številka 18 • cena 80 din
Celle, 8. mala 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN tMEC
Sanacija Goren/a Je lahko
za vzgled vsemu
Jugoslovanskemu
gospodarstvu
Razvojno sanacijo bodo le stežka spe-
ljali brez družbene pomoči. Stran 4.
Korejska medicina na slovenskih tleh
Na Dobrni je te dni zanimiv seminar o uporabi akupunk-
ture. Stran 24.
Sodni epilog traktorske afere
Na celjskem sodišču izrekli ^oge kazni posameznikom,
ki so sodelovali pri prekupčevanju s traktorji. Stran 15.
Radioaktivne snovi
povzročile zadrege
Upoštevajte navouna In priporočila
strokovnjakov o uporabi živil
Radioaktivne snovi iz
sovjetske jedrske elektrar-
ne, ki so prizadele tudi našo
republiko, so na Celjskem
povzročile precej zadreg pa
tudi jezo občanov, predv-
sem kmetovalcev in vrtič-
karjev, škoda pa je precejš-
nja. Zaenkrat še ni znano,
kdo bo povrnil škodo kme-
tovalcem.
Največ nasprotujočih si in-
formacij je bilo te dni okrog
mleka. Sprva so namreč od-
svetovali uživanje mleka do-
jenčkom in nosečnicam ozi-
roma so priporočali le alpsko
mleko in mleko v prahu, v
ponedeljek zjutr^ pa so to
opozorilo odstranili iz trgo-
vin. V mlekarnah so namreč
zagotovili res natančno kon-
trolo odkupljenega mleka in
gre v prodajo res samo tisto
mleko, ki ima 100 ali manj
bekerelov radioaktivnosti.
Tudi v Mlekarni v Aiji vasi
zagotavljajo, da dobavljajo
trgovinam samo neoporečno
mleko. Prve vzorce tega mle-
ka so poslali v analizo na in-
štitut Jožef Štefan v Ljublja-
ni že v četrtek, 1. maja. Re-
zultati so pokazali, da je pre-
več radioaktivno mleko s
Koroškega, velenjskega in
šmarskega območja, zato ga
bodo predelali v sire. Ostalo
mleko je bilo neoporečno.
Oporečnega mleka je bilo sa-
mo 15.000 litrov, medstem
ko v sire predelajo več kot
35.000 litrov. Ta podatek po-
ve, da gre v prodno res samo
neoporečno mleko.
Glede potrošnje sirov in
mlečnega prahu, ki ga dels^jo
iz oporečnega mleka, ni no-
bene bojazni, kajti radioak-
tivni delci se v osmih dneh
zmanjšajo za polovico, v na-
slednjih osmih dneh spet za
polovico in tako naprej. Ven-
dar pa bodo sire in mlečni
prah iz tega mleka lahko pro-
džgali šele po 50 dneh.
(Nadaljevanje na Z. strani)
Zaradi radioaktivnosti bo potrebno marsikatere posevke podorati. Največ škode je pri zelenjavi in pridelavi mleka,
zaenkrat pa še ni znano, kdo bo kmetovalcem to škodo povruil. Sicer pa do preklica pri nas veljajo vsi ukrepi in
priporočila, ki so jib sprejele republiške inšpekcijske službe. Foto: EDI MASNEC
%redi priprav na 10. icongres
Zveze sindiitatov Jugosiavile
s CeUsskega 15 delegatov In gostov
Na 10. kongres Zveze sin-
dikatov Jugoslavije, ki bo
od 29. do 31. maja v Beogra-
du, bo s celjskega območja
odpotovalo petnajst delega-
tov in gostov. Večina bo na
njem sodelovala z razprava-
mi, ki so odraz dela, življe-
nja in problemov celjskega
in širšega območja.
Delegati in gostje s celj-
skega območja so: Rudi Sto-
par, Janez Golouh, Marjan
Jeranko, Franci Vrbnjak in
Ivan Zelenšek iz Celja, Fra-
njo Gerdina iz Mozirja, Janez
Gračner iz Šentjurja, Rudi
Jugovar iz Šmarja, Marija
Opraus iz Slovenskih Ko-
njic, Maijana Koren in Sreč-
ko Meh iz Titovega Velenja,
Srečko Čater iz Žalca, Zvone
Lipoglavšek iz Laškega ter
bivši in sedanji predsednik
Medobčinskega sveta Zveze
sindikatov Slovenije za celj-
sko območje Rafko Mlakar
in Ivan Kramer.
Delegati bodo sodelovali v
Petih kongresnih komisijah,
spregovorih pa bodo o pro-
Wematiki lesno predeloval-
'^e industrije, o integralnem
transportu, o dohodkovnih
odnosih in delitvi sredstev
za osebne dohodke v gradbe-
ništvu, o koriščenju letnih
dopustov, o polož^u delav-
cev, zaposlenih v energetiki,
o gospodarjenju v kovinsko
predelovalni industriji, o te-
žavah kmetijstva in ekologi-
je, o inventivni dejavnosti in
razvoju drobnega gospodar-
stva. Celjski delegati so tudi
predlagaJi Zvezi sindikatov
Slovenije, da pripravijo
skupno razpravo o stahščih
in predlogih o organizirano-
sti Zveze sindikatov Jugo-
slavije. MILENA B. POKLIC
Dovolj vagonov
Celjski železničarji so
tudi med temi prvomaj-
skimi prazniki organizira-
li nakladanje in razklada-
nje vagonov, odzvala pa se
je velika večina delovnih
organizacij. Tako je bilo v
štirih dneh razloženih kar
582 vagonov, 190 pa so jih
natovorili. V petek, 2. ma-
ja, so izjemoma delali tudi
celjski cariniki in ©carini-
li 78 vagonov tovora, v ak-
ciji pa so uspešno sodelo-
vali tudi Intereuropa, Fer-
šped in Transjug.
S. Š.
Smo v časih, ko go-
vorijo vsi o vsem, ko
ima vsak svoj prav in
ko protislovja v sta-
liščih uživajo azil so-
žitja. Ko takole na
konferencah, sestan-
kih in posvetovanjih
sledimo štreni misli,
stališč in predlogov,
bi bilo dobro, če bi
razpravljalci govorili
v kolorju, da bi zain-
teresirani poslušalci
lahko izdvojili rdečo
nit.
(Novi tednik, 24. 6. 1970)
Z delom za bolnišnico so že pričeli
Prve specialistične ambulante v novem objektu bodo odprli že ta mesec
Da bolnišnico v Celju potrebujemo
in da smo zanjo pripravljeni tudi sa-
mi prispevati, že dolgo ni nobenega
dvoma. To so lani potrdili delavci
celjskega območja, ki so zanjo prispe-
vali enodnevni zaslužek, potrdile so
delovne organizacije in posamezniki
s prostovoljnimi prispevki. Tudi le-
tos je tako. V vseh občinah so se že
odločili, da tudi letos namenijo enod-
nevni zaslužek za nadaljevanje poso-
dabljanja celjske bolnišnice.
Večinoma bodo v ta namen delali na
prosto soboto, razen v občini Sloven-
ske konjiče, kjer bodo toliko denarja,
kot ga delavci zaslužijo v enem dnevu,
dali iz čistega dohodka organizacij
združenega dela.
Prvi, ki so se odzvali pobudi po na-
daljnjem združevanju denarja s po-
močjo enodnevnega zaslužka, so bili
delavci delovne organizacije Gradiš.
Delavci, ki opravlj^o delo na gradbi-
ščih, so v sklad namenili zaslužek so-
botnega delovnega dne, skoraj dve
tretjine delavcev iz administracije pa
je prijelo v roke lopate, grablje in dru-
go orodje ter urejalo okolico novo-
gradnje (na posnetku Edija Masneca).
Po vrsti pridobitev v starejših stav-
bah celjske bolnišnice, pa se približuje
tudi čas, ko se bodo v nov osrednji
objekt lahko preselile prve speciali-
stične ambulante. Nov trakt bodo od-
prh 26. maja, predvidoma pa bodo do
takrat še opravili vse potrebno za pod-
pis dolgo pričakovanega samouprav-
nega sporazuma o dolgoročnem sode-
lovanju med Zdravstvenim centrom
Celje in Zdravstvenim centrom Titovo
Velenje in s tem zgladih še eno izmed
ovir pri sodelovanju velenjske občine
pri modernizaciji bolnišnice v Celju.
MILENA B. POKLIC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
8. MAJ 1986
Zlati znaki Zveze
sindikatov Slovenije
Za večletno napredno in
uspešno družbenopolitično
delo, za pomemben prispe-
vek k uresničevanju intere-
sov delavskega razreda, k
samoupravljanju in razvoju
sindikatov so prejšnji teden
v Ljubljani podelili zlate
znake Zveze sindikatov Slo-
venije petim osnovnim sin-
dikalnim organizacijam in
tridesetim posameznikom.
Med dobitniki visokega
priznanja so tudi Franci
Vrbnjak, sekretar medob-
činskega sveta zveze sindi-
katov za celjsko območje,
Avgust Dobriha, obratovo-
dja dodelave nogavic v Tek-
stilni tovarni Prebold in
Marjana Koren, koordina-
torka za delo z družbenopoli-
tičnimi organizacijami in de-
legacijami v Gorenju v Tito-
vem Velenju. ^
Za vsemi tremi je že boga- "*
to sindikalno delo. Franci
Vrbnjak je zlasti veliko pri-
speval h krepitvi vloge in
funkcije zveze sindikatov, še
posebej osnovnih organiza-
cij ter občinskega sveta in
njegovih organov v času, ko
je bil predsednik občinskega
sindikalnega sveta Celje. Av-
gust Dobriha je bil ves čas
aktiven v osnovni organiza-
ciji in konferenci sindikata
ter v organih občinskega
sveta Zveze sindikatov Ža-
lec, bil pa je tudi predsednik
okrajnega odbora sindikata
dejavnosti v Celju in je sode-
loval pri delu republiškega
odbora sindikata dejavnosti.
V republiškem odboru sindi-
kata dejavnosti je sodelovcda
tudi Marjana Koren. Njeno
delo je bilo opazno v času
zaostrenih razmer v Gore-
nju, ko je bil uveden ukrep
družbenega varstva. Takrat
je kot predsednica koordina-
cijskega odbora sindikata se-
stavljene organizacije veliko
pomagala pri urejanju raz-
mer v Gorenju, k povrnitvi
ugleda sindikata in k uvelja-
vitvi njegove vloge v družbi.
MILENA B. POKLIC
Razvili sindiicaini prapor
Predpraznično srečanje upokojenih in sedanjih zaposle-
nih delavcev v delovni organizaciji Blagovni center, sozd
Mene, so izkoristili za razvitje prapora sindikalne organiza-
cije Blagovni center. Na srečaryu v dvorani Golovec v Celju
so podelili letošnja sindikalna priznanja, slavnostni govor-
nik je bil Franci Vrbnjak, sekretar medobčinskega sindikal-
nega sveta, v kulturnem programu pa je sodeloval tudi
mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje.
UM
S srcem predana kmetijstvu
Fantka Jugo¥lč Iz Cella le preiela zlati znak OF
Najvišje priznanje, zlati
znak Osvobodilne fronte, ki
ga je prejela tudi Fanika Ju-
govič iz Celja je brez dvoma
prišlo v prave roke. Priza-
devna družbenopolitična
delavka si je svoj ugled v
socialistični zvezi zgradila
že v prvih povojnih letih, ko
se je odločno in nesebično
lotevala reševanja širših
družbenih problemov.
Ob začetku vojne je bila
odpeljana v Reichenburg,
potem pa preseljena v Sisak.
Za narodnoosvobodilno gi-
banje je začela aktivno delati
leta 1943. Po vojni seje Fani-
ka Jugovič vrnila v Celje,
maturirala in se nato vpisala
na agronomsl|D fakulteto v
Zagreb.
Prav kmetijstvo je postalo ti-
sto področje, ki se mu je Fa-
nika Jugovič pred^ala z
vsem srcem in ki mu ostžga
zvesta tudi danes, kot upo-
kojenka. Kar razvname se v
pogovoru, ko se spomni, kaj
vse se je spremenilo od tiste-
ga leta 1951, ko se je kot di-
plomantka agronomije prvič
srečala s prakso. Nekaj let
pred upokojitvijo je Fanika
Jugovič delala v banki, kjer
je bila, zvesta kmetijstvu,
svetovalka za to področje.
Zd^ je, v okviru celjske ob-
čine, predsednica izvršnega
odbora sklada za intervenci-
je v kmetijstvu. Spet delo,
pravi, ki ji je blizu. »V kme-
tijstvu smo v celjski regiji
veliko dosegli«, pravi Fanika
Jugovič, »predvsem zato,
ker smo sklenili samouprav-
ne sporazume z proizvodnjo
hrane.« Bilo je obdobje, se
spominja, ko so bili kmetje
res zapostavljeni, ko so to še
kako čutili. »S preobrazbo v
kmetijstvu se je marsikaj
obrnilo na bolje, čeprav so
škarje še vedno preveč na ši-
roko odprte. Kljub vsemu so
kmetje strpni in postali so
dobri tržni proizvcgalci.«
Fanika Jugovič je veliko
delala tudi s kmečkimi žena-
mi, zadružnicami, današnji-'
mi enakovrednimi tržnimi
proizvajalkami. N^bolj lju-
bo ji je bilo, pravi Fanika Ju-
govič, ko je po podelitvi tega
visokega priznanja prejela
čestitke, ki so ji jih poslale
prav te kmečke žene.
Zapisana kmetijstvu in so-
cialnemu skrbstvu, ostžua
Fanika Jugovič aktivna
družbeno-politična delavka
še naprej. In babica, ki se
razdaja svojim vnučkom.
MATEJA PODJED
Obisk iz
Singena v
Celju -
Prihodnjo soboto, 17.
maja bo Celje obiskala
občinska in sindikalna
organizacija IGM iz Sin-
gena v Nemški zvezni re-
publiki, vodila pa jo bo-
sta nadžupan mesta Sin-
gen Freidhelm Mohrle in
prvi opolnomočenec sin-
dikata kovinarjev IGM
iz tega mesta Heinz Rhe-
inberger.
Celje in Singen so pred
več kot desetimi leti po-
vezali sindikalni delavci,
bilo je že več medseboj-
nih izmenjav delegacij in
opravljeni so bili tudi po- *
govori, kako dobro sindi-
kalno in kulturno sodelo-
vanje razširiti zlasti na go-
spodarsko področje. Ce-
lje se je izjemno uspešno
in v časopisju Sud Kurier
ter Schwarzwalder Bote
tudi zelo odmevno pred-
stavilo v okviru Sloven-
skega tedna v Singenu, ki
je potekal med 5. in 12.
aprilom letos (na treh
koncertih je nastopal Mot
ški komorni zbor iz Ce-
lja), v m^u pa Singenčani
vračEOO obisk tudi s pred-
videnimi tremi nastopi
rijihovega kabareja gleda-
lišča Die Farbe, v Celju,
na Dobrni in v Žalcu.
MITJA UMNIK
Vedno med ljudmi
Zlati znak OF za Iva Robiča
Najvišje priznanje Osvo-
bodilne fronte-zlati znak je
letos prejel tudi Ivo Robič.
Vsi, ki ga poznajo, vedo da
je priznanje prišlo v prave
roke. Pravzaprav bi bilo od-
več naštevati vse, kar je v
življenju delal in kar še
vedno dela, kljub temu, da
je še nekaj let upokojen, naš
Ivo, kot mu pravijo prem-
nogi ljudje iz žalske občine,
ne miruje.
Zadnja leta vojne je Ivo
kot partizan preživel v Sa-
vinjski dolini in kot sam pra-
vi., se je že takrat zaljubil v ta
predel Slovenije, kjer je sre-
čal mnogo prijateljev. Leta
1952 je Ivo prišel v Žalec in
bil tajnik občine, kasneje na-
čelnik oddelka za splošne za-
deve in družbene službe, po-
tem pa kar osem let uprav-
nik zdravstvenega doma. Le-
ta 1970 je postal sekretar OK
SZDL, dve mandatni dobi
po tem pa je bil predsednik
občinske konference.
Kljub upokojitvi je še da-
nes aktiven na številnih po-
dročjih. Do sedaj je bil član
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL, poleg tega je
predsednik sveta za zdrav-
stvo in socialno politiko, v
krjgevni skupnosti Žalec je
predsednik koordinacijske-
ga odbora za kadrovske za-
deve in volitve, štiri leta pa je
še tudi član upravnega odbo-
ra za izgradnjo stanovanj za
upokojence in invalide v
Sloveniji. Prav v času, ko je
Ivo član tega upravnega od-
bora, so v domu upokojen-
cev v dobršni meri tudi po
njegovi zaslugi pridobili
šestdeset novih ležišč.
Ivo je torej človek, kije vse
svoje življenje posvetil solju-
dem. Vedno je rad bil med
ljudmi, jim znal prisluhniti
rn jim skušal pomagati. Sam
pravi, da so dandanes občin-
ski funkcionarji premalo
med ljudmi. Najbolj zameri
tistim, ki so včasih bili na
pomembnih položajih, da-
nes pa niso nikjer več aktiv-
ni. To je dokaz več, da so ti
ljudje delah le za denar.
Iva Robiča še dandanes
vabijo na kr^evne praznike
in druge prireditve. Odkar je
upokojen je dobil že mnogo
različnih priznanj tudi od
kr^evnih skupnosti. Tudi to
je dokaz, da so ga ljudje ceni-
li in ga spoštujejo še danes.
JANEZ VEDENIK
Radioaktivne snovi
povzročile zadrege
(Nadaljevanje s 1. strani)
Preveč radioaktivnih sno-
vi so odkrili tudi v mleku iz
Gornje Savinjske doline
(mleko oddajajo Ljubljan-
skim mlekarnam), izjema je
le lučko in solčavsko območ-
je, kjer živine še niso pasli
zunaj.
Sicer pa se je približno če-
trtina goveje živine v mozir-
ski občini prejšnji teden že
pasla zunaj, potem pa so jo
kmetje na priporočilo za-
družnih strokovnjakov spra-
vili naz^ v hleve. Vendar pa
je s tem porušena strokovno
tehnološka plat pridelave
mleka, s^j bi se morala živi-
na v tem času pasti na pro-
stem, da bi se izoblikovala
ustrezna stopničasta ruša.
Trava bo potem, ko bodo ži-
vino spet lahko spustili na
prosto, previsoka, zato jo bo-
do morali pokositi.
Veterinarski inšpektor
Viktor Štokojnik pravi, da
bi nekdo, ki bi popil 40 li-
trov mleka na dan, dobil va-
se le toliko sevanja kot pri
enem rentgenskem slika-
nju. Seveda nihče ne popije
40 litrov mleka na dan, ven-
dar pa zaužijemo tudi pre-
cej druge hrane. Ne gre, da
bi zganjali paniko, saj radi-
oaktivnost res ni tako veli-
ka, vendar pa previdnost
in upoštevanje ukrepov ter
priporočil le potrebno.
Pašo na prostem so odsve-
tovali tudi v drugih občinah
na našem območju. Celjski
veterinarski inšpektorje obi-
skal kmetije na Svetini in na
obronkih Paškega Kozjaka.
Na Svetini kmetje dosledno
upoštevjgo priporočilo in
krave krmijo s suhim senom.
Vendar pa jim je začelo pri-
manjkovati krmila, tako da
se bodo kmalu znašh v za-
dregi.
Na Paškem Ko2Jaku je še-
stim večjim kmetovalcem že
zmanjkalo suhe krme, zato
mor^o živino hraniti s svežo
travo.
Veterinarski inšpektorji
bodo te dni pregledovan tudi
meso v klavnicah. Glede za-
kolov živine, ki je bila krm-
Ijena s suho krmo, ni nobe-
nih ovir, prepovedano pa je
klati živino, ki so jo kmetje
že krmili s svežo travo.
Glede kokošjih jajc sicer
ni bilo nobenih opozoril, ve-
terinarji pa vseeno menijo,
daje bolj zdravo uživati jž^ca
s kokošjih farm, ker tam kr-
mijo kokoši z neoporečnimi
krmili.
Inšpekcijske službe so te
dni pregledale tudi vse zasel-
ke, kjer uporablj^o kapnico
in svetovale občanom, da se
povežejo z gasilci in si zago-
tovijo neoprečno vodo.
Sanitarni inšpektorji le
dni odsvetujejo tudi uživa-
nje sveže zelenjave. Celjski
sanitarni inšpektor je tudi
odsvetoval  vsem   branjev-
Celjski veterinarski in-
špektor Franc Lemut je že v
četrtek, 1. maja poslal prve
vzorce mleka na analizo v
Ljubljano. Na pomoč so pri-
skočili tudi prometni milič-
niki, ki so te vzorce izredno
hitro prepeljali v Ljub-
ljano.
cem na celjski tržnici, ki pro-
d^^o zelenjavo z našega ob-
močja, da jo umaknejo iz
prodne (inšpektor namreč
zaenkrat takšne prodaje ne
more prepovedati). Vsi bra-
njevci so upoštevali njegovo
priporočilo, ostala je bra-
njevka iz Opoke, ki je proda-
jala neoprečno zelenjavo iz
rastlinjaka.
Inšpekcijske službe, ki so
delale vse dneve med prazni-
ki, te dni čakžOo na podrob-
nejša upravno-inšpekcijska
navodila republiških or-
ganov.
»S prepovedjo paše zaradi
radioaktivnosti travinja ima-
mo v Gornji Savinjski dohni
pravi cirkus,« je povedal An-
drej Presečnik iz Zgornje Sa-
vinjske kmetijske zadruge
Mozirje. Predvsem jih skrbi,
kako zdržati ob suhi krmi,
senu in silaži, nadaljnjih de-
set dni, kzgti resni in veliki
pridelovalci mleka im^o
svojo proizvodnjo programi-
rano natančno in tako, da
začno s pašo 25. aprila.
Še kratko opozorilo in-
špektorjev: s prekuhava-
njem sveže zelenjave in dru-
ge hrane ne moremo odstra-
niti radioaktivnih snovi.
V zadrugi ocenjujejo, da
ima vsa njihova živinoreja
zaloge v krmi največ za te-
den dni, nikakor pa ne za de-
set dni. Razmišlj^o, da bi or-
ganizirali poseben mlečni
odkup za mleko s paše,
kmetje kombinirajo tako, da
pasejo mlado živino, mleka-
rice pa držijo v hlevu. Vseka-
kor bo izpad v pridelavi
(kmet Zagožen iz Bočne ima
pri dnevnih količinah mleka
100 litrov izpada) velik. Ne-
kateri kmetje razmišlj^o ce-
lo tako, r^e pasti in zliti mle-
ko v kanal, kot zmanjšati pri-
rejo oziroma pridelavo.
Solidarno do solidarnosti
Kritertll za tloaelitev sredstev se naj ne M zoževali
Sredstva solidarnosti so v
Sloveniji namenjena za naj-
nujnejše zavarovalne ukre-
pe, ki so potrebni, da se ob
naravni nesreči zavaruje
življenje in zdravje ljudi ter
premoženje. Namenjena pa
so tudi za dajanje vzajemne
pomoči drugim republikam
in avtonomnima pokrajina-
ma, če se to izkaže za po-
trebno. Podpisniki družbe-
nega dogovora o načinu
uporabe s sredstvi iz soli-
darnosti so posamezne obči-
ne, med njimi torej tudi ko-
njiška, ki je že k osnutku
predlagala nekaj sprememb
družbenega dogovora.
Člani izvršnega sveta so na
prvi seji v novi sestavi, zad-
njega aprila, obravnavali
predlog družbenega dogovo-
ra. Med pripombami, ki so
jih izpostavili, velja omeniti,
da konjiška občina doslej ni
bila deležna solidarnostnega
dinarja, ker je bil družbeni
proizvod celotnega gospo-
darstva dovolj visok. Velika
pa je bila na drugi strani tudi
škoda, ki jo je napravila »sto-
letna zima«, za njo pa v veči-
ni vinogradov in sadovnja-
kov še toča in pozeba. Zato
so Kor^ičani predlagaU, zdaj
ne prvič, da bi družbeni do-
govor upošteval namesto 4,
3-odstotni družbeni proiz-
vod za razvita območja. V
konjiški občini je posledice
škode v kmetijstvu pomaga-
lo reševati že tako obreme-
njeno združeno delo. V bo-
doče bo potrebno bolj dode-
lati metodologijo pri popiso-
vanju škode, so še menili na
izvršnem svetu in upoštevali
realno   in   ne   statistično
škodo.
Predlog družbenega dogo-
vora pa se od osnutka razli-
kuje predvsem v tem, da za
naravne nesreče poleg po-
plave in potresa upošteva tu-
di točo, vihar, snežne in ze-
meljske plazove, požar, po-
zebo, žled s snegom in sušo.
Svoja stališča bo konjiški
izvršni svet posredoval od-
bora podpisnikov družbene-
ga dogovora za odpravljanje
posledic naravnih nesreč v
Sloveniji.
Skratka: Konjičani želijo
doseči, da se kriteriji za do-
delitev solidarnostnih sred-
stev ne bi iz leta v leto zože-
vali, s čimer je samo nekate-
rim dana možnost za dodeli-
tev solidarnostnega dinarja'
ob dejstvu, da sredstva na
skladu celo ostajajo.
MATEJA PODJED
g MAJ 1986
NOVI TEDMK - STRAN 3
Pri Šmiglovi zidanici seje letos zbralo kakšnih 5000 delovnih ljudi in občanov iz Savinjske doline. Med gosti je bil tudi
Andrej Marine, slavnostni govornik pa je bil Marjan Orožen.
Množično na prvomajsice shode
Medtem ko so na kresovanjih na
predvečer velikega delavskega prazni-
ka 1. m^a prevladovali mladi, so na
prvom^ska srečanja prišli delavci in
občani vseh starosti. Povsod, Kjer so
shode dobro pripraviU, se je zbrala
množica ljudi. V Celju na Gričku jih je
bilo preko devet tisoč, prav tako mno-
žični pa so bili shodi pri Šmiglovi Zid-
nici nad Grajsko vasjo v žalski občini.
na Graški gori, kjer so se zbrali Velenj-
čani, pri planinskem domu na Boču,
kjer se vsako leto zberejo delavci in
občani šmarske občine, pa ne Resevni,
tradicionalnem shajališču Šentjurča-
nov. Še vedno pa ni sprejela za svoje
srečanje na starem gradu večina Ko-
njičanov medtem ko v Mozirju shoda
niso pripravili.
Kjer so shodi bili, so poskrbeli tudi
za kulturne in športne programe,
predvsem pa za razvedrilo. A tudi tam,
kjer pravih shodov ni bilo, delavski
praznik ni šel kar tako mimo, o čemer
priča velik obisk najrazličnejših izlet-
niških točk, planinskih koč in sploh
krajev, ki jih na ta dan ljudje obiskuje-
jo že desetletja.
MBP
Letošnjega praznovanja 1. maja na Graški gori se je udeležilo približno štiri tisoč krajanov Šaleške doline in njene
bližnje okolice. Pohodnike je na poljanah legendarne gore jurišev pričakala rudarska godba iz Titovega Velenja, v
kulturnem programu pa so še sodelovali učenci osnovne šole Plešivec in pevca moškega pevskega zbora Kajuh iz
Titovega Velenja. Številni udeleženci so se po končani proslavi udeležili tudi pohoda do Lesnjakovega vrha.
L. OJSTERŠEK
Sindikalna priznanja v Žalcu
Na današnji popoldanski slavnostni seji občinskega
sveta Zveze sindikatov v Žalcu bodo zaslužnim sindikal-
nim aktivistom podelili srebrne znake Zveze sindikatov
ter priznanja za delo.
Srebrne znake bodo prejeU Ivan Čretnik iz osnovne šole v
Šempetru, Ivo Galič iz Gradnje, Lizika Maček iz Lik Savinja
tozd Pohištvo Šempeter, Jelka Ogrizek iz Juteksa, Franc
Orešič iz Ingrada na Gomilskem, Sreten Popovič iz Šlovina
Žalec, Marinka ^Radišek iz Vzgojno varstvenega zavoda
Janko Herman Žalec ter Vinko Zohar iz Tekstilne tovarne
Prebold. Občinska priznanja za delo bodo prejeli Leopold
Bezgovšek iz Ferralita, Antonija Gaberšek iz Tekstilne
tovarne Prebold, Stanislav Gerčar iz Strojne, Ivan Grobel-
nik iz Slovina, Margareta Hriberšek iz Aera v Šempetru,
Antonija Sitar iz zdravstvenega doma Žalec, Marija Tomin-
^ek in Juteksa, Branko Turnšek iz kmetijske zadruge
Savinjska dolina, Antonija Zlovše iz tovarne nogavic Pol-
zela ter Ivan Žmegač iz LIK Savinja tozd Pohištvo Šem-
peter.
JANEZ VEDENIK
Nova vodstva šmarskih SIS
v novem sestavu so bila do sedaj zasedanja treh skupš-
'^Jn samoupravnih interesnih skupnosti v občini Šmarje
pri Jelšah.
Delegati skupščine stanovanjske skupnosti so na prvem
Zasedanju za predsednika skupščine izvolili Marjana
Pogana, za predsednika zbora uporabnikov Antona Josta in
Za predsednika zbora izvajalcev Otmarja Prevolška.
Novi predsednik občinske zdravstvene skupnosti je
rane Mlaker, predsednik zbora uporabnikov je Zvonko
''•^rgelj in zbora izvajalcev Janko Čakš.
Skupščini otroškega varstva po novem predseduje Vla-
* Pilko, v zboru uporabnikov je novoizvoljena predsed-
'enč j^***'*^^ Vehovar, v zboru izvajalcev pa Zdenka Va-
M. A.
Za strpno razpravo o
dokumentih Cinicarne
Svet ŠBi družbenoekonom-
ske odnose in ekonomsko po-
litiko pri celjski Socialistični
zvezi se je v torek zavzel za
zmerno razpravo o obeh do-
kumentih Cinkarne, kajti kaj
hitro bi se lahko zgodilo, da
bi, zaradi nedavne ekološke
katastrofe v Černobilu pri Ki-
jevu v Sovjetski zvezi, prevla-
dala čustva nad strokovnimi
argumenti.
Zavzel se je tudi za takšen
nada]jryi razvoj Cinkarne, ki
ne bo poslabšal ekološkega po-
ložaja v celjski kotlini in bo
obenem zagotovil postopno
zmanjševcirye onesnaževanja s
strelni tega celjskega kolektiva.
Glede na to, da je materialni
položaj Cinkarne danes veliko
ugodnejši kot leta 1978, svet
pričakuje od kolektiva, da bo
vlagal v izboljšanje ekoloških
razmer še več denarja kot do-
slej.
Nadalje je sklenil, da bo od-
slej vse celjske onesnaževalce
okolja obravnaval enako kri-
tično kot Cinkarno in predla-
gal temu celjskemu kolektivu,
da naredi več za okrepitev raz-
voj no-raziskovalne dejavnosti.
Svet je tudi soglašal z odloči-
tvijo celjskega izvršnega sveta,
da se dolgoročni načrt Cinkar-
ne vključi v dolgoročni načrt
celjske občine šele potem, ko
se bodo Celjani v javni razpra-
vi dokončno opredelili do tega
dokumenta.
Veliko govora je bilo tudi o
onesnaževanju okolja s PCB,
ki nastaja pri zgorevarOu kisle-
ga gudrona, ki ga koristijo v
Cinkarni namesto mazuta.
Cinkamarji so pojasnili, da
ostanejo pri zgorevanju kisle-
ga gudrona med drugim pral-
ne kisline, ki jih nevtralizirajo
in odlagajo kot nevtralizacij-
sko blato v Bukovžlaku. Le-to
vsebuje manjše količine PCB,
gre pa za izredno zanemarljive
količine, saj je v nevtralizacij-
skem blatu manj PCB kot na
primer v kondenzatorju pral-
nega stroja.
Na vprašanja: koliko ones-
naževanja lahko v tem trenut-
ku celjska kotlina še prenese,
koliko je treba onesnaževanje
dejansko zmanjšati in kolikšen
je vpliv onesnaževalcev iz ožje-
ga in širšega okolja na celjsko
ozračje, so Cinkamarji odgo-
vorili, da že zaradi spremenlji-
vih vremenskih razmer nanje
ni mogoče natančno odgovori-
ti. Iz tega sledi, da bo treba oba
dokumenta Cinkarne nenehno
dopolnjevati m sicer ne glede
na odločitev, ki jo bodo Celjani
sprejeli v javni rcizpravf.
VIMJaNSPIELER
Jubilejna srečanja
Tradicionalna manifestaci-
ja Srečanja bratstva in prija-
teljstva se letos odvija že pe-
tindvajsetič. Gre torej za ju-
bilejno leto sodelovanja tri-
najstih občin iz Slovenije in
sosednje Hrvaške.
S celjskega območja sodelu-
je v teh srečanjih, kijih organi-
zirajo občinski sindikalni sve-
ti, le občina Šmarje pri Jelšah,
od ostalih slovenskih občin pa
še občine Lendava, Maribor-
Tezno, Ormož, Ptuj in Sloven-
ska Bistrica. Glavni nosUec le-
tošnjih, jubilejnih aktivnosti,
je občina Šmcirje pri Jelšah
oziroma njen občinski svet
Zveze sindikatov.
Pobudruca Srečanj je bila
občina Ptuj, prvi sta se ji pri-
družili občini Čakovec in Va-
raždin, potem pa je število ob-
čin, udeleženk, hitro narašča-
lo. Od začetkov, ko je bila ta
manifestacija bolj športno dru-
žabnega značaja, je danes že
prerasla te okvire. Program
obsega srečanja in nastope
kulturnih društev, godb na pi-
hala, likovne razstave, likovne
kolonije, filateUstične razsta-
ve. Radijske lokalne postaje si
izmenjujejo programe, sreču-
jejo se folklorne skupine, bor-
ci, mladina, kmetje-zadružni-'
ki, na sporedu so okrogle mize
z aktualnimi temami, delovni
ljudje in občani se srečujejo na
prazničnih shodih, proslavah
ob jubilejih, številna so šport-
na tekmovanja. Aktivnost je
danes že toliko, da presegajo
zmožnosti amaterizma.
V občini Šmarje pri Jelšah
bodo ob jubileju Srečanj pri-
pravili posebno publikacijo,
nekakšen zbornik, kjer bodo
podrobno predstavljene vse
sodelujoče občine. Z nekaj de-
narja bo na pomoč priskočU re-
publiški svet Zveze sindikatov
Slovenije.
MARJELA AGRE^
POGLED V SVET
Černobil - in nekaj naukov ob njem
Letošnjo pomlad bomo, kot vse
kaže, morali prestati brez sočne be-
rivke v solati, se odreči presnim
rečem, ki rastejo nad zemljo. Otro-
ci se ne bodo smeli igrati v peskov-
nikih. Več zapovedi in prepovedi je
namenjeno tudi nosečnicam. Vse to
ima v vsakdanji rabi skupno ime:
Černobil.
Katastrofa v sovjetski jedrski
centrali v Černobilu v Ukrajini nas
je s svojimi posledicami krepko
opomnila, da je svet povezan v do-
brem in v zlu. V dobrem s popoto-
vanji, srečanji ljudi, prijateljstvi, s •
trgovanjem, izmenjavo znanja in
informacij in še v marsičem dru-
gem. Povezan je pa je tudi v sla-
bem, nevarnem: predvsem z atom-
sko moro. Jedrski oblak, ki so ga
vetrovi raznesli sirom po Evropi,
pa tudi drugam po svetu, nas je
opomnil, da je Černobil sicer huda
ujma, doslej najhujša nesreča jedr-
skega reaktorja v zgodovini atom-
ske dobe, da pa je vseeno najhna v
primerjavi s tem, kar se skriva v
jedrskih orožarnah supersil in ve-
lesil.
Katastrofa v Černobilu priča tu-
di o tem, kako nezanesljiva je jedr-
ska tehnologija, saj je včasih nemo-
goče predvideti, kje in kako lahko
silovita jedrska energija uide z
znanstvenih, inženirskih vajeti.
Zgodovina jedrskih central sirom
po svetu je polna takih večjih ali
manjših nesreč, kar po eni strani,
vodi do strogih varnostnih ukre-
pov, po drugi pa prinaša nenehno
negotovost, v javnosti pa - saj ne
more biti vsak izučen atomski fizik
- nezaupanje do jedrskih central in
celo nasprotovanje njihovi gra-
ditvi.
Piše Jože ŠIrcelJ
——
Preplah ob Černobilu je po nekaj \
dneh prinesel ob opozorilih in pre-
povedih zastran hrane, krmljenja
živine, skrbi zlasti za maloletnci
otroke in nosečnice tudi stvarna,
strokovna opozorila, da pravza-
prav mi vsi živimo nenehno v oko-
liščinah jedrskega sevanja. Tako
Nobelova nagrajenka za medicino,
Američanka dr. Rosalyn Jalow po- \
udarja, da so bili letalski potniki iz \
Evrope v Ameriko izpostavljeni
večji dozi žarčenja kot Evropejci,
ki smo ostali na zemlji - seveda z \
izjemo tistih nesrečnikov, ki so bili
v okolici Černobila. Žarčenju smo ;
izpostavljeni tudi v tako imenova-
ni nepokvarjeni naravi, od granita
in železobetona, od rentgenskih
posnetkov zob ali drugih delov te-
lesa.
To je seveda vse res, ne more pa
biti opravičilo, razlog za podcenje-
vanje černobilske katastrofe in po-
dobnih, doslej manjših nesreč. Ne
gre za paničnost, za nekakšen bole-
sten strah predjedrs^m sevanjem.
Gre za to, da se ljudje sirom po
svetu zavedo nevarnosti jedrske
dobe, dobe jedrskega orožja. Gre za
to, da ljudje čedalje bolj upraviče-
no terjajo, da jedrske zadeve ne
morejo biti nekakšna državna
^skrivnost, da ob takih nesrečah ne
sme biti molka, polresnic, izmika-
nja.
Ljudje po Černobilu živimo v za-
vesti, da živimo v nevarnem svetu
in v nevarnem času. Zato se krepi
tudi spoznanje, da je treba biti de-
javnejši v mirovnih gibanjih, v
zahtevah po omejitvi in strogi kon-
troli jedrske oborožitve, po kar naj-
večji javnosti in nadzorstvu javno-
sti nad tako imenovano mirnodob-
no uporabo jedrske energije, saj tu-
di ta skriva nemalo nevarnosti -
kot je pokazal ravno primer Černo-
bila.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
8. MAJ 198|
Sanacija Gorenja je lalilco za vpogled
vsemu jugoslovansicemu gospodarstvu
Razvojno sanacijo bodo le stežka "speljali brez pomoči družbenopolitične skupnosti
Sanacija Gorenja dokazu-
je, da je mogoče tudi v go-
spodarski krizi, ko pestijo
združeno delo navidez ne-
premagljive težave, doseči
zavidljive uspehe, če stoji
za jasno opredeljenimi cilji
složna in predana ekipa
strokovnjakov, ki jim sledi-
jo pravilno motivirani de-
lavci.
Že podatek, da so v sozdu
Gorenje v zadnjih treh letih
zmanjšali izgubo iz 135 mih-
jonov dolarjev, kolikor je
znašala ob uvedbi ukrepa
družbenega varstva, na 17
milijonov dolarjev ob koncu
lanskega leta nazorno poka-
že, koliko truda in znanja so
morali delavci tega velenj-
skega sozda vložiti v sanaci-
jo. Ne gre pa zasluga za
uspešno sanacijo le delav-
cem tega sozda, temveč ce-
lotnemu slovenskemu zdru-
ženemu delu, ki je ves čas
podpiralo njihova prizade-
vanja.
Problemov in odprtih
vprašanj je še vedno precej.
Za združitev Ljubljanske
banke Splošne banke Celje
in Ljubljanske banke Te-
meljne banke Velenje se zav-
zema tudi republiški izvršni
svet, vendar zaenkrat brez
pravega uspeha. Izgubo, ki
je predvsem posledica odmi-
ka od sprejetega sanacijske-
ga načrta, ne bo moč odpra-
viti kar čez noč. Uresničeva-
nje razvojnih načrtov Gore-
nja omejujejo tudi visoke
obresti za posojila. Te in dru-
ge težave pa ne smejo pre-
prečiti Gorenju, da bi trdne-
je stopilo na pot razvojne sa-
nacije.
V Gorenju ob tem načrtu-
jejo tudi precejšen letni po-
rast najpomembnejših ka-
zalcev poslovanja. Fizični
obseg proizvodnje naj bi
letno naraščal za 7,5 odstot-
ka, skupni izvoz za 8, pro-
duktivnost za 5, akumulaci-
ja za 16 in dohodek za 9,5
odstotka. V sozdu Gorenje
načrtujejo letos 140 milijo-
nov dolarjev izvoza.
Lam so z njo že začeli, z
dvema manjšima naložba-
ma, v novo prirezovalnico
pločevine in v obrat Plasti-
ka, ki bosta že v enem letu
vrnili vložena sredstva. V
Gorenju ob tem up^o, da jih
bo banka vsaj letos oprostila
plačila obresti za najeta po-
sojila. Zanje bi morali na-
mreč odšteti kar milijardo in
pol dinarjev, kar bi znatno
zavrlo njihove naložbene na-
črte. Letos načrtujejo za 15
milijard dineirjev naložb, pri
čemer gre le za slabo tretjino
bančnih sredstev. Skupna
vrednost naložb v tem sred-
njeročnem obdobju pa naj bi
znašala približno 60 milijard
dinarjev, pri čemer bodo po-
lovico denarja zagotovili iz
lastnih oziroma združenih
sredstev.
O izgubi velja še zapisati, da
je bil (in je še) bistveni pro-
blem Gorenja, da je šlo za de-
vizno izgubo. V treh letih sana-
cije so tako zaradi tujih kredi-
tov, obresti in negativnih tečaj-
nih razlik izgubili nič manj kot
113 milijonov dolaijev. Gore-
nje Korting v Avstriji jih je stal
92 milijonov dolarjev ali 270
milijonov Zcihodnonemških
mark, Gorenje Helos v Grčiji je
od ustanovitve do lanske likvi-
dacije ustvaril 10 milijonov do-
larjev izgube, medtem ko izgu-
bo Gorenja Korting v Italiji v
sozdu oceryujejo na 3 milijone
dolarjev. K temu je treba še
prišteti nekaj manj kot 3 mili-
jone dolarjev, ki jih Gorenje še
ni uspelo izterjati v Nigeriji.
Kakorkoli že, uspešna sana-
cija Gorer\ja lahko služi za
zgled celotnemu jugoslovan-
skemu gospodarstvu, kot je
nedavno izjavil France Popit,
predsednik predsedstva Slo-
venije. Napori vseh delavcev
Gorenja in slovenskega zdru-
ženega dela pa ne bodo dali
pravih učinkov, če Gorenju ne
bo omogočeno, da stopi trdno
na začrtano pot razvojne sana-
cije, ki je edina lahko poroštvo
za razvoj in napredek Gorenja.
VILI EINSPIELER
Ferralit bi lahico na tujem prodal
še več
Zaradi montaže nove talilne peči je bil Ferralitov
izvoz v četrtletju manjši kot bi lahko bil, manjši pa
je bil tudi od načrtovanega, saj bi naj izvozili za
200.000 dolarjev izdelkov, izvoz pa je bil za slabo
četrtino manjši.
Tuji kupci naročajo vse dimenzije kontiliva ter cevi v
takšnih količinah, da bi lahko takoj prodali celoletno
proizvodnjo, vendar se mora Ferralit prilagajati
cenam, ki veljajo na evropskem trgu, te pa so precej
nižje od domačih. Pri nas cene reprodukcijskega mate-
riala in ostali stroški tako hitro naraščajo, da je na
tujem nemogoče biti konkurenčen. Na domačem trgu
so cene kontiliva povrhu še dvakrat višje kot na tujem,
zato Ferralit izvaža predvsem viške svoje tovrstne pro-
izvodnje. Po drugi strani je izvoz spet potreben, ker si
tako ustvarjajo devize, ki jih potrebujejo za uvoz izdel-
kov, kakršnih ni mogoče dobiti na domačem tržišču.
Položaj se bo popravil ob stimulaciji, kakršno predvi-
devajo za izvoznike.
Ferralit naj bi letos izvozil za 785.000 dolarjev iz-
delkov. JANEZ VEDENIK
Nagrajeno znanje
¥ Dometu spodbujajo Inventivnost
Po številu prijavljenih
inovacij sodi zreški Comet
v sam vrh delovnih organi-
zacij v konjiški občini. Šte-
vilo doslej prijavljenih ino-
vacij v Cometovih tozdih
(brez tozda IBA v Vojvodi-
ni), je preseglo število sto.
Letos so delavci prijavili
14 koristnih predlogov. Ob
tem v Cometu menijo, da bi
jih lahko bilo še več glede na
dejstvo, da delavci vsakod-
nevno prihajajo do izboljšav,
vendar jih zaenkrat še pre-
več sramežljivo prijavljajo.
Tako so nekateri delavci tudi
ob pripadajočo nagrado ali
priznanje, prenekateri inova-
cijski predlog pa zaradi
skromnosti delavcev nikoli
ni uresničen.
Ko se je v Cometu pred
kratkim sestala komisija za
inovacije, je obravnavala 7
predlogov, ki so v času upo-
rabe prinesli 10 milijonov di-
narjev prihrankov. Na osno-
vi sklepov delavskih svetov
tozdov, pripada avtorjem na-
grada, oziroma odškodnina v
skupnem znesku nekaj več
kot 320 tisoč dinarjev. Posa-
mezniki pa bodo prejeli na-
grade v višini od 5 do 52 tisoč
dinarjev. MP
Izvoz se je povečal
na račun kliringa
¥ celjski občini se Je bistveno
poslabšalo pokritje uvoza z Izvozom
Po podatkih Zavoda za
statistiko SRS, je industrij-
ska proizvodnja v prvih
dveh mesecih porasla v pri-
merjavi z enakim obdobjem
lani za nekaj manj kot 9 od-
stotkov.
Povečanje je zabeležila čr-
na metalurgija, z visokimi in-
deksi tudi proizvodnja in
predelava cinka, kovinska
predelovalna dejavnost, pro-
izvodnja električnih strojev
in aparatov, celotna kemična
industrija, industrija gradbe-
nega materiala, živilska pa-
noga in grafična dejavnost.
Slabše rezultate kot v pr-
vih dveh mesecih lani dose-
gajo zaenkrat v nekaterih se-
zonskih panogah kot so pri-
dobivanje in predelava ne-
kovinskih rudnin, proizvod-
nja kamna, peska in gramo-
za, kakor tudi strojna in les-
na industrija ter celotna tek-
stilna panoga.
V obdobju januar-februar
se je izvoz v celjski občini, v
primerjavi s predračunskimi
podatki v enakem obdobju
lani na novi teč^ ZIS, pove-
čal za 38 odstotkov, vendar
le na račun višjega klirinške-
ga izvoza, ki se je več kot
podvojil, medtem ko je kon-
vertibilni izvoz višji le za 4
odstotke. Večji delež pri tem
ima izvoz titanovega belila v
Cinkarni, ki v občini pred-
stavlja kar 58 odstotkov
skupnega izvoza na klirin-
ško področje. Pri konverti-
bilnem izvozu v prvih dveh
mesecih še, vedno prednjači
Železarna Štore, na drugem
mestu je Emo, kar je na za-
četku leta presenetljivo.
Višji kot izvoz blaga je bil
v tem obdobju uvoz, predv-
sem s konvertibilnega po-
dročja, tako da se je njegovo
pokritje v tem času bistveno
poslabšalo. Pokritje uvoza z
izvozom na konvertibilnem
področju znaša nek^ manj
kot 65 odstotkov, skupno po-
kritje pa je 99-odstotno.
V. E.
MODERNIZACIJA DOLNIŠNIDE ¥ DELJD

NOVI TEDNIK - STRAN 5
Končno
železniška
postala v
Radečah
v Radečah so tik pred
pričetkom gradnje nove-
ga železniškega postaja-
lišča.
Odmerjeno je zemljiš-
ke, pridobljena so soglas-
ja lastnikov, izdelani in
posredovani so cenilni za-
pisniki in pripravljen po-
stopek za odkup zemljiš-
ka, železniško gospodar-
stvo je že dalo lokacijsko
dovoljenje. Razvojni cen-
ter Celje pa je tudi že iz-
delal lokacijski načrt.
Skratka, železniško po-
stajališče naj bi pričeli
graditi v drugi polovici
tega leta. Post^gališče v
Radečah naj bi bilo takš-
no kot tisto v Loki, le da
bi mu dozidali še manjši
lokal za katerega pa še iš-
čejo investitorja.
VVE
Kritično o jcadrovslci politilii
¥ gtapimicl Radeče želllo Izbollšatl kadrovsko stanje
s temeljito analizo ka-
drovske politike v radeški
papirnici so želeli dobiti
vpogled v dejansko stanje
strukture zaposlenih, giba-
nje zaposlenosti, v proble-
me, ki se v zvezi s tem po-
javljajo in nenazadnje spre-
jeti ustrezne jAnernice za iz-
boljšanje kadrovske politi-
ke v vsej delovni organiza-
ciji.
Do leta 1990 n^ bi že 66
odstotkov zaposlenih imelo
strokovno izobrazbo, pouda-
rek pa bo zlasti na višje in
visoko izobraženih kadrih in
tistih s štiriletno srednjo šo-
lo. Anahza, ki so jo izdelali v
papirnici za razdobje desetih
let je pokazala, da se je kvali-
fikacijska struktura posto-
poma izboljševala, napravili
pa so tudi bistveni korak na-
prej pri izobraževanju ob de-
lu in iz dela.
Trenutno je v delovni or-
ganizaciji zaposlenih 927 de-
lavcev, kar je za 5,2 odstotka
več kot leta 1984. Strokovnih
kadrov imžOo nekaj čez 56
odstotkov, vendar je med
njimi premalo delavcev z
višjo in visoko izobrazbo in
sicer 38 aU 4,1 odstotek. Pre-
cej delavcev je tudi brez do-
končane osnovne šole, sko-
raj desetina zaposlenih, 41
delavcev, opravlja dela in na-
loge za katere je zahtevana
nižja izobrazba od tiste, ki jo
imzuo, na drugi strani pa je
kar 73 delavcev razporejenih
na takšna dela in naloge, ki
ne ustrezajo r\jihovi izobraz-
bi. Zato je bil eden izmed
sklepov delavskega sveta ob
obravnavi analiza ta, da je
delovno razmerje praviloma
možno sklepati le tako, da se
delavca razporedi v skladu z
dejansko izobrazbo.
Čeprav ima papirnica že
sed^ 86 štipendistov (letos
je razpisala 65 štipendij od
tega 23 za 4. stopnjo in kair 19
za višjo in visoko), pa bo po-
trebno še veliko več napravi-
ti za izobraževanje ob delu.
Trenutno se ob delu izobra-
žuje 29 delavcev, n^več (24)
na četrti stopnji in le po en
delavec na šesti in sedmi
stopnji. Zato bodo kot prvo
izdelali program izobraževa-
rvja ob delu vključno s pro-
gramom specializacije doma
in v tujini.
In nenazadnje so v analizi
kritično ugotovili tudi, da se
še premalo ukvarjajo s pri-
pravniki, zato bodo temu po-
dročju namenih večjo pozor-
nost kot doslej tako, da bi s
kakovostnim usposablja-
njem le-ti bih čim prej pri-
pravljeni na samostojno
delo.
VIOLETA V. EINSPIELER
Podellena bronasta odllčja OF v
občini Laško
v času pred prvomajskimi prazniki se je v občini
Laško zvrstilo več proslav in prireditev na katerih so
podelili bronasta odličja najzaslužnejšim posamez-
nikom, organizacijam in društvom.
Krajevne koi^erence SZDL v občini Laško so pode-
Ule 30 bronastih odUčij OF.
Na Brezjah so jih prejeh: Miha Gračner, Angelca
Kocman, Jakob Kolman. Drago Mačkovšek in Saša
Videč.
V Laškem so na krajevni proslavi, ki so ji dah naslov
»Naše vigredi« podeUU priznanja: Ivanu Lipovšku,
Alojzu Arzenšku, Petru Ojsteršku, Juretu Križniku,
Francu Rajhu in Mirku Rat^u.
V Radečah so priznanja prejeh: Dušan Dajsinger,
Matjaž Han, Nada Kralj, Janko Laznik, Zvone Lipo-
glavšek, Franc Mole, Rezka Ocepek, Karel Polutnik,
Tomaž Krafogel in Vito Žnidar.
Iz KS Jagnjenica so priznanje podeUU Francu Med-
vedu.
V Zidanem mostu, kjer so krajevno proslavo ob
dnevu OF združih z občinsko, so priznanja podelih;
Mariji Šuler-Lipovšek, Marjanu Lipovšku, Romanu
Matku, Ludviku Škrubi in Celodnevni osnovni šoU
Zidani most. Dve izredni priznanji so podehh Rudolfu
in Jožefi Cigale ter Gradbenemu odboru za gradnjo
pretvornika v Zidanem mostu.
VM
Kurirčkova torbica na poti
Kurirčkovo torbico, ki so jo čez prvomajske praznike
gostih velenjski pionirji, so v ponedeljek mladi iz velenjskih
osnovnih šol ponesh prek Konovega, Cirkovc, Plešivca,
Graške gore. Grmade, Raven pri Šoštanju, Zavoderg, kjer se
jim bodo priključih šoštanjski pionirji, in Slemen, kjer jo
bodo 9. maja predali vrstnikom iz Raven na Koroškem.
Ob prihodu kurirčkove pošte v Titovem Velervju se je na
Titovem trgu trlo kakšnih štiri tisoč mladih, ki so zbrano
prisluhniU prvoborcu Tonetu Urhhu-Kristlnu, ki jim je spre-
govoril o začetku vstaje v Šaleški dohni (na shki).
L. OJSTERŠEK
V Gaiicili in Grižah za šoii
¥ nodelle boHo krajani glasovali za samoprispevek
v dveh krajevnih skupno-
stih žalske občine v Galiciji
in v Grižah se bodo krajani
v nedeljo odločali za uved-
bo krajevnega samopri-
spevka. Z zbranim denar-
jem naj bi v naslednjih pe-
tih letih reševali predvsem
pereče komunalne pro-
bleme.
V Gahciji namera vzg o
zgraditi mrhško vežico do
tretje gradbene faze ter prizi-
dek k osnovni šoU na Veliki
Pirešici, urediti pa namera-
va o tudi dvorano v zadruž-
nem domu, PTT omrege ter
cestno poveMvo Hramše-
Galicija, vendar brez asfalt-
ne prevleke. Vrednost tega
programa je okrog 110 miU-
jonov dinarjev. Četrtino de-
naija n^j bi zbrah s samopri-
spevkom, preostaU denar pa
naj bi prispevale organizaci-
je združenega dela, kjer so
zaposleni krjoani Griž, ob-
činske samoupravne interes-
ne skupnosti, pozabiti pa ne
gre tudi prispevkov kraja-
nov v delu, materialu in de-
narju.
V Grižah n^j bi zgradili
prizidek k osnovni šoU Nade_
Cilenšek, urediM PTT kabel-
sko povezavo na odseku
Vrbje-Griže, zgradih primar-
ne kanalizacijske zbiralnike,
razširiU in uredUi pokopahš-
če, uredili javno razsvetlja-
vo, okrepih lokalne vodovo-
de ter električno napeljavo v
Zagrebenu in stanovanjski
soseski Pospeh-Pader v
Pongracu. Dobršen del de-
narja bi namenil za popravi-
la, modernizacije ter vzdrže-
vanje kr^evnih cest. Nekaj
denarja, dobre štiri milijone,
bodo namenih tudi za vzdr-
ževanje objektov, ki jih
upravljjuo društva. Vrednost
programa v Grižah znaša do-
brih osemdeset milijonov di-
narjev in tudi v Grižah račur.
najo na pomoč organizacij
združenega dela, samou-
pravnih interesnih skupno-
sti in obrtnikov, seveda pa
tudi na prostovoljno delo
krjganov
Tako v Grižah kot v Gahci-
ji naj bi zaposleni prispevah
po odstotek in pol od neto
osebnih dohodkov, kmetje
pet odstotkov od katastrske-
ga dohodka, obrtniki pa dva
odstotka od ostanka čistega
dohodka. Upokojenci v Gali-
ciji naj bi prispevah po od-
stotek in pol od pokojnin, v
Grižah pa 0,75 odstotka. Sa-
moprispevka seveda ne bo-
do plačevah tisti upokojenci,
ki prejemalo nizke pokoj-
nine.      JANEZ VEDENIK
V LIboiah praznuielo
3. maja praznujejo svoj praznik krajani Liboj. V tem tednu
se je zvrstilo nakaj športnih tekmovanj, zaključek praznova-
nja pa bo v soboto, ko bodo namenu predali prizidek za večna-
menski prostor pri osnovni šoii bratov Hrvatin, ki letos praz-
nuje 100 letnico obstoja. Na slavnostni seji skupščine krajevne
skupnosti in družbenopoUtičnih organizacij bodo zaslužnim
krajanom podehU priznai\ia Osvobodilne fronte ter priznju^ja in
plakete skupščine krajevne skupnosti. V soboto se bo Ubojska
krajevna skupnost pobratila tudi s krajevno skupnostjo TTcon iz
Biograda na moru. JANEZ VEDENIK
Novo vodstvo
šentjurske iiomunaie
flhnajo srednjeročnega načrta_
v Komunalno-obrtnem
podjetju v Šentjurju so
Pfed časom dobili novo
vodstvo, ki naj bi delovno
organizacijo potegnilo iz te-
žav in zagotovilo njen raz-
voj. Vršilec dolžnosti direk-
torja je postal Jože Mast-
|\ak, ki bo to nalogo oprav-
Ual do jeseni, nato pa bodo
Ugotavljali, kolikšne uspe-
oe je imel pri svojem delu.
Zaenkrat do bistvenih
sprememb še ni prišlo, po-
l^^tie pa je ob trimesečju ce-
poslovalo z izgubo. Vzrok
n^ bi bile slabe vre-
l^enske razmere, do konca
^ta pa menijo, da bodo izgu-
f^o odpravih. Pri tem bodo
iitieli precej težav, Seg so r\ji-
^ovi stroji iztrošeni, za na-
5up novih pa nimjuo denar-
ji.- Pričakujejo, da bodo do-
"^li posojilo od banke, s či-
'^er bi vsaj delno obnovili
spojno opremo.
v bodoče ne nameravajo
J ^ izdelovati razhčnih pred-
*^Rov o reorganizaciji po-
djetja, pač pa n^ bi skrbeh
za razvoj komunalnega obra-
ta, ki bi pokrival celotno ko-
munalno problematiko v ob-
čini. Hkrati naj bi imele čim
več dela tudi obrtne delavni-
ce, o usodi strojnega dela pa
se bodo odločili letos. V pri-
hodnje naj bi predvsem ve-
ljalo načelo, da se nobeden
od obratov ne bo razvijal na
račun drugega. Tako je bila
doslej komunala tista, ki so
jo zanemaijah in sredstva
vlagah v strojru del, ta pa ni
dal pravih rezultatov.
Med pomembnimi naloga-
mi, ki jih še čakjgo, je tudi
rešitev problema zaposlova-
nja kvalificiranih kadrov, ki
jih je premalo in režijskega
kadra, ki ga je preveč. S tem
pa je povezano tudi vpraša-
nje višjih osebnih dohodkov.
Hkrati pa se bodo morah lo-
titi izdelave srednjeročnega
načrta, ki ga v delovni orga-
nizaciji še do danes nimajo.
TC
Priznani OF
niso prejeli
v petek, pred dnevom
Osvobodilne fronte, so
bile številne slovesnosti
ob tem prazniku tudi v
mnogih krajevnih skup-
nostih žalske občine.
Na teh proslavah so za-
služnim krajanom pode-
Ijevah priznaiya Osvobo-
dilne fronte. Tako je bilo
tudi v Vrbju in na Vran-
skem. Prejemnike odhčij
so seveda prej pismeno,
pa tudi ustno povabih, da
pridejo na proslave, kjer
jim bodo podehh prizna-
nja. Prišh so seveda na
proslavo, z nje pa odšh
brez diplom. Na Vransko
in v Vrbje namreč diplo-
me niso prišle z občinske
konference SZDL, kjer se
je zataknilo. Prav gotovo
ne namerno, prav pa se-
veda ni tako. Prejemniki
priznar\j OF sicer pravijo,
da jim je n^pomembnej-
še priznanje za njihovo
delo, pa čeprav brez pa-
pirja, prav gotovo pa je
takšen odnos marsikoga
izmed njih zabolel.
JANEZ VEDENIK
Kralani niso križem rok
¥ krajevni skupnosti Tmovlie praznujejo
v spomin na 9. maj praz-
nujejo krajani krajevne
skupnosti Tmovlje pri Ce-
lju svoj krajevni praznik.
Tmovlje je tipična primest-
na krajevna skupnost, v
njeno vsakodnevno življe-
nje se je močno vrasla indu-
strija, kar je prineslo vrsto
posledic in mar3ikomu
spreminja način življenja
pa tudi mišljenja.
Kljub temu pa kr^ani ne
stojijo križem rok, kadar je
treba organizirati kakšno ak-
cijo. Tudi v ryihovo zavest se
je krepko vraslo dejstvo, da
brez lastne pobude in delav-
nosti tudi pri njih ne bo šlo.
In tako so rezultati danes
vidni in pomembni za ves
krju. Njo večja njihova prido-
bitev v zadi;jih letih je resda
zakopana dobesedno v zem-
lji, zavoljo tega pa tokhko
bolj dragocena. V preteklem
letu so namreč zgradih kana-
lizacijo, ki jo krjo poprej ni
imel, zgradili so nov prizidek
gasilskega doma in že pred
leti novi, sodobni kulturni
dom.
Letošnje poslovanje kra-
jevnega praznika so krsuani
Tmovlje pričeh že v nedeljo
4. msga s trim akcijo kolesar-
jer^ja, naslednjega dne so na
strehšču na Gričku v Celju
pripravih strelsko tekmova-
nje, 6., 7. in 8. m£ua pa so bih
turnirji v malem nogometu,
odbojki in košarki. Včeraj so
v kulturnem domu KUD
»Zarja« Tmovlje odprU raz-
stavo ročnih del krjganov,
jutri in pa v soboto 10. maja
pa bo v prostorih krz^evne
skupnosti Tmovlje na ogled
razstava likovnih del dveh
kr^anov Tmovelj Mirana
Škrubeja in Franca Podhn-
ška. Prav tako v soboto pa
bo v istih prostorih na ogled
razstava domačih jedi in če-
belarska razstava.
Na odru kulturnega doma
tmoveljske »Zarje« bo prav
danes gostovalo Gledališče
»Žarek« iz Žalca z znano ko-
medijo Ivana Brešana:
»Predstava Hamleta v Blat-
nem Dolu«, ki jo je s tem
ansamblom na oder postavil
član SLG Celje Iztok Vahč.
Predstava bo ob 20. uri, s to
predstavo pa tako Zveza kul-
turnih organizacij Celje, kot
tudi domače kultumo dru-
štvo uresničujeta sklep o
medsebojnem sodelovar^ju
in gostovaryski pohtiki gle-
dahških skupin v celjski re-
giji-
Osrednja proslava krajev-
nega praznika bo na igrišču
pri prostorih kr^evne skup-
nosti v soboto, 10. m^ja ob
18. uri, na kateri bodo pode-
lih tudi priznanja krzgevne
skupiiosti posameznikom in
organizacijam za dosedar\je
prizadevno delo, v programu
pa bo sodeloval Moški pev-
ski zbor »Libela« Celje pod
vodstvom Iva Kneza ter reci-
tatorji KUD »Zarja« Tmov-
lje Celje pod vodstvom Šte-
fan Žvižeja.
Nenazadnje n^ povemo,
da bo gledališka skupina do-
mačega kultumega društva
»Zarja« v soboto 10. mega
opravila tudi pomembno po-
slanstvo z gostovanjem na
avstrijskem Koroškem, na
Bmci pri Beljaku s komedijo
N. V. Gogolja: »Ženitev«, v
režiji Štefana Žvižeja.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
6. STRAN - NOVI TEDNIK
BJjfIAJlJi
Problem preskrbe
rešulejo kar sami
¥ Sladki gori gradilo novo prodajalno
Največji problem v šmar-
ski krajevni skupnosti
Sladka gora je preskrba.
Jelšina prodajalna je za
okoli pet sto prebivalcev
veliko premajhna, zlasti pa
neustrezna, in bi jo bilo tre-
ba po veljavnih sanitarnih
predpisih že davno zapreti.
Seveda pa bi bil s tem pro-
blem še veliko večji, saj bi v
tej odmaknjeni krajevni
skupnosti še tega ne imeli,
kar imajo sedaj.
Krajani v Sladki gori na te-
žave, ki jih imajo z osnovno
preskrbo, že dolgo opozarja-
jo. Prod^alna nima skladišč-
nega prostora in tako vse za-
loge takoj poidejo. Kruh, na
primer, ki ga iz pekarne v
Rogaški Slatini dovaž^o tri
krat tedensko, izgine v dveh,
treh urah.
Zadevo okoli trgovine so
sedaj vzeli v roke kr^ani sa-
mi. Skupaj s trgovsko delov-
no organizacijo Mercator
Jelša in krajevno skupnost-
jo, so izdelali projekt za no-
vogradnjo, prešnji mesec pa
so že začeh z izkopi. Jelša bo
prispevala le del sredstev,
ostalo bodo sredstva krajev-
ne skupnosti in krzoevnega
samoprispevka. Krjgani pa
so pripravljeni prispevati še
material za gradnjo, oprav-
ljati prevoze in delati udarni-
ško. Računsgo še na sredstva
iz naslova nerazvitosti oziro-
ma na pomoč širše družbene
skupnosti. Nova prod^alna
za osnovno preskrbo n^ bi
imela 120 kvadratnih metrov
površin, skupjg s skladiš-
čem, vsekakor pa bo morala
biti sodobnejša in veliko bo-
lje založena kot je sedanja.
M. AGREŽ
Vet kot tristo pohodnikov
v okviru praznovarxia kr^evnega praznika KS Liboje so pripravih yeč prireditev. Med
n^številnejšimi pa je bU pohod krsganov po mejah KS in ob spominskih obeležjih iz NOB.
Pohoda seje udeležUo več kot tristo pohodnikov iz številnih planinskih društev Savinjske
doline, osrednja slovesnost pa bo v soboto, ko bo slavnostna seja sveta KS in družbenopoU-
tičnih organizacij. T.TAVČAR
V Bočni gradilo
športno igrišče
Pobudo za gradnjo športu,
ga igrišča v Bočni v Zadr«M
dolini so dali že pred dvei|
letoma tamošnji mladlu^
vendar se je gradnja zaplet)
zaradi iskanja ustrezna
zemljišča. ^
Sedaj so ta problem uredji
našli ustrezno zamočvirjen,
zemljišče tik pred vasjo, zen
Ijiška skupnost pa je tudi krt^
tu-lastniku travnika poisl^J
ustrezno nadomestilo z dr«
gim zemljiščem.
Med prvomajskimi praznile
so mladinci izkopali drenažin
jarke, posekali nekaj dreves it
položili betonske cevi. Šport
no igrišče bo namenjeno
mali nogomet, košarko, roko.
met in drugo, končano pa mo,
ra biti do občinskega mozjj.
skega praznika, 12. septembra,
kajti osredrxje praznovanje mo.
zirskega občinskega praznika
bo letos v Bočni. Poudariti ka.
že, da bodo cestni odsek do
igrišča tudi asfaltirali. Za zasil.
no garderobo so ob rob travni,
ka že postavili staro bočensko
leseno avtobusno postajo, kij(
že odslužila, mladinci iz Bočne
pa pravijo, da bo za začetek nj
igrišču kar dober garderobni
objekt.
UM
Pomoč
prizadetim s
cerebraino
paraiizo
Društvo za pomoč prizade-
tim s cerebraino paralizo Ce-
lje sije že nek^ časa prizade-
valo za nakup računalnika, s
pomočjo katerega bodo olcO-
šali ali omogočili učenje pi-
sanja in branja prizadetih
otrok.
Ker sami niso imeU dovolj
denaija za nakup računalni-
ka niti za prepotrebno tera-
pijo na morju, so se obrnili
po pomoč k organizacijam
združenega dela. Prošnji so
se odzvali: Zlatarna, Metka,
celjska enota Ljubljanske
banke. Tkanina, Javna skla-
dišča, Liko in Keramična in-
dustrija Liboje, Kompas
Rent-a-car, Hmezad in Mle-
karna ter delavci Avto Celje,
ki so zbrali samoprispevek.
Njihova nesebična pomoč
bo omogočila društvu ures-
ničitev obeh za člane ne sa-
mo koristnih temveč potreb-
nih dejavnosti. MBP
Priznanla zasiužnim
Na Polzeli so za delavski praznik pripravili baklado s
kresovanjem, ki se gaje udeležilo kakih tisoč krsuanov. Pred
tem je bila pred spomenikom NOV proslava, na kateri je o
pomembnosti obeh praznikov govoril Franc Jelen, nato pa
so podelili krjOevna priznanja OF, ki so jih prejeU: Dani
Satler, Drago Lube^j, Ivan Gaberšek, Jože Vrbryak in Ljud-
mila Dobrave (na sliki), ki sprejema priznanje iz rok pred-
sednika KK SZDL Polzela Danya Pfeiferja.
T. TAVČAR
Prebold
dobiva
lepši videz
Letošryi praznik občine
Žalec bodo proslavili v
Preboldu. Člani tamk^-
šnjega hortikuitumega
društva so zadrye čase še
kako aktivni, saj bi radi
polepšali videz krjoa.
Ta teden poteka v Pre-
boldu akcija očiščevanja
kraja, urejanja cvetličnih
gredic ter drevorede pri
bazenu, nameravajo pa
postaviti tudi cvetlična
korita pred staro samopo-
strežbno trgovino.
V akcijo za lepši videz
okolja so poleg hortikui-
tumega vključena tudi
druga društva v kraju ter
organizacije združenega
dela, zaključek akcije pa
bo jutri in v soboto, ko
pričakujejo množični od-
ziv krajanov.
JANEZ VEDENIK
Ceilski obuci bodo iabko letovali v
Makarski, Špadičih in Savudriii
Do 31. maja je prijavni rok sa letovanje otrolc, ki gi
organiiira celjska Zvesa prijateljev mladine. Otroci bodo
lahko letovali v Savudriji, Spadičih pri Pore«u ali v Ma-
karski.
Prva izmena otrok bo lahko odšla na letovanje 18. julya
Nastaixieni bodo v velikih šotorih »Dečjeg odmarališta« iz
Zagreba, kjer letujejo tudi otroci iz ostalih evropskih držav.
Cena tega desetdnevnega letovanja (do 27. julija) je 23 tiso{
dinaijev.
Druga izmena bo letovala od 7. do 21. avgusta v zidanem
počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubliana-
Šiška v Špadičih pri Poreču. Cena je 26 tisoč dinaijev.
Tretja izmena pa bo letovala v času od 24. do 31. avgusta v
Makarski v prikolicah in počitniških hišicah letovišča Savi-
nja. Cena sedemdnevnega bivanja je 14 tisoč dinaijev.
Za vse tri izmene je Zveza društev prUate^ev mladine iz
CeUa pripravila pester vzgojnovarstveni program. Ker pa
cene niso ravno nizke, imajo starši možnost plačati letovanje
otrok v treh obrokih. Otroci, ki prejemigo otroški dodatek,
so upravičeni do regresiranega letovanja.
Komisija za prostočasovne dejavnosti otrok pri občinski
zvezi prijateljev mladine je pred kratkim že poslala program
letovanj vsem delovnim organizacijam oziroma njihovim
kadrovskim službam, vzgojnovarstvenim organizacijam in
šolam, kjer bodo starši dobili'v^e ostale informacije, kijih
zanimajo v zvezi z organiziranim preživljanjem počitnic
otrok v omenjenih letoviščih.
VVE
Franc černeič
OBRAZI
Če ima človek dve lju-
bezni, obe enako veliki,
pa se ne eni ne drugi ne
more odpovedati, zna biti
to sila neprijetna zadeva.
Franc Černeič iz Bistrice
ob Sotli pa si s tem ljube-
zenskim trikotnikom ne
dela veliko preglavic.
Edino, kar ga muči, je
čas, ki venomer priganja
in ki ga je vedno premalo.
Njegova prva ljubezen
je steklo, brušenje in gra-
vura krhkih kristalnih iz-
delkov rogaških steklar-
jev.  Kot  vodja ateljeja
Gry v brusilnici Dekor v
Kozjem nenehno išče mo-
tive za upodobitve v ste-
klu. Po končani steklar-
ski šoli v Rogaški Slatini
bi bil rad šel študirat li-
kovno umetnost, pa za to
ni bilo možnosti.
Druga ljubezen je glas-
ba. Kot štipendist Titove-
ga sklada je doštudiral na
Pedagoški akademiji v
Mariboru, glasbeno smer,
nekaj časa je poučeval na
šoli v Kozjem, potem pa
se je zopet vrnil med ste-
klarje, brusilce, graverje.
Od glasbe se zaradi tega
ni ločil. Danes vodi dva
pevska zbora: moški pev-
ski zbor v Kozjem in me-
šanega v Bistrici ob SotU.
Vaje, ki se zavlečejo poz-
no v noč, nastopi, note,
nove pesmi, skicirka z
motivi za nove upodobi-
tve na steklu, vse to se
nenehno prepleta, dan za
dnem, tudi ponoči.
Svojo tretjo ljubezen bi
bil skorajda zatajil, kljub
temu, daje tudi ta del nje-
govega življerija, ustvar-
janja, le dajo morda jem-
lje nekolikanj manj res-
no. Franc Černeič tudi
pesnikuje. Neprestano
ima pri roki beležko in
vanjo skrbno zapisuje
svoje miselne utrinke.
Najbolj so mu pri. srcu
aforizmi, teh ima v svoji
zbirki največ. Pesmi so
razpoloženjske. Da nasta-
ne pesem, je dovolj do-
bra, ali pa slaba volja,
pravi.
Likovno ustvarjanje,
zborovsko petje, pesniko-
vanje - človek bi pomislil,
da gre za moža, ki živi sam,
brez družine. Pa se izkaže,
daje tu še ena ljubezen, lju-
bezen do družine s štirimi
otroki, ljubezen do kmečke
domačije, zemlje, do vino-
gradov, živine.
Ko se je zadnjič vživel v
vlogo našega delegata, je
nastala tudi tale iskriva mi-
sel: Če bom razumel, bom
klel. Če bo gradivo debelo,
bo jalovo delo. Če vsi bodo
za, naj še zame velja, če pa
zaspim, se vzdrži m.
MARJELA AGREŽ
Tudi gasilci Inovatorji
člani i^asilskef a društva Žalec so se odločili, da se bodo
poskusili tudi z inovatorstvom in tako poskušali najti
določene izboljšave za njihovo orodje in ostalo opremo.
»V naših vrstah je tudi veliko strokovi\jakov iz različnih
področij,« pripoveduje poveljnik GD Žalec, Rihard Kopu-
šar »in zakaj njihovega znar^a ne bi izkoristili tudi za naše
izboljšave. Ravno zdaj končujemo s prvo inovacijo topa,
kjer je možna uporaba zračne pene, lahko pa se bo ta top po
novem montiral na vsako gasilsko vozilo. Cena takšnih
topov je danes okoli 300 tisoč din, medtem ko bo naš top z
lastnim delom in znanjem vred stal samo okoli 20 tisoč din.
Izvajalci so iz vrst mlajše članske desetine. Začeli smo v
začetku aprila v našem gasilskem domu. Naš top bo monti-
ran na gasilsko vozilo TAM 5500. Razmišljamo tudi o smi-
selni razporeditvi orodja v vozilu, kot ga mi na terenu potre-
bujemo. Vem, da bodo fantje tako dolgo ustvaijali, da bodo
stvari speljali do potrebne kvalitete. Z manjšimi izboljša-
vami smo v društvu začeli že pred leti, zdaj gre pa za prvi
večji projekt. Z inovatorstvom bomo nadaljevali, saj je tudi
to prispevek k skupni stabilizacijski stvjimosti.«
TV
Priznanja za tabornike
Ob prazniku tabornikov so se na Gričku v Celju srečali
člani obeh celjskih taborniških družin: II. grupe odredov
in Dveh levov.
Na prizorišče so prišli s prapori, po kulturnem programu
pa so dali svečano zaobljubo najmlajši taborniki - medvedki
in čebelice - ter tisti taborniki in tabornice, ki še niso
zaprisegli. Ob tej priložnosti so podehli tudi več priznanj, ki
so jih prejeli: srebrni znak tabornika Romana Ladiha, Rade
Danilovič, Sabina Lipovšek, Mateja Medved, Bernard Ter-
žan, Tadej Volf in mentorica Cvetka Rumpf Za lani je prejel
znak tabornika Partizan Davorin Podpečan. Zlati znak
tabornika je tokrat dobil Milan Pavlovič, trak »partizanski
odred« odred Dveh levov in plaketo »Jožeta Potrča« Bogo-
ljub Ščopič. Republiška konferenca Zveze tabornikov Slo-
venije pa je predlagala odred II. grupe odredov za »plaketo
borcev«. TV
Družboslovci
dobili
računalnik
Pouk računalništva bo
odslej tudi na Srednji
družboslovni šoli v Celju
lažji, saj so dobili raču-
nalnik Commodore. Po^
daril jim ga je Petrol, ki
je pokazal veliko razu-
mevanje za potrebe šole
po računalniškem opi-
smenjevanju.
Tako imajo sedaj na šo-
U dva računalnika, kar pa
je še vedno premalo, da bi
se z njim lahko pobliže
spoznali vsi učenci. Kljub
temu, da so družboslovci,
mnoge zanima tudi raču-
nalništvo, doslej pa so
imeli bolj malo možnosti,
da svoje znanje preizkusi-
jo v praksi.
Na šoli ugotavljajo, da
pri opremljanju z raču-
nalniki nekoliko zaostaja-
jo za drugimi šolami, naj-
bolj žalostno pa je, da se
mora vsak sam znajti, če
žeU priti do računalnika-
Vendar so začetki spod-
budni in upajo, da bodo v
naslednjih letih dobili še
kakšnega.
TC
8. MAJ1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Turške
smokve
po 800 din
Celjska tržnica je zaradi
znanih dogodkov v Sovjet-
ski zvezi v teh dneh slabše
založena, kot obič^no, saj po
odloku ne smejo prodajati ti-
ste zelenjave (ki pa jo je zd^
največ), ki raste po kmetijah
ali vrtičkarijah v okolici Ce-
lja in drugih krajih občin
celjskega območja. Zanimi-
vo je, da na celjski tržnici ni-
so izmerili okuženosti zele-
njave, ker menda (po izjavi
vodstva tržnice) ustrezni in-
špektorji merilnih naprav ni-
niajo. Zato so preprosto do
nadaljnega prepovedal pro-
dajo. Tako lahico na celjski
tržnici, kjer so zaradi nepri-
jetnosti vsaj začasno izgubili
okoh 50 prodajalcev, kupite
samo pridelke iz Dalmacije.
Zelenjava: stara čebula je
po 80-100 din za kilogram,
česen 350-450, fižol 500-700,
krompir 100-150, za sajenje
200, korenje 200, kumare
600, paradižnik 1200, cvetača
350 in špinača 800.
Solata: 200-300, v soboto
celo po 150, berivka pa je bi-
la pred prepovedjo prodaje
po 1000-1400 din.
Prvič se je pojavil grah po
500 din kilogram pri proda-
jalcu Sinaniju, ki ima špi-
načo celo po 300 din. Peter-
šilj je po 600 din, presno ze-
lje 200, kisla repa 300 in ki-
slo zelje 400.
Sadje: jabolka po 350-480,
hruške 400, grenivke 450, h-
mone 555, pomaranče
480-500, suhe slive 600 in
turške smokve 800.
Mlečni izdelki: smetana in
skuta sta po 600 din.
Jajca: iz laške kmetijske
zadruge po 26-37, domača
30-40.
Ponosni lastniki prvega telefona v Marija Dob ju, do katerega so prišli po neštetih urah
prostovoljnega dela.
Oh prazniifu prvi teiefon
¥ MarUa Dobju so priključek zgradili ¥ mesecu ani_
Tako praznično in veselo
kot je bilo na predvečer
praznika dela v Marija Dob-
ju, v šentjurski občini ver-
jetno ni bilo daleč naokoli.
Zbralo se je staro in mlado
iz vasi, da proslavijo po-
membno pridobitev - prvi
telefonski priključek. Pro-
slavljali so kar na svislih
novega hleva Franca Štraj-
harja, kjer je bilo dovolj
prostora za vse, ki so pri ak-
ciji sodelovali. Seveda pa
so se prej prepričali, če tele-
fon sploh dela. Govorilnica
je postala kar veža v hiši
Strajharjevih, kjer je apa-
rat dobil svoje posebno -
častno mesto.
Telefon, »prva pridobitev
po kameni dobi v vasi«, kot
je shkovito povedal eden iz-
med domačinov, je v vasi
zazvonil v rekordnem času.
Prvič so se sestah v začetku
aprila, se nato dogovorih za
akcijo. V začetku je bilo zani-
manja med vaščani precej,
pa je kmalu upadlo in nazad-
nje so ostah le n^bolj zagna-
ni. Akcijo je vodil Franc
Štraghar, sodelovalo pa je tri-
njust družin, ki so prispevale
81 tisočakov, les in nešteto
prostovoljnih ur dela. Ostah
vaščani so jih pri tem neje-
verno gledah in menili, da iz
vsega skupsg ne bo nič. Nji-
hove dvome pa je zagnanost
peščice kmalu reizpršila, soj
so se lotih kopanja jam in
postavljanja drogov. Kar 65
lukenj so morah skopati
med Dramljami in Marija
Dobjem. Nekateri so si za to
akcijo vzeli celo dopust. Da
jim je delo hitreje teklo, pa je
poskrbel domači muzikant
in kapljica iz kmečke kleti.
Hiteh so, da bi bilo pred 1.
m^em vse nared in uspelo
jim je. Marija Dobje je dobilo
povezavo s svetom. Zaen-
krat so morah biti zadovoljni
le z enim priključkom, v na-
slednjih letih pa nsg bi tele-
fon zazvonil še na ostahh
kmetijah. Pravijo, da ni bilo
prepira, kje bo prvi priklju-
ček. Dobil ga je Franc Štr^j-
har, ki ima največ zaslug za
uspeh akcije. Pravi, da bi
vztrajal tudi, če bi moral vse
narediti sam. Nekohko ga je-
zi, ker vaščani niso bih do-
volj enotni, da bi vsi stopih v
akcijo, saj bo telefon koristil
vsem. Napis na mlaju pred
domačijo: »V slogi je moč!«
je tako deloval nekohko za-
jedljivo, hkrati pa je sovašča-
ne opozoril, da bi se morah v
prihodnje enotno lotiti raz-
voja kr^a, ki mu maryka še
kup stvari.
T. CVIRN
Novost za celjske gasilce
Delegacija občinske gasilske zveze Celje, ki jo je vodil
predsednik Janko Rebov, se je med prvomajskimi praz-
niki udeležila 100 letnice gasilskega društva v pobrate-
nem mestu Grevenbroich v ZR Nemčiji.
Poleg sodelovanja na proslavi so si člani celjske delegacije
ogledali tudi požarno varnostne naprave v njihovi termo-
elektrarni ter dnevnem kopu premoga in njihovo organiza-
cijo, če pride do požara. Gostitelji so jim pokazah tudi
najsodobnejše specialno kombinirano gasilsko vozilo,
kakršnega doslej, po besedah Toneta Sentočnika, še niso
videli. Prijazni gostitelji so Celjanom podarih najsodobnejši
ročnik za delo s peno za intervencijo na cestah. Ta ročnik
bodo doma poskušah še razviti ter tudi začeh z njegovim
izdelovanjem. Tako obisk ob 100 letnici gasilstva v Greven-
broichu ni minil samo v znamenju proslave, pač pa predv-
sem nadaljnega sodelovanja na strokovno tehničnem po-
dročju. T_ VRABL
BOLNIKI, POZOR!
HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO
še v zalogi
Spet se oglašam v NOVEM TEDNIKU kakor vsako jesen, zimo,
pomlad in poletje. Že 23 let predelujem zdravilno zelišče hermeliko
{sedummaxlmum) v tinkturo, s katero uspešno in učinkovito zdra-
vim bolnike z naslednjimi boleznimi:
revmatizem (sklepni, živčni, mišični), ishias, šen, otekline nog,
čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, vnetja
mehurja, ledvic in jeter, opekline, posledice udarcev, slaba pre-
bava, gastritis, želodčni in črevesni katar, krčne žile - tudi odprte -
stare po več deset let in sveže, trombozo, arteriosklerozo, glavo-
bol, vnetje sinusov, ekceme, vrne vam tek - suhi bolniki se zredijo,
uravnava preveč ali premalo želodčne kisline na normalo, zdravi
ozebline in vse vrste oteklin, hemoroide, tumorje na maternici, beli
tok, vnetja jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, razne pod-
kožne tumorje in še veliko drugih bolezni.
Iskreno vam priporočam, zdravite se s tem mojim preparatom! V
Celju, Mariboru, Murski Soboti, v Ljubljani, po vsej Sloveniji me že
dobro poznajo. Mnogi bolniki, ki so se zdravili s hermeliko, prede-
lano po mojem postopku;sso ozdraveli, o čemer ste pred leti brali v
različnih slovenskih časopisih. Prav tako so bile objavljene izjave
bolnikov o uspešnem zdravljenju.
Če se želite tudi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilom, mi takoj
ali kadarkoli pišite in na kratko opišite svoje bolezni.
HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CEUE, MARIBOR,
MURSKO SOBOTO po 1. 6. 1986. O točnem kraju, datumu in uri
izdaje zdravila vas bom pravočasno pismeno obvestil. Pri prev-
zemu zdravil dobite tudi tiskano navodilo za uporabo, v sloven-
skem in srbohrvaškem jeziku. O vsem, kar vas bo še zanimalo, se
bomo ustno pogovorilk
Zdravljenje z zdravilno hermeliko vam priporočam, ker se boste
sorazmerno poceni, enostavni in hitro pozdravili.
Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH ZELIŠČ, HERMINA
(In STIPE) PIVČEVIČ, Glinftkova ploščad 8, 61113 UUBUANA-
BEŽIGRAD.
Zdravilo - hermeliko lahko dobite pri meni v Ljubljani na gor-
njem naslovu, prvo nadstropje, stanovanje 10. Moj telefon je: (061)
348-170.
RAZPISNA KOMISIJA
UPRAVE ZA DRUŽBENE
PRIHODKE
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja prosta dela in naloge
davčnega izvršitelja
Pogoji:
- srednja šola finančne, ekonomske ali podobne
smeri
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- vozniški izpit B-kategorije
Dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Kandidati naj vložijo prošnje s potrdili o izobrazbi v
roku 15 dni od dneva objave.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od
dneva poteka roka za prijavo.
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
Na podlagi 16. člena Statuta DSSS ZC Celje in 12.
člena Pravilnika o delovnih razmerjih temeljne
organizacije, komisija za delovna razmerja
razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi za 4 leta in sicer:
predstojnika finančno-
računovodskega sektorja
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- da imajo visokošolsko izobrazbo ekonomske sme-
ri in 5 let izkušenj pri podobnih opravilih
Od kandidatov za razpisana dela oziroma naloge
poleg navedenih zahtevamo še naslednje pogoje:
- da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da
imajo ustrezne organizacijske sposobnosti,
- da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na-
logah,
- da delujejo v smeri razvoja samoupravne sociali-
stične morale,
- da predložijo opredelitev svoje vloge pri realizaciji
razvojnega programa DSSS.
" Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat-
ki i.i dokazili ter programom v zaprti ovojnici v osmih
dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center
Celje, kadrovska služba, Gregorčičeva 7, 63000 Ce-
lje. Na ovojnici pripišite: »Prijava na razpis.« O izidu
bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
Mladi na Gomilskem znalo dobro kuhati
Aktiv mladih zadružnikov in TZO na Gomilskem sta organizirala kuharski teč^ za mlada
dekleta iz tega kraja. Tečaj je vodila Danica Tajnškova, udeležilo pa se gaje dvanajst deklet,
'^Pd njimi pa je bil tudi štirinajstletni Rajko Brinovec, kije povedal, da so ga dekleta dobro
Sprejela medse in da se je tako kot tudi njegove prijateljice precej naučil. V kuharskem
l^^aju so poudarek dajali predvsem jedem, ki so primerne za vsakdanje priložnosti in kljub
^^ftiu, da za pripravo ni potrebnega precej časa, so takšne, ki bi morale biti na vsakdanjih
Jedilnikih. Zaključka kuharskega tečaja so se seveda udeležili tudi starši, predstavniki TZO
!^ aktiva mladih zadružnikov. Vsi so se lahko prepričah, da so se mladi naučili zares dobro
^^^ati. JANEZ VEDENIK
Cufi išče dom
Tale prijazni kuža, ki se je
brez Icoeža in grizenja pohlev-
no postavil pred fotografski
objektiv, ki ne prvi in verjetno
tudi ne zadrgi, za katerega Jo-
žica Vrhnjak iz Društva za zaš-
čito živali Celje išče novega go-
spodarja. Prijaznega kosma-
tinca, ki gaje nekdanji neznan
gospodar zavrgel, so našU ob
Ljubljanski cesti. Je ubogljiv
in miren, zanj pa začasno skrbi
Jožica iz Kersnikove 32 A, kjer
ga lahko prevzame vsak, ki mu
bo lahko nudil topel in prija-
zen dom.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
8. MAJ 1986
Celisko gledališče ostala lludsko
Repertoar za no¥0 sezono Je zasnovan na komeaui
Znan je, letos še posebno zgodaj,
načrt repertoarja Slovenskega ljud-
skega gledališča Celje za sezono 1986/
87. Zasnovan je na načelih izročila:
da ostaja ljudsko gledališče, s čimer
skuša ustreči zahtevi, ki je zaobseže-
na v naslovu ustanove. To pa hkrati
pomeni terjatev, da gledališče zožuje,
kolikor najbolj more, razpon med
okusom ali trenutnimi željami občin-
stva in interesi umetnosti.
V Slovenskem ljudskem gledahšču
Celje so prepričani, da je to prizadeva-
nje sicer povezano s težavami, da pa ni
neuresničljivo, saj se je tudi doslej iz-
kazovalo za uspešno.
Izkušnja govori, ihtavo in zmerom
bolj, da si občinstvo zelo želi komedij
in predvsem komedij. Zato so se odlo-
čili, da bodo v novi sezoni polovico
sporeda namenili prav tej zvrsti.
Aktualni del repertoarja bodo zapol-
njevali domači avtorji, ker so v gleda-
lišču prepričani, daje najbolj naravno
- in po izkušnji n^bolj učinkovito - če
skuša ansambel neposredno družbeno
resničnost izraziti skozi dela sodobnih
slovenskih pisateljev. To velja tudi za
Ribiško komedijo Toneta Partljiča. V
Partljičevem opusu menda ni teksta,
ki bi ne odslikaval prostodušno, hu-
morno in pogumno čas, ki v njem živi-
mo. Drugo domače delo je Večerja v
vih P., drama Miloša Mikelna, prav ta-
ko avtorja močne zavezanosti proble-
mom trenutka. Besedilo bi mogli oz-
načiti za pohtično igro in hkrati mora-
liteto: v njem so stiske, krize in zablo-
de naše dmžbe naslikane z vehko
nravstveno prizadetostjo.
Iz »novejše klasike« bo umetniški
zbor SLG Celje uprizoril Strindbergo-
vo Sonato strahov. Pri uvrstitvi na re-
pertoar se zdi pomembna okoliščina,
da je delo močno vplivalo na razvoj
slovenskega ekspresionizma, posebno
pa še na Dogodek v mestu Gogi, Slav-
ka Gruma.
V rednem repertoarju se je torej na-
šlo šest del. S premiero (19. septem-
bra) W. Shakespeara Kar hočete, bo
gledališče na stežaj odprlo vrata svoje-
mu zvestemu in novemu občinstvu.
Delo bo režiral Mile Korun. Gre za n^-
bolj popularno Shakespearovo kome-
dijo, vso prepojeno z glasbo in čut-
nostjo, polno subtilnega lirizma in dra-
stične komike. Že dober mesec kasne-
je bo ansambel pod režijskim vod-
stvom Mirana Herzoga uprizoril Pre-
ussleijevo delo Razbojnik Rogovilež.
To bo mladinska povest, našim otro-
kom dobro znana in priljubljena. Pri-
poveduje o babici, ki ji je razbojnik
Rogovilež ukradel glasbeni mhnček za
kavo, pa o dveh korajžnih, podjetnih
fantičih, ki se kot detektiva napotita
na lova za razbojnikom ... Večerja v
vih P. bo prva izvedba Mikelnovega
dela, ki ga bo režiral Franci Križaj. Ta
bridki družbenokritični tekst bo prav
gotovo vznemiril slehernega gledalca.
Ob 60-letnici tovariša Kranjca so se
zbrali v vili P. k slavnostni večerji
vplivni voditelji in predstavniki druž-
beno-političnih organizacij repubhke.
Kranjc se je že pred časom umaknil iz
javnega življenja. Bil je borec vse od
začetka vojne, vendar vse življenje ču-
ti, da ga ima revolucionarna partija
zgolj za sopotnika in za izvesek, nad-
ležno nujno zlo .. .Premiera tega dela
bo predvidoma 5. decembra. Nato pa
bo prišlo na oder Diirrenmattovo delo
zakon gospoda Mississipija, s katerim
se bo ob ansamblu kot režiserka pre-
skusila mlada Barbara Hieng. Gre za
svojevrstno satiro, ki jo je avtor napi-
sal v času hladne vojne - kot reakcijo
na prvi spopad med blokoma - vendar
pa se zdi, daje na nek način satira celo
bolj aktualna kot je bila ob nastanku.
Premiera bo prve dni februarja.
Sonata strahov Augusta Strinberga
prihaja na spored kot predzadnja pre-
miera v sezoni. Zdi se, kot bi se cela
zgodba o hiši in salonu skrivnostnega
polkovnika, zgodba o demoničnem
Humlu, o Mumiji, o sobi s hiacintami,
odvijala v nevarnih sanjah, ki se jih ne
moremo otresti. Sonato strahov bo re-
žiral Boris Kobal, premiera pa bo v
začetku aprila. Sredi maja pa so v gle-
dališču predvideli zadnjo premiero v
sezoni, in sicer Partij ičevo delo Ribi-
ška komedija. Brez dvoma je Tone
Partljič naš najuspešnejši komedio-
graf. Ta oznaka ni pretirana: od Ščuk
do Očeta se je zvrstilo nekaj komedij,
ki so med občinstvom doživele pristen
odmev. Delo še ni zaključeno, avtor pa
ga piše prav za celjsko gledališče. Re-
žijsko vodstvo bo v rokah Francija
Križaj a.
Poleg teh šestih del v rednem spore-
du pa bi v SLG Celje radi oživili tako-
imenovani stranski oder ah oder Her-
berta Griina. Doslej so se odločili za
eno delo, ki ga bodo realizirali v času
študija otroške predstave. Vinko M6-
derndorfer se bo predstavil z lastnim
delom - Prihka o doktorju Josephu
Mengeleju.
MATEJA PODJED
Ubrana temperamentnost
v razstavnem prostoru Razvojnega centra Celje,
razstavišča, ki ob profesionalni usmeritvi Likovnega
salona, alternativni Kijuba, populistični Muzeja
revolucije ter ostalih celjskih priložnostnih razsta-
višč, vse bolj opozarja nase s t. i. »komercialno«
likovno ponudbo, se tokrat predstavlja mariborski
akademski slikar, sicer profesor na tamkajšnji PA,
Lajči Pandur mlajši.
L^či Pandur ml. je že dokaj uveljavljeno ime na
našem hkovnem prizorišču, saj ga npr. mariborska
kulturna sredina rada vključuje v svojo reprezenta-
tivno kulturno ponudbo preko meja njene občine in
tako je ta avtor doživel že nekaj skrbno pripravljenih
predstavitev svojih del; nazadnje v Grazu in Beogradu.
Ob tem pa je treba dodati, da gre uveljavljenost njego-
vega imena vsekakor pripisovati tudi slovesu Lajčija
Pandurja st. - slikarjevega pokojnega očeta, prav tako
akademskega slikarja in profesorja na mariborski PA.
Le-ta je s posthumno retrospektivno razstavo v Mari-
boru 1. 1974 potrdil, da velja za enega najbolj intu-
itivno-temperamentnih slovenskih mojstrov čopiča.
Marsikaj kar je značilno za očetov opus, je naletelo na
širok razmah v sinovem delu; najbolj zanesljiv znak za
to je prisotnost temperamenta, tako v gesti kot v kolo-
ritu, ki ju Pandur ml. z razumsko domišljeno odmero,
na podlagi dobro izšolanega slikarskega znanja, vnaša
v upodobitve svojih, pretežno ženskih figur. Te slike
so nekakšno strastno kopičenje »Njene« podobe, ki pa
se nikoh povsem ne izgublja v vehementni krasilnosti,
kakršna je nedvomno funkcionalna odhka teh del.
V svoji očitni navezavi na klasično temo slikarstva-
človeško (žensko) figuro, je to slikarstvo, ob dandanaš-
njem ponovnem oživljanju klasičnih tendenc v umet-
nosti, svojevrstno zanimiv prispevek, ki kliče po posta-
vitvi v razmerje z delom Panduijevega ljubljanskega
sodobnika Barda lucundusa. Le-to pa seveda presega
domeno razstavišča kot je v Razvojnem centru in je le
dobrohoten namig slovenski hkovni kritiki.
BORI ŽZUPANČIČ
Popravek
Pri prepisovanju ro-
kopisa članka Spodbud-
no občutje rasti je prišlo
do zamenjave imen in pri-
imkov. Tako vodi MPZ I.
osnovne šole Dragica Še-
ga in ne Dragica Zvar.
Članu komisije Marinu
pa je ime Ivan in ne Ja-
nez. Tudi pri podpisu av-
torja članka je prišlo do
napake. Pravilno je Vid
Marčen. Vsem prizadetim
se opravičujemo.
Prireditev za
bolnišnico
Drevi ob 18. uri bo v dvo-
rani Narodnega doma v Ce-
lju kulturna prireditev, ki
jo pripravlja društvo inva-
lidov Celje v sodelovanju z
Akademskim pevskim zbo-
rom Boris Kidrič, Plesnim
gledališčem in dramsko
skupino srednje družbo-
slovne šole.
Nastopil bo seveda tudi
ženski pevski zbor društva
invahdov. Vstopnine ne bo.
Pobirali pa bodo prostovolj-
ne prispevke, ki jih bodo v
celoti namenih za izgradnjo
celjske bolnišnice.
MP
Amaterski gledaliSčnik iz Brez
iksii odrskih desk opaja, tudi če Je oUor v telO¥aUnlcl
v laški krajevni skupno-
sti Breze imajo kultumo de-
javnost zelo dobro razvito.
Skoda le, da se kulturniki
nikakor ne znajo povezati
med seboj in pri delu nasto-
piti s skupnimi močmi. Ta-
ko imajo v kraju kar tri kul-
turne skupine, ki pa med se-
boj ne sodelujejo. Ena iz-
med njih je tudi skupina
mladincev, ki jih je pred ča-
som Alojz Brečko navdušil
za gledališko delo.
Kako je pravzaprav pri-
šlo do ustanovitve mladin-
ske kulturne skupine v Bre-
zah, ko pa sta v kraju že
imeli kulturni skupini?
»Pred nekaj več kot deseti-
mi leti smo v podružnični os-
novni šoh Breze mladinci
dobih svoj prostor. V kraju
je navada, da ob vseh prazni-
kih mladinci pripravimo
kulturni program in po njem
tudi zabavo. In pred leti smo
prav zaradi tega pričeh raz-
mišljati, da bi lahko ustano-
vih tudi svojo kultumo sku-
pino, ki bi poslej skrbela za
pripravo programa na posa-
jneznih prireditvah.«
Verjetno je bilo potrebno
kar precej poguma?
»Začetki vsekakor niso bih
lahki. Pravzaprav nam še se-
daj ne gre vse tako od rok
kot bi si zeleh. Primanjkuje
nam denarja^ scenske pripo-
močke in kostume za posa-
mezne uprizoritve si izdelu-
jemo sami, a če se hoče, se
tudi zmore. Sicer pa smo se-
d^ v kulturni skupini sami
takšni, ki nam delo na odr-
skih deskah vehko pomeni.«
V Brezah pravzaprav ni-
mate primernega odra, kjer
bi se lahko predstavili?
»Res je, v BreMh imamo
samo podružnično osnovno
šolo, kjer imamo tudi vse
kulturne prireditve. Pred leti
smo imeli v šolskih prosto-
rih še manjši oder, vendar so
ga potem zaradi pomanjka-
nja prostra odstranih. Sedaj
imamo vse prireditve v šoh,
kjer pa ni dovolj prostora za
vse, ki bi si radi ogledah po-
samezne predstave. Z našo
prejšnjo igro smo gostovah
tudi v okohških krzuih, kjer
pa prav tako nimajo primer-
nih prostorov. Še posebej le-
po so nas sprejeh na Kalobju
in v Zabukovju pri Sevnici
in vse to nam je dalo tudi
nove spodbude za delo.«
In kaj pripravljate sedaj?
»Po komediji Marjana Ma-
rinca .Poročil se bom s svojo
ženo,' ki jo je občinstvo lepo
sprejelo, smo se odločih za
,Begunko' Frana Detele. V
igri bo nastopilo šestnajst
mladincev, večina pa bo to-
krat prvič zaigrala. Sicer pa
smo se na premiero, ki bo v
maju, pripravljah več kot tri
mesece. Nekaj težav smo
'meli tudi s pripravami in pr-
vimi bralnimi vegami, ven-
dar smo tudi to uspešno reši-
h. S pomočjo nekaterih de-
lovnih organizacij srno si fo-
tokopirali tekste, nekaj pri-
pomočkov smo si sposodih
pri kulturnem društvu Bre-
ze, večino kostumov pa smo
si kar sami izdelali.«
Za takšno delo je potreb-
no veliko časa, ljubezni in
trdne volje.
»Po pokhcu sem sicer av-
tomehanik, vendar sem že
zelo zgodaj stopil na odrske
deske. Nek^j časa sem delal
tudi v kulturnem društvu v
Trobnem dolu, vendar je bi-
lo to preveč naporno. Na va-
je sem hodil tudi uro in pol
daleč, pozimi pa se je v sne-
gu pot še podaljšala. Prav za-
radi tega sem tudi tohko bolj
vesel, da imamo mladinci v
Brezah sedaj svojo kultumo
skupino.«     IVAN FIDLER
AG Železar v Zagrad in Paračin
Amatersko gledališče Železar Štore Celje, ki je pred kratkim pripravilo uspelo premiero Iva
Brešana, Smrt predsednika hišnega sveta, v režiji Bogomira Verasa, z groteskno predstavo
zabava občinstvo tudi izven domačega kraja. Tako se bo jutri, 9. maja ob 20. uri predstavilo v
Zagradu, kamor je ansambel povabilo DPD Svoboda Zagrad s katerim razvijajo Storčani že več
let pristne stike. S predstavo Smrt predsednika hišnega sveta pa bo štorsko amatersko gledališče
konec meseca šlo v goste k svojim pobratimom v Paračin, kjer slavijo 60 let amaterskega dela.
Gledališči sta pobrateni že 15 let. MP
Riblška^družlna Šempeter v
Savinjski dolini
objavlja na osnovi sklepa skupščine
JAVNO LICITACIJO
za prodajo elektromotornega agregata, model
6663-0, z močjo 1800 W in napetostjo 220 voltov ter
amperažo 7,5. Agregat je enofazni.
Licitacija bo v soboto 17. maja 1986 ob 16. uri pri
Domu ribičev v Preserjah pri Braslovčah.
Izklicna cena elektroagregata je 1(X).000.- dinarjev.
Pravico do licitacije imajo pravne in fizične osebe, ki
vplačajo 10% varščine od izklicne cene.
DELAVSK4 UNIVERZA
ŽALEC
razpisuje
- seminar za TURISTIČNE
SPREMLJEVALCE
- seminarje za MENTORJE
PRIPRAVNIKOV
- seminar za MENTORJE
PROIZVODNEGA
DELA IN DELOVNE PRAKSE
- tečaj za OBLIKOVANJE
KERAMIKE
- tečaje šivanja in krojenja
(začetne in nadaljevalne)
- tečaje tujih jezikov (nemški jezik,
angleški jezik...)
- strojepisne tečaje
PRIPOROČA SE
DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC
Telefon št. (063) 711-343 ali 711-417.
8. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Občni zbor
planinsicega
društva Lašico
Minulo nedeljo so se v
planinskem domu na
Smohorju sešli člani Pla-
ninskega društva Laško
na njihovem občnem
zboru.
Ko so pregledovali delo
v minulem obdobju, so
dejali, daje bilo uspešno,
vendr pa se bodo v bodo-
če morali še bolj posveča-
ti društvenem življenju in
planinski dejavnosti. Ve-
lik del truda in časa
upravnemu odboru po-
meni ukvarjanje z proble-
matiko njihovega doma,
zato so se na zboru člani
zavzeli in potrdili spre-
membo pravil, da bodo
večjo obveznost in odgo-
vornost za dom na Smo-
horju dali gospodarske-
mu odboru, upravnemu
odboru pa bo tako ostaja-
lo več prostora in časa za
dejavnost članstva in
ostale aktivnosti društva.
Na občnem zboru so
spregovorili tudi o dejav-
nosti mladih planincev v
vzgojno varstveni organi-
zaciji in na osnovni šoli,
ki aktivno sodelujejo v
planinski šoli in ostalih
oblikah dela.
Člani so se tudi sezna-
nili z kronološkim pregle-
dom dela društva in v po-
vezavi s tem spregovorili
tudi o 60. letnici društva,
ki jo bodo praznovali pri-
hodnje leto. Do takrat
imajo pri društvu v načr-
tu zaklučiti z deli dozida-
ve.
VLADO MAROT
S pestrejšo ponudbo so pridobili goste
Hotel Evropa v Cellu le meti bolle zasedenimi
Novost hotela Evropa je tudi stalna ponudba tlambiranih jedi pred gostom
Sodeč po lestvici zasede-
nosti hotelov, ki jo mesečno
objavljamo na turistični
strani Novega tednika, ima-
jo najslabši odstotek zase-
denosti hoteli v posameznih
občinskih' središčih, kjer je
dober obisk odvisen predv-
sem od števila poslovnih
gostov in kjer se verjetno
tudi ne trudijo preveč, da bi
v svoj kraj pripeljali tudi
turiste.
Dober dokaz, da je to mo-
goče, so indeksi zasedenosti
hotela Evropa v Celju, kjer je
letos v prvih treh, tipično ne-
sezonskih mesecih prenočilo
več kot 7200 gostov. Nekaj
več o tem, kako privabljajo
goste, je povedal Avgust Fe-
konja, namestnik direktorja
hotela Evropa: »Dober od-
stotek zasedenosti je pred-
vsem odraz vloženega dela v
raziskavo tržišča in povezave
s turistično agencijo Kom-
Novost, s katero želijo na-
praviti bivanje v hotelu še
prijetnejše, so tudi slikarske
in kiparske razstave v pred-
verju hotela, kjer se predstav-
ljajo predvsem domači umet-
niki. Trenutno v hotelu raz-
stavljata slikarka ALica
Javšnik in kipar Vili Kranjc
iz Celja.
pas in deloma tudi Globtour-
jem. Tako imamo od aprila
do septembra sklenjene
aranžmaje s skupinami fran-
coskih in nizozemskih tufi-
stov. Nekatere teh skupin
pri nas le prespijo, druge,
npr. nizozemski turisti, pa
ostajajo tukaj po pet dni. Pri
nas imajo polpenzion. Zajtr-
kujejo, večerjajo in prenoči-
jo v hotelu, čez dan pa orga-
nizirano obiskujejo okoliške
turistične kraje in zanimivo-
sti. To je tudi najboljši način,
da tujci spoznavajo našo de-
želo, zaslužek pri tem pa
imajo tudi drugod, ne le mi.
Napak bi bilo prodajati polni
penzion, saj gostje pet dni v
Celju ne bi imeli kaj početi.«
Ob tem se v hotelu Evropa
trudijo, da bi izboljšali tudi
svojo ostalo ponudbo. Gost-
je lahko prenočujejo v sobah
visoke B kategorije, kjer naj-
dejo tudi potrebne malenko-
sti, ki jih v sobah naših hote-
lov največkrat pogrešamo. Z
raznimi kulinaričnimi prire-
ditvami bogatijo tudi gostin-
sko ponudbo. Tako so se ob
koncu lanskega in v začetku
letošnjega leta v hotelu zvr-
stile istrska, vojvodinska,
madžarska itahjanska in
prekmurska kuhinja ter te-
den gobjih jedi, v tem času
pa uvajajo novost v ponudbi,
flambiranje jedi pred go-
stom, kar pa ne bo le muha
enodnevnica, temveč njiho-
va stalna ponudba. Poleti
pripravljajo tudi novosti na
prostem, kjer bodo ob že
znanih tortah ponujali frape-
je, več vrst kremnih sladole-
dov in osvežilnih pijač ter je-
di iz žara.
R. PANTELIČ
Kam potujejo
in lede so?
1^ obsežne študije o tem,
kje pravzanrav letujejo pre-
bivalci ZR^emčije, povze-
mamo po Lipovem listu ne-
kaj zanimivih ugotovitev.
- Tretjina Nemcev, sta-
rih nad 14 let, letuje v deže-
lah ob Sredozemskem mor-
ju in od tega kar 60 odstot-
kov v Španiji.
- Med obiskovalci Sre-
dozemskih dežel prevladu-
jejo mladi (41%), slaba četr-
tina (24%) je starejših kot
50 let, 35 odstotkov nem-
ških gostov pa sodi v kate-
gorijo srednjih let.
- Po izobrazbi prevladu-
jejo v Sredozemlju nemški
gostje z osnovno šolo, teh
je kar 45,7 odstotka (od te-
ga največ v Jugoslaviji,
kar 60,9 odstotka),srednjo
izobrazbo ima 34,2 odstot-
ka in visoko 20,1 odstotka.
V Jugoslaviji je nemških
gostov s fakulteto samo 6,6
odstotka.
PLANINSKI KOTIČEK
Na Pašicem Kozjalcu
Lepo vreme med prazniki so dobro izkoristili tudi
planinci-mladinci iz Šmartnega v Rožni dolini.
Najprej so,^ na predvečer Praznika dela skupno z
ansamblom Šmartinski fantje na Vrhu pri Jezercih
organizirali kresovanje, ki se ga je udeležilo približno
400 krajanov. Prvega maja so pripravili tudi tradici-
onalni, 11. pohod na Paski Kozjak, ki se gaje udeležilo
42 planincev. Ob svoji poti na Paski Kozjak so se
ustavili ob spominskih obeležjih, ter se s krajšimi
komemoracijami spomnili padlih za svobodo.
Šmartinski mladi planinci pa 10. maja pripravljajo še
eno prireditev. V Kulturnem domu v Šmartnem v
Rožni dolini bodo organizirali planinski ples, na kate-
rem bo igral ansambel Francija Zemeta.     _____________„
Turizem smo ljudje
Turizem smo ljudje, so po-
imenovali letošnje neposred-
no in vsemedijsko kramljanje
s prebivalci Slovenije načrto-
valci promotivne akcije, ki
naj bi nas preusmerjala v do-
bre gostitelje. (In jo nedavno
tega, na informativnem dne-
vu ob sejmu Alpe-Adria, v
Cankarjevem domu tudi
zgledno in prefesionalno
predstavili).
Pa se poglejmo od blizu v
zrcalce na steni, kakšni smo
kot turisti in kakšni kot gosto-
Ijubneži, zdaj v eni in zdaj v
dmgi opravi. »Zrcalce, zrcalce
na steni, povej,« kaj peša še
vedno v deželi tej? So zalegla
opozorila, ki so nam jih ob lan-
skem slovesu dobronamerno
navrgh naši gostje? Smo se
uspešno spopadli z nesnago in
razglašeno glasbo s hotelskih
teras ali jutranjim rompompo-
mom smetnjakov? Smo že za-
krpali udornine na cesti, pomi-
Ji šipe in še kaj, tudi na železni-
ce!, če že vagoni niso ravno zele-
no obarvani? Bomo ljubeznivi
tudi pri delu, v službeni obleki,
ali bomo to terjali le od drugih,
ko bomo sami turisti?
Kohko bomo vložili, da bi
dobih? Turizem smo ljudje!
Tudi zanemarjena obcestja.
Polomljeni smerokazi, nasme-
tena obrobja gozdov, mrtve re-
ke, sluzaste plaže, oskrunjene
planinske poti, pokvarjene pi-
Pe, strgana sidra, aromatična
stranišča, hrupne zabave, pa-
sivne predstave, brezzobe
Ograje ... so naše ogledalo. Tu-
!^zem ni karkolizem. Turizem
strašno veliko malih reči in
smo ljudje.
Učinki. Ekonomski in ne-
^konomski (da, tudi ti), pozi-
tivni in negativni, favorizirani
Prvi in zanemarjeni drugi. Dra-
goceni denarci, razcvet manj
razvitih območij, nove zaposli-
tvene možnosti, ovrednotenje
l^^ekonomskih dobrin, preple-
^rije kulture med narodi, in
■^avad, in znanj, prispevek k
'^'foljubnosti. Vse to, in še
l'^^ a po kakšni ceni? Kakršni-
koli že, za večji učinek bi jo
^azalo in sejo tudi dalo znižati,
'^rez pretiranih vlaganj in de-
klarativnih besed, brez sestan-
komanij, na katerih polnousti
prepričevalniki na pomlad po
Sloveniji ponavljajo: TREBA
BI BILO, MORALI BI.. . Pa
se sezona obrne in plošča po-
novi.
Učinki, ki jih plačujemo z
upepeljenimi gozdovi, vanda-
lizmom, uničenimi pejsaži,
asocialnimi kolosi, naraščajo-
čim številom prometnih ne-
sreč, kriminalom, prostitucijo,
nalezljivimi boleznimi, s špe-
kulacijami, pospeševanjem
količine na račun kakovosti,
konfekcionizmom, s posledi-
cami sezonskih konic, s še ved-
no enolično in nizko potrošnjo
- so to res tisti pravi učinki, h
katerim stremimo?
Zdaj že vemo, da smo v turiz-
mu pomembni ljudje, ki »zmo-
remo, hočemo in znamo« (kot
so za svoj moto zapisali sindi-
kalisti), v majhni »boutique
prodajalni«, z vodami in gora-
mi, očarljivim podzemljem in
zdravilnimi vrelci, z žitnimi
polji in ... z izveskom SLO-
VENIJA, krojiti ekskluzivne
modele po meri.
Turizmu privržena klima se
že lep čas budi iz dremavice, o
turizmu govorimo kot o pred-
nostni dejavnosti, v kratkem
nam obetajo samostojen
upravni organ na zvezni ravni:
prve lastovke so prišle z veli-
konočnimi prazniki, že smo v
kolesju nove turistične sezone,
pa čeprav se od zimske še ni-
smo povsem oddaljili, že smo
na preizkušnji. Nam bo
uspelo?
Turizem smo ljudje!
DANICA ZORKO
(Lipov list)
Turizem smo ljudje
Turizem v
Rimsicih Toplicah
nima pogojev za
razvoj
o slabih pogojih za razvoj
turizma so se pogovarjali čla-
ni Turističnega društva v
Rimskih Toplicah na občnem
zboru, ko so pregledovali
opravljeno delo v minulem
obdobju.
Ugotavljali so celo, da turi-
zem upada. Vzrok pripisujejo
slabi gostinski ponudbi kraja.
Kot pravi predsednik društva,
Jože Potušek, je težko na tem
področju dajati kakršnekoli
napovedi za izboljšanje raz-
mer. Glavno materialno osno-
vo predstavlja društvu obrato-
vanje odprtega bazena, hkrati
pa jim predstavlja največ dela.
Do nedavna tudi niso imeli
urejenega stalnega pridobiva-
nja vode, zato so bila tudi ne-
katera negodovanja kopalcev
zaradi nerednega menjavanja
vode upravičena.
Z letošnjim letom so to po-
manjkljivost odpravili, ker jim
je Vojni center za medicinsko
rehabilitacijo Rimske Toplice
dal na voljo en vrelec, ki bo
izključno namenjen njihovi
uporabi. Tako bo voda dnevno
sveža, ker jo bodo vsako noč
Ob občnem zboru so sousta-
novitelji Turističnega dru-
štva Rimske Toplice in njiho-
vemu mentorju prof. Zoranu
Vudlerju podelili posebno
priznanje.
zameryali. V program dela za
letošnje leto so si poleg ustalje-
nih nalog zadali še delno obno-
vo odprtega kopališča, ponov-
no pa nameravajo pričeti z oce-
njevanjem pročelij hiš in cvet-
ja na balkonskih in okenskih
policah. Prav tako tesno sode-
lujejo z družbeno političnimi
organizacijami v kraju zlasti
pri skrbi za čisto okolje.
Lani seje v okviru njihovega
društva razvila prva kmetija,
ki je svojo dejavnost preusme-
rila v kmečki turizem, zato so
se odločih kmetiji pri Vebru na
Brodnicah pomagati predv-
sem v propagandnem smislu.
VLADO MAROT
10. STRAN - NOVI TEDNIK
8, MAJ 198;
Pasli nal lii le na urejenih površinah
Da aH ne za pašo žMne ¥ pohorskih gozilO¥lh?
Zadnja leta se je paša go-
veje živine na osrednjem
Pohorju tako razmahnila,
da presega vse razumne me-
re ter povzroča škodo dru-
gim uporabnikom tega pro-
stora. Poleg živine iz bliž-
njih višinskih kmetij se iz
leta v leto pase več živine iz
bližnjih, pa tudi zelo odda-
ljenih nižinskih predelov.
Paša na Pohorju ima že
večstoletno tradicijo. Zna-
menite pohorske planje so
nastajale pod človekovim
vplivom zaradi paše živine.
V zadnjih desetletjih so
kmetje pašo opuščali in pla-
nje so se začele zaraščati. Še
v začetku šestdesetih let so
bili pašniki ograjeni in dolo-
čena meja med pašnikom in
gozdom, nato pa je zaradi ne-
ugodnih razmer za kmetij-
stvo pašništvo za nekaj let
zamrlo.
Po letu 1977 je pričelo paš-
ništvo spet oživljati, vendar
brez organizirane oblike in
vedno bolj na gozdnih povr-
šinah. Gozdarji so začeli opo-
zarjati na škodo, ki jo živina
povzroča v gozdovih in zah-
tevali ureditev paše. Na pr-
vem sestanku v Slovenskih
Konjicah so bili sprejeti
ukrepi za ureditev paše, ki
pa se niso uresničevali in vse
več je bilo negodovanja med
gozdarji in lovci.
Problem ureditve paše na
osrednjem Pohorju je tudi v
tem, ker si ta prostor deli več
občin in je težje priti do enot-
nejšega pristopa. Širši sesta-
nek vseh zainteresiranih je
bil leta 1981 in takrat so bih
sprejeti tudi naslednji skle-
pi: ustanoviti pašno skup-
nost za območje vseh občin
(koordinator Slovenske Ko-
njice), zagotoviti pašne povr-
šine in njihove zmogljivosti,
evidentirati pašne interesen-
te oziroma število živine za
pašo po občinah, zagotoviti
čuvaja za nadzor nad živino,
zagotoviti veterinarski nad-
zor oziroma cepljenje živali
Rezultat je bil, da se je iz
prejšnje »črne paše« nezna-
nih lastnikov razvila regi-
strirana paša znanih, pa tu-
di neznanih lastnikov živi-
ne. Naslednja leta je bila ži-
vina tudi zavarovana in na-
jetih več čuvajev, ki pa ni-
kakor niso uspeli zadržati
živine na pašnikih, tako, da
se je pasla zelo veliko tudi v
gozdovih. Število živine na
paši je iz leta v leto narašča-
lo in doseglo lani že približ-
no 1000 glav.
proti steklini, označiti živi-
no, ki bo prišla na pašo.
Od navedenih sklepov je
bilo uresničenih le nekaj in
sicer: ustanovljena je bila
pašna skupnost, ki ni regi-
strirana v skladu s predpisi,
cepljena in označena je bila
živina za tisto leto in tudi za
naslednja leta, zagotovljen je
bil čuvaj živine.
Študija ki jo je po naročilu
samoupravnega sklada za in-
tervencije v kmetijstvu in
porabi hrane Slovenske Ko-
njice izdelal velenjski zavod
za urbanizem,Jma po mne-
nju gozdarjev in drugih pre-
cejšnje pomanjkljivosti. Med
drugim omenja »pašni
gozd«, ki ga strokovna litera-
tura ne pozna!
Ta študija je na sestanku
konec leta 1984, ki so se ga
udeležili predstavniki gozd-
nogospodarskih območij,
lovstva, kmetijstva in var-
stva naravne dediščine, doži-
vela precej kritike, nekaj
glavnih pripomb pa je na-
slednjih: današnjih pašnih
površin je bistveno manj,
kot jih prikazujejo zastareli
katasterski podatki študije,
iste površine, kot so predvi-
dene za živino že uporablja
za svojo prehrano divjad, ki
je zelo številna in deloma ne-
avtohtona (gams, jelen, dam-
jak), v gozdu je paša po zako-
nu prepovedana, naraščajo-
če turistične in rekreativne
zmogljivosti na Pohorju
zmanjšujejo pašne površine
in z intenzivnim gnojenjem
ter pašo so ogrožene nekate-
re redke rastlinske in žival-
ske vrste.
Svoje pripombe na študijo
in stališča do ureditve paše
na osrednjem Pohorju sta
dala tudi republiški komite
za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano ter Zadružna zveza
Slovenije, republiški center
za pospeševanje kmetijstva.
Prav ta center je jeseni lani
Problematiko paše na Po-
horju je obravnavala tudi
SIS za gozdarstvo celjske-
ga gozdnogospodarskega
območja, ki je zavzela na-
slednja stališča: pašna
skupnost se mora organizi-
rati skladno z zakonodajo,
pašna skupnost za občino
Slovenske Konjice se mora
organizirati v povezavi s
KZ Slov. Konjice, izdelati
je treba seznam članov paš-
ne skupnosti, ki so lahko le
kmetje južnega Pohorja, do-
ločiti mejo pašnikov, v ka-
tere se začasno lahko vklju-
či tudi nekaj gozdov z vrze-
lasto zarastjo, izdela naj se
elaborat za pridobitev re-
publiških namenskih sred-
stev, pašne površine je tre-
ba ograditi, postavi naj se
delegatsko vprašanje v
skupščini občine Slovenske
Konjice in leta 1986 naj se
začne paša v gozdu prega-
njati.
organiziral sestanek na Rogli
o problematiki paše. Tedaj
so zavzeli naslednje sklepe:
nosilci organizirane paše naj
bodo kmetijske nadruge,
pašne površine, večje od 10
hektarjev, je treba spremeni-
ti v urejene pašnike tudi s
pridobitvijo republiških na-
menskih sredstev, med paš-
ne interesente vključiti le
kmete s tega območja, ki bo-
do trajno pasli na skupnih
pašnikih in bodo pripravlje-
ni tudi sodelovati s svojim
delom in sredstvi ter so
vključeni v družbeno organi-
zirano proizvodnjo, za ob-
močje osrednjega dela Po-
horja naj deluje enotna paš-
na skupnost, ki naj jo sestav-
ljajo posamezne pašne skup-
nosti občin in zadrug, pašo v
gozdu je treba odklanjati, ra-
zen za tiste dele redkega goz-
da, ki ga gozdarji odstopijo v
ta namen in pri opredelitvi
obsega skupnih pašnikov
morjOo sodelovati lovci.
Tudi gozdarji smo za ure-
Da so navedene pripombe
upravičene, je dokazala lan-
ska pašna sezona, ko je za-
radi prevelikega števila go-
vedi narastla škoda v goz-
dovih. Živina je popasla
krmne njive za divjad, živi-
na in divjad sta povzročali
škodo^a zemljiščih nižjele-
žečih pohorskih kmetij, div-
jad pa se je začela umikati v
nižje lege Pohorja, pa tudi
iz Pohorja, zaraščene brezi-
ne gozdnih cest načenja ero-
zija.
ditev tega perečega proble-
ma v korist vseh zainteresi-
ranih. Torej, paša na Pohorju
DA, vendar na urejenih in
zagrajenih površinah. Paša v
pohorskih gozdovih NE -
naj gozdovi služijo drugim
koristnim funkcijam.
JOŽE ZUPANC
(Iz Rastja, glasila GG Celje)
Da so polži v posebnih zabojih za transport pravilno
embalirani, skrbi na odkupni postaji v Vrbju Miran
Ramšak.
300 ton polžev že prodali v Izvoz
Pri specializirani delovni organizaciji Sadeks, žalskega
Hmezada, so sredi prejšryega meseca pričeh z odkupom
polžev. Ta delovna organizacija ima v Sloveniji in pa tudi v
drugih republikah več kot sto odkupnih mest. Kako so
zadovoljni z letošnjim odkupom v prvih petnajstih dneh
nam je povedal vodja izvoza pri Sadeksu, Iztok Verdnik:
»Odkup in izvoz je zadovoljiv. Do konca meseca aprila
smo odkupih 350 ton polžev, od tega pa smo izvozih kar 300
ton v Italijo. Do sedag smo iztržih okrog 400 tisoč dolarjev,
žehmo pa, da bi bil izvoz še večji. Če bo vreme deževno,
bodo pobiralci vztrjgah in odkup bo znašal okrog 370 ton.« i
V Saviryski dohni polže odkupujejo kmetijske preskrbe
KZ Savinjska dohna. Največ pa jih odkupijo v Vrbju. Vodja
na tamkajšnji enoti, Andrej Fonda, je povedal: »Največ smo
na dan odkupili 1230 kg polžev, drugače pa je povprečje
med 500 in 700 kg. Cena je letos sorazmerno dobra. Za
kilogram dobi pobiralec 300 dinarjev, zanimivo pa je, daje
med njimi več starejših kot otrok.«
Z odkupom polžev bodo prenehali sredi meseca, nato pa
bodo pričeh z odkupom gob - hsičk in gobanov. Odkupili
naj bi jih približno 400 ton.
T. TAVČAR!
Temeljno javno tožilstvo v Celju
na podlagi čl. 5 in 6 Pravilnika o delovnih
razmerjih
objavlja prosta dela in naloge
vodenja vložišča
s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - dopol-
dansko delo od 7. do 15. ure.
Pogoji:
- program srednjega izobraževanja - upravno admi-
nistrativne smeri (3 leta) in eno leto delovnih izku-
šenj, znanje strojepisja
- opravljen preizkus znanja iz strojepisja in pozna-
vanja pisarniškega poslovanja,
- uspešno opravljeno poskusno delo v času 3 me-
secev
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh delovni skup-
nosti Temeljnega javnega tožilstva v Celju, Celje, Trg
Svobode 10.
O izidu izbora bodo prijavljeni kandidati obveščeni v
15 dneh.
Lesnina Ljubljana
TOZD Lesna industrija »BOR«
Laško
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
1. več KV in PK mizarjev
2. več NK delavcev
3. dva KV ali PK mizarja
- delo v servisni službi na terenu
Pogoji:
pod 1.: KV ali PK mizar - delo v proizvodnji
pod 2.: končana OŠ - delo na žagi
pod 3.: KV ali PK mizar, vozniški izpit B kategorije
delo na terenu
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom s poskusnim delom: pod 1.
i(i 3. dvomesečno, pod 2. enomesečno.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov
Lesnina Ljubljana, TOZD Lesna industrija BOR,
63270 Laško, Rečica 100, kadrovsko splošni sektor.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po zak-
ljučnem zbiranju prijav.
kovinotehna
TOZD SKLADIŠČA IN TRANSPORT
objavlja
prosta dela in naloge
vzdrževanje transportnih sredstev
(avtoetektrikar)
Pogoji:
- končana IV. stopnja strokovne usposobljenosti -
avtoelektrikar
- 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
- 2 meseca poskusnega dela
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objav-
ljenih del in nalog, naj pošljejo pisne ponudbe z
dokazili o izpolnjevanju v 10 dneh po objavi na
naslov: Kovinotehna Celje, Mariborska c. 7, Kadrov-
ski oddelek. *
SLOBODA
DO ERGAS ČAČAK
Delavski svet
TOZD SERVIS »ELDOM«
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili (ni
reelekcije)
POSLOVODJA poslovne enote
Servisa v Celju
Pogoji; elektromehanik za gospodinjske stroje ali za
pogone (pogonski električar) ali električar V. (VKV)
ali III. (KV) stopnja strokovne izobrazbe, z najmanj
enim letom delovnih izkušenj. Vozniško dovoljenje B
kategorije.
Splošni pogoji:
- da ima zadovoljive dosežke v dosedanjem delu
- da ima organizacijske sposobnosti
- da je moralno-politično neoporečen
Stanovanje in osebni dohodek po pravilniku o de-
litvi.
Kandidat bo izbran za štiri leta.
Izbira bo opravljena v roku 30 dni.
Prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev
razpisa, (kopija diplome, potrdilo o delovni dobi in
kopija vozniškega dovoljenja), dostavite v roku 15
dni od objave na naslov:
SLOBODA RO ERGAS, kadrovsko-opšta služba,
32000 Čačak, Proleterskih brigada b.b.
Nepopolnih in nepravočasnih prijav komisija ne bo
upoštevala.
8. MAJ 1986
NOVI TEDNIK > STRAN 11
Črne gradnje -
v zelenem pasu!
v Pismih bralcev Novega
tednika je 10. aprila Vinko An-
doljšek, urbanistični inšpek-
tor, Celje, napisal (»mi daje-
mo«) pojasnilo o črnih grad-
njah na Miklavškem hribu. Pri
tem je večkrat napisal napačna
dejstva, več pa jih je pozabil.
Zlasti pa je pozabil, da so na
Miklavškem hribu tudi razne
ograje, v zvezi s katerimi sploh
še ni ukrepal.
Predvsem je treba reči, da
področje na Miklavškem hri-
bu, kjer stojijo črne gradrue,
naša družba že vrsto let pose-
bej varuje kot zeleni pas. Na
strani 270 tekstualnega dela še
vedno veljavnega Urbanistič-
nega načrta Celje piše: »Ožje
zavarovano območje vključuje
parkovne gozdove med Savi-
ruo in Miklavškim hribom, Re-
iterjevim in Anskim vrhom,
vključno njihova severna in
južna pobočja.«
Je treba razlagati, da taka
zaščita ne dovoljuje gradnjo
zasebnih vikendov? Ker je ur-
banistična inšpekcija bila tista,
ki je bila pristojna za zaščito
zavarovanih območij, je to, da
je spise odstopila takratnemu
oddelku za gradbene in komu-
nalne zadeve, kot piše Andolj-
šek, narobe. Inšpektor Andolj-
šek pa je pozabil bralce obve-
stiti, da je po tistem, ko skoraj
tri leta osebno kot inšpektor ni
ničesar ukrenil, dobil 29. janu-
arja lani dopis Republiškega
urbanističnega inšpektorja
Karla Urbančiča (št. 350-2/85
ing KU/MŠ) v katerem piše:
»Naročamo, da opravite in-
špekcijski pregled, ugotovite
dejansko stanje in ukrepate po
veljavni urbanistični zakono-
daji ttr nas o izidu postopka
pismeno obvestite.« Kaj ste
storili, denimo v primeru La-
kovič? Veste namreč, da je na
parceli 190/2 k. o. Lisce, last
Marije in Slavka Lakovič iz
Smrekarjeve v Celju črna
gradnja. Trdim, da niti začeli
niste postopka! Zakaj?
V dopisu 350 B-1/85-9, ki ga
navajate kot odgovor na moje
pobude, ste med drugim zapi-
sali: »Vrhovno sodišče zadeve
sploh ni obravnavalo.« Kako
naj si razlagam dejstvo, da sva
pred tem skupaj pregledovala
odločbo Vrhovnega sodišča
SRS U/I-315/73-/(Lah Milan) in
da veste, da sta v spisih še dve
odločbi  Vrhovnega  sodišča.
Da ne bo ugibanj, vse tri odloč-
be govorijo, po domače, o tem,
daje treba črne gradrye odstra-
niti. Kaj to pomeni, če zanika-
te, da bi Vrhovno sodišče
sploh odločalo in ne spoštujete
rOegovih odločb, je seveda po-
sebno vprašanje, ki ga dajem v
premislek bralcem.
Ker po pozivu Republiškega
urbanističnega inšpektorja ni-
ste ničesar ukrenili, tovariš
Andoljšek, je prišlo tudi do
upravnega nadzora in 3. de-
cembra lani je Republiški se-
kretariat za pravosodje in
upravo naročil Republiškemu
sekretariatu za varstvo okolja,
in urejai\|e prostora, da ta za-
gotovi izvajanje zakonov in
drugih predpisov kot to določa
252. člen zakona o sistemu dr-
žavne uprave, ki tudi pravi: Če
občinski upravni organ ne iz-
vršuje zakonov in drugih pred-
pisov ter splošnih aktov, ima
republiški organ pravico in
dolžnost: opozoriti občinski
upravni organ, obvestiti občin-
ski izvršni svet, predlagati ob-
činski skupščini oziroma roje-
nemu izvršnemu svetu, da
uvede postopek za ugotovitev
odgovornosti funkcionarja, ki
vodi tlpravni organ, oziroma
drugega odgovornega delavca.
Če občinski upravni organ
kljub opozorilu ne izvršuje za-
konov, lahko republiški uprav-
ni organ na stroške občine ne-
posredno zagotovi izvrševanje
zakonov.
Vaše stališče, da naj bi vpra-
šanje črnih gradenj na Miklav-
škem hribu rešili z novimi
planskimi dokumenti, pa je
zgrešeno. Predvsem ste se mo-
rjili doslej ravnati po zdaj ve-
ljavnih. Kar zadeva predloge
aktov, pa vam je znano, da v
ryih ne bo prostora za take po-
sege v naravno okolje in je to
jasno razvidno tudi iz javne
razprave, stališč dveh svetov
POK SZDL Celje, kot je zago-
tovo jasno, kako Celje potre-
buje zelena pljuča. Nenazad-
nje, doslej sta smela na zavaro-
vanem območju na desnem
bregu Savinje legalno postavi-
ti »vikenda« le kapitalista We-
sten in Rakusch. Prepričan
sem, da je znano iz katerih ča-
sov in katerega sistema sta, kot
sem prepričan, da v naši druž-
bi ni bilo in ne more biti mož-
nosti, da bi na Miklavškem hri-
bu, na sončnih ah senčnih po-
bočjih tega lepega hribčka sre-
di Celja, lahko kdorkoli legal-
no gradil vikende.
PETER KAVALAR
Celje
Razmišljanje
^»preveč
zagnanega«
ijubiteila
Spomladanska nedela, sicer
ne preveč primerna za spreho-
de, malo egoistično rečeno pa
bolj primerna za obisk kakšne
kulturne prireditve ali za pole-
žavar\je doma.
Odločili smo se, da po izred-
no uspešnem praznovanju 50-
letnice moškega zbora v doma-
čem Vojniku, poskusimo še s
primernim programom v Vita-
nju in Ločah. Vojniško kultur-
no društvo ima široko razveja-
no mrežo prijateljev, vendar
nas s tema krajema veže še ne-
kaj več. Njihove pevske skupi-
ne so bile že večkrat gostje v
našem kraju.
Malo razvajeni z obiski do-
mačega občinstva smo odšli na
pot in najprej smo se seznanili
s prvo bridko resnico, kako
ubog kulturni dom je v našem
Vojniku, v primerjavi s kras-
nim novo obnovljenim do-
mom v Vitanju.
Mi se zaman trudimo že leta
in kar smo nekaj malega reše-
vali, smo naredili sami. Širša
družbena skupnost nas je do
sedaj le bolj tolažila in obljub-
ljala . . .!
Kadar ima hudič mlade jih
ima navadno več: tako je prišlo
še drugo razočaranje! »Za vsak
primer« smo pripeljali nekaj
publike s seboj in skupaj z nji-
mi, tako smo ugotovili, je bila
polna cela prva vrsta. Za ta
obisk smo polepili skoraj vsa
drevesa v Vitanju in po hišah
razposlali vabila. Malo smo se
spraševali, spogledovali, po-
tem pa smo publiki poklonili
celoten program. Tudi oktet
»LOKVANJ«, ki je sodeloval
ni ničesar »rezal«! Spomin
nam med izvajanjem ni dal mi-
ru, da je bilo v Vitanju včasih
le drugače. Dobri stari časi, bi
kdo rekel. Slišali smo celo pri-
pombo domačinov, da pa jih je
v lepi dvorani mnogo več, ka-
dar je na sporedu kakšen
»vroč« film. Lepo in seveda
prijetno.
Od prijaznih posameznikov
smo izvedeli tudi to, da v kraju
ni preveč prireditev, pa nam je
potem postala situacija še bolj
nejasna. Kot vreme, ki se je
medtem dodobra pooblačilo,
Pa spet ta presneti spomin na
tolikokrat polno dvorano v
Vojniku samo letos in to brez
posebne propagande: za 50-let-
nico zbora, za srečanje malih
vokalnih skupin, na Koncertu
F. Zemeta, in še nekajkrat
pred tem. In še redne nedelj-
ske kinopredstave. In kako
smo vsi kritizirali Vojničane,
ker jih ni bilo nabito polna
dvorana za proslave in morda
še kdaj. Šele zdaj smo spozna-
li, da smo preveč zahtevali.
Pozdravili smo še prijatelja
PokUča in polni ljubiteljske
zagnanosti odšli naprej.
Loče!
Prihod smo naredili kar se
da glasen: dve pesmi na »glav-
nem« trgu, da bodo ja vedeli,
da smo prišli. Lahko bi morda
domači pomisliU, da nam je
gosto posejane plakate kdo ce-
lo podtaknil. Propagandni na-
stop smo končali na trgu in ga
nadaljevali v bližnji »oštariji«.
Potem se kar ne moremo na-
gledati čudovitega doma. Spet
se ukvarjamo s primerjanjem.
Kakšno neumno početje! To
pa že diši po nevošljivosti!
Shka v dvorani se je spet po-
novila, ugotovili smo, da tudi
solidno zapeta pesem danes ne
pomaga več.
Zvedeli smo pa zanimivost,
da namreč krajani Loč radi kri-
tizirajo, da domače društvo ne
organizira prireditev. Verjetno
naše niso smatredi za organizi-
ran nastop?
Ker ta spomladanska nede-
lja ni bila večja izjema glede
obiska, smo ponovno zapeli
celoten program, pozdravili
prijatelje in odšli polni različ-
nih vtisov.
Ugotovili smo nekatere res-
nice in proti domu nismo več
razmišljali na glas, le nekaj
»modrih« sklepov smo še zak-
ljučili bolj *na tiho«:
- krcOanov Vojnika ne bomo
nikoli več kritizirali, ker so
drugi slabši
- peli še bomo, ker pojemo tu-
di za lastno veselje
- gostovaro pa se bomo izogi-
bali, ker je bencin precej drag.
Ah, da, še nekaj mi leži na
srcu! V naši knjigi vtisov zad-
rg ih 10 let skoraj na vsaki stra-
ni piše: »hvala za prijjizen spre-
jem in dobro organizacijo!«
Gotovo ste takoj rekU: »se spet
hvali!« Malo se pa moram, saJ
drugače še vedeli ne boste ka-
ko je pri nas!
Z našega odra še noben gost
ni odšel brez nekaj besed zah-
vale in skromnega šopka.
Včasih so rekli, da od reve-
žev več dobiš kot od ... (seve-
da po kulturnih domovih
sodeč)!
Na koncu ugotavljam, da
smo,res v Vojniškem kultur-
nem društvu čisto preveč raz-
vajeni in res je tudi to, da so
lepe »manire« predrage, zato
se jih ne izplača ohranjati.
Vendar tudi zaradi tega se
svet ne bo podrl in mi bogatej-
ši za nekatera spoznanja ima-
mo že jutri redno pevsko vajo
za naslednji nastop.
Naj živi kultura!
BENO PODERGAJS,
Vojnik
Poziv It zaščiti olioila
Ribiška zveza Slovenije, ki se z vso odgovornostjo
posveča varstvu voda in živemu svetu v rgih in ob ryih ter
sama tudi - iz članskih prispevkov - organizira razisko-
valno delo, vzdržuje gojitvene objekte, prispeva h katastru
voda in registru onesnaževalcev, sodeluje z vodnogospo-
darskimi in drugimi organizac^ami, je zelo zaskrbljena
nad starcem voda in premalo učinkovitim preprečeva-
lnem onesnaževanja in raznih incidentov, ker vse to ško-
dile zdravju ^udi, pa tudi zaradi nedomišljenih in eno-
stranskih posegov v okolje zlasti z gradijo hidroelektrarn,
zadrževalnikov, z regulacijami voda in melioracijami, ker
izgub^amo dragocene naravne biotope in jih ne nadome-
stimo, čeravno bi to lahko.
Pri pripravah novih projektov na vodah, zlasti hidro-
energetskih, zaostaja izdelava tistih strokovnih podlag, ki
te projekte dvigajo na raven narodno gospodarskih, torej
kompletnih pnjektov, ki teijajo interdisciplinarni pristop.
Zaradi tega projekti ne uresničujejo tistega, kar določa
družbeni plan Slovenije 1986-1990, ki zahteva ohranitev
ekološkega ravnotej^a, preprečevai^je žarišč onesnaževa-
nja, zavarovsu^e knginskih značilnosti itd.
Pri pripravi projektov se pritiska na krajevne skupnosti,
občine in razne organizacije, da bi popuščale pri uresniče-
vanju teh zahtev iz plana!
RibiSka zveza zlasti ugotavlja, da se regulirajo vodotoki
in melioringo zemljišča z izrazito hidrotehničnimi kon-
cepti, zaradi česar nastajajo iz rek umetni kanali brez rib,
izgiigajo ribniki, mrtvice, na vodah ni pragov in elementov
naravnih vodotokov, ki bi omogočali normalen razvoj vod-
nega in obvodnega življenja, čeprav zaradi tega ni
potrebno, da bi bih projekti in izvedbe drai^e; opozaijamo,
da se je biološka sposobnost naših voda v zadnjem
obdobju zmaigšala za 80%!
Številni kmetijski objekti (farme) grdo onesnažujejo
vode in okolje ter zametujejo tisto, s čimer bi morale
gospodarno ravnati za izboljšanje tehnologije in poslova-
nja; nedograjene so in obratujejo brez obratovalnega do-
vo^erga.
Obenem s projekti za gradnjo hidroelektrarn in akumu-
lacij je nujno potrebno vztrajati pri očiščeryu vodotokov;
za Savo obstaja in se dopolr\juje družbeni dogovor družbe-
nopolitičnih skupnosti, v katerem bi morali vsi udeleženci
konkretno podpisati kakšne so r^jihove obveznosti in
zagotovila za izpolnitev sprejetih nalog; v tem pogledu je
predvsem potrebno, da pridemo v republiki do skupnega
raziskovalnega programa in usmerimo naše kapacitete na
bistvene naloge, zlasti še na tiste organizacije združenega
dela, ki si neupravičeno prisvajajo javne vodotoke in jih
onesnažujejo; za Muro je potrebno tudi doseči družbeni
dogovor.
S planom je dogovorjeno, da bo vzpostavljen sistem
opazovalnic kakovosti voda: to je več kot nujna, že davno
potrebna naloga, ki bo pomagala nadzorovati izp'olnJeva-
nje zakonov in predpisov; želimo pa, da bi bile inšpekcije
učinkovitejše v dveh pogledih - preventivnem in sankcij-
skem.
Prav tako je dogovorjeno in potrebno, da se onesnaže-
valcem z neučinkovitimi ekonomskimi instrumenti (ones-
naževarge naj bo drago, saj povzroča nedogledne posle-
dice in zahteva silno drage čistilne sisteme in druge
ukrepe) dopove, da morajo probleme tehnologije razreše-
vati z zaprtimi sistemi krožerga tehnološke vode, z izbolj-
šaivjem tehnologije ali pa z ukinitvijo neprimernih dejav-
nosti.
Vode so ožilje pokrajine, ki napajajo celotno gospodar-
stvo in prebivalstvo. Večina voda - 96%! - je onesnaženih,
več kot pol prebivalcev ima slabo oskrbo z vodo. S planom
pa smo se zavezali odpraviti 3. in 4. kategorijo onesnaženo-
sti voda. To terja odločno kacijo! Predlagamo, da se
dopolni 15. člen (4. odstavek) z.akona o sladkovodnem
ribištvu tako, da bo potrebno vsak poseg v vodne tokove
in bazene prijaviti tudi ribiški družini, ki gospodari s tisto
vodo.
Zavod za ribištvo Slovenije sicer daje soglasja k novim
objektom toda pod opredelitvijo »vzdrževalnih del« nasta-
jajo pogosto takšni posegi v vodo, ki spremirgajo r\jihovo
FK)dobo, vodni režim in biološko vrednost. Določiti je
treba tudi, da vse stroške o teh postopkih plača investitor. ,
Predsednik skupščine Ribiške zveze Slovenije:
JOŽE HARTMAN
PRIREDITVE
V SLOVENSKEM LJUDSKEM GLEDALIŠČU V
CELJU bo danes predstava ob 19.30 uri. Uprizorili bodo
delo Jovana Hrističa: Savonarola in r^jegovi prijatelji za
abonma četrtek in izven.
Jutri bodo Hrističevo Savanorolo in njegove prijatelje
uprizorili ob 18. uri za abonma Laško in izven, v soboto pa
bo predstava Hrističevega dela ob 17. uri za abonma
sobota popoldan in izven. Po predstavi bo razgovor in
srečanje z ustvarjalci predstave v foyerju gledališča.
V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU se bo jutri zvečer
ob pol osmih v kulturnem večeru predstavilo Amatersko
gledališče iz Titovega Velenja z enodejanko - špansko
renesančno komedijo Miguela de Cervantesa Dva jezič-
neža v priredbi Marjana Behne in z bodicami Toneta For-
nezzija.
V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo v
soboto, 10. maja ob 11. uri Pionirska gledališka skupina
Gledališča pod kozolcem OŠ bratov Letonje zaigrala
Lgemno uspelo igro za otroke Alenke Goljevšček Hiša.
V DVORANI GLASBENE ŠOLE V TITOVEM VELE-
NJU bo v soboto, 10. maja Koncert zbora akademije za
glasbo. Koncert, na katerem bodo izvedli Gregorijanski
koral ter dela Gallusa in Monteverdija je nameryen predv-
sem zborovodjem in pevcem s celjskega področja, saj bo
izrazito stilnega značaja.
V torek, 13. maja bo v dvorani glasbene šole v Velenju
harmonikarski večer, ki se bo pričel ob 18. uri, v sredo, 14.
maja pa bo ob pol osmih zvečer Slavnostni koncert
Moškega pevskega zbora Svobode iz Šoštanja.
LITERARNO-GLASBENI VEČERI bodo v Titovem
Velenju v ponedeljek, torek in v sredo prihodryi teden. V
knjižnici v Velenju se bodo s svojimi deli predstavili
učenci osnovnih in srednjih šol, skupni naslov vseh treh
večerov pa je Moja pesem ni le moja pesem.
V DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI
SLATINI bo danes ob 20. uri Večer slovenske folklore.
Nastopila bo folklorna skupina France Prešeren.
V DOMU DUŠANA POŽENELA V LAŠKEM bo jutri ob
18. uri občinska revija odraslih pevskih zborov občine
Laško. Na pevski reviji bo sodelovalo enajst mešanih in
moških pevskih zborov.
V KLUBU - CENTRU ZA KLUBSKO DEJAVNOST, bo
danes ob 19. uri projekcija video filma The story of Jimmy
Hendrix. Jutri ob 21. uri pa bo v galeriji koncert klasične
glasbe. Predstavil se bo ljubljanski čelist Vladimir Ko-
vačič.
V soboto, 10. maja pa bo v klubskih prostorih gostovala
koprska ročk skupina Plexus Solaris. Njihov nastop se bo
pričel ob 20. uri.
V DVORANI NARODNEGA DOMA bo v torek, 13. maja
ob 11. uri proslava ob dnevu varnosti. V kulturnem pro;,
gramu bodo nastopili Moški pevski zbor Cinkarne Celje
pod vodstvom Matjaža Železnika in recitatoiji KUD Zaija
pod vodstvom Štefana Žvižeja.
V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI je
na ogled razstava likovnih del Viktorja Pogačarja. Raz-
stava bo odprta do 22. maja.
V RAZSTAVNEM PROSTORU KULTURNEGA CEN-
TRA IVAN NAPOTNIK V TITOVEM VELENJU je odprta
pregledna razstava akademskega slikarja Franca Novinca.
Razstava bo odprta do 15. maja.
V LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava
akvarelov mariborskega slikarja Marjana Remca. Razstav-
ljena dela so izbor iz desetletnega avtorjevega ustvarjal-
nega obdobja, razstava pa bo odprta do 11. maja. V četrtek,
15. maja pa bo v Likovnem salonu odprli razstavo likovnih
del italijanskega umetnika Aida Spaldija.
V KNJIŽNICI V ŠENTJURJU bo danes ob 18. uri Lite-
rarni večer s pesnico Ivano Klepec.
V PIONIRSKEM DOMU CVETKE JERINOVE V
CELJU bodo v ponedeljek, 12. maja ob 17. uri odprh
razstavo likovnih del učencev osnovne šole bratje Dobro-
tinšek Vojnik. Razstava bo odprta do 23 maja.
TENIS - peščena - asfaltna igrišča - odprta vsak
dan od 8. do 20. ure. Začetni tečaj tenisa za otroke
in odrasle vsake 14 dni - prvi tečaj 12. 5. ob 17. uri.
Rezervacije igrišč in prijave za tečaj tenisa pri var-
nostniku Zavoda telefon 33-098.
BALINIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20. ure,
balinanje brezplačno!
NAMIZNI TENIS - odprt vsak dan od 8. do 20. ure,
igranje brezplačno!
BASKET - igranje brezplačno vsak dan od 8. do 20.
ure.
BAZEN - odprt od 7.30 do 19.30 ure.
SAVNA - odprta od 14.30 do 20.30 ure.
AVTOSEJEM - rabljenih avtomobilov vsako soboto
od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK i
Mama je imela rada narcise
Življenje pri Jakunovih teče naprej, čeprav mame nI več ;
Marjana, Irena, Katarina, Metka,
Tomaž, Andrejka in Slavica so ostali
brez mame, ko je sredi aprila umrla
zaradi poporodnih komplikacij, ko je
rodila najmlajšo od sedmih otrok,
Slavico. Alojz Jakun iz Širja nad Zi-
danim mostom pa je ostal brez žene s
katero sta preživela osemnajst skup-
nih let.
Alojz bi moral 15. aprila na sloves-
nost v LJubljano, kjer bi mu podelili
priznanje za tridesetletno delo na že-
leznici ob njegovi skorajšnji petde-
setletnici. Namesto v Ljubljano, je
šel za pogrebom svoje prezgodaj umr-
le žene.
Po vijugavi, skorajda navpični, slabi
makadamski cesti iz Zidanega mosta
navzgor, se nenadoma odpre planota v
podnožju straškega hriba. Strnjena
skupina kakšnih desetih domačij brez
urbanističnega reda obkroža mogočno
srednjeveško graščino, ki so jo posta-
vih širši gospodje, v prejšnjem stoletju
pa je bila združena z Weichslbergerje-
vim dvorom v Laškem. V bhžini je še
Marijina cerkev, po katerem tudi spoz-
naš Sirje na zemljevidu laške občine.
Njive in travnike, ki jih je imela v
upravljanju kmetijska zadruga, je vzel
v n^em zasebnik. Stanovanjska skup-
nost Laško je obnovila graščino, kjer
sed^ stanuje nek£y delavskih družin,
cesto v dolžini štirih kilometrov pa so
s prostovoljnim delom 1972. leta zgra-
dih krsgani sami z družbenim de-
narjem.
To je nekako tudi vse, kar je bilo
napravljenega s sredstvi krajevne
skupnosti in občine v Širju.
Sicer pa se že desetletja v tem kregu
ni nič spremenilo. Zaman si zastavlja-
jo srednje in dolgoročne načrte v vaški
skupnosti, vedno znova izpadejo, ker
so bojda potrebe drugod večje. Zato se
Širjani počutijo nekohko odrinjene od
občinske sklede, pozabljeni, tam na
prekrasni planoti, obkroženi z visoki-
mi hribi, kamor bi naključni sprehaja-
lec nikoh ne zašel.
Tu že od nekd^ živijo polproletarci;
železničarji in steklarji, morda je še
kakšen rudar med njimi. Vsak ima kos
zemlje, nekaj živine, sadnega drevja...
Ravno tohko, da pridelajo za lastne
potrebe. Tako je sedaj. Pred nekaj leti
pa je bila zemlja jalova zaradi strupov
iz trboveljskega dimnika. Odkar so
dimnik podaljšah, je zrak na planoti
ponovno čist, zemlja rodna, le okoliški
gozdovi nikoli popolnoma ne ozeleni-
jo, ker je med njimi že vehko umrlih
dreves.
Iz teh krajev so torej doma Jakuno-
vi. Povezani s to vasico že nekaj rodov
naz^. Alojz dela na železnici, tako kot
sta tam delala tudi njegov stari oče in
oče. Za svoje vestno delo je pred leti
prejel red dela s srebrnim vencem.
Jakunova domačija je nekohko loče-
na od strnjenega naselja. Tam za gri-
čem, na desni strani je. Do nje vodi
kolovozna pot. Razgled pa se odpre na
Radeče, Vrhovo in vse okoliške hribe
ob Savi, od Zidanega mosta pa tja da-
leč oroti Hrvaški.
Štiri otroke smo zmotih pri delu. Po-
birah so repo. Zajcem jo bodo dali,
njivo pa preorali za krompir. Najstarej-
ša, 17 letna Marjana je vneto dajala
navodila mlajšim: dvanajstletni Kata-
rini, devetletni Metki in osemletnemu
Tomažu. Irena se je medtem učila v
hiši. Hodi v prvi letnik srednje gostin-
ske šole v Sevnici in bo kuharica. Šti-
pendijo ima od radeškega Jadrana,
kjer se bo verjetno tudi zaposlila. Otro-
ci moržuo do poklica. Tako je bilo od
nekdaj v teh krajih in tako je tudi da-
nes. Od zemlje se pač ne da živeti. Tudi
pri Jakunovih je tako.
Dela je vedno dovolj. V hiši in na
polju, čeprav imajo le dva hektarja
zemlje, dve kravi in nek^ prašičev ter
perutnine. Brez vsega, tega bi z eno
plačo težko preživeh. Še ko je mama
živela, so otroci veliko pomagali, sedaj
je njihova pomoč nepogrešljiva. Go-
spodinjstvo vodi Marjana, ki je po
končanem skraošanem programu ši-
viljstva dobila pripravniško mesto v
Kori.
»Najraje bi po pripravništvu ostala
doma,« pravi. »Samo tohko časa, da se
oče upokoji. Nekdo pač mora skrbeti
za vso družino. Sedaj, ko mame ni več,
vem da bi vse zmogla sama. Tudi za
Slavico bi lahko skrbela jaz n mi vsi.
Že od malega smo vajeni delati in smo
vedno pomagah pri domačih opra-
vilih.«
Tako pravi Marjana. Oče se z njo ne
strinja. Pravi, da bo tudi to leto do
upokojitve hitro minilo. Ta čas pa jim
pomagajo sorodniki in sosedje. Med-
sebojne pomoči so v^eni v teh krajih,
zato ga ne skrbi, kako bodo preživeh
to leto. Pokojnina pa bo le ostala cela,
kar je zelo pomembno. Saj so otroci še
mladi in skorajda vsi še morajo do po-
klica. Najmlajšo, komaj mesec dni sta-
ro Slavico, bodo dah v stalno posvoji-
tev ženini sestri. Vsem je zaradi tega
hudo, vendar oče misli, da bi bil novo-
rojenček preveliko breme za otroke, ki
so že tako za marsikaj prikrajšani. Se-
demnajstmesečno Andrej ko so začas-
no dah drugi ženini sestri v Breznem.
Pol ure hoda od tod. Le toliko časa bo
tam, da postorijo vse, kar je potrebno
pri spomladanskih opravilih in si na
novo uredijo življenje. Sicer pa ne mi-
ne dan, da jo ne bi obiskal kateri od
otrok. Zelo so navezani drug na druge-
ga: »Čim več nas je, tem bolj je luštno,
pravi Marjana: »Nam nikoh ni dolgčas.
Ne pogrešam plesov in zabav, ki jih
ima mladina tam, v dohni. Nikoh se ne
bi preselila drugam.« Tako razmišljajo
tudi ostali, ki jih prav nič ne moti, da
mor^o poltretji kilometer peš v šolo v
Zidani most (do četrtega razreda) nato
še v Radeče.
Takšno je pač življenje tam gori.
Odrezani od sveta, odvisni drug od
drugega in zato tudi navezani na dom
bolj kot smo tega vjgeni v mestih.
Pridni in močni so ti otroci. Nekoli-
ko prehitro dozoreli. Po mamini smrti
vsak vseO sluti večjo odgovornost, ki jo
ima do svoje prihodnosti in prihodno-
sti vsakega posebej izmed te številne
družine.
Ob tragediji so jim vsi priskočili na
pomoč: radeška osnovna šola, krajev-
na skupnost, občinska socialna služba
in še zlasti železničarji iz Zidanega
mosta.
»Vsi so nam pomagah in nam poma-
gajo kohkor morejo tudi sedaj. Mislim,
da imamo vse kar potrebujemo, toda
materinske ljubezni mojim otrokom,
nihče ne more nadomestiti...,« pravi
potrto Alojz Jaki m.
Z ženo sta imela velike načrte. Hote-
la sta si postaviti nov dom za številno
družino. Vse, kar je pripravljeno, sedžg
čaka. Alojz zre v tisti kup, oči se mu
nenehno rosijo. Ob pogledu na svoje
odločne in trdne otroke zatre bolečino,
zavedajoč se, da bo z rvjo ostal do kon-
ca življenja: »Nikoh več ne bo ta o kot
prej...« pravi in se loti svojih oprav-
kov, otroci pa brž priskočijo na
pomoč.
Sonce z zadnjimi žarki boža obronke
planote. Tam na koncu vasi se mehka
svetloba razliva nad zadnjim počivah-
ščem. Z one strani se mu bhža v gos-
jem redu skupinica otrok. Vsak dan
proti večeru obiščejo mamin grob in
položijo nanj šopek narcis, ki jih je
imela mama tako rada.
VIOLETA V. EINSPIELER
FOTO: V. MAROT
Ko smo obiskali Jakunove iz Širja jim je prišla pomagat mamina sestra Pavla iz Hrastnika (prva na desni). Očetu pa so
pomagali še otroci: Katarina, Metka in Tomaž (v prvi vrsti) ter Irena in Marjana.
Alica Javšnik
Vili Krajnc
Poti nazaj ni
Allca Javšnik In ¥111 Krajnc želita svoje sfi
predstaviti čim širšemu kropu lJuUI       ^
»Zanimiva igra barv in likovnih elementov, ki dajejo ustv:
možnosti za nadaljne eksperimentiranje. Dela delujejo celi
nika je svojstvena ... Vsekakor je to razstava, ki je uspela
stično prihodipost nakazati likovni svet.«
»Slike so izvirne in enkratnega značaja za slovensko javn
več abstraktno slikarstvo, temveč je že mešanica svobodne i
in abstraktnega slikarstva na platnu ...«
»Ob pogledu na stvaritve sem začutil še veliko prikritih ust
sil. Sprostite jih...«
(Iz knjige vtisov Alicc
»Izredno domiselno.«
»Izdelki so smiselno oblikovani in silijo človeka v rasni«
življenju in času, v katerem živimo.«
»Je nekaj posebnega, vabljivega, kar človeku ni tuje. Uporab
podloge je domiselna in topla ... Vili, vztrajaj!«
»Če boste tako nadaljevali, uspeh ne bo izostal.«
(Iz knjige vtisov Vilija
Drobci, iztrgani iz knjige vtisov
ob razstavi dveh celjskih likovnih
amaterjev v preddverju hotela
Evropa, so zgovorni. Skorag tako
kot njune stvaritve. Vesela sta jih,
tako kot vseh obiskovalcev, ki jih
res ne manjka. Tudi takšnih, ki so
si razstavljena dela že večkrat ogle-
dah, je nekaj. Vesela sta, da jih je
njuno delo pritegnilo in lačna sta
njihovih besed, ocen. Ne samo ti-
stih pohvalnih: »Z ljudmi se je tre-
ba pogovarjati. Vsakdo ti nek^ da
in malo po malo veliko pridobiš«,
pravi Alica. »Zadovoljen sem, če
mi povedo, kaj ni dobro. To mi po-
maga pri delu. Zavedam se, da me
čaka še vehko dela, če želim stopati
po tisočletni poti umetnosti,« pravi
Vih.
Naprej pa želita. Oba. Močno. Saj
poti naz^ ni, le naprej. To sta spoz-
nala Alica v zadr\jih osmih, Vili v
zadnjih sedmih letih, odkar resno
ustvarjata. Ona s toplimi, sončnimi
barvami na makedonskem platnu,
on z glino. Njuna tretja skupna raz-
stava je to - predstavila sta se že v
celjskem Zdravstvenem domu,
kjer je Ahca zaposlena in v Raden-
cih v hotelu Radin. Ahca je z razsta-
vami pričela že prej in pritegnila je
svojega sošolca, saj se njuni izdelki
prijetno dopolnjujejo.
O razlogih, o tem od kdaj, kako in
zakaj, so njune izkušnje podobne.
Želita dati nek^ svojega, nekaj po-
sebnega, delček samega sebe. »S
tem se ukvarjam, da si izpolnim
prosti čas, da se izrazim,« sta so-
glasna. Ljubezen do barv, do ghne,
ju spremlja vse nazeg v otroštvo.
Tisto, da rad nekaj delaš, je prera-
slo v enostavno potrebo, da to tudi
moraš delati. Drugače nekaj manj-
ka. Nekaj, kar življenje bistveno
dopolnjuje. Ure, žrtvovane za to, ni-
so izgubljene, pa čeprav izdelek i
pristane na kakem skritem doma-
čem kotičku. Pri glini se mimogre-
de kaj ponesreči, s^j je pot od zami-
sh, priprave, sušenja, raznih kemij-
skih postopkov in do končnega
žganja pri 1000 stopiryah dolga in
šele na njenem koncu se ve, ali jej
izdelek pravi odraz zamisi
barvami za blago, naneši
platno, je tako. Mor^o izn
kar je zraslo v glavi, mor^
svoje lastno življenje.
Človeško normalno j(
ustvarjata samo zase. S s
lom žehta spregovoriti v
gim ljudem. Cim širšemui
omogoči o razstave, zat
razstav sodi med osnoi
med tiste, ki jima bodo |
na poti iz anonimnosti. >
da bi moje delo poznah n
goslaviji, temveč tudi izve
bi moje ime postalo, J
slavno.«
Uveljavljanje dela in
preprosta reč. Tohko jih
želijo isto. V hkovni ume*
ko kot drugod, imajo prej
dje z nazivi: »Poklicni i
akademiki, imajo seveda »■
Njim je na primer v Celju^
ve na razpolago Likovnih
nas v njem ni prostora
prazen. A ne glede na to ^
ter ali akademik - ustvarj
raš ime, ugled.« Kot prvif
korak k temu si Vih želip
oceno, kritiko svojega delj
že ima. Spodbudno. Mei*
kot potrditev, da te resno'
da je tvoje delo vredno oc*
Razstave, čimveč pre^
Skupnih in samostojnih
in Vilija ni več druge pot
likovnih amaterjev Celj^
Aero jima pri tem pomaf
pri delčku stroškov. Pom«
treba tudi s prodajo: »N^
mo za zaslužek, ampak 1^
stroškov za material. Vs^
drago.« Resda jim osno^
stva za življenje omogo<-^
tev - Ahca je zdravstveni
strator, Vili pa strojni tehj
troh končnih izdelkov v
ganizaciji Lgubečna, a tu^
da so njuni izdelki toliko
gim ljudem, da jih želijo.J^
no v svojem domu, ^
oceno.
MILENA B
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Jajc vedno manj, denarja več
fanUe Iz Arcilna ohranlalo zanimiv lluaskl običaj
Vsako leto na predvečer svetega
Florijana (iz 3. na 4. maj), zaščitnika
pred požari, fantje iz Arclina ob pr-
vem mraku krenejo od hiše do hi^^e.
pot se konča v zgodnjih jutranjih
lirah, saj se je treba ustaviti pri okoli
dvesto hišah, ki so v kraju. Skupino
sestavlja po petnajst fantov, ki pred
vrati vsake domačije zapojejo znano
f lorjanovo pesem z željo, da ogenj ne
bi presenetil domačije ter poprosijo
{a jajca in »špeh«.
Vrata pa tudi okna se odpirajo, izre-
čejo si nekaj prijaznih besed, v koš, ki
ga vedno nosi tisti, ki se skupini zadnji
pridruži, pa »pade« po nekaj komadov
jajc, salam, slanine, steklenic vina in
ostalih dobrot.
Vsako leto je manj jajc, pa več de-
narja,« pripoveduje Roman Belak, ki
je med najzvestejšimi organizatorji za-
nimivega običaja. »Pozna se, da je v
Arclinu vedno več novih stavb in pri-
seljenih ljudi, ki nim^o kmetij in ko-
košjereje. Letos smo nabrali 350 JaJc,
10 steklenic vina, dve salami, liter žga-
nja in tri in pol stare milijone dinarjev.
Denar zdaj lažje dajejo kot pa JaJca, ki
jih morajo tudi sami kupovati, mi pa
želimo samo domača.«
Letošnji pohod Flo^evanja v Arcli-
nu so fantje zaključili ob štirih gutraj.
So bili fantje pri vseh domačijah spre-
jeti?
Roman Belak: »Samo pri dveh se
niso odprla vrata ali vsaj prižgala luč.
Enih ni bilo doma, drugi pa se je ogla-
sil naslednje jutro s petdesetimi jurji
in desetimi jajci ter opravičilom, da
našega petja pač ni slišal.«
Arclinski fantje, ki so se letos že dva-
krat izkazali z največjo butaro 38 me-
trov in 5 centimetrov ter visokim (7,5
metra) prvomajskim kresom, so zdaj
poskrbeli še za tretjo zanimivost in
ohranjanje starih običajev. Marija in
Gusti Kovač na eni najstarejših kmetij
v Arclinu: »Odkrito povedano, komaj
jih čakamo, pa čeprav dolgo v noč. Ta
Pri vsaki domačiji fantje zapojejo pe-
sem o Florijanu:
»Florjana častimo,
se vam priporočamo,
za svetega Florjana vaš dar!
Sv. Florjana vodimo,
za jajce, špeha prosimo,
da bi vas varval sv, Florijan pred og-
njem noč in dan!«
Potem po izpeti pesmi pa zakliče
vodič:
»Dober večer! Od kurjega repiča, od
svinjskega oblica do kraljeve krone, se
vsak priklone za majčken dar!«
običaj se mora obdržati in verjameva
da se bo, kajti s tradicijo nadaljujejo
mladi. Pred 1. svetovno vojno je pogo-
rela vojniška cerkev in začel se je obi-
čaj, da do požara kjerkoli ne bi več
prišlo.«
TONE VRABL
Med prviai so se arclinski fantje ustavili pri Zvonku Juteršku ter za lepo
zapeto pesem dobili nekaj dobrot. S košem novinec Ivanček Verdev.
Kovačeva Marija je v peharju prinesla jajca in jib previdno zložila v koš,
kjer je zaradi varnosti bil na dnu pokrit s slamo. Fantje so zapeli, spili kozarec
vina, se zabvalili in nadaljevali pot do naslednjib domačij.
Iz zgodovine
kolesarstva v Celju
v Celju, ki v zadnjem ča.su postaja pomembno središče
kolesarskega športa na Slovenskem, je tradicija kolesar-
stva stara že več kot sto let.
V mestu je že v 80. letih prejšrijega stoletja delovalo
kolesarsko društvo Cillier Radfahrer Verein, ki je bilo
organizirano na strogo nemško-nacionalni podlagi in zato
Slovencem sovražno. Začetki slovenskega kolesarstva v
Celju pa segajo v leto 1891, ko je bil V okviru društva Sokol
ustanovljen poseben kolesarski odsek z imenom Klub
biciklistov celjskega Sokola. Njegovo načelstvo (Peter
Majdič, predsednik, Dragotin Treo, reditelj in Peter
Kostič, blagajnik) sije na začetku prizadevalo, da bi klubu
V prvem odboru Kluba slovenskih kolesarjev so bili:
Franjo Krajnc, predsednik, Franjo Jošt, podpredsednik,
Franjo Voglar, tajnik, Oroslav Kušec, blagajnik in Albin
Andenvald, orodjar in reditelj.
»pristopih vsi slovenski telovadci na Spodnjem Štajer-J
skem, ki so vneti za prijeten in zdravi kolesarski šport«, J
vendar pa zaradi objektivnih okoliščin svojega namena ni :
uspelo uresničiti. Tako je klub deloval le v Celju in okolici i
in kljub nizkemu številu članov razvil ob koncu prejšnjega i
stoletja živahno dejavnost, ki se je kazeda zlasti v prireja- j
nju kolesarskih izletov v okobco mesta. Največji uspeh je 1
Klub biciklistov celjskega Sokola dosegel s sodelovanjem |
pri organizaciji veUke cestne dirke Trst-Celje, ki jo je i
priredila Zveza slovenskih kolesarjev prav na dan otvori-}
tve celjskega Narodnega doma leta 1897. J
Odločilen impuls za razvoj kolesarskega športa v Celju]
pa je pomenila ustanovitev samostojnega Kluba sloven- J
skih koleseujev v Celju konec leta 1903. Na ustanovnem'{
občnem zboru (10. 12. 1903) je klubu pristopilo 28 rednih I
članov (tj. članov z lastnim kolesom), na njem pa so biU J
izvoljeni tudi odbor kluba, vozni odbor, klubsko razso-;
dišče (za posredovanje v sporih med člani) in dva računska i
preglednika. Ob ustanovitvi so člani na predlog predsed- i
nika Pranja Kranjca sprejeli tudi sklep, naj bo znak kluba \
celjski grb. Vendar pa se je z znakom zataknilo. Mestni i
(popolnoma nemški) občinski odbor je namreč z motiva-;
cijo, daje grb mesta Celja grb nemškega mesta, ki ne more ;
postati simbol slovenskega društva, predloženi osnutek;;
klubskega znaka zavrnil. Vodstvo kluba se je na krivično j
odločitev mestnega urada pritožilo na štajersko namestni-;
»Namen kluba je razširjati in praktično uporabljati ]
kolo s tem, da se prirejajo izleti, dirke, veselice, se obče \
vadi v tem športu in se po mogočnosti druži z drugimi \
enakimi društvi. Nadalje je smoter klubu povekšanje;
telesnih moči in spretnosti«, (čl. 1 pravil Kluba sloven-!
skih kolesarjev v Celju iz ieta 1903). .
štvo v Gradec, vendar pa ni imelo nspeha, saj je le-toi
potrdilo odločbo na prvi stopryi.
Klub slovenskih kolesarjev v Celju, ki je tako ostal brez;
svojega znaka, je pomenil dobro osnovo za razvoj kolesar-'
skega športa v Celju in okolici. V obdobju med obema;
vojnama je bil prav v Celju eden izmed treh ^ ododborov;
(poleg Ljubljane in Maribora) Jugoslovanske kolesarske^
zveze na Slovenskem, ki je združeval več kolesarskih dru- ^
štev s celjskega območja. Po zaslugi pred leti ustanov^je-i
nega kolesarskega kluba pa smo v zadnjem času priča
razmahu kolesarskega športa v Celju.
JANEZ cvirn;
Z umetnim gnojem se ne splača sicopariti
Novakovi pridelajo največ mleka na šmarskem
Novakove domačije v No-
vi vasi, delu šmarske kra-
jevne skupnosti Sladka go-
ra, se res ne da zgrešiti.
Ustaviti se je treba pač tam,
kjer je pred hišo največ
kant za mleko in kjer je
hlev dovolj velik za veliko
čredo živine. Največji in na-
juspešnejši proizvajalec
mleka v občini Šmarje pri
Jelšah nas je pozdravil na
pragu domače hiše.
Desetletje na najvišji
stopnički
ViU Novak je že deset let
vodilni proizvajalec mleka
na Šmarskem, visoko na le-
stvici pa ga n^demo tudi v
celjski regiji.
Pred petnajstimi leti se je
kot kooperant Hmezadovega
Klmetijskega kombinata
Šmarje odločil za gradnjo
novega hleva, dokupil je ne-
kaj zemlje in se usmeril v go-
vedorejo, v proizvodnjo mle-
ka. Za dodatek je prišel še z
rejo pitancev, računsgoč na
?ila majave tržne zakonitosti
in pogoje gospodarjenja v
našem kmetijstvu.
Novakovi že vrsto let od-
dajajo nad šestdeset tisoč li-
trov mleka letno, lani pa so
dosegli rekordno proizvod-
rxjo, 70 tisoč 800 litrov mleka.
Vili Novak pravi, da je še ne-
k^ rezerve, seveda, če bi se
pogoji odkupa, zlasti cene,
nekoliko popravili. V tem
primeru bi proizvodnjo ozi-
roma oddajo mleka še neko-
liko povečali in se približali
sto tisočem litrov mleka
letno.
Bo radiaclja porušila
načrte?
Navakov hlev je velik, naj-
sodobneje opremljen za oko-
li 40 glav goveje živine. Molz-
nic, simentalske pasme, je
trenutno sedemnajst, ostalo
so plemenske telice in biki.
Za tolikšno čredo je moral
postaviti tudi silose, kar pet
jih stoji za hlevom, štirje
stolpni in eden koritast. Si-
cer pa so Novakove krave na
paši od zgodnje spomladi do
pozne jeseni. Domačih trav-
nikov je dovolj na približno
desetih hektarih obdeloval-
ne zemije. Da so pogoji go-
spodarjenja v kmetijstvu za-
res negotovi in spremenljivi,
seje pokazalo tudi ob nedav-
ni jederski nesreči v Sovjet-
ski zvezi, kije zmešala štrene
marsikateremu našemu trž-
nemu proizvajalcu v kmetij-
stvu.
Tolšča brez slabe
volje
Srečati kmeta, ki se ne hu-
duje nad merienjem tolšče v
mleku, je danes prava red-
kost. Vili Novak je s te vrste
opravilom strokovnjakov za-
dovoljen. Sicer pa bi bilo
prav čudno, če bi ne bilo
mleko njegovih krav kako-
vostno. Z intenzivnim gnoje-
njem in dognojevanjem po
vsaki košnji, dosega mleko
Novakovih krav v povprečju
3,8 odstotno maščobno stop-
ijo. Letno porabo dvanajst
do trinajst ton umetnih gno-
jil, za katera pa vemo, da so
danes draga kot žafran. »Da
bi porabo umetnih gnojil
zmanjšal, o tem niti razmi-
šljal nisem. Če živinska kr-
ma ni dovolj kakovostna,
nas pridelava še več stane«,
je razložil, ko smo ga pobara-
h okoli ekonomske računice.
Nekoliko več pripomb je
imel na račun zbiralnice mle-
ka. »Odkup je v tem koncu
sicer or;{anizir£in, a kaj ko je
naša zb ralnica še zmeraj na
kante, iladilnika še vedno
ni. Mlel o je treba ohlajevati
z vodo, s tem biološka kako-
vost mlika trpi, mleko slab-
še kakovosti pa je danes tudi
slabše plačano«. Ob tem pa
ni pozabil dodati, da se v zve-
zi s tem obetajo boijši časi,
saj v Kmetijskem kombina-
tu v Šmaiju zatrjujejo, da bo-
do zbiralnico mleka v Sladki
gori v kratkem posodobili.
Krave so tudi lepe
Vili Novak je ponosen na
svojo živino. Poleg najvišjih
priznanj za količino in kako-
vost mleka, je tudi na zadnji
regijski razstavi pred trerrii
leti osvojil prvo mesto ha
tem lepotnem kravjem tek-
movanju. Za poprečno mleč-
nost črede pa je s 5500 litri na
eno laktacijo prav tako med
vodilnimi pridelovalci mle-
ka v občini in regiji. Številna
priznanja, diplome, brona-
ste, srebrne in zlate plakete,
skrbno iirani in rad jih poka-
že. Družbeno priznanje tudi
kmetu \ ehko pomeni.
MARJELA AGREŽ
Viliju in Liziki Novak cesto priskočijo na pomoč štirje otroci. Najmlajši Marko še ne ve
čisto zagotovo, če bo kmet, ko bo velik.
U. STRAN - NOVI TEDNIK
8. MAJ 198Q
Kako smo nabirali
teloh
Zima se počasi poslavlja, pri-
haja težko pričakovana pomlad.
Pomlad naznanjajo prve cvetlice
v gozdu. To so teloh, zvončki in
druge cvetice. Med prvimi spo-
mladanskimi rožami je teloh. Te-
loh raste že pod snegom. Takoj,
ko pride večja odjuga, pokukajo
prvi cvetovi teloha že iz snega.
Zbralo se nas je več otrok in
smo šli nabirat teloh. Ko smo pri-
šli v gozd, kjer raste teloh, nas je
čakalo prijetno presenečenje. Po^
veliki strmini smo namreč zagle-
dali vse belo teloha. Ena cvetica
je bila lepša od druge. Tako se
skoraj nisem mogla odločiti, ka-
tero bi utrgala. Nabrala sem lep
šopek in ga nesla v šolo, enega pa
na grob mojega starega očeta. Ta-
ko je minil dan ob nabiranju rož
okrog naše lepe domačije.
IRENCA JEROT, 2. c
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Zelinate počltnico
Med zimskimi počitnicami
smo šli s prijatelji smučat v Lo-
garsko dolino. Ker smo šli za ves
teden, je mami vzela s seboj pod-
varak, jed iz zelja, da ji ne bo
treba pripravljati hrane. Naši pri-
jatelji pa so mislili enako kot ma-
mi in so vzeli s seboj segedin go-
laž, družina, ki je bila tam že pred
nami, je vzela s seboj surovo zelj-
nato glavo, družina, ki je prišla za
nami, pa sarmo.
Tako smo potem ugotovili, da
smo vsi prinesli zelje, in da bomo
morali jesti samo zelje. Nasled-
njegE dne smo šli tekat na smu-
čeh od doma do slapa Rinkc. Ko
smo se vrnili, smo jedli za kosilo
zelje s klobaso, za večerjo pa klo-
baso z zeljem. Naslednje popold-
ne smo šli na obisk h kmetu, kije
imel muflona. Nato smo zopet te-
kali in jedli istp. Zvečer smo na-
redili turnir v šahu, tako da je
igral vsak z vsakim.
Sedmega dne, ko smo šli do-
mov, smo se ustavili v neki go-
stilni, da bi se enkrat pošteno na-
jedli, ker smo imeli zelja več kot
dovolj. Ko smo posedli in je pri-
šel natakar, smo vprašali, kaj
nam lahko ponudijo. Odgovoril
je, da imajo tisti dan samo peče-
nice in zelje. Vsi smo se začeli
smejati in mu povedali, da smo
vseh šest dni jedli samo zelje s
klobaso ali pa klobaso z zeljem.
Ker pa smo bili lačni, smo vse-
eno morali naročiti pečenico z ze-
ljem.
Vseh sedem dni smo jedli zelje.
V naslednjih dveh ali treh letih
ga še pogledal ne bom, kaj šele
jedel.
JURE LUKAŠČIK, 6. c
Prva osnovna šola
CELJE
Minuto za zdravjo
Minuta za zdravje imam v šoli
in doma.
Doma vsako jutro telovadim
po eno niinuto. V šoli pa telova-
dimo aii plešemo tri minute. Pri
telovadbi pa imamo 45 minut
zdravja.
Zelo rada irnam minuto za
zdravje.
NATALIJA KUMAR, 3. d
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Pof tvor s nofgiiidlo
Ura je ena popoldne in kot
vedno se vsa utrujena vra-
čam iz šole domov. Hodim
zelo počasi, ker sem zelo
utrujena, saj smo pisali dve
kontrolni vaji in še domače
branje po vrhu.
Naenkrat zasUšim za ovin-
kom mih glasek. In kaj za-
gledam? Pravo, živo Po-
mlad! Mogoče boste mislih,
da nisem pri pravi. Saj sprva
tudi jaz nisem mogla verjeti.
Šele ko sem si od začudenja
pomela oči, sem jo pozdravi-
la: »Zdravo, tetka Pomlad,
kako pa to, da letos tako poz-
no prihjoaš?« sem jo vpraša-
la, saj je pri nas že marec,
pomladi pa še od nikoder.
»Draga dekhca, moja na-
sprotnica Zima je zelo huda
in mrzla. Pa tudi hudobna.
Hotela je zavladati v našem
kraljestvu. Zato je pokhcala
vse svoje služabnike: De-
cember, Januar in Februar
ter nas tri - Pomlad, Poletje
in Jesen zaprla. Tudi naše
služabnike je vrgla v ječo,
kjer se po tleh plazmo kače in
miši.«
»In kako ste se reših?«
sem vprašala z zanimai^jem.
»Veš, dekhca, če ne bi bilo
naših služabnikov Marca,
Aprila, Maja, Junija, Julija,
Avgusta, Septembra, Okto-
bra in Novembra, se ne bi
mogh nikoh rešiti. Nikoh! In
potem bi bila v vaših kr^ih
vedno le Zima, mi pa bi tr^-
heh v ječi. Qjoj, joj, joj,« je
z£uokaIa na ves glas, da sem
jo kpm£u potolai^a: »No, no,
nikar ne jokaj, saj je ie vse
mimo. Nikar ne jok^! In ka-
ko vam je potem uspelo po-
begniti?«
»Kot veš, sta JuMj in Av-
gust n^toplejša služabnika
gospoda Polena. Pa sta se
ras^ezila in tako razgrela, da
so se zimski služabniki pri
priči stopih. Zima pa je po-
begnila daleč, daleč stran iz
našega kraljestva. In vidiš,
tako se je vse skupaj srečno
končalo. Zato pa sem prišla
tako pozno v vaše kraje!
Zd^ pa se moram posloNati,
saj moi^on stopiti še vehko
snega, veliko cvetic razcve-
te ti pa še sonce moram s svo-
jo močjo ogreti. Tudi med
ljudi moram poslati svojo to-
plo ljubezen, k^ti če med
ljudmi ni ljubezni, so na sve-
tu vojne. Tega pa si nihče ne
žeh. Zd^ pa na svidenje!
Upam, da se bova še kaj vi-
deh,* mi je zakhcala in že
izginila. Samio še zakhcati
sem utegnila za njo: »Nasvi-
denje in pazi se hudobne,
mrzle Zime!«
Potem pa sem nadaljevala
pot domov. Kar verjeti ni-
sem mogla, da sem srečala
Pomlad, pravo živo Pomlad.
Ampak občutila sem jo pa
že, saj so me sončni žarki že
kar pošteno ogreh.
SNE2ANA ILIJAŠ, 5. e
OŠ Primoža Trubaija
LAŠKO
Naša muca
Ko smo stanovali v bloku, ni-
smo mogli imeti nobene živali.
Zdaj pa, ko smo v svoji hiši, ima-
mo lahko doniače živali.
Nekega dne je prišel k nam
znanec. Prinesel nam je muco.
Povedal nam je, da sta k njemu
prišli dve muci. Eno je obdržal
sam, drugo je dal nam. Najprej se
ni pustila prijeti. Domek smo ji
uredili v kurilnici. Kadar grem
po drva, ji nesem kaj za pod zob.
Lahko jo tudi že pobožam. Sedaj
jo bomo prestavili v drvarnico,
kjer bo imela več prostora. Muco
imam zelo rada, ker je tako pri-
kupna.
BARBARA GRADIČ
OŠ Solidarnost 74
LOKA PRI ŽUSMU
Atkina zanka
*Če zapišeš število enajst, potem pa list obrneš
za 180 (na glavo) prebereš število devet,* je rekla
Atka in potem svojo trditev tudi dokazala.
Kako je to mogoče?
Se to je že posvetilo, kakšne številke je uporabljala
Atka? Brž napiši odgovor na dopisnico in jo do torka, 13.
maja 1986 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE. Čeprav bo žrebanje na 13. dan v mesecu, bo
nekomu prineslo srečo. Dobil bo lepo nagrado AERA.
Rešitev iz prejšnje številke je PRVI MAJ. Nagrado pa
dobi: Sergej Verdev, 63313 Polzela 138.
Rešitev iz predzadnje aprilske številke smo že objavili,
tokrat pa objavljamo tudi nagrajenca. To je: Branko Kos,
63334 Luče ob Savinji 82.
Pionirii fotografiralo
Zopet smo morah seči v zajeten kup-
ček fotografij, ki so nam jih pred krat-
kim poslah iz osnovne šole Antona
Aškerca v Titovem Velenju, saj nam
zadnje čase redkeje pošiljate svoje pri-
spevke. V kratkem pa pričakujemo
prispevke še iz ostahh šol, saj se naša
akcija pribhžuje vrhuncu. Opozarja-
mo, da naj bodo fotografije narejene
na večjem formatu (najmanj 18 x 24),
saj bodo razstavljene v muzeju revolu-
cije v Celju in bodo teden dni na ogled
tudi ostahm, ki spremljajo delo mla-
dih. Fotografije n^ bodo v naši redak-
ciji do 24. maja, ko jih bo naša komisija
tudi pregledala in izbrala n^ bolj še, ki
bodo prejeli lepe nagrade.
Vrednostni kupon Fotolika bo to pot
prejel Robi Novosad, kije avtor objav-
ljene fotografije. Portret s konjem je
zanimiva obhka fotografskega portre-
tirai\ja, kjer se je avtor osredotočil tudi
na okohco. S tem je dobil neko celotno
podobo iz katere lahko razberemo, iz
kakšnega okolja kmet izhaja, kakšno
je delo, ki ga opravlja in še marsikaj.
Skratka, shko lahko po svoje beremo.
Urednik fotografije
Dva lezna - ml pa v
smoh
»Malica je tu!« je reditelj zma-
goslavno naznanil svoj prihod.
Uh, kakšna gneča je kar naen-
krat nastala. Prisotni so se kot
lačni volkovi zagnali vanj, da so
ubogi lončki kar žvenketali.
Nato pa se je šele začelo tisto
najpomembnejše: reditelj je za-
čel nalivati kavo. In ker smo brez
nadzorstva kot ovce na paši, smo
■ se začeli prerivati, kdo bo prvi.
Kmalu pa nobenemu več ni bilo
do kave. Posilil nas je smeh, ko
smo zagledali čuden prizor: na
drugem koncu razreda je stal s
kavo po laseh in jopici p(^it sošo-
lec ter žugal nasproti stoječemu
sošolcu, ki je še vedno ves zaripel
v obraz pobiral skodelico.
Smeh pa se je še razvnel, ko sta
nam razložila, kaj se je zgodilo.
Ko je tisti, ki je zdaj pobiral sko-
delico, ravno hotel popiti svojo
kavo, mu je kot strela z jasnega
priletela v roko goba in mu izbila
posodo na tla. Seveda ta lastniku
gohe ni kar tako oprostil. V jezi
zgrabil njegov lonček in mu
misleč, da je prazen, poveznil tij
glavo.
Tako smo se vsi od srca nasme.
jali rxjuni nepremišljenosti in jj,
ma pomagali pobrisati poUte
klopi.
ROTIJA KMET, 8. c
OŠ ŠTORE
Mola mama
Moja mama je majhna. Ima ko-
stanjeve lase in rjave oči. Rada je
lepo oblečena.
Hodi v službo in dela v pisarni.
Piše na pisalni stroj. Ko pride iz
službe, skuha kosilo. Potem jo
čakajo opravila kot so: posprav-
ljarye, pranje, likanje, šivanje in
še druga gospodinjska dela. Tudi
jaz ji pomagam tako, da pobri-
šem posodo in pospravim svojo
sobo. Rad imam svojo mamico.
ZORAN LONČARIČ, 2. a
OŠ Frana Krajnca
CELJE-POLULE.
Kurirčkova torbica, narisala HELENA FIJAVŽ, 2. r, OŠ STRANICE.

šel sem na stranišče in sem či-
sto potiho odprl vrata in poz-
vonil.
Vrata sem potihem zaprl in jih
zopet odprl. Poklical sem babico
in ji rekel, da je nekdo pred vrati.
Pogledala je in se vrnila v ku-
hinjo.
Stal sem za mizo in se ji smejal.
MATEJ KOLENC, 3. d
oš Ivan Kovačič-Efenka
CELJE
Bilo mo io sram
Ko smo imeli v prvem razredu
zdravniški pregled, me je bilo
sram, kot še nikoli v življenju.
Pregledovala nas je ista zdrav-
nica, kot pri pregledu pred vsto-
pom v šolo. Opisala bom, kaj se
je takrat zgodilo: ker nisem ]iote-
la v šolo, sem sklenila, da se bom
na zdravniškem pregledu tako
grdo obnašala, da me ne bodo
sprejeli v šolo. Zdravnico sem
ugriznila, ji pokazala jezik in ji
rekla, da bom prinesla muco, ki
jo bo opraskala, ker mi je dala
injekcijo. Kljub vsemu so me v
šolo sprejeli. Celo všeč mi je bilo.
Na dogodke na zdravniškem
pregledu sem že pozabila. Še da-
nes pa me stisne pri srcu, če le
pomislim, kako sram me je bilo,
ko sem na pregledu v prvem ra-
zredu zagledala zdravnico - mojo
staro prijateljico. Mislim, da jo je
obšel srh, ko me je zagledala. Ni-
sem vedela, kaj naj storim. Kako
naj popravim svojo napako. Oju-
načUa sem se in stopila prva v
vrsto za injekcijo. Ko me je pikn-
la, sem bila tiho. Stisnila sem zo-
be in potrpela. Zdravnica je vide-
la, da sem se poboljšala. Upam,
da mi je takrat odpustila za moje
grdo obnašanje.
Od takrat se pri zdravniku ve-
dem lepše.
PETRA VOVK, 4. č
OŠ Franja Vrunča
CELJE
CESTNO PODJETJE CELJE,
n.sub. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
DELAVSKI SVET DO
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega
organa DO
in DELAVSKI SVET DSSS
vodenje gospodarsko-računskega
sektorja
Kandidata morata poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski
politiki imeti še:
- visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri
- več kot 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj
- poslovno sposobnost
- družbeno-politično aktivnost in razgledanost
- koncept o načinu realizacije razvojnega pro-
grama.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8
dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje
Celje, DSSS, Lava 42, kadrovska služba z oznako »za
_ razpisno komisijo«.
MAJ 1886
NOVI TEDNIK - STRAN 15
rioCNE
CVETKE
Stane O. s Ceste na grad v
-iju se je prišel potožit mi-
^^ikom, cia so ga vrgli iz bi-
L Rahten na Skalni kleti,
fhčniki so raziskali, kakšna
^ica se je zgodila Stanetu,
jotovili pa so, da so gostje v
fcju 1^ opravili delo name-
' njih- Stane se ga je na-
ječ napil in razgr^al, gost-
j-i so hoteli imeti mir v
Ifeju, pa so 83 spravili skozi
•a ta.
,;;ašif Z. in Rifad Z. sta ga
ij,ila v bifeju na celjski že-
gfiiSki postaji. Ker nista bila
-esivna in sta obljubila, da
J bosta več povzročaka sit-
psti. so ju miličniki napotili
DIIIOV-
Drago P. si je kot skrben
jpspodar pripravil drva - šti-
j Kubične metre - že za na-
Ljnjo zimo. Drva pa so za-
hikala tudi Alojza P. iz Pro-
Ljke vasi, ki je potreboval
Uar. Alojz je drva ukradel
t jih prodal. Drago pa je
Lalu odkril tatvino in tatu.
Ijojza je pripeljal na Postjgo
pilice v Celje. Miličniki bodo
vadili Alojza javnemu tožil-
ci zaradi tatvine.
Angela R. z Babnega je raz-
rjgala v bifeju Merx ob
jubljanski cesti v Celju. Po-
redovali so miličniki, ki bo-
0 Angelo napotili k sodniku
J prekrške.
Helena S. iz Pucove uUce v
leiju je prijavila vlom v njen
^bni avtomobil. Manjkala
»škatlica s priborom za prvo
omoč in dva spraya. Milični-
1 so kmalu odkrili vlomilce,
Mladoletne Tomaža F., Izto-
bP.. Aleša K. in Igorja B. iz
Celja, iz poročila miličnikova
bani razvidno, zakaj so mladi
[lomilci potrebovali ravno
Iribor za prvo pomoč.
S. Š.
Sodni epilog traktorske afere
Na celjskem sodišču so na
sorazmerno visoke pogojne
(zaporne) kazni obsodili
šest izmed desetih obdol-
žencev v takoimenovani
traktorski aferi. Vsem še-
stim so prisodili tudi precej
visoke denarne kazni. Dve-
ma obdolžencema so priso-
dili manjše pogojne (zapor-
ne) kazni, Cirila Dolenca in
Jožeta Sekolca pa je sodišče
oprostilo obtožbe.
Sojenje v Celju je trajalo
več kot štirinjost dni, saJ je
moralo sodišče poleg vseh
obdolžencev zaslišati še 53
prič in pregledati precej do-
kaznega materiala.
Štorska traktorska afera
sega v leta od 1980 do 1983,
ko je na našem trgu primanj-
kovalo traktorjev. Kupci so
bili zato pripravljeni džgati
podkupnine oziroma darila,
nekateri delavci v štorski Že-
lezarni pa so jih bili priprav-
ljeni sprejemati in tem ku-
pcem dati prednost.
Senat je obsodil štiri de-
lavce Železarne, tozd Tovar-
na traktorjev, ki so spreje-
mali darila. Franc Golnik je
bil vodja skladišča v Tovarni
traktorjev.Ivan Mastnak vo-
dja prodaje traktoriev, Silva
Zelič samostojna referentka
prodaje traktorjev in Roman
Zlavs, ki je bil sicer referent
za prodajo dodatne opreme,
je pa prodajal tudi traktorje.
Gornik se je povezal s Fran-
cem Megličem, šoferjem iz
Kmetijskega kombinata Slo-
venska Bistrica, ki je del
podkupnin zadržal tudi zase,
Mastnak je bil povezan s
Pranjem Sklezurjem in Pra-
njem Caparjem, poslovodjo
in referentom nabave v kme-
tijski zadrugi v VeUkem Tr-
govišču, Zeličeva in Žlavs pa
sta neupravičeno sprejela
darila od večih kupcev.
Ivana Mastnaka, ki je omo-
gočil nakup traktorjev mimo
vrstnega reda petnajstim ku-
pcem, je sodišče obsodilo na
enotno kazen leto dni in 5
mesecev zapora, pogojno na
3 leta. Kot stransko kazen ga
je sodišče obsodilo še na pla-
čilo 150.000 dinarjev.
Franca Gornika, ki je v
enajstih primerih neupravi-
čeno vzel denar oziroma dru-
ga darila, da je kupcem ure-
dil nakup traktoria, je sodiš-
če obsodilo na leto dni in 5
mesecev zapora, pogojno na
pet let in na 400.000 dinarjev
denarne kazni.
Franjo Capar je posredo-
val pri nakupu sedmih trak-
torjev in nekaj denarja od
kupcev spravil tudi v svoj
žep, senat pa mu je prisodil
leto dni zapora, pogojno na 5
let in denarno kazen 250.000
dinarjev.
Ivan Mastnak, ki je sprejel
darila od dvanajstih kupcev
(povezan je bil s Pranjem Ca-
pariem in Pranjem Sklezur-
jem), je bil obsojen na leto
dni in 10 mesecev zapora,
pogojno na 5 let in plačilo
500.000 dinarjev denarne
kazni.
Silva Zelič, ki je od večih
kupcev poleg denarja dobila
tudi precej kave in pijače, je
bila obsojena na leto dni za-
pora, pogojno na 5 let in pla-
čilo 250.000 dinariev.
Roman Žlaus je sprejel de-
nar od štirih kupcev, senat
pa ga je obsodil na 8 mese-
cev, pogojno na 5 let in plači-
lo 200.000 dinarjev.
F'ranja Sklezurja, ki je sa-
mo posredoval pri dajanju
podkupnin, zase pa ni jemal
denarja, je sodišče obsodilo
na 6 mesecev zapora, pogoj-
no na 3 leta, Stjepana Skle-
zuria pa na mesec dni zapo-
ra, pogojno na leto dni, ker je
priče nagovarjal, da ne bi
pričale proti njegovemu sinu
FVanju Sklezurju.
Vseh šest obdolžencev, ki
jih je sodišče obsodilo na de-
narne kazni (skupaj na 1,75
milijona dinarjev), morajo
kazni plačati v treh mesecih,
sicer se jim spremenijo v za-
por - 1 dan za vsakih 500
dinarjev. ^Gornik, Capar,
Mastnak, Želičeva in Žlaus
morajo vrniti s kaznivimi de-
janji pridobljeno premoženj-
sko korist, poleg tega pa mo-
rajo vsi, glede na zapletenost
kazenskega postopka, plača-
ti sorazmerno visoke stroške
sojerpa. Francu Gorniku,
Franju Sklezurju, Franju Ca-
parju, Ivanu Mastnaku, Silvi
Zelič in Romanu Žlausu je
sodišče izreklo tudi varnost-
ni ukrep prepovedi opravlja-
nja poklica oziromo dolžno-
sti, s katerimi je povezano
razpolaganje z družbenim
premoženjem, za dve leti.
S. ŠROT,
jrganizirana skupina vlomilcev
lavni tožilec je zahteval preiskavo proti štirim vlomil-
in iz Zenice, ki so v Celju, Kranju, Skofji Loki in Ljub-
bi vlomili v več stanovanj in kradli denar, zlatnino in
rnge vrednejše predmete. Vsi štirje so osumljeni nadalje-
inega kaznivega dejanja tatvine.
V priporu so 32-letni Senad Islamovič iz Zenice, delavec
ez zaposlitve, 30-letni Ivica Čubela iz Zenice in 35-letni
ksist iz Zenice Nedeljko Ledič, medtem ko je 30-letni
oboda Dragoljič še vedno na begu.
Šlo je za organizirano skupino. Taksist Ledič jih je iz
bice vozil na vlomilske pohode in jih potem tudi čakal
fed zgradbami, kjer so vlamljali. Islamovič je bil strokov-
ak za vlamljanje ključavnic, vrata pa je odpiral s takoime-
)vanim vlomilskim glavnikom.
Plen z vlomilskih pohodov so skrivali v Ledičevem stano-
nju, nato pa so ga skupaj prodajah in si denar razdelili.
Ker je bila njihova tatinska dejavnost zelo razvejana,
ilavci organov za notranje zadeve še niso končali prei-
ave, tako da jih bodo verietno ovadili še za več kaznivih
Janj.
S. ŠROT
PROMETNE
NESREČE
Zbil dva kolesarla
v soboto, 3. maja, nek«y pred
21. uro zvečer se je pripetila
hujša prometna nesreča v
ŠkoQi vasi pri Celju, ko je 30-
letni voznik osebnega avtono-
bila Franc KraJnc iz Ivence
pretesno prehiteval kolesarja
in ju zadel z avtomobilom. Ko-
lesar, 40-letni Štefan Mauh je
padel na pokrov motorja, nato
pa na tla, kjer je obležal huje
rarijen. Kranjc pa je z avtomo-
bilom zbil tudi 42-letnega Bo-
gomila Kotnika, kije prav tako
obležal huje rarxjen. Oba so
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kolesarja sta imela prižgani lu-
či na kolesih in tudi vso drugo
potrebno opremo za vožnjo po-
noči.
Z mosta v Dreto
v nedeijo, 27. aprila nekaj po
drugi uri zjutraj se je pripetila
hujša prometna nesreča na re-
gionalni cesti v Gorryem gra-
du, ko je 38-letni voznik oseb-
nega avtomobila Alojz Jelšnik
iz Titovega Velenja s preveliko
hitrostjo pripeljal na most čez
Dreto. Vozilo je zaneslo v lese-
no ograjo, nato pa je zgrmelo
pet metrov globoko. V nesreči
se je voznik lažje ranil, sopot-
nik, 45-letni Jože Jelšnik iz Le-
narta pri Gornjem gradu pa
huje.
Prepeljali so ga v celjsko
bolnišnico, Kjer je dva dni kas-
neje umrl.
Toča klestila limeii
in sadle
v neurju, ki je razsajalo
prejšnjo soboto popoldne, je v
severnih predelih žalske, celj-
ske in šentjurske občine med
dežjem padala tudi precej de-
bela toča. Največ škode je na-
redila na sadikah hmelja in
sadnem drevju, tako da bo na
teh območjih mjirOši pridelek.
Kolikšna je škoda, še ni oce-
rxjeno.
V tem neurju je veter razkril
tudi del strehe na gospodar-
skem poslopju last Franca
Sedmineka v Podlogu.
Dvakrat gorelo nad
Gričkom
Verjetno zaradi nepazijivosti
sprehajalcev, je prišlo prejšrxji
teden do požara nad Gričkom
pri Celju. Najprej je začelo go-
reti pri trimski stezi, malo kas-
neje pa je zagorelo še pribUžno
kilometer vstran. Na kraj poža-
ra so takoj prihiteli celjski po-
klicni gasilci, malo za rOimi pa
še prostovoljni gasilci iz Levca
in z Babnega.
Manj
samomorov
Na celjskem območju
je bilo lani 79 samomorov
(22 manj kot prejšnje leto)
in 32 poskusov. Samomor
je naredilo 58 moških in
21 žensk, najpogosteje pa
so se za smrt odločili de-
lavci, kmetje in upoko-
jenci. Med poskusi samo-
morov je bilo največ pri-
merov zastrupitev in re-
zanja žil.
Komisija za delovna razmerja
SOZD Hmezad
DO »MINERVA« Žalec-
Zabukovica
objavlja prosta dela in naloge
varilec plastike
- dva izvajalca
- KV delavec - monter vodovodnih, centralnih na-
peljav
- 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
- izpit za voznika B kategorije
Poskusno delo 1 mesec.
Stanovanj ni.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na
naslov SOZD Hmezad, DO »MINERVA« Žalec-Zabu-
kovica.
MLADINSKA KNJIGA
TOZD KNJIGARNE IN
PAPIRNICE, Ljubljana
Poslovna enota Celje,
Stanetova 3,
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
knjigar III.
za poslovno enoto Knjigarna in papirnica Celje
Pogoji za zasedbo:
- višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri
Dela in naloge se sklenejo za določen čas s trime-
sečnim poskusnim delom.
Sprejeli bomo dva delavca.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi
na naslov Mladinska knjiga. Knjigarna in papirnica
Celje, Stanetova 3.
O izbiri kandidatov bomo kandidate pismeno obve-
stili v 30 dneh po sklepu Komisije za delovna raz-
merja.
VULKANIZACIJA
obrtno, proizvodno in storitveno
podjetje
Celje, Kosova 11
Odbor za medsebojna delovna razmerja
Vulkanizacija Celje objavlja naslednja prosta dela
in naloge:
1. samostojni komercialist
Pogoji:
- ekonomski ali strojni tehnik
- 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih,
- poskusno delo 90 dni.
Zaželena izkušnja na področju tehnične komerciale.
2. samostojni referent za splošno-
kadrovske zadeve
Pogoji:
- višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri,
- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali
podobnih delih,
- poskusno delo 90 dni.
3. vulkanizer
(3 delavci)
Pogoji:
- KV delavec,
- 1 leto delovnih izkušenj,
- poskusno delo 90 dni.
4. serviser TTR
(2 delavca)
Pogoji:
- KV delavec,
- 1 leto delovnih izkušenj,
- vozniški izpit B-kategorije,
- poskusno delo 90 dni.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih poš-
ljite na naslov:
Vulkanizacija, Kosova 11, 63000 CELJE,
v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili
v 8 dneh po sklepu Odbora za MDR.
16. STRAN-NOVI TEDNIK
8. MAJ 1
Uspeh plavalk Celja
2. in 3. maja je oii v mestu
Martin na Slovaškem v ČSSR
(65 tisoč prebivalcev, več kot
700 let staro mesto) velik
mednarodni plavalni miting,
v spomin dr. Pavla Štajnerja,
velikega ljubitelja plavanja.
Nastopilo ie vseh 17 plaval-
nih klubov ČSSR ter gostje iz
Polske in Jugoslavije, katero
so prestavljali štirje plavalci
Klima Neptuna Saša in Nata-
ša Lavrič, Tanja Fermentin in
Mojca Toplak, vodil pa jih je
Franc Lavrič. Celjske plaval-
ke so osvojile štiri prva. eno
drugo, dve tretji ter po eno pe-
to, šesti in osmo mesto, pri tem
pa izenačile ali postavile nekaj
rekordov tega mitinga. Tako je
Tanja Fermentin izenačila re-
kord mitinga na 200 m prsno,
kjer je tudi zmagala s časom
2:45.3. Saša Lavrič na 200 m
delfin je rekord izboljšala na
2:25,6, to pa je uspelo tudi se-
stri Nataši na 200 m mešano
2:31,0.
Franc Lavrič: »Na Slova-
škem so nas izredno sprejeli in
težko jim bomo takšno gosto-
ljubnost ob njihovem obisku
pri nas vrnili. V Martinu pre-
vladuje težka industrija, zato
so nas popeljali na bližnje vr-
hove, kjer pa je zrak izredno
čist. Ogledali smo si tudi več
kot sto let staro knjižnico, kjer
imajo preko tri milijone knjig,
vsa dokumentacija pa je vode-
na preko računalnikov. To
knjižnico so zgradili s samopri-
spevkom na Slovaškem. Zani-
mivo je tudi to, daje poleg vsa-
ke knjige slovaškega avtorja
njegov rokopis izdanega dela.
Pod knjižnico pa je muzej. Ta-
ko na Slovaškem nismo samo
tekmovali, ampak tudi spozna-
li njihovo bogato zgodovino in
lepo naravo ter prijetne ljudi.«
T. VRABL
Sezone še ni konec
Košarkarji celjske Libele so
bili od četrtka do ponedeljka
na gostovanju na Poljskem,
Odigrali so dve prijateljski
tekmi proti AZS Torun v To-
runu in obakrat zmagali 93:88
in 100:78. Na obeh srečanjih
so igrali Govc 32, Gole 66,
Benčan 4, Turk 15, Cerar, Pi-
pan 41, Medved 12, Gajšek 4 in
Kahvedžič 19.
Več o gostovanju in tekmah,
ki sledijo, je povedal tehnični
vodja Libele, Franc Zorko:
»Na krajši turneji smo odigrali
le dve tekmi in to z domačo
ekipo, ker je v zadnjem trenut-
ku bil odpovedan turnir, saj za-
radi neznanih razlogov ni bilo
zahodnonemškega kluba. Prvi
dan je bila domača ekipa
okrepljena z najboljšimi igralci
tamkajšnjega področja, zato je
bila naša zmaga tesna, drugi
dan pa so igrali sami in zato
smo jih močno premagali. Si-
cer so se Poljaki izkazali za go-
stoljubne domačine, zato jim
bomo julija, ko nam bodo vrni-
li obisk, poskusili ustreči z
enako mero. Sodelovanje smo
v dogovoru začrtali za dalj ča-
sa, saj bodo naslednje leto go-
stovanje ponovili. Ekipa se pri-
pravlja za pokalno tekmovanje
SRS, ki bo končano junija.
Pred tem bomo odigrali nekaj
prijateljskih tekem in organizi-
rali turnir ob Dnevu mladosti,
na katerem bomo povabili naj-
boljše slovenske ekipe: Smelt-
Olimpijo, Slovana in maribor-
sko Timo-MTT.«
DEAN ŠUSTER
Dvanajst ur
košarke v Laškem
V Laškem so košarkarski
delavci v okviru košarkaške-
ga kluba in njegovega pokro-
vitelja Pivovarne Zlatorog
organizirali 12-umi košarkar-
ski maraton.
Ob sedmih zjutraj so se zače-
le meriti ekipe »rdečih« in »be-
lih«, obe sestavljeni iz igralcev
in trenerjev Zlatoroga, tako ak-
tivnih kot bivših. V ekipah je
bilo 48 igralcev. Po dve uri je
igrala polovica ekipe (12), dru-
ga pa počivala. Moštvi sta bili
enakovredno izbrani, saj je po
enajstih urah bil rezultat še ize-
načen, kar se na maratonih
redko dogaja. V zadnji uri pa je
nekoliko mlajša postava »rde-
čih« s številnimi trojkami od-
ločila tekmo in premagala »be-
le« 956:934. Med vsem sreča-
njem se je zamenjalo pet sod-
nikov.
V ekipi »rdečih« so bili naju-
činkovitejši Zor 124, Požin 139,
Zdolšek 143 (dosegel je kar 22
trojk) in Krpic 66, pri »behh«
pa Sabolčki 73, Lesjak 98, La-
pornik 164 (kot najboljši stre-
lec), Krivec 86 in Kotar 73 ko-
šev. Po statistiki je zmagoval-
na ekipa zadela 66 trojk, »beli«
pa dvakrat manj 33.
DEAN SUSTER
Franček Mlačnik
tretji
Na Okroglem pri Kranju je bi-
lo republiško prvenstvo v šahu
za slepe in slabovidne, kjer je
nastopilo 16 tekmovalcev, med
njimi tudi dva iz Celja. V vseh
23. prvenstvih je največji uspeh
dosegel Franček Mlačnik, ki je
osvojil 3. mesto, medtem ko je bil
Matej Žnuderl osmi do deseti.
Zakaj tako na
Gričku?
Med prvomajskimi praz-
niki je bilo na Gričku v
Celju tudi več športnih
prireditev, med njimi tudi
skoki na plastični skakal-
nici, ki pa žal zaradi slabe
in površne organizacije
skakalne sekcije Toper v
okviru smučarskega dru-
štva Merx Celje niso dose-
gli svojega namena.
Vodstvo tekmovanja je
ob koncu izračunalo tako,
daje zmaga pripadla doma-
činom, na protest prisotnih
udeležencev pa se je izka-
zalo, da so premočno zma-
gali predstavniki iz Titove-
ga Velenja. Organizatorji se
za takšno napako niso niti
opravičili. Velenjčani so na
kraju samem obljubili, da
prihodnje leto, če bo isti or-
ganizator, prehodnjega po-
kala za ekipo ne bodo bra-
nih, to pa so zatrdih tudi
predstavniki Šmartna na
Pohorju. Zaradi že prej
slabših organizacij podob-
nih tekmovanja se ga letos
niso udeležili predstavniki
enega najmočnejših ska-
kalnih klubov pri nas, Bra-
slovče - Andraž. Ali to po-
meni, da bodo prihodnji 1.
maj skakali samo predstav-
niki domačega Topra? Ne-
kaj je treba v tem klubu ali
sekciji urediti, kajti to ob
treh skakalnicah in mla-
dem kadru vsekakor ne vo-
di k nadaljnemu razvoju
smučarskih skokov v Ce-
lju. Tistega, kije kriv za sla-
bo organizacijo in nezado-
voljstvo nastopajočih pa
verjetno ne bo težko odkri-
ti in se z njim pogovoriti.
TV
Nova vodstva
TKS v Celju
in Laškem
Na prvih sejah skupščin
TKS v Celju in Laškem so iz-
volili nova vodstva, ki bodo ta
pomembna telesa telesne kul-
ture vodila v naslednjih štirih
letih. V Celju je bil za predsed-
nika skupščine TKS ponovno
izvoljen Pavle Bukovac, za na-
mestnika pa Bojan Planinšek.
Predsednik zbora uporabni-
kov je Jože Manfred, izvajal-
cev Magda Urh, odbor za raz-
vojne in druge naloge ter svo-
bodno menjavo dela bo vodil
Rado Planteu, odbor za statu-
tarna in kadrovska vprašanja
Vlado Verzegnassi, odbor za
nagrade in priznanja Andrej
Cvetko, odbor za SLO in DS
Pavle Bukovec, medtem ko
bodo delegacijo za skupščino
TKS Slovenije sestavljali Pa-
vle Bukovec, Bojan Planin-
šek, Rado Planteu, Stane
Turk, Magda Urh in Andrej
Šušterič.
V Laškem so za predsednika
skupščine TKS izvolili Stane-
ta Martinška, za podpredsed-
nika Andreja Mlakarja, za
predsednika zbora uporabni-
kov Romana Lavrinca in izva-
jalcev Lojzeta Oberžana. Od-
bor za razvojne, splošne in dru-
ge naloge ter svobodno menja-
vo dela bo vodil Slavko Špi-
lar, samoupravno delavsko
kontrolo Faik Teržič, odbor za
SLO in DS Stane Martinšek, v
delegaciji za skupščino TKS
Slovenije pa sp Andrej Mla-
kar, Gorazd Šetina, Andrej
Šmauc, Stane Martinšek, La-
di Ravnikar in Slavko Špilar.
TV
ŽOGA JE OKROGLA
Republiška liga: celjski Ingrad Kladivar je v 18. kolu dose.
gel v letošnji sezoni doslej najvišjo zmago, ko je doma bre^
težav ugnal ljubljansko Ihrijo 5:0. Igra Celjanov je bila lepa it^
ob večji spretnosti strelcev bi bila zmaga lahko še izdatnejša
Strelci Zukič, Savič 2 in B. Bevc 2. Velenjski Rudar je iztržij
točko v Kidričevem, ko je igral z zadnjeuvrščenim Aluminijem
1:1, strelec Celic. Rudarje na lestvici deseti in bo v naslednje^
kolu igral doma z mariborskim Železničarjem, Ingrad Kladi,
var pa je dvanajsti in bo gostoval pri Muri v Murski Soboti.
Vzhodna republiška liga: v 17. kolu je Dravinja doma nepri.
čakovano izgubila s Partizanom 0:1, prav tako pa je presenet-
ljiv tudi poraz Šmartna doma s Fužinarjem 0:1. Dragoceno
točko v borbi za osvojitev prvega mesta so osvojili nogometaši
Elkroja, ki so v Dravogradu z Ojstrico igrali 1:1 (strelec Kopu.
šar), edini, ki je zmagal pa je bil Steklar, ki je doma premagal
Pekre 5:0 (Plohi avtogol, Valek 2, Kidrič in Cebular). S tekmo
manj vodi Elkroj iz Mozirja (25 točk) pred Partizanom Slovenj
Gradec (25), Dravinjo (23), Šmartno je peto in Steklar osrni.
Elkroj mora odigrati zaostalo tekmov z Dravinjo, ki bo izredno
pomembna: če zmaga Elkroj, se bo učvrstil na prvem mestu,
če pa Dravinja, bodo kar tri ekipe v borbi za končni naslov
prvaka in uvrstitev v enotno republiško ligo. 18. kolo (nedelja,
11. maja); Elkroj - Drava, Partizan - Šmartno, Fužinar - Ste-
klar in Brežice - Dravinja.
V Celju je bila povratna nogometna tekma med pionirji
Nove vasi in Železničarjem iz Maribora, ki so jo dobili doma-
čini 6:4 (2:2). Prvo srečanje v Mariboru je bilo tudi uspešno za
Celjane 5:4.
Mali nogomet v Žalcu: začel se je spomladanski del lige v
malem nogometu, kjer je že v uvodu za največje presenečenje
poskrbela ekipa Rekreacija, ki je premagala Borut iz Gotovelj
7:0, v 2. kolu pa trikratnega zmagovalca tega tekmovanja in
drugo najboljšo ekipo v Sloveniji Manchester 4:0. Najboljši na
obeh tekmah je bil tudi najstarejši igralec v ligi, nekdanji
odlični nogometaš Kladivarja iz Celja, Ivan Hribernik.
Medobčinska nogometna zveza Celje 17. kolo: Rudar
(Senovo) - Papirničar (Radeče) 2:6,_ tekme Gomilsko - Olimp
ni bilo zaradi neprihoda sodnikov, Žalec - Vransko 5:1, tekma
Orlica - Ponikva je bila pri rezultatu 4:3 v 45. minuti preki-
njena zaradi incidenta. Kovinar (Štore) - Šmarje 6:0 in Opekar
(Ljubečna) - Odred (Kozje) 11:0. Po nepopolni lestvici vodi
Žalec 32 točk, sledijo Opekar in Kovinar po 27, Papirničar 24
itd. 18. kolo: Papirničar - Opekar, Odred - Orlica, Ponikva -
Kovinar, Šmarje - Žalec, Vransko - Gomilsko in Olimp -
Rudar.
J. GROBELNIK - TV
NA KRATKO
Cuk in Anderle na
EP
Od danes (četrtek) pa do nede-
lje bo v Beogradu 37. evropsko
prvenstvo v judu, kjer bo nasto-
pilo tudi osem jugoslovanskih
borcev, med njimi dva iz judo
kluba Ivo Reya Celje Štefan
Cuk (24 let) in lahki kategoriji
in Stanko Anderle (29) v abso-
lutni.
Državno prvenstvo v
somi contactu
v Beogradu je bilo državno
prvenstvo v sem i contactu po
sistemu Wako, ki sta se ga ude-
ležila tudi dva borca iz Celja,
člana kluba Slavko Šlander. V
kategoriji do 74 kg je Andrej Ko-
vačič osvojil 1. mesto in postal
državni prvak za leto 1986. Želj-
ko Dragosavac se ni uvrstil v zak-
ljučni del tekmovanja.
Prvo kolo državnega
prvenstva
v Ljubljani je bilo 1. kolo dr-
žavnega prvenstva v semi con-
tactu po sistemu Budokai, kjer
so celjski predstavniki osvojili
naslednja mesta: 2. Andrej Zni-
daršič, Božo_ Grujičič in Stane
Špilar ter 3. Željko Dragosavac.
Mali nogomet v
Bistrici ob Sotli
TVD Partizan Bistrica ob Sot-
li je med prvomajskimi prazni-
ki pripravil drugi turnir v ma-
lem nogometu za prehodni po-
kal, kjer je nastopilo 12 ekip.
Zmagala je ekipa SD Bizeljsko
pred ŠD Ratanska vas, Gorenje-
Rogatec, Gorenje-Bistrica ob
Sotli itd., najboljši strelec pa je
bil Zvonko Per iz Gorenje-Roga-
tec. Štirje pokrovitelji (DO Spo-
minski park, Gorenje - tozd Kon-
denzatorji Rogatec, KS Bistrica
ob Sotli in COŠ Marija Broz Bi-
strica ob Sotli) so prispevali po-
kale za najboljše ekipe in posa-
meznike.
Skoki na plastični
skakalnici
SD Merx, skakalna sekcija
Toper Celje, je tudi ob letoš-
njem 1. ma.iu pripravila skoke
na plastični skakalnici na Grič-
ku, kjer je bilo okoli 7000 gledal-
cev. Pokal Občinskega sindikal-
nega sveta so znova osvojili smu-
čarji skakalci iz Titovega Velenja
pred domačini Merx - Toprom,
Partizanom Lopata itd. Rezultati
posameznikov pionirji C Satler
T. Velenje, Zenger Merx - Toper,
Kotliček T. Velenje, pionirji B
Lukič Merx - Toper, Rednak in
Kanduti oba T. Velenje, pionirji
A Čepelnik, Rednak in Kanduti
vsi T. Velenje, st. pionirji Dolar
T. Velenje, Videnšek Partizan
Lopata, Lukič Merx, ml. mladin-
ci Pogorelčnik T. Velenje, Gerčar
Merx - Toper in Bučer Partizan
Lopata, st. mladinci Kovačič
Merx - Toper (najboljši rezultat
189,2 točke za skoka 29 in 28 me-
tra), Vidmar Partizan Lopata in
Rednak T. Velenje ter člani Ačko
Šmartno na Pohorju, Kovačič
Merx - Toper in Čepelnik T. Ve-
lenje.
JK
Za 1. maj na Gričku
v ženski odbojki je nastopilo
24 ekip, zmagal pa je Blagovni
center pred Cinkarno in Obno-
vo. V malem nogometu je nasto-
pilo 18 ekip, zmagala pa je Cin-
karna pred EMO in Blagovnim
centrom.
Največje zanimanje je bilo za
tradicionalno srečanje med žen-
skimi ekipami v malem nogome-
tu med TVD Partizan Gaberje in
Cinkarno, katerega so prepričlji-
vo dobile slednje 1 : 4.
V rokometu je nastopilo šest
moških sindikalnih ekip, zmagal
pa je Aero pred EMO in Blagov-
nim centrom. V krosu na 2000
metrov je nastopilo 51 tekmoval-
cev, bili pa sta samo dve popolni
ekipi, kjer je zmagala Klima pred
PTT.
JK
Dva poraza
kegljačev za praznik
člani kegljaškega kluba Sla-
vija Celje so med prazniki pri-
pravili dvoboj s pokrajinsko re-
prezentanco Hessen iz ZR Nem-
čije. Domačini so oba dvoboja
izgubili. Moški za 181, ženske pa
za en sam kegelj. Le v srečanju
obrtnikov in trenerjev so zmagali
Celjani. Med ženskami so bile
najboljše Tončka Pečovnik 441,
Silva Razlag 438 in Tanja Gobec
435, med moškimi pa Alojz Urh
908 podrtih kegljev.
JK
Jazbinškova po poti
Urbančičeve?
Na otvoritvenem mitingu v
Mariboru je presenetila mlada
atletinja AD Kladivar iz Celja
Kristina Jazbinšek, ki je zmaga-
la v metu kopja z odličnim re-
zultatom 54,36 metra. S tem je
pokazala, da je v tej panogi velik
talent in morda tudi končno za-
menjava za nekdaj odlično celj-
sko in jugoslovansko metalko
kopja Natašo Urbančič, ki je še
vedno državna rekorderka. Jaz-
binškova je bila najboljša tudi v
metu krogle, zmagala pa sta še
Mastnakova v metu diska in Bo-
žiček na 100 in 300 m.
Štiri zmage v
spomladanskem delu
v 2. slovenski ligi so rokome-
taši Aera dosegli četrto zapo-
redno spomladansko zmago, ko
so doma 30 : 20 premagali vodil-
ni Bakovec. Za Aero so igrali:
Anžič, Šafarič 4, Cvetko 5, Tome,
Oblak, Franc 5, Pungartnik, Gor-
šič 7, Čater 9, Lupše in Vrščaj-
Ekipa je nastopila močno pomla-
jena, brez petih najboljših; poka-
zala je dobro igro, prepričljivo
zmagala in dokazala, da je v Ce-
lju še vedno izvir dobrih rokome-
tašev.
Uspešni konlenikl Iz
Gotovelj pri Žalcu
Na uspešnem začetku letožnje
konjeniške sezone v preskako-
vanju v Krumperku sta bila
uspešna tudi člana KK Gotovlje
pri Žalcu. Ajdnik je s konjem
Walterjem zmagal med mladimi
konji pri preskakovanju ovir do
100 cm, v parkurju do 135 cm pa
je bil Mesaric tretji s šestimi se-
kundami zaostanka za zmagoval-
cem Čikom, ki sicer nastopa za
Krumperk, je pa po rodu Celjan.
Start kolesarjev
Merx Celje
Startali so tudi kolesarji kole-
sarskega kluba Merx Celje. Na
mednarodni dirki Monfalcone v
Italiji za starejše mladince na
120 km je osvojil Celjan Brane
Mernik 22. mesto.
Na dirki v spomin padlim bor-
cem na Urhu v Ljubljani so bili
med pionirji B 13. Jani Matko in
14. Robi Sopar, pionirji A 4. Jure
Vodeb in 12. Tomaž Štor, med
mlajšimi   mladinci   19.   Sandi
Šmerc, st. mladinci 21. Brane
Mernik in člani 11. Iztok Me-
lanšek.
Rezultati iz Varaždina: pionirji
B 7. Jani Matko, pionirji A 2. Ju-
re Vodeb, ml. mladinci 14. Sandi
Šmerc in st. mladinci 11. Brane
Mernik ter 13. Damir Kitak.
V torek, 6. maja, se je začela
tradicionalna mednarodna dirka
Alpe-Adrija, v slovenski repre-
zentaci pa nastopa tudi Velenj-
čan, sicer pa član KK Merx Celje,
Iztok Melanšek. Vsekakor lep
uspeh za tekmovalca in kolesar-
ski kolektiv.
TV
Vodi LIK Savinja
v 2. kolu ekipnega prvenstva
članic območne kegljaške zveze
Celje so nastopile štiri ekipe,
zmagala pa je LIK Savinja 2188
pred Obnovo 2035 in Cinkarno
1988, izven konkurence pa je na-
stopila tudi ekipa KK Savinja
(prej Celje) in podrla največ
kegljev 2218.
Najboljše posameznice: Milena
Ješovnik (KK Savinja) 405, Hilda
Šlogar (LIK Savinja) 379, Stanka
Jurše (Obnova) 374 in Vilma Pe-
vec (Cinkarna) 363 podrtih keg-
ljev. Po dveh turnirjih vodi ekipa
LIK Savinja, zadnja dva turnirja
pa bosta 7. maja v organizaciji
LIK Savinja na kegljišču In-
grada.
Vodijo strelci SD
Dušan Poženel
Na strelišču v Rečici pri La-
škem se je nadaljevalo liga tek-
movanje z MK puško, kjer je na-
stopilo 9 ekip. Zmagali so doma-
čini 700 krogov pred Pivovarno
Laško 611, SD S. Rozman Laško
605, SD T. Bostič Zidani most
572, SD Papirnica Radeč 534 itd.
Med posamezniki so bili najbolj-
ši Andre Brunšek, Vinko La-
vrinc, Dušan Gričar, Robi Jelen
in Roman Matek.
V Rimskih Toplicah v
odbojki
TVD Partizan Rimske Toplice
je bil organizator letojšnjega
občinskega prvenstva v odbojki
za člane in članice osnovnih or-
ganizacij sindikata. Na prven-
stvu je sodelovalo devet žen-
skih in 5 moških ekip.
Med članicami so prvo mesto
osvojile odbojkarice Tovarne pa-
pirja Radeče, pred drugouvršče-
no ekipo iz Osnovne šole Marja-
na Nemca Radeče in tretjo Kme-
tijsko zadrugo Laško.
Med članskimi ekipami je pr\i
mesto osvojila ekipa Tovarne pa
pirja Radeče pred osnovno šo
Primoža Trubarja Laško
TOZD Predilnico Laško. 1
Zvezi telesno kulturnih društ
v občini Laško so se odločili, i
bodo v naslednji sezoni prve
stvo v odbojki izvedli na liga!
način. Pet prvouvrščenih iz 1
tošnjega tekmovanja bo tvori
ligo A, vse ostale ekipe pa ligo i
V odbojki so se pomerile tu
ekipe telesno kulturnih društ
občine Laško. Med članicami:
prvo mesto osvojile iz TVD Pai
zan Rimske Toplice I., druge
TVD Partizan Radeče, tretje pa
TVD Partizan Rimske Toplicel
Med člani so prvo mesto dosegi
iz TVD Partizan Rimske Toplic
pred TVD Partizan Radeče.    .
VLADO MAROl
Regata v Červarju
Društvo za šport na vodi Nivf
Celje je pripravilo med prvfr
majskimi prazniki 5. jadraliM
regato »May day« s petimi tdH
mami, kjer so nastopili tekiM
valci Ljubljane, Maribora, Šk0^'
je Loke, Kranja in Celja. Zmaga
la je dvojica iz Ljubljane Kavšii-
Gušič, od drugega do četrteB
mesta pa so bili Celjani Planil
šek-Birsa, Kuntarič-Kuntarič «
Dolžan-Jezernik, kar je velS
uspeh za Celjane. Prvič so poA
lili tudi pokal mešani posad*
(dobila sta jo Celjana Kuntarič)'
željo, da bi ta šport še bolj uvelja-
vili med ženskim spolom.
iztok Melanšek v
reprezentanci
Od 6. do 11. maja poteka Pj
cestah Slovenije, Avstrije I*
Italije tradicionalna medna«**;
na kolesarska dirka Alpe-Ao^
ja. Velik uspeh je dosegel trenuj^
no najboljši član kolesarskeg*
kluba Merx Celje iztok MelaJ^
šek, dijak Rudarskega šolskeP
centra iz T. Velenja, ki so ga zaf^
di njegovih uspehov uvrstil'
člansko republiško repreze"'
tanco.
Teniške novice
Sekcija za tenis pri HDK Ci^
karna Celje bo v ponedeljek-1*
maja začela z začetniškim t«^*^
jem za odrasle v tenisu. Pj^u
srečanje bo ob 18,30 na tetiii'^^
igriščih v Mestnem parku, P'".^^
hodne informacije pa je moZ",
dobiti osebno ali po telefonu P
oskrbniku drsališča in ostaJ'
športnih objektih. ^
Zbor članov teniške sekcije,?^
HDK Cinkarna Celje bo jutn-.
petek, 9. maja ob 19. uri v spo«™
dvorani Razvojnega centra.
1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
Teme'i'^° sodiSče v Celju, Enota v Celju je v senatu pod predsed-
tvofi sodnika Jožeta Krača in sodnikov porotnikov Frančiške Stiglic ■
* Jožeta Skorjanca, ob sodelovanju zapisnikarice Anice Belak, v
kazenski zadevi zoper obdolženega Vedenik Janeza, zaradi kazni-
eoa deiBnia po členu 108/111 v zv. s čl. 108/1 in II K2 SRS, po zasebni
!oibi zasebnega tožilca Rusek Radoslava, v prisotnosti obdolže-;
nega. njegovega zagovornika odv. Andreja Stanovnika iz Ljubljane,
^bnega tožilca in njegovega zastopnika odv Branka Verstovška
^elja, na javni glavni obravnavi dne 18. 9. 1985.
razsodilo:
VEDENIK JANEZ,
flKriv, ker je dne 1. julija 1982 v celjski izdaji Novega tednika štev. 26
na strani 5 objavil članek v katerem je o zasebnem tožilcu Rusek
f^adoslavu trdil žaljiva dejstva, ki lahko škodujejo njegovi časti in
(jobremu imenu s tem, da je v članku med drugim navedel, da je
Rusek Radoslav pri opravljanju rednega dežurnega dela neko paci-
,ptKo »nadrl s tonom in načinom, ki presega vse meje človeškega
dostojanstva, ob koncu pa ji je zabrusil, naj se spravita s sinom
(jomov, kakor vesta in znata«, ter v zadnjem odstavku članka nave-
(jgl: .morda je bil vaš tokratni izpad slučajen, to kar sem tokrat videl
jn doživel, presega vse meje.«
S tem je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po II. odst. 108
(lena v zvezi s I. odstavkom KZ SRS in se po istem zakonitem
določilu ob uporabi omilitvenih določil člena 42 točka 2 In 43/1 točka
5KZSFRJ
obsodi:
na 6.000, - (ietttitoč) din d«name kazni,
;}enarna kazen je plačljiva v roku treh mesecev po pravnomočnosti
sodbe in se v primeru, da se tudi prisilno ne da izterjati spremeni v
Itazen zapora, pri čemer se šteje vsakih začetih 500, din za en dan
zapora.
Po členu 115 KZ SRS se ta sodba objavi v izvlečku v časopisu Novi
tednik, na stroške obtoženca.
Po členu 98/1 ZKP je obdolženec dolžan plačati stroške kazen-
skega postopka v znesku 3.561, - din, plačati potrebne stroške
zasebnega tožilca, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in plačati
povprečnino odmerjeno na 6000, din.
OBRAZLOŽITEV:
Obdolženi storitev kaznivega dejanja zanika in smiselno trdi, da je
v spornem članku le poročal o dogodku, kateremu je bil priča tistega
dne v celjski bolnišnici.
Z zaslišanjem prič je sodišče ugotovilo, da je bila dne 27. 6. 1982.
nedelja, ki je bila za delavce, Kirurške ambulante celjske bolnice
sorazmerno mirna. Do spornega dogodka je prišlo okoli 13. ure.
Nekaj pred tem je bil na ta oddelek pripeljan otrok s katerim je bila
tudi njegova mati Rošar Zofija. Otrok ni bil huje poškodovan in mu je
bila rana na korenu nosa oziroma čelu hitro oskrbljena, za kar je
poskrbel zasebni tožilec, ki je takrat v tej ambulanti delal. Otrokovo
mater pa je kaj kmalu pričelo skrt>eti, kako bo z otrokom prišla
domov, kot je to povedala sama zato, ker je zunaj deževalo, povrhu
vsega pa ima do doma precejšen kos poti, ko mora iti peš. Prav
zaradi tega je že v ambulanti, kot je povedal zasebni tožilec kot tudi
Stojilkovičeva, pričela spraševati, ali lahko dobi rešilni avtomobil, pa
ji je zdravnik povedal, da to ni mogoče, ker ni podan noben razlog, ki
bi to opravičeval. Takoj je treba povedati, da je imel zasebni tožilec
prav, saj tudi iz mnenja dr. Homana jasno izhaja, da ni bila ne
socialna ne medicinska indikacija, ki bi takšen prevoz opravičevala.
Rošerjeva se s takšnim odgovorom nikakor ni mogla sprijazniti. O
rešilcu je spraševala tudi druge (Verkova) ponovno pa tudi zdrav-
nika, ko je prišel zopet na hodnik. Zasebni tožilec trdi, da ga je na
hodniku dvakrat vprašala po rešilcu, sicer pa tudi Rošerjeva pove, da
je o tem govorila z zdravnikom dvakrat. Očitno bo res, kar trdita
obdolženi in priča Kočevarjeva, da je bila Rošerjeva zmedena in se v
tisti situaciji pač ni takoj znašla. Prav ta, zadnji razgovor med zaseb-
nim tožilcem in Rošerjevo sta očitno slišala tudi Kočevarjeva in
obdolženi in ta je tudi povod za članek, ki je bil potem objavljen dne
1 7. 1982 na strani 5 številke 26 N novega tednika, ki ga je napisal
obdolženi. V tem članku je med ostalim res navedeno, da je dr.
Rusek neko pacientko »nadrl s tonom in načinom, ki presega vse
Tieje človeškega dostojanstva, ob Koncu pa je zabrusil, naj se spra-
vita s sinom domov, kakor vesta in znata«, pa tudi »morda je bil vaš
tokratni izpad slučajen, to kar sem takrat videl in doživel, presega vse
'neje.« Tako se je pred sodišče postavilo vprašanje, kakšna je bila
torej reakcija zasebnega tožilca napram pacientki, da bi bile pri tem
presežene vse meje človeškega dostojanstva, oziroma, da bi to
preseglo vse meje. Pri razsoji tega vprašanja je sodišče naletelo na
feiave, saj razpolaga na eni strani z zagovorom obdolženca in
'zpovedbo prič (Rošer, Kočevarjeva), ki v precejšnji meri potrjujejo
strjevanje obdolženca, na drugi strani pa izpovedbo zasebnega
tožilca in drugih prič (Stopar, Zvar, Stojilkovič, Verk), ki potrjujejo
navedbe zasebnega tožilca. Pri tem pa je treba reči, da je sodišče
prepričano, da je potrebno vse povedano na glavni obravnavi vzeti
pod presojo kritično, saj so vse priče po svoje prizadete. Če izvza-
"lemo obdolženca in zasebnega tožilca, ki ju bremeni že sam posto-
pek je za kočevarjevo reči, da je sorodnica obdolženega, ki je bila
takrat psihično napeta, tudi zaradi negotovosti glede poškodb moža,
^ Rošerjevo, da še sedaj ne more preboleti dejstva, da ni dobila
rešilnega avtomobila, do katerega ni bila upravičena, vse ostale priče
P8 so delavci Zdravstvenega centra Celje in jih zadeva obremenjuje
2e zaradi tega, saj je pri njih vsekakor odjeknila, pa tudi sodelavstva z
^*sebnim tožilcem. Kljub vsemu je sodišče le prišlo do prepričanja,
^8 je bil razgovor zasebnega tožilca z Rošerjevp takrat na hodniku
P''6d Kirurško ambulanto drugačen, kot je to običajno. Sodišče tudi
sicer samo ugotavlja, da zasebni tožilec govori jasno, rcizločno in
glasneje od večine ljudi, ko govori normalno. Že sam je na prvem
zaslišanju povedal, da je bil takrat morda tudi razburjen, kar je po
presoji sodišča povsem razumljivo, ko ga je Rošerjeva večkrt spraše-
vala o stvari, ki ji jo je že razložil. Vse to je očitno povzročilo, da je
takrat zadevo res glasneje razložil, češ, da rešilnega avtomobila ne
more dobiti, na vprašanje, kako bo prišla domov, pa povedal, da ima
na razpolago taxi avtobus ali vlak. Kar se tiče vsebine odgovora, ki jo
potrjuje tudi Rošerjeva, se ta zdi sodišču povsem primerna in v njej
ne vidi ničesar neprimernega, kar bi presegalo običajen odgovor.
Sodišče pa ne verjame, da bi bil ta odgovor dan na način, ki bi toliko
presegel običajnega, da bi to preseglo vse meje človeškega dosto-
janstva. Res je, da je imela tudi Rošerjeva občutek, da se je zasebni
tožilec nanjo hudo kregal in to smiselno potrjuje tudi Kočevarjeva,
zlasti na zadnji obravnavi, ko trdi, da se je zasebni tožilec nad
Rošerjevo drl, na prejšnji obravnavi pa je povedala da je le govoril
glasneje, kot bi bilo to primerno. Očitno je Kočevarjeva sedaj začela
stvar prikazovati v hujši luči. Za Rošerjevo je treba povedati še to, da
je na izrecno vprašanje odgovorila, da se je takrat sicer jokala, da pa
je to počela zato, ker ni vedela, kako bo prišla domov. Jok očitno ni
bil posledica nadiranja s strani zasebnega tožilca. Povrh vsega pa je
treba reči, da bi v primeru, če bi zasebni tožilec res vpil, v povsem
neprimernem tonu in načinu »zbobnal« skupaj vso bolnico, pa če
tudi se dere na hodniku zdravnik, kar pa ni bil slučaj Tako sodišče
kot prvo ugotavlja, da zasebni tožilec Rošerjeve m nadrl s tonom, ki
presega vse meje človeškega dostojanstva, pa tudi način, ki ga je pri
tem uporabil ni bil takšen, da bi opravičeval takšno trditev obdol-
ženca v spornem članku. Ce nekdo nekomu, ki ga »gnjavi« z istimi
vprašanji dalj časa, nekaj kar po vsebini odgovarja običajnemu
odgovoru pove bolj glasno, o čem takem ne moremo govoriti. Prav
zaradi vsega navedenega je sodišče prišlo do prepričanja, da je
obdolženec z zgornjimi trditvami v članku, ko je trdil, da je Rusek pri
spornem pogovoru presegel vse meje človeškega dostojanstva trdil
nekaj žaljivega o zasebnem tožilcu, kar dejansko lahko škoduje
njegovi časti in dobremu imenu, saj gre za človeka, ki stalno kontak-
tira z ljudmi. Ker pa je bilo to dejanje storjeno v tisku, so tako podani
vsi znaki kaznivega dejanja po členu 108/11 v zvezi I KZ SRS. Ni pa
sodišče moglo pritegniti zasebnemu tožilcu, da bi to dejanje lahko
imelo zanj hude posledice, saj ne vidi v čem bi se te izražale, zato je
kvalifikacijo delno spremenilo.
Obdolžencu pa je dokazana storitev dejanja tudi v subjektivnem
pogledu. Vedenik je novinar, torej človek, ki mora biti pri svojem delu
- poročanju še zlasti previden in prav dobro ve, da se s trditvami, ki
niso takšne kot se zatrjujejo, lahko škoduje ljudem, še zlasti na tako
izpostavljenih mestih, kot je mesto zdravnika. Pri pisanju članka je
obdolženec vedel, da razgovor zasebnega tožilca s pacientko takrat
ni bil takšen, da bi presegel vse meje človeškega dostojanstva, in da
je šlo le za glasnejše in morda bolj povdarjeno pojasnilo, sicer res
nekoliko zmedeni ženski, pa je v svojem članku te zatrjeval zgoraj
navedeno, kar je vsekakor huda trditev in ne zgolj poročanje o
dogodku, še zlasti, ker je ni podal kot svoje lastno mnenje, ampak jo
je objektiviziral. Tiato se je po presoji sodišča že takrat zavedal, da bo
zaradi takšnega pisanja prišlo do prepovedane posledice, torej tega,
da bo s takšno trditvijo škodil časti in dobremu imenu zasebnega
tožilca, ki ga je tudi poimensko navedel, pa je v to privolil, saj je
članek očitno pisal še pod vtisom<logodka v bolnici, ko je bil tudi
sam zaradi poškodbe sorodnika, ki ga je ta spremljal bolj občutljiv.
Dejanje je storil v eventuelnem naklepu.
Za storitev očitanega kaznivega dejanja je v zakonu zagrožena
kazen zapora do enega leta. Kot olajševalno je sodišče pri odmeri
kazni upoštevalo, da obdolženi še ni bil kaznovan in da mora skrbeti
za družino, kakšnih težjih obteževalnih okoliščin pa sodišče ni našlo.
Ob upoštevanju navedenega in tega, da je bil obdolženi takrat bolj
občutljiv zaradi poškodbe sorodnika, mu je sodišče kazen omililo in
izreklo denarno kazen, kot je to razvidno iz izreka sodbe. Sodišče
meni, da bo tudi takšna kazen dosegla svoj namen tako, da bo v
prihodnje bolj previden. Nadalje pa je sodišče odločilo tudi, da se ta
sodba v izvlečku objavi v Novem tedniku, saj je tudi do storitve
dejanja prišlo zaradi pisanja v tem časopisu.
Ker je bil obdolženi spoznan za krivega je dolžan plačati stroške
kazenskega postopka, te predstavljajojzdatki izvedeniškega mnenja
in prihod prič na glavno obravnavo. Dolžan je plačati tudi potrebne
stroške zasebnega tožilca, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom,
ko bodo znani. Višina povprečnine pa je odmerjena glede na čas
trajanja in zamotanost kazenske zadeve ter obdolženčeve premo-
ženjske in pridobitne sposobnosti.
TEMEUNO SODIŠČE V CEUU
ENOTA V CEUU
DNE 18. 9. 1985
^P'^"*"^«"*^« Predsednik senata
Anica Belak Jože Kreča
SODBA
V IMENU LJUDSTVA!
Višje sodišče v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnika Borisa
Ferlinca ter sodnikov Jožeta Požuna in Bojana Grčarja kot članov, s
sodelovanjem zapisnikarice Marije Mohorko, v kazenski zadevi
zoper obd. VEDENIK Janeza, ki ga zagovarja odvetnik Andrej Stanov-
nik iz Ljubljane, zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu
108/II-I KZ SRS, o pritožni otxJolženčevega zagovornika z dne 4. 10.
1985, zoper sodbo Temeljnega sodišča v Celju - Enote v Celju, opr.
št K 633/84 z dne 18. 9. 1985, na seji dne 12. 11. 1985
odločilo:
Pritožba zagovornika obdolženega Vedenik Janeza se zavrne kot
neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obdolženi Vedenik Janez je dolžan plačati kot strošek pritožbe-
nega potopka 5.000, din povprečnine, zasebnemu tožilcu Rusek
Radoslavu pa je dolžan povrniti stroške pritožbenega odgovora v
/išini 6.900, din.
ŠtPAD KOMERC
Tozd veleprodaja pohištva
sidadišče Celje
razpisuje prosta dela in naloge v skladišču Celje
" Skladiščnika
Pogoj: končana srednja šola, odslužen vojaški rok.
" dva skladiščna delavca
Pogoj: končana osnovna šola
Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh'po objavi na
naslov:
5IPAD KOMERC, skl. 898 Celje, Kosova b. b.
PODJETJE ZA PTT PROMET
CELJE
TOZD PTT TEHNIČNA SLUŽBA
CELJE
Odbor za delovna razmerja v TOZD PTT tehnična
služba Celje, Kosova ulica 5, Celje, objavlja prosta
dela in naloge
vožnja tovornih vozil
Pogoj: avtomehanik, voznik C in E kategorije z 2 leti
delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
polnim delovnim časom.
Pisne prijave sprejema kadrovska služba TOZD 15
dni po objavi oziroma do zasedbe del in nalog.
DELOVNA SKUPNOST
UPRAVNIH ORGANOV OBČINE
CELJE
Trg svobode 9 - občinski komite
za urejanje prostora in varstvo
okolja
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom:
- samostojnega svetovalca za
varstvo okolja in vodno
gospodarstvo
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje posebne pogoje:
- visoka strokovna izobrazba - smer ekologija
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri podobnih
delih in nalogah.
Poskusno delo traja tri mesece.
Pisne ponudbe o izpolnjevanju pogojev objave po-
šljite na gornji naslov v 8 dneh od objave oglasa. O
izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od zaključ-
ka objave.
SOZD »MERX<< Celje
DO »TKANINA« n.soLo. Celje
TOZD VELEPRODAJA n.sol.o.
Celje
Komisija za delovna razmerja
oglaša dela oziroma naloge
komercialnega zastopnika
Pogoji:
Višja izobr£izba (VI. stopnja) ekonomsko-komercial-
ne smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
ali
VK-izobrazba (V. stopnja) smeri TRGOVINSKI PO-
SLOVODJA in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za ne-
določen čas.
Pisne vloge sprejema Sektor za samoupravno orga-
niziranost in kadre »TKANINE« Celje, Ul. XIV. divizije
št. 12, v roku 8 dni od dneva objave oglasa.
Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v
roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku.
CINKARNA CELJE
Metalurško kemična industrija
Odbora za urejanje delovnih razmerij v TOZD
Vzdrževanje in DSSS objavljata naslednja prosta
dela in naloge:
1. vodja operativnega vzdrževanja
opreme za TiO^
- 1 izvajalec za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
- dipl. ing. strojništva
- 4 leta delovnih izkušenj
- aktivno znanje enega tujega jezika
- približni mesečni OD 140.000 din
2. vodja oddelka deviznega
finansiranja
- 1 izvajalec za nedoločen čas
Pogoji za zasedbo so:
- dipl. ekonomist
- 3 leta delovnih izkušenj
- aktivno znanje enega tujega jezika
- približni OD 110.500 din
Dela združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj
pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog v
8|dneh po objavi na naslov:
CINKARNA CEUE. Kadrovska služba. Kidričeva 19,
63000 CEUE
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30
dneh po objavi.
18. STRAN - NOVI TEDNIK

Odpadki na ogled
v krajevni skupnosti Medlog so za prvomajske
praznike pripravili svojevrstno razstavo: na ogled
SO bili najrazličnejši odpadki, ki so jih občani pred
tem imeli po kleteh, podstrešjih in drugod.
To razstavo v prepolnih kontejnerjih so jim omo-
gočile organizacije, ki bi morale še pred prazniki
odpeljati nesnago!
NAVAJENI
iz sicer neuradnih virov smo zvedeli, da občane
Celja nedavno radioaktivno sevanje in druga nes-
naga, ki je prišla tudi nad naše kraje, ni tako
močno prizadela kot druge.
Ker so na nesnago že navajeni!
Onesnaženje z vzhoda je nekaterim ven-
darle prišlo tudi prav.
Saj veste, da so priporočili omejitev uživa-
nja mleka.
Čas teče
Konjičani so si pred leti zelo prizadevali, da bi
prišli v krog razvitih občin.
Zdaj si prizadevajo, da bi prišli med tiste, ki bi
bile deležne solidarnostnih sredstev.
ZRCALO
RISe Bori 2:upanei(
ČE IMAMO TAKO KORISTNE STVARI. KOT SO JEDRSKE
ELEKTRARNE. POTEM SPLOH NE RABIMO ŠKODLJIVIH!..
Na vrvici
Tudi po nekaterih celj-
skih krajevnih skupnostih
se že pripravljajo na uredi-
tev kabelske televizije.
Nekateri to razumejo kot
to, da nas bo imela v bodo-
če te'evizija bolj »na ka-
blu«, da ne bi zbežali iz-
pred ekranov.
Da te vrže
Včasih so rekli, da
te čevlji postavijo na
noge.
Toda, ko gledam
izložbe in vidim čevlje
po okoli 30 tisočakov
- me skoraj vrže z
nog!
Po Stotih letih
Pred sto leti, ko so prvič
začeli slaviti 1. maj kot de-
lavski praznik, so se borili
za to, da bi dnevno delali le
osem ur.
Zdaj si spet v mnogih na-
ših delovnih organizacijah
prizadevajo, da bi zaposle-
ni delali res osem ur!
Nekateri so tudi prvomaj-
ske praznike proslavili de-
lavno.
Drugi bodo tudi na delov-
ne dni le slavili!
Čistilni kresovi
Za praznik dela je zagorelo v
liko kresov.
Nekateri so jih zažgali v poi
stitev praznika, drugi so le za
gali razno nesnago.
Različne rastline različno dolgo cvetijo.
Najdalj pa pri nas cvetijo - ceste!
Pri tem mislimo na nesrečo v JE pri Kijevu, ne na naše gospodi
sko stanje.
FRAN SALESKI-FINZGAR
Pod svobodnim soncem
Ko se je dvor okrepčal, so klicarji oznanjali v cirkusu,
da vabi despot zemlje in morja vse narode v tekmo z
lokom. Sredi spine so postavili drog. Na vrhu so prikle-
nili na srebrno verižico velikega kragulja. Upravda je
določil za tistega, ki ga ustreli na bežečem konju, službo
medpalatinci in visoko odliko. Lokostrelci so odločili
zmago Belizarju, zato naj bo plačan in slavljen lok.
Epafrodit je poslal Melhioria do Radovana in Iztoka.
Naročil je, da mora Iztok tekmovati. Stavil je nanj že
visoke vsote. Priigral je pri dirki silo denarja in stava mu
je bila zabava. Vse je stavilo na Azbada, kije slovel za
najboljšega lokostrelca. Epafrodit jim je nalašč kljubo-
val in stavil na svojega gosta Iztoka.
Radovan se je že opil. Kričal je in prepeval pa držal
neprenehoma vrč v rokah.
»Moj sinko, hej, moj sinko, s kamnom ubiješ tega]
ptiča, miže, opolnoči - hej, moj sinko! Pij, Iztok, pij,\
pijan ga zadeneš.« i
Smejali in krohotah so se vsi razni bojevniki, ki so se\
zbrah pod katismo, da bi se udeležili tekme. Iztok se ni
smejal. Zamamil ga je hipodrom. Njegove ustnice so
bile vroče, pa se ni dotaknil pijače. Videl je Upravdo,
videl Teodoro, blesk in sij^, razsipanje, divje tolpe in
mehkužne Bizantince. In pomislil je na svojo moč,
pomislil na svoj narod in na vse narode, ki jih kuje v
verige to mesto. In sramoval se je, da zmagujejo narode
taki cesarji, da jim vlada tško mehkužno mesto. In rotil
se je na Peruna, če ostane živ, da ne bo Bizanc nikdar
vkoval v verige svobodnih Slovencev.
Dolgo so bučale trombe, preden so prebučale hrup in
krik v hipodromu. Justinijan se je vračal z dvorom.
Teodori zmagovalki je dal belo rutico, da bi dala zname-
nje za začetek tekme ona. Strelcem so bili na voljo konji
iz carskega hleva. Drug za drugim so dirjaU krog mete,
streljali v kragulja, puščice so predirale škrlatno streho,
pa kragulj je s srepim pogledom motril preganjalce in
tekmece. Bočil je vrat, potrepaval s kreljutmi, se uma-
knil marsikateri strelici, a ostal nedotaknjen.
Med ljudstvom se je razlegal smeh, doneli so dovtipi
na razne strelce, rogali so se jim, metali vanje dateljne,
oranže in se zabavali, kakor bi igrai glupci v areni.
»Poslednji!« je zopet sporočil Epafrodit po Melhiorju.
»Poslednji bodi Iztok!«
Vrsta lokostrelcev se je praznila. Mnogi so odstopili,
zlasti tisti v lepih oklepkih palatinske vojske. Zbali so se
poroge.
Edini Azbad je zdržal. Zbral je vse moči, da je ostal
miren. Mislil je na Ireno, ki jo je ljubil z nedopovedljivo
strastjo. Danes ji hoče pokloniti slavo zmagovalca. Upal
je trdno. Ozrl se je večkrat na katismo, toda Irene ni
zazrl. Sedela je skrita, tiha. Ni se smejala, ni gledala.
Njeno srce je klečalo pred oltarjem in prosilo Krista, naj
ji prizanese, naj Azbad ne zmaga.
Le nekaj tekmecev je še čakalo. Tedaj Azbad ni mogel
več strpeti. N^j se odloči! Zataknil sije tri puščice, vzel
lok in zasedel konja, katerega še nihče drug ni jezdil.
Dolge tedne seje uril na njem.
Ko se je pojavil izpod katisme, je nastala nenadoma
tihota. Nanj in zoper njega je bilo stavljeno mnogo
denarja.
Jezdil je počasi krog spine, pozdravljal na levo in
desno, se priklonil pod katismo, se še enkrat ozrl po
Ireni, zaman. Nato je zdirjal. Zletela je prva strelica,
kragulj je jezno zapihal. Prijezdil je drugič, strelica je
prhnila tikom glave, hipodrom gaje pozdravil. In jezdil
je tretjič naokoli. Srce se mu je razburilo, roka se mu je
tresla. Vendar je zbral vse sile, da se pomiri. Ustnice so
šepetale: Irena, Irena. Zopet se je napela tetiva, zazve-
nela, puščica je bila izborno izstreljena, a v istem tre-
nutku je kragulj za frfotal, odskočil, kolikor je dala veri-
žica, in puščica je zadela ob perut ter zbila iz nje pero, ki
je v vrtincu priplavalo na pesek. In tedaj je nastal vihar.
Ves hipodrom se je razdelil v dva tabora: polovica je
kričala, da je Azbad ptiča zadel, polovica je oporekala,
zadel da je le pero, ptič še sedi in jezno gleda za Azba-
dom. Tisti, ki so stavili nanj, so trdili, da je stava dob-
ljena, oni, ki so stavili zoper, so kričali, da ni. Nastali so
trenutki tolikega viharja, da bi se bil hipodrom izpreme-
nil v boj tisočev in bi bila kri preplula areno, da ni
Upravda dal znamenja s trombami. Kot sodnik in naj-
višji pravnik je razsodil: »Azbad je zadel in ni. Če ga
nihče ne zmaga, bo odlikovan. Stave pa stojč; če ga
nihče ne prekosi, so stave nanj dobljene, sicer izgub-
ljene!«
Zopet so trombe naznanile novo tekmo. Azbad seje
bal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem ostalim
tekmecem, da bi se umaknili. Večina je denar sprejela,
le Iztok in dva Tračana sta odklonila. Azbad je šel sam
do njih. Srečalo se je ponosno oko svobodnega Slovena
z lokavim, ničemurnim bleskom Bizantinca. Nič ni
odgovoril Iztok, govoril je pogled: »Naprodaj nismo
Sloveni nikdar!*^
In zajezdila sta Tračana, izstrelila, zgrešila. Izvrstni
švigale puščice, vse tik ob kragulju, predrle močnik
lat na strehi in izginile. In teds^ še eden, barbar, Slo^
»Zadr^ji,« so trobile troblje. Hipodrom se je zdi
pomiril, vse seje ozrlo proti katismi. Pojavil seje M
gologlav, z bujnimi kodri, v dolgi haHi iz pražnja, kiji
prejel od Epafrodita. Med gledalci so se oglasile opaži
»Ha, barbar, v halji kakor Molohovžrec? Vestalka, tai
zadene? Od kod je? Gost Epafroditov! Baje Sloven\
Iztoku ponudijo loke in puščice. Napne tetivo]
pr\'em, drugem, napne pri trtjem, trenk - vsak lok
počil. Hladno je metal lepo rezljano orožje na tla.
Ljudstvo seje čudilo.
Slednjič seje odločil za velik, neroden lok, pravit
barski. Nato sije izbral strelico, samo eno. Ponudil
mu še dve, pa je odkimal.
Med ljudstvom šepetanje začudenja. Teodora sami
je nagnila preko katisme.
Nato je šel Iztok sam in si odbral konja: krasno S
živalco, doma izza Črnega morja. Privil ga je v ara
Iztok je zm^al z glavo, češ nočem osedlanega koi
Sluge so pristopili in odpeli zapone ter sneli sedlo.
Ljudstvo je glasno vzkliknilo.
Tedaj je Iztok prijel haljo dočlenko in jo vrgel i
sebe. Krog bokov seje zablestela bela jagnjčtina, Idi
jo je sešila IJubinica, in stal je ob črnem konju sii
arene svobodni sin, lep in postaven, daje Teodora prii
nila brušeno prizmo k očesu in ga gledala s pohlepom
naslado: mišica ob mišici, kakor zid krog Bizanca.
Iztok je zataknil strelico za pas, prijel lok z leviM
desnico brzdo in planil kakor pero na konja. Spela i
se, potem pa zdirjala po areni. Jezdil je prvič in pogl^
kragulja, ljudstvo je zamrmralo, ker ni sprožil.       J
Jezdil je drugič, strelica še vedno za pasom, kom
vedno besnejšem diru. Iztok pa, kakor bi sedel na pti\
Ljudstvo je zakričalo. »Strelj^, proži, barbar!
norca nas ima! Potegnite ga s konja!«
20. STRAN - NOVI TEDNIK
8. MAJ 1
ARHITEKT SVETUJE
piše; dipl. inž. arh. METAŠIRCEU
Vprašanje: Bralec iz La-
škega želi opremiti večjo
sobo, ki naj bi služila hkrati
kot dnevna soba in jedilni-
ca. V sobi ima kmečko peč
in bi tako želel prostor
opremiti rustikalno.
Odgovor: Iz sobe ima bra-
lec v enem delu izhod v ku-
hinjsko nišo, zato je primer-
no, da v tem delu namestimo
jedilni kot. Le-ta naj bo v
kotni postavitvi, to se pravi,
sestoji naj se iz kotne klopi,
jedilne mize in stolov. Na
stenah nad klopjo lahko na-
mestimo sklednik oziroma
police, obložene s predmeti
domače obrti, kar bo naredi-
lo prostor prijetnejši in bolj
domač. Tak kot ni namenjen
le jedi, ampak se v njem dru-
žina lahko zbira k pogovo-
rom in preživlJEinju prostega
časa. K domačnosti pa lahko
tudi precej prispeva klop
okoli kmečke peči.
v delu sobe, kjer je dostop
s hodnika, organiziramo
dnevni del s televizijo. Tele-
vizija n^ bo nameščena ta-
ko, dajo je mogoče^giedati iz
jedilnega kota kot tudi s kav-
ča ob oknu. Tako jo postavi-
mo na kotno omaro.
Rustikalnega pohištva je
na našem tržišču dovolj (pro-
izv^alci Slovenijales Ra-
domlje, Lip Slovenske Ko-
njice, Lip Bled, Šipad ...),
klop iz masivnega lesa ob
kmečki peči pa naj izdela
mizar.
Poleg centralne razsvetlja-
ve v dnevnem delu namesti-
mo še visečo luč nad jedilno
mizo.
Stene naj bodo belo ople-
skane. Da bi dosegli vtis gro-
bega ometa, lahko uporabi-
mo notranji kit, ki da površi-
ni bolj reliefno strukturo.
ZDRAVILNE RASTLINE
Netresk
Danes poznamo približno 25 do 30 vrst rodu netreskov.
Število njihovih podvrst in gojenih oblik je namreč
ogromno, poleg tega pa je znanih še veliko križancev
med divje rastočimi rastlinami.
Navadni netresk (Sempervivum tectorum L.) je dobro
znana rastlina, ki raste po strehah, zidovih in skalah. Nje-
govi Usti so mesnati in tvorijo listno rozeto, iz katere
poženejo pokončna stebla z majhnimi, rožnatimi cvetovi.
Nekdaj je bilo v navadi saditi navadni netresk po strehah,
ker so mislih, da ščiti hišo pred strelami. Začetki tega
\judskega verovanja seg^o daleč v preteklost. V času, ko
so bile strehe napravljene še iz vej in gUne, so jih prekrivali
s travnato rušo. Povrhu so sadili netresk in njegove kore-
nine in Ustne rozete so kmalu ustvarile debelo zaščitno
plast pred dežjem in neuijem.
Netresk vsebuje veliko sliuu, čreslovine, smole in organ-
ske kisline ter rvjihove soli.
Netresk uporablja le še ljudsko zdravilstvo in sicer nabi-
rajo hste od julija do avgusta. Uporabljajo jih zunanje
zoper bradavice, pege, opekline in vročino. Čaj iz 10 do 15
Ustičev na skodelico vode so pili pri krčih in čirih v
želodcu, pri driski in griži, pri obolenju mehuija. Danes
netresk uspešno uporabljajo v homeopatiji proti vnetim
očem, sluhovodu, in tudi polag£go na boleča protinska
mesta, ker Svež sok hladi in vleče skupaj- Svež sok so
uporai>l}ah tudi zoper pike žuželk. Iz listov pa lahko pri-
pravimo tudi tinkturo, mazilo in poparek. Sveže Uste nare-
žemo in jih namočimo v žgar^je ter pustimo stati nekaj dni
na toplem. Nato precedimo in tinkturo uporabljamo za
zdravljenje kurjih oči, v zadnjem času pa so testirah tink-
turo tudi pri rakastih obolenjih zlasti pri raku na mater-
nici, kot dodatno zdravljenje. Ti poskusi so šele v začet-
nem stadiju in še niso znani vsi rezultati.
Pri netresku lahko uporabljamo le sveže Uste, ki jih
moramo pred uporabo olupiti in nato stisniti iz nJih sok.
Ljudsko zdravilstvo je uporabljalo sveži sok tudi za lajša-
nje tegob pri krofu in so si pripravljali iz svežega soka
mazilo s pomočjo spuščenega kravjega loja. Sveže Uste so
kuhaU tudi na dobrem domačem vinu in so pijačo piU pri
težavah z gUstami in so z ryo zbijaU vročino. Liste so
kuhaU tudi v oUvnem olju in so z njim mazaU nečisto kožo,
opekline in zdraviU z nJim tudi vneta ušesa. Zato je ljud-
sko ime za netresk tudi ušesnik, uheljnik in nastran, kar
spominja na uporabo v času kuge in griže. Svež netreskov
sok tudi uporabli^o za odpravljanje sončnih peg. Vodo, v
kateri se je kuhal netresk uporabljajo kot obkladke pri
hudem glavobolu.
BORIS JAGODIC
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Cvetlična
gredica za
sonfino lego
Cvetlična gredica je po-
trebna v vsakem vrtu, s^j ga
krasi od zgodnje pomladi,
kot raste teloh, do poletnih
ostrožnikov, jesenskih aster,
vrt pa krasi tudi pozimi, ko
ostainejo na vejicah jagode
ognjenega trna. Istočasno
nam cvetUčna greda ponuja
bogastvo barv za šopek v na-
šem stanovanju.
Praviloma takšno gredico
uredimo v bivalnem delu vr-
ta, na mestu, kjer bo njobolj
vidna. Je nepravilne obUke,
še bolj pa pride do izraza, če
jo uredimo pred skupino
iglavcev.
Za cvetUčno gredico upo-
rabljamo svetoče trsunice,
tr^no cvetoče rasthne, ki se
razUkujejo po času cvetenja,
beirvi, obliki cvetov in listov
ter v razUčni višini rastlin.
Visoke trsgnice sadimo v
ozadju, nižje in nizke pa ob
robu gredice, na meji s pre-
progo trate. Upoštevati je
treba tudi lego cvetUčne gre-
de, k^jti vse trjgnice ne uspe-
v£UO na sončni ah senčni legi.
Na takšni gredi sadimo po-
leg že znanih cvetočih tržnic
tudi vrtnice, čebulnice, po-
krovne rasthne, okrasne tra-
ve in enoletnice.
dipl. ing.
JAGLENKA LEBAN
GOBARSKI KOTIČEK
POMLADANSKI HRČEK
Pogojno užitni
smrčici In
strupeni hrčelc
Toplo spomladansko son-
ce in aprilski dež privabita
iz zemlje prve, težko priča-
kovane gobe - mavrahe ali
smrčke. Te, za gobarje tako
zanimive glive uspevajo sa-
mo v tem letnem času, na
svojstvenih rastiščih, v bli-
žini rek in potokov, kjer vo-
da večkrat prestopa brego-
ve ia prinaša hranljive sno-
vi, potrebne za razvoj tros-
njakov.
Med bujno zelenečim rast-
Unjem bomo na sprehodih
po travnikih in logih pogosto
naleteh na krhke in sočne,
satju podobne tvorbe, bolj
ah manj rjavih barv, s sivimi
ali rumenkastimi odtenki.
Na votlem betu se dviga kvi-
šku kroglast ali stožčast klo-
buk, grebenasto mrežaste
povTšine, z globokimi udrti-
nami ali jamicami. Navpičen
prerez gobe nam pokaže, da
je vsa notrarxiost votla, kar
izn^dljivi kiUinarični moj-
stri izkoristijo za negrazlič-
nejše nadeve. Ker pa poleg
večih pogojno užitnih vrst
smrčkov obst^ua tudi smrtno
strupen pomladanski hrček,
je nujno, da ga naprej spoz-
namo in se ga naučimo razli-
kovati od drugih podobnih,
užitnih gob.
Na pomladanskega hrčka
(Gyromitra esculenta) naleti-
mo običsgno v gozdu pa tudi
kjerkoli izven njega. Včasih
so dobro skriva v listju po-
dobne rjave barve, vseeno pa
nas zbode v oči mehko, viju-
gasto oblikovana površina,
ki še najboj spominja na
možganske zavoje ali pa na
črevesje. To je zadostno zna-
menje in razlog, da tako obli-
kovanih gob v pomladan-
skem času nikoU ne bomo
pobrah za uživar^e.
V nedavni preteklosti, je
namreč tudi pomladanski
hrček veljal za okusno, po-
gojno užitno gobo, če so ga
prekuhah in vodo odliU.
Smrtno nevaren strup, giro-
mitrin, je z vodo odstranljiv
in tudi močno hlapljiv, tako
da je nevarno vdihovati pare,
kjer se hrčki kuhfgo. Kljub
sušenju in prekuhavar\ju teh
gob, pa so se nekateri ljudje
vseeno zastrupili in celo
umrh! Zato so po vsem svetu
razglasih hrčke in nekatere
UŽITNI SMRČEK
njegove sorodnike za strup,
ne, smrtno nevarne gob,
prepovedah pa so tudi pj,
d^o hrčkov na vseh trgjt
Če bi torej použili surovej
ali slabo prekuhanega hrčk;
bi se smrtno nevarno zastn
pili, podobno kot z zelen
mušnico!
. To neprijetno lastnost, ^
so nekatere surove gobe ht
do strupene in škodljive
veškemu organizmu, včasi
lahko odpravimo s prekuh;
vanjem. To so vedele že naS
babice, ki so prekuhaval
kar vse užitne gobe po vrst
Na žalost pa to ne veljaj
vse strupene vrste, saj s
mnogi gobji strupi netopu
in obstojni tudi pri višji
temperaturah. Zato obs^j
samo en način, da se zai«
sljivo obvarujemo nesreit
spoznati moramo strupen
gobe in njihove lastnost
Hudo strupenih vrst ni vd
ko in se jih splača naučiti, i
misUmo gobariti preko celi
ga leta.
Nabiranje užitnih srmri
kov (^^lorchella esculenta) ii
njenih sorodnikov bo doki
varno, če jih bomo znali r
zlikovati od hrčkov. V
smrčki ah mavrahi so kuh
ni odUčne jedilne gobe in i
bojazni, da bi vam škodoval
vendar ne smemo uživati si
rovih. To naj velja tudi za n
zhčne čašice in skledice, i
jih v raznih gobarskih kup
gah predstavljjgo pod oziij
ko - užitne. Vredno pa i
upoštevati dejstvo, da je v(
čino zaprtotrosnic nemogt
če pravilno določiti brez n
kroskopa. Zato razen mavr
hov ni vredno pobirati nob
nih drugih, podobnih sp
mladanskih gob. Pomenil
no je, da smo se naučih n
poznati smrčke od hrčko
oko n^ se nam vedno usta
na površini gobe, ki jo mis
mo pobrati - pri smrčkih
površina grebenasto mrež
sta, pri hrčkih pa mehko k
drasta. Pravilna imena snu
kov bomo težko uganiU br
mikroskopa, kar pa za nal
ranje niti ni pomembno, s
mikrologi priznavajo nekat
re vrste le kot razUčke ui
nega smrčka, vsi pa so kub
ni užitni in zelo okusni.
V prevehki vnemi pa
smemo pobrati vse do za
njega primerka, nekaj stal
gob naj vedno ostane na'
stišču, da lahko odvri«
svoje trose.
ANTON POL*
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, teL 23-105, 22-369
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ured-
nik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Maijela Agrei
Tatjana Cvim, ViU Einspieler, Violeta Vatovec Einspieler, E^i
Masnec, Rado PanteUč, Mateja Podjed, Milena Brečko Poklic-
Franček Pungerčič, Zdenka Stopar, Srečko Šrot, Mitja Umnik-
Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi
Izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 80 dinaijev. Individualna letn*
naročnina je 3.760 dinarjev, poUetna 1.880 dinarjev. Za tujino j«
letna naročnina 8.320 dinaijev, za delovne organizacije pa 4.16"
dinarjev. St žiro računa 50700-603-31198 - ČGP Delo U^^
liana, TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - NOVI TEDNIK

Korelska medicina na siovenskih tleh
Na Dobrni le te dni zanimiv seminar o uporabi akupunkture
v majhni predavalnici v ho-
telu na Dobrni je bilo zelo ži-
vahno, prav nič podobno
vzdušju, kot smo ga v preda-
valnicah vajeni: za katedrom
govornik, poslušalci pa tihi
kot miške. Namesto govorni-
ka sta bila tam dva moža z
vzhodnjaškimi potezami, po-
slušalci pa so se nagnetli oko-
li njiju, opazovali in posluša-
li, spraševali in komentiral.
Na mizi med njimi je ležal
moški srednjih let, eden od
bolnikov, ki so na zdravljenju
v Zdravilišču.
Trpel je hude bolečine zaradi
deformacije hrbtenice in eden
izmed vzhodnjakov mu je za-
čel iskati akupunktirne točke,
kamor bo zapičil igle, ki bodo
olajšale bolečine. Našel je tri
točke in bolnik je ugotovil, da
so bolečine manjše.
Takšna je bila slika, ko smo
stopili med udeležence desetd-
nevnega seminarja o akupunk-
turi na Dobrni. Prišli so slo-
venski zdravniki, ki se ukvar-
jajo z akupunkturo in so si do-
slej nabrali že precej znanja.
Tokrat so poslušali o izkušnjžih
korejske oblike te tradicional-
ne medicine, saj sta bila preda-
vatelja doktor Chong in profe-
sor Li iz Severne Koreje. Semi-
narje pripravila sekcija za aku-
punkturo pri zdravniškem
društvu Slovenije, ki v svojih
vrstah združuje 70 članov, pi-
onirjev na področju akupunk-
ture pri nas.
Zdravniki so na Dobrni po-
slušali teoretični del, hkrati pa
sta korejska strokovnjaka po-
kazala tudi uporabo akupunk-
tumih igel pri različnih bolez-
nih. Sodelovali so bolniki, ki
se zdravijo v zdravilišču Dobr-
na, vsak od zdravnikov pa je
lahko pripeljal tudi svoje paci-
ente, pri katerih dotedanje me-
tode zdravljenja niso bile
uspešne. Tako so lahko zdrav-
niki obogatili svoje znanje, ka-
ko lajšati težave in jih odprav-
ljati, ko gre za pomoč pri ra-
zličnih boleznih lokomotorne-
ga aparata, za nevrološke teža-
ve, pa tudi za pomoč pri steril-
nosti.
Izkušnje in tradicija zdrav-
ljenja z akupunkturo segajo na
Kitajskem in v drugih vzhod-
nih državah tisoč in več let na-
zaj, v zadnjem času pa se aku-
punktura vse bolj uveljavlja
tudi v zahodnem svetu. Leta
1976 jo je priznala svetovna
zdravstvena organizacija kot
metodo zdravljenja, uveljavila
pa se je tudi pri nas.
Po besedah doktorja Chonga
zdravijo v Severni Koreji v am-
bulantah kar polovico bolezni
z akupunkturo, zdravnik pa
mora poleg sodobnega načina
zdravljenja poznati tudi tradi-
cionalne metode. Tu ne gre le
za akupunkturo, ampak tudi
za poznavanje zelišč, korejske-
ga tradicionalnega zdravilstva,
kirurgije, kjer anestezirajo z
akupunkturo ... Vsega tega se
lahko naučijo na posebni fa-
kulteti za tradicionalno medi-
cino v Pjongjangu, imajo pa jih
tudi v provinci. Šolanje na
takšni fakulteti traja šest let in
pol.
Pri nas takšnega izobraževa-
rya seveda ni, zato so sloven-
skim zdravnikom toliko drago-
cenejša predavanja s strokov-
njakov z vzhoda. Po besedah
dr. Ivana Moserja iz Šentjurja,
tajnika sekcije za akupunktu-
ro, naj bi bilo takšnih srečanj v
prihodrvje še več. Doktor Karel
Lipovec iz Zdravilišča Dobrna
pa je dejal: »Z akupunkturo se
pri nas ukvarjamo že več let, v
zadnjem času pa ustanavljamo
protibolečinsko ambulanto,
kjer bo del zdravljenja tudi
akupunktura. Zato so nam iz-
kušnje s seminarjev zelo dra-
gocene in v desetih dneh smo
se naučili veliko novega.«
TATJANA CVIRN„
Planinski postojanici pod Raduiio in
Ojstrico sta že odprti
Prvomajski prazniki in le-
po vreme so privabili v Lo-
garsko dolino veliko izletni-
kov in tudi precej planincev,
ki so opravili prve ture; naj-
več do koč na Loki pod Ra-
duho in na Klemenči jami
pod Ojstrico, ki jih že po tra-
diciji odprejo med prvimi v
Savinjskih alpah.
Planinsko kočo na Loki
pod Raduho tudi letos oskr-
bujeta Betka in Franc Pre-
padnik. Dostop do postojan-
ke je lahek, manj vzdržljivi
planinci pa lahko del poti
premostijo tudi z avtomobi-
lom. Postojanka bo v maju
odprta ob sobotah in nede-
ljah, v juniju in potem seve-
da vse poletne mesece pa
vsak dan.
Koča na Klemenči jami
pod Ojstrico (na fotografiji)
je tudi med temi prvomajski-
mi prazniki privabila veliko
planincev. Je le slabo uro ho-
da oddaljena od doma pla-
nincev ali Izletnikovega do-
ma v Logarski dolini. Pot do
koče je že kopna, le na jasi
pred postojanko je še nek^
zaplat snega, okoliški vrhovi
pa so, seveda, še odeti v
sneg. Na kočo prihajajo tudi
turni smučarji, ki smučajo
na plazu pod Ojstrico.
Postojanko že drugo leto
zapored oskrbuje Marjetka
Pečovnik iz Solčave, ki ob-
ljublja, da bo koča odprta ob
sobotah in nedeljah v maju
in prvi polovici junija (razen,
če bo res izredno slabo vre-
me), po 15. juniju, ko se zač-
ne glavna planinska sezona,
pa bo koča odprta vsak dan.
Cene hrane in pijač ter tudi
prenočišč v obeh postojan-
kah so sorazmerno nizke.
nižje kot marsikje v dohni,
kjer je oskrbovanje nepri-
merno lažje.
SREČKO ŠROT
AMADEUS POROČA
Je to prasec ali pa prašiča
posvem vseeno je za sceno,
realno »svinjska« je resnica,
ob pogledu na njegovo ceno.
Bodice
Mnogi se opirajo na lastne sile santa
takrat - kadar je treba uporabiti komolct^
Nekaterim ni dovolj, da jim je življenje i
rožicami postlano - radi bi imeli postlanih
z devizami. ,
Meteorologija je nemočna kadar gre - ^
frontalne motnje v glavah.
Največja konkurenca košarkarjem Cibont
v zadevanju koša so gotovo - kadrovski
referenti.
Mnogi birokrati prihranijo precej energija
za ogrevanje - saj jih greje špeh.
Zmotno je misliti, da se bo pridelek pove-
čal samo zato - ker odgovorni večkrat
»flancajo« na sestankih.
MARJAN BRADAt
če bi ti prazniki trajali še kak dan, mej duš, bi me
vzel hudič!
(Novi tednik, 8. 5. 1969)
Nevesta za sedem starlli miiilonov
Šranganje je stara slovenska navada, ki se je ponekod ohranila do danes. Gre za to,'
mora ženin, če svojo bodočo ženo odpelje iz druge vasi, fantom zanjo plačati odkupni"
Seveda tako enostavno kot se shši, le ni. Fantje iz nevestine vasi se morajo na šranga'
temeljito pripraviti. Izpolniti morajo vse želje svatov in ženina, kajti vsaka neizpolnj*'
želja pomeni znižanje odkupnine. Želje pa so lahko kcO nenavadne.
Minulo soboto so fantje iz Založ pri Polzeli postavili šrango ženinu Petru Blagotinški'
Šmartnega ob Paki, ki je prišel po nevesto Milico Geršak. Sranga je bila bogato okrase'
imeU so konja, godce, razne vrste pijače in jedač, pa tudi kozo in marsik^ drugega. Njih"
cena je bila zelo visoka. Po dolgotr^nem pogajanju so se sporazumeli za sedem st»
milijonov. Fantje so dosegU svojevrsten rekord, ženin pa je lahko odpeljal svojo neve*
pred matični urad.
Na sliki: Preden sta ženin in nevesta odšla, sta morala takole prežagati cepanico.
T. TAVC^