranger. Na njem so prestajali kazni storilci manjših kaznivih dejanj. Ljudsko izročilo pripoveduje, da so k prangerju privezovali nezakonske matere. Povzročitelj dekletove sramote se je za ta čas »hrabro« skril. O tej vrsti dekletove pregrehe govori tudi oblika prangerja.
Zanimiva je usoda rečiškega prangerja. Dva tržana sta hotela pospraviti trško sramoto, pranger. Potopila sta ga v mlako pri Ceguncah (pri opekarni). V tej zaroti pa nista imela srečne roke. Na zahtevo tržanov sta ga morala postaviti nazaj. Pranger so večkrat prestavljali, kot trška relikvija je ostal do današnjih dni...«
Kako dobro je, da so Rečičani ohranili sramotilni kamen sedanjim rodovom, ki si tako lahko nazorno predstavljajo življenje nekdanjih trgov in tržanov. Ob tem ne moremo mimo opozorila, da stoje po dolini še števikia kužna znamenja, ki jih velja ohraniti, kajti tudi ta so dragoceni pomniki našega zgodovinsko-kulturnega izročila.
Kako so konje zdraoili
V prejšnji številki smo obljubili, da bomo o tem še več napisali. Zanimivo je, da so bili predvsem furmani, katerim je pomenil konj zaslužek in marsikdaj celo obstoj, zelo vešči sprotnega zdravljenja Živah.
Že smo zapisali, da je predstavljal volkovec neke vrste poživilo za konje. V te namene so uporabljali še mišnico (arzenik). To pa so uporabljali še pri naduhi konj. Dajali so jo raztopljeno po kapljicah na kruh in sicer so odmerek postopno večali, da je dosegel 100 kapljic, nato pa so spet zmanjševali količino, dokler niso prišli na eno kapljico.
Seveda so furmani imeli o poživilih svoje mnenje. Na sploh je veljalo, da dajejo »faušfut-er« le »zgarbanim« konjem. Med imetniki konj ni imel ugleda tisti, ki je konje pretirano izkoriščal.
Hribovski kmetje so nekoč za vleko uporabljali predvsem vole, za katere pa je veljalo pravilo, da se ne smejo poživljati s katerimi od znanih sredstev, ker potem ne bodo »žitni.« Če pa so naleteli na zasvojenega vola, so ga zdravili s surovim mlekom.
Modrasov šnops (žganje) je bilo znano poživilo za konje. Zanimivo, nekateri domači zdravilci so ga celo uporabljali za zdravljenje. To žganje so pripravljali vešči lovilci kač, ni jih bilo veliko. Toda med znane sta sodila Pukart, graščinski kovač v Nazarjah in Breclov Tona v
Mozirju. Po pripovedi starih furmanov, so to žganje pripravili tako, da so v prazno steklenico dali najprej modrasa, ki se je tam sam pokončal. Nato so dolili žganja in pustili steklenico nekaj dni v hladnem prostoru. Tekočino so potem po kapljicah na kruhu dajali konjem.
Tako poživljen konj je postal »tuler« ali »tul-erčast,« kar je pomenilo, daje bil živahen, hkrati pa odvisen od poživila.
Modrasovo olje je zelo priporočal »kuliršmid« PukartvNazarjah, Živegamodrasajedalv steklenico, ki je držala dva litra (Štefan). Nato je nanj vlil liter in pol lanenega olja. Ob tem je veljalo pravilo, da je moral modrasa ujeti pred sv. Jurijem, verjetno je strupenjača v tistem času imela največ strupa. Ko je kača v olju razpadla, so to zmes dajali konjem po kapljicah na kruhu.
Žabica so imenovali pojav napihovanja. Pogosto so konju puščali kri na nastavku repa.
Močno napihovanje so odpravili tako, da so na šop slame namazali človeško blato in ga vtaknili konju v gobec. To je povzročilo bljuvanje in napihovanje naj bi prenehalo.
Sajevka je bila bolezen ledvic. Konj je z vodo izločal kri, to je bil zanesljiv znak za obolelost ledvic. Zdravili so s kuhano ječmenovo kavo, z njo so žival zahvali. Pogosto so kar doma pražili ječmen ah rž za žitno kavo.
(Nadaljevanje sledi).
Slika iz prejšnje številke Ilovic
Naš bralec, Alojz Hudales z Rečice, nam je sporočil, da je slika, ki smo jo objavili s prošnjo, da nam kdo pomaga kaj več o njej, posneta leta 1919 in predstavlja igro Moč uniforme. Igro je zrežiral kaplan Hohnjec, igrali pa so jo pod kozolcem Maksa Štiglica (Prislan) člani Izobraževalnega društva na Rečici ob Savinji.
Gospodu Alojzu Iiudalesu prav lepa hvala za sodelovanje.
iščemo štete fotografije
Ob otvoritvi šole na Lepi Njivi leta 1929. Sliko nam je poslal Zdravko Gregorc. Na sliki so številni znani šolniki tistega časa in šmihelski godbeniki, pa seveda še predstavniki kraja.
Krompirjeva
plesen
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
[OČNA ENOTA NAZARJE
Gospodarjenje z jelovimi gozdovi v Zgornji Savinjski dolini
Krompir je ena najpomembnejših slovenskih poljščin, pridelek pa je močno odvisen od varstva pred boleznimi, še zlasti pred krompirjevo plesnijo. Krompirjeva plesen se je v Evropi pojavila sredi I9. stoletja in takrat skoraj uničila pridelavo krompirja.
Sčasoma so razvili zaščitna sredstva, ki omogočajo dobro varstvo krompirja pred plesnijo, vzgojili pa so tudi odpornejše sorte. Kljub temu pa pri nas plesen še danes močno zmanjšuje pridelek krompirja. Nekaj časa je kazalo, da bo s sistem-ičnimi fungicidi možno plesen zatreti, vendar so se pri plesni kmalu izoblikovali na določene fungicide odporni ekotipi. Danes pri zatiranju krompirjeve plesni uporabljamo kombinacije sistemičnih in lokalnih fungicidov. Pri tem se ravnamo po nasvetih protifitoftorne službe, ki na več lokacijah spremlja pojav te bolezni. Za naše območje dobite omenjena navodila na avtomatskem telefonskem odzivniku 9823.
Prva preventivna škropljenja opravimo s kontaktnimi fungicidi (dithane M-45, antracol...). Ko je
nevarnost okužbe največja, škropimo s sistemičnimi fungicidi (ridomil plus 48 WP, ridomil baker 45 Wp, ridomil MZ 72-WP, sandofan-C). S sistemičnimi fungicidi škropimo tudi, če smo v nasadu že opazili okužene rastline ali če škropljenje krompirja proti plesni opravljamo le dvakrat v sezoni.
Uidi sicer lahko sistemični fungicid uporabimo le dvakrat letno. Po cvetenju uporabljamo bakrene pripravke (cuprablau Z, cupramix), ker so še posebej obstojni in jih dež težje spere z listov. Ker baker zavira rast listov, teh pripravkov ne uporabljamo v času bujne rasti krompirjevke.
Če se na listih razvije plesen, lahko spore prodrejo tudi v gomolje, jih okužijo in takšni gomolji v skladišču hitro propadajo, so pa tudi nosilci primarne okužbe naslednje leto. Zato priporočamo pravočasno uničevanje cime, da zmanjšamo možnost okužbe gomoljev. Na našem območju uničujemo cimo predvsem s košnjo, obstojajo pa tudi posebni mulčerji za odstranjevanje krompirjeve cime. Obstoja tudi herbicid region, ki hkrati uniči cimo in plevel, vendar s takim načinom onesnažujemo okolje.
Štefka Goltnik
V Zgornji Savinjski dolini imamo precej gozdnih rastišč, kjer je jelka (po domače “hoja”) že po naravi močno razširjena. Jelove združbe se nahajajo zlasti na svežih in vlažnih, delno zakisanih tleh na glinasto-prodnatih naplavinah ob Savinji in Dreti ter na hladnejših severnih pobočjih (na vulkanskem pepelu). Ta rastišča, ki jih uvrščamo med naša najbolj rodovitna gozdna rastišča, obsegajo več kot 10% gozdov v dolini.
Jelka je bila zaradi načina gospodarjenja v preteklosti (“prebiranje”, “eolske sečnje”) močno pospeševana in še pred nekaj desetletji smo imeli po dolini obširne, skoraj čiste jelove sestoje. Zaradi tega nenaravnega prevladovanja jelke so se močneje pojavili razni škodljivci in bolezni (jelova uš, omela in jelov rak). Kasneje je prišlo tudi do vsem znanega, še ne povsem pojasnjenega pojava “sušenja” jelke. Med zelo zapletenimi in med seboj povezanimi vzroki za to hiranje jelovih dreves je poleg klimatskih sprememb, onesnaženega ozračja pomemben tudi način gospodarjenja. Posledica tega procesa je močno zmanjšanje deleža jelke. Tako je v jelovih gozdovih gospodarske enote Gornji Grad delež jelke padel z 68% leta 1958 na 34% leta 1993, povečal pa se je delež smreke (od 22% na 50%).
Ker nas je zanimalo, kaj se dogaja z jelko, smo v osrednjem delu jelovih rastišč (med Savinjo in Dreto) analizirali več slučajno izbranih sestojev. Raziskava je pokazala na precejšnje razlike v rodovitnosti med rastišči. Na globokih, s hranili bogatejših tleh so zgornje višine dreves višje kar za 5-6m kot na revnih, plitvih tleh. Ker so zgornje višine dreves v tesni povezavi z rodovitnostjo, lahko ocenimo, da je možno na boljših tleh trajno sekati do 4mVha več kot na slabših. Seveda se razlika odraža tudi v drevesni sestavi (na slabših rastiščih je bistveno več bora) in v lesnih zal-
ogah ter prirastkih. Zanimivo pa je, da smreka v obeh rastiščnih tipih močno prevladuje (presega 61% delež v lesni zalogi), medtem ko je delež jelke na boljših rastiščih 2 8%, na slabših pa komaj 14%. Analiza starosti dreves je pokazala, da je večina jelovih in smrekovih dreves v mladosti rasla v zastoru odraslega drevja. Nekatera jelova drevesa so čakala na primerne svetlobne razmere tudi več kot 80 let. Primerjava višin kaže, da jelka dosega v zgornjem sloju za 5m nižje drevesne višine kot smreka. Jelka se na višini okrog 30m ustavi v višinski rasti in začne tvoriti gnezdasto krošnjo. Debelinski prirastek smreke je višji od jelke zlasti v enomernih sestojih, medtem ko je v raznomernih (prebiralnih) sestojih razlika v priraščan-ju med smreko in jelko manjša. Nev-italnih jelovih dreves z izjemno nizkimi prirastki je malo in stanje nekdaj oslabljenih jelovih dreves se vidno izboljšuje.
Na podlagi teh spoznanj lahko opredelimo ciljno stanje. Tudi prihodnje sestoje bosta gradili smreka in jelka. Na teh rastiščih čisti smrekovi ali jelovi gozdovi gotovo niso primerni. Zelo je pomembna primes listavcev (10-20% lesne zaloge), ki izboljšujejo s hranili precej revna in kisla tla. Na primernih tleh pa naj bo močneje primešan tudi bor. Lesno zalogo je potrebno še povečati in tako bolje izkoristiti visoke potenciale teh rastišč.
Prebiralno
gospodarjenje
Najprimernejši način gospodarjenja na teh rastiščih, kjer sestoje gradita smreka in jelka in kjer prevladuje srednje velika ali mala kmečka posest, je prebiralno gospodarjenjema prebiralni gozd je značilno, da so na mali površini med seboj pomešana drevesa različnih starosti, višin. S prebiranjem lahko tudi kmečki posestniki, ki imajo pod 10 ha gozda, dobivajo trajne in ena-
V Uradnem listu RS št. 40/99 je izšla Uredba o spremembi uredbe o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 1999 in sicer je po daljšan rok za oddajo obrazcev “Podatki o kmetijskem gospodarstvu” do 15. JUNIJA 1999- Obrazci, ki so bili oddani v času od 16. aprila do uveljavitve te uredbe, se prav tako štejejo za pravočasno oddane. Obrazce lahko dvignete na sedežih kmetijske svetovalne službe.
®tridejcT'
hram
NUDIMO
pester izbor vrtnih kosilnic pod ugodnimi prodajnimi pogoji, naravi prijazna zaščitna sredstva, kvalitetno vrtno orodje, gnojila...
SAMO PRI NAS
vas oskrbimo z vrhunsko hrano za pse in mačke ________EUKANUBA in ROYAL CANIN!_________________
Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
komerne donose. Strokovno prebiralno gospodarjenje temelji na negi, s katero izboljšujemo kvaliteto lesa in s tem tudi vrednostne donose. Za prebiralni gozd je potrebno stalno vzdrževanje primernih odnosov med drevesi v spodnjem, srednjem in zgornjem položaju. Kjer dalj časa ni sečenj, gozd prehaja v enomerno zgradbo. Odkazilo v prebiralnem gozdu je zelo zahtevno opravilo, s katerim poskušamo obenem negovati najkvalitetnejšadrevesav vseh
Vedno več ljudi želi pridelovati v svojem vrtu zdravo hrano. Ste med njimi tudi vi in ne veste, katera in koliko gnojil bi uporabili?
Kompost je srce in osnova zdravega pridelovanja hrane. Najboljši je iz hlevskega gnoja, ki ga naložimo v plasteh na primernem mestu v vrtu, da nastane kompostni kup. Dodajamo tudi plasti organskih odpadkov iz vrta (plevel, posušena stebla, zdrobljene vejice) in organskih odpadkov iz gospodinjstva (olupki, odpadna zelenjava in sadje, papir). Vmes pride še kakšna plast dobre vrtne zemlje, komposta od prejšnjega leta. Lahko dodamo tudi pospeševalec kompostiranja.
Vendar pa nima vsak možnosti, dasi sam prideluje kompost. To pa ni izgovor, da posegamo po mineralnih gnojilih (umetni gnoj). Če gnojimo z njimi, bo pridelek res obilen, pa tudi neokusen in nekvaliteten. In še vodo onesnažujemo z njimi, ker se mineralno gnojilo raztopi v tako kratkem času, da ga rastline sproti ne morejo porabiti in ga vedno velik del odnese voda. Danes je v trgovinah na voljo že cela vrsta gnojil, ki so neškodljiva za okolje in se da z njimi pridelati okusno zelenjavo. Vsako gnojilo naj bi imelo na zavitku zapisano, kakšno količino posameznih hranilnih elementov vsebuje. Glavni hranilni elementi so dušik - N, fosfor - P in kalij - K. Razmerje NPK nam pove, koliko kakšnega elementa je v gnojilu. Pri organskih gnojilih razmerje glavnih hraniln-
položajih, oblikovati prebiralno zgradbo, pospeševati pomlajevanje in odstranjevati drevje, ki slabo prirašča. Opozoriti je potrebno, da nepremišljeno in premočno izseko-vanje najdebelejših, najvitalnejših dreves tudi v prebiralnih sestojih vodi v zmanjševanje lesne zaloge in kvalitete ter “zdravja” gozdnih sestojev.
Vid Preložnik, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
ih elementov ni tako stalno kot pri umetnih gnojilih. Vendar pa imajo prednost, ker poleg glavnih vsebujejo še celo vrsto mikroelementov, ki so nujno potrebni rastlinam v majhnih količinah. Skrivnost organskih gnojil je v tem, da so hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline za rast, trdno vezane na organske snovi. Voda jih ne more raztopiti in odnesti. Rastlina jih po potrebi raztapljam uporablja. Svoj vrt gnojite tako, da kombinirate različna gnojila z vsemi potrebnimi snovmi ter da kombinirate hitro in počasi delujoča gnojila.
Dušikova
organska
gnojila:
Biogrena je narejena iz toplotno obdelanih, zmletih in posušenih klavniških odpadkov. Podobna ji je ribja moka, razmerje NPK: 9-7-
0.	Z obema imam dobre izkušnje. Stranski učinek teh gnojil je, da zaradi zoprnega vonja odganjajo voluharje.
Posušena kri z veliko količino dušika (razmerje NPK: 14-1-0) je primerna za gnojenje rastlin, ki za svojo rast potrebujejo veliko dušika npr. paradižnika. Uporabimo jo, kadar hočemo hitro spodbuditi rast rastlin.
Roževina je gnojilo iz zmletih rogov, parkljev in kopit. Vsebuje veliko dušika podobno kot krvna moka, vendar se dušik iz roževine
počasneje sprošča.
Gvano je naravno gnojilo iz ptičjih iztrebkov. Je zelo bogato z dušikom, vsebuje tudi druge potrebne elemente.
Če imamo možnost, si sami pripravimo brozgo iz kopriv ali iz gabeza. V večjo posodo namočimo liste in pustimo 14 dni, da dobro prevre. Smrad zmanjšamo z dodatkom kamene moke. Brozgo razredčimo in z njo zalivamo. Brozga je zelo bogata z dušikom.
Ostala
organska
gnojila:
Biopost so z mikroorganizmi obogatene tropine, z njim se pomladi tla dobesedno oživijo. Vedno ga dodajamo v tla npr. ob lopatan-ju, okopavanju, presajanju.
Organo je zelo praktičen, ker je v obliki briketov in ga lahko posipamo kar po površini tal. Narejen je iz podlage za pridelovanju plemenitih plesni, ki so ji dodali še nekaj mineralnih snovi.
Kostna moka je odlično fosforno
gnojilo. V poprečju uporabimo 50 do 100 gramov kostne moke na kvadratni meter tal. Fosfor je rastllinam potreben spomladi za izgradnjo močnega koreninskega sistema. Kasneje potrebuje rastlina fosfor za razvoj cvetov in plodov.
Različne vrste kamninske moke so zelo okolju prijazno in počasi delujoče gnojilo. Če je zmlet apnenec ali dolomit (značilna bela barva), vsebuje veliko kalcija in jo uporabljamo na zakisanih tleh. Dolomitna moka vsebuje precej magnezija.
Kamninske moke vulkanskega izvora so bogate s kalijem in drugimi elementi npr.biovit kamninska moka, KPMG. Večinoma so sive barve. Veliko kalija ima tudi lesni pepel, ki nam obenem odganja polže iz vrta.
Naštel sem vam nekaj pripravkov, ki jih tudi sam uporabljam v svojem vrtu in na njivi. Preizkusite jih! Kako dober občutek je, ko jih človek lahko uporablja z mirno vestjo, saj veš, da si boš z njimi pridelal zdravo in okusno povrtnino in sadje. Lepo vas pozdravljam!
Zeleni Franček
Spodnja Rečica 14,
3332 Rečica ob Savinji, tel.: 063/ 835-57-80 in 835-57-70 fax.: 063/835-381
VTIS
SE PRIPOROČA ZA NAKUP
Delavni čas:
Od ponedeljka do petka
od 6.00 do 16.00 ure
in tudi ob sobotah od 7.00 do 12. ure
r'V'i
r?v_ ^

Naravna gnojila za zdrave in okusne pridelke
‘03A OU 3N HHSUS aKSaOXSORJ •3W33clO 3N3n 3AON Ofl33S3A 3S Vd LLVTd lOnacl OJ -03A0SHA. navno jflOMO OdaiTHd IiUSndVZ 1TV30W oaoa 33m ‘inisotvz 013Z os va ‘ofiAvaj -HifavzvN A 310S 3N38SVTO XRafRO AON A TUiaS 0003 3S VaaW3Xd3S •vsvD faoaad ava ofawvzA snaoxAV n v woxav z vfNZOA •Hvfavzvjvi a vwoa osin im ‘AaoNaon asavis vz aodVN anu af -nos VNaasvig izoAaad os wax wasA raj h3mo omjl
•130
INASn NI INSIdO VflAVXS3S VO IM ‘I8SV10 O VMOVN ZI flAIdZI VN IN ianx Vd ONOV1H fioa OI>J ‘VflSIWOR vmsnvidimx fNVWfVN 3fnfN30O aaOVlMS 3NVSId03M J ‘BOVIMS nfNVAVMOiand waicixiazi vn sdoma fioafvN af vd oNxnNaax ■Aaoivsmsod HIOOZAVN af 03AWI0 ‘vf03A VW3MX af VCHAag •annziMd nfNvfaan rad ofvovwod otvw ianx Vd aoiwvw ‘iioviao vfiavNiaiMOM viaa-ONMD ox af afaNfvoiaofvjsj j ixiaaMn ONaawraa ianx ONaaaxoj af as doxsvN iNAvf V2 'OAXSNioao asms aaraa omhvi vd voaNAVf vn ‘3SMVXS OfiaVAOd dOXSVN INM3XNI VJsJ "dOXSVN INAVf 0130 Vd ITV INM3XNI af MVOVM ‘3f OX3dVN ONaaSOJ -VfNaflAIZ V03N39SV10 IOIISON W3fl3S3A Z OS ‘WOMOdVN anfTfl •HVAXiaaMIMd HIMSNIOaO NI HIMSIOS HINZVM VN OMOOX ONaasvio vz naairasod raiNaasvio iavrw os xvmmooon^j •iaaoo rad oIVmoi lorraa ni rraoaz a as ofafod iONaon raaxvMaiM TNvfianfj a aasno waficinxs s viVAafrvavN aoooow oa vxiorag *vxN3WfraxsNi anod ofafrrasiao 3fva VO ‘OflAVMd I0N33Q TlfNVAOWM3A W3MSfl03M VN ISflOafVN OMiNowMvii ofoAS s na af im ‘vanj af N3S3dsn 01:17 •OMOI A INafldOXVZ OMHVI IMINXSMA lOflMO OS OM W3X03W ‘IXIOVA OMI13A OlVdOW fVS ‘iNOIMd 013Z OS VO ‘iAVMd
vfaavx voifiaxion VAOHifjsj -viNawrraiSNi ni afraoax 3N38SV10 ZI afNVNZ VZ 30U3d VliaOO 3f V03MZVM VNI03A •VXIdZI afNVflAVMdO OMSNIdflMS IlIZOlSIMd IS OS VO OMVX ‘S3M3XNI N3IM3fZI IlVZVMOd OS 0X31 OMSNV1 37 '31V0I3
vfaavx viion aoNaon af riMiNxai ivafxaax ni waorraa a •iOd ni oun od ianx ofiavA vd naois ‘ona3no xhniw xsfvNxad fvsA ixiova onoxm ONaanxod af vwoq •ofraoax s afNVAafivavN ni aaaviMS 3msinx30V7 •minzii37 zvfxvfv ivAaonod ofraoax af Hif ominxmi waAMd a •aMHViaMd 3118 OSIN IAIN afNVNZ ONAVMMVA vz vd im ‘aoiwsaa 3mhvi os nvaoj -vxN3wmixsNi nan M 33,1 IOd Od XVMMVAa NI lfl303X M XVMMVAO V933X 0119 af oios ONaasvio a iXNawnMXSNi ni iwvaon z aiiNVNzas as os ioiNAVMdiMd a owax ONafN vn nvsra ni oasvio os nvsmsoj -aaoi ofoowod s mon as os OMSNaaax IVMMN3 -aswaig voio voifiaxvNAva vivAaonod aoNaon
3f M3fM ‘ODINAVMdlMd NI OIOS OTVW Z 0130VZ 3f 3S 3SA
■oios ONaasvio a nsidA o svfisiwzva ao ‘isvaxsand
3N 3S 3VMIN VJ IONaon INS3dSn 013Z IIMVS OX OS fVS
‘nadsn os mvonia vj naaaAzi owsin voax ‘on ‘oootvn oovwoa ixvsidVN svo na af fvaa ivsvadA as ia miaoi^) •xvfaaoaA ni vxag xvaaio aowoo uaxiHOd ONaanxod ona af HifN oj ‘aoiNMVws oo-6i ao ni iasvio o mhvn af oo-h ao ‘00-91 vd liv oo-Ji ao laorad af as im ‘vxNawnaxsNi nanod a omxih vd oxvn ‘oiisom ni aowoo xod af viiaais ‘anoaaA iia af 00X1 oa oo-ti ao ‘nanod rad of ti oa ma os fravzvjsj zi iONaon -HiafiaoaNOd ao ONaasod ‘013S3A saavz ona af nfvw noasaw a t*x ows fvaas ni—
učenje KITARE (pri Katji Klemše in Borisu Štihu):
IVANA, 13 let, iz Bočne Starši so me navdušili, prijateljice pa dokončno prepričale in res sem začela z učenjem. Najraje imam tiste skladbe, ki me navdušijo že, ko mi jih učitelj prvič zaigra.
META, 14 let, z Rečice Kitara mi je bila že od nekdaj všeč. Rada imam živahne, spevne melodije.
Učenje na KLAVIR (pri Tadeji Cigale in Tonetu Acmanu):
BARBARA, 11 let, iz Nazarij
Navdušila me je sestrična, ki tudi igra klavir, sedaj igram najraje hitre pesmice.
BRIGITA, 11 let, iz Nazarij
Sestra igra klavir in doma je bila klavinova, pa se je začelo. Najboljše so žalostne ali pa hitre skladbe.
MOJCA, 9 let, s Pobrežij
Sestrična se je vpisala, jaz pa rada ponavljam za njo. Vesele in hitre pesmice so najboljše.
MANICA, lOlet, izNazarij
Stari ata je bil organist, teta je ravnateljica glasbene šole, sestrična je tudi dobra glasbenico, pa sem se vpisala še jaz in sedaj zveseljem igram vse skladbe.
MAJA, 11 let, iz Mozirja
Klavir je bil doma In vsi otroci imamo veselje do Igranja, jaz predvsem do veselih skladb.
SARA, 11 let, iz Nove Štifte
Mamica in ati sta me pregovorila, da sem začela, ker sem imela oziroma imam posluh. Najraje si zaigram kak boogie.
Učenje na ELEKTRIČNO K1AVIATUR0 (pri Mateju Kranjcu in Aniti Lakner):
NINA, 11 let, iz Bočne
Bilo mi je všeč glasbilo, saj ima dodane razne spremljave In potem lahko igram z veseljem vse, kar mi določi učitelj.
KATARINA, 12 let, Mozirje
Na televiziji sem videla razne skupine in zdaj tudi sama najraje igram popularne skladbe.
Učenje KLARINETA (pri Bojanu Zemetu):
MAJA, 12 let, z Ljubnega
Veselje do instrumenta sem dobila, ko sem poslušala druge učence, igram pa rada skladbe vseh vrst.
DEJA, 9 let, z Ljubnega
Ker je začela igrati sestra Maja, sem poskusila tudi jaz in tako zdaj najrajezaigram kakšno z visokimi toni.
Učenje igranja FLAVTE (pri Jerneji Marinšek):
MATEJA, 12 let, Mozirje
Enkrat sem videla in slišala flavto na televiziji, zvok mi je bil zelo všeč in zaljubila sem se vanj. Danes imam najraje klasične in žalostne melodije.
Učenje igranja naTROBENTO (pri Stefanu Garkovu):
GAŠPER, 11 let, iz Luč
Poskusil sem, zvok mi je bil zelo všeč in tako igram. Najraje hitre skladbe.
Učenje igranja na SAKSOFON (pri Bojanu Zemetu):
ANA, 14 let iz Nazarij
Do tega, da sem začela, me je pripravila mama. Tudi meni so bili zvoki všeč, tako da sedaj rada igram vse vrste skladb.
Učenje HARMONIKE (pri Andreji Turnšek):
LUKA, lOlet, iz Mozirja
Vedno sem govoril, da bom igral harmoniko. Sedaj zelo rad igrcmvse vrste skladb.
Učenje VIOLINE (pri Munihi Busančič):
KLARA, 11 let, iz Mozirja
Všeč mi je bila violina in sem začela z učenjem. Najraje igram znane skladbe.
Tako se začenja ena ta domača viža, a kaže, da to še vedno drži, saj je v glasbeni šoli cel kup mladine, ki se glasbeno izobražuje. Ljubiti glasbo, igrati na instrument in študirati note pomeni biti
PRIPRAVLJEN DEIATI IN GRADITI NA UMETNOSTI. To ČLOVEKA NOTRANJE BOGATI IN RAZVESELJUJE. PROSTI ČAS JE PAMETNO PORABLJEN, A RADO SE ZGODI, DA POSTANE VČASIH ŽE KAR PREVEČ NAPORNO. PRAV GOTOVO JE TO V ČASU ZAKLJUČEVANJA OCEN IN TO JE RAVNO SEDAJ. O TEM IN ONEM SMO SE POGOVARJALI Z SEDEMNAJSTIMI UČENCI TRETJEGA LETNIKA GLASBENE ŠOLE NAZARJE. GLASBENO TEORIJO JIH POUČUJE TADEJA ClGALE.
Menda so najbolj priden razred. Doma so z vseh koncev Zgornje Savinjske doline in so stari od devet do štirinajst let. In kako se je začelo:
SAVINJSKI TRIO
U Zsornii Savinjski dolini poznamo kar nekaj dobrih glasbenih skupin. Člani teh skupin se trudijo, da nam polepšajo dneve ali večere s svojo glasbo ob raznih zaključkih, praznovanjih ali kakšni drugi priložnosti. Danes vam predstavljamo eno takšnih glasbenih zasedb z imenom Savinjski trio.
Kot že samo ime zasedbe pove, skupino sestavljajo trije člani. Usi prihajajo iz Zgornje Savinjske doline, zato so si izbrali kar primerno ime. Prvi. vodilni član zasedbe, je Igor KRAMAR fklaviature. vokalJ, ki sam za sebe pravi, da je nežna duša in pravi romantik. Sam najrajši posluša in igra pop ter rock balade. Igor nam ie zaupal tudi nekaj “skrivnosti” ostalih dveh članov glasbene zasedbe.
Usesplošna dobra duša skupine je kitarist in vokalist Slavko PODBREŽNIK. ki najraje posluša pristno domačo glasbo fnarodno-zabavnoJ. igra pa vse zvrsti glasbe.
Tretji član tria je Darko STRMČNIK, ki poje in veselo razteguje meh na svoji "frajtonarici”. On najraje igra in.posluša slovenske narodno-zabavne melodije. Njegovi veliki vzorniki so Fantje vseh vetrov, zato ni čudno, da se pri poslušanju in igraniu ne more ločiti od njihovih viž.
Igor Kramar se je v glasbene vode podal že pred petimi leti, in kot sam pravi, najprej ni našel ustreznih glasbenikov za skupna igranja. Pred enim letom pa sta ga k sodelovanju povabila Slavko ter Darko in tako se je rodil Savinjski trio. Od takrat naprej s svojim igranjem razveseljujejo staro in mlado.
Usak začetek je težak. To so izkusili tudi vsi člani zasedbe, ki pa si želijo, da bi se jim glasbena pot odprla tudi izven meia Zgornje Savinjske doline, (gor je povedal, da je tuje občinstvo manj zahtevno, vendar kljub temu še vedno raje igrajo v domačih krajih.
U Savinjskem triu pa ne znaio samo igrati, prepevati in zabavati ljudi, temveč sami Pišejo tudi besedila in glasbo. Zabavne viže Piše Igor kar sam. pri narodno-zabavni glasbi pa mu priskočita na pomoč Slavko in Darko. Njihova velika želja je. da v kratkem posnamejo kakšno lastno avtorsko skladbo, zaupali pa so mi tudi. da se že intenzivno pripravljajo na narodno-zabavni festival, ki bo avgusta na znani Graški gori.
Poseben pečat daje Savinjskemu triu še konkurenčna cena. pester in širok izbor pesmi, na porokah pa v program vključijo še razne komične skeče, igre in šale. Usekakor vam ponujajo pravi show.
Uodia tria. Igor. se iskreno zahvaljuje svojima “sotrpinoma” za potrpežljivo delo. še posebno kitaristu Slavku, ki omogoča nemotene vaje in sestanke na svojem domu.
Prav tako se cela zasedba zahvaljuje Frizerstvu UALI iz G. Grada. Pomaga jim. da nosijo najbolj “frajerske” pričeske v Zgornji Savinjski dolini.
Savinjski trio dokazuje, da se v naši dolini najdejo dobri glasbeni sestavi, ki popestrijo enoličnost vsakdana in vam ponudijo nepozabno zabavo. Ob tej priložnosti nam pride na misel slogan:
"NAŠI GLASBENIKI ZA NAŠE DUDI”.
Slovenijo bo v brezskrbnem poletju, natančneje 8. in L|t -? I 9. julija, obiskal nemški band GUANO APNES. Skupina ■LIJ • ima za seboj nekaj hitov z albuma "Proud Like A God” in med druaim tudi “Special DJ Edition” CD: na katerem sta dva odlična remixa. Skupino sestavljajo bastist Stefan Ude, pa bobnar Dennis Poschwafta, kitarist Henning Rumenapp in pevka z osupljivim vokalom, Sandra Nasic. Skupina je tik pred izdidom novega albuma.
Pri založbi Mandarina je izšel novi CD in kaseta slovenske skupine PTUJSKIH 5 z naslovom "Kaj ko ti bi z mano šla”. To je njihov prvi projekt z novo pevko Klavdijo
Uinder. Ostala zasedba skupine ie nespremenjena: trobenta Dani Kos ter Dalibor Bedenik, klarinet, saksofon in klaviature Bojan Zeme. harmonika in klaviature Marjan Škripac, kitara Robi Pintar ter bas kitara in bariton Martin Škripac. Novi CD je namenjen širšem krogu poslušalcev. saj lahko na njem slišite tako narodnozabavno kot tudi zabavno glasbo.
Izšel je debitantski album NUŠE DERENDA z naslovom “Uzemi me veter”. Prav to pesem je Nuša zapela in z njo tudi zmagala na oddaji ORION novembra 1998, kar je bil zanjo velik uspeh. Pesem je napisala njena dobra prijateljica, odlična pevka in avtorica Majda Arh. Z zmago si je prislužila snemanje prvega video spota, ki ga je režiral Aleksander Šmuc. Nuša Derenda je sodelovala tudi na letošnji EMI s pesmijo “Nekaj lepega je v meni”, ki jo prav tako lahko slišite na njeni novi kaseti. Nuša poleg samostojne kariere nastopa tudi s skupino Happy Hour ter v duetu Party fskupaj z možem FrenkomJ.
BABALOO BAND je posnel svoj prvi album z desetimi avtorskimi pesmimi. ki nosi naslov "Dobro jutro delovni üudje”. Njihova glasba je country-rockovsko obarvana in je glasba, ki jo izvajalci v naši deželi ne igrajo prav pogosto. Preprosta besedila in za uho prijetne melodije ter glasba za ples. Band je lani s pesmijo “Dobro jutro, delovni ljudje” uspešno sodelovala na festivalu “MMS” v Piranu. Fantje imajo tudi že dovolj pesmi za naslednji album, pripravljajo pa tudi snemanje svojega koncerta v živo ter dva nova video spota.	..__.
DAMJAN ZUIPEU
Zgornjesavinjska liga v malem nogometu
Razborčani že slavijo
Zmage vodilnih in pričakovan razplet 16. kola in že kar nekaj končnih odločitev po odigranem predzadnjem kolu. Tako so si Radmirci, z zmago nad Poldas-West Blue Jeansom, že zagotovili naslov prvaka, Solčavani so tudi že osvojili drugo mesto, odprt je ostal le še boj za tretjo pozicijo. Znane so tudi ekipe, ki bodo igrale kvalifikacije, ligo pa zapuščata Policija in Kozorogi.
Rezultati 16. kola, 28. maja:
Vias : Razborje_
Kokarje-Ultra : Kozorogi_________
Dolman : Poldas-West Blue Jeans
Policija : Solčava_______________
Zadruga : Telcom_________________
.1:2
.4:1
2:3
.2:5
4:1
Rezultati 17. kola, 4. junija;
Kozorogi : Solčava___________________
Zadruga : Kokarje-Ultra______________
Policija : Dolman____________________
Vias : Telcom
Poldas-West Blue Jeans : Razborje.
.0:2
.1:4
.0:2
.1:8
1:2
Solčava si je z današnjo zmago že zagotovila odlično drugo mesto in tako ponovila uspeh izpred dveh let. Sicer pa je to ekipa, ki sodi med najkvalitetnejša in najbolje organizirana moštva v ligi in si zaradi oddaljenosti še toliko bolj zasluži to priznanje.
S porazom je Zadruga zapravila še teoretične možnosti za ohranitev lanskega naslova in kaj lahko se zgodi, da ostane celo brez odličja. Kokarje je bilo tokrat boljše v vseh elementih igre in je zasluženo osvojilo nov komplet točk, ki pa jim najbrž ne bo zadostoval za rešitev kvalifikacij.
Ekipa Dolmana še lahko upa na tretje mesto. Kljub temu,da so “šanse“ zaradi neugodnega razporeda v zadnjem kolu minimalne, je presenečenje še mogoče. Nobeno presenečenje pa žal ne koristi Policiji, ki se od lige poslavlja.
Prava toča golov se je vsula v gol mladih Gornjegrajcev. Telcomovci so se še kako zavedali pomembnosti tekme, saj bi jim ob morebitnem porazu grozile kvalifikacije, zato so že od vsega začetka napadli na vso moč. Viasovci so le opazovali uigrane akcije nasprotnikov in visok poraz je bil neizbežen.
Pomembno srečanje za uvrstitev na sam vrh med ekipama Poldas-West Bluejeansain Razborjaso dobili Radmirci, ki so si tako že kolo pred koncem zagotovili prvo mesto in naslov prvaka lige za sezono 1998/99. To je njihov doslej največji uspeh, katerega so znali proslaviti s svojimi zvestimi navijači in sponzorji. Poldasom pa ostane še zadnje kolo, kjer bi si z zmago priigrali tretje mesto.
Lestvica po 17. kolih:
Razborčanom gre res vse kot po maslu. Tokrat so v pravi prvenstveni tekmi, z nekaj težavami, premagali vse boljši Vias in se tako še približali tako želenem naslovu prvaka.
Če bi ekipa Kokarij vseskozi igrala tako kot tokrat, ji prav gotovo ne bi bilo treba igrati kvalifikacij za prihodnjo sezono. Kozorogi so le nemo spremljali uigrane akcije in učinkovitost nasprotnih igralcev, predvsem Bena Skok, ki je dosegel klasični hat-trik,ter se tako že sprijaznili z izpadom.
Derby kola, v pravem pomenu besede, smo spremljali med domačima ekipama Dolmana in Poldas-West Blue Jeansa. V zelo izenačeni tekmi je tako enim kot drugim pripadel po polčas, v zaključku pa so bili srečnejši igralci Poldasa, ki tako ostajajo še naprej v igri za najvišja mesta.
Spet ena slabših predstav Policije ter zaslužena zmaga Solčave, bi na kratko opisali potek tekme dveh starih znancev. Solčavani tako še vedno držijo visoko drugo mesto, Policija pa se s tem porazom žal že poslavlja od lige, v kateri je sodelovala od samega začetka.
Pričakovan poraz oslabljenih Telcontovcev z Zadružniki. Slednji tako ostajajo v boju za visoka mesta, njihova najpomembnejša tekma pa bo prav gotovo v zadnjem krogu, kjer bo neposredni dvoboj s Solčavo odločal o barvi odličja, poraz pa lahko pomeni tudi nehvaležno četrto mesto.
1. Razborje	17	13	1	3	6l:26	(35)	40
2. Solčava	17	12	0	5	60:39	(21)	36
3. Poldas-West Blue Jeans	17	10	2	5	42:22	(20)	32
4. Zadruga	17	10	2	5	44:36	(8)	32
5. Dolman	17	10	0	7	49:40	(9)	30
6. Telcom	17	9	0	8	60:50	(10)	27
7 Kokarje-Ultra	17	8	0	9	36:41	(-5)	24
8. Vias	17	5	0	12	37:57	(-20)	13
9. Policija	17	3	0	14	34:72	(-38)	9
10. Kozorogi	17	2	1	14	20:60	(-40)	7
Pari današnjega, zadnjega kola; 17.00 Poldas-West Blue Jeans: Telcom, 17.50 Vias: Kokarje-Ultra, 18.40 Dolman: Razborje, 19-30 Zadruga: Solčava, 20.20 Policija: Kozorogi.
Franjo PUKART
Strelsko društvo Gornji Grad
Žebelj najboljši z zračno, Kolar pa z MK puško
Od 17. aprila do 22. maja je na gornjegrajskem strelišču ob sobotah in nedeljah v organizaciji tamkajšnjega strelskega društva potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Na tekmovanju je sodelovalo 26 članov in 14 mladincev, ki so skupaj opravili 130 strelskih nastopov.
Po petih kolih je pri članih prvo mesto osvojil Dušan Žehelj z 842 krogi od tisoč možnih. Drugi je bil Boris Purnat z 805 krogi, tretji po Tomaž Trogar s 797 krogi. Pri mladincih je zmagal Borut Kolar s 346 krogi od 5 00 možnih, za njim pa sta se uvrstila Janez Poličnik s 313 in Tomaž Fedran z 283 krogi.
Zadnjo nedeljo v maju je na strelišču lovske družine Gornji Grad v Zagradišču potekalo prvo letošnje tekmovanje v streljanju z malokali-
brsko puško. Tekmovanja se je udeležilo 26 strelcev, ki so skušali doseči kar najboljši rezultat v ležečem položaju.
Po tem, ko so se na “strelski črti” zvrstili vsi tekmovalci, seje izkazalo, da je imel najbolj mirno roko in natančen pogled Ciril Kolar, ki je dosegel 82 krogov. Drugouvrščeni Dušan Žehelj je za njim zaostal za pet, tretjeuvrščeni Janez Železnik pa za enajst krogov.
TT
Obvestilo
31.8.1999 preneha z dejavnostjo - transport, Sebastjan Mahorič s.p., Varpolje 42, Rečica ob Savinji.
Lokostrelski klub Indiana
Evropski rekord v Logarski dolini
Prejšnji konec tedna je v Logarski dolini potekalo lokostrelsko 3D tekmovanje za evropski pokal, ki ga je organiziral tamkajšnji Lokostrelski klub Indiana. To je bilo edino letošnje tekmovanje tega ranga v Sloveniji, hkrati pa je bil tudi zadnje izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance, ki bo zastopala Slovenijo na odprtem evropskem prvenstvu septembra v Avstriji.
Tekmovanja v Logarski dolini se je udeležilo preko sto lokostrelcev iz Slovenije, Avstrije, Češke, Italije, Madžarske, Slovaške, Nemčije in Hrvaške, ki so vsak dan streljali na 28 3D tarč. Pri tem je bil najuspešnejši Janko Pinter, član LK Indiana, ki je s samostrelom dosegel nov evropski rekord - 258 krogov od 280 možnih.
Rezultati:
Lok 3D - člani: 1. Jure Goleč (DLLL Mobitel Ljubljana), 2. Silvo Pankovič(LK Škofja Loka), 3-Axel Evertz (LK Sagitta Avstrija).
Lok 3D - članice: 1. Karin Beste, 2. Belinde Eicher (obe LK Sagitta
Avstrija), 3- Monika Zoher (DLLL Mobitel Ljubljana).
Lok compound neomejeno -člani: 1. Uroš Krička (LK Valvasor Zagorje), 2. Jože Ravnjak (LD Ravne na Koroškem), 3-Božo Pirc (LK Novo Mesto).
Lok compound lovski - člani: 1. Franc Brešan (SZČ Ljubljana), 2. Edvin Ambrož (LK Novo Mesto), 3. Georg Marco (LK Sagitta Avstrija).
Samostrel - člani: 1. Janko Pinter, 2. Gorazd Grosek, 3. Tomaž Praprotnik (vsi LK Indiana Logarska dolina).
Lok 3D - veterani: 1. Ludwig Mueller (LK Sagitta Avstrija).
Goli lok - člani: 1. Boris Knap (ZSČ Ljubljana).
Goli lok - članice: 1. Alenka Štrukelj (l.OPPVLZO).
Compound goli lok - člani: 1. Franc Romih (LK Polzela).
Compound neomejeno - članice: 1. Edith Zecha (3D Avstrija).
Compound neomejeno - veterani: 1. Andrej Bratina (DLLL Mobitel Ljubljana).
Tradicionalni dolgi lok - člani: 1. Dejan Pogorelec (LK Muta), 2. Dušan Močnik (Vilok), 3- Ivan Rupnik (LK Muta).
Tradicionalni dolgi lok - veterani: 1. Emil Dobnik (LK Muta).
Minis: 1. Matevž Uratnik (LK Žalec), 2. Zdenek Chalupa, 3. Zu-zana Rohličkova (oba Jasa Archery Češka).
Lok olimpic - člani: 1. Marco Turk (Italija), 2. Jan Toman (LK Ingo Plzen Češka), 3. Uroš Šmon (LK Šenčur).
Lok olimpic - članice: 1. Ksenja Podržaj (LK Šenčur), 2. Kneta Baštecka, 3- Monika Sedlakova (obe Jasa Archery Češka).
Tradicionalni ukrivljeni lok -člani: 1. Nenad Radič (LK Koroška).
Bernarda Skornšek
Lokostrelski klub Mozirje
Dva nova državna rekorda
Zadnji konec tedna v maju sta v Škofji Loki in Piranu potekala dva mednarodna lokostrelska turnirja, ki sta štela tudi za slovenski pokal. Na obeh turnirjih so zelo uspešno nastopili člani Lokostrelskega kluba Mozirje, še posebej pa Dušan Per-hač in Bernarda Perhač Zemljak, ki sta dosegla nova državna rekorda.
V	soboto je na turnirju v Škofji Loki, kjer so se lokostrelci pomerili v disciplini poljsko streljanje, Perhač pri veteranih zmagal z novim državnim rekordom 350 krogov. Tretji je bil Miran Borštner s 318 krogi. Pri članih je s 350 krogi zmagal Štefan Ošep, Marko Satler je bil deseti s 337 krogi. Pri članicah je bila najboljša Bernarda Perhač Zemljak s 333 krogi, pri dečkih pa sta Aleksander Ošep (333 krogov) in Primož Perhač (304 krogi) osvojila prvo oziroma tretje mesto.
V	nedeljo je bil v Piranu turnir v olimpijski FITA disciplini. Pri član-
icah je zmagala Bernarda Perhač Zemljak s 1350 krogi, ki je na 70 metrov postavila nov državni rekord 339 krogov. Pri veteranih je z drugim rezultatom v absolutni konkurenci(1322 krogov)zmagal Dušan Perhač, Miran Borštner (1224 krogov) je bil četrti, Janez Pelko (1108 krogov) pa šesti.
Pri članih je Ivan Šket s 12 24 krogi zasedel 17. mesto, pri dečkih in deklicah pa sta bila najboljša Primož in Janja Perhač. Primož je nastreljal 660 krogov, Janja pa
Liga malega nogometa Mozirje
Rezultati 15. kola; Loke mladi: Lepa Njiva 2:4, Hmeljar: Policija 1:8, Dolman: Polda’s-West Blue Jeans 2:3, Žabe: Podvrh 8:3, Ljubija: Trg 5:10 Rezultati 16. kola; Policija: Podvrh 5:4, Žabe: Dolman 8:3, Trg: Hmeljar 3:3, Ljubija: Lepa Njiva 4:7, Loke mladi: Polda’s-West Blue Jeans 2:4. Lestvica po 16. kolih;
1.	Polda’s-West Blue Jeans 36,2. Žabe 35,3- Policija 33,4.Dolman 33,5-Podvrh 29, 6. Hmeljar 17,7. Trg 15,8. Ljubija 14,9- Lepa Njiva 10,10. Loke mladi 7.
Liga malega nogometa Nazarje
Rezultati 18. kola, 29. maja; Okrepčevalnica Bohač: Pobrežje 4:3, KMN Derby: Kokarje 3:0 b.b, Mladost: Kokarje-Quattro 3:6,Joples: Prodajni center Nazarje 7:2, Wyatt: L&M Mizarstvo Lukač4:0, Odpisani: Telcom4:3 Rezultati 19. kola, 5- junija ;Telcom: Wyatt 2:4, Odpisani: Okrepčevalnica Bohač 2:1, L&M Mizarstvo Lukač : Joples 2:16, Prodajni center Nazarje : Mladost 6:0, Kokarje-Quattro : KMN Derby 2:1, Kokarje : Pobrežje 6:1.
Lestvica po 19- kolih;
1. Wyatt 52,2. Joples 45,3- Kokarje-Quattro 38,4.0krepčevalnicaBohač 33,5. Kokarje 27,6. KMN Derby 27,7. Prodajni center Nazarje 23,8. L&M Mizarstvo Lukač 22,9. Tekom 17,10. Odpisani 17,11. Pobrežje 11,12. Mladost 7.
V prihodnji številki začetek poletne nagradne akcije Savinjskih novic in turistične agencije Sviti
Lige malega nogometa
Radmirje
Rezultati 18. kola;Juvanje: PivovarnaHren 3:0, Ni hud’ga: V. odpisanih 2:0, Razborje: Gmajna4:1, Grušovlje: Favoriti 2:0, Veseljaki: KMN Radmirje 2:2. Rezultati 19- kola; Favoriti: Veseljaki 3:7, Ni hudga Juvanje 1:4, Razborje: KMN Radmirje 5:2, Derby: V. odpisanih 7:1, Gmajna: Pivovarna Hren 2:2. Lestvica po 19. kolih; l.Razborje 49,2.Gmajna 40,3-Veseljaki 38,4.Pivo-varna Hren 32,5 Juvanje 31,6.KMN Radmirje 23,7.Derby 22,8.Grušovlje 16, 9-Ni hud’ga 13, lO.Vrnitev odpisanih 8,11.Favoriti 3.
Šmartno ob Dreti
Rezultati 8. kola; Input: Bohinc 4:1, Želve: 'IYirky 3:0, BAG: Vias 2:2, Kokarje :Vološki Voli 0:3.
Rezultati 9- kola; Thrky: Vias 4:2, BAG: Input 2:2, Želve: Kokarje 3:5, Vološki Voli: Bohinc 5:4.
Rezultati 10. kola; Input: Vološki Voli 2:5, Turky: Bohinc 0:2, Želve: Vias 0:7, Kokarje: BAG 3:6.
Rezultati 11. kola; Input: Thrky 8:2, Bohinc: BAG 2:3, Vološki Voli: Želve 6:1, Kokarje: Vias 6:2.
Lestvica po 11. kolih; l.Vološki Voli 28,2.BAG 21,3-Vias 20,4.1nput 17,5Thrky
17,6.	Kokarje 8,7. Bohinc 7,8. Želve 1.
Veteranska liga
Rezultati 13. kola, 25. maja; Savinjske Novice: MVMTrg4:2, Hmeljar Loke : Veterani Lipa 7:3, Odpisani: Mizarstvo Potočnik 1:4, Trnava: Mladost 3:3 Lepa Njiva: Ljubno 4:6.
Rezultati 14. kola, 1. junija; Mladost: Mizarstvo Potočnik 2:7, MVM Trg: Ljubno 1:2, Veterani Lipa: Odpisani 6:1, Savinjske Novice: Hmeljar Loke 3:3, Lepa Njiva: Trnava 0:2.
Lestvica po 14. kolih; l.Trnava 37,2. Ljubno 32,3. MVM Trg 28,4. Savinjske Novice 26,5. Mizarstvo Potočnik 20,6. Hmeljar Loke 17,7 Mladost 16,
8.	Lepa Njiva 12,9. Veterani Lipa 9,10. Odpisani 3.
HO RUK liga
Rezultatu*, kola, 8.maja; Solčava: Savina 2:3, Zalugnca: Trbiž 3:3, Gloria : Raggy boys 7:2, Foršt: Kozorogi 4:0.
Rezultati 9. kola, 15. maja; Kozorogi: Gloria 1:2, Savina : Foršt 2:2, Raggy boys: Trbiž 3:3, Solčava: Zalugnca 0:1.
Rezultati 10. kola, 23. maja; Foršt: Gloria 2:3, Kozorogi: Trbiž 1:2, Zalugnca : Savina 3:4, Raggy boys: Solčava 0:6.
Lestvica po 10. kolih: 1.Solčava 22; 2.Foršt 19; 3.Gloria 16; 4.Kozorogi 16;
5.Raggy boys 14; 6.Zalugnca 13; 7.Savina 10; 8.Trbiž 5.
Franjo PUKART
;	' j
ZA VROČE POLETNE VN IVAM KRIM CENTER NUDI:
-krila na poklop 2.950 - ugodno kompletki DA-DO 2.200 -modne kratke hlače z žepi -ženske majčke že od 1.550 -velika izbira kopalk
’/ NAS DOBITE KVALITETO NIZKE CENE
SOLA TENISA
STAROST:	6 do 9 let
	10 DO 12 LET
DATUM:	JULIJ IN AVGUST
KRAJ:	Športni center Rečica ob Savinji
CAS VADBE:	lO URNI ZAČETNI TEČAJ ' MOŽNOST NADALJEVALNEGA tečaja
SKUPINE:	OD 4 DO 6 OTROK
PROGRAM:	' UČIJO SE SPOZNAVATI TENIŠKO IGRO (OSNOVE TENIŠKIH UDARCEV IN GIBANj)
- RAZVIJANJE MOTORIČNIH SPOSOBNOSTI
' RAZVIJANJE ŠPORTNEGA NAČINA ŽIVLJENJA
' PRIDOBIVAJO MOČ, POGUM, ODLOČNOST, IZNAJDLJIVOST IN DISCIPLINO
TESTIRANJE: turnir vseh udelbžbncbv tečaja
PRIZNANJA: spominska diploma
TRENER:	WEISS BLAŽ
CENA:	5.000 SIT /mesec/
PRIJAVE:	od 26. iuniia 1999 na tel. 835-
544 ali osebno Weiss Blaž
ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
1. OSTANKI ONESNAŽENE EMBALAŽE:
Ostanki barv, lepil, posode s preostankom barv in lakov, čopiči, krpe, mešala, lopatice... ostanki, onesnaženi z oljem
(oljni filtri, embalaža, veziva in odpadna olja).
2. BARVE, LAKI, SPREJI,
IMPREGNIRNA SREDSTVA, PREMAZI
3. ODPADNA OLJA:
motoma olja, hidravlična, mazalna...
4.	ODPADNA JEDILNA OLJA
5.	BATERIJE, AKUMULATORJI VSEH VRST
Baterijski vložki, baterijski gumbi avtomobilski, traktorski, kamionski akumulatorji.
6. NEUPORABNA ZDRAVILA
URNIKI
SOLČAVA
14.6.1999	od 10.dol7. ure V CENTRU SOLČAVE
LUČE
15.6.1999	od 10.dol7. ure ZA OBČINO LUČE
LJUBNO
16.6.1999	od 10.dol4. ure KOVINARSTVO VEGRAD
RADMIRJE-OBČINSKO PARKIRIŠČE od 14.dol7. ure
GORNJI GRAD
17.6.1999	od 10.dol4. ure
NA DVORIŠČU KOTLOVNICE "ENGO" BOČNA ZADRUŽNI DOM od 14.dol7.ure
7. ŽIVOSREBRNI (Hg) TERMOMETRI IN OSTALI ŽIVOSREBRNI INSTRUMENTI
8. NEONSKA SVETILA (CEVI) IN Hg-SVETILA
9. ODPADNA ZAŠČITNA SREDSTVA
(škropiva) vseh vrst s področja sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva, poljedelstva
NAZARJE
18.6.1999 od 10.dol4. ure NAZARJE PRI GASILSKEM DOMU ŠMARTNO OB DRETI-ZADRUŽNI DOM od 14.dol7.ure
10. RAZREDČILA, ODPADNA TOPILA IN RAZMAŠČEVALNA SREDSTVA Kisline, lugi, belila, čistila, specialna čistila, lepila, fotokemikalije.
m jia	OLMIMKO EN
IMOF PITNE VODE!
SPOŠTUJMO NAČELO
Preteklost poznamo, sedanjost živimo,
PUP VELENJE d. d.
Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.:063/898 1723, Fax:063/897-1240
OGLASI
SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LJUBITELJSKE KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA MOZIRJE
VABILO
IVA MEDOBČINSKO SREČANJE LITERARNIH USTVARJALCEV CELJSKEGA, KOROŠKEGA, ZAHODNOŠTAJERSKEGA IN ZGORNJESAVINJSKEGA PODROČJA
V SOBOTO, 19. JUNIJA 1999, OB 17. URI,
V PROSTORE OSNOVNE ŠOLE ŠMIHEL NAD MOZIRJEM.
PROGRAM: - PREDSTAVITEV IN POGOVOR Z AVTORJI -UDELEŽENCI 27. SREČANJA LITERATOV - S SELEKTORJEMA VINKOM ŠMAJSEM IN MARJANOM PUŠAVCEM
-	PREDSTAVITEV LITERARNE ZBIRKE SLAP 2 LJUDSKIH PISCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
ZA DOBRO POČUTJE BODO POSKRBELI:
-	OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA ŠMIHEL -DOMAČI LJUDSKI GODCI
-	KVINTET LJUDSKIH PEVK OB SPREMLJAVI HARMONIKE
-	ČLANI KULTURNEGA DRUŠTVA ŠMIHEL NAD MOZIRJEM
PRISRČNO VABLJENI!
Na podlagi razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v Savinjskih novicah št. 10,zdne 14.05.1999 in Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS štev. 26/95 in 31/ 97)
objavlja
OBČINA GORNJI GRAD PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV DO NEPROFITNIH STANOVANJ:
PROSILEC:		ŠTEVILO TOČK:
1.	BASTL Marija,Šmiklavž 26	320 točk
2.	POIJANŠEK Branko, Attemsov trg 8	275 točk
3.	TROGAR Nada, Podsmrečje 4	260 točk
4.	KOČEVAR Sandi, Florjan 39	260 točk
5.	RIHTER Liljana, Delce 10, Bočna	220 točk
6.	BORŠNAK Uroš, Attemsov trg 6	200 točk
7.	KOPUŠAR Ana, Attemsov trg 28	I50 točk
8.	SMREČNIK Miran, Novo naselje 2	140 točk
9-	FORTIN Veronika Attemsov trg 1	80 točk
10.	ZUPANČIČ Ivana, Attemsov trg 28	70 točk
11.	ŠTEMBERGER Ivana, Attemsov trg 1	70 točk
12.	GOLOB Zdenka,Novo naselje 1	70 točk
13.	RIHTER Nevenka, Šmiklavž 64	60 točk
14.	KOVŠAK Rudi, Attemsov trg 23	50 točk
15.	FUŽIR Bernarda, Attemsov trg 8	40 točk
16.	AJNIK Draga, Attemsov trg 1	30 točk
17.	ŽEROVNIK Miran, Attemsov trg 23	20 točk
V razpisanem roku je bilo predloženih 18 popolnih vlog.
Med postopkom je en upravičenec vlogo umaknil.
Prvih osem vlagateljev na listi je upravičenih do neprofitnih stanovanj.
ZAHVALA
ob nenadomestljivi izgubi dragega sina
Boštjana GORENČIČA
1971 - 1999
ŽIVITE IN VEM, DA ŽIVIM V VAS...
(Neža Maurer)
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in sošolcem, da ste bili in ostali Boštjanovi prijatelji.
Posebna zahvala:
Vodstvu in kolektivu BSH Hišni aparati Nazarje Pevcem Vinske gore Godbi Premogovnika Velenje Govornikoma
Gospodu Zidanšku za cerkveni obred Doktor Pretnarju in osebju Kliničnega centra KS Letuš Radiu Velenje Radiu Polzela Pogrebni službi Usar
Njegovi:
mama, oči, Marina z Vidom in ostalo sorodstvo
OBVESTILO BRALCEM
Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani.
Poslanska imunitetajakobu Presečniku II
Mandatno imunitetna komisija je na svoji seji poleg imunitete Jakobu Presečniku obravnavala tudi imuniteto mojemu strankarskemu kolegu Pavletu Ruparju. Presečnik se je, za razliko od Ruparja, skliceval na imuniteto, češ da bo pri nepriznanju imunitete ovirano njegovo delo poslanca predvsem pa predsednika odbora za infrastrukturo. Člani komisije se pri točki g. Ruparja niso veliko zadržali, ker so imeli pred sabo dopis v katerem se je g. Rupar odpovedal imuniteti.
Pri točki g. Presečnika pa iz dostavljenega gradiva ni bilo razvidno zakaj tožilstvo v Celju sprašuje Državni zbor, če bo podelil imuniteto g. Presečniku. Članom komisije sem zato povedal, da gre za zadevo iz leta 1992, ko je Presečnik opravljal funkcijo, ki po mojem MNENJU ni bila zelo pomembna in ko bi se naj dogajale velike nepravilnosti. Kljub takemu mnenju pa sem tudi poudaril, da imunitete g. Presečniku iz načelnih razlogov, ne bom podprl.
G. Božič se najbrž še spomni, da ga je takratna SO Mozirje razrešila zaradi očitanih nepravilnosti. Zaradi tega je, milo rečeno, smešno trditi, da so take izjave moja osebna zadeva, ki temelji na moji domišljiji. Potem je to domišljija več kot štiridesetih članov takratne SO Mozirje, ki so menili enako in glasovali za razrešitev.
Strinjam se z g. Božičem, da naj dajejo sodbe za to pooblaščeni organi in ne poslanci. Res pa je tudi, da naša sodišča zaenkrat obsojajo samo verbalne delikte. Nepravilnosti, divja lastninjenja, kraje družbenega premoženja, pa ostajajo nekaznovana.
Prepričan pa sem tudi, da morajo poslanci verodostojno zastopati mnenje ljudi, ki so mu(jim) zaupali. Ko se bodo(bomo) tega držali vsi izvoljeni predstavniki ljudstva bo pa mogoče vzpostaviti pogoje, da se kaznujejo tudi omenjene kraje.
Mirko Zamernik, poslanec SDS
Kako preživeti v cestnem prometu ?
Kako pravilno ravnati?
1.	Predvsem vozite pozorno, obzirno in bodite strpni do ravnanja drugih udeležencev.
Hitrost vožnje prilagodite tako, da lahko v primerih potrebe “udobno” in pravočasno ustavite vozilo. Če vozite v okviru dovoljene hitrosti, to še ne pomeni, da je hitrost glede na okoliščine tudi varna.
2.	Kot udeleženec v prometu v vsakem trenutku predvidevajte oziroma pričakujte napake drugih, pomislite na posledice, če nasproti vozeče vozilo nenadoma zapelje na vaše smerno vozišče, ali če kolesar nenadoma zavije, pešec stopi izza parkiranega vozila itd.
3.	Osredotočite se le na vožnjo
in se izogibajte preveč zavzetega poslušanja radia oziroma pogovora in pogledovanja s sopotniki. Držite roki na volanu, posledica nerodnega ravnanja pri kajenju, ravnanja z vžigalicami ali vžigalnikom je lahko izguba kontrole nad vozilom. Izogibajte se tudi iskanju radijskih postaj ali menjavi kaset predvsem pri hitri vožnji ali gostem prometu. Uporaba neprirejenih prenosnih telefonov ali CB mikrofonov med vožnjo je lahko usodna.
4.0	nobeni situaciji v prometu ne smete biti dokončno prepričani, ker se lahko nenadoma spremeni. Pazite na ljudi in vozila, bodite pripravljeni, da boste ukrepali (zavirali, zmanjšali hitrost, zavili itd). Ustavljena ali parkirana vozila vam lahko ovirajo pogled na ljudi ali vozila, ki prečkajo cesto ali prihajajo izza vozila. Predvidevajte to in dobro poglejte skozi njihova okna, ali za njimi preži kakšna nevarnost.
5.	Signaliziranje s smerokazi, lučmi in sireno je potrebno, kadar želite opozoriti in obvestiti udeležence v cestnem prometu o svojih namerah. Pravočasno obvestite druge udeležence o vaši nameri (prehitevanju, ustavljanju, zavijanju itd) z zvočnim signalom, smerokazom in zavorno lučjo.
6.	Upoštevajte in držite primerno varnostno razdaljo za drugim vozilom. Izkušeni ("dobri”) vozniki si pustijo “rezervo”, daljšo varnostno razdaljo, za morebitne napake drugih in vozijo s hitrostjo, pri kateri lahko
varno ustavijo oziroma preprečijo nepričakovane situacije.
7- Posebno pozorni bodite pri zavijanju v levo in vožnji skozi križišče, prednost morate dati vsem, ki prihajajo nasproti. Zavijanje v levo je eden izmed najbolj nevarnih manevrov. V križiču se morate pomakniti čim globlje v križišče, vendar ne tako daleč, da bi ovirali druga vozila, ki z nasprotne smeri zavijajo v levo. Opazujte ravnanje in položaj nasproti vozečih vozil. Ko zavijate levo in zapuščate križišče, bodite posebno pozorni na kolesarje, voznike koles z motorjem in pešce.
8. Preden zavijete, poglejte na cesto, na katero zavijate. Nikoli ne sekajte ovinka!
Ko speljete s točke zavijanja v križišču, se še enkrat dobro prepričajte, ali lahko to varno storite. Pazite na pešce, kolesarje in na druge mogoče ovire (parkirana vozila, delo na cesti).
9- Pešcem namenite posebno pozornost! Posebno pazite na tiste pešce, ki vam kažejo hrbet. Pogosto jih je potrebno opozoriti z zvočnim signalom. Pazite tudi na pešce, ki prečkajo cesto in jim pravi čas ustavite. Odsekom, kjer je običajno veliko ljudi in pešcev (šole, trgovine), se približujte s primerno hitrostjo, da boste po potrebi lahko varno ustavili.
10. Kadar ste v dvomih, nikoli ne prehitevajte!
Prehitevanje je tudi eden izmed najbolj nevarnih manevrov. Vedno pomislite, ali je vredno tvegati za nejkaj nepomebnih sekund. Za varno prehitevanje potrebujete dolgo, ravno, prosto in dovolj široko vozišče brez nasproti vozečih vozil ali drugih ovir. Da bi se pred odločitvijo za prehitevanje temeljito prepričali, kaj je pred vami, malo spremenite položaj svojega vozila. Vklopite smernik, prestavite v nižjo prestavo in močno dodajte plin, da boste čim hitreje prehiteli.
Ne prehitevajte, kadar se približujete prehodu za pešce ali križišču oziroma križišču čez želeniško progo. Ne prehitevajte v ovinku, pred vrhom klanca ali v drugih primerih, ko je vaš pogled oviran.
GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, Velenje, objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI ZA LETO 1999
1.
Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje z namenom nadaljnjega uveljavljanja in krepitve inovacijske dejavnosti v Savinjsko-šaleški regiji, objavlja razpis za prijavo za podelitev priznanj in diplom najboljšim inovacijskim dosežkom v letu 1999-
2.
Razpis objavlja Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje na podlagi sklepa njenega upravnega odbora z dne 13. maja 1999-
Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje.
3.
Prijava na razpis mora vsebovati:
a)	Ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe ali podjetja v katerem je zaposlen.
b)	Naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu 1998 z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih:
Inovativnost
-	izvirnost in stopnja možne avtorske zaščite.
-	visok nivo tehnične rešitve.
-	novost doma in/ali v svetu.
-	izboljšava dosedanjih proizvodov, postopkov, tehnologije, itd..
Tržna zanimivost
-	za področje splošne in široke porabe.
-	za proizvodna in podobna podjetja/organizacije.
-	za posebne namene in področja.
Primernost okolju
-	izboljšano delovno okolje in /ali varstvo pri delu
-	uporaba neškodljivih in/ali okolju neškodljiva uporaba
-	možnost recikliranja Racionalnost
-	poenostavljeno oziroma izboljšano delovanje
-	cenenost izdelave in/ali vzdrževanja
-	manjše število potrebnih surovin ali dobaviteljev
c)	Slike, načrte in opis prijavljene inovacije.
d)	Stopnja realizacije inovacije.
4.
O predlogih odloča petčlanska komisija ki jo imenuje Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje. Komisija na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij, kjer bo kriterij inovativnosti upoštevan z dvojno težo, podeli zlata, srebrna in bronasta priznanja (medalje z listino) ter diplome.
5.
Javna razglasitev in podelitev priznanj ter diplom bo v mesecu januarju 2000.
6.
Prijave inovacij zbira Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje do 29.oktobra 1999-
Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje je možno dobiti tudi vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, tel.: 063 856 920, faks :063 855 645, vsak dan med 7. in 15. uro.
Direktor SŠOZ Velenje:	Predsednik UO SŠOZ Velenje:
Božo LEDNIK, l.r.	Borut MEH, l.r.
Obvestilo
Ivana Jeraj, Zadrečka c. 27, Nazarje z 31.8.1999 preneha z dejavnostjo prodaja tekstilnih izdelkov.
TATVINA KOLESA Z MOTORJEM
23. maja je bilo Jožetu C. izpred stanovanjske hiše odvzeto kolo z motorjem Tomos APN 4 sivo črne barve, ki pa ni bilo zaklenjeno. S tem dejanjem je neznani storilec Jožeta oškodoval za 30.000 SIT.
NEZNANCI RAZBILI ŠIPE IN VRATA V KAMPU MENINA
Policiste je 28. maja lastnikjože B. obvestil, da so neznani storilci v kampu Menina v Varpoljah poškodovali šipe in vrata na sanitarijah. S tem sojožeta oškodovali za 25.000 SIT.
PROMETNA NESREČA V LAČJI VASI
28. maja ob 13.50 uri se je na regionalni cesti izven naselja Lačja vas zgodila prometna nesreča, v kateri sta dve osebi utrpeli hude, ena pa lažje telesne poškodbe.
Voznik osebnega avtomobila Anton P. iz Šmartnega ob Dreti je vozil v smeri iz Gornjega Grada v Nazarje, pred naseljem Lačja vas pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Ivo P. iz Potoka. Anton je močno zavrl in pri tem izgubil oblast nad vozilom, ki je pričelo drseti po vozišču. Med drsenjem je zadelo Simona V. in Brigito T., obe iz Potoka. Pri tem sta utrpela težke, Anton pa lažje telesne poškodbe.
PROMETNA NESREČA S TELESNO POŠKODBO
30. maja so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Grušovljah, med voznikom osebnega avtomobila in kolesarja. Kolesar je bil pri tem lahko telesno poškodovan.
TATVINA DENARJA V OSNOVNI ŠOLI MOZIRJE
1.	junija ob 6.56 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da je neznani storilec izvršil tatvino 15.000 SIT v OŠ Mozirje. Storilca policisti še iščejo.
TATVINA IZ MRLIŠKE VEŽICE
2.	junijaob 17.50 uri je Anton N. iz Nazarij obvestil policiste, daje neznani storilec preko vikenda iz mrliške vežice v Nazarjah odtujil ključe ge-dore, 101 bencina in izvijač.
PROMETNA NESREČA S HUDIMI TELESNIMI POŠKODBAMI V LOGARSKI DOLINI
Istega dne ob 20.20 uri je bil dežurni obveščen, daje prišlo v Logarski dolini do prometne nezgode s telesnimi poškodbami. Patrulja, ki je opravila ogled, je ugotovila, da je do nezgode prišlo zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila Mateja S. iz Slovenj Gradca, ki se je huje telesno poškodoval, njegov sopotnik Adam S. pa je zadobil lažje telesne poškodbe.
E j* SH Ni smrt tisto kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše.
1. f	Ob njih so brez pomena
razdalje, kraj in čas.
V SPOMIN
Minilo je leto od kar ni več med nami našega dragega
Staneta KOCJANCA
9.4.1923-7.6.1998
Hvala vsem, ki se s prijazno mislijo spomnite nanj.
Njegovi
Rože tihi dom ti krasijo - in sveče v spomin ti gorijo.
V SPOMIN
Anton
LAMPREČNIK
4. junija sta minili 2 leti, od kar si za vedno odšel od nas.
Vsi njegovi
Vsi odhajamo, le ljubezen ostaja.
V SPOMIN
17.6. mineva leto, odkar je v boju z boleznijo omagal
Stanko MOLIČNIK
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga z nami spominjate in ste nam v težkih trenutkih v prijateljsko pomoč.
Vsi njegovi
Pravijo, da raj je kraj brez bolečine, dan večnega veselja.
V SPOMIN
Damjan
KOS
11.6.1998- 11.6.1999
11. junija mineva leto dni, odkar si zatisnil oči in nas zavedno zapustil. V naših srcih pa živiš in boš živel vedno.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Kako je pusto vse in prazno, odkar odšel si ti, s seboj odnesel si veselje, ki si ga imel s čebelami. Najbolj pogreša pa te mama, ki vedno si ji ob strani stal, čeprav od nas si šel za vedno, pa v srcih naših boš ostal.
ZAHVALA
Martin
KRAMER
iz Tera
Ob izgubi našega sina, brata in strica se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Vratanarju za opravljeni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala.
Žalujoči domači
Življenje je kot vsaka roža, samo enkrat nam cveti, človeku lice cvetki roža vsakemu enkrat oveni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, babice in prababice
Frančiške
MELAVC
Tomažinove mame s Pobrežij
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem drugim, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, doktorju Sirku in govornikoma za ganljive besede.
V slovo žalujoči
Vsi njeni
Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti!
(S. Makarovič)
ZAHVALA
ob izgubi mame
Marike
VOLER
p.d. Dekmerske iz Luč
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v življenju kaj dobrega storili in nam nesebično pomagali v času njene bolezni.
Hvala vsem tistim, ki ste jo obiskovali, jo bodrili, vlivali upanja in moči in sočustvovali z nami.
Prisrčna hvala vsem, ki ste s prisotnostjo in molitvijo počastili njen spomin, darovali za svete maše, sveče, cvetje, izrazili sožalje in mamo pospremili k večnemu počitku.
Hvaležni domači
POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003, 720-660. 7000-640
VETERINARSKO DEŽURSTVO
07.06.	do 13.06. ŠTAJNER BOJAN, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589,
14.06.	do 20.06. PODMENINŠEKJOŽE, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041-724-971,
21.06.	do 27.06. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418,839-02-20,839-02-21. Delavnik: 7 do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure.
IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure
KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031.
sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933
VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi zadržavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzorništvo Nazarje
07.06.	- 13.06. Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263,
14.06.	- 20.06. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150,
21.06.	- 27.06. Rigelnik Ivan, Ljubno ob Savinji, tel. 841-319-
Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje.
Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242.
•••••••••••••••••••••••••••••c
SINDIKALNA POMOČ
Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS.
Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel.
• ••••••••«»•••••••••••••••i»»«»
MATIČNA KRONIKA ZA MESEC MAJ 1999
ROJSTVA: Rodilo se je 9 dečkov in 6 deklic.
POROKE: Maks Zamernik iz Konjskega vrha in Irena Rogelšek iz Šoštanja, Karel Zupanc iz Mozirja in Suzana I Irušovar iz Mozirja, Matej Zavolovšekiz Ljubije in Marta Čopar iz Ljubije, Marko Žmavc iz Bočne in Vlasta Tamše iz Mozirja, Erik Mohor iz Velenja in Metka Reher iz Velenja, Slavko Glasenčnik iz Skornega in Andreja Kočevar iz Metleč, Marjan Sevčnikar iz Šmartnega ob Paki in Lidija Podlesnik z Rečice ob Savinji, Stanko Rihter iz Dola in Polonca Sem z Ljubnega ob Savinji, Davorin Kumprej iz Tera in Irena Poznič iz Dola, Stanislav Zorko iz Velenja in Mateja Božič iz Ljubljane, Lovro Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem in Blanka Pungartnik iz Mozirja, Slavko Volovlek iz Tera in Darja Kovač iz Savine, Robert Ostervuh iz Lepe Njive in Bojana Stropnik iz Lepe Njive, Janko Platovšek iz Podkraja pri Velenju in Nataša Škruba iz Mozirja, Ivan Prepadnik iz Luč in Darinka Sem iz Raduhe.
SMRTI: Marija Voler iz Raduhe, Antonija Kramer iz Planine,Jera Moličnik iz Konjskega vrha, Kristjan Preprotnik iz Robanovega Kota, Valentin Raztočnik iz Nazarij, Ana Bastl iz Homca, Frančiška Melavc iz Spodnjih Pobrežij, Avgust Krivec iz Rovta pod Menino.
KINO MOZIRJE
12-/13-6.1999
PATCH ADAMS - ZDRAVNIK S SRCEM - komedija
Režija: Tom Shadyac
Vloge: Robin Williams, Monica Potter
Hunterja Patcha Adamsa so že med študijem medicine označili kot pretirano veselega, on pa je le hotel postati klovn. Postal pa je tudi zdravnik. Zato je združil obe strani svoje osebnosti in postal pacient in zdravnik v psihiatrični kliniki...
19-/20.6.1999
Z ROKO V ROKI - melodrama
Režija: Chris Columbus
Vloge: Julia Roberts, Susan Saranon, Ed Harris
Jackie in Isabell nimata nič skupnega. Prva je vzorna mamasvojim otrokom, druga je modna fotografinja, ki je prisiljena postati mačeha dveh otrok svojega novega spremljevalca. Jackie in Isabell se sprva prezirata, kaj kmalu pa pozabita na nesoglasja že zaradi otrok in Jackine usodne bolezni... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT.
KINO NAZARJE
12./13.6.1999
NOČ ČAROVNIC - grozljivka
Režija: Steve Miner
Vloge: Jamie Lee Curtis, Adam Arkin
Dvajset let po krvavem nasilju, se Michael Mayers ponovno vrne v življenje Laure Strode, njegove sestre. Želi se ji maščevati, čas je za končni obračun... 19-/12.6.1999
IJUBEZF.N V STEKLENIČKI - melodrama
Težija: Luis Mandoki
Moge: Kevin Costner, Robin Wright Penn
Teresa Osborne je novinarka raziskovalka. Na počitnicah naleti na stekleničko, v kateri je iskreno, bridko pismo, ki jo tako prevzame, da želi poiskati avtorja tega pisanja. Pot jo pripelje do ladjedelca Garreta, ki je po smrti svoje žene postal samotar in komunicira samo s svojim očetom...
PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI
KINO LJUBNO
12./13.6.1999
KO PRIDE JOE BLACK-melodrama
Režija: Martin Best
Vloge: Brad Pitt, Antony Hopkins
V uspešnem življenju medijskega poslovneža naenkrat vdre skrivnostni mladi mož po imenu Joe Black in se zaljubi v njegovo lepo hčer Suzano. Posledica te ljubezenske romance so tisodne za vso dnižino. Kajti Joe Black je utelešena Smrt...
KINOPREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN OB NEDELJAH OB 18. URI. CF.NA VSTOPNIC JE 500 SIT'.
OD 15-6. DO 31.8.1999 KINOPREDSTAVE ODPADEJO.
AVTOELEKTRIKA IN ELEKTROUSLUGE
Boris BITENC s.p.
Spodnja Rečica 2a Tel.: 063/835-374 Mob.: 0609/041/650-999
Ugodna prodaja avtoakustike z montažo in vsa ostala popravila električnih instalacij na vozilih ter zaganjačev in alternatorjev.
Prodaja in montaža mobilnih telefonov.
Pri nas lahko sklenete naročniško razmerje z (tudi za mobičuk in mobiregljo).
debiteF

ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2
Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208
Cvetke in koprive
HOROSKOPA NI BILO
Vsi bol) ali man) vraževerni bralci in bralke Novic so bili močno ogorčeni, ko so opazili, da v prejšnji številki ni bilo horoskopa. Odgovorni urednik je moral poslušati hude kritike po telefonu in ko je že nameraval zbežati iz pisarne, se je oglasila poslušalka in mu čestitala, ker je namenil prostor “pametnejšim” temam. To ga je pomirilo, čeprav revež sploh ni bil nič kriv. Menda je tekst horoskopa obtičal v neznanem poštnem nabiralniku. (ŠKORPIJONI IN OSTALE ŽIVALI PRESS)
KAJ JE NOVEGA V PARLAMENTU?
Je vprašal lučkoga poslanca naš zadrečki dopisnik s savinjskim psevdonimom. “Kako naj vem,” je le-ta odvrnil, “če pa vladna koalicija še naprej igra solo igro.” Zamernik se sicer vzadnjem času veliko angažira v parlamentarnih komisijah, zaradi česar ga v domači občini vidijo manj, kot bi si želeli. Morda bodo poiskali rešitev v podžupanu? (KDO BO ORGANIZIRAL LUČKI DAN PRESS)
GLEDAM, GLEDAM...
Na nedavnem promocijskem večeru v Mozirju seje predstavila tudi nova turistična agencija Svit. Njeni gonilni sili Barbara in Mojca sta pazljivo spremljali predstavo na filmskem platnu in se prepričali, da slika ne laže. Ob tem so se kar same po sebi rodile nove ideje o dogajanju pred Grabnerjevo hišo. Glede na zagnanost nove turistične agencije ne gre dvomiti, da se bo tam v prihodnje še marsikaj zgodilo. (V MOZIRJU SE SVITA PRESS)
Cvetke in koprive so preverjeno neresnične
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Počutje: Imeli boste veliko prostega čosa, ki ga ne boste znali koristno porabil Preganjala vas bo misel, do z vami ni vse v redu, ker se boste na trenutke počutili totalno izčrpane. Obrnite misli drugam, z zdravjem je vse v redu.
Ljubezen: Partner bo pogosto deležen vaše slabe volje, ket si ne boste na jasnem kaj vas moti na njem, vendar tega nočete priznati. Morala se bosta več pogovarjati, v nekaterih stvareh ga premalo poznate.
Delo: Veliko stvari se bo uredilo, čeprav sedaj ni videti boljših časov. Predvsem pa vas bo motil občutek, da so vaši sodelavci veliko manj prizadevni, pa se vendar ne srečujejo s takimi težavami kot vi. Zaupajte vase.
Bik od 21. 4. do 20. 5.
Počutje: Nekaj težav s počutjem lahko pričakujete zaradi vaše slabše prilagodljivosti. Želeli si boste sicer mirnega obdobja, vendar za to ne boste pripravljeni kaj storiti.
Občutek, da izgubljate ravnotežje, vos bo zmedel.
Ljubezen: Ne bo šlo vse tako kot ste predvidevali, zato boste zaradi svojega partnerskega odnosa v tem obdobju kar precej zaskrbljeni. Nikar se v svojih odločitvah ne prenaglite, saj boste takrat na te stvari gledali dramatično. Delo: Težko se boste zbrali pri tem, kar v tem obdobju počnete. Imeli boste veliko načrtov, za katere vam bo že v naprej jasno, da jih ne boste mogli v popolnosti uresničiti. Odpovejte se polovici načrtov, boljši boste. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.
Počutje: Pogosto boste nervozni zaradi preobremenjenosti z delom. Poskušali boste najti način, kako do počitka, kar vam bo le stežka uspelo. Delo vas bo samo priganjalo.
Ljubezen: Parterju boste želeli v vsem ustreči in prepričani ste lahko, da tega ne bo izkoristil. Po dolgem času si bosta spet vzela čas drug za drugega in se odkrito pogovarjala. Ljubezen vam bo v tem obdobju veliko pomenila, saj boste notranje krhki in negotovi. Od partnerja lahko pričakujete veliko razumevanja in podpore.
Delo: Če boste iznajdljivi, boste imeli priložnost kar precej zaslužiti. Lahko se vam zgodi, da boste zaradi nezainteresiranosti tudi marsikaj spregledali. Na finančnem področju bodite previdni, saj se lahko uštejete.
Rak od 22. 6. do 22. 7. (jTJ
Počutje: Po neki uspešno opravljeni preizkušnji boste ^ svobodneje zadihali in imeli boste občutek, da so se spone, ki so vas vezale, zrahljale. Motilo vas bo le, da ste v marsičem odvisni od drugih. Zaradi tega boste razdražljivi.
Ljubezen: V ljubezni pa boste imeli v tem obdobju veliko sreče. Če ste še sami, lahko srečate svojega življenjskega partnerja, če pa ste vezani, boste svojo zvezo še poglobili. Izkoristite pozitivno obdobje za reševanje notranjih kriz, ki včasih privrejo na dan.
Delo: Čeprav ne boste tako delavni kot znate biti, se vam bo skoraj vse posrečilo. V očeh drugih ljudi boste pridobili na ugledu in s tem rešili nekaj problemov z okolico.
Lev od 23. 7- do 23. 8
Počutje: ugotovili boste, da ste s slabimi pričakovanji marsikaj priklicali nase. Nujno je, da spremenite svojo usmerjenost in izoblikujete pozitivne predstave. Ker boste imeli občutek utesnjenosti, se boste predali.
Ljubezen: Zelo razgibano obdobje. Veliko boste razmišljali o svojem partnerju in prišli boste do spoznanja, da je nekatere stvari pametno obdržati zase.
Delo: Zanimale vas bodo predvsem stvari, ki se vam bodo zdele uporabne v praksi. Na žalost pa večino tega, s čemer se boste ukvarjali, ne bo imelo posebne praktične vrednosti, zato boste delali z odporom. Če se boste ukvarjali z umetnostjo, vam bo šlo lažje. Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počutje: Postali boste vitalnejši, več zdravja pa pomeni tudi več sreče. Do sebe boste v tem obdobju iskrenejši kot doslej, prekipevali boste od pozitivne naravnanosti in optimizma. Po dolgem času boste sneli masko.
Ljubezen: Partnerju boste v tem obdobju preveč popuščali. Skušali boste izpolniti njegova pričakovanja, čeprav so v nasprotju z vašim načinom življenja in razmišljanja. Prineslo vom bo neko novo zadovoljstvo. Partnerjev nasmeh in njegovo srečo odobravate.
Delo: Dobili boste dodatek k plači, ki vam ga že nekaj časa obljubljajo. Imeli boste tudi priložnost pridobiti novo znanje, ki vam bo kmalu zelo koristilo.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10
Počutje: Zelo družabni in komunikativni boste. Spoznali ™ “ boste veliko novih ljudi. To bo pomembna intelektualna spodbuda, ne boste pa se toliko vezali čustveno.
Ljubezen: V partnerstvu utegnete imeti nekaj težav, ker boste imeli premalo časa zanj. Verjetno ga bo začela motiti množica ljudi, ki bo vedno ob vas. Potrudite se spoštovati njegovo potrebo po miru in intimnosti in nikar ne imejte nenehno polno stanovanje obiskov.
Delo: Določene spremembe bodo, ne bo pa se zgodilo tisto, kar ste pričakovali. Nikar ne poskušajte s silo priti do denarja, ki vam po vašem mnenju pripada. Odločite se rajši za čakanje.
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Izpolnjeni bodo vsi zunanji pogoji za vaše dobro počutje, pa vendar marsikaj ne bo tako kot bi moralo biti.
Zaradi nekaterih dogodkov boste začeli dvomih o svoji presoji in še naprej boste živeli v skladu s pričakovanjih drugih.
Ljubezen: Mučil vas bo občutek, da ste se zaradi parterja odrekli marsičemu, kar vam pripada in do česar imate pravico. Težko bosta našlo skupen jezik, ker boste preveč trmasto vztrajali pri svojem prav.
Delo: Denar bo v tem obdobju pomembno področje samopotrditve, zato vam nikakor ni vseeno koliko zaslužite. Skušali si boste zagotoviti boljši položaj, ki vam bo dajal tudi večje finančne ugodnosti.
Strelec od 23. 11. do 21. 12.
Počutje: Čeprav bo prihajajoče obdobje precej naporno, vam energije zlepa ne bo zmanjkalo. Vaše telo je v dobri kondiciji in ne bo se vam treba zelo hudih, da jo ohranite. Pomembno je, da si kljub obilici dela vzamete čas zase in si ob koncu tedna privoščite lenarjenje.
Ljubezen: Partner vas bo poskušal umirjati, če boste na trenutke preveč živčni, vendar vam njegovo pokroviteljstvo ne bo preveč po volji. Pričakujete lahko spremembe v družinskem krogu.
Delo: Marsikatere ovire bodo v tem obdobju padle in z zaupanjem lahko zrete v bodočnost. Z veseljem boste delali stvari, pri katerih boste imeli proste roke. V neki pereči zadevi vam bo na pomoč priskočd dober prijatelj. Kozorog od 22. 12. do 20. 1.
Počutje: Čustveno boste utesnjeni in nemirni, čeprav ne boste imeli posebnega vzroka za to. Zdelo se vam bo, da prenašate veliko odgovornost s seboj in da ji enostavno niste kos. Vztrajajte, saj boste v nasprotnem primeru izgubili zaupanje vose in v lastne sposobnosti.
Ljubezen: Odnosi s partnerjem bodo precej napeti. Po eni strani boste od njega pričakovali, da vam pri tem pomaga, po drugi strani pa se boste počutili utesnjene. Pomembno je, da veste, kaj pravzaprav hočete. Ker boste nezadovoljni s sabo, boste tudi do partnerja kritični in pretirano nestrpni.
Delo: Čas je za izobraževanje ugoden, zato je nujno, da ga izkoristite. V zelo kratkem času lahko marsikaj zamujenega nadoknadite.
Vodnar od 21. 1. do 20. 2.
Počutje: Somota vas bo ubijala, zato boste v tem obdobju
zelo radi med ljudmi. Veliko boste govorilo sebi in tako
prišli do marsikaterega spoznanja. Možnost je, da boste spoznali nekoga,
ki vam bo pri uresničitvi nekega cilja zelo pomagal. Sprejmite pomoč, saj
sami ne boste zmogli.
Ljubezen: V partnerstvu rahla napetost, ki bo izhajala iz nepotrpežljivosti. Namesto partnerja vas bodo zanimali drugi ljudje, predvsem takšni, ki zelo izstopajo in so zelo dinamični.
Delo: Veliko boste delali, kar vas bo v določenih trenutkih reševalo. Pripravite se na to, da bodo kmalu prišle spremembe, ki se jih že dlje časa otepate.
Ribi od 21. 2. do 20. 3.
Počutje: Preveč se boste obremenjevali z malenkostmi in živčnost bo zelo slabo vplivala na vaše zdravje. V svojih prizadevanjih boste preveč krčeviti, s čimer boste izgubljali vse preveč energije. Prilagodite se spremembam in se umirite.
Ljubezen: Partner vom bo želel pomagati, zato bo na trenutke vsiljiv. Ker boste imeli občutek, da vas ne razume, se mu boste začeli izmikal Vendar mu morate pokazati, da ga potrebujete in da ga imate radi. Zaupajte mu strahove, pa ne bo posledic v vajinem odnosu.
Delo: Finančne težave vas bodo v tem obdobju precej potrle, težave bodo za vas dokaz lastne nesposobnosti. Dobro veste, da to ne drži, zato se čim prej znebite teh občutkov. Boljših priložnosti zaenkrat ne boste imeli, zato se morate zadovoljiti z obstoječim stanjem.
Okarakteriziran karakter povzpetnežev
Prigrabili so si tako veliko s tako malo truda v tako kratkem času, da sedaj mislijo, da lahko delajo karkoli z vsakomur.
Ni jim pomembno zmagati, pomembno jim je vse premagati.
Ko povzdignejo svoj glas, Zemlja izgubi svojo težnost, saj se drek le tako lahko dvigne.
Če so vsak dan bolj jezni sami nase, to še ne pomeni, da za to nimajo razloga.
Poslovni uspeh so si zagotovili z odkritostjo. Ko jo boste znali zaigrati tudi vi, vam je zagotovljen.
če jih odpišejo iz podjetja, odidejo srečni, ker jih niso zapisali in jim popisali imetja.
Ni res, da so izbirčni!
Oni nikogar ne marajo.
Prva jim je kultura. Ne pljuvajo po ljudeh, ki niso na tleh.
Hitro so zadovoljni, če gre vse tako, kakor oni hočejo.
Kam gre denar za ceste? Porabijo ga za obnovo znakov, ki opozarjajo na luknje v cesti.
Če je človekov najboljši prijatelj pes, je njegov najhujši sovražnik prav gotovo maček.
iz česa se sestoj! lobotomija koktajl?
Iz mešanice viskija in vodke, ki se vam zareže v možgane.
Ni samo šahist tisti, ki nerad vidi, da za njegovo damo letajo tekači in konji.
Po posteljnih navadah vas poznajo
Laže ti, ko pravi, da je izkušen ljubimec. Zakaj potem išče nove izkušenje pri tebi?
Imam čudnega podnajemnika. Najbolj mu je všeč v ženini omari.
Vsako leto je šel bos na Uršljo goro, dokler ni spoznal svoje ljube.
Tudi na Urško gre najraje bos.
če študentke meteorologije preveč študirajo padavine, položijo izpite s poroko.
Nikoli ne sprejmite odkritega spopada z ženo prsa v prsa. Saj jih boste še kdaj rabili. Ženine tudi.
Nekateri niso oženjeni, ker jim ženska ni padla...
...na glavo.
Ne ozirajte se za štorkljami, če hočete imeti otroka, morate k muci.
-Pametnejši podleže, -mi je končno rekla zaročenka.
DDV
-Po treh letih truda sem vendarle dobil povišico.
-Kaj pa si delal?
-Tri leta sem jim govoril, da rabim povišico, ker imam premajhno plačo, kaj pa naj bi delal drugega?!?
-Ja, potem greva pavgostilno, da to zapijeva.
-Ne morem, nimam denarja. -Kako, kaj nimaš večje plače? -Imam, ampak, ko je draga slišala, da so mi dali povišico, je uvedla davek na dodano vrednost. Tako sem zdaj na istem, ko sem bil prej...
Devek Tavrl
Pravite, da imate težave, pa ne veste kako iz njih? Kar tableto spominotan ali memoritin vzemite, pa se boste spomnili, kako ste vanje zabredli.
To so naši boljši časi
Konec sveta - dela prost dan?
Ne jemljite življenja preresno, saj ne boste iz njega prišli živi. Sicer pa življenje, kakršnega poznamo, sploh ne obstaja.
Po najnovejših informacijah se bo konec sveta pričel najprej julija, če pa nas bo to preveč stalo, se lahko tovrstna prireditev tudi odloži. Vstopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih turističnih društev. Pričakovati je porast spominkov na prihodnost in povečanje povpraševanja po prerokovanju preteklosti.
Na prodaj bodo tudi video kasete z nepozabnimi spomini na konec sveta. Če uradni zaključek sveta ne bo uspel, turistično društvo prireja v mesecu avgustu za vse razočarane sončni mrk. Ker pa bo zaradi spremljajoče teme slabo viden tudi pri nas, so se v društvu odločili, da fotografirajo sončni mrk za razglednice kar v temini domače shrambe. Če bo viden kak svetel kolobar, bo to verjetno obsvetljen savinjski želodec.
Apok Alipso Tarvlo
Centralna Srbija
Dule je učenec osnovne šole v Nišu. Živel je običajno življenje učenca. Vsak dan je bil deležen tepežke od starejših sošolcev. Aprila pa so njegovo državo napadli ameriški avioni.
Tega dne je prišel domov pretepen še bolj kot druge dni.
-Kaj pa je s tabo, - ga je vprašal oče, -si se spet tepel?
-Ne, drugi so me. Za nalogo smo morali napisati, kaj bo kdo po poklicu, ko bo velik.
-In kaj si ti napisal? -zanima očeta.
-Da bom pilot zveze Nato.
-Kaj si nor? Še jaz te bom s šibo, če še kdaj kaj takega zineš! -je norel Du letov oče.
Tudi naslednji dan je prišel mali Dule ves v buškah domov. Oče se je vsak dan bolj jezil nanj, tepel pa
ga ni. Revež se mu je smilil in mu je raje poskušal dopovedati, da pilot zveze Nato ni poklic za Srba. Nič ni pomagalo. Lepega dne pa Dule ni imel več bušk.
-Dule? -se je oče začudil. -Kaj te danes v šoli niso tepli?
-Ne, oče.
-Kaj nočeš več biti pilot zveze Nato?
-Ne, oče.
-Potem boš pa zdaj lahko brez skrbi hodil v šolo, kajne?
-Kakšno šolo, oče?
Bazar
Nato naveza.
Srbi so končno našli svojega sovražnika. To so oni sami. V deželi slepih je Kiklop kralj.
Težko tistim, ki norost jemljejo kot edini razumni pristop do reše-vanja problemov. Srbija z vsakim tednom zračnih napadov tehno-loško nazaduje za nekaj let. Sedaj so nekje blizu turških vpadov, neki ameriški pilot pa trdi, da je že videl prvega dinozavra.
SESTAVIL: METOD ROSC
ALPSKI SMUČARJI, KI SMUČAJO LE V NAJKRAJŠI DISCIPLINI
PRIPADNIK
KATOLIŠKE
VERE
ŽENSKA, KI PIŠE ESEJE
NUŠA
TOME
ZVONKO
ČOH
HITER
KONJSKI
TEK
KRUTI
RIMSKI
CESAR
PAVZA, KI TRAJA LE ENO MINUTO
KRAJ NA NOTRANJSKEM
OBMEJNA VAS NA KOPRSKEM, POZNANA PO ŠTEVILNIH ALPINISTIČNIH SMEREH
ČEŠKI
NOGOMETAŠ
(RADOSLAV)
ANGLEŠKI
PISATELJ
KINGSLEY
GLAVNI
ŠTEVNIK
OTTO
TAUBE
NEMŠKI SLIKAR (MAX, 1891-1976)
SALONITNA PLOŠČA ZA POKRIVANJE OSTREŠJA
GLAVNO
MESTO
NORVEŠKE
ZLATENICA
(latinsko)
IME NEMŠKE BIATLONKE DISL
KRASTAČA
POLOŽAJ,
STANJE
KONIČAST
BORILNI
MEČ
DEL KNJIGE
PRIPADNIK SEVERNO-GERMANSKEGA PLEMENA
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
ZNAMKA ITALIJANSKIH AVTOMOBILOV
TRAVA
PRVE
KOŠNJE
DEL MOZIRJA
JUDOVSKI
UČENJAK
POMLADNA
CVETICA
CERKVENI
ZAVETNIK
MUSLIMANSKO MOŠKO IME
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
PEVEC
SMOLAR
RIBIŠKA
MREŽA
POKRAJINA V VIETNAMU
GRŠKI KOŠARKARSKI KLUB IZ SOLUNA
MITO
TREFALT
NOBELU
VELIKANI V GRŠKI MITOLOGIJI
EVROPSKI UMETNOSTNI SLOG MED RENESANSO IN KLASICIZMOM
USLUŽBENEC, KI SKRBI ZA POTROŠNE PREDMETE IN INVENTAR
JAPONSKI
FILMSKI
REŽISER
KUROSAVA
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
mm
AMIS: Angleški pisatelj Kingsley AKIBA: Judevski učenjak ERNST: Nemški slikar (Max, 1891-1976) LATAL: Češki nogometaš (Radoslav) ZAIM: Muslimansko moško ime
Rešitev prejšnje križanke:
Domina, odklop, ne, Ivo, amoret, svit, LE, Tatar, pek, usluga, aorta, škorenj, Paar, llgin, apel, ĆA, scenarist, dotik, rakar, Indijanec, VA, Solčava, Irak, esen, krajina, Otta, Atbasar.
OBVESTILO REŠEVALCEM:
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 11. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: 1. Anica Klančnik, Podgora 8, Šmartno ob Paki; 2. Nada Trogar, Podsmrečje 4, Gornji Grad; 3. Anica Korenjak, Lesarska 13, Nazarje; 4. Andreja Golčer, Cesta v Rastke 42, Ljubno. Nagrajenci prejmejo darilne bone v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva turistična agencija SVIT iz Mozirja. Čestitamo!
Rešeno križanko iz 12. številke SN izrežite iz časopisa in jo v kuverti najkasneje do petka, 18. junija 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica.
\xop ic	®
CAFFE-TROPIC
PRAŽARISIA ŽALEC 718-285
VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni!
89,00 SIT
Novo ■ tiskanje
5g servirnega sladkorja z vašim logotipom
Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu!
NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA
Morda ste iskali prav to. ..
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 0609-635-804, 0609-644-852.
PVC OKNA IN VRATA
Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210
ANTENE IN RTV SERVIS
Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekoder-ji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424.
MIZARSTVO KRZNAR BRANKO
Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. Tel. 843462.
POGREBNE STORITVE ANUBIS
Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651.
GOSTIŠČE TROBEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ
Nudimo vamdtrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke,skupinske obroke, ohcetpo domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430.
AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE
Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863462,041/759-476.
GLIN GOSTINSTVO NAZARJE
MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270.
REDNO ZAPOSLITEV
nudimo, z možnostjo napredovanja. Tel. 064/315-431.
VINO BELO
primerno za točenje v gostinstvu prodam. Tel. 062/761-171.
URARSTVO - HOBI - IGRAČE
Imamo veliko izbiro ur. Do uvedbe DDV ugodne cene dobrih igrač, Nagradne igre, znižanja in popusti. Mesec junij naj bo vesel za otroke in starše. Tel. 83 90 780.
PENZION RADUHA LUČE IŠČE
delavko ali delavca za delo v strežbi. Inf. na tel. 844-025 ali 844-111. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109.
HONORARNO ZAPOSLIMO
prodajalko s prakso za popoldansko delo v trgovini s tekstilom. Tel. 041/ 739-816.
26.6.1999	NAKUPOVALNI IZLET V TRST
Odhod iz Mozirja ob 5 uri. (Avtobus stoji tudi: Nazarje, Rečica, Ljubno, Gornji Grad) Cena prevoza in kosila 3.700 SIT. Informacije na tel. 83 90 810.
3.7.1999	- IZLET V GARDALAND
Informacije 83 90 810.
NETOPIR - OPERETA (SNG Maribor)
19.6.1999	ob 20.30 uri v Mestnem parku v Celju. Prodaja vstopnic: TA SVIT, Na trgu 7 (Grabnerjeva hiša), Mozirje. Tel. 83-90-810.
-I
Nudim pomoč v gospodinjstvu in pri hišnih opravilih. Inf na tel041/594-001.	Ugodno prodam škodo 105 L. Tel. 843-260.
Prodam letošnjo čisto svinjsko mast. Tel. 841-775.	Prodam macesnove deske 50 mm, 4 m3, precej lepe. Tel. 843-214.
Prodam R4,1. 89, reg. do dec. 99- Tel. 832-839-	Gorsko kolo Cannondale Super V 3000, polno vzmeten, ugodno. Tel. 843-678.
Čistokrvne nemške ovčarje prodam. Tel. 041/727-867.	Prodam turbino za osuševanje sena. Tel. 8390432.
Hondo shuttle 4 WD 1,6 dobro ohranjeno, prvi lastnik, prodam. Tei. 844-637.	Prodam telico rjavo z A kontrolo, brejo 8 mesecev, tel. 885-646.
Prodam raco z mladiči. Tel. 844493.	Vrstno hišo v Ljubnem, nedokončano,
Prodam kadet, 1.76,70.000 km, dobro ohranjen. Tel. 832-646.	menjam za stanovanje v Ljubljani, tel. 061/125-71-54.
Prodam tomos CTX 80, L 90, dobro ohranjen. Tel. 841-523.	Oddam poslovne prostore za trgovino v najem zaradi bolezni. Tel. 835-324.
Prodam alu platišča 14 col, 5-kraka. Tel. 041/547-187.	Prodam 2,5 ha gozda v ko Savina - Ljubno. Cena po dogovoru. Ponudbe in in formacije na tel. 831-715, zvečer. Hišo v Gornjem Gradu, 163 m2, prodam. Tel. 061/14-22-330.
Prodam katrco, L 85, registracija potekla, vozna brezhibno. Cena 25.000,00 SIT. Tel. 041/542-519.	
Golf 1,4 bencin, 1995, kupljen 96, prevoženih 41.000, bordo rdeč, prodam .Tel.841-609.	Prodam harmoniko Lubas, dobro ohranjeno, cena 60.000. Tel. 833407 po 18. uri.
Prodam glasbeni stolp Sony RX 99, zelo ugodno. Tel. 844-459,041/556-623.	Prodam Filter in grelec za akvarijske ribe ali želve. Tel. 832-389.
Prodam jugo koral 55, 1. 90, cena 150.000 SIT. Tel. 832-588.	Prodam kompletno zakonsko spalnico Manon, odlično ohranjeno, temno. Tel. 831-829.
Prodam vel tujih CD plošč z raznovrstno glasbo. Tel. 041/545-854.	
	Kombiniran voziček Peg Perego z vso dodatno opremo. Podarim ležalnik in kengeruja. Tel. 841-765. Prodam Golf JXB, 1.89/90, cena po dogovoru. Tel. 833-410.
Resnemu kupcu prodam kolo z motorjem. Cena po ogledu in dogovoru. Tel. 833-820.	
Za simbolično ceno kupim starejši hladilnik, ki pa mora delati. Tel. 841-371.	
	Jarkice pred nesnostjo prodamo. Krajnc, tel. 472-071.
Prodam VW hrošč 1200,1.75, ugodno. Tel. 832-191.	
L
ULTRA, d.o.o. NAZARJE	
Vabljeni v trgovine ULTRA v Mozirju, Nazarjah in Varpolju. Naslednjih 14 dni oz. do razprodaje zalog vam tokrat pripravljamo: PIVO LAŠKO STEKL. 0,5	ZABOJ 3.299,00 SIT Čevapčiči Mesarstva Bračič.. 	899,00 SIT/kg Ražnjiči Mesarstva Bračič***’narejeni	999,00 SIT/kg SIR GAUDAR Liublianskih mlekarn	699.00 SIT/ka	
1 Trajno mleko Pomurskih mlekarn 1,4%		..109,00 SIT/kom |
Ponudba tedna: PARADIŽNIK		. 179,00 SIT/kg
KROMPIR MLADI	 LUBENICA		...99,00 SIT/kg .149,00 SIT/kg
Do razprodaje zalog pa je v naših poslovalnicah po res neverjetnih cenah TOALETNO MILO S0LEA 10 kom le	 WC NET	 Za nakupe nad 5.000,00 SIT z gotovino podarimo 100 g kave. VABLJENI!	..199,00 SIT ..199,00 SIT
Ponudba rabljenih vozil			
R5CAMPUS 5V	2/92	57320	530.000,00
R5 FIVE 5V	6/94	80300	750.000,00
CLIO 1,2 RL 5V	7/95	60600	940.000,00
R5 CAMPUS 3V	7/92	78500	500.000,00
CLIO 1,2 RL 3V	9/94	65000	870.000,00
R19 1,4 RT4V	4/94	106000	1.130.000,00
LAGUNA 1,8 RT	7/95	83000	1.770.000,00
CLIO 1,2 FIDJI 3V	6/97	9200	1.220.000,00
CITROEN SAXO 1,1	10/96	38000	1.050.000,00
OPEL Corsa 1,4 sport	10/93	61200	840.000,00
KIASEPHIA 1,6 SLX	5/94	109000	720.000,00
OPEL ASTRA 1,6	6/93	174000	1.150.000,00
MAZDA MX3 1,6	7/93	144000	1.400.000,00
MOŽEN NAKUP VOZILA NA			
KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERII			
Obrat Mozirje,
tel. 833-320	Del. čas:
LEVEC fax 831-043	8.00 - 16.00
»ENTER
LJUBLJANA id.
TRGOVSKO PODJETJE
CENTER LJUBLJANA D.D. TRGOVSKO PODJETJE JE ZA VAS ODPRLO NOVO TRGOVINO NA LJUBNEM OB SAVINJJ (BIVŠI IZOLES). VABLJENI STE, DA TRGOVINO SKUPAJ OTVORIMO V SOBOTO DNE 12.06.1999-
TEGA DNE BOSTE LAHKO POD POSEBNO UGODNIMI POGOJI KUPILI:
-TUŠ KABINA 80 X 80..........SAMO 13.491,00 SIT/KOM
-	LAMINAT HRAST/BUKEV 11500 OBR. SAMO 2.159,10 SIT/m2
-	GRANITOGREZ PLOŠČE A Id...SAMO 1.700,50 SIT/KOM
-CEMENT 50/1.................SAMO 710,00SIT/K0M
-JUPOL CITRO 10 L ...........SAMO 2.660,00 SIT/KOM
AKCIJA VELJA SAMO V POSLOVALNICI LJUBNO 12.06.99
VABIJO VAS PRIJAZNI TRGOVCI IN UGODNE CENE! DELOVNI ČAS
NAZARJE pon. - pet. od 7.00 -19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-011 LJUBNO pon.-pet. od 7.00-18.00 ure, sobota od 7.00-12.00, tel. 841-573
GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ
Celje - skladišče D-Per
. ;
• ■ :	-
. , ■ ' “ ■ '
*- t . •-/ m gpsfi
5000006856,12
V Grabnerjevi hiši - IVa trgu 7 v Mozirju Tel.: 83 90 810, tel. in faks: 83 90 811
SALON POHIŠTVA
N Šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446
Velika izbira vrtnega pohištva
Način plačila si izberete sami.
POHIŠTVO, KI GA ŽE DOLGO IŠČETE!
>
NOVO V CENTRU MOZIRJA (V GRABNERJEVI HIŠI) POOBLAŠČENI PRODAJALEC W\Jd
mobitel
SLOVENSKI
Na trgu 7, 3330 Mozirje
NOŽICE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMIJE MOBITEL: 0609/635-804,0609/644-852
OSREDNJO KNJ. CELJE