številka 36 • leto XLI • cena 350 din
Celje, 10. septembra 1067
NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
»Frajtonarice« močnejše od dežja.
Kdo pravi, da je prireditveni prostor ob gasilskem domu na Ljubečni brez strehe? Morda so prireditelji sedmega finala za Zlato
harmoniko Ljubečne s tem, ko so kljub neobetavnemu vremenu vztr^ali pri prireditvi na prostem, preizkušali tudi zagretost
občinstva za Zlato harmoniko. Izkazalo seje, da ae niso ušteli, ko so predvidevali, da dež pač ne more zmotiti pozornosti, s katero so
gledalci spremljali vse nastopajoče. Če grejejo srce domače viže, ki zvenijo iz diatoničnih harmonik, dežnik nad glavo ali turoben
dan ne moreta pokvariti dobrega razpoloženja. Sicer pa si vse o tem, kako je bilo na nedeljski Zlati harmoniki pod dežniki,
preberite na 16. strani. g masnEC
Med nebom In peklom Je
prostor za dejani a
Ob njegovi 75 letnici je NT obiskal
heroja Karla Masla-Draga. Stran 5.
Najhujši nasprotnik žulji
v Logarslio dolino je šlo letos peš že 17 Celjanov. Stran 17.
Kabelska televizija vse bližje
Dovolj prijav za začetek del v Celju. Stran 3.
Izletnikovi prevozi
so že spet dražji
Prejšnji teden je celjski
Izletnik podražil prevoze s
svojimi avtobusi za pov-
prečno petnajst odstotkov.
Najbolj so se podražile vož-
nje z avtobusi mestnega
prometa, manj obmestnega
in najmanj medkrajevnega.
Podražitev prevozov je,
kot običajno, posledica zvi-
šanj cen goriva, rezervnih
delov za vozila in tokrat tudi
povečanih zavarovalnin za
motoma vozila. Tako so do-
sedanje cene vozovnic velja-
le le dobre tri mesece, od ju-
nija do septembra letos. To-
Ju^tprevozov ni podražil le
Izletnik, pač pa je javni avto-
busni prevoz od minulega
tedna dražji po vsej Slove-
niji.
Medkrajevni promet se je
pri Izletniku podražil za de-
vet odstotkov, obmestni
povprečno za petnajst, mest-
ni pa kar za dvajset odstot-
kov (vožnja stane zdaj 300
din). Te dni se lahko po sta-
rih cenah vozijo le še v Mari-
boru in Ljubljani, saj imajo
tamkajšnji mestni prevozni-
ki posebne občinske odloke
in je zategadelj postopek ob
podražitvah pri njih pač ne-
kolikanj daljši.
Dražji tednik
Ob vsesplošni eksploziji cen ni bilo lahko sprejemati
odločitev o povišanju cene za Novi tednik. Zavedamo
se namreč, da vsaka višja cena, pa naj bo to za nekaj
tisočakov ali nekaj dinarjev, prizadene že tako plitek
kupček žep.
Vendar verjemite, da ni šlo drugače. Zato je današ-
nja številka vredna 350 dinarjev, kar pomeni da boste v
kiosku ali trafiki morali na mesec za štiri številke
odšteti 400 dinarjev več kot doslej. Upamo si verjeti, da
tole ni tako velika obremenitev, da bi svojemu časo-
pisu - Novemu tedniku - ne ostali zvesti tudi v prihod-
nje. Na stari ceni smo vztrajali tako dolgo, kot je le bilo
mogoče. Na ekonomsko ceno seveda kot politično
informativni časopis nikoli nismo mogli računati, zato
smo tudi vezani na sofinanciranje ustanoviteljev. Pa
tudi s tem deležem, ki so ga ustanovitelji letos
pomembno povečali, nismo več zmogli vse višjih stro-
škov.
Sicer pa poglejmo: pri prodajni ceni 250 din je zna-
šala ekonomska cena aprila 328,85 din, junija 360,91
din, julija 382,11 din, s 1. septembrom pa že 418,90 din.
Torej je znašala« izguba« pri vsaki številki NT septem-
bra že 168,90 din, kar pa pri vseh notranjih aktivnostih
(ekonomska propaganda, objave, oglasi, čestitke itd.)
ne moremo nadomestiti.
Tudi z novo ceno bomo uspeli negativno razliko le
delno zmanjšati, še zlasti zato, ker smo se odločih, da
individualnim naročnikom razlike v ceni ne bomo
zaračunali in bodo tako letu 1987 prejeli namesto 5 kar
9 številk Novega tednika zastonj.
Želimo si, da bi ob podražitvi Novega,tednika ne bili
na nas prehudo jezni in da bi se še vedno vsak četrtek
srečevali. Mi pa vam obljubljamo, da se bomo trudili,
da bo Novi tednik po bogastvu branja res vreden svoje
cene. ________UREDNIŠTVO
Podpora ohrti ostaja pri besedah
Zadnja leta je drobnemu
gospodarstvu in v sklopu te-
ga tudi samostojnemu oseb-
nemu delu dan močan po-
udarek v vseh družbenih do-
kumentih tako na zvezni kot
republiški ravni. V njih je
drobno gospodarstvo opre-
deljeno kot pomemben člen
gospodarstva, kot nuja go-
spodarskega razvoja. Vse to
pa ni pospešilo razvoja drob-
nega gospodarstva. V zad-
rtih desetih letih je sicer šel
naprej, a očitno daleč pod
možnostmi in pričakovanji.
Poglejmo nekaj številk o raz-
voju samostojnega osebnega
dela:
Konec leta 1986 je bilo v
Sloveniji 27.825 obratovalnic
s 27.206 zaposlenimi delavci
(torej še vedno nismo dose-
gli niti enega delavca na
obratovalnico). Res je bilo le-
ta 1976 samo 17.496 obrato-
valnic s 14.338 delavci, a že
leta 1980je bilo obratovalnic
22.986, delavcev pa 44.368.
Razvoj je bil tako v letih 1981
do 1986 za 27 odstotkov po-
časnejši kot v prejšnjem
srednjeročnem obdobju (za
obratovalnice 21, za delavce
36). Podatki za leto 1986 ka-
žejo, da je bil razvoj v tem
letu na povprečju zadnjega
srednjeročnega obdobja (iz
brošure Zveze obrtnih zdru-
ženj Slovenije). Spremembe
obrtnega zakona konec leta
kOiVlENTlRAMO
1985 so na razvoj vplivale ze-
lo omejeno. Sadove je poka-
zalo določilo, po katerem je
pod določenimi pogoji mo-
goče zaposlovati 10 delavcev
oziroma v skupnih obrato-
valnicah do 20 delavcev. Se-
daj je že v 258 obratovalni-
cah zaposleno 8 in več delav-
cev. Naraslo je tudi število
obratovalnic, ki zaposlujejo
več kot 5 delavcev. V letu
1985 je bilo takšnih obrato-
valnic 718, v letu 1986 pa že
875.
Drugih spodbudnih spre-
memb pa je bilo očitno pre-
malo tudi po besedah pred-
sednika organizacijskega od-
bora 20. mednarodnega sej-
ma obrti v Celju Ernesta
Draša. Takole je dejal: »Žal
moram ugotoviti, da kljub
najširši družbeni podpori
obrt še danes nima pogojev,
ki bi ji omogočali načrtovani
razvoj. Lep primer tega je
dogajanje ob lanskem sejmu
obrti, ko smo se na spremlja-
jočih prireditvah z našimi
političnimi vrhovi dogovori-
li, da bo razvojna politika do
obrti spodbudnejša (zlasti
davčni zakon). Obljube so
ostale pri besedah, kopica
nadvse pomembnih vpra-
šanj (kot na primer fmanci-
ranje obratnih sredstev,
osebni dohodki obrtnikov,
priznavanje stroškov in po-
dobno) pa ostaja še naprej
odprtih. V čigavo škodo - ta-
ko in tako vemo.«
Velikih sprememb med
obema sejmoma ni bilo, a ne-
koliko upanja dajejo usmeri-
tve predsedstva republiške
konference socialistične zve-
ze in Centralnega komiteja
Zveze komunistov Sloveni-
je. Nanje se v času letošnjega
sejma navezujejo predvideni
posveti, ki jih sklicuje go-
spodarska zbornica Sloveni-
je s predstavniki občin. Vr-
sto premikov pričakujejo vsi
prav v tej osnovni celici
družbe.
Če bodo sočasno opravili
svoje naloge tudi v zveznih
in republiških organih, bo-
mo lahko morda prihodnje
leto večji optimisti. Letos
kljub vsemu, kar je mogoče
videti na obrtnem sejmu, ne
moremo biti.
MILENA B. POKLIC
Na sejemskem prostoru Zavoda ŠRC Golovec v Celju bo do 20. septembra vsak dan med
9. in 19. uro gneča. Opozarjala bo na veliko zanimanje za 20. jubilejni mednarodni sejem
obrti in na pomanjkanje sejemskega prostora. Foto- EDI MASNEC
2a Jubilejni mednarodni
obrtni sejem
ceUe-goiovec
od a do 20. septembra 1987
2. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 1987
Na Smarskem imajo kaj praznovati
Občani so se na osrednji slovesnosti ob prazniku občine zbrali v Bistrici ob Sotll
Delovni ljudje in občani šmarske
občine praznujejo svoj praznik 9. sep-
tember v spomin na ta dan v letu
1944, ko so borci Bračičeve brigade in
Kozjanskega odreda osvobodili Koz-
je. Praznik je tudi priložnost za so-
očenje s sedanjostjo.
Osrednje letošnje praznovanje 9.
septembra je bilo v dveh krajevnih
skupnostih, Polju ob Sotli in v Bistrici
ob Sotli, najbolj množično pa je bilo
nedeljsko srečanje v Bistrici ob Sotli,
ki ga tudi vztrajno deževje ni moglo
pokvariti.
Pred osrednjim zborovanjem je bila
v novem domu kulture v Bistrici ob
Sotli slavnostna seja občinske skupš-
čine in vodstev družbenopolitičnih or-
ganizacij, ki so se je med drugim ude-
ležili tudi predstavniki pobratenih ob-
čin Arilje in Čazma ter Titova sestrična
Ana Kostanjšek. Dosežke preteklega
leta na Šmarskem je ob tej priložnosti
orisal Marjan Babic, predsednik izvrš-
nega sveta skupščine občine Šmarje
pri Jelšah. Ob skrbi zaradi nizke aku-
mulativne sposobnosti šmarskega go-
spodarstva, je nanizal tudi vrsto spod-
budnih rezultatov, uspehov kot je sa-
niranje izgub v Kmetijskem kombina-
tu in Ikomu ter Vitalu, izvoz, ki so ga
letos povečali za 32 odstotkov in s tem
pokrih uvoz kar osemkrat, opozoril je
na nove zmogljivosti v obeh zdraviUš-
čih, na meliorirana polja, nove ceste,
telefonske priključke, na bližnjo pre-
selitev Gorenjevega obrata v Bistrici
ob Sotli v nove prostore in še na marsi-
kaj, kar govori, da so v občini v letu
dni z marljivostjo m prizadevnostjo
veliko naredili.
Priznanja je podelija tudi raziskoval-
na skupnost občine Šmarje pri Jelšah.
Priznanja Inovator 78 so letos prejeli:
Božidar Plavčak iz Zdravilišča Roga-
ška Slatina - drugo nagrado s prizna-
njem za tehnično izboljšavo »Montaža
stikalnih ur na velike pralne stroje,«
Anton Bratuša iz tozda Dekor Kozje -
drugo nagrado s priznanjem za tehnič-
no izboljšavo »Izdelava montažne gla-
ve za diamantni brus« ter Božidar
Plavčak iz Zdravilišča Rogaška Slati-
na - tretjo nagrado Inovator 78 s priz-
nanjem za tehnično izboljšavo »Doza-
tor za varikino na pralnih strojih.«
Občinska   raziskovalna   skupnost
Veljko Kolar: »Narediti je treba vse, da ne bo ponovno prihajalo do podobnih
afer, kot smo priča sedanje v Agrokomercu. Zato podpiramo stališča predsed-
stva centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, da se ta denar
pošteno in v realnih vrednostih vrne. Nikakor ne moremo pristajati na solida-
rizacijo izgub ,,.«
Na slavnostni seji so tudi podelili
letošnja priznanja občine Šmarje pri
Jelšah. Plakete 9. september so preje-
li: Gorenjeva delovna organizacija
Gospodinjski aparati, Franc But iz
Kostrivnice, ter Drago Kunej iz Bi-
strice ob Sotli, priznanja 9. septem-
ber pa Franc Černelč iz Šmarja, Jože
Černezel iz Šmarja, Ruža Čobič iz Ro-
gatca, Jože Jakoš iz Šmarja, Kristina
Skube iz Šmarja, Marjan Tovornik iz
Zagorja, Silva Verhovnik iz Rogaške
Slatine in Martin Vrenko iz Sedlarje-
vega.
Šmarje spodbuja tudi raziskovalno de-
lo med mladimi in podeljuje priznanja
»Mladi v korak s časom«. Prvo nagra-
do s priznanjem so prejeli: učenca Mi-
ha Božiček in Nataša Amič iz osnovne
šole Šmarje in njuna mentorica Dani-
ca Amič, drugo nagrado je prejel uče-
nec Sandi Kidrič iz osnovne šole
Šmarje in mentor Karel Šmigoc, priz-
nanje Mladi v korak s časom pa so
prejeli učenci biološkega in kemijske-
ga krožka na osnovni šoh Boris Kidrič
v Rogaški Slatini. Posebna priznanja
za pospeševanje raziskovalne dejavno-
sti pa so letos prejeli: Gorenjeva te-
meljna organizacija Kondenzatorji iz
Rogatca, Zdravilišče Rogaška Slatina
tozd Center za raziskavo mineralnih
voda in Merxova Pekarna in slaščičar-
na iz Rogaške Slatine.
Na slavnostnem zborovanju pred os-
novno šolo v Bistrici, ob Sotli je obča-
ne nagovoril Veljko Kolar, predsednik
skupščine občine Šmarje pri Jelšah in
se v svojem govoru dotaknil mnogih
dilem našega družbenoekonomskega
vsakdana, ki je manj razviti občini, kot
je šmarska, toliko manj naklonjen. Za
popestritev prazničnega vzdušja so v
kulturnem sporedu sodelovali učenci
bistriške osnovne šole Marija Broz ter
tamburaši in folklorna skupina iz so-
sednjega Klanj ca.
M. AGREŽ
KOMENTIRAMO
Za danes in jutri
Kako urejati družbene
probleme in odnose med
ljudmi v današnji zelo proti-
slovni družbi, je v mnogo-
čem odvisno od tega, kako
bomo znali ta vprašanja ra-
zreševati v smeri bolj demo-
kratičnega, pluralističnega
in svobodnega razvoja posa-
meznika in celotne skup-
nosti.
V svetu je danes že prodrlo
spoznanje, da so tradicional-
ne politične oblike in meto-
de preživele in da prihaja do-
ba, ki zahteva tudi izpopol-
njeno politično organiziranje
in delovanje. Te nove poti iš-
če teorija in praksa, saj v so-
dobni politični znanosti vse
bolj prevladuje vprašanje o
vlogi politične dejavnosti ne-
političnih aktivnosti družbe.
Temu primerno je tudi naša
družboslovna znanost že
pred leti začela opozarjati na
potrebo po transformaciji
starega in razvoju politike
moči množic, katere nepo-
grešljivi del je tudi zasnova
SZDL.
Kakšna je vloga SZDL da-
nes v sistemu in družbi?
Takšna in podobna vpra-
šanja se vedno bolj zastavlja-
jo danes, ko smo se znašli v
splošni družbeni krizi. In če
se zavedamo morebitnih po-
sledic, mora družba hitro re-
agirati, ugotoviti vzroke,
sprejeti ukrepe za njeno pre-
magovanje in določiti smeri
nadaljnjega razvoja. Pri tem
ima SZDL, kot najbolj mno-
žični politično organizacijski
mehanizem, zelo veliko od-
govornost, saj bi morala
ustvarjati pogoje, da bi lju-
dje s svojo angažiranostjo v
njej lahko čim učinkoviteje
uravnavali svoje življenje in
družbeno usodo.
SZDL naj bi danes postala
čimbolj odprt in akcijsko
učinkovit prostor za reševa-
nje vsakodnevnih, pa čeprav
navidez še tako drobnih člo.
vekovih potreb in interesov,
do tistih temeljnih in usod-
nih za razvoj družbe ter nje-
no prihodnost. Pri tem seve-
da mislim na obe družbeni in
statutarni vlogi SZDL, kot
fronto vseh organiziranih so-
cialističnih sil in kot najširšo
družbenopolitično organiza-
cijo vseh delovnih ljudi in
občanov (družbeno gibanje).
Danes je slednja v vsakod-
nevnem delovanju še vedno
premalo uveljavljena in pri-
sotna, kar se kaže tudi pri
odnosu do raznih spontanih
alternativnih gibanj, pre-
majhni odzivnosti do druž-
benih problemov, kritik in
pobud.
Da bi to SZDL zmogla,
mora najprej spoznati potre-
bo po prenovi, ki jo terjajo
čas in razmere. Okrepiti mo-
ra svojo avtonomnost, lastno
subjektiviteto, povečati ini-
ciativnost, posodobiti meto-
de delovanja in na tej osnovi
povečati svojo akcijsko učin-
kovitost, ter družbeno moč
tistih, ki se v njej združujejo.
Dopolniti in na novo obli-
kovati bi morali programsko
usmeritev in vlogo SZDL do
vseh družbenih vprašanj.
Zato je skrajni čas, da kritič-
no ocenimo tudi dokument
»SZDL« danes, kije bil spre-
jet kot osnova delovanja že
(pred sedemnajstimi leti,
marec 1970) in bi moral v
svoji polnoletnosti dobiti
resnejšo podobo, ki bi se
odražala skozi prenovljeno
SZDL - organizacijo za da-
nes in jutri.
VIKI KRAJNC
Komunisti o
drobnem
gospodarstvu
v Celju bo 8. in 9. okto-
bra akcijska konferenca
Centralnega komiteja
Zveze komunistov Jugo-
slavije z naslovom »Idej-
no-politične naloge zveze
komunistov v hitrejšem
razvoju drobnega gospo-
darstva«.
Na njej bodo sodelovali
delegati vseh republik in
pokrajin ter zveznih orga-
nov in organizacij.
Akcijska konferenca bo v
Celju zaradi ugleda, ki ga v
državi vedno bolj uživa
mednarodni sejem obrti ter
zaradi dosežkov občine Ce-
lje v razvoju drobnega go-
spodarstva. MBP
Nove ceste, igrišča, pošta ■ ■ ■
MozIrJanI praznujejo občinski praznik
v dneh tega tedna se je v
različnih krajih mozirske
občine zvrstilo že precej
kulturnih in športnih prire-
ditev, praznik občine pa bo-
do letos obeležili z nekateri-
mi novimi pridobitvami, ki
so pomembne za razvoj te
občine.
Medtem ko so včeraj na-
menu predali nove prostore
Delavske univerze v Nazar-
jah, pa bodo danes popoldne
odprli obnovljeno cesto Taš-
k-Rastke in športno igrišče
v Radmirju. Jutri bodo na-
menu predali prizidek k po-
šti v Mozirju, v Novi Štifti pa
bo slovesnost ob 50 letnici
tamkajšnjega gasilskega
društva.
Zaključek praznovanj bo v
soboto. V Mozirju bo do-
poldne republiško tekmova-
nje dresiranih psov, v Sa-
vinjskem gaju a bodo prosla-
vili 40 letnico Elkroja._ Po-
poldne bodo v Novi Štifti
pripravili gasilsko sloves-
nost ob prevzemu novega
avtomobila, v tem krjau pa
bo tudi slavnostno zasedanje
zborov občinske skupščine.
V Novi Štifti bo v soboto ves
dan tudi prikaz vzorčnega ta-
bora tabornikov četrte ope-
rativne cone.
V okviru praznovanja ob-
činskega praznika so na Re-
čici odprli tudi nova teniška
igrišča in garderobe, prosla-
vili so 100 letnico gasilstva v
Mozirju in 105 letnico teles-
ne kulture, namenu so pre-
dali nov dom obrtnikov ter
cesto od Globaše do kmeta
Jankerja v solčavski krajev-
ni skupnosti in tako povezali
z dohno še zadnjo kmetijo.
JANEZ VEDENIK
Festivai v Ceiju o žgočiii vprašanjili
Mladinci bodo v Celju od 25. do 27. septembra pretresali vroče teme
Vse do lani smo bili v Sloveniji va-
jeni republiških mladinskih politič-
nih šol, lani pa so v Novi Gorici prvič
pripravili drugačno obliko mladin-
skega izobraževanja. Gre za Mladin-
ski festival, kjer so iz delovnega pro-
grama črtali klasična predavanja,
nadomestili pa so jih s plenarnimi
zasedanji, sekcijskimi razpravami in
okroglimi mizami.
Že novogoriški Mladinski festival je
s svojimi tezami o legalizaciji stavk,
avtonomiji univerze, drugačnem dne-
vu mladosti in dialogu med civilno
družbo in državo, če omenimo le neka-
tere, močno odmeval v slovenskem in
jugoslovanskem prostoru. Priprava le-
tošnjega, ki so ga v sodelovanju z repu-
biško konferenco mladih prevzeli celj-
ski mladinci, zahteva zato še več dela
in čimbolj vsebinski pristop k vsaki
posamezni temi. Mladi bodo v Celju
od 25. do 27. septembra pripravili dve
plenarni zasedanji, ki jih bodo name-
nili gospodarskemu položaju v Jugo-
slaviji in spremembam Ustave, za sek-
cijske razprave in okrogle mize pa so
izbrali trenutno najbolj aktualna in za-
nimiva odprta vprašanja družbenega
vsakdana. Govorili bodo o prihodnosti
štafete mladosti, neposrednih voli-
tvah, delniškem vlaganju v gospodar-
stvo samoupravnega socializma, kme-
tijstvu in njegovih razvojnih možno-
stih na Celjskem, o svobodi tiska, eko-
logiji in tehnologiji ter o kadrovski in
organizacijski problematiki v Zvezi
socialistične mladine.
V Celju se bo konec septembra zbra-
lo približno 450 mladincev iz vse Slo-
venije, delovni del Mladinskega festi-
vala pa bo vzporedno potekal v dvora-
ni Doma JLA, veliki dvorani Kina
Union in dvorani malega Uniona. Mla-
di se bodo lahko vnaprej odločili, kate-
re teme jih najbolj zanimajo, zato orga-
nizatorji že zdaj pričakujejo zanimive
in argumentirane razprave. Za začetek
in zaključek Mladinskega festivala pri-
pravljajo tudi dve novinarski konfe-
renci, na katerih bodo predstavili na-
jaktualnejše družbenopolitično oziro-
ma gospodarsko vprašanje iz celjske-
ga prostora - o čem bodo na tej novi-
narski konferenci govorili, se v Celju
zaenkrat še ne ve - in programske
usmeritve dela v Zvezi socialistične
mladine Slovenije.
IVANA FIDLER
IZJAVE, MNENJA...
Tone Zimšek, predsednik skupščine obči-
ne Celje o pomenu obrtnega sejma za Celje:
»Sejem pomeni Celju največ, kar lahko izrazimo z
besedami. Je eden redkih kažipotov nadaljnjega raz-
voja. Ne samo Celja, temveč Slovenije in Jugoslavije.
Prikazuje dejavnost storitev in proizvodnje, ki bo ena
redkih razvojnih »šans« v prihodnjih letih, dejavnost,
ki je ena glavnih na prehodu v 21. stoletje in ki bi se je
morali oprijeti z vsemi štirimi.
Celje se pomena tega sejma zelo zaveda. Pred dvajse-
timi leti je bil prvi sejem na atletskem štadionu, saj ni
imel svojih površin. Letos jih ima 2700 kvadratnih
metrov. Res je, da smo za letos obljubili izgradnjo
novih pokritih površin. Obljube nismo mogli izpolniti
in zavedamo se, da šotori niso ustrezno nadomestilo.
Prepričan pa sem, da moramo upoštevati objektivne
okoliščine, krizne razmere. Letos nam je samo čas
preprečil izgradnjo nove hale. Celje se svojih obvezno-
sti povsem zaveda in nova hala za 21. sejem bo.«
Andrej Brvar, predsednik 10 Planinske
zveze Slovenije na proslavi ob 60-letnici PD
Laško na Šmohorju:
»Danes planinska društva opravljajo pomembno
poslanstvo v športni rekreaciji delovnih ljudi in obča-
nov. Bodočnost v telesni kulturi je v množični športni
rekreaciji, nikakor pa ne v tekmovalnem športu, ki je
zahteven in drag po vlaganjih, po rezultatih pa blizu
športni rekreaciji. Množična športna rekreacija bo pov-
zročila, da bodo ljudje aktivni v telesni kulturi in ne
zgoj pasivni spremljevalci tekem na stadionih ali pred
televizorji.«
Stjepan Kreber, član predsedstva ZZB
NOV Hrvaške o skupnih bojih slovenskih in
hrvaških partizanov:
»Nikoli se nismo spraševali, zakaj se borimo na slo-
venski strani, tako kot se tudi Slovenci niso, zakaj se
borijo na hrvaški. Nismo poznali posamičnih interesov
in ciljev. Skupni cilj vseh je bil osvoboditi našo domo-
vino. Narodi in narodnosti Jugoslavije so bih edin-
stvena velika reka, ki je pred sabo rušila vse prepreke
na poti do svobode. Zato ne dovolimo, da bi nas danes
razdvajala katerakoli reka, tako tudi ne reka Sotla. S
tem se bomo najlepše oddolžili žrtvam.«
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Na mostu spominov in prijateljstva
Na mostu bratstva in pri-
jateljstva na reki Sotli so v
soboto odkrili spominsko
ploščo v počastitev skupnih
bojev slovenskih in hrva-
ških partizanov z okupator-
jem v letu 1943, v katerih je
med drugimi padel tudi na-
rodni heroj Ivan Škvarča-
Modras.
Slavnostni govornik na
spominski slovesnosti je bil
Stjepan Kreber, član pred-
sedstva zveze združenj bor-
cev NOV Hrvaške, ki je sli-
kovito in dramatično opisal
tridnevne boje z okupator-
jem na obeh straneh Sotle.
Spominsko ploščo je od-
kril predsednik zveze zdru-
ženj borcev NOV Slovenije
Bogo Gorjan, slovesnosti pa
so prisostvovali tudi Josip
Špiranc-Pintar, takratni ko-
mandant Zagorskega odre-
da, narodna heroja Marko
Markoci in Tone Vrantar-
Antonesko, ki je tudi častni
občan šmarske občine, ostah
borci in predstavniki druž-
benopolitičnega življenja iz
obeh republik in občin
Šmarje pri Jelšah ter Kla-
njec.
Sobotni dogodek na mestu
oziroma na meji dveh brat-
skih republik so obogatili tu-
di mešani pevski zbor iz
Klanj ca ter recitatorji iz os-
novne šole Marija Broz v Bi-
strici ob Sotli.
M. AGREŽ
Pozornost varstvu pri delu
y konjiški občini ie bilo več nesreč kot prejšnja leta
Pri Občinskem svetu ZSS
Slovenske Konjice že od le-
ta 1979 načrtno spremljajo
varstvo pri delu v 18 delov-
nih organizacijah s področ-
ja gospodarstva. V analizi
za minulo leto ugotavljajo,
da se je povečal odstotek
nesreč v delovnih organiza-
cijah LIP, IMP, Kovinar, In-
grad, GG Vitanje in Sloven-
ske Konjice ter Podjetje za
vzdrževanje avtocest. Ana-
lizo nesreč je minulo sredo
obravnaval konjiški izvršni
svet in podprl stališča sveta
za socialno politiko pri Ob-
činskem sindikalnem svetu.
V analizi je zajetih 8250 de-
lavcev iz gospodarstva in 291
delavcev iz negospodarstva.
Resnost poškodb, ki jo je
mogoče prikazati v izgublje-
nih delovnih dnevnih, se je
j?_ovečala v večini delovnih
organizacij, kar pomeni, da
so bile poškodbe pri delu
težje in da je bilo zaradi njih
več izostankov z dela kot leta
1985. Razveseljivo pa je, da
se stanje opravljenih siste-
matičnih pregledov še na-
prej izboljšuje v primerjavi s
preteklimi leti. Lani so vse
delovne organizacije poslale
delavce na zdravniške pre-
glede, razen Elektro radia,
kjer pa so te preglede opravi-
U leto poprej. V občini je ne-
koliko poraslo število nesreč
pri delu, ugotavljajo z anali-
zo, vendar je še zmeraj boljše
od repubUškega povprečja.
Podatki za petletno obdobje
za konjiško občino kažejo,
daje resnost poškodb pri de-
lu 10 do 12 dni odsotnosti na
poškodbo.
Pri usposabljanju delav-
cev za varno delo je stanje
ugodno. Delovne organizaci-
je namreč kontinuirano
usposabljajo delavce in pre-
verjajo njihovo znanje. Pri
tem jim je v veliko pomoč
Delavska univerza v Sloven-
skih Konjicah, Kljub vsemu
pa je analiza pokazala, da
usposabljanja za varno delo
delavcev niso izvedli ne lani
in ne predlani v Dravinj-
skem domu, IMP, Komunal-
nem podjetju in Pekarni Ro-
gla. K temu gre prišteti še
dejstvo, da večina delovnih
organizacij nima ustreznih
programov za praktično uva-
janje delavcev v varno delo.
Iz odgovorov na poseben
vprašalnik se da tudi sklepa-
ti, da je večina odborov ali
komisij za varstvo pri delu
popolnoma neaktivnih. Ena-
ka ugotovitev velja za organe
samoupravne delavske kon-
trole, kjer je edina izjema In-
grad. Zato eno izmed stališč
pravi, da je potrebno tem
ugotovitvam v osnovnih or-
ganizacijah sindikata name-
niti več pozornosti, še pose-
bej zato, ker se stanje ne
spreminja več let.
Velika večina organizacij
združenega dela v letnih pro-
gramih upošteva aktivnosti
za izboljšanje varstva pri de-
lu. Negativno so na to vpra-
šanje odgovorile samo de-
lovne organizacije Elektro
radio. Mizarstvo Skala in
Zdravstveni dom Slovenske
Konjice.
Analizo nesreč bodo
obravnavali v vseh osnovnih
organizacijah sindikata, kjer
bodo tudi sprejemah ukrepe
za zmanjšanje nesreč pri de-
lu. Posebej veliko dela bo v
delovnih organizacijah IIP,
IMP, Kovinar, Ingrad in
Kongrad, kjer je odstotek
nesreč pri delu nad republi-
škim poprečjem.
MATEJA PODJED
Kaheisica televizija vse bliže
Prijav in denarja bo vendarle dovolj, da bodo v Celju pričeli
graditi kabelsko TV omrežje
čeprav se je do konca mi-
nulega tedna zbralo iz ena-
indvajsetih krajevnih skup-
nostih Celja le 4625 prijav
za priključek kabelske tele-
vizije, kar je manj od priča-
kovanega, bo to zadostova-
lo za pričetek gradnje ka-
belskega omrežja in spre-
jemne postaje.
Žal priključkov ne bodo
dobili v vse celjske krajevne
skupnosti naenkrat. Najprej
bodo med kabelskimi pro-
grami lahko izbirali prebi-
valci mesta in primestnih na-
selij, iz sredstev, ki jih bodo
zbrali (priključek v večsta-
novanjski zgradbi bo vreden
30 starih milijonov, v zasebni
hiši pa 35), pa bo zgrajena
sprejemna postaja in poteg-
njeni kabli do njihovih sta-
novanj. Ker bodo oddalje-
nejši naročniki prišli do
priključkov nekoliko kasne-
je, jim ne bo treba financirati
sprejemne postaje, pač pa le
nekoliko daljše kable. Veči-
no kablov bodo skušali polo-
žiti v obstoječe napeljave, le
ponekod bodo potrebna po-
sebna gradbena dela.
Zanimivo je, da je med
4625 interesenti za kabelsko
televizijo največ lastnikov
zasebnih hiš, tisti iz blokov
pa so v manjšini. Nekateri
neprijavljeni zagotavljajo,
da se bodo še pravi čas ogla-
sili, dosti pa jih misli, da se
bodo v kabelsko omrežje
lahko priključili kar »na čr-
no« preko obstoječih televi-
zijski priključkov za skup-
ne antene. To je seveda pov-
sem naivno, saj bodo za ka-
belsko televizijo položeni
posebni kabli tudi v blokih,
odcepi pa speljani le do sta-
novanj naročnikov. Mimo-
grede, vsak naročnik bo do-
bil priključka za dva televi-
zijska sprejemnika.
Ta čas potekajo še dogovo-
ri o nekaterih formalnih zah-
tevah, ob tem pa je vse bolj
jasno, da bo k projektu zago-
tovo pristopila celjska stano-
vanjska skupnost, kasneje
pa tudi Podjetje za PTT pro-
met, RTV ljubljna pa ostaja
vse preveč ob strani, saj jih
je hiter razvoj novih komuni-
kacijskih povezav pesenetil
povsem nepripravljene, brez
ustreznih kadrov, da o de-
narju sploh ne govorimo.
Koordinacijski odbor za iz-
gradnjo kabelske televizije v
Celju bo v kratkem naročil
podrobnejši projekt omrež-
ja, z gospodinjstvi pa bodo
pričeh sklepati pogodbe ver-
jetno že čez dober teden dni.
BRANE PIANO
Humanizacija dela
v velenjskih kolektivih se zavedajo
pomena varstva pri delu
Varnostna kultura delav-
cev in organizatorjev dela
se v občini Velenje dviga.
Čeravno številne nezgode
pri delu tega dejstva v celo-
ti ne potrjujejo, pa strokov-
njaki v službah za varstvo
pri delu, kadrovskih služ-
bah ter inšpektorji dela
ugotavljajo, da je priprav-
ljenost delavcev za občasno
izobraževanje vse večja.
Pri Delavski univerzi Vele-
nje so do konca julija organi-
zirali več kot 50 tečajev iz
varstva pri delu in požarne
varnosti, pri čemer so tečaje
popestrili s praktičnimi de-
monstracijami in inštrukci-
jami na delovnih mestih. Or-
ganizirali so tudi nekaj več-
dnevnih seminarjev za pri-
dobitev specifičnih znanj s
tega področja, najpomemb-
nejša novost pa sta bila dva
65-urna seminarja za odgo-
vorne delavce za varstvo
pred požari.
Več kot tisoč delavcev v
procesu dopolnilnega izo-
braževanja pa ni le odraz za-
konske zahteve. V delovnih
kolektivih se zavestno odlo-
čajo o potrebnosti stalnega
usposabljanja in motiviranja
zaposlenih za zmanjševanje
posledic nezgod in obolenj,
saj menijo, da je v zmanjša-
nju tovrstnih stroškov lep
del dohodka. Gre pa tudi za
še pomembnejše dejstvo, za
humanizacijo dela ter pre-
prečevanje posledic težkih
poškodb in invalidnosti.
Žal pri velenjski DU ugo-
tavljajo, da je za tovrstno izo-
braževanje vse manj zanima-
nja pri obrtnikih. Čeprav se
število zaposlenih v obrti ve-
ča, je namreč število naročil
upadlo. Na neresen odnos so
opozorili že izvršilni organi
Obrtnega združenja Velenje,
o problematiki, povezani z
delovno usposobljenostjo,
pa so v tem obdobju nekaj-
krat razpravljali pri sindika-
tu delavcev zaposlenih v
obrti. Pravijo, da sklad za
izobraževanje delavcev obrt-
nikov, ki ima sedež v Žalcu,
ni racionalno izkoriščen in
da odtekajo namenska sred-
stva drugam.
Za jesensko obdobje pri-
pravljajo v Titovem Velenju
nove tečaje iz varstva pri de-
lu, pri katerih bodo upošte-
vali tudi zadnje zakonske no-
vosti.
JOŽE MIKLAVC
Ob prazniku
občine Mozirje
čestitamo vsem
delovnim ljudem
in občanom:
skupščina občine
izvršni svet siiupščine občine
občinsica iionferenca SZDL
občinsl(i svet ZSS
občinsici Icomite ZKS
občinsica i(onferenca ZSMS
občinsici odbor ZB NOV
POGLED v SVET
Stisif roic preko zidu
Piše Slobodan Vujanovič
Obisk voditelja NDR Ericha Honec-
kerja ZRN bi utegnil odpreti novo po-
glavje v odnosih med državama, se stri-
njajo razčlenjevalci nemških in med-
nemških političnih razmer. Gotovo je
moč pritrditi prepričanju, da gre za zgo-
dovinski dogodek, ne glede na to, kakš-
na je bila uradna in formalna plat po-'
govorov med Honeckerjem in zahod-
nonemškim kanclerjem Helmuthom
Kohlom. Bolj kakor trije podpisani spo-
razumi - o sodelovanju na področjih
znanosti, zaščite okolja in varnosti jedr-
skih reaktorjev - je pomembno dejstvo,
da je do obiska sploh prišlo. .
Gre namreč za prvo uradno srečanje^
obeh Nemčij na najvišji ravni in na za-
hodnih tleh 38 let po njuni delitvi, pri
tem pa je Bonn z vsemi državniškimi
častmi (resda ob posebej »prikrojenem*
protokolu) sprejel človeka, ki je pred 26
leti vodil gradnjo berlinskega zidu.
Honecker naj bi Bonn obiskal že leta
1984, na povabilo prejšnjega kanclerja
ZRN Helmutha Schmidta, vendar je te-
daj obisk »odpadel« zaradi pritiska
^foskve. ZR Nemčija je namreč prav ta-
krat sprejela odločitev o namestitvi
ameriških evroraket. Uresničenju dolgo
pričakovanega obiska je gotovo botro-
valo izboljšanje ozračja med Vzhodom
in Zahodom, nič manj pa tudi počasno a
vztrajno tajanje odnosov med obema dr-
žavama.
Ne gre zanemariti podatka, da se je
kljub spornim političnim vprašanjem
(zlasti vprašanju ponovne združitve)
medsebojna trgovina v zadnjih 20 letih
povečala za petkrat (zdaj znaša 8,3 mili-
jarde dolarjev letno), s čimer je postala^
ZRN drugi trgovinski družabnik NDR,';
takoj za Sovjetsko zvezo. Do napredka je \
prišlo tudi na političnem področju. V\
letih 1984 in 1985 je NDR odstranila na\
desettisoče min vzdolž skupne meje in]
medtem ko je še pred petimi leti lahko
prestopilo to mejo le 50.000 vzhodno-
nemških državljanov, je letos Berlin to
dovolil že dvema milijonoma.
In še več. Nedolgo pred svojim obi-
skom je Honecker odobril medsebojno
menjavo številnih zapornikov. NDR je
postala tudi prva država vzhodnega blo-
ka, ki je ukinila smrtno kazen, pred
kratkim pa so pomilostili precej politič-
nih zapornikov. Slišati je tudi, da stra-
žarji na vzhodni strani berlinskega zidu
nimajo več zloglasnega ukaza »streljaj
in ubij«.
Če je vse to po eni strani posledica
domačih procesov demokratizacije, gre
ravno tako za pozitivne odgovore na
dolgoletne zahodnonemške zahteve. V
zameno je NDR deležna vedno več go-
spodarskih in, kakor kaže sedanji obisk,
tudi političnih koncesij. Honeckerjev
sprejem in dejstvo, da ob obisku niso
načenjali teme ponovne združitve (ta
cilj je še vedno zapisan v ustavi ZRN),
pomeni praktično pristanek na stvaren
dialog, v okvirih politične realnosti,
vendar pa prav to daje tudi možnost
poglabljanja odnosov.
Seveda bi bilo daleč preoptimistično
pričakovati, da bo Honeckerjev obisk že
sam po sebi razrešil težavna vprašanja
med državama (tudi spori glede meja,
prometa idr.). Berlinski zid bo najbrž še
dolgo tragičen simbol vseh nasprotij.
Prav zato se številni Nemci, tako na
vzhodu kot zahodu, gotovo niso mogli
ubraniti sentimentalnih občutij, ko je
Honecker po več kot štiridesetih letih
prvič obiskal rojstno vas Wiebelskier-
chen in sestro, ki tam živi. j.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 198)
Odslej bodo manj investirali
145 let Tekstilne tovarne Prebold
Tekstilna tovarna iz Pre-
bolda slavi letos 145-letnico
obstoja in je najstarejša v
Jugoslaviji. Delavci tega
1800 članskega kolektiva so
jubilej proslavili v soboto,
ko je zbranim govoril pred-
sednik centralnega delav-
skega sveta Franc Škrubej.
Za zadnja leta je bilo še zla-
sti značilno, da so precej vla-
gali. Tako so med drugim
dokončali skladišče tehnič-
nih plinov pri oplemenitilni-
ci, skladišče proizvodov za
konfekcijo v Pristavi, zgradi-
li skladišče bombaža v Bio-
gradu na moru ter skladišče
preje v Preboldu. Lani so se
lotili izredno velike in zah-
tevne naloge - obnove pre-
dilnice in dela oplemenitilni-
ce. Vse težave, ki so se pri
tem nakopičile, so posledica
pomanjkanja lastnih sred-
stev, vendar so najtežje na-
ložbeno obdobje le premaga-
li, povrhu vsega pa so v Slu-
nju postavili še obrat kon-
fekcije.
Zaradi pomanjkanja lastne
akumulacije so najeli tuja
sredstva, ki jih bodo pričeli
odplačevati prihodnje leto.
Dolgove bodo odplačevali
do leta 2004. Samo prihodnje
leto bo treba odplačati 575
milijonov dinarjev glavnice.
Razumljivo je torej, da se za-
enkrat za večje naložbe ne
bodo odločali. Kljub temu
pa bo še treba vlagati v stroj-
no opremo. Računajo, da bo-
do prihodnje leto prejeU tri
milijone dolarjev i)Ospjila z»
modernizacijo belilnice, ta-
ko da bo kakovost izdelkov
še boljša. Nekaj naložb pa so
uresničili tudi že letos, ko so
nabavili nov računalniški si-
stem v vrednosti 26 milijo-
nov dinarjev, na zahodnem
tržišču kupili dvajset novih
pletilnih strojev ter do tovar-
ne napeljali plinovod.
Na sobotni slovesnosti so
podelili tudi priznanja neka-
terim zaslužnim delavcem.
Kipec črne mačke, delo aka-
demskega kiparja Petra Ko-
zije so prejeli Marija Buko-
vec, Ivo Kotnik, Jože Nerat,
Breda Požek, Franc Bokal,
Miroslava Govedič, Dominik
Kosmač, Biljana Ronič, Ma-
rija Zrilič in Anton Brinar.
JANEZ VEDENIK
Dr. Andrej Ocvirk (levo) sije ogledal proizvodnjo v polzel-
ski tovarni nogavic. Na fotografiji sta tudi direktor Alojz
Došler (desno) in predsednik žalske občinske skupščine
Ludvik Semprimožaik. Foto: TONE TAVCAR
Peki za zdravje
v Merxovi temeljni orgau
zaciji Pekarna in slaščičarn^
v Rogaški Slatini si prizade.
vajo, da bi razširili izbor krij.
ha in slaščičarskih ter podoH
nih izdelkov. ^
Zadnji njihov uspeh na tein
področju je pekovski izdelek
nekakšen dvopek, ki bo razve!
selil predvsem kupce z rahlej.
šim zdravjem. Ker pa strokov,
njaki vedno bolj opozarjajo na
pomanjkanje magnezija v na.
ravi oziroma zemlji, je novi
proizvod dobrodošel tudi s te-
ga vidika. Pekarna in slaščičar,
na iz Rogaške Slatine je novost
predstavila v nedeljo v Bistrici
ob Sotli, občinska raziskoval,
na skupnost Šmarje pri Jelšah
pa je tej temeljni organizaciji
podelila posebno priznanje za
aktivnost na raziskovalnem in
inovacijskem področju za razi-
skovalno nalogo z naslovom
»Dietetični pekovski izdelki s
povečano vsebnostjo magne-
zija.«
M. A.
Kipec črne mačke je prejel tudi Ivo Kotnik. Izročila sta
mu ga predsednik centralnega delavskega sveta Franc
Škrubej in direktor Drago Pušnik.
Foto: TONE TAVČAR
Izvozili bodo skoraj pol proizvodnje
Proslavili so 60 let tovarne nogavic na Polzeli
Tovarna nogavic s Polze-
le je največji tovrstni proiz-
vajalec v Jugoslaviji, ki do-
bršen del svoje proizvodnje
izvozi na zahtevna zahodno-
evropska tržišča, kjer dose-
ga sorazmerno ugodne cene.
Vrednost letošnjega izvoza
bo presegla tri milijone do-
larjev. To je na sobotni slo-
vesnosti ob 60-letnici tovar-
ne, povedal direktor Alojz
Došler. Na tuje bodo proda-
li 41 odstotkov celotne pro-
izvodnje.
Če se hoče Polzela obdrža-
ti na zahtevnih tujih tržiščih
in biti še naprej vodilna na
domačem trgu, kjer je kar se-
demindvajset nogavičarjev,
morajo nenehno vlagati v
modernizacijo in avtomati-
zacijo opreme. Tako so samo
v zadnjih štirih letih nameni-
li skoraj tri milijone dolarjev
za zamenjavo tehnično zasta-
rele opreme.
Slavnostni govornik je bil
dr. Andrej Ocvirk, član
Zveznega izvršnega sveta, ki
je uvodoma dejal, da v Jugo-
slaviji ne bi zašli v takšno
krizo, če bi bilo več organiza-
cij, kakršna je Polzela. An-
drej Ocvirk je dejal, da vsi
izračuni kažejo, da bi morali
v Jugoslaviji na obstoječih
proizvodnih sredstvih druž-
beni proizvod podvojiti, z re-
alnim družbenim proizvo-
dom pa capljamo na mestu.
V tekstilni industriji je pro-
duktivnost na evropski rav-
ni, rezultati pa niso temu pri-
merni. Ni pravega razmerja
med produktivnimi in ne-
produktivnimi zaposlitvami,
kar ima precej negativnih
posledic. V Jugoslaviji vsi
vprek govorimo, da je izhod
iz krize v popolni uvedbi trž-
nega gospodarstva, za to pa
se pojavlja kup ovir. Pod trž-
nim gospodarstvom razume-
mo uvedbo trga proizvodov,
trga denarja in trga dela ob
ustrezni pravni varnosti de-
narno blagovnih tokov in ob
avtonomiji gospodarskih
subjektov. Pri nas pa si pred-
stavljamo, da je svobodno,
formiranje cen že tržna eko-
nomija. Kakšna je pravna
vrednost vloženega denarja
pa se lepo vidi iz primera
Agrokomerca. V popolnem
socialnem sistemu ni trga
delovne sile, ni mehanizmov
za selekcijo dela od nedela,
ni motivacije za to, da bi lju-
dje še več prispevali k razvo-
ju družbe in bili zato primer-
no nagrajeni. Polzela je pri-
mer, kako bi bilo treba dela-
ti, je dejal dr. Andrej Ocvirk.
S svojimi izdelki je prisotna
na tržiščih z razvito tržno
ekonomijo, kjer pa bo mogo-
če ostati samo s cenovno in
kakovostno konkurenčnost-
jo, če bodo sledili tehnolo-
škemu razvoju v svetu, z vla-
ganjem tja, kjer se da zagoto-
viti pravno varnost denarja
in z maksimalno zaostritvijo
delovne discipline.
Na slovesnosti so podelili
tudi priznanja zaslužnim de-
lavcem.
JANEZ VEDENIK
Švicarska peč za Žično
Zaključena prva faza zahtevne naložbe
Pred dnevi so v Žični prvič pognali
celotno linijo toplotne obdelave kro-
gličnih ležajev. Iz Švice so namreč
dobili peč za kaljenje obročev, s či-
mer jih bodo lahko v celoti izdelali
sami. Prej so morali postopek toplot-
ne obdelave opraviti v drugih delov-
nih organizacijah, kjer že imajo to-
vrstne peči. V teh dneh še opravljajo
preizkuse o kakovosti postopka in pr-
ve ocene kažejo, da bo toplotna obde-
lava v novi peči brezhibna.
Do 15. septembra bodo v Celju tudi
švicarski strokovnjaki, ki bodo pripra-
vili vse potrebno za začetek proizvod-
nje in seznanili Žičnine delavce s ce-
lotnim postopkom.
V Žični so se za izdelek švicarske
firme Safet odločili predvsem zato, ker
je postopek termične obdelave obro-
čev izredno pomemben v celotnem
procesu. Od kakovosti te obdelave je v
veliki meri odvisno, kakšen bo izde-
lek. Kljub visoki ceni, za peč so na-
mreč odšteli 230 milijonov dinarjev v
devizah, so se odločili za izdelek iz
zahodne države, medtem ko so doslej
kupljeni stroji prišli iz vzhodnih dežel,
pri čemer ugotavljajo da niso tako
skrbno izdelani.
Peč ima dve liniji, kar pomeni, da so
njene zmogljivosti precej večje kot pa
jih v Žični trenutno potrebujejo. Zato
bodo svoje usluge ponudih drugim
proizvajalcem drobnih kovinskih
predmetov serijske proizvodnje, to pa
pomeni, da je nova peč v Žični prido-
bitev za širši slovenski prostor. Tako
kot pri vseh ostalih investicijah v Žič-
ni pri novi proizvodnji krogličnih leža-
jev, so tudi tokrat tretjino denarja
zbrali sami, ostalo pa sta v obliki poso-
jil prispevali interna banka sozda slo-
venskih železarn in Ljubljanska
banka.
Ker gre za zahteven izdelek, pri kate-
rem je potrebno veliko strokovnega
znanja in drage opreme, bo trajalo še
nekaj časa, da bodo v Žični v celoti
sami izdelovali kroglične ležaje. Prva
najzahtevnejša faza je tako končana, v
drugem delu naložbe se bodo lotili
kletk za ležaje, nato pokrovčkov in na-
zadnje kroglic. Pri tem pa potrebujejo
usposobljene kadre različnih poklicev
v kovinarski stroki. Zaenkrat je v novi
proizvodnji zaposlenih 40 delavcev.
pričakujejo pa, da bodo sčasoma lahko
uvedU tudi drugo izmeno. Jeseni bodo
za vse te delavce pripravili interni se-
minar, na katerem jih bodo podrobne-
je usposabljali za precizno brušenje
jekla.
Ugotavljajo, daje trg njihove izdelke
že sprejel in da je povpraševanje ved-
no večje. Kupci iz različnih krajev Ju-
goslavije se zlasti zanimajo za posebne
ležaje, ki pa jih v Žični ne izdelujejo,
pač pa skušajo s serijsko proizvodnjo
nadomestiti uvoz ležajev kakovostnim
jugoslovanskim proizvajalcem. Tudi
sami namreč posvečajo veliko skrb ka-
kovosti svojih izdelkov.
Kroglični ležaji pa niso edini Žičnin
izdelek. Še vedno so obdržali staro
proizvodnjo, ki pa jo bodo morali po-
sodobiti in ugotoviti, kateri izdelki so
za trg še zanimivi, katere pa bodo opu-
stiU.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Manjši premalo
vlagajo v razvoj
Več naložb v laškem gospodarstvu
»Ocena tekočih gospodar-
skih gibanj v laški občni ka-
že, da nadaljujemo z usme-
ritvami, ki smo si jih začr-
tali z družbenim planom,«
pravi Roman Matek, pred-
sednik izvršnega sveta
skupščine občine Laško.
»V občini skušamo z de-
javnostjo izvršnega sveta in
družbenih organizacij ustva-
riti vzdušje za inovativnost,
in samoiniciativnost organi-
zacij združenega dela, da bi
dosegli čim boljšč gospodar-
ske rezultate. Spodbujamo
dobre delovne organizacije
in se nekoliko bolj ukvarja-
mo s slabšimi. Od vseh, ki ne
dosegajo mejnih vrednosti
kazalcev uspešnosti zahteva-
mo, da izdelajo program za
odpravo motenj v poslova-
nju in da se le-ta tudi dosled-
no izvaja.«
Po novem obračunskem
sistemu so polletni dohod-
kovni rezultati v laški občini
nekoUko slabši od regijske-
ga povprečja. Vendar nižji
indeksi ne pomenijo - tudi
slabših rezultatov. Temu naj-
bolj pritrjujeta stopnja aku-
mulativnosti, ki je s 5,9 od-
stotki nad regijskim pov-
prečjem in reproduktivna
sposobnost gospodarstva, ki
je s 14 odstotki skoraj dva-
krat večja od regijskega pov-
prečja.
V prvi polovici leta so izvo-
lili za petino manj kot lani v
enakem obdobju, za pet od-
stotkov se je zmanjšal tudi
uvoz. Še vedno pa je ugodna
pokritost uvoza z izvozom, ki
znaša na konvertibilni trg
116 odstotkov. »Nekoliko
manjši izvoz gre na račun
največjih izvoznikov, delov-
ne organizacije Tim Laško in
Tovarne   papirja   Radeče,«
pravi Roman Matek,« ven-
dar se povečuje v Sopoti, Pi-
vovarni, Boru in kmetijski
zadrugi. Opozarjamo delov-
ne organizacije, daje potreb-
no izvažati. Kljub kratkoroč-
ni dohodkovni nemotivira-
nosti izvoza, nam le-ta zago-
tavlja dolgoročno strategijo
pri nadaljnjem povečanju
proizvodnje in kar je še po-
membnejše, s proizvodnjo za
zahtevnejši tuji trg pridobi-
vamo izkušnje za vse bolj ka-
kovostno proizvodnjo
doma.«
Kljub ugodnejšim gospo-
darskim gibanjem v zadnjih
dveh letih, so šele letos dose-
gli pomembnejši premik pri
vlaganjih v gospodarstvo.
Letos so po zaslugi Pivovar-
ne in Tovarne papirja uspeli
priti celo do republiškega
deleža vlaganj za posodablja-
nje proizvodnje. V laški ob-
čini znaša ta delež 18 odstot-
Delež izgub v doseženem
dohodku so znižali v dveh
letih s 3,4 na 2,2 odstotka.
Od sedmih izgubarjev ob
četrtletju, imata sedaj izgu-
bo le še Rudnik Laško in
tozd Obrt, montaža, gradbe-
ništvo delovne organizacije
Komunala, obrt, gradnja.
kov. »Mislim, da je ustre-
zen«, pravi predsednik izvrš-
nega sveta.« Žal pa je dosti
manj vlaganj v manjših de-
lovnih organizacijah, kjer še
premalo denarja namenjajo
novim razvojnim progra-
mom in prilagajanju proiz-
vodnje tržnim potrebam. To
še ostaja odprta naloga v ve-
čini delovnih organizacij v
naši občini.«
VIC. EINSPIELER
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 5
lified nebom in peklom je prostor za dejanja
vfalr sem, kot me Je ustvarila revolucija,« pravi narodni heroj Karle Maslo-Drago
v mirnem, tihem predelu mesta Celja
stoji s cvetjem obdana hišica. Za njenimi
okni diha svobodo narodni heroj Karlo
Maslo-Drago s svojo družino.
Pred dnevi je slavil 75-letnico življenja.
Soborca in sokrajana, doma je iz Ostrožnega
brda na Brkinih, so vojni tovariši za jubilej
povabih na prisrčno slavje v Ilirsko Bistri-
co. Rad se vrača v rodni kraj. V srcu še
vedno nosi lepe spomine na domačo hišo, v
kateri je privekalo na svet enajst otrok. Oče
in mati, cela družina, so se zapisali revoluci-
ji s srcem in zavestjo. Borbo in življenje
Bečanove družine, kakor se je reklo pri Ma-
slovih po domače, zlasti pa lik matere, je
popisal pisatelj Tone Svetina v knjigi Med
nebom in peklom, ki je izšla leta 1982 pri
Založbi borec.
Z zagrizeno vero v svobodo, ki mora priti
tudi zanje, se mati in njenih enajst otrok,
vse brkinsko in primorsko ljudstvo, bojuje
proti fašističnemu nasilju, proti ukanam in
premoči okupatorske policije in vojske. Žr-
tve so velikanske, boj je neusmiljen, mati
umre v Auschwitzu, osvoboditev pa na kon-
cu odtehta vse.
Karlo Maslo-Drago, nosilec ordena narod-
nega heroja, ordena za hrabrost, ordena za-
slug za narod, ordena bratstva in enotnosti,
ordena partizanske zvezde, nosilec spome-
nice od leta. 1941 in številnih drugih priz-
nanj, se z odlikovanji ni nikoli postavljal.
Vselej se je zavzemal za pošteno in dobro
delo. Na rodnem Primorskem krožijo o
njem legende, ki so resnične in o katerih
danes pripoveduje Karlo Maslo-Drago
skromno, kot nekaj samo po sebi umevne-
ga. Že v mladosti ga je hudo prizadelo itali-
jansko zatiranje, zato je leta 1935, ko je bil
vpoklican v italijansko vojsko za Etiopijo,
pobegnil čez mejo v Jugoslavijo. A v bivši
Jugoslaviji ni našel pravega razumevanja za
probleme primorskih Slovencev, zato se je
znova vrnil domov, vendar so ga Italijani
takoj zaprli. Po zaporu je moral služiti še
vojaščino. Kljub temu je decembra leta
1941, ko se je že začela vojna, še kot italijan-
ski vojak zažgal garnizijsko skladišče in se
nato s ponarejeno dovolilnico odpravil do-
mov in nemudoma odšel v partizane. V og-
nju za osvoboditev je ostal do konca vojne.
V teh letih je izpeljal celo vrsto drznih
akcij, ki so se jih Italijani hudo bali in za
njegovo glavo razpisali 10 tisoč lir nagrade.
Akcija, ki stajo izvedla skupaj Ervin Dol-
gan-Janez in Karlo Maslo-Drago velja za
eno prvih, če ne celo za prvo akcijo na Pri-
morskem in je pomembna predvsem zato,
se še vedno spominja Karlo Maslo-Drago,
ker je imela v tistem času velik propagandni
odmev. Sovražnik je spoznal, da še sloven-
ski živelj ne bo dal za karsibodi. Z Janezom
sta se bila namreč dogovorila, da bosta na
železniški progi Pivka-Ihrska Bistrica nare-
dila sabotažno akcijo. Večerilo se je že, ko
sta se odpravila proti progi. Bila sta brez
kakšnega posebnega orodja. S preprostim
izvijačem in železnim drogom sta uspela
iztiriti vlak. »Še danes vidim lokomotivo, ki
je iztirila in iskre in ogenj, ki se je kresal iz
hladnega železa in nato vagone, ki so zdrveli
eden na drugega«, se spominja Karlo Maslo-
Drago. »Pravzaprav je naključje hotelo, da
so bili v vagonih nemški oficirji in letalci, ki
so se peljali iz vzhodne fronte na oddih v
Opatijo.«
Takšnih in podobnih akcij je Karlo Maslo-
Drago skupaj s svojimi tovariši, včasih pa
tudi sam, izvedel še veliko.
Ko je bila leta 1942 po bitki na Nanosu
organizirana Brkinska četa, je bil njen prvi
komandir, nato je bil v južno primorskem
bataljonu, pa v Gradnikovi brigadi, v Istr-
skem odredu, v prvem bataljonu Srečka
Kosovela kot komandant jurišnega bataljo-
na, ki je v noči med 30. aprilom in 1. majem
1945 kot prvi vdrl v Trst.
Po vojni je bil Karlo Maslo-Drago še nekaj
let aktivni oficir, major v Beogradu in Celju.
V mestu ob Savinji je ostal in se še naprej
boril za napredek. Kot kmečkemu sinu, pre-
kaljenemu in izkušenemu borcu za pravič-
no stvar, se tudi kot upravniku Zadruge na
Babnem, pa na kmetijskem gospodarstvu
na Lavi, ni upiralo skupaj z delavci stopiti v
gumijaste škornje in poprijeti za delo. Delal
je tudi v gostinstvu, kot upravnik podjetja
Ojstrica v Celju, na noge je postavil lesno
podjetje na Lavi in ves čas opravljal vrsto
družbenopolitičnih funkcij.
»Frazerstva ne maram,« pravi in zlasti za
zadnje dogodke v jugoslovanskem gospo-
darstvu ne najde besed. »Lahko bi živeli v
blagostanju. Jugoslavija ima za to vse pogo- •
je«. In njegove temno rjave oči pod srebrno
obrobo las postanejo še bolj temne. Ve, da je
med nebom in peklom velik prostor za po-
šten boj. MATEJA PODJED
LučanskI borci
pogrešajo mlade
Krajevna organizacija
zveze združenj borcev
NOV v Lučah ima okoli
120 članov, njen predsed-
nik pa je Alojz Selišnik,
nekdanji borec Šlandro-
ve in Tomšičeve brigade.
Organizacija, ki ji pred-
seduje, je sicer aktivna v
skrbi za socialno in zdrav-
stveno stanje nekdanjih
borcev, manj pohvalnih
besed pa je lahko izrekel
na račun sodelovanja kra-
jevne borčevske organi-
zacije z osnovno šolo in
mladinsko organizacijo.
Pravi, da šola za sodelo-
vanje nima dovolj zani-
manja, največ kar je sode-
lovanja so redke učne ure
oziroma srečanja borcev z
učenci ter skupna organi-
zacija spominskih sloves-
nosti.
Tudi z mladinci ne naj- \
dej o pravega stika, nas- j
ploh pa po njegovi oceni '
organizacija mladih v Lu-
čah  deluje  preveč   se-
zonsko.
»Največ kritike je v na-
ših vrstah na račun priz-
navalnine  borcem,   ker ,
naši člani upravičeno ne
morejo razumeti, zakaj je
ta tako različno visoka,
odvisna pač od ekonom-
ske moči občine,« je po-
vedal Alojz SeUšnik in
dodal, da je vsakoletni
pohod na Lučko kočo, ki
ga organizirajo lučanski
borci, redek primer do-
brega sodelovanja borcev
z mladino.
M. A.
Odlagališče smeti povzroča slabo voljo
Krajani Ložnice pri Žalcu hi naj potrpeli še do leta 1990
Pred časom smo v Novem
tedniku že objavili reporta-
žo o tem, kako zelo moti
krajane Ložnice pri Žalcu
tamkajšnja občinska depo-
nija, oziroma odlagališče
odpadkov.
Pripomb s strani krajanov
je še vedno precej, saj je ra-
zumljivo, da nikomur ni po
godu, če stanuje v neposred-
ni bližini takšnega odlagališ-
ča. O tem smo se pogovarjali
z Jožetom Goličem, članom
izvršnega sveta žalske občin-
ske skupščine in sekretar-
jem sekretariata za urejanje
in varstvo okolja ter urba-
nizem.
»Problem krajanov Ložni-
ce dobro poznamo in vemo,
da so krajani ogorčeni zaradi
stranskih učinkov, ki jih
povzroča to odlagališče. Ni-
smo ostali gluhi in zato smo
v okviru izvršnega sveta
ustanovili posebno komisijo,
ki naj prouči, kako poteka
dejavnost na tem odlagališ-
ču in kje v občini še obstoja
možnost za ureditev takšne-
ga objekta. Prve ugotovitve
so znane. Delovna organiza-
cija, ki upravlja s tem odla-
gališčem, to so celjske Javne
naprave, izvaja dela v skladu
s projektom in uporabnim
dovoljenjem in s te strani za-
deve niso problematične.
Kljub temu pa je stranske
učinke nemogoče preprečiti.
Če bi smeti zasipavaU s pre-
debelim slojem zemlje, bi
lahko prišlo do eksplozije,
saj vemo, da je metan, ki se
sproža ob gnitju, vnetljiv.
Odlagališče upravljalec po-
stopno sanira od naselja pro-
ti severu, tako da ga zasipava
s predpisanim slojem zem-
lje. To bo lahko trajalo kveč-
jemu do leta 1990.«
- Kaj pa potem? Verjetno
se bodo takšnega odlagališ-
ča branili vsepovsod?
»To je jasno. Družbeni
plan občine Žalec sicer pred-
videva, naj bi odlagališče ši-
rili proti zahodu oziroma
bivšemu glinokopu. Že da-
nes pa vemo, da bo to težko
doseči, ker se bodo temu
upirali prebivalci Škafarje-
vega hriba, ki je v neposred-
ni bližini.«
- Republiške usmeritve
in priporočila so takšna, da
bi urejali regijska odlaga-
lišča ...«
»To je res, pojavlja pa se
vprašanje ekonomičnosti.
Regijsko odlagališče pomeni
večje transportne stroške'in
tudi začetna naložba bi bila
zelo draga. Dolgoročno gle-
dano pa bi seveda to bila re-
šitev za žalsko občino.«
- Odgovor, kako bo z od-
lagališčem po letu 1990 bo-
ste verjetno težko povedali,
krajani Ložnice pa ga seve-
da pričakujejo ...
»Rekel sem že, da smo sto-
rili kar največ za to, da bi
bilo življenje tamkajšnjih
ljudi znosnejše. Zgradili smo
meteorno kanalizacijo, tako
da ni več tako velikih težav z
izcednimi vodami kot so bile
še pred leti, zasipavanje z
zemljo poteka v skladu s
predpisi... Dejavnosti tega
odlagališča pa ni mogoče
prekiniti čez noč. Krajanom
Ložnice priporočam strp-
nost do leta 1990, obljubljam
pa, da bomo storili vse, da bi
bilo problemov čim manj in
da bo s tem tudi življenje
krajanov znosnejše.«
JANEZ VEDENIK.
V Polenab vrtajo
V krajevni skupnosti Po-
lene v konjiški občini, kjer
je bilo pred kratkim precej
hude krvi, ker v njihovi
krajevni skupnosti strokov-
njaki vrtajo v zemljo, da bi
našli zadostne količine vo-
de za potrebe vzhodnega de-
la občine, zdaj geologi na-
daljujejo z delom.
S strpnim dialogom med
občinsko in krajevno vlado,
pa tudi na zboru krajanov so
se sporazumeli, da so vodni
viri iz te krajevne skupnosti
pomembni tudi za ostale
krajane občine. V Polonah
so se namreč bali, da bi zavo-
ljo novih posegov v zemljo
presahnila njihova zajetja.
da bi v Polenščici padel nivo
vode in da bi imeli zavoljo
tega krajani težave. Po zago-
tovilu strokovnjakov do teh
ne bo prišlo. Isto vprašanje
so krajani zastavili tudi v de-
legatskih klopeh in odgovor
nanje prihaja na dnevni red
seje skupščine občine, ki bo
22. septembra.
Strokovnjaki Geološkega
zavoda iz Ljubljane, ki so
morali na zahtevo krajanov
za nekaj časa prekiniti z vrta-
njem, zdaj z delom nadalju-
jejo. V teh dneh so že zavrtali
do globine 25 metrov. Po
vsej verjetnosti pa bo po-
trebno narediti vrtino globo-
ko okoli 200 metrov.
M. PODJED
Za čiste Konjice
v projekt izgradnje Titovega trga v Slovenskih Konji-
cah sodijo tudi dela pri izgradnji kolektorja, ki bo prihod-
nje leto narekoval še izgradnjo zahtevne čistilne naprave.
Velik finančni delež pri tej naložbi nosi delovna organiza-
cija Konus, kjer si veliko prizadevajo za čisto okolje. Konus
naj bi prispeval kar 60 odstotkov vseh sredstev, ostalo pa
drugi porabniki, oziroma onesnaževalci. Dela pri izgradnji
kolektorja so prevzeli delavci Nivoja, medtem ko bo čistilno
napravo, graditi jo bodo začeli prihodnje leto, gradil Jugrad.
Dela izvajajo etapno, že zdaj pa po predračunu znašajo okoli
200 milijonov dinarjev.
MP
Kadrovsko okrepljeni za zahtevne naloge
Pri tedniku In radiu je prišlo do velikih sprememb
V redakciji Novega tednika in Ra-
dia Celje je prišlo v zadnjem času do
Večjih kadrovskih sprememb, odho-
dov nekaterih tovarišev na nove de-
lovne dolžnosti in novih zaposlitev.
Zato smo v hiši izvedli tudi prerazpo-
reditev kadrov in ker gre za večje
spremembe, je prav, da z njimi sezna-
nimo tudi bralce tednika in poslušal-
ce radia.
Naloge odgovornega urednika Ra-
dia Celje je po odhodu Mirana Korošca
za dopisnika Radia Ljubljane kot vrši-
lec dolžnosti prevzel Mitja Umnik.
Njegov namestnik je Franček Punger-
^ič, ki opravlja tudi dela in naloge glas-
benega urednika. Odgovorni urednik
novega tednika je Branko Stamejčič,
2a njegovega pomočnika pa je bil ime-
novan Srečko Šrot, ki spremlja tudi
dogodke na področju kriminala in kro-
nike. Področje notranje politike in
zdravstva uredniško spremlja Milena
Brečko Poklic. Področje gospodarstva
po odhodu Vilija Einspielerja za dopis-
nika Dela, je kot urednik prevzel Rado
Pantelič. Tone Vrabl je še naprej ured-
nik športne rubrike, Mateja Podjed
urednica kulturne rubrike (ob tem od-
govarja še za poročanje iz občine Slov.
Konjice), za urednika turistične rubri-
ke pa je bil imenovan Janez Vedenik,
ki bo ob tem odgovarjal še za poroča-
nje iz občine Mozirje. 15. oktobra se bo
redakciji priključila tudi Irena Baša, ki
bo uredniško spremljala področje
kmetijstva, ob tem pa bo poročala tudi
o dogajanjih v občini Žalec. Marjela
Agrež bo še naprej poročala iz občine
Šmarje pri Jelšah, njeno delovno po-
dročje pa je reportaža. Violeta Vatovec
Einspieler bo skrbela za poročanje s
področja dejavnosti sisov družbenih
dejavnosti, posebej pa o vzgoji, izobra-
ževanju in zaposlovanju. Zdenka Sto-
par bo poročala s področja sociale, de-
javnosti RK, starejših občanov in skr-
bela za reportaže. Tatjana Cvirn je
prevzela nalogo poročanja o dogaja-
njih v občini Celje, Ivana Fidler pa bo
poročala iz občine Štentjur in o dejav-
nosti mladine. Iz občine Velenje bo
poročal Brane Piano, ki bo skrbel tudi
za poročanje o SLO, družbeni samo-
zaščiti, dejavnosti JLA in dejavnosti s
področja dela sisov materialne proiz-
vodnje. Nada Kumer je prevezla nalo-
ge poročanja iz občine Laško, še na-
prej pa bo skrbela tudi za otroški vrti-
ljak in petkov mozaik. Edi Masnec je
urednik fotografije, Franjo Bogadi
tehnični urednik NT, Bojan Pišek vo-
dja tehnike RC, radijska tehnika pa sta
Mitja Tatarevič in Janez Klanšek.
Glavni urednik Novega tednika in
Radia Celje ter direktor tozda je Boris
Rosina.
V uredništvu smo prepričani, ds^ho
ta zasedba kos zahtevnim nalogam, ki
nam jih pri uresničevanju vsebinske
in programske zasnove v teh kriznih
časih zastavlja družba.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 1987
Bolje preprečiti iiot zdraviti
Za Zavod za socialno me-
dicino in higieno, ki deluje
v okviru celjskega Zdrav-
stvenega centra, slišimo po
navadi takrat, ko pride do
kakšne epidemije črevesnih
bolezni ali do zastrupitve s
hrano. Res, da je tudi to ena
od nalog Zavoda, ni pa edi-
na. Po besedah direktorja
dipl. ing. Andreja Planin-
ska je osnovna preventivna
dejavnost zavoda za celotno
celjsko območje.
S petimi strokovnimi služ-
bami - socialno medicino,
higieno in epidemiologijo,
varstvom okolja, sanitarno
kemijo in mikrobiologijo -
skrbijo predvsem za preven-
tivno zdravstveno varstvo,
spremljajo zdravstveno sta-
nje prebivalstva in opravlja-
jo laboratorijsko diagnosti-
ko. To pomeni, da ugotavlja-
jo prisotnost mikroorganiz-
mov v hrani in vodi, ki bi
lahko povzročili bolezni.
Izredno pomembna pa je tu-
di njihova služba za varstvo
okolja, ki je strokovna osno-
va za delo interesne skupno-
sti za varstvo zraka v Celju.
V zadnjem času ugotavlja-
jo, da je vedno več epidemij
črevesnih bolezni, ki jim bo-
trujejo nepravilne priprave
hrane v obratih družbene
prehrane. Te namreč redno
kontrolirajo, prav tako tudi
kuhinje na šolah in vrtcih,
vendar so glavne težave z
obrati družbene prehrane, ki
pripravljajo malice za delov-
ne organizacije. V Hmezado-
vi samopostrežni restavraciji
v Gaberju so letos zabeležili
že štiri epidemije črevesnih
bolezni, ki jih povzroča sal-
monela. Ugotavljajo, da so
zmogljivosti kuhinje pre-
majhne in da bi bilo treba
objekt preurediti, kar pa je
povezano s precejšnjimi
sredstvi, zato se tudi nič ne
premakne. Zavod lahko v
tem primeru le svetuje, da
omejijo pripravljanje hrane
do tiste količine, ki je pri-
merna za zmogljivost ku-
hinje.
Med pomembnimi naloga-
mi, ki se jih Zavod loteva, so
tudi številne ekološke razi-
skave. Zaključuje se raziska-
va o ekološki bilanci celjske
regije, pri čemer ugotavljajo,
da v poletnih mesecih večjih
problemov z onesnaženim
zrakom ni, da pa dosegajo v
zimskih mesecih ostala ob-
činska središča že skoraj ta-
ko visoke koncentracije žve-
plovega dioksida kot Celje.
V samem Celju seje po bese-
dah Andreja Planinska zrak
izboljševal do pred d verni le-
ti, v zadnjem času pa bistve-
nega izboljšanja ni, saj so
mnogi prešli ponovno na
ogrevanje s premogom. Do
občasnih večjih izpustov pa
prihaja iz Cinkarne tudi v
poletnih mesecih, vendar pa
meritve dnevnih koncentra-
cij so2 ne presegajo dovolje-
ne mere.
Za vse te raziskave morejo
biti dobro opremljeni. V svo-
jih laboratorijih sicer imajo
opremo za preiskave zraka,
vode in hrane, v zadnjem ča-
su pa pogrešajo opremo za
ugotavljanje težkih kovin,
pesticidov in PCB v hrani ter
vodi. Pri nakupu nove opre-
me so tudi prostorsko ome-
jeni, saj so razdeljeni kar na
treh koncih. To pa ni edina
težava, s katero se v Zavodu
ubadajo. Še več problemov
imajo s kadri in to predvsem
z zdravniki, ki bi bili speci-
alizirani za eno izmed služb
Zavoda. Mladi zdravniki se
Zavod sodeluje tudi pri
nalogi o vplivu onesnažene-
ga zraka na zdravje ljudi ra-
zličnih starosti, ki jo delajo
primerjalno za Celje in Slo-
venske Konjice.
namreč za delo pri spremlja-
nju statistike in v preventivi
le težko odločijo, ker se jim
ne zdi dovolj zanimivo, pa
tudi osebni dohodki so slab-
ši kot v drugih delih Zdrav-
stvenega centra, saj v Zavo-
du ni dežurstev. Kljub vsem
težavam pa Zavod obravna-
vajo enako kot vse ostale ve-
je zdravstva v sklopu Centra.
Med najpomembnejšimi
nalogami v prihodnje je tako
zagotovitev močne ekipe za
preventivno zdravstveno
varstvo, razvoj službe za epi-
demiologijo nenalezljivih
bolezni in hitrejši razvoj eko-
loške službe, ki je sedaj slab-
še organizirana za spremlja-
nje onesnaženosti tal in voda
ter za ravnanje s posebnimi
odpadki.
tcl
Cesta v Pristavo
Prireditev za praznili Radeč in oliolice
Za krajevni praznik Radeč
in okolice bo na širšem ra-
deškem območju več kul-
turnih, zabavnih in šport-
norekreacijskih prireditev,
ki jih organizira petdeset-
članski odbor za pripravo
prireditev ob prazniku v ča-
su od 19. septembra do 3.
oktobra.
Velja omeniti pomembno
delovno zmago in sicer za-
ključek asfaltiranja ceste
Svibno-Pristava in zaklju-
ček razširitve telefonskega
omrežja v tej krajevni skup-
nosti.
Letos bodo ob krajevnem
prazniku organizirali tudi li-
kovno kolonijo v Svibnem,
to bo prihodnjo soboto; rde-
či križ Jagnjenica bo razvil
svoj prapor 25. septembra;
naslednji dan bo organizira-
lo gostišče Jadran cvetlično
in kulinarično razstavo; za
zaključek praznovanja pa
bodo zavrteli v prenovlje-
nem kinu Radeče slovenski
film. Ljubezni Blanke
Kolak.
Datum osrednje prireditve
še ni znan, znano pa je, da se
bosta takrat pomerili Zlata
selekcija in smučarska re-
prezentanca Slovenije v ma-
lem nogometu.
V času praznovanja kra-
jevnega praznika Radeč in
okolice organizira krajevna
borčevska organizacija
obisk grobov talcev in pad-
lih na Frankolovem, Framu,
Miklavžu in Polskavi. Soci-
alna komisija pri krajevni
konferenci SZDL in Rdeči
križ Radeče pa bosta organi-
zirala obisk ostarelih in bol-
nih krajanov.
S praznovanji sovpada tu-
di dan radeških papirničar-
jev, ki je 26. septembra. Na
slovesnem zboru delavcev
tovarne papirja Radeče bodo
govorili o nadaljnjem razvo-
ju te delovne organizacije, ki
sodi med najuspešnejše v la-
ški občini. VVE
Težave
krvodajalstva
na Šmarskem
Da so krvodajalske ak-
cije v občini Šmarje pri
Jelšah slabo obiskane,
ocenjujejo v občinski or-
ganizaciji Rdečega kri-
ža, vzroke za to pa vidijo
v slabi organiziranosti v
posameznih krajih, šib-
kem obveščanju in ne-
primernih terminih za
akcije.
Zgodi se tudi, da kdaj
zmanjka steklenic za
shranjevanje te dragoce-
ne tekočine. Tudi ni
spodbuden podatek, da je
med občani le tri in pol
odstotka darovalcev, sta-
rih nad osemnajst let. La-
ni je občinski odbor orga-
niziral dvanajst krvoda-
jalskih akcij, na katere se
je odzvalo dobrih tisoč
dvesto občanov, ki so da-
rovali 370 litrov krvi, kar
je samo liter več kot pred-
lani.
Sicer pa so v občinski
organizaciji RK Šmarje
lani in letos organizirali
vrsto tečajev prve pomoči
in za nego bolnikov na
domu, pri teh akcijah pa
se srečujejo z materialni-
mi težavami, premalo pa
je tudi aktivistov, zlasti
med mladimi ljudmi. Ta
problem so zadovoljivo
rešili le v krajevni skup-
nosti Rogaška Slatina,
kjer se je krajevni odbor
Rdečega križa povezal z
osnovnima šolama. Zlasti
zaskrbljuje dejstvo, da so
za tovrstno sodelovanje
premalo vneti prosvetni
delavci v občini, nič bolje
pa ni s povezanostjo s
krajevnimi skupnostmi
in organizacijami sociali-
stične zveze.
M. A.
Koronarni klub
nadaljuje z delom
Celjski Koronarni klub je
po poletnem premoru 7.
septembra spet pričel z red-
nim programom rehabiliti-
ranja srčnih bolnikov.
Za člane kluba so pripravi-
li vsak ponedeljek in četrtek
med 16. in 18. uro telovadbo
v telovadnici osnovne šole I.
Celjske čete v Vodnikovi uli-
ci, aerobni center je odprt
vsak delavnik med 9. in 11.
ter med 16. in 18. uro, posve-
tovalnica Koronarnega klu-
ba pa vsak torek med 13. in'
15. uro. Ob torkih organizira-
jo tudi dveurne pohode, zbi-
rališče pa je ob 15. uri pri
splavarju ob Savinji. Preda-
vanja za srčne bolnike bodo
vsak zadnji četrtek v mesecu
ob 18. uri v prostorih Zdrav-
stvenega doma v Celju, od-
pade le predavanje v času
zimskih počitnic. Program
Koronarnega kluba velja do
konca junija prihodnjega
leta.
BRANE PIANO
Dnevi
keramike v
Rogaški Slatini
Dnevi keramike v času
od 1. do 6. septembra so
spet pritegnili številne
goste Zdravilišča Roga-
ška Slatina in domačine.
Spet je na obronku
zdraviliškega kompleksa
zagorela prava lončarska
peč, ob njej pa je ustvarjal
mojster lončarske obrti
Franc Zelko iz Pečarov-
cev. Med udeleženci le-
tošnje prireditve so bih
tudi priznani likovniki, ki
so v teh dneh ustvarjali v
glini: akademski kipar
Janez Boljka in keramik
Božo Petek iz Ljubljane
in domačinka, oblikoval-
ka Ljubica Kočica. V ča-
su Dnevov keramike
ustvarjene umetnine in
ostale izdelke bodo v
Zdravilišču Rogaška Sla-
tina razstavili decembra.
M. A.
Korak iz nerazvitosti
Na Blagovni so praznovali
V šentjurski krajevni
skupnosti Blagovna so v so-
boto praznovali krajevni
praznik, program praznič-
nih prireditev pa je bil letos
zaradi pomanjkanja denar-
ja precej okrnjen. Blagovn-
čani poskušajo čimprej za-
pustiti druščino nerazvitih
krajevnih skupnosti v obči-
ni, k temu pa jim bodo pre-
cej pripomogle letošnje pri-
dobitve.
Osrednje praznovanje so
pripravili pri partizanski bol-
nišnici Zima, že prejšnji te-
den pa se je v kraju zvrstilo
nekaj športnih in meddru-
štveno gasilsko tekmovanje.
V spomin na otvoritev parti-
zanske bolnišnice Zima v za-
četku septembra leta 1944
Blagovnčani tudi praznujejo
svoj krajevni praznik. Med
večje letošnje pridobitve v
kraju sodi kilometer in pol
asfaltiranega cestišča od do-
mačije Jančič do Ogorevca
ki jo bodo slovesno odprli yi
soboto. Cesto so uredili s po,
močjo celjske Cinkarne, kijg
denar prispevala po poseb-
nem samoupravnem spora,
zumu. Sredi septembra bodo
uredili tudi brežine in dovo.
ze na 1200 metrov dolgem
cestnem odseku med Prose-
niškim in Bukovžlakom, ce-
sto pa so asfaltirali le do me-
je s celjsko občino. Naložba
je veljala 75 milijonov dinar-
jev, nekaj več kot četrtino
denarja so prispevali iz kra-
jevnega samoprispevka,
ostalo pa iz šentjurske cest-
ne skupnosti. V Blagovni
skrbijo tudi za sprotno ureja-
nje krajevnih cest. Letos
imajo za to 4 milijone dinar-
jev. Polovico denarja so po-
rabiU julija, ostala cestišča
pa bodo uredili še jeseni.
Velika pridobitev za kra-
jevno skupnost Blagovna bo
tudi nova trgovina, ki jo v
Proseniškem gradita Marin-
ka in Srečko Hrastnik iz Lju-
bečne. Blagovna j doslej tudi
edina od enajstih krajevnih
skupnosti v šentjurski obči-
ni, ki še nima lastne trgovi-
ne. Blagovnčani pa bodo v
kraju lahko kupovali že ko-
nec septembra. V začetku
oktobra naj bi zaključili tudi
z obnovo in razširitvijo po-
družnične osnovne šole, kjer
naj bi na novo uredili dve
učilnici in enoto vzgojno-
varstvene organizacije.
Učenci na Blagovni bodo
imeli pouk v ločenih učilni-
cah, saj so doslej kombinira-
no poučevaU v 1. in 2. ter 3.
in 4. razredu, za enoto šent-
jurskega vrtca pa je prijavlje-
nih 20 malčkov.
IVANA FIDLER
Latkova vas v
znamenju pridobitev
Proslavili so praznik krajevne skupnosti
Prebold
V spomin na veliko stav-
ko slovenskih tekstilnih de-
lavcev leta 1936 praznuje
konec avgusta svoj praznik
krajevna skupnost Prebold.
Letošnje praznovanje je bi-
lo v Latkovi vasi, ki je po-
stala bogatejša za nekaj po-
membnih pridobitev. O tem
je v nedeljo govoril na slav-
nostnem zasedanju skupšči-
ne krajevne skupnosti in
družbenopolitičnih organi-
zacij predsednik vaškega
sveta Ivan Reberšek.
Uresničili pa niso glavne
naloge, to je obnove regi-
onalne ceste Latkova vas-
Prebold. Z deli so začeli pra-
vočasno, potem pa je prišlo
do zastojev zaradi pomanj-
kanja denarja, saj republiška
skupnost za ceste ni prispe-
vala dogovorjenega denarja.
Doslej so za obnovo ceste
porabili 75 milijonov dinar-
jev in 10.000 kubičnih me-
trov nasipnega materiala.
Poleg tega so v Latkovi vasi
asfaltirali še tri cestne odse-
ke v skupni dolžini 1636 me-
trov in v vrednosti dvanajst
milijonov dinarjev, v kar ni
všteto prostovoljno delo kra-
janov, ki so opravili izkpp,
utrditev cestišča in nasip. Se
zlasti so se v zadnjem času
izkazali gasilci iz Grobelj.
Zgradili so prizidek h gasil-
skemu domu. Člani so opra-
vili preko 9000 udarniških
ur, les za strešno konstrukci-
jo so podarili kmetje iz vseh
vasi v preboldski krajevni
skupnosti, na pomoč so ga-
silcem priskočile tudi neka-
tere delovne organizacije,
krajani sami pa so kupili 150
stolov. Skupna vrednost le-
po urejenega objekta prese-
ga trideset milijonov di-
narjev.
V sami krajevni skupnosti
pa bo treba še marsikaj na-
praviti. Modernizirati bodo
morali sekundarno vodno
omrežje, saj v višje ležečih
predelih Prebolda zmanjku-
je pitne vode. Več bo treba
storiti za ureditev kanalizaci-
je. Pri ekstenzivni pozidavi
so pozabljah tudi na urejanje
kanalizacije in težave nasta-
jajo z izpusti v podtalnico in
na površje.
Letos bo končno tudi ko-
nec problemov s pošto, je de-
jal na zasedanju predsednik
skupščine krajevne skupno-
sti Franc Kalšek. Pošta je
dobila nove prostore, kjer bo
tudi nova avtomatska tele-
fonska centrala, kar pomeni,
da bo v Preboldu tudi več
novih telefonskih priključ-
kov. Ne nazadnje pa je ome-
nil tudi to, da s trgovino v
Preboldu niso povsem zado-
voljni, zlasti ne z uslugami,
ki jih nudi in jih bo morala
izboljšati, več za to pa bi lah-
ko storil tudi potrošniški
svet, če bi njegovo delo zares
zaživelo. JANEZ VEDENIK
Krajani so se zelo izkazali pri dozidavi in obnovi
gasilskega doma.
Ženske kosile,
moški pa grabili
Neobičajno tekmovanje pod Homom
Merjenja moči v kmečkih
opravilih je zadnje čase vse
več. Zadnjo avgustovsko
nedeljo je Planinsko dru-
štvo iz Zabukovice pripra-
vilo pod planinsko posto-
janko Hom tekmovanje v
košnji in pripravi sena.
Tekmovanje so pripravili
ob petdesetletnici ustanovi-
tve Društva kmečkih fantov
in deklet v bližnji Gornji va-
si. Pomerile so se štiri pet-
članske ekipe s po tremi žen-
skami in dvema moškima.
Tokrat so morale kositi žen-
ske, pograbili in raztrosili pa
so pokošeno travo moški.
Najspretnejša je bila druga
ekipa Trnovelj, druga Brdo
Matke, tretja prva ekipa Tr-
novelj, četrta pa je bila po-
stava Planinskega društva
Zabukovica.
Prireditelj je s takšno po-
razdelitvijo del v ekipah že
lel poudariti pomembno vlo-
go žensk - kmetic pri pripra-
vi krme za živino, kar je bilo
za slovenskega kmeta vedno
eno najpomembnejših opra-
vil. Pod Homom so tokrat
najhitreje kosile Ljudmila
Veber, Ivanka Vasle, Jožica
Kodele in Karolina Brecl.
FRANC JEŽOVNIK
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 7
100 let gasilstva v Mozirju
Mozirski gasilci so minulo
soboto in nedeljo praznova-
li 100 letnico gasilstva.
Slavnostna seja društva ob
100 letnici in krajevnem
prazniku Mozirja je bila v
soboto zvečer.
O visokem jubileju je go-
voril predsednik društva
Stane Kranjc, kije poudaril,
da začetki gasilstva v Mozir-
ju sežejo že v leto 1825, ko so
v takratni Avstriji izdali
odredbo, da so občine dolž-
ne poskrbeti za skupine ga-
silcev in opremo. Ker so bile
hiše v Mozirju takrat pretež-
no lesene in pogosto žrtev
požarov, so občinski možje
odredbo kaj hitro izpolnili.
Vendar je bil prvi odsek po-
žarne brambe organiziran v
letu 1887 v okviru telovadne-
ga društva Sokol, ki se je
preimenovalo v Telovadno
in gasilsko društvo Sokol.
Pozneje je telovadna dejav-
nost usahnila, gasilci pa so
se organizirali v Prostovolj-
no požarno brambo Mozirje.
Društvo je imelo še eno po-
sebnost, vsi člani so bih za-
vedni Slovenci. Društvo je
vsa leta vestno opravljalo
svoje gasilsko in narodnost-
no poslanstvo. Tudi med
obema vojnama. V letu 1943
so poskušali začeti z gradnjo
novega doma, vendar jim to
do danes ni uspelo. So pa
temeljito obnovili stari dom,
ki so ga ob 100 letnici tudi na
novo odprh. Nanj so ponos-
ni, in pravijo, da so s sodob-
no opremo, ki jo imajo in
znanjem ter izkušnjami spo-
sobni ukrotiti skoraj vsak
požar, če so o njem le pravo-
časno obveščeni.
Zaključna slovesnostjo bi-
la v nedeljo, ko so predali
namenu obnovljen gasilski
dom, sledil je mimohod več
sto gasilcev skozi trg v Sa-
vinjski gaj.
V imenu GZ Slovenije je
na zborovanju govoril načel-
nik Anton Sentočnik.
T. TAVČAR
Dom so mozirski gasilci obnavljali več let Sedaj je kon-
čan in ponosni so nanj.
Vpis v
dejavnosti
Pionirskega
doma
V pionirskem domu
Cvetke Jerinove v Celju
so prejšnjo sredo vpiso-
vali otroke v kulturne
dejavnosti Pionirskega
doma.
V plesno, lutkovno in
dramsko gledališče ter v
folklorno skupino so se
lahko prijavili tudi tisti
osnovnošolski otroci, ki
niso vključeni v program
podaljšanega bivanja v
pionirskem domu.
Začeli graditi
prizidek
V Rimskih Toplicah so
pričeli s pripravljalnimi
deli za gradnjo prizidka
k tamkajšnji osnovni
šoli.
Prizidek je v skupnem
občinskem programu 4.
občinskega samoprispev-
ka, ki so ga delovni ljudje
in občani izglasovali lani
decembra. VVE
Plazovi ogrožajo
šentjursko občino
Po avgustovskem deževju 20
novopnjavljenlli plazov
Po avgustovskem deževju
se je v šentjurski občini
sprožilo več zemeljskih pla-
zov, ki ogrožajo stanovanj-
ske objekte in življenja ob-
čanov. Zaradi tega so v ob-
čini začeli s celovitim pri-
stopom k saniranju plazov,
strokovnjaki mariborske
enote Geološkega zavoda
pa so že izdelali nekaj ge-
otehničnih mnenj o posa-
meznih plazovih.
V šentjurski občini se je
več plazov sprožilo po potre-
su leta 1974, plazovitost pa
povzročajo tudi nestrokovni
posegi v naravo ob gradnji
vodovodov, cest in stano-
vanjskih hiš ter zasipavanju
starih vodnjakov. Dodatna
nevarnost za plazove je tudi
neurejeno odvodnjavanje na
hribovitih domačijah. Po
močnih deževjih, še posebej
po zadnjem v avgustu, ko je
bila zemlja še razmočena od
julijskega neurja s točo, se v
občini sproži več manjših
plazov, aktivira pa se tudi
nekaj takšnih, ki so jih pred-
hodno že sanirali.
Del denarja za sanacijo so
v občini namenili iz poraču-
na sredstev po lanskem ne-
urju iz republiškega sklada
za odpravo elementarnih ne-
sreč, računajo pa tudi na
lastno delo in sredstva priza-
detih občanov, ter krajevnih
skupnosti, za saniranje po-
škodovanih cest pa širšo
družbeno pomoč.
Geotehnična mnenja so za-
enkrat narejena za plazove
na domačijah Brečko v Tur-
nem, Centrih v Stopčah,
Kompolšek in Tahmajster v
Proseniškem ter na pobočju
v naselju Urban v krajevni
skupnosti Gorica pri Slivni-
ci. Geotehnična mnenja so
tudi osnova za nadaljnjo sa-
nacijo, za nekaj plazov pa so
strokovnjaki Geološkega za-
voda svetovah tudi globin-
ske vrtine. Ko bodo opravih
tudi globinska vrtanja, bodo
strokovnjaki pravzaprav šele
lahko odredili najprimernej-
ši riačin sanacije.
Gradbeno-komunalna ko-
misija, ki je ocenjevala ško-
do po avgustovskem dežev-
ju, je ugotovila tudi veliko
novih cestnih vdorov in po-
škodb cestišča. Največ jih je
v južnem delu občine, hudo
pa sta poškodovana tudi ce-
sta in most v Jakobu v kra-
jevni skupnosti Šentjur-oko-
lica. Plaz seje sprožil tudi na
cesti Dramlje-Marija Dobje,
Odločitev, da v občini en-
krat za vselej, torej strokov-
no in celovito sanirajo pla-
zove, ki ogrožajo objekte,
bo Šentjurčane veljala 268
milijonov dinarjev. Za sa-
nacijo poškodb na regional-
nih, lokalnih in nekategori-
ziranih cestah ter obnovi
ceste in mostu v Jakobu pa
bo potrebnih še nadaljnjih
581 milijonov dinarjev.
kjer je bilo cestišče nekaj ča-
sa neprehodno. Plaz so del-
no že sanirali, v prihodnje pa
bodo morali ta predel še do-
datno utrditi, saj drsi pobrež-
je nad asfaltirano cesto, kjer
vozi tudi avtobus. V občini
imajo še veliko neprijavlje-
nih, manjših plazov, ki ogro-
žajo le kmetijska zemljišča
in za stanovanjske objekte in
življenja občanov niso ne-
varni, zato jih tudi niso
vključili v sanacijske pro-
grame.
.........        IVANA FIDLER
S Frankolovega bo pritekla voda
z dodatnim virom bo Celje preskrbljeno do leta 1990
Konec tega meseca bo celjska Ko-
munala v vodno omrežje Celja vklju-
čila nov vir na Frankolovem, ki bo
dajal petdeset sekundnih litrov vode.
Sliši se malo, vendar je novi vodovod
za Celje zelo pomemben, saj omenje-
nih petdeset litrov pomeni kar pet-
najst odstotkov trenutne porabe vo-
de v Celju. Komunala je končno našla
tudi skupen jezik s krajani Frankolo-
vega - do leta 1989 jim bodo zgradili
nov bazen, malce niže od prejšnjega,
ki ga je bilo treba ob zajetju vira
porušiti.
Po precejšnjih zapletih meseca juni-
ja so se celjski komunalci vendarle
uspeli dogovoriti s Frankolovčani in te
dni končujejo gradnjo vodovoda med
Frankolovim in Vojnikom. Voda bo
pritekla v celjske domove 21. septem-
bra, ko bo vodovod pregledala pristoj-
na republiška komisija. S tem dodat-
nim virom, nam je zagotavljal direktor
Komunalnega tozda Vodovod Celje,
Erih Poljanec, bosta mesto in njegova
okolica imela dovolj vode približno do
leta 1990. Zato bodo pri Komunali na-
daljevali z raziskavami novih virov vo-
de in z gradnjo novih virov. Tem načr-
tom je prilagojen že vodovod s Fran-
kolovega, saj so delavci položili cevi,
po katerih lahko v sekundi steče kar
sto litrov vode. Zato se bodo takoj pri-
čeli dogovarjati z občino Slovenske
Konjice, da bi smeh do leta 1989 na-
praviti na Stranicah še eno petdesetli-
trsko zajetje, ki bi ga priključili fran-
kolovškemu vodovodu.
Sicer pa je dosedaj pripeljana h kon-
cu le prva etapa vodovoda s Frankolo-
vega. V naslednjih naj bi frankolovško
vodo pripeljali do rezervoarja v Škofji
vasi, ki bi ga zato povečah za dva tisoč
kubikov. Kakovost vode zadovoljuje
zahteve predpisov, zaradi občasnega
povečanja bakterij v vodi pa so v vodo-
vod vgradili tudi napravo za razkuže-
vanje oziroma kloriranje. Voda ni radi-
oaktivna, vsaj ne preko dovoljenih me-
ja, vodni vir pa bo zavarovan pred
onesnaženji. BRANE PIANO
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Skozi pol stoletja
Zlata poroka v družini Straže
Na lepi domačiji v Šibeniku
pri Šentjurju je bilo pred dne-
vi slovesno kot že dolgo ne. V
krogu svoje družine in števil-
nih gostov sta sijala zlatopo-
ročenca Marija in Franc Stra-
že. Za pražnje pogrnjeno mizo
sta obujala spomine iz minu-
lih dni.
Francu in Mariji, obema z ve-
hkih kmetij in številnih dru-
žin, ni bila nikoli nobena stvar
pretežka. Za delo sta znala oba
poprijeti in tako sta si s pri-
hranki in s pomočjo staršev le-
ta 1937 kupila majhno kmetijo
na Blagovni pri Šentjurju.
Složno in pridno sta gospoda-
rila, dokler ni v eni poletnih
ujm strela požrla gospodarske-
ga poslopja. Tedaj sta se odlo-
čila, da bosta kupila novo kme-
tijo v Šibeniku pri Šentjurju.
Oče Franc pa je postal razen
kmeta še delavec v LIP Bohor,
v nekdanji Borlakovi žagi. Te-
žaško delo na žagi mu je moč-
no načelo zdravje, tako da je
zdaj že nekaj let invalidsko
upokojen.
V toplem zavetju domačije
so odraščali trije otroci in odšli
od doma, ko sta bila starša še
pri močeh. A leta so puščala
sledove na zdravju obeh. Oče
Franc pa je zdaj že drugo leto
odvisen od nege in pomoči
skrbne žene Marije. Otroci in
sosedje jima pomagajo na po-
lju in v hlevu, kjer sta priveza-
na dva repa, kolikor le zmore-
jo, da jima bi olajšah skrbi in
prihranili moči. Vsak dan pri-
nese tudi v njun dom lepe in
težke trenutke, v katerih raz-
mišljata, da bo potrebno kme-
tijo prodati v mlajše roke, sa-
ma pa bi ostala v domači hiši,
kjer sta preživela pol stoletja,
na oskrbi. MATEJA PODJED
8. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 198)
Steklo In cvet - cvet in steklo
v steklenem razstavnem
Salonu v Rogaški Slatini -
kraju, ki je poln cvetja in ste-
klenih izdelkov, je v teh dneh
odprta nenavadna razstava, s
katero je uresničena dolgolet-
na zamisel: posredovati jav-
nosti ubranost izbranega
cvetja s steklom in sožitje na-
mensko izdelanega stekla s
cvetjem.
Eksponate za razstavo sta s
premislekom in delom pripra-
vila Jaglenka Leban in Franc
Sajko z ekipo treh odličnih
steklarjev - Cirila Zobca, Ilije
Ivankoviča in Antona Mrkše.
Jaglenka Leban iz Celja je
končala fakulteto v Zagrebu in
postala inženirka za krajinsko
arhitekturo. Svoje, v šolah pri-
dobljeno znanje je dopolnjeva-
la (in to počne še zdaj) z dodat-
nim študijem, zlasti jo je zani-
mala prefinjena obravnava ve-
getacije na Japonskem. Pre-
učevala je nauk o ikebani, ne
da bi pri tem zanemarjala štu-
dij parkovnega in drugega kra-
jinskega urejevanja v zahodno-
evropskih deželah. V Celju je
ing. Lebanova našla nekaj po-
gojev za svoje delo pri Hmeza-
du - vrtnarstvo Medlog. Uredi-
la je že vrsto parkov, učinkovi-
tih cvetličnih in drevesnih na-
sadov . . . Kdorkoli z zanima-
njem spremlja in optično do-
življa uresničitve njenih zami-
sli, lahko občuti ves čar cveto-
če in zelene vegetacije, ki jo
ing. Lebanova sadi in aranžira
v okras, v blagodejno popestri-
tev naše, največkrat dokcO tu-
robne vsakdanjosti.
Srce v duši Jaglenke Leba-
nove pa je, kot to pravi sama,
predano likovnemu izražanju -
subtilnemu slikanju pejsažev
in rož na steklo ter studiozne-
mu cvetličnemu aranžmanu.
Svoja dela je razstavila že več-
krat in z njimi doživela zavid-
ljiva priznanja . . .
Franc Sajko iz Rogaške Sla-
tine, ki ima svoj prodajni salon
KREATIV, kjer nudi mikavne
izdelke izstopajočih steklarjev,
je bil z vso vnemo pripravljen
sodelovati z Jaglenko Lebano-
vo in pripraviti za temo »Cvet
in steklo« vso potrebno steklo-
vino ... Kdor pozna ambicije,
aktivnost, prodornost in
uspešnost Franca Sajka, ki je
delal vrsto let v steklarni v Ro-
gaški Slatini kot steklobrusač
in v tehnološkem oddelku, ga
vsekakor ne preseneti taka od-
ločitev. Franc SaJko je namreč
človek, ki se s svojim poznava-
njem steklene materije, nači-
nov njene obdelave, z občut-
kom za oblike in barve ter s
sposobnostjo sodelavcev ne
boji eksperimentiranja in izde-
lovanja enkratnih, novih ste-
klenih oblik, pa čeprav se za-
veda zahtevnosti, odgovorno-
sti, pa tudi velikih finančnih
stroškov, potrebnih za tovrst-
no svobodno likovno ustvar-
janje.
Bistvo izdelkov skupine
KREATIV je zadržati oblike v
določenem trenutku nastaja-
nja, ohraniti zračnost, prozor-
nost kristalnega stekla z zna-
čilnostmi nekdanjih glažutar-
skih izdelkov, z dodajanjem
prelivajočih se barv in njiho-
vih odtenkov, pri tem pa seve-
da poudariti učinkovitost svet-
lobe, maksimalno vrednost vo-
lumna reševanja prostora pri
vsakem primeru posebej. Iz-
delki skupine doživljajo priz-
nanja na razstavah in vzbujajo
pozornost pri številnih ljubite-
ljih vrednega stekla.
Sodelovanje med. ing. Leba-
novo in steklarji s Francem
Sajkom na čelu je potekalo v
dveh smereh in sicer: ah je bil
cvet izhodišče za nastanek va-
ze ali pa je bila steklena poso-
da povod za ureditev cvetlič-
nega aranžmana.
Ob samih cvethčnih uredi-
tvah, ki so predstavljene na
razstavi, nehote pomislimo na
načela ikebane. ki ponazarja s
svojo kompozicijo (kjer imata
poseben pomen trikotnik in
število tri) predstavo o zemlji
in nebu. Cvetovi imajo pri tem
svoj simboličen pomen, sesta-
ve teh pa se z vejicami in listi,
njihovimi oblikami in barvami
približujejo kiparskim in sh-
karskim uresničitvam. Ing. Le-
banova se je deloma oprla na
principe reaUstične ikebane s
tem, da je upoštevala naravno
vegetacijo z delnimi korektu-
rami in opozorila na posamez-
ne značilnosti rastlinskih vrst,
zlasti njihovih barv, ki so to
pot spojene z liričnimi tonski-
mi prelivi v steklu. Lahko bi
pa ureditve eksponatov vzpod-
budila tudi načela nadrealistič-
ne ikebane, ki izbira vegetacijo
samo zaradi njenih hkovnih
kvalitet, dopušča pa povsem
svobodno sestavo oz. obliko-
vanje. Vsekakor pa je na raz-
stavi prikazano oblikovanje
ing. Lebanove kot svojstveno
in je izredno tenkočutno uskla-
jeno z občudovanje zbujajoči-
mi steklenimi posodami.
Skupina steklarjev je z izde-
lavo predstavljenih steklenih
vaz in posod uspešno opravila
izredno zahtevno in težaško
ustvarjalno poslanstvo. Z ra-
zličnimi, tudi kot kiparsko
obravnavanimi, svobodno
oblikovanimi in v kalup piha-
nimi izdelki je ustvarila obUke
vaz in posod, ki so lahko samo-
stojni dekorativni predmeti,
obenem pa lahko nudijo prese-
netljive možnosti uporabi in
ureditvi najrazličnejših aranž-
manov - za en cvet, za šopek,
za posebno vegetabilno uredi-
tev, za jesenske, poletne in
druge žive ali zadržane barve.
Ob vsem omenjenem pa lah-
ko na razstavi opazi vsakdo
sam, da odražajo steklene moj-
strovine, obogatene s preliva-
jočimi se odtenki slikovitih
barv (v glavnem brez tradici-
onalnih gravur ali poslikav s
priljubljeno rasthnsko motivi-
ko na gladkih površinah) sku-
paj z urejenimi cvetličnimi
kompozicijami, posebno har-
monijo, optično zaznavo, ki
lahko pričara marsikomu iz-
jemno lepo doživetje. Žal pa je
to lepo doživetje lahko le krat-
kotrajno, saj utegne biti minlji-
vo, kot je minljivo, sveže cvetje
in celo najlepše krhko steklo.
... Zato pa je vredno doživeti
to lepoto vsaj z ogledom raz-
stave in jo zadržati v srcih kot
prelep spomin . . .
Vegetabilne in steklene ek-
sponate spremljajo nadvse
uspele barvne fotopovečave
Franca Sajka, ki ponazarjajo
oblikovanje razstavljenih ste-
klenih posod. Mojstrsko delo
je bilo opravljeno v steklar-
skem ateljeju Cirila Zorka v
Rogaški Slatini.
Organizator neponovljive
razstave je Delavska univerza
v Rogaški Slatini.
MILENA MOŠKON
Žalski gledališki abonma
Do petnajstega septembra se lahko vsak dan, razen
ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure, v sredo pa
tudi do 16. ure, vpišete v program žalskega gledali-
škega abonmaja.
V tej sezoni si boste lahko ogledali predstave Sloven-
skega ljudskega gledališča iz Celja, Šentjakobskega
gledališča iz Ljubljane, Mladinskega gledališča iz
Ljubljane in ljubljanskega Mestnega gledališča.
Celjani se bodo v sezoni predstavih s Shakespearovim
delom Kar hočete v okviru Borštnikovega srečanja, s
Partljičevim delom Ščuka, da te kap in z delom Ber-
narda Shawa Hudičev učenec. Šentjakobsko gleda-
hšče bo uprizorilo Petanovo delo Žena iz računalnika.
Mladinsko gledališče ljubljansko z delom Zločin na
Kozjem otoku, ljubljansko Mestno gledališče pa z
delom Alenke Goljevšček Otrok-družina-družba. Cene
abonmajev so od 6000 do 7500 dinarjev.
J. V.
Dolina v razglednicali
Razstava v mozirski gaieriji
V mozirski galeriji bodo v
počastitev praznika občine
jutri ob 18. uri odprli zani-
mivo razstavo z naslovom
Gornja Savinjska dolina v
razglednicah. Gre za prvo
tovrstno razstavo v Mozirju
in za resnični kulturni do-
godek, o katerem Aleksan-
der Videčnik takole razmi-
šlja:
»Šele v novejšem času so
pričeli v večjem obsegu po-
svečati pozornost tudi raz-
glednicam razhčnih časov-
nih obdobij. Končno je pre-
vladalo prepričanje, da gre
pri tem za dragoceno kultur-
no izročilo in dokazovanje
naše kulturne razvitosti. Ne
le, da razglednice pričajo o
preteklosti, o izgledu krajev
in pokrajine, ne le da ohra-
njajo podobo nekdanjih dni,
so tudi predstavljale izredno
učinkovito sredstvo v boju
proti tujcem, ki so na vse na-
čine želeli narediti našo de-
želo svojo in nam tujo. Raz-
glednice, ki so jih zalagah v
prelomnici stoletja razni na-
rodno zavedni trgovci, so po-
nesle v svet slovenske napi-
se, slovenska imena naših
krajev in tako so kljubovale
trditvam, da so ti naši kraji,
predvsem v predelu nekda-
nje Štajerske, nemški. Doka-
zovale so nasprotno, zato so
jih tudi uničevali.
Za naš predel je posebno
pomembno dejstvo, da je le
malo razglednic, ki ne bi no-
sile slovenskega napisa kra-
ja, pa četudi je šlo za dvoje-
zičnost. Prav posbej pa velja
poudariti, da so glede narod-
nostne ohranitve izredno po-
membne razglednice, ki jih
je založila nekdanja Savinj-
ska podružnica Slovenskega
planinskega društva v Mo-
zirju. Znano je, da so tujci
videli v gorskem svetu toriš-
če svojega potujčevalnega
delovanja, saj so menili, da
tod ni slovenske organizaci-
je, ki bi jim stopila v bran.
Drobec takšnega prepriča-
nja je njihova velika ihta, s
katero so po nemških časo-
pisih objavili otvoritev ozna-
čene planinske poti na Oj-
strico. Želeli so prikazati, da
so tod edini, ki odpirajo gor-
ski svet javnosti. Takrat je
imela Savinjska podružnica
Slovenskega planinskega
društva že pripravljene raz-
glednice Ojstrice in nekate-
rih drugih predelov kamni-
ško-savinjskih Alp.«
Razglednice so imele torej
v času in dogajanju svojo po-
membno mesto, zato bo raz-
stava iz bogate zbirke gor-
njegrajskega zbiralca Janeza
Mavrica velik kulturni dogo-
dek, ki hrani dokaze za priza-
devanja v boju proti potujče-
vanju. hkrati pa bo predsta-
vila dolino nekoč in danes.
JANEZ VEDENIK
Splet prireditev za vse okuse
1^ Žaicu se pričeniaio taborske kuiturne prlreUitve
Tudi letos se bodo v poča-
stitev drugega slovenskega
tabora, ki je bil v Žalcu, zvr-
stile številne kulturne pri-
reditve, ki se bodo pričele
jutri z odprtjem razstave
grafik akademskega slikar-
ja Bojana Golje. Razstava
bo v Savinovem razstav-
nem salonu, ob otvoritvi pa
bo v umetniškem programu
nastopila pianistka Brina
Zupančič-Rogelj.
V soboto se bo v osnovni
šoli v Žalcu pričel slovenski
pionirski grafični bienale,
zvečer pa si bodo lahko lju-
bitelji gledaliških predstav v
kulturnem domu ogledaU
predstavo Nikolaja Erdmana
Samomorilec v izvedbi Zarje
iz Trnovelj in v režiji Štefana
Žvižeja. Živahno bo tudi v
nedeljo dopoldne, ko se bo-
do na športnem stadionu v
Žalcu prvič srečali pihalni
orkestri z vsega celjskega
območja.
Tudi v dneh naslednjega
tedna ne bo manjkalo kul-
turnih prireditev. V ponede-
ljek se bodo v Žalcu srečali
mladi ustvarjalci osnovnih
šol iz vse občine na priredi-
tvi z naslovom Srce ustvarja-
roka piše, v torek zvečer pa v
matični knjižnici pripravlja-
jo srečanje s pisateljem Dra-
gom Kumrom. Sekcije žal-
ske Svobode bodo svojo
ustvarjalnost prikazale v sre-
do ob 19. uri na prireditvi
Pozdrav taboru. Organiza-
torji   taborskih   kulturnih
dnevov niso pozabili tudi na
ljubitelje domačega filma,
saj si bodo lahko v petek, 18.
septembra ogledali sloven-
ski film scenarista Boruta
Pečarja in režiserja Boštjana
Hladnika Čas brez pravljic.
Zaključek prireditev bo v so-
boto, 19. septembra. V let-
nem gledališču v Grižah bo
glasbeni festival Žalec 87, ob
20. uri pa bo v kulturnem do-
mu nastopila Jerca Mrzel z
recitalom Sklicujem zboro-
vanje.
Gre torej za splet zanimi-
vih kulturnih prireditev za
vse okuse in v Žalcu so pre-
pričani, da bo obisk posa-
meznih prireditev zares
dober.
JANEZ VEDENIK
Nova knjižnica v
Bistrici ob Sotli
Občani v Bistrici ob Sotli
so si doslej sposojali knjige
v neprimernih, temnih in
vlažnih kletnih prostorih
kulturnega doma, zato je
nova knjižnica, ki so jo ure-
dili v zgornjem delu novega
doma kulture, velika prido-
bitev za bralno kulturo ob-
čanov v tem delu šmarske
občine.
V občinski matični knjiž-
nici v Šmarju bodo v krat-
kem na novo strokovno ob-
delali celoten fond bistriške
knjižnice, ki šteje okoli dva
tisoč enot, odprta pa bo en-
krat tedensko. Opremo za
knjižnico so v glavnem pre-
stavili iz starih prostorov, ne-
kaj pa je bodo še dopolnih,
denar za obnovo pa je zago-
tovila izobraževalna skup-
nost Slovenije..
Nova knjižnica v Bistrici
ob Sotli je zadnja od izposo-
jevahšč, ki so jih v zadnjem
letu dni obnovili oziroma po-
sodobili in tako je zdaj v ob-
čini sedem stalnih krajevnih
knjižnic.
Ob otvoritvi knjižničnih
prostorov je bil v petek zve-
čer koncert Ljubljanskega
okteta, ob tej priložnosti pa
so podelili tudi priznanja
najprizadevnejšim kultur-
nim delavcem v kraju. V ča-
su praznovanja šmarskega
občinskega praznika sta v
kulturnem domu na ogled
dve razstavi: razstava slikar-
skih del domačinke, štu-
dentke ljubljanske likovne
akademije Irene Romih in
razstava z naslovom Bistrica
- Sveti Peter nekoč, ki sojo s
slikovnim in ostalim doku-
mentarnim gradivom uredili
strokovnjaki Spominskega
parka Trebče.
M. AGREŽ
Začetek plesne
sezone
V Plesnem studiu Celje
so s 1. septembrom začeli
novo sezono, do 15. sep-
tembra pa vpisujejo v svo-
je vrste nove člane. Prija-
vijo se lahko otroci, starej-
ši od 5 let, prjave pa spre-
jemajo na občinski konfe-
renci ZSMS, Gledališka 2
v Celju ali po telefonu 24-
727.
V času 20. mednarodne-
ga obrtnega sejma celjski
plesalci vadijo v Kajuho-
vem domu in I. osnovni šo-
li, pod pedagoškim vod-
stvom Gordane Stefanovič-
Erjavec in Igorja Jelena.
Nove člane vpisujejo v od-
delke za plesno vzgojo
otrok, sodobni ples, balet
in plesno vzgojo za fante.
I.F.
Čopiči v naravi
Zdravilišče Dobrna se je že v minulih letih potrdilo tudi j
z dobro organizacijo ex-tempora, ki ga pripravlja v sode-j
lovanju z odborom za likovno dejavnost pri Zvezi kultur- j
nih organizacij Celje. Ta tradicionalna likovna prireditev ^
bo letos od 12. do 15. septembra.
Organizatorji pričakujejo okoli 20 slikarjev iz vse Slove-;
nije, ki se jim bodo za shkanje ponujale številne teme, zlasti ■
iz narave in zdraviliškega turizma. Zdravilišče pa je zai
likovne delovne dneve razpisalo dve temi: Zdravilišče, i
Dobrna in zdravje in Z naravo do zdravja. Izkupiček proda-
nih del bodo namenili ljubljanski bolnišnici.
MP.
IVIlkiova Zala vabi na grad
Kuiturni utrip v sejemskih dneh bo živahen
Letošnjim sejemskim
dnem na Golovcu bodo da-
jale svojstven pečat števil-
ne kulturne prireditve, ki
jih organizatorji sicer ozna-
čujejo kot spremne, a bi po
pestrem programu mogli le
upati, da bi bilo v Celju ta-
ko živahno tudi tedaj, ko se-
jem ni več živ.
Večina kulturnih priredi-
tev po v naprej predvidenem
programu je sicer zabavnega
značaja, kar bo dajalo pečat
sejmu. Na zabaviščnem pro-
storu se bodo namreč vrstili
nastopi narodno zabavnih in
zabavnih ansamblov, oživelo
pa bo tudi Celje.
Še posebej velja opozoriti
na Miklovo Žalo 87, ki na po-
vabilo celjskega turističnega
društva in socialistične zve-
ze prihaja 11. in 12. septem-
bra na celjski Stari grad. Gre
za gledališko uprizoritev na
prostem v organizaciji Pro-
svetne zveze Celovec in v iz-
vedbi več kot 80-članskega, z
gosti razširjenega Sloven-
skega ljudskega gledahšča
Samorastniki. Igro so z veli-
kim uspehom prfemierno
uprizorili na zgodovinskih
tleh v Svatnah na avstrij-
skem   Koroškem.   Projekt
Sket-Špicar-Messner-Hart-
manove Zale sodobnega ča-
sa je postavil na prizorišče
Peter Militarov, ki je skupaj
s sodelavci priredil tudi sce-
no za celjski grad. Obe pred-
stavi bosta ob 20. uri, če bo
veliko zanimanja pa tretja še
v soboto ob polnoči.
Gre za izjemen kulturni
dogodek tudi zato, ker smo
na celjskem gradu že dolgo
pogrešali igre na prostem, ki
so nekdaj dajale mestu ob
Savinji svoj pečat. Zanima-
nje za Miklovo Zalo 87 je pre-
cejšnje. Vstopnice po 2000
dinarjev je mogoče kupiti pri
Turističnem društvu v Celju
in v vseh turističnih agenci-
jah. Ker organizatorji priča-
kujejo na gradu velik obisk,
so temu primerno poskrbeh
tudi za prometno varnost.
Na grad bo mogoče (razen
peš) priti le s posebnimi av-
tobusi, ki bodo vozih od pol
sedmih zvečer izpred želez-
niške postaje.
Med kulturnimi priredi-
tvami, ki bodo bogatile se-
jemsko mesto, velja opozori-
ti še na promenadni koncert
orkestra mihce iz Ljubljane,
ki bo v sredo ob 18. uri na
Tomšičevem trgu in na pet-
kov (18. september) orgelski
koncert Milka Bizjaka v opa-
tijski cerkvi. Naslednji dan
bodo na glavnem stopnišču
hale A v Golovcu ob 10. uri
koncertirale Žabe. V Likov-
nem salonu Celje bodo v so-
boto odprU razstavo slikar-
skih in kiparskih del Dušana
Lipovca in Jožeta Vrščaja ter
Otona Polaka.
Skratka: v Celju se vsaj od
9. do 20. septembra domala
nihče ne bo mogel pritoževa-
ti, da vlada kulturno mrtvilo.
Da bi tako ostalo tudi v pri-
hodnjih jesenskih dneh, pa
si lahko najbrž samo želimo.
MATEJA PODJED
Stane Petrovič
na ex-temporu
stane Petrovič, član dru-
štva likovnih amaterjev Celje
se je udeležil 22. mednarodne-
ga ex-tempora, ki je bil v Pi-
ranu od 4. do 6. septembra in
se uspešno uvrstil v ožji izbor.
Za likovno delo je namreč
Stane Petrovič prejel odkupno
nagrado. Na ex-temporu v Pi-
ranu je sodelovalo 184 sodelav-
cev z 257 deh. V ožji izbor je
strokovna komisija izbrala 76
likovnih del. MP
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Denarja le za obnovo ene restavracije
KUub aobremu delu slovenskim ztitavlllščem primanjkuje aenarja
Slovenska naravna zdravilišča so v
letošnjem prvem polletju ustvarila
za 17,2 milijarde dinarjev celotnega
prihodka. Od tega četrtino na tujih
trgih. Ob sedmih milijardah dohodka
je ostanka čistega dohodka le za 388
milijonov dinarjev ali, da bo bolj na-
zorno, s tem denarjem bi lahko štiri-
najst slovenskih naravnih zdravilišč
obnovilo le eno restavracijo.
Polletni rezultati v zdraviliščih
pravzparav nikoli niso predstavljali re-
alne sUke gospodarjenja zdravihšč.
Prava slika se oblikuje šele ob koncu
tretjega četrtletja in pa na koncu leta,
ko v zdraviliščih pričakujejo nekoliko
boljše rezultate.
A tudi potem, vsaj pri akumulaciji,
ki je ob polletju seveda še skromnejša
od ostanka čistega dohodka, ne bo bi-
stvenih premikov. To pomeni, da
kakšnih bistvenih (in potrebnih) poso-
dobitev s pomočjo domačega denarja
ne bo, še naprej bo treba iskati možno-
sti sovlaganja tujcev. V marsikaterem
zdravihšču, kjer so posodobitve in raz-
širitve nujne, so pri dogovarjanjih pre-
cej daleč. Žal to ni dovolj, še vedno je
namreč treba poznati in upoštevati več
kot sto predpisov, da bi prišlo do res-
ničnega sodelovanja. Kot kaže, naša
birokracija reprostejše rešitve še ne bo
ponudila tako kmalu, zato vsa stvar
miruje... Škoda, kajti neto devizni
učinek, to pa je darilo zdravilišč drža-
vi, je precejšen, s povečanimi in poso-
dobljenimi zmogljivostmi pa bi lahko
bil še večji.
Večjih razlik v poslovanju med
zdravilišči v prvem polletju ni, z iz-
gubo sta polletje zaključila tozda Na-
ravno zdravilišče Rogaška Slatina
(385 mio din) in Radenci (6 mio din). V
obeh računajo, da ob solidni sezoni v
drugem polletju izgube ne bo. Raču-
najo, da bo pokrita že do konca sep-
tembra.
Sicer pa so zdravilišča, če ocenjuje-
mo njihovo fizično poslovanje, v pri-
merjavi z ostahm turizmom še vedno v
vrhu, saj še naprej doseglo 70 do 80
odstotno zasedenost, kar je enako tudi
z zasedenostjo v najuspešnejših turi-
stičnih deželah. Ob tem je zanimivih
še nek^ podatkov, nad katerimi so se
v zdraviliščih še posebej zamishli. Ob
porastu števila tujih gostov je namreč
precej padlo število njihovih nočitev.
Sodijo, da predvsem zaradi tega, ker
gostje več pozornosti namenjajo zgolj
preventivnim (rekreacijskim, shujše-
valnim, lepotnim ...) programom, kar
kaže na to, da bo treba v bodoče temu
še bolj podrediti tudi ponudbo. Sicerš-
nji porast ševila domačih gostov in tu-
di njihovih nočitev pa gre pripisati
zgolj gostom iz naše republike, ki jih je
znatno več kot prejšnja leta, medtem
ko je gostov iz drugih repubUk manj.
Vzroki za to so znani, cene slovenskih
zdravilišč so na račun kvalitete uslug
in predvsem precej višjih stroškov viš-
je od zdraviliških cen v drugih repu-
blikah.
Med zdravilišči na našem območju
so imeli v Rogaški Slatini 94.688 no-
čitev domačih gostov, kar je za 9 od-
stotkov manj kot v enakem lanskem
obdobju. Nočitev tujcev je bilo
59.739, kar je za štiri odstotke manj. V
drugem največjem zdravilišču, Dobr-
ni, je bilo domačih nočitev za 6 od-
stotkov več (66.691), tujih pa za 9 od-
stotkov manj kot lani (9948). Več do-
mačih nočitev so imeli le še v Atom-
skih toplicah, medtem ko pri tujcih
Topolšica in Laško presegata lanske
rezultate.
Ob vsem tem so v naših zdraviliščih
s polletno sezono zadovoljni, poslovni
rezultati pa so realno nekoliko boljši
kot v lanskem enakem obdobju. V da-
nih razmerah pa se tudi zavedajo, da
sodijo med nizko akumulativne dejav-
nosti in da kakšnih čudežev na tem
področju v kratkem ne gre pričako-
vati.
R. PANTELIČ
Kompas v Laškem
Od torka, 8. septembra, ima tudi Laško svojo turistično
poslovalnico. Ekspozituro svoje celjske poslovalnice je v
Laškem odprl Kompas.
S tem so se Laščanom uresničile nekajletne želje, boljše
pa so tudi možnosti za »prodajo« Laškega v naši državi in
tujini, saj bo mesto in zdravihšče našlo svoje mesto v Kom-
pasovih domačih in tujih katalogih.
Mini poslovalnico, kjer pa bodo ponujali prav vse iz Kom-
pasove ponudbe, je Kompas uredil v prostorih Turističnega
društva Laško, ki jih je ob tej priložnosti tudi nekoliko
preuredil.
V novi poslovalnici ponuj^o vse Kompasove programe
letovanj in izletov, domače in mednarodne železniške in
letalske vozovnice, nudijo vse vrste informacij in izletov ter
imajo izposojo avtomobilov.
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA
1987/88
v jeseni, ki je pred nami, vam ponujamo, da se pri
DU - središču celostnega izobraževanja Žalec,
vključite v enega od naslednjih programov
izobraževanja:
1. IzobraŽevanje ob delu
osnovna šola za odrasle
- pomožna gostinsko-turistična dela, II. zahtevnost-
na stopnja (pomožni natakar, pomožni kuhar - po-
možni receptor, sobarica), možnost zaposlitve -
Merx Celje
- pomožna skladiščna dela, II. zahtevnostna stopnja
(skladiščni delavec)
- obdelava kovin in upravljanje strojev - SKR pro-
gram
- kovinarstvo in strojništvo - SKR program
- obratni strojni tehnik - NAD program
- keramik - SKR program.
- ekonomski tehnik - SR program, V. zaht. stopnja
- komercialni tehnik - SR program, V. zaht. stopnja
- trgovinski poslovodja - NAD program, V. zaht.
stopnja
- poslovni manipulant - SR program, III. zaht.
stopnja
2. Seminarske in tečajne oblike
- začetni seminar računalništva
- turistični spremljevalci (sodelovanje z Montene-
gro turistom - poslovalnica Celje)
- jezikovni tečaji angleškega in nemškega jezika za
odrasle
- jezikovni tečaji angleškega in nemškega jezika za
otroke od 5. do 8. leta starosti
- šivanje in krojenje
- priprava jedi in kuhanje
- strojepisni tečaj
- prevodi in lektoriranje
- varjenje - Hoby program
Vabimo vas, da se vključite v naše izobraževalne
oblike.
Delavska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, Žalec
telefon: 711-417, 711-343
Nežen šopek pohval
Med zanimivosti letošnje turistične sezone na Celjskem
lahko uvrstimo tudi dva turista iz daljne in meglene Nizo-
zemske, ki sta se odločila, da bosta svoj letošnji dopust
preživela v kampu Zdravilišča Atomske toplice v Podče-
trtku. S potovanja po Jugoslaviji in naši republiki sta spletla
nežen šopek samih pohval na račun našega turizma in naših
ljudi. Po njuni oceni je naša dežela zelo poceni, čista, ljudje
so prijazni, žal jih večina govori samo nemško, onadva pa
znata angleško, trgovine so dobro založene, za zabavo je
poskrbljeno in ... o našem turizmu torej vse n^! Zak^j sta
se odločila za Podčetrtek, kjer jima je prekrasno? Rada sta
sama, čim dlje od vrveža in človek bi ju kar razumel. Ob
vsem tem pa se vpraša, zakaj nas sosedje - turistični konku-
renti, zadrvja leta tako zelo prekašajo v deviznem izkupičku.
M.A.
Smučanje 88-predprodaja vozovnic
na Rogli
v RTC Unior na Rogli so že pripravili cenik smučarskih
vozovnic za zimsko sezono 87-88.
Predprodajo vozovnic bodo pričeli že 15. septembra, za-
ključih pa jo bodo 1. novembra. Zavedzgo se, da smučanje
postžoa ob padcu standjirda vse bolj drago, zato želijo omo-
gočiti z zgodnjim nakupom tudi obročno odplačevanje.
Tisti, ki bodo kupili vozovnice že septembra, bodo lahko
poravnali obveznosti v štirih obrokih, do 15. decembra.
Nakup v predprodeoi se vsekakor splača, bo sezonska
karta za naslednjo smučarsko leto stala 86 tisoč dinaijev, v
predprodaji pa samo 45 tisoč din. Posebno ugodna je tudi
cena sezonske vozovnice (predprod^a) za Mariborsko
Pohorje in Roglo, ki jo ponujajo po 85 tisoč din.
Za lažjo odločitev pa še podatek, da bodo dnevne karte do
11. januarja 1988 za otroke po 5000 in za odrasle po 6000 din,
po 11. januarju pa po 7500 din za odrasle in 6000 din za
otroke.
PLANINSKI KOTIČEK
V nedeljo na Ermanovec
Letošnji dan slovenskih planincev bo to nedeljo, 13.
septembra, na Ermanovcu nad Škofjo Loko. Organizator
je planinsko društvo Sovodenj. Vsa planinska društva na
našem območju organizir^o posebne prevoze in vabijo
tudi starejše planince, niti vožja niti hoja ne bosta
preveč naporni.
Zbor vodnikov
Vsakoletni republiški zbor in obnavljalni seminar za
planinske vodnike bo letos 3. in 4. oktobra na Mozirski
koči. Prvi tak zbor je bil 1977 na Okrešlju, naslednji na
Loki pod Raduho, deljeni 1979 na Menini planini in 1982
v Solčavi.
Prijave za zbor je treba poslati na PZS, Dvoržakova 9,
Ljubljana, n^kasneje do 18. septembra s plačilom stro-
škov oskrbe(polni penzion za udeleženca 7000din). Stroške
organizacije seminarja in inštruktorjev krije KVIZ pri
PZS. Zbor intšruktoijev bo že v petek popoldan.
Program obsega več tem: uporaba večnamenskih smu-
čarskih palic (Franc Cvelbar), prijemi za poživitevplanin-
skega izleta (Lojze Motore), bivak v snegu (Pavle Šegula),
banje planinskih kart (Božo Jordan). Kot praktična upo-
raba branja karte bo v nedeljo tura na Boskovec, najvišji
vrh Golt. Izpeljana bo mimo Ledenice, od tam po starih
pastirskih stezah na Ovčjo loko in zadnji del novo ozna-
čene Saverjeve poti. Spust bo po stari označeni poti na
vzhod na Verbučevo planino, nad lovskim domom na
razgledni del Požganije in čez južni konec Kačjeka na
kočo. Tam bomo ugotavljali stanje označenih poti z opisi v
vodniku in narisanih na planinski karti Pohoije-zahod.
Dostop do Mozirske koče je možen z avtomobilom do
parkirišča na Planinski ravni, od koder je pol ure do koče,
ali pa z žičnico, ki vozi vsaki dve uri. Stari označeni peš
dostop je z Mozirja čez Globoko, mimo Kugleija, Kebra in j
Planinska ali s spodnje postne mimo Kuglerja.
Š. J. ■
Kategorizacija označenlli planinskili
poti
(nadaljevanje)
Kot zadnja stopnja označenih planinskih poti je
ZELO ZAHTEVNA POT. To je tista pot, kjer je raba
rok pri hoji nujno potrebna.
Varovalne naprave omogočajo prehod težjih mest
kjer bi bilo sicer potrebno varovanje s plezalno vrvjo.
Cesto je na takih poteh potreben cepin, včasih celo
dereze in čelada (primer: Jalovški ozebnik). Primerna
je le za dobro izurjene in fizično pripravljene planince.
Za tiste z vrtoglavico ni primerna. Priporočljivo je, da
se na tako pot odpravimo s planinskim vodnikom ali
nekom, ki tako pot dobro pozna. Torej nič samohod-
stva! V izhodiščih takih poti je na tabli opozorilo
ZELO ZAHTEVNA POT. Kot poučni primer je nave-
dena znana Tominškova pot na Triglav. Jeseniška pot
na Prisojnik, Kremžerjava pot na Kočno. S karte Grin-
tovci pa lahko preberemo še prehod čez Turški žleb
(sedaj trenutno celo odsvetovan, ker nima popravlje-
nih varovlanih naprav - objava Komisije za pota), na
Ojstrico po znani Kopinškovi poti od Škrbine naprej,
vzpon na Mrzlo goro, na Planjavo skozi Grlo in čez
Škarje.
Na dveh novih kartah so te poti tudi posebej ozna-
čene. Lahka pot je polna rdeča črta (na starih planin-
skih kartah so vse poti tako označene, ni razlik); črtice
pomenijo zahtevnejšo pot in pikčasto označena je zelo
zahtevna pot. Tako narisan je lahko samo del poti.
•Kategorizacijo poti objavlja Komisija za pota pri
PZS v Obvestilih PZS. Kategorizacijo na terenu pa
opravljajo skupine, ki jih sestavljajo društveni marka-
cisti, predstavnik komisije za pota in predstavnik
odročne postaje GRS. Dela in naloge te skupine so
obširne in odgovorne ter časovno daljše; ne le eno
planinsko sezono, saj gre tu za pomembne informacije
planincem.
To je narisano z namenom, da se planinci seznanijo s
to kategorizacijo in da se lahko pravilno in odgovorno
odločajo, ko se odpravljajo v gore. Večje vodene sku-
pine imajo tudi člane GRS, ki poskrbe za varno hojo
tam, kjer so morda varovalne naprave poškodovane
zaradi naravne sile. Nikar pa na zelo zahtevno pot
sami! Vsaj v dvoje je bolj varno in vsaj eden n«0 bo
iskušen planinec.
Š.J.
Zagorska kuhinja in
kiapa »Lepi cajti«
Takšne specializirane go-
stinske ponudbe, kot je bila
v času lanskega obrtnega
sejma, Celje verjetno zlepa
ne bo več imelo.
Ponudba je bila zaradi ne-
usklajenosti nekajkrat večja
od povpraševanja in je mar-
sikateremu gostincu v ti-
stem času prinesla rdeče šte-
vilke, marsikateremu, ki se.
je znašel, pa mastne zasluž-
ke. Tudi letos ostaja želja
celjskih turističnih delavcev,
da bi večino zabavnih doga-
janj v času sejma prestavili v
mestu še vedno le želja. Na
sejmišču v Golovcu bo na-
mreč gostincev še več kot la-
ni, s tem, da bodo lahko ime-
h do največ 120 sedežev. Res
je, da je to sejem obrti, s tem
pa tudi zasebnega gostin-
stva, res pa je tudi, da bi lah-
ko imelo Celje po turistični
in gostinski plati več od tega.
Kakorkoli že, tudi letos bo
v mestu veliko pogumnih, ki
bodo v času sejma organizi-
rali specializirano gostinsko
ponudbo. To velja skoraj za
vse hotele, med katerimi bo
imela Evropa Slovensko na-
rodno kuhinjo, Turška mač-
ka pa zagorsko kuhinjo, v
Turški mački, kjer sicer ves
september igra Miha Kralj,
bo v času sejma muzicirala
zagorska klapa Lepi cajti.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 198^
Magnet sejma je
postala poslovnost
Dvajseti Jutiiiejni mednarodni sejem oltrti Je včeraj v Ceiju
odpri predsednilt Gospodarsite zltornice Jugoslavije Milan
Pavič
Brez zunanjega blišča, za-
to pa z vsebino, kakršno po-
trebuje današnja obrt v Ju-
goslaviji, so včeraj na pro-
storih Zavoda ŠRC Golovec
v Celju odprli 20. jubilejni
mednarodni sejem obrti. O
spoznanju, da je obrt po-
memben del gospodarstva
in da je celjski sejem obrti
največja in najpomembnej-
ša prireditev jugoslovan-
skega obrtništva, priča tudi
to, da ga je odprl predsed-
nik Gospodarske zbornice
Jugoslavije Milan Pavič.
Sejem je letos največji do-
slej - skupno je na 27.000
kvadratnih metrov površin,
od katerih je 11.000 kvadrat-
nih metrov pokritih. Skupno
je to za 5000 kvadratnih me-
trov več kot lani. Ima tudi
izrazitejši jugoslovanski zna-
čaj, saj se na njem predstav-
lja več obrtnikov, organizacij
združenega dela trgovine in
mdustrije ter obrtnih zadrug
kot v preteklih letih. Organi-
zatorji: Zveza obrtnih zdru-
ženj Slovenije. Splošno
združenje drobnega gospo-
darstva Slovenije in Zavod
ŠRC Golovec pričakujejo, da
bo odigral v jugoslovanskem
prostoru enako vlogo, kot jo
je že v slovenskem - da bo
glasno opozoril na možnosti
in sposobnosti obrti. O po-
trebnosti jugoslovanskega
poudarka sejma pričajo tudi
nekatere vzporedne priredi-
tve, namenjene poenotenju
odnosa do obrti in pogojev, v
katerih se razvija.
Zadnja leta privlači raz-
stavljalce in obiskovalce na
sejem predvsem poslovnost,
ki se ji vedno bolj podreja
vse drugo. Letos sta izključ-
no poslovnosti res namenje-
na samo prva dva dneva
(včeraj in danes), a kot je de-
jal predsednik organizacij-
skega odbora sejma Ernest
Draš, že razmišljajo, da bi
poslovne dneve raztegnili na
vse dneve sejma, saj se tako
in tako poslovnost odvija ves
čas. Prav tako organizatorji
razmišljajo, da bi osrednji je-
senski sejem razdelili v
manjše, strogo specializirane
poslovne sejme, na katerih
bi se predstavljale samo do-
ločene obrtne dejavnosti -
podobno, kot se je že uvelja-
vil sejem Vse za otroka in
sejem Ideja, ki je združil ino-
vatorje in računalnikarje. Je-
senski sejem pa bi se osredo-
točil na ponudbo »Vse za
obrt - obrt za vse« in tiste
dejavnosti, ki svojega sejma
še ne bodo imele. Vsi ti sejmi
bi ostali v Celju. Letos se tej
morebitni bodoči usmeritvi
približujejo še z večjo speci-
aliziranostjo predstavitve
kot doslej - poleg ločenih
predstavitev lesninarjev,
tekstilcev, cementninar-
jev ... so se tudi občinska
obrtna združenja pripravila
na sejem bolj specializirano,
predvsem s predstavitvijo
kovinarske stroke.
MILENA B. POKLIC
Zanimanje za sejem narašča iz leta v leto. Tudi letos bo v času od 9. do 20. septembra
središče jugoslovanske obrti. jto^o; eDI masnec
S časom v tretje desetletje
Velikega in pomembnega
sejma, kakršen je obrtni se-
jem v Celju, ni mogoče
ustvariti čez noč. Dvajset
let je bilo potrebnih. V njih
se je sejem ves čas prilaga-
jal spreminjajočim se po-
trebam obrti in ravno to
prilagajanje je sejmu omo-
gočilo, da je najprej opozo-
ril na sposobnosti obrti, na-
to široko odprl vrata v go-
spodarsko in politično živ-
ljenje v republiki ter postal
posloven sejem.
Prvi sejem obrti je bil v
Celju od 28. septembra do 6.
oktobra leta 1968 na stadi-
onu Borisa Kidriča. Pripra-
vil ga je takratni Agens (da-
našnji Formator). Bil je sad
prvega zbora slovenskih
obrtnikov, ki so leta 1967 na
Dobrni sklenili, da bodo vsa-
ko leto prirejali svoj sejem.
Prvih osem sejmov je bilo
(z izjemno tretjega, ki je bil v
prostorih Prve osnovne šole
v Celju) na stadionu Borisa
Kidriča. Začelo seje z razsta-
vo obrtniških izdelkov, nato
pa so bili sejmi vedno bolj
splošni, potrošniški. Na sed-
mem sejmu leta 1974 je bila
prvič razstava igrač, ki je
prerasla kasneje v sejem Vse
za otroka.
-V naslednjih letih se je se-
jem hitro spreminjal. Deveti
sejem leta 1976 je bil prvič v
sedanjih sejemskih prosto-
rih Zavoda SRC Golovec. To
je bila pomembna razvojna
spodbuda. Leta 1978 se je
preimenoval v celjski sejem
obrti, male industrije in trgo-
vine, že naslednje leto pa v
Mednarodni sejem obrti in
opreme za obrt. Tega leta -
1979 - sta sejem prvič poleg
Zavoda ŠRC Golovec soor-
ganizirala novonastala Zveza
obrtnih združenj Slovenije
in Splošno združenje drob-
nega gospodarstva Sloveni-
je. Tega leta je sejem dobil
osnovne obrise, ki jih je
ohranil do danes. To je bilo
tudi leto prvih sejemskih
športnih iger obrtnikov in
delavcev pri obrtnikih.
V naslednjih letih se je se-
jem počasi obračal v poslov-
nost. Prvi vidnejši znaki so
bili leta 1982 z izdajo prvega
sejemskega kataloga, leta
1984 pa so sejem že naslovili
»Sejem idej in sodelovanja«.
Usmeritev v poslovnost je
bila dokončna. Sejem so pri-
čeli specializirati, naslednje
leto (1985) pa so prvič pripra-
vili pred pričetkom sejma za
vse obiskovalce dva poslov-
na dneva. Tako je bilo tudi
lani, ko so za sejemsko geslo
sprejeli »Vse za obrt, obrt za
vse«.
Srečanje
delavcev obrti
Slovenije
že petič se bodo v času
sejma v Celju zbrali ne le
obrtniki, temveč tudi pri
njih zaposleni delavci.
Letos so srečanje prvič
razširili na vse delavce
obrti.
Tako kot prejšnja leta
bo na Teharju in sicer v
soboto, 12. septembra.
Tega dne bodo tudi pode-
lili priznanja in plakete
najbolj zaslužnim posa-
meznikom, osnovnim
sindikalnim organizaci-
jam in skladom za izobra-
ževanje delavcev.
Dan pred tem (jutri) pa
bo v Laškem seja Zvezne-
ga odbora sindikata de-
lavcev obrtne dejavnosti
in komunale Jugoslavije
ter posvet predstavnikov
republik in pokrajin Ju-
goslavije o položaju de-
lavcev v samostojnem
osebnem delu.
Prostora tudi tokrat premalo
Lani so v celjski občini izdelali dokument o nadaljnjem
razvoju sejemske dejavnosti v Celju. Po njem bi naj že
letos Golovec pridobil 3000 kvadratnih metrov novih
pokritih površin. Kljub prizadevanjem so jih morah zasilno
nadomestiti s šotori, a to ni prav nič zmanjšalo zanimanja za
predstavitev na sejmu. To pa pomeni, da bo tudi prihodnje
leto, ko bo že zgrajena nova hala, prostora premalo. Morda
bo bolje šele leta 1990, ko bi naj bilo zgrajenih naslednjih
3000 kvadratnih metrov pokritih prostorov.
Srečanja za trdnejše dogovore
V času sejma se že vrsto
let vrstijo poleg poslovnih
in strokovnih srečanj tudi
takšna, ki bi naj pomagala
oblikovati pogoje za hitrej-
ši razvoj obrti. Precej dogo-
vorov je bilo izpolnjenih,
precej jih ostaja še na pa-
pirju. Letos želijo stopiti še
korak naprej. To bi naj
omogočilo zlasti dvoje po-
svetov.
Zvezna konferenca sociali-
stične zveze skhcuje posvet
o vlogi davkov in prispevkov
za razvoj drobnega gospo-
darstva (na programu je da-
nes). Od njega pričakujejo
korak k večji enotnosti poli-
tike do obrti v Jugoslaviji, ki
se v veliki meri odraža ravno
na področju davkov in pri-
spevkov. Se večji vpliv na
oblikovanje politike do
drobnega gospodarstva pa
pričakujejo od ustanovitve
združenja samostojnih go-
spodarstvenikov Jugoslavi-
je. V času sejma se bo sestal
iniciativni odbor za ustano-
vitev tega osrednjega odbora
obrti pri zvezni gospodarski
zbornici.
Korak k hitrejšemu razvo-
ju drobnega gospodarstva v
Sloveniji pa naj bi bila kon-
kretizacija sklepov plenuma
Centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije, na
katerem so govorili tudi o
idejnih preprekah za razvoj
drobnega gospodarstva. V
torek bo Gospodarska zbor-
nica Slovenije zbrala na celj-
skem sejmu predsednike
vseh izvršnih svetov občin-
skih skupščin, na posvetu pa
bi se naj dogovorili, kako
premakniti stvari naprej po
občinah. Med vprašanji, ki
terjajo odgovor, je na primer
način ustanavljanja skladov
za razvoj obrti in o oblikova-
nju enotnega informacijske-
ga sistema drobnega gospo-
darstva.
Med strokovnimi temami,
ki bodo posvečene posamez-
nim obrtnim sekcijam, izsto-
pa posvet, ki ga organizirata
Zveza obrtnih združenj Slo-
venije in Splošno združenje
drobnega gospodarstva Slo-
venije o problematiki stori-
tvenih dejavnosti.
Med pomembnejša po-
slovna srečanja velja uvrstiti
srečanje z delegacijo Štajer-
ske trgovinske zbornice iz
Graza. Dogovoriti namerava-
jo sodelovanje na graškem in
celjskem sejmu. Stiki s pred-
stavniki zbornic iz Bavarske,
Avstrije in Italije, ki bi naj
pospešila razvoj višjih oblik
sodelovanja bodo gotovo na-
domestila sicer skromno
udeležbo razstavljalcev iz tu-
jine: iz Zvezne republike
Nemčije, Avstrije, Italije in
Madžarske.
Poudarek kakovostnim uslugam
Očitki, da je obrtni sejem navzven preveč kramarski, so
že dalj časa trn v peti organizatorjem. Letos ga skušajo
zmanjšati s poudarjanjem kakovosti pri prodaji izdelkov
in pri gostinskih uslugah.. Na najvidnejših mestih je
mogoče kupiti prave obrtniške izdelke, pri čemer so še
posebej izdvojili tako imenovano butično prodajo. Prav
tako so omejili prostor gostincev, saj so ocenili, da za kako-
vostne storitve ne sme biti več kot 100 do 120 sedežev. Sicer
pa organizatorji sejma želijo vse to prej kot mogoče presta-
viti v mesto Celje, tako da bi bil sejem le postor za razstav-
ljene izdelke in poslovnost.
Obrtniške ulice letos ni
Posebej predstavljenih obrtniških poklicev v tako ime-
novani obrtniški ulici letos ni. Zato pa posamezne poklice
predstavljajo v sklopu specializiranih razstav. Te predstavi-
tve so namenjene predvsem mladim, ki se šele odločajo za
poklic, zato je zanje tudi letos organizirano vodenje po
sejmu, ki vključuje tako oglede izdelkov, predstavitve pokli-
cev kot tudi podrobne seznanitve z njimi in z možnostmi
štipendiranja.
Tri modne
revije in dan
Laškega piva
Sejemsko ponudbo
spremljajočih prireditev
bodo letos obogatile tri
modne revije. Največ za-
nimanja pričakujejo za
revijo pričesk, oblačil in
modnih dodatkov obrtni-
kov in pri njih zaposlenih
delavcev Slovenije. Revi-
ja bo to soboto ob 20. uri v
Narodnem domu. Dve
modni reviji pa bodo pri-
pravili na zabaviščnem
prostoru sejma - eno v če-
trtek 17. septembra, dru-
go v nedeljo 20. sep-
tembra.
Laški pivovarnarji tudi
letos pripravljajo »Dan
Laškega piva«, priredi-
tev, ki je že v preteklih
letih pritegnila številne
radovedne in žejne obi-
skovalce sejma. Letos bo
Dan Laškega piva v sobo-
to 12. septembra popol-
dan na sejmišču.
Trgovske biše so
prizadele obrtnike
Kranjski Merkur, mari-
borska Jeklotehna in ljub-
ljanska Metalka so v petek
popoldan s skupnim telek-
som obvestile organizatorje
20. mednarodnega sejma
obrti, da na njem ne bodo
sodelovale. Organizatorji
so vse do pričetka sejma
skušali predstavnikom teh
velikih hiš razložiti razloge
za njim očitano neposlov-
nost, vendar pri tem niso
uspeli. Odločitev trgovskih
hiš je bila nepreklicna.
, Merkur, Jeklotehna in Me-
talka so se za takšen korak v
zadnjem trenutku odločile,
ker niso bile pripravljene
razstavljati in sklepati po-
slovne dogovore- v nado-
mestnih šotorih. S tem so
najbolj prizadele svoje ko-
operante, obrtnike, ki so jih
izločile s sejma. Teh pa ni
malo. Zanje rezerviran pro-
stor ni ostal prazen, saj je za-
nimanje drugih za sejem ve-
liko.
Ves zaplet je nastal, ker
Golovec letos ni pridobil no-
vih prostorov, nove načrto-
vane hale s površino 3000
kvadratnih metrov. Še spo-
mladi so organizatorji verje-
li, da bo hala pravočasno
zgrajena. V njej so predvideli
tudi prostor za Merkur. Je-
klotehno in Metalko. Torej
najboljše prostore. Potem,
ko je postalo jasno, da letos
hale še ne bo, so se odločili
za nadomestne prostore pod
šotori, ki so resnici na ljubo
vse prej kot primerni. A dru-
ge možnosti ni bilo več. Kot
je dejal Mirko Kolnik, član
organizac. odbora sejma. Tu-
di velikih sprememb znotraj
razporeditve ni bilo mogoče
več narediti. O tem so obve-
stili vse tri trgovske organi-
zacije šele dobra dva tedna
pred pričetkom sejma. To je
bilo pozno. Organizatorji
opravičujejo svojo počas-
nost z vrsto drugih proble-
mov, ki jih je bilo tudi po-
trebno rešiti. Sicer pa bi lah-
ko tudi trgovskim organiza-
cijam očitali, da so svojo od-
ločitev sporočile v resnici
pozno.
Razprave, kdo je kriv in
kdo ni kriv, kdo je ravnal pO;
slovno in kdo ne, so sedaj
brezplodne. Dejstvo je, da
treh velikih organizacij na
sejmu ne bo in da bodo zara-
di tega prizadeti njihovi ko-
operanti in seveda tudi celot-
na ponudba sejma. Gotovo
pa je, da se kaj podobnega ne
bi smelo več zgoditi. Opozo-
rilo je jasno in glasno, oblju-
be za nove prostore za pri-
hodnji sejem pa, upamo,
trdne.
MILENA B. POKLIC
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 11
Regulacija Podsevščice
Potok Podsevščica je vsako leto poplavljal polja in travnike med Gorico in Lopato pri
Celju. Območna vodna skupnost je letos vendarle zbrala dovolj sredstev tudi za regulacijo
Podsevščice, ki jo je izvedel celjski Nivo. Uredili so odvod osnovnih voda in pripravili
zemljišče za melioracijo. Če bosta kmetijski zadrugi iz Celja in Žalca našU dovolj denarja
zanjo, je seveda vprašanje, bi pa z njo pridobih še nekaj kvalitetnih kmetijskih površin. Ob
regulaciji potoka so celjski cestarji pričeli graditi pri Gorici tudi nov most čezenj, saj je
starega dosedaj neukročena Podsevščica povsem uničila. gp
Čistejša voda Iz
Medloga
Komunalin tozd Vodovod
Celje je kupil posebno napra-
vo, s katero bodo skušali iz-
boljšati podtalnico, ki jo čr-
pajo v Medlogu. V vodi iz za-
hodnega predela Celja je na-
mreč preveč nitratov, ki proni-
kajo v vodo s kmetijskih povr-
šin v Spodnji Savinjski dolini.
Z napravo naj bi črpali vodo iz
Savinje, jo prečistili in mešali s
podtalnico v takšnem razmer-
ju, da bi se vsebnost nitratov
zmanjšala pod dovoljeno
mero. BP
Premalo spoštujemo jeziif
Pobuda za ureilliev grobišča na Goiovcu
Slovenci smo zelo občut-
ljivi na svoj jezik, vendar
ga premalo spoštujemo.
Med redka društva, ki se bo-
rijo za boljši odnos ljudi do
materinščine sodi Slavi-
stično društvo Celje.
Društvo je kolektivni član
Slavističnega društva Slove-
nije in ima približno 200 čla-
nov, pretežno učiteljev slo-
venskega jezika na srednjih
in osnovnih šolah. Dejavnost
društva je zelo pestra in se
deU na področje splošno kul-
turnih zadev, drugi del pa je
izrazito strokovnega značaja.
Prirejajo razgovore s sloven-
skimi književniki, ponavadi
ob izidu novitet in priprav-
ljajo srečanja z znanimi slo-
venskimi kulturnimi ustvar-
jalci. Navezali so stike s celj-
skim Zavodom za spomeni-
ško varstvo, da bi se zavzeli
za ureditev grobišča na Go-
lovcu, kjer je pokopan znani
jezikoslovec Vatroslav
Oblak. Prav tako so v rojstni
kraj Maksa Pleteršnika, Pi-
šece, poslali dopis s katerim
opozarjajo na slabo urejeno
Pleteršnikovo domačijo.
K strokovnemu delu de-
javnosti Slavističnega dru-
štva Celje sodi organiziranje
strokovnih predavanj za uči-
telje, katerih prednost je v
tem, da so izven delovnega
časa in se jih učitelji lahko
udeležujejo, ne da bi jim bilo
treba hotiti v Ljubljano. Pri-
rejajo tudi razne seminarje,
regijska in repubUška tek-
movanja iz znanja sloven-
skega jezika in drugo.
Društvo ima precejšnje
probleme z denarjem, kar je
po besedah predsednice dru-
štva Marije Končine prese-
netljivo. Slavisti so namreč v
vsaki šoli in sleherni krajev-
ni skupnosti pobudniki vsa-
kršnega kulturnega delo-
vanja.
ROMAN JERNEJŠEK
V času sejma promet tako kot lani
Tako kot lani bo v delu Celja promet v času sejma prilago-
jen njegovim potrebam. Skoraj 4000 razstavljalcev in desetti-
soči obiskovalcev potrebujejo za svoja vozila parkirane pro-
store. Ker je teh premalo, se vanje spremenijo tudi nekatere
ulice (glej shemo prometa). Promet bo tako letos potekal
enako kot lani, le parkirnih mest je nekoliko več.
Železarjev in jeklarjev rod
Potrebovan bi še deset učiinic, pravijo v šoii v Štorah
čez teden dni bodo osnov-
no šolo na Lipi v Štorah po-
imenovali v Osnovno šolo
štorskih železarjev. S po-
imenovanjem šole bodo
obeležili dvajsetletnico no-
ve šolske stavbe ter počasti-
li krajevni praznik Stor.
Osnovna šola v tem kraju
železarjev je bila vedno po-
vezana s krajem in železarno.
Tako je tudi danes. Zato ni
čudno, da tretjina pa celo do
polovice vse generacije
osmošolcev nadaljuje izo-
braževanje v srednji šoli za
kovinarstvo, strojništvo in
metalurgijo in se kasneje za-
posli v železarni, ki si s svojo
štipendijsko politiko in tes-
nim sodelovanjem z osnov-
no in srednjo šolo zagotavlja
nov kader.
Pri postavitvi nove šolske
stavbe, pred dvajsetimi leti
kot tudi pri uvajanju celo-
dnevne oblike pouka, pred
enajstimi leti, je železarna z
izdatno pomočjo pripomo-
gla, da šola uspešno opravlja
svoje poslanstvo, kljub ma-
terialni in vedno bolj tudi
prostorski stiski. Ima vrsto
dopolnilnih dejavnosti, kijih
uresničuje s tesnim sodelo-
vanjem z najrazličnejšimi
društvi, ki delujejo v železar-
ni. V prvi vrsti so to telovad-
no društvo Partizan Kovinar
Štore, društvo DIATI, gasil-
sko društvo in pihalni orke-
ster štorskih železarjev. Iz
dobrega sodelovanja s sled-
njim so ustanovili pred deve-
timi leti v osnovni šoli dislo-
ciran oddelek glasbene šole
za trobila in pihala, ki ga obi-
skuje okoli sedemdeset
učencev. Tudi šola ima svoj
pihalni orkester.
Medtem ko ima večina šol
probleme z mentorji, jih ta v
Štorah nima. V železarni na-
mreč dela kar devetdeset od-
stotkov staršev otrok, ki ho-
dijo v osnovno šolo na Lipi,
zato ni nič presenetljivega,
da imajo v železarni urejen
status mentorjev, ki morajo
marsikdaj voditi kak krožek
tudi med delovnim časom.
Enako dobro kot z železar-
no sodeluje šola tudi s kra-
jem in zanjo še vedno velja,
da je središče dogajanja v tej
krajevni skupnosti. Zato bo-
do vrsto dejavnosti, ki se bo-
do dogajale prihodnji teden
organizirali skupaj.
Ob 17. septembru, prazni-
ku krajevne skupnosti Što-
re, se bo v Štorah in okoli-
ških vaseh zvrstilo precej
kulturnih prireditev.
Osrednja prireditev bo na
osnovni šoli kjer se bodo
srečali bivši in zdajšnji de-
lavci štorske šole. V Kom-
polah bo revija kulturnih
prireditev, nastopili bodo
pevci, folkloristi in ostali
kompolski kulturniki, tako
da bo revija celoten prikaz
kulturne dejavnosti v Što-
rah. Med prireditvami velja
omeniti še tradicionalno
srečanje starejših krajanov
v osnovni šoli Štore. Odprli
bodo tudi nekatere nove ko-
munalne objekte v naselju
Draga in Ogorevc.
Za krajevni praznik se šola
pa tudi krajevna skupnost
pripravljata že vse leto. Ob
pomoči železarne in tudi ne-
katerih drugih celjskih de-
lovnih organizacij je šola
prenovila prostore, uredila
dostop do šole, s prostovolj-
nim delom so uredili tudi
okolico kraja in nenazadnje
postorili še nekaj nujnih
vzdrževalnih del v podruž-
ničnih šolah na Svetini in
Kompolah.
V Štorah težijo k čimbolj
enakomernemu razvoju v
vseh predelih kraja, pri če-
mer ima prednost izgradnja
vodovodnega sistema in
cestnega omrežja. Izgradnja
nadvoza in cestnega vozliš-
ča pri Godcu postaja vse
večji problem, ki zahteva
organiziran pristop vse kra-
jevne skupnosti. Godec je
namreč izredno frekventno
območje, kjer dnevno preč-
ka železniške tire več kot
5000 ljudi. V srednjeročnem
načrtu imajo v Štorah zapi-
sano še izgradnjo nove tele-
fonske centrale in pošte, za
katero so že našli primerno
lokacijo. Tudi osnovno šolo
bodo morali razširiti, kajti
učencev je vse več in zaradi
prostorske stiske je kvalite-
ta pouka vse slabša. Lahko
rečemo, da so v Štorah pri-
šli do visoke stopnje razvo-
ja, kar pa jim ne bi uselo
brez pomoči krajanov, ki
pri vseh akcijah sodelujejo
s prispevki in delom.
Šola v Štorah ima obsežen
program dela, saj ima tako-
rekoč vse oblike osnovnošol-
skega pouka. Z izdatno po-
močjo združenega dela in
dobrim pedagoškim kadrom
ji še uspeva ohranjati kako-
vost tako zagotovljenega
programa kot tudi dopolnil-
nih dejavnosti, pravi ravna-
telj Vlado Novak. Da bi pa
zagotovili delo, ki bi bilo v
skladu s predpisanimi nor-
mativi in standardi, bi že se-
daj potrebovali deset novih
učilnic, predvsem specializi-
ranih za fiziko, kemijo, čital-
nico, gospodinjski pouk. Na-
črt za prizidek, ki temelji na
ohranitvi celodnevne oblike
pouka in predpostavki, da se
naselje Lipa širi, šola že ima.
Kdaj ga bo možno realizirati
je seveda drugo vprašanje,
saj imamo v Celju še nekaj
šol z izrazito prostorsko
stisko.
Osrednja prireditev ob
obletnici in poimenovanju
šole bo v četrtek popoldne.
Ves teden pa se bodo vrstile
razne prireditve. Od teh naj
omenimo prvo likovno kolo-
nijo. V sodelovanju z dru-
štvom likpvnih amaterjev
Železarne Štore bodo učenci
slikali na temo motivi žele-
zarne.
VIOLETA V. EINSPIELER
Teden
upokojencev
Te dni je v laški občini že
deveti teden upokojencev.
To je priložnost, da se upo-
kojenci predstavijo s svojo de-
javnostjo občanom, hkrati pa
tudi da bi pri društvih upoko-
jencev še bolj pritegnili član-
stvo medse. V tem tednu se bo
po posameznih krajevnih
skupnostih zvrstila vrsta kul-
turnih, športnih in družabnih
srečanj upokojencev, saj je
program tedna izredno pester.
Teden upokojencev bodo v
laški občini sklenili v soboto z
letno konferenco Zveze dru-
štev upokojencev in podelitvi-
jo pokalov na osvojenih tek-
movanjih v tem tednu.
VM
Popravek
V poročilu Precej novih sta-
novanj v laški občini smo za-
pisali, »... v zaključni fazi je
tudi gradnja dvaindvajset
stanovanjskega bloka v cen-
tru laškega.« Namesto »zak-
ljučni«, bi morali napisati
»začetni«. Ker to v celoti spre-
meni smisel stavka, se bral-
cem za neljubo napako opra-
vičujemo.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 198)
Formula El - način modernega oblačenja
y Elkroju so v zaHnjm deseiih letih za šestino večali fizični ohseg proizvotinje
v delovni organizaciji, kjer so
v zadnjih desetih letih večali fi-
zični obseg letne proizvodnje
skoraj za šestino, imajo tudi vna-
prej smele razvojne načrte. Če-
prav izvoz našim proizvajalcem
ne reže debele rezine kruha, v El-
kroju vseeno izvažajo kar 85 od-
stotkov proizvodnje iz Mozirja,
Šoštanja in Luč, za klirinški trg
pa se povezujejo tudi s kooperan-
ti sirom Jugoslavije.
Osnovna proizvodnja v Elkroje-
vih delovnih prostorih ostaja še
vedno izdelava hlač, svoj delež k
modnemu oblačenju pa prispeva-
jo še z izdelavo jaken, bluzonov,
kril in športnih srajc. Moda za
športno in sproščeno oblečene lju-
di nastaja v Elkrojevih kreator-
Elkroj ima tudi šest lastnih
specializiranih prodajaln in to v
Nazarjah, Šoštanju, Slovenj
Gradcu, Tržiču, Odžaku in Aiibu-
narju, v Celju pa so skupaj s tr-
govsko delovno organizacijo Mo-
da uredili prodajalno Formula
El.
skih delavnicah, prodaja pa se si-
rom domovine in vse več tudi na
tujih tržiščih. Lani so v Elkroju
izvozili na konvertibilni trg 600 ti-
soč hlač, za kar so iztržili 4 milijo-
ne dolarjev, na klirinška tržišča pa
so prodali 50 tisoč hlač, kar je nji-
hov izvozni dohodek povečalo še
za približno 600 tisoč dolarjev. V
prihodnjem letu pričakujejo še
povečanje izvoza in kljub temu, da
je na tujih trgih velika konkuren-
ca, z izvoznimi cenami pokrivajo
proizvodne stroške in zraven še
zaslužijo.
V Elkroju uporabljajo za svoje
izdelke pretežno domače surovi-
ne, le del potrebnih materialov
uvažajo iz Češkoslovaške. Pred
kratkim so začeli uvažati tudi su-
rovine za smučarski program iz
Zvezne republike Nemčije, kav-
bojsko platno oziroma jeans pa
uvažajo iz Italije. V Elkroju pravi-
jo, da lahko le iz kakovostnih su-
rovin naredijo moderna in dobra
oblačila, to pa je porok za zaupa-
nje kupcev.
Sedež delovne organizacije El-
kroj je v mozirski občini, svoje
proizvodne zmogljivosti pa imajo
še v Šoštanju, Lučah, Odžaku in
Alibunarju. Prav razvoj zadnjih
dveh je še posebej zanimiv, saj de-
lovna obrata v Odžaku in Alibu-
narju z matično delovno organiza-
cijo nista tozdovsko povezana.
Gre za obojestransko zaupanje in
sodelovanje, zadovoljstvo z dose-
ženim pa je prav tako na obeh
straneh. Savinjsko-šaleška gospo-
darska zbornica je pred leti iskala
na svojem območju delovno orga-
nizacijo, ki bi bila pripravljena po-
magati k razvoju gospodarstva v
Odžaku in v Elkroju so menih, da
je za njih to pravšnja priložnost.
Sodelovanje z vojvodinskim Ali-
bunarjem je bilo že prej zelo tesno,
saj so vojvodinski kmetijci sodelo-
vali z velenjskimi in mozirskimi,
na svojem območju pa so potrebo-
vali delovna mesta za ženske. V
Elkroju pravijo, da so s približno
500 zaposlenimi v Odžaku in Ali-
bunarju zadovoljni, čeprav še ne
dosegajo 100-odstotne delovne
norme. Svoje znanje so jim ponu-
dili pri postavitvi ter pri priučeva-
nju delavcev in s tem nameravajo
nadaljevati tudi v prihodnje, saj
pričakujejo, da bodo v obeh obra.
tih že kmalu izdelovali tudi izvoz,
ne programe.
Sicer pa imajo v Elkroju zelo
razpredeno tudi kooperacijsko so.
delovanje sirom Jugoslavije, v
Strumici, Nikšiču, Doboju. Goraž-
du, Foči in Velikem Gradištu izde-
lujejo modna oblačila za domači
trg in izvoz na klirinška prodajna
tržišča, v Elkroju pa so z njihovim
delom in kakovostjo oblačil zado-
voljni.
V Elkroju
čestitajo
vsem
delovnim
ljudem in
občanom ob\
12. septembru
prazniku
občine
Mozirje.
Vse za opremo stanovanja
v Gorenjevem Giinu želijo čimveč končnih izdelkov
V Gorenjevem Glinu iz Nazarij izdeluje-
jo skoraj vse, kar potrebujete za opremo
stanovanja, hiše ali vikenda, v prihodnje
pa nameravajo še več pozornosti nameniti
razvoju končnih izdelkov. Gre predvsem
za razvoj pohištva iz ivernih plošč za opre-
mo notranjosti in predelavo masivnega
lesa.
Podrobnejše informacije in številne pro-
spekte o njihovih izdelkih vam ponujajo v
vseh trgovskih delovnih organizacijah, kjer
prodajajo gradbeni material, v prodajno-
razstavnih prostorih Gorenja, seveda pa tu-
di v marketinški službi Gorenjevega Glina v
Nazarjih. V Glinu namreč menijo, daje pro-
daja njihovih izdelkov v veliki meri odvisna
prav od pravilnih in natančnih predstavitev
proizvodnega programa.
Sicer pa lahko med GUnovimi izdelki iz-
berete:
- žagan les
- ladijski pod in obloge
- bruna
- vezana in termoizolacijska okna ter bal-
konska vrata s senčili ali brez njih
- fiksna ali pomična polkna in rolete
- strešna okna
- zložljive podstrešne stopnice
- surove in oplemenitene iverne plošče
ter različno oblikovane obloge iz ivernih
plošč
- obode predalov in ostale pohištvene
elemente
- harmonika vrata
- večnamensko pohištvo
- vrtne ute
- vrtne garniture
- masivne regale.
Delavci Gorenjevega Glina
iz Nazarij se pridružujejo če-
stitkam vsem občanom in de-
lovnim ljudem ob 12. septem-
bu, prazniku občine Mozirje.
»Pohištvo za mlade in manj mlade, za velike in majhne želje« - geslo, s katerim v
Gorenjevem Glinu priporočajo nakup večnamenskega pohištva Vario 2000. Pohištvo je
primerno za opremo predsob, dnevnih in otroških sob, podstrešnih stanovanj in poslov-
nih prostorov - najprivlačnejše pa je sestavljanje posameznih kosov v zaokrožen pohi-
štveni program.
Občanom in našim kupcem iskreno
čestitamo ob prazniku občine Mozirje.
DOM V LOGARSKI DOLINI
bo v mesecu septembru pripravil »DNEVE LOVSKE KUHINJE«
Vsako soboto od 20. ure do 01. ure glasba. Igra trio VESELI
HRIBOVCI. Isti ansambel igra tudi vsako nedeljo od 15. do 20. ure.
V času dnevov »LOVSKE KUHINJE« vam bomo postregli z
naslednjimi specialitetami:
DIVJI PRAŠIČ V PIKANTNI OMAKI
SRNA NA LOVSKI NAČIN
MEDVED PO LOVSKO
GAMSOV GOLAŽ
Istočasno pa boste postreženi z račko, odojkom, jagnjetino z ražnja,
puranom z mlinci in Šivan ko lepe Lučanke.
Pridite, pridne kuharice in prijazni natakarji vas čakajo!
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Perlanica mozirskega gospodarstva
Gorenje - Mali gospodinjski aparati utrjuje vodilno vlogo
Neizpodbitno je dejstvo,
da sodi delovna organizaci-
ja Gorenje - Mali gospo-
dinjski aparati med perja-
nice gospodarstva mozirske
občine in prav tako nedvo-
umna je ugotovitev, da bo s
svojimi napori pri krepitvi
znanja, kakovosti izdelkov,
izvoznimi dosežki, novimi
naložbami in sodobno teh-
nologijo, s svojo že veliko-
krat potrjeno marljivostjo
ter s krepitvijo vseh ostalih
poslovnih funkcij, ki jih ter-
ja nova organiziranost, svo-
jo vodilno vlogo le še utrje-
vali.
Dokazov in dejstev v prid
takšni ugotovitvi je veliko in
so več kot zgovorni. Mednje
sodijo tudi letošnji dosežki.
Iz prejšnje temeljne je letos
nastala enovita delovna or-
ganizacija Gorenje - Mali go-
spodinjski aparati Nazarje in
temu primerni so tudi letoš-
nji cilji in načrti. Novi orga-
niziranosti je bilo treba prila-
goditi organizacijske in ka-
drovske naloge, v skladu s
srednjeročnim načrtom po-
večujejo proizvodnjo, izbolj-
šujejo dohodkovno uspeš-
nost, pospešeno pa uresniču-
jejo tudi zelo pomembno na-"
ložbo, na kateri temelji nji-
hov še uspešnejši bodoči
razvoj.
Negotove gospodarske
razmere, ki jih obeležujejo
visoka inflacija, uvajanje no-
vih sistemskih rešitev in ne-
dorečene izvozne spodbude,
niso preprečile zelo ugodnih
dosežkov v dosedanjem ob-
dobju letošnjega leta. Obseg
proizvodnje so povečali za 12
odstotkov in produktivnost
za 8, na konvertibilno tržišče
so izvozili 51 odstotkov vse
proizvodnje, nenehno izbolj-
šujejo kadrovsko sestavo,
uvajajo lastno informatiko, z
dohodkom presegajo inflaci-
jo in bistveno izboljšujejo
strukturo delitve čistega do-
hodka, z novimi vlaganji pa
širijo in posodabljajo proiz-
vodnjo malih gospodinjskih
aparatov. Ob vseh teh uspe-
hih se v celoti zavedajo, da
poslovnega leta še ni konec,
da jih bodo tudi v naslednjih
mesecih pestili zaostreni po-
goji gospodarjenja, vendar
so prepričani, da bodo s
skrbnim gospodarjenjem in
zavzetim delom nadaljevali s
svojimi uspehi.
Posebej pomembna je no-
va naložba, ki so se je lotili
letos. Glede na drag denarje
bilo potrebno veliko korajže
za pričetek gradnje, ki je v
svojem prvem delu vredna 4
milijarde dinarjev, zato so
tudi gradbeni roki izjemno
kratki. Proizvodni prostori
bodo zgrajeni do 29. novem-
bra, z njimi pa bodo ob seda-
njih 5000 pridobili še 2500
kvadratnih metrov proizvod-
nih površin. Novi prostori
bodo predvsem namenjeni
sodobni tehnologiji predela-
ve plastičnih mas, ki pred-
stavlja velik del proizvodne-
ga procesa v tej delovni orga-
nizaciji, pridobili bodo
ustrezne prostore, ki jih ter-
jajo razvojni napori in pro-
store za vse ostale poslovne
funkcije, ki jih pogojuje no-
va organiziranost.
Osnova nove naložbe ni
gradnja tovarniških zidov,
gre za uveljavitev sodobne
tehnologije in znanja, saj ve-
do, da brez znanja in razvoja
ni dobre tovarne. Proizvod-
nje ne bodo povečevali z ve-
čanjem števila zaposlenih,
pač pa na račun posodablja-
nja tehnologije, krepitve ka-
drovske sestave in sodelova-
nja z malim gospodarstvom.
Tudi to je pogoj za doseganje
svetovne kakovostne ravni,
ki edina zagotavlja uspehe
na zahtevnih tržiščih Evro-
pe, Amerike in drugod, ena-
ko kakovost pa ponujajo tu-
di domačemu tržišču. Proiz-
vodni program nenehno ob-
navljajo in širijo, največjo
pozornost pa namenjajo go-
spodinjskim aparatom višje-
ga kakovostnega razreda,
aparatom za pripravo hrane,
kjer vidijo svojo prihodnost.
Še posebej pozorni so na
področju uveljavljanja last-
ne in samostojne informati-
ke. Zaradi zahtev zahodnega
tržišča, na katerem že imajo
veliko izkušenj in uspehov,
trdo delajo, z uvajanjem ra-
čunalništva pa želijo proiz-
vodni proces dvigniti na
takšno raven, da bodo vsak
trenutek jasno ugotavljali
komercialno funkcijo svojih
izdelkov in njihov položaj na
svetovnem trgu. Ob že potr-
jeni marljivosti bodo zagoto-
vo uspeli.
Delavci Gorenja MG A se pridružujejo čestit-
kam ob mozirskem občinskem prazniku.
Razvijajo nove izdelke
v Kovinarstvu Ljubno gredo v korak s časom
Začetki Kovinarstva
Ljubno segajo v leto 1972,
pet let kasneje pa so se de-
lavci na Ljubnem odločili
za vključitev v temeljno or-
ganizacijo združenega dela
ravenske Železarne. Čeprav
bi v tej temeljni organizaci-
ji letos lahko praznovali 15-
letnico, so se odločili, da
pripravljajo slovesnosti le
ob izpolnjenih desetletjih,
saj bodo tudi s tem prihra-
nili veliko denarja.
Le-tega pa nikoh ne sme
primanjkovati za razvojno
delo, pravijo v ljubenskem
Kovinarstvu. Prav zaradi te-
ga imajo v okviru tozda last-
no razvojno službo, v kateri
dela 7 inženirjev in tehnikov,
ki izdelujejo tudi konstruk-
cijske prototipe novih stro-
jev. Lastno znanje včasih ne
zadošča, v Kovinarstvu pa ga
dopolnjujejo s sodelovanjem
s tujimi poslovnimi partner-
ji. V tem 170-članskem de-
lovnem kolektivu s popreč-
no starostjo nekaj nad 30 let,
so že pred časom spoznali,
da bodo le z razvojem novih
izdelkov ohranjaU in širili
svoje mesto na domačem in
tujih tržiščih.
Trenutno v Kovinarstvu
Ljubno izdelujejo zobate
vence za motorno industrijo
in stroje. Zobate vence izde-
lujejo za potrebe mariborske
Tovarne avtomobilov, sara-
jevskega Famosa, reškega
Torpeda in Rakoviške IMR,
torej za vse proizvajalce die-
sel strojev. Tudi v proizvod-
nji zobatih vencev za motor-
no industrijo so se v Kovi-
narstvu začeli povezovati s
tujimi partnerji, saj bi radi
svoje izdelke tudi izvažali.
Do leta 1990 nameravajo za-
radi tega modernizirati in
razširiti svoje proizvodne
zmogljivosti, s posodablja-
njem pa bi lahko zdajšnjo
proizvodnjo povečali za ne-
kajkrat.
V Kovinarstvu izdelujejo
tudi specializirane stroje za
razrez in pripravo paličastih
kovinskih materialov,
predvsem jekla, bakra in ba-
krovih zlitin ter aluminija in
aluminijevih zlitin. Med po-
membnejše stroje, ki so jih
razvili z lastnim znanjem so-
dijo polavtomatski in avto-
matski stroji za razrez jekla
in numerično krmiljene žage
za razrez jekla do premera
130 milimetrov ter stroji za
razrez bakra in bakrovih zli-
tin do premera 130 milime-
trov, kakršne izdelujejo tudi
za razrez aluminija in alumi-
nijevih zlitin. Trenutno raz-
vijajo tudi stroj za razrez je-
kla do premera 220 milime-
trov, ponosni pa so na poseb-
no izvedbo stroja za obdela-
vo koncev narezanega mate-
riala.
V Kovinarstvu so s pomoč-
jo zahodnonemških poslov-
nih partnerjev začeli z razvo-
jem strojev za rudarstvo. Iz-
delali so že strojni naklada-
lec za podzemni kop, sledi
pa še razvoj transporterja in
hidravličnega vrtalnega kla-
diva. Sicer pa v Kovinarstvu
načrtujejo razvoj celotne
strojne linije za razrez in pri-
pravo paličastih materialov
ter manipulacijo, v svojo
proizvodnjo pa bi do leta
1990 radi še v večji meri
vključevali računalniško
tehnologijo. Zavedajo se, da
je v njihovem delu zelo po-
memben tudi večji izvoz, za-
to so letos začeli z raziskava-
mi tujih trgov, že prihodnje
leto pa bi radi tudi povečali
svoj izvoz.
Delavci Kovinarstva Ljubno se pridružu-
jejo čestitkam ob občinskem prazniku
vsem delovnim ljudem in občanom Mo-
zirja.
Avtomatska žaga za hladen razrez, ki sojo v Kovinarstvu
Ljubno razvili za kovinsko-predelovalno industrijo.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
j^EPTEMBE^gjj
Najboljši siri bodo iz Šmarja
OdptU so novo Hmezadovo sirarno
Nova sirarna v Šmarju,
obrat Hmezadove Mlekarne
iz Arje vasi,ki so jo predali
namenu prejšnji petek, je
pomemben objekt za na-
daljnji razvoj živinoreje v
občini Šmarje pri Jelšah in
za boljšo preskrbo s proiz-
vodi mlečne predelave na
Celjskem in širše. Novo na-
ložbo, ki je v občini Šmarje
pri Jelšah največja v zad-
njem obdobju, so predali
namenu kot pomembno
zmago ob prazniku občine.
Gradnjo sirarne so pričeli
leta 1983 in jo, ob zapletih s
finančnimi sredstvi, zaklju-
čih lani, letos pa so, v rekord-
nem času šestih mesecev,
montirah celotno opremo,
katere približno tretjino so
uvozili iz Finske in Avstrije,
ostala oprema pa je domača.
V novi sirarni v Šmarju so-
prostori za sprejem mleka,
slanice, depo inprostor za
primarno obdelavo sirotke,
trafopostaja, - vitalni tehno-
loški del torej, ki bo omogo-
čil nadaljnji poseg, obnovo
starega dela obrata, ki je, z
večino opreme vred, zastarel
in dotrajan. V okviru nove
naložbe je tudi parni kotel,
' bazen in kompresorska po-
staja za ledeno vodo in zrak
ter centralna postaja za po-
mivanje, ki je pogoj za
ustrezno higieno predelave
in za stalno kakovost, vse te
naprave pa omogočajo na-
daljnjo širitev izbora in raz-
vijanje alternativnih progra-
mov, ki še niso dokončno
določeni.
V novem objektu bo mož-
no predelati 40 tisoč litrov
mleka na dan v poltrde sire
kot sb gauda, trapist in rok,
pozneje pa nameravajo ta
izbor še razširiti.
Nova Hmezadova rnlekar-
na oziroma sirarna v Šmarju
je, kot že rečeno, velikega
pomena za razvoj kmetij-
stva, ki je v občini Šmarje pri
Jelšah ena od prednostnih
panog gospodarstva in kjer
se petina prebivalstva ukvar-
ja izključno s kmetijsko de-
javnostjo, največ z govedore-
jo in prašičerejo. Tako bo
mogoče vso oddano mleko s
tega območja predelati do-
ma. Letos načrtujejo prede-
lavo 10 milijonov litrov mle-
ka, kar je nekaj manj kot 30
tisoč litrov na dan. Da bi bile
sedanje zmogljivosti v celoti
izkoriščene, pa bi bilo letos
treba predelati 15 milijonov
litrov mleka. Zato je ena
glavnih nalog v šmarskem
kmetijstvu povečati pridela-
vo mleka na tem območju.
Veliko so v zadnjem času v
tej smeri že naredili, saj je na
Šmarskem danes 31 sodob-
no opremljenih zbiralnic
mleka, koncem avgusta pa
so vpeljali sistem zbiranja
mleka v bazenih.
Nova sirarna v Šmarju, ki
je v okviru Mlekarne Arja
vas trenutno največja v Slo-
veniji, je z opremo vred stala
milijardo 300 milijonov di-
narjev.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEC
Prldeielf koruze bo letos poprečen
Tržnih viškov na Celjskem nI, vegetacija kasni za poprečno dva tedna
v kmetijskih zadrugah in kombinatih
na našem območju ugotavljajo, da bo
letošnji pridelek koruze poprečen. Svo-
je je naredilo neurje s točo, ki je julija
poškodovalo nekatere posevke, na zore-
nje pa vpliva tudi slabo vreme. Vegeta-
cija posevkov v poprečju kasni za štiri-
najst dni, vendar lahko toplo vreme v
septembru še močno vpliva na kako-
vost pridelka. Sicer pa v posameznih,
občinah ocenjujejo, da le-ta količinsko
in kakovostno ne bo slabši od prejšnjih
let.
V Celju so v kmetijstvu zasebnega sek-
torja s koruzo zasejah nekaj več kot 880
hektarov zemljišč, od tega s silažno koru-
zo 360 hektarov, koruzo za zrnje pa na
nekaj več kot 520 hektarih. Pričakujejo
poprečen pridelek, ki bo nekoliko večji
od lanskega, na hektar pa naj bi pridelali
v poprečju do 450 stotov silažne koruze
in do 60 stotov koruze za zrnje. V kmetij-
stvu družbenega sektora so s silažno ko-
ruzo zasejali nekaj več kot 100 hektarov
zemljišč, v občini pa ne bo tržnih viškov
koruze.
V Šentjurju so v zadnjih letih povečali
površine zasejane s koruzo, saj je kmetij-
ska pridelava v občini močno povezana s
krmno pridelavo. Ob spravilu koruze, za-
čelo se bo konec septembra ali v začetku
oktobra, v občini ne pričakujejo poseb-
nih težav, kakovost in tudi količina pri-
delka pa bosta odvisna od vremena v tem.
mesecu. Sicer pa so v kmetijstvu zaseb-
nega sektorja s silažno koruzo zasejali
500 hektarov, s koruzo za zrnje pa 1000
hektarov kmetijskih zemljišč. Pridelek
silažne koruze bo zaradi neurja s točo
nekoliko nižji kot prejšnja leta, na hektar
pa pričakujejo do 400 stotov koruze,
medtem ko bo koruza za zrnja v poprečju
do 70 stotov na hektar. V kmetijstvu
družbenega sektorja so s silažno koruzo
zasejali nekaj več kot 130 hektarov povr-
šin, pričakujejo pa pribhžno 6 tisoč ton
pridelka. Tudi v šentjurski občini nimajo
tržnih viškov koruze, za izravnavo krmne
bilance po letošnjem neurju s točo pa
potrebujejo dodatnih 1550 ton koruze.
V Laškem imajo s koruzo zasejanih v
zasebnem kmetijstvu 550 hektarov zem-
ljišč, od tega raste silažna koruza na 220
hektarih, koruza za zrnje pa na 330 hekta-
rih. Ob spravilu Itetošnjega pridelka pri-
čakujejo v občini do 400 stotov silažne
koruze na hektar in do 60 stotov koruze
za zrnje. Vegetacija koruznih posevkov
tudi v laški občini kasni v poprečju za 14
dni, s spravilom silažne koruze pa bodo
začeU po 25. septembru. Približno takrat
bodo začeh s spravilom koruze tudi s polj
v mozirski občini, kjer so v zasebnem
kmetijstvu s silažno koruzo zasejali 250
hektarov, s koruzo za zrnje pa 70 hekta-
rov zemljišč. V poprečju pričakujejo na
hektar 380 stotov silažne koruze in do 55
stotov koruze za zrnje. V mozirski občini
imajo doslej na koruznih posevkih nekaj
škode, ki so jo napravih divji prašiči.
V zasebnem kmetijstvu žalske občine
so s silažno koruzo zasejali 750 hektarov,
s koruzo za zrnje pa 450 hektarov zem-
ljišč. Na hektar pričakujejo do 500 stotov
silažne koruze in do 60 stotov koruze za
zrnje. V občini Slovenske Konjice priča-
kujejo letos dober pridelek koruze, neko-
liko slabše bo le s pridelkom koruze za
zrnje, ker je mestoma zaradi julijskega
neurja s točo uničeno tudi do 30 odstot-
kov. Sicer pa imajo v zasebnem kmetij-
stvu s silažno koruzo zasejanih 300 hekta-
rov, s koruzo za zrnje 700 hektarov, v
družbenem sektorju pa so koruzo za zr-
nje zasejali na nekaj več kot 20 hektarih
zemljišč.
IVANA FIDLER
Fanlklna vsakodnevna jutranja molža
Fillpančlčevl Iz Brezovca pridejo zdaj domov po novi cesti
Filipančičeva Franc in
Fanika sta že dolga leta ko-
operanta Kmetijskega kom-
binata v Šmarju, od mladih
nog pa sta vajena kmetova-
nja na zemlji, ki je v svoji
hribovitosti vse prej kot ra-
dodarna. Filipančičeva
kmetija namreč leži štiristo
in več metrov visoko v vasi
Brezovec v šmarski krajev-
ni skupnosti Polje ob Sotli.
O Filipančičevi kmetiji ne
bi mogli reči da je velika in
ena med najbolj naprednimi
v občini. Čeravno je njen trž-
ni višek skromen pa je prav
tako dragocena v prizadeva-
njih za čim več domače
hrane.
Na štirih hektarih hribovi-
te zemlje se kaj prida veliko
pridelati ne da, razen zagoto-
viti krmo za živino. Hrane ne
silirajo, za močna krmila m
dovolj denarja, ker so pre-
draga, za nekaj manj kot dva
stara milijona sta letos odšte-
la za umetno gnojilo in s tem
pospešila rast ter povečala
pridelek.
Glavni vir za preživljanje
je govedoreja oziroma prire-
ja mleka. Fanika vak dan po-
molze tri krave in tako daje
kmetija letno okoli tri tisoč
litrov mleka v zbiralnico v
Polju. V Brezovcu je še več
podobnih manjših kmetij,
kjer je jutranja molža glavno
opravilo.
Fanika in Franc ne moreta
skriti velikega zadovoljstva,
ker je do njune domačije
pred kratkim pripeljala nova
asfaltirana cesta. To pomeni
lažjo pot v dohno, to tudi po-
meni, da pozimi, zaradi viso-
kega snega, kmetija ne bo
odrezana od sveta. Za novo
cesto sta, skupaj s sinovoma,
prispevala iz žepa nekaj
manj kot milijon dinarjev.
Tudi ostah kmetje iz Brezov-
ca in drugih vasi so, vsak po
svojih močeh, prispevali za
novo cesto, ki obeta, da bodo
sinovi in hčere ostajah
doma.
Tudi na Filipančičevi kme-
tiji si dva rodova podajata ro-
ke. Sin je tisti, ki ima vajeti
vse bolj trdno v rokah, kadar
je dela veliko pa na pomoč
priskoči še drugi sin, ki si je
nedaleč stran od očetovega
doma postavil svojega. Če je
sloga in razumevanje, gre
vse lažje in hitreje, pravita
Franc in Fanika, ki se bosta
morala težjim opravilen
kmalu odpovedati. Za nič ni
svetu pa ne bi šla v dohnc
Kdor zraste in živi s takšni
zemljo, so mu ravnice tuje.
Zrno na zrno - pogač«
pravi pregovor. Tudi liter r
liter v teh časih nekaj p
meni.
MARJELA AGRB
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Po Zalini poti
Miklove Zale šle: »Puško na
ramo!«
so nad zver kljukasto, »me se
ne damo!«
V ječah natrpane Miklove
Zale
niso pred rablji nikoli kle-
čale.
Na te verze sem se spomnil
ob prebiranju prispevka
»poletni dan v Celovcu« (NT
20. 8. 1987), spomnil sem se
pohoda po poteh Domnove
čete in vabila na predstavo
Miklove Zale, ki so ga prejeli
pohodniki po poteh Domno-
ve ^čete.
Že 8. so se zbraU pohodni-
ki pri Janku Apovniku na
Borovju št. 32 pri Pliberku,
na Slovenskem Koroškem.
Zbrah so se, da obudijo spo-
min na narodno-osvobodilni
boj Slovencev na Koroškem.
Težko je bilo prešteti množi-
co, ki je prišla iz Slovenije in
se pridružila Slovenskim
Korošcem. Med njimi so bili
tudi pevci iz Vojnika, ki so s
slovensko pesmijo pozdravi-
li pohodnike. Lani smo ugo-
tavljali, da je Domnova četa
prerasla v bataljon, letos lah-
ko zapišemo, da je že prera-
sla v brigado. In ta brigada
se je napotila proti Komelju.
Korakala je mimo sloven-
skih kmetij, kjer so se lahko
pohodniki okrepčali. Čakali
so sodi jabolčnika, mleko,
domači kruh ..., predvsem
pa prijazna slovenska bese-
da, ki tu trmasto vztraja v
borbi za narodnostne pravi-
ce. Kako drugače, kot v Ce-
lovcu, saj tam nismo culi
nemške besede, »heimatdin-
stovci« so se potuhnili in se
nemočno zaprh v svoje hiše.
Kolona je stopala po poti
»Miklove Zale«, ki se je tam
pred, med in se še po II. sve-
tovni vojni borila za svoje
pravice. Zato pozdravljam in
se zahvaljujem organizator-
ju, ki je »Miklovo Zalo« po-
vabil v Celje.
Obudili bomo spomin na
vehčastno slovensko pesem,
ki je zadonela padlim parti-
zanom na Komelju. Pred
spomenikom, ki je bil raz-
streljen, obnovljen in je do-
kaz, da teror nad Slovenci ne
rodi sadov.
Obudil se bo spomin na
partizanski miting tam viso-
ko pod Komeljem, kjer so
skupaj zapeli Korošci, Pri-
morci in Štajerci: »Tam, kjer
teče bistra Žila ...«
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
Čudna surovina
v prejšnji številki NT je bil
na 18. strani objavljen ne-
okusen dovtip »Čudna suro-
vina«, ki ob dejanski neob-
jektivnosti lahko občutneje
škodi ugledu delovne orga-
nizacije Etol.
Etol ni Knjazu Milošu iz
Bukovičke banje podaril niti
avtomobila niti česa druge-
ga. Izmišljeno trditev razšir-
jajo nepoznavalci stvari, ki
ne poznajo poslovnih pove-
zav med delovnima organi-
zacijama in zato ne vedo, da
je bil Knjazu Milošu s samo-
upravnim sporazumom po-
godbeno odobren znesek za
nabavo transportnega os-
novnega sredstva, seveda z
obveznostjo vrnitve posojila
v roku petih let.
Samoupravno potrjene po-
slovne odločitve, ki na strani
Etola vsebujejo vse elemen-
te dobrega gospodarjenja, ne
smejo ostati v posmeh in za-
bavo vsem tistim, ki dovti-
pom - skovanim brez resnič-
ne podlage, kakorkoli verja-
mejo.
Primer je preverila tudi
Uprava za notranje zadeve v
Celju. JOŽE BUČER,
Etol, Celje
Slab začetalc,
dober Iconec
29. avgusta smo se z Izlet-
nikom odpravili na izlet na
Grossglockner. Na pot smo
krenili ob 5. uri, a že v bližini
Arje vasi nam je okvara avto-
busa preprečila nadaljnjo
pot.
Vrnili smo se v Celje, h ga-
ražam Izletnika, da odpravi-
jo okvaro. Ker pa je bila so-
bota, se nikomur ni ljubilo
delati že ob 6. uri. Po dolgem
času je le prišel elektrikar
popravljat in po uri in pol je
le toliko popravil vozilo, da
smo odšli na pot. Popravilo
pa je zaleglo le za ta dan, saj
se je ob povratku, okoli 22.
ure okvara ponovila. Po tem
se vidi, kakšne strokovnjake
imamo in kako nemogoče so
naše ceste, da se popravljeno
vozilo takoj spet pokvari.
Kljub zamudi smo krenili
na pot in po zaslugi vodičke
kmalu pozabih na začetne
nevšečnosti. Vodička se je
res potrudila, celo med po-
stankom v Phberku smo do-
bili zastonj kavo.
Šofer Dornig nas je zatem
vzorno in varno vozil po ne-
varnih strminah Grossglock-
nerja. Pri izstopu iz avtobusa
je vsakemu podal roko ter
pomagal. Naj se drugi vozni-
ki zgledujejo pri njem!
Želim si še več takšnih vo-
dičk in voznikov pri Izletni-
ku, saj takšno njihovo delo
prispeva k dobremu razpolo-
ženju potnikov.
Še enkrat hvala za čudovit
izlet.
J. S., Vojnik
Kar brez
vozovnice
29. avgusta sem se namenil
v Žalec. Odpotoval sem z br-
zim avtobusom Maribor-
-Ljubljana, ki je odpeljal iz
Celja ob 18. uri. Sprevodnik
se je sprehodil po avtobusu
in zaračunal voznino vsem,
razen meni. Ker sem bolj po-
štene narave, sem ga vprašal,
če lahko plačam vozovnico.
Plačal sem in sprevodnik se
mi je vljudno zahvalil.
Ob odhodu iz Žalca nazaj
je bilo povsem drugače.
Pred prihodom avtobusa za
Celje sem se okrepčal s kavo
v slaščičarni na avtobusni
postaji. Plačal sem s 500 di-
narji, slaščičar pa mi je vrnil
ves preostanek denarja v pa-
pirnatih desetakih, pa še
enega premalo mi je dal. Kar
ni mogel verjeti, da sem se
pritožil, jaz pa sem ga nekaj
časa občudoval, kako je lep
in mu ob odhodu zaželel
kmalu na svidenje, torej, ni-
koli več.
S tistimi desetaki sem šel
na postajo, kamor je ravno
prispel avtobus na progi Mo-
zirje-Celje (reg. številka CE
197-585). V avtobusu je bilo
vsega sedem potnikov. Spre-
vodnik je bil to pot nekoliko
drugačen od prvega. Ni bil
nič pozabljiv. Po pravilih mi
je zaračunal 300 din za vož-
njo do Celja, vozovnico pa
mi je kar »pozabil« dati. Pa
ne, da je delal za svoj žep in
ne za Izletnikovo blagajno?
Kolikor pa mi je znano, je
vozovnica edini dokaz v pri-
meru revizije, da sem vozni-
no plačal. Pri vožnji sem
imel kar srečo, da revizije ni
bilo. Sam nisem nergal za
vozovnico, saj to ni moja
dolžnost, res pa je, da se tako
ne dela. I. a., Celje
PRIREDITVE
Tomšičev trg Celje: Na odprtem odru na Tomšičevem
trgu bo danes ob 18. uri nastopila Celjska folklorna sku-
pina Fance Prešeren iz Celja.
Stari grad Celje: Jutri in v soboto, 12. septembra bo v
Celju gostoval ansambel Slovenskega ljudskega gleda-
hšča Samorastniki iz Svaten na Koroškem. Na Starem
gradu bodo, obakrat ob 20. uri, uprizorili Miklovo Zalo
avtorjev Sketa, Špicarja, Messnerja in Hartmana. Vstop-
nice prodaja Turistično društvo Celje in vse turistične
agencije.
Dom kulture Titovo Velenje: V velenjskem Domu kul-
ture bo jutri ob 20. uri o svojih popotnih vtisih govoril
Zvone Seruga. Predstavil bo, spremljano z diapozitivi,
svojo pot z motorjem okoli sveta, kot jo je doživel s sopot-
nico Romano Dobpikar. Potovanje je v dveh delih trajalo
tri leta in Zvone Šeruga je tudi prvi Jugoslovan, ki je z
motorjem prepotoval vseh pet kontinentov in prevozil
102.000 kilometrov.
Velenjski grad: Na velenjskem gradu bo v soboto, 12.
septembra koncert skupine Istranova, ki posreduje ljud-
sko glasbo severne Istre. Skupino sestavljajo Luciano
Kleva, Dario Marušič, Franco Juri in Marino Kranjac.
Člani skupine združujejo vse etične posebnosti slovenske,
hrvaške, italijanske in v Istri prisotne istroromunske
glasbe. Na redkih instrumentih, kot so bajs, mih, šurle,;
roženice, cindre, dvojnice, simbolo izvajali različne zvrsti^
glasbe, njihov koncert pa se bo na velenjskem gradu pričel 't
ob 20. uri. ]
Likovni salon Celje: V celjskem Likovem salonu si \
lahko še do sobote, 12. septembra ogledate razstavo slikar-
skih in kiparskih del Dušana Lipovca in Jožeta Vrščaja.
Pokrajinski muzej Celje: V stari grofiji celjskega Pokra-
jinskega muzeja je odprta razstava z naslovom Muzejske
pridobitve zadnjih let. Razstava bo na ogled do konca
oktobra.
Zdravilišče Rogaška Slatina: V Razstavnem salonu v
Rogaški Slatini bodo jutri odrli razstavo Franca Sajka -
oblikovalca stekla in Jaglenke Leban - dipl. ing. krajinske
arhitekture. Razstava nosi naslov Steklo in cvet - cvet in
steklo, na ogled pa bo do 18. septembra.
V nedeljo, 13. septembra bo v Rogaški Slatini prome-
nadni koncert godbe milice, v torek, 15. septembra ob 20.
uri pa bo v dvorani zdraviliškega doma večer jugoslovan-
ske folklore na katerem bo nastopil folklorni ansambel
France Prešeren.
KLjUB - Mladinski kulturni center Celje: V KLjUBu
bo jutri ob 20.30 uri Jazz club Tone Janše quartet, v
soboto, 12. septembra ob 19. uri pa bo Plesni večer.
V galeriji KLjUBa si lahko ogledate tudi razstavo avto-
rice Vesne Kolka z Celja. ^
16. STRAN-NOVI TEDNIK
Trije najuspešnejši in tudi najsrečnejši po teltmovanju: zmagovalec Zoran
Lupine iz Trsta, kije prejel kipec Zlate harmonike in posebno plaketo ZKO Celje;
najmlajši harmonikar, devetletni Toni Rajk iz Metlike, ki je postal ljubljenec
občinstva in dobil majoliko, nagrado Novega tednika - Radia Celje; in Jože
Bohorč, ki si je z najboljšo interpretacijo narodnih pesmi priigral plaketo Avgu-
sta Stanka.
Ko je diatonična harmonika pela še osamljena v zakotnih vaseh, so utrujene kmečke
roke iz nje izvabljale predvsem tiste melodije, ki so se ohranjale iz roda v rod. Na to naj
tisti, ki dandanašnji dajejo dobri, stari frajtonerici spet zasluženo veljavo, ne bi
pozabili. V želji po spodbujanju in ohranjanju igranja narodnih pesmi, je ljubljanska
Radiotelevizija letos že drugič podelila plaketo Avgusta Stanka za najboljšo interpre-
tacijo ljudske skladbe. Posebni komisiji je predsedoval Marjan Kralj, kije tudi podelil
plaketo Jožetu Bohorču.
Razgreta srca pod dežniki
Na Uubečnl so že sedmič pele frajtonarice
v nedeljo se je s finalom na! i
Ljubečni sklenil sedmi krog
tekmovanj za Zlato harmoni-;;
ko. Niti dež, še manj pa mraz;
nista mogla skaliti pristnega;;
razpoloženja, ki je tudi letos!;
dajalo prireditvi tisto prijaz4|
no domačnost, zaradi katerei;
si je pridobila tako velik krogi
prijateljev med poslušalci in I
harmonikarji. Ij
3
Ko so pri Kulturnem društvu i
Ljubečna pred sedmimi leti
pripravili prvo tekmovanje, ]
najbrž niti slutili niso, kako da- J
leč bo segel zven Zlate harmo- \
nike. Ne le, da je prireditev J
združila množico »frajtonar- \
jev« z vseh koncev Slovenije in 1
iz zamejstva - samo v tem letu \
je na desetih predtekmovanjih \
nastopilo več kot 250 harmoni- -
karjev - ampak je pripomogla i
tudi k uveljavitvi instrumenta, !
ki smo ga Slovenci že v davnini -
sprejeli za svojega. Diatonična ;
harmonika se dandanes, tudi -
po zaslugi zlate harmonike, ne i
skriva več v zakotju kmečkih :
izb, pač pa stopa v ospredje kot I
glasbilo, ki zna ustreči željam ;
širokih ljudskih množic. In lju- |
dje še vedno neučakano priča- i
kujejo vsako prireditev, na ka- ]
teri se oglasi domača melodija, j
Tudi tiste prireditve, ki tečejo j
mimo Zlate harmonike, vendar 1
so se razrasle prav po vzoru te- j
ga tekmovanja. Seveda pa je le i
maiokatero med njimi, če j
sploh katero, mogoče primer-^
jati s tekmovanji za Zlato har-1
moniko, ki zberejo na koncu i
resnično najkakovostnejše, kar'
zmore slovenski »frajtonarski« i
prostor. ;
Za nastop v finalu je osem i
harmonikarjev prejelo zlata j
odličja, dvanajst harmonikar- j
jev si je zaslužilo srebrna od- j
ličja, devet pa bronasta.
Malodane vsi mlajši harmo- j
nikaiji, ki danes nekaj pomeni- ^
jo ne samo v naši ožji domovi-
ni, ampak tudi zunaj njenih ;
meja, so se vsaj enkrat že po-
trudih tudi na Ljubečni. Izpol-1
njevati predvsem kakovost i
bolj kot število pa je tudi glav-
ni motiv organizatorjev, čerav- :
no vse večjega zanimanja har- \
monikarjev za udeležbo ne mo- i
rejo spregledati. Vendar pa je I
vsebina prireditve tista, ki jo ■
bodo prireditelji oblikovali s j
posebno pozornostjo. In prav i
letos so se med strokovnjaki in I
harmonikarji še posebej kresa- j
le iskre o tem, čemu dati v pri- •
hodnje večjo veljavo in večji i
pomen:   obujanju   slovenske ^
narodne glasbe ali ustvarjanju
novega. Zmernost bo bržkone
tudi v tem primeru boljša od
obeh skrajnosti, škoda bi na-
mreč bilo, če bi se tehtnica
nagnila preveč v eno stran.
Tekmovanje na Ljubečni so
obiskali tudi predstavniki po-
dobnega harmonikarskega
srečanja s Pokljuke in naj-
mlajšemu udeležencu finala,
Toniju Rajku podelili poseb-
no plaketo. Toni je kot naj-
maljši harmonikar prejel tudi
knjižno nagrado ČZP Kmečki
glas. Knjigo - Stoletno prati-
ko Jožeta Stabeja - sta od
Kmečkega glasa prejela tudi
najstarejši udeleženec, 82-let-
ni Franc Štivan iz Murske So-
bote in Ivan Komplet iz Dra-
melj, ki se je doslej edini ude-
ležil vseh sedmih tekmovanj.
Ne glede na to pa je eno goto-
vo: najsi zveni iz »frajtonarice«
narodni napev ah umetna pe-
sem, vselej njen napev zleze
pod kožo, če jo le drži v rokah
pravi muzikant, ki zna v melo-
dijo položiti tudi delček svoje-
ga srca. In naj nekateri tovrstni
ustvarjalnosti še tako odrekajo
vsakršno umetniško vrednost
- ljudstvo jo je sprejelo za svo-
jo. Kar pa zmore v človeku na-
rediti prostora vsaj za eno do-
bro misel ali drobec veselja, ne
more biti slabo. Kaj šele zani-
čevano.
NADA KUMER
Foto: EDI MASNEC
Zla ta harmonika je že zda vnaj prerasla tekmo vanje frajtonerjev. Je tudi srečanje, spozna vanje in
prijateljsko druženje. Je tudi priložnost za razmišljanje o tem, kam bo v prihodnje vodila pot
»frajtonarske« glasbe, ki se vse bolj širi v slovenskem prostoru. Na nedeljskem posvetu so
spregovorili tudi o tem, čemu dati pri igranju na diatonično harmoniko prednost: ali tehničnemu
izpopolnjevanju in izvajanju narodnozabavnih skladb, ali ohranjanju in širjenju tradicije in
melodij iz slovenske ljudske zakladnice. O tem naj bi se do prihodnjega tekmovanja v demokra-
tični razpravi odločili harmonikarji samL V dvorani, kjer je bil posvet, je bilo razstavljenih tudi
nekaj instrumentov slovenskih izdelovalcev in nekaj literature.
Nič manj zanimanja kot za nedeljski finale, ni bilo za polfinalno tekmovanje, ki je bilo v soboto na Frankolovem. Na rezultate so
čakali harmonikarji z nestrpnostjo, gledalci pa z radovednostjo. Kdo bo zaigral na zaključni prireditvi?

Začelo se je t,
začne veliko stv»
ku, ko beseda ^
budniki, sami ^
ki se vsaj enkri
srečajo na Celjs|
madi ali Tolst«)
sklenili, da se
di s takšno ra^
med Celjem inij
lino. »Nekateri
smejali,« se sp«
Javernik prvega,
tremi leti, start
bolj skrivnost.
Takrat so odšli i
ni Tratnik, Joj
Franc Smodiš in|
nik. Lani je stai-tal(
maratoncev, leto
najst. Vse manj je
se smejijo in vse v
ki bi se radi pridn
čenje na takšni ra;
noben svetovni re
zanimiva rekreaci
ditev. Še posebej,
Logarski dolini, i
ših alpskih dolin,
mo takorekoč pre
smo jo leta nazaj
postavljah.
Večina Celjanov
la, ko so se na \
Čopovi ulici za(
maratonci. »Veter
nekoliko manj ne
so že vedeli, kaj jil
ja, to ravno ni
nost...
»Prva in najvetj
je že do Letuša,«
doval poznavalec
tona. »Do tam je!
ji, naprej ob Savii
kako odpre. Pa ti
Iji se že pokažejo d
Najstarejši med
ci je bil Ivan Ki
leti, le leto dni
Berni Tratnik, ki
dil pot od Zidani
do slapa Rinka.OI
na hodca, zato tul
tonom nista imel
kih težav.
Kljub vsem teža
sti pa je bilo letos
odstopov - odne!
Tone Janič in Alei
Sicer pa so pr\i
minili v znamenju
nja«, šele vLetušu
na prvič raztegnil
štirje natočili pre«
ja',« je kasneje(l
Franc Smodiš, ki
čas modro držal i
Velik del poti
prehodijo ponoči
pa je sončni vzhoč
v ta najlepši del
bil navdušen JanJ
Najhujši nasp!
takšni poti so se
To je tudi najpož
ma razgovorov na
garski dohni; vsa!
zgodbo in svoj žul
ponosen na treni
zaradi bolečin ho
ti, pa je premaga
in - nadaljeval.
Janko Mirnik in
šec še precej pred
la, da sta skupa
enega zdravega ii
valida - vsak je »
go v žuljih. Najhi
nesel Marjan Paf
ni celjski dvigale
izredno močna v
ga, da človek zdrž
žuljih. Tudi Bine
letos precej bolj s
kot lani, saj je pr
bral« že v Rimsfe
in ga nosil vse
Rinka.
Berni Tratnik.'
nik in Marjan Paf
letos odločih. dat
dili še daljšo pot,
do izvira SaviAl
startali štiri ure f
nem mostu.
»Izkazalo seje-
1987
NOVI TEDNIK - STRAN 17
iši nasprotnik žulji
je letos peš odpravilo že 17 Celianov
koliko podcenil težave in
precenil svojo pripravlje-
nost,« je kasneje komentiral
ta podvig Bine.
Marjan Papotnik je zaradi
številnih žuljev v Logarski
dolini zavil k planinskemu
domu, Berni in Bine pa sta
nadaljevala do slapa. Tam
sta še kolebala, potem pa sta
se odločila za povratek.
»Pot do izvira pod Okre-
šljem je še kar dolga, midva
pa sva prehodila že več kot
110 kilometrov. Po tako dol-
gem pešačenju so noge že či-
sto trde, človek pa izgubi tu-
di občutek za ravnotežje,« je
povedal Bine Javernik. »Si-
cer pa še bodo priložnosti tu-
di za takšen podvig.«
Letos je bilo maratoncem
precej lažje kot lani, ker je
bila boljša tudi organizaci-
ja. Na pomoč so priskočile
delovne organizacije EMO,
Cinkarna, SIP, Zavaroval-
na skupnost Triglav in
obrtnika Heledi, ki sta po-
skrbela za spremstvo.
Na cilju v Logarski dolini
je bilo veselo. Največ pa je
bilo vredno notranje zado-
voljstvo maratoncev, da so
premagali tako dolgo pot in,
lahko bi rekli, sami sebe.
Prav zaradi tega je ta mara-
ton tako lep, ker je na cilju
toliko zmagovalcev.
Rekli so:
Dušan Pešec: »Letos sem
bil prvič na maratonu, odne-
sel pa sem zelo lepe vtise.
Med tridesetim in petinštiri-
desetim kilometrom sem
imel malo krizo, ki pa sem jo
uspešno premagal, potem pa
je šlo kot namazano, še pose-
bej zadnje kilometre, ko sem
se približeval lepi Logarski
dolini.«
Janko Mirnik: »Hoja in
tek po tako lepi dolini je pra-
vo doživetje, še posebej, ker
ni gneče. Pred dnevi sem bil
v   Triglavskem   narodnem
parku - tam bi skorajda že
potrebovali semaforje, takš-
na gneča je. Takšni maratoni
prispevajo k popularizaciji
Logarske doline, ki je bila
zadnjih deset let kar preveč
zapostavljena, čeprav je ena
najlepših alpskih dohn. Prav
to je bil motiv, zaradi katere-
ga sem še lažje tekel.«
Milan Pilih: »Lani sem šel
v Logarsko peš s sodelavci iz
Klime; za ta maraton še ve-
del nisem. Letos, ko sem sli-
šal zanj, sem se takoj prijavil.
Ne gre za nobeno dokazova-
nje drugim, ampak samo za
to, da ugotoviš, koliko si spo-
soben. Sam sem bil med pr-
vimi, ker sem pač mlajši kot
večina drugih in ker je na
asfaltu bolje menjavati tem-
po - malo teka, malo hoje.«
Vinko Lončar: »Na startu
sem dvomil, da bom uspel.
Mishm, da mi je veliko po-
magalo, da se ukvarjam s ko-
lesarstvom in tako le nisem
prišel brez kondicije. Najtež-
je je bilo po počitkih, ko iz-
gubiš ritem in se ti ne da za-
četi znova. Če bo drugo leto
spet maraton, bom ponovno
startal.«
Jože Zorko: »Letos je bila
organizacija odlična, še po-
sebej kar spremstvo zadeva.
Heledi (obrtnika Edi in Hele-
na Flis) sta nas oskrbela z
vsem potrebnim med potjo.
Letos smo bili v povprečju
tudi precej hitrejši kot lani.«
Ivan Kregar: »2e lani sem
nameraval startati, vendar
nisem vedel, kdaj gredo. Si-
cer pa se rad podam na pot
peš; prehodil sem že pot do
Maribora, Slovenj gradca,
Pragerskega ... Takšni ma-
ratoni so mi pisani na kožo
in z veseljem se bom udeležil
še kakšnega.«
Franc Smodiš: Letošnji
maraton je bil hitrejši kot
lanski, saj je bila povprečna
hitrost več kot 7 kilometrov
na uro. Štirje so pritekli pred
glavnino, toda v Letušu smo
bih še skupaj. Tam pa so na-
točili »super« in pogobnili.
Maratonci so med potjo
popili 20 litrov čaja, 3 litre
kave, gajbico piva in pol-
drugi liter dopinga (beri:
slivovke).
Bine Javornik: »Prvo leto
nisem uspel, lani pa sem pre-
cej z lahkoto zmogel pot iz
Celja do Logarske doline.
Letos sem se odločil za nov
izziv - prehoditi pot od izhva
Savinje v Zidanem mostu do
izvira pod Okrešljem. Z Ber-
nijem sva na koncu šla samo
do slapa Rinka, vseeno pa
sva zadovoljna z doseženim.
SREČKO ŠROT
Na startu v Celju - Dušan Pešec, Janko Mirnik, Milan Pilih, Vinko Lončar, Jože Zorko, Ivan Kregar, Franc Smodiš,
Bojan Kožar, Franc Mesaric, Mirko Antlej, Vlado Perčič, Sretan Popovič, Tone Janič in Aleš Hlačer. Trojica - Berni
Tratnik, Bine Javernik in Marjan Papotnik, ki so startali iz Zidanega mosta, so odšli iz Celja nekaj po eni uri zjutraj.
Človek gre težko sam skozi življenje
»če bi Izgubili, kar Imamo, ne bi tega nikoli več dobili nazaj,*' pravi nekdanji
sekač Iz Luč Ivan Robnik
Na cilju v Logarski dolini - (od leve proti desni) Milan
Pilih, Janko Mirnik, Dušan Pešec in Vinko Lončar.
Berni Tratnik in Bine Javernik - pot iz Zidanega mosta do
logarske doline zahteva še večjo kondicijo in še več volje.
Navadili smo se, da o sa^
moupravljanju in delit
družbenopolitičnih organi-
zacij govorijo funkcionarji,
o gospodarjenju direktorji.
Pa vendar so to stvari, s ka-
terimi se srečujemo vsak
dan in o njih tudi govorimo,
a navadno tako, da nas ni
slišati daleč. Ivan Robnik,
delavec gozdnega gospodar-
stva v Lučah pa svojih misli
ne skriva. Samozavest mu
daje več kot trideset let tr-
dega sekaškega dela v goz-
dovih. Zanj je leta 1982 do-
bil tudi visoko priznanje -
Prvomajsko nagrado dela.
Danes dela sekača ne zmore
več, saj mu je pustilo pre-
več posledic na zdravju. Za-
to pa popravlja žage in vodi
sindikalno delo v svoji os-
novni organizaciji.
Kot papige že nekaj let
ponavljamo, da nas lahko
reši le več in boljše delo. To-
rej sedaj delamo slabo in
premalo. Se strinjate?
Robnik: Tisti, ki to govori-
jo, ne poznajo dela sekačev.
To je težko in navarno delo.
Če se že izogneš nesreči, te z
leti čakajo »mrzle roke«, pa
težave s hrbtenico, s kol-
ki... Trideset let sem bil se-
kač. Tudi moj oče, kije padel
v partizanih, ko mi je bilo pet
let, je bil gozdni delavec.
Včasih so rekli za otroke - če
nič drugega, sekač pa bo. Pa
bi se za to delo spet odločil.
Lepo delo je, kljub težkim
posledicam. Narava je le ne-
kaj drugega kot zaprti pro-
stori. A če se samo spomnim
na sneg, na mokre noge in
prepoteno telo . .. Ne, sekači
bi lahko več delali samo, če
ne bi bilo zime. Zakaj bi pa
bilo toliko invalidov med na-
mi, ko ne bi pretrdo delali?
Povem vam, da je to delo še
preslabo plačano. Nismo mi
tisti, ki zapravljamo družbe-
no premoženje.
Sindikat je že po tradiciji
tisti, ki skrbi za delovne in
življenjske pogoje delav-
cev. Kaj lahko naredi?
Robnik: Danes vse stiska.
Skušamo se dogovaijati z
vodilnimi, tudi na občini, kaj
dosti pa se ne da. To je hudo,
saj problemi prihajajo, de-
lavci prihajajo in pravijo, kaj
vse je narobe. Predsednik se
znajde med njimi in direk-
torji. Priznam, da sem misUl,
da je bolj enostavno.
Marsikdo v vaši koži pra-
vi, da se ne splača prizade-
vati, izpostavljati.
Robnik: Tako ne moremo
gledati. Že tako se nam pre-
več otepa. Marsikaj smo v
preteklih letih zamudili, ker
smo bili premalo vztrajni,
ker nismo gledali na vsakega
delavca. Tudi zato so delavci
danes premalo upoštevani.
Delavci pa smo vsi, tudi tisti
v pisarnah. Tudi sedanji
upokojenci so bili prej delav-
ci. Ko gredo v penzijo, jih
povsem odvržemo. Nihče ni-
ma zanje več časa. Pa bi si
morali vzeti čas za ljudi, za
pogovore z njimi. Vs^j v sin-
dikatih.
Torej niso prav vsega kri-
vi takšni in drugačni zakoni
in predpisi?
Robnik: Doslej smo mož-
nosti imeli, a jih bo vedno
manj. Navadili smo se že, da
potrjujemo vse, kar napišejo
nekje na občini ah še višje. O
teh stvareh nimamo več kaj
razpravljati. To smo posplo-
šili, v resnici pa se preneka-
teri delavec skrije za takšno
razmišljanje in ne naredi niti
tistega, kar bi lahko - na pri-
mer na sejah občinske
skupščine. To me moti, še
bolj pa, da nekateri dosledno
odklanjajo dolžnosti. Neza-
dovoljstva pa je vedno več.
Skušate to nezadovolj-
stvo brzdati?
Robnik: Delavcem je da-
nes težko dopovedovati, da
bomo težave premagaU. Pre-
več neumnosti se dogaja. Ne
bi bilo tako težko, če bi vsa-
ko stvar najprej dobro pre-
mislili, pretehtali, šele po-
tem zapisali in dali v javnost.
Zdaj pa poslušamo danes ta-
ko, jutri drugače, tistega, kar
bi morali vedeti, pa ne vemo.
Kaj vas najbolj jezi?
Robnik: Visoka inflacija in
cene. To moramo zaustaviti.
Delavci so že na življenj-
skem minimumu. Kritično
je zlasti v mestih. V takšnem
položaju je še težje sprejeti
vse to, kar se dogaja. Vem,
da za stroje skrbim tako kot
da bi bih moji. Če bi se vsi do
družbene lastnine obnašali
kot do svoje, bi imeli več. To
bi morali občutiti. Tu imamo
še prihranke.
Vas optimizem ne za-
pušča?
Robnik: Veliko grenkega
sem dal skozi in vem, da je
življenje danes lažje, kot je
bilo. Veliko si nas je zgradilo
hiše, delovni pogoji so lažji.
Če pa bi izgubili, kar imamo,
ne bi tega nikoU več dobili
nazaj. Pohtika neuvrščenih
nikogar ne moti. Vsi smo za
mir. Vnašanja negospodar-
nosti v gospodarstvo pa ne
moremo podpirati. Človek
danes ne ve več, a se sploh še
splača dobro delo. Doslej se
je slabo. Imamo dosti pamet-
nih ljudi, tudi v Lučah. Ne
vem, zakaj tudi ravnamo ne
pametno. Pa sta pametno de-
lo in pametno gospodarstvo
edino, kar nas lahko reši. Ob
vsem, kar gledam in me jezi,
pravim takole: »Če je človek
zdrav, če ima stanovanje in
službo, če lahko gre v miru k
sosedu in v gostilno, je to ve-
liko vredno. Noben denar ni
toliko.«
MILENA B. POKLIC
18. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER 1987
Zdravo!
Zdaj je pa res že čas, da predstavimo
stran, liakršna bo v tem letu. To, seve-
da ne pomeni, da je ne bomo - če boste
vi tako želeli - tudi spremenili: mogo-
če k^j dodali, kaj odvzeli.. . Skratka,
želimo si, da bi Otroški vrtiljak priteg-
nil čimveč mladih dopisnikov in tudi'
bralcev.
Med vašimi prispevki bomo še pose-
bej veseli tistih, v katerih nam boste
pisali, kaj bi na naši strani še radi pre-
birali, o čem bi radi pisali. V vaših
šolskih glasilih najdem kopico zanimi-
vih rubrik in veliko zanimivih ustvar-
jalcev. Morda se nam bo oglasila tudi
kakšna mlada modna oblikovalka, ali
kakšen konstruktor s svojimi modeli.
Vse, kar bo zanimivo, bomo objavili.
Tokrat pa na kratko predstavljamo
nekaj rubrik, v katerih boste - upamo,
radi sodelovali.
Lep pozdrav!
Vaša Nadja
Otroci gredo v šolo, spremlja jih miličnik. Narisal GREGOR KOROŠEC,
3. r. COŠSTRANICE.
Pionirji fotografi, fotografski krožki, pozor!
Tudi letos ste vabljeni k
sodelovanju v akciji PI-
ONIRJI FOTOGRAFI-
RAJO.
Akcija teče v okviru Otro-
škega vrtiljaka že nekaj let, z
njo pa želimo spodbuditi
vas, pionirje, da bi spoznali
mik fotografskega konjička.
VSAK   TEDEN   BOMO
OBJAVILI PO ENO FOTO-
GRAFIJO IN JO NAGRA-
DILI.
POMEMBNO:
Motive izbirajte poljubno,
fotografije, ki nam jih boste
poslali pa naj bodo čim več-
jega formata, ker bomo naj-
bolj uspele ob koncu šolske-
ga leta razstavili.
Najboljše fotografije in
najboljši fotografski krožek
bodo na zaključni prireditvi
prejeli lepe nagrade.
SODELUJTE!
NAŠA FOTOGRAFSKA
DRUŽINA JE VSAKO LE-
TO VEČJA. POSTANITE
TUDI VI NJEN ČLAN!
Prvi šolski dan
Prvi šolski dan je bil za marsi-
koga velik dogodek. Po počitni-
cah ste spet sedli v šolske klopi,
odslej boste imeli vsak dan spet
nekaj več skrbi in dela. Najbolj
pomemben je bil prvi dan po-
uka za prvošolčke, vendar mo-
rajo ti šele spoznati vse črke, da
nam ga bodo lahko opisali. Zato
pa ste nam nekateri drugi že pi-
sali, kako ste preživeli 1. sep-
tember.
Danes so se za vse učence od-
prla šolska vrata. Ob osmi uri
smo se zbrali pred šolo. Odšli
smo v razrede. Spoznal sem tova-
rišico učiteljico in novega sošol-
ca. Tovarišica nam je na tablo
napisala urnik. Ko smo si prepi-
sali urnik, smo razdelili še ostale
šolske knjige.
Pogovarjali smo se tudi o uče-
nju. V razred je prišla tudi tovari-
šica ravnateljica in nas lepo po-
zdravila. Tako se je končal moj
prvi dan v šoli.
DANI URANKAR, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Prvi dan pouka smo šli v šolo
brez torbic. S seboj smo prinesli:
copate, beležko in svinčnik. Šli
smo v razred.
V razredu sem sedel zraven
mojega sošolca Uroša. S table
smo si prepisali urnik. Tovarišica
nam je razdelila knjige. Po zvoč-
niku smo poslušali okrožnico. V
razred je prišla ravnateljica.
Prvi dan pouka se je kmalu
končal. Odšli smo domov.
MARKO BAN, 3. c
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Vse prispevke poši-
ljajte na naslov:
NOVI TEDNIK,
Trg V. kongresa 3 a,
63 000 CELJE.
Pripišite še:
ZA OTROŠKI
VRTILJAK
Rubrika V ŠOLO RADI HODIMO je pred nekaj leti že
živela, zdaj jo skušamo ponovno oživiti. Enkrat na mesec
bomo v njej objavljali vse vesti iz življenja na vaši šoli.
V šolo radi hodimo, ker se v njej dogaja tudi mnogo
zanimivega. Pišite nam, kaj pripravljajo krožki na vaši šoh, o
športnih tekmovanjih, kulturnih prireditvah, akcijah, razi-
skovalnih nalogah ... Vaša poročilca naj bodo čimbolj
kratka in jedrnata in pa seveda - AKTUALNA!
POZOR!
Rok za prispevke je zadnji petek v mesecu!
Že v lanskem šolskem letu smo skušali izpeljati nekakšno
top lestvico najbolj branih knjig. Žal se akcija ni preveč
posrečila, zato tokrat poskušamo ponovno, vendar nekoliko
drugače.
V rubriki NAJLJUBŠA KNJIGA bomo objavljali vaše
zapise o knjigah, ki ste jih prebrali. Pišite nam, zakaj so vam
bile všeč in tudi, zakaj vam niso bile. Opišite na kratko,
kakšna je njihova vsebina, katere so bile glavne osebe ...
no, saj veste, kako gre to. Na podlagi vaših zapisov bomo ob
koncu leta skušali ugotoviti, kaj najraje berete.
Torej... katera je vaša najljubša knjiga?
Plavalna šola v
naravi
Počitnice sem preživela
skromno, toda zelo lepo.
Najlepši dogodek je bil, ko sem
odšla s šolo v naravi na morje.
Skupaj s 4. a smo si delili dobro
in slabo. Včasih smo se skregali,
toda takoj smo se zopet pobotali.
Igrali smo tudi nogomet na trav-
niku pred restavracijo. Še isti
dan so nas tovariši in tovarišice
odpeljali na ples, kjer smo plesa-
li, kolikor srno hoteli. Ob večerih
smo tudi peli, Lucija pa nas je
spremljala s kitaro. Bilo je zelo
lepo, le vreme ni bilo kaj prida,
saj je zadnje dni veliko deževalo.
Napočil je dan, ko smo morali
domov. Veselih pa tudi žalostnih
obrazov smo se vrnili na svoje
domove.
TANJA VOLAVŠEK, 5. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Atkina zanka
Atka je tale hip v šoli, zato je ni mogoče videti. Pač
pa imamo njeno razglednico, ki nam jo je med počitni-
cami pisala z morja. Toda, joj! Razglednico je nekdo po
nesreči prav nerodno razrezal. Nam jo boš ti pomagal
sestaviti nazaj?
Izrezi koščke razglednice in jih - sestavljene v celoto
- nalepi na dopisnico. Vse skupaj pošlji na naslov:
NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE.
Tudi v tem šolskem letu bodo izžrebani reševalci
prejeli nagrade AERA. Nagrade so mikavne, zato
vemo, da boste pridno pošiljali rešitve.
Svet VVO
Tončke Čečeve Celje
razpisuje dela in naloge
dveh vodij enot za DE Vojnik in DE
Štore i
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z Zakonom o združenem delu in Družbenini dogovo-
rom o oblikovanju kadrovske politike v občini Celje,
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo najmanj višješolsko izobrazbo
- da izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali strokovne-
ga delavca določene z Zakonom o vzgoji in varstvu
predšolskih otrok ali učitelja po Zakonu o osnovni
šoli
- da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega
najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih
otrok
- da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
razvidne iz dosedanjega dela
- da so družbeno-politično aktivni
- da predložijo program nadaljnjega razvoja OE
Kandidata bosta izbrana za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju razpisnih pogojev in opisom dosedanjega dela v
15 dneh po objavi razpisa na naslov:
VVO »Tončke Cečeve« Celje, Mariborska 43, z ozna-
ko »za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po spre-
jemu sklepa o izbiri.
TRGOVSKA DELOVNA
ORGANIZACIJA
NAMA LJUBLJANA
TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC
Žalec, Titov trg 2
objavlja prosta dela in naloge
1. vodja poslovne enote
kooperacija
Pogoji:
- VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonom-
ske, tehnične ali organizacijske smeri
- 3 ali 4 leta delovnih izkušenj
Posebni pogoji:
- poznavanje komercialnega poslovanja v trgovini
- šoferski izpit B kategorije
2. prodajalec
(3 delavci za določen čas - nadomeščanje porodni-
škega dopusta)
Pogoji:
- končana šola za trgovinsko dejavnost - smer živila
ali ustrezna druga šola IV. stopnje
- poskusno delo 1 mesec
3. prodajalec
Pogoji:
- končana šola za trgovinsko dejavnost - smer tek-
stil ali ustrezna druga šola IV. stopnje
- 1 leto delovnih izkušenj na področju prodaje tek-
stila
- poskusno delo 1 mesec
4. pomivalka
(delo za določen čas - nadomeščanje porodniškega
dopusta)
Pogoji:
- končana osnovna šola
- izpit iz higienskega minimuma
- poskusno delo 1 mesec
skladiščni delavec
(1 delavec za določen čas, 1 delavec za nedoločen
čas)
Pogoji:
- končana osnovna šola
- poskusno delo 1 mesec
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
roku 8 dni na gornji naslov.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v tride-
setih dneh od sprejema sklepov odbora za delovna
razmerja TOZD Veleblagovnica Nama Žalec.
10. SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK-STRAN 19
NOČNE
CVETKE
• Jožica R. je stara znan-
ka miličnikov in tudi v pro-
storih za treznenje se poču-
ti že kar domače. Prejšnji
teden smo pisali, da je mo-
rala prenočiti pri milični-
kih, nekaj dni kasneje pa je
Jožica spet pregloboko po-
gledala v kozarec in že po-
poldne obležala pred ki-
nom Metropol. Zagotovo se
ji je spet stožilo po domač-
nosti prostorov za trezne-
nje, kjer se je že večkrat v
niiru naspala.
• V nedeljo zjutraj, ne-
kaj pred drugo uro, so se
oddahnili stanovalci v Po-
horski uhci v Celju, ko so
miličniki odstranili precej
razigrano in glasno skupi-
no; Ismet B. iz Ulice Bratov
Vošnjak, Enes B. iz Trbo-
velj. Emsud H. iz Kovinar-
ske in še star znanec milič-
nikov iz Pohorske so kriča-
li in se prerivali. Miličniki
so jih strpali v intervencij-
sko vozilo, nato pa v pro-
store za treznenje, kjer so
se že popolnoma umirili.
Ker pa nobena zabava ni
zastonj, jim bo račun izsta-
vil sodnik za prekrške.
• Milan Z. nikakor ne
more pozabiti svoje bivše
žene Marije S. - žal pa se
Marija nič kaj ne veseli nje-
govih obiskov, zakaj skoraj
vedno dobi »za spomin«
kakšno modrico. V zad-
njem tednu dni je Milan
kar dvakrat nadlegoval Ma-
rijo, zato so ga miličniki
prijeli, ovadiU in odpeljali k
preiskovalnemu sodniku.
Marija upa, da bo vsaj ne-
kaj časa mirno spala.
• V celjskem bifeju dru-
štva upokojencev na Mu-
zejskem trgu so se pretepa-
li Zvone P.-Jupi, Peter K.
in Franc V. Ker si vsi trije
pogosto privoščijo takšno
»zabavo«, miličniki te dni
preštevajo njihove grehe,
potem pa se bodo odločih,
ali so že zreli za napotnico k
preiskovalnemu sodniku.
S.Š.
Nekaterim Je vseeno, kako
varno hodijo otroci v šoio
Letošnja prometna akcija
v prvih šolskih dneh je bila
- tako kot že leta nazaj -
dobro pripravljena. To' po-
trjujejo tudi podatki o pro-
metnih nesrečah; v prvih
šolskih dneh ni bil noben
šolar ranjen v prometni ne-
sreči med potjo v šolo ali
nazaj.
Člani svetov za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu, miličniki, člani društev in
civilne zaščite so res vzorno
skrbeli, da je promet v bliži-
ni šol potekal čimbolj varno.
Še posebej so se potrudili v
Celju, kjer so izobesiU tudi
transparente, ki so opozarjali
na začetek šole.
Prve šolske dni so izkori-
stili tudi v šolah za nekoliko
temeljitejše seznanjanje s
prometnimi predpisi in pra-
vili obnašanja v prometu.
Skratka, vse je potekalo po
zastavljenih načrtih in - tako
kot v prejšnjih letih - se ni
bati, da šolarji ne bi bih de-
ležni dovolj prometnega po-
duka tudi med šolskim
letom.
Bolj moti občutek, da je
varnost otrok na cesti posta-
la zgolj skrb miličnikov, sve-
tov za preventivo, učiteljev
in drugih, starši pa k vsemu
vehko premalo prispevajo.
Res, da gre za izjeme, toda,
žal, te izjeme so bile v prvih
šolskih dnevih kar pogoste.
Gre za starše, praviloma so
bile to mlajše mamice, ki so z
otroci ubirale nevarne bliž-
njice tam, kjer je prepoveda-
no prečkati ceste. To so zgle-
di, ki vlečejo in so lahko ne-
varni za dni, ko bodo morah
otroci sami, brez spremstva,
v šolo in nazaj. Zagotovo so
se mamice prej prepričale,
če je prečkanje ceste varno
(čeprav na prepovedanem
mestu), otroci pa nimajo
takšne sposobnosti presoja-
nja, kdaj je prečkanje varno.
Takšno obnašanje staršev je
lahko le posmeh vsem priza-
devanjem za varnost otrok
na cestah.
Do podobnega sklepanja
bi lahko človek prišel, če bi
si ogledal rezultate preven-
tivnih akcij miličnikov v teh
dneh. Radarske zasede pred
osnovnimi šolami so ob za-
četku pouka običajne, rezul-
tati pa iz leta v leto podobni.
•Kljub temu, da se vozniki ob
takšnih   zasedah   običajno
opozarjajo z lučmi, je bilo kr-
šiteljev zelo veliko; med nji-
mi tudi precej takih, ki so
zelo prekoračili dovoljeno
hitrost. Očitno je mnogim
vseeno, kako varno hodijo
otroci v šolo in nazaj domov,
dejstvo, da v prvih dneh po-
uka ni bilo žrtev med šolarji,
pa bolj plod organizirane ak-
cije in sreče kot pa odraz
prometne kulture voznikov
in drugih udeležencev v pro-
metu.
SREČKO ŠROT
Priznanje Leonu Berlicu
Ob dnevu pravosodja je bila osrednja slovesnost
na Celjskem v Narodnem domu v Celju, ki so se je
poleg 115-članskega kolektiva celjskih sodišč in
samoupravnega sodstva udeležili tudi predstavniki
celjske občinske skupščine in družbenopolitičnih or-
ganizacij.
Na slovesnosti so podelili tudi najvišje priznanje
slovenskega sodniškega društva »Vzoren sodnik«
Leonu Berlicu, upokojenemu sodniku iz Celja, ki je
skoraj 50 let delal v pravosodju. V zadnjih letih službo-
vanja je zelo veliko naredil za vzgojo mlajših kadrov,
sicer pa je Leon Berlic prvi celjski in eden izmed prvih
slo\)^enskih sodnikov, ki so prejeli to visoko priznanje
slovenskega sodniškega društva.
Slovenski sodniki praznujejo vsako leto 3. septem-
bra v spomin na ta dan pred 43 leti, ko je začasna
slovenska vlada sprejela odlok o narodnih sodiščih in
narodnih sodnikih.
S.Š.
PROMETNE NESREČE
Zadel peško
V petek zjutraj med sedmo
in osmo uro je v ostrem des-
nem ovinku v Vojniku 20-let-
ni voznik Dušan Terglav iz
Trnovelj zadel 70-letno peško
Frančiško Pšeničnik iz Vojni-
ka. Dušan Terglav, vozil je
brez vozniškega dovoljenja, je
prepozno zagledal peško, ki je
prečkala cesto. Pšeničnikova
seje v nesreči huje ranila in so
jo prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
Nenadoma čez cesto
V ponedeljek dopoldne ob
11. uri se je pripetila nesreča
na križišču Vrunčeve in Obla-
kove ulice v Celju. Po Vrunče-
vi je s kolesom z motorjem pri-
peljal 31-letni Bojan Manenica
iz Celja, ko je z desne strani
nenadoma hotela prečkati ce-
sto 71-letna Matilda Medved iz
Kristan vrha pri Šmarju pri
Jelšah. Huje ranjeno peško so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Umrla sopotnica
V petek zvečer se je pripeti-
la hujša prometna nesreča na
Ljubljanski cesti v Šentjurju,
ko je 20-letni voznik Andrej
Plank iz Kompol izgubil
oblast nad vozilom. Plank je
pripeljal v blagi desni ovinek z
neprimerno hitrostjo, zato je
avto obrnilo na levi bok, po-
tem pa je vozilo drselo še pri-
bližno 37 metrov. Pri tem je
sopotnica, 19-letna Simona
Hribernik iz Štor dobila tako
hude poškodbe, da je kasneje
umrla v celjski bolnišnici. Laž-
je ranjena sta bila še dva sopot-
nika v avtomobilu, škode pa je
za poldrugi milijon dinarjev.
Umrl v bolnišnici
Prejšnji torek zvečer se je
pripetila huda prometna ne-
sreča v ostrem levem ovinku
v Škofji vasi. Zoran Štruc, 32-
letni voznik iz Celja je vozil iz
Vojnika proti Celju, ko je vozi-
lo v ovinku zaneslo, nato pa se
je začelo prevračati. Voznik je
padel iz avtomobila, ki je ob-
stal na strehi, voznik Štruc pa
pod njim. Hudo ranjenega
Struca so prepeljali v celjsko
bolnišnico, kjer pa je poldrugo
uro po nesreči umrl.
V skladu s statutom
KS Gotovlje
RAZPISUJE
Svet krajevne skupnosti
Gotovlje
dela in naloge
tajnika KS
Zaposlitev je honorarna ter
velja nedoločen čas. Vsi za-
interesirani se lahko prija-
vijo do 1. 10. 1987 pismeno
ali osebno pri predsedniku
sveta KS Gotovlje Stanetu
Dolarju, Gotovlje 66, 63310
Žalec.
Zaželeni so krajani KS Go-
tovlje.
Kradla v celjsifih trgovinah
Na celjskem sodišču so obsodili na leto dni zapora 24-
letno Cecilijo Dujlovič iz Ivanjske pri Banja Luki, ker je
kradla v celjskih trgovinah. Dujlovičevo so 28. maja letos
prijeli in priprli.
Sodišče je Dujlovičevo obsodilo za tatvini v trgovini Ona-
On in Baby 12. maja letos, potem pa še za tatvino v velebla-
govnici TEKO in v stanovanju Karmen Š. 27. maja. V trgovi-
nah je v glavnem jemala obleke, v stanovanju Karmen Š. pa
denar in nakit, vrednost nakradenih predmetov pa znaša
174.630 dinarjev. Nekaj nakradenega blaga so zasegU pri
preiskavi.
Obtoženka je dejanja priznala in je tudi pripravljena
poravnati škodo, prav tako pa je na sodišču obljubila, da ne
bo več kradla. Pri izreku kazni - leto dni zapora - je sodišče
tudi upoštevalo, da je bila Dujlovičeva kaznovana zaradi
tatvin že kot mladoletnica. _      £u
20. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER ijj,
Ob Obrtnem sejmu
tudi tekmovanja
v Celju je v času obrtnega sejma tudi vrsta šport-
nih dogodkov, ki še popestrijo že tako živahno doga-
janje v našem mestu. Tudi letos bo nekaj teh prire-
ditev.
V soboto, 12. tega meseca bodo na igriščih Zavoda
Golovec IX. športne igre obrtnikov in pri njih zaposle-
nih delavcev. Tekmovali pa bodo v kegljanju, balina-
nju, tenisu, malem nogometu, vlečenju vrvi in stre-
ljanju.
Naslednji dan, to je v nedeljo, bo VII. kolesarski
maraton Kozjansko 87, ki ga pripravlja Kolesarski
klub Celje. Start te prireditve bo ob 9. uri pred samo-
postrežbo Gaberje. Udeleženci bodo morali prekolesa-
riti 120 km, to je iz Celja preko Šmarja, Mestinja, do
Bistrice in Podsrede ter preko Lesičnega nazaj v Celje.
Ta prireditev šteje tudi za akcijo »kaveljc in korenina«.
Zadnji dan obrtnega sejma, to je 20. septembra, pa.
bo na hipodromu v Škofji vasi še konjeniško tekmova-'!
nje za XX. pokal MOS Celje 87. I
Znova medalje za strelce
Celjski strelci, kljub teža-
vam s pomlajevanjem svoje
ekipe, vedno znova presene-
čajo z dobrimi rezultati. Tu-
di na letošnjem republi-
škem prvenstvu Slovenije z
malokaliberskim orožjem
so osvojili dve zlati in dve
srebrni medalji.
Na tem prvenstvu, ki je bi-
lo na strelišču v Ljubljani, so
se znova ikazale članice Ce-
lja, ki so zmagale v postavi:
Alenka Pavlin 445, Vesna
Čuček 446 in Barbara Jager
467, ki je bila s tem rezulta-
tom med posameznicami
druga.
Člani celjske ekipe pa so
zmagali s pištolo »Drulov« in
sicer v postavi: Marjan Do-
bovičnik 475, Jože Težan, ki
se je po dolgoletnem nasto-
panju za Olimpijo iz Ljublja-
ne vrnil v Celje (481) ter Zo-
ran Lah 485, ki je tudi osvojil
srebrno odličje.
Med člani so bih v tekmo-
vanju s puško_ solidni strelci
Kovinarja iz Štor, ki so za-
sedli peto mesto. Nastopili
so: Franc Hočevar 457, Vih
Dečman 487 in Branko Ma-
lec 501. Strelci Žalca so osvo-
jili 8 mesto in sicer v postavi:
Alojz Klovar 462, Justin
Smrkolj 463 in Mladen Me-
lanšek 497. Povedati je treba,
da se je Mladen Melanšek
pred katkim vrnil s služenja
vojaškega roka in da je na-
stopil brez treninga. Celjski
strelci so bili v tej kategoriji
II. nastopili pa so brez Jože-
ta Jerama, ki je nastopil na
državnem prvenstvu poštnih
delavcev v Prištini. Tako so
za celjsko ekipo streljali:
Slavko Frece 445, Tone Ja-
ger 474 in Ervin Seršen 496.
Med posamezniki iz naše
regije je bil najboljši Branko
Malec, ki je osvojil peto me-
sto, Mladen Melanšek je bil
deveti, Ervin Seršen deseti
itd.
Najboljši strelci iz regije
bodo 19 in 20. septembra na-
stopih v Splitu na prvenstvu
Jugoslavije. TJ
POD KOSI
V Rogaški Slatini so v,
boto priredili tradicionJ
košarkarski turnir v pJ
stitev občinskega praznj^
V goste so povabih enoj
vohgaško žensko ekipo,
jina Auto MK iz Banja Lui
kije nastopila brez svoje n;
boljše igralke, centra Goli|
ve, a z novo okrepitvijo pr
iz vrst domačink, Alenko \
rantovo. Poleg gostij iz £
nja Luke in domače Ro^
ške, ki bo tudi letos nastoj
la v II. zvezni ligi, sta na ti
nirju sodelovali še ekipi
istega ranga tekmovanj
mriborski Marles-Branik
kranjska Sava. Rezulta
Rogaška : Sava 84:71, Marl
: Krajina Auto 76:80 (po p
daljških 67:67). Poraženi e|
pi sta se srečali v boju za tr«
je mesto, Marles : Sava 78:1
zmagovalni pa v boju za p
vo. Rogaška : Krajina Au
72:76. Končni vrstni red
bil torej: 1. Krajina Auto l[
(Banja luka) 2. Rogašl
(Rog. Slat.) 3. Marles : Bi
nik (Mb) 4. Sava Commeri
(Kranj).
Na nedvomno kvalitetne
turnirju sta vsa srečanja s
dila V. Potočnik iz Slovei
skih Konjic in Zehč iz I
škega. Za najboljšo košari
rico turnirja so trenerji el
izbrali Šuenovo iz Maribo
najboljša strelka turnirja
je bila igralka domače Ro|
ške Mojca Ciglar, ki je
obeh tekmah dosegla
točk.
V letošnji sezoni bo
zvezna košarkarska liga
ženske izredno močna, s
sta iz prve lige izpadli o'
ekipi v to ligo, poleg tega ]
se je nova članica, ki je prij
iz republiške hrvaške lij
močno okrepila. Košarka
ce Rogaške letos ne bodoj
Ijale tako visoko kot v lan«
sezoni, vendar lahko od n
ponovno  pričakujemo  (
brih iger, saj ekipa ostaja
glavnem skupaj, kar je ze
razveseljivo. Tako bodo j
dro ekipe tvorile iste igralJ
kot lani: Zora Pešič, ki se
odločila ostati doma, Moj(
Ciglar, Marjeta Čuješ, Barb
ra Polutnik in Karolina č
pelnik. Tem, že izkušeni)
košrkaricam, pa se bo po n
povedih   novega   trenei
Emeršiča, ki je »nasledi
Borisa Zrinskega, pridruži
še mlada Jezovškova, odkri
je tega turnirja. Pred kra
kim pa je, kot smo že zapis
h, ekipo zapustila Alenka V
rant. Upajmo, da se njel
odsotnost ne bo mnogo po
nala 10. oktobra, ko Rogašl
doma v prvem roku gos
ljubljansko Ilirijo. ,
DEAN ŠUSTEI
»Vedno samo proti cUju«
Tak je življenjski motto Bojana Levstika
Bojana Levstika bralcem
športne strani verjetno ni po-
trebno posebej predstavljati.
Pred leti odlični celjski roko-
metaš je sedaj že peto leto v
Italiji. Svoje življenje je očit-
no zapisal športu, ki v mestu
ob Savinji že vrsto let na tri-
bune privablja največ gledal-
cev. Na klepet smo ga povabi-
li, ko je bil z italijansko dr-
žavno repezentanco na Rogli.
»Kako ste pravzaprav sploh
pričeli z delom v Italiji?«
»Na povabilo članov italijan-
ske rokometne zveze sem pri-
stal na dokaj vročem jugu, v
Siracusi na Siciliji. Že prej sem
se ukvarjal s trenerstvom v Ce-
lju in Šoštanju. Na koncu igral-
ske kariere je pot v trenerske
vrste vedno velik skok. Sesti
na trenersko klop je velika
sprememba. To delo me je za-
nimalo že takrat, ko sem še ak-
tivno igral rokomet. V zadnjih
letih sem sodeloval v kljubu
kot operativni svetovalec na
igrišču, kar mi je prišlo prav
kasneje, ko sem postal trener.
Ko sem prišel v Italijo, se je
bilo treba prilagoditi njihove-
mu načinu dela-drugačni lju-
dje, drugačne navada, drugač-
na mentaliteta. Italijanski ro-
komet je tudi še precej za jugo-
slovanskim. Moral sem pričeti
počasi uvajati oziroma dodaja-
ti naš način dela-resnost, način
dela v športu . . . Treba se je
bilo tudi aklimatizirati glede
na to, da so to ljudje, ki druga-
če sprejemajo ta šport, ki dru-
gače živijo, ki nimajo delovnih
navad, s tem mislim seveda na
delovne navade v športu.
Kljub temu smo v petih letih,
vmes sem bil eno leto v Firen-
cah, dosegli za tisti ambient
odličen rezultat. Letos smo na-
mreč postali državni prvaki.
To je bilo prvič v zgodovini
športa v Siracusi, daje kakšno
moštvo iz tega kraja osvojilo
na državnem prvenstvu prvo
mesto. Za njih je bilo to skoraj
tako, kot da bi Italijani osvojili
na svetovnem nogometnem
prvenstvu zlato medaljo. Pet-
letno delo je bilo torej poplača-
no z dobrim rezultatom.«
»Kako dolgo pa ste že v šta-
bu italijanske državne repre-
zentance?«
»V štab reprezentance sem
bil povabljen zaradi razmer v
italijanski rokometni zvezi.
Italija je zelo dolga, a razvleče-
na dežela. Zato zvezni trener
težko pokriva celotno Italijo,
težko ima na očeh vse zanimi-
ve igralce iz vseh selekcij. Itali-
ja je razdeljena zato na tri dele:
severni, srednji in južni. Jaz
sem odgovoren za južno Itah-
jo, za nadzor igralcev, za orga-
niziranje rokometnih šol. . .
Sem tudi strokovni sodelavec
Zveze in v strokovnem štabu
reprezentance. To nalogo
opravljam od januarja letos.«
»Zakaj pa ste se odločili, da
pripeljete italijansko držav-
no reprezentanco na priprave
na Roglo?«
»Glede na to, da ima Rogla
izredno dobre pogoje za pri-
prave in da ima okolica veliko
rokometnih ekip je rezumljivo,
da, ker sem prišel tja na pripra-
ve že trikrat s svojo ekipo, seje
to razvedelo tudi v Zvezi. Zato
so me letos prosili, naj jim po-
magam organizirati priprave.
Te priprave, ki potekajo na Ro-
gh so del priprav za mediteran-
ske igre, ki bodo v Latakiju v
Siriji. Ker smo zvedeli, da tam
ne bo sodelovala reprezentan-
ca Jugoslavije to pomeni, da"
glavnega kandidata za prvo
mesto ni. Med tri najboljše eki-
pe na Mediteranu gotovo sodi
tudi Italija. Drugače pa Italija-
ni nihajo med C in B skupino
svetovnega prvenstva.«
»Pet let živite in delate v
Italiji. Se je v teh letih pojavi-
lo kaj domotožja?«
»Domotožja seveda je nekaj.
Ker pa pridem večkrat tudi do-
mov, se kar da zdržati. Ker
mnogo potujem, se skoraj ved-
no, kadar sem v severni Italiji,
oglasim še doma. V bistvu je
pa tako: čim se nekdo odloči za
nek način dela, mora upošte-
vati tudi specifiko posla. Ni
nujno, da mora človek vendo
delati samo dorria. Svet je vehk
in jaz sem vedno rad potoval.
Kljub temu se imam namen vr-
niti, imam pa namen zaključiti
nek ciklus tudi v tujini. Konec-
koncev je poleg ekonomskega,
prisoten tudi športni motiv,
kar je razumljivo, in menim, da
se bom, ko se bom vrnil v Ce-
lje, s športom še vedno ukvar-
jal. Reči pa morm, da se nima
smisla ukvaijati s športom v
sredinah, ki nimajo nekega
motiva, nekega cilja, ali ki ima-
jo probleme pri tem, da bi na-
pravili korak naprej. Zato si je
vedno potrebno zastaviti
cilje.«
»Vrsto let ste igrali rokomet v
Celju. Kaj pa menite o ekipi,
ki danes zastopa celjske bar-
ve? Letos načrtujejo osvoji-
tev prvega mesta v II. zvezni
rokometni ligi, ali menite, da
jim to lahko uspe?«
»Iskreno povedano mishm,
da letos verjetno še ne. Je pa
ekipa sestavljena iz kvalitetnih
igralcev. Vrnila sta se Ander-
luh in Toplak, kar je okrepitev,
odšel pa je mladi Banfro, tako
da menim, da ekipa že kaže
določene sekvence rokometa,
ki je bil v Celju prisoten pred
leti. Gotovo pa je najbolj po-
membno, da sedaj ostane eki-
pa nekaj časa skupaj. S kakšno
kvalitetno okrepitvijo pa bi bi-
la sposobna priti tudi v I. zvez-
no rokometno ligo. Res pa je,
da se v Celju že nekaj let ne-
prestano poskuša priti nazaj v
I. ligo. Vedno le poizkušajo in
poizkušajo, nikoli pa ni tiste
pike na i. Upam, kot Celjan, da
bo v Celju kmalu ponovno ro-
komet v I. hgi. Kajti kot šport-
nik menim, da Celje potrebuje
pravi rokomet, polno dvorano
in prvoligaška srečanja.«
»V Celju se trenerji že nekaj
let neprestano menjujejo. Ka-
ko pa je s tem v Italiji?«
»Tudi v Italiji se trenerji me-
njujejo. To je normalna šport-
na logika, da trenerji menjava-
jo sredine ali da sredine me-
njujejo tenerje. Razlika je v
tem, da lahko v tujini zelo hitro
prenehaš biti trener kluba, ker
je to stahotno povezano z re-
zultati, po dugi strani pa imajo
vrhunski trenerji v tujini pre-
cej odprto tržišče in se pogosto
prestavljajo. Je pa zelo težko
primerjati jugoslovanski roko-
met z italijanskim, kajti še ved-
no je velik prepad med obema
športnima svetovoma. Italijani
vlagajo ogromne napore v ro-
komet in počasi napredujejo.
Če se spomnim še iz svojih ak-
tivnih časov, ko smo igrali v
Italiji, to ni bilo podobno niče-
mur. Sedaj ekipe resno delajo
in se skušajo približati svetov-
nemu vrhu. Italijani si želijo
uvrstiti v B skupino svetovne-
ga prvenstva, ker so že bili eno
leto, vendar so trenutno še pre-
malo izkušeni, da bi tam lahko
ostali.«
NATAŠA GERKEŠ
NA KRATKO
Zmaga Črepana v
Belgiji
Šahist Marjan Črepan iz Pe-
trove je dosegel lep mednarodni
uspeh, saj je zmagal na kvalifl-
kacijskem turniru v Belgiji, na
katerem je nastopilo 94 šahi-
stov iz 11 držv. Med njimi sta
bila tudi madžarska velemojstra
Portish in Fargo. Na tem turnirju
pa je igralo tudi 40 mednarodnih
mojstrov in 52 mojstrskih kandi-
datov. Marjan Črepan se je na
tem turnirju pomeril z mnogimi
svetovno znanimi šahisti in z
zmago osvojil prvi bal za medna-
odnega mojstra, kar je nedvom-
no velik,uspeh tega šahista.
J.G.
Ponovno Trim team
Rokometaši Trim teama iz
Celje so že drugič zapored zma-
gali na moškem rokometnem
turnirju za memorial Matjaža
Klopčiča. Na tem tekmovanju v
Gornji Radgoni je nastopilo de-
vet ekip iz SV Slovenije, ki so se
najpej med sabo pomerile v treh
skupinah, najboljši trije pa še v
finalu. Rokometaši Trim teama
so v tem delu premagali ekipo
Velike nedelje z 18:10, tako da
jim je za prvo mesto zadostoval
neodločen izid z Dravo (12:12).
Strelsko kolo med
tednom
strelci imajo v tem času
izredno veliko tekmovanj, zato
so redno 7. kolo v republiški ligi
izvedli kar med tednom na stre-
lišču v Ljubljani. Tekmovali so z
malokalibersko puško v trostavu
od 300 možnih krogov. Znova so
zmagali Kamničani, ki so si tako
že kolo pred koncem zagotovili
prvo mesto. Zelo dobro so se v
tem kolu odrezali strelci Kovi-
narja iz Štor, ki so bili drugi. Za
Kovinarja so streljali: Franc Ho-
čevar 223, Vili Dečman 239 in
Branko Malec 257. Branko Malec
je s tem rezultatom tudi zmagal
med posamezniki. Ekipe z naše-
ga območja se po tem kolu raz-
vrščene tako: Celjani so drugi.
Kovinar četrti, Žalčani enajsti in
»Dušan Poženel« iz Rečice pri
Laškem dvanajsti.
TJ.
Invalidi šahisti v
Avstriji
žalski šahisti invalidi so se tu-
di letos udeležili mednarodnega
turnirja v Avstriji, ki ga organi-
zira ŠK Bistrica ob Dravi. Letos
je ne tem tekmovnaju nastopilo
200 šahistov. Žal Zalčanom ni
uspelo ponoviti lanskega uspe-
ha, ko so zmagali. Letos so v fina-
lu izgubili z ekipo Celovca 8:7 in
osvojili tretje mesto. Na tem tek-
movanju so odigrali še hitropo-
tezni turnir, na katerem je v sku-
pini A zmagal Marjan Črepan, v
skupini B je bil Martin Štorman
tretji, v skupini C pa je zmagal
Ivan Plevnik.
J.G.
Leber prvi, Štrlič
peti
v Mariboru je bilo kvalifika-
cijsko tekmovanje SV regije v
namiznem tenisu za mladince.
Udeležila sta se ga tudi tekmo-
valca Ingradove sekcije za na-
mizni tenis iz Celja. V prvi ja-
kostni skupini je Leber osvojil
prov mesto, Štrlič pa je bil peti.
Braslovčani dobri v
badmintonu
s prvim republiškim C turnir-
jem se je pričela tudi sezona
badmintona. Na tem tekmova-
nju so iz naše regije nastopili sa-
mo tekmovalci iz Braslovč, ki so
pokazali, da so letos dobro pri-
pravljeni. Sebastjan Hajnšek iz
Partizana Braslovče je osvojil
tretje, Sašo Rauter iz OŠ Polzela
peto mesto, Kristijan Hajnšek iz
OŠ Braslovča pa je delil 8-10
mesto.
Prihodnjo nedeljo bo v Len-
davi B turnir in tekmovalci iz
Braslovč si obetajo dobro uvrsti-
tev predvsem v dvojicha.
M.T
stane Skok prvi v
Šempetru
šahovski klub Savinjčan iz
Šempetra je pripravil prvi me-
sečni hitropotezni turnir. Nasto-
pilo je 24 šahistov. Brez poraza je
zmagal veteran Stane Skok, pred
Martinom in Jožetom Stor-
manom.
Dobri rezultati v
kartingu
v Kraljevu je bila peta dirka
v kartingu za državo prvenstvo,
ki so se ga v kategoriji do 100
ccm udeležili tudi tekmovalci
AMD Šlander iz Celja. Darko
Kranjc je osvojil drugo, Peter
Kranjc tretje, Alojz Prek četrto in
Marjan Livk peto mesto.
Športno obeležen
praznik
Tudi letos so v KS Gaberje
svoj krajevni praznik bogato
športno počastili. Partizan Ga-
berje je organiziral balinarski
in odbojkarski turnir, Cinkarna
turnir v malem nogometu za
ženske in Kovinotehna že 10.
tradicionalne Igre spretnosti.
V vseh štirih panogah je prvla-
dovala izjemna udeležba, zavze-
tost za sodelovnje in tudi kvalite-
ta, ki je bila v primerjavi s prete-
klimi leti dokaj očitna.
Balinarske ekipe so se po med-
sebojnih dvobojih razvrstile ta-
kole:
1. Partizan Gaberje
2. Kovinotehna Celje
3. Emo Celje
4. Žična
5. Partizan Pod Gradom
Močno izenačene ženske od-
bojkarske ekipe, katerih dvoboji
so skoraj vsi bili zaključeni šele s
tretjim setom, so se zvrstile ta-
kole:
1. Merx-Blagovni center
2. Cinkarna Celje
3. Partizan Gaberje I.
4. Khma Celje
5. Partizan Gaberje II.
6. Kovinotehna
V malem nogometu ženske so
se srečale tri trdicionalne ekipe
in osvojile na Gričku pokale ta-
kole:
1. Emo Celje
2. Cinkarna Celje
3. Partizan Gabeje
Vrhunec špotnega dela prazno-
vanja krajevnega praznika pa so
bile IGRE SPRETNOSTI, ki so
bile po dolgem času ponovno or-
ganizirane tako kot so bile tudi
prvotno zamišljene - mnogo res-
nične spretnosti in mnogo zaba-
ve. Čeprav so v taki obliki iger
praktično vsi zmagovalci, je ven-
darle prvo mesto in prehodni po-
kal krajevne skupnosti osvojil
Partizan Gaberje pred Merx-Bla-
govnim centrom in Cinkarno,
sledili pa so Emo, Klima in Kovi-
notehna.
METOD TREBIČNIK
ŽOGA JE OKROGLA
Slovenska nogometna liga - 3 kolo: Teol Slovan :
Ingrad Kladivar 1:0 (0:0) Celjski nogometaši so se
proti vodečemu moštvu na lestvici trudih, vendar na
razmočenem igrišču več kot častnega poraza niso
mogli iztržiti.
Rudar (TV): Maribor 0:0 Nogometaši Rudarja v tem
kolu niso igrali slabo, vendar žoge niso znali spraviti za
mrežo vratarja gostov Mrdulaša, ki je branil odlično.
Elkroj : Domžale 0:1 (0:0) Elkroju iz Mozirja na
začetku letošnjega tekmovanja ne gre in ne gre, saj so
že tretjič izgubih z 1:0 in to dvakrat na domačem
igrišču.
Triglav : Steklar 5^1 (1:0) Najvišji poraz v tem kolu
so doživeh novinci v ligi, ki so plačali davek neizkuše-
nosti. V prvem delu igre so se dobro upirali domači-
nom, zatem pa so močno popustili.
Vse ekipe iz naše regije so v spodnjem delu lestvice:
Ingrad Kladivar 11, Rudar TV 12, Steklar 13 in Elkroj
14.
Slovenska območna liga - vzhod - 2. kolo: Fužin; r
Dravinja 2:1 (0:0), Ojstrica : Šmartno 0:1 (0:0), Pro:
r«c;J'«urtoai (Žalec) 3:1 (2:1).     ,
SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 21
v soboto bo v dvorani Ta-
v Mariboru letošnji 21.
jovenski festival narečnih
popevk Vesela jesen 87, ki ga
lo prenašala tudi ljubljan-
ska televizija. Iz našega ob-
piočja bo tokrat nastopil sa-
jj)0 ansambel Štajerskih 7 •
potem, ko so maja pri an-
samblu Cmok zamenjali
bobnarja, je bilo pričakovati
nekaj časa mir. Vendar je s
pjvim septembrom odšel
fned profesionalce saksofo-
nist Bine Žibrat in tako seje
Y ansambel zopet vrnil Ivan
/intloga. kije že igral pri tej
sjiupini. Zato ansambel
Cmok normalno nadaljuje s
svojimi nastopi • V zadnjem
času je bilo slišati precej o
tem, da ansambel Slak na ve-
selicah igra na tako imeno-
vani »playback«. Ob nedav-
nem obisku v redakciji je
Lojze Slak odločno zanikal
te govorice. Nekateri pa vse-
eno ne vedo zakaj potem sli-
šijo kontrabas, če je na na-
stopih videti samo bas kitari-
sta • O ansamblu Veseli
hmeljarji lahko govorimo sa-
mo še kot o preteklosti. Pred
nedavnim smo zapisali, da
bivši člani igrajo pri raznih
drugih skupinah in menda je
pri tem nekaj nejasnosti. Za-
to sedaj popravljamo to in
objavljamo, da: Alenka Če-
šarek prepeva v ansamblu
TRIM. Ivan Črešnjevar je
član Laškega instrumental-
nega kvinteta, Ivan Korošec
igra pri ansamblu Braneta
Klavžarja. Ludvik Kos igra
pri ansamblu Vita Muženiča,
Vili Ograjenšek, Alfonz Les-
jak in Pavle Knez pa počiva-
jo doma •
Celjski instrumentalni kvintet letos nadaljuje z dobrimi uspehi. Po zmagi na festivalu v
Števerjanu, so se odlično odrezali tudi na Ptuju.
Rogaški instrumentalni kvintet je na Ptujskem festivalu prvič nastopil s pevko Tanjo
Kumer in osvojil značko Zlati Orfej.
Ptuj ostaja Ptuj
Izreden uspeh ansamblov z našega
območja
Ptujski festival domače
zabavne glasbe je v zadnjih
letih zares postal središče,
kjer se zbirajo ne samo lju-
bitelji in izvajalci te glasbe,
temveč tudi strokovnjaki in
vsi ostali, ki so na bilo kak-
šen način povezani s to glas-
bo. Letos je na tej prireditvi
nastopilo 31 ansamblov in
med njimi tudi osem iz šir-
šega celjskega območja.
Na zadnjih festivahh so an-
sambli iz regije dosegali do-
bre rezultate, letos pa je
uspeh še večji, saj so ansam-
bli Štajerskih 7 iz Sloven-
skih konjič. Celjski instru-
mentalni kvintet. Rogaški
instrumentalni kvintet. Bra-
ne Klavžar iz Celja ter Bratje
iz Oplotnice osvojili značko
Zlati Orfej s plaketo. Uspeh
pa so dopolnili še ansambli
Šaleški fantje in Zeme, ki sta
prejela znački srebrni Orfej
ter Hmeljarski instrumental-
ni kvintet, ki je osvojil bro-
nastega Orfeja. S tem pa
priznanj še ni konec. Za naj-
boljši ansambel nasploh je
bil proglašen ansambel Šta-
jerskih 7, ki je prejel tudi na-
grado občinstva, drugo na-
grado pa je dobil Celjski in-
strumentalni kvintet. Kore-
novo plaketo, ki jo zadnja le-
ta podeljuje najboljšemu
pevcu na tej prireditvi pa je
dobila Majda Renko, pevka
pri ansamblu Vilija Petriča.
Ptujski festival narodnoza-
bavne glasbe pa ni samo
igranje polk in valčkov. Le-
tos so pripravili tudi razgo-
vor o tej glasbeni zvrsti, ki so
se ga udeležili člani ansam-
blov in strokovne žirije. Na
tem razgovoru je bilo veliko
govora o narodnozabavni
glasbi, o njenih možnostih,
stranpoteh in seveda tudi
uspehih. Poudarih so, da so
še vedno šibka točka teksti,
saj je le nekaj tekstopiscev,
ki znajo pisati dobra besedi-
la, pa še ti zaradi velikega
povpraševanja potem podle-
žejo povprečnosti.
Ptujski festival narodnoza-
bavne glasbe je torej povsem
uspel, žal pa posnetkov s te
prireditve tudi letos ne bo na
plošči ali kaseti. To pa je že
druga plat sicer svetle festi-
valske medalje.
F. P., foto: E. MASNEC
Na sejmu predvsem domači ]
ansambli j
Zavod Golovec je za zabaviščni prostor na letošnjem]
sejmu obrti angažiral predvsem ansamble iz naše regije.
To je verjetno rezultat tekmovanja ansamblov, ki so ga
pripravili že v okviru spomladanskega sejma in ki kaže na
izboljšanje odnosov med ansambh in to organizacijo, ki je
dosedaj večkrat zapostavljala te skupine.
V času obrtnega sejma bodo nastopili: ansambel Mira
Klinca, Celjski instrumentalni kvintet, Weekend, Šaleški
fantje, Venus, Hmeljski instrumentalni kvintet. Cmok,
ansambel Braneta Klavžarja. Unior, Nočna izmena, CPO
»Žabe«, ansambel Francija Zemeta in Oliver Twist.
22. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER
Naš kruh vsakdanji
Pri nedavnem ocenjevanju kruha se celjski peki
niso najbolje izkazali, saj je bil njihov kruh na
lestvici bolj na dnu.
Vendar pa celjski peki pravijo, da se niso najbolje
izkazali ocenjevalci.
Kaj pa pravijo potrošniki?
Topovi
Na Rogli in Golteh bodo imeli že med to zimsko
smučarsko sezono tudi topove.
Menda ne zato, da bodo ob napovedanih cenah
smučarije prisilili smučarje, da jih bodo obiskali.
Dopolnitev
Listam po slovarju, po leksiko-
nu: agri, agro, agrikultura, agro-
nomija. Nikjer Agrokomerc. Tre-
ba ga bo dopolniti ali ukiniti.
Leksikon bo treba dopolniti.
NI bil štrajk
Sobota.
Ura je že nekaj minut čez
sedmo, Kovinotehnina pro-
dajalna Kurivo pa je še ved-
no zaprta.
Vsi zaposleni stojijo pred
poslopjem in se zamišljeno
spogledujejo.
Štrajk! pomislim.
Ne - le nihče ni imel klju-
ča, da bi prodajalno odprli.
RAZLIKA MED KAZNIVIM DEJANJEM IN
PREKRŠKOM JE POGOSTO LE - V ČLOVEKU!
Nič nas ne sme presenetiti (NNNP),
če akcija najpopularnejši politik (NPP) ni uspela
morali bi pač že tudi novinarji vedeti,
da politika ocenjevanja ni bila nikoli vesela!
TotedenskI preblisk:
Pravijo, da nismo za razprodajo; hkrati pa imamo
vse več razprodaj in vse daljše so!
Naša potrošniška košarica je iz dneva
dan dražja.
Dokler nas ne bo povsem spravila pod koš!
Čigav gaj?
Nekateri še vedno ne
vedo, kako se prav reče:
Savinjski gaj ali Mozirski
gaj.
Vsaj nekaj pa je pov-
sem jasnega: kar zadeva
financiranja v Mozirju
želijo, da bi bil to »slo-
venski gaj«.
Vprašanje
Le zakaj se posamez-
niki čudijo, da člani raz-
nih gasilskih društev pri-
rejajo tudi gasilske igre.
Saj imamo tudi veliko
takih, ki se še kako radi
igrajo z ognjem!
Prav je, da Imamo
čimveč najrazličnej-
ših glasnih festiva-
lov in srečanj.
Vsaj manj slišimo
kruljenje.
AFERE /. MtNIUMrni dim-l.
Koliko Inflocije
no ročoB
AgrokomerGO
OBT« -ziizzzziiiiiizzizrzi_
Vse le kol v megli...
Malo pomešani naslovi
FRAN SALESn-FINŽGAR
35
II. del
Pod svobodnim soncem
»Tako se zgodi! Hlapec bo obedoval, despojna bo
pogrešala drobtin! Torej jaz ne smem ponjo. Pojde
Rustik. Naj gre! Jaz pa napišem Ireni list, dobim tekača
in ga še danes odpošljem. Razodenem ji načrt Teodore,
prisežem svojo ljubezen, ponudim ji denarja, da ubeži,
preden se vrne stric. Dam ji naslov v Odrin do prijatelja,
odpovem se vsaki želji, zarotim jo na sveto Trojstvo, da
sem storil to iz prave ljubezni. Irena se zboji dvora,
verjame meni, in ko bo pri prijatelju, bo kmalu tudi pri
meni! Teodora pa zve, da je utekla, in jaz bom imel
priliko, da seji maščujem, ker mi ni zaupala!«
Takoj je sedel in pisal list Ireni. Popoldne je že dirjal
zanesljiv tekač s pismom in denarjem iz Bizanc a po
solunski cesti v Toper.
Rustikovo poročilo o Epafroditovi smrti je vznemirilo
ves Bizanc. Senatorji so na trgih glasno govorili o
strašni božji sodbi, kije gotovo zalotila žalivca svetega
despota in ščuvarja ljudstva zoper despojno. Z naj živah-
nejšo domišljijo so prekašali drug drugaga, ko so slikali,
kake muke je pripravil satan na dnu pekla za tega
izdajalca krščenikov in branitelja barbarov. Kadar pa so
sedeli doma za dobro zapahnjenimi vrati, so iskreno
pomilovali njegovo usodo in premnogi kratko in malo
verjeti niso mogli, da bi bil šel Grk sam v smrt. Nato so
na trgu še glasneje širili javno mnenje o njegovi pogi-
beli.
Še veliko večje je bilo zanimanje za bogatega Epafro-i
dita po nizkih tabernah ob Zlatem rogu, kjer seje zbi-\
rala množica. Tudi ta je na glas klicala Luciferja, naj\
zakuri največji kotel za Grka. Ob pozni uri pa, ko so\
sence sumljivih dvornih ovaduhovpoizginile, so se nag-\
nili v stisnjene kroge preko lončenih vinskih vrčev in z
na pol pogoltnjenimi vzklili kleli Upravdo in častili
Epa f rodita kakor svetnika na zlatem tronu.
Ob takih pogovorih se je zbudilo vnovič veliko zani-
manje za Slovena Iztoka. Z živo radovednostjo so priča-
kovali novic od severa in stavili med seboj, je li Sloven
utekel ali gaje dohitela konjenica preganjalcev. Pozabili
so ob tem celo na vojsko v Italiji; še o generalih Beli-
zarju in Mundu niso toliko govorili kakor o Iztoku.
Nobenega ni bilo med barbari ne med sužnji in celo pri
vojakih ni bilo nikogar, ki bi bil privoščil Iztoku, da bi
ga privlekli nazaj v Bizanc. Marsikdo je zastavil zadnje
statere za Iztoka samo iz vroče želje, da bi utekel preko
Donave.
Nad tem nevarnim vulkanom, kateremu je v srcu
vrela nezadovljnost in sovraštvo do despota, je sedel
visoko v svoji palači Upravda in pisal noč in dan prefek-
tom v province nove davke za vojsko in za stavbo sv.
Sofije. Cele tolpe lačnih posestnikov, ki so pustili zem-
ljišča, so se nateple v Bizanc ali uskočile preko meje k
sovražnikom cesarstva, ker niso mogli zmagati davka.
Vdanosti, ljubezni in zvestobe ni bilo nikjer. Vse se je
klanjalo, vse klečeplazilo, srca pa so gojila same kletve
in upor.
Zato je šumelo mesto v skrivni radosti, ko so se vrnili
vojaki, ki so zasledovali Iztoka. Vse taberne so bile
nabite, na trgih je bilo stebrovje pretesno, da bi sprejelo
vse množice odličnikov.
»Utekel! Utekel!« je šlo skrivnostno od ust do ust. Na
glas pa so donele kletve in se dvigale pesti ter pretile
severu z novim Hilbudijem. Vojaki, ki so šli čez Hem za
bežečim Iztokom, so bili svobodni gostje pri vsaki
družbi. Stokrat so s silnim pretiravanjem ponavljali o
grozotah, katere so videli v Trakiji in po Meziji. Pripove-
dovali so, kako strašno je gospodaril bežeči Sloven,
razdiral trdnjave, ugnal cele legije, naropal orožja in
blaga, gonil samega Tunjuša in prebrodil Donavo pri
razvalinah trdnjave Turris, kjer je bil pred kratkim
tostran reke nepremagljivi Hilbudijev ostrog. In ko so
se vračali s Tunjušem, katerega je pozval predse
Upravda, jih je dohitelo nekaj Hunov, ki so jim sporo-
čili, daje Iztok porazil vso vojsko Antov, ki da so bežali
biti in klani kakor črede ovac do reke Tiaranta in prek
nje do doma Varhunov.
»Iztok je slavnejši od Belizarja. Mundus je centurio,
ne pa general v primeri s tem barbarom! Nad Bizanc
pride! Naj pride! Prizanesel bo ljudstvu. A Teodora in
Azbad - vajini koži bomo kupili in jih dali v stroj za
jermene!«
Tako so skrivaj ugibale gruče ob pozni noči.
Drugo jutro, ko je prišel Tunjuš, kije moral od ugrab-
ljene Ljubinice z Iztokovimi zasledovalci v Bizanc pred
Upravdo, je dospelo nenadoma poročilo, da so Huni
pridrevih v Mezijo, prestopili že reko Panysus in da
prete Trakiji. Justinijan je bil zbegan. Pozval je nekaj
senatorjev, poklical Belizarja, toda pravega izhoda iz
zagate ni našel. Belizar si je drznil, daje očital despotu
občevanje s Tunjušem. Slepar je! Naj mu ne zaupa.
Despot je za to zvestega zmagovalca nagradil s tem, da
mu je črtal iz vojske najboljšo legijo, ki mora ostati \
Bizancu za obrambo proti barbarom. Nato je dovoli
vstop Tunjušu.
Hunu so se pojavile sive pege na obrazu, katerega ji
pritiskal na preprogo pred Upravdo, ko mu je despo
jezno očital, da Huni ropajo po cesarstvu.
»Niso Huni, niso ljudje izpod mojega povelja! Varhun
so, ki napadajo tudi mene, katerim sem zadal že mnogi
porazov. Toda številni so kakor kobilice in njih povo
denj požira moje, tebi zveste molojce.«
Justinijan je pomenljivo pogledal Belizarja, kije sta.
ob prestolu. Belizar je ponižno sklonil glavo, dasi ji
videl sumljive pege na Tunjuševem licu.
»Pomoči mi je treba, jasni despot, in v pomoč bi m
bili Anti, katere sem z velikimi žrtvami razprl s Slo
veni.«
»Govori, kaj želiš?«
»Podari Antom opustošeno zemljo tostran Donave, it.
moja skrb bo, da jih naščuvam zoper Varhune. Razpleti
se boj v Meziji in v Trakiji bo mir. Klali bodo drui
drugega in nihče ne prestopi Hema. Tudi Sloveni uda
rijo gotovo čez Donavo. Tam jih pa sprejmem jaz in Ani
tako, da ne prestopijo zlepa več na desni breg.«
»Dasi nosiš pesjansko glavo med rameni, vendar n
nespameten tvoj nasvet. Največji despot se poniža it
pohvah tvojo misel. S teboj pošljem poslance. Poklit
starešine Antov v Turris in tam se jim izroči zemlja, kijt
doslej moja last, in sklene pogodba, da za plačilo odbi
jajo napade Varhunov na moje carstvo. Še danes odpo
tuješ s poslanstvom.«
Tunjuš je pripognil čelo zopet do tal, dvignil glavo in i
drobnimi očmi prosil še besede.
»Jasni despot naj ne pozabi, da je pot nevarna. San
sem, nimam spremstva, razbojniki pa se množe kakoi
gosenice.«
24. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER i
OBRTNA KOOPERACIJA
DRAVINJSKI DOM
SLOVIENSKIE KONJICIE
Sektor za kooperacijo z zasebniki deluje pri \
tozd Varnost slovenjegraškega Dravinjskega ;
doma že od leta 1978. Kooperacijsko sodelo-1
vanje bo letos vredno približno dve milijardi ]
dinarjev, gre pa predvsem za sodelovanje \
Dravinjskega doma z obrtniki, ki izdelujejo ;
oblačila in obutev za zaščito pri delu.
Sodelovanje z izdelovalci zaščitne opreme'
znese kar petinsedemdeset odstotkov koope-j
racije, ostalo pa odpade na predelovalce pla-j
stičnih mas ter izdelovalce kovinske in lesne ^
galanterije. Slednjim Dravinjski dom predvsem j
priskrbi delo, prodaja pa tudi del njihove]
ponudbe, med ostalim tudi različne tračne^
žage, žage za obrezovanje drevja, mizarska]
dleta, zidarske žlice in podobno. Kot rečeno pa^
prodajo največ zaščitnih oblek, predpasnikov,^
rokavic in obutve. Njihovi kooperanti, več koti
štirideset jih je po vsej Sloveniji, bodo svojo^
ponudbo prikazali tudi na celjskem sejmuj
obrti. Našli jih boste na Merxovem razstavnem^
prostoru v hali C, vse informacije pa bo dajal^
predstavnik Dravinjskega doma, tozda Var-j
nost, Bojan Felicijan. '{
AVTOTEHNIKA
Merxova Avtotehnika se je pričela s koope-
racijo sicer ukvarjati šele leta 1984, ob tem pa
so že dosegli lepe uspehe. Kooperacijo
usmerjajo v dva programa, snovanje in izde-
lavo malih motornih koles in v proizvodnjo
dodatne opreme za kolesa, motorje in avto-
mobile.
Najbolj znani so seveda po sodelovanju s
Tonijem Rifiom, ki je zanje že razvil štiri
modele miniaturnega motornega kolesa Tori,
na sejmu pa bodo predstavili še eno novost,
skuter Meri. Toniju Rifiu, ki je razvil tudi ome-
njeni skuter, je Avtotehnika zaupala celoten
razvoj teh programov, ki pa jih ne bi mogli
izvajati brez odličnega sodelovanja s koprskim
Tomosom.
Iz kooperacijskega programa dodatne
opreme za vozila naj omenimo le novo.
vzvratno ogledalo, ki so ga razvili Avtotehnikini
kooperanti, in sodi med najboljša ogledala.
Tudi ponudba in možnosti Avtotehnikinih
kooperantov bodo razstavljeni v hali C celj-
skega sejma, informacije o izdelkih in sodelo-
vanju pa bodo dajali njihovi predstavniki.
SAVINJA MOZIRJE
Trgovska delovna organizacija Savinja \z
Mozirja se ukvarja s prodajo na drobno, pa
tudi z veleprodajo in kooperacijo z drobnim
gospodarstvom.
Kooperacija, s katero so se pričeli ukvarjati
leta 76, obsega danes kar 25 odstotkov njiho-
vega poslovanja, gre pa predvsem za industrij,
sko kooperacijo. Manjši del kooperantov
mozirske Savinje se ukvarja s predelavo lesa in
kovin, plastičarstvom in izdelovanjem predme-
tov za široko potrošnjo. Letošnje sodelovanje
z obrtniki ocenjujejo na približno 1,6 milijarde,
ponujajo pa okoli 300 izdelkov več kot petinde-
vetdesetih zasebnikov. V Merxovi Savinji sku-
šajo zadnje čase pridobiti čimveč kooperan-
tov, ki imajo računalniško upravljane stroje in
bi izdelovali zahtevnejše izdelke. Na obrtnem
sejmu bo Savinjino kooperacijo predstavljal
Ivan Sovinšek.
Eden zanimivejših rezultatov Savinjine kooperacije z
zasebniki so male vodne turbine, ki jih ponujajo s
celotno strojno in električno opremo, turbine pa tudi
montirajo. Na sejmu bodo predstavili 25 kilowatno tur-
bino po sistemu Bauli, ki potrebuje za delovanje 150
sekundnih litrov pretoka.
SEPTEMBER 1987
NOVI TEDNIK - STRAN 27
GORENJE GOSPODINJSKI APARATI - TOZD KONDENZATORJI ROGATEO
Corenle v nenehnem spopadu z znanjem
fj/inožično Inventivno gibanje v tozdu Kondenzatorji v Rogatcu daje dobre sadove
pji naključje, da je temeljna or-
ganizacija Gorenjevih Gospo-
^jnjskih aparatov Kondenzatorji
\i Rogatca prejela letos posebno
priznanje za raziskovalno delo,
priznanje, ki jih vsako leto ob 9.
jeptcmbru, prazniku občine
Šmarje pri Jelšah podeljuje ob-
činska raziskovalna skupnost.
Raziskovalno delo je namreč v
{fin dvestopetdesetčlanskem de-
lovnem kolektivu gibanje, vodi-
lo, vsakodnevni spopad z novost-
mi, znanjem, ustvarjalnostjo in
željo po čim boljših učinkih go-
spodarjenja.
V temeljni organizaciji Konden-
zatorji Rogatec so že davno prišli
do spoznanja, da z inovacijsko de-
javnostjo lahko veliko prihranijo.
2a množičnost tega gibanja skrbi
posebna služba, ki s pravilniki
skrbi, da so tovrstna iskanja in
snovanja čim bolj smotrna, tako
za temeljno in delovno organizaci-
jo kot za delavce, inovatorje. V Ro-
gatcu ne poznajo zavisti, drug dru-
gega spodbujajo, strokovne služ-
be pa si prizadevajo, da inovacije,
koristni predlogi, zamisli, čimprej
zaživijo in da se delo inovatorja
fim prej in čim bolje nagradi.
Posnemanja vredna je akcija, ki
je vsaki dve leti pod geslom.
»Predlagaj nekaj koristnega«. S
tem boš koristil sebi, našim te-
meljni organizaciji. Gorenju, je za-
pisano na pakatu, ki vabi k akciji.
Letos spomladi je na ta natečaj
prispelo okoli petdeset inovacij-
skih predlogov, vsak predlog s
smiselno vsebino so nagradili, ko
pa je le-ta zaživel v proizvodnji, je
prejel inovator še nagrado po pra-
vilniku o inovacijski dejavnosti.
V Gorenju in v temeljni organi-
zaciji Kondenzatorji Rogatec ne
pristajajo na oceno, da so notranje
rezerve izčrpali. Raziskovalno-
inovacijske akcije govorijo, da je
še vedno mogoče prihraniti pri
materialih, pri izkoriščanju delov-
nega časa, v organizaciji dela,
transporta in podobnem. Praksa
je pokazala, da ta prizadevanja ve-
liko prispevajo k dvigu produktiv-
nosti.
Razvojna skupina
strokovnjakov
v zadnjem čas je v Rogatcu zaži-
velo delo razvojne skupine sed-
mih strokovnjakov. Prva razvojna
projektna naloga, ki sojo uresniči-
U, je novi tip kondenzatorja, s ka-
terim je mogoče dvigniti produk-
tivnost na tej liniji za 30 odstot-
kov, za tako imenovani tehnološki
višek pa so sočasno našh nado-
mestni program. Za ta program
trenutno čakajo na bančno posoji-
lo, da bi lahko naročili opremo in
da bi ta proizvodnja spomladi že
lahko stekla.
V pripravi je nadaljnja faza raz-
voja, ki jo pripravlja razvojna sku-
pina, glavna naloga pa je doseči
tehnološko preobrazbo proizvod-
nje, kar bo pogojevalo spremem-
bo oziroma izboljšanje strukture
zaposlenih. Vedo, da se je mogoče
le s strokovnjaki uspešno prilaga-
jati razvojnim gibanjem v svetu.
Obrat v Bistrici ob Sotli
v nove prostore
Gorenje je v Bistrici ob Sotli
zgradilo večjo proizvodno halo,
zdaj pa je napočil čas, ko se bo
okoli sedemdeset delavcev obrata
iz stare šole preselilo v nove proiz-
vodne prostore. _Za proizvodnjo^
bodo prihodnji mesec, ko se na-
meravajo preseliti, usposobili le
polovico hale, do konca leta pa
nameravajo uvesti še drugo izme-
no in dodatno zaposliti okoli deset
delavcev, kar je za te kraje, kjer ni
industrije, velikega pomena. Se-
danji program obrata v Bistrici ob
Sotli je izdelava krmilnih kompo-
nent za gospodinjske aparate, kot
so termostati za hladilnike, zagon-
ski releji za kompresorje in po-
dobno.
Strokovne službe v temeljni or-
ganizaciji v Rogatcu sedaj pri-
pravljajo programe za drugo polo-
vico hale v Bistrici ob Sotli. Gre za
dopolnjeni program elektrome-
hanskih komponent (termostat
pralnega stroja, elektromagnetni
ventil pralnega stroja, stikala za
hladilno tehniko in bakelitni pro-
gram za potrebe Gorenjeve delov-
ne organizacije Gospodinjski apa-
rati). Za ta program bodo do kon-
ca leta izdelali predinvesticijsko
študijo, spomladi pa bo priprav-
ljen elaborat za pridobitev banč-
nih posojil. Spodbudno pri tem je,
da imajo za ta program, ki je danes
še v povojih, že zagotovljen pla-
sman, tehnologija in izdelki pa so
zasnovani tako da bodo konku-
renčni tudi na tujih tržiščih. Pro-
gram bo avtomatiziran v tolikšni
meri, da bo zagotavljal dovolj aku-
mulacije za osnovno in družbeno
reprodukcijo. Vodilo, daje samo v
znanju bodočnost, v Gorenju torej
ni fraza, ampak vztrajno delo, saj
si v eri tehnološke revolucije ne
morejo in ne moremo privoščiti
prostega teka.
Delavci DO Gorenje - Go-
spodinjski aparati - tozd
Kondenzatorji Rogatec če-
stitajo vsem delovnim lju-
dem in občanom ob 9. sep-
tembru, prazniku občine
Šmarje pri Jelšah.
28. STRAN - NOVI TEDNIK
10. SEPTEMBER ij
RECEPT TEDNA
Gobji narastek
Potrebujemo: 30 dkg gob, štiri jajca, eno čebulo, žlico sesek-
ljanega peteršilja, eno žlico vegete, 10 dkg masla, tri žlice
ostre moke in tri del mleka.
Gob'5 očistimo in narežemo na tanke rezine. Maslo razpustimo
in na njem prepražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo še
gobe in jih dušimo, začinimo z vegeto in s peteršiljem. Vse
skupaj dušimo do suhega.
V drugi posodi zavremo mleko, maslo in med mešanjem doda-
jamo moko in pri tem pazimo na to, da se ne naredijo kepice. Ko
se vse skupaj zgosti, posodo odstavimo in dodajamo rumenjake
drugega za drugim in mešamo v enakomerno zmes. V to
dodamo dušene gobe. Iz beljakov naredimo trd sneg in ga
narahlo vmešamo v jed. Namažemo pekač ali ognjevarno
posodo in potresemo s kruhovimi drobtinami. Maso z gobami
vlijemo v posodo in jo pečemo v srednje vroči pečici približno 40
minut. Zraven lahko ponudimo še zelen poper v slanici, olive in
kozarec piva.
Gobji ragu po francosko
Potrebujemo: 50 dkg gob, 50 dkg teletine, eno žlico moke, tri
žlice olja, eno čebulo, eno žlico paradižnikove mezge, en del
belega vina, eno žlico sesekljanega peteršilja, eno žlico nare-
zane zelene, eno žlico masla, skodelico zmrznjenega graha,
dva pora, sol in poper po okusu in pol litra juhe za zalivanje.
Očiščene gobe narežemo na tanke rezine. Meso razrežemo na
dva cm dolge koščke. Na olju prepražimo meso in ga potresemo
s pol žlice moke. Dobro prepražimo, dokler ne porjavi. Pope-
čeno meso položimo v lonec, v katerem bomo kuhah ragu.
Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo
zeleno, peteršilj, paradižnikovo mezgo in gobe. Vse skupaj
duširno nekaj časa, nato potresemo s preostalo moko in jed
zalijemo z vinom, po potrebi pa še z juho. Malo naj se vse
pokuha. Gobe in zelenjavo dodamo k mesu. Dodamo še por in
grah ter dušimo do mehkega. Vmes zalivamo z juho in začinimo
s soljo in poprom. K raguju ponudimo ajdove žgance in kozarec
črnega vina.
MODNI KOTIČEK   t
pripravlja VLASTA ARČAN-CAti
Oblačila za šolarje
šolska vrata so se znova odprla, naši šo-
larji so spočiti in še polni počitniških vti-
sov napolnili učilnice, mnogi tudi prvič.
Začetek novega šolskega leta prinaša s sa-
bo tudi mnogo skrbi zaradi vse višjih izdat-
kov ob nakupu šolskih potrebščin in seveda
jesenske garderobe. Marsikatera mamica je v
teh dneh presenečeno strmela ob pogledu na
hudo prekratke hlače ali preozek pulover
svojega nadobudneža in marsikaterega očka
je zabolela glava ob pogledu na visoke cene
otroških oblačil.
Z malo osnovnega šiviljskega znanja, smi-
sla za kombinacijo barv in materialov pa se-
veda lahko otrokovo garderobo tudi sami do-
polnimo in obnovimo.
Priljubljene in še vedno najbolj praktične
kavbojke lahko na zelo enostaven način po-
daljšamo s tem, da prišijemo na spodnji rob
hlačnic obrobo v živahni barvi in vzorcu. To
ni samo modno, temveč deluje tudi zelo izvir-
no, posebej če se vzorec ponavlja tudi ob
pasu aU kot obroba pri žepih.
Prekratko oblekico nekoliko zožimo, da
dobimo tuba linijo. Prerežemo jo ob straneh
ter na ta način dobimo tuniko, ki jo bo dekli-
ca rada nosila preko ozkih hlač.
Tudi, če so kavbojke preozke ah preveč
obrabljene, jih še lahko uporabimo. Zgornji
del asimetrično odrežemo ter nanj prišijemo
blago podobne kvalitete v isti ali kontrastni
barvi. Obšijemo spodnji rob in prikupno kril-
ce je gotovo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Ramšela
Ramšela spada med grebenuševke. Družino sestav-
lja 10 rodov s 700 vrstami, ki so razširjene skoraj po
vsem svetu. Rastline so zelišča, včasih grmi in le
redko drevesa. Med njimi so tudi mnoge očarljive
lepotne rastline iz vlažnih gozdov zahodne Afrike.
Ramšela ali grenka grebenuša (Polygala amara) je
približno 15 cm visoka rastlina. V zemlji ima olesenelo,
rjavo večglavo koreniko, ki je v notranjosti bela in iz
nje zraste po več enostavnih stebel, ki stojijo sredi
velikih pritličnih listov, ki tvorijo rozeto. Po steblu
stoje narobe jajčasti, premenjalni listi, ki se proti vrhu
zmanjšujejo. Stebla nosijo precej velike modre ali svet-
lomodre, včasih rdečkaste in bele metuljaste cvetove,
ki so zbrani v končnih grozdih. Ramšela raste po moč-
virjih, pa tudi po suhih, apnenih tleh. Nabiramo vso
rastlino, ko cveti od maja do junija. Rastlina je zelo
grenka in brez vonja.
Ramšela vsebuje nevtralni saponin senegin, kisli
saponin pohgalno kishno, grenčico pohgahn, nekaj
eteričnega olja, čreslovin itd.
Ramšela spada med saponinske droge in ima podo-
ben učinek kot ga imajo korenine senege, cvetovi luč-
nikc, korenine jegliča, brezovo listje, kilavec in mil-
nica. Prisotni saponini čistijo pljuča pri raznih katar-
jih, astmi ter olajšajo dihanje. Ker so tukaj prisotne
grenčine, pripravki jačajo želodec, pospešujejo pre-
bavo in zaradi čreslovin tudi zapirajo pri driskah in
podobnih težavah. Kot ekspektorans ima podoben uči-
nek kot korenine dišeče vijolice in iz ramšele lahko
pripravimo podoben sirup za odkašljevanje kot iz ipe-
kakuanhe. Prisotni saponini.se v vodi koloidno topijo,
njihova raztopina pa se peni, če jo stresamo. Ker sla-
bijo površinsko napetost, so močni emulgatorji. Znižu-
jejo površinsko napetost sluzi, jo utekočinijo in bolnik
se lažje odkašlja. Saponini tudi pospešujejo gibanje
migetalk sluzničnega epitela, kar tudi pospešuje odka-
šljevanje. Saponini tudi dražijo sluznice prebavil: tako
se okrepi peristaltika želodca in črevesja, črevesna
vsebina se izdatneje premeša, želodec, črevesje, jetra
in trebušna slinovka izločajo več prebavnih sokov.
Bolniku jed bolj tekne in se zredi.
Da dobimo takšen učinek, namočimo eno veliko
žlico posušene in zdrobljene korenike čez noč, nato
dodamo žlico medu in vse skupaj počasi kuhamo pet
minut. Ohladimo in pijemo zjutraj na tešče eno skode-
lico čaja, ostanek pa po požirkih čez ves dan. Topel čaj
tudi jača živce in želodec, regulira prebavo, blaži ast-
matične napade, ter pospešuje potenje in tudi delova-
nje ledvic.
Pripravimo si lahko tudi tinkturo in sicer tako, da
namočimo 200 g korenike v enem litru vina, dobro
zapremo in pustimo na toplem tri tedne. Redno jem-
IjemiO po žlčko pol ure pred jedjo. Namesto korenike
lahko uporabljamo tudi posušeno rastlino s steblom in
listi in če hočemo dobiti močan čaj vzamemo 90 g
posušene rastUne in jo poparimo s pol litra vrele vode,
pustimo da se ohladi in nato precedimo ter zasladimo z
medom. Čaj pijemo večkrat na dan po požirkih. V
prevelikih količinah pa ta čaj povzroči slinjenje in
slabost, zato z njim ne smemo pretiravati. B. J.
RADIO CEUE
Četrtek, 10. 9.: 8.00 Poročila, 8.20 Dopoldne z vami, s [
Srečanje z leti, 10.00 Poročila, 10.05 Sejemski radio Goloy i
Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 P;
čila, obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 1€.30 Kronika, i; ^
Sejemski radio Golovec.
Petek, 11. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Petkov moj J
10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer, 10.30 Sejemski radio G( ;
vec; Popoldanski spored: 14.00 Napoved, informacije, \m
Poročila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob kfl
tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Sejemski radio Golovec.       yj
Sobota, 12. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne z i
9.15 Kuharski kotiček, 9.35 Koledar prireditev, 10.00 Poroč ;
10.10 Filmski sprehodi, 10.30 Sejemski radio Golovec; Pop '
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poroč (
16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Sejemski ra
Golovec (skladbe z lestvice zabavnih melodij bomo zavrteli r-i '
popoldanskim programom). j
Nedelja, 13. 9.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poročila, 9 i
Obvestila, 10.00 Žveplometer, 10.15 Sejemski radio Golov
11.15 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.15 Literarni y .
nek, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Poročila, 13.05 Čestitke
pozdravi. '
Ponedeljek, 14. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Šport^
dopoldne, 10.00 Poročila, 10.05 Sejemski radio Golovec; Pop
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poroči
obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Športni preglf
17.00 Kronika, 17.15 Sejemski radio Golovec (skladbe z lestvi,
domačih viž bomo zavrteli med popoldanskim sporedom),   i
Torek, 15. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta glasi
10.00 Poročila, 10.05 Sejemski radio Golovec; Popoldanski sp
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17
Sejemski radio Golovec.
Sreda, 16. 9.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldne z var
10.00 Poročila, 10.05 Sejemski radio Golovec; Popoldanski sp
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila, obvestila, 16.i
Čestitke in pozdravi, 16.30 Za mlade, 17.00 Kronika, 17.
Sejemski radioTBolovec.
Radio Celje bo imel v času od 10. do 20. septembra zan
obrtnega sejma v Golovcu spremenjen spored, sicer
oddaja na UKW frekvenci 100,3 MHz in na srednjem valu 9
KHz.
10. SEPTEMBER
Peli so jih mati moja
y Andražu so že četrtič zapele družine
Kulturno društvo Andraž
je v nedeljo pripravilo že
četrto prireditev »Družina
poje«, ki ima tudi naslov
Peli so jih mati moja.
Namen prireditve je oživ-
ljanje slovenske narodne pe-
smi in družinskega petja. Na
letošnji prireditvi je nastopi-
lo štirinajst družin in sicer
bratje Pižorn. družina Slav-
ke in Alojza Pižorn, bratje in
sestre Koprivšek in družina
Plaskan vsi so iz Andraža,
družina Lipuš iz Strpne vasi
pri Globasnici na avstrij-
skem Koroškem, družina
Koželjnik, družina Kavličnik
in družina Tone iz Zavodenj
nad Šoštanjem, družina
Obreza iz Sele pri Titovem
Velenju, družina Čremožnik
iz Lokovice pri Šoštanju,
družina Podjavoršek iz Koz-
jaka pri Mislinji, bratje Firer
z Dolge gore pri Ponikvi,
družina Polanc iz Laškega in
družina Borovnik iz Paškega
Kozjaka.
Vse nastopajoče in poslu-
šalce v dvorani zadružnega
doma, ki je bila veliko pre-
tesna za vse ljubitelje doma-
čega petja, je najprej pozdra-
vil predsednik organizacij-
skega odbora Konrad Brun-
šek, dr. Zmaga Kumer iz In-
štituta za glasbeno narodo-
pisje v Ljubljani pa je po
strokovni plati označila po-
men in namen prireditve.
Najštevilnejša družina je bila
devetčlanska Borovnikova s
dr. Zmaga Kumer
Paškega Kozjaka, ki je zape-
la stari slovenski pesmi Ko
je Jezus po gorci hodil in Si-
nočna noč. Vsi so zapeh po
dve pesmi, skupaj pa koro-
ško pesem Gor čez izaro.
Dr. Zmaga Kumer pa nam
je o prireditvi, ki jo spremlja
že od vsega začetka povedala
takole: »Prireditev zasluži
vse priznanje. Jaz sem tukaj
že četrtič in lahko rečem, da
se vsako leto izboljšuje po
kvaliteti. Letos, na primer,
so imeli zelo lep program,
nekateri so zapeli tudi novej-
še pesmi, kar pa ni nič hude-
ga, saj je bila vsaka pesem
nekoč nova. Pri nekaterih je
seveda čutiti vpliv popevk in
radia, vse to pa ni nič važno,
važno je, da pojejo, da druži-
ne še gojijo to petje, saj smo
videli, da so nekateri bili že
zelo v letih, pa srednje gene-
racije in tudi otroci. Vsi so
peli zares z veseljem, pri ne-
katerih pa smo prav čutili, s
kakšnim navdušenjem poje-
jo. Poznalo se je tudi, da so
nekateri pevci v raznih zbo-
rih, drugi so peli popolnom.a
naravno, tako kot smo bili
vajeni doma, če se petja ni
nihče, učil in za nas, ki se s
tem poklicno ukvarjamo je
prav to petje še bolj privlač-
no, čeprav petja nočemo po-
stavljati v noben okvir, saj
vsi, ki pojejo dokazujejo, da
jim domača pesem pomeni
neko vrednoto, dragocenost,
to pa je tisto, kar je pri vsej
stvari pomembno. Na tč pri-
reditev sem vedno rada pri-
šla tudi zato, ker je priprav-
ljena s tolikšnim navduše-
njem in idealizmom, kije po-
treben, da kultura vzcvete in
se obdrži. Poleg tega priredi-
tev združuje pevce iz raznih
krajev. Letos so prišli celo iz
Globasnice na Koroškem in
gotovo so v času, ko se mora-
jo upirati mnogim narod-
nostnim pritiskom, dobili v
Andražu spodbudo in moč
za premagovanje težav. Tudi
zaključna pesem. Gor čez
izaro, ki so jo zapele vse dru-
žine skupaj, je imela prizvok
vseslovenskega in je simbo-
lično izrazila vzdušje na pri-
reditvi.«
TONE TAVČAR
2a Jubilejni mednarodni
obrtni sejem
ceUe-goiovec
od a do 2a septembra 1987
Zanesenjalfi letijo v neiio
Sam svoj konstruktor In pilot
Družina Plaskan iz Andraža.
Družina Polanec iz Laškega.
Minulo soboto na celjsj
letališču v Levcu ni bilo p,
bej živo. Skupina tečajni]
je čakala na vrsto za svoje
trt ure v jadralnem letj
okoli hangarjev se je potij
nekaj starih zračnih mačk
mladež zdolgočasenih g
ljučnih obiskovalcev letj
ča pa se je plazila po stai
reaktivcu. Vsem so pilj
sitni septembrski komarji
dva zanesenjaka, zatopljen
pogovor o zmajih, se ni
zmenila zanje. '
Samo Marinc.se je pogo^
jal z Matjažem Čatrom o a
jih. Matjaž je pravkar prijaij
z zmajem z Malica pri Lašk(
Samo pa seje zanimal za pa
je preleta in zračne tokove!
mo, danes je geolog v velj
skem Reku, je bil prvi zm|
na Celjskem. Tega je že doh
dvanajst let. Znanje predvs
po tem, da se nerad vključuj
organizrane oblike prostega
tenja, čeprav je bil pred letii
lo precej obetaven padal
vso letalno opremo pa si ij|
lal sam. V domači delavnici
tako nastal že prvi, enosta
delta zmaj, kasneje pa sol
njegovi zmaji vse bolj izpo;
njeni in vse boljši. Pod zra
je kasneje obesil tudi motoi
z njim letal, dokler ga ni p;
na letališču v Levcu razbil
soboto je prišel na letališče,
bi preizkusil gorsko padalo
ga je sam sešil in z njim
opravil nekaj poletov pa 1
zirski planini, tokrat pa se
skušal dvigniti s pomočjo
tomobilske vleke. Poskus
sicer ni ngjbolje posrečil,
stari Wartburg, ki ga je vlel
ni zmogel dovolj hitro dn
po travnatem vzletišču.
Če boste kakšnoga pril*
ryih dni v Mozirju in bosti
zraku nad Mozirsko kočo
gledali pisano plahto, bo p
kupolo visel Samo Mari
BRANE PlA
OROŽJE NA SEVERNI JANEZ HARTMAN
SLOVENSKI MEJ11918-1919«.
z. nadaljevanje
III. Mitraljezi
Lahko trdimo, da so bili
mitraljezi jedro ognjene mo-
či naših enot na severni meji.
Mitraljezi, ali kakor so jih ta-
krat imenovali, »strojne pu-
ške«, so bili standardni av-
stro-ogrski Sehvvarzlose. V
uporabi sta bili dve osnovni
različici mitraljeza schwarz-
lose: težka in lahka, s tem da
je bila glavna razlika med
obema v konstrukciji in teži
podstavka. Vsak bataljon
ljubljanskega, mariborskega
in celjskega pešpolka, ki so
jih organizirali nekako sredi
novembra 1918, naj bi imel v
svoji sestavi četo težkih mi-
traljezov. V četi je bilo pred-
videnih od šest do osem mi-
traljezov. Poleg tega naj bi
četrti vod vsake čete imel šti-
ri lahke mitraljeze. Maribor-
ski pešpolk je koncem no-
vembra imel 81 mitraljezov,
od tega je bilo 39 težkih in 42
lahkih; pri tem je zanimivo,
da je bilo v enotah 21 težkih
mitraljezov in le dva lahka,
drugi pa so bih v skladiščih.
Prav tako je bilo na voljo
276.850 odgovarjajočih nabo-
jev kalibra 8 mm. V istem
obdobju so imeli v celjskem
pešpolku 50 mitraljezov.
Sredi decembra srečamo ne-
k^j teh mitraljezov že na Ko-
roškem, slovenska stran jih
je mela 14. decembra 1918.
leta skupaj okroglo 40. V
enotah je prišel en mitr^djez
na 10-20 mož. Nekeu mitra-
ljezov je med boji padlo v
sovražne roke, na drugi stra-
ni pa so jih Slovenci tudi iz-
trgah iz nemških rok; v boj-
nem plenu mariborskega pe-
špolka se ih je nabralo ob
zaključku zmagovite jugo-
slovanske ofenzive (28. maj -
6. junij 1919) na primer 22.
Prvi mitraljez schwarzlose
v avstro-ogrski vojski je bil
M 07. Konstruiral ga je An-
dreas Wilhelm Schwarzlose,
drugače častnik pri avstro-
ogrskem topništvu. Še pred
svetovno vojno so uvedli iz-
boljšan model mitraljeza
schvv^arzlose, kije sedaj dobil
oznako M 07/12. Schv^arzlo-
sejev mehanizem je nekoliko
neobičzgen, kljub temu pa
gre za zanesljivo in učinkovi-
to orožje. Mitraljez je bil pri-
rejen za standardno avstro-
ogrsko 8-milimetrsko streli-
vo M 93, polnil pa se je z
lanenega pasu z 250 naboji.
Hlžoenje je bilo vodno, liter
vode je zadostoval za izstreli-
tev nekako 400 nabojev.
Mitraljez M 07/12 je bilo
težko orožje, ki je imelo v
ko dodatne opreme (npr.
kleni ščit, lijakasti skriva
plamena itd.), zanj pa je I
potrebno seveda tudi d'
streliva. Za transportira
vsega tega so uporabljali
vorne živali.
V tretjem letu svetom
vojne se je težkemu mitra
zu M 07/12 pridružila laf
izpeljanka M 07/12/16, ki
imela ščita, namesto 18-ki
gramskega   trinožnika
imela le slaba dva kilogram
težak podstavek, imela
tudi enostavno kopito,
verzija je uporabljala pas<
s po sto naboji M 93.
Tehnični podatki za mi'
Ijez M 07/12 schvvarzlose
oklepi u so podatki za 1*
mitraljez M 07/12/16):
kaliber: 8 mm
masa: 22 kg, vključno
vode
masa   podstavka:   1^
(1,8 kg)
masa ščita M 17: 26 kg
hitrost streljanja (teore'
na): 500 nabojev v minuti