Štev. 73
Pmrnmmmm $f«v$iks 1 Hifi.
¥ Liublianf, v torek 23. aprila 1i23.
Pbltllllia pavlalirand»
leto I.

JUTRANJE
mmeom mmmMmm dnevnik

debata vsak dan zjutraj. Izvzemšl pondeiike. Mesefna naročnina:
t LIubQanl Din tO-—, po pošt! Din 12*—. Inozemstvo Din 20*—
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/L — Telefon Št 213 Brzojavni naslov: „NovostMJubfiana*4. tlpravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemalo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Kapitalistični boj.
Kadar se govori in piše o notranjepolitičnih bojih, ki se bijejo po naši kraljevini, se ne omenja glavnega uzroka in največjega krivca, a to je kapital.
Slovenija, Hrvaška in Bosna so jako revne dežele. Prirodna bogastva m delavno silo je v njih izkoriščeval skoraj izključno tuji kapital. Domačega kapitala ie bilo zelo malo. Med južnimi Sloveni avstro - ogrske monarhije je vladal Itekljiično kapital centralnih držav: nemško — madžarsko — judovski. Središče in gnezdo tega tujega kapitala je bil Zagreb.
Srbija je imela pred vojno malo tujega kapitala. Delala je večinoma z domačimi sredstvi. V kolikor je pa potrebovala tujega kapitala, je dovolila vstop samo kapitala antante, v prvi vrsti francoskemu.
Boj med kapitalom centralnih držav »n antante je dal glavni povod svetovni vojni Centralni kapital je hotel podjarmiti Srbijo in prodreti preko nje v Malo Azijo. Srbija se je branila. Vojna se je odločila proti centralnim državam. Avstrijske zemlje, kjer prebivajo južni Sloveni so se pridružile Srbiji S tem pa še ni bS odločen boj na gospodarskem polju. Tuji sovražni kapital med Hrvati in Slovenci je ostal in se hoče obdržati.
Sedaj ta kapital vitli, da ne more več podjarmiti Srbije, kakor je to mislil in hotel pred vojno. Takrat Je bil ta kapital aneksijonističen in imperijalističen. Ako bi sedaj še mogel imeti nado, da se razširi na celo kraljevino, bi bil gotovo skrajno centralističen. Toda on ve, da ie to popolnoma izključeno. Radi tega hoče vsaj gbdržati one postojanke, kafer« je zavzel za Časa Avstrije. Vsied te-xa le separatističen. Najraje bi potegnil neprediren zid med prečanskimi kraji in Srbijo, da s! na ta način ohrani svoje eksploatacljsko polje.
Toda to se ne sme zgoditi Politično esvobojenje izpod nemškega in madžarskega jarma se mora zaključiti z osvo-bojenjetn Izpod sovražnega nemško in madžarsko židovskega kapitala.
Volitve so pokazale gotovo sliko, ki fcgleda kot simbol. Najbolj radikalni okraj je Užice, ki je volH same radikalce. Najbolj separatističen je Zagreb, ki je volil same Radičeve», a za Radičem so dobili Frankovci največ glasov. Užl-oo — Zagrebi Prvi Je najbolj pristno srbski čisto kmetski okraj, drugi Zagreb, središče tujega kapitala! Ta kapital vzdržuje politično borbo. Radič, Za, jtedničarjl Tribunaši itd. so samo zavedal ali nezavedni sluge tega kapitala.
Kdor je socijalist, ne more biti separatist. ker v tem slučaju hoče, da izže-
še nadalje tuji kapital prečanske kraje, kakor jih je izžemal doslej. Boj zoper kapitalizem pomeni obenem boj zoper socijalno zatiranje, boj za ujedinjenje in za konsolidacijo države.
Narodna radikalna stranka ie takoj s prvim nastopom v Srbiji dvignila zastavo boja zoper kapitalistično izmozgava-uje ljudstva. Takrat, v dobi takozvane-sa liberalizma, se je tudi po Srbiji zače-lo širiti kapitalistično gospodarstvo in oderuStvo» Naša stranka je to nevarnost premagala in uredila za takratne razmere naravnost idealno socijalno stanje. Sedaj mora začeti znova s to prvo točko svojega programa in osvoboditi hodi prečanske kraje tujega, sovražnega kapitalizma. Ako se to zgodi bo delo našega ujedinjenja in notranje konsolidacije lahko napredovalo. Dokler pa ne bo premagan tuji, sovražni kapital, tudi ne bo mogoče rešiti našega ustavnega vprašanja.
Revni zagorski kmet je samo nedolžna žrtev, kakor je bil revna, nedolžna žrtev med svetovno vojno. Takrat se }© boril za kapital centralnih držav, za kapital nemških in madžarskih židovskih bank z orožjem, sedaj se bori politično za Isti kapital. Bilo bi popolnoma napačno, ako bi hoteli preganjati njega. Prijeti je treba glavnega krivca — a to je sovražni kapital.
Ker ve, da ne bo nikdar mogel zavladati po celi kraljevini bi rad vsaj ohranil svojo vlado po prečanskih krajih. Radi tega je dvignil zastavo federalizma, avtonomizma, nevtralnih republik itd.
Sovražnika je treba prijeti prav za g lo. Zagrabiti je treba sovražni kapital v njegovem središču — v Zagrebu, a prijeti ga je treba prav trdo in brezobzirno. Ne .smemo mu dati niti moči da bi davna napaka dosedanjega
Pred obnovitvijo koalicijske vlade
2 demokrati?
Federalist! Izključeni od vlade. — Izvajanje vidovdanske
ustave.
Pretirane zemljoradralške zahteve. — Demokrati ne dobe notranjega ministrstva pod nobenim pogojem. Potrtost klerikalcev In muslimanov.
Beograd, 23. aprila. (B) »Tribuna« poroča: Radikalni klub Je Imel dolgo sejo, na kateri je sklepal o koaliciji. Četudi je bilo v klubu več nasprotnikov koalicije, je klub vendarle po Pašičevem govoru sprejel njegovo stališče In pristal na koalicijo, seveda ako demokrati ne stavijo nesprejemljivih pogojev. Povdarjalo se je, da se more govoriti o koaliciji le na podlagi volilnih rezultatov, t. J. na podlagi razmerja 1:2.
Na ta način bi dobili demokrati 4 do 3 portfeijev. Kar se tiče ministrstva notranjih del, ga radikali ne puste demokratom pod nobenim pogojem. Razven tega radikali ne pristajajo na zahteve demokratov glede postavljanja uradni-štva, kakor tudi na ostale zahteve te vrste. Še vedno obstoja prepričanje, da demokrat! nočejo Odkritosrčne koalicije, vsied česar se gleda na ta pogajanja z nekim gotovim skepticizmom. Nasprotno pa so demokrati prepričani, da je koalicija gotova stvar in so zelo dobro razpoloženi, ker smatrajo to za svojo zmago.
Zemljoradnild so pripravljeni vstopiti v koalicijo pod pogojem, da se razpišejo za mesec oktober nove volitve. Radi volitev pravzaprav želijo koalicijo, ker se nadejajo, da bodo s pomočjo oblasti okrepili svoj položaj med narodom. Zahtevajo en portfelj, namreč ministrstvo poljoprivrede, kakor tudi Izpolnitev nekaterih drugih zahtev. Za vstop v koalicijo dela posebno g. Jovan Jovanovič.
Med zemljoradnik! in demokrati se nadaljujejo pogajanja za obrazovanje bloka, ki bi nastopal skupno, ako bi ne prišlo do koalicije. Skupno bi nastopal ta blok tudi, ako bi prišlo do novih volitev. Muslimani in klerikalci so zelo slabo razpoloženi, ker obstoji možnost koalicijske vlade. Za vse to dolžijo Radića in njegov govor predzadnjo nedeljo. Pri muslimanih je vedno večje razpoloženje da se prekine vez z Radičem In da se na novi podlagi poskuša doseči sporazum z vlado. G. dr. Korošec je imel včeraj v Zagrebu sejo z Radičem, na kateri je pojasnil položaj v Beogradu in poročal o svoji avdijenci pri kralju. V kratkem sprejmejo blokaši važne sklepe in sicer v prvi vrsti glede prihoda v Beograd, da se prepreči koalicija. Koalicijska vlada bi bila najboljša parlamentarna rešitev krize. Taka vlada bi imela dovolj krepko večino in bi mogla stopiti pred skupščino ne glede na prihod revizijonističnega bloka. Razdelitev sil bi bila sledeča: Vlada b! imela 194 mandatov in sicer radlkalskih 108, Džsmijet-skih 13, nemških 8, demokratskih 52, zemijoradniških 10, 1 romunskega, 1 kmetijskega ta 1 srbske stranke; opozicija pa bi jih imela 118: Radič 70, muslimani 18, klerikalci 24, Drinkovič 2, socijalisti 2 in črnogorski federalisti 2.
B e o g r a d, 23. aprila. (B) Na sinočnji seji radikalnega kluba, ki je trajala do f. ure 15. min. popoldne, je Pašič obrazložil v svojem govoru vse, kar se je dogodilo v teku zadnjih dni za časa krize. Naznanil je, da ga je pozval Nj. Vel. kralj in mu poveril mandat za sestavo koalicijske poslovne vlade na širši osnovi Po sprejemu mandata je sprejel Da-vldoviča, ki je dal svoj načelni pristanek za vstop v koalicijo. Klub je dal g. Pa-šiču, zaupajoč popolnoma svojemu izkušenemu vodji proste roke za konsulti-ranje načelnikov strank, o čemer bo obveščal klub. Radikalni klub se ne proti-vi obrazovanju koalicijske vlade, ako to zahtevajo državni Interesi
Beograd, 23. aprila. (B) Tekom včerajšnjega dne je imel g. Pašič sesta-s. Davidovičem in Lazičem. Načelnika zemljoradniške in demokratske stranke sta v načelu 'pristala na vstop v
koalicijo. G. Pašič je odšel danes na dvor, kjer je poročal kralju o toku pogajanj.
IZ demokratskega kluba.
Beograd, 23, aprila. (B) Včeraj popoldne se je vršila konferenca demokratskega kluba, na kateri je g. Davido-vič naznani!, da ga Je bil pozval g. Pašič k sebi za danes ob 10. uri dopoldne. Na konferenci je dobil Davidovič navodila za stališče, ki ga naj zavzame v svojih razgovorili z g. Pašičem. Predvsem mora izslediti, v kolikor je to mogoče, PaŠ’ićeve namere in pa smer radikalne politike. Ob 10. url je odšel g. Davidovič v kabinet predsednika vlade g. PaŠiča, kjer je ostal do 11. ure. Pašič mu je priobčil, da je dobil mandat za sestavo koalicijske poslovne vlade. Davidovič ga je pri tem vprašal, dali mislijo radikali voditi politiko v zmislu vidovdanske ustave ali pa politiko sporazuma z Radičevim blokom. G. Pašič js odgovoril, da mislijo radikali nadaljevati politiko na podlagi Vidovdanske ustave. V slučaju, da se sestavi koalicijska vlada, bi !e-ta izčrpala celo skupščinsko periodo, t j. cela tri leta. Program njenega dela bi bil v glavnem sprejetje proračuna, uradniškega in invalidskega zakona in drugih zakonov, ki so sa upravo države potrebni in za katere bi se dosegel sporazum.
zemuoradniške zahteve.
Beograd, 23. aprila. (B) Včeraj popoldne ob 3. uri je sprejel g. Pašič v svojerti kabinetu predsednika zemljorad-niškega kluba g. Vojislava Laziča ter ga obvestil o svojem mandatu in o svojih namerah, kakor tudi o vsem tem, kar je priobčil Davidoviču. Izjavil je, da misli na obrazovanje koalicijske vlade z demokrati in zemljoradniki ter po možnosti še z nekaterimi manjšimi skupinami. Rekel je, da ima že pristanek demokratov in da želi, da se tudi zemljoradniški klub točno izjavi. G. Lazič je odgovoril da je dal zemljoradniški klub že Nj. Vel. kralju načelni pristanek za vstop v koalicijsko vlado in da pri tem tudi ostane.
Beograd, 23. aprila. (B) Danes dopoldne se je vršila seja poslanskega kluba zemljoradniške stranke, katere so se udeležili neki bivši poslanci, med njimi bivši poslanec iz Bosne Rista Džokič. Na tej seji so se izdelali podrobni pogoji pod katerimi bi zemljoradniška stranka stopila v vlado. V prvi vrsti želijo zemljoradniki, da bo ta nova vlada poslovna ta volilna. Zato bodo zahtevali posebne garancije. Ravnotako postavljajo kot zelo važne pogoje sledeče: 1. razveljavljenje naredbe z dne 4. septembra, ki jo je izdal minister pravde za reguliranje agrarnih razmer, 2. sprejetje zakona o dobrovoljcih, uradnikih in invalidih, zakon o zavarovanju proti toči, o zemljoradniškem kreditu itd., 3. spremembo zakonti o razdelitvi države na oblasti v zmislu gospodarskih in političnih predpogojev ter odpravo manj važnih ministrstev. Na današnji seji se je razpravljalo o točkah, ki bi bile morebiti nesprejemljive za g. Pašiča. Klub se je postavil na stališče, da se od pogojev za katere se zahteva garancija, da bodo zemljoradniki vodili volitve v koaliciji, dalje od točk, ki se tičejo agrarnih vprašanj, absolutno ne odstopi, dočim vprašanje portfelja ne tvori bistvenega pogoja.
KOROŠCEV SPORAZUM Z RADIĆEM
B e o g r a d, 23. aprila. (B) Danes se je vrnil iz Zagreba g. dr. Korošec, ki je imel tam več sestankov z Radičem. Dosežen je sporazum, v tem zmislu, da bo podpirala grupa Korošec Spaho, ki bo štela 40 poslancev, Pašičevo vlado ie r tem slučaju, ako bo to homogena radi-kalska vlada.
vladanja ie bila, da minister Rumnudi ni znal ali ni hotel prijeti tega sovražnika. Tako je postal vedno bolj objesten in je slednjič menda res mislil, da bo ustvaril neko majhno »čovečansko« republiko kjer bo lahko drl po mili volji.
Političnemu osvobojenju izPOd oblasti centralnih držav mora slediti aosoo-
darsko osvobojenje Izpod oblasti centralnega kapitala. Potem bomo tudi ustavna vprašanja lahko reševali. Država ima sredstev dovolj, da ta boj pod-vzame in izpelje do konca. Radikalci imajo dovolj energije, da izvojujejo tudi ta boj.	Dr. Lenari
Važne izjave g. Pašiča.
Popolno In neomgieno zaupanja radikalnega kluba
v s- Pašiča.
Beograd, 23. aprila. (B) Snoči od 5. do 7. ure se je vršila konferenca radikalskega kluba, katere se je udeležil tudi g. Pašič, ki je prvi povzel besedo ter podal ekspoze o vzrokih padca koalicijske vlade in obrazovanja radikalske volilne vlade. Obrazložil je današnji položi in ga označil kot skrajno kritičnega, ker gre za bistvene državne interese in za samo državno edinstvo. Izjavil je, da je sprejel mandat za sestavo poslovne vlade, ker radikali in radikalna stranka nima absolutne večine v skupščini in se torej mora spustiti v obrazovanje koalicijske vlade, ki bi imela rešiti nekaj najvažnejših vprašanj, kakor uradniški, invalidski in davčni zakon ter državni proračun in delati na to, da se notranje razmere tako uredijo, da se bo državna kriza hitro in dobro rešila. Radi tega se morajo izločiti in odložiti za poznejše normalnejše čase vsa vprašanja po-litično-strankarskega značaja. To pa bi mogla izvesti le prava patrijotična vlada.
Ko pa se govori o sestavi take vlade, ne more priti v poštev ne ena izmed skupin zagrebškega bloka, dok’er ima današnjo politično podlago: Radičeve! zato, ker so republikanci in zahtevajo razdelitev države na celo vrsto malih državic, dr. Korošec pa se kljub izjavi, da je njegova stranka mo-
narhistična, izgublja v čvrstem objemu z Radičem, a Spahin slučaj je še težji. Njegova stranka je stopila v zagrebški blok, in nastopila proti ustavi za ka-tero je sama glasovala. S tem pa je Spaho vzbudil dvom o moralni kvalifikaciji svoje stranke, za kakršenkoli političen sporazum.
Kot stranke, na katere bi se moglo pri pogajanjih računati, prihajajo v poštev le še demokrati in zemljoradniki, poslednji, ker so se v zadnjem času začeli izjavljati za izvedbo Vidovdanske ustave, Vsied tega misli g. Pašič, da bo v prvi vrsti treba poskušati sestaviti koalicijsko vlado s tema dvema strankama. Ta vlada ne bi morala biti volilna, posebno ker imajo volilne vlade pred očmi bolj volilne perspektive, nego državne inerese.
Pašič je predlagal, da se klub v načelu izjavi, dali se naj vršijo pogajanj» z demokrati in zemljoradniki. Po krajši debati je klub enoglasno vzel na znanje poročilo g. Pašiča in sprejel njegovo stališče, da je treba v današnjih težkih okolnostih nadaljevati delo za sestavo koalicijske poslovne vlade. Niti edea od govornikov ni opustil izraziti bojazni pred novim razočaranjem radi koalicije z demokrati. Gosp. Pašič je nato izjavil, da more koalicija trajati seveda samo tako dolgo, dokler sta obe stranki lojalni.
Volilni uspeh g. Stambolijskega.
B e o g r a d, 23. aprila. (B) Iz Sofije javljajo, da so se v celi Bolgaski vršile volitve za narodno predstavništvo v popolnem redu. Ministrski predsednik g. Stambolijski se je vrnil v Sofijo po triumfalnem potovanju v posameznih volilnih okrožjih. Prva poročila o volinlh rezultatih kažejo., da je vlada odnesla
odločno zmago. Od 246 mandatov, kolikor jih bo imela nova skupščina, jih bo dobila vlada več nego 200. Opozicijonal-ne stranke, posebno komunisti so izgubili mnogo glasov celo v prestolnici Vladin uspeh je tem važnejši, ker se ie agrarna Organizacija morala boriti proti vsem ostalim strankam.
Lausannska konferenca.
Lausanne, 22. aprila. (K) Turška delegacija za mirovno konferenco Je včeraj dospela semkaj. Izmet paša v spremstvu svoje soproge Riza Nur bey in 22 drugih delegatov se je nastanilo v
»Palace« hotelu. Italijanska delegacija je došla včeraj popoldne, istotako tudi japonska. Prvi francoski delegat Peile iS prvi angleški odposlanec Rumbold se pričakujeta za danes.
Zagrebški vzorčni semenj.
Zagreb, dne 23. aprila. (Z) Včeraj, dne 22. aprila se je otvoril II. veliki vzorčni semeni v Zagrebu. Otvoritve so se udeležili zastopniki vseh civilnih in vojnih oblasti in duhovništva, nadalje odposlanstva visokih šol, gospodarskih organizacij in konzuli tistih tujih držav, ki imajo v Zagrebu svo'e konzulate. Iz Peograda so dospeli predstavniki tamošnjih izvoznlčarjev in Savez zcmljoradnikov. Predsednik sejma (zbora), g. Josip Ratkovič je pozdravil prisotne z lepim govorom, v katerem ie povdarjal, da je prvi semenj dobro uspel, kar je dalo pobudo za letošnjo ponovno prireditev. Zahvalil je prisotne in z iskreno radostjo pozdravil goste iz Beograda in ostale odposlance. Naglcšal je, da ta prireditev tudi služi veliki nalogi gospodarske obnove po vojni. S tem ie bil ctvorjen II. veliki vzorčni velesemenj. Za njim je povzel besedo pokr. namestnik g. dr. Ci-mič, ki je naglo šal, da zastopa tudi ministra poljoprivrede in voda in povdarjal, da je pokr. uprava podpirala najblagohotnejše to prireditev in bo to storila tudi v bodoče. Želi najboljši uspeh in se zahvaljuje vsem, ki so se potrudili k tej prireditvi. Češkoslovaški konzul g. Oton Para je pozdravil velesemenj v imenu češkoslovaškega ministra trgovine in Industrije g. Novaka in opravičil novega češkoslovaškega poslanika na našem dvoru, ki je še le prispel v Beograd in vsied tega ni mogel priti na otvoritev. Otvoritev se je končala ob 11. uri, nakar se je dovolil občinstvu vstop ter je to takoj napolnilo sejmske prostore. Vojno ministrstvo je glasom svojega dopisa zagrebški vojni intendanturi in vodstvu sejma odredilo svojega posebnega delegata za semenj, g. polkovnika Savo Djuriča, kateremu je naložilo, da zasleduje poslovanje na sejmu in predloži ministrstvu obširno poročilo po zaključku zbora. Prvi dan je potekel zelo povoljno. Po vplačanih vstopnicah sodeč, je prišlo na sejmišče nad 10.000 ljudi. Danes zjutraj je prišlo na semenj okoli 50 obiskovalcev iz Sarajeva ter nekaj iz Makedonije, danes ob pol 5. uri pa zelo mnogo ljudi iz Bačke In Banata. Danes je posetil semenj djakov-ski škof Aksamovič s svojim tajnikom dr. Živkovičem ter guverner Narodne banke, g, Vajfert. Oba odlična gosta sta se pohvalno izrazila o velikem semnju.
Zahtevajte v vseh javnih lohaiih
JUTRANJE NOVOSTI!
ČEŠKOSLOVAŠKO - MADŽARSKI
ODNOŠAJL
Budimpešta, 23. aprila. (K) O zapori meje, ki jo je odredila češkoslovaška vlada proti Madžarski poročaj tukajšnji listi, da madžarska vlada ne nmerava ukreniti nobenih protiedredb, dokler ne dobi uradnega obvestila o zapori meje. Listi pozivajo madžarsko vlado, naj stori primerne korake.
MANIFESTACIJA V BERLINU.
B e r 1 i n, 23. aprila. (K) Včeraj predpoldne se je vršila velika manifestacij» akcijskega odbora »Nie wieder Krieg«. Sklenilo se ie, da c« odpošlje državnemu kancelar ju dr. Cunu z ozirom na zad nji govor nemškega ministra za zunanja dela Rosenberga in angleškega zunanjega ministra lorda Curzona nujen poziv, da se takoj priobčijo nemški predlogi vsem zaveznikom, da • ; teko vstvarl trden cilj nemškemu rativnemu odporu ter da doseže sporazum, li bi ustrezal interesom nemškega in francoskega naroda.
MEDNARODNA DELAVSKA UNIJA IN DELO V PEKARNAH.
B a z e 1, 23. aprila. (K) Tukaj zboru. ojča intemacijonalna unija delavskih organizacij za živila je sprejela v vprašanju nočnega dela resolucijo, ki smatra odpravo nočnega dela v pekarnah za necbhodno potrebo. Zbor je zahteval za vse obrate stalno počivanje dela od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Današnje pHrecšiftfe.
V	Ljubljani
Drama: Zaprto.
Opera: »Rigoleno«.. Keđ E. Naslovno vlogo poje g. Balaban, vlogo Sparacufiia pt< g. Betetto.
Kino Tivoli: »Krivci«,
Kino Ideal: »Hiša groze«.
Kino Matica: »Junak pustinje-«.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: »Gostovanje W-+-nega ensembla članov zagrebške opere Margarete in Maksa Promena. Izven.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim-
Manifestacija Narodne radikalne stranke
o priliki oblastnega zbora v Maribora^
Maribor, 22. aprfla.
Danes se je vršil oblastni zbor NRS v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav zborovalcev in verifikacija mandatov; 2. volitve in političen položaj; 3- gospodarsko in politično delo za bodočnost; 4. naš tisk; 5. konstituiranje in potrditev srezkih odborov; 6. volitve oblastnega odbora in 7. slučajnosti.
Ob 10. uri dop. so se zbrali narodni radikalci kot delegatje v dvorani mestnega magistrata k prvemu zborovanju NRS na Štajerskem po volitvah.
Zanimivo je hilo opazovati, kako pre-srčno so si stiskali navzoči delegatje roke, inteligent je pozdravljal delavca in kmeta in razvil se je še pred zborovanjem prav živahen in prisrčen razgovor med poedinimi delegati. Opažalo se je najodkritosrčnejše bratstvo, brez razlike stanu in brez vsake prisiljenostl
Ob 10. uri in 10 minut je otvoril zborovanje predsednik NRS v Mariboru g. Janko Tavčar, ki je prečital pozdravne brzojavke gg. ministra Stojadinovlča, ministra Zupaniča, dr. Šorlija, dr. Janjiča, dr. Stera in Vekoslava Križniča. Na to je pozdravil v prisrčnih besedah vse navzoče delegate, kakor tudi delegata glavnega akcijskega odbora za Slovenijo gg. Prešla in Stefanoviča. Opozarjal je zborovalce, da je neobhodno potrebno in predpogoj vsakega dostojnega zborovanja, da se obdrži absoluten red tn zborovalna disciplina.
G, Stefanovič je pozdravil zborovanje v imenu akcijskega odbora v Ljubljani In povdaril, da se Je NRS pojavir la kot neizogiben odpor proti bratomor. M politiki ki jo uganjajo klerikalci pod krinko avtonomije in demokratje pod krinko centralizma. Mi hočemo biti enakopravni bratje Srbom in Hrvatom in to dosežemo najlažje na ta način, da razširimo NRS v Sloveniji in se v tej stranki borimo za naše pravice in za dobrobit celokupne države. Program NRS je tako širokogrud, da imajo v njem zastopane svoje koristi vsi stanovi. Naša stranka je mlada in dani so vsi pogoji za to, da se potom resnega dela za delovno ljudstvo In strumnih organizacij spremeni v stranko širokih mas Slovenije. Opozarjal Je, da se bo stranka z vso silo in odločnostjo borila proti vsakemu koritarstvu in korupciji; za ljudi ki iščejo v stranki svoj profit pri nas ni mesta. Hočemo požrtvovalno in nesebično delovati, ker le v takem delu in v ljubezni do širokih mas delovnega ljudstva leži procvit naše stranke. Svoj govor je zaključil: Delajmo iz ljubezni do stvari same, delajmo požrtvovalno v mejsebojni odkritosrčnosti in bratstvu in bodočnost bo naša. (Živahno ploskanje.)
Q. Slanovec, oblastni tajnik je referira! v globoko začrtanem referatu o volitvah in političnem položaju, gospodarskem, političnem delu za bodočnost in našem tisku. Qovor je bil tako temeljit in vsestransko zamišljen, da ga bodemo v eni prihodnjih številk našega Usta poročati. (Buren aplavz.)
Nato je otvoril predsednik debatol
O. dr. Müller je izvajal med drugim:
Vsak kdo hoče pomagati narodu, je moral sam od sebe pozdraviti nastop radikalne stranke v Sloveniti.
S tem, da se je osnovala NRS tudi v Sloveniti je Že a priori dokazala, da ni in noče biti plemenska stranka z ozkim separatističnim obzorjem, ampak da hoče s tem, da je razširila svoj interes v Sloveniti in med Slovenci le pokazati, da praktično umevamo edinstvene države in v tem zmislu v njenem severnem delu tudi delati. Z ustanovitvijo NRS v Sloveniti smo dobili Slovenci priliko neposredno stopiti v stik s srbskim državnim in oficijalnlra delom in kar je najvažnejše, da nam je s tem omogočen neposreden stik s srbsko mentaliteto, tako da bomo lažje proučavali srbske razmere, Srbi pa naše. Pravilne informacije — so podlaga skupnemu delovanju In pomoči, katero potrebujemo — katero zahtevamo. S tem je dana prilika, da se polagoma razblini trditev, da je ves slovenski narod proti edinstvu. S tem je mogoče doprinesti dokaz, da Je nastop Slovenske ljudske stranke razumljiv v svojem značaju, ker vidi, da države ne more podjarmiti svojemu rimskemu klerikalnemu vplivu in ker smatra svoje votilce kot sredstvo za dosego tega namena. Dop: mesci se bo dokaz, da je možno s ircznim gospodarskim delom odvrniti maso od klerikalne politike, Id je pridobivala volilce ne samo * močjo katoliške vere, ampak, ampak tudi z gospodarskim delom skozi več desetletij.
Z nastopom radikalne stranke pa je tudi mogoče, da se socijalno delo stavi na veliko težavno bazo in dobi v vseh panogah podpeca države in vseh praktičnih öbtiteljev. Ako se tej potrebi niso odzvati takoj vsi tisti, ki so za trezno delo v dobrobit naroda, leži to v starih sponah svojih strank, posebno demokratske, narodno - socijalne in samostojne kmetske strank*i ki a» ne dalo
pretrgati čez noč; leži to v skrbnem in kritičnem opazovanju, ki semtertja ne najde takojšnje odločitve. Kriva je temu ena ali druga napaka, ki se je storila v volilnem postopanju*
Odločevati pa se je moralo pri vseh, ki ljubijo narod, da so se male stranke razblinile in da so se iz raznih vzrokov razblinile moči demokratske stranke v Sloveniji Samo vsled tega je porasla moč defetistov, moč Slovenske ljudske stranke in zato je skrajni čas in skrajna potreba, da se v jaki radikalni stranki organizira vsak, kdor hoče resno delati za edinstvo in socijalni dobrobit, da se na ta način in lažje odbije napor tistih strank, ki stremijo za razdorom, razkosanjem in oslabljenjem države in da se vendar enkrat pomaga tistim, ki v sod-jalnem oziru največ trpijo.
Program radikalne stranke je program dela — podpora delu vseh vrst in zasiguranje eksistence vsem, ki delajo na različnih panogah državnega življenja. Ta program je treba spopolniti od spodaj gor, od malih socijalnih edinic, iz občin in občinskih zborov, iz raznih socijalnih skupin gor do osrednjih zborov in do naše vlade. Ljudstvo samo, razne sodjalne skupine in stanovi naj zbirajo svoje želje, naj povedo svoje potrebe, da se tako najde realna podlaga za res. no delo v socijalnom oziru. Program radikalne stranke v kulturnem in političnem oziru je osamosvojitev in osvoboditev ljudstva iz jarma fraz, iz vpliva hujskačev proti socijalnomu napredku v okviru jedinstvene države in proti pogu-bonosnemu razdiranju in cepljenju narodne in državne moči. Program radikalne stranke je boj za zdravi razvoj ustave.
Za ta program je treba vzgajati ljudstvo ne na burnih velikih zborovanjih, temveč ga je treba podučevati od moža do moža z lepo in trezno besedo. Treba ga je vzgajati k samopomoči v okviru naše stranke in k temu. da najde pot k vsem strokovnim in stanovskim pridobitvam svetovnega napredka, treba ga je v medsebojni ljubezni združiti z našimi brati na jugu s tem, da se podpira medsebojno spoznavanje in skupno delo za socijalni napredek. Učiti ga je treba, da mu bo vse to prej pomagalo, kakor pa vse fraze o avtonomiji, federalizmu, demokraciji itd. V to svrho je treba širiti razven dnevnika tudi kak popularen tednik z zanimivo gospodarsko vsebino.
Vodilna smer pa mora ostati pri vsakemu narodnemu delavcu v radikalni stranki nesebičnost in odkritosrčnost. Naj se vseskozi razjasni vsa nesporaz-umijenja v krogu posameznih odborov in oseb, ne da bi se izrabilo take pripetljaje na način, ki škoduje stranki. Vsak dobromisleči, ki hoče resno delati v stranki naj bo dobrodošel. Kakor se je treba uživeti v želje in potrebe naroda, treba je tudi da se spoznavajo pripadniki stranke v medsebojni strpnosti. V taki slogi se bodo nakopičile energije, ki bodo koristile narodu in stranki!
G. dr- Rudolj Ravnik, odvetnik v Mariboru, se v vseh točkah strinja s političnim, gospodarskim in kulturnim programom NRS ln povdarja, da bodo gospodarsko močno, kulturno visoko stoječe, narodno ponosno in državnozaved-no prebivalstvo najzanesljivejša straža na najsevernejši meji naše države. Ne sme ostati pri nas pri lepih besedah, temveč se mora začeti v celi mariborski oblasti resno politično, gospodarsko in kulturno delo, osobito med kmečkim ljudstvom in delavstvom. Dosedaj obstoječe politične stranke v Sloveniji so poznale kmečko in delovno ljudstvo le tik pred volitvami Premalo pozornosti so posvečale zlasti komunalni politiki Občine so male države v veliki državi in v lastnem in prene šenem delokrogu morajo ravno občine izpolnjevati velike gospodarske in socijalne naloge, kar pa bodo zamogle le tedaj, če bo šla inteligenca med preprosto ljudstvo in stala ž njim v neprestanih stikih ter mn pomagala zlasti v gospodarskem oziru z pod-učnimi predavanji in gospodarskimi organizacijami V svrho realizacije gospodarskega, političnega in kulturnega programa NRS pa je najboljše orožje — — dobro, vsestransko zan'mivo in stvarno urejevano časopisje, ki ne pozna osebnega boja. Naše ljudstvo je še narodno in državno malo zavedno, toda ne po lastni krivdi, temveč po krivdi onih laživoditeljev, ki so v prvi vrsti poklicani vzbujati med ljudstvom narodno zavest in državni ponos, ki Pa ljudstvo na deželi s svojimi protidržavnimi govori zastrupljajo ter sejejo med isto sovraštvo do bratskega srbskega naroda, ki nam Je z neizmernimi žrtvami v gigantičnem boju za svobodo priboril lastno državo. Zato pa ven med ljudstvo na agitacijo za plemenite ideje!
(Glasno ploskanje.)
Govornik je bil aklamiran med govorom kakor tudi na koncu govora z burnim aplavzom in živijo-klicl
G. Nahtigal kot zastopnik industrij-skaga proletarijata je pozdravil zboro-
vanje in povdaril, da ga posebno veseli ko vidi da je pokazala inteligenca NRS v Sloveniti resno voljo, da pritegne na vodilna mesta stranke ne samo gospodo, temveč kmeta in delavca, ki sta bila do sedaj od obstoječih strank vedno zapostavljena v ozadje. Bodite prepričani, da bo znal tako kmečki kakor delavski proletarijat visoko ceniti 1° da je s tem udarjen temeljni principijelni kamen, da bo to stranka širokih mas Slovenije.
Ako ljubimo delovno ljudstvo bomo odkrito in v medsebojnem bratstvu brez tajnih mahinacij, kakor je bilo to do sedaj v vseh strankah v navadi delovali Pohitimo med delavce in kmete, poučimo jih, ravnajmo z njimi kakor s svojimi brati in naša bodočnost je sigurna. NI pa samo dovolj, da se poslužujemo lepih besedi da ravnamo z delavcem in kmetom dostojno, kakor to pristoja bratu; potrebno je tudi da z resijlm delom povzdignemo njegov gospodarski dobrobit in se zavzemamo ob vsaki priliki za tistega, ki ni toliko poučen, da bi si mogel sam pomagati Nato je obravnaval uradniško in delavsko vprašanje in pozival vlado, da to čim prej reši, ker tisti, ki bo rešil to vprašanje, bo pridobil srca vseh, ki živijo danes v tako mizernih prilikah. Svoj govor je zaključil: Pohitimo vsi na delo, na resno delo za delovno ljudstvo! (Buren aplavz.)
G. Belšak, delavec in mestni svetovalec je pozival navzoče zborovalce k edinstvenemu delu in medsebojnemu zaupanju, ki temelji edino na medsebojni odkritosrčnosti in nesebičnemu delovanju za široke mase delavnega naroda. V NRS vidi edino mogočnost, da se davnašnje mizerne razmere, ki so nastale vsled povojnih prilik, ugodno rešijo in poziva, da pohite navzoči zborovalci ven v široke mase. (Buren aplavz.)
G. Verlič, viničar In kočar je odločno kritiziral policajskl demokratizem, s katerim še danes deluje demokratska stranka In to celo proti pristašem NRS. Navedel je konkretne slučaje, kako klerikalna stranka potom svojih županov in občinskih policajev ščuje proti državi, češ vam ni treba hoditi niti v vojsko niti pločevati davke. Gospodje, človek, ki mora gledati na deželi, kakih gnjusnih sredstev se poslužujejo klerikalci, se mora po pravici vprašati, ali še postoji red in avtoriteta v tej državi. Ostro je kritiziral vlado in jo pozival, da z železno pestjo udaril v to gadje gnezdo. (Burno ploskanje.)
G. Puljevlč je razvijal v lepem markantnem govoru zgodovino radikalne stranke in povdarjal, da je ta pokret delo šumadijskega kmeta, ki je potom revolucije vrgel nasilno vlado Obreno-vičev. Pašič, Svetozar Markovič, Pat-ču in Protič kot socijalisti so dali mali Srbiji najsvobodoumnejšo ustavo. NRS ima za načelo, da je narod izvor in pribežališče vsake oblasti. NRS ne dela razlike niti v veri, niti v narodnosti zato je v njej dovolj prostora za vse državljane SHS. Mi Srbi hočemo s Slovenci in Hrvati živeti v pravem in odkritosrčnem bratstvu. (Burno odobravanje.)
G. dr. Rapoc je v kratkem in markantnem govoru izvajal da ie naša najiskrenejša želja, da odstranimo bratomorni boj s pravim in odkritosrčnim bratskim sporazumom. Srbi, Slovenci in Hrvatje moramo bratsko živeti v eni hiši in naše načelo mora biti, dobrobit države. Svoj govor je zaključil, da vidi rešitev iz teh težkih prilik v mogočni NRS. katere ustanovitev v Sloveniji najodkri-tosrčnejše pozdravlja. (Živahno ploskanje.)
G. dr. Cazafura je kot Orjunaš povdarjal da je potrebno sloge, energije, treznosti in resnega dela, da se povzdigne NRS v Sloveniji Nastopiti pa je potrebno z absolutno energij« in odločnostjo proti demagogom in defetistom, ki rušijo to državo, ki je bila priborjena z idealno krvjo omladine. (Glasno odobra-vanjej
G. Miha Koren kot zastopnik delavcev in kmetov je izražal in povdarjal da je le v resnem delu procvit in bodočnost stranke- V svojem nadaljnem govo. ru po gospodarskih potrebah delavstva je povdarjal da je neobhodno potrebno, da se ustanovi skupen tednik za de-1 lavstvo in kmetstvo. (Glasno odobravanje.)
K debati so se oglasili še najrazličnejši govorniki in iz vseh je sijala eno-dušna želja, da se poprimejo resno dela in razširijo NRS v široke mase naroda.
Nato je bila sprejeta sledeča resolucija:
Oblastni zbor zbran dne 22. aprila 1923 na svojem prvem zborovanju v Mariboru.
1. Pozdravlja tn odobrava ustanovitev NRS v Sloveniji tn poziva vse slovensko ljudstvo, da se z zaupanjem oklene največje in edine državne stranke. Poživlja uradništvo vse pridobitne sloje in delavstvo, zlasti pa naš kmetijski stan, da se otrese vseh predsodkov, ker bliža se doba» ko m završi zadnja
borba med onimi, ki rušijo in onimi, ki zidajo in hočejo ohraniti to državo. Jasno in odkrito zahtevamo priznanja in možatosti slovenskega naroda.
2.	Poslanskemu klubu NRS izrekamo polno svoje zaupanje, ter ga prosimo da s smotrenim parlamentarnim delom povede državo in ž njo jugoslavenski naš narod do političnega, socijalnoga in kulturnega blagostanja.
3.	oblastni zbor zahteva od vseh svojih članov, da z vsemi močmi agitira in razširja naš edini list »Jutranje Novosti«; oblastnemu odboru v Mariboru pa se naroča, da stopi takoj v stike z oblastnim odborom v Ljubljani v svrho ustanovitve skupnega kmečkega glasila »Naša Vas* in lastnega prek-murslzega lista.
4.	Oblastnemu odboru NRS v Mariboru se naroča, da stopi v stik z Obl. odb. v Ljubljani v svrho ustanovitve skupnega gospodarskega sveta NRS za Slovenijo, katerega naloga je izključno skupno gospodarsko delo in skupne zadeve časopisja.
5.	Pozdravlja ustanovitev lastne gospodarske organizacije, kateri je posvetiti vse svoje. Zlasti je skrbeti za razširitev kmetijskih nabavljalnih in prodajnih zadrug; produktivnih, hranilnil in posojilnih, M bodo omogočale našemu ljudstvu gospodarsko osamosvojitev.
6.	Oblastni zbor opozarja, da je delavstvu poleg najnujnejšega gospodarskega in socijalnega dviga poskrbeti tudi za njegovo boljšo tehnično izobrazbo, da ga tako tudi tehnično dvigne in usposobi za konkurenčni boj s tajim delavstvom in zapostavljanje lastnega. V te) zvezi naj se izda tudi pravilnik k zakonu o zaščiti delavstva.
Zlasti ga prosimo v interesu:
1.	Drž. nastavljencem, vštevši železničarje vseh kategorij; da se izvede uradniška pragmatika vseh kategorij uradništva in drugih nastavljencev in uredi njih gmotni položaj; zlasti pa še izenačenje plač oženjenih in neože-njenih ženskih nastavljenk.
2.	Za izvedbo invalidskega zakona v zvezi z agrarno reformo.
3.	V interesu poljedelstva tn vino-reje je za ustanovitev »Kmetijske zbornice*.
4.	Za izvedbo »Viničarskega reda* ter starostnega in bolniškega zavarovanja.
5.	Za ustanovitev obrtnega sveta, kakor je bilo isto zaslgurano z odlokom Min. trg. in industrije dne 15. maja 1919, št. 9985.
6.	Za izvedbo Izenačenja davkov.
Po resoluciji so se konstituirali provizorni srezki odbori, kakor tudi provizorni oblastni odbor. Za predsednika je bil izvoljen notar in pisatelj dr. Ivo Šorli v Rogatcu, za poslevodečega podpredsednika dr. Ferdo Müller, za glavnega tajnika Alojzij Slanovec in za blagajnika ravnatelj Križnič.
Z zborovanja se je poslala udanost-na brzojavka N j. Vel. kralju, kraljici in g. Pašiču.
Zborovanje NRS je bila prava manifestacija ideje Narodne radikalne stranke in je poteklo v redu in disciplini Navzoči zborovalci so se razšli ob 7. uri zvečer s ponosom, da so predrli led in so z zavestjo, in navdušenostjo ponesli velike ideje širom štajerske oblasti.
Značilen odmev Radičevega govora.
Kakor znano, je Stjepan Radič v svojem zadnjem govoru do nebes poveličeval boljševiško Rusijo in Nemčijo. Dejal je, da potrebuje Hrvatska velikih in močnih prijateljev. Hrvatsko ljudstvo da jih vidi samo v ruskem in nemškem narodu. Z velikim nemškim narodom stoji in pade mala Hrvatska.
»Frankfurter Zeitung«, eden izmed najresnejših in avtoritativnih organov v rajhu, je dodala Radičevi izjavi sledeči komentar, ki znova dokazuje, kako je treba ocenjevati oficijelna nemška zagotovila iskrenosti in lojalnosti. »Frankfurter Zeitung« piše:	»V tre-
nutku, ko ves svet razun nekaterih častnih izjem, predvsem Švedske in Finske, tekmuje v krivici in nasilju prot onemogli Nemčiji ali pa v hlinjeni »nevtralnosti« gleda, kako nam vedno bolj stiskajo goltanec, je prijetno slišati tudi glas sočuvstvovanja. Radič je svojo hvalo Nemčiji deloma zapel iz velike kljubovalnosti napram cetitrali-stičnemu Beogradu. On ve, da se vsled tega jezijo v Beogradu in Parizu. Nimamo povoda, gledati v tej izjavi kako neiskrenost Dozdevno je prav poštena, čeprav nam v današnjem položaju ne more pomagati Pravilna je tudi v toliko, da nima Nemčija niti najmanj povoda, zavidati Hrvatom njiho-
Zapiski.
Zakaj ni Pašič predložil radikalnemu klubu pogojev predhodnega sporazuma?
»Slovenec« se ljuti, da Pašič noče predložiti radikalnemu klubu zaključka predhodnega sporazuma. Radič je pa celo na svoji veliki skupščini zmerjal Pašiča, da drži to pogodbo v žepu In je ne mara nikomu pokazati.
»Slovenec« in Radič dobro vesta, da Pašič ni mogel predložiti klubu te pogodbe zato, ker je ni. Radikalna poslanca sta šla v Zagreb, ne da tam skleneta kakšno pogodbo, nego da avtentično zvesta, kaj federalisti hočejo. Sporazuma tako velike važnosti ne more skleniti dvojica ljudi prilikom enega izleta. Toda lahko bi se našla podlaga za sporazum. V Zagrebu sta prosila gospode federaliste, naj pismeno predlože, kaj hočejo. A to se je odbilo. Ni se naredila nobena pismena pogodba in ni se pisal noben oficijelni protokol Radikalca sta samo delala svoje zapiske, da ob priliki lahko osvežita svoj spomin. To je pa njuna privatna zadeva. Radikalci niso dobili v Zagrebu sploh nobenega formalnega predloga. Dobili so samo utiske.
Formalni odgovor je dal šele Radič drugega dne v svoji skupščini, kjer je ozmerjal vse po vrsti. Na podlagi tega njegovega govora je pa menda vsakemu jasno, da je sporazum nemogoč. Psovke, kakor »osel« itd. bi se navsezadnje še pozabile. Toda Radič, oziroma federalistični blok zahteva, da se mora likvidirati monarhija in prepustiti Radičevi milosti, kaj naj se naredi s kraljem. Dalje zahteva, da v zunanji politiki stopimo na stran Nemčije in
vo samostojnost, časi ko so se Hrvati borili kot hrabri junaki pod habsburškimi zastavami proti Nemčiji, so minuli. Vrnitve teh časov ne marajo niti Nemci, niti Hrvati. Medsebojnemu pri* jateljstvu ni nič v napotju, in Nemec, ki ga privede pot v lepo hrvatsko zemljo, uživa kaj rad gostoljubnost, kakor obnavljata tudi trgovina in promet vse zveze izza mirnih časov. Preko tega, to se pravi politično, Nemčija Hrvatom v njih brezupnem položaju ne bo mogla veliko pomagati. Izjava priznanja in zaupanja je v času splošnega sovraštva in nezaupljivosti vredna, da se jo zabeleži.«
Odličen organ bi bil prav lahko opustil neokusno zafrkacijo o brezupnem položaju Hrvatov. Kaj neki bi frank-furtarica rekla, če bi mi naenkrat tar čeli lomiti kopja za Hitlerjeve garde na Bavarskem, češ, da je tudi Bavarska v »brezupnem položaju...« O tako delikatnih zadevah, kakor so interni odnošaji v naši državi bodo govorIB Srbi, Hrvati in Slovenci sami Neraškihi intervencij in nemškega pomilovanja pa ne rabimo, ker vemo, da ne bi •Frankfurter Zeitung« nikdar pisala o Hrvatih v tako solzavem tonu, če bi Mt Wilhelm na Balkanu zasadil tvoj »schwarz-weiss-rot...«
Rusije, torej prekinemo vse dosedanje politične zveze. Na taki podlagi se pač ni mogoče sporazumevati. Drugih pogojev pa radikalci niso dobili kar je »Slovencu« dobro znano, čeprav ie-daj trdi nasprotno.
Klerikalce zanima, da-li bo g. Zupanič minister.
Pod gornjim naslovom prinaSa beograjska »Tribuna« sledeče: Klerikalni »Slovenec« ter demokratsko »Jutro« v Ljubljani se mnogo bavita z vprašanjem, da-H pride v sestav nove vlade tudi minister g. dr. Niko Zupanič. Lista najdeta vsakodnevno boljše in primernejše osebnosti za ta položaj in cela kampanja se vodi iz bojazni da bi prišel g. Zupanič v vlado. Njihova bojazen je popolnoma upravičena, ako vzamemo v obzir, da se radikalna stranka vedno bolj širi na njihovo škodo. Ker, ko je prišel minister g. Zupanič v volilno vlado, so oni z nasmehom prorokovali, da bo dobila stranka 18. marca k večjemu 100 krogljic.
Medtem je dobila radikalna lista 3500 glasov, seveda na škodo klerikalne in demokratske liste.
Ta uspeh radikalne stranke je b8 sa nje poraz in torej ni nikako čudo, da jim je g. Zupanič večen trn v peti. Sedaj pa, ko se radikalna stranka vedno bolj razširja in ko so izvedene vse krajevne strankine organizacije, se jih polašča vedno večji strah. V obzir moramo vzeti tudi ustanovitev radikalnega lista »Jutranje Novosti«,, ki ga v Sloveniji zelo radi čitajo. — Iz tega lahko povzamemo, d ajim je minister g. Zupanič zares na fiP0*

— Mnlster dr. Županič v Ljubljani. Z Včerajšnjim br zev lakom je prišel v Ljubljano minister dr. Županič. Danes popoldne se g. minister zopet vrne v Beograd.
— Pristop k NRS. Iz Maribora nam poročajo, da so pristopili k Narodni radikalni stranki gg. dr. Ferdo Müller, dr. Ra-poc in dr. Ravnik. Prvi je znan kot odličen narodni borec na Koroškem, slednja dva pa sta vsestransko delovala na štajerskem.
— Češkoslovaški poslanik obiskal grob neznanega junaka. Te dni je obiskal novi češkoslovaški poslanik v Beogradu, dr. Šeba, grob neznanega junaka na Avali in položil nanj krasen venec z napisom: »Klanjamo se Tebi, ki si se boril tudi za nas«. V njegovem spremstvu se je nahajal tudi prvi tajnik poslaništva in vojaški ataše.
— Popravek. V nedeljski prilogi »Ori-jentski problem in II. lausannska konferenca« se je pripetila neljuba pomota. Med prvo in tretlo vrsto se je vrinila vrsta, ki ne spada tja, izostala pa je prava vrsta. Začetek članka je torej čitati sledeče: V pondeljek, 23. L m. se sestanejo v Lausan-nl zastopniki velesil, Male antante in Tur-čje, da se končnoveljavno-------.
— Nadsvetnlk Josip Sitter t. V mariborski javni bolnici je po dolgotrajni bolezni preminul g. nadsvetnik Josip Sitter. Pokojnik je služboval v Črnomlju in v Brežicah ter si je stekel za slovenski narod velike zasluge, kot neupogljiv značaj in narodni bojevnik v naj-hujših časih. Kako priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb dne 19. aprila t. 1. na pokopališču v Pobrežju. Pod vodstvom dvornega svetnika dr. Toplaka so se pogreba udeležili vsi sodniki okrožnega in okrajnega sodišča v Mariboru, ter veliko število prijateljev in znancev blagopokojnika. Na pokopališču pa se je zbrala mnogobrojna množica njegovih častilcev iz brežiškega okraja, kjer je služil dolgo vrsto let in bil ljudstvu pravi prijatelj in pravičen sodnik ter dober svetovalec. Pevski zbor »Glasbene Matice« V Mariboru je zapel pred mrtvašnico pokojniku v slovo prekrasno žalostinko »Vigred se povrne«, ob odprti gomili pa koroško narodno »Gor čez izaro«, ki je privabila slehernemu pogrebcu solze v oči. Ob gomili je koroški rojak dr. Vinko liude-list, zdravnik v Brežicah, v znesenih besedah proslavljal blagopokojnika kot na-rodnozavednega, neustrašljivega Slovenca in iskrenega koroškega rodoljuba. Po končanem pogrebu so se zbrali pokojnikovi znanci in prijatelji v znani slovenski Balonovi gostilni, kjer se je razvila prava koroška sedmina v čast in proslavo koroških narodnih pesmi.
— Razpis službe. Generalna inšpekcija voda v Ljubljani razpisuje mesto hi-drotehničarja (gradbenega nadoiicjala) v IX. činovnem razredu. Interesenti se opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem “Stu«.
Zdravniški kongres v Paliču. Po-rocua i2 Novega Sada pravijo, da je bilo zadnji seji odbora jugoslovenskega »travniškega saveza sklenjeno, da se vrši Prihodnji zdravniški kongres v Paliču in sicer v dneh od 17. do 19. septembra t. L Omenjene seje se je udeležil tudi vseuči-hški prof. dr. Čačkovič iz Zagreba, dr. Andrej Štampar, načelnik v ministrstvu za narodno zdravje ter dr. Laza Markovič, načelnik za BBB.
— Za izpopolnitev telefonske službe. Glasom sklepa ministrskega sveta bodo šli začetkom prihodnjega meseca v Berlin trije inženerji in 7 mehanikov na enoleten Studij v tovarno, ki bo poslala naši državi 4 avtomatske telefonske centrale in 13 tisoč aparatov.
— Dopust učiteljem, članom glavnega odbora učiteljskega udruženja. Ministrstvo Prosvete je odobrilo dopust vsem učiteljem, članom glavnega odbora udruženja jugoslovenskega učiteljstva, ki se udeležijo Plenarne seje udruženja, Id se bo vršila dne ». maja.
— Praznovanje 1. maja. Ministrstvo za optranje zadeve je na prošnjo delavskega «ndikata dovolilo proslavo 1. maja, toda 0re2 vsakih uličnih manifestacij. Vsaka nezakonita, protidržavna manifestacija se oo strogo kaznovala.
Planinskim društvom in z učenci sre s Izlet na Avalo, kjer se je pomudi 8. ure. Ministrstvo saobraćaja je oružbl na razpolago 3 posebne vagon Resnika. Od tam je družba odšla Pro« Avali. Na Avali se je družba po< v skupinah po travi. Ob 2 in pol uri Poldne se je vršilo kratko bogoslužji ‘•TObu neznanega junaka. Pevske točk tem izvajalo beograjsko društvo » Nato Je g. Okenski, poljski posJ jj? našem dvoru, položil na grob lep v J1. Imel kratek govor. Danes zvečei letovali v Niš in Skoplje, kjer ] nekaj koncertov.
drun? »Dom slepih« v Ljubljani. Podp1 števn0 slePih v Ljubljani je razpo ne okrožnice s prošnjo za prosto tev nDevke- ki bi se uporabili za zgi sJenj *r°ma odraslih slepih«. V njem 1 PresiL,,.80 sicer največji reveži, dosm Pošlih 3eni- Blagohotni darovi naj Pih ,,, .na ndbor podpornega društva v Ljubljani, VVolfova ulica 12.
UuhiiT ^npadl na vodstvo in uradni iavU?11^® l°bačne tovarne. Kakor bačnl hnančna delegacija, je vodstvo dne s !°viVne Povodom notic »Orjum Se 3n 2^: aPrha L 1. takoj zahtevale tudi Ä dlsctDlinarnaj Preiskava, in j
trijskl naučni minister Hussarek ur »a univerzi, nekdanji intimni švet Janca Ferdinanda In velik klerikale
je V n O VI	v.nn., _ 1 .ale
j* v neki književni kritiki vf dum Klerikalnem dnevniku »Reichspost« j rw roamenitfega amerikanskega pi JMona Sinclairja falota (Schurke) g?« kritike njegove knjige »Vera h žar*’ .Stnelair Je tožil Hussareka rai in slednji Je bil obsojen ;
Pol milijona avstr, kron.
novosti.
—- Razpis volitev za trgovsko to obrtno zbornico v Sarajevu. Odkar je ministrstvo za trgovino in industrijo razveljavilo volitve za trgovsko in obrtno zbornico v Sarajevu, jo vodi od ministrstva postavljen komisarijat zborničnih Slanov. Ministrstvo je sedaj zahtevalo, da se p, ipravijo vsi spiski in volilni materijal za volitve, ki se bodo vršile meseca junija.
— Železniška nesreča na postaji Sava.
V nedeljo zvečer je trčil osebni vlak, ki Je vozil proti Mariboru, pri postaji Sava v nek tovorni vlak. Poškodovana je bila lokomotiva in štirje vagoni. Razen 5 lahko-ranjenih oseb ni zahtevala nesreča večjih človeških žrtev. Obratno ravnateljstvo je uvedlo takoj strogo preiskavo o krivcih nesreče.
— Okoli 1. ure po noči je naletel stražnik na nekega Val. Bernika in Šlibarja Bloudeka, ki sta se igrala z nekim avtomobilom pred Narodno kavarno. Stražnik jih je opozoril, naj pustita tuj voz pri miru, vsled česar sta se ponočnjaka tako razburila, da sta stražnika prav pošteno in ne baš s prav izbranimi psovkami ozmerjala. Ker se nista hotela legitimirati, jih je odpeljal stražnik na stražnico, zaključila pa se bo ta igrača pred sodiščem po znanem paragrafu 104.
— Vlomilci na Zg. Krapju. Neznani tatovi so vlomili v noči od 14. na 15. aprila kar pri treh posestnikih. Iz kleti Jožeta Ruša so ukradli 20 kg svinske masti, 15 kg suhega mesa, 25 kg zabele, eno 6 iitersko,
3 slatinske steklenice in 10 in pol litra tro-pinovega žganja. Rus ima okoli 10.000 K škode. Jožetu Bunde! so ukradli tri in Alojziju Cimermanu tudi tri kokoši vredne po 140 kron. Po sledeh so ugotovili, da sta bila najmanj dva vlomilca in sicer eden bos in drugi obut.
— Okraden krošnjar. Iz nezaklenjene sobe gostilničarja Ivana Hočevarja v Sv. Valpurgi je bilo ukradeno krošnjarju Marku Magolacu iz Nagovaca pri Jaški razno manufakturno blago za moške in ženske obleke in nekaj perila. Ukradeno blago je vredno 22.000 kron.
— hranilna knjižica. Hišniku Jugoslovanske tiskarne Ivanu Valentinčiču je bila ukradena iz neke omare hranilna knjižica Ljudske posojilnice na ime Anice Valentinčič z vložkom 2000 kron. Tat je neki 18 letni mladenič.
— Sirovina. Med prepirom je potegnil posetnik in gostilničar v Šentvidu pri Logatcu France Zalar nož in je zabodel Janeza Vidmarja v trebuh. Vidmar ima smrtno nevarno težko poškodbo.
— Pretep v Gozdu. Šest sosedov je prišk) k Josipu Ulčarju v Gozdu. Sprli so se z njim in so končno Ulčarja pošteno pretepli. Poškodovali so ga po glavi In na levem očesu.
— Ukradene plahte. Dna 16. septembra po noči so Izginile iz dvorišča poštnih avtomobilov na Sv. Jakoba trgu tri velike svitlorjave pahte (4 m X 3 m) vredne
10.000	kron. Te plahte Je ukradel kovač pri direkciji pošte In telegrafa Franc Toni. Prodal jih je sedlarskemu mojstru Josipu Stupici v Slomškovi ulici za 4400 kron. Nalaga! je Stupico, da Ima te plahte še izza preobrata in da jih je prinesel iz Italije. Toni tatvino prizna ta pravi, da je ukradel plahte, da nekoliko opomore v svojem bednem stanju sebi in svoji družini.
— Posledica Radlčevske politike. Te dni je prišlo v vasi Vladimirevcih do ostrega spopada med petimi Radičeve! in kmetom demokratom Ivanom Terzičem. Po dolgem prepiru o političnih stvareh so se Radičevci vrgli na Terziča in ga precej pretepli. Svoj napad so ponovili trikrat. — Končno je zgrabil Radlčevec Joža Maričlč lovsko puško in z njo ustrelil svojega političnega nasprotnika. Med tem, ko je Tre-zič umiral, so ga Radičevci zmerjali in mu vzklikali: »Pojdi sedaj k Ribarju ta Pribl-čeviču, da ti pomagata.« Radi tega zločina vlada med prebivalstvom veliko ogorčenje.
— Telepat in hipnotizer Svengall na zagrebški policiji. V četrtek popoldne je napravil, našemu občinstvu dobro znani Svengali, ki nastopa sedaj v Zagrebu, pred policijskimi uradniki in nameščenci v Zagrebu nekaj svojih eksperimentov. Pred svojimi izvajanji jim je razložil bistvo svojega znanja. Poizkusi so zelo dobro uspeli, posebno interesantna so bila njegova sugestivna Izvajanja. Tako je sugeriral po-edinim osebam, da so se pričele smejati, da niso mogle vstati s stolov, da so plesale in pile vodo v prepričanju, da pijejo petrolej, vino ali žganje.
— Kaznovana tovarna. Te dni je finančni minister podpisal akt, s katerim se kaznuje bečkereška tovarna s 300 tisoč Din globe, radi nepravilnih transakcij z devizami.
— Celjske novosti. Celjsko olepševalno društvo je v mestnem vrtu, v bližini prostora, kjer je preje stal stari godbeni paviljon, postavilo novega, katerega je prevzelo od odbora obrtne razstave. Tudi pota v mestnem vrtu se te dni posipajo s finim belim peskom, za kar }e bila že potreba, ker pota že niso bila posipana več ko osem let. — Umrl Je za Kresijo mesar, gostilničar in hišni posestnik Martin Janžek v 54. letu starostu — »Hasa-n a g i n i c a« se predstavlja danes v torek ob 20. uri v mestnem gedaiišču. Igrajo člani ljubljanskega narodnega gledališča. V glavni vlogi gostuje član zagrebškega gledališča g. Markovič. — Od celjskega občinskega sveta izvoljeni odsek za elektrifikacijo Celja In okolice je imel te dni svojo sejo, v kateri se je sklenilo, da bo odsek pospešil pogajanja s falsko elektrarno ter vodil ž njo neposredna pogajanja. Če bi falska elektrarna stavila take Pogoje, kateri bi bili za interesente ne-sprejemjivi, pa hna mesto Celje že tudi druge projekte, ki bi prišli v tem slučaju vpoštev. — Brezvestno izkoriščanje. V soboto zjutraj je tržno nadzorstvo napravilo preizkus mleka. Mnogim prinašalcem je bilo meko odvzeto, ker se je ugotovilo. da je vsebovalo velik del vode. Za mleko se zahteva pri nas Že od 4 Din do 4.50 Din; to pa nič ne ovira, da se prinaša v mnogih slučajih na trg mleko take kakovosti, katerega bi menda niti svinje ne marale. Tržno nadzorstvo naj temu posveti vso pažnjo in take brezvestne izkoriščevalce brezobzirno naznani oblasti, da se jih kaznuje.
— Mariborske novosti. V soboto zvečer je divjal v tukajšnjem okraju silen vihar, ki je napravil na nasadih in drevju precej škode. Pred poslopjem podčastniške šole, bivše kadetnice, Je vihar podrl staro trhlo topo!, ki se Je zrušila čez cesto in padla na streho hiše št. 12 v Popovičevi ulici, kjer se je prelomila.^ Na strehi povzročena škoda se ceni približno j
40.000	kron. K sreč druge nezgode ui bilo. i
— Na Trgu Svobode je kočijaž Josip Drevenšek v nedeljo zvečer s tako silo zavozil v neko pokvarjeno plinovo svetilko, da jo je podrl. Zagovarja se, da svetilke ni videi, ker ni gorela. — V noči od sobote na nedeljo sta dva neznanca skušala s ponarejenim ključem vlomiti v trgovino Jurija Paviča. Ker pa se je približal stražnik, sta opustila svojo namero in pobegnila v temo. Ponarejeni ključ sta pustila v vratih trgovine. — Pevski zbor poljskih akademikov »Chor technicki«, ki priredi potovanje po naši državi, nastopi v četrtek 26, t. m- v Mariboru. Koncert poljskih gostov obsega izbran spored poljskih skladb. — 12 letnega pohabljenega Martina Rosa iz St. lija je stražnik aretiral na Glavnem trgu, ker je beračil. Deček je pripovedoval, da ga je mati pripeljala v mesto, da tukaj nabira darove. Bil je oddan državni zaščiti dece. Starši se bodo morali zaradi svoje brezsrčnosti zagovarjati pred sodiščem. — Vajeniške oziroma pomočniške preizkušnje v kovinarski stroki se vrše letos meseca junija. — Dimnikarski pomočnik Josip Oman je v nedeljo zvečer, ko se je povrni! precej vinjen domov, ponujal svojemu bratu britvo v nakup. Ker je ta odklonil nakup, jo le Oman vzel in si prerezal z njo žilo na levi roki. Pozvali so rešilni oddelek, ki je nesrečnežu nudil prvo pomoč, na to ga pa prepeljal v javno bolnišnico. — V delavnici krojača Keica v Stolni ulici je v soboto okrog 7. ure zvečer na nepojasnjen način nastal ogenj, ki pa ga je bilo s pomočjo domačinov kmalu mogoče «dušiti. Povzročena škoda se ceni na
150.000	kron, vendar pa je krita z zavarovalnino. — Dne 15. maja t. 1. obišče Maribor najboljše in najstarejše beograjsko pevsko društvo »Stankovtč«, ki se pripravlja na turnejo v Zagreb, Ljubljano in Maribor.
Zasebni nameščenci
krajevne skupine Ljubljana so imeli snoči v dvorani »Mestnega doma« svoj redni občni zbor.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Lesjak, ugotovil sklepčnost in pozdravil zborovalce. Spomnil se je med letom umrlih članov in sicer gč. Mimi Kovačeve od Gospodarske zveze, Arturja Tomašiča od Asslcurazioni Generali in odbornika Franceta Mole od tvrdke Vil]. Treo. Za zapisnikarja je Imenoval tov. Skobeljna, za overovatelja zapisnika pa tov. Cenerja in Kralja. V svojem poročilu je omenil prestalo krizo društva, o kateri je poročal podrobneje tajnik in ugotovil kristalizacijo, konsolidacijo ta stabilno ureditev društva po tej burni dobi. Tajnik SkobelJ je prebral poročilo zadnjih obč. zborov, ki izkazuje precej živahno društveno delovanje v centrali to v posameznih skupinah. Odcepili pa so se bančni uradniki, ki so ustanovili svoje društvo. Društvo je radi protiagitacije In separatističnega gibanja zgubilo tekom leta večje število članov, ki so se pa po večini že zopet prigiasili.
Društvo hna sledeče skupine: denarni zavodi, zavarovalnice, trgovina, industrija in odvetniško in notarsko uradništvo. Važen dogodek med letom so bile za društvo volitve v pokojninski zavod, pri katerih je bil nastop društva odločilen. Glavna skupščina se vrši 13. maja in ima društvo sedaj približno 1300 članov.
Blagajniškega poročila ni bilo, ker ljubljanska skupina nima svoje blagajne. Tov. Hiter je omenil med drugim, da se je en del zasebnih nameščencev odcepil, ker se ni strinjal s taktiko društva in je treba usmeriti taktiko tako, da zadovolji tudi nezadovoljneže.
Pri volitvah je ostal do bodoče skupščine stari odbor, kot namestniki za med časom kooptirane člane in sicer 6 članov za denarne zavode in po 1 član na druge skupine so bili izvoljeni tovariši: Gogala, Lesjak, Röger, Sujčic, Serše, Golmajer, Bercierl, Podboršek in Dobršek. Za delegate za skupščino pa so ,bili izvoljeni tovariši: Gogala, Orehek, Röger, Cölner, Lesjak, Dobršek, SrŠe, Oohnajer, Barcierf, Palovec in pa Javornik
O pokojninskem zavarovanju Je poročal tajnik in ugotavljal, da je treba vsekakor zajamčiti eksistenčno zmožno pokojnino. Pri slučajnostih je bila končno še sprejeta resolucija, ki dovoli delegatom malo bolj svobodno gibanje, predlaga centralnemu odboru, da se izvoli komisija za predelavo pravil, ki naj predloži predlagane spremembe tekom enega meseca, s čemer je bilo zborovanje zaključeno.
Reorganizacija okrožnega urada za zavarovanje delavcev
se. je vršila na ta način, da se je število njegovih poslovalnic in podružnic znižalo od 27 na 19 in da so se uklniene poslovalnice in podružnice (Brežice, Laško, Ljubljana tobačna tovarna, Marenberg, Ormož, Rogaška Slatina, Sevnica, Slov. Bistrica) priklopile sosednjim večjim poslovalnicam, kojih okoliši osegajo: L Celje: sodne okraje Celje, Vransko, Šmarje pri Jelšah in Laško; razun občine Dol pri Hrastniku in Trbovlje, nadalje sodni okraj Rogatec, razen občine Zltale to občini Radeče pri Zidanem mostu in Sv. Križ pri Svibnem-2. Gornja Ro d gona: politični okraj Ljutomer in Apaško kotlino. 3. Jeseni-c e: politični okraj Radovljica. 4. Kamnik: politični okraj Kamnik, razen občin Dol pri Ljubljani, Dolsko ta Veliko vas. 5. Kočevje: politični okraj Kočevje. 6. Konjice: sodna okraja Konjice ta Slov. Bistrico. 7. Kranj: sodna okraja Kranj in Škofja Loka ter občina Žiri. 8. Krško: Politična okraja Brežice In Krško, razen občin Radeče pri Zidanem mostu in Sv. Križ pri Svibnem. 9. Ljubljana: politični okraj Ljubljana (mesto)- sodna okraja Ljubljana (okolica) to Višnja gora ter ojb-čine Dol pri Ljubljani, Dolsko In Veliko vas- 10. Logatec: politični okraj Logatec brelz občine Žiri. II. Maribor: pott-tična okraja Maribor (mesto) in Maribor (okolica) brez Apaške kotline. 12. Murska Sobota: politični okr^J Prekmurje. 13. Novo mesto: politična okraja Črnomelj in Novo mesta 14. Ptuj: sodna okraja Ptuj ta Ormož ter občina Žetale-15. Slovenj gr adec:	sodna okraja
Slovenjgradec in Marenberg ter politični okraj Prevalje. 16. Šoštanj: sodna okraja Šoštanj to Gornji Pad. 17. Tržlčt sodni okraj Tržič. 18. Vrhnika: sodni okraj Vrhnika. 19. Zagorje ob Savi: sodni okraj. Litija tar občini Dol pri Hrastniku ta Trbovlje.
Sokolski vestnik.
— Sokol Ljubljana. Prihodnje predam vanje prosvetnega odseka se vrši v četrtek, dne 26. aprila 1923, ob 21. uri na galeriji telovadnice v Narodnem domu. Predava br. Vafacha: »Češke legije v Rusiji«. Predavanje bo gotovo zelo zanimivo in opozarjamo brate, sestre in naraščaj, da se ga polnoštevilno udeležite. — Prosvetni odsek.
— Tombola Sokola II. Tombola, ki jo je priredil tudi letos Sokol II., je privabila na Kongresni trg številne množice občinstva. Lepi dobitki so povzročili, da so «deležniki nestrpno Čakali na pričetek tombole. Vreme, ki je sicer zadnj čas jako nestalno, je bilo, kakor nalašč, lepo. Pred začetkom tombole je svirai oddelek vojaške godbe. Točno ob 3. uri je naznanila signalna trobenta, da je mlada deklica potegnila prvo številko. Komaj je bilo potegnjenih par številk, že so se pojavili na tribuni prvi dobitkarji. Dobitki so bili razdeljeni v 7 tombol, 50 kvatern in 30 člnkvinov. Z vsako novo števiko je nervoznost občinstva naraščala. Do vrhunca pa je prikipela pred pričetkom igre za, tombole, predvsem za prvi dobitek, elegantno, 40 tisoč kron vredno pohištva Poklicanih je bilo mnogo, toda izvoljen je bil samo dijak Marjan Bohinc Iz Slomškove ulice. Kakor Je izgledah), ga dobitek ni preveč razveselil, kajti mnogo rajši bi dobil kolo, ki ga je dobil strojevodja Ivan Cinnan, 15 tisoč kron vreden šivalni stroj ie dobila služkinja Angela Ogrinc, privatnica, stanujoča na Rimski cesti. Kuliinjsko opravo, vredno 5 tisoč kron je dobil kovač Alojzij Sajovic iz topničarske vojašnice. Ostali so še trije dobitki, o katerih je odločala poslednja številka, ki je privabila na oder kar 15 konkurentov. Od teh je dobila Ana Topolavec 50 kg sladkorja, šivilja Ivana Prijatelj iz Gline lepo stensko uro. Frančiška Kraševec, dijakinja pa kos blaga. Tomboli je sledil zanimiv prizor, kako so letele številke, na lepenko nalepljene tablice po zraku.
—. češkoslovaški sokolski list o jugo-slovenskem sokolskem zavezo. Najuglednejši sokolski list čOS prinaša v 4. številki obširno poročilo o skupščini našega saveza, kakor tudi sliko predsedništva JSS z delegati žup.
Sport in turlsflka.
Tekme v Ljubljani.
— Slovan : Svoboda 5 :1. Prvenstvena tekma. Slovan v nadmoći kljub dobremu odporu Svobode, ki ima sicer dober ali nestreniran materijal.
— Jadran : Slavija 5 :0. S trudom dosežen rezultat vsled žilavega' odpora simpatične Slavlje. Prvenstvena tekma.
— Jadran rez.: Slavlja rez. 2 :1. Prvenstvena tekma.
— Ilirija : Celje 5:0. Prijateljska tekma, v kateri rezerva Ilirije, ojačena t Omanom in 'Vidmajerjem sigurno zmaga nad šibidm S. K. Celje. V Celju zelo dober vratar Natek, branilca In pa krili. Tekma igrana v prav prijetnem tempu. Dva gola sta iz 11 m.
— Primorje rez.; LASK 6 :0. Lask brez Gaberščika in Buljeviča.
Ilirija v Mariboru.
— S. K. Ilirija : S. S. K. Maribor 0 :0. Ilirija Je v nedeljski tekmi popolnoma odpovedala. Najslabši Je bil forward, ki ie Iz najugodnejših pozicij popolnoma pozabil streljati na gol Krilska vrsta tudi ni ugajala. Izborna je bila obramba Maribora, predvsem pa Skrabar. Glaser v golu zelo dober. Tekma prvega polčasa je bila povsem odprta ali precej mrtva. V drugem polčasu je pa postala živahnejša in ni manjkalo napetih momentov in kritičnih situacij, iz katerih se pa ni nič izcimilo. V pogledu odločnosti je bolj ugajal mariborski forward. Sodnik g. Franki je sodil precej pomanjkljivo. Ilirija je igrala brez Omana in Vidmayerja,
Primorje v Čakovcu.
— Primorje: ČSK 3 :2 U : l). Trda, ali zaslužena zmaga, ki si jo je priborilo Pri-mörje-ljubljana v Čakovcu nad tamkajšnjim športnim klubom ČSK, ki ima večino igralcev nedomačinov in goji tipično madžarsko igro, reprezentira zelo dober razred našega nogometa. Vratar, oba branilca, srednji krilec, desna zveza in levo krilo so na višini prve klase in se jim pozna, da Imajo že več težkih tekem za sriroj. Izredna kombinacija Primorja si je priborila z največjo težavo in umetnostjo možnost, da je napadalna vrsta zabila dva elegantna in efektna gola. Prvi zgoditek krasen center desnega krila po Balincu Iz 10 m prijet in direktno zabit gol. Tik pred pavzo ČSK izenači po nenadnem sohi desne zveze. Igra prvega polčasa se je vršila v premoči Primorja in nebroj krasnih čutov je kar deževalo na gol, največ od Bregarja, ki po Balincu, Maiču in krilih podane žoge, bombardira na vrata domačinov. Golman vse izvanredno brani. Drugo pavzo radi nesigurnega sodnika velika indis-poniranost s strani Primorja. Po lepi kombinaciji zabije Maič Iz Bregarjevega, z izredno rafiniranostjo podanega fora drugi gol. Tretji gol, Balincev solo, prijet od obeh obranilcev In vratarja — foul. Bregar zabije lepo placirano 11 metrovko v desni kot, katero izboren vratar skoroda ubrani. Iz koj nato sledeče 11 m proti Primorju sledi končni rezultat Primorje je nadvladovalo le vsled svoje smiselne igre, medtem ko je protivnik posamezno močnejši. V Primorju poleg forwarda zeäo dobra krilska vrsta, osobito levi In pa desni krilec. Sploh pa je bilo celotno moštvo homogeno. Izvanreden je bil branilec Bregar; pri njem šele tuji sodniki opažajo, da delajo nasprotniki več faulov na njem, kot on na njih. — Čakovškf športniki so prP redili S. K. Primorju lep In prisrčen »prejem ta ČSK je poklonil pred tekmo moštvu krasno In dragoceno zastavico. Revanš tekma se vrši v nedeljo, 29. t m. v Ljubljani.	K.
Inozemske nedeljske tekme.
— Graz. Zagreb : Graz 2 :0.
Gradec, 23. aPrito- (2) Mednarodna tekma Zagreb-Gradec Je končala z zmago zagrebškega moštva z rezultatom 2:10.
— Dunaj. Rapid :WAC 2:0 (2:0), Amateure : Wacker 4 :2 (2 :0). WAF : Admira 1:0 (0 ; o), Sportklub : Simmering 1:1 (i ; i).
Hertha : Vienna 2 :2 (i ; o), Hako-ab: FAC 1 :1 O : 1).
— Praga. Slavija : DTC 1:0. Vsled slabega vremena prekinjena ali nadaljevana tekma.
— Pariz. Franclja ; Švica 2 ffi
Narodno gladilce v Ljuhlianf.
REPERTOIR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Sreda, 25. aprila: Črešnjev vrt. Red D. četrtek, 26. aprila: Otok in Struga. Red E. Petek, 27. aprila: Črešnjev vrt Red A. Sobota, 28. aprila: Hasanaginica, Gostovanje g. Markoviča. Izven.
Nedelja, 29. aprila: Revizor. Gostovanje g. Markoviča. Izven.
OPERA.
Torek, 24. aprila: Rigoletto. Red E.
Sreda, 25. aprila: čarostrelec. Red C, Četrtek, 26. aprila: ob štirih popoludne: Dijaška predstava:	Gorenjski slavček.
Izven.
Petek, 27. aprila: Ob polu osmih zvečer: Plesni nastopi gdčne. Lidije Wislakove. Izven.
Sobota, 28. aprila: Ob štirih popoludne: Mladinska operna predstava za naše malčke: Janko in Metka. Izven.
Nedelja, 29. aprila: Tosca. Izven.
— Sprememba opernega repertoarja v Ljubljani. Operni baritonist Bukšek Je moral svoje gostovanje v ljubljanski operi preložiti radi Izpremembe opernega repertoarja v osiješkem gledališču, kjer je angažiran. Zato se naš operni repertoar za tekoči teden tako-le spremeni: v četrtak, dne 26. t. m., bo ob štirih popoludne dijaška predstava. Peli bodo izvirno domačo opero »Gorenjski slavček«. V petek, dne 27. t. m., bo plesala v operi naša rojaklnla gna. Lidija Wlslakova, ki ie dosegla s svojim lanskim plesnim nastopom v tukajšnjem opernem gledališču popoln uspeh. Vse leto se je izobraževala na najboljših svetovnih plesnih šolah dalje, tako tudi v Hefleran na znameniti ritmični šoli prof. Dalcrozeja. — Plesala bo razne moderne dramatične plese. Začetek ob polu osmi uri zvečer. V soboto, dne 28. t. m., se vprizori kot mladinska predstava, namenjena našim malčkom, krasna Humperdinckova opera »Janko In Metka«. Začetek ob štirih popoludne. V nedeljo, dne 29. t. ra., se poje »Tosca« z gdčno. Zikovo, g. Šimencem, g. Balabanom in g. Betettom.
Iz društvenega življenja.
— Redno mesečno predavanje Geografskega društva se vrši v sredo, 25. L m. ob 5. nfi popoldne na univerzi, »oba št 77. Predava senior Geogr, društva, gosp. prot Silvo Kranjec o temi: Geopolitični položaj držav v povojni Evropi
— Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna od» borova seja v sredo, dne 25. aprila 1923 ob 20. uri v veiiicJ dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta Št. 12, pritlično, desno.
— Akcijski odbor železničarjev ta državnih nameščencev ima svojo sejo danes v torek, dne 24. aprila ob 19. uri 30 minut v prostorih Zveze ju gosto vedskih železničarjev Gradišče št. 7. Vabljenj so kot oti-■ čajno zastopniki vseh organizacij.
Izpred sodišča.
OBSOJENA »NAPREDNA LJUBLJANA«. Demokratska »Napredna Ljubljana«, ki je Izhajala za časa voiivne borbe za Ljubljano, je priobčila dne 30. novembra 1922 pod naslovom »Agitatorji Jadranske banke« članek, v katerem se očita dr. Romanu Ravniharju, da je v prizori! nedopustno agitacijo pri uslužbencih »Jadranske banke« In izsiljeval od raznih uslužbencev podpise, da volijo »Zajednico«. Odgovorni urednik teh vplivnih izdaj g. dr. Jože Bohinc pravi, da tega člani:a sploh ni bral, to je bil obsojen na 100 Din globe In mora objaviti to obsodbo v dnevniku »Jutro«, ker list »Napredna Ljubljana« več ne izhaja.
Borzna poročila.
Beograd, 23. aprila. Devize. Bukarešta 49—0, Berlin 0.37—0.37.60, Dunaj 0.139—0.139.25, Budimpešta 1.98—2, Solun, ponudba 110, Sofija 73—75, Praga 294— 295, Ženeva 1795—1800. Pariz 650—655, Amsterdam 3850-3900, Milan 478-490, New York' 98—98.50, London 458—459.
Zagreb, 28. aprila. Devize. Amster-nam 3850—3900, Dunaj 0.138—0.139, Berlin 0-37—0.38, Budimpešta 1.95—2-02, Bukarešta 47—0, Halja 488—490.50, London 458—460. New York, ček 98—98.Y5, Pariz
6.50—	6.55, Praga 294.50—296, Švica 1790— 1800. Valute. Dolarji 96.50—97.50, češkoslovaške krone 285—288, madžarske krone 0—190, napoleondori 340—0, nemške marke 0.37—0, italijanske lire 482—184.
Zagreb, 23. aprila. (Priv.) Devize: New York 98-98.75, Pariz 6Ä>— 6.55, Švica 17.90-18, London 458-660, Amsterdam 39—0, Dunaj 13.80—13.90, Praga 2.945.-2.96, Budmpešta 2.95—2JJ2. Italija 4-88—4.905, Berita 37—38. — Valu te : Dolarji 97—98.
C u r 1 h, 23. aprila. Otvoritev: Berlin 2.20, Holandija 216, New York
551.50,	London 25.67, Pariz 36.65, Milan 2743, Praga 16.42, Budimpešta 11, Zagreb
5.50,	Sofija 4.10, Varšava 1.15, Dunaj 77.50, avstrijske krone 77£0.
• Curih, 23. aprila. Zaključek: Berlin 2.20, Holandja 216, New York 551, London 25.66, Pariz 36.77, Milan 27.30, Praga 16.42, Budimpešta 11, Zagreb 5x25. Sofija 4.05, Varšava 1.15, Dunaj 77.50, avstrijske krone 77.50.
Dunaj, 23. aprila. Devize. Beograd 719—721, Berlin 2.53—,2.63, Budimpešta 13.93—14.05, London 330.500—331.100, Milan 3521—3529, New York 71.050—71.200, Pariz 4749—4761, Praga 2119—2125, Sofija
529.50—	530.50, Curih i 2.885—12.915. Valute. Dolarji 70.725—71.025, levi 5.08—5.12, nemške marke 2.33—2.36, angleški funti 328.800—329.800, francoski franki 4690— 4720, Italijanske lire 3487.50—3502.50. jugo-stovenski dinarji 710—714, leji 329—331. švicarski franki 12.795—12.865, češkoslovaške krone 2102—2112, madžarske krone 12.40—12.60.
Praga, 23. aprila. Dunaj 4.50, Berlin 12,75, Rim 16845. avstrijske krone 4.50, ita-! Ihanske lire 168.25, Budimpešta 66, Pariz 228, London 158.50, New York 3440, Curih 608.75, Beograd 34.85.
Berlin, 23. aprila. Dunaj 4044, Budimpešta 550, Milan 136.158, Praga 8L795, Pariz 182.642. London 127.181.25, New York 27.431.25, Curih 498.750, Beograd 28JI2T.
Ne pozabite Jugoslovanske Matice!
"" ■■ ■ ■ M^.-.M,uu'.4aümt..ljat5xig
Gospodarstvo.
Dviganje med volno potopljenih ladij \z Donave.
Ftšaačfli lainlstzr dr. Vellzar Jankovih icakor nas teletonižnao obveščajo iz građa, izproži! srečno in umetno misel, «la se dvignejo h Donave in drugih plovnih |el; naše države vsi med vojno Dostopljeni h rodovi. Teh je po dosedanjih podatkih 144. Prometno ministrstvo je za to akcijo ukrenilo potrebne mere. Dobilo je več po-(Budb od raznih podjetij ter Je sprejelo po-Äudbo podjetja »Munition«, k! je bila najugodnejša. Ta družba bo vodila vso akcijo šia lasten račun in iasten rizike. Dela se Imajo .dokončati v roku 2 in pol let pod kontrolo direkcije rečnega prometa. Izjema « bik samo v slučaju, da bi se dela ne iicgla Izvršiti radi elementarnih neprilik, öoplav itd. Ce pa bi podjetje svojih del iz jffalcršnegakoli drugega vzroka ne dovršilo, zapade kavcija 50.000 Din, ki jo jc moralo potožiti. V*i objekti, ki se bodo dvignili iz Donave, se bodo prodali na javni dražbi ali pa Jih bo odkupila država. Ona bo pod-etls podpirala pri njegovem delu s tem, da mu bo dobavila za dobo trajanja del določeno Število Siepov in raznega orodja, kar mora podjetje po končanih delih vrnili v popolnoma uporabljivem stanju.
Evropska gospodarska kriza.
fe Na, 63. rednem občnem zboru »Zveze britanskih trgovskih zbornic« se )e zavzel njen-predsednik, unfjonistični poslanec Arthur Benn, za razvoj trgovine v m e j a h britanske države. Izjavil je, da nudi Evropa žadostno sliko komercijalne nezmožnosti In militarističnega zla. Mnogi udeleženci kongresa so izrazili bojazen, da M mogla versaillska pogodba povečati vsled svetovne vojne nastali kaos ta splošno agonijo. Novi svet — je izjavil Benn — mora dotočiti ravnotežje starega sveta. Novi avet pa danes ni Amerika, marveč britanski Imperij.
:	Benn Je nadaljeval: Britanski imperij
pora volna razdejanja ta začasni bankerot Uvrope zopet popraviti. Arthur Balfour je rredtožil resolucijo, ki povdarja, da Je nesigurnost glede reparacij škodljiva sveiov-mmu miru ter v napotju razmahu Industri-e la trgovine. Resolucija predlaga, naj se okliče s sodelovanjem mednarodne trgovske zbornice in drugih korporacij velik Ingres trgovcev in finančnikov, ki bi razpravljal o reparacijskem vprašanju. V resoluciji se naglasa, da mora biti upravičena zavarovanje Francije pred event. nemškim napadom rešeno neodvisno od reparacljskega problema. Algeranon Firth le v svojem govoru zatrjeval, da Nemčija zato ne obdavčuje svojega prebivalstva, da bi nakopičila velik sklad za trgovsko ofenzivo po celem svetu. (?)
Edward — Liverpool Je izvajal: Od jaguarja do marca Je izgubila Francija približno Štiri milijone ton premoga ta koksa.
I Anglija trn! silno vsied pomanjkanja gorl-ii v». Osramni stroški sta v Foruhrju se ua-I bajajoče okupacijske čete tvorijo stalno S ogrožanje. Te čete stanejo Francijo pet |! milijonov funtov, šterlingov. ki bi se mogli koristneje uporabiti, n. pr. za amortizacijo !i francoskih dolgov v Angliji. Batfonrova I resolucija je bila sprejeta, j Iz gornjega vidimo, da presojajo trez-I ni merkantilisti v. Veliki Britaniji evropsko j gospodarsko krizo popolnoma s svojega — j angleškega stališča. Poruhrske akcije ne obsojajo morda iz juridičnih razlogov, marveč zato, ker se jim dozdeva izrnetava-nie denarja za militaristične svrhe in spričo globoke zadolžitve Francije — nesmiselno. Kongres tadustnjatoev in finančnikov iz celega britanskega imperija bi gotovo mnogo pripomogel k rešitvi repara-cijskesa vprašanja.
X industrijsko-obrtna vzorčita Izložba v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Kakor smo že poročali, se vrši v Času od 15 do 36. avgusta v Mariboru Industrijsko-obrtna izložba, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško jn gradbeno razstavo, ki naj predoči svetu razvoj naše industrije, obrti, vrtnarstva, vinarstva, umetništva in gradbenosii. Razstava je zamišljena v večjem stilu od dosedanjih prireditev, kar omogočajo prostori, s katerimi razpolaga odbor, kakor tudi številne predprijave iz vseh krajev Slovenije in Prekmurja, pa tudi Iz dragih delov države. K tej rastavi je pritegnjena tudi industrija, ki je pri nas v tesnem stiku z razvojem obrti, pa tudi zato, da je vsakemu podjetju dana možnost, da pokaže svetu svoje pridelke, ne da bi mu bilo treba posedati razne velesejme, ki so združeni z mnogo večjimi stroški. K udeležbi se vabijo tudi ona domača podjetja ki se nameravajo udeležiti Ljubljanskega velesejma, ker je osnovan poseben odsek, ki bo skrbel za pravočasni prevoz blaga iz Maribora na sejmišče v Ljubljano. Velik uspeh In številna naročila, ki so jih dobili o priliki lanske Pokrajinske obrtne razstave posamezni razstavljalcl, jamčijo za to, da se bo letošnje razstave udelžilo še mnogo več ras-stavUalcev. Čim več je razstavjjalcev, tem večji je uspeh. Zato sleherni obrtnik, sleherni industrijalec na razstavo. Razpis olicijelnoga lepaka. Razstavni odbor je razpisal za tri najboljše osnutke oiicijelnega lepaka za Industrijsko-obrtno vzorčno izložbo v Mariboru po 2000, 1000 ta 500 K. Osnutek, ki bo sprejet, se nagradi seveda še posebej. Vabimo vse interesente (umetnike, slikarje itd.), da se udeleže natečaja. Vse informacije glede besedila daje pisarna razstavnega odbora. Maribor, Aleksandrova cesta 22, telefon interurban št. 325. Osnutke je vposlatl zapečateno ta označeno samo s šifro najkasneje do 8. maja ob 12. uri opoldne. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon interurban št, 325, kamor se je obračati ustmeno, pismeno ali telefonično.
INDUSTRIJA.
• - &uu«e stavke v budimpeštanskih koumimlslh podjetjih. Stavka v budimpeštanskih komunalnih podjetjih, o katar! smo poročali pred kratkem, se je prošli teden končala. Delavski zaupniki so sklenili, da se prične zopet z delom, čeravno j® magistrat odklonil delavske zahtev* po povišanju plač.	-
—- Stavka v pariški krojaški industriji. V branši damskih krojačev bodo v ponde-Ijek popoldne izprit delavke, čc ne bodo v pcmdeljek zjutraj začele zopet z delom.
TRGOVINA.
X Trgovinski problem nasledstvenih držav. Kmalu po binkoštih se bo vršila v Pragi interparlamentarna trgovinska konferenca, ki se bo pečala z trgovinskim problemom nasledstvenih držav. Sklicanje te konference je bito sklenjeno na zasedanju interparlamentarne unije v prošli jeseni na Dunaju. Unija je že pozvala priključene države, da Ji pripravijo svoje zastopnike aa tej konferenci.
X Povišanje cene sladkorja »a Ceško-siovaMcem. Csl. industrije! sladkorja » zahtevali od vlade, da jim dovoli zvišati cene sladkorju za 65% pri kg. Uvedla so se pogajanja, ki «rajajo še sedaj- Vlada noče dovoliti več nego 20 vinarjev poviška pri kilogramu.
X Poljsko-madžarska trgovinska pogodba, Kakor poročajo listi Iz Poljske, se bodo v kratkem pričela v Varšavi pogajanja za poijsko-madžarsko trgovinsko pogodbo.
X Odgodite v poijsko-rusklh trgovinskih pogajanj. Iz Varšave poročajo, da so poljsko-ruske razprave o trgovinski pogodbi odgodene na nedoločen čas.
X Omejitev spekulacije z živili v Ameriki. Ameriška vlada je prepovedala vsakršno terminsko trgovino s sladkorjem. Ta prepoved je ena najstrožjih prepovedi ameriška vlade, da prepreči spekulacijo z živili.
PROMET.
X Paketi za Nemčijo. V Nemčijo se morejo posijati paketi do 20 kg težine. Zt pakete do 15 kg teže se plača 4£ Düt, za pakete do 20 kg pa 62 Din.
X Regulacija plovltbene službe po Donavi. Iz Beograda poročajo, da je pozvala romunska vlada našo vlado, da odredi svoje delegate, ki bi skupno z romunskimi delegati izvršili preiskovanje donavskega obrežja pri Jerdaku ta ki bi sestavili predlog za regulacijo plovltbene službe. Delegati se bodo sestali v OršovL
X Velika Investicije za Železnico na Poljskem. Prometno ministrstvo Je določilo od v proračunu za L 1923 določenih kreditov porabiti 32 milijard poljskih mark za preosnovanje varšavskega železniškega omrežja, za zgradbo podzemeljskega tunela in viadukta, dalje 42 milijard za razširjenje železniških delavnic, 194 milijard za nabavo novih 14.000 vagonov, od katerih jih bo naročenih v inozemstvu 7000. Za nove lokomotive je dotočen znesek 143 milijard poljskih mark.
CESARSTVO.
Likvidacija poslov bivše avstro-ogrske banke. Iz Beograda poročajo: Na- | rodna banka javlja v »Službenih Kovinah- i z dne. 23. aprila, da bo začela na osnovi re- | Senja ministra financ z dne 4. i m. z likvi- | dacito poslov glede podružnic Avstro-ogr- 1 ske banke. Vsled tega poziv«: 1. vse ose- ji be,. ki na kakršnikoli podlagi ta karsibodi J dolgujejo Avstro-ogrski banki, da porav- I najo do 30. junija u L svoj dolg pri podruž- 1 niči Narodne banke v tistem kraju, kjer se jj Je dolg napravil. To se ne nanaša na' hipe- j tekarna posojila, katerih likvidacijo si pri-držuje centrala na Dunaju. Plačila se morajo izvršiti v dinarjih, računajoč štiri bivše avstrijske krone za en dinar. Razven glavnice se imajo plačati obresti za ves čas od poteklega roka do dneva plačila. Narodna banka ima pravico zahtevati plačilo po pretečenem roku sodnim potom. 2. vs.e | one osebe, ki imalo kaj .dobiti-od filijalk |j bivše Avstro-ogrske banke, da se do 30. i junija t. I. javijo podružnici Narodne banke tistega kraja, kjer je terjatev nastala in da ; dokažejo z dokumenti, da je terjatev na-. staia.
X Ponovno nazadovanje nemške marte. Po prvem padcu se je marka v Beril- j nu navidezno ustavila. Na drugih borzah, ! predvsem v Curichu, pa je nazadovala še nadalje. Nemška vlada le deloma dosegla/ zmanjšanje povpraševanja po tujih devizah sa ta način, da je zelo omejila uvoz ta uvedla prijavno dolžnost za Imejitelje tujih deviz. Nadaljnjega padca pa tudi to najbrže ne bo preprečilo, ker Nemčiia z nadaljevanjem notne inflacije v velikem stilu zmanjšuje vrednost produciranega dela.
X Nazadovanje poljsko marke. Najbrže vsled padca nemške marke je v sredo | po daljšem odmoru ponovno nazadovala tudi poljska marka. Položaj ua deviznem tržišču je zeta živahen.
X Vloge v poljskih goldinarjih, Z 18, aprilom prične poljska državna posojilnica sprejemati vloge v poljskih goldinarjih.
X Primanjkljaj Poljske. Proračunski j provizorij za drugo četrtletje 1923, ki ga je vlada te dni predložita sejmu, predvideva 2960 milijard izdatkov, od katerih odpada na personalne izdatke 1275 milijard poljskih mark. Dohodki so proračunjeni na 1323 milijard, tako da bo znašal primanjkljaj 1639 | milijard. Za pokritje primanjkljaja bo najela pri državni posojilnici 3,150.000,000-000 poljskih mark posolila. Istočasno je poljska | vlada predložila sejmu zakonski osnutek, j ki pooblašča poljsko državno posojlnico za (S nadaljnjo emisijo bankovcev v znesku 2500 milijard poljskih mark.
X Posojilo za okrepitev madžarsko krone. Madžarski finančni minister Kallay vodi pogajanja z neko francosko, švicarsko ta angleško skupino glede najetja večjih posojil, ki se bodo uporabila za okrepitev madžarske krona Pogajanja so sicer še v začetnem stadiju, vendar upajo Madžari, da bodo potekla ugodno in imela uspeh.
X Nova poštne znamke v Avstriji. Avstrijska vlada namerava Izdati serijo dobrodelnih znamk z 9 vrednostmi. Prodajale se bodo za šestkratno nominalno vrednost
DOBAVE.
Dobav* jwhiifv* ta asniizua** orodja. Pri Odeienju 2® mornarico v 2ö* amnu se vrši dne 5. maja t. 1. ob 11. Ufi dopoludne ponovna ofertalna licitacija glede dobave pohištva ta namiznega orodja z». Pomorsko Vojno akademijo v Orala. Predmetni oglas je v pisarn* trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom »a vpogled. .
X Dobava etiket (enveiop) in pečatit. Pri upravi smodcišnice v Kamniku se Vrši dne 7. maja t. i. ob 11. uri dopoludne ofertalna licitacija glede dobave 85.000 etike* (enveiop) ta 300.000 pečatk. Predmetni, ogias z natančnejšimi podatki Je v pisat»! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Prodaja škartnega materijala in sodov. Pri tobačni tovarni v Ljubljani se diši dne 7. maja t. 1. ob 11. uri dopoidna dražba 60.000 kg odpadkov belega kartone. 32.400 kg Popadkov ruja vesa kartošU.
14.000	kg odpadkov raznega papirja, SO komadov starih sodov od olja. Predmeta! oglas z natanenej.imi pogoji je v pisariti trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom ca vpogled.	,r
X Prodaj* stare vojaške opreme (obleke). Pri uprav" zavoda za izradu vojne odeče II V Sarajeva se bo vršita dne &. maja t. L dražba stare vojaške opreme (obleke). Predmetni ogias je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
X Za zmanjšanje madžarsiega pri-manjkljaja, ki znaša 40 milijard madžarskih kron, hoče uvesti madžarski finančni minister Štedenje ter v to svrho reducirati df« žavno »radništvo. Do 10. aprila so motala predložiti posamezna ministrstva liste £r-žavnih uradnikov, ki jih je odpustiti, ober&m z eventuelnimi nasveti, kje naj se to urad-ništvo namesti. Reduciranih bo 40.000 uradnikov.
X Uvedba nemškega zlatega posojila na borzi. Dolarska zakladna nakazila uradno notirajo od pondeljka 23. t, m. dalje na berlinski borzi.
GJavoi urednik: Ivan Podržat Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani«
---------a----------1----
-I.
Pisalni stroji itd.
Mehanična delavnica (popravlj’alnica)
LJUBLJANA
šetenfaurgova »Hoa 6/1.
L. BARAGA. _
___________	r
Emil Gaborlau:
Akt štev. 113.
Roman.
(Nadaljevanje.)
»Zgodilo se ni nič. Toda izvedel sem nekaj, kar je morda brezpomembno, mogoče pa prinese odločitev. Ravnokar sem se ločil od Prosperja.«
»Govori!«
»Večerjal sem z njim skupaj in gospodična Qlpsy in trije prijatelji so biii tudi navzoči Po večerji smo igrali, rečem tl prav čudovito rafinirano, toda Prosperja ni bilo mogoče zapeljati dasiravno je W1 malo vinjen.«.
v »Ti sam si pijan, da me budiš zaradi takih budalasti sredi noči.«
»Počakaj vendar.*
»Vraga, govori!«
> »Prosper je v svoji pijanosti povedal besedo,
U zapira njegovo blagajno.«
5 Ko Je to slišal se Ciameran ni mogel več brzdati veselja.
»Katera beseda je to?«
»Ime njegove ljubice,«
»Gypsy!«
Clameraa je bil tako razburjen, da je skočil ks postelj^ hitro oblekel haljo ter začel hoditi gor la dol.
»Sedaj ga imava,« je rekel škodoželjno. »Ta Roštenjakovič se ni hotel dotakniti blagajne, to bova že midva storila za njega, on pa bo dal svojo čast. Besedo imava, tl veš kje je ključ.«
. Ce gre gospod Fauvel iz hiše, ga pušča redno v mlzniei svoje pisalne mize.«
»Dobro; ti greš h gospe Fauvel in zahtevaš ta ključ. Ona ti ga bo dala ali pa ji ga iztrgaš, vse eno; kadar imaš ključ, odpreš blagajno in vzameš kar Je notri. Ljubi moj Prosper, tole sem tebi namenil ker te ljubi Madeiajna, ki jo ljubim jaz!«
»To je težavna stvar,« je ugovarjal RaouL
»Kako to?«
»Prosper lahko jutri izpremeni besedo.«
»Res, toda zelo verjetno to ni. On se ne bo spomnil, da je kaj povedal. Midva pa morava hiteti.«
»To še n! vse. Gospod Fauvel je izrecno ukani, da ne sme ostati čez noč več denarja v blagajni.«
»Kako misliš to?«
»Jaz imam pri gospodu Fauvelu 350.000 frankov in če ga bom prosil da mi jih izplača drugi dan na vse zgodaj, bo denar zvečer v blagajni,«
»Kakšna misel!« je vzkliknil RaouL
V resnici je bila to dobra misel in oba tovariša sta si jo že marsikako uro ogledovala z vseh strani. Raoul se je bal, da se mu gospa Fauvel ne bo hotela ukloniti AH ne bo rajši vse priznala, kakor da ' hi nedolžnega človeka moralično uničila?«
Louis ni bil tega mnenja.
»Ena žrtev ima za posledico druge žrtve. Storila je že preveč, da bi se ne podvrgla vsemu. Žrtvovala nama je Madelajno, ki je takorekoč ojena hčerka, in žrtvovala nama bo tudi človeka, Id je končno zanjo vendar tujec.«
Treba je bilo obema zločincema samo še vse pripraviti in določiti dan, kateri hočeta izvršiti svoj zločin.
Odločila sta se za ponedeljek, 7. februarja, ker je Raoul vedel, da bo gospod Fauvel ta večer večerjal pri nekem prijatelju !n da je bila tudi Madeiajna nekam povabljena. Ce se ne pripeti nič nepričakovanega, je moral najti Raoul, že je prišel ob pol 9. uri, samo svojo mater doma.
»Še danes,« je sklenil Clameran, »bom sporočil gospodu Fauvelu, da mi naj pripravi moj denar za torek.«
»Kratek rok je to,« je zavrnil Raoul; »glasom vaše pogodbe bi moral odpovedati prej.«
»Res; toda bankir je ponosen; če mu rečem, da potrebujem denar nujno, mi ga bo izplačal tudi če bi mu bilo neljubo. Tvoja stvar je, da dosežeš od Prosperja kot osebno uslugo, da bo imel denar takoj zjutraj pripravljen.*
Raoul je premislil stvar še enkrat, ali ne bo našel peska, ki mu v odločilnem trenutku lahko zraste v goro.
»Danes zvečer prideta Prosper in Gypsy k meni v Včsinet,« je rekel končno. »Kadar boš vedel za bankirjev odgovor, pošlji mi svojega služabnika Manuela s par besedami.«
»Manuela ti ne bom poslal, ker me je zapustil. Poslal pa ti bom kakega postreščka.«
Louis je govoril resnico. Kot previden človek je hotel imeti pri sebi sterega Gastonovega služabnika, ki je poznal vse življenje svojega umrlega gospodarja, ter ga ni hotel pustiti v Oloronu, kjer bi utegnil govoriti ter morda kaj navidezno brezpomembnega izblebetati, kar bi njega uničilo.
Ko pa se je bil naveličal poštenosti služabnika, ki je s svojim prejšnjim gospodarjem delO nevarnosti in srečo, ga je rahlo napeljal na misel, da bi se vrnil na stara leta v svojo domovino. Tako je prišlo, da se je bil Manuel dan poprej odpeljal v svoj rojstni kraj Arenys-de-mar, majhno pristanišče v Kataloniji Louis Clameran pa si je moral poiskati drugega služabnika.
Louis in Raoul sta se ločila ter sl želela sreče.
Clameran je bil tako vesel, da je bil prepričan o dobrem izidu.
Raoul, mirnejši kakor on, je bil odločen. Ostudno dejanje, katero je nameraval izvršiti mu je prineslo mnogo denarja ter ga oprostilo tega sovraženega življenja. Mislil je samo na svojo prostost, Louis samo na Madelajno.
Vse je šlo obema lopovoma po želji Bankir Clamerana ni spomnil na pogodbo ter je privola v takojšnje povračilo. Prosper je obljubil, da bo imel denar zjutraj pripravljen.
Gotovost zmage Je Louisa spravila skoraj ob razum. Štel je ure in minute.
»Ce je to storjeno,* je rekel Raoulu, »bom najbolj pošten človek na svetu. Tako pošten bom, da si ne bo upal nobeden aiü misliti da sem bil kdaj drugačen.
Raoul je prihajal vedno bolj otožen; pričel je spoznavati vso ostudnost svojega dejanja.
Bii je še mlad, ohranil si je bil še kolikor toliko čustva in strah ga je bilo vse podlosti in krutosti s katero naj se loti dveh žensk. Sploh ga je
bila ljubeznivost gospe Fauvel ganila, česar pa Clameranu ni smel nikdar priznati. Rad bi bil krenil na poštena pota in ni razumel, kako more zabresti kdo v zločin. Ce ima sredstva da dobro in udobno živi. Studilo se mu je, da je Clameran zlorabljal svojo moč, samo da zadosti svoji strasti, in gotovo bi ga bil izdal, če bi ne bil s tem uničil tudi samega sebe.
Zaradi tega je tudi čezdalje bolj omahoval, čim bolj se je bližala »ra odločitve.
Louis ga ni več zapustil. Slikal mu je prihod-njost, polno bogastva, polno zabav in nasičenja i» mu dajal pogum.
Toda kakor koli ga je vaba Louis z vsoto 500.000 frankov, Raoulova vest je govorila boli glasno ia močneje. In v ponedeljek zvečer proti šesti uri se je brezupno vprašal, ali bo mogel izvršiti, kar mu je Clameran ukazal, tudi če bo imei trdno voljo , da izvrši svojo nalogo.
»Ali te je strah?« je vprašal Louis, ki »e bil * skrbjo sledil njegovim notranjim bojem. '* •'
Proda se posestvo
spodarskimi poslopji In mlinom z vodno močjo. Pojasnila daje g. Tomo Koprivc, gostilničar v Zagorju. Ponudbe je staviti do 29. t. m. zastopniku dedičev notarju dr. Josipu Krevlu v Litiji.
dUHENE PETE in ti UH EU E POTPLATE
«emeje in tralažje se ksfcer esnene! ISsjöoiJa varstvo prot! vlagi I mraza I
Sadike šparglja
slovite francoske vrste „zgodnji d* Argenteuil“, komad po L— Din. nudi tvrdka Jeglič, Selo, p. Žirovnica, Gorenjsko.
POZOR!
Sprejemam naročila za
mm oieje
kakor tudi vsa popravila! Naslov v upravi lista.
Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri
Franc Cerar
dsaäfeR * •»-- s.
im i mi suita isaMt
Prevzamejo se 'c»«U start klobuki ia slamniki v popravilo pri KavaSevič 2 Trian v Ljubljani, Prešernova «i. 5.
SpreJeraaEf© v »red©. Zaloga v C * l| a, ©ospoaka
mRLI OGLASI:
Cena ostasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadafjna baseda 25 para.
t daviSno vred. _________ __________
Ml u vstala
ter ga nudimo po znatno znižani «eni Trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Woi-fova ulica 12,
Gasio
v Ljubljani ali okolici, brezraz-liino kje, se žali vzeti v najem. Ponudbe • ceno na upravo Usta pod „Dobro idoda”\ ______________
M ^
Ehre i. Herzogtum* ttrato
* dobrem sionju bi kupil po-nadba pod „Valvazor“ s*, »pravo,	____
mM
z» vilo v kakem tepe® kraju na Gorenjske® s® kupi. Ponudbe pod „Lep* leg*“ na upravo lista“.__________
u-ii-im
s« 'po kratsl« dobilo po v*ej Ljubija»*
istih i lih«
z inventarjem 160 HI dobre vinske posode, kompletno vinsko sesalko z 26 tnt. cevi omaro za led itd., zaradi bolezni takoj prodam alt zamenjam za mata hišico. Ponudbe pod „GoaUtaa“ na upravo lista._______
Bili starati
(besednjaki) «a srbsko-brvaški, francoski, angleški ter Wolf-Pteteršnik: za eioveasko-ne®-iki jezik s* iščejo. Ponudb» na upravo pod „Slovar“
Lah
primeren sa skladišče rassovr-staeg* blaga se žšč*. Ponudbe * navedbo cene na »pravo Usta pod „Skladišče“,
Itistil
Prodam serijo znamk koroškega plebiscita. Ponudb* s ceno pod „Serija“ na upraf1' Uata.	___
Ml
ia italijanščino poučuje spod po tenki metodi. Pon«*®'4 pod; „Hiter napredek ', na a?«*' vo tista.	___-
M S Mil
aii nemebiovano sobo • ^ 1 sebnka vbodom fičs *» j**? 'uradnik, Ponudbe pod ,,N®Sr ds“ na upravo usta.
1 nji
želi® vse« kako dobro vpeljano trgovino z mešani® blagom a» deželi ob kaki glavni progi. Ponudb« pod „Dobra trgovina“ na spravo lista.
i poluatedko, prvorazredno. P*® nična S zobenu slamu, zob , kum*,. sve zajamčeno »J“?.,
IzdaJa ia «tka *2vmaa tiskana la kaSsama t UofeUast