r Mo HujeS svoj znaCaj -a
Trije fantje
Poznal sem tri fante, ki so vsi ie po zunanjo obetali, da iz njih še nekaj postane. Vsi trije so si zastavili nalogo, da postanejo nekaj več kakor drugi. Dasi so bili med 6eboj prijatelji, so se njihova pota kmalu razšla.
Prvi je bil dečko veselega srca, prijaznih očt in rdečih lic. Vsakdo ga je imel rad. Ni razglabljal na globoko, vendar je bil v svojem delu priden, vesten in temeljit. Sam pri 6ebi je lakote modroval: Vse, kar svet modrega ve, so ie drugi odkrili, in vse, kar je dobro, so ie drugi pred menoj izkusili. Jaz se hočem ravnali le po vzgledih in naukih ljudi, ki imajo pošteno preteklost za seboj. Zato jo pazljivo poslušal, kar so ga učili modri učeniki, ter je natanko prebiral, kar so modri misleci mislili. Tako je lahko in varno hodil skozi življenje.
Drugi je več razmišljal, saj je ie kot otrok pri vsaki stvari spraševal: Zakaj pa to? Zakaj pa ono?i Tudi kasneje ni rad hodil po shojenih stezah. Česar ni sam dobro razumel, tega ni sprejel vase. Bil je bled in resen dečke, ki se je ie v šoli navduševal 7.a rimskega vojskovodjo Cezarja, kateri je bil dejal, da je rajši v vasi prvi kakor pa v mestu drugt Ta Cezarjev častilec je hodil svoja pota, pri tem marsikdaj zašel, pa je po ovinkih spet prišel na pravo pot.
Tretji pa je bil vihrav in sanjav. V njem se je vse kuhalo in vrelo. Itnel je tisoč opravkov in tisoi skrbi, časa pa nikoli nobenega. Drugih svela nt maral, ker je sam vse vedel. Zato pa se je to-likrat zaMaval v zid. Holel je biti vse ob enem, pa ni postal nič.
Na te-le tri fante mora človek misliti, ko bere, kaj neki jutrovski učenik pripoveduje svojim učencem:
Da postaneš osebnost, to se pravi značaj, imai odprto tri poti:
Prva pot je najlažja. Ravnaj se po besedah ia vzorih modrih In plemenitih učiteljev ter vzgojiteljev!
Druga pot je tale: Skrbno premišljuj pot, ki vodi k modrosti!
Je še tretja pot, ki se imenuje skušnja. Skušnja je bridka šola življenja. Blagor mu, ki se * njej kaj nauči.
Po kateri poti boš hodil?
Po eni izmed teh treh, ali pa skušaj po svoji modrosti in nagnjenju ta tri pota med seboj nekako združili.
Vsekakor se nikoli ne boš prezgodaj začel pečati e tem vprašanjem, če hočeš kdaj postati tna-čaj, to se pravi, postati mož, ki boš družini v ponos, narodu pa v čast ter v časni in večni blagor.
Fant, premisli te reči. Vedi namreč, kar morebiti ie sam veš, da se vino dela, ko mošt vre. Ko neha vreli, je vino zrelo. Takrat se pokaže: ali j« dobro ali slabo. Skrbi, da boš pridelal dober značaji
9osi sv. %atlina
ker ie takrat,	iaSlH P<1 ''
taceli adventni postlTMlan, Po MarUnon ^^^JLg
bdita. Martinova *	" in h ena po mestih in vaseh.
Zmage na morju
Nemško poročilo od 2. nov. s|ioroča, da je meseca oktolua nemška vojna mornarica potopila Angležem in Amcrikancem 111 ladij s 720.578 tonami. Nemška lelala so polopila 2 ladji. Vrhu tega je angleška mornarica v tem času izgubila še 1 rušilec ter mnogo manjših vojnih ladjic.
Dne 3. nov. pravi nemško vojno poročilo. da so nemške podmornice vzhodno od Kanade potopile 16 trgovskih ladij z 04.000 tonami.
V Crnein morju pa so nemške enole meseca oktolira potopile 33 sovjetskih ladij.
Nemško poročilo od 5. novembra nadalje dodaja, da so nemške podmornice od Ledenega morja do Madagaskarja poleg že omenjenih ladij po-polopile še 6 ladij s 37.000 tonami ter 20 ladij s 131.000 tonami. Tako je sovražnik spet Izgubil 168.000 ton b rodov ja.
Vojno poročilo od fl. novembra razglaša, da je v vodah Severnega morja bila spet potopljena 6000 tonska ladja, na Ladoškein jezeru pa več ladij.
škili letal uspešno bombardirano. — V Stulingra-du pa so nadaljujejo očiščevalni boji. — Sovražni poskusi, da bi prekoračili reko Don, so bili s,l(,t odbili.
Nemško vojno poročilo od 5. novembra naglaša, da je nemška pehota na Kavkazu zavzela nove postojanke in da je bilo spet bombardirano pristanišče Taupse. — Tudi v Slalingradu so bili doseženi novi uspehi.
Na krovn slovečrga italijanskega hitrega čolna MAS, ki se zelo odlikujejo.
Vojni dogodki prelehlega tedna
Rusko topništvo — razbito od italijanskih čet ob Donu.
Vojno poročilo od 6. novembra razglaša, da so nemške in madžarske čete ob reki T • reku še vedno v napadu in da je pri Tuapseju bilo zavzetih več novih postojank. — V Slalingradu pn se posamezni oddelki obojestransko napadajo. Madžarski oddelki so pridrli čez reko Don b r na vzhodni strani uničili več podzemeljskih utrdb ter 34 bunkerjev.
Zmage v zraku
Kakor naglaša nemško uradno poročilo, jc angleško letalstvo od 11. do 31.. oktobra izgubilo 300 letal, in sicer 187 nad Sredozemskim morjem in nad severno Afriko. — Nemška lelala so 5. L m. z bombami napadla angleško mesto Canler-bur.v ter ga razdejala, kakor se glasi vojno poročilo.
Nad vzhodnim bojiščem je bilo od 10. do 31. oklohra uničenih 015 ruskih letal, med tem ko jn v istem času bilo izgubljenih zgolj 50 nemških letal.
Samo dne 5. t. m. je na Kavkazu bilo sestreljenih 35 sovjetskih letal.
Junaški boji v Afriki
Junaški boji v Afriki, ki smo o njih zadnjikrat poročali, še zdaj trajajo. Sovražnikove sile so silno velike, vendar se jim osne sile s požrtvovalnim junaštvom postavljajo po robu, ne da bi lo za las popustili v svojem zagrizenem odporu. Naj govore vojna poročila:
Vojno iioročilo št. 800 od 2. novembra poroča, da so na severnem delu bojišča osne sile zoper sovražne napade napravile protinapade, ki so se uspešno razvili, pri čemer je bilo zajetih nekaj sto Avstralcev ter uničenih kakih 40 avtomobilov. Po hudem topovskem streljanju je tamkaj sovražnik vnovič napadel, pa je bil takoj ustavljen. — Za hrbtom italijanskih čet se je prejšnjo noč sovražnik skušal izkrcati, pa se mu to ni posrečilo.
Vojno poročilo št. 891 od 3. novembra naglaša. da se je na egiptskem bojišču razvnela še hujša bitka. Ponovni pritisk močnih sovražnih oklepnih vozil so krepko ustavile osne čete, ki so nato prešle v hraber protinapad. Pri tem je sovražnik imel velike izgube ter je bilo nad 90 oklepnih voz uničenih. — Italijanske pomorske sile so potopile eno sovražno podmornico.
Dne 4. novembra pravi italijansko vojno [io-ročilo št. 892 tako-le: J.Na bojišču pri El Alamei-nu junaški odpor in neukročen pogum osnih sil tudi včeraj nista dopustila sovražniku doseči nobenega uspeha pri njegovih ponovnih močnih napadih z množicami oiklepnega orožja in letalstva.«
Dne 5. novembra razglaša vojno poročilo št. 893: Včeraj od prvih jutranjih ur do pozne noči so se v puščavskem območju med KI Alameinom in Fuko razvijali srditi krvavi hoji med našimi tanki ter med podobnimi sovražnimi enotami. Po izredno ogorčenem odporu so se proti večeru ita-lijansko-nemške armade umaknile na nove postojanke proli vzhodu. Močne so sovražne izgube v moštvu in orožju; naše so resne.
Vojno poročilo št. 891 od 6. novembra pravi: Italijanski in nemški oddelki so se včeraj spustili v silovito bitko s sovražnimi oklepnimi skupinami na bojišču med Fuko in Marsa Matruhom Zvečer se je bitka z nezmanjšano silo nadaljevala.
Vojno poročilo št. 893 od 7. novembra s|ioro-ča. da se je včeraj (6. t. m.) nadaljevala silna tonkovska bitka na prostoru vzhodno od kraja Marsa Matruh. Protinapadi os-nih sil so zadali sovražniku velike izgube.
Nove zmage v Rusiji
O bojih v Rusiji poroča nemško uradno iioročilo od 2. novembra, da so po hudih bojih pri
Tuapseju severno od železnice bili zavzeti sovražni bunkerji, nakar se je nemška pehota prebila naprej, ko so bili deli sovražnika uničenih. — Zahodno od reke Terek so nemške čete vrgle sovražnika iz njegovih postojank. — Zavzelo je bilo mesto A 1 a g i r ia s tem sovražniku zaprta gor-
ska cesta. — Južno od Stalingrada so se izjavilo-vili ponovni sovražni napadi.
Vojno poročilo od 3. novembra pravi, da so boji na Kavkazu še naprej uspešni in da se v Slalingradu napadi nemških čet uspešno nadaljujejo. — Nemci so pridrli tndi v KalmUko ste|io, kjer se jim je skušala postavili po robu sovražna konjenica, ki pa jc bila vržena nazaj.
Nemško vojno poročilo od 4. novembra naglaša, da boji na Kavkazu ob Tereku neprestano trajajo in da je bilo pristanišče Tunpse od nem-
Mučeniška smrt župana Brulca in tovarišev
Slovenski mučenihi nam kličejo
iz grobov
Slovenci, uničite zadnje sledi komunizma iz našega naroda!
Slovenska mati mučenica oh krsti svojega sina, ki so ji ga ubili komunisti
Kdo ni po/.nal stopiškcga župana Brulca Franca, ki je dolga lela županoval največji slovenski kmečki občini tam v novomeškem Podgorju? Kdor ga ni osebno poznal tega poštenega slovenskega moža, ga je prav gotovo poznal vsaj po imenu, ki je po svoji častitljivosti slovelo po vsej naši deželi. Bil je mož vseskozi krščanski značaj in poštenjak. Pa prav zalo trn v peli komunistom, ki so se ga hoteli i/.nebiti. Ze poleti so ga prijeli z njegovim sinom Jožetom vred ter ga odvedli s seboj v gozdove, kjer je prestal inučeniško smrt. Ujeti komunisti, ki so jih ujeli fantje »Legije smrti«, so izpovedali, tla je Brale umrl kot pravi mučenik. Komunisti so ga hoteli pripraviti do tega, da bi iz strahu pred smrtjo zavrgel svoje krščansko prepričanje. Zato so zahtevali od njega, naj izreče komunistični pozdrav. Brulc pa je moško odgovoril takole:
»komunizem je brezbožen in prolikrščunski, zato ne bom po komunistično pozdravljal. .Moj pozdrav je: Smrt komunizmu! Živel Kristus Kralj! Tako sem učil svoje otroke in tuko naj bo!«
Komunisti so nato tega moža strahotno mučili in ga, kakor se je pri pregledu trupla dognalo, še živega zakopali v gozdu.
Dne 28. oktobra letos je prišla v tisti gozd posebna komisija s pričami, ki je izkopala tamkaj zakopane žrtve ter dognala strahotne stvari, kako kruto in zverinsko so komunisti svoje žrtve morili.
Tistim, ki se zdaj zgražajo, če maščevalna roka poseže po kakejn izmed teh zločincev, bodi povedano, da tak, ki Je zagrešil take zločine zoper svoje rodne brate, nikakor ne more več hiti član našega narodnega občestva, če nočemo na čelu našega naroda pustiti grdega madeža kajnovstva. Tem lahkovernim dušam svelujemo, naj prebero zapisnik, ki je bil nupravljcn ob pregledu teh irupel v novomeških gozdovih, la-kole se glasi:
Ekshumaoija teh žrlev je bila 28. oktobra 1M2., ter so pri tem sodelovali In bili prisotni kot priCe: llrulc Janez, sin umorjenega bivšega župana, ««»-iiik Nandfi, vojaški kurat, M. V. A. C., Vdovf Franc, Zajčji vrh št. 2, Lojlc Anton, Zajčji vrli št. 11, Bar-l"lj Jože, Slopiče št. 4. Ze ob ekslmmaciji pokojnin žrlev so priče mogle ugotoviti nešteto poškodb na truplih, katere no moglo bili zadano le od divjaške grobe nasilnosti.	, „
Zupan lirulc Franc jc le7.al v približno I M m dolgi Jami na trebuhu, noge jc imel upognjeno v
kolenih nazaj. Na hrbtu in deloma na vratu mu je ležala velika skala. Nekaj metrov nižje sla v skupni jami ležala županov sin Jožef Brulc in posestnik Turk France, zvila drug ob drugem; ludi ta jama ni bila dosti daljša od prve. V bližini in tudi v jamah je bilo najti ostanke ognja — zoglenele ostanke polen itd.
Da bi se strokovno zdravniško ugotovile poškodbe na truplih pokojnih žrlev, je bil naprošen g. okrajni zdravnik dr. Korbar A., da pregleda trupla in du strokovno ugotovi nasilne poškodbe na truplih pokojnikov. Pregled je bil dne 29. oktobra 11)12 v SlopiČah pri mrtvašnici. Trupla so bila v glavnem prav dobro ohranjena, ter je bila mogoča identifikacija poedinili žrlev.
Pri pregledovanju poedinili trupel je bilo na posameznih truplih ugotoviti sledeče poškodbe, ki so z gotovostjo bile zadane nasilno:
1.	Na truplu pokojnega župana Janeza Brulca je bilo mogoče ugotoviti sledeče: Na glavi zdrobljene iiomic kosti, oči iu veke grobo iztrgane, porezane ali posekane zgornja in spodnja ustnica, jezik iztrgan ali pri korenu izrezan, ker ni bilo mogoče ugotoviti niti ostankov jezika, odrezano ali odtrgano levo uho. Na desni strani obraza popolnoma zdrobljena spodnja čeljust in lična kost. Na trupu spredaj obširne rdeče podpludbe, deloma ožgana koža in površni defekti, kot posledica silnih udarcev in puljenju z ognjem. Na desni roki manjkajo prvi trije prsti, na levi pa dva prsta. Nobena teli poškodb ni bila naravnost smrtna, tako da je mogoče skoraj z gotovostjo soditi, knr kažejo tudi nekatere poškodbe, du je bil še živ zakopan.
2.	No truplu sina prve žrtve, Brulc Jožefa, je bilo ugotoviti: nn glavi, oči z okol-ni ni tkivom grobo izlaknjene, nos popolnoma zdrobljen, levo uho odtrgano, desno uho do polovice odsekano, spodnja čeljust popolnoma zdrobljena, isto deloma tudi zgornja čeljust. Desna roka na treh mestih zlomljena. Na levi podlaktnici močne poškodbe in podplule. Pokojnik je umrl verjetno zaradi poškodbe možganov, kot posledice sitnih udarcev po glavi. „ , „
•5. Truplo tretje žrtve, Turk. »nr •
•	ta, posestnika iz Zajčjega vrha st. 6, kaže sledeče nasilne poškodbe: nn glavi - na
•	čelu velika rana. desna lična kost popolno-
■	„„, zdrobljena, levo oko z okolico j lobanje, odbita ali odtrgana desna polovica
■	nosu; najtežja, smrtna poškodba je zadaj za
•	levim ušesom, na tem mestu je popolnoma zdrobljena lobanja iu gotovo tudi poškodovani možgani. Desna roka v znpeslju zloin-Ijcna, zlomljen je tudi palec na tej roki. INa
obeh rokah so na obeh zapestjih globoka odrgnine, kot posledica vrvi ali verige, s ka* tero je moral biti pokojnik zvezun.
4.	Truplo pokojnega Vidmarja Ani tona, roj. 12. 1. 1912, iz Št. Jošta št. 15, kaže, du je bil pokojnik z vehementno silo udara jen po glavi tako, da mu je ta sila zlomila tilnik, kot posledica tega udarca jc tudi popolnoma zdrobljena desna stran obraza,
5.	Na truplu Vidmarja Lojzeta, ro« jenega 21. III. 1913, iz Št. Jošta št. 15, ie na glavi ugotoviti, da ima popolnoma zdroliljen zatilnik in da je bila ta poškodba gotovo smrtna. Na obeh rokah ima hude poškodbe — desna jc v komolcu vsa zbita, leva ima popolnoma zdrobljeno zapestje.
6.	Na truplu pok. Ovnička France« ta, roj. 11 XI. 1905, iz Zajčjega vrha št. 4, je spredaj na prsih — za prst nad in znotraj prsne bradavice na Irvi strani vidna urezna rana, ki sega skozi srce in je vidna tudi na hrbtni strani na ustrezajočem mestu; soditi je, da je bil s silo zaboden ležeč na hrbtu« Razen te smrtne poškodbe ima pokojna ŽM tev popolnoma zdrobljeno desno zapestje.
Kazen naštetih poškodb jc ua vseh tru« plili najti sledove pečenja z ognjeni in pod« plutbe na mnogih mestih po telesih, ki k'a« žejo, da so bile vse žrtve prav knnihalsko mučene, preden jih je smrt rešila trpljenja.
Stopiče, dne 29. X. 1942.
Dr. Korbar,
sanitetni relcrent v Novem mestu.
Kdo ie kriv teh zločinov?
Boris Kidrič, glcvni vodja komunistične »Osvo« bodilne fronte«. Ze od srednje šole se je udej« stvoval v tajnih terorističnih tolpah ter živel vedno sredi prelivanja krvi. Na njegovi vesti leže tisoči mrtvili.
Črnošolska magija in telepatiia.
Oba privlačujeta množice. Gre sicer le za varanje s spret-nostjS, pa ljudi to ne moti. Zabavnih, a tudi presenetljivih 1 čarovnij za domači krog nudi najnovejšo delo
VessliaM
Jih ?ger in razvedril. Vsake knjiga .za n^nike^efil^ Naročite se na to najlepšo zbirko knjigi Po»eJt« to le drugi« i
■ •
3 j» novega
wL-
Novi grobovi
V Kranju je umrla znana gostilničarka Marija Jezeršek roj. Rebolj. — V Drulovki pri Kranju je odšla v večnost 19 letna Francka Kržišnikova. — Pri Sv. Duhu je zapu6til ta svet Jože Siherl. — V Mariboru so umrli: 46 letni zasebni uradnik Florijan Bender. 19 letna Zoiija Oman, 37 letni ključavničar Emil Toplak, 59 letni uradnik drž. železnice Martin Jesih in zavarovalni uradnik Viktor Svetel. V Kamnici pri Mariboru je umrla v visoki starosti 90 letna zasebnica Julijana Delgoš. V Straži pri Sv. Juriju ob juž. žel. je umrla 74 letna Marija Kukovič roj. Zdovšek. — V Braslovčah je umrl 83 letni Blaž Eberl. — V Parižljah so pokopali 85 letno Julijano Prislan. — V Pah"ah pa 29 letnega Stanislava šlibarja. — V Ljubljani so umrli ravnatelj meščanske šole v pokoju Luka Jelene, bivši orožnik Krašovec Franc, 10 letni Joško Jaklič iz Karlovice pri Vel. Laščah, vdova no žel. nadspre-vodniku Aiarija Mehle, Lavrič Frančiška, Kralj Marita z Rake in Klementina Vršvaj roj Božič. Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog!
d Iz školijskega letopisa. Za uradniškega pripravnika pri škofijskem ordinarialu je bil od Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino imenovan škofijski tajnik g. Stanislav Lenič. Za pretekla v zavodu sv. Stanislava je bil Imenovan duhovnik g. Anton Iskra. Na kanonika! kolegialnega kapitlja v Novem mestu je bil umeščen g. Alojzij Štrukelj, župnik v Leskovcu. G. Avguštin Zavbi. kaplan v Planini pri Rakeku, je bil imenovan za župnijskega upravitelja istotam; g. Alojzij Jenko, kaplan v Preserju, pa za župnijskega upravitelja za župnijo v Zaplani. Konkurzni izpit so dovršili: g. Franc Golob, kaplan v Šmarju, Ivan Janež, kaplan v Žužemberku, g. Viktor Srhweiger, kaplan v Št. Lovrencu, g. Ivan Silar, kaplan v Ribnici, g. Ivan Scšek. kaplan v Smartinu pri Kranju, in g. Mihael Znidar, kaplan na Breznici.
d Za novega rektorja tr. vseučilišča je imenovan profesor Matija Vioro. Novi rektor se je z vnemo udeleževal življenja in delovanja v fašističnih vrstah.
d Za eno uro nazaj. V ponedeljek. 2. novembra, ob 3 zjutraj so pomaknili ure linzaj za zimski čas.
d Letošnji pridelek krompirja v Italiji cenijo od 24 do 35 milijonov slotov, kar je mnogo več kakor druga leta.
d Nad pol milijona goldinarjev je žrtvovala Ljubljana pred 50 leti za svoj vodovod.
d Za časa trajanja vojne ne sme nihče zvišali podnajemnine za opremljene ali prazne sobe.
d Zcljnata glava, ki je tehtala 13 kg. je zrasla na nekem polju blizu Brindisija. — V Pieinon-tu pa je dozorela hruška, ki je tehtala 1.370 kg.
d Iz Durejevrga sklada bosta dobila za rojstvo dvojčkov nagrade po fiOO lir Rudman Juri in Bara iz Radoš pri Metliki, ter Možitia Janez in Frančiška iz Dol. Logatca.
d Letošnji oktober je bil v zadnjih 50 letih najlepši in za spravljanje poznojesenskih pridelkov najugodnejši. Do dneva, ko to pišemo, letos ie Ri bilo slane.
d Predpisi o klanju prašičev je naslov važni oblastni naredhi, ki jo prinaša »Slovenec« z dne 3. novembra 1042.
d Slovenska bratovščina sv. Ilieronima iz leta 1452 je naslov zanimivemu članku v »Slovencu« t dne 3. novembra t. 1.. Ta slovenska bratovščina Je bila ustanovljena omenjenega lela v Udinah.
d (IO letnik je postal dr. p. Iladrijan Kokolj na Viču. Na mnoga letal
d Pri Sv. Dtiim. v Črnomlju je praznovala te dni 60 letnico rojstva zgledna vzgojiteljica Pepca Primožičeva. Živela I
d Zlalo poroko sla praznovala v Zeleni jami pri Ljubljani vpok. morn. gen. komisar Ruport
Komunizem je po svojem bistvu brezbožen in proti svaki veri. Če Osvobodilna Fronta^ in njeni prijatelji govore drugače je to hinavska laž ali zaslepljenost
Pivec s svojo ženo Ano roj. Huber. — V Zeleni jami sta obhajala te dni srebrni poročni jubilej Kolenc Jože in njegova soproga Veronika. Uba ugledna zakonska jiara Bog živi še mnogo let!
d Nesreča ne počiva. Med St. Petrom in Družinsko vasjo se je na ostrem ovinku zaletel 20letni irosestniški sin Janez Grablovec s kolesom v velik lojterski voz in si pri tem prebil čelo in zlomil obe nogi. — Pri padcu si je zlomila levico Alojzija Rantova, 57 letna žena pekovskega pomočnika iz Ljubljane. — Pri padcu si je zlomil desnico 43 letni zasebnik Ivan Bevc od Dev. Mar. v Polju. — Z drevesa je padel in si zlomil levico 9 letni Peter Ravnikar s Motna pri St. Ru-pertu. — Pri padcu si je zlomila nogo Matilda Kupnikova, 31 letna šivilja iz Hotedršice. — Na strehi je spodrsnilo 33 letnemu krovcu Marešku iz St. Florijana, ki si je pri padcu zlomil desno roko in tri rebra. — Smreka je strla prsni koš 48 letnemu kočarju Josipu Kastelcu iz Malega Slatuika. — Pri sekanju drv si je odsekal dva prsta na roki 31 letni posestnik Ferdinand Podlipnik. — Pri padcu z jablane si je zlomil nogo 75 letni Simon Cam|>a iz Za|>otoka pri Sodražici. — Ker se mu je zvrnil na nogo hlod, si je zlomil nogo 40 letni delavec Ivan Lovše iz Zg. Kašlja.
Okrog sosedov
s Skrb Srbije za prehrano podeželja. Glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji, von Neu-iiausen, je izdal naslednjo narodbo o uporabi letošnjega žilnega pridelka v Srbiji: >Zaradi nemi-iov v Srbiji I. 1041 se lanskoletna žetev ni mogla pravilno izvršili in tudi ne razdeliti tako, kakor je bilo potrebno. Nekmetsko prebivalstvo je zaradi tega trpelo pomanjkanja hrane, ker oblasti niso mogle dobili potrebnih količin žitaric iz krajev, ki so pridelali več žila. kakor ga potrebujejo samo za svojo prehrano. Uporniki kmetom niso dovoljevali, da bi bili prodali svoje žito za denar, zaradi česar oblasti tudi niso mogle dati na razpolago potrebne hrane večjim kmečkim občinam ter 14 manjšim in večjim mestom v Srbiji. Da se pa ta primer ne bi ponovil, je glavni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji določil načrt za prevzemanje viškov žitaric letošnjega pridelka. Načrt predvideva tudi, kako se bo izvedla prehrana vsega prebivalstva v deželi.
s Hrvatska cikorija. Neodvisna Hrvatska l»o imela letos nekaj več cikorije za izvoz, ker je |>ovcča!a ploščino zanjo že na skoraj 12.000 ha. Redno je pošiljala vsa lela svoj pridelek v ostale balkanske dežele, v Ljubljano ca. 25%. Lani je bila odkupna cena določena na 98 kun za kg surovine.
s 475 letnico ustanovitve praznuje letos hrvatski Mostar.
s 372.t)27.2fil.C(l kun so v prvih devetih meseni) tekočega leta poslali oziroma prinesli hrvatski delavci iz Nemčije.
s (tb TIH) letnici. Ob priliki 700le!nice Zagreba so lam razne proslave in predavanja. Te dni je predaval vseučiliSki ptofesor dr. Kudoll llorval. ki je govoril ludi o tem, kako je dobil Zagreb školijo iu kaplol.
s Dne I. novembra t. I. je minulo 80 let. odkar je prispel iz Zidanega mosta v Zagreb prvi vlak po novozgrajeni progi.
s Zagrebška pokopališče na Mirogoju je staro 00 let. Ko je bilo ustanovljeno, je Slel Zagreb samo 18.000 prebivalcev. Na Mirogoju pokopljejo dnevno povprečno 20 ntrličcv. Površina pokopališča meri 133 oralov.
s 1000 poletov proli sovražniku je že izvršila ena izmed skupin hrvatskega letalstva na vzhodni fronti.
s 213.3(12 delavcev in zasebnih nameščencev je bilo meseca sejitembra zavarovanih na Hrvatskem. Skupni zavarovalni zaslužek v septembru je znašal 205.550.000 kun.
s Pomoč v dejanju. Zastopnik muslimanske vere na Hrvatskem Reis-uI-UIcma je pred časom jtozval vse muslimanske organizacije, naj priskočijo na pomoč 1300 mladim beguncem. Bili so lo otroci muslimanskih staršev. Zdaj se je veliko število muslimanskih družin odločilo, da bodo otroke vzeli v svojo oskrbo. Teh otrok je dozdaj 1500, in prav toliko dobrotnih družin.
s V polkovnika je bil povišan ustaSki podpolkovnik Evgen Kvaternik.
s Na znano izlelno točko Ravno goro na Hrvatskem grade 8 km dolgo ceslo.
s Nove vodovode dolte v kratkem hrvatske kraške vasi Puk, BileČc in Sipovik.
s Glasbeno šolo so ustanovili v Zemunu. V njej se bo lahko učila tudi siromašna in nadarjena mladina, ne da bi plačevala šolnino.
s Poseben kopališki dom za vojne invalide iz vse Hrvatske bodo -zgradili v VaraždinskiU Toplicah.
s V Srbiji so uvedli nov vojni davek na zemljiško posest, ki znaša po razmerah 100—140 odstotkov osnovnega zemljiškega davka.
s Cez 700.000 kua za potrebe hrvatskega Rdečega križa in za osirotele otroke iz južnih predelov Hrvatske so doslej zbrali Osječani.
s Hrvaška državna banka bo z 31. decembrom vzela iz prometa drobiž bivše Jugoslavije in bo s tem dnem ta denar nehal veljati kot plačilno sredstvo na hrvatskem ozemlju.
s Za župnika cerkve Majke bolje v Mariji Bistrici, znani hrvaški romarski poli, je bil imenovan g. Florijan 1'apič, dosedanji župnik in dekan v Gornji Stubici.
s Razsrjeni bik. V kaznilnici pri Mariboru uslužbeni 32 letni Franc Gunzej iz Sentovca pri Slov. Bistrici je gnal bika napajat k malemu ribniku blizu gospodarskega poslopja. 2c skoraj pri ribniku pa je nekaj razdražilo bika, ki 6e je iztrgal Gumzeju, ga zgrahil z rogovi na ramah in ga vrgel z vso silo v vodo. Pa to še ni bilo dovolj. Bik je skočil za Gumzejem v vodo in ga z rogovi valjal po vodi ter končno teptal z nogami j>o njem. Hudo poškodovanega in nezavestnega Gumzeja so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
s Snažilke ta čiSfenje ulir. Pred nedavnim je zagrebška občina pozvala žer.ske, naj se prijavijo kot snažilke za čiščenje ulic. Časopisje odobrava la poziv in pristavlja, da morda ni več daleč čas, ko bodo ženske pozvane tudi Se v razne drugo in morda tudi Se težje poklice. Pri tem opozarja na zgled v Nemčiji, kjer ženske z uspehom opravljajo službo na cestnih in državnih železnicah.
s Nova trošarina na pivo na Hrvatskem. Na Hrvatskem je bila uvedena nova trošarina na pivo v znesku 700—S00 kun za lil z ozirom na stopnjo slada v pivu. Trošarina je vpeljana za pivo domače potrošnje in za pivo inozemskega izvora.
s Več kot 10 kg zaloge moke na osebo ne smejo imeti doma. Zagrebška mestna občina je konec oktobra objavila, da tisti Zagrebčani, ki imajo v svojih družinah 10 ali več kilogramov moke na glavo člana družine, ne smejo kujiovati kruha na krušne nakaznice vse dotlej, dokler se jim zaloga moke, pa naj bo kakršne koli vrste, ne zmanjša jiod 10 kg na glavo. Kdor se tega predpisa ne bi držal, ho strogo kaznovan, hkrati pa inu bodo zaplenili zalogo.
s Obležal je mrtev. 00letni upokojenec drž. žel. Jurij Sebesta iz Studencev pri Mariboru ie peljal ročni voziček in bolel zaviti v stransko u I i >' Pri tem se ni nič ozrl nazaj, čeprav je bil Risih. Zato ni zapazil, da prihaja v isti smeri za njim tovorni avtomobil. Ko je bil avtomobil že č blizu, se je bolel Sebesta v zadnjem trenutku umakniti, pa je skočil tako nesrečno |ired tovo1 al avtomobil, da je s prebito lobanjo mrtev obležal.
s Vodovod grude v Cerkljah na Gorenj !c m. Preiskava dosedanje pilile vode iz javnega potoka ni dala dobrega uspeha.
s Vlak ga je povozil. Dne 20. oktobra je na postaji Šoštanj povozil osebni vlak 30 letnega krojača Vcnceslava Nemca. Bil je takoj mrtev.
s Vojak na Ironli i zašitim srcem. Posrečene srčne operacije so vedno zelo redke. Se boli redko pa je, da je človek, ki je presial smrtnonevaiuo srčno operacijo, popolnoma ozdravel. Tak redki primer se je dogodil v Trierju, kjer je zdraviuk dr. I.uka3 pred tridesetimi leti opravil operacijo, ki je posebno v strokovnih krogih po vsem svetu povzročila veliko senzacijo. Dvanajstletni deček se je takrat v Trierju igral s pištolo, ki je bila nabita. Nenadoma se je pištola sprožila in slrel je zadel dečka naravnost v srce. Zdravnik je takrat obe luknji v srcu zašil. Deček je pozneje postal klepar in se danes bori na ruskem bojišču.
Ukrajina bo dobila goslilne lz Nemčije prihaja v Ukrajino vedno več urnd-nikov, trgovcev in industrijcev, kar je povzročilo občutno pomanjkanje stanovanj. Zato je nem.«; komisar za Ukrajino odredil, da se takoj dobro oskrbovana gostinska industrija. V kramt času so odprli lepo šlevilo gostiln in restavracij. Nemškemu poslancu je bila zaupana notranja 011'" nizacija goslinske industrije v Ukrajini.




"K

i
}R{GQDgUJETUGArifiPQlEOflQVEGfcYOTAKg!
Bilo je že svetlo, vendar je bilo še zelo mrzlo in 6once še ni bilo vzšlo, ko 6em zagledal cilj svojega |X)lovanja. Samo 6leme in kamin je kukal preko hrbla griča; nekoliko višje po hribu navzgor se je vzdigovala med drevjem visoka, 6tara belo fKjbeljena vila in za njo po hribu 60 6e razprostirali travniki. Sjx>znal 6em da b: bile v6e moje nade uničene, če bi me kdo videl potikati se tod v bližini; zaradi tega sem raje 6topil v senco plota in se plazil v njej oprezno naprej, dokler nisem dospel do vrtnega zidovja ob hiši svojih prijaleljev. Vila je bila precej staromodna zgradba z mnogimi surovo ometanirn: slemeni in sivimi strehami. Videti je bila nalodan* kot bolj v strani ležeča cerkvica v sredini zidana v dve nadstropji, z močno poševno 6trehc in na vseh straneh z enonad6tropnimi prizidki. Skrivnostno 6krita je 6lala med drevjem parka in takorekoč zakopana 6koraj do žlebov med vzdigujočim 6e ozemljem.
Zdaj bi bil že lahko poklical svoje prijatelje, vendar nisem bil nič na boljšem; vse je kazalo, da še 6pijo; če bi pa hotel koga poklicati, ali se ne bi' moglo zgoditi, da pokličem ali telo z zlatimi očali ki sem nanjo mislil le z grozo v srcu, ali kako trapasto deklo, ki bi zavpita, ko bi me bila videla? Jasno mi je bilo, da sem moial poiskati kako skrivališče, in sicer čim prej mogoče. Kes, da mi je nudila bodikasla palma prav dobro zavelje, toda na zidu je bila deska, ki ni bila v deželi nič nenavadnega in na njej je bilo napisano 6varilo: .Samoizprožljivi streli in pasti za noge!' Zaradi tega sem upal 6amo še, da pride prvi iz hiše ali Konald ali Flora; da pa bi imel korist od tega, če bi 6e to res zgodilo, sem v 6enci košate bukve zlezel na vrh zida in čakal.
Bil je vedno bolj dan in prikazalo se je sonce. Pretul sem bil vso noč in si hudo pretresel telo in dušo in zaradi tega 6e ni čuditi, če se zdi nespametno, celo bedaslo, da me je jela obhajali nekaka dremavica. Zdramili 60 me znani glasovi Io; pate in ko sem pogledal dol, sem lik pod seboj videl hrbet nekega vrtnarja z grobim telovnikom. V tislem trenutku je bil videli dodobra pri svojem delu, kmalu pa je prenehal z delom, iztegnil roke in se oziral jio vrtu, da me je obšel strah, in se okrepčal s ščepcem njuhalnega tobaka. Sinila mi je misel v glavo, da bi zdrknil z zida na drugo stran, v naslednjem hipu pa 6em s|>oznal, da ludi lam ni bilo varno zame, ker je na j>olju bilo nekoliko ovčarjev. Omenil 6Cin že bil dvoje čarobnih sredstev, na katere sem se navadno zanašal, toda tukaj 6e je bilo prigodilo, da so bila ta sredslva dodobra za nič. Vrli zida z bodicami razbitih steklenic in primeren oder, in da bi bil zgovoren kot Pitt in očarljiv kot Riohelien bi se niti vrtnar niti ovčarji ni malo ne zmenili zame.
Tisti zid, na katerem 6cm sedel — da bi delal pokoro za svoje grehe — se je na notranji strani težko da vzdigoval kake Štiri metre iznad tal; listje bukve, ki je tvorila nekak šator nad menoj, je bilo deloma že odpadlo; zaradi lega nisem bil samo nevarno izpostavljen radovednim ocem, ampak sem tudi lahko videl nekaj potov po vr u in skozi nek obok iz bršljina tudi sprednjo trato in okna hiše same. Dolgo s« ni ganilo nič drugega kot moj prijatelj z lopato; zdajci sem slisa glasove, kako se je odpiralo neko okno in kma u potem se je prikazala Flora v jutranji obleki, slopala počasi med gredicami, se ustavila zdaj pa zdaj n ogledovala svoje cvetlice. Da, tam je bila moja prijateljica, tik zraven mene tukaj pa - vrtnar. Kako naj bi stopil v zvezo l enim, ne da bi ob istem času vzbudil pozornost drugega? Nemogoče je bilo, da bi naredil nekak šum, sa| se še dihat nisem upal. Zaradi tega sem bil pripravljen, da m dal znamenje, brž ko bi se oztla kvišku. Toda ozi rala se je na vse slrani, samo na drevo ni pogledala. Oledala je na gorske vrhove, dospela celo uk pod ono mesto, kjer sem sedel in se zabavala z vrtnarjem o vseh mogočih malenkostih, toda niti mimogrede ni vrgla pogleda na rob zida. i« posled je počasi obrnila korake, spet pro h si, az sem obupoval. Odkrhnil sem drobec malte, do bro pomeril m jo zadel v vrat Segla iei z roko proti mestu, kamor sem jo zadel, se obrnila, se
ozirala na vse strani, ko pa je zagledala mene — odgrnil sem bil seveda veje, da bi me lažje videla — je rezko vzkliknila, vendar nevtegoma vdu-šila glas.
Vražji vrtnar se je za hip vzravnal.
■ Kaj želite gos|>odična?<
Bil sem neizmerno radosten, ko sem bil priča, kako se je znala brzdati. Vnovič se je bila obrnila in gledala na nasprotno stran.
• Nek pobič je lamle med artičokami!« je zaklicala.
•Ta nadlogal Jim bom že pokazal!« je zavpil vrtnar razburjeno in izginil med zimzelenim grmičevjem.
V tistem hipu 6e je Flora že obrnila in prihitela k meni z iztegnjenimi rokami in z obrazom, ki je bil zdaj ves rdeč zdaj bled kot zid.
•Gospod de St. Ives!« je vzkliknila.
•Draga, ljuba gospica,« sem odvrnil, »vem, da je to najbolj ničvredna prostost, ampak kaj naj bi drugega storil?«
»Sle pobegnili?«
»Ce blagovolite imenovati to pobeg.«
»Vendar tukaj ne morete ostati!«
»Vem, da ne, ampak kam naj grem?«
bil sem lačen in žejen, pa tudi nisem imel ničesar, da bi jedel in pil. Bil sem na moč utrujen, toda; nikjer nisem videl kraja, kamor bi 6edel. To 6eve, da je kurnik imel pod, toda manj mikavni sedež
.Gospod dr SI IvesU je vzkliknila.
Sklenila je roke .Že vem!« je vzkliknila. »Splezajte dol po bukvi - po gred. ne smete pustiti noiiene sledi - hitro, preden.se vrne Robby. V naši hiši gojim kokoši; imam ključ. Pri tej prid morate v kurnik - vsaj za trenutek, dva!«
Kakor bi trenil, sem bil pri njej; skrbno sva se ozirala po bleslečih oknih vile in vrtnih stezah, kolikor jih je bilo mogoče videti; vse |e kazao, da m bila še živa duša na nogah, k. b nas lahko videla. Prijela me je za rokav in stekla sva. Ni bilo časa za vljudnosti Nemir je obse obadva n hitel sem z njo do bližn ega vrtnega plota Tam je bilo v majhnem gozdiču ograjeno. dvoriščei inna niem prostoren kurnik. ki naj bi b. moje zavelje. Brez vsake besede me je porinila noter; vrtina kokoši ie bila že na proslein in v naslednjem trenut ku sem bi sam zaprt s kakim pol tucatom valeč,h kokelj V somraku so me pozorno pogledovale in mi tio vsej priliki očitale mo e nedostojno ved* nje.^oklje so videli vedno nekam dolgočasne m sitne. Zlasti še angleške!
si je težko misliti.
Zaslišal sem stopinje, ki so se bližale, in bil sem sf>et dobr volje. Ključ je zaškripal v ključavnici in Ronald je stopil noter, zaklenil spet vrata za seboj in se naslonil s hrbtom nanje.
»Se zavedate, kaj sle 6torili?« je vprašal in mrko zmajal z glavo.
•	Le, dovolil sem si veliko prostost,« sem od* vrnil.
•Vražja neprevidnost,« je dejal; »moj položaj je zlodljivo kočljiv.«
•	No«, sem odvrnil, »kaj pa pravite o mojem položaju?«
Te besede so ga fiopolnoma zmedle, kot j« bilo videti; slal je pred vrali in me gledal 6 tako mladostnimi in nedolžnimi očmi, da bi se na vse grlo nasmejal; ampak tako malo človeški vendarl« nisem bil.
■V vaših rokah sem,« sem odvrnil in narahlo zamahnil z roko. -Storite z menoj, kar se vanl prav zdi.«
»Oj« je vzkliknil, -da bi le sam vedel kaj!«
»Se razume.« 6em dejal,« če bi vi bili že ime« novani za častnika, bi bila reč vse drugačna. CM prav premislim, vi še ni6te vojak, jaz pa sem nehal biti vojak. Moje mnenje je, da smem trditi, d»' sva oba v položaju pravega pošlenjaka drug dd drugega in v takem primeru gre prijateljstvo pred postavo. Ampak pomnite, jaz pravim samo .trditi', zakaj za božjo voljo nikari ne mislite, da vami hočem vsiliti svoje mnenje. Ce bi jaz bil na vašent mestu —.«
Dečko se je zatopil v misli za nekaj časat Nalo pa je vzkliknil. Dobro. Hočem tvegati. Sice* bi dejal, da s tem izdajam svojega kralja, ampaH rajši se dam obesiti, kakor da bi vas zapustil.«
Jaz 6ein bil enako razburjen kol on. »Najrajši bi vas prosil«, sem mu rekel, »da bi drugače ravn nali. Grdo je bilo od mene, da sem prišel senv grdo in strahopetno. Plemenit sovražnik 6te iq boste tudi plemenit vojak,« ko setn govoril te be« sede, mi je šinila v glavo srečna misel, da bi i» kazal priznanje temu vojaškemu mladeniču, uf pozdravil sem ga vojaško.
Nekaj časa je bil v zadregi in zardel je. >Ž« dobro, dobro! Aloram vam priskrbeli nekaj, da s« bosle pokrepčali. toda pred šeslo uro bo težko šlo.. Nasmehnil se je še in pristavil: ampak samoy kar je mogoče neopaženo iztihotapiti. Morat« namreč vedeti, da nama je teta zelo na poti,« «t iznova me je gledal on in razkačene kokoši.
Se danes se moram nasmehljati, če se zmislim na tega mladega fanta, in vendar bi bil lep dan za mene in ne slab dan za domovino, če bi mtf bil moj sin jiodoben, ko bi dosegel lista leta.
Pa vendar ne morem reči, da bi bit žaloslenj ko je malo pozneje stopila njegova 6estra na nie» govo mesto; prinesla mi je nekoliko rezin, kruli* in skodelico mleka, ki ie po škotskem običaju vanj prilila whiskyja
V kurniku.
Vsa i pol ure sem bil že v družbi teh vznemir-lilvih dvonožcev sam s svojim rebrni . skrbmi. Oh noidcdu na svoje umazane roke nu je posia jalo r slabo? vendar nisem si jih mogel »m.ti;
•rinesl« mi je ikodctico mleka.
Smisel za malo gospodarstvo
G Inkret A. je priobčil v »Malem gospo-idarjiK glasilu Zveze društev »Mali gospodar« »a Ljubljansko pokrajino v Ljubljani zanimiv Članek s sledečo vsebino:	.
Že od nekdaj se je naš človek zanimal za »voje gospodarstvo ki ga je skušal izboljšati po svojih najboljših zmožnostih, znanju in izkušnjah. Prav posebno pažnjo je posvečal po-
Sivi oenai
vrstnih življenjskih potrebščin, nujno potrebnih za preživljanje njegove družine.
Umnejši gopodarji so pri vsem delu iskali ludi novih potov tako v izboljšanju hlevskih naprav, kakor tudi v poboljšanju posameznih vrst svojih živali. Pričelo se jc plemenito tekmovanje v dolu za izboljšanje že obstoječih pa-
Angoric
Uedelstvu in živinoreji, kjer jc dajal prednost predvsem govedoreji in konjereji. Pri tem pa bi zanemarjal ostalih vrst domačih živali, kot »o koze, ovce in prašiči. Sčasoma je ugotovil, Pa mu tudi manjše vrste domačih živali, predvsem perutnina, donašajo koristi, in začel je
tosvečati vse večjo pažnjo posameznim pasmam uncev, perutnine in golobov.
Poleg umnih kmetovalcev so se še posebej pričeli baviti s to panogo malega gospodarstva predvsem naši mali ljudje, bišarji in ko-
Temni irebrec
rji, ki so posedovali poleg skromnega doma kak košček zemlje, travnika ali vrtička, pa si niso mogli držali potrebne krave inlc-larice. Zato so si v okviru skromnih dohodkov babavili raje eno nli dve kozi, jato perutnine ln krdelo domačih kuncev. .Skromni dohodki posestvica so omogočali tako gospodarstvo v kalem obsegu, ki je prinašalo lastniku v«ako-
Sivi orjak
sem bodisi v donosu mleko, jajc, volne, kožu-hovinc ali količine mesa. S križanjem in plemenskim odbiranjem, s posebno pažnjo na izvor plemenskih živali in njih dobrih lastnosti so je posrečilo vzgojiti v teku čn.sa res prvovrstne živali z najboljšimi lastnostmi. Osnova vsemu temu tekmovanju so bile le gospodarske koristi.
Beli dunajfan
Vzorno rejsko središče
Gonilna sila tega stremljenja pa so bila leta prve svetovne vojne, ki so prinašala pomanjkanje vseli vrst živeža. V tej dobi za življenjski obstanek se je [»oprijelo raje domačih živali staro in mlado iz vseh slojev narodu ter je gojilo vsepovprek vse koristne živali.
Mirnai doba je zopet prinesla pndcc in rejci so ostali le še res samo vneti in pravi ljubitelji malih živali. Ti so šli v svojem navdušenju naprej ter so se vrgli na športno rejo posameznih vrst. Z vztrajnostjo in delom so dosegli v reji res prvovrstne živali. IJa so si zagotovili trajno uspehe, so se družili vv klube in organizacije, kjer so v skupnosti in slogi stremeli za istimi cilji. Po V6eh deželah so se organizirala društvo, ki so spodbujala svoje
_Slcv. -1B.
člane k povečanju delavnosti s prirejanjem razstav, predavanj in tečajev.
Zanimanje Zu mulo gos|>odarstvo je rastlo iz dneva v dan in je nušlo svoje pripadnike skoraj med vsemi sloji no roda. Najsi je bil visok uradnik ali preprost kočar, oba sla uži-vula veselje nad uspehi svoje reje, obdelovala sta svoj vrtič, zelenjave za družino in živali, ki so tudi s svoje strani prinašale delež h kuhinji bodisi z mlekom, jajci ali mesom.
Prišla jc medtem zopet druga doba. Ta je povzročila, da so se vnovič pomnožile vrsto
H leelek z j«.<li na crutili
Malih gospodarjev, ki si žele na vsak nar.il zagotoviti vsaj najosnovnejše življenjske potrebščine, ki jih ni vsak hip nn razpolago.
Vsega spoštovanja vreden je danes |>oslal domači kunec, čigar prehrana in oskrba je še najenostavnejša in primerna /n današnje čase. Skoraj ni hiše, kjer ne bi v kleti ali drvarnici domoval r.aš dolgoulii znanec poleg malega števila putk, ki skrbe za donos svežih jajc. Preskrba krme za perutnino jc precej težavna zaradi pomanjkanja žitu. Tudi oskrbo koz trpi, ker ni pomožnih krmil. Vsem tem nedostalkom
Jlolno spredena volna angorskrga zajca
pn skuša odpomoči rejska skupnost, ki posreduje za svoje člane nabavo krmil za prehrano živali. Organizacija posreduje tudi nakup in prodajo živali, ter nudi svojim članom strokovno branje.
Razmere in gospodarske polrebe so povzročile, da raste zanimanje za malo gospodarstvo iz dneva v dan. Zato jc nujno potrebno, da nudimo pomoč ilriijt drii|r«att, kar ik»s;o rili najlaže tako, da še bolj povežemo rejske vrste ž iskrenim tovarištvom in ljubeznijo do svojega bližnjega, kateremu nuditi pomoč bodi osnova vsega našega stremljenja.
%uggero IJomhr*.
»No, Se se prebudi, tem slabše zanj! Bolje bo v tem primeru zanj, da 6e ne premakne ter nas pusti, da opravimo svoje, sicer...t
In vsi trije so še predobro razumeli prikriti smisel prelrgancga stavka, tako da se niso mogli vzdržati in so lahno zadrgelali. Tistemu, ki je bil Izdal navzočnost obeh spečih, bi bilo zdaj, ko je videl posledice svojega odkritja, ljubše, da ni ničesar povedal. Upiralo se mu je, da bi storil kaj Žalcga otroku; njegovi bratje so čutili isto.
»Auko lepa žival!'
A v njihovem rodu so morali sinovi lepo ubogati očeta. Tudi ti niso imeli poguma, da bi sledili glasu lastne vesti.
»Urno!« je spet spregovoril stari. »Nespametni bi bili, ko bi zamuditi lo priliko, ko moremo obogateli, ne da bi nam bilo treba odpreti mošnjiček. »Ti Janko,« je zapovedal in se obrnil proti najstarejšemu sinu, zpoliiti k vozu in reci-materi, naj ga pripelje sem; rabili ga bomo. Pa takoj se vrni, da nam boš pomagal odpeljali zverino... Vidva, Sikst in Jože,« je povzel in se ozrl na druga dva sinova, »pa takoj na delo! Jaz boni prerezal kono-pec, nn katerem speči dečko drži medveda; rabili ga bomo, da ga zvežemo.«
S temi besedami je potegnil iz žepa nož. se priplazil lik k živali in prerezal konopec; najprej tisti konec, ki ga je diža! Andrejček. potem drugega pri medvedovem vratu. Nili prvi niti drugI se ni zganil pri tem. Nato so je slari brez šuma odstranil in prepustil delo sinovom, ki so bili močnejši od njega.
Zdaj sla se prav previdno približala Sikst in Jože ter skušala spraviti konopec medvedu pod trebuh, da bi ga mogla bolje zvezali in mu med spanjem omogočila, da bi se posla-dl po roliu.
Medtem , pa se je medved ob lahnem dotiku na jiol prebudil. V nejasni dremavici je mislil, da čuti na svojem hrbtu 'gospodarjevo božanje, pa je zadovoljno prav lahno zabrundal »bruni', »brlim«, »brunu, da bi lako dokazal svoje ugodje; bil je vedno bolj vesel življenja ob tako dobrem dečku.
A to dolgotrajno božanje se mu je le zdelo nekam čudno.
I »Skoraj bi rekel, da me hoče gospodar spraviti od sebe. Saj me še nikoli ni tako božal. Nedvomno j ec zabava s tem, da uganja burke z menoj... Kar , nekam smešno je... Toda zdi se mi. da slisun Iu > jega človeka, ki polilioma nekaj govori: je lorej I prišel nekdo med tem, ko sem spal?...«
Iz same radovednosti — kajti dobra žival nikakor ni slutila, da bi ji liotel kdo sloriti kaj ža-lega — se je medved toliko potrudil, da je odprl oči.
»Oh, oh, kaj pa je to? .. Ne gre za božanje. Glej lamle gospodarja, dva koraka od mene spi «e vedno na tleh. Kar pa le ljudi zadeva, bi rekel... glej... hočejo me zvezali kakor salamo... A čemu,
Prevedel Oriš« Koritnik.
če ne zalo, da bi se ne mogel gibati?... Ne boste, dragi moji!«
S strahotnim »br-r-r-r-r-um« se jc olre6el in se postavi! na zadnje šape.
Cigani so se iznenadeni postavili okoli njega Medlem se je Andrejček hipoma prebudil in planil pokonci. Z naglim pogledom je uganil hudobne namene teh ljudi in ko je videl, da je sam proti štirim (Janko se je bil po opravljenem naročilu pridružil drugim trem), je zavpil od jeze in groze.
»Le vrešči, le vrešči, kolikor hočeš, fantič,« se je zarežal stari; a če nas misliš s tem prestrašiti, se zelo moliš.«
Nalo pa s spremenjenim glasom:
»Poslušaj me,« je resno nadaljeval, »mislim, da se ne nameravaš borili z nami; šibek kakor si, menda dobro veš, da bi te v hipu pohruslali. Tvoje življenje je v naših rokah. Zalo naj le ne bo sram, če se nam podaš. Ničesar hudega ti nočemo storili; radi bi imeli samo tvojega medveda, ki ga potrebujemo. Daj nam ga torej prostovoljno, poleni pa pojili po 6\0ji poti. Seveda če ne bi morda raje oslal pri nas. V tem primeru se ti ne bo treba žaloslili zaradi izgube medveda. Lahko boš hodil z nami: kazal ga boš pri vajah sam; seveda bo dobiček naš. Hočeš? V zameno za lo ti bomo dajali hrano in prenočišče.«
»Jaz da bi oslal pri lakih rokomavhih kol ste vi?« je ves tresoč se jel kjlubovati dečko. »Raje umreml... Hočem, da puslile pri miru mene in medveda.«
»Hočeš!... Hočeš!... Poslušaj vendar!... Svetujem ti, mladec, da 6S začneš takoj drugače vesti, če nočeš, da se ti pripeti kaj neljubega,« mu je zapretil cigan.
Andrejček se je okrenil na levo in desno ler 6c ozrl po cesti; a žal, je ta bila prazna, če izvzamemo voz, ki je pripadal ciganom; od nikogar ni mogel pričakovali pomoči, razen od samega sebe in medveda. Morda pa se bo mogel ubranili.
Medveda bi izgubil, tudi če bi privolil v lo, da bi delal za le lopove. Ta izguba pa bi pomenila zanj obubožanje, zapuščenost in suženjstvo v kraju, ki je bil nad pet slo milj oddaljen od njegove domovine, ter Izgubo vseli njegovih n3d glede bodočnosti. Da, boril bi se brez dvoma pogumno. Saj je vedel za mnogo primerov, ko so dečki premagali odrasle ljudi; na primer pastirček David, prema-!.ilec Goliala. Sicer pa bi se tudi ne boril sam: iledo bi lini nedvomno pomagal.
Vsa la razmišljanja 60 kakor blisk šinila Andrejčku skozi dušo Kakor da je bolel v inedve-vili očeh brali zagotovilo, da lahko nanj računa, se je ozrl proti ii|emu ler pri tem opazil, da se hoče Medo iznobili nagobčnika. Dečko jo naglo potegnil nož ler prerezal priprivo, ki je žival ovirala, da bi branila sebe iu njega.
Mladi cigani so vprašali z očmi očeta za svet-morda so upali, da se je stari odločil, da odnehal A kako so se motili!
Stari cigan ni hotel"izpustili zaželenega plena, Obrnil se je proti svojemu najstarejšemu sinu, pokazal na Andrejčka, ki ga, zavzet s svojo nalogo, ni slišal m velel:	'
»Janko, palico imaš; glej, da odstraniš to oviro.« Janko je neopaženo stopil v slran, skočil dečku za hrbet m ga tako udarii z gorjačo, da je brez zavesti padel na tla.
t Jaz da bi maqcl mlati pri takih rokomavhih?«
... in qa tako namlatil z qvi inčo ..
Ko je Medo videl pasli svojega gospodarja, je še močneje zarjul; nato sc je s široko odprtim gobcem in grozečimi čeljustmi pognal proti napadalcu, ki je po svojem napadu osla! na mestu, osupel in nedvomno prestrašen zaradi lastnega zločina. Ni 11111 dal časa, da bi pobegnil: silovito se je vrgel proli njemu in ga tako trdo stisnil s prednjimi šapami, da so mu zaškripale prsne kodi, medlem ko so se mu medvedovi kremplji zasadili v levo ramo.
Janko je zakričal od strahu, čemur je kakof odmev sledil krik njegovih bratov, in izgubil zavest.
Zdaj je Medo popustil s stiskom in izpustil žrtev, ki se je brez opore kot negibna gmota zavalila po lleh.
Nalo se je pripravil, da bi islo ponovil z drugim rokovnjačem Sikst in Jože, ki sta se približevala, da bi pomagala bratu, sla prestrašena stopila nazaj. Starec pa, bodisi da je bil poguinnojšt od njiju ali pa, ker ni več mogel pobegniti, se nI premaknil. Medo je planil proli njemu. V hipu, ko ga je bolel zgrabili, pa je švignila po zraku vrv, padla nanj v obliki zanke, ga šiloma stisnila za vrat in ga potegnila nazaj, da je bropeč padel na hrbet.
To spretno potezo je slorila stara ciganka, ki Je priskočila, da bi rešila svojce.
Medo se jel brezupni) premetavati: zanka, ki ga je davila, ni bolela popustiti Njegove obrambne zmožnosti so ua mali oslabele, dokler niso docela odpovedale. V tem trenutku so se še drugi od gručo vrgli nanj, ga zvezali, odvlekli in ga v verige vklenjenega stlačili v ogromen zaboj, ki se je pozihaval pod vozom. Oudi je spel zadihal, a ostal je brez moči.
»Zilai, ko smo se polastili Ic zverine,« je vzkliknil stari cigan, »nas boš pač moral ubogali, če nočeš od lakote umreti... Medtem pa poglejmo, kako je z Jankom.«
Vrnil se je z mlajšima sinovoma k nezavestnemu starejšemu sinu. Njegova žena je že bila pri njem in je, ležeč na tleh. tiščala ulio na Jankove prsi. Napravila je z roko znak moškim, naj bodo tiho. In ti 60 molče in zaskibljeno čakali.
Hip nalo je ciganka vstala in rekla:
»Ni mrlev; srce mu še prav labno ulriplje. Morda ga bomo rešili, samo če niso poškodovani kakšni pomembni notranji organi .. Ce pa je samo zlomljena kakšna kost, zmečkana roma... Za take poškodbe imam zelišča .. Toda nič ne bo pomagalo, če so pljuča pritisnjena. Sikst in Joži', odiiesila svojega brata previdno na voz; tam ga bom lahko udobneje preiskala in zdravila.«
Fanta sta ubogala; starka je stopila za njima, vsa v 6krbeh za 6ina, ki se še ni zavedel. Ko sta ga brala odložila na vozu. se je zaprla in oslala sama pri njem. (Ntitlullevunle uiihodniit i
VI.
Sodna razprava.'
Srčni kralj in kraljira sla sedela na svojih preslolih, ko sta Lička in krilati lev dospela.
Pred njima je stal Pikov fant, vklenjen v težko verigo. Blizu kralja |>a je l>il beli Kuiicek, ki je držal v en! roki trobento, v drugi pa l>er-gamentni zvittk.
Sredi dvorne gospode je bil velik krožnik s torto. Tako lejio je zgledala, da so Lički takoj prišle sline v usta, komaj jo je zagledala.
»Rada bi, da bi bilo te razprave lntro konec in bi pričeli s pojedino.«	.
»Glasnik, preberi obtožbo!« je rekel Srčni Icralj.
Beli Kunček je trikrat zatrobil, razgrnil per-
gamentni zvitek in pričel važno brati:
»Srčna kraljica je pekla nekega dne dobre torte z mezgo. Pikov fant jia je ukradel torto in sc tiho izmuznil.«
»Pokličite prvo pričo!« je rekel Srčni kralj, lil beli Kunček je zaklicali »Prva priča naj pristopil« Prva priča je bil Klobučarfek. Pristopil je in držal v eni roki čašo, v drugi pa kos z maslom namazanega kruha.
»Prosim, o|irostile. Veličanstvo, da prihajam takole k vam,« je pričel, »toda nisem še j>oina-ličal, ko so me jioklirali.T
>Odkrij se,< je rekel Srčni kralj.
»Ne morem, je rekel Klobučarčck. »Rodil sem se s klobukom na glavi in zato sem poslal klobučar. Sem rojen klobučarčck.«
Prav v tem hipu pa je Lička začutila nekaj čudnega: čutila je, da postaja večja.
»Prosim te, ie stiskaj me vendar tako,< ji je rekel polil, ki je sedel poleg nje. »Kar dihati ne morem več.«
»Ne morem prav nič pomagati,« je rekla Lička. »Rastem.«
»Pa rasti po pameti,« je odgovoril polh, >ne pa na lako smešen način.«
»Pokličite drugo pričo!« je rekel Srčni kralj.
Lička je gledala belega kunčka medtem, ko jo razvijal svojo listino, radovedna, kdo jo druga priča.
Kako pa se je začudila, ko je beli Kunček jioklical svojim tenkim glasom Ličko.
»Tukaj sem,« je rekla Lička in pri tem pozabila, koliko je žo v tem času zrastla.
Kralj je bral v svoji knjigi:
»Člen 42: vsakdo, ki je večji od milje, mora zapustiti dvor.«
Vsi so se ozrli na Lička
»Jaz. Še zdaleč nisem za miljo visoka,« je
rekla Lička.
»Pač, pač,« je rekel kralj.
»Skoraj dve milji si visoka,« je dostavila
kraljica.	v
»Naj bo že kakor hoče, ne grem proč, pa ne
grem,« jo rekla Lička.
Kralj je pobledel in pri priči zaprt svojo
knjigo.	. , , ,
»Izročile svojo obsodbo,« je rekel sodnemu zboru tresoč se od jeze.
»Ne, no!< je zaklicala Srčna kraljica, »najprej sodba in |>otein obsodba.«
»Kakšne neumnosti! je rekla Lička glasno. »Kdo je že kdaj slišal kaj takega praviti!*
»Molči,« je rekla kraljica vsa rdeča od jeze. »Nečem!« jo vpila Lička, »ne bom molčala.« »Odsekajte ji glavol jo kričala kraljica na vse grlo.
Nihče sc ni zganil.
»Le kdo naj bi se vas bal?« jc rekla Lička.« Saj niste drugega kot kupček igralnih kari!«
Pri teli besedah se je ves kup dvignil v zrak in so stresel nanjo. Ona je pričela vpiti in se skušala rešiti... toda mahoma je opazila, da leži kraj ceste in drži glavo v naročju svoje sestre, ki ji jiobira z obraza drevesne liste, ki so ji bili padli na obraz.
»Če bi v (Klela, kaj čudnega so mi je sanjalo!« je rekla Lička
ln pripovedovala je sestrici vse čudno dogodivščine, ki smo vam jih opisali. Ko pa je prenehala, jo je sestrica v naglici poljubila in rekla: »No, zares si imela čudne sanje. Zdaj pa pojdi malicat, jKizno je že.«
Lička je odšla in spotoma ves čas mislila na svoje sanje.
Konec.
Slovenski pregovori o strehi
Boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi.
Ce na svečnico prej kane od strehe kakor od sveče, bo dobro leto.
Ce na sv. Marjete dan deževalo bo, težko jiod streho boš spravil seno.
Ce v Suhi Krajini jasni, pod streho uprasni.
Človek je kakor dim nad streho.
Človeška misel je kakor petelin na strehL
Dobra vzreja brani uboštvu pod streho.
Hišnika S|ioznamo po strehi, voznika po konju.
Kadar kura kriči, škrat čez streho denar nese.
Kolikor je o svečnici kopnih streh, toliko je o božiču golih rebri.
V

rožah je zdravje ik
Ječmen — hordenus vulgare je še bolj kot oves znana zdravilna žitarica. Notranje rabimo ječmenov zavretek zojicr kašelj in splošno oslabelost. Zavretek pripravimo iz '/, 1 ječmena, ki ga dobro očistimo in ga namočimo čez noč v 2 I vode. Zjutraj dodamo na drobne kosce razrezanih 4—5 fig in vse ekupaj kuhamo dobre pol ure, da prav počasi vre. Ko je kuhano prccedimo in ohladimo. Za kašelj pijemo ječmenov zavretek topel, drugače pa ga uživamo hladnega.
Zelo cenjeno je tudi drugo zdravilo, ki ga pripravimo iz 1 dela opranega ječmena in 10 delov vode. V tej vodi kuhamo ječmen tako dolgo, da zrnje poči. Nakar odstavimo, precedimo in dodamo nekaj limonovega 6oka in kandisovega ali navadnega sladkorja. To zdravilo jemljemo pri vročici, proli katarjem v mehurju, hripavosti, kaflju in driski.
Francoski »orgeat« se pripravlja na isti način, le da se kuha ječmen tako dolgo, da po6tane voda sluzasta. Po okusu dodamo pomarančev izvleček, limono v 6ok ali druge 6adne sokove.
Proli hudi kronični driski rabimo močno prazen ječmen, ki ga 6kuhaino na vodi ter ji dodamo cimet in ječmenov slad.
Zunanje se rabi največ le ječmenov sl2d in sicer za živčne bolezni, slabe in razdražene živce, bledičnoet in slabokrvnost. V te namene zlijnno v pripravljeno kopel zavretek iz 1—1)4 kg 6ladu, ki ga skuhamo v 4—5 I vode.
Rž — secale cereale 6e v ljudski medicini bolj malo rabi. Pri vročičnih boleznih kot hladilno pijačo spražimo posušene 6korje rženega kruha, ki jih nato poparimo z vrelo vodo. Zmes pustimo se 20 minut na toplem, nato precedimo in dodamo poljuben sadni 6ok.
Caj iz mladih rženih bilk pijemo pri slabosti pljuč. Vendar ne 6inemo to zdravilo jemati delj časa in premočno, ker nain lahko škodi!
Zunanje dcvljcmo rženo moko pomešano z otrobi kot vroče obkladke pri tvorih.
Koruza, turšrica — zea mays. Od koruze uporabljamo za zdravljenje le ženski cvet, to so dolg« niti. ki gledajo iz koruznih storžev. Cvet pa še ne 6me bili oplojen!	.
Koruzni lasje (brazde — ženski cvet) so iz-redno dobro zdravilo za bolezni mehurja; proti pesku, ledvičnih kamnov, krčem v mehurju, katarju in vodenici pijemo nalivek 5 g koruznih brazd in ■/,„ I vode m sicer vsake 2 uri po 1 žlico. Ker vsebujejo te brazde mnogo fosfatov so izborno zdravilo za angleško bolezen, bolezni kosti in hrbtenice. Za le bolezni namakamo 10 g brazd v 1 I tople vode, nato prccedimo.
Riž — oryza šaliva sicer ni naša rastlina, vendar ker je vsem dosegljiva, se semintja rabi.
Riževa voda je nekoliko hranljiva tekočina, ki hladi. Zaradi tega jo dajemo žejnim bolnikom. Pest opranega ri/a skuhamo v vodi, ki ji dodamo nekaj cimeta. Nato riž odcedimo, vodo sladkamo, ji dodamo še nekaj sadnega 6oka, ali pa ji primešamo mleka.
Ako nastopi driska pri odraslih zaradi nepravilne hrane ali vnetja, ledaj skuhamo žlico riza v 1 I vode. Pustimo, da vre 3 ure, nakar prec* dimo. Vodi dodamo sok 1 limone. Lahko pa rii dobro spražimo in jemo 6urovo zrnie.
Otrokom pomaga pri driski prazen riz, ki ga
razkuliamo v sluzasto tekočino.
•
Zdravilo zoper grižo. V železni ponvi spražimo dober riž, da poslane svetlo rumen, nakar ga zdrobimo in 6kuhamo kot žitno kavo. Tekočino spijemo tekom dneva
Kot zelo nadležen plevel rasle po njivah ptr-niča, bored, grana, skrada, rava, pirica — triticum cepens, V ljudskem zdravilstvu uporabljamo panične korenine, ki jih moramo dobro posušiti i« hraniti na suhem, ker rade plesnijo. Caj iz korenin je nekoliko redilen, žene močno na vodo in ga®1 žejo.	_
Notranje uporabljamo čaj za potenje pri kJ" tarjih, prsnih boleznih, zasliženosti pljuč in revmatizmu. Caj pripravimo, če je mogoče iz jiolovico svežih in polovico posušenih korenin. 20 g YA vode.	..
(Nadaljevanje na 11. strani spodaj.)
Anton Medved
i'
Naš veliki pesnik in drainalik Anion Medved ce je rodil v Kamniku lela 1869. revni družini, v kateri se je kot olrok navezal najbolj na 6vojo mater, ki je bila sililo blaga duša. Pa mu je umrla, ko je bil šele v drugem gimnazijskem razredu v Ljubljani. V6e življenje 6e je pesnik iskreno spominjal in prav misel nanjo mu je navdihnila izredno veliko število zrelih pesmi. Gimnazijo je mladi Anton obiskoval v Ljubljani od svojega enajstega do 10. leta. Tu je bil gojenec Alojzijevišča. Po odlično opravljeni maturi na gimnaziji je vstopil Medved v ljubljansko bogoslovje in po štirih letih je 1892 pel novo mašo — v Kamniku na Žalah ob grobu svoje blage in nepozabne matere je svojo prvo darilev daroval za njeno dušo in v njen spomin. Po novi maši je kaplanoval po najrazličnejših krajih naše Gorenjske in Dolenjske, tako v Semiču, Črnomlju, Šmarni, v Bohinjski Bistrici, bil nalo školov dvorni taplan v Ljubljani, kaplan v Trnovem v Ljubljani, potem na Vačah, v Preski, na Breznici, končno pa je bil postavljen za župnika na Turjaku na Dolenjskem od 1. 1908 dalje. Med temi službami je bil mnogokrat na bolezenskem dopustu, ker je bil izredno &labcga zdravja. Dušno pastirska služba je bila namreč zanj kar pretežka in 6ilno je želel študirati dalje bogoslovne nauke, pa mu Ia želja ni bila uslišana. Na Turjaku je župnikoval 6amo dve leti, kajti že I. 1910 je tamkaj umrl. Pokopali so "a pa v Kamniku poleg njegovih 6taršev, poleg njegove dobre matere. Na 6amem grobu so mu L 1913 postavili prelep nagrobni spomenik, 1. 1925 pa so odkrili na njegovi rojstni hiši lepo apoinineko ploščo: odličnemu pesniku in dramatiku.
V pesnjenju se je Medved poskušal že v nižji gimnaziji iu tedaj sodeloval pri listu >Domače vaje« v Alojzijevišču. Nadaljeval je tudi v bogoslovju, kjer ga je vodil zlasti Frančišek Lamjw in ga že 1. 18S9 vpeljal v »Dom in svet«. Sodeloval je od vsega početka tudi pri »Pomladnih glasih« in je 1. 1892 ludi uredil takratni letnik tega lista. Od leta 1890. je za tri leta sodeloval tudi pri »Ljubljanskem zvonu«, kamor ga je vpeljal njegov pesniški učitelj Josip Cimperman. Dalje je vnelo sodeloval tudi pri Mohorjevi družbi in ie več let urejeval potniški del pri vsakoletnem Koledarju in pri Večernicah.
Medvedove pesmi so predvsem miselno lirske, pa tudi čustvenih ne manjka, celo precej pripovednih je zapel. Njegova pesem izvira iz njegove bolezni, iz njegove žalosti, iz njegovega trpljenja. In prav tak pesnik, ki v življenju mnogo trpi. nam zapoje najlepše in resnično globoke ter doživete pesmi. Saj nam je ravno kruta življenjska usoda podarila našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Nekoliko je pristno doživetje pesmi motilo pri Medvedu preveliko navdušenje za dovršeno zunanjo jezikovno obliko pesmi, česar se jc naučil pri Cimperntanu. Vendar pa je ugodno vplivalo na Medvedov pesniški razvoj to, da je svojo žalost in 6voje trpljenje znal lepo spraviti v sklad 6 krščansko življenjsko miselnostjo. Medved se je razvil v pesnika krščanske filozofije in v tem je naš najboljši pesnik. Njegovo utnirjenje v Bogu nam izpričujejo cele skupine, celi venci prelepili lirskih pesmi, kakor: Gazelice, Bršljan in bodičje, Na mojem grobu, prepesnitev svetopisemske zgod-
Sok mladih koreninic čisti kri in ga pijemo spomladi, da prežene iz telesa slabe 6okove.
Ker vsebujejo koreninice precej sladkorja, se priporoča pirnični izvleček kot nadomestni sladkor za sladkorne bolezni.
*
Pirnični izvleček. 1 kg pirnične korenine, ki jo preje 6krbno umijemo in razrežemo, močimo 24 ur v 5 I mrzle vode. Nato vodo odlijemo in shranimo, na korenine na nalijemo zopet 2 1 votle in pustimo 24 ur na miru. Sedaj zlijemo obe vodi skupaj, koreninice odcedimo, vodo po vkuhamo v redek izvleček, ki ga uporabljamo namesto sladkorja pri sladkorno bolnih.
be o Jobu, V gozdu. Vse te pesmi je o božiču leta 1905 izdal v prvem 6Vojem zvezku Poezij. Pa tudi ie po tej izdaji je močno rasel in I. 1909 izdal še drugI zvezek Poezij. V tein zvezku so najlepše pesmi, posvečene umrli materi, dragim prijateljem, m še prevod Jeremijevih žalostink.
Medved pa je obenem z lirsko pesmijo vneto in uspešno gojil dramatiko. Najprej je vzel za snov svoje drame svetopisemsko zgodbo o Savlu, nato pa se je odločil, da podari Slovcncem njihovo zgodovinsko dramo. Napisal nam je tele zgodovinske tragedije: Viljem Ostrovrhar, Kacijanar in Za pravdo in srce. Medtem ko 6ta prvi dve bolj težki in umetni ter zato primerni za veliko narodno gledališče, je pa igra Za pravdo in 6rce prava ljudska igra, ki je šla preko V6eh ljudskih odrov po slovenskem podeželju.
Pozneje se je Medved posvetil ludi sodobni realistični drami in je opustil romantično zgodovinsko dobo. Podal nam je nekaj prav dobrih družinskih dram, kakor so,- Krivica in dobrota, Na odru življenja. Na ogledih, Poseetrimi, Slari in mladi ter Crnošolec. Posebno zadnji dve sta postali naši odlični ljudski igri. Vse te igre je Medved večkrat in uspešno popravil, da so končno izšle res kar najbolj mogoče dovršene.
Pa tudi drugod se je Anton Medved udejstvo-val. Tako nam je leta 190S. priredil ljudsko izdajo Gregorčičevih poezij pri Mohorjevi družbi. Napisal je mnogo dobrih književnih ocen, tako: Antona llribarja Popevčic milemu narodu, Valjavca, pesnika Silvina Sardenka, pisatelja Meška in še drugih.
Pesmi Antona Medveda posebno odlikuje či6t in blagoglasen pesniški jezik. To ni nič čudnega, 6aj je pesnik s posebno vnemo študiral Levstikove in Miklošičeve jezikoslovne 6pi6e. Posebno vnelo je pazil (udi na zunanjo dovršeno obliko svojih pesmi. Vsebinsko pa so njegove pesmi najčistejši izraz krščanske filozofije. Da nimajo njegove pesmi še globljega verskega in religioznega pomena in vrednosti, je morda največ krivo ravno lo, da se je skoro bolj kot za vsebino brigal za dovršeno obliko 6vojih lepih pesmi.
KRATKE
18 in pol milijard lir je izdala rimska vlada v dvajsetletju 1922— 42 za ojačenje železniške mreže in eleklrilikacijo železnic.
Nad 1000 kof revnega šanghajskega prebivalstva je uničil te dni nočni požar v okolici kitajskega Šanghaja.
Splošno povišanje voznih cen je izvedla s 1. novembrom železniška uprava v Srbiji.
Švedska vlada je postavila pod zaporo cene večini predmetov za vsakdanjo rabo.
Zakon o boju zoper draginjo bo predložila parlamentu turška vlada.
Nov davek na predmete razkošja je uvedla Švica.
Potres je podrl v turškem mestu Balikesir, 17 hiš in dve železniški postaji ob Marmarskein morju.
Posebno odlikovanje za avtomobiliste, ki 60
se odlikovali v bojih proti sovražniku, je ustanovil Hitler.
Gada z dvema glavama je našel te dni neki slu^a v okolici nemškega Linca.
67 ljudi je obsodilo sodišče v švicarskem Ziirieliu zaradi komunističnega rovarenja.
Veliko je pomanjkanje zdravil za civilno prebivalstvo v Egiptu.
Pelrolejske čistilnice 35 km od Mosula so zažgali arabski uporniki; je že doslej 8 milijonov funtov šlerlingov škode.
čitajte in širite »Domoljuba«!
KI ZGODBICE j
Junak v deželi belega molka
Kako velika junaška dela morajo včasih opravljati tudi ljudje, ki služijo znanosti in vedi, naj pokaže tale zgled o avstraljski odpravi na južni zemeljski tečaj.
Odprava je odšla od doma meseca decembra leta 1911. Vodil jo je zaslužni učenjak profesor dr. Mavvson. Hoteli so raziskati ogromno ozemlje okoli južnega tečaja, ki takrat ni bil še prav nič znan. Spočetka je kazalo, da pojde vse po 6reči. Odkrili so novo zemljo, kjer je bilo mnogo novih živali in rastlin. Geološka raziskavanja so odkrila ogromna ležišča premoga. Uredili so si lov na kite ter postavili vremensko opazovalnico.
Tako so prebili dolge mesece, ko je nazadnje prihajal čas deželo zapustiti, ker se je bližala tamkajšnja zima. Še poprej pa je profesor hotel raziskati kakih 300 milj dežele. Dne 4. decembra leta 1912. je odšel na pot skupaj z dvema spremljevalcema. Bilo je lepo vreme in mirno. Spredaj je na smučeh hodil nemški Švicar Mertz, za njim je na sankah vozil profesor dr. Mavvson merilne naprave. Zadnji je vlekel najtežje 6ani z živežem in obleko poročnik Ninnis. Tako so hodili po snežni planjavi dolgo časa Nazaduje se profesor Mavvson ozre nazaj po poročniku Ninnisu. Pa o njem ni bilo več sledu.
Oba sta se takoj vrnila ter začela iskati, kje bi bil Ninnis. Slednjič sta našla globok prepad v snegu, ki je siromaka s sankami vred požrl. Tudi prva dva sta šla tam preko, pa se jima ni prav nič zgodilo. Ko pa je stopil na tisti kraj poročnik s težkimi sankami, 6e je sneg pod njim vdrl in vzelo ga je strašno brezdno. Z njim vred je izginila vsa zaloga živeža. Da bi bila poročnika rešila, ni bilo niti misliti. Morala sta skrbeti, da se zdaj sama rešita, ker nista imela ne živeža ne dovoli obleke za prenočevanje. Začela sta tavati nazaj proti taborišču Toda ta pot je bila 6trašna. Švicar Mertz je med to potjo umrl dne 7. januarja 1913. Profesor dr. Mavvson je ostal 6am v ledeni puščavi, sredi strašnih zimskih viharjev 2000 metrov visoko. Hrane je imel komaj še toliko, da si je vsak dan smel privoščiti po nekaj gramov živeža. Izgubil je skoraj že vsako upanje, da bi živ prišel v taborišče. Toda obupal še ni. Ker je bil sila močan človek, je tudi mnogo prenesel, česar bi kdo drugi ne bil mogel.
Neštetokrat je padel v kako ledeno razpoko, iz katere si je vedno pomagal s svojimi silnimi telesnimi silami. Mesec dni se je tako sam vlačil po strašni samoti. Podplati od čevljev so odstopili, pa jih je kar privezal ter hodil dalje. Od mraza so mu odpadli lasje, odpadli so mu nihti na zmrznjenih rokah. On pa je kar pogumno hodil in hodil, dokler dne 7. svečana ni srečno prišel do taborišča. Prišel pa Je prepozno, ker je njegova ladja pravkar izginila za bližnjim rtom. V taborišču je ostalo 6 tovarišev, ki so ga čakali.
Ti so ga sicer veseli sprejeli, toda vso zimo so morali skrbeti za bolnika, ki je bil ves izčrpan. Drugo pomlad ga je ladja rešila. Ko je pozimi vce slab ležal v taborišču, je svoji nevesti brezžično sporočil, kakšen je in da je zdaj cel pohabljenec. Zato ji je svetoval, naj si izbere drugega, ker on ni več tisti, ki je bil prej. Ona pa mu je junaško odgovorila: »Zadovoljna sem e tem, kar te je ostalo.«
Pozneje se je dr. Mavvson srečno oženil s svojo hrabro nevesto in postal doma slavljen mož.
Milan je obiskal te dni berlinski župan dr. Ludvig Steeg; je bil zelo prisrčno 6prejet.
Za zaprtimi vrati je imela oni dan sejo švedska poslanska zbornica.
Pri dopolnilnih volitvah v ameriško zbornico je dobila demokratska stranka 182 mest, republikanska pa 167.	.
Ugodno so iztekli v Španiji poskusi z motornimi vozili, ki imajo kolesa čisto iz kovine brez vsakega gumija.
Tri milijarde din je dosegel v avgu6tu promet srbske jKištne hranilnice.
29.000 nemških dijakov se je te dni vrnilo iz vojskine delovne 6lužbe.
250.000 ameriških vseučiliščnikov so zda) Z vso naglico poslali v častniške šole.	^
K
||| ZA FANTE OD FARE |[|
IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TOMAŽA
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimi>iiihiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiub
»Revizor« hodi iz kraja v kraj
Nikjer ne prideš lako kmalu do časti kot v šporlu. To je mladim ljudem znano in v tem je tudi ena od mnogoterih pobud, ki vabijo fante k telovadbi na drogu, k igranju nogometa, smučarskemu tekmovanju in podobno. Rea je treba najprej veliko dela, nekaj let se moraš znojiti, potem pa pridejo nagrade: postaviš se v nogometnem moštvu in svoje ime čilaš v listih; izkaieš se na telovadnih tekmah, pa te vzamejo v rimsko ali strass-burško vrsto. Koliko veselja čuti mlad fant, ko mu pripnejo prvo kolajno na prsa, kako je srečen, ko si ogleduje prvi pokal, ki si ga je zaslužil pošteno!
Zdi se ti, da si postal »javni delavec« ali vsaj popularna oseba. Nekaj bo že na tem, zakaj ni kar tako, potovati v tujo državo, tekmovati in zmagati, se udeleževati priložnostnih pojedin in se pogovarjali s časnikarji, ki bodo objavili tvoje odgovore morda celo v dnevnem listu! Nekateri »ač-nejo vihati nos in domišljavost se jim nadeli v glavo, drugi pa dobijo tem večje veselje do dela.
Tudi glede Tomaža bi lahko rekli, da je bil deležen marsikatere pohvale in priznanja. Poslal je član vaditeljskega zbora, po končanem tečaju v Ljubljani pa so ga povišali v »revizorja«. To je vsekakor zveneč naslov, ki je združen z lepo in razmeroma odgovorno 6lužbo. Revizorji so bili izbrani vaditelji, katere 60 pošiljali iz mesta na deželo, kjer so nadzirali delo vaških društev, pripravljali fante na tekme ter jih učili in bodrili.
Tomaža so poslali najprej v Slovenske gorice, od lam pa v Prekmurje. Vsak dan je bil pri drugem društvu, vsak dan v drugem kraju. Take potujoče revizorje 60 sprejeli povsod ljubeznivo in gostoljubno, kakor se pač spodobi za ljudi, ki so prišli naravnost od Zveze. Prenočevali so navadno v župniščib ali pri trdnih kmetih, kjer so odstopili najlepšo izbo za gosta iz Ljubljane. Pojav revizorja je bil za vsako društvo kolikor toliko važen dogodek. Tele6novzgojno delo v društvu se je po-živelo, zakaj revizor ni smel biti razočaran. Cez dan si je moral ogledati to ali ono vaško zanimivost, potem je delal z domačimi vaditelji, proti večeru pa je prišel trop fantov, ki so se postavili v vrsto, izvršili pozdrav in za tem so telovadfii pozno v noč.
Tomaž ni bil lenuh in tudi ne popustljiv. Trdo je bilo treba delati in piliti, sam pa je razlagal in kazal, da mu je pot lil z obraza. Vse do zadnje minute je bil uraden — pravi revizor, ki vidi vse pomanjkljivosti in jih graja. Precej strog jc bil tudi glede higiene. Zgodilo se je, da je organiziral skupno čiščenje telovadnice ali pa da je vodil tante najprej k potoku, kjer je bilo generalno umivanje od nog do glave. Vse je znal tako uredili, da mu niso mogli zameriti; prav nič nI vihal nosu, pač pa jo prvi zgrabil za metlo ali cunjo in se je umival lako, kot da bi bil sam tisti, ki je vode najbolj potreben.
Po končanem delu, takole ob enajstih ponoči, so Ae ga že držali fantje kakor ovčice pastirja. Ce je le mogel, je uredil tako, da so skupaj večerjali. T« jo prinesel sira, drugi kruha, klobas, vina. Be-
seda je dala besedo in preden so si voščili lahko noč, so še marsikatero zapeli.
Posebno lepo pa je bilo v neki prekmurski vasi. Pozno popoldne 6e je vozil Tomaž s kolesom po ravnih cestah mimo visokih topolov. Užival je v lepoti mirne pokrajine in prisluškoval zvonovom, ki so potrkavali nedelji v pozdrav. Od daleč je zagledal človeka, ki jo čakal ob cesti in oddrvel s kolesom, ko ga je zagledal. »škoda,« si je mislil Tomaž, »sem ga ravno hotel vprašati, čo bom kmalu v Beltincih.c Pohitel je za njim, toda cesta pred vasjo je bila zaprla. Prva misel je bila, da gre za išrange«, ki jih delajo na kmetih za poroko. Hotel je že ljudi vprašati, kje je društveni dom, ko pristopi postaven fant in začne s pozdravom. Tomaž je bil ganjen: sprejem je veljal njemu, revizorju iz Ljubljane. Sram ga je bilo prevelike počastitve, toda saj to ne velja njemu, Tomažu, temveč zastopniku Zveze.
Učil jih je bolj vneto kot kdaj koli, na drogu pa je pokazal vse najboljše, kar je zmogel. In da bi jim posebno ustregel, jih je vadil tudi v lahki atletiki: v teku, skoku v višino in suvanju kamna. Po končanem delu. ki je trajalo pozno v noč, so se fantje razkropili, čeprav bi bil Tomaž še rad z njimi. »Kam se jim neki mudi?« je premišljeval in mu ni bilo prav, da niso oslali. Večerjal je v trdni kmečki hiši. kjer so ga ženske silile z velikanskimi kosi mesa in loncem dišeče kave, ki bi zadostovala za Iri. Naravnost profile so, da bi jedel še in še. Tomaž je jedel najprej s slastjo potem, da bi ustregel, in še, ker so ga tako lepo prosile. Ze ga je skrbelo, kako se bo uprl, da na bo zamere, ko zasliši pod oknom tamburaše. »Za vas, gospod, za vas!« so hitele ženske in začele odpirati okno. Velika druščina se je zbrala pilrm v hiši in pogovarjali so so kakor stari, dobri prijatelji.
Sodobne polpete in zrezki
Na Švedskem so pričeli te dni s prodajo ta-kozvanega sintetičnega me6a. To je neke vrste beljakovinski kvas, ki ga pridobivajo iz lesa s kvašenjem ter kipenjem. Baje s tem mesom lahko pripravijo zelo okusne polpete in zrezke.
Nakaznico za mleko in kruh r Švici Švica je z dnem 16. oktobra uvedla nakaznice za mleko m kruh. Večina oseb dobi po 225 gramov kruha na dan, težki delavci in mladina pod 19 leti dobe dodatke. Srednji obrok za mleko je 40 6totink litra.
O poljskih železnicah Železnice poljske generalne gubernije imajo 7000 kin železniškega omrežja. Obratni dohodki so znašali lani 700 milijonov zlotov (lani 487), obratni izdatki pa 660 milijonov zlotov (511). Obnovljene železniške delavnice pa niso samo kos svojemu domačemu delu, ampak lahko prevzamejo tudi dela za nemške državne železnice.
Nezaposleni kapital na Danskem
cenijo na več ko milijardo kron. Pno tretjino bodo porabili za zapise finančnega ministrstva, po zakonu od 1. oktobra pa 6e blokira še pol milijarde kron bančnih presežkov.
PRAVNINASVETJ
Prepoved izdelovanja in prodaje igrač. Visoki komisar za Ljubljauoko pokrajino je izdal odredbo, s katero jo prepovedano izdelovanje igrač. Prodaja igrač, ki so že izdelane, jo pa dovoljena do 1. marca 1943. leta.
Amnestija. — I. Z. L. Z zadnjo amnestijo, ki je bila razglašena 17. oktobra t. 1., so odpuščena kazni za vsa kazniva dejanja, za katera določa zakon kazen na prostosti do največ petih let, bodisi samo ali združeno z denarnimi ali stranskimi kaznimi ali pa denarno kazen. Če sle bili torej obsojeni na osem mesecev i.i za dotično dejanje v zakonu predpisana kazen ni večja od petih let, se vam prisojena kazen popolnoma oprosti. Ne moremo tu navajati vseh kaznivih dejanj, ki jih obsega zadnja amnestija, ker bi bili preobširni. Ce niste po-jiolnoina gotovi, kako je z vami, nam sporočite zaradi kakšnega dejanja ste bili kaznovani in na koliko, da vam bomo mogli odgovoriti ali vam jo kazen odpuščena ali ne. Kazen gornjega primera, so spregledane kazni na prostosti, ki ne presegajo treh let in se za prav loliko znižajo že izrečene kazni ali kazni, ki se še izrečejo. Popolnoma so spregledane denarne kazni, kakor tudi stranska kazni, lo je izguba javne službe, prepoved določenega poklica ali obrta, odvzem stopnje ali službe. Amnestija pa vendar ne velja za vsa kazniva dejanja, kakor na primer za zločine zoper obstoj države, dalje za izključno vojaško kazniva dejanja, za kazniva dejanja po finančnih zakonih in še zi nekatera druga. O tem pa ob drugi prit Ki.
Predpisi o klanju prašičev. Po naredbi Visokega komisarja «0 vsi za zakol namenjeni prašiči pod zaporo na razpolago Prehranjevalnemu zavodu za Ljubljansko pokrajino. Za družinsko porabo bo dovoljeno klati prašiče v omejenem številu, in sic«r takole: en prašič na leto za vsakih pot družinskih članov ali za manjšo družino; en prašič za vsakih šest oseb, če prašiče rede zavetišča, bolnišnice ali druge ustanove; en prašič za vsakih deset oseb, ča
Mali oglasnik	
Pristojbina za male oglate te platoje naprej.	
Smrekovo čreslo lepo. edravo suho In Jezic« kupi vsako količino usnjaroa LavrlC J,. St Vid pri Btienl, Ljubljana.	Predivo po najvldjlh dnevnih cenah kupujem vsako količino — dolžina od 20 cm naprej. MILAN J A U R R , mehanična predilnica žimo, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 17.
Oglašuj v Domoljubo-rem malem oglasniku 1	
redijo prašiče društva »Dopolavorot pri podjetjih z izključno porabo v kuhinjah teh društev. Prošnjo za zakol prašičev je treba poslati preko občinskega urada Prehranjevalnemu zavodu. Vsi listi, ki koljejo za družinsko porabo, morajo oddati predpisano množino slanine po določeni ceni na razpolag® Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Ce dvočlanska družina zakolje prašiča, bo morala oddati šest kg slanine, tri do štiričlanska družina tri kg, petčlanska pa 1 kg itd.
Odškodnina obrtnemu učencu za delo. — G. M. V. Po predpisu obrtnega zakona ima obrtni učenec že po enem letu dovršenega učenja pravico do odškodnine za delo. Ker uredba o višini odškodnine ni bila izdana, lahko zahtevate mirno v kraju običajno odškodnino.
Hiša izven gradbene črte. — S. T. Gradbeno oblastvo lahko nastopi proti graditelju, ki so pri zidavi ni držal določb gradbenega dovoljenja. Co mu je bilo odrejeno, da mora zidati v gradbeni črti, ne sme samolastno te črte prekoračiti. Sosedja zaradi tega nimajo pravice do kakšne pritožbe, ker ni kršena nobena njihova pravica, seveda pa lahko opozore gradbeno oblastvo na tako samovoljnost graditelja.
Kdo je izdajalec? To je »Osvobodilna Fronta«, ki je pahnila slovenski narod v najstrašnejšo nesrečo.
mestna »milnica ljubljanska
izplačuje „A visla vloge" vsak čas, ..navadne" in »vezane" po uredbi. Pupilarno varna 1 Sodno depozitni oddelek, hranilniki, tekoči računi. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
»Domoljub« stane 24 lir ca celo leto, ta Inozemstvo 50 Ur. — Dopise In spise (prejema nrednlilvo »Domoljuba«, naročnhio, Inserate In reklamacije pa oprava »Domoljnba«. — Oglasi se zaračunajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva In upravet it- 40-04, Izdajatelji dr. Gregorij Pet Jak. — Uredniki Jože Količek. — U Ljudsko tiskarnoi Jože K r a m a r i i.