Leto LXXn, St. 30 Preis - cena L 1 Urednišštvo . uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telofon 4001—4004 Mcaečna naročnina IS lir, za inozemstvo 31.50 lir. — Cok. raS. Ljubljana 10.650 za naročnino iu 10.304 za Inserato. — Izključno zastopstvo tu oglase iz Italije in inozemstva: UPI S. A. Milano. Rokopisov ne vračamo. FttBKUA« 1944 8 T O K F. K Immer neue blutige Verliaste der Sowjets Grosse AbwehrerfoIge bei Witebsk und siidlich der Beresina Ruhiger Tag im Landekopf von Nettuno - Alle Angriffe der Amerikaner bei Cassino scheiterten Aus dem Fiihrerhauplquarlier, 7. Februar. DNB. Das Obcrkoinando der Wehrmncht gibt bckannt: Im Raum von N i k o p o 1 selzle der Feind mit starkcn Kriiften seine Angriffe fort. Unsere Truppen schlu-gen die Angriffe alt oder varfen cin-zelne vorgetlrungene Kampfgruppen des Feindes im Gegenangrilf zuriick. Im Kampfraum zvvischen K i r o -w o g r a d und Belaja-Zcrkovv blieben zahlreiche Angrille der So\v-jets bis auf ortliche Ginbriiehe erlolg-los. Dabei hultc der Geguer holie blutige Verlusle und verlor 21 Panzer. VVcstlich P o 1 o u o j e scheiterten feindliche Angriffe. Z\vei sovvjetische Bataillonc vvurden durch eine Pan-zerdivision vernichtet. Siidlich der 1' r i p j e t - S ii m p f e slehen unsere Truppen im Knmpf gegen versehiede-ne feindliche Kavallerieverbiinde. Bei W i t e b s k und siidlich der Beresina setzlen die Bolsclievvi-sten ihre Durchbruchsversuche mit iiberlegenen Kriiften forf. Unsere Di-visionen errangen in beiden Abschnit-ten nach erbitterten Kiimpfen erncut einen grossen Abvvchrerfolg. Die Kiimpfe nordlich Nevvel, wo die Sovvjets auch gestern von Panzern unterstiitzt mit starken Kriiften nn-griffen, sind noch im Gange. Zwisclien Ilmensee und Fin-nisehen Meerbusen verliefen eigene Unternehmungen nach Abvvehr znhlreiclier feindlichcr Angriffe er-folgreich. Izredne angloameriške izgube pri Nettunu Jasne in trde so besede poročila o prvih desetih dneh anglo-ameriškega napada Im Nordabschuitt der Ostfront bat sich eine Kampfgruppe aus nieder-schlcsischeii Jiigern, ostpreussischen Greiiudicrcn und Einheiteu einer Luftwaffen-Felddivision unter Fiihrung des Genernlleutnnnts Speth hervorra-gend bevvahrt. Dabei zeichncte sich das ostpreussjsclie Grenadier-Regiment 3 unter Fiihrung des Obcrstleutnants Ililgcndorlf besonders uus. In der vergangenen Nacht vvurden Wohnbezirke der finnischen Ha ii [)( stadt von sow jetlschen Flugzeugen angegriffen. Im Landekopf von Nettuno ver-lief der Tag ruhig. Eigene Artillerie be-kiimpfte feindliche Sehiffsansnmmlun-gen vor den Lnndestellen niit beobuch-teter AVirkung. Bei dem Angriff deutscher Kampf-flugzeuge gegen die Lnndestellen des Feindes bei An z i o in der Nncht zum 6. Februar vvurden ein feindlicher Zcrstiirer und zvvei Trausportschilfe inittlercr Grosse sclnver bcschiidigt. Nordvvestlich Cassino setzten die Amerikaner ihre von massiertem Artilleriefeuer unterstiitzteu Angriffe den ganzen Tag iiber fort. In erbitterten Nahkiimpfeii scheiterten siimtliche Angriffe unter schvvcren Verlusten fiir den Feind. An der iibrigen Front verlief der Tng bei beiderseitiger Sp8h- u. Stoss-trupptiitigkcit ruhig. llber den besetzten Westgebie-t c n wurden gestern 12 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Berlin, 6. febr. DNB: Dvanajst dni so navaljevali angloameriški nasprotniki po prvih presentljivih izkrcanjih v Anziju in Nettunu na od dneva do dneva močnejše nemške varovalne in danes že pomembne obrambne črte. Vse se je vršilo podobno kot izkrcanje samo: s pomočjo človeškega gradiva, oklepnikov, baterij in z zapravljanjem municije, pri čemer jc poleg suhozemskih oddelkov posegla v boje še mornarica s svo imi vojnimi ladjimi, in če je bil razgled dober tudi letalstvo, z vsemi na razpolago stoječimi silami. V znamenju tvarne premoči in pregaženja slabih varovalnih sil so bila izsiljena izkrcanja ter so bili izvedeni prvi koraki vzdolž ceste proti Apriliji in Albanu. V znamenju iste premoči in s spretnim zbiranjem sil ter s tvorjenjem napadalnih težišč se je v zadnjih dneh večalo napadalno delovanje in vsako na- šiti vozovi so sc vsepovsod od sovražnika znamenita starodavna opatija monte-obkoljoni prebili skozi ognjeno steno in cassinskih menihov, matica benediklin-se vrnili domov; grenadirji so skočili iz skega reda. Z vzhoda in juga navpičnih svojih lukenj ter so vkljub toči sovražnih strojnic sprožiti na težke sovražnikove oklepnike naboje, da so z grmečim ropotom zleteli v zrak. Padale «o se bili z nekim angleškim bataljonom, obdržali črto in privedli ujetnike, dočim so se odrezani tovariši osvobodili iz kratkega sten, ki padajo strmo v dolino, sploh ni mogočo zavzeti. Zaradi tega skušajo Amerikanci z močnim osredotočenjem svojih sil priti v posest Monte Cassina s severa. Po najmočnejši topniški pripravi in s trajno ognjeno znščito velikega števila topov jo neki sovražni predovanje Angležev in Amerikancev. ške roke, v prvem razočaranju sami od Prva črta je bila zasipana s poplavo iz- _ sebe in prostovoljno. Nek škotski gar- ujetništva in našli pot do lastnih čet: vse . udarni četi uspelo prodreti skoro tik se to so neštevilni primeri iz novega mostišča, ki pričajo o borbenosti vojakov, vrednih velikega junaštva. V znamenju take obrambne moči, ki sc vedno znova izraža v protisunkih in preganja sovražnika s postojank, katerih že misli, da so njegove, so sovražnikove izgube ogromne. Vsega tega nam ni treba dokazovati. To so povedali že ujetniki, ki so padli v velikem številu v nem- Medno nove krvave sovjetske izgube Veliki obrambni uspehi pri Vitebsku in južno od Berezine Miren dan na mostišču pri Nettunu - Vsi ameriški napadi pri Cassinu so se izjalovili Fllhrcjev glavni stan, 7. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na področju pri Nikopolju jo sovražnik z močnimi silami nadaljeval svoje napade. Naše čete so napade odbile ali pa vrgle posamezne prodrle sovražne bojne bkupine s protinapadom nazaj. , Na bojišču med Kirovgradom in Belo cerkvijo številni sovjetski napadi razen krajevnih vdorov niso imeli nikakih uspehov. Pri tem je imel so- , vražnik visoke krvave izgube ter je iz- ' gubil 21 oklepnikov. Zahodno od P o 1 o n o j a so se Izjalovili sovražni napadi. Neka oklepna divizija jo uničila dva sovjetska bataljona. 1 Južno od Pripjetskili močvirij so našo četo v bojih x raznimi sovražnimi konjeniškimi oddelki. Pri Vitebsku in južno od Berezine so boljševiki z nadinočnimi silami nadaljevali svoje poskuse za prebitje fronto. Naše divizije so si izvoje-vale na obeh odsekih po ogorčenih bojih znova velik obrambni uspeli. Boji severno od N e v 1 j a, kjer so Sovjeti s podporo oklepnikov tudi včeraj napadli z močnimi silami, še trajajo. Med Ilmenskim jezerom m Finskim zalivom so po odbitju številnih sovražnih napadov lastni nastopi uspešno potekli. Na severnem odseku vzhodnega bojišča s je posebno obnesla bojna skupina spodnješlezijskih lovcev, vzhudno-pruskih grenadirjev in edinie neke letalsko poljske divizije pod poveljstvom generalnega poročnika 3petha. I'ri tem se je posebno dlikoval tretji vzhodno-i ruski grenudirski polk pod vodstvom podpolkovnika Hilgendorffa. V pretekli noči so sovjetska letala napadla stanovanjske okraje finske prestolnice. Na nettnnskem mostiščn je potekel dan mirno. Lastno topništvo je s opaženim učinkom obstreljevalo sovražna zbirališča ladij pred izkrcevališči. Pri napadu nemških bojnih letal na sovražnikova izkrrevališča pri Anziju so kili v noči na 6. februar težko poškodovani en rušilec in dvo prevozni ladji srednjo velikosti. Sevcrnozahodno od Cassina so Amerikanci ves dan nadaljevali s svojimi, s strnjenim topniškim ognjem podprtimi napadi. V ogorčenih bojih iz bližino so se izjalovili vsi napadi s težkimi izgubami za sovražnika. Na ostalem bojišču je potekel dan pri obojestranskem delovanju izvidni-ških ln udarnih čet mirno. Nad zasedenimi z a p a d n i m i ozemlje je bilo včeraj sestreljenih 12 sovražnih letal. strelkov vseh kalibrov, ki so prihajali s . kopnega, z morja in zraka Nato je pre-| vidno tipajoča pehota izbranih elitnih polkov z znanimi gardnimi znaki korakala naprej večinoma za falango težkih oklepnikov, da bi bilo onemogočeno vsako presenečenje gibljivega nemškega vo-jevanja. Tako sc na vsakem, tudi najmanjšem odseku in pri poskusih osvojitve najožjih ozemeljskih pasov, vrši vsak napad vedno znova po načinu neriskantnega valjarja. Zaradi tega izredno bremeni prve črte ter zahteva odporno moč, ki se da primerjati z ono močjo borcev prve svetovne vojne ko so morali v velikih bitkah v ozkih strelskih jarkih čakati, dokler se ni napad zaCel. Tudi v varni oddaljenosti od prve boine črte, od koder se pri dobrem razgledu lahko gleda potek bitke kot na šahovnici, nam ostane živ vtis neverjetnega obstreljevanja, čigar odmev prihaja kot stalno mrmranje strelov in udarcev proti goram. Oko pa vidi stotine dvigajočih sc dimov vseh velikosti in barv, ki rastcio iz t lijaki posejane zemlje in ki se kot goreč svetilnik dvigajo nad bojiščem. dist je poročal o svoji četi, ki jc bila popolnoma uničena ter se je le osem mož pretolklo skozi pekel nemškega obrambnega ognja in protisunka Vsi častniki bataljona so padli. Drugi poročajo o strahovitih posledicah napadov nemških bojnih letal. Pred nemškimi črtami leže v morilski obrambni bitki ostali sovražniki, ki jih tudi največja uporaba gradiva ni mogla rešiti poslednjega trpljenja, da so morali namreč s svojimi telesi razbijati nemški branik. Sovražnik lahko bolje na-šteje svoje mrtve, kot Nemci, zakaj v obrambnih bojih prvih dni so ostali ti padli na njegovem področju. Brez dvoma jih je več tisoč. Jasne in trde so besede poročila o prvih desetih dneh angloameriškega napada. Saj jc v tej dobi prišlo v nemške roke kar 982 ujetnikov 41 oklepnikov je bilo sestreljenih, 8 oklepnih izvidniških voz pa uničenih. Berlin, 7. febr. DNB. Na nettunskem mostišču je sovražnik 5. februarja ponovno skušal razbremeniti pri Apriliji obkoljeno angloameriško skupino. Vsi razbremenilni napadi proti nemškim izpostavljenim novim bojnm črtam, ki so Tej usodi materialne bitke je bil nem- bili izvedeni deloma s podporo tankov ! ški borec na nettunskem mostišču izpo- I so se zrušili. Število ujetnikov so je zvi- stavljen že v Afriki, Siciliji, Salernu in na južnem bojišču od Pescare do Gaete, Mora jo ne le junaško prenašati, temveč se še bije, ker nima le odločnega srca, ampak razpolaga tudi s potrebnimi sredstvi. Nek poročnik protilelalskega topništva je streljal s svojim topom do zadnjega izstrelka. Štirje oklepniški izvidni- salo na približno tisoč mož. 5. februarja je sovražnik po nekajurnem odmoru v žarišču bojev na južno-italijanslicm bojišču pričel 9 svojimi močnimi napadi na Cassinski masiv. Vrh Monte Cassina se iz ravnino reke Ra-pida strmo dviga v višino preko r>00 m. Ob njegovem podnožju leži v dolini mestece Cassino. Na njegovem vrhu stoji Nemška protiletalska obramba narašča Ženeva, 5. febr. Z novimi nemškimi več mogoče. ..aeini letalske vojne in protiletalske Od izgub napada na Scluvei | obrambe se bavi strokovnjak london- uporablja sovražnik vedno bolj nove skega »Evening Standarda«, ki poro- obrambne ukrepe, tako da ameriške ča o najnovejših izkušnjah britan- leteče trdnjave kljub svojemu obšir- Brssga bitka za ¥itebsk škili letalcev. Ti pravijo, da se vsakokrat, kadnr prilete napadajoči Anglo-amerikanci Severno morje ali Rokav-ski preliv, odpre pekel. Morajo se prebiti preko velikih, z lovci tesno posejanih polj. O Nemcih sc labko reče, da so iz prednosti svojega obrambnega položaja naredili, kar jc bilo naj- nemu obrambnemu aparatu ne morejo letati več brez lovske zaščite, pi£c angleški tednik »Picture Post«. Zaenkrat pa lovci s tako velikim akcijskim radijem sploh še ne obstajajo. Zato morajo zaenkrat Amerikanci mirno trpeti, da padajo nanje »udarci z bičem«. Španci stoje za svojo vlado Berlin, 7. febr. DNB. Že tri dni trajajoča druga obrambna bitka za Vitebsk je j po predhodni popustitvi v soboto zopet zadobila novo silovitost in trdoto Skoraj nepretrgoma so napadali Sovjeti z močnimi, s topništvom, oklepniki in bojnimi letalci podprtimi, silami na nemške položaje jugozahodno in jugovzhodno od mesta. Tudi ti ojačeni napori so rodili le krajevne vdore, ki so bili šesti dan odrezani ali očiščeni. i Pri napadih, izvršenih s področja ju- ! gozahodno od Vitebska v severozapadni smeri proti mestu, so izgubili boljševiki 11 oklepnikov. Istočasno so skušali, kot že prejšnje dni, prodreti preko reke na j zahod. Po izgubi petih oklepnikov pa so morali ustaviti tudi te napade, ne da bi imeli uspeh. Poskusi boljševikov, stisniti na vzhodnem bregu reke ležeče nemško mostišče, so bili ob sestrelitvi šestih oklepnikov preprečeni. Ko so boljševiki med temi boji v več valovih napadali nemške postojanke ter so se nemški grenadirji prehodno na nekaterih mestih umaknili, je bila na odseku neke pehotne divizije obkoljena manjša skupina. Vkljub temu, da so bili I obdani od vseh strani od sovražnika, so se grenadirji branili ves dan ter so držali svoje postojanke na neki važni višini. Ko so porabili že vse strelivo, so se v temi, deloma v najsrditejših bojih iz bližine, pretolkli skozi sovražne črte v najbližje nemške postojanke. Drugod je nek strelski polk v enem samem dnevu odbil 14 z oklepniki izvedenih sovražnih napadov ter je uničil pri tem deloma v bojih moža proti oltlenniku šest sovjetskih bojnih voz. Vkljub ponovnim ogorčenim sovjetskim napadom so strelci obdržali glavno bojno črto, ne da bi odstopili le meter zemlje. Tudi severozahodno od Vitebska so nadaljevali Sovjeti z močnimi siiami svo- I ubitih. je obkoljevalne napade. Dve z oklepniki in topništvom podprti diviziji sta pri tem prodrli desno in levo od avtomobilske ceste pri Vitebsku. S stalnimi napadi je uspelo sovražniku zavzeti dva kraja in se tamkaj utrditi. Nek z oklepniki in udarnimi topovi spremljan grenadirski polk se je nato vrgel v napad na sovražnika, razbil odpor zagrizeno se bo-rečih boljševikov in spravil oba kraja zopet v nemške roke. Tudi nemško letalstvo je ponovno poseglo v boje na zemlji ter je z dobrimi zadetki sovražniku občutne izgube. Protiletalsko topništvo letalstva je zbilo 9 sovražnih letal. Potem ko se je 13. decembra začeta prva zimska bitka za Vitebsk končala brez uspehov raznih sovjetskih obkolje-valnih poskusov, izvedenih s številnimi divizijami in oklepnimi brigadami ter je poleg izredno visokih človeških izgub vodila tudi do uničenja preko 1.200 oklepnikov, lahko smatramo prve tri dni druge zimske bitke za Vitebsk kot sigurno obrambno zmago nemških čet. Poleg visokih izgub mrtvih in ranjenih so izgubili boljševiki pri svojih brezuspešnih napadih od 3. februarja 111 oklepnikov, 21 pa jih je bilo onesposobljenih za premikanje. Ogenj na romarje Rim, 6. februarja. Radio Rim javlja, da so ob priliki terorističnega napada angloameriškega letalstva na malo, v bližini San Marina ležeče italijansko gorsko mestece Urbanijo, neko nedeljo dopoldne sovražni letalci med cerkvenim romanjem bombardirali romarje in jih poleg tega obstreljevali z močnim strojniškim ognjeni. Učinek med ubogimi verniki je bil grozoten. Od okrog 4000 mestnih prebivalcev jih je bilo 650 Madrid, 6. febr. Pouk, ki ga je dal španski narod svetu ob priliki zadnjih zgrešenih groženj iz inozemstva, bi ne mogel biti boljši«, piše »Arriba« v uvodniku z podnaslovom «Brezpogojna enotnost«. Nikdar ni španski narod tako enoten, kot takrat, ako hoče kdo kršiti nie-gov narodni ponos in njegovo čast. Odmev naroda je zato enodušen in soglasen z izdano vladno izjavo. Španski narod ve, da je pravica na njegovi strani, in je zato vse sprejel z mirom in odločnostjo. V nekem drugem članku se bavi »Arriba« z vprašanjem: »Španska nevtralnost in komunizem« ter ugotavlja, da španska nevtralnost ne predstavlja le vojaške in diplomatske odmaknitve od svetovnega konflikta, temveč vsebuje tudi nek ideološki značaj. Ako narodi ne bi imeli pravice, da se odločno bore proti komunistični ideji, bi odpadla vsaka praktična možnost, ostati nevtralen v tej vojni. Čeprav ves svet ve, da je obstoj španske države posledica protikomuni-stičnega boja celega naroda je potrebno opozarjati na to dejstvo, da ne bi nihče v španskih odnosih do komunizma videl kršitve nevtralnosti. Z odločnim odklanjanjem komunizma dela Španija tudi Evropi veliko uslugo, zakai noben narod, ki bi imel rad svetovno veljavo, ne more prenašati težnje, ki hoče spraviti nad staro celino sovjetsko nadvlado, ji odvzeti značaj svetovne nosilke kulture ter jo uporabiti za odskočno desko srpu in kladivu. Badogliev državni udar brezpomemben Benetke, 7. febr. Ob priliki zborovanja italijanskih vojnih invalidov v Benetkah piše minister za javna dela Ruggero, ki je nekdaj sam vodil zvezo italijanskih invalidov, v listu >11 Cazzetino«: »Le brezvestnost vladarja in bedasto sodelovanje neumnih vojakov, strahopetnih politikov ter tolstih plutokratov so lahko verjeli, da Mussolinijev padec predstavljal običajno spremembo vlade. Duce pa hoče italijanskemu narodu zagotoviti blaginjo in veličino, on je ena izmed glavnih osebnosti zgodovinske dobe, ki je združila Nemčijo, Italijo in Japonsko v eno in isto usodo. Zaradi tega italijanske usode z enim sumim državnim udarom ni mogoče ločiti od velike svetovne drame, katere razvoja še ni mogoče predvideti. Anglež.i, Amerikanci, Kanadčani, Indijci, francoske čete iz Alžirn in Maroka, Novozeland-ci in Južnoafričnni stoje pred žilavo moto pohabljcnja domovine, ne da bi ' prej brezpogojno izpolnili svojo dolžnost. Ameriška protestna nota Tokio, 7. febr. Švicarski poslanik v Tokiu je izročil v ponedeljek japonskemu zunanjemu ministru ameriško protestno nolo zaradi domnevnega slabega postopanja z vojnimi ujetniki. To je objavil govornik japonske vlade Iguč.i v I>onedeljek na tiskovni konferenci inozemskih novinarjev. Japonska vlada bo na to noto o pravem času odgovorila. verno od opatije. S protisunkoni nemških oklepniških grenadirjev pa jo bila takoj zopet vržena nazaj. Istočasno j« skušal sovražnik ponovno tudi v dolini vdreti v ruševine mesta Cassina. Uspel mu je vdor v severni del mesta. Z za-nosnim protinapadom pa jo bil sovražnik vržen spet iz mesta. Angloamerikan-ci so imeli pri teh bojih zelo težko izgube. Vkljub neverjetni jiorubi municijo so se zaradi odpornosti nemških branilcev znova izjalovili vsi poskusi sovražnika, da bi vdrl ali prebil nemško črto. Na ostalih odsekih JužnoitnlljnnsUe-ga bojišča bo boji in topniško delovanje popustili. Ftihrer čestital mandžurskemu cesarju Fiihrerjev glavni stan, 6. lebr. DNB. Fiihrer je poslal mandžurskemu cesarju ob priliki njegovega rojstnega dne prisrčne brzojavne čestitke, Velika ameriška križarka potopljena Tokio, 7. februarja. Cesarski japonski glavni stan poroča k liojem na jx)d-ročju Maršalskih otokov: »Dno 3. febrin nrja zjutraj jo bila v vodovju pred otokom Wolje |K«lopljena neka velika sovražim križarka. t , Strahovalni napad na Helsinke Helsinki, 7. lebr. DNB. Finsko vojno poročilo javlja: Preko 200 sovražnih letal je včeraj zvečer in ponoči izvedlo v več valovih silovite letalske napade na Helsinki. Za-žigalne in minske bombe so povzročila številne škode na poslopjih, požare v raznih mestnih predelih ter v bližnji okolici mesta. Po dosedanjih vesteh je treba obžalovati 38 mrtvih in 232 ranjenih. Močan zaporni ogenj finskega protiletalskega topništva jc prisilil napadajoča letala, da so odvrgla večino svojih bomb izven mesta. Posamezna sovražna letala so nadatljevala svoje napade na razne krajo v južni Finski, nc da bi povzročila omembe vredno škodo. V zračnih bojih nad Karelsko ožino jc bilo včeraj sestreljeno eno sovražno vojno letalo. Z ostalih bojišč nič novega. Ameriške priprave za napad v severnem Pacifiku . Tokio, 7. febr. Vojni dopisnik Paso. pisa »Jomiurl Hoči« poroča o znakih, ki govore o sovražnih |>ripravah za nn-pad na Kurilske otoke na severu Japonske. Po svojih ofenzivah proti Ra-baulu in Maršalskim otokom hoče sedaj sovražnik verjetno nn la način priti hi-trejo v bližino japonsko domovine. Sovražnikova mornarica v severnem Pacifiku je bila, kot pravi poročilo, m zadnjem času ojačena. Po dospelih poročilih so Amerikanci med leni časom zbrali na področju Aleutskih otokov preko 100 tisoč mož specialnih čet, ki so določeno za te boje iu temu primerno izvežbano. Eno izmed glavnih sovražnih oporišč jo Aleutski otok Adakh. Tamkaj se poleg gorskih čet nahajajo tudi motorizirano enote, zlasti pa oklepni-ške skupine. Willkie bo kandidiral Stockholm, 6. febr. Wcndcll Villkie je izjavil v soboto v Milvvaukceju, da so bo dal pri predhodnih volitvah za pred-* sedniško mesto v Viscensinu dne 4. aprila postaviti r.a kandidatno listo, da bo preskusil razpoloženje v republikanskih vrstah. »Pekel se je odprl« Ženeva, f>. febr. Enega izmed zadnjih nemških zračnih napadov nu London opisuje londonski dopisnik časopisa »South Africn« sledeče: »Nekateri smo mislili, da sc je dejansko pričel vdor, ko so Nemci nedavno ponoči zmetali toliko bomb in je temu prvemu valu v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne sledil drugi. Bilo jc tako kot v starih časih. Zbudil sem sc med 4 in 5 zjutraj in zdelo sc mi jc, da so je pekel odprl. Ropot jo bil strahovit. Človek je imel vtis, du je vse nemško letalstvo prišlo k nam. drug pa ranjen. Zagreb, C. februarja. Hrvaški tisk prinaša z velikimi naslovi izjavo nem-„ , škega ministra za delo Seldteja, ki Je hranjenimi vrati Rima. Ne smemo osta- | pohvalil dobro in zanesljivo delo hrva-ti v brezdelju ter sprejeli naae sra- škili delavcev iu delavk v Nemčiji. Vichy, 7. febr. Pri čistilnih nastopih francoske milice v Visoki Savoji jc bilo v okolici Thonesa prijetih IS teroristov. Material, orožje in motor- Pariz, 7. febr. Kakor poroča OH iz Alžirn, je disidentski odbor objavil včeraj dekret, na o-tiovi knterega bo v prihodnjem tednu 60r,Ih okonomsVk ra»rnor odvisen od Ide! in <** 5"» mora tnr'i komnnlzcm tema prilagoditi. V nrad-lu >e pn še vedno razr-čna kom-nlstlčna borba, in ta sevcda »e?l za rn""'ni> -"n* go m-Wi'l'7ma rad vsako ide;o, ki je ma'crializmu nasprotna. Iz tega na s!e<4i za meščanstvo prav ?alos*on za.lt'"'čelt! konvnlzem '•» me-ščansf"o 7"JW.U. j .. ,l,V , J UV l,U| V," V.U.^U ... 1. ' C" Inteligenco pa je skušal komunizem spoclarsko bitje, kakor zatrjuje komu- zvabiti s sirenskimi spevi lepih obljub in z lažnivimi nauki. Vrav je torej, da se tudi inteligenca pouči o komunizmu iz verodostojnih virov, nc morda iz komunističnih letakov in propagandnih brošur. Posebnega pomena je, da komunizem, to pogubno kugo našega narodnega življenja, prav spoznava naš in- nizeni. Gospodarstvo je le sredstvo, ne pa namen človeka. Komunizem je torej v zmoti že glede bistva človeške narave. Drugi predavatelj, univ. prof. dr. Grivec, pa je govoril o vprašanju »Slovenska narodna zavest in boljševizem«. O vsebini predavanja bomo natančneje ' poročali. »Grob se za grobom vrsti...« Zaradi poraza pri Pijavi gorici 13. avgusta 1943 so so komunisti znesli nad mirnim prebivalstvom in ubili kmeta Skubica 10. Ali je bil pred vstopom v KP član SKOJ-a, koliko časa in v kateri organizaciji. 11. Ali je delal v masovnih organizacijah, sindikalnih, kulturnih, športnih, dru- , štvenih zadrugah, čitalnicah itd. > 12. Kakšne funkcije je imel do sedaj in v katerih organizacijah KPJ in SKOJ-a. 13. Ali je bil delegat pri partijskih konferencah, posvetovanjih, kongresih, taborih in kdaj. 14. Kako so njegovo delo ocenjevali nadrejeni forumi. 15. Ali je imel kakšno partijsko kazen, 16. Ali je bil zaprt, obsojen, preganjan, interniran, kje, kdaj in koliko časa. 17. Kako se je zadržal pred razrednim sovražnikom. 29, Ocena njegovega partijskega dela. 30. Eventuelne osebne pripombe. Poleg temeljitosti, ki jih razodeva ta obrazec, pade vsakemu v oči tudi to, da leži glavni poudarek ne morda na borbeni sposobnosti, temveč na predanosti partijski liniji. Razumljivo je, da izgine v takem sistemu vsaka drugačna politična j razlika, ki bi jo nekateri tako radi videli v Osvobodilni frontL Zaradi hinavske politike badoglievcev ni smelo slovensko časopisje še prav nič poročati o zločinskem napadu tolovajev, ki so ga izvršili na posadko vaške straže v Pijavi gorici dne 18 avgusta 1943. Kakor se je pozneje ugotovilo, je bil komunistični napad na Pijavo gorico organiziran v popolnem sporazumu z badoglievci. Komunisti so ga uprizorili kot glavno vajo za poznejše »osvobajanje« slovenske zemlje, ki je sledilo 20 dni za tem napadom. Saj so ga tudi izvršili v velikem stilu. Komunisti so napadali trt vasi hkrati: Tomišelj, Ig in Pijavo gorico, in sicer zato, da si posadke niso mogle medsebojno pomagati. Samo Pijavo gorico je napadalo 800 banditov od sedmih zvečer do Šestih zjutraj. Posadka pa je štela komaj 52 neustrašenih borcev. Borba je bila strahovita, toda za bandite brezuspešna. Takrat še niso imeli savojskih topov, kakor so jih imeli tri tedne pozneje. Iz jeze so komunisti zažgali hišo, v kateri je bila posadka, toda fantje se nUo udali. Rešila jih je betonska plošča. Skoraj vso noč so sc zavedni fantje branili izpod betonske plošče v neznosni vročini. Proti jutru so tolovaji zapovedali »juriš«, ki je klavrno propadel. Na bojišču je obležal mrtev tudi prosluli komandant bataljona Suhadolec Luka poleg številnih drugih mrtvecev, ki so jih pa komunisti odpeljali, da bi prikrili njih število. Poskušali so tudi z zvijačo. Iz Gor. Blata so poslali ženske, da naj se posadka preda. Zamanl Nihče ni mislil na predajo, čeprav mu je nad glavo gorelo. Posadka je imela samo tri ranjence. In ker tolovaji niso bili sposobni, da bi izvojevali zmago z osebno hrabrostjo, ampak z nesmiselnim troše- njem topovske municije, ki je pa ni bilo, so pokazali svojo krvoločnost, kakor vedno, nad nedolžnimi ljudmi Šli so v vas in zažgali tri poslopja brez vsakega vzroka. In ker jim to še ni bilo dovolj, so iskali krivcev za svoj poraz med nedolžnimi ljudmi. In tedaj so terenci vrgli med razjarjene bandite geslo, da je vsega »belogardističnega gorja« kriv 60-letni kmet Skubic Ivan Kot volkovi so planili banditi v njegovo hišo. Znano je namreč, da so ti razbojniki strašno besni, če je ubit kak komunistični poveljnik. Kmet Skubic je pravočasno opazil, da drve banditi v njegovo hišo, zato se je skril z vso družino v klet. Ker so le razbijali po hiši, je prišla žena k njim in jih vprašala, kaj želijo. Zahtevali so moža, če ne, bodo vse požgali. Skubic, poštenjak in pogumen kakor je bil, ie prišel iz kleti v sami srajci in bos. Prva njihova beseda je bila: »Svinja, zakaj si pripeljal belo gardo v vas? Ti si vodja bele garde!« In ker 60-letni starček ni imel pojma v vodstvu bele garde, je zanikal vsako krivdo. Oni pa so ga v sami srajci odpeljali trdo zvezanega v gozd. Preplašena žena jih je komaj sprosila, da so ji dovolili, da mu natakne copate na noge, drugega pa ne. Rekli so ji, da ga peljejo na komando in da bo oo zaslišanju izpuščen Toda kogar volk zagrabi, ga ne spusti več. Te- Obrezovemu Tonetu v spomin Dragi Tonrt, ob oblelnici tvoje pre-rnne smrfj,,, ti napišem v spomin par vrstic. Ne moremo si misliti, da bo žo leto dni minulo, kar ti je krogla komunističnih zločincev, pretrgala nit mladega komaj razcvi-tajočega življenja. Komaj si začel živeti, že si moral žrtvovati svoje mla-, do življenje na oltar mučenega slovenskega naroda. Ko se je začel razpletati brezbožni komunizem v naši ljubi me-nišiji in začel s svojo kruto roko segati po nedolžnih žrtvah, tvojih tovariših, si bil med prvimi, ki si šel med protikomunistično borce. Prijel si za orožje in šel brez strahu v boj za vero, za dom in ljubo domačo grudo, ki si jo tako ljubil. Bil si hraber borec; čeprav si bil še mlad, star komaj 20 let, si se ovenčal v mnogih borbah. Posebno pa si dokazal svojo hrabrost takrat, ko so rdeči tolo-ustrelili. Zakopan"" je" bil' kar "na "pusti 1 vaji napadalijelo noč tvojo domačo hišo, »gmajni in 6 nepreskrbljenih otrok Kako bi ban- ' , , , r. •, diti spoštuieio oziroma časte mrtve, do- sm« l} d£lzn> zahvalo. Boril si se kazuie naibolj jasno dejstvo, da so še , celo noč, in hrabro branil dom in vse potem, ko so ga že tako zverinsko ubili, ! sY,°-'e drage grozne smrti Precej razbpj-pošiljali na pokoinikov dom pošto po ' n!kov Je.ob teJ Pr,bkl plačalo z življe-terencih. češ da je bil že zaslišan in da I nlem SV0J° Predrznost, se bo vrnil domov ko se bodo oni itmak- Ko si odhajal z nekaterimi svojimi nili z Mokerca. Grob so pa popolnoma ! tovariši soborci od doma na drugo me-zab-isali kot bi Hko žival zazebli. sto, na Vrhniko, se kar nls: mogel lo-Pokoini Ivan Skubic je bil vzoren ka- čiti od ljubega domka in od ljube s^I-tollškl mož, priden gospodar In skrben ščanske vasice, kot bi slutil, dn odhajaš oče šestorim otrokom. Razum'!ivo je. da za vedno od nas, ki smo te tako ljubili. renči so bili že opravili svoie delo. Kmeta Skubica so odpeljali premagani komunisti na Mokrec. Tam so ga vlačili s seboj teden dni po gozdu skoraj nagega Rekli so mu, da bo kmalu zaslišan, toda o zasliševanju ni bilo ne duha ne sluha. Ko so se naveličali te laži. 80 ga pustili tri dni brez vsake hrane. Niti vode mu niso dali. Očividci pripovedujejo, da se ie pokoinik kar opotekal, zadnji dan pa je padal v nezavest. Končno so se ga razboiniki »usmilili« in so ga na Golem Pokoinik zapušča ranj^o ženo ! v kateri so bili tvoji ljubi starši, sestra — --- 1 In njeno male hčerke, za katerih življe- Vrnil si se čez nekaj dni nazaj med nas, toda mrtev. Tvoji tovariši soborci so Te prenesli na poslednji poti k. sv. Jerneju k večnemu počitku. Dragi Tone, tam počivaš med svojimi tovariši, in čakaš vstajenja. Ivan. se pri 60 lelih ni vtikal v politiko Ker se pa ni pridruži' komunistom, it> bil te» rencem trn v neti, zato so tfa dali ubit. Danes ne počiva poVoinl Skubic več sam na Golem, nešteto nedolžnih *'tev se mu je že pridružilo Vsi ti grobovi, raztreseni po pa*ih s slovensko krvio prepojenih hribih bodo Slovencem za večne čase nai-llaspe^ši opomin, da se bodo znali čuvati neslovenskega brezbožnega komunizma. ki le s savojsko pomoto in s hinavsko po'it'ko spravil v grob čez fj0 poŠteilO plačal 15 nf>0 zavednih Slovencev. | Kdor si je denar nepošteno pridobil — ta Večna slava tem mučenikom! Zimsko pomoč... Nema zgodba štirih let ali od promsnadne zvezda in savojsko-ofarske ljubice do snažilke poda Šolske kuhinje in njihovo delo v Ljubljani Vprašanje šolskih kuhinj j« važno. Revni otroci d»be večinoma prav v teh kuhinjah odino dobro pripravljeno hrano. Vsled tega gleda tudi »Zimska pomoč« na te kuhinje z največjim zanimanjem. Zanje ie bil angažiran prvi denar, ki ga je kakor znano prejela, t. j. 200 000 lir od Združenih oapirnic Vevče-Goričane-Medvode d. d. v Ljubljani. Pred kratkim ie iz tega nakazala občini ljubljanski z* šolske kuhinje 70.000 lir, drugim pa skupaj 24.000 lir. Sled le pa bodo še nadaljne vsote, ko bo treba. Glede šolskih kuhinj je v območju Ljubljane takole1 I. Po javnih šolah jo v obratu 13 kuhinj, v katerih je prejemalo v mesecu januarju dnevno 761 učencev toplo kosilo. Poslovale si naslednje kuhinje: 1. na I. dekliški ljudski šoli (Sv. Jakob, posluje na Grabnu za 90 otrok; 2. na I. deški ljudski šoli (Ledina) posluje v Marijanišču za 80 otrok; 3. na II. deški ljudski šoli (Graben) za 60 otrok; 4. na III. deški ljudski šoli (Vrtača) posluje na Grabnu za 14 otrok; 5. na IV. deški ljudski šoli (Prule) zn 110 otrok; 6. na I. mešani ljudski šoli (Vič) za 125 otrok; 7. na n mešani ljudski šoli [Zg. Šiška) ca 60 otrok; 8. na IV mešani ljudski šoli (Sv. Križ) ca 58 otrok; 9. na pomožni Soli za 19 otrok; 10 na IL otroškem vrtcu (Graben) za 7 otrok; 11. na mestnem dnevnem otroškem zavetišču pri Sv. Petru Marijanišče za 28 otrok; 12. na mestnem dnevnem zavetišču v Mostah (posluje v Mladinskem zavetišču v Zeleni jami) za 50 otrok; 13. na mestnem dnevnem zavetišču v Zg. Šiški za 60 otrok. V mesecu februarju se bo to število dvignilo na novih 17 otrok, poleg tega se bosta začeli novi kuhinji: za 34 učencev meščanske šole no Viču in za ?0 učencev ljudske šole na mestnem otroškem zavetišču v Sp. Šiški. Meseca februarja bo prejemalo tako 842 otrok toplo kotilo. Predvidene so Se druge šolske kuhinje: | 1. na V. deški ljudski Soli (Sp. Šiška) za 70 otrok, 2. na III meš. ljudski šoli (Moste) za 120 otrok 3. na V. meS. ljudski šoli (Barje) za 45 otrok, 4. na VI. deš. ljudski šoli (Bežigrad) za 70 otrok, 5. na il. dekliški ljudski šoli Licej, sedaj kon-vikt de N. Dame za 20 otrok, skupaj za 325 otrok. Te kuhinje doslej šo niso poslovale, ker šole niso proste, Veliko težav pri ustanavljanju novih kuhinj povzroča poleg prostorov nabava primerne kuhinjske posode, posebno velikih loncev, ki jih ni mogoče dobiti. Prejšnje leto je bilo poslovanje olajšano, ker so imele šole na razpolago brzoparilnike. Z brzoparilniki bi bilo kuhinjam veliko pomagano. 1 Povprečno znaša strošek za posameznega otroka dnevno 2 L in znašajo pri sedanjem staležu otrok mesečni izdatki približno 40 000 lir. Ako bodo začele poslovati predvidene nove kuhinje, bo prejemalo lahko okrog 1200 otrok kosilo Stroški za vzdrževanie bi potem znašdi mesečno 63 000 lir. Mestna občina še nima odobrenega proračuna za tekoče proračunsko leto, zaradi tega ie mogoče računati le z zneskom 300 000 lir, kakor je bil predviden v proračunu za leto 19-13, kar bi zadostovalo za 5 mesecev. I II. Po mladinskih zavetiščih (privatnih) je v obratu 5 kuhinj in sicer: t. Otroški vrtec sester sv. Frančiška, Gospo-svetska 98 40 otrok — 2. Mladinsko zavetišče na Viču, Ziveti"F-8« osnovne živilsko nakaznice. Bonbone bodo delile sledeče tvrdke: M. Joras, Miklošičeva 34, »Bonbon«, Miklošičeva 30, E. Resman (palača Bata), Joško Oset (palača Kreditne banke), R. Stine, Blelvvelsova cesta, in Sumi, Gradišče 7. Opozarjamo, da so koruzno moko dolini nabaviti vsi potrošniki brez razlike na 9 odrezkov osnovne živilske nakaznice za mesec lebruar. Nakazila trgovcem Nakazila za sladkor, koruzno moko in olje naj dvignejo trgovci in zadrugo v LJubljani pri »Prevodu«, Novi trg 4, II. nadstr., po naslednjem redu: v torek, R. febr., vso zadruge in trgovci z začetnicami A do I, v sredo., 9. febr., trgovci z začetnicami J do L, v četrtek, 10. febr., trgovci z začetnicami M do P in v petek, 11. febr., trgovci z začetnicami R do Z. Potrošnikom kuriva V tekočem tednu trgovri s kurlvoni ne bodo dobili premoga. Zato tudi ue bodo mogli, dokler bo zastoj, izvršiti prevzetih naročil. O tem obveščamo p. n. potrošnike, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in neuspešnih povpraševanj zaradi pospešitve v dobavi. — Sindikat trgovcev s kurivom. V. sinfonični koncert »Radia Ljubljane« Anton Dvofak (roj. 1841. umrl 1(104), le vrhunski češki narodni skladatelj. Med njegovimi glasbenimi stvaritvami so najbolj znani »Slovenski plesi«, ki jih bomo slišali nn V. sinfonlčnem koncertu ljubljanske radijsko poflaje. Izvajal jih bo veliki radijski orkester pod vodstvom dirigenta Draga Marija Siianra. Njegovi dosedanji dirigentski uspehi, doma in v tujini, jamčijo, da se bo obiskovalcem koncerta, 18 v veliki uuiontki dvorani, nudil i rvovrsten umetniški užitek. Vstopnice se tob« ie v src do, 0. t. m. v Knjigarni Glasbeno Malice. r SCOVEHEC 10. februarja 1944 6. ČETRTKOVA STRAN bo prinesla pogovore z letošnjimi Prešernovimi nagrajenci. Mihaelom Gušetičem Gregorlč, sluteč, da je vse izgubljeno, ni hotel iti k Matiju Gubcu v Stubico, ampak je begal nekaj čaša po štajerskih hribih, nato pa se jc sklenil preko Slavonije umakniti v Bosno. Toda med Križevci in Ivaničem so ga ujeli krajiški vojaki in ga poslali na Dunaj. Po daljšem zasliševanju so ga poslali v Zagreb, kjer je bil usmrčen. 1849. leta je umrl v Kranju največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. 1864. leta pa začetnik nove srbske književnosti Vuk Stetanovič Karadič. Dvojni praznik Marije Kolaričeve Blaga »Mina«, Marija Kolarlčeva, slavi danes, 7. februarja, šestdesetlet-nico svojega rojstva in štiridesetletni-co zvestega in ljubezni i>olnega dela v Kaučič-Vončinovi hiši. Vesela svojega dobrega življenja se je danes zjutraj v svojimi plemenitimi gospodarji pri sveti ma^i, ki jo je daroval njen daljni sorodnik dr. Metod Turnšek, najprej Bogu zahvalila za vse to, kar ji je nnklanjnl na njeni življenjski poti in v njeni službi, Osemnajstletna je odšla iz rojstne vasi Budine pri Ptuju na Dunaj. (>-ta-la je preprosta in slovenska, vedno z ruto na glavi sredi velemestne nučič-knnosti, nadutosti in praznote. Ko je bila stara dvajset let, jo je sprejel častnik, zgodovinar in pisatelj Knučič. Ko se je njegova edinka leta 1916 poročila, je Marija Kolnričeva vesela in srečna pohitela za mlado gospo, da ji Ik> zvesto pomagola. Odslej so bili za-do vol j nost, zdravje in sreča gospe Vide, gospoda Josipa in obeh hčerk Sonje in Tatjane njena največja skrb in njena nnjvečja radost. Drnžina ji je bila hvaležna in jo je sprejela v svoj krog. »Mica« je jiostnla resnična prijateljica, pomočnica in zaupnica. — Srečni so, da jo imajo, vsi jo ljubijo in spoštujejo. dolgo in sončno pot, blaga »Mica«! Dnevne novice Pokrajinska delavska ivesa vabi t»« član« upravnega oilbura ter naiuoičonoe bančnih In zavuiovnlnih zavodov, da so uduloJ.o pogrebu g. Frana Majcena, prod-sodnik* oddelka baniHio-snvurovainlh delojemalcev, kl bo 8. t. m. ob 16.30 il kapela sv. Nikolaja na Žalah. Za stare onemogle Ljubljančane v mi' t nem zavetišču v Japljevl ulici je podaril tjubljunskl 8K Ljubljuna -'00 lir namesto venca na kruto pok. lnsp. g. ltajka Mlej-nika. Mostno tupanstvo itreka dobrotniku nsjloploJSo zahvalo tudi v imenu podpirani h. Članarina »Društva stanovanjskih najemnikov« ta leto 11(3. Članstvo so vljudno naproša, da poravna taoslalo članarino sa loto 1013 do konua tega nioseoa v društveni pisarni. Wolfova ulica 10 II. Blagajnik posluje dnevno od 8—13 in sprejema tudi us. ve prijave. Ravnateljstvo IV. moške realne glmna-itje v Ljubljani vabi vso učence, kl so so ta februarski rok prijavili k Itpltoui, da pridejo 10. t, m. oh 8 v šolo, ker so bodo ta dan pričeli razredni Itpltl. Obenem vabi ravnateljstvo vse člane profesorkrgn thora, da pridejo 9. t. m. dopoldne v šolo zaradi siuibene tsdeve. I.epa jabolka se bodo delila na frančiškanskem odru, ko so bo uprizorilo »Usodno Jabolko, (spisal Janko Mlakar). Hči In slu bosta v štirih dejanjih reševala o'cta il jočo, Ljudmila prroblečona v pnin, s sol. zsml, Vid kot grofinja, i lui>ml. Kor lgr» ni ta resni postni čnt, jo bomo igrali drago predpo-tno nedeljo 13. februar :a. ponovili pa na pustno, 20. februarja. RoJ.lral Jo bo avtor sam. Obakrat začnemo točno ob 16. Vstopnic« v prodprodajl v trgovini SfiligoJ, na dan prodstave pa pri dnevni blagajni od 8.30-11 ln od 11 dalja. Ceno od 10 lir navzdol. Nova dela Franceta Klemenčtfa. NaS priznani umetnik akad. slikar Franc Klo vsem sodelujočim večje plačilo kot vse pi6ane ocene! M. T. Naša zvezda Naša Zve/da je edino srednješolsko glasilo, ki izhaja sedaj ter druži nuše dijaštvo v zaupanju v Devico Marijo. Izhaja namreč kot verski list in je gia-silo Škofijskega vodstva dijaških Marijinih kongregacij. Urejuje ga kateliet prof. dr. J. Oražem. 2e v teh številkah, ki so izšle v lctošniem lolskem letu (18) večinoma v dvojnih števill ji poleg gotovine 12.000 lir zlikovci odnesli tudi dragocenosti in zlatnine, tako da vsa škoda znaša nad 50.000 lir. V Trsta so umrli: I.uka Stojim'?, Ivan Ko sc je poslovil od političnega vodstva pokrajine, je bil pozvan od državnega vodje SS v štab državnega komisarja zu utrditev nemštvu v Berlin. Od tam pa je bil prestavljen na vzhod. Na vzhodnem bojišču je nupredoval za SS bri-gadnega vodjo in policijskega general-majorja ter se je v bojih izkazal tako, da je bil odlikovan z železnim križcem prve stopnje. V junaškem boju je tudi žrtvoval svoje življenje zu svojo domovino. nočni omari, kjer je imel listnico, sta tolovaja ustrelila proti njemu. Počili so štirje streli in Butistič jc bil zadet v glavo. 42 letni trgovec je bil po rodu iz Solkana, pa je prišel po prvi svetovni vojni v Ljubljano ter si je kasneje uredil v Stražišču veletrgovino s kožami. Pokopali so ga v soboto popoldne. Nevarna igra s puščicami. Otroci so se igrali v Spodnjih Pirnčah z lokom iu puščicami. Desetletnega Emila Drolca je zadela puščica v oko; v celovški očesni kliniki so fantku vstavili stekleno oko. Sinrt in življenje v Cerkljah. V januarju je bilo v občini šest rojstev in trije pogrebi. Tržič. V januarju smo zabeležili v občini pet rojstev, dve poroki in pet smrti. S Spodnje Štajerskega Štajerska za zimsko pomoč. Cestna pokrajinska nabirko za vso Štajersko je bila izvedena 22. in 23. januarja. Vrglu je več kot nabirke prejšnja leta. Letos so nubrali 5,222.222 mark. Od tega je odpadlo na Spodnjo Štajersko poldrug milijon mark Lani na primer I je vsa Štajerska nabrala 4.372-280 mark, ,. . , P>"i čemer je znašal delež Spodnje Šta-•f Rafael Batistic. Minuli četrlck sta jerske 1,290.460 mark. Vlak je podrl desetletno Danielo Schiiler iz Pragerskega. Potolčeno po nogah, po životu in glavi so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. Oddajni&ka skupina Jadransko primorje RADIO LJLBLJAMA Dnevni spored za 8. februar: 7 Poročila v nemSSčini — 7.10 Jutranji pozdrav — 3 Poročila v nemSčlnl — fl.15 Pregled »poroda (nemiki in slovenski) — 12 Opoldau-kl koneort — 12.30 Poročila v nomSčinl in slovenščini — 12.45 Ivoucort zn oddih izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. filjanca — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu noknj — 17 Poročila v nomSčini tu slovenščini — 17.15 Popoldanski koneort — 17.45 Zdruvniško predavanje (dr. Franco Debevec: Človek kot duh iu snov) — 19 Slovenska ljudska oddaja — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled spo. reda — 19.45 Mala glasbona medlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Glnsba iz zvočnih filmov — 21 Dunajski napovi — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč. Od danes naprej je zatemnitev ob šestih zvečer! vdrla v spalnico veletrgovca Rafaela Batističa v Stražišču pri Kranju dva tolovaja in zahtevala pijače, cigaret in denarja. Ko je veletrgovec stopil k Vsakdanja Ljubljana no kronistovih zapiskih Gorski velikani v zimski lepoti __ ._ _ Od sobote naprej je Ljubljana doživ- T.izjak, Katarina Kaponi, Eliza Pizzetti, Ijala dokaj muhasto vreme, polno hitrih vdova Bartoii, Viktor Troka, Avgusta Rufo roj. Kumar, Justin Braskija. Nora odredba o policijski nri v Pro-šeku. Županstvo občino Prošek je objavilo novo odredbo, s katero so določa policijska ura od 19 do 0. vremenskih sprememb in pojavov. V soboto je že močneje ogrevajofe sonce sprva zlatilo hribe in ravnine, gorski velikani so se blesteli v sončnih žarkih. Kmalu nato se je močno zoblačilo. Zavel jo silen severnik. In na zemljo so začele naletavati snežinko v lepih kri-stalastih oblikah. In spet sonce! Tudi v nedeljo je vladalo slično vreme. Mrzli sever je razgnal goste, nizko valoveče Z Gorenjskega SS brigadni vodja Franz Kutschera padel nn bojišču. »Kiirntner Zeitung« obla ;e, noseče ogromno množine vode. e. priobčila spominski članek v poča- V ponedeljek zjutraj je nastopilo suho, Btitcv spomina SS brigadnega vodje in zmerno mrzlo vreme. Gorski velikani v jioliciiskega generalmajorja Franza Kuischerti, ki je padel na vzhodnem bojišču. Rajni je vodil skoraj štiri leta vodstvo koroške pokrajine kot namestnik Gaulciterja. Od 20. februarja 1938 "L KINO »UNIO\« "" Početje ljubosumne do u."ef zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letov iščo »Anka in plavolaska« T f'»vi »logi: Lonise Carletti, Mona Goya, llenry Garat in George Rollin. PREDSTAVI ob dalavnlklki IS.SO In 17.MI ,u HI IVO »M ATICA« n4' Svetov ni prtnk Kari Scbater v najčudovitejši drsalni reviji »Beli sen« Ilnmnr. ples, atrakcije t Wol! Albaeh Rettjr-jem, Oskarjem Sima in Ijnbko umetnico na ledu Oliv llol/mana. PREDSTAVI ob delavnikih. II In 17.101 ,lL KI IVO »SLOGA« v u življenjski boj mola, čigar ustvarjajoča *i!a je spremenita obraz svetovnega gospodarstvo, ▼ velikem Ufinem filma Kamniških planinah in Karavankah so so pokazali v vsej svoji prirodni krasoti. Netopirji so se že zbudili Letošnja premila zima je povzročila v rastlinstvu in živalstvu gotove, za ta zimski čas nenavadne pojave in spremembe. Po prisojnih krajih žc . cveto zvončki, telohi in celo trobenti-' ce. Ptice pevke sc nam že oglašajo. Peti in ščinkati je začel svoj gričev drobni Šinkovec. Oglašajo se že seni-ce in penice. Na svečnico proti večeru pa jc neki ljubitelj prirode, ko je šel . mimo gradu Potnrnom. opazil, kako jc 1 ob lahnem mraku frfotal tam okrog j netopir, ki drugače hudo zimo trdo prespi. V gostih in temnih kočevskih gozdovih se je najbrž to zimo prebu- jam Toda ti ljudje, pravijo, da se pa medveda sila boje. Mnogo cvetače na trgu Pretekli leden je bilo prve dni za zelenjavo nekako težavno. Ljubljanskim veletrgovcem z zelenjavo, tako tvrdkam Cerar, Glavnih, Štele in Tanko, kakor tudi drugim se jo posrečilo dobiti večjo pošiljko cvetače in ohrovta iz Italije v Ljubljano. Zadnji petek sta prispela na trg kar dva vagona lepe in zdrave cvetače, ki so ,|o branjevci prodajali v soboto. pa tudi še v ponedeljek jo je bilo na trgu dovoli naprodaj. Pravijo, da je na potu še večja pošiljka tega, tudi med Ljubljančani zelo priljubljenega sočivja. Prišlo jo v Ljubljano nekaj sto kilogramov endivije, ki ie bila mahoma prodana. Razne nesreče in poškodbe V soboto dopoldne je poslal žrtev svojega težkega, odgovornosti polnega poklica v izvrševanju službe kurjač drž. železnic Jože Rus. Bil jo vesten železniški uslužbenec, med tovariši zelo priljubljen. Za njim žaluje dobra mati. — V soltoto jena Tržaški cesti v hiši št 10 padel v škaf vrele vode in se hudo opekel po žtvotu malček Jožek Verbovšek. Prepeljan jo bil na dermatološki oddelek splošne bolnišnice. — Delavec, 25-letni Anton Vrhovec, stanujoč na Vrhov-cih, občina Vič, je doma padel in se MALI OGLAS SPALNICE orehove ia jesenov«, ter jedilnice ugodno kupite pri tv. »stigi«. Ogled vsak torek, četrtek in nedeljo od 3—5 v gostilni, Celovška cesta 72. S ALI VESTE, da ton velik del av touiobilov dane« t pre mocomf Od kdaj. po £igavi zaslugi in kako, boste brali v prihod nji »Svetovi« Itevilki Naročite «e na »>vet« VILO ALI IlldO 2 do 3 družinsko stanovanjsko z vrtom (prevzamem vknjiženi kot starega lnstniko, prejšnja vrednost ca 250.000 din) za 100.000 lir. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takojšna gotovina« št. 1031. MESTO SAMOSTOJNE GOSPODINJE pri samostojni gospe išče izobražena gospa srednjih let. vnh dobre kuhe, Šivanja, iu vseh gospodinjskih del. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod j »Varčna ia snažna« št. 1004. 21 PODGAN (devet in dvajseti jc pokončala ena sama Inž. Pre/ljeva »Mlkro-tan«-pasta. Nešteto zahvalnih in priznalmh izjav! /a pripravo običajne količine |e prinesti 3 dkg mast i (lahko delno pokvarjene). Inž. Prežel j, pooblaščeni agronom — specialist za rastlinske bolezni (fitopato-log), l.iubliuna, \Vol-fova ul. 3-1. Uradne ure: od 8 do 12. I VILO — H ISO eno ali večdružinsko po možnosti z velikim vrtom, kupim in plačam takoj. Do 150.000 lir. Ponudbe v upravo »Slov.« pod >Moj dom« št. 1032. (p STFKIENICB razo« vrste iiopa)em«> ^lačamo dobro Na va *o telto lih prevza nemo oa doma H • uitiB, Vodnikov u« U J. DOTIčNA OSEBA ki je v soboto od pol 12 do 12 pobrala na Jegličcvi cesti konjsko ode^o, se naproša, de jo odda proti nagradi v gostilni pri »Načeta«, fcmartinska cesta. (e »Diesel« Najlnterejanlnejsi dogodki iz življenja R. Diesela. iznajditelja po njemu imenovanih motorjev. — V glavni vlogi: WillT Birgel, llilde Wclssner, Paul Wegener. PREDSTAVE ab delavnikih ob II In 17j KINO »KODELJEVO« Telefon 41-44 Canljiva zgodba o veliki materini žrtvi in krasno petje t filmu »Takrat...« V glavnih vlogah ŽARAH IKANDER in Han, Stuve. Film, ki ga velja videti! PREDSTAVE ob delavnikih eb 17, dil v svojem brlogu tudi stari kosma- hudo poškodoval po glavi. Zdravi se v tinec-medved- O tem bi nam mogoče splošni bolnišnici na kirurgičuem od-znal kaj povedati kak hostarski pes- delku. Šport Umrl nam jo noš ljubljeni oče» stari oče in tast, gospod Aleksander Frank krojaški mojster Togreb bo v torek, 8. febr. 1144, ob pol 4 popoldne z Zal, Iz kapele »v. Frančiška k Sv. K ruti. Ljubljana, dne 7. februarja 1944. ŽALUJOČE HČERKE, SINOVI in ostalo sorodstvo Ljubljana je nad Mostami komaj zmagala 1:0 (1:0) V včerajšnji povratni tekmi med Mostami in Ljubljano je Fortuna naklonila zmago Ljubljani v pičlem razmerju 0:1. Navedena zmaga, to moramo pripomniti že takoj, pa ni niti najmanj prepričljiva. Nič narobe ne bi bilo, če bi bil rezultat tudi obraten. V igri je bilo tisto moštvo premočno, ki je igralo z vetrom. Ljubljana je zabila gol tudi ko je igrala z vetrom v prvem delu igre. Lep predložek je Ilaclcr izrabil in poslal netežko žogo na vrata. Vratarju je mastna žoga spolzela iz rok in že je bil edini gol dosežen. Nekaj nevarnih zadev se je odigravalo tako pred enim kot pred drugim golom, vendar brez zlih posledic. V drugem delu igre so imele Moste pretežen del igre v svojih rokah. Tudi dve rošadi v moštvu sta pokazali, da je bila sestava v drugi polovici boljša od one v prvem delu. kljub mošeanski premoči pa njihovi napadalci niso mogli zabiti izenačil jočega gola, ker je bila nasprotnikova ob- ramba dobra pa tudi številnejša. Ne-kafj sporadičnih napadov Ljubljane je ostalo nenevarnih za Moste. V celi igri je bilo potem še nekaj strelov v podJx>je. Reči moramo, da je bila vče-rejšnja igra prilično mlačna. Da ni bila hitrejša, povezanejša in v celem lepša, gre na rovaš močnega vetra. Tudi gledalcev je bilo za polovico manj kot pri prvem srečanju, kar kaže, da hočejo tudi ti lepega vremena, kadar gredo na zeleni travnik. Še nekaj prijateljskih srečanj, pri tem računamo še na ostale domače klube, ki dozdaj še niso posegli v domače dogodke, pa bodo pokazali fantje boljšo igro, 6eveda pa vsem zaenkrat manjka potrebne zdrži jivosti, ki je odlika slehernega nogometaša. Dosežena tesna zmaga Ljubljančanov ni mogla prepričati o njihovi boljši kakovosti. Naj bo kakor že je, vendar je igra koristila obema moštvoma. Prav dobro, posebno kar se ofsajdov tiče, je sodil tekmo g. Erlili. Pravkar smo doznali iz verodostojnega vira žalostno vest, da je sredi januarja t. 1. v svojem rodnem Splitu dotrpel naš nesrečni Andro kuljiš profesor mestne ženske realno gimnazijo v Ljubljani Sveta maša zadušnica bo v petek, dne 11. februarja, ob pol osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju sv. Frančiška. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 7. febr. 1944. Rodbine Kuljiš - Medica v NEDELJO i zvečer oeui izgubi i listnico, mojo in oče tovo plačo preko tisoč lir, osebno izkaznico in nekaj drugih važnih listin. Prosim po-štonega najditelja, naj mi vrne proti visoki nagrudi na naslov: Žagar Ervin, Predovi-čeva ulica 24. (e M161. PODGANE in ščurke zauesljivo iKikončute s strupom, ki ga dobite v drogc-riji Kane, Židovska t. KNJIGE V RAZNIH JEZIKIH, znanstvene, novejšega časa, časopisa in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna klcin-inavr & llamberg — Miklošičeva 16. Dotrpela jo nnša dobra mama, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa J0SIPINA VERTAČNIK roj. Kobau vdova žel. uslužbenca Pogreb bo v torek, 8. febr. 1944, ob pol 3 popoldne i Zal, iz kapele sv. Krištofa na pokopališče k Sr. Križu. Sv. maša zadušnica bo brana v soboto, 12. februarja ob 7 v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, Jesenice, 7. febr, 1944. Žalujoče rodbine: VERTAČNIK, CEBULJ, ZNIDAR5IC Javljamo tužno vest, da je nenadoma umrl gospod Majcen Franjo predsednik oddelka bančno-zavarovalnih delojmalcev, član uprav, odbora Pokrajinske delavske zveze, član predsedstva Pokrajinskega gospodar, sveta, tajnik Mestue hranilnice. Ohranili mu bomo trajen in časten spomin! UPRAVA MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI JAVLJA TUŽNO VEST, DA JE UMRL NJEN MARLJIVI IN ZVESTI TAJNIK GOSPOD POGREB BO Z ZAL V TOREK, 8. FEBRUARJA 1944 OB POL PETIH POPOLDNE. RAVNATELJSTVO »Ah, kje neki! Konec tega tedna bo na dražbi več ko sto prašičevi Pred ponedeljkom na noben način nc moreva odtod.« »No, prav, prav; torej v ponedeljek.« Zavzdihnila je, ko da bi sprejela nase nekaj mučnega in težkega Slednjič ga ie pobožala po laseh, mu želela lahko noč in tiho spolzela iz sobe. 9. Mcrli in Peru Holmu so minila leta in »ii£ več se nista pritoževala radi tega, da j« bilo marsikaj težko in hudo. Per Holm j« bil nekoč inženir pri velikem podjetju za jezove v Egiptu, vrnil se je domor kot premožen človek, se poročil s trgovčevo hčerjo Merlo Uthaugovo in je preživel nekaj srečnih let na graščini, ki si jo ie bil kupil Potem pa je bil so-adeležefl pri izkoriš5an;u nekega velikega Slapu, pri čmnur ie izgubil vse svoje imetje in ko ja potem čez mero delal, da bi ce spravil spet na noge, je od napora zbolel. V to dolino, ki je bila daleč Bogu ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER za hrbtom, se je bil naselil s poslcdnitm upanjem, da ga bo zrak spet pozdravil, in spočetka ga ie njena rodbina denarno podpirala, da nista od lakote onemogla. Saj mu ni dišalo, da bi užival kruh mi loščine, vendar je bilo to samo za prehodno dobo. Svoi čas 6i je bil z iznajdbami prislužil premoženje, in domislic je bil še vedno poln Toda — človek ne more risati, če so oči bolne, in ne more reševati problemov, če te venomer glava boli Koliko časa bo sorodstvo skrbelo za preživljanje njegove družine? V tej samoti so potekala leta, a nič ni bil bolj zdrav, Časih se je zazdelo, da se že jasni, a koj nato se je spet stemnilo. Otroci so bili majhni, igrali so se in tliso slutili, da starši ponoči od skrbi ne morejo zaspali. ! Nekega dne se je družina preselila v majhno sobenisko kočo. ki ji ie pripada! kos zemliigča Šc enkrat ie prišlo do masnega zaleta, a zelai ne zato, da bi se dvignil, marveč zato, da bi se rešil podpore ubožnega sklada in da bi ee preživljal s pridelki zemlje, kot se jc preživljal kočar. Če je bil Per Ilolci količkaj zdrav, jc prevzel kovaška dela Merle, ki je bila nekoč lepa, mlada žena in je sanjarila o tem, da bi postala umetnica, ta je zdaj garala na polju in v hlevu in je opravljala ista dela ko kočarica, in vse to je bila velika sprememba spričo tistih j časov, ki sta jih preživela v blagostanju. : Ze sta se vživela v to, da se bo njuno ' življenje tudi tako končalo, toda — otroci so bili tu. Ko se je Merlina teta, mogočna gospa z Bruseta, ponudila, da bi epre- . jela oba starejša otroka k sebi, je bilo težko to ponudbo odbiti. Pri njej bo otrokoma dobro, lahko bosta obiskovala odlične šole in mogoče . da, mogoče bi lahko postala tudi njena dediča Ko bo- j sta odrasla, bosta staršem hvaležna da so mislili na svoja otroka in ne nase. Saj ni bilo lahko dati ju od sebe, vendar bi bilo nemara še težje obdržati ju v revščini in hkrati vedeti, da bi iima moglo bili tako dobro Doma je ostalo Je majhno dekletce, da sta se Per in Merle tolažila z njo, a dekletce se jc še tisto spomlad ponesrečilo in umrlo in nastopili so hudi dnevi za Pera in Merlo. I Tem bol) so se njene misli vračale na-zai k onima dvema, ki sta vsai ie živela. Mati je pisarila in pisarila, toda sr«.<ča-kinja z Bruseta je imela pač drugega deln dovolj ko da bi odgovarjala Komaj na vse svete čase po enkrat je priilo kratko pisemce, ki ga je napisa!« neokretna otro-ika roka iu vselej je bila Merle nato mlajša in je svoje delo spremljala s pe- tjem Malo huje je bilo tistega dne, ko je teta pisala, da noče, da bi otroka imeia dvojne starše; ali i.aj boMa popolnoma njuna, ali pa... ali pa ju bssta dobila spet nazaj. Potem pa — bolje bo, da ju vzameta speta k sebi! Da bi te pretrgala zadnia vez? Nikakor nel Vendar, da bi ju privedla semkaj? Ozuaio 6ta se po horr.i koči, pomislila sta nj hrano, ki ie bila večkrat še za dva človeka prepičli, ki pa naj bi potem zadoščale za štiri? Pomislite sta, kako lepo je otrokoma ondi, kjer sta zdaj Merle je ponoči budna ležala in kovala načrte. Hotela se je preseliti v glavno mesto, ondi bi imela veliko gostišče in potem bi lahko živeli skupaj starši in otroka. V glavno mesto — že —, toda ondi se Per na noben način ne bi pozdravil. Ali naj njega žrtvuje otrokoma na ljubo? Seveda ne. Ali pa naj se za zmeraj odreče svojemu fantku in dekletcu? Ne, ne. Če je ta dan nekaj sklenila, pa se ji je drug dan zazdel tisti sklep povsm nemogoč. Gledala je na svojega moža. ki so ga nesreče uničile, mislila je na Lovizo in Lovrenca, ki bi bila zaradi njiju rada prehodila milje in milje dolgo pot, samo da bi ju le za hip videla. Per pa se jc spet na vso moč trudil, da bi dokončal neko iznajdbo in ie bi mu to uspelo, bi se vse spremenilo. A bolečine ▼ glavi so se tako poveča!«, da je mora! biti po več dni in tednov v postelii. Merle sc ni nič več upala govoriti z njim o otrokih, saj je vedela, kaj je prestajal, medtem ko je bil bolan ln tako se je končalo s tem, da sta morala pustiti otroka tam, kjer sta že bila. To je bilo pač najlepše darilo, 1« so ga starci mogli dati otrokoma. Kar sta pri tem občutila oče in mati, pač ni bilo treba otrokoma vedeti Onih pisemc z neokretno otroško pisavo ni bilo več, in Merle ni pri delu nič več prepevala ! Dnevi so minevali. Zgodaj ie osivela in roke so ji postale žuljave in hrbet s« ji je sključil; njemu pa so se lasje in brada pobelili in bil je ves nemiren, ko da bi tekel sem in tja in iskal poti za izhod. Čisto sama zase sta ostala v teh hribih, kjer ni bilo v bližini nikogar ki bi se bila mogla z njim družiti Zime z mogočnimi skladi snega in hudim mrazom so bil e dolge, a spomladi, poleti in jeseni je bilo veliko težkega dela v bornih razme-| rah. Sonce in dež sta odločala o njuni i usodi za bodoče leto in če si pridelal le toliko krompirja, da ie zadoščalo za eno osebo, ga je moralo biti vendarle dovolj za oba. Vendar sta zmeraj delala v dveh, tako zunaj ko znotraj, in sta le imela drug drugega Prej nekoč so ga ljudje na-zivali inženir To so nekega dne pozabili in potem se je nazival samo še kovač. Zdrknila sta nizdol na raven navadnih kmetov, živela in oblačila sta se kot oni, postarala sta se in nemara je lega ali onega vedno kaj bolelo, dasi iti ni nihče slišal, da bi se bila pritoževala. Fur »Ljudska tiskarna? — Za Ljudsko tiskarno: JoEe Kramarič — Heratisgeber, Izdajatelj: inž. Jv£<» Soaja — Schriflleiter, urednik: Janko Hafner.