DELOVNflPRODUKTiVMOST
Mehanizacija - glavni činitelj večje delovne proizvodnosti v kmetijstvu
Kakor v industriji je "tuidi v kmelijstvu mehaniaaCiija deaa eden glavnih 6initeljev vcčje pTor/vodiKvsti — glede na števi-lo zeposlenih delavcev kakor tuda po enoli povraine. V vseh razviitiih državah je kmetijstvo <lanes vieoko mehanizirano in so pnidelkj zato zelo vetoki v prf-merjavi z nezadostno razvitinid državami.
uvoz knrtetijskih strojev. CeJo jdidiijska vlada je odsfmpila svoja centraiini tr-Eiktorskj sjužibj po-niembna posojala za nabaVo fcmetijskiih  strojev  iz  tujine.
Mehanizadja kmetijstva, če-dalje močnejša uponaba umet-nih gnojil in drugih agroteh-ničhiih ukrepov sta v vseh raz-vitih draavah otmiogfJČilA večje hektarske    donose   in   dvig   de-
Komb ajnl
Traktor je temeljni element v Tnehaniizaoiji kmetijstva. Od četrtega desetletja našega sto-letja naprej,1 torej od tistega časa, ko je bdl izumnijen traktor s pmevmatn^niimii zcbaMmi kole-ai, do danes se je traJctor zelo ftilro razštiriJ v kmeijjski upo-rafoi v stevifndh državah. Od leta 1930 do 1953 je števtilo Iraktorjev na svetu narasjo za Petkrat, oi konca 1945 do 1953 Pa se je to števijo podvoj.jlo. Traktorski pank ZJ>A je v letu 1940 dosegel število 1 mj.lijon, leta 1953 pa j±h je bilo že 5 mi-Mjonov VeMka Britarmja je Ime-la lela 1930 20 tasoč traktorjev, pred izlbruhom druge svetovne vojtie Po 60 tisoč. Leta 1955 je ustrezna števiiilka znašala 400 tisoč. Zahodna Nemčdja je ime-]a preti vojno 20 tisoč traktor-jev, Jeta 1955 pa okoij 300 ti-soč  itd.
Stevilo druigih kmetiijskuh stro-jev, n pr. žetvendh slrojev, se je  ludn  zelo  povečalo.
VeKk napredek v m^hantf.zaeija kmetijstva v ZDA, ZSSR in v Novj Zelandiji je pnipeJjal tako daJeč, da so nekatera kmetajska olela stoodstotno mehanizjrana. V ZDA so lela 1953 skora.) 95 odst»tkov žata in soje poi;eli z žetvenimii stroii. To velja za tri čptrline koruze. Dve txetjini, sene so vskladiščili z mehanilč-^ Euind stiskaltticanii za seno. listrezni številki za leto 1944 St^i 2fi"l« \n 3,6"i'i. V nekateriih Otaniočjih ZL>A so 50 <xistolkov boniibaža nabrali s stroji,. čepnav sq mehanično »friranje bomba^ Ža uvedli  šele pred kratkam.
V   letu   1953 je  biito nad  9C»/i všeh delovnih  operacij  v fcrne-tijstvu    opravljerujb   s  traktorji, v  Novi  Zelandijj ]>a  krave  ne-gujejo im mioliejOEikoraj iziključ-no s stiroji.
V   Turčiji iin v Zahodni Ne<m-*1J6 So bili krtietiijskj stroji naj-Važnejša postavika uvoza iz ZDA Po Marshaliovem pJanu. Znaten del   mednarodnih  posojal,  kj   so jjh   po vojnj   prejele   Avslralija in   nekatere   države   v   Latinskii Ameriiki,   je   bil   izkonščen  aa
lovne proozvodnosti po zaposle-nj  osebi.
V času od 1870 do 1954 se je v ZDA deloviia produklivnost ktnetijskili delavcev skoraj po-trojiila, od 1930 do 1954 se je vei kakor podvojiJa, leta 1954 Pa je bdla za 1,5 krat večja od
tiste v letu 1940. V Novj Ze-iandiiji in v Avstralaji se je de-lovna proizvodost kmetijsk.jh delavcev v zadrijjh 30 ]elih po-dvojiMa. V VeMkii Britaniji je bila delovna pwctu-ktiyn.ost krne-tij^kih delavcev za priibližno 5(y/» nad predfvojniinn nuvojem kljub skrajšanju delovnega ča-sa kmetjjskjh delavcev. Zaradi mehanizačije Via HavajiK pride-lajo isto kbličiJtb slactkorj.a ka-kor v Pdrtorjku, feprav je šte-viijo nšihove za'posjene delovtie sile za trt čelfHh^ manj*e. Prj uporabii' boljsiH sehiien, urtiet-nega gnojjla iin malih kmetij-skih strojeV, k^koi1 :so žetveni stroji za rii in eleiktri6ni mo-torj'1, se je prc»i«vodn«št japon-skih knaetijsksh delavcev pove-čala za 106'/. v zadnjiih 40 lefcih.
Avstrija je prav tako zaradd mehaniizaoije in uporabe agro-tehničnih uikrepov povečala hektarskii donos pšen.ice od 12,9 ni«tričnega centa v letu 1910 na 19,8 metričnega centa v letu 1952; don-os koruze od 14,2 !ia 20,3 metničnega renta; krompdr-ja od 107,6 na 154,4 metničnega centa. Na Nizozemskejn so hek-tarski dr»nv5 pšenjce od 21,7 v letu 1910 dvtgnili na 39,9 me-tričnega ecnta v letu 1952, do-nos kromapiTJa pa od 124,8 na 256,1 metričega centa. PotJoben položaj je v druigijh razvitih državaii.