PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. St. 32 (6925) TRST, sreda, 7. februarja 1968 V JUŽNEM VIETNAMU SE PRIČAKUJE VEDNO OSTREJŠA BORBA Osvobodilne sile nadaljujejo napade na ameriške položaje v Sajgonu in drugod Enote osvobodilne vojske v Sajgonu so v stalni zvezi s svojim zaledjem - Ameriška letala so včeraj bombardirala Hanoj in Hajfong - Velike izgube Američanov in Sajgoncev v bitki okoli Hue SAJGON, 6. — Vso noč so se nadaljevali boji v Sajgonu in okoli njega in še zlasti so bili ostri v predmestju Cholon. Zjutraj so osvobodilne sile izvršile napad tudi pred glavnim vhodom na letališče Tan Son Nut. V Cholonu so partizani razstrelili neko električno napravo ter močno poškodovali tri Policijske postaje. Nastal je tudi velik požar, ki se je razširil na tri skupine hiš. Vso noč so se skupine Policajev in sajgonskih vojakov spopadale s partizani. Tudi v drugih delih mesta so se nadaljevali spopadi. Spopadi v Cholonu so bili popoldne še v teku. V uradnih krosih so javili, da je dirkališče med letališčem Tan Son Nut in Sajgo-n?m popolnoma v rokah osvobodilnih sil. Informacijska služba priznava, da je težko točno oceniti “tevijo partizanov, ki so v prestolnici- Ameriški častniki pravijo, da J*h je skupno še 900. V nekaterih Predelih mesta so partizani v stalni zvezi s svojim zaledjem na podeželju, in ameriške čete se za-jnan trudijo, da bi pretrgale zvezo. Danes so se skuoine osvobodilnih !|! zopet pojavile tudi v predmestju Ctia Dinh, kjer so bili prejšnji teden ostri boji. Ves ta sektor je na pol porušen. Danes popoldne so bili novi boji in nastalo je več Požarov. Okoli polnoči po Krajevnem Cafu so spopadi po ulicah Cholona hi okoli drkališča še trajali. V šta-vibiih delih mesta je v akciji topništvo. V letalskem oporišču Danang so v stalni pripravljenosti. Vsak trenutek oričakujejo napad osvobodilnih sil, ki so zavzele okoliške vrhove. V Sajgonu so oblasti v velikih skrbeh zaradi zdravstvenih razmer. Veliko število mrličev ni bilo pokopano. Kopičijo se tudi smeti po cestah. Poleg tega je nastala v jnestu velika inflacija. Od enega do drugega dne je cena riža narava od 20 na 60 piaster za kilo-®ram. Tudi cena zelenjave se je Podvojila, potem ko so partizani z&sedli Dalat, od koder dobavljajo svežo zelbnjaVO. ■ Agencija osvobodilne fronte je Javila, da so v Sajgonu številne družine, katerih hiše so Američani obstreljevali in bombardirali, organizirale protestna zborovanja ter ®° ustanovile posebno milico, ki naj «8 upre pred napadi. . v Hue se nadaljujejo ostri boji. "hieričani skušajo znova zavzeti de-le mesta, ki so jih bile zavzele Osvobodilne sile. Boji so bili danes tudi v obalnem mestu Ouant Tri in blizu o-Porišča Danang. , Ameriška letala so danes bombardirala Hanoj in Hajfong. Danes bombardirala 782 objektov v “dvornem Vietnamu. Bombniki «B ?■* Pa so bombardirali položaje osvobodilnih sil okoli oporišča Ke ?an- Tu se nadaljujejo spopadi ameriškimi vojaki in parti- Sevemovietnamaka vlada Je da-nas objavila izjavo, s katero ostro °bsoja bombardiranje mesta Hue 111 drugih mest. Agencija Tass sporoča, da so Pfvobodilne sile v bojih 3. in 4. ‘obruarja v Hue ubile ali ranile ameriških in južnovietnamskin I,0Jakov ter potopile dve enoti ame-?j®k8 mornarice. V bitki v Hue je ,,.‘b v celoti vrženih iz boja ali “Jetih na tisoče sovražnih vojakov. Sestreljenih ali uničenih na terjev® bll° nad 50 leta' ^ h®Ukop' Predstavnik južnovietnamske os obodilne fronte v Moskvi Dang jjdang Minh je na tiskovni konfe-vbci izrekel mnenje, da bo borba Cj0« ameriškim silam v Južnem ,etnamu postala vedno ostrejša. M|,iimniiini Hiiiiiiiiin Ostre kritike posebnega davka ameriške turiste ^ASHINGTON, 6. — Zelo Živah j kritike so bile Izrečene na predrt'*’ vlade, da se uvede poseben za ameriške turiste, ki pose V tojino. Predvidevajo, da ^ bo v posebni komisiji senata v_j*a Izredno ostra bitka in da ni brrrf10’ da 1)0 Johnsonov predlog °drl v cei0(j tudi zaradi tega, ga kritizirajo, češ da bi po-zaposlitev številnega novega v!ia 118 mejah. Ijj64 senatorjev Je ugotovilo, da Jr8 davek izrazit značaj regresiv-J?8 davka, ki prizadene manj pre->- ■t® in srednje sloje, bogatej-slojev Izjavil je tudi, da je razvoj dogodkov v Vietnamu v celoti odvisen od ameriških napadalcev, in je zanikal kot obrekovanje ameriške trditve, da se severnovietnamske čete borijo ob strani osvobodilnih čet. Zavrnil je nato možnost, da bi osvobodilna fronta mogla sestaviti koalicijsko vlado s sedanjo sajgon-sko vlado. Dodal je, da je smoter osvobodilne fronte zrušiti slamnati režim. V zvezi z najnovejšimi boji v Vietnamu je izjavil, da osvobodilna vojska nadzoruje obširna področja in gradi tam revolucionarno oblast. Nato j< Minh izjavil, da prihajajo iz številnih drže v ponudbe prostovoljcev in na številne teh ponudb prihajajo od Američanov, ki se želijo boriti ob strani osvobodilne fronte. Pripomnil je, da bodo imeli vso pra deo sprejeti te prostovoljce. če bo prišel za to trenutek. Ža sedaj pa imajo dovolj vojakov in orožja. Predstavnik ni hotel odgovarjati na vprašanja glede dobave sovjetskega orožja. Nekemu japonskemu Sicer pa so naš glavni dobavitelj orožja ameriške oborožene sile.* Zatem je govornik izjavil, da so sedanje vojaške operacije v Južnem Vietnamu spravile Američane v zelo kritičen položaj in so paralizirale slamnato vojsko. Na koncu je predstavnik izjavil, da osvobodilna fronta podpira pravdno tezo Severnega Vietnama glede pogojev za mir. in je dodal, da se ameriško stališče ni menjalo. Začetek konkretnih pogajanj je odvisen od ameriške vlade. Toda če bo napadalec še trmasto vztrajal, je osvobodilna fronta odločena zadati mu zasluženo kazen. Sporazum med KP Japonske in SZ TOKIO, 6. — Danes so se zaključili v Tokiu razgovori med delegacijama sovjetske in japonske komunistične stranke. Napovedali so objavo skupnega sporočila. Objavili ga bodo jutri, ko bo sovjetska delegacija odpotovala. Zatrjuje se, da bodo uradno javili, da so se sporazumeli o normalizaciji odnosov med obema strankama. Sovjetsko delegacijo je vodil član politbiroja KP SZ Suslov, ki je da-časnikarju je glede tega odgovo-1 nes sprejel v sovjetskem poslani-ril: «Bolje bi storili, če bi to vpra- šivu delegacijo japonske socialistič-- • ■ ”• " —-i-i-Vj— ne stranke. Ta je obrazložila Sus- lovu program socialistov za ustanovitev široke fronte odpora proti obnovitvi japonsko - ameriške varnostne pogodbe, ki zapade leta 1970. V to fronto naj bi se vključili tudi socialni demoarati in komunisti. Suslov je socialistom zagotovil, da Johnson zahteva tudi pooblastilo vladi, da izvede široko preiskavo o sistemu avtomobilskih zavarovanj. številne zavarovalnice so sedanji .sestanki s komunističnimi; namreč zvišale premije in se ne- predstavniki niso škodovali dobrim odnosom med Sovjetsko zvezo in ja ponsko socialistično stranko. šanje postavili našim sovjetskim prijateljem. Vedno izhajamo iz na cela, da se naslanjamo sami nase. PO POTRESU NA SICILIJI Sindikati opozarjajo na številne važne probleme Več primerov meningitisa na Siciliji in drugod TRAPANI, 6. — Kljub slabemu | javil sporočilo, ki pravi, da je to Afera «Pueblo» SEUL, 6. — Južnokorejski radio je sporočil, da je bil danes v Pan-munjomu nov tajen sestanek med ameriškimi in severnokorejskimi izvedenci. Radio trdi, da so se sporazumeli, da bodo severni Korejci vrnili Američanom truplo mornarja, ki je zgubil življenje na ladji »Pueblo*, zatem ranjence in konc-; no ostalo posadko. Radio je trdil,' da kljub ameriškemu zanikanju, so j truplo že vrnili in da je sedaj na! jedrski letalonosilki »Enterprise«. | Ameriški državni departma pa je zanikal te trditve. Južnokorejski ministrski predsed- J nik je poklical danes ameriškega poslanika v Seulu in poveljnika a-meriških sil na Koreji in protesti- j ral proti rajnim pogajanjem v Pan munjomu. Pritožil se je, ker pri pogajanjih ni navzoča Južna Koreja. Zatrjuje se, da so odpoklicali v Seul južnokorejskega poslanika v Wasningtonu. Značilno je, da so bile danes pred ameriškim poslaništvom v Seulu demonstracije študentov. Na drugi strani pa je neki južnokorejski predstavnik izjavil, da korektno obnašajo do ponesrečenih. Na drugi strani pa veliko število avtomobilov v cirkulaciji ustvarja dejanske težave za zavarovalni sistem. To ustvarja nezadovoljivo stanje, ki povzroča veliko število pravd pred sodišči in ustvarja pravi vsedržavni problem. Zavarovalni sistem je treba torej revidirati in poskrbeti, da bo pra vičnejši, enostavnejši in učinkovitejša. Med ostrimi boji v Hue v Južnem Vietnamu ■n,,,,,,,>»„i„ii„„„„i„<,n„iiii„M,ii....min.......................................imuni...........................................................umnima PO FRANCOSKO-NEMŠKEM INCIDENTU Zahodnonemški tisk ostro kritizira izjave zunanjega ministra Brandta Tudi francoski tisk obširno komentira incident BONN, 6. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt je izjavil, da je ravnanje nemške agencije DPA «zelo hud incident«. Agencija je 48 ur vztrajala pri svoji zgrešeni verziji dela Brandtovega govora v Ravensburgu. socialdemokratske Na sestanku ni bil dosežen še noben sporazum i parlamentarne skupine je Brandt med Američani in severnimi Korej- j izjavil, da se že leta trudi uvesti ci, in da ni res, da so severni Ko-: dobro francosko - nemško sodelo-rejci vrnili truplo enega mornarja. I vanje in da se glede tega ni nič Dejal je tudi, da so bili do sedaj! menjalo. Poudaril je dobro sodelo-trije tajni sestanki, o katerih je j vanje s francosko vlado glede bila Južna Koreja v celoti ob ve- vzhodne politike. Nihče pa ne za šcena. ših srednje sloje, pa dejansko ne priza- 1„ ,e- Oprostitev prvih sedmih do-Ocp T ‘htčvnih izdatkov v tujini j "iujejo za iluzorno, saj so de-Izdatki povprečnega sred-potnika mnogo višji, zlasti Skl86 upoštevajo tudi prevozni stro-blr,.. avek bi zato pomenil pravo sto!rranJe Potč>vAnJ srednjih turi ah* medtem ko za bogate tako ^ tako ne bi nič pomenil. Podobne sutodi izjave predstavnikov tun-, hih in prevoznih družb. Tako e)m Ptodsednik družbe ((American bUt SS“ Clark dejal, da se bo temVen° 2111481 promet turistov, v ~Pa tudi naročila tujih držav sledi ' kar 1x5 lmel° hude p0 celot?® za trgovinsko bilanco v ker se bodo znižali tudi naje iPredstavnik «Aire France« pa se “JavU, da bi bilo koristneje, če evro 86 Potrudili, da se pritegnejo ^tipski turisti v ZDA in na tak 1,1 izravna plačilna bilanca. vremenu v pokrajinah, ki jih je prizadel potres, se v Gibellini in Montevagu nadaljuje odstranjevanje ruševin. V bližini Gibelline in Salaparute skupine vojakov in pro. stovoljcev še dalje postavljajo barake IRI. Prefekt iz Palerma je pozval o-sebje Rdečega križa in njihove sindikalne organizacije, naj ne začnejo napovedane stavke, ker je v sedanjem trenutku osebje Rdečega križa še posebno važno in njihova zapustitev dela bi škodovala hudo prizadetemu prebivalstvu. Predstavnik sicilske deželne zbornice Lanza je na tiskovni konferenci obrazložil zahteve za spremembo zakonskega odloka, ki določa ukrepe v korist prizadetih občin. Predsednik je poudaril, da mora rimski parlament rešiti celotno zadevo še pred svojo razpustitvijo. Vzporedno s prvim zakonskim odlokom se pričakuje nov odlok, ki naj določa obnovo porušenih centrov ter obnovo socialno-gospodarske dejavnosti. Vsedržavna tajništva CGIL, CISL in UIL so proučila stanje na Siciliji in ugotovila, da nastajajo v sedanjem trenutku tri vrste problemov, ki jih je treba rešiti, in sicer: škoda, ki je neposredno prizadela prebivalstvo; zapuščanje prizadetih področij; udarec, ki ga je čutilo vse gospodarstvo dežele, s čimer Je nevarnost zastoja celotnega procesa razvoja. Glede najnujnejših problemov poudarjajo tri tajništva, da je potrebno pospešiti vsak program, da se poskrbi za stanovanje prizadetim. Prav tako nujno je poskrbeti za delo in za nepretrganost poljskih del na prizadetem področju. Sprejeti je treba tudi izjemen program, ki naj podpre obnovitev proizvodnje in dela na polju. Vse te nujne in izredne pobude pa je treba vključiti v splošen okvir organskih srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki naj zopet dvignejo gospodarstvo dežele. V pokrajini Trapani so bili drugi trije primeri meningitisa. V Ca-stelvetranu Je zbolela 4-letna deklica, v Mazzari del Vallo pa sta zboleli 15-letna in 6-letna deklica. Odpeljali so jih v bolnišnico v Palermo. V tej pokrajini je bilo do sedaj devet primerov te bolezni od 1. januarja letos. V pokrajini Catania so v petih dneh ugotovili sedem primerov meningitisa. Osmi verjeten primer Je sedaj pod nadzorstvom. Bolezen Je še posebno prizadela otroke od 6 mesecev do 6 let starosti. V Palermu javljajo, da Je stanje glede tega pod nadzorstvom. Lekarne so prodale vse zaloge pre-paratov za otroke in odrasle ln tudi pokrajinski zdravstveni urad je razdelil veliko količino zdravil. Pokrajinski zdravnik je javil tri smrtne primere zaradi meninigiti-sa; gre za tri otroke. Odredili so razkuženje v vseh šotorih, v otroških vrtcih, v osnovnih šolah ln v stanovanjih, kjer so bili primeri meningitisa V Bariju so davi začeli iz previdnosti razkuževati vse šole, ki bodo zaprte do četrtka. Tudi v Foggi in v občinah te pokrajine bodo šole zaprte od jutri do sobote V zvezi s primeri meningitisu v Italiji je minister za zdravstvo ob- Jolinsonov predlog o «zaščiti potrošnika» WASHINGTON, 6. — Predsednik Johnson je predložil danes kongresu načrt zakona za zaščito potrošnika. V poslanici, ki spremlja načrt, pravi Johnson, da mora vsak ameriški potrošnik imeti blago in storitve, ki dejansko ustrezajo vrednosti dolarja, ki ga potrošnik trdo zasluži. Johnson je izkoristil priložnost, da je znova poudaril potrebo 10-odstofcnega zvišanja davkov, ker «sredi blaginje so jasni znaki inflacije«. Načrt zakona določa: ostrejše ukrepe proti sleparijam v trgovini; strogo nadzorstvo nad nekaterimi proizvodi; širša pooblastila zvezni komisiji za trgovino za pobijanje sleparij v sodstvu; imenovanje posebnega funkcionarja pri pravosodnem ministrstvu, ki bo šči. til potrošnike; pooblastilo vladi, da lahko izvede preiskavo o nevar- _______ ____ nosti žarčenja, ki ga povzročajo Dosedanji Kozmose so uporabili | televizijski in drugi elektronski a- običajna bolezen v Italiji s številom primerov, ki se povečajo v hladnih mesecih, in se včasih razširijo v epidemijo. V preteklih letih se je število primerov vrtelo od 1000 do 1500 letno. V zadnjih tednih pa se je število primerov povečalo zlasti v pokrajinah Palerma in Agrigenta. V prvi je bilo v zadnjem tednu 35 primerov, v drugi pa 31. Sporočilo javlja, da so sprejeli vse potrebne ukrepe proti širjenju te bolezni zlasti na področjih potresa. Kozmos 201 MOSKVA, 6. — Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili «Kozmos 201». Agencija Tass poroča, da vsi aparata v satelitu redno delujejo. v najrazličnejše namene: znanstvena raziskovanja, meteorološke ugotovitve, pripravljanje bolj zaplete nih vesoljskih poletov tudi s človeško posadko, vohunstvo. parati; varnostni ukrepi glede pomorskih naprav in čolnov; nadzorstvo, da se jamstva pri prodajanju proizvod potem res spoštujejo. nika, da ni sporazuma glede atlantskega zavezništva in evropske združitve. Prav zaradi tega, je dodal Brandt, je dobro, da obe vladi obdržita redne stike. Zahodnonemški tisk obširno komentira incident. »Frankfurter Neue Presse» piše, da se nihče ne bo «Die Welt» posveča obširen ko mentar »neobičajne ostremu pariškemu odgovoru na besede, ki se pripisujejo Brandtu in ki so bile medtem s številnimi dokazi zanikane*. Po mnenju lista kaže obnašanje Pariza »prikrito nenaklonjenost do nemškega partnerja, ki je bil tako dobro sprejet pred enim letom*. Last pravi, da je bil Brandt .si« cer nepreviden, ko se je izposta vil nevarnosti nesoglasij z izjavo o evropski politiki na volilnem zborovanju socialdemokratske stranke. Nato dodaja, da se francoska reak epSfSJSfH i vost o vsebini govora v Revens j ,ec j0 prav g0tJV0 narekujejo giob-burgu, so v Parizu zaceli po naio- raz;0gi. Nesrečne besede v Ragu, de4 Gaulla korake, ki se zdijo vensourgu ruso bile nič drugega malo tolerantni do prijateljske dr-j KaKor vzif,aina vrvica, ki je povzro-zave. ce je v nedeljo popoldne fran- cila ekspi0Zij0 ze nakopičenega ek-coskt zunanji minister poklical nem-; . = škega poslanika in zahteval pojas- p . ' . . , , nila, se to že zdi kot zelo ostro ((Dejstvo, nadaljuje list, da se je nrožie v dinlomaciii Ni znano na de Gaullu zdelo umestno umakm-orozje v aipiomaaji m znano na ^ vaoUo nemsklm ministrom nav- primer, da bi bil francoski posla- z0(am v Parizu za večerjo na čast mk v Bonnu takoj pokbean v nem- j_,uekkeju, dokazuje, kako je sode-sko zunanje immstrstvo, ko je de iQVanje med obema državama še Gaulle med svojim obiskom na Polj- rahlo.» skem govoril o »najbolj poljskem List ugotavlja, da de Gaullu mestu od vseh poljskih mest*. List prav gotovo ni bila všeč kritika se sprašuje: »Zakaj taka ostrost? bonskega zunanjega ministra gle-Razloga bi morala biti dva: na de francoske strategije, ki temelji eni strani občutljivost de Gauiia, na domačem atomskem orožju, ter na drugi strani pa bo kancler Kie- poudarja, da je evropska politika sinaer obis':al čez 10 dni Pariz in vsekakor v središču napetosti. «De bo prinesel predloge o angleškem Gaulle, ki je bil že jezen zaradi vprašanju, ki prav gotovo niso pri- kosila «petih» v Bruslju (ki se mul ietni za generala. Bila bi torej do- ie baA® zdel° j«* .zarota protl , r Franciji), je sedaj izkoristil inči- bra taktika poskrbeti, da se ohra- dent v RaVensburgu, da prisili m neka razdalji, s temi nepotrpez- nemškega partnerja k diplomatski ljivimi Nemci s tem da se jim pri- obrambi prav sedaj, ko je skušal kaže neke vrste krivda. To bi nam- Zavzeti ofenzivno politiko proti Pa-reč okrepilo položaj Pariza.* , _iZu, da izvaja večji vpliv na ev- ropsko politiko Francije.« v 28 grofijah in sedaj se sneg pomika proti jugu. ANKARA, 6. — V pokrajinah Adana in Tunceli Je zgubilo življenje osem kmetov pod plazovi. Drugih pet kmetov so rešile reševalne skupine. Od konca januarja do danes je zgubilo življenje 22 oseb pod plazovi. V kraju Agri v vzhodni Anatoliji je bilo danes 43 stopinj pod ničlo. MEKSIKO, 6. - V nedeljo je močna nevihta presenetila na pobočjih ugaslega vulkana, visokega 5.300 metrov vzhodno od Meksika skupino 68 študentov. Enajst od r.-ih je zgubilo življenje, skupini uspelo vrniti se, dragi pa so se zatekli v razne koče. Prekupčevanje s sužnji NEW YORK, 6. — Ameriški predstavnik je danes predlagal, naj Združeni narodi proučijo možnost mednarodne policijske akcije, da se stre prekupčevanje s sužnji. Ameriški načrt resolucije v od boru o položaju ženske nalaga U Tantu, naj pošlje poziv vsem državam ki so se pridružile konvenciji proti suženjstvu. Poleg tega poziva, naj odbor zavzame odločno stališče proti suženjstvu, zlasti kadar gre za žene in dekleta. Resoluciji je priloženo poročilo, ki pravi, da je suženjstvo v veljavi še vedno na številnih delih s ve ta, kljub konvenciji, ki ga pre- Škandal pri dobavah zdravil za Vietnam NEW YORK, 6. — Zvezna porota je obtožila prevare lastnika nekaterih farmacevtskih družb elementa Gubbayja v zvezi s pošiljanjem zdravil v Južni Vietnam v okviru ameriškega programa pomoči tujini. Poleg tega so ga obdolžili, da so nekatere družbe predložile ponarejene dokumente, da bi prejeli štiri milijone dolarjev iz fondov pomoči. Na tej osnovi so izkazovali, da so zdravila bila izdelana v ZDA, dejansko pa so bila napravljena v Italiji, poslana v ZDA in tam ponovno embalirana, kot da bi bila izdelana v Ameriki. Gre za tri družbe, ki imajo sedež v Milanu, urade pa tudi v New Yorku in v katerih je Gubbay predsednik, podpredsednik in istočasno tudi glavni lastnik. Gubbay ki živi že dalj časa v Milanu in je angleški državljan, pa se brani, da gre za zdravila, ki so bila izdelana v ZDA po U čenčah francoskih in italijansk a družb. Samo v enem primeru priznava, da je šlo za injekcije, ki so bile izdelane v Italiji, ki pa so jiil pakirali v svobodnem industrijskem pristanišču v New Yorku pri čemer pa po ameriških predpisih zadostuje, da Je več kot polovica vrednosti ameriškega izvora, da se ima celotni izdelek za ameriški. Gubbay tudi zanika, da bi plačeval provizije uvoznikom iz Južnega Vietnama, kar spada tudi med obtožbe porote. Gubbay je že v nedeljo imel v Milanu tiskovno konferenco, ko so ga dolžili, da je v ampulah prodajal navadno morsko vodo. Takrat se je branil, da je v ampulah res bila morska voda, toda da gre za prečiščen proizvod po francoskem postopku, tako da je po I stal resnično zdravilo poveduje. V senatu s težavo premagujejo ostro obstrukcijo desnice Danes so premagali nevarno čer, ki jo je predstavljala napaka v 9. členu ■ Napovedana tridnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov - Pred pogajanji o Italcable? ...........mm....mmmmmiimmn.......m.......................................................•■>•>•* | judi ((Neue Rhein Zeitung», ki v _____ _. je blizu socialdemokratske stran- OCORCINA BITKA ZA DUELM VOLILNI ZAKON de Gaulle postaviti nemškega partnerja v slabši položaj. Tudi francoski tisk obširno komentira incident. Golistični list «Nation» piše, da se je Brandt prav gotovo boril za politiko okrepitve francosko-nemških odnosov. Toda vsi vedo tudi, »kakšen pritisk izvaja britanska laburistična stranka na razne stranke na celini in še zlasti na države skupnosti, da bi obsodile francosko politiko nasproti Veliki Britaniji«. List pravi, da bo Kiesingerjev obisk v Parizu prihodnji teden o-mogočil razpršiti oblake. «Aurore» pa piše, da Brandt ni zanikal ostre kritike, glede celotne francoske zunanje politike, in dodaja: «V Pa- RIM, 6. — V senatu je bila premagana ((podvodna čer«, ki jo je’ predstavljala groba napaka v besedilu zakona, ki ga je sprejela poslanska zbornica. V devetem členu je namreč izpadel neki «ne», s čimer se seveda v neki meri spreminja smisel, ki pa je vendarle dobro razviden iz celotnega smisla besedila. Tako je odločila večina in tako je bila ob huronskem vpitju desnice premagana tudi ta ovira. Vendar pa se zadeve zapletajo, saj je bilo potrebnih kar dvajset dni, da so prišli do desetega člena, vseh členov deželnega volilnega zakona pa je 26 in med njimi je še zlasti »nevaren* in ugoden za obstrukcijo 22. člen, ki predvideva rok za volitve v dežele, za katere še ni bil sprejet zakon. Pravilnik senata je bolj elastičen, kot je pravilnik poslanske zbornice, in tako bo potreben odločnejš-' napor vseh strank, ki zagovarjajo dežele, da se prepreči obstrukcija, oziroma da se vsaj omeji. Pri vsem tem pa je celotno drugo zakonodajno delo v se natu povsem ustavljeno, resno o-groženo pa tudi v poslanski zbornici. Zbornica je danes skoro dokonča la obravnavo popravkov zakonske; ga predloga > reformi bolnišnic, ki ga je že Udohri' senat, oziroma ki je osvojil nekatere popravke. Gla sovanje bo na prihodnji sejL Vsedržavna tajništva uslužbencev krajevnih ustanov CGIL, CISL in in ki bo zajela tudi občinske stražnike. V tej zvezi sindikalne organizacije opozarjajo, da so vložene tožbe proti okrog 2 tisoč stražnikom, češ da so stavkali kljub temu, da tega ne bi smeli, ker so podvrženi vojaški disciplini, kot določa člen 330 kazenskega zakonika. Sindikalne organizacije odločno naspi otu jejo takšnemu tolmačenju in zahtevajo pravico do stavke za vse ter ugotavljajo, da je ta člen v nasprotju z ustavo. Stavka uslužbencev državnega telefona se nadaljuje in postaja vedno ostrejša, saj se postopoma kvarijo nekatere zveze in so telefonske zveze na daljše razdalje praktično paralizirane. Morda bo v petek razgovor med ministrom Spagnollijem in predstavniki 13 tisoč prizadetih uslužbencev, ki pravijo, da se ne upirajo modernizaciji telefonskih zvez z uvedbo avtomatičnih telefonskih central za celotno področje Italije, niti novim odnosom med državnim podjetjem CISNAL so proglasile tridnevno Italcable ter podjetjem z državno stavku med 12. in 17.. februarjem I udeležbo SIP. Hočejo pa poznati nove konvencije, ki se pripravljar jo med obema družbama, saj bo od tega odvisen njih položaj in prav na to vprašanje do sedaj niso prejeli nobenega odgovora. V tej zvezi se tudi upirajo trditvi, da ne gTe za razliko med državnim podjetjem in podjetjem z državno udeležbo, češ da ima država v SIP samo 34,19 odst. delnic v rokah, za ostale delnice pa se ne ve, če so razpršene med malimi delničarji ali v rokah močnih monopolističnih družb. Vrhovni tehnični svet za telekomunikacije je danes ponovil stališče pravilnosti preureditve vsedržavnih in meddržavnih telefonskih zvez, kot je predvideno z načrtom, ki naj se izvede v tridesetih mesecih. Svet pravi, da načrt temelji na pravilni razdelitvi dela med dvema družbama in da pri tem zagotavlja plače osebja, njih zaposlitev in perspektive za prihodnost. V tej zvezi je bilo tudi ministrstvo za PTT izdalo sporočilo, da se pričakuje, da bo minister Spagnolli sprejel v petek predstavnike sindikatov, in sicer v okviru obveznosti, ki so bile že sprejete na zasedanju CIPE. Centralni statistični urad je sporočil ,da so lani uvozili v Italijo za 6.058 milijard Ur blaga, izvozih pa za 5.440 milijard lir; deficit trgovinske bilance je znašal 618 milijard Ur, medtem ko je dosegel 1966. leta 344 miUjard. NA KONFERENCI UNCTAD V NOVEM DELHIJU Odločna manifestacija proti rasistični Južni Afriki Podtajnik Zagari o italijanskem stališču do pomoči državam o razvoju - Izvajanja jugoslovanskega delegata Stanovnika NOVI DELHI, 6. - Danes je na zasedanju konference Združenih narodov za trgovino in razvoj sirski delegat v imenu afriških delegatov oDsodil rasistično politiko Južne Afrike. Izraail je pomisleke proti prisotnosti Južne Afrike. Ko pa je hotel odgovoriti delegat Južne Afrike, se je tisoč od 2500 prisotnih delegatov dvignilo in je zapustilo sejno dvorano Gre za delegate afriških in azijskih držav, držav vzhodne Evrope in nekaj delegatov iz Latinske Amerike. Do podobne- rizu se čuti, da se okoli franco-1 ga množičnega protesta je že pri-ske vlade stiskajo klešče naših *—1— družabnikov, ki so vedno bolj od- ločeni graditi — po potrebi brez nas — veUko Evropo z Anglijo in s skandinavskimi državami. Zadeva Brandt je osvetlila nevaren pojav izoUranja Francije.« Komunistični Ust »Humanitč« pravi, da «de Gaulle, pa najsi ga je Brandt žaUl ali ne, žanje, kar je sejal, s tem da je spodbujal zahodnonemško poUtiko proti neločljivim interesom evropske varnosti in Francije«. Lionski «Le Progres« se vprašuje, «aU si bo nemški podkancler, ki v nedeljo ni bil zaželena oseba v Elizejski palači, pridobil do 15. februarja znova naklonjenost, ki jo je užival, da lahko pride ob strani kanclerja Kiesingerja govoriti o Evropi in o Veliti Britaniji«. Slabo vreme LONDON, 6. — V Veliki Britaniji je nepričakovano znova pritisnil mraz, ki ga spremljajo snežne nevihte. Sneg je popolnoma paraliziral cestni promet v severni in srednji Angliji. Vlaki imajo velike zamude. Velike motnje nastajajo tudi v telefonskem or ometu, ker so se porušili številni telefonski drogovi. Močno je snežilo šlo pretekli teden iz istega vzroka. Delegat Južne Afrike je vseeno lahko zaključil svoja izvajanja, češ da ni primerno, da se vnašajo na zasedanje poUtična vprašanja, ko gre za konferenco o tehničnih in gospodarskih vprašanjih, ter je zaključil, da lahko njegova država koristno prispeva konferenci. O istem vprašanju je spregovoril tudi ameriški delegat Rostovv, ki je pozval konferenco, naj opusti politično tematiko, pri čemer pa so ga zanimale obtožbe na poUtiko ZDA zaradi vojne v Vietnamu. Ro-stow je dejal, da se mora konferenca ukvarjati z načinom izravnavanja razlik med revnimi in bogatimi. Danes je govoril Italijanski delegat, podtajnik za zunanje zadeve Zagari, ki je obrazložil stališče italijanske vlade do vprašanj tretjega sveta. Zagari je ugotovil, da je treba preiti v konkretno akcijo za reševanje vprašanj v duhu, ki preveva UNCTAD. Italija se označuje kot mostišče proti tretjemu svetu. Sama ima stvarne izkušnje razvijanja zaostalih področij na svojem jugu in te izkušnje so vsem na razpolago. Odkrito voljo, da so- deluje s tretjim svetom, so izrazili vsi najvidnejši itaUjanski predstavniki in komis:ja za zunanje zadeve poslanske zbornice je pred pričetkom konference izrazila vso podporo. Kot občuten znak italijanske dobre voije je Zagari navedel, da je lani znaša' deficit držav v razvoju v izmenjavi z Italijo 800 milijonov dolarjev in da so vključili v petletni gospodarski načrt podporo tretjemu svetu. Vendar pa, je dejal Zagari, gre za vprašanja, ki jih je treba obravnavati v svetovnem okviru in ki zahtevajo napere od vseh. V tej zvezi je omenil nujnost široke in globalne programirane politike razvoja sveta. Glede surovin je omenil možnost ustanovitve skladišč, ki bi lahko vzdrževala primerno ravnotežje v cenah Zagari je omenil tudi, da bi se občutno okrepila vloga EGS pri splošnem razvoju, ko bi vanjo vstopila Velika Britanija. Nato pa je pinovil nekatere že prej izrečene italijanske predlogi. Načelnik jugoslovanske delegacije Janez Stanovnik je zahteval, da pride konferenca do konkretnih zaključkov. Glede preferenčnih ugodnosti je dejal, da bi morali priti čim prej do sporazuma in do ukinitve ugodnosti v odnosu do nekih ali do skupine držav. Vztrajal je pri ukinitvi vseh pregrad pri uvozu surovin s strani razvitih držav. Britanski trgovinski minister An-thony Grossland je dejal, da sedaj niso sposobni povečati prispevka za države v razvoju zaradi znanih težav plačilne bilance. Zadnji je spregovoril švicarski delegat Paul Jol-les, ki je podčrtal nujnost, da tudi zasebni kapital sodeluje pri razvoju tretjega sveta, za kar pa je treba ustvariti ozračje zaupanj«. Vreme včeraj: Najvišja temperatura •,5 stopinje, najnižja 8, ob 19. uri 8.2 stopinje, vlaga 95 odst., zračni tlak 1006,6 stalen, brez vetra, nebo pootolačeno, padavine 2 mm, morje mirno, temperatura morja 7,2 stop. Po imenovanju upravnega odbora EPIT Brez predstavnika miljske in dolinske občine ter kmetijskih organizacij Včeraj smo objavili vest, da je Vladni komisar dr. Cappellini z dekretom imenoval novega predsednika in 21 članov upravnega sveta Ustanove za industrijsko pristanišče. Za novega predsednika je bil imenovan odv. Giacomo Sacerdoti, profesor na trgovskem šolskem zavodu «Carli» in član gospodarske komisije pri tržaški federaciji PSU. Ne bomo tu ponovno navajali imen predstavnikov raznih uradov, ustanov in organizacij, ki so zastopane v upravnem svetu. Zaman med njim iščemo predstavnike dolinske in miljske občine ter strokovnih organizacij naših kmetov. Tudi tokrat je vladni komisar prezrl upravičene zahteve lastnikov zemljišč in občinskih uprav, ki jih naj bolj prizadenejo razlastitve in vsaka razširitev področja Industrijskega pristanišča. Zdaj smo na pragu najbolj obsežne razširitve področja Industrijskega pristanišča za gradnjo tovarne Grandi Moto-ri pri Bol juncu. S tem bo področje Industrijskega pristanišča globoko seglo v osrčje dolinske občine. Pričakovali smo, da bo vsaj tokrat vladni komisar imenoval v upravni svet predstavnika omenjenih občin in kmetijskih organizacij. Vsem je dobro znano, da je bila Ustanova za Industrijsko pristanišče ustanovljena z odločbo bivše ZVU leta 1963. Sam predsednik deželnega odbora dr. Ber-zanti je na seji deželnega sveta 19. oktobra izrazil mnenje, da je treba EPIT čimprej preurediti z državnim zakonom in da bi morali biti v vodstvenih organih zastopana dolinska in miljska občina. Kdaj in kako bo prišlo do preureditve ustanove za Industrijsko pristanišče z državnim zakonom, še ne vemo. Vemo pa, da so na dnevnem redu resne zadeve, in ugotavljamo, da v vodstvenih organih EPIT še ni nobenega predstavnika dolinske in miljske občine ter kmečkih organizacij. To ni pravilno, niti v skladu z zagotovili, ki smo jih slišali in rade volje zabeležili, v zadnjfi mesecih. Tržaški dnevnik MEJNI PREHODI V JANUARJU Prehodov v obe smeri je bilo 2,268.297 Med mejnimi bloki so za maloobmejni promet daleč na prvem mestu Škofije; slede po vrsti Fernetiči, Šentjernej, Pesek itd. Običajni mesečni pregled o osebnem prometu na mejnih prehodih s sosedno Jugoslavijo prinaša za pretekli januar naslednje postavke: v mednarodnem prometu so mejni organi zabeležili 1,118.003 prehode v obe smeri, v maloobejnem prometu pa so jih našteli nadaljnjih 1,150.294. Skupno število prehodov je po vsem tem doseglo 2,268.297. V primerjavi z lanskim januarjem je bil promet s potnimi listi za okoli 80.000 prehodov višji, maloobmejni promet pa je bil nasprotno za 120.000 prehodov manjši: skupno število prehodov v mednarodnem in maloobmejnem prometu je namreč v lanskem januarju dosegel 2,312.000 ter je bil torej za nekaj čez 40.000 enot višji od letošnjega. V mednarodnem prometu so dali italijanski državljani v letošnjem januarju 765.045 prehodov, od tega 376.805 v smer iz Trsta in 388.240 v nasprotno smer; tuji državljani pa so jih dali 185.058 v smeri proti Trstu ter 167.900 v nasprotno smer: skupno torej 352.958 prehodov. Sami jugoslovanski državljani so dali kar 311.932 prehodov, tujci iz drugih držav pa so bili daleč za njimi: tako so mejni organi zabeležili prestop 5.558 Grkov, 5.080 zahodnih Nemcev, 4.046 Avstrijcev, 3.414 Francozov, 2.710 Američanov, 2.554 Švicarjev, 2.407 Angležev itd. Kar se pa tiče maloobmejnega prometa s propustnicami, je bilo v preteklem januarju takole: italijanskih državljanov, ki so stopili na sosedna jugoslovanska področja, so našteli 413.667, povratnikov pa je bilo 407.218: skupaj torej 820.885 prehodov v obe smeri. Jugoslovanskih državljanov, ki so prišli v istem času k nam, so našteli 166.693, povratnikov pa je bilo 162.446; skupno torej 329.409 prehodov v obe smeri. Po obsegu maloobmejnega prometa pa so se mejni prehodi razvrstili takole: MiiiiiifiiifiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiuiiiiiiiHUiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiini PO VRSTI SESTANKOV Skupno poročilo KD, PSU in Slovenske skupnosti Tiskovni urad Krščanske demokracije v Trstu poroča, da se je z objavo skupnega sporočila zaključila vrsta sestankov med političnimi predstavniki KD, PSU in Slovenske skupnosti. Sestankov so se udeležili člani tajništev treh strank, načelniki svetovalskih skupin v pokrajinskem svetu, tržaškem občinskem svetu in devinsko-nabrežinskem občinskem svetu ter upravitelji najvažnejših pokrajinskih ustanov. Na sestankih so proučili odnose med tremi strankami v raznih javnih ustanovah, uresničitev načrtov, zlasti v tržaški in devinsko-nabre-žinski občini ter pokrajinski upravi. Hkrati pa sta tajništvi KD in PSU proučili politična in upravna vprašanja v tržaški pokrajini s | predstavniki republikancev. Ob zaključku vseh omenjenih srečanj so pokrajinski tajnik KD Coloni, tajnik PSU Pittoni in tajnik Slovenske skupnosti Čeme podpisali sledeče sporočilo: «Tajništva KD, PSU in Slovenske skupnosti so proučila politični, upravni in gospodarski krajevni položaj v zvezi s programskimi obveznostmi leve sredine. Ob zaključku sestanka so tri tajništva soglašala, da je v tem kočljivem trenutku in v večjo korist krajevnega prebivalstva neobhod-no potrebno, da se ohrani delovanje — kar se tiče zadevnih strank — izvoljenih uprav na pokrajini, v tržaški in v devinsko-nabrežinski občini.» Nižja cena toka za svetlobne napise Podjetje Acegat sporoča, da Je s 1. februarjem stopila v veljavo nova cena električnega toka za razsvetljavo izložb in svetlobnih napisov na trgovinah od 21. ure do 7. ure zjutraj. Nova cena znaša 20 lir za kWh, zraven pa je treba doplačati zadevne pristojbine. Glede nove tarife veljajo sledeči predpisi: Prizadeti mora predložiti prošnjo na ravnateljstvo Acegata; plačati mora stroške za postavitev posebnega števca, kar stane 2.000 Ur brez IGE, hkrati pa bo moral plačati 150 lir mesečno brez IGE za vzdrževanje in nadzorstvo novega števca. Podjetje Acegat daje te ugodnost: trgovcem v mestu na pobudo občinske uprave, ki je sprejela predloge nekaterih občinskih svetovalcev. Ti so v občinskem svetu večkrat posredovali, naj se za razsvetljavo izložb in svetlobnih napisov v nočnih urah odobri nižja tarifa, ker so mnoge trgovine ponoči ugašale luči v izložbah ln svetlobne napise zaradi visoke cene električnega toka. To je povzročilo, da so bile mnoge ulice zlasti v središču mesta ponoči kot izmrle in je zelo negativno vplivalo zlasti na tujce. Posojila za industrijo na zaostalih področjih Po določitvi meja zaostalih področij, ki vsebujejo tudi del občin iz videmske in goriške pokrajine ter pordenonskega okrožja, uveljavljajo seda) državni zakon štev. 614 iz 22. julija 1966. Na seji 2). novembra 1967, katere se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Berzanti, je medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (CIPE) odobril sklep odbora ministrov za Srednjo in Severno Italijo, ki določa kriterije uveljavljanja omenjenega zakona glede finansiranja industrijskih in turističnih pobud z ugodno obrestno mero na zaostalih področjih Srednje in Severne Italije ter na gorskih področjih. Namen zakona je, da se ovrednotijo na zaostalih in gorskih področjih industrijski viri, da se zgradijo nove tovarne, povezane s predelavo kmetijskih pridelkov ter z bolj racionalno uporabo gozdnega bogastva, da se okrepi Industrija, za katero je na posameznih področjih dovolj usposobljene delovne sile da se preobrazi industrijska dejavnost ter da se doseže napredek industrije na gorskih področjih sploh. Prednost bodo imele tiste industrijske dejavnosti, ki bodo na določenih področjih v skladu z razvojnimi črtami načrtovanja in ki bodo omogočile zaposlitev velikega števila delovne sile. V okviru zaostalih področij je naša dežela uvrščena v četrto skupino skupno s deželama Tridentin-ska-Gomje Poedižje in Dolina Aoste. Ugodnosti veljajo za mala in srednja industrijska podjetja, katerih kapital na presega za vsako tovarno pet milijard lir. Naložbe se tičejo gradnje, razširitve m modernizacije industrijskih naprav. V nobenem primeru ne bo smelo finansiranje preseči ene milijarde lir. Obrestna mera ne bo smela biti nižja od 4 odst. Rok posojil bo znašal največ deset let. Prošnje za finansiranje, opremljene z načrti del, je treba predložiti pooblaščenim kreditnim zavodom. Dokončno se bo o posojilih izreklo ministrstvo za industrijo in trgovino na predlog CIPE. Škofije 508.958, Fernetiči 286.122, Šentjernej 102.703, Pesek 84.917, Oreh 68.208, Lipica 36.145, Repen-tabor 18.873, Prečnik 12.599, Opčine 9.552, Campore 5.886, Cereji 5.749, Sv. Barbara 4.953 in Socerb 3.024 prehodov. Seja deželnega odbora Na predlog odbornika Stopperja je deželni odbor na svoji včerajšnji seji, ki ji je predsedoval dr. Berzanti, odobril zakonski osnutek o izrednih prispevkih za proslavo posebnih obletnic in druge manifestacije. Ukrep se nanaša predvsem na bližnje proslave o 50-letnici združitve Julijske krajine z Italijo. Na predlog odbornika Nardinija je deželni odbor odobril tudi zakonski osnutek, s katerim bodo olajšali o-biskovanje zavodov za bolničarke in otroške negovalke, specializirane šole za babice in zdravstvene pomočnice kakor tudi šole za navadne bolničarke in bolničarje. Predstavniki KZ in ZMP pri novem načelniku kmetijskega nadzorništva Včeraj je na željo strokovnih organizacij sprejel novi načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzomi-štva v Trstu dr. Fioravante Buc-co predsednika Kmečke zveze Josipa Škrka in Zveze malih posestnikov Dušana Kodriča ter tajnika Lucijana Volka in Marija Grbca. V prijaznem enournem razgovoru so sindikalni predstavniki izrekli novemu načelniku dobrodošlico in voščila za uspešno delo pri nas ter mu prikazali nekatere posebne probleme kmetijstva na našem področju. Dr. Bucco je izrazil zadovoljstvo za obisk in voščila in pripravljenost za sodelovanje s predstavniki kmetov za splošno korist tržaškega kmetijstva. Razgovoru je prisostvoval tudi bivši načelnik dr. Perco, ki je premeščen na drugo službeno mesto in od katerega so se predstavniki strokovnih organizacij prisrčno poslovili. Nad 6 milijard posojila družbi Italcantieri Evropska banka za investicije je podelila včeraj družbi Italcantieri v Trstu 6 milijard in 250 milijonov lir posojila. Posojilo je namenjeno za reorganizacijo in modernizacijo ladjedelnice v Tržiču. Vso. to je posodila banka za 12 let po koli razloga plačati podjetju, po obrestni meri 6,5 odstotka, I pošti na dom in vsako plačilo je POZOR PRED cINSPEKTORJb Kot uslužbenci neke ustunove izterjujejo ruzne vsote Acegat poziva potrošnike, naj v dvomljivih primerih zahtevajo od «uslužbenca» pooblastilo Podjetje Acegat sporoča, da se treba urediti pri blagajni podjetja neka neznana oseba (ali jih je " TT' " c 1 morda celo več) javlja pri potrošnikih kot inšpektor ustanove ENEL, pooblaščen, da nadzoruje pečate na števcih električnega toka. Po kratkem in navideznem ogledu števcev zaračunajo potrošnikom od 1105 lir do 1500 lir za »postavitev pečatov, ki jih niso našli na števcih«. V nekaterih primerih pa je zahteval še višje vsote za »povišanje kavcije«. Kot rečeno, gre lahko za več takih »inšpektorjev«. Zdi se, da so omenjeni neznanci priporočili potrošnikom, ki so jih obiskali ,naj se zglasijo na sedežu Acegata, da ne bodo plačali globe, češ da so ugotovili, da so pregledane naprave električnega toka pomanjkljive. Potrdila, ki so bila Izdana za dobljeni denar (očitno ponarejena), imajo tudi ponarejen pečat «ENEL- Ufficio Utenti«; s to ustanovo pa potrošniki Acegata nimajo nobenega opravka. Ker gre pri tem za odkrite primere goljufije, obvešča podjetje Acegat, da pošilja račune, ki jih morajo potrošniki lauuiie, ivi jlil iz kakršnega iiiiiiiriiHiiMiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitimimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiHiiiiiiiMniiiMiiiiiiHMiiHiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiii Sestanek vodstev federacij CISL V ponedeljek in torek sta bila dva sestanka vodstev federacij CISL industrijskega sektorja. Najprej je poročal o položaju tajnik USP-CISL Angelo Marinello., Sledila so poročila tajnikov raznih strok: Degrassija, Cruciattija, Gos-dana in Rossettija. Razpravljali so predvsem o položaju zaposlitve v raznih strokah in podjetjih, o delovnem urniku, suspenzijah in odpustih. Diskusija je pokazala, da upada število zaposlenih v vseh strokah, to je v kovinski, gradbeni, tekstilni, oblačilni, kemični itd. Zaradi tega ni sedanja kriza odvisna le od preustroja in koncentracije ladjedelnic, ki se je začela s sklep: CIPE. V razpravi so ugotovili, da sta za upadanje brezposelnosti dva vzroka. Predvsem podjetja ne skrbe za tehnološko modernizacijo in prilagoditev tovarn. Oblasti pa naj skrbe za potrebne infrastrukture in za ukrepe, ki bi ublažili zemljepisno oddaljenost naše pokrajine od nacionalnega trga. Sindikalna vodstva so odobrila resolucijo, ki opozarja na skrčeno število zaposlenih, zahteva takojšnje uresničenje pobud, ki so v načrtu, določa okvirne smotre izven-sindikalnih akcij ter poverja tajništvu, nalogo, naj skupno z drugimi sindikalnimi organizacijami pripravi protestno akcijo z zahtevo o ukrepih, da se prebrodi sedanji zastoj. Sinoči so na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 23-letnega delavca Stellija Ermanija iz Ul. Matteotti 24, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne noge. Ermani, ki se bo moral zdraviti dva meseca, se Je ponesrečil na delu pri podjetju Canova, ko je s kamiona, ki so ga ravnokar od-kladali, padel nanj težak zavoj umetnih vlaken. KPI za istočasne deželne in parlamentarne volitve Deželni odbor KPJ je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju bodočih deželnih in parlamentarnih volitev zlasti o tem, da se zagotovi volivcem, ki so zaradi dela v tujini ali pa v drugih italijanskih krajih, da bodo lahko volili. Sporočilo tajništva deželnega odbora pravi med drugim, da je bilo ugotovljeno, da je nemogoče, da se bodo ti volivci lahko udeležili tako deželnih kot parlamentarnih volitev, če bodo te ločene v presledku enega ali dveh tednov. Deželni odbor je ugotovil, da je možno razpisati istočasno deželne in parlamentarne volitve. Zato je pooblastil svoje predstavnike v parlamentu in deželnem svetu, da posredujejo za slednjo rešitev Objava odloka o deželnem grbu in praporu Pojutrišnjem bo izšel Uradni vestnik naše dežele, ki bo objavil med drugim odlok predsednika republike o podelitvi grba in prapora naši deželi. Odlok s podpisom predsednika republike Saragata in predsednikom vlade Mora je bil izdan 8. decembra 1967, nakar so ga vpisali na računskem dvoru v heraldičnem uradu ter v heraldični register osrednjega državnega arhiva. Odlok opisuje, kakšno obliko imata grb in prapor. Tako bo na primer prapor modre barve, bogato okrašen z zlato vezenino, na njem bo grb z napisom »Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina« z zlatimi črkami. STIKI DEŽELNE DELEGACIJE V IZRAELU Povečali bodo izraelski pristaniški promet v Trstu V poštev pride predvsem izvoz izraelskega južnega sadja v srednjo Evropo z gospodarstveniki v Haifi, v Avivu in v novem pristanišču Vprašanja pomorske povezave med Trstom in Izraelom so bila predmet prvih srečanj gospodarske delegacije iz naše dežele, ki je na obisku v Izraelu. Delegacijo vodi odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero. Razgovori so bili Tel Ašdod. Glavni namen tega obiska je namreč, ta, da se proučijo stvarne gospodarske možnosti, da bi postal Trst središče in stičišče za izraelski izvoz v Srednjo Evropo in za uvoz iz Evrope. Delegacijo, v kateri so številni gospodarstveniki, kot na primer predsednik finančne družbe odv. Malipiero in predsednik zveze trgovinskih zbornic v deželi dr. Caidassi, spremljata funkcionar ministrstva za zunanjo trgovino v Tel Avivu Sahav in trgovinski ataše izraelskega veleposlaništva v Rimu Kenett. Na dosedanjih srečanjih so poglobili stike v zvezi s pomorskimi prevozi in pristaniškimi operacijami. Lani je znašal pristaniški jjromet Izraela skozi Trst 67.236 ton proti 52.232 tonam v letu 1966. Večina prometa odpade na prihode, od katerih je bilo kar 31.380 ton a-grumov. Sedaj odpluje iz tržaškega v izraelska pristanišča od 12 do 15 ladij na mesec. To število se zviša i od 18 na 20, ko pobirajo v Izraelu [ agrume. j Delegacija iz naše dežele je proučila vprašanja, povezana s povečanjem prometa, in sicer na trgovinski zbornici za plovbo v Haifi ter na sedežih plovnih družb «Zim Sela«, «E1 Zion», «Citrus Marketing Board« in »Agrest, Co.» Družba »Citrus Board« je odprla te dni v Trstu svoje predstavništvo ter namerava letos podvojiti število ladij, ki bodo pripeljale v Trst južno sadje. Družba «E1 Zlon« pa namerava uvesti med pristaniščem Ašdot in med Trstom posebno zvezo s trajekti za mešan prevoz blaga s težkimi kamioni in kontejnerji. Ta služba bi se morala razvijati po zgledu službe družbe sredozemskih trajektov, ki ima svoje pristanišče v Genovi. Gre za pobude, ki zahtevajo rešitev važnih organizacijskih in finančnih vprašanj. Ravno o tem so se tudi delegati iz naše dežele razgovarjali. Odbornik Marpillero Je pri tem poudaril, da bo dežela vse te pobude podprla. Pri tem gre za zdrave gospodarske pobude, pri katerih pridejo v poštev sodobni prijemi. Marpillero je pri tem rekel, da naša dežela veruje v razvoj izraelskega gospodarstva ln da morajo zato tudi izraelski gospodarstveniki imeti zaupanje v možnosti naše dežele. Ce obstaja medsebojno zaupanje, rodi to prav gotovo dobre rezultate. vladnega generalnega komisariata in prefekture v Trstu. Po 47 letih službe poslovilni obisk na županstvu Včeraj je podžupan prof. Lonza sprejel na županstvu na poslovilnem obisku namestnika ravnatelja občinskega davčnega oddelka Fe-derica Maldinijaf 'ki6po 47 letih sltižbe odhaja v pokoj. Maldini je bil 22 let, in sicer do leta 1947, v službi pri podjetju Trezza, ki je imelo v zakupu trošarinsko službo. Ko pa je ta prešla v režijo občinske uprave, je Maldini pestal občinski uslužbenec. Podžupan je v kratkem nagovoru poudaril dobre lastnosti in vrline funkcionarja, nakar se je Maldini zahvalil za prijazne besede. v Ul. Canova 6, kjer dobijo prizadeti zadevno potrdilo. Zato Acegat poziva vse svoje potrošnike, da ob vsakem dvomljivem primeru, ko se pri njih zglasijo osebe, ki izjavljajo, da morajo pregledati števce ali opraviti kako drugo delo, zahtevajo od njih, naj pokažejo zadevno pooblastilo, ki ga ima s seboj vsak uslužbenec podjetja Acegat. Sinoči v Slovenskem klubu Zanimivo predavanje o sodobni medicini Sinoči je Slovenski klub priredil v Gregorčičevi dvorani izredno zanimivo predavanje o zelo aktualni temi. Predaval je zdravnik in kulturno politični delavec dr. Rafko Dolhar o temi «Na mejah sodobne medicine«. Predavatelj je na začetku poudaril, kako se je področje medicine v zadnjem času o-gromno razširilo in kako je čedalje tesneje povezano z drugimi področji znanosti, kot so kemija, biologija in celo tehnika. Do katerega koli napredka v medicini danes lahko pride le z ekipnim delom, pri katerem vsak posameznik prispeva svoje znanje v določeni stroki. Nato je predavatelj obravnaval nekatere specifične probleme v zvezi z zdravljenjem predvsem umskih bolezni in raka ter problem presaditve človeških organov. Razvoj sodobne medicine kaže, da bo v bodočnosti mogoče nadomestiti katerikoli poškodovani del človeškega telesa z novim, zdravim organom. Pri tem pa bo treba prej rešiti vprašanje naravne obrambe človeškega organizma, ki teži po tem, da izloča iz sebe vsako telo, ki ga ne priznava za svoje. Kljub temu, da je bila snov predavanja precej zahtevna in za nestrokovnjaka mogoče nekoliko težko doumljiva, je občinstvo z za. mmanjem sledilo izvajanjem dr. Dolharja in ga na koncu nagradilo s toplim aplavzom. UKREPI O PARKIRANJU Županstvo je ugotovilo, da se promet po Ul. Maiolica razvija z veliko težavo in je zato župan sprejel sledeče ukrepe: Preklic prepovedi parkiranja vozil na strani sodih števil od hišne številke 4 do Ul. Sorgente; preklic dovoljenja za raz. tovarjanje in natovarjanje blaga na odseku od Ul. Carducci do hišne številke -4; ustanovitev časovnega parkiranja na strani sodih števil od Ul. Sorgente do Ul. Carducci in prepoved parkiranja vozil na strani lihih števil v Ul. Taraboccnia do hišne številke 9. Občinski oddelek za javna dela pa sporoča, da bo Ul. Scala Santa zaprta za promet od hišne številke 11 do hišne številke 97 od 8. t.m. do dneva ko bodo končana dela za popravilo ceste. £ Včeraj so Izročili prefekturi v Trapaniju 915.000 lir, ki so jih za žrtve potresa zbrali uslužbenci Končna obsodba ne prav zgledne druščine Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prav-dnik Marši) je bila včeraj obravnava proti trem osebam, ki so bile zapletene v neko afere, ki se je odigrala 20. septembra predlani. Kazensko sodišče je obravnavalo zadevo že konec julija lani, toda tedaj je proces zadeval kar devet (med obravnavo se je število skrčilo na osem) oseb. Pustolovščina obtožencev se Je začela v večernih urah omenjenega dne, toda kaj kmalu se je končala s telefonskim pozivom, ki ga je poslala karabinjerjem 41-letna Cecilija Ban por. Žagar iz Ul. Nordio 3. Ženska je zahtevala takojšen poseg policistov, ker so jo v njenem stanovanju baje napadli neki Jugoslovani. Eden izmed njih Ji je celo grozil z nožem. Pozneje je ženska povedala, da se Je vračala domov v družbi z Marigondo Zairo (iz S. Dona del Piave), ki je stanovala v isti hiši, in z neko drugo žensko iz Ljubljane. Tedaj se ji je približal neki neznanec, ki jo je začel nadlegovati. Pristavila je še, da se je moški prikradel potem v njeno stanovanje skupaj z dvema drugima neznancema, ki sta bila tudi Jugoslovana. V stanovanju Je menda prišlo do nasilnih dejanj. Karabinjerji so naložili na svoje avtomobile dve ženski ter so potem kolobarili po mestnih ulicah. V Ul. S. Miehele Je ena pokazala s prstom na nekega mladeniča ter izjavila, da Je šlo za napadalca Karabinjerji so ga začeli zasledovati, toda nenadoma je osumljenec začel bežati in potem potegnil iz žepa pištolo (pozneje so ugotovili, da je šlo za otroško igračo). Po dolgem pretepu se je karabinjerjem posrečilo aretirati moškega. Ta je najprej izjavil, da se piše Tonča, potem pa je le priznal, da Je njegov pravi priimek Zajec in ime Stanislav. Pozneje so karabinjerji aretirali še druga dva Jugoslovana, ki sta sodelovala pri dogodku v Ul. Nordio. Kmalu pa je ostalo očitno, da Je bila verzija Banove zlagana. Ugotovili so namreč, da so ženske povabile Jugoslovane v svoje stanovanje, in sicer na nekakšen ljubezenski sestanek. V stanovanju pa se Je zgodilo, da Je prav Zajcu izginilo Iz denarnice 50.000 lir. E-den izmed Jugoslovanov pa je baje odvzel neki ženski 6.000 lir, ker ga Je ta menda opeharila. Pri zadevi je bila zapletena tudi hčerka Banove in še neki drug Tržačan. Tako se Je končno znašlo pred sodiščem 8 oseb (razen ženske iz Ljubljane). Sodniki so vse obtožence spoznali za krive številnih prekrškov (upora proti javnim funkcionarjem, tatvin, zlaganih obtožb itd.). Zajca so obsodili na 2 leti in 2 meseca zapora ter 1 mesec in 1 dan pripora, Cecilijo Ban na 2 leti in 3 mesece zapora ter 20.000 lir globe, Marigondo pa na 10 mesecev in 20 dni zapora. Na ustrezne kazni so bili obsojeni tudi ostali obtoženci. Proti tej razsodbi so se pritožili samo prvi trije. Prizivni sodniki so znižali kazen Zajcu na 1 leto, 3 mesece ln 20 dni zapora ter na 1 mesec in 2 dneva pripora, Banovi na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 15.000 lir globe. V ostalem so potrdili prvotno razsodbo. liiitiilliimiiiiiiiHilliiiiiiiiiMiiiiiimiiiliiiiiliilliiiuiiiiiiiinmiiiiiiiiitiiiiiiiiiliiiMiiiiiniliiiiiiiMiiMiHiiiUM NA DEŽELNEM ODBORNIŠTVU ZA JAVNA DELA Razgovori med Masuttom in funkcionarji IACP S pomočjo deželnih prispevkov bodo lahko zgradili zelo veliko število ljudskih stanovanj Na odbomištvu za javna dela je bil pred dnevi sestanek o ljudskih gradnjah v naši deželi, ki mu je predsedoval odbornik Masutto. Sestanka so se udeležili odv. Senigal-lia in Gallopi.i, to je predsednik in podpredsednik IACP iz Trsta, dr. Driussi, predsednik IACP iz Vidma, prof. Cellie, predsednik IACP iz Gorice, ter razni funkcionarji IACP in odborništva za javna dela. Na sestanku so podrobno proučili položaj v zvezi z uveljavljanjem deželnih zakonov št. 22 in 26 iz leta 1965 kakor tudi bodočo dejavnost dežele in zavodov za ljudske hiše, ki ima veliko socialno in gospodarsko važnost. Znano je namreč, da ima dežela skupno z državo razne pristojnosti glede gradnje ljudskih hiš. Dežela mora med drugim nadzorovati dejavnost IACP, spodbujati gradbeno dejavnost in opravljati razne funkcije v zvezi z gradnjo ljudskih hiš. Naloga dežele je tudi usklajevati razne pobude, pri čemer pa upošteva avtonomijo IACP. Sestanek Je bil prvi korak za vedno tesnejše sodelovanje med deželo in IACP. Odbornik Masutto je orisal predsednikom IACP glavne smernice delovanja dežele, kar se tiče ljudskih gradenj Omenil je u-veljavljenje zakonov in rekel, da bodo s ponovnim finansiranjem zakona 26 lahko zgradil’ mnogo cenenih stanovanj z okrog eno milijardo in 300 milijonov lir. Isti zakon bo omogočil zgraditev okrog tisoč bolj udobnih stanovanj za tiste družine, ki imajo nekaj prihrankov in ki dobe lahko 75 odst. posojila po ugodni obrestni meri. Seveda bo morala dežela ukrepati hitro, da ne pride do zamud, to je, da bo ves postopek čimbolj hiter. Razprava je pokazala, da nameravajo zavodi za ljudske hiše v deželi čimboJj tesno sodelovati. U-gotovili so, da stanuje v hišah IA CP v vsej deželi 70.000 oseb, zaradi česar nastajajo tudi važni socialni problemi. Proučili so tudi težkoče, ki jih imajo zavodi pri iskanju posojil pri kreditnih zavodih. Prosili so deželo, naj posreduje, da se premagajo te težave, ki so že posebno občutne za IACP na Goriškem. Uspešen vlom v stanovanje Neznanci so v ponedeljek zjutraj vlomili v stanovanje 65-letne Antonije Vldonis na Furlanski cesti 22 in odnesli iz predala nočne omarice 143.000 lir, zlato ogrlico ln žensko zlato uro znamke «Ze- nith». Vidonisova je tatvino prijavila na komisariatu v Barkovljah. škoda znaša skupno približno 250 tisoč lir. Če bi cesta ne bila tako slabo razsvetljena... Ulica Flavia je v zadnjih časih postala žalostno znana zaradi številnih nesreč, ki se dogajajo na njej zaradi slabe razsvetljave. Tar ko je tudi včeraj okrog 18. ure prišlo do dveh podobnih nezgod, zaradi katerih so morali tri osebe sprejeti na zdravljenje v splošno bolnišnico. Prva žrtev je 67-letna Maria Ruggero iz Ul. Domus Civi-ca 11, ki jo je na prehodu za pešce povozil fiat 600. Avto je vozil 20-letni Danilo Furlanic z Opčin. Ženici so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi udarcev po obrazu. Okrevala bo v treh dneh. Kmalu za tem Je rešilni avto Rdečega križa pripeljal v bolnišnico 34-letno Carlo Susani por. Touchette iz Ul. Nordio 5 in njenega 12-letnega sina Gerofeia, ki ju je prav tako na prehodu za pešce v Ul. Flavia povozil Hat 1100, ki ga je vozil 57-letni Danilo Miche-lazzi. Obema so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Mati bo okrevala v petih dneh, sin pa v štirih. Prekop grobov Županstvo sporoča, da bodo kmalu preuredili za nove pokope del polja I na pokopališču pri Sv. Ani, in sicer grobove v vrstah od št. 1 do št. 15, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanih od 14. aprila do 17. maja 1958. Prizadeti, ki želijo ohraniti posmrtne ostanke svojih pokojnikov in jih pokopati na drugo mesto, naj se zglasijo pri čuvaju pokopališča ali na uradu za pokopališča na oddelku za javna dela, Prehod Co-stanzi 2, peto nadstropje, soba št. 535, najkasneje do 14. junija letos. Nagrobna znamenja bodo lahko svojci pokojnikov dobili, če bodo dokazali, da imajo do njih pravico. Po 14. juniju letos bodo vsi posmrtni ostanki iz omenjenih grobov položeni v skupno kostnico, nagrobna znamenja pa bodo po zakonu ostala na razpolago občini. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.3« do 1.3«) Godina, Trg pri Sv Jakobu 1 (tel. 90-212). Grigolon, Trg V. Giotti 1 (tel. 761-952). Al due Mori, Trg Unltž d’l tal la 4 (tel. 35-478) In Nlcoll, Ul. di Servola 80, Skedenj (tel. 816-296). Slovensko gledališče v Trstu v petek, 9. februarja v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu ob 20.30 Jaka Štoka «ANARHIST» (burka v dveh dejanjih) E) KULTURNI DOM V TRSTU V soboto, 10. febr. ob 21. uri V nedeljo, 11. febr. ob 16. uri STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU * RUSI MOST Recital IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA * REZIJA JOŽE BABIC GLASBA ALEKSANDER VODOPIVEC * Prodaja vstopnic za Studio vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Danes, SREDA, 7. februarja KSENIJA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18. — Dolžina dneva 9j58. — L“‘ na vzide ob 10.56 in zatone ob 1.52. Jutri, ČETRTEK, *. februarja JANEZ Gledališča Verdi Četrtek ob 20.30: Rossini: PepelKa (La Cenerentola). Izvajalci isti kot pri premieri. Abonma: red B za vse vrste prostorov. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (tel. 23-988). Petek ob 20.30: Beethoven: Fidelio. Premiera. Abonma: red A za vrste prostorov. Predstava je v originalnem jeziku. Stalno gledališče . Četrtek ob 20.30: H. Ibsen: Man Eyolf. Premiera. Abonma: red A. Državna srednja šola »SIMON GREGORČIČ« V DOLINI priredi v soboto, 10. februarja ob 20. uri v kino dvorani v Dolini PREŠERNOVO PROSLAVO z naslednjim sporedom: 1. Govor 2. Dva prizora iz Prešernovega življenja 3. Deklamacije 4. Petje mladinskega pevskega zbora Vljudno vabljeni. CA 131 Zlot UW.-,'Vu 1 *a is 1 Glasbena matica po televiziji Opozarjamo naše bralce na jugoslovansko televizijsko oddajo, ki bo v petek, 9. t. m. V reportaži o Glasbeni matici bodo nastopili gojenci glasbene šole, orkester Glasbene matice, mali godalni orkester, mladinski pevski zbor «Kraški slavček» in otroški zbor z Opčin. Vsi, ki se zanimajo za glasbo, zlasti za glasbeno vzgojo naše mia dine, naj ne zamudijo te prilike. Barvni kratki filmi v Nemškem inštitutu Danes ob 21. uri bodo v Nemškem kulturnem inštitutu predvajali novejše barvne kratkome-tražne filme: Im Zvoielicht (o slikarju Hansu Holbeinu ml. — 1947-1543); Trier (pregled arhitektur ein umetnosti v Trieru od starih časov do sedaj); Wir zuiei (vMidva» — svet nove generacije, prikazan s fotografijami mladih ljudi samih); Ein Tempel zieht um («Tempelj se seli» — Prispevek Nemčije k načrtu UNESCO: tempelj iz Kalabshe, v nevarnosti zaradi jezu pri Assuanu, so u- maknili in prenesli drugam); Die Nashomer («Nosorogi» — film — slikanica, ki je bil nagrajen na festivalu v Oberhausnu, je povzet po istoimenskem delu Eugčna Ionesca); Am Rande des Stroms (Pokrajina in civilizacija na bregovih Donave). Pri tretjem in petem filmu ni komentarja, pri drugih komentar v nemščini. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 6. februarja 1968 se Je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo je 28 oseb. UMRLI SO: 72-letni Antonio Kos-sler, 93-letna Virginia Slgonl, 72-letni Arturo Cabrini, 93-letnl Guido Bot-teri, 76-letna Veglia Damicelli por. Di Gregorlo, 76-lctna Maria Venturini vd. Reppi, 68-letnl Rodolfo Jurman, 65-letna Barbara Zerlali por. Corettl, 84-letna Teresa Starc vd. Zupan, 84-letna Ida Pelz, 82-letni Antonio Cos-minl, 81-letna Caterlna De Grassi por. D’Agostlni, 80-letna Teresa Skeriau por. Kravina, 81-letna Maria De Ber-nardls vd. Grimanl, 77-letnl Stefano VVeber, 69-letna Margherlta Finozzi vd. Pisianl, 66-letna Giuseppina Mu-lic por, Bevllacqua, 80-letna Giuseppl. na Benedettl vd. Maiocco, 76-letna Clelia Rustla vd. Kausek, 43-letnl Angelo Michelini, 79-letna Lucrezla Peric vd. Zidarič, 85-letni Giuseppe Ludovlsi, 68-letni Antonio Sossi, 8 let stara Iviana Cossuta, 89-letnl Na-zarlo Bestlak, 76-letna Domenlca Va-sconi vd. Calcina, 90-letna Lucia Vi-dali vd. Gluraco, 86-letua Maria Manini. Razstave Centro Arte Viva — Feltrinelli (Knjigama Feltrinelli, Korzo Ita-lia 3). Od 8. do 23. februarja razstavljajo Sandro De - Alexandri»> Arrigo Lora-Totdno in Enore Zaf-flri. Nazionale 15.30 «Per favore non mor-dermi sul collo«. Jack Mac Govvran, Sharon Tate. Technicolor. Excelsior 15.00 «Gangster story». War-ren Beatty, Faye Dunaway. Techpij color. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 »Violenza per una mo-naca». Rossana Schiaffino, Jpjj111 Richardson. Eastmamcolor . WM«-scope. Eden 16.00 «Le grandl vacanze«. Luis de Funnes, Jean St. Clair. East-mancolor Cinemascope. Grattacielo 16.00 «Diabollk». J®1'® Philipp Law, Marisa Mell. Techni-color. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10' 16.00 «Le professioniste«. Cinemascope Colore. Japonski film o tokijskem podzemlju. — prepovedano mladini pod 18. letom, Alabarda 16.00 »Jamango«. Film velikih strasti. Technicolor. Filodrammatico 16.00 »Pelle di don-na». Razburljivi film z M. J. Nat in Claude Gensak. Prepovedan ml*, dini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La bisbetica dornata«. E. Taylor. R. Burton. Technicolor P j n o m nep nn p Cristallo 16.30'«A piedi nudi nel V** co». Robert Redford, Jane Fonda. Garibaldi 16.00 «Come uccidere m** moglie«. J. Lemmon, Virna Lisi. — Technicolor. Capitol 16 00 «La Cina e vicina»-Film nagrajen na beneškem festivalu. Prepovedan mladini pod 18. lotom. Aurora 16.00 «11 quinto cavaliere t la paura«. Mojstrovina češke kinematografije. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Impero 16.00 «La calda preda«. Ja*** Fonda. Prepovedano mladini pod Izletom. . Astra 16.00 W. Disney: »I cacciato« del lago d’argento». . Vittorio Veneto 16.00 «Zgodba o var cerju«. Koncert znanih valčkov. """ Jutri: »Nel sole«. Al Bano, Rom*-na Povver. Ideale 16.00 «La grande fuga«. Steve McQueen, James Garner. Technicolor. Abbazia 16.00 «5 tombe per un m*' dium». B. Steel, Walter Brand. Pr*" povedano mladini pod 18. letom. Ob priliki II. zimskih športnih iger in smučarskega tečaja v črnem vrhu organizira SPD Trst izlet z avtobusom v nedeljo, 11. t.m. Vpisovanje do 8. II. v Ul. Geppa 9/H- Ljudska prosveta DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od t.3« do 19.30) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 (tel. 38-937), Dr. Rossetti, Ul. Combt 19 (tel. 94-654), Dr. Slgnori, Trg pri glavni bolnišnici 8 (tel. 93-006). Tamaro et Nerl. Ul. Dante 7 (tel. 37-623). Razna obvestila / Darovi in prispevki Včeraj smo spremili na zadnjo pot TEREZIJO STARC vd. ZUPAN Žalujoči sinovi Kazimir, Armin in Srečko z družinami ter sestra Urška. Trst, 7. februarja 1968 Prosvetno društvo France Prešere# v Boljuncu priredi v četrtek, 8. tm-ob 20.30 Prešernovo proslavo v Pr®" štoru domače osnovne šole. Nastop1*1 bodo domači višjesrednješolc! in mešani pevski zboi društva Prešeren. Prosvetno društvo France PreSere« v Boljuncu obvešča, da bo važna mesečna seja širšega odbora danes, '• tm. ob 20.30. Odborniki so naprošeni' da se seje točno m polnoštevilno u' deležijo. * * * Prosvetno društvo (Slavko Ska®; perlen vabi vse člane m nečlane, *** mislijo tekmovati na 11. zimsko-šport' nih igrah, naj se zglasijo na sedež“ društva vsak večer od 20.30 do 22. ure. * * * Slovenski klub priredi v torek, !"• februarja ob 20 30 Spacalov večer. Govoril bo akademik prof. Fran Stele, nakar bo sledil film »Barve špo-mina v režiji Jožeta Babiča. Prired' | tev bo v kinodvorani v Skednju *a' radi vrtenja filma, ki zahteva kih®" projektor. Vabljeni vsii Tržaški filatelistični klub (L. K°š,r' bo Imel danes 7 tm. redni sestane« od 19. do 20. ure v prostorih kluba’ Ulica dei Montecchi 6 (Sv. Jakob*-Delile se bodo vsem članom zadnj novosti. « * » Prosvetno društvo (Ivan Cankaf* obvešča, da bo v četrtek, 8. tm. o® 15.30 v društveni dvorani telovadb3 za otroke. V spomin na bratranca Luclta da' ruje sestrična Vera 1000 lir za G**5" beno matico. V spomin na prijateljico Vlad*4 daruje Vera 1000 lir za Glasbeno ma' tlco. Za vedno nas |e zapustila Iviana Košuta Pogreb nepozabne hčerke bo je nadaljeval: «V tem pogledu so se razmere danes v toliko izboljšale, v kolikor se je šolska oblast obvezala v okviru mednarodnega dogovora za strokovno izobraževanje učnega osebja. Tako imamo že vrsto let poletni seminar za tržaške šolnike v Sloveniji in seminar za u-čitelje in profesorje v Trstu. Letos bo začel tak seminar 4. marca in so bo končal 9. marca. Iz seznama predavanj je razvidno, da gre predvsem za obravnavo problemov, ki so v tesni zvezi s poukom bodisi iz didaktično-meto-dičnega vidika kot iz razvojno psihološkega. Poieg vsega tega imamo na Tržaškem pedagoškega svetovalca, ki nam lahko priskoči na pomoč ter nam pomaga reševati razna pedagoška vprašanja. Kljub temu mislim, da opravlja Pedagoški odsek Sindikata koristno nalogo, ker nudi možnost šolnikom, da si izmenjajo izkustva prav o naših specifičnih problemih.* Nato je poročal o nalogi, ki si jo je pedagoški odsek prevzel za pripravo kandidatov, ki so se prijavili za natečaj za stalna učiteljska mesta na Tržaškem in o samem tečaju, na katerem so bila štiri predavanja Tečaja se je udeležilo 72 slušateljev. Za profesorje srednje šole in starše pa je odsek povabil iz Ljubljane prof Pedička, ki je predaval «0 razvojni psihologiji pubertetnika*. Nato je Egidij Košuta v svojem poročilu med drugim rekel: «Po posredovanju prof. Pedič- ka smo kasneje dobili iz Slovenije večje število knjig in revij (približno 600), ki smo jih porazdelili in razposlali na razna ravnateljstva, tako da bodo naše o-snovnošolske razredne knjižnice bolj pestre in zanimive. Knjige so našim učencem poklonili učenci osnovnih šol iz občine Ljublja-na-Polje. V tej poslovni dobi je Pedagoški odsek, tudi v skladu z navodili lanskega občnega zbora, posvetil večjo pažnjo vzgojiteljicam otroška! vrtcev. Tako smo lani organizirali 17. aprila prvi večer posvečen predšolski vzgoji. Pedagoški odsek je ob zaključku lanskega šolskega leta nagradil otroke iz vrtca pri Sv. Ivanu, ki so dosegli izreden uspeh na državnem tekmovanju v Toscani. S sodelovanjem prof. Miheliča je pedagoški odsek organiziral 23. in 24. januarja prvi dvodnevni seminar za otroške vrtnarice na Tržaškem. Vrtnarice, ki so se polnoštevilno udeležile seminarja, so izrazile željo, da bi podobne seminarje organizirali vsako leto, oziroma da bi jim nudili možnost, da bi imele seminarje v Sloveniji, kakor jih imajo drugi šolniki. Za učitelje in profesorje je pred dnevi (30. jan.) predaval prof. Beličič o temi »Popravljanje pismenih izdelkov iz slovenščine iz pedagoškega in praktičnega vidika.* Svoje poročilo je zaključil takole: »Upam, da bo Pedagoški odsek v bodoče še bolj okrepil svojo aktivnost za dvig kvalitete pouka na naših šolah, kajti tudi od te kvalitete je odvisen ugled slovenske šole.* PODELITEV OSCflRJEV SE PRIBLIŽUJE- Veliko dobrih in nobenega prav dobrega HOLLYWOOD, 6. - Podelitev letošnjih oscarjev se približuje, zato se začenja tudi strnjevati interes poklicanih in nepoklicanih okoli določenih filmov, ki bi prišli v poštev. V zvezi s tem se je v ustreznih krogih zvedelo, da so člani ameriške akademije filmske umetnosti in znanosti, ki jih je okoli 4.000, v preteklih dneh dobili po pošti tvolilne lističe», na katere naj bi zabeležili naslove filmov, imena umetnikov, režiserjev in vseh tistih filmskih ljudi, ki bi po njihovem mnenju prišli v poštev za razne oscarje. V ameriških filmskih krogih je bilo že rečeno, da letos ni filmov, ki bi zaradi svoje umetniške vrednosti posebej vzbujali pozornost, da ni na primer nobenega filma, ki bi mogel priti v poštev za veliko število oscarjev. Kljub temu se vendarle omenjajo nekateri filmi, ki so pač boljši od drugih in ki bodo prav gotovo deležni kakega priznanja. Med temi je verjetno na prvem mestu film «Gang-ster story», za katerega pravijo, da je v filmskih krogih veliko zanimanja, pa čeprav je hkrati tudi veliko tistih, ki so prepričani, da ni to film, ki bi mogel biti ocenjen kot najboljši Vsekakor pa bo ta film prišel v ožjo izbiro, skupno s še štirimi *finalisth. In kateri so ostali štirje filmi? Po ameriških vesteh bi prišli v poštev naslednji štirje filmi: »I« cold blood», ki je bil napravljen po romanu Trumana Capota, nadalje filmi iThe graduate», *Quess who’s coming to dinner* in «ln the heat of the nighU, V krogih, ki se ne marajo «za-reči*, pa se omenjata še filma *Hladna roka Nick* in iTisti u-mazani ducat*, ki da bi prav tako mogla priti v poštev pri potegovanju za kakega oscarja, če ne celo za najboljši film. Dejstvo, da letos ni nobenega filma, ki bi izrazito zablestel, še ne pomeni, da ni bilo dobrih filmov. Narobe, to je posreden dokaz, da je več filmov, ki se lahko pohvalijo s svojo kvaliteto, pa čeprav ni filma, ki bi bil zares kaj posebnega. Kaj pa z najboljšimi moškimi, oziroma ženskimi vlogami? Že pred nedavnim smo omenili dve imeni, ki ju bomo danes ponovili. Pokojnemu Spencerju Tra-cyju bi mogli letos podeliti oscarja v nekakšno priznanje za veliko izrednih vlog. V poštev prihaja tudi Didney Poitier, m'ad ameriški črnski umetnik, za katerega se tepejo vse ameriške filmske družbe. K tem pa se prištevajo še imena Roda Steiger-ja, Warrena Beattyja, Paula Neiv-manna, Dustina Hoffmana in Roberta Blakeja. Poslednja dva sta sicer bolj malo znana, toda gre za razmeroma mlada igralca. Če je moških imen veliko, je ženskih manj. Omenjajo se na primer Faye Duaway. ki se je posebno izkazala v filmu «Gangster story», ter še Edith Evans in Ka-tharine Hepburn. V občinski galeriji razstavlja sedaj slikar Luciano Posar, ki jemlje motive predvsem iz našega starega mesta Sergio Scatizzi v Torbandena Tistim razgledanim Tržačanom, ki stalno zasledujejo razvoj italijanskega slikarstva Sergio Scatizzi gotovo ni neznan. Vendar pa se pri nas šele na sedanji razstavi v galeriji To- bandena prvič prikazujejo njegove dela Scatizzi se je rodit pred 49 leti v mestu Lucci. živi in deluje pa v Firencah. Razstavljal je mnogo. Tako tudi na beneških bienalih in rimskih guadrienalin in lam je prejel prvo nagrado Gran Premio del Fiorino mesta Florence. Je to torej zelo upoštevan ustvarjalec, ki sta mu v katalog sedanje razstave napisala spremno besedo znana kritika Ma-co Valsecchi in Car-lo Betocchi. Štiriindvajset olj je pač malo za nazoren prikaz razvoja nekega slikarja, zadostuje pa za ustvarjalca, kot je Scatizzi. ki se je v preteklih dvajsetin letih, med katerimi so nastala pokazana olja, slikarsko spremenil komaj za spoznanje. Razlika je pri novih delih le o debelejših in bolj gladkih barvnih namazih dočim ostaja njihova vsebina povsod med resničnostjo in domišljijo enosravnin vidOv 'tiarewe. Sergio Scatizzi je napreden realist, ki mu je objeklivni svet le pretveza za izražanje idej na bolj prikrit način svojstvenega izražanja, ki se v osnovi vrti okoli minljivosti lepot žive prirode. Pri tem pa volja in muel nadvladata obču-tenost viaenegu. Njegova velika olja se zategadelj prelivajo bol) v glasbene kot v opisno dojete prikaze najpreprostejših mgleaov sveta. Pokrajine so običajno kot zapuščene, gole in žalostne, izdelane z zelo ploskovi-timi in širokimi namazi, preoranimi z mnogimi vanje vtrtimi brazdami barv. Sicer pa na tej razstavi prevladujejo tihožitja s sadeži. So to večinoma na polovice prerezana jabolka, da tako njih belina mesa kontrastno deluje s pridušenimi odtenki ostalega A žalost je tudi v sadežih, ki se zde kot zgrban-čeni krhlji. Svežino pa dihajo olja kot taka, ker se zde zelo hitro naslikana, so oa v bistvu le dosežki resnega dolgoletnega dela. Emilio E red itd in Aldo Scaramella v Rossoni Tokrat si galerijo Rossoni delita Emidio Eredita in Aldo Scaramella dva po delih povsem različna in še mlade likovnika, ker prvi pripada abstraktni, drugi pa oblikovni umetnostni struji Scaramella je razobesil na eni strani panojev deset olj in dve risbi, dočim vsi na nasprotni strani štirinajst akvarelov, ki jih E redita označuje s skupnim nazivom «svoboani elementi» Sicer je nekaj teh listov že razstavil v lanski jeseni pri ENDAS. Prevladujejo pa sedaj, v nasprotju z navpično razčlenjujočimi se zasnovami, one, o katerih skuša Eredita najti abstraktno lepot ) okroglasto razlivajočih se madežev. V primerjavi z njegovimi olji pa so listi barvno zelo zadržani in njihov čar je le v igrivosti rdečkasto-črnikastih odtenKov. Glavna prednost teh listo ■ pa je gotovo »'lej* 0* #.&■*! ptienevuf-itu.- *tmem nrobl1kor%* jzT-aznSšti preprosto a jasno zvenečo elementarno lepotnost črt in razlivajočih se peg. Scaramella, ki ljubi velike površine, se temu tudi topot ni izneveril. Slika jezera Misurina zavzema skoro cel pano. Je pa krepko izčrtana skladno z divjo veličino gorskih vrhov, ki se pošastno pojavljajo iz obdajajočih jih prosojnih megel. Tudi ostalr dela kažejo isto odločnost zasnov, predvsem zimska pokrajina z očrnelimi kočami revne vasi, ki pa prehaja že v ekspresionizem. Vmerjenejši postaja šele v upodabljanju lepote bolonjskih palač. Je pa dinamičnost glavna odlika njegovega slikanja, ki prihaja do izraza tudi v najenostavnejših motivih kot na primer v veliki sliki močvirja, nad katerim leti jata vznemirjujočih krokarjev v odsvitih zahajajočega večera. MILKO BAMBIČ ..................im.... OVEN (od 213. do 20.4.) Nekoliko neodločni b'>ste in to bo škodovalo vašim poslovnim uspehom. Izboljšalo se bo vzdušje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Odnosi v družbi in službi se bodo uravnali, vendar boste morali nekaj popusti ti. Ljubosumni boste DVOJČKI (od 21.5. do 22.6.) Zelo miren dan brez presenečenj, zato pa tudi dolgočasen. Srečali se boste z nekom in ne bo vam prijetno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Prijetno razpoloženje, ki vas bo podžgalo, da boste bolj delavni. Zaupajte v svoje ljudi. LEV (od 23.1 do 22.8.) čutite se sicer varne, pa n, vse tako. Tudi v HOROSKOP družini ali v odnosih z ljubljeno o-sebo ne bo vse gladko. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Če ne boste znali pravilno ravnati s sodelavci, so jim boste odtujili, seveda v lastno škodo. Nemirni boste. TEHTNICA (od 23 9. do 23.10.) Izkoristite primerne okoliščine in vse bo prav izteklo Nekaj podobnega bi veljalo tudi za družino in dom. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11.) Poverili vam oodo odgovorno delo. Dokažite, da ga zmorete. Ne rinite v družbo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zvezde vam ne kažejo kdo ve kaj, zato pa zavihatje rokave. Srečali se boste z osebo, ki vas bo potolažila. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delovni dan bo kar dober. Ustrezno bo tudi s finančnim rezultatom. Motnje v družini bodi. vse pokvarile. VODNAR od 21.1. do 19.2.) Spor na delu oziroma v službi. Skušajte prilivati vode in ne petroleja. Po nepotrebnem ste ljubosumni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pognali se boste na delo, misleč da je vse pripravljeno. Pa ne bo. Upoštevajte, da more tudi kdo drugi imeti svoje misli. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.10 Jutranja glasba - 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Saksofonist Curtis -12.10 Josip Pagliaruzzi-Krilan -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Ansambel Pacchiori - 17.20 Odvetnik za vsakogar - 17.30 Righello in njegov ansambel - 18.00 Skladbe A. Srebotnjaka - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Nove plošče resne glasbe - 19.00 Trio Hotch - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane oesmi - 20.00 Šport 20.35 Simf. koncert - V odmoru Za vašo knjižne polico - 22.15 Solisti lahke glasbe - 22.45 Senti-mentalnt melodije. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.40 Wagnerjeva opera »Le fa-te» - II. dejanje - 14.45 Koncert orkestra Slavko Osterc. SREDA, 7. FEBRUARJA 1968 9.05 Zvočni traK - 10.05 Šola -10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.00 Zimska olimpijada v Grenoblu - 13.20 Poje C. Vil-la - 14.40 in 15.30 Pesmi iz San-rema - 16.00 Program za mladino - 16.30 Filmska glasba - 17.12 Mladina in operna glasba - 17.40 Slovstvo in umetnost - 18.20 Glasba za mladmo - 19.12 Roman -20.15 M. Praga «L’innamorata» -21.55 Simf. koncert II. program Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Orkester RTV Ljubljana -10.35 Romantične skladbe - 11.00 Otroški kotiček - 11.10 Veliki orkestri - 11.30 Današnji pevci -12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče - 14.30 Male skladbe velikih mojstrov - 15.30 Zbor Doma JLA - 16.30 Radijski oder - 17.00 Gershvvinova rapsodija v plavem - 7.15 Vesela glasba - 17.40 Narodni plesi - 18.00 in 19.30 Prenos RL • 19.00 Orkester Bartlay 22.10 Plesna glasba - 22.35 Komorna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, Poročila - 8.30 Jutranje pesmi • 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah -11.14 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka P. Barbini - 15.35 Komorna glasba - 16.00 Pesmi iz Sanrema - 17.35 Enotni razred -18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisana glasba - 20 00 Jazz -20.50 Znanstvena oddaja - 21.20 Ameriške plošče. III. program 10.00 Dvorak, Verdi, Puccini - 11.00 Mendelssohn in Rimski-Kor-sakov - 12.20 Klavirske skladbe 12.40 Simf. koncert - 14.30 Loca tellijeva sonata - 14.50 Tenorist T Frascati 16.15 Sodobni sklada telji - 17.20 Nemščina - 17.45 Sta mitzov koncert - 17.15 Gospodar ska rubrika - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Telemann in Marcel-lo - 21.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Slovenski pevci -9.45 Glasbena pravljica - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Narodne melodije - 12.00 Na današnji dan • 12.10 Meyerbeer Lambert: «Drsalci» 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 O-peretni zvoki 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Igramo za razve drilo - 15.45 Naš podlistek - F. VVerfel. Hotelsko stopnišče - 16.00 Vsak dan _a vas - 17.05 Mladina sebi in vam 18.00 Aktualnosti - 18.15 Pianistka M. Horakova - 18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Olimpijske igre Grenoble 1968 - 20.00 Škerjanc: »Sonetni venec* - 21.30 Pesem godal - 22.10 Za ljubitelje jazza -23.05 H. M. Enzensberger: Pesmi. Ital. televizija 10.30 šola - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Potovanje med ljudmi - 13.30 Dnevnik - 12.00 Olim pijske igre - 17.00 Giocaggio - 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino - 18.45 TV razprava -19.15 Planet Zemlja - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik -21.00 Vrnitev i.a Jug - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Niko’i ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21 00 Dnevnik - 21.15 Film «La lunga linea grigia* -22.25 Kulturne aktualnosti - 23.45 Olimpijske igre. Jug. televizija 20.00 in 22.10 Poročila - 16.05 Tek na 30 km - z zimskih olim pijskih iger - 17.20 Kljukec se zmoti - 17.45 Kje je, kaj je - 18.00 Obzornik - 18 20 Ne črno ne be lo 19.05 Akademija in podelitev Prešernovih nagrad - 19.45 Cikcak - 20.20 Grenoble: Filmski pregled - 20.35 F. S Finžgar: Razvalina življenja - TV drama -21.35 Materinski dan - film. Duilio Jus pri Russu V galeriji Russo se nadaljuje prikazovanje sodobnih furlanskih slikarjev. Sedaj razstavlja tam triindvajsetletni a že mnogokrat nagrajeni Duilio Jus, ki je po rodu iz kraja Castions de Zoppola in se je slikarstva učil v Benetkah. Jus se topot prvič predstavlja tržaškemu občinstvu s tridesetimi dobro izbranimi olji zelo dostojne umetniške kakovosti. So to vsebinsko in barvno zelo krepko in enotno zasnovana dela, kjer nam brez širšega nakazovanja resničnosti podaja v posodobljeni mešanici ekspresionizma in realizma ozke poglede na dvorišča furlanskih zaselkov, natrpana z razno kmečko šaro, izmed katere izstopajo razmajana kolesa vozov, ki z okroglino razpletenih košev tvorijo kontrastno igro z oglatostjo lestev, desk, okleščenih debel in kurnikov, povezanih z vejevjem v kuštrave skupke. Opazno je, da leži poudarek v večini podob ravno na teh slikovitih skupkih, ki omogočajo slikarju uporabo neKaterih spoznanj naprednega slikarstva, predvsem o dinamičnosti igre potez, ki jo vodi iz sredine navzven, igri sorodni oni slikarstva kretenj. Vse omenjeno dovoljuje Jusu da ustvarja v izrazito naprednem videzu, ne da bi se pri tem odlaljil od oblikovnosti, ker kmečka vsebina ostane spoznavna, čeprav ponekod le kot oblikovna nakaza. So tu sicer tudi take podobe, v katerih tvorijo ospredje kosi perila, visečega na vrvi preko dvorišč in ki izžarevajo intimnejše domače nostrojeaje, ter so tako dostopnejši marsikateremu obiskovalcu razstave. Venda* pa menimo, da se slikarjevo umetniško dojemanje in same osebnost izraziteje zrcalita v začetku omenjenih delih. Jus svoj poskus obnavljanja oblikovnega slikarstva posrečeno spremlja tuai s posebno barvno skladnostjo, ki ne gre preko lestvice olivnozelenih v črnine prehajajočih odtenkov So pa med njimi beline tako umno porazdeljene, da njih redki poudarki kropijo videz žive nadvižnosti oblik in sicer ne gostega namaza potez. Ta barvna skladnost pa se menja v modrikasto sivo-črna sozvočja v vseh tihožitjih, vešče ir, drzno naslikanih ter tehnično popolnih, ampak manj oblikovno učinlcujočih kot pokrajine, ker ponekod postajajo že abstraktna in le rahlo povezana npr. z vzorcem šahovnice delca prta, z vsakdanjo stvarnostjo doma. M*