224
Dopisi.
Iz Srbije 1. julija. -- Pri nas pričakujemo letos jako dobre letine; vreme je tako ugodno, da ugodnejšega si misliti ne moremo. — Srbski narod se v orožji dobro uri, meseca junija bil je prvi razred v šotoru. Sploh je že vsa vojska z iglenicami oborožena. Kedaj se bodo začele ozke granice kneževine naše razširjati, to se ne ve; al vsak želi, da bi bilo to skoro i vsak misli, da dolgo do tega ne bode. — Obhodil sem že skoro vso kneževino. Letos sem bil poslan tudi na Turško. Ondi je namreč pozimi živina ze!6 crkalaj moj posel je bil, da vidim, kako in kaj. Pa crkala je uboga živina samo od strašne zime i od lakote. I kako ne bi? Hlevov nimajo, nikdo ne v6, kaj je hlev. Zima je bila grozno huda, za klajo živini je pa Turku malo mar; uboga žival si mora sama živeža iskati. Ko je solnce zemljo ogrelo, da je ozelenela, bilo je bolezni brzo konec. — Kako žalostno je po Turški, tega Vam popisati ne morem, pa bi mi tudi skoro ne verjeli. Ljudstvo, kakor jagnje mirno i dobro, je še zdaj v pravem peklu, muči se i životari v večnem strahu za svoje življenje i svoje malo premoženje, — jedno i drugo more mu vsak Turčin i poturčenjak vzeti brez mnoge odgovornosti, i skoraj vselej brez kazni! — I kake so po Turškem sela i mesta! Hiše nikjer nisem videl, tudi bajte ne, nego samo neke kolibe ali prav za prav luknje iz plota i blata brez okna, brez peči, brez vsega, da narod po Turškem živi v samih ko-sarnah. Tudi jaz sem v njih na goli zemlji prenočeval i jedel sem samo pečeni krompir. I kako je bil sladak! Bil sem v Novem mestu (Novi pasar), ki je samo dve uri od srbske granice; od Novega mesta sem pa šel še 10 ur naprej do Kosovega polja, kije polno lačnih Cerkezov. Novo mesto ima vrlo lep položaj; krog njega teče reka Raska; najmanje je še enkrat tako veliko ko bela Ljubljana. Hiše so pa vse iz plota i blata, ako pletene i z blatom ometane stene smem „hiše" imenovati. V Novem mestu je še kakih 200 kristijan-skih družin, ki imajo še eno staro cerkev pred mestom, drugo veliko pa zdaj zidajo. Se ve, da kristijan-ske cerkve po Turški so brez zvonikov i brez zvonov, kajti Turčin kakor pes ne more glasu zvona slišati. Kristijani so me povsod vrlo ljubeznjivo sprejemali i mi stregli, da me je v srce veselilo; se ve, da postreči nimajo s čem drugim kakor s krompirjem i fižolom, a jaz sem bil s krompirjem i njihovo dobrovoljnostjo zadovoljen. — V Novem mestu je, izvan 200 družin, vse drugo poturčeno, poturčenjaki pa škripljejo na vse, kar le je srbskega. Po nesreči sem bil jaz v vojniski srbski uniformi, al brzo mi svetuje moj gazda, ki me je v svoji bajti imel — ime mu je Milan Sarič — da naj ne hodim v tej opravi po mestu, ker se mi utegne velika nesreča, tudi smrt pripetiti od zagrizenih potur-čenjakov. Dr. Zarnik je enkrat v „Novicah" nem-škutarijo besnilo ali steklino imenoval, ki se ne d& lečiti (ozdraviti), al nemškutarija je še vrlo blaga bolezen memo poturčenčarije i ne more se primerjati čisto nič s strašno poturčenčarijo! Dobil sem tedaj človeka, da me je pred sultanovega namestnika spremil, ki se „kajmakam" zove. Ta me je vrlo prijazno sprejel i me počastil s črno kavo i duhanom. Po Turčiji pa me je spremljal en Bulju-Baša, se ve, da Srbin, a poturčenjak. Bil je z menoj tudi en srbsk pisar; i tako smo bili i potovali skupaj trije brača, jedne krvi, jednega jezika, jedne majke sinovi, a strašno različni po veri! Zastonj je vse poturčenjaku govoriti, da je Srb; kaj tacega mu še spominjati ne smeš. — Iz Novega mesta do Črne gore je prav blizo; črnogorske planine se iz Novega mesta vidijo jako dobro. — Lani sem bil v Užici
225
i sem potoval po granici Bosne ob reki Drini; mnogo zanimivega sem videl. Za „Novice" imam dosti nabranega, a zdaj nimam časa pisati. Srčen pozdrav vsem prijatlom mojim po Slovenskem.                        Dr. K.
Iz Gorice 12. julija. (Volitve za deželni zbor.) Izvoljeni so (Gorica): dr. L a vri č, Faganel,^(Tomin): Winkler, Gorjup, (Sežana): Abram, Črne, (v Furlaniji) CTandussi in Dottori. — Dr. Lavrič je dobil 72 glasov, Faganel 66 — (baron P in o je dosegel 46, prof. Marušič 42 glasov).
Iz Trsta. (Rojanska Čitalnica) napravi v nedeljo 17. julija obletnico s slovesno „besedo". Predstavljala se bode glediščina igra „Mlinar in njegova hči", po njej bode tombola z godbo. Ker pa ima čitalnica mnogo stroškov, je odbor sklenil, da plačajo udje 20 soldov vstopnine, neudje pa po 30 soldov. Nadjamo se, da ta tretja obletnica bode krasna v velikih in lepih prostorih in na ličnem odru, kakoršnega nima nobena čitalnica, in da nas počasti, ako ne več, vsaj deputacija Sokola ljubljanskega ter tako obljubo reši, ki smo jo na cerkniškem taboru dobili. Vzlasti gospodičine tržaške Sokola radostno pričakujejo.
Iz Istre. (Volitve za deželni zbor.) Žalostna je bila včerajšnja volitev v Kopru. Propadla je narodna stranka. Ravnik je dobil 28 in Jan 25 glasov. Izvoljena sta bila od lahonske stranke Clarici (Klaric) a 45, in Ivan Grrubissa, dekan v Krkavcih, s 42 glasovi. Tri županije, to je, Dolina, Boršt in Rozar s 30 volilci so se krepko obnašale. Lovili so naše Slovence pred mestnimi vrati, in kam so jih gonili? V koparsko „podestario"; kjer so mnogo govorili proti narodnim kandidatom, jih slepili in tudi preslepili. Dr. Belli je pri tej priložnosti slovenski (!!) govoril, da bi le svoj namen dosegel. Sosebno nepošteno je ravnal dekan Grubiša. Prof. Ravnik (izvrstni naš poslanec v bivšem deželnem zboru) mu je pisal, naj pride pred volitvijo k narodnjakom, da se bratovsko med sabo pogovorijo in glasove tako združijo, da narodna stranka propasti ne bi mogla. Al njega ni bilo blizo; šel je v nasprotni tabor! Najhuji lahoni so ga priporočali na desno in levo, in on sam je govoril proti narodnim kandidatom, kakor se rojenemu Slovanu sosebno pa duhovnu ne spodobi. Tužna Istra! tudi ti imaš svoje „Kljune", ki te pikajo v bolno srce! — Propadli smo, al nepoštenja nam nikdo oponašati ne more. Nasprotna stranka je premagala s sredstvi nepoštenimi, kterih se mi Slovenci nikdar poslužiti nočemo. — Po volitvi so sklenili narodni možje, da se v Istri napravi tabor. Ker nimamo zastopnikov v deželnem zboru, tedaj se moramo braniti sami. Z navdušenjem je bil predlog sprejet in v 3 minutah bilo je zloženo 53 gold. za priprave. — Slovenci, videli se bomo 7. avgusta na prvem taboru v žalostni Istri!
Iz Kastve 10. julija. (Volitve.) Danes okoli pol dveh popoldne zagrmeli so možnarji, ki so naznanjali sijajno zmago narodnjakov proti lahonstvu in birokraciji pri volitvi poslancev na Voloskem za Porečki zbor. Izvoljena sta dva Slovenca, poštena boritelja za vero, dom, cesarja. Skoraj enoglasno je bil izbran nas mnogospoštovani glavar g. Anton Rubeša. Dobil je tudi večino glasov naš po časopisih priporočani posestnik g. France Marot. Agitacija renegata Ondračeka za pl. Clessius-a v Cičeriji pa ni onega zaželenega cilja dosegla, kterega so se nadjali nekteri činovniki. Navdušeno so za c. kr. okrajnega glavarja pl. Cle-sius-a zaslepljeni Jelšanci glasovali; al ni jim zameriti — ?!— vsaj se po lepih izgledih in priporočilih trgovca, oštirja in ob enem tudi učitelja Pirca, kakor tudi hvale vrednega redovništva ješelskega ravnajo. Gospoda!  Ali Vas ne veže sveta dolžnost, podučevati ne-
vedne in skrbeti za bolje stanje svojega naroda? To je zdaj Vaša edina glorija, da ste se prikupili pl. Cie-sius-u! Slavno so se pa naši Kastavci pri volitvi obnesli. Oni se niso bali zamere Clesiusove, akoravno jim zmirom žandarje ponuja; glasovali so, kakor postava veleva, brez strahu po svoji vesti in svojem prepričanji. — Pokazali so tudi v celej Liburniji res hvale vredni redovniki svojo neodvisnost pl. C le sius-u, in marljivo podučevali nevedno ljudstvo v volitvenih zadevah. Kaplana g. Dubrovič iz Zvoneče in Rukovški g. Kraljic pa sta v volitveni dvorani volilcem razjasnila stvar, da noben hlapec dvema gospodarjema služiti ne more; zato naj nikakor ne volijo činovnikov (uradnikov), ampak narodnjake ljudstvu dobro znane* Živeli tedaj Liburniški redovniki, živeli Kastavci, živela pa tudi poslanca g. Rubeša in g. Marota! Nadjamo se od vaji krepkega delovanja za narod naš. Vam pa pl. C le siu s z Vašim agitatorjem Ondrače-kom nasvetujemo, da na hudo jezo popijeta kozarec mrzle vode.                                              Narodnjak.
Od sv. Pavla blizo Celja. — 4. dan t. m. ob 7. uri zvečer se je v naši novi veliki predilni fabriki pri kotlih ogenj vnel, in da bi ne bila se gospoda Anton Vasle in Filip Vedenik iz sv. Pavla s gasilnico tako dobro obnašala, všei bi bil ogenj v fabriko in škoda bila bi grozna. Prav je tedaj bilo, da ju je lastnik fa-brike za njuni trud obdaroval. Hvala pa tudi drugim ljudem, ki so marljivo pomagali. In tako ni posebno velike škode, vendar bo fabrika ene dni stala.
Blaž Winter.
Iz Idrije, 11. julija. —g—. Ker mi je še le danes v roke prišel „Tagblatt" in ž njim Banholcerjeva poslanica, odgovorim pleno titulo c. kr. ekspektantu ali c. kr. praktikantu, ki je iz gornjega Estrajha prišel k nam kruhek jest, danes le samo to, da jaz ni« mam nič preklicati iz svojega pisma, marveč bodem še kaj več povedati mogel; njemu pa svetujem, naj on, ki je le od danes do jutri v Idriji, se ne vtikuje v naše domače zadeve, — naj se uči poprej slovenščino, da bode razumel kar kdo piše, in da na tistega, kdor druge „schuft" imenuje, pa temeljito ne dokaže: zakaj? se vrne psovka sama nazaj.
Iz Kranja, 7. julija. (Spomin na volitev.) Končan je boj in vlegli so se nekoliko volitveni valovi. V drugič je dobljena bitva, in zmaga je še slavnejša nego prvikrat. Nemčurska stranka je napela vse žile, da bi spodrinila našega poslanca g. L. Jug o vi ca. Brž po razpustu deželnega zbora povabili so tukajšnji lažilibe-ralni kolovodji več veljavnih volilcev v gostilnico k „Jelenu", da bi naše meščane kolikor mogoče vlovili na svoje limanice. Ostre pšice so letele v tem „taboru" na večino deželnega odbora in razpušenega zbora; z nepoštenim obrekovanjem skušali so volilce od narodnega poslanca odvrniti zato, ker je, kakor narod od vsacega domačina tirja, stanovitno stal in glasoval z narodno večino. Za prihodnjega poslanca pa priporočevali so c. kr. deželnega svetovalca gosp. viteza Hofferna. Letali so potem po hišah ter prosili in tudi žugali; beračili so cel6 pri takih ljudeh, za ktere se sicer vse žive dni brigali niso. Tudi v Loki se je ustanovil volilni odbor, kteri je za žive in mrtve delal proti narodnemu našemu kadidatu, a še premajhna bila je Loka temu odboru za svoje agitacije, tudi čez Kranj razpenjal je goljufive svoje mreže, v ktere so po trije ali tudi štirje loški agitatorji tri tedne skorej vsak drug dan lovili kranjske volilce. Med drugimi bedarijami so loške volilce posebno slepili tudi s tem, da so rekli, če bode izvoljen gosp. Hoffern, dobila bode Loka okrajno glavarstvo nazaj itd. Se c. kr. glavarstvo kranjsko bilo je pristransko,  kajti dobili so volilno pravico
226
tudi taki, kteri je po postavi nimajo.*) Ni tedaj čuda, da po neizmerni taki agitaciji zibali so se naši lažilibe-ralci že v sladki nadi, da jim bode osoda naklonila venec zmage. Al zel6 zelo so se motili! ves njihov trud, vsa pota, vsi stroški bili so zastonj. Na dan volitve pokazali so Kranjci in vrli loški domorodci, da so možaki a ne petelini na strehi, ki se sučejo, kakor veter potegne. Stali so zvesto za svojega rojaka in dosedanjega poslanca. Slava jim! Vsa čast pa tudi vrlim volil kam, ki se niso dale premotiti po krivih prerokih in so lep izgled bile marsikteremu našincu, ki je v tako važnem trenutku, boje se kake zamere, zapustil zastavo domačo. — Volitev sama bila je tiha in mirna. Ko je pa prvosednik volilne komisije g. notar Tri 11 er volilcem naznanil rekoč: »absolutistično večino štim" dobil je gosp. L. Jugovic in je tedaj voljen za poslanca, takrat nehala je grobna tihota in veseli živio-klici iz domorodnih prs odmevali so po dvorani med tem, ko so drugi z zobmi škripaje in pobiti odhajali. Ti pa, moniteur lažnjivih liberalcev „Tagblatt", ki te zdaj tako skli in peče, da je zopet padel kandidat tvojih ljubljencev, in si svetu toliko povedati vedel o nasprotni agitaciji, ki je bila pri nas, pometaj drugi pot najpred pred svojimi lastnimi durmi; zapomni si sledeče besede in zapiši si jih za kosmata svoja ušesa: „Kdor se povzdiguje, bode ponižan." —
Iz Kranja.    (Volitev deželnega poslanca;   Triller komisiji prvak.) Iz vseh druzih mest kranjskih so „No-vice" prinesle popis,   kako   se je vršila volitev,  tedaj tudi iz starozgodovinskega Kranja ne sme se pogrešati sporočilo, in to tem manj, ker je 28. dan junija slavno razodel, da Kranj in Loka po veliki večini svoji sta zvesta ostala materi svoji Slavi in da meščani naši tudi to dobro ved6,  da  le  neodvisen  mož jih more pogumno zastopati  z glasom  svojim pred vlado. — Tudi pri nas je bil hud boj.    Že  listnica volilcev prizadjala je borbo. Izbrisalo se je iz nje mnogo upravičenih volilcev brez temeljitega vzroka, češ, le-ti so na slovenski strani, proč ž njimi!  dasiravno so pri volitvi mestnega zastopa brez ugovorov  smeli voliti  ali  po svoji osebni pravici ali pa po davku, ki ga plačujejo.    Nasproti so pa vpisali  v volilno listnico volilcev,   ki niso imeli po osebni lastnosti volilne pravice.  Na pritožbo, mestnemu zastopu kranjskemu izročeno,   vpisali so se nekteri izpuščeni volilci v imenik   volilcev  in prejeli so tudi izkaznice,   al neupravičeni nemčurski volilci niso se odpravili, tedaj so tudi volili!  Ako narodna stranka bi ne bila zmagala sijajno,   protestiralo bi se proti nepostav-nemu ravnanju; ker smo pa zmagali vkljub vsem vrinjenim krivičnim glasom, ni bilo potreba protesta izročevati volilni komisiji. — Volilcev se je zbralo okoli 200,   ki   so  napolnili  vse  tri v ta namen odprte sobe c. k. okrajnega glavarstva.    V volilni odbor  izbrali so se zgolj sami nemčurji, ne enega narodnjaka niso vzeli med-se,  in le-ta izbere si zav predsednika c. kr. biljež-nika (notarja) Trillerja iz Škofjeloke, ki je po takem imel tudi nalogo, zbranim volilcem na srce položiti §§. 17. in 18. in 39. volilnega reda.    Začel je svoje  opra-vilstvo  po  nemški,   pa kmalu   se čuje mrmranje med volilci,  ki  zahtevajo  naznanilo  slovensko.    Ko Triller nemške  §§. prebere,  začne  prestavljati  §§. 17. in 18. volilnega reda v slovenski;  al to ni bilo prestavljanje, ampak tako jecljanje nerazumljivih besedi,  da nastane med volilci  glasen  smeh.    Ko  je ubogi   notdr   tako   s prestavo  svojo  slovensko  krvavi  pot  potil,   začne   se opravičevati, da „m bil pripravljen na to"! S tem, gospod bilježnik! ste jo pa le sopet zadeli!   Ako Vam je potreba vselej   se za prestavljanje  nemškega v sioven-
a——
*)   Več o tem donaaa dragi dopis današnji.                    Vred.
sko in slovenskega v nemško pripravljati, morajo Vaša pisma pač jako   draga biti,   ako   ljudem   tudi   zarajtate za to potrateni dolgi čas.    Ali  ne  spričuje ta dogodba vnovič,   kako   sila potrebna je  vpeljava slovenščine v šole in uradnije, za kar se že mnogo let naši zastopniki v deželnem zboru borujejo?    Jezika   se je  treba učiti, kdor ga hoče znati.   Učen nihče ne pade izpod neba. — Od   nagovora   do   volilcev ,    naj   po   §.   39.   volilnega reda po   svojem   prepričanji,   prostovoljno, brez lastne koristi,    po  svoji najbolji   vesti  in   vednosti,   in   kakor je po njih misli za občno korist najboljše,   volijo, ni bilo ne   duha ne sluha.    Ali  si  gospod Triller ni upal po domače volilcem leto priobčiti, ali se to z nem-čurskim programom ni skladalo, da se ne preplaši kak od Derbitsch-Skarjeve stranke obdelan volilec, tega ne vemo;   milujemo  pa  slovensko   ljudstvo loškega mesta in okraja, ki mora izvrševanje dostikrat prav imenitnih pisem izročevati takemu možu,  ki slovenščine celo nič ne zna,   kar   nam  je   28. dne  junija   prav   očitno pokazal.    Veliko   bolje  pa  je  opravljal   le-ta  gospod pri volitvi svoj posel.    Ne oziraje se na §. 40. volilnega reda,   kterega so tudi drugi odborniki volilne komisije prezrli, vtikal se je brez pravice med volitvijo večkrat v volilno  pravico  nekterih   volilcev,   ter jim jo kratil. Ovržen  je   bil   glas   sploh   znanega   oskrbnika   Loške grajščine,   ki   od   te   svoje   službe tudi davek plačuje, češ, naj izkaže pooblastilo za volitev.  Ker mu leto še ni bilo zadosti,   izmisli si zvita glava ,   da mu je pred dvema  dnevoma  soposestnik   loške   grajščine   povedal, da je  on  svoj del  gosp. Trpincu   prodal,   ki  je   tedaj samolastnik one grajščine,  le ta pa nima pravice voliti kot veliki  posestnik  druzih grajščin.    Komisija je pritrdila temu predlogu,   in zgubil  se je  glas narodnemu kandidatu namenjeni. Neki ženici ovrgel je volilno pravico s tem,  da še  ni   posestvo  v zemljiščini knjigi na njeno ime prepisano!   Vprašamo  gospoda  bilježnika in druge članove   volilne  komisije,   ki  so  temu pritrdili: kteri §. volilnega  reda  le-to   veleva?   —   Drugi ženici se je oviralo glasovanje s tem, ker je pri volilnem odboru sedeči davkar trdil, da ne plačuje na leto 10 gld. davka! Mi vprašamo: čemu je pa obrok za reklamacije postavljen, ako se pri volitvi sme volilni imenik prena-rejati? — in kje je bil dokaz v potrjenje tega ugovora? Ali je davkar ob enem tudi davkarska knjiga, ki kaže davke vseh volilcev,  in ali je on nezmotljiv?   — Najbolj so se pa sramotili le-ti možje s tem, da so zavrgli pooblastilo   prednice   nunskega   samostana   loškega,  in niso dovolili,  da bi bil  volil duhoven,  ki se je  ž njim  izkazal,   ampak   zahtevali  so,   naj ona sama voli,  češ,   da le prednica ima pravico zastopati samostan!    To modrost, da nuna naj pride sama volit, ki še iz samostana (kloštra) ne sme, je nek gosp. Der-bitsch sam  izlegel.    Res,   da   zasluži   patent   za  to iznajdbo. — Tako se je godilo ,   da  bi se odbacnili glasovi slovenskemu kandidatu  namenjeni!   —   Vedeli  so pa pri komisiji sedeči gospodje prav dobro, da sta dva c. k. častnika vpisana v listnico volilcev,  dasiravno je znano,  da sta naslov kot častnika (oficirja) pri izstopu iz službe odložila,   in  železničini uradnik,   ki je še le 1. oktobra  1869. leta  le-sem  prišel, — tedaj   vsi trije nimajo pravice voliti; al za to nepravičnost jim ni bilo mar,   dasiravno je   bila  zarad  njih pri  občinskem za-stopuv Kranji pritožba  vložena;   ker   pa  so  na nemčurski strani stali  in za njihovega kandidata glasovali, zatega del   ni jim  bilo  opovire!   —   Pa   vse  to  napenjanje jim ni pomagalo čisto nič, in dasiravno je neki nemčur  svojo   bučo  zastavil,   da   zmagajo   pri   volitvi, padli so, kakor se v njihovem jeziku glasi „mit Trom-peten und Pauken";  kajti meščani  iz Kranja in Loke, glasovali so možato  za narodnega kandidata in izvolili
227
so z veliko večino, kakor so „Novice" že povedale, spoštovanega narodnjaka, vrlega gosp. L. Jugovica, trgovca in posestnika velicega mlina v Kranji, ki ima tudi kupčijo v Egiptu, gotovo tudi na korist Kranju in naši gorenski strani. S tem smo pa tudi pokazali nasprotnikom, da združene moči vse premorejo in da jih nobena komanda ne razruši, da pa je tudi res, da Kranj in Loka sta ostala, kar ste zmirom bili, domači, ne pa poptujčeni mesti. Živeli tedaj vrli narodni volilci, vrle žene" iz Kranja in Loke! Ne le slovenske dežele se z Vami ponašajo, tudi Cehi, Moravani, Ti-rolci in vsi pravični Nemci so se radovali nad Vašo volitvijo.
Iz Brezovice poleg Ljubljane. M. R. {Pohlevno vprašanje.) Kam neki je zginila tista silna sekucija, ki je nas kmete tako zelo priganjala, ko je šlo za to, da smo plačevali za popravo „Cornovega grabna" ? Kako to, da zdaj, ko smo denar za to delo že vložili, ni duha ne sluha o njej, da bi priganjali k delu, ki je sila potrebno?*) Kje je zdaj ta komisija? Mi se le še tega bojimo, da ne bo dovolj, da smo žrtovali samo denar; podoba je, da bomo mogli še mnogo svojih pridelkov žrtovati, in — „grabna" vendar še ne bomo imeli! Na ta način pa pridemo v dvojno zgubo: v prvo, da smo ob denar, in v drugo, da bo nam voda pridelke splavila kakor do zdaj. Ali je čudo, da se potem sliši, da kmet gospodi ne zaupa. Kdo pa je kriv take nezaupnosti? — sodite.
Iz Ljubljane. Po sklepu deželnega zbora ima magistrat vsled nekega ukaza c. kr. deželne vlade za revne mestne ljudi, ki se ozdravljajo v ljubljanski bolnišnici, plačati stroške ozdravljanja. Temu se pa že več let ustavlja magistrat, ki trdi, da to, kar vel j k za druge občine na Kranjskem, ktere za revne svoje bolnike v javnih bolnišnicah ne plačajo nič, naj velja tudi za občino ljubljansko. Ker po prejeti nalogi je deželni odbor z eksekucijo žugal mestu, mestni odbor pravice išče pri c. kr. državni s o dni j i. Ta je tožni dan razpisala na 23. dan t. m. na D u n a j i, kamor se kot zastopnik deželnega odbora poda gosp. dr. Costa.
— (Dr. Toman) je žalibog! res naprej čutil hudo dolgo bolezen svojo, zarad ktere se v poslednjih volitvah odločno odpovedal vsakoršnemu poslanstvu za zdaj. Da bralci naši resnico izvedo, kako da gre" vele-zasluženemu našemu ljubljencu, naj jim iz prijatelskega njegovega pisma prepišemo sledeče vrstice, ki nam jih je pisal iz Rodaun-a, kake 2 uri od Dunaja: „Jaz sem Še zmirom večidel v postelji. V pondeljek (4. dan t. m. so me leže iz BeČa sem pripeljali, in zdaj me lepše dni na zrak nosijo; al moja moč, moje zdravje se neče prav vrniti nazaj. Ce bode šlo redno, bodem
*) S tem „grabnom" je prav nerodna naključba. Gosp. Voll-heim je po pogodbi, s c. k. deželno vlado storjeni, prevzel pred 4 leti troje za vsusenje ljubljanskega močvirja potrebnih del, namreč 1) popravo struge, po kteri Ljubljanica skozi Ljubljano teče, 2) Grubarjevega kanala in 3) Cornovega grabna. Za vsa ta dela se je vlada na podlagi narejenih načrtov in stroskinih pre-v dar ko v ž njim pogodila tako, da se mu plača znesek za vsako teh trojnih del posebej odmerjeni. Strugo Ljubljanice in Grubarjev kanal je Vollheim že davno dodelal, „Cornovega grabna" pa se nikakor noče lotiti, marveč hoČeraji pravdo začeti zato, ker pravi, da mu kaže velika zguba (kakih 45.000 gld.), ako se dela loti. Ko je namreč preiskaval obrežje in zemljišče Cornovega grabna, je našel, da je to vse drugače, kakor je popisano v načrtu, ki ga je vlada naredila in kije služil za podlago preraČunjenih stroškov; načrt računi le bolj trdno zemljišče, v resnici pa je vse bolj peseno, lahko premekljivo. O tem je tedaj zdaj pravda — in samo za to je žalibog! zaostalo res sila potrebno delo. Najbolj kriv te zamude je tisti uradnik, ki je načrt delal, pa „Cornovega grabna" ni na tanko preiskaval. Vlada, deželni odbor in mestna gosposka pa niso pustili te stvari v nemar, marveč iščejo poti, da bi se kmalu rešila.
Vred.
v iy2 ali 2 mesecih še le mogel „mirno" po „ravnem" hoditi. To je resnica o moji bolezni, ne pa druge čen-čarije dunajskih časnikov, ki me enkrat »zgubljenega", enkrat „zdravega" oznanjujejo".
— (Odbor slovenske Matice) bode v pondeljek 1, avgusta t. 1. ob 4. uri popoldne v Matičinih sobah v hiši št. 192. na Bregu imel XVII. skupščino, v kteri bode ta-le vrsta razgovorov: 1. Prebere in potrdi se zapisnik 16. odborove skupščine. 2. Tajnik bode poročal o važnejših stvareh. 3. Gospodarski odsek bode poročal o računu, ki ga je o Debeljakovi zapuščini položil pooblaščenec A. Lesar. 4. Gospodarski odsek polaga račun o gospodarstvu z Matičino hišo. 5. Blagajnik prebere račun za preteklo društveno leto od 1. julija 1869. 1. do 1. julija 1870. leta, ki ga odbor predloži 6. občnemu zboru. 6. O „Vodnikovem rokopisu", ki ga g. Levstik, mnogokrat prošen, še ni izročil odboru. 7. Gosp. Pajek v imenu mariborskih dijakov prosi za poljubno število „Schoedlerjeve fizike" in zemljovida „Evrope" ali tudi drugih Matičinih knjig. 8. Kteri dan bodi 6. občni zbor? 9. Posamesnih odbornikov nasvetje.
—  (Novi masniki), ki so v soboto prejeli zadnje posvečenje, so tile čč. gospodje: Fr. Andrejak (nova maša 17. jul. v Šentvidu nad Ljubljano); — Jan. Belec (nova maša 17. jul. v Sori); — Jan. Demšar (n. m. 11. jul. vuršulinski cerkvi v Ljubljani); —Jak, Dolenec (n. maša 17. jul. v Višnji gori); — Karol Jan čigar (n. maša 24. jul. v Žužemberku); — Fr. J are c (n. m. 26. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani; — Val. Klobus (n. maša 10. jul. v uršulinski cerkvi v Ljubljani); — A nt. Mas ter 1 (n. m. 17. jul. v Ceren-grobu, fara Stara loka); — Jan. Porenta (n. m. 24, jul. v Stari loki); — Fr. Rus (n. m. I7.vjul. v Bošta-nji); — Jan. Skvarča (n.m. 24. jul. v Sentjoštu nad Polh. gr.); — An t. Stenovec (n. m. 17. jul. v Kranji);
—  Greg. SI i bar (n. m. 18. jul. pri Uršul. vLjublj.);
—   T o m. Vari (n. maša 24. jul. v Kropi); — Jgn. Vrančič (n. m. 10. jul. v Polhovem gradcu); — S i m, Zupan (n. m. 10. jul. v Šenklavžu vLjublj.); — Ant. Žgur (n. m. 24. julija v Šentvidu pri Ipavi). — Iz tretjega letnika čč. gospodje: Ant. D o lin ar (n. m. 31, julv na Dobrovi); — Leop. Lotrič (n. m. 31. jul, v Železnikih); — Fr. Petrovčič (n. maša 24. jui. v Cernem verhu pri Idriji); — Mat. Pazlar (n. m. 17, jul. na otoku Blejskega jezera); — Jan. Tavčar (n, m. 24. jul. v Predosljih); — o. Placid Fabiani (n. m, 10. jul. pri Frančiškanih — ob sedmih zjutraj); o. A dal. Potokar^(n. m. 24. jul. Mokronovem.)
—   (Čudna in Žalostna, a ne nova prikazen.) Gosp, Lesjak jo je iz Ljubljane odrinil. „Kam?" — bode vprašal marsikak bralec. — „Na Dunaj". — „Po kaj neki?" — Poslušajte in strmite Slovenci: Poslušat je šel razvpitega Dittes-a in ogledovat dunajske priprav-ljalnice ljudskih učiteljev, kteri je vodja tisti Dittes, zoper kterega vse dunajske kazine tako odločno pro-testujejo. Da se g. Lesjak želi učiti marsičesa, kdo bi mu hotel zameriti, ker je sploh znano, da mu je treba še marsikaj znati, predno dokaže svojo sposobnost za tako važno učilnico, kakoršna je učiteljska pripravljal-nica. Al da si je šel potrebnih naukov iskat k Dittes-u, to je čudno in žalostno. Vgovarjalo se nam se ve da bode in reklo: moral je iti tje, kamor ga je poslala deželna naša vlada in mu dala 200 gold. popotnice. Pač ne vemo, komu bi se bolj čudili, ali vladi, ki ga je poslala, ali g. Lesjaku, da je prevzel to poslanstvo.
—   (Precastitemu gosp. Rozmanu), večletnemu vodji mestne ljudske šole, je „liberalni gemeinderath" v skrivni seji unidan vzel vodstvo. Bilo je to po volitvah za deželni  zbor.   Pošteni rodoljub je volil na-
228
rodna poslanca. Zastavica se tedaj lahko ugane. „Tag-blatt" bode kaj druzega rekel Kaj pravijo dr. Stockel, dr. Keesbacher, dr. Fux k Rozmanovi aferi, ki je za Svetcem že druga? Exempla trahunt!
— {Kdor v službo c. k. zandarjev stopiti zeli), se lahko zato oglasi na deželi pri najbližji žandarmerijski štaciji. V 26. listu „Novie" smo povedali, da je plača žandarmov od 1. dne t. m. zel6 povikšana (na 500, 400, 300 gold. in še druzimi poboljški), zato se ne bode manjkalo prosilcev za dobro plačano službo. Kdor pa prosi take službe, mora dokazati, da 1) je Avstrijan, 2) najmanj 21 let star, 3) neoženjen ali pa vdovec brez otr6k, 4) močnega života, kar mora potrditi kak visi vojašk zdravnik, 5) znati mora nemški in pa deželni jezik, brati in pisati, 6) neomadeževanega življenja zlasti ko je pri vojacih služil, 7) zavezati se mora v 41etno službo žandarmerijsko. Jemljejo se pa v žandarmerijo ne le vojaki, temuč tudi drugi, ki imajo gori omenjene lastnosti.