i i “ZNANJE” — 2009/8/7 — 8:21 — page 117 — #11 i i i i i i Na ramenih velikanov malenkost, pa ˇ se to utegne biti stvar okusa. Bralcu, ki ga zanimajo razvoj astronomije in zaˇ cetki fizike, bo knjiga odprla veˇ c zanimivih pogledov. ˇ Ce bo o njih pripravljen razmiˇ sljati in se morda ˇ se pouˇ citi iz drugih virov, bo za branje bogato nagrajen. Knjigo lahko naroˇ cite pri DMFA–zaloˇ zniˇ stvo poˇ clanski ceni 23,34 EUR. Janez Strnad Fred Watson: WHY IS URANUS UPSIDE DOWN? AND OTHER QUESTIONS ABOUT THE UNIVERSE, Allen & Unwin, 2007, 264 strani. Knjigo Why is Uranus upside down? je napisal Fred Watson, vodilni astronom na Anglo-avstralskem observatoriju (AAO). Fred Watson je v osemdesetih letih prej- ˇ snjega stoletja vodil kontaktno oddajo z astronomsko tematiko na avstralskem radiu ABC.Knjigajenastalanapodlagivpraˇ sanj, ki so jih desetletje postavljali posluˇ salci Fre- dove oddaje. V knjigi je predstavljenih 148 vpraˇ sanj in odgovorov, ki pokrivajo razliˇ cna podro- ˇ cja, kot so naravni pojavi, astronomska oprema, delo astronomov, vesoljski poleti, vesoljski teleskopi, teoretiˇ cne osnove astro- nomije ... Na zaˇ cetku vsakega poglavja je krajˇ si uvod, v katerem avtor predstavi novo temo in tako bralcu olajˇ sa ra- zumevanje vpraˇ sanj in odgovorov. Knjigo zaˇ cne s poglavji, ki se tiˇ cejo same Zemlje in naravnih pojavov, ki smo jim priˇ ca v vsakdanjemˇ zivljenju, nada- ljujepaznaˇ simOsonˇ cjem, kjermeddrugimpojasni, zakajjePlutonizgubil status planeta, in seveda, zakaj je Uran ” prekucnjen“. V naslednjih poglav- jihseseliskoziGalaksijo,pojasni,zakajzvezdesvetijo,kakonastanejo,kako konˇ cajo svoje ˇ zivljenje, in ob tej priloˇ znosti predstavi supernove, pulzarje, nevtronske zvezde in ˇ crne luknje. Knjigo konˇ ca s poglavjem o kozmologiji, kjer med drugim pojasni Hubblov zakon, zaradi katerega je Albert Einstein vrgel kozmoloˇ sko konstanto iz svojih enaˇ cb. Predstavi tudi rezultate opa- zovanj prasevanja in razloge, zakaj so astronomi danes mnenja, da v vesolju Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 3 117 i i “ZNANJE” — 2009/8/7 — 8:21 — page 118 — #12 i i i i i i Nove knjige prevladujeta temna energija in temna snov, in ne pozabi omeniti, da danes ˇ se vedno ne vemo, kaj sta ti dve temni zadevi. Knjiga je pisana na poljudnem nivoju in je razumljiva ˇ sirˇ semu krogu bralcev, saj je avtorjev cilj pribliˇ zati astronomijo prav tistim, ki se z astro- nomijo ne ukvarjajo. Poleg strokovnih tem se v knjigi dotakne tudi vpraˇ sa- nja, kakˇ sne koristi sploh imata posameznik in pravzaprav vse ˇ cloveˇ stvo od astronomije, zato knjigo priporoˇ cam vsem, ki jih astronomija in z njo pove- zane teme zanimajo vsaj toliko, da se jim obˇ casno porodi kakˇ sno vpraˇ sanje, na katero ne poznajo odgovora. Uroˇ s Kosti´ c Alan Dyer: MISIJA NA LUNO, Tehniˇ ska zaloˇ zba Slovenije, Lju- bljana 2009, 80 strani. 20. julija 2009 je minilo ˇ stirideset let, odkar je pristala prva ˇ cloveˇ ska posadka na Luni. Za mlade generacije je to precej od- daljen dogodek, ki pa je postal zaradi nena- vadnih medijskih sprevraˇ canj nekakˇ sen ne- gativni mit. Marsikdo je namreˇ c prepriˇ can, daodpraveApollonanaˇ semnaravnemsate- litu niso nikoli pristale in so Ameriˇ cani vse skupaj posneli v filmskih studiih. Morda pa bo prav priˇ cujoˇ ca knjiga spremenila pogled na ta zgodovinski dogodek. ˇ Ze res, da je bilo osvajanje Lune posledica hladne vojne in tekmovanja med tedanjima velesilama, a to ne zmanjˇ suje tehnoloˇ skega in konec koncev tudi znanstvenega uspeha odprav. Knjiga na slikovit naˇ cin predstavlja Luno, predvsem pa njeno osvajanje. Ni namenjena le mladim radovedneˇ zem, temveˇ c tudi starejˇ sim bralcem, ki se morebitiˇ se spominjajo, kako so davnega leta 1969 naˇ crno-belih televizorjih vˇ zivo spremljali prista- nek Apolla 11 na Luni. Knjigi je priloˇ zen tudi DVD s filmom o osvajanju Lune, ki je lahko tudi dober uˇ cni pripomoˇ cek. ˇ Zal pa moj predvajalnik na ploˇ sˇ cku ni naˇ sel slovenskih podnapisov, kar je velika ˇ skoda. Za konec pa ˇ se to. Med tistimi, ki so bili pri pristanku Eagla na Luni ” zraven“, vlada precejˇ snja zmeda glede tega, kdaj in kaj so gledali po tele- viziji. Mnogi se namreˇ c spomnijo, kako so jih starˇ si sredi noˇ ci zbudili, da so 118 Obzornik mat. fiz. 56 (2009) 3