PRIMORSKI DHEVMIK Ga.Ag>SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TBŽAŠKO OZEMLJE Pozivamo vse resnične demokrate, da se bodočih občinskih l/olilei/ udeležijo enotno in strnjeno v okviru nase Ljudske fronte! Leto V . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din KV -> v ——r imiiiiiiii«« - ' ■■*■ .... TRST sreda 6. aprila 1949 Poštnina plačana v gotovini Q1 /1171v Spedizione in abbon. postale otGV. 01 V«. 1 1 / 1 / Ob obletnici nemškega letalskega^ napada na Beograd Po ljudski vstaji proti pakti-ranju z «osjoz 27. marca 1941 s° Jugoslovani dobro vedeli, Laj jih Čaka, ker so izbrali pot tasti in narodnega ponosa. Od tistega dne sta jim Hitler in Mussolini do skrajnosti razdra-~ena stela dneve. Morala sta samo izvršiti potrebne pregru-pacije svojih vojsk, ker nista fr} Ustavljanju prvotnih strateških načrtov računala z odpo-rom jugoslovanskih narodov. Hitlerjev glavni stan je le po* ‘■oni izdelal do vseh podrobnosti načrt za napad proti Sovjetski zvezi v zgodnji sponila-“l- Jugoslavija mu je te načrte Popolnoma prevrgla in Sovjetski zvezi omogočila dragocen oddih nekoliko mesecev. Beograjčani so bili za trdno Prepričani, da je nemški napad heizogiben, vendar jim je proslavitev Beograda za odprto niesto zbudila iskro upanja, da 0 prestolnici prihranjeno naj-ujse. v tem upanju so tudi etdi k počitku v soboto 5. apri-a- V nedeljo ob 7. uri zjutraj se je začelo. Gotovo ni peresa, 1 bi lahko s kratkimi noteza-nrt začrtalo vsaj medlo sliko nenadnega letalskega napada ha nezavarovano mesto. Samo tor je sam dolivel bombardirale velikega mesta, si lahko Predstavlja strahote tega letalskega napada- _ Nemška letala so 100 odst. iz-ri% Hitlerjev ukaz, da je tre-n uporniški Beograd «eksem-Pmritnos kaznovati z bombardiranjem, kakršnega zgodovina dotlej se ni poznala. Na stotine Ji-al je prihajalo z letališča v ernetvaru, ki je komaj uro od-dljen, in odhajalo po nove n°'n’ie najtežjega kalibra, med Jjni ogromne mine s padalom, p dobri uri je bilo okoli 5 000 cograjčanov mrtvih. (Skupno * evilo irtev vseh bombardi-nnj Beograda, nemških in an-Moameriikih cenijo na 10.000). d dntnega števila ne bodo ni-jjr dognali, saj so mnogi pod razvalinami, kjer še jj,.nes raste trava. Na pokopa-ju so Žrtve metali v skupen Uf. , ne da bi jih utegnili iden-S!) lc:rati. an sie sešteli j J16 mrliče?*, je cinično vpra-ski ne^°. Srbkinjo nemški letal-oficir po padcu Beograda. Jle°tu ni bilo zaklonišč; sa-Po mestnih parkih so izko-s 1 nekaj rovov in jih pokrili jjmijo komaj dobrega pol dje.7a na debelo. V Karadjor-zai,eTn Pdrku je bilo v takšnem S0 dnu takoj ob prvem naletu Sa Mrtvih. 50 mrtvili? Kaj kar ,lotelu <-Srpski Kralj» na tih !>le^danu, kjer je bilo ubi-fas a.r 150 gostov? V kratkem 7den JC vse mes^° v P^a' iirn Se ie o'o vetru naglo lan' "dor m bil slulbeno zadrgo' se 3e poskušal rešiti z be-kam ? notranjo Srbijo. Toda ki? p otroci, s starci in bolni-BSe 0 tflicah razvaline, mrliči, krsu avit° v dim in plamen, v K m vrisc. , * * * doin>^S..Lil^!nim letalskim napa- ‘7a Beograd so nacisti ho-narr!ria::novali jugoslovanske *eii ki Van (%ner. n*so hoteli hlapčeva igWjl dejansko pa so n lot j, vlamen upora, ki je šti-*» 15. nacističnim *loVanl]Vati! Kaznovati jugo- IdkraTn^ norode, ker so si v Uili vAmZasuinjeni Evropi drz-'O dvigniti zastavo svo- Pet ste iniliieiiv pristašev mini bo v Parizu obsodilo vojno Sovjetski protest pri islandski vladi zaradi vstopa v atlantski pakt - Wallace izjavlja, da je pravi avtor atlantskega pakta general Franco - Komentar moskovskega radia Ljudska mladina Slovenije zbrano na IV. kongresu f Navzoči so tudi delegati mladine iz Trsta, Gorice in Slovenske Koroške LONDON, 5. — Moskovski radio javlja, da je Sovjetska zveza poslala tudi Islandski protestno noto zaradi vstopa v atlantski pakt. Medtem je kanadska vlada odgovorila na sovjetsko spomenico. Kanadska vlada seveda zatrjuje, da atlantski pakt ni naperjen proti Sovjetski zvezi. Dalje pravi kanadska nota, da besedilo pakta jasno iz javlja, da podpisniki nimajo nobenega napadalnega namena, in da je pakt v skladu z listino QZN. Kako pa se te trditve skladajo z besedami kanadskega ministra Pear-sona, ki je dejal: Ta pogodba ni navadna Maginotova linija, pač pa predstavlja izhodno, točko, s katere bomo sprožili nov napad proti vsem silam zla, pa res ni razujnljivo. Proti vključitvi Severne Afrike v atlantski pakt je protestiral tudi Abd El Krim, ki je. poslal protest Bevinu, Achesonu in Trygve Lieu. V protestu poudarja, da nima nihče pravice govoriti v imenu ljudstva Severne Afrike ter v njegovem imenu sprejemati obveznosti. Dalje poudarja, da ljudstvo Severne Afrike ne bo sodelovalo § podpisniki pakta. V New Yorku je Henry Wallace izjavil, da je pravi avtor atlantskega pakta general Franco, ker je on leta 1944 v p.ismu, ki ga je poslal Churchillu, svetoval sklenitev se-verno-atlantske zveze naperjene proti Sovjetski zvezi. Moskovski radio poudarja v svojem komentarju: Pred podpisom so se zunanji ministri držav podpisnic trudili, da prikažejo kot miroljubno dejanje ta pakt, ki ustvarja napadalni blok in krši listino OZN ter je naperjen proti Sovjetski zvezi in ljudskim demokracijam. Besedilo pakta potrjuje popolnoma izjavo sovjetskega zunanjega ministra. ki je poudaril, da je pakt glav. no orožje napadalne politike ZDA in Velike Britanije ob atlantski obali na obeh poloblah. Od vseh velikih držav je samo Sovjetska zveza izključena od udeležbe v paktu. To je jasen dokaz o njegovem neposredno protisovjetskem značaju. Toda veljavnost pakta ni odvisna samo od podpisa predstavnikov vlad, pač pa tudi od volje ljudstva. Proti napadalnim načrtom mednarodnih vojnih hujskačev pa se vedno mogočneje dviga ■ fronta miru, ki zavzema vedno večji obseg. Organizacijski odbor za svetovni kongres pristašev miru v Parizu javlja, da so do sedaj številne mno- bode, neodvisnosti, napredka in bratskega soiitja med enakopravnimi narodi, in ker so zgrabili za orolje v obrambo teh idealov! Iskra upora, ki je vzklila iz junaškega Beograda, je zajela vse jugoslovanske narode, razplamtela se je v veličastno narodno-osvobodilno borbo proti nacifašistvnemu okupatorju in s krvjo pisala najslavnejše strani svoje zgodovine. Iz te iskre je vstala nova. Titova Jugoslavija■ Iz nje vstaja danes novi Beograd — ponosna prestolnica Federativne ljudske republike Jugoslavije, ki v delovnem poletu gradi nov pravičnejši socialistični družbeni red — skupni dom vsega delovnima ljudstva nove Jugoslavije. Drtava. ki ima prestolnico s tako borbeno tradicijo, kot jo ima Beograd, more gledati z mirnim zaupanjem v bodočnost: dokler bo Beograd stal. bo visoko vihrala zastava svobode in napredka jugoslovanskega delovnega ljudstva. žične organizacije vseh delov sveta, ki predstavljajo preko 5Q0 milijonov duš, javile, da bodo poslale svoje predstavnike na kongres. V Veliki Britaniji se gibanje za udeležbo na kongresu miru vedno bolj širi. Številne organizacije prirejajo manifestacije za mir. Tudi v Franciji 'prirejajo po vsej državi zborovanja mladinskih in drugih organizacij v obrambo miru. Nemški pripravljalni odbor za udeležbo na kongresu je naslovil na prebivalstvo vseh okupacijskih področij proglas, s katerim poziva nemško ljudstvo, naj podpira mednarodno gibanje za mir. Tudi italijanske mladinske organizacije pozivajo italijansko mladino, naj podpira ta kongres. Na poziv pripravljalnega odbora s.o odgovorili tudi Zveza avstralskih študentov, Zveza luksemburških žena, Mednarodni center za mir v Švici in druge organizacije. V državah ljudske demokracije prirejajo množična zborovanja, na katerih obsojajo napadalni atlantski pakt in pošiljajo solidarnostne brzojavke pripravljalnemu odboru v Pariz. Tudi znani filmski igralec Char-Iie Chaplin, znan pod imenom Charlot, je poslal brzojavko, s katero izjavlja, da podpira mednarodni kongres pristašev miru. Brzojavka pravi: «Srečen sem. da se lahko pridružim legiji, ki hoče mir v svetu. Prosim, da dodaste moje ime k ostalim ijnenem mednarodnega odbora intelektualcev za mlr.a LJUBLJANA, 5. — Danes se je začel IV. kongres Ljudske mladine Slovenije. Slovesni otvoritvi kongresa so prisostvovali predstavniki CK KPS, predstavniki vlade LR Slovenije, delegati množičnih organizacij ter mladinskih delegacij ostalih republik. Na kongresu so navzoči tudi delegati mladine iz Trsta, Gorice in Slovenske Koroške. Znani ameriški slovenski pisatelj Louis Adamič, ki je že nekaj časa v Jugoslaviji, prisostvuje kongresu kot častni gost. V imenu centralnega komiteta KPS je kongres pozdravil tajnik CK KPS in predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko. S kongresa so poslali i/aršalu Ti-t» brzojavko, v kateri med drugim izjavljajo: «Obvezujemo se, da bomo napravili vse mogoče, da bo ta kongres važen korak naprej v delu naše organizacije, da bomo lahko vzgajali mladino v zvestobi do Zasedanje skupščine OZN Na dnevnem redu je do sedaj 19 točk - Madžarski protest proti vpisu vprašanja pravične obsodbe kardinala Mind-szentyja - Nov britanski načrt glede bivših italijanskih kolonij FLUSHING MEADOWS, 5. - Danes se je začel drugi del zasedanja glavne skupščine OZN. Otvoritveni govor je imel avstralski zunanji minister Evatt kot predsednik skupščine. V svojem govoru je dejal, da je OZN najvišji mednarodni organ, čigar statutu se morajo prilagoditi vse ostale obveznosti ,ki jih prevzamejo posamezne države. Nato so izvolili belgijskega delegata Langenhove za predsednika političnega odbora namesto Seraka. Na dnevnem redu glavne skupščine je že devetnajst vprašanj in možno je, da se pridružijo nove točke. Ta vprašanja se delijo kakor sledi: vprašanja, o katerih so že razpravljali odbori v Pai-izu in, ona, ki so bila predana glavni skupščini; vprašanja, o katerih niso v Parizu razpravljali zaradi pomanjkanja časa in končno noya vprašanja, Id so bila postavljena po odločitvi zasedanja in ki so sedaj na začasnem .dnevnem redu. V prvo skupino spadajo vprašanje veta pred Varnostnim svetom, poročilo gospodarskega in socialnega sveta ter poročilo o upravnih vprašanjih. Fred posameznimi komisijami bodo razpravljali o sledečih vprašanjih: usoda Indijcev v Južni Afriki, izvajanje priporočil in resolucij glavne skupščine QZN cd leta 1946 in 1947 o vprašanju Francove Špa- nije, vprašanje italijanskih kolonij, ustanovitev policijskih sil OZN ter poročilo Varnostnega sveta o vseh vprašanjih, o katerih je razpravljal v času med glavno skupščino v letu 1947 in ono v letu 1948. Med socialnimi vprašanji so: preučitev poročila gospodarskega in socialnega sveta o listini ženskih pravic, o kulturnem delovanju in o higieni, o beguncih in razseljen-cih, o svobodi poročanja, o priseljeni delovni sili, o socialnih vprašanjih, ki se našajo na domače prebivalstvo ameriškega kontinenta. V zadnjih tednih so posamezne države predlagale vpis na dnevni red sledečih vprašanj, ki jih bo danes popoldne preučil u-rad predsedništva: vprašanje obsodbe kardinala Mindszentyja, vprašanje verske svobode v Bolgariji in Romuniji, sprejem Izraela in Ceyiona v OZN ter indonezijsko vprašanje. Madžarska vlada je poslala OZN protest zaradi vpisa vprašanja obsodbe Mindszentyja na dnevni red glavne skupščine. V noti poudarja madžarska vlada, da bi vpis tega vprašanja pomenil vmešavanje v madžarske notranje zadeve, kar bi bilo v nasprotju z listino OZN. Nota poudarja, da je bil kardinal Mindszenty obsojen zaradi zarote proti republiki, zaradi vohunstva in zaradi prekupčevanja s tujo va- SOVJEriKi ZUNANJI MINISTER VISINSKl, BIVŠI ZUNANJI MINISTER MOLOTOV IN VODITELJ SOVJETSKE DELEGACIJE NA SEDANJEM ZASEDANJU OZN GROMIKO luto. Nota zaključuje s poudarkom, da se človečanske pravice ne kršijo na Madžarskem, pač pa v državah, kjer preganjajo člane naprednih organizacij in kjer obstoja zakonodaja o razlikovanju med črnci in belimi in kjer streljajo in zapirajo demokrate, kakor se to dogaja v Grčiji in Španiji. Glede italijanskih kolonij je italijanska vlada poslala novo spomenico, ki obrazlaga italijansko tezo v tem vprašanju, ter zahteva Eritrejo zase. Iz Londona pa javljajo, da bo Velika Britanija verjetno predložila nov načrt za rešitev vprašanja Tripolitanije. Ustanovili naj bi upravni svet, v katerem bi bih poleg angleških predstavnikov tudi predstavniki Italije in drugih držav. V zameno hi Velika Britanija zahtevala, naj se odloži na eno ali dve leti dokončna rešitev statuta Tripolitanije. V Londonu bi bili baje pripravljeni tudi pristati na italijansko upravo v zahodni Libiji. naše. partije. Kongres bo hkrati naša delovna konferenca, na kateri se bomo obvezali, da bomo še z večjim pogumom izvršili naloge, ki se postavljajo partiji pri graditvi socializma! Kongres nadaljuje Z delom. zalivan prekinitev dela MOSKVA, 5. — Agencija TASS je objavila vsebino sovjetske protestne no.te angleški vladi zaradi priključitev nekaterih zahodnih nemških pokrajin zahodnim državam. V noti opozarja sovjetska vlada britansko, ameriško in francosko vlado, da je v izjavi o porazu Nemčije, ki so jo 5. junija 1945 podpisale vlade ZSSR, Velike Britanije, ZDA in Francije rečeno, da bodo skupno določili nemške meje ter statut Nemčije ali katerega koli njenega dela. Iz tega sledi jasno, da se spremembe meja lahko izvršijo na podlagi skupnih sklepov vseh štirih držav. Zato izjavlja sovjetska vlada, da smatra spremembe zahodnih meja Nemčije za protizakonite. Fa tudi kar se tiče dela parlamentarnega sveta v Bonnu, hočejo zahodne države odkrito diktirati svojo voljo. Danes so zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije po svojih vojaških guvernerjih .sporočili «željo», naj bodo sklepi parlamentarnega sveta v skladu z londonskimi sklepi in s spomenico vojaških guvernerjev. Posamezne politične skupine v parlamentarnem svetu so se sestale, da se v zvezi s tem posvetujejo. Na današnji seji glavne komisije je komunistična skupina zahtevala takojšnjo in dokončno prekinitev dela parlamentarnega sveta. Komunistični predstavniki so med drugim izjavili, da je treba razpustiti svet zaradi intervencije zunanjih ministrov zahodnih držav v delo parlamentarnega sveta. Ko- munistični predstavniki so dalje zahtevali, naj glavna komisija takoj zagne razpravljanje glede vabila, ki ga je svet nemškega ljudstva na sovjetskem področju poslal parlamentarnemu svetu v Bonnu, za skupen sestanek predstavnikov obeh zbornic v BruAtnvicku. Ko- misija je ta predlog odbila. Antifašistične zene rojanskega okraja proti iiliiitiiii paktu Na svoji plenarni seji so članice ASI2Z ROJANSKEKA OKRAJA po preučitvi političnega položaja ugotovile, da hoče anglo-ameriški imperializem s svojo vojnohujskaško politiko ter z vključevanjem Trsta v napadalni atlantski pakt pretvoriti cono A našega ozemlja v vojaško bazo, ki naj bi mu služila v njegove napadalne namene. Antifašistične žene rojanskega okraja se zavedajo velike nevarnosti, ki preti vsemu človeštvu, če bi se uresničili načrti anglo-ameri-škega imperializma, ker bi to uresničenje pomenilo obnovo neskončnega trpljenja milijonov žena in njihovih družin. Zaradi tega energično protestirajo proti atlantskemu paktu in pozivajo vse žene našega ozemlja, da se borijo ob strani vseh demokratičnih in poštenih antifašistov za preprečenje vseh imperialističnih načrtov in za utrditev miru pri nas in v svetu! Smrt fašizmu — svoboda narodu! SLEDI 208 PODPISOV. V ItaBifi st nameščenci javnih ustanov Odločen nastop delovnega ljudstva proti Scelbovim izjavam in proti atlantskemu paktu RIM, 5. — Italijanske oblasti so Včeraj podvzele izredne policijske ukrepe iz strahu pred množičnimi demonstracijami ob podpisu atlant-skega pakta. V Rimu so bile policijske sile ojačane in policijski kordoni so blokirali vse dohode k ameriškemu poslaništvu. Na vidnih točkah so postavili oklepne avtomobile s policisti v bojni opremi. De Gasperi se je včeraj razgo-varjal s policijskim šefom, rimska prefektura pa je javila, da so policijski oddelki pripravljeni preprečiti vse demonstracije. Kljub tem ukrepom pa italijanske delovne množice -in še posebno antifašisti javno izražaio svoje obsojanje zaradi pristopa Italije v pakt. Protestna zborovanja so bila tudi v vseh drugih mestih Italije in v tovarnah so delavci prekinili delo. Veliko ogorčenje vlada med delovnim ljudstvom zaradi izjav notranjega ministra Scelbe. Scelba je namreč v nedeljo v Sieni izjavil, da je morala Italija vstopiti v PROCES PROTI VOHUNOM V NOVEM SADU Izpovedi obtožencev o vlogi madžarske vohunske službe Obtoženca Konrada so postali v Jugoslavijo s propagand-mateiialom in mu dali ponarejemo osebno izkaznico mm NOVI SAD, 5. (Tanjug) — Po prečitanju obširne obtožnice se je danes začelo zasliševanje obtožencev na procesu proti skupini vohunov in zločincev, agentov madžarske vohunske službe, ki so prišli v Jugoslavijo iz Madžarske z namenom, da vohunijo in da širijo klevete proti Jugoslaviji. Prvj obtoženec Jožef Konrad je izjavil, da je leta 1944 zbežal iz Jugoslavije na Madžarsko. V začetku leta 1948 je stopil v lajno Organizacijo imenovano a ralificato Proprio UClId U,UXI- u. ha ralificato "nitato del proprio ... pederazU?CUtiy° ai danni del-rl,1 Stessi , dcBa Scuola con e Oe č 'ar8°menti» di Radich Ma Presidente. li’ grav«Sta' C 6 'lualche cosa t: Qr>iii»in ,, In. fuesta laccenda. ‘CSt0 con iCentrak' ha pure rati-fVUa Poliži- ., s«> agire 1’azione I)er la m- GMA, che giorni st? dcI movin volta neIla st°-rln°' e inw? m° °Peraio trie- m?derc eseoornUta 111 modo d;i in)m° di caratT0 1111 Provvedi-z?^rn° di ?,« e. disciplinare, ?10ne di k PUvata organiz-,, frifatti , la,v°ratori. a Fed. S ‘uatt| i 'A.1«™, riV.U- delta t,nR'intl. del1 - — ja ll,tare (j-,; 'hCUl>!a s> sono visti Uf. rfd^rizzazinn0210111"'1 di P°hzia J della per una riunio- ll ** °he ifea coa ‘o moliva-Co,*fra in conm?,aCato della Scuo-q derazione* con la Propria raz/ csecuUvin connubio di cor- cosci ‘armare °gni la™- I ja, 0 viene mešc s.pecialmente - to che llc|K ,a in relazione l-raia darr;,'l i.°,della clas- r, "l|arrr a? Taf.0 viene^pl specialmenle Se 0 ° che neir» 111 ro'azir|ne Sa‘'as-a dac‘hč"bTHea),la ClUS- tron>v Sl inrrmi rrieste opera 5Cquo°, sPesso tim — 0' 'ichiesti, q str8tari ed Iph’ tribunali* attrl rappresen- tanti ulliciali della classe bor-ghese. Nel fatto concreto. per com-prendere 1’atteggiamento del Co-mitato centrale, e cjuello degli or-oani di polizia. bisogna analizza-re 1’articolo di Radich sul «La-voratore« del 29 maržo, seritto in dilesa delToperato del Comi-tato esecutivo della Confederazio-ne dei Smdacati Unici nei ri-guardi della Federazione S. U. della Scuola. 11 presidente dei Sindacati Uni-cosi esordisce in questo arti-«Ad un dato momento e successo cjuello che fatalmente doveva succedere: i mestatori sono stati gettati fuori con igno-minia dallorganizzazione«. Le giustilicazioni di Radich, quelle del Comitato centrale, e cjuelle della Civil Police sono grosso modo le seguenti: «Un cen-linaio e piu di insegnanli. ade-renti alla Fed. S. U. della Scuola si sono trasformati (d'incanto!) in un gruppo di mestatori del na-zionalismo borghese, che gli ope-rai non possono sopportare per non diventare essi stessi strumen-to del nazionalismo. La necessita della lotta contro le due borghe-sie, contro i fautori di una linea nazionalista nei sindacati, contro l’opera anticlassista della Federazione S. U. della Scuola«. Si vede subito la qualita degli argomenli. II frasario della rea-zione; 11 frasario degli SCiovinisti, Sulla strada percorsa dal fascismo (La federazioue S. U. Scuola. E. ltadicli e la Pubblica Sfcurezza) ci colo vago, indeterminato senza base alcutia e soprattutlo senza since-rita, senza coerenza. Quesla ennesima azione disgre-gatrice della dirigehza opjjortu-nistica della Coni. dei S. U. va percid inquadraia nei piano di azione del gruppo irazionista vi-daliano. Questo gruppo, per mettersi in carreggiata con le correnti del-l'ex CLN triestino nellijpera di revisione del Trattato di pace per unire Trieste allTtalia, ha biso-gno di accentuare il suo atteggia-mento cli ostilita a quel complesso di ialti politico-sindacali che fan-no la storia reeente del popolo lavoratore triestino, sconfessare e ripudiare pubblicamente la gran-diosa ed eroica lotta delle masse democratiche di Trieste, distrug-gere uno dei suoi maggiori risul-tati: la lratellanza italo-slava. Occorre a questa frazione rom-pere ogni legame con gli slavi, spezzare ad uno ad uno i tanti Vincoli che si sono intreceiati fra i lavoratori delle due nazionalita attraverso anni cli lotta tenace combattuta in comune e romperla definitivamente con gli intellet- tuali slavi, in quanto elementi di avanguardia, e troncare cosi ogni fraterno rapporto con i popoli della Repubblica Federativa Po-polare Jugoslava. Questo e il reale significato dei «provvedimenti» dei Comitati esecutivo e centrale dei S. U. e della Polizia Civile. La Federazione S. U. della Scuola associa oltre un centinaio di insegnanti in maggioranza sloveni. Bisogna percio gettarla fuori. Dal luglio 1948 tutto cid che e sloveno danneggia la «causa» di Vidali. Destradi, Radich, Ferlan ecc., danneggia la causa di Pra-tolongo. la causa di Trieste alPim-perialismo italiano. I lavoratori sloveni della scuola devono diventare «borghesia nazionalistica« cosi come gli študenti sloveni (figli di lavoratori e contadini salariati in maggior parte, figli di čaduti nella guerra di Iiberazione, tutti comunque figli di popolo) sono dei naziona-listi: qualsiasi intellettuale slo-veno, appunto perche sloveno, e necessariamente «nazionalista borghese«, Questi argomenti di Radich. del Comitato centrale e della polizia del GMA dovrebbero essere clas-sisti. mternazionalisti! Nelle organizzazioni sindacali delle rispettive nazioni del mon-do a centinaia di migiiaia vi sono gli intellettuali aderenti. Aderenti con propria nazionalita, lingua, tradizioni e costumi, con particolari mentalita e punti di vista alie volte non sempre classisti al cento per cento. Cio non impedisce pero che queste migiiaia di lavoratori siano eon-siderati nelle proprie organizzazioni sindacali non solo degni di appartenervi, ma sono esortati a farlo. e sono eontesi con parli-colare diligenza alTinfluenza di associazioni sindacali sotto lc di-rettive del capitalismo. L’esecutivo di Radich invece butta via queste forze positive, recide altri vigorosi rami ancora dall’albero sindacale, purchč cid soddisfi quella politica che impe-gna questo gruppo di liquidatori a dovere elargire incessantemente la taccia di nazionalismo borghese a tutti i lavoratori. intellettuali o meno, di nazionalita slava, e a tutti quei lavoratori italiani che non intendono tradire la propria classe, tradendo i postulati della guerra di Iiberazione ed il suo contenuto socialista. A parte il fatto che Radich di-mostri di non capire proprio niente di dottrine politiche, di nazionalismo e di lotta di classe, quello che conta e che egli ed i suoi amici hanno bisosno di ve-dere nazionalismo dappertutto dove incontrano Slavi. II fatto decisivo che gli Slavi a Trieste non siano borghesi, non rappresentino affatto la borghe-sia, non siano percid classe dominante perche non sono padroni delFeconomia e della ricchezza, non ha valore per lui. Che gli Slavi di Trieste non ri-cevano ordini da Roma, non siano legati agli interessi del piano Marshall, al capitale americano, che invece la maggioranza di essi abbia comuni interessi con i lavoratori di nazionalita italia-na, non interessa questi frazio-nisti. Nemmeno il fatto che la lotta contro gli Slavi qui a Trieste abbia sempre avuto uno spiccato ca- rattere classista, per essere ita-liana quella borghesia che per decenni e decenni domina in cit-ta, ha peso nei giudizi del Comitato centrale e del rispettivo presidente dei S U. II neoimperialismo italiano, che vuole Trieste italiana con lo stes-so aamore«, calcolo e propositi di come lTia voluta ne! 1915, trova in questa gente un insperato ap-poggio. Trieste deve andare al capitalismo italiano. deve finire sotto i! nerissimo regime clericale. E’ que-sto il pensiero di Vidali: lo ha manifestato ormai in tante circo-stanze. Radich. Ressauer, Weiss ed amici devono percio far lega con 1’autentico nazionalismo dei dirigenti della Camera del Lavo-ro, far lega con gli esponenti dei partiti che per mandato delTim-periaiismo la dirigono e che no-toriamenlc rappresentano nella famosa Giunta d lntesa, la piti in-fuocata ferriera di nazionalismo feroce che si abbia mai conosciu-to e del quale la classe operaia triestina ne ha fatto recentemen-te tragica esperienza. Con questa gente si puo frater-nizzare. Radich. Rizzotti cd altri possono condividere la dirigenza del mogimento sindacale triestino con questi autentici sciovinisti. L’estromissione della Federazione dei S. U. della Scuola dalla Confederazione e un atto arbi-trario ed anticlassista che indica soltanto fino dove siano spinti 1 odio antislavo e 1'opport.unismo di certi individui che oggi pre-tendono parlare in nome della Unione Repubbliche Sovietiche Socialiste. L’articolo di Radich, comparso per giustificare il grave atto contro la Federazione della Scuola sul «Lavoratore», con una breve astrazione mentale, lo si potreb-be immaginare comparso sull'or-gano del fascismo triestino «11 Popolo di Trieste«, ai tempi de! famigerato Francesco Giunta e sottoseritto da un gerarca sindacale. Davvero, il linguaggio usato da E. Radich in questo articolo, che e poi il linguaggio dei frazionisti di Vidali, indica «Ja scuola di Roma«, la scuola della superiori-ta razziale, la scuola del fascismo. Vidali ha gia introdotto nei fronte dei lavoratori i metodi del fascismo: ci mancavano le teorie' ora c’e tutto! Additiamo al giudizio dei lavoratori questi fatti ed il pericolo incombente sui S. U. finche que-sto gruppo di elementi potra con-tinuare nella sua opera devasta-trice di tutto cio che di buono e di grande i lavoratori si sono creati. con tanta lotta, con tanti sacrifici e tanto entusiasmo, si-curi che i lavoratori interverran-no tempestivamente per salvare la propria organizzazione e le proprie conquiste. B. P. 6. aprila 1949 Izjava vaščanov -najboljši odgovor Vidalijevimlažnikom Učiteljica Trost odpuščena iz službe Višje šolsko nadzorništvo je te dni odpustilo is službe tov, Trostovo, učiteljico v Gropcdl, češ da je pri «nabiranju članov za OF izjavila, da bo šel lahko čez razmejitveno črto le oni, ki bo imel to izkaznico», kar je bilo razvidno iz izjave g. Marshalla dr. Baši. Na njeno mesto so iste šolske ob-lasti namestile begunca Magušarja Aleksandra, ki je zbežal iz Jugoslavije pred ljudskimi oblastmi. Tov■ Trostova je biki med Gropajci zelo priljubljena, kar se kaže še prav posebej v tem, da so se skorajda soglasno potegnili zanjo, ko so jo pričeli napadati POPRAVEK V protestni resoluciji proti atlanskemu paktu antifašističnih /ena šentjakobskega okraja, ki smo jo objavili v soboto dne 2. t. m. je bilo napačno javljeno, da jo je podpisalo samo 143 žena, ker je omenjeno resolucijo podpisalo 200 antifašističnih žena šentjakobskega okraja. TRŽAŠKI DN E V NIK Šolske oblasti premeščajo učiteljeGa!,8nasimS0MS,0b01i(l! tik pred koncem šolskega leta tako imenovani «demokralični» časopisi tipa «11 Lavoratores, »Delo«, itd., pri čemer seveda niso, kot po navadi, zaostajali desničarski italijanski listi. Zasluga gonje teh časopisov je ta, da so se dale celo šolske oblasti pri vojaški upravi zapeljati po tej provokaciji ter so tov. Trošto-vo prau na podlagi teh nesramnih laži odpustile iz službe. Prebivalci Padrič in Gropade so z ogorčenjem spremljali to klevetniško gonjo proti priliublje-nj učiteljici ter so izglasovali resolucijo, ki jo je podpisalo 157 vaščanov iz vasi Gropade in Padrič, ki se glasi: Prebivalci Gropade in Padrič ugotavljamo, da so obrekovanja in spletke Vidalijevih frakciona-šev dosegle zaželen uspeh, s tem da je bila Trošt Klavdija odpuščena iz službe. Izjavljamo, da so obrekovanja Vidalijevih frakcio-našev najpodlejša laž brez vsake osnove in zato protestiramo proti odpustitvi ter zahtevamo, da šolske oblasti tov. Troitovo ponovno nastavijo na naši šoli. Sledi 157 podpisov Zaradi pomanjkanja prostora se bomo k temu vprašanju povrnili b jutrišnji številki. „Giomale di Trieste" demantira, kar je res «Giornale di Tries.te« prinaša v včerajšnji številki nekak «demanti k neki jugoslovanski trditvi« pod naslovom, da daje italijansko-av-strijska trgovinska pogodba vse prednosti Trstu, t. j. razvoju avstrijskega prometa preko Trsta. List pravi, da je to izjavila neka »oddaja jugoslovanskega radia«. Morda je kaka postaja v FLRJ res kaj takega poročala, toda v Trstu je o tem pisal prav naš list pred par dnevi v gospodarski rubriki. «Giornale» dodaja k temu neke opombe gospodarskega urednika «Astre», ki navaja isto, kar smo mi na omenjenem me stu že pisali. List pa seveda svojim čitateljem ne pove, da bodo morali avstrijski izvozniki odslej plačevati pristaniške usluge, brodarine itd., ne več v dolarjih, marveč v lirah, vsled česar bodo plačevali skoraj dvojne vsote. Jasno, kar ve vsak praktični gospodarstvenik, da si bodo pri tem premislili in gledali ali jim ne kaže bolje po drugi poti, ko se pri Trstu ne morejo izogniti temu velikemu, iz različnih tečajev valut, izvirajočemu povišku. »Giornale« je torej demantiral, kar ni nihče trdil, da bi ne bilo treba govoriti o resničnih trditvah, ki pa se ne dajo omajati. Včeraj smo prejeli iz Devina iz vrst slovenskih staršev dopis, v katerem je govora o stališču slovenskih staršev do samovoljnih ukrepov slovenskega višjega šolskega nadzorništva, ki je premestilo i2 osnovne šole v Devinu, in to ravno pred koncem šolskega leta, učitelja, ne da bi postavilo na njegovo mesto drugo strokovno odgovarjajočo učno moč. «Te dni je višje šolsko nadzor-ništvo premestilo iz slovenske šole v Devinu učitelja, kar je povzročilo med starši in otroki veliko nezadovoljstvo. Naši otroci so zaradi tega ukrepa šolskih oblasti stopili celo v starko ter zahtevali, da oblasti določijo za izpraznjeno mesto strokovno usposobljenega slovenskega učitelja, ki bo nadaljeval z delom. Pri šolskih oblasteh se je zglasila tudi delegacija staršev ter zahtevala, naj oblasti upoštevajo dejstvo, da se bliža šolsko leto svojemu koncu in da je ta ukrep v popolnem nasprotju z vzgojnimi načeli. Za našo vas pa je še toliko bolj važno, da šolske oblasti posvečajo čim več pažnje slovenski šoli in vzgoji otrok, ker je na narodnostni meji, kjer je še toliko večja nevarnost, da se nam naši otroci potujčijo. Ce imajo v Stivanu Italijani za dva italijanska otroka svojo osnovno šolo, potem imamo tudi mi pravico zahtevati, da nam dajo šolske oblasti za naše otroke tri učitelje ter izpolnijo dosedanje prazno mesto, ki ni bilo izpraznjeno po naši krivdi, marveč nosi krivdo za to vojaška uprava, ki nastavlja za učitelje ljudi, ki nimajo z vzgojo otrok nič skupnega«. Ta dopis iz vrst slovenskih staršev iz Devina kaže, da je r.a-še ljudstvo tudi na skrajni narodnostni meji nacionalno zavedno ter da pravilno reagira na ukrepe šolskih oblasti, ki niso v skladu s pravilno šolsko politiko, ki bi morala imeti pred seboj glavni cilj: vzgoja in napredek naših otrok. Slovenski starši živijo s slovensko šolo in jo branijo na vsakem koraku, ker se dobro zavedajo, da so si jo morali s trudom priboriti. S tem da so slovenski starši protestirali proti ukrepom šolskih oblasti pri VU, ki so odstranile slovenskega učitelja iz te obmejne slovenske vasi, ki je bil sicer neki begunec iz Jugoslavije, niso branili njegove osebe, marveč interese slovenska šole, ki mora ostati v tem predelu Tržaškega ozemlja iz narodnostnih razlogov neokrnjena. Takšni slovenski učitelji, kot je bil «učitelj» v Devinu, in drugi ne bodo nikdar mogli razumeti teženj našega ljudstva, ker ga enostavno ne poznajo in ker so proti ljudstvu. Slej ali prej bodo odšli iž naše zemlje; kdaj. bo. to, je odvisno le od njihovih začasnih gospodarjev. Slovenski starši iz Devina imajo vso pravico zahtevati, da šolske oblasti ponovno namestijo v njihovem kraju slovenskega učitelja, ki bo tudi strokovno kos svoji nalogi in to še prav posebej iz Vzgojnih razlogov, ker je nedopustno, da šolske oblasti samovoljno premeščajo tik pred koncem šolskega pouka učne moči. Zvedeli smo, da je odšel bivši devinski učitelj na službeno mesto na Škofije, kjer je zasedel mesto drugega begunca Magušarja Aleksandra, o katerem smo že pisali ter povedali svoje stališče o njem. Ce bi bilo šolskim oblastem pri VU le kaj do pravilne vzgoje naših otrok, se kaj takega ne bi smelo nikdar primeriti, da so tega učitelja kazensko, premestili na drugo šolsko mesto, namesto da bi ga odstranili iz šole. Tak učitelj ne spada v šolo in ne sme vzgajati naših otrok. Od danes izplačuje pokojnine in druge staine izdatke ravnatelj zakladnega urada TRST, 5. (PIO) — Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave je odredil, da bo od danes dalje izplačeval pokojnine in druge stalne izdatke ravnatelj Zakladnega urada, I-argo Odorico Panfili št. 2 in sicer dnevno od 14 do 18 ure. Ta plačilni način so uvedli zaradi stavke nameščencev »Banca dTtalia«, ki onemogoča plačila po tej banki. Ravnatelj Zakladnega urada bo plačila izvrševal iz skladov, ki jih bo stavil na razpolago finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave. Ravnatelj «Banca dTtalia« bo izročil ravnatelju Zakladnega urada plačilne naloge, ki so že izdani in ki jih ima. PREDSEDNIKU POROTNEGA SODISCA DR. ZETTU TRST Generalu R1DGELY GA1THERJU RAVNATELJU ZA CIVILNE ZADEVE TRST Podpisani prebivalci Boršta, vasi, ki je za vso dobo lašiz.ma doprinesla ogromno žrtev, je tudi med osvobodilno borbo bila ena naj-prvih v naši tržaški okoiici. Kot borci zoper zločine, ki jih je počenjal sovražnik nad nami, protestiramo pri vaši oblasti zoper novo krivico, ki je zadela našo vas. Vsi Borštani zahtevamo, da se ukinejo obtožbe proti vsem borcem za svobodo. Zahtevamo, da se izpusti na svo-dobo naš tovariš Petaros Danilo, ki je zagrešil samo eno dejanje, t. j., da je bil kot dosleden borec za svobodo pravi vojak, tako kot je bilo na milijone onih, ki so zmagali in strli nacifašizem. Z našim podpisom potrjujemo solidarnost z vsemi onimi, ki so v borbi stali v prvih vrstah in se borili za naše pravice. Kličemo, dajte našim borcem svobodo ! Smrt fašizmu — svoboda narodu! Boršt pri Trstu 3. aprila 1949. SLEDI 213 PODPISOV isano naj ki so so zatekli v javna prenočišča zaroči težkih poli razmer? Ali so se odgovorne oblasti pozanimale, kako živijo ljudje, ki prenočujejo v javnih prenočiščih? Pred dnevi je Ijila objavljena V časopisih uredba o novih povišanjih najemnin tudi za javna prenočišča, v katerih so imeli do sedaj zavetje vsi reveži in tisti, ki niso imeli svojega stanovanja. V uredbi je rečeno, da bodo morali plačali povišano najemnino vsi tisti, ki so kje zaposleni ali dobivajo zadostno podporo, s katero se lahko vsaj skromnr preživljajo, medtejn ko bo do deležni reveži še nadalje brezplačnega prenočišča- Pred časom je bila cena javnim prenočiščem še 31 lir za nož ali 183 lir tedensko. Sedaj pa bo po novi uredbi znašala najemnina 62 lir za noč ali 371 lir tedensko; to se pravi, da je bila najemnina nič manj kot dvakratno povišana. V uredbi je bilo navedeno, da bodo plačevali najemnino sajno tisti, ki so zaposleni in ki bi lahko plačevali tudi nekaj več za prenočišče. Toda iz podatkov, ki smo jih dobili ig javnega prenočišča v Ul. Pondares, je razyidno, da prenočuje v njem največ takih, ki plaču- Js Gropade Slabe cesfe in gospodje na občini Za našo vas je nujno, da se čim-prej popravi cesta na Bazovico in na Trebče. To je neobhodno potrebno, ker sta v takem stanju, da je težko po njej celo peš, kaj pa šele z vozovi in živino. To našo zahtevo smo poslali s podpisi na tržaško občino, pod katero spada naša vas. Odgovora pa ni še nobenega. Pred enim mesecem je bila na županstvu delegacija domačinov, ki je predlagala, naj si pridejo sami gospodje ž občine pogledat, v kakšnem stanju so ceste. In so prišli res na ogled. Pa so se jezili in nam grozili, ker smo sami speljali na cesto potrebno kamenje »Tistega vašega umazanega kamenja ne maramo videti, takoj ga morate odstraniti, sicer boste morali plačali delavce, ki jih bomo poslali, da ga odstranijo». Čudno se nam zdi vse to. Namesto, da bi nas še pohvalili in nam dali nagrado, ker smo čistili pašnike in njive ter pripeljali kamenje ob cesto, da tako prespevamo za čim prejšnjo in čim cenejšo popravilo ceste. Namesto tega nam še grozijo. Čudna gospoda je to. Pa si ne moremo dosti pomagati, j' ker eimajo pogodbo s Faccanonu>. Ko da ne bi bilo naše kamenje tako kot Faceanonijevo. Toda to kamenje je dražje. Tako bo več stroškov in več zaslužka, toda ne za nas in za delavce. Kcsnlucija Zuuze ES glede »hrena o »»višanji! najemnin HM« 1. aprila je bila na sedežu Enotnih sindikatov seja, na kateri je glavni odbor Zveze enotnih sindikatov soglasno odobril resolucijo glede povišanja najemnin, ki pravi sledeče: Glavni odbor Zveze ES po proučitvi poročila izvršilnega odbora o vprašanju povišanja najemnin, odločno izjavlja, da smatra nov ukrep o povišanju najemnin kot krivičen, saj prizadene najširše množice Tržaškega ozemlja, ki živijo zaradi težkega gospodarskega položaja v zelo težkih in bednih razmerah. Ukrep o povišanju najemnin ne upošteva to, da prejemajo danes tržaški delavci tako nizke plače, da se z njimi le s težavo preživljajo in da se njihov položaj iz dneva v dan poostruje zaradi stalne nevarnosti novih odpustov z dela. Prav tako obsoja glavni odbor odgovorne oblasti, ki se niso posvetovale s sindikalnimi organizacijami glede tega ukrepa, ki je imel globok odmev med siromašnejšimi sloji tržaškega prebival-dva. Vprašanje povišanja najemnin postaja seveda še težje, če pomislimo na dolgo vrsto brezposelnih in upokojencev, ki prejjjtjaja mesečno ko-mbj toliko podpore, da z njo krijejo stroške za nakup le nekaterih najbolj potrebnih življenjskih po- trebščin. Glede teh dyeh kategorij je v ukrepu določeno, da ne bodo prizadeti zaradi povišanja najemnin vsi tisti, ki bodo lahko dokazali, da ne prejemajo razen pokojnin in podpor za brezposelne nobene druge podpore; to se pravi, da bedo morali prav za prav plačati povišano najemnino tudi brezposelni in tudi upokojenci, ker bi bilo nesmiselno misliti, da se lahko preživljajo danes upokojenci, ki prejmejo morda J400 do 1500 lir pokojnine ves mesec s tem denarjem, kakor je tudi nesmiselno misliti, da lahko brezposelni delavec preživlja svojo družino le 3 podporo, ki jo prejema. Glavni odbor Zveze ES je trdno prepričan, da bi lahko našli prav gotovo bolj pravično rešitev v zvezi s tem vprašanjem, če bi pričele sindikalne organizacije s skupno akcijo proti temu ukrepu, ki pa je Delavska zbornica že v naprej odklonila. Kljub vsemu zahteva glavni odbor, da prouči vojaška uprava predloge. ki jih je Zveza enotnih sindikatov predložila glede povišanja najemnin, ker bi taka rešitev prav gotovo preprečila poostritev že tako zelo težkih življenjskih prilik, v katerih živi danes ogromna večina tržaškega delovnega ljudstva. jejo, kot pa tistih, ki imajo pravico do brezplačnega prenočišča. To se pravi, da je z uvedbo nove uredbe prizadetih največ ((stanovalcev« tržaških javnih prenočišč, ki so bili prisiljeni zaradi svojih gmotnih razmer in pa zaradi pomanjkanja primernega stanovanja iskati zatočišče v javnih prenočiščih, kjer so pa redno plačevali za njih že dovolj visoko najemnino. Položaj stanovalcev javnih prenočišč, ki je bil že tako zelo težak, postaja z uvedbo te uredbe naravnost katastrofalen. Ali so odgovorile oblasti pri uveljavljanju te uredbe vsaj nekoliko pojnislile. v kakšnih razmerah žive ti ljudje, ki so si morali zaradi pomanjkanja svojega stanovanja iskati zavetje v skupnih prenočiščih? Ali so odgovorne oblasti pomislile na to, da bi si ti ljudje prav gotovo poiskali pri. memejše prenočišče, če bi razpolagali z, zadostnimi denarnimi sredstvi? Ali so se kdaj pozanimale, kako ti ljudje sploh žive? Kot vsak drug si tudi ti ljudje žele imeti svoj dom, ki pa ga do sedaj niso jnogli imeti, ker si danes lahko ustvari svoje stanovanje le tisti, ki lahko razpolaga s precejšnjo vsoto denarja, katere ti ljudje nikoli ne bodo mogli doseči. Prav zaradi težkih življenjskih razmer so bili nrimorani zateči se v javno prenočišča, kjer spijo po šest v eni sobi, iz katere pa morajo oditi že ob osmih zjutraj in se smejo zopet vrniti šele ob 18 zvečer. Tudi če je kdo bolan in mora ležati, mora zapustiti sobo točno ob določeni uri in se ne sme vrniti prej, dokler ni odbila ura 18. Kadar je lepo vreme še nekako gre; človek nekoliko posedi na kakšni klopici, ali pa si poišče drugod senco; a kako je tem ljudem pozimi, ko morajo zmrzovati po ulicah in cestnih vogalih ter gledati stalno na uro, ki se noče premakniti. Ce imajo le količkaj možnosti, si morajo privoščiti tu pa tcyn kakšno toplo kavo ali pa stopiti v kakšen bar, da se ne-| koliko ogrejejo. In pri takem ne-' urejenem življenju zapravijo mnogo več denarja, kot bi ga sicer, če bi imeli svoj dom in lastno prenočišče. Zato ni čuda. da je uredba o povišanju najemnin globoko prizadela vse stanovalce javnih prenočišč, ki odločno protestirajo ter zaliteva-io od odgovornih oblasti, da jo prekličejo ter odobrijo, da bi plačevali za prenočišče toliko, kot so pla. eevali do sedaj. Obenem se obra-čajp v svojih upravičenih protestih na vse pošteno demokratično prebi-valstvo Tržaškega ozemlja, da jim pomaga v njihovi pravični borbi ter jih s svojo solidarnostjo podpira v njihovih zahtevah. SPOMINSKI DNEVI 1941 sta Nemčija in Italija zahrbtno napadle Jugoslavijo. 1945 so enote Jugoslovanske armije osvobodile Sarajevo. 1812 se je rodil slavni ruski revolucionar, filozof in publicist A. I. Hercen. PRESKRBA Delitev olja. Sepral opozarja, da se delitev olja (3 del na osebo) zaključi brezpogojno 13. t. m. ENOTNI SINDIKATI Sestanek delavk. Danes 6. t. m. ob 19 bo v dvorani Ul. Conti konferenca za delavke. Obravnavali bodo sledeče zadeve: o povišanju najemnin ter o zahtevah ES v zvezi s povišanjem draginjskib in družinskih doklad. izorcij oosiiinic za Trst in pokrajino, zadruga z o. z., sedež v UL. S. SLATAPER št. 1, vabi vse člane na redni OBČNI ZBOR ki bo 6. APRILA t. 1. ob 9 zjutraj v DVORANI ENOTNIH SINDIKATOV V UL. M. R. IMBRIANI št. 5/1, s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo upravnega sveta o delovanju v poslovnem letu 1947-1948; poročilo revizorjev. 2. Blagajniško poročilo in predložitev bilance za zaključno leto 1948 In zaključni predlogi. 3. Volitev novega upravnega sveta in revizorjev. 4. Razno. V primeru nezadostnega števila članov se bo ta po členu 12 naših pravil vršil dan pozneje ob isti uri, t. j. 7. aprila ob vsakem številu članov. UPRAVNI SVET Za politične pripornike so darovali: Tovariši Križman Karel (Sv. Jakob) 560 lir; Majda Rupena 3000 lir; Počkar R. in mož 5 kg testenin; Drašič 2 kg testenin; Živec 1 kg testenin; Tončič 2 kg moke in 1 kg testenin. (Nabrale članice ASI2Z šentjakobskega okraja). POSNEMAJTE ! DAROVI IN PRISPEVKI Sreda 6. aprila Sikst, Čudna Sonce vzhaja ob 5.37, zahaja ob 18.39. Dolžina dneva 13.02. Prvi krajec vzhaja ob 10.00, zahaja ob 2.07. Jutri četrtek 7. aprila Herman, Radivoj sum; ni s tul' naruunu gledališče /.a Tržaško iiztraailjn V petek 8. t.tn. ob 20 premiera igre v treh dejanjih Arnauda d’Usseaua in Jamesa Gotva Globoko so Korenine v prevodu dr. Mateja Šmalca v dvorani kina v Skednju Osebe: Honey Turner - Elza Barbičeva; Bella Charles - Angela Rabarjeva; Senator Ells-worth Langdon - Modest Sancin; Ger.evra Langdon - Štefka Drolčeva; Aliče Langdon - An_ gelca Sancinova; Roy Maxweii -Belizar Sancin; Hovvard Mer-rick - Rado Nakerst, Brett Char-les - Jožko Lukeš; Sheriff Ser-kin - Anton Požar; Chuc War-ren - Ernest Zega; Bob Izay -Julij Guštin. Režiser; Modest Sancin — Sce" nograf: Jože Cesar. „Sequestri di persona" na sodišču SEJA OBČINSKEGA ODBORA ZA DIJAŠKO MATICO k t .)* Na nedeljskem roditeljskem sestanku v Dijaškem domu so starši nabrali za Dijaško Matico 2.424 lir. Dvema obsojencema ugodili prizivu iit ju spustili na svobodo, tri obtožence pa so obsodili na strogo kazen, in to v znamenju predvolivno kampanje OBVESTILO Direkcija Dijaškega športnega krožka obvešča člane, da bo v ponedeljek 11. t. m. v Ul. Trento 2/II izredni občni zbor. Vstop samo z ! vabilom in člansko izkaznico. Tragični negoden s Trga cauana pred sodniki V policijskem zboru so tudi ljudje brez potrebne strokovne izobrazbe Včeraj popoldne se je pred izrednim vojaškim sodiščem začel proces proti policijskemu agentu Nikolaju Colucciu zaradi tragičnega incidenta, ki se je zgodil 12. januarja t. 1. na Trgu Cavana. Izredno sodišče sestavljajo sodnik Bayliss kot predsednik sodišča, sodnika prisednika pa major Thomas L. Parsons in kapitan Cranme-re. Tožilec je kapitan Dye. Proces, katerega je zjutraj poslušalo precej občinstva, se je začel s precejšnjo zamudo, poleg tega gre vsaj do sedaj zadeva nekam počasi izpod rok, prav kakor smo navajeni pri sodnem postopku teh vojaških sodišč. Zato kaže, da sc bo proces vlekel nekaj dni. Na zatožni klopi, in sicer na začasni svobodi, je policijski agent Coluccio, Član IV sekcije CID-a Speclal Brancha. Obtožen je, da je prekršil proglas št. 1 člen 7 od VU, ker je kot član civilne policije s strelom iz samokresa povzročil smrt Antona Ferrlnija; dalje očita obtožnica agentu, da je izstrelil proti množici na javnem prostoru najmanj enkrat in s tem prekršil člen 585 italijanskega kazenskega zako-nika. Obtoženca branita odvetnika F. Prestj in Annoscia. Prva obtožilna priča je bil zdra-nik dr. Niccollni. ki je napravil sodno obdukcijo trupla pokojnega pomorskega inšpektorja Ferrinija. Prlčevunje zdravnika je bilo zelo dolgo in obširno, često se je izgubilo v čisto strokovnem pravcu. Pokojnik je bil po ugotovitvah priče ustreljen nekako iz razdalje 10 do 12 metrov. Skraja ni bilo tako lahko ugotoviti kaliber izstrelka. Sele kasneje je ugotovil, da le bil mož ubit z Izstrelkom kal. 9, Sodišče je še Izrazilo željo, da bi dobilo na vpogled centimeter, $ katerim je zdravnik meril odprtino rane. Po manjšem premoru je sledila priča Katerina Ravalico, vd. Sorge z Lonjerske ceste. Ta je bila tistega nesrečnega dne slučajno na Trgu Cavana in se je znašla prav nekaj korakov proč od Ferrinija, ko se je mrtev zgrudil na tla. Ni videla nobene osebe z orožjem v rokah. Kratek je bil policijski agent Godina, ki je preskrbel tloris Jrga in bližnjih ulic. Sledil je zopet zdravnik Niccolini, ki je sodišču predložil preprost centimeter, s katerim je meril rano. Popoldanska razprava se je začela z zaslišanjem Domenica Ta-guneja od Special Brancha. Precej dolgo pričevanje je bilo to, vendar pa s svoje stranj tudi zanimivo, ker je prišlo marsikaj na dan, med tem tudi. kako čudni in ne preveč resni sistemi — policijski seveda — vladajo v civilni policiji. Bodisi da gre to za razna pismena navodila pri izvrševanju ali pa, kar je priča doslovno priznala, da so v sedanjem policijskem zboru ljudje, ki so bili pomožni agenti pod Italijo tn so brez kakršne priprave za Izvrševanje svojega posla, brez tečajev, brez vsega. Policijski agent Oblak Longino je bil tistega dne z avtom Morris na Trgu Cavana. Slišal je najprej dva strela, nato pa še dva. Po njegovem zatrjevanju so strel j prišit proti Trgu Cavana z one strani, ki vodi na Tre Hortis. Ferrini je padel od strela zadet s hrbtom proti lekarni na tamkajšnjem trgu. Ko je inšpektor smrtno zadet padel na tla, je priča videla nekega policijskega agenta v civilu, kako je tekel s samokresom v rokah Vendar pa da tisti ni bil sedanji obtoženec. Inšpektor Barbaro je kot sinočnja zadnja priča prečital sodišču seznam agentov, ki so se udeležili takratnega lova, njihovo oborožitev, dalje o preiskavi, ki je bila uvedena itd. Lani decembra se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršil proces proti trem Pirančanom, in sicer proti Petroniu Oktaviju, Ravalicu Odoricu in Tribcu. Razen zadnjega, sta bila prva dva spoznana za kriva in bila obsojena zaradi «se-kvestra di persona« vsak na nekaj več kot pet let ječe. Včeraj je prizivno sodišče obravnavalo priziv, ki sta ga proti sodbi izrekla obsojenca. Njuna zagovornika, odvetnika Zennaro in Kezich, sta poudarila nesmiselnost obtožbe, da se morata dva zagovarjati zaradi «sekvestra» 7 Pirančanov fašistov, ki so zadnje dni aprila meseca 1945 zbežali v Trst. Na povelje tedanjega CLN so namreč bili ti aretirani in odpeljani v Piran. Tam jih je CLN zaslišal, nato pa izročil vojaškim oblastem. 9e bolj čudno pa je, da so nekatere osebe, člani CLN, ki so nato zbežale v Trst, začele voditi esulsko politiko ter še nastopile kot obtožilne priče. Obtoženca pa se morata zagovarjati za «sekvesler», ki sta ga napravila na povelje CLN, čigar tedanji člani so danes tu v Trstu na svobodi. Sodišče je Petroniu podelilo amnestijo, deloma pa znižalo kazen za «sekvester» in še to pogojno. Ravalico pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Tako sta bila oba izpuščena na svobodo. V ponedeljek pa je tukajšnje okrožno sodišče spet brez kakršnega otipljivega dokaza obsodilo tri osebe zaradi «sekvestra di persona«. Na zatožni klopi so bili trije »Koprčani«, in sicer Viktor Lonzar, Valmi Perossa alias Pennacola in Renato Luglio. Dogodek, zaradi katerega so bili obsojeni, se je zgodil 10. maja 1945. ko so zgoraj imenovani v Trstu v Ul. Sorgente aretirali bivšega pripadnika črnih brigad Bruna Salvlja. Odpeljali so ga nato v Koper, kjer je bil izročen tamkajšnji Narodni zaščiti. O tem črnosrajčniku pa kasneje ni bilo več novic, razen da so ga enkrat še videli v Ilirski Bistrici. Lonzar, ki jc bil aretiran na podlagi ovadbe Salvijeve žene, je na sodišču izjavil, da ni imel nobene zveze z aretacijo, razen da je bil na avtu, ko so aretirali Salvija. To je potrdil tudi eden od soobtožencev. Zadevo je še bolj zmeša! s svojim pripovedovanjem policijski narednik Centis, ki je nastopil kot priča. Sodišče je kljub tem šepavim dokazom obsodilo Lonzarja na 4 leta in tri mesece ječe, ostala pa dva pa na 4 leta ječe vsakega. svojim tisliižbeiiceiii Občinski odbor, ki se je sestal v ponedeljek pod predsedstvom podžupana dr. ing. Visentina, je med drugim obravnaval in potrdil novi pravilnik za občinske upokojence bodisi za uradnike in mezdnike Omenjeni pravilnik je izdelal občinski personalni urad. Namen tega je bil ta, da se občinska uprava reši dobršnega dela uslužbencev, knr se bo poznalo na proračunu občine, poleg tega pa bo tudi 3 tem izginila vsakršna razlika pri izplačevanju prejemkov med persona-lom sprejetim po 1. juliju 1923 in onim, ki je bil sprejet pred tem datumom. Za to uslužbenstvo so določila o pokojnini urejena s posebnim dogovorom, sklenjenim 29.4.1925 med tržaško občino in bivšim uradom za pokojnine Uradnikom, kateremu je nato sledil državni urad za socialno skrbstvo. Na podlagi tegadogovo-ra pa so kljub vsem izboljšanjem izgubili upokojenci preko 44 odst. prejemkov v primeri z aktivno službo. Občinska uprava je zaradi tega nevzdržnega položaja sklenila, da odpove dosedanjo pogodbo z IPScin in bo začela izplačevati ali urejevati pokojnine kar sama v lastni režiji. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. aprila 1949 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 3. Cerkvene poroke: knjigovez Nac-cari Alojz in prodajalka Birsa Olga, podčastnik italijanske mornarice Viglioli Josip in gospodinja Boniciolfi Margherita, uradnik Rubeč Franco in gospodinja Soasa Masseranno. Umrli so: 57-letna Bordon Marija, por, Babos, 72-ietna Strovis Ma-tilke, por. Veronese. 61-letna Ca-vazzina Antonija, vd. Stokelj, 63-letna Cociancich Ana, vd. Rinal-dis, 35-ietni De Bortoli Cipriano, 60-letna Birsa Marija, 86-letni Ro-vigo Josip, 60-letna Ranes Josipi-na' por. Gemizzi, 41-letni Bevilac-qua Ermano. Nočna služba lekarn Manzonl, Ul. Settelontane 39, Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rava-sini, Trg Liberta 6; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaalia v Barkov-ljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Iti RADIO III! TRST II. Sreda 6. aprila 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 11.30: Sinkopira-ni ritmi. 12.00: Sodobna AnghJ8- 12.10: Znane orkestralne skladu ■ 12.45: Poročila. 13.00: Glasba P» želiah. 13.45: Skladbe za kitaro. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni P«' gled svetovnega tiska. 14.28: Citam večernega sporeda. 17.30: glasba. 18.00: Marbica pripoveduj-18.15: Ritmična klavirska glaso • 18.30: Komorne skladbe. 19.00: j*8-nika in gospodarstvo. 19.15: rje tatinskih narodov. 19.45: P_oro»i ; 20.00: Operne arije in dueti. 2J- • Zdravniški vedež. 20.45: Straussovi valčki. 21.00: Razgovori pred mik-fonom 21.15: Lahka glasba. 21. • Simfonija iz novega sveta. 2z-t • Operetne melodije. 22.40: Pl®* , glasba. 23.15: Poročila. 23.30: A vam nudi jutrišnii spored? Pritajeni zvoki. 24.00: Zaključek- TRST I. Sreda 6. aprila 1949. 7.15: Koledar in jutranja 7.30: Radijske vesti. 7.45: Jutra1*-'. glasba. 11.30: Ritmična glasba. 1.' Novi svet. 12.20: Pestra 12.55: Današnji radijski sP? t ' 13.00: Radijske vesti. 13.25: “Ipo: ster Frapcesca Ferrarija. ^' Radijske vesti za otroke. 18-15' ja3 mična glasba za klavir. 18.30: . Amerike. 19.00: Nekaj besed o tan Kodalvju. 19.30: Zdravnik jim poslušalcem. 20.00: Bedu vesti. 20.15: Aktualnosti. 20.45. kester Paula Whitmena. 21-15' a, počastitev Eleonore Duše -nje Mema Benassija. 21.45: p ■ „ nična glasba. 22.20: Angelini m "L. gov orkester. 23.10: Radijske 23.25: Polnočna glasba. Tretja stran. 14.20: Pestra .14.30: Borzna poročila. 17.30; V TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8850. papirnati ste£ ‘>nnn ioloomfUri dolar 60*0 100 ling 2000, telegrafski dolar lar 655, švicarski frank francoskih frankov 180, a v-šiling 23,5. 4CuitU>uX GLEDALIŠČE VERDI Viftorio Calvino: „Slolp nad kurnibm" Avto podrl otroka Žrtev težke avtomobilske nesreče je postal včeraj ob 12.30 6 ledni Bruno Battini. Komaj je dečko stopil iz veže v Ul. Battistl 23, kjer stanuje, in je hotel prekoračiti cesto, je pridrvel vojaški avto, ki je ianta podrl na tla. Z istim avtomobilom je šofer prepeljal otroka v bolnico v precej resnem stanju. Poškodbe ima na prsnem košu, po obrazu, na levi roki In notranje poškodbe v prsni duplini. Zaradi tega se zdravniki še niso izrekli o njegovem stanju. Ob 16.45 je otrok podlegel poškodbam. Za to komedijo v treh dejanjih je avtor prejel ugledno in znatno nagrado «San Remo»• Vsebina je v kratkem sledeča: Andrea Rossi, skromen revizor v nekem podjetju, sklene zgraditi vrh hiše, kjer stanuje, stolp, ki naj bi segel do nebes, da bi se lahko neposredno pogovoril s samim stvarnikom. Kajti zdi se mu, da ne gredo stvari na tem svetu več tako, kot bi morale, ljud-je so od dne do dne nudobnejši in življenje postaja čim dalje teže. Sam živi v lepi harmoniji z ženo in tremi otroki, toda soseščina ga miatra za blazneža, ga začne kmalu obrekovati in vznemirjati. Zadc va z njegovim stolpom in njegovo norostjo pr ide na uho zurnalistu, ki takoj pograbi sanjo ter napravi iz nje dobičkonosno senzacijo sc. spoj časopis, kajpada v škodo nesrečnega uradnika. Toda stvarnik se usmili siromaka, ki ima tako železno vero, da hoče priti k njemu naravnost v nebesa, ter mu pride sam nasproti. Kar trikrat zapored ce mu prikaže. Prvič, da sliši, njegove pritožbe in obtožbe soljudi, drugič, da mu potrdi z lastno izkušnjo njegova grenka opažanja, za kar hoče bog znova pokončati svet razen revizorja, njegove družine in onih, ki bi se nahajali okrog njuna. Nevihta se že zgrinja nad nesrečnim svetom in mali ragioniere sprevidi, da so mu prav za prav vsi ljudje dragi. Hitro odpošlje svojega sina po vsej soseščini, k prijateljem in sovražnikom, da bi jih privedel k nje- mu ter jih tako rešil vesoljnega potopa. Zdaj se bog v tretje prikaže in sprejme Rossi: e vo spoznanje na znanje ter ga utrdi v njegovi novi izkušnji, da so vsi ljudje nekje vendarle dobri. Tak je prvi del komedije. Medtem je poslalo podjetje, v katerem je Andrea Rossi uslužben, k njemu zdravnika, da preišče njegovo zdravstveno stanje. Lastnilc hiše pa pošlje inženirja, ki naj ugotovi, če ima nesrečni ragioniere prijavljen in potrjen načrt za svoj famozni stolp. V redakciji časopisa se zbere opravljiva Rossijeva soseščina, zraven prideta še neki predsednik in neki posestnik, ko sc prvemu zabliska, da bi se dalo iz Rossijevega občevanja z bogom napraviti dobičkonosno turistično podjetje z božje-potniki. Rossijeva družina je težko prizadeta zaradi obrekovanja in ubogi ragioniere se končno odloči zatajiti svoj odnos s stvarnikom. Za. nika, da ga je bog zares obiskal in potrdi zdravnikovo izvedeniško mnenji, da se mu je vse samo sanjalo. L z božjepot niškega podjetja ni torej nič in mali revizorček se vrne v svoj urad. Take komedije, v katerih občujejo navadni smrtniki z duhovi, angeli in celo s samim bogom, so bile v modi posebno po prvi svetovni vojni. Tudi v Ljubljani smo jih videli takrat nekaj od avtorjev različnih narodnosti. Vse kaže, da so pri šle, malce zapoznelo sicer, sedaj v modo v Italiji. Igralska skupina Sergia Tofana nam je prikazala kar dve: «Angel in commendatores Gio-vannija Mosche in zdaj Calvinov «Stolp nad kurnikomn. Posebno v poslednjem je krepko čutiti zamisel, da je treba vzeti svet pač tak, kakršen je, da se je treba sprijazniti z grenko usodo in garati dalje. Ničesar ne slišimo o vzrokih in razlogih takega slabega stanja svetd. Nasprotno, bog sam je neskončno prizanesljiv, kajti očitno so mu prav tako pri srcu bogatini kot siromaki ter odpušča prav tako prvim njihovo bogastvo kot odpušča drugim njihovo uboštvo (tudi na duhu, če treba). Komedija sama je dobro in iznajdljivo napisana. Igrali so dobro pssebno Sergio Tofano. ki je našel za nesrečnega revizorja obilo človeške topline in dobrotljive pohlevnosti. Posrečeni so bili tudi nekateri karakterni tipi, kot na primer Isabella Riva, Franca Valeri, Vittorio Caprioli in še drugi. Uspeh je bil pri številnem občinstvu precejšen, ploskanja je bilo obilo, toda 'človek je nehote imel občutek, da živi v neki davno minuli dobi in v nekem namišljenem ali celo izmišljenem svetu. Vladimir Bartol Rutli Gordon: tPled leti Zelo skromna in tudi skromno zabavna komedija v treh dejanjih, ki «pripoveduje«, kako jc mlada Ruth Gordon. avtorica sama, prišla skozi družinske križe in težave iz podeželskega mesteca k gledališču. Tu ni ne zapleta, niti se ne zgodi kaj posebnega. Središče je ona sama, bodoča igralka in avtorica, in ves svet se vrti, vsaj zanjo, okrog nje same. C e bf bila bolj krepka, bolj sočna, bi morda malce sjiominjala na igralko in dramsko avtorico, Čehinjo Olgo Scheinpflugovo, ki smo jo ponovno igrali in tudi videli igrati predvojno v Ljubljani. In ker je vsa igra potekala zelo idilično in nevznemirljivo, sem imel obilo priložnosti razmišljati o bistvu humorja in ženskega še posebej. Mnogi so že proudarjali posebnosti humorja pri različnih narodih. Znan je suhi in dovtipni angleški humor, kot je znan ruski dobrodušni in široki smeh. Znani sta francoska ironija in italijanska paradoksalnost, kot jc znan nemški «Bier-humor». Toda vse te razlike, vsaj zdi se tako, so tipične lastnosti moškega humorja. Pri ženskih humorističnih avtoricah ali vsaj pri takih, pri katerih igra humor neko vlogo, in to pri različnih narodnostih enako, prevladuje nekakšno groteskno pretiravanje realnosti, nekakšno rahlo smešenje neljubih tipov, skratka tisto, čemur se pravi v ljubljanskem žargonu «hecno». Pri ženskih avtoricah so skoraj neznani ironija, suha jedkost, široki balzacovski ali gogoljevski smeh; — zenske gledajo življenje realistično in če mu hočejo pridati začimbo humorja, malce pretirajo ali situacijo ali karakter. Ruth Gordon je tipično predstavnica takega nedolžnega pretiravanja, takega ljubeznivega (ihecnega« gledanja na manj ljube osebe. Njen profesor telovadbe je tak primer, ki ga je drastično podal dobri karakterni komik Caprioli, ki si je dovolil pred občinstvom celo pristno in oravo vkapriolo# (pa ne da bi bil resno vzel stari izrek: notnen est omen?). Sergio Tofano je bil ko! Ruthin oče primerno godrnjav, kot pritiče staremu morskemu medvedu, in primerno popustljiv spričo tako ljubke svojeglavke, kakršno je prikazala v Ruth Gor-donovi Laura Solarl. In tudi vsi ostali So ljubeznivo pripomogli k skromnemu uspehu te prav tako skromne, Čeprav prikupno idilične igrice. VLADIMIR BARTOL = Km® KINO OB MORJU. 18.30: »Nemcu letu 0». loralsK* ROSSETTI. 21: ((Dober tek«, >8‘p,Ay družina C. Dapporto - Lucy EXCELSIOR. 15.30: «Sodnik 3’amb^1 ne«, Spencer Tracy, Lana Tu FENICE. 15: ((Atlantida«, Maria tez, Jean Pierre Aumont more* FILODRAMMATICO. 14: «!\e Gr3nt. me ovirati pri ljubezni«, o. K. Francis. ,0 xsv ITALIA. 14: ((Ali Baba m bojnikov«. Film v barvah. ALABAnDA. 14.30: ((Zeleni Lana Turner, Van He^lin't.„taanlI,,, IMPERO. 14: «Srecanje v u« Clark Gable in Lana Turne ■ .e. GARIBALDI. 14.30: »Zgubljena ta«, Jean Kent. »von®* MASSIMO. 14.30: «Komu zvon': _ vi«, Ingrid Bergman, Gary yeronh IDEALE. 13.30: «Pozabljem». ka Lake. Ajnefi' ARMONIA. 14.15: ((Rešil ^ ko«, Bob Hope, D hrom 15- «Nntorious», MississipP1' ODEON. 15: «Notorious», man. MARCONI. 16: «Pdot na ju«. F. March, A. Smith. e. . -«*rto. KINO V SKEDNJU. Dane^. MALI OGLAS* ■——TTi sV*n „ POLNILNA PERESA. ri»» 'driig« nlld. Šestila, albumi m 1«" predmete primerne za [{tijli?8-r,:, darila dijakom, dobr18 , (ji- 5»?*?“? CVu. »»'“‘V, ,Mt 10 razrefs K'barvanje te debelo J" . Trn*- VELIKONOČNE vizitke, praške za na drobno in .derr^toica knjigarni in papirnici -Ul. Milano 37. __ Krojaška delavnic® TRST - ULICA VAL' izdeluje mošHe ^ ženske plasce OBRAČA, POPRAVLJA PO 1ZRUDNO N12N-IN GORIŠKI O NEVNI K PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOOORSKA ULICA 42 - TCL. 749 PMiusii glede oselmeoi IM Posebna dovoljenja za prehod meje - Kdo ima pravico do njih, kje in kako se dobijo Ze prejšnji teden smo objavili kiatko vest, da so se jugoslovanske 13 italijanske oblasti sporazumele za ■vzpostavitev osebnega prometa med °ba obmejnima pasovoma. Ta promet sg bo začel z nedeljo 10. t.m. Pq dogovorih, ki so bili sklenjeni med obema državama v videmskem sporazumu, je treba imeti za Promet v obeh obmejnih conah posebna imenska dovoljenja za vsakega posameznika. Za pridobitev teh ovoljenj veljajo posebna pravila. 1 jih v naslednjem objavljamo: a) Na italijanski strani bodo izdajah posebna dovoljenja organi jav-"e varnosti (PS) samo tistim ose-ddm, ki imajo stalno bivališče v ob-i ineni. pasu na italijanski strani n bi šli radi v obmejni pas na jugoslovanski strani, h) Dovoljenje za prehod meje se o izdajalo v naslednjih primerih: primer smrti; 2) za primer težke oiezni, kjer gre za življenje; 3) za Primer dolge bolezni; 4) za oprav-, na sodniji; 5) za druge nujne ,raere m 6) za službo pri dpbavi e m elektrike (samo za usluž-oence pri teh deUh , dni ; primeru smrti, težke ali pa “' rajne bolezni bo lahko izda- . , dovoljenje samo naslednjim so- mkom: Staršem, bratom in se- rpr®m’ Zeni oz- možu, otrokom, sta- “ <*tu ali materi in vnukom. i , ’ v Primeru dolgotrajne bolezni j, Posamezna oseba dobi dovo- n-'- samo po enkrat vsaka dva meseca. W V primeri» smrti ali težke bo-bi-7 1 P101^3 zainteresirani predložiti »Javko, na kateri mora biti na-a »oblasti so obveščene«. V pri-B®r“ dolgotrajne bolezni je treba j e ni zdravniško spričevalo, ki si-iu jeno od okrajnih jugoslovan-sltih oblasti. Pred °?ravke na sodniji je treba oioziti pozivnico, ki je potrjena jugoslovanskih okrajnih oblasti. V drugih nujnih primerih je treba predložiti izjavo jugoslovanskih oblasti, ki potrjujejo nujno potrebo. f) Na vsako dovoljenje bodo ob izdaji nalepili kolek za 200 lir za osebo kot posebno državno pristojbino. Za izdajo dovoljenja je treba napraviti prošnjo na kolekovenem papirju za 24 lir in jo nasloviti odseku obmejne policije v Gorici odnosno v Krminu. Poklic sorodnikov iz Jugoslavije Za poklic sorodnikov iz Jugoslavije morajo zainteresirani upoštevati še naslednje predpise: a) V primeru smrti ali težke bolezni mora tisti, ki bo poklical v Italijo jugoslovanskega državljana, ki je sorodnik umrlega ali bolnika, obvestiti oblast javne varnosti (PS) ali orožnike. Ti bodg.. brzojavno in na račun zainteresiranih obvestili-obmejni odsek. Nato bodo brzojavili sorodniku, ki ga hočejo poklicati in pripisali na brzojavko: «Italijanske oblasti obveščene«. b) Pri dolgotrajnih boleznih mora tisti, ki bi rad poklical v Italijo svojega sorodnika, predložiti obmej nemu odseku zdravniško spričevali potrjeno od orožnikov ali od orga nov javne varnosti (PS) dotičnegr kraja. Obmejni odsek bo potrdil zdravniško spričevalo, ki ga bodo nato poslali sorodniku v jugoslov:* skem obmejnem pasu. c) Opravki na sodniji: Sodnikov poziv mora biti potrjen od obmejnega policijskega odseka, nakar ga zainteresirani odpošlje osebi, ki jo hoče poklicati. d) Ostali nujni primeri: Kdor bi hotel poklicati osebo, ki ima stalno bivališče v jugoslovanskem obmi-j nem pasu v italijanski obmejni pr s mora napraviti prošnjo na obmejni policijski odsek. Ta prošnja mora IZPREP SODIŠČA Jat je zaznamoval pot orožnikom na zadeva s telefonsko žico • Z agentom se je sprička! zens,6ra^ je ba° na goriškem ka-2ra-Keip sodišču zelo zaspano o-p0j Je- Na to je najbrže vplivala tud-8 POvsem nezanimivih razprav Parr SprernenDivost vremena, ki u-tr>i;?°’ da nam ho končno prineslo Pričakovani dež. bratpp Pr*šel na vrsto vinski ^radež ,n* Zentilin Ivan iz Vnn,,„ ^ Je februarja letos pod agenta i ■ zavž.ite P‘jače ozmerjal bosti c’ ga. hotel zaradi vinje- aPrl a Pr,av!!i na varno in se tudi hleseCg »'h' Usodili so ga na 9 havn „V,in 10 dni zapora in porav-° odnih stroškov. M * * * meseca lani so orožniki iz bpg. f Preiskali stanovanje 18-let-'!u našr ar*nlja Alojza in v seni-be, jji ,1 J10 metrov telefonske ži-|ka Vo° Pred časom še zavezni-hbinr^ .a "Prava razpela med Vahju ;, ^radcem. Pri zasliše- 3 20-1] . ni povedal, da je Uk*, da 8a Kocijančiča Domi- Voru. Tav"1 ne ve n'b 0 nienem >z" *ocij *° je prišel v smolo tudi Javiij ,AC .in orožniki so oba pri-br) tatvin,'m oblastem pod obtož-*zkazai -Toda pred sediščem se i hližnio da sta ^‘co našla skrito Že Pustil-S?2dU’ kjcr 80 io n®j‘ ®Pravi]a' * tatovi ter da sta jo 3 s«. _ . a dom v pričakovanju. se °Pros'tinglfsi nien lastnik. Oba so Ve8a dejan-r niSta zakrivil9 kazni- pošljejo direktno na Trgovsko zbornico ali pa na uredništva dnevnega časopisja, ki jih bodo potem izročila zbornici. Kolo za kolesom Včeraj je Marušič Stanko iz Standreža prijavil goriški policiji, da so mu «običajni» neznani tatovi odpeljali kolo, ki ga je za hip pustil brez varstva in mu tako povzročili škodo 20.000 lir. Nenavaden porod v goriški bolnišnici Preteklo nedeljo so imeli zdravnik; v goriški bolnic; priliko prisostvovati nenavadnemu primeru poroda. Neka ženska se je namreč zatekla na porodniški oddelek in zaradi izrednega primera so jo takoj odpremil; v operacijsko sobo. Zdravniki so namreč ugotovili, da ima ženska dve maternic; in v vsaki normalen plod. Potrebna je bila kirurška intervencija in po skoro dveurnem delu se je zdravnikom posrečilo rešiti mlado 26-letno mater in oba novorojenčka, ki sta popolnoma normalna in pri dobrem zdravju. / Nenavaden dogodek je vzbudil v bolnici in tudi zunaj nje splošno zanimanje in pozornost, ker se kaj takega pri nas še ni dogodilo. k4 ^•letnPom- Pa 3ledil pravi ki V. , hg°J Karel 'z Lo*n‘- > vtihrv* .v no^* februarja V ^r^avn*Cn svnir- * $ * Ja‘Vl1- s ,ina pa se delavnico svoje-3 Baratta Petra in mu c° s 30 kg oljnate mu ni po- * mu ni po- ki’1?0'' Padci *- ker- fe sredi po,i i. Tu ni m t3ko pustil sled za" s*e-»isga fod'ščem ni tajil >n razlil več kot 10 sv0; ________ °bsodiij rvl p.°'tenja, nakar so ga Nnih12’000 ,l-t°’in 4 mCe Za' ;;°r00 >lr slobe Stroškov. ^v,kt0 **• in plačilo ni ,MacoIKlTor' star 30 let in 4l-)et-‘3W ,Ia1*k«ga i,tB . hja n k loč, k)0 , bi^i^dl Iz Krmina sta 15, dan po aten--vetovala lam-3avarnarjem Marsonu Jidtagnoh ha Tv aan po ^tlija. svetovala MI^tUAn't-lU8noli Naimondu in e’1& yro nlihdJ zuprei° pred ao-•" °vp lokale in to sa- varnosti pr Orožniki, ranča po volji, 'so oba bili hemirj n ” pr*d morebit-zniki'ki jim ni češ riPr.‘'avili sodnim s° z nasiljem zahte- oblo- H J ž d3 S? » »s pri " So saLnerede’ Prcd 8^ni-ŽoffZashšanju i2inr rdete Etrar,k<‘ tov j10 ,da sta jim , in niti./I"0 vlUlc,n'> sve- pa ncu mMeca apri- v* tike,Eb?1J zan‘mi' nai a Za stvar »n ^d!°«jo p!M£n*ob<“« i«. t. Uredi, °ge. Ta . vprašanja Xa vprašanja naj jih Cestna dela v Standrežu Goriško županstvo sporoča, da mora odsek za gradnjo pri državnih železnicah izvesti nekatera nujna dela pri železniškem prehodu na km 33,947. Zaradi teh del bo občinska cesta, ki je znana pod imenom Ca millo Trivigiano, zaprta za promet v soboto 9. t. m. od 8 do 17 ure. Ves cestni promet bo v tistem času usmerjen po ulici Anton Tabai. KINO VERDI. 17: »Lepotice v kopališču«. VITTORIA. 17: «Noč v Broodwa-yu», J. Payne. CENTRALE. 17: «Morilec v hiši« P. O’ Brien. MODERNO. 17: «40 tisoč konjenikov.«, G. Taylor. EDEN. 17: ((Volkodlak na otoku«, B. Karloff. Dolgo smo se pripravljali, no sedaj smo vendar kljub nekaterim mlačnežem pričeli z delom za zgraditev ljudskega doma. Tudi to pot je rodilo prostovoljno delo že viden in velik uspeh. Do sedaj je namreč 29 tovarišev Izkopalo velik kup kamenja, ki vsebuje gotovo nad 60 metrov gradbenega materiala. Z do bro voljo in samozavestjo, da delajo za skupnost, so nekateri tovariši izkopali v enem dnevu do dva metra in še več kamenja. Tako gre zasluga in zahvala vsem delavcem, ki so z zavihanimi rokavi neutrujeno tr» brez pbčitka delali ves dan do trde noči. Prav tako treba pohvaliti vodje skupin. Vsi ti prostovoljni delavci so pač naši ljudje, ki imajo zaupanje v ljudsko oblast ter ne verjamejo lažnim vestem nekih nezadovoljnežev. Ne čudimo se tistim, ki so pred NOB bogateli z žulji revežev, toda ne moremo razumeti onih, ki so se udeležili osvobodilne borbe in de kot partizani ne pojmujejo nalog sedanjega časa! Vsekakor pričakujemo, da se nam bodo lemam pridružili in da bodo izpolnili tudi on1 kot nekoč svojo narodno dolžnost. Naša, lahko rečemo, «udarna brigada« Jih bo sprejela veselo v svojo sredo! Tovariši in tovarišice, delujmo, zavedajmo se, da bomo le z delom dvignili našo vas bodisi gospodarsko, bodisi kulturno in politi^no- V prvomajskem, tekmovanju so zapeli krampi in lopate tudi na oglu med Ulico Colleoni in cest o •’ Semedelo pred zgradbo, kjer je bila lani gospodarska razstava. .Na prostoru 3000 m2, ki je sedaj ie i gmajna in izsušeno močvirje, bo | zrasel kmalu park, ki bo zasajen s palmami, bori in drugim subžro-pičnim drevjem. Za parkom bo izpeljano zimsko sprehajališče, ki ga bo drevje ščitilo pred vetrovi. Iz njega bo širok sestop na moderno igrišče za tenis z dvema poljema. V ozadju pa bodo imeli koprski otroci svoj raj, travnato igrišče s j Plitvim bazenom in potočkom, v Katerem bo ivporela živa voda. Srednjeveško mesto z ozkimi in nezdravimi ulicami, ki ima na javnem prostoru, na Brolu in pri kopališču, samo nekaj šopov prašnih dreves, bo dobilo svoj park. Dala mu ga bo ljudska oblast. Se več: prvi sb prijeli za delo nameščenci, ki so včlanjeni p sindikalno podružnico istrskega okrožnega ljudskega odbor.%. Do J. maja bodo zravnali gmajno, posuli steze, zasadili park ter uredili sprehajališče. Dali bodo približno J 500 gr prostovoljnega dela z zavestjo, da pomagajo graditi s svojim vzgledom novo življenje u našem okrožju. V Kopru je mnogo obzidanih vrtov, ki so pa zasebna last. Fašistična občina je varovala in gojila ramo stavbe, ki spominjajo na be-nečansko preteklost. Gojila je srednji vek. Naši ljudje pa mislijo tudi ha tiste meščane, ki morajo živeti v nezdravih stanovanjih, ka-mor ne pogleda sonce. Zeto gradijo parke in bodo gradili V.se ostalo, kar zahteva življenje v sodobnem mestu. (s) Tudi pri Sv. Antonu delamo, čeprav morda ne toliko, kolikor po drugih vaseh. Pri nabiralni akciji v korist proslave 1. maja smo nabrali 220 kg krompirja, 90 litrov vina, 378 jajc, 31 kg moke in še druge vrste hrane. Ljudstvo se pripravlja na ta velik praznik z navdušenjem. Samo pri telovadbi zaostajamo za drugimi. Drugače si je napovedala mladina tekmovanje, in sicer zaselek proti zaselku. Na steučas smo postavili grafikon, ki naj pove vsem, kaj delamo in kdo je najboljši. Doslej je mladina zaselka Kavalici najboljša, ker ima redne telovadne vaje, Obiskuje sestanke in hodi na prostovoljno delo. Pridna je pa tudi mladina iz Dvorov. Upamo, da bo-bo prijeli ta mesec vsi resno za delo. Pionirji se pa res veselijo prvega maja. Da bi jih videli, kako pridno telovadijo in prav vsi, nihče ne ostaja doma. Tudi pionirji tekmujejo. Imajo grafikone, stenčase, ki jih sami urejujejo in se tudi pridno učijo. Izvolili so nov odbor in tekmujejo med seboj po četah in razredih. Tako bodo zajeti pri nas prav vsi v krog priprav za 1. maj. ROŽICA. Kulturni teden smo pričeli pri nas z velikim dogodkom. V nedeljo .1. t. m. smo sprejeli v svojo sredo mladinski pevski zbor slovenske gimnazije iz Kopra pod vodstvom prof. Ostrovske. Zbor ima za seboj Že svojo tradicijo, saj je lani napravil svojo uspelo turnejo po Sloveniji in žel prav zasluženo priznanje. Zato smo bili še bolj ponosni, da je nas obiskal. Ker je bilo napovedano gostovanje zbora že nekaj dni pred nastopom, je pričakovalo ljudstvo z nestrpnostjo lega dne. Prosvetno dvorano v Pobegih je napolnilo prebivalstvo Cezarjev in Pobegov ter bližnje okolice. Pred nastopom so pozdravili zbor pionirji osnovne šole in mu poklonili šopek cvetlic z domačih vrtov. Zbor je zapel 18 pesmi, med njimi partizanske in istrske. Ljudstvo je sprejelo vsako pesem z navdušenjem. Čudilo se je discipliniranosti zbora in njegovi tesni povezanosti s peuovodjo. Ljudje so zatrjevali, da še niso Valdoltra Prostovoljno delo za zadružni dom V času od 20.11. do 3.IV. je bilo na delu pri pripravljanju materiala za gradnjo zadružnega doma 91 članov SIAU, ki so napravili skupno 710 prostovoljnih ur. S tem delom so pripravili 65 m3 kamenja, 50 m3 peska in preložili 24 m3 zemlje. Vrednost tega dela je 42.000 lir. Najboljši se je pri vseh teh delih pokazal tovariš Sabadin Branko. Nekaj pa smo napravili tudi na kulturnem polju. Nabavili smo namreč štirideset novih knjig za našo knjižnico. Tako tekmujemo na gospodarskem in kulturnem polju in mislimo, da ne bomo zadnji, da bodo uspehi dobri. m cepljenje on pran Mm Po odloku okrožnega LO In odseka za zdravstvo v Kopru bo obvezno cepljenje proti kozam v našem okraju v času od 15. maja do 15. junija t. 1. V poštev pridejo vsi otroci rojeni leta 1947. in učenci 1. razreda osnovnih šol. Za mrfve proglašeni parlizani Valentič Bruno, star 30 let iz Ce-žarjev: Turk Dušan star 23 let in Turk Željko (23 let), oba iz Vanganela; Vatovec Gvido (25 let), iz Dekanov; Veljak Jože (38 let), iz Portoroža; Maršetič Viktor (41 let), iz Ospa; Cupin Jože (68 let), iz Kolumbara pri Tinjanu; Pobega Marcel (24 let), iz Košterlaga; Bat-taglia Filicardo (23 let), iz Sv. Jerneja; Nedič Izidor (34 let), iz Bo-ninov pri Vanganelu: Jerman Anton (44 let), iz Kampcla; Cupin Peter (26 let), iz Bertokov; Ma-rancina Jože (29 let), iz Šmarij; Sergaš Emil 29 let), iz Sičol; Lukač Albert (25 let), iz Mnntirijana pri Vanganelu. Obrobi zajamčene preskrbe za mesec april 1049 ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Na nakaznico R-l bo vsakdo prejel: dnevno na en odrezek 700 gr kruha, ali mesečno na vse odrezke 15.750 gr pšenične moke in na odrezek Rl-Kl. IV 2000 gr koruzne moke in 1200 gr maščob na odrezke 101-102, 103-104 ter 1300 gr sladkorja na odrezka 131-132; 3000 gr mesa na odrezke 111-112, 113-114; dalje še 300 gr mila na odrezek 135 in 1000 gr riža na odrezek 136; 3000 gr testenin ali bele moke na odrezka R1-K2 IV in 100 gr toaletnega mila na odrezek 137; 500 gr paradižnikove mezge na odrezek 138. Na nakaznico R-2 dnevno na en odrezek 500 gr kruha ali mesečno na vse odrezke 11.250 gr pšenične moke; na odrezek R2-KJ IV 1000 gr koruzne moke; na odrezke 201-202, 203-204 maščob 1100 gr; na odrezka 231-232 sladkorja 1.200 gr; na odrezke 211-212. 213-214 mesa 2.400 gr; na odrezek 235 mila 300 gr; na odrezek 236 riža 500 gr; na odrezka R2-K2 IV bole moke ali testenin 2.000 gr; na odrezek 237 toaletnega mila 100 gr in na odrezek 238 paradižnikove mezge 500 gr.. Na nakaznico R-3 dnevno na en odrezek 400 gr kruha ali mesečno na vse odrezke pšenične moke 9.000 gr; na odrezka R3-K1 IV koruzne moke 1.000 gr; na odrezke 301-302, 503-304 maščob 1.000 gr; na odrazita 331-332 sladkorja 1.000 gr; na ■>drezke 311-312, 313-314 mesa 2.000 gr; na odrezek 335 mila 300 gr; na odrezek 336 riža 500 gr; na odrezka R3-K2. IV bele moke ali testenin 1.000 gr; pa odrezek 337 toaletnega mila 100 gr in na odrezek 338 paradižnikove mezge 500 gr.. Na nakaznico D-l dnevno na en odrezek 300 kruha ali mesečno na vse odrezke 6.750 gr pšenične mo. ke; na odrezka Dl-Kl, IV koruzne moke 1.000 gr; na odrezke 401-402, 403-404 maščob 400 gr; na odrezka 431-432 sladkorja 750 gr; na odrezke 411-412, 413.414 mesa 600 gr; na odrezka 433-434 kakovih proizvodov 100 gr; na odrezek 435 mila 300 gr; na odrezka D1-K2 IV testenin ali bele moke 1.OO0 gr in na odrezek 437 toaletnega mila 100 gr.. Na nakaznico D-2 dnevno na en odrezek 300 gr kruha ali mesečno na vse odrezke 6.750 gr pšenične moke; na odrezka D2-K1 IV koruzne moke 1.000 gr; na odrezke 501 -502, 503-504 maščob 600 gr; na o-drezka 531-532 sladkorja 750 gr; na odrezkq 511-512, 513-514 mesa 1.000 gr; na odrezka 533-534 kakaovih proizvodov 200 gr; n« odrezek 535 mila 150 gr ln na odrezka D2-K2 IV testenin ali bele moke 1.000 gr.. Na nakaznico DS dnevno na en odrezek 35o gr kruha ali mesečno na vse odrezke 7.875 gr pšenične moke; na odrezka D3-K1 koruzne moke 1.000 gr; na odrezke 601-602, 603-604 maščob 800 gr; na odrezka 631-632 sladkorja 800 gr; na odrezke 611-612, 613-614 mesa 1.200 gr; na odrezka 633-634 kakaovih-proizvodov 300 gr in na odrezek 635 mila 150 gr.. Na nakaznic0 G-l dnevno na en odrezek 300 gr kruha ali mesečno na vse odrezke 6.750 gr pšenične moke; na odrezka Gl-Kl. IV koruzne moke 1-000 gr; na odrezke 701-702, 703-704 maščob 600 gr; na odrezka 731-732 sladkorja 600 gr; na odrezke 711-712, 713-714 mesa 1.600 gr; na odrezek 735 mila 150 gr.. Na nakaznico 0-2 dnevno na en odrezek 250 gr kruha ali mesečno na vse odrezke 5.625 gr pšenične moke; na odrezka G2-K1 IV koruzne moke 1.000 gr; na odrezke 801-802, 803-804 maščob 400 gr; na odrezke 811-812, 813-814 mesa 1.000 gr. Nakaznica VC-K: na odrezek VC-07 enotne moke 7.000 gr; na odrezek VC-08 koruzne moke 5.000 gr.. Nakaznica VC-M: na odrezek VC-24 maščob 800 gr.. Nakaznica VC-R,- na odrezek VC-115 sladkorja 1.000 gr; na odrezka VC-113, VC-114 pa mesa dvakrat po 300 gr; na odrezek VC-116 mila 300 gr.. Noseče žene bodo prejele na dopolnilne nakaznice na odreze.k IV maščob 500 gr; na odrezek IV sladkorja 1600 gr; na odrezek IV mesa 1500 gr., Bolniki izven bolnice prejmejo na dopolnilne nakaznice na odre-zek IV maščob 500 gr; na odrezek IV sladkorja 1000 gr; na odrezek IV mesa 3000 gr.. Kadilci bodo prejeli na vsak odrezek 37, 38, 39 in 40 pol 140 gr tobaka. Mesečnemu obračunu izdanih živil na nakaznice VC je priložiti tudi odgovarjajoče odvzete nakup-ng bone. 2ivlla na nakaznice VC smejo prodajati samo kmetijske zadruge Od količin določenih pod ((Teste nine ali bela moka« je vsakdo obvezen dvigniti najmanj 30 odst. pšeničnega zdroba. | tem pomagajo, kar nikakor ni prav. Pridni pa so pionirji, katerih je pri vajah vedno nad 90. Ti tudi vaje | obvladajo že kar dobro, vsaj tako ; je mnenje učiteljstva. Na sestanku smo obravnavali tudi vprašanje strokovnih tečajev, ki se bodo v kratkem pričeli. Ugotovili smo, da nimamo v vasi nobenega strokovno izobraženega tovariša niti za najnujnejše domače potrebe. To je vzbudilo živo zanimanje, ker so ljudje občutili potrebo po takih ljudeh, ki bi doma popravljali m delali nove čevlje, pohištvo, vršili zidarska, mehaniška in kovaška dela. Tovariš Jerebica Anton je po dobrem premisleku dejal tov. učitelju, da je pripravljen poslati dva sina v take tečaje. Za te tečaje bi se mogla posebno mladina bolj zanimati. Od te pričakujejo tudi starejši ljudje v vasi, da bo pokazala, kaj se lahko napravi koristnega za skupnost. Ni prav. da hodi drugam na delo, ko je v vasi sami tako potreba napraviti veliko novega. dožiueli tako lepega dne, ko so lahko slišali peti svojo istrsko mladino. Hvaležni so zato kulturnim ustanovam in ljudski oblasti, ki nudijo ljudskim množicam s podpiranjem zbornega petja in gojitvijo umetne-, narodne in partizanske pesmi tud i s te strani umetniški užitek, Ki ga naše kmetsko in delavsko ljudstvo zna prav dobro ceniti. Saj ravno petje človeka tako prerodi, poživi in dvigne. V tem smislu se je zahvalil predsednik domačega prosvetnega društva z željo, da 'bi nas še obiskali. H kulturnemu tednu samemu se pa še povrnemo. S. V Loparju nočejo biti zadnji Za prvi maj nočemo biti zadnji tudi v. naši v.asi. V treh delovnih nedeljah od 27.11. do 3.IV. je bilo na prostovoljnem delu 94 oseb, ki so napravile skupno 882 ur dela pri napeljavi elektrike v vas in drugih objektih splošne ljudske koristi. Krkavče Priprave za 1. maj in še kaj V soboto je bil množični sestanek. na katerem smo govorili o pripravah za prvi maj in druga gospodarska ter sindikalna vprašanja. Za prvi maj smo do sedaj zbrali 6000 lir, nekaj vina, koruze, krompirja, slanine in nad 60 komadov jajc. S telovadbo gre bolj počasi, posebno pri mladini. Preveč je za spana. Tudi bivši partizani ji pri garnitur delavskih oblačil (tut). Prostovoljni prisnevhi za mladinske brigade Mladina se odzove vsakemu klicu, ki gre v korist skupnosti istrskega ljudstva. Tako se je odzvala tudi pozivu okrožnega odbora SIAU, naj sodeluje pri izvedbi letošnjega delovnega programa. V ta namen si je ustanovila mladina posebno poveljstvo delovnih brigad za Istrsko okrožje, ki bo uredilo in vodilo načrtno vse delo mladinskih brigad. Za pridobitev gospodarskih sredstev in s tem za čim boljšo izvedbo svojih široko zasnovanih ciljev pa je uvedlo zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki je doseglo do sedaj v koprskem okraju ie 118.665 lir, v bujskem okraju pa v gotovini 73.000 ter razna živila. Tako so darovali v koprskem okraju: Gorivo v Kopru 20.000 lir; Istra-Eenz v Kopru 5.000; Intereuropa, transportno podjetje v Kopru 3.000; Edilit, stavbena družba v Kopru 15.000; odbor ZAM v Šmarjah 6.000: odbor ZAM v Novi vasi 4.250; odbor ZAM v Semedeli 17.170; avtobusno podjetje «Adri-ja» v Kopru 5.135; VUJA v Kopru 20.000; odbor ZAM v Strunjanu 1.000; Lesno podjetje «BOR» v Kopru 3.000; Narodna zaščita v Kopru 19.110. Poleg daril v denarju so prispevali: V Semedeli je mladina nabrala 72 kg. krompirja, 20 kg fižola in 30 litrov vina. V Vanganelu pa 12 kg fižola, 15 kg koruzne moke, 300 kg krompirja, 100 jajc in 60 lltro vina. V Izoli 78 škatel konserviranega mesa in rib ter 50 zvezkov. Okrožni odbor SIAU je daroval posebej 100 parov novih težkih čavljev in 200 Kratek pogled vtvornico sardin (bivša Ampelea) v Izoli Ta tovarna, ki je vzrastla in se razvila na področju konservne industrije do današnje stopnje V razmeroma kratkem času, je prirejena za izdelavo vsakovrstnih kon-servnih izdelkov, toda danes se b«-vi predvsem s predelavo sveže in slane ribe ter povrtnin. V tovarni se predeluje trenutno samo slana »iba v filete in nato spravlja v dozq raznih velikosti. Obenem pa uporablja tovarna slano ribo za pridobivanje marinira-nih izdelkov, to je slanih rib v ma-iihčebrih v jesihu in s čebulo.Manj pomenjbno pa je izdelovanje tako imenovane «antipašte«, ki sestoji iz razne zelenjave ter ribe tn ki služi predvsem za predjed. Lani v tem času in še prej je bila velika skrb za surovine, ki tvorijo osnovo za konservno industrijo te vrste in ki so večinoma primanijkovale. To velja tako glede rib, kot tudi glede pločevine za izdelovanje škatel. S prizadevanjem ljudske oblasti se je danrs stanje precej spremenilo in tovarna je preskrbljena letos z vsemi surovinami, tako da lahko brez skrbi obratuje in se pripravlja na bližajočo se novo sezono ribolova. Razen za preskrbo surovin sc zanima ljudska oblast tudi za izboljšanje življenjskega položaja delavstvo, ki se zaveda vedno bolj svojih nalog in dolžnosti in se prizadeva, da izpolnjuje vestno svoje delo. Tako skrbi za čim boljšo, več. jo in popolnejšo proizvodnjo, To dokazuje dejstvo, da je uprava tovarne pohvalila javno in nagradila več delavcev in delavk, ki so se izkazale zaslužne pri svojem delu. Visoka zavest delavstva je porok, da bo tudi vsako nadalnje delo, zlasti v času prihodnje ribje sezone, izvedlo vestno. Vsak delavec namreč dobro ve, da pripomore s krepkim delom k izboljšanju tako osebnega, kot tudi splošnega blagostanja. ZLOBEC EMIL. Semedela Priprave za 1. maj Ljudstvo iz Semedele se priprav, lja za 1. maj z največjim navduši njem. Na vseh petih sekcijah so nabiralne akcije dobro uspele. Zbranih je bilo 19.000 lir in nekaj živil. Mladinci, mladinke in člani fiz-kulturnlh društev se vadijo za telovadni nastop. Čeprav so od dela na polju utrujeni, vadijo trikrat tedensko ln to do pozne ure! Tudi najmlajši ne zaostajajo ln tekmuje, jo v vajah z odraslo mladino. Ho. čejo dokazati in pokazati svojo pridnost tako pri telovadbi izven šole, kot pri učenju v šoli. Vsi v Semedeli delajo pač na to, da bo praznovanje 1. maja čim ve? ličastnejše! S'*' ■/'•Z& s mi p POSIIANA Ig. SUHiA ffij Da se bo tekma končala z zrna. go Tržačanov, ni od prisotnih nihče niti mislil. Ljubljansko občinstvo je imelp večkrat priliko videti Ponziano, vendar so Tržačani v začetku popolnoma razočarali. V prvem polčasu je bila Ponziana prisiljena k obrambi. BENVENUTI POLAK Sicer je Ponziana od vsega začetka hotela prodreti, toda že v 4 minuti je Eaoletti zrešil ugodno priliko. Igralci Sloge so prešli v napad in Segalla je moral delati kot še nikoli. Vendar se je V nedeljo popolnoma izkazal in je branil sko. raj neubranljive žoge. Sele v 22 minuti I. polčasa je Keramse-lovič prišel do žoge, ki se je odbila qd vrat in jo z bližine poslal neubranljivo v gol. Sloga je prešla tako V vodstvo in vse je kazalo, da bo Ponziana tudi tokrat klonila. Toda tako niso mislili tržaški igralci, ki so prešli v protinapad, ki je ostal vse do konca prvega polčasa neuspešen. Sele Po odmoru je Ponziana prijela vajeti v svoje roke in neumorno diktirala ritem igre ter se nevarno približevala nasprot. nikovi ranljivi točki. V 2 minuti je Paoletti podal krasno žogo Polaku, ki jo je brez premisleka poslal z močnim strelom v gol. Ponziana je po izenačenju prešla v še hitrejši napad, ki pa je ostal zaradi močne in učinkovite o- Zaslužena in nepričakovana zmaga nepopolne borbene enajstorice Tržačanov brambe nasprotnikov brez uspeha. Sele v 36 minuti je Benvenu-ti s svojim golom povečal izid na 2:1, ki je ostal neizpremenjen do končnega žvižga. Sicer so igralci Sloge večkrat prešli v na,-pad v iskanju neodločenega izida, toda Segalla je ob pomoči Rigottija in Valcareggija neumorno čistil nevarni prostor. Ta zmaga Ponziane daleč od svojega mesta je Tržačane preše-netila, posebno še, ker je morala spraviti v enajstorico mlade i-gralce, kot so Paoletti, RUssignan itd... Toda mlade moči so se v nedeljo izkazale. Ponziana ni zmagala zaradi boljše in tehnične igre, temveč zaradi borbenosti in Volje, ki je včasih več vredna kot taktika. S to zmago pričakujemo, da se bo Ponziana odslej še večkrat odrezala kot v nedeljo in ob njeni strani bomo stali mi in jo vedno podpirali. Ponziana je nastopila v sledeči postavi: Segalla, Valcareggi, Ri-gotti, Corbatto, Carlin, Pertotti; Russignan, Benvenuti, Padovan, Paoletti, Polak. Ostali izidi jugoslovanskega nogometnega prvenstva Metalac-Dinamo 1:1 (1:0) Partizan-Lokomotiva 3:1 (1:0) Hajduk-Naša krila 1:1 (0:0) Crvena zvezda-Budučnost 3:2 VRATAR KOSTALUNGE PERESSINI V AKCIJI. NOGOMETNO PRVENSTVO Skedenj in Aurora še vedno vodita Arrigoni prepustil tretje mesto Tovarni strojev DVE ODLIČNI ZMAGI Končno je prišla pomlad in z njo lepo vreme. Toda za zdaj še ni toliko vroče in vroče bo posebno v nedeljo, ko se bosta srečala Skedenj in Tovarna strojev. AURORA • DREHER 5-0 To igro bi lahko mimogrede spustili iz naše kronike, kajti izid pove dovolj jasno o poteku igre. Vendar je nekaj malenkosti, o katerih bi lahko vsaj bežno pokramljali. Po prvem golu Aurore (enajstmetrovka) se je tudi Dre-herju ponudila prilika, da dose- PRIZOR Z NEDELJSKE TEKME V KOŠARKI ECA-DIJASKO FD. IZIDI TEKEM okrožnega nogometnega prvenstva NABREŽINA - VESNA 4-1 (2-0) NABREŽINA: Dilena; Abram, Bogateč; Mihelič, Dobrila, Žerjal, Bone, Bagozzi, Tribuzio. Koban, ,Werk. VESNA: Svab; Košuta I, Sirk I; Košuta II, Sirk II. Sedmak; Se-mec, Sedmak II, Oliosi, Sirk III, Purich. ARZENAL - SV. MARKO 3-1 (3-1) SV. MARKO: Levi; Drozina, Giovannini I; Ritossa, Giovanni-ni II, Moratto, Leone, Micheli. ARZENAL: Cei; Blasini, Godina; Cattaruzza, Corrado, Berga-masco; Jelušič, Zafred, Jadrov, Schillani, Del Conte. KOLONJA - TREBČE 5-4 (2-1) KOLONJA: Bitežnik; Fabbro, Ferfolja; Montuori, Furlan, Fal-cone; Pobodnik, Grun, Ruzzier, Trampuš, Vizzutti. TREBČE: Šober; Kralj F., Kralj S.; Stihel, Kralj M., Kralj S.; Dragoni, Kralj E., Kralj M., Kole. PRIMORJE - ROCOL 5-0 PRIMORJE: Prešel; Danieli, Cuk I.; Cuk II., Valenti, Ukmar; Pertot, Brus, Punter I., Mosetti, Punter II. ROCOL: Gerbič; Derossi, Schillani; Ramani, Srot, Lekas; Ster-lo, Depiera, Combi, Pozzo, Mat-tiassi. ZOL ILVA - MONTEBELLO 4-1 ZOL ILVA: Carletti; Toich, Va-tovac; Cigala, Fait, Bertoki; Mo-rato, Canziani, Fabrini, Apollo-nio. Perini. MONTEBELO: Žiberna; Umek, Ballaben; Beluzzi, Fabbri, Scara-melli; Tedesco, Tomet, Svetina, Dana. Oman. ELEKTRA - ROJAN 2-0 (2-0) ELEKTRA: Listuzzi: Nicolini, Muggia; Zuar, Segovini, Jankovič; Skele, Kupfersin, Totorello, Passaggio, Krušman. ROJAN: Prete; Snuco, Sartori I; Pecchiari, Domis, Bertini; Ren-ner, Antonicelli, Sartori II, An-dreis. OPČINE - KOSTALUNGA B 2-2 OPČINE: Purič; Carli, Locatel-li; De Dominicis, Visintin, Purič; Sossi B., Ferluga, Emili, Sossi A., Sossi V. KOSTALUNGA: Santini: Ciac-chi, Blal; Carpani, Zoch, Zucchin; Parenzan, Gueli, Leban Pelicon. KEDIVO - SV. ALOJZIJ 3-2 REDIVO: Farna; De Luchi, Krl-so; Feri, Kozlovič, Balbi; Bovo, Leone, Verbanaz, Voljato, Castro. SV. ALOJZIJ; Košuta; Cetti, Scaramelli; Bassi, Pilar, Tegacci; Bearzot, Gracogna, Berti, Fuser, Tomaš. KOPER Lahkoatletske tekme in tekma v hitri 100 m moški: Venturini iz Pirana. 100 m ženske: Giari (Pristaniščniki). 200 m moški: Sedmak (Sv. Ivan). 200 m ženske: Colleva iz Pirana. Hoja na 5 km: Corsi Nedeljske lahkoatletske tekme moških in žensk v Kopru se je udeležilo nad 60 atletov, ki so nastopili v teku na 100 in 200 m ter v hitri hoji na 5 km. Sodelovali so tudi športniki iz Trsta. V teku moških na 100 m so prišli na cilj po sledečem vrstnem redu: skupina a) Blokar (Dijaško FD); Venturini (IJiran); Sedmak (Sv. Ivan); Chebet (Piran); Za-maro (Piran) in drugi. Skupina b): Venier (Piran); Spadavecchia (Sv. Marko); Ravalico (Piran); Konci (Dijaško FD) in drugi. V finalu najboljših obeh skupin pa je zmagal Venturini iz Pirana, za njim Spadavecchia, Blokar, Ra-yalico, Venier in Sedmak. V teku moških na 200 m: skupina a) Blokar, Sedmak, Mene-ghetti, Zamaro, Fuimi in drugi; skupina b) Chebet, Pagliaro, Dolce, Conci, Tamari in drugi. Zma- Kolesarska clirka za Skerlavajev pokal FOHTA1SOT ni zatajil sa in ega sebe Kolesarske tekme za Skerla-vajev pokal postajajo iz leta v leto bolj zanimive. Navdušenje za to dirko je med športniki vedno močnejše in zato ni čuda, da je tudi tekmovalcev vedno več. Proga, ki se prične v Bar-kovljah in gre skozi Bazovico na Opčine, skozi Sesljan nazaj v Barkovlje in nato čez Kontovel in Prosek zopet na Opčine, kjer je cilj, nudi dirkačem dovolj možnosti, da se lahko uveljavijo. Tako je bila nedeljska kolesarska tekma bogata s svojo udeležbo in prav tako zaradi navdušenja in razgibanosti vozačev. Borba za prvo mesto se je ostro vodila med Fontanotom. Sosičem, Raimondom, Rebulo in Zanollo. Omenjeni so se stalno med seboj menjavali in bili nevarni drug drugemu. Seveda je bil Fontanot tej skupinici skoraj yedno na čelu. Kolesarske dirke po široki asfaltirani cesti in ob lepem vremenu so za navdušenega kolesarja pravi užitek. Posebno nekaj lepega je to, ko zapustiš mesto in Si na odprtem med polji in travniki, kjer te poživlja sveži zrak in te sonce objame v vsej svoji moči. Kolesarstvo je zato tudi zdrav šport, ki ima tudi dosti privržencev. Nedeljska tekma je y celoti zelo lepo uspela brez kakršnih koli nesreč in brez vsakršnih incidentov. — Prvi je prišel na cilj Renato fontanot iz Milj, ki je zasluženo zmagal, saj se je začel že pri Obelisku poslavljali od konkurenta Sosiča, ki mu je ves čas tesno sledil in ga pustil na koncu 30 metrov za sabo. Končni izid je bil torej naslednji. Fontanot, ki je prevozil 95 km dolgo progo v 2 urah in 41 minutah, je napravil 35 km na uro, 2) Sosič Rudolf (Opčine), 3) Sellier Carlo (ZDTV), 4) Cok Milan (Opčine), 5) Rinaldi (Frausin), 6) Zanolla (Frausin), 7) Di Lueiano (Arzenal). 8) Javornik (Frausin), 9) Donadel (Frausin), 10) Sctti (DSZ), 11) Rebulla (Olimpija), 12) Vrabec (Olimpija), 13) Raimondi (Ace-gat), 14) Verni (Opčine). 15) Stibel (Arzenal), 16) Cok (Frausin). 17) Favento (DSZ). 18) Luxa (Acegat), 19 Cimaroni govalec v finalu: Sedmak, kateremu sledijo Blokar, Meneghetti, Zamaro in drugi. Tek žensk na 100 m, skupina a): Bembo (Rinaldi), Petener (Piran), Petrani (Pristaniščniki), Zuham (Rinaldi) in še druge dve; b) skupina: Giari (Pristaniščniki), Verginelli (Novi grad), Tamaro (Piran) in še 3 druge. V finalu si je Giari z lahkoto priborila prvo mesto pred Verginel-lo, ki je res pridna, a potrebuje samo veliko vaj in dobrega voditelja. Tretja je prišla Tamaro iz Pirana. Tek žensk na 200 m je bil tudi razdeljen v dve skupini in je bila v finalu prva Colleve iz Pirana, kateri so sledile Savron (Piran), Petroni (Piran), Zuliani (Rinal- NOGOMETNA ENAJSTORICA FD SKEDNJA že vsaj častni gol. Enajstmetrovko v njen prid pa je vratar Bi-sacco zas.treljal. Jasna premoč Koprčanov, ki preidejo v vodstvo s Schiavonom; isti igralec doseže v drugem polčasu zopet gol. kateremu sledijo še goli Gria in Zetta (2). SKEDENJ - MAGDALENA 3-1 Magdalena je v začetku pokazala lepo borbenost. Prešla je prva v vodstvo. Toda Skedenj, kateremu gre za prvo mesto, je hotel pokazati, da ga poraz s strani Aurore ni uklonil, temveč ga je celo izpcdbudil k boljši igri, da bo tudi letos lahko od- nesel domov najvišjo čast. Sele v drugem polčasu je Skedenj prešel v napad in po Masimu in Sancinu dosegel svojo zmago. UMAG - PIRAN 2-0 Ves prvi polčas igre je bil kaj medel. Akcije na obeh straneh, ki so ostale vse do 24 minute neizkoriščene. Sele v tem trenutku, vidimo prvi resni strel Con-tenta (P), ki ga je dobro obranil Manzini. V drugem polčasu so igralci Umaga, ki so prevladovali in v 13 minuti dosegli prvi gol po Giraldiju. Toda vse bi se končalo pri 1:0, da ne bi bil Argenti (branilec Pirana) za- •iiA JE PRESEN STILA BISaCCA iN ZABILA GOL. na mednarodnem krosu v Beogradu Tržaški lahkoatleti Govorčin, Lesica in Caldi bodo nastopili na mednarodnem teku čez drn in strn v Beogradu. Poleg Tržačanov bosta med drugimi tudi znana Francoza Mimoun in Pujazon. v Padovi rnVI GOL MAGDALENE PROTI SKEDNJU I %V.*.VW/AV.WA%V.W.V.V.WAVWAW.VAVAV.W.W.,.V.’.V.V.VW.V.V.V.V •.'.V, ,VV. 'ASVAV.V, di) Ceserato (Pristaniščniki) in še ena: S tem je bil tek moških in žensk na 100 in 200 m končan, nakar se je pričela hoja na 5 km okrog Semedele. Ob 11 so se spustili tekači z igrišča v tek proti Kopru. 2e pri luki je Corsi pustil ostale tekmece za sabo. Najbolj tesno so mu sledili Sabadin, Vecchiet in Vidali. Pri mostu je Corsi bil že 50 m pred Sabadinom, kateremu se je poznalo, da ne trenira dovolj; isto velja za Bisianija, ki je prehitro opešal in prišel med zadnjimi na cilj. Vrstni red zmagovalcev je naslednji: Corsi. Sabadin, Vidali, Vecchiet, Corsi Edy, Koren, Bi-siani; Fragiacomo itd. Prvak v hitri hoji Govorčin iz Sv. Ivana, ki bo skupno z Lesica in Caldijem nastopil na mednarodni tekmi v Beogradu, se tekmovanja ni udeležil, WWWbVAV.VAV.M.W v Trsfu Odsek za boks pri ZDTV obvešča, da bo 23. t. m. mednarodno boksarsko tekmovanje, kjer bodo poleg 4 Tržačanov nastopili še štirje iz Padove (UISP) in štirje iz Jugoslavije. Lestvica okrožnega nogometnega prvenstva Nabrežina 18 14 3 1 58 16 31 Arzenal 17 12 2 3 41 26 23 Primorje 17 11 1 5 45 17 22 Zol Ilva 17 9 3 5 35 10 21 Sv. Marko 18 8 4 6 35 32 20 Vesna 17 7 3 7 30 20 17 Kolonja 17 8 1 8 28 30 17 Trebče 18 6 2 10 31 42 14 Rocol 18 3 2 13 16 53 8 Montebello 17 1 2 14 7 53 4 '.•.V.VAV.* .V Nogometni odsek pri ZDTV je v teh dneh zaključil pogajanja z zvezo italijanskega ljudskega športa iz Padove. Tako bo 20. maja nastopila v Padovi nogometna reprezentanca ZDTV iz Trsta proti reprezentanci iz Padove. grešil napako: hotel je podati Žogo svojemu vratarju, toda i°~ ga je šla v gol. SV. ANA - ARRIGONI 3-Z Sy. Ana je hotela pokazati zobe tudi Arigoniju in se ji je to posrečilo. Kmalu po začetku igre je Sv. Ana vodila že z dvema goloma razlike in vse je kazalo, da bo še povečala stanje. Toda Arrigoni je besno odgovoril in je s Cologno zmajšal razliko'. V drugem polčasu pa je Stradi za Sv. Ano povečal razdaljo z enajstmetrovko in končno je * istim sredstvom Eugliese zaključil serijo golov. OMMSA - PONZIANA 3-1 Ponziana, ki je prišla na igri' šče z devetimi možmi, je sicer prva prešla v vodstvo, toda številčna in fizična premoč nasprotnikov je to moštvo nadkrilila 111 ga končno potisnila k tlom, kur je bilo pričakovati. Skoda je leda ni mogla Ponziana postaviti na igrišče mlajše moči, ki bi vsekakor vsaj nekoliko zadržale napad moštva OMMSA. ROJAN - KOSTALUNGA H Rojan se vidno izboljšuje bt danes imamo v tekmi s Košta-lungo o tem potrdilo. Neodločen -ga izida ni nihče pričakoval. Volj do borbe in igre je bila_ močna. Koštalunga pa je vsekakor slabše, kot smo jo bi vajeni videti. MEDUZA - PRISTANIŠČNIKI l"1 V prvem polčasu je bila tekma kaj slaba, brez borbene vol) ^ Pristaniščniki so se borili *° levi, da niso bili primorani P polnoma kloniti. Meduza je ko no dosegla izenačenje. Istrsko okrožno nogometno prvenstvo Aurora B-Buj e 5:0 odgo-B J« take-iladd* Izid na vsak način ne varja nedeljski igri. Aurora dobro moštvo, vendar ne kakor kaže izid v škodo ni igralcev iz Buj, katerim Je f' f trebno nekaj treninga in _ trener, ki bi jih naučil nujnih ^ osnovnih pravil nogometa jih morajo vse majhne ali ^ like ekipe poznati. Predvscii . ne sme obramba preveč za ti'na-vratarja, ki je bil V ne -e naravnost junak dneva, K * ^ ubranil, kar se je ubraniti , gloi- Branilci namesto da bi ^ odbijali žogo, so si jo P°“. 0- kar je velika napaka; bal 1 ^ dajajo večkrat nazaj, kar je pet napaka, medtem ko na ,ar,r ci nikoli ne streljajo z niniico-nostjo in silo proti nasprn 0 vim vratom, četudi se zn v neposredni bližini vrat. ^ O Aurori B lahko rečemo, ( je dobro moštvo z ne^3a m°' odločnimi posamezniki, ki P rajo trenirati in še trenira i- ^ Gole so zabili Pesaro (4), lenti (2) in Luglio. p NOGOMETNA EKIPA AURORE B. -v.v, vv.v.-, V Iraku je odkril prav to, kar je odkril p. drugih krajih — našel je «rdečo nevarnosti). Ce bi ga kot ameriškega poslanika poslali na. jušni tečaj, bi nedvomno tudi tam sredi pingvinov odkril čez leto dni Tdečo nevarnost. Dejštvo, da je našel tudi v Bagdadu nevarnost komunizma, je vodilnim osebam zunanjega ministrstva tako ugajalo, da se je dokaj kmalu vrnil v Washing-ton, kjer je postal na zunanjem ministrstvu načelnik oddelka za Bližnji vzhod. Tu je našel novo << od kritje« in sicer, da nevarnost komunizma ne preti le Iraku nego vsemu Bližnjemu vzhodu. Tu je poslal, s tem da je pred. videval aktivne vojaške operacije proti grškemu demokratičnemu osvobodilnemu gibanju, predhodnik in krušni oče tako imenovane «Trumanove doktrino). Na tem mestu je Henderson dokazal, da se da nafta izkoristiti ne le za mazanje mehanizmov nego tudi za mazanje aparata zunanjega ministrstva- Pod neposrednim vplivom ameriških družb za izkoriščanje nafte na Bližnjem vzhodu je poslal Henderson duhovni oče nespretnih manevrov ameriške diplomacije v palestinskem vprašanju. Kot je znano, so se ti manevri proslavili s škan- daloznim propadom ameriške zunanje politike, ko so ZDA zahteval e v palestinskem vprašanju razveljavljenje sklepa Združenih narodov. Ta sklep je. bil med drugim sprejet prav na iniciativo A-meriških združenih držav. Ko sem pisala te vrste, sem zvedela, da je Henderson imenovan za ameriškega poslanika v Indiji. Lahko smo prepričani, da bo zunanje ministrstvo v teku polovice leta napravilo presenetljivo odkritje, ki se bo končalo s tem, da ((komunizem preti Indiji«. V vsakem primeru Henders onova kariera še daleč ni končana in še mnogo bomo slišali o njem. George Kennan. Ta človek, o katerem govorijo v zunanjem ministrstvu, «da pozna Rusijo bolj od vsakega drugega Američana«, je študiral ruščino na Vzhodnoevropskem inštitutu. To je znamenita šola za agente nemške vohunske službe, ki so že naprej določeni za delovanje v Rusiji. Morebiti je najznačilnejše dej. stvo iz življenjepisa tega človeka to, da vsa njegova kariera priča o tem, da ga pot k spoznavanju Rusije ni peljala preko Moskve, temveč preko Berlina. Ruščino govori s tujim naglasom. ki se ga takoj opazi. Nemščino govori brez vsakega naglasa. el Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH ,, li r« nun lih tiču ti iivvrfiiiobt Celo po svojem prihodu v Moskvo 1934. leta ni v ustvarjanju socialističnega življenja, ki je kipelo okrog njega, iskal navdiha in dokazov o Sovjetski zvezi. V zunanjem ministrstvu dobro vedo, da so mu bili za časa njegovega službovanja na ameriškem posla ništvu v Moskvi najboljši tovariši diplomati in oficirji iz nemškega poslaništva. Prav oni so mu pripovedovali o Rusiji in gledal je z očmi hitlerjevcev na to deželo, ki bi jo moral preučiti. V zvezi s tem ni prav nič čudnega, da se ta umski strokovnjak» ni prikopal v razumevanju Sovjetske zveze nič dalje od svojih učiteljev. Se sedaj skuša skoraj točno ponoviti pogubne napake fašističnih oficirjev, diplomatov in vohunov. Sanja o zavojevanju Sovjetske zveze in dela načrte, da se bo to zgodilo v teku treh mesecev. Ze v začetku kariere Georgea Kennana, približno pred dvajseti- mi leti, ga je majhna skupina visokih uradnikov zunanjega ministrstva izbrala kot ((človeka bodočnosti«, namenjenega za to, aa postane «znamenit diplomat — strokovnjak v ruskih vprašanjih«. Predvidevala je, da je kljub njenim naporom neizbežen prihod dneva, ko bodo Ameriške združene države morale vzpostaviti diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo in ustanoviti poslaništvo, v Moskvi. Zato je sklenil poiskati in izučiti razumne, mlade ljudi, s katerih pomočjo bi uveljavili svoj monopolistični vpliv, v sovjetsko-ameriških odnosih. Kot sem že rekla, je pri iskanju teh mladih ljudi, igral Log Henderson kot vodja te klike nar važnejšo vlogo. Takoj ja izbral Kennana in ta je docela izpolnil njegove nade. Razen tistih dveh let, ki je v Nemčiji študiral ruščino, je bil od leta 1928 do 1933 ves čas v pri- baltiških državah, ki so predstavljale do ustanovitve ameriškega poslaništva v Moskvi center ameriškega vohunstva proti ZSSR. Ker ima že prirodne sposobnosti za obveščevalno službo, se j" brez vsakih težav lotil lega poklic«. Tam, kjer gre za resnični razvoj Sovjetske zveze in njegova dejstva, je on predstavljal in predstavlja izkažene in nepravilne podatke, ki so tako značilni za ameriško špijonažo (vohunsko službo). Pred drugo svetovno vojno je dvakrat obiskal Sovjetsko zvezo. Prvič se je to zgodilo za časa ustanovitve ameriškega poslaništva v Moskvi. Osebno se je bavil z izbiro nameščencev za poslaništvo in prevzel je odgovornost, da prenese v Moskvo vse delovanje, ki se je prej razvijalo v Rigi. Ni težko ugotoviti, v čem je to delovanje obstajalo. Njegovo drugo prebivanje v Moskvi je postalo zanj zelo neprijetno zaradi prihoda Joseja Letoisa v ZSSR. Znano je, da se je Lciois bolj zanimal za resnična dejstva v Sovjetski zvezi kot pa za izmišljotine Kennan a in Hcndersona, toda težko da je to odgovarjalo ljudem, ki so biii v tistem času v Moskvi. Kmalu po Letvisovem priholu je Kennan odpotoval iz Moskve. Pravijo, da se živčno silno razhudi in ne more vso noč spati, če sedaj samo namigne kdo, da bi se Leuns znova vrnil kot poslanik v Moskvo. Po Muenchenu je• bil poslan v Prago in, kot dokazujejo priče, je bil v prekrasnih odnosih s Bachovo vlado. Iz Prage je bil premeščen v Berlin, kjer je ostal toliko časa, dokler Ameriške združene države niso stopile v vojno. Nedvomno je, da je preživel v teku vojne najžalostnejšo dobo svojega življenja. Prav tedaj je bil prepričan, da sc podira vsa njegova kariera, ker so ZDA in ZSSR sklenile zvezo proti Nemčiji in se borile bok ob boku za Hitlerjev poraz. Ljudje, ki so mu blizu, trdijo, da je dobil v tem času rano na želodcu, ki se je večala v isti meri, kot se je utrjevalo socjetsko-umeriško sodelovanje. Zdi se ml, da je bil silno vznemirjen, ko je bil 1944. leta imenovan za sbetnika ameriškega poslaništva p Moskvi. Bržkone se je bal tega, da se bo na tem mestu moral proti svoji lastni želji sprijaznili z dobrimi medsebojnimi odnosi, ki so v tistem času bili med obema narodoma. Toda po. svojem prihodu v Moskvo je odkril, da mu daje la visoki položaj široke možnosti za rušenje tega prijateljstva. Kmalu po Rooseveltovi smrti mu ie postalo to še bolj jasno. Silno podporo je imel v Harri-manu, ki ni mogel dočakati Rooseveltove smrti, da bi se izneveril njegovi politiki. Dobro vem, kako je novemu vodstvu zunanjega ministrstva neprestano pošiljal dan za dnem telegram za telegramom. Trudil se je, da bi dokazal ste. deče: 1) Ameriško-sovjetsko prijateljstvo se je pokazalo kot zgrešeno, ker Amerika in Sovjetska zveza ne moreta nikoli živeti v miru ne glede na uspešno zavezn qasa vojne. 2) Sovjetska vlada vgorpostvu nad svetova-P i trejši boljševizaciji ,u na P končnem cilju po naP~ me riške združene držav - e države n'°r0]0-« 9led* SC °toVlme<» »» iti' 3) Združene vsakem, vprašanju ne njegovo važnost nasp’ ^ vjetski zvezi.V nobene soVjetsi ne smejo soglašati * ,asje vlado, ker je uvsako dosegljivo«. TeliCan“! 4) Sklepi, sprejeti v potsdt>f' na Jalti in pozneje 1 -xno 11 ; bili Ne- verjetne napore mogel preprečit i) s° ' se , napaka«. Združene a - j0 j rajo otresti obveznos t, sprejele v zvezi z nji ■ • Njegovi telegrami , in‘"' so bili sprejeti v ^dobravNa1' strstvu z velikim o p0s Dobila so najboljšo oc . so prano sveto P'srn°zpA % državnega sekretarja nesa. Vsi sodelavci P jnfi ■ delkov departementa gSc ^ drugi iz števila njc!7°_ ter sodelovci vazne J* $ 5 svetu so se morali s mi telegrami in P°r ULICA K. MANNA št 29 — Telefonska številka 8351. rnuniNlSTVO* ULICA MONTECCHI St 6, III. nad. — Telefon St 93-808. —• UPRAVA: OGLASI: Od 8.30-12 od 15-18, Tržaški tiskarski zavod,- - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 43 NAROČNINA: Poštni tekoči Cona A: mesečna 260. četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2K(io lir; Cona B: 144, 414, 792. račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70 (Nadaljevanje 1440 lugollr: FLRJ: 55. Ib, • T..rSeva c' tržaškega tiska v Ljubljani, 17'