Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Popisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu .,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: UpravniStvo .,Mira4t v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Glasilo koROških Slovencev Leto XXVIII. V Celovcu, 30. januarja 1909. Štev. 5. Slovenščina pri celovškem okrajnem sodišču ali kje so hujskači ? Kako so kričali in se delali razburjene ! Sloveniziranje okrajnega sodišča v Celovcu ! Novotarije ! Slovenske hujskarije ! Ven iz dežele s slovenskimi hujskači, ki delajo v deželi nemir ! V boj proti mogotcem na Dunaju, ki postavljajo reči na glavo! Vojna je napovedana, nazaj ne moremo ! Tako smo brali po koroških nemškonacional-nih listih. In shujskali so 16. grudna 1. 1. celo protestno zborovanje pri „Sandwirtu“, kjer so se vbadali v sodišča, da se ne ustavljajo sloven-skim novotarijam, in protestirali proti „sloveni-ziranju koroških sodišč. Zakaj so priredili to proti Slovencem hujskajoče zborovanje ? Meseca septembra 1. 1. so pri okrajnem sodišču zavrnili slovensko tožbo. Senat deželnega sodišča je pa prizivu proti tej odklonitvi ugodil in priznal, da mora okrajno sodišče na podlagi deželnega nadsodišča in najvišjega sodišča sprejemati tudi vloge v slovenskem jeziku, ker je pri celovškem okrajnem sodišču slovenščina v rabi. To pa nemškim nacionalcem ni šlo v glavo; zato krik in vik. Po protestnem zborovanju so šli demonstrirat pred deželno sodišče, na čelu jim deželni odbornik dr. Ho n li n ge r, celovški župan Neuner, in dr. JožefLemisch. Skušali so spraviti ves Celovec pokonci in spraviti v tok nemški „furor“. Sploh so se vedli, kakor bi jih bila zadela strašna krivica. In kaj je bilo na tej slovenski novotariji resničnega? Prav ničesar! Nasprotniki so hoteli zopet enkrat zavezati resnici oči, utajiti nekaj, kar jim ni prijalo, kakor hočejo utajiti, daje Celovec dvojezično mesto. Toda nemškonacionalna laž je imela to pot kratke noge. Kakor blisk iz neba je razsvetlil resnični položaj članek uradne „Klagenfurter Zeitung“ z dne 21. t. m. o jezikovni praksi celovškega okrajnega sodišča in dokazal, da je res ravno nasprotno, kar trdijo nacionalci. Podlistek. Zlatinec. (Narodna pripovedka iz Savinjske doline.) severa proti severozahodu se vleče precej dolga, toda ozka Savinjska dolina. Na obeh straneh Savinje se razprostira ta prijazna dolina, obkrožajo jo pa z gozdovi obraščeni hribi. Na levem bregu vode vidiš potujoč po tej dolini tik visokega hriba majhen griček z razvalinami nekdanjega gradu „Sonek“. — Samoten je kraj, Z grmovjem je obraščen grič, kjer je stal svoje ani velik trden grad. Kače se grejejo poletne ani na gorkem kamenju, nihče ne hodi rad po noci tod mimo, še po dnevi je dolgočasno in grozno. S tega griča se vidi Savinja, kako krasna cista je in se zvija med zelenimi robovi kakor srebrna nit, ter se izteka naposled v Savo. Pod onim gričem je bila nekdaj, predno je še grad stal, mala bajtica. Živela sta zadnji čas v njej mož in žena, ki sta imela troje otrok Sami dečki so bili. Najmlajši je bil jako lep. imel je rumene, kakor svila mehke laske. V solncu so se mu svetili kakor zlato in zato so ga imenovali tudi Zlatinca. Po materni smrti ga je oče bolj ljubil nego oba brata. Pa tudi očeta je nemila smrt pobrala kmalu. Na smrtni postelji jim je sporočil to-le: „Blaga vam nimam dati, pojdite tedaj po svetu iskat sreče“. Pri teh besedah je umrl. Ko so sinovi pokopali očeta, so se razšli po svetu, vsak po svojem potu. Starejša brata „Pri okrajnem sodišču v Celovcu je bilo od 1. januarja 1898 do 31. grudna 1908 vloženih 421 slovenskih tožb; od teh je bilo naperjenih 5 7 proti strankam, ki Ki.vaj o v Celovcu. Od teh 5 7 tožb ni bil^izvzemki zgoraj omenjeno tožbo meseca^ieTrtTem-bra 1908 iz jezikovnih razlogov nobena zavrnjena. Če je bila sprejeta ta zadnja tožba, ni bila torej to nobena novotarija, ampak bi bila novotarija le, če bi jo zavrnili." Uradni članek pove tudi, da je bilo v omenjeni dobi 11 let 1042 slovenskih vlog v zemlje-knjižnib in eksekucijskih zadevah, od katerih ni bila niti ena iz jezikovnih ozirov zavrnjena, skupaj torej 1463 slovenskih vlog. V katerem jeziku so reševali te vloge, nam pojasnuje tabela : Slovenskih vlog so rešili leta pri tožbah v zemijeknjižnih in eksekucijskih zadevah nemško slovensko nemško slovensko 1898 26 9 76 1899 — 22. 5 112 1900 — 17 7 86 1901 — 30 10 . 69 1902 — 6 7 45 1903 2 22 23 46 1904 6 55 99 28 j 1905 11 35 57 24 1906 27 29 60 42 1907 44 3 86 j 1908 84 ~ 147 1 | Ta tabela je jako poučna ; kaže. da je bilo od 1463 slovenskih vlog celih 774 tudi v slovenskem jeziku rešenih, da je slovenščina pri tem sodišču bila v navadi noter do — 1. 1908. Kaj porečejo zdaj k temu dr. HOnlinger, Neuner, dr. Leraiš in drugi, ki so protestirali sta si vedela v vsaki zadregi pomagati, a kaj je bilo začeti Zlatincu, ki ni poznal sveta ure daleč? Žalostno se poda od doma, zabrede v temni gozd, kjer mu pot popolnoma izgine. Temna noč ga zajame pod milim nebom, truden je tudi, ni mu tedaj drugega storiti, kakor prenočiti pod milim nebom. Prvi solčni žarki ga zbude drugo jutro, poda se zopet na pot. Bil je morda dobro uro na potu, ko se začne skozi košato drevje nekaj svetliti, še nekaj korakov, in modro nebo se zopet širi nad njim. Tik gozda pa stoji lepa hiša sredi lepega vrta. Lakota ga nadleguje, stopi tedaj v hišo. Boječe potrka na vrata, in ko mu pride žena odpirat, pozdravi s tresočim glasom. Mož in žena, ki sta bivala v tej hiši, gledata mladega tujca vsak po svoje, on kakor bi hotel reči: „Kaj se pa še tako mlad klatiš po svetu?1' Njen pogled je bil radoveden, a kazal je tudi sočutje z mladim potnikom. „Kaj bi rad?“ vpraša ga mož ne posebno prijazno. Zlatinec se ni upal prositi kruha, vpraša tedaj, ako bi ga vzeli v službo, rad bi delal pridno in zvesto. „V službo vzeti, to ni kar tako; vedeti bo treba prej, kdo smo in odkod ?“ odgovori mož. Žena mu pa s prijaznimi besedami reče, da naj pove^ od kod je. Zlatinec tedaj pove svojo usodo. Žena je imela usmiljenje ž njim in je prosila svojega moža, naj ga vzame v službo. Mož je bil namreč vrtnar in je ravno potreboval dečka, ki bi mu pomagal saditi na vrtu. Ostal je tedaj tu. Bil je priden in zvest delavec, vse, kar je usadi!, je lepo rastlo. Prva proti novotarijam, ki jih ni ? Novotarije so pri okrajnem sodišču le te, da so še 1. 1898 rešili 26 slovenskih tožb vse slovensko, 1. 1908 pa 84 slovenskih tožb vse nemško. Če ima torej kdo povod, pritoževati se in demonstrirati, ga imamo le mi, ne pa nacionalci. Iz tega slučaja povzamemo lahko, koliko je vedno resnice na nemških zahtevah in njihovem utemeljevanju. Vse hočejo postaviti na glavo, kar je še kaj Slovencem v prid, in zraven napravljajo hrup, kot da bi se godila njim krivica in dolžijo Slovence, da hujskajo in delajo nemir v deželi. Ljudi, ki venomer take reči počenjajo, ni smatrati več za resne. Zdi se, da so začeli to spoznavati vendar tudi že na zgoraj, sicer bi ne bili brali v uradnem listu članka, kakršnih v uradnem listu nismo vajeni in ki pove golo resnico, četudi je strašen udarec domišljavi nemško-nacionalni politiki. Suj bi bilo pa tudi žalostno za naše avstrijske sodne razmere, če bi se ravnala sodišča po ukazih razhujskane nemškonacio-nalne mase in ne po državnih zakonih ! Interpelacija poslanca Grafenauerja in tovarišev na ekscelenco gosp. ministra za notranje stvari, glede postopanja okrajnega glavarstva v Celovcu s slovenskimi strankami. V celovški okolici se je zadnjo jesen vpeljala nepotrebna in kmetskemu gospodarstvu celo naravnost škodljiva naredba, da mora v smislu razglasa deželnega predsednika na vsakem vozu ali komatu biti označeno ime in bivališče lastnika, in da mora vsak voz ali konj biti opremljen z dvojnima vajetoma. Matija Proseka r, posestnik na Plešivcu, je bil s povabilom od 11. decembra 1908 na podlagi ovadbe žandarmerije na Žibpoljah od 12. novembra 1908, št. 585, radi prestopka po § 15 cestnega policijskega reda, najprej povabljen v občinski urad v Kotmarivasi. Tam je zahteval, da se njegov zagovor v kazenskem registru zapiše v slovenskem jeziku; a Prosekarjeva zahteva se cvetlica, ki mu je razcvetela, je bila zlata roža. Ko vrtnar to zapazi, ga zapodi ter mu reče, da je hud duh v njem. Žalostno se napoti Zlatinec s culico v roki zopet dalje. Po dolgem hodu pride k nekemu ptičarju, in prosi tndi tega službe. Ptičar ga obdrži ter gre ž njim v gozd lovit ptiče. Prvi ptič, katega je Zlatinec ulovil, je bil zopet zlat. Ptičar ga je vsled tega ravno tako kakor vrtnar spodil. Zlatinec je obupal popolnoma. Zamišljeno je zrl pred se in korakal dalje. Pride do bistre reke in potuje ob njenem bregu dalje. Njemu nasproti pridejo ribiči, ki so lovili v reki ribe. Mreže so bile še prazne. Zlatinec je bil vajen ribiti, vzame tedaj mrežo in jo pomoči v vodo. Ko jo vzdigne, se vsi začudijo. V mreži je bila namesto ribe zlata krona. Niso ga zapodili kakor vrtnar in ptičar, ampak padli so pred njega na kolena in ga častili kot kralja. Ko Zlatinec vpraša, kaj to pomeni, stopi mož pred njega in mu pove, da je umrl nekdaj v tej deželi zelo moder kralj in ni zapustil nobenega sina. Pred smrtjo pa je rekel, da bode tisti njegov naslednik, kateri bo našel zlato krono v reki. „Ti si jo našel, spoznamo te za našega kralja, vsa dežela je tvoja“. Tako je sklenil govor. Zlatinec je bil kralj, podal pa se je v svoj rojstni kraj, kjer sta bila tudi njegova brata in je sezidal ono grajščino, katere razvaline se še dandanes vidijo. *000000€>0®00000000» Kdor pospešuje ..Mir", delu za narod! •oooooooo®oooooooo® je v registru samo označila in spis okrajnemu glavarstvu v Celovcu vrnil. Okrajno glavarstvo pa je nato potom občine z nemškim povabilom Prosekarja 7. januarja 1909 pred se vabilo. Prosekar je prejem nemškega povabila odklonil, oziroma na istega zapisal, da nemškega vabila ne sprejme. Prišel je nato dne 12. januarja orožnik do njega, kateri mu je dostavil novo vabilo. Prosekar mu je izjavil, da nemškega vabila ne sprejme, in je isto sprejel le, ko mu je orožnik kot tak rekel, da naj vendarle vabilo sprejme. To vabilo, v kojem se Prosekarju grozi, da se ga bo, ako ne pride na to povabilo, z orožniško silo pritiralo, je v J. priloženo. Prosekarjeva zahteva do slovenskega vabila se je popolnoma ignorirala in se okrajno glavarstvo dela, kakor da bi te zahteve še slišalo ne bilo. Tako postopa okrajni glavar, kateri je, kakor kaže v B priloženi plačilni list še leta 1906 istemu Prosekarju na dvojezični tiskovini v slovenskem jeziku dal davek predpisati. Prosekar je bil zaradi prestopka cestnega policijskega reda pri okrajnem glavarstvu na 5 kron globe kaznovan, in sicer, še predno je na okrajno glavarstvo prišel, kajti, še predno se je njega zaslišalo, je bila dotična rubrika kazenskega registra, z njegovo obsodbo na 5 kron globe, že izpolnjena. To je predrznost, da je višje ni mogoče! To pristransko in maščevalno postopanje okrajnega glavarstva v Celovcu, pa potrdi tudi dejstvo, da so nasproti Prosekarju vsi drugi posestniki, zaradi enakega prestopka bili kaznovani le z globo od 2 kron, in se je Prosekar kaznoval že pred razglasom dotične na-redbe deželnega predsednika. Zato vprašamo podpisani: I. Ali more ekscelenca g. minister notranjih stvari odobravati tako naravnost škandalozno postopanje okrajnega glavarstva v Celovcu s slovenskimi strankami ? II. Ali si upa odrediti vse potrebno, da se rabijo na Koroškem pri političnih oblastih dvojezične tiskovine za slovenske občine in stranke? Dunaj, dne 22. januarja 1909. Da se prav razumemo! Korošci smo res reveži. Redki so tisti izven-koroški Slovenci, ki naše razmere zares poznajo, redki tisti, ki se sploh resno trudijo, da bi jih spoznali. Vkljub temu so vsi modrejši nego smo mi. Pred kratkim smo si osnovali svoje šolsko društvo. Vse vprek zabavlja — in po pravici —-črez naše šolstvo. V tem kritiko vanju smo bili edini z izvenkoroškimi Slovenci. Drugega pa se je storilo bore malo, vsekako stokrat premalo. Osnovalo se je nekaj podružnic Ciril - Metodove družbe, ki so pa sčasoma skoraj da popolnoma zaspale. In ni ga bilo, ki bi jih bil obudil k novemu življenju. Tudi Ciril - Metodova družba sama se je zadovoljevala s papirnatimi oklici, ki jih je od časa do časa pošiljala v slov. časopisje. Drugega se ni zgodilo. O kakem proučavanju našega šolskega vprašanja, o kakem smotrenem delu za dosego boljših šol — ni bilo ne duha ne sluha. Zato se ni čuditi, da je šolsko vprašanje sčasoma na veliko veselje naših narodnih nasprotnikov zaspalo popolnoma. Nemci so bili uverjeni, da smo se že vdali v svojo usodo, zato jim je čimdalje bolj rastel pogum. Le tako je mogoče umeti, da so nam kar čez noč zopet vzeli slovensko šolo v Št. Jakobu, ki ji iz strokovnega stališča ni bilo ničesar očitati, in da so začeli boj že celo — s slovenskimi kateheti. Ti drzni naskoki so nas zopet zdramili, da smo se zopet zavedli, v kakem stanju je naše šolstvo. Zganili smo se — Korošci ; izven Koroške je ostalo vse pri starem. Začeli smo nabirati za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu in s pomočjo vseh Slovencev smo jo tudi spravili srečno pod streho. S tem je bilo šolsko vprašanje deloma rešeno — za Št. Jakob. Kaj pa drugod po deželi ? Pod vplivom bojev za šentjakobsko šolo se je začelo zopet gibati na Spodnjem Koroškem, na Strojni, v Št. Danijelu, Vogr-čah itd. To gibanje je prihajalo iz ljudstva samega, na Koroškem res vesel pojav. Izprevideli smo, da se bo treba lotiti šolskega vprašanja na Koroškem iznova z veliko vnemo, z večjim delokrogom nego dosedaj in sistematično. Ne bo dovolj, da se uredijo šolske razmere samo v nekaterih krajih, kakor na Strojni, Št. Danijelu, Selah itd., ampak lotiti se bo treba šolskega vprašanja v celem obsegu in organizirati boj proti sedanjim nesmiselno urejenim šolam po celem slovenskem Koroškem. Nastalo pa je vprašanje : Kdo pa naj prevzame to ne lahko delo ? Kdo to zmore ? Morda šolska družba sv. Cirila in Metoda? Enoglasen odgovor je bil, da ta tega ne zmore. Saj še posameznih podružnic ni mogla ohraniti pri živ- ljenju. In če bi se ji posrečilo, da bi vse svoje zaspale podružnice oživila in še nove ustanovila, bi bilo s tem pomagano družbi sv. Cirila in Metoda, a nam koroškim Slovencem le toliko, č e b i družba postavila za ta ali oni kraj kako narodno šolo. To pa bi bilo vse. Stari nesmiselni koroški šolski sistem pa bi vladal kakor dosedaj. Ali naj prevzame to akcijo politično društvo? To je itak imelo dosedaj vse delo za slovensko šolstvo na svojih ramah in je že preobloženo z delom. Uspešno akcijo za spremembo sedanjega šolskega sistema na Koroškem bi moglo začeti le kako društvo ad hoc na Koroškem. In tako društvo se je tudi ustanovilo. Ime mu je Slovensko šolsko društvo v Celovcu". Da pa more društvo res kaj doseči, mora stopiti z ljudstvom v najožji stik; to se doseže po društvenih podružnicah. Potrebuje pa šolsko društvo tudi denarja. Vsled tega se je obrnilo na domače rodoljube s prošnjo, da začnejo ustanavljati zunaj po deželi podružnice, če društvo deluje tako zase, s tem vendar ni v nasprotju s Ciril in Metodovo družbo, kakor piše „Slovenski Narod". Če hoče družba, da bodo njene podružnice na Koroškem zopet oživele, nimamo prav ničesar zoper to, nasprotno, še prav veseli bomo tega; vsled tega ne nameravamo v krajih, kjer obstojijo že take družbine podružnice, ustanavljati društvenih podružnic. Ne gre pa tudi, da bi družba sv. Cirila in Metoda ustanavljala ravno zdaj nove svoje podružnice po Koroškem, ko imamo šolsko društvo. Ne razumemo tudi, zakaj je postavila svojega potovalnega učitelja za Koroško ravno v trenotku, ko smo ustanovili šolsko društvo. Čudno se nam tudi zdi, zakaj ni tega storila z našim sporazumljenjem in da novi potovalni učitelj ustanavlja takorekoč za našim hrbtom nove podružnice in je povabil k sodelovanju pri njihovem ustanavljanju pristaše „Korošca“, kake merodajne osebe na Koroškem pa ni obvestil. Kako nam potemtakem more „Narod“ očitati, da zabijamo mi v narodno edinost Slovencev klin? Sploh se član-kar v „Narodu“ dela, kot bi bila Koroška kaka domena družbe sv. Cirila in Metoda. Sicer si ne moremo misliti, da bi družbi sv. Cirila in Metoda, ki ima vendar nalogo, da brani naše šolstvo, ne bilo prav, če se z izvan-redno vnemo lotimo rešitve šol v jezikovno najbolj zatiranem delu slovenskih zemlja. Saj je ravno družba sv. Cirila in Metoda svoje dni Korošcem priporočala ustanovitev lastnega šolskega društva. Nasprotno! Po našem mnenju je dolžnost družbe sv. Cirila in Metoda, da to naše prepotrebno društvo po svojih močeh podpira, ker s tem najbolj deluje za odpravo dosedanjih nesmiselnih koroških šol, ki naše otroke ponemčujejo, zraven pa poneumljajo, če ima družba denar za potovalnega učitelja za Koroško, naj ga kar prepusti našemu društvu. Mi ga bomo vedeli bolje uporabiti, ker so nam razmere bolje znane kakor gospodom v Ljubljani. Poleg novega delovanja lahko oživi njen potovalni učitelj vse zaspale družbine podružnice, in prepričal se bo lahko, da bomo mi prvi, ki mu bomo pri tem pomagali. Menimo, da v tako važnih vprašanjih ozkosrčnost in celo nekaka nesmiselna sebičnost kakega društva ali družbe ni prav nič na mestu. Nemški šulferajn bi slovenskemu šolskemu društvu enako nemško društvo pozdravil najtopleje in veselo. Nasproti bratom ljubimo jasnost. Zato smo bili jasni in odkritosrčni, kakor more biti le brat bratu, in upamo, da se zdaj tudi razumemo. Koroške novice. (J. državni pravdnik je našemu uredništvu naznanil, da je pozivanje k bojkotu vsled Bie-nerthove odredbe prepovedano. O tej odredbi je „Mir“ že davno poročal. A čudno se nam zdi stališče, ki je je zavzel nasproti bojkotu g. državni pravdnik. V „Miru“ je našel pozivanje k bojkotu, ker smo bili prisiljeni braniti se proti hujskanju „Freie Stimmen", v hujskaških „Freie Stimmen" je pa našel samo — kritiko. Kako je na pr. ta 'list hujskal k bojkotu proti pisarni g. dr. Brejca, denunciral vsakega Nemca, da bi mu škodoval, če je le zasebno občeval z dr. Brejcem. Gorje mu pa, če je stopil v dr. Brejčevo pisarno! Vse to je bila samo — kritika. G. državni pravdnik, tako naziranje lahko ohranite za svojo osebo, a da bi je kot državni pravdnik prakticirali, si odločno prepovemo. Takega enostranskega stališča si ne damo od nobene vlade diktirati, tudi od državnega pravdnika ne ! Ali je Bienerthova odredba za Slovence in Nemce, ali pa naj zopet izgine! Daroval je 50 kron „neznan in neimenovan" gospod na Ogrskem za slovensko učečo se mladino na Koroškem. Iskreno hvalo mu izrekajo »Podporno društvo", »Učiteljski dom" in »Šolsko društvo" med katere se je darovana svota razdelila. Za »Učiteljski dom“ je podaril namesto venca na grob f g. Vek. Legata vlč. g. dekan J. Kraut v Trbižu 12 kron. Franc Albert vitez pl. Kozaryn f. Umrl je 25. t. m. v Porečah ob Vrbskem jezern upokojeni dvorni svetnik pri koroški deželni vladi vitez pl. Kozaryn; bil je vesten in delaven političen uradnik, v uradu nepristransk, v zasebnem življenju vzoren katoličan. Pokopali so ga v torek v Porečah. »Freie Stimmen" so grozno potrte zaradi članka o sodni jezikovni praksi pri celovškem okrajnem sodišču. Javkajo in grozijo, stvarnega pa ničesar ne morejo odgovoriti, ker so dobile strašno po nosu. Vrbsko jezero je docela zamrznilo, in sicer letos izredno močno, da morejo po ledu brez skrbi voziti dvovprežno. Celovčani se pridno drsajo po njem in bodo priredili pri Gorici (Loreto) 31. t. m. ter 1. in 2. svečana mednarodno tekmovanje v drsanju. Zanimiva vojaška vaja. Dvajset mož in trije častniki c in kr. pešpolka št. 17. so se podali te dni na 2141 metrov visoki Obir s ski. Pot so nastopili na Reberci. Nadlegoval jih je hud snežen vihar. Prenočili so v planinski koči in naredili s koleštri (ski) več nevarnih izletov. Nazaj grede so zaznamovali pot, po katerih so drsali, da se je morejo skijevci brez nevarnosti poslužiti. Celovec. (Led se je vdrl) na Glini pri mostu na frajdenberški cesti šolarju, ki je stopil na tanek led. Neki voznik je k sreči slišal vpitje dečka, ki se je komaj še držal za led ter ga potegnil iz vode. Celovec. (Nesreča s samokresom.) V Eegerjevem učiteljiškem zavodu se je igral učenec Kopič s samokresom, s katerim je večkrat streljal na vrabce. Pri igranju se mu je samokres sprožil, in krogla je zadela nekega Kopiče-vega sošolca v trebuh. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. Vinče nad Vetrinjem. (Smrtna kosa.) V teku poldrugega meseca smo pri nas izgubili dva mlada gospodarja. Dne 1. dec. 1. 1. je umrl po daljšem bolehanju za sušico kmet pd. Vinčnik, star 35 let. V nedeljo, 17. t m., pa nas je po kratki, 5 dnevni bolezni (vnetje pljuč), zapustil v najlepši dobi — 34 let — Andrej Šneider pd. Lekš v Vinčah. Oba sta bila skrbna gospodarja in dobra soseda. N. v m. p. ! — Zelo nevarno je obolela obenem tudi žena zadnjega rajnega, pd. Lekšinja, tudi na pljučnici in je bila istočasno kakor njen mož previdena s sv. zakramenti. Upamo, da jo nam milost božja in spretnost domačega zdravnika ohranita pri življenju — in ji vrneta zdravje. Kožentavra. (Smrt.) Umrla je 23. t. m. Marija Ogris, Kuraževa, v najlepših letih, edina hči matere vdove. N. v m. p. ! Iz boroveljske okolice. (Jih vidite, pnr-garje!) Borovski purgarji so oddali za pasjo ceno lov g. Rajnerju. Vsakdo bi pričakoval, da se bo oddal lov na javni dražbi, da dobi občina nekaj več. Gospodje purgarji in uradniki pa se med seboj kar podomače pobotajo. Od naše strani se je vložil protest, žal mnogi zanj niso vedeli in se tako niso mogli podpisati. Kmetje, spravimo prihodnjič v občinski odbor kmete, da ne bodo purgarji svojevoljno gospodarili z imetjem, do katerega imamo mi ravno toliko pravice nego oni! Resnica. Hudo zimo imamo pri nas letos. Mraza je bilo te dni od 25° do 28°. Tudi vode primanjkuje povsod. Potok, ki teče mimo nas, je suh, le na globokejših krajih je ostalo nekaj vode, ki je pa zdaj le sam led. V tem potoku je bilo prej precej rib, posebno lepih postrv. Zdaj je pa vse uničeno. Če bomo zopet hoteli imeti ribe, jih bomo morali od drugod dobiti in spustiti v potok. Podljubelj. (Sedmega ne štirinajstega.) Slavno občinstvo opozarjamo, da se velika in nova štiridejanska igra „V krvi ali On ne more za to“, in nji sledeča veselica v »Delavskem domu" vrši že 7. februarja, ne pa 14. Že zdaj si upamo trditi, da s to novo prireditvijo še bolje ustrežemo občinstvu kakor dosedaj. Igra je namreč v resnici krasna, polna zdravega humorja, tudi igralci kakor gg. Wieser, Čemer, Job, Krajnc, T. Arnuš, Skamen, gdč. Pepca Kulnig, Ana Smole, in Metka Arnuš so nam že znane osebe, tako da skoraj lahko jamčimo za vsestransko zadovoljnost. Da ustrežemo tudi očem, smo za to predstavo naročili nove kulise, kostume itd. Igra se prične kakor običajno popoldne ob 4. uri, da se gostje iz Celovca in drugod po predstavi hitro lahko peljejo domov. Zadnji vlak gre okrog 11. ure iz Svetne vasi. Čisti dobiček je namenjen »Delavskemu domu". Da zmanjšamo stroške kolikor mogoče, prosimo vse slavne rodoljube, da smatrajo te vrstice za naše povabilo in sami tudi agitirajo za velikansko udeležbo. Cene: Sedež L vrste 1 krono, IL in III. vrste 90 vin., ostali pa 70 vinarjev, stojišča 60 vinarjev. Torej 7. februarja popoldne ob 4. uri v Podljubelj! Podgora. (Rodlarji.) Kmet nam piše: Zdi se nam, kakor bi veljal cestni red samo za nas kmete, ne pa tudi za gospodo. Če slučajno pozabi kmet, ki je prisiljen, služiti si kruh s težkim vozarjenjem po cestah, tablico na komat, luč ali zvonec, brž ga ima žandar zapisanega, in plačati mora kazen, če je hlapec, pa mora iti v zapor. Drugače pa je za gospodo, ki ima sit trebuh, da že ne ve, kaj bi počela, da bi ji jed bolj teknila. Tako gospodo gledati imamo zdaj priložnost vsak dan, posebno pa ob nedeljah, ko je je polna ljubeljska državna cesta. Pridrčijo ti po klancih skoz vasi Podljubelj in Podgoro, in ako ne paziš dobro in se jih ne izogiblješ, si vedno v nevarnosti, da te pobijejo na tla in povozijo. Posebno nevarno je pa na ovinkih v vaseh, ker naprej ne vidiš. Videl sem, kako so pridrli nasproti okornemu starčku. Ustraši se jih in ne ve, kam bi se izognil, pade v sneg, suroveži pa se še posmehujejo. Bog ne daj pa, če bi za katerim kak pes zalajal, hitro preti z naznanilom. Tukaj naj bi posegla vmes roka postave in podučila take ljudi, da ima cesta služiti prometu, ne pa zabavi mestne gospode, katera nam je že prav v nadlego in nam še spravi v nevarnost življenje in naše zdrave ude. Poleg tega nastanejo ž njimi pa tudi še sitnosti, če pride kateri kakemu domačemu vozniku pod konja ali sani. Nimamo ničesar proti temu, če se gospoda zabava, ali drsajo naj se tam, kjer za nas ni nevarnosti, ne pa po državni cesti in javnih potih, posebno pa skozi vasi ne. Št. Janž v Rožu. Zborovanje našega izobraževalnega društva, ki se je vršilo v nedeljo, dne 24. t. m., se je prav lepo obneslo. Udeležba je bila sijajna ; prišli so zavedni Slovenci od blizu in daleč. Posebno nas je razveselila navzočnost milega nam gosta vlč. gosp. H. Smažka, kanonika v Gospa Sveti. Kot govornik je nastopil č. gosp. Smodej, urednik „Mira“ v Celovcu, ki je govoril o načelih soc. demokracije z ozirom na kmetski stan. Zborovalci so govoru sledili z zanimanjem in si tako prisvojili obilo lepih naukov. Po zborovanju so uprizorili naši fantje igro „Kmet He-rod“, katera je napravila obilo smeha in zabave gledalcem, ki so nastop naših fantov splošno hvalili in na katere smo lahko ponosni. Posebno gre čast našemu društvenemu predsedniku, kateri je igralce tako izborno izuril in tudi sam res dovršeno igral Gašperja. Omeniti je treba tudi vrle tamburaše iz Slov. Plajberka, ki so s svojim izbornim tamburanjem pod vodstvom veleč. gosp. Ferd. Mullerja, ter društvene pevce, ki so nas z lepim petjem imenitno zabavali. Izpod Strmca. (Naroden mladenič f.) Zopet nam je ugrabila neizprosna smrt mlado narodno življenje. Pretečeno soboto smo spremili k zadnjemu počitku 22 let starega Matevža Falle-ja pd. Andrejčevega Tevžeja v Vinarjah, ki je po šestmesečni hudi bolezni popolno vdan v voljo božjo zaspal v Gospodu. Rajni je bil iz poštene narodne hiše in je imel vse lastnosti ki dičijo slovenskega mladeniča, kakor jih je vedno manj med nami. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov veličasten pogreb. Pretresljiv je bil prizor, ko je na hiši žalosti poštena mati jemala slovo od svojega sina, kateremu je kot prihodnjemu gospodarju mislila oddati vso skrb in težave, a prišlo je drugače. Nihče se ni mogel zdržati solz. Domači gosp. župnik se je v kratkih in jedrnatih besedah spominjal rajnega kot vzor krščanskega in slovenskega mladeniča, in domači pevski zbor mu je zapel primerno nagrobnico. opavaj torej, dragi naš Tevže, poleg očeta na prelepem Strmcu ; bodi ti lahka slovenska zemljica, ki si jo tako ljubil ! H. Lipa. (Lov na pse.) Odkar je Kolman v Borovnicah prekrižal Vrbljanom račune s tem, da jim je odvzel lov lipške občine, prirejajo naši gospodje stajercijanci lov na pse. Streljajo pa že tako imenitno, da, akoravno jim stoji pred nosom pes velik kot tele, zadenejo tako dobro, da se uboga žival vlači še celi dan v krvi po bližnjih vaseh in jo morajo zvečer šele s poleni ubiti. Kaj pravi k temu varstveni zakon ? Skočidol. (Veselica), katero je priredilo 17. t. m. izobraževalno društvo „Sloga-‘ iz Podra-velj, se je nepričakovano dobro obnesla. Ob pol osmih zvečer so bili prostori Mežnarjeve gostilne napolnjeni, dasiravno smo pogrešali nekatere rodoljube iz bližnje okolice. Č. g. domači župnik pozdravi navzoče, se spomni na lepe čase ljudskih taborov in ko so se začele po naših lepih slovenskih krajih ustanavljati podružnice sv. Cirila in Metoda. Z največjo pozornostjo in veselostjo je občinstvo sledilo igram „Eno uro doktor11 in ,.Kmet in fotograf-1, katere so naši igralci iz Udmata, Drave, Dol in Cetinje spretno predstavljali. Posebno burka „Kmet in fotograf1 je po- vzročala prav bučne salve smeha. Razveseljevali so nas tudi vrli tamburaši iz Brnce, za kar se imamo zahvaliti tudi č. g. župniku, ker so nas tamburaši posetili ravno po njegovem prizadevanju in nam priredili vesel zabavni večer. Gosp. urednik, Vi že držite škarje v rokah, ker ste menda neizprosen sovražnik dolgih in ne veliko vrednih člankov, ali počakajte, da vam še povem, kako nas je ljubko iznenadila deklamacija Gregorčičeve pesmi „Veseli pastir11, katero je deklamirala 10 letna deklica Anica Rjave iz Po-dravelj s takim naglasom in dovršenostjo, kakor jo nahajamo le pri otrokih, ki obiskujejo pametne šole, kjer se učijo na podlagi maternega jezika. Omenjena deklica je hodila namreč dozdaj v slovensko Ij udsko šolo v Trstu. Kaj takega bi otrok, ki je primoran hoditi v naše mučilnice, katere urejuje železna roka blaznega nemškonacional-nega šolskega zistema, ne bil zmožen ali vsaj brez velikega truda ne. Lepe točke naše izvrstno uspele veselice so nam le prehitro podile večerne ure v pozno noč. Od nekod pri Radišah. (Sad nemšku-tarske šole.) Berite: An Hern Florian K., in Gemeinde Breznig Keise. M. Letze Post Eben-thal. Ich Kriese ole mied einander und das ist mir schon zu dum, das du mir keine Karte schreibst oder kumst selber zu mir, das bien ich sehr traurig, wos hob ich beleidigt, das du nicht zu mihr komen mir perman nicht mehr lang in Klogenfur. Ich lase dir und Marie schen Griisen A—sch. Pripomba? Nepotrebna! Medgorje. (Prijatelj kmetov.) Sledeče vrstice priobčuje podpisani samo zavoljo obrambe svoje osebe. Dne II. t. m. zvečer je isti v Podgradu prosil g. župana S u š n i k a, da podpiše prošnjo za 3000 kron za nakup sena in slame potrebnim kmetom. A župan tega ni storil! Izjavil je, da ne razume slovensko, in se začudil, zakaj ne pride kaj takega „skoz gmajno11 in da Grafenauerja ne „nuca“. Kmetje, volilci! Vaš župan se čudno briga za vas! On, verni poslušalec celovških dohtarjev, ne sme ali noče znati slovensko, čeravno še enega delavca nima Nemca. Gospod župan! Z Vami jaz nemško govoriti sploh ne morem, ker Vi ne znate prav nemško! G. dr. F. Vam je rekel, da morate šele v nemško šolo iti, da se naučite! Vaša nemščina v besedi in pisavi je žalibog zelo — pomanjkljiva! Pa brez zamere! Medgorje, dne 25. prosinca 1909. Anton Kaplan, župnik. Občinske volitve v Medgorjah so zopet, in sicer že tretjič razveljavljene. G. župan še zdaj ne zna volitev pravilno razpisovati. Se ne čudimo, ker ne zna nobenega jezika. Nemško ne zna pravilno, slovenski pa po lastni izjavi sploh ne razume. Zato bo brez dvoma zelo hvaležen g. dr. Brejcu, ki ga je sedaj že tretjič poučil, kako se morajo volitve razpisati in vršiti. Za trdno upamo, da prihodnjič ne bo storil nobene napake več, če pa, pa se bo poskrbelo, da bo zopet dobil brezplačno potreben pouk. Grabštanj. (Govori se,) da je tukajšnja žaga na Produ prodana nekemu belgijsko-ameri-kanskemu društvu za 25.000 kron. Št. Peter pri Grabštanju. (33° C mraza) smo imeli minoli pondeljek. Sicer je tukaj jako mrzel kraj, ker sta blizu Drava in Krka, ali da bi stalo živo srebro tako globoko pod ničlo, tega tukaj menda nihče ne pomni. Velikovec. (Predpustna veselica), katero priredi „S!ov. katol. izobraževalno društvo „Lipa“ v nedeljo, dne 7. februarja 1909, v prostorih »Narodnega doma11 v Velikovcu točno ob 4. uri popoldne, bo kakor prejšnja leta tudi to leto zanimiva. Društveni odbor se je potrudil, da bo spored kolikor le mogoče zanimiv in bo nudil udeležencem zadosti zabave in veselja, zlasti ker je na sporedu tamburanje, petje, šaljiv govor, komičen prizor, srečolov, pri katerem bo vsakdo lahko poizkusil svojo srečo za velike in manjše dobitke, in nazadnje prosta zabava. Kakor je bila še vsaka taka veselica dobro obiskana, tako upamo, da bodo prišli tudi letos Slovenke in Slovencev Velikovcu in iz okolice v obilnem številu. Škocijan. Predpustna veselica, ki nam jo je priredilo dne 24. januarja naše bralno društvo, se je krasno obnesla. Ob ogromni udeležbi ljudstva iz domačega in sosednih krajev je škocijanska mladež obhajala dan, ki si ga sme zapisati z zlatimi črkami v knjigo svojega življenja in tukajšnje domače zgodovine. Da bi zraven zabave imeli tudi kaj pouka, je najprej vč. g. msgr. Pod-gorc v poljudnih besedah prav zanimivo govoril o postanku naše zemlje. Navih je domači g. župnik govoril o poselskem vprašanju in izpodbujal navzoče v resnih in šaljivih besedah k ljubezni do kmečkega stanu. Poudarjal je posebno, da naj društveniki in drugi ne čitajo samo kratkočasnih povesti, temveč se bolj resno bavijo z gospodarskimi članki in knjigami. Da bi ljudem pokazal, kaj zasluži tisti, ki zaničuje kmečki stan in slovensko govorico, nam je Erjavčev Mi-hej povedal zanimivo zgodbico v Dežmanovi pesmi »Proklete grablje11. In potem so nam pokazali, kaj so se naučili naši mladeniči za pust. Predstavljali so igro »Občinski tepček11, in sicer tako imenitno in dovršeno, da se smejo po vsi pravici potrkati na prša in reči: »Mi smo mi !“ Nočemo nadlegovati s popisovanjem igre in igralcev g. urednika in drugih »Mirovih bralcev11, to poudarjam, da je imel naš »teaterdirektor11 Kuštrav Janez na Selu tokrat zelo srečno roko, ko je posameznim mladeničem razdelil uloge. Godba sicer ni bila velikomestna, a vendar toliko lepa in luštna, da je našega padarja na odru spravila v »loft11. Igrali so naši mladeniči res izvrstno. Ljudje so jim ploskali iz srca, saj so se tudi nasmejali za celi pust. Na take mladeniče smemo biti ponosni. Ponašati se pa smemo tudi z našimi pevci moškega in mešanega zbora, ki so veliko pripomogli, da se je predpustna veselica obnesla tako izborno. Marsikje bi si šteli v čast in veselje, ako bi pri pevskih zborih imeli naših mladeničev in deklet glasove. Preveč pa jih hvaliti ne smeš, drugače jim greben zraste. Prisrčno-pošteno smo se torej veselili in tega veselja nam prav nič niso kazili tisti pijančki, ki so ali nahujskani ali sami od sebe v spodnjih prostorih hajlali in rjoveli kot živina na kvatrno sredo v Velikovcu. S studom se je naša vrla mladina zgražala nad tako nemško kulturo. Pereat, liberalna nemškutarija ! Takšne žalostne junake nam pošljite večkrat na ogled, bomo se vsaj še bolj prepričali, kakšen je »fort-šrit“. Tista stranka propada, ki nima sramote več. —c. Železna Kapla. (Shod in veselica.) Zadnje zborovanje našega slov. kat. izobraževalnega društva se je izborno obneslo. Ljudstva polna dvorana. Domači gosp. provizor je razpravljal v svojem govoru o svetovnih dogodkih zadnjih dni, zlasti o srbsko - avstrijskem vprašanju in potresu. Domača dekleta pa so prav spretno uprizorila dve lepi igri : »Sv. Cita11 in »Pri gospodi11, kateri bosta v srcih vseh poslušalcev zapustili gotovo najboljšo sled. Igralke so se odlikovale zlasti po svojem neustrašenem nastopu. Vse : Cita (Micka Haderlap), Fotinelli (Matilda Prusnik), Prava (Angela Haderlap), Mala (Piskernik Jerca), Perverza (Gita Jurač), Kornelija (Ivanka Klavora), Bonisima (Urška Kralj) in Pija in Amata so bile, kolikor se more zahtevati od prvenk, na svojem mestu. V drugi igri »Pri gospodi-1, ki je glede nastopa igralk še nadkrilila prvo, je pa občinstvu posebno ugajala Prušnik Matilda, ki je zelo izborno znala pogoditi vlogo služkinje in je zato izvabila tudi mnogo prisrčnega smeha pri gledalcih. Igralke, le tako naprej do zornih ciljev prave prosvete! Društvo, ki je imelo 239 udov in udinj, je v preteklem letu dobro vršilo svojo nalogo. Knjižnice, ki šteje zdaj že okoli 300 knjig, so se udje pridno posluževali. Dohodkov smo imeli 434 K, stroškov pa 435 K, časnikov smo imeli 6. Postavili smo s pomočjo raznih dobrotnikov nov oder in imeli v celem letu 8 zborovanj z dvema veselicama. — Odbor, ki smo ga izvolili za leto 1909, sestoji iz teh-le oseb: 1. predsednik Andrej Rapolt pd. Pastork v Beli, 2. predsednik Anton Piskernik, tajnik belske občine; 1. tajnik Vincenc Pečnik pd. Koželjev v Lepenu ; 2. tajnik Anton Vivoda pd. Kolarjev v Lobniku; 1. blagajnik Josip Piskernik pd. Košnik v Lobniku; 2. blagajnik Jurij Lipuš pd. Mežnar v Šmarjeti ; 1. knjižničar France Prušnik pd. Belfelnov v Lobniku; 2. knjižničar Janez Sluga. Kot pregledovalca računov sta izvoljena: preč. g. Matej Germ, župnik v Železni Kapli in g. Luka Piskernik, župan občine Bele. Z novim letom na novo delo ! Obirsko. (Nova šola.) Zadnji čas je naša vlada posebno radodarna z novimi šolami. V vsakem gorskem kotu že hoče zidati novo šolo. Še ni dolgo, odkar se je začela šola v Strojni, zdaj bomo pa še mi Obirčani tako srečni, da dobimo svojo šolo. Dobro, naj se postavi šola; a šola se bo z našim denarjem zidala, šolo bodo obiskovali naši otroci, šola naj bo tedaj takšna, kakor si jo mi sami želimo. Zahtevamo, da bo šola res šola, ne pa draga stavba, iz katere prihajajo otroci še bolj neumni kot so bili tedaj, ko so vstopili v njo. Zdaj hodi otrok na Koroškem 8 let v šolo, a ko jo zapusti 14 let star, ne zna prav pisati ne slovensko, ne nemško, in zraven se je še domačega dela odvadil; to so žalostne izkušnje sedanjih šol. Take šole mi ne potrebujemo in tudi nimamo denarja za njo. Mi hočemo imeti šolo, v kateri se bodo otroci najprej naučili slovensko, v kateri bo govoril učitelj z našimi otroki slovensko ; in potem, ko enkrat dobro slovensko znajo, se naj na podlagi maternega jezika učijo tudi nemško. Tako šolo hočemo in nobene druge. In če to zahtevamo, hočemo samo pravico. Obračamo se tudi na našega vrlega poslanca, gosp. Fr. Grafenauerja, in ga prosimo, da se potegne za naše pravice, če bi jih vlada ne hotela pri-poznati, da naša šola ne bo šola brez oken, kakor je v Strojni. (Slabšega spričevala bi sedanji šolski sistem na Koroškem ne mogel dobiti kakor v dejstvu, da se povsod po Spod. Koroškem branijo novih šol, čeravno so o koristi in potrebi šole prepričani. Op. ured.) Št. Lipš. (Občni zbor) izobraževalnega društva nam je pokazal, da je društvo v preteklem letu v tukajšnjih razmerah napredovalo. Društvo je priredilo 6 poučnih zborovanj, uprizorilo je 5 iger. odborove seje je imelo štiri. Društvo je imelo K 294-47 dohodkov in K 269'97 stroškov; ostalo je torej K 24'50. Knjižnica šteje 200 knjig različne vsebine, prebrali so jih 169. Časnikov je bilo naročenih 7, največ „Mira“. Št. Lipš v Podjuni. Radovednežem, ki vedno povprašujejo, zakaj nič več ne razobešajo frank-furtaric v Zagorji, sedaj še ne morem dati prav jasnega odgovora. Mislim, da so nemškutarji spoznali, da je tako početje strašno neumno in tukaj v tako ostrem slovenskem zraku tudi nemogoče. Slišal sem pa tudi, da sedaj nimajo časa, ker so dobili baje ravnokar patent za lov na postrve. Zato je pa menda sedaj prav ugoden čas, ker so potoki deloma suhi, deloma zamrzli. Toliko za sedaj vsem radovednežem. Vaš vdani Matiče. Št. Lipš v Podjuni. (Vzorna ženaf.) V nedeljo, dne 17. prosinca, smo položili v hladno zemljo Primoževo staro mater. Rajna je bila zelo pobožna, tiha, pridna gospodinja in skrbna krščanska mati; ali bila je še nekaj, kar je pri ženskah redko, namreč versko in politično zelo izobražena. Čeravno je bila tihega značaja, ali če se je bilo treba potegniti za vero in narod, tedaj je ugnala v kozji rog vsakega škrica. Zelo veliko je prebirala knjige, in ni ga svetnika v koledarju, o katerem življenju bi ne bila znala pripovedovati. Draga žena, Tebi kličemo: Sladko spavaj, draga mati, brez trpljenja, brez ovir, pri Očetu večno vživaj za plačilo dušni mir! Št. Danijel. (Posledice suše) pri nas hudo občutimo. Povsod primanjkuje vode, več studencev, posebno v vrhih, je že usahnilo, nekaj mlinov popolnoma stoji, v drugih pa počasi in žalostno klopoče po eno kolo, dočim so se drugo-krat veselo vrtela tudi tri kolesa. Ljudem prede že huda za kruh. Št. Danijel. (Pomanjkanje krme.)Vsled lanske suše tudi pri nas primanjkuje krme. Da bi se kmetom opomoglo, je županstvo po posredovanju kmetijske družbe naročilo dva vagona sena in en vagon slame. Krma je dobra in se je kmetom že razdelila. Seno stane q (meterski stot) 5 K, slama pa 3 K 50 vin. To je za kmeta precejšnja olajšava. Hvala županstvu za trud in prizadevanje. Št. Danijel. („Štajerc“.) Smrdljivega „Šta-jerca11 bi nekdo rad vsilil našim še poštenim ljudem. Pa ni nevarno. Iz rok, ki jih je umazal „Štajerc“, naši pošteni gorjanci ne sprejemajo nobenih darov. Št. Danijel. (,.Mir“) se tukaj vedno bolj udomačuje. Letos je pridobil zopet 7 novih naročnikov. Prihaja sedaj v našo občino že 22 iz-tisov. Dekleta tudi pridno prebirajo ,,Bogoljuba" in „Glasnik“. Tako je prav ! Dobro branje je za človeka najboljša šola, pa tudi najlepša in najbolj koristna zabava. V kratkem upamo ustanoviti tudi knjižnico, da bo ljudstvo dobilo v roke več dobrih knjig. Št. Danijel. (C. kr. žandarmarija) zahaja posebno rada v hišo nekega človeka, ki je naš hud, zagrizen nasprotnik v narodnem in verskem oziru. Ne vemo, zakaj goji do njega tako prisrčno prijateljstvo in se tako rada mudi v njegovi hiši. Morebiti ima tukaj določen kraj za odpočitek ; če je tako, bi se mogla pač najti za to bolj primerna hiša. Ali pa jo vleče tja kaj drugega? Morda to, ker kvaka v tej hiši giftna krota „Štajerc“ ? Ali kaj drugega? Ljudje si marsikaj šepečejo. Opomnimo, da se ljudje nad tem spodtikajo in se jim jemlje zaupanje v nepristra-nost žandarmarije. Opozarjamo na to dejstvo županstvo in c. kr. okrajno glavarstvo. Možica. (Naš župan) tudi noče, da bi kmetje dobili krme za živino, katere hoče izposlovati g. posl. Grafenauer, ker ni hotel podpisati tozadevne prošnje. Ali je to prijatelj kmetov ? Če mu ni mar, da bi kdo drugi pomagal kmetu, kako mu naj pomaga šele sam ? Strojna. (Ogenj) je nastal dne 18. t. m. pri Kadižu. Pogorela je hiša, ki je bila lesena, vsa oprava, žito in obleka. Skedenj so še rešili. Škode je 3000 K ; zavarovan je posestnik za 2000 K. Zgorelo mu je tudi nekaj denarja. Hud udarec sedaj v mrzli zimi. Poglavje za delavce. Zastavo zapuščajo. Pri nas, kjer so ljudje vse bolj „brihtni“ kakor na pr. na Dunaju in drugih krajih, še vedno verjamejo lažnivim prerokom, da ni drugih delavcev kot rdeči in da imajo samo ti rešitev delavcev v zakupu. Pravim, da je samo pri nas tako, visokoizobraženo delavstvo v Nemčiji pa ima o svojih „prijateljih" že čisto svoje misli, to je, naveličalo se je večnega plačila in obrača jim hrbet. V minolem letu so socialistična dru-,štva na Nemškem izgubila okroglo 80.000 udov ali bolj natanko 79.432. Izstopilo je : zidarjev 21.956, lesnih delavcev 8266, kovačev 4153, tesarjev 3800, porcelanskih delavcev 1969, transportnih delavcev 1889, tiskarjev 1265, pleskarjev 1198 (13 od sto), rokovičarjev 866 (20 od 100), steklarjev 675 (13 od 100), kiparjev 847 (18 od 100), delavcev v „glažutah“ 620, fotografov 30 od 100, ksilografov 66 od 100, Senefelderbund 890, čevljarjev 781, kamenarjev 674. Veliko udov so izgubili tudi kovinarji, mošnjarji, mlinarji, brivci, tovarniški delavci, trgovski pomočniki, stavbenih delavcev je izstopilo 11.117, tobačnih 3000, kamenarjev 2641, krojačev 2214, slikarjev 2152, stukatérjev 1369, mornarjev 597. Društvo kovinarjev je že pred meseci naznanilo, da bo 2990 udov izstopilo. Kako je zdaj, vedo seveda samo „ta višji". Slovenski delavec, dobro preberi te številke in začni tudi ti enkrat misliti. Gospodarske stvari. Gospodarji, lotite se knjigovodstva! Knjigovodstvo, to je natančno zapisavanje vseh dogodkov v gospodarstvu, ki so zvezani s kakimi dohodki ali stroški, je dandanes za slovenskega gospodarja, pa naj bo kmet ali obrtnik ali mali trgovec, tako nujno potrebno, kot igla magnetnica ali kompas mornarju na nepreglednem morju. Pri večjih trgovcih in tovarnarjih je natančno knjigovodstvo že od nekdaj po postavi zapovedano. Knjigovodstvo pomaga gospodarju doseči po najkrajšem potu cilj, ki si ga je bil postavil. Da mu ne samo račun o tem, koliko je v pretečenem letu pridobil, oziroma morebiti celo izgubil pri gospodarstvu, ampak odgovarja mu lahko tudi na najraznovrstnejša vprašanja, ki si jih mora staviti ob novem letu vsak gospodar, ozirajoč se na minolo leto, odgovarja dostikrat zelo jasno, včasih pa mu daje vsaj važne migljaje. Koliko truda in dela, koliko samo na videz dobičkanosnih podjetij bi si lahko prihranil gospodar, ako bi ne bil tako malomaren in bi se ne strašil malega truda, katerega bi mu prizadelo vsakdanje zapisavanje tega, kar se godi v njegovem gospodarstvu. „Ignoti nulla cupido," pravi pregovor, ali po domače : ,.Česar ne poznaš, tega tudi ne poželiš." Ker še nikoli niste poskusili skozi celo leto natančno zapisavati, voditi knjig, zato se vam, vsaj večini gospodarjev, niti ne sanja ne, kakšen izvrsten svetovalec da je knjigovodstvo. Čas, ki ga porabite za to, je vse drugo prej, nego izgubljen ; izplača se vam v kratkem boljše, kot če bi ne vem kako delali in garali. Predvsem je treba natančnosti, točnosti. Vse je treba zapisavati do skrajnosti vestno in stanovitno skozi celo leto sleherni dan. Šele potem ima knjigovodstvo vrednost in zamoremo z njegovo pomočjo napravljati razne račune, pa tudi proračune za v prihodnje. Ako gospodar zapisuje samo imenitnejše gospodarske dogodke, da je na pr. prodal tele ali prasca iz hleva, da je peljal in prodal voz krompirja na trg, da je kupil konja za vprego, nov voz itd., s tem res da podpira nekoliko svoj spomin, to je pa tudi vse, kar more nuditi tako površno zabeleževanje. Če bi pa hotel izračunati, koliko ga stane kako delo, na pr. mlačev, košnja, setev, ali če bi hotel vedeti recimo, koliko mu je prinesla preteklo leto ta ali ona njiva, travnik, vrt, koliko je imel dobička ali izgube pri tem ali onem žitu, pri detelji, pri okopavinah, za vsa ta in druga prezanimiva, pa za mislečega gospodarja tudi preimenitna vprašanja, mu površno pisane knjige ne morejo dati nobenega odgovora, ki bi ga zadovoljil. Tak gospodar ne more povedati, koliko ga stane voz ali recimo meterski stot (100 k2 C ,» «o <3 OO 03 ® 2 a." o © .. cd o n —s o 5S H "S O ,£2 k- cc Kupujte narodni kolek. Va b i 1 o. Posojilnica za župnije Škofiče, Logavas, Št. lij in Otok registro vana zadruga z neomejeno zavezo, priredi svoj letni občni zbor dne 2. februarja 1909, ob 3. uri popoldne, v po-sojilnicnih prostorih v Skofičah. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju posojilnice v minulem letu in odobrenje računskega zaključka. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Razni nasveti. Odbor. Vabilo. Bekštanjska posojilnica v Ločah bo imela, kakor druga leta, občni zbor 2. februarja 1909, ob 3. uri popoldne, pri Pl o zn v Ločah, h kateremu se vabijo vsi zadružniki. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1908. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Slučajnosti. Ravnateljstvo. S, amogovon se imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga Otona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. o OOOOOCOOICOOOOOCC^ §88 Specialna trgoutna ODO OOO : '• s petroleiem : : OOD Franc Schwoiger, Celovec OOO Žiuinski trg šteu. 9 OOO OOO priporoča p. t. občinstvu OOO OOO smrdljivca najboljše vrste UUU 8S2 v kangljicah in sodčkih po QQO 25 — 50 in 150 litrov po OOO 20 vinarjev liter. OOO OOO oooooooorooooooooo Izfaua. Podpisani najglobokeje obžalujemo, da smo dne 3. prosinca t. 1. gospoda občinskega tajnika Franceta Miiller iz Slov. Plajberka, ko se je vračal raz shod tukajšnje Ciril- in Metodove podružnice, v gostilni p. d. Lederer začeli psovati in nato na prostem v Kotmari-vasi napadli. Radi tega našega nečastnega dejanja ga tem potom prosimo odpuščanja ter se mu obenem iskreno zahvaljujemo, da je odstopil sodnijsko zadoščenje. Kotmaravas, dne 27. prosinca 1909. Matija Raiibar. Ivan Menig. V kuhinji in hiši se čisti les in kamen, najfinejše in najmočnejše tkanine, kakor tudi vse, kar se pere, najizbornejše s Schic5L, za katerega čistočo se jamči s 25.000 K. a OVim 450 hehtolitrou ulna imam na prodaj, pristnega, samo iz grozdja napravljenega, in sicer več vrst. Ponajveč razpošiljam belo, črno in nleče od 56 litrov dalje po nizki ceni 30 vinarjev liter, postavljeno na postajo Ajdovščina na Vipavskem. Meni znanim in zanesljivim odjemalcem dam tudi za nekaj višjo ceno za plačilo v treh mesecih. Kdor hoče dobrega vina, naj ga naroči tam, kjer raste. Imam tudi še 140.000 cepljenih trt, več vrst, okoreninjenih in sortiranih. Cena 100 komadom 12 kron. Za veliko naročil se priporočam Josip Cotič, trtničar in posestnik vinogradov, v Vrhpolji. P. Vipava, Kranjsko. Cen«» (»osteljn«» perje 1 kg sivega, skubljenega K 2'—, napol belega K 3'80 belega K 4—, izredno finega K 6 —, najbolj finega, skubljenega K 8'—. 1 kg sivega puha (i K, belega 10 K, naprsnega 12 K, od 5 kg začenši franko. Dovršene postelje iz zelo gostega, rdečega, modrega, rumenega ali belega hanking-blaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema 80 cm dolgima in 58 cm širokima blazinama, dobro napolnjena, z novim sivim, očiščenim in trpežnim perjem K 16'—, z napolpuhom K 20'—, s pubom K24'—: posamezne pernice po K 12'—, 14'—, 16'—, blazine K 3'—, 350, fr—. Pošilja po povzetju, zavoj brezplačno, od K 12'— naprej franko. Maks Berger v Dešenici 224, Šumava, Češko. Neugajajoče se zamenja ali se vrne denar. MW— Ceniki zastonj in franko. ' 4PJ lajraja trpa ta atta v mi Modnega in mannfakturnega, tu-in inozemskega blaga, vedno najuotejši izbir. Zaloge je stalno v vrednosti 'U milijona kron. Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah. Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala. Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje, mp*» Vsi uslužbenci govorijo slovenski. 4P4 Anton Renko, lastnik trgovine, ______Celrveo. vogel Kramarjeve ulice in Uovi trg,_ Najboljši češki vir za dobavo. Ceno posteljno perje! 1 kar . ivptf , izpukan»»ga per a 2 K, boljšega 2 K 40 vm. ; polbelega 2 K 80 vin.; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, iz pu kan ega 6 K 40 vm., 8 K; 1 kg sivega puba 6 K, 7 K, t elega, finega 10 K; na finejšega prsnega t, puha 12 K. Ako se kupi 5 kg, pošt- nine prosto. Izgotovljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro n p Injene, tuhnja, 180 cin d Ig*, 116 cm šir. k*, z dvem. blazin ma, vs ka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjen, z novim, sivim, ze'o trpežnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K, puh 24 K; posame/ne tuhnje 10 K. 12 K, 14 K. 16 K; blazine 3 K, 8 K 50 vin., 4 K. Pošijam po poštnem povze ju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrmti, ako se plača poštnina; če blago ne ng v od dne vloge do dne vzdiga. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Tinkulnje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Ifl» ■ Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. -— Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8'— za komad. Tiske srečke s 4°/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na. mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. - Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcn.