(pISŽo* '/fA"D s-yuMicQ..* Ameriška Domovi m AM€RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 18, 19G3 SLOVCNIAN HORNING N6WSPAPGB d ŠTEV. LXI — VOL. LXi Bolniško zavarovanje v Millsovem odboru Odbor Predstavniškega doma bo danes začel razpravljati o vladinem načrtu bolniškega zavarovanja starejših ljudi. WASHINGTON, D.C. — Kongresnik Mills je držal svojo besedo. Obljubil je, da bo proti koncu leta spravil v debato v odboru za pota in načine, ki fiiu predseduje, načrte o bolniškem zavarovanju starih državljanov. Danes bo odbor res zašel debatirati o načrtih, toda to še ne pomeni, da bi se iz debate kmalu rodilo kaj takega, kar ki Kongres uzakonil. Pred od-kor pridejo ne samo stari naprti naše administracije, tudi !1eki zasebni odbor je sestavil Svoj načrt o zavarovanju. Senator Ribicoff je pa napovedal, ka bo napravil tudi svojega in §a poslal na Kapitol. Millsov odbor bo prerešetal vse te na-šrte in po stari navadi sestavil Svoj lasten osnutek zakona in Sa poslal plenumu predstavniškega doma, ako mu kongresnik Smith, ki predseduje odbo-ru za dnevni red, ne bo naspro-toval. Zadeva o bolniškem zavaro-vanju se je torej šele začela, kdaj in kako se bo končala, to stvar ugibanja. Danes vemo samo to, da noben med predložnimi načrti ne bo postal zakon in da debata letos ne bo končana. Dobro bo, ako bo pri-'°dnje leto s kompromisom, ki ila danes še nihče ne vidi. Tudi predsednik Kennedy ni drugačnega mnenja. Na tiskovni konferenci je pretekli četr-|ok rekel, da bo vsak zakon )0ljši kot nič. Njegova administracija ne bo torej vztrajala na svojem načrtu, bo pripravljena na kompromis. Ako bi ne bilo prihodnje leto Volivno leto, bi morali priznati, a bo tudi sedanja akcija splah-žla v nič. Le vpliv volivnega ta lahko pomaga ideji o zava- Novi grobovi James Duša V Crile veteranski bolnici je preminul James Duša, star 54 let, stanujoč preje na 1259 E. 172 St., sedaj pa v Thompson, O. Oče Frank in mati Gertrude, roj. Hribar, so umrli. Tukaj zapušča brata Freda, sestre Chri-stino Elwanger, Roso Bradač, Julio Sluga in več drugih sorodnikov. Brata Frank in Albert sta umrla. Rojen je bil v Clevelandu. Zaposlen je bil pri mestu Painesville, O. Bil je veteran druge svetovne vojne. Bil je član Društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ. Pogreb je danes zjutraj ob 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. John Urbančič V Polyclinic bolnici je preminul John Urbančič, star 67 let, stanujoč na 1176 E. 61 St. Bil je samec. Tukaj zapušča sestrično Thereso Anžur, ki oskrbuje pogreb. Rojen je bil v Sred. Lipovcu, kjer zapušča sestro Mary Možina in druge sorodnike. Tukaj je bival 51 let. Zaposlen je bil pri mestu Clevelandu do upokojitve. Bil je član Društva Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ. Pogreb bo jutri popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Lake-view pokopališče. Marian Hlabse Po daljši bolezni je preminu-a v Charity bolnici Marian Hlabse, rojena Petrovčič, stara »3 let, stanujoča na 1082 E. 72 St. Bila je vdova, soprog Anton je umrl leta 1950. Tukaj zapU' šča otroke: Anthonyja, Franka, Angelo Fortuna, Josepha, Anno Theus, Freda, Adolpha, Aloysi-ja, Alberta, Henryja in Richar- rov, anju do stvarne oblike. goljufija pomagala dik-at°i\ju Parku do zmage ^.SEOUL, Juž. Kore. — V Juž-1 Koreji so že imeli predsedni-volitve. Zmagal je diktator ^efieral Park, ki se je tik pred ° bvami prelevil v civilnega ertlokrata. 26. novembra bodo ^arlamentarne volitve. Kandi-atov je <303^ volivni boj pa e ° živahen. Zato ni čudno, da ^ Propadli predsedniški kandi-at Yun Po-Sun javno očital erteralu Parku, da je z goljufi- sov-1* d°SeSel ve^no 162,000 gla ča^Un ^>0',®un ie tako prepri ne ’ ,da resnico, da je ge-jjj.ra p Parka kar tožil pred sod-20^ tožbi dodal toliko doka-br \ lahko zahteva nove Sectniške volitve. Genera J, . se seveda ne bo hotel u-v0l - niti 2 oblasti, ako mu bodo 1 ve za poslance dale veči- v Parlamentu. pred odločilno krizo igram, palilika BS V IRAKU JE PRIŠEL MA ,=OBLAST NASERJEVEC AREF zvečer razveljavil pogodbe z a- _______ _ ___ mer iškimi petrolejskimi druz^a' Predsednik republike Abdel Salem Aref, pristaš mi za črpanje m čiščenje petro- K . i i i • i ••• INaserja, ki je sodeloval pri revoluciji proti De Gaulle zahteva rešitev do konca letošnjega leta- BRUXELLES, Belg. — Bodočnosti Evropske gospodarske J leja v Argentini. Te pogodbe so ^ skupnosti (EGS) grozi ultimat bile sklenjene med ameriškimi; De Gaulla. General je že zgo- družbami in Argentino v času daj letos izjavil, da ima EGS predsednika Frondizija leta za Francijo samo takrat smisel, 1957. i Iz Clevelanda in okolice i Lep uspeh— Dramatsko društvo Lilija je včeraj pred polno dvorano Slov. doma na Holmes Ave. krasno ako bo uredila agrarno vprašanje v svojem lastnem okviru. Pod temi skrivnostnimi besedami se skrivajo različni agrarni interesi posameznih EGS članic, predvsem Nemčije in Francije. V Nemčiji so cene za deželne pridelke, posebno za pšenico, visoke, v Franciji pa nizke. Nemčija je zato interesira-na na uvoženi pšenici, ki je cenejša. Francija bi rada drago prodala svojo pšenico v okviru EGS in zato' zahteva visoke carine. Italija vleče deloma s Francijo, Benelux dežele se nagibajo na nemško stran. Vse to so ponovno premlevali agrarni ministri EGS v belgijski prestolici in se mučili z iskanjem kompromisov. Francija je zahtevala, da mora zvedeti zanje že do začetka decembra. Ministri so to odbili, pač pa so sklenili, da se bodo ponovno sestali sredi decembra, potem pa zasedali tako dolgo, dokler ne najdejo kompromisa. Ako bi jih pri tem prehitel konec leta, bodo letošnje 1963 leto umetno podaljšali. Imeli bodo seje v prihodnjem letu, toda zapisniki bodo vsi posili datume iz 1. 1963. Take zvijače so se morali že poslužiti začetkom 1. 1962. Francija jo je takrat tolerirala, upajo, da jo bo tudi letos. Sedanji predsednik je že Vj času volivne borbe obljubil, da; bo pogodbe z ameriškimi petro- kralju Fejsalu skupno s Kasemom in bil imenovan za predsednika republike, ko so pristaši stranke Baath končali Kasemovo vlado, je j zaigralo ‘ Matufo”. K uspehu včeraj sam vzel V svoje roke vlado in pognal čestitamo! Podrobno poročilo bo baathiste z oblasti. objavljeno V “Kulturnem obzor- niku” v četrtek. BEJRUT, Lib. — V Iraku so se vršili v zadnjih ted- Vaja za slehernika— lejskimi družbami odpovedal, nih boji za položaje v vladi in za samo oblast v deželi. Sku-ker da te niso v korist dežele, pine vojakov in pristašev stranke Baath so se borile med Sedaj je to obljubo izpolnil seboj in s pristaši Naserja. Sredi tedna je izgledalo, da je kljub svarilom iz Washingtona, stranka Baath zavarovala svojo oblast in da se bo nemir da to utegne povzročiti ustavi- skoro končal. Včeraj je prišlo nenadno do nove spremem-tev vsake ameriške pomoči Ar- be. Maršal Abdel Salem Aref, predsednik republike, je od-gentini. j stavil vlado stranke Baath in prevzel sam oblast. Narodno Sodijo, da bodo petrolejske gardo, civilno vojaško organizacijo, ki naj bi pomagala so-družbe z odpovedjo utrpele do( cialistični stranki Baath ohranjati oblast, je Aref razpustil 300 milijonov škode. Odločba o jn pozval njene člane, da izroče svoje orožje vojski, sicer odpovedi pogodb ne govori nič jih zadene lahko smrtna kazen. o odškodnini, ki jo naj družbe; ,Maršal Abdel Salem Aref je — ---- dobe. Iz vladnih krogov so pred pij me:j glavnimi organizatorji Svet jih spremlja pazljivo, ker | mičnin. V Clevelandu je znašal doslej davek $39.70 na tisoč dolarjev davčne vrednosti, sedaj pa znaša $42.50. —-----o------ Slovenski oder obvešča vse igralce in sodelavce za Slehernika, da bo nocoj ob pol osmih skupna vaja v Baragovem domu. Višji davki— Razne okrajne in mestne doklade, odobrene pri preteklih volitvah, bodo dodale $2.80 novega davka na vsakih tisoč dolarjev davčne vrednosti nepre- nekaj dnevi prišle vesti, da bo Upora proti kralju Fejsalu in je arabski svet največje ležišče argentinska vlada od morebit- ^urj pagj jeta 2953 gp je vnet petroleja na svetu, pa tudi v ne odškodnine odbila zaostale j p^jg^ag združitve arabskega sve- strateškem pogledu igra važno davke, ki so jih družbe dolžne ^ z egiptovskim Naserjem na vlogo, ker vodi preko njega pot čelu. Zaradi tega je prišlo med iz. Evrope v južno in jugovzhod-njim in Kasemom, ki je vzpo- no Azijo ter v Avstralijo, pa stavil po zmagi revolucije v Ira-| tudi iz Azije v Afriko. Iz teh ku svojo osebno diktaturo, do razlogov se borita v njem za razhoda in spora. Aref je orga- vpliv Zahod in Vzhod, arabski Senat odobrit pomoč da, 32 vnukov, 16 pravnukov, j WASHINGTON, D.C. — Se-sestro Mary Germek in veliko nat je v petek odobril predlog drugih sorodnikov. Sin Charles za Argentini. ------o—----- V Laosu se sestajaj*o voj'aški povelj’niki VIENTIANE, Laos. — Med četami predsednika Suvane Fume in komunističnimi gverilci se na Planoti vrčev vršijo po-malem lokalni boji, odkar je jenjalo deževati. Boji niso prenehali niti takrat, kc se je Suvana Fuma vrnil iz Moskve. Sedaj stg se sestala pogovor oba vojaška voditelja, vladni niziral upor proti Kasemu, pa svet pa bi pri tem hodil rad bil prijet in obsojen na smrt. Bil. svojo lastno pot in dvignil svojo je pomiloščen, pa je ostal v ječi. Ko so pristaši stranke Baath napravili konec vladi gen. Ka-sema, so postavili na čelo republike maršala Arefa. Izglodalo je, da mož nima nobeno dejanske oblasti, da je čisto v ro- general Kong Le, poveljnik j,aj1 socialistične stranke Baath, nevtralnih čet, in komunistični ki je malo po prevratu v Iraku prišla na oblast tudi v sosednji i Siriji. Letošnje poletje sta obe moč in ugled v mednarodni politiki. Zaposlitev je glavno! general Singapo. Domenila sta se v navzočnosti angleškega in ruskega za- j Združili'svoje vojaške si- stopnika, ki naazirata izvajanje in sirijske čete SQ podpiraie ženevskega dogovora, o izvaja- . v, , ... • • v % ’ T . Draške v bojih z upornimi Kur- . ?u ,pr'm'tJa' °en.-,.K01? , Je!« Sirija in Irak sta napovedali pomoč tujini V <*-*»;<**<•»!">« P°dp,sal,. Itudi dJržavno združilev, k0 je jelam umrl. Rojena je bila v $3,702,365,000, torej okoli 800! To da se bilo očitno, da a iavedbo dogo- Eorovntci, kjer zapušča več so- milijonov manj, kot je predsed- fiovarjajo o premirju. Diplomat- ezavl Iraka in Sirijt. rodnikov. Tukaj je bivala 66 nik Kennedy predložil in pol Je v laoskl prestolici si ne mo- ^ let. Bila je članica Društva sv. biiljona manj, kot je predložil rei0 razlagati, zakaj je prišlo 2 Tf'^AMel0 Aref ie Ane št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ, zunanji odbor Senata. do take spremembe in zakaj k ila .^c ^ St. Agnes No. 139 C.K. of O. in Senat je vendar odobril okoli razgovorom ni bil povabljen j cb3avd imenovanje novega - Oltarnega društva pri Sv. Vidu. 200 milijonov več kot Predstav- general Nosavan, ki vodi proti-! V('luclonarnega °dboia. PrW> Pogreb bo v sredo' zjutraj ob niški dom. Končno vsoto bo do- komunistične divizije. j sil obsedno stanje in -urno 8.45 iz Jos. Žele in Sinovi po- ločila skupna konferenca obeh ~ — ' | P“bciJsk°t uro P° vseJ dezeh ter greh. zavoda na 6502 St. Clair domov. Pripomniti je treba, da Svetovno znani dirigent naP(,ve a nove razgovoie o po Ave. v cerkev sv. Vida ob 9.30, je to je pooblastilni zakon, da Fritz Reiner umrl jV6ZaV1 ^ m glP nato na Kalvarijo. i pa mora Kongres s posebnim NEW YORK, N.Y. — Fritz! Mildred Ross (Rosandich) ; zakonom odobriti zanj potreben Reiner, 74 let stari svetovno1 Prevrat v Iraku je spiavil v Predsednik Kennedy je na konvenciji AFL-CIO dejal da je vprašanje civilnih pravic zelo važno, toda na prvem mestu je vendar vprašanje zadostnega nik Tudi “vodke” primanjkuje NEW YORK, N.Y. — V zadnjih tednih so imeli v Sovjetski zvezi težave z moko in kruhom. Moke že nekaj časa sploh niso prodajali, kruh pa le v omejenih količinah. Za krompir so trdili, da ga imajo dovolj. Koncem preteklega tedna je prišla tu v javnost vest, da bi Sovjetska zveza rada kupila v Združenih državah večje količine alkohola, da ne bi prišlo do večjega pomanjkanja ruske narodne pijače “vodke”. Edgar M. Bronfman, predsed-Joseph E. Seagram & število delovnih mest. NEW YORK, N.Y. — Na kon-i V petek je umrla 81 let stara Mildred Ross (Rosandich), roj. Celap, z 1269 Norwood Rd., doma v Toplicah, od koder je prišla sem leta 1910. Pokojna je zapustila moža Steva, sinova Eliota Ross v Washingtonu, D. C., in Michaela Zlokas Sr., hčer Evo Mae Ross ter druge sorod- denar. znani dirigent Čikaškega sim-! Z(do neugoden položaj vlado jfoničnega orkestra, je \mirl vj Siriji, pomeni pa brez dvoma nike. Bila je članica Kluba Srp- petek zvečer v tukajšnji bolniš-skih sestara in Sv. Nikole br. 14 niči na pljučnici. HBZ. Pogreb bo danes ob 12.30 -------o—----- iz Grdinovega pogreb, zavoda na | — Pridelek koruze na oral je E. 62 St. v cerkev sv. Save ob v Ameriki porastel od 22.6 mer-enih, nato na pokopališče sv. nikov leta 1933 na 40.6 merni-Teodozija. | kov leta 1952. uspeh Naserja, pa naj je ta že imel pri prevratu v Iraku svojo roko zraven ali ne. Kako dolgo bodo vladali v Iraku novi gospodarji, je odprto vprašanje. Revolucije in upori so v arabskem svetu postali vsakdanjost. Sons, Inc., največje družbe te vrste v deželi, je dejal, da so pri njem povprašali predstavni-venciji AFL-CIO je piedsedni -1 k- govjetske zveze 0 možnosti Kennedy pretekli petek poka-jnakupa 3^ ton pitnega alko_ zal, kako misli voditi prihodnje hola leto volivno borbo. Vprašanje civilnih pravic, ki je letos tako vznemirjalo vso deželo, Sever prav tako kot Jug, bo stopilo v ozadje, na prvem mestu bo vprašanje polne zaposlitve vseh za delo sposobnih in voljnih ljudi. Vodko kuhajo iz žita in krompirja, obojega pa letos v Sovjetski zvezi primanjkuje. Da bi obdržal ljudi pri dobri volji, hoče, kot izgleda, Hruščev kupiti “vodko” v Združenih državah. Pri tem bodo zopet nastopile težave, ker alkohol ni na li- “Vprašanje prave pravice dOjStj predmetov, ki jih je dovolje-dela je pravica do službe,’ je no prodajati v Sovjetsko zvezo, dejal predsednik Kennedy, ne -O------- da bi se spuščal podrobnejše v ]yjanj farmarjev pridela več vprašanje “pravice do dela”, ki 0d lgta 1932 se J0 §tevjlo far_ jo je do nedavnega vneto žago-1 marskega prebivalstva v naši varjal v federalnem obsegu re- deželi zmanjšalo za 9 5 odstot_ publikanski senator Goldwater, ka, njihov pridelek pa je med Zavezniški dostop do Berlina odvisen od “postopka ! vodilni pretendent za repu'bli-1 tem porastel za 45 odstotkov. kanskega predsedniškega kandi- _____(j_____ data prihodnje leto. '7 1* • “Nihče nima nobene koristi1 JLiClClriJC DCStl od tega, ce mu je dovoljeno lU' ATLANTIC CITY, N.J. — Ogenj v restavracijo, ce pa nima de-i narja, da bi tam izdal. Nihče: nima koristi od šolanja, če ne j Vremenski prerok pravi: 0blačn0 in Nevihte 65. bo vetrovno. Dež in Najvišja temperatura Kroti večeru ali ponoči se ,^-1° in bo postalo hlad- WASHINGTON, D.C. — Ako časa združene v besedo: pošto- so obtičala na vojaških pisalnih stih, ki se ga bodo držali brez- more dobiti po graduaciji zapo- na zavezniški mizah. pogojno in se nič ne ozirali, ako slltve • • • Je razlagal Kennedy , strani ni nihče brigal, zato so Rusi so torej imeli priliko, da bo radi tega začela teči kri. | svoje stahsce v vprašanju civil-j . jih dejansko odrejali ruski vo- v okviru “postopka” šikanira-j Rusi so do sedaj priznali za- ni pravic m zapos 1 ve. niških vojaških transportov kontrolorji) odnosno jo naše transporte po mili volji,! vezniški “postopek” samo de-l Po govoru v New Yorku se je Berlin in od tam nazaj v Zahod- vzhodno_nemški voj’akj pod pri tem so se sklicevali na tra-ijansko. Lahko mu začno opore- predsednik Kennedy podal v j bi hoteli iskati pisane doku-'Pek-men te, ki urejajo dostop za vez- no Nemčijo, bi dobili samo nek kontrolo ruskih. Tako so tekom dicijo, češ, na kar so zavezniki zapis generala Claya od 29. ju- časa Rusi določali, kakšna naj slučajno pristali, to more velja- nija 1945, ki opisuje vsebino dogovora med Clayem in maršalom Žukovim o prevozu po avtocesti med Zahodno Nemčijo in Berlinom. Pogovor je bil omejen samo na načelo, ni se pa spuščal v podrobnosti. Potem je prišlo do znane berlinske blokade, ki je bila tudi zaključena z načelnim kompromisom, podrobnosti so bile prepuščene vsakdanji praksi na avtomobilski cesti. Te podrobnosti so bile tekom bo v podrobnostih komunistična ti tudi za bodočnost. Na to sta-kontrola naših vojaških trans-'lišče se je tekom zadnje krize portov v obeh straneh. [ua avtomobilski cesti postavil Rusi so znani pikolovci in so tudi sam Hruščev. Šele njegova zato postopek izdelali do never-'izjava je opozorila odgovorne jetnih drobnarij. Zavezniki so diplomate na zavezniški strani na to različno reagirali. Najbolj na važnost dejanskega stanja, so se šikanam upirali ameriški Hiteli so, da ga popravijo, kar vojaški transporti, najmanj pa se še da popraviti. Najprvo so angleški. Upirali šikanam so se se odločili, da bodo od sedaj na-navadno samo poveljniki trans- prej enako odločni in nepopust-portov, ki so o tem poročali Ijivi vsi skupaj, Amerikanci, svojim vojaškim oblastem. Nji- Angleži in Francozi. Dalje so bova poročila pa niso prišla ni-!sestavili tudi od svoje strani koli do zavezniških diplomatov, 1 “postopek” v vseh podrobno- kati vsak dan, lahko ga začno Florido na tridnevni počitek in po svoje tolmačiti itd. Postopek1 javne nastope. V so-boto si je o-ni torej dogovor, zato so krize | gledal Cape Canaveral z njego-v transportu na avtomobilski: vimi napravami za polete v ve-cesti zmeraj mogoče. Isolje, kjer so ga seznanili v po- Kar je dobro, je samo to, da' drobnostih z ameriškim progra-zavezniškim transportom ne bo mom za polet na Luno. Nato je več treba delati raznih malih bil priča izstrelitve rakete Po-“uslug”, ki so jih komunistične laris iz atomske podmornice, ki kontrolne oblasti takoj spreme-]je bila kakih 50 čevljev pod nile v del postopka. Odmiki od vodno gladino, postopka niso več zadeva po-j V nedeljo je počival v vili veljnikov posameznih transpor- svojega očeta na Palm Beach in tov, ampak zavezniških diplo- danes bo govoril pred Florid-matov. To je glavna posledica sko državno trgovinsko zborni-zadnje krize, sicer nekoliko po-!co v Tampi, nato pa na zboro-zna, toda vendarle dobra. 'vanju v Miami. je uničil do tal starejša hotela in bližnjo stanovanjsko hišo. Skupno pogrešajo 26 ljudi, ki so verjetno našli smrt v požaru. NEW HAVEN, Conn. — Prof. F. C. Barghoorn z Yale univerze, ki so ga v sc bo to v Sovjetski zvezi izpustili in ga z letalom poslali v London, se je včeraj vrnil domov in v razgovoru s časnikarji zanikal vsako zbiranje prepovedanega materiala v Sovjetski zvezi. Rusi so ga prijeli kot vohuna in mu očitali, da je zbiral podatke o razmerah v Sovjetski zvezi še v času, ko je bil kmalu po drugi svetovni vojni zaposlen na ameriškem poslaništvu v Moskvi. — Veliko razburjenje v Združenih državah zaradi te aretacije je Ruse pripravilo do tega, da so Barghoorna izpustili. Ameriška Domovina T V» I I/ I fr ,1 >- [mi*xus 6117 3t Clalr Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: da Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: t nited States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year laik ob strani duhovnika vzajemno delal za rast božjega! I913- v stan domovini ima kraljestva na zemlji. Mimo so dobe, ko je laik, kot se je šaljivo izrazil kardinal Gasquet, poznal le tri dolžnosti: da je poklekoval pred oltarjem, sedel pod prižnico in stegnil roko v žep, ko je zagledal cerkovnika s puščico v rokah. Danes postaja jasno, da je poslanstvo laikov v tem, da predstavljajo iskreno, ponižno in s prepričanjem cerkveno hierarhijo in njen nauk sredi sveta, v katerem živijo. Niso poklicani za sodnike, kaj je v Cerkvi slabo ali dobro, temveč da v moči sv. krsta in sv. birme živijo, kot Cerkev uči, so polni božjega duha in vdani cerkvenemu načelstvu. Imeti morajo le eno skrb in eno odgovornost: da se bo po njih vzgledu, besedi in delu oznanjal Kristus. — Pri tem omenimo, da so koncilski očetje priznali tudi važno vlogo ženske v Cerkvi in predlagali, naj bodo tudi zastopnice le-teh povabljene na koncil. (Kat. glas) Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o3 No. 222 Mon., Nov. 18, 1963 Laiki v cerkvi Kako bomo letos z darovi v domovino? Že pokojni sv. oče Pij XII. je v nekem svojem nagovoru poudaril misel: “Laiki niso del Cerkve; oni tvorijo Cerkev, oni so Cerkev. Niso samo predmet milosti in darov temveč imajo tudi odgovornosti in dolžnosti.” In sedanji sv. oče Pavel VI., o katerem gre vtis, da predstavlja vprašanje laikata v Cerkvi zanj eno osnovnih skrbi, je pred nedavnim dejal: “Nastopila je ura, da krščanski laiki prično s svojim delom.” Vsak kristjan s tem, da je bil krščen, prevzame nase tudi dolžnost apostolata. Poziv, poklic apostolata veže vse, ki so se vključili v Kristusa. Ostati nezaposlen ali brezbrižen spričo božjega klica in potreb sveta, je isto kot izdati evangeljsko poslanico in pobegniti pred njo. Danes Cerkev potrebuje laikov, ki so iz globine duše prepričani, da je le v krščanstvu edina in trajna resnica. Potrebni so laiki, ki se zavedajo, da ima krščanstvo za vsak problem nasvet, vzpodbudo, napotek, primerno rešitev in da mu ni treba drugod iskati pomoči. Potrebno je laištvo, ki je ponižno, a hkrati ponosno na svojo vero, laištvo, ki jo neustrašeno izpoveduje v zasebnem in javnem življenju. Potrebno je laištvo, ki ne beži pred odgovornostjo, ki se ne zavija v molk, ki izvršuje taka dela, da njih luč dobrega zgleda sveti pred ljudmi in slavi tako Očeta, ki je v nebesih. LAIK V OKRILJU CERKVE Osnutek sheme “O Cerkvi” takole označi laika v Cerkvi: “Laik je oseba, ki se je potom krsta vključila v Kristusa in postala član božjega ljudstva. Nima sicer oblasti, ki jo ima cerkveno načelstvo, pač pa je posvečena Bogu s tem, da se mu da na razpolago s svojim bitjem in življenjem. Sv. krst in sv. birma dasta laiku poslanstvo, ki je duhovniško in kraljevsko, da oznanja sveti evangelij odrešenja, ne da bi pri tem opravljal evharistično daritev. Prvo poslanstvo laika je torej istovetno s Kristusom in Cerkvijo, to je poučevanje in oznanjanje božje besede, druga pa je posvečenje sveta s pravilno rabo stvari. Ta oznaka pa se je zdela nekaterim koncilskim očetom preveč optimistična in preveč sončna. Zato so poudarili, da tisti, ki so poklicani, da postanejo člani božjega ljudstva, dejansko niso pravičniki, ampak grešniki. Težave jim povzroča lastna notranjost, nered v naravi, nagnjenje k slabemu, pa tudi zunanje skušnjave, prilike za greh, zanke sveta ter zalezovanje hudobnega duha. Vse sv. pismo, pa tudi vse bogoslužje govorita o tragični borbi, ki so ji podvrženi vsi, ki hočejo biti Kristusu zvesti. Zato je treba v zvezi z besedo “Cerkev — božje ljudstvo” — vedno predhodno govoriti o “Cerkvi — hiši božjega usmiljenja”, v kateri se odpuščajo grehi, zdravijo dušne bolezni, celijo rane, zadane od greha, in se sprejemajo izgubljeni sinovi. POSVEČENJE SVETA Mnogo se je zadnje dni govorilo v zvezi z laiki tudi o tako zvanem posvečenju sveta. Kaj je razumeti pod to besedo? Misel je ta, naj bi vse, kar človek izvršuje na kulturnem, prosvetnem in tehničnem področju, bilo prepojeno z mislijo na Boga in podvrženo božjim postavam. Saj je prekletstvo sodobnega laicizma prav v tem, da je izkopal grozoten prepad med Bogom in človekom in proglasil absolutno neodvisnost človeka od božjih postav na vseh področjih, na katerih se le-ta udejstvuje. Kako ta prepad zopet izravnati, kaj storiti, da bo spe prišla do izraza božja zamisel o svetu? Sv. Pavel govori o prenovitvi vseh stvari v Jezusu Kristusu. Res je Kristus ves svet znova posvetil s tem, da se je učlovečil, da si je privzel telo, narejeno iz materije. To posvetilno delo sedaj nadaljuje Cerkev, saj po njej živi in deluje Kristus. Delo Cerkve je vsestransko: ne razteza se le na duše, temveč tudi na družbo in državo. Prav v teh ustanovah pa so v pretežni večini laiki. Le oni so stanju, da učinkovito vplivajo na okolje, ki jih obdaja. Po besedah kardinala Suharda iz Pariza ni poslanstvo krščanskih laikov v tem, da svet prikažejo kot nekaj slabega ali da se mu zoperstavljajo, temveč da ga, posvetijo in spremenijo v neprestano hvalnico Bogu. Baš v tem je resnično učlovečenje: božja moč prodre v človeško naravo in človeško delo ter ju tako dvigne, da postaneta pobožan stvena in ponadnaravljena. Prav zato pa se morajo vsi kristjani zavedati, da je po svečenje sveta nekaj, kar se stalno dogaja pred našimi očmi in kar nima konca, dokler ne bo prišla polnost časov, sodni dan. Kakor je Cerkev romarica skozi čase, tako so tudi kristjani samo kamenčki v božji zgradbi, ki se dviga na človeški podlagi in ki ima za cilj, da se vse ustvarjeno posveti in podredi Bogu. r s« * Iz vsega pov'\Cnega razberemo, da prihaja čas, ko bo New York, N.Y. pripravah za Božič; Smo že v je zelo važna priprava božičnih posojila. Polovico od tega mo-daril. Preudarjamo in tehtamo,1 rajo prispevati gospodarska'moč ju naselbine, kaj bi in komu bi dali. Treba je'podjetja in naprave, polovico ozirov na vse strani. Skoro pri- pa delavci in uslužbenci. Vsa- rodno je, da so nam pri tem iz misli često oni, ki so nam iz oči. Iz oči pa so nam bratje in sestre v domovini; saj nas loči od njih že dolga vrsta let in široka morja. Ne pišejo in mi ne pišemo, 'da smo si postali nekam tuji. Morali pa bi nam biti ravno oni najbolj v mislih, ker so pod {omunizmom. Razumemo komunizem in vemo, da prinaša veliko težav. Toda bolj bi ga razumeli, če bi pod njim živeli. Če smo bili na obisku, to še ne pomeni, da poznamo komunizem. Mi smo imeli dolarje v žepu in ameriški potni list, pa smo se držali širokih cest in največkrat h ot e 1 o v velikih mest. To ni pot za poznanje komunizma. Komunizem poznajo tisti, ki jih je komunizem vlačil po ječah, jih oropal njih prihrankov in premoženja, jih postavil v tisto skupino, ki ni politično zanesljiva in zato ne zasluži nobenih ozirov.- Vriva se nam cela vrsta pomislekov proti temu, da bi poslali darila v domovino. Te pomisleke radi slišimo in radi ponavljamo za drugimi, ker smo se že naveličali pomagati. Pa bi morali proti temu ponavljati besede sv. pisma: “Ne utrudite se, ko delate dobro!” Ne naveličajte se, zakaj “naveličajo se ga s svojimi žitnimi previški. Državo je zadela huda nesreča: potres v Skopi ju. To bo zadelo vse delavce in uslužbence. Vlada je namreč odločila, da med temi dobi Skoplje trideset bilijonov kemu se po sklepu delavskega sveta naloži višina posojila in pol leta se mu bo odtegovalo od plače za posojilo. Niti pen-zionisti niso izvzeti. Nekatere spravlja v slabo voljo, ko obiskovalci povedo, koliko je tam avtomobilov in motornih koles, kar naj bi bil dokaz za splošno blagostanje. Največ avtomobilov si nabavljajo podjetja in uradi, pa razne u-stanove režima. Med privatniki si morejo nabaviti avto le oni v višjih skupinah prejemkov, največ komunisti in od komunistov favorizirani, od drugih pa le malo število, ki smatrajo vozilo za višek sreče na zemlji. Za to žrtvujejo vse drugo, kar bi jim šlo. Ti so pač žrtve “motomanije”, ki je zajela po drugi svetovni vojni Evropo, po nek^j letih pa Jugoslavijo. Kaj si taki “motomani” odrečejo, to naorejo povedati tisti, ki poznajp njih prazne žepe in njih revno omaro z obleko. “Motomanija” nikakor ni dokaz blagostanja, ampak preje dokaz nespametne porabe zaslužkov. Mnogi pravijo: raje damo denar kot v blagu oz. paketu. Je nekaj na tem, toda sedaj gre za božično darilo. Božično darilo ima pred vsem namen omogočiti prazniški priboljšek. Take oni, ki ne delajo iz globokega priboljške moremo danes poši- prepričanja in ljubezni. Mnogo ponavljani ugovor proti darilom v domovino je ta, čaš da niso več potrebni. Res, mnogi niso pomoči več potrebni. Zelo velilčo pa je takih, ki so bili od komunizma potisnjeni vstran, ker niso več “porab-ni” v novem komunističnem u-stroju družbe. Teh je veliko in prav dobro vemo, da se njih pritožba ne more slišati v javnosti. Nič drugega jim ne ostaja, kot da molčijo in trpijo. Takih odrinjenih in zavrženih je veliko in so pomoči posebno potrebni. Jih je tudi mnogo, ki Ijati prosto carine s takozvani-mi brezcarinskimi paketi. Na gospodinji je težka odgovornost za prazniški priboljšek. Pri božičnem darilu moramo misliti pred vsem na gospodinjo. Vesela bo naše pomoči. Njeno veselje bo naše veselje za Božič! J.B. ------o------- Zlata poroka stro Metko, poročeno Les, sedaj živi v Boki Kotorski. Mrs. Margaret Rožanc, rojena Intihar, je doma iz vasi Lužerje pri Blokah na Notranjskem. Rojena je bila 25. dec. 1892 in je prišla v Ameriko leta 1903. Poročila se je 10 let pozneje v Clevelandu. Mrs. Margaret Rožanc je sestra pokojnega Matta Intiharja, poznanega in spoštovanega zavarovalninskega zastopnika v Eucldu. Mrs. Margaret Rožanc je u-stanoviteljica društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ in dolgoletna blagajničarka tega društva. Bila je aktivna tudi pri drugih organizacijah poleg svojega soproga. V narodni aktivnosti o Mr. John Rožance bi se dalo mnogo napisati, omejili se bomo samo na sledeče. Kmalu po zgraditvi lastne hiše na Waterloo Rd. in po otvoritvi manufaktutme trgovine v Collinwoodu se je posvetil narodnemu gibanju med Slovenci, kateri so živeli v ob-Leta 1927 so pričeli graditi Slovenski delavski dom, njegov prvi predsednik je bil John Rožanc. Bil je večletni blagajnik društva Blejsko jezero št. 27 SDZ in pozneje zelo aktven in 25 let predsednik pri Cerkniškem jezeru št. 59 SDZ. Bil je tudi predsednik podpornega društva Waterloo Camp W.O.W., predsednik dramatskega društva Anton Ve-rovsek in velik podpornik pevskega zbora Jadran v Slov. del. domu. Bil je 10 let glavni odbornik Slovenske dobrodelne zveze in leta 1936 in 1937 organizator in prvi predsednik Slovenskih trgovcev v Collinwoodu in istočasno načelnik “Slovenske gostilne” na Mednarodni razstavi v Clevelandu, kjer je bilo zastopanih 64 slovenskih trgovcev in obrtnikov. Med drugo svetovno vojno, kjerkoli se je vršila narodna manifestacija, je bil on vedno na čelu. V letu 1927 je pričel delati tudi na političnem polju in organiziral Slbvenški demokratski klub v Collinwoodu, kateri je bil učinkovit in za nas Slovence velevažen, da smo bili pri znani v mestni zbornici. Od ti stega časa zastopa naselbino a mestni zbornici Slovenec. Bi je 10 let vardni vodja v 32. Vardi in radi zaslug na- političnem polju tudi imenovan v upravni odbor okrožne organizacije. Veliko je pripomogel našim ljudem v času depresije do del in zaslužka. Leta 1939 je izročil trgovino sinu Ivanu, leta 1962 pa sinu Edwardu realitetno pisarno Collinwoodu. Ob tej dobi dolgoletnega dela in sedanjega počitka v pokoju želimo slavljencema še mnogo zdravih in srečnih dni v živ Ijenju. Joško Penko Ni časa ne denarja za jso gradnjo “Luškega doma” in zdravstveni pregled šolar jev J sredi leta še gradnjo “Samske-Prof. Jože Širec, upravitelj ga doma”. Pravijo, da za to ni osnovne šole Primoža Trubar-'denarja in da bo treba še dolgo ja v Lašikem piše v ljubljanskem “Delu”, da v vseh letih po drugi svetovni vojni niso imeli v Laškem niti enega sistematičnega zdravstvenega pregleda tamkajšnjih šolskih otrok. Kadarkoli je šola skušala doseči pregled šolarjev pri zdravstvenih oblasteh, iso ji te odgovorile: “Ni časa ni denarja!” Upravitelj vprašuje laški zdravstveni dom, kako je mogoče, da vzdržuje za dva zdravnika in dva zobarja dve ločeni u-pravi, če ni denarja in je čas tako dragocen. Nato navaja, da je v Laškem preko 700 šolarjev. Za pregled enega šolarja je treba plačati 1,000 dinarjev. Za pregled vseh torej okoli 700,000 dinarjev. Toliko pa se približno plača zdravniku za celo leto. Denar bi torej bil na razpolago, ker bi ga morali dati starši otrok. Na novi poti Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je Ivan Bratko izdal zbirko novel pod naslovom “Vroči asfalt Evrope”. Kritik Jože Šifrer pravi, da je delo pisano v stilu memoarov, vendar je glavna značilnost dela v tem, da avtor junakov ne riše več samo v beli barvi. Partizane navaja tudi kot sla-Diče, omahljivce. Tako je revo-ucionar Albin že v začetni zgodbi klonil pred žandarmeri-jo in izdal tovariše, na koncu knjige je isti spet prepustil ranjeno dekle sovražnikom, da bi rešil vsaj sebe. Poveljnik France je bil v boju preveč previden in je zato izgubil vodstvo čete Euclid, O. — V krogu svoje družine in sorodnikov sta v nedeljo, 17. nov. t. L, praznovala zlato poroko splošno po- čakati nanj. Povečan promet zahteva tudi večje število tovornjakov za prevoz blaga med pristaniščem in železniško postajo v Kozini. Teh manjka in pride ponovno do zastojev, kar škoduje ugledu pristanišča posebno pri tujih podjetjih. Gradnja železniške proge do samega pristanišča je nujna, vendar se vprašanje ne premakne z mesta, čeprav razpravljajo o njem že blizu eno desetletje in so načrti v glavnem gotovi. Zopet — ni denarja! Preko 22 milijard na leto zapravdajo Po uradnih podatkih stanejo tožbe med posameznimi gospodarskimi organizacijami v Jugoslaviji na leto preko 22 milijard dinarjev. Socialistični gospodarski red tožb in prepirov ne more preprečiti, izgleda, da jih povzroči celo več kot kapitalistični, ki se iz nuje po dobičku drži trdno dogovorov in sprejetih obveznosti. Gospodarska podjetja zahtevajo pravico do lastnih pravnih zastopnikov, ki jih bodo zastopali v pravnih sporih in razpravah pred sodišči, češ, da bodo na ta način njihovi stroški manjši kot so sedaj, ko morajo za vsak slučaj posebej najemati odvetnike. Ne skušajo torej odstraniti vzrokov za pritožbe in pravne spore, ampak hočejo le izboljšati svoj položaj v njih z najetjem stalnih odvetnikov. Letališče v Brnikilh bo skoro gotovo V Brni kih na Gorenjskem ter se zatekel v skrivališče. V i gradijo novo, moderno letališče zgodbi “Vse se je spremenilo” za Ljubljano, ki bo sposobno je prej aktiven komunistični u-pornik zaradi denarja postal policijski konfident... Zakrnele pobude sprejemati tudi jet potniška letala za srednje proge. Letališče so začeli graditi že pred 10 leti, pa nato dela prekinili, ker ni Ljubljansko “Delo” piše pod-hilo denarja. Lani so se dela gornjim naslovom 22. oktobra J znova lotili z vnemo in napo-kako so se v prvih letih po dru-j vedujejo, da bo letališče letos gi svetovni vojni gnali delavci'do 29. novembra, ko praznujejo in strokovna vodstva podjetij obletnico ustanovitve republi-za napredek teh, da pa se je to ke, sprejelo prva letala, vneslo in vse take pobude so^. Letališče gradi že vse leto “zakrnele”. Delavski sveti, ki 950 delavcev iz vseh predelov naj bi dali delavstvu več pobu-' Jugoslavije. Domačinov, to se de in več volje do dela, tega ni-'pravi Slovencev, je zaposlenih so dosegli. Kot primer navaja le 16%, Bosancev je 38%, Hrva-J. Peštaj, pisec sestavka, da je tov 28%, Šiptarjev 12%, osta-bilo v Mariborski avtomobilski nek pa so Srbi, Črnogorci m tovarni leta 1949 172 racionali- Macedonci. V Sloveniji je na zatorjev in novatorjev, leta 1950 splošno zelo težko dobiti zadost-le 36, nato pa je bilo prijav za n° število takozvanih sezonskih izboljšanja delovnega procesa delavcev, ker ima večina za de-vse manj, dokler niso lani in lo sposobnih in voljnih stalno letos popolnoma izostale. zaposlitev. Delo pri gradnji le- Pisec dostavlja, da je vodnike tališča v Brnikih je težko. — Aljaska obsega po površini ozemlje, ki je enako petini kontinentalnih ZDA. imajo zaposlitev, imajo zaslu- znana in spoštovana Mr. John žek, toda je skromen, da zado-'*n Mrs. Margaret Rožanc z 1985 stuje le za najskromnejše pre-j Heverly Drive, Richmond Hts., življanje: obleko, hrano in sta- Ohio. novanje. Na strani nimajo ničJ Dobro je, da si pobližje ogle-Zato mora biti pri njih petek damo naša slavljenca in o njiju enak svetku. Nobenega priboljš-'zabeležimo važne dogodke, kaka ni za svetek. Komunistična' tere sta skupno preživela v 50 oblast jim je odpravila praznik letih. Splošno je njih življenje Božiča, bedni zaslužki pa pri- potekalo v ljubezni in slogi. V boljšek za Božič. Med te obu- zakonu so se rodili trije zdravi božane spada danes celo krneč- in čvrsti sinovi, Ivan, Edward ka družina, ki je po stari tradi- in Victor. Vsi so za časa druge ciji na velike praznike razvese- svetovne vojne služili v ameri-lila člane s praznično mizo. | ški armadi. Starejši sin Ivan Je res, da so sedaj v veliki *ma sv°j dom poleg očeta in večini vsi zaposleni v tovarnah, matere> Edward je še samec in delavnicah. Toda zaslužki so za živi v P°moč očetu in materi v može in očete skromni, da daleč nj^u hiši in se ukvarja s proda-zaostajajo za potrebami. Dra- hiš in posestev v okolici. Vic-ginja zelo napreduje, zaslužki i-01- ^Wi z družino v Euclidu. zaostajajo. V tej tekmi trpijo Pred nedolgim je bil poslovodja družine. Večinoma si ne more- Clair Savings in Loan Co. jo privoščiti mesne hrane niti v Euclidu. Sedaj je zaposlen iz-enkrat na teden. Cene mesu so ven mesta-se dvignile preko 700 do 1,000 Mr. John Rožanc je bil rojen dinarjev za kilo. Edino kruh še 18. sept. 1891 v Cerknici na No-drži primerno ceno, toda gre tranjskem. V Ameriko je prišel zasluga za to Ameriki, ki poma- leta 1910 in se poročil 13. nov. Oregon City, Ore. — Prav lepa hvala za Vaše obvestilo o poteku naročnine. Ameriško Domovino vedno težko čakam in bi jo zelo pogrešala. Iz nje izven prav vse, od tukaj in novice iz starega kraja. Imamo dobre dopisovalce. Bog naj da zdravje vsem skupaj in obilo napredka pri listu. Vsem pošiljam najlepše pozdrave, posebno pa Mrs. Mary Debevec. Vaša naročnica Mary Polajnar * Claremont, Calif. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam naročnino za eno leto. Z listom smo zelo zadovoljni. Najlepše se Vam zahvaljujemo za redno pošiljanje. Prijateljske pozdrave uredništvu in vsem čitate-Ijem Ameriške Domovine pošiljamo iz sončne Kalifornije. Mrs. Maria Schwlatsch podjetja vprašal, če je delovni proces v podjetju že tako izpopolnjen, da se ne da več izboljšati. Ti so mu odgovorili, da je do tega “še zelo daleč”. Delavstvo je izgubilo zanimanje in voljo, ko ne vidi nobenega pravega napredka. Veliko pripomore k temu tudi dejstvo, da dober del ljudi dela na dveh krajih, ker pač z enim zaslužkom ne more primerno preživljati sebe in družino. Brez železnice ne bo več napredka Koprsko pristanišče je doseglo 21. oktobra letos pol milijona ton prometa in s tem preseglo plan za 47 odstotkov. Od skupne tonaže je odpadlo na izvoz 50,633 ton, na uvoz 379,270 ton, na tranzit 47,294 ton in na razvoz 23,548 ton. Odstotno se je najbolj povečal tranzit, saj ni niti dve leti od tega, ko je bila postavka tranzita v skupnem prometu pristanišča komaj omembe vredna. Povečan promet v koprskem pristanišču je povzročil vrsto težav, število v njem zaposlenega delavstva je poraslo za polovico samo v zadnjih devetih mesecih. Doseglo je blizu tisoč. Ljudje delajo od ranega jutra do poznega večera, v petek in svetek. Nekvalificirani delavci zaslužijo pri tem mesečno okoli 45.000 dinarjev, od tega pa jim odtegnejo 10,000 din za hrano in stanovanje. Tega imajo v nalašč za nje zgrajenih barakah, ki pa jih snažilke drže v soraZ' merni čistoči in snagi. Delavcem ne dovoljujejo, da bi si sami kuhali, ker se je pokazalo, da so v tem slučaju pri hrani varčevali v taki meri, da so v letu ali dveh tako oslabeli, da za težko delo niso bili več sposobni. Strokovni delavci zaslužijo pri teh delih z izredno dolgimi delovnimi urami od 70.000 do 80,000, nekateri iz' jemno celo do 160,000 dinarjev- Podjetja “Slovenija ceste”, hi letališče v Brnikih gradi, trdi, da se njegovo delavstvo drži samo za sebe in da vse letošnjo leto ni prišlo do nobenih pre' krškov in motenj javnega reda in miru. Največ ji ledenik svoje vrste v Ameriki Ledenik na gori Ranier v državi Washington je največji le' Nastale so težave z njihovo pre-idenik vezan na en sam gorski hrano in stanovanji. Predložili! vrh v Združenih državah. V tretjem razredu ljudske š°le pri Sv. Martinu sva se 8Poprijateljila z ministrantom Ivanom. V tretjem razredu 1116 je namreč počakal tisto leto, ko sem jaz iz drugega Prešel v tretjega. Bil je sin Računarja v Zajčevcih, kjer bila šola in cerkev sv. Mar-^’aa, torej “purgai’ski” sin. 'laz sem pa bil iz Mačkovec, s'a želarja. On je imel v žepu Vedno dovolj sladkorja, vsakovrstno pisanega, ki so mu Pravili “roks-drops”. Jaz sem Pa imel jeseni v torbi dobre hruške, jabolka in slive, pozimi pa orehe in klujece (krhlji l2 jabolk in hrušek.). Sliv ni-Slao sušili, ker se je iz njih delala slivovka, ki je za MaČ-kovčana vse več, nego suhe slive. Ministrant Ivan je imel 2a južino žemlje, jaz pa črn kruh. Te različne dobrote, ki so hile za moj želodec v torbi ^‘nistranta Ivana, za njegov želodec pa v moji torbi (razen črnega kruha), so bile tisto, k&r je ustvarilo začetek naji-neuiu prijateljstvu. Ker se želodci niso dali za-^njati, sva zamenjavala llajine dobrote. Pri tem se je izkazal vedno pristnega Računarja. S spoštovanjem me je navdajal ministrant Ivan najbolj Zato, ker je bil ministrant. • e£a spoštovanja nisem gojil samo jaz, nego skoraj vsi nje-^°vi sošolci. Zdelo se mi je, da veje od njega vedno nekaj ^azniškega, da so njegove r°ke drugačne kakor moje. je z njimi prijemal mašne Vuge in mašni plašč in, ka-k°r mi je sam zaupal, rezal hostije, ko jih je mežnar pe-kol, da so bile tako pripra-Hiene za mašo. Poleg tega pa Je govoril latinski, kakor maš-hik, čeprav mnogo manj. Kiti ministrant, je častito dolo. Tako smo mislili vsi, dasi tega nismo kazali. Nekoč mi je posodil'drobno knjižico. Pogledal sem jo. ‘Ne razumem. Latinsko je.” “Nauči se. To je Konfiteor. B°š ministrant.” zanimanjem sem listal po Mizici. , ‘To je Konfiteor? Tisto, moliš pri maši?” Nauči se, pa boš tudi ti h^bl,” je rekel. Kaj se lahko nauči?” sem Prašal in prijetno mi je postalo. v Poskusi. Kar tako pa ni. er ^tinsko.” Zvečer sem se že lotil uče-hja. tn nomine Patris, et Filii, Spiritus sankti. Amen.” je bilo tisti večer. jKo sem se zbudil, rano je °, se nisem mogel spomniti Za* kssede. Tako je šlo dan v dnevom. Posrečilo se mi je 'mar, da sem se naučil na j^^t vse, kar je bilo v tisti « Pzici. Ce sem sam zase ^Paševal”, sem znal. Ali, ko jy Je Jel spraševati ministrant an> sem vedno zastajal in jj^al besede in stavke. Bilo ^ ■]e, ko je bil on poleg mene, del °1 Je vse’ ^ar sem ve“ ’ Padlo nekam v prepad. ° večkratnih poskusih je nistrant Ivan i-ekel mirno-qUsno; za mini- »traS*;,,1™- “ ni9i e|}^° 011 vedel, kako težko sem0db° Je izrekel! Molče ,niu vrnil tisto drobno šča]1ZlC°' ^ srcu pa me j® ti-rno ° in stiskavalo, da nisem • 11 Ki jesti, še -- rekla in položila svojo roko na moje čelo. “Nisem,” sem odgovoril. “Kaj ti pa je?” “Nič,” sem se delal ravnodušnega. “Nič mi ni.” ‘ Rad sem bil, da se nisem pohvalil že prej, ko sem dobil knjižico, da se učim za ministranta, dasi me je mikalo. Hotel sem jo iznenaditi. Predstavljal sem si, da stopim z malomarnim obrazom pred njo in rečem; Mati, jutri je nedelja; idite k pozni maši.— Vem, da bi vprašala: Zakaj k pozni? — Rekel bi: Zato; boste nekaj videli. — Koga bom videla, bi rekla. Kaj naj pa vidim pri maši drugega, kakor mašo. Tu še si pri svojem sanjarjenju nisem bil na jasnem, ali naj povem, da bo videla mene, kako bom ministriral, ali pa da ji nič ne povem. Naj bi me nenadoma zagledala v ministrantovskem oblačilu in pred oltarjem. Sedaj pa naenkrat takšna obsodba: nisem za ministranta! “Kako, da se jaz ne morem naučiti tiste latinščine,” sem mislil, “a ministrant Ivan se je naučil. In vendar je on moral ponavljati tretji razred ter sem ga dohitel. Jaz pa še nisem nobenega ponavljal in imam tudi lepše spričevalo.” Tako sem razmišljeval ves teden. Tudi sanjal sem. In kakšne sanje sem sanjal? Začelo se je lepo, končalo pa žalostno. Ko sem se zbudil, sem bil rad, da nisem bil ministrant. Sanjalo se mi je, da sem bil res ministrant in sva skupaj z ministrantom Ivanom ministrirala. Pa m i pravi Ivan: “Pje, v nedeljo poskusi ti biti za prvega.” “Mi odstopiš?” sem ga vprašal. “Gotovo. Drugače bi ti ne ponujal,” je rekel. “Potrebno je, da se naučiš tudi za prvega.” Komaj sem čakal nedelje. Ko je prišla, sem bil ves prazničen. In ponosen sem bil, sila ponosen. Ko sem v zakristiji vzel mašne bukve in prijel za visečo lento, da dam znamenje z zvoncem, se mi je zdelo vse okrog mene svečano. Ko je mašnik v zakristiji prijel za kelih in mi pokimal z glavo, sem potegnil za lento. Zvonec je svečano zapel. Na koru so zabučale orgle, najprej zamolklo, z basom, potem z vsemi piščalmi. Jaz pa sem šel, z mašno knjigo v roki, ves žareč v obraz, pred oltar na listno stran in stopal, kakor mašnik, po stopnicah in položil na oltar mašno knjigo. Ko sem se obrnil, sem se ozrl po cerkvi, da vidim, ali me vidijo. Nešteto oči je bilo uprtih v me. Med tistimi neštetimi sem videl dvoje, ki so me gledale vse srečne in od sreče vlažne; bile so oči moje matere, ki je prišla k pozni maši, da vidi svojega sina, ki je danes za prvega. “Et introibo ad altare Dei,” je začel mašnik. (Dalje prihodnjič.) NOVEMBER KUhtlTuMnlHrl St; i ii ,i ri, ii, 2 ,3:14:15,16.17.18, 9 110 111 112113114115 16 23 30 117118119120121122: ^|25!|26IZ7j|28L2| KOLEDAR društvenih prireditev j® čudno zazdelo, a‘l 1® jem. Pa nisi materi se da skoraj bolan, Ivah?” je Največ za prevoz mleka Za prevoz mleka s farm v mlekarne in iz mlekarn do potrošnikov rabijo več tovornih avtomobilov kot za katerikoli poedini izdelek ali blago v naši deželi. — Linčanje se je od leta 1900 v Združenih državah zmanjšalo do leta 1951 od 115 oseb na eno samo. NOVEMBER 22., 23., 24.—Letni farni puranski festival pri Sv. Vidu v novi dvorani. 23. —Ohijsko nogometno moštvo in clevelandsko-ameriška nogometna liga priredita PETI LETNI NAGRADNI BANKET IN PLES v SND na St. Clair Ave. Večerja ob 6. zvečer, ples od 9. ure dalje. 24. —Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28.—Napovedovalec WXEN-FM, Tony Petkovšek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri zvečer. DECEMBER 1.—Miklavževanje Slovenske šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne. 1.—Pevski zbor Slovan poda v SDD na Recher Ave. svoj jesenski koncert. 14.—Slov. oder poda v veliki dvorani pri Sv. Vidu misterij SLEHERNIK. Začetek ob 7.30, zvečer. JANUAR 1964 11.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi predpustno zabavo s plesom v Slovenskem domu na Holmes Av. Začetek ob osmih. 19.—Prosveta Baragovega doma priredi “Slovanski festival” v šentviškem avditoriju. 25. —Družabna prireditev Slov. šole pri Sv. Vidu v šolski dvorani. Začetek ob šestih zvečer. 26. —Klub upokojencev v SD na Holmes Ave. priredi večerjo v Slov. domu na Holmes Ave. Začetek ob petih. FEBRUAR 8.—Pevski zbor “Triglav” priredi maškeradno veselico v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. 16.—Upokojenci v Euclidu pri- rede večerjo in maškeradno veselico. MAJ 3.—Pevski zbor “Triglav” priredi svoj letni koncert in prizor v petju “Rokovnjači v Črnem grabnu” v Sachsenheimu na 7001 Denison Ave. Po koncertu bo domača zabava v Slov. nar. domu na 6818 Denison Avenue. Poll je glavni krivec Kronična endemična bolezen, vanje, zdravljenje in vzporedno katere povzročitelja pe odkril zaščitno dejavnost. Za zdaj pre-sredi prejšnjega stoletja nemški verjajo učinkovitost načrta na zdravnik Theodor Bilharz, na- manjšem področju Kafr en Da-pada vse ljudi, predvsem pa'var blizu Aleksandrije, otroke, stare nad pet let. Nje-1 Ko bodo zbrali rezultate in na na zunanja znamenja so kri v^ej podlagi vnesli popravke v seču in stalne diareje, zaradi splošni načrt, se bo razvnela katerih organizem slabi, se pre- ^ naj večja zdravstvena bitka, kar zgoda postara in kmalu odmre, jih je kdaj bilo na afriški celini, Parazit, ki jo povzroča, pro- ^ bitka za nove, bolj zdfave rodo-dre iz Okužene vode skozi kožo'Ve, bitka, ki bo brz’kohe zahte-v ikri, jetra in pljuča; v bližini vala prizadevanje in iiapor več mehurja ali v debelem črevesu'generacij. A -------o-----( samice odlagajo jajčeca, ki jih potem raznaša ljudje. Jajčeca pridejo do, hermafroditskega polža “Bulinus truncatus,” ki se zelo naglo množi in je razširjen po vseh nilskih obalah. V tem polžu se zajedalec dokončno razvije, potem pa se preseli v vodo in — krog se isklene v novem človeku. Zdravilo so odkrili že leta 1917, toda zdravljenje ni niti kratko niti preprosto, ker so potrebne intravenozne injekcije, to pa ni vselej izvedljivo v vsakem kmečkem domu. Razen tega dosedanji veliki napori niso prinesli zaželenih rezultatov, ker tako bolnik kakor njegovi najbližji stalno živijo v razmerah, v katerih se pojavljajo vedno novi bolezenski primeri. V tridesetih letih so uvedli prve za- Maroški kralj pristal na prvo parlamentarno vlado RABAT, Mar. — V Maroku so imeli v maju parlamentarne volitve. Zmagala je seveda kraljeva stranka s policijskim ministrom kot strankinim načelnikom, toda nekaj poslancev je dobila tudi ppozicija. Parlamentarno zasedanje se je začelo danes s slovesno otvoritvijo. Za slavnost je bila potrebna tudi vlada, zato je kralj dal Ahmedu Bahminiju nalog, da sestavi parlamentarno vlado. Stvarno ne bosta ne vlada ne parlament dosti pomenila, ker ima kralj še zmeraj vso oblast v svojih rokah. Varovana je v... , . vsaj podoba ustavne” monar- scitne ukrepe proti tej bolezni,1 , . . ,, , , ” „ ^ ^ J hije, kar je tudi dobro. Polit č- učinkovitega cepiva pa še ni. Do lanskega leta uo ustanovili po vsej deželi okoli 1200 zdravstvenih enot za boj proti endemičnim boleznim. Njihovo število nenehno narašča. Te enote pomagajo mnogim izmed skupno treh milijonov prebivalcev, ki jih je treba ozdraviti trahoma in tuberkuloze, predvsem pa bilharzije. Za graditev in montažo filtrov in drugih naprav, ki naj bi zagotovile kmečkemu prebivalstvu zdravo vodo, so namenili 56 milijonov funtov, okoli 1700 kanalov so začeli čistiti s kemičnimi in z mehaničnimi sredstvi, da bi uničili polže. Toda kemikalija, ki prihaja v poštev, je zelo draga, en sam preživeli dvospolni polž ima po štirih mesecih okoli 50,-000 potomcev. Več išto strokovnjakov ZAR in Svetovne zdravstvene organizacij6 je pripravilo podrobnosti “bojnega načrta,” katerega cilj je uničiti polža, ki prenaša bolezen. Upoštevali so vrsto okoliščin: sestavo zemlje, življenje n delo prebivalstva, prosvetlje- na zgodovina uči, da korak nazaj v kraljevo diktaturo ne bo več mogoč. Vzgled sosedne alžirske republike bo preveč nazoren, akoravno imajo tudi tam diktatorja Ben Bello. Do sedaj je bil kar kralj sam za ministrskega predsednika. ---------------o----- McNamara bo umaknil iz Evrope 40% vojaških transportnih letal WASHINGTON, D.C. — Tajništvo za narodno obrambo ima v Nemčiji in Franciji 76 velikih transportnih letal. Sedaj jih bo umaknilo domov 32, ostane jih tam le še 44. Te številke pomenijo same na sebi malo. Treba jim je dodati, da se bo z letali vrnilo domov tudi 1,340 mož letalskega osobja in okoli 3,500 članov njihovih družin. V Evropi ne bo torej treba rediti skoraj 5,000 ljudi, kar pomeni prihranek nekaj milijonov dolarjev. NATO zavezniki so bili o tem že naprej obveščeni. Ženske niso navdušene za predsednico v Beli hiši WASHINGTON, D.C. — Senatorka M. C. Smith je s svojo na pol napovedano kandidaturo za Belo hišo dala Gallupovemu zavodu priliko, da je spraševal po deželi, kaj misli o tem, da bi Bela hiša prišla v roke predsednice in ne predsednika. O-koli 57% vseh vprašanih ne bi imelo ničesar proti temu. Ako jih pa ločimo na moške in ženske, dobimo drugo sliko: do-čim je 58% moških za predsednico, jih je na ženski strani samo 51%. Zakaj ravno taka raz; lika, ni jasno. Vse to ne govori vprid kandidature Mrs. Smith, kajti na republikanski strani se udeležuje zmeraj več žensk predsedniških volitev kot moškilf. Ako bi na primer pri volitvah 1. 1960 volile samo volilke, bi bil izvoljen Nixon in ne Kennedy. ---------------o----- Grška vlada pripravlja splošno amnestijo ATENE, Grč. — Sedanja vlada ministrskega predsednika Papandreou-ja nima večine parlamentu, za zaupnico bo potrebovala pomoči z desne ali leve. Z desne je noče, rada bi jo dobila od levičarske opozicijske stranke, ki imajo pa v njej glavno besedo komunisti. Da jih pridobi na svojo stran, je sklenila, da pripravi vse potrebno za veliko politično amnestijo. V grških ječah je še zmeraj 979 komunistov, ki so se udeležili zadnje državljanske vojne, 569 med njimi je navadnih morilcev, ostali so ropali, špijoni-rali, požigali itd. Komunistična stranka se trudi že dolga leta, da bi pripravilo vlado, da jih amnestira. Prejšnja vlada o tem ni hotela nič slišati, sedanja jih bo pa najbrže pomilostila, ako jo bo levica podprla pri glasovanju o zaupnici. Parlament se sestane 11. dec. in takrat bo vlada morala zahtevati zaupnico. V najem Oddamo 5 sob zgoraj na 1011 E. 74 St., v sprednji hiši. Vprašajte na istem naslovu spodaj. (222) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, na novo dekorirana, klet, garaža, parna gorkota, na E. 77 St. Kličite 884-0493. (222) CE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 Družabnica Iščemo Slovenko, da bi delala druščino in živela pri starejši ženski. Kličite KE 1-3697. (225) Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St, Clair Ave. & 68th St., EN 1-42,2 Stanovanje v najem Trisobno stanovanje oddamo mirnim ljudem, zaprta veranda, zgoraj na 697 E. 160 St. Kličite 761-8206. (222) Naprodaj Prodamo 23 inč okenski pihalnik za $10 in G.E. likalnica za $25. Kličite UT 1-0634 do 6:30 zv. (223) V najem Tri čiste sobe, na novo deko-rirane, oddamo enemu ali dvema odraslima za $36 na 1176 E. 61 St. Kličite GR 5-2644. (mwf-x) V najem 4 sobe in kopalnico, zgoraj, oddamo na 1124 E. 68 St. Kličite EN 1-1084 po 5. uri Pop. (223) IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd. FRANK KURE R.F.D. l, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503 V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT Realtor EV 2-4535 (12,14, 18 nov) MIRKa AHTLOfiA 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Phone: HE 1-3500 ❖ M. A. TRAVEL SERVICE Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ-SKE zadeve. ^ Travel — Notary — Translations — Immigration — RUDY KRISTAVN1K COMPANY Gradbena dela — Mizarstvo — 5908 Bonna Ave. Gradimo nove hiše, garaže in slične gradbe. - Popravljamo in prenavljamo stanovanja in poslopja. Dogradimo nove prostore. Vsa dela zavarovana. - Proračuni brezplačni. - Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, podnevi pa IIE 1-0965, Cleveland, O. VISOKA ZGRADBA — Na Dunaju v Avstriji grade 800 čevljev visok stolp. Na sliki vidimo delavca v podnožju stolpa pri delu. Večje količine živeža bodo potrebne doma Do leta 1975 bo število prebivalstva naše dežele naraslo predvidoma v taki meri, da bomo porabili okoli 28 odstotkov več hrane, kot jo porabimo s daj. ’IraniL« dena» ra deževne dneve umijte U. Sxvinv« honde' MALI OGLASI Hiša naprodaj 6-sobna hi-a je naprodaj v Nottinghamu blizu E. 185 St. Zmerna cena. Kličite IV 6-5505- (x) Stanovanje v najem Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4888 ali IV 1-6832. (223) NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 10. oktobra 1963 v Euclid Glenville bolnišnici umrl naš predobri soprog, oče, stari oče in tast VALENTIN KOCHAR Blagi pokojnik je bil rojen 14. februarja 1894 v vasi Studenec, župnija Dev. Marija v Polju pri Ljubljani, Slovenija, Jugoslavija. Tam za njim z nami žalujejo polsestra Ana, polbrat Alojzij,,s svojo družino in več drugih sorodnikov. Pogreb je bil dne 14. oktobra 1963. V Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Blvd. se je najprej zastopnik društva Mir, Anton Bokal, z ganljivimi besedami poslovil od pokojnika, ki je bil član tega društva 50 let. Župnik, Rev. Matija Jager, je začel cerkveni obred, blagoslovil truplo in molil za večno srečo pokojnikove duše. V pogrebnem sprevodu smo nato prepeljali pokojnika v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Tam je Rev. Jože Godina daroval slovesno pogrebno sv. mašo. Po sv. maši, žalostinkah in prošnjih molitvah je pogrebni sprevod krenil na pokopališče Vernih duš v Chardoii, Ohio. Po molitvah in cerkvenih obredih, ki jih je vodil Rev. Jože Godina, smo truplo položili v grob na družinskem prostoru pokopališča. Naj prejmeta pred vsem našo iskreno zahvalo Rev. Matija Jager za molitev skupnega sv. rožnega venca in za opravljene svete obrede v pogrebnem zavodu ter Rev. Jože Grdina za daritev svete maše, spremstvo na pokopališče in poslovilne molitve ob grobu. Prisrčno se zahvaljujemo društvu Mir št. 142 SNPJ za krasen venec, za zastopstvo pri pogrebu in g. Antonu Bokalu za poslovilo. Posebej se zahvaljujemo prijateljem pokojnega, ki so nosili krsto. Iz vsega srca smo hvaležni dobrim sosedom za vso pomoč in tolažbo, zlasti Mrs. Lubic. Mrs. Mahnič in Mrs. Stražišar. Grdinavemu pogrebnemu zavodu se prav lepo zahvalimo za ljubeznivo ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Beg povrni vsem, ki so dali za sv. maše in druge dobre namene v počastitev pokojnega, tistim, ki so poklonili cvetje in vence ter tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit in se od njega poslovili v pogrebnem zavodu, vsem, ki so prišli k pogrebu, bili pri pogrebni sv. maši in spremljali pokojnika do groba. Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice. Ce bi kdo niše posebne zahvale pomotoma ne bil dobil, prosimo naj nam oprosti in sprejme to našo javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so očeta ob smrti in pogrebu počastili, nam. pomagali in nas tolažili. Iskrena hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja. Njegovi blagi duši daj ' Bog svoj nebeški raj! žalujoči: soproga TERESA KOCHAR, roj. Pirc, hčere: FRANCES, MRS. JENNIE NEMETH in MILDRED, zet JOSEPH NEMETH, vnuka DALE in ALAN ter vnukinja SUSAN. C leveland. O., 18. novembra 1963. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI pod odrekel Jurandovi, in to run j, in takrat se pridružim In tako je bilo. Čeh je že spoznal svojega mladega gospoda in vedel, da ni dobro, če mu ugovarjaš, a še huje, če na mig ne izpolniš njegovega povelja; torej so čez eno uro odrinili. Ko je Zbiško pri vhodu videl Sanderusa, kako se je s svojo skrinjo spravljal na sani, mu je rekel: “Kaj pa si se tako prilepil name, kakor rep ovčji v.olni? . . . Saj si pravil, da hočeš v Pruse.” “Pravil sem, da hočem v Pruse,” je rekel Sanderus, “toda kako naj grem sam tja v takem snegu? Volkovi me požro, še preden izide prva zvezda, a tu tudi nimam kaj opraviti. Ljubše mi je v mestu, kjer lahko krepim ljudi v pobožnosti, jih obdarujem s svetim blagom in jih rešim iz hudičevih krempljev, kakor sem prisegel v Rimu očetu vsega krščanstva. Razen tega sem vašo milost strašno vzljubil, zato je ne zapustim pred odhodom v Rim, ker se uteg- Tako sta se dražila drug drugega, ker sta se imela precej rada. Zbiško res ni prepovedal Sanderusu, da ne sme z njimi, ker ga je čudaški človek zabaval, a hkrati se mu je zdelo, da je res navezan nanj. Odrinili so torej iz lovskega dvorca v jasnem jutru, v tako ostrem mrazu, da je bilo treba pokrivati konje. Vsa pokrajina je ležala pod obilnim snegom. Strehe koč so se komaj videle izpod njega, se mu je zdelo toliko bolj verjetno, ker je Jurandova hči odpotovala, a Čeh je v lovskem dvorcu tudi ujel novico, da je bil gospod na Spihovu nasproten mlademu vitezu. Pošteni oproda se je torej razveselil, zakaj dasi je ljubil Jagienko, je gledal nanjo ka-{or na zvezdo na nebu in bi sil rad odkupil njeno srečo tudi s svojo krvjo. Zbiška je tudi vzljubil in je želel obema služiti do smrti. “Torej se vaša milost misli naseliti na dedovini?” je re-cel veselo. “Kako naj ostanem na dedovini,” je odgovoril Zbiško, ko sem vendar pozval tiste križarske viteze, a poprej še Lichtensteina? De Lorš je pravil, da bo veliki mojster povabil kralja v goste v To- ne zgoditi, da vam napravim njim veselo kramljal a ponekod se je zdelo, da vstajajo stebri dima naravnost iz belih zasipovin in streljajo kvišku, rožnati v jutranji zarji, razširjeni na vrhu v čope kakor viteške perjanice. Zbiško se je peljal na vozu deloma zato, da je hranil moči, deloma zaradi velikega mraza, pred katerim se je bilo laže obvarovati v vozeh, nastlanih s senom in kožami. Velel je tudi Glovaču, naj prisede k njemu in naj ima pripravljene samostrele proti volkovom, medtem pa je kako uslugo.” “Gospod, ta je vedno pripravljen, da za vas kaj poje m izpije,” je rekel na to Čeh, “in tako uslugo najrajši napravi. Toda ako nas v Pšasni-škem gozdu napade prevelika čreda volkov, ga jim vržemo pod zobe, ker ni za nobeno drugo rabo.” “Vi pa glejte, da vam gi*eš-na beseda ne primrzne na brke,” je odgovoril Sanderus, “ker se tak led otaja edino v peklenskem ognju.” “O, da!” je rekel Glovač in segel z rokavico k brkom, ki so se mu komaj začeli kazati, “najprej poskusim med počitkom segreti pivo, ali tebi ga ne dam.” “A rečeno je: žej napajati. Nov greh!” “Torej ti dam vedro vode, a medtem na, kar imam v roki.” In tako govoreč je nabral snega, kolikor ga je mogel z obema rokavicama zgrabiti, in ga vrgel Sanderusu v brado; toda ta se je umaknil in rekel: “Za vas ne bo nič opravila v čehanovu, ker tam imajo že naučenega medvedka, ki se kepa s snegom.” “V Pšasnišu,” je rekel, “samo nakrmimo konje, se ogrejemo in takoj odrinemo dalje.” “V čehanov?” “Najprej v čehanov, da se poklonimo knezu in kneginji in opravimo božično pobožnost.” “A potem?” je vprašal Glo-več. Zbiško se je našmehnil odgovoril: “Potem kdo ve, morda Bogdanjec.” Čeh ga je začudeno pogledal. V glavo mu je šinila misel, da se je morda mladi gos- CHICAGO. ILL. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT — Good estab. business in very good loc. Near CTA depot and other firms. EAT HEARTY. 1313 W. 103rd St. BE 3-9898. (223) DOGS FOR SALE POODLES — Tiny toys, silv. ■ apricot — white. A.K.C. $100-$150. Private owner. — GI 8-6788. (222) HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELPER 4 School Age Children in Evanston home. Own Room & Bath. $125.00 Monthly. Rec. References Req. — UN 4-5188. (223) GEN. Housework — Plain Cooking. Stay or Go. Age 20-45. Excellent Salary. Pleasant Surrounding. Dr.’s. Residence. 3 adults. EU 6-6540. (223) kraljevemu spremstvu, p a mislim, da mi v Torunju izprosi gospod Zaviša iz Gar-bova ali gospod Povala iz Ta-čeva pri našem gospodu dovoljenje, da se bom mogel z ostrim orožjem boriti s tistimi menihi. Gotovo nastopijo s svojimi oprodami, torej se boš moral tudi ti bojevati.” “Saj bi tudi jaz postal menih, ako bi bilo drugače,” je rekel Čeh. Zbiško je zadovoljno pogledal nanj. “No, ne bo mu dobro, kdor bo prišel pod tvoje orožje. Gospod Jezus ti je dal strašno moč, toda slabo bi storil, ako bi jo preveč zanemarjal, ker pravemu oprodi se spodobi poslušnost.” (Dalje prihodnjič) Millie Novak, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., LI 1-6245; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornici: Amalia Novak in Mary Matoh; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV HELP WANTED Immediate opening for MEDICAL TECHNOLOGIST A. S. C. P. for new hospital with latest equipment and facilities. Excellent starting salary and fringe benefits. Position available now or after first of year. — Call collect. Lester L. Lamb, Administrator R. J. REYNOLDS-PATRICK County Memorial Hospital Stuart, Virginia Phone 694-3154 (223) REAL ESTATE FOR SALE RIVERSIDE — By Owner — 6 Rm. 2-Bedrm. Ranch. Gas heat, Appl., Carpeting, Drapes, S-S., 2 car gar., Landscpd., Close to Schools. $31,000. 447-2441. (225) Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 23 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Rack; tajnik Albin Orehek, 1264 E. 59 St., UT 1-3239; zapisnikar John Skrabec; blagajnik John J. Polž. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich. John Ovsenik; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 6:30 pred sejo in 25. v rtiesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. UR SV. LOVRENCA ŠT. «1 RSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Todec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; sapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W Kovach; nadzorniki; Louis Shuster, ■Silvester Urbančič in Emeric Kor-lan. Zastavonoša Joseph W. Ko /ach. Zastopnika za SND na 80. St los. W. Kovach in John Krofi, za- •topnik za SND Maple Hgts., Loub •imoncic; zastopniki za atletiko ir, booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako irugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let .tarosti. Bolniški asesment 65c no mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolar. jet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lov renca. DRUŠTVO SV. ANE ST. 150 KSK.l Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, idpredsednica Frances Lindič, talnica Josephine Winter, 3555 E. 80 i ; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-■i za SND na 80. St., Frances--indich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, .astopnici za Ohio KSKJ Boosters n mladinsko dejavnost Josephine /inter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. LYONS — Owner. — Easy care, low tax, 6 yr. old, all brick home, 3 bdrms., tile ba., oversize utility room, gas ht., 2 car gar. Asking $18,900. Call HI 7-6345. (223) MAYWOOD — 3 Bdrm. well dec., Ranch. Lg. cab. kit., Full bsmt., w/ laundry, work shop, bilt-in-bar and kit. 2-car gar., Privacy fenced yard. Only $16,900. 345-9109. (225) HINSDALE—COOK CO., By Owner. 7 yrs. old, 8 rm. Cape Cod. 2 full baths, 2 rec, rms., patio. 2 car gar. Walk-in cedar closet. Brand new kit. C. B. and Q. and Bluebird bus lines. Immed. Poss. FA 3-7244. " (223) BUSINESS Property — 1918 West Diversey. 2 story brk. bldg. Store and 4 Ige. rms. apt. 2nd fir. big bsmt. 2 car gar. Just remod. compl. up to date vacant. Gas ht. hot water. Very seasonable. Opposite Stewart Warner Factory. Peter Stephens — 30 N. LaSalle St.,—RA 6-4051. (222) 1-1642; zapisnikarica Anna Kozel, blagajnik Louis Jarem; nadzorniki; Frances Somrak, Louis Mervar in Mary Schmoltz. Vratar James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak. Sejo se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 24. in 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, pod predsed. Josephine Weiss, finančni ■n bolniški tajnik Joseph Grdina 1129 Addison. Road, Tel. UT 1-4349 blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Ovsenek. Nad zorniki: Josephine Weiss, Anna Palčič, Joseph Lach. — Za preiskavo vsi slovenski zdravniki. Društveni Zdravnik Valentin Meršol 1031 E. 62 St. jŠeje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer J. D. Narodnem domu na 4533 W 130 St. Društvo spada v Centralni bolni ■tki oddelek K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bol niško blagajno Zavarujete se lahko za $1.00. $i:.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Spreje ■na se člane: V mladinski oddelek >d 1 do 16 leta; v odrasli oddelek oa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Naj novejši modemi certifikati; plač Ijivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga no-ili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva. V društvo se sprejema člane bre? zdravniške preiskave od 1 do 45 leta starosti. Poslužite se prilike-‘er se zavarujte pri tem solidnem Iruštvu. za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 6304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopol dne. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Mary Okicki, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Molly Sodja, 176 Richmond Road, Richmond Hts 24, O., tel. 261-2337, blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Antonia Kostrevec, Caroline Turk. Zastop. za Klub društev AJC: Josie Cebuly, Josephine Blatnik, Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zv pisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Cecelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia Julyla. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barko vi ch. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtel, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi-teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Angela Gregorčič. Poročevalka: Frances Lindič. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak in Frances Lindič. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Stella Koporc, tajnica Josephine Golinski, 1036 E. 68 St., tel. HE 1-6997; blag. Mary Oto nicar; zapisnikarica Dorothy Strni sa, rediteljica Molly Deželan. Nadz. odbor: Angela Virant. Antonia Mihevc in Annie Brancel. Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobi ra na vsaki seji in 25. v mesecu. DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki. Frank Ahlin, John Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop. DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica tnsenhine Centa podpredsednica Pauline Stampfe), tajnica in blagajničarka Frances Kodrich. 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2. DR. RIBNICA ST. SDZ Predsednik William Vidmar, pod predsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St. TV 1 2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferen-co Frank Wirant, za Slov. nar. či talnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave. Slovenska moška zveza ! PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 109-East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. Nadzorniki: Martin Valetich, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od <>. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever. 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr-Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, september in december v SND na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpreds. Anton Arko, taj. in blag. F-Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. J. Celesnik, oredsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tajnica Lillian Vehovec, 20631 Naumann Ave.. KE 1-0571: blagajnič. Molly Gregorc. Zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs, Math). Poročevalka: Frances Perme (slovensko). Ann Tekavec (angl.). Redit. Frances Sokach. Nadzor, odbor: Anna Godlar, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v juliju in avgustu. DR. FRANCE PREŠEREN ŠT. 17 SDZ Predsednik Anton Žnidaršič; podpredsednik Anton Logar; tajnik in blagajnik John Centa, 13417 Kuhl-man Ave., Cleveland 10, Ohio, MU 1-0811; zapisnikar Mike Krainz; nadzorni odbor: predsednik Cyril Rovanšek, Anton Majcen, Karol Puc. Vsi slovenski zdravniki. Seje so Vsako drugo nedeljo ob 10. uri dop. v SND na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ S^reie^,ČI??iCe°l^o60ie^: Debel j akTsej e * se vrše'vsako dr^ go nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. DRUŠTVO SV. KRISTCNE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica .Ana Debeljak; nadzorniki’ John Bradač, Math Intiha, Helen Troha; poročevalka: Helen Troha. — Zdravnik: dr. Anthony Skur. — Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za letos je sledeč: Duhovni vodja Msgr. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpredsed. Louise Mlakar; taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, Frances Macerol. r.dravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji ponedeljek od 6. do 7. ure in vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT, 169 KSKJ Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Habat, podpredsednik Eugene Kogovšek, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Ulrick Lube, pod predsed. Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 29006 Eddy Rd., Wick-liffe, O., tel. 944-6718; blag. Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor; Frank Šega, John. Zupančič in Ivan Rigler. Zastopnik za klub SND in delniških sej: Ulrich Lube in Ray- mond Zakrajšek. — Zastopnika za predkonvenčne priprave za 1966: Ulrick Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Ella Starin, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: PODRUŽNICA ŠT. C SŽZ Duhovni vo6ja Rov. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Mary ‘Markel, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., cel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornice; Mary Cerjak, Rose Strumble in Mary Jenovic, Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Barago Častna prednica Terezija Bizjak, predsednica Roselyn Shuster, podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Nettie Bolden, in Stefania Mahnich, zastopnice za SND na E. 80th St.: Anna Kresevic, Jennie Pugelj. Za SND v Maple Heights, Stanley Ave.: Anna Kresevic. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri pop v SDD, 10814 Prince Ave. Slovenska Dobrodelna Zveza DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zah, 13368 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca. zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Matt Schneller ml., Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. ANE. Sl. 4 SDZ Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 2d, Ohio; tel EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Thomas Kraich, taj. Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr., IV 1-2048; blag. Thomas Kraič, za- ORUŠTVO SV. CIRILA IN METO DA, ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič, pod predsednik John Zagore; tpmik in blag. Frank Merhar, 20550 Trebeč Avenue, 481-1334; zapisnikar Anton Strniša, 1273 Norwood Road; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar fohn Adamic, zastopnik SND Igna^ Verbič; društveni zdravniki so vs slovenski zdravniki stanujoči \ Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zve čer v SND staro poslopje št. 4. COLLINWOODSKE SLOVENK!* ŠT. 22 SDZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja podpredsednica Mrs. Rose Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokef Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinjn Mrs Mar Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer ' Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDŽ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arke, 3562 E. 80 St., Dl 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar zapisnikarica Mary Filipovič, nad zornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič, Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu, ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik tare sv. Vida: nadboršt-nar David J. Telban, poc’borstnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik An-honv J. Urbas. 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ. 'sjnik-znpisnikar Mavimilian Germ* 1033 Yellowstone Rd., nadzornik>: Herman E. Dule, Louis C. Erste >n ioseph Saver, sprevoditelja Alo:s Krste in Louis C. Erste, boln. nad-■oroik Alois Erste, 3815 Schiller \ vp f Zotjp 91. T^l. ON 1-377«. Vratarja: Albert J. Koporc in FrariK F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech-Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:3U naprei na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 ou 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. _ CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY'S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager. Spiritual Directoi Rev. Anthony Rebel. Chief Ranker Louis Somrak, Vice Chiej Ranger Anthony K u s h 1 a n, Pa®1 Chief Ranger John Petrie, Rccord-ir.g Secretary Clarence Tabernik-Financial Secretary John Spi'a D Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr-Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month m 8:00 P. M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spiiar, 715 E. 159 St., MU 1-2119. _____ Ameriška bratska zveza DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ Predsednik Frank Hace, podpred sednik Joseph Čoš, tajnik Cyril R° vanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 3324, blagajnik Anton Obreza, *»’ pisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delie, Lillian Železnik m Aug. Pintarich. Zastop. za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Matt Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na Clair Ave. v sobi št. 2 ob <9. uri dopoldne. __ DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SD? Predsednica Nettle Zarnlck. pod predsednica Anna Zalar, tajnic-Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidar sic, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor: Mary Otoničar Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr ši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ Predsednik Stanley Pervanje podpredsednik Theodore Szendei tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. — Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendei; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo ir mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisni* ',-prira Rose Kužnik, blagajnik Ja