Naročnin« mesečno ^tV MMn^ ^^^ - Cck Ljub- 15 Um. ia inoaein- ^HT^^ ^^^^^ ^Bk 1H9 W J^fff jHk JP ^T ^jljk Ijan« m Itvo 40 Din - no- H m£W flSflfe JHV ■ jflfiF....................JmBM^. / ______JB ~ 10.54« ca izdaja ee- ^^^^^^^ ^HV ^^D ^HB ^HV M BH^h Inn M ^^BliB^ flV Atv 75(,5 koletno «6 Din. za SIV lfW rfiji H Jf nW » ^Mffihg BSM KUR Zagreb inozemstvo Din ^^BSH ^HV H ^^m ^^m MK M ^flflV MH MIH Uredništvo je t flB^^ ^f U pr n » a: Kop.tar- Kopilarjad »tb/ni jeva 6. telefon 2V9J Telefoni aredolitvai dnevu slniba S05» — nočna 199*. »94 la 105« ■--Uhaja mak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Da bodo sankcije proli Italiji bolj učinkovite... 75 milijard za obrambo Anglije Zaporo petroleja proti Italiji bo Anglija brez usmiljenja zahtevata Zapora petroleja 12. december se približuje z neizprosno gotovostjo. 18-članski koordinacijski odbor pri Zvezi narodov v Ženevi, ki imu nulogo zbirati kazni proti Italiji in jih članicam predlagati v praktično izvedbo, se bo sestal ponovno in bo, tako smo poučeni, sklenil, da udari po Italiji z najhujšo kaznijo, to je s prepovedjo vsakegu uvoza petroleja. To bi bila res kazen vredna imena. Pomena petroleja v sodobnem gospodarstvu ni treba posebej razlagati. Petrolej je edino gonilno sredstvo za ves avtomobilski promet, ki ie v Italiji na visoki stopnji. Petrolej goni vsa letala. Večina italijanskega brodovja, trgovskega in bojnega, je na petrolejski pogon Podmornice se brez njega sploh gibati ne morejo. In če mislimo sedaj na kolonijalno armado, ki se mora boriti stotine kilometrov globoko v ozemlju, kjer ni železnic in je za sleherno ci-trono in kanglico sveže vode odvisna od delo-vainja avtomobilskega motorja, ki se bori proti sovražniku predvsem s tanki, ki jih žene petrolej, in z letali, ki jih goni petrolej, ki ji dovažajo živež in strelivo in vojaštvo ladje na petrolej-ske motorje, potem nam bo postalo jasno, zakaj t'e Italija postala nervozna, ko je Anglija v oordinacijskem odboru izrekla besedo petrolej. Italija jfa doma nima niti kapljice. Tiste bore tone, ki bi ga lahko dobivala iz Albanije, »o kapljice vode na razbeljenem železu. Tiste revne količine, ki bi jih lahko pripeljala iz Poljske in Romunije čez Madjarsko in Avstrijo v cisternskih vagonih, ne predstavljajo ničesar, če pomislimo, da |>orabi en sam tovorni avto iz Asmare do Makale 250 litrov in en tank nu iOO km 500 litrov ter eno samo bombno letalo, ki gre iz Ogadena bombardirat Dagabur, okrog 1000 litrov, če hoče priti srečno nazaj na letališče. Ves petrolej je Italija kupovala v tujini in večji del pri angleških in ruskih petrolejskih družbah. Grožnja z zatvoro petroleja torej ni bosa šala. Če računamo, da se je Italija zadnje mesece z velikanskimi nakupi petroleja priskrbela zalogo, ki morda lahko traja 2 meseca, kaj pa potem. Zvezne velesile, ki so jim v svetovni vojni stala na razpolago vsa petrolejska bogastva Anglije, Nizozemske in Amerike, so 1. 1917. izčrpale vse svoje zaloge in je moral takrat Clemenceau hrzojaviti Wilsonu. da naj rekvirira vse trgovske ladje za prevoz petroleja v Evropo, »sicer moramo v 14 dneh oznaniti svoj poraz«. Da je Italija postala nervozna, to mora Sleherni razumeti. A to je tudi namen člena 16. pakta Zveze narodov, ki nima naloge vzbujati pri državi, ki se je pregrešila, prijetnih občutkov ali sentimentalne hvaležnosti. Dura lex, sed lex. Zakon je trd, a to je tudi njegov namen. Kaj pomaga zakon — strašilo, ki se ga nikdo ne boji. Kaj pomaga ti. 16. pakta Zveze narodov, ki nikogar ne kaznuje. Kaj pomaga Zveza narodov sploh, če ne more nikogar ščititi! V tej svoji nervoznosti in računajoč morda na skrite simpatije Francije se je zastopnik Italije v Ženevi g. Bova-Scoppa nekoliko spozabil, ko je v imenu rimske vlade zagrozil, >da bi zapora petroleja pomenila za Italijo — vojno«. Kakšno vojno! Če je zapora petroleja v stanu zaustaviti vojskovanje v Afriki, potem so grožnje o razširitvi vojne nevarnosti na Evropo navaden bluf, ki se ga nikdo ne bo ustrašil. Koordinacijski odbor v Ženevi in velesile, ki za njim stojijo, danes dobro ve, da je petrolej najvažnejše sredstvo za nadaljevanje vojne. Če ga državi, ki je bila javno pred vsem svetom označena za napadalko, vzamemo, smo napravili miru največjo uslugo. Tako je danes postavljen problem in čc ga s tega vidika vsi ne gledajo, moramo iskati vzroke drugod, kot pa v tako imenovanih prizadevanjih, da se afriški spor čim prej reši in pošteno reši. Nekdo je koordinacijski odbor v Ženevi hudomušno primerjal s skupino nedeljskih lovcev, ki se marcialno oborože do zob, kot da bi morala pasti sleherna žival v božji naravi. Pa njihova bojevitost usahne v ganotju in dobri volji v prvi okrepčilnici za robom gozda. Dva meseca že nosi Ženeva strašno masko maščevalnega groznega čarodeja in strelja proti Italiji svoje — papirnate krogle. Svetovno javno mnenje, ki je naivno in ploska samo zunaujim efektom, je ganjeno nad čudežem, da se je v Ženevi odkrila naenkrat tako brezkompromisna za-ščitnica malih narodov in tlačenih pravic. Svetovno javno mnenje namreč ne ve, ali vsaj do nedavno ni vedelo, da je člen 16. pakta Zveze narodov nevaren arsenal, kjer je nakopičenega toliko učinkovitega orožja, da bi že sumo pogled nanj zadostoval, da ohladi najboli vročekrvnega razgrajača. Ne vemo če se bo dalo Evropo vleči za nos še naprej Od 50. oktobra, ko sc je prvič govorilo o sankcijah, so bile zares učinkovite kazni — in med nje spada uu prvo mesto zapora petroleja — preložene že štirikrat. Večinoma je bila Francija tista, ki je učinkovit udarec zavlačevala. Tudi sedaj, ko prihaja 12. december in ko je Anglija z neizprosno doslednostjo celo v prestolnem govoru poudarila, da za njo ni poti nazaj in da je fetrolejska zapora neizbežna izgleda, da bo rancosku vlada s pomočjo notranjepolitične krize milostni rok zopet zavlekla tja čez božične praznike. Svetovno javno mnenje tega ne bo preneslo, ker se vsako zavlačevanje, ki pomeni le podaljšanje krvoprelitja, tolmači kot zagovor krivice, ki ni nič manjša, če jo trpi narod v Afriki ali v Evropi Ni dolgo tega, ko smo pisali o milostnem odlogu. Dobro. Dvomesečna vojna z narodom, ki niti ni mobiliziral svoje odporne moči, bi bila že lahko pokazala, ali je odporen ali ne. Upravičeni smo bili čakati, da se pokaže, da abesinski narod res nima smisla za državo in domovino in da se bodo razni pokrajinski poglavarji prostovoljno odtrgali in šli pod zastave kulturnejše države. Svobodno jim, če bi tako ravnali. Z glavami par rasov na mizi bi koordinacijski odbor v Ženevi imel navsezadnje prav, da čaka z najhujšimi kaznimi proti državi, ki dejansko ni storila nobene krivice narodu, ki ne drži skupaj. Toda po dveh mesecih je uspeh v Afriki reven v tem pogledu. Abesinija sc brani, se ne lomi, plcuieuu m> strnjena v London, 4. decembra. TG. Ministrski svet je sklenil, da najame 300 milijonov funtov (75 milijard dinarjev) notranjega posojila v narodiio-obrambne namene. Posojilo se bo najelo v dveh obrokih: prvi obrok 200 milijonov funtov po 2%% po 96 funtov za 100, vračljivih od 1956 do 1961; drugi obrok 100 milijonov funtov v bornih po 1% in sicer 98 funtov za 100, vračljivih od 1939 do 1941. To posojilo ne bo služilo samo za ojačanje angleškega brodovja v Sredozemskem morju ampak tudi za okrepitev angleškega vpliva na Daljnem Vzhodu, kjer se Japonska po besedah »Daily Ejepressa« pripravlja, da pogoltne »Kitajsko torto«. Anglija: Mirno naprej do cilja London, 4. dec TG. Današnje »Times« priob-čujejo uvodnik, ki podaja brezstrastno sliko o angleški politiki sankcij proti Italiji. »Times« pišejo med drugim: »Angleška politika v abesinskem vprašanju ni podvržena nobenemu zavlačevanju, ampak gre mirno proti cilju, ki si gu jc postavila po modrem preudarku. Anglija je danes s 40 ali 50 drugimi narodi v tem edina, da je treba sedanjo vojno čim prej končati in za vso bodočnost jasno pokazati, da se za gospodarske cilje ne splača povjročevati prelivanja krvi, da gospodarske potrebe še ne dajo pravice do vojnih napadov. Rim imenuje to politiko neprijateljsko. Lahko. Toda ni verjetno, da bodo na njej kaj spremenili ali se ji z uspehom zoperstavljali. Naša politika jc jasna. Mi l>o-m» ščitili pakt. ki ga je tudi Italija podpisala. Posledice naj si naprtijo na rame oni, ki so zve-stolio paktu prelomili.. .< Tukajšnji službeni krogi zatrjujejo, da izjava kanadskega ministrskega podpredsednika Lapointa, da ne bo sodeloval pri zapori petroleja, ne more spremeniti položaja glede na prepoved izvoza petroleja v Italijo. Sestanek odbora osemnajstoriee, ki ima sklepati o tem vprašanju, sc ho zu vsako ceno vršil i2. t. m. Države, ki so najbolj intere-sirane pri izvozu petroleja, so se načeloma žc sporazumele in angleška vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila, da se bo zavzela zu poostritev sankcij, če pogajanja i Italijo do 12. t. m. ne bodo dosegla nikakega uspeha. V Londonu so prepričani, da je Lapoint podal stoja izjavo pred-vieni glede na položaj kanadske petrolejake produkcije, ki pa je le malenkostna. Tudi Amerika New York, 4. dec. TG. »Ne« York Times« pišejo, da bi zapora petroleja za Italijo imela samo Somen, če bi se zapore udeležile tudi Združene ržavc Severne Amerike. Sodelovanje Amerike je danes skoraj že zagotovljeno. Predsednik Roose-velt se trudi, da bi na vsak način podpiral prizadevanje Zveze narodov in je že storil učinkovito korake pri petrolejskih itvoinikih, da se izvna petroleja omeji, kakor hitro bo Ženeva sklenila zaporo. Pripravljen je tudi lahtevati od kongresa poseben zakon, ki mn ho pravico, kot predsednika Wilsnnti leta 1917, da prepove vsak iifoi in da zaseže brodovje, ki bi se r prevozom petroleja pečalo. S tem je sodelovanje Amerike, čeravno so »e petrolejski trusti nekoliko upirali, tako rekoč zagotovljeno .. .c Paril, 4. dec. c. Diplomatski urednik Reuterja v Parizu poroča, da se bližajo mirovni razgovori angleških in francoskih strokovnjakov h koncu. Strokovnjaki izdelujejo končne predloge »a mir med Italijo in Abesinijo. Vendar misli dopisnik, da poročilo še ne ho gotovo v soboto in da zato Hoare in Laval o njem še ne bosta mogla razpravljati. Brž ko bo poročilo gotovo, bo predloženo italijanski vladi. Poudarja se. da je poročilo izdelano čisto v smislu določil pakta Zveze narodov. Toda poročilo ho predloženo Zvezi narodov šele tedaj, če Italija sprejme predloge za temelj nadaljnih razgovorov. Hoareov predlog London, 4. dec. c. Jutri bo v angleškem parlamentu velika debata o zunanju politiki. Debata Rusija — Romunija Ženeva, 4. dec.. SE. »Journal des Kation*« objavlja dobesedno dopisa sovjetske Rusije in R(» munije, r katerih izružata obe vladi, da sU pripravljeni takoj ukiniti vsak iivoi petroleja v Italijo, kakor hitro bo koordinacijski odbor v ženevi sklenil petrolejsko zaporo v izvajanju člena 16. pakta Zveze narodov proti Italiji. Obramba Italije Havas poroča iz Rima: Proti morebitnem« sklepu Društva narodov o prejiovedi izvoza petroleja v Italijo pripravlja vlada tele ukrepe: 1. Čim teineljitojše izkoriščanje obstoječih petrolejskih vrelcev v Italiji in itkanjo novih vrelcev; 2. ukrepe glede kar moči izdatne izmenjave oljnatih goriv h surogati. Petrolejski vrelci se nahajajo predvsem t okolici Piazencc, daljo v 1'iemontu in na Siciliji. Nove vrelce bodo iskali predvsem na Toscanskem. je važna zaradi tega, ker se vrši na predveSef odhoda sira Hoarea v Pariz. Hoare odpotuje v Pariz v petek zvečer. Ve-černiki objavljajo, da nosi Hoare s seboj že predloge ia skupno posredovanje Anglije in Francije v vojni med Abesinijo in Italijo. «Times» piše, da se sporazum suče n tem, da odstopi Abesinija ozemlje med Eritrejo in Italijansko Somalijo Italiji, Abesinija pa bi dobila južni del italijansko Somalijo in s tem dohod nn morje. Nad Abesinijo pa hi se v imenu Zveze narodov raztegnil režim kot ga predvideva načrt odbora potorire. Prav tako se pričakuje, da !>o tudi Mussolini sporočil Lavalu do sobote svoje jiogoje. Danes zvečer je bil Ceruti pri Lavalu. Misli rc, da se sedaj Lavalovo posredovanje nagiba k zaključku Z abesinskih bojišč Severno bojišče Abesinska ofenziva vsak hip Makale, 4. dec. b Italijanski letalci niso mogli v zadnjih dneh opaziti večjih abesinskih vojaških sil, kar je znak, da so vsa gibanju večinoma ponoči, ker hočejo Abesinci prikriti svoje sile pred Italijani, enako tudi kraj, kjer se nahajajo. Letala so opazila le manjše oddelke. Po poročilih, ki jih je prejel italijanski generalni štab, se potrjujejo vesti, da abesinski generalni štab koncentrira močnejše oddelke na področju Ašangi jezera. Ti oddelki so pod poveljstvom rasa Kase, ki je trenutno najbližji italijanskim postojankam. Oboroženi z angleškim orožjem Med jezerom Ašangi in Amha Aladži so Italijani zapazili močnejše abesinske oddelke, sesto-ječe iz rednih čet, med katerimi se nahaja tudi sam neguš s prestolonaslednikom, ki jo z letalom prispel v Desie ter takoj odšel na fronto in se priključil svojemu očetu. Abesinska armada, ki je zasedla področje ob jezeru Ašangi, je dobro oborožena j. modernimi puškami, številnimi strojnicami in ima tudi več poljskih topov. Vse to orožje je skoraj brez izjeme britskega izvora in je prispelo v Abesinijo v zadnjem času. Italijanska letala so opazila močnejše pokrete abesinskih čet v smeri proti utrjenim italijanskim postojankam. Italijanske predstraže so tudi prvič po napovedi vojne imele priliko videti pred seboj večje abesinske vojaške sile, ki pa se še niso spustile v borbo, temveč čakajo v primerni oddaljenosti od italijanskih postojank najbrže na nove okrepitve iz ozadja, Čete. ki so prispele pred italijanske postojanke. pripadajo vojski rasa Kase in vojnemu ministru Mulagetiju ter imajo nalogo, da izvršijo prvi napad večjega obsega Vse te čete spremljajo obrambi in pripravljena preliti svojo kri za to, du ostanejo skupaj. Doku/, je torej doprinešen, če ga je bilo sploli še treba, du je svet /.veze narodov imel prav, ko jc Italijo označil kot krivično napadalko. Zakaj torej še čakati in no prijeti v roke sredstev, ki bi imela hiter učinek in bi zuustavila iiudaljno prelivanje človeške krvi. Komu na ljubo sedaj še čaka Ženeva? Pravici gotovo ne! Zapora petroleja, tc pričakuje svetovna javnost dne 12. decembra, a nobenega odlaganja več. Ko smo leta 1918. smrtno izmučeni izhajali iz svetovne vojne, smo mislili, da je člen 16. pakta Zveze narodov tisti neizprosni meč, s katerim bomo mogli vsako novo vojno preprečiti. Ali bo ta meč sedaj udaril, tako vprašujejo vsi. ki imajo še. vero v Zvezo narodov? Ali pa bo stal sredi kulturnih narodov kot pustna šema v zasmeh vseh idealistov, kot osramočen lev. ki so mu grivo postrigli in zobe iz-ilrli. uli kot ponižni orel. ki so mu perje izpulili. Dura le.\. sed lex. Trd je zakon, vsak zakon. Kdor si ga upa kršiti, mora nositi |josledice. Tudi italijanski narod jih bo moral, da bo zakon ostal zukcu. močne kolone z municijo, ostalim vojnim matoria-lom in hrano Inozemski poročevalci, ki so v italijanskem glavnem stanu, še vedno ne vedo, ali imajo te velike abesinske priprave obramnni namen ali bo sledil napad. Po nekaterih podatkih 7. druge strani bi se imele operacije abesinske vojske izvesti tudi v področju reke Takaze v smeri proti Makali. Če gre za obrambo, potem bo področje med Amba Aladži in jezerpm Ašangi ona črta. na kateri bo prišlo do najhujšega odpora zbranih abesinskih sil. Vsekakor se bo tu razvila bitka velikega obsega. Če bodo Abesinci prešli i napad, bodo Italijani skušali za vsako ceno razbiti zbrano armado na razne strani, da na ta način zmanjšajo odpornost sovražnika. Po izjavah italijanskih poveljnikov vlada med italijanskimi domačini in italijanskimi vojaki, zlasti črnosrajčniki, veliko veselje, da bodo končno le mogli stopiti v borbo z Abesinci Po informacijah iz Addis Abebe pričakujejo v Abesiniji veliko ofenzivo Abesincev na severni in in južni fronti istočasno. Na severu hočejo Abe- Južno bojišče: sinci najpreje zavzeti Makale, nato pa po vrsti trgati italijansko fronto vse do meje. Prvi spopadi Potrjujejo se vesti, da so včeraj Abesinci napadli italijansko kolono, obstoječo iz 500 mož, ko je korakala po sedlu Abaro proti prvini postojankam. Abesinci so po svoji stari navadi tudi to kolono pustili nekoliko naprej, nato pa so jo oli-suli z vseh strani z ognjem iz strojnic, ki so iinele porazno dejstvo. Italijani so se sicer obupno branili in se razvili v borlio ter pognali sovražnika iz grmovja. Abesinci so hoteli prvotno dati odpor, vendar pa so bili preslabi, da bi se sjiu-ščali z italijanskimi askari v borbo na nož. ter *o se vsled tega brez sledu izgubili > gostem grmičevju. Od Italijanov je obležalo mrtvih nn bojišču 50 mož, okoli 100 pa se jih je zvijalo v hudih bolečinah na zemlji. Dopisnik nemškega DNB poroča: Kakor smo že poročali, so bili snoči manjši s|x>padi med obojestranskimi sprednjimi stražami. Abesinci so se precej naglo umaknili. Na podlagi opazovani v teh borbah so italijanski jioveljniki prišli do sklepa, da pripravljajo Abesinci svojo ofenzivo ne samo proti Makali. temveč tudi na področju reke Takaze. Vse kaže. da Abesinci na reki Takazi še niso določili mesta, kjer bodo poizkusili prehod čez reko. 24 tankov obtičalo v blata Addis Abeba, 4. decembra, c. Reuterjev dopisnik poroča, da je danes obtičalo v blatu in močvirju 12 italijanskih velikih oklopnih avtomobilov 60 km južno od Gorahaja. Avtomobilov niso mogli več rešiti in so jih zato pustili v blatu in močvirju. Istočasno pa je oddelek abesinske vojske napadel oddelek Italijanov in ga razgnal. Italijanov je obležalo na bojišču 130, Abesinci pa so imeli 70 mrtvih in ranjenih. Reuter poroča iz Džidžige, da Abesinci z vso naglico utrjujejo svoje položaje na južni fronti in se pripravljajo na italijansko ofenzivo, ki jo pričakujejo od ure do ure. Abesinska fronta se razteza. kakor vs^ kaže, približno 70 km severno Gorahaja, vendar se nahajajo abesinske prednje straže v neposredni bližini mesta. Abesinci so koncentrirali večino svoje vojske okrog Džidžige. Z italijanske strani prihaja med tem vedno več ubežnikov, ki zatrjujejo, da razpolagajo Italijani na tem odseku fronte le s 60 letali. Mejo britanske Somalije straži cela divizija somalijskega vojaštva na kamelah. Harar. 4. decembra, b. Havasov posebni vojni dopisnik poroča z južne fronte: Prvotni načrt Abesincev na ogadenski fronti je bil ta, da se italijanske čete jxičakajo na določenih bojnih črtah, kjer so jih imeli Abesinci namen pozdraviti s točo kro gel in ročnih granat. Ker pa Italijani niso vei nastopali, jc postalo Abesinccm preneumno prenašati njihove neprestane letalske napade, ki so do gotove meje begali abesinsko vojaštvo, čeprav niso prizadejali omembe vrednih žrtev. Na pritisk svojih podrejenih starešin je ras Našibu sklenil, da preide s svojo armado v odločen protinapad. Ras Na-iibu razpolaga z velikimi vojaškimi silami in je dobil v zadnjem času znatne okrepitve. Njegova armada je dobro oborožena. Trdi se tudi da je neguš pri svojmi obisku v Džidžigi govoril z vojaškimi poveljniki o zadnjih pripravah za abesinski protinapad ter jim dal zelo važna navodila, kako naj vodijo borbo proti tehnično močnejšemu so vražniku. Vse kaže, da abesinski vojaki zelo upoštevajo negušove nasvete, ker so v zadnjih časih dosegli lepe uspehe, čeprav je njihova oborožitev tehnično zelo pomanjkljiva. Gorahaj abesinski Ponovno se uradno potrjuje, da so italijanske čete izpraznile Gorahaj in Geriogubi. Ab?sinska vojska se je zbrala na položajih pred mestom Da-gaburjem. Na vsem južnem bojišču so v teku hude borbe. Italijanski kralj in kraljica darovala državi poročne prstane Riin, 4. dec. A A Havas jioroča: Nj. Vel. kralj in kraljica Italije sta izročila državi svoje zlato fioročne prstane. Nj. Vel. kraliiea Helena je poslala pri ti priliki Mussoliniju brzojavko, v kateri pravi, da ji je poročni prstan najdražje, kar ima. Zdravi tja - bolni nazaj Po informacijah poročevalca agencije Havas so od 21. februarja do 28. novembra t. 1. prepeljali skozi Sueški jirekop v Vzhodno Afriko 242 tisoč Italijanov. V istem času se je vrnilo iz vzhodne Afrike v Italijo n300 obolelih italijanskih vojakov in delavce«. Mirovni predlogi gotovi Japonci ogrožajo nizozemske otoke Velika nervoznosi na Alitozemsfcem Ze nekaj let se japonska diplomacija trudi, kako bi mogla dobiti v izkoriščanje veliko ozemlje Tihoraorskih otokov, ki so last Nizozemske. Japonska vlada je v tem oziru že večkrat skušala izvedeti, kakšno stališče bi zavzele nasproti temu v Aziji zainteresirane velesile, posebno pa Anglija, ki seveda Japonski ni dala nobenega odgovora, ali vsaj ne določenega (kakor takega odgovora svojčas tudi ni dala Mussoliniju). Težavni položaj, ki je nastal na zapadu zaradi abesinske avanture, se zdi sedaj Japonski pripraven, da ga kolikor mogoče izkoristi za svoje eks-panzivne namene, tembolj, ker ni nič več vezana na Zvezo narodov. Medtem ko Tokio na eni strani ceI6 z vojaško silo podpira prizadevanje takozva-nih kitajskih avtonomistov, da podjarmi svojemu gospodarskemu vplivu ves severni Kitaj do reke Jangcjekjanga, dela japonski tisk na drugi strani intenzivno propagando za osvojitev nizozemske kolonijalne posesti, ki je za Japonsko večje vrednosti, nego severna Azija, ki Japoncem ne nuia veliko ugodnosti za naselitev presežka svojega prebivalstva, dočim so nizozemski otoki po svoji klimi, kakor tudi po svoji slabi obljudenosti izredno ugodni za japonsko naselitev. Vrhtega imajo ti otoki veliko bogastvo no rudah, premogu in petroleju, ki bi se dala veliko ceneje pridobivati nego naravni zakladi severnega Kitnja in Sibirije. V tem smislu se je oglasila že cela vrsta japonskih državnikov in gospodarjev, ki hočejo pripraviti svetovno javnost, da se počasi spoprijazni z iaponskioii načrti. Oglasil se je celo minister za trgovino in industrijo Cuji Macida. V neki reviji pi-5c, da Japonska ne bo mogla dolgo pogrešati otokov Velikega oceana, ker je men namen da se njena industrija popolnoma osvobodi od rapada in da si vse svoje surovine nabavlja v območju Velikega oceana samaga. Zato — tako končuje minislcr svoj članek — naprej proti |ugul Podobno piše v drugi reviji mornariški kapitan Tamemolo, ki utemeljuje zahtevo japonske vlade po čim večjih vojaških kreditih s tem, da so na nizozemskih otokih tolika naravna bogastva, da Japonska nc sme prezreti tako ogromnih rezerv, ki ležijo takorekoč pred njenim nosom. Enako piše tudi neki drugi mornariški častnik, ki ima velik ugled v mornariških vprašanjih in ki izjavlja, da mora Japonska premagati vse ovire, ki so napoti njenemu razvoju napram jugu. Japonsko vojno ministrstvo samo bo izdalo 'etak v stotisoiih izvodih, v katerem je rečeno, da mamo na svetu narode, ki imajo na tvojem doma- čem ozemlju zadosti, da s« morajo preživeti, ki pa io si osvojili ogromne kolonije, na katerih se jim ni treba nič trudili, ampak samo vlečejo procente ; iz srag nebelokožib plemen. Sploh se morajo kolonije na novo porazdeliti, ker je sedanje stanje kri-| vično, Japonoka pa si bo vedela tudi sama poma-: gati v tem oziru. Podobno je izjavil tudi predsednik japonsko-siamskega društva Cionosoeke Jada, i ki je dejal, da Nizozemska svojih kolonij, ki so šestdesetkrat večje kol nizozemsko kraljestvo, čisto naravno ne bo mogla dolgo držati in zase izkoriščati Naloga Japonske je da si čimprej utre pot i na jug. Razume se, da Ii glasovi zelo razburjajo Nizo-' zenice, ki se zavedajo velike nevarnosti, ki jim preti od žilavega in osvajalskega japonskega naro-I da. Nizozemci skušajo japonski apetit potolažiti s tem, da so nedavno dovolili Japoncem koncesijo za saditev bombaža na nizozemskem delu Nove Gvineje. Toda, kakor upravičeno pravi »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant«, Nizozemci so s tem apetit Japoncem le povečali in je zdaj nizozemska diplomacija na delu, da pridobi Angleško in ameriške Združene države za skupen odpor proti japonskim nameram. Svojčas se je že govorilo o japonsko-nizozemski pogodbi, po kateri naj bi Anglija za izvestne koncesije ustvarila iz nizozemskih pristanišč na Tihem oceanu pomorska oporišča za svojo mornarico, ki naj bi prevzela obrambo nizozemskih kolonij. Japonci pa dobro vedo, da Anglija v sedanjem trenutku taki nalogi ni kos in je zato vse upanje Nizozemcev obrnjeno sedaj na Ameriko Japonci pa postajajo v zadnjem ča«u še bolj nevarni, ker dajejo Siamu velike kredite za zgraditev vojnih ladij, ki jih gradi znana italijanska ladjedelnica v Tržiču (Monfalcone). Na vsak način bomo po uravnavi abesinske afere doživeli še bolj da-lekosežne dogodke na Daljnem vzhodu. Ozir na razvoj razmer v Aziji je tudi vzrok, da se Veliki Britaniji tako zelo mudi, da se abesinska afera uredi čimprej če ne, bodo Japonci kmalu pogoltnili ogromen kos azijske celine in otočja, ki ga ie velikobritansko gospodarstvo smatralo neposredno ali posredno za svojo interesno območje. Vod;a avtonomistov v Tiencinu ubit Peking. 1. dec. t. Iz Tientsina poročaj«, da je bil danes ubit vodja avtonc,mističnega gibanja Yen Shu Kej. Maribor v boju proti bedi Seja širšega odbora pomožnega dela Maribor, 4. decembra. | Nocoj je bila v mestni posvetovalnici seja širšega odbora pomožnega dela, ki ji ie predsedoval mestni načelnik dr. Alojzij Juvan. Na dnevnem redu je bila izvolitev ožjega odbora pomožnega dela, dalje poročilo o delovanju pomožnega dela v j preteklem poslovnem letu, poročilo o dosedaj izvr-'enih ukrepih, da se zagotovi uspeh tega dela tudi i v letošnji zimi, dalje program javnih del in določitev mestnih delavcev ter vprašanje otvoritve ogre-valnice za slučaj hude zime. V ožji odbor so bili izvoljeni: za predsednika mestni župan dr. Alojzij Juvan, za podpredsednika mestni podžupan Fra- 1 n|o Žebot, kot člani: okrajni predstojnik za prvi : okraj Ivan K 1 a n č n i k, za drugi okraj Anton G o I e š, za tretji okraj Vid Murko, za četrti okraj Anton B r e c e I j, za peti okraj Franc R a-m e 11 i, za karitativno društvo mestni svetnik dr. Ivan Prijatelj, tajnik Delavske zbornice Alojz Čeh, za gospodarsko predstavništvo stavbenik inž, Josip J e 1 e n j e c, predsednica Slov. ženskega društva Mariia M a i s t r ov a. predsednica Krščanske ženske zveze Katarina B a u m a n ter tajnik Društva hišnih posestnikov zdravnik dr. Vilko Marin. Me-tni župan je nato podal poročilo o dosedanje, delovanju pomožnega dela od ustanovitve dne 18. oktobra 1931 pa do sedaj. Prva zbirka v letu 1931-32 je dala 550.708 Din, v 1. 1932-33 549.370 Din, v 1. 1933-34 1, 084.955 Din ter v 1. 1934-35 599.264 Din. Pri zbirki 1. 1934-35 smo pokazali največje napore, kljub temu pa je bil uspeh mnogo slabši od prejšnjih let. Izdatki pa so ostali trajni in naraščajo, madtem ko so dohodki nesigurni in padajo, zaradi česar je socialno-politični oddelek mestnega poglavarstva, da bi zagotovil trajni dohodek za kritje izdatkov, predlagal celo uvedbo socialne doklade. Iz skloda pomožnega dela smo podpirali letno povprečno do 1500 družin s približnim skupnim članstvom 3800 oseb. Z letošnjo pomožno akcijo ie izdal mestni načelnik 4, okraja poseben oklic na mariborsko prebivalstvo s prošnjo za prispevek Razen tega se je pismeno obrnil na vse one darovalelje, ki so lani darovali vsak po 50 Din. Takih oseb je bilo brez industrijcev 420. Doslej se jih je odzvalo 94 s primernimi zneski, 8 oseb pa je darovalo natiiralfje. Bila je tudi posebna konferenca med županom in zastopniki tukajšnjih industrijalcev, ki so obljubili •▼ojo pomoč ter bodo prispevali v razmerju lanskega leta. Dobrodelnih prireditev v korist pomožnega deta ne bo, ker se doslej v finančnem oziru niso obnesle, pač pa se bo uvedla zbirka po hišah in lokalih ter posebna zbirka za staro obutev in obleko. Bansko upravo je mestna občina prosila, da prispeva večji znesek iz bednostnega sklada ter da pri tem upošteva, da je iz bednostnega sklada prejela mestna občina vsega skupaj samo 17.530 Din, dočim je Maribor prispeval v la sklad do konca meseca oktobra 1935 2,884.506 Din, da je ^orej dobil Maribor komaj eno četrtino od plačanega davka nazaj. Iz sredstev pomožnega dela se bodo dovršila dela, ki so predvidena v lanskem letu odobrenem načrtu (zbiralni kanal v Jadranski ulici), razen tega pa so se sporazumno z gradbenim oddelkom določila še sledeča dela: naprava kanala v Tvorniški ulici, ureditev Tomšičevega drevoreda, odkop cestišča v neimenovani ulici pri Strmi ulici ter kidanje snega (v kolikor nc zadoščajo za to proračunsko sredstva). Delavci, ki bodo zaposleni pri iavnih delih ir. sredstev pomožnega dela, bodo dobivali mezde r okviru pravilnika za izvajanje javnih del. in sicer: samski pomožni delavci bodo dobili na uro 2 Din (dnevno največ 16 Din), poročeni družinski očetje na uro 2.50 Din (dnevno največ 20 Din), kvalificirani delavci bodo prejeli razmeroma več, toda največ 40 Din dnevno. Bolniško zavarovanje in zavarovanje za primer nezgode bo plačala v celoti mestna občina. Le to znaša pri dnevni mezdi 16 Din 98 par, pri mezdi 20 Din pa 1.18 Din. V primeru, da ima zaposleni delavec večje število otrok, mu bo nudil socialni oddelek mestnega poglavarstva še posebno pomoč v okviru razpoložljivih sredstev, slično, kakor ood-pira v podobnih primerih družine, katerih vzdrže-vatelji imajo zelo majhne dohodke. Sprejet je bil predlog, da se za primer hudega mraza tudi letos odpre ogrevalnica v istem obsegu in v istih prostorih kot lani, namreč v mestni ljudski kuhinji v Strossmayerjevi ulici št. 26, kjer 6e bo brezposelnim delilo dnevno tudi dvakrat čaj • kruhom. Izkaznice za ogrevalnico bo izstavljal socialno-politični oddelek le onim brezposelnim, ki nimajo lastnega družinskega življenja in toplih prostorov, v katerih bi se lahko zadrževali. Domači odmevi Sprejemi pri predsedniku vlade Bolgrnd. 4. dec. m. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič je sprejel v kabinetu zunanjega ministrstva francoskega poslanika g. Dampiera in turškega poslanika Ali Hajdarja. Organizacija JRZ V Dolnji I.endavi. Dne 2. decembra I9T5 se je na povabilo dr. Klara, narodnega poslanca, »estalo kakih bO najvplivnejših mož iz lendavske občine. Ob velikem navdušenju so sprejeli na znanje poročilo narodnega poslanca dr. Kloru o načelih sedanje vlade in poročilo o progru-mn JRZ. Ugotovilo se je, da so intencije sedanje vlade in Jugoslovanske radikalne zajed niče popolnoma v sklatlu z intencijami, ki jih je doln jelendavski okraj zastopal v zadnjih letih. To sta predvsem dva principa: 1. vrnitev političnih svoboščin in zagotovitev svobodnega političnega udejstvovanja državljanov, zaščita zakonitosti napram vsem in vsakomur ter delo brez terorizma in brez nasilnih metod: 2. saniranje težkih gospodarskih prilik Volitve krajevnega odboru so [»otekle popolnoma soglasno in je bilo izvoljenih 31 odbornikov Predsedstvo se je konstituiralo tako-le: predsednik dr. Klar Franc, narodni poslanec, podpredsednik: N*eu-liauer Josip, uradnik, tajnik: Bnčič Arpad. preds. obrinc Lendava, blagajnik: dr. Strusscr Armin. odvetnik. Narodno in versko edinstvo J 0b proslavi praznika zedinjenja v Novem Sadu je imel bački episkop g. dr. lrenej Cirič ob službi božji nn zbrane dostojanstvenike in vernike slovesen nagovor, t katerem je med drugim ludi dejal: >Misel o narodnem edinstvu jc najvišja, nadčloveška, božanska misel. Ta ideja je zdrava, dobra, velika, božanska. — Mnogi pa se vprašujejo: Kako se moremo zediniti mi. ki smo šc danes različnih ver? Kdo bo zedinil to. kar ; vera loči? Toda vse vere so po svojem bistvu ve- : soljne, «saborne», vse težijo k univerzalnosti, da se razširijo, da zajamejo vse ljudi. Ta tendenca more podpreti narodno edinstvo. Obratno povedano: narodno edinstvo more podpreti versko edinstvo.« Popravite! Na Bledu postavljajo avtomatično telefon «ko centralo. Pri tem delu je zaposlenih nad 30 monterjev in pomožnih delavcev, od katerih pa jih je inž. Jovanovič iz Belgrada, ki vodi vsa dela. v soboto 21 odpustil in poklical 20 delavcev iz te stroke tam daleč iz Like. Ne vemo. kaj je teh 21 Slovencev zagrešilo, vemo, da so Ličani dobri ljudje in potrebni zaslužka. kljub temu pa se nam vsiljuje vprašanje: Ali ni tudi v Liki potreba po takih delih precej velika? Ali rti bolj pametno, dn si Ličani slu ž.ijo kruh pri delih v Liki, Slovenci pa pri delih v Sloveniji? Ali naj gredo ti odslovljeni delavci Iskat dela v Liko? Ali naj se tolažijo s socijalno zakonodajo, dokler jih kdo brzojavno ne pokliče doli? Nad 200 delavcev za telefonske in brzojavne napeljave čaka v Sloveniji na borni zaslužek, pn niso prišli na vrsto — kaj so pa ti zakrivili? Obračamo se nn g. poštnega ministra s prošnjo, da delavce tako razdeljuje pri takih delih. otrjuje Boža Markovič, jedro.ki naj bo mnenju Bože Mnrkoviča bivša demokratska stranka, okoli katere naj M se zbirali vsi »demokratski elementi«. Radi tega nekateri tukajšnji politični krogi mislijo, dn so govorniki ua suočnji večerji demokratov pripravljali teren za odstop za slučaj, če ne bodo s hrvatsko opozicijo uspeli pri iistanovitri skupne organizacije. Jevtič osamliert Belgrad. 4. dec. m. Položaj predsednika jugoslovanskega poslanskega kluba Jevtiča postaja vse težji. »Slovenec« je že poročal o velikih notranjih razprtijah, ki razjedajo la klub in ki no privedle žo do dvakratnegn lazcepa kluba — pred kratkim skupina nacionalnih ekstremističnih poslancev, pred dnevi pa srbski zadružniki. Radi tega se je število članov zelo skrčilo in v bodoče ta klub. četudi bi odslej osmi kompakten, kar |e pa malo verjetno —-, ne more igrati v narodni skupščini nikake pomembnejše vloge. Zadnji Jevtičev nastop. ko je na državni praznik. 1. decembra, odšel ostentativno na lov s svojim prijateljem Vasilijem Trbifem r južno Srbijo, je naletel ( vseh krogih, kakor tudi pri lastnih članih njegovega kluba samih. no obsojanje. Tako njegovo postopanje ho lire?, dvoma imelo za posledico, da sn bo zapustilo še več poslancev, ki so doslej še bili člani tega kluba Prodajalne Nabavi), zadruge železničarjev no Jesenicah Belgrad, 4. decembra, m. Prometni minister je predlagal ministrskemu svetu, da * Nabavljalni zadrugi državnih železniških uslužbencev v Ljub ljani odobri, da lahko sezida poslopje za svojo prodajalno-podružnico na postaji Jesenice po pregledanih in odobrenih načrtih, m to pod nadzor stvom železniške uprave, Za zgraditev te podružnice na Jesenicah se ho Naibavljahri zadrugi odstopilo v najem 635 kvadratnih metrov železni škegi sveta na Jesenicah za dobo 30 let, nakar bo ta prodajalna prešla v lastništvo železniške uprave. Na račun priznavalnine lastnine bo zadruga plačevala letno I no Din najemnine. — V jeseniškem železniškem okolišu živi kakih 500 družin aktivnih in upokojenih železničarjev- z okoli 1500 družin sitimi člani, ki * hruU* »rdai lahko okoriščali s to zadrugo. Odlikovanja v pravosodnem ministrstvu Belgrad. 4. decembra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja so v zvezi s proslavo dneva zedinjenja dne 1. decembra med drugim odlikovani z ukazom : kraljevega namestništva na predlog pravosodnega 1 ministra: z redom sv. Save 2. stopnje dr. Melod Dolenc, vseučiliški profesor v Ljubljani; i redom jugoslovansko krone tretje stopnje dr. Ivo Politeo, odvetnik v Zagrebu, dr. Rudolf Salo vic, kasacijski sodnik v Zagrebu, dr. Janko Bedekovič, predsednik upravnega sodišča v Celju, Zvonimir Mrkušič, predsednik uprav-( nega sodišča v Dubrovniku, dr. Fran Ziher. ; preds. okr. sod. v Mariboru; « redom sv. Save 3. i stopnje dr. Avgust M u n d a, nam. viS. drž. to-1 žilea v Ljubljani, Viljko Lavrenčak, državni I tožilec v Ljubljani, dr. Joso Požar, državni to-! žilec v Celju. Gustav Bar le, državni tožilec v ' Novem mestu: z redom jugoslovanske krone 4. stopnje dr. Matko Zorjan. državni tožilec v Mariboru. Gvidon Mihelič, starešina sreskega sodišča v Slovenskih Konjicah, dr. Jakob Jan, starešina sreskega sodišča v Krškem. Ivan Hu-ter, starešina sreskega sodišča v Litiji, dr. Ožbold I lovni k, starešina sreskega sodišča v Sv. Lenartu, Alojzij Nendl, starešina sreskega sodišča v Celju, dr. Arnold Pernat, starešina sreskega sodišča v Laškem, dr. Aleš Pozni k, starešina sreskega sodišča v Ptuju, dr. Avgust L e i t g e b , starešina sreskega sodišča na Vrhniki, dr. Ivo Močnik, starešina sreskega sodišča v Višnji gori, Kajetan Premerstein. starešina sreskega sodišča v Logatcu, Anton Potočnik, starešina sreskega sodišča v Šoštanju, dr. Slavko Š u m e n j a k . starešina sreskega sodišča v Murski Sohoti, dr. Janko Košan, starešina sreskega sodišča v Ormožu, dr. Josip S m 11, starešina sreskega sodišča v Slovenigradeu, Jakob Jerman, starešina sreskega sodišča v Ljubljani, Ivan Trlnkavs, starešina sreskega sodišča v Ljutomeru, dr. Matija L a v r e n č i č., starešina sreskega sodišča v Mariboru, dr. Friderik F a -b i a n i, starešina sreskega sodišča v Spod. Lendavi, dr. Stanko B r e g a r , starešina sreskega sodišča v Kranjski gori, dr. Josip Sfiligoj. starešina sreskega sodišča v Cerknici, dr. Karel C i n k I, starešina sreskega sodišča v Zužem-I berku, Fran G oren c, starešina sreskega sodišča v Gor. Radgoni, Ivo Bizjak, starešina sreskega sodišča v Trebnjem. Frane C o | s , starešina sreskega sodišča v Mokronogu, Karel Ivane, starešina sreskega sodišča v Rogatcu. Franc Ust ar, starešina sreskega sodišča v Skofji Loki, Fran M u k i č . starešina sreskega sodišča v Bistrici. Belgrad. 4. dec. m. Z redom sv. Save II. stopnje je bil odlikovan dr. Vladimir Gol i a. predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Z redom Jugoslovanske krone III. stopnjo: dr. Janko Zi rov nik. predsednik Odvetniške zbornice v Ljubi lani. Z redom sv. Sare III. stopnie dr. Luka K rn -vina. višji državni tožilec v Ljubljani in šef od ] seka v pravosodnem ministrstvu. • Belgrad. I. dec. AA. V imenu Ni. Vel. kralja. 7 ukazom kraljevega namestništva so zaradi 'zaradi zaslug zn pospeševanje kmetijstva na predlog kmetijskega ministra In v soglasju s predsednikom ministrskega sveta odlikovani: » redom jugoslovanske krone 4. stopnje Slapnlčar Jurij, načelnik kmetijskega oddelka vardarske banovl-j ne, Anton Podgornik, načelnik kmetijskega i oddelka dravske banovine: » redom sv. Save 1. i stopnje Janez S t r a s k . župan v Kanljlvasi. Jo-1 sip Nema nič,, posestnik Iz Jtelehelin pri Metliki. Ludovik K rži?, župan v Nadleskn pri Starem trgu, Jakob R a j i č , posestnik v Ljutomeru. Jane» Brod ar, posestnik v Hrastlu pri Krmilu. I Akademski pevski zbor v Nemčiji Belgrad, 4. dee. m. Danes Je prispel v Belgrad predsednik Akademskega pevskega zbora g. Julij Saveli. da uredi vse potrebno za pevsko turnejo v Nemčijo, na katero sc namerava podati Akadomski pevski zbor 18. januarja 1936. Na turneji, ki bo trajala kakih dvajsol dni, bo Akademski pevski zbor priredil deset koncertov. Predsednik APZ g. Saveli se bo mudil v Belgradu dva do tri dni in je bil le sprejet pri ministru brez portfelja dr. Kreku. Predavanje na Irancoskem institutu Francoski institut v Ljubljani nadaljuje letos med nami s svojim lepim in koristnim delom. Na zadnjem njegovem drugem sestanku jc predaval g. Zamboni, ravnatelj Air France, o sedanjem sta nju francoskega trgovskega letalstva. Predavatelj je navzočnemu občinstvu orisal silni razmah francoskega trgovskega letalstva v zadnjih letih. — Francoska družba Air France ima danes poleg Lnfthanse največ prog na svetu. Francoska letala prevozijo na leto nad 10 milijonov kilometrov In nad 40.000 potnikov je bilo izkrcanih letos na pa rišltem letališču Bourget. Predavanje je bilo lepo in živahno, saj je to oboje pristna lastnost francoskega duha. Navzočni so predavatelja nagradili ob koncu z obilnim priznanjem. Krediti za III. drž. gimnazijo Belgrad, 4. dccembra. m. Z odlokom ministrskega sveta z dne 9. avgusta t. L ie bilo dovoljeno banski upravi v Ljubljani, da se lahko zadolži pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani za vsoto 7,500000 dinarjev za zgraditev III. državne realne gimnazije v Ljubljani Ker pa bodo znašali celotni stroški za dovršitev te gimnazije in za nabavo potrebnega inventarja 8,000.000 Diii — banska uprava pa ima posojila samo 7,500.000 Din, — je sedaj finančni minis-ter dovolil, da se banska uprava v Ljubljani pri istem zavodu lahko zadolži še za 500.000 Dia, nakar je pristal tudi ministrski svet. Osebne vesti Belgrad, 4. dec. m. Te dni je glavua kontrola dala pristanek na ukaz. s katerim sta postala redna prolesorja na vseučilišču kralja Aleksandra L v Ljubljani dosedanja izredna profesorja gg. dr. Andrej tJosar in Pehani. Belgrad, 4. dec. m. Za dnevničarja-zvaničnika pri pošli Ljubljana I. je postavljen Radomir Rapo. Belgrad, 4. decembra, m. Postavljen je za pristava 8. pol. skupine pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi dr. Ivan U m n i k, sodnijski pripravnik v Ljubljani. Premeščeni so: na okrožno sodišče v Maribor Dušan Jaklič in dr Fran O m I a d i č, sodnijsko pripravnika okrožnega sodišča v Ljubljani; na okrajno sodišče v Logatec dr. Robert Kramberger, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; na okrajno 9odišče v Kočevje Bruno 1 n k e r, dosedaj sodnijski pripravnik v Novem nif!Stu: v Ribno Stanislav Modic, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu; na okrožno sodišče v Novem mestu Franc C o-I a r i č, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Celju, in Vlado Pavlin, dosedaj ua okrožnem sodišču v Ljubljani; nu okrožnem sodišču v Ljubljani Stanislav Hribar, Leopold V i I-d e r, Ciril M i k u š. sodni pripravniki okrožnega sodišča v Mariboru; nn okrožno sodišče v Maribor Anton Z u |> a n, sodni jjripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu. Belgrad, 4. dec. Napredovali so: v peto skupino tehnični višji pristav tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu v Mariboru Vladmir Knez; v šesto skupino tehnični višji pristav tehničnega oddelka pri sreskem načelstvu v Celju Anton K o-m e 1, dozdaj v sedmi skupini; v sedmo skupine tehnični pristav . tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Emil N o v i n š e k. Belgrajske vesli Belgrad, 4. der, ni. Na Intervencijo poslanca Gajška je gradbeni minister odobril subvencijo |>o 130.000 Din za zgraditev vodovodnih cistern v krajih Mala gorica in Brezno v konjiškem okraju. Belgrad, 4. dec. m. Z nocojšnjim brzlm vlakom sla odpotovala v Zagreb pravosodni minister dr. Mile miškulin in minister za gozdove in rudnike Jurij Jankovič na konferenco, ki bo jutri na banski upravi v Zagrebu zaradi rešitve vprašanja imovnih občin. Belgrad, 4. dec. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 4. decembra jc bil na nemškem klirinju izplačan kol zadnji avizo šl. 8,937. Dunaj«!;« vremenska napoved. Predhodno zboljšanje vremena, zmanjšanje oblačnosti, od zn-padji mrzlojo. K obrtniškemu tedna Temelj narodnega blagostanja Ta teden je posvečen obrtniškemu stanu. Ako stvarao premotrimo sestav naroda, moramo priznati, da daje obrt zaslužka in kruha več Ko desetini vseh Slovencev, številčno je obrtniški stan v Sloveniji torej takoj za kmet-ekim in delavskim stanom. Druga stanovi tožijo, da doživljajo strašno gospodarsko krizo, da jim primanjkuje zaslužka, aa nimajo možnosti prodaje ne možnosti kredita, o obrtni-škem stanu pa moremo z mirno vestjo napisati, da doživlja prav za prav tri krize. Prva kriza je ■ na, stara več ko stoletje, druga kriza je sedala splošna gospodarska in tretja kriza predstavlja posledico obeh prvih kriz, namreč kriza zaupanja vsega stanu vase. Manchester je začel rušiti ugled in blagostanje obrtniškega stanu, francoska revolucija je ustvarila pravno podlago zu razpust dotedanjih solidnih obrtniških organizacij, fran-cosko-nemška vojna 1. 1870. je jiospešila razvoj industrijalizacije Evrope. Pridružila se je še konkurenca Združenih držav Severne Amerike, in tako moramo dandanes ugotoviti, da je od zlate patine nekdanjega obrtniškega slovesa ostalo samo malo tenkega bleska. Absolutno obrt sicer ne propada in je resnica, da je tudi napredek industrije ustvaril in omogočil celo vrsto novih obrti. Navedemo naj samo ohrt mehanikov; je potem več kot jasno, da ta važna obrt ne bi imela možnosti obstoja, ako ne bi bilo tovarn, strojev in industrijskih izdelkov. Gospodarski preroki, ki so v prejšnjem stoletju napovedovali, da bo razvoj industrije popolnoma uničil obrt, so se zmotili. Res je, da se je marsikatera prejšnja rokodelska obrt spremenila v industrijo, vendar pa je obrtniški stan ostal. Pro, lože gospodarskih prerokov v prejšnjem stoletju izgubljajo svoj pomen, v našem času pa doživljamo problem, ko išče obrtništvo novih poti. Za slovenski obrtniški stun ne predstavlja rešitve zmaga rad prvo, več kot sto let trajajočo krizo, temveč premaganje obeh drugih kriz, to je sedanje svetovne gospodarske krize in pa krize lastne vere \use. Prireditev obrtniškega tedna kaže, da je obrti ki stan že začel krepko premagovati krizo zaupanja vase. Slovenski obrtnik se je zavedel in spoznal, da more z lastnimi rokami, s svojo pridnostjo in s svojim znanjem uspešno tekmovati z vsakomur. Sedanji uspehi modne revije kažejo, da more slovenski obrtnik v vzajemnosti z domačim delavcem in trgovcem tekmovati s tujim trgovcem celo na onem področju,, kjer se je to včasih zdelo nemogoče, namreč na modnem polju. Ni samo naše mnenje, temveč je bilo tudi mnenje nekaterih inozemskih dam, ki so si ogledale te dni ljubljansko modno revijo ter so izjavile prirediteljem: »To modno revijo bi mogli vsak čas kazati v Parizu ali Berlinu!« To je izvrsten migljaj za razvoj naše obrti. Obrt ne more tekmovati s cenenimi izdelki industrije, ne more proizvajati takih množin, pač pa uspešno t kmuje s kakovostjo svojih izdelkov. Poznamo ljubljanske obrtnike, ki zabavljajo zoper velike industrijske tvrdke, kakor Bato, Tivar in druge, sami pa ne morejo nuditi boljših izdelkov. Na drugi strani pa vemo za obrtnike, ki tudi izdelujejo obleke, čevlje, galanterijske predmete in ki so dovolj zaposleni. Ti izdelki so seveda nekoliko dražji od industrijskih, toda občinstvo se že vrača od nakupa šabloaskih izdelkov h kakovostnim obrtniškim izdelkom, čeprav — in morda vprav zato — napravljenim z roko. Dokazano je, da pogumnega in smelega podjetnega obrtnika ni treba biti strah pred konkurenco industrije. Kar se tiče specialnih obrtniških izdelkov, pa industrija tako in tako ne bi mogla prekonkurirati obrtnika. Slovenija ima skromno zemljo. Zemlja m rudnine ne morejo preživljati vsega prebivalstva. Ne samo gospodarska potreba, temveč tudi socialna nujnost je zahtevala, da se je del našega naroda posvetil obrti. Moramo reči, da je slovenski obrtniški stan skoraj prav toliko star, kakor slovenski narod sam. Tradicija slovenskih mest je ozko zvezana s tradicijo naše obrti. V njihovih grbih vidimo obrtniške znake. Slovenski obrtnik je bistveno prispeval k slovenskemu narodnemu preporodu. V Ljubljani je tudi Rokodelski dom, ki predstavlja neizbrisno pričo obrtniških zaslug za razvoj organiziranega slovenskega katolištva. Ako pregledamo vrsto slovenskih intelektualcev in javnih delavcev, bomo videli, da je med njimi prav toliko obrtniških sinov kakor kmetskih. Danes sicer težko razlikujemo, kje je razlika med kmetom in podeželskim obrtnikom, vemo pa za resnico, da je mala obrt vedno pomagala in še pomaga malemu kmetu v boju za obstanek. Trenutno jc v Sloveniji okoli 20.000 obrtniških obratov. Mojstrov lahko naštejemo tb.000 do 17.000. Vajencev je okoli 8000 do 0000, zaposlenih pomočnikov pa okoli (>000. Zaradi krize je število zaposlenih pomočnikov znntno padlo, be vedno pu moremo trditi, du živi od obrti (vštevši družinske člane) v Sloveniji najmanj 100.000 ljudi, to sc pravi skoraj desetina naroda. To število predstavlja moč, vzbuja spoštovanje, zahteva pa tudi primerno obrnvnuva-nje vseh vprašanj tega stanu. Načelno nočemo govoriti o političnih zadevah. v kolikor je vanje zapleten obrtniški stan, niti nočemo govoriti o problemu ločenih ali skupnih zbornic. Mnenja smo, da so obrtniki prav tako polnovredni državljani, kakor pripadniki drugih stanov, ter da hodo sami svobodno odločali, ali naj ostanejo v skupni zbornici ali naj osnujejo novo Isto velju tudi za razne obrtniške organizacije in za sj>ore med njimi. Nas' kot javno glasilo pa zadeva predvsem naloga, da opozarjamo na drugo, še važnejše vprašanje. V državi namreč moramo organizirati obrtniški krodit in s tem v zvezi tudi prodajo domačih obrtniških izdelkov. Francoski obrtniki so bili te dni splošno ogorčeni, ko se je obrestna mera v Franciji dvignila na 6%. Kaj bi 1'rancozi dejali, ko hi morali izpolnjevati tako težke plačilne pogoje, kakor jih mora naš obrtnik! Ako imamo kmetsko zaščito, bi bila potrebna tudi neke vrste obrtniška zaščita. Obrtniki nc zahtevajo moratorija, pač pa zaščito pred odiranjem! Glavno pa jc boljša organizacija prodaje domačih obrtniških izdelkov. Slovenski obrtnik v Sloveniji s svojo solidnostjo, poštenostjo in odločnostjo uspešno pobija uvoz tujih izdelkov. Uveljavlja pa se tudi v drugih delih države ter je ziito razumljivo, da srečavamo po južnih mestih v državi slovenske obrtnike, ki so splošno cenjeni. Državi v veliko korist je, ako zasluži denar naš človek, ne pn da ga odnaša iz države kateri koli krivonosi tujec. Uspešni obrtniški tedni, posebno pa sedanji, so dokazali, da je slovenski obrtnik premagal krizo nezaupanja vase, in to je bil prvi pogoj, potreben za zmago nad drugima dvema krizama. \ naporih za svoj napredek pa slovenski obrtnik nujno zasluži vse razumevanje |»o|>ol-nomn v smislu gesla obrtniškega tedna, dti je krepak obrtniški stan temelj aarodnega blagostanju. Naša prosvetna politika Z zanimanjem berem zadnji čas članke, ki jih piše vaš list na naslov naše prosvetne politike. Toda vaš list daje predvsem poudarek nn najnovejšo gonjo proti številu srednjih šol v Sloveniji ter proti omejitvi našega inteligenčnega naraščaju, delujočega preglavice vzhodnim« krajem, ki se boje nadvlade picčuuskih uradnikov. Manj pa se vidi v vaših člankih ost proti razpisu učnih knjig, kot da je ta stvar že zastarela in da ni to največja nevarnost, ki hoče našo šolo od z n o t r u j mučiti. Saj je že razpisana slovnica »srbsko-hrvuts ' slovenskega jezika« za nižje srednje šole in stojimo, kot se govori, že tik pred njeno odobritvijo. Vprašujemo se že dolgo časa, kaj je s tistim protestom, ki so ga podpisala svoj čas vsa naš« tiskarsko grafična podjetja, založniki, knjigarnarji, organizacije cinkografov, grafičnega, knjigoveškega in papirniškega delavstva, grafičnih faktorjev, Zbornica za TOI, zveza društvu »Šola in dom« ter še zastonnik Slavističnega društva? Ali se danes nihče več ne ozira na zast mike naroda? Videti je, da je vse ostalo brez uspeha, ter da bodo v kratkem vse te organizacije čutile posledice omenjenega razpisa, podržavljeaija, ki grozi uničiti našo papirno trgovino, in kar je še večjega narodnega pomena — slovensko sa-niobitno kulturo. loda nismo še izgubili upanja. Zdaj ob dvanajsti ure kličem vsem, ki imajo vpliv, naj preprečijo izvedbo natečaja ter naj zopet uveljavijo v pogledu šolskih knjig načelo svobodne konkurence tako glede na avtorje kot zalaganje in oddajanje tiskarskih in knjigi. ških del; v pogledu notranje vsebine in duha pa popolno kulturno sumopruvnost slavenskega narodnega razvoja. Že neštetokrat je bilo dokazano, da se inonopolizacija knjig še ni v nobeni državi obnesla, da bi bilo nasprotno potrebno začeti boj še proti monopolizaciji šolskih zvezkov, ki je blago podražilu ter ga kvalitativno [»slabšala. Prav tako so dokazali gospodarstveniki, da bi to E omenilo propad narodnega gosj>odnrstva, kar i bila neprimerno večja škoda za državo samo, kot dvomljiv dobiček državnega založništva. Tudi bi se blago ne pocenilo (za eno knjigo se predvideva honorar v znesku 75.000 Din, kar pride — skupno tudi s tistimi nagradami, ki jih bodo izplačali za rokopise, pa ne tiskali, 2. in 3. nagrada — do 10.000 Din za — eno jwlo večinoma neizvirnega dela. Saj je to lep denar za ubogega profesorja, in marsikdo bi se ga pomamil, toda pri praksi dosedanjih komisij ni zagotov- Okusen štedljiv a poceni zdelek Osješhe livarne železa in tovarne strojev d- d Osijek ljeiiu nepristranska izbira, ker omogoča protc-žiranje nekut.Tih avtorjev in zapostavljanje drugih, ki so morda zmožnejši. Zato bi knjige nc bile nekdar cenejše, ter bi pri njih spisovanju bilo šc veliko aspiruntov »potegnjenih za nos«, ker so izbranci že skoraj v naprej določeni... O unificiranju samem pa se je tudi že poudarjalo, čeprav šc premalo. V imenu našega jezika m naše kulturne samobitnosti, v interesu našega naroonegn gospo-durstvu, kvalitete naših učbenikov, ter v imenu slovenskega šolstva in duhovnega razvoja naše mladine je treba še klicati in smatrati za nujno, da sc prekliče že razpis novih utiificiranih šolskih knjig, objavljen dne +. novembra t. L, ter da se sploh odstopi od nameravane mono-polizacije učbenikov, Kakor tudi od kakršnega koli dejanja, ki bi bilo naperjeno proti zdravemu razvoju našega slovenskega šilsiva. Profesor. Za god je pogorel Vel. Pirešica, 3. decembra. Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Francu Oretniku pd. Kančigaju v Pernovem št. 5. V ponedeljek zvečer jkropr pol sedmih so nekateri domači fantje trikrat ustrelili z možnarjem pred šupo tega poslopja za god gospodarju. Z eksplozijo se je na nek način vžgala slama na gospodarskem poslopju in naenkrat je bilo vse poslopje v plamenu. Na kraj nesreče so prihiteli sosedje ter pričeli reševati živino iz gorečega po-slopja. Pri tem reševanju so se predvsem odlikovali tuk. župan Martin Cokan, gostilničar Kokolj Martin in drugi, ki so vso živino rešili ognja. Vsa sosedna gosjx«larska poslopja so bila v veliki nevarnosti, ker so bila krila s slamo. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo vetra. Gašenje se je pričelo Nikoli odprti Pristen lamo v modrem ovitku. naj|>rej z domačo motorno brizgalno. Vsa sosedna društva so obtičala na sredi jx>tn, ker so pri svojih avtomobilih imeli defekte. V zadnjem času je prispela žalska gasilska četa in pomagala domači brizgalni udušiti ogenj. Skodn je velika, ker jn zgorela krma, go»[>odnrsko orodje ter žito in voz. Zavnrovalnina le delno krije škodo. Sezonski delavci se vračajo Te dni prihajajo delavci, ki so bili zaposleni na drž. [»sestvih v Uelju in v Franciji. Zaslužek sezonskih delavcev, ki so bili nn delu v naši državi, je skrajno slab. Tako so plačevali dnevno (od zore do mraka) moškim delavcem od 0 do 14 Din, ženske (to so povečini mlada dekleta od 14 do 17 let) so pa zaslužile od 5 do 8 Din. To se razume seveda poleg hrane in stanovanja, ki j« jo bilo zelo nehigijenično. Delavci so imeli prenočišča v barakah in vcčkrnl tudi neločeno za oba spola. Precej jih je tudi radi slabe hrane obolelo in odšlo predčasno iz dela. Iz tega je razvidno, koliko trpi naš ubogi delavec zn tistih par dinarč-kov na dan. — Nasprotno pa nnši delavci v Franciji še precej dobro zaslužijo. Tako so delavci in drlavke, ki so odšli spomladi na šestmesečno poljsko delo. zaslužili povprečno od 5 dn 7000 Din, torej najmanj 4 krat toliko kot delavci v Belju. Še boljši zaslužek imajo oni, ki delajo v Franciji ie več let. Francozi cenijo našega delavca, ker je marljiv, pošten in najbolj pripraven za poljska dela. borza dela v Mur. Soboti še vsak čas sprejema posebno delavke, vendar zdaj v omejenem številu. Sprejemajo se le popolnoma zdrave in neoporečne osebe. St?. Barbare sneg — nada smučarjev, brezposelnih in rudarjev Sv. Barbara je prinesla precej debelo snežno odejo. In ljudje pruvijo: »Barbara, če po [Kiljih pokrije strnišča, kuri nam v dolgi zimi poči in ognjišča.« To je, da bo zima huda in dolga. Ob prvih jutranjih urah so se mnogi Ljubljančani Barbarinega snega razveselili. Smučarjem je srce poskočilo. Nekateri so hiteli poskušat svoje deske na mokrem snegu. S težavo je šlo. Entuziasti zimskega športa pa so začeli organizirati jMjsebno manifestacijo snegu Od ust do ust je šlo: »Deset tisoč smučarjev nas je v Ljubljani! Drevi priredimo baklado! Na velesejmu dobimo bakle in v velikem pohodu krenemo po mestu! Živela manifestacija snegu!« Manifestacijski sprevod naj bi se ustavil pri visokih Cankarjevih brezah v Tivoliju. Tu bi bila svečana baklada končana. Po pisarnah so vneti smučarji bili zatopljeni v svoje delo Dopoldne pa je dež spremenil sneg v broz.go. Ko so opoldne prihajali na cesto, so se togotili. Odpovedali so manifestacijo. Snega so se deloma razveselili brezposelni, računajoč, da dobe zaposlitve pri čiščenju cest in ulic. Na socijalni urnd je bil delni naval brezposelnih. Cestno nadzorstvo pa za enkrat ni sprejelo nobenega, ker čisti ulice in ceste 280 magistratnih delavcev. Sv. Barbara je vlila nekaj upanja tudi ru darjem, ki računajo, da bodo kljub sedanji premogovni krizi dobili večjo zaposlitev v rudnikih, če nastopi dolga in huda zima. Promet na ulicah jc bil zaradi brozge deloma oviran. Delavci so hiteli sneg odmetavati po glavnih prometnih žilah. Ker moker in težak jc sneg potrgal tudi nekatere telefonske, brzojavne in električne žice, mnogi telefonski nu-ročniki niso včeraj dobili zvez jk) telefonu. Živilski trg na tržni dan je bi! sluh. Do polovice ' je bil zaseden. Le siidni prostor je bil založen z jabolki, ki jih je bilo do 200 zabojov in košar. Tudi mesečni živinski sejem je bil zaradi sla bega vremena slalio obiskan. Trdo sfolico, katar debelega črevesu neprijeten počutek vsled zaprtja zdravi prirodna Franz-Josefova grenka roda zaviita po eno malo časo zjutraj In zvečer. B«*. po orla. pol. ki nar. »dr. S-br. 16486, ». V. tt. Na Miklavževem sejmu Sodobna dramatska slika. Prizorišče: Mestni trg s tržnimi lopami; za lopami stoje hiše v razsvetljenih oknih; v ozadju se dviga stolnica. Osebe: Miklavž z angelskim spremstvom; še-stero sejmarjev: knjigotržec, branjevka, branjevec, slaščičarka, suknar, sadjarka in en postopač. Prvi priior. V zvoniku bije ura: sedem. Od nekod se čuje godba. Z modrega Bvoda se utrnejo tri zvezde, druga za drugo. Sejmarji se ozro z molčečim pričakovanjem proti ozadju. Pred prvo lopo lezi postopač; polagoma se prebuja in vstaja in gleda naokrog z dolgim pogledom. Postopač (prekine molk): Miklavžev trg! Pa ni kupca, razen mene, ki nima cvenka. (Obrne obojni žep pri hlačah in raztrgani suknji.) Vsi sejmarji zaiugajo z dvignjeno roko po-■topaču, da naj molči. Postopač (nagajivo): Miklavževi sejmarji! Branjevka (jezno): Parkeljnov postopači Postopač: Z vašim sejmom ne bo niči Branjevka: Gobezdačl Postopač: Gobezduljal Branjevka: Primite ga za goltanecl Branjovec (dvigne okraieno šibo in udari t njo postopala): To se dobi na sejmu zastonj I Vsi sejmarji: Proč z njimi Proč z njimi Postopač (obotavljajoi se odhaja): Kjer je bogastvo, je en hudič; kjer je uboštvo, jih je pa sedem. Drugi prizor. Izza ozadja se sliši godba med zvonenjem. Miklavž nastopi z angelskim spremstvom. Dva angela razsvetljujeta pot pred njim; dva stražita m njim: dva ob njem nosita vsak po dve prazni kotarL Miklavž (slovesno): Dober večer, sejmarjil Sejmarji: Bog daj, gospod Miklavž! Slašfičurka: Globok pokloni Miklavž: Blagoslovljen bodi inoj večer med vami! Blagoslovljen za vsakega izmed vas. Parkljev letos nismo vzeli s seboj, ker imate sami dovolj hudobnežev med ljudmi. Kar pa zadene sejni, bomo pri vsakem nekaj vzeli in tudi dali. Knjigotržec: To je pravica! Suknar: To je ljubezen I Tretji prizor. Miklavž (se vstopi h knjigotrini lopi): Pri Tebi bomo nabrali nekaj poezij. Knjigotržec (v zadregi): Po-e-zij! Miklavž: Nekam nerodno izgovarjaš to besedo. Ali ne veš, kaj so poezije? Knjigotržec: Skorajda ne vem. Miklavž: To so pesmi! Kitice in verzi. Knjigotržec: Žalibog! Teli pa nimam. Miklavž: Zakaj jih nimaš? Knjigotržec: Ker nihče ne vpraša zanje. Miklavž: Žalosten svet in trg, če ne bo več na njem najti lepe knjige. Potem ne bo več lepo na svetu. Cotrti prizor. Branjevka (aili z neko knjigo pred Miklnvla): Gospod Miklavž, žele lepe povesti. Miklavž: Prav si |>ovedala. Imaš torej Dčte-love povesti? Branjevka: Tega imena se res ne spominjam. Kako ste že rekli? Miklavž: Ne veš, kdo je bil Dčtela? Branjevka: Oprostite, gospod Miklavž! Brala sem nekje: Štiriperesno deteljico videti je sreča: toda utrgati jo, je nesreča. Zato nimam Detelovih povesti. . , . Miklavž: Ti si vražarica. Vidini, sanjske bu-kvice imaš. Na to v nebesih nič ne dajo. S teboj i ne moremo napraviti niltake kupčije. Peti prizor. Branjevka se skrije za tržnim pokončnim pultom. Branjevec (se smehljaje prilizuje Miklavžu): Moje knjige so prave. »Večno življenje« »Pri Jezusu«. ( Veselo lista po molitveni knjižici.) Miklavž: To sta dva lepa molitvenika. Branjevec: Za nebeščanel Miklavž: Motiš se! Nebeščani ne molijo iz knjig. Koliko izvodov imaš? Branjevec: Po dva od vsakega. Miklavž: Samo po dva? Branjevec: Moja lopa je tesna. Za prostor mi gre. Ne smem se preveč zalagati z istimi rečmi. Miklavž: In vendar se zalagaš z nepotrebnimi ... Branjovec (preplašen): Z nepotrebnimi? Miklavž: ln celo s škodljivimi! Branjevec: S škodljivimi? Miklavž: ln celo s prepovedanimi. Par moli-tvenikov je samo tvoja hlimba ... To sem ti omenil jaz, drugo veš sam. Branjevec: Branjarija me je prevarala. Poslej bom bolje presodil svojo robo, da ne bo komu v škodo. ,, , Miklavž: Za tvojo dobro voljo kupimo vse štiri molitvenike. Desni angel sprejme molitvenike, Miklavž poravna zanje račun. Branjevec: Odkupnina in odpuščanje! šesti prizor. Miklavž (prihaja pred slaiiiiarno): Samo slaščice? Slaščičarka (zoprno sladkobno): Same sladke reči! Izvolite, nebeški sel! Prosim. Miklavž: Ali kdaj moliš očenaš? Slaščičarka: Kajpak, da ga molim. Miklavž: Kako moliš v četrti prošnji? Slaščičarka (pomisli in reie): »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.< Miklavž: Zdrav in tečen kruh. Slaščičarka: Za spremembo, nebeški gost, so dobre tudi Blaščice. Prosim. Mikluvž: Za vsakdanji kruh ni treba slaščic. Slaščičarka: Naši dnevi so tako grenki I Moramo si jih nekoliko posladiti. Miklavž: Dnevi se najbolje poslado z dobrimi deli. Katera so najimenitnejša dobra dela? Slaščičarka (hitro brez pomisleka): Štrukelj, kolač, pa pogača! Miklavž: Seveda! če se kolaču odrečeš in če pogačo daruješ lačnemu. Slaščičarka Zdaj razumem nebeškega poslanca. Najimenitnejša dobra dela so: Molitev, fiost ir miloščina. Miklavž: Spet si prav povedala. Za koliko ceniš svoje pecivo? Slaščičarka: Za 300 dinarjev. Miklavž: Sprejmi odkupnino in razdeli vse te reči siromakom. Slaščičarka: To je spomin, porečem, sv. Mi klavža. dobrotnika in prijatelja ubogih. Miklavž: Bodite posnemale! moji, kakor sem Jaz posnemalec Kristusovi Sedmi prizor. Miklavž (se ustavi pri suknar jn. Suknar mu spoitljivo poljubi roko): Suknar Martini Suknar: Odkod me poznate? Miklavž: Tvoje ime je zapisano v knjigi živ ljenja. Suknar: Kdo ga je le-tam zapisal? Miklavž: Tvoje usmiljenje! Dobro posnemaš svojega patrona sv. Martina. Martin Držim zapoved Tobljevo: Oc imaš veliko, daj veliko; če imaš malo, glej, da tudi od tega malega rad komu kaj podeliš. Miklavž: Koliko ceniš svojo zalogo? Suknar: Ako jo Miklavž želi v imenu siromakov, a ima cen* Drobne novice Četrtek, mučene« Koledar 6. decembra: Sab«, Novi grobovi opat; Kriapin, 4- Cerknica. N* Jezeru je umrla blaga gospa Gnezda Agata, ki ie dolgo vrsto let potrpeli] ivo prenašala svojo bolezen V Martiniaku pa je umrl 22 letni fant Anton Rovan. Bolehal je tudi dalj časa na želodcu. Vsi fantje iz Mairtinjaka so ga spremiti na njegovi zadnji (»ti in na ffrob po tožili veliko vencev. Na,j počivata v mirut Osebne vesti — Dnhovniike vesti iz Lavantinske Škofije. Postavljeni so bili: Martin LupSe, kaplan v Skalah, za provizorja istotam; Janez Oejek, kaplan v čren-sovcih, za provizorja v Pečarovcih; Alojz Pavlic, vpok. gimn. profesor, za provizorja v Jurkloštru; Martin Roškar, župnik v Št. Ilju pod Turiakom, za soprovizorja pri Sv. Florijanu v Doliču. — Nastavljen je bil p. Peter Jus, minoritslu duhovnik, za kaplana na Črni gori pri Ptuju; p. Norbertu Klementu , 0. T„ kaplunu pri Vel. Nedelji, ie bil dodeljen delokrog v župniji Središče. — Prestavljena »ta bila kaplana Franc Murko z Bizel)skega na I.jubno in Ignacij Paluc iz I.jubnega na Bizeljsko. . . , - Diplomirani so bili včeraj na pravni lakui-teti v Ljubljani: Kor par Viktor iz Osluševcev, Bidovec Stane iz Trsta in Zupane Viljem iz Ljubljane. Čestitamo! — Napredovali so števši od 1. oktobra t. 1. v čin int poročnika podporočnik Dragotin Batalo; v čin podporočnika peh. narednika Peter Peleš in Ivan Markič; za voj. pisarja IV. razr. ekon. stroke mornarice mornariški narednik vodnik I. razr. Josip Flego, 11. razr. Ivan Kramarič in Alojz Kopriv-šek in II). razr. Julij Legat in Josip Devivi in za nižjega voj. tehn. uradnika IV. razr. zrakoplovno-tehnične stroke zrakoplovni naredniki vodniki n. razr. Ivan Lesičnik, Alojz Horvat in Dominik Berce iu III. razr. F.dvard Breznik. ba o mali prodaji in drvarjenju iz državnih gozdov«, dalje »Pravilnik o nadziranju proizvodnje plemenitih kovin«, »Tečaj 6% dalmatinskih agrarnih obveznic«, »Pravilnik o ureditvi in voditvi lovskega katastra in lovne statistike« in -Odločba o sejmskih in tržnih pravicah v okraju Maribor levi breg«, _ Nesamostojni zobotehnikil Opozarjamo zo- botehnike, ki sO vstopili v poklic po zakonu iz 1. 1930, da se zadnja zvezina objava njih ne tiče. — Zveza nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije. ob 8 M odrasle. DarHa »prejema Miklavž danes ves dan v pisarni Mladinskega t loma. »liklavi v Mostah. Ob pol 8 bo prišel Miklavi v Ljudski dom, kjer ga bodo otročiči v toplo zakurjeni dvorani vročo pričakovali in Ra goreče lepo sprejeli. aDrila sc sprejemajo v Ljudskem domu od 8 jiopoldne dalje. N» Vit pride sv. Miklavž s spremstvom v Društveni dom danes ob 6 za otroke, ob 8 za odrasle. Vstopnina za otroke 1 Din, za odrasle 4 Din. Darila se sprejemajo danes ves dan ranrnmr* — Prt zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef urenčiee«. — Sv. Miklavž bo letos obdaroval vsakega zavednega Slovenca izključno s Poezijami dr. Prešerna, našega prvega pesnika. Te bi moral že vsak Slovenec imeti in tudi poznati. Saj ; še ni dovolj, da poznamo našega slovenskega pes- ! nika le po imenu, njegovih pesem pa ne znamo. Vsak zaveden Slovenec, ki se zaveda dolžnosti do I naših velmož, ima v svoji knjižnici lo knjigo. Zbrano delo dr. Franceta Prešerna obsega vse pesmi in pisma, kar jih je katerikrat naš pesnik napisal. Delo sta uredila gg. dr. Glonar in dr. Pir-jevec, ima 295 strani, priročno obliko in je vezano v elegantni vezavi. Cena je za nevezano 44 Din. vezano v polplatno Din 55, v celo elegantno usnje 90 Din in kot tako najprimernejše darilo za vsako priliko. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. - Zanimiva ra/prava pred okrajnim sodiščem. V poročilo pod gornjim naslovom v .Slovencu« z dne 1. decembra se je vrinilo nekaj netočnosti, ki jih z naslednjim popravljamo. Angela Ložarjeva, ki ie bila svojčas nastavljena kot dnevničarka v centralni ambulanti ie napravila leta 1933 na centralo v Belgrad ovadbo, vsled česar je prišla dne 4. novembra 10X5 v Ljubljano komisija pod vodstvom glavnega upravuika Jankoviča. Ob tej priliki je An gela Ložarjeva trdila, da vršijo zdravniki bolniškega fonda železničarjev gg. dr. Verčon, dr. Basin in dr. Ante Lojjar nepravilnosti, oziroma matverzacije. Prizadeti zdravniki so Angelo Ložarjevo radi tega kino union TEL. 22-21 Planine Pogum Pravljice Maribor Maribor - Brezmadežni Tudi letos hočf mladina z vso dostojnostjo proslaviti svoj najlepši in največji praznik, praznik Brezmadežne. Z obnovo duha se pripravi v soboto na ta praznik z večerno pobožnostjo ob 18 v cerkvi sv Alojzija. Ta pobožnost se prične i govorom ter nadaljuje s počastitvijo in molitvijo pred Najsvetejšim. Vsem se nudi ta večer tudi priložnost za sveto spoved. V nedeljo zjutraj ob %7 je v cerkvi sv. Alojzija sv. maša in skupno sveto obhajilo. Ob 10 dopoldne jo v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6 zborovanje dijaških kon- vse to vidite čarovniji ■ filmski Kralj Montblanca gregacij. , Zvečer v nedeljo ob 20 bo v dvorani na Aleksandrovi cesti akademija, ki ima na programu sledeče ločke: Morska zvezda — pesem mornarjev, poje zbor dijakov kougreganistov; Brezmadežni, poje moški zbor; jjozdravni govor; skrivnosti Marije — tri žive slike, izvajajo dija-kinje kongregacij in šolske sestre. Po odmoru l»-Prvi vspon na to zakleto goro leto t/SO ^ vnjaj0 kongreganisli igrokaz »Sultanova hči in Seno Rist Brigite Horney dobri vrtnar< od 11 Gheona aepp rimi K celotni prireditvi v proslavo in počastitev Ptedprodaia vstopna od U—12 30 m od 15 ure dalje i praznika Brezmadežne so iskreno vabljeni vsi, ki ■■■MMaMMMMaMMMBMBMBMMBt : sp 7anjmajo delo kongregacijske mladine. © Mohorjeva družba v preteklosti ln sedanio- | ^ M(lrj|)or8ki obrtniki bodo zaključili letošnji sti. Pod tem naslovom bo v petek, 6. decembra, , >obrln|§ki teden« z družabnim večerom, ki ga predaval g. dr. Jože Pogačnik na prosvetnem ve- prjre(ijj0 v sobolo 7. t. m. v Gauibrinovi dvorani, čeru v verandni dvorani hotela Union. Predavanje «" p S(|i)g jt p0|)c|j| včeraj mesto z okolico. Padal je gost pršič. Zapadel je precej na visoko. bo, kakor kaže naslov, pojasnjevalo vso dolgo in zaslužno pot naše najpomembnejše in naštevilnejše kulturne organizacije. Predavanje se vrši v okviru večerov Prosvetne zveze ob 8 zvečer. Vstopnina znaša: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. © Društvo likovnih umetnikov bo priredilo božično razstavo v Jakopičevem paviljonu. Umetniki, ki se hočejo razstave udeležiti, naj pošljejo svoj materijal do četrtka, 12. dec., v paviljon, kjer ga bodo po razstavi zooet prevzeli. Od kupnine prodanih del bo odbit običajni odstotek za kritje prireditvenih stroškov. Posebna vabila ne bodo pošiljana. © Predavanje o Zeromskim in Rej inontu. Društvo prijateljev Poljske je priredilo v Unionski verandni dvorani predavanje v spomin 10 letnice smrti Štefana Zeromskega in Vladislava Iteymon-ta. Predaval je urednik prof. Tine Debeljak, ki je označil dobo. v kateri sto genija rasla, podal njuno frolčnit) kamnit) „Planinka"- čaj Mr. Bahovec Paket Din 20 — . , . v apotekah. lOg.S.Br JS14 23.1, 19SS. — Kranjske deielne elektrarne bodo te dni začele graditi daljnovod od Dolnje Lendave do Pe-klenice pri Murskem Središču. Dosedanjo lendavske električne naprave, ki so zelo skromne, bodo po vsej priliki še pred božičem zvezane z elektrarno v Pekieniškem rudniku. Na ta način bomo v Dolnji Lendavi dobivali tok tudi podnevi, kar bo velike važnosti za vse. posebno pa za razne tukajšnje industrijske in obrtne obrate, ki so bili doslej brez elek-irike čez dan Lendavsko elektrarno bo pa prevzela banovina, oziroma Kranjske deželne elektrarne v svojo last. Upamo, da bo vsa stvar prav v kratkem ugodno rešena S tem bo izpolnjena davna želja Lendavčanov, ki že skoraj vse leto ne govore drugega kot o elektriki in o pogajanjih, ki so se vršila v lej zadevi. , ... Vodnjaki in napaiališča v Belokrapnt. Zad-nj.c smo poročali, da je kr. banska uprava potrdila podporo za gradnjo vodnjaka z napajališčem v vasi Škemlovec Sedaj pa čujemo, da ne bo dobil samo ■škemlovec vodnjaka, ampak tudi Suhor in okoliške vasi. obenem pričakujemo, da bo kr. banska uprava podprla tudi akcijo ia regulacijo Hudournika nad Suhorjem. Ta dela so nujno potrebna in zato pričakujemo od merodajnih ljudi, da bodo stremljenje našega naroda v polni meri podprli. Okusno in prvovrstno črno......po Din 8-- belo...... „ „ 9- pred sodiščem tožili radi žaljetija čašti. V tem po- i literarno oznako ter se zadržal nti njuni borbi za stopanju je nastopila Angela Ložarjeva dokaz re- Nobelovo nagrado ZaminiIvo je bido X s-Je VpredjJu z»kon«a je moralo sodišče od- ! = pred do*.. stopiti spise državnemu tožilstvu, a se je zadeva UV ' ' končala s tem, da je bilo kazensko [»stopanje proti nJenl RPi'eIet"-dr. Basi-nu m dr. Logarju ustavljeno, dr. Verčon |>a v obeh instancah oproščen. S tem je dokaz resnice, ki ga je Angela Ložarjeva nastopila, propadel in se j je nadaljevalo postopanje proti njej. Ker se ie pa KAVA MOTOH medtem ugotovilo, da so razžaljeni zdravniki okle-vetani glede svojega javnega službovanja, je pre vzelo obtožbo državno tožilstvo in obtožilo Angelo Ložarjevo radi klevete uradnih oseb po § 302. k. z. O tej javni obtožbi se je vršila v soboto |ired okrajnim sodiščem glavna razprava. Medtem pa je Angela Ložarjeva v disciplinskem postopanju, ki se je proti njej uvedlo pri železniški direkciji, ob ori liki svojega zaslišanja dne 10. aprila t. 1. oklevetala po eg dr. Verčoua še zdravnike gg. dr. Tičarja, dr. Kalaya in železniška uradnika gg. Košmerla m Bučarja Na njih ovadbo je državno tožilstvo tudi radi tega predlagalo obsodbo Ložarjeve radi prestopka klevete po § 302 k, z. Pri razpravi dne 30. novembra se ie Ložarjeva branila med drugim tudi s tem, da ne more priznati točnosti zapisnika z dne 10. 4. t 1., v katerem so vsebovane njene nove klevete in ki ga je sodišču predložil zastoimik dT. Tičarja, od-velnik dr. Krivic. Razprava je bila |ireložena zaradi tega, da se rekvirira od železniškega ravnateljstva ta zapisnik. Pri nas ne govore fra ze temveč dejstva 1 © Šišensko prosvetno društvo je na svojem občnem zboru dne 2. t. m. spet obnovilo svoje delovanje po novih pravilih in z imenom K a to-liško prosvetno društvo. Predseduje mu g. katehet p. Metod Valjavec. Mnogo božjega blagoslova! © Lovcil Ljubljanske podružnice SLD izredni občni zbor v svrho sprejetja novih pravil bo v padel pa ]e na mokro zemljo, kar bo škodovalo zlasti oziminam. Na Poliorju pa je padel na staro podlago in bo v nedeljo smuka gotovo že prav ugodna. . □ Kmetijski odbor za okraj Maribor levi breg je imel včeraj dopoldne na okrajnem glavarstvu svoj redni letni občni zbor. □ Na občni zbor zveze mest. ki se bo vrsjl v nedeljo na Sušaku. bosta odpotovala kot mariborska delegata mestni župan dt. Juvan in ravnatelj mestnega knjigovodstva Joža Barle. Letošnji občni zbor zveze mest bo važen zlasti zaradi razpravljanja glode mostne avtonomije in znižanja uradniških plač. □ Proračun sestavljen. Vsi občiniaki oddelki so že sestavili svoje proračunske piedloge, ki jih je sedaj mestno knjigovodstvo združilo v proračun za lelo 1086-37. V kratkem bo pričel z obravnavanjem proračuna finančni odsek mestnega občinskega sveta. □ Poročili so se Koren Konrad in Emilija Krflpfl, Mihelak Frane m Fideršek Marija. Kriz man Janez in Langeršek Valerija, Rupnlk I*rane _ in Kline Marija, Mimodraš Anton in Trstenjak dnevno sve^e pra ena | Marija, Miki Pavel in Perko Alojzija, Srednoseleo Marko in Krašcvec Frančiška, Maitz Janez in Murko Terezija. Novoporočencein obilo srečel □ Izjava. Podpisani sem 3. novembra t. L 1 popoldne neopravičeno izostal od predstave »Tar- tuffa«. Storil sem la svoj nepremišljen korak v duševni »tiski ter prosim p. t. občinstvo in upravo LJUBLJANA Vodnikov trg štev. 5 gledališču Fu rila n. □ Mladi tatovi preplavali Dravo. Dramatičen lov na mlade tatune so ie vršil v torek popoldne za Dravo v bližini Kopališke ulice. Tam ima trgovec Guslinčič skladišče starega železa, na katerem m /oitroc&za dalmatinsko vino umo v gostilni RAZE H na ZabfaKu _ Zadružno predavanje. V nedeljo, 8. t. m. ob 11 dopoldne bo predaval v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva ceata 20, član uprave Zveze nabavljalnih zadrug drž. nameščencev g. Milan Ikonič o temi: Iz zadrugarstva. Vabljeni vsi zadrugarji. državni m samoupravni uslužbenci! — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljena IJred- Mlklavi: Sprejmi lepo odkupnino za svojo lepo besedo, (lirod moinjitek t denarji.) Su k nar: To je prevečl Miklavž: Prav. da je več! Ker nimaš zase, marveč za druge. Jutri pa pojdi ter mi obleci siromake. Osmi priinr! Miklavi ftnpt k tndjnrtki »tojniei): Naše košar«, angeli, so še prazne! Sadjarka: In moje so še vse polne. Miklavi: Zamenjajval Sadjarka: Rada zamenjam. Olas (iz okna nnd tndjartko lopo): Nikar zamenjati. Sadjarka je goljufivka. Gnila jaholks prodaja za zdrava. i Glava v oknu itgine.) Sadjarka: Nikar ne verjeti. Nocoj so lopa in zdrava. Miklavš: In taka morajo hiti vedno na trgu. \iieeli si na[>olnijo košare. Miklavi plača sadjar ko. Sadjarka: To je res zlato plačilo. Miklavž: Odpri in Izprazni vrečico. Sadjarka (*lori /ako): Sam c svetinjieel Kaj to pomeni? Miklavi: Vsako dobro delo je svetinja in odkupnina za nebesa. Sadjarka: Zahvaljeni. gospod Miklavi Knjiftotržee: Priporočite nas nebeškemu gospodarju, naj bo skoraj konec naše krize. Miklavi: Rodite drug drugemu dobri ln kmalu bo koneo stiske med ljudmi. (Odidr.) Deveti prizor. Po Miklavževem odhodu se spet pojavi berač-postopač; vsi sejmarji ga obdarujejo; snknar Mar-Un ga ogrne z novo suknjo. Postopač (vrtelo): Kjer Je Martin, je en an-gel; kjer Je pa Miklavi, jih je pa sedem. (V otndju ie tneujr godba med rvnnrnjimj Zas tor. rtrgihi. t&/ne rama rodit je najfača v celi Jugoslaviji 1| po vsebini litija (proti sečni kis ini). 2) po množini prirodne oghikove kisline (panhormon). 3) po množini in raznol kosti sestavin in EDINA v celi Jugoslavili. 4) s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Salo je tako zdrava ln dobra! ponedeljek, 16. decembra 1935 ob 20 v hotelu | s0 vra|a zaklenjena z žabiu). V torek proli večeru Miklič. — Odbor. i se je priplazila k skladišču skupina mladih fan-________ I tov v starosti okrog 15 let. Nekaj jih je ostalo Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen biti, moraš vedno _/VAS ČAJ - piia © Oktobra nad 500.000 kg sadja uvoženega. Po končnih podatkih mestnega dohodarstvenega urada je bilo oktobra uvoženo 536.146 kg svežega sadja, v prvi vrsti jabolk, za tem mnogo grozdja, = manj hrušk. Lani oktobra 635,139 kg. Če računamo Rergovo tovarno vesela splavala na brog in izgi-povprečno ceno sadja po 3 Din kg, je Ljubljana v l nila. Trgovec Gustinčič je že nekajkrat opazil, da oktobru izdala za sadje 1,608.438 Din. | se vršijo v njegovem skladiščil latvine starega • Za mazaštvo t leto strogega zapora. železja in je verjetno bila vedno pri delu ome-Mali^kazenski senat je po daljši, tajni obravnavi njena tolpa mladih nepridipravov, obsodil samskega bolničarja, 31 letnega Ivana Jur- , □ Dekletce se je opeklo i mlekom. V Voeeku javčiča na 1 leto strogega zapora zaradi zločina ' je enoletna Anica Jercnko polila po sebi posodo Odprave plodu in mazaštva. Jurjavčič je lani odprl ! z vrelim mlekom. Dekletce je zadobilo strahovite tajen atelje za zdravljenje raznih bolezni. Izvrše- opekline po vsem telescu ter so ga reševalci preval je tudi operacije pri ženskah, ki so zanosile. I peljal" v bolnišnico. ... Dobival je primerne nagrade. V afero je zapletenih , □ Z^n nerojenim življenjem. Pred maše 6 oseb, ki so bile deloma oproščene, 2 ženski ! hm senatom so se zagovarjali včeraj: posestnik in pa obsojeni na 2 meseca pogojno za 2 leti, ker Mladi padar ie zdravil na preži, dva pa sta naglo strla ključavnico na vratih ter začela metati iz skladišča staro železo, ki so ga ostali basali v vreče. Niso pa mladi ta-tuni opazili nekega ribiča, ki je lovil v vrbovju ob Dravi. Ribič je hotel preprečiti tatvino, komaj pa so ga mladi nepridipravi opazili, so jadrno pobegnili. Dvojici, ki je bila v skladišču, pa je ribi« odrezal pol in že je mislil, da ju bo prijel, ko sta fanta brez strahu plani'a v ledenomrzlo Dravo ter plavala ob bregu navzdol. Zaradi ovir ju moški ni mogel zasledovati in fantiča sta spodaj pod vdovec Jožef Gabrovec iz Šturinovca, krojačeva žena Elizabeta Kralj iz Ptuja in poseslulca Žuran — Tri dni nezavestna. Ze v nedeljo je v Mengšu neznan' kolesar povozil 77 letno dnina-rlco Marijo Krohnetovo. Starko, ki je dobila hude poškodbe na glavi, so prepeljali najprej na njen dom, kjer je ležala v nezavesti so jo svojci dali prepeljati v splošni Ljubljani. Tu |e včeraj nekoliko prišla k zavesti. Njeno stanje je zelo resno. Nesreče V Železnikih je na cesti padel in si zlomil desno nogo 6 letni delavčev sin Konrad Triller. — Iskra je padla v VVesinovi tovarni v levo oko 30 letnemu delavcu Jožetu Zupancu, ko je delal v tovarni. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnišnico. - Podružnica SLD v Ribnici vabi na zredni občni zbor. ki bo 10. decembra ob 10 pri Miklovih v Ribnici. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proli boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost Ljubljana Miklavževi večeri V beli dvorani Uniona priredi Miklavžev večer sta dali odpraviti plod najrazličnejše bolezni. © Napad na cesti. Včeraj popoldne je peljal 24 letni mizarski pomočnik Vinko Toni, stanujoč v Orlovi ulici, blago s tricikljem na kolodvor. Blizu kolodvora pa je Tonija naenkrat napadel au najprej na njen liekj uloški ter vsega oklal Toni ima več ran po i {JJJJ|" p^ojnrce "ložef ^'^abroveč"net^redno"priza-»pl^šno bolnišnico V ; r«?kahl !" ?votu- ftfl " PrePelian v bolnišnico. | data. Sodišče je obsodilo Gabrovca' na poldrugo Napadalec je znan jeto strogega zapora in 2 leti izgube častnih pra Moderne pletenine, bluze, razno zimsko in svi- ...... leno f>erilo, Vam nudi v krasni izbiri in solidni I ceni tvrdka Miloš Kamičnik, Stari trg 8 Marija iz Hudinje. 0b'ožnica jim očita zločin nad nerojenim življenjem, ki je povzročil obenem smrt Marije Gabrovec. žene prvoobdolženca zaradi zastrupitve krvi. Žuranova je glasom obtožnice dala pokojni Mariji Gabrovec :iamo nasvete glede dejanja za odpravo plodu, dočim sta Kraljeva in Celie 0 Darovi Vincencijevi konferenci. Za reveže ■ Vincencijeve konference so darovali: trgovec gosp. Strupi 100 Din in vrečo krompirja, trgovec gosp. Ix)ibner 250 Din, in trgovec g. Ivan Mastnak več kosov otroške obleke. Plemenitim darovalcem, ki i naj bi našli mnogo posnemovalcev, izreka odbor | najtoplejšo zahvalo. 0 Zaključek tridnevne pobožnosti v farni ' cerkvi. Danes bo v farni cerkvi zaključena Iri-I dnevna pobožnost v čast Presv. Rešnjemu Telesu Zaključna pobožnost bo ob pol fi zvečer, najprej j pridiga, nalo pa slovesne litanije Imena Jezusove-| ga z blagoslovom. Jutri, v petek bo enaka pobož-' nosi v Marijini cerkvi. Cerkveno opravilo zjutraj vic, Elizabeto Kralj pa na 3 mesece strogega zn-jiora, dočim je bila Žuranova oproščena. □ Kožuliovlno v veliki izbiri dobite pri krz-narju SEMK.O v Gosposki ulici 37 Se priporočal Kamnih Dosedanja uprava Meščanske korporacije je vsled nekaterih nesoglasij med upravo in člani korporacije podala ostavko in radi '.tega bo v najkrajšem času sklican izredni občni zbor, iia katerem bo izvoljena nova uprava. Prosvetno društvo Kamnik ho priredilo v četrtek 5. t. m. Miklavžev večer, in sicer ob 4 za otroke v spremstvu staršev, ob 8 zvečer pa za odrusle z igrico >V peklenskem breznu«. Kranj danes ob 5 Krščansko žensko društvo. Darila do 1 oh 6, zaključek pa zvečer ob ?-< 6 istega dne. pol pelih Istoum V Rokodelskem domu bosta dva Miklavževa večera: Ob 5 za mladino, ob 8 za odrasle Darila se sprejemajo danes ves dan v f nadstropju Rokodelskega doma. Okusno opremljene in odlično polnjene donboniepe iuoujte pri PetričBui V Srntpetersko prosveto bo prišel sv. Miklavž ob 7 zvečer. Darila za odrasle in olroke se sprejemajo od 1 popoldne naprej v društveni dvorani. Fantovski odsek Šentjakobskega prosvetnega društva priredi Miklavžev večer v telovadnici osnovne šole na Grabnu in sicer ob 6 za otroke, ob 8 za odrasle. Darila prinesite danes od 2—6 v lekv vadn ico. V Trnovski prosvetni dom pride sv. Miklavž ob pol šestih za Oirtke, ob osmih za odrasle Da rila sr sprcifiiksin -1 n n, s od 0 n.. lvrei V Sahzijanskem mladinskem domu na Kode lievem bo Miklavžev večer danes ob 5 za mladino, 0 Miklavžev nastop za otroke v Ljudski po-i sojilnici bo danes ob 5 popoldne. Darila za pridne otroke se oddajo v Prosvetnem tajništvu, Cankarjeva t do 3 popoldne, nalo pa v gledališki garderobi Ljudske posojilnice. 0 Vsi rezervni častniki in voj. uradniki, kakor oni v pokoji in ostavki se pozivajo, da takoj, a najkasneje do 8. t. m. oddajo svojo oficirsko legitimacijo in novo fotografijo v uniformi, pri mestnem poglavarstvu v sohi St. 6. 0 Tz šahovskih krogov. Splošni kvalifikacijski šahovski turnir za glavni turnir za prvenstvo Celja se je vršil od 2. oktobra do konca novembra. Turnirja se je udeleževalo 16 igralcev. Dosegli so: Grašer 13, Fajs II, Turk 10 in pol In Ogrizek 10 točk. Za glavni turnir se je plasiralo 8 igralcev. Včeraj se je začel glavni turnir za prvenstvo Celja. Turnirja se udeležuje 7 igralcev od lnn-skega lela in ua novo 8 letošnjih. V nedeljo, dne 8. decembra bo v Celjn revanžni dvomatseh s prvakom države, ljubi lanskim šahovskim klubom. Dvomatseh bo v vrtni dvorani hotela Evrope po poldnA. Predavauje. V petek ob 8 zvečer bo imel v gimnazijski telovadnici predavanje v okviru Ce-škojugoslovanske lige g. doc. dr. V. Murko in sicer o »gospodarskem in kulturnem napredku Slovaške po prevratu«. Predavanje bo ponazorjeno s 120 skioptičnimi slikami. Vnbljeni. Litija Trimesečni gospodinjski tečnj, ki ga priredi kr. banska uprava v Litiji se začne v sredo. 4. decembra, s sv. mašo v litijski cerkvi. Do sedaj se je priglasilo žc 16 deklet iz okolice, ki bodo obiskovale ta tečaj, katerega vodi pri nas že dobro znana voditeljica lečajev gn Minka Odlazek. ki je vodila pred leti zadnji tak tečaj na licejski šoli. Sprejmejo se še 4 dekleta. Trbovlje Sv. Miklavi se ludi letos oglasi v Društvenem domu v četrtek zvečer. Naročila sprejema prod« ialna Društvenega konzuma. Brezmadežni na čast priredi naša mladina akademijo,v nedeljo popoldne v Društvenem domu. Gospodarstvo Preorieniactja v zunanji trgovini Dasi so sankcije stopile v veljavo Sele v novembru, vendar že naša zunanja trgovina z Italijo v mesecu oktobru izkazuje znaten padec našega izvoza v Italijo in uvoza iz Italije. Naša zunanja trgovina z Italijo se je tekom zadnjih treh let gibala v mesecu oktobru sledeče (v milj. Din); oktober 1933 oktober 1934 oktober 1935 izvoz 74.7 izvoz 76.8 izvoz 63.3 uvoz 43.4 .uvoz 53.5 uvoz 32.7 Padec uvoza in izvoza iz Italije je toliko bolj pomenljiv, ker je bila naša zunanja trgovina v oktobru letošnjega leta za 15% večja kot oktobra lansko lato. To dokazuje, da je delež Italije na našem izvozu in na našem uvozu znatno padel. Nasprotno pa je zelo narastel naš uvoz in izvoz v Nemčijo. Izvoz v Nemčijo je narastel od 52.0 milj. v septembru na 100.5 milj. Din v oktobru. (L. 1934 ie znašal v oktobru 62.6 milj. Din.) Tudi uvoz iz Nemčije je znatno narastel. Znašal je oktobra 69.3 milj. napram 43.7 milj. Din. Tudi naš izvoz v Češkoslovaško je narastel v oktobru na 77.8, lansko leto oktobra je znašal 67.9 milj. Izvoz iz Češkoslovaške je oktobra dosegel 57.9 mUj. proti 39.5 milj. Din. Hranilne vloge v septembru Po podatkih Narodne banke so hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v mesecu septembru padle od 10.291 milj. Din na 10.238 milj. Pri poštni hranilnici in pri Drž. hip. banki so vloge v septembru narasle za 22 milj. na 1.981 milj. Din. Ker sta v skupnem znesku ta dva zavoda tudi upoštevana, znaša padec vlog pri ostalih denarnih zavodih 75 milj. Din. Pomoč države za sviloprejstvo Državna pomoč za sviloprejstvo. Kot poroča »Politika, je Državna hipotekama banka dovolila Direkciji sviloprejstva in drža™ tovarni svile v Novem Sadu kredit v znesku 8 milij. Na predlog kmetijskega ministra v soglasju s finančnim ministrom je ministrski svet sklenil, da za ta kredit prevzame garancijo država. Dovoljeno posojilo bo služilo direkciji sviloprejstva kol obratni kapital za nakup kokonov in za predelavo kokonov v sirovo svilo, v predivo in tkanino ter za odplačilo že izvršenih investicij in nakupljenih strojev za pre-d en je, tkanje in barvanje izdelkov iz svile. Ko z zadovoljstvom ugotavljamo, da so sredstva DHB tudi pritegnjena za pospeševanje gospodarstva, samo obžalujemo, da za slovensko gospodarstvo ni na razpolago takih sredstev. Odlog plačil je dovoljen posojilnicam: 1. Hranilnica in posojilnica v Blagovici, za 6 let od 22. oktobra 1935 za dolgove pred 25. marcem 1935, obrestna mera 2%; 2. Hranilnica in posojilnica za blejski kot na Bledu za 6 let od 18. oktobra 1935, za dolgove pred 20. majem 1935, obrestna mera 2%; 3. Hranilnica in posojilnica Borovnica za 6 let, od 2. novembra 1935, za dolgove pred 13. avgustom 1934, obrestna uiera 2%; 4. Posojilnica v Cerknici za 6 let, od 2. novembra 1935 za dolgove prcrl 24. februar. 1934, obrestna mera 3%; 5. Hranilnic« in posojilnica v Cirkovcah za 6 let od 22. oktobra 19^5, za dolgove preti 29. marcem 1935. obrestna mera 2'A%\ 6. Kmečko-delavskn hranilnica in posojilnica v Dolu pri Hrastniku za 6 let, od 22. oktobra 1935, za dolgove pred 22. junijem 1934, obrestna mero 2%; 7. Hranilnica ia posojilnica t Hinjah za 4 leta, od 22 oktobra 1935, za dolgove pred 31. avgustom 1934, obrestna mera 2%\ 8. Posojilnica v Križevcih za 6 let, od 22 oktobra 1935, za dolgove preti 2. avgustom 1934. obrestna mera 2'A%\ 9. Posojilnica v Makolah za 6 let, od 22. oktobra 1933, za dolgove pred 22. julijem 1935, obrestna mera 2%; 10. Hranilnica m posojilnica v Motniku za 6 let, od 22. oktobra 1935, za dolgove pred 14. majem 1934, obrestna mera 2%\ 11. Ljudska hranilnica in posojilnica v Ormožu za 6 let, od 22. okt. 1935, za dolgove pred 4. junijem 1934, obrestna mera VA%\ 12. Hranilnica iti posojilnica v Predvoru za 5 let, od 22. oktobra 1934, za dolgove pred 24. julijem 1934, obrestna mera 2%; 13. Ljudska hranilnica in posojilnica v Rečici ob Savinji za 6 let. od 22. okt. 1935, za dolgove pred 22. majem 1955, obrestna mera 2%\ 14. Hranilnica in posojilnica v Ribnici za 6 let, od 24. okt. 19^5. za dolgove pred t. okt. 1954, obrestna mera 1V~%\ 15. Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pri napetosti fenivosti črev. preobilni želodčni kMini in zastoiu žolča pomaga priredna Franz-Josefova grenka voda. Reg. po mtlii soc. pod. In nar. adr. S-br. 15465. 25. V. 30. Pohorju za 6 let, od 18. okt. 1935, za dolgove pred 16. majem 1955, obrestna mera 2%; 16. Kmetijska hranilnica in posojilnica v Starem trgu pri Ložu za 6 let. od 24. okt 1935, za dolgove preti 24. avg. 1935, obrestna mera 3%; 17. Hrunilnica in posojilnica v Starem logu za 6 let, otl 22 okt. 1935, za dolgove pred 20. avgustom 1935, obrestna mera 2%; (8. Hranilnica in posojilnica v Strugah, zu 5 let, od 18. oktobra 1935, za dolgove pred 13. julijem 1934, obrestna mera 2%; 19. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju, za 4 leta, od 18. okt. 1935, za dolgove pred 18. majem 1954, obrestna mera 2lA%; 20. Posojil niča in hranilnica pri Sv. Križu pri Litiji, za 6 let, od 2. novembra 1935, za dolgove pred 27. marcem 1954, obrestna mera 2%-, 2t. Hranilnica in posojilnica v št. Gotardu, za 6 let, ml 22. oktobra 1935. za dolgove pred 9. jun. 1934, obrestna mera 2%: 22. Kmetska hranilnica in posojilnica št. Jernej na Dolenjskem, za 3 leta, od 24. oktobra 1935, za dolgove pred 15. majem 1935, obrestna mera 2'A%\ 23. Kmečka hranilnica ir, posojilnica v Skalah, za 6 let, od 24. oktobra 1935, za dolgove pred 8. novembrom 1954, obrestna mera 2%; 24. Hranilnica in posojilnica v Toplicah, za 5 let, od 24. oktobra 1935, za dolgove pred 22. oktobrom 1954, obrestna mera 2%\ 25. Hranilnica in posojilnica v Zagradcu za 6 let, od 18. oktobra 1935, za dolgove pred 4. majem 1934, obrestna mera 2%\ 26. Hranilnica in posojilnica v Žepovcih za 3 leta. od 24 oktobra 1935. obrestna mera 5%. Vinska razstava in sejem v Ormožu. — Vino za razstavo je prijaviti najkasneje do K. decembra ter se dobijo v ta namen v pisarni Kletarskega društva v Ormožu posebno prijave, ki se nu žoljo tlopošljejo tudi po pošti. Orl vsake prijavljene vrste je dostaviti do 17. t. m. opoldno i buteljki 7/10 litra; Kdor nima takih lastnih steklenic, jib dobi nn posodo pri Kletarskom društvu. Novo vina se lepo razvijajo ter bodo za časa razstave za poskušnjo ravno najbolj primerna. Zanimanje za razstavo in sejem je že sedaj tako od strani vinogradnikov, kakor od strani vinskih trgovcev in gostilničarjev veliko ter je upravičeno upanje nn vsestranski uspeh. Nova zveza kreditnih zadrug. V trgovski register zagrebškega sodišču je vpisana tvrdka: Savoz hrvatskih zadružnih štediotiica zadruge s. o. j. v Zagrebu. Zveza je članica Glavne zveze hrvatskih gospodarski!' zadrug. Namen zveze je denarna izravnava med članicami. Zveza jc v zvezi z »Napretkovo zadrugo« za zavarovanje, varčevanje in gospodarstvu v Sarajevu. Zadružna pučka štedionica v Zagrebu iniu svoj občni zbor 14. decembra. Bilanca za 31. december I9M je sledeča (v milijonih dinarjev): Aktiva: blagajna 6.5, poštna hranilnica 2.5. efekti 2.2, tekoči računi 2.843.7, posojila 3.493.6. premičnine 6.2. tuji deleži 3.0, prenosne postavke 441.7. ruzim aktiva 8.0. skupaj 6.807.5. Pasiva: judružni deleži 20S.9. rezerva 126.9, tekoči računi 5.101.0. vloge na knjižice 1.248.0. nerlvignje-ne obresti deležev 24.6 čisti dobiček 7.2. skupaj 6.807.5 Obsodba v finančni aferi Kreugcr-Toll. Štirje bivši člani te družbe so hiti obsojeni v prvi instanci na plačilo odškodnine v znesku 258(i milij. švedskih kron (ca 2800 inilij. Din) Naši bralci se gotovo še spominjajo velikih finančnih škandalov pred par leti, ki so nastali vsled izdajanja nefun-diranlh obveznic po družbi, ki jo je vodil švedski kralj vžigalic ivar K^euger. Kot vidimo, so bili nekateri krivci. Ivar Krenger se je sodil sam, obsojeni na plačilo ogromne odškodnine. Vprašanje pa |e. če bodo mogli ali boleli plačati. Pribavljanjc trgovskih obvestil Iz Inozemstva naiim državljanom. Ministrstvo za zunanje zadeve je z razpisom z dne 3. avgusta 1935, K br. 7735, pojasnilo, da podlegajo prošnje naših trgovcev in obrtnikov, s katerimi naprošajo naša predstavništva v inozemstvu za razna obvestila ali naslove inozemskih tvrd in na katera dobivajo samo kra- 1 tek odgovor, po tolmačenju ministrstva financ sa- j mo taksi 5 Din (po tar. post. 1 taksne tarife). Kol- i kovanje takih prošenj s kolkom za 20 Din ni potrebno, ker odgovori odnosno obvestila nimaju | značaja Izpričevala ali potrdila, po tar. post. 3 in 4 taksne tarife, pa tudi ne značaja formalnega rešenja, proti kateremu bi bila mogoča pritožba. Borza Denar Dne 4. decembra. tečaja Amsterdama in Londona sta zrasla, popustili so tečaji devize New York, Pariz in Praga. V privatnem kliringu se je avstrijski šiling učvrstil in sicer je ltoliral na ljubljanski borzi 8.80- 8.90, na zagrebški 8.865-3.965 (8.015), ua belgrajski pa 8.88- 8.98. Nemška marka je popustila, v Ljubljani ni notirala. na zagrebški borzi je notirala 14.725—14.925 (14.825), na belgrajski pa 14.6472-14.8472. Angleški funt je ostal v Ljubljani neizpreinenjen na 252.20—253.80, v Zagrebu in Belgradu je popustil in sicer na 252.33 253.03 (253.13) v Zagrebu in 251.'«0—253.50 v Belgradu. (trški bom so ostali na zagrebški borzi ncizpremcujeni na 29.65—30.25 (30), na belgrajski pa so uolirali 20.25- 29.25. španska pezeta narašča še naprej, v Zagrebu je notirala 6.60 -6.70 (6.65) in v Belgradu 6.65 den. Ljubljana. Amsterdam 2077.12—'2991.72. Berlin 1750.08—1769.95, Bruselj 741.79-746.85, Curih 1421.01—1428.08, London 216.13-218.19, New Vork 4357.20—4)93.51, Pariz 289.45 290.SO. Praga 181.49—182.59, Trst 353.87- 356.96. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 602.260 Diu. Ziirich. Belgrad 7.02 Pariz 20.365. London, 15.2475, Nevvvork 309.125, Bruselj 52 275, Madrid •12.20, Amsterdam 209.40. Berlin 124.30, Dunaj 56 75, Stockholm 78.625, Oslo 76 625, Kopenhagen o8.075, Praga 12.78, Varšava 58.20, Alene 2.00. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsinglors 6.7175. Buenos Aires 0.85. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest. pos. 75 78. agrarji 43—44, vojna škoda promptna 363- 366. begluške obveznice 60 -62, 8% Bler. pos. 77—81, 1% Bler. jjos. 70—72, 7% pos. Drž .hip. banke 73—75, 7% stab. pos 78 bl. Belgrad. Državni papirji. 7'o invest. |»s. 78.50 —78.50, agrarji 45.75 - 46.25 ( 46). voina škoda promptna 363.50—365 (.365). dec. .365- 165.511 (365 —306), 6% dahn. agrarji 61.50-61.75 (62), begi. • obv. 64.25—64.50 (64.50), 7% Bler. pos. 70.50— 71.50 (71). — Delnice. Priv. agrarna banka 233.50— 234.50 (234.50). Zagreb. Državni papirji. 7"» invest. pos. 76— 78.50, agrarji 43—45, vojna škoda [»romptna 365-367 (364— 366), dec. 365—367 (364), jan., febr., marec 365 den.. 7% stab. pos. 78 den., 6% dalm. agrar ji 59.75— 61, begi. obv. 60 den., 8% Bler. pos. 80-80.50 (80), 7% pos. DHB 74 den. — Delnice. Narodna banka 6400 den., Priv. agrarna banka 234-237 (237), Trboveljska 105 bl.. Sečerana Osijek 115—125. Žiini frp Novi Sad. Vse neizpremenjeno Tendenca nc-izpreinenjena. Promet srednji Ljubljana. Koruza, stara pop. suha. Iko vg. bač. jx>staja, plač, proli dupl. 107.50 110, stara pop. suha, tko vag. ban jwsi 107.50—110. času primerna suha, leliua 1935, s kval, gar. Iko vag. nakl. post. 95- 07, umetno sušena let. 1935, parit. Indjija 102.50 105; pšenica bač. 79-80, promptna dob 167.50 170, ban. 78 I6.V 107 50; oves: nov, zdrav, suh. rešetau, Iko vag. slavonska poet 144.50—145 Tendenca: čvrsta Vrhnika Proslava zedinjenja. V nedeljo dopoldne ob 10 je bila redna služba božja, po sv. maši, pri bogato razsvetljeni cerkvi, zahvalna pesem, ki jo ja pela vsu cernev, in molitev za kralja. Proslavo s« jo udeležil predsednik občine z mnogimi odborniki, uradništvo, šolska mladina in številni člani Prosvetnega društva s svojo zastuvo. — Šolska mladina je imela šolsko proslavo v svoji telovadnici oh pol 9 dopoldne. Prosvetno društvo je imelo lepo akademijo v Kok. domu jh> litanijah. Trg j« bil ves v državnih zastavah. Sprememba v obč. upravi. Dosedanji predsednik občine in nar. poslanec Hočevar Stanko je odložil predsedstvo, na njegovo mesto je stopil posestnik Verbič ,)osi|>. Šolske sestre so prevzele s 1. decembrom oskrbo v obč. hiralnici. Poznamo jih ic iz predvojnih časov, ko so tu vodile gosporlinjsko šoto. Zaenkrat sta poslani samo dve: s. Vitomira in r. Batilda. Bata je odprl z decembrom trgovino tudi na Vrhniki v hiši trgovine Grampovcan. Kaj bodo rekli vrhniški čevljarji, ki imajo že zdaj lako malo dela? I Jugoslovanska knjigarna v LJubljani NOVOSTI: Berghoff: Einkehr. Vortriige ffir Einkehrtage. Standesvortrage ftir Frauen, Miinner und Jung-miinner. Str. 191, nevez. 45 Din. — P. Athanasius Bierbaum: Secbs Heilige Stunden, in Lesungen, Betrachtungen und Wcchschjebeten aus Schrift und Liturgie. Str. 63, broš. 3.50 Din. — Dillert.-berger: Das Wort von Logos. Vorlcsungen tlber den Johannesprolog. Str. 213, vez. 82 Din. — Dil-lersberger: Der ncue Gott. Ein b blisch-theologi-scher verstich iibor den F.pheserbrief. Str. 220. vez. 75 Din. P. Romuald Edendorler: Jungmanns-Seelsorge. Praktische Handreiciiungshefte ftir Ju-jtendseeisorger und ihre l nienhelfer. Str. 64, 1. Heft (Psychologische Voraussetzungen} nevez. 11.50 D., 2. Heft (Der Jungtnann unter Einfluss seiner Z.cit). Str. 190, nevez. 22.50 Din. — Haecker: Der Christ und die Geschichte. Str. 152, nevez. 54 Din — rMassen: Bis an die Sterne. Ein Lebensbuch tur junge Menschen. Str. 246, nevez. 42 Din. — Margareta: Gehilfen der Priester. Fiir das Koniglum Christi und seiner Mutler. Mit Approbation Seiner Eminenz der, Kardinals Verdicr von Pariš. Str. 88, 17 Din. — Mormion-Thibaut: Die Gottverbunden-heil, nach Dom Columba Marmion OSB. Str. 372, vez. 42 Din. — Schwierholz: Von Fest za Fest dureb das Kircheniahr. Kurze Predigtenentwiirfe. Str. 193, nevez. 38 Din. Kulturni obzornik Iz življenja kamnov Jugoslovanska knjigarna, »Kozinos«. str. 232. S to knjigo sovjetskega znanstvenika A. Fers-maua, ki jo je prevedel p. Janez Žurga, smo dobili Slovenci izredno poljudno znanstveno knjigo kot jih na svetu ni mnogo. Malokomu se tako posreči preprostost v opisovanju najbolj zapletenih znanstvenih vprašanj, zlasti pa še v območju take nepopularne vede kot je mineralogija. Sploh ie bilo večini izobraženstva življenje kamnov zapečatena knjiga, ki se je nismo upali niti načeti, ker smo se bali samih kemičnih formul in kristalne geometrije. Kot taka nam je namreč mineralogija ostala v spominu iz srednjih Sol. Zdaj pa je vstal učenjak Fersman, nam podal roko, da nas povede v kraljestvo mrtve prirode ter nam odstre zaveso v nje življenje, in to s tako tiho besedo, preprosto in živo, kot da nam pravi povestice, da ini začudeni obstanemo ler se Sele potem zavemo, da ima vse to mrtvo kamenje svoje življenje, življenje v samem sebi, ko se ustvarja v osrčju zemlje, ter življenje v službi človekovi, ki ga lika in brusi ter spreminja v uporabno snov. Narava se nam je tako izpopolnila za eno celo doslej le malo znano področje, in mi jo ljubimo Se bolj in še bolj »e zavemo, kako težko se človeški duh dokoplje do malega spoznanja o kozmosu, ki ga ne bomo nikoli mogli do dna razumeti. V uvodnih poglavjih opisuje pisatelj svojo mladostno ljubezen do kamnov, od prve zbirke, ki jo je podedoval, do sedanje, ki je last velikih muzejev, opiše nam nekoliko ekskurzij na severni tečaj, na ledenike, v Evropo (Elbo), v azijsko puščavo, v podzemeljske jame, rudnike, močvirja in iezera, v globino morja, celo na črno prst, ki jo orje ratar, z namenom, da nam nazorno pokaže, Itje in v kakšnem položaiu se nahajajo redki kamni, ki jih potem vidimo v draguliarjevih oknih in v muzenh Nc nn»^bi nas povesti tudi v kemično delavnico potvorjenih umetnih dragih kamnov v Parizu, ki so dokaz, da je znanost odtrgala naravi eno njeno skrivnost. — V drugem poglavju: Kako je zgrajena mrtva snov? takoj v začetku podaja definicijo rudnine kot spoja raznih (92) prvin, ki se brez človeškega sodelovanja mešajo ter tako ustvarjajo razne oblike in snovi. Nato nas povede pisatelj v osrčje zemlje ter tolmači sestavo in postanek zemlje, nakar eksperimentira pred našimi očmi z gojenjem kristalov, ter razlagajoč njih notranje zakone pove osnovno resnico: iz atomov in kristalov sestoji svet. V tretjem poglavju razlaga zgodovino kamnov, ki živijo svoje življenje: se spreminjajo ter prehajajo v nove kamne, zlasti v zvezi z živalskimi in rastlinskimi pojavi. Opisuje kamne z neba, različne ob'ike po letnih časih ler določa starost, ki gre preko milijonov let. V četrtem poglavju se bavi z dragimi kamni, demanti, o poznavanju pristnosti in brušeniu, o kameni streli Itd. ter ponarejanju. Peto poglavje je posvečeno čudom v svetu kamnov, ki nastajajo v zvezi z rastlinstvom, o prozornosti, o barvitosti, o kamnu, ki se da presti, o trdih in mehkih, tekočih in plinastih kamnih, o kamnih v živih organizmih (biser v školjki), v ledu itd. Predzadnje poglavje pa je posvečeno kamnom v človeški družbi: marmorju, premogu, železu itd. ter njegovemu presnavlianju in uporabi. V zadniem poglavju pa daje navodila in nasvete, kako zbirati kamne ter jih urejati v mineraloške zbirke. — To je vsebina knjige, ki je izredno poučna, z ozirom na snov povsem nova v našem znanstvenem svetu, kar pa se tiče metode in privlačnega pripovedovanja, pa naravnost zgled poljudnega znanstvenega razlaganja, ki pa zato ničesar ne gubi na znanstvenosti. Knjigo krasi 100 podob, vzetih večinoma iz ruskega originala, kjerkoli pa je bilo mogoče, ie prireditelj kak mineraloški oo-jav pojasnil s sliko Iz domačega okolia, kar daie prireditvi še posebno privlačnost. Tudi posloveni-tev, ki je zahtevala tvorbo novih slovenskih izrazov, je bila zato izredno težka ter mogoča le strokovnjaku, ki je knjigo res v lepem jeziku poslovenil in podomačil. »Kozmos« pa ie to pot izdal knjigo, ki mora služiti njemu in podobnim založbam v nadaljnji zgled kot tip posrečene poljudne znanstvene knjige, ki jo bo mogel vsak malo izobra-ženejši človek v polnosti doumeti. td. Steld: Monumenta XI. Crngrob. Letos poleti se je uaše umetnostno gradivo zopet pomnožilo z važnimi pridobitvami in sicer z odkritji v crngrobski cerkvi. Odkritja so tako važna za poznavanje in razumevanje naše srednjeveške umetnosti, da je sklenil avtor posvetiti jim poseben snopič. Ker se na tem mestu te nove ugotovitve prav za prav prvikrat objavljajo in ker so tako aktualne, bomo o njih poročali nekoliko obširneje. Nekoč važna božjepotna ccrkev Matere božje je tudi v estetsko-arhitektonskem oziru eden najlepših naSib spomenikov. Nieni arhitektonski členi in objekti objemajo dobo od romanike pa tja do pozne gotike in 19. stol. In kakor je stavba naslajala v posameznih umetnostnih epohah, tako so tudi roke umetnikov od stoletja do stoletja signi-ficirale na njenih stenah svoj umetnostni čredo. In sedaj jih je roka odkritelia rešila izpod beleža. Stilistično pripadajoč zgodnjegolskemu risarskemu stilu in časovno najstarejši je Mari|in ciklus. Deli tega cikla so bili odkriti in znani že popreji, ter tudi v tej knjigi objavljeni (fig. 5). Po starosti na drugem mestu je ciklus Kristusovega življenja (2. pol. XIV. stol.), ohranjen v 10 prizorih. Dasi kvalitativno mani vredno delo, je vendar silno važno, ker je to eden prvih primerov italijanističnega sloga v naši slovenski umetnosti, detajli komDozieij pa nosijo grottovske poteze. Iz konca XIV. stol. je dalje ohranjen ciklus iz Kristusovega trpljenja, toda le fragmentarno. Iz XV. stol., te v naši umetnosti tako plodne dobe, se nam je tudi tu ohranilo več važnih del. Tako je odkrita nova umetniška osebnost Bolf-ganga U .... ki je 1. 1453 slikal v tej cerkvi več prizorov ii svetniškega življenja. Njegov mehki slog je soroden slogu slikarja cerkve v Mačah. Verjetno je sv. KriStof z južne zunanjščine. datiran v l. 1464, delo maškega slikarja. Ikonografsko, kulturno in umetnostno-zgodo-vinsko pa je najvarnejše odkritje slike trpečega Jezusa na cerkveni fasadi iz srede XV. stol., ki je slogovno sorodna z delavnico Janeza ljubljanskega v Mengšu. V okviru majhnih prizorov iz vsakdanjega življenja, ki jih ie 47 ohranjenih, je podoba golega Jezusa, zgoraj na levi je Bog Oče, spodaj na desni pa peklensko žrelo s pogublienci. Zamisel slike je mistična. Zanimivi so prizori, ki obdajajo Kristusa, ki zgovorno pripovedujejo o našem človeku v srednjem veku. Tako pripovedujejo o življenju lovcev, obrtnikov, vojakov in končno o na Sem kmetu v vsej njegovi miselnosti in dejavnosti Nova odkritja so za našo umetnost velepo-membna. Njihov rezultat je sledeč: 1. Slike iz najstarejše plasti na Vrzdencit in Marijin ciklus iz te cerkve se stilistično dopolnjujejo ter nudijo dokaz za eksistenco lokalne slikarske smeri. 2. Ciklus ir Kristusovega trpljenja iz 2. pol. XIV. stol. dovoljuje, da iščemo za koroško slovensko-lurlanski krog važno žarišče v škofjeloškem okrožju. 3. Slike umetnikov idealističnega »milega« sloga iz sr. XV. stol. pa nam služija za bistveno dopolnilo k razvojni črti od delavnice Janeza ljubljanskega, do Mojstra slik na Mačah. Iz zgoraj navedenega je razvidno, kolike važnosti so nova odkritja za poznavanje naše srednjeveške umetnosti. Zopet je zasluga avtorjeva, dn nam jih je tako stvarno iu znanstveno prikazal, in Akademske založbe, da so v taki reprezentnttv ni obliki objavljena. «. m Premiera v operi Ljubljansko operno gledališče je uprizorilo novo delo, ki ga ie v prav zadnjem času kompo niral mladi nemški skladatelj Rudolf Wagner Rčgeny. Ta opera, ki ima naslov »Kraljičin ljub ljenec« »n je vzela dramatsko snov iz Hugoicv, drame, jc v glasbenem pogledu odraz najmlajših in nedvomno konstruktivnih umetniških stremljer in je s tega ozira zelo značilna in mikavna, dasi ravno še ni povsem izčišiena. — Vprizoritev lega dela je v naši operi dosegla tako višino, da de',i čast našemil gledališču. Podrobnejši opis dela in vprizoritve bo sledil oo reprizi. V. U. •ril« trije pliejo plimo it. Miklavta Italija kopiči petrolej in bencin. V eritrejeki luki Masavi je Italijo že pred prilSetkoni sankcij nakopičila velike množine Detroleja in bencina ia motorizirane ital. čete na severni in južni fronti. 150 skodelic čaja v 10 minutah. Na berlinski hotelirski razstavi je bila razstavljena tudi tale naprava, s katero je mogoče gostom v 10 minutah postreči s 150 skodelicami čaja ali kave. pa prišli v pravo visokogorje, kjer smo težko dihali in nam je vsako delovanje bilo silno mučno. Po vseh udih se tresoč smo se zvečer zavili v svoje odeje in kožuhe, toda pravega spanca zaradi tankega zraka in zaradi napornega delovanja pljuč ni bilo. S teh visokogorskih prelazov smo se začeli po smrtnonevarnih potih spuščati v ogromno ravnino, ki so se njene neskončne in obdelane ravani raztezale kakih 1000 m pod nami. V ostrih krivuljah je šlo navzdol. Vedno znova smo morali skakati z avtomobilov, ker smo se bali, da borno sicer padli v prepade več sto metrov globoko. Toda naši domači šoferji in tudi nekateri izmed nas Časnikarjev, ki so sami šofirali svoje avtomobile, so svoj dragoceni tovor spretno krmarili mimo smrtnonevarnih prepadov. Včasih so vozovi s prednjimi kolesi tako rekoč že viseli na robu prepada. Enkrat se je celo zgodilo, da smo na takem ovinku več ur poskušali, preden je mogel voz obiti ovinek. Enkrat smo v diru drveli na- Križanha „Parhelj kar je bilo podobno že plezalni luri v visokem gorovju. Skušali smo pregovoriti našega Črnega dečka, da bi šel po vodo, da se je branil. Dejal je, da je prav le dni napadel ta kraje sovražen rod, ki je po stari abesinsko-afriški navadi vse ujetnike skopil. Ker smo bili sami močno oboroženi, smo brez skrbi šli lahko po vodo, nakar se nam je pridružil tudi naš črni dečko, ki je kmulu našel vodo, nekaj sto metrov pod cesto. Ko smo srečno prevozili ravan, smo morali zopet v ostrih ovinkih navzgor na visoko planoto, katera obdaja Desije. Bil je nepopisen pogled, ko smo nekega jutra, ko je solnee rezalo meglo, globoko pod seboj zagledali mesto, cilj naše težavne vožnje. Toda minil je še cel dan, preden smo prišli v Desije. Še eno čudovito jasno zvezdno noč smo morali prebiti pod afriškim nebom, nakar smo prišli v Desije, kjer so nas zijali domačini in številni vojaki, kakor sedmo čudo sveta. Po tej vožnji nus prešinja samo tale misel: Koliko mesecev neki hi potrebovali Italijani, da bi se lahko približali Addis Abebi, ko smo mi s skromno prtljago potrebovali cel teden, preden niiio prišli v Desije. In me',to Desije je zopet še sto- j tine kilometrov oddaljeno od prave fronte I Zaloigra kitov. Na obrežju škotske grofije Forfar je pri mestu Carnousti morje vrglo na suho 43 kitov. Ko je minilo 34 ur, je bilo 6 kitov še vedno živih Največji med njimi so 6 n. dolgi. Ker so kiti razmetani v tej množini 3 km na dolgo, imajo veliko težav s spravljanjem. Ljudje jih hodijo gledat od blizu in daleč. Okapi — najredkejša žival na svetu V Parizu sedaj pripravljajo sloveCi naravoslovci ekspedicijo, katera pojde v Kamerun in Belgijski Kongo v Afriki, da bi tam študirala najbolj redko žival na svetu, to je »okapi«. Obenem bo ta ekspedicija pripravila načrte, da bi se v teh dveh deželah napravili ogromni živalski parki. V pragozdovih Belgijskega Konga na porečju rek Semliki in Ituri živi nenavadno plaha žival, ki je nekaka žirala, velika kakor konj. Ce jo gledaš od spredaj, se ti zdi podobna antilopi, če jo pa vidiš od zadaj, misliš, da je zebra. Ta žival okapi — tako sodijo naravoslovci — bi bila nekaka mešanica žirafe, zebre in antilope. ,le pa tako redka, da jo po vsej pravici lahko imenujemo najbolj redko žival na svetu. Doslej se še nobenemu Evrojieu ni posrečilo, da bi bil kakega okapija ustrelil, kaj šele živega ujel. Ce se je londonski živalski vrt vkljub temu mogel poba-hati, da ima lako žival, je to zasluga lovske preudarnosti nekaterih zamorskih lovcev, ki so okapija ujeli v past. Zoološka znanost seveda želi, da bi natančneje spoznala to nenavadno žival, toda ta želja je doslej iz finančnih razlogov ostala neizpolnjena. Anglija je že pred več leti v vzhodni Afriki ustanovila velike živalske parke, lo se pravi, da je v celih okrožjih prepovedala tamkajšnje živali loviti in preganjati. Te parke imenujejo živalske reservate. Kdor hoče priti v tak reservat, mora pustiti zunaj vse orožje in bi bil ostro kaznovan, če bi hotel kako žival streljati. V teh pokrajinah živali lahko opazujejo v njihovi neomejeni prostosti. Včasih se celo zgodi, da cela levja družina sredi ceste počiva in mirno čaka, kaj bo počel človek, ki prihaja po cesti. Ce se tak pojiotnik ne da preplašiti, ostane hladnokrven in miren, se mu nič ne zgodi. Zakaj tudi najbolj nevarne zveri mačje vrste v reservatih človeku niso nevarne. Ker imajo Angleži s svojimi živalskimi reser-vati tako dobre skušnje, so se sedaj tudi francoske in belgijske oblasti odločile, da se bodo ravnale po angleškem zgledu. Sedaj bodo tudi Francozi v Katnerunu napravili živalski park, Belgijci pa v Kongu. Zooologi vsega sveta bodo zato Belgijcem in Francozom hvaležni. Kajpada meja takih rezervatov ni mogoče določiti pri zeleni mizi ob zemljevidih in atlantih. To je treba določiti na licu mesta. Ker pa zadeva z znanstvenega stališča ne trpi več odlašanja, bo že v prvih dneh prihodnjega leta v Zahodno in Srednjo Afriko odrinila francoska ekspedicija. Preiskala bo tozadevne pragozdove in skušala ugotoviti, koliko in kake zverjadi je tam. Pri tej priliki pn bo vprizorila tudi nekaj »lovov« na okapija. Čeprav so cene na mednarodnem trgu za afriške zveri v zadnjih letih močno padle — saj za 50.000 Din dobiš že slona in za '200.000 Din odraslo gorilo — bi ekspedicija za enega živega okapija od vsakega zooološkega vrta dobila takoj najmanj 800.000 Din. Ekspedicija bi se lahko torej sama financirala, če bo imela srečo. Toda ekspedicija okapijev ne bo streljala, ker jih je treba hraniti za znanost. Okapija bodo pač zasledovali in zalezovali, toda ne s puško in kroglo, ampak s fotografskim aparatom. Kako težavno bo to početje, bo razumel le tisti, ki je kdaj v naših domačih gozdovih s fotografskim aparatom skušal »ujeti« kako našo domačo gozdno žival. Pomniti pa je treba, da okapi ni le najbolj redka in najdražja, ampak tudi najbolj plašna žival na svetu. Zato je veliko vprašanje, ali ee bo francoskim znanstvenikom ta njihov »lov« posrečil. Pobič sedi pred vežo in se igra. Mimo pride mož in vpraša: »Ali je tvoja mati doma?« — »Da!« Mož potegne za zvonec in zvoni, a nihče ne odpre. »Saj si rekel, da je mati doma; zakaj ne odpre?« — »Saj je res doma, a ne stanujemo tukaj.« * »Veš, da se bom najbrž poročila s policajem?« »Kaj praviš! Kako se pa piše?« »Saj še sama ne vem, ker ga poznam le po številki!« Vodoravno: 1. kakšen dan je šesti december? 7. kaj je bil sveti Nikolaj? 10. divja žival, 11. navadna kratica pri letnicah, 12. grški letalec v stratosfero, 13. tuja beseda za razvoj, 17. osebni zaimek, 18. stena v pravoslavni cerkvi, 20. pomožni zaimek, 21. angleška beseda za ali, 22. prebivavec nekdanje Italije, 24. prislovno določilo kraja, 26. kakšne si predstavljate parkeljne? 27. navadni števnik, 29. tuja beseda za nepravilnost, 32. novo ime za Mezopotamijo, 34. največji ptič, 35. vremenska sprememba, 36. drugo ime za vinograd, 38. navadni števnik, 39. domača žival, 41. angleško mesto v izgovarjavi, 42. azijska država, 45. vrsta čedre, 47. mesto v Indiji, 48. tuja beseda za odmev, 49. nauk o morali, 51. tuje žensko ime, 52. latinska beseda za to, 53. razpadajoče stanje, 54. navadni števnik, 56. žensko ime, 57. končnica tretje osebe množine sedanjika, 58. vremenska nesreča, 59. navaden števnik, 60. obdaja zemljo, 62. drag kamen, 63. polovica noge, 64. človek, ki nas obišče, 67. del zemlje, 70. vzklik v primorskem narečju, 71. prihaja človeku iz ust, 72. umetni sužnji, 74. vrtna ograja, 77. druga beseda za snov, 78. učitelj prirodopisa, 82. azijska visoka planota, 83. s čimer dražiš murenčke, 84. vrsta sladkorja v narečju, 85. zaključek povesti, 89. moško im« (o je e), 91. morilno orožje, 92. tuje žensko ime, 94. prav tak, 95. živi v zemlji, 97. nekdanji ruski vladar, 99. staro grško mesto, 102. prebivalec Italije, 104. žensko ime, 105. rimski pozdrav, 106. vprašalna členica, 108. grška boginja slabe vesti, 111. žensko ime, 113. pesniško delo, 114. del glave, 115. oblika pomožnega glagola, 117. druga beseda za zaprtje, 119. izbrana četa, 122. zemeljska sestavina, 123. druga beseda za zapreko, 125. skupina ptičev, 126. poglavitni greh, 128. dragocena tvarina, 129. stara država v Aziji, 133. papeško pokrivalo, 135. mlečni izdelek, 136. izumrli narod, 137. vstop električnega tok« 138. druga beseda za prostor, 139, železniške ičnice. Navpično: 1. kakšni darovi so najlepši? 2. žensko ime, 3. de! nekdanje Slovenije, 4. stara pijača, 5. Edisonov priimek, 6. pastirjevo imetje, 7. raztrgani čevlji, 8. običajna kratica, 9. majhen deček, 10. domača žival, 13. tuja beseda za na-rodoslovje, 14. prostovoljen izstop iz funkcije, 15. lepa človeška čednost, 16. tuje moško ime, 17. preostala tvarina, 18. nastavitev v visoke službe, 19. svetopisemska gora, 25. stara vprašalna členica, 26. druga beseda za razpoloženje, 33. tuja beseda za kaznjenca, 28. prenosno sredstvo, 30. kraj iz Stritarjevih spisov, 31. svetopisemska oseba, 37. dva samoglasnika, 40. del cerkve, 43, posmrtno prebivališče, 44. angleška trdnjava, 46. dvanajsta črka v abecedi fonetično, 50. svetopisemska oseba, 53. otroška igralna naprava, 55. finsko mesto, 57. jugoslovansko mesto, 61, del voza, 62. druga beseda za palico, 65. kratica za opus, 68. del posestva, 69. vrsta jedi, 70. kratica za lastnoročno, 71, druga beseda za bojazlivec, 73. vezalna členica, 75. otok v puščavi, 76. črna ptica, 79. italijansko mesto, 80. del potoka, 81. kemično lepilo, 85. pesniško delo, 86. tuje žensko ime, 87. italijanski otoki, 88. moško ime, 90. ljudska reče-nica, 93. del vojske, 96. španska reka, 98. moško pokrivalo, 100. južni sad, 101. prav taki, 103. športni poklic, 107. del voza, 109. končnica kompara-tiva v neutrumu, 110, tuja beseda za mržnje, 111. kmetiško orodje, 112. nagajiva sreča, 114. druga ; beseda za običaj, 116. vrsta zemlje, 118. egiptov-| sko božanstvo, 120. kratica za Ivan, 121. del zemlje, 124. grški bog vojne, 125. moško ime, 127. i svetopisemska oseba, 128, obdelovavec zemlje, 130. volovska vprega, 131, ud razbitega naroda, 123. trgovski izraz, 133. tuja beseda za oliko, 134 napis na križu. Se mudi. »Nace, kam pa tako brzih nog?« — »Se mi močno mudi. Veš, sem kupil ženi uov 1 modni klobuček, pa se bojim, da bi med tem ne nastala žc zopet nova moda.« V avtomobilu po abesinskih gorah in pustinjah Poročevalec »International Nevvs Service« poroča iz glavnega stana abesinske armade v Desiju 2. decembra: Na lovu za novicami na fronti se nas je /.bralo več častihlepnih časnikarjev ter smo se srečno pripeljali v Desije, ki bo skoraj postni glavni stan abesinskih armad pod poveljstvom samega neguša. To je bila najbolj pustolovska in najbolj predrzna vožnja v tovornem avtomobilu, kakršno sem sploh kdaj v svojem življenju doživel. Vsi hvalimo Boga, da smo srečno prišli semkaj, ne da bi si bili med potjo polomili kosti. Vendar pa prav vsi čutimo svoje kosti zaradi naporne vožnje iu sc bomo šele tukaj pošteno naspali. Med vožnjo, ki je trajala skoraj 8 dni, se nismo nikdar mogli mirno nasjiati, saj smo se vozili po divjih pustinjah, čez skoraj neprehodne gorsko prelaze, v silnih spremembah tropske vročine in hudega mraza. V Desiju vse mrgoli motornih vozil, mul, mezgov, prtljage in vojakov. Okoli mesta tabori tisoče in tisoče vojščakov, ki čakajo (»velja, da odidejo v prvo črto na fronti. To poročilo pišem zunaj na polju, medtem, ko vse krog mene mrgoli vojakov, ki se pripravljajo na počitek v svojih šotorih. Mule vpijejo, trobentač trobi k nočni straži in oddaleč slišimo lajajoče tuljenje hijen. Pri tej priliki bi takoj dodal, da se je vlada v Addis Abebi močno bala za našo osebno varnost. Reči pa uioram, da so bili domačini na vsej vožnji po vsej deželi vedno prijazni z nami. Tudi vojščaki, ki so korakali mimo nas, nam niso skrivili lasu in so nas mirno pustili mimo. To potovanje iz Addis Abebe v Desije Je bilo za nas mnogo bolj poučno in smo se geologije te dežele mnogo bolj naučili, kakor ob najboljšem zemljevidu. Naše popotovanje je bilo res popotovanje po visoki, vendar ne ravni »9trehi Afrike«. Najprej smo se vozili čez neskončne visoke planote, kjer skoraj ne raste nobena rastlina. Steze pa so postajale vedno bolj strme in ozke, dokler se niso v strašnih krivuljah dvignile 3500—4000 m visoko. V teh višinah smo prvič občutili, kako razlika v temperaturi razjeda živce človeka, ki |>otuje po tej deželi. Doslej smo pač živeli v višinskem podnebju, ki nam Evropejcem dobro godi. Sedaj smo vzdol tako, da smo morali zapustiti voz in začeti pod avtomobil metati ie«, da so ne kolesa vsaj nekoliko lahko zavirala. To je bila vožnja s »sankami« v negotovost. Pri tem smo včnsili za kilometer vožnje potrebovali več ko tri ure. Tuintam smo ob jioti nad seboj zagledali velike črede opic, ki so nas pozdravljale z glasnim kričanjem, včasih pa tudi s kamenjem. Naši časnikarski strelci so v takem slučaju morali vedno ustreliti jiogla-varja opičje črede, nakar smo šele imeli mir. Čim nižje smo prihajali, tem več je bilo rastlinja. Tudi vedno več vojščakov nas je srečavalo, ki so inarširali v Desije z ženo in otroki ter ne-številnimi mulami. Tuintam smo ob [Mili srečali ali pa došli kakega vojšfaka, ki je bil oborožen še s kopjem in ščitom. Pn vsi ti so nas mirno pustili mimo. Nekoč smo le s težavo dobili vodo. Morali smo po njo po strmini gorske soteske, *SIJOVENKC< . dno r>. decembra 1OH" Stran 7. iptttt Avstrijska ekspedicija na Kavkaz G. Brilej je otvoril predavanje Omenil je, ila je šlo lansko leto nn Kavka/ "> ekspedicii. lina izmed petih je hiia tudi avstrijska. Tudi mi smo hoteli organizirati eno ekspedicijo Rudi finančnih in političnih teikoč je bilo to ne mogoče. Predstavil nam je g. Ferdinanda llro-vata, ki je član avstrijskega Alpeukluba. Gosp. Ilrovat le preplezal severno steno Triglav« po Bavarski smeri, plezal je nu Mangart in druge vrhove v Julijskih Alpah. Bil je že na Mont Blancu, Materliornu in Molite Rosi. G. predavatelj nas jc sez.nanil najprej z lego Kavkaza io s člani eksne«licijc Kavkaz se d«di na i dele: vzhodni, srednji in zahodni del. Važen je srednji del z glavnimi petimi vrhovi. Najviiji vrh je Elbasun, 5MMI m. Drugi po velikosti je Kaškatan, ki imu tudi 50<>0 m Drugi trije merijo po 4000 m. Naloga ekspedicije je bila, da pridejo na dosedaj še nedosežne vrhove, na drugih, ki so jih že preplezali, pa »o morali najti nove smeri. Prvi so prišli na kav-kaške vrhove Angleži že v prejšnjem stoletju. Z Dunaja so se odpeljali v Varšavo, tu so si ogledali zanimivosti mesta. Od tu so se peljali v Moskvo. Tu so ostali 4 dni, da so si ogledali mesto. Videli smo par krasnih posnetkov Krem-Ija, katerega je prepovedano fotografirati od blizu, in dvorec Katarine Velike. Pokazal num je tudi I.jeninov mavzolej na Rdečem trgu. Izmed modernih zgradb smo videli palačo za težko industrijo in pa stolp, raz katerega se more za 1 rubelj skočiti s padohranom. Iz Moskve so sc odpeljali z železnico do Nalčika. Tu je bilo njihovo izhodišče. Od tu so se odpravili deloma z avtomobili, deloma z vo/-mi do kraja Kumrim. Tu so najeli osle, da so uesli šc naprej tovor do Karuulke, kjer je bilo njihovo glavao šotorišče. Prebivalci so Balkari. So to uiohamedaaci, ki šc vua|irej opravljajo svojo versko dolžnost. So silno leni, pozna se lim že mongolsko poreklo. V Karaulkj so se razdelili v dve skupini, euo je vodil g. Horvat, drugo pu jirofesor Schvvarzgruber Prva skupina trije člani, pod vodstvom g. Horvata je plezala na Suguu lun, Sugan Baš. iNa Sujjun llaš so poizkušale priti že tri ekspedicije. Sele avstrijski ekspediciji se je posrečilo priplezuti gori. S Suguu Bušu so šli na vrh Zuruugula. Na lega so zamuu plezali Švicarji iu Rusi. Od tod ho šli ua vrh škaru. Tu so šli po novi iu lažji smeri. Na škari jih je doletela sucžua vihra. Odtod so plezali na vrhove vzhodnega, sred- njega in zapudnega lraptzu S tem je bilo uji-opravljeno in so se vrnili v glavni tabor KarauJka. Dvukral so morali prenočiti na grebenu v ledu. Napravili so luknjo v led, dovolj veliko za tri ljudi in so prenočili sede v njej. Druga skupina, imenovana »Wienergruppe<, jK>d vodstvom profesorja Scbvvarzgruberja, je slu no Dvš lan. Izhodišče jc bilo na Bezinpi ledeniku. Plezuli so preko Bezingi stene, ki je visoka 2000 m. Vrh Dyš lan so dosegli po treh dnevih plezanja. \ teui grebenu je vrb vzhodni DyS 1'au, meri ca 300U m in jc e obiftf« v wotK>to zvečer ob pol 9, v restavraciji hotela >41oo. Za njetfov aprajmn se ItgnAka enajtrtorica z oata. tiral aktivnimi ftlani le pripravlja. Da t - -1 e skoro vsakdo obdarovan in oSfrka-n, nam je obljubll&no. Vabimo 6tane in prUaitdJo Ilirije, da se Miklavževega večera polnoGtevUno udelei«. Darila so »prejemajo v Boboto popoldne r restavraciji. — Pripravljalni odbor. SK Ilirija, noffumetna tekcija. Obvefleamo vw Alanetivo in starešinstvo sekcije, da se vrti v petok 6. t. m. ob 2 t restavraciji hotela »Štrukelj, letni občini »bor sekcije. Z oziram na izredno vainoet in resen poloC&J, v katerem ss sakcija nahaja, vabimo vse Alan. stvo posebno p« starpAtnstvo sekcije, da ss občnega sbara brezpogojno udeleži. GZSP flulhrno It. I). Radi 4 12 doto«! za smuike nodnlke, proalino ve« spodaj navedene zvezine smuftkc sodnik« na teritoriju OZSP, da njun takoj sporo^e, če ho prlpravljen-l aktivno sodelovati ko< sodniki i>ri tekmah v sezoni 1M5-.16 ln sicer: prjr. Jan Jakob. PlemelJ Tvan. SeraJniV Ivan, Tomažič Janko, Krajner Rnpert, ^travs Pavel. Ravhekar Avansi, Pvlutov Janez, Poti* Ifcpec Ivo tu Kooma^ Frwnc. V odklonilnom primoru Somo postopali po Kari omenjeni določbi. Pridobivajte novih naročnikovi Seja Ijnblj. okr. cestnega odboru LJubljana, dne 4. dec. Seja okrajnega ouHtnega odbora v Ljubljani sije vršila dane* dopoldne od 10—12. Po |iozdruvu in izvolitvi gos|ioda Ornima iu Brenčita za overovatelia zapisnika je poročal gosp. predsednik dr. Kavtiiiiur o tekočih zadevali. Odstavljen je hil iz službe eu cestar in nastavljen novi s 15. decembrom I93Ti. Občinska uprava nn Dobrovi je poslala dopis, v katerem podrobno in utemeljeno poroča, naj bi se dobava gramozu na bunoviiisko cesto Dobrova—Polhovgradec oddal« domačinom in da dobaviteljica, ki je bila svoječasno izdražila dobavo, gramoza ni pruvočasno do-važala. Cestni odbor je dobaviteljico pozval z /a grozilvijo kousekvenc, ako dobave v redu ne izvrši. G. odbornik Perme Josip je stavil predlog na preložitev ozir. preureditev malega klanca na banovinski cesti pri 1'ouovi vasi v dolžini 40—SO m. Tozadevna prošnja se predloži v odobritev banski upravi. Prečitana jo bila spomenica okrajnega cestnega odbora v Mariboru z dne 5. nov. s katero se banska uprava naproša za spremembo pravilnika glede poslovanja okrajnih cestnih odborov, za ukinitev neumestnih odlokov, s katerimi je ovirano delo cestnih odborov. Cestni odbor soglasno pritrdi tej spomenici, ki se dojiošlje banski upravi. Nadalje prečita g. predsednik naročila banske uprave glede postave proračuna cestnega okrajnega odbora. Proračun mora hiti do 18. jan. 191!H že predložen banski upravi v odobritev. Blagajniško poročilo poda g. Oriucnt. Iz lega jioročila Je razvidno, da Ima dobiti cestni odbor od banske upravo kakor tudi od davčne uprave nad 2,000.000 Din iz tekočega proračunskega leta. Razpoložljive gotovine imn cestni o-1 bor na razpolago 272.000, iz česar inia poravnati na neplačanih računih okroglo 120.000 Din. (L Oražem priporoča, da se most pri Beričevem napravi iz ie-lezohetona in ne lesen hrastov most, vsled česar naj se za|>rm>i tehnično vodstvo, da sostavi tozadevni proračun in uaj se v bodoči proračun cestnega odbora vnese potrebna postavka. G. .luvan priporoča, da se v bodočem proračunu vpošteva razširitev ceste v Guaieljnuh. kar bi stalo okrog H000 Din. 0. Erjavce Karel jvoroča, da je nujno |H>trebaa razširitev ceste v ovinku v Vižmarjih. kjer so se zgodile le avtomobilske nesreče. Gosp. Ahlin prost za pojasnila radi oranja snega. Dobi pojasnilo, naj se enotno orje sneg še-le lakrat, če njegova višina dosega nad 80 cm. Zh oranje »e je dosedaj običajno plačevalo 10 Din od kilomotra za par konj. G. dr. Cesnik poroča, kako so si posamezni cestni odborniki razdelili proge hanovin-skih, subvencioniranih in dovoznih cest k železniškim postalam. Ovojni jubilej zaslužnega godbenika G. Jan Ulman, kapelnik druStven« godbe v Kamniku, obhaja dva jubileja: 50 letnico rojstva in 35 letnico godbeniškega udejstvovanja. Rojen je bil leta 1885 na Češkem. Leta 1900 je stopil v vo-laško godbo v Zagrebu pri 16. peš. polku, kjer je bil za kapelnika naš veliki umetnik Andrija Mi-trovič. Po izstopu iz vojaške godbe se je udej-stvoval pri mestni godbi v Novi Gradiški. potem v Banjaluki v orkestru uradniškega združenja. Med svetovno vojno se je v vojaški službi spoznal s kapclnikom dr. Josipom Čerinom, h kateremu je po preobratu stopil v vojaško godbo Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani. G. Ulmana se spominjamo iz povojnih let kot j vodjo vojaške godbe v Ljubljani in marsikateri Ljubljančan se spominja njegovih promenadnih koncertov, ki jih je kot namestnik kapelnika v Zvezdi dirigiral. Pa tudi v drugih večjih mestih, kjer je pri raznih prireditvah z vojaško godbo sodeloval, je ostal v najlepšem spominu. Povsod so ga imeli radi zaradi njegovega uglajenega nastopanja in zaradi njegove vestnosti v izvrševanju poklica. Nekaj časa je bil tudi kapelnik v Mladinskem domu na Kodeljevem in pa na Vrhniki. Veliko zaslug si je pridobil zlasti za razne naše podeželske in društvene godbe s tem, da jim je kot dolgoletni strokovnjak rad pomagal z izkušenimi nasveti, kakor ludi z brezplačnim izposoje-vanjera svojega arhiva. Po upokojitvi je odšel v Kamnik, kjer je ustanovil društveno godbo, katero še danes zelo uspešno vodi. V dokaz njegove priljubljenosti priredi ljubljanska vojaška godba 7. t. m. zvečer v Kamni-škom domu v proslavo njegove 50 letnice rojstva in 35 letnega godbeniškega udejstvovanja svojemu bivšemu vodji velik koncert z zelo pestrim sporedom pod njegovo taktirko in taktirko sedanjeg; kapelnika g. Draga Živanoviča. G. jubilantu iskre Radio mmmmmm-mmmmmm* Programi Radio Liubliana: Četrtek, 5. decembra: 12.00 Najcenejše nj naj bolj -Aet (Ivan BrloelJ) — Ura lahke solistične glasbe (plošče) 12.45 Vremenska na|K>veovetl ča.-.a, objava KjK>reda, obvestila 13.15 Mojstra dunajske operete (Itadijvski orkester) 14.00 Vremensko poročilo, bo ran i tečaji 18.00 Otroci! Ztlaj posluh l Miklavž in parkelj govorita . . 18.40 Slovenščina za Slovence (k. dr. Rndolf Kolarif) 19.00 Nai>oved ča«a, vremenska na poved, poročila, objava sporeda, obvestila 10.30 Nacionalna ura JO .00 Pronos iz Belgrada 22.00 Napo vod ča^a, j vTenioivska napoved, poročila, ohjava sporeda 'j2.1& Kou-j cortni plesi (Radijski orkester. Drugi programi: , . ČETRTEK, 5. decembra. Belgrad: 20.00 Riinaki i Korzakovegu sekstet 20.00 Narodne pesmi 21.00 Klavir 1 21.30 Radijski orkester 22.00 Pleana plosba Zapreb: j 21» 00 Prenos ia Bolgrada 22.16 Plesnn irlasba — Dunaj: ' 20.00 0 rili p ar zor Jeva tragedija »Valovi morja in ljnbez-| ni« 22.10 Lahka glasba 23.45 Jazz — Budimpešta: 18 S5 i Pineke narodne pesmi 19.25 Pestra ura 20.n0 Plesna ?lns ba 31.40 flodalnl kvartet 22.30 Ciganska glasba 23 30 Ploftče — Milan-Trst: 20.50 VVagncrjeva opera Somrak bogov« — Rim-Bari: 30.f*> Geraldijeva komedija Kri- MIKLAVŽ KUPUJE OBUTEV PRI NAS KER IMAMO ŽE moške čevlje z usnjafim podplatom po......Dlll 15'- ženske čevlje z usnjatim podplatom po......Dlll 05'- otroške čevlje z usnjatim podplatom po.....Dlll 17' moške galoše po..............Dlll 38'- ženske snežke po.............Din 78'- ANT. KRISPER Mestni trg 26 Lfublfana Slrllar!eva 1-3 Gospodinje, obrtniki) U skladišča odproddlu kuhini.sku nositde. razno orodief tehtnice, štedilnike, kopalne peči ler raznovrstne otroške igrače za Miklavža in Božič po nainižiih senati Stanko F I o r j a n i i { , teleznina. Resljevn custa 3 (poleg Zmajskega mostni Vhod sko/i dvoušie. • Vzamem tudi kniižice liublianskih zavodov |1) Kožu hovina po solidnih cenah ie prispela. Nove izdelke in popravila izvršuje poceni So p er Juliiana krziiarstvo Maribor. Glavni trg št. 9 Pišite še danes! Ostanki manbor»klh tekstilnih tovarn, brez napak pristnobarvni ■ Paket serija A« za moško, žensko, nadtizno, posteljno perilo in rjuhe, -Paket seriia B* izključno zimski topli flaneli in bar-heuti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din. Dalje novi •Original Kosmov Z paket«, vsebujoč 2 80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ženski plašč lepo temne barve ali pa 1.80 m za kratko moško suknjo, in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Pišite takoj na sKosmos. razpošiljalnico, Maribor, Dvorakova ul. 1. Smuči in sanke dobite najboljše pri izde lovalcu Mateju Fajfarju, Ljubljana, Trnovska ulica It. 25. telefon 34-10. (I) a te m ztvjači ojij&f Motor vašega vozila potrebuje pozimi drugo olje kakor poleti. Za' ziiuski promet predvideno olje za mažo mora biti prvič tako, da vedno gladko teče in omogoči tako brez truda startanje tudi po večurucm pristanku v najhujšem mrazu, drugič pa mora tudi pri najmočnejšem razgretju motorja ostati popolnoma pripravno za mažo. Mobiloil Arctic je najodličnejše, nepre-kosljivo zimsko olje, ki to težko dvojno nalogo na naidealnejši način izpopolnuje. Lahko startanje in varna vožnja pozimi z Mobiloil Arctic I STARTA VARNO MAŽE VEDNO 1 IS/azznanila Liubliana Salezijantkrm mlarlinskrm 1 Miklavžev večer dam v bo danes ob 5 i ti ob 1 Nočno BluilH) imajo lekarne: mr. ftnAnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, (JoHjHMVt»Uka o«HtA 4 ln mr. Bohmcc ded.. Rimska oe^ta 31. Naše diiašivo J KAD Danica priredi danm, 6, decembra, prvi lM»HV«ini večer. Prlčetck ob 5 /večer. Predava g. prof. Janko Mlakar. Vabljeni tudi Mani Zarjo in Savica. Cerkveni vestnih Celonočnn črtčcnje presv. Srca Je^niKnega bo v ljubljanski -»Vodnici v noči od 5. na 6. doci-nibia. MolU4 bomo 21. uro: Za sveti adv«ntnl 'a*. Pričetek črtfAmijn drovi ob devetih. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Cetrtok, 5. decembra: Kako zabaoatib Red četrtek. Petek, 6. decembra: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20 Otrlek. i decembra ob 15: Od bajke do bajke Mladinska predstava. Nastop hv. Miklavža in obda rltev otrok. Irven. Globoko m ižano cen« o«l 24 T »in aav&dol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Oetrtek, 5. decembra: Zaprto. Cerknica Miklavž pride v društveno dvorano v četrtek ob 8 zvečer. V neilotjo dopoldne jirlrede mladinske organizacije (fantovski odsek, dekliški krožek in Mar. vrtec) >Marijansko akademijo*. Zjutraj imajo člani in članice skupno sv. obhajilo. Ker lesna kupčija počiva — dovoljen Je samo transit — se kriza pri nas še bolj pozna kot kje drugje. Gospod Premrl iz Martinjaka je ustavil svoj obrat. Cesta proti Martinjakn je samo do fiolovice proge popravljena. Drugi hraii Dnmiiilf I i-itin! lno Uu.tntoj \pru » petjem v Ir.-li dejanj II (5 .likali! .Črna fciMiri . Mi-,I prvini in zadnjim divjanjem lMlt(**(Vjo Mirt Sndoln Jela pevski ln lainbiirnAi.1 *bi>r. Mod ,Hli,i.,ri Urra o-ko.uv iiomlidakr ««>,11,«. Pre.tjiroflaJa vstopnic if n« dan pr,Mlj.lav«i S. dncnntrra v Godb.-nom lionin v jlonv f.iUah. Miti injultn /Iinlrutnlrn II ovnllfvn plani n*ki''in lir hA l vn r Slorttmjgrudru vktiiMi.tr a .r'-k> .Inn IS d<-cAtnlira IM,'. ob ji v proMturiti SolnUktifm doma* radnl l»tni |Kw1ru4til6n1 71mm- . tlcIeVlin liinn-nini rislon,. Otvoritev m pofrlrav, otira^iln pradnj.' ke", na K' • tnrjavein vrhu. iKH^dta fiinkoi Innarjov. itoro/ ib> irbvIniVov rakunov, iin.loiui-.ini. vntiivr. [»rora,'iint Iv, delovni pr«>jrriiin »a lici'" raznoteroHli. AH ste ie poravnali naročnin,o? OBVESTILO Čast mi ie vse »voje c«"j. goste kakor tudi ost.do cenj. občinstvo obvestiti, da aen> se izselila iz Kapiteljske ulice ter sem i. današnjim dnevom odprla staro znano gostilno pri »Loven«, vogal ceste 29 oktober, (Rimska — Bleivveisova). Točila bodem tudi nadalje pristni Dobrinjski teran in razna druga dalmatinska vina in bodem tudi skrbela z dobro kuhinjo in drugimi raznimi ledili ceni. gostom po stre či. Za nadaljno naklonjenost se najtopleje priporočam V Ljubi.ani, dne 5. decembra 1935. Draga Guštin V težki bolesti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da (e naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak ln tast, gospod MATEJ JORAS mestni konjač, posestnik in načelnik zadruge koofačev dne J. t. m. po dolgi, močni bolezni, previden i rvetotajstrt, mimo t Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojniku bo v četrtek, dn« S. decembra 1935 ob dveh popoldne iz hiše talosti. Cesta na Loko it. 4, na pokopališča k Sv. Kriiu. Ljubljana, dn« 4. decembra 1935. Mari|a Joni, soproga; Matko, Mllanick, sinova; R o z I por. D o t 1 i , hčerka; AntonJoras, brat; Janko Dovlč, lat — tn ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V malih oglasih velja «saka beseda Din f—j ienllovanjskl oglati Din 1—. Najmanjši znesek xa malt oglas Din 10-—. Malt oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račona enokolonska S mm tisoka pedlna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. II Službe iičejo Kuharica srednjih let, išče službo v župnišču, vajena vseh gospodinjskih in gospodarskih del. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 15051. (a) Kateri gosp. župnik sprejme organista, mlado in zanesljivo moč — naj blagovoli sporočiti podr. »Slor.« v Celju pod štev. 15062. (a) Gospodična a 4. razredi mešč. šole in trgovskim tečajem ter 9 prakso v občinski pisarni, ieli službo kjerkoli za majhno plačo. - Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pridna« it. 15041. (a) ilužbodobe Posojila oa vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. \tanoianja Šivanj IŠČEJO: Tričlanska družina mirna, išče stanovanje dveh do treh sob s kopalnico s prvim januarjem v sredini mesta. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Točen plačnik« 14999. c Posestva Iščemo v najem za 1. januar t bližnji okolici Celja enostanovanjsko hiio, po možnosti z prostori za delavnico ter kletjo ali oboje ločeno. Ponudbe upravi »Slov pod »Obrt. it. 14957. |p| Organist dobi službo na Vrhniki. Prosto stanovanje, plača 500 din mesečno, dokler ne uredi plače konkurenčna obravnava. Nastop čimprej. — Prošnje na župni urad na Vrhniki do 10. decembra. Kuharico tiho, skrbno, sprejme žup-niiče z novim letom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14954. (b) Denar Hranilno knjižico L Hrvatske ited, mite podružnice v Liubham. z vlogo 10.000 dm. takoi prodam. Ponudb« ut>r«v »Slov.« pod »&tedmii ca« Dražba C posteljnih odei U vate, volne in puha. Velika izbira izgotovljenih odet od 68 din naprej. F. Novak. Maribor, Koroika 8. Prodamo Pomočite noge v to čudodelno kisikovo kopel Bolečine so prenehale - v 3 minutah! SUfce t > » 1 ... ««.»- V. ... » . ».».. , » v 4« W* »« ■ m«, nntei i Ce avto sto/ suui prvda/aj af motorja bi ut*H mrmd I___ bri kupa t U mnuft> eni**. r-» » r-» . toMirM,.«^^ HIBE! Od rfa... 4.«,.. Namočeno poleno* ko čokolado četrt k( S d,« za kuho m « o kobot. *• zmlete orehe f«trt 6 din, zmleti mak o.»k v« j cd res. roiio« nd ki čokolad' rita. • mleti, četrt ki ". 4m v*9 za Miklatf*** a« m potic« K » . MiVloiič«*« U »«« k ar, M« •»*• Vn «»». |> ».Si r in T«»tWk«»ir prtK««!' B t I • Vala« » • • » • niHMtlla 4* «• FrucMi« m *>•< ta i •«« t ■ •lis Dne 12. decembra 1915 ob 10.30. uri bo dražh« znan« t r j o v t k r bit« M. Spreitzer, Ljubi • Maistrova ulic« 2 - Hii« leži v centru mr«t« tn i« trgovsko prvo»r»tno »p«-liana ter z v«čnm dvor,-ičem. velikimi %kl«di4C « v , hlevi. - Dr« /b«ni pu VoUa so oa vpoglvd prt *r»d>» . i «!•!«.. • v sobi it ih Car, Ina *t«i •>•, vredno«t 607 110 din -,« .... . maniii puniad«k >0 1' ,„ din. Kaven« potr«t»*« * « r.» 60.711. V plat ilo M ««■• Ij ,.». i«m«|0 tudi hr«n .n« »n --- žic« V«« pudrot.c » p, zelo ugodni pU'iln ► , m ia***! zlato i Hran