Politični ogied. Avstrijske dežele. Slovenci snio dobili na Kranjskein Slovenca za škofa. Cesar so namreč dr. Janeza Pogačarja inienovali za ijubljanskega škofa. Nadjamo se in ne brez uzroka upamo, da bodo novi pastir za sv. Cerkvo in mili nani narod slovenski blagonosao delovali. — Diugo leto bodo nove volitve za deželni zbor in uže slisimo, da so nemški pa tudi slovenski liberalciza5eli, sicer precej na tihem pa vendar odločno, volilno delovanje. Zato se bodemo kouservativci tudi morali začeti gibati, da nas zelo nepiipravljenih ue prehitijo. — Ustavaki iinajo še poseben uziok marljivi biti, ker se njim vidi, kako se leta 1877. bojijo, ko pride nagodba nied njimi in Madjari zopet v pretres. Žalostno pak je to, kar tukaj zvesti Avstrijani zapazimo. Neinški ustavoverci že precej trdno šepetajo o: ,.deutscbe Eiuigkeit", t. j. o zedinjenji s pruskimi Nemci; Madjari pa se čedalje bolj brczobzirno pripravljajo na veliki: magyar orzsag, t. j. na veliko madjarijo, kder se bodo ysi drugi narodi potlačili in silom pomadjarili. Ce se temu brž v okoni ne piide, se res nimatuo kaj dobrega za avstrijsko cesarstvo oadjati; prenapetim Nenicem iu Madjaroin se mora veudar eukrat nek zavor navesti. Binski delalci so se naposled vendar ve5jidel vsi udali; začeli so zopetdelati a plaSilo se njim ni preznatno zboljšalo. Na Gališkem nakupujejo Piusi za svojo vojsko marljivo vse boljše kouje tcr njih drago plačujejo. Te dni so njili seboj odgnali 10.000. To vendar ne kaže — na dolg mir? Na Hrvatskem bode dosedanja narodna stranka popolnem zmagala; novi sabor se bo pri5el 24. avg. Vnanjo države. Katoliški Bavarci so pii volitvah srečno zmagali, čeiavno so libeialci z ministri, z uraduiki in s pruskim denaijem pritiskali. Voljenib je 79 Katoličanov in 77 prusačkib liberalcev. Do tega srečnega izida so vrli škofi veliko pripomogli po svojih pastirskih listih pred volitvarai. Fraucozi so po strašni povodnji imeli škode, ki se na pridelkih ceni na 50 milijonov, na bišah in železnicah na 25, skupaj na 75 milijonov. Angleži so sklenoli zetnljo pod morjem, ki Io5i Angležko od Fiancoske, predreti in skozi predor napraviti 16 ur dolgo podmorsko železnico. To bo res, zraven sueškega prekopa in predora skozi planini Ceni in sv. Gothard, najbolj velikaiisko delo sedanjib dni. Na Spanskem so Alfonzevci niislili, da so Karliste uže uničili, a sedaj >«e kaže, da niso ničesar opravili pri vseru giozovitcm požiganji in uuiarjanji. Lahi so v silni denarstveui zadregi; 5eravno so cerkve oropali, njim vendar letos zopet pomanjkuje 155 milijonov. Na T u r š k e m v Hercegovini so krščanski Slavjani zavolj presilnib davkov zgrabili za orožje in začeli Turke pobijati. Zanašajo se na avstrijsko pomoč. Razvili so cesarsko zastavo in klicaje: živ i 1 b r v a t s k i k r a 1 j F r a n j o J o s i p, šli v bitko. Kaj bo storil naš cesar ?