170. številka.
I Ljubljani, i ietrtik H. jillji 1920.
Uull VBtk dan popoldne, izviomil nedelje ls praznik«.
Ime f ali t Prostor 1 m/m X 54 m/m zsl male oglase do 27 m/m vlSlne 1 K od 30 mfm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice! poslano, preklici, izjave in reklame 1 mfm K 3"—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opravutftvo „Slov. Naroda11 In „Narodna TIskarna" Snaflova nliea *L 5, pritlično. — Telefon št. 304.
„Slovenski Narod1  velia v Lfabliaai In po posti g
v Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan . K 180*— polletno.  .......   90 —
3 mesečno......m   45 —
1     - ........15—
V inoMtmatvo i
celoletno......K240-—
polletno........,120*—
3 mesečno......„ 60'—
n 20-
Pri morebitnem povišanju se ima daljSa naročnina doplarati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno  SHjJ" po nakaznici
Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Drodnlitvo „Ilov. Naroda" KnaUova nllea it. S, I- nadstropje.
Telefon stev. 34.
Dopise sprel
le podpisane in zadostno franko van© Rokopisov ne vraža. "fsTji
Posameina Številka veliš 1 krono.
Poitnlna platana v gotovini.
A. P.:
Milijoni.
V vrtinec bajnih cen je končno padel tudi naš skromni premog. Dolgo £a ie mamil in vabil ples visokih cen: mnogo si je prizadeval ter se trudil na razne načine, da bi tudi on rajal v tem velikem krojni, vendar se je dosedaj vedno našla roka. ki ga je odtegovala temu vrtincu. Toda čez noč je nenadoma ušel med vrtoglave plesalce ter zarajal s tako radostjo in strastjo, da je prekosil vse druge rajalce. Kako tudi ne: dolgo zadržano požellenje in mahoma dosežena prostost, ki omogoča, da se vendar izzivi in doprinese zamujeno!
In poskočil je v svoji črni suknjici ter zarajal pravcati orijentalski ples, da vse strmi in gleda to najnovejšo plesno ekstazo. Toda vstopnina za gledalce tega plesa je draga in marsikdo bo hranil v spominu tiste, ki so že pojemajočemu plesu visokih cen v zadnjem trenutku do-vedli novo moč. ki bo vse ostale in skoro že odhajajoče rajalce z nova ooživela in vnela za ' nadaljevanje blaznega rajanja
Upamo pa. da ta ples ne bo predolgo trajal in da bo nekaj prozaičnih številk motilo takt godbi, ki jo godejo vabljivi milijoni visokih dobičkov.
Ako računamo donos trboveljskih premogovnikov za drugo polovico letošnjega leta na podlagi donosa prve polovice, mora vsakdo priznati, da je to pravflni temelj tem računom. Vsled tega z največjo sigurnostjo lahko trdimo, da bo Trboveljska premogokopna družba v času od 1. julija do 31. decembra 1920 tekooala najmanj 480.000 ton premoga; ta vsota bo gotovo prekoračena, vendar io vzamemo za podlago vseh nastoonih računov.
Od teh 480.000 ton odštejemo lastno porabo rudnikov v iznosu 60.000 ton. katere rabijo premogovniki za vzdrževanje lastnih rudniških obratov: za prodajo ostane torej od 1. julija do 31. decembra 1920 420.000 ton.
Od te množine je ca. 280.000 ton debelega in 140.000 drobnega premoga.
Izkupiček po sedaj uveljavljenih cena K 523.5 za prvo vrsto in kron 499.5 za drugo vrsto bo vrgel: 280.000 X 523.5 = K 147.000.000 140.000 X 499.5 = K 70,000.000
skupaj K 217,000.000 kar  }e  za polletni denarni promet prav čedna vsota.
V tej vsoti vrednost premoga za lastno porabo rudnikov še ni všteta ter bi ostal jta premog rudnikom popolnoma zastonj, ako ne povečamo gorenji izkupiček z vrednostjo tega premoga. Računajmo ta premog samo s polovico sedaj veljavne nro-dajne cene. to je okroglo 260 K za tono, kar nam da vrednost premoga za lastno porabo z okroglo 16,000.000 kron. Ta vsota se mora pribiti k zgoraj dognanemn znesku; dobimo redaj kot polletni izkupiček 233,000.000 kron, katera vsota reprezentira po sedanjih cenah minimum vrednosti polletne produkcije Trboveljske pre-mogokopne družbe.
Predno se lotimo računa o proizvajalnih stroških tu navedenih množin premoga, se moramo ozreti na cene premogu v državah, kjer se prodaja domači in ne t u i i premoč?. To je predvsem Češka. Prav lahko dokažemo z avtentičnimi snisi. da ie stala v mesecu marcu 1920 na Češkem 1 tona premoga po kvaliteti 48 do 83 Češkoslovaških kron. kar znaša v naši valuti po takratnem kurzu 105 K 60 vin. do 182 K 60 vin. ali povprečno 144.1 jugoslovanskih kron. Pri nas je pa bila v marcu t. 1. povprečna cena za 1 tono 293 K 2 v., torej za dobrih 100 odstotkov več nego na Češkem. Pri tem se mora oovdarfti, da ima češki navadni premog 5OO0 kalorij, da ne govorimo o boljšem premogu, medtem ko ima trboveljski premog le ca. 4600 kalorij.
Če se je tedai ori nas v mesecu februarju dovolila prodajna cena za debeli trboveljski premog 283 K, za drobni pa 255 K za 1 tono. v katerih zneskih je vštet dobiček in vsa rezila — tudi centralna — je jasno, da ie imela trboveljska družba v Sloveniii priznane jako dobre nrodaine cene. pri katerih ie bilo mogoče, da je na primer marca t. 1. zaslužila čistih 5 milijonov kron, kar morejo dokazati trgovske kniige družbe na Dunaju. K tem dobrim cenam je bilo pribitih še k vsaki toni 17 K kot amortizačna kvota za izredne investicije v Pai-henbnrgu in Hudiiami.
Kdo more tedaj -trdit? in dokazati, da so se stroški proizvajanja od marca t. 1. toliko povišali, da utemelje" visoke prodajne cene?
Menimo, da takih kalkulantov niti Dunaj niti Celje ne premoreta. Kar se je podražil specijalni materijal, ki je potreben v obratu, so odnehale v splošnem cene drugemu ma-
terijalu: doplačila za živila rudarjem so danes nižja nego pred 3 meseci: materijal, ki se mora kupiti v inozemstvu, gotovo ni dražji nego v marcu, ker je vrednost našega denarja tako poskočila, da čisto gotovo kompenzira tiste podražitve. Ki so nastopile v inozemstvu pri nekaterem specijalnem materijalu.
Iz vsega tega sledi — ker podrobnosti je tukaj nemogoče navaiati — da je ta prodajna cena, ki bo nižie uvedena v račune, jako dobro odmerjena in ima kalkulirane vse stroške in režijo — tudi centralno — kakor tudi lastno porabo premoga, ter je pri tej ceni primerni dobiček družbi tako gotov, kakor gotovo teče Sava mimo Zagorja proti Trbovljam in ne narobe. Povišek plač in mezd. ki ie bil pred kratkim dovoljen u radništvu in rudarjem, je v tej ceni popolnoma upoštevan.
Na podlagi prejšnje prodajne cene, ki je bila bogato odmerjena, in resničnih večizdatkov novejšega izvora, ne more nihče izračunati trboveljskemu premogu višje prodafne cene nego 355 K za debeli in 325 K za drobni premog in Še to s pridržkom, da je znižanje te cene vsekakor prej upravičeno nego vsak najmanjši povišek.
Pri isti produkciji kakor zgoraj in diferencirano na debeli in drobni premog vključno vrednosti premoga za lastno porabo, se izračuna za 320 tisoč ton debelega po 355 K in 160 tisoč ton drobnega premoga po 32b kron vrednost na 165,600.000 K.
Prej dognani izkupiček v znesku 233,000.000 K po najnovejših visokin cenah in ravno dognani pravilni Izkupiček v znesku 1j65,000.000 K, dl-ferirata za čedno vsotico 67 milijonov kron, katere bo spravila v žep Trboveljska premogokopna družba, plačal pa kosument v teku pol leta, ker veliajo nove cene baje do 1. januarja 1921.
Od teh 67.000.000 kron, katerih družbi ne more vzeti nobena sila. ker je množina premoga tako nizko računana, da pod to množino produkcija ne bo padla, gre baje na račun investicij v tekočem letu 43 milijonov kron, ostanek 24 milijonov kron pa na preveliki dobiček družbe vsled ženiialnih potez njenih ravnateljev, ki menda vodijo celo Jugoslavijo za nos.
Mali hrvatski rudniki, ki pridelajo dnevno 3 do 20 vagonov premoga, ne poznajo takih cen; premog iz pečnškega rudnika stane danes 500 K za tono pri dosti višji kalorični vrednosti (6500 kalorij) in pri tamošnjih dragih napravah, o kate-
rih se trboveljskim rudnikom niti ne sanja!
Na eno tono prodanega premoga odpade od teh 67 milijonov kron: 67 milijonov: 420.000 ie enako 159 kron 5 vinarjev, okroglo 160 Kron, kar je naravnost nečuveno, če se pomisli, da mora konzument to vsoto položiti na altar Trboveljski družbi, ne da bi se mogel upreti ali pritožiti, ker Trboveljska družba je krita z dovoljenjem deželne vlade ter je dobro znala, zakaj si je to dovoljenje preskrbela kljub sklicevanju na prosto trgovino . . .
Od teh 67 milijonov kron. ki so z vse premetenostjo prevaljeni na porabnike premoga v Jugoslaviji, odpadejo po konsumu za pol leta na posamezne skupine konsumentov sledeče vsotice:
1. na drž. železnice v Sloveniji: 50.000 ton X 160 K = 8 milijonov K.
2. na drž. železnice v Hrvatski: 80.000 X 160 K = 12 milijonov 800 tisoč kron.
3. na drž. železnice v Srbiii: 33.000 ton X 160 K = 5,300.000 K.
4. na južno železnico (obrat, ravnateljstvo Ljubljana): 105.000 ton X 160 K = 16,800.000 K.
5. na industrijo v Hrvatski: 33 tisoč ton X 1Y)0 K = 5.300.000 K,
6. na industrijo in obrt v Sloveniji: 100 tisoč ton X 160 K = 16 milijonov K,
7. na ostale konsumente: 19.000 ton X 160 K = 3 milijone.
Državne železnice SHS bodo torej v teku pol leta plačale Trboveljski premogokopni družbi nad 26 milijonov kron za rudniške investicije, do katerih bodo imele pa toliko pravice kakor do domnevanih meliiora-cij na Marsu.
Isto velia za vse navedene konsumente, kater? bodo plačevali ogromne vsote za prazen nič.
Dokaže se namreč prav lahko, da je družba od že dovoljene amortizacijske kvote v znesku 17 K pri toni od februarja do julija 1920 prejela 5,500.000 K, investirala pa V zadnjem času toliko kot nič. Za Ral-henburg in Hudojamo v teku dveh let je izdala do danes komaj 10 milijonov kron, prejela pa na račun teh investicij že 5 in pol milijona kron, do konca tekočega leta pa prefme po stari investicijski kvoti — ne po sedanji! — še najmanj 7 milijonov K!
Kdo se ne bo smejal bogatim Jugoslovanom, ki bodo odprli na lastne stroške domače rudnike tujim kapitalistom, ki se bodo za to še norčevali iz nas ter dobiček lepo spravili in uživali pravcati monopol.
ker tako ceno graditi ne more nihče — torej je konkurenca izključena.
Ako so potrebne investicije, je stvar družbe, da si poišče podpora vlade na drug način, ne pa na račun žepov konzumentov. Slabe finans.ic-je mora imeti družba, da niso našli drugo pot za zgradbo rudnikov nego sedanjo, ki je pravi unikum na svetu. Navadno se išče za take stvari posojila itd., tukaj pa pride tuj bočitaš in zahteva, da mu zgradi sirom.ik rudnik in še palačo, iz katere bo upravljal ta rudnik in užival donos. Kakšne garancije imajo na primer državne železnice za to. ker bodo dogradile z lastnim denarjem nad eno četrtino vseh naprav v Rajhen-burgu in Hudijami? Kakšno garancijo ima južna železnica za svoja plačila v ta famozni investicijski fond? Marsikateri mali industrijalec, ki po« rabi na primer v svojem obratu 30 vagonov premoga letno, bo pla: il za investicije Trboveljske družbe ca. 50.000 K v teku pol leta, katerih n« more zložiti niti za lastne investicije, ki so v njegovem obratu neobhodnu potrebne!
Ako bodo investicije v trboveljskih rudnikih, ki stanejo danes baie 100 milijonov kron, v normalnih časih vredne samo 1 tretjino sedai investirane glavnice, je normalni in edini izhod iz tega sledeči: 1 tretjina, to je 33 milijonov kron. mora prevzeti družba na svoj račun; ostali 2 tretjini, to je 66 milijonov kron. se pokrijeta s posojilom, za katerega garantira eventuelno vlada dotičnim bankam plačilo, na primer v desetih letih. Tako bi bilo plačati vsako leto z obrestmi vred največ 8 milijonov kron, ki se lahko vržejo na prodajne cene premoga, ako res ni dru-zega izhoda. Za tako rešitev bi se dobila vsaka vlada, ker amortizacijska kvota tekom desetih let ne bi narastla čez 8 kron pri prodani toni premoga. Seveda bi pri tej rešjfvi morala vlada cene premogu spToti določati ter si zasigurari vpliv na razdelitev premoga za slučaj proste trgovine poleg vse kontrole, ki je pri takih operacijah potrebna. Ker bi se z vladno pomočjo izvršile take velike investicije, je ta zahteva pač minimalna, ker ne zahteva od družbe druzega, kakor kar je prav. Cene premogu bo vlada vedno lahko kontrolirala in regulirala: princip proste trgovine pač ni istoveten s pretiravanjem cen, kakor marsikdo misli
Sedanji način rešitve le nesprejemljiv za vsakega; res je, da vladajo izredne razmere še danes in bodo najbrž še nekaj časa; vendar tako izredne te razmere vendar Ic ni-
Zalostn? pouest
ali
eksempeli, ki dokazuje pravičnost revolucionarnega prava.
Bilo je v tisti dobi, ko je večina vladnih gospodov bolehala na neki skrivnostni griži, na bolezni, o kateri politični zdravniki niso mogli dobiti pravih pojmov. Kakor rečeno, bolezen je bila podobna griži, ker je šlo vsak dan od bolnika med bolečinami in zdihovanjem nekaj krvavih naredb. Vsi politični zdravniki so si belili glave, če je bolezen ozdravljiva ali ne. Bog ve?
V isti dobi je izšla naredba št. 167, katera, kar se tiče socijologič-nega stališča, še nadkriljuje znano naredbo št. 166. Ž njo se je vpeljal takozvani »poostreni stanovanjski urad« in še druge hude reči.
Od tega stanovanjskega urada dobim lepega dne kratek in jasen ukrep, da moram svojo znano staro bajto v osmih dneh zapustiti In da jo moram brez vsake odškodnine zemljeknjižno prepisati na gospoda Antona Korošca, da bo, kadar prihaja iz Beograda,  imel v Ljubljani
zanesljivo stanovanje. Zatorej se je dekretiralo iz socijalnih in državotvornih razlogov, da je hiša, kakor stoji in leži, od dneva, ko je bil izdan ukrep, popolna last gospoda Antona Korošca, to se pravi, tudi z vso opravo, da si visoki gospod ne bo glave belil, kam bi jo položil, če pride v Ljubljano.
Ni mi treba pristaviti, da se je proti temu ukrepu izključila vsaka ! pritožba, in prav jasno je bilo še po-| vedano, da bi tudi Beograd na položaju ne mogel ničesar spremeniti, ker poostrenemu stanovanjskemu uradu sam Beograd nima ničesar ukazovati.
V svojem obupu sem se zatekel k sodišču.
Prvi sodnik mi je tožbo zavrnil, češ da imperij države ne dovoljuje, da bi se sodišče s takimi nepotrebnimi zadevami bavilo.
Druga stopnja pa je vendar v toliko spremenila ukrep spodnje stopnje, da se je o moji tožbi vsaj razprava razpisala, dostavfvši. da se ima za celo to zadevo sestaviti poseben senat, pri katerem bo državo in njenega imperija zastopal nekak diavolus rotae. odličen član ju-stičnega poverjeništva.
Prišel je torej dan razprave in z mladim prijateljem sva korakala gor in dol po hodniku sodišča. Posebno vesela nisva bila in iz srca sva obz?lovala, da nisva pristojna kam v Kamčatko, kjer bi nemoteno lahko stanovala v podzemeljskih, s kožo zakritih votlinah, in če bi se nama posebno dobro godilo, bi pri tem lahko nemoteno pila še iz ru-deč'h gob-mušic skuhano pijačo, katero KamčatkarJT zelo obrajtajo. Ali Kamčatka je daleč, Ljubljana pa blizu!
>S sodniki imamo tudi svoje skrbi«, zdihoval je mladi moj prijatelj, »in o neodvisnosti sodnikov včasih dvomim.«
Potolažil sem ga, da jaz še vedno verujem v to neodvisnost, da pa je resnica, da je pri nas nekoliko preveč tiste nekdanje avstrijske »hofjuristarije«, ki je bila vedno prepričana, da cesar ali država ne moreta nobene pravde izgubiti, in za katero je veljalo načelo, da je vrhovna pravica tista, katera je bila všeč njegovi ekscelenc! gospodu ju-stičnemu ministru. Ta minister Je imel vsepolno Juristov okrog sebe, ki so na vsako njegovo zahtevo upognili   hrbet in odgovorili: »Ja,
Exzellenz!« Takih »ja - ekscelenc-juristov« je pri nas tudi še nekoliko preveč.
Prijatelj mi je pritrdil in še bolj kot prej sva povešala glave.
Mimo je prišel v tistem trenutku gospod Peter Goba, ki je bil svojčas član najvišjega sodnega dvora v Zagrebu, a danes je zopet hodil po hodniku  ljubljanskega so-
dt v v isca.
»Kaj dela danes Goba tu?« vprašam začuden.
Mladi prijatelj mi odgovori:
*Naša .ja-<ekscelenc-juristarija, s svojim revolucionarnim pravom nima Še pravega pojma o tem, kdo je v Jugoslaviji inozemec in kdo ne. Ni izključeno, da je človek v Ljubljani jugoslovanski državljan, če pride v Zagreb, je pa inozemec. In tako se je zgodilo prijatelju Gobi, ki ima, kakor znano, precej strupen jeziček. Nekega večera je pri pivu »kod Jagerhorna« spregovoril besedo, katero so mu bratje Hrvatje v zlo šteli. Takoj ga je ban Laginja kot nadležnega tujca odgonskim potom iztiral iz Zagreba. Zatorej ie danes zopet doma na hodniku ljubljanske justične palače.
»Čudna justica!« sem zastokal, ali kaj drugega nisem mogel več dostaviti, ker so se odprla vrata in je sluga zaklical s hripavim glasom: >Dr. Nekdo — contra dr. Korošec*«
Vstopil sem v dvorano, kjer je bil senat že zbran. Korošca zastopal je mlad človek v čisto rudečem ta-larju. Na glavi je imel mesto bareta rudečo srlsko plešasto čepiVo, ki je »udi pred -c-ri-um dvoren; ni z tflave vzel. Bil je zgoraj omenjeni član ju-stičnega poverjeništva, nekak diavolus rotae.
Ponižno sem se priklonil. Predsednik je osorno zarezal: »Sedite!«
Šele tedaj sem opazil, da je bila pred sodni dvor potisnjena tista znana klop, na katero se vsedajo obtoženci v krvavih stvareh, in na to klop sem se moral tisti dan vsestl tudi jaz.
Takoj Je bil  stražnik za mojim hrbtom. Ko sem se obrnil, videl sem, da ima puško v rokah, na nji   > I dalo, ostro in špicasto. Predsednik vpraša: »Ali naj se da obtožer ; rige?«
Diavolus rotae je z vnemo pritrdil, votanti pa so odklonili, češ da sedaj še ne uvidevajo potrebe, da bi
sa da bi si kdo iirraćil palačo in ce! obrat na račir: ..^a. ki na tem spe-cijelnem obratu ni višje interesiran nego na drugih poljubnih obratih, n. primer na zgradbi železnic.
Sicer pa Rajhenburg in Huda-jama za povzdigo produkcije premoga v Sloveniji nista tolikega pomena, kakor se jima sedaj pripisuje z namenom, da družba na ta način na tuje stroške dogradi, kar bi morala itak prej ali slej iz lastnega storiti, če pa ona ne bo hotela graditi, našla bo oblast drugega, ki bo gradil, ker da bi zakladi ležali v zemlji ne-dvignjeni. če je absolutno potreba, da se dvignejo — to se tudi v Jugo-
slaviji ne bo dogajalo. Trboveljska
družba naj se z vladno podporo potrudi, da dvigne produkcijo v trboveljskih rudnikih na normalno v »Šino, in to bo več premoga donašalo
nego Rajhenburg in Hudajama. SIcer pa: inicijativo v takih stvareh imej vlada — centralna ali pokrajinska;
sedaj pa se pusti vlada voditi, kakor to kaže trboveljskim monopolistom. Produkcija premoga je v državnem interesu; država naj zasleduje tukaj prave smeri, ne da naj se pa Izrabljati v dosego presebičnih ciljev kogarkoli, kakor se je zgodilo ravno v tem slučaju.
Dr. Dinko Puc:
HodI daukf.
Financijski zakon, ki ga je predložil finančni minister, nalaga državljanom ogromna nova bremena. Povprečno bi imele prečanske dežele plačati v kritje proračunskega primanjkljaja desetkrat toliko kot so plačale lansko leto.
Pri presoji upravičenost5 novih davkov moramo vpoštevati zlasti dva momenta: interes države in gospodarsko moč prebivalstva.
Interes države zahteva kolikor mogoče visoke državne dohodke potom davkov. Proračuni vseh držav in seveda tudi naše so vslecl vojnih posledic ogromno narastli. Katastrofalni učinki svetovne vojne so izraženi v njih. Gigantski, mnogo rr.tljard obsegajoči budžeti pomenijo likvidacijo vojne, ki bo trajala mnoge, mnogo let.
Budžetarne deficite moremo kriti na tri načine: ali z rednimi doned-ki ali s kreditnimi operacijami ali pa s tiskanjem papirnega novca.
Najslabši je zadnji sistem ki po-menja pot države v propast. iz katere io je le težko rešiti. Posluževale so se te poti skoro vse države med vojno. Posledica je padec vrednosti novca, nadalina posledica ie draginja, ki zahteva zopet višje izdatke države, ki mora vsled tega zopet izdati nove novčanice, ki znova povzročijo padec valute! Tako se polagoma, a sigurno uniči državni kredit in gospodarska sila države.
Drugi izreden vir države morejo biti posojila, bodisi v notranjosti, bodisi izven države. Ker nobena drsava ne more kriti danes svojih izdatkov z rednimi dohodki, se mora teh sredstev itak posluževat:. A tudi tu so velike težave. Posojila v ino-stranstvu so silno draga. Tako na primer bomo morali za gotova posojila, ki jih je morala naša država najeti v inozemstvu, plačati pet- do šestkratno vsoto! Za 1 dinar blaga, ki nam ga je dala Amerika, borno
morali vrniti 5 do 6 dinarjevT Jasno je vsled tega, da je i ta por pogubo-nosna.
Razpis posojil v notranjosti države pa nima mnogo upania na uspeh. Spominjamo se še, s kako težavo se je podpisalo lansko leto samo 200 milijonov kron državnega posojila! Država ne Dlača visokih obresti, dočim danes mobilni denar dela z velikim zaslužkom. Banke, trgovci, podjetniki, ki služijo s svojim denarjem 20 odstotkov in več, nimajo interesa, nalagati novce v državno posojilo.
Ostane tedaj le ena pot: kriti izdatke iz dohodkov državnih podjetij, carine in iz davkov.
Priznati je treba na drugi strani, da ekonomski položaj našega prebivalstva ni tak. da bi ne prenesel v gotovih ozirih zvišanja državnih bremen. Kljub draginji žive mnogi sloji naravnost luksurijozno, drugi pa udobnejše kot pred vojno. Toda ori nalaganju novih bremen ie treba silne paznosti, ker drugače se utegne doeoditi, da bodo prizadeti baš gospodarsko najšibkejši krogi, ali pa da bodo bremena presegala davčno moč davkoplačevalca, tako da bo država sama ubila molzno kra-vico. od katere živi.
Te paznosti pri ustvarjanju fi-nancijskega zakona ni bilo. Na diletantski način so se povišali posamezni davki ali pa se razširili gotovi zakoni na celo državo, brez ozira na vpeljani davčni sistem in obstoječa bremena. Ako se gotovi davki zvišajo za tri- ali štirikrat. ?e to morda navidezno dobro za državo, a samo navidezno, ker. če smo s tem davkom zadeli gospodarsko šibke, smo že s tem tudi poslabšali gospodarsko moč države.
Financijski zakon treba vsled tega podrobno izpostaviti javni kritiki.
Danes pred šestimi leti.
Dunaj, dne 2S. julija 1914. »Ker kraljevska srbska vlada ni dala povolj-nego odgovora na noto. ki jo ji je izročil avstro - ogrski minister v Beogradu dne 23. julija 1914, je cesarsko in kraljeva vlada prisiljena sama poskrbeti za varstvo svojih pravic in interesov in v ta namen zgrabiti za orožje. Avstro - Ogrska smatra torej, d i Je od slej v vojnem stanju s Srbijo.* lako je brzojavil grof Berchtold danes pred šestimi leti kraljevskemu srbskemu mi-ristrn za zunanje zadeve v Beograd.
Vojna je izbruhnila. Po ljubljanskih ulicah so se zbirale množic^ ter se z grozo vpraševale kaj bo. Danes lahko konstatiramo, da takrat pač ni bilo Slovenca, kateremu ni bilo tesno ob misli, da. naj dvigne orožje proti svojemu bratu. Bili so sicer med nami tudi znvr-ženci, ki so kričali: »Srbe na vrbe!«, a v svojem srcu je moral vsakdo čutiti, da stori zločin, če želi svojemu bratu
pogubo; iskreni ti klici niso bili. Rili so to časi, ko smo stiskali pesti in škripali z zobmi, a glasno nismo smeli spregovoriti o tem, kar nam je težilo nroe. Naši možje so se zbirali v vojašnicah,
žene in otroci so plakali in se stiskali v zapuščenih domovih ali pa nož in dan oprezali pred vojašnicami in po cestah, da vjamejo še en pogled očeta, moža, sina, ki je odhajal na vojno. Ce bi v onem trenutku vprašal vse zapeljane mladeniče in može, ali bodo še kričali: >Srbe na vrbe!c, s kletvico bi te napodili, če bi se ne bili bali pušk in per-sekucij na vojaškem strelišča. Takrat ni bilo v nobenem srcu prostora za sovraštvo, takrat je priplavala nad T:a?o deželo ena sama velika bol. Vsi se še dobro spominjamo, kako neverjetne govorice so se razširjale one dni po Ljubljani. Danes vemo, kdo je vrgel vse te razburljive vesti med naše ljudstvo. Izbrali so si mladeniče in može,   ki so
se mi zvezale roke, ker ni pričakovati, da bi kake ekscese povzročal. — Menil sem, da sem tožitelj, — a glej golemo, prestopivši sodni prag, bil sem obtoženec!
Nato sem ponižno razložil, da sem svojčas hišo kupil z denarjem, ki sem si ga sam zaslužil, in da mi ne gre v glavo, kako se more od mene zahtevati, da bi to hišo meral brezplačno odstopih' gospodu Antonu Korošcu, da bi imel svoj kvartir, kadar pri. Je v i. j ubijano.
Diavolus rotae je nasprotno takoj dokazal, da imperij države zahteva, da se mi hiša in vse, kar je v nji, odvzame.
Sodišče ie sklenilo, zaslišan* strokovnjaka, da bo povedal, če državni imperij v resnici zahteva mojo bajto. Za takega strokovnjaka ie gospod diavolus rotae pripeljal s sabo gospoda Jožefa Protića iz Beograda.
Stopil je pred sodišče. Gospod predsednik ga vpraša:
»Kako se blagovolite pisati?«
»Jože Protič«, je bil odgovor.
»Kakega poklica blagovolite biti?«
»Minister sem, minister, katerega nikdo odstaviti ne more.«
»In blagovolite imeti Še kak poklic?«
»Sedaj moram dostikrat v Slovenijo prihajati, ker sem dobil kroš-njarski patent za razprodajanje najnovejšega katoliškega političnega prepričanja.«
Vprašan je bil nato, če res državni imperij zahteva, da se obtožencu hiša vzame.
Po prisegi in široki vesti je odgovoril gospod Jože Protić, da o tem ni najmanjšega dvoma, posebno če se vpošteva, da mora on sedaj velikokrat v Slovenijo prihajati radi svojega krošnjarskega obrta, in kje naj drugje ostaja, če ne pri prijatelju Korošcu?
Moja stvar je bila izgubljena. Sodišče je sklenilo, da se mi stavi še vprašanje, če imam kaj polivene moči?
Odgovoril sem po resnici, da je nimam, nakar se je predsednik začudil: »Hudiča, čemu se potem branite izpiti grenki kelih?!«
Diavolus rotae je pa kar v hipu predlagal, da se mi naloži globo 1000 dinarjev (relacija 1 : 50) radi lahkonvšljenega pravdanja.
Zadeva je bila brez daljšega posvetovanja   takoj   rešena: moja
bili t najširših krogih naprednega ob-činetva dobro znani in naenkrat se je rezBlrila po Ljubljani vest, da eo tega ustrelili na poti na fronto, drugega, da bodo ustrelili v Gradcu, da je tretji v jeci in v preiskavi. Te veeti so seseda povzročile ne samo v rodbinah prizadetih največjo grozo, marveč tudi v vsej napredni javnosti silno razdraženoet. Izkazalo eo se končno vendarle r-a neresnične in po prvih dneh strašne napetosti smo spoznali, da so bili le plačani agenti, ki so trosili med ljudstvo takšne laži po nalogu avfitrijsk9 vlado. Potem pa, ko so odSU polki iz Ljubljane, ko so se nekateri ljudje čutili varne v zapečku, jim je zrasel grebea in zopet se je pričela stara gonja proti vsemu, kar je bilo napredno in kar ni trobilo v Šusteršičev avstrijski rog. Zločin nad domovino se je vrstil za zločinom in še danes se moramo čuditi potrpežljivosti, s katero smo prenašali vse neštete krivice, ki fo sledile vojni napovedi Srbije.
Avstrijska vlada se ni počutila prav nič dobro, ko je bil od^el v svet brzojav o vojni napovedi. Manifesti, pojasnila, spomenice, razni izpiski, opombe in kakor se imenuje že vsa diplomati čna šara, vse to je moralo pomagati, da pred svetom vsaj nekoliko opraviči korak avstro - ogrske vlado napram Srbiji. Najhujše stali4ce jo imel avstrijski veleposlanik grof Sz^parv napram ruskemu zunanjemu ministru Sazanovu, kateremu ultimatum avstrijske vlade nikakor ni hotel iti v glavo. Zaman je skušala avstrijska \'lada dokazovati, da »se pri nas nikdo ne obrača zoper integriteto Srbije ali zoper srbsko dinastiio«. vsak dru«i stavek spomenic in not je neprikrito dokazoval, da ima avstrijska vlada namen uničiti Srbijo popolnoma in za vselej. 1
Tako je zagrabila danes pred šestimi leti Avstro - Agrska za orožje, a zmagovita srbska vojska ji je kaj hitro izbila to orožje iz rok. Priti je moral na pomoč brezobzirni in krvoločni sosed, ki si je bil pomočil svoje zločinske roke že v francoski, angleški in ru^ki krvi in še le potem, ko je priskočil še z vzhoda Bolgar, se je posrečilo doseči vsaj deloma to, kar je smatrala Avstro-Ogrska, da bo izvršila v par dneh. Štiri leta pozneje pa se je ravno na Balkanu, kjer se je pričela svetovna vojna^ pričel tudi konec velike drame srednjeevropskih držav. Polom na francoski fronti in na solunski sta istočasna in odpad Bolgarske je zaključil svetovni ples. Kar se je zgodilo pozneje, to vse ni bila več vojna. Takrat so bile centralne države že prisiljene na kolena. Narodi v Avstro - Ogrski so se osvobodili in so se izrekli za Antanto. Pohod Italijanov v naše kraje je bil popolnoma nepotreben in samo nekaka gesta, kateri ne bi bilo pripisovati pr.^v nobenega pomena. Če bi ne imel tako hudih posledic za nas še danes, ko bomo v kratkem praznovali že dveletnico osvoboditve.
Telefonska In brzojavna poročila.
ATENTAT NA KOROŠKE SLO-VENCE.
LDU Slovenji Gradec, 26. iulija. Narodni svet v Labodu je sporočil te^ lefonično. da se je dne 25. t. m. zvečer vrnilo 200 Slovencev manife-stantov s protestnega shoda v Veli-kovcu. Med vožnjo ie bil na vlak poskusen atentat pri Grabštajnu. kjer je bila na najopasnejšem kraju, ob prepadu v Dravo, položena na tir lesena ovira. Strojevodja je nakano pravočasno opazil in vlak ustavil. V Labodu so aretirali pet oseb, ki iih bodo prepeljali na sodišče v Slovenjem Gradcu. Ena teh oseb je baje krivdo že priznala, druga je pobegnila v Avstrijo.
JEDRENJE V GRŠKIH ROKAH.
LDU London. 26. julija. (DKU — Reuter) Grki so zasedli Odrin. Turški nacionalistični general Djafer se je umaknil do Kirkilisse. Grški kralj
Aleksander dospe najbrže jutri v Jedrenje.
MIR Z BOLGARSKO.
LDU Pariz. 26. julija.  (DKU — Havas)   Zbornica je ratificirala mi-rovno pogodbo z Bolgarsko. MIR Z RUSIJO!
LDU Praga, 27. julija. (DKU) Včeraj se je vršil tukaj shod socialno demokratskega delavstva, na katerem so protestirali proti vojnim nakanam Anglije in manifestirali za mir s sovjetsko Rusijo. V resolucijah, ki so jih sprejeli na shodu, se poziva vlada, naj se odreče, ne glede na en-tento. vsakršno sodelovanje pri i dijaških operacijah proti Rusiji. Obenem izjavljajo, da se bo proletarijat češkoslovaške republike uprl vsakemu podpiranju vojaških podjetij proti sovjetski vladi proletarske Rusije in da bo preprečil vsak prevoz municije in orožja preko Češkoslovaške za armade, ki se bojujejo z Rusijo.
POROČILO O DOGODKIH V SPLITU
LDU Rim. 27. julija. (dku) Tribuna poroča, da je bil včeraj med ministrom za zunanje stvari Sfarzo in ameriškim poslanikom dališi razgovor, pri katerem je ameriški peskv nik izročil italijanskemu ministru za zunanje stvari poročilo ameriškega admirala o dogodkih v Splitu.
ANGLIJA IN SOVJETI. LDU London. 26. iulija. (DKU) »Daily Telegraph* javlja: Ruska sovjetska vlada je poslala Angliji noto. v kateri izjavlja, da se strinja s predlogom, naj se sestane konferenca v Londonu. Na tej konferenci naj bodo zastopane, kakor zahtevajo boljševiki, glavne velesile." Kot poroča »Dailv Mail«. ie ruska vlada izjavila, da pristane na ta predlog, ako se vda general Wrangl.
POLJSKO MINISTRSTVO. LDU Varšava. 26. julija. (DKU — Brezžično) Novo ministrstvo narodne obrambe se je sestavilo tako-le: Witos, ministrski predsednik (ljudska stranka). Daszynski. namestnik min. predsednika, brez portfelja (poljski socialist), Skulski, minister za notranje stvari (narodna ljudska liga), Grabski, minister za finance (narodna unija), knez Sapieha, minister za zunanje posle. Svet teh petero ministrov bo sestavil poljski komite. Novo ministrstvo se je 24 julija predstavilo deželnemu zboru kot obrambno ministrstvo. Pri tem ie izjavil ministrski predsednik, da ie možno izraziti program v kratkih besedah, namreč obramba države, konec vojne ter pravičen In trajen mir.
RUSKE FRONTE.
LDU Caricin. 26. julija. (DKU — Agence Havas) Agen. Union poroča, da so se čete generala Wrangla Izkrcale v Krivaji Kosi med Marian-polom in Taganrogom. Zavzele so Novo Nikolajevsk ter so dobile 400 ujetnikov. General Wrangl je prešel v smeri proti Aleksandrovu v ofenzivo ter ujel 1000 mož. Predal se mu je cel polk rdeče vojske.
LDU Moskva, 26. Iulija. (DKU — Brezžično) Severnozapadno od Grodna se prodiranje nadaljuje. Na desnem bregu Styra, 40 vrst severno od Čartoriska, je bil sovražnik poražen. Na ozemlju pri Volačiski smo prekoračili Zbruč ter napravili postojanke 18 vrst severnozahodno od Podvoločiske.
IRSKO IN ULSTRSKO VPRAŠANJE.
LDU LONDON. 2K5. iulija. (DKU Brezžično) Iz uradnega poročila o razgovorih angleških delavskih vo-
diteljev o irskem vprašanju se da razbrati, da so se organizirane delavske stranke izrekle, naj ostane Irska angleški dominij s samoupravo, pri čemer se še prouči ulstrsko vprašanje. Priporočati Je varstvo manjšin na temelju krajevnih glasovanj. Llovd Geonge je Iziavil. da ie pripravb'en s poljubnimi irskl.nl voditelji razpravljati o rešitvi irskega vprašanja, a vzdržuje pri tem dva pogoja, da Irska ne bo zahtevala rešitve v ameriškem smislu in da dobi provincija Ulster samoupravo.
Politične uestf.
se Kaj vse so zakrivili slovenski liberalci! Ni je pod božjim solnoem stvari, radi katere bi krivde v »Sloven-čevi« redakciji ne metali na slovenske >liberalce«. Poveljstvo IV. armije v Zagrebu je izdalo nek oklic radi gotovih nrepirov. ki so ee dogajali med srbsko armado in nekaterimi sloji prebivalstva na Hrvatskem. Dotično povelje bilo je pisano v precej nerodnih frazah in brez dvojbe se je sestavilo pri vojnem ministrstvu v Beogradu. Pri »Slovencu« je nastal vihar in v hipu so bili najdeni krivci in sicer slovenski »liberalci«. Ti so izlesli omenjeno povelje in žalili duhovščino in katoliško naše prebivalstvo. Nebroj psovk se je s tem poveljem izlivalo na uboge »Iibe-ralce< in niti najmanjša besedica se ni preklicala, ko je moral >Slovenec< sam priznati, da je povelje veljalo hrvatskim razmeram in da je izšlo iz vojnega ministrstva v Beogradu. Sedaj pa je prišlo še drugo povelje na dan, vsled katerega je pristopilo 78% slovenskega vojaštva k zakramentom. Človek bi mdslil, če je mladina pri >Sloveneu< sposobna logično misliti, da bo ostala na svojem stališču ter pričela hvaliti slovenske »liberalce«:, češ da so očetje, kakor so bih očetje prvemu povelju, očetje tudi drugemu povelju. Pa bi se ta človek jako motil! Tudi drugo povelje izkoriščajo klerikalci, da pljujejo in zabavljajo na slovenske >liberalee« Nam se vidi, da je kaj takega že politična otročarija. Ni i& na svetu reči, da bi jo pri »Slovencu« ne izrabili proti slovenskim »liberalcem«. Brez zabavljanja ta gospoda enkrat živeti ne more, huda je na »liberalce«, če se govori o jezuitih, huda pa je zopet na »liberalce«, če 78% vsega slovenskega vojaštva pristopi k svetim zakramentom. Ti gospodi bi sam Bog ne mogel ustreči in zatorej smo v resnici obupali, da bi jim mogli in bodisi pri najmanjši priliki ustreči. Zabavljajte torej naprej!
= Naša mirovna delegacija je odšla iz Pariza in ta trenotek se je to. izrabil, ne baš nam v prilog. Dogodki v Trstu odmevatjo v tukajšnjih Ustih, a borzijanski in finančni časopisi nas kar nesramno napadajo. Tako je pisal »le Finanoier International« neverjetne laži - budalosti, češ Tržacani so postali prva žrtev Jugoslovanskih atentav; neverjetno je, da italijanskim oblastim ni znano, da se je v hotelu Balkan v Trstu vrslo bombo na laškega častnika — i gosta. Nadalje: znano je, da so la£ke Čete rešile Srbe v Albaniji; — Ako ae kliče na boj proti Nemcem, bi se gotovo ne obračalo na Jugo-ne-Slovane, ki so naši sovražniki, bivši Avstrijci« —: itd. Danes piše >U> Agence Eoonotarique • Universelle« v uvodnem, debelo tiskanem Članku: »Je ne sais pas, si voufl aver remaoue que lorqu un prince reg-nant fait preuve de bon sens, le prince heritier est litterallement f... Tako sedaj gospodje financirji V naši zaveznici. Upam, da je čas, da se začne pravo slovansko smer v politiki, ki ne bo odvisna od nikogar in ne bo polakirana z kupljivo zapadno kulturo. (Op. ur. V času, ko prihaja zastopnik francoske republike k našemu regentu na dinerje ter sploh polaga francoska javnost mnogo važnosti na naše prijateljstvo, se nam zdi milo rečeno zelo čudno in netaktno, če francoska vlada ne prepreči tako nedostojnega pisanja francoskih listov).
= Reptilije! »Večerni List« doslej ni imel besede proti strašni podražitvi I r^moga, ki jo je pripustila klerikalna
tožba se je zavrnila, češ da državni imperij to zahteva, in da nimam nobenega pravnega naslova več do svoje lastninske pravice, ker sam priznavam, da nimam nikake politične moči in da mi je torej po znanem Lajovičevem komentarju o občem državljanskem zakoniku do zadnje kaplje izpiti grenki kelih. Zatorej sem dobil tudi globo na grbo.
Prišel sem tisti dan ob svojo hišo in vse svoje premoženje.
Imel sem štiri sinove pri sebi in glej vraga! tudi te štiri fante so mi rekvirirali ob roki naredbe št. 167, da bodo Korošcu in Protiću v hiši stregli, jo čistili in opravljali vsa po-selska dela, katera morajo v vsaki hiši opravljena biti!
S elegrafično pritožbo na ministra dr. Kukovca sem vendar — in temu se še danes čudim — toliko dosegel, da so mi vsaj otroke izpustili iz rekvizicije. Izpuščen pa ni bil iz te rekvizicije stari moj pes. Pozneje sem slišal, da zategadelj ne, ker so ga Dri »Slovencu« neobhodno potrebovali za sotrudnika. In ker I sem slišal, da se moj psiček v krogu ' svoi*h kolegov-sotrudnikov dobro počuti, se nisem več pritoževal HiSa
i Je šla, otroke sem dobil, psiček pa
še danes sodeluje pri Koroščevem glasilu, ljubljanskem »Slovencu«! In tako je vse lepo zadovoljno: od dr. Gosarja pa doli do »Slovenčeve« redakcije!
Še tisti dan prišel sem ob hišo, in sodna globa, katero mi je bilo sodišče nnložilo radi lahkomišljenega pravdanja, mi je vzela zadnjo gotovino. Nekaj »bankovcev« ljubljanskega mesta mi je ostalo ip s temi sem hodil v ljudsko kuhinjo na starem strelišču. TovarŠijo so mi delali različni sodniki, katere je naredba št. 167 iz službe spodila. Tako smo sedeli na starem strelišču, in gospa Hubadova — naj jo Bog blagoslovi! — pokladala je dan za dnem skle-dico fižola pred nas. Ker je bila čebula edino živilo, katerega cena je v Ljubljani padla, bilo je na tem fižolu obilo Čebule, za katero bodi Bogu in gospej Hubadovi še enkrat izrečena zahvala!
Po obedu postavljali smo se na solnce pred starim streliščem, da smo nekoliko prebavljali. Nekoč se ie pripeljala mimo lepa in krasna kočila. Kdo je v nji sedel, ne vem. preikone kak vladni funkcijonar! Našo pozornost vzbujal je gospod i kočijaž v bogati livreji, s cilindrom
na glavi, z viržinko v ustih in s sla-mico za ušesi. V belih rokavicah je spretno vodil iskra konjiča, in ko je peljal mimo nas, švrknil je proti nam, zadel pa ni nikogar. Tik njega je sedel lakaj, ravnotako gosposko oblečen in z močno zakrivljenim hrbtiščem.
»Ali si spoznal kočijaža?« vpraša me prijatelj nadsvetnik.
Odgovorim, da ne. Nato mi pravi: »Boš vendar poznal poverjenika naše justice!« — Lakaj se ml Je znan zdel, pa ga nisem spoznal.
»Večerni list« je dva dni pozneje priobčil to-le dnevno vest:
Danes, ko se Je na številki 124 razpravljalo, udri je v dvorano star in zanemarjen človek, ki je govoril sam s sabo in metal okrog sebe z rokami, da se je videlo, da ni pri zdravi pameti. Puhnil je k odprtemu oknu ter skočil na trg pred sodno palačo, kjer je mrtev obležal. Spoznali so v njem nekdanjega zaščitnika milijonarjev . . . Božji mlin! me-Ijeio počasi, včasih pa tudi prav hitro . . . N<-Mo.
vlada. Zupan In podžupan ljubljanski 6ta v tem vitalnem vprašanju seveda odločno nastopila v našem listu proti drznemu atentatu na nase prebivalstvo. Mesto da bi »Večerni Last« nastopil v obrambo naših konsumentov, se je sinoči zaletel v župana in podžupana, Češ da sta se pehala za svobodno trgovino. Peklenšček ne bi mogel zlobnejše potvarjati resnice, kakor je storila večerna reptiUja. Cela slovenska javnost ve, da sta župan in podžupan nastopala vedno odločno proti uvedbi svobodne trgovine, povdarjaoo', da še ni Čas za njo. Zupan ljubljanski je v našem listu neštetokrat zastopal stališče, da je treba potrebe našega prebivalstva v živilih pred vsem pokriti po zmagljivih cenah, predno se sploh dovoli eksport. Kar se tiče svobodne trgovine, jo je pa vpeljal ministrski svet pod Iderikabio-radikabio koalicijo dne 16. aprila 1920. Ta dan je ministrski svet, v katerem ^ta godla naprej Protič in Korošec, sprejel predlog g. Ninčiča, da bodi trgovina svobodna. Protič in Korošec sta pa vladala do 17. maja 1920. Tako je s takozvano svobodno trgovino. Sicer pa navzlic temu ni bilo razloga, da je klerikalna vlada dopustila nezaslišano po-višanjo premoga tujim kapitalistom. Mi se nadejamo, da bo župan ljubljanski storil vse, kar je le moč, da pri tem nepremišljenem ukrepu ne bo ostalo. Vsa pcštena jnvnost ga bo podpirala. Rep ti-ilje pa ostanejo rep tili je!
ss Kdo laže? >Slovenec< je poročal, da ie vlada samo vzela na znanje povijanje cen premoga. Trboveljska premo-gokopna družba pa razpošilja svojim odjemalcem tole okrožnico: Trboveljska •emogokopna družba. Ljubljana, dne 15. julija 1920. Vaše blagorodje! Vljudno Vam poročamo, da je dovolila visoka deželna vlada našemu premogu sledeče cene: za dobo od 14. junija do 30. junija 1920: za debeli premog 368 K, za drobni premog 340 K za tono od rudniške postaje, in od 1. julija t. L dalje: za debeli premog 523 K 45 v, drobni premog 495 K 45 v za tono od rudniške postaje. Čez razliko pri premogu, kateri se Vam je dobavil v dobi od 14. junija t. 1. naprej, si bodemo dovolili poslati Vam naknadni račun. Z odličnim spoštovanjem: Trboveljska premogokopna družba, reprezentanca: Skubec Heinrih L r. — Ta dopis družbe pa nosi vrh te-ga še v nemškem jeziku tale dostavek: >Bitte, diese Zuschrift zurtlck zu senden!«
= »Vrzite srbske Častnike na cesto.« Prejeli smo in priobčujemo v celoti Z ozirom na notico: »Vrzite srbske častnike na cestom, objavljeno v »Slovenskem Narodu« z 'Ine 27. t. m., prosim, da priobčite sledeči uradni popravek: Ni res, da bi bil z zahtevo, »da se vržejo vsi srbski častniki na cesto in da se jim nakažejo stanovanja v vagonih«, >zelo zadovoljen«, marveč sem le na predlog, da se Častnikom odkažejo stanovanja v vojašnicah, izjavil, da sem v tem o žiru nekompetenten in brez mo-
3 svojimi, na ta predlog nanašajočimi besedami, ki so v omenjeni notici I netočno navedene, sem povdaril le svojo I nekompetentnost ter na ta način izločil iz debate razpravo o tem, kar itak ni spadalo na dnevni red. — Dr. G o s ar, poverjenik za socijalno skrb. — P. S. j?Livno uredništvo si dovoljujem opozoriti, naj v bodoče take. na denuncijant-stvo spominjajoče notice glede moje I osebe popolnoma opusti, ker bom drugače primoran rabiti orožje, ki je imam I v rokah proti enemu najaktivnejših gospodov tistega krila Vaših vrst, ki se I teh  sredstev   najpogosteje poslužuje.
!a pošten boj sem vedno na razpolago, I ako pa nameravate hoditi pot, ki ste jo msproti meni s to notico nastopili, mo-*am izjaviti, da se tudi jaz ne bom I smatral dolžnega držati se celo strožjih in ožjih meja kot jih narekuje poštenost. — Z odličnim spoštovanjem |dr. G o s a r.
rr Vladna kriza na mrtvi točki. B e o-
rad, 27. julija. Včeraj nI bilo nlkakfh {pregovorov med parlamentarno In demokratsko zajednico, ker se je ministrski predsednik dr. Vesnić počutil zopet slab-Iše. To priliko je porabil milister za no-
ranje zadeve g. Ljuba Davidovič ter od-|Potoval v notranjost Srbije na razne agi-tacijske shode. — V političnih krogih se lostro obsoja postopanje parlamentarne za-[jednice, Id namerava z raznimi mahinaci-iami nadaljevati svojo staro politiko, t J. [politiko zavlačevanja In tako podaljšati življenje sedanjemu kabinetu. Vsled tega 1 zavlačevanja ostane rudi nerešeno vprašanje Izvoza, Radikale! pri tem vprašanju
ranijo z vsem! silami NinČićevo politiko, !a* zahteva, da se pod nobenim pogojem W dovoli svobodni izvoz, marveč da se srce izvoz vršiti samo preko Ninčičeve središnje zadruge aH kake podobne institucije, pri kateri bi seveda imeli radikale! ne samo glavno besedo, ampak tudi plavni dobiček. Demokrat! zopet s svoje Istrani se branijo z vsemi dopustnimi pe^stvi proti takemu nepraktičnemu in l^odljivemu pojmovanju ekonomske politike.
= Kombinacije. »Domovina« dozna-*a iz Beograda, da smatrajo v tamkajšnjih političnih krogih za potrebno, da V regent, ako se Vesniču v dveh ali l^eh dneh ne posreči sestaviti nove koncentracijske vlade, poveri mandat za se-^avo nove vlade osebnosti druge stran-"e. Mislijo, da bi bil za to mesto najbolj »ripraven g. Draškovič in za trdno upa-\ da bi njegova misija uspela. Snoči I5 regent pozval Stojana   Protića na W na Topčiderskem brdu. Domnevajo, Ha mu je regent izjavil svojo željo, da N kriza kmalu reši. Isto željo je izrazil Rđi   dr. Vesniču. Prestolonaslednik .sni. da mora država v tej težki situa-i% ki jo povzroča viharni zunanji po-" i, imeti stalno in solidno ylad<fc ,
pritiskom izvojevala večino
= Preganjanje refonnlstov. Zagreb, 27. julija. Vodja hrvatskih reformi-stov župnik Zagorac se ie te dni vrnil iz Beograda, kjer Je konferiral z raznimi ministri ter zahteva* eventualno zaščito v slučaju, da bi hote! uporabiti zagrebški nadškof dr. Bauer pri iztiranju iz njegove župe Koprivnice brahijalno silo. Z mero-dajne strani se mu je zatrdilo, da država proti nJemu ne bo dala na razpolago orož-nistva, da se torej brahijalna sila ne bo uporabila, to pa zlasti ne iz enostavnega vzroka, ker bi bila država primorana, rabiti proti   njemu   brahijalno   silo samo v
kanom, ni naša država vezana, oziroma primorana, da bi uporabila proti župniku Zagorcu brahijalno silo. — Kakor se čuje, nameravajo klerikalci uporabiti prfliko vladne krize, da preko vladnih odredb odstranijo njim neljubega žurfnika Zagorca iz Koprivnice, in upajo, da b! z odstranitvijo reformističnega voditelja zatrli tudi celo reformistično gibanje v Hrvatski.
= Položaj na Reki. Zagreb, 27. julija. Vsi kraji med Reko in Zagrebom so napolnjeni z begunci In Izgnanci Iz Reke. Vsi ti begunci zatrjujejo, da je položaj na Reki postal direktno neznosen. Preganjanja na Reki in v okolici so na dnevnem redu In vsi potrjujejo vest o tragični smrti trgovca Prelca, katerega so laški banditi ubili, nato pa njegovo truplo peložili na streho njegove hiše ter mu dali v roko puško, češ, da je s strehe streljal na Italijane. Istotako so si v polnem soglasju vse izjave beguncev, ki zatrjujejo, da to, kar se godi na Rek!, nI več samo
na    Reki, še za žalostno resnico.
— Spomenica poslancev iz zasedenega ozemlja. Poslanci iz zasedenega ozemlja so poslali ministrskemu predsedniku dr. Milenko Vesniču v Beogradu naslednjo spomenico: Pretekli , teden ie došlo v vseh večjih mestih v jadranskem ozemlju, ki so zasedeni po Italiji v imenu zavezniških in pridruže
=   Pogajanja  glede pokrajinskih
vlad. »Riječ« poroča iz Beograda da je imel danes Demokratski klub sejo, na kateri je minister Svetozar Pribičevič podal svoj referat o današnjem razgovoru z delegati parlamentarne zaedni-ee glede sestave nove vlade. Narodni klub nudi demokratom za hrvatsko deželno vlado poverjeništvo za notranje posle in zdravstvo, demokrati pa zahtevajo namesto zdravstva poverjenika za prosveto in vero. V Sloveniji zahteva Jugoslovenski klub, da prevzame notra-nje posle zunanjestrankarski uradnik j Ratej, demokrati pa hočejo poverjeništvo za socialno politiko in poverjeništvo ; za javna dela. Ako se poverjeništvo za notranje posle nevtralizira, zahtevajo demokrati zase prosveto in pravosodje. Za Bosno zahtevajo radikalci zase predsedstvo vlade, predsednik bi moral biti Srb, demokrati pa zahtevajo notranje zadeve. — Ldu,
= AgTarni klub v Beogradu je sklenil in na vlado naslovil naslednjo resolucijo: 1. Agrarni klub konstatira, da se naši najvažnejši pridelovalni panogi, t. j. kmetijstvu, od strani države ne posveča niti najnujnejša pažnja, radi česar v najbližnji bodočnosti preti nevarnost, da se z zaustavljanjem njegovega progresa umrtvi   celokupni naš razvoj. 2. Ker je tudi v zemljedelstvu cena  pridelkov osnova in najvažnejša pobuda za nadaljnje delo, smatra Agrarni klub v rešitvi izvoznega vprašanja in prodaje kmetijskih pridelkov najvažnejše za pospeševanje kmetijskega proizvajanja in zato zahteva slobodno. z    ničimer    ovirano    prodajo  in izvoz kmetijskih pridelkov. 3. Poleg cene vplivajo na izboljšavanje in okrepitev proizvodnje še vrste raznih okolnosti, na katere more ponajveč vplivati državna agrarna politika. — Agrarni klub zahteva za to od vlade:   da   se naše kmetijstvo v vsej njegovi obsežnosti temeljito prouči ter da se energično in ta- J ko j   vse potrebno ukrene za okrepitev l in pocenitev kmetijskega pridelovanja, j =   Delavnost   narodne skupščine, j Poldrugo leto je delovala narodna skup- ! na Reki, tudi na Sušaku in v reški okolic! ščina ter je dovršila več kot bivši avstro - ogrski parlament tekom desetih let. Novi volilni zakon je sklenjen, volitve se razpišejo in dne 17. oktobra se pozove narod na volišče. Zadnje zasedanje se je pečalo predvsem s finančno stisko državino. Zmanjšati deficit v državnem gospodarstvu, oprostiti državo novega izdajanja papirnatega denarja ter zabraniti   novo znižanje denarne vrednosti, je bila najvažnejša naloga parlamenta.    Izmed mnogih finančnih predlog je narodna skupščina rešila vse razen dveh. Težišče državnih dohodkov se je pomaknilo od indirektnih v direktne davke. Največji del novih državnih dohodkov pa se doseže z oddajo premoženja. Zvišali sta se pridobnina in zem-Ijarina, preuredili sta se kolekovina in pristojbina, reformiral se je dohodninski davek, ki se je za yse dohodke pod 60.000 K bistveno znižal, zato pa za vse dohodke nad 200.000 K občutno poostril. Tudi proračun se je skrbno premotril in gospodarsko ugotovil: posamezne stroke državne uprave so se postavile pod parlamentarno kontrolo,  ki  ima najostreje paziti, da se ne zapravlja. Sklenil se je najboljši zakon glede delavskega varstva ter so se pravice delavcev natančno fiksirale. Novelirali so se zakoni glede bolniškega, nezgodnega in pokojninskega zavarovanja in bolniško zavarovanje državnih nastavljencev z njihovimi družinami vred, je sociialno-politično delo prvega reda Glede duševnih delavcev in raznih znanstvenih in umetniških zavodov je sklenil' parlament celo vrsto koristnih, modernih zakonov. Tudi na polju justice je sklenil parlament nove zakone,   ki postanejo pač vzgledni za vse demokratične in moderne države. Vzlic vsem bojem, ki so bili potrebni proti reakcijonarcem in zlasti proti konsevativnim klerikalcem, priznajo časopisi, da je narodna skupščina na vseh poljih delala zares plo-dovito. Se predno se izvrše volitve, se dovrši tudi ustavna reforma, s katero se bavi pododesk ter je trdno pričakovati, da bode nova ustava  še tekom septembra gotova stvar. — Ta parlament pa ni bil, žalibog, jugoslovanski, ker ni zasedal v Beogradu,   nego na Dunaju.
= Z orožniki preprečen demokratski shod v Hercegovini. Sarajevo, 27. Julija. Na Petrov dan bi se bil moral vršiti v Zavalju v ljubiškem okraju v Hercegovini demokratski shod, na katerem bi imel govoriti narodni poslanec dr. Sava LJubl-bratle. Zbralo se Je mnogo občinstva Iz ljubiškega, trebinjskega In stolačkega okraja, kakor tudi mnogo zborovalcev Iz sosednjih dalmatinskih vasi. Predno se le shod še otvoril, so prišli orožniki In zahtevali od poslanca dr. Ljubibrattča, da pokaže pismeno dovoljenje. Shod je bil pravočasno naznanjen pristojni oblast! in kljub temu, da ni bflo nobenega ugovora proti shodu, so orožniki, najbrže po naročilu radikalnih kolovodij, shod prepovedali, ker nI bilo pismenega dovoljenja, ta ljudstvo razgnall.
— HrvaŠka zajednica in zadnje zagrebške občinske volitve. Zagreb, 26. julija. Kakor znano, je doživela hrvatska zajednica ob priliki zadnjih občinskih volitev v Zagrebu, veliko blamažo, ker je bila udeležba pri volitvah 8 strani volilnih upravičencev le malenkostna. Da pa Je blamaža popolnejša, prihajajo sedaj razne Izjave veljakov hrvatske zajednice v katerih izjavljajo leti, da jih je stranka kandidirala brez njihovega privoljenja in proti njihovi volji. Tako je izjavil eden glavnih stebrov hrvatske zajednice, arhitekt Južlč, da ga je stranka kandidirala brez njegove vednosti in da te volitve obsoja.
katerega so nameravali zajedničarji iz- { v torek. — Iz Pariza javljajo: O raz-voliti celo za župana. Sedaj je g. Pile- govorih našega zunanjega ministra dr. pić izjavil, da je bil izvoljen v občinski Ante Trumbića z italijanskim zunanjim zastop brez lastnega privoljenja in se ministrom grofom Sforzo za zasedanja je zahvalil za mandat — Tako zapušča- konference v Spaji, doznavajo sedaj, da jo hrvatsko zajednico njeni lastni, naj- ti razgovori niso mogli dovesti do ofi-boljši pristaši, ker uvidevajo, da si je cielnih pogajanj. Italijan, zunanji mi-stranka le z nezaslišanim terorjem in ] nister je izjavil, da Italija še ne more
pričeti pogajanja vsled nepripravnega notranjega položaja Italije. Smatrajo, da je položaj Giolittijeve vlade zelo kritičen. Naša delegacia bo zahtevala pri vrhovnem svetu, da se prej ko mogoče prično pogajanja, vendar pa je beograjska kabinetna kriza ta korak za enkrat preprečila.
= D* Annunzijeva propaganda. Za uradno širjenje propagande glede reškega in jadranskega vprašanja v Italiji je ustanovil D' Annanzio posebne delegacije. Te delegacije so urejene takole: Delegacija v Rimu, katere delokrog je vsa srednja in južna Italija ter
slučaju, da bi bil v veljavi konkordat, ker otoki, delegacija v Milanu, katere delo pa le - ta dosedaj še ni sklenjen z Vati- j krog je severna Italija,   delegacija ^
Pariza za propagando v Franciji in v inozemstvu. Pri poveljeništvu mesta Reke je osnovan poseben urad, ki vodi te delegacije, jim daje smer, iniciativo in vzpodbudo. Vsaki delegaciji naeeluje meščan mesta Reke z nekoliko odborniki, prebivalci iz onega kraja, v katerem je delegacija. Deio teh delegacij je neodvisno od vseh političnih strank v Italiji ter je njegova naloga razviti svoj delokrog na vse strani s tem, da prinaša članke, vesti, fotografije itd. Da bo delegacijam delo olajšano, ie pričel izdajati D' Annunzio za te delegacije sluiben list. Tudi se je ustanovil poseben fotografični arhiv. Delegacije Kodo prirejale zborovanje za narodno obrano Reke, nabirale bodo prostovoljce, kakor jim bo že naročeno z Reke. Pazilo se bo na vse dogodke ter se o tem obveščalo Reko in tudi ostale delegacije, tako da bodo v neprestanem stiku med seboj. Delegacije bodo tudi de-
šovinistlčno In nacijonalno preganjanje | mentirale napačne vesti, ki bi eventu-tujerodcev - neitalijanov, marveč divjanje | alno došle v javnost z Reke ali zasede-tolovajske roparske druhali. Pa ne samo j nega ozemlja.    V to svrho bodo imele
delegacije svojega posebnega kurirja, presegajo grozodejstva In barbarstva ar- I svoj tiskovni urad v Zadru, ki bo poši-dltov že vse meje. Z gorskim! čevll!, i ljal vsem delegacijam poročila. Delega-platnenimi hlačami do kolen, na po! nag!, \ cija v Parizu mora vsak dan poslati v z nožem v zobeh tekajo ardit! Iz ulice v ; Rim izvleček iz francoskih časopisov, ulico, iz hiše v hišo in Iščejo Hrvate. Vse ' ki pišejo o jadranskem vprašanju. Za vesti, ki so jih doslej prinesli jugosloven- ; pričetek dobi vsaka delegacija 5000 lir. ski listi o barbarstvu in nezaslišanem to- Nameščenci bodo plačani po upravi de-lovajstvu na   Reki, še daleko zaostajajo j legacij na Reki.   —   D' Annunzio je
osnoval posebna predstavništva v Pa-lermu, Napolju, Bariju, Florenci, Bo-logni, Turinu, Ženevi, Trstu. Benetkah in Ankoni v svrho, da razvijejo veliko politično propagando. Vsa predstavništva so podrejena D' Annunziu in njegovim delegacijam. — LDU.
ss Kako piše o Jugoslaviji Američan, ki se giblje v Italijanskih krogih. Newjor-nih velesil, do nečuvenih izgredov   in ! m dnevnik »Globe« Je priobčil pred krat-
nasilja nahujskane italijanske tolpe, ki so jo vodili in navduševali italijanski častniki, nasprotniki našega narodnega življa v teh mestih. Po uradnih poročilih, po izpovedbah očividcev, ki so te dni došli v Beograd, posebno pa po vesteh, ki so bile priobčene v italijan-skiih časopisih, kakor v listu »TI Lavo-ratore« ter »TI Piccolo«, je fanatična italijanska tolpa v Trstu napadla urad in stanovanje konzularnega delegata kraljevine STTS, sežgala državno zastavo, uničila in odnesla opravo, oplenila
kim dopis svojega poročevalca v Rimu ' Edgarja Anselja MowrerJa o Jugoslaviji : Pravi med drugim, da je Amerika Jako . popularna med Jugoslovani. Mnogo je ulic po mestih, ki nosijo ime predsednika WU-sona. Prava sreča za Ameriko Je, da se Ita-| lija in Jugoslov. prepirata, kajti tako more ; Amerika delati dobre kupčije. Italija bi ! lahko kupila na Hrvatskem žita in mesa • in sicer za celo tretjino cenejše kakor pa j v Chicagl. Potem piše: Jugoslavija bi j imela krasno bodočnost, ker je narod mo-
čen in delaven ali je še dosti nazadnjaški, in demolirala v Trstu, na Reki/v Pu- j toda to slabo stran ima. da manjka Jugo-Iju, Pazinu, Buzetu, v Zadru in Šibe- j slo venom duševnega edinstva. Jugoslavijo niku prostore jugoslovenskih denarnih zavodov, kakor n. pr. Jadranske banke. Ljubljanske kreditne banke, banke za Primorje itd. Prostore raznih društev, pisarne slovenskih advokatov, prodajalne in delavnice jugoslovenskih trgovcev in obrtnikov, zažgala in popol- | rlškemu dopisniku v Rimu plačali Italijan!
drži skupaj neka umetna vez in pritisk od zgorai. Kakor hitro Izgine ta pritisk, bo država razpadla. Slišal sem govoriti o Veliki Srbiji, o Veliki Hrvatski, toda malo ali nič o Jugoslavili . . . »Ameriški Dom« v Clevelandu dostavlja: »Mogoče so ame-
noma uničila. — Požgala je Narodni dom v Trstu, v Pulju in v drugih manjših mestih, požgala je ladje na ReČini in v Zadru ter povzročila s temi in enakimi čini davjaštva in vandalizma škodo, ki jo je danes nemogoče oceniti, katera vsekakor znaša mnogo milijonov. Vso to škodo so Italijani povzročili na ozemlju, ki ni sestavni del kraljevine Italije ampak je del bivše avstro-ogr-ske monarhije, o katerem mirovna konferenca še ni odločila, komu naj pripade. — Italija je zasedla te pokrajine na podlagi posrojev za premirje od 3. novembra 1918 v imenu zavezniških in pridruženih velesil, kakor je to določil in Italijane v to svrho pooblastil ver-sailleski vrhovni svet, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik kraljevine Srbije, kot zavezniške vojskujoče se sile. — Iz tega sledi, da jo z ene strani kraljevina SHS, kot naslednica nekdanje kraljevine Srbije, ne samo moralno,
nekaj tisoč lir, da osramoti jugoslovanski narod po svetu.« Mi dostavljamo: Pisal Je to, kar Italijan! radi slišijo in kar pišejo dan na dan italijanski nacijonallstlčnl listi, namreč da Jugoslavija zdajpazdaj razpade. Morda razpade prej Italija! Razsodna ameriška javnost pozna Italijo In njeno resnicoljubnost, zato takale rimska Izvajanja ne dosežejo svojega namena.
= Prisilno posojilo na Poljskem Poljska zbornica Je sprejela v svoji zadnji sej! zakon, s katerim se razpisuje prisilno posojilo 15 milijard mark. Posojilo bo 3 odsot.. Razteza se na osebe, fizične In pravniške, Id Imajo premoženja nad 100.000 mark aH letnega dohodka nad 36 tisoč mark. Posojilo bo odmerjeno od 2 do 12 odstot. pri posestvu in od 5 do 33 odstotkov pri dohodkih.
= Obsojen Kuhnov poglavar. V procesu proti Kuhnovim komisarjem pred dl-vlzljsko sodnljo v Budimpešti Je bil obsojen tud! blvš! načelnik generalnega štaba
ampak tudi formalno pooblaščena, da i rdeče armade AvrellJ Stromfeld, !n sicer se interesira za usodo onih ozemelj ter j na 2 leti In 9 mesecev težke Ječe radi veda so na drugi strani zavezniške in j lelzdaje.
pridržene velesile kot raaadanti, odgo-        = Obsodba grških oficirjev.   S fra-vorne za vse, kar ukrene v onih pokra- ; jinah italijanska okupacijska oblast ter da se more mandat   razveljaviti,   alco j pride do prepričanja,   da   okupacijske i čete vznemirjajo tamošnje prebivalstvo ter da ravno one izzivajo nemire in vr-Se nasilnosti. — Z ozirom na vse to prosimo, naj izvoli kraljeva vlada po
pltulacijo četrtega grškega armadnega zbora, k! se Je b!I leta 1916. v Kaval! vda! Nemcem, se Je bavila te dn! vojaška sod-nlja v Atenah. 18 oficirjev Je obsojenih v ječo do 15 let 7 Jih pa ustrelijo.
= Madžari mobiliziralo proti Slovaški. Madžarski Ust »A H!nek« v Komar-ni iflše, da Je odredila madžarska vlada
no po zunanjem mđn i stru in delegatu dr. Trumbjću v Parizu obvestiti mirovno konferenco o gori navedenih dogodkih ter zahtevati 1. da ee oceni škoda ter da se oškodovane osebnosti in društva v polni meri odškodujejo; 2. da italijanske čete zamenjajo medzavez-niške. — Beograd, 18. julija 1920. — Za udruženje noslancev iz ' zasedenega ozemlja, predsednik: dr. Trinajstić s. r., tajnik dr. Poščič s. r. — Ldu.
= Znnanii minister dr. Trambie1 in pogajanja z Palijo. Iz Pariza javljajo, da vsled zelo nujnih poslov zunanji Nadalje je ta stranka kandidirala v ob- i minister dr. Trumbić še ni odpotoval v
tom svoje delegacije v Pariju, eventual- j splošno mobilizacijo.' To dela tajno !n raz-
glaša po svojih organih med ljudstvo, da gre za obrambo proti pretečemu ruskemu bol i 5e v!?, vpadu na Madžarsko. Horhtv mlsfL da ko bo Pollska povsem razdra-pana, zaoade enaki usod! tudi Slovaška. »L!dovy Dennfk« pravi, da mele v Slovaški n!t! proti Poljski, niti prott Madžarski niso zadostno zastražene.
O sevornz»T>ađni graniH. Iz Pra^e nam rdšHo: V nrvi nosovisvetovne volne ie prinesel >Pe<=t*r TJo^d« fVp^oski n^črt za parcelacijo Avstro-Offreke monarbiie. na podlagi katerega M .Tn^o^viia do^ln vso Koroško in Stnj<*rcko južno od Vildona. tnko da
čjnftjci jgflt gnanega tr^jvca &. Pillnig** 1 Beograd. Domnevajo, da bo odpotoval * hj mejo Jugoslavije in Avstrije tvorilo
razvodje med Dravo in Muro severno od Vildona, s čimer bi dobili Jugoslovani kolikor toliko zadovoljive strate-gične granice napram Nemcem, kakor so bile priznane Italiji napram Avstriji na Tirolskem. Ako bi se Italijani sporazumeli z Jugosloveni, mogel bi se del Koroške zapadno od Lendorfa pri Spitalu in Šmoharju z Bistriško dolino ali s Pustersko dolino prepustiti Italiji, ki bi dosegla z zgraditvijo fce-leznične proge od Lipe v Dravski dolini pa do Pontebe najkrajšo železniško zvezo Solnograda z Benetkami. Na tak način bi bile Jugoslavija in Italija strategično zasdgurani napram Nemcem, ki porabijo prvo priložnost, da se vržejo na verolomne Italijane in iz zapadne Koroške vderejo v Italijo; kajti cisto gotovo je da pojde v slučaju volne Avstrija is Nemčijo. Zato je rreba za slučaj, ako bo vedno močnejša agitacija za priklopitev Avti ije k Nemčiji, vse potrebno storiti, da se interesi kraljevstva SHS na severozapadu zavrnejo. H koncu je še treba omeniti, da je praška »Deutsche Zeitung Bohemia« že 22. avgusta 1918 prinesla članek iz peresa nemškega politika Franca Jesserja, v katerem poudarja, da tuda nemški deli Kroške in Štajerske ekonomično in prometno težijo na jug in da se vsled tega ne ubranijo privlačni moči jugoslovenske države, in v katerem se vprašuje, kar se posebno tiče Koroške: »Und wie will Deutschkarnten sich dauerend der Anziehung eines stidslawiscnen Adria> staates entziehen?«
Iz naše kraljevine«
— Regentov obisk v Sarajevu. Re*
gent Aleksander je prejel delegacijo Kola jahačev iz Sarajeva, ki so ga po-vabiU na konjsko dirko, ki se bo vr* šila 1. avgusta t. L Na željo preatolo-naslednikovo se bo vršila dirka Sele 15. avgusta za poseta prestolonaslednl-kovega v Sarajevu, da bo mogel ob tej priliki prisostvovati dirki.
— Nagrado za izvirno dramo. Kakor zagrebško je tudi skopljansko gledališče razpisalo natečaj za originalno dramo in sicer dobi najboljše delo nagrado 2000 dinarjev ter 20% tan-tijem od prvih petih predstav. A Ljubljana?
— Aleksa santić. srbski pesnile, dobi po 40.000 K na leto kot literarno državno pokojnino. In naš Stritar?
— »Tehnička  menza a Zagreba« upozarja one abiturijente, kojl če doi godine u Zagrebu študirati tehniku, ta] knne u tehničkoj menzi hrann dobiti/ neka se obrate na potpisani odbor, da^ im se pošalju sabirni arci.    Ovim neka uzmu svi do znanja, da neće nitko do* biti popusta u hrani ako ne bude sa bi" rao dobrovoljne prinose.
— »Glas ratnika« v Beograda. Ta list je glasilo združenih vojaških prostovoljcev. List bo izhajal od časa do Časa.
IleodreSena domo-ulna.
— Z Goriškega. GoriSki Slovenci so si ustanovili svojo obnovitveno wk* drugo. Za obnovo dežele ne zadošča sav mo denar, marveč je potreba tudi sistematičnega dela na temelju jasnega pr>J grama.   Italijan je v deželi.  Mnogo Je; cbetal, storil ni nič. Slovenci pa hočejo obnoviti deželo kar najlepše, zato ne zamujajo časa, marveč si sredi velikih težkoč hočejo pomagati sami z obnovitveno zadrugo.  Naj se krepko zganejo vsi interesirani činitelji,  pa bo uspeli gotov. — V Tolminu je, kakor znano, »slovensko učiteljišče«,   to se pravi,, učenci so Slovenci, učitelji pa Italijani, ki lomijo za silo slovenščino. To ni nk-kak učni zavod, ampak šolsko skrpuca-! lo, katero pa proglašajo Italijani za va*j žen slovenski inštitut. Učiteljišče mora. biti res slovensko, nameSčeno pa mora1 biti v Gorici in ne v Tolminu Nadejamo se, da pridejo razmere,, ki dajo goriškim Slovencem vse pravice na Šolskem polju. — Na Vogrskem se je vršila velika   ljudska prireditev,   ki Je uspela izborno. Petje domačega zbora, potem zborov iz Bilj, Crnič in Rena, Je bilo prav   dobro.   Igra je rudi dobro uspela. Udeležba je bila velika. Prav Je, da se vzbujajo društva v novo Življenje. Le čvrsto naprej!  —  V Narodni, tiskarni   v Gorici   izide   v kratkem zbirka humoresk, ki jih Je spisal znani prijatelj Danrir FeigeL
— Zažiganje kresov na čast sv. Cirila in Met. na Tolminskem. V Sv. Lu-; ciii ob Soči in v okolici smo praznovali Ciril - Metodov dan na zelo lep nacln/ Na predvečer praznika točno ob 22. uri so zagoreli kresovi po celi dolini. Povsod so švigale rakete v zrak in streljanje iz pušk je bilo tako silno, da so se gospodje karabinjerji kar spogledovali odkod prihaja to. Na trgu ev. Lucije, sedaj začasno »piazza Venezia« so že pričele že zgodaj zvečer zbirati navdušene množice ljudi, vršil se je sprevod po vasi, med katerim so so prepevale nase narodne popevke in kot zaključek seveda »Lepa naša«, nakar so se množice mirno razšle. Lahi so ves čas nervozno opazovali te dogodke, toda vmešavali se niso popolnoma nič. Drugi dan je na gričku nad Sv. Lucijo ponosno, toda le malo časa plapolala naša trobojnica; z velikim junaštvom so jo Lahi sneli ob 10. uri Na Idriji ob Bači so fantje nosili po vasi trobojnico in peli naše himne. Lahi so hoteli to preprečiti, toda naleteli so slabo, fantje so jih nagnali v beg, šele 40 mož alpinov je ukrotilo 10 neoboroženih fantov, katere so nato odpeljali vklenjene v verige v zapore-,-vso pot so jih surovo suvali in pljuva1 i nanje. V tolminskem Lomu so razobesili 15 m dolgo trobojnico, I«ajii ao k> jfcfr
in zastava je ves dan plapolala in oznanjala skorajšnjo osvoboditev. Dne 15. skušali sneti, pa fantje so jih nagnali t m. je prišla v Tolmin artiljerija a tremi topovi na avtomobilih; hudomušni otroci so jim pa pisali na zaprašene cevi »SHS<. Po vsem Tolminskem živi duh našega pesnika Gregorčiča; vsi težko čakamo dan rešitve. Po celi dolini se pridno pripravljamo, da bomo svoje osvoboditelje dostojno sprejeli.
— Na realki v Idriji je delalo maturo 22 dijakov (2 eksternista). Uspeh je jako ugoden. Eden, Gantar iz Idrije, je napravil maturo z odliko, 17 soglasno in 4 z večino glasov. Profesorjev je bilo 1S\ vsi Slovenci, razven učitelja italijanščine, ki se je pa tudi že navadil nekaj slovenščine. Drugo šolsko leto bodo do 4. razreda paralelke.
— Gimnazija v Idriji ne uspeva idobro. Starši vpisujejo svoje otroke rajše v realko. Drugo leto bodo 4. gimnazijski razredi, ako bo zadosti učencev za četrti razred. Govori se, da se premesti zavod v Ajdovščino, Češ, da Vipavska dolina potrebuje srednješolskega zavoda in da Idrija ni primeren kraj za gimnazijo.
— Barake gradijo Italijani na otoku žirije, ki je najoddaljenejši od dalmatinske obali in je torej najbliži i italijanski strani, in sicer za 5000 ljudi, čemu barake? Najprvo se je mislilo, da bodo služile za nastanitev italijanskih vojakov, ali kmalu so povedali, da hočejo na onem otoku internirati prebivalstvo iz Šibenika in okoline za slučaj izbruha vojne med Italijo in Jugoslavijo !
— Zzeea jugoslovanskih učiteljskih društev v Trstu priredi dne 5. in 6. avgusta t L v Trstu veliko zborovanje z razpravo o raznih stanovskih zadevah. Po zborovanju bo z let v Benetke.
A. Kajfež. predsednik lesnega odseka Zveze industrijcev:
Haš les.
L
Med prvimi aktivi v našem narodnem gospodarstvu je zabeležen naš les. Naše divne šume s svojim brezmejnim bogastvom niso le naš naravni kras, ene so nam — skoro bi trdil — predpogoj in podlaga vsemu našemu gospodarskemu blagostanju.
Ozrite se na industrijo po na^i Jugoslaviji! Koliko je je Še v tujih rokah! Naša je pa ~^ rlippi -koro vsa edino le ler graniti to
trdno v - i. _____je cilj naše organizacije.
Lesni industrijci smo se organizirali, ne da ustvarimo morda kak kartel. Nam gre v prvi vrsti, da spasimo svoje kraje pred navalom tujcev, ki so kaj kmalu zavohali dobroto naših krajev. Zlasti smo delali na tem, da bomo izvažali produkte svoje industrije direktno brez posredovanja raznih tujih firm. kakor je bilo to pred vojno, ko so delala na naših tleh razna italijanska in druga podjetja največje dobičke, med tem ko je domačinu komaj ostala le oglodana kost.
Na skupno delo pa niso bili pozvani lamo večji producenti. V svoj krog smo drage volje vzeli tudi najmanjšega Žagarja, da ga obvarujemo pred omam-Ijivim objemom pohlepnega tujca. In tako je danes mali Žagar, ki je organiziran, deležen prav vseh tistih dobrot, kakor jih je deležen lastnik največje tovarne. — Da so večji producenti doprinesli tukaj žrtev na korist manjšim, mi ni potreba posebej omenjati. Kdor je trgovec, dobro ve, kolike vrednosti je zanj tajnost, kam in komu prodaja svoje blago. Organiziranim so dostopni vsi trgi in skoro bi rekel, da so izginile vse prej tako skrbno varovane tajnosti posameznika v korist skupnosti.
Sprva se je hotelo vso lesno produkcijo organizirati pod eno firmo. Meni se je zdela ta misel že takoj v početku neizvedljiva, ker nimamo vsi enakih interesov, in če bi jih tudi imeli, je težko spraviti tako TozliČna naziranja in smeri glede lesne produkcije kakor tudi trgovine pod en klobuk. Ustanovilo se je več organizacij, ki so 6e potem strnile v skupine »Pannonia«, >Sava<, >Savinja«, »Sever« in končno kot zastopnica zadružništva Gospodarska zveza za svoje zadruge.
Letos 19. marca pa so se vse te skupine združile v eno enoto pod skupnim imenom »Lesni odsek Zveze industrij-eev«, ki ima nekako vrhovno vodstvo in evidenco nad vso našo izvozno lesno trgovino. Lesni odsek zasleduje konjunkturo na vseh svetovnih tržiščih, ki pridejo za naš les v poštev, presoja trgovsko politiko in potrebe vseh naših c d jemalcev in ureja v tem zrni slu tudi domaČo produkcijo svojih organiziranih članov. Na ta način so vpliva na cere na svetovnem trgu za naše blago. To je na zunaj. Doma ima vsaka skupina popolnoma prosto roko, iz Česar sledi zdrava konkurenca glede cen domačih gozdnih produktov.
Lesni odsek skrbi, da dobi vsak producent sebi primerno količino lesa v podelavo. Zlasti se to redno godi pri eksploataciji večjih gozdnih kompleksov. Poprej se je dogajalo, da je eden vse skupaj pokupil in izrabil ves les po svoje, manjši producent je bil navezan le na milost trgovca, ki je šel samo za tem. da izbije sam zase čim večji dobiček, če tudi na škodo proizvajalca.
Lesni odsek Zveze industrijcev je nadalje nastopil proti izrodku, ki se pojavlja v vedno večjih množinah — proti nelegitimni lesni trgovini. Vsakdo že hoče danes tržiti z lesom. Po večini so vsi ti trgoci samo verižniki, ki preku-injeio in zopet prodajajo — vse samo doma. Tako se dogaja, da je les že več kot petkrat prodan, predno pride do konsuiuttiia. Je to zdravo?, Na čigavo
škodo se to dogaja? Po veliki večini na škodo malega gozdnega posestnika, ki ne pozna razmer in se da lahkoverno opehariti. Večkrat pa tudi na škodo trgovca samega, ki prekupuje samo tako tjavendan, ne da bi imel trgovskega znanja, še manj pa za lesno trgovino tako potrebnega strokovnjaškega razuma. Da se omeji to prekupčevalstvo, smo se obrniK na vlado že z več vlogami. Storilo se ni ničesar. S podeljevanjem neomejenih obrtnih pravic za lesno trgovino se verižništvo z lesom samo pomnožuje. Po zadnjem preobratu v cenah na svetovnem trgu bo marsikateri teh »trgovcev« ob vse svoje premoženje, uničena bo cela vrsta gospodarstev, kar vse bi ne bilo potrebno, če bi Hla naša vlada vpoštevala poročila raznih okrajnih glavarstev, ki so poročala, kaka nesreča preti okrajem vsled neštovilnih >lesnih trgovcev«, ki pustošijo nase gozdove in pripravljajo sebi gospodarski polom. — Sicer pa po toči zvoniti!!! — Kakor nekatere druge cbrti tako bi morala biti tudi le=na trgovina strogo koncesionirana obrt.
Le6ni odsek pa sedaj nima 6amo namena, da ohrani sedanji način nafte lesne produkcije. V svoj program si je stavil tudi skrb za napredek naše lesne industrije. V prvi vrsti moramo ostvariti vzorno vodstvo in strogo disciplino v organizaciji. Le če smo trdnoa sklenjeni, bomo mogli konkurirati s producenti drugih držav. Lesni odsek mora skrbeli, da se produkti naše industrije kar najracionalnejše izrabijo že doma, da ne bomo dajali v svet samo polfabri-katov, ampak naše gotovo vzorno izdelano blago. Koliko bodo zaslužili pri tem naši delavci, naši mojstri! Kolike koristi bo imela dižava od te produkcije v finančnem zmislu! Koliko bi bilo prihranka na voznini, na lesnih odpad" kih itd. itd.! Kdo bi vse to mogel izračunati? Naše ljudstvo dobi lahk} doma dober kruh. Z dobrohotnim sodelovanjem naše vlade je ta naš cilj hitreje dosegljiv nego se morda sodi ob čitanju teh vrstic. Država ima skrbeti za tozadevne obrtne sole in morda tudi /.a potovalne učitelje. L^sni od-ek Zve?e industrijcev bi podpiral vsako stremljenje po napredku naše lesne produkcije z vsemi svojimi silami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. (Opomba: Taki grehi, kakor hočejo v Kočevju da nam rzamejo le^no obrtno strokovno šilo in nam vsilijo v mesto poboljševalni c o za dečke in deklice, bi se pač ne smeli dogajati!! To ie znamenje, da se gospodje na vodiln'h n.estih prav nič ne brigajo za zahteve ljudstva in njegove gospodarske potrebe.)
Seveda pa lesni odsek Zveze industrijcev ne vodi samo računov o dose-daj našteiih zadevah, temveč hoče tudi skrbeti, da naši sedanji obrati no bodo trpeli škode vsled današnjih ti>žkoč, kar se tiče tehničnih Izboljšanj in potrebščin pri vsakdanjem obratovanju. Skunni nakup — to je naš cilj. V prvi vrsti pridejo v poštev: novi stroji, strojno clje. jermen je itd. Težav za izvršitev te točke našega programa ni prav nikakih.
Jugoslovanska imlAU stranica
priredi
v petek, 30. folifa 1920 ob 1/2 21 url
mm sted
v veliki d i orani hotela Union.
Dnevni red:
Podraženjs presitega
Poročata dr. K. Trlller in dr. Gregor Žerjav. K oblini udeležbi vab?
Mdfflo J. D. S.
Dnevne vesti.
V Lfubtiam, 28. julija 1920.
— Še enkrat cene premoga. V nedeljo so imeli železničarji protestno zborovanje zaradi povišanja cen premogu. Na tem zborovanju so sklenili resolucije, ki so bile odposlane pristojnim ministrstvom. Od ministrstva za socijalno politiko le pod Št. 146 z dne 23. julija 1920 dobila Zl2 naslednji dopis: Zvezi Jugoslovanskih Železničarjev v roke predsednika Deržiča. Ljubljana. Na Vaš brzojavni protest proti povišanju cen premogu, sem zahteval od deželne vlade za Slovenijo brzojavno poročilo, katero sem danes prejel in ki se glasi: »Nove cene premoga so upravičene In v skladu s cenami na Hrvatskem hi v Bosni. Slovenska vlada lih ie vzela na znanje. Poročila o Dogajanjih s Trboveljsko družbo dobijo Dristoina ministrstva. Poverjenik za javna dela za Sloveuito.« — Minister za socialno politiko dr. Ku-kovec. — Od ministrstva saobraćaja smo dobili naslednji brzojav: Zveza jugoslovanskih železničarjev, LJubljana. Zbog povišenja cene uglju obratjlte se na deželnu vladu, koja je kompetentna, da odlučuje po isrom predmetu, br. 5679. Glavni direktor Antula. — Od ministrstva za šume in rude še nismo dobili nikakega odgovora. Pozivamo vse podružnicu, da gotovo pošljejo delegate na dele-
gatsko zborovanje dne 2. avgusta ■ leta 1920 v Ljubljano. Z.J2.
— Podražente premoga. *Slo-j venec« bi se v tej velevažni zadevi ; rad izvil. to se pravi, izginil bi rad
• okrog vogla po znanem načinu, kakor to stori vselej, kadar »klerikalci« zakrivijo kakšno grdobijo. Vss kaže, da je podraženje premoga, kakor ga je dovolila deželna vlada Trboveljski družbi* veliko grd obija. Samo Ljubljani se hoče v enem letu iz žepa vzeti H) milHonov kron. »Slovenec« sedaj misli, da ie to vse zakrivila centralna vlada v Beogradu in da ljubljansko v'ado cela stvai
j prav nič ne briga.  Tako ceno nam : zaščitniki »malega človeka« ne bodo ušli Resnica mora priti na dan. fto-tovo je. da se je med deželno vlado v Ljubljani in med Trbovelisko druž-\ bo dognal velevažen dogovor, s katerim se skuša ljubljanskemu prebivalstvu zadnji kos kože raz telo potegniti.   Tukaj je treba rasnosti, pa bomo videli, pri čem smo. Čemu nal j bi v Beograd letali, ko vendar ve-j mo, da se ie stvar v Ljubljani sku-i hala. Gremo torej naravnost v ku-i hinjo, in če nam »Slovenec« to kuhi-| njo pred nosom zapre, le to njegova I stvar. Gospode pač dobro pozn imo.
• Če zagovarjalo dr. Gosarja, kriče, »Beograd nam nima ničesar ukazovati«, kadar pa zagovarjajo g. Ser-neca, takrat pa tulilo, »Ljubliana nima ničesar govoriti, držite se Beograda.« Na tak naiven način nas ne bodete odpravili. Na dan z dogovorom, kakor ie bil v Ljubljani sklenien in kakor ie bil proslavljen na banketu v Uniomi. Dokler ta dogovor ne pride v javnost, toliko časa bomo prepričani, da SLS zagovarja trboveljske miliionarje in podražuie vse, kar mali človek v Ljubljani neobhod-
S no za sVote žtvlfenjc potrebnie.
— Našim sotrudnikom in dopisnikom v gospodarskih vnašanjih! Veselo dejstvo je,  da je pri nas za-
S vladalo  živahno  zanimanje za go-' spodarska vprašanja. Naš list bo tu-| di v bodoče posvečal gospodarskim ! vprašanjem   posebno pozornost. V j sedanjih časih se pojavlja cela vrsta j važnih in perečih vprašanj. Ker pa ! Ima »Slovenski Narod« vsled težav za papir le tesno  odmerjen prostor, ; prosimo  vse gg. dopisnike in član-; karje, da so kolikor moč kratki. Dol-'■ gih razprav žal ne moremo priobče-vati.  Pri vsakem spisu bodi pisateljem vodilo, da je jedrnat. Spisov, ki obsegajo cele serije člankov, ni moči ; priobčevati v dnevniku, ki mora biti vsestranski.
— Kako je z barako milijonarjev. Poročali smo že, da je izjavilo nekaj milijonarjev, da so pripravljeni zgraditi za urade veliko barako. Vest je resnična, samo v detajlih jo je treba nekoliko popraviti. Baraka bi stala 4 milijone kron. Šest milijo-
- narjev je pripravljenih prispevati po I 200.000 K, torej skupaj 1,200.000 K. j Če pa ne bo prišlo do tega, da bi se i zgradila taka baraka, so trije izmed teh miTjonarjev pripravljeni postaviti tudi hiše.
— Promočila. V soboto, dne 24. ; julija 1920, ie bil promoviran na vse-j učilišču v Inomostu za doktorja vse-i ga zdravilstva g. Anton Cizeli.
— Čehoslovaški generalni kon-sulat v Ljubjani naznanja, da je te dni dospel v Ljubljano delegat Ministrstva Narodne Obrambe, 34 odsek, čsl. poročnik g. ing. C. J. Koutek.ka-
t teri vodi repatrijacije imetja pripad-j nikov čehoslovaške vojaške oblasti I v kralj. SHS. Dotični gospod spreje-
• ma obiske in dodeluje informacije strankam na čehoslovaškem generalnem konsulatu v Ljubljani, Br.es št. 8, L nadstropje od 10, do 12. ure dopoldne.
— Nesramnost ali malomarnost. Poštno ravnateljstvo nam sporoča: Pečatnika z označbo »Neumarktl bel Kraihburg« nimamo. V ambulančnem vozu med Tržičem in Kranjem, kjer spremlja pošto deželni poštni sluga iz Kranja, se je sicer res svoječasno še več časa po prevratu vporabljal nemški pečatnik, ker je določilo kr. ministrstvo za pošto in brzojav še le sedaj (vide »Službeni list« poštnega (n brzojavnega ravnafeljstva v Ljubljani, štev. 23, stran 129 in 130) številke posameznih ambulanc v kraljevini SHS in torej poštno ravnateljstvo ni moglo dati prej napraviti slovenskih žigov. Da pa se izognemo neljubim kritikam, se uporablja — dasiravno proti predpisom — na omenjeni ambulanci pečatnik z označbo »Tržič na Gorenjskem«. Usojali bi si še h koncu omeniti, da
I je sedanji vod*a poštnega urada Tr-žič p. oftcijal Konte zaveden Slove-j nec-begunec iz Primorja. Žige je da-; lo dosedaj izdelovati poštno ravna-, teljstvo in nima poštni urad z naro-; čevanjem ničesar opraviti.
— Za cenzoHe Narodne banke. I podružnica v Ltubliani. ki ie naslednica bivše Avs^o-OfTfske banke, so
, imenovani naslednji gospodje: indu-| strijalec Dragotin Hribar, veletržec ' Ivan Knez. veletržec Robert Koli-
! rnaun. tovarnar Peter Kozina, vele-; tržeč Alojzij Lilleg. veletržec Leon j Souvan, graščak Feliks Stare, veletržec Feliks Urbane, tovarnar Av-i gust Zabkar.
— Car in tesar je naslov knji-* žici, ki smo jo v mladosti kupovali v ' Turkovi prodajalnici. Čudno se nam ' je tedaj zdelo, da* je mogočni ruski . car posegel v tesarsko rokodelstvo.
Od tedaj so potekla dolga leta in pri-i vadili smo se marsičemu novemu. ! Ali vendar se nam je še danes po I vseh izpremembah čudno zdelo, ko j smo čitali v »Uradnem listu«, da je : odvetnik g. dr. Ivo Benkovič postal _ poslovodja, v obrtu, ki izdeluje olje.
čudne   so   kombinacije v današnji
družbi, čudna je zveza: Odvetnik in
oljar!
— Izseljenci iz zasedenega ozemlja: Verč Gabrijela, Legovič Ana, Švajger Anton, poštni podur., in Zlatic Josipina. ki so došli z zadniim transportom v Ljubljano, naj prijavijo svoje naslove posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani (glavni kolodvor).
— Naši parki — gmajne. Poglejmo jih po vrsti: Park pred cerk-
I vijo  Srca Jezusovega — trava po-I mandrana do golih tal, klopi vse raz-; bite,  da nimaš kam sesti, ograje ln j opornih stebrov skoro nikjer, drevje ! polomljeno, škoda za vsako krono, ki bi jo mestna občina vtaknila v ta park. Potem pa tulijo klerikalni demagogi, da služi trg Tabor za oddih ondotnim mladim in starim! — Poglejmo   park   poleg šentpeterske cerkve  in  onega  na Ambroževem i trgu: Trava pomandrana, grmičevje polomljeno, par klopi še stoji ker jih »junaki«   niso  mogli iz tal izruvati. Park  ob BleiweIsovi cesti — s par polomljenimi klopmi, drugo rekvirirano za kurjavo;  grmovja polovico j ohranjenega,   drugo same golicave. ! Samo »Zvezda«, tivolski pa Krekov ' park pred justično  palačo so Še obvarovani vandalizma.   Tako izgleda »olepšava mesta« po predmestjih, ki je izročena — »varstvu občinstva«.
— Pozor prt kooanhi v Savi! V teh vročih dneh se hodlio Ihidje kaipak kopat tudi v Savo. Al! marsikdo, pa nalsi ie bil tudi dober plavac. Ie že plačal svojo neprevidnost z ž!vrenjem. Zakaj? Sava ie zefo varljiva voda. Ako te zanese v globoke valove in močne skrije vrtince,
! si zgubljen, če te tak močan, pa na I videz miren vrtinec zagrabi. Kakoi j bi ti roke in noge zvezal. *e oblame in tira v globočino. Kopaite se tere! na mimfh plitvejših, če ^udl deročih mestih, na solnčnem prostom; ln Če ste spoteni. se prei ohladile.
najnovejša poročila*
SPORAZUMI.
LDU Beograd. 28. julija. Na se-. stanku predstavnikov  obeh parla-j mentarnih skupin, ki so se ga udele-! žili ministri dr. Momčilo Ninčič in i Milenko Vesnič na eni strani, a Pribičevič in Drašković na drugi strani se je doseglo sporazumljenje o členu 15. volilnega zakona in v programu, da se čimprej vrše volitve v konsti-I tuanto.  Na sestanku se je razprav-! ljajo tudi o načrtu ustave, ki ga ie j izdelal Stojan Protič. Načrt se ie dal v tisk skupno z načrtom,  ki ga jo sestavil ustavotvorni odbor. Delegati so se zedinili v tem.  da moreio tudi posamezne parlamentarne skupine izraziti svoje misli. Izjave posameznih strank bodo tiskali vzporedno v skupnem načrtu ustave.  Na ta način bo omogočeno vsem oolitič-nim skupinam,   da dajo svojo jasno in odkrito   sodbo  o najvažneišem državnem vprašanju. Kar se tiče na-meščenja uradnikov, je dosežen spo-i razum. Tudi so določili red za raz-! govore. Nalprej se bo reševalo vpra-1 šanle izvoza, nato agrarna reforma, i končno pa vprašanje deželnih vlad.
Istotako so odločili,  da naroče od-: bornikom vseh političnih skupin, nal i poizkusijo najti skupno pot za reševanje spornih vprašanj.
PRIPRAVE ZA ANEKSIJO.
Trst, 27. julija. Kakor se poroča iz Rima, se je pred nekaj dnevi vršil v ministrstvu za zunanje stvari dolg razgovor med ministrom za zunanje stvari, conte Sforzo in vodjo urada za nove pokrajine, Salato, glede na priprave za aneksijo novih pokrajin. Kakor i pravi poročilo, se je Salata pred tem razgovorom z ministrom za zunanje stvari posvetoval s trentin-skima poslancema Concijem in Malfattijem. — 2e pred kakim tednom se je poročalo iz Rima, da je Oiolitti predložil zbornici zakonski načrt o aneksiji takoimenovanih novih pokrajin, ali izvedelo se o tem zakonskem načrtu ni nič natančnejšega. Sedaj pa prihaja zopet ta vest. Jasno je torej, da se v Rimu res pripravljajo na ajjeksijo, ali ko-
likor se da sklepati iz poročil, ki prihajajo v javnost, predvsem le na aneksijo Trcntina, ne pa tud! obenem zasedenega našega Primorja, Reke in Dalmacije. Značilno je, da se zlasti o Reki in Dalmaciji, kar se tiče aneksije, v zadnjem času sploh ne govori nič, a utihnile so tudi vesti, ki so se še pred kratkim prav pridno razširjale po časopisju glede našega Primorja, zlasti o preuredbi uprave, razpisu upravnih volitev itd. Zdi se, kakor bi v Rimu smatrali Trentin pač zrel za aneksijo* ne pa še ostalih »novih pokrajin«. V ostalem pa tudi še ni nikakršnega glasu, da bi prišel zakonski načrt o aneksiji na dnevni red pred poletnimi zborničnimi počitnicami.
PRED  SPLOŠNO STAVKO V TRSTU?
Trst, 27. julija. Ravnateljstvo ladjedelnice pri Sv. Marku je pred par dnevi izprlo delavstvo, češ, ker se je uganjala med delavstvom politična propaganda in pojavila odpornost proti vodstvenim odredbam. Vršila so se pogajanja meil ladjedelniškim vodstvom in delavskim zastopstvom, toda pogajanja so bila brezuspešna. Posredoval je tudi že generalni civilni komisar. Položaj postaja čim dalje bo!; napet, in za snoči se je pričakoval Izbru' splošne stavke, do katere pa ni prišlo. Za Jutri, sredo popoldne or> 16. je sklicano zborovanje Izprtega delavstva, na katerem morda prick do odločitve.
SOCIJALNODEMOKRATSKI Pa JINSKI ZBOR. Trst, 27. julija.   Izvrševalrri od bor socijalno - demokratske pokrajinske zveze  sklicuje na 11. m 12 septembra t. !. redn! pokrajinski zlo z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev  predsedništva in overovljeni poveril. 2. Poslovno In finančno ro ročilo; poročevalec Benetti. 3. Pro paganda;   poročevalca   Benetti I Regent (ta pač za jugoslovenski del) 4. Politično In strokovno gibanje; no ročevalec Passigll. 5. Deželne zvez in okrožni odbori;  poročevalec To net. 6. Tisk: a) poročilo o delovanju poročevalci Passigli,  Fovel, Resren (»Delo«); b) denarno poročilo; por čevalec   Inwinkl.   7. Upravni sve »Lavoratora«; poročevalec InwlrJ! 8. Zvezni statut. 9. Volitev zvezneg odbora. 10 Slučajnosti. — Zanimiv je. da med poročevalci tokrat nI Ime na velikega goriškega gromovnikt dr. Turne, in so vsa poročila, ki se ti Čejo socijalno - demokratskega del vanja v jugoslovenskem   delu zas denega ozemlja, naprtena Regentu.
AVSTRIJA IN RUSIJA.
LDU Dunai 27. Julija. (DfCI »Politische Korrespondenz« piše Pribijemo, da med avstrijsko republl ko in rusko sovjetsko vlado ne o stoje drugi dogovori, kakor oni, ki s bili že objavljeni. Potemtakem so vs politične kotikluziie, posebno one k izvirajo iz prihoda ruskega delegat na Dunaj, izmišljene.
Kultura.
— Iz gledališke pisarne se nam roča: Za bodočo sezono je angažiram večje število prvovrstnih umetnikov z našo oporo in dramo. Vsi člani pa tta vi jo kot pogoj, da pridejo v Ljubi ja i-preskrbo stanovanja. Oddaja opremit nih sob je sedaj še prepuščena last r. i kom stanovanj in državni stanovanj?!: urad ne more v tem oziru nireear nkrf niti. Ako se upravi ne posreči dobit dovolj sob za člane, je prihodnja aezo na popolnoma izključena. D pa se sezona 1920 21 omogoči, se obr 6a uprava Narodnega gledališča do p. gledališke publike z vljudno prošnjo, d ji v lastnem interesu priskoči na ponv in po možnosti d.i upravi na razpolacc mesečne sobe. Sobe se potrebujejo s 15 avgustom t/ 1. Uverjeni smo, da bo p. t javnost uvidela, v kako težavnem po!o žaju se nahaja uprava in da je bodo?-sezona odvisna samo od zadostnega St vila razpoložljivih sob ter da nam h radevolje pomagala odstraniti Dam klejev moč, ki visi nad sezono 1920/21 Cenjene ponudbe naj ge pošljejo uprav Narodnega gledališča v Ljubljani (oper no gledališče).
— ZdraviliSČe   Dobrna pri Celj 23. t m. se priredili tukajšnji zdravili ški gostje v topliški dvorani koncert korist tukajšnji ubogi šolski mladini Prirediteljskemu odboru, sestoječemu i Srbov in Hrvatov, je načel o val g. 8to šič iz Beograda, znan že iz lanskega 1 ta, kot vnet Jugoslovan   blagočutečri srca. in požrtvovalen za narodov blagor Spored koncerta sta obogatila s sod lovanjem znani solist g. dr. Gvidon Bel nec in operna pevka gdčna, Levov a i Zagreba, kateri so bili poklonjeni kra ni Šopki od odbora in zdraviliških g stov. Splošno je zahotela publika jo čut ?e in še, ohljubila je, da priredi v krat kem samostojen koncert. Gdčno. Levov je s fino diskretnostjo  spremljala n klavirju gdčna. Jeli ca   Suboticeva i Beograda. Deklamacija ge. Stošićevo Kad svoju vojsku predvodi kralj — j žela ohilo aplavza. Mešani zbor pod i2
1bornim vodstvom tukaj?injegti šolovodje znanega pevovodjo g. Belana Schmid je zapel Schwabovo: >Slanica< in fcflf
larcka« prav ljubko in prisrčno. Koncertni komadi vojaške godbe so bili splošno zadovoljivi. Po koncertu se je
plesalo kolo.
— »Obnove Njive« br. 22 izašao je sa slijedečim sadržajem: Dr. St. Saga-din: Parlamentarna vladavina; Dr. V. Namislovski : Poljska Konstituanta; Dr. Dane Trbojević: Roditeljsko vijeće. Smotra. Politička lironi ka: Jugoslavenska reprezentacija u Pragu (—h—) Konferencija u Spa (—Š—). Klemanso i Solunski front. — Socijalna hronika. Glavna skupština Matice Hrvatske (—y—)• Katolički episkopat u Jugoslaviji protiv Sokola (—1—). — Književni i umetnički pregled: Književni i umet-nički život u Beogradu (V.) Njena pastorka (Jenufa). (A. Novak). — Ča Gavro (Lj. Krajačić). — Obnova: Odjek Masarvkove proslave. — Listak: Dr. Oto Levi (Dr. Taler).
Gospodarske oesff.
— g Kmetijskega tečaja na Grmu,
ki traja od 19: julija do 15. avgusta, se udeležujejo sledeči gg. učitelji: Kosin Miroslav, nadučitelj, Igavas pri Cerknici, Barle Konrad, nadučitelj, Metlika, Mikolič Ludovik, učitejj, Črnomelj. Pe-terlin Alojzij. n|idučitelj, Kočevje, Ro-•tohar Karel, nadučitelj, Cerklje. Gr-čar Tit. nadučitelj. Tržišče, Jevnikar Lovro, nadučitelj, Št. Vid pri Zatičini, Klansek Vinko, nadučitelj. Trebelno, Dremelj Mirko, nadučitelj. Višnja gora, Slapšak Julij, nadučitelj, Moste pri Ljubljani, Primožič Ivan, nadučitelj, Mekinje pri Kamniku, Rupret Vinko, učitelj, Zalog pri Ljubljani, KoČevar Franc, nadučitelj, Birčna vas, Koželj Ludovik, nadučitelj, Št. Peter pri Novem mestu. Degnal Ciril, nadučitelj, Dvor, p. Straža, Koželj Alojzij, učitelj, Bled.
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega dmštva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se- 3 knjigovodje. 4 7>oslovodje, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železnin. stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke. 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj, 4 blagajničarke. 3 prodajalke in 4 učenci. — Službe išče: 1 knjigovodja, 2 kontorista, 4 poslovodje, 3 potniki, 7 skladiščnikov", 25 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov že-lezninske stroke, 12 pomočnikov manufakturne stroke. 15 pomočnikov špecerijske stroke, 8 pomočniki modne in galanterijske -troke, 2fi kontoristinj, 8 blagajničark, 20 prodajalk. 6 učencev in 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in učenke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najnatančnejše ustreči.
Borze. LDU Dunaj, 26. julija. (ČTU) Devize. Amsterdam 56.50, Berlin 445, Bukarešta 0, Curih 2800, Kristijanija 2650, Kodanj 2600, Stockholm 3500. Valute: nemške marke 443, leji 420, levi 310, švicarski franki 2775, francoski franki 1275, lire 900, angleški funti 625, dolarji 165, carski rublji 290. V prostem prometu: Zagreb 248—266, Budimpešta, plačila v denarju poštne hranilnice 100—111, plačila v žigosanih kronah 100—111, madžarske žigosane krone 100—111, Praga 370—394, Varšava in Krakov v poljskih markah 95 do 107, čeho - slovaške krone, pettisočaki 372—396, manjši bankovci 373—397, novi dinarji 975—1025.
LDU Curih, 26. julija. (Ctu) Devize: Berlin 13.90, Nizozemska 202.50. New York 579. London 22.06, Pariz 45, Milan 31.75, Bruselj 46.30, Kodanj 93, Stockholm 125.25, Kristijanija 95, Madrid 91, Buenos Aires 220, Praga 11.75, Beograd 31.50, Zagreb 7.80, Budimpešta 3.30, Varšava 3.30, Dunaj 3.40, avsrriiske žigosane krone 3.50.
LDU Praga, 26. julija. (ČTU) Devize: Beograd 271, Zagreb 67.25, Dunaj 26.37. Valute: jugoslovenski dinarji 268, avstrijske krone 25.37.
LDU Zagreb, 27. julija. Devize: Berlin iRO—185, Italija 420—430, London 2*0—0, New York 72—74, Pariz 570-580, Praga 159—155, Švica 1100—1200. Dunaj izplačilo 39.25— 43. Valute: ameriški dolarji 70—73, avstrijske krone 40—43. carski rnblji 125—132, napoleondori 325—32«, nemške marke 175—182. romunski leji 195—197. italiianske lire 410—425. turška lira v zlatu 0—350, angleški funti 270 do 300, Čeho - slovaške krone 144—0.
SufcUl&fOB.
Sokol v Šoštanju ima dne 30. julija ob 8. zvečer v hotelu »Jugoslavija« izredni občni zbor. Pridite točno vsi!
Morsko sokolsko okrožje. V nedeljo, dne 11. julija je priredilo mursko sokolsko okrožje zlet v Murski Soboti, spojen z favno telovadbo in ljudsko svečanostjo v proslavo priklopitve Prekmurja k Jugoslaviji. Mnogoštevilni gostje iz Maribora, Št. Lenarta, Radgone in Ljutomera so prihiteli, da si ogledajo osvobojene kraje in kraj, kjer je bil nedavno ustanovljen Sokol. Udeležili so se zleta tudi bratje in sestre Mariborske župe. društva Gornje Radgone in zastopnik Sokolskega Saveza SHS brat Kajzelj. Predpoldne je bil obhod so-kolsrva in neštete množice po mestu ob zvokih sokolske koračnice. Na balkonu hotela »Dobrav« je pozdravilo več govornikov došle goste kakor tudi domačine, Rn razložilo sokolsko idejo in jih vzoodbuialo k delu. Popoldne je bila na grajskem vrtu javna telovadba. Godba je zasvirala sokolsko koračnico in občinstvo je z navdušenjem pozdravljalo prihod članov in brhkih članic. Nastopile so ljutomerske Sokoliće s štirimi župnimi in češkimi vajami, katere so izvajale brezhibno pod spretnim vod-
stvom neumorno delavnega in agilnega načelnika br. Lubeja. Nato so nastopili člani s Hofmanovimi vajami, katere so izvajali prav mojstrska Vzorna vrsta na orodju, izvajanje veletočev, stoj, je priborila nov venec ljutomerskemu Sokolu, oziroma mariborski župi. Nastopil je tudi domači deški naraščaj, ki je izvajal vaje vrlo dobro. Ves nastop je točen dokaz resnega in požrtvovalnega dela Sokolstva ob vsaki priliki. Le tako naprej!
Turisti Sa In sport.
Floridsdorier A. C., Wien : Ilirija. V
soboto, dne 31. julija ob pol 19. se vrši na prostoru Ilirije velika internacijonalna nogometna tekma med prvimi mojstri Ilirije in Floridsdorfer Atletic - Cluba z Dunaja. Moštvo Floridsdorfa je po Rapidu in Amaterjih najboljše dunajsko moštvo. V prvenstveni tekmi proti VViener Sportklu-Dir**e zmagalo z 2 : 0. V soboto in nedeljo so igrali v Zagrebu proti Hašku in Concordiji ter zmagali 5 : 1 in 1 : 0. Nad graškimi Amaterji, ki so pretekle dni igrali proti Iliriji, so zmagali s 4 : 1. V njihovem moštvu se nahaja pet reprezentativnih igralcev in sicer: Plhak, Hummel-berger, Neubauer (najboljši dunajski cen-terhalf), Ister in Amon. — Sedeži po 24 in 16 kron, stojišča po 10. kron, se dobivajo v predprodaji v drogeriji Kane, Židovska ulica in pri tvrdki Svetla, Mestni trg, dijaške (Članske) vstopnice po 6 kron, se dobe le v predprodaji na prostoru Ilirije v petek od 18 do *A21. ure. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu. k
Izlet v Velikovec. Za propagandni izlet kolesarjev in motociklistov na Koroško, Velikovec, vlada veliko zanimanje. Deželna vlada za Slovenijo je prevzela protektorat nad izletom ter obenem določila posebno častno nagrado za prvaka v dirki, ki se vrši isti dan na Velikovec. Poživljamo ponovno vse kolesarje in mo-tocikliste, da se udeleže zanesljivo, ne glede na to, aH so člani kakšnega kluba ali ne, propagandnega izleta, ter s tem pripomorem k uspehu cele prireditve, ki ima le propagandni smoter tik pred plebiscitom na Koroškem. — Vsi oni kolesarji in mo-locikisti, ki se udeleže izleta, naj se se-stanejo v vrtnih prostorih restavracije »Novi svet« v četrtek ob 8. zvečer, da se dogovorimo za skupni odhod iz Ljubljane. Kolesarji po deželi pa se pridružijo popolnoma prosto izletnikom iz Ljubljane ter vozijo ž njimi skupaj na Velikovec. Opozarjamo, da je vožnja pri izletu popolnoma omiljena in da je povsem zabranjeno, doseči večjo hitrost. V nedeljo, dne I. avgusta vsi kolesarji in motoclkllsti na Koroško! k
— Podružnica slovenskeca planinskega društva za Rož vabi Kožane in prijatelje naših planin in srora na izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. na Jepco planino nad Baškim jezerom, kjer se bo ob 3. uri popoldan otvorila tamkajšnja  planinska koča. Od
postaje Bače, kamor dospe popoldanski vlak ob 10. uri 23. min. se pride na Jepco planino po dobro markirani poti v 2 in pol do 3 ure hoda. Zvečer vozi ob 8. uri iz Bač nedeljski izletniki vlak, ki ima zvezo na Ljubljano in Borovlje, tako, da imajo tudi zunanji udeleženci najlepšo priliko da se pridružijo temu planinskemu izletu. Po otvoritvi koče odhod v Ovčino, gorsko vas pod Jepo, kjer se bo vršila v Mikvavovi gostilni obletnici osvobojenja Zgornjega Roža izpod nemškega tlačanstva. Spoznavajmo krasoto našega slovenskega Koro-tana, ki mora ostati vedno naš in jugoslovanski !
— Čez Stol v Rožansko kočo! Obiskovalce Stola opozarjamo na najlepšo kombinacijo partije na Stol s sestopom na Rožansko kočo na krasni Mačenski planini za Stolom. Koča je tako po stavbi kot romatieni okolici najlepša in naj-udobneiša koča v Karavankah. Izborna postrežba in kuhinja! — Koča ima 6 sob z 20 posteljami in skupno ležišče, verando in mize s klopmi na vrtu pred kočo. — Iz koče v Bistrico v Rožu 3 ure zelo položen jahalni pot, iz Rutov dalje cesta. — Pristop iz postaje Bistrica v Rožu k Rožanski koči 3 ure 45 min.
—Staničeva koća ob Triglavskem ledeniku >Zelen sneg< 2>;i*2 m bi v-i DeschmannhHus). — Ker je ob sobotah naval na Triglavski Dom na Kredarici velik in ne morejo vsi udobno ležati, priporočamo poznejšim, o mraku in na večer dohajajočim turi-tom, da se ustavijo že v Staničevi koti, kjer se lahko udobneje odoočijejo in prenoče. — [sto-tako in predvsem pa :o priooročamo Staničevo kočo kot visokogorsko letovišče in solnoenozračno zdravilišče onim turistom, ki bi se radi iz zdravstveni!) ozirov pomudili radi po več dni skupaj v Triglavu, da se okrepčajo. — Hiša je prostorna, udobno urejena, oskrba dobra, v okolici krasni izleti, izprehajali-šča in solnči^ča.
Driiš*!f£n*» imsti In prlredifoe.
— Tbst. krožek ljubljanskega učiteljišča. V petek 30. t. m. ob 9. orkestralna vaja v glasbeni sobi. Ob 10. skupna vaja z orko>trom. Vsi. ki se udeleže prekmurskega izleta, točno!
— Veliko vrtno veselico ob priliki 25.letnice svojega obstoja priredi društvo ljubljanskih mizarjev in sorodnih strok v Ljubljani v nedeljo, dne 1. avgusta 1920 v Švicariji. Začetek ob 1. uri popoldne. Vspored bo jako obširen in zabaven, med drugim srečolov s krasnimi mizarskimi dobitki, šaljiva pošta itd. Pevske točke izvaja odsek * Svobode r. Ljubljana. Godbo na pihala pred-naša uodbeni odsek i Svobodet, Moste. Po končanem sporedu ples v veliki dvorani Švicarije. Vstopnina za osebo 7 K. Otroci v spremstvu starišev so vstopni-
ne prosti. Čisti prebitek je namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam in sirotam članov. Kakor vsa prejšnja leta. se bodo tudi letos potrudili prireditelji, da bo posetnikom dobro postro-ženo, ter da bo veselica izvrstno animirana. Kdor se hoče ta dan prijetno »ar h-vati, naj se potnkdi v švicarijo. "v^eee-lični odsek. k Prostovoljno gasilno društvo ▼ Spodnji Šiški priredi dne 1. avgusta veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu poleg pivovarne Union. Spored: srečolov, šaljiva pošta, petje in razni zabavni prizori. Ker ie Čisti dohodek namenjen za napravo gasilskih potrebščin, se najvljudneje vabi slavno občinstvo, da poseti v mno-gobrojnem številu to prireditev. Za dobro kaljico in jedila je preskrbljeno pod kostanjem. k
l^olzoeilbc.
Damski dežnik iz črne svile, debelo palico, srebrno okovano glavo z jermenč-kom, čisto nov, je bil pozabljen v kupeju II. razreda gorenjskega vlaka pri izstopu na južnem kolodvoru v Ljubljani, dne 77. julija zjutraj. Pošteni najditelj naj ga proti nagradi odda v odvetniški pisarni, Dalmatinova ulica št. 5. 5636
.....■     i '-v
Glavni urednik: Rasto Pustosfemšek. Odgovorni urednik: Bn^fdar V o d e h.
Poslano
na notico Poverjeništvu za agrarno reformo«; v »Slovencu z dne 25. t. m.
V tekočem letu nisem ne bajtarjem ne   posestnikom   iz Loškega potoka
prodal lesa za stresne deščico, ker sem od letošnje sečnje ves za šindro sposobni les oddal in sicer:
Na prošnjo o. o. frančiškanov v Sv. Novi Štifti pri Ribnici ves potrebni les za pokrivanje iste cerkve — za 30.000 komadov šindre — brezplačno.
Ravno tako dal sem za pokrivanje župne cerkve v Loškem potoku lesa za 30.000 komadov sidro brezplačno, do-čim še le na ponovno prošnjo g. župnika in proti navedbi cene, oddal še 12.5 m* posekanega in za mojo žago pripravljenega, najboljšega lesa.
Ako bi župnik iz Loškega potoka dobil drugod ceneje les kakor pri meni, — bližje so gozdovi kneza Auersperga, cerkveni del, lesna industrijska družba >Tabor< v Loškem^ potoku. Lesna zadruga istotam, k ako F tudi deli imovi-tih posestnikov in župljanov iz Loškega potoka — gotovo ne bi reflektiral na les iz mojega gozda.
Ing. Anton Rudež,
posestnik graščine v Ribnici.
* Za vsebino tesra spisa ie uredni* štvo odgovorno, kolikor določa zakon/
prodam hišo v tjubljani
z 12 strankami po ugodni ceni. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5631
firsmnfAM    švicarsko precizijsko UldUlUJUU, delo z 211 ploščami se
proda. Vprašanja na: Yila Skala k, Zidan
most. 5632
Ropi se lanek voz StTSr£te
ži. Ponudbe pod »Lahek voz 5535« na upravništvo Slov. Naroda. 5535
Jllz se prodajalna
mestu aH izven mesta. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5435
več čevljarskih pomoćni kov za nova dela. Cesta na Loko 20. £610
nnpnnrfifna že,i službe za 5lvilj'° pe
uUdjJuuILlIa rila v hotelu. Naslov pove uprav. Slov. Noroda. 5601
Koncipiienta
sprejme odvetnik Dr. Franjo Roslna v Maribora- 5602
Proda se doaro ohranjeno ooniitvn iz hrastovega lesa Skuša ni. 13/111.
Kupca za jabolka iščem.
Pišite  na F.  Lecnik.  Gaštanj. Koroško
5619
Ha proda] mlad osel ii oslica.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5622
Zdravniško izprašan športni masenr
in operater kurjih očes se priporoča Ivan Pele, Ilirska nI. 31. 5623
Trnovski vajenec
v trgovini Josip Kastelic, Novo mesto Kastelčeva uL 112. 5627
Sukanec bel in irn priporoča tvrdka
Osvaid Dobeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
3630
•^1 _ m_* (Salonflugel) se radi E%l9Y!a   odpotovanja ceno proda.
Rimska cesta % parter, leto droga mtjL
5ooo
Prodam 1200 m3 smrekovih hlodov
na Jeiovci nad Jamnikom. Refiektantje naj se zglase pismeno ali ustmeno pri Ivanu Magutar t Lescah Gorenjske.
[2oo prodam dega lesa in druge predmete. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5545
Prvovrstna jajca plavaci (Schwimmer)
po 1 K nudi  Em. Supanc v Rogatcu. Telefon št. I. v Rogatcu
Hnl&anfii   dobe prvovrstne plašče in flulcoOijI cevi za kolesa in vse druge potrebščine najceneje  pri znani tvrdki gn. Vek, Ljubljana, Sodna nI. 7. 4866
een v pleskarsko obrt kon-toHstinja ki se razume dobro *a kvadraturo. Jos. Jug, Rimska centa 16, od 1. do 2. ure
popoldne. 5513
Sprejm
Trstje za strope izdeluje in prodala
na debelo in drobno m2 po K -1-80 pri večjih naroČil h znaten popust Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova ulica IS, Trnovo. 4256
Koor potrebuje
bije za čevlje in drugih železnih izdelkov v večji množini, naj se obrne na veletrgovino Štefan Sp5ck, Borovlje Koroško. 5351
Knh^rin srecmiin 'et za ves hišni p°-
llulluiild sel z dobrim priroročilom se takoj sprejme k dvema osebama na Zidani most Ozira se samo na pismene ponudbe z navedbo plače rod .Kuharica 5611" na uprav. Slov. Naroda.
Ie se strojnik za parni mlin.
Naslov, pove uprav. Slov. Naroda. 5612
: CEMENT :
Idobavlja ,AVA* Laško.
Roman
SWkat
Portland
Kliniliom vsak° večjo količino AUpUJCiTI bukovih drv in suhega oglja, kakor tudi medicinske korenine, zemljišča in cvetje. Ponudbe prosim z naznakom cene in kej postavno. Ciril Zagore, Sanja (Hrvatsko). 5605
Proda se dvoje motornih koles
v dobrem stanju, dobra pnevmatika in sicer 1 Pigon 2 H P in 1 Puch 21 fj H P. Ogleda se jih lahko pri J. Goreč, Rimska cesta. 5626
Žaganje drv z motorjem se priporoča
po najnižji ceni in točni postrežbi Anton Pucin ar, PoManski stasip AL 22, I. 5615
Visoko nagrado 5 ki°lX
ljani stanovanje obstoječe iz dveh sob ter kuhinje. Ponudbe pod »Avgust 5388» na upravo Slov. Naroda. 5388
Absolventka trgov, tečaja ™0$\-
kako pisarno kot praktikantinja. Gre tudi en čas brezplačno. Ponudbe pod -Brezplačno 5633« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5633
preprosto mesečno sobo
iščem za 2 osebi proti dobri nagradi in visoki najemnini. Ponudbe pod .Preprosto 5629* na upravništvo Slovenskega Naroda. 5629
Kompletne konjske oprave
in razni vozovi se prodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko« atevc, Sv. Petra cesta 4. 5436
Bče se žagar za jarem JSTrt;
obenem brusil žage. Samo sposobni naj se javijo na Gereredorfer i drug. Mrkopalj. 5575
m se kuharica <T%jr$*8r
postopku, za takojšnji naston ali po dogovora. Ponudbe na Oerersdorfer 1 drog, Mrkopalj, Gorski kotar. 5576
Proda se prvovrsten jahalni konj
(Renner) in zraven pripadna kompletna angleška konjska oprava. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5578
Hlad zakonski par ifte stanovanje
I—2 sob s kuhinjo event meblirano za takoj. Ponudbe pod .Zakonski pir 5591« na upravo Slov. Naroda. 5391
JKaline, jabolka in slive,
v večjih množinah, se bodo oddajale. Istotam  se proda   osem  velikih na platno z oljem slikanih slik od 15. do 17.  stoletja. Naslov pri upravi Slov Naroda. 5364
Cr^HAMnttio obstoječe iz 2 sob in t)l«nUYdflJlJ, kuhinje, v sredi mesta se odstopi tistemu, ki posodi 40.000 K proti vknjižbi na prvo mesto. Odda se tudi lep prostor za skladišče ali delavnico. Pisma nasloviti pod »T. P« poštno ležeče Ljubljana. 5455
Uglaševanje in popravljanje klavirjev
tudi na deželi.
Fallks Povla, oglaševalec klavirjev, Llubliana, Tržaška C. št 45.
Proda se
Isaisii sfroi
Smith Premier in kompletna vinska čroalufca (pumpa) se ceno cdda. Pa ar, Jesenice. 5603
Zidno opeko
zarezno (utorno) in navadno
strešno opeko
dobavlja
„AVA" Lubečno.
answ ^snSk.
enonadstropna, opstoječa iz 6 sob, ležeča ob veliki cesti v Gaberju pri Celiti. Poizve se v uprav. Slov ?\aroda. 5616
Apoteka
Homiro U. Nikolifo
u Kraljevu
od prvog septembra 1920, potrebuje pripravnika apotekarskog sa malo prakse. UslovI su: košta, stan, plata S00—1000 kruna mesečno 5620
t, j. mobilijar 2 sob, predsobe, kuhinje, udi elektr. razsvetljava, vse kakor stoji in leži, se proda za ceno 50.000 K Prekupci izključeni. Kupec prevzame istodobno laško tudi stanovati e. ki je snažno in leži v bližmi elektr žel. Dostaje. Ponudbe pod ,Mirna stranka 5617" na uprav. Slov. Naroda. 5617
15 in 20
kronske znamke
kupujem po najvišjih cenah. Aloji Tavčar, stavbeni mojster, Ljubljana, Gos-posvetska cesta 6. 5634
Šećerana (tvonica slaikirja) Dsora
(Bosna) traži samostalnog i dobro iz-vežbanog kovača, koji je već dulje vremena kao takav radio u kojoj tvornici. Tačne oferte uz naznaku da 11 je oženjen III ne, slati na Upravu šećerane i— Usora (Bosna). 5381
Proda se nnodno ski stroj in sicer
cirkularna žaga, vrtalni stroj in (Fres-sar) stružni k popolnoma nova u nora on 3 za vsako mizarsko pod etje solidno izdelana Oeleđa s" ahko v ak dan pri Lvrdtki Aidio?ic, Breg St. 20, Lje§lJ»a
5628
I?ai latiti lika liM raj. Permć
poročena
bjmMlaaa
iste 20. tuli ja 1920.
les
kupuje
Tovarna lesenih žebljsv v Tacna pod Šmarno goro.
Nndlm
vsakovrstne
žlvllne potrebščine
Gjorgje Grujić
Beograd, JKiletina ni. 15.
Proda se
Koruza l
K 300— za 100 kg se dobi dokler
prosta pri tvrdki
Josip Zidar, Ljubljana.
po sto  kosov v kartonu i
Club Schnabel 100 60 K 125.
S a m nm K 120.
Riz Abadie K 100.
Riz Abadie Patent K 145.
Riz Raflnade zlato X 100.
Eosak, Oenlal 1 Tor X 85.
po  60  kosov  v kartona i
Nnms X 85.
Meri sto X 80.
Boy Flag X 80«
Cijene brez obveze samo dok zalihe traje! Odprema   poštom  uz ponzećes
Ćirilometodska nakladna Knjižara i pa-nirnica dlon. društvo
Zagreb.
Preradovićev trg 4.
posestvo
ležeče ob glavni cesti, oddaljeno 200 m od postaje, obstoječe iz 2 hiš z gospodarskim poslopjem, 20 oralov zemljišča, 7 do 8 oralov njiv in travnikov, 12 oralov zelo zaraščenega gozda in veliko sadnega drev:a. Poizve se v uprav. Slov. Naroda. 561S
boja (barva) za tkanine
Glavno zastupstvo za Jugoslavijo
rfocbii
Telefon 11 38.
Zagreli« VlaSka ulica 59
Amerikansko
strojno
olje
Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; ol|e, stroj no za poljedelske stroje; Olje, strojno za težke stroje; Olje za avtomobile, lahko; Olje „       •   izredno težko; olfe za cilindre, Olje proti prahu.
Glavna zaloga
Medic, Rakove & Zanki d. z o. z.
prej«
a. Zanki sinovi.
3E
66
30
PA
3ntne vreče
proda, deščina in la-dijna tla kupi samo v velikih množinah. Inž. L. Lnckman, Maribor, Kopitarjeva nI. 14. 5565
Cieflina semena za iesensko seiatev
kakor dnerarije, nageljčki, levkoje, pri-mule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & Komp. Ijnbljana, Wolfova ulica 12. 5444
Proda se elegantna spalna nprava.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5574
izurjeno korespondentinin \.š
in nemške stenografije sprejme tovarna v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Dobra korespondentinja 5422« na upravn. Slov. Naroda. 5422
+
Preminula nam je naša preiskreno ljubljena dobra blaga mamica, gospa
Katarina Cvenkel
v 75. letu svoje starosti, pripravljena za dolgo večnost s svetotajstvi.
K večnemu počitku spremimo rajnico v četrtek ob pol 8. uri.
Znanci! Prosimo Vas, ohranite ji blag spomin!
SEVNICA, 27. julija 1920.
Globoko žalujoči ostali.
ugl ase valeč glasovir je v ln troo yec z glasbili
Ljubljana, Wolfowa ul. 12
WANDERE
motorno kolo 3 konjske siie, v najlepšem redu, s pnevmatiko se proda pri tvrdki Kari Camernlfat Sc Koim>, LJubljana,   Dunajska     cesta 12.
Knjigovodja
z večletnim službovanjem se sprejme takoj. Ponudbe pod šifro »KNJIGOVODJA 5552" na upr. Slov. Naroda. 5552
^EvensKo odpremničko dton
J<e£on 6-,5 ZAGREB Jlica l. Podružnice: ZEMUN/SARAJEVO/MARIBOR,WIEN.I.6onzagag.16. Jspostava:PRAG,Dlouha tr. VI.
sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz Njem. An str? Je, Čehe slovačke sa \Iastttim pratiocima-
Carinsko posredovanje.        Slrnčao ocarinanjo.
Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim poslovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnih listova.
laSi¥aia
Povodom smrti naše nadvse ljubljene soproge, mamice, svakinje, sestre, gospe
L 81
soproge meshra ln posestnika
nam je došlo toliko izrazov blagega sočutja, da se ne moremo vsakemu posamezniku posebej zahvaliti. Zato se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem, kateri so ji v bolezni z obiskom in tojažbo lajšali trpljenje. Osobito so zahvaljujemo si. Čitalnici in pevskemu zboru Svoboda v Sp. Šiški za ganljive žalostinke, duhovščini, sorodnikom, vsem onim mnogoštevilnim, kateri so ji na zadnji poti dali častno spremstvo.
Iskrena zvhvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in zelenja.
Sp. Slike, dne 27. julija 1920.
Specijalna kroiačnica za dame in gospode   po   najnovejših modelih
S. Potočnik, ^ubijana, Ustalili t S/L Bi
664
Za dame in gospode moderno opremljeni modni salon prve vrste. Za naročnike, ki prinesejo blago, ista postrežba. Obračanje, moderniziranje oble k, izdeovanje uniform.
RAPAPORT
BS
■ mm
Mota rodbina Fran Goloha.
izvo i ieisza in ielezne robe
Wien I., Krugerstrasse štev. o.
dobavlja
železo, predmete iz železa in orodje vseh vrst po cenah brez konkurence, vedno v velikih množinah iz skladišča. Ogromne zaloge v teku.
BSF" Isvoz na vse strani sveta.
-
Gospa Ida MaHy roj. Pollak javlja v svojem imenu in imenu svojih sorodnikov tužno vest o smrti njih i skrenolj ubij enega soproga, ozir. očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka, gospoda
firodni malinov sirup
z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dntvni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
gfeb Potnik, HeSel5€oya uSka (porjrej zaloga mengeškega piva).
Za preprodavaoce!
Sapun za pranje 00—63
komadi od lU i V2 kg proizvod ¥■ Bečkerek K 26-— kilogram sa skladišta Zagreb nudi
Horbart Ufeiss, Zagreb,
Bakačova ulica 4.
Telefon 7—33
veleindustGTiica
ki je danes ob 5. uri pop. po dolgem muk ep ol nem, z veliko vdanostjo prenašanem trpljenju previden s sv. zakramenti za umirajoče v 74. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
S tem je končalo dela in uspehov polno življenje, nehalo biti požrtvovalno, zvesto in plemenito srce.
Zemski ottanki dragega pokojnika se bodo v Četrtek, dne 29. t. m. ob 5 uri popo-ludne, v hiši žalosti v Tržiču blagoslovili; ter na tukajšnjem pokopališčn v lastno rakev k večnemu počitku položili.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Tržiču.
Triih dne 26. julija 1920"
Ida M lly roj. Pollak, soproga. Emil, Alfonz, Elza Gismann, Ana, Mlcl Herrmann, Ida, otroci Marija Rčger, Ivan Lambert, Julija Engelsberger, sestre in bratje. Otmar Gisroann, Kari Herrmann, zeta. Vllly Mally roj. pl. Ury, sinaha. Otmar, Erih, Erna, Harald Gismann, Sago in
Ingeborg Herrmann, Kart Maly, vnuki.
Ercjažka tvrdka
Pučnik
Ljubljana, Sodna ulica Stev. 3.
naznanja, da se je nje lastnik zopet povrnil z orožne vaje in se cen j.
odjemalcem vljudno priporoča. 5613
ms
Za preprodavaoce i potrošače 1
Kolofsnij
svijetli, grčki i francuski,
amerikansko strojno ulje
uz najjeftinije dnevne cijene
svijeće, cassia, čaj
nudi sa skladišta dok zaliha traje
mm dv afrique (monka trava)
prispjeva za koji dan. Glede ponude obratiti se na tvrtku
orbert Itfeiss
:a?sačsva ni. 4.  Zagreb  Tel. 7—33.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
^Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, - OeSje,   Dubrovnik, ICotor j Kranj, Ljofoijaiia, Maribor, Rfietko-već, Opatija, Sarajevo, Solit, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
I Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v L
tu- in inozemstvu.
SSSSSK
. I — ■ I
M.
83