3 MESECE ČAKANJA NA PSIHIATRA str, 4 RIBIŠKI PRAZNIK NA RAZPOTJU str. 10 RIBARI SPET Z NOGOMETAŠI KOT BI REKLI: RIBA KA RIBA (Mef) "Kakšen je bil letos Ribiški praznik?" me sprašujejo tisti, ki so prejšnji konec tedna preživeli v kakšnem manj glasnem in vročičnem mestu. In jim odgovorim da točno takšen kot mora biti praznik, ki ga lahko uvrstimo med takoimenovane masovke. Recept je pravzaprav dokaj preprost. Za dobro masovko potrebujemo dober datum, čimveč stojnic z gostinsko ponudbo in nepotrebnimi drobnartijami, čimbolj populistične zabavljače, po možnosti kakšen ognjemet in predvsem veliko število ljudi. Bistvo in glavni magnet takšnih praznikov je namreč gneča. Zato vsak pameten organizator pred praznikom napoveduje, da bo praznik zagotovo še večji kot prejšnja leta, kar vedno privabi tudi tiste, ki so sicer nameravali kam {C Banka Koper drugam. Kdo pa bi šel na praznik, na katerega bi vabili z besedami, da bo manjši, manj obiskan vendar kvalitetnejši od prejšnjih? Za Ribiški praznik sicer velja, da sodi med večje tovrstne prireditve, vendar se s koprskim ne more primerjati. Noč, ki jo pripravljajo sosedje je namreč bolj obiskana, več je stojnic, več izvajalcev, večja je gneča, večji je ognjemet in tudi njegova cena je vsaj štirikrat višja od izolske, ki bo organizatorje veljala med 7 in 8 milijoni tolarjev. Tekmovanje s sosedi zato ne bi smelo zanimati nikogar, saj je že s sedanjim obsegom praznika mesto dobesedno zabasano, stroški varnostnikov in čiščenja mesta pa gredo v milijone. Glede na to, daje Izola to poletje imela majhen ribiški praznik takorekoč vsak dan, brez vseh teh silnih organizacijskih naporov in stroškov, se sama po sebi ponuja ideja, da bi poletnemu vsakdanu dodali še nekaj več zanimivosti in ponudbe, poletje pa zaokrožili s prireditvijo v kateri bi ribiči in tradicija res imeli glavno besedo. Ob spoznanju, da so obiskovalce najbolj navduševale tri polharske temnopolte plesalke, njihov kvaliteten orkester pa je razganjal potne kože željno publiko, je namreč jasno, da je vztrajanje na organizaciji tradicionalnih masovk bolj ali manj hoja v vzvratni prestavi. ®R€X5A POLETJE JE LEPO Poletja ni nikoli konec, poletje gre le nekam stran. Vsak nasmeh je nekaj vreden, in tudi tvoj ni bil zaman. Pesem pesnik je napisal, zdaj pa čaka da izide, ker bo lažje z njo počakal, da poletje znova pride. www. slo-istra. c o m izolske spletne strani________ j IZOLA, tet.: 616 80 00 ///ayfa (gffEFEBÌ Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15-18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64 PTT’s NOT DEAD V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja. Vt< CX_W3 h r t-»-C Sr^VvvO Wx- VÀ.A SO ° ÌÀa. U-o_^ ^Jìo 'iX v!o JUi -va. 0X3- /^XcIa tjk. ^ ([l2. £juL^-Cl_ ^ CL^-Ico i-toVL ^OOOAx^-Aax^) I^JLo-Z \ V- VTISI S SPREHODA PO IZOLI Naj si dovolim predstaviti nekaj mnenj in vtisov obiskovalcev naše Izole, ki so nam lahko v ponos ali pa vzpodbuso za izboljšanje ali pa navsezadnje tudi kritike našega ravnanja. Lahko se pohvalimo z iskreno gostoljubnostjo do naših gostov, ki jim je na voljo resnično pestra izbira. Taje na nivoju, ki skoraj ne dopušča kritike. Morda je edino pretirana akustična jakost naših lokalov predmet kritike. Tako je deležna kritike glasba, katere ponudniki so prepričani, da čim glasneje lepše zveni. Vendar je pretežni del gostov prepričanih, da pretirana glasnost predvajane glasbe prej odbija kot privlači. Redki so gostinski lokali, ki znajo servirati pravo mero glasbe, ki dopušča kolikor toliko normalen pogovor med gosti brez pretiranega kričanja. Povsem • drugače je sprejeta glasba na lepo urejenem Coppovem trgu, kjer gostujoči ansambli popestrijo razpoloženje številnih poslušalcev. Značilnost naše Izole so tudi sprehajalne poti, ki segajo od Simonovega zaliva skoraj do ladjedelnice. Prav ureditev dela obale do ladjedelnice s podaljškom na ulico Ob pečini bi zaokrožila sprehajalno pot oziroma tekaško stezo, ki je za mnoge športnike vsakodnevni tekaški poligon. Številni sprehajalci so našli tudi nove sprehajalne poti. Vedno bolj je upoštevana Prešernova cesta tudi kot sprehajalna pot, saj je tranzitnemu prometu namenjena južna obvoznica. V lepo urejeno sprehajališče bi sodila tudi kakšna klop. Gotovo bi razveselila marsikakšnega sprehajalca, ki jih, posebno v lepem vremenu, ne manjka. (R. Makovec) ________________________ Ribiški praznik 2002 Sprašujem se, če se g. Vojko Vojvoda kot direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, sploh zaveda, kaj Ribiški praznik je!? Ali se zaveda poslanstva in pomena tega dogodka? Smisel te fešte je vedno bil druženje, rajanje in sprostitev v obliki plesa ob notah harmonike in sproščenih melodijah. Na žalost letos vsega tega v glavnem ni bilo. Namesto šagre - veselice smo imeli rock koncert po celi Izoli ter še kopico drugih ansamblov, ki jim ta taki prireditvi še zdaleč ni mesto s hrupom, ki ga zganjajo. Razen v Gostinski šoli, kjer so igrali Primorski fantje ter v soboto - Faraoni na Lonki, se nikjer ni dalo zaplesati. Povsod je muzika bila v glavnem prehrupna in prostoru in času neprimerna. Kar se števila obiskovalcev tiče, je seveda zelo lepo se bahati s številkami kot so 50 - 60.000 obiskovalcev. Toda kje so vsi tej tako željeni obiskovalci opravljali svoje potrebe? Eni v morje, drugi na zelenice, tretji - in teh je bilo največ - pa po gostinskih lokalih, ki delajo celo leto in morajo imeti vse sanitarije po predpisih, drugače jim pristojni enostavno zaprejo lokal. Da. Mi, ki tej občini in državi dajemo celo leto naše prispevke in mastno plačujemo najemnine lokalov in teras, smo služili kot javni WC. Sprašujem, kje so taiste inšpekcije, ki od nas zahtevajo skladnost z vsemogočo zakonodajo, a začasnim objektom dovolijo nemoteno poslovanje, brez minimalnih sanitarno - tehničnih pogojev? Nihče nas ne vpraša, koliko vode, toaletnega papirja... so nam obiskovalci, ki pa niso bili gostje naših -stalnih lokalov - porabili. Namesto tega nam je g. Vojvoda vnaprej prinesel položnice v raznih višinah, s katerimi naj bi donatorsko pomagali organizatorjem zaradi vloženega truda!? Bomo videli, kdo bo še prišel naslednje leto na naš Ribiški. Edino, če bi kasirali za uporabo sanitarij, bi lahko kaj zaslužili, tako smo zaradi nerodnosti, brezbrižnosti in nenazadnje ignorantnosti organizatorja morali poslušati rock skupine in opazovati sprehajalce - obiskovalce. Lepo bi bilo, če bi se organizator obrnil v čas, ko so leta in leta ribiški praznik pripravljali prostovoljci in entuziasti brez kakršnega koli plačila in je bil naš praznik sinonim - vsak za vse v Slovenski Istri. Ribiški praznik 2002 - SRAMOTA. Egidio Krajcar m/ Študentski servis Consorzio studentesco servizi STUDENTE^ zavod za posredovanje del dijakom in študentom Župančičeva 14/111,6330 Piran-Pirano, tel. 05/671 00 20, fax.: 05/671 00 21 OE IZOLA, Nazorjeva 2 (ZA REŠEVALNO POSTAJO) Izola, tel.: 05/663 40 15 Urnik: 8.00-16.00 VELIKA PONUDBA DEL ! Junior d.o.o. - Industrijska cona 9/e - Izola GROSISTIČNA PRODAJA - ZA PROMOCIJO IN PROSTI ČAS T-SHIRT (BARVANE) POLO (165g) TRENIRKE (za odrasle) BREZROKAVNIKI Vse cene so brez 20 % DDV. = 373,00 SIT = 1.161,00 SIT = 2.700,00 SIT = 2.450,00 SIT Informacije: Tel./Fax.: 05/640 04 98 od 8h-16 h (ob delavnikih) VSE ARTIKLE LAHKO TISKAMO IN VEZEMO - PO DOGOVORU ! Istrani vs. Joras IOŠKO IORAS IN NJEGOVA PRAVICA Skupna izjava Istrskega Demokratskega zbora Mi, ki živimo ob mejah najbolj občutimo vetrove, ki pihajo na njej. Posebej pa se razveselimo kadar piha prijazen veter. Prebivalci Istre smo bili od nekdaj vzgojeni v sožitju in strpnosti do vseh, ki so ta prostor spoštovali in so od in za le tega živeli. Razumemo zakaj je g. Jorasu izzivanje in podpihovanje nacionalne nestrpnosti ljubše kot poziv k sožitju. Takšno njegovo početje dokazuje, da do sedaj ni dojel danosti kraja, časa in ljudi Jezi nas, da je njegov lažni patriotizem, s katerim v resnici izpostavlja svoj privatni interes, postal sredstvo in vzvod za spodkopavanje sožitja in s tem možnosti za kakršen koli razumen dogovor glede meje. Za vse nas, ki na to mejo gravitiramo je g. Joras sinonim za provokacije: mar je možno, da so se vsi problemi nakopičili samo na njegov hrbet!? Vemo pa da ni edini živeči Slovenec na spornem ozemlju ob Dragonji. Meja, ki poteka med R.Slovenijo in R.Hrvaško (začasna ali dokončna) je reka Dragonja G. Joras živi na levem bregu reke kjer veljajo Hrvaški zakoni, katere je treba spoštovati in upoštevati, saj on ne živi na nikogaršnji zemlji. Ob pridobivanju vse potrebne dokumentacije za zidavo svoje hiše seje leta 1985 obrnil na upravno enoto občine Buje. V bivši skupni državi je vedel kje se njegova parcela nahaja. Kako hitro pozabljamo! Od leta 1991 dalje je koristil vse olajšave (beri oprostitev plačila DDV) isto kot Hrvaški državljani. Očitno olajšav več ne rabi in si išče drugo korist. Volitve? Slavo? Mučeništvo? Vprašati se je potrebno, kaj bi se zgodilo osebi, ki bi na desnem bregu Dragonje okrasila svojo hišo s tujimi državnimi simboli brez ustreznega dovoljenja? Pravica, kakor si jo razlaga in išče g. Joras je samo njegova Vsi mi, ki pa to mejo koristimo opažamo, da na njegov račun le ta postaja vse bolj ločnica in ne most med dobrimi sosedi. Stopnjuje se nejevolja, nestrpnost in sovraštva Bojimo se, da nam situacija ne zbeži iz rok in preseže meje razuma.Podobno se je že dogajalo na Balkanu in to ne tako davno. Ali je g. Joras uporabna lutka v rokah nekaterih brezobzirnih politikantov, ki so pozabili zgodovino in zemljepis prostora? Sedaj ima g. Joras dovolj časa, da preštudira te zadeve in pouči svoje mentorje o koristnosti svojega početja. Od sedaj dalje bomo veselo noreli na Hrvaškem, saj vemo, da bo vlada R. Slovenije poravnala vse neumnosti, ki jih bomo tam počeli. Burja, zapihaj nam močno in odpihni vso nesnago nad Istrskim prostorom in omogoči ljudem dobre volje živeti v ustvarjalni sinergiji v duhu naših prednikov.! ! ISTRA, 28.8.02 ISTRSKI DEMOKRATSKI ZBOR- DIETA DEMOCRATICA ISTRIANA Predsednik Egidio Krajcar VELIKE BARKE-MALA PUMPA Skupaj z marino smo v Izolo dobili tudi modeme in predvsem večje jahte in motorne barke, ostali pa smo pri starem Istrabenzovem servisu, ki je za sodobno marino gotovo premajhen in težko dostopen. Dokaz je tudi prizor s fotografije, ko je motoma jahta napolnila svoje rezervoarje z 2.500 litri nafte, za čas tankanja pa dobesedno zaprla vhod in izhod iz mandrača. SOLSKI ZVONEC ČAKA Šolarji štejejo zadnje počitniške dni, v knjigarnah pa še vedno ni običajne gneče ob nakupu šolskih potrebščin. Pravzaprav je v Izoli bolj malo možnosti za kaj takega, saj imajo kompletno ponudbo za šolarje le v knjigami DZS, zvezke in druge šolske artikle pa imajo še v nekaterih trafikah in marketih. Kupna moč je namreč padla do te mere, da starši in šolarji kupujejo le najnujnejše, založniki šolskih knjig pa so z nemogočimi prodajnimi pogoji dosegli, da se za prodajo šolskih knjig odločajo le še veliki in preveč pogumni. Še sreča, da so šole poskrbele za možnost nakupa rabljenih knjig, saj je dandanes šola vse prej kot poceni. Ali res le humoreska? Naj crkne sosedova koza! Že dalj časa opazujem, kako delujejo izolski politiki, predvsem pa občinski velemožje. Čedalje bolj sem prepričan, da se držijo gornjega izreka. Razmišljam tudi, kaj je kriva uboga koza, da ji želijo tako neslavni konec? Ugotavljam, da prav nič! Skromna je na paši, daje nam dobro mleko, skuto, sir in skrbi za kozličke. Zopet se boste vprašali, zakaj naj crkne tako dobra koza? Odgovor je enostaven - zato, ker je sosedova, ker ni naša! Vsaka kozlarija pa ima svoje meje in nedvomno tudi posledice. Včasih preseže vse meje in poruši vse, kar bi lahko bilo koristno za koze in tudi kozle. Namen pa je jasen, prisvojiti si pašnik, kjer se pase sosedova koza. Odslej naj bi se pasel samo njihov kozel. Vsi pa dobro vemo, da kozli ne dajejo mleka, sira in ne skrbijo za kozličke. Edina skrb jim je, da kaj dobrega poje(bo)do! Ko bo koza crknila, bodo svetniki postali svetniki, takrat pa lahko pocrkajo tudi sosedovi biki, kajti absurdnost ne pozna meja, ko želiš, da crkne sosedova koza, se kaj rado zgodi, da crkne prej tvoja. Ljudje se kozlarij hitro naveličajo in tako destruktivno politiko zavržejo in jo kaznujejo na volitvah. Nekaj podobnega se je dogodilo pri zadnjih volitvah in kaj takega se rado ponovi. Kajti koze in kozlarij e niso danes tako poceni, zato jih moraš kar pošteno plačati! V poduk: če sodeluješ in soustvaijaš koristiš vsem, če pa rušiš in spodkopavaš škoduješ vsem in nedvomno je, da še največ sebi. Zato le naj crkne sosedova koza - tudi, če vse zelje na njivi zgnije! Vsi pa dobro vemo, čigava bo škoda in kakšen bo iz tega segedin in komu bo šlo zelje in komu meso! Ernest Cah v ■ r šifra OBALA V MALEM nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si immobili S.p. Ivan Konstantinovi: univ.dipl.ekon, NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI ____________________________________________________________________J Z zdravstvom je križ TRI MESECE ČAKANIA NA PSIHIATRA Pred tednom dni smo v uredništvo prejeli nevsakdanji klic. Na drugi strani mlajši ženski glas, iz razumljivih razlogov je želela ostati anonimna. Povedala je, da je zaradi nakopičenih težav v nekem trenutku svojega življenja začutila, da potrebuje pogovor s strokovnjakom, ki bi ji znal pomagati. Pomislila je na obisk pri psihiatru, a je kaj hitro ugotovila, da v Izoli te vrste specialista ni, čeprav je bilo pred časom nekaj govora o tem. Obrnila se je na psihohigienski dispanzer v Kopru, kjer pa so ji takoj povedali, da je čakalna doba tri mesece, če pa gre za nujen primer lahko z zdravnikom govori po telefonu. O tem, kako nujen je njen primer ni znala oceniti, vendar pa so se ji trije meseci čakanja na pregled pri psihiatru zdeli odločno predolgi. Kakšna je torej situacija v Izoli in bližnji soseščini, nas je zanimalo in kam se lahko človek, ki se znajde v duševni stiski, obrne. Rezultat našega poizvedovanja je bil pričakovan: institucij in strokovnjakov, ki so del zdravstvene mreže, je glede na potrebe premalo. VSAK PETI ČLOVEK IMA TEŽAVE S PSIHO Pa poglejmo najprej malo v svet. Vsekakor duševna kriza, v kateri seje znašala omenjena ženska, ni nič izjemnega. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije trpi zaradi duševnih, nevroloških motenj ter psiholoških težav, ki so povezane z odvisnostjo, 450 milijonov ljudi po svetu. Vsak peti človek ima ponavljajoče duševne težave. V letu 2000 se je na svetu vsakih 40 sekund zgodil samomor. Pet od desetih bolezni, ki povzročajo najhujše prizadetosti (invalidnosti) je psihiatričnih: depresija, odvisnost, shizofrenija... Na spletni strani Ozare, slovenske nevladne organizacije, ki deluje na področju skrbi za duševno zdravje, si lahko preberemo še nekaj dodatnih dejstev o duševnem zdravju, kot na primer, da se vsaka sedma odrasla oseba vsaj enkrat v življenju sooči z resnimi motnjami svojega duševnega zdravja, vsakdo pa se vsaj enkrat v življenju sooči s duševnimi krizami; daje posledična škoda težav z duševnim zdravjem zaradi vpliva na družinsko in delovno okolje posameznika tako psihološka in duhovna, kot tudi materialna, in da so težave z duševnim zdravjem pogosto povezane z nagnjenostjo k samomorom, zasvojenostjo ter nasilniškim obnašanjem. NAJPREJ K SPLOŠNEMU ZDRAVNIKU Če imamo take ali drugačne zdravstvene težave se nam seveda zdi normalno, da obiščemo splošnega zdravnika. Ko pa gre za duševne stiske se zdi, da večina najprej pomisli na psihologa ali psihiatra, vendar je treba povedati, da je tudi splošni zdravnik kompetenten, da oceni težavnost neke duševne krize ali motnje. Ta je tudi pristojen, da bolnika napoti v nadaljnjo specialistično obravnavo, če je to potrebno. In kje najti specialista v nam bližnjem okolju ? V Izoli ni nobenih možnosti. Kot je znano je v začetku letošnjega leta pričela delovati samoplačniška ambulanta psihiatrinje Mercedes Lovrečič, vendar pa je omenjena zdravnica junija odšla na novo delovno mesto v Ljubljano. Kot nam je povedal Evgenij Komljanec, direktor ZD Izola, pa posebnega povpraševanja po tovrstnih samoplačniških storitvah ni bilo. Sicer pa bodo skušali tudi letos pri podpisu nove pogodbe z ZZZS-jem pridobiti ta program in zagotoviti specialista psihiatra tudi v izolskem zdravstvenem domu. NORMATIVI SO ZAHTEVNI Glede na normative, ki so nam jih posredovali na Območni enoti ZZZS-ja v Kopru, pa kot kaže upanja ni prav veliko. Po Nacionalnem programu zdravstvenega varstva, sprejetem leta 2000, naj bi do leta 2004 dosegli stanje 1 specialistična psihiatrična ambulanta za najmanj 20.962 oziroma največ 25.620 prebivalcev. Doseženo stanje na nivoju države je 1 ekipa na 23.154 prebivalcev, v Območni enoti Koper pa 1 ekipa na 22.602 prebivalcev, kar pomeni, da je na našem območju ta standard dosežen. Kljub temu, da po številu obiskov na 1000 prebivalcev naše območje za skoraj četrtino presega državno povprečje. Sicer pa sta Izoli najbližja Psihohigienski dispanzer v Kopru, kjer sta delala dva zdravnika specialista psihiatrije ter psihohigienski dispanzer v Luciji, kjer pa po enkrat tedensko ordinirata ista specialista kot v Kopru Poleg njiju tam deluje še pedopsihiatrinja, ki pa pokriva najmlajšo populacijo. Enkrat tedensko prihaja v Lucijo še psihiatrinja iz Pulja, prav tako pa zadnje čase enkrat tedensko prihaja v Koper zdravnica iz Idrije. Poleg dveh zdravnikov imajo v koprskem zdravstvenem domu še klinično psihologinjo, s svetovalnim delom pa se na obalnem območju ukvaja še nekaj psihologov. KAJ PA NEVLADNE ORGANIZACIJE? Ob tem delujeta še nevladni organizaciji Šent in Ozara (svojo pisarno imajo tudi v Izoli), ki pa se ukvarjata predvsem s socialnim vključevanjem uporabnikov psihiatričnih storitev in ne toliko s terapevtskim delom. Sicer pa nas je Nataša Gašper, ki na Šentu vodi dnevni center opozorila, da je na našem območju predvsem premalo institucij in strokovnjakov, ki bi se ukvarjali s terapevtskim delom pri mladostnikih, saj so potrebe večje od od obstoječih možnosti. Po mnenju tu delujočih psihiatrov, pa so razmere na območju treh obalnih občin takšne, da bi potrebovali še dva specialista psihiatra in še vsaj enega kliničnega psihologa V času dopustov se zgodi, da za celotno obalno območje ordinira po en zdravnik, ki ima dnevno v obravnavi po 30 in več pacientov. Čakalne dobe zato ne presenečajo, svoj delež pa tu in tam pristavijo še pacienti, ki so na pregled naročeni, pa jih tistega dne ni na spregled, ne da bi sporočili, da jih na pregled ne bo. Da je na našem območju situacija neustrezna, kar zadeva število specialistov psihiatrov in psihoterapevtov, glede na potrebe, priznavajo tudi na Ministrstvu za zdravje, zadnjo besedo pa ima vendarle ZZZS, ki bi moral za širjenje teh programov odobriti dodatna sredstva. Če se bo to zgodilo v prihodnjem letu, pa bomo že kmalu videli. (Karmen Bučar) KDAJ ZDRAVNIKI V ISTI HIŠI Svetnik DeSUS-a, Dino Dodič je na eni od zadnjih sej občinskega sveta ponovno postavil vprašanje glede združevanja vseh izolskih splošnih zdravnikov pod skupno streho novega zdravstvenega doma Kot je znano sta oba splošna zdravnika (dr. Dernikovič in dr. Pešič) ob koncesiji dobila tudi pogoj, da se po dograditvi zdravstvenega doma preselita v novozgrajene prostore. Medtem seje seveda marsikaj zgodilo, med drugim tudi to, daje bila komunikacija med obema zdravnikoma in investitorji ter zdravstvenim domom skromna, to pa je privedlo do tega, da so njune ambulante zrasle brez njunega sodelovanja, poseben problem pa je dejstvo, da še vedno ne vesta kolikšni bodo skupni stroški dela v novi ambulanti. Najemnina je namreč le ena od postavk, treba pa je prišteti še skupne stroške, od elektrike (ambulanti menda nimata ločenih števcev), gretja, telefonije, vzdrževanja, čiščenja in še kaj. Z novim vodstvom Zdravstvenega doma se zdravnika zdaj sicer bolje dogovarjata, kaj več od načelnega dogovora o tem, da se bodo skušali vsekakor sporazumeti, pa niso prišlo. A tudi to je že nekaj. Konec glavne turistične sezone HOTELI O.K., AVTOKAMPI K.O. V prvi polovici letošnjega leta smo v Izoli zabeležili večje število nočitev kot enakem obdobju lani, saj je bilo število nočitev za 5 odstotkov večje, zato so nekateri napovedovali več nočitev tudi v takoimenovani špici sezone. Vendar pa smo v mesecu juliju zabeležili za 5 odstotkov manjše število nočitev v primerjavi z enakim mesecem lani. Takšen padec gre pripisati predvsem občutnemu zmanjšanju števila nočitev v avtokampih, kjer so zabeležili kar 17 odstotkov manj nočitev. V vseh hotelih skupaj so našteli za 1 odstotek manj nočitev kot julija lani, medtem ko se je število nočitev v zasebnih sobah povečalo za 2 odstotka. Dokončni podatki za mesec avgust še niso zbrani, zato bo treba za izračun izkupička v obeh glavnih poletnih mesecih še malce počakati. Vendar pa izolski hotelirji napovedujejo kar dobro zasedenost prenočitvenih zmogljivosti v mesecu septembru. V hotelu Belvedere pravijo, da si v prvi polovici septembra obetajo skoraj polno zasedenost, pričakujejo pa kar nekaj domačih in tujih skupin turistov. Podobna situacija je tudi v hotelu Marina V hotelu Delfin imajo za prihodnji mesec rezervirane že vse prenočitvene zmogljivosti, prav tako pa tudi v hotelu Simonov zaliv. Če sodimo po rezultatih v prvi polovici leta in dokaj optimističnih napovedih za jesen, se morda vendarle nekaj premika v smeri, kot si to želijo naši turistični delavci - boljša zasedenost turističnih zmogljivosti tudi pred in po glavni sezoni. (BK) ZAHTEVA ZA SKLIC IZREDNE SEjE OS IZOLA Zaradi dogodkov v Piranskem zalivu in aktualnosti problematike -ogroženost ribje industrije v Izoli, zahtevamo, da se nemudoma skliče občinski svet občine Izola. Klub svetnikov SDS Izola predlaga občinskim svetnikom v občinskem svetu občine Izola, da na izredni seji sprejme ustrezne sklepe glede bodočnosti ribičev in ribje industrije v Izoli, predvsem zaradi neuresničevanja maloobmejnega sporazuma -SOPSA. Pri tem bi svetniki izrazili podporo Občini Piran in njenemu svetniku Jošku Jorasu, kateremu so hrvaške oblasti na barbarski način odvzele prostost ter ob tem dejanju, Klub svetnikov SDS Izola najostreje protestira, saj so Jošku Jorasu poleg osnovnih človekovih pravicah kratene tudi politične pravice, saj Ker je zadeva nujna, prosimo, da se seja občinskega sveta skliče v najkrajšem možnem času. Klub svetnikov SDS, zanj Alojz Padar Koristna novost: BREZŽIČNI ZVONEC Pritisnete na prenosni brezžični oddajnik in pozvoni v drugem prostoru brezžični zvonec (gre za dve mali prenosni enoti). Primerno kot pozivni zvonec za bolnike in invalide S preprosto montažo na hišni zvonec pa ste vedno dosegljivi za obiskovalce-tudi če ste na vrtu ali pri sosedih. URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje KAJ SE DOGAJA POD BELVEDERJEM? Če bi podeljevali bodečo nežo izolskega turizma, potem bi jo gotovo najprej dodelili območju Pod Belvederjem. Prepoved obratovanja lokala, ki je tam dokaj uspešno zadovoljeval potrebe turistov in domačinov ter nekoliko na silo krpanje ponudbe s kioskom v neposredni bližini pač ni ravno reklama za ta del izolske obale. Hkrati je sama plaža zelo neurejena oziroma o kakšnem kopališču niti ne moremo govoriti, saj razen tušev, betonske ploščadi in nekaj pritiklin tam ni ničesar, kar bi dajalo vtis urejenega kopališča. Še sreča, da se nekateri turisti radi odločajo za divjo plažo in se napotijo vzdolž obale proti belim skalam, kjer se seveda kopajo na lastno odgovornost. Takšen nered letos izkoriščajo mnogi, predvsem mladi turisti, ki tam brezplačno kampirajo, kar seveda ni nič slabega, vprašanje pa je, če je to še primemo turistično urejenemu kraju. Da o nedeljskih after hour partijih pisanih obiskovalcev Gaviolija niti ne govorimo. Nedeljsko, dopoldansko srečevanje dveh različnih generacij pod Belvederjem je vsekakor zanimivo doživetje, posebej za hotelske goste, ki imajo daleč največ pripomb prav na urejenost hotelske plaže. Ribiška osmica, ki to sploh ni ZADETEK V POLNO, VSI ZADOVOLJNI Še prej, ko so v izolskem Mandraču izpraznili prostor, kjer je več kot deset let obratovalo dvigalo za potrebe lastnikov plovil, so imeii v izolski Komunali rešitev, kako ta prostor ponovno oživeti. Težave malih zasebnir ribičev, ki so z odločbo sanitarne inšpekcije ostali brez možnosti prodaje tržnih viškov ulova - spomnimo se javnega protesta ribičev - ostajajo. Vendar ne za vse. In kot nam je povedal Srečko Kovačič, predsednik izolske ribiške zadruge, sojih znali skupaj s Komunalo odlično odpraviti. Kako? Enostavno, bi rekli mi, ki nismo razumeli, daje prostor, ki edini omogoča izpeljavo podjetniških zamisli, najpomembnejši kapital. In na tem proštom v Mandraču je nastala ribiška osmica, kije presegla vsa pričakovanja. Naložba je vredna 18 milijonov tolarjev, finančno pa jo je podprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana z ugodnim dolgoročnim posojilom devetih let. To pomeni, da je odgovornost za vračilo posojila prevzelo devet ribičev, ki dnevno oskrbujejo prodajno mesto. Govorice v javnosti, da je denar v obliki nepovratnih sredstev prišel iz Bruslja, ne držijo. Tudi v primem izolske ribiške osmice je šlo za tveganje, saj sta dva milijona tolarjev za posameznika velik zalogaj v dejavnosti ribištva, ki se mu po osamosvojitvi Slovenije ne pišejo lepi časi. Po štirih mesecih poslovanja lahko zapišemo, da je bil strah odveč in da danes člani izolske ribiške zadrage - možnost za sodelovanje so imeli vsi - lahko mimo zrejo v čase, ki prihajajo. Zaslužek je dober, denar bo tudi po poravnavi vseh obveznosti omogočil lažje preživetje. Povejmo še, da bo izolska ribiška osmica obratovala vse do 31. oktobra. Ponovno jo bodo odprli ■■ v maju prihodnjega leta. Do tedaj pa je veliko časa za ureditev in odstranitev napak, ki jih v vsako poslovanje prinaša začetek obratovanja. Vlado Ostrouška ORCANUM HISTRIAE TUDI V IZOLI Med 8. in 15. septembrom bo v enajstih krajih slovenske, hrvaške in italijanske Istre potekal peti mednarodni festival orgel v Istri, letos z latinskim naslovom Organum Histriae. Gre za dolgoročen projekt, ki je z vidika ohranjanja kulturne dediščine nacionalnega pomena, poleg tega domačo in širšo strokovno javnost opozarja na problematiko ohranjanja spomeniških orgel, ki naj ohranjajo tudi svojo uporabno vrednost. Poleg rednih koncertov v festivalsko obarvanih krajih od Sv. Petra u Šumi do Doline pri Trstu bo festival obsegal interdisciplinarna predavanja, razstave in promocijske koncerte tudi izven istrske pokrajine; pri nas v Ljubljani in prvič v Rušah. K slovenskemu delu festivala se je letos vključila tudi občina Izola. V petek, 13. septembra ob 20.00 uri bo v župnijski cerkvi sv. Mavra KONCERT S PREDAVANJEM Dalibor MIKLAVČIČ iz Ljubljane bo igral na orgle G. Callida iz leta 1796, nastopil pa bo tudi Mešani pevski zbor Skupnosti Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana Koncert bo v sodelovanju z Občino Izola, Turistično informativnim centrom Izola, Skupnostjo Italijanov "Giuseppe Tartini" iz Pirana, župnijskim uradom Izola in Slovenskim orgelskim društvom Prvi festivalski koncert pa bo že v torek, 3. septembra ob 20.00 uri v Pirana V križnem hodniku Minoritskega samostana sv. Frančiška bo promocijski koncert s Komornim orkestrom "NUOVA ORCHESTRA FERRUCCIO BUSONI (Trst) DARILO V ZNAK SPOŠTOVANJA Fadil Vatovci, lastnik družbe Linda International, kamor sodi tudi restavracija Parangal v Izoli, je bil nemalo presenečen, ko mu je stalni gost, gospod Karl z ženo Ano iz Diisseldorfa (Nemčija) predlagal, da ponudi Izolanu nov tricikel, primeren za invalidno osebo. Če smo konkretnejši, darilo je bilo najprej ponujeno restavraciji, vendar je Fadil predlagal, da bi ga ponudili resnično najbolj potrebnemu. Tricikel bo moč prevzeti v roku 10 dni od objave, predal pa ga bo njegov lastnik g. Karl osebno. Pa se povrnimo k darilu, vrednemu kakšnih 1000 Burov. Zainteresirani naj se oglasijo v restavraciji Parangal najkasneje do petka, 8. septembra Prvi, ki se bo oglasil in se izkazal z dokumentom o invalidnosti, bo prevzel tricikel. Sicer pa so v družbi Linda International, kjer se še posebej trudijo, da se gostje ponovno vračajo (g. Karl in žena Ana prihajata v Izolo že 35 let), z iztekajočo sezono zadovoljni, čeprav ugotavljajo, da je bilo treba za enake finančne učinke vložiti veliko več dela. V. Ostrouška OBČINA IZOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 in 14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: A. ) PREDMET RAZPISA SO DELNO UREJENI POSLOVNI PROSTORI BREZ UPORABNEGA DOVOLJENJA - Gramscijeva 4, (vhod iz Velikega trga ) velikosti 34,44 m2. Izklicna cena mesečne najemnine je 4l.339,23SIT (cena brez DDV) Namen : trgovina z neživih, storitvena dejavnost - Veliki trg 7, velikosti 17,00 m2. Izklicna cena mesečne najemnine je 19.350,00 SIT. Namen: pisarna, trgovina z neživih ah druga storitvena dejavnost Poslovna prostora Gramscijeva 4 in Veliki trg 7 je možno oddati skupaj, saj jih deli predelna stena. B. ) PREDMET RAZPISA SO UREJENI POSLOVNI PROSTORI Z UPORABNIM DOVOLJENJEM a) Koprska 27, velikosti 34,82 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 46.984,93 (cena brez DDV) Namen: šiviljstvo, popravilo oblačil Predmet razpisa je urejen in opremljen poslovni prostor za dejavnost ŠIVILJSTVO, POPRAVILO OBLAČIL s pogojem, da novi najemnik poravna vložena sredstva dosedanji najemnici Manfreda Ljubici, Izole, Marušičeva 4 (tel. 641-82-96). Ponudnik lahko odda ponudbo za najem prostora tudi če ni zainteresiran za odkup opreme. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki povrnejo tudi vložena sredstva dosedanjega najemnika. b) Trubarjeva 4, velikosti 32,13 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 46.122,48 SIT (cena brez DDV) Namen: pisarna, trgovina z neživih ah druga storitvena dejavnost c.) Pittonijeva 4, velikosti 21,40 m2 Izklicna cena najemnine 27.910,96 SIT (cena brez DDV) Namen: pisarna I. RAZPISNI POGOJI 1. Občina bo po izbiri najemnika (po koncesionarju) pričela s postopkom pridobivanja ustreznih dovoljenj za ureditev prostorov pod točko "A" in ga usposobila z lastnimi sredstvi. 2. Občina nima nikakršne odškodninske odgovornosti do izbranega najemnika zaradi morebitnega dalj časa trajajočega postopka urejanja prostorov. 3. Najemna pogodba bo pa sklenjena z izbranim najemnikom za nedoločen čas v obliki notarskega zapisa po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izhcitirana najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 4. Na razpis se lahko prijavijo domače pravne in fizične osebe. 5. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne Storitve d.o.o. Koper TRR. 02236 0017055945, s pripisom "vplačilo varščine" in naslov poslovnega prostora na katerega se varščina nanaša. 6. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema, varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ah v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe, zapade varščina v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 7. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 8. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 9. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki jo bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 10. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki je ponudil višjo ceno najemnine in boljši program dejavnosti v najetem prostoru. I. DOKAZILA Ponudnik mora ponudbi za najem prostora priložiti: - potrdilo o vplačani varščini - izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo o priglasitvi dejavnosti - fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu - potrdilo Občine Izola (izda ga Urad za finance), da ima plačane vse obveznosti do Občine - potrdilo koncesionarja Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, da ima poravnane obveznosti iz naslovanajemnin, (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti). - nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane 11. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazih je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik - Servisne storitve d.o.o. Koper, Ul. 15.maja 16, Koper z oznako "javni razpis - ne odpiraj" Morebitne informacije ah ogled je možno dobiti na tel. 640-39-53 ga. Slavica Kovačevič. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije Branko Mahne Mladi Izolani po svetu EDEN V TORONTO, DRUGI V DURBAN Izolani smo radi doma a prav tzako radi tudi potujemo naokrog. Letos smo že predstavili nekaj mladih Izolanov, ki študirajo ali delajo na raznih koncih sveta, tokrat smo pripravili pogovor s Simonom Pavšičem, ki se je udeležil Svetovnega dneva mladih v Torontu (Kanada) in Miho Slekovcem, ki je sodeloval na geografski olimpiadi v Durbanu (J. Afrika) SIMON IZ TORONTA Simon Pavšič je seveda Izolan, navaden srednješolec, ki se od vrstnikov loči le po tem, da je bil avgusta na svetovnem dnevu mladih v Torontu, kamor je odpotoval v organizaciji društva Skam (Slovenska katoliška mladina) skupaj s še nekaj več kot 200 mladimi katoliki iz Slovenije. -Bilo vas je za celo letalo a si bil hkrati edini s tega konca? - Jaz sem sicer včlanjen v društvo Emanuel, vendar seje ponudila priložnost, da odpotujem na to veliko srečanje mladih katolikov v Kanado in tako sem se pridružil društvu Skam, ki je organiziralo to zahtevno potovanje. Cena je bila okrog 230 tisoč tolarjev, kar je bil seveda velik strošek zame in posebej za mamo, kije bila glavni "sponzor" potovanja. - Kje ste stanovali ves ta čas? I - Najprej smo se mladi iz Slovenije ,, srečali z našimi izseljenci, ki so nas ■ ngUBW. vzeli pod svoje strehe. Slovenci, ki živijo v Kanadi so nas sprejeli kot svoje in nam ponudili prenočišče, Jr a hrano in predvsem prijateljstvo. Jaz sem, skupaj s še nekaj udeleženci A i/ rH 'ij srečanja gostoval pri slovenski družini, ki se je tja preselila pred tridesetimi leti. Pri njih smo bili prve tri dni bivanja v Kanadi, potem pa smo se preselili v college v Torontu, kjer so nas namestili po učilnicah. - Kaj ste pravzaprav počeli vse tiste dni? - Predvsem smo se srečevali, pogovarjali, imeli mašo in poslušali razne nastope, seveda pa je bilo glavno doživetje srečanje s papežem. Ko je bil prvič med nami sem se prebil takorekoč do njegovega avtomobila, na nedeljski maši pa sem bil zelo daleč, saj je bilo tam okrog milijon ljudi in smo mašo spremljali preko velikega ekrana na starem vojaškem letališču, kjer je potekal ta osrednji dogodek. - Kakšna je bila organizacija tega_velikega dogodka? - Vse je potekalo brez velikih -težav, kar je tudi razumljivo, saj smo bili tam zbrani mladi, ki ne delamo nobenih težav. Noč med soboto in nedeljo smo skoraj vsi prespali kar tam na letališču in bilo je vse brez problemov. Le hrana mi je bila nekoliko nenavadna, ker je bila zelo sladkana. - Na hrano pa se ti dobro spoznaš? - No ja, obiskujem pekarsko polo v Ljubljani in trenutno delam kot picopek. Naše pice so seveda boljše od tistih v Kanadi, oziroma so sploh najboljše. Prihodnji teden: GEOGRAFIJA JE LE HOBI $ DIETER JE NEMEC W Le ignoranci uredništva se ima Dieter Siegmund, skiper jadrnice California Queen, že skoraj cepljeni Izolan in nedavni slavljenec zahvaliti, da je tako nepričakovano spremenil državljanstvo. Zapisali smo namreč, da ima avtrijski potni list, v resnici pa je Dieter, ki že 26 let redno prihaja na dopust v Izolo, doma iz Frankfurta ob Meini in je seveda Nemec od nog do glave. Za neopravičljivo napako se mu vseeno opravičujemo in mu sporočamo, da bomo našega urednika razglasili za Gruzijca. Tako bo kazen vsaj vzgojna. IZJAVA ZA JAVNOST POOSTREN NADZOR PO ' PASJEM ODLOKU" Županja občine Izola Breda Pečan, napoveduje poostren nadzor izvajanja odloka o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov; Dogodki zadnjih avgustovskih dni, ko je pes napadel in ogrizel dva občana v Kopru, ter jima prizadel telesne poškodbe, kot tudi sobotni napad nemškega ovčarja v Izolskem lokalu na dveletno punčko so zaskrbljujoči. V občini Izola smo z Odlokom o registraciji, cepljenju, označevanju in reji psov ter o postopku z neregistriranimi in necepljenimi psi (Uradne objave 4/92) z dopolnitvami odloka (Uradne objave 18/97) postavili merila - pravice in obveznosti osebe, kije lastnik psa ali ji je pes zaupan. V obeh primerih je očitno prišlo do neupoštevanja osnovnih pogojev in s tem tudi do napada psa. Županja občine Izola, Breda Pečan je odredila občinski inšpekciji, da v skladu s svojimi pooblastili poostri nadzor nad izvajanjem odloka o registraciji,.... Z načrtnim delom, ki ga bo občinska inšpekcija koordinirala z veterinarsko inšpekcijo želimo zagotoviti varnejše sobivanje občank in občanov z ljubitelji psov in njihovimi ljubljenci. Ob tem pa se županja zavzema, da se na nivoju države dogovori za določitev strožjih pogojev reje in vzgoje "borilnih" pasem psov. Danilo Markočič _______________Strokovni sodelavec za odnose z javnostmi ŽIVALSKI SOS Izolo so pred časom preplavili novi smetnjaki.Lični "WC Hov-hov", ki imajo pri strani vrečko, s katero poberemo iztrebke svojih živali in jo nato odvržemo v sam smetnjak. Seveda je le-ta prepoln vseh drugih, čisto nič pasjih smeti. Nič boljše ni, tudi po pisanju na tem mestu, s stojali za vrečke in posodicami za vodo, ki v bližini različnih lokalov čakajo na čisto vodo. Postavilo jih je Turistično društvo, že lani. Zanje naj bi skrbeli lastniki bližnjih lokalov, a žal ni tako. Posodice so polne čikov, psi si iščejo vodo drugje. V zadnjih dveh tednih se je za "črno kroniko" te rubrike spet nabralo precej žalostnih mačjih usod: Najdeni in odvrženi mačji mladiči: * čma muca na pokopališču * siamska muca ( verjetno križana z burmansko) v obcestnem jarku pri benzinski črpalki na Prešernovi * mlada čmo bela muca, slepa na eno oko -najdena pri Kulturnem domu je že evtanizirana * 4 mlade muce odvržene pri pokopališču * na ulici Oktobrske revolucije odvržen prijazen tigrast mladič * v Livadah je nekdo ubil 4 mladiče, mama muca pa je poginila zaradi mastitisa Zakaj lastniki muc odvržete "nezaželene" mladiče, zakaj jih prepustite takšni usodi? Zgodba iz Smrekarjeve ulice: Tam so pred časom našli 2 zastrupljeni mrtvi muci. Opravljena analiza na veterini je pokazala zastrupitev s pužomorom- stanovalci ulice so ob kanti za smeti našli meso, posuto s plavim prahom. O tem dogodku je bil narejen policijski zapisnik. To je kaznivo dejanje. Če si želite katero od najdenih muc, pokličite na Mandrač. Znali bodo poiskati stik s tistimi, ki vedo,kje so najdene muce. KAPUČINO ROKOMET IZOLANIZELO USPEŠNI V CELOVCU Izolski Starejši dečki (letnik 88) so se udeležili mednarodnega rokometnega turnirja v Koroški prestolnici, ki je potekal od 21. do 25. avgusta pod imenom Karmen-troph». Še enkrat več so dokazali, da so ena najboljših evropskih ekip, saj so nasprotnike premagovali kot za šalo. V predtekmovanju so naši imeli tri tekme v katerih so prikazali lepo igro, zmagovalec je bil v vseh treh tekmah odločen že v prvem polčasu. Sledilo je četrtfinale, v katerem so se Izolani pomerili z Velenjčani. Bil je pravi derbi, s kar nekaj nervoze na obeh straneh, naši pa so ohranili mirne živce ter tekmo zasluženo dobili. V polfinalu so se naši še enkrat srečali z Estonci-TaHinom, s katerimi so se srečali že v predtekmovanju.Še enkrat so dokazali da so boljši, ter se z veliko prednostjo zanesljivo uvrstili v finale. Tam pa so pričakovali težko tekmo. Čakal jih je namreč Bosanski MOSlar, poleg njih še edina neporažena ekipa. Naši so odigrali odlično tako v obrambi, kjer fizično močnejši gostje praktično niso prišli čez 9-metrsko črto, v napadu pa so s hitro igro rešetali nasprotnika. Tako je bila tudi razlika 11:3 zares izjemna. V drugem polčasu so naši malce popustili, a še naprej igrali pravi rokomet, tekmo pa so na koncu popestrili z nekaj atraktivnimi akcijami, ki so dvignile dvorano na noge. Naše je v ■ «' ii» ' so dvignile dvorano na noge. ponedeljek prevzel novi trener Peter NiČOViČ. Nogomet-2. SNI MNKIZOUMUFTA 1:1 (1:11 Stadion Izole, gledalcev 500, sodnik Mitrovič StrelcaiO: 1 Doma (6), 1:1 ApOllOMO (31) HHK IZOLA Horvat 6, Cerič 6, Hodžič 6 (Radovac - ), Ružnič 6, Božič 6, Čavar 6 (Berko - ), Durmič 6,5, GAvrič 6, Klariča 6,5, Božičič 6, Apollonio 6,5 (Hasič 6) Nafta: Starovrasnik, Hozjan, Tratnjek, Nemet, Doma, Ulen, Celcar (Koša), Mavriček, Gostan (Šoš), Utroša, Gerenčer Izolani gostov iz Lendave pred tekmo nikakor niso podcenjevali, saj jih je trener Kraja opozarjal, da so Naftaši iz pokalnega tekmovanja izločili koprčane. Tekmo so, pred lepim številom gledalcev, začeli previdno a se je vse razpletlo mimo pričakovanj. Gostje so namreč zadeli že v šesti minuti in potem je bilo vse še toliko težje. Ko so gostje zadeli še prečnik je bilo sploh videti, da domača igra nikakor ne steče, potem pa je ApOllOlllO nekoliko srečno zadel in v domačo hišo seje vrnila samozavest. Morda je je bilo celo nekoliko preveč, saj kljub premoči domači niso več dosegli zadetka, gostje, ki so imeli celo igralca manj pa so se dobro branili in na koncu veselili prve letošnje prvenstvene točke. Izolani so pokazali manj kot so od njih pričakovali navijači, vendar je ta remi kar dobra lekcija domačim, da v drugoligaškem prvenstvu ni lahkih tekmecev. Vsaka točka bo v nadaljevanju še kako potrebna. Prvi del resnice bo znan že v nedeljo, ko se bodo pomerili s solidnim POSavIem iz Krškega. 3.SNL zahod Šico Cerkolca:Koiie Avtoplus 4:1 (3:0) Strelec za Korte: Čendak (62) Korte Avtoplus: Sirotič, Šorgo (Božičič), Jureš (Jankovič), Pohlen, Mamilovič, Bauer, Bogdanovič, Stampfer (Zaič), Serdinšek, Bašič, Čendak Začetek tretjeligaškega prvenstva se Kortežanom zagotovo ni izšel po pričakovanjih. Prav gotovo imajo eno močnejših moštev v ligi, proti novincem iz Cemice pa so gladko izgubili in tako opozorili na nekatere slabosti v igri, predvem pa seveda na svojo tradicionalno neučinkovitost. Na novourejenem stadionu v Cerknici so domači, ki jih vodi nekdanji prvoligaški igralec Damir Vrabac, povedli kar s 3:0. Čendak je sicer zmanjšal zaostanek v začetku drugega polčasa, več pa niso zmogli, saj so domači dosegli še četrti zadetek. RIBARI SO KOT VSAKI NAVIJAČI Ribari so se vrnili tja, kjer so pravzaprav nastali: na nogometni stadion. Dolgo je trajala zamera med njimi in klubom, vmes so skušali pomagati rokometašem, rokometašicam in celo odbojkarjem, zdaj pa so se vrnili k zmagovalni ekipi. Z navijači je pač tako, da so raje tam kjer se zmaguje, poražencev pa se izogibajo. Ribari seveda niso le cvetke. So navijači kot katerikoli drugi. Enkrat so prijetni, drugič so neukrotljivi in tega se v MNK Izola morajo zavedati. Glede na izkušnje z reprezentančnimi navijači bi bilo morda Še najbolje, če se že na začetku dogovorijo kako bodo sodelovali in kje so meje vplivanja enih in drugih. Le čisti računi lahko povrnejo staro prijateljstvo, ki ga izolski nogomet gotovo potrebuje. Balinanje 1. Balinarska liga Luka KoperJadran Izola 13:11 Ena sama točka je odločila prvoligaški derbi med Izolani in Koprčani, ki so se tako oddolžili za identičen poraz v Izoli. 2. liga zahod Planina Petrič:Korte24:U Rezultati: Predtekmovanje: MKS Busko:RD Izola 8:18 SG SCG/HCK:RD Izola 6:15 RD Izola: PKTallin 6:18 Četrtfinale: RD Izola: RK Gorenje Velenje 17:14 Polfinale: RD Izola: PK Tallin 22:10 Finale: HRK MostanRD Izola 13:19 Za Izolo so igrali: lastnin Dedič, Rok Jurman, Urei Srabodč, Nate]Srabotič, Matei Kleva, Rok Gomeze!], Matic Čebuli, Miran Kaligarič, Jan Radoikovič, Matjaž Piantoni-Žeger; Trener: Rado Gomezeli Turnirja so se udeleželi tudi izolski mladinci, ki so na koncu osvojili 3.mesto, z nekaj več sreče pa bi lahko zaigrali tudi v finalu. Obema ekipama čestitamo! Rezultati: RD Izola:TV Oppenweiler 24:17 RD Izola:SG Karaten 10:17 RD Izola:MTV Wangen 16:16 Olimpus 85:RD Izola 15:26 ULZ Schwaz:RD Izola 14:18 Za 3.mesto- RD IzokULZ Schwaz 22:18 / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt Rokometne žoge že dobivajo glavno vlogo. Priprave ekip so že v teku, turnirjev in tekem več kot dovolj. Izola, kot tudi tolikokrat, tudi letos nudi "zatočišče" mnogim rokometnim ekipam. Vsi zadovoljni, mi in oni. Seveda so v tem času pripravljalne tekme dobrodošle, saj le tako dobi trener sliko o sposobnosti igralcev. Zadnje tekme so pokazale tudi nekaj napredka, proti Kopru pa je splet okoliščin botroval maksimalnemu porazu. Stara izolska "navada", da je najslajše "skalpirati" soseda, je bila celo tekmo prisotna. Vsa poznanstva dobijo posebno razsežnost in vprašanje, kdo kam spada je bilo več kot prisotno. Tista o prvih mačkih in lastovicah bo vsekakor držala, tudi vse te tekme niso vedno prava slika stanja ekip. Pa vendar, kdor prebira samo poročila s tekem lahko dobi tudi "dvojno" sliko o trenutnem stanju. Pot povratka bo težka, predvsem zaradi neučakanosti ostalih ekip, tistih, katerih plani se rušijo leto za letom. Izola bo kot vedno presenečala, v katero smer, morda je še prezgodaj napovedovati. Ženska mladinska vrsta na daljnem Finskem žal ne preseneča kot moška. Naše tri igralke, kot vse ostale, ne premorejo tistega evropskega "duha", kateri je potreben, da te "spoštujejo". Naporne tekme dan za dnem, kakšna sodniška nerodnost in tudi kakšen lasten kiks so težko breme. Vsi zadovoljni, da se sploh uvrstimo na takšna tekmovanja, pozabljamo in zahtevamo skoraj nemogoče. Seveda se vse ceni preko medalj, toda tudi sodelovati ob naši majhnosti je veliko. Je pa tudi res, da nam majhnost včasih gode, drugič pa bi vsem solili pamet. Jadranje LOV NA OLIMPIJSKE VOZOVNICE Na treh svetovnih morskih prizoriščih, pred Cagliarijem na Sardiniji, v Cape Codu na atlantski obali ZDA in v kanadskem Hamiltonu, bodo slovenski jadralci lovili olimpijske norme. Evropejka Č6m6tOV8 sicer dosega izvrstne rezultate v mladinski konkurenci, v članski pa se težje uveljavlja. V kanadi zato ne gre pričakovati kakšnih posebnih rezultatov, saj več pričakujejo od naslednjega svetovnega prvenstva. Na predregati svetovnega prvenstva je Černetova zasedla skromno 73. mesto, vendar je zagotovo sposobna boljših uvrstitev. V Cagliariju bo na SP v razredu 470 Slovenijo zastopalo kar 10 jadralcev in jadralk, med temi tudi "izolska" posadka z Vesno DCklCVO lil Klaro Maučec. Vesna ima za seboj že eno olimpiado norma za njeno drugo pa ni nedosegljiva. Še največ možnosti za letošnje doseganje olimpijske norme bo imel na SP v laserju v Cape Codu Vasllii ibOflar, ki gotovo sodi med prvo petnajsterico jadralcev v razredu Laser. Na tem tekmovanju je jadralcem na voljo 14 štartnih mest (za jadralce iz prav tolikih držav), vsega skupaj pa bo v Atenah jadralo 40 jadralcev. Žbogarje na-nedavni predolimpijski preizkušnji v Atenah sicer izpadel iz najboljše deseterice in končal na 13. mestu a je po lastnem mnenju v dobri formi in če bo veter kolikor toliko normalen (letos ga je nekajkrat motilo brezvetqe) cilja na izpolnitev norme že letos. Uvrstitev med prvih 14 držav je zanj še posebej pomembna, saj bo takoj po SP odšel na služenje v Slovensko vojsko. Ob tem je treba vedeti, da bo po treh letih to ponovni nastop Vasilija na svetovnem prvenstvu, saj je pred dvema letoma manjkal zaradi poškodbe očesa, lani pa zaradi bolezni. V strokovnem svetu Jadralne zveze Slovenije so prepričani, da bo ob normalnem razvoju dogodkov Vasilij čez dober mesec že drugič slovenski olimpijec. SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA IZOLA Prekomorskih brigad 7, 6310 Izola RESTAVRACIJA RIVIERA IZOLA NUDIMO VAM NEDELJSKA KOSILA ZA SAMO 1.000,00 SIT REZERVACIJE IN INFORMACIJE NA TEL. ŠT: 05/64 18 729 IZOLA-GRADO-IZOLA Kar 90 slovenskih in 50 italijanskih jadrnic se je udeležilo IX. regate Izola - Grado - Izola, ki jo je v absolutni konkurenci dobil ESimlt Evropa. Drugi absolutno je bil POZeidOU, ki je z zmago v drugi etapi prehitel 5 metrov večjega Esimila, ki je zaradi okvare motorja štart druge etape zamudil za dobrih 20 minut. Tretja je bila Kranjska klobasa, ki se je izkazala v šibkih razmerah prvega dne in celotno floto vodila skoraj do Gradeža, kjer jo je prehitel Esimit in tako upravičil sloves največje, najširše in najhitrejše jadrnice. V petek, 23.8. je tekmovanju botroval bolj pojemajoč veter, na kar kaže že dejstvo, da je vodilna jadrnica v prvi etapi Esimit Evropa za pot potrebovala cele 3 ure in 45 minut. Zastavljeno progo je v predvidenem času prevozilo samo 31 jadrnic. V soboto pa je maestral potegnil malo močneje in prve jadrnice so prišle do cilja v Izoli že v dveh urah. Sledila je večerja za vseh 140 jadrnic, ki so se udeležile regate (slovenskih je bilo letos rekordnih 90), dogajanje pa se je nadaljevalo pozno v večer še s podelitvijo pokalov za slovenski in skupni del ter splošno zabavo, ki seje zlila z dogajanjem za Ribiški praznik v Izoli.. (www.j adralniklub-burj a. si) VILI NOVAK Na vrtu pred Oštarijo na Rudi v petek 30.8. in soboto 31.8. od 18.00 do 24.00 i tel./fax: 05/ 641 67 24 RS 50 L.C. Racing 49 CCM • DVOTAKTNI VODNO HLAJEN • ŠEST STOPENJSKI MENJALNIK INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT, 6310 IZOLA^ole^irovega kompleksa DROGE) tel. 05/ 640 RIBIŠKI PRAZNIK JE USPEL Arbitraža Zabavna odrska postavitev v eni sliki avtor: Srečko Gombač Scenski kostumi: Janja Sever NaStOpajO: 1. povezovalec, 2. patriarh iz Ogleja (Moderz), 3. piranska advokatinja ga. Šalamura, 4. izolska advokatinja ga. Feferina, 5. Izolani, Pirančani.... Povezovalec: "Spoštovani Izolani in prijatelji Izole, spoštovani obiskovalci Ribiškega praznika. Spet se vidimo po enoletnem premoru, z namenom, da najdemo način, ki bi omogočil, da z dragimi Pirančani, našimi najljubšimi sovražniki, po dolgih stoletjih le uspemo skleniti mir oziroma ta mir potrditi z obojestranskim podpisom mirovnega dogovora, ki bi tako postal temelj še boljšega sodelovanja. Kot se verjetno spomnite, smo Pirančane pred dvema letoma poskusili pregovoriti, da podpišejo tak sporazum. Pogoj je bil le, da priznajo, da smo Izola in Izolani pač v nekaterih rečeh boljši od njih. Tudi smo jim grozili z najstrašnejšim figovim topom a ni uspelo. Lani smo se spet dobili, a nam je načrte prekinil maestro Tartini, ki je nenadoma prebežal v Izolo, tako da se presenečenim Pirančanom ni hotelo kaj podpisovati. V želji tokrat privesti zadevo h kraju smo kot arbitra povabili na pomoč samega oglejskega patrijarha, presvetlega Popolona, kije bil baje že pred 1000 leti nekakšen šef tudi na tem koncu. Prosimo spoštovanega oglejskega patriarha Popolona, da spregovori nekaj besed." Popolon: Carissimi Isolani e Piranesi. Le vostre storiche contradisioni xe conosiude de qua e de la del mar. E xe anche, permeteme, un poco una vergogna, che dopu duti sti secoli e anni no se stai capaci, de far sta benedeta pase e de finirla a romper in giro co sti canoni de figera e baruffe par la ombra del asino, che ve fe solo mal co sta roba. Vedemo de finirla stavolta co l'aiuto de mi, Popolon, patriarcha de Aquileia e dintorni. Pase con voi. Povezovalec: No in zdaj pozdravimo naše drage goste, predstavnike sovražnega Pirana, za katere še zmeraj nismo prepričani, da so nam prijatelji, in ki jih zastopa advokatinja ga. Šalamura... Pozdravimo tudi ponosne predstavnike Izolskega rodu, kijih zastopa advokatinja ga. Feferina. Šalamura: Tu so stare stvari. Od zmeraj so nam bli Izolani nevoščljivi. Če so Piran napadli Venecjani so teli bit napadeni tudi Izolani. Ku so v Pirane otroci imeli uši so takoj rekli Izolani, da imajo njihovi otroci v laseh ne samo uši, ma tudi škržate in kobilice. Ku je pršla v Peran kuga so teli Izolani imet zraven kuge vsaj še ošpice al pa gliste. Taku je tu, mi hočemo mir, ma pero Izolani zmeraj govorijo slabe stvari o mojih klijentih Piranežih. Feferina: Tu ni res, Izolani nigdar ne govorijo grdo ampak po resnici. In resnica je... kar je. Zadnji bot je Steljo Bidon is Pirana tuku ženo na Tartinijevem trgu in kričal, da je perilo slabo oprano. Smo ga prašali zakaj jo tuče. Je reku: "Jas ne tučen ženo ampak popravljam pralni stroj." Al pa včeraj, kuje pršu piranski policaj u civilu dol u našo Kovinotehno in reku prodajalki: " Koliko stane tisti gramofon na 4 plošče ?" " Kaj ste vi mogoče policaj s Perana?"je vprašala pupa " Kako pa to veste !?" odgovori policaj " Pantalon, tisto ni gramofon na štiri plošče ampak električni štedilnik !" Vidiste, tu niso stvari od hudobije ampak je čista resnica. Letošnji Ribiški praznik je imel ambicijo, da bi vsaj v nedeljo postregel z nekaj več tradicije. Vsaj v enem mu je uspelo. Spet je tradicijo reševal Dare Brezavšček, naš tradicionalni Božiček, Dedek mraz in sploh vse, kar ima s tradicijo in legendami opravka. Vse bolj tradicionalen pa postaja tudi promendani koncert izolskega pihalnega orkestra, ki je pravzaprav najboljši napovedovalec začetka Ribiškega praznovanja. Tokrat smo na Ribiškem prazniku spoznali nov lik naše zgodovine. Prišel je sam oglejski patriarh, ki je želel končno pomiriti Izolane in Pirančane a tudi njemu ni uspelo. Morda tudi zato, ker v resnici sploh ni bil patriarh ampak je bil odgovorni za turizem oglejske občine, ki se, skupaj s še nekaterimi sosednjimi občinami zanima za tesnejše sodelovanje z nami. Dokaz je bila tudi javnosti nekoliko prikrito kosilo, ki ga je za dva župana občin is sosednje države v nedeljo opoldne pripravila izolska županja. Tudi to je del tradicije. Vsakokrat ko konjeniki s kmetije Medij an pripravijo zelo dobro obiskano alko na plaži pri svetilniku ostanejo za njimi konjski iztrebki, ki jih ne odstrani nihče, ne bližnji gostinci niti organizatorji in niti komunalci. K sreči pade noč in potem tisoči čevljev naredijo svoje. P Kar na nekaj mestih je | bilo moč dobiti dober brodet. Vsak kuhar je ■ seveda hvalil svojega, ^ za Elvisovega pa lahko to potrdi tudi avtor, ki j» * ga je komaj še ujel za pol porcije. Med množico obiskovalcev smo našli tudi našega 1 častnega tu-®' lij!?, rista Helmuta, | kje je bil pa morate uganiti sami. •-4I » i Ana Pupedan so bili tokrat manj etno pa bolj rock. Nekaterim je bilo tako všeč (mlajšim) drugim ne (starejšim). Vsi pa «^mso pritrdili, da že dolgo niso videli ^■^nastopajočih, ki bi spili toliko vina pa še jftlh ’ ....... ®vedno tako šibah. MIR S PIRANOM NI BIL SKLENJEN Drugi dan Ribiškega praznika je za svoje praznovanje izkoristil tudi nekoč izolski Radio Morje Na javni oddaji, ki so jo pripravljali pred parkom Pietro Coppo so se zbrali tudi nekdanji lastniki in delavci te legendarne izolske radijske postaje, ki je zdaj del mreže Radia Val in seje preselila v Koper. Kljub nekoliko mešanim občutkom so se slavljenci dobro zabavali, pomagala sta jim Slavko Ivančič in Aleksandra Čermelj, takole pa so pozirali za spominsko fotografijo. (Foto: Obala.net) Sobotna Fiesta Latina je bila osrednji in hkrati najdražji glasbeni dogodek tega praznika, saj je bilo treba za skupino in plesalke odšteti okrog 700 tisočakov. Po mnenju poznavalcev je bila skupina (v glavnem italijanska) dobra, pevki zelo dobri, plesalke pa so salso zamenjale za Ricky Martina in podobne melodije s playbacka. Druge vrste poznavalci pa so menili ravno obratno, zato se avtor vzdrži vsake morebitne ocene. Na drugi strani cerkve Marije Alietske pa so, pred nepričakovano lepim številom gledalcev, brezplačno in za lastni gušt nastopili Sottomayor (foto) in Sensation. Po bolj trdih ritmih je dišalo tudi pri bivšem Tamarixu, v petek pa tudi pred parkom Pietro Coppo. Arrigonija ni bilo, mnogi pa so spraševali naokrog, kje bodo vendar nastopili obljubljeni D Stroj. Nedeljski etno program ni bil ravno bleščeč. Organizatorji so potarnali, da se je za pripravo ribjih jedi in za različna tekmovanja prijavilo premalo ljudi, zato so naredili kar se je narediti dalo. Tek v vrečah so rešili mladi izolski veslači, ki so sodelovali tudi v zabavnih igrah, pogrešali pa smo prava ribiška tekmovanja. Že vleka vrvi bi prav prišla. Morda pa je temu kriva tudi letošnja odsotnost kluba Menola, ki je tokrat prvič manjkal na tem prazniku. Etno del je bil torej stisnjen na del Velikega trga, vendar je treba povedati, daje bila udeležba skromna a močna. Saladio in njihovo spretnost pri pripravi slanih ribjih specialitet ni treba predstavljati, novost pa so bile žene iz Cetor, ki so pripravile in nekaj malega tudi prodale izvrstnega olivnega olja, domač šugo, kroštole, Orehovec, medico in različna olja. Prav prisotnost Saladie in Cetorank je pokazala, da bi veljalo razvijati idejo o bolj etno orientiranem ribiškem prazniku. Še posebej zdaj, ko je podeželje ostalo tudi brez radicionalnih Dnevov oljk se zdi, da bi veljalo povabiti vasi k sooblikovanju tega ali kakšnega drugega praznika. To mu namreč daje pečat domačnosti, ki ga sicer počasi a zanesljivo izgublja. Pa še namig: Morda bi veljalo nekatere stvari prenesti tudi po drugih izolskih ulicah, saj se mnogi obiskovalci odločajo za praznovanje izven obmorske gneče. Šalamura: Kaj boste govorili, ki ste Izolani škrti. Je pršu zadnji bot v Izolo en žejen Piranež. Je vstopu u eno hišo. "Dober dan," pozdravi gospodarja, "ali bi lahko prosim dobu en glaž mrzle vode ?" Znaste kaj mu je reku Izolan: "Seveda lahko, ma hodi rajši h sosede, ki jo imajo bolj mrzlo, kot je naša." Feferina: Znamo, znamo kateri je ta žejen Piranež. To je uni Pjero iz Bernardina, ki jeclja. Uni dan, ki praviš ti je lih šou gor na hnb, u našo bolnišnico k psihiatru. Smo čuli, da se mu je potožu: "Go go go gospod psihiater. Vsak večer, ko gggrem spat, ne ne ne morem za za zaspati, ker mi pridejo v sa sa sanje piščanci, 1000 jih je in či či čivkajo !" Psihiater je reku: "Pa naredite 'ŠC' pa bodo piscanci zbezali!" Piranež je odgovoru: "Saj ja ja jaz naaaredim 'ŠC, pa zbezi 500 pi pi piščancev, 500 jih pa ostane." Psihiater na to: "Pa ponovno naredite 'ŠC' pa bodo se ostali piscanci zbezali!" Piranež pa: "Saj ja ja jaz naredim ssspet 'ŠC, pa jih zzzbezi 400,100 jih pa ostane." Psihiatru gre vse skupaj že malce na živce: "Pa naredite spet 'ŠC pa jih bo zbezalo se ostalih 100!" Piranež pa še vedno: "Saj ja ja jaz naredim ssspet 'ŠC, pa jih zzzbezi 99, eden pa ostane." Psihiater je bil že kar precej besen: "Ja tistega pa pošljite nekam, pošljite ga ...u Piran!" Piranež pa ves nesrečen in v hudi zadregi: "Pa saj jaz ga pošljem v PI PI PI Pl Piran, pa se vsi niščanci vrnejo nazaj !" šalamura: "Ne, ne. Ne se vleč nazaj, ste škrti in bašta. Ko ste zadnjič štrajkali proti ministru za ribištvo je blo hitro končano. Minister je reku policijotom, naj vas začnejo prosit za prostovoljne prispevke in bo takoj vse rešeno. In res, ko ste Izolani čuli za prostovoljne prispevke so ble ulice takoj prazne in štraj končan, ker ste se razbežali rajši ku dat od sebe eno samo fliko. In v soboto, ku je pršu izolan Bepo Peškador v Portorož h frizeije, gaje prašal majster: "Kaku vas ostrižemo danes, Bepo". Je reku Bepo: "Najrajši, če be blo zastonj." Feferina: "Ne, ne. Izolani nismo škrti, smo samo dobri gospodarji in dobri delavci, ki delajo brez odmora od zore o mraka pa včasih tudi ponoči." Šalamura: "Tu ne pomeni da ste pridni ampak, da imate v Izli nesposoben sindikat," Feferina: Kaj se vi Piraneži spoznate na sposobnost. Te je zapisano, da je pršu v začetku sezone en bogi prestrašen triještin v eno agencijo v Piran in je vprašal: "A je tu kopanje mogoče nevarno, perikoložo, so mogoče kašni raki, ali meduze, al pa ježi?" So ga takoj pomirili: "Ste lahko brez skrbi šjor, nič takega ni, ker so morski psi vse požrli." In za Novo leto je šla Tilda Kortežanka objeskat svojo sestro, kije poročena v Peran. Je tela naredit lepo figuro taku, da jim pmese nekaj za v peč al pa za v lonec. Je šla v mesnico vzad za piransko fontano in je prašala mesarja: "Imate svinjsko glavo?" Mesar je reku: "Ne, ne, to se ti samo zdi zaradi frizure!" ^ A Tuje bil uni debel mesar Šteljo, ki nosi učala. tla je prašala Tilda: "Ma Šteljo, si mona več ku vagaš." Je odgovoru on:"Vagan 140 kilu z očali.". "Pa brez očal?" je tela znat Tilda. "Ne vem, ker brez očal ne vidim kaj piše." je reku on. Šalamura: Kaj boste govorili vi škrti Izolani? Spomnite se rajši vašiga Maijota, ki je bil težak u Arigoni. Ko mu je žena rodila je šu na matični urad prašat: "Ben rada prijavu rojstvo anga otroka. Koliko tu košta?" Oni so rekli: "Nič.". "Dobro. Alora pa kar po pravic povem, da sta dvojčka." Popolone: Basta, basta co ste robe de fioi. Un pochetin de serietà e de giudizio. No šemo miga in ostaria. Povezovalec: Ustavte se, ustavte se, nismo se zbrali zato, da se advokati kregaste ampak zato da se že enkrat sklene mir med Piranom in Izolo. Kaj je pravzaprav narobe, da se ne podpiše ta mirovna pogodba? Feferina: Mi smo bli zmeraj za mir in da bi spravli figov top v muzej al pa u Park Pietro Coppo med rože, krivi so Pirančani, ki nočejo podpisat. Šalamura: Ma seveda hočemo podpisat, ma ne dokler nam Izolani postavljajo neargumentirane zahteve kot per esempio, poslušajte to: - da v Izoli rastejo debelejše fige kot v Piranu, - da je izolski zvonik višji, zvonovi pa bolj miloglasni od piranskih, - da izolski ribiči lovijo boljše in več od piranskih. - da so izolska dekleta lepša in bolj krepostna od piranskih, - da so izolski fantje močnejši in pametnejši od piranskih.... Tašnih nedokazanih in zmišljenih trditev ne moremo sprejet. Feferina: A tako misliste velespoštovana kolegica, da je tu kar mi pravimo neargumentirano, vi česte imet dokaze, vi nam ne verjeste. Izolski zvonik je sigurno večji od piranskega. Je res malo teško zmerit, ker bi blo treba zlest na vrh obeh in spustit meter dol. Ampak, bistre glave izolanske so se spomnile, da se lahko visoke stvari primerja tako, da se zmerijo njihove sence. In tako so eno nedeljo zjutraj zmerli senco izolskega turna, potem pa so šli še v Piran. Vmes so pojedli marendo v Strunjanu in okrog pudan so zmerli še senco turna u Pirane. No in poglejte kaj so ugotovili: Da ima turen u Izoli skoraj še enkrat večjo senco od unega u Piranjup da je tako dolga, da so morali zgradit pomol, da senca ne pade u muije. Šalamura: Ma veste kaj, dragi Izolani. Mi smo pršli u Izlo z dobrimi nameni, da se enbot resno lotimo odprteh problemov med Piranom in Izolo. Ker samo resno pogovarjanje reši problem. In kaj nas čaka? Ena velika množica neresnih Izolanov, ki jim hodi po glavi samo mužika, smeh in fešte. Ma veste kaj van rečen? Hote vi en malo h oštji, in drugo leto, ku boste kaj bolj resni se lahko vidimo spet. Popolone: Xe robe dificili de capir e de dar consigli ste qua. Mi me go scrito dutto quel che go riva capir. Dopo, a casa studiaremo e vedaremo de trovar consigli utili che speremo, podaremo dirve l'anno prosimo. Intanto me dove pagar una picolessa pel disturbo che semo vegnudi, che saria per conto de Isola due bele bote de vin, una de malvasia e una de refosco, per conto de Piran invese saria 100 sacchi de sai, bel bianco pulido. Grasie e voleve ben piutosto. Pirančan Ti, ma me par, ku da mi zveni u uhah MONE; MONE........ IZOlaU: Ku se spomnem, da bomo morali plačat arbitražo od Popolona, oba advokata, DDV in še sodne stroške in takse me par tudi mene, da mi zvoni taku... KONEC BRATSCH FOREVER Legendama francoska skupina Bratsch, ki je zaokrožila letošnji Mediteran festival nas je popeljala v svet tistih glasbenikov in tiste glasbe, kjer vladata brezčasnost in hiperemocionalnost. Po koncertu so prodali takorekoč vse svoje CD plošče, preostanek so prodali naslednji dan v Graffitu, mi pa komaj čakamo, da na TV koper vidimo in na Radiu Koper slišimo posnetek tega koncerta. Še vest anteprima: V petek, 27. septembra se bo najverjetneje zgodil takoimenovani Koncert za Mediteran na katerem bodo nastopili stari prijatelji: Zoran Predin, Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Mef in NOB, Andrej Trobentar in še nekateri. Izkupiček koncerta bo pomagal finančno "pokriti" letošnji Mediteran festival. Informacije seveda še sledijo. PLES IMA PUBLIKO Manziolijev trg se je poslovil od velikega občinskega odra s plesno predstavo Cafe' al mar, ki so jo pripravili mladi izolski plesalci, tokrat pod vodstvom Ingrid Radman, ki je prispevala koreografijo za zanimivo 40 minutno plesno predstavo. Zelo dobro obiskan nastop so pripravili tudi zato, da bi pomagali pri zbiranju denarja za Roterdam odhod na študij v Amsterdam. Upamo, da bodo simpatgično predstavo lahko ponovili še večkrat, saj je zelo primerna tudi za mlajšo publiko. MEAMOTO V ELEKTRONSKI SCENI Naš sodelavec Miha Motoh z umetniškim imenom MeaMoto se je, čeprav je kot kitarist bliže metalu in grungeu, predstavil tudi v dikoteki Gavioli in sicer v sklopu dogodka poimenovanega FINAL FLASH 3.678. Poleg njega so tam nastopili tudi nekateri igralci skupine Steps, Technopope Darijan in člani MIC-a, ki že tradicionalno sodelujejo z izolsko diskoteko. Mimogrede povejmo, da Miha pripravlja izid zgoščenke z elektronsko glasbo, predstavitev pa bo sredi septembra. JAILHOUSE ROCKER TOUR 2002 Poletje se izteka, poletni klubski večeri v Ambasadi Gavioli pa tudi. Pred velikim zaključkom 13. septembra z Davidom Moralesom še dogodek za ljubitelje kvalitetnega tehna. Zadnji dan avgusta prihaja Frank Lorber s turnejo Jailhouse Rocker Tour, ki promovira njegov istoimenski album. V iMezaninu pa se boste medtem spoznavali z zvokom Justina Berkmanna, ustanovitelja londonskega kluba Ministry of Sound. Justin Berkmann seje house glasbi zapisal leta 1986 ob obisku kluba Paradise | Garage v New Yorku, kjer je tudi ostal nadaljnji dve leti in se priučil Ididžejevske obrti. V ameriškem obdobju je bil rezident torkovih večerov kluba I Nell's, sobot v Sanctuary, ob koncu pa tudi nedelj v klubu Brutal. Njegov slog Ije mešanica britanskega in ameriškega housea/garaga, duba in vokalov, ob I rahlih primeseh tranca, s čimer ljudi popelje na svoje glasbeno popotovanje. Vrtelje na Love Paradeu ('96), Rave & Cruise, Rave on Snow, Frontpage Tour, I Maydayu ('97), itn. Danes živi v Italiji, v Bologni. Uči se italijansko in načrtuje j odprtj e novega kluba. Denis Papič S* N * v V okviru medobmočnega srečanja PIHALNIH ORKESTROV in Poletnih kopalnih godb, ki se bo zaključilo 8.9. bo prvo septembersko nedeljo, 1.9. ob 10.30 v parku Pietro Coppo nastopila POSTOJNSKA GODBA 1 808 pod taktirko dirigenta Iva Bašiča. v nedeljo 8.9. pa PIHALNI ORKESTER iz Dobcrdobd Prireditve, ki ob nedeljah privabijo mnoge Izolane in turiste v park Pietro Coppo, so spodbudile območno izpostavo Sklada za kulturne dejavnosti, da za prihodnjo sezono načrtuje tudi lutkovne matineje. (na fotografiji Pihalni orkester Izola - nastop 25.8.) Sobota. 31. avgusta ob 20.30 - NanziolUev trg YMISO - Young Musicians' International Symhony Orchestra Mednarodni simfonični orkester mladih izvajalcev KONCERT Predstavljamo vam orkester mladih glasbenikov starih med 11 in 16 let, ki so dijaki in študentje glasbenih šol in konservatorijev srednjeevropskih držav: Avstrije, Belorusije, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Italije, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije...Izbrani so na podlagi doseženih rezultatov na otroških nacionalnih in internacionalnih glasbenih tekmovanjih. Na začetku je bil orkester osnovan kot Godalni orkester 1994, leta 1998 je prerasel v simfonični orkester in od takrat dalje je svetovno znan kot YMISO Projekt. Od leta 1999 dela pod pokroviteljstvom Srednje Evropske pobude (SEP). Od samega začetka orkester vodi dirigent in profesor iz Trsta, ki je tudi umetniški direktor YIMISO Projekt-a, Igor Coretti - Kuret. Na programu bodo dela Cibulke, Reeda, Marinkoviča, Barrya, Summerera, Vlaka, Straussa.... Vstopnina : 1.000 SIT / Vstopnice so v prodaji uro pred koncertom na Manziolijevem trgu. / V primeru slabega vremenba, bo koncert v Kulturnem domu. JSKD vabi na predstavitve produkcije MEDNARODNE POLETNE GLEDALIŠKE ŠOLE četrtek, 29.& • ob 21.30 pred SGTŠ IMPRO večer petek, 30.8. • ob16.30vArrigoniju 1. s. delavnice Naredi si performans: GRAFFITI BALL ROOM • ob 17.00 v Kulturnem domu delavnica SEI-BO tehnika • ob 18.00 v Kulturnem domu delavnica Od slučajnega k namernemu • ob 20.30 v izolskem mandraču 3. skupina delavnice Naredi si performans • ob 21.00 za staro italijansko šolo (Gregorčičeva 21) 2. s. delavnice Naredi si performans: IDEAL MATERIAL •ob21.30 pred SGTŠ delavnica Gledališki cirkus - Dramska delavnica Ari KINO - Odeon sreda 4.9. ob 21 uri mala poletna oscariada - filmi, ki ste jih letos zamudili na premieri! psihološka drama / Cannes 2001: Zlata palma za režijo, nominiran za štiri oscarje 2002: najboljša režija, scenarij, glasba... MULHOLLAND DRIVE Režiser: David Lynch, gl. vloge: Naomi Watts, Justin Theroux, Laura Harring, Ann Miller / Umetnina ali največji blef? Tudi kritiki si niso enotni o umetniški vrednosti Liynchevega zadnjega filma. Lynch vedno znova preseneča: najprej študentski film "Erasertiead", potem "Človek slon", izjemna TV nadaljevanka "Twin Peaks", pa Zlata palma v Cannesu za "Divji v srcu", nato divja "Izgubljena cesta", lani izjemno enostavna "Resnična zgodba", zdaj spet film povezan s TV serijo, ki pa so se ji vsi odpovedali. S pomočjo francoskega producenta, ki še veijame v Lynchevo ustvaijalno moč, je nastal ta film. Preprosta zgodba o mladi Kanadčanki, ki v Hoilywoodu išče slavo, v prometni nesreči pa izgubi spomin, je po Lynchevi zamisli polna ovinkov, bizarnih junakov, grozljivih podrobnosti... Lynchevi fani trdijo, daje to njegov najboljši film, ostali pa so opazili odlično vlogo Naomi Watts. Lynch je spet Lynch, manj ga razumeš, boljši je! galerija INSULA »z.»,. MLADI Beti Bricelj, Joni Zakonjšek, Klemen Gorjup, Klavdij Zalar in Tilen Žbona. Kulturni center Izola v sodelovanju s JSKD Izola b«™ Kulturnega društva slikarjev amaterjev Telminske v Gregurčičevi ulici 21. MciMo-noo kavarna ZVON Razstavlja Aleksander Adam FlyBar Razstavlja Dario Gregorič T (O CM DS OJ 00 CD CO O 'i u. rH CD OO CO OJ co (O to o <—5 OJ Es o o o CD « cu o » m u (C M >w t Ì tì •S Pm Vroče je! Privoščite si : avto s klimo, poslovne prostore s klimo, jahto s klimo, karkoli.... s klimo. Izberete vi! Ostalo uredimo mi RS. Klima ni pogoj za sklenitev pogodbe. Finor L_e_CLJLJ_Ji_g KRIMINALIJE Tudi tokrat je Ribiški praznik,najbolj množična izolska prireditev, minil brez posebnosti. Ni bilomrtvih, ni bilo ranjenih, še pretepenih ne, nekaj malega je zmanjkalo in vsake toliko je bil kdo nezadovoljen s ponudbo hrane ali glasbe, vendar policisti takšnih primerov niso vnašali v svoje zapisnike. Nasploh je bilo varovanje še najbolj opazno pri vhodu v mesto in na glavnem odru, kjer so možje v rumenem in belem skrbno varovali kubanske plesalke, policisti pa so imeli največ dela s prometom in so komaj našli čas za modno revijo s psom. Ampak, dolgačas pa jim zagotovo ni bilo. SAMO ENA JE MAMA Policijsko patrolo so poslali v Livade, kjer seje dogajal družinski spor. Sprla sta se mati in sin, vzrok pa je bil zelo hud. Mati namreč sinu ni hotela posoditi avtomobila, zato je ta začel razgrajati do te mere, da so morali posredovati policisti, ki so ga tudi prijavili sodniku za prekrške. V drugem primeru pa je na policijsko postajo prišla mati in kazensko ovadila svojega sina za ogrožanje varnosti, saj ji je zagrozil, da jo bo ubil. Sina bodo kazensko ovadili. EJ TA MLADINA Na policijsko postajo je prišel devetinsedemdesetletni (79) možakar in povedal, da je bil udeležen v pretepu pri balinišču na Belvederju (ob gostilni Jasna). Možakar se je najprej sprl, potem pa še stepel s triinšestdeset (63) letnim mladeničem, ki je v tej izmenjavi žaljivk in udarcev seveda aktivno sodeloval. Vzrok za spor je bil, po policijskem zapisniku, naročena in plačana koruza. Oba bosta povabljena na Kristanov trg. PSIHOPOLICAJI Policisti vse pogosteje delajo tudi kot psihiatri in mirijo enkrat starše, drugič otroke, tretjič zakonce, četrtič sosede in tako naprej. Prejšnji teden so morali v Aškerčevo ulico, kjer je mož prišel bolj dobre volje domov in začel žaliti ženo. Ko so prišli na kraj dogodka policisti se je že umiril, vseeno pa bo kmalu dobil piavo kuverto. PRENOČIŠČE JE DOBIL Policisti so pohiteli v gostinski lokal na Trgu republike, kjer je neznani moški norel po lokalu, razbijal in grozil s pretepom. Prišli so policisti a se možakar ni ustavil ampak je pred njimi razbil pepelnik in jih seveda temeljito ozmerjal. Tako dečkom ni ostalo nič drugega, kot da so ga strokovno zagrabili in mu z znanimi sredstvi onemogočili gibanje ter ga odpeljali do policijske postaje. Tam so opravili identifikacijo neznanca in ga zaradi suma da bo nadaljeval s svojim početjem, pridržali do uradnih ur Sodnika za prekrške. Ta mu je seštel vse prekrške inmu naložil kazen v višini 160 tisoč tolarjev, ker ba srboritež ni imel denarja so kazen spremenili v 15 dni zapora, policisti pa so ga nemudoma odpeljali v brezplačni hotel v Kopru, ki mu po domače pravijo tudi zapor pri sv. Ani. POGASILI SO GA Policisti so morali tudi k gasilskemu domu, kjer je moški menda tepel žensko, kar ni ravno pogumno dejanje. Tudi po prihodu policistov se možakar ni pomiril, zato so dečki uporabili prisilna sredstva in ga pridržali. Zdaj bo moral k Sodniku za prekrške, čaka pa ga še kazenska ovadba, saj je mimogrede poškodoval še tam parkiran osebni avtomobil. BRATSKO PO TRETJEMU Policisti so morali tudi v lokal pod stadionom, kjer seje dogajal pretep. V tem izmenjavanju udarcev sta sodelovala, na eni strani, dva brata, na drugi strani, pa en sam moški. Seveda jih je dobil tako, da se je moral zateči k policistom, ki bodo brata poslali k sodniku za prekrške. POVODEC NI BIL DOVOLJ Policiste so poklicali tudi v pizzerijo na Morovi ulici, kjer je pes ugriznil enoletnega otroka. Policisti so ugotovili, daje lastnik sicer imel nemškega ovčarja na povodcu ob sebi, ko pa seje psu približal otrok ga je ta s taco najprej podrl in povlekel k sebi ter ga nato ugriznil v desno stran glave nad ušesom. Zoper lastnika bodo podali prijavo Sodniku za prekrške, poročilo pa so poslali tudi na veterinarsko službo. JUNAKI V TROPU Dva mlajša obiskovalca ribiškega praznika sta sedela ob morju na skalah med gostinsko šolo in Lonko. Nekaj po peti uri zjutraj je prišla mimo skupina mlajših fantov in začela provocirati oba romantika ter ju vabiti k pretepu. Eden od turistov je skočil v morje in odplaval, drugega pa so prisilili, da jim je izročil zlato verižico. Seveda so policisti za junake napisali kazensko ovadbo. MNOŽIČNO REZANJE PNEVMATIK Med ribiškim praznikom je bil nekdo zelo razpoložen za povzročanje škode drugim ljudem in tako se je na parkiriščih pred Delfinom in Simonovim zalivom spravil na avtomobilske pnevmatike ter jih preluknjal toliko, daje naredil skupaj za skoraj 300 tisočakov škode. SRAKARSKI DNEVNIK Kraj, večjih in manjših, je bilo tokrat toliko, da jih bomo kar vse spravili pod isti imenovalec. Nekatere avtoije so policisti že našli, druge pa še vneto iščejo. Pa gremo po vrsti: - V Simonovem zalivu je neznanec splezal na hotelski balkon in skozi okno vstopil v sobo ter tam ukradel denarnico s 15 tisočaki in plačilnimi karticami. - - Varnostnik Portinga je pred zapornico pregnal dva mladeniča, ki sta vlamljala v tam parkiran osebni avtomobil. Iz avtomobila sta odnesla torbo z oblačili, fotoaparat Canon in 500 eurov. - Vlomili so tudi v lokal pod Belvederjem in od tam odnesli alkoholno pijačo in celo registrsko blagajno. Škode je za kakšnih 300 tisočakov. - Tudi na Belvedeiju je neznanec vstopil v sobo hotelskega gosti iz Italije in iz nje ukradel denarnico z dokumenti in plačilnimi karticami ter 500 eurov v gotovini. - Tudi v avtokampu kradejo. Turistki so na Belvederju ukradli nahrbtnik v katerem je imela 16 tisočakov in obleko. - V lokalu na plaži Dva topola je namreč nekdo stopil za točilni pult, iz denarnice pobral 24 tisoč tolarjev, drobiž pa skupaj z denarnico vrnil nazaj. - V eni od trgovin pa je neznanec občanu ukradel mobilni telefon Siemens M35. Če vam ga kdo poceni ponuja vedite od kod je prišel. - Neznanec pa je imel na Tomažičevi ulici več dela, saj je moral razbiti šipo na avtomobilu, da je lahko prišel do denarja in mobitela v skupni višini okrog 500 eurov. - Še enkrat je Spiderman iz Simonovega zaliva splezal preko balkona v hotelsko sobo in avstrijskemu gostu ukradel torbo z dokumeti in denarjem. NAMESTO OGNJEMETA Morda so neznanci pogrešali ognjemet na ribiškem prazniku pa so ga naredili sami tako, da so zažgali ponjavo s katero je bil pokrit avtomobil, parkiran v izolski Marini. Cerada je zgorela, avtomobil pa le delno. Ognjemeta ni bilo, kazenska ovadba pa bo. NI ZBRISAL DALEČ Nacesti za bolnico seje pripetila prometna nesreča s pobegom. Povzročitelj očitno ni vedel, da je bil opažen in tako so ga policisti kmalu izsledili na Markovcu. Avstrijski voznik je moral k sodniku za prekrške zaradi napačnega prehitevanja, odklona strokovnega pregleda in pobega s kraja prometne nesreče. ALKO TOP TEN Tokrat nismo prejeli obsežnega poročila, saj policisti k sreči po ribiškem prazniku niso težili s kontrolami, vseeno pa je eden od voznikov napihal vrhunskih 2.52 g/kg, za srebrno medaljo pa je bilo dovolj že 1.74 grama alkohola na kilogram krvi. VAROVANJE OTROK OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA POZIV UDELEŽENCEM V CESTNEM PROMETU Za najmlajše je prišel dolgo pričakovani čas, ki pomeni prelomnico v njihovem življenju. Od brezskrbnega | otroštva se bodo, poleg šolskih ! obveznosti, začeli soočati z vsemi j nevarnostmi cestnega prometa- Poleg staršev, šole in policije smo za varnost najmlajših odgovorni prav vsi udeleženci cestnega prometa: od kolesarjev do voznikov specilanih vozil. Policijska postaja Izola je aktivnosti za varovanje otrok v prometu začela izvajati že v drugi polovici avgusta. Po pregledu varnih poti in signalizacije so se vrstili in se še razni nadzori v bližini šol, vrtcev pa tudi na drugih krajih, predvsem hitrosti vozil, prečkanja cest ter vožnje koles z motorjem. Še posebej pa bomo aktivni v času od 02.09.2002 do vključno 13.09.2002 V tem času bomo z našo prisotnostjo v bližini šol in vrtcev varovali varen prihod in odhod otrok v šolo oziroma iz šole ter vrtcev. V veliko pomoč nam bodo, kot v že zadnjih nekaj letih, none in nonoti, dijaki Srednje gostinske šole ter drugi, ki nam bodo pomagali v prvih dneh, da bo šolska pot še bolj vama. Vse udeležence v cestnem prometu pozivam k upoštevanju prometnega režima, upoštevanju odredb policistov in drugih, ki bodo skrbeli za varno prečkanje in bodo ustrezno označeni oz. vidni ter upoštevanju in spoštovanju naših najmlajših udeležencev v cestnem prometu, kajti tudi oni bodo jutri postali vozniki in s tem znaii vrniti drugim vašo vzorno ravnanje do njih. Navsezadnje to nalaga vsem udeležencem v prometu tudi 1. odstavek 80. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa: Otroci morajo biti kot udeleženci c cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. V zvezi istega bi poudaril tudi obveznost staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov, ki je naložena v 3. odstavku 80. člena istega Zakona in sicer citiram: Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši, posvojitelji, skrbniki iu rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnost v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s prometom. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in v prni razred osnovne šole ter domov spremstvo, Ti otroci (prvošolčki in otroci, ki obiskujejo malo šolo) morajo na poti v šolo in v vrtec oz. iz nje nositi poleg odsevnika tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ta obveznost je vpisana v 2. odstavku 81. člena Zakona o varnasti cestnega promera PRIHAJA VESOLJNI POTOP? Letošnje močno deževje in nevarnost vesoljnega potopa je očitno prestrašila tudi nekatere tatove, ki so preko vikenda z Delamarisove ribiške ladje privezane ob izolskem pomolu ukradli kar cel reševalni čoln. Da tatvina ni tako nedolžna priča tudi višina škode, saj vrednost čolna in opreme v njem znaša okoli 900.000 SIT. SREČA V NESREČI Le nekaj minut po 7. uri zjutraj seje zgodila huda nesreči na Belvederju v kateri je udeleženec ostal vkleščen v vozilu. Na kraj so odhiteli gasilci, predhospitalna enota splošne bolnišnice Izola in policisti. Kot so ugotovili policisti je 32 letni Lucijčan zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo trčil v robnik. Avtomobil je poletel v zrak, se nekajkrat prevrnil in obstal na strehi za varovalno ograjo pod lokalom The club. Voznika, ki je ostal vkleščen v zadnjem delu vozila so rešili koprski gasilci. Zdravniška ekipa bolnice Izola pa nas je obvestila, da je voznik imel neizmerno srečo, kljub popolnoma uničenemu avtomobilu je utrpel le lažje telesne poškodbe. Ali je vozil tudi pod vplivom alkohola pa bo ugotovljeno šele po strokovnem pregledu. Prehitri voznik bo predlagan v postopek pri sodniku za prekrške. MALI OGLASI - PRODAM MOUNTAIN BIKE Bottecchia, star 2 leti, zelo dobro ohranjen! tel 641 73 03 ■ V IZOLI KUPIM stanovanje do 40m2 ( ne v starem delu!) za gotovino, tel 041 635 233 - PRODAM SKUTER Yamaha reg. do 6.8.2003, cena 150.000 SIT. tel 040 398 501 ■ KUPIM DVOSOBNO stanovanje v Izoli, tel 031 499 568 - V IZOLI NAJAMEM sobo, garsonjero ali enosobno stanovanje, tel 041 574 794 - 4 MLADE MUCE tigraste, lepo vzgojene, oddam dobrim lastnikom, tel 031 286 227 ■ Učiteljica v pokoju nudi pomoč učencem nižjih razredov osnovne šole, pri učenju in pisanju nalog. tel. 6417 601 -Prodam mobilni telefon Ericsson R600, praktično nov (star niti mesec dni). Cena po dogovoru. Tel.: 041/287-905 -Enosobno, komplet opremljeno STANOVANJE oddam dvema študentkama v Ljubljani (bližina TivoliiaL Tel.: 641 30 35 ali 031 892 823. - Ugodno PRODAM hOBNE črne barve Power Special Jamaha (5 kosov) s stojali in činelami, malo rabljen. Informacije na tel.: 041 590 352 - STAREJŠI OSEBI ali ZAKONSKEMU PARU po dogovoru nudim pomoč, info: 01/256 11 70 - KUPIM ENOSOBNO stanovanje v Izoli ali Kopru, tel 031/ 388 766 • OPREMLJEN VIKEND 15km iz Ljubljane zamenjam za večsobno stanovanje z garažo v Ljubljani ali prodam, tel: 05/ 641 44 22 -Ugodno prodam šestkotno raztegljivo mizo za jedilnico. Še zapakirana, popolnoma nova. tel 6417601 - INŠTRUIRAM KEMIJO - tel. 041 382 536 - PRODAM malo rabljen LIKALNI STROJ ELNA za polovično ceno. tel. 041 707 621 - Rabljeno a dobro ohranjeno KUHINJO, prodam Tel.: 641 93 20 (popoldne) je tednik holanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tei 05/640 0010, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektortehnikafa) mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik/elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; teLOS/ 640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRK: 10100 - 0029046354/ Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Organizatoiji velikih ljudskih veselic se radi pohvalijo z velikim obiskom in mahajo s številkami, ki jih seveda nihče ne more preveriti. Izolani že nekaj časa pravimo, da nas tovrstno količinsko tekmovanje ne zanima, edini kaj vreden podatek je tisti, ki govori o zadovoljstvu gostincev in drugih najemnikov javnih površin. Letos pravijo, daje bil obisk Ribiškega praznika zelo dober, obiskovalci pa so zapravljali precej manj kot prejšnja leta. Seveda ni težko ugotoviti zakaj. Konec zgodovinskih sporov med Izolo in Piranov je tokrat skušal doseči sam oglejski patriarh, vendar ni imel veliko uspeha. Že res, da tokrat niso mahali s kosirji in grozili s figovim topom, toda obe advokatinji sta bili sila jezični, patriarh pa je lahko le ugotovil, da bomo za mir verjetno morali poklicati enote Unproforja.____________________________________________________ Delavke Saladie so pokazale, kako se na tradicionalni način čisti sardone in se jih vlaga v kozarce. Da gre za res pravo spretnost so se prepričali vsi, ki so se pomerili v tem delu. Izračunali smo, da bi za najmanjši kozarček slanih sardonov porabili tri ure dela. Tudi cena bi bila zelo slana.__________________ NITI TERORISTOV NI BILO Vojko Vojvoda, direktor Centra za kulturo, šport in prireditve, ki je bil organizator praznika, je v pogovoru s komandirjem policijske postaje Izola in njegovim pomočnikom v soboto zvečer ugotavljal, da je tudi tokratni praznik minil brez posebnih težav. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer, ko je bil direktor že daleč od Izole, v Napoliju. MOTOHOV KOT Nova SEAT Ibiza. Lepota vzbuja zavist. Strastno lepa, z elegantno zaobljenimi linijami, komfortno notranjo opremo in ergonomsko oblikovano armaturno ploščo je ustvarjena, da pritegne pozornost. Nova Ibiza. Poskočen bencinski ali dinamičen dizelski motor? Kateregakoli izberete, bo vaša Ibiza dovolj hitra, da ubežite zavistnim pogledom njenih oboževalcev. Avto Jereb d.o.o. Polje 9b. 6310 Izola • tel.: 05 616 80 00 www.a-Jereb.si SEF=IT lAUNpMMmpiiflWr Strankarski tekmeci so zamudili izjemno priložnost, da bi se z eno samo luknjo v dno čolna rešili cele vrste kandidatov Združene liste za novembrske volitve. Poleg treh županov bi namreč eliminirali še predsedniškega kandidata, da o ministru in občinskih svetnikih niti ne govorimo. Priložnost zamujena ne vrne se nobena in tako se vsaj obema županjama in županu obeta lep uspeh na lokalnih volitvah, kar so dokazali tudi z dobrim ulovom, ki so ga spekli in ponudili mimoidočim na prvi dan ribiškega praznika. Dobro voljo ob Ribiškem prazniku so ustvarjali tudi nogometaši MNK Izola, ki so povsem nadigrali lendavsko Nafto in ponovno dokazali, da so trenutno eno boljših drugoligaških moštev.