« ^ J-J cj =m O — -in C cn "O M £ ® o ~ > OJ Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si S ce. Hi PEUGEOT z 1 POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 .spctop Politika Gorišnica • Prvič v zgodovini občine se bodo zadolžili >lak.si O Stran 5 V Štajerski Ptuj, petek, 11. oktobra 2024 Letnik LXXVII • št. 80 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Aktualno Zavre • Asfaltirali bodo toliko, kot je denarja ... O Stran 2 Podravje Ptuj^ Grajena: vse več prebivalcev, vse slabše ceste O Stran 4 V središču Podravje • Le redki primeri, ko delodajalci ne plačajo dela študentom O Strani 6 in 7 Kronika Ptuj^ Manj zbranih zamaškov, manj humanitarne pomoči O Stran 12 Slovenija • Je permisivna vzgoja otrok res najboljša popotnica v svet odraslih? Nekoč »špricanje« brez opravičila, zdaj s podpisom staršev »Starši se ne zavedajo, da izogibanje obveznostim ni pravi način reševanja težav. Odsotnost od pouka gre prek vseh meja, in to z opravičili staršev ali zdravnikov,«je opozorila Mojca Mihelič iz združenja ravnateljev. Več na straneh 6 in 7. Bioplinarna Ormož v sanaciji Če bo še smrdelo - I odvzem dovoljenja Ptuj • Tudi zadnji najemnik obupal nad lokalom pri tržnici «* ii D NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado. Mu 2 Štajerski Aktualno petek • 11. oktobra 2024 Zavrč • Zaplet pri obnovi ceste v Belskem Vrhu Asfaltirali bodo toliko, kot je denarja ... Občina Zavrč to jesen izvaja modernizacijo dobrega pol kilometra ceste v Belskem Vrhu. Za projekt je v občinskem proračunu zagotovila 127.000 evrov. Vrednost pogodbe z izbranim izvajalcem del je 100.000 evrov, ostali stroški na projektu, kot so geodetske odmere, nadzor, varnostni načrtso znašali okoli 11.000 evrov, so povedali v upravi občine Zavrč. Ker obnovljena asfaltna cesta ne bo pripeljala do vseh vikendov, sta lastnici zadnjih dveh vikendov na trasi na župana Slavka Pravdiča apelirali, da bi poskusili asfalt položiti še do njunih nepremičnin. Dodatna dela so nato na občini pogojevali s sofinanciranjem, saj da so glede na sredstva na proračunski postavki finančno prekratki, če želijo tej želji ustreči. Dodatno asfaltiranje so pogojevali z doplačilom lastnic vikendov v znesku dobrih 4.000 evrov. S tem se lastnici nista mogli sprijazniti, vprašali sta, ali ne gre v primerjavi z drugimi na trasi, ki jim ni treba plačati nič, morebiti za neenakopravno obravnavo. To so na občini odločno zanikali. Povedali so, da bi se dodatni odsek ceste asfaltiral na željo lastnic vikendov, vendar zanj v celoti na proračunski postavki nimajo dovolj denarja. „Lastnicama vikendov smo povedali, da občina nima sredstev za izvedbo dodatnih 124 metrov ceste. Ker sta vztrajali, da se cesta uredi do njunih nepremičnin, smo pristali v dogovor, da del izgradnje oziroma rekonstrukcije sofinancirata. Nismo ravnali diskriminatorno, ampak želeli ustreči željam in zahtevam lastnic vikendov," so na očitke odgovorili v upravi završke občine in pojasnili celotno finančno konstrukcijo projekta. Asfalta brez sofinanciranja ne bo Za dobrega pol kilometra ceste so v občinskem proračunu zagotovili 127.000 evrov. Ker je na proračunski postavki 16.000 evrov ostalo, bi lahko res naredili še nekaj več, vendar denarja za celoten odsek 124 metrov po pojasnilu občinske uprave ni bilo dovolj. Zato so lastnicama predlagali sofinanciranje. Slednjima se je zastavilo vprašanje, zakaj bi samo dve financirali cesto in ne vsi na trasi. Na občini so ponovili, da so jima poskušali ustreči, vendar jim drugega dodatnega krajšega odseka brez njunega dela sofinanciranja, niti s sprostitvijo denarja proračunske rezerve, ne bo uspelo pripeljati do konca. Takole so pojasnili: „Dodatnih sredstev ni možno več zagotoviti, ker so vsa za ta namen počrpana. Občina ne sme skleniti pogodbe, če nima zagotovljenih finančnih sredstev. V primeru, da lastnici nepremičnin ne bosta sofinancirali izgradnje ceste, bo občina del ceste rekonstruirala brez njune udeležbe, v skladu z razpoložljivim denarjem." Zaradi 4.000 evrov bosta lastnici vikendov na koncu trase ostali brez asfalta. Župan: »Lastnicama sem pojasnil finančno situacijo« Na prvi pogled se lahko zdi, da je res diskriminatorno, če bi samo dve lastnici vikendov na celotni 620-metrski trasi morali edini financirati obnovo ceste. Po drugi strani je dejstvo, da v projektu obnova vseh 620 metrov ni bila predvidena, asfaltiranje bi končali sto metrov pred koncem ceste. In res je, da na prvotno planirani trasi lastnikom vikendov ni treba doplačati nič. Ker je nekaj denarja ostalo in ker so delovni stroji že na lokaciji, so na občini traso obnove podaljšali, za celotni podaljšek pa potem več denarja v proračunu tudi ni bilo dovolj. Zato so lastnicama vikendov predlagali sofinanciranje, saj kot pravijo, so želeli ustreči njunim željam in zahtevam. „Drugi del ceste je v dolgoročnem planu, prvi odsek pa je šel po uveljavljeni proceduri, o njem je odločal tudi odbor za gospodarstvo, ki ga vodi podžupan Robert Vuzem. Lastnicama vikendov sem pojasnil finančno situacijo, da se moramo držati načrta in prioritet, kot smo si jih zastavili. Veseli nas, da imajo ljudje pri nas vikende, obdelujejo vinograde, urejajo okolice, plačujejo občini NUSZ. Radi bi pomagali, občina je šla naproti, imeli smo dober namen. Lahko bi se sami dogovorili in ne tega reševali v medijih," je dejal završki župan Slavko Pravdič in dodal, da občina usklajuje tudi zemljiške zaplete. Trasa ceste v naravi in katastru neusklajena Stanje v naravi in katastru se namreč ne sklada, sicer ne le pri parcelah omenjenih dveh lastnic, ampak tudi drugje na trasi. Lokalna skupnost tako vzporedno z modernizacijo ceste sporazumno z lastniki ob trasi rešuje še lastništvo in uradni vpis ceste v zemljiško knjigo ter geodetsko evidenco. Zdaj je po besedah župana Pravdiča tako, da so na vrisani trasi občinske ceste pri zadnjih dveh vikendih sadovnjak, oporni zid in garaža, medtem ko je dejanska trasa ceste vzporedno na zasebnem zemljišču. Zasebna in občinska zemljišča naj bi zamenjali v sklopu modernizacije ceste in tako stanje v katastru ter naravi uskladili, a je vprašanje, kaj bo sledilo nastalemu zapletu. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Tudi zadnji najemnik obupal nad gostinstvom pri tržnici Lokal na ptujski tržnici bodo zaprli Čeprav so Kavarno na placi odprli šele februarja letos, jo bodo že kmalu - morda celo trajno - zaprli. Daje najemnik zaprosil za prekinitev pogodbe, so potrdili na ptujski občini, ki je sicer lastnica teh prostorov. Preverili smo, ali bodo sploh še iskali nove najemnike ali morda prostoru spremenili namembnost. V štirih letih odšli trije najemniki Prvič je kavarna na ptujski tržnici svoja vrata po obnovi odprla junija 2020. Ob tem prostoru je deloval tudi Ptujski škrnicl, priljubljena trgovinica z lokalno pridelanimi domačimi dobrotami. Kasneje so trgovino zaprli in povečali gostinske prostore ter izboljšali pogoje poslovanja. Tako trgovino kot lokalje najprej upravljalo občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Nato so konec leta 2021 prenehali gostinsko dejavnost, občina pa je začela iskati najemnika. Kar nekaj časa je bil lokal zaprt, Centrum je začel delovati septembra 2022. Tudi ta je zelo hitro zaprl svoja vrata. Februarja letos pa je bila odprta Kavarna na placi pod okriljem novega najemnika, kije po le nekaj mesecih prav tako že obupal ... Najemnik bo kmalu zaprl vrata lokala na tržnici Foto: CG Na Mestni občini Ptuj so potrdili, da je najemnik gostinskega obrata na mestni tržnici uradno zaprosil za sporazumno prekinitev najemne pogodbe: »O datumu in drugih zadevah, vezanih na odpoved, se še usklajujemo.« Informacije, ki so nekaj časa krožile po mestu, so se torej izkazale kot resnične. Kaj se bo naprej dogajalo s tem prostorom, o načrtih in morebiti spremembi namembnosti, na občini dokončne odločitve še niso sprejeli. Ni pa izključena možnost, da bi v te prostore umestili kakšno drugo dejavnost. S sedanjim najemnikom, podjetjem ProGFK, so pogodbo sklenili v začetku letošnjega leta. Podjetnik Slavko Jurgec je med dvema ponudbama ponudil višji znesek mesečne najemnine v višini 620 evrov, kar je bilo 120 evrov več od izhodiščne cene. Pogodba o najemu je bila podpisana za obdobje petih let, a jo lahko prekineta obe strani. Tudi tokrat se je za prekinitev, tako kot prejšnjič, odločil najemnik. Skladno z občinskim pravilnikom je sicer najemnina tudi za ta lokal znižana; za prvo leto delovanja 80 %, v drugem letu najema bi bila nižja za 60 % od ponujenega zneska, v tretjem letu za 40 % in četrtem za 20 %. Šele nato bi najemnik začel plačevati polno ceno. Do 25. februarja 2025 bi tako mesečno plačeval le 124 evrov, v tem pa ni zajet znesek, ki ga plačuje še za najemnino stolov, letnega vrta in opreme podjetju Javne službe Ptuj. Čeprav ne najemnik ne najemodajalec nista podala podatkov o časovnici, je neuradno slišati, da bo lokal prazen najpozneje do konca leta, najverjetneje pa še prej. Razlogov, ki so pripeljali do odločitve najemnika, nam ni uspelo izvedeti. Slišati pa je, da ni bil zadovoljen s poslovanjem. Doslej sicer izkušenj v gostinstvu to podjetje ni imelo, imajo pa veliko podjetniškega znanja. Žal tudi to očitno ni zadostovalo, da bi lahko poslovali uspešno. Zaprta vrata lokala gotovo ne bodo dobra popotnica mestu, tržnica ali - kot ji pravijo nekateri - »beton plata« pa bo še bolj prazna ... Kaj se dogaja v Ljudskem vrtu Precej težav je imela občina tudi z iskanjem najemnikov lokala v Ljudskem vrtu. Lokal sicer v teh dneh ni več odprt. Poleti smo poročali o težavah, ki so jih imeli študentje z neplačevanjem oddelanih ur. »Za zdaj ni novih informacij, pogodba z najemnikom je do izteka te sezone še veljavna. V oktobru pa lahko gostinec v skladu s pogodbo dela samo ob posameznih dnevih oz. koncih tedna.« Na obeh lokacijah, tako na tržnici kot v parku, sta najemnika najemnine poravnavala. Za lokal v Ljudskem vrtu mesečno znaša 735 evrov. Dženana Kmetec petek • 11. oktobra 2024 Aktualno Štajerski 3 Ormož • V Bioplinarni Ormož izvajajo obsežno sanacijo Po novem letu naj ne bi več smrdelo Potem ko je sodna izvedenka za okolje, naravo in naravno dediščino dr. Cvetka Ribarič Lasnik potrdila, kar so čivkali že vrabci, da namreč ormoška bioplinarna ne deluje v skladu s pridobljenim okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD), do odprave pomanjkljivosti pa priporočila ustavitev obratovanja (ali celo odvzem dovoljenja), so se odzvali tudi v vodstvu obrata. Iz podjetja Adastra energija angleškega lastnika Duncana Thomasa Rolanda Webstra so namreč sporočili, da bodo v naslednjih tednih na infrastrukturi obrata opravljali vzdrževalna in tehnična dela, usmerjena v izboljšanje delovanja biopli-narne in zmanjševanje vplivov na lokalno skupnost. Zaradi teh del, pravijo, lahko v okolici prihaja do uhajanja neprijetnih vonjav, kar pomeni, da lahko še bolj smrdi kot običajno, še posebej ob poslabšanih vremenskih razmerah, za kar se vnaprej opravičujejo. Nadgradnja procesov in infrastrukture »Trenutno potekajo nadgradnje tako na procesni ravni kot na infrastrukturi, kar vključuje uvajanje najnovejše tehnologije za izboljšanje delovanja in zmanjšanje vpliva na okolico. Med ključnimi izboljšavami je posebna ponjava za prekritje zalogovni-ka digestata, naročena pri avstrijskem dobavitelju, ki izpolnjuje visoke tehnične in okoljske standarde. Priprave na montažo so že v teku, vključno z delom na obstoječi infrastrukturi ter usposabljanjem zaposlenih za rokovanje z novimi tehnologijami. Bioplinarna bo tako opremljena z naprednimi sistemi za zajemanje in filtracijo plinov, kar bo zmanjšalo emisije vonjav in omogočilo še boljšo integracijo v lokalno skupnost.« Dodajajo, da se zavedajo izziva širjenja neprijetnih vonjav in njihovega vpliva na sobivanje z lokalno skupnostjo, zato so »sprejeli že več tehničnih ukrepov, ki so usmerjeni v trajno odpravo teh težav ter zagotovitev skladnosti z okoljskimi predpisi«. »Obrat ni zgolj proizvajalec obnovljive energije, temveč pomemben del lokalne skupnosti. Zaposluje lokalne prebivalce in oskrbuje omrežje z obnovljivo energijo, kar aktivno prispeva k razvoju regije, prav tako aktivno sodeluje pri podpori nove industrijske cone preko priprave ogrevalne infrastrukture za sosede. V bioplinarni se za proizvodnjo čiste, obnovljive energije uporabljajo organski odpadki, kar prispe- va h krožnemu gospodarstvu in znatno pripomore v bitki proti podnebnim spremembam preko zmanjševanja odpadkov v okolju in izpusta emisij toplogrednih plinov. Kljub pozitivnemu doprinosu pa se včasih pri delovanju bioplinarn pojavljajo neprijetne vonjave, o čemer pričajo tudi nedavni zaznamki lokalne skupnosti. Iščemo rešitve in si prizadevamo, da bi do konca leta 2024 izpolnili vse zahteve ter še dodatno izboljšali trajnostno delovanje obrata.« 150.000 evrov za izboljšave Kaj konkretno pomenijo »nadgradnje tako na procesni ravni kot na infrastrukturi«, nas je zanimalo, pa tudi, koliko sredstev so v podjetju namenili zanje. »Gre za izboljšave v delovanju naprav in opreme ter v samem postopku predelave odpadkov. To vključuje dela, kot so odstranjevanje in premik bioloških odpadkov ter čiščenje zalogovnikov, njihovo pokritje z bioplinskimi ponjavami in pokrovi z ustreznim tesnjenjem, ki bo preprečilo uhajanje smradu. Lani smo vložili 120.000 evrov za zamenjavo membran na fermentorjih, ki so tudi vplivale na emisije vonjav, letos pa s tem nadaljujemo. Prav tako smo investirali 30.000 evrov v dodatno opremo za ustrezno predelavo odpadkov. Na procesni ravni to pomeni tudi boljše spremljanje delovanja fermen-torjev, redno čiščenje in pregled mešalnih sistemov ter skrb za preprečevanje korozije, kar zagotavlja daljšo življenjsko dobo opreme. Zaposleni se v nadaljevanju izobražujejo o boljšem ravnanju z opremo in nadzorom ključnih procesov, rabi ustreznih materialov za prekrivanje skladiščenih surovin, kar pomaga k večji učinkovitosti in varnosti delovanja bioplinarne. Letos smo tudi dodatno zaposlili inženirja, ki redno skrbi za vzdrževanje in nemoteno delovanje obrata.« V novo opremo bodo skupaj vložili 150.000 evrov. »Z uporabo najnovejše tehnologije se bomo borili proti uhajanju smradu, ki nastaja pri kompliciranem ravnanju z biološkimi odpadki. Uhajanje vonja lahko variira zaradi posamezne kompozicije bioloških odpadkov, vremenskih razmer in večjih posegov v sistem, kot so čiščenja fermentorjev, vhodne jame ali praznjenje lagune, česar se zavedamo, zato uvajamo ukrepe za omejitev širjenja vonjav.« Senka Dreu Če ne bo izboljšanja, grozi odvzem OVD Smrad, ki se širi iz bioplinarne, močno krati kakovost življenja Ormožanov, zato jih jezi, da doslej nobene pritožbe niso zalegle. Inšpekcijske službe so podjetje Adastra energija, spomnimo, že večkrat pozvale k izboljšanju delovanja obrata, ajih upravljavec ni odpravil inšpektorji pa ga več kot očitno doslej niso dovolj strogo sankcionirali, da bi se zganil in ukrepal. Dejstvo je, da imajo lokalne skupnosti v primerih, kot je ta, omejene možnosti ukrepanja. Zato so na ormoški občini že 8. maja letos na okoljsko inšpekcijo naslovili vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku. »A jo je mariborska enota tri dni kasneje zavrnila. Ker znatnega napredka pri izboljšanju stanja do zdaj ni bilo, prijave in pritožbe občanov pa so čez poletje dosegle vrhunec, saj smo jih prejemali tudi v nočnih urah, smo na krovni organ, torej Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, naslovili dopis, v katerem smo opozorili na dalj časa trajajoče in grobo kršenje okoljevarstvenega dovoljenja odgovornih oseb v Bioplinarni Ormož ter skladno z zakonom predlagali njegov odvzem. Ministrstvo je nato zadevo predalo pristojnemu inšpektoratu,« so nam pojasnili v občinski upravi. »Na zadnjem skupnem sestanku z vodstvom bioplinarne smo dobili zavezo, da bodo ukrepi izvedeni do konca novembra, zato upamo, da se bodo tega tudi držali. Želimo si, da se stanje uredi in umiri. Če se do konca leta ne bo, bomo ponovno vložili pobudo za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja, če tega že pred tem ne bo storil pristojni inšpektor.« Foto: CG Destrnik • Popolna zapora regionalke med Gomilci in Svetinci V nedeljo samo po obvozih Rekonstrukcija regionalne ceste Rogoznica-Senarska, ki jo je po dolgih letih prigovarjanja država le sklenila realizirati, poteka po načrtih. Izvajalec Cestno podjetje Ptuj je obnovo prvega odseka začel konec avgusta, končal pa naj bi jo ta mesec. V tem času promet mimo Destrnika poteka izmenično enosmerno in s pomočjo semaforjev, zato občasno prihaja do zastojev. Z DRSI pa so sporočili, da bodo regionalko med Gomil-ci in Svetinci zaradi končne preplastitve z asfaltom za en dan zaprli za ves promet. Popolna zapora bo to nedeljo, 13. oktobra, med 6. in 22. uro, nanjo pa voznike opozarjata tudi tabli na obeh straneh semaforja. Kje so možni obvozi, ni zapisano, kar lahko povzroči težave zlasti voznikom iz drugih krajev, ki tega območja ne poznajo. So pa na spletni strani občine Destrnik že ob začetku obnove regionalke zapisali, da bosta v času popolnih zapor zaradi asfaltiranja možna obvoza po lokalnih cestah Svetinci-Destrnik in Svetinci-Pacinje. Ko bo dokončan ta odsek ceste, dolg 1,4 kilometra, se bo, kot je znano, začela še obnova petih najbolj problematičnih v skupni dolžini nekaj čez štiri kilometre. Investicija vseh šestih odsekov je vredna skoraj 3,4 milijona evrov, v celoti pa jo financira Ministrstvo za infrastrukturo. Čez konec tedna zaprta tudi »štajerka« Od petka zvečer in vse do ponedeljka zjutraj pa bo za promet popolnoma zaprt tudi odsek avtoceste med Blagovico in Vranskim zaradi vzdrževalnih del. Zapora bo trajala od petka od 20. ure in do ponedeljka do 6. ure Na priključku Trojane bo tako odprt le izvoz iz smeri Maribora proti Ljubljani. V času del bo obvoz urejen po vzporedni regionalni cesti med priključkoma Blagovica in Vransko. Gradimo, obnavljamo P ftijiota ' v MürtflNn 13.10.2024 od 6. do 22. ure SD Zaradi končne preplastitue bo u nedeljo na odseku med Gomilci in Svetinci ves dan zaprta regionalna cesta. Foto: SD 4 Štajerski Podravje petek • 11. oktobra 2024 Trnovska vas • Gasilska vaja za požar na višini Če bi zagorela cerkev 32 operativnih gasilcev iz treh prostovoljnih društev je sodelovalo v gasilski vaji, v kateri so preizkušali svoje spretnosti pri gašenju požara z lestve. Foto: PGDB Kako z visoke lestve pogasiti požar, so na cerkvi sv. Bolfenka vadili gasilci PGD Biš, pri tem pa so jim pomagali vitomarški in ptujski kolegi. »Tarča« je bila cerkev sv. Bolfenka v Trnovski vasi, v kateri je gorelo, požar pa je zajel tudi cerkveni zvonik. Gasilcem iz domačega PGD Biš so se pridružili še kolegi iz Vitomarcev in Ptuja; slednji so prikazali, kako poteka gašenje z lestve na višini. Ker je cerkev res visoka, je gotovo marsikaterega sicer vsega hudega vajenega gasilca ob pogledu navzdol stisnilo v želodcu. Kljub temu je bilo kar nekaj junakov, starejših in zlasti najmlajših, ki so se po končani vaji z veseljem z dvižno lestvijo popeljali v višave. Nato so se vsi skupaj odpravili v gasilski dom v Bišu, kjer so jih za njihov trud in pogum z dobrotami nagradile bolfenške gospodinje. Gasilci PGD Biš sicer še vedno veliko energije vlagajo v svoj gasilski dom, ki so ga z občinsko pomočjo povečali. Pred dnevi so v dvorani nad garažo zmontirali jekleni nosilec, ki je nadomestil stara lesena stebra, tako da je konstrukcija zdaj trdnejša in posledično varnejša. SD Ormož • Županova tura po Jeruzalemu Promocija zdravega gibanja Po vzoru slogana Vsi na kolo za zdravo telo se je minulo nedeljo zjutraj pri bencinskem servisu MOL zbrala četica kolesarjev. Foto: FB 50-kilometrske Županove ture po jeruzalemskih hribih in dolinah se je letos udeležilo približno 60 kolesarjev. Kakšnih 60 od nog do glave športno opremljenih kolesarskih navdušencev se je pripeljalo, da se udeležijo Županove ture po približno 50 kilometrov dolgi poti čez jeruzalemske hribe in doline, ki ni prav enostavna, saj zahteva kar nekaj kondicije. Pred začetkom vožnje so opravili nekaj vaj za ogrevanje, pomahali v slovo in se odpeljali dogodivščini naproti. Vreme jim je odlično služilo, saj jih je med potjo, ki je vodila od Miklavža pri Ormožu preko Ormoža, Podgorcev, Polenšaka do Spodnjih Ključarovcev vse do cilja v Pušencih, prijazno božalo sonce. Vmes so se tudi ustavljali, da so si malce odpočili, predvsem pa nau-žili lepot te valovite vinorodne pokrajine. Županovo turo, s katero želijo poudariti pomen gibanja in kolesarjenja za zdravje ter povezovanje lokalne skupnosti, sicer tradicionalno organizirajo ormoški župan Danijel Vrbnjak, Športna zveza občine Ormož in Kolesarski klub Jeruzalem Slovenija. SD Ptuj • Skromna infrastrukturna vlaganja v ČS Grajena Vedno več prebivalcev, vse slabše ceste Razlike v razvitosti četrtnih skupnosti v mestni občini Ptuj so precej velike. V Grajeni, kjer je trend priseljevanja spodbuden, je veliko izzivov, kijih čakajo. Predsednik ČS Grajena Luka Žižek priznava: „Na določenih področjih je trenutno stanje zelo slabo in upamo ter delamo na tem, da se bo v naslednjih letih izboljšalo." Grajensko področje sodi med tista, ki so najbolj potrebna investicijskih vlaganj. Investicijski cikel niti približno ne sledi trendom priseljevanja. Čeprav so nekatere zadeve v zadnjih letih izboljšali, je izzivov še veliko. Predvsem na področju cestne infrastrukture, javne razsvetljave ter kanalizacije. „Kljub tem težavam ostajamo pozitivno naravnani, saj med drugim v zadnjih letih opažamo močno priseljevanje, kar nas zelo veseli, saj se bo na takšen način četrtna skupnost razvijala ter postajala bolj privlačna tudi za druge. Smo močno povezani, k temu veliko prispevajo predvsem številčna in zelo aktivna društva, na katera smo posebej ponosni," je dejal Žižek. V teh dneh se je zaključila izgradnja dobrih dveh kilometrov kanalizacije v delu Grajene ter Mestnega Vrha, kjer bo zgrajenih 48 priključkov za približno 144 populacijskih enot. V zadnjem letu so končali tudi adaptacijo ter urejanje grajenske kulturne dvorane. Vrednost zadnje adaptacije je znašala okrog 15.000 evrov, sicer pa so že pred tem vgradili toplotno črpalko za ogrevanje in hlajenje objekta, naredili fasado ... Na področju cestne infrastrukture jih čaka še veliko dela. Marsikje manjkajo pločniki, ceste so dotrajane, neurejene, luknjaste ... Prometna varnost v tem delu Na območju ČS Grajena kakšnih velikih injrastrukturnih projektov v tem letu ni. mestne občine je slaba, čeprav gre za pomembno prometnico med Ptujem in Mariborom. Delno je za urejanje odgovorna občina, delno država, ki je lastnica glavne prometnice skozi Grajeno. Edina omembe vredna infrastrukturna investicija, ki se je dogajala v letošnjem letu na območju ČS Grajena, je urejanje ceste z Mestnega Vrha proti blokovskemu naselju, kar sicer spada bolj pod četrtno skupnost Panorama. Gre za fre- kventno cesto, ki se množično uporablja za sprehode in rekreacijo. V sklopu participativnega proračuna so uredili še učilnico na prostem pri OŠ Ljudski vrt, podružnici Grajena. Ta prostor ni namenjen le šolarjem, pač pa tudi za med-generacijska druženja vseh krajanov. Vrednost investicije je znašala 25.000 evrov. „Ureditev je za nas pomembna pridobitev. Zajema postavitev zunanjih učnih klopi, stolov in drugih sedalnih površin, botaničnih korit, ureditev terena, poslikave betonskega zidu in družabnih ter socialnih iger. Postavili smo tudi zunanje klopi, mize, koše za smeti, meteorološko hišico itn.," je zadovoljen Žižek. Želja in potreb krajanov, ki bi izboljšale kakovost bivanja, je še veliko. Med drugim so predlagali, da bi se tudi ta del mesta s centrom povezal z linijo mestnega avtobusa. Dženana Kmetec Ormoško • Rešitev zapleta z ukinjenimi avtobusnimi linijami Če ni redne, možna uporaba šolske linije Prejšnji teden smo pisali o težavah, ki so jih občanom povzročile nekatere ukinjene ali časovno premaknjene avtobusne linije. Foto: Arriva Na občini Ormož so se z Arrivo dogovorili, da se lahko s šolskim avtobusom, če na neki relaciji ni redne linije, peljejo tudi občani. O njihovem številu in urnikih vožnje namreč ne odločajo več koncesionarji, v tem primeru Arriva, pač pa Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki jo je država ustanovila z namenom skozi centralizacijo poenotiti javni potniški promet in v njem narediti red. Z novim šolskim letom, ko so »pod novo metlo« začeli veljati sedanji vozni redi, je bilo slabe volje veliko, saj so spremenjeni urniki potnikom povzročali težave, še več pa ukinjene linije, zaradi katerih so bili avtobusi ponekod tako polni, da so vozili kar mimo postaj, ne da bi se na njih sploh ustavili. Med ukinjenimi linijami se je znašla tudi dopoldanska na relaciji Sveti Tomaž in Ormož. In sicer preko Lahoncev in Litmerka. Medtem ko je avtobus do konca avgusta iz Svetega Tomaža proti Ormožu odpeljal ob pol devetih zjutraj, nato pa se ob 11. uri odpravil nazaj do Svetega Tomaža, zdaj ni več tako, kar pomeni, da redne linije na tej poti ni več, ampak tam ostaja samo še šolski avtobus. Da linije Ormož-Sveti Tomaž pravzaprav niso ukinili, ampak speljali po nekoliko spremenjeni trasi - namesto preko Litmerka preko Ključarovcev in Lešnice, so nam, spomnimo, pojasnili v DUJPP. Kot razlog so navedli, da so s tem pokrili naselje z večjo gostoto prebivalcev in da je tam cesta boljša, medtem ko je preko Litmerka za velika vozila problematična. Kljub temu so obljubili, da bodo preučili opcijo morebitne ponovne uvedbe linije skozi Litmerk v dopoldanskem času. Obenem pa tako v DUJPP kot pri Arrivi omenjajo izjemo, ki jo dopušča Zakon o prevozih v cestnem prometu. Ta namreč v svojem 54. členu pravi, da »storitve posebnega linijskega prevoza potnikov lahko izjemoma pod pogojem zadostne zmogljivosti vozila uporabljajo tudi drugi potniki, če se tako s pogodbo dogovorita naročnik in izvajalec prevoza«. Čeprav so torej šolski avtobusi v prvi vrsti namenjeni prevozom šolarjev, se lahko z njimi peljejo tudi občani, a le, če so izpolnjeni naslednji pogoji: da na tisti relaciji ni redne linije, da je na avtobusu dovolj prostora tudi za »nešolarje« in če seveda s tem soglašata naročnik in prevoznik--koncesionar. Na občini Ormož so se na ta dodatna pojasnila takoj odzvali in se sestali z Arrivo, ki izvaja šolske prevoze. »Dogovorili smo se, da se na linijah šolskih pogodbenih prevozov, kjer ne poteka javni linijski prevoz in so na avtobusu proste kapacitete, dovoli uporaba tega prevoza tudi občanom.« SD petek • 11. oktobra 2024 Podravje Štajerski 5 Gorišnica • Svetniki potrdili osnutka proračunov 2025 in 2026 Prvič v zgodovini se bodo zadolžili Gorišnica je ena izmed izjemno redkih občin, ki vse od ustanovitve še nikoli ni bila zadolžena niti za en evro. Toda to naj bi se z naslednjim letom spremenilo. Osnutek proračuna za leto 2025 namreč predvideva zadolževanje v višini 2,2 milijona evrov, in sicer zaradi razširitve vrtca. Projektantska ocena za omenjeni prizidek vrtca, v katerem bo sedem oddelkov, znaša okoli tri milijone evrov. Ena igralnica stane toliko kot ena hiša ... Svetnik Milko Štrucl je zgrožen nad cenami, ki trenutno veljajo na gradbenem trgu. Po njegovih besedah bo občino izgradnja ene igralnice stala okoli 300.000 evrov, kar je skoraj toliko, kot stane ena stanovanjska hiša. »Napeljava električnih inštalacij bo stala okoli 400.000 evrov, kar je preveč. Je pa res, da na to nimamo prav nobenega vpliva,« je povedal Štrucl. Župan Borut Kolar je ob tem poudaril, da so to projektantske ocene, dejanske ponudbe bodo lahko nižje. »Upamo, da se bo na razpis prijavilo čim več ponudnikov, da bo končna vrednost investicije čim nižja,« je dodal. Poleg tega bodo v letu 2025 začeli izgradnjo medgeneracijskega centra s prostori za vaško-gasilski dom, za kar je predvidenih 900.000 evrov, pri čemer bodo letos za projektiranje namenili 60.000 evrov. V osnutek proračuna za leto 2025 so uvrstili izgradnjo odseka kolesarske povezave od Stojncev do Borla v višini 205.000 evrov, strojne lope za traktor (40.000 evrov), ureditev pokopališča (70.000 evrov) in nadaljevanje rekonstrukcije namakalnega sistema Formin-Zamušani (250.000 evrov). Za vzdrževanje Občina se bo primorana zaradi razširitve vrtca zadolžiti u višini 2,2 milijona evrov. javne razsvetljave bo v prihodnjih dveh letih namenjenih vsako leto po 60.000 evrov. Proračun za leto 2025 sicer predvideva prihodke v višini okoli pet milijonov evrov, medtem ko bodo odhodki znašali 7,8 milijona evrov. V letu 2026 dodatno zadolževanje ni predvideno Za leto 2026 je predviden proračun z uravnoteženimi prihodki in odhodki v višini 6,9 milijona evrov, občina pa se v tem letu ne namerava zadolžiti. Med glavnimi projekti za leto 2026 je nadaljevanje izgradnje gasilskega doma v Gorišnici. Za izvedbo investicije bo potrebnih še dodatnih 900.000 evrov. Pomemben poudarek bo tudi na ozelenitvi Gorišnice, za kar Dolg na občana okrog 540 evrov Z najemom kredita v višini približno 2,2 milijona evrov se bo tudi občina Gorišnica vpisala na lestvico občin z dolgovi, kjer je sicer velika večina slovenskih občin (po zadnjih podatkih z 31.12.2023 so bolj ali manj zadolžene 203 občine). Do takrat še kraljuje med devetimi popolnoma nezadolženimi slovenskimi občinami, ki so (poleg Gorišnice) še: Markovci, Bloke, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Jezerko, Kranjska Gora, Mengeš in Trzin. Če se bodo v Gorišnici dejansko zadolžili za 2,2 milijona evrov, bo dolg po prebivalcu znašal dobrih 543 evrov, kar jih uvršča med občine s povprečno zadolženostjo v državi. je predvidenih 1,1 milijona evrov, večinoma iz DDR. Poleg tega bo predvidoma dokončan tudi prizidek k vrtcu v Gorišnici, za kar bo v letu 2026 namenjenih še 835.000 evrov. Gorišniški svetniki so oba osnutka proračuna za prihodnji dve leti soglasno sprejeli. Sedaj sledi javna razgrnitev, nato pa ponovna obravnava v občinskem svetu. Želja župana je, da bi oba proračuna dokončno potrdili do konca leta. Estera Korošec Videm • Zadnjo besedo o novem vrtcu bo imel občinski svet Obe ponudbi za vrtec presegata 6,5 milijona evrov Občina Videm je pred dnevi odprla ponudbe za izgradnjo novega desetoddelčnega vrtca v Vidmu. Na razpis sta se odzvali dve podjetji, vrednost obeh ponudb pa presega 6,5 milijona evrov, kar je več, kot imajo v Vidmu predvideno v načrtu razvojnih programov. Na zadnji seji je Andreja Marinič Kozel poizvedovala glede predvidene vrednosti novega vrtca, saj se je še pred objavo razpisa za izgradnjo novega vrtca govorilo o projektu, težkem nekje 4,5 milijona evrov, a da je nato v medijih zasledila višje predvidene cene. V Štajerskem tedniku smo namreč že pred časom pisali, da je predvidena vrednost novega vrtca vsaj 6,5 milijona evrov. Ocena pa je temeljila na podatkih iz razpisnega gradiva, ki ga je objavila občina. »Pričakovana vrednost izvedbe (izvedba projektiranja ter vseh grad- beno-obrtniških ter inštalacijskih del vključno z opremo kuhinje in zunanjo ureditvijo je: 5,5 milijona evrov brez DDV,« je bilo zapisano pod točko ciljna vrednost investicije. Ta znesek pa pomeni okrog 6,6 milijona evrov z DDV. Župan Brane Kolednik vrednos- ummm 'aPSdgK 1 ■F ^sisi □k v ffmh WW ^■■¡gpi HE^oJ^nl'pfl^BP^^Hlii 14¿o HW^iSel lire W^BVJMS®^ Foto: PISO Območje, kjer naj bi občina v prihodnjih letih zgradila nov desetoddelčni vrtec. Gre za parcelo za videmskim župniščem, na kateri so pred precej leti predvidevali izgradnjo enote doma upokojencev. Ta ideja ni bila nikoli realizirana. ti, ki je bila objavljena v medijih, ni želel komentirati, saj da bo več znanega ob odpiranju ponudb. Slednje je bilo 3. oktobra. Na razpis sta se prijavili dve podjetji, in sicer Trgog-rad iz Litije, ki bi vrtec postavil za 6,65 milijona evrov, ter podjetje s cenejšo ponudbo, to je Riko iz Ljubljane, ki bi gradil za 6,58 milijona evrov. Razlika je torej slabih 100.000 evrov. Oboje pa pomeni, da ponudbi presegata ciljno vrednost, ki pa je v načrtu razvojnih programov (v sestavnem delu proračuna) okrog šest milijonov evrov. Potreben bo kredit ... Župan je pred dnevi dejal, da so ponudbe še v fazi pregleda. »Pogledali bomo, kaj vse je zajeto v ponudbi in več bo znanega v prihodnjih dneh. Cena je zagotovo visoka, treba je videti, ali so še kje možni prihranki. Nato bomo projekt predočili občinskemu svetu, ki bo odločil glede prihodnosti, saj bo za izgradnjo vrtca treba najeti posojilo,« je povedal župan Kolednik. Mojca Vtič Ptuj • Kmalu dolgo pričakovana obnova stavbe UE Najprej prenova strehe in fasade Država bo končno začela sanacijo zunanjosti zgradbe Upravne enote Ptuj. Sprva bodo sicer urejali le streho in fasado, obnove pa je potrebna tudi notranjost, kije absolutno dotrajana in neustrezna za dejavnost, ki jo izvajajo. I Spodbudna informacija je, da naj bi kmalu stekla dela na objektu v Slomškovi ulici 10. Rdeče-beli trakovi in razni prometni znaki opozarjajo na nevarnost gibanja okrog objekta v Slomškovi 10. Tako je že nekaj let. Zaprt je tudi del pločnika, gibanje pa močno oteženo. Že vrsto let z zgradbe odpada omet, streha je dotrajana, zato zamaka, strešniki so večkrat padli na tla, enako tudi deli fasade ... Kmalu naj bi ovire vendarle odstranili in omogočili normalen in nemoten dostop. O tej problematiki poročamo že vrsto let, doslej pa kakšnih konkretnih in občutnih izboljšav na terenu ni bilo. Ptujska občina kot solastnica objekta ves čas vztrajala, da nima sredstev za tako zahtevno obnovo, zato so objekt leta 2022 brezplačno v last predali Ministrstvu za javno upravo, ki se je zavezalo, da bodo dobri gospodarji zgradbe in da jo bodo sanirali. Do danes sicer te obljube niso držali, saj je stanje praktično takšno kot ob prevzemu. Zelo slabo. Prva dela že letos Terminski plan začetka izvedbe del se je večkrat spreminjal in podaljševal, zadnja obljuba pa je spodbudna: »Na objektu na Slomškovi ulici 10 na Ptuju bomo letos začeli sanacijo fasade in dela strehe. Predviden zaključek del je do pomladi 2025.« Časovnica sicer zajema le navedena dela, glede obnove celotnega objekta še ni dorečena. Na ministrstvu za javno upravo so priznali, da težavo predstavlja zagotavljanje sredstev: »Poskušamo pridobiti sredstva za sofinanciranje iz virov podnebnega sklada. Upoštevaje odobrena sredstva bomo objekt energetsko sanirali predvidoma v letu 2026.« Glede na to, kako dolgo Ptujčani že čakajo obnovo, bi bil sprejemljiv tudi ta scenarij, če bo seveda realiziran. Na ministrstvu zagotavljajo, da zgradbo, v kateri posluje Upravna enota Ptuj, čaka v naslednjih letih celovita prenova, prioritetno so začeli postopke za najnujnejša dela. Objekt je spomeniško zaščiten, z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor so že lani uskladili pogoje in zahteve. V nadaljevanju, po obnovi strehe in fasade, je načrtovana še energetska sanacija objekta na Slomškovi ulici. Priprava projektne dokumentacije za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del predstavlja drugo fazo celovite obnove. Kdaj bo do nje prišlo, pa še ni znano. Neprimerni tudi notranji prostori Obnove pa še zdaleč ni potrebna le zunanjost, pač pa tudi notranjost objekta. Stavbno pohištvo je zelo staro in dotrajano, prostori na marsikaterem oddelku neustrezni, premajhni, vlažni, nezračni ... Popolnoma neprimerni za opravljanje tako pomembnih nalog in takšno frekvenco strank, kot jo imajo na ptujski UE. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 11. oktobra 2024 Slovenija, Podravje • Neplačnike študentskega dela servisi dodajo na poseben seznam Le redki primeri, ko delodajalci ne plačajo dela „Delala sem celo poletje v gostinskem lokalu. Lastnik je ves čas obljubljal, da plačilo bo, a je zmeraj rok podaljševal. Na koncu sem ostala brez denarja, ki sem si ga zaslužila s trdim delom," pravi študentka Maša. Takih zgodb je največ v poletnih mesecih. V nekaterih primerih študentski servis založi denar, dolg pa od dolžnika terjajo po pravni poti. A to je možno le, če delodajalec odda obračun ur. Da bi se študentje izognili sodelovanju s podjetji, ki se poslužujejo neprimernih praks, študentski servisi redno obnavljajo seznam neplačnikov. Na njem so tudi podjetja iz Ptuja in okolice. V Študentskem servisu Maribor pravijo, da se s tovrstnimi težavami srečujejo približno enkrat na mesec, poleti, ko je študentskega dela več, pa naraste tudi število pritožb. V primeru neplačil posredujejo servisi, a ne vedno In kako naj študent, ki je oddelal dodeljeno delo preko napotnice, pride do zasluženega denarja? Na Študentskem servisu Maribor odgovarjajo: „Postopek je takšen, da v primeru izstavljenega in neplačanega računa honorar za opravljeno delo založimo mi iz rizičnega sklada, ki je ustanovljen v ta namen, dolg pa izterjamo fOP] NEPLACNIKt.INFO po pravni poti (izvršilni postopek, v primeru ugovora dolžnika tožba ...). Če pa delodajalec obračuna ur sploh ne pošlje, žal ne moremo izstaviti računa in posledično tudi nismo upnik v kakršnem koli sodnem postopku. Spor med delodajalcem in našim članom skušamo tudi v tem primeru rešiti, sicer izvensodno, tako da pozovemo delodajalca, naj pošlje obračun opravljenih ur, mu posredujemo pisno pritožbo člana in zagrozimo z inšpekcijskim postopkom in delovnim sodiščem, kamor v primeru neuspeha napotimo člana." Vsakega takega delodajalca dodajo na seznam neplačnikov, na katerem objavljajo tudi drugi študentski servisi. Onemogočijo mu tudi naročanje napotnice za delo, Obfovljpnilt Í* 149 podj-tii. * r ilutfirttifclge « v.O k(H tO Kl|uti nm.i sn j iJgspt?nli» ptfMrtti itudtfltjl md| uttgtr^i IA: I_Í*I>. ■>..'. Golf • Golf klub Ptuj Novi lepi uspehi ptujskih golfistov Golf igrišče Ptuj je konec tedna gostilo Klubsko pokalno tekmovanje v golfu. Šlo je za 9. odigrani krog, ki je štel za klubsko ekipno in posamično tekmovanje v treh kategorijah: generalni, seniorski in midamaterski. V generalni razvrstitvi je ekipa Golf kluba Ptuj osvojila 2. mesto, prav tako drugo mesto je med posamezniki zasedel domači igralec Matjaž Kavnik. V konkurenci mida-materjev (23-50 let) je ekipa GK Ptuj ponovila lansko zmagoslavje. Tudi v tej kategoriji je Matjaž Kavnik osvojil posamezno 2. mesto. V seniorski kategoriji je domačim igralcem za zma- go zmanjkalo zelo malo točk in so osvojili 2. mesto. Je pa 1. mesto med superseniorji neto zasedel član GK Ptuj Stanislav Osenjak. Te uspehe so ptujski igralci dosegli med skupno okroglo nastopajočimigolfisti. Najboljšim med njimi so po končanem tekmovanju podelili kar 37 priznanj. S Korošci polovično uspešni Na „domačem" kegljišču v Radencih sta ženska in moška ekipa Kegljaškega kluba Drava gostili ekipi Fužinarja. V skupnem seštevku so bili Ptujčani nekoliko boljši - ženske so sicer doživele nov, tesen poraz z rezultatom 3:5, medtem ko je moška ekipa v Radencih prvič okusila slast zmage, potem ko je Fužinar „padel" z rezultatom 6:2. 2. državna liga - vzhod (m) 1. DRAVOGRAD TRO 2. ČRNA ŠPEDICIJA RCM 3. ZAGORJE 4.CERŠAK2 5. TRO KOROTAN 6. BREŽICE 7. DRAVA PTUJ 8. ŠOŠTANJ 9. FUŽINAR 10. LITIJA 2001 2 3 3 0 0 3 2 10 3 2 0 1 3 2 0 1 3 111 3 111 3 1 1 1 3 0 1 2 3 0 1 2 3 0 0 3 pretekli sezoni, je dokaz, da imamo izjemen podmladek, dobre temelje v klubu in pravilen sistem treniranja." Jože Mohorič Drava - Fužinar 6:2 (3085:2976) DRAVA: Bojan Krušič 513, Uroš Krušič 521, Mitja Kramberger 503, Boris Premzl 534, Marko Godec 492, Robi Golob 522 Ekipa Fužinarja je že dolgoleten drugoligaš, njihov član je bil v mlajših kategorijah tudi sedanji ptujski igralec Robi Golob. Ta je s soigralci do tega kroga osvojil le eno točko in je na obračunu proti Ravenčanom računal na prvo zmago - to se je tudi uresničilo. Tekma se je začela dobro za Fužinar, saj je povedel 0:2 po prvih dveh parih. Pri tem sta oba Krušiča, oče Bojan in sin Uroš, odigrala zelo dobro. Bojan je bil zelo blizu zmage, ki pa se mu je izmuznila v zadnjih lučajih. Po prvih dvobojih je prišlo do popolnega preobrata, saj so dravaši zmagali vse štiri naslednje dvoboje. Še najslajši je bil tisti, ki ga je dosegel Robi Golob v zadnjem lučaju, ko je podrl vseh devet kegljev in premagal Mirana Kopmajerja. Slednji je zagotovo najboljši igralec Fužinarja, ki pa tokrat ni bil razpoložen. Zmage za Dravo so prispevali Mitja Kram-berger, Marko Godec, Robi Golob in Boris Premzl, s 534 keglji najboljši v domači vrsti, pri gostih jih je Franc Lasnik podrl 542. 1. B državna liga (ž) 1. MIKLAVŽ 2. KRŠKO 3. CELJE 4. REMOPLAST 2 RADLJE 5. FUŽINAR 6. CERŠAK 7. ŠOŠTANJ 8. BREŽICE 9. LITIJA 2001 10. DRAVA PTUJ Drava - Fužinar 3:5 (2732:2756) DRAVA: Nada Fridl 513, Klavdija Kramberger 173 + Marjana Šauperl 208, Tjaša Kramberger 440, Lidija Hrenko 449, Milena Štampfer Golob 465, Melita Krušič 484 Igralke Drave so - tako kot gostje - dosegle po tri posamične zmage v dvobojih. Za zadnji dve točki in končno zmago so gostje podrle 24 kegljev več od domačink. Igralke Drave po treh krogih ostajajo brez točk, tokrat so bile še najbližje prvim. Zmage za ptujsko kegljaško ekipo so prispevale Tjaša Kramberger, Melita Krušič in Nada Fridl, ki je bila s 513 najboljša na tekmi in edina, ki je presegla znamko 500 podrtih kegljev. David Breznik 3 3 0 0 6 3 2 1 0 LO 3 2 1 0 5 3 1 1 1 3 3 2 0 1 2 3 1 0 2 2 3 1 0 2 2 3 1 0 2 2 3 0 1 2 1 3 0 0 3 0 Ekipa Karate do kluba Ptuj je odlično nastopila na štajersko-pomur-ski ligi v Lenartu. Uspešni mladi ptujski igralci golfa Foto: Golf zveza Slovenije Mladi igrali na Akron šolskem tekmovanju Olimje so v nedeljo gostile 10. krog Akron šolskega tekmovanja v golfu. Med množico mladih igralcev in igralk so vidne rezultate na zadnji tekmi in v skupnem seštevku dosegli člani GK Ptuj. Ta je odnesel večino skupnih naslovov in kup drugih odličnih uvrstitev. Pri deklicah U10 je skupno zmagala Lisa Ana Dojer, pri deklicah U12 skupno je bila najboljša Iva Irgolič, četrta pa Lejla Irgolič. Pri mladinkah U18 je skupno slavila Teja Strgar, Gaja Pagliaruzzi pa je zasedla 9. mesto. Trem naslovom pri dekletih so v ptujskem taboru dodali še naslov pri dečkih: zmagovalec pri mladincih U18 skupno je postal Vid Kavnik. Njegov uspeh so v tej starostni kategoriji dopolnili Lukas Fideršek z 2., Maj Škrut s 4., Rok Kavnik s 5. in Pascal Keuc s 13. mestom. Tik za stopničkami je na 4. mestu pri dečkih U10 skupno pristal Val Vid Vuk. V kategoriji U12 skupno je 2. mesto osvojil Matija Škrut, medtem ko sta v tej starostni kategoriji za GK Ptuj dobro tekmovala še Izak Gaj Terbuc z osvojenim 6. in David Stergar z osvojenim 14. mestom. Vsi ti rezultati kažejo, da imajo v ptujskem klubu lepo število mladih igralcev, ki imajo na odlično urejenem domačem igrišču dobre pogoje za svoj igralski napredek. David Breznik Nada Fridl in Boris Premzl (oba KK Drava Ptuj) Pikado • DP upokojencev Ljutomerčanke državne prvakinje Na lanskem državnem prvenstvu upokojencev v pikadu v Škocjanu na Dolenjskem je ženska vrsta Društva upokojencev Ljutomer dobila bronasto medaljo, letošnji nastop v Bočni v Savinjski dolini pa je nadgradila za kar dve mesti. V konkurenci petnajstih ekip so Štefanija Marinič, Darinka Deleja, Marija Pergar, Marjana Štelcl in Frida Novak osvojile prvo mesto in naslov državnih prvakinj. Ekipno zmagoslavje sta med posameznicami nadgradili Štefanija Marinič s srebrom in Darinka Deleja z bronom. NŠ Članice ekipe Društva upokojencev Ljutomer so osvojile naslov državnih prvakinj v pikadu. petek • 11. oktobra 2Q24 Zanimivosti Štajerski IT Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK piščančji paprikas, goveja juha z špinača, pire krompir, puranji zrezki v naravni grahova enolončnica, piščančji ražnjiči, rizi- cvetačna kremna juha, široki rezanci, zelena zdrobovimi cmoki, mini jajce na oko omaki, njoki, rdeča jabolčni zavitek bizi, kumarična solata slivovi cmoki, jabolčni solata mesne štruce, pražen krompir, zeljna solata pesa kompot Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Mini mesne štruce • 1 kg mletega mesa • 220 g krompirja • 170 g korenja • 170 g čebule • 1 rdeča paprika • koper • peteršilj • 1 česen • 2 jajci • sol po okusu • poper po okusu • 1 žlička mlete sladke rdeče paprike • 5 ml kisa • 40 ml olivnega olja Krompir, čebulo in korenček olupite in naribajte. Dodajte jih v skledo z mletim mesom. Dodajte narezano papriko, koper, peteršilj, sol, poper, nariban česen, mleto papriko in jajci ter dobro premešajte. Zajemite polno pest mesne mešanice in iz nje z rokami oblikujte več manjših mesnih štruc. Polagajte jih na pekač, z manjšim razmikom med njimi. Z žlico v vsako štruco »zarežite« več vdolbin. Pecite 25-35 minut pri 180 °C. i Grahova enolončnica 3 čebule 4 korenčki 700 ml vode 500 g zamrznjenega graha 300 g piščančjega fileja sol po okusu poper po okusu sladka mleta paprika po okusu lovorov list Cmoki: 200 g moke 2 jajci 3 žlice olja sol po okusu poper po okusu + voda, dokler ne dobite goste zmesi Čebulo olupite in drobno nasekljajte, korenček olupite in narežite na tanke kolobarje. Na olju prepra-žite čebulo in korenček. Cmoke pripravite med dušenjem čebule in korenja, da imajo čas malo stati. Za cmoke zmešajte moko, jajca, _ olje, da nastane masa brez grudic, solite in poprajte po okusu, nato pa malo po malo dodajajte vodo, da nastane gosta zmes. K čebuli in korenčku dodajte na kocke narezan piščančji file in še malo popražite. Dodajte grah in dolijte vodo ter začinite po okusu. Vode dodajte toliko, da bo gostota juhe po vašem okusu, če želite bolj gosto, dajte malo vode, če bolj tekoče, pa več vode. Kuhajte tako dolgo, da se korenček skoraj zmehča, malo naj bo še trd na ugriz. Z malo žličko v enolončnico dodajte cmoke in kuhajte še toliko časa, da bodo cmoki kuhani. Ptuj • Za ŠETK dve bronasti medalji Nejc in Klemen pokazala izjemne poklicne spretnosti Skuhati več jedi, prepoznati različne vrste vina in žganih pijač, zmešati svoj koktejl, pravilno zložiti serviete... Vse to so morali na nacionalnem tekmovanju v poklicnih spretnostnih SloveniaSkills 2024 pokazati mladi kuharji in natakarji. Med njimi sta bila tudi Klemen Benko in Nejc Mohorič, dijaka Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj, ki sta osvojila odlično tretje mesto. Oba tekmovalca ponosno po-kažeta svoji bronasti medalji, ki sta ju dosegla predvsem z veliko delovne vneme, truda in zagnanosti. Gre namreč za izjemno zahtevno tekmovanje, kjer štejejo samo praktične veščine oz. to, kar znaš narediti sam. Poleg tega lahko v njihovi konkurenci tekmujejo tudi študentje višjih in visokih šol ter zaposleni do 24. leta starosti, ki imajo načeloma več izkušenj. Kljub vsem tem izzivom sta Nejc in Klemen pokazala, da sta iz pravega testa. »To sta res pridna in delovna dijaka, ki sta hkrati tudi zelo spretna. Poleg tega oba ob popoldnevih in koncih tedna še dodatno delata v gostinstvu. Zelo smo veseli njunega dosežka in vsekakor upam, da bosta v prihodnje svoje znanje samo še nadgrajevala,« je povedal njun učitelj in mentor Zlatko Kekec. Klemen Benko, dijak tretjega letnika Gastronom hotelir, je svojo šolo zastopal v panogi kuhanja. Izbrane jedi je skupaj z mentorjem pripravljal v šolski kuhinji na Gra-jenščaku, spodbujali pa so ga tudi v Štajerski hiši kulinarike, kjer sta skupaj z Nejcem na praksi. Pred množico ljudi, ki so obiskali Celjski sejem, je pripravil več različnih jedi. »Najzahtevnejše je bilo čiščenje pljučnega fileja. Paziti smo morali tudi na pravilno rezanje, sekljanje in čistočo. Mislim, da sem bil pri pripravi jedi kar uspešen, še vedno pa bi se dalo kaj izboljšati,« je povedal mladi kuhar, ki namerava po zaključku izobraževanja ostati v gostinstvu. E n L Dijaka Klemen Benko in Nejc Mohorič z mentorjem Zlatkom Kekcem Tekmovanje SloveniaSkills ima pomembno vlogo pri spodbujanju mladih k poklicnemu izobraževanju ter hkrati prispeva k dvigu ugleda teh poklicev. Za mnoge udeležence je dogodek odskočna deska za mednarodne nastope, saj najboljši pridobijo pravico do zastopanja Slovenije na prestižnem evropskem in svetovnem tekmovanju EuroSkills in WorldSkills. špl^en ferpfcîi ¿Cid 23 I j y i ekonomijo i turizem in ■P kmetijstvo 2 vfl m¡ Jija (t ¡ programa GASTR0NQMSj 250-letnica Šolstva v Jurovskem Dolu i Polka in majolka ) Italijanska trgovina - v živo ) 28. praznik občine Zavrč I MIc Mengeš - zdravstvena oddaja ) Meddržavni koncert ljudskih viž ) Astra - v živo ) Video strani SOBOTA, 12. oktober 00 Video strani 00 Jutranja telovadba 30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 00 Seja sveta Markovo 00 Ptujska kronika 30 Utrip Ormoža 15 Za prijatelje 15 Nogomet 3. Slovenske fige vzhod 00 Praznik občine Žetale 30 Video stran! 00 Starpoint prodajno okno 00 28. praznik občine Zavrč 30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 00 Predavanje o demenci 30 Za prijatelje 30 Starpoint prodajno okno 35 Video strani m N E D EL J A, 13. oktober 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Koncert - Poika je ukazana 13:00 Koncert skupine Enigma 15:00 Meddržavni koncert ljudskih viž 16:30 28. praznik občine Zavrč 18:00 Praznik občine Žetale 19:30 Ptujska kronika 20:00 Mednarodni otroški folklorni Festival 21:30 Starpoint prodajno okno 22:35 Video strani PONEDELJEK. 14. oktober 00 Video strani 00 Jutranja telovadba 30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 00 Razstava buč na Sellh 45 Ptujska kronika 15 Utrip Ormoža 00 28. praznik občine Zavrč 30 Praznik občine Žetale 30 Starpoint prodajno okno 30 Italijanska trgovina - v živo 00 Koncert - Polka je ukazana 30 MIc Mengeš - zdravstvena oddaja 00 Predavanje o demenci 20 Seja sveta Markovci 20 Starpoint prodajno okno 30 Video strani KUHAJTE Z NAMI V oktobrski številki preberite: • Čarobna čokolada • Fine zamisli z gozdnimi gobami • Praznujemo svetovni dan kruha • Nedeljsko kosilo • Sladka veganska jesen • Čokoladni tartufi po korakih • Noč čarovnic Revija Dober tek z vami že 29 let. www.dobertek.com Letna naročnina (11 številk) znaša 46,20 EUR in velja do preklica. petek • 11. oktobra 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8.do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553. KOKOŠI nesnice - rjave, brezove, rdeče, trikolor in zelenojajčne, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljča-ne, tel. 031 751 675. PRODAM odojke. Tel. 031 456 205. BELE kokoši in peteline, težke od 3,5 do 4 kg. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Za črne, grahaste in leghorn pa sprejemajo naročila, možna brezplačna dostava. Tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. PRODAMO odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 MOTORNA VOZILA PRODAM renault senik, letnik 2009. Cena ugodna. Tel. 041 915 368. NEPREMIČNINE Zdravstveni dom Ptuj išče, za zaposlenega, najemniško stanovanje v velikosti od 40 do 65 kvadratov. Zaželjen balkon. Ponudbe pošljite na tajnistvo@zd-ptuj.si ali pokličite 02/787 16 22 ali 031 358 948. PRODAMO - 3 sobno stanovanje z garažnim mestom (1956), Breg, Majšperk, delno obnovljeno in opremljeno, 87,6 mJ. Cena: 89.000 EUR. ^ 041 391 003 ali «r Rt/nAX 02/6208 816 ▼ POETOVIO www.re-max.si/Poetovio n ARNUŠ f^V OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Branka Valentana IZ APAČ 206 28. 4. 1955-25. 9. 2024 Iskreno se zahvaljujemo Občini Kidričevo, Lovski družini Cirkovce, vsem lovskim prijateljem, lovskim rogistom za odigrane žalostinke, Gasilskemu društvu Apače, vsem drugim gasilcem, društvu Sever, kolektivu Postaje prometne policije Maribor vključno z upokojenimi policisti ter Športnemu društvu Apače. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih izrazili svojo podporo s prisotnostjo, besedami sožalja in toplimi mislimi. Darovali cvetje, sveče in Branku namenili svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, prav tako hvala pevcem Cantare in pogrebnemu podjetju Mir. Vaša podpora nam je pokazala, da v tej bolečini nismo sami. Z globoko hvaležnostjo vsi njegovi Za zdravo pitno . -, . , Premalo doBDrarjanja yodoytatert Milan Knelevii kandUit za ietofrtBija mednbtinskBgji sveta ¿KS Matilnr Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ativaše bližnje, si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo kot izvirno in unikatno Zarito podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 3410. Cena izvoda zdarilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Vsak četrtek! Naročite se na brezplačni telefonski številki 080 4321 ali na www.traflka24.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Vabi me reka in modro nebo, veter nemirni mi svojo ponuja roko. Prosi me angel, ki ve za vse to, dan se prebuja in trave čarobne cveto. Feri Lainšček (Sanje so večne) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustil naš dragi Feliks Ilešič IZ ANŽELOVE ULICE 7 NA PTUJU Pogreb bo v petek, 11. oktobra 2024, ob 14. uri na novem ptujskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: vsi tvoji Vsi, ki jih radi imamo, nikdar ne umro. Le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so tu in tu ostanejo. ZAHVALA Ob boleči izgubi in brata ter strica partnerja, očeta Branka Zurana UL. 5. PREKOMORSKE 5 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom Vauda in Jazbec ter vsem prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja. Hvala govornici ge. Nadi Kotar, pevcem in župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Marjetka in hči Vesna Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši... Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen, mrtev je tisti, ki ga pozabimo. SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 9. oktober, ko je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil Franc Mlakar IZ PRISTAVE 26A, CIRKULANE Hvala vsem, ki obiskujete žarni zid in prižigate svečko spomina. Tvoji najdražji Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) SPOMIN 7. oktobra sta minili dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica Ivana Bračič IZ ŠTUKOV 36 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Vsi njeni MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE ma|da.segula@radi»tediiik.sl, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.plhler@radio-lednlk.sl, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokliiite. Štajerski TEDNIK 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 11. oktobra 2024 Ptuj • Učenje o pomembnosti varovanja divjadi Otroci na obisku pri lovcih i sedež Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož na Potrčevi cesti na Center za starejše občane (CSO) Ormož je letos pripravil že 23. prireditev Pozdrav jeseni, ipravili kostanjev piknik, hkrati pa so jim na zanimiv način ki so jim z velikim zanimanjem prisluhnili, najbolj pa jih je ahko pobožali. Ormož • Tradicionalni Pozdrav jeseni v CSO Ideja o medgeneracijskem parku Prijetno druženje lovcev Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož in otrok iz Vrtca Ptuj Vrtec Ptuj se je z velikim veseljem odzval povabilu lovcev na skupno druženje. Obisk pri lovcih je bil za otroke nepozaben dogodek. Z veseljem so prisluhnili kratkemu predavanju o gozdnih živalih in varovanju narave. Takšni dogodki so ključnega pomena za vzgojo mladih generacij z vidika razumevanja pomena varovanja okolja in živali. Program obiska je bil prilagojen otrokom, zato je bil poln zanimivih aktivnosti. V ospredju je bila vzgoja za trajnostno ravnanje z naravo in odgovornost do živalskih vrst. Lovci so otrokom pojasnili, kako pomembno je, da vsi, tako lovci kot preostali člani družbe, skrbimo za ohranjanje naravnega ravnovesja. »Otrokom smo predali sporočilo, da smo čisto vsi v gozdu zgolj obiskovalci, zato se moramo temu primerno tudi obnašati. Razdelili smo jim tudi različne igre na temo lovstva,« je povedal Srečko Felix Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Po njegovih besedah je pomembno, da otroci iz prve roke slišijo, kaj pomeni biti lovec. Njihova vloga je namreč več kot le lov na divjad - gre za skrb za celoten ekosistem. Skrbijo namreč za ravnovesje v naravi, spremljajo populacije divjadi, izvajajo ukrepe za zaščito ogroženih vrst, hranijo divjad v zimskem času in pomagajo pri preprečevanju škode, ki jo povzročajo divje živali. Ptujski lovci so se otrokom predstavili v svojih tradicionalnih lovskih oblačilih in jim pokazali tudi nekatere pripomočke, ki jih uporabljajo pri Šotor na dvorišču CSO Ormož so na 23. Pozdravu jeseni do zadnjega kotička napolnili stanovalci in njihovi sorodniki. Zaradi slabega vremena tokrat ni potekala na prostem, pač pa so na dvorišču doma postavili šotor, ki so ga do zadnjega kotička napolnili stanovalci in njihovi sorodniki. S svojimi nastopi so jih razveselili njihovi vnuki in tudi že pravnuki, ki so tako že postali del medgeneracijskega sodelovanja, h kateremu stremijo v CSO. Kot je povedala direktorica Janka Jurko-vič, je namreč njihova velika želja vzpostaviti čisto pravi medgenera-cijski park, ki naj bi stal ob Grošljevi vili, v njem pa bi se vnuki z babicami in dedki družili in zabavali, in to ob danes že pozabljenih igrah. Za medgeneracijski park bo šel tudi izkupiček od zbranih sredstev na srečelovu Pozdrava jeseni, kuharice doma pa so ob koncu prireditve, ki so se je udeležili tudi župani vseh treh občin z Ormoškega, poskrbele, da želodci niso bili prazni in grla suha. CSO Ormož je bil ustanovljen pred dobrima dvema desetletjema, natančneje leta 2002. V osrednji stavbi je prostora za 153 stanovalcev, v Grošljevi vili, ki je locirana tik ob njej, pa lahko biva 12 stanovalcev. Pred petimi leti so odprli enoto v Svetem Tomažu, kjer je za institucionalno varstvo starejših na voljo 28 postelj. SD svojem delu. V prihodnje nameravajo lovci obiskati otroke v vrtcu, predvsem z namenom spoznavanja narave in divjih živali. Lovci bi radi prenovili stavbo Na sedežu Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož so prvič organizirali tako množičen dogodek za otroke. V dopoldanskem času jih je namreč obiskalo okoli 100 otrok skupaj z vzgojiteljicami. V prostorih starejše vile sicer skozi leto organizirajo različna izobraževanja za lovce. Med drugim načrtujejo prenovo notranjosti in ureditev čitalnice, ki bi jo lahko uporabljala tudi lokalna skupnost. Estera Korošec * * * Reforme Kda) za prometne zamasVe? O Ce že * * * NVagnatnopolietaikuno, seksi obleči znajo. neusta^opr^aapleKp^e. . v, ce pa mlade učiteljice «sa3 serosa romajo, se pa v Suoje9a telefona pa iena^u^, nikakor ne zna vklopiti AFORJZMIBVTRED» <>^^ Nagradno turistično vprašanje Foto: CSO Foto: CG r n o o o animivimi do odki o Skorajda ni oktobrskega dneva, ki ne bi imel svoje sporočilnosti, ob tem, da je oktober tudi mesec boja proti raku dojke in mesec požarne varnosti, da o zadnjem oktobrskem dnevu niti ne govorimo, ko praznujemo dan reformacije in v zadnjem času vedno bolj neopazno svetovni dan varčevanja. Glede na stanje v družbi bi sicer varčevalni dan lahko postal že vsak dan v letu ... Še vedno pa imamo na Ptuju in v okolici priložnost brezplačno obiskati marsikateri kulturni dogodek, odprtje razstave ali tudi koncert. Jutri bo v cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj že drugi koncert dekliškega pevskega zbora Dolcezza z godalnim orkestrom Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož tudi letos v tednu otroka sodeluje v akciji slovenskih muzejev in galerij Z igro do dediščine. Pod naslovom Na gradu je bilo življenje bo na ptujskem gradu v nedeljo, 13. oktobra, ob 11. in 15. uri potekalo kostumirano vodstvo. Brezplačni kostumirani ogled je namenjen družinam z otroki, starimi od 5 do 15 let. Letos se spominjamo že 23. obletnice ustanovitve Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki se je zgodila na Ptuju. Ustanovljeno je bilo le nekaj mesecev po ustanovitvi Evropskega združenja zgodovinskih mest in pokrajin. Te dni je občina Ribnica postala 22. članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije. S svojo izjemno rokodelsko dediščino, obrtjo in kreativnimi rešitvami čudovito dopolnjuje raznovrstnost, predvsem pa bogato turistično ponudbo slovenskih zgodovinskih mest. Turistična zveza Slovenije v sodelovanju s Turistično-gostinsko zbornico in Društvom kuharjev in slaščičarjev že petnajsto leto zapored organizira tekmovanje v kuhanju Zlata kuhalnica, s čimer želijo osnovnošol-ke in osnovnošolce navdušiti za kuharske in gostinske poklice. Regijska tekmovanja so se začela 8. oktobra in se bodo končala 17. oktobra. Letos mladi tekmujejo v pripravi tople predjedi funšterc, piščančje obare z žitnim vložkom in napitka na osnovi mešanic kavnih nadomestkov. 15. oktobra se bodo na regijskem tekmovanju pomerili mladi iz OŠ Markovci, 10. oktobra pa so imeli svoj tekmovalni del mladi iz OŠ Miklavž pri Ormožu. Ptujske osnovne šole svojih ekip na letošnjem tekmovanju niso imele. Zaključno tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kuhalnico bo 18. novembra v Laškem. Odlomek marmornega napisa, hranijo ga v Pokrajinskem muzeju Ptuj--Ormož, priča o tem, da je dal cesar Hadrijan (117-138) zgraditi ali obnoviti okrog 200 metrov dolg kamniti rimski most čez reko Dravo in leta 132 obnoviti glavno cesto, ki je vodila skozi Petoviono na sever. O tem, kdaj so zgradili ali obnovili kamniti rimski most čez reko Dravo, da v času cesarja Hadrijana, smo spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Danica Angel (Ptujska Gora). Danes sprašujemo, kdaj je ena izmed ptujskih ulic dobila ime po Oroslavu Cafu, duhovniku, jezikoslovcu, prevajalcu, zbiratelju ljudskih pesmi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 18. oktobra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je ena izmed ptujskih ulic dobila ime po Oroslavu Cafu, duhovniku, jezikoslovcu, prevajalcu, zbiratelju ljudskih pesmi? Ime in priimek:... . Naslov:................ Foto:ČrtomirGoznik Davčna številka:. Z Zapeljivcem se je od julija do konca septembra, ko je zaključil vožnje, popeljalo skupaj 1.382 potnikov. Postal je Kupon poš|jite aH piinesite na nastov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. pomemben Člen ptujske turistične ponudbe.