Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 62 (9367) TRST, nedelja, 14. marca 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ZADNJI ODLOČITVI ODBORA ZA CENE Tajništvo CGIL proti podražitvi bencina in goriva Vlada se pred svojo odločitvijo ni posvetovala s sindikalnimi organizacijami ni federaciji CGIL. CTSL in UIL datum sestanka, ki so ga zahtevale sindikalne organizacije za razpravo o vprašanjih zaposlitve in naložb. Predstavniki kemijskih delavcev bodo imeli dva dneva pogajanj z delodajalci in sicer v ponedeljek in v torek, ko bo 350 tisoč delavcev tega področja stavkalo štiri ure v znamenje protesta proti zavlačevanju pogajanj, V torek se bodo sestali tudi predstavniki bančnih uslužbencev z zastopniki delodajalcev. Kovinarji zaposleni v zasebnih podjetjih, ki jih je približno milijon, bodo v sredo 17 marca nadaljevali s pogajanji s predstavniki «Federmeccanica», da bi skušali določiti stične točke prvega dela zahtevne platforme o naložbah in zaposlitvah. Skoraj poldrugi milijon gradbincev bo stavkal v četrtek, 18. marca, ko bo zasedalo vodstvo organizacije delodajalcev. PO NAM1GSH IZ DOROTEJSKIH VRST Moro odločno zanika govorice o pripravah na razpust zbornic VittoreHi (PSI) ugotavlja, da pušča zaostritev stališča KD glede splava samo izbiro med referendumom in novimi volitvami RIM, 13. — Aldo Moro je zanikal, da bi sam želel razpust parlamenta in predčasne politične volitve, prav nasprotno, mnenja je, da bi predstavljale «travmo» za Italijo. To je smisel demantija, ki ga je dal objaviti iz Palače Chigi kot odgovor na govorice, češ da je predsednik vlade naklonjen predčasnim volitvam. Flaminio Piccoli, ki naj bi razširil te glasove, je prav tako zanikal vse, češ da je «neverjetno in brez podlage». Toda v vladnih krogih se to ni zdelo dovolj in tako je bil objavljen demanti, ki za vsak slučaj ponavlja tudi nekatere propagandistične trditve na račun KD in Mora in zvrača odgovornost za možen razpust parlamenta na druge stranke, ki «ne sodelujejo dovolj». «Napori predsednika vlade so bili vedno, posebno še med vladno krizo, usmerjeni proti predčasnim volitvam, ki bi predstavljale travmo za deželo.» Sporočilo se nadaljuje s trditvijo, da bi «oblikovanje enobarvne vlade ne imelo smisla, če se ne upošteva želja KD po sodelovanju z drugimi strankami, ki naj služi uimifiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiiiimiimmiiiiiimiimiiiiiititiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiuuimimiiiitiiiiiiii MEDTEM KO POROČAJO 0 HUDIH BOJIH PRI TRIPOLISU LIBANONSKI PARLAMENT ZAHTEVA ODSTOP PREDSEDNIKA FRANGIEJA Vprašanje njegovega odstopa kamen spotike med političnimi silami RIM, 13. — Tajništvo CGIL je na svoji današnji seji sprejelo stališče v zvezi s podražitvijo bencina in drugih petrolejskih proizvodov, ki jo je sklenil medministrski odbor za cene včeraj. Sindikalna organizacija ugotavlja, da so podražitev sprejeli pod pritiskom velikih petrolejskih večnacionalnih družb ter da so med drugim priznali celo višjo ceno za tono uvožene nafte, kot jo je ugotovil posebni pododbor za energetske vire medministrskega odbora za cene ter sama osrednja komisija za cene. Po mnenju tajništva CGIL so tako uradno priznali devalvacijo lire ter še podprli tiste, ki vodijo denarno špekulacijo v raznih mednarodnih denarnih središčih. Še bolj resno pa je, da medministrski odbor za cene ni izvedel nobene kontrole nad cenami petroleja v državah proizvajalkah v sedanjem obdobju ko zaradi mednarodnega položaja beležijo znatno znižanje cene za spd. surove nafte. Dejstvo je, da je trgovina z nafto v rokah velikili večnacionalnih družb, ki uvažajo nafto tudi v Italijo. Vlada je tako upoštevala samo devalvacijo lire, ni pa se ozrla na znatno zmanjšanje mednarodne cene petroleja, kar bo še povečalo dohodke večnacionabiih družb. Tajništvo sindikalne zveze CGIL ugotavlja nadalje, da je osrednja komisija za cene izjavila, da se v zvezi z vprašanjem petroleja nikakor ne more omejiti zgolj na tehnično razpravo o ceni surove nafte, temveč da slednja mora biti predmet obširne debate na političnem področju. To izjavo je vlada izkoristila ter tako zagotovila petrolejskim družbam še večji dobiček, kot bi ga imele, če bi se poslužili za določitev cene tehnične metode medministrskega odbora za cene. Tudi tokrat se je vlada izognila vsaki politični razpravi ter se ni posvetovala s sindikalnimi konfederacijami. Sedaj je še bolj jasno, da je nujno potrebno izdelati energetski načrt, ki bi določil nove odnose med javno upravo in petrolejskimi družbami in ki bi obvezala državno ustanovo ENI, da^ sprejme na tem področju bolj učinkovito politiko Prevozniki in taksisti člani sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL ter raznih zadrug so zahtevali od predsednika vlade Mora, naj posreduje, da bi ponovno preučili cene zavarovalnih storitev in plinskega olja za prevoz. Na sindikalnem področju bodo prihodnji teden najbolj aktivni predstavniki kemijskih delavcev, kovinarjev, gradbincev in bančnih uslužbencev. Predsednik vlade Moro bo moral sporočiti sindikal- ...........mimi,............................................... JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK BO ODPOTOVAL V PANAMO Danes zaključek plodnega Titovega obiska v Mehiki V mestu San Luis Potasi odprli tovarno orodnih strojev, sad sodelovanja med jugoslovanskimi in mehiškimi podjetji koristim države v tem težkem gospodarskem in političnem trenutku». Očitno je, vsaj v Rimu, da le govorice spadajo v okvir manevrov KD pred začetkom strankinega kongresa, v četrtek v športnem dvorcu EUR. Dorotejci, ki so glavni vir teh namigovanj, si v resnici želijo razpusta parlamenta in novih volitev, kot dokazuje ostrina, ki so jo zavzele parlamentarne skupine KD do vprašanja splava. Obenem pa se trudijo, da bi do razpusta parlamenta prišlo, vendar naj bi odgovornost za to padla na ramena drugih strank. «Fronta», ki jo pa vodi Zacca-gnini nasprotuje volitvam. Moro pa izkorišča priložnost in postavlja drugim strankam «aut-aut»; ali sodelujete z vlado, ali bodo volitve neizogibne, vendar bo krivda vaša in ne moja. Demokrščanski manever zasledujejo tudi druge stranke in res so mnogi povedali svoje mnenje. Komunistični poslanec, in član vodstva stranke Gian Carlo Pa-jetta poudarja, da KPI nasprotuje razpustu zbornic in zahteva od BEJRUT, 13. - Večina članov libanonske poslanske zbornice se v bistvu strinja z zahtevo začasnega vojaškega guvernerja generala Ahdaba, ki terja odstop predsednika Sulejmana Frangieja. S tem v zvezi je 62 poslancev naslovilo na predsednika poziv, v katerem izražajo željo parlamenta po njegovem odstopu. Zadevni dokument je predsedniku republike izročil predsednik poslanske zbornice Kamel Al Asad. Predsednik Frangie je poziv parlamentarcev zavrnil, češ da mora imeti dokument, ki zahteva njegov odstop, 66 podpisov, se pravi dve tretjini, vseh poslancev, saj gre za pomembno ustavno vprašanje. Frangie je namreč mnenja, da njegov odstop ne bi rešil perečega vprašanja varnosti v državi. Spričo nepopustljivega stališča predsednika republike, ki je ves položaj- še bolj zapletel, so poslanci naslovili nanj še en poziv, v katerem trdijo, da bi njegov odstop po vsej verjetnosti prispeval k preprečitvi preli- vànja krvi. Obenem skušajo dobiti podpise še štirih poslancev in tako pp legalni poti odstraniti pred-' sednika Frangieja, ki je že dalj časa kamen spotike med raznimi političnimi skupinami. Kaže, da je trenutno vse odvisno od zadržanja desničarskega falangističnega bloka, ki razpolaga z 12 sedeži v parlamentu in ki čaka na odločitev vodstva stranke. Sedem poslancev je ponovno odšlo k predsedniku republike, ki bi ga skušalo prepričati, naj odstopi. Medtem se nadaljuje radijska vojna med oddajnikom, ki je o-stal zvest predsedniku republike in oddajnikom, ki je v rokah vojakov generala Ahdana. Slednji je objavil peticijo, ki so jo poslanci naslovili na predsednika. V dokumentu je med drugim rečeno, da je tudi v primeru odstopa predsednika republike zakonitost oblasti zagotovljena, saj predvideva člen 62 libanonske ustave, da v taxem primeru prevzame izvršno oblast ministrski svet. Ni pa še jasno, če je predsednik vlade od- KANKUN, 13. — Predsednika Mehike in Jugoslavije Luis Eche-',erria Alvarez in Josip Broz Ti-to sta dopoldne po krajevnem ča-(pozno popoldne po našem) nadaljevala uradne politične pogovo-*'e: ki sta jih začela predvčerajš-njim z obravnavo žgočih medna-r°dnih vprašanj. Tudi danes sta J^PraviJala o nekaterih medna-°dnih problemih, posebno pozornost pa sta namenila tudi odno-orn rne(j državama. To je bila klepna izmenjava mnenj med vo-neijenaa Mehike in Jugoslavije. Ho bo svojemu gostitelju priredil g.vesno večerjo, jutri pa bo kon-jJ11 uspešno in plodno bivanje v Mlaki in odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Panamo, ka-r or sta ga povabila predsednik Publike Demetrio Lakas in pre-mier Omar Torrijos. . Član jugoslovanske delegacije, I ,?Pretnlja predsednika Tita na r, r*n,sko - ameriškem potovanju, onvQje Vidic, član izvršnega ko-vHe Zveze komunistov Jugosla-C'nn. -Se -’e danes sešel s člani na-‘nega izvršnega komiteja in-“cMonalne partije Mehike Pe-°m* Santano in Revojedo. V daljšem prijateljskem informativnem pogovoru je tekla beseda o položaju iri vlogi socialistične zveze in Zveze komunistov v jugoslovanskem notranjem življenju ter o revolucionarni institucionalni partiji Mehike v mehiškem političnem življenju. Razpravljali so tudi o mednarodnem in dvostranskem sodelovanju jugoslovanskih in mehiških družbenopolitičnih organizacij. Jugoslovanski tajnik za zunanjo trgovino dr. Emil Ludviger, ki je prav tako v sestavi Titovega spremstva, pa je v mestu San Luis Potosi na severu Mehike odprl tovarno orodnih strojev «Fa-nahmer», ki je plod skupnih jugoslovanskih in mehiških naložb oziroma jugoslovanskih podjetij «Prvomajska» iz Zagreba in «Po-tisje» iz Ade ter državnega podjetja «Altos hornos de Mexico». Jugoslovanski zunanjetrgovinski minister je na priložnostni slovesnosti pozdravil delavce v imenu predsednika Tita, Naglasil je, da je to' skupno podjetje primer u-spešnega dolgoročnega sodelovanja dveh dežel v razvoju na temelju skupnih naložb. Od jutri samostojna ter politično obarvana poročila in TV-dnevniki RIM, 13. — V ponedeljek bo stopila v veljavo «reforma» ' RAI-TV, ki predvideva ločena radijska in televizijska poročila. Radijskih poročil bo 28, televizijskih dnevnikov pa 5, katerim je treba še dodati nekatere specializirane časnikarske oddaje in dnevne reportaže. Poenostavljeno povedano, razdelitev radijskih in televizijskih mrež, ki bodo odslej med seboj samostojne in politično obarvane. Prvi TV-kanal ostane v rokah demokristjanov, medtem ko bo drugi kanal «laično-socialisti-čen». Kar zadeva radijske mreže pa bo «nacionalni program» v rokah socialistične in katoliške levice, «drugi program» še nadalje v rokah demokristjanov, «tretji» pa bo oddajal radijska poročila pod vodstvom urednika, ki je član PSDI. stopil, ali ne. Karame je s tem v zvezi samo ustno izjavil, da od stona, ni pa dalo tem nobenega pismenega potrdila. Kar zadeva «radijsko vojno» naj omenimo, da je radijska postaja, ki jo nadzorujejo vojaki generala Ahdaba sporočila, da se je del republikanske garde, ki je bila doslej v celoti zvesta predsedniku republike stopil na stran upornikov. Istočasno je Frangiejev radio sporočil, da so vojaki mornariškegri oporišča v Kasliku, severno od Bejruta potrdili svojo zvestobo zakoniti oblasti predsednika republike. General Abdel Aziz Al Ahdab je v pogovoru s časnikarjem pariškega dnevnika «Le Monde» izjavil, da nima najmanjša želje, da bi trajno prevzel oblast Cilj njegovega oboroženega upora je mnogo bolj skromen in nima pristnega revolucionarnega značaja. Z državnim udarom smo hoteli prisiliti politike, pravi Ahdab, da končno izvolijo novega predsednika republike, saj, Sulejman , Frangie v vseh teh letih ni bil zmožen rešiti politične krize, kar je negativno vplivalo na Libanon. General Ahdab trdi tudi, da je odločen ohraniti enotnost libanonske vojske, k temu pa bi odstop predsednika Frangieja odločno pripomogel. Na vprašanje, kakšni so njegovi odnosi s Sirci, je začasni libanonski vojaški guverner dejal, da Sirci podpirajo tiste, ki si prizadevajo premostiti krizo, v kateri se Libanon nahaja že dalj časa. Tudi. oni so skušali doseči sestavo nove vlade, ki bi bila bolj odločna od sedanje in ki bi pomirila vojaške vrste. Kar zadeva vojaški položaj gre zabeležiti hude. spopade na severu Libanona na področju mesta Tripolis. V Bejrutu samem je bil vse te dni dokajšnji mir. Dnevnik «Orient Le Jour» trdi, da so v oboroženih spopadih v Tripolisu zabeležili nad dvajset mrtvih, predvsem v borbah med pripadniki «arabsko-libarionske vojske» in desničarskimi četami. Kaže, da so v spopade posegli s topovi in z drugim težkim orožjem. Pozno zvečer so sporočili, da so v poslanski zbornici zbrali 66 podpisov in tako zadostili predpisom ustave. Zelo verjetno bo Frangie moral v prihodnjih urah le odstopiti. Ugrabitelji izpustili Marino D’Alessio RIM, 13. — Ugrabitelji so osvobodili 22-letno Marino D'Alessio, za katero so starši plačali več kot 500 milijonov lir. Ugrabili so jo 12. februarja in na njeno izpustitev čakali že vččraj,_ a se je nekaj zataKnilo pri izročitvi dogovorjene odkupnine. vlade, naj vendar deluje, čeprav je enobarvna in manjšinska. Tudi tajnik PRI Oddo Biasini poudarja, da «je treba delati na osnovi sodelovanja za rešitev glavnih in najhujših vprašanj». Na drugi strani pa manevrira skrajna desnica. Neofašisti so tudi tokrat poskusili mobilizacijo na ulicah, kjer zadnje čase v Rimu ne uživajo podpore, tudi med srednjimi meščanskimi sloji. Rezultat je bil nebogljen: vsega 1500 pretepačev in aktivistov MSI, medtem ko sta PDUP, Avanguardia operaia in nekatere druge organizacije zbrale na Trgu Argentina kakih 6000 mladincev. Na temo «političnega trenutka v KD» se vrača v uvodniku za dnevnik «Il Lavoro» član vodstva PSI Paolo Vittorelli, ki razmišlja, kam vodi zaostritev stališča KD proti zakonski ureditvi splava: «Dejansko bo morala KD izbirati na svojem kongresu med referendumom in političnimi volitvami». Kajti očitno je, da brez tihega pristanka parlament ne bo odobril zakona o splavu. V takem primeru mora predsednik republike o-klicati referendum že junija. Referendumu, ki bi za KD bil porazen, pa se lahko izogne samo tako, da razpusti zbornice, napove nove volitve in s tem avtomatično odloži referendum. Sedaj razumemo, nadaljuje Vittorelli, kako daljnosežen je načrt dorotejcev in demokrščanske desnice v okviru parlamentarnih skupin. Predčasne volitve ali referendum pomenit?, predvsem to, da bi moral Zaccagnini izpreči, kajti referendum bi pomenil frontalni spopad med laiki na eni. strani ter KD in MSI na drugi, politične volitve v tem ozračju pa spet frontalni spopad brez vseh «posredniških možnosti», ki jih nakazuje La Malfa s svojimi predlogi o možnosti «programskega sporazuma» strank ustavnega loka in torej «zasilni vladi». Vittorelli poziva zato Zaccagni-nija in demokrščansko levico, naj na kongresu omilijo nepopustljiva stališča parlamentarnih skupin, sicer bo frontalni spopad neizbežen in, poudarja socialistični voditelj, porazen za integralistične in zmerne sile v KD. V Novari zaprt «pater Eligio» MILAN, 13. — V Novari so zaprli «patra Eligia», ki je znan kot «duhovni vodja» nogometaša Ri-vere, prijatelja zaprtega milijarderja Ambrosia in visoke milanske buržoazije. Zaprli so tudi njegovega brata, monsinjorja Pietra ter nekega odvetnika, ker jih dolžijo, da so svoj čas ogoljufali neko sirarno za 50 milijonov lir. SREČANJE MED SKGZ IN ZVEZO SIOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM Slovenci na Koroškem in v Italiji odločno za zaščito svojih pravic Poudarjena vloga naprednih sil Avstrije in Italije ter posredovanje matičnega naroda in njegove države Sinoči so bili na uradnem obisku v Trstu člani izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki so se sestali z izvršnim odborom Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze. Prisrčen in poglobljen razgovor sta pričela predsednika obeh organizacij Franci Zwitter in Boris Race, ki sta orisala položaj obeh narodnostnih skupnosti. Dr. Franci Zwitter je govoril o napovedih popisa koroških Slovencev, ki naj bi bil izveden z nekakšnim glasovanjem vseh prebivalcev od 14. leta starosti dalje. Sporedno pripravljajo manjšinski zakon, ki pa bo poslabšal sedanje nezadovoljivo stanje. Dr. Zwitter je navedel razne zanimive podrobnosti zakonskega predloga in med njimi na primer določilo, da bo moral koroški Slovenec, ki se bo želel poslužiti pravice do rabe svojega jezika, to osem dni v naprej sporočiti ustreznemu uradu. Očitno je, da bodo rezultati popisa služili za omejevanje vseh pravic, za zoženje šolskih pravic in to tudi v prihodnosti, tako da bodo omejevali pravice koroških Slovencev, kot se bo zniževalo število na naslednjih popisih. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter je podčrtal, da gre za zelo prozoren načrt pokopati člen 7 državne pogodbe, ki je avstrijski ustavni zakon in ki določa mednarodna jamstva ter podrobno manjšinsko zaščito. To določilo skušajo zamenjati z notranjim pravom, ki pa naj omeji obstoječe skromne pravice. RazveseljiYO pa je, da se tudi med prebivalstvom nemškega jezika širi odpor proti popisu. V Celovcu je na primer ustanovljen solidarnostni komite, na Dunaju pa je v podobnem akcijskem komiteju vključenih preko 300 avstrijskih intelektualcev, ki se zavedajo, da je prvi udarec po manjšinah, naslednji pa že po vseh demokratih. Vsi koroški Slovenci so enotni in se zavedajo važnosti mednarodne podpore, podpore demokratičnih sil ter še zlasti podpore matičnega naroda in njegove države. Predsednik SKGZ Boris Race pa liiiuiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii NA KONGRESU PSDI V FIRENCAH Ferri za «zasilno vlado» s sodelovanjem komunistov Pretep v dvorani - Bo Tonassi jev a struja izločena iz vseh organov? FIRENCE, 13. — Na kongresu P3DI so se tudi stepli. Zgodilo se je medtem ko je govoril Tanassi-jev pristaš' Righetti. Toda mimo dogodkov, ki samo dajejo slutiti kolikšna napetost vlada na tem kongresu, velja zabeležiti dejstvo, da se okoli kandidature sen. Sa-ragata za tajništvo (ali predsedstvo koiegialnega organa, kar je — v bistvu — isto) oblikuje tudi zavezništvo levih struj in opredeljuje politična linija, v kateri je «novo» predvsem odnos do KPI. Glas komunistov je v dvorani bilo slišati iz ust predstavnika KPI Perne, ki je pozitivno ocenil predlog republikanca La Malfe za «zasilno vlado», oziroma za dogovor strank ustavnega loka o temeljnih smernicah vlade na družbenem in gospodarskem področju, s čimer naj bi se Italija izognila razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. O odnosu do komunistov je spregovorilo več voditeljev struj. Mauro Ferri je, na primer, podprl predlog o «zasilni vladi», v kateri naj bi bili tudi komunisti. Tako on, kot drugi, poudarjajo, da ne gre jemati italijanskih komunistov na preživel način kot «predstavnike SZ», nasprotno, potrebno je le, da se ob KD in KPI oblikuje «tretja sila», kar nujna vodi k zbliževanju med socialdemokrati in socialisti. Ferri je bil mnenja, da si zamisel o «zasilni vladi» utira pot med delegati in naj o tem vprašanju odgovori kongres KD, saj se je za tako vlado izrekel tudi socialistični kongres. Dobršen del razprave med strujami na kongresu temelji na vprašanju, kaj storiti po likvidaciji Ta-nassija. Mnogi ponujajo Saragatu tajništvo, vendar se bivši predsednik republike še ni jasno izrekel. Ni dvoma, da bo on vodil stranko, vendar ni jasno, kako in s kom. Mnogi predlagajo, naj bi pod njegovim predsedstvom oblikovali «politični urad», v katerem naj bi bili voditelji struj, ki so izrinile Tanassija iz vodstva. Gre v glavnem za socialdemokratsko levico. Srečanje med predstavniki SKGZ in koroških Slovencev lllmiilltiiiiiiiijimi!iiiiiiiMfiiii„iiitii„„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii>iiii!iiiiiiiiiiiii>ni„iiiiiiiiiii>'>iiii»iiiiiiiiiii!iiiiimiiiiliiimiiiifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiii Tajništvo sindikalne federacije CGIL je ostro obsodilo zadnji sklep medministrskega odbora za cene, kateremu očita, da je s podražitvijo naftnih proizvodov samo koristil velikim večnacionalnim petrolejskim družbam ter v bi-stu potrdil devalvacijo lire. CGIL ugotavlja, da se je cena surove nafte na mednarodnem trgu zadnje čase znatno znižala, česar pa CIP ni upošteval, temveč se je ozrl samo na devalvacijo lire. Moro zanika, da bi si želel razpusta zbornic in novih političnih volitev. Tako je odgovoril na nejasen manever dorotejcev, ki bi radi še pred kongresom KD zaostriti stališča stranke do tolikšne mere, da bi nove volitve ali vsaj frontalni spopad z referendumom o splavu bil neizbežen. Vsekakor pa je perspektiva novih volitev in torej razpusta zbornic, kar si napredne sile ne želijo, čedalje bližja, kot ugotavlja socialist Vittorelli, če KD ne bo spremenila svojih nepopustljivih stališč, ki za- enkrat ne puščajo drugih izbir. Zdi se, da skuša KD z Morovo izjavo samo zvrniti odgovornost za motebitne predhodne parlamentarne volitve na druge stranke. Večina libanonske poslanske zbornice je zahtevala od predsednika republike Sulejmana Frangieja, naj odstopi, kar je slednji trdovratno zavrnil. Vse kaže, da bo predsednik republike v prihodnjih urah le primoran odstopiti. Medtem pa poročajo o hudih spopadih v severnem Libanonu, kjer je v zadnjih urah zgubilo življenje več .kot 20 o*eb. je podrobneje obravnaval položaj Slovencev v Italiji in je pri tem navedel prepoved rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih ter poskuse, da se teoretično utemelji in v praksi še vedno ravna s Slovenci na različnih področjih, različno. Kot primer je navedel prepoved slovenskega pošolskega pouka v Ukvah. Boris Race je zaključil, da še vedno obstaja slaba politična volja in poskusi Zavlačevanja in prav zato Slovenci tako odločno zahtevajo, da se takoj izvedejo zaščitna določila i-talijansko-jugoslovanskih sporazumov. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem je, kot smo že navedli, vodil predsednik Franci Zwitter, sestavljali pa so jo podpredsednik Avguštin Malie, tajnik Feliks Wieser in člani Franci Einspieler, Peter Kuchar, Ančka Kokot, Milena Groeblacher, Franci Picej in Teodor Domej. Sporočilo ob srečanju Izvršnih odborov ZSO in SKGZ v Trstu dne 13. 3. 1976. V soboto 13. t.m. je bil izvršni odbor Zveze slovenskih organizacij na Koroškem gost izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trstu. Po informacijah, ki so jih izmenjali člani obeh odborov, je bilo izdano sledeče skupno sporočilo: Današnji čas je za slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem in v Italiji izjemno važen. Od dobre volje vladajočih političnih sil in od ukrepov oblasti Avstrije in Italije v neposredni bodočnosti je v mnogočem odvisna usoda obeh manjšin. V primeru, da bi avstrijske o-blasti vsilile štetje posebne vrste, bi bil zadan slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem udarec, ki bi imel usodne posledice. Nacionalistične sile Avstrije, ki so najbolj zakrknjene sovražnice Slovencev in ki odkrito ščuvajo proti njim, že leta izsiljujejo druge politične sile in vlado, da bi bilo mogoče dati nekatere pravice koroškim Slovencem edinole na podlagi štetja. Odločitev političnih strank, da se izvede štetje posebne vrste, pomeni torej popolno kapitulacijo pred nacionalisti in sprejetje pritiska in nasilja, kakršno je bilo uprizorjeno z odstranitvijo topografskih tabel, kot sredstvo za «reševanje» manjšinskih vprašanj. Tako ravnanje je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Avstrije, ki izhajajo iz državne pogodbe, sklepov helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju ter listine OZN o človekovih pravicah. Pomeni pa predvsem uzakonitev pravice, da se močnejši še naprej krepi na račun šibkejšega. Popolnoma je namreč jasno, da je temeljni cilj takega štetja- u-metno že danes zmanjšati število Slovencev na Koroškem, zato da bi po nedemokratični logiki doziranja pravic na podlagi številčne prisotnosti bilo treba dati čim manj pravic in na čimbolj omejenem teritoriju. Strateški cilj takega ravnanja pa je revizija državne pogodbe. Nepopustljiv odpor koroških Slovencev proti štetju je torej ne samo zakonit, ampak tudi nujen. Nevarnost, ki preti koroškim Slovencem, bi morala združevati vse napredne sile avstrijske družbe proti reakcionarnim naklepom, ker je družba, ki bi dopuščala tako grobo zatiranje in ki pelje k uničenju narodnostne skupnosti, sama izpostavljena pritisku in nasilju. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je z zaupanjem pričakovala začetek izvajanja obveznosti, ki jih je do nje prevzela italijanska država z lanskim sporazumom z Jugoslavijo. Stopnjevani boj organiziranih slovenskih in naprednih sil italijanske družbe za pravico slovenskega jezika v izvoljenih svetih tržaške občine in pokrajine ter dežele Furlanije -Julijske krajine sloni na zahtevi po takojšnjem izvajanju obveznosti. Prepoved rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih pomeni popuščanje reakcionarnim in nacionalističnim silam ter - pomanjkanje politične volje, da bi Slovencem v Italiji priznali nekatere temeljne pravice. Prepoved uporabe šolskih prostorov za tečaj slovenskega jezika v Ukvah pa pomeni, da je za Slovence videmske pokrajine še vedno v veljavi dosledno in sistematično zanikanje sleherne nacionalne pravice, zato da bi se čimprej asimilirali. Napoved omejevanja narodnostne enakopravnosti v deželni u- (Nadaljevanje na zadnji strani). Pnmoršia" nrr?m TRŽAŠKI DNEVNIK 14. r.iarca 1976 '■Vi/-'?' ■,-v . . ■ ’l J ‘ MARIBORSKO GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU Grenek smeh ob Partljičevi komediji «Ščuke pa ni» Izvrstna kolektivna igra gostujočega ansambla v sproščeni režiji Jožeta Babiča lisi Tanja Gorkič in Samo Kokorovec med včerajšnjim nagradnim žrebanjem Primorskega dnevnika. Iiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinxiiniuiiiiitiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA 78 Nagraditev naročnikov Primorskega dnevnika Prvo nagrado - barvni televizor ja prejel Ciril Kosmač - Serazmerno porazdeljene ostale nagrade med tržaške in goriške naročnike Včeraj popoldne smo v dvorani PD «Ivan Cankar» v Ul. Montecchii izžrebali nagrajence med tistimi, ki so do konca februarja poravnali celoletno naročnino za Primorski dnevnik. Teh je letos kar 350 več kot lani, kar je nedvomno dober uspeh. Prisotne naročnike in razna-šalce Primorskega dnevnika je v imenu uredništva in uprave Primorskega dnevnika pozdravil Franc Udovič, ki je obenem poudaril pomen širjenja našega dnevnika ter Ulil Hll IHMIIIII Ulili II IH II IH II III1IIII IMI lllllimilllllll NAGRADE ■ Barvni televizor model rubens -philips 22 - Ciril Kosmač, Trst, Ulica sv. Frančiška 20. ■ Izlet Primorskega dnevnika za 1 osebo - Silvana Carli, Trebče 221. ■ Izlet Primorskega dnevnika za 1 osebo - Srečko Žerjal, Lakotišče . 301. ■ Prenosni televizor philips 12 model vulcano - Marija Obersnel, Trst, Ulica Baiardi 60. ■ Uìlavatyjev akvarel - Marija Do-Ijak, Zgonik 18. ■ Mapa s petimi sitotiski tržaških avtorjev - Stanislav Škafftir, Repen 78. ■ Zložljivo kolo bianchi - dr. Mirko Šlibar, Trst, Ul. sv. Frančiška 20. ■ Radio z uro philips model RS 440 -Rado Pelicon, Sovodnje, Ul. XXIV maggio 16. ■ Magnetofon philips model N 2218 -Angel Jerjan, Dolina 449. njegovo vlogo v boju za naše narodnostne pravice in razvoj. Tudi letos sta uprava in uredništvo pripravila 40 lepih nagrad, ki sta jih v prisotnosti predstavnika finančne uprave izžrebala mala Tanja Gorkič in Samo Kokorovec. Kot običajno so prišli na svoj račun naročniki iz vseh krajev, od Doline do Nabrežine ter z Goriškega, čeprav je največ nagrad ostalo v samem mestu Trstu. Največ sreče med vsemi izžrebanimi je imel pi satelj Ciril Kosmač, ki je prejel barvni televizor, od dveh drugih nagrad (izlet Primorskega dnevnika) je ena šla v Trebče, druga pa v Lakotišče. Po žrebanju je sledilo družabno srečanje z zakusko, med katero so predstavniki uprave razdelili vsem raznašalcem Primorskega dnevnika posebna priznanja — bone za nakup knjig v Tržaški knjigarni.’ Slovensko narodno gledališče iz Maribora nam je prineslo pokazat delo svojega «hišnega» avtorja Toneta Partljiča «Ščuke pa ni» in ne le zato, ker je s to predstavo poželo utrjevati, tak ali drugačen. A Partljiču niti ne gre za to, dà bi udrihal po teh svojih ljudeh iz «homogenega» kolektiva in si nadel nalogo moralizatorja. To sicer do- uspeh v domačem slovenskem meri- j seže s svojim delom, vendar na po- lu, pač na tudi zato, ker je vendarle lepo, če se lahko postaviš z domačim in povrhu še uspešnim proizvodom, je storilo prav, ko si je za svoje tokratno tržaško-goriško gostovanje izbralo prav «ščuko». Tone Partljič je v «ščuki» najgloblje zavrtel v domače razmere in čeprav konec koncev ni odkril nič, kar ne bi bilo na odrih že na vse mogoče načine obdelano od klasike dalje, je vendarle napisal komedijo, ki ji bo uspeh vsakokrat in v vsakem prostoru zagotovljen. Kajti ne samo učinkovito, temveč tudi ko- sreden način, s tem, da nam kolektiv radijskega centra pokaže z njegove izrazito komične plati v kateri je satira prisotna pač toliko, kolikor je spremljevalka vsake dobre komedije. In tako mu je brez vsakega moralizatorskega nasilja u-spelo postaviti na oder nekaj izjemno dobro izrisanih karakterjev, pr-, vega med njimi seveda direktorja I (kajti vsaka riba smrdi pri glavi), ki se onegavijo okrog milijončka in pri tem spravljajo na površje vso gnilobo, ki se je nabrala med njimi in se z njo neusmiljeno obdelujejo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 LET NEPRETRGANEGA DELOVANJA GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE IVAN -iUKOVČAN PREDEN BO PETELIN ZAPEL Prevod Scena Kostumi Govor Glasbena oprema Dramat. vodstvo Režija V nedeljo, 21. marca, ob 16. uri ABONENTI SSG IMAJO POPUST Vladimir Kocjančič Vladimir Rijavec Milena Kumar Ana Mlakar Ili j a šurev Janez Povše JANEZ DROZG ristno je, če se od časa do časa vr-1 vse do trenutka razočaranja, ko se že kamen v ribnik, v katerem se v blatu lastnega ugodja kopljejo lenobni krapi, nikjer pa ni ščuke, ki bi malo razgibala in razšibala to leno krapjo zalego. Tako si je Partljič sam prevzel vlogo sanitarne ščuke in v odsevu vzvalovanega ribnika spravil na površje ljudi, obraze in značaje «homogenega kolektiva», ki si je celo «prislužil» kolektivno nagrado za svojo «vzornost», ki pa je kar ljudožersko Nastrojen, ko je treba uveljaviti osebno korist. Ko gre za «osebno nagrado» najboljšemu, ko gre za milijon, tokrat se sprostijo v ljudeh vse tiste lastnosti, ki od nekdaj potrjujejo, da je človek v svojem bistvu le živalski e-goist, pa naj bo družbeni sistem v katerem živi in bi ga moral tudi sam Tone Partljič IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllltlllUIIIIIIIIIIIIIlJllllllrlllllMMIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllll V četrtek bodo prikazali varianto k regulacijskemu načrtu * " f ? M'*OCj ' r'-,j or ocOy, Urbanistična razstava o uslugah na Tržaškem Gre za pomemben dogodek, ki bo verjetno odločilnega pomena pri nadaljnjem urbanističnem razvoju tržaške občine ■ Magnetofon philips model N 2218 Friderik Širca, Nabrežina 170. ■ Radijski sprejemnik RB 244 phi-lips - Dominik Sedmak, Križ 249. ■ Fotoaparat àgfamatic. 1000 - Cvetko Grgič, Bazovica 137. ■ Elektronski računalnik homeland 8101 - Marjan Petaros, Boršt 89. B Elektronski računalnik homeland 8101 - Ida Sardoč, Slivno 5. B Gubčeva knjižnica - Marija Pieri, Jamlje 26/b. B čajni prt, idrijski servis - Silvester Markuža, Sesljan 10/b. B Konfekcija 12 steklenic (Primožič) in konfekcija 6 steklenic (Bu-žinel) briških vin - Novella Carli, Trst, Ul. Bazzarini 5. B Likalnik na paro philips model KD 1203 - Edvard Ukmar, Križ 31. B Zbirka plošč «Prodana nevesta» -dr. Bogo Senčar, Trst, Ulica Bramante 3. B Kuhinjska tehtnica krups model record 850 - Zofija Milič, Nabre žina - Postaja 191. B Mešalec termozeta model jork -Anton Stopar, Bazovica 66. B Zbirka plošč «Slovanski plesi: (Dvorak) - Majda Kozina, Dolina 346. B Konfekcija 12 steklenic briških vin (Grauner) - Mimi Česnik, Trst, Ulica dell’Eremo 38. B Osebna tehtnica krups model 813 -Karlo Veršič, Trst, Ulica Monte Spaccato 5. B Knjiga «Narava» - Amalija Knez, števerjan, Sovenca 12. B Zbirka plošč «Slovenija» in plošča «Partizanska balada» - Danica Mikluš, Pevma 17. B Narodni prt - Celestin Glavina, Lonjer 283. B Knjiga «Partizanski dnevnik» (faksimile) - Julko Kosmina, šem-polaj 29. B Konfekcija 8 steklenic briških vin (Gradnik) - Maks Gergolet, Doberdob, Ulica Sagrado 1. B Usnjen album - prof. Janez Kramar, Trst, Ul. sv. Frančiška 20. B Sušilec las philips model HL 3801 -Angel Kralj, Padriče 165. B Knjiga «Obveščevalci» - Amalija Castellani, Trst, Ul. Spinoleto 26. B Knjiga «Podmornica» - Drago Štoka, Prosek 550. B Knjiga «Ljudski zdravnik» - Jožefa Šiškovič, Trst, Ul. Cancellieri 9. B Knjiga «Kras» - Alojz Gec, Trst, Trg tra i Rivi 2. B Usnjena šatulja - Justina Starec, Boljunec 280. B Konfekcija 6 steklenic (Komjanc) in konfekcija 2 steklenic (Štejar) briških vin - Vladimir Budin, Sa-lež 65. B Knjiga «Prigode Davida Balfour-ja» - Hubert Močnik, Gorica, Ul. Alfieri 9. B Knjiga «Sodobna kuharica» - Ju- J Urbanistična razstava, ki jo bo 18. t.m. odprla tržaška občinska u-prava v dvorani anagrafskega urada v palači Costanzi, ne predstavlja za naše mesto le kulturnega dogodka, temveč je eden izmed odločilnih korakov pri načrtovanju uslug v tržaški občini; namen osrednje razstave v palači Costanzi in delnih razstav na sedežih rajonskih kon-zult je namreč vzpodbujanje čim večjega števila prebivalcev k sodelovanju pri načrtovanju uslug v občini. Prav pripombe, lu jih bodo predložili posamezni prebivalci in ki se bodo izkristalizirale na sestankih upraviteljev z rajonskimi konzulta-mi, bodo odločilnega pomena pri izdelavi dokončne variante regulacijskega načrta. Razstava bo vsebovala panoje z grafičnimi elaborati, v skupni dolžini 120 metrov. Prvi del je name njen pregledu urbanističnega razvoja mesta od leta 1934 do danes, sledi pa natančen opis ciljev, ki si jih je zastavila občinska uprava z izdelavo osnutka variante. Osrednji del razstave je seveda namenjen prav novi varianti, ki jo je občinska uprava obrazložila s celo vrsto pomožnih grafičnih prikazov. Ti ponazarjajo demografski razvoj Trsta, porazdeljen po mestnih četrtih, predmestjih in okoliških vaseh, obenem pa dajejo tudi dokaj jasno sliko uslug, ki jih občina nudi v posameznih četrtih. V zadnjem delu razstave so prikazane perspektive demografskega razvoja Trsta in urbanizacije raznih predelov do trenutka, ko naj bi število prebivalstva zraslo na 370.000 enot, seveda pa je velika pozornost namenjena pravi «varianti», po kateri naj bi poskrbeli primarne in sekundarne usluge za vse prebivalstvo. Razstava, ki jo je tržaška občina napovedala z zelo lepimi italijanskimi in slovenskimi lepaki, bo odprta do 24. aprila. vizija milijona razblini in ostane samo še usmrajenost kalnega ribnika. Ansambel mariborskega gledališča je komedijo uprizoril v dinamični režiji Jožeta Babiča s tisto dozo lokalnega prizvoka, ki je potrebna, da ima delo večjo verjetnost v določenem okolju. Utečena predstava, v kateri ni več nobenih skrbi za o-drske probleme, omogoča igralcem, da se suvereno kretajo na odru in da resnično žive v svojih vlogah, ki so kar vse po vrsti imenitno podane. Nastopili so: Boris Brunčka kot direktor Kremžar, sijajna Milena Muhičeva kot njegova žena, Minu Kjudrova kot Helena, Breda Pub-Ijeva kot Matilda, Roman Lavrač kot Klander, Angelca Jankova kot njegova žena, Peter Trnovšek kot pripravnik in Janez Klasinc kot Ka-divec. Precej številno občinstvo se je i-menitno zabavalo in nagradilo izvajalce z dolgim in zasluženim a-plavzom. j. k. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena in kostumi Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ Danes, 14. marca, ob 17.30 v Ljudskem domu v SV. KRIŽU. V SOBOTO, 20. T.M. Pokrajinski kongres bivših internirancev V soboto, 20. marca, bo v sejni dvorani na sedežu sindikata CGIL v Ul. Pondares pokrajinski kongres združenja bivših pobtičnih internirancev v nacističnih taboriščih (ANED), kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo prve dni aprila v Modeni. Na dnevnem redu pokrajinskega kongresa bodo poročila predsestva in tajništva, izvolitev novega odbora in delegatov na vsedržavni kongres. Pokrajinski kongres bo.v.■ času,..ko pred tržaškim porotnim sodiščem poteka proces proti krivcem hudih zlo-činqvq v; ; jjtižami, , in bo zaradi tega imel še poseben pomen. Plačevanje tretjega obroka za izlet Primorskega dnevnika v ponedeljek, 22. marca, in v torek, 23. marca, od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL Danes, 14. marca, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu JOŽE ZEMLJAN ODLOČITEV Drama v dveh dejanjih Režija : STANE RAZTRESEN Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu V sredo, 17. marca, ob 20. uri bo v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, večer posvečen temi 30 LET SLOVENSKEGA FILMA Govoril bo filmski režiser FRANCE ŠTIGLIC-TUGO dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev. VLJUDNO VABLJENI. Odbor STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi ■ Janez-Mejač - Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Jutri, 15. marca, ob 15.30. Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo drugo predavanje iz ZGODOVINE SLOVENSKE GLASBE v sredo, 17. marca, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio 4. Predaval bo prof. JOŽE SIVEC o slovenski glasbi od srede 18. stoletja do začetka 20. stoletja. Vstop prost. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI SLOVENSKI KLUB obvešča. da torkovo predavanje odpade, hkrati vabi svoje obiskovalce, da se udeležijo koncerta TPPZ v Skednju, ki je namenjen akciji za postavitev spomenika padlim v NOB iz nekdanjega IV. okraja. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Dario Fo BURKAŠKI MISTERIJ (MISTERO BUFFO) Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini Predstavo so pripravili: Boris Kobal burkež; Sergij Cer-kvenič slepec, Bonifacij VIII. Branko Sulčič pijanec; Darij Frandoiič kmetavz, kvartopirec; Danilo Kohau pohabljenec, kvartopirec; Milica Kravos smrt, Ivanka, angel; Lidija Sosič angel, Marija; Marina Gulin krčmarica, Magdalena; Silvana Gulin Veronika; Sergej Verč režija in dramaturška priredba; Drago Jurca - Giorgi scena in kostumi; Atili j Kralj glasba; Marina Gulin, Boris Kobal, Lidija Sosič, Sergej Verč prevod; Marko Kravos, Sergej ;Verč prepesnitev songov; Boris Kobal ponašitev misterijev; Mira Sardoč lektorica; Franc Menja vodja predstave; Atérika" Čepar šepetalka; Dario Košuta tehnično vodstvo in razsvetljava Predstave v dvorani PD «Ivan Cankar» — Ulica Montecchi 6 Premiera: v četrtek, 18. marca, ob 20.30 Ponovitvi: v soboto, 20. marca, ob 20.30 v nedeljo, 21. marca, ob 18. uri V prostorih gledališča bosta odprti dve razstavi: «Pet let SAG» ter razstava slik Draga Jurca -Giorgia. Izleti Taborniki RMV priredijo v petek, 19 marca, avtobusni izlet na sneg v Ovčjo ves. Vabljeni so člani, starši, prijatelji, znanci in bivši člani. Kino Vpisnina 2.000 Ur. liiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiifiiiiiiiifiiitiiiioiiiiiiniiiiiittiiiiiiliinniliiiiiiniiMiniliiliiiiintiiiiliiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuniiitiiiiiiiiiniitiiiniiiijiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii Danes, NEDELJA, 14. marca MATILDA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.09 — Dolžina dneva 11.50 — Luna vzide ob 16.27 in zatone ob 4.57, i Jutri, PONEDELJEK, 15. marca KLEMEN Vreme včeraj: Najvišja tempera tura 7,3 stopinje, najnižja 0,4 stopinje, ob 19. uri 6,2, zračni pritisk 1002,8 mb stanoviten, brezvetrje, nebo oblačno, vlaga 53-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. marca 1976 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 18 oseb. UMRLI SO: 72-etna Maria Pre-donzani vd. Lisi, 84-letni Felice Val Ione, 72-letni Giuseppe Orlandi, 81-letna Anastasia Misura vd. Agusti-ni, 72-letna Marionilla Dellosto por. Caprili, 51-letni Arturo Trost, 62-let-ni Celestino Bemi, 62-fetni Costante Vido, 74-letni Ademaro Rosin, 73 letna Carolina Murenz vd. Gles-si, 69Jetni Stanislav. Slavec, 64-letni Antonio Petrič, 82-letna Giustina Mevlia vd. Scapin, 63 letna Edvige Punis, 78-letna Giuseppina De Rino por. Luša, 87-letna Rosa Coceani vd. Degrossi, 61Tetni Guerrino Sau, 34-letna Lucia Penco. OKLICI: snažilec Silvano Macovaz in snažilka Giuseppina Poldrugo, strugar Marino Lonzari in gospodinja Anna Maria Salomone, trg. pomočnik Dario Vendramin in trg. pomočnica Mara Novel. tehn. uradnik Fabio Sbisà in uradnica Fran- Včeraj -danes cisca Ulian, geometer Paolo Rigo in uradnica Orietta Ambroso, univ. stina Vuga, Trst, Ul. alle Cave 35. ! študent Franco Toraldi in trg. po- _______________ ___________, B Knjiga «Demon in Eros» - Drago j močnica Anna Ziani, trgovec Lucia-1 gio Vecchiet in tajnica Monique Ro- j Bukavec, Trebče 9. -Ino Sfreddo in trg. pomočnica Ondi-1 se Chevaber, kemični analisi Stel-J ZA VAŠO POROKO... «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasna Telefon 793-295 TRST, UL Orianj Z (Barriera) na Jurincie, uradnik Giorgio Pilastro in uradnica Bertillangela Ar ban, mehanik Leonardo Dapas in uradnica Loredana Felici, tehn. e-lektr. Sergio Udina in tajnica Marina Tatafiore, uradnik Livio Terčoni in uradnica Luciana Rolli, uradnik Gino Biaschini in uradnica Gabriella Panessa, uradnik Roberto Tongicrgi in uradnica Sonia Volk, delavec Luciano Franzutti in trg. pomočnica Marinella Bradamante, delavec Luciano Sabadin in študentka Donatella Bratassevez. avtoprevoznik Stojan Petaros in trg. pomočnica Fiorella Hrovatin, delavec Secondo Testa in tajnica Maria Franca Panarella, mesar Furio Giorgi in uradnica Liviana Battaglia, pomorščak Narciso Paliaga in frizerka Elvira Kermac, natakar Enrico Gumsey in gospodinja Patrizia Cack, študent Walter Persi in uradnica Gabriella Raponi, uradnik Roberto Cicivizzo in trg. pomočnica Letizia Festa, kurjač Giordano Petronio in trg. pomočnica Vera Villette. dalevce Luigi Lofaro in delavka Alessandra Sussel, carinik Gior-1 j Ho Cerebuch in uradnica Guja De-revitsky, uradnik Giuseppe Di Leonardo in uradnica Rosanna Pagnus-sat, finačni stražnik Michele Cascio in delavka Angela Jelenkovic, podčastnik finančne straže Vito Zaza in uradnica Graziella Zara, trgovec Giubano Sartori in trg. pomočnica Zdenka Cante, nogometaš Giovanni Ludvik in gospodinja Maria Acan-fora, slaščičar Carlo Rossi in trg. pomočnica Mirca Felician, finančni stražnik Pietro Spinelli in bolničar ka Claudia Ugrin, trgovec Umberto Morassut in trg. pomočnica Anna Maria Vascotto, mehanik Vito Mez-zalira in gospodinja Marina Vitello, zdravnik dr. Alberto Osenda in in- ZAMV S( A/AJ3 Ol j: RE ALTO N E 1; NOV US SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI štrumentarka Donatella Guastalla, zdravnik dr. Pietro Perissutti in učiteljica Viviana Abatangelo, uradnik Marino Viezzob in uradnica Maria Gioia Panizzon, delavec Carlo Pe-lizzon in učiteljica Tiziana Scarpin, upokojenec Giovanni Battista Gia-comuzzi in gospodinja Palmina D’Angelo, pleskar Giovanni Rinaldi in snažilka Diva Fragiacomo. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: teh 213-137; Milje: teh 271-124. LOTERIJA BARI 90 50 66 35 56 CAGLIARI 43 51 54 17 29 FIRENCE 18 81 51 39 69 GENOVA 35 71 13 49 63 MILAN 81 16 86 31 25 NEAPELJ 34 64 2 44 82 PALERMO 24 29 55 51 64 RIM 80 22 86 26 39 TURIN 81 39 47 70 33 BENETKE 5 61 47 23 14 ENALOTTO 2X1 X 2 X 122 1 2 1 KVOTE: 12 točk 7.746.000 — 11 točk 382.200 — 10 točk 30.800 lir La Cappella Underground 19.00 «Jazz in piazza», režija Pino Adriano, barvni film za vse. Ariston matineja 10.30 «Il ciarlatano», igra Jerry Lewis. Ariston 15.30 «La trappola», barvni film za vse. Mignon 13.30 «My fair lady», barvni film za vse. Grattacielo 15.00 «L’affare della sezione speciale». Režija: Costa-Ga-vras, barvni film, za vse. Fenice matineja 10.00 in 11.30 «Cinque matti allo stadio». Fenice 15.30 «Cadaveri eccellenti», režija Francesco Rosi, barvni film za vse. Excelsior matineja 10.00 in 11.30 «La meravigliosa avventura di Cenerentola», barvna risanka. Excelsior 14.30 «Come una rosa al naso», igrata V. Gassman in Ornella Muti. Barvni film. Nazionale 14.30 «Toma ’el grinta», igra John Wayne in Katharine Hepburn, barvni film za vse. Eden 15.00 «Dai sbirro», barvni film za vse. Ritz 15.30 «Colpo da un miliardo di dollari», barvni film, igra Robert Shaw. Aurora 15.00 «Amore e guerra», igra W. Alien, barvni film za vse. Capito! 15.30 «Gente di rispetto», igra Franco Nero, barvni film za vse. Cristallo 15.00 «Dai papà, sei una forza!», igra B. Crone, barvni film za vse. Moderno 15.00 «Lo zingaro». Igrata: Alain Delon, Annie Girardot. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Pomomanie di un guardone», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Noi non siamo angeli», barvni film za vse. Impero 15.00 «Africa Express», igra Giuliano Gemma, barvni film za vse. Vittorio Veneto 15.00 « Ultime grida dalla savana», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Dracula contro Frankenstein», barvni film za vse. Astra 15.00 «Cenerentola», barvna risanka Walt Disneya. Abbazia 14.30 «Agente 007: Licenza di uccidere», igrata: S. Connery in Ursula Andress. Volta (Milje) 15.00 «L’eroe della strada», igrata Charles Bronson in Jil] Ireland, barvni film za vse. Gledališča Stilino slovensko gledališče v Trstu I gostuje v torek, 16. marca, ob 20. uri v Cerknem; v sredo, 17., t.m., ob 20. uri v Idriji; v četrtek, 18. t.m., ob 20. uri v Izob in v petek, 19. t.m., ob 20. uri v Novi Gorici s tragikomedijo Alda Nikolaja «Stara garda». VERDI Danes ob 16. uri ponovitev Donizettijeve opere «Lucia di Lammermoor» (red D) v premierski izvedbi. ROSSETTI Ob 16. uri «red II. nedelja» in 20.30 red «prosti» Havelova «Beraška opera». VII. abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. Zadnji dan. AVDITORIJ Ob 16. uri Bertolt Brecht: « Nella giungla delle città ». Abonenti 20 odst. popusta. Zadnja predstava. * * * Od jutri, 15. marca, ob 20.30 «Le mani sporche» J. P. Sartra. Cooperativa dei giovani. Prosveta SPDT Tabor Opčine vabi člane, nečlane in prijatelje društva na redni občni zbor, ki bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri (drugo sklicanje pol ure kasneje) v Prosvetnem domu na Opčinah. Razna obvestila Šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev, ki bo v torek, 16. marca, ob 20. uri v Glasbeni šoli, Ul. R. Manna 29. Nastopijo gojenci oddelkov za klavir, violino, violončelo, flavto, kitaro in harmoniko. Vstop prost. Združenje staršev osnovne šole «O. Župančič» priredi jutri, v ponedeljek, ob 20.15 v prostorih osnovne šole predavanje «Psihoanaliza otroka». Predaval bo psihoanalitik in psihiater dr. Hektor Jogan. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine. V torek, 16. marca, ob 20. uri bo TPPZ nastopil v Skednju. Prosimo pevce in orkestraše, da pridejo točno in polnoštevilno v Skedenj pol ure pred nastopom. Odbor. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše nepozabne mame in none UrštiSe Tol vd. Zobin se zahvaljujemo darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spreinib na zadnji poti. Žalujoči: sinovi, hčerke, snahe, zetje in vnuki. Mačkolje, 14. marca 1976 V 76. letu starosti nas je mama in nona za vedno zapustila naša predraga JOSIPM vd. VODOPIVEC Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 15. t. m., ob 15. uri iz hiše žalosti, Kroglje štev. 12, v dolinsko cerkev, nato na domače pokopališče. Žalujoči: sin Ljubo, snaha Amalija, vnukinja Mara in drugo sorodstvo Kroglje, 14. marca 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Za vedno nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra ANA SANCIN Pogreb bo danes, 14. marca, ob 14. uri iz hiše žalosti v Boljuncu. žalujoči: sin Mario, snaha Slava, vnukinja Sonja z možem Ladijem in maio Alenko, sestra Roza ter sorodniki Boljunec, 14. marca 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Z A H VALA Ganjene ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega IVANA ANDLOVIČA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v naši bolesti. Posebna zahvala č. g. Liberu Cattaruzzi, g. Lucianu Giudiciju in še posebno g. Mariu Bevi laequi in gospe Pini Ceglar. Žena Vida in hčerke Klara, Elizabeta in Marijagracija Trst, 14. marca 1976 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti našega dragega VLADISLAVA ŠKABARJA se prisrčno zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na ka. terikob način počastib njegov spomin. Žalujoči: žena Francka, sinova Paulo in Janko z družinama, sestre, bratje ter drugo sorodstvo Veliki Repen, 14. marca 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage mame, none in sestre MARIJE RAVBAR vd. GUŠTIN Posebna zahvala sorodnikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: hči Marija, sinovi Franc, Nini in Enio, zet, snahe in vnuki Veliki Repen, Koper, Jesenice, Buenos Ayres, 14. marca 1976 ZAHVALA v Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani ob težki izgubi sina, moža in očeta in ki so na kakršenkob način počastili spomin prof. JOŽETA PETERLINA Posebno se zahvaljujemo g. župniku Viljemu Žerjalu in vsem duhovnikom za verske obrede in spremstvo pri pogrebu, županu inž. Spacciniju in predstavnikom oblasti za izraze sožalja, govornikom, ki so na žalni seji, po radiu in pri pogrebu tako prizadeto osvetbli pokojnikov lik, pevcem, Slovenski prosveti, dijakom, profesorjem in ravnateljem tržaških slovenskih šol. Radijskemu odru, Slovenskemu gledališču, Duhovski zvezi. Slovenski skupnosti, športnim društvom, prijateljem z Goriškega, iz Kanalske doline in z onstran meje ter vsem organizacijam in posameznikom, ki so prinesli cvetje ali so darovali v dobrodelne namene in s tem pokazab, kako so pokojnika cenili in imeU radi. Žalujoči: mati Frančiška, žena Lojzka, sin Ivan, hčerka Anka, hčeri Matejka in Lučka z družinama, sestre, bratje in drugi sorodniki. Opčine, Bela cerkev, Kranj, Celje, 14. marca 1976 PO PODPISU OSIMSKEGA SPORAZUMA Lega postajališča pri Fernetičih ne ustreza novo nastali realnosti Postajališče je treba povezati z industrijsko cono in suhozemnim terminalom pri Sežani v poslovno in teritorialno integrirano enoto Italijansko - jugoslovanski dogovor o dokončni ureditvi meje in o okrepitvi gospodarskega sodelovanja, ki je bil dosežen 10. novembra lani v Osimu (in ki naj bi bil po nekaterih virih ratificiran še v tem mesecu) postavlja v noim luč tudi vprašanje prometnih in 'ndustrijskih infrastruktur na meji med sosednima državama. Osimski sporazum predvideva, kakor znano, ureditev posebne industrijske proste cone na tržaškem Krasu in določa zanjo področje, ki se razteza od Sežane proti Lipici na jugoslovanski strani in proti Opčinam oziroma Trebčam in Bazovici na italijanski strani. Ta nova gospodarska struktura bo nastala v neposredni bližini drugih dveh struktur, ki sta že v gradnji, namreč suhozemnega terminala pri Sežani in tovornega postajališča pri Fernetičih. Zadnji dve strukturi naj bi služili predvsem mednarodnemu blagovnemu prometu po cesti in po železnici, ki bi po predvidevanju do leta 1985 dosegel okrog 10 milijonov ton. Industrijska prosta cona pa je prvenstveno namenjena — kakor izhaja že iz njene osnovne oznake — industrijski predelavi in dodelavi najrazličnejšega blaga. V neposredni bližini načrtovane integrirane strukture, ki :o predstavljata suhozemni terminal pri Sežani in na tovorno postajališče pri Ferne-tičah, pa bo nastala Obsežna industrijska cona, ki jo predvideva 0-simski sporazum. In prav ta novi moment, namreč napoved ureditve skupne industrijske cone na tržaškem Krasu, postavlja v novo luč celotno vprašanje gospodarskih in prometnih struktur ob meji pri Fernetičih. Jasno je namreč, da bodo imeli suhozemni terminal pri Sežani, tovorno postajališče pri Fernetičih in industrijska cona v prihodnje mnogo skupnega. Poleg storitev v zvezi z mednarodnim blagovnim prometom v tranzitu, bosta terminal in postajališče opravljala tudi storitve v zvezi z dovozom in odvozom blaga iz industrijske cone. Kljub razlikam v osnovnih vlogah industrijske cone in obeh terminalov bo po vsem tem ob tukajšnji meji v bližnji prihodnosti nastal prometno - industrijski kompleks enotnega značaja, ki postavlja že zdaj pred strokovnjake in javne upravitelje v obeh državah vrsto tehničnih in upravnih problemov. Glavni izmed teh problemov, je, kako urediti prometne strukture, di bodo suhozemni terminal, tovorno postajališče in industrijska cona najbolj racionalno povezani med seboj in s cestnim ter železniškim omrežjem na italijanskem in jugoslovanskem ozemlju, in kako tudi sicer uresničiti predvidene strukture, da bodo kar najbolje služile svojim namenom, pri čemer je treba seveda upoštevati obstoječe cestne in ž_e-zniške zveze ter še zlasti bodoče prometne in druge infrastrukture, ki jih bo treba uresničiti na tem področju. Iz tega vidika bi kazalo trezno premisliti, ali je lega tovornega postajališča pri Fernetičih, ki so io izbrali še pred leti, ko ni še nihče mislil na možnost ureditve skupne industrijske cone na Krasu, res najbolj racionalna. Tako industrijska cona kakor tudi suhozemni terminal pri Sežani se bosta razorostirala desno od sedanje ceste Opčine - Fernetiči - Sežana in ob železniški progi-. Za tovorno postajališče pri Fernetičih pa so načrtovalci izbrali področje, ki leži levo od omenjene ceste in ki je — vsaj kar zadeva prvo fazo predvidenih del — preče; oddaljeno tudi od železniške proge Že v trenutku, ko sta bila v načrtu samo postajališče pri Fernetičih in terminal pri Sežani, ie ta različna lokacija glede na glavno cesto u-stvarila vrsto problemov za racionalno prometno povezavo obeh terminalov, z napovedano uresničitvijo skupne industrijske cone pa postajajo ti problemi še mnogo bolj zapleteni. Najbolj racionalno bi torej bilo, ko bi tovorno postajališče pri Fernetičih zgradili, prav tako kakor Industrijsko cono in suhozemni ter-friinal pri Sežani, desno od glavne ceste, tako da bi bile vse tri strukture v najbolj direktni medsebojni Povezavi. S tem bi odpadla potreba Pp speljavi cele vrste cest z raznimi nadvozi in podvozi v središču samih Fernetičev in bi preprečili Praktično zadušitev vasi, ter hkrati zagotovili tudi občutno zmanjšanje finančnih stroškov. PD «France Prešeren» iz Boljunca vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v prostorih osnovne šole v sredo, 17. marca, ob 20.30. Sodelujejo osnovnošolski otroci, člani SSG in Glasbene matice. Častni gost, profesor Avgust Černigoj, se bo razgovarjal s Frankom Vekjetom o letošnji Prešernovi nagradi. Večer bo zaključil nastop mešanega pevska zbora F. Prešeren. VABLJENI ! Zaradi vremenskih razmer in na željo odjemalcev PODALJŠUJEMO jasno določenimi zakonskimi normami. Pri vsej nuji, s katero se postavlja vprašanje gradnje tovorne ga postajališča pri Fernetičih, se nam torej zdi ne le umestno, temveč absolutno potrebno, da se njegovi zagovorniki in načrtovalci resno zamislijo ob tem problemu. V sedanji fazi gradnje je še dovolj j časa za pripravo drugega, ustreznej- j šega načrta za postajališče, ki naj se uredi zraven bodoče industrijske proste cone. časa je dovolj tudi za pravočasno uskladitev tega načrta z načrti za gradnjo suhozemnega terminala nri Sežani. Imamo namreč vtis, da je bilo doslej vse premalo posvetovanj med načrtovalci sorodnih struktur na tej in na oni strani meje, in to kljub temu, da gre v bistvu za uresničitev važne integrirane gospodarsko - prometne strukture ob pomembnem stičišču dveh obsežnih mednarodnih gospodarskih svetov. iiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiinmiiiinmuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiMiiinMiMiHiiiNiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiliiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiMU ’Ztàaika' knii0Abtui Ulica sv. Frančiška 20 — tel. 732-487 SAIEZ Karlo Grilanc - sedemdesetletnik Proti «prenosu» tovornega postajališča na drugo stran ceste bi lahko govorila le dva argumenta: da na področju desno od glavne ceste (če gledamo z Opčin proti Sežani) morda ni na razpolago dovrlj površine, in da je prvi del postajališča (namreč parkirišče za tovornjake ob cesti Fernetiči - Col) že zgrajen. Kar zadeva drugi argument, je lahko ugotoviti, da bi parkirišče lahko v vsakem primeru koristno uporabili. saj je takih struktur vedno premalo na področju z naraščajočim prometom, kakršno je to področje ob meji med Italijo in Jugoslavijo in v bližini pristanišča, kakršno je tržaško. Glede pomanjkanja ustreznih površin na področju, ki se razteza desno od ceste Opčine - Fernetiči - Sežana, pa naj opozorimo na dejstvo, da bi ob bodoči industrijski coni lahko zadostoval manjši prometni terminal, saj bi se številne storitve in ustrezne strukture, ki so zdaj načrtovane — zdi se nam, v pretiranih razsežnostih — posebej za postajališče, ujemale s storitvami in napravami, ki jih bodo nujno načrtali za samo industrijsko cono. To velja za vse carinske servise, za cestne in železniške zveze, za kanalizacijo, za vodovode, telefonske in telegrafske napeljave, za vse druge spremne storitve (od predvidenih hotelov do mehaničnih delavnic, itd), predvsem pa bi se nekatere produktivne dejavnosti, ki so zdaj predvidene v okviru postajališča, in sicer znotraj njegovega tako imenovanega «komercialnega dela», stopile z dejavnostmi industrijske cone. S prenosom postajališča v bližino bodoče industrijske cone bi torej dosegli racionalnejšo tehnično rešitev problema, hkrati s tem pa bi bili tudi stroški za uresničitev celotnega avtoporta znatno manjši: prihranili bi namreč pri vseh delih, ki so skupna postajališču in industrijski coni. prihranili pri cestnih in železniških povezavah, pri razlaščanju zemljišč in drugih nepremičnin, pri energetskih in vodovodnih napeljavah, itd. Taka rešitev pa bi imela veliko prednost tudi s socialnega vidika, zlasti kar zadeva same Fernetiče in njihovo prebivlastvo: vas bi lahko še naprej prosto dihala. Nadaljnjo prednost bi si s tako rešitvijo zagotovili ija, ekološkem področju: z gradnjo manjšega postajališča Bi namreč obrabili nedotaknjeno večjo površino Krasa, kar bi bilo v skladu ne le s splošnimi težnjami po zaščiti in obvarovanju naravnega okolja, ampak tudi z oiiiiiniiiiimiinmiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiuiiiniiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiinim POJUTRIŠNJEM ZVEČER 100. KONCERT NAŠEGA ZASLUŽNEGA ZBORA Partizanska balada v izvedbi TPPl bo mogočno zadonela tudi v Skednju Prireditev bo v okviru pobude za postavitev spomenika padlim iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca - V zastopstvu ANPI-VZPI bosta spregovorila Arturo Calabria in Dušan Košuta V torek, 16. marca, ob 20. uri bo dirigenta Oskarja^ Kjudra izvajal v škedenjski kinodvorani celovečerni koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki bo pod vodstvom KNJIŽNI TEDEN DO ČETRTKA, 18. MARCA NE ZAMUDITE tl S® rtsi V sredo je v krogu svojih dragih praznoval Karlo Grilanc, po domače štefkov iz Saleža, svoj 70. rojstni dan. Slavljenec je zelo priljubljen med domačini, saj je bil vedno skrben družinski oče, delaven, zaveden, skratka pravi tovariš, ki se je vedno boril in veliko prispeval za skupno stvar. Karlo je sin kmečke družine in je osnovno šolo obiskoval v Zgoniku. Še kot «mplč» je pomagal doma na kmetiji, saj so vedno imeli v hlevu po nekaj glav živine in so intenzivno obdelovali 'grunt. Ko se je pojavi-1 la možnost zaslužka, se je občasno zaposlil tudi pri raznih podjetjih, na železnici, kot cestar, v kamnolomu, le da si je s trdim delom kaj prislužil. Že kot 19-letni mladenič je prvič na lastni koži okusil krutost fašističnih pretepačev, ki so ga o-klofutali v vaški gostilni samo zato, ker je govoril po slovensko. Leta 1930 so ponoči neznanci posekali smrečico, ki so jo črnosrajčniki postavili pred zgoniško cerkvijo v čast «duceju», in Grilanca so tedaj obtožili tega dejanja ter ga zaprli za mesec dni v samice koronejskih zaporov. V resnici je bilo to le maščevanje, ker je bil zaveden in se ni vpisal v fašistično stranko. Ker mu Za bolnega Ivašiča darujejo: Ob 17. obletnici smrti matere darujeta. Marija in Emil Oča-rinken iz Lonjerja 5.000 lir. V spomin na Milko čok in na gospoda Ivana Omerso daruje Lojzka Gerdol iz Rocola 2.000 lir. Žene iz Šempolaja in Prečnika, združene na lepem praznovanju 8. marca darujejo 5Ó.000 lir. Z današnjimi prispevki smo za bolnega Marija Ivašiča do sedaj nabrali v našem uredništvu 1.887.000 lir. ' ■>: c : ; ;,c • 'j ; L :rf « vil L .v-' -v - 'V:- Darovi in prispevki Ì - ''-’L 1 ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOV V SAMATORCI Ob priliki praznika žena darujejo: Ivanka Svetlič (Bajta) 2.000 lir, Duška Škrk (Bajta) 2.000. Stana Budin (Salež) 2.000, Ivanka Peric (šola v Saležu) 2.000, Vilma Gruden (Gabrovec) 2.000, Ivanka Furlan (Gabrovec) 2.000, Milena Doljak (Samatorca) 2.000 in Berta Kante (Samatorca) 2.000 lir. V počastitev spomina delovnega tovariša Livija Jankoviča darujejo uslužbenci ZTT ter uredništvo in u-prava Primorskega dnevnika: 21.500 za PD Ivan Cankar, 8.000 za RMV, 34.000 za Stu ledi, 1.000 za ŠD Polet, 5.000 za ŠZ Bor, 6.000 za ŠD Breg, 12.000 za Dijaško matico in 2.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Josipa Lovrihe daruje Bruno Prašelj 5.000 lir za dom handikapiranh na Opčinah in 5.000 lir za časopih «Delo». V isti namen daruje Drago Slavec 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in 5.000 lir za časopis Delo. N.N. daruje 2.000 lir za kip v o-snovni šoli v Bazovici. Ob prazniku žena darujejo bazov-ske žene 15.000 lir za PD Lipa, 7.000 lir za Bazoviški dom in 5.000 za vzdrževanje spomenika padlim v Bazovici. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Marija Grgič (Sem-čeva) 3.000 lir za PD Lipa. V spomin na pok. prof. Peterlina darujejo Jožijevi kolegi 71.000 lir za sklad Mladike. Ob 3. obletnici smrti Alojzija Grilanca daruje žena Marija 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. KMEČKA ZVEZA V A F I na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 21. marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6- Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Gabrovca 20.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja iz Bazovice daruje družina Petaros (Gropada št. 22) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Za poimenovanje ricmanjske šole po Ivànu Trinku-Zamejskem, darujejo: PD F. Venturini 50.000 lir, Jolanda Favretto 1.000, Aleksij Pregare 3.000, Virgilio Ukosič 1.000, N. K. 2.000 lir. - V počastitev spomina pok. prof. Ivana Šavlija, č.g. Ivana Omerse in Livija Jankoviča daruje Cvetka Pavlovič 10.000 li za Dijaško matico. V počastitev spomina Zorke Potrata darujeta Vera Godina in Melita Godina-Pregarc 5.000 lir za Dijaško matico. Dolinske žene darujejo 15.000 lir za PD V. Vodnik. . Namesto cvetja na grob očeta kolegice Ide Klarič daruje učiteljstvo osnovne šole ih vrtca v Ul. Donado-ni 10.000 lir za poimenovanje šole. Rozalija Sedmak (Križ 137) daruje 2.000 lir za PD Vesna. V počastitev spomina Joahimà Debenjaka daruje Karlo Križmančič (Bazovica 125) 20.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Joahima Debenjaka daruje sestra Viktorija z družino iO.OOO lir za dom handikapiranih na Opčinah in 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Ane Per-tot daruje Luciana Mosi 5.000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina pok. prof. Jožeta Peterlina daruje Ubald Vrabec 10.000 lir za Slovensko prosveto. Ob 10. obletnici smrti staršev darujeta Marija in Karlo Kalc (Gropada 105) 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Žene iz Boljunca se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali in prispevali, da je tako lepo uspel praznik 8. marca na Jami in darujejo 15.000 lir za domačo godbo, 15.000 lir za PD Prešeren in 10.000 lir za poimenovanje šole po F. Venturiniju, V počastitev spomina pokojnih: prof. Peterlina, Livija Jankoviča in Jožefe Kalc daruje L Marc 15.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Ivana Andloviča darujeta Semplicija ih Ivan Stopar 5.000 lir za Dijaško matico. Ob 17. obletnici smrti matere darujeta Marija in Emil Očarinken iz Lonjerja 50.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina mame Edvarda, pok. Alojzije Briščič vd. E-mili s Proseka darujejo delovni tovariši EAPT (železniška služba) 34.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na drago mamo darujeta družini Rustja in Polduzzi 10.000 lir za Dijaško matico. Ob smrti nepozabne Zorke Potrata daruje Draga Pahor 2.000 lir za PD Slavko Škamperle. Ob obletnici mame Frančiške Fabjan in v spomin na Milana Tavčarja daruje Cvetka Medvešček 3.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Mevlja daruje Zdenka z družino 5 tisoč lir za PD Lipa in 5.000 lir za TPPZ. V počastitev spomina pok. Marije Mevlja darujeta družini Schwam-berger in Šau 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Bazovici in 5.000 lir za Dijaško matico. Za kateheta Ivana Omerso darujeta Kristina in Svetka Konič 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marije Rau-ber darujejo Draščkovi 10.000 lir za pevski openski zbor. Namesto cvetja na grob botri Mici Mazlu daruje Anica z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojne Ane Sancin iz Boljunca daruje Pauli Pouh z družino 5.000 lir za PD Prešeren. kljub zasliševanjem in ustrahovanju niso mogli dokazati krivde, so ga po 30 dneh izpustili. Leta 1973 se je poročil z Milko Gorup, ki mu je povila 3 hčere in 1 sina, danes pa ga razveseljuje tudi 6 vnukov. Še vedno se živo spominja nedelje, 15. maja 1943, ko so ga fašisti aretirali pri sestri v Šempola-ju, ker ga je nekdo ovadil, da je dal partizanom svojo puško, ki mu je ostala še iz avstrijske vojske. 20 dni je bil zaprt v koronejskih zaporih, nakar so ga premestili v taborišče Cairo Montenotte» pri Sa-voni. 10. oktobra so približno 1.000 jetnikov, po večini Slovencev in Dalmatincev, stlačili v vagone za živino in po štirih dneh mučne vožnje so prispeli v Mauthausen, kjer je «obratovalo» eno najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč. Življenje v taborišču je bilo strašno. Šest tednov je moral Grilanc trdo delati v velikem kamnolomu, kjer je bilo zaposlenih od 10 do 15 tisoč ljudi. Tam se je takò izčrpal in začel bolehati, da je ostal še poldrugi mesec skoraj povsem nepokreten v barakah, nakar so ga 21: januarja 1944 prepeljali z Rdečim križem v Trst skupno s skupino 250 zapornikov, vendar preden so1 jih poslali domov, so morali prisèci, da se ne bodo več ukvarjali s političnim delovanjem. Veliko sotrpnikov je takrat pomrlo od izčrpanosti in mučenja, Gri'anc pa jo je le vnesel, čeprav se je vrnil domov kot okostnjak in a niso domači skoraj mogli prepoznati. Ko se je doma malo pozdravil, se je takoj povezal s partizanskim gibanjem, bil pri delavski četi in opravljal funkcijo vojaškega referenta vse do osvoboditve. V povojnih letih je delal tako na kmetiji kot v podrejenem delovnem razmerji in se je aktivno vključil v kulturno, politično in socialno življenje. Bil je predsednik OF. sodeloval pri prosveti, 13 let pa je bil občinski svetovalec kot član socia-list čne stranke. Dragi Karlo, ob tvojem lepem življenjskem jubileju se ti vsi tvoji dragi, tovariši in prijatelji, iskreno zahvaljujemo za ves tvoj nesebični trud in delovanje na družbeno-poli-tičnem področju, obenem pa ti želimo mnogo zdravja in ti kličemo še ha veliko let, da bi te vsaj sedaj življenje poplačalo za vse krivice, ki si jih bil deležen v svojih najboljših letin. —bs— «Partizansko balado». Koncert sodi v sklop pobude za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju iz škednja, kakor tudi od Sv. Ane in s Kolonkovca. Ob tej priložnosti bosta spregovorila predsednik oziroma tajnik držaške pokrajinske sekcije partizanskega združenja ANP1—VZPI Arturo Calabria in Dušan Košuta. Hkrati pa ne bo šlo le za enega od tolikih nadvse uspešnih nastopov TP PZ, temveč za jubilejni, 100. koncert tega zaslužnega ansambla, ki zajema okrog 130 pevcev, 25 orkestra-šev, mala solo-pevca in solistko ter še štiri recitatorje, dva slovenske in dva italijanske narodnosti. Nedvomno bo to izjemen dogodek, ki bo v Skedenj privabil lepo množico, želeti je seveda, da bi koncertu edinstvenega ansambla — največjega in najbolj izvirnega v srednji in zahodni Evropi — prisostvovali tudi tisti, ki doslej še niso imeli priložnosti, da bi se neposredno naužili nepozabnih vtisov, kakršne nam v resnici lahko vlije edinole «ta» zbor. Ob teji priložnosti si ne moremo kaj, da ne bi laskavo ocenili požrtvovalnosti članov ansambla, ki so po večini delavci in družinski o-četje oziroma tudi študentje, dijaki in dijakinje iz slovenskih srednjih šol na Tržaškem. Dvakrat v tednu se zberejo v Bazoviškem domu na vaji (doslej so imeli vaj že 300), a pripeljejo se iz vseh koncev naše pokrajine, pa tudi z onstran meje — dejansko skoraj ni vasi na našem ozemlju, ki ne bi prispevala vsaj enega pevca ali drugega sodelavca. Obiskovanje vaj je 90-odstotno, kar je seveda zadosten dokaz, čemu takšni uspehi ansambla na domačih in tujih tleh, tako nedavno pred samim jugoslovanskim predsednikom Titom in italijanskim državnim poglavarjem Leonejem. Velika zasluga za dosedanje (in bodoče) uspehe TPPZ gre dirigentu Kjudru, ki se je z dušo in telesom predal zboru. Oskar ni le spreten in odločen pevovodja, temveč skrbi tudi za upravne posle, kar tembolj pomeni, da je trden ogelni kamen celokupne zgradbe, ki na terenu, v neposrednem stiku z ljudstvom, nenehno obuja vero v globoko poslanstvo naše partizanske epopeje in jo predaja mladim rodovom. Delo upravnega odbora tudi ni lahko. Med nami je namreč mnogo različnih miselnosti in pogledov na svet in dogodke. Treba je uravnati pota in odstranjevati zapreke». Kljub vse-., mu smo premagali vse težave in slednjič prišlj, dp torkovega, 100. jubilejnega koncerta, kar ni malo. Sestanek delegacij Kočevja in Doline Včeraj sta se v Kočevju sestali delegaciji pobratenih občin Kočevja TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA OBVESTILO Ker podporna ustanova, ki je odvisna od pokrajine, potrebuje delovnih moči, se sprejmejo v službo strokovno usposobljene otroške negovalke v starosti od 18 do 30 leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Zainteresirane osebe morajo predložiti prošnjo za sprejem v službo do 12. ure dne 18. marca na tržaško pokrajinsko upravo, urad za o-sebje, Ul. Geppa 21. Zainteresirane osebe bodo podvržene selektivnemu razgovoru. in Doline. Predstavnikom občin so se ob tej priliki pridružili predstavniki mladine. Po sprejemu je bil sestanek -v prostorih občinske skupščine, na katerem je bil v glavnih obrisih začrtan program nadaljenjega sodelovanja na vseh možnih področjih. Izdelan je bil med drugim okvirni program in določeni termini izmeničnih obiskov. Prvo srečanje bo že 10. in 11. aprila, ko bo prišel k nam v goste gimnazijski orkester pobratene občine. OSMIČ A Lovrenc Zerjul, Lonjer 253, od danes belo in črno vino. toči Prispevajte za DIJAŠKO MATICO SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sklicuje 21. REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo. 28. marca, ob 9. uri v Dijaškem domu, v Trstu, Ul. Ginnastica 72. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Združenje pevskih zborov Primorske Revija «Primorska poje 1976» Tolmin: sobota, 20. marca, ob 20. uri v telovadnici. Ljesa (Beneška Slovenija): nedelja, 21. marca, ob 15. uri v telovadnici. Dolina: sobota. 27. marca, ob 20.30 v občinski telovadnici. Sežana: nedelja, 28. marca, ob ob 16. uri v osnovni šoli. Koper: sobota, 3. aprila, ob 20. uri v mestnem gledališču. Miren: nedelja. 4. aprila, ob 16. uri v telovadnici. Gorica: četrtek, 8. aprila, ob 20.30 v gledališču Verdi. Trst: sobota, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu. fliiiimmiiuiiminiiiMiiiiiiuiiiimiiiiiiuiiimiiiiiimuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiitniiiiiiiviiimimiiniifiiiiiiiiiiill Smrt bivšega tigrovca Alberta Koruze iz Landola V ponedeljek, ko je najhuje zavijala snežna nevihta, je v Lando-lah pri Postojni, na številki 14, po dolgi in mučni bolezni umrl Albert Koruza. Mlajšim rodovom je to ime skoraj popolnoma neznano, v marsikomu, ki se je prebijal skozi viharje narodnoosvobodilne borbe in je še pred tem okusil trpljenje, ponižanje in junaško kljubovalnost brezumnemu nasilju fašističnega dvajset-letja, pa je nenadna vest o smrti Alberta Koruze vzbudila globoko sočutje. Albert Koruza je bil namreč med tistimi, ki se od samega začetka mračne fašistične diktature niso niti za trenutek obotavljali. Bil je med tistimi, ki so zarana spoznali, kje je njihovo mesto. Tako je bil že leta 1926 član trojk, ki so podtalno delovale proti črnemu nasilju. Njegovo delo na kmetiji, na kateri se je rodil leta 1901, doraščal in dozoreval in na kateri je 8. marca za vselej zatisnil oči, je dopolnjevala zvesta angažiranost v protifa- šističnem boju. Kot član organizacije TIGR, v katero ga je vključil tov. Franc Udovič - Bojan, je bil že v letih 1927 - 1930 povezan z Lavom Čermeljem in Danilom Zelenim. Vsa ta leta je razdeljeval slovensko ilegalno literaturo ter se udeležil številnih drugih akcij. Po izdajstvu je bil pozneje aretiran in zaprt pod strogim policijskim nadzorstvom, toda tudi to ni preprečilo, da bi ne nadaljeval z ilegalnim delom iz zapora po navodilih organizacije TIGR. Po padcu fašistične Italije se je takoj vključil v narodnoosvobodilno borbo kot obveščevalec IX. korpusa, s katerim je dočakal svobodo ter uresničitev ciljev, za katere se je dolga leta boril. Vera v boljšo bodočnost slovenskega naroda in v socialistično družbeno ureditev, ki je vse življenje oplajala njegova dejanja, se je po osvoboditvi označevala v delu za gradnjo nove Jugoslavije. Njegov lik bo ostal svetlo znamenje v zgodovini našega ljudstva. lilliiiimilliilllilliiiiiHlliliiiIlllllliiliMiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifmiiiiiiriiiirt Oproščeno takse v smislu zakona štev. 1149 od 21.11.1967 Dostavitev z oklicem v smislu člena 150 civilnega postopka TRŽAŠKO INDUSTRIJSKO PODJETJE 7 '. ; • f ■ - • - - NUJNO IŠČE INDUSTRIJSKE HALE OZIROMA PRIMERNE PROSTORE ZA MEHANIČNE DELAVNICE 200- 250 m2 PO MOŽNOSTI V INDUSTRIJSKI CONI. Prosimo ponudbe na: Poštni predal 2739 34100 TRST Industrijska cona Predsednik tržaškega sodišča je z odlokom od 19. februarja 1976 pooblastil dostavitev z javnim oklicem naslednja odloka: Prefekt tržaške pokrajine — P.R. štev. E/l - 7/C/4-693/75 -, s predpostavko, da sta z odlokom ministrstva za javna dela štev. 2094/ Or z dne 20/6/1974, bili dovoljeni državni ustanovi za električno energijo iz Benetk gradnja in vzdrževanje 130 kW električne linije, ki se odcepi od linije Padriče — Žavlje in konča pri električni postaji tovarne Grandi Motori - OMISSIS - Odreja: na v naslednjem navedenih zemljiščih, ki so last spodaj navedenih lastnikov, določa služnost električnega voda in ustrezno z njim prehod v prid ENEL — Središče za načrtovanje in gradnjo vodovoda in električne napeljave — s sedežem v Benetkah: 1) SOBEZ Maria žena Giovanni ja, roj. PETAROS (1/2), ZOBEC Olga, rojena v Dolini 24/6/1919, ZOBEC Mario, rojen v Dolini 3/9/1930, ZOBEC Dorotea, por. RAPOTEC, rojena v Dolini 18/8/1921, ZOBEC Amalia por. SEDMAK, rojena v Dolini 9/9/1932 (po 1/5 vsak), BONETA A-driano, rojen v Dolini 28/9/1943, BONETA Bruna por. CORETTI, rojena v Dolini 21/5/1940 (po 1/10 vsak); c.c. iz Boršta — P.T. 540, c.t. 1, p.c,. 46. Odškodnina 20.500 lir - obresti 6.970 lir. Skupno 27.470 lir (sedemindvaj-settiscčštiristosedemdeset) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 644 z dne 12/12/1975. 2) MAVER ANNA, žena Micheleja roj. COSMAZ; c.c. iz Boršta - P.T. 115 c.t. 1 p.c. 50. Odšodnina 10.000 lir ,obresti 3.400 lir; skupno 13.400 (trinajsttisočštiristo) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 645 z dne 12/12/1975. 3) VISNOVITZ Andrea, sin Antonia; c.c. iz Boršta, P.T. 114, c.t. 1 p.c. 94; odškodnina 62.500 lir, obresti 21.260 lir; skupno 83.760 lir (triin-osemedeset tisoč sedf.msto šestedeset) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 646 z dne 12/12/1975. .4) PETTAROS Pietro, sin Antonia; | c.c. iz Boršta - P.T. 162 c.t. 1 p.c. 97; I odškodnina 88.000 lir, obresti 29.930 I lir; skupno 117.930 lir (stosedemnajst tisočdevetstotrideset) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 647 z dne 12/12/1975. 5) CLUN Giuseppe pok. Lorenza; c.c. iz Boljunca - P.T. 496 c.t. T" р. c. 827; odškodnina 86.500 lir, obresti 29.420 lir; skupno 115.920 lir (sto-petnajsttisočdevetstodvajset) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 648 z dne 12/12/1975. 6) MAVER Giuseppe, sin Giovan-nija pok. Antonia (3/32), MAVER Lorenzo, sin Giovannija pok. Antonia (3/32), ZOBEC Maria, žena Giovannija, roj. MAVER (3/32), MAURI Guglielmo, roj. v Dolini 31/3/1912, MAURI Emilia vd. VATTA, roj. v Dolini 18/1/1914, MAURI Federica por. OTA, roj. v Dolini 3/8/1918 (po 23/96 vsak); c.c. iz Boljunca - P.T. 573 c.t. 4 p.c. 831; odškodnina 34.000 lir, obresti 11.560: skupno 45.560 lir (pet inš tirideset ti soč petsto šeste « set ) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 649 z dne 12/12/1975. 7) SALVI (SLAVEC) Rodolfo prk. Giovannija qm. Giovanni; c.c. iz Boljunca - P.T. 517 c.t. 3 p.c. 892; odškodnina 53.000 lir, obresti 18.025 lir; skupno 71.025 lir (enainsedemdesetti-sočpetindvajset) BLAG. POTR. DD. P.P. štev. 650 z dne 12/12/1975. 8) ZERIALI Giuseppe, rojen v Dolini 5/4/1923 (1/2) in ZERIALI Maria, rojena v Dolini 9/11/1915 (1/2); с. c. iz Boljunca - P.T. 1106 c.t. 1 - p.c. 828: odškodnina 36.200 lir, obresti 12.310 lir; skupno 48.510 lir (osem inštiridesettisečpetstodeset ) BLAG. POTR. DD. PP. štev. 651 z dne 12/12/1975. OMISSIS Trst, 13. januarja 1976. Prefekt: podp. Molinari odv. Giovanni Zigante Obvestilo OBČINE DOLINA Uprava občine Dolina sporoča, da bo na razpolago od 20. do 30, marca v uradnih urah uradnik Klavdij Ota za sestavo prošenj vsem kmetom, ki so utrpeli škodo zaradi toče m neurja. Pnmorškitinevnifc GORIŠKI DNEVNIK 14. marca 1976 PREDAVANJE PREDSEDNIKA SKGZ BORISA RACETA V SOVODNJAH Sporazum v Osimu so podpisali zato da ga takoj in v celoti izvajajo Ne smemo dopustiti, da bi določila v tem sporazumu zastarala - Vzporedno uresničevati politiko gospodarskega sodelovanja ter narodnostne zaščite V OKVIRU ABONMAJSKE SEZONE Violinist Miha Pogačnik na koncertu v Gorici Nastopil je z orkestrom Glasbene matice NA NJEM BODO IZVOLILI DELOVNI ODBOR Občni zbor PD «Naš prapor» v torek v Prosvetni dvorani Nov odbor naj bi pripomogel k rešitvi številnih nerešenih vprašanj Predsednik Slovenske kulturno -gospodarske zveze Boris Race je v soboto zvečer v prosvetnem društvu «Sovodnje» govoril o italijansko - jugoslovanskem sporazumu, podpisanem v Osimu, ter o stališču naše narodnostne skupnosti do tega dokumenta. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch, ki je predavatelja predstavil, je povedal, da sodi predavanje v okvir pobude, kako čimbolj široke kroge naše manjšine seznaniti s sporazumom in s posledicami, ki jih sporazum prinaša obmejnemu prebivalstvu, še posebej Slovencem v Italiji. Predstavnika SKGZ je pozdravil tudi predsednik sovodenjskega prosvetnega društva Emil Tomšič. Predsednik SKGZ Boris Race je na kratko analiziral le najbolj značilna določila sporazuma iz Osima in sicer tista, ki se nanašajo na u-reditev meje ter sporazumevanje o vse večji gospodarski integraciji obmejnega področja, pač pa se je podrobneje zadržal pri posledicah, ki jih prinaša sporazum glede narodnostnih pravic naši skupnosti. S tem v zvezi je najprej navedel, kako predstavniki večinske stranke tolmačijo sporazum. Tako je vodilni predstavnik KD v Trstu dejal, da pomeni za manjšino Osimo konec londonskega memoranduma ter potrebo po sprejetju ukrepov v korist manjšine v deželi, da se odpravi praznina zaradi pomanjkanja točnih določil. Iz tega očitno izhaja obveznost, da država celovito in enakopravno obravnava Slovence v vseh treh pokrajinah. Prav tako prihaja iz krogov krščanske demokracije prepričanje, da bo gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo s težavo napredovalo, če ne b o vzporedno zadoščeno tudi pravici narodnostnih skupnosti. In dalje: raba materinega jezika Slovencev v zasebnem in javnem življenju je njihova nesporna pravica, ki jo je treba uveljaviti. Seveda pa je poleg zgornjih ugodnih razlag iz vrst birokracije in večinske stranke slišati tud; drugačna stališča. Vladni komisar je tržaške- IJIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiinI Obveza goriške K D do nase skupnosti «S posebno pozornostjo sta posoš-ka delegacija Krščanske demokracije ter občinske konference Socialistične zveze Nova Gorica preučili vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v pokrajini Gorica, in sicer vprašanje šolstva kakor tudi vprašanje priznanja manjšinskih narodnostnih pravic,* je rečeno v sklepnem skupnem sporočilu o prvem uradnem srečanju delegacij dveh sosednjih območij. Delegaciji sta ugotovili, da je sporazum v Osimu odprl vedno večje možnosti sodelovanja, ki ga hočeta obe stranki spodbujati s stvarnim doprinosom, zlasti pa z željo po takojšnji ratifikaciji sporazuma. Podrobneje sta govorili o mejnih napravah, komunikacijah, pospeševanju trgovinskega ter industrijskega sodelovanja, ki naj vodi v vse večje medsebojno dopolnjevanje. Obe delegaciji spoznavata potrebo po kulturnem in športnem sodelovanju ter priznavata tem oblikam dela pomembno veljavo pri medsebojnem spoznavanju in pri krepitvi dobrega sosedstva. «Predstavniki KD so izjavili, da kljub različnosti razmer nameravajo v celoti priznati pravične zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s premagovanjem ovir, ki tudi danes preprečujejo uresničitev tega osnovnega načela,* pravi nadalje skupno poročilo o srečanju ter se zaključuje z ugotovitvijo, da se bosta stranki ponovno srečali, tokrat v Gorici. Podrobnejše poročilo o srečanju smo objavili v včerajšnji številki našega lista. mu županu sporočil utesnjeno razlago sporazuma, če je hotel «utemeljiti» prepoved rabe slovenščine v občinskem svetu. Nekateri se čudijo naši enotnosti glede rabe jezika, drugi pa očitajo zaprtost nam — pravi Race — ki smo zaradi znanja dveh jezikov do vseh pojavov in družbenih tokov odprti do največje možne mere. če je kdo zaprt, potem je to nujno samo tisti, ki se zaradi poznavanja enega samega jezika ne more sporazumevati s pripadniki druge narodnosti. Predsednik Race je nadaljeval in polemiziral s stališči, v KD, češ da določil londonskega memoranduma niso mogli pričeti izvajati takoj po podpisu in da so morali dozoreti demokratični pogoji za njegovo izvajanje. Ali naj to pomeni, da pred tem časom ni bilo tiste demokracije, ki jo pri nas razglašajo na vse strani, ali pa da demokracije ni bilo samo za nas, Slo-cence? Govornik je zavrnil tudi stališče predstavnika KD, da mora parlament skleniti, č&naj se v izvoljenih svetih govori slovenski, in dejal, da je to pravico mogoče uveljavljati samo z dobro politično voljo krajevnih dejavnikov. V nadaljevanju svojega govora je Race rekel, da je KD razdelila naše področje na italijansko in na dvojezično. Italijansko področje so Trst, Gorica, obe pokrajini, dežela itd., dvojezično področje pa naj bi bilo po njenem mnenju zgornja tržaška okolica, okoliške občine, goriške slovenske občine in morda slovenske vasi goriške občine. Ukve, denimo, kjer so prepovedali uporabo šole za tečaj slovenskega jezika, po njihovo sodijo že v italijansko območje. Predavatelj je nadalje ocenil protislovnost stališča KD, ki izhaja tudi iz notranjih odnosov v stranki. «Toda sporazum je podpisan in mi ne bomo dovolili, da zastara — je rekel, če so ga podpisali, potem so ga podpisali zato, da ga izvajajo, in sicer v celoti. Primera londonskega memoranduma in avstrijske državne pogodbe nas dovolj prepričljivo podučita, kako težko je zahtevati nekaj, čemur si se dolga leta odrekal.» Ključno vprašanje v sedanjem trenutku je. raba jezika, toda hkrati moramo zahtevati kolektivno nadomestilo za zemljo, ki naj jo jemljejo in nam jo bodo še jemali za industrijsko cono, avtoport, ceste itd. Zahtevamo ustvarjalno vključitev v gospodarske tokove ter hočemo svoje strokovne šole, da bomo vzgojili potrebne strokovnjake. «Z našim enotnim in odločnim iz-I vajanjem sporazuma smo uspeli, da se je večinski narod začel zanimati za naša odprta vprašanja. Takšna oblika pritiska je edina pot, da u-veljavimo črko in duha sporazuma in da prispevamo svoj delež k vsestranskemu razvoju tukajšnjega področja,» je sklenil svoje izvajanje predsednik SKGZ Race. Razvila se je obširna razprava, v kateri so posamezna vprašanja o-svetlili z otipljivimi primeri iz našega narodnostnega boja. Goriški komunisti o primeru Ukev Na 14. kongresu mestne sekcije KPI v Gorici so odobrili resolucijo o prepovedi uporabe šolskih prostorov za pošolski tečaj slovenskega jezika za otroke iz te vasi. Komunisti ugotavljajo, da kljub sporazumu v Osimu, ki uvaja nov duh v odnose med Italijani in Slovenci, še vedno obstajajo državni birokratski krogi, ki nasprotujejo zbliževanju med obema narodnostma ter skušajo obubožati skupno kulturno bogastvo. Gre za iste birokratske kroge, ki so pred dvema letoma prepovedali učenje jezika v Brdu in Teru. Goriški komunisti zahtevajo v skladu s členoma 3 in 6 ustave 3 deželnega statuta ter sporazuma v Osimu, ki predvidevajo zaščito manjšin, preklic ukrepa. Poleg tega zahtevajo spoštovanje najnovejše šolske zakonodaje, po kateri morajo šolske zgradbe služiti kulturnemu razvoju ter vsem tistim pobudam, ki jih neka skupnost ocenjuje za potrebne. Praznik žena tudi v Dolu Prejšnjo soboto so se v domači gostilni zbrale žene iz Dola, da bi primerno proslavile 8. marec. Družabnega večera so se udeležili tudi drugi vaščani, ki so se v veselem razpoloženju zadržali do poznih ur. • Žene iz Pevme, Podgore in z 0-slavja se zahvaljujejo prosvetnemu društvu «Naš prapor», ki jim je ob priložnosti 8. marca podaril rdeči nagelj. • Goriška prefektura je v februarju odvzela 19 šoferskih dovoljenj. Odvzemu petih so botrovale prometne nesreče, ki so zahtevale smrtne žrtve ali hude telesne poškodbe. V okviru letošnje koncertne sezone smo bili pretekli četrtek deležni instrumentalnega koncerta, ki narfi ga je priredila v Katoliškem domu Glasbena matica iz Trsta. Program koncerta je bil tak, da nas je resnično iznenadil: dva Bachova koncerta za violino in orkester (v E-duru in v d-molu) in pa Haydnov koncert v C-duru, prav tako za violino in orkester. Spočetka se nam je zdelo, da bo po eni strani violinist preobremenjen, poslušalci pa po drugi strani prenasičeni od neprestanega «prigovarjanja** violine. V resnici pa se je izkazalo prav narobe: dialog med solistom in orkestrom se je začel sicer nekoliko pridržano, a se je postopoma ravzne-mal in se v Hagdnovem koncertu zlil v mikavno pogovorno zvočnost. Koncert je zaključil violinist sam, ki nam je izven programa postregel z Bachovo Chaconne, za kar so mu bili poslušalci še posebno hvaležni. Violinist pa je bil Miha Pogačnik, o katerem smo do sedaj le malo vedeli in sploh nič slišali. Zato nas je tem bolj presenetil njegov v glasbenem smislu mladosten in hkrati izkušen ter možat nastop, ki nam je razodel nekakšno «mediteransko» zvočno barvitost in solidno stavčno gradnjo, kar je potrdila še posebno Chaconne. Sicer smo ponekod pri Bachu ugibali, kakšno vlogo jè dirigent 0-skar Kjuder hotel odmeriti orkestru. K izrazni nejasnosti dialoga je, še posebno v začetku, igrala precejšnjo vlogo tudi ne ravno zvočno hvaležna dvorana (nekam «gluh» zgleda biti še posebno oder te dvorane): vsekakor je bilo čutiti, da ima solistična vloga glavno besedo in da se ji orkester prijazno prepušča in po-drejuje. Odtod neka razdalja med obema komponentama in ob tem tudi oddaljenost od Bachovega koncepta. Odlično pa sta se obe komponenti zlili v Haydnovem koncertu, kjer se je pogovor že takoj od začetka učvrstil in se nato spletal sproščeno in živahno ter se odvijal v poglobljeni umerjenosti in pristni vedrini. Tako je prišla tu do izraza ona bistvena Haydnova poteza, ki se ji pravi intenzivna melodičnost. Vsekakor je bil koncert za Goričane (seveda ne za vse, in to bi lahko potrdil že sam pogled v dvorano!) ena od redkih priložnosti, da se vsaj včasih mimo zborovske zasedbe «soočajo» z instrumentalno. Zato bi kazalo, da bi se v bodočih koncertnih sezonah dajala večja prednost instrumentalni (tudi domači) glasbi, sicer bomo, vsaj na tem «koncu» neprestano prikrajšani, kar se tiče tega področja glasbene kulture. In pri tem bi nam bil lahko v hvaležno pomoč prav orkester Glasbene matice, ki nosi med drugim precejšen delež odgovornosti v «oblikovanju» glasbene kulture pri nas. m. r. V torek, 16. marca, ob 20. uri bodo člani prosvetnega društva «Naš prapor» pripravili v Prosvetni dvorani v Pevmi prvi občni zbor, ki pomeni drugi važen trenutek v razvoju prosvetnega delovanja v spodnjem predelu Brd. Prva važna pobuda, ki so jo prosvetarji izpeljali, se je nanašala na obnovitev Prosvetne dvorane, ki je po več kot desetih letih spet odprla svoja vrata vaščanom. .V njej so člani prosvetnega društva doslej z uspehom pripravili dve prireditvi: Prešernovo proslavo ter otroško pustno rajanje. Občni zbor, torej, pomeni za briške prosvetne delavce precej, saj bodo z njim začeli organizirano delovanje, ko bo vsakdo imel svojo specifično nalogo. S tem se bo brez dvoma odpravilo precej nesporazumov, ki so se doslej javili, prav zaradi pomanjkanja odbora, ki naj bi koordiniral in vodil društveno delo. Nov odbor, ki ga bodo izvolili v torek zvečer, čaka precej odprtih vaških vprašanj, ki jih bo prosvetna skupina, ob sodelovanju drugih družbeno - političnih komponent v treh vaseh v spodnjih Brdih morala reševati ter si prizadevati za dobrobit vaške skupnosti. Prvo in eno najvažnejših vprašanj zadeva vaško mladino, ki je sedaj prepuščena sama sebi, to se pravi, da je podvržena pritisku asimilacije. Mladim Pevmcem, Štmavrcem in Oslavcem bo treba polagati precejšnjo pozornost. V tem smislu se kaže potreba po športno - rekreacijskem središču, kjer se bo mladina lahko zbirala. O realizaciji tega središča (zemljišče naj bi že bilo že na razpolago) se je v zadnjem času precej govorilo, konkretnega pa je bilo zelo malo storjenega. Prav tako važno in nujno je vprašanje ustanovitve športnega društva. Tudi v tem oziru bo moral novi odbor prosvetnega društva o-ceniti vse možnosti, da bi se v teh krajih ustanovilo športno društvo. Če že ne gre drugače, bi kazalo u-stanoviti športno sekcijo pri prosvetnem društvu, ki naj bi imelo iste naloge, kot športno društvo. Mladina je tudi glede tega vprašanja pokazala voljo do dela, kar se je izkazalo na priložnostnih športnih srečanjih. Tretje in ravno tako važno vprašanje zadeva društveno delovanje, ki bo moralo dobiti večji zalet. Doslej so namreč prosvetarji pripravili le občasne prireditve, prave kontinuitete pa ni bilo. Nov odbor si bo moral v najkrajšem času začrtati program, ki bo obsegal primerno število prireditev. Samo tako namreč bo društveno delovanje v spodnjem predelu Brd zaživelo in Prosveta Slovenska prosvetna zveza v Gorici vabi predsednike vseh na Goriškem včlanjenih društev, da se udeležijo posveta, ki bo na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Malta 2, v sredo, 17. marca, ob 20.30. Govor bo o bližnjem občnem zboru zveze. se razširilo. Samo tako bodo prosvetarji uresničili cilj, ki so si ga zastavili pred dvema letoma, ko so prvič po tolikih letih pripravili prvi filmski večer, ki je pomenil pričetek novega delovanja PD «Naš prapor». «Primorska poje » 8. aprila v Gorki «Primorska poje», revija slovenskih pevskih zborov z obeh strani državne meje, bo v Gorici 8. aprila, in sicer tudi tokrat v gledališču Verdi, že sedaj opozarjamo ljubitelje naše pesmi, da si ta dan rezervirajo za obisk koncerta, na katerem bo letos v Gorici še več zborov kot lani in tudi njih izbira je bila kvalitetna. Letošnjih koncertov revije bo osem, prično se že v soboto 20. marca. Tokrat bomo imeli na naši strani meje kar štiri koncerte in sicer, poleg onega v Gorici, še običajnega v Trstu, enega v Dolini in enega v Slovenski Benečiji. Ogled razstave o Škofji Loki Okrog petsto dijakov in profesorjev slovenskih srednjih šol v Gorici si je v teh dneh ogledalo fotografsko razstavo o Škofji Loki, ki jo je Slovenska prosvetna zveza uredila v Gregorčičevem klubu. Dijaki in njih profesorji so si z zanimanjem ogledovali slike, ki prikazujejo enega najlepših in tudi najzanimivejših delov slovenske zemlje. Mnogi med njimi so že bili na obisku v teh krajih, drugi pa so obljubili, da bodo šli tja ob priliki bodočih obiskov v Sloveniji. V nekaterih primerih so predstavniki SPZ, v drugih pa profesorji sami, prikazali dijakom zgodovinske, kulturne in gospodarske ter turistične zanimivosti škofjeloškega področja. Krvodajalci iz Doberdoba so obnovili odbor Sekcija Združenja krvodajalcev v Doberdobu je te dni obnovila svoj delovni odbor. Že preteklo soboto, 29. februarja, so se člani zbrali na sedežu združenja, kjer so imeli volitve, ki se jih je udeležilo 45 članov od 53 vpisanih. V glavnem so bili v nov odbor potrjeni člani prejšnjega vodstva. Izvoljeni so bili naslednji člani: Jožef Ferletič (Pence-nel), Jožef Ferfolja (Peteluč), Lucija Černič, Miloš Devetak, Lado Gergolet (šušter), Jožef Jelen in Severina Peric. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Mario Gergolet, Evgen Gergolet (Hitro) in Marjo Peric. Razsodišče pa bodo sestavljali Vilko Frandolič, Marino Frandolič in Arnaldo Ferfolja. Na prvi seji novoizvoljenega vodstva so si odborniki porazdelili odgovornosti. Za predsednika je bil potrjen Jožef Ferletič, za podpredsednika Jožef Ferfolja, za tajnika Lucija Černič in za blagajnika Miloš Devetak. Po zadnjih volitvah se je krvodajalska družina iz Doberdoba še ojačila. K združenju je pristopilo 9 novih članov, tako da šteje sekcija sedaj 62 aktivnih krvodajalcev. Naj omenimo še, da je Doberdobska sekcija krvodajalcev ena najštevilčnejših v pokrajini in edina slovenska sekcija krvodajalcev v zamejstvu. Požrtvovalnost in dobra volja te hvalevredne pobude na Krasu se ne odraža samo na človečanskem odnosu do bližnjega, temveč sega še dlje. V zadnjem letu so dober-dobski krvodajalci namreč navezali plodne prijateljske vezi s številnimi sorodnimi družinami v bližnjih vaseh in še posebno v Jugoslaviji. Več bratskih srečanj so že izmenjali s krvodajalci iz Slovenije in Hrvaške, i posebno z Reke. OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Kmečka zveza obvešča kmete goriške, sovodenjske in števerjanske občine, ki jih je lansko pomlad prizadela zmrzal in razna poletna neurja s točo, da lahko zaprosijo za obratno posojilo (prestito di esercizio) z 1 odstotnimi obrestmi in prispevkom 40 odst. posojila, na podlagi deželnega zakona 28. 12. 1971 št. 67. Obenem obveščamo, da bomo tudi letos dajali informacije in nudili pomoč pri izpopolnjevanju davčnih prijav za dohodke v letu 1975. Zainteresirani naj prinesejo s seboj laftsko prijavo in izvlečke plače, ki ga izroči delodajalec (Mod. 101 -102) oziroma izvlečke pokojnine, ki jih bodo delili na poštnih uradih. Za vsa nadaljnja pojasnila in pomoč naj se zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, v uradnih urah. Obvestilo ENPAS Vodstvo zdravstvene ustanove za državne uradnike Enpas obvešča zainteresirane, da bodo, na podlagi zakona Visentini, z letošjim letom pričeli izvajati davčne odtegljaje tudi na odpravnino, ki jih dobijo državni uradniki v trenutku ko gredo v pokoj. Vendarle, obvešča Enpas, odtegljaji ne bodo veljali za tiste odpravnine, ki so jih dobili uradniki pred 31. decembrom 1975 ali ki jih morajo še dobiti če so šli v pokoj pred tem datumom. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠKA IZ MARIBORA Tone Partljič ŠČUKE PA NI komedija Kostumi Vlasta Hegedušičeva Scena inž. arh. Niko Matul Režija Jože Babič Danes, 14. marca, ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI. Dijaki slovenskega liceja priredijo v četrtek, 18. marca, ŠOLSKI PLES ki bo v dvorani pri «Zlatem pajku» s pričetkom ob 20. uri. Igral bo ansambel The Lowers Razna obvestila Sekcija ANPI v Podgori priredi na svojem sedežu v soboto, 20. marca, predavanje o raku in drugih ženskih boleznih. Skupina petih zdravnikov iz Gorice bo tudi prikazala film o razvoju nosečnosti do poroda. Na predavanje so vabljene zlasti ženske in dekleta. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «Telefoni bianchi», A. Belli, V. Gassman, U. Tognazzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.15—22.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni in J. Bisset. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Royal flash (l’eroico fifone)». M. McDowell in F. Bolkan. Barvni film. CENTRALE 15.15—21.30 «Altrimenti... ci arrabbiamo». Bud Spencer in Te-rence Hill. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «Lo stallone». G. Macchia in A. Grapputo. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Mondo a notte oggi». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Il soldato di ventura». Barvni film. Z Novogoriškega SOČA (Nova Gorica) «Akcija za a-tentat», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Dr. Mladen», jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Inšpektor Branningen», a-meriški barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Bontoni & Bassi, Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. Prispevki Za partizanski spomenik v Poc*' gori so prispevali: Antonio Pavan 2.000 lir, N.N. ■ 10.000 lir, Andrej Petejan 10.000 lir, Antonio De Lorenzo 3.000 lir, Mario Cavallin 2.00y lir, Peter Bregant 5.000 lir, N.N- 5.000 lir, Boris Skocaj 5.000 lir An-tonija Drašček (Gorica) 5.000 hr’ Lidija Gomišček z družino 5.000 hr ob obletnicah smrti očeta Franca in matere Ane. Ob prvi obletnici smrti Rozalij? Koršič vd. Maraž darujeta družim Maraž in Pavšič 10.000 lir za Er0' svetno društvo «Naš prapor». Milka in Gizela Mikulus z Oj” vja darujeta namesto cvetja na žr0^ Jožefu Klanjščku 10.000 lir za Dii»' ško matico. lllllllllllllllllimillllllillllllllllllllllllli;i|lllllrilllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,,,ll,,ll,lllimi,M|n|||||||||||||||III||||||||n||||||||||||||||||||I|||I|I1III(II||||||||||||||1||)|| PRED RAÌPRAVO 0 POKRAJINSKEM PRORAČUNU KPI in PSI nasprotujeta birokratskemu vodenju pokrajinske uprave s strani KD Kaže, da hoče MSI omogočiti v pokrajini izglasovanje proračuna ■ Zaključen kongres mestne sekcije KPI Komunisti in socialisti so mnenja, da je treba opustiti vsak imobilizem v krajevnih upravah in pričeti z reševanjem vseh odprtih vprašanj, ki zanimajo naše prebivalstvo in da je treba ta vprašanja rešiti tudi u-poštevajoč hudo gospodarsko krizo. O tem vprašanju so razpravljali člani tajništev KPI in PSI, ki so se sestali v četrtek, zvečer v Gorici. Glavna tema govora je bil položaj v pokrajinskem svetu, ker je predsednik pred nekaj dnevi zbral načelnike skupin in jim obrazložil letošnji proračun pokrajinske uprave, ki pa ne vsebuje nič novega. Zastopniki KPI in PSI nasprotujejo takemu birokratskemu vodenju pokrajinske uprave, ki dejansko pomeni imobilizem. Zaradi tega sta pokrajinski vodstvi dveh levičarskih strank mnenja, da si morata levičarski svetovalski skupini prizadevati, da pride do novega in skupnega proračuna, ki naj upošteva dejanske potrebe goriške pokrajine. Samo na tak način bi lahko dosegli široko platformo za odobritev proračuna in bi se izognil komisarski upravi. Komunisti in socialisti pa nasprotujejo vsem , poskusom, da bi prišlo do odobritve nepomembnega proračuna in da bi k temu na en ali drug način pripomogel s svojim glasom ali pa s svojo namerno odsotnostjo fašistični svetovalec. Posoški socialdemokrati niso zadovoljni s političnim razvojem v pokrajini. Stvari so preučili na sestanku pokrajinskega vodstva: prvemu podtajniku Zimanyju so dodali še enega in sicer inž. Fedriga iz Ronk. Imenovali so tudi delegacijo, ki bo preučevala politične programe z demokristjani in republikanci. Socialdemokrati želijo ob priliki glasovanja za proračun v pokrajinskem svetu preosnovo ožjega odbora in vstop njihovega predstavnika v od- IliiiliiiiilllillliiiiHiiiiliiuilliUflimiiillliJIliiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Slovenski učenci na tečaju prometne vzgoje bor. Istočasno pa bodo še enkrat zahtevali razbitje koalicije med demokristjani in socialisti v Gradežu. Na politični pozornici velja omeniti še zaključek mestnega kongresa komunistične partije v Gorici. Na kongresu so imeli, kot smo že poročali, štiri dni razprav o aktualnih vprašanjih krajevnega, vsedržavnega in mednarodnega značaja. Kar se krajevnih vprašanj tiče so bili komunisti mnenja, da je moč goriška vprašanja in težave rešiti le v luči širših medobčinskih povezav. Mnenja so, da je treba poveča ti trgovinsko izmenjavo med Gori co in Jugoslavijo, da je treba izko ristiti vse kar bo nudila prosta cona. Regulacijski načrt, ki ga bodo letos pregledali in prenovili, bo moral upoštevati današnjo realnost našega mesta. V duhu pogodbe v Osimu je treba videti tudi rešitev vprašanj, ki zanimajo slovensko manjšino. Italijanski parlament mora odobriti u-strezne zakone za zaščito Slovencev v deželi, saj je stvar izključna pristojnost italijanske vlade in se ne sme iskati rešitev v mednarodnih pogajanjih. Goriška sekcija KPI pa se bo v goriškem okviru zanimala zato, da prevzame goriška občinska uprava svoje odločitve glede avtonomije slovenske šole in da se Slovencem prizna pravica uporabe svojega jezika v izvoljenih svetih. Precej govora je bilo tudi o ženskem vprašanju. Komunisti so za izglasovanje takega zakona o prekinitvi nosečnosti, ki naj bo demokratičen. Samo tako se lahko izognemo referendumu. cije CGIL-CISL-UIL sestal s pokrajinskimi tajniki strank KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in SS. Tudi v gori-ški pokrajini bodo ustanovili enotni odbor za preučevanje vseh vprašanj, ki zanimajo uslužbence notranjega ministrstva. V kratkem bodo v Gorici priredili javni sestanek, kjer bodo razpravljali o teh vprašanjih. Jutri seja občinskega sveta Ponovna seja goriškega občinskega sveta bo jutri, ob 18.30. Na dnevnem redu je ostala cela vrsta točk, ki jih niso še svetovalci obravnavali na prejšnjih sejah zaradi dolgih diskusij o reviziji regulacijskega načrta, o športni hali in o gradnjah hiš v Ločniku. Prav tako ne bo še prišel v diskusijo proračun, čigar poročilo je bilo šele ta teden predmet razprave v ožjem občinskem odboru. Bo pa brez dvoma prišlo jutri na dnevni red vprašanje šolskih okrajev. Goriška občinska uprava je namreč med tistimi, ki se niso še izrazile v zadnjem času. Lani aprila je sicer občinski svet v Gorici sprejel resolucijo, ki se je zavzemala za samostojni slovenski šolski o-kraj, sedanji odbor pa je sestavil tako resolucijo, ki se sicer na široko zavzema za avtonomijo slovenske šole, o slovenskem šolskem o-kraju pa v njej ni govora. Zato je pričakovati, da bo jutri na seji precej govora o tem vprašanju. Morda bodo prišle v razpravo tudi druge točke, ki zanimajo slovensko manjšino. Sestanek ERSA Na sedežu ERSA v Cervignanu so se sestali tehnični vodje zadružnih sušilnic v naši deželi. Na sestanku so govorili o tehničnih vprašanjih in o možnostih za njih modernizacijo. Predsednik ERSA Lucca je izrazil željo, da bi se stvari izvajale v sodelovanju med vsemi sušilnicami, kajti samo tako bi bilo moč doseči večje uspehe. uiMiimimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiimiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiifiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiii 30. MARCA V NOVI GORICI Sodna obravnava proti nekdanjemu poveljniku domobrancev v Idriji Zaslišali bodo 19 prič - Sodna obravnava bo trajala več dni Na naši sliki so učenci zadnjih treh razredov slovenske osnovne šole v Ul. Randaccio, ki skupno sledijo lekcijam prometne vzgoje, ki jo ima v njih šoli mestni stražnik Fi-gelj. Ta je našim učencem predaval tako v slovenščini kot v italijanščini. Podobne lekcije prometne vzgoje tudi v našem jeziku ima omenjeni mestni stražnik tudi v šolah v Pevmi (kamor hodijo tudi učenci iz Podgore) in v Štmavru. Ne bo pa podobnih lekcij v šolah v Štandrežu in v Ul. Croce, ker se ti nista prijavili k tečaju. Za tečaj je poskrbela tudi letos, kot že v prejšnjih letih, goriška občinska uprava. Udeležuje se ga nad 50 razredov na celotnem občinskem področju s skoro tisoč učenci. Ob koncu tečaja bo tudi nagradni natečaj in učenci, ki bodo najbolj znali vse iz današnjega prometa, bodo dobili tudi lepe nagrade. Naši učenci so se tako naučili kaj pomenijo eni ali drugi prometni znaki. Za nas je pomembno, da je občinska uprava poskrbela tudi letos, kot lani, za pouk v slovenskem jeziku. • Predstavniki sindikata FILCA — CISL so prejšnji dan na sestanku tajništva preučili hud položaj na področju gradbeništva, kjer nočejo delodajalci sprejeti sindikalnih zahtev za novo delovno pogodbo. O stvari bodo še razpravljali. Priprave za ustanovitev sindikata policajev Pripravljalni odbor za ustanovitev sindikata uslužbencev korpusa javne varnosti se je te dni, ob podpori tajništva enotne sindikalne federa- V našem časniku smo že podrobno poročali o obtožnici, ki jo je preteklega 28. januarja okrožni javni tožilec v Novi Gorici Silvester Vremec vložil pri okrožnem sodišču V Novi Gorici proti Francu Srebotniku, nekdanjemu komandantu domobranske postojanke v Idriji. Dolži ga, da je proti pravilom mednarodnega prava zaukazoval in izvrševal mučenja in nečloveška ravnanja s civilnim prebivalstvom, ko je bil komandant domobranske postojanke v Idriji, kamor ga je poslal tako imenovani Slovenski narodnostno - varnostni zbor. Poleg poveljevanja je bila njegova naloga tudi, da organizira domobranstvo na Idrijskem. Sedaj smo zvedeli, da se bo sodna obravnava proti Francu Srebotniku začela v torek 30. marca. Obravnava bo pred senatom peterice, ki mu bo predsedoval sodnik okrožnega sodišča v Novi Gorici Borut Deisinger. Pričakovati je, da bo obravnava trajala več dni, ker naj bi senat po predlogu okrožnega javnega tožilca Vremca zaslišal 19 prič. Te naj bi potrdile posamezne navedbe, oziroma ugotovitve iz obtožnice. Poleg obtoženca, ki je pred aretacijo živel v Libanonu in bil tam vojaški izvedenec za eksploziv in mu-nicijo, naj bi sodišče zaslišalo še priče Ferdinanda Močnika, Franca Tratnika, Rozalijo Lipužič, Adalber-ta Goloba, Marijo Zidarič, Rajka Svetličiča, Alojza Peternelja, Julijano Carli, hčer Jožeta in Julijano Carli, hčer Antona, nadalje Milana Svetličiča, Antona Jereba, Srečka Tončiča, Jožefo Majnik, Heleno Medved, Alojzijo Žele, Cirila Gnezdo, Emilijo Kavčič, Jožeta Eržena in Antona Jazberja. Sodišče naj bi na predlog okrožnega javnega tožilca prebralo tudi zapisnike o izpovedi prič Dimitrija Kraigerja, Lju-biše Bjeliča, Milenka Peškirja in Kozimirja Keržiča. Senat naj bi v okviru sodne obravnave preučil tudi razne dokumente, ki zadevajo vojne zločine okupatorjev in njihovih pomagačev v Sloveniji. Za sodno obravnavo v Novi Gorici proti nekdanjemu komandantu domobranske postojanke v Idriji ter organizatorju domobranstva na Idrijskem je v Sloveniji, seveda pa zlasti v idrijski občini, veliko zanima- - nje. Za zločine, ki naj bi jih po navedbah obtožnice napravil nekdanji domobranski poročnik Franc Srebotnik je določena kazen od 5 do 15 let zapora ali celo smrtna kazen, ki pa se lahko nadomesti z 20 leti strogega zapora. ZURIGO ASSICURAZIONI Švicarska družba mednarodnega obsega od danes govori tudi v tvojem jeziku: pri GORIŠKI AGENCIJI ZURIGO ASSICURAZIONI Ul. Diaz 12 — Tel. 87-227 dobiš jasne in natančne informacije o vseh vrstah zavarovanja, ki ti jih bodo dali v tvojem jeziku. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE f*‘ LA. GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KULTURA ZA STOLETNICO CANKARJEVEGA ROJSTVA SOLA ME JE RANILA TAM, KJER JE OTROK NAJBOLJ RANLJIV: RANILA MI JE PONOS! Pričujoči Cankarjev spis, ki je nastal pred šestdesetimi leti in čez (objavljamo ga po prijateljskem posredovanju urednika Mladinske kji-ge, našega kontovelskega rojaka Bogomila Gerlanca op. ur.), moramo uvrstiti med njegove izrazito kulturno - politične spise. Odkrili so ga šele na razstavi pisateljevega dela (s poudarkom ne čeških prevodih) v Pragi 1969, kjer hranijo rokopis tega spisa in ne vedo, ne kdaj in ne kako in od koga je prišel le-ta v osrednjo češko knjižnico. Čez nekaj let (1973) je bil spis objavljen v reviji za književnost kot še «rieobjavljen Cankarjev tekst» (Sodobnost, 1. št.). S tem seveda ta zanimivi dokument ni imel v javnosti tistega odmeva, ki ga zasluži. Ko sem bil ob koncu lanskega leta (in sem še kar naprej) uredniško in osebno dokaj «vprežen» v delo pri pripravah ustreznih knjižnih izdaj ob pisateljevi stoletnici, sem pobrskal po svojih papirjih, ki so v zvezi s Cankarjem in našel tam tudi strani navedene revije. Spis me je sedaj pritegnil, saj sem tudi sam hodil v avstrijsko nemško šolo in celo v — realko v Trstu. Cankarjeve besede v tem spisu mi niso pomenile le spomin na njegova srednješolska leta, marveč sem jih sprejemal kot spomin in opomin za nas Slovence na tej in oni strani naših današnjih meja od Dragonje do Drave in Rabe. želim, da bi imela objava Cankarjeve besede o tem problemu še kak odmev v Vašem listu. Ta objava posreduje to Cankarjevo besedo prvič širokemu krogu bralcev; v knjižni izdaji bo izšel članek menda šele v zadnji (t. j. trideseti) knjigi Zbranega dela Ivana Cankarja, ki ga bo Drž. založba Slovenije zaključila prav v tem pisateljevem jubilejnem letu. Bogomil Gerlanc Ivan Cankar Sledimo Cankarjevi besedi in njegovemu razmišljanju o škodljivosti «tuje učenosti», kakršno nujno daje mlademu človeku — učencu osnovne in srednje šole šolanje v tujem namesto v materinem jeziku, v katerem je rasel do trenutka, ko je stopil v šolo. REALKA Zadnjič se je bridko pritožil učenec ljubljanske realke, kolikšne nadloge in težave da mu je delala nemščina in koliko da mu je pouk v tujem jeziku škodoval še v poznejši dobi. Vse preveč narahlo se je bil dotaknil strune, ali pa se morda sam ni zavedel vseh različnih in mnogoštevilnih akordov te žalostne pesmi. Poslali so me v ljubljansko realko iz vrhniške šole. Ta šola je bila takrat urejena še po starem, tako namreč, da so nas že koj v prvem razredu mučili z nemščino, v tretjem in četrtem pa kar po šest in več ur na teden. Kdor je hotel in mogel, je plačal povrhu še posebno uro za nemško pogovarjanje. Moj nadučitelj še živi (Bog mu dodeli visoko starost!) ter lahko izpričuje, da nisem bil najslabši med učenci, temveč da so me smatrali za najboljšega. Nazadnje se mi je zdelo, da imam nemško gramatiko v mezincu in tudi besednega premoženja precejšnjo kopico. Če sem bral nemško knjigo, sem jo za silo razumel, dasi mi je bilo vse nekam nemirno in zastrto, kakor da bi gledal skozi pajčolan. Vse to pa sem omenil zategadelj, ker bi mi drugače lahko očital kak novodoben ljubljanski pedagog, da je zakrivila vse poznejše ujme in skrbi samoslo-venska šola s preskromnim poučevanjem nemščine. Prišel sem v realko. S poukom so začeli v prostrani dvorani za telovadbo, začeli na ta način, da so nam razložili šolski red. V nemškem jeziku. Stali smo tam v dolgi vrsti, nebogljenci iz vseh krajev lepe kranjske dežele, stali smo tam, gledali resnobni obraz ravnatelja ter nismo razumeli ničesar. Dušila me je dvorana, kolikor je bila prostrana in visoka, begali so me svečanostni obrazi, ki so se mi zdeli sovražni, na prša me je tiščal vzduh, težak in tuj. Le toliko sem slišal in bral iz besed, z obrazov, iz samega vzduha, da je na svetu veliko stvari zabranjenih ter da so kazni mnogoštevilne in hude. Tako mi je bila šola odtujena, bila mi je daljna in neprijazna že prvi dan. In ostala mi je tuja vse do konca. Pedagog nisem; toda po mojih mislih bi bila šoli poglavitna dolžnost, da vabi otroka, ne pa da ga odbija. V šoli bi moral biti otrok doma, med prijatelji in brati; jaz sem bil v tujem kraju med tujci; beseda se je zatikala, pogled se je umikal. Takrat sem občutil naravnost in globoko, da veže govorica človeka s človekom trdnejše in zvestejše od vseh drugih vezi na svetu. Najhujše pa je bilo, da me je šola že od začetka ranila tam, kjer je otrok najbolj občutljiv; ranila mi je ponos. Obšel me je srd in sram, kadar sem slišal, kako je glajše od mene odgovoril sošolec, o katerem sem dobro vedel, da ni bistrejši. V srce mi je vezalo, da se godi krivica, ki si je nisem mogel prav razložiti. Ob koncu tistega žalostnega prvega leta so mi dali spričevalo, v katerem so se vrstili večjidel sami «zadostni» redi; le v slovenščini so mi zapisali «odliko». V domači šoli sem imel veliko veselje do prirode, do zgodovine in do zemljepisja. To veselje je mahoma ugasnilo. Tujec mi pripovedoval o ljubih stvareh, pripovedoval mi v napol znanem, tračnem jeziku, postavil je visok plot médse in mene. Priroda, ki govorila z menoj samo še po nemško, je umrla; zgodovina se je izlila nekam v meglo ter se razblinila, v daljni daljavi so stali edini 'n sami cesarji ter so grdo gledali; zemlja je bila samo še prodana karta, rdeče in rumeno popleskana, Ljubljana je bila Laibach in treba je bilo vedeti, da ima ta Laibach toliko in toliko prebival-nev. Učil sem se na izust stran za stranjo, brez ljubezni in brez zanimanja, časih celo s studom. Ob prvih počitnicah pa vse drugo leto je bila moja edina skrb, da premagam nemščino. Bral sem brez nehanja, bral naglas, bral vse po vrsti, karkoli sem dosegel, samo da je bilo nemško. Mučil Sem se, da bi mislil po nemško, želel sem si da bi po nemško sanjal. ln zares so mi dali ob koncu drugega leta spričevalo «z odliko». Tista «odlika» pa je bila za drago ceno kupljena. Brezprimerni trud, ki je bil potreben, da se mi je razstrl motni Pnjčolan pred nemškim jezikom, da se je iz ječanja izvila govorica, ta trud celega leta je bil poneumnem zafrečkan, življenju, pameti in srcu izsiljen. V sedmih letih slovenske šole bi se bil lahkotno in Ponevedoma priučil nemščini. Boljši nemščini; kajti vsled nasilnega vtePanja mi je ostal trdi, okorni šolski naglas vse dotlej, ko ga je nekoliko izgladilo prijetno dunajsko narečje. Ob tistem trudu in boju je vzklilo ter se razrastlo v meni brezzino, žolčno sovraštvo do nemščine in do vsega, kar je nemško; sovraštvo, ki se ga nikoli nisem mogel prav otresti. Zoperni so mi bi!i takoimenovani nemški klasiki; morali smo natanko vedeti, kdaj jn kje so se porodili ti priskutni tujci, kaj da so počeli in kaj pisali; n^or ni vedel teh reči, je plačal šolnino. Šele v poznejših časih sem !8 mukoma premagal in osvobodil vsaj toliko, da sem spoznal veli-Cino Goetheja. Kljub boju in kljub temu, da sem nazadnje pogledal nemščini Zavnost v lice, je ostal plot med njo in menoj, ni se omajal. Uče- n°st. katere me je učila, je bila tuja učenost, zato ker jo je učila °Pa. Priroda je bila nemška priroda, torej tuja; zgodovina je bila Jamška zgodovina, torej tuja. Uho je razumelo, pamet je zapisala; °da srce ni občutilo, lica se niso ogrela. Vsa ta učenost se ni prav Z dotikala življenja, nič mene samega, nič stvari, ki bi jih lahko Zjd z roko, objel z dušo. Bil je papir, popisan in posvalkan, ves na§nusen, ki ga je človek ob koncu leta zalučil starinarju za par §r°šev ter si nato še oplaknil roke. . °b tej nemški papirni učenosti, ob tej mrzli, sovražni tujki sem ^ Ustvaril svojo učenost; po svojem, brez kažipota, brez sistema in metode. Bila je, kakršna je pač bila, toda biti je morala; zakaj duša J® biJa žejna in lačna. Takisto, misbrn, da so počeli tudi moji tova- lsL jaz sem pisal verze, kdo drugi je tarokiral, tretji je ljubil prez-Vsem Pa 3e bi'a šola nagnusen kraj, bila ječa, v kateri je «uhoval človek samo zategadelj, ker je bil preslaboten in prestra-°Peten, da bi pobegnil. Tolikšen je bil odpor zoper šolo, da smo še a Polici skrbljivo ločili šolske knjige od tistih, ki so bile «zares naše». n Do grla se mi je bila zagabila šola. Najprej je bilo sovraštvo, n °. i® bil gnus, nazadnje je bilo samo še golo zaničevanje. Vsa «ro-uonja» se mi je zdela grda kome(iija. Hodili smo nekako po visokih b rgljah, vsi, učitelji, učenci, služabniki, knjige, zemljepisne karte, _1 Sc'de in celo tisti topi modeli od mavca. Hodili smo po visokih ber-kJab’ držali smo se resno, pa smo vedeli natanko, da je vse skupaj Poh*6^3' ^ ^ep*b dneh sem se uprl tej grozotni komediji, sem ji efZ’ naP0til sem se v svojo pravo šolo, ki mi je dala resnične jp 5. oke učenosti; na Golovec in na Rožnik. Tam je bila priroda, Po ^ bovina in sem bil jaz; nič več ni bilo treba med nami sre-nemščine. Zmotilo me je časih le, da sem tistim svojim tova- rišem, ki so hodili v šolo tudi ob lepih dneh, pisal naloge; po dvajset krajcev eno. Škoda, ki jo je napravilo to razmerje do šole, se je v vsi svoji obsežnosti razodela šele pozneje in občutim jo še zdaj. O prirodi nam je govoril profesor Wilhelm Voss, blaga duša, velik spoštovalec in poznavalec prirode, dober drug in prijatelj rajnemu Rutarju, s katerim sta raziskavalà kranjsko in goriško floro. Bil je najbrž idealen učitelj in prepričan sem, da je pripovedoval nadvse zanimivo. Prepričan sem, kajti zatrdno tega ne morem reči. Govoril namreč ni le nemški, temveč celo v nekakšnem narečju, menda saškem, tako da sem razumel komaj vsako drugo besedo. Pa da sem razumel vse do kraja, tista šolska priroda mi je bila tuja in mi je tuja še zdaj. če mmm v ■gtì.v gg . g gg g,: m fl-' ; • . ‘ r. : ’ kaj; znal sem slovenščine toliko, kolikor on sam. Zakaj njegova učenost mi je bila tuja, je bila nemška, je bila «onkraj plota». Z grozo pomislim, kako da bi šele bilo, če bi bil imel zares slabe učitelje. Kajti če se ozrem nazaj z zrelejšimi očmi, vidim resnico, da so bili učitelji izvrstni vsi do zadnjega. Niti enega ni bilo med njimi, da bi se nanj, na človeka, ne spominjal z veseljem in hvaležnostjo. Toda beseda ni segla do besede, zato ni mogla duša do duše, srce do srca. Koliko resnobe, moči in dela je šlo v izgubo! In koliko ljubezni! — Obračun: Študentu, ki ni bil ne preveč neumen, ne preveč len in ne preveč hudoben, je poučevanje v tujen jeziku zagrenilo šolo, mu jo odtujilo in zagnusilo. Zato mu šola ni mogla dati nobenega koristnega znanja; ko je v potu svojega obraza napravil takoimenovano maturo, je znal in vedel toliko, kolikor se je bil naučil sam, naskrivaj, poleg šole in zoper šolo. Za dolgo časa mu je šola ubila vsako zanimanje za znanost; bila mu je tuja, kajti dišala je po šoli. Zastrupila mu je spoštovanje do nemške kulture; zakaj ta kultura sloni na nemščini, nemščina pa, mu je v spominu edinole kot inkvizicijski inštrument. Šola mu je naravnost poneverila velik besedni zaklad, ki mu ga je bila dolžna; ta izguba mu dela napota in težave do konca dni. Tuja šola ga je zapeljala, da je svoji žejni in lačni duši iskal hrane drugod, kjerkoli in kakoršnekoli; nedolžen je, če ni našel čiste hrane; šola je hudodelec, on ne. Zaradi šole je zapravil vrsto mladih let, izliti je moral v pesek njih žalostni sok; namesto da bi se lahkotno in veselega lica boril z novimi spoznanji, z življenjem in s seboj, so ga prisilili, da se je sproti in venomer klestil s papirno nemščino. In šola mu je prezgodaj vsilila grenki občutek, da je krivica na svetu; kdor je že v zibki momljal prve svoje besede v nemškem jeziku, je v šoli govoril gladko, čeprav ni vedel, kaj je govoril; njemu ni bilo treba, da bi šolo sovražil; in tudi vse drugo mu je bilo prihranjeno in odpuščeno. Navsezadnje: prezgodaj je segla v srce strašna zavest: «Manj si vreden, v kotu stojiš!» Vse prezgodaj se je iz te zavesti izvil bolesten odpor, teman in nemiren, še nerazločen; kasneje se je iz njega izluščilo sovraštvo, toliko globlje in krivičnejše, kolikor večje je bilo trpljenje mladih dni. — To je poglavje o realki. Enemu se je tako zgodilo, drugemu malo drugače, vsem pa najbrž precej podobno. Vsako leto hodi na stotine otrok to križevo pot. — IVAN CANKAR - Zapornik in spokornik. - Karikatura H. Smrekarja, pisateljevega prijatelja in opremljevalca njegovih knjig, na obsodbo in zapor na ljubljanskem sodišču zaradi protidržavnih izjav na predavanju 1913 itiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiimiiHiimiiiiiiimiiiiiiiuHiinim PISMO UREDNIŠTVU IVAN CANKAR - 1915 (Foto Fr. Vesel). To je predzadnja pisateljeva slika, na čigar obrazu se pozna vojno trpljenje in ponižanja, ki jih je prestajal. Saj je kmalu po odpustu iz zapora na ljubljanskem gradu moral kot črnovojnik - rekrut v Judenburg. Prav na koncu leta 1914 je bil kot nesposoben odpuščen iz vojske in se vrnil v Ljubljano hodim po gozdu, po polju, po vrtu, ne vem imena ne drevesu, ne cvetici. Godi se mi, kakor da bi hodil med samimi ljubimi znanci, pa jim ne poznam imena, ne morem po domače govoriti z njimi. Kadar je treba, da jih imenujem, se moram zateči med kmete, ali pa k Ple-teršniku. Nič drugače ni s stvarmi, ki se dotikàjo fizike in kemije, geometrije in matematike. Zola je opisal rudnike in fabrike, vse do najmanjših podrobnosti; jaz bi tega ne mogel, v slovenščini prav gotovo ne, še posameznih delov enega samega stroja bi ne vedel imenovati; in niti v nemščini ne, kajti kmalu in brez obžalovanja sem se bil iznebil obsovraženega nemškega «znanja». Za profesorja matematike nam je bil dolgo časa gospod Kremin-ger. Če je pedagog tisti, ki je oče in prijatelj svojim učencem in ki gleda, kako bi jim vzbudil ter ohranil ljubezen do nauka, tedaj je bil Kreminger pedagog. On edini je spoznal, ali pa je vsaj slutil plot, ki je bil med nami. Ko je razlagal, nas je časih nemirno pogledal, nato pa je trudoma poskušal, da bi izpregovoril par slpvenskih besed. In nazadnje je storil ironijo, da hujše ni mogel; poklical me je: «Er-klaren Sie das in slovenischer Sprache!» Ječal sem, da nisem vedel Ta prqtest proti nemški šoli in jeziku kot sredstvu za odtujitev in uklonitev — spomnimo se na čase Gentilijeve šolske reforme, pa tudi na občinske seje, kjer našemu jeziku ni dana beseda, na «preštevanja» na Koroškem in na Uk ve v čedermačevini! — je Cankar napisal v okoliščinah, ki jih moramo povedati, da nam bo njegov lik še bolj svetal in dragocen. Dne 12. aprila 1913 je Cankar predaval v Ljubljani o vprašanju bodočnosti slovenskega naroda spričo novega položaja, ki je nastal na Balkanu po zmagi Srbov in Bolgarov nad Turki. Zaradi protiavstrijskih izjav («Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku», dalje še to: «... ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja pride») je bil obsojen na 8-dnevni zapor, ki ga je sredi septembra tudi odsedel. V začetku prve svetovne vojne (31. 7.1914) je bil denunciran kot srbofil in skupaj s številnimi slovenskimi naprednimi javnimi delavci interniran na ljubljanskem gradu. In prav v tem času, t.j. 1. in 2. septembra je izšla v dnevniku Slovenski narod ta njegova o-stra protinemška avtobiografska črtica s podpisom F.G. Po izidu prve polovice je padlo nanjo budno oko k. u. k. cenzorja; ta je v nadaljevanju odrezal črtici ostrino, ki je pozivala na odpor: «Manj si vreden, v kotu stojiš!» Prezreti tudi ne smemo, da je napisal I. Cankar ta svoj javni obračun z nemško šolo in vplivom, ki ga je imela pri njem do vsega, kar je nemškega, prav na začetku velikega spopada obeh nemških držav, tj. Avstrije in Nemčije z vzhodom in zahodom, ko je odmeval v svet grozeči imperialistični klic ««Deutschland, Deutschland iiber Alles!» (Nem- čija nad vse!) pri nas na Kranjskem pa še ponižni pripev: «Vse za vero, dom, cesarja!». Temu so se družili zvoki fanfar, ki so oznanjale osupljive zmage centralnih sil na Drini, v Galiciji in Vzhodni carski Poljski ter tudi prodore v Francijo. Tudi ob branju tega Cankarjevega spisa se moramo spomniti besed slovesa, ki jih je izrekel Oton Župančič ot> pisateljevem odprtem grobu: «. .. Hvala ti za vso lepoto . .. Hvala za tvoje muče-ništvo, hvala za tvojo trpko ljubezen, hvala za tvoj pravični bič! — » BOGOMIL GERLANC r.. Nedvoumno slovenstvo Hraferoslava Volariča ;s Prof. FRAN LEVEC (1846 - 1916), ki je učil na realki slovenščino in zgodaj spoznal Cankarjev pisateljski dar. Zato ga je moralno in materialno podpiral kot dijaka in tudi pozneje kot svobodnega pisatelja tako kot urednik revije Ljubljanski zvon ter kot urednik in vodilna oseba pri Slovenski matici, kjer je izdal Cankar več svojih knjig (Na klancu. Tujci, Križ na gori, Martin Kačur in dr.) Začudilo, še huje, zaprepastilo me je branje pisma uredništvu v Primorskem dnevniku pretekle nedelje (7. marca). Pisca Aleksander Rojc in Pavle Merkù sta nam razkrila, da je v Devinu nekak odpor proti poimenovanju osnovne šole po skladatelju Hrabroslavu Volariču, češ da je bil on ustanovitelj Lege Nazionale v Devinu. Opozicije proti takemu poimenovanju šole ne bi smeli vzeti resno, če bi nje nosilci ne bili «nekateri paši:šolniki» (lekateri?).,Naslanjati se na mnenje «non in nonotov železnega spomina» bi bilo seveda sila neresno. Ti naši dragi noniči imajo danes 81 let, če so se rodili 1895, t.j. ob smrtnem letu Volariča. Če pa imajo v Devinu še kaj starejših korenin, so bili ob Volaričevi smrti komaj dojenčki ah otroci v nežnih letih. Sicer naj ,o tem spregovorijo De-vinčani sami, ki so ob postavitvi predloga za ime svoji šoli gotovo dobro premislili. Hrabroslav Volarič zavzema v kulturni zgodovini našega preporoda vidno mesto. Ne nameravam tu pisati o njegovem življenju in delu, rad pa bi navedel le nekaj njegovih skladb, ki ga karakterizira-jo zavednega in borbenega Slovenca. So to skladbe, ki so ga daleč preživele in jih še današnji rodovi dobro poznajo: Slovenski svet ti si krasan. Eno devo le bom ljubil (na Gregorčičevo besedilo). Slovenskim mladenkam (na besedilo be-neškoslovenskega pesnika Podreke) in Slovan na dan. Volaričevi sodobniki so ga gotovo prav dobro poznali, pa bi mu učiteljsko društvo ne vzidalo spominske plošče na rojstno hišo v Kobaridu, če bi ležala kakšna senca narodne nezvestobe na njegovi duši. In kobariški rojaki bi mu ne postavili leta 1908 na kobariškem trgu spomenika. Res je, da ni ta spomenik stal več kot 14 let. Vihra prve svetovne vojne mu je sicer prizanesla četudi je bil Kobarid v območju hudih borb; uničila ga je šele fašistična ujma. Mlajšim rodovom ni poznano nasilje tistih dni, ki ga imenujemo «Krnski dogodki». Na vrhu Krna IIIIIIIIIHtlllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlllllllllllliniIIIIIIIIII^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllltlllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIllItlllllllllllllllllllllllllillIlliiiiil Razširjen koncept revije NOB «Borec» Pred seboj imamo prvi dve številki letošnjega letnika revije BOREC. Na njiju piše: Leto 1976. Letnik 28. Osemindvajset letnikov neke revije, vsako leto po dvanajst številk in deset zvezkov re-vialnega formata, bogato ilustriranih in lepo opremljenih. Lanski letnik z nad 700 stranmi in s tiskovnimi polami. To zares ni malo. Posebno ne, če gre za revijo za zgodovino narodnoosvobodilnega boja in ohranjevanje revolucionarnih tradicij, za revijo, ki je edina te vrste v Sloveniji in najbrž tudi v vsej Jugoslaviji. To je ve liko, to je že pravo bogastvo. Bogastvo v vsakem posameznem zvezku, ki predstavlja zaokroženo celoto in bogastvo v vsakem celotnem letniku, v katerem bodo zanamci proučevalci zgodovine NOB našli obilo dragocenega gradiva, vzgojitelji pa mnogo dragocenih spodbud. če polistamo po lanskem letniku, bomo našli gradivo razporejeno na celo vrsto rubrik. Gradivo za zgodovino NOB je morda glede na značaj revije najpomembnejše. Tu bomo našli med sodelavci sama znana imena naših zgodovinarjev, Metoda Mikuša, Toneta Ferenca, Maksa Zadnika, Franceta Škerla, Lada Ambrožiča in drugih, ki objavljajo svoje izsledke prav v tej rubriki. «Gradivo in spomini» je sorodna rubrika, vendar bolj neposredna, pa zato manj znanstvena in manj preverjena. Na najrazličnejše dogodke se nanašajo lanskoletni prispevki objavljeni v okviru tega naslova. Lani je n.pr. Borec pisal o osvobodilnem boju v Brkinih, o tržaški Rižarni, o kurirskih zvezah na Primorskem, o osvoboditvi Trsta in Gorice. Sicer pa predstavljajo spomini nekdanjih borcev in ta neposredna pričevanja bogato snov, ki jo ljudje najrajši prebirajo, pravi urednik Črtomir Šinkovec, ki že nekaj let uspešno vodi revijo in jo dviguje na zavidljivo kulturno in znanstveno višino. U-spelo mu je pritegniti naše pripovednike, ki svoja dela, s tematiko revolucije ali osvobodilnega boja objavljajo v BORCU. Tudi izvirna slovenska poezija je bila lani dobro zastopana. Nekaj je bilo objavljenih del slovenskih klasikov (Župančič, Golia, Albreht), zastopani pa so tudi sodobniki, Miha Klinar, Črtomir Šinkovec, koroška pesnika Andrej Kokot in Valentin Polanšek ter drugi. Odveč bi bilo prezreti, da se BOREC loteva tudi kulturnih problemov današnjega časa. V okviru rubrike «Kultura in prosveta» je bilo v lanskem letniku precej govora o Prešernu. Zastopani sta bili tudi gledališka in likovna u-metnost, prezreti pa ne smemo redne rubrike s poročili o novih knjigah s tematiko osvobodilnega boja. Borec pa razen teh ocen nekaterih slovenskih izdaj objavlja tudi bibliografijo takih del. Z reprodukcijami svojih del so bili lani v reviji zastoparli ugledni slovenski umetniki (France Slana, Dore Klemenčič, Vito Globočnik. Cita Potokar, Božidar Jakac), obilo je bilo tudi fotografskega gradiva, posvečenega zlasti obletnici, ki smo jo lani proslavljali (1945-1975). In kaj obeta letošnji letnik BORCA? Predvsem razširitev koncepta revije. Gradivo se bo razširilo tu- di na prvi povojni čas do let o-krcg 1950, torej na čas, ki je pomenil nadaljevanje revolucije. To poglavje naše zgodovine bo zelo zanimivo. Sicer pa BOREC ne namerava objavljati samo zgodovinsko dokumentiranih del, temveč tudi spomine in bo tovrstne gradivo dragoceno za našo najnovejšo zgodovino. BOREC bo še nadalje spremljal razvoj revolucionarnih gibanj v svetu, priobčeval bo literaturo in poezijo, posvečeno odporniškemu gibanju in tako s socialno tematiko. Tudi naši kulturi, prosveti in šolstvu, namera va uredništvo posvetiti vso pozornost. Pri vsem tem se uredništvo zaveda, da morajo biti v reviji prisotne vse slovenske pokrajine in da je gradivo tudi glede na teritorialni princip kolikor mogoče e-nakomerno porazdeljeno. Uredništvo si želi zato čim večje število sodelavcev. Zanimivo je, da prihajajo borci in prinašajo svoje spomine, svoje zapiske, marsikdo pošlje v uredništvo gradivo, ki je neznano in novo. Sicer pa se šte vilo sodelavcev stalno veča in re- vija je odprta vsem, Ki imajo kaj povedati na temo našega osvobodilnega boja in revolucije. Še posebno so veseli gradiva, ki je samo po sebi zanimivo in je zanimivo napisano. Težavam piscev pa v uredništvu pomagajo, tekste lektorirajo in brusijo. Sodelavci od vsepovsod so torej dobrodošli. Saj je znano, da taka neposredna. živa pričevanja ljudje najrajši bero. Zato pa^ si v uredništvu žele, da bi se razširil krog bralcev in naročnikov. Revija izhaja danes v nakladi 3000 izvodov, kar za slovenske razmere ni malo. Lahko pa bi bilo naročnikov (glede na skromno naročnino 80 din letno) še precej več. Ne torej samo novih sodelavcev, v uredništvu se nadejajo tudi novih bralcev in povečanja naklade, žal marsikdo niti ne ve za to zanimivo revijo z dragocenimi pričevanji. Po svoji vsebini, po svoji kvaliteti in že zaradi samega dvojega značaja, revija BOREC zasluži, da jo poznamo. Sl. Ru. so bili postavili spomenik italijanskim vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni v bojih na tej gori. Že čez nekaj dni pa je strela udarila v spomenik in ga porušila. Šele kasnejši strokovni pregledi in sledeča sodna razprava so dokazali to resnico. Toda fašisti niso na to čakali. Obtožili so slovenske pastirje, da so uničili spomenik, v množicah pridrli iz Čedada, Vidma in od drugod na Kobariško, terorizirali prebivalstvo, v Drežnici sežgali župnišče, na kobariškem trgu pa so zavezali Volaričev kip okrog vratu in ga potegnili s podstavka. Ko so spomenik zrušili, se je kipu odlomila glava, ki so jo s huronskim zmagoslavjem nosili po Kobaridu. To se je zgodilo 21. junija 1922. Čez dobre tri tedne so na podstavek Volaričevega spomenika namestili visok drog za zastavo. Mlajši Devinčani seveda se tega ne spominjajo. Morda pa se bodo spomnili, da je nabrežinsko-devin-ska občina dala obnoviti in preurediti Volaričev grob in da je bila ob devetdesetletnici Volaričevega rojstva na pokopališču počastitev njegovega spomina. Takratno predsedstvo cone sicer ni izdalo dovoljenja za to manifestacijo, vendar sa je ob Volaričevem grobu zbralo 15. novembra 1953 več sto ljudi. Sk>-vensko-hrvatska prosvetna zveza in PDS. Škamperle sta položila na grob venca, pevci so zapeli «Vigred» in pokojni tovariš Janko Fur- Volaričev ki spomenik v Kobaridu, so ga fašisti razbili lan je z govorom počastil Volaričev spomin. Mislim, da bo to dovolj, da se razblini vsak dvom o upravičenosti predloga za poimenovanje devinske šole po Volariču. Sicer bodo vedno obstajali nergači in ne-vedneži. Spominjam se, da se je kdo tudi v Nabrežini obregnil, ko smo vzidali spominsko ploščo Igu Grudnu na njegovi rojstni hiši in v Boljuncu je nedavno neki verjetno zelo slabo poučen človek podvomil o pravilnosti, da se šola poimenuje po Franu Venturiniju, čeS «Kaj pa je Venturini takega naredil, da dobi šola po njemu ime.» Drago Pahor horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop ■. - OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Razmere so dokaj povoljne, vendar se boste morali naloge lotiti z vso resnostjo in boste morali hkrati razčistiti tudi nekaj konkretnih primerov, da se vam ne bi nakopičilo preveč nerešenih zadev. Za uslugo boste morali napraviti protiuslu-go. V ljubezni vse prav. BIK (od 21. 4. do f 20. 5.) Preglejte de- / lovne razmere in izboljšajte to, kar J ne gre. Pri tem si pomagajte s sodelavci, predvsem s strokovnjaki. Neko srečanje poslovnega značaja bo rodilo velike rezultate, vendar bo morala pobuda priti z vaše strani. Tudi v ljubezni bo treba več vase iniciative. Dobro počutje. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite dostopni za vsako pobudo, ki pride s strani tistih, s katerimi ste vajeni dobro poslovati. Uspehi ne bodo izostali, pa čeprav boste naleteli tudi na kako težavo. Pismo ali sporočilo, ki vas oo spravilo najprej v dobro voljo, nakar vas bo razžalostilo. Zdravje kar dobro. Veljaven od 14. do 20. marca 1976 RAK (od 23.6. do 22. 7.) Program dela si uredite tako, da vam posamezne naloge ne bodo zaostajale. Tudi sicer bodite bolj sistematični kot doslej, da se vam kje kaj ne zatakne. Nova srečanja, nove pobude, skratka veliko novega, vendar rezultati ne bodo posebno navdušujoči. ___ LEV (od 23.7. do f 22. 8.) Čeprav me- f \ nite, da vam je vse j dovoljeno, se boste V J znašli v težavah in ^-----^ ne bo vam lahko premagati vse delovne ali poslovne nasprotnike. Razčistite vse zadeve sproti in vse bo prav, ker boste sicer zabredli v težave. Veliko zadoščenja boste doživeli DEVICA (od 23.8. do 22. 9.) Razumevanje nekega sodelavca, morda tudi predstojnika vam bo omogočilo, da boste bolj naglo napredovali. Dobri stiki tudi z neposrednimi sodelavci. V splošnem dobri rezultati dela. Utrujeni boste in živčni. Uteho in počitek boste imeli le v krogu svojcev. POHIŠTVO IN VSE ZA OPREMO ZERIAL ARREDAMENTI SPA 34139 TRST UL. SETTEFONTANE 62, TELEF. 040/772731 TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo TEHTNICA (od 23. 9. do 23.10.) Več optimizma pa tudi več zaverovanosti v svoje sile ne škoduje. Če k temu dodamo še nekaj dobre volje in sreče, bo teden kar pozitiven. Uredili boste tudi nekaj problemov, ki ste jih odlašali po nepotrebnem. Po nepotrebnem se boste znašali nad neko osebo. ŠKORPIJON ( od 24. 10. do 22. 11.) Na prvi pogled bo vse dobro teklo. Konkretno pa bodo rezultati veliko manjši od pričakovanja. Zato boste morali napeti vse sile, pa tudi drobec diplomacije ne bi bil odveč. Srečali se boste z osebo, ki vam bo veliko pomagala. Lepo razpoloženje doma STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekaj težav boste i-meli v začetku, nato boste vse izpeljali po nekakšnem dnevnem redu. Vendar pa ne bi bilo napak kontrolirati početje sodelavcev in moreoitnih podrejenih delovnih moči. Neko osebo boste morali duševno pripraviti do tega, da vam bo pokorna. AUTORALLY • Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - usu opel • Oprema za rally • Gume: Michelin - Uniroyal - Kleber - Dunlop. • Originalni nadomestni deli: Lucas - Marcili - Ferodo Abarth - VDO. tyemcaJJà „ il PRIMO ROVIS KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pomoč, !ri jo pričakujete, do prišla zelo kmalu, še prej kot računate. S to pomočjo si boste pomagali tudi tam, kjer bi sicer težav ne zmogli. Pomagali si boste iz monotonega vsakdana, s čimer pa boste zabredli v duševne težave. Ne bi bilo napak privoščiti si malo razvedrila. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Teden bo vsekakor dober in tudi lep. Toda s tem ni rečeno, da bo brez naporov. Nasprotno, še krepko bo treba pljuniti v roke, če hočete spraviti vse delo «pod streho». Sredi tedna se boste srecali z nekom, ki vam v življenju veliko pomeni. Kar se zdravja tiče, vse v redu. RIBI (od 20. 2. do 20.3.) Gospodarsko se k°s,:e še bolj 1 utrdili, kljub temu ne boste s posli ali z delom zadovoljni. Razprave tudi v družbenih krogih, v katerhi se srečate. Ne računajte, da Dodo vsi z vami soglašali. Tudi v družini oziroma v vašem ožjem krogu ne bodo vsi na vaši strani. Nervoza. PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250 sveže pražena kava — prihranek S vrše pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. C REM C A FF È praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše PRAŽARNA s UL P1GAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 • Industrijska cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 £ ■ moquette ■ Si cj------------o ital plast w r Trg Ospedale 7 < Ol < Ol 'S ■ preproge ■ 57 servis in rezervni deli pò .znižanih cenah RENAULTI SILVANO FR IS OD IÀ C. TRST ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1 tel.: -793340 ■792779 ■ OB SOBOTAH ODPRTA MEHANIČNA DELAVN IO A IN REZERVNI DELI OD 8.30D012.30 VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA SPALNICE DNEVNE SOBE SPREJEMNICE KUHINJE “ ' ■ • - VHODI Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo • Izbrani artikli UGODNE CENE! KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah 12 55 13 30 14.00 15.05 16.10 17.00 17.30 18.00 19.00 20.30 21.45 22.45 17.00 18.15 19.00 19.50 20.00 20.30 21.00 22.00 8.35 8.40 9.50 10.40 11.30 12.15 14.10 14.35 15.10 15.35 15.40 16.40 18.15 18.25 19.30 20.00 21.15 21.35 22.10 19.30 20.15 21.45 22.35 11.30 12.15 18.15 20.05 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Risani filmi DNEVNIK Gost ob 14. uri: Klasični balet ZGODILO SE JE V LIZBONI, prvo nadaljevanje Program za mladino DNEVNIK Rezultati ital. nogometnega prvenstva Na kalifornijskih cestah: HAZARD Italijansko nogometno prvenstvo, REGISTRIRAN POLČAS ROSSO VENEZIANO, peto, zaključno nadaljevanje ŠPORTNA NEDELJA, Kronike in rezultati ter komentarji DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Neposreden prenos športnih dogodkov Ital. nogometno prvenstvo, registriran polčas nogometne tekme MOJ BAR — glasbena prireditev, tretje zaključno nadaljevanje Športni dnevnik Ob 20. uri DNEVNIK GLASBENA PRIREDITEV z Valterjem Chiarijem Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana POROČILA Za nedeljsko dobro jutro: Mladinski pevski zbori v Celju Vzpon človeka, barvna serija Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti in Zapojte z nami Kmetijska oddaja POROČILA Iz lutkarjevega vozička: O bahaškem Gembeju Morda vas zanima: Mi v prometu Okrogli svet POROČILA Balkansko smučarsko prvenstvo, posnetek z Mavrova Košarka: Metalac — Jugoplastika, neposreden prenos Risanka Hišica v preriji, serijski barvni film DNEVNIK V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI, barvna nadaljevanka VOLJA JE POT, drugo nadaljevanje Švortni pregled DNEVNIK Koprska barvna Otroški kotiček Električni stol, celovečerni film JANE EYRE, dramatiziran roman, četrto nadaljevanje Košarka: ŽELJEZNIČAR — INDUSTROMONTAŽA Zagrebška Kmetijska oddaja JUGOSLAVIJA, DOBER DAN Kazimir Klarič: «IZJAVA», drama Salaš u Malom Ritu, dramska serija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: Odkrivanje plemena Maya 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 16.45 Program za najmlajše: Leteča preproga, lutke 17.15 Program za mladino: Slike iz sveta 17.40 KJE IZVIRA REKA NIL? 18.15 Poljudna znanost: Ženska problematika 18.45 Sindikalni in delovni problemi \ 19.10 Film s Charlijem Chaplinom 19.28 TV DNEVNIK 20.00 DNEVNIK 20.45 POSTAJA 3: TOP SECRET 22.45 Filmske premiere Drugi kanal 17.30 Kolesarska dirka med Tirenskim in Jadranskim morjem 18.00 Človek in zemlja: Operacija Anaconda, dokumentarec 18.30 Rubrike TV dnevnika 19.00 TV DNEVNIK 19.02 To je moj svet: človek se je uprl 19.30 TV DNEVNIK: ODPRTI STUDIO 20.45 Anketna oddaja: Štev. 7 - POSLANSTVO WIESENTHAL 22.10 SIMFONIČNI KONCERT JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola: Pridevniki, Potopis, Varstvo okolja, Nemščina, Socializem, Stihi, Tara, Vreme in podnebje 17.15 Pravljica iz lutkarjevega vozička 17.40 Otroški film 17.55 Obzornik 18.10 Sodobna medicina: Iz stomatologije, barvna oddaja 18.35 Odločamo 18.45 Program za mladino 19.30 DNEVNIK 20.00 M. Vučetič: SOBA S PETIMI STENAMI, drama 21.10 Kulturne diagonale 21.40 Mozaik kratkega filma, ob koncu DNEVNIK Koprska barvna 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 PODVODNO ŽIVLJENJE: Nevarnost samostojne potapljaške naprave na zrak 21.00 Prodali so jih milijon, zabavno - glasbena oddaja 21.45 Francosko slikarstvo: Jean Fouquet 22.05 Posvečenje pomladi, balet Zagrebška 17.45 Pustolovščine morskega konjička, lutke za otroke 18.00 Neenaka kolesa, oddaja za otroke 18.45 Obrnimo se z nasmehom, mladinska oddaja 20.00 Dušan Kovačevič: ZVEZDNI PRAH 21.10 Srečanja, iz kulturne serije 21.55 POSLEDNJI, dokumentarni film TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Borodinov Godalni kvartet; 11.15 T. Curk: Zakladi kraljeviča Veselka; 12.00 Nabožna oddaja: 12.30 Glasbena skrinja: 13.00 Kdo, kda>, zakaj: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Nedeljski koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 Radijska drama; 18.20 Operetna glasba; 19.00 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna' glasba. KOPER 6.30, 7,30, 12.30, 14,30, 17.30, 20.15 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 Najpopularnejše popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Orkester Kramer; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.40 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.30 Nedeljsko popoldne; 19.30 Pisana glasba; 20.00 Naši pevci; 21.00 Radijski oder: Godmann: «Sovražnik je povsod»; 21.45 Operetna glasba. NACIONALNI PROGRM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Skladbe za godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drobec satire; 15.30 Hit Parade; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Program z Ornello Vanoni; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovno na sporedu z G. Chiqùdttf: 21.15 Koncert: Violončelo jn klavir, SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poro- čila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 James Kriiss : «Upor snežakov» — igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši. . 10.05 Prvi aplavz; 11.10 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne; prenosi in poročila o športnih dogodkih in humoreska tedna: A. Buchwald: Dve humoreski» 17.50 Zabavna radijska igra — Akira Yokomitsu: In ti, Hiroši; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!: 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT: Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20:i5 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Baletna glasba; 19.20 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski razgledi; KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folklora; 9.15 Melodije; 10.00 Otroški kotiček; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz. . 14.45 La Vera Romagna; 15.00 O-troški kotiček; 15.30 Ansambel «I Leoni di Romagna»; 16.45 Operne uverture; 17.00 športni pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 Zbor «V. Vodnik» iz Doline; 19.30 Lahka glasba: 20.00 Jazz; 21.00 Monografija: Kafka; 21.10 Pisana glasba; 21.35 Operna glasba. NACIONALNI PROGRM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz, 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Neapeljske; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Nadaljevanka: «Očetje in sinovi»; 17.25 Operna in komorna glasba; 20.00 Orkester; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Tedenska knjižna odda ja; 21.45 Italijanska folklora. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Slov. ljudske v priredbah; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Mešani zbor iz Ljubljane; 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Koncert po željah; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Zvočni signali; 19.40 Ansambel Mihe Dovžana; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 če bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.20 Popevke iz jug. studiov; 23.05 Literarni nokturno — B. Lukan: Proza; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 16. DO 20. MARCA 1976 TOREK, 16. marca 8.10, 10.00, 11.05, 14.10 in 16.00 Šola; 17.35 Mihec iz Lonnenberga; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.55 Calinescu: Feliks in Oti-lija, drama; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja, slov. oddaja o Slovencih; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Romar, film; 21.45 Vietnam; dnevi zmage, do-kum. oddaja. SREDA, 17. marca 8.10 in 10.00 Šola; 17.15 T. Pavček: Kaj je najlepše; 17.30 Stara japonska obrt; 17.55 Obzornik; 18.10 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kaj te očka pušča samo?, film; 21.45 Skrivnost velikih mojstrov kuhinje; 21.50 Dnevnik; 22.05 Nogomet: PSV - Hajduk. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Nogomet: PSV - Hajduk; 20.45 Dnevnik; 21.45 Polom na Turner Streetu, film; 22.35 Nogomet: Real Madrid - Borussia, prenos iz Madrida. ČETRTEK, 18. marca 8.10, 10.00 in 14.10 šola; 16.40 Plemenita kri; 16.55 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Italija -Jugoslavija; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kam in kako na oddih?; 20.10 V živo: Na cesti nisi sam; vmes po-ročilci KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej Jugoslavija - Italija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ognjeni dnevi, film; 22.00 Popevke v naslanjaču; 22.20 Slovenec sem, dokumentarna oddaja. PETEK, 19. marca 8.10, 10.00 in 14.00 TV šola; 17.10 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Koncert lahke glasbe; 18.45 Kako vidijo živali; 19.10 Uporaba slovarjev slovenskega jezika; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Marodič: Carinik; 20.50 V Boliviji; 21.20 Dnevnik; 21.40 šerif v New Yorku; 22.55 Hokej: Švica - Jugoslavija. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev- nik; 20.30 Senzacionalni podvig, film; 21.40 Narodna glasba. SOBOTA, 20. marca 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola; 15.10 Nogomet: Partizan - Radnički; 17.45 študij na univerzi; Pedagogi- ka; 18.05 Obzornik; 18.25 H. Sien kiewicz: Potop, nadaljevanka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar; 20.00 Vodnikova smrt, film; 21.40 Moda za vas; 21.50 Dnevnik; 22.45 Smučarski skoki za pokal Kongsberg, reportaža iz Planice. KOPRSKA BARVNA TV 15.30 Nogomet: Partizan Rad nički; 19.50 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zgodba iz Dekame-rona; 22.10 Pionirji letalstva; 22.00 Mali koncert; J. Sibelius. S MAJ V DEŽELI SOVJETOV POT 1J K SVETLOBI Znotraj piedestala je ohranjen kembelj neznanega zvona. Sel sem dalje in se zaustavil še pred drugim pomembnim spomenikom starega ruskega topništva in livarskega mojstrstva ruskih mojstrov šestnajstega stoletja — pred carjem-topom, ki je po kalibru največji top na svetu. Stoji na dekorativni lafeti na vzhodni strani cerkve Dvanajst apostolov. Carja-top je vlival Andrej Čohov 1586. leta v Moskvi v Pušečnem dvorcu, ki je stal na bregu reke Negline. Na njem sem prebral napis: «Ta top je bil vlit v preime-nitnem in carskem mestu Moskvi leta 7094 ( 1586) v tretjem letu njegovega vladanja. Top je izdelal topovski livec Andrej Čohov.» Top je dobil svoje ime po upodobitvi carja Fjodorja Ivanoviča, sina Ivana IV., na njegovi cevi. Vendar je bolj pravilno, če menimo, da je top dobil vzdevek car zavoljo svoje izredne velikosti. Svoječasno je bil to vsekakor največji top izmed vseh znanih takratnih topov na svetu. Zadnje raziskave učenjakov so pokazale, da je bil top namenjen streljanju, ne pa zastraševanju sovražnika. <2. »Ki 48. čeprav poročila o njegovem streljanju niso ohranjena. Ker so iz topa nameravali streljati s kamnitim drobirjem - kartečo, so mu pravili «drobovik rosijski». Dolžina topa znaša 5,34 metra, njegov kaliber je 890 milimetrov, srednja debelina cevi 15 centimetrov. Top je vlit iz brona in je težak 40 ton ali 2400 pudov. V starih časih je top stal v Kitaj-gorodu in je bil namenjen obrambi Spaskih vrat Kremlja in mostu čez Moskvo - reko. Iz njega je bilo mogoče streljati samo s posebnega podstavka. Dekorativno lafeto, na kateri stoji zdaj, so vlili 1835. leta. železne krogle, ki leže ob njegovem podnožju, so čisto dekorativnega značaja in so jih vlili v minulen stoletju. Top je vsekakor remek delo težke ruske trdnjavske artilerije. Zgovorno priča o visokem tehniškem znanju ruskih izdelovalcev topov šestnajstega stoletja in velikem mojstrstvu livarjev, ki so znali vliti največji top svojega časa. Na ozemlju Kremlja pa je ohranjenih še več drugih, zanimivih topov, razen trofejnih topov iz leta 1812. Tako imamo tu še štirideset različnih starih in zelo zanimivih topov. Devetnajst izmed njih je postavljenih na lepe, dekorativne železne lafete. Orožarska palača je vsekakor najbolj zanimivo poslopje v Kremlju, saj je danes v njej morda eden najimenitnejših in tudi po dragocenosti najbogatejših muzejev na svetu. Nemogoče je na kratko našteti, kaj vse najdeš v njenih devetih, razsežnih razstavnih dvoranah: od resničnih carskih kron, bogato obloženih z diamanti in drugim dragim kamenjem, preko carskih prestolov, z zlatom obloženih kočij in najrazkošnejših carskih oblačil v hermelinu in drugem dragocenem krznu si tako nehote priča razvoju in bogatenju carske Rusije od njenih začet- kov do konca carstva 1917. leta. Vsi, tam razstavljeni in skrbno hranjeni zlati, srebrni in drugi izdelki niso samo neprecenljivo bogata nekdanja carska zakladnica, temveč tudi hkrati bogat in raznovrsten muzej dekorativne in uporabne umetnosti, saj vse krone, palice, kučme, kočije, pohištvo in oblačila predstavljajo tudi izredno dragoceno umetniško delo. Zato ni nič čudnega, če v muzeju vse te dragotine skrbno čuvajo, preučujejo in po potrebi tudi restavrirajo, saj predstavljajo danes dragoceno pričevanje o moči, sijaju in bogastvu nekdanje Rusije. Naravnost pijan od blišča zlata in dragih kamnov, od množice eksponatov in vsega drugega, kar sem bil videl v Orožarski palači sem že skoraj onemogel stopil spet na plan in v bliščavi jesenskega sonca počasi, utrujeno začel zapuščati Kremelj. Napotil sem se proti izhodu, proti znamenitemu Spaskemu stolpu, ki je zagotovo eden izmed najlepših in najstarejših izmed vseh dvanajstih kremeljskih stolpov. Zgradili so ga pod vodstvom italijanskega arhitekta Pietra Antonia Soiaria leta 1491. O tem priča napis, ki je vrezan v bele, kamnite plošče, nameščene nad vhodnimi vrati v stolp. Plošča, vzidana nad vhodom na Rdeči trg je v latinščini, na kremeljski strani pa v ruščini v staroslovanski okrašeni pisavi: «V letu 6999 (1491 ) je bila julija z božjo milostjo zgrajena ta strelnica na povelje Ioana Vasiljeviča, gospodarja in samodržca vse Rusije in velikega kneza Volodmirskega in Moskovskega in Novgorodskega in Pskovskega in Jugorskega in Vjatske-ga in Permskega in Bolgarskega in to v tridesetem letu njegovega gospodstva, delal pa je Peter Antonij Solario iz mesta Mediolana (Milana).» S Spaskim stolpom se je začela gradnja novih utrdb na vzhodni strani Kremlja. V začetku so stolp imenovali Frolovska strelnica in kot domnevajo, je ime prišlo od cerkve Frola in Lavre. Stolp je imel štirikotno obliko in je bil po višini za polovico manjši od sedanjega stolpa. Na stran Rdečega trga je bila k njemu prizidana strelna lina z dvema bočnima utrdbama. Stolp se je končal z leseno, šotoru podobno nadgradnjo, v kateri je visel urni zvonec. Leta 1625 sta urarski mojster «angleške dežele» Christopher Hallovey in ruski mojster Bažen Ogurcov postavila na stolpu mnogonadstropni vrh z visoko, kamnito konico, na katerega sta montirala novo uro. Komaj zgrajeni stolp je takoj zgorel, toda čez leto dni so ga obnovili-Spodnji del stolpa je zaključil pas lokov, okrašen1'1 s kamnitim čipkastim vzorcem, stolpiči, malimi piramidami in kipi fantastičnih živali. Po vogalih so se dvigal2 male piramide iz belega kamna s pozlačenimi vetrnicami-V nišah ločnega pasu so bili postavljeni beli kamni!} kipi kot podporniki. Kot je znano iz dokumentov, je dal car Mihail Fjodorovič ukaz, naj zašijejo za njih oblačila-da bi zakrili njihovo nagoto, kajti po navadah tistega časa so smatrali za nedostojno postavljati kipe brez obleke. V požaru 1654. so ti kipi zgoreli in bili uničeni. Frolovska vrata so že od najstarejših časov smatra*! za glavna, «sveta» vrata Kremlja in ljudstvo jih je $e posebej spoštovalo. Skozi Spaska vrata so se pomik3*1 svečani sprevodi duhovščine, v Kremelj so skozi nji*1 prihajali carji in tuji veleposlaniki. Skozi njih je bilo prepovedano jezditi na konju in hoditi skozi njih s pokrivalom na glavi, celo carji so m0' rali sneti pokrivala. S posebnim carskim ukazam so leta 1658 Frolovsk1 stolp preimenovali v Spaski stolp. Nov vzdevek je poveza11 z upodobitvijo Spasa (Odrešenika), naslikanega nad vratl na strani Rdečega trga. (Nadaljevanje sledi). SPORT SPORTSPORT! 1 .7 iwm 14. marca 1976 NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE Derbi Ponziana - Pro Gorizia pomemben za obe enajsterici Triestina je favorit tudi v srečanju z Legnagom Nogometno prvenstvo D lige, ki ima dejansko že svojega končnega zmagovalca (Triestino) se bo danes nadaljevalo s pari sedmega povratnega kola. Monfalcone — Portogruaro Tržičani sprejemajo v goste ekipo Portogruara, ki se trenutno nahaja na spodnjem delu lestvice. Prav prejšnjo nedeljo pa so predstavniki Portugruara presenetljivo premagali močni Adriese. To je opozorilo za Tržičane, da nikakor ne smejo podcenjevati današnjega tekmeca. Res je, da Portogruaro nima v svoji sredi boljših nogometašev, če izvzamemo napadalca-režiserja Zanona in napadalca Gerettija, ki sta stebra ekipe. Vendar nihče rad ne izpade v nižjo ligo in zato bodo predstavniki Portogruara, ki se borijo pred izpadom, prišli v Tržič z namenom, da odnesejo točko. Varovanci Lulicha, ki je spet prijel za krmilo Monfalcona, potem ko so ga odstavili in zamenjali z Russom, ki je nato odstopil in prepustil mesto predsedniku Zelesnichu, ki je spet poklical Lulicha, pa računajo na zmago. Ponziana — Pro Gorizia Deželni derbi je nedvomno med najvažnejšimi tekmami današnjega zavrtljaja. Položaj Pro Gorizie je po zadnjih neuspehih postal res dramatičen, saj je moštvo zdrsnilo na predzadnje mesto lestvice. Ponziana po zadnjih dveh zaporednih porazih prav tako ni preveč na varnem in zaradi tega je predsednik Ventura v tem tednu imel sestanek z nogometaši in od njih zahteval več požrtvovalnosti, predvsem pa zavzetosti. Derbi bo zato verjetno privlačen in napet, ker obe ekipi potrebujeta točke in bo zato borba precej ostra Domačini so v zadnjem porazu na domačih tleh (s Pordenonom) precej razočarali svoje navijače in zato si ne smejo dovoljiti spodrsljaja, kajti to bi prav gotovo še bolj oddaljilo že itak redke navijače, ki gledajo Pon-ziano, ko igra na Grezarju. Za Pro Gorizio pa je izid tega derbija izredno važen. Goričani se nahajajo na predzadnjem mestu lestvice in le s serijo pozitivnih izidov bi ušli repu lestvice. Vendar to pozitivno serijo navijači Pro Go-nizie čakajo že od samega začetka prvenstva. Goričanom letos prav res ne gre. Zamenjali so tudi trenerja Tumburusa z nogometašem Zorattijem, vendar so izidi védho slabši. Pro Gorizia- se. je do sedaj v gosteh vedno slabo odrezala: V 12 odigranih tekmah je Goričanom Uspelo priti le do ene zmage (0:1 v Bassanu) in kar je še bolj žalostno: 1° je bil edini zadetek Pro Gorizie v gosteh, ki je nato izbojevala še ^iri remije brez gola. Legnego — Triestina Po prepričljivi zmagi nad Me-strino gre Triestina v goste k nemočnemu Legnagu, ki deli predzad-uje mesto s Pro Gorizio. ,vToda proti Triestini vsaka ekipa išče prestižen izid, posebno tista, Ki rabi točke, v tem primeru je to Begnago. Res je, da sedaj Triestini ni tre-ua igrati tako zagrizeno, kajti pred-n°st na lestvici dovoljuje Tržačanom, da lahko igrajo bolj ležerno. S tom nočemo reči, da Triestina lah-Ko vrže puško v koruzo, nasprotno, prepričani smo, da bodo nogometaši | Svojemu klubskemu tovarišu Grudnu Triestine zaigrali mnogo boljše kot ! ie zadal sknrai dve mimit.i zanatanka Predvsem pa je prišel čas,; doslej, ko se že govori o stukturi moštva za prihodnjo sezono in zato je razumljivo, da se hoče vsak nogometaš izkazati, ker prav gotovo nobeden ne bi rad zapustil tržaškega ambienta, ki je za polprofesionalce res odličen. Zato mislimo, da bo Triestina v tem delu prvenstva zbrala še mnogo točk in prav gotovo tudi v Legnagu ne bo praznih rok zapustila igrišča, čeprav bodo domačini naredili vse, da bi prekrižali Triestini pot do zmage. B. R. SMUČANJE je zadal skoraj dve minuti zaostanka na tri kilometre dolgi progi. Tudi ostali cicibani so se dobro uvrstili in vsekakor se jim pozna, da na težkem snegu, kot je bil v nedeljo, ne zmorejo predolge proge. Zaradi zapadlega snega so si člani smučarskega kluba Devin zbrali za domači trening kar domača smučišča. Najbolj živahno je bilo tekaško tekmovanje v Mavhi-njah, kjer so nenavadnemu tekmovanju prisostvovali poleg tekačev še domačini. Proga ni imela višinskih razlik in je bila začrtana v 800 metrov dolgem krogu. Cicibani, so jo presmučali dvakrat, mladinci pa trikrat. Tekmovalci sami so se hoteli pred domačo publiko izkazati in na vsak način zmagati. Videli smo tako brez dvoma najhitrejša in najlepša tekmovanja tekačev smučarskega kluba Devin v tej sezoni. Naj povemo, da je Aleš Gruden, ki je vodil na sredi proge za dvajset sekund, zaključil pred Pavlom Antoničem s tremi sekundami zaostanka. Martin Della Schiava je rahlo vodil skozi vse tekmovanje in zmagal pred cicibani Elio Jori, Katjo Antonič in Giannijem Legiša. NAMIZNI TENIS PONOVNO «AZZURRA» Sonja Milič potuje na evropsko prvenstvo EP bo od 24. tega meseca do 4. aprila v Pragi Selektor državne namiznoteniške reprezentance je za evropsko prvenstvo, ki bo v Pragi od 24. marca do 4. aprila, povabil poleg Saporettije-ve (CSI Milan) in Cardinalijeve (Bacigalupo Terni) tudi Krasovo i-gralko Sonjo Miličevo, ki je nastopila tudi na zadnjem evropskem prvenstvu v Novem Sadu. Ni potrebno posebej poudarjati, da predstavlja ta uvrstitev v državno. izbrano vrsto pravično nagrado za prizadevnost in tehnično vrednost slovenske zastopnice, ki je med letom na večini tekmovanj potrdila svojo premoč v državni konkurenci. Sicer od nastopa Miličeve v češkoslovaškem glavnem mestu ne smemo pričakovati nobenih čudežev, saj je ostala ženska evropska konkurenca kakovostnejša in ima za sabo veliko tradicijo v tem športu, pomembna in razveseljiva pa je udeležba krasov-ke v moštvu «azzurrov». Da bi bile igralke čim bolje pripravljene na to težko preizkušnjo, je federacija FITeT priredila v kraju Tirrenia pri Pisi skupni trening nekaterih najboljših igralk, ki se je pričel 11. t. m. in se bo zaključil v petek, 19. t. m. Poleg Miličeve, Sa-porettijeve in Cardinalijeve, ki bo- TOKRAT V MAVHINJAH Na domačih smučiščih Preteklo nedeljo so se smučarji-tekači smučarskega kluba Devin srečali z goriškimi prijatelji v Žabni-cah. Pri mladincih se je najbolje odrezal Pavel Antonič, ki je v svojem kratkem smučarskem udejstvovanju presenetil vse, ki mu sledijo. do nastopile tudi v Pragi, sodelujejo na skupnih pripravah še Corsini (Cagliari), Manicci in Clementoni (obe Bacigalupo Terni). Dokaj čudno je, kako sta «pripluli» slednji i-gralki iz Ternija v ozek krog reprezentantk, saj sta na državni rang -lestvici uvrščeni v kategorijo 2/2, torej nižje kot n. pr. krasovka Ves-naverjeva, ki je omenjeni igralki vedno premagala. Dejstvo, da so od 6 igralk kar 3 (celotna ekipa!) predstavnice Bacigalupa, odpira velike dvome in ni jasno, po katerem «kanalu» so umbrijska dekleta našla pot v Tirrenio. Pa morebiti le ne gre za potezo, da lahko tako igralke iz Ternija od blizu «študirajo» igro Miličeve pred srečanjem Kras - Bacigalupo v okviru prvenstva A lige, ki bo najbrž na sporedu 11. aprila v Nabrežini? Prihodnjo soboto se bodo Krasova dekleta spet podala na pot, ko bodo nastopila na tradicionalnem turnirju v Cremi. V zadnjih treh letih so se krasovke vedno odlično odrezale na tem lombardijskem turnirju, saj so vsakokrat osvojile po tri prva mesta, kar bodo seveda skušale ponoviti tudi letos. —bs— KOŠARKA TEDENSKI PREGEED V goriških ligah dva poraza Doma Bolje so se doslej odrezali v prvenstvu kadetov KADETI Domovci so tudi preteklo soboto klonili svojemu nasprotniku v prvenstvu «kadetov» in to v Arte B za samih šest točk. Igra je bila precej prijetna, lepe akcije so se vrstile druga za drugo, žal, pa so sodniki onemogočili Domovo skoraj gotovo zmago. V tretjem kolu povratnega dela ni bilo v ostalih tekmah velikih presenečenj. Patriarca in Arte A sta zmagali skupno z Arte B, o-stale ekipe so si zapravile možnost odnesti domov par točk. Oglejmo si celotne izide tretjega kola: Arte C — Arte A 42:79 Arte B —* Dom 70:64 Patriarca - Alba Mobilcasa 78:67 PRIHODNJE KOLO Dom - Arte A; Arte B - Patriarca; Alba Mobilcasa - Arte C. LESTVICA Patriarca 14, Arte A 12, Alba Mobilcasa 10, Dom in Arte B 6, Arte C 0. Domovci so trenutno na četrtem mestu lestvice, skupno z Arte B in nameravajo to mesto tudi obdržati NOGOMET TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG Preteklo nedeljo so bile na sporedu zaostale tekme uspešne le pri dekletih ODBOJKA MEDŠOLSKA PRVENSTVA Šesterke slovenskih šol V začetniški ligi so finalisti v glavnem že znani NARAŠČAJNIKI Prejšnjo nedeljo so bile na sporedu zaostale tekme petega kola prvega dela prvenstva. V skupini A sta Ponziana in De Macori po zmagi nad Esperia Pio XII, oziroma Bleue Starom dohitela Triestina na vrhu lestvice. V skupini B so bile na sporedu le tri tekme, med katerimi tudi Kras - Esperia SA. Med tekmo je prišlo do dveh nerazumljivih dogodkov. Najprej v triinštirideseti minuti gol Paperie, katerega si je zabil sam, Krakov vratar ' Do “drugega neprijetnega dogpjka pa je,prišlo v devetinštirideseti minuti, ko je sodnik OrsinThotel nagnati fotoreporterja Maria Magajno z roba igrišča. Magajna pa se pozivu ni odzval češ, da kot časnikar lahko opravlja svojo dolžnost kjerkoli. Tedaj je sodnik predčasno odžvižgal konec srečanja; nogometna zveza pa je kaznovala Kras tako, da je Esperii podelila zmago z 2:0 brez borbe. V skupini C je Union prisilil k remiju prvouvrščenega CGS, spodrsljaj vodečega je izkoristil Rozzol, ki je visoko premagal Esperio Pio XII B. Za to dvojico je prisebna ekipa Son-cinija, kateri je Breg v prejšnjem kolu daroval dve točki. IZIDI SKUPINA A Chiarbola - Opicina Supercaffe 0;2 Costalunga - Inter Sv. Sergij 0:1 Bleue Star - De Macori 0:4 Eperia Pio XII A - Ponziana 0:1 SKUPINA B Edera - Roianese 3:0 Libertas - Campanelle 4:0 Kras - Esperia Sv. Alojzij 0:2 b.b. SKUPINA C Soncini - Breg Rozzol - Esperia Pio XII Fortitudo - Muggesana Union - CGS B 4:0 5:1 3:0 1:1 LESTVICE SKUPINA A Triestina 8; Opicina l,"iiiiiui,mim,|||||||,m,iiiiiniiiitiiiiiiiiniiiniiiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu!,«,,j ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA © > H 50 m H VARSTVO OKOLJA Hipokrat, medicinski pisec iz V. dusirijska civilizacija onesnažuje in ugonablja naravne temeljne dobrine. itolof^^'N' pisec iz v . i Mnogokrat malenkostni znaki po- sol n štetjem, je pi- j mapa jo določiti bolezen, ki muči na- niku ■ °ieznih in 0 zdravljenju, o bol- j pidezno zdrav organizem. Strokov-®odi 0 nieooven °k0^u’ 0 zraku, J n jaki, ki so analizirali obstoječe sta-iivi JJ1 Neh- Njegovo preučevanje j nje našega okolja, so prišli do spaia ni?3!- Pnhk potriu3e’ da skrb -1 ™o,nja, da je človekovo okolje Prav-8 ni sodobna iznajdba, če- močno ogroženo in ne nazadnje tu-u le naše stoletje industrializa- di človek sam. Tu je mogoče rastoče nevarnosti le nakazati: od racionalizacije proizvodnje, vira onesnaženja, od spreminjanja bistrih rek v greznice brez življenja, od zastrupljanja ozračja nad tovarnami in termocentralami, od sanacije bolnih jezer do obrambe obalnega morja, od varovanja kmetijskih površin rodovitne zemlje in njenih pridelkov, od varovanja gozdov pred požari in do varovanja delavcev, pred zastrupljanjem medsebojnih odnosov. Taborniški organizaciji pomeni narava neusahljiv vir lastnega delovanja in udejstvovanja. Zato pa je treba naravno okolje najprej spoznati, vzljubiti in seveda tudi varovati. Pod zaščito prirode pa ne smemo razumeti le čistoče v gozdovih in prepovedi sekanja dreves ali nabiranja cvetic. Ne gre za to, da sta narava in okolje, v katerem živimo, nedotakljivi svetinji, ki sta urejeni sami po sebi. S spreminjanjem okolja, v katerem je živel, je človek v daljni in bližnji preteklosti dosegel velike rezultate. Pri tem vprašanju gre le za pravo mero, ravnotežje ne sme biti porušeno. In namen taborniške organizacije je tudi ta, da predvsem mladino seznani s tem problemom. To pa najbolje dosežemo s tem, da hodimo v naravo, na izlete in pohode, da mladino naučimo odpovedati se avtomobilu in polnemu prtljažniku dobrot. Samo tako je mogoče priti v neposreden stik z naravo in i-meti možnost spoznanja krajev, ljudi in ozemlja, na katerem živimo. , cije ■ ■'c naš® stoletje industrializa-ban'ln soc^alizacije izzvalo novo gi-naJ8 Za zdravo okolje, usklajeno z bnrI8dkom tehnike in s spremem-antl « družbi. skopijo — vedo o okolju — je nasip zavest 0 usodnih posledicah stuar'0 md naramim krogotokom človek. Romski vek dokazuje, da ljavk N vedno dalekoviden uprav-zum? ln da ne 90SP°dari vselej ra-focir, 0 s Podedovanimi dobrinami iz a v rod. strl^dtein. ko zgleda, da industrijski «b0(; ,2anie velike uspehe — to so ščajočT, in blaginja nara- drUg. 131 Množic potrošnikov — se na da llrstrani kažejo grozeči znaki, redu i j-^Oovi sestavi nekaj ni v hia ,č. da bi se zato lahko nenado-Začei tavH- Potrošniško družbo je dirjat?0, nePričakovan način vzne-kolja čov Problem: onesnaženje o-Probi' začetku je bilo mogoče ta d«eu„ „ zanemarjati, sedaj pa iz postaja toliko bolj po- ^ « dan ...................... ^loškr?' k°iikor bolj se družba teh-bolj z rozvija. Družba se vedno Prav nJ- da blagostanje pravza-Kožejo „Wa£a velike nadloge. Te se Zr Strokovni zavod A 2:0 (15:13, 15:7) Slovenska dekleta so v tem kolu pripravile, proti vsakemu pričakovanju prijetno presenečenje. Nihče si namreč ni upal trdit:, potem kb smo videli kakšna je konkurenca v tej kategoriji, da bodo naša dekleta u-spela zmagati v vsaj eni tekmi. V tem srečanju proti Strokovni A so naša dekleta zaigrala umirjeno, kar je spravilo v težave nasprotnice, ki tako niso utegnile uspešno zaigrati. FANTJE «Naraščajniki» Fermi — Slovenske šole 2:1 (13:15, 15:9, 15:10) Drugi zaporedni poraz slovenskih dijakov v kategoriji naraščajnikov. Tokrat pa moramo krivdo za poraz pripisati podcenjevanju nasprotnika, zlasti potem ko so izbojevali prvi set. «Mladinci» Fermi — Slovenske šole 2:0 (15:7, 15:9) Po Itiju, je bil tudi Fermi premočan za naše mladince. Poleg tega pa je slovenska šesterka nastopila v okrnjeni postavi, saj sta bila odsotna dva ključna igralca kot sta brata S. in M. Cotič. Kljub temu je slovenska šesterka zaigrala dobro, zlasti v drugem setu. Sporcll prihodnjih tekem (3. kola) je naslednji: Kategorija «nevčlanjenih»: Torek, 16. 3. ob 15. uri: Slovenske šole - Strokovni zavod B Telovadnica: Arte Kategorija «včlanjenih»: Sreda, 17. 3. ob 15.30: Slovenske šole - Strokovni zavod B Telovadnica AGI Kategorija «mladincev»: Četrtek, 18. 3. ob 15.30: Licej «Abruzzi» - Slovenska šola Telovadnica ITI Kategorija «naraščajnikov}: V tem kolu bo slovenska šola po- - čiva-la- . 'Tl. K. Dve prijateljski tekmi B-r — Ferroviario 118:119 (49:51) BOR: Merkù 8, Bajc 4, Canciani 30, Švara 11, Pegan 21, Kerpan 23, Ražen 17, štavar 2, Husu 2. PM: 8: 14 Borovi dečki so odigrali trening-tekmo s Ferroviariom. Priča smo bili napeti in zanimivi tekmi. «Plavi» so bili za las slabši. Tudi tokrat je nasprotnikova višinska prednost spravila v «grob» borovce. Cancia Bor (propaganda)— Bor (minibasket) 139:19 «Propag.»: Škerl (k) 35, Cej 17, Gerdol 10, Kosovel 8. Don 13, Turk 4, Savi 10, Lokar 42, Rnic. «Minib.»: M. Jankovič 6, B. Jankovič, Pregare, Cej D. 5, Ambrosi, Vassotto, Betocchj 6, Jogan 2. V četrtek popoldne so odigral: prijateljsko tekmo mlajši igralci Bora, in sicer tisti, ki bodo nastopali v prvenstvu «propaganda» ter tisti, ki se udejstvujejo v minibaske-tu. Žal, je manjkala v vrstah teh celotna prva peterka. To se je tudi poznalo, saj so starejši letniki nabirali koš za košem. Omembe je vredno 42 točk Lokarja, ki si je pridobil ta izkupiček v drugem polčasu. ------------------------ fp ODBOJKA V 3. MOŠKI DIVIZIJI Drugi zaporedni poraz domovcev 0:3 BALINANJE Dom B — Azzurra (7:15; 12:15; 9:15) DOM B: Petejan, Plesničar, Bev-čar, Faganel, Mikluš, Pavšič (k), Gergolet, Jarc, Peric Ln Devetak. AZZURRA: Vecchiatto, Tolazzi, Chiopris, Martellani, Brunetti, Beltrami. Mancini, Cerchia, Crassini (k), Murel, De Lorenzi. L. in M. SODNIKI: Brezigar Dario, Ragni Marco, Pelesson Giorgio (vsi iz Gorice). V zadnjem kolu prvega dela odbojkarskega prvenstva 3. moške divizije — B skupina je v torek zvečer druga ekipa goriškega Doma doživela svoj drugi zaporedni poraz, tokrat proti prvouvrščeni na lestvici in še neporaženi ekipi Azzurre iz Gorice. «Belo-rdeči» so tudi tokrat dobro zaigrali, čeprav so igrali brez So-šola, Zuaniča in Grilja. Zlasti požrtvovalno so zaigrali v obrambi, kar je otežkečilo izkušenim igralcem Azzurre, od 'katerih so že nekateri celo igrali v C ligi, učinkovito zaključevati napade. Le v prvem setu je Azzurra pokazala svojo premoč in vsilila domo vcem svojo igro; v drugem in tretjem pa je bilo srečanje izenačeno in le v zaključnih trenutkih so izkušeni igralci Azzurre prekosili domovce. Sojenje ni bilo najboljše. — L K. (■■uiHHiniiii|iiiiiiuu„iiii,„ii„ii„,m,,,,,,,, .............mini,mm, POL ZA ŠALO, POL ZARES BALINARSKI «MARATONEC» OD TS DO GO : zastrupljen in nasičen s Mapi, reke, jezera in mor- Borove Odbojkarice: Mariza Batič, Anica Švagelj, Sonja Jazbec in Magda Jevnikar V zimskih mesecih, ko so balinarska igrišča neuporabna, se balinarji srečujejo v zakurjenih lokalih in ob skodelici čaja (ali še bolje ob kozarčku domačega) kujejo načrte za pomlad in poletje. Pa ne samo to. Obujajo spomine na preteklo sezono, vmes padajo zbadljivke in smešnice so na dnevnem redu. Včasih se tudi sporečejo, v trenutkih dobre volje pa skušajo doseči, da bi kdo od družbe povabil «klapo» v osmico ali celo na večerjo. Balinarji openskega Poleta niso izjema. Tako so pretekli teden prišli na dan z idejo, da bi bilo prav, če bi nekdo od «klape» plačal večerjo. Beseda je dala besedo in končno se je izkristahz rala naslednja stava: «če ti, Silvo, pretečeš progo od Opčin do Gorice v manj kot štirih urah, ti «klapa» plača večerjo. Če ne, boš plačal večerjo vsem «klapežem». In res, 40 let stari Silvo Hrovatin, član prve ekipe openskih balinarjev je stavo sprejel. Določeni so bdi točni pogoji, in sicer da mora biti start ob tabli z napisom Opčine, cilj pa pri tabli z napisom Gorica na Tržaški cesti v Gorici. Določen je bil tudi jedilni list večerje, Silvo pa je še postavil pogoj, da stava ne velja, če ga med tekom napade kakšen pes. Prejšnji četrtek ob 14.15 se je «klapa» zbrala ob omenjeni tabli na Opčinah in ob 14.30 je bil start. Silva je spremljalo več avtomobilov, tako da je bil vso pot pod ostrim nadzorstvom. Toda že na Proseku bi prišlo kmalu do prekinitve stave, kajti za Silvom jo je ucvrl velik pes z očitnim namenom, da zasadi zobe v njegove gležnje. No, pa se je eden od avtomobilistov znašel (verjetno za-t°. ker je še vedno računal, da bo prišel zastonj do večerje) in odločno zavozil proti psu, ki je stisnil rep med noge in jo pobrisal nazaj. Tako se je tekma nadaljevala brez posebnih dogodivščin, le karabinjerji so po raznih vaseh spraševali, kaj se dogaja, ko so videli Silva in spremstvo v teku skozi vas. Silvo Hrovatin je pretekel 43 km dolgo progo od Opčin do Gorice v 3 urah in 48 minutah in tako je svojim uspehom v balinanju dodal še nov rekord v maratonskem teku ter seveda dobil stavo. In tako se je zbrala «klapa» na slavnostni večerji. Na častnem mestu je sedel Silvo, kateremu so podelili spominsko kolajno, potem pa je bila večerja. Silvo si je za predjed izbral kaviar z maslom in steklenico francoskega šampanjca «Gordon rouge» letnik 1969, «klapa» pa se je zadovoljila kar z navadnim belim — ki pa je bilo (kdo ve zakaj?) bolj kislo kot po navadi.., šahovska panor vma Le malokateri poznavalec jugoslovanskega šaha bi pripisoval 25-let-nemu zagrebškemu mednarodnemu mojstru Krunoslavu Kulaku možnost, da bi na 31. prvenstvu Jugoslavije v Boru postal novi šampion. Letošnji šampionat ni zbral najmočnejših jugoslovanskih šahistov, saj so poleg lanskega prvaka Draška Veli-miroviča manjkali tudi velemojstri: Ljubojevič, Gligorič, Matanovič, Parma in Planinc. Kljub tako okrnjenemu šampionatu pa je med 18 igralci kar pet igralcev nosilo velemojstrske naslove in bilo obenem v vlogi favoritov. Novi prvak je na prvenstvu dosegel 7 zmag, deset partij pa je remiziral in je poleg Minica in Bukiča ostal neporažen. Veliki favorit velemojster Ivkov se je po porazu s slovenskim mednarodnim mojstrom Barletom le težko opomogel in šele v finišu pokazal vse svoje kvalitete in pristal na drugem mestu. Če ocenjujemo nastop obeh slovenskih predstavnikov, potem je potrebno pohvaliti mojstra Rudija Ostermana, ki si je v borbi s prekaljenimi igralci - profesionalci z delitvijo 12. - 13. mesta zagotovil direktno udeležbo na prihodnjem prvenstvu. Janez Barle, ki je bil lani odkritje 30. prvenstva v Novem Sadu, je letos povsem razočaral svoje privržence v Sloveniji. Pretirana ostra igra se mu je tokrat maščevala, vendar mu pomeni letošnji rezultat tudi dobro šolo za njegovo nadaljnje udejstvovanje. Novi prvak države Krunoslav Kulak bo obenem postal član jugoslovanske olimpijske ekipe, ki bo letos branila v Izraelu srebrno medaljo iz leta 1974 v Nici. Mladi šampion bo imel tako lepo priložnost za mednarodno afirmacijo, obenem pa pomeni zmaga na prvenstvu Jugoslavije novo potrditev, da je jugoslovanski šah neizčrpna zakladnica mlad:h talentov, katerim pa bo morala družba posvetiti še večjo pozornost, da bo jugoslovanski šah o-hranil mesto v samem svetovnem vrhu. Novi državni prvak je odigral vrsto zanimivih partij, med katerimi je tudi komentirana partija 14. kola z mojstrom Simičem. Kulak je v redko igrani varianti odkril nove možnosti in z enostavno, vendar u-činkovito igro dosegel pomembno zmago v finišu šampionata. 31, šampionat Jugoslavije BOR - 1976 HULAK — SIMIČ Sicilijanska obramba I. e4 c5 2. Sf3 d6 3. Lb5+ Na prvi pogled zelo skromna poteza, ki pa skriva mnogo zanimivih nadaljevanj. V moderno turnirsko prakso jo je uvedel danski velemojster Larsen in mnogi mladi mojstri jo radi uporabljajo in tako skrenejo s poznanih poti v sicilijanski obrambi, ki nastanejo po 3. d4 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 a6 itd. 3.... Sc6 Poznano je tudi nadaljevanje 3... Ld7 in partija KARAKLAJIČ - NIKOLIČ, Beograd 1974 v kateri je sledilo; 4. Ld7:+ Dd7: 5. c4 Dg4?! 6. 0—0 De4: 7. d4 ScG 8. Sc3 Dg4 9. Sb5 Dd7 10. dc5 dc5 11. Lf4 0—0—0 12. De4 Df5 13. Lg3 a6 14. Tedi Tdl: 15. Tdi: Sf6 16. Da5 in črni se vda! 4. 0-0 Db6 ■ Teorija priporoča 4. . .. a6 5. LC6.-+ bc6. 6. d4 cd4 7. Dd4: e5 8. Dd3 Le7 9. Tdl Sf6 10. Lg5 0-0 11. LfS: gf6 12. Sh4 (q4?!) z malo prednostjo belega. 5. Sc3 aS 6. Lc6:+ Dc6: 7. d4 cd4 8. Sd4: Dc7 9. Lg5! Kulak pravilno razvija lahke figure in črni je že. zaostal v razvoju, tako da bo imel v nadaljevanju težave pri razvoju kraljevega krila. 9----e6 10. Tel Sf6 11. L}6: gf6 12. Dh5 Dc5 13. Sf5! Črni bi seveda rad zamenjal damo in prešel v končnico, kjer bi z lovskim parom imel lepe možnosti za izenačenje. Odigrana poteza je del pripravljene domače analize. Zdaj se je naenkrat pokazalo, da črni nikakor ne bo mogel končati svojega razvoja, njegov kralj bo o-stal v središču, črni seveda ne sme vzeti ponujene žrtve skakača, saj bi se s:cer takoj zapletel v matno mr®- žo. Na primer 13------ef5 14. ef5-i- Kd8 (Le7 15. De2 d5 16. Sd5:) 15. 13----Ld7 14. Ke7: 16. e5l! Dh4 Le7 15. Se7: Prava problemska poteza, po kateri črnemu ni več rešitve. Hulak je pravilno ocenil položaj, tako na 16. . . . de5 sledi 17. Se4 z napadom na točko f6. 16----Thg8 17. D}6:+ Kf8 18. Se4 Dc6 Tudi po 18----De5: 19. De5: de5 20. Sf6 Lc6 21. Sg8: Kg8: 22. Te5: bi bila končnica za belega lahko dobljena. 19. ed6 Te8 20. Dh6+ Tg7 21. Te3 in črni se vda. Pred grožnjo 22. Tg3 z matom črni nima obrambe. Lepa in učinkovita zmaga mladega jugoslovanskega šampiona Krunoslava Hulaka! Komentar; SILVO KOVAČ KOŠARKA ' V PRIJATELJSKEM SREČANJU Scžanci za točko boljši od Bora Bor - KK Sežana 63:64 (34:25) BOR: Mazzucca 14, Koren 25, Canciani 10, Dovgan 11, Andlovič 2 in Jančar 1. KK SEŽANA: Vlah 20, Lah 5, Kante, Požar, Čebulec 2, Grmek 15, Čuk 20, Kraljič 2. PM: Bor 7:22, Sežana 6:14. SODNIK: Rudež. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 14. marca 1975 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. TVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. ^ ^ ■' -i Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaja fn tiska ^ ^ ZTT - Trst Srečanje med SKGZ in ZSO (Nadaljevanje s 1. strani) pravi, na tržaški in goriški občini ter pokrajini pomeni poskus uveljavitve različnih stopenj pravic tudi v prihodnosti. Slovenski manjšini na Koroškem in v Italiji se zavedata, da je v veliki meri odvisno od njiju samih, kakšne pravice jima bodo priznane. Prav tako se zavedata, da bo brez podpore naprednih sil Avstrije in Italije ta cilj težko doseči. Dosedanje izkušnje obeh manjšin tudi potrjujejo, da kljub naporom lastnih in naprednih sil ter posredovanju matičnega naroda in njegove države še danes niso uveljavljene nekatere osnovne narodnostne pravice. Zato je potrebno stopnjevanje naporov samih skupnosti, odloča nejš'e upiranje vsem krivicam bodisi proti štetju posebne vrste na Koroškem, bodisi proti kratenju pravic rabe slovenskega jezika v Furlaniji - Julijski krajini in nepriznavanju narodnostnih pravic v videmski pokrajini. V enaki meri je potrebna odločnejša podpora naprednih sil in niihova odpoved vsakemu popuščanju. Obe skupnosti pričakujeta tudi učinkovitejšo podporo matičnega naroda in njegove države, ker jima politični stiki in mednarodne pogodbe dajejo priložnost in upravičenost za odločne posege. Izvršna odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske kulturno -gospodarske zveze DEŽELNO UPRAVNO SODISCE Priziv tržaških špediterjev proti povišku luških tarif Na dnevnem redu številni spori upravnega značaja Pričakovanje za razsodbo o zadevi SAP-Acegat ; Upokojenci iz Ajdovščine so se poklonili bazoviškim žrtvam Skupina 170 upokojencev in upokojenk iz Ajdovščine se je včeraj poklonila bazoviškim žrtvam. Ker je bilo na gmajni dosti snega, ki jim je zabranilo pot do spomenika, so venec pustili v Bazovici, od koder ga bodo čimprej odnesli k spomeniku. Kongres univerzitetne sekcije KPI «E. Curie!» V torek in sredo, 16. in 17. marca, ob 16. uri, bo v konferenčni dvorani študentskega doma v Trstu kongres univerzitetne sekcije u.KPI «E. Curieb. Osrednje poročilo bo imel tajnik sekcije Nicola De Cesare, zaključno poročilo pa član centralnega komiteja KPI za univerzo Valter Vitali. Tema kongresa bo «Novi. prijemi in množična mobilizacija, politična angažiranost za demokratično prenovitev univerze in boj za zaposlitev v okviru prenovljenega gospodarskega razvoja na deželni in državni ravni.» Prihodnji teden po ponovno zasedalo deželno upravno sodišče; na dnevnem redu je 56 prizivov, med katerimi so tudi nekateri s posebno zanimivo tematiko. Tako bodo sodniki vzeli v pretres priziv, ki so ga svoj čas vložile špedicijske tvrdke Parisi, Tergestea in Pacorini proti sklepu Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče o zadnjem povišku luških tarif. En priziv se nanaša na izdajo gradbenega dovoljenja za neko stanovanjsko hišo v devinsko-nabrežinski občini. Nadaljnji priziv, ki ga je vložil L. Carli proti luškemu poveljstvu in finančni intendan-ci v Trstu, se • nanaša na ukaz o perušenju zasebnega pristajališča za čolne v kriškem portiču. Zanimiv je tudi priziv, ki ga je vložil neki nabornik, kateremu niso pristojne vojaške oblasti priznale pravice, da se iz človečanskih razlogov odpove vojaški službi. Na dnevnem redu bo tudi razprava o prizivu, ki ga je vložil odvetnik Terpin proti tržaški občinski upravi v zvezi z znano «črno» gradnjo v neki kraški dolini. Sodišče bo vzelo v pretres tudi priziv tržaških taksistov proti sklepu občinske u-prave o povečanju števila taksijev v prometu na Tržaškem. Goričane bo zanimala razprava o prizivu, ki ga je vložil podjetnik Degrassi proti goriški občini, ker je ta poverila gradnjo upepeljevalnika smeti drugemu podjetju. .Medtem se pričakuje, da bo deželno upravno sodišče .izreklo razsodbo v zvezi s prizivom — o katerem je že pred časom stekla razprava — ki ga je proti deželni upravi vložila družba SAP. ko mu je dežela odvzela koncesijo za vzdrževanje avtobusnih prog Trst-Mač-kolje in Trst-Prebeneg tprogi vzdržuje zdaj mestno podjetje Acegat). V Bazovici lep praznik žensk V.. ponedeljek,. 8. marca, smo se žene zbrale v Bazoviškem domu,da praznujemo naš lepi ženski praznik: prišlo nas je kar .70 žena, Tov. Valerija je v govoru poudarila velik pomen praznika. Podčrtala je Uk žene, matere, delavke in borke za pravice vseh žena. Omenila je tudi proces v Rižarni, kjer so dale žene velik krvni davek. Po govoru je nam v čast zapel obnovljeni pevski zbor «Lipa» pod vodstvom dirigenta Prinčiča nekaj umetnih pesmi, posebno občuteno pa so izvajali Prešernovo «Zdravico». Na koncu nas je presenetila skupina deklic, ki so s košaricami polnih rožic zaplesale in nam podarjale lepe pomladanske šopke. To točko je pripravila tov. Sonja Pečar. Polna miza je nudila vsega dobrega in v prijetnem pomenim smo se zaustavile pozno v noč v želji, da se prihodnje leto zopet najdemo v tako prijetni in zabavni družbi ob našem prazniku. V. P. V sredo sestanek jpavneija odbora SPZ V okviru priprav na redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo v nedeljo, 28. marca, v Slovenskem dijaškem domu v Trstu, se bo v sredo, 17. marca, ob 20.30, sestal v Gregorčičevi dvorani v Trstu glavni odbor. Predsedstvo SPZ poziva vse člane odbora in med temi v prvi vrsti predsednike prosvetnih društev, da se seje udeležijo. PROTESTNA AKCIJA RAJONSKEGA ODBORA Tržaška občinska uprava zanemarja potrebe prebivalstva Sv. Sobote Primanjkuje šol in zelenja, a higienske razmere postajajo že nemo-goče - Očitek županu Spacciniju, tla ne izpolnjuje sprejetih obvez Rajonski odbor Sv. Sobote je razdelil med prebivalstvo vrsto ciklo-stiliranih letakov, v katerih napada tržaško občinsko upravo. Obtožuje jo zanemarjanja perečih krajevnih problemov, razen tega očita županu Spacciniju, da ne izpolnjuje sprejetih obvez. V naši četrti • hočemo šole, zelenje in čistega zraku za svoje otroke, pravijo člani omenjenega odbora. Za kaj gre? Dne 2. decembra lani, tako beremo na letakih, ki so jih razdeljevali med včerajšnjo demonstracijo, je župan Spaccini v navzočnosti posvetovalnih članov iz Valmaure in Naselja sv. Sergija obljubil takojšnji začetek del za uresničenje sledečih pobud: pokritje odkritih greznic na griču Sv. Pantelejmuna; navezavo mestnega plinskega omrežja na nekatera območja prizadete četrti; u-reditev cest pri Sv. Soboti; izvedbo druge faze del, ki zadevajo srednjo šolo Caprin v Ul. di Zugnano ter uresničitev otroškega igrišča v Be-nussijevi ulici. Kolikor zadeva prve tri pobude, nadaljujejo sestavljavci protestnih letakov, se je Spaccini obvezal, da se bodo ustrezna dela pričela v prvi polovici februarja. V resnici se sploh niso začela; nasprotno so se higienske razmere pri Sv. Soboti še znatno poslabšale. Zaradi tega so pred nekaj dnevi uslužbenci občinskega upepeljevalnika smeti odločno protestirali, tembolj še, ker v Jeričlje-vi ulici sežigajo živalska trupla ter najraznovrstnejšo navlako in smeti iz bolnišnic in klinik, čeprav tam ni primernih naprav za tovrstno uničevanje odpadkov. Dovolj z vsem tem početjem, je še rečeno na letakih in dovolj nam je tudi lažnih obljub! Kmalu predložitev deželnega urbanističnega načrta Hkrati s srednjeročnim načrtom za štiriletje 1976-79 pripravlja deželna uprava tudi deželni urbanistični načrt. Predsednik odbora Comel-li iri odbornik za načrtovanje Mauro sta’v tej zvezi poudarila, da bo deželni odbor predložil načrt v najkrajšem času. Okrog nekaterih poglavij se še vodijo posvetovanja, zato je odbor na zadnji seji sklenil, da bo ponovno vzel v pretres vprašanje v torek 16. marca. Osnutek deželnega urbanističnega načrta je bil izdelan že v začetku leta 1973, aprila istega leta pa je o njem razpravljal deželni svet. V posebni resoluciji, ki jo je deželna skupščina izglasovala ob tisti priložnosti, so bile glavne smernice načrta sprejete, svetovalci pa so hkrati izrazili tudi nekaj kritičnih pripomb in postavili zahtevo po izpopolnitvi nekaterih točk. Načrt je pozneje vzel v razpravo deželni urbanistični odbor, januarja lanskega leta pa je o dokumentu izrekel pozitivno mnenje. Postopek za dokončno uveljavitev deželnega urbanističnega načrta je naslednji: po predložitvi dokumenta ga mora ' formalno sprejeti deželni odbor, ki ga nato pošlje na ministrstvo za javna dela. Ministrstvo ga mora odobriti — kolikor se načrt ujema z načrti, ki jih 'ima ! za naše področje osrednja vlada — v roku 60 dni, nakar deželni odbor dokončno sprejme načrt, ta pa stopi v veljavo po objavi ustreznega odloka predsednika deželnega odbora v uradnem vestniku. dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares 8 javno skupščino, na kateri bo tekla razprava o političnih aspektih davčne reforme ter o vseh problemih, ki jih prinaša. Ob tej priložnosti bodo sindikalni predstavniki posredovali vse tehnične podatke, ki so potrebni za pravilno sestavljanje davčnih prijav. 9 Na sedežu dežemega podjetja za gozdove v Vidmu se je včeraj sestala deželna komisija za varstvo naravnega okolja, ki ji predseduje odbornik Mizzau. Med drugim je komisija vzela v pretres vprašanje nove termoelektrične centrale, ki jo namerava ENEL zgraditi nedaleč od že obstoječe termocentrale na področju Liserta pri Tržiču. Daljše poročilo o tehničnih vprašanjih v zvezi z gradnjo nove elektrarne in o napravah za preprečevanje onesnaženja okolja je podal dr. Gussetti. člani komisije niso izrazih nobene kritične pripombe glede uresničitve nove pobude v tržiški občini. DANES PONOČI MALO PO 24. URI ČELNO TRČENJE V ULICI FLAVIA: 34-LETNI TRŽAČAN OB ŽIVLJENJE Žrtev je Pietro Triolo iz Ul. Puccini Voznik drugega avta težko ranjen Danes ponoči, malo po polnoči, se je v Ul. Flavia pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 34-letni Pietro Triolo iz UL Puccini 66. Po pričevanju očividcev — iz razbitin avtomobilov po nesreči ni bilo nikakor mogoče razbrati dinamike — je Triolo vozil s svojim avtom opel manta TS 187064 proti Žavljam, v nasprotni smeri pa je 42-letni Tullio Sacchetti upravljal fiat 1500 TS 94118. Iz nepojasnjenih razlogov je prišlo v višini hiše štev. 22, malo višje od industrijskega obrata podjetja Snia, do silovitega čelnega trčenja. Na kraj nesreče so nemudoma prihiteli reševalci Rdečega križa, karabinjerji in gasilci; Sacchettija so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na kirurškem oddelku mesec dni zaradi notranjih poškodb, pretresa možganov in verjetnega zloma leve noge. Triolu pa reševalci niso mogli več pomagati: ob trčenju je pri priči izgubil življenje in gasilci so šele po dolgem trudu izvlekli njegovo truplo iz skrotovičene pločevine. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiuiiiiiiiiuiiiuiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii POSKUS UPRAVNE DECENTRALIZACIJE Posvetovanja o bodočih nalogah zgoniškega občinskega odbora Uspel posvet občinskih upraviteljev z vaščani o delovanju smetarske službe • Pokrajinska sindikalna federacija državnih uslužbencev CGIL prireja v sredo, 17. marca, ob 17. uri, v Prva faza posvetovanj zgoniške občinske uprave z vaščani v zvezi s pravilnikom in obdavčitvijo ob vezne občinske smetarske službe ni najbolje uspela, ker sta sestanka v Samatorci in Saležu odpadla zaradi slabega vremena ter bosta prišla na vrsto pozneje. V četrtek pa se je redno odvijal v Zgoniku sestanek za vaščane iz Zgonika in Koludrov-ce, ki se niso udeležili sicer množično, vendar, z ozirom na prvi poskus uvedbe decentralizacije, še kar v zadovoljivem številu. Po uvodnem požHfavu župana je odbornik za javno čistočo Tonko Furlan orisal predlbg odbora o obdavčitvi in delovanju smetarske službe, ki ga je proučila tudi posebna občinska podkomisija. V konstruktivno diskusijo upraviteljev in domačinov, ki so kljub manjšim pomislekom nekaterih, da ni za kmečko prebivalstvo smetarska služba prav tako nujna in koristna, v glavnem brez izjem pozitivno sprejeli to pobudo občinske uprave, saj bo ta- i ko zadoščeno higienskim predpisom in bo stopila v veljavo prava zaščita okolja, da se ne bodo za vsakim zidom ustvarjala nova smetišča. Nato je pogovor zanesel tudi ria druge vaške probleme, kot so ukrepi proti poletnim izletnikom, ki teptajo travo in skupno z lovci prizadevajo kmetom veliko škodo. Govor je tekel tudi o varnosti živine na cesti in o nujnosti, da občinska uprava poskrbi za asfaltiranje razcepa ceste v Koludrovco. Jutri bo podoben sestanek v gostilni pri Briščikih., v torek zvečer pa v gostilni v Repniču. RAZPIS V torek, 16. marca, ob 12. uri zapade rok za predstavitev prošenj v zvezi z razpisom zgoniške občinske uprave, ki bo začasno zaposlila šoferja poltovornjaka za obvezno občinsko smetarsko službo. Podrobnejša pojasnila nudi tajništvo v uradnih urah. — bs — Demonstracija pr ebivalcev Sv. Sobote. filili II ...................................................................................................m II IIIII II mulinili litini imuni uimmi m mu nul....................................................................................................................i nun II Z ONSTRAN MEJE Razveseljiva vest iz Ilirske Bistrice : Reka bo zopet čista Stekel je načrt za preprečitev onesnaževanja njenih voda, ki je seveda povezan z velikimi izdatki ILIRSKA BISTRICA, 13. marca — V lovarni Lesonit v Ilirski Bistrici so zdaj sredi gradbenih del, da bi lahko kar najhitreje namestili čistilne naprave. Gre za začetek u-resnič-evanja načrta o zapiranju krogotoka tehnološke vode, po katerem naj bi Lesonit zmanjšal svoj delež pri onesnaževanju Reke za 80 odstotkov. Povsem čista voda pa bo tekla, ko bodo uvedli tako imenovani suhi proizvodni postopek. . Nekoliko bolj zapleten pa je po loža j v Tovarni organskih kislin in seveda tudi povezan z večjimi stroški, čistilne naprave so morali namreč naročiti na Nizozemskem, ker jih doma ne proizvajamo, stale pa bodo okrog 24 milijonov dinarjev. Rok za dobavo je letošnji oktober. ’ S tem bodo že letos rešeni glavni problemi, za sušna razdobja pa bodo zgradili dva akumulacijska bazena, iz katerih bodo odvajali vodo v strugo. Prvi bazen (pri pritoku Moljuj že gradijo. Križmana so si koroški gostje ogledali ladjo ter se pomudili v daljšem razgovoru s člani posadke. Zanimali so se za delo in življenje pomorščakov, hkrati pa so članom posadke odgovorili na več vprašanj, ki zadevajo boj koroških Slovencev za priznanje njihovih pravic. ZAČETEK DEL NA LADIJSKEM DOKU V IZOLI IZOLA, 13. — Po skoraj štirimesečni zamudi so danes dopoldne v Izoli izročili namenu ladijski dok za popravljanje ladij na suhem. Gre za največji tovrstni objekt, v Sloveniji, ki so ga lani uvozili iz Sovjetske zveze. Težak je 8 tisoč petsto ton in bodo lahko ob njem popravljali ladje do 25 tisoč ton nosilnosti. Kot prva ie danes priplula k doku ladja Splošne plovbe «Borovnica». Kolektiv izolske ladjedelnice si mnogo obeta od nove naložbe v dok, saj je povpraševanje za popravilo SPORT SPORT SPORI KOLESARSTVO TIRENSKO MORJE-JADRAN Eddy Merda v končnem sprintu premagal rojaka De Vlaemincka Merck je prevzel tudi vodstvo na skupni lestvici - Baronchelli tretji MONTE BIVATA, 13. - Belgijski as Eddy Merckx je v končnem sprintu premagal glavnega favorita te dirke in rojaka Rogerja De Vlaemincka in je tako po drugi etapi na vrhu skupne lestvice. Na tretje mesto se je uvrstil Italijan Baronchelli, ki pa je bil proti močnima nasprotnikoma brez moči. Vrstni red 2. etape (Ferentino -Montelivata) : 1. Eddy Merckx (Bel.), ki je prevozil 155 km v 4.28’25”, s poprečno hitrostjo 33,403 km na uro 2. De Vlaeminck (Bel.) 3. Baronchelli (It.) 4.28’28” 4. Panizza 5. Bellini 6. Riccomi 4.28’29” 7. Gimondi 4.28,48” Skupni vrstni red: 1. Merckx (Bel.) 9.28’33'’ 2. De Vlaeminck (Bel.) po 2” 3. G.B. Baronchelli 12” Riccomi Panizza 14” 16” , ladij zelo veliko. Kakor je znano, je reka Reka | med najbolj onesnaženimi tekočimi vodami v Sloveniji. Strupi, ki se stekajo iz ilirskobistriških tovarn, so jo spremenili v mrtev kanal, onesnažili pa so tudi Škocjanske jame ter ogrožajo pitno vodo tržaškega vodovoda, katerega zajetje je blizu Timave, ko ponikalnica Reka spet pride na dan. Problem čiščenja Reke je zajet tudi v dogovoru med Jugoslavijo in Italijo KOROŠKI SLOVENCI NA LADJI KOROTAN KOPER, 13. — Ladjo Splošne plovbe «Korotan», ki je zasidrana v kopi ski luki, je danes obiskala delegacija koroških Slovencev pod vodstvom predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zwitterja. Sprejel jih je poveljnik ladje kapetan Peter Pavšič, prisotni pa so bili tudi predstavniki koprske občine in tukajšnjih družbeno-političnih organizacij. Po kratkem pozdravnem nagovoru predsednika delavskega sveta Janka danes ob obali KINO TARZAN KOPER: ob 10,00 amer.: IN AMACONKE; ob 16.00 in 18.00 ameriški: ZANDT JEVA NEVESTA; ob 20.00 danski: REKTOR V PO STELJI. IZOLA: ob 10.00 domači: KO VZLETIJO GOLOBI; ob 16., 18. in 20. ameriški: GANGSTER LEPKE. ŠKOFIJE: ob 10. domači: KO VZLETIJO GOLOBI; ob 16., 18. in 20. jugoslovansko -nemški: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU. PIRAN: ob 10. jugoslovansko - nemški: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU; ....... ob 16, amer.: TARZAN IN AMACONKE; ob 18. in 20. danski: AVTOCESTA V POSTELJI. PORTOROŽ: ob 20. Filmsko gledališče - Ingmar Bergman: PRIZORI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. TRGOVINE Na obali bosta danes dopoldne dežurali med 8. in 11. uro le samopostrežna trgovina Nanos in mesnica Emona v Portorožu. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška služba. Prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu ter Pri treh papigah v Piranu. - ODBOJKA V 1. ITALIJANSKI LIGI Tržaška Novalinca zopet zmagala V nadaljevainju prve italijanske odbojkarske lige za «zvezni pokal» je sinoči tržaška Novalinea doma premagala Virtus iz Averse s 3:1 (15:7, 15:5, 12:15, 15:6). MOŠKA C LIGA Bor - CUS Benetke 3:2 (14:16, 15:9, 10:15, 15:4, 15:6) MOŠKA D LIGA Altair Vicenza - Kras 3:2 (15:7, 3:15, 5:15, 15:12, 15:12) ŽENSKA C LIGA Bor - Libertas Pordenon 2:3 (14:16, 16:14, 15:12, 10:15, 13:15) Bolzano - Breg 3:0 (15:12, 15:6, 15:12) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel - Sokol (7:15, 14:16, 5:15) Julia - Sloga (10:15, 15:7, 15:7, 15:11) 2. MOŠKA DIVIZIJA Novalinea - Dom Gorica 0:3 3:1 3:2 VATERPOLO SINOČI V TRSTU Solaris in Primorje premagala nasprotnika TRST, 13. — Danes se je začel mednarodni turnir v vaterpolu za pokal «Gtorgiu Cubi», Turnirja, ki je' v našerin mestu v bazenu «Bruno Bianchi», se poleg domače Triestine udeležujejb še Fiat iz Turina, Primorje z Reke in Solaris iz ši •benika. ' ’ - - V prvem dnevu so dosegli naslednja izida: Primorje — Fiat 8:7 (1:3, 3:1, 2:1, 2:2) Solaris — Triestina 5:2 (1:0, 3:0, 1:2, 0:0) PLAVANJE Antjc StRle (NDR) svetovna rekorderka TALLINN, 13. — V nadaljevanju plavalnega srečanja med evropskima velesilama Sovjetsko zvezo in Vzhodno Nemčijo je komaj 14-letna Antje Stille (NDR) postavila nov svetovni rekord na 200 m hrbtno z odličnim časom 2’13”5. Stille je tako popravila svoj rekord, ki ga je zabeležila 29. febr. v Berlinu s časom 2’14”41. SMUČANJE V VELESLALOMU ZA SP Švicarka Morerodova pred Debernardovo (Fr.) Rosi Mittermaier je v tem tekmovanju padla ASPEN, 13. — Švicarka Lise Marie Morerod je osvojila 1. mesto v veleslalomu za SP v tem kraju. Švicarska smučarka, ki bo 16. aprila dopolnila dvajset let, je po razočaranju na olimpijskih igrah v Innsbrucku končno le dosegla veliko zmago. Druga je bila Francozinja Danielle Debernard, ki je za malenkost prehitela Avstrijko Moniko Kaserer. Naj omenimo, da je v tem tekmovanju že zmagovalka SP Rosi Mittermaier padla. Vrstni red: 1. Lise M. Morerod (Švi.) 1’28”10 2. Danielle Debernard (Fr.) 1’29”19 3. Monika Kaserer (Av.) 1’29”32 4. K. Kreiner (Kan.) 1’29”63 5. V. Fleckenstein (ZDA) 1’29”96 6. H. Wenzel (Liecht.) 1’30”05 7. C. Nelson (ZDA) 1’30”41 8. E. Matous (Iran) 1’30”62 9. I. Schmid - Gfolner (Av.) 1’30”74 10. F. Serrat (Fr.) 1’30”86 Lestvica za SP (veleslalom): 1. Lise Marie Morerod (Švi.) 124 2. Rosi Mittermaier (ZRN) 91 3. Monika Kaserer (Av.) 86 4. Danielle Debernard (Fr.) 82 5. Cindy Nelson (ZDA) 35 6. Fabienne Serrat (Fr.) 32 7. Bernadette Zurbriggen (Švi.) 30 8. Brigitte Totschnig (Av.) 19 10. Lindy Cochran (ZDA) 17 # # * OBERSTAUFEN, 13. — Švicar Christian Hemmi je osvojil 1. mesto v veleslalomu, ki je veljal za EP. Na 2. mesto se je uvrstil Italijan Oberfrank pred Špancem Ochoo. Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici 1. tel. 211-489. ISUPERMARKET DOMJO 157 JEZ TEL. 82 6541 DESRAR CARLI VIRGILIO vas vabi, da sl ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127. 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam. 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923. CERTI NA& DS ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE IZGUBIL se je pes v Repnu v soboto, 28. februarja, «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, nizke rasti, rdeče, črno-belo lisast. Tel. 227-139. Nagrada. LADY PLAST TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) - Tel. 744-520 ŽALUZIJE ZLOŽLJIVA VRATA PLASTIČNE REBRACE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES mIleRoglaJIEZA PO TELEFONU 761470 ' ' - • V MLADINSKEM FINALU KOŠARKA KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 Ob sobotah zaprto Prva Borova zmaga Italeantieri — Bor 69:75 (24:35) ITALCANTIERI TRŽIČ: Colpo 2, Palliaga 20, Bettella, Stocca 16, Cavallari 12, Rorato 4, Russi 8, Giu-rissa 3, Zorzin 2, Del Zotto. BOR: Slobec, Mazzucca, Mesesnel, Vatovec 20, Klobas 29, Ražem 7, Košuta 4, Luksa 4, Sancin 9, Žerjal 2. PET OSEB. NAPAK: Colpo, Palliaga, Russi (Italcantieri), Klobas, Ražem in Sancin (Bor). V prvem povratnem kolu mladinskega finalnega prvenstva so borovci v gosteh premagali domači Italcantieri in tako pospravili prvi par točk. Borova, zmaga je bila povsem zaslužena, saj so naši fantje igrali mesto; dokaj zbrano in samozavestno. Kot običajno je za koše poskrbel Robi Klobas (29), ki se mu je pri-j družil tokrat tudi Vatovec (20). Sicer pa je celotno moštvo s prikaza- ! no igro zadovoljilo in predvsem pa velja omeniti požrtvovalnost v o-brambi Borovega centra Karla Raž- ma . ......... KADETI Bor — Pali. Trieste 58:75 BRANDS HATCH, 13. - V po-: skusnih vožnjah v «dirki prvakov» I je najboljši čas dosegel Jody Scheck-ter (Južna Afrika), ki je bil boljši od svetovnega prvaka Niki Laude . (terrari), ki se je uvrstil na tretje SPLOŠNA OPREMA JiOVbIC od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POhjlŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390