Ljubljana, torek, 16. marca 1948
Poštnina plačana v gotovini
Leto IX., štev. 64 — Posamezna številka 2 dinarja
UBEDNISTVO IN UPBAVAi LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 55-22 1)0 55-2«
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN KAZEN PONEDELJKA
OBODILNE
R O N
E N I
INSERATNI ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 38-32 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV «-95561-1
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
Aa&j najboljši delovni kolektivi
Borbo m nadalje pospešen je io povečanje proizvodnje lora biti nerazdvojno povezana
z borio za boljšo '
Govor ministra za lahko industrije FLRJ Andrije Rebranga ob slovesni izročitvi prehodne zastavice najboljšemu delovnemu kolektivu
sladkorne industrije
Beograd, 14. marca. Na slovesno sii ob izročitvi prehodne zastavice najboljšemu delovnemu kolekiivu prehrambene industrije v naši državi je govoril minister za lahko industrijo zvezne vlade Andrija Hebrang, ki je dejal:
Sladkorna industrija je dosegla v lanski kampanji pomembne zmage. Po količini izdelanega sladkorja in drugih proizvodov je pustila _ daleč za seboj siaro Jugoslavijo. Proizvodnja sladkorja se je skoraj podvojila v primerjavi s predvojno, kar je brez dvoma zasluga delovnih kolekiivov sladkorne industrije in njenih voditeljev. Vsi vi, tovariši, morate biti ponosni na delovne zmage naše sladkorne inđusirije v lanski kampanji.
Sladkorna industrija je odvisna od uspešnega dela naših kmetov. Kmetje so lani s svojim trudom in pridnostjo preskrbeli naše sladkorne tovarne z zadostnimi količinami sladkorne pese. Vi ste to peso predelali v sladkor in druge proizvode. Zaradi požrtvovalnega dela našh kmetov in vaših delovnih naporov naši državi ne primanjkuje več tega važnega proizvoda.
Od uspehov sladkorne industrije je imela neposredno korist vsa država. Mnogim kategorijam potrošnikov smo povečali obrok sladkorja. S tem so njihove potrebe po sladkorju v glavnem krite. Izboljšala se je njihova prehrana. Razen tega je dovoli sladkorja v prosti prodaji.
Veliki uspehi v sladkorni industriji v letu 1947. nas ne smejo uspavati. Če hočemo izpolniti glavne naloge sladkorne industrije namreč neprestano dviganje proizvodnje, izboljšanje kakovosti blaga in znižanje prodajnih cen, tedaj moramo ugotoviti tudi slabosti, pomanjkljivosti in napake pri našem delu in jih dobro proučiti. Kakšne naloge stoje pred sladkorno industrijo? Dotaknil se bom v kratkem najvažnejših.
1.	Titov petletni plan je dal velike naloge sladkorni industriji. Če hočemo te naloge izvršiti, bomo morali odločno prekiniti s starim pojmovanjem in z zastarelo prakso v sladkorni industriji. Od stare Jugoslavije smo podedovali primitivne značilnosti sladkorne industrije in kampanjski značaj sladkorne proizvodnje. Lani smo v kratki sladkorni kampanji z obstoječimi tovarnami daleč presegli predvojno proizvodnjo. Če bomo v proizvodnji sladkorja krenili po novi poti, če bomo kombinirali proizvodnjo in podaljšali kampanjo na dvakratno dobo, bomo lahko z manjšimi rekonstrukcijami in skoraj brez gradnje novih sladkornih tvornic v lelu 1951 izdelali količino sladkorja, ki jo določa petletni plan. Naši najboljši strokovnjaki so dobili nalog, da morajo ta problem rešiti. Delajo marljivo in uspešno. 2e sedaj lahko rečem, da dajejo znanstvene analize in praktični poskusi instituta za prehrambeno industrijo poroštvo za uspešno rešitev tega važnega vprašanja.
2.	Petletni plan je predpisal znatno povečanje proizvodnje prehranjene industrije »ob istočasnem izboljšanju kakovosti in pakiranja pre-hranbenih proizvodov«. Veliko povečanje sladkorne proizvodnje lani je spremljalo poslabšanje kakovosti. Do tega je prišlo,
—	ker kakovosti niso posvečali zadosti pozornosti,
—	ker imajo mnogi gospodarski voditelji nepravilen odnos z ozirom na kakovost,
—	ker se drže direkcije in uprave tovarn smeri manjšega odpora in samovoljno menjajo receple ter tehnološke procese, s čimer se poslabša kakovost blaga,
—	ker ni bilo nadzorstva nad kakovostjo in ni bil nihče poklican na odgovornost zaradi slabe kakovosti,
—	ker je bilo mogoče zaradi majhnih zalog blaga in velikega povpraševanje prodati tudi blago najslabše kakovosti.
Tudi embalaži in pakiranju niso posvečali pozornosti. Embalaža je slabe kakovosti, pakiranje neokusno in nehigienično. Bili so primeri, da se je zaradi slabe embalaže pokvarila tudi kakovost blaga.
S takimi stvarmi moramo takoj in odločno prenehati. Domači potrošniki — in to so v velikanski večini delovni ljudje — imajo pravico do dobre kakovosti proizvodov. Naša država se dviga iz razdobja splošnega pomanjkanja industrijskega blaga široke potrošnje. Domači potrošniki bodo po pravici izbirah in kupovali samo proizvede dobre kakovosti.
Kakovost proizvodov ni in ne more biti samo vprašanje naših inženirjev in tehnikov. Temu Vprašanju morajo
E osvetiti vso pozornost celotni de->vni kolektivi v naših tovarnah na
vseh delovnih mestih in pri vseh fazah proizvodnje. Dobra kakovost blaga in dobro pakiranje morala poslati vprašanje ugleda vsake posamezne iovarne in njenega delovnega kolektiva
Tovariši, letos moramo odločno prekiniti z nepravilnim in nekulturnim odnosom do kakovosti blaga in pakiranja. To moramo storili vsi, od ministrstva za lahko industrijo in direkcije do vsakega posameznega podjetja. Boj za nadaljnje povečanje tempa in obsega proizvodnje mora biti neločljivo povezan z borbo za visoko kakovost.
Da bomo zagotovili dobro kakovost proizvodov, je potrebno: predpisati obvezne recepte in tehnološke procese, boriti se za strogo ravnanje po tehnoloških procesih, strogo izvajanje tehnološke discipline v vseh tovarnah, uvesti nadzorstvo nad ka-kovosijo v tovarniških laboratorijih in industrijskih institutih, poklicati na odgovornost direkcije in uprave podjetij zaradi kršitve tehnoloških procesov, poslabšanja kakovosti blaga, slabega pakiranja in obvezati tovarniške laboratorije, da bodo pošiljali vzorce ter lastno analizo pristojnim instiiutom ministrstva in direkcij zaradi preizkusa kakovosti blaga. Ti ukrepi bodo naglo izboljšali kakovost naših proizvodov ter ugled naše industrije.
3.	Petletni plan predpisuje znižanje lastne cene za 40%. Sladkorna industrija je lani dosegla resno zmago pri znižanju lasine cene. Lastna cena je bila znižana za 8,31 % Boju za znižane lastne cene moramo posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej. Neprestano dviganje proizvodnosti dela in znižanje lastne cene je glavni vir naše vedno večje akumu-
lacije in stalnega dviganja materialne ter kulturne stopnje življenja delovnih ljudi
4.	Da bi zagotovili nadaljnji vsestranski napredek sladkorne indu slrije v letošnji kampanji, moramo že sedaj napraviti in izvesti različne ukrepe. Med najvažnejše ukrepe spadajo temeljiti in pravočasni remont naših sladkornih tovarn, preizkus dosedanje organzacije dela in njeno izboljšanje, dvig strokovne kvalifikacije delavcev v sladkornih tovarnah. Inženirji, tehniki, mojstri in udarniki morajo prenašati svoje znanje in svo je izkušnje na ves kolektiv v pod jeiju. Samo na ta način bomo dvignili strokovno znanje in spretnost vseh delavcev v podjetju, zagotovili obseg proizvodnje, znižali lastno ceno in izboljšali kakovost blaga.
Na koncu bi rad poudaril, da so imeli tudi delavci naših sladkornih tovarn neposredne koristi od uspehov sladkorne industrije. Povprečna urna mezda delavca se je v sladkornih tovarnah dvignila za 8,7%, nasproti povprečni plači leta 1946. Delavci naših sladkornih tovarn so prebili 18.384 dni na plačanem letnem odmoru. Iz fonda vodstva je bilo razdeljenih okrog 2 milijona dinarjev za nagrade, premije in okrevališča
Zahvaljujem se vašemu delovnemu kolektivu za njegov junaški boj in za požrtvovalno delo v lanski kampanji. Cesiitam vam, tovariši, ob veliki delovni zmagi in ob predaji prehodne zasiavice centralne uprave zveze delavcev in nameščencev pre-hranbene industrije. Vaš delovni kolektiv je zgled delovnim kolektivom vseh naših sladkornih tovarn.
Pod vodsivom tovariša Tita naprej k novim delovnim podvigom in zmagami
Podpis psgodbe ® letalskem gmttietit med «higeslavlj® m češkoslovaško
Beograd, 15. marca. V ministrstvu za promet FLRJ je bila podpisana včeraj pogodba o letalskem prometu med FLRJ in Češkoslovaško republiko.
Razgovori za sklenitev te pogodbe so se začeli 12. marca v Beogradu in so potekali v popolnem medsebojnem razumevanju ter v duhu bratskega sodelovanja.
Nova pogodba omogoča znatno razširitev letalskega prometa med obema državama kakor tud: promet na daljših progah preko njunih ozemelj.
Pogodbo sta podpisala za Češkoslovaško republiko šef državne uprave za letalski promet general Viljem Stanovski, za FLRJ pa pomočnik ministra za promet Alojz Čeper in glavni upravnik uprave civilnega letalskega prometa generalni major Vladislav Ambrožič.
Slovesnemu podpisu pogodbe so prisostvovali svetnik češkoslovaškega veleposlaništva dr. Arnošt Karpišek, trgovinski ataše Artur Samek in ataše za letalski promet FLRJ.
Po podpisu pogodbe je govoril pomočnik prometnega ministra Alojz
Ceper in med drugim dejal:
Dovolite mi, da vam v imenu ministra za promet čestitam ob sklenitvi tega sporazuma, ki bo omogočil neoviran razvoj letalskega prometa med našima dvema državama kakor tudi prevoz preko naših držav. Ta pogodba ne bo zadovoljila samo perečih potreb, ampak bo ustvarila tudi možnost za nadaljnjo razširitev.
Z naše strani ne smatramo te pogodbe za neko novo dejanje, ampak samo za podaljšanje bratskega sodelovanja obeh naših letalstev na podlagi prijateljstva in bratskih odnosov med našima dvema republikama.
V svojem odgovoru je šef državne uprave za letalski piomei Češkoslovaške repubLke general Stanovski med drugim dejal:
Podpisana pogodba ne zadovoljuje samo sedanjih potreb obeh držav, ampak omogoča, da se bodo prometne zveze pomnožile in podaljšale. Zavedati se moramo, da lahko samo sodelovanje naših civilnih letalstev povzroči, da bo letalski promet naših držav izpolnil moderne zahteve današnjega letalskega prometa.
Tekmovalni uspeli! slovenskih premogovnikov v še&raarjn
V	Trbovljah je bila te dni seja ko. misije za organizacijo tekmovanja vseh slovenskih rudnikov. Na tej 6eji so bila predložena poročila o tekmovanju rudarjev v preteklem mesecu.
V	skupina »A« je prvo mesto zavzel premogovnik Senovo. Delovni kolek, tiv tega premogovnika je presegel pro. izvodaj-i plan za 3.5 odstotkov. Kako. vosi premoga se je zboljšala za okrog 28 odstotkov. Velik uspeh delovnega kolektiva tega premogovnika predstavlja tudi prihranek potrošnega ma. teriala za okrog 15 odstotkov in pogonskega materiala za okrog 5 odstotkov. Delovne norme so uvedene na vseh delovnih prostorih. V febru. arju je imel ta premogovnik najmanj neupravičenih izostankov od dela. Uspeh v proizvodnji je omogočila tu. di boljša preskrba delavcev v februarju.
Drugo mesto v skupini A je zavzel premogovnik Velenje. Delovni kolektiv tega premogovnika je presegel proizvodnji plan za 1,16 odstotkov. Tretje mesto pa je zasedel rudnik Za. gorje, M je presegel plan za 1.7 od. stoikov.
V	skupini »B« si je priboril prvo mesto premogovni!; Zabukovica, ki je presegel proizvodnji plan za 9 odstotkov, drugo mesto je zavzel premogov, nik Liboje, ki je prekoračil plan za 5 odstoik, tretje mesto pa premogov, mik Laško, ki je plan presegel za 3.7 odstotka*
V skupini C si je priboril prvo me. sto rudnik črna, ki je presegel plan za 6.8 odstotkov.
Na seji je bilo sklenjeno, da je treba še bolj pospeševati organizacijo mladinskih delovnih skupin v rudni, kih, saj so te skupine mnogo pripomogle k povečanju proizvodnje.
Jugoslovanska kolonija v Alesandriji maršalu Titu
Beograd, 15. marca, člani jugoslovanske kolonije v Aleksandriji v Egiptu so poslali maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu tole brzojavko:
S svoje letne skupščine vam pošilja jugoslovanska kolonija v Aleksandriji, naš dragi tovariš maršal, prisrčne pozdrave z željo, da tri se mogli kmalu vrniti v domovino in da bi s skupnim delom pod vašim modrim vodstvom prispevali k izvedbi petletnega plana za srečno bodočnost nas vseh.
Ameriški senat je sprejel Marshallov načrt
Washington, 14. marca. (Reuter) Ameriški senat je davi sprejel Marshallov načrt z 69 proti 17 glasovom. Načrt mora sprejeti še Predstavniški dom. Senat je odklonil vse i dodatne predloge.
DELOVNO LJUDSTVO MADŽARSKE PROSLAVLJA NAJVEČJI PRAZNIK V ZGODOVINI MADŽARSKE -STOLETNICO REVOLUCIJE L. 1848
Predsednik Madžarske republike Zoltan Tildy je otvoril program proslave z odprtjem razstave „Revolucionarno leto 1848”
Budimpešta, 14. marca. (Tanjug) Delovno ljudstvo Madžarske proslavlja s svojo demokratično vlado po vsej državi največji narodni praznik v zgodovini Madžarske — stoletnico revolucionarnega leta 1848.
Budimpešta se je davi prebudila okrašena z zastavami Madžarske, Sovjetske zveze. Jugoslavije, Poljske, Če. škoslovaške, Romunije, Bolgarije, Francije in Italije. Mladinske in množične organizacije z zastavami in transparenti so vzklikale po ulicah svobodni republiki, demokratični via. di, pogodbam z demokratičnimi sosednimi državami, triletnemu gospodarskemu načrtu in svobodoljubnim idejam iz leta .848. Na velikih trgih so orkestri madžarske armade igrati na. rodne pesmi. V podjetjih in tovarnah so postaviti slike Kossutha in Petöfija; zidovi so okrašeni z gesti, s katerimi delavci pozdravljajo pobudnico delovnega tekmovanja — komunistično par. tijo Madžarske.
Delavci velikih tovarn »Weiss — Manfred« na Csepelu so sklenili, da bodo začeli s slovesno proslavo stoletnice revolucije z delovnim dekmova-njem. Na seji so v navzočnosti predsednika republike obljubili, da bodo napeli vse sile za dvig proizvodnje.
Predsednik republike Zoltan Tildy je začel slovesen program proslave stoletnice revolucionarnega leta 1848 z otvoritvijo razstave »Revolucionarno leto 1848«. Slovesne otvoritve razstave v Narodnem muzeju so se udeležiti predsednik vlade Lajoš Dinnyes, delegacije tujih držav, Slani diplomatskega zbora, predstavniki madžarskih koali, cijskih strank, zveze madžarskih sindikatov in predstavniki množičnih ter mladinskih organizacij.
Danes je sprejel predsednik republike Zoltan Tildy v navzočnosti predsednika vlade Lajoša Dinnyesa in vseh članov vlade delegacije Sovjetske zve. ze, Jugoslavije, Poljsko, Češkoslovaške, Bolgarije, Francije, Romunije. Italije in Avstrije, ki so prišle na proslavo stoletnice revolucije.
Vsi demokratični časopisi pozdravljajo današnji narodni praznik in poudarjajo. da slavi Madžarska stoletnico v pogojih popolne narodne svobode in samostojnosti, v pogojih, ki ji zagotavljajo vsestranski napredek na demokratični poti. »Szabad Nep« poudarja, da je dosegla demokratična vlada v treh letih pomembne uspehe v boju proti kapitalistični reakciju domačim izdajalcem in tujim plačancem, s čimer je ustvarila močno narodno enotnost Naša narodna enotnost, piše časopis, je zajela danes vse delovno ljudstvo. Država je postala ljudska last.
Maršal Tito — Dinnyesu
Beograd, 15. marca. Ob proslavi 100-letnice madžarske revolucije je poslal maršal Tito predsedniku vlade repub. tike Madžarske Lajošu Dinnyesu naslednjo brzojavko:
»Ob 100 letnici revolucije leta 1848, ko se je madžarski narod z orožjem v roki dvignil, da izvojuje svojo nacio nalno neodvisnost, in je temeljito potresel avstroogrsko monarhijo, eno izmed trdnjav Svete alianse, mi dovolite gospod predsednik, da v imenu vlade in ljudstva FLR Jugoslavije kakor tudi v svojem imenu sporočim prisrčne čestitke Vam in vsemu madžarskemu narodu.
Poslužujem se prilike, da obenem poželim'madžarskemu narodu še več-
jih uspehov v njegovem dosedanjem napornem delu za izgraditev svoje države ter za poglobitev in okrepitev ljudske demokracije.«
Čestitka dr. Ivana Ribarja Zoltanu Tiidyju
Beograd, 14? marca. Predsednik Preziaija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je poslal predsedniku Madžarske republike g. Zoltanu Til-dgju tole brzojavko:
Srečen sem, ker lahko v imenu. Prezidija Ljudske skupščine FLPJ ir. v svojem imenu izrazim vam in vsemu madžarskemu ljudstvu najpri-srčnejše čestitke in najboljše želje ob državnem prazniku 15. marca.
Želimr da bi bila proslava dneva revolucije, simbola svobode madžarskega ljudstva, vzpodbuda za nove uspehe pri notranji obnovi in graditvi vaše države, za utrditev demokratičnih pridobitev in za poglobitev prijateljskih ter zavezniških stikov med našimi narodi.
Markosova čestitka
Budimpešta. 15. marca. (Tanjug) Deželni odbor za proslavo revolucionarnega leta 1848. je prejel od predsednika začasne demokratične vlade Svobodne Grčije brzojavko, v kateri čestita general Markos madžarskemu Ijudlstvu ob narodnem prazniku.
Grško ljudstvo, pravi Markos v brzo, javM, ki je prisiljeno z orožjem v re. ki braniti svojo svobodo in neodvisnost pred angloameriškimi imperialisti in njihovimi hlapci, želi nove uspehe madžarskemu ljudstvu pri utrjevanju demokratičnih pridobitev, ki služijo prijateljstvu med narodi in splošnemu napredku.
ODGOVOR SOVJETSKE VLADE NA ITALIJANSKO NOTO GLEDE REPARACIJ IN TRGOVINSKIH
POGAJANJ
Moskva, 15. marca. (Tass) Konec minulega leta je .poslala italijanska vlada sovjetski vladi predlog, naj bi se pričela pogajanja o sklenitvi gospodarskega in trgovinskega sporazuma med ZSSR in Italijo. V odgovoru je sovjetska vlada sporočila italijanski vladi, da pristaja na pogajanja. Obenem je sovjetska vlada predlagala, naj bi se pričeli vzporedno z gospodarskimi in trgovinskimi pogajanji razgovori o reparacijah Sovjetski zvezi, določenih z mirovno pogodbo z Italijo 10. februarja 1947. Italijanska vlada je dne 12. januarja sporočila sovjetski vladi, da je z zadovoljstvom sprejela pristanek sovjetske vlade, na gospodarska in trgovinska pogajanja ter je izrazila željo, naj bi se čimprej pričeti razgovori o blagovnem prometu med ZSSR in Italijo na podlagi predlogov, navedenih v noti italijanske vlade in v odgovora sovjetske vlade.
Kar se tiče razgovorov o reparacijah, je italijanska vlada sporočila, da bi bila pogajanja o tem vprašanju hkrati z gospodarskimi in trgovinskimi pogajanji v nasprotju z nalogami italijanskega gospodarstva.
Sovjetska vlada je poslala 9. marca na to noto italijanske vlade naslednji odgovor:
»Sovjetska vlada sprejema na znanje v noti z dne 12. januarja izraženo željo italijanske vlade, da bi se čim. prej pričela pogajanja za sporazum o blagovnem prometu med ZSSR in Italijo na podlagi predlogov, navedenih v noti italijanske vlade z dne 3. novembra in v odgovoru sovjetske vlade dne 15. decembra 1947.
Kar se tiče stališča italijanske vlade glede razgovorov o reparacijah, ne vidi sovjetska vlada razlogov za odlaganje tega vprašanja in smatra, da je treba vzporedno s pogajanji za skle-tiv sporazuma o blagovnem pTome. tu, o trgovini in morski plovln, proučiti tudi vprašanje italijanskih dobav Sovjetski zvezi na račnn reparacij. Sovjetska zveza je mnenja, da sklenitev sporazuma o vprašanju reparacij ni v nobenem nasprotju s tistimi nalogami razvoja in krepitve italijanskega gospodarstva, ki si jih je zastavila italijanska vlada.
V zvezi s tem smatra sovjetska vlada za potrebno, opozoriti na izjavo predsednika vlade De Gasperija in zunanjega ministra Sforze, da baje Sovjetska vlada zahteva, naj bi Italija pričela izplačevati reparacije pred rokom, ki ga določa mirovna pogodba.
Zadeva pa ni taka. Sovjetska vlada, ki je postavila predlog o zvezi s po-
gajanji o reparacijah, ima pred očmi, da se bo pri teh pogajanjih delo gibalo v okviru določb mirovne pogodile, tako glede značaja dobav, tako tudi glede roka, ki ga določa mirovna pogodba Dobave na račun reparacij, ki jih določa mirovna pogodba, se morajo izpolnjevati v rokih, določenih s členom 74 mirovne pogodbe, nikakor pa ne pred tem rokom. Sovjetska vlada pri tem upošteva, da bodo programi dobav iz tekoče proizvodnje italijanske industrije na račun reparacij, o katerih je bilo doseženo soglasje, v naprej omogočili, da se pripravijo ustrezni proizvodni viri, ki bi zagotovili in olajšali izpolnitev repa. racijskih obveznosti Italije.
Sovjetska vlada smatra obenem za potrebno pripomniti, da v primeru sporazuma glede reparacij italijanski vladi ni treba dvomiti, da ne bi bila rešena vsa druga vprašanja v zvezi z gospodarskimi in trgovinskimi odnosi med ZSSR in Italijo v obojestransko korist, kolikor bi bilo to odvisno od Sovjetske zveze.
Kar se pa tiče vprašanja italijanske vlade o načrtu sporazuma o trgovini in pomorski plovbi, namerava sovjetska vlada ta sporazum opirati na načelo največjih ugodnosti za obe stranki glede vseh vprašanj, ki zadevajo trgovino in pomorsko plovbo.«
Pogajanja med ZSSR in Finsko o sklenitvi zavezniške pogodbe
se bodo pričela 22. marca v Moskvi
Moskva, 15. marca (Tass). Predsednik Finske republike g. Paasiikivi je poslal 9. marca odgovor finske vlade na predlog predsednika ministrskega sveta ZSSR Josipa V. Stalina, da naj bi se pričela pogajanja za sklenitev pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med ZSSR in Finsko.
Gospod Paasikivi sporoča, da je bil predlog sovjetske vlade poprej predložen v proučitev parlamentarnim strankam, ker je sklenitev pogodbe odvisna od parlamenta, in da so nekateri poslanci pri proučevanju tega vprašanja izražali pomisleke glede sklenitve vojaške pogodbe.
Finska vlada sprejema predlog, da naj se prično pogajanja, ker hoče prispevati svoj deiež k razvoju dobrih sosedskih in iskrenih odnosov med Finsko in Sovjetsko zvezo, pričakujoč, da bodo vsebino pogodbe med pogajanji vsestransko proučili in dopolnili. Finska vlada pristaja tudi na to, da naj bodo razgovori v Moskvi.
Predsednik ministrskega sveta ZSSR Josip V. Stalin je obvestil dne 11. marca predsednika Finske republike g. Paasikivija, da je sovjetska vlada pripravljena, dne 22. marca pričeti razgovore za sklenitev pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med ZSSR in Finsko.
Gottwaldova vlada je sprejela več važnih zakonov v korist kmetov
Praga, 15. marca. (Tanjug) Češko, slovaška vlada je na zadnjih dveh sejah sprejela več zakonskih načrtov, ki so zaradi saboterstva nekaterih članov prejšnje vlade dolgo čakali na rešitev. Vlada je odobrila načrt zakona o kmetijskem kratkoročnem in dolgoročnem posojilu. Kratkoročno posojilo bo dano kmetom za nakup sem_en, gnojila in podobnih stvari. Dolgoročno posojilo bo služilo za dvig kmetijske proizvodnje in razdolžitve onih kmetov. ki se niso zadolžiti po lastni krivdi. Med različnimi kmečkimi zakoni je vlada odobrila tudi načrt za.
kona o spremembi prve agrarne reforme, s čimer bodo popravljene V6e dosedanje napake.
Zakonski načrt o dajanju podpor mladim zakoncem jamči mladim poročnim dvojicam za bančno posojilo 35.000 kron, pri rojstvu prvega otroka bo prevzela država plačevanje obresti od posojila, pri rojstvu vsakega nadaljnjega otroka pa bo plačala šestino celotnega posojila.
Na predlog ministra za informacije Kopeckega, je vlada sprejela odredbo, po kateri prehaja češkoslovaški film In vse radirke postaje v državno last.
Sprejeti, so bili nadalje ukrepi, ki bodo preprečiti zlorabo tiska.
Notranje ministrstvo je objavilo nadaljnje podrobnosti o delovanju vohunskega središča z bivšim generalnim sekretarjem narodno socialistične stranke Krajino na čelu. To središče je imelo svoje pisarne v poslopju centralnega sekretariata narodne socialistične stranke. Člana narodne skupščine Oto Gora in Alojz Čižek sta bila bližnja sodelavca Krajine. Varnostni organi so med preiskavo v prostorih centralnega sekretariata narodne socialistične stranke odkrili tajna obvestila ki so jih dajali vohuni? Ob odkritju te vohunske organizacije so aretirali 20 oseb. Vse aretirane osebe so dale važne izjave. Preiskava se nadaljuje.
Ob izzivalnem predlogu predstavnika južnoameriške države Čile, ki je zahteval od Varnostnega sveta OZN, naj preišče okolnosti, pod katerimi je prišlo do demokratičnih sprememb na Češkoslovaškem, je ČTK objavil tole poročilo:
»Znano je, da so čilski fašisti lani prekinili diplomatske stike z nami in to brez vsakega povoda z naše stranu Če zahteva čilski predstavnik od Varnostnega sveta, naj uvede preiskavo o notranjepolitičnih dogodkih v češkoslovaški, potem je to predrzno izrivanje. Vsakomur je znamo, da je bila rešitev krize dne 25. februarja popolnoma notranja zadeva našega delovnega ljudstva in da je čiščenje v političnih strankah stVar teh strank samih, če se zaradi februarskih dogodkov čuti kdo ogroženega, potem 60 to rušiti^ elementi in izdajalci češkoslovaškega ljudstva: to pa je stvar, ki se ne tiče Varnostnega sveta. Predlog »-Ffrngi predstavnika je navadna izzavalr i ro teza.«
Nova nasilja avstrijskih oblasti nad koroškimi Slovenc«
Celovec, 14. marca. Predvčerajšnjim je bil v Celovcu občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki se ga \9 udeležilo veliko šlevflo delegatov prosvetnih organizacij iz vse Slovanske Koroške. V referatih so govorniki , poudarili pomembne uspehe dela Prosvetne zveze v lanskem letu, ki jih je Slovanska prosvetna zveza dosegla kljub vsakdanjim oviram s strani avstrijske in britanske zasedbene oblasti.
Kar zadeva odnos avstrijskih oblasti do Slovenske prosvetne zveze, fa dr. Mirt Zwitier v svojem referatu med drugim izjavil, da Zveza ni dobila nikakega povračila za škodo, ki ji je bila prizadejana v času nacizma. V istem času pa nacistične organizacije, kot na primer »Zveza domovini zvestih«, uživajo vso moralno
in gmotno podporo vladajočih koroških plasti Občni zbor je Izvolil nov odbor SPZ z dr. Francem Zwitier jem na čelu. Takoj po končanem občnem zboru je avslrijska policjja prijela zapisnikarja občnega zbora Franca Košutnika In ga za držala v zaporu kljub ostremu protestu, ki ga je takoj dobila avstrijska policija v Celovcu.
Celovški tisk je včeraj objavil urad no izjavo varnostnega ravnateljstva za Koroško, ki proglaša ta zbor za neveljaven z izgovorom, češ da se ni držal statuta Slovenske prosvetne zveze. Ta izjava je vzbudila silno ogorčenje slovenskega prebivalstva, kajti v njej vidi novo dejanje nasilja, uperjeno na omejevanje kulturne delavnosti koroških Slovencev.
Spomenica FdHF za Slovensko
fcaško Zavezniškemu svetu na Dunaju
Celovec, 14. marca. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronfa za Slovensko Koroško je poslal Zavezniškemu svetu za Avstrijo spomenico o stanju denacifikacije na Slovenskem Koroškem. Spomenica ugotavlja, da šlevilni vojni zločinci its le niso bili kaznovani, temveč so celo na važnih položajih v državnem, gospodarskem in političnim aparatu Slovenske Koroške. Postopek z bivšimi vidnimi nacističnimi predstavniki in položaj, ki ga imajo ti danes, najzgovorneje kažeta, kako izvajajo denacifikacijo v Slovenski Koroški.
Spomenica navaja veliko število Imen znanih nacistov, ki še danes zavzemajo vodilne položaje v javnem življenja Avstrije sploh, posebno pa še Slovenske Koroške.
Spomenica govori o zločinski pro-itijuđski dejavnosti fašističnih beguncev iz Jugoslavije in ugotavlja, da so število avstrijskih vojnih zločincev in okupatorjev ter sodelavcev povečali tuji fašisti, ki so po nacističnem zlomu pobegnili v Slovensko Koroško, kjer še danes nadaljujejo s svojim fašisličnim delom.
Koroška je postala pribežališče številnih jugoslovanskih vojnih zločincev, katerih izročitev zahteva vlada FLRJ zaradi številnih zločinov, ki so jih storili v Jugoslaviji. Jugoslovanski vojni zločinci nimajo le popolne svobode gibanja, kot je io primer z biv-čm škofom Rožmanom, temveč dobivajo tudi službe. Fašistični katoliški duhovniki dobivajo župnije, učitelji pa službe v tako imenovanih »dvojezičnih« šolah Slovenske Koroške. Slovenska radijska sekcija radijske postaje Celovec je prav tako v rokah jugoslovanskih fašističnih beguncev, katerih radijske oddaje globoko žalijo narodnostni čut slovenskega prebivalstva Koroške.
Na kcncu pravi spomenica:
»Bivši nacisti so spet dvignili svoje zločinske glave in ob podpori deželnih oblasti obnovili nacistični »Hei-maibund« pod krinko »Zveze domovini zvesiih južnih Korošcev«. Prav tako so pričeli hujskaško gonjo proti koroškim Slovencem in njihovi splošno narodni politični organizaciji Osvobodilne fronte. — Organizirajo
»wurfkomande«, sestavljene iz bivših nacistov, pripadnikov SS in SA od delkov in Hitlerjeve mladine. Oživljanje novofašisfičnih teženj na Koroškem je logična posledica tega, da vojni zločinci in kolaboracionisti niso bili kaznovani. Vsa demokratična javnost in množične organizacije koroških Slovencev so opozarjale avstrijske in zavezniške oblasti na to stanje, a brez slehernega uspeha. Avstrijske oblasti celo poosirujejo preganjanje koroških Slovencev, do-čim ostanejo nekaznovani nacisti in vojni zločinci«
»Wurfkomande« so vedno bolj predrzne
Ker nacisti in drugi protidemokratično usmerjeni elementi čutijo zaslombo v avstrijskih krajevnih oblasteh in pri britanskih zasedbenih silah, postajajo tudi »wurfkomande« vedno bolj predrzne ter očitno kažejo svoje protidemokratično in protislovensko nastrojenje. Znano je, da je slovenska prosveta na Koroškem ena od oblik borbe koroških Slovencev za demokratično preobrazbo Koroške. Zato so se »wurfkomande« že od vsega začetka zaletavale v slovenske kulturne prireditve, v zadnjem času pa so se prav »specializirale« za napade na te prireditve. 7. marca so igralci iz Glinj v Narodnem domu v Dobrli vasi vprizorili Žižkovo »Miklovo Zalo«. Člani nacistične »wurfkomande« v št. Stefanu so organizirali napad na to veliko slovensko prireditev, ki se je je udeležilo veliko število ljudi iz bližnje in daljne okolice. »NVurfko-mandovci« so najprej izzivali Slovence pred Narodnim domom in razgrajali; predstavo so skušali motiti s tem, da so stalno razbijali po vhodnih vratih dvorane. Na koncu so pa zagradili izhodna vrata tako, da iz dvorane ni bilo mogoče oditi. Ko so Slovenci obvestili o tem orožnike, so izjavili, da jih pobalinsko početje »nič ne briga«, češ, da je »dolžnost prirediteljev, da vzdržujejo red.« Po končani predstavi so udeleženci lahko zapustili dvorano samo skozi zasilna vrata za odrom.
Zunaj pa so jih napadli člani »wurfkomande« s steklenicami za pivo in z žilavkaml Pri lem so hudo poškodovali po glavi Janeza Canklja iz Male vasi šele na najodločnejšo zahtevo, da se teroristi aretirajo, so orožniki prijeli tri napadalce, medtem ko so drugi že prej zbežali. Med »wurfkomandovei« so se tudi to pot izkazali Kranjc Simon in Piček-Simonič Friedrich iz Stebna, Franc Trinkl, Edvard Konečnik in drugi, Pravo fašistično junaštvo pa so pokazali »wurfkomandovei«, brž ko so se pojavili slovenski mladinci. Kljub temu, da 'je Dobrla vas tako imenovano središče »Zveze domovini zvestih južnih Korošcev« in bi morala potemtakem »wurfkomanda« uživati vso naklonjenost prebivalstva, so člani »wurfkomande« pobegnili. Slo vence v Dobrli vasi sedaj zanima, kaj bo dejala k temu primeru avstrijska justica.
Ponemčevalna politika cerkve in šole
V smislu načrtov ponemčevalne politike, ki jo celovški orginariat izvaja na Slovenskem Koroškem, je pred dobrim leiom zasedel dekansko mesto v Pliberku, ki leži v strnjenem slovenskem ozemlju, neki Thaler. Ta sicer zna slovensko prav dobro, vendar je pa na pogrebu nedavno umrlega župnika Franca Uranska v Zvabeku pri Pliberku govoril na pokopališču izključno v nemščini, čeprav se Uranškovega pogreba ni udeležil niti en Nemec. Nemški govor dekana Thalerja na pogrebu slovenskega duhovnika v slovenski fari je izbruh šovinizma in izziva slovensko ljudstvo. Cerkev in njeni predstavniki pa tudi v drugih krajih Slovenske Koroške zvesto izpolnjujejo geslo nacistov »Der Kärntner spricht deutsch!« — »Korošec govori nemškol« Na Vrbi ob Vrbskem jezeru poučuje rajhovski duhovnik verouk samo v nemščini, čeprav je 1. novembra 1945 izšla uredba deželne vlade, po kateri bi moral biti pouk v slovenščini in nemščini Osnovno šolo na Vrbi obiskujejo večinoma slovenski otroci iz okolice Vrbe, toda cerkev in šola v Vrbi nočeta tega upoštevati, ker sta si popolnoma edini v pogledu ponemčevanja slovenskih otrok.
Zborovanje Kmečke zveze V Globasnici je bilo pred kratkim zborovanje kmetov, ki ga je organizirala Kmečka zveza za Slovensko Koroško. Govornik je poročal o gospodarski osamosvojiti slovenskega kmeta in delovnega ljudstva sploh. Med drugim je poudaril važnost gospodarskih tečajev, ki jih prireja Kmečka zveza po vaseh Slovenske Koroške, in potrebo gospodarske osamosvojitve. Pri tem je omenil veliko važnost poživitve zadružnega življenja na vasi, ker le skupnost v delu in skupnost uporabe gospodarskega orodja in strojev lahko izboljša gospodarstvo in privede do neodvisnosti in samostojnosti, ki je koroškim Slovencem potrebna posebno sedaj, ko skušajo avstrijski oblastniki onemogočiti slovenske gospodarje na Koroškem.
fćerat se te začelo trgovanje po vezanlb cenah
Fo več tedenskih pripravah se je včeraj v vsej državi začelo praktično izvajanje novih predpisov o vezani tr_ govini. Uvedba vezane trgovine pomeni ne samo preokret v preskrbi kmetov z industrijskimi izdelki ter delovnih ljudi v mestih in v industriji z živili. marveč predstavlja tudi nov ko. rak na poti razvoja naše socialistične trgovine. Pri tem bo vezana trgovina stalno izpcdbnjala kmeta k povečanju kmetijske proizvodnje.
Uvedba vezane trgovine je nujno zahtevala spremembo organizacijske strukture našega kmetijskega zadružništva, zahtevala je nujno decentralizacijo zadrug. Sprva je bilo pri zadrugah opažati nekakšno bojazen, češ da bodo zadruge premajhne, da ne bodo mogli kriti svoje režije itd. Vsi tisti, ki so imeli take porrtislike, se niso zavedali, da je z novo organizacijo vezane trgovine naše kmetijsko zadružništvo dobilo novo široko delovno področje in nove odgovorne naloge v našem gospodarstvu. Vse to bo pomagalo organizacijsko utrditi osnov, ne zadruge in pritegniti najširše množice zadružnikov. Kmetijsko zadružništvo je dobilo izključno pravico preskrbovati kmeta z industrijskimi izdelki po nižjih enotnih cenah. Naše kmečke zadruge pa so prevzela tudi velik del nalog v zvezi z odkupom kmetijskih pridelkov po vezanih cenah. Vrhu tega prevzema naše kmetijsko zadružništvo odgovorno nalogo v zvezi z rekonstrukciio našega kmetijstva. Naše osnovne mečke zadruge bodo morale zbuditi in organizirati ustvarjalne sile kmečkih množic v borbi za povečanje kmetijske proizvodnje, za dvig hektarskih donosov, za uvedbo sodobnega načina obdelovanja; za mehanizacijo dela, skratka za dvig kmetijstva iz sedanje zaostalosti in za njegovo vključitev v plansko gospodarstvo. Uvedba vezane trgovine bo bistveno pospešila tak razvoj naših osnovnih zadrug, zato je 15. marec pomem-
ben datum na poti preraščanja naših kmečkih zadrug v višji tip zadružne organizacije našega kmetijstva.
Čeprav se je delo v zvezi z decentralizacijo kmečkih zadrug zavleklo v dobo priprav za novo vezano trgovino, so vendar naše zadruge, zavedajoč se velikega {»mena novih nalog, izvršile v veliki meri vse potrebne priprave. Tu ni šlo samo za naročanje, prevzemanje in prevoz industrijskega blaga, pripraviti je bilo treba prodajne prostore, skladišča za industrijsko blago, skladišča za kmetijske pridelke, skrbeti je bilo treba za vzgojo novih kadrov, zlasti pa je bilo treba izvesti popolno inventuro, brez katere prehod v vezano trgovino ne fci bil mogoč. V nekaterih okrajih (kakor n. pr. Postojna. Tolmin in Zagorje) je bila inventura zaključena že ob koncu preteklega tedna, v drugih okrajih pa so jo zaključni v soboto in nedeljo, kajti v ponedeljek je bilo treba vse inventurne sezname že odposlati.
Tudi prevzem blaga je v glavnem v redu potekaL V nekaterih okrajih kakor n. pr. v jeseniškem in lendavskem je bilo industrijsko blago razde. Ijeno posameznim zadrugam že v petek, v drugih okrajih pa so dovažal: poslednje blago zadrugam v soboto in nedeljo. Ponekod eo se pojavile težave zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev, ponekod (pa tudi zaradi pomanjkanja kadrov, ki »o bili zaposleni v zvezi s popisom prebivalstva. Vendar je bilo že v ponedeljek skoraj povsod pripravljeno za začetek vezane trgovine.
Inventura v zadrugah je bila potreb, na zaradi tega, ker odslej kmečke zadruge ne bodo prodajale več industrijskega blaga po višjih enotnih cenah, temveč samo blago po nižjih enot. nrh cenah in tisto industrijsko blago, ki je v prosti prodaji in ima samo eno ceno, kakor n. pr. marmelada, slaščice, krema za čevlje, kozmetični predmeti, milni prašek, pisalne po-
trebščine ter razno galanterijsko blago. Kolikor so zadruge imele na zalogi blago po višjih enotnih cenah, je bilo to blago popisano in se bo v zadrugah prodajalo po nižjih enotnih cenah. Razlika v ceni pa bo zadrugam priznana. Inventura je tudi osnova za bodočo stalno evidenco in petdnevno poročanje o stanju zalog.
Začetek trgovine p» vezanih cenah bo kmalu pokazal, kaj ni dobro pri. pravljeno in kje je treba organizacijo še izpopolniti. Marsikatera zadruga bo ob večji ponudbi kmetijskih pridelkov prišla morda v zadrego, kje vskiadL ščiti odkupljeno blago ali kako pravilno odpremdti odkupljeno živino. V Vojvodini 60 morale nekatere zadruge v naglici postaviti primerne staje za odkupljene svinje, ki jih je treba, dokler se ne odpošljejo, tudi krmiti. V nekaterih okrajih v Vojvodini so morali v naglici pripraviti primerna skladišča za žito. Kakor je znano, se je začel odkup koruze in prašičev po vezani ceni že pred 13. marcem. Zadruge v okraju Kula v Vojvodini so do konca preteklega tedna morale prevzeti še 14 vagonov koruze, ki so jo prodali kmetje proti priznanicam oziroma poznejš-' izročitvi bonov. V Žablju v Vojvodini so 6amo v enem dnevu kmetje pripeljali nad 2 vagona koruze. Večja je bila ponudba tudi v okrajih Vršac, Begej dn Kikmđa.
Prodaja industrijskega blaga po nižph enotnih cenah se ho seveda šele postopno razvijala, kajti kmet_pride_ lovalec ne more prej kupiti blaga, dokler sam zadrugi ali državnemu odkupnemu podjetju ne proda svojih pridelkov in dobi potrebne bone, ki ga upravičujejo do nakupa 'ndustrij-skega blaga na bone, bodo zadruge kmalu spoznale, kakšno blago je treba ponovno naročiti oziroma kakšnega blaga so naročile preveč. V bodoče pa bodo morale skrbeti, da bodo imele vedno na razpolago tisto blago, po katerem kmet najbolj poprašuje.
V ©kffajis Madlior-ofcolica Je v o&nHKffn vsakega kfajev-stega ljudskega odbora kmečka zairnga
Ljudstvo je z zadovoljstvom sprejelo nove uredbe o preskrbi
in vezanih cenah
ve v okrajne ljudske skupščine:
RAZGIBANA PREB VOLIVKA NEDELJA
Fr; tekla nedelja je bila v znamenju zadnjih priprav za volitve v okrajno ljudske skupščine. Po vsej Sloveniji je bilo v nedeljo 54 velikih preuvoiilnih zborovanj, aa katerih se je zbralo na tisoče volilcev, da se še enkrat porazgovorijo o delu in nalogah, ki čakajo okrajne ljudske odbore, ki bodo izvoljeni prihodnjo nedeljo, 21. marca- Poleg političnih in gospodarskih zadev, ki spadajo v delokrog okrajnih ljudskih odborov, so na teh zborovanjih največ razpravljali o zadružništvu, o novi ureditvi preskrbe in o vezanih cenah. Na vseh teh zborovanjih je prišlo do Izraza pc-poir.o razumevanje za vse te ukrepe ljudske oblasti povsod tam, kjer so ljudje pravilno poučeni o pomenu in namenu teh ukrepov. Na podeželju se kaže največje zanimanje za trgovino po vezanih cenah. Hkrati pa je na teh zborovanjih prišla vsepovsod do izraza težnja, da pridejo v okrajne ljudske odbore najboljši in najbolj sposobni ljudje, ki bodo znali pravilno reševati vse zadeve okraja v korist delovnega ljudstva.
Sesei sbcrovauj w novomeškem okraju
Za volitve v -okrajne ljudske odbore je okraj Novo mesto razdeljen na 70 vok-nih enot Na vseh volilnih enotah so postavljeni po en kandidat in en sokandidat, katere so izbrali volivci na masovnih sestankih izmed najboljših aktivistov in gospodarsko razgledanih tovarišev in tovarišic-Velika udeležba na predvolivnžh sestankih je dokaz, da se volivci zavedajo važnosti volitev v okrajne ljudske odbore-
V času od razpisa volitev so okrajni in krajevni aktivisti OF priredili vrsto predvclivnih sestankov po vseh vaseh, na katerih so se z volivci podrobno razgovorili o gospodar skih zadeval':. Predmet najbolj živahne diskusije na vseh sestankih je bila nova uredba o vezanih cenah in garantirani preskrbi. Velika večina naših kmetov je novo uredbo o vezanih cenah toplo pozdravila. Čudno skrb pa so pokazali nekateri večji kmetje pri razgovoru o vezanih cenah za male kmete. Tako je v Sa-dšnji vasi neki večji kmet, ki je za časa vojne precej črnoborzijanil, na sestanku izrazil ’skrb« za tiste male kmet-e-bajta-rje in vdove z več o-troki, ki nimajo kaj prodati po vezanih cenah. Navzoče tovarišice so mu takoj
pojasnile, da ie njegova skrb odveč, ker k že uredba sama poskrbela za take potrošnike. Pač pa se za tem skriva njegov upravičen strah za izgubo cenene delovne sile, katere ne bo mogel več izkoriščati. Podobno »bojazen« so izražali tudi večji posestniki v drugih krajih.
Za zaključek predvoKvne kampanje je bilo v nedeljo 14. t m- 10 velikih predvolivnih zborovanj po vseh večjih krajih okraja- Največje zborovanje je bilo v Novem mestu, katerega se je udeležilo nad 300 volivcev. Na zborovanju je govoril minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Levstik, ki je v svojem govoru poudaril, da morajo biti volitve v okrajne ljudske odbore izbira in mobilizacija najboljših gospodarskih aktivistov, ki bodo znali pravilno vodili gospodarsko politiko celega okraja-
Predvolilna kampanja je v novomeškem okraju zelo razgibala vse ljudske množice- Upravičeno lahko pričakujemo, da bodo v bodočem okrajnem ljudskem odboru naši najboljši aktivisti, ki bodo znali pravilno izvesti okrajni gospodarski plan v okviru republiškega in zveznega gospodarskega plana.	RP.
Predvolivni sestanki v radgonskem okraju
Okrajna, volilna komisija OP je takoj, čim so bile razpisane volitve, organizirala veliko votivno kampanjo. P0 vseh sedežih KLO sp bili dobro obiskani sestanki- V Radgoni sami je bilo na sestanku 400 volivcev. Dobro^ so bili obiskani tudi sestanki v Žepovcih, Stogovcih, pri Benediktu itd. Na vssh sestankih se dobrimi
je pokazal velik napredek v tem, kako pojmujejo ljudje pridobitve naše ljudske oblasti-
Na_ vseh sestankih so obravnavali pereča gospodarska in politična vprašanja- Zato je bil tudi povsod soglasen sklep, da Ja treba v nove okrajne ljudske odbore žzbrati med
potrebe ljudstva pravilno posredovati v okrajni ljudski odbor, na drugi strani pa bodo znali pravilno tolmačiti vse naše pridobitve in uredbe ljudstva na vasi.
Vsa volhma kampanja poteka v znamenju gospodarskega: In kultume-nega razvoja naše vasi v zvezi z gradnjo zadružnih domov ta dvigom kmetijske proizvodnje- Veliko zanimanje so pokazali volivci za vezane cene, ta vidijo v tem pravilno reševanje oskrbe prebivalstva. Razpravljali so tudi o semenski službi, ki je bila doslej pri nas pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo- V razgovoru so ugotovil, da v našem planskem gospodarstvu ni mogoče gospodariti brez setvenega načrta. To naši kmetje danes že prav dobro razumejo ta se tega tudi oprijemljajo.
V radgonskem okraju je 50 votivnih enot s 103 kandidati ta prav tolikimi namestniki. V vsaki volilni e norij sta po dva kandidata, le v treh votivnih enotah so zbrali po tri kandidate ta namestnike- Okrajna votivna komisija ie imela glede tehnične izvedbe volitev sestanke z vsemi votivnimi odbori.	Ika
Trst naj bi postal trdnjava ameriškega imperializma
Rim, 15. marca (Tanjug). Tednik »Via Nuovae obtožuje italijanske desničarske liste, da širijo izmišljene vesti o položaju na Svobodnem tržaškem ozemlju ta piše:
»Reakcionarni tisk skuša namerno napačno prikazati prekinitev razgovorov med Italijo in Jugoslavijo gl eile tržaškega guvernerja. Dejanski nosi odgovornost zunanji minister Sforza, ki je slepo izpolnil navodila Bele hiše. Razen tega skuša tisk odvrniti pozornost Italijanov od utrjevalnih del Američanov ob meji med Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo, kakor tudi od obiskov Trumanovih križark v tržaških vodah. Jasno je, da pomeni status quo v ameriškem jeziku graditev vojaških utrdb, spremembo Svobodnega iržaškega ozemlja v najbolj izpostavljeno, trdnjavo ameriškega imperializma proti demokratičnim državam vzhodne Evrope in grožnjo italijanski demokraciji tik
Decentralizacija zadrug je naletela v okraju Maribor - okolica na splošno razumevanje ljudstva. Število zadrug se je v najkrajšem času x>večalo tako, da je danes po končani decentralizaciji bivših Naproz v območju vsakega krajevnega ljudskega odbora kmečka zadruga Zlasti tam, kjer doslej ni bilo trgovine, je ljudstvo samo dalo pobudo za ustanovitev kmečke zadruge kot n. pr. v Kumnu, ki ga prvotno pri decentralizaciji zadrug niso upoštevali Danes ima okraj Maribor - okolica 73 smostojnih kmečkih zadrug, to je toliko, kakor je krajevnih ljudskih odborov, poleg tega pa so ustanovili v Mariboru za neposredno okolico še tri zadruge, M bodo prodajale po vezanih cenah.
Okrajna poslov, zveza v Mariboru je pravočasno ukrenila vse, da bodo zadruge lahko že s 15. marcem pričele prodajati blago po vezanih cenah. Organizirala je zadosten prevozni park in že ves ta teden so odvažali blago iz skladišča v Mariboru na posamezne zadruge po vsem okraju. Upoštevajoč načelo, da morajo biti naročila blaga realna ter morajo odgovarjati kupni moči okoliša, je poslovna zvez a naročila zaenkrat skupno za 29 milijonov blaga, ki se bo prodajalo po vezanih cenah. V naprej je bil izdelan podroben načrt za razdelitev tega blaga na zadruge, pri čemer so bile upoštevane potrebe kraja in okoliš posamezne zadruge. Zaloge za posamezne zadruge so preračunane tako, da blago ne sme ležati neprodano več kakor mesec dni. Zaloge pa se bodo seveda sproti izpopolnjevale in blago po potrebi sproti razmeščalo^ tako, da bo po najkrajši in najhitrejši poti prišlo do potrošnika. Do 10. t. m. je bilo razposlanega na zadruge že za T milijon din tekstilnega blaga, 100 železnih štedilnikov, 100 moških koles, 1 vagon posode, znatne količine
železnine itd." Blago še neprestano prihaja in se sproti razpošilja, tako da ne leži v skladišču poslovne zveze niti 24 ur. Dejstvo pa je, da prihaja naročeno blago prepočasi in pripravljeni vozni park ni do kraja in racionalno izkoriščen.
Nekaj težav pa je bilo glede trgovskega kadra. Z decentralizacijo Naproz in ustanavljanjem samostojnih kmečkih zadrug se je znatno povečala potreba strokovnega trgovskega kadra. Strokovni tečaji so dati sicer lepo število novih moči, vendar pa jih še vedno primanjkuje. Vse graje je vredno nerazumevanje nekaterih posameznikov, ki niso hoteli na nova službena mesta iz mesta na podeželje. Po drugi strani pa se skušajo vriniti v zadruge razni špekulanti, bivši trgovci in podobno, ki bi hoteli pod plaščem zadruge nadaljevati svoje škodljivo početje. Zato so povsod paziti na to, da so sprejeli v službo le poštene trgovce, zavedajoč se, da morajo zadruge bazirati na mladem, poštenem in ljudstvu predanem kadru. -
Med prebivalstvom okraja vlada za trgovino po vezanih cenah veliko zanimanje. Blago jim dokaj ugaja. Tudi izbira je precejšnja. Posebno so zadovoljni, ko vidijo, da prihaja v zadruge tudi razna železnina ter da bodo že v prihodnjih dneh lahko dobiti po vezanih cenah tudi žeblje, razno pločevino, obroče za sode, okovje za vozove, razno orodje in vse druge potrebščine.
Pa tudi kmetje se že pripravljajo na oddajo svoiih pridelkov po vezanih cenah. V Pesnici so že ponudili zadrugi 700 kg fižola. Pa tudi živino, zlasti svinje so že začeli prodajali pp vezanih cenah. Čeprav se začne Rft XS8# CSJ3& fclfi I
15. marcem, je že več kmetov prodalo na začasna potrdila. Tako je kmet Ivan Ribič iz Jakobskega dola prodal pitanega prašiča, v Maribor pa jo drugi kmet prignal tri prašiče in jih prodal po vezanih cenah. Temu zgledu sledi vedno več drugih kmetov, ker se zavedajo, da bodo tako najceneje in najhitreje prišli do potrebnega blaga in orodja, hkrati pa bodo s tem koristili tudi skupnosti.
Malo zaskrbljeni pa so kmetje v pohorskih in kozjanskih predelih, kjer imajo malo pridelkov za prodajo in kjer je glavni pridelek les, ki pa ni vključen v trgovino po vezanih cenah. To vprašanje se še preučuje in se bo tudi za te kmete našla pot, da bodo lahko po vezanih cenah prodajali in kupovali. Morali se bodo še bolj posvetili živinoreji, ki jim nudi dovoli možnosti, da se vključijo v vezano trgovino.
Ponekod v okraju Maribor - okolica se je pojavilo tudi napačno mnenje, da bodo morali kmetje kupovati petrolej, sol, tobak in vžigalice samo v drž. trgovskih podjetjih,
od katerih pa so nekateri kraji oddaljeni tudi do 25 km. Po uredbi o vezanih cenah bodo tudi to blago prodajale zadruge, ki so upravičene trgovati po vezanih cenah. Zalo je vsaka taka bojazen nepotrebna.
Ob tej priliki pa je treba opozoriti še na eno važno stvar: preden se bo pričela prodaja po vezanih cenah, mora biti urejeno vprašanje obvezne oddaje. To se pravi, da morajo biti do 15. marca oddani vsi zaostanki. Tisti kmetje, ki tej svoji dolžnosti ne bodo zadostili, tudi ne bodo mogli kupovati po vezanih cenah vse dotlej, dokler svoje obveznosti ne izpolnijo.
Nekatere novo ustanovljene kmečke zadruge imajo še težave s poslovnimi prostori. Zato so skoraj povsod uvideli nujno po-trebo zgraditve zadružnega doma. Tudi v tistih krajih, kjer imajo zadružne domove že v načrtu, so se s še večjo vnemo lotili dela, da čim prej postavijo streho svoji zadrugi. Zadnji sneg je sicer dela na gradiliščih nekoliko zadržal, toda z združenimi močmi se bo dalo zamujeno nadoknaditi.
Navsiila prebivalstvi^ popisovalcem io pspfsnlm komisijam
Z današnjim dnem ima vsak prebivalec FLRJ v rokah »Popisnico« in vsako gospodinjstvo še »List za gospodinjstvo«.
Danes 16. t. m. se izpolnjujejo »Popis-nice in »listi aa gospodinjstvo« in sicer po stanju o polnoči med 15. in 16. marcem.
Ponovno opozarjamo, da naj vsakdo pri izpolnjevanju »Popisnic« in »Lista za gospodinjstvo« najprej skrbno prečita in premisli navodila, ki mu jih je dal popisovalec, naj si na poseben listek pripravi odgovore in naj šele potem, ko si je glede vsake točke popolnoma na jasnem, izpolni obrazec. Odgovore naj vpiše v obrazec čitljivo in vestno, zavedajoč se važnosti popisa.
Popisovalci naj se točno drže rokov, katere so dali strankam za pobiranje popisnih obrazcev. Se preden pa popisovalec prevzame izpolnjene obrazce od prebi ralstva, naj vsak obrazec pazljivo prečita in se uveri, ali je pravilno izpolnjen. Ce najde v obrazcu kakšno napako, naj jo takoj v sporazumu s stranko popravi. Tisti popisovalci, zlasti na deželi, ki sami izpolnjujejo obrazce, naj se tem bolj potrudijo, da v popisnih obrazcih ne bo napak. — Kakor je razvidno iz dosedanjih poročil, marsikateri popisovalec kljub temu, -da je posetil tečaj, ni dobro razumel navodil za popis ali pa jemlje svojo nalogo preveč površno. Fopisovalci se morajo zavedati, da je od kakovosti in vestnosti njihovega deda odvisen celoten uspeh popisa. Mnogo popisovalcev e, ki n. pr. ne izpolnjujejo popisnega kontrolnika obenem z obiski po stanovanjih, temveč odlagajo to na pozneje. S tem si sami pripravljajo več dela, kakor bi bilo potrebno, na drugi strani pa si odvzamejo tekoč pregled nad že izvršenim delom.
Glavna naloga krajevnih in okrajnih popisnih komisij v bodočih dneh pa je kontrola izpolnjenih obrazcev. Naj ne bo na terenu niti enega popisovalca, ki bi predal svoje izpolnjeno gradivo brez kontrole s strani krajevne popisne komisije!
Republiška popisna komisija je v okrožnici štev. 142/152 z dne 11. marca t. 1. dala vsem krajevnim in okrajnim popisnim komisijam še posebna navodila za hitro kontrolo popisnega gradiva. Poleg tega pa je nujno potrebno, vse izpoljnjene popisnic« in liste za gospodinjstvo pre-kontrolirati, pregledati, če so vsi odgovori dani in ali so pravilno dani. Napake, ki jih je mogoče takoj popraviti, se naj takoj popravijo. Ce pa jih ni mogoče v skladu z ostalimi odgovori na obrazcu ppprilljij k treba, da popisovalec takoj
ponovno poseti stranico na si an .. ulju in z njo sporazumno popravi popisni obrazec.
Krajevna popisna komisija sme razrešiti popisovalca njegove popisne dolžnosti šele, ko se je preverila, da ie vse njegovo popisno gradivo v redu. Prav tako bo okrajna popisna komisija razrešila krajevno popisno komisijo šele, ko bo prekontroliraJa vse obrazce in našla, da so v redu izpolnjeni.
Glavna naloga vseh organov, ki sodelujejo pri popisu, je torej v prihodnjih dneh čim vestnejša in čim točuejša kontrola popisnega gradiva.
Republiška popisna lconrsiia
«t
K popisu prebivalstva. Pojasnila o popisu prebivalstva- objavljena v »Slov. poročevalcu« 14. t. m., je treba popraviti pod poglavjem »Popisnica« takole: »;C vprašanju III. »Rojstno Ioto«j Izpolni sa letnica in ne datum rojstva«.
Kitajska ljudska vojska je zavzela Šujang
Severni Šensi, 14. marca. Časopisna agencija Nova Kitajska poroča, da je ^ljudska osvobodilna armada 4. in 5. marca ponovno za. žela okrožno mesto Žujang n več kot 10 bližnjih oporišč v severnem Kjdn-gsu, v severnozapadnem Anhveju pa okrožno mesto Taiho.
Lani je bilo na vzhodni kitajski fronti onesposobljenih več kot 206 tisoč Kuomintangovih vojakov in oficirjev. Fronta poteka od zaliva čihli do izliva reke Jangce. V istem razdobju je ljudska osvobodilna armada zavzela na tem področju 19 okrožnih mest.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 15. marca: Srednje — evropski barometrski maksimum, ki ima danes središče nad Avstrijo, sfi naglo umika proti jugovzhodu in se hitro slabi. V zvezi g tem prehajamo v področje zapadnih vetrov z nestalnim vremenom. Kljub temu še ni računati z dolgotrajnim poslabšanjem vremena.
V Sloveniji so bile jutranje temperature med -—4* in —6«, v Ajdovščini +2», popoldanska temperature so ee gibale med +10» in +14». .
VREMENSKA NAPOVED za torek 16. marca
Močno spremenljivo, toda brca bistven n» padavin, vetrovno.
M so ljudski odbori pripravili vse potrebno za ponladansko setev?
Organi Kontrolne komisije LRS so konec februarja pregledali, kako so se ljudski odbori in »Ustroj-i« pripravili na pomladansko setev, ali so sestavili setvene komisije, kako je s setvenimi plani, semeni, ali so traktorske postaje uredile svoje stroje in kako sklepajo pogodbe za traktorsko oranje. Povprečna slika tega pregleda kaže, da so se ljudski odbori v lanskoletni pomladanski setveni kampanji mnogo naučili Vendar pa so neredki primeri, da tudi pri letošnjih pripravah za pomladansko setev niso izvedli vse potrebno in se za to delo ponekod niso dovolj brigali.
»KRAJNE IN KRAJEVNE SETVENB
KOMISIJE IMAJO VAŽNO NALOGO
Pri lanski pomladanski setvi so ljudski odbori po navadi delali največjo napako s tem, da niso pravočasno sestavili setvenih komisij. Kjer pa so jih sestavili, te setvene komisije niso prav razumele svoje naloge. Letos se je marsikje pojavila ista hiba. Leto3 so sicer setvene komisije v večini ljudskih odborov sestavili, niso pa začele prav z delom. Setvena komisija je tisti organ ljudskega odbora, ki skrbi za pripravo in za izvedbo setve same. Sestavljajo jo predstavniki ljudskega odbora in množičnih organizacij. Ti predstavniki bi morali preko svojih organizacij zainteresirati ljudi za setvena dela. Fo navadi pa so bili člani setvenih komisij le v toliko, da so ljudski odbori zadostili navodilom o sestavi setvenih komisij.
Nekateri ljudski odbori so bili mnenja, da je dovolj, če ustanove setvene komisije takrat, ko se bodo pomladanska poljska dela začela. Tako na primer v okrajnem ljudskem odbora v Kočevju do konca februarja še niso sestavili niti okrajne, niti krajevnih setvenih komisij. Okrajni ljudski odbor v Novem mestu je sestavil do konca februarja le okrajno setveno' komisijo. Slično je tudi v nekaterih drugih okrajih. Setvene komisije bi morale izvesti vse priprave za pomladanska setvena dela. V največ okrajih pa so jih prepustili kmetijskim referentom. Ti se zaradi preobiožeuosti z drugim delom niso mogli dovolj brigati, kako potekajo priprave, kako je s setvenim planom, ali imajo operativni plan itd.
Prva velika hiba, ki so jo pri pripravah ugotovili kontrolni organi, je torej, da setvene komisije niso bile povsod sestavljene in niso začele z delom. To hibo so po večini ljudski odbori že odpravili, posebno pa morajo paziti, da bodo člani setvenih komisij res mebilizatorji celotnega dela in da bodo prav razumeli svojo nalogo. Iz te hibe izvirajo druge napake, predvsem
POMANJKLJIVA EVIDENCA Na pomanjkljivo evidenco naletimo povsod, pri krajevnem setvenem planu, pri razdelitvi semen v okrajnem in krajevnem merilu, pri sklepanju pogodb za oranja itd.
Vsi okrajni ljudski odbori imajo takozvane okrajne setvene plane. Večina okrajev je te piane razdelila na krajevne ljudske odbore. Toda ta plan je brezpomembna številka, če nimajo tudi operativnega piana in evidence o poteku priprav in setvenih dei samih. Tako je na orimer okrajni ljudski odbor v Ptuju priviino sestavil plan setvenih del — sestavila ga je okrajna planska komisija ob sodelovanju kmetijskega referenta — ni pa napravil operativnega plana. Zato seveda ne more vedeti, koliko in kakšno semenje imajo kmetovalci sami, kakšno seme bodo potrebovali, kako je z delovno silo, kaka je »Ustroj« pripravil sklepanje pogodi! za oranje itd. Za lansko setev je bila okrajnemu ljudskemu odboru dodeljena večja koiičup priznanih semen. Ta semena so bila prvenstveno namenjena proizvodnji novih semen. Na tem primeru se vidi, kakšna je posledica pomanjkljiva evidence. Okrajni ljudski odbor bi moral imeti podatke za vse kmetovalce, ki so prejeli priznano seme in v časn rasti nadzorovati, kako posevki uspevajo. Ker pa okraj nima podatkov, komu je ta semena razdeli!, je razumljivo, da tudi ne bo megel nadzorovati posevkov in s tem bo oškodovan semenski fond, posredno pa tudi kmetovalci sami, ker ne bodo mogli žita predati kot semensko blago, ki ima višjo ceno.
Nič manjša ni važnost evidence pri kravjevnemu ljudskemu odboru. Značilen
primer slabe evidence nad razdeljevanjem semenskega žita je krajevni odbor Slivnica pri Celju. Tu je kmetovalec Ivan Kladnik iz Košnice št. 37 dobil letos 150 kg semenskega pšenice. Po nalogu ministrstva za trgovino so morali lani vsi kmetovalci prijaviti svoje z žitom posejane površine. Prijave so vpisovali v posebne obrazce, iz katerih pa je razvidno, da Kladnik v letu 1946-47 ni imel posejane nobene pšenice, oziroma je ni prijavil. Kladnik ima 12 ha 81 arov orne zemlje in je za semensko žito oddal nesemensko pšenico, to se pravi, da jo je moral pridelat:. Tu je očitno, da je Kladnik posejano površino utajil, člani ljudskega odbora pa so mu zaradi pomanjkljive evidence nasedli.
DOBRO SEME — VEČJI HEKTARSKI DONOS
Zelo važno vprašanje, ki so ga pa nekateri ljudski odbori prav zaradi osnovne hibe, to je slabih priprav, zanemarili, je vprašanje dobrega, kakovostnega semenja. Eno najvažnejših sredstev za dvig hektarskega donosa je dobro seme. Državna semenarna je že jeseni razdelila mnogo kakovostnega semenja ozimnih žit. Okraji, pa tudi krajevni odbori, bi morali imeti pregled, komu in koliko so dodelili tega semenskega žita. Ljudski odbori pa so v več primerih to kakovostno seme razdelili, nimajo pa evidence komu ln koliko. Tako nimajo v okraju Grosuplje evidence o razdelitvi priznanih semenskih žit. Isto je v Ljutomeru in v Kočevju. Nekateri kmetovalci se še ne zavedajo prav, kako važno je, da uporabljajo le najboljše semenje. Dolžnost krajevnih ljudskih odborov je bila, da bi na množičnih sestankih zainteresirali kmetovalca za naročanje dobrih semen. To pa so le redko kje storili. V večini krajevnih odborov okraja v Krškem so interesente za kakovostna semena zbirali s polami, drugje je ljudski odbor le približno določil, koliko posameznih vrst semenja bodo rabili, pri čemer se niso dovolj ozirali na dejanske potrebe. Se slabše je napravila kmečka zadruga v Velikih Laščab, ki je semensko žito vrnila okrajni poslovni zvezi, češ da ga kmetje ne marajo. Tu se je res med nekaterimi kmetovalci pojavilo mnenje, da se nabava tega semenja ne izplača, ker morajo to količino ob žetvi vrniti, ne vedo pa, ali bodo žito pridelali ali ne. Ljudski odbor proti takemu gledanju ni ničesar pokrenil, ni prikazal na množičnih sestankih kmetovalcem, da je njihovo na-ziranje napačno in neutemeljeno.
Napačno bi bilo misliti, da bo vse seme dobavila le semenarna. Med priprave za setvena dela spada tudi pregled koliko in s kakšnim semenjem so založeni kmetovalci posameznega krajevnega odbora ali okraja. Ljudski odbori odnosno setvene komisije bi morali imeti evidenco, koliko semen W lahko črpali fz krajevnih virov. Organizirati bi morali zamenjavo različnih semen med sosednimi krajevnimi odbori.
Ni pa dovolj le nabava semenja, važno je tudi razkuževanje semen. V okraju Kočevje čistijo semena pretežno kmetovalci sami. Ponekod pa to opravljajo strojne traktorske postaje. V večini primerov pa krajevni odbori o tem ne poročajo okraju In okraj tudi o tem nima evidence.
LJUDSKI ODBORI PREMALO SKRBIJO ZA SKLEPANJE POGODB ZA ORANJE
Slabše kakor glede semen pa so se ljudski odbori izkazali pri pripravah za strojno oranje. V največ primerov so, kakor lani, vse delo prepustili traktorskim brigadam fn brigadirjem, ki so zbirali naročila pri kmetovalcih. Posledica je, da setvene komisije, ki bi morale imeti natančen pregled nad potekom, ne morejo napraviti plana oranja. Prav tako pa tudi traktorske brigade ne morejo racionalno Izkoriščati svojih strojev. Ze lani se je pokazala nujnost, da zbere vsa naročila za traktorsko oranje ljudski odbor. Na osnovi teh naročil lahko brigada natanko razdeli svoje delo, ljudski odbor ima evidenco, oranje pa pride cenejše, ker traktorju ni treba napraviti poti Iz enega konca na drug konec vasi po vrsti naročil.
V novomeškem okraju je bito do konca februarja sorazmerno malo prijav za traktorsko oranje, to pa zato ker so ljudski odbori prepustili vse delo brigadirjem. V
krškem okraju so krajevni ljudski odbori sicer nekoliko boljše zagrabili, ker pa so zelo pozno dobili naročilnice, niso na množičnih sestankih o tem dovolj razpravljali. V krajevnem odboru Sv. Miklavž, v mariborskem okraju, niso dobili cenika in tiskovin za vpisovanje naročnikov. To je dokaz da se okraj in »Ustroj« nista dovolj brigala, kako poteka sklepanje pogodb, čeprav leži krajevni odbor ob cesti Maribo—Ptuj in so se organi »Ustroja« in okraja večkrat vozili mimo. Velika napaka je, da ponekod ni pravega sodelovanja med »Ustroj-i«, traktorskimi brigadami in ljudskimi odbori. Tako se na primer murskosoboški okraj, ki je slabo pripravil setveno delo, ni dovolj zanimal za delo tamkajšnjega »Ustroja«. Okraj ni Imel pregleda nad sklepanjem pogodb, krajevni ljudski odbori pa ga opravljajo po večini iz pisarn. Tudi v dolnjelendavskem okraju so krajevni ljudski odbori prepustili vse delo brigadirjem. Slično je tudi v okrajih Gornja Radgona in Maribor - okolica.
Ljudski odbori pa morajo imeti tudi pregled nad drugimi sredstvi. Pri lanski pomladanski setvi se je pojem »ogroženega sektorja« ponekod izkrivil. Ljudski odbori so imeli za ogrožene sektorje tiste predele, kjer je bila nevarnost, da bi ostala zemlja neobdelana. Evidenca ogroženega sektorja ne zahteva le pregleda nad površinami, ki bi lahko ostale neobdelane, temveč splošno evidenco o delovni sili, vprežni živini, semenih, gnojilih itd. to je o vsem, kar bi lahko povzročilo, da setvena dela ne bi bila pravočasno končana. Ljudski odbori si v večini primerov take evidence še niso ustvarili. V krajevnem odboru Slivnica pri Celju je na primer posestvo, ki ima okoli 5 ha zemlje. Na njem žive trije duševno omejeni ljudje. Sami lani te zemlje niso obdelali, ljudski odbor pa ni poskrbel za njeno obdelavo. V takem primeru je dolžnost krajevne setvene komisije, da ne poskrbi le za obdelavo zemlje, temveč da se tudi vnaprej zanjo briga.
Za povečanje donosnosti zemlje je važen pogoj dobro gnojenje. Ker bomo potrebovali ogromno umetnih gnojil, je silno važno, da z njimi varčno ravnamo in da pridejo umetna gnojila res tja, kjer so potrebna. Zato morajo imeti ljudski odbori pregled, koliko ia kakšnih umetnih gnojil bodo rabili. Napačno je, kakor so ponekod napravili, da so vprašanje naročanja umetnih gnojil prepustili okrajnim poslovnim zvezam, kakor na primer v Mariboru - okolici, Grosuplju in drugod.
Ljudski odbori morajo vse te pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. Ustvariti si je treba tako evidenco, da bo ljudski odbor res operativni vodja celotne setve. To pa je mogoče le, če se s tem delom ne bo pečal samo kmetijski referent, temveč okrajna, odnosno krajevna setvena komisija, ki bo imela močno oporo v množičnih organizacijah. Tam, kjer bodo tako zastavili svojo nalogo, bodo uspehi tudi vidni in pomladanska setvena dela bodo še bolj utrdila veljavo ljudskih odborov kot operativnih voditeljev gospodarske dejavnosti.
Opatija bo letos lahko sprejela več turistov
V kratkem bodo v Opatiji zaključene velike priprave za letošnjo turistično sezono. Že med zirno^ so začeli urejati parke in kopališča. Obnovili so tudi več hotelov, ki so doslej služili raznim šolam, tečajem in ustanovam. Tako ima sedaj Opatija 10 velikih preurejenih hotelov in lahko hkrati sprejme 1000 turistov več kakor lani. Letošnja turistična sezija se bo začela 1. aprila.
Tovarna ribarskih mrež v Zadru stalno dviga proizvodnjo
Velika tovarna ribiških mrež v Zadru je že lani ob koncu leta dvignila svojo proizvodnjo na trikratno predvojno višino. Svojo letno proizvodno nalogo je izpolnila 33 dni pred rokom. Letošnji plan je določil podjetju za 40«/o večjo proizvodno nalogo kakor lani. Navzlic temu je tovarna presegla proizvodni plan v februarju za 11.8°/o. Delovni kolektiv te tovarne je s povečano proizvodnjo' mnogo pripomogel k obnovi morskega ribištva.
Mladina bo zgradila Novi Godci močne in čvrste temelje
Pred dobrim mesecem so prišle v Novo Gorico mladinske delovne brigade »Janeza Hribarja«, »Otona Župančiča« in »Jožeta Srebrniča«, da pomagajo graditi mesto, ki bo v ponos nori Jugoslaviji. Takrat se še niso vsi mladinci poznali med seboj. Premerili so se od nog do glave in si napovedali tekmovanje. Kramp, iopata in samokolnica — orodje in orožje Titove mladine je pesem, ki dela čudeže. Planiranje zemlje, prve priprave za gradnjo Nove Gorice, vse to je šlo kar se da hitro naprej in ko je preteklo mesec dni, so se zbrale vse tri brigade, da napravijo obračun o storjenem delu, o uspehih, pa tudi o napakah.
To je bilo preteklo sredo.
Šeststo petdeset mladih ljudi je bilo razvrščenih na ravnini. Obrnjeni so bili na tisto stran, kjer slovensko primorsko ljudstvo še trpi pod tujčevo peto. Nestrpno so pričakovati poročilo o uspehu. Ko je njihov komandant povedal, da so izkopati v tem kratkem času 9.762 m3 zemlje, prepeljali na samokolnicah in va-gončkih 7.020 m3 zemlje, splanirati zemljo na površini 5.845 m2 in opraviti 6.789 delovnih ur pri urejevanju taborišča, so se jim obrazi zresnili. Uspeh je bil pred njimi!
Za najboljšo, najbolj požrtvovalno in najbolj disciplinirano brigado je bila razglašena brigada »Janeza Hribarja«, ki je za svoje delo prejela prehodno sekcijsko zastavo. Da bi videli mladince te brigade, kakšnih obrazov so prejeti zastavo. Prva njihova beseda je bila: V naši brigadi
bo ostala. V odgovor so dobili besede ostalih dveh brigad: Mi si jo bomo priborili!
Predstavniki oblasti so mladincem izraziti priznanje in željo, da bi se njihovo delo podvojilo, da bi se še izboljšala disciplina in da bi se uspeh še povečal. Ko je mladim brigadirjem spregovoril tovariš inženir Pogačnik, ki vodi dela na gradilišču, ga je mladina navdušeno pozdravila. Razveseljivo je, da mladi ljudje spoštujejo strokovnjaka, kakršen je inženir Pogačnik.
Ko sem po proslavi govoril z njim, mi je ves zadovoljen govoril o mladini, ki gradi Novo Gorico: »To ne bo samo Nova Gorica — to bo stika, resnična podoba novega časa, ki prinaša bodočim pokolenjem največje blagostanje. Še nikoli niso ljudje tako radi prihajati k meni, kakor ti, z gradilišča Nove Gorice. Vsaka stvar jih zanima. Kako gre to, kako se napravi to. ali je bolje na ta način ali na drugi. Povejte nam tovariš inženir. S takimi ljudmi, s tako voljo in s takim navdušenjem ni nobena umetnost graditi mesto, kakršno bo naša Nova Gorica! Ko sem lansko leto delal na Tržaški cesti, sem mislil, da ni boljšega mesta za delo, kakor je bilo tarr* Pa ni tako. Našo mladino je treba spoznati, potem pride vera v bodočnost sama od sebe!«
Tako pove inženir Pogačnik, tako razloži vsak, ki ima najmanjši stik z mladinci na gradilišču.
Našega ministra Janeza Hribarja ni razočarala mladinska brigada, ki
nosi njegovo ime. Res je lahko ponosen nanjo. V njegovi brigadi je brigadir, ki nosi priborjeno sekcijsko zastavo. Ime mu je Zalokar. Če ga bo pot pripeljala na gradilišča naj ga poišče. V Zalokarjevih očeh bo videl vso tisto mlado moč, ki je porok, da bo Nova Gorica res nova Gorica.
Brigada »Otona Župančiča« je pred odhodom na delo obljubila našemu velikemu pesniku, da bo dala vse iz sebe in da ne bo s slabim delom razočarala njega, ki ga tako spoštuje Za enkrat se ji ni posrečilo, da ‘bi si priborila zmago. V sredo po-poldne pa je brigada obljubila, da ga bo v bodoče počastila z delovno zmago. Mladinci njegove brigade se zavedajo, da bo to najlepše darilo dragemu pesniku, kar si jih more želeti.
Po končani proslavi so delovne mladinske brigade odkorakale proti taborišču. Pesem, kakršna zna priti samo iz mladih src, je pela po Goriški dolini, hitela onstran krivične francoske črte.
Zvečer so imeli mladi brigadirji — graditelji Nove Gorice — kulturni večer, s katerim so dokazali, da tudi na tem polju ne držijo rok navzkriž. Bo pa še treba — kakor so sami povedati — veliko dela, da bodo dosegli v prosveti in kulturi take uspehe, kakor so jih na gradilišču.
Temelji Nove Gorice so pred nami. Če človek na hitro pogleda po gradilišču. jih sprva niti ne vidi, če pa pogleda malo bliže, pride do prepričanja, da bo mesto, ki se gradi, res lahko nosilo z vso pravico ime Nove Gorice.
V mlel IiiM m dvignili veliko tovom© ladjo „Rassib“
V reški luki eo po večtedenskem napornem delu v petek ob 13. končali dviganje tovornega parnika »Ramb«, ki je bil leta 1944. ob bombardiranju potopljen nedaleč od Beograjske obale. V petek je ua ladji zaviiirala jugoslovanska zastava s peterokrako zvezdo, naša trgovska mornarica pa je obenem dobila novo plovno enoto, ki bo po izvršeni obnovi dobro služila našim potrebam.
Tovorna ladja »Ramb« ima 5000 bruto reg. ton; zgrajena je bila šele leta 1938. Ladjo so Italijani sprva zgradili za prevoz južnega sadja, predvsem banan. Zato ima za tovorno ladjo veliko brzino 18 milj. Nemci pa so ladjo med vojno preuredili kot pomožno križarko za polaganje min. Potopljena je bila na Reki po svojem prvem potovanju.
Dviganje je izvršilo naše državno podjetje »Brodospas«. Po izvršenih obsežnih pripravah so dela pri dviganju trajala od 27. februarja do
12.	marca. Največ del je bilo treba izvršiti pod vodo, kar so opravili naši najodličnejši potapljači: Vlado Kokeza, Vicko Lapov, naš prvi udarnik v pomorstvu. Gtovanni Scopazzd, Berto Filčič 'n Nikola Bonifačič. Najprej je bilo treba zapreti veiiko odprtino na zgornji palubi, 3d jo je povzročila bomba. Prvič je podjetje »Brodospas« uporabilo nov način dviganja ladje z jeklenimi cilindri Velike cilindre so napolniti z vodo in potopili poleg ladje ter z jeklenimi vrvmi pritrdil: na ladjo. Potem pa so s kompresorji v cilindre črpali zrak. Tako so se polagoma cilindri dvignili skupaj z ladjo. Najtežje delo so opravili potapljači ko so pritrjevali jeklene vrvi na ladjo, 6aj so morali za pritrditev teh vrvi pod vodo izvrtati na ladji 456 lukenj za vijaka Ladjo so dvignili p 6 cilindri po 300 ton in dvema cilindroma po 400 ton, spredaj in zadaj pa so pritrdili še po en cilinder za 100 ton. Samo dviganje ladje je trajalo 5 dni in 3 noči. Potapljači, delavci in mornarji iki so 1 bili zaposleni pri dviganju, v tem času skoraj niso spati. Pokazali 60 brezprimemo požrtvovalnost, zavedajoč se, da ima vsaka nepazljivost lahko usodne posledice. Ko so kompresorji črpali stisnjen zrak V eilin-dre, so obenem druge črpalke črpale vodo iz ladje. Takoj potem, ko je bila ladja dvignjena, so izvršili še zavarovalna dela in očistili notranje prostore. Prihodnje dni bodo ladjo
odvlekli v ladjedelnico »Uljanik« v Pulju, kjer jo bodo docela obnovili.
Dvig te ladje ima velik pomen tudi za samo reško luko. Sedaj je prost tisti del Beograjske obale, kjer doslej zaradi potopljene ladje ni bilo mogoče pristajati. Ob oproščeni Beograjski obali, kjer je prej ležala ladja »Ramb«, bosta odslej lahko pristajali po dve veliki prekomorski ladji
Kmečke delovne zadruge v Srbiji se vključujejo v preskrbo mest in delavskih naselij
Številne kmečke delovne zadruge v Srbiji so si letos postavile nalogo, vključiti se v preskrbo velikih mest. Tako bo kmečka delovna zadruga »Kosta Nadj« v bližini Novega Sada pridelovala predvsem vrtnine in bo
v ta namen zasadila nad 120 ha. Za novosdaski trg bo pridelata 37 vagonov krompirja, 45 vagonov zeija, 27 vagonov paradižnika in šievilne druge pridelke. Kmečka delovna zadruga »Radivoje Milin« v Čurugu pa bo za trg pridelala 25 vagonov zgodnjega krompirja, 45 vagonov poznega krompirja in 40 vagonov razne druge povrtnine.
Za preskrbo Beograda bodo skrbele predvsem kmečke delovne zadruge v okraju Pančevo. Pridelale bo.do v ta namen 67 vagonov krompirja, 42 vagonov zelja in velike količine paradižnika, paprike, čebule, češnja, graha itd. Tudi velika farma, ki jo je uredil beograjski mestni ljudski odbor na »Pančevskem Ritu«, bo mnogo pripomogla k preskrbi Beograda s povrtnino. Prav tako so kmečke delovne zadruge v bližini drugih mest in industrjskih središč v Srbiji določile znatne površine za preskrbo mesi in delavskih naselij. To. velja zlasti za kmečke delovne zadruge v okolici Aleksinca, Smedereva in Zaječarja.
Naša transportna podjetja so danes opremljena z najmodernejšimi prevoznimi sredstvi Zato bo zmožna izvršiti tudi težke naloge, ki j:!i dobivajo od raznih induEftrijskih podjetij. Nedavno je DAPPS zs beležil pri najtežjih prevozih novo pomembno zmago. — Izvršil je prevoz 18 ton težkega transformatorja. To je lep primer skladnega sodelovanja dveh naših važnih sektorjev, transporta in elektrifikacije, v skupni borbi za
izpolnitev plana.
Cene Kranjc
S Partizanko
, Ladijski dnevnik
F domovino
Indijski ocean, 29. januarja 1948.	|
partizanka pelje domov 723 Jugoslovanov.
Drugi ljudje so to, kot jih je poznala Shawnee, drugačni, kot jih je vozila City of Lisbon. Govore premišljeno, kratko, jedrnato. Dozoreli so v najtežji življenjski šoli. Učitelj jim je hila tujina, hrepenenje po domovini tista velika vzpodbuda, da tudi v najtežjih urah niso klonili Vsi se poznajo, kakih 35 let jim je povprečna störest.
Fred dvajsetimi leti so Mi to mladi
ljudje!
»Pridi, zaslužil boš, postal boš bogat!« Te zapeljive besede so prišle takrat v skalnato Dalmacijo, v pasivno Hrvatsko Primorje, v revne istrske vasi, na ravnine Medjlmurja, v hladno Loško dolino, v daljna hercegovska brda. »Pridi, bolje se ti bo godilo kot doma!« so vabile iz Makedonije, kjer je gospodaril velikosrbski žandar.
Ljudje so bili mladi in so zato še težje prenašali revščino in nasilje. In so začele prihajati v Zagreb, Ljubljano, Skoplje prošnje za potne liste. S potnimi listi ni bilo težav! »Pojdi brate, vsaj doma ne boš v napoto!« In so začeti mladi ljudje po dalmatinskih otokih in revnih jugoslovanskih vaseh zbirat: pri znancih, tetah in stricih denar za vozno karto. To je bil težji posel. Tudi znanci, tete in strici so bili revni. Počasi pa se je le nabralo denarja — za najcenejši razred. Potem je nekega dne poslal agent nastanilo, ki se je takoj razneslo po vsem
1	otoku, po vsej dolini: Tega in tega dne bo iz Trsta, iz Genove, iz Marseja odpeljala ladja.
Izseljenci so se vkrcali fn odphill. Od te ure dalje ni 6krbel zanje nihče več. Oti tega dne so bili sami s svojo srečo ali nesrečo.
Karto so imeli samo do Fremantla, do prvega pristanišča v Avstraliji Tu so se izkrcati.
Pri carinskem pregledu je bilo zelo lahko, saj niso imeli ničesar s seboj. Pred carinarnico pa so stopili v gručo ali sedli na skladovnico hlodov in se začeli meniti. »Kam?« »Kam?« Nihče ni znal jezika, z nikomer se niso mogli pomeni ti. »Kam?«
Pa je pristopil k njim rejen človek, rdeč v obraz. »O, vi ste pa naši ljudje! Da, prišli ste v Avstralijo! Dolga je bila pot! Stopite vendar z menoj! Gostilno Imam v Perthu! Kar z menoj pojdite, da se boste malo odpočili!«
Potem so bili v gostilni v Perthu štirinajst dni, tri tedne, dober mesec, toliko časa, da so potrošili zadnjo peno, ki so jo še imeli v žepu.
Takrat pa gostilničar: Prijatelji, sedaj bo pa treba pogledati za delom, zastonj vas ne bom živel!
In so šli iskat delo.
•
Izseljevanje iz naših krajev se je začelo krog 1850. leta. Za male kmete, bajtarje in delavce je bila Gornja Štajerska prva dežela, »ki je rezala boljši kruh kot domovina«. Tu so se naselili v industrijskih predetih okrog Gradca, Leobna in Judenburga.
Ko so v domovino in na Gornje štajersko začele prihajati vesti, da je zaslužek v Westfallji še boljši, se je prihodnji val naših izseljencev usmeril proti westfal-skim rudnikom. Tutti v Gornji štajerski so naši ljudje zapuščali delo in se selili naprej. V kratkem času je postala West-falija največja naselbina jugoslovanskih, posebno slovenskih izseljencev.
V desetletju 1870 do 1880 so odpotovali
KSrtfcKM*» zapušča avstralsko
prvi Jugoslovani v Ameriko. Tja jih je potegnil Izseljeniški val, ki je takrat zavzel vso Evropo. V tem desetletju in v naslednji dobi do prve svetovne vojne so se preselile v Ameriko velike množice Jugoslovanov. V Ameriko je odšlo samo iz Slovenije v 1902. letu 12.000 Izseljencev, v 1907. letu pa celo 20.000. V letih 1910 do 1918 se je odselilo samo fz Slovenije v Ameriko še 80.000 ljudi
obalo; v ozadju Fremantl«
Po prvi svetovni vojni smo dobili Jugoslovani svojo državo, lepo, bogato državo. VM prebivalci bi v njej lahko prav dobro živeli Toda stara Jugoslavija je bila samo na zunaj svobodna država, vse njeno politično in gospodarsko življenje pa so vodili tujci za svoj profit. Profit tujcev bi padel, če bi se razvila v Jugoslaviji industrija. Tuji kapital ne bi zaslužil v Jugoslaviji milijonov In milijard, če bi Jugoslavija poiskala in začela izk<%-rlščati svoja naravna bogastva. Zato so morale omejiti delo celo tiste redke tovarne, ki smo jih imeli, nekatere so morale prenehati z delom. Podrli so jih. Zato sta morali nafta in ruda ostati neizkoriščeni v zemlji. Tako doma ni bilo kruha, še več, stara Jugoslavija je preganjala ljudi, ki so videl! in iskali rešitev nezdravih razmer. Zaradi revščine in nasilja so naši ljudje še vedno odhajali v tujino.
Kmalu po prvi svetovni vojni pa je Amerika tujcem zaprla vrata.
Takrat se je val naših izseljencev razcepa na sever in jug. V tej dobi so nastale jugoslovanske izseljeniške naselbine v Franciji, Belgiji, Nizozemski Drug val se je obrnil na jug, v Egipt, v Avstralijo. Stotisoči Jugoslovanov so se razkropili po vsem svetu.
Protiljudski oblastniki niso skrbeli za blaginjo ljudstva niti doma v Jugoslaviji Za stotine naselbin jugoslovanskih izseljencev po vsem svetu pa noben državni urad in nobena državna ustanova dolgo časa niti vedela nista.
Naši ljudje so živeli v tujini brez vsake pravne zaščite. Velikansko večino naših ljudi je tujina brezobzirno izkoriščala. Tiste pripovedke o bogatih ameriških stricih imajo zelo zelo malo podlage.
V Avstraliji so se naselili posamezni Jugoslovani že pred prvo svetovno vojno.
Nekatere je prignala v tistem času na daljni kontinent želja, najti v Avstraliji zlato poljano in obogateti. Med prvimi Jugoslovani, ki so se naselili v Avstraliji, so bili mornarji, ki so se iz katerega koli vzroka v Avstraliji izkrcali in tam ostali. Predvojna emigracija iz Jugoslavije je bila v Avstraliji maloštevilna.
V letih 1925 do 1928 pa so nastale v Avstraliji večje naselbine jugoslovanskih izseljencev, predvsem Dalmatincev in Makedoncev: v Zahodni Avstraliji okoli Pertha in Calgoorlieja, v Novem Južnem \7a-lesu okrog Sidneja in Brocken Hilla, v Viktoriji okrog T.lelbourna, v Queenslan-du okrog Townsvilla in Calrnsa, manjše skupine pa so se naselile po vsem kontinentu.
Skoraj vsi naši izseljenci v Avstraliji so bili s kmetov, redek med njimi je bil obrtnik. Nobeden ni znal angleškega jezika. Tako so bili vsi od kraja kar najbolj primerni za strahovito izrabljanje. Kapitalisti so jih navadno poslali v gozdove, kjer so živel na pol primitivno življenje pod šotori, dobivali slabo, večkrat pokvarjeno hrano, nezdravo vodo. Tu so, odrezani od sveta, opravljali najtežja dela. Iz časa pred krizo in med krizo je malo primerov, da bi bil delavec za svoje najtežje delo tudi v redu plačan. Dvojna skrb je morila naše avstralske izseljence: kako bodo vzdržali pri težkem delu in druga, ali bodo za to delo sploh dobiti plačo. Niso biti redki primeri, da so skupine naših ljudi posekale pokrajine gozdov, očistile in nriora-vile za setev planjave zemlje, ko je njihov delodajalec navidez bankrotiral in delavci za vse svoje delo niso dobili niti pare. Tako so se odpravili napcej, lahko pp več mesecev iskali drugo delo, sklepali nove pogodbe In vsaj upali, da bo prihodnje delo tudi plačano.
Vatikan središče črne borze z valuto
Rimska policija je odkrila teroristično fašistično organizacijo, ki sta Jo vodita vatikanski duhovnik Iprisco in hivši šef Mussolinijeve policije
Rim, 15. marca (Tanjug). Italijanska policija Je končala preiskavo prot: vatikanskemu državnemu podtajniku m£gr. Edvardu Protnerju Cippicu in ga izročila sodnim oblastem. Obtožnica pravi da je Cippico kot visok uradnik vatikanske države protizakonito špekuliral in si prisvajal tuje valute. Glavni upravnik vatikanske države msgr. Guidetti, ki jo uradno v imenu Vatikana zagrešil več afer in poneverb, je bil izročen neposredno sodnim oblastem.
Nagel konec policijske preiskave dokazuje željo vladnih in vatikanskih krogov, da naj bi se ves škandal va-tikanske države končal s Cippicom, ki mu bodo sodile sodne oblasti.
IV današnjem uvodniku »Unitd« pravi generalni sekretar komunistične partije Italije Palmiro Togliatti, da so se visoke ustanove Vatikana združile z vladajočimi skupinami finančnega kapitala.
To dejstvo, nagiaša Togliatti, pojasnjuje, zakaj današnje vodiine osebnosti Vatikana tako zelo podpirajo vojno-hujskaške imperialiste Wall Streeta. To pojasnjuje, zakaj se bore visoke vatikanske ustanove s tako nezaslišano ostrino in vsemi vrstami orožja proti vsem ljudskim gibanjem.
Italijanskemu ljudstvu grozi velika nevarnost, ker je postavil Vatikan vsa sredstva v službo politike, ki je v interesu [Wall Streeta in v očitnem nasprotju z najbolj zdravimi strujami in težnjami italijanskega naroda.
Socialistični list »Avanti« pTavi, da se skriva za afero vatikanskih funkcionarjev Cippica in Guidetti ja pravi škandal — največja črna borza za valuto, ki je v Evropi in katere sedež je v Vatikanu.
Danes vemo, nagiaša nato »Avanti«, da je za bronastimi vrati Vatikana središče borze z valuto, posebno
z dolarji in to pred očmi italijanske vlade.
Vatikan vodi gibanje proti demokratični ljudski fronti
Rim, 15. marca (Tanjug). Policija je odkrila v Rimu teroristično fašistično organizacijo, ki je izvršila več zločinskih napadov na sedeže komunistične partije Italije in demokratičnih organizacij ter na redakcijo časopisov »Unitä« in »Avanti«.
To podtalno fašistično tolpo je vodil vatikanski duhovnik Prisce skupno z bivšim šefom Mussolinijeve fašistične policije Valtarellijem. Tolpa je bila organizirana v vatikanskem samostanu San Agcstino v Rimu z nazivom »gibanje katoliške pomoči za italijansko obnovo«. Prostori organizacije so bili okrašeni s fašističnimi črnimi zastavami in gesli ter Mussolinijevimi slikami in doprsnimi kipi.
Sestankom tolpe je prisostvoval duhovnik Prisco, ki je prinašal v samostan velike količine ročnih bomb, razstreliva, orožja in municije. Ta vatikanski duhovnik, ki se je razglasil za kaplana neofašistične skvadre, je povezal svoje podtalno gibanje s številnimi neofašističnimi organizacijami v Italiji.
Ugotovljeno je, da sta bila člana te tolpe tudi karabinjerski general Pie-sce, bivši šef OVRE in organizator ustaške Paveličeve policije, ki ga je notranji minister Scelba pred kratkim imenoval za inšpektorja v svojem ministrstvu, in pa general italijanske vojske Fidencio dell'Ora. Zaprli so 8 članov tolpe.
To odkritje policije dokazuje, daje Vatikan neposredno sodeloval pri organizaciji fašističnega gibanja in terorističnih dejanjih proti demokratičnim strankam v Italiji.
Rimska policija hoče onemogočiti demokratični fronti vo-livno propagando
Rim, 15. marca (Tanjug). Hkrati s sistematičnimi izzivanji v južni Italiji in na Siciliji je pričela policija nastopati tudi proti demokratični ljudski fronti v Rimu. Včeraj popoldne so policijski oddelki pod vodstvom dveh inšpektorjev nasilno vdrli v dve rimski tiskarni, ki 6ta tiskali predvolivni material za demokratično fronto. Po višji naredbi je policija zaplenila in prepovedala nadaljnje tiskanje predvolivmega materiala.
Demokratična ljudsika fronta je odločno protestirala proti temu novemu primeru kršitve ustave in je pozvala 6voje organizacije, naj organizirajo tiskanje pred voli vn ege materiala v drugih tiskarnah.
Kako daleč je padla De Gasperijeva vlada
Rim, 15. marca (Tanjug). Policija je aretirala v mestu Lecce v Apuliji dva grška novinarja, ki sta pobegnila iz Grčije pred monarhofašističnim nasiljem. Gre za urednika glasila komunistične partije Grčije Spirosa in Georolesa. »Unita« poudarja, da aretacija obeh grških domoljubov, ki sta iskala pred fašistično tiranijo zavetje v Italiji, najlepše dokazuje, kako nizko je padla krščanskodemo-kratska vlada
Sforza odpotoval v Pariz
Rim, 14. marca (Reuter). Italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza in minister za zunanjo trgovino Cam-pigli sta odpotovala v Pariz na konferenco »držav Marshallovega načrta«.
USPEHI MAKKOSmriH ČET POVZROČAJO V ATENAH VEDNO VEČJE VZNEMIRJENJE
Nasilstva ansraškii vojaških oMasfev ne kodo preprečila v Nesueip glhasifa za enotah In pravilen mk
Berlin, 15. marca. (Tanjug) Zavezniška kemandaiura v Berlinu je razpravljala v soboto o protestu enotne socialistične partije Nemčije proti vdoru ameriške policije na rajonska tajništva stranke v ameriškem sektorju Berlina.
Ameriški predstavnik polkovnik Hovley si je prizadeval, da bi preprečil razpravljanje o tem policijskem nasilstvu nad edino demokratično stranko in se je pritoževal nad težavami, na katere baje zadevajo na vskaem koraku krščanskodemokrai-ska unija, liberalno-demokratska, in socialnodemokratska stranka v sovjetskem sektorju Berlina, češ da izkazujejo sovjetska oblasiva svoje simpatije samo do enotne socialistične stranke.
Sovjetski predstavnik polkovnik Je-lizarov je v svojem govoru izjavil:
»V sovjetskem sektorju ne omejujemo nikomur delovanja in nima nobena stranka posebnih ugodnosti. Nihče ne more trditi, da bi v sovjetskem sektorju kdor koli vdrl v prostore katere koli stanke, svoja simpatije pc izkazujemo vsem, ki se dejansko zavzemajo za demokratično preosnovo gospodarskega in političnega življenja. Vdor policije v rajonska. tajništva enotne socialistične pariije v ameriškem sektorju je pojav protidemokratične prakse ameriških vojaških oHastev, ki hočejo z nasilnimi metodami ustrahovali demokratično prebivalstvo Berlina. — Preganjanje demokratičnih organizacij v ameriškem sektorju naj čimprej preneha, krivci pa naj bodo kaznovani.«
Ker polkovnik Hovley ni mogel pobiti irdiiev polkovnika Jelizarova, niti navesti stvarnih dokazov za svoje obtožbe, je predlagal, da naj se sestavi komisija štirih sil z nalogo, da izvede preiskavo v zvezi z zadnjimi dogodki v ameriškem sektorju
in preišče obtožbe zaradi dogodkov v sovjetskem sektorju.
Polkovnik Jelizarov je sprejel ta predlog, francoski in angleški predstavniki pa se niso s tem strinjali, s čimer so ameriškemu predstavniku omogočili, da se je izognil jasnemu odgovoru na protest enotne socialistične partije Nemčije.
Nasilstva ameriške vojaške uprave proti enotni socialistični partiji Nemčije so izzvala val ogorčenja med naprednim delavstvom Berlina. Delavci tramvajske direkcije, električnih central in drugih velikih podjetij so objavili skupen razglas na prebivalstvo, v katerem opozarjajo na tesno zvezo med vedno bolj pogostimi nasilstvi ameriške policije in bližnjim II. vsenemškem kongresom za enotnost in pravičen mir.
Razglas poudarja, da bodo zaman vsa prizadevanja ameriške vojaške uprave, da bi s policijskimi metodami in nasiljem preprečila ljudsko gibanje za enotnost in pravičen mir ter poziva vse delovne ljudi, naj pokažejo s svojo udeležbo na manifestacijah 18. marca privrženost ideji enotnosti in demokracije.
Franco zahteva vključitev v Marshallov načrt
Pariz, 14. marca. (Tass) V Madridu se nadaljujejo pogajanja med zunanjim ministrom Francove vlade Ar-tajom in odpravnikom poslov ZDA v fašistični Španiji Culbertsonom glede udeležbe Španije v Marshallovem načrtu. Dobro informirani krogi zatrjujejo, da je v poslednjem razgovoru s Culbertsonom Artajo zahteval takojšnjo dodelitev ameriških kreditov Španiji in njeno vključitev v Marshallov plan. Sklicujoč so na tako imenovano „komunistično nevarnost" v Evropi, je Artajo izjavil. da je zbližanje med ZDA in Francovo Španijo ,,nujna zadeva".
Pred zavezniško pogodilo med SSSR in Bolgarijo
Bolgarska bržola: Danes je od-
Sofija, 15. marca, javna agencija poroča: potovala v Moskvo delegacija bolgarske vlade s predsednikom Georgiern Dimitrovom na čelu zaradi sklenitve pogodbe o prijateljstvu sodelovanju m medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo. Poleg predsednika vlade Georgija Dimitrova so v delegaciji podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Vasil Kolarov, podpredsednik vlade TrajČo Kastov in podpredsednik vlade ter minister za elektrifikacijo in melioracijo K im on Georgijev, minister za komunalno gospodarstvo in gradnje Petar Ka-menov in minister za trgovino in preskrbo Kristo Dobrev. Delegacijo spremljajo tudi svetovalci in sodelavcu
Atene, 14. marca. V monarhofaši-stičnem taboru je zaradi vedno večjih operacij demokratične armade Grčije silno vznemirjenje. Povečano aktivnost partizanov priznavajo tud; ameriški vojaški uradniki, n. pr. ameriški polkovnik Hol and iz Texasa, kije zaskrbljeno izjavil, da so partizan; vedno aktivnejši in da napadajo na vedno večjem področju Partizanske sile, je dodal, prodirajo vedno globlje v doslej mirne kraje. Taktika partizanov, ki so ge pred dnevi nenadoma pojavili celo pri Solunu in v neposredni bližini Aten, Korinta in drugih velikih mest, kjer se jim pridružuje prebivalstvo, zlasti mladina, je prisilila ir.onarhofašlstična oblast-va k posebnim varnostnim ukrepom za zaščito posadk po velikih mestih.
Po poročilih United Pressa je danes velik partizanski oddelek prodrl v mesto Klementi, južno od Korinta na Peloponezu in zažgal orožniško postaja
Atenski tisk prinaša poročilo, da so 6e predsinočnjim diverzantski oddelki nenadoma pojavili v samem Solunu in hkrati napadli z bombami ter _ drugim orožjem policijsko poslopje, brezžično postajo ter ladje vojne mornpice. Tisk poroča, da je padel poveljnik 7. monarhofašistične divizije v Trakiji general Asimako-pulos, čigar avtomobil je zavozil na mino, ki so jo položili borci demokratične armade.
Da bi strli odpor ljudstva, ee mo-narhofašist; poslužujejo vedno hujših nasiistev. Vojaški poveljnik v Atenah je izdal nalog za aretacijo Zvo-losa in Erimokosa, Šefov socialistične stranke. V Atenah so samo med eno racijo zaprli 40 oseb .včeraj pa je bila izvršena smrtna kazen nad dvema domoljuboma, medtem ko so v Larisi ustrelili 10 demokratičnih državljanov.
Markosove čete napadajo po vseh grških pokrajinah
Atene, 15. marca. Agencija Elefle-ri Elada poroča o operacijah demokratične armade v Tcsaliji, Egejski Makedoniji in trakiji.
22. februarja so oddelki demokratične armade napadli monarhofaši-stične sile v kraju Asproprisia in An-tihasia ter jim povzročile izgube v moštvu in materiala 23. februarja je četa demokratične armade napadla monarhofašistične sile v vasi Sinoke-raia—Hasia, pri čemer je zaplenila 3000 nabojev in velike količine vojnega materiala in obleke. Istega dne so oddelki demokratične armade napadli monarhofašistično četo med krajem Koniskos in Vuka na področju Antihasia, ubile 15 in ujele 45 vojakov ter zaplenile 60 pušk, 4 strojnice, velike količine živil in obleke itd. Monarhofašistične sile v vaseh Sikia in Akia Analipsi pri Irasonu so bile razbile ler prisiljene k umiku.
26. februarja so oddelki demokra-
ZDA m morejo govoriti o svobod!, kor vodifo svet v oboroževalno tekmo
New York, 14. marca. (Tanjug) Henry Wallace, kandidat tretje stranke za predsednika ZDA_ je glede na izjavo predsednika Trumana, da zahteva iz. ključitev komunistov iz vlad katere koli države, izjavil na tiskovni konferenci: »Ta Trumanova izjava ima oči. ten protisovjetski značaj. Če mislimo, da se bomo izognili vojni, tedaj je nujno potrebno, da zavržemo Trumanovo doktrino.«
Omenjajoč žalostne rezultate Truma, nove doktrine v Grčiji, je Wallace na. glasil: »Svoboščine grškega naroda so odpravljene. Tisk ni svoboden, pravice delavskih sindikatov eo neverjetno okrnjene, gospodarski položaj v deželi pa je katastrofalen. Ameriški generali imajo krvoločne govore, ker žele, da bi grško monarhofašistično vojsko vzpodbudili k ofenzivi, vendar nimajo uspeha, ker se grška vojska noče bo. riti.«
O ameriški zunanji politiki Je Wallace Izjavil: »PoUtika ZDA hrabri de.
goliste v Franciji in neofašiste v Ita_ liji, s čimer še nadalje povzroča bratomorne spopada Ta politika -podaljšuje državljansko vojno v Grčiji, v Kitajski in Palestini. Politika ZDA postavlja s tem, da povsod podpira reakcijo, temelj za bratomorne borbe in za novo svetovno vojno. Amerika ne more govoriti o svobodi, če hkrati vodi svet v blazno oboroževalno tekmo, zatirajoč delavske sindikate v last ni deželi ter puščajoč svobodne roke vladavini Thomasovega neameriškega komiteja (odbora za preiskovanje pro. tiameriške delavnosti.
Wallace je tudi obsodil kampanjo, ki namerava onemogočiti zmago bloka levice na bližnjih volitvah v Italiji, kakor tudi poročila, ki bi rada prikazala morebitno zmago naprednih sil v Italiji kot »sovjetski udar«. To vrsto propagande je Wallace Imeno, val napad na načelo o svobodnih volitvah da. na najosnovnejše demokratične svoboščine.«
tične armade vdrli v vas Krania-Beskapi, pri čemer je bilo ubitih 30
monarhofašistov, med njimi major Georgios Papahristu, medtem ko je bil bataljonski zdravnik ujet. Z učinkovitim protiletalskim ognjem je bilo sestreljeno neko monarhofašistično letalo tipa »Spitfire«. V vasi so bili uničeni 4 vojaški kamioni, na cesti Ilason—Teskati pa razstreljena 2 kamiona polna vojakov.
28. februarja je bil na vrhovih Ja-nota na področju Elasona izvršen uspešen napad na monarhofašistične sile, pri napadu na monarhofašistično četo na položaju Gerania na cesti Ilason—Saranlaporos pa sta bila uničena 2 tanka
V Egejski Makedoniji je neki diverzantski oddelek demokratične armade razstreliti 25. februarja obmejno stražnico v vasi Rulja-Vojon, pri čemer je bilo ubitih 10 vojakov, ranjena pa dva.
Med operacijami na Vernionu 3. in 4. marca so imeli monarhofašisii 24 mrlvin in 30 ranjenih. 3. marca so oddelki demokratične armade napadli in razbili monarhofašistično četo, ki je zasedla vrhove Lohosa pri Katerim. Zaplenjena je bila velika količina municije in obleke. 5. marca so oddelki demokratične armade napadli monarhofašistično posadko v vasi Polikastano-Vojon in po šestur-nih bojih nevtralizirali večje število obmejnih stražnic ter razstrelili 3 utrjene hiše.
10. marca so oddelki demokratične armade razbili monarhofašistične sile, ki so se pomikale iz Pelekanosa proti Ksilivuno ter onemogočili vse njihove poskuse, da bi se razvrstile in s podporo topništva napredovale. Istega dne je motorizirani oddelek
demokratične armade razrušil na dveh mestih cesto Vlastis—Anaraki
Neprestana izzivanja ob albanski meji
Tirana, 14. marca (ATS) Od 9. do 11. marca so grški monarhofašisii znova izzivali Albanijo na kopnem in v zraku.
9.	marca ob 4. zjutraj se je neko grško letalo pojavilo nad planino Kurveleš, preletelo kraja Demblak in Sinanaj ter nadaljevalo polet proti mestu Beratu Letalo je letelo v višini 2000 m s prižganimi lučmi.
10.	marca ob 7.30 zjutraj je neki grški monarhofašistični vojak prišel na albansko ozemlje pri 50. mejniku na odseku Perdikar. Izzivalec se ni odzval pozivu albanske izvidnice, naj se ustavi in se je oddaljil šele, ko je pričela izvidnica streljati.
11.	marca ob 3 zjutraj so grški vojaki streljali iz soteske pri kraju Haur (v Grčiji) s težkim topniškim orožjem proti 50. in 51. mejniku na odseku Pordikar. 12 granat je eksplodiralo na albanskem ozemlju v globini 300 do 400 m od meje.
Istega dne ob 13. je neka grška izvidnica prodrla na albansko ozemlje pri 50. mejniku na odseku Pordikar. Albanska izvidnica je bila prisiljena streljati na izzivače in jih je prisilila, da so se vrnili na grško ozemlja
10 minut pozneje je neko letalo neznane narodnosti priletelo iz smeri Sopika in Janara ter se vrnilo v Grčijo, leteč nad albansko mejo med 52 in 54. mejnikom.
Istega dne ob 19. so grški vojaki streljali s težkimi topovi iz vasi Ko-rasovo (Grčija! proti 41. in 42. mejniku. Ena granata je padla na albansko ozemlja
Pobudniki „Svete alijance“ 20. stoletja bodo doživeli še tafši poraz kakor nptovi predniki
Moskva, 15. marca. (Tass) Komentator „Pravde“ Leontijev piše:
»Protidemokratični značaj bloka, Id se imenuje „zahodna zveza” in je naperjen proti interesom miroljubnih narodov, je izven, vsakega dvoma. „Zahodna zveza“ si ne postavlja za nalogo, da bi onemogočila nemški napad, temveč nasprotno vključuje v zahodni blok oni del Nemčije, kjer gospodarijo napadalni nemški monopoli, ki so bili do včeraj osnova Hitlerjevega napada.
„Zahodna zveza“ ni naperjena proti Nemčiji, ampak proti onim evropskim državam, ki se dosledno bore za učvrstitev miru in za onemogočenje novega nemškega napada. Jasno izražena namera tvorcev „zahodne zveze”, da bi se v zvezo vključila zahodna Nemčija, ki je leglo ameriških in nemških mogotcev težke industrija je temeljni kamen organizacije in ji pripisuje popolnoma določen napadalni značaj.
Takoj drugi dan po londonski konferenci šestih držav je določeno število nemških listov, ki so pod pokroviteljstvom anglo ameriških oblastev, objavilo članke, ki so prvič po kapitulaciji odkrito pozivali na novo vojno. Tako je svetoval ,,Der Tagesspiegel“ zahodnim državam, naj se več r.e poslužujejo protestnih not in drugih prjznih demonstracij v odnosih z demokratičnimi državami vzhodne Evrope. Najboljša akcija — je pisal ta list — je na žalost vojaška akcija.
Odločilna sprememba naše evropske politike — je pisal te dni „New York Times“ — ne bo Marshallov načrt, temveč Be vino v načrt o ustanovitvi vojaške zveze zahodnih držav.
Z Nemčijo ne bomo ravnali več kot z nekim potencialnim sovražnikom — nagiaša britanski „Financial Times“.
„Zahodna zveza” ni samo vojaška, temveč tudi politična zveza — nadaljuje. Leontijev. Po poročilih, ki so
prišla v tisk, so razpravljali na bruseljski konferenci o predlogu, naj bi se nudila „vojaška pomoč“ kateri koli vladi države — udeleženke „zahodne zveze“, kateri bi „grozila notranja nevarnost“. Pred več kot enim stoletjem so fevdalne monarhije, prestrašene zaradi francoske buržoazne revolucija sklenile sramotno „sveto alijanco” proti vsemu naprednemu in demokratičnemu v Evropi Tudi sedaj poskušajo nekronani kralji monopolističnega kapitala in njihovi zvesti hlapci, ki nosijo krinko socialistov, zadržati tok zgodovinskega razvoja, ki ga ni mogoče zajeziti in odvrniti. Churchill in Bevin, Dulles in Marshall, Schumacher in grof Sforza stoje ob zibelki svoje mrtvorojene „svete alijance“, dogovarjajoč se za nastop proti svobodi, neodvisnosti in demokratičnim pravicam evropskih narodov.
Toda vsi ameriško-britanski „načrti“ — zaključuje Leontijev, da bi zlomili in razbili vedno jačje in številnejše sile demokracije, so obsojeni na neuspeli. Pobudnike „svete alijance“ imperialistične reakcije 20. stoletja pričakuje še sramotnejši konec kakor njihove neslavne prednike.«
Francija brez dolarskih rezerv
Pariz, 15. marca. Po vesti United Pressa je dobila Francija po vojni od ZDA nad dve milijardi dolarjev v obliki raznih posojil. Francoska vlada pa smatra, da bo kljub temu konec tega meseca ostala zopet brez dolarskih rezerv. Razpoložljive vsote dolarjev so prihajale v Francijo v tako različnih oblikah, da ne more dati niti samo ameriško veleposlaništvo v Parizu natančnih podatkov o skupnem znesku.
Francija je porabila večji del dobljenih kreditov za odkup ameriških presežkov vojaškega materiala v Franciji za odkup starih ameriških ladij in za poravnavo dolga po zakonu o posojilu in najemu.
Prvi znak! gospodarske krize v ZDA
V zvezi s stalnim padanjem, cen v ZDA na kmetiisko-gospcdarskein trgu in pri nekaterih drugih proizvodih, so začeli prekomorski gospodarstveniki sestavljati horoskope. Skušajo predvsem uganiti, ali lahko Marshallov načrt nudi upanje, da se zajezi kriza.
Zaman so trubadurji ameriškega načrta »pomoči« Evropi poskušali prepričati javno mnenje, da je Marshallov plan res zdravilo za krizo, kakršnega so doslej kapitalistični zdravniki zamen iskali. Dejstva pričajo, da ta načrt pač ne more utrditi povojnega razvoja kapitalističnega gospo-darstva. Nasprotno — ta načrt krizo še bolj bliža in jo poostruje.
Vse, kar so ZDA storile doslej za uresničenje Marshallovega plana, je trud, da bi zavrle razvoj proizvodnih sil v’ Evropi. Le-ta bi ee spremenila v tržišče za neomejeno prodajo ameriškega blaga. ZDA bi dobile v svoje roke vse izvore surovin in razširile svojo kontrolo nad kolonijami evropskih držav. Taka je prava podoba »pomoči«, ki jo Marshallov plan ponuja evropskim državam.
Wallstreetski izvedenci so zelo skrčili naročilu 16 evropskih držav, ker se bojijo, da bi ts države do leta 1951. dosegle predvojno raven kmetijskega gospodarstva in nekaterih industrijskih panog. Namenili so se, da pošljejo v Evropo le takšne proizvode, ki bi omejili razvoj tiste industrije, ki je do predvojne uspešno tekmovala s industrijo ZDA. Zato so za sedem-kart skrčili naročila evropskih držati ta različno strojno opremo.
Predvsem iso omejili pošiljke za obnovo jeklarske industrije evropskih
držav. V času pariške konference so se Angleži trudili, da bi ustanovili »Tehnični komite za železo in Jeklo«. Smoter tega komiteja bi bil olajšati evropskim državam medsebojna posvetovanja o surovinah, proizvodnji jekla, o modernizaciji ln razširjenju jeklarske industrije. Za 18. marec je bilo določeno prvo posvetovanja zastopnikov Anglije, Francija Belgije, Luksemburga in Nizozemske, ki so v tem komiteju. Zdaj je Združenim državam Amerike potrebno, da je vlada ZDA obveščena o sporazumih In drugih sklepih tega komiteja, katere bi lahko spremenila, »kadar bi bilo potrebno«. Tako bi ZDA dobile v roke popolno oblast na evropskem trgu jekla.
Ameriški načrt »pomoči« predvideva zmanjšanja ladjedelništva v evropskih državah (posebno Anglije) na 40 %, tako da bi se ZDA iznebile svojih odvečnih ladij, ki tvorijo zdaj tretjino njihovega, trgovskega ladjevja.
Tvorci Marshallovega načrta In tisti, ki ee navdušujejo zanj, se oklepajo teorije, »da je 20. stoletje — stoletje Amerike«. Zanje so Združene ameriške države svetovna prestolnica^ vse druge države pa so njihove kolonije. Kakor je znano, vladajoče države vedno zavirajo industrijski razvoj svojih kolonij in ne dopuščajo, da bi postale gospodarsko in politično neodvisne. Sedanja politika ZDA prav tako stremi za tem, da bi bile evropske države podrejene in da se njihova Industrija ne bi razvijala. Tako bi bla vloga ZDA in njihovega kapitalizma čim pomembnejša na svetu.
Talka politika Je na vso moč škodljiva ameriškemu gospodarstvu, zlasti pa še tistim industrijskim panogam, ki so razvijale svojo proizvodnjo na račun industrializacije evropskih držav.
Tako so zdaj industrijske države zahodna Evrope na Prokrusfcovi postelji Marshallovega načrta in morajo svojo industrijo omejevati ali ustaviti. Zato se je evropsko tržišče zmanjšalo, število brezposelnih je vedno večje’, znižana je splošna življenjska raven, množice delavcev in srednjih slo-ev so na robu propada. To Je povzročilo nevarne pojave tudi v ameriškem gospodarstva O tem piše posebna izdaja »Journal of Comm er cea«, ki je posvečena ameriški zunanji trgovini in kjer je objavljen članek predsednika ameriške »nacionalne družbe za proizvodnjo orodnih strojev«. Predsednik z obžalovanjem priznava, da je v Marshallovem planu premalo kredita za izvoz strojev in da zdaj ameriška strojna industrija Izrablja samo polovico svoje proizvodne sposobnosti.
»Journal of Commerce« meni, da Je zunanja trgovina ZDA že dosegla najvišjo točko svojega razvoja. Pravi, če bo kongres odobril Marshallov načrt v celoti, kar pa Je malo verjetno, bo izvoz za 10 % manjši, kakor v dobi največjega izvoza v letu 1947. Lani je bil ameriški Izvoz dvakrat večji ko uvoz. Znašal Je 14.5 milijard dolarjev, kar je petkrat več kot izvoz 1. 1939.)
Zato računajo ameriški Izvedenci s poostreno borbo za izvoz med različnimi panogami ameriškega gospodarstva. Zlasti slabo kaže za izvoz ameriških kmeliijisko-gospodarskih proizvodov. Ko ameriški tisk preudarja o padanju cen kmetijsko-gaspodarskih surovin, omenja, da «o to — prvič
— povzročila poročila, da v letih 1946-1947 dobro kažejo letine v Evropi, kjer pa so bile v resnici slabe, drugič pa, ker ja država zmanjšala odkup pšeničnih in koruznih zalog. Ameriški Izvozniki so se okoristili z lakoto evropklh narodov in ogromno zvišali cene kmetisko - gospodarskih surovin.
To je vplivalo tudi na industrijske cene, ki so v letu 1946. narasle v ZDA v primeri z letom 1939. za 71 %. Leta 1947. so umetno zviševali cene zaradi čim večjega dobička od izvoza v Evropo.
Značilno za gospodarske perspektive ZDA je dejstvo, da cene stalno padajo, čim eo začele padati. Sedanje padanje cen Je po mnenju lista »New York Times« hujše, kot je bil bančni polom leta 1929.
Neprestano padanje cen je znak nestanovitnosti povojna gospodarske konjunkture v ZDA. Zaradi povečane proizvodnje med vojno so zelo narasla državna naročila in dosegla 170 milijard dolarjev. Država je zgradila 3000 novih tovarn, Izmed katerih so jih 80 % Izročili 250 zasebnim družbam. Te so imele med vojno od njih 52 milijard dolarjev čistega dobička. Po vojni bo si ohranile ta dobiček na ta način, da so zvišale cena Kakor je Truman poročal v kongresu, ko je govoril o gospodarskem položaju ZDA v letu 1947, so imele največje ameriške korporacije v tem letu 17 milijard dolarjev, leta 1946. 12.5 milijarde, a leta 1939. samo 5 milijard čistega dobička.
Med tem pa se dohodki delavcev niso prav nič zvišali. Nasprotno — ko so odpravili kontrolo nad cenami, se je draginja povečala, zaslužek delavcev pa znižal.
Tako so se delavske mezde v stroj-
ništvu, v jeklarstvu In proizvodnji avtomobilov znižale do junija 1947 za 20 do 25 % v primeri z mezdami leta 1945. Nakupovalna zmogljivost prebivalstva je lota 1940. padla za 15 odstotkov v primeri z letom 1945. Leta 1947. se Je znižala še za 8 %. Manjša nakupovalna zmogljivost širokih ljudskih množic vpliva na industrijsko proizvodnjo. Zato se ameriški monopoli zanašajo na Marshallov plan, ki bi razširil in obvladal evropski trg.
Ko so začele cene padati, so ameriški gospodarstveniki menili, da je to »zdrav pojav«, češ da se bodo takoj za tem cene ustalile. Vendar doslej nikjer ne opazimo kake »stabilizacije«. Cene venomer padajo. Pri tem je upoštevati, da so ZDA, ne glede na porast izvoza v letu 1947. nakopičile velikanske zaloge blaga. Te zaloge so naraslo od 18.5 milijard dolarjev v avgustu 1948 na 23 milijard dolarjev v avgustu 1947. Takšno kopičenje blaga je dokaz, da se je notranje tržišče zmanjšalo, t. j. da se je zmanjšala nakupovalna zmogljivost ljudstva.
V ameriškem «siku opazimo vznemirljive članke o nadaljnlh perspektivah gospodarstva v ZDA. Mnogi listi, med njimi tudi glasila Wall Streeta, ki so prej napovedovali, da se bo gospodarska konjunktura obdržala na isti višini, tudi v letu 1948., opozarjajo k previdnosti. Večji del gospodarstvenikov se dobro zaveda nevarnosti. Mnenja se razlikujejo le v tem, ali bo imela ta kriza take hude posledica kot leta 1929. ali pa bo nastala de presija kot leta 1920. do 1921., ko je »stabilizacija« ameriškega gospodarstva doaegla visoko raven in jo je obdržala do 1929. lata.
Kakor kažejo znajti, bo ameriška
kriza huda in dolga. Ameriški monopolistični kapital ni kar tako nastopil proti delavcem in jim naložil na pleča bremena krize.
Na zborovanju »Nacionalne asociacija industrij cev«, kjer je včlanjenih 16.500 industrijskih družb, so sklenili, naj se delavske mezde še nadalje znižajo. Tako bi obdržali velikanske dobičke na Isti višini in onemogočili borbo strokovnh zvez za povišanje delavskih mezd, saj so se na zborovanju sklicevali na protideiavski Taft-Hartleyev zakon. Odobravali so tudi predlog predsednika Bantinga za »načrtno mrtvo sezono« 7P-radi znižanja mezd. Banting je tudi nasvetoval, naj se čimbolj skrči število delavcev pri poedlnih podjetjih. V nekaterih industrijskih panogah ta načrt že uresničujejo.
Protideiavski Taft-Hartleyev zakon je pripomoček, s katerim se okoriščajo navduševale! za Manahallov načrt in nalagajo finančna bremena ameriškega načrta pri »pomoči« Evropi na pleča delavcev.
Napredni delavski krogi v ZDA so prepričani, da je politika Marshallovega načrta škodljiva ameriškemu gospodarstvu in ameriškemu delavcu. Zato zahtevajo, da preneha politika wallstreetskih industrijcev ln bankirjev. Sklicujejo se na Rooseveltovo politiko o povojnem ustroju Evrope, ki jo zdaj zastopa Henry Wallace. Napredni delavski voditelji pozivajo, da je treba stopiti na pot politike gospodarske obnove Evrope g tesnim sode-lovanejm s Sovjetsko zvezo. Zato pa je neobhodno potrebno, da se zavra« gospodarsko zasužnjenje evropskih držav in uničenje delavskih pravic v ZDA — z drugimi besedami — da je treba zavreči Marshallov plan.
(»Trud«, K. Hofman.)
Dan mladinskih delovnih brigad
Konferenca udarnikov — mladincev [Ljubljane
Ljubljana, 15. marca.
V	soboto zvečer je bila v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici konferenca udarnikov ljubljanskih delovnih brigad. Predsednik glavnega odbora LMS tov. Mitja Rode je v svojem referatu na kratko orisal uspehe naše mladine, ki si je lani v raznih delovnih akcijah priborila udarniške naslove. Pri delovnih akcijah je samo lani sodelovalo okrog 283.000 mladincev, to se pravi, da je bil skoraj vsak deseti mladinec na delovni akciji. Pri teh akcijah je naša mladina politično in strokovno zelo dozorela, saj je samo pri nas šlo lani v strokovne tečaje 13.000 mladincev, ki so se usposabljali v gradbenih in drugih strokah.
Poleg velikega vzgojnega vpliva, ti so ga imele delovne akcije na našo mladino, je važno tudi to, da je mladina Jugoslavije lani s 'svojim delom prihranila državi nič manj kakor 3403 milijone dinarjev.
Konferenca udarnikov, ki jo je sklical GOLMS pa ni imela samo namena, da pregleda uspehe naših mladincev in mladink, ki so se z raznih delovnih akcij vrnili kot večkratni udarniki, temveč, da tudi kri-tizira napake naših udarnikov. Naš mladi udarnik mora biti najboljši dijak, najboljši agitator in najboljši organizator. Zaključek lanskega šolskega leta kakor tudi letošnje redovalne konference pa so pokazale, da je tudi med udarniki mnogo slabih učencev.
Naši udamiM - mladinci vse premalo sodelujejo pri volivni kampanji za volitve v MLO. Doslej so se le v malem številu udeleževali pred-volivnih sestankov, ki so bili organizirani v okviru predvolivnih kam-panj.
Naloga udarnikov je, da bodo delo v svojih organizacijah v zadnjem tednu pred volitvami politično podprli ter dosegli, da bo mladina na teh sestankih mnogo razpravljala o gospodarskih in političnih vprašanjih.
Tudi pri mobilizaciji mladine za počitniške delovne akcije naši udarniki niso pokazali zadosti iniciative in borbenosti. Kakor že vemo, bo mesto rabilo za delovne akcije 4000 mladincev, doslej pa se jih je prijavilo komaj 1700. Naši udarniki se morajo zavedati, da so prvi poklicani, da uspešno mobilizirajo mladino za počitniško delo.
V	razpravi so naši mladinci in mladinke - udarniki odkrivali dobre
in slabe strani dela v svojih organizacijah. Dijaki Srednje tehnične šole so ponosni na svoje udarnike, ki so tudi v šoli pokazali, da so vredni naslova udarnikov. Tovarišica Vlasta Primožič iz brigade Staneta Rozmana je bila na progi proglašena za udrnico ter je kot najboljša brigadirka in organizatorka prejela od Prezidija Ljudske skupščine Red dela. Na takih svetlih primerih se učijo tudi drugi dijaki Srednje tehnične šole.
Gesla ,,Dober udarnik — dober dijak“ so se oprijeli tudi udarniki VI. državne gimnazije, saj je njihova šola (ki ima veliko število pri letošnji redovalni pokazala najlepše učne
udarnikov)
konferenci
uspehe.
Udarniki
III. državne gimnazije niso prenesli na svojo šolo elana z mladinske proge ter zaradi slabih učnih uspehov in slabe discipline ne ustrezajo častnemu naslovu udarnika. Med njimi je dosti udarnikov, ki jih morajo voditi neudarniki in jim "dajati zglede. Tudi v šoli ima mnogo teh „udarnikov“ slabe ocene, nekateri pa celo ukore.
Lep primer pravih udarnikov najdemo v Mostah, kjer so se vsi udar-niki-mladinci zavezali, da si hočejo pri delovnih akcijah priboriti zlato značko.
Tudi o uspehih delovnih brigad v podjetjih so govorili udamiki-mla-dinci na svoji konferenci. V tovarni Indus mladinci v brigadah redno presegajo normo za 26—30%. V tovarni Saturnus pa v zadnjem času presegajo normo celo za 48%.
Tovariš Matija Maležič, sekretar MOOF, je v zaldjučni besedi pozval mladince in mladinke, naj po svojih šolah in tovarnah širijo udarniškega duha, da bomo imeli čim več novih udarnikov. Poleg tega je mlade udarnike opozoril še na nujnost, da mladina čim bolj aktivno sodeluje v predvolivni kampanji in kritično spremlja predvolivne sestanke.
Ob koncu konference udarnikov je tov. Jelko Gašparšič podelil najboljšima mladinskima brigadama „Toneta Tomšiča“ in „Staneta Rozmana” visoka odlikovanja Prezidija Ljudske skupščine FLRJ — in sicer Tomšičevi štirikrat udarni brigadi Red dela I. stopnje, Rozmanovi brigadi pa Red dela II. stopnje. Ti brigadi sta res častno nosili imena naših narodnih herojev in tudi danes opravljata vse naloge za izvedbo petletnega plana.
Nove obveznosti mariborske mladine
E
Maribor, 14. marca. Budnica železničarske godbe in navdušeno vzklikanje skupin mladine Maribora, ki so že v zgodnjih jutranjih urah korakale skozi mesto, sta napovedovala pričetek Dneva mladinskih delovnih brigad v Mariboru. Veselo razpoložena mladina je ob spremljavi zvokov harmonik izražala svoje navdušenje kakor tudi pripravljenost udeležiti se vseh letošnjih akcij v čim večjem številu.
Kot poseben uvod v praznik je bila konferenca udarnikov, ki se je ičela ob 8 zjutraj v prostorih .judske univerze. Na konferenci so bili sprejeti tudi sklepi, ki se nanašajo "predvsem na nadaljevanje in na zboljšanje učnih uspehov. Poleg tega so "se udarniki tudi zavezali, da bodo pobudniki ustanavljanja mladinskih brigad v proizvodnji, kakor tudi, da bodo pomagali pri ustanavljanju brigad za gradnjo zadružnih domov.
Po konferenci so se delovne brigade razvrstile na Trgu svobode in z dvema četama udarnikov na čelu odkorakale na Glavni trg, odkoder se je razvila parada.
Po paradi je spregovoril predsednik mestnega odbora LMS Marijan Lah, ki je govoril o dosedanjem delu mladine in važnosti bodočih akcij, nakar je zastopnik glavnega odbora LMS pozdravil brigadirje in pooblastil predsednika MLO-ja Franca Simoniča, da je predal odlikovanje IV. dvakrat udarni mladinski delovni brigadi Slavke Klavora in VIII. štirikrat udarni brigadi Karla Destovnika - Kajuha. Obe sta bili odlikovani z Redom dela II. stopnje. Nato so govorili še zastopniki JA, Zveze borcev in sindikatov. Končno so bile sprejete resolucije maršalu Titu in Mihi Marinku.
Popoldne se je vršila v Kazinski dvorani kulturna prireditev mladine I. rajona in kinopredstava za brigadirje.
Proslava v Celju
Celje, 14. marca
Dopoldne je bila v Celju smotra mladinskih delovnih brigad, katere se je udeležilo nad 450 mladincev, mladink in pionirjev iz šol in podjetij. Celjska mladina je ob tej priliki ponovno menfestirala svojo iskreno pripravljenost za sodelovanje pri vseh delovnih akcijah, ki jih je letos organizirala OF za clepšanje in razvoj mesta Celje. Razen tega so se brigade zavezale poslati večje število mladincev k gradnjam zveznega in republiškega značaja. Na slavnostnem zborovanju pred Domom Osvobodilne fronte so posamezne brigade ob prisotnosti celjskega delovnega ljudstva sprejele naslednje obveznosti:
Mladinska brigada »Slavka Šlandra« bo v letošnjem šolskem letu delala pri vseh krajevnih delovnih akcijah, 150 mladincev pa bo poslala na zvezne delovne akcije, šolsko leto bo brigada končala brez slabih ocen.
Vajeniška mladinska brigada »Borisa Kidriča« bo zboljšala učni uspeh od 75 % dobrih ocen na 80%, 150 mladincev bo poslala k gradnji Novega Beograda, 1100 ur pa bo dala za gradnjo zadružnih domov.
Mladinska brigada »Franca Leskoška« v tovarni emajlirane posode bo poslala na zvezne delovne akcije 20 mladincev, 4000 prostovoljnih ur bo dala za zadružne domove in bo 100% pritegnila ostalo mladino v tovarni v delovno brigado.
Mladinska brigada »Bratov Dobro-
Pričetck gradbenih del na pionirski železnici v Ljitbljanif
Brez sanjarenja v življenje
Stari Bernot, upokojeni železničar Večne poti, jo vsak dan, če je lepo reine, „mahne“ na Rožnik, da se lapije” sonca in nagleda rasti cve-ic ki vsak dan bolj veselo pomenkujejo v svet. Tako je htio z Ber-otom tudi preteklo soboto. V roko s vzel palico, ki jo je podedoval od vojega očeta in se podal _ s počas-imi koraki k svoji klopci
Sedeč na klopi se je na tihem raz-ovarjal s kosi in vrabci ki jim je robil suh kruh in nič zadovoljen ni >il ko so njegove stare prijatelje plašili pionirji z zelenimi, rdečimi i modrimi rutami Iz besed mladih ionirjev je razbral, da bo v bližini, jer sedi, svečana otvoritev dela pio-irske železnice.
Sam ni vedel kaj — vzdignilo ga !> s klopi in ni si mogel kaj, da ne i sledil razigrani mladini Na jasi s zagledal množico ljudi Vsedel se e na štor in sledih dogodkom na asi
*
Pred okrašenim odrom, kjer so ill zbrani predstavniki ljudske oblati, je stala brigada „Matije Male-iča“. Ob njej — levo in desno, za
njo vse do gozdička pa so bili zbrani pionirski odredi in veliko starejših ljudi. Po državni himni, ki so
tinšek«, to so mladinci ekonomskega iehnikuma in nižje gimnazije, bo dala za krajevne akcije 3012 prostovoljnih ur, 150 mladincev pa bo šlo na zvezne delovne akcije.
Kajuhova četa v vrtnarski šoli bo za 90% zboljšala učni uspeh, prispevala bo k izvršitvi letnega plana in bo stremela po čim boljši strokovni izobrazbi.
Prisotni so z velikim navdušenjem sprejemali obveznosti mladinskih delovnih brigad. Zborovanje je zaključil član okrajnega odbora LMS tov. Jurc z geslom: »Izvršiti vse postavljene naloge je stvar časti našega delovnega ljudstva.«
V Novem mestu
Že v soboto popoldne je bilo v Novem mestu nad vse živo. Mladinci in mladinke, člani mladinske delovne brigade »Daki«, so krasili mesto, postavljali mlaje in razobešali gesla s katerimi so dajali izraza svojemu delovnemu razpoloženju. V nedeljo na vse zgodaj pa so prihajale skupine mladine iz vsega okraja- Nad 750 mladincev in mladink se je zbralo na
stadionu, odkoder so prikorakali pred magistrat na Glavnem trgu. V imenu mestnega odbora OF je mlade brigadirje pozdravil sekretar Mišigoj. Zastopnik okrajnega odbora LMS je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da hoče novomeška mladina v drugem letu naše petletke prispevati še večji delež kakor lani za izpolnitev plana- Zaključil je z besedami maršala Tita:	*Mi bomo gradili,
kakor da bo 500 let mir, in se pripravljali, kakor da bo jutri vojna«. Poleg že sprejetih delovnih obveznosti so člani MDB »Daki« ob tej priliki sprejeli še naslednje obveznosti za tri mesece: Vsak mesec bodo izvedli dve večji delovni akciji, — vsak mesec bodo pripravili eno kulturno-prosvetno prireditev in eno fizkulturno prireditev, — organizirali bodo pevsko in dramatsko skupino in vsak mesec bodo iz lastnih sredstev poslali po dva pionirja na letovanje. Z navdušenjem je bil sprejet predlog, da se pošljejo pozdravne resolucije zvezni vladi, marašalu Titu In glavnemu odboru LMJ- v katerih so zbrani mladi brigadirji obljubili, da bodo častno izpolnili vse sprejete obveznosti ter izvršili vse naloge, ki jih je pred mladino postavil maršal Tito.
SVETOVNI MLADINSKI TEDEN
Ljudska mladina Slovenije bo v času od 21. do 28. t. m. organizirala Svetovni mladinski teden v znatno širšem obsegu kakor lani Po vseh mladinskih aktivih tovarn, podjetij in ustanov na vasi čn v mestih bo priredila konference, na katerih bo seznanila mladino z delom Svetovne mladinske federacije za očuvanje miru in za resnično demokracijo.
Olicielna otvoritev Svetovnega mladinskega tedna bo 22. marca v ljubljanski operi, 26. marca pa bo v veliki dvorani hotela »Union« mla" dinska akademija, ki ji bodo prisostvovali tudi gostje Ljudske mladine Jugoslavije, mladinski delegati Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske in Albanije.
Za Svetovni mladinski teden bo izšla slavnostna številka »Mladine«, glasilo Ljudske mladine Slovenije.
V	Murski Soboti
Mladina Mursko Sobote se je v soboto zvečer zbrala ob kresu, kjer je s petjem proslavila svoj praznik, dan mladinskih delovnih brigad. V nedeljo dopoldne so se zbrale vse mladinske delovne brigade v sprevodu ter krenile pred spomenik zmage, kjer jih je pozdravila velika množica ljudstva in predstavniki oblasti. Okrajna mladinska sekretarka je v svojem govoru prikazala polet prekmurske mladine, katera je kljub parolam, ki fih meče reakcija med ljudstvo, dvignila število mladincev prvih brigad, ki gre do na delo, od 150 v lanskem letu pa na 450 letos. Pred spomenikom zmage so brigade sprejele obveznost, da bo. do vse postavljene naloge v letošnjem letu izvršile v čim krajšem času, Nato so mladinske brigade odkorakale v Mladinski dom, kjer jim je sindikalni pevski zbor in orkester priredil koncert.	H. K.
V	Do! j ni Lendavi
Mladima dolnjelendavskega okraja
je proslavila nih brigad s
Dan mladinskih delov tem, da je množično
sprejela nove obveznosti za delo v letošnjem letu.
V	Dolnji Lendavi so se zbrale k proslavi Dneva mladinskih delovnih brigad tri brigade, ki štejejo nad 600 mladincev in mladink. Ob tej priliki je mladina Dolnje Lendave svečano odprla Mladinski dom, ki bo služil mladini za sestanke, čitalnico in knjižnico. Šolska brigada, v katero je vključena mladina gimnazije, rudarske šole ter trgovskega in zidarskega tečaja, je priredila kulturni program z recitacijami in pevskimi točkami-Po programu se je mladina skupno udeležila predstave v kinu.
V	Murski Soboti so osnovali mladinske brigade za gradnjo Novega Beograda, Nove Gorice, avtomobilske ceste »Bratstva in edinstva«, brigade za gradnjo zadružnih domov in brigado za gradnjo mestne ekonomije Murski Soboti. Vse brigade so v sprevodu prikazale delo, ki jih čaka i letošnjem letu. Po sprevodu sta sindikalni pevski zbor in orkester priredila za mladinske brigade koncert-
Požrtvovalnost prosvetnih 'delavcev dravograjskega okraja
Na nedavnem zborovanju Okrajne zveze prosvetnih delavcev je bilo podano tudi poročilo o tekmovanju prosvetnih delavcev v dravograjskem okraju. Pregled dela kaže, da se tekmovanje ni povsod pravilno razvijalo, vendar pa je lepo število profesorjev in učiteljev pokazalo največjo požrtvovalnost Tam so tudi uspehi vidni in se lahko primerjajo z uspehi udarnikov v industriji. Mnogo je prosvetnih delavcev, ki so bili zaposleni tudi po 16 ur na dan. Med njimi je tudi nekaj takih, ki se lahko upravičeno štejejo med no-vatorje, ker so mnogo pripomogli k izholjšavanju metode in načina prosvetnega dela med ljudstvom. Statistika tudi kaže, da so prosvetni delavci dravograjskega okraja posvečali glavno skrb dvigu ljudske izobrazbe in pri tem zapostavljali svoje lastne koristi, čeprav večina od njih ne živi v rožnatih socialnih razmerah. Mnogi so na prav težavnih službenih mestih.
Po statistiki za zadnje štiri mesece preteklega leta so napravili prosvetni delavci dravograjskega okraja v proizvodnem sektorju 13.114 prostovoljnih ur, v množično-kulturnem delu 11.539 ur, skupno torej 24.713 ur brezplačnega prostovoljnega dela- V tečajih so poleg tega napravili
še nadaljnih 14.757 le deloma plačanih ur. Tako je majhno število 150 prosvetnih delavcev prihranilo okraju nad 2 milijona din.
So pa tudi v dravograjskem okraju še tudi taki, ki poleg strogo poklicnega dela nočejo ničesar žrtvovati za skupnost Upamo pa, da bo požrtvovalnost tovarišev, M so mnogo pripomogli, da si je Ljudska prosveta dravograjskega okraja priborila prehodno zastavico, tudi njih predramila in pritegnila k delu. Tudi v organizacijskem pogledu gre na boljše. Zveza prosvetnih delavcev se je iotila tudi samoiniciativno_ izboljšanja socialnega položaja svojih članov.	H. I.
*
2e na sindikalni konferenci prosvetnih delavcev 21. februarja je tov. Žolnir s svojim zanimivim predavanjem o nalogah učitelja pri gradnji zadružnih domov usmeril pozornost vsega članstvi na dolžnosti prosvetnih delavcev pri gospodarskem in kulturnem dviganju našega podeželja s pomočjo zadružništva in zadružnih domov. Da bi se še temeljiteje seznanili s temi svojimi nalogami, so učitelji in profesorji dravograjskega okraja priredili enodnevni zadružni tečaj, na katerem so predavatelji razpravljali o zadružništvu
zaigrali mladi „šiškarji“, so spre-ivoriii komandant sekcije pionirske
Tudi on bt rad pomagal, pa je zaenkrat le še premajhen in premlad
jo
gov	. .
proge, predstavnik MLO Ljubljane, načelnik pionirjev in drugi. Govorniki so v kratkih besedah poudarili pomen pionirske železnice, ki bo že letos vzgajala našo mladino za dobre in strokovno izučene železničarje.
Pionirska železnica bo dolga 4200 metrov. Imela bo tri postaje, kurilnico in druga železniška poslopja. Pionirji so vemo poslušati besede govornikov. Oči so jim žarele in ko je mladinski pevski zbor „Kajuh" zapel Rozinovo „V novo življenje”, so se zbrani pionirji, s starši in mladinsko brigado „Matije Malešiča“ podati na prostor, kjer bo tekia železnica. Je že strasirana Vzdolž trasirane proge so se razvrstili mladinci delovne brigade. V rokah lopate, v srcih volja in želja, da železnica za naše najmlajše čim prej steče. Ob danem znaku so mladi ljudje zasadili lopate v zemlji in delo se je pričelo.
S pesmijo „Saj mlade naše so roke” je mladinska delovna brigada „Matije Malešiča“ svečano začela z delom. Človek se mora čuditi, ko gleda ljubljansko mladino, kako vešče suče lopato. Večina njih je bila že na mladinski progi ša/mac—Sara-I jevo. Tam so se izšolali.
Mladincem so pomagali pri delu j tudi naši preizkušeni železničarji.
Graditelji pionirske proge so hvaležno sprejemali njihova navodila.
Hugo Porenta in Srečko Vogrinčič sta opazovala mladinca Pavla Bizjaka iz Ajdovščine, kako je kopal zemljo. Zupala sta mu, da že posečata sprevodniškl in vlakovodski tečaj na klasični gimnaziji
— Komaij čakam, da bom prevažal prijatelje — pravi mati Stefan Janez. Niso me sprejeli v tečaj, ker nisem dober učenec. Pa se bom poboljšal. Odličnjak moram postati. Železničarski poklic me najbolj veseli!
Pionirski svečanosti so prisostvovati tudi starejši ljudje. Pionirska železnica ni naloga samo mladine, pač pa pred vsem množičnih organizacij Osvobodilne fronte. Na obrazih vseh je bilo videti v soboto, da bo ta pionirska železnica eno izmed najbolj priljubljenih prostovoljnih del v tem letu. Saj ni čudno! Malčki, katere mlade mamice prevažajo še v vozičkih, bodo, ko bodo malo zrasli, deležni prelepe vožnje ob Rožniku. •
Stari Bernot sedi na klopi in gleda. Srce mu je postalo za leta in leta mlajše. Spomini mu uhajajo nazaj v leta, ko je bil on v letih, kakršnih so ti „neugnanci“, ki presrečnih obrazov skačejo okoli njega. On se je vse drugače moral boriti za poklic, Id ga je veseliL Sedaj je drugače in ko j povabil svojega prijatelja na
Na parni žagi v Sevnici je potreima
večja delovna disciplina
Eno največjih podjetij za predelavo vseh vrst lesa v spodnjem Zasavju je Parna žaga v Sevniicj. Nekoč last nemškega kapitala, ki je dolgo vrsto let neusmiljeno izkoriščal zasavske gozdo. ve in jih nenačrtno izsekavaL, je žaga danes državno podjetje in v zadnjem času pridružena tovarni lesnih izdelkov — Kopitarni. S prehodom v državne roke so bila izvedena nekatera najnujnejša obnovitvena dela, tako predvsem v strojnem oddelku in v kurilnici. Povečana je proizvodnja in iz. boljšane 60 metode dela. Na razsež-nem, delno pokritem lesnem skladišču, ki dma tudi svoj posebni železniški tir, se kopiči na stotine kubičnih metrov jelovega, bukovega, hrastovega, smrekovega, jesenovega in še drugega lesa, rezanega v najrazličnejše oblike vseh mer ali pa še čaka na žaganje. Razen stavbenega, pohištvenega 'in gradbenega lesa tu največ žagajo parketne ploščice, ki jih na pol izgotovljene po. šiljajo v obdelavo tovamri pairketov Straža-Topiioe. nadalje bočnice vseh mer, sodarske doge, mostovne konstrukcije itd.
Les dobavljajo največ iz bogatih okoliških gozdov Planine pa tudi od drugod. Naročila prihajajo iz vse dr. žave, posebno pa dz naših ladjedelnic v Dalmaciji in iz vaganske industrije v Srbiji. Pirvovrstnost predelanega lesa pa je znana tudi na Angleškem, Madžarskem in še drugod v Evropi, ka. mor lesne proizvode izvažajo. Podjetje ima danes svojo lastno brusilnico, kjer je mogoče izrabljene in (pokvarjene žage zopet nabrusiti in popraviti ter tako omogočiti nemoteno obratovanje. Podjetje nima dovolj izvežbaniih stro. kovnih kadrov brusačev, risarjev, kurjačev in drugih. Nov kader le počasi raste. Piri lažjem delu, predvsem v skladiišču, delajo tudi ženske in mla. dinoi.
Kljub raznim motnjam v obratovanju, popravilom in obnovitvenim delom .je žaga lani izpolnila plan ter ga bo letos, ko ne bo večjih popravil, verjetno znatno presegla. Uvajajo norme, ki žo kažejo uspehe v načinu in metodah dela, pa tudi v kvaliteti in množini predelanih proizvodov. V zvezi z uvajanjem, norm so bile delavcem znatno zvišane plače, dvignila se je delovna disciplina, ki na Parni žagi še vedno ni na višini zaradi premnogih »plaviti«. Delovni nedisciplini je najbrže vzrok tudi nedelavnost sindikata, pomanjkljivosti njegovega dela ter nezmožnost vodstva sindikalne podružnice prepričati delavstvo, da odpravi napake. zmanjša število »plaviti« ter dvigne delovno disciplino.
Vendar pa najdemo tud: na Parni žagi dokaj vzglednih primerov preda, nosti delu: tovariš Franc Racman, n. pr., oče veččlanske družine, eden naj-starejšiti delavcev, ki opravlja delo v podjetju že nad dvajset let, hodi v službo dve uri daleč in je vedno ob vsakem vremenu redno in točno na mestu. Razen njega 60 še nekateri drugi starejši, predvsem pa mlajši delavci, mladinci, ki so vzgledni pri de. lu ter ne poznajo zloglasnih »plavih«, težava je pač v tem, da izhaja večina delavcev iz kmečkega stanu ter jim je delo v podjetju le postranski zaslužek za čas, ko doma na večjem ali manjšem podjetju nimajo posebnega dela. V času pa, kakor ob košnji, trgatvi, kolinah in podobnih primerih pa delo na žagi zanemarjajo ter ostajajo doma. To je pač eden najtežjih problemov parne žage v Sevnici.
Kljub vsem tem težavam, s katerimi ss mora podjetje boriti, pa eo uspehi Parne žage v Sevnici prepričljivi in bodo še boljši, če bo mei delavstvom večja disciplina, manj »plavih« in več zavesti odgovornosti do skupnosti.
Mirenski čevljarji delajo na tekočem traku
Mixen je lepa primorska vas tik ob sedanji meji, par kilometrov iz Gorice. Nad dve tretjini vaščanov je čevljarjev. Njihovi ročni izdelki so celo za časa italijanske okupacije kljub konkurenci italijanskih tovarn, našli pot na trgu. Posebno so se odlikovali njihovi gojzarjn Takoj po priključitvi k FLRJ so ustanovili svojo čevljarsko zadrugo, v katero so se vključili vsi čevljarji. ki so bili za časa vojne in za časa zavezniške vojne uprave brezposelni. Pred kratkim je bila zadruga preosnovana v okrajno čevljarsko podjetje, ki se lepo razvija- Glavno delavnico so prestavili v lepo urejeno obnovljeno stavbo, kjer so razvrščeni posamezni oddelki-Čevljarji delajo po normah, pri čemer pa se strogo upošteva kakovost izdelka. V mesecu februarju so presegli svoj proizvodni plan za 18%. Z začetkom marca so prešli na delo po tekočem traku, ki Je pokazalo še
večje uspehe- V prvem tednu so presegli plan za čekih 25%. Deio po traku se izvaja tako, da so skupine (8 do 10 ah več) čevljarjev samo v enem delu; v rezanju gornjih ati spodnjih delov, stavljanju na kopito, zbijanju itd. Hkrati so bile uvedene tudi skupinske norme.
Mirenska čevljarska obrt zavzema svoj okoliš dela daleč naokrog-Čevljarji cele vipavske doline, Krasa in drugod dvignejo tam že izrezane gornje in spodnje deie s točno določenimi potrebščinami ter ob koncu tedna vrnejo končane izdelke- Ta način dela. ki omogoča, da posamezniki na svojih domovih poleg morebitnega dela na malem posestvu k ti k o uporabijo vsak prosti čas v čevljarstvu, se je pokazal zelo uspešen. V kratkem bo organizirana potujoča ekipa, ki bo tedensko obšla določeni okoliš, razdeljevala potrebni materijal ter prevzemala izgotovljene izdelke-
Koncert Rdečega križa v Mostah
V soboto 13. t. m. je priredil rajonski odbor Rdečega križa s prostovoljnim sodelovanjem železničarskega pevskega zbora kulturno umetniškega društva Tine Rožanc koncert v korist počitniških kolonij Rdečega križa. Zbor je zapel 16 partizanskih, narodnih dn umetnih pesmi. Razveseljivo dejstvo je, da je sindikalno, kulturno društvo Tine Rožanc nesebično nastopilo v korist počitniških kolonij RK in s tem pokazalo pot za skladno sodelovanje med množičnimi organizacijami.
Gospodinjski tečaj na Kapeli
Razen kmečko-nadaljevalnsh šol, ki jih je v našem okraju 7, skrbijo za izobrazbo ženske kmečke mladine v zimskem času tudi razni gospodinjski tečaji. Te dni je b3 z uspehom zaključen 6tedenski gospodinjski tečaj na Kapeli. Res da je šolo obiskovalo samo 10 mladink, toda vseh deset mladink ni zamudilo niti ene ure pOuka-
Tečaj je organizirala in vodila sekretarka AFŽ učiteljica tov- Pepca Vrbnjak, ki je poučevala tudi glavne predmete. Hkrati z osnovnimi predmeti so tečajnice dobile začetne nauke o kuhanju ter so splošno predelale gospodinjstvo., gospodarstvo in živiloznanstvo- Seveda so se seznanile tudi z osebno higieno, z otroškimi
in nalezljivimi boleznimi ter o prvi pomoči. Pridobile so si tudi potrebno politično vzgojo.
Za zaključek so priredile malo zakusko s čajanko, kjer so svoje pridobljeno znanje praktično preizkusile. Razstavile so ročna dela, ki pričajo o veliki iznajdljivosti in spretnosti gojenk. Tudi v kultumo-pro-svetnem pogledu niso spale-
Akcija za psmsč grškemu ljudstvu
v dravograjskem okraju
V večini krajev svobodne Koroške je akcija za pomoč grškemu ljudstvu naletela na razumevanje in dobro voljo, priskočiti trpečemu ljudstvu z bratsko ljubeznijo na pomoč. Na Lesah piri Prevaljah so na prireditvi zbrali 8344 Din. Tudi sindikalna po. družnica prosvetnih delavcev okraja jo zbrala 1000 din. V vsem okraju je bilo zbranih prostovoljnih prispevkov okrog
50.000	Din.
Osnovali so 6e trije dolinski odbori in sicer v Slovenjgradcu za mi. slinjsko, v Dravogradu za dravsko in v Mežici za mežiško dolino. Po vsem terenu so bila predavanja o borbi demokratičnih sil. v Grčiji. Lepo obiskana so bila v Marenbergu, Mežici, na Muti, v Slovenjgradcu in v Dravogradu. Tudi v sindikalnih podružnicah se je naš delavec ob tej pri. liki sprostil v svoji razredni dn politični zavesti in dokazal, da živi z borbo grškega človeka na braniku demokracije.
štor, mu je rekel, da mu je močno, močno žai, da ni več mlad, da ne živi s sedmimi leti v času, ki daje našim najmlajšim vsestransko možnost izbire poklica.
V tem dnevu so kosi in vrabci zaman skakali okoli Bemota. Začudeno so skakali pred njim, ko se je vračal domov in če bi imeli kaj pameti v glavi bi bili upravičeno ljubosumni: stari Bernot je dobil nove prijatelje in to so ljubljanski pionirji. Res da ne bo porabil na kose in vrabce, bo
pa njegova vsakodnevna pot k mladincem in vsem ostalim, M gradijo pionirsko železnico, katera gradi in vzgaja nove železničarje.
Kratka leta nas ločijo od časa, ko bodo po domovini vriskale nove lokomotive z novimij sposobnimi vlakovodji, prometniki.
Mladina nove Jugoslavije, ki je maršalu Titu tako pri srcu, ne bo nič več sanjala. Nova Jugoslavija ne pozna sanj —■ nova Jugoslavija pozna stvarnosti	” Jože
Delovna mladinska brigada »Matije Malešiča« Je prva pohitela na građi. JSčo pionirske železnice
fmM uspehi jugoslovanskih in inozemskih skakalcev v Pianici
Janet Polda fe skočil l2om, Charles
Bimst pa 121 m
Na mamutski skakalnici v Planici je v nedeljo minil drugi dan Tedna mednarodnih smučarskih poletov, ki je prinesel vrsto bogatih iznenadenj. Večina skakalcev je v lepem slogu pristajala v daljavah daleč nad 90 in 100 m, kar je vzbudilo v številnih množicah gledalcev veliko navdušenje. Našemu letošnjemu državnemu prvaku v smučarskih skokih Janezu Poldi se je posrečil skok 120 m, žal pa je pri izredno veliki hitrosti, s katero je pristal na 120 metrih, za kratek trenutek sedel na smučke, kar pomeni, da njegov skok to pot še ne bo priznan za novi svetovni rekord v smučarskih poletih. V popoldanskih skokih je navdušil Švicar Charles Blum, ki je v lepem slogu zajadral na 121 m, toda hitrosti tudi on ni bil kos in se je skok končal s padcem. Gledalcem, ki jih je privabila svetovno znana skakalnica v Planici, so drzni skakalci pripravili bogat športni užitek in v njih vzbudili še siinejše zanimanje za smučarske skoke, predvsem pa so njihovi letošnji poleti pokazali, da je planiška skakalnica odlična in je In bo prva na svetu.
Drugi dan smuških poletov v Planici se je začel v nedeljo dopoldne, ko so se okrog 10. trije naši favoriti v alpski kombinaciji Tine Mulej ter Lukane Slavko z zastavama Fizkulturne zveze Slovenije in Magušar Marjan z državno zastavo spustili po strmini od mostu do izteka skakalnice. To je bila svečana otvoritev smučarskih poletov, ki jo je množica ob skakalnici navdušeno pozdravila, saj je bilo resda lepo videti naše tri smučarje, ki so v dovršenem slogu, z visoko dvignjenimi zastavimi prevozili strmino skakalnice in mojstrsko obstali na koncu Izteka.
Prvi Jugoslovan, ki jo skočil 120 m, Janez Polda
Naprej in naprej so prihajali v Planico posebni in redni vkaki, ki so navozili blizu 19 tisoč gledalcev, ki so imeli nadvse lepo vreme, hkrati pa so uživali ob pogledu na neustrašene skakalce ki so drug za drugim drseii po strmem zaleti-Sču, hušknili mimo stolpa in jadrajoč pristajali v velikih daljavah. Oh izteku se je nabral širok obroč gledalcev, ki jim je v trenutkih, ko so skakalci krmarili visoko po zraku, zastajil dih, po uspelem skoku pa se jim je iz prsi utrgal vihar navdušenja. Vsak skok, najsi je bil kratek ali dolg, lep ali negotov, je sprožil množice, ki so z bodrilnimi klici in pleskanjem nagrajevale izvajanja drznih skakalcev.
Takoj po svečani otvoritvi je napovedovalec povedal, da je na startu švicarski skakalec Charles Blum, ki je v soboto izvedel najdaljši skok dneva 111 m in s tem postavil nov švicarski državni rekord v smučarskih skokih.
Po znaku z rdečo zastavico se je Charles Blum odločno se poganjaje spustil po zaletišču, edskečil in mojstrsko zaplul 102 m daleč. Skočil je s polnim zaletom, vodstvo smučarskih poletov pa je po njegovem poletu spoznalo, da je skakalnica zaradi nizke jutranje temperature preveč ledena ln je zato odredilo polete s tričetrtinskim zaletom. Za Blumcm so skočili še ostali trije Švicarji in sicer Tschanen v lepem slogu do 106 m, Stump 99 m s padcem in Zurbriggen s padcem ICC m.
Za švicarskimi skakalci se je na zaletišču pojavil jugoslovanski skakalec Rudi Finžgar, ki je dosege! daljavo 97 m, za njim pa nadobudni Javornik Ivo, ki je po svojih prvih skokih na veliki skakalnici pokazal že precejšnjo gotovost in izdelan slog. Javornik je obstal pri 93 m z rahlim padcem. Kot sedmi je skočil Francoz Lucchlni in v lepem skoku postavil nov francoski državni rekord 195 m. Sledil mu je Mounier, ki je lepo doskoči! na 97 m, medtem ko je tretji Francoz Charlet skočil 107 m in maloprej postavljeni državni rekord povečal za 2 metra.
Kakor tuji, tako so se tudi naši skakalci odlikovali po lepih in dovršenih skokih in tudi po daljavah, ki so pri letošnjh poletih občutno večje kot doslej. Našim fantom se vidi, da imajo smisel za smuške polete, da pa jim je letošnji trening ln priznani norveški trener Sigurd Ta-raldsen precej pripomogel z letošnjim uspehom, tudi ne zanikajo. Videti je, da so mnogo pridobili v gotovosti in slogu 6vojih skokov in se že kar vživeli v daljave nad 90 in 100 m, ki so se jim morda ie preteklo leto zdele tako težko dosegljive.
Za Francozom Charletom je nastopil Janez Polda, ki je v izredno lepem slogu plul do 120 m ln kot že rečeno pri doskoku podrsnil. NI mogoče popisati viharja
navdušenja, ki je prikipelo iz množic ob njegovem sijanjem uspehu. Za nekaj trenutkov nisi slišal okrog skakalnice drugega kot vzklike našemu junaku Poldi, ki je kot prvi Jugoslovan izvedel polet na 120 m. Nič manjše pa n! bilo navdušenje gledalcev, ko je napovedovalec sporočil, da skače Janko Mežik, o čigar slogu in gotovosti skakanja bi mogel povedati vse najboljše. Mežik je zaplaval visoko nad doskočiščem in lepo pristal na 100 metrih.
Razinger Lojze je bil tudi danes malce negotov ter je v svojem prvem dopoldanskem poletu dosegel daljavo 82 m s padcem. Mnogo obetajoči Langus je dovršeno zavozil do 79 m, za njim pa Rožič na 82 s padcem.
Daljina 83 m, ki jo je pri prvem skoku v nedeljo dosegel mladi Ivo Razboršek, pomeni za skakalca že kar lep uspeh, če pomislimo, da je Razboršek, kakor tudi 18 let stari Rogel in Langus v letošnjem mednarodnem tednu smuških poletov v Planici komaj prestal prve preizkušnje. Prav lep je bil skok Zorana Zalokarja, ki je bil v zraku po slogu dovršen, vendar pa je pri 102 m padel. Rogel je skočil s podrsom 84 metrov, za njim pa Pribošek Franc 96 s padcem. Tudi Pribošek je dosegel pri svojih skokih veliko sigurnost hkrati pa je precej pridobil na slogu in ga mimo lahko štejemo med naše najboljše smučarske skakalce. Z njegovim skokom je bila prva serija dopoldanskih poletov zaključena.
Tlačilci so poskrbeli, da je bilo doskočišče očiščeno ln spet utrjeno, med njihovim delom je zbrane gledalce zabavala poskočna glasba iz številnih zvočnikov, ni pa manjkalo ugibanja, kako dolgi bodo skoki v drugi seriji poletov, katerih je množica tako željno pričakovala. Skakalnica je bila dobra, žal pa je začel pihati veter, ki je s svojo jakostjo ln neugodno smerjo precej škodil smučarskim poletom in nanj lahko zvračamo največji del krivde, da se je druga serija končala z velikim številom rahlih padcev.
Spet je bil na Startu Charles Blum ln za njimi ostali Švicarji. Blum je izredno lepo doskočil na 113 m in spet izboljšal švicarski državni rekord. Sledil mu je Stump z 99 m, nato pa Zurbriggen s 100 m in Tschanen s 109 m. Peti je skočil Radi Finžgar, to pot 97 m s padcem. Javornik je spet padel, svoj prejšnji skok pa je vendarle podaljšal za 1 meter. Tudi Francoz Lucchini je za 2 m podaljšal v prvi seriji doseženi polet. Skočil je 107 m, toda ni obstal. Mounier je preskočil na 102 m, Charlet pa je s padcem doskočil pri 105 m.
Med gledalci je spet završalo. Na Startu je stal Janez Polda. Ker se je veter precej ojačil, je moral nekaj trenutkov počakati. Končno se je veter le pomiril in Polda je sigurno in lepo prijadral na 109 m. Razinger je pri 82 m spet padci, medtem ko je Langus dovršeno pristal na 84 m. Rožiču je uspel skok do 86 m s padcem, ko je Razboršek Ivo padel pri 80 m. Zalokar je dosegel 100 m s padcem, Rogel pa 85 (padec). Janko Mežik je s tričetrtinskim zaletom lepo doskočil na 106 m, Pribošek pa je trdno obstal na iCO m. S tem je bil dopoldanski program smuških poletov končan.
Popoldanski poleti so začeli okrog 16., ko se je čez most spet prvi pognal Švicar Blum. Njegov polet je vzbudil nov val navdušenja, saj je v lepem skoku, ki se je sicer končal s padcem, dosegel doslej največjo daljavo na svetu in sicer 121 m. Za njim je Stump dosegel daljavo 97 m, nato pa Zurbriggen v krasnem slogu pravtako 97 m. Tschanen je skočil 102 m. Finžgar Je obstal na 95 metrih medtem, ko je Javornik dosegel 94 m s padcem. Ker je bila strmina skakalnice precej ledena, po vrhu pa je pihal še vedno močan in neprimeren veter, je popoldansko skakanje zahtevalo precej padcev.
Francoz Lucchini popoldne ni skakal, njegova rojaka Mounier in Charles pa sta dosegla daljavi 104 s padcem in 103 m. Tudi Janez Polda ni skakal, pač pa se je Lojzetu Razingerju posrečilo potegniti na 95, vendar tudi z rahlim padcem. Langus je s padcem pristal na 92 m. Rožič pa pri 89 m. Razboršek je v lepem slogu izvedel doslej svoj najdaljši polet 92 m. Zoran Zalokar je pri svojem popoldanskem skoku imel smolo in je padel. Padec je bil precej nevaren, k sreči pa se je vrli Zalokar izognil hujšim posledicam ln bo po srčni želji svojih tovarišev menda že kmalu spet med njimi. Popoldne je prvič skočil tudi Poljak Wieczorek, ki je pri-
Ob izteka so ponosio ptopoi ale zastave sodelujočih držav
Švicarski skakalci. Drugi od leve je Charles Blum
stal na 97 ra s padeom. Nadaljnje skaka-nje je preprečila zledenelost doskočišča, zato je vodstvo tekmovanje ustavilo. Tik pred koncem poletov, je nad skakalnico, le nekaj metrov nad množico gledalcev priletelo šolsko dvokrilno letao, ki je v nekaj drznih zavojih pozdravilo skakalce in gledalce in nekako pokazalo sorodnost smuških poletov z letenjem naših čuvarjev svobodnega neba.
Prihod delegacij balkanskih držav
V četrtek pridejo v Ljubljano s popoldanskim brzovlakom iz Beograda delegati vseh držav, ki bodo sodelovale na letoš-
njih Balkanskih igrah. Poleg albanskih, bolgarskih, madžarskih, jugoslovanskih in romunskih zastopnikov, se bodo konference letos udeležili še zastopniki Trsta, CSR in Poljske.
Delegati bodo po sprejemu v Ljubljani popoldne odpotovali z avtobusom na Bled, kamor pridejo okrog 18. V petek zjutraj sl bodo ogledali smuške polete v Planici, popoldan pa se bodo vrnili na Bled, kjer bo konferenca trajala še vso soboto. V nedeljo zjutraj si bodo delegati ogledali turistične kraje Slovenije, zvečer pa bo v Ljubljani svečan banket, ki ga bo priredila na čast Inozemskim delegacijam vlada LRS.
Nov svetovni reM v Planici
Planica 15. marca
Planica, iz katere je šla včeraj po vsem svetu vest o novih rekordih pri smuških poletih, je bila danes ponovno prizorišče še večjih uspehov. Švicar Tschannen je postavil nov svetovni rekord 120 m, naš Rudi Finžgar pa je dvakrat v izredno lepem slogu »poletel« na 118 m, a je žal z rokami podrsal po snegu. Od 33 izvedenih skokov je bilo 17 poletov nad 100 m. To je nedvomno dokaz velike sposobnosti nastopajočih skakalcev in odlične kakovosti edinstvene skakalnice na svetu.
Današnji dopoldanskih poletov se je udeležilo 7 skakalcev in sicer 3 Švicarji, 3 Poljaki in naš Rudi Finžgar. Sneg je bil odličen, vremenske razmere idealne, že dopoldne, ko je večina tekmovalcev izvedla po tri skoke, so bile zabeležene velike daljave. V sigurnosti in eleganci poletov so prednjačili Švicarji, posebno Tschannen. Poljaki so skakali previdno, zato so dosegli samo srednje daljave. Finžgar pa tudi danes ni vzdržal doskoka in je podrsal po 6negu. Rezultati so bili naslednji:
Tschannen 102 m, 109 m, 109 m; Stump 93, 98 93 p.; Zurbriggen 100, 101, 103; Wieczorek 79 p. 85 p. 98 p.; Finžgar Rudi 88-, 105 p; Gasienca 69, 71, 76; Kozak Ta-deusz 79, 80.
Vodstvo tekmovanja je sklenilo, da ho popoldne prost dan. Na željo švicarskih tekmovalcev pa je svoj sklep preklicalo ln dovolilo tekmovanje tudi popoldne. Uspehi so bili presenetljivi. Izmed 14 poletov jih je bilo 10 nad 100 m, med njimi nov svetovni rekord. Vsi tekmovalci so v izredno lepem slogu izvedli svoje polete tako, da so imeli maloštevilni gledalci nenavaden užitek. Finžgarja ln Tschannena so še posebno pozorno sprem-jali in jima prisrčno čestitali. Vodja švicarske ekipe Steffen je hitel k Tschanne-nu in ga presrečen nad njegovim uspehom objemal ln mu čestital. Seveda je moral novi svetovni rekorder takoj dajati gledalcem svoj avtogram in pripovedovati o svojih občutkih med poletom in druge podrobnosti. Dejal je »da« Planica ni samo največja, ampak tudi najboljša in naj-
slgurnejša skakalnica na svetu. Njena konstrukcija je idealna, most odganja pravilno, tako da je naravnost užitek leteti po zraku. Mirno vreme, brez vetra in odličen sneg sta omogočila, da sem že v prvem skoku poletel 114 m. Med drugim skokom sem čutil, da letim zelo visoko. Izkoristil sem to in se močno nagnil naprej. Takoj nisem videl, kje sem se dotaknil snega, toda prepričan sem bil, da je to moj najdaljši skok. To je bil največji trenutek v mojem življenju. Veseli me, da sem porušil rekord Gerlnga, in lipam, da bom prihodnje leto dosegel še daljše polete.« Podrobni rezultati popoldanskih poletov so bili naslednji:
Tschannen 114 m, 120 m; Stump 108 m p. 109 m p.; Zurbriggen 106 m p., 114 m; Finžgar Rudi 118 m p., 118 m p.; Mounier 86 m, 102 m; Gasienca 81 m p., 80 m; Wieczorek 99 m p., 100 m p.
Planica je zapisana z novimi črkami v zgodovini smučarskega športa. Človek je poletel s smučmi 120 metrov!
Bornih: Karikatura inž. Stanka Bloudeka
NotI strokovni: kadri
m
kulturnikov
Za pravilen razvoj in napredek naše fizkulture so nam potrebni strokovno izobraženi fizkultumiki, učitelji in trenerji, zato so komiteji za fizkulturo pri vladah naših republik v lanskem letu priredili vrsto strokovnih tečajev, v katerih sl je nad 400 fizkultumikov pridobilo potrebno strokovno znanje.
Komite za fizkulturo pri vladi FLRJ je organiziral tečaj za vaditelje splošne telesne vzgoje, ki ga je dovršilo 68 tečajnikov. V lahkoatletskem tečaju so iz-vežbali 30, v nogometnem tečaju pa 28 mladincev.
Komite za fizkulturo pri vladi LRS je priredil 4 tečaje za vaditelje splošne telesne vzgoje, na katerih se je izvežba-Io 77 mladincev. Na devetih smučarskih tečajih so usposobili 224 mladincev, v nogometnih tečajih pa se je izvežbalo 61 fizkulturnikov. Poleg teh tečajev je komite priredil še tečaj za umetno drsanje, katerega je dovršilo 6 drsalcev in pa tečaj za fizkulturne učitelje, ki je dal 93 strokovno izobraženih fizknlturnih vaditeljev.
V	6 tečajih komiteja za fizkulturo pri vladi LR Srbije se je izurilo skupno 154 mladincev, v 5 smučarskih tečajih pa 227 smučarjev za smučarske učitelje. V Srbiji so priredili skupno 15 nogometnih tečajev s 158 tečajniki ter 3 tečaje za fizkulturne voditelje, ki jih je dovršilo 168 kandidatov. Pomembno' je tudi število tečajev za voditelje tekmovanja za fiz-kultumi znak, ki so jih priredili 54 in ; Ih je absolviralo 1136 mladincev. Ostali tečaji so izučili 10 igralcev odbojke in košarke, 19 rokoborcev, 43 vaditeljev za zletne vaje in 44 referentov za fizkulturo.
V	Hrvatski se je izučilo 110 tečajnikov za vaditelje splošne telesne vzgoje, 146 smučarskih vaditeljev in 232 nogometašev. V tečajih za fizkulturne vaditelje so izurili 162 mladincev, v tečajih za voditelje tekmovanja za fizkultuml znat pa 462. V LR Hrvatski so usposobili še 72 igralcev košarke in odbojke, 15 veslačev, 40 kandidatov pa je uspešno dokončalo tečaj za ritmiko.
Tudi v LR Makedoniji je komite za fiz-kultnro lani poskrbel za dvig strokovnega kadra v fizkulturi. Tečaje za fizkulturne vaditelje je dovršilo 36 kandidatov, te-
čaj za voditelje tekmovanja za fizkultur-ni znak 26 ln plavalne tečaje 30 mladincev.
Komite za fizkulturo pri vladi Bosne in Hercegovine ae priredil smučarski tečaj, ki ga je absolviralo 54 kandidatov in tečaj za fizkulturne vaditelje, ki je usposobil 25 fizkulturnikov za učitelje.
Komite za fizkulturo pri vladi Črne gore je , priredil 2 tečaja za fizkulturne vaditelje, v katerih se je usposobilo 48 kandidatov.
Iz gornjih podatkov vidimo, da je naša fizkultura dobila lepo število novih strokovnih učiteljev, vaditeljev in trenerjev, ki bodo svoje znanje prenašali na množice naše mladine, strokovnjakov, bi bodo pripomogli k še hitrejšemu razmahu fizkulturnega gibanja v novi Jugoslaviji.
MLADINSKI PLAVALNI TEČAJ
Plavalni odbor pri FZS bo priredil dva tritedenska plavalna tečaja v zimskem kopališču. V tečaj bo sprejet vsak mladinec, ki ima veselje do plavanja, ki obvlada osnovno znanje plavanja In ki ni starejši od 16 let. Za mladino, ki ima prve tri dni v tednu šolo dopoldan, bo tečaj vsak ponedeljek in sredo od 14. do pol
16.	za vse ostale pa ob četrtkih in petkih oh Isti uri. Vstopnina bo 1 din za vsakodnevni nastop. Prijave sprejema do 29. t. m. vsak dan od 16. do 18. v rimsko kopališče. Ker bo zaradi premajhnega bazena število tečajnikov omejeno, priporočamo vsem interesentom, da pohite s prijavami. Tečaj bodo vodili naši najboljši plavalci inštruktorji!
Plavalni odbor FZS
Drobne zanimivosti
Sovjetski nogometaši vztrajno trenirajo
33,	bližnjo sezono. MoSfcvo moskovskega Dinama je v ta namen odpotovalo v Ab-hari. na obali Črnega morja. Moštvo Centralnega damo Somatske arme d e trenira v Sokuml, moskovski Spartak pa v Naiciliu, Nogometna sezona se bo pričela konec aprUa v Tbilisiju. V Moskvi bo prva tekma v znčetitu maja. Na tekmovanju za državno prvenstvo bo sodelovalo 13 moštev.
črnogorski sindikati za fizkulturo. Fo veisteJi iz Titograda je glavni odToor Enotnih sindikatov črne gore nabavil iz sindikalnih sredstev za 250.000 din flzikultur-nilh nefcviaitonr, ki bodo rv, zdel jeni društvom v Cetinju, NikSiču, Tivtu, Titogradu, Plevijui in Kotoru.
ŠAHOVSKI TURNIR ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Botvinnik vodi za eno točko
Haag, 14. marca. V soboto sta bili dokončani obe prekinjeni partiji iz V. kola. Sovjetski velemojster Botvinnik je imel proti prvaku SZ Keresu kot črni kmeta več m močan napad. V 48. potezi se je moral Keres vdati. Ameriški prvak Reshevsky je imel ob prekinitvi proti dr. Euweju prednost v končnici. Dr. Euwe se je v analizi prepričal, da je partija izgub-
ljena in sploh ni nadaljeval igre.
S	petim kolom je bil končan prvi krog turnirja. Stanje je: Botvinnik 3 in pol, Reshevsky 2 in pol, Keres, Smislov 2, dr. Euwe 0.
V ponedeljek zvečer se s VI. kolom prične drugi krog. Igrajo Keres - dr. Euwe in Reshevsky - Smislov, Botvinnik pa je prost.
k® letos osvojil Davisov pokal?
Samo še nekaj tednov nas loči od otvoritve tekmovanja za Davisov pokal, v katerem bo nastopalo tudi moštvo Jugoslavije. Lani je osvojila pokal Amerika z zmago nad Avstralijo 4:1. Največ zaslug za to je imel Kramer, ki pa je medtem prešel v profesionaie, tako da je vprašanje zmagovalca letos bolj odprto kot lani.
Med favoriti za osvojitev prvenstva v evropski coni so zopet Čehoslovaki, ki so lani v Zagrebu zmagali v finalni tekmi nad Jugoslavijo 5:0. Vendar bodo verjetno tudi Čehoslovaki letos imeli težje stališče, ker njihov najboljši igralec Drobny, ki postaja vedno bolj kratkoviden, ne bo več tak favorit, kot je bil lani. Zato pa se pričakuje, da bodo veliko vlogo igrali Švedi, zlasti zaradi tega, ker je njihov najboljši igralec Bergelin že ozdravel. Jugoslavija se bo v II. kolu sestala z moštvom Italije in v slučaju zmage verjetno v finalu zopet s Češkoslovaško. Z ozirom na slabo formo najboljših jugoslovanskih igralcev Palade in Mitiča pa je zelo malo verjetno, da si bomo letos priborili vstop v evropski finale.
V zgornji polovici evropske cone bo najzanimivejša tekma v II. kolu med Francijo in Madžarsko v Parizu. Tudi Francozi se v letošnji sezoni ne morejo veseliti prevelikih uspehov, ker je njihov najboljši igralec Petra prestopil med profesionaie, dočim je Marcel Bernard s svojimi 34 lati že precej star. V nastrotju s tem gre Madžarska letos v tekmovanje s precejšnjimi upi, saj ima poleg izvrstnega Asbotha še Stolpo, ki je lani premagal Pattyja, in novega nadarjenega igralca Adama. Skoraj gotovo lahko računamo, da bo Švedska izločila Španijo
in verjetno tudi Švico in bo odločil borbo za prvo mesto zgornje polovice dvoboj med Švedsko in zmagovalcem s tekme Francija : Madžarska. Splošno se pričakuje, da bo evropski finale odigran med moštvoma Češkoslovaške in Švedske, katerima bi lahko v prvi vrsti zmešali račune Madžarska in Italija.
Avstralija je dejansko brez nasprotnika v pacifiški coni, kajti Kanada, Mehika in Kuba je ne morejo ogražati. Paiils, ki spada k mlajši generaciji, je tudi prestopil med profesionaie, tako da ostaneta za Avstralijo glavna opora le dva igralca: Adrian Quist in Bromwich, ki sta osvojila leta 1939. za Avstralijo v New Yorku Davisov pokal. Adrian Quist, ki je sedaj 25 let star, je v preteklem mesecu osvojil prvenstvo Avstralije. Quist in Bromwich pa sta tudi izvrstna igralca v paru. Poleg tega računajo v Avstraliji na Geoffrya Browna, finalista Wimble-dona 1946, in na Bilia Sidwella, ki je zlasti dober igralec v paru.
Vsi upi Američanov leže letos na Tedu Schroederju, ki je označen za Kramerje-vega naslednika in je star sedaj 27 let. Ted Schroeder je letošnjo zimo začel intenzivneje trenirati in bo nastopil v Wimledonu kot favorit številka 1. Ostali trije igralci, ki pridejo v poštev za reprezentanco Amerike, Frankie Parker, Gardner Mulloy in Bill Talbert, so tudi že starejši od 30 let. Parker je na primer nastopal v tekmovanju za Davisov pokal ža leta 1937. Lahko pa pridejo v poštev tudi še popolnoma novi igralci, od katerih v zadnjem času posebno imenujejo Seixa-sa, Moylana, Flamma, Gonzalesa, Richarda in v glavnem Brink a.
Alf Jo bilo t® tovariško m športu©?
Letos je bilo kakor vselej.
Pele so sekire, na dlaneh so spet rasli krvavi žulji, v duši pa je kipelo hrepenenje po zimi, snegu in mrazu, po divjem smuku in dišečih žgancih v topli bajti. Pravi planinec bo razumel veselje, Id ga imaš ob pripravljanju planinske bajte za zimo.
Že davno je padel sneg, preden smo zadeli smuči na ramo in jo ubrali v planino. Bilo nas je šest, šest tovarišev, ki nas je že dolga leta neločljivo vezala ljubezen do naših planin in divjih smukov, ljubezen do drugega doma — naše »smučarske republike«. Nismo čutili mrzle burje, ki je brilra z robov in zaganjala pikajoče snežink™ v lica. Bilo nam je teplo, saj smo se vzpenjali v planino, na katere vrhu čepi naša drobna bajtica.
V gazi so se poznale globoke stopinje. Čudno! Gaz je bila navadno slabo uhojena in na našo planino ni prihajalo dosti smučarjev.
Globok sneg nas je utrudil, a po treh urah smo se le ustavili pred našim »gruntom«. Sneg pred bajto je bil potlačen, množica stopinj pred. vrati je dala misliti, da v bajti bivajo neznani ljudje. Kaj neki more biti?-
Vzel sem ključ iz oprtnika in poskusil odkleniti. Vrata so bila priprta! Nekdo je vdrl v bajto!... Z gnevom smo drug za drugim stopili v izbo in presneto pisano pogledali. V izbi je sedela družba potih neznancev in štirih neznank, ki nfci niso bili kaj prida presenečeni, ko smo se pred njimi znašli —
lastniki bajte! Fant in dekle ob štedilniku sta se celo še naprej nemoteno objemala. Nikomur se ni zdelo vredno, da bi zinil besedico v opravičilo.
Prvi hip nam je vzelo sapo. Vzkipela mi je jeza v prsih. Poskusil sem, kar sa da »prijazno« povedati, da se mi zdi precej net o var iško vdreti v tujo bajto, zagospodariti v njej kakor v svojem, kuriti drva, ki smo jih mi s krvavimi žulji pripravili jeseni in si celo postreči z našim živežem, ki smo ga prinesli zadnjo nedeljo pred snegom v planino. Gospodi menda pojmi o tuji lastnini niso bili povsem jasni, po vrhu pa so bili še tako nesramno predrzni, da kljub naši odločni zahtevi, naj se umaknejo iz bajke, niso niti pomislili, da smo se pravkar pripekali iz doline, utrujeni in prerura-ženi, potrebni okrepčila in počitka.
Končni uspeh našega prepira jo bil ta, da so nam »gostje« odstopili dva pograda, na katerih smo se potem drenjali do jutra. Zjutraj se je družba brez opravičila in pozdrava odpravila, mi pa smo z žalostjo ugotovili, da so nam pokurili lepo množino drv ter porabili vsaj polovico krompirja, moke in drugega živeža, ki so ga našli v naši shrambi. Res, prijetni gostje! S silo so udrli v bajto, odlomili zapah in pokvarili ključavnico, počečkali slike na steni in še vrsto nepomembnih malenkosti in končno se še čudijo, da se nismo mi umaknili iz bajte!
Tovariš bralec, ali sodiš, da je bilo njihovo dejanje tovariško in vredno poštenih športnikov?	Janez.
»TERMIKA IN ŠPORT«
Jadralna sezona se začne I. aprila
S 1. aprilom se bo v vseh treh jadralnih šolah na Blokah, v Ribnici in v Lescah začelo jadralno šolanje. Interesenti, ki hočejo v novi sezoni postati jadralni letalci, morajo izpolniti naslednje pogoje: stari morajo biti najmanj 16 let, popolnoma zdravi, kar bo pokazal poseben zdravniški pregled, dokazati morajo, da so aktivno sodelovali v organizacijah športnega letalstva in Ljudske mladine ter se udeleževali delovnih akcij. Tečaji se bodo začenjali vsakega 1. v mesTOi, prijave pa je poslati najkasneje do 15. vsakega meseca na Republiški jadralni center, Ljubljana, Celovška 23 ali pa najbližjemu športnoietal-skemu društvu.
Mladinci in mladinke, pohitite v vrste jadralnih letalcev!
Organizacijske izpopolnitve w 337ehniki In športia13
V drugi polovici L 1947. je proizvodni sektor Komisije Tehnika in šport, ki je imel nalogo preskrbeti svoje organizacije s potrebno strokovno literaturo in osnovnim gradbenim materialom, dosegel lepe uspehe. Da bi ustvarila čim ugodnejše pogoje za razvoj tega odseka Tehnike in športa, je Komisija za Jugoslavijo odločila odpreti Zvezno športnobrodarsko delavnico, reorganizarati prejšnji založniški odsek komisije v sedanje samostojno podjetje Tehnička knjiga in preosno-vati preskrbovalno središče v podjetje Jugotehnika Poleg tega je Komisija Tehnika ln šport za Jugoslavijo sklenila ustanoviti Direkcijo gospodarskih podjetij Komisija Tehnika in šport, ki naj bo administrativno-operativno telo novoustanovljenih podjetij in že delujočih letalskih delavnic in tovarn.

Prinašamo le rezultate prvih letošnjih nogometnih iger v I. in II. zvezni ligi, medtem ko bomo podrobnosti o odigranih tekmah objavili v jutršnjl številki. V Zagrebu sta se srečali moštvi Dinama in Špartaka. Tekma se je končala z zmago Dinama 3:2 (1:1). V Skopliu sta lerali Vardar : Partizan 4:3
Hajduk : Metalec 3:0 (2:0), v Trstu Ponziana : Sarajevo 4:2 (3:1). V dre zvezni ligi so se pomerila naslednja m štva: Enotnost : Železničar (Sarajev 3:1 (0:1), Naša krila : Tekstilne 3:1 (0: Sloga : Kvarner 3:1 (1:0, Budučnost Mornar 2:1 (1:1) in Dinamo : Rabotnič
Prizor s tekme Enotnost : Primorac prejšnjo nedeljo
Dolžnost slehernega fizkulturnika je, da se pripravlja 91 republiški fizkulturni zlet
Poživimo razmah našega planinstva
Statistika nam pokaže, da je lani obiskalo planine okrog 100 '/• več planincev kot v letu 1946. Delavec prid» v soboto iz tovarne In gre v naravo. On ve, da mu nudijo planine po intenzivnem celotedenskem delu najlepše razvedrilo in krepijo moči za delovno sposobnost. Mnogi izrabljajo dopuste v planinah
Pri vsem porastu obiskovalcev gora pa ao sindikati vse premalo prispevali k poživitvi planinstva. Sindikalne podružnice naj prirejajo skupinske izlete v gore. Odbor za planinstvo in alplnistiko FZS nudi sindikalnim članom po predhodni pri javi na Planinskem in alpinističnem društvu enake ugodnosti, kot jih Imajo člani društva. Mora jih pa biti najmanj 15.
Po drugi strani se ustvarja nekakšno divje planinstvo, kar nam vsekakor ni v čast. Skupina ljudi se zmeni, da bo šla v planine. Ko pa zavijejo s ceste proti vrhu, se zasliši divje vpitje. V koči ugotoviš, da so to ljudje, ki niso niti redni obiskovalci gora, niti člani Planinskega In alpinističnega društva, ampak nedeljski izletniki, ki uničujejo našo alpsko floro, rušijo skale, vpijejo in plašijo divjad. Dolžnost vsakega planinca, oziroma alpinista je, da take ljudi opozore in poučijo, o namenu planinstva ln smotrnega ter vztrajnega planinskega udejstvovanja.
V času do maja je v planinah največ nesreč zaradi neprevidnosti in nepopolne oprem«. Nekateri gredo v Kamniške ali Julijske Alpe ne da bi vprašali, kakšne so snežne razmere v gorah. Zato j s priporočljivo, da vsak, predno gre na turo, vpraša na Planinskem in alpinističnem društvu (PAD), kakšne to razmere in kako se naj opremi.
Sem in tja se vidijo tndi žalostne slike po planinskih postojankah, kar je posledica preveč zaužitih alkoholnih pijač. Take stvari moramo vsi planinci odpravljati. S tem bomo pripomogli k razmahu planinstva, ki se bo v petletki pomnožilo za 20.000 novih članov. Zagotovilo za to n am daje množičen obisk naših gora.
Oskrbniški tečaj v Kamniški Bistrici
Brez dvoma imajo oskrbniški tečaji važen pomen za razvoj planinstva, zato Je odbor za planinstvo in alpinistlko organiziral tak tečaj v dneh od 5. do 7. marca v Kamniški Bistrici Zastopani so bili oskrbniki planinskih postojank iz vse Slovenije.
Ob otvoritvi tečaja ja Miloš Velnar podal osnovne smernice dela oskrbnikov I ozirom na naš petletni plan. in narod-no-obrambno moč države. Cim boljše bodo postojanke oskrbovane, tem več planincev bo posečalo gore, tem več se jih bo telesno in duševno krepilo za izvedbo naše petletke. Poleg tega ima naša armada oporišča, ki jih lahko uporabi ▼ slučaju potrebe.
Pri reševanju gospodarskih vprašanj se je razvila živahna razprava. Oskrbniki hočejo biti povezani v sindikatih in mesečno plačani. Tako bodo tudi socialno zavarovani. Imeli bodo vse ugodnosti in dolžnosti, ki jih sindikalna organizacija nudi svojim Hanom. Brez dvoma je to velika manifestacija naših oskrbnikov in želja po vključitvi v naše plansko gospodarstvo.
Tone Bučar je govoril o namenu in potrebi vodenja poslovnih knjig. S tem, da se v postojanki vodi dnevna evidenca, ima oskrbnik lep pregled svojega dela. Od gostinske stroke je tov. Palir razložil bistvo postrežbe. Na poljuden način je prikazal serviranje, pri čemer bo oskrbniki mnogo pridobili. Inž. Držaj se je dotaknil zgodovine planinstva v naših krajih in poudaril današnji pomen planinstva in alpinistike. Važno je, kako bo imel oskrbnik opremljeno svojo kočo, kako bo vnesel v to postojanko domačnost in s tem propagiral za čim večji obisk naših planin. Nakazal je osnovne pojme o reševanju v gorah in o prvi pomoči.
* Meteorološki institut je doslej dobival zelo malo vremenskih podatkov iz planinskih predelov. Dr. Reva je oskrbnike v ta namen seznanil z najvažnejšimi vremenskimi pojavi in instrumenti. Fla-ninske postojanke bodo takoj, ko bo mogoče, dobile aparate, da bodo lahko stalno poročale o vremenskih razmerah, ki vladajo v visokih predelih.
Tov. Kovačič je v kratkih besedah povedal, kako lahko z enostavnimi sredstvi popravljaš okvare na koči brez večjih investicij, dr. inž. France Avčin pa je v skioptičnem predavanju pokazal lepoto naših in švicarskh gora. Velika pomanjkljivost naših oskrbnikov je, da poznajo samo svojo okolico, dočim so jim_ ostali kraji v glavnem neznani. Končno je tov. Beg v zanimivem predavanju orisal pomen in lepoto naše flore in favne. Živahna razprava po vsakem predavanju je bila dokaz, da so oskrbniki pozorno spremljali obravnavana vprašanja, kar je jamstvo, da bo oskrba v planinskih postojankah iz leta v leto boljša.
Tov. Velnar je ob zaključku tečaja želel oskrbnikom vsestransko napredovanje tako pri strokovnem kakor tudi političnem delu v naših planinskih postojankah. V imenu oskrbnikov se je tov. Dra-šek zahvalil predavateljem za trud in izrazil željo, da bi se taki tečaji redno vršili, obenem pa obljubil, da si bodo oskrbniki prizadevali izpolniti naložene jim naloge.
Poročilo Socialnega Sonda OF pri IOOF
Na podlagi čL VIII. statuta Socialnega fonda in čl. 14. poslovnika o poslovanju uprav SFOF, izpolnjujoč načelo Javnosti, objavlja upirava SFOF piri IOOF Slovesni e za mesec januar nastopno poročilo:
I. STANJE PODPORNIKOV SFOF:
iss. ° * • • >		Število % uprav rednih zajetega SFOF podpora, preblv.		Prirastek v %	Padec v %
1. Celje _ mesto	15	4.944	23,76		0.67
2. Trbovlje	42	10.330	23,37	5,25	
3. Maribor . mesto	6	13.372	22,10		3,31
4. Ljubljana - mesto	7	22.949	21,01	2,88	
5. Jesenice	59	7.526	17,87	2,87	
6. Kranj	54	4.552	9,72	5,13	
7. Maribor . okolica	52	5.676	8,98	3,77	
8. Škofja Loka	33	2.024	8,06		1,75
9. Sežana	40	1.348	4,95	2,66	
10. Dravograd	19	2.104	4.91		2,93
11. Rakek	15	1.004	4,87		0,15
12. Celje - okolica	40	3.219	4,46	1,17	
13. Ljutomer	25	1.138	4,14		1,17
14. Radgona	20	1.180	4,01		0,41
15. Idrija	13	727	4,00		26,29
16. Ptuj	28	2.862	3,88		1,71
17. Kočevje	8	934	3,51		1,08
18. Postojna	9	592	3,28	2,49	
19. Konjice	11	779	3,27		0,40
20. Ljubljana . oko(L	28	1.7Ö8	3,24	i	0,27
21. Krško	8	1.980	3,10	2.10	
22. Murska Sobota	13	1.742	2,87		0,62
23. Lendava	27	743	2,43	1,46	
24. Grosuplje	18	650	2,40	0,02	
25. Novo mesto	8	784	1.78		1,12
26. Kamnik	10	630	1.59		2,41
27. Šmarje*	17	1.706	1,45	1,45	
28. Trebnje	8	300	1,08	1.08	
29. Tolmin	13	239	0.9?	1,45	
30.	Slov. Bistrica 31.	Mozirje** 32.	Črnomelj** 33.	Gorica** 34.	Ilirska Bistrica**	4	26ä	ÖM		1,19
Skupaj	657	97.801
V decembru 634	99.413
Razlika + 23 — 1.522 * poročila za november, december in Januar.
** niso poslali pomočila za januar.
IL REDNI MESEČNI PRISPEVKI ZBIRKE >A<
Zap.
«te v.
Okraj
Iblrti Povprečno din na od megeca den »	enega enega . .	„
fxxii>omiksr>reb1valca dvig	paaeo
1. Ljubljanajmesto	242.638.50	10,57	2,22	14.156.50	
2. Maribor-mesto	100.589.-	7,51	1,65	2.501—	
3. Kranj	94.768.50	20,80	2,02	21.584—	
4. Jesenice	74.303.—	9,87	1,76	24.135—	
5. -Trbovlje	74.025.—	7,16	1,67	1.410.-	
6. Celje.mesto	42.175—	8,53	2,02	2.645—	
7. Maribor-okoCica	35.210—	6,20	0,55	12.905—	
8. Celje.okolica	24.571—	7.63	0,34	5.455—	
9. Dravograd	20.072—	9,53	0,46		13.644—
10. Šmarje*	19.S85—	8,-	0,11	19.885—	
11. Ljubi jana-okollea	15.360—	8,03	0,27	2.985—	
12.	Škofja Loka 13.	Ruj	14.705— 14.310—	2,26	0,58		5.630— 6.445—
14.	Krško 15.	Rakek	13.164— 10.984.50	6,63	0,26	8.544—	5.680—
16. Grosuplje	10.556.50	16,24	0,38	4113.90	
17. Konjice	9.405—	12,07	0,39	1.830—	
18. Sežana	8.758.—	6,49	0,32	4.262—	
19. Murska Sobota	8.713—	5,00	0.14		1.597—
20. Radgona	8.035—	6,80	0,27		1.685—
21. Lendava	7.503—	10,09	0,24	2.463—	
22. Ljutomer	5.700—	5,-	0,20		2.460—
23. Trebnje	5.376—	17,92	0,19	5576—	
24. Idrija	5.076—	6,98	0,28		22.058.80
25. Kamnik	4.567—	7,25	0.11		89.429—
26. Postojna	4.495—	1,59	0,23	2.105—	
27. Kočevje	4.430—	6,03	0,21		192—
28. Novo mesto	3.915—	4,99	0,08		3.593—
29. Tolmin	2.910—	1,21	0,12	1.518—	
30.	Slov. Bistrica 31.	Mozirje** 32.	Črnomelj** 33.	Gorica* •• 34.	Ilirska Bistrica****	2.105—	7,82	0,07		8.320— 22.715— 3.153—
Skupaj	888.305.—
V decembru	932.083.90
Razlika	43.728.90
* poročila za november, december januar. — ** ni poslal poročila za januar. — *** ni poslal poročila ne za december, ne za januar. — ****
sploh ne pošilja poročil.
Ul. PRISPEVKI ZBIRKE >Ct
St Okra! Znesek oirsjn°d	Prirastek Padec
1. Jesenice	17.048.50	17.048.50		17.048.50	
2. Maribar-ok.	9.383—		9.383—		10.617—
3. Maribor.m.	4.834—	4834—		8.534—	
4. Ljubljana-m.	4.640—	4.640—			8640—
5. Tolmin	4.000—	4000—		4000—	
6. Kranj	4185—	4.1®—		1.605—	
7. Trbovlje	3.146—	300—	2.846—		12.444—
8. Dravograd	2.930—		2.930—		9.657—
9. Kočevje	2.690—	2.690—		2.690—	
10. Murska S.	1.997—		1.997—		1.597—
11. Ljubljana ok.	1.850—	1.850—		1.850—	
12. Postojna	1.100—	1.100—		1.100—	
13. Grosuplje	810—	840—		840—	
14. Novo mesto	608,—	608—			550—
15. Radgona	600—	600—			351—
16. Trebnje	312—	312—		812—	
17. Sežana	250—	250—			1.233—
18. Krško	200—	200—			600—
19. Celje-ok.	200—	200—		200—	
20. Škofja Loka	100—	100—			1.065—
21. Slovenska Bistrica					3.354.50
22. Črnomelj					650—
23. Ljutomer					80—
24. IOOF	1.598—				
25. Šmarje	2.027—	2.027—		2.027—	
28. Celje-mesto	500—	500—			12.472—
Skupaj	65.038.50	46.284.50	17.156.-	- 31.885.50	63.310.50
V decembru	96.463.50				■ 31.425—
Razlika	31.425—				
	IV. PRISPEVKI ZA PATRONATE				
Ime okraja		Znesek	Prirastek		Padec
1. Jesenice		30.000—			
2. Kamnik		19.745—	19.745—		
3. Ljubljana okolica		15.000—			
4. Mozirje		9.000—			
5. Novo mesto		6.407.50		3.156—	
6. Konjice		5.675.—	5.675—		
7. Trbovlje		5.190—		7.798—	
8. Maribor _	okolica	4.735—	724—		
9. Sežana		4.340—	4340—		
10. Murska Sobota		1.8Ö0—			
11. Slov. Bistrica		695.—	695—		
12. Kočevje		260—	260—		
13. Rakek				20.500—	
14. Krško				8.060—	
15. Radgona				2.287—	
16. Idrija				765—	
17. Lendava				444—	
Skupa]		102.84^.50	31.439—	43.010—	
V decembru Razlika
114.418.50
- ,\ — 11.571—
UPRAVA SOCIALNEGA FONDA OF PRI I00F SLOVENIJE
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Torek, 16. marca: Radovan Seda, 17. marca: Ljubislava. Jeden SPOMINSKI DNEVI
-13. in. 1943. — Začetek bojev štirih br-gad v Subi krojim.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. TromosCje, Marijin trg 5.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Torek, 16. marca, ob 15: LevsUk-Kreft: Tugomer. Gostovanje v Mariboru. — Ob 20: Levstik-Kreft: Tugomer: Gostovanje v Mariboru.
Sreda, 17. marca, ob 15: Moliere: Tar-tuffe. Gostovanje v Mariboru. — Ob 20: Moliere: Tartuffe. Gostovanje v Mariboru.
Petek. 19. marca, ob 20: Shakespeare: Hamlet Red B.
Sobota. 20. marca, ob 16: Maršak: Mucin dom. Zaključena predstava za osnovno šolo Št. Vid in Naklo pri Kranju. — Ob 20: Cervantes: Štiri medigre. Red C.
Nedelja, 21. marca, ob 14 30:	Maršak:
Mucin dom. Izven. — Ob 20: Shakespeare: Hamlet. Izven.
Opera v Ljubljani
Torek. 16. marca, ob 19.30: Kozina: Ekvi nokeij. Red E
Sreda. 17. marca, ob 19.30: Polič: Mati Jugovičev. Red Sreda.
Četrtek. 18. marca, ob 19.30: Janaček: Je-nufa. Red Četrtek
Sobota. 20. marca, ob 19-30: A. Borodin: Knez Igor. Red A.	«
Nedelja. 23. marca, ob 15: Mzet: Carmen. Izven
Drama v Mariboru Torek. 16. marca ob 15. Levstik-Kreft »Tugomer«. Gostovanje ljubljanske Drame. Izven. — Sreda. 17. marca ob 20. LevetUriKreft »Tugomer«. Gostovanje ljubljanske drame. Izven.
Sreda. 17. marca ob 15. Moliere: »Tartuffe«. Gostovanje ljubljanske Drame. Izven. — Ob 20: Moliere: »Tartuffe* Gostovanje ljubljanske Drame. Izven Potok. 19. marca ob 14.30. Zižeifc: »Vsemu nakljub«. Red LMS-2.
Nedelja, 21. marca ob 20. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Izven.
Opozarjamo na gostovanje ljubljanske Drame v Mariboru. Danes, dne 16. marca je na sporedu Kreftova predelava Lov stiikove tragedije »Tugomer« v režiji dr. Bratka Krefta in inscenaciji ing. arch. Ernesta Franza. Naslovno vlogo igra Slavko Jan, v vodilnih vlogah 60 zasedeni:	Mira Daniloa, Vida Juvanova,
Vladoša Simčičeva. Elvira Kraljeva, Maks Furijan, Demeter Bitenc, Jože Tiran, Pavle Kovič, Branko Miklavc, Ivan Levar, Janez Cesar, Edvard Gregorin, Stane Cesnik. Predstavi sta ob 15. in 20. uri. — Dne 17. t. m. jo na sporedu ob 15. in 20. uri Molierova komedija »Tartuffe« v prepesnitvi Otona Zupančiča Režiser: dr. Branko Gaveila, inseenator: Vladimir Že-drineki. Naslovno vlogo igra Ivan Levar, sodelujejo: Marija Nablocka, Janez Cesar. Mira Danilova, Jože Tiran, Draga Ahačičeva, Branko Miklavo, Edvard Gregorin, Mila Kačičeva, Bojan Peček in Lojze Drenovec.
Opera v Mariboru Četrtek, 18. maroa ob 19.30. Gounod: »Faust«. Red A.
Petek. 19. marca ob 19: »Baletni večer«. Red LMS-1.
Sobota. 20. marca ob 20. Puccini: »Tosca«. Gostuje Jože Gostlč, prvak zagrobSke opere. Izven.
Nedelja, 21. marca ob 15: Baletni večer«. Izven.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM Sreda. 17. marca ob 19.30, Bulgakov: »Novi dom«, premiera, režija Tič Srečko. Četrtek, 18. marca ob 19.30, Bulgakov: »Novi dom«, repriza v korist akciji pomoč giSfcemii ljudstvu.
Sobota, 20. marca ob 19.30, Bulgakov: «Novi dam«, režija Tič Srečko.
Nedelja, 21. marca ob 20. uri: Instrumen talno-vokalni koncert, odsekov sind, kult. umet društva na Jesenicah. 575-n
Slušatelji gospodarske fakultete! Množični sestanek Za II. letnik bo v sredo ob
17.	uri, za HI. letnik v četrtek ob 20. uri. Udeležba xi LŠM-ovee obvezna. 573-n O modemih metodah vremenskega napovedovanja bo govoril prof. dr. Oskar Reya na poljudnoznanstvenem predavanju prirodoslovnega društva nocoj ob osmih v mineraloški predavalnici na univerzi. Vabljeni vsi!	583-n
Pomladanska razstava perutnine in golobov, volilnih Jajc, čistokrvnih piščancev, puric. ročic, gosk, golobčkov, veterine in higijene živali, dalje valUnih aparatov (inkubatorjev), tehnike valjenja piščancev, umetnih kokelj kakor tudi ostalega pribora in potrebščin za rejo perutnine — bo v Zagrebu v dneh od 3. do 12. aprila. Razstavo bo spremljalo več strokovnih predavanj in tečaj za upravljanje z inkubatorji in tehniko umetnega valjenja piščancev. Pri rejcih perutnine, pri kmo-tah in zadružnikih vlada za to razstavo veliko zanimanje.
»DIT — Gradbena sekcija priredi v sredo 17. marca ob 20. url sestanek v predavalnici T 84 Tehnične fakultete, Aškerčeva ll. Predaval bo univ. docent ing. Jenko Rudolf o »Vlogi inženjerske geologije pri gradnji novodobnih cest ,in žoleznic.«	587-n
Preskrba
PREVZEM MAŠČOB ZA MESEC MAREC MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani poziva trgovce od začetne črke ž—P, da prevzamejo maščobo za meeo marec t. 1. pri trg. podj. MLO »Prehrana«, Tyrševa o. 15. dne 16. marca od 8.—12. ure-
Posodo za olje je pripeljati s seboj.
DELITEV ČOKOLADNIH PROIZVODOV
Okrajni LO Ljubljana-okolica, odsek za trgovino in preskrbo obvešča vse Na-proze. Industrijske magazine in trgovce, da ee prodajajo čokoladni proizvodi izključno eamo na živilsko nakaznice (čokolada, Čokoladni bonboni in kakav).
Koncerti
Vokalni koncert v Ljubljani. Radio Beograd ima velik odličen pevski zbor. kj izza osvobojenja koncertira stalno v Beogradu in ostalem slovanskem svetu. Povsod je žel zbor pod vodstvom svojega zborovodje Svetlollka Paščzna izredne uspehe in prepričani smo. da se bo uveljavil tudi v Ljubljani, kjer koncertira v sredo 17. marca ob 20. url v Filharmoniji. Na sporedu ima izključno le dela Jugoslovanskih skladateljev. Od Slovencev so nasporedu: Dijovic, Logar ln Simoniti. Zbor šteje 66 članov mešanega zbora. Predprodaja vstopnic:	Knjigama
muzlkalij.	535-n
Prihodnji simfonični koncert bo 23. marca, dirigiral bo dirigent-gost Saša Popov te Zofije. Kot bo’1st sodeluje nrof. Anton Trost.	5S6-n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: sovjetski film »Zadnja noč«, tednik. — MOSKVA: premiera sovjetskega filma »Prva rokavica«, tednik.
—	SLOGA: sovjetski flim »Bell volčiak«. tednik. — Predstave v gomiih kinematografih ob 1615. 18.15 in 20.15 uri.
—	KODELJEVO: francoski film »Matična luka«, tednik. — Predstava ob 19.30 uri.
MARIBOR ESPLANADE:	aovjetski film:
»Nasredln v Buhari«, tednik. — GRAJ: SKI: sovjetski film »Naše srce«, tednik. CELJE METROPOL: jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo«, tednik. — DOM: sovjetski film »Lermontov« tednik. —
KRA2*J MESTNI: francoski film »Skrivnost«. tednik. —
PTUJ: francoski film »Seme v vetrn«,
Po 1.000 so zadele: 242, 1317				, 1615,
4168,	5290, 8669, 9397,		, 94S9,	10466,
11756,	11876,	15351,	15646,	17450,
1S702,	19508.	25187,	25420,	27125,
32476,	33101,	34874,	35471,	38486,
396%,	40843,	41402.	41947,	45409,
47945,	4S588,	49288	50925,	51200,
51659,	53257,	54828,	55350.	56866,
63955,	64074,	64415,	65108,	65473,
67983,	70S05,	73105,	74157.	
Po	2.000—	so zadele: 2255,		4514,
4453,	6518, 6612, 7247		, 9S60,	14499,
19650,	21203,	23660,	24157,	24398,
27073,	27786,	29434,	32935,	56660,
42852,	44860,	46243,	46826.	52472,
53S48, 74190.	64257,	65501,	6S682,	70119,
Po 4.006.— so zadele: 11763, 17235,
1S256,	19084,	21142,	24538,	29055,
29348,	33585,	57740,	41657,	44771.
4S064,	48076,	50039,	51820,	52513,
53783,	61674,	66266,	66662,	6S617,
71190,	72170,	72254.		
Žrebanje srečk držam razredne loterije
9. MARCA 1948
155,	303, 514,	321,	592, 631,	634,	643,
645, — 9048,	080,	095, 105,	159,	212,
214, 225, 295,	405,	466, 482,	605,	699,
—	10427, 450,	462,	574, — 11420,	471,
4S6, — 12011,	015,	095, 506,	536,	546,
549, 5556, 561, 628, 645, 650, 954, — 15202, 212, 230, 298. 407, 2424, 465, — 14169, 972, 15307, 510. 663, — 16521, 547,. 17005, 006, 007, 558, 591, 513, 564, 5S8, 719, 72S, 747. — 18539, 562, 577, 19525, _ 20356, 395, 987, 993, 21C00, 21862, 22544, 595. 750, 744, 767, 800, 845, 849, — 23305, 349, 373, 599, 502, 555, 548, 930, 974, — 24414, 436, 482, 502, 519, 521, — 25038 345, 382, 413, 477, 880, 914. 942. — 26247, 269. 575, 595, 652, - 27025, 055, 124, 128, 151, 202, 212, 246. 603, — 2SS15, 861, 866, 875, 900 — 29101, 104, 107, 121, 129, 158. 139, 171, 175, 933, 961, — 30091,
—	31248, 399, 474, 961. 969, — 32477, 710, 741. 746. 946. 956, — 33889, 944,
—	54359. 565. 384, 6C3, 658, 675, 55207, 296. — 36304, 332, 371, 395, — 37503, 510. 364. — 38610, 59142, 518, 672, 41055. 209, 221, 901, 937. 949, 965, 988, 994, 42841, 846, 669, 878, 890, 900, 941, 45220, 222, 269, 382, 418. 475, 44112, 126. 45020, 039, 053,
069,	823, 905, 908. 978, 996. — 46355, 565, — 47275. 844. 891, 48566, 49264, 297, 322 50020, 553, 569, 582, 750. 767, 792, 904. 906, 909, 911, 921. 959, — 512268, 279. 294. 552, 583. 53175, 201, 235, 240. 272. 862. 54211, 264, 953, 968, 975, — 55418. 437, 447, 502, 596. 618, 624, 644, 645, 647, 696, 69S, — 56849, 863, 934, 956, _ 57106, 140, 144, 14S, 150, 166, 175. 186, 719, 750. 784, — 58204, 453, 463, — 59557, 558, 566. — 60429, 445. 660, 697. — 61051, 077, 914, 992, 996, — 62053. 063, OSO, 087, 590, 597. 923. 975, 990, 63151, 159, 172,
156,	879, — 64388. 626, 685, 735, 738, 764, 797, 65120, 618, 66545, 556, 857, 884, 991, 67121, 129, 137, 409, 414, 488, 493, 730. 746. 776. 68329, 343, 571, 716, 739, 758, 769, 784, 69006, 022, 05S,
070,	516, 563, — 70768, 779. 800, 71067. 083, 262, 920, — 73502, 526, 559, 579, 582, 74322, 356, 376, 3SS. 590.
Srečke za III. razred S. kola stopijo v prodajo 17. marca 1948.
Žrebanje III. razreda bo od 6. aprila do 29. aprila t. 1.
Po 5.000.— so zadele:	581,	1549,
1953. 2531, 11144. 11490, 19097, 19263, 21545,	33073,	33506,	37764,	44154,
42602,	47652,	49775,	51941,	54827,
60199.
Po 6.000.— so zadele: 5404, 7679, 10930,	17976,	25252,	27600,	3553S,
36011,	37474,	45051,	43164.	45546,
47813, 48248, 665S1.
Po 8.00C.— so zadele: 3114, 7811, 11313,	11851,	25842,	51582,	35706,
411488. 61578, 66722.
Po 10.000— in več so zadele (vsota v oklepaja):	3747	(10.000),	8774,
(10.000)	, 49793 (10.000). 38786 (10.000). 43826 (15 000), 45403 (15.000), 52198
(20.000)	, 59093 (10.000), 6S797, (15.000), 72380 25.000).
PREMIJO DIN 305.000— je zadela številka 69779.
Po 600.— so zadele naslednje čte-vilke:
355, 388, 987, 999, 1656, 691, 809, 813,	520,	851, — 2209,	210,	222,	248,
269,	292,	514, 562, 566,	826,	854,	898,
908,	942.	985, 998, — 5106,	167,	601,
622,	734,	— 4205, 222,	507,	589,	707,
721, 728, 730, 936, 942, — 5314, 516, 397,	670,	687, 702, 730,	780,	818,	850,
889,	896,	— 6526, 594,	804,	832,	849.
894, — 7044, 052. 074, 084, 128, 216, 229, 245, 246, 471, 495, 497, — 8102,
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča«
PRODAJA BLAGA
Opozarjamo vsa trgovska podjetja in zadruge na naslednje:
a) Blago po višjih enotnih cenah (komercialnih cenah) se sme prodajati v lokalih. ki so ločeni od lokalov za prodajo zajamčenega blaga ali blaga po vezanih cenah (nižjih enotnih cenah).
h) Blago po nižjih enotnih cenah za zajamčeno preskrbo in za vezano trgovino 6e lahko prodaja v enem in istem lokalu: lo evidenca o prodaji ter obračuna van jo ee vrši ločeno za vezano in ločeno za zajamčeno blago po^navodilih, ki so jih trgovska podjetja že prejela.
e)	Blago, ki je v prosti prodaji po enotni ceni (ki nima dvah cen t. j. višje in nižje) ee prodaja lahko skupno z blagom po višjih ali nižjih cenah.
OPERATIVNA EVIDENCA BLAGA ZA VEZANO TRGOVINO PO NI2JIH ENOTNIH CENAH
V	smislu navodil morajo okrajne po slovne zveze predlagati^ dnevna poročila o prometu blaga po nižjih enotnih cenah od 10. marca 1948. Ker se doslej le maloštevilne okrajne poslovne zveze poročale, jih pozivamo^ da takoj'in redno poročajo dnevno po obrazcu »Zad. l«in sicer na naslov ministrstva za trgovino in preskrbo LRS — Uprava za trgovino.
POZIV OKRAJNIM POSLOVNIM
Vse okrajne poslovno zveze pozivamo, da nujno zaključijo zbirne inventurne popise in jih predlože po en izvod:
1.	zveznemu ministrstvu za trgovino in preskrbo — upravi za trgovino,
2.	ministrstvu ra trgovino in preskrbo LRS — upravi za trgovino in
3.	republiški poslovni zvezi. Ljubljana. (Iz pisarne MTP.)
POPRAVEK
V	nedeljski številki »Slov. poročevalca« se med objavami ministrstva za trgovino in preskrbo LRS v »Pojasnilih« pod točko a) pravilno glasi: »kategorije ID-1«.
Radio Ljubljana, Maribor in S3. Primorje
Spored za torek
6.00	Budnice. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 6.30 Jutranja telovadba. 6.40 Glasba elov^nsküi narodov.
7.00	Radijski koledar, iz današnjih časopisov. objave. 7.15 Četrt ure polk. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Igrajo slaivni plinisti. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glast», mali oglasi i,n objave. 13.00 Igra godba na pihala Radia Ljubljan-, p. v R. Starič«. 13.30 Kulturni pregled. 13.40 Slovensko zborčke skladbe. 14.00 Iz Wxgnerjevih oper.
14.30	Napoved čnsa. poročila ln obbva večernega sporeda. 14.45 četrt ure vedrih melndii izvajfl na kloVfcrju B Adamič.
13.00	Oddaja za pionirje: Branko čopič: Kako -sem med vojno Pisal za otrok?. 18.20 pol ure slovenskih mladinskih skladb za klavir, izva-io Zorka Eivd^. Uvodu?. beseda Bogomir Gerlanc. 18.50 Gla?b«na medigra. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Iz starih operet. 19.30 Napoved časa. poročila in nojnpvejše vesti iz Planice. 19.45 Zabavna glasba mali ogla«* »n objave.
20.00	Jezikovni pogovori. 20.10 Max Roger:
Suita za violončelo in klavir. Izvajata: Oton Ra ide 'm Roman Klasinc forenos iz Maribora). 20.30 Gospodarska oddaj«,. V borbi za Pv-n. 20.45 Slovenske p^rtjeoncko pesmi. 20.55 Simfonični koncert s plošč. T*oethoven:	Simfonüa št. 9 v d-molu.
22.00	Prenos vpsti zvovno poetaje Beograd vest? iz PlanJC0. 22 15 Poje slovenski
sindikalni kvintet. 22.35 Igra orkester Russel Eennett.
RLO H (LfobUana)
potrebuje za takoj
15 delavcev - težakov in 5 delavk
Interesenti naj se zglase pri
Upravi podjetij, Celovška cesta 98-11
Tovarna športnih čevljev v Žireh
POTREBUJE
30 kvalificiranih
čevljarskih {rso&očsBsksv
Interesenti n;j se obračajo glede informacij o zaposlitvi na naš naslov.
RADIO-
APARATE
vseh vrst, rabljene, proda Jamo trgovina ».Narodni radio«
4	A G K KB. Prilaz Jugosi Armije 23 (bivša Dežellčeva ulica)
POZIV
ttJSf&JsCSSS In d©lŽE;:k$2£3
Lesnc-produktivna zadruga z. o. j, Črni vrh
je na svoji skupščini dne 29. februarja t. 1. sklenila, da preneha obstojati in je prešla v likvidacijo. Zato poziva vse upnike, da z dokazilnimi listinami prijavijo svoje terjatve v roku enega meseca od dneva objave. — Dolžnike pa poziva, da v istem roku poravnajo svoje obveznosti.
LIKVIDACIJSKI ODBOH
2 «pili ii:i
Z ZNANJEM STROJEPIS JA
sprejmemo.
Pismene ponudbe na Podružnico
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Kranj.
KLO ŠMARTNO PRI LITIJI
razpisuje mesto
mlinarja
23	svoj mlin v Črnem potoku. — Mlin je na vodni pogon, ob nizkem s'anju vode na električni. Ponudbe je poslati na KLO Šmartno pri Litiji. — Stanovanje na razpolego v mlinu.
KLO Šmartno pri Litiji
GOZDNA UPRAVA CERKNICA
se je glasom odločbe o novi ureditvi gozdnih gospodarstev republiškega pomena (Uradni list LRS št. 7 od 10. februarja t. 1.) preimenovala v
Gszdns gcspsdaacstv® Eskek
ki je preneslo svoj sedež iz C'rkrdce na Rakek.
Telefon: Rakek št. 26.
„SADJE“ Mari&sg
v likvidaciji
obvešča
vse svoje odjemalce, da prevzema nazaj, oziroma odkupuje vso kavcirano in -zaračunano embalažo, najdalje do dne 31. maroa 1348.
Po preteku gornjega roka se embalaža ne bo sprejemala.
Oglasni oddelek telefon Štev. 38*32 vodja oddelka tel. Štev. 38-33
SLUŽBE IŠČEJO
LAŽJE PISARNIŠKO mesto v Ljub ljani išče resna tovarišica z znanjem strojepisja. — Cenjene ponudbe na naslov Stepan, Tyräeva cesta številka 114.	7575-1
SLUŽBO DOBE
KRAJEVNI BRIVSKI in česalni salon KLO Guštanj išče pomočnika odnosno pomočnico, vešča v moškem in ženskem salonu; nastop službe^ 1. aprila, ©opisi: Uprava gosp. podjetij KLO Čnštanj.	7504-2
6VA POHIŠTVENA MIZARJA sprejme takoj Dogan Ivan. Ljubljana, Tyräeva e. 17.	7467-2
SOBARICO, ki opravlja vsa hišna dela, pomaga v kuhinji in pri postrežbi gostov, sprejmemo. Restavracija MLO Laško (Henke).	7332-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobro moč, sprejmem takoj v stalno službo. Stanovanje v hiši. Hafnar Anton, frizer. Stražišče 32. Kranj.	7276-2
ETAREJSO GOSPODINJO, veščo kuhe, sprejmeta takoj zakonca z dveletnim otrokom, oba uslužbena. — Künstler, Gajeva 8.	7568-2
POŠTENO, ZDRAVO DEKLE, lahko začetnico, ki bi pomagala v gospodinjstvu, išče učiteljska družina z dvema majhnima otrokoma na deželi. — Otrin, Begunje nad Cerknico,	7570-2
SPREJMEM takoj dobrega brivskega pomočnika ali pomočnico. Mavsar — brivec, Črnuče pri Ljubljani. 7573-2 FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem za izpomaganje. Merlak, Sv. Petra cesta 76.	7392-2
KROJAŠKO POMOČNICO, dobro mo«, za moška dela sprejmem takoj. Isto-tam se sprejme tudi vajenka. Igli« Franc, Pražakova 10.	7549-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO vajeno kuhanja in ostalih gospodinjskih del, sprejmem takoj k tričlanski družini. Povprašati zjutraj do pol 8. ure in popoldne od 15. ure dalje. K. V., Gregorčičeva 17a-III.	7565-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA-co. dobro izvežbanega in spretnega, sprejme takoj ali po dogovoru (stalno) — brivsko-frizerski salon Likar Edvard, Postojna.	7613-2
KURIRJA ali kurirko, po možnosti s svojim kolesom, sprejme Generalna direkcija zvezne kemične industrije, Ljubljana. Tyrševa cesta 63.	7616-2
SAMOSTOJNO KUHARICO k osemčlanski družini na deželo išče dr. Pavličeva. Pismene ponudbe na SP Celje pod Gospodinja.	7590-2
IŠČEMO za takojšnji nastop trgovskega poslovodja in manufakturista. Ponudbe poslati na Upravo Potrošniške zadruge Rajona Moste, Krekova ulica 17.	7540-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. xjr. Logar, Škofja ulica 6 — Tabor	7551-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO zdravo, pridno in pošteno išče čimpreje dr. Brandstetter. Šubičeva 3-1.	7556-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO in po-strežnico, pošteno in zanesljivo — sprejmem. Dobra oskrba. Dr. Savnik — Tavčarjeva 6-1.	7610-2
3 do 4 DELOVNE MOČI sprejmem na posestvo. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista Maribor.	7602-2
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO pomočnico za takoj iščem. Drofenik --Zarnikova 12.	7543-2
SINDIKAT TOVARNE GLASBIL — Mengeš, išče za takoj sposobno moč, ki ima pogoje organizirati pevski zbor in podučevati v prostem ostale instrumente. V delavnem času zaposlitev ali v administraciji ali v obratu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Javiti se Sindikatu Tovarne glasbil, Mengeš.	7542-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme dvočlanska družina. Zglasiti se od 13. do 14. ure in v četrtek ves dan pri Penca, Masarykova 44-11. 7628-2
NAROČNIKE,
ki prejemajo naš list po pošti in so z naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jim bomo nehali pošiljati list - Zato naj vsak čim prej poravna vso zaostalo naročnino!
UPRAVA
ZASLUŽEK
Po kratkem trpljenju nas je danes 15. marca 1948 cb 8. zapustil naš dobri in ljubljeni stric
Pogreb dragega pokojnika bo 17. marca 1948 ob pal 15. na pokopališče na Pobrežju.
Maribor, 15. marca 1948. Žalujoča družina dr. Zaveršnik
Naznanjamo žalostno vest, da ja po dolgi mučni bolezni mimo v Gospodu zaspala naša ljubljena sestra, teta, svakinja in nečakinja
Pogreb drage pokojnice bo v torek ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Tomačevo št. 10.
Tomačevo, 15. marca 1948.
žalujoči brat Luka, sestre Cilka, Jerca, Ančka, Metka ter ostalo sorodstvo
V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je naša dobra, premila mamica, teta in svakinja
posestnica v Vrtičah
rojena 3. januarja 1893, po kratki in mučni bolezni v nedeljo 14- marca za vedno zapustila.
Pogreb preblage bo v sredo 17. mairea 1948 ob pol 10. Iz hiše žalosti na domače pokopališče v Svečini Vrtiče 15. marca 1948.
žalujoči: Alojz, soprog; Pepca, Marica, Lojze, Lizika Elsnik, otroci, ter ostalo sorodstvo
RAČUNSKI URADNIK v pokoju, strojepisec, išče za nekaj ur na dan ali vsednevno honorarno zaposlitev. — Ponudbe pod Vesten in zmožen na ogl. odd.	7574-4
POSTREŽNICO za dopoldneve, snažno in pošteno sprejmem takoj. Wol-fova ul. 3-II.	7544-4
GREM PRAT na dom. Naslov v ogl. oddelku.	7629-4
PRODAM
SVILO fres in rumeni klot za otroško odejo ali plimo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7550-5
TR1C1KELJ. bkoraj nov. nosi do 150 kg, prodam. Naslov v ogl. odd 7534-5 PUŠKO dvocevko, kal. 16, dobro ohranjeno, prodam. Zaloška c. 131. 7567-5 VOLNENO BLAGO za moško ali žensko obleko ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	7572-5
PRODAM novo kuhinjsko omaro za umivanje posode in krompir. Dalmatinova 11, pritličje, levo. 7390-5
Vsem sorodnikom in znancem naznanjam, da mi je umrla moja ljuba žena in mati
Terezija Cvelbar
rojena Jakomin
Pogreb bo v torek 16. marca ob 14.30 z žal, lz kapelice sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 15. marca 1948.
žalujoči mož Karel Jn sin Franci in ostalo sorodstvo
t
želja Vsemogočnega je bila, da nas je po težki bolezni v 76. letu starosti zapustil s svojim plemenitim srcem
Franc
Tolmajnar
upokojenec papirnice Vevče
Spoštovanega in ljubljenega očeta bomo spremili na njegovi zadnji polti v sredo 17. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče.
Ljubljana, Polje št. v marcu 1948.
173,
žalujoče družine: TOLMAJNAK, ZAJEC, DEUTSCHMANN
MOŠKO ŠPORTNO KOLO znamke Diamant, zelo dobro ohranjeno — prodam. Naslov v ogl. odd. 7545-E RJAV ZENSKI PLAŠČ, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Malo rabljen.	7546-5
ŽENSKE SMUČARSKE HLAČE, nove, prodam. Ogled Iz prijaznosti v Zidovski stezi 6-II. — od 15. do 17. ure.	7548-5
VELIO UMIVALNO OMARO z ogledalom in marmornato ploščo, prodam. Naslov v ogl. odd. 7561-5 ZENSKO ZLATO URICO prodam. — Ogled od 17. do 18. ure pop. Naslov v ogl. odd.	7560-5
NEKAJ METROV impregniranega platna, svilene ženske srajce, nove tridelne zastore in belo jopico za vajenca, prodam Naslov v oglasnem oddelku,	7563-5
SINGER šivalni stroj, čevljarski, dobro ohranjen, prodam. Naslov v SP Maribor,	7482~5
MOTORNO KOLO »Ziindapp«, 250 ccm, brezhibno, ln eno pnevmatiko, 19 X 2.5, prodam. Naslov v podružnici SP Kranj"'	7488-5
ČEVLJARSKI tevoročni stroj zamenjam za cellnderco ali prodam. Cena po dogovoru. Jurij Šmit, Trbovlje II, pri škratu.	7487-5
KLAVIR znamke »Jan«, dva lovska psa, prvovrstna »Španjolca«, psica mešani »Itrijanec«, prodam. Žunko Vilko, Selnica ob Dravi. 7485-6 PREPROGO, 125X175, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Smirno. Naslov Medvedova 5-1, desno.	7372-5
ELEKTROMOTOR, 6 Ks, in voz zapravljivček, skoraj nov, prodam. — Moškrič, Zadvor 5, Dobrunje. 7528-5 PLANINSKI VESTNIK XI/XLI, vei drugih planinskih in leposlovnih knjig, razne slike, radioaparat in drugo, prodam. — Zemljič, Ormož, Štajersko.	7607-5
VINSKE SODE, dobre ohranjene, od 100—700 1, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7611-5
TEMNOSIV POVRŠNIK, nepremočljiv jopič, moške lakaste čevlje, moško perilo, ženske čevlje, fotelj, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7616-5 PLETILNI STROJ, 8—SO DUBIED, mal orabljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7614-5
BAMBUSA za izdelavo smučarske ln ribiške palice prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7449-5
MODERNO HOHIŠTVO za moško sobo, kavč, knjižna omara, pisalna miza itd. se zaradi preselitve proda. Vprašati dnevno od 12. do 14. ure. Naslov v podružnici Slov. poročeval ca Maribor.	7483-5
RADIOAPARAT, 7 cevni, prodam. — Habjan Ivan, Devica Marija Brezje št. 53, Maribor.	7480-5
BRZOPARILNIK, 60—80 lit., skoro nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7577-5
TRGOVSKE POLICE ln pult, prodam. Poizve se Produktivna zadruga čevljarjev, Sv. Petra c. 16.	75-76-5
ČOLN na en par vesel, trosedežni — prodam. Hradeckega c. 5 Ogled od 16 ure dalje.	7582-5
6 MESECEV starega psa, črnega — irski seter, prodam. Hradeckega cesta 5.	7581-5
DROG, 16 m dolg, primeren za zastavo ali gradbena podjetja, prodam. Hradeckega 5, ogled od 16. ure dalje.	7580-5
VINSKE SODE prodam. Savlje ’ številka 11.	7584-5
MOŠKO KOLO znamke Steyer, skoraj nov, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	7583-5
KLAVIRSKA HARMONIKA Hohner z 80 basi ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.	7617-5
4 STOLE v obliki foteljev, ter ovalno belo. mizico, skoraj novo, ugodno prodam. Klopčič. Slapničarjeva 9 — Moste	7620-5
PISALNI STROJ Störcer«, brezhiben, prodam. Ciglarjeva 26.	7625-6
HLADILNIK za avto Fiat 509 prodam.
Vrhnika, Stara cesta 26.	7624-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, zelo dobro ohranjen, proda Vavpetič Janez. Jesenkova 6-II — desna vrata.	7623-5
POSTELJE brez vložkov, nizke omare s predali pisalna miza, vse iz trdega lesa, in razno pohištvo, ugodno naprodaj. Ogled v torek in sredo ob 14. uri. Emonska cesta 2, velika vežna vrata.	7627-5
PLEMENSKEGA VOLA, teža okrog 400 kg, prodam. Medno št, 20	7410-5
ROČNI ELEKTRIČNI vrtalni stroj, skoraj nerabljen z več svedri in dimenzij in popolnoma nova rezilna naprava za matice, garnitura v leseni šatulji, dalje žakov obračalni plug št. 7 z enim kolesom za obdelovanje vinogradov, hmelja in sadovnjakov skoraj nerabljen — vse prodam najboljšim ponudnikom. Ponudbe na ogl odd. pod št. 47.	7558-5
ZLAT POROČNI PRSTAN prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek pod Prstan.	7557-5
2 kg PRAVE KAVE, prodam. Naslov v ogl. odd.	7552-5
DREVESCA nizkih jablan, takoj rodna. ribez, breskve, prodam. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 7601-5 iuhek. nov, lep, nosilnost 600-800 kg._ takoj naprodaj. Pojasnila pri Vovk Josip, parna pekama Kožna dobna. C. II.	7512-5
TEHTNICA »Schember«. 15 kg, in decimalna tehtnica do 500 kg naprodaj — Trgovina Bogataj. Železniki. 7516-5 AVTO-FIAT 521, 7 sedežni, brez gum, odprt, primeren za predelavo v pol-tovornega, dobro ohranjen, prodam. Ažman Stanko, Bohinjska Bistrica št. 151.	7618-5
MANJŠE POSESTVO v bližini Kranja ali na Gorenjskem v bližini postaje kupim takoj. Sprejmem tudi užitkar-Je. Naslov v podr. SP Kranj. 7589-8 PARCELE v izmeri 8000 kv. m na zelo lepi točki v Žalcu, tudi deljivo po dva do tritisoč kv. m, proda Zagorski, Maribor, Meljska 3.	7596-8
HIŠO, dvostanovanjsko, komfortno s hlevi, garažami, 1500 m2 zemlje, sadovnjak, pripravno za kokošjerejo, 3 kilometre od Zagreba, za 1,260.000 proda Zagorski. Maribor, Meljska štev. 3.	7597-8
HIŠO, dvonadstropno, z 1000 kv. m. vrta, v Zagrebu, z delavnicami na zelo lepem prostoru, za 1,300.000 — proda Zagorski, Maribor — Meljska št. 3.	7598-8
MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem, z lepim sadovnjakom v Rogaški Slatini prodam. Ponudbe na Vestnik pod »Lepa točka«. 7599-8
SOBE - STANOVAN)A
KUPIM
Drž. zavod za socialno zavarovanje, podružnica v Ljubljani
RAZPISUJE MESTO
kurjača
pri kotlih za centralno kurjavo, ki bi
bil zmožen tudi ključavničarskih, del za novo bolnišnico socialnega zavarovanja na Jesenicah. Plača po uredbi. Nastop takoj.
Prošnjo je vložiti na Državni zavod za socialno zavarovanje, podružnica v Ljubljani — personalni odsek.
DINAMO za istosmerni tok od 50 do 120 voltov. 10—20 amper, — kupi Steklarna Hrastnik.	7333-6
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na podružnico SP. Trbovlje.	7486-6
KOMISIJSKA TRGOVINA JOS BOJI NA Prešernova 32 sprejema ln prodaja dobro ohranjen» oblačila ln drnge lepe predmete	8. P 45-6
KOVINSKO STRUŽNICO nad 1 m stružne dolžine, kupim. — Naslov v podružnici SP Maribor.	6605-6
HLADILNO OMARO na električni pogon, 220—380 voltov, kupi Tovarna igrač. Novo mesto.	7173-6
APARAT ZA SUŠENJE LAS (Fen), nov ali malo rabljen, kupim takoj. Šimunac Jurij, frizer, Kranj 7270-6 3 OKENSKE KARNISE 2 m dolge — temen les, kupim. Naslov v oglas, oddelku.	7630-6
MANJŠO PERZIJSKO PREPROGO kupim. Ponudbe pod »Kvaliteta« na oglasni oddelek.	7609-6
RADIO, dobro ohranjen, 3-5 cevni, kupim. Cenj. ponudbe pod Predvojna znamka na ogl. odd	7579-6
ELEKTRIČNO SIRENO za javljanje požarov kupi gasilska «eta Velika Nedelja — Ptuj.	7593-6
ŽICO štev. 12, 14, kupi ali zamenja za tanko »Roža«, cvetličarna, Frančiškanska 3.	7541-6
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod Dober.	7554-6
ŽIČNI ŠIVALNI STROJ za šivanje škatel, stroj za izsekavanje (štancanje) lepenke, in škarje za rezanje lepenke, širine 110 cm, kupimo. Ponudbe na: Iskra, Kranj ali Ljubljana šmartinska cesta 28.	7622-6
OPREMLJENO SOBO išče samec, po možnosti v centru, Mostah ali na Rakovniku. Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek pod Dalmatinec — oficir JA.	7177-10
TOVARIŠICA, zdrava in redoljubna, dobi sobo in oskrbo za pomoč v gospodinjstvu dopoldne. Vprašati Kavčič, Rimska cesta 7, vrata 2. 7566-10 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem Sadu zamenjam za enako v Ljubljani. Završnik Valentin, Malgajeva št. 18.	7569-10
KOT SOSTANOVALKA grem k dobri družini. V prostem času bi pomagala pri delu. Naslov v ogl. odd. 7562-10 TRISOBNO STANOVANJE, veliko in moderno, v centru (v eni podnajemnik) zamenjam'za dvosobno po možnosti z vrtom. Ponudbe pod Udobnost na ogl. odd.	7564-10
TOVARIŠ išče prazno sobo s štedilnikom v mestu ali bližnji okolici. — Naslov v ogl. odd. Maribor. 7484-10 VELIKO SOBO ln kuhinjo z vsemi pritiklinami in malo vrta v Celju zamenjam z istotakim ali 2 malima sobicama na periferiji Celja. Naslov v SP, Celje.	7493-10
ŠTUDENT išče stanovanje v centru. — Ponudbe pod: Vojvodina na oglasni oddelek SP	7470-10
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom in sadnim drevjem v Mariboru zamenjam za enosobno stanovanje po-možnosti z vrtom v Ljubljani. Vprašati pri upravi DAPPS za Slovenijo, Stari trg 34.	7578-10
PRAZEN KABINET s posebnim vhodom oddam najraje šivilji. Ponudbe pod šivilja na ogl. odd.	7586-10	j
2 PRAZNI SOBI išče upokojenka z odraslim sinom. Pripravljena na pro-tiuslugo. Ponudbe pod Učiteljica na SP Celje.	7591-10
SOBO iščem za pomo« v gospodinjstvu. dopoldne ali popoldne. Naslov v ogl. odd.	7559-10
SOBICO iščem proti pomoči v gospodinjstvu. Gostilstvo Figovec. Rejte-rič.	7555-10
STANOVANJE išče mlad natakar — plača dobro. Ponudbe pod Soliden 3 na ogl. odd.	7626-10
NAJDITELJA Izgubljenih dokumentov na ime Hull Ludvig, prosim naj vrne na naslov Velika čolnarska številka 10, v nasprotnem primeru razveljavljam.	7571-14
LISTNICA z denarjem in izkaznicami mi je bila vzeta 8. marca na trgu Kranj. Ker je storilka na videz poznana, naj vrne listnico na naslov izkaznice, sicer bo policijsko zasledovana.	7490-14
IZGUBIL SEM siv šal na obeh koncih s tremi poprečnimi rdečimi progami 10. t. m. med 12. in 13. uro na Tržaški cesti od Oražnove do Bobenčko-ve ulice. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi: Tržaška c. 42, Rosina.	7375-14
PROSIM LEPO OSEBO, ki je pobrala črno žensko denarnico v sredo dne 10. marca ob 10. pred bivšim semeniščem ob stolnici na potu k živilskemu trgu, naj jo vrne na naslov, na pokojninskem listku v denarnici ali v oglasnem oddelku SP proti nagradi.	7612-14
RAZGLAŠAM za neveljavno ukradeno izkaznico OF na ime Križe Janez. Cermošnjice.	7452-14
RAZGLAŠAM za neveljavno osebno izkaznico na ime Jamšek Miha, Sklen-drovec št. 39. Zagorje ob S. 7592-14
PREKLIC! Podpisana preklicujem, kar sem govorila o tov. Brezarju Jožetu in - sestrah iz Hrastja pred Skodlarjevim v Gorenjah kot neresnično in brez vsake podlage. Kadivc Tilka, Hrastje 1, Kranj. 7604-14
VZETA mi je bila denarnica, osebna izkaznica in legitimacija OF na ime Lavrič Pepca, Šmartno pri Litiji. — Vse razglašam za neveljavno. 7605-14
TRIGLAVANI, ki bi radi imeli jubilejne slike iz leta 1897—1900. naj sporočijo svoj naslov Bredi Zemljič — Ormož.	7606-14
STARE Ivanka, Koprivnik, prepovedujem vsako neumestno govorenje nasproti tov. Polaku Avgustu iz Stare Fužine, ki se mu dela krivica, ker on ni prizadet in nisem imela nikakršnih zvez, v nasprotnem primeru bom postopala sodnijsko. 7594-14
RAZNO
POZOR! Barvamo kn čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje in torbice najceneje Mest n- tre II Đemalj	6562-14
ZAMENJAM
MOŠKO KOLO, lepo, zelo dobro ohra njeno, edve barve, zamenjam ali prodam. Ponudbe pod Zamenjam na ogl. oddelek.	7533-7
NEPREMIČNINE
HIŠO NA BLEDU, dvostanovanjsko, zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. Ljubljana.	7489-8
HIŠO, vili podobno, z okoli 700 m2 vrta, v Mariboru, zamenjam za eno stanovanjsko kjer koli na štajerskem ali v okolici Ljubljane, tudi kupim takšno. Zagorski, Maribor, Meljska cesta št. 3.	7600-8
POSESTVO, na katerem bi se redilo štiri glave živine, vzamem takoj v najem. Ponudbe pod Arondirano na oglasni oddelek.	7608-8
PRODAM POSESTVO vseh kultur, 38 oralov, poslopje prenovljeno, ali pa parcele na drobno do polovice. Ogled 17. III. in 21. III., 20 minut od postaje Pesnice. Medved, Dobrenje 76, pošta Pesnica.	7481-8
PARCELA 280 kv. m, travnik 7200 kv. m, prodam. Ponudbe na ogl. odd. pod Rudnik—Barje.	7619-8
Pom
vsem upnikom in dolžnikom Sindikalne menze (hotel Trst) v Kočevju
Ker je Sindikiailna menza v Kočevju v likvidaciji, se pozivajo vsi upniki ln dolžniki te menze, da do 1. aprila 1948 pri upravi ite menze prijavijo svoje terjatve, odnosno da poravnajo svoje dolgove.
Kočevje, dne 12. marca 1948.
UPRAVA
Dne 14. t. m. je umrla naša nadvse dobra mama, stara mama in tašča
Alojzija
Dolinšek
rojena Kos
Pogreb bo v torek 16. t. m. ob 15. na dolsko pokopališče.
Hrastnik, Ljubljana, Sarajevo, dne 14. marca 1948.
Žalujoči otroci: Sonja, Lojze, Mici, zet, snaha, vnukinja, in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so naši dragi
Blnicl Alič
pomagali v dolgi bolezni, jo spremili na zadnji poti in’ počastili s cvetjem, ter vsem, ki so nam izrekli sožalje, se iskreno zahvaljujemo.
Ptuj, v marcu 1948.
ALIČEVI
Naznanjamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v starosti 83 let za vedno zapustil naš ljubljeni ata, stari ata
Martin Markič
upokojenec tobačne tovarne
Pogreb nepozabnega bo v torek 16. t. m. ob pol 15. izpred hiše žalosti, Gostilničar^ ska 15, na viško pokopališče.
Ljubljana, Vrhnika, dne 14. mtarca 194C.
Žalujoče rodbine: MARKIČ, ROŽMANC, KUNC
V globoki žalosti neznan j ar mo vsem. sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustila naša preljuba sestra, teta in svakinja
Han! Zeman
_ knjigovodldnja
Pogreb drage pokojnice bo v torek 16. marca ob 16. z žal, iz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo 23. t. m. ob % 7. v župni cerkvi Sv. Družine v Mostah.
Ljubljana, Beograd, Duchov Č. S. R., dne 14. marca 1948.
Globoko žalujoči: brata Franci, Zdenko, sestri Mafa por. Mlinar, Albina por.
Kifer ln ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Poslovili smo se v petek dne 12. marca 1948 od naše predobre mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
Antonije Šmit
rojene Rajher
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas ob naši težki izgubi obiskovali in nas tolažili.
Rogatec, Celje. Maribor, Ljubljana, Zagreb, Uroševac, dne 14. marca 1948.
žalujoči:
oče Karel, otroci Pepca, Liza, Vinko, Ančka, Nežka, Jože, Kati, Polde ter družine: Rajher, Ducman, Zelko, Dvoršak, Turk, Soline
Ivan Ribič Stojani
Ljudje onkraj reke
Roman
Ml
»Reja? In kako še?«
Spet mu je moral zapretiti z orožjem, da je odgovoril.
»Maks.«
»In kje je zdaj?«
»Tega res ne vem. Kaj, kaj boš storil z mano?« Lovil je Petrovo roko.
»Povej, kar sem te vprašal. Je v Celovcu?«
»Mogoče. Jaz...«
Doli pri hiši je zatulil pes in se trgal na verigi.
Oba sta se ozrla in prisluhnila.
Lajanje je postajalo vedno bolj divje in vmes je nekdo nekaj klical.
Tedaj se je Komatar z nenadejano silo dvignil in planil mimo Petra po strmini.
Peter se je v hipu znašel, naperil revolver in se pognal za njim. Že po nekaj skokih ga je zagledal.
»Stoj! Stoj!«
Komatar je še hitreje tekel.
Peter je obstal in dvignil revolver. Rezek pok je odjeknil v noč in njegov odmev se je spojil z besnim laježem pri hiši.
Komatar se je zavrtel, se skotalil nekaj metrov po strmini in negibno obležal.
Peter se je samo za trenutek ustavil pri njem in ga v naglici pregledal. Bil je zadet. Strel ga je pogodil od strani v sence. Ni bil več živ.
Klic pri hiši se je ponovil in pes je še vedno besnel.
Peter je oprezno biitel proti hlevu, da bi skrivoma prišel na dvorišče. Če so bili Nemci in so ujeli Jozla, je bilo mogoče še kaj storiti. Spotoma je spravil revolver v tok in pripravil brzostrelko.
Še preden pa je dosegel hlžv, je zagledal človeka, ki se je naglo vzpenjal v breg nad hišo. Vrgel se je v sneg in ga opazoval. Oni se je med hojo oziral na vse strani in spet zaklical, kar Peter prej ni razumel:
»Halo, Peteri Kje si!«
Spoznal ga je po glasu: Celovčan je bil.
»Hoj! Počakaj!« Hitel je k njemu.
Celovčan ga je vprašujoče pogledal:
»Si ti streljal?«
»Jaz. Pobegniti mi je Hotel.«
»Komatar?«
»Mhm. Veš — prav si domneval. On jih je izdal. Priznal je. In slavni celovški vodnik — gestapovec!«
»Tisti?« Tlesknil je s prsti. »Tisti Štefan?«
»On.«
»Hudiča! Zdaj razumem: Tona, razbita organizacija v Celovcu ...«
»Tako je.«
Šla sta proti bišL
»Tega ne veš, kje je zdaj?« je vprašal Celovčan med potjo.
»Zdi se mi samo.«
»Kje?«
»V mestu.«
»V Celovcu?«
»Najbrž. Poiskal ga bom, to ti povem.«
»Misliš, da bo mogoče?« Celovčan je podvomil. »Ta jo je za zdaj odnesel.«
»Našel ga bom, sem rekel. Pa če bi se bil v zemljo vdrl, ga bom našel.«
TRETJE POGLAVJE
:ncn-e po-
Kmetje, ki so sedeli okrog velike gostilniške mize, sc; ljivo spogledali: redkokdaj je prišel Pasterkov Folte v var redkeje v gostilno.
»Dober večer,« je tiho pozdravil, ko je vstopil.
»Bog daj,« so odvrnili vaščani. »Boš prisedel?«
Folte se je nameril k prazni mizi v kotu.
»Saj bom tako precej šel,« se je ognil povabilu. Trudno je sedel in naročil žganja. Za druščino mu ni bilo, doma pa tudi ni strpel. Odkar so selili Razaja in je odšel Andrej v gore, so ga gnjavile težke, zmedene misli in obstanka ni imel nikjer. Doma prav za prav ni imel kaj početi — oče je postajal z dneva v dan bolj mrk, pravega moškega dela tudi ni bilo pri hiši v tem času in, hudič! — takole ob žganju je še najlaže vse pozabil: Wolfa in Andreja in vojno. Pa tudi spomin na Razaja in negove izgine za nekaj časa.
Sklonil je glavo, položil roke predse ter od časa do časa srknil fgočo pijačo. Zatopljen sam vase, je pozabil na sosede, ki so mo-ževali na drugem koncu sobe.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana,
*S?
Ubc& št, 6/B «-» Wieton uredništva ln uprave St 55-22 do 55-26, telefon uprava za ljubljanske naročnike At, 88-23 — Tlakama »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
uradnik Cena Branja	^