Naročnina mesečno Din. za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izikija celoletno 9b Uin, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitar jevi ul b/lll
Teleloni uredništva dnevna «lnžba 2030 — nočna 29<k> 2994 id 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana it. i0.63u in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7303, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2W2
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izbaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dueva po prazniku
Francoski inženjer o Rusiji
Pariš, sredi septembra.
Našemu poročevalca se je posrečilo priti v stik s francoskim inženjerjem, ki se je pravkar vrnil iz Rusije, kjer je zaposlen pri gradnji velikih tehničnih podjetij. Inženjer mu je na njegovo prošnjo podal naslednje informacije o sedanjem položaju v Rusiji:
Prvi vtisi
Vi nimate prav, ako mislite, da se mi je v Rusiji slabo godilo. V tej deželi popolne enakosti je treba skrbno ločiti n pr. med delavcem, policijskim agentom UPU in inozemskim inženirjem. Tako v družbi kakor na sovjetskih železnicah berete, da ni več razlike med stanovi in razredi. Toda v resnici imate na vlaku vagoie, ki so trdi, in vagone, ki so mehki. Inozemski inžene^ji smo se vozili le v mehkih vagonih. Prav za prav smo mi tuji inženjerji kralji dežele.
Vedno se bom spominjal mojega senzacionalnega prihoda na kolodvor v Moskvi. Bilo ie nekega dne lanskega novembra. Vlak je imel nekaj ur zamude, kar pa, kakor so mi rekli železničarji, ni pripisovati slabi upravi, ampak hudi zimi. Naj že bo, kakor hoče. Bil sem sicer napovedan, tod.i docela neznan. In spotoma sem se večkrat z nekakšno tesnobo vprašal, kaj naj započnem pri izstopu. Kako pa sem bil presenečen, ko sem komaj izstopil iz vlaka, že sem zagledal pristnega proletarca stati na nekem sodu in kričati na vse grlo:
»Inženjer X. (in tu je prišlo ime industrijske družbe, ki me je odposlala v Rusijo).t Treba se ml je bilo samo predstaviti.
Vsak tujec, naj že bo inženjer ali turist, uživa v Rusiji izredne predpravice. Izogne se tisoč šika-nam, ki sicer teže nad srečnimi državljani URSS, in lahko sam kupuje in plačuje najpotrebnejše predmete, ki pn se vendar smatrajo že za velik luksue. Takoj ob mojem prihodu sem čutil prijetno izjemo. Med tem ko so bili vsi potniki najskrbneje preiskani in so nekatere celo slekli, sem jaz z mojim spremljevalcem neovirano izstopil, in ko sem jionudil portirju rubelj, ga je z lepo gesto zavrnil, kar me je izredno presenetilo.
No, če bo šlo lako dalje, 6em si rekel, potem bo kar dobro. Saj ti boljševiki so čisto same ovčice.
Ojoj, nisem naredil še sto korakov, ko sem videl, kako je postavil nek potnik pred mano na tla svoj kovčeg, da si obriše jiot, že je zginil njegov kovčeg z nekim raztrgancem, ki je kot misel hitro švignil mimo.
Dežela brez zaupanja
V Rusiji je znana rečeniea: Kadar se Rus pogleda v ogledalo, si redno stavi vprašanje, kdo od naju je zaupnik GPU. Ne morete verjeti, kako resnično je vse to. Policijske agente dobite vsepovsod in ne morete narediti niti dva koraka, da ne bi čutili, da ste povsod nadzirani. Polagoma se človek tudi na lo navadi. Poleg dveh tolmačev, ki sta mi bila dodana in ki sta me spremljala pri vsakem koraku, je stala pred mojim stanovanjem v Har-kovu, kjer sem bil zaposlen, še posebna straža, in sicer skoraj redno kaka ženska. Ce sem se vračal s praznimi rokami, me je pustila pri miru. Kakor hitro pa je bilo opaziti, da nosim s sabo kak zavoj ali kako večjo stvar v žepu. potem je bilo treba dotinio stvar razvezati in pokazati. Tudi na lo sem se sčasoma navadil.
Itdeča armada
Mislite, da bo sovjetski režim še dolgo trajal? Tega ne vem. Trenutno stavijo Sovjeti vse svoje upanje na armado in pa na izvršitev petletnega gospodarskega načrta.
Kako je s sovjetsko armado, vam je prilično znano. V slučaju vojne morejo Sovjeti vreči v bojno črto do 12 milijonov mož, ki so dobro opremljeni, dobro opravljeni in. kolikor imam vtis. tudi spretno vodeni. Sovjeti ne zamude nobene prilike, da tehnično spopolnijo svojo armado. Lahko rečemo, da so Sovjeti najbolj militaristična država na svetu. Povsod po večjih mestih vidite na najbolj vidnih krajih napise, visoke in več metrov široke: »Rdeča armada je avantgarda vesoljnega proletarljata.<: Povsod zadenete na najbolj skrbno izdelano vojno propagando. Vsak šolarček vam že jionavlja. da je vojna neizbežna med komunizmom, ki se rodi. in kapitalizmom, ki umira. Vojno prijiravljajo Sovjeti, o tem ni dvoma. Mislijo celo na to, da Jo Izzovejo, in «;cer s predidočo brezobzirno gospodarsko vojno. kalero že pričenja občutiti Evropa. Petletni načrt le služi temu cilju. Ker ni upanja na svetovno revolucijo, ker so se že ponovno ponesrečili tozadevni poskusi komunistične luternacionale, se Sovjeti trudijo, da jo izzovejo z gospodarsko konkurenco.
Tisoči tujih inženjerjev
Da uresniči svoj gospodarski načrt, so se ko-nuinisli, ki niso razpolagali ne z inženjerji in ne s tehniki, obrnili na buržuazui svet in kupujejo od njega idejo, ljudi in blago. Vse, kar je najbolj modernega v tehniki, vse to se nn veliko presaja sedaj v Rusijo. Na obnovi in spopolnltvi sovjetske industrije dela 12.(HiO nemških inženjerjev. preko 0000 Am< rlkancev, do 1000 Francozov itd. Vsi ti zapovedujejo in uravnavajo gospodarski kurz ogromne Sovjetske države, in kar oni ukažejo, vse se izvrši po črki brez odloga in brez ugovora. Vsak čas so nas prosili, da izrazimo svoje mnenje, svojo kritiko, da povemo odkrito, pikaj kaka stvar ne gre naprej in kako ji odpomoči. Boljševiki vse store, da ne Izgube predragoeene pomoči inozemstva. Plačani smo v dolarjih, in sicer sijajno. Tozadevno f" Sovjeti ne straSe nobenih žrtev. Boljševiki čisto dobro vedo, da so ruski inženjerji popolnoma nerabni in nesposobni, da bi oni gradili \sa ta velikanska oodjetia. ki sc sedaj ustanavljajo in rastejo
Bethlen je zapravit miljarde
Senzacionalna razkritja preiskovalnega odbora
Budimpeita, 17. sept. Kakor znano, je madjarska vlada po svojih predstavnikih v Ženevi zaprosila pri Zvezi narodov za veliko posojilo. Finančni odbor Zveze je sklenil, poslati v Budimpešto poseben odbor finančnih izvedencev, ki naj preiščejo finančni položaj Madjarske. Finančni, kakor tudi splošni gospodarski položaj Madjarske sta izredno slaba. Primanjkljaj zadnjega državnega obračuna, ki ee je eaključil 30. junija 1931, znaša 60 milijonov pengejev in strokovnjaki so mnenja, da bo primanjkljaj na koncu tekočega finančnega leta narastel na 240 milijonov pengojev. Med tem ko je trgovinska bilanca za preteklo leto izka-
zovala 40 milijonov pengojev presežka, se bo letos zaključila z velikim primanjkljajem.
Karolyjeva vlada ima silno težko nalogo, da uravnovesi proračun. Znižala bo plače državnim uradnikom od 10% do 15%. Vpeljala bo dohodninski davek na sebne plače, ki bo znašal 1% do 20%. Za 10% bo zvišan hišni davek in prometni davek se dvigne od 2% kar na 3%.
Ta nova davčna bremena bo moral madjarski narod vzeti na svoja ramena preusem radi katastroialne gospodarske politike grofa Bethlena. Predsednik najvišjega parlamentarnega odbora tri-in tridesetih Istvan Teleszky, je na zadnji seji
podat žalostno sliko državnih financ in odločno obsodil finančno politiko prejšnje vlade. Teleszky je izjavil, da nima javnost niti pojma, kako raz-rvane finance je pustila Bethlenova vlada in v kako kritičnem položaju se nahaja državno gospodarstvo. Preiskovalni odbor zadene vsak dan na nova neprijetna presenečenja in prehaja čedalje bolj do spoznanja, v kako strašnem položaju je sprejela nova vlada državne linance. Ob zaključku svojega govora je Teleszky pozval tisk, naj javnosti razloži, da mora vlada na vsak način izvesti stroge Stednje, ker bi sicer nc bilo izhoda iz sedanje finančne stiske.
Mussolini ne pojde v Vatikan
Reorganizacija Katoliške akcije
Rim, 17. sept. A A. Poročajo, da poseli Mussolini dane3 ali jutri Vatikan in tako jioudari srečno rešitev spora med cerkvijo in fašizmom. Mussolini se sestane s papežem prvič v življenju. Živela sta v mladosti v Milanu. Ne vedo pa, da bi se bila tedaj sestala.
Rim, 17. sept. Po mnenju odločujočih činileljev v vatikanskem mestu ne bo Mussolini obiskal st. očeta že v najkrajšem času. kakor so doslej splošno domnevali. Z obiskom baje odlagajo, ker niso po podpisu zadnjega sporazuma glede Katoliške akrije odnošaji med fašistično vlado in Vatikanom še dovolj uglajeni. Tega je menda kriT predvsem nastop fašističnega tiska, ki je prikazal sporazum kot zmago fašistične Italije. Na drugi strani pa je tudi res. da so katoliški listi v inozemstvu prccej hladno sprejeli ta sporazum.
London, 17. sept. Milanski dopisnik »Timesa< poroča svojemu listu, da se na odredbo Vatikana
vrši revizija ustroja Katoliške akcije. V zmislu sporazuma z vlado se izmenjujejo voditelji, kar pa povzroča težkoče zlasti v provincah Lombardiji in Emiliji, kjer skoraj vsi člani akcije pripadajo bivši ljudski stranki. Kjer ni mogoče dobiti laikov, ki niso pripadali ljudski stranki, tam bodo vodstvo akcije prevzeli duhovniki. Katoliška akcija mora po želji sv. očeta biti reorganizirana tako, da se bo zimska sezona lahko začela pod novim vodstvom. Imena novega vodstva bodo objavljena v >Gsserva-tore Romano« še pred božičem. Med tem je dobila Katoliška akcija instrukcije, da podvoji svoje versko delovanje, da jxisveča glavno skrb zboljšanju fizičnih in moralnih življenjskih pogojev rodbine in podpira prizadevanja vlade, da bi se omejil beg kmečkega ljudstva v mesta. Katoliška akcija se bo tudi borila proti luksusu, razsipnosti in zapravljanju in navajala prebivalstvo k čim večji Varčnosti.
Atentatorjev še niso prijeli
Budimpešta, 17. sept. ž. Danes je peti dan politične preiskave zaradi alenlala na vlak v Bialor-bagyju. Preiskava pa prav za prav dosedaj še ni prinesla nobenih j>ozitivnih rezultatov in zelo počasi napreduje. Znani sla imeni dveh aentatorjav, medtem ko se sianovanje Leipnika še vedno ni našlo. Za njegovo bivanje v Budimpešti ne vedo niti njegovi slarši. ki tamkaj žive. PoPcija je ugotovila, da so električne baterije kujiljene v neki trgovini v ulici llley, kupil pa jih je neki mladenič, ki se je pripeljal jired trgovino z avtomobilom. Policija še vedno misli, da so bili atentatorji trije, ki so se spoznali šele v Budimpešti in se predstavili s posebnimi znaki. Nato so sedli v neki siv avto ter se odpeljali v Torbagy, kjer so izvršili atentat. Glavna direkcija železnic in policija bosl i uvedli varnoslno službo na vseh progah. Policija je v teku včerajšnjega dne prijela novih 800 prijav, i tako da jih ima sedaj že 1000. Vse to se je moralo pregledati. Vse prijave pa so brezpredmetne in so pisane le vsle 1 lega, ker je bila razpisana nairrada 50 tisoč pengii, katere bi vsakdo rad na lahek način zaslužil.
Bukarešt, 17. sept. ž. Na prošnjo budrmj>cStan-ske policije je začela tudi bukareška policija z vso energlčnostjo zasledovati alenlalorje. Ni izključeno, da so aletatorjl pobegnili v Romunijo, od koder mislijo pobegniti čez Dnjester v Rusjio.
Budimpešta, 17. sept. ž. Oče Leipnika je izvo-šček v Rudimu. V Budimpešti so znani starši Leipnika kot zelo marljivi, poš'eni in delavni ljudje. Zadnje čase so le relko prejemali od svojega sina
pi«ma. Pri preiskavi v stanovanju so našli neko pismo, ki je bilo datirano 22. junija iz Rerlina. Po tem sklejiajo, da je bil atentat organiziran v Nemčiji. Zaslišane so bile še neke priče, ki so videle Leipnika v Budimpešti.
Budimpeita, 17. sept. ž. Danes se je vršil skupen pogreb žriev ob 4 jiopoldne. Vsi vlaki so se ustavili za 1 minuto.
Komunisti izropali trgovino oroz a
Budimpešta, 17. sept, ž. Za železniško katastrofo je prišlo v Budimpešto novo vznemirjenje vsled drznega vloma, ki so ga ponoči izvršili komunisti v največjo trgovino orožja Berthalam, Su-bek in drug, kjer so pokradli vse orožje. Trgovina se nahaja sredi mesta. Vlomilci so morali biti o razmerah zelo dobro poučeni, ker so svoje delo izvršili brezhibno. Ljudstvo je zelo vznemirjeno, ker se boji novih vlomov komunistov. Kot omenjeno, so odnesli vse orožje, blagajne pa se niso dotaknili.
Republika z dolgim nasioiom
Madrid, 17. sept. ž. Včerajšnje glasovanje v parlamentu in zasedanje je zasledovala vsa javnost z največjim zanimanjem. Socialisti predlagajo, da se odredba ustave Španije, da je republika, spremeni vliberalno demokratsko delavsko republiko. Ta predlog je bil sprejet z 170 proti 152 glasovi.
Tobačne cene
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu prinašamo danes še poročilo Avale:
Belgrad. 17. sepl. A A. Pravilnik za prodajne cene tobačnih izdelkov:
S sklepom upravnega odbora uprave državnih nionO|)olov N. št. 502 z dne 15. sept. t. I., ki ga je odobril finančni minister, je določeno, da veljajo od IG. t. m. pri prodaji tobačnih izdelkov tele cene:
1.	križani tobak za 1 kg trebinjec Din 750, vardarski 500 Din, neretvanski 400 Din, inoravski 325 Din, zetski 275 Din, savski 150 Din, amerikan-ski 150 Din, banatski 125 Din, Dunavski 100 Din:
2.	cigarete za 1000 komadov: Karadjordjevo 1500 Din, Jadran 1000 Din, Kosovo 850 Din, Stru-m i va 800 Din, Šumadija 750 Din. Mignon 600 Din, Vardar 500 Din, Drina 500 Din, Zeta 300 Din, Sava 175 Din.
Kolekcija luksusnih cigaret 80 kosov 70 Din, potna kolekcija 60 kosov 40 Din.
3.	Cigare za 100 komadov: Flor de Habana 800 Din, Perla de Cuba 700 Din, Regalitas 300 Din, Trabuco 225 Din, Rritanica 225 Din, Ojieras 150 dinarjev, Cuba 125 Din, Virginia 125 Din, Brazi-lica 100 Din, Portorico 00 Din, Virginilos 75 Din, mešani inozemski tobak 75 Din, kratke domače GO Din. Kolekcije cigar |>o 44 komndov Din 180, kolekcije cigar po 22 komadov 100 Din.
4.	Tobak za žvečenje in njuhanje, klobase 1 kg 125 Din, njuhalni tobak 1 kg 60 Din.
5.	Tobačni ekstrakt v posod "h po 5 kg nettn 6 Din za kilogram, v sodih po 2(X) kg netto 1 kg 5 Din.
Zimski vozni red
Ljubljana, 17. sept. AA. Kr. banska u|>rara razglaša: Dodatno k razglasu z dne 14. septembra 1931, VIII, št. 5252-1, v zadevi zimskih voznih redov avtobusnih podjetij se ta obveščajo, da nastopijo po naknadno došlem sporočilu direkcije državnih železnic v Ljubljani z dne 14. septembra po-čenši s 4. oktobrom v železniškem zimskem voznem redu sledeče spremembe:
1.	Nočni brzovlak 8-1) 190 Zagreb—Dunaj z odhodom iz Zagreba ob 20.35 in prihodom na Dunaj ob 6.51 izostane, vozi pa namesto tega ta brzovlak po sledečem voznem redu: Zagreb gl. kol. odhod 22.31, Zidani most prihod 0.50, odhod 1.00, Maribor prihod 2.56, odhod 3.45, Dunaj prihod 9.15.
2.	Brzovlak I) 31-902 Jesenice—Podbrdo vo/i za 10 minut kasneje, lo je Jesenice prihod ob 7.00. odhod 7.20, Bistrica Moh. jezero prihod ob 7.54. odhod 8.02, Podbrdo prihod ob 8.13, odhod 8.23.
Vse ostale spremembe so objavljene že v stenskem voznem redu, veljavnem od 15. maja 1931.
Zagrrliška vremenska napoved: Vreme se bo zboljšalo. Jasno in toplo.
pod diktaturo ameriških in nemških inženjerjev. Ruski inženjer bo z vami debatiral o abstraktnih stvareh cele noči. ako hočete. Pri praktičnem delu pa pomeni komaj toliko kot kak preddelavec pri nas. Seveda jim manjka primerne pred izobrazbe. Žive pa ludi sicer v takih življenjskih okoliščinah, da se kulturno večina od njih ne more dvigniti nad življenjske pogoje navadnega delavca.
Kako liri delavec?
Evropa nima nobenega pojma' o življenju in mišljenju sovjetskega delavstva. K sreči ludi oni nimajo nobenega pojma o življenjskih pogojih evropskega delavca in sploh o ničemer, kar se godi izven Rusije.
Sovjeti so uvedli petdnevni delovnik, ki je nu-'neriran s številom od 1 do 5. Vi boste rekli, koncem teh petih dni se zasveti pač nedelja, lepa, mirna in prosla. Nikar si ne predstavljajte kaj podobnega. V Rusiji ni razlike med delovnim dnem in dnevom počitka. Delo gre neprestano naprej, vse dneve in vse noči. Le moštvo se menja v treh turnusih in peli dan je ena ekipa prosta. Žene delajo prav lako kakor moški, z isto plačo, pomešane med moškimi delavci. Sovjetska žena smatra za največje nazadnjaštvo, če ji boste rekli, da je ona v prvi vrsti jx>klicana za družinsko življenje in za vzgajanje otrok. V industriji je zaposlenih do 800.000 žensk. Sovjeti ne poznajo in ne priznajo družine, vse je kolektivistično, otroci, ognjišča in stanovanja.
V Evropi se večkrat piše, da vlada v Rusiji prisilno delo. Sovjeti se proti temu silno branijo. Toda v resnici je tako. da kdor zapusti delo. tega borza dela izbriše, s čemer je oropan karle. ki mu daje pravico na preživljanje, brez katere ne more ničesar ne dobiti ue kupiti. Prepuščen je
sam sebi in tekom šestih mesecev lahko pogine lakote. Kajti šele po šestih mesecih more zopet dobiti delo. A tokrat stvar ni več tako enostavna. Navadno se jih zbere mnogo skupaj in se jih pošlje na kraj. kjer se dela »ročno delo v množici«. To pa ni nič drugega, kakor po naših pojmih prisilno delo.
Spočetka so imeli vsi delavci enake plače. Sedaj pa je ta komunistična znmieel že davno »preživela«. Kdor bolje dela, ta je bolje plačan. Razen boljše plače poznajo Sovjeti še druga sredstva, da naženejo delavca, da napravi vse, kar le more, to so premije, javne pohvale, črne in rdeče deske, kamor pridejo pridni, oziroma nemarni delavci itd.
Prehrana
Jesti! Prosim vas, kar pozabile na francosko kuhinjo! Rusi poznajo samo en obed na dan: čaj ob 10, čaj opoldne in kosilo med 3 in 4. Priznam, da mi ni bilo prav lahko ukloniti se tej navadi. Končno j>a je vendar šlo. In ko mi je postrežnica opoldne prinesla na mizo čaio čaja, sem, misleč na kosila svojih prijateljev v Franciji, avtomatično jiotegnil iz torbe piščanca, jajca in druga živila, ki sem si jih nakupil sam. Trgovina je v rokah vladnih Iruslov, ki se jim ni treba bati konkurence in se ne brigajo za javno blaginjo. Izročeni ste na milost in nemilost trustom kruha, sladkorja, mesa, premoga, drv, bombaža, volne, papirja itd. Mislite si pač lahko, kako gre trgovina od rok. Zgodi se večkrat, da ostane mesto brez kruha, brez mesa, brez zelenjave. Edino v velikih mestih, kakor Leningrad, Moskva, Kijev, llarkov najdeš skoraj vse, kar si poželiš. ako slano plačaš. Toda drugod nima ljudstvo na razpolago blaga za udobno življenje. Vso ..se pograbi za izvoz. Izjemo pa delali policijski ageulL ki se vozi in v luksiirioznih .avtomobilih tipa
Packard« v družbi svojih žena; te se nosijo kakor kraljice.
Nikdo ne toži. In vendar to ljudstvo, ki Irdo dela, ki plačuje visoke davke, se nikdar do sitega ne naje, to ljudstvo se nikakor ne pritožuje. Res. da je pod nadzorstvom slavne GPU, toda to nikakor ne zadostuje za razlago te tajnosti. V resnici nista nekdanji mužik in današnji delavec nikdar jiosebno udobno živela; nikakor ne čutita potrebe po srajcah, kravatah, klobuku in drugih predmetih, ki so za nas neobhodno jiotrebni. In vendar najdeš j radijski aparat v najprejiroslejši baraki. Pač drugačna miselnost! Ruskemu delavcu ni dana priložnost, da bi svoje življenje primerjal z življenjem v tujini, in to dobro izrabljajo boljševiki, ki mu pripovedujejo o delavski bedi v kapitalističnih državah. Kako se je čudil moj tovariš inženjer, doma iz Rusije, ko sva prispela v Pariz in je zaman iskal med publiko robotnika, misleč, da so delavci ludi na Francoskem gologlavi in brez kravate.
Možgani ruskega delavca so neprestano pod kladivom kinematograla, predavanj in govorov no radiu. Pred vsako novo tovarno se postavi govorniški oder, s katerega razlaga govornik delavcem |>rednosti boljševiškega režima. In ko lo ne zadostuje, zajKijejo boljševiki kuplet o vojni, ki jo pripravljajo kapitalistične države proti Sovjetski Rusiji. To potrpljenje ruskega delavca se da še takole razlagati: Na dnu ruske duše počiva mistična indolentnost. s |>omočjo katere prenaša delavec najhujše trpljenje radi kateregakoli vzroka, toda pod pogojem, da se mu la vzrok nariše tako velik kakor car ali svetovna revolucija. Resnično prejiri-čani? Mogoče eden na tisoč, več pa sfanaliziranih. ki žive v halucinaciji velike laži, ki se postavlja i pred njihove oči. Treniranje je lako krejiko. da ti I nič ne niinliin iu vedno korakajo...
Italijani obesiti arabskega vodjo
Ogromno ogorčenje po vsem arabskem svetu - Krutost ital. kotonijatne politike
Alek>itn<lrija, 17. sept. V vsem arabskem svetu je bolno odjeknila vest, da »o Italijani vjeli in usmrtili vodjo domačinov v Tripolisu Oinarja et Muktarja. Omar je bil star ie 70 let, kljub temu pa je vsa ietu junaško vodil odpor Arabcev proti italijanski kolonialni strahovladi v tripoliški koloniji, Udeležil se je nešteto bilk in slovel med vstaši, da sploh ni ranljiv. Omar Muktar je bil hraber in »ilešk nasprotnik po najboljših tradicijah arabstva, tako da se ga Italijani niso samo r-ilno bali, ampak so ga morali nehote tudi spoštovati. Do lanskega leta je Omar el Muktar uspešno vodil gue-rilsko vojno proti tujim osvajalcem in je prizadel Italijanom neštete izgube po svojih nenadnih in spretnih napadih, po katerih se je znal vedno lako hitro umakniti, da ga ni dosegla nobena kazenska ekspedicija italijanske okupacijske armade, ki je šla nadenj z ogromnim vojnim aparatom, dočim je 011 deloval z malimi letečimi kolonami.
Italijani si niso znali proti temu strahovitemu sovražniku pomagati drugače, kakor da so -kleuili najkrntejše odredbe proti vsemu arabskemu prebivalstvu sploli. Ker je namreč Omar el Muktar znal neprestano vzdrževati zveze med svojim jedrom vstašev in onimi domačini, ki so se podvrgli, je sklenil Mussolini, da pošlje v Tripo-litanijo generala Grazianlja, lii je znan po svojih nečloveških in brezobzirni^ metodah. Graziani je
enostavno v»a mirna podvriena arabska domača plemena dvignil l njihovih lelišč in jih dal šiloma
ua tisočo in tisoče odgnati in izseliti na obal, tako tla jc notraujust deželo ostala prazna in tso bile zveze prebivalstva s .središčem vstašev na skrajnem jugu dežele pretrgane. Ljudje so sedaj ob obali koncentrirani v koncentracijskih taborih, egiptovska meja je pa hermetično zaprta, lako da vstaši ne morejo uhajati na egiptovsko ozemlje, kjer imajo seveda za seboj vse simpatije prebivalstva. Veliko nomadov pa so italijanske kaaeuske čete pobile in njihova selišča zažgale. Polkovnik Malta in major Buselli pa čistita notranjost dežele, to se pravi, streljata vsakega človeka, ki pride italijanskim četam kriv ali nekriv pod puško.
Oinarja el Muktarja pa še vseeno niso mogli dobili. Zdaj so 11111 s pomočjo izdajalcev postavili zasedo iu hrabrega branilca svobode Tripolisa vjeli v noči od 11. nn 12. september v okraju Slonita. Pri tej akciji, ki se je je na italijanski strani udeležil 7. eskadron Savari, je padlo na italijanski strani 12 kavaleristov in 14 konj. Italijani pa niso ujeli nobenega izmed tovarišev Omar el Muktarja, ampak samo njega in serlem otovorjenih konj ter 10 pušk. Italijanski listi seveda o tem poročajo zelo triumfalno, luikor imajo pač navado, priznavajo pa brezprimerno hrabrost arabskega poglavarja. Obenem poudarjajo, da bodo odslej, ko ni-
majo več proti.sebi strašnega nasprotnika, še bolj energično *čislili< deželo.
Dne 15. septembra pa se jc zgodilo, česar tudi od Italijanov nihče ni pričakoval. General Graziani je namreč, brez dvoma s privoljenjem Rima, napravil Omar cl Muktarju proces. Izredni tribunal je junaškega vodjo Arabcev zaradi »izdajstva iu ponovnega upora« obsodil na smrt, rabelj pa je Oinarja obesil IG. septembra ob i) zjutraj v Solukii. Eksekuciji je moralo prisostvovati 30 pokorjenih »vstašev«.
Ta čin bo brez dvoma vzbudil ogromno ogorčenje po vsem svetu. Niti Francozi niti Španci niti Angleži niso v afriških kolonijah nikoli obsodili nn smrt voditeljev vstašev kot izdajalcev, ampak jih kvečjemu internirali. Omar el Muktar ni bil izdajalec in navaden upornik, ampak vodja legitimne borbe Arabcev zoper tujo osvajalsko oblast, ker Arabci niso nikoli podpisali miru, v katerem je Turčija, ki je sama bila osvajalkn Tripolisa, odstopila arabsko deželo Italiji. Čin generala Grazia-nija. ki je dal obesiti hrabrega in lojalnega na-| sprotnika, ki se je odkrito boril zoper Italijo, ka-! tere nikoli ni priznal, je tudi s človeškega stališča vse obsodbe vreden. Italijanski listi se zadeve očito sramujejo, ker se omejujejo na kralek komunike agencije Štefani, obenem pa proslavljajo — borbo Indije za neodvisnost!
Heimtvehrovd so hošeli že lani
Dunaj, 17. sept. ž. Ob priliki Pfrimerjevega puča razkrila berlinska »B. Z. am Mittag«, da je knez Starhembcrg že lansko leto, ko jc bil notranji minister potom legitimističnega vpokojenega graškega majorja Elyssena, pripravljal puč, katerega pa so preprečili ponoči pred izvršitvijo s tem. da je bivši generalni direktor Creditanstalta Neurath, namero sporočil dr. Schobru. Dr. Schober ki je bil takrat kot policijski predsednik na dopustu, je sporočil to vest podpredsedniku policije dr. Pamcrju, ki je takoj oborožil vse moštvo dunajske policije, 5000 mož s puškami, strojnicami in oklopnimi avtomobili, in odredil strogo pripravljenost v popolni vojni opremi. Zasedel je vse kolodvore in vladna poslopja ter je potem graš-kemu generalu Elyssenu sporočil, naj le pošlje svoje Heimwerovce na Dunaj z onimi desetimi posebnimi vlaki, ki niso bili pripravljeni. Lahko so prepričani, da bodo doživeli lep sprejem. Ker je Pamer to odredil brez pristanka notranjega ministra Starhemberga, je padel v nemilost «n bil adpuščen. \Viener Allgemeine /eitiing« pa dodaja, da je dr. Pamer zahteval, da bi ga knez Starhcmberg ponoči sprejel, da pa je Starhcmbcrg odgovoril, da je bolan in da se z njim ne more govoriti. Šele potem jc Pamer izda! svoje odredbe. Cnez Starhcmbcrg je mislil, da jc vsa policija in orožništvo na njegovi strani. Ko pa je videl, da je puč preprečen, je odšel sam. Danes je dr. Pamer izjavil na neko vprašanje dopisnika »Allgemeine Zeitung«, da je s prisego vezan na uradno molčečnost in ni hotel potrditi resničnosti gornjih navedb, katere pa so po zatrdilu drugih visokih lunkcijonarjev popolnoma resnične.
Pirimer',evo premoženje bo zaplenjeno
Dunaj, 17. sept. ž. Nekateri listi trdijo, da (e vlada sklenila, da zapleni Pfrimerjevo premoženje, da pokrije škodo, ki jo je vsled poskuše-nega prevrata utrpela. Vlada je imela 1 milijon
šilingov stro-škov. Istočasno je pozvala tudi kneza Starhemberga, da se izjavi, da tudi on nosi en del škode, če se mu dokaže, d:t je kriv. Razorožitev Heimwehra hitro napreduje, vendar pa so dosedaj našli zelo malo orožja, kar pomeni, da je heimverovcem uspelo istega pravočasno po-skriti.
Starhcmberg bo izpuščen na svobodo
Linz, 17. sept. ž. Državni pravdnik je vsled pomanjkanja dokazov o krivdi kneza Starhemberga stavi! predlog, da sc ga izpusti iz zapora. Seveda bo Starhcmberg šc nadalje pod strogim policijskim nadzorstvom.
Amnestija za puč'ste ^
Dunaj, 17. sepl. tg. Gornjeavstrijski voditelji Ueimvvehrn, ki so bili aretirani v Linzu, so bili danes izpuščeni, razen kneza Starhemberga in generala Puchmayra. Najbrže bo izpuščen tudi general Puchmtivr, ker državno pravdništvo veruje zagovoru gornjeaVstrijskib Heimwehrovcev, da o uamerah dr. PIrimerja niso nič vedeli. Z neke strani, ki je blizu vladi, so se širile vesti, da se namerava z amnestijo odpraviti posledice puča.
Kandidat He'mwehra
Dunaj, 17. sept. tg. V nedeljo so imeli voditelji lleiimvehra zborovanje pod predsedstvom dr. Steidlea. Tam so določili koroškega beimwehrov-skega voditelja, generala llulgertha za kandidata za predsedniško mesto.
Buresch pri Flandiiu
Ženeva, 17. sept. AA. Francoski finančni minister Flandin je sprejel avstrijskega finančnega ministra Burescha. Ker znaša primanjkljaj avstr. proračuna 300 milijonov šilingov, je avstrijska vlada sestavila načrt ukrepov za uravnovešen)« proračuna.
Konec odpora an§*L pomorščakov
Stavkalo je 12,000 mornarjev
London, 17. sepl. tg. Ne nevarna in dobiv.iušna vstaja v angleškem vojnem brodovju je končana. Včeraj so se vojne ladje vrnile domov. Poprej po »c ie mornarjem obljubilo, da bo admiraliteta proučila vse trdote mezdnega znižanja. Mornarjem se je moralo dalje obljubiti, da se bodo ladje vrnile v domača pristanišča in da se bodo spremenile določbe o odhajanju ladij. Stavka mornarjev se je izvajala povsod strogo. Mornarji so odklanjali celo nujna dela. Središče vstaje je bila vojna ladja »Valiant . Mornarji so pisali aclmiraliteli in zahle-
Promet z moko
Belgrad. 17. sept. AA. Davčni oddelek financ- f .itga ministrstva je razposlal davčnim oblastvoin ! okrožnico tc-le vsebine:
Zakon o prodaji pšenice v državi, razglašen i v Službenih novinah št. 202 z dne 5. sept. 1931, je prepovedal trgovanje z vsako drugo moko razen i moko, ki se zmelje v trgovskih mlinih. Zato se v bodoče ne more dati v promet moka, zmleta v ušitr-skih mlinih. V čl. 2 pripombe v tarifi št. 144 in 144 a i z tarife skupnega davka je bilo predvideno, da so ušurski mlini podvrženi skupnemu davku na poslovni promet. Ta odredba je storjena zato, ker so lastniki ušurskih mlinov moko prodajali in jo lako dajali v promet. Da ni bilo te odredbe, bi jstal znaten del blaga nu tak način v trgovini z moko neobremenjen z davkom.
Ker je tak promet moke od zdaj onemogočen, so 1 gori omenjenim zakonom indirektno razveljavljene te odredbe pripombe iz čl. 144 in 144 a, ki regulirajo vprašanje obdavčitve ušurskih mlinov. Zato ušurski mlini od meseca septembra dalje ne bojo plačevali skupnega davka na poslovni promet, nego splošni \% davek od vrednosti usluge, na podlagi ocene davčnih oblasti. Mlini na merico bodo odmerjeni jim skupni davek na poslovni pro-,net za letos plačali od 1. septembra do konca leta. Trgovskim mlinom, ki se obenem bavijo z ušurno mlclvijo, sc ta davek ne more računati.
I)nnaj«k» vremen.ka napoved. Oblačno, morda padavine, nobena sprememba temperature.
vali pismeno zatrdilo parlamenta, da se bodo njihove mezde revidirale, drugače bi mornarji Slavko nadaljevali. Skupno se je udeležilo stavke 12.000 mornarjev. Stavka se je začela v nedeljo, ves čas pa je trajalo med mornarji in častniki najboljše -.p .ru/.umljenje. Posadka je samo preprečila odhod ladij, in ko so častniki poskušali dvigniti sidra, so mornarji takoj spustili v morje drugo sidro. Admi-ralilela je izdala komunike, v katerem pravi, da se znižanje tiče samo temeljne mezde, dočim ostanejo doklade kot najvažnejši del dohodkov nedotaknjene.
Tudi protestno gibanje angleških učiteljev bo doseglo po vesteh N'e\vs Croniclec uspehe, ker se bo znižanje plač od 15?' znižalo na 12Yi%.
Izprememba carinske tarife
Belgrad, 17. sept. AA. Kralj je na predlog trg. ministra za trgovino in industrijo proglasil izpretnembo
čl. 30 in 31 uvozne tarife zak. predloga o splošnih carinskih tarifah.
Čl. 1. Tarifna Številka 30 uvozne tarife predloga zakona o splošnih carinskih tarifah se izpie-ineni in se glasi: Oljnati plodi: repica, kitajska oljnata redkev. bukov žir in drugi oljnati plodovi, omenjeni na drugem mestu... 0... 4...
Čl. '1. Tarifna številka 31 uvozne tarife predloga zakona o splošnih carinskih larilah se izpre-meni in glasi: Oljeva semena 1. solnčničino... ♦i... 4; 2. sezamovo, makovo, tikvino... 0... 4; 3. bombaževo, laneno, konopljevo, ricirovo ... prosto ... prosto; 4. ostalo... prosto... prosto.
Premestitve
Belgrad, 17. sept. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega ministra je s soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščen !; upravnemu sodišču v Celju dr. Ivan Llrilnger, tajnik prvostopnega sodišča 4. skupine I. stopnje v Zagreba.
IVeaošJcu' peki
Split. 17. sept. Male Elez, pekovski'pomočnik, je bil izročen državnemu pravdništvu, ker je v času pekovske pasivne rezistence pekel slab koruzni kruli, v katerem je bilo le malo dobre moke. Oblasti so ugotovile, da kruh ni bil bigijeničen in vsled tega škodljiv zdravju. Istotako je policija prijavila več pekov vsled navijanja cen.
Davek pomožnih noštar;ev
Belgrad, 17. sept. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je poslal davčnim direkcijam in davčnim upravam okrožnico, po kateri bodo pogodbeni in pomožni poštarji plačevali za svoje dohodke uslužbenski davek, in ne pridob-nino, kakor dozdaj. S to okrožnico se obenem razveljavijo prejšnje davčne odmere davčnega oddelka finančnega ministrstva na pogodbene in pomožne poštarje.
Žrtve orkana v Banatu
Novi Sad, 17. sept. i. Banska uprava je dobili končno točne podatke o žrtvah orkana, ki jo divjaj v soboto 12. t. 111. Skupno število žrtev znaša 10: 40 osrli je ranjenih, od leh S težko. Najhujše jo divjal vihar okrog Novega Bečeja in Tiiriga. Cela kolonija 28 hiš je bila porušena, v Novem Bečeju pa je umrlo 13 oseb. V Alibunaru so vinogradi uničeni s 30—70%. Zelo veliko škodo jo napravil vihar ludi v Sremskih Karlovcih, kjer so posevi skoraj popolnoma uničeni. Isto v Tiirigu. Skupna škoda znaša U milj. dinarjev.
Po poplavi
še državljanska roisha
London, 17. sepl. Poročila iz Šangaja pravijo, da so vode v llankovu vpndle za en meter. 48 provinc jc slej ko prej poplavljenih in število bežencev znaša 70 odstotkov vsega prebivalstva. V Nankiuii so izjavili, da število ljudi, oškodovanih radi poplavo, znaša HO milijonov.
Kar se tiče komunistov, so začeli zopet živahno delovati. Njihove čete dosegajo število 300.000 mož s 120.600 puškami. Komunistične čete so v zadnjih treh tednih saino v provinci Tjansi poklale brez usmiljenja 186.000 nedolžnih ljudi, dočim jc dva milijona prebivalstva moralo zbeiali. Nad 100.0110 hiš je bilo sežganih in škoda, napravljena po rdečih ! četah, znaša najmanj 30(1 milijonov funtov stcrlingov, Rdeče čete stojijo sedaj v fronti med Paokin-gom in Hengčovom v provinci llunan, kjer jim etoji nasproti armada nacionalne vlade iz Nankin-ga. Tako doživlja sedaj nesrečno kitajsko ljudstvo po poplavi še državljansko vojno.
Otvoritev zdravniškega kongresa
Novi Sad, 17. sept. ž. Danes ob pol 10 jo bil otvorjen kongres jugoslovanskih zdravnikov. Čeprav so sc udeležili kongresa zdravniki iz vseh krajev, je obisk zelo slab. Kongres jc otvoril ban dunavske banovine. Obenem s kongresom je bila olvorjena ob 11 dopoldne tudi razstava.
Drobne vesti
Bukarešta, 17. sepl. ž. V zvezi z letalsko katastrofo, ki se je dogodila včeraj v Romuniji, poroča ><Universul«, da so kmetje oropali potnike. Kakor znano so vsi potniki našli smrt v plamenih 'n so po požaru prihiteli na mesto nesreče kmetje, ki so pokojnikom pobrali vse dragocenosti. Pet kmetov je bilo aretiranih.
Belgrad, 17. septembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog niinislra za pravosodje ter v soglasju s predsednikom min. sveta je premeščen na lastno prošnjo dr. Slanko Bregar, sodnik na okrož. sodišču v 5. skupini na Vrhniki, v Kranjska goro na okrožno sodišče za starešino.
Šah-parti%a v Ljubljani
L jubl jana. 17. sept. A A. Današnje devetnajsto kolo mednarodnega šahovskega turnirja, ki se je igralo v Ljubljani v veliki dvorani Kazine, je poteklo dopoldne takole:
Njemcovič je izgubil proti Aljehinu v 36 potezah. Igrala sta angleško partijo. Dosegel je sicer v otvoritvi dobro pozicijo z možnostjo napada, ven-• tnr si je pokvaril šanse, ker je preveč trdovratno hote! dobiti kvaliteto. Njegova dama je zašla v past, iz katere jo je rešil z žrtvijo figure. Ta ma-terijalna premoč pa je svetovnemu prvaku zadoščala za zmago.
Colle je izgubil proti Kostiču, ki se je branil na holandski način, v 31 potezah. Belgijec je pre-hlastno forsiral napad, žrtvoval dve figuri za stolpa, dobil pa ni zato zadostne kompenzacije. Kostič je kmalu prešel k protinapadu in si osvojil še kvaliteto, nakar se je Colle udal.
Daniski gambit med Pirrem in Maroczijem se je v 20. potezah končal remi. Maroczijeva policija dalj časa ni bila ravno prijazna, vendar se mu je posrečilo igro izravnati in jo zasidrati v remiju.
Tudi daniski gambit med Bogoljubovim in Spielinannom se je končal remi (34 potez). Bila je korektna partija brez razburljivih momentov.
Dr. Tartakover se je proti dr. Astalošu branil s sicilijanko in oba igralca sta se po 40 potezah ze-diniia na remi. Borba pa je bila precej ostra in večkrat se je kazalo, da bo dr. Astaloš dobil odločilno premoč, toda njegov zviti nasprotnik se mu je vselej izmuznil in je naposled stal celo za malenkost bolje.
Daniski gambit med Flohroin in Kashdanoni
je potekel v živahni borbi; partija ob 3 še ni bila končana.
Dr. Vidmar je proti Stoltzu takisto igral .dnu -ski gambit. Dobil je kmalu lepo pozicijo, pozneje pa je zagrešil slabo potezo, izgubil figuro, za katero je sicer dobil tri kmete, in ima šaiise za remi.
Visečo partijo Aljehin Colle jc belgijski mojster brez boja po 36. potezi predal.
Ljubljana, 17. sept. AA. Popoldne ni bila nobena partija končana. Razmerje med dr. Vidmarjem in Stollzom je neizpremenjeno, Jugoslovanski mojster ima nade na remi.
Flohr je bil proti Kashdanu ves čas v napadu, doseči pa ni mogel ničesar pozitivnega. Proti koncu današnje igre jo za Kashdana nasiopilo malo olajšanja: vse kaže, da bo partija remi.
Jutri jo prost dan in se tudi viseče parlije ne bodo igrale.
Stanje po XIX. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je sledeče: Aljehin 10, Bogoljubov 11, Kashdan 10Vi (2), Vidmar 10 (1), Njemcovič, Spielmann 9'A, Maroczy, Kostič 9, Flohr 8K- (1), Sioli/. S (2). Astaloš 8 (1), Tartakower TA, Colle a<A (1), Pire 6 (1).
Današnjemu mednarodnemu šahovskemu turnirju je prisostvalo okrog 500 gledalcev v teku vsega dneva. Zlasti je bilo število gledalcev izredno I veliko pri popoldanskih partijah, ki so se grupi-| rale proti koncu okrog edino še nedoigranih partij i med dr. Vidmarjem in Stoltzem, Kashdanoni in Flohrom. Zvečer odpotujejo mojstri na Bled. Bili so zelo zadovoljni s kratkim obiskom v Ljubljani in obžalujejo, da se turnir ni vršil v Ljubljani vsaj še par dni.
Sejo mariborskega ofeč. sveta
Zgradba nove carinarnice in osnovn-šoJe—Pivovarna iikvidira
svoj obrat
Puri?. 17. sepl. AA. Včeraj je bil olvorjen
mednarodni kongres r\ geografijo. Kongresu priso-<d\Uie 800 delegatov iz vseh krajev sveta.
Maribor, 17. septembra.
Ob napovedani uri je otvoril mestni župan dr. 'an današnjo izredno sejo občinskega sveta, ki je bila sklicana predvsem zaradi dveh važnih zadev mariborske komunalne politike, in sicer: zaradi gradnje nove carinarnice in postavitve nove osnovne šole na desnem dravskem bregu iz doli-ranega zneska 4 milij. Din mariborske Mestne hranilnice mariborski
mestni občini: o tem smo že poročali v včerajšnji in današnji številki. O obeh vprašanjih je podal izčrpno poročilo mestni župan dr. Juvan. O novi carinarnici smo že pred nedavnim prinesli v našem listu obširno poročilo. V zvezi z, današnjo sejo občinskega sveta in v zvezi s poročili mestnega župana dr. Juvana dodajamo še sledeče: Proračun za gradnjo carinarnice Z vsemi stanovanjskimi poslopji za carinike znaša 22,000.000 Din. Ker ne zadošča kaldrminski fond, je odobril finančni minister najetje posojila v znesku 12 milj. Din pri banki, ki se bo amortiziralo v 25 letih iz kaldrmine. Za gradnjo carinske pošle, s katero se prične že letos, ter gradnjo carinarnice in carinskih stanovanjskih poslopij se bo v Mariboru tekom enega leta potrošilo skupno 28 milj. Din, kar se bo v gospodarskem življenju Maribora znatno poznalo. Občinski svet je napravil na podlagi županovih izvajanj in novih predlogov sledeče sklepe: 1. odobritev cenitev zemljišč, na kalerih bodo stala carinska poslopja; 2. odobritev najetega posojila v znesku 12 milj. Din; 3. kupi se v svrho naprave dovoza hiša posestnika Kovača v Einspielerjevi ulici. Obenem z. zidanjem nove carinske pošte se prične letos ludi s tlakovanimi deli na nekalerih cestah, z.a kar se predvideva znesek 3'A milj. Din.
Glede zidanja nove šole na desnem bregu 1 Drave, ki jo ob svoji 70 letnici obstoja postavi Mestna hranilnica, čo iii urše-no vprašanje prostora.
Sestavil se bo poseben odbor članov ohčmskega sveta in šolskih strokovnjakov z nalogom, da prostor določi. Meslna hranilnica je z, darovanjem vsote 4,000.000 Din, katere namerava tekom 15 let amortizirali in odpisati, napravila mestni občini mariborski in prebivalstvu Maribora neprecenljivo uslugo, zakar ji je izrekel občinski .svet na 'današnji seji svojo hvaležnost in priznanje.
Razen tega so se na današnji jaeji obravnava!« Se nekatere druge zadeve. Po dolgotrajnih pogajanjih se jo posrečilo doseči zvišanje najemnino za državno realko, za katero je doslej plačevala država 120.000 Din na 200.000 Din letno. Otčinski svel je novo pogodbo odobril. Prav tako se je ti.- II odobril proračun kraj. šolskega odbora za 1. 1932., ki znaša 1,422,431 Din. Proračun je .sicer nekaj višji kakor lani, vendar se. bo prihranilo na učiteljskih stanarinah, ki »o letos znižane od 350 n-t 250 Din. — Pivovarna Union je ponudila v nakup mestni občini kompleks, ki leži pred okrožnim in-spekloraloin med Maistrovo, Prešernovo in Razla-govo ulico. Pivovarna namerava svoj obrat likvidirali ler ostane tukaj le depol. Cene za kompleks v svoji ponudbi ni navajala, pač pa omenja, da je svoječasno pri prevzemu pivovarne plačala za la kompleks 1.900.000 Din. Meslna občina bo ponudbo proučila in če bodo cene povoljne, je pripravljena ta kompleks kupili. Končno je občinski svet izvolil v odbor reklamacijske komisije, ki mora v snrslu novega volivnega zakona proučiti reklamacijo vo-livnega imenika, sledeče člane:
V prvo vplivno komisijo pridejo mestni župan dr. Juvan in občinski svetniki Grčar, Kejžar. dr. Kac in Ošleg; v drugo pa dr. LipokI, dr. Veble, Tunipej, Petejan in Pavaj. Nalo ,je sledila fa.jna seja, v kateri *o se obravnavale nekatere podrcJ* no»li glede carinarnice in druge važne zadeve.
V čast pisatelju Deteti
K odkritju spominske plošče na rojstni hiši pisvteljn dr. Franu Deteti dopoldne dne 20. septembra
t. I. r Moravčah.
Trg Moravče. X Detelova rojstna hiša.
Iznenadili eo nas! Za kar bi morali zbirati vsi Slovenci, saj je Detela duševna last vsega naroda, so storili njegovi najožji rojaki sami, ne da bi prosili prispevkov od nas drugih. Redek zgled požrtvovalnosti! In kar na tihem so delali; eri teden pred slavnostjo smo šele zvedeli. Zavili so se v skrivnost tudi v tem, da nam niti imena slavnostnega govornika nočejo izdati. Iz sporeda zvemo samo to, da ob ob 11 po sv. maši najprej nekaj deklamacij, potem slavnostni govor in nato petje domačega pevskega zbora. Skromno torej, prav v smislu rajnega pisatelja, ki bi kot iskren kristjan najrajši živel nepoznan in nestavljen.
Dasi pa je odbor poslal šele le dni par skromnih vesti v javnost, sme vendar upati, da bo udeležba častna in velika. Saj nas bo hvaležnost do nepozabnega rajnika prignala, tudi ob najslabšem vremenu. Odbor je namreč tako pogumen, da napoveduje slavnost ob vsakem vremenu.
Častna, pravim, bo brez dvoma udeležba. Prišli bodo gotovo slovenski leposlovci, saj je bil dr. Detela prvi predsednik njih društva. Častno bo gotovo zastopan Ljubljanski Zvon, saj je Detela objavil v njem svoje prve povesti in romane: Malo življenje (1882), Veliki grof (1885) ter humoresko Kislo grozdje (1883). Počastila bo brez dvoma slavnost Slovenska Matica, ki ji je bil slavljenec dolgoleten odbornik in čigar najlepša dela je izdala: Pegam in Lambergar (1888). (To zgodovinsko povest so prejeli tudi naročniki Hrvatske Matice v drugi izdaji 1. 1910). Prihajač (1888). Gospod Lisec (1894). Tujski promet (1912). Trojka (1897). Učenjak, veseloigra v treh dejanjih (1902). — Poslala bo gotovo častno zastopstvo Družba sv. Mohorja, ki je s ponosom štela dr. Detelo med svoje najbolj priljubljene sotrud-nike. V njenih večernicah so izšli upisi: Novo življenje (1908). Svetloba in senca (1916 v posebni knjigi). Igri Begunka in Blage duše; v koledarju (1920) Oficiala Ponižna zločin. Zakon in vest. (1925). Razen tega je ponatisnila Trojko z ilustra-
Zopet aretacije na Goriškem
Na dan obletnice usmrtitve štirih slovenskih fantov na Bazovici, se je pojavila na dimniku opekarne v Vrtojbi pri Gorici jugoslovanska zastava. Neznanci so jo ponoči zasadili na vrh dimnika in obenem odžagali železne kline, ki so vodili na vrh, /ako da niso mogli fašisti odstraniti zastave. Pozne je je opekarniški delavec splezal na dimnik po notranjih stopnicah in snel zastavo. Orožniki so v Vrtojbi in okolici aretirali mnogo ljudi in jih odgnali v Gorico.
V ječo moraš za vsako ceno
Župnik Leopold Jurca iz Trviža in organist Karel Martinčič iz Berma sta imela 21. avgusta pri vzklicnem sodišču v Puli razpravo zaradi že znane zadeve, to je radi razpečevanja mohorskih knjig In podobnih tiskovin. Pri tej razpravi sta bila oproščena. Pazinskim Lahonom to ni bilo všeč in ker je propadel tudi njihov predlog za konfinacijo Mar-iinčiča, so ga v Pazinu obsodili na šest mesecev s pretvezo, da se je upiral oblastvu. To pretvezo so jim oskrbeli orožniki, ki so nekoč prišli v gostilno, kjer je sedel tudi Martinčič, ter zahtevali od njega, naj takoj Zapusti lokal. Kep je »svobodni laški državljan« hotel vedeti, zakaj ga gonijo ven, so ga
Kamenit plaz zasul cesto
Črna pri Prevaljah, iti. septembra.
Približno 3 km od Črne proti Prevaljam se dviga zelo strma stena nad državno cesto. Dež, ki le dalj časa namaka pri nas, je tudi namočil kamenje nnd cesto, katero se je radi mehkote zemlje utrgalo in zletelo na cesto. Valile so se ogromne skale, velike približno dva kubična metra. Avtomobili, avtobus in vozniki, kateri so se v dopoldanskih urah podali v Črno, so vsi znprti v črnski kotlini, kajti kamenje se je šele okrog 11 posulo. Ubogi kulukarji, ker bodo morali »fejst« rnzstre-ljevnti in odvnžnti ogromne množine knmenjn. člo-•eških žrtev, hvala Bogu, ni bilo.
Aretacija vlomilskega pajdaša
Šoštanj, 16. septembra.
Kakor je »Slovenec« že poročal, je bil nedavno pojasnjen pred šestimi leti izvršeni vlom v Skornškovo trafiko. Vlomilek Jožef Brišnik je 6voje drzno početje po kratkem obotavljanju priznal, izpovedal pa je tudi, da sta bila pri vlomu udeležena še dva tovariša; imen teh se ni spominjal več, podal pa je točen opis svojih pajdašev.
Eden teh dveh članov Brišnikove družbe je te dni prišel pravici v roke. Je to 30ietni delavec Anton K., ki je sedaj delal v nekem gozdu pri Konjicah, kjer je bil 16. t. m. po komandirju g. Mcsesnelu aretiran in pripeljan v Šoštanj. K„ ki taji krivdo pri vlomu, se sedai nahaja v zaporih lukaišnietfa sodišča.
umetniško odkritje
V južnosrbskem samostanu Studenica so n ašli najstarejše do sedaj znane freske pri nas.
cijami (1915). Zeljno pričakujemo, da nam izda Prihajača, Gospoda Lisca in druge. — Posebno častno pa se bo odzval vabilu Dom in Svet, ki mu je bil dr. Detela najzvestejši sotrudnik dolgo vrsto let. Kaj naj naštevamo njegova dela v tem listu? Hudi časi (1K94). Dobrodušni ljudje, veseloigra (19081. Takšni so! (1000). Rodoljubje na deželi (1908). Žrtva razmer (1912). Dobrodelnost, veseloigra (1919). Trpljenje znnčnjnegn možn (1916). Sošolci (1911). Nova metoda (1914). Delo in denar (1910). — Tudi Mladike dr. Detela ni pozabil. Ko je še v Gorici izhajala, je objavil v njej Vampirja (1921) in leta 1923 povest »Kapitalist Rak*. Vsa ta zastopstva bodo torej radostna in hvaležna prihitela to nedeljo v Moravče. Z njimi pa bodo prihiteli tudi premnogi čita-telji in častilci pripovedne umetnosti rajnkega Detele. Med gosti bomo morda opazili tudi zastopnika profesorskegn društvn, čignr dikn je bil dr. Detela: saj vsi njegovi bivši učenci priznavajo, da si boljšega učitelja ni mogoče mislili, ker je vedno združeval utile dulci, humor in resnost! Končno bi se utegnil prikazati tudi tisti — zdaj sicer že zelo maloštevilni klub, ki je imel srečo, da se je z rajnkim vsak ponedeljek zvečer od 6.-8. sestajal v kavarni Union in užival v njegovi družbi najidealnejše razvedrilo (Še »Mentor« bi smel kje med občinstvom stati, ki je prinesel iz Detelovega vira tisto slavno zgodbo o So-kratovi metodi).
Premnogoterega bo vleklo v Moravče tudi to, da bo videl te kraje, kjer se je godilo Malo življenje in za tem toliko drugih Detolovih povesti.
Samo en pomislek imamo. Ali naj ga povemo? Dr. Detela je' v »Spominski plošči« (DSvet 1914) spisal neusmiljeno satiro na vzidava-nje plošč. Ali ne bo nekoliko smošnosti padlo tudi na nas, ki se bomo udeležili odkritja? Ali bo slavnostni govornik naredil most med to satiro in med nami — gosti?	Pondeljkar.
Belgrad.
Neprecenlj iva umetniška bogastva jtižnosrbskih samostanov so že v precejšnji meri znana in dostopna širokemu svetu. Cela vrsta domačih in inozemskih znanstvenikov, umetniških zgodovinarjev in restavratorjev se je v zadnjih desetletjih, ko je naenkrat nastalo aktivnejše zanimanje posebej za naše fresko-slikarstvo, mudilo v posameznih jtižnosrbskih samostanih, ki veljajo za najbogatejšo in najstarejšo zakladnico slikarske umetnosti v Jugoslaviji. Do danes je izšla cela skladovnica debelih in s kopijami in fotografskimi posnetki ' bogato opremljenih monografij o tej svojevrstni umetnosti. Posebej Francozi so pokazali veliko zanimanje in Charles Diehl. ki še sedaj ravno radi tega našega umetniškega bogastva večkrat obiskuje našo državo, ie napisal monumentalne razprave v tei smeri in široko javnost zainteresiral za nas. Ob tej priliki moram omeniti tudi nekaj domačih monografij, ki so v zadnjih letih izšle v srbohrvaščini v Beigradu. To so predvsem študije g. dr. VI. Petkoviča, ki ie pokazal mnotro volie in strokovne sposobnosti za ta oosel. Tudi bizantološki kongresi, ki vzbujajo vedno večje zanimanje v znanstvenem svetu, so mnoco pripomogli k porastu našepa zeodovinsko-umetniškega prestiža v Fvropi. Pred leti ie nastala morda za oni čas malo drzna hipoteza, da ie iužna Srbija nahajališče nai-sfareiših fresk v Fvropi in da so proslule italiianske freske no času postanka za našimi in celo vplivane po niih. Sedai pa smo dobili nov dokaz za to mnenie <r. Okunjeva. V manastiru Studenici, o katerem je s1 dr. Miloie Vasič napisal z«*lo upo-rabliivo studMo pred nekaj leti. so nedavno odkrito zelo dobro ohranjene freske iz 12. stoletia. To bo nova senzaciia za evropske umetnostne zfo-do*'inarie. ki bodo gotovo še v večieru številu začel' ohiskovati našo državo. Do odkritja pa je prišlo na sledeči način-
Ministrstvo trgovine in industrije ie le*os postalo profesorja zagrebške obrtne šo'e r. MiPnka Dnriča v lužno Srhilo. da bi posnel nekai nniza-nimivpiših srednieveškib fresk, ki se nahaiajo v ondotmh samostanih G Dtiriču ie delo šlo zelo tisr">'o iVnod rok in ie napravil nekai zelo posrečenih kooii ko ie Pa v samostanu Studenici poI"^ razkošnoiših cerkva sv. Potrorodice W io ie zpradil ^tevan N'»manin. in zadužbinsVe Kraljeve cerkve kralla MUntina raziskoval nenpdedneišo in manišo cerkvico sv. Nikole. kateri dosedanii raziskovalci niso Posvečati večio pozornosti ie prišel do ve|e-pomomVinefa odlrritia. C!«to stiičaino ie pod odpadajočim omotom opazil košček neke freske in ko
Prvi slovenski list
v Beigradu
brž aretirali in gnali v Pazin ter mu prisodili šest mesecev.
Huda brezposelnost v Trstu
V	tržaški ladjedelnici so dovršili vnanji trup velike ladje »Conte di Savoia«, ki bo v oktobru spuščena v morje. Ker ni novih nastavkov, je bilo veliko delavcev odpuščenih. Zaposleni so le tisti, ki delajo zdaj v notranjosti ladje.
V	prosti luki je bilo na tnagazinu 19 zaposlenih čez 2000 žensk pri sortiranju tobaka. Ker ima podjetje^ vsakovrstne težave, namerava drugo leto, ko izteče desetletna najemninska pogodba, sploh Trst zapustiti. Ze zdaj odpuščajo delavke ter jih obdržijo začasno še kakih 500. Moški so tam zaposleni le v neznatnem številu. Med odpuščenimi vlada konsternaoija in obup.
V	plavžih pod Škednjom je delo skrajno reducirano. Vsa naprava ima sedem peči raznih vrst, a zdaj dela od vseh ena sama. Nekoč je bilo čez 2000 delavcev, zdaj jih je kakih 200. Najemajo večinoma doseljene Italijane, ki pa ne vztrajajo dolgo v tako težkem delu. ampak ga po nekaj mesecih spet zapuščajo, da si poiščejo kaj lažjega.
»LIoyd« ima zdaj 16 paniikov v luki in v arze-nalu brez posla.
Ponesrečen 84 letni starec
Murska Sobota, 16. sepl.
V Andrejcih je 84 letnega Viktor Adama zadela nesrečn, pri kateri je le malo mnnjkalo, da se ni končala s smrtjo. Starec je imel opraviti pri konjih. Ker je konje dobro poznal, se jim je približal brez posebno pozornosti. Slabo je naletel. En konj je hipoma podivjal in poskočil. Z vso silo je brcnil proti starcu. Starec je zletel daleč na strnil in je obležal. Domači so mislili, da mu je odbila zadnja ura. A k sreči ni bilo tako. Starec je čez nekaj časa odprl oči in se mu je vrnila popolna zavest. A vstati ni mogel, tako da so ga morali dvigniti. Ko so ga preiskali, so dognali, da mu je konj stri nogo. Rezen tega je starec utrpel tudi druge udarce.
Starec je nesrečo kljub visoki starosti junaško prestal. Radi strte noge bo sicer precej časa moral čuvati bolniško posteljo, a smrti je vzlic bojazni domačih srečno ušel. Je pa starec tudi korenina, kakršnih je v tej starosti zelo malo.
Murska Sobota
Smrtonosna rana. V ponedeljek je bil pokopan 66-letni I. Marič iz Vidonec. Na desni roki sc mu je naredila rana. Prišel je bolnišnico, a rana tudi tu ni hotela zaceliti, marveč je povzročila smrt.
Otroški vrtec. Na veliko veselje prebivalstva se je po dolgih letih pričakovanja sedaj otvoril otroški vrtec. Vodi ga gdč. Praunseisova. V vrtcc hodi okrog 110 otrok.
Judovsko novo leto. Pretekli petek so iudje obhajali novo leto. Začeli so 5692. Iefr».
Belgrad, sredi septembra.
Pred par dnevi je izšel v Beigradu prvi slovenski list, mesečnik »Naše Ognjišče«, kot glasilo »Zveze služkinj«. Slovenska dekleta v jugoslovanski prestolnici so se prva ojunačila z izdajanjem svojega lista, ki seveda ne bo namenjen le dekletom, marveč vsemu slovenskemu življu v Beigradu. Urednik novega lista je znani, neumorni delavec kaplan Temni Vlaga.
Namen novega lista je označil urednik že na prvi strani, kjer pravi, da je list slovenskim dekletom za trojno zvestobo: da ostanejo zveste veri in vse dni mladostne romarice božje poti; da ostanejo zveste sladki besedi slovenske matere in domači grudi stražarice za dobro ime, ki ji gre; da so med brati in sestrami rože slovenskih livad: neomajne kot stene Triglava, čiste ko naš planinski zrak, neustrašene čuvarice ognja v templju! Vedno uslužne, nikdar naprodaj!
In je ustanovljen in namenjen še za to, da nas ljubezen veže v skupno dolžnost: nai dom v Belgrndu! List prinnša nnto načelni člnnek: Naše Ognjišče (Boje Vilko), Kratek pregled o delu društi^a *■Savez sluškinjav Beigradu-: (T. M), Kaj smo? (Boje Vilko), Slovenka (pesem t Edv. Janžeka), Nai dom (Bovi), Dekleta pišejo (Marica), Ribniška olicet (za kratek čas) ter društvene
vesti	.u .	u
List je v začetku skromen na osmih straneh, vendar okusne zunanjosti, vsebini pn se poznn toplina in ljubezen, ki preveva sotrudnike lista do slovenskih ljudi v prestolnici. »Naše Ognjišče« toplo pozdravljamo. Upamo, da bo kmalu prebolel početne težkoče, se razmahnil in postni tako zrcalo slovenskih ljudi v Beigradu!
List tiskn tiskarna »Minerva« (Pop Lukina 12), naročati ga je pri »Zveza služkinj? (Krunska ulica 28). Cena celoletni naročnini 30 Din.
Cianhatij za ljudstvo
Beseda o filmu, ki brani zločine.
Ljubljana, 17. septembra.
Filmu se je posrečilo to, kar se je pred njim zdelo nedosegljivo: film je namreč industrializiral neumnost. Film je spravil neumnost na tekoči trak, jo dvignil na oltar češčenja, ampak neumnost je vseeno ostala še vedno neumnost, čeprav jo danes ilustrirajo filmski zvezdniki, čeprav se odeva v laznjivi sijaj in čeprav donaša tistim, ki so jo industrializiran, mastne dobičke. Ne etike, ne morale, ne lepote in ne umetnosti se film noče posluževati. To je povsem razumljivo, saj pride na tisoče kičastih in plehkih filmov komaj eden, ki ima gotove umetnostne elemente v sebi. Lažje vidiš na polju belo vrano, kakor pa film, ki ne bi računal na ne-kritičnost in pomanjkanje okusa množic. Najbolj predrzna pa je filmska industrija tedaj, kadar skuša apelirati na globlja čuvstva človeka, kadar hoče izzvati solze, kadar hoče apelirati na moralo družbe ali pa celo, kadar hoče propagirati kakšno re-lornmo idejo.
le dni je tekel v kinu - Ideal - film »Ciankalij«.
| V plasc proktarske drame je iiimska industrija vrinila na nespreten in patetičen način projiagando jiroti zakonu, ki prejioveduje uničevanje življenja v materinem telesu. Proletarska drama, ki to nerodno in zločinsko propagando odeva kakor plašč revščine, je sama na sebi skrpucalo. Film je izdelalo seveda kapitalistično podjetje in zalo vidimo v filmu samo en tečaj, ne pa tudi dejanskega vzroka ui nasprotja tej uranu, to je, ne vidimo kapitalizma v njegovi odurni obliki. Ce bi ta film imel kakšno umetniško ambicijo, bi moral jiokazati tudi na to, ako bi hotel biti resnicoljuben. Tako pa se zdi v tem filmu, kakor da bi kapitalist, ki ga je izdelal, točil krokodilove solze nad človeško bedo.
Mesto na pravi vzrok bede, ki svetu spričo preobilnih žetev iu velike produkcije ni prav nič potrebna, pa si film izmisli drugi vzrok bede, namreč na paragraf proti uničevanju življenja v materinem telesu. Gledalec ima vtis, da revščine, lakote, mezdnih yihani in vseiza človeškcira živlieni« niso
je z veliko pazljivostjo najirej luščil prejierelo malto, je odkril dobro ohranjeno fresko, ki predstavlja Jezusov vhod v Jeruzalem. Cerkvica sv. Nikole je zidana v romanskem stilu in je po mnenju umetnostnih zgodovinarjev zelo |>odobna nekaterim cerkvam iz Dalmacije, kamor je romanski stil preko
tadranskega morja zelo zgodaj zašel in se uveljavil, ^o je g. Durič pazljivo nadaljeval riskantno delo in luščil omot, je odkril večjo kompozicijo, ki predstavlja svete žene ob Jezusovem grobu. Prav-tako je našel izredno dobro ohranjeno glavo »v. Janeza (fiortret). Zelo verjetno je, da se na notranjih stenah iste cerkve sv. Nikole nahaja še neprecenljivo umetniško bogastvo, ki ga bodo pa odkrili strokovnjaki, ki so že poklicani. Po dosedanjih konstatacijali so te freske najstarejše med vsemi doslej znanimi v Južni Srbiji, ako izvzamemo one iz samostana Nerezi v bližini Skoplja, ki so tudi iz 12. stoletja.
Ob tej priliki naj omenim še drugo zelo zanimivo odkritje letošnjega leta iz Studenice. V zgoraj omenjeni cerkvi sv. Bogorodice so letoi kopali grobnico za episkopa iz Žiče Jefrema. Ob tej priliki so poldrug meter globoko v zemlji naleteli na človeško telo, obdano s trdo plastjo te-rakote. Ker ni nihče pričakoval tega odkritja in so delavci kopali brez večjega nadziranja, je eden med njimi s krampam udaril po enem delu trde zemlje in na ta način odprl človeškemu trupu podobno ilovnato maso. Pokazalo se je v bogato kraljevsko obleko zavito telo, ki je pa pod vplivom zraka kmalu razpadlo in so ostale same kosti in pepel. Podoben slučaj se je dogodil pred leti v samostanu Banjska, kjer jc na isti način razpadla v prah bogata mumija. Poklicana je strokovna komisija, ki bo preiskala, v kolikor bo še mogoče, zanimivo odkritje. V Studenici je pokopan Stevan Nemanja. Vendar je mesto njegovega groba znano. Tudi njegov sin Stevan Prvovenčani je bil prvotno zakopan na tem mestu, pozneje pa je njegovo telo preneseno po sv. Savi v manastir Zičo. Strokovnjaki so mnenja, da mumija, ki je odkopana letos, pripada ali knezu Vukanu, starejšemu sinu Nemanje, ki jc postal menih, ali pa kralju Radoslavu. Vendar verodostojnih dokazov za to hipotezo doslej še nimajo. Posebej zanimivo je dejstvo, da je telo mumificirano in obdano s plastjo terakote. To pa radi tega. ker doslej pri nas še niso arheologi zasledili pri izkopinah tega načina pokopavanja. Komisija. ki bo v kratkem detajlno pregledala čudno odkritje, bo verjetno prišla do zanimivih in avten-tičnejših ugotovitev.	T. P.
prav nič krive kapitalistične metode. O kaj še! Vsega tega je kriv le zakon proti ubijanju otrok.! Moralo postavlja ta film na glavo. Film ne zahteva jiravične ureditve človeške družbe, ne, film zahteva, da se ukinejo vsi taki paragrafi, ki prepovedujejo take umore, še to manjka filmu, da bi obljubil, kakšen raj bo nastal potem za človeštvo, ko matere ne bodo več rodile otrok in ko bodo smeli zdravniki z nožein redno sproti uničiti vsako novo človeško življenje v kali! In kako spretno, lažnjivo-nesramno utemeljuje film to svojo zahtevo, češ, dovolite zdravnikom mirno ubijanje nerojenih otrok, če ne, bodo razne sumljive zvodnice in 'Svetovalke-' posegale s ciankalijem, z drugimi strupi in z lastnimi instrumenti! Torej nič manj kakor to, da naj se ene vrste zločini odpravijo z zločini, ki bi jih izvrševali izvežbani zdravniki!
Ze sama ta propaganda je zločin proti narodu! 2e večkrat v zgodovini se je pojavila taka propaganda, dasi projiaganda naše dobe presega po svoji veheinenci vse prejšnje, in kar je najbolj značilno, je to, da se taka propaganda jiojavlja vedno takrat, kadar se na eni strani nakopiči vse bogastvo v rokah nekaj tisočev, na drugi strani pa tem stoji nasproti milijon praznih rok in brez pravic. Prva stran vedno govori lačnim milijonom: »Kaj pa so vam potrebni otroci, zakaj pa vas je toliko?« V resnici se pa prva stran redno boji, da bi morala od lastnega bogastva dati milijonom možnost življenja. Redno je vsaka taka propaganda Ie pripo-močel< k temu, da nujno potrebne socijalne reforme čim več izgube na svoji upravičenosti. Poštena morala pa pravi, da so predvsem potrebne socijalne reforme in da je odpravljanje človekega plodu zločinsko delo, zločin proti družbi, zato protisoci-jalno in zato tudi protikrščansko.
Še nekaj! Ko je zakonodajalec ustanovil filmsko cenzuro, je mislil zlasti na take slučaje. Cenzura ima danes veliko moč in se vtika dostikrat v stvari, ki jo dosti manj zanimajo kakor bi jo ta, pa je ta film pustila na platno. Ceniu pa imamo v novem zakoniku tako stroge in edino primerne določbe proti odpravljanju plodu, ko pa na drugi strani filmska cenzura mirno dopušča propagando proti takim zakonskim določbam in tudi proti našemu zakonu. Pripominjamo, da je ta film nemško delo, v Nemčiji pa je bil zaplenjen.
Smrtno poškodovan starček
Žrtev avtomobilske nesreče.
Frankolovo pri Celju. 16. septembra.
Včeraj popoldne okrog pol 3 je pripeljal nekemu tukajšnjemu posestniku voz sena Jožef Podgoršek, posestnik v Brezovi, občina in župnija Sv. Martin v Rožni dolini. Z njim je prišel tudi 73 letni delavec v papirnici v Višnjivasi pri Voj-niku Anton Javornik, stanujoč v okolici Vojnika št. 3. Ker pa Podgoršku ni bilo znano, kje ima dotični posestnik kolovozno pot z državne ceste do svojega doma, je zapeljal konje in voz. v Loki ob rob ceste, zraven pa je pustil imenovanega de-lnvca z naročilom, naj pazi na konje in voz, češ da gre on do dotičnega posestnika, da mu bo pokazal vozno pot. Delavec, je zvesto pazil na konje. Naenkrat je zagledal, da z nnjvečjo brzino divja neki luksuzni avto nasproti. Zato je stopil h konjem in jih je prijel zn uzdi, dn bi se mu ne splnšili. Avlo je vozil preveč levo. Znto je zadel v 73 letnega delavca in ga podrl na tla. šofer, videč, nesrečo, je takoj ustavil avlo in pogledal, knj se je zgodilo. Delnvec je bil pri |>opolni zavesti in je tožil o silnih bolečinah v prsih in trebuhu. Šofer je bil tnkoj pripravljen, dn gn odpelje v celjsko bolnišnico. Mož pn se je branil, češ, da mora paziti nn konje tnko dolgo, dn se bo vrnil lnstnik. šele nn zngolovilo župana g. Zerovnikn. dn bo on pazil nn konje, je bil pripravljen, da šofer odpelje v bolnišnico. Revež pn je danes dopoldne izdihnil.
Prebivnlstvo se z znčudenjem vprašuje, kako dn smejo neknteri nvtomobilisti tako divjati in voziti po napačni strani. Ali pn je mogoče to do-volieno nekaterim avtomobilom?!
9iai pravite?
\eki denarni ztrvod o Ljubljani, ki je i« jtred leti igral v denarstvu na&e driave eno glavnih dog, je prišel na zelo praktični) idejo.
Odpevedal je namreč službo svojemu uradniku. ki je služboval pri lijem .'/ let tn S mesecev, s motivacijo, da ne potrebuje reč njegove pomoči, /m slovo mu je dal Sc prav lepo izpričevalo, s katerim ga toplo priporoča vsem podjetjem, ki bi bila morda voljna, nuditi mu vsakdanji kruh.
Seveda ima zarod brez drema pravim, da od-inisli nameščenca, katerega nc potrebuje. '/.eh> hru-letrednct je tndi zarod, <hr irc je za negotovo bodočnost s-rojega bivšega uradnika tako torfo zavzet itt gu priporočit, jc po šc nekaj, kar bi bilo mogoče Inti! dobro, itn se ob tej priliki omeni. Ce bi namreč vtFpttSčeiti uradnik sluihoval te ie ( mesece, bi dopolnil Ht lel svojega delovanja p doliinem zavodu ler bi mu pri/Kidala pokojnina, mata šifer, d vendar dobrodošla v sedanjih časih težkega zaslužka.
Ali ni postopek, ki si ga je zavod izbral, da sc izogne tfbrezntr.ili plačevanja pokojnine, res nenavadno enostaven, praktičen in vsega posnemanja čreden? Splošna načela morale ali etike pa radi lega ravno tudi ne bodo trpela, saj so kukor zakoni raztegljiva na vse kraje in prilagodljiva r sem potrebam ter dajejo vsakomur prav, ki jih zna spretno obračati.
Ites hvalevredna skrb zavoda -a svoje usTuž-benstvo! ln nadvse vredna posnemanja! Ni čudno, tla se že čujejo glasovi, da bodo stično prakso prevzela tudi ostatii podjetja t: naši napredni in so-liatno urejeni Sloveniji. Čuje se tudi, da so neka-'era podjetja že pred lem prakliciralu stično, to [ni še e veliko večji izmeri. I.e korajžno tako nrprrj!
Kaj pu I!<i(l pravi k taki morati tn ali jc kr-ščansku, to pu je drugo vprašanje. Toda, Icaj .e meni kapitalizem za Boga!
Kranj
Koliko »u* je? Volivni imenik je v glavnem končan in dovršen. Zaenkrat izkazuje »10 volivnih opravičencev.
Izid kegljanja obrtnikov. Dne U. septembra »o obrtniki zaključili kegljanje nu dobitke. Enako število točk so dosegli tesarski mojster Šparovec, obč. stražnik Kette in krojač Zupan Lovro. Zato so te sporazumeli tako, da je šparovec Ketteja in Zupana izplačal v denarju in so njemu pripadli prvi trije glavni dobitki, to je spalna oprava, kru]<on podplatov in vreča moke. Puhar Franc je dobil -1., 8., 15. in 18. darilo; Puhar Vinko 5., t), in 20.; Oselji Vinko 7., 10., 17. in častno darilo, ker je imel največ serij; Rožič Vinko 11. in 12.; po eno darilo pa so dobili: Bitenc Jože, Štele Anion. Kokalj Franc iu Blažič Maks. Odbor se uajlopleje zahvaljuje keg-Ijavcem kot vsem, ki so pripomogli do lepega izida kegljanja. Cisti dobiček bo za Obrtni dom .
Hiše popravljajo. Zunanjost hiše na Mestnem trgu nasproti farne cerkve je lično renoviral slaščičar Šink Franc. Trgovec Bezjak Franc pa je napravil pri trgovini nova velika in moderna izložbena okna ler povečal vhod. llisa bo s tem na svoji obliki precej pridobila.
Poštni voinji na dražbi. V občinski piearni v Kranju se bo vršila dne 26. septembra ob 11 dopol-lne licitacija poštne vožnje na progi Kranj pošta— kolodvor. Izklicna cena je Din 16.000. kavcija znaša Din 80t). — Na dražbi se bo oddala tudi vožnja Kranj—Kokra dvovprežno in Kokra—Jezersko eno-vprežno. Licitira se lahko ločeno ali j>a skupno obe vožnji, to je vso progo. Vozi se ludi lahko z avtomobilom. Dražba »e bo vršila 2. oktobra v občinski pisarni na Jezerskem. 3. oktobra pa v občinski pisarni v Kranju. Izklicna cena za prvo vožnjo je Din 23.000. kavcija Din 1230. za progo Kokra—Jezersko pa Din 9000. kavcija 150 Din. V obeh slučajih se prične z vožnjo s 1. januarjem 1932.
Dragocen uhan izgubljen. V soboto 12. septembra zjutraj je izgubila gospa vet. inšpektorja dr. Korošca na poti od svoje vile pri vodovodnem stolpu v Kokrškem predmestju pa do farne cerkve, kamor je šlu k sv. maši, zelo dragocen briljantni uhan. Kdor ga je našel, se naproša, da ga proli nagradi vrne! Zlatarje in juvelirje svarimo pred nakupom.
Ljubljana Aljehin v kavarni
Kulturni obzornik
CLOVEČANSTVO
V izdaji Krekove knjižnice« je izšla zbirka novel novejših in najnovejših poljskih pisateljev:
V. Rcvinonta: Nekega dne. Bolnik pred koto; F. (joetela: Clovečanstvo, Ciprijan ( iz; J. Kadcn-ttaiidrovvskcga: Raznaialka časopisov, iu G. Mor-cineka: l er«, v prevodu Tineta Debeljaka in Franceta Vodnika.
Dragocen je Debeljakov uvod v zbirko, čeravno je kratek. S pričujočo zbirko prevodov iz novejšo in najnovejše poljske literature se odpira slovenskemu občinstvu pogled v poljsko socialno povest, ki je zelo različna od angleške, nemške nli francoske, kakor jo dozdaj edino poznamo pri nas. Novele v tej zbirki niso socialistično bojevite, kakor bi kdo pričakoval, so pa vse socialno člo-večanske. 1'roletarske so v toliko, v kolikor je snov vzeta iz življenja proletarcev in v kolikor odkriva tragiko in nrav delovnega ljudstva: Clovečanstvo v duši najbednejših, delavski sloj sam zps" - svojo tragiko in veličino, pa to brez vsiljivo agitatorske tendence, jiotrjeno le z umetniško -ilo. l!eymonta poznamo že jm njegovih monu-r: entaliiih Kmetih ; Ferdinand Goetel je nov in bo vsakega zgrabil po čudoviti moči njegove povesti, ki je zajeta iz življenja v Turkestanu, kjer je pisatelj bival kot interniranec med svetovno vojno; Kaden-Bandrovvski je znan kot največji sodobni poljski pisatelj, mojstrski opisovalec, življenja šlejtijskih rudar v: Gustav Morcinek pa se jo pojavil šele lani v |joljski literaturi in je bil rudar po poklicu: njegove novele so plastične in opazovanje je ostro. Debeljak 'l ine zaključuje svoj uvod z besedami: Ta zbirka, ki gre sedaj med Slovence, naj j>o možnosti pokaže nekaj pristno poljskih novel iz življenja bednih, in mislim, dn bo po motivih in obravnavi snovi jjrinesla novost v našo literaturo. Obenem pa naj napoti naše no-cinlne pisatelje, da bodo odkrili tragos in veličino našega slovenskega ročnega delavca, lužlnarja 7. Jesenic in premogarja iz Trbovelj, viničarja Slovenskih goric in cestarja naših cest. kajti danes |e naš proletarec v literaturi še neodkrit; kar jia ua je, ne živi iz sebe, ampak iz ust avtorja. Zalo papirnato modruje in protestira iz Marxa... Slovenski proletarec, še čaka sodobnega literarnega odkritja. Naj mu ta knjign ide nasproti.«
Zbirko teh v resnici nedoseženih novel toplo priporočamo. Tisk je razločen, oprema okusna. Naroča se pri Delavski založbi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. Knjigotrinn cena je v platno vezani Uniiiri 30Din. broširani oa 2DJ)ju.
Ljubljana, 17. septembra.
Šahovski svet, ki se zvečer zbira v kavarni 'Uniou , je imel snoči redko senzacijo. Z njim so imeli senzacijo tudi drugi gostje kavarne, ki niso mogli skrili osnovne človeške lastnosti, namreč radovednosti. Toliko izvrstnih šahistov, toliko samih svetovnih mojstrov, kakor snoči, še nikoli nI bilo v te.J kavarni in ue v nobeni drugi ljubljanski, kaj Se, saj so zelo redko tudi drugo kavarno po svetu, ki bi se mogle postaviti s tem, da so se v nji zbrali tako Odlični šahistl. Žc v ! prejšnjih časih, kadar se je mojster dr. Vidmar j komodno vsedel za eno unlonskih miz, so se takoj i okoli njegove mize pričeli zbirati kiblci ter glasno i ali po tihem komentirali vsako njegovo potezo, ki jo je napravil na šahovski deski. Ko je lani bil dr. Aljehin v LJubljani, se je vsedel seveda tudi v : Unionr in načel eno partijo. Ali, ko je pred kratkim gostoval Spielmann v Ljubljani, je tudi v r.Unimiu preštudiral s Pircem eno ali dve partiji.
Suoci okoli 7 pa je bilo kar 10 mojstrov v kavarni. Najprej se je prisuiejal sredi med Kash-danom iu Stolzum Spielmann. On je vodil svoje tovariše, seveda, raj pozna žo to kavarno. Tudi Kosličti, ki ima pravi samozavestni nastop južnja-ka, se je takoj poznalo, da je že bil kdaj prej tu. Da Pire pozna vsnk kotiček te kavarne, fo je seveda jasno. Niemcovič, ki je sledil teui, je takoj izzval Kpstiča na borbo. Izbrala sta mizico pri oknu in pričela. Niemcovič je ves čas prepričeval Kosti-č;t, da nima prav in da ima to le on, to je Niem-
Nesrečna žrtev alkohola
Ljubljana, 17. sept.
Alkohol je lažnjiv prijatelj in hinavski tola-/ilec mnogih nesrečnikov. Kdor se uda temu prijatelju, je ze zgubljen. Takih zgubljencev ie v vseh krajih in slojih vedno dovolj. Ni najhujše, da alkohol nničuje samo telo, še hujše je, da uničuje /lasti življenjsko voljo. To staro resnico potrjuje življenje vedno sproti. Danes se jc pripetil v Ljubljani zopet lak slučaj, ki jo je pokazal v vsej njeni grozoti. Za zastrupljenjem z alkoholom jc danes umrl v najbednejših razmerah človek, ki je bil nekoč poln življenja in družinski oče. Umrl je lako, da niti živali ne bi človek privoščil take smrti.
Na Dunajski cesti ima branjevec Ivan Grda-dolnik v bližini poslopja Zadružne zveze stojnico z živili. Za stojnico je jarek, ki je nižji od ceste, tako da so tla stojnice nekoliko dvignjena. Pod stojnico je majhen prostor, primeren za spravljanje starih vreč in za prenočišče kakšnemu psu. Ta ubožni kotiček pod stojnico si je izbral 54-letni Lojze Šefic zadnji teden za prenočišče. Seveda je mo-/ička zeblo, ali je bil pa vendar srečen, da je dobil to skromno streho nad glavo.
Lojze Šeiic je bil nekoč tesar. V življenju pa ie doživel neki žalosten dogodek in za tolažnika v svoji tragediji si jc izbral alkohol. Pogrezal se je čimdalje bolj navzdol in se končno znašel prav na dim. Iz prejšnjih dni pa je ohranil toliko morale, da ni kradel. Zgubil je zaslužek in preživljal se ie pač s tem, kar so mu dali dobri ljudje. Tudi prosjačil je sem in tja. Ce pa je imel kašen božjak v rokah, ga je takoj nesel v najbližjo zganjamo za ieruš. Ljudje so ga imeli še nekam radi, ker ni bil zloben človek.
Davi pa se je Grdadolniku zdelo kar čudno, da Šelic ni prilezel iz svojega brloga na dan. Stopil je pogledat, kaj je / njim, in je spoznal, da je mož mrtev. Poklical je policijsko komisijo, ki je jx>zneje prišla. Zdravnik dr. Lapajne in dežurni uradnik g. Podobnik sta ugotovila, da je mož umrl za zastrupljenjem z alkoholom. Na odredbo zdravnika je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. Slučaj je vzbudil med prebivalstvom pomilovanje z nesrečno žrtvijo alkohola.
Koks za KoveCe lo cenralne kurjave
iz angleškega premoga
75 Din za 100 kg pri več em odjemu popust
franko plin ima nudi
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
Zastopnike za celo Dravsko banovino iščemo Iirotl dobri proviziji (uainlio i ti ti t fiksna ulačii) za prodajo M,,lov, plut ua io preprog nu oliroKu. Mamo iitfiltt In onesljivl iro*po I o »J p iftljrjo «v«pjo ponudbe ali so >redt.tav,Jo osebno tvrdki ..IIHAOrOHDLjubljana, Selenburgova ulica 7.
covič. Tudi dame so prišle, gospa Aljehinova, gospa Kniochova, ki jo je spremljal zvesti soprog in j drugi. Le kako govore med seboj? ^Angleško!« so ugotovili gostje. Astaloš in Maroczy in debeli Bogoljubov so bili takoj tu in FTohr se je kar naenkrat, skromno in nevsiljivo znašel v družbi starih tovarišev. Zadnji, kakor so šamptonu upodobi, je jirišetal v brezhibnem smokiugu dr. Aljehin sam. Stopil je k oknu in »trokovujaško ocenil položaj med Niemcovičeni in Kosllčem. Domači kiblci so že pričeli obkoljevali to znamenito mizico, manj korajžni pa so orl daleč napeto opazovali in skrbno ogledovali mojstre, da jim nc bi ušla najmanjša j podrobnost znamenitega prizora. Štirje šahisli pri sosednjih mizah so prekinili svoje partije, kaj, če bi jih kak mojster opazil in se nasmehnil kakšni prav nerodni potezi? Dva ambiciozna mladeniča pa sla nalašč pričela novo partijo, v plahem upanju. da se bo morda kateri od mojstrov le zmenil in blagovolil pogledati na njuno desko. Prazne nadel Le Spielmann se je za trenutek ustavil pri mizi v sredi, kjer redno vsnk večer sedi družba starejših gospodov in seveda šahira ter kibicira, ne meneč, kaj se godi krog nje. Tudi snoči se ni menila za slavne mojstre in mirno uadaljevala s svojo partijo. Spielmann je hitro pregledal položaj na deski, si- nasmehnil naslednji jiotezi igralca in zmajal z glavo. Že se je dvignil Aljehin, za njim pa vsi ostali mojstri in dame, celo Kostič in Njemcovič sta prekinila svoj prijateljski prepir in sledila ostalim v dvorano k večerji. Za njimi pa je šel skozi kavarno šepet: Aljehin. Bogoljubov. Njemcovič, Kashdan... Pa kateri, a oni v sivem plašču?«
Popravljanje starega frančiškanskega mosta
Že nekaj dni popravljajo stari frančiškanski most. Začeli so dvigati gornje zunanje kvadre, katere ua sveže oštokajo, tako da bo tudi stari most enako krasen kakor novi brvi.
Pri tej priliki naj omenimo, da bo kakor je že znano, stari most namenjen izključno le voznemu prometu. Širina uporabnega cestišča bo znašala na starem mostu potem, ko bodo odstranili hodnike, 8.70 m. Ker je v načrtu, da bo šla že drugo leto čez iriosl dvojna tramvajska linija, bosta na vsaki strani od tramvajske proge ostala še po 2.10 m široka pasova, ki bosta namenjena vo-zovnemu prometu. Srednji pas mosta je ves zaseden s tramvajsko progo. Če upoštevamo, da bo vo-zovni, zlasti pa avtomobiski promet v prihodnjih letih močno narasle! in da labko računamo, da se bodo -/.godili slučaji, ko bosta hkrati s tramvajskima vozovoma peljala čez most še po en avto v desni in levi smeri, bo poslal most kljub razširitvi nekoliko ozek, kar hi moglo povzročili neprijetne nes-reče. Avtomobili in vozovi se bodo morali stisniti čisto k robu cestišča, da bodo lahko brez nevarnosti vozili mimo tramvajev. Zalo bi bilo u-mestno, da se sedaj projektirana nova in krasna ograja starega frančiškanskega mostu nc postavi tako, kakor je sedaj projektirano, — namreč točno ob zunanjemu robu velikih kamenitih obrobnih kvadrov mosta. — ampak naj se pomakne na obeh straneh nekoliko navzven. Saj bi v tem slučaju zadoščala brez dvoma že 30 centiineterska betonska konsola ob zunanjem robu kvadrov. Obrobna pasova ua nioslti bi na ta način pridobila s tem najmanj jki 20 cm. tako da bi merila po 3.30 ni v širino. Na vsak način bo umestno, če inerodalnt faktorji tudi to, sicer malenkostno vprašanje vza-l mejo v pretres, da ne bo mogoče Čez par let po nepotrebnem novih in neprimerno večjih stroškov.
FOTOAMATERJI!
Vse fotopotrebSčine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Ka< bo dan p s
Jakopičev paviljon: Razstava umetnic.
Nožno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Rohinec ded., Rimska 24, in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 11,
/adu>nica za bazovske žrtve se je vršila v nedeljo v novi šišenski cerkvi. Prostorni hram božji je bil poln primorskih pregnancev. Pred službo božjo je David Doklorič imel temeljit govor o nesreči, ki je. zadela primorsko ljudstvo. V pridigi je pozival javnost, naj pomaga nesrečnim beguncem. Zbor prosvetnega društva >Tabor«, pri ka-■ tereni sodelujejo primorski pregnanci vseh stanov, I je lepo izvajal Venturiuijevo slovensko mašo, ki jo i je avtor jiosvetil -svojim učencem v spomin*; novo mašo so la dan prvič izvajali. Izmed ustreljenih na Bazovici so bili trije, lo je Bidovec, Miloš in Marušič Venturinijevi učenci. Med sv. mašo je zbor zapel dve žakstinki. Mnogim se je pri jiesmi >Ah ne mislimo nanje s solza m k vlile solze. Po pridigi je David Doktorič prebral posvetilo Primorcev Kraljici Svetogorski; pred njenim oltarjem se je tudi vršila služba božja.
inttane cene goveumu mesu?
Meso prvovrstnih volov se proda<a od danes dalje: zadnje meso kg u 14 —, pre Inje meso kg D 12 — vmesneah Jo,"0,»*! J«* Ho Florians^a ulica in Pogačarjev trg.
0 Stavbno gibanje je kljub poznemu jesenskemu času še vedno živahno. Celo nove stavbe pričenjajo graditi. Te dni so zaceli kopati temelj novi petnadstropni stanovanjski zgradbi v Gradišču med Igriško in Simon Gregorčičevo ulico. Stavbo bo postavil pokojninski sklad bivše Kranjske hranilnice, gradi jia stavbo podjetje Miroslav Zupan. Stavba bo obsegala več obsežnejših stanovanj z vsem komfortom ter bo brez dvoma omilila stanovanjsko krizo v mestu, ki nikakor noče ponehali. — V zadnjih dneh so dalje začeli kopati temelje nov i trinadstropni hiši trgovca Josipa Ivanca na oglu Slomškove in Resljeve ceste. S lo hišo bo tamkaj zazidana zadnja prazna parcela. V novi stavbi, ki obeta biti do zime pod streho, bodo spodaj trgovine, zgoraj pa stanovanja za lastnika ter za stranke. Zidavo vodi Stavbna družba. — Obe večji stavbi pred kolodvorom, Mikličev hotel in y,Grafični dom«, se bližata dovršitvi. Grafični dom je v zgornjih nadstropjih že tudi pobeljen; bela barva sicer ni v skladu z ostalimi poslopji v bližini. napravlja pa čeden vtis, posebno še v zvezi s spodnjim delom stavbe, ki je nekak protiutež nasproti stoječe palače Vzajemne zavarovalnice. Mikličev hotel je dozidan do vrha ter prično z ome-tavanjem sten in ojiremo notranjih prostorov. — Živahno je na mnogih stavbiščih zunaj mesta, zlasti okrog Stadiona ob Dunajski cesti. Tam so v zadnjih mesecih zrastle tri visoke stanovanjske hiše bivše uprave državnih železnic ter sistem 16 strnjenih enonadstropnih stanovanjskih hiš Vzajemne zavarovalnice. Obe skupini stavb sta v znamenju zaključnih del ter bosta kmalu pripravljeni za vselitev strank. — Včeraj so na Dunajski cesli tudi pričeli kopati jarek za plinsko napeljavo, ki jo bodo potegnili do teh naselbin za Stadionom, ki so v zadnjih lotih močno narastle.
© V Ljubljani je 15.880 volivnih upravičencev. Ljubljanski župan je včeraj okoli 17 predložil okr. , sodišču volivne imenike za mesto Ljubljano. Imenike je sestavil domovinski urad na podlagi ljudskega štetja z dne 31. marca. Prvotni seznam po kartotekah je štel 16.438 oseb, ki so bile stare 21 let in bi bile upravičene k volitvam. Po izvedeni reviziji so jih črtali 558, ker niso izpolnili v volivnem zakonu določenih pogojev, število volivnih upravičencev znaša torej končno 15.880. Pri zadnjih skupščinskih volitvah, ki so se vršiie 11. septembra 1927, je bilo 15.126 volivnih upravičencev. Določenih je 20 volišč. Nova volišča so na vojaškem strelišču zn Galjevieo, na srednji tehnični šoli za Mirje, še eno volišče bo v justlčni palači, za Bežigrad bo pozneje določeno volišče, a za Šiško ste na novo določeni Se dve volišči. Izven Ljubljane stalno bivajoči državni nameščenci, po večini že-. lezničarji, ki pa vrše svojo službo v Ljubljani, bodo imeli dve posebni volišči na ženskem učiteljišču na Resljevi cesti. Takih državnih nameščencev jo 1069. Sestava volivnih imenikov je trajala od dne 9. septembra do danes. Pri tem delu jo bilo zaposlenih 21 maglstratnlh uradnikov in uradnic. Ne-pretrgoma 24 ur so pisali prave volivne imenike v dveh izvodih. Te so potem dali vezati. Poleg imenikov je bil sestavljen ludi abecedni seznam vseh volivnih upravičencev.
0 Razopaženje tretjega frančiškan mostu. Danes so ob navzočnosti predstojnika instituta /a tehnično mehaniko in zavoda za preiskavo ma-terijala, univ. prof. dr. A. Krala in njegovega asistenta ing. Pusta, generalnega inšpektorja terenske sekcije za rcgulacijo Ljubljanice ing. Sbrizaja in I za gradbeno vodstvo ing. Pogačnika začeli z vsemi pripravami za razopaženje spodnjega ali tretjega mostu čez Ljubljanico na Marijinem trgu. Vse priprave so bile v dveh urah končane in nod lokom
sta bila montirana dva precizna aparata, ki naj bi merila, koliko se bo lok mosta po tem, ko bodo odstranili opaž, ki je doslej nosil vso težo železo-betonske konstrukcije, povesil. Tudi so namestili podoben aparat ob temelju, ki naj bi registriral, koliko se bo pogreznil temelj potem, ko bo pritiinil ves železobetonski lok na njegov ležaj. Meritve so Irajaie do II. in aparati so pokazali, da se je lok po»edel za poldrugi milimeter. Popoldne so odstranili ves opaž in sedaj sta obe brvi v surovem stanju gotovi. Pove« mostu je jako malenkosten iu šc zdaleka ne dosega dopustne meje, kar priča o solidni konstrukciji in dobrem materijah), iz katerega je zgrajena brv.
0 Glasbeno šolo začne tudi letos Delavsko glasbeno društvo >Zarja^ v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih v plači Delavske zbornice I. nadstropje, L vhod do 25. sept. 1931.
O Meso po osem dinarjev. V soboto, dne 10. t. m. se bo prodajalo v Mestni klavnici ljubljanski sterilizirano prašičje meso po ceni Din 8.— ob 3. popoldan.
0 Abonma Narodnega gledališča v Ljubljani za sezono 1931-32. Priglasi za gledališki abonma se sprejemajo do konca tekočega ledna v veži dramskega gledališča, vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17. Radi velikega zanimanja občinstva prosimo interesente, da svoje priglase čimpreje prijavijo.
O Društvo učiteljic v Ljubljani vabi vse članice k odborovi seji, ki bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 10 v 1. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani (šentjakobska šola).
O Krava mu je ušla. V sredo 16. septembra je na potu s semnja ob 2 popoldne na Dolenjski cesti v bližini mitnice posestniku Jožefu Virantu iz Ilovco 22 ušla krava pšenieue barve z belimi lisami. Težka je bila do 500 kg. Ker kravo, ki je ušla v smeri proti mestu še ni našel, prosi posestnik, kdor bi kaj vedel za njo, da sporoči lastniku ali bližnji policijski stražnici proti nagradi.
Cehe
0 Smrtna kosa. Dne 15. septembra je umrla v javni bolnišnici Bučej Terevijn, rudar,eva ze r i/, Hrastnika v 27 letu Sif.rosli. — Dne 10 septembra pa je umrl islotako v javni bolnišnici 71 letni pre-vžitkar Javornik Anton iz Vojnika, ki ga Ja dan poprej na Frankolovem neki osebni avto po nesreči podrt in ga težko poškodoval na glavi. — V Prešernovi ulici je umrla 17. septembra zjutraj 53 letna Be.nkoč Franja, soproga upokojenega brzojavnega mojstra iz Celja. — Rajnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
& Delo za sestavo volivnih imenikov v okoliški občini je v glavnem sedaj končano. Seznam volivcev izkazuje sedaj točno 2300 volivnih upravičencev.
& Izguba. V ponedeljek 14. septembra je bila v bližini Narodnega r' ima izgubljena srebrna za-pestna ura v prilični vrednosti 200 Din. Najditelj se naproša, da odda uro pri predstojništvu mestno policije.
a Nesreča. Včeraj dopoldne okoli 11 ee jo štiriletna Olga, hčerka trgovskega nameščenca Du-feka v trgovini Krušič, doma vsedla v škaf, ki je bil polil vročega luga in zadobila pri tem hude' opekline po celein telesu. Avto rešiluega društva jo je jirepeljal v bolnišnico.
Škofja Loka
Javno kopališče. Ubožni odsek dela na tem, da bi se v našem mestu gradilo javno kopališče s toplimi in druge vrste kopehni. Jasno je, da jc tako kopališče potrebno. Saj je naravnost čudno, da se še do danes ni nihče spomnil na to. Kakor smo zvedeli, bi se koj^ališče gradilo v mestni ubožnici. Priporočati pa bi bilo, da se kopališče, če se že enkrat gradi, opremi moderno in higijensko. Zakaj bolje, da se ne gradi nič, kot pa da bi vsa stvar bila polovičarsko narejena. Zato prosimo javne kroge, da se izjavijo glede te zadeve, ker se ne tiče samo posameznikov, marveč je v interesu celega mesta.
Cesta na Blegaš. Pred tremi leti so začeli graditi veliko avtomobilsko cesto na vrh Blegaša. Cesta je danes dograjena za silo do Breznice in še nekoliko dalje. Ker so pa letos vsa dela pri cesti počivala, se je na mnogih mestih z bregov pod-sula zemlja in kamenje, katero bo treba odstraniti. Ko bo enkrat cesta dovršena, ne bo služila izvrstno samo svojemu namenu, marveč se bo nudila izredna prilika tudi smučarjem, kateri bodo lahko pozimi delali krasne izlete v kraljestvo Blegaša.
Domžale
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Domžalah
priredi 18. oktobra drugo sadno razstavo v Domžalah. Da bo razstava čim popolnejša, vabi vse na seslanok, ki so bo vršil v to svrho 20. septembra točno ob pol 9 dopoldne v občinski jiosvetovalnici (Gasilni dom) v Domžalah. Radi šledenja kakor ludi radi pomanjkanja natančnih naslovov posameznikov se nismo do vsakega posameznika obrnili, temveč lo na šolska vodstva, županstva in na sosednje sadjarske in vrtnarsko podružnice, kar nam naj ue šteje uikdo v zlo. Povabljene pa uaj-vljudneje naprošamo, da vse sadjarje in prijatelje sadjarstva iz sivojega okoliša pripeljejo s seboj na I a sestanek.
Volivni imeniki so že izgotovljeni. Volivnih upravičencev je v našem trgu 525, v sosednji De-palji vasi pa tiS.
Napeljava novega električnega omrežja stalno napreduje in je upali, da nam v oktobru že zasvet' elektrika iz Velenja.
Slovenj #radec
Osebna vest. Okrajni načelnik Miroslav Viher nastopi s 15. septembrom svoj S tedenski bolezenski dopust.
Poučno potovanje v Avstrijo, na Koroško in Gornje Štajersko, katero priredi tuk. okr. kmet. odbor, se prične 22. t. m. Vsi, ki nameravajo potovati, naj takoj javijo na kmet. referenta Wer-nij,'a ime in priimek, bivališče, rojstni dan in leto, rojstni kraj, pristojno občino in poklic, da se jim more preskrbeti skupni potni list. Potniki odidejo dne 22. t. tn. ob 5.22. iz Slovcnigradca in ob pol 8. iz Dravograda. Snidenje jc v Slovcnjgradcu, Dravogradu in Prevaljah. Pri avstrijski upravi je uspelo doseči izredne ugodnosti. Avstrijska uprava poskrbi za naše izletnike brezplačno vožnjo v avtobusu in enkratno dnevno toplo prehrano. Stroški bodo znašali za osebo 200 Din. Vsi, ki bi torej potovali, pa se šc tiiso končuoveljavno odločili oz. prijavili, naj to store takoj in pošljejo svoje podatke po možnosti najkasneje do 18. t. tn.
Plenarna seja okr. kmet. odbora bo v sobolo 10. t. ui. ob 9. dopoldne z Zadružnem domu v Slovcnjgradcu. Na dnevnem redu je tudi razprava o poučnem potovanju v Avstrijo in o prireditvi pre-niovania goveje živine.
Dnevna kronika
Nova določitev cen mesu v Ljubljani
Maribor
Ljubljana, 17. septembra.
Počenši s ponedeljkom, dne 21. t. m. bodo dogovorno z mesarsko zadrugo cene govejemu mesu v Ljubljani sledeče:
I. H. •II.
prednji del
13 Din; II Din & Din;
zadnji del
15 Din 13 Din 10 Din
doslej
(14-16 Din) (12-14 Din) ( 8—10 Din)
Dnevno ogleda v jutranjih urah mestni uradni veterinar meso. V slučajih, v katerih kvaliteta mesa ne odgovarja po razredih določeni ceni, ima veterinar dolžnost mesarju na licu mesta določiti mesu nižjo, kvaliteti odgovarjajočo ccno. Istotako more veterinar določiti nižjo ceno mesu, v primeru, če bi kvaliteta mesa odgovarjala predpisani ceni, a se uradno ugotovi, da je mesar kupil živino po tako nizki ceni, da prodajna cena presega zakonito določeni dobiček. Oni mesarji, ki bi se tem odredbam ne pokoravali, bodo ovadeni sodišču.
Mestno tržno nadzorstvo je s tem onemogočilo
vsako navijanje cen, kakor tudi morebitno izkoriščanje kmeta. Mestno tržno nadzorstvo v Ljublj.
Nesvečti n®
Grosuplje, 17. septembra.
Na tukajšnjem kolodvoru se je včeraj dopoldne pripetila težja nesreča, katere žrtev bi kmalu postal vlakovodja <;'. A. Zdovc iz Ljubljane. Na kolodvoru je premikal tovorni vlak, ki odhaja nekako ob 10 dop. v Kočevje. Malo pred odhodom ga je bilo treba na treh mestih speti Ker je imel že nekoliko zamude, je šel tudi vlakovodja spajat vozove na enem mestu, da bi šli prej s kolodvora. Ko je spajal, je nekako tako nesrečno priletel v enega izmed obeh vozov, da se mu je desna roka dvakrat zlomila, pa tudi po srednjem delu trupa je dobil precej poškodb; najbrž ima tudi kakšne notranje poškodbe. Sreča je bila, da vozov ni spel — drugače bi bila še hujša nesreča — in se je zaradi tega vsled udara listi del odbil. Ponesrečenec je še prišel ven izmed vagonov in padel na tla. Poslali so takoj po domačega zdravnika g. dr. Ka-lana, ki mu je nudil prvo pomoč; nato pa ga ie g. Praunseis odpeljal z avtomobilorp v ljubljansko bolnišnico.
IZastopni e za celo Dalmacijo KCemo proti dobri f proviziji (nu željo ludi fiUsrni plaua) a p- utajo | Stoto . pt itnn tu reprnR nn o o :e. Parno n« nn i in zanosiOvi nospud c na! po 1 .ie io svoj • ponudb"
I al' se pre 'slnvl n os-buo tvnik , B"A. IKO.iO", Ljubljana Sidenbiirgova n leo 7.
Nesreče
Ljubljana, 17. septembru.
Bolnišnica je sprejela tri ponesrečence.
V Škofji Loki se je pri delu jionesrečil 32 letni kdmnoseški pomočnik Anton Oman. V levo oko mu---je namreč priletel košček kamna in mu ga poškodoval.
20letna hči posestnika Marija Anžlovar iz. Mirne pri Novem mestu je včeraj pripeljala domov voz stelje. Na domačem dvorišču pa se je voz zamajal in dekle jo izgubilo ravnotež o ter padlo z voza. Pri padcu si je. zlomila desno roko.
23 letni sin posestnika Martin Cimerman od I). M. v Polju je šel snoči proti domu. Spotoma pa je zašel stran s ceste in telebnil v neki prepad. Pobil se je precej močno po glavi in po vsem telesu.
Koledar
Petek, 18. septembra (kvaterni petek): Jožef Kupertin, »poznavalec; Zofija in tovarišice, muče-nlca. — Prvi krajec ob 21.37. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme.
Osebne vesti
G. ban danes ne sprejema AA. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič danes ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Novi grobov!
-j- V Grosuplju nam je kruta smrt ugrabila iz naše srede g. J, Skubica, v starosti 58 let. liil je vedno odločen in načelen krščanski mož, dolgoletni naročnik Domoljuba . V prejšnjih letih je bil delovodja na železnici, pred nekaj leti pa je šel v zasluženi pokoj. A ni ga dolgo užival, ker ga ie bolezen večkrat nadlegovala. Samo to jc še želel, da bi videl svojega sina, ki je pri oo. cisteri-jancih v Stični, kot novomašnika pred oltarjem in da bi iz njegove roke prejel Kruh večnega življenja. Vsemogočni mu jc res naklonil še to srečo, da je videl sina pred oltarjem 12. julija letošn.jeiia leta. Poleg g. novomašnika zapušča pokojni >'e dva nekoliko mlajša sinova, dve hčerki in ženo. Blagemu možu želimo, naj mu nebe ki Oče po olača vse, kar je storil dobrega, težko prizadeti družini pa od vseh iskreno sožalje! Pogreb bo v soboto 19. t. m. ob 0 dopoldne iz hiše žalosti št, J oa grosupeljsko pokopališče.
-j- V Sp. Dupljah je umrl včeraj g. Šteian Čadež v 84. letu starosti. O njem smo ravno v nedeljo prinesli kratko poročilo s sliko. Pogreb bo iutri dopoldne. Pokojniku blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje,
-f" V Šoštanju je umrl v četrtek v jutranjih jrah višji davčni upravitelj v p. Josip Fister, — Blag mu spoi n!
Ostale vesti
—	Razpis štirih lavantinskib župnij. Do 27. jklobra so razpisane župnije Sromlje, Dramlje, Sv. I.er.art pri Veliki Nedelji in Zabukovje.
—	Otvoritev novega doma na Mrzlici. Osrednji odbor Slovenskega Planinskega društva naznanja, da otvori v nedeljo 20. t. m. agilna podružnica SPD v Trbovljah nov planinski dom na Mrzlici (1119 m). Ob 11 slovesna 6lužba božja in nato blagoslovitev doma. Pri proslavi bo svirala polno-številna rudniška godba iz Trbovelj. Od vseh vlakov bodo vozili po znižani ceni na željo avtobu.si dc Sv Katarine, odkoder je eno uro in pol do vrha. Za vsakovrstno hrano in pijačo bo zadosi-no preskrbljeno. Na predvečer bo vrh Mrzlice razsvetljen z umetnim ognjem. Vabljeni vsi planinci iti ljubitelji prirode.
—	O motociklisllčnl nesreči v Sostrem smo St,- prejeli, Ko sta se hlapec in dekla Bizjakova iz Zad vora vračala domov, je priscdla k njima tudi ?-!etna Anica Strah iz Soslrega. Tudi t<f se je prevrnila in si pri padcu zlomila roko. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo obvezali, včeraj so io pripeljali in sc zdravi icdaj doma ^ri stariših.
K gornjemu naznanilu tržnega nadzorstvu h usojatno pripomniti še naslednje: Za uspeh te akcije je sedaj v prvi vrsti potrebno sodelovanje knie-tov-producentov zaradi točne ugotovitve in kontrole, po čem je bil prodan vsak kos živine, ki pride na ljubljanski trg, oziroma, ki ga je kupil ljubljanski mesar. Prosimo župane in izdajatelje živinskih polnih listov, da ugotove vedno in v vsakem slučaju, po čem je prodal kmet živino In da to takoj javijo uradnemu živinozdravniku pri tržnem nadzorstvu v Ljubljani, ki vrši kontrolo con na ljubljanskem trgu. Apeliramo na vso kmetijsko organizacije, v prvi vrsti na podružnice Kmetijske družbe, Kmetske zveze in vse kmetijske zadruge, da v lastnem interesu, v interesu našega kmeta vplivajo uu vse župane, da bodo ti lo izvrševali. Tudi naj same porofttjo o cenah in po možnosti o živi leži živine. Mestna občina je zaenkrat storila svojo dolžnost, pritisk javnosti je imel uspeh in sicer v prvi vrsti v korist kmeta. Storite še vi svojo dolžnost, zakaj za vaš denar in za vašo živino gre!
Bati se je namreč, da bodo posamezniki pregovarjali kmete, naj hi ti označili višjo ceno, kakor pa so jo res prejeli.
Enaka akcija, kakor v Ljubljani, je nujno potrebna tudi po vsej naši banovini.
—	Cestar dobi službo. Kraljevska banska uprava razpisuje v območju cestnega odbora v Siovenjgradcu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer na banovinski cesti Dravograd— Šoštanj—Sv. Peter v Savinjski dolini, za progo od km 31.500 do km 36,500. 1 rosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. — Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kol-kovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 30. septembra 1931 pri sreskem cestnem odboru v Siovenjgradcu.
—	Pri obiranju orehov se je — ubil. Iz Novega mesta. V sredo 16. t. m. se je okrog pol 12 dopoldne odpravil 58-letni posestnik v Črnomoš-njicah, Andrejčič Franc, od doma v četrt ure oddaljeno vas Stopiče, da bi tam na svojem vrtu obral orehe. Zlezel je na drevo in pričel z obiranjem. Naenkrat pa je padel z veje, ne baš globoko na tla, tako nesrečno, da 6i je zlomil hrbtenico in vsled tega umrl. Pol ure po tem, ko sc odpravil od doma živ in z. rav, so ga pripeljali domov mrtvega. Domačini so hitro poslali v Novo mesto po zdravnika g. dr. Polenška, ki pa je kon-statiral le še smrt.
—	Neznan tat pokradel vrednostnih papirjev v vrednosti 12.000 Din. Iz Novega mesta. V torek 15, t. m. je prišel v restavracijo \yindischer v Kandiji neznan, elegantno oblečen mo-ški. Nekaj malega je pil, nato pa skoro ves dan spal v gostilni. V restavraciji si je tudi naročil prenočišče in zvečer se je podal v svo'o sobo. Drugo jutro pa so ga zaman iskali. Izginil je brez s edu, a z njim so pa izginile tudi razne stvari v precej veliki vrednosti. Ko je po hiši vse spalo se je splazil iz svoje sobe v gostilniške prostore, kjer je udri v točilno mizo, vzel iz nje sleklenko sli-vovke, ter steklenico drožnega žganja, kaierega pa je polovico odpil ali pa morda stočil v kako drugo steklenico, poba- al nekaj cigaret, a iz zaklenjenega predala točilne mize pobral natakarici ge, /alki Katalenac, vrednostnih papirjev v skupni vrednosti ca 12.000 Din. Iz kuhin!e je vzel s stene sveženj ključev s katerimi je odklepal sosednje sobe, a k sreči ni nikjer nič bilo. Slednjič jc skočil skozi vežno okno ven na cesto in jo odkuril neznano kam. Tatvina je bila takoj prijavljena tuk. orožništvu, ki je že ukrenilo potrebno, da tatica izsledi. Takoj naslednji dan 16. t. m. pa je v isti gostilni nameraval nekdo iz okolice Novega mesla pobasati nekaj kozarcev, pa ga je prehiteja natakarica in mu za nameravani poizkus priložila par gorkih okrog ušes ter ga naznanila policiji.
—	Brezposelnost v čevljarski stroki. Veliko brezposelnost v čevljarski stroki v splošnem, najbolj zgovorno dokazuje izredno visoko število potujočih pomočnikov, ki iščejo dela, pa ga ne morejo dobili. Ta brezposelnost se je občutno povečala, odkar je v naših krajih Bat'a razpredel svoje podružnice kakor pajek svoje mreže, v katerih s kričečo reklamo razpečava svoje izdelke, ter s tem odjeda kruh našim domačim ljudem. Zato se z velikim zanimanjem pričakuje kakšen bo izid borbe čevljarskih organizacij proti Bat'i.
— K natečaju za »Poštni dom«. Na seji dne 10. septembra je na mnenje izvedencev načelstvo sklenilo podeliti prvo nagrado načrtu vDomv, čigar avtorji so gg. arh. Vinko Glanz, Slan. Rohrman in Boris Kobe, odkupiti pa načrte R 11 in 132, Sijih avtorji naj se oglase v pisarni .Poštnega doma.. Pred prulami 1. Avtorji ostalih načrtov naj iste dvignejo istotam,
—	Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založilo jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din -iO.— v platno vezana Din 60.—. V uinljivi besedi opisuje pisatelj, kako vzgajamo perutnino, da se perutninarstvo povzpne do večje dobičkanos-nosti tudi po naših krajih. V knjigi se vidi, da je sestavljena / veliko marljivostjo po raznih vir;; in po bogatih izkušnjah pistaeljevih.
—	Učni tečaj Trgovskega društva »Merkur-v Ljubljani. Trgovsko društvo •Merkur« namerava priredili večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikh ob času od 7. do 9. ure zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: knjigovodstvo. stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaje se otvori pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se priiavi v društveni pisarni v času od 10 do 12 dopoldne in od pol 3 do 5 popoldne (Gregorčičeva ul. 27, pritličje, Trgovski dom) do 24. septembra 1931.
—	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi lcata ri ustne sluznice izginejo prav kmalu z. rabo naravne vKranz-Josrfc grenčice. Številni zdravniki in profesorji Pranz-Joeefc vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Grozna
Cirhularha zmrcvarila
Strahovita nesreča sc je pripetila včeraj dopoldne v Mariboru v Studencih na cesti Kralja Petra. S cirkularko so žagali drva, katera je pobirala 20 letna delavka Eliza Sinkovič, stanujoča na Slomškovem trgu 13. V pripogibanju za drvaini ji je zdrsnilo, omahnila je ter udarila z obrazom v vrtečo se cirkularko. Učinek je bil naravnost strahovit: v trenutku ji je v silnem tempu vrteča sc žaga dobesedno strgala meso celega obraza do ko-sfi in ji na tilniku prerezala lobanjo do možganov.
nesreča
ubogi delavki glavo
NesreOuicS je takoj omahnila nc/.ivcstna ua tla. Strašen je bil pogled na ta v .mio krvavo kepo
«.-vi	v ■ • | ' >y «, l v v. (%.( iu I	ll I ■ IU l\ I ilt U |\ V | \>
izpreinenjen obraz, i/ katerega o re/.ili samo beli zobje, i/ pretrgauih žil pa je kri curkoma brizgala okrog. Brez moči so stali ljudje, ki so prihiteli na mesto nesreče; nihče ui mogel nesrečnici v prvc.r razburjenju nuditi pomoči. Pozvali pa so takoj rešilno društvo, ki jt: revico takoj prepeljalo \ bolnišnico, kjer se radi izredno težkih poškodb bori
s smrtjo.
Iz društvenega iivtienia
Pomočniški odsek Obrtnega društva priredi v nedeljo 20. t. m. v dvorani Mniona trgatev grozdja. Sodeloval bo šraniel-kvartet.
Vinarski in sadjarski strokovnjaki v Mariboru
Maribor, 17. septembra.
Včeraj jc dospelo semkaj z avtobusom 2X odličnih in znanih avstrijskih vinarskih in sadjarskih strokovnjakov, ki so priredili po naši državi poučno potovanje. Med udeleženci se nahajajo zelo znani strokovnjaki Ier osebe iz gospodarskega življenja, kakor n. pr. dvorni svetnik Loschnigg z, Dunaja, sekcijslfi svetnik dr. \Vobich z. Dunaja, I profesor Sleffel Iz Klosterneuburga iu drugi.
Dopoldne po prihodu so si ogledali vinarsko j šolo, o kateri so se zelo laskavo izrazili, nadalje 1 spodnještajersko sadjarsko zadrugo, popoldne pa I so priredili izlet v l.imbuš in Pekre, kjer sa si | ogledali vinarsko šolo ter druge vinograde Ier oa t novinsko Irtnico.
*
i □ Odlikovani šolski upravitelji in. upravitelji/ <. ' Včeraj dopoldne so prejoli iz rok šolskega nadzor-I liika g. Tomažiča odlikovanje sv. Savo V. razreda j. sledeči zaslužni šolski upravitelji odnosno upravi-teljice: Matija Perger, Franjo Čepe, Voko-lav Froin, Albin Šprajs, Franja Konečnik, Kalinka Svajger, Aleksander Alt, Mirko Kožuh, Ivan Luek-inann, Viktor (irčar, Olga Juvančič, Justinu Medved in Franc Cvetko.
□	Otvoritev avtobusne proge Maribor St. Ilj—- državna meja. Mestni avtobusni promet v Mariboru otvori, kakor smo že poročali, dne 10. t. in. avtobusno progo Maribor—SI. Ilj—državna meja začasno ob sredah, sobotah, nedeljah in praznikih. Odhod iz Gl. trga 7.30 in 12.15 oziroma od gl. kolodvora 7.35 in 12.20 z dohodom v St. Ilj-državna meja ob 8.30 in 14.30, prihod v Maribor, Olavni trg ob 9.20 in 15.20. Na navedeni progi obstoji avtobus na postajah: Košaki, Pesnica, jelenče, Cirkni-ca, Strihovec in na kolodvoru v St. 11 ju. Vozna cena Maribor—St. Ilj-državna meja za osebo Din 10, za vsa druga postajališča pa na bazi Din 0.80 za I kilometer. Ob zgoraj navedenih dneh odpadejo dosedanje vožnje na progi Maribor—Pesnica, medtem ko ostane za ostale dneve dosedanji vozni red še v veljavi. Avtobus iina dopoldne zvezo z avstrijsko avtobusno progo v smeri Gradec in Radgona.
□	Orkester Kraljeve garde v Mariboru. Kot srno že poročali, bo priredil 80 godbenikov brojeti orkester Kraljeve garde iz Belgrada v početku oktobra velik koncert v Gotzovi dvorani. Opozarjamo že danes na ta redki umetniški užitek.
□	Bilo srečno. Poročili so se v zadnjem času v Mariboru: Juvančič Jožef, tesar, in Sokolnik Marija, poljedelka od Ojstrice pri Dravogradu. — Repič Ivan, posestnik, in Zorž Rozalija, zasebnica, Krčevina 171. — Pričel Anton, trgovski poslovodja, in Mikolič Ana, trgovska nastavljenka od Sv. Lovrenca na Pohorju. — tak Jožef, tovarniški delavec, in Ribič Marija, delavka, Košaki 87.
□	Umrla jc v sanatoriju Just v Grazu gospa losipina \Velley, vdova strojevodje v Mariboru. Pokojnico bo prepeljal mestni pogrebni zavod z avtom v Maribor, kjer se bo vršil pogreb v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Naj počiva v miru!
□	Nova razdelitev Maribora ua dimnikarske okoliše stopi s I. oktobrom t. 1. v veljavo. Vsega skupaj bodo trije okoliši, v katerih bosta smela v vsakem vršiti dimnikarske posle po dva dimnikarska mojstra, katerim je okoliš dodeljen. V prvem dimnikarskem okraju, ki tvori severnozapadni del mesta z mejo ob črti: Vrazova ulica—Jugoslovanski trg—Grajska ulica—Grajski trg—Vetrinjska ulica —Jurčičeva—Gosposka ulica in državni most Ier na južni strani do Drave, izvršujeta obrt mojstra Martin Ertl in Marija Juričko. V drugem okraju, v severnovzhodiiem delu mesta, ki meji na zapadli na prvi okraj in na jugu do Drave, Izvršujeta obrt mojstra Ljudevit Pucelj in Josip Raček, tretji okraj, ki obsega ostalo področje inesla, ie dodeljen mojstroma Franju Koražiji in Pranju Raleju. Ta razdelitev je obvezna za dimnikarske mojstre k;>-kor tudi za posestnike.
□	Ljubljanski akrobalje nastopajo. Že predvčerajšnjem so pokazali svoje izredne akrobatske veščine in ravnolako včeraj zvečer. Nastopili so v Tattenbachovi ulici ob napeti pozornosti mariborskega občinstva. I rije slovenski žični akrobalje. ki jim ni zlahka najti para. Med Mariborčani je opaziti za njihove nastope ogromno zanimanje.
r' Medmestna teniška tekma .Maribor Graz se bo vršila prihodnjo soboto in nedeljo v Mariboru na igrišču ISSK Maribora. Natopita dve skupini. v vsaki po 12 gospodov in <> dam. V graški skupini nastopijo znani močni igralci, kot Bolim in avstrijska prvakinja Deaninni. Tekme se pričnejo v soboto ob 2 popoldne, v nedeljo se pa vršijo ves dan.
□	Gasilsko slavje. Prostov. gasilno društvo v Zg. sv. Kungoti bo praznovalo v nedeljo, 20. t. m. blagoslovitev gasilnega doma s sv. opravilom na prostem. Pričetek slovesnosti bo ob 9 dopoldne. Popoldne se vrši poleg doma velika veselica. Iz Maribora bo vozil avtobus izpred gostilne Spatzek ob 3 in 13.
□	Odpri roke. odpri srce.. . študentje so zopet prišli, da nadaljujejo svoje študije. Premnogi živijo v težkih, bed ni ti razmerah, ki jih morajo v sredi napornega študija premagovati. Že lansko leto smo za nekatere revno dijake zbirali prispevke, ki so jih bila naklonila blaga srca. Tudi letos se obračamo na usmiljena srca /ji i>oinoč revnim in siromašnim mariborskim študentom. Kdor bi nlogel siromašnemu dijaku, ki je brez ljudi, ki bi ga mogli i>odpirati. nuditi brezplačno prenočišče, naj blagovoli poslati svoj naslov na upravo na Koroški cesti I, oziroma podružnico na Aleksandrovi cesti H. Istotam se bodo sprejemala darila za jietero revnih jiomoči potrebnih dijakov.
□	Ciganove citre omehčale sodnikovo srce. Oni dan je bila pri tukajšnjem okrajnem sodišču zelo zanimiva razprava; na zatožni klopi je sedel 72 letni cigan Ivan Garlner, pristojen v St. Janž na Dravskem polju. Kadi potepuštva so ga bili izročili sodišču. »Od česa se preživljate? ga je vprašal sodnik. -Na citre špiiam. Kje imate citre? V jetnišnici. Pojdite ponie; čc mi bote eno lepo
t zaigrali, pa ste prosti. Ciganu so se oči zasvetile. I Brž je skočil po citre; in je sviral, sviral... V Irc-nuiku ie napolnilo razpravnu dvorano občinstvo, ki
se ie bilo znašlo iz \scli vetrov. Poslušalo je lepu godbo ter bilo veselo, da je bilo deležno koncerta — zastonj; še veliko veselejši pa je bil cigan, ki li je z lepo godbo prislužil prostost in svobodo.
1 inolci m MoSkajucani se ne razumejo. I ipičuo fantovsko zadevseino je obravnavalo varaj mariborsko sodišče. Dne 25. majnika so sc spoprijeli v Tibolcih fantje i/ Moškajnc in domačini, tlaje so pričeli izzivati I inolci, Mo*k*jnčani pa jim seveda niso smeli ostati dolžni. Končno besedo sta imela po stari lepi navadi no.- in ročica, po lodic.i je bilo več oklanih iu obtolčenih glav. Včeraj -o se zagovarjali glavni junaki tej..t pretepa I rane Kvar, I rane Horvat iz. Moikajncev in Franc Visenjak iz I "ibolcev. Vsi navedeni so bili v omenjenem pretepu zelo živahni iu pridni ter so si medsebojno drug drugemu puščali kri. K sreči pa so ;i prizadeli ie manj nevarne poškodbe, kar je upoštevalo tudi sodišče, ker jih je sodilo bolj po milih paragralih. Zagovarjali pa so se seveda vsi z neobhodnim si-lobranoin. Obsojeni pa so bili kljub zagovoru in sicer Liane Kvar na poldrugi mesec -trojega zapora, pogojno na 4 leta; 1 rane Horvat in I rane Visenjak na I mesec zapora, pogojno 2 leti.
i 1 Po čudežnem naključju odnesli zdravo kožo. Na križišču Verstovškove iu Masarykove ulice v Magdalcnskem predmestju je prišlo včeraj do težkega karambola med dvema avtomobiloma."Zaletel se je osebni avlo št. 2, katerega jc šolii nl I er-do B., v avtotaksi Bogomila Gorjaka. Udarec obeli vozil je bil izredno močan. Avtotaksiju je zdrobilo blatnike ter poškodovalo motor, tla ima l.i dni!; okoli 20,000 Din škode. Osebni avto je izšel iz tega karambola primeroma sc cel. V avtotaksiju so c vozili poleg šoferja še trije potniki, ki so prestali sicer obilo strahu, odnesli so pa po čudežnim naključju zdravo kožo. Policija je uvedla preiskavo, da dožene, na kateri strani leži krivda radi karambola.
□ ž gnojnimi vilami nad licilanle. Rubcžni se je hotel ubraniti posestnik Mihael Koren iz Sp. Zerjavcev. Zarnbili so mu vole in dne 25. junija je zbralo pred njegovim hlevom več kupcev, ki so čakali, kedaj prične ta kupčija. Ko jc pri cl sodni iztirjevalec, je Koren videl, da gre za res iu v žalovanju za lepima voličkoitia ga jc zgrabila tal .' sveta jeza, da je kar pobesnel ter z gnojnimi vilami planil v sredo kupcev, grozeč vsakemu s smrtj . kdor bi se polakomil njegove živine. Grožnji i<-seveda imela uspeh, ker so bili licitanti prepričani, du bi jo la ali oni skupil ter so jo raje pobrisali, da je ostal na licu mesta samo -o iztirjcvalcc. K< sam ni mogel kupčije nadaljevati, je moral hoče nočeš tudi 011 oditi. Kupčija pa t: je včeraj nadaljevala preti okrožnim sodiščem v Mariboru, ki ; • sodilo Korena ratji žalitve uradne osebe iu piv-prečenja izvršbe rubcžni. Obsojen je bil na 14 dni zapora.
(71 Nimrodski blagor. Dne 10. t. m. ie u liti-brodar pri Sv. Lovrencu na Pohorju Jo -ip llitlt I krasnega ribjega orla (Pandeon haliactus). Ptitn meri v razpetosti kril 1.72 m. Njena domovina i" Črno morje in dolnji tek Donave. Pri nas -e le ret: ko prikaže ter seveda še redkeje pride lovcu n strel. Ptico bo nagačil in razstavil znani maribo;-ski nagačevalec Ziringer.
Ptuj
V našem mestu se mudi te <1 n i znani slavist ■ In univerzitetni profesor iz. Bratislave dr. Fra< Vollmann. Kakor znano, je odlični z.naii.slvonik i< ! dal obširno delo o naši slovenski literaturi.
Ne.ireiu: V bolnišnico so pripeljali 18 letnega kmti-kega fanta Antona Podhotnika, ki je pri obi-I ranju hrušk padel z. dreve.-u. Zlomil i .i'- roko.
Mladeniči letnika W/iz, občine Breg si* po-I z.iva.io, da se do 20. t. ni. prijavijo v občinskem uradu zaradi vpisa v seznam vojaških obvezancev.
I!Ofi daj sreio! Poročil se je It dni posestni!: ! Ani 11 I', u 111 e ž izpod Vincev z. gdč. Gerčko Lenart, sestro uglednega ptujskega velelrgovca g. Lenari a.
Ukaželjnosl mladine. V tukajšnji meščanski ! šoli ve je vpisalo v prvi razred 51 učencev in ! učenk, v drugi razred pa 32 učencev in učenk, v tretji razred 10 in v četrti ]>a samo 9, in sicer 3 učenci in 6 učenk. Tako nastane vprašanje, ali se izplača za devet otrok vzdrževati četrti razred i meščanske šole.
Nedeljski Slovenec ie dobi tsako nedeljo v Vojniku, takoj po prihodu pivega avtobusa 7 ; Celja v Vojnik, to je od pol 7. ure naprej in sitei I po prvem sv. opravilu pred župno cerkvijo in na trgu, potem pa pri organistu g. Šoparju. Ker jr najcenejši list, segajte pridno po njem.
Novo mesiu
Komisija za pregled sadja, namenjenega za izvoz, |)osluje pri okrajnem n.nilstvu v Novci, mestu, soba št. 10. Gg. izvozniki sadja se opozar. jajo, da se ravnajo po predpisih pravilnika o kontroli presnega sadja in pravilnika o trgovini s suhimi slivami in marmelado, z dne J. VI. !<ni. Službeni li>t štev. 298/47 ex 1931. in z d.ic J. VI. 1931. (Službene novim: -lev. 130 XI.i. -Jed pregleda in razredbe za izvoz namenjenega adia. Odpremo vagonov je treba vselej pravočasno najaviti.
Deška iu dekliška osnovna šola v Novem mestu. Na deški osnovni soli je lelos skupno 2>. učencev. V primeri s prejšnjimi leti jc leto prirastek precej manjši. Sola itnit dovedene 4 vzporednice v prvih štirih r,izredili, toda vzporednica v I. razredu je odpadla, ker se je priglasilo .nn j 48 učencev. Ker p;t je v razredih prosior;- ie za 36 sedežev, si učiteljstvo pomagi iz zadr* starimi klopmi, ki jih uriva v vsak prazen prostor. Najbolj natrpan je pač V. razred, k, ',!eje 4-1 učencev. Vzporednice imajo II., III. 111 IV. razred z 52, 58 in 61 učenci. Na zavodu pa jc 10 učnih moči. Na dekliški osnovni šoli je pet razredov kateri štejejo skupno 196 učenk, katere poučuje šest učnih moči. Po vrsti imajo razredi 31. 40, 39, 36, in 23 učenk. V otroškem vrtcu ic 53 otrok in iili vdajata dve učili moči.
BbATAP HT1
KM MfPH
IpomraSEEB mlM^i^m-h
ISŽSMEffli

mgm
Med češkoslovaško vlado in sv. stolico .se je dosegel sporazum glede novega nad-iškofa v Pragi na sedežu sv. Vojtcha. Imeno-
škof dr. Kašpar.
van bo dosedanji škof v Kraljevem Gradcu msgr. dr. Karel Kašpar, ki je že na povabilo sv. Očeta odpotoval v Rim.
Novi nadškof praški je doktor bogoslovja
in doktor civilnega in cerkvenega prava. — Rodil se je 16. maja 1870 v Mirošovje pri Rokicaneh kot sin ljudskošolskega učitelja. Študiral je v Plznu realno gimnazijo v letih 1880/81 do 1888. Nato je odšel kot jako talentiran mladenič v papeški češki kolegij v Rini, kjer je študiral od 1888—1893. Ordiniran je bil 25. februarja 1803, nakar se je vrnil v domovino, kjer je najprej kaplanoval na nemški fari Schweissingu (Svojšin) pri Stfibru. Tam je ostal do leta 1896, nakar je bil zopet poslan v Rim. V Rimu je služboval kot kaplan v Animi« in študiral cerkveno pravo. Po končanih študijah se je vrnil v Prago, kjer je služboval kot kaplan pri sv. Nikolaju na Mali Srani do leta 1899. Nato pa je bil imenovan za spirituala in profesorja na Akademiji grofa Straki v Pragi. Tu je ostal do leta 1907 ko je postal kanonik pri metropoli sv. Vita v Pragi, l.eta 1920 je postal škof-koadjutor (naslovni škof iz Betsaide) v Kraljevem Gradcu. Za škofa je bil posvečen dne 11. aprila 1920 in 13. junija je postal škof kraljevograjski.
Novi nadškof je jako agilen posebno na polju katoliške akcije, katero je vzorno uvedel v svoji dosedanji škofiji. Znani so njegovi spisi zgodovinsko-verske in pravniške vsebine. V svoji škofiji je organiziral sijajno organizacijo Charitas. Njegova osebnost je jako simpatična in uživa velik ugled pri vseh katoličanih v češkoslovaški republiki.
La u. ... ko j fc..ci v • ondo.iu. Otvoritvena seja konference pri okrogli mizi. Na častnem seJežu predsednik lord Sankey, desno od njega Gandi in Pandit Malavya, Levo od lorda Sankeya lord
Peel in sir Samuel Hoare.
Fz živalskega sveta
žuželke, ki žro železniške tračnice
Znano je, da cela vrsta najmanjših žuželk lahko razvije take telesne sile, ki bi jih njihovemu majhnemu telesu nihče ne pripisoval. Vsakdo ve. da so na svetu žuželke, ki se prebijejo skozi najtrši les. da pa so na svetu tudi take, ki se ne ustrašijo kovine, bi marsikdo podvomil. In vendar je tako. Lesna osa n. pr. se lahko prebije sko/.i tri milimetre debelo svinčeno ploščo. Zdi se, da ima taka lesna osa posebno poželenje do svinca. V krimski vojni so se zgodili slučaji, da so se te vztrajne žuželke prežrle skozi stene, za katerimi se je nahajala municija, samo da so prišle do svinčenih patron. Pariška Akademija znanosti je imela tedaj priliko, da je videla cel paket prežrtih patron in se tako na lastne oči prepričala o vsej zadevi, ki bi jo vsakdo smatral za pravljico.
Berlinski institut za preizkušanje različnega kovinskega materijala se jo zelo zanimal za to vprašanje. Imel je priliko, da je preiskoval zelo zanimiv slučaj. V neki kleti so naleteli na občutne poškodbo v<->dnv"d"e
pod 7.2 stopinje, ne more več skakati. Pri 2.5 stopinje pa ue more niti več plezati.
Neki ameriški znastvenik je napravil nešteto poskusov z navadnim božjim volkom. Našel je, da je možno s preprostim računom iz. števila cvrčalnih glasov te žuželke ob določenem času ugotoviti temperaturo. V ta namen štejemo glasove, ki jih d ažuželka od sebe v 14 sekundah. Temu številu prištejemo -10 in d •'•Hoivi vx'«bi nam imvc v '"brenhei-
Novi praški nadškof
Za nadškofa bo imenovan škoi v Kraljevem gradcu
dr. Kašpar
Športne pisemske znamke v Bolgariji.
V Ženevi mir - doma nove home ladje
Iz leta 1925 objavljene ankete o angleških, ameriških, japonskih in francoskih pomorskih silah je razvidno, da ima angleško brodovje veliko premoč nad vsemi ostalimi brodovji. Edino Amerika ji je bila kolikor toliko blizu. Lela 1929 pa je bilo že drugače. Na prvi pogled se je jasno videlo, da se more v bodoče računati z italijanskim brodovjem. Tekmovanje med Anglijo in Ameriko je že zavzelo večji obseg. V globinski tonaži linijskih ladij, vojnih križark, letalskih matičnih ladij, patrolnih brodov, protitorpedovk in pa podmornic je imela Amerika leta 1929 1 milijon 830.780 ton, dočim je imela Anglija le 1,146.895 ton. Tako je Amerika dosegla 35 odstotkov globinske tonaže petih velesil: Anglije, Amerike, Japonske, Francije in Italije.
Kakšno pa je danes razmerje med velikimi pomorskimi silami?
Anglija ima danes zgrajenih: 16 linijskih ladij, 4 vojne križarke, 54 križark, 1 inino-nosca, 8 letalskih matičnih ladij, 16 patrolnih ladij, 134 protitorpedovk in 53 podmornic.
Amerika ima 18 linijskih ladij, 54 križark, 3 letalske matične ladje, 309 protitorpedovk in 122 podmornic.
Japonska: 6 linijskih ladij, 41 križark, 3 minonosce, 5 letalskih matičnih ladij, 108 protitorpedovk in 64 podmornic.
Francija: 9 linijskih ladij, 17 križark, 1 letalsko matično ladjo, 9 patrolnih ladij, 58 orotitorpedovk, 7 torpedovk in 52 podmornic.
Italija: 4 linijske ladje, 13 križark, 1 letalsko ladjo, 20 patrolnih ladij, 03 protitorpedovk, 40 torpedovk in 43 podmornic.
Vidi se torej, da je Anglija še vedno na prvem mestu, Amerika na drugem — vendar daleko prekaša Japonsko, ki je na tretjem mestu.
V	gradnji pa imajo še: Anglija 8 križark. 3 patrolne ladje, 26 protitorpedovk in 16 podmornic; Amerika 18 križark, 1 letalsko ladjo in 5 podmornic; Japonska 4 minonosce, 1 pa-trolno ladjo, 13 protitorpedovk in 7 podmornic; Francija 4 križarke, 1 minonosea, 6 protitorpedovk, 1 letalsko ladjo, 16 patrolnih ladij in 42 podmornic; Italija 10 križark, 3 patrolne ladje, 8 protitorpedovk in 14 podmornic.
Iz teh podatkov je torej razvidno, da jo Anglija še vedno največja pomorska sila sveta. Precej blizu ji sledi Amerika, nato Japonska, Francija in Italija, ki se trudi, da bi se zenačila s Francijo.
V	Ženevi pa na vse kriplje govore o razorožitvi...
Suša v Madridu
Medtem ko so drugod po Evropi jesenski nalivi, vlada v Madridu velika suša. Prebivalcem primanjkuje pitne vode pa tudi vode za namakanje vrtov. Cvetlice so se posušile. Vodnjaki imajo komaj polovico vode, kolikor bi je morali imeti. Glavni vodni rezervoar pa je popolnoma prazen. Prebivalstvo željno pričakuje dežja.
lOOlelnica rojstva iznajdilelja avtomobila na bencin. Danes poteče 100 let, kar se jc rodil Siegfried Markus, iznajditelj avtomobila na bencin. Markus je leta 1865 sestavil voz, ki ga je gonil plin. Leta 1875 je voz predelal na bencinski pogon. Ta primitivni voz je prvi začetek današnjega avtomobilizma.
cevi. Pri natančnejšem preiskovanju cevi so ugotovili, da so poškodbe povzročile lesne ose. Nato so napravili zanimiv poskus. V stekleno cevko s svinčenim okrovcem, debelini tri milimetre, so zaprli nekaj žuželk in jih opazovali. Čez dve uri so opazili, da se je ena izmed žuželk že zazrla poldrug milimeter v svinec. Čez nadaljnji dve uri pa je že pokukala na drugi strani ven. Pri tej priliki so opazili še nekaj drugega: žuželke so se menjavale pri vrtanju. Napravili so nato še poskuse z drugimi kovinami. Tu pa so žuželke več ali manj odpovedale. Pri vrtanju skozi aluminij so poginile na pol poti od prevelikih naporov.
Iz dežele onstran luže pa poročajo, da so tamkajšnje lesne ose daleko prekosile svoje evropske vrstnice. Tam da se je celo pripetilo, da so lesne ose poškodovale železniške tračnice. Koliko je na tej senzaciji resnice, pa naj bravci sami presodijo.
Jubilej krompirja. Letos je preteklo jjU let, kar je prinesel angleški svetovni potnik in morski ropar sir Francis Drake (na sliki) iz Amerike prvi krompir v Evropo.
tovih stopinjah vladajočo temperaturo. Na tej podlagi je znanstvenik sestavil celo toplo-mersko skalo.
Tudi pri čebelah so ugotovili vpliv temperature na delavno razpoloženje.
Hipnotiziran rak
V novejšem času so prirodopisni znanstveniki napravili zanimive poskuse z živalsko hipnozo. O teh poskusih poroča prof. dr. Lengerken. Ugotovil je, da je treba n. pr. raka le položiti na hrbet, nakar v kratkem času zapade v hipnotično stanje.
Drugi način hipnotiziranja raka jc ta, da raka postavimo na glavo, in sicer na škarje in ga toliko časa držimo v tem položaju, da preneha migati. S tem je rak že hipnotiziran. Leži nepremično in ne reagira na nobeno stvar. Slične poskuse je napravil dr. Lengerken z drugimi živalmi. Zanimivo odkritje je napravil zlasti na kobilici. Ko jo je spustil na hrbet, je bila že v hipnotičnem stanju. Verjetno pa je, da to stanje ni nič drugega, kakor neko obrambno stanje živali.
Toda ne samo žuželke, tudi druge živali se dajo na sličen ali podoben način hipnotizirati. Tako n. pr. mačka, golobje, kokoši itd. Pri tem lahko omenimo tudi krotilce kač, ki radovedno občinstvo med obilnim hokus-po-kusoni zabavajo s tem, da hipnotizirajo najbolj strupene kače. Toda ves hokus-pokus je pri tem povsem odveč. Krotilcu ni treba drugega, kakor da prime kačo na določenem mestu na glavi, ki ga dobro pozna, in kača je hipnotizirana. Zadostuje lahen pritisk rok«1
Odhod na lov s konil
žuželka kot toplomer
Ameriški znanstveniki so v novejšem času izvršili zanimiva opazovanja o odnosih med toplotnimi razmerami in življenjskimi i pogoji nekaterih žuželk. Pri tem so odkrili, ' - da imajo različne toplotne stopinje različen j
vpliv nn živahnost iu razpoloženje teh živ-; Ijenjskih bitij. Zelena kobilica n. pr. proiz-i vaja svoje cvrčalne tone le pri gotovih tempe-1 raturah. Pri 35 stopnijah cvrči najglasneje. : Čim pa pade temperatura na 16.6 stopinje, I preneha kobilica cvrčati. Skače še lahko pri ' tej toplini; čim pa pade tenmeratura okolice
Fiancoski poslanik v Berlinu de Margeiic gre k Hindenburgu, da se poslovi od njega.