UGODNA PONUDBA POSO|IL Gorenjska^* Banka Banka d posluhom MfKS proizvodnja delikates in PRIPRAVA NAREZKOV II01 CCkt ElIGLAS ELEKTRONIK d.o.o 4280 KRANISKA CiORA, SAVSKO NASEUE ?5 111 ./Ux:0A4/fl« 1 -910, 881 -484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA vVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 21 - CENA 180 SIT Kranj, petek, 14. marca 1997 Naši sankači na naravnih progah so iz leta v leto bližje najboljšim na svetu S sanmi tudi sto kilometrov na uro Tekmovalno sankanje* je sicer najbolj ra/vito in Popularno v sosednjih Avstriji in Italiji, vendar pa Prva medalja naših dveh mladih tekmovalcev, Robija Kahsnika in Boruta Kralja, na svetovnem mladinskem Prvenstvu obeta, da bomo tudi Slovenci kmalu krojili evi"opski in svetovni vrh v tem sicer neolimpijskem, vendar še kako atraktivnem in napornem športu. STRAN 6 za vso družino v emona merkur trgovino trgovina na drobno d.d, ljubljana emona centri emona marketi emona prodajalne Politična "ujma" spet zajela slovenske gozdove Ko bi še pokljuške smreke lahko šle na referendum... ...bi tudi od "prizadetih" zvedeli, koga si želijo za prihodnjega lastnika in gospodarja: ljubljansko nadškofijo, hribovske ali gorske kmete, državo in njen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali morebiti še koga drugega. STRAN 3 Italija zeli Slovenijo v Natu in Uniji V izjemno prijaznem in ustvarjalnem vzdušju je minil torkov celodnevni obisk predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Sloveniji. Po hudih zaostrovanjih pred slabim letom in otoplitvi odnosov po italijanskem pristanku na podpis slovenskega pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo so tudi v Rimu začeli s prijaznejšo politiko do Slovenije. Končno se je premaknilo pri sprejemanju zaščitenega zakona za slovensko manjšino, Slovenija pa razume željo italijanske države, da bi bilo omogočeno čim bolj nemoteno sodelovanje med italijanskima manjšinama v Sloveniji in na Hrvaškem. Niti Prodi niti dr. Janez Drnovšek nista izrecno zavrgla možnosti podpisa spravnega sporazuma med državama po vzoru Češke in Nemčije, italijanski premier, ki se je, razen z dr. Janezom Drnovškom, pogovarjal tudi s predsednikom države Milanom Kučanom in predsednikom državnega zbora dr. Janezom Podobnikom, pa je izrazil izrecen interes Italije, da bi bila Slovenija med prvimi državami, ki bodo sprejete v Nato in Evropsko unijo. Na sliki: slovo na brniškem letališču. • J.Košnjek, slika T. Doki STRAN 1 8 Obujanje starih tradicij Gregorčki v pozdrav pomladi STRAN 1 3 'JMUI GLAS v Vodicah Jutri, v soboto, 15. marca, med 10. in 11. uri v Klubu KuBu. Vabljeni! Finale v Planici bo! Planica, 13. marca - Le še teden dni je do letošnjega 18. finala svetovnega pokala v smučarskih poletih, ki bo tokrat ponovno v Planici. Kot so včeraj povedali predstavniki organizacijskega komiteja in vodstva tekmovanja, jim bo kljub toploti z velikimi napori vendarle uspelo pripraviti le-talnico, pa tudi z domačini so se dogovorili in rešili nekatere zaplete v zvezi z odškodninami in varnostjo ob prireditvi. STRAN 39 C3> ^MERK Obiščite Merkurjeve prodajalne KRANJ: Instalater, Merkur, Globus in Gradbinka. NAKLO: TC DOM. ŠKOFJA LOKA: Blagovnica, Linke in Plevna. GORENJA VAS: Železnina RADOVLJICA: Železnina in Elektro. LESCE: Kovina. JESENICE: Union in Universal. IZDELKE PO VROČIH CENAH LAHKO KUPITE: • za gotovino •na 2, 3 ali 4 čeke • na Merkurjevo posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev, brez pologa 1 z Merkurjevo kartico zaupanja nad 5.000,00 SIT še najmanj 4 % ceneje •s plačilno-kreditno kartico Diners-Merkur še 4% ceneje bitumenska valovita plošča, GUTTA VVERKE, Guttanit, mere: 2000 x 1060 mm, barve: antracit, rjava ali rdeča Politična "ujma" spet zajela slovenske gozdove Ko bi se pokljuške smreke lahko šle na referendum... ..bi tudi od "prizadetih" zvedeli, koga* si želijo za prihodnjega lastnika in gospodarja: ljubljansko nadškofi jo, hribovske ali gorske kmete, državo in njen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ali morebiti še koga drugega. Dedinje Bornovih gozdov v tržiški občini, ljubljanska nadškofija, ki zahteva vrnitev nekaj manj kot 21 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov na Pokljuki, Mežakli in Jelovici, ter še nekatere dediče nekdanjih velikih gozdnih posestnikov na Gorenjskem močno zanima, kaj se bo zgodilo po 10. juliju, ko bo po odločitvi ustavnega sodišča prenehal veljati moratorij na vračanje več kot dvesto hektarjev velike kmetijske in gozdne posesti. Se bo vračanje nadaljevalo po zakonu o' denacionalizaciji, bo državni zbor (na podlagi referendumske volje državljanov) že uzakonil spremembe? Bodo Cerkvi vrnili vse gozdove, koliko gozdov bodo lahko dobili nazaj dediči nekdanjih veleposestnikov, kolikšna bo največja možna zasebna gozdna (in kmetijska) posest na Slovenskem...? Slovenska ustava v ničimer ne omejuje zasebne lastnine niti ne določa, največ koliko gozdov ima lahko zasebnik. V svojem 33.členu le navaja: "Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja." Zakon o denacionalizaciji, ki je začel veljati ob koncu 1991. leta, nedvoumno določa, da pravica do vrnitve Premoženja ne pripada samo posameznikom, ampak tudi cerkvam in drugim verskim skupnostim, njihovim ustanovam oz. redom, ki so ob Uveljavitvi zakona delovali na območju Slovenije. Po zakonu so do vrnitve premoženja Upravičeni tudi posamezniki, ki v času, ko jim Je bilo premoženje podržavljeno, niso bili jugoslovanski državljani, pa so imeli stalno Prebivališče na ozemlju današnje Slovenije in j'rn je bilo jugoslovansko državljanstvo z zakonom ali mednarodno pogodbo priznano P° 15. septembru 1947; ne pa tudi tisti, ki so dobili ali so imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. Ko so upravni organi začeli izvajati zakon o denacionalizaciji in vračati premoženje nekdan-JUn lastnikom, so se v Sloveniji pravzaprav šele 2ačele politične razprave o tem, ah naj bi gozdove vrnili tudi Cerkvi in nekdanjim ^eleposestnikom. Vrelišče je doseglo vrhunec, *° so v nekdanji radovljiški občini že začeli Pripravljati odločbo, s katero bi ljubljanski jjadškofiji vrnili nekaj več kot devet tisoč nektarjev gozdov na Pokljuki, Jelovici in Mežakli in ko so postale aktualne tudi denacio-^alizacijske vloge potomcev grofov Bornov, ^ttemsov, Thurnov, Windischgraetzov... Ministrstvo razveljavilo °dločbo tržiške občine . Penacionalizacijski zahtevek Bornovih ded-nJ. (treh hčera, ki živijo v tujini) je med ajvečjimi na Gorenjskem, saj zajema 3.653 ektarjev zemljišč, pretežno gozdov, v katastrsko občinah Lom, Podljubelj in Križe, in še več rugega premoženja. Ko so v tržiški občini gotovih, da je bil Kari Born jugoslovanski rzavljan, so se že začeli pripravljati na izdajo ^ Uie denacionalizacijske odločbe, s katero bi ornovim dedinjam vrnili večino premoženja v ravi. Potlej je prišlo do nenadnega zasuka, v j^^ionalizacijskem postopku so prišla na dan . Kat era novo spoznanja, ki so botrovala temu, p Je občina zahtevek zavrnila. Usodnega nil *v?a S0 spoznanja, da je Bornu, ki je te vdovskega porekla, njegovo posestvo sep- Prem* J?41' Ieta Podržavil že nemški rajh, raji °*enje pa je po vojni, tokrat kot imetje j^' Po sklepu AVNOJ-a prešlo v last tedanje odlk jV*Je in naJ bi predstavljalo del vojne Ju *odnine, ki jo je Nemčija "izplačala" zaht i^1, Born kot Žid bi P° v°Jni lanko eval in še vedno lahko zahteva odškodnino, spremembe. Še bolj kot formalni del je pomemben vsebinski del odločbe. Ustavno sodišče opozarja, da bi bilo treba oceniti, ali je vračanje veleposestev fevdalnega izvora v skladu z državno in ustavno ureditvijo Republike Slovenije. Iz zgodovinskih virov je namreč razvidno, da so bila v Sloveniji v času podržavljenja največja tista veleposestva, ki so izvirala iz nekdanjih fevdalnih veleposestev avstro-ogrske monarhije in ki jih protifevdalno usmerjena agrarna reforma Kraljevine Jugoslavije ni uspela v celoti zajeti. V odločbi je tudi zelo pomembna ugotovitev, mimo katere zakonodajalec ne bo mogel. Pravi namreč takole: "Nadalje bi bilo potrebno posebej upoštevati, da Cerkve in verske skupnosti v primeru, ko se ki jo je Nemčija izplačala in jo še izplačuje židovskim žrtvam druge svetovne vojne, so tedaj menili v tržiški občini. Dedinje Bornove-ga premoženja so se na odločbo tržiške občine pritožile na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V pritožbi so med drugim navedle, da so po vojni od Nemčije lahko zahtevali odškodnino le nemški državljani za premoženje, ki jim ga je zaplenila jugoslovanska oblast. Karol Born kot jugoslovanski državljan v nobenem primeru ni bil upravičen zahtevati odškodnine od Nemčije in je tudi ni zahteval, prav tako ni bil upravičen zahtevati odškodnine od Avstrije, saj so bili po državnih pogodbah in mednarodnih sporazumih do odškodnine upra- Kako bi jih podriavili, če ne bi bila lastnica?! Vse od sprejetja zakona o denacionalizaciji ie slišati različna ugibanja o tem, ali Cerkev upravičeno zahteva gozdove na Pokljuki, Meiakli in Jelovici, saj naj bi bil blejski del Kranjskega verskega zaklada oblikovan z državnim denarjem, ne pa iz imovine katoliške cerkve, z verskimi dokladi in prostovoljnimi prispevki vernikov. Predstavniki ljubljanske nadško-flje zatrjujejo, da je verski sklad oz. ljubljanska nadškofija pridobila gozdove povsem legalno in da jih povojna oblast Cerkvi tudi ne bi mogla podriaviti, če ne bi bila njihova lastnica. Zahtevek za 21 tisoč nektarjev še čaka V^janska nadškofija je s podržavljen-J^Mubila 35,990 hektarjev površin, e8a Okoli 2.1 tinn* hvbtnriev anvtinv u7$skl d&tnL Naw^m^t'l«m^ut lS?\ ^or* so Cerkvi doslej vrnili h*kt*!*ektarJ'v kmetijskih in 2,198 ltuh$evt*ozdnih zemljišč, od tega lajfraj««« nadškofijskemu ordinat-tn 2i2! hektarjev kmetijskih zemljišč Zetnlmi hektarjev gozdov. Večino PHmJrJj0 vmili v naravi, v nekaterih irahSn so opravičence napotili na KtToh ^kodnino v obliki obveznic, so AjrJ!10™** radovljiške upravne enote muSSS Vmili n'fy zemiJm le luPm ki•g*™'«?Pa Še ljubljanski nadškofiji, mani t ril za"tevek za vrnitev nekaj temin*!* 1 tigač hektarjev kmetijskih in Jeill}Yozdov tta Po*Vuki> Me^akli vičeni le avstrijski državljani. Ministrstvo za kmetijstvo je pritožbi ugodilo, odločbo tržiške občine razveljavilo in primer vrnilo v odločanje na prvo stopnjo, novooblikovani tržiški upravni enoti, ki pa je, vsaj kar zadeva Bornove gozdove, zavezanih rok, saj je vmes "posegel" moratorij na vračanje več kot dvesto hektarjev velike kmetijske in gozdne posesti. Zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja, ki je začel veljati decembra lani, je na Gorenjskem poleg dedinj Bornovih gozdov najbolj prizadel ljubljanski nadškofijski ordinar-iat, ki na območju radovljiške upravne enote zahteva vrnitev nekaj manj kot 21 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Cerkve ne bi smeli enačiti s fevdalnimi veleposestvi Ko je državni zbor predlani sprejel triletni moratorij na vračanje več kot dvesto hektarjev velike kmetijske in gozdne posesti, so na ustavno sodišče začele "deževati" pobude za oceno ustavnosti. Predlagatelji, med katerimi so bile tudi dedinje Dolenčevih gozdov na Gorenjskem, so v pobudi za oceno ustavnosti navajali, da moratorij uzakonja krivično razlikovanje med tistimi, ki so v denacionalizacijs-kem postopku že dobili nazaj več kot dvesto hektarjev veliko posest, in onimi, ki na to zaradi počasnega dela upravnih organov še vedno Čakajo. Ustavno sodišče je ugodilo pritožbam, razveljavilo zakon in odločilo, da bo razveljavitev začela veljati pol leta po objavi odločbe v uradnem listu, to je 10. julija letos. Državni zbor naj bi v tem času ponovno preveril, ali obstajajo za zadržanje vračanja nad dvesto hektarjev velike posesti stvarno upravičeni in ustavno legitimni razlogi ali pa bo proučil veljavno denacionalizacijsko zakonodajo in uzakonil "Sovraštvo do Cerkve in krščanstva" Ivan Oman, kmet iz Zminca in nekdanji poslanec: "Vse sedanje pobude za referendum o gozdovih so zlorabljanje možnosti, ki jo daje zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Po mojem trdnem prepričanju bi bila vsaka odločitev, ki bi bila v nasprotju z zakonom o denacionalizaciji, tudi protiustavna. Zakon o denacionalizaciji je dovolj jasen, določa, da tujci niso upravičeni do vrnitve, in bi ga morali le izvajati, tako kot tudi zakon o gozdovih in vse druge zakone. Če se Cerkev in država potlej, ko bi Cerkev že dobila nazaj podržavljeno premoženje, dogovorita o prodaji oz. nakupu gozdov, je to povsem drugo vprašanje in ne zadeva zakona o denacionalizaciji. Vse pobude za referendum o gozdovih izhajajo iz čistega sovraštva do cerkve in krščanstva." pojavljajo kot denacionalizacijski upravičenci, glede na njihovo vlogo obče koristne ustanove in glede na njihov položaj v našem pravnem redu, ne bi bilo ustavno dopustno enačiti z veleposestvi fevdalnega izvora oz. z lastninskimi odnosi, ki izvirajo iz historično izkazanih fevdalnih odnosov..." Dokončanje agrarne reforme iz 1931. leta? Po sprejetju moratorija je prvi predlog za spremembo zakona o denacionalizaciji oktobra lani dala skupina devetih poslancev LDS, med katerimi je na prvem mestu podpisan Igor Bavčar. Zakon ni nič drugega kot dokončanje pred drugo svetovno vojno začete, a nikoli dokončane agrarne reforme kraljevine Jugoslavije. Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme iz 1931. leta so cerkveni in posvetni veleposestniki smeli imeti največ tisoč hektarjev gozdov ter največ 75 hektarjev obdelovalnih oz. 200 hektarjev kmetijskih zemljišč, vsa zemljišča nad maksimum pa naj bi jim odvzeli in jim plačali odškodnino. Ker kraljevina agrarne reforme ni izvedla do konca (nekateri lastniki so obdržali tudi več kot tisoč hektarjev gozdov) ali lastniških sprememb ni zavedla v zemljiški knjigi, lastniki premoženja ali njihovi dediči v denacionalizacijskem postopku zahtevajo nazaj celo več, kot so ob podržavljenju smeli imeti. Bavčar in skupina poslancev zato predlaga, da bi kmetijska zemljišča in gozdove vračali v last in posest le v obsegu, ki ne presega zemljiškega maksimuma, določenega s predpisi, ki so veljali 6. aprila 1941. Za zemljišča, ki presegajo maksimum (1.000 hektarjev gozdov in 200 hektarjev kmetijskih zemljišč), naj bi lastnikom izplačali odškodnino. Na referendum • zaradi gozdov ali politike? Gozdovi so tudi letos prvorazredna politična tema in hkrati tudi prvi preskusni kamen za vladajočo koalicijo. Doslej je bilo v javnosti slišati že za štiri pobude za izvedbo referenduma o spornih vprašanjih. V ponedeljek je začel teči 60-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov državljanov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma pod geslom Zavarujmo naše gozdove, katerega pobudnik je mag. Janez Černač, upokojeni direktor GG Kočevje. Čer-nač predlaga vprašanje: Ali ste za to, da državni zbor RS z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji uredi: 1. da se gozdna veleposestva fevdalnega izvora ne glede na obseg ne vračajo niti se zanje ne plačuje odškodnina; 2. da se pri drugih upravičencih z vračanjem gozdov ne more ustvarjati veleposest gozdov nad osemsto hektarjev (razen v javni lastnini) in da za Javnih gozdov bo približno petina Predlagatelji referendumskih pobud se sklicujejo tudi na splošni interes, da bi čimveč naravnega bogastva (gozdov) ohranili kot javno dobro. Slovenija je pred 1990. letom imela v zasebni lasti dve tretjini gozdov, po končani denacionalizaciji, v kateri naj bi vrnili gozdove tudi Cerkvi in nekdanjim veleposestnikom, naj bi ta delež narasel na 75 do 80 odstotkov. V Avstriji je javnih gozdov 21 odstotkov, v Italiji 40, v Švici 74, v Franciji 26, v Nemčiji 53, na Švedskem 27, na Norveškem 13, na Finskem 28, v Grčiji 78, v Veliki Britaniji 45, na Portugalskem 87 odstotkov - in tako dalje. Na blejskem gozdnogospodarskem območju, kjer so zaradi zahtevka ljubljanske nadškofije možne največje lastniške spremembe, je za zdaj v državni lasti 57 odstotkov gozdov. presežek nad osemsto hektarjev ne pripada uopravičencem nikakršna odškodnina ali kvečjemu po degresivni lestvici; 3. da je pri cerkvenih pravnih osebah omogočeno vračanje do tisoč hektarjev gozdov, za presežek pa primerna odškodnina, upoštevajoč cerkvene potrebe pri vzdrževanju kulturnih spomenikov in pri drugih splošno koristnih cerkvenih dejavnostih; 4. da vsi ti gozdovi ostanejo v javni lasti (daje kasnejša privatizacija prepovedana)? Liberalna demokracija Slovenije, ki sicer podpira Černačev predlog, se je zato, da bi pospešila postopek za spremembo zakona o denacionalizaciji, odločila za zbiranje tridesetih poslanskih podpisov kot podporo za razpis referenduma. Do ponedeljka je za svoj predlog zbrala 28 podpisov poslancev. Združena lista socialnih demokratov je potlej, ko je Černač spremenil referendumska vprašanja, ponudila svoj predlog: Ali ste za to, da državni zbor RS z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji uredi: 1. da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora; 2. da se posameznemu upravičencu ne vračajo zemlja in gozdovi, ki presegajo 100 hektarjev primerljive kmetijske površine; 3. da se v primerih pod 1 in 2 ne prizna odškodnina in da gozdovi ostanejo v javni lasti; 4. da se uvede obvezna revizija denacionaliza-cijskih odločb v primerih, ko je izkazana verjetnost, da je prišlo do kršitve zakona in oškodovanja družbene lastnine? Slovenska nacionalna stranka je najprej poskušala za razpis referenduma pridobiti podporo tretjine (30) poslancev, a ker jih ni zbrala dovolj, se je odločila za zbiranje podpisov volivcev. Ker je bila vloga, naslovljena na državni zbor, nepopolna (manjkali so rojstni podatki podpisnikov), je predsednik Janez Podobnik pozval Jelinčiča, da naj jo dopolni. Jelinčič in skupina poslancev predlaga referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da se v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji določi: 1. nihče ne more imeti v lasti zemlje in gozdov več kot dvesto hektarjev; 2. tujci ne morejo pridobiti v last zemlje in gozdov; 3. državne gozdove se zavaruje kot naravne parke. Cerkev ne potrebuje niti hektarja gozda Slovenska ljudska stranka ne podpira nobene referendumske pobude, nasprotuje pa vračanju gozdov veleposestnikom in tujcem. Kar zadeva vračanje cervkenih gozdov, je v javnosti zelo odmevna izjava Marjana Podobnika, po kateri naj bi bila Cerkev pripravljena del denaciona-lizacijskih gozdov odstopiti v korist hribovskih in gorskih kmetov, del naj bi prodala državi, del gozdov pa naj bi cerkev dobila v naravi in z rento od teh bi lahko pokrivala del stroškov verskih, kulturnih in drugih dejavnosti. V cerkvenih krogih niso najbolj navdušeni nad tem, da bi problematiko cerkvenih gozdov reševali z referendumom ali s spremembami zakona o denacionalizaciji, ampak si želijo predvsem pogovora in pogajanj z državo. Podobnikov predlog se jim zdi ena od sprejemljivejših rešitev, sicer pa poudarjajo, da ne potrebujejo niti hektarja kmetijskih in gozdnih zemljišč, ampak le gmotno podlago za svoje delovanje. Cerkev bi se lahko financirala iz naslova poprave krivic (denacionalizacije), iz versko kulturnega prispevka (davkoplačevali bi določen delež dohodnine lahko prostovoljno namenili Cerkvi), Iz državnih podpor, neposrednih plačil raznih služb... • C. Zaplotnik Langerjeva vila - last krajevne skupnosti Mojstrana, 13. marca - Te dni bodo začeli podirati staro stanovanjsko stavbo v Mojstrani, kjer so štiri stanovanja in en etažni lastnik. Vse stanovalce so premestili drugam, kajti zgradili bodo stanovanjski blok z 11 stanovanji. Prav tako bodo na Dovjem, v stari šoli, začeli obnavljati staro nefunkcionalno stanovanje in bodo pridobili dve novi stanovanji. Nov stanovanjski blok bo zgrajen že letos, vanj pa bodo preselili tudi stanovalce v stari Langerjevi vili v Mojstrani. Stara Langerjeva vila, z imenitnim stopniščem in kaminom, je bila denacionalizirana, vendar pa se do zdaj nekdanji lastnik ni javil. Langerjeva vila je v občinski lasti. Po sedanjih načrtih naj bi Langerjevo vilo po preselitvi stanovalcev dobila krajevna skupnost, ki naj bi v njej uredila prostore za kulturno ali sorodno dejavnost. • D.S. Previsoka najemnina za Korenovo hišo Zametki mesta Jesenic so nedvomno na Stari Savi, ki jo obnavljajo, saj želijo, da se ohrani vsaj del identitete starega železarskega mesta. Zdaj se sanirajo temelji v nekdanji kasarni, ki bo letos obnovljena, potrebujejo le še denar za obnovo strehe. Na stari Savi bodo zaščitili več kot 400 let staro bukev, ki stoji na brežini Save; zaščitili pa bodo tudi 80 metrov visok dimnik na aglomeraciji in s tem ohranili del železarske zapuščine. Stara Sava naj bi postala središče kulturnega življenja Jesenic. Odbor za gradnjo stare Save in Muzejsko društvo se trudita, da bi dobili v najem staro Korenovo hišo na Stari Savi - rojstno hišo znanega pevca Braca Korena. Vendar so jim iz koncema slovenskih železarn odgovorili, da želijo 3 nemške marke najemnine za kvadratni meter, česar pa Muzejsko društvo ne zmore. Muzejsko društvo bi rado hišo uredilo s pomočjo javnih del, s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pa naj bi jo usposobili za dejavnost muzejskega društva - za razne kulturne večere in prireditve. • D.S. Občinska gasilska zveza Mengeš Mengeš, 13. marca - Podobno kot v nekaterih drugih novoustanovljenih gorenjskih občinah bodo ta mesec tudi v občini Mengeš ostanovili svojo občinsko gasilsko zvezo. Prostovoljna gasilska društva Mengeš, Topole, Loka in Industrijsko gasilsko društvo Le k Mengeš so bila do zdaj organizirana v občinski gasilski zvezi Domžale. Ustanovni občni zbor občinske gasilske zveze Mengeš pa bo prihodnji v petek v dvorani kulturnega doma Mengeš s kulturnim programom. Nastopili bodo godba Mengeš, kulturno društvo Antona Loboda iz Loke in Pevski zbor Zvon Mengeš, slovesni nagovor pa bo imel župan. • A. Ž. S seje občinskega sveta Šenčur Občinski proračun ni 'lonček-kuhaj" Proračun občine Šenčur bo letos vreden nekaj nad 476 milijonov. Za prednostno občinsko naložbo, dograditev vrtca, bi morala še letos del denarja prispevati država. Šenčur, 14. marca Ob osnutku občinskega proračuna se je spet izkazalo, da bo denarja premalo za vse potrebe. Tokrat se je oglasil predsenik športne komisije Blaž Ber-gelj, ki pričakuje, da bo odstotek denarja, namenjenega športu, večji vsaj za 7 odstotkov. Za toliko je namreč v primerjavi z lani povečan celotni proračun. Tudi pospeševanju kmetijstva bi kazalo namenili več denarja, ponekod razvoju te gospodarske panoge občine namenjajo tri do štiri odstotke proračuna, je menil Marko Dolinar. Vsem željam proračun ne bo mogel neomejeno streči, saj ni "lonček-kuhaj", ki na-kuha kaše, kolikor je kdo potrebuje, je dejal predsednik občinskega sveta Miro Koželj. Če bodo neki dejavnosti dali več, bo treba drugje odvzeti, kar bodo šenčurski svetniki do prihodnjič, ko bo na dnevnem redu predlog proračuna, skušali uskladiti. Ob tem kaže omeniti predlog Marjana Kristanca, naj bi posamezne dejavnosti svetnikom pred odločanjem o financah najprej predložile svoje programe. V osnutku proračuna je veliko pozornosti zbudila postavka socialnih transferjev, ki lansko močno presega. Računovodkinja Anica Brezar je svetnikom pojasnila, da gre več denarja kot lani za oskrbnine v vrtcih, ker je začel veljati nov način plačevanja vrtcev. Materialni stroški se sedaj pokrivajo iz ekonomske cene vrtcev, občina pa staršem subvencionira oskrbnine. Vloženih je bilo kar 240 vlog za subvencije, za kar bo občina potrebovala 50 milijonov tolarjev. Subvencioniranje otroškega varstva je bila ravno pravšnja iztočnica za vprašanje, ali bo država prispevala dogovorjeni znesek k izgradnji vrtca v Šenčurju. Vrtec je sedaj v tretji gradbeni fazi, do septembra mora biti vseljiv, zagotovilo za to pa starši pričakujejo že sedaj, saj se bliža čas vpisov. Država naj bi letos k naložbi prispevala 64 milijonov. V Šenčurju se sprašujejo, ali ta denar sploh lahko pričakujejo ob dejstvu, da bo državni proračun očitno sprejet šele v začetku jeseni. Morda bodo pričakovani delež dobili po dvanaj-stinah, je razmišljal svetnik Marjan Kristane, vsekakor pa kaže šolsko ministrstvo podrezati, da pravočasno zagotovi obljubljeno. Župan Franc Kern je zagotovil, da se šel bo o tem v kratkem pogovarjat s pristojnimi ljudmi. Vrtec je prednostna naloga letošnjega proračuna, če zanjo ne bo denarja od države, se bo nemara treba odpovedati čemu drugemu, morda kaki cesti. Župan Franc Kern je omenil le tri najnujnejše, ki naj bi letos prišle v program obnove: lani začeta in še vedno nedokončana obnova Gasilske ceste v Šenčurju (terjala bo kar 60 milijonov, a bolj kot pri denarju se utegne zaplesti pri urejanju lastniških razmerij), asfaltiranje manj kot kilometer ceste med Velesovim in Olševkom in ureditev pločnikov ob cesti v Voklem (sever), kjer je tu nujno potrebno zaradi varnosti otrok. D.Z.Žlebir Občina Šenčur prva o dogovoru glede premoženjske bilance Ključ za pošteno delitev dediščine Šenčur, 14. marca - Komisija za izdelavo premoženjske delitvene bilance nekdanje občine Kranj je občinskim svetom vseh občin naslednic predložila predlog dogovora o ureditvi medsebojnih premoženjskih pravnih razmerjih. Prva ga je obravnavala občina Šenčur. Član omenjene komisije iz Šenčurja Filip Vesel je predlagal vrsto sprememb tega dogovora, ki zadeva merila in način delitve nekdaj skupnega premoženja. Poudaril je tudi, naj bi ta bilanca ne bila dokončna, saj so pri delitvi premoženja po ključu možni tudi nadaljnji (tudi kompromisni) dogovori med dediči. Le drobec iz premoženjske bilance nekdanje občine Kranj: med drugim je treba med pet občin razdeliti 554 stanovanj, 115 poslovnih prostorov, 760 hektarjev kmetijskih zemljišč, za 2,76 milijarde komunalnih zemljišč... V poldrugem letu se občine, ki so nastale iz nekdanje kranjske, niso mogle dogovoriti o delitvi premoženja. Sedaj se vendarkle premika, in sicer predvsem zaradi vztrajanja "malih" občin, ki so močno pritiskale na pristojno komisijo (tudi s predlogi o arbitraži) in predlagale tudi svoje rešitve. Spremembe dogovora, kakršne je predlagal šenčurski predstavnik, so v veliki meri rezultat dogovorov med njimi. V Šenčurju pričakujejo, da bodo ostale občine sprejele njihove predloge, saj so prepričani, da pomenijo ključ za pošteno delitev nekdaj skupnega premoženja. Najbolje bi sicer bilo, če bi se vse premoženje ocenilo in razdelilo po vrednosti, vendar bi to po mnenju predsednika občinskega sveta Šenčur Mira Koželja stvari močno zapletlo in zavleklo. Šenčurski svetniki so podprli spremembe predlaganega dogovora, sklenili pa so tudi, da je dogovor osnova za delitev posameznih vrst premoženja, obveznosti, lastnih virov in bremen, ki naj bi jo takoj začele izvajati podkomisije. Na osnovi končnih poročil podkomisij pa naj komisija za izdelavo premoženjske delitvene bilance prejšnje občine Kranj izdela predlog premoženjske delitvene bilance. • D.Ž. Razvoj lesne predelave v Davči Pri Maj delcu narava ne prizanaša Lani plazovi, letos žled, vse to so nesreče, ki jih Blaž Prezelj mora premagovati, ob tem pa razvija mizarstvo. Davča, 14. marca - Ko so pred petimi leti začeli na tedanji občini Skofja Loka izvajati program razvoja in pospeševanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in programe celostnega razvoja podeželja, se je zaradi strokovnega sodelovanja svetovalcev iz povsem drugega konca Slovenije dvignilo kar nekaj prahu. Vendar je po nekaj letih mogoče ugotoviti, da so ti napori dali rezultate. O razvoju lesne predelave na kmetijah v Davči smo želeli že kar nekajkrat pisati, saj je bilo slišati, da se je ta dejavnost uspešno razvila. Celo več: izdelava pohištva in drugih izdelkov iz lesa naj bi si tod pridobila prav poseben sloves kvalitete in pristnosti, kar naj bi izdelovalcem omogočilo, da si odrežejo nekoliko debelejšo rezino kruha. Kako dobrodošlo bi bilo to v največji slovenski vasi pod obronki Porezna, kjer je od kmetijstva bilo že nekdaj težko živeti, les pa je šel nepredelan v dolino, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Vendar smo pri tem naleteli na prav presenetljivi "odpor": davški mizarji so se (celo organizirano) dogovorili o tem, da o svojem delu za javnost ne bodo govorili, saj da jim je dovolj obrekovanja o tem, da so za začetek svojega dela dobili denar. Resnica je bila drugačna: dobili so nasvet in možnost kreditov, za katere pa so si enotni, da si komaj zaslužijo oznako ugodni. Tokrat smo se oglasili pri Blažu Prezlju, po domače pri Majdelcu, Podporezen 1, na samem robu Davče, dobesedno na bregu mogočnega Hoča. O tej kmetiji smo predlani že pisali, saj je ob katastrofalnem deževju v septembru 1995 doživela najhujše poškodbe. Edino cesto v dolino je tedaj kar šest plazov povsem pretrgalo in jih odrezalo od sveta, in cela vas je ob pomoči občine priskočila na pomoč, da so te posledice odpravili. Danes, ko se rane plazov še niso zarasle, je dobro videti tudi izvirnost in primernost tedanjega načina sana- cije. Kljub temu da so strokovnjaki tedaj obupavali nad tem, da na prstenem pobočju, kjer so plazovi zdrseli v dolino, ni nobene prave trdne opore, so se iz starih železniških pragov izgrajene "kaste" izkazale kot zelo učinkovita rešitev, ki pa je tudi po izgledu, zlasti, ko se bo sčasoma še vse zaraslo, temu okolju najmanj moteča. Na skromni domačiji živi pet ljudi: poleg očeta in matere še trije sinovi. Eden je zaposlen, drugi še hodi v šolo, Blaž pa se je pred desetimi leti, ko se je v Domopremi v Železnikih izučil za pohištvenega mizarja, odločil ostati doma. Ker so možnosti za kmetijsko pridelavo na sicer 69 hektarjev (od tega je nekaj nad 50 hektarjev gozda) veliki kmetiji zelo skromne, se je leta 1992, po že omenjenem programu pospeševanja razvoja dopolnilnih dejavnosti, odločil, da se začne ukvarjati s predelavo lesa. Ker doma ni imel prostorov za delo, je naprej začel opravljati mizarsko delo na terenu -ukvarjal se je z montažo opažev in oken, vse svoje prihranke pa namenil, da si doma uredi delavnice. Nekaj sto metrov od domačije je začel graditi precej velik gospodarski objekt in novo stanovanjsko hišo, kjer je imela proizvodnja vso prednost: uredil je sušilnico lesa in kar nekaj delavnic, v katerih se vrtijo sicer rabljeni, vendar generalno obnovljeni stroji; stanovanjska hiša, ki je sicer pod streho, pa bo morala za dokončanje še malo počakati. Vsem tistim (tudi nevoščljivim) kaže zelo jasno povedati: nič ni bilo podarjenega, nobenih nepovratnih sredstev niso dobili, ali so bili krediti z devizno klavzulo in 12-odstotnimi obrestmi in vknjižbo na kataster resnično ugodni, pa naj presodijo sami. Edina ugodnost je bilo regresiranje dela obresti, kot je to iz sklada za pospeševanje malega gospodarstva omogočeno vsem, ki začenjajo z novo dejavnostjo. Blaž Prezelj je sedaj samostojni podjetnik, ki se je usmeril predvsem v izdelavo različnih vrst parketa in stenskih oblog. Ves les pridobi v svojem gozdu, ponudi pa lahko tudi vrste lesa, ki so na trgu redke: poleg običajne bukve tudi macesen, javor in brezo. Povpraševanja je toliko, da lahko dela po naročilu, odločil pa se je, da sodeluje tudi na bližnjem sejmu v Kranju. Njegova želja in načrt je tudi, da bi začel z izdelavo pohištva, vendar si za to žeh prej urediti primerne pogoje in p°" trebno dodatno opremo. Zaenkrat vse dela sam ob pomoči očeta in bratov, razvoj in povpraševanje pa bo pokazalo, kot pravi, do kje še naprej. Plazovi, ki so poškodovali dostopno cesto, pa niso bili edina nesreča, ki jih je zadela. Hkrati z njimi je bilo na kmetiji še 11 drugih plazov, ki s° poškodovali sicer skromne obdelovalne površine in vso lansko poletje so se trudili, da so si odprli nekatere dostope do njih. Dovolj zgovoren podatek je, da je bilo po uradnin ocenah za 17 milijonov tolarje škode, od tega skoraj za 3 milijone na kmetijskih površinah. Tudi letošnji novoletni žledolom jim ni prizanejjsj po zadnjih ocenah jim je podrlo »i prostorninskih metrov lesa, pretezn listavcev, ki jih bo potrebno čimpr^J izvleči iz gozda, saj je znano, da P nekaj mesecih sicer les ni več upo ' aben. Še zdaleč vsega ne bo mogoče pospraviti, saj je precej poškodovan ga tudi nedostopno. Marsikaj " primernega le še za drva, tega pa I že toliko, da je veliko vprašanje, aH £j sploh mogoče kaj prodati. Ko smo peljali k Majdelcu skozi gozd, srno : videli skladovnico svežih c kar preko petdeset rnetroV; cesti dolgo . Koliko dela je bilo za to potrebno, je kar težko predstavljati. Kar oeK»^ žal nam je bilo, da smo Blaža I rezij^ zmotili sredi popoldneva, ko je n?. u. s težkim traktorjem zaradi nas pnn meti iz gozda. Vse kar je ustvarjeno, j. očitno plod težkega dela, in 'e *a, ;e mo mu lahko, da bi mu v p"nou^a vsaj narava s čim Pr^anH\anačr-uresničitev svojih (nemajhnih) ^Q tov pa bo že poskrbel sam. 1° i dokazal. Š. Žargi M? Z adaptacijo v prihodnjem mesecu ali dveh le začelo. Dr. Lucija Odi j Pojasnjuje 1 ..... asek - Kunstelj delovne razmere na otroškem oddelku: "Pediatrični oddelek je že več desetletij v stanovanjski stavbi. Že dolgo časa si v bolnišnici prizadevamo za njegovo obnovo ali adaptacijo, za nadzidavo nad starim delom bolnice. Jeseniški otroški oddelek je edini oddelek v jeseniški bolnici • razen operacijskega kirurškega oddelka - ki ni obnovljen, razen tega pa v Sloveniji ni pediatričnega oddelka, ki bi delal v tako slabih razmerah kot na Jesenicah. Na oddelku je 45 postelj, vključno s kirurškimi, ter ambulanta. Na naš oddelek prihajajo pacienti iz vseh gorenjskih občin, torej z vse Gorenjske, tudi iz Kranja. Stopnja hospitalizacije je nizka, med drugim tudi zaradi dobro organizirane periferne zdravstvene službe, zaradi učinkovitejšega cepljenja otrok, ležalna doba je nizka in je v povprečju sedem dni. Zaradi humanizacije hospitalizacije otroka, kar pomeni, da so starši lahko z otrokom noč in dan, imamo zaradi izjemne prostorske stiske kup nepremostljivih težav. Lahko si samo zamislite, kaj pomeni, če se na tako utesn- Prostovoljni prispevki Z obnovo pediatričnega oddelka jeseniške bolnišnice je bilo do zdaj le nekaj akcij, v katerih so izkupiček namenili otroškemu oddelku na Jesenicah. Občina Kranjska Gora je namesto novoletnih čestitk jeseniški pediatriji poklonila 200 tisoč tolarjev, prav tako so na Bledu samoiniciativno izkupiček koncerta Irene Grafenauer in božično-novoletnega koncerta namenili za otroški oddelek jeseniške bolnišnice. Tudi jeseniški športni delavci so obljubili več športnih prireditev v korist adaptacije otroškega oddelka. jenem prostoru, kot je pri nas - za 25 bolniških postelj za otroke od 3. do 18. leta starosti imamo le eno samo kopalnico in celo eno samo stranišče - veliko staršev odloči, da ostane z otrokom noč in dan! Kam namestiti očeta, ki ostaja čez noč? Med doječe matere z otroki ga ne moremo namestiti, prav tako pa je izjemno čudno, ko zjutraj skupaj z otroki v vrsti pred enim samim straniščem čaka odrasel moški? Da ne govorim o tem, da imamo na oddelku samo osebno dvigalo! Na oddelku doživljamo vse mogoče, kajti nekateri starši si humanizacijo hospitalizacije otroka predstavljajo zelo po domače. Otrokom nosijo raznorazne jedi, tudi čevap-čiče, če je treba, družine staršev se med seboj spoprijateljijo in na oddelku pripravljajo prava družinska srečanja - na posteljah otrok, ob gledanju njim ljubih televizijskih prenosov, medtem ko se otroci igrajo po svoje. Medicinsko osebje na oddelku vse to prenaša strpno in kolikor je mogoče razumevajoče, a zaradi prostorske stiske vedno težje. Z adaptacijo oddelka bomo dobili višji standard za otroke in osebje, adaptacija pa naj bi po sedanji predračunski vrednosti znašala okoli 191 milijonov tolarjev." D.Sedej ^Upanj se povezujejo ^jska Gora, 13. marca - Vem tkU marca so v No' m rnestu ustanovili odbor deln1Ve.» UUilUV 6-16 Mars 1997 Avtomobili v harmoniji s časom, kar bi se dalo razumeti tudi kot v koraku s časom. Ko gre za avtomobilsko modo, nikakor ne moremo mimo enoprostorskih avto- S signumom v prihodnost Puma proti tigri Pri Fordu so pod salonske reflektorje postavili štirikolesno zverinico, ki se bo zoperstavila Oplovemu kompaktnemu kupeju tigra. Ime ji je puma, nastala pa je na fiestini osnovi z nekoliko podaljšano medosno razdaljo. Njena oblika je Privlačna, dimanično športna in hkrati v značilnem Fordovem s'ogu nekaj zadnjih modelov, predvsem najmanjšega kalibra. Puma ima močno srce, na novo razviti 1,7-litrski štirivaljnik generacije ZETEC, ki zmore 125 konjskih moči. Ljubitelje tovrstnih kupejev bo razveseljevala tudi s simpatično notranjostjo in za ta avtomobilski razred sorazmerno prostornim 240-litrskim prtljažnikom. Puma bo v večini evropskih držav na voljo jeseni, pri nas zaenkrat žal kaže, da sploh ne bo v Prodajnem programu slovenskega Fordovega zastopnika. Vsega 3,58 dolg avtomobil bodo pripeljal na trg v začetku jeseni. Kljub majhnosti je to zanimiv avtomobil z. enoprostorsko zasnovo in motorjem nameščenim med dvojnim karoserijskim dnom. Odlikuje ga prostornost in prilagodljivost nekoliko višje potniške kabine. Hkrati z njim in nalašč zanj so v Stuttgartu razvili tudi tri nove motorje, ki poganjajo prednja kolesa: 1,4- in 1,6-litrska bencinska štirivaljnika (82 in 102 KM) ter 1,7-litrski turbodizelski štirivaljnik (60 KM). Novi Mercedesov malček, ki bo po ugibanjih na voljo za okoli 30 tisočakov mark, najlepše potrjuje tisto znano o zarečenem kruhu, kajti še ni tako dolgo, ko so trdili, da se ne bodo spustili v razred majhnih avtomobililov. Zdaj je drugače, saj kaže, da bo najmanjši med največjimi hišnimi zvezdami. S konceptom futurističnega karavana si pri Oplu zamišljajo del svoje prihodnosti in podobe. Signum je konceptno vozilo, ki so ga naredili na osnovi zdajšnje omege, znano pa je tudi, da so vanj vsadili novo razviti 3,0-litrski V6 turbodizelski motor, zaradi katerega bo konkurenco nekaj časa bolela glava. Izjemno prostornost dopolnjuje luksuzno opremljena in v usnje oblečena notranjost ter velik prtljažni prostor. Ostaja samo še vprašanje kdaj bo signuma kaj podobnega mogoče dodelati do te stopnje, da bo zrel za serijsko proizvodnjo. Kenauifov poru|oci laboratorij Pri Renaultu dokončujejo svoje novo lahko dostavno vozilo, ki bo v potniški različici tudi nadomestek za pred leti upokojeni renault 4, bolj znan kot katrca. Novinec bo predvidoma na voljo jeseni, v Ženevi pa je Renault predstavil oblikovno zelo podobno konceptno vozilo s hibridnim pogonom, ki so mu priključili Še priklopnik s turbinskim Pooblaščeni prodajalec vozil Volksvvagen in servis VW, Audi Stfuae Paulus Partizanska 23, 4220 Škofja Loka telefon: 631-260 ali 634-288 Volksvvagen -ko veš, kaj imaš. POLO 50 z zračnimi blazinami, že za 17.270 DEM GOLF Rabbit m mnogo več opreme za isto ceno GOLF Plus izredno bogato opremljen za ugodno ceno CADDY v tovorni ali kombi izvedbi NOVI LT nov program gospodarskih vozil Posebno ugodna ponudba testnih in vozil letnik 96: POLO, Golf Rabbit II, Golf Variant Syncro, Vento, Kombi 2.4D HYUnDOI SALON JAVORNIK V mesecu marcu 500 DEM popusta pri plačilu z gotovino za vsa vozila HYUNDAI + 1.000 DEM popusta na vozilo HYUNDAI let. 96. Ugodni kreditni pogoji + leasing V zalogi tudi rabljena vozila. DIA - G d.o.o. Janeza Finžgarja 5 4270 JESENICE teUfax: 064/863-430 generatorjem. Pangeina notranjost je pravzaprav potujoči laboratorij s sodobnimi telekomunikacijskimi napravami za proučevanje in raziskovanje našega planeta. Po kozmetični prenovi in preimenovanju nekdanjega Audije-vega modela 100 v A6, so tokrat v Ingolstadtu naredili povsem novo limuzino. Novi audi A6 bi na svojega predhodnika utegnil spominjati zgolj s podrobnostmi na sprednjem delu, v celem pa je to skladna in zaobljena limuzina, ki precej spominja tudi na še povsem sveži Volicswagnov passat, a hkrati ponosno razkazuje štiri hišne kroge. Zanimiv je predvsem njegov zadek, še bolj pa lična in dobro opremljena notranjost. Motorji so znani, osnovni bo varčni 1,9-litrski turbodizelski, najmočnejši pa 2,8-litrs-ki bencinski šestvaljnik. Povsem nov je 2,4-litrski šestvaljnik, močnejše motorje bodo ponudili tudi s štirikolesnim pogonom. Novi A6 bo zapeljal po cestah ob koncu meseca, po slovenskih pa nekoliko kasneje, šele v začetku jeseni. Do konca leta bo menda nared tudi kombijevski avant. Uj HONDA ZIBERT PRODAJA in SERVIS VOZIL f]QQ j| \ j| HONDA CMC BINGO 1,4-3 vrata 21.990 DEM UDOBNA, VARČNA in ŠPORTNA VOŽNJA BOGATA SERIJSKA OPREMA JVO VO: HONDA PRELUDE 2,0 in 2,2i VTEC BRITOF 173, 4000 Kranj Tel./fax: 064 242 167 AVTOKLIPAMTVO AVTOKLEPARSKA DELA LIČARSKA DELA AVTOKLEPARSTVO Martin Jenko Akumulatorji HALLEV EUROPA s 30-mesečno garancijo SERVISI VLEKA VOZIL ČIŠČENJE TRGOVINA Praprotna Polica - Cerklje, tel./fax: 064/422-280, tel.: 064/421-159, stanovanje: 064/422-043 ži^dl Kaposi Avtohiša Kaposi d.o.o. Jezerska cesta 121, Kranj Tel.: (064) 241-358 Hyundai v novem razredu Skoraj ni več avtomobilske tovarne, ki ne bi izdelovala enoprostorskega avtomobila. Med zadnjimi so se za vstop v ta avtomobilski razred odločili tudi pri korejskem Hvundai-ju, ki se zagrizeno skuša uvrstiti med največje avtomobilske proizvajalce v svetu. Vozilu so nadeli ime HI in na prvi pogled zelo spominja na podoben avtomobil, ki ga izdelujejo pri japonskem Mitsubishiju. HI ima ob 4,7 metra dolgi zunanjosti notranjost z največ 9 sedeži, sčasoma bo na voljo tudi izvedba z daljšo medosno razdaljo. Da je HI v sorodu s kombiniranimi vozili, dokazuje tudi dostavna izvedba, pri obeh pa zadnji kolesi lahko poganja znani 2,5-litrski turbodizelski motor (85 KM) ali 2,4-litrski bencinski štirivaljnik (114 KM). Sčasoma bo na voljo tudi štirikolesni pogon. HI so pri Hvundaiju razvijali vsega 26 mesecev, prodajati ga bodo začeli jeseni, morda v Sloveniji spet med prvimi. Rosno mlada Seatova arosa Najmlajši in tudi najmanjši Seatov avtomobil, ki se imenuje arosa, bodo izdelovali v nemškem Wolfsburgu. Doslej se je dogajalo obratno, tokrat pa bo koncernski malček, za katerega so v dobršni meri uporabili mehaniko Volksvvagnovega pola, prihajal kar iz Nemčije. Arosa je manj kot polčetrti meter dolg avtomobilček privlačne oblike in tudi privlačnih barv. Kljub temu se ponaša s kar prostorno in posebej dobro opremljeno notranjostjo, namenili pa so ji tudi dve varnostni zračni vreči. Le 130-litrski prtljažnik utegne skaliti veselje, vendar je že tako, da takšen malček ne more biti velik družinski avto. Aroso bosta poganjala 1,0- ali 1,4-litrski bencinski štirivaljnik, kasneje menda tudi novi 1,7-litrski dizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva. Tudi na aroso bo treba, vsaj pri nas, nekoliko počakati. Po napovedih naj bi jo namreč začeli prodajati šele v začetku jeseni, zato se tudi o ceni ne govori še prav glasno. Daihotsujevo evropsko razkazovanje Menda se je tokrat zgodilo prvič, da je ena najstarejših japonskih avtomobilskih tovarn enega od svojih novincev premierno predstavila na evropskih tleh. Daihatsu gran move sodi v kategorijo enopros-torskih vozil nižjega srednjega razreda, nekoliko nenavadna oblika dobre štiri metre dolgega vozila pa bo popestrila ponudbo tovrstnih avtomobilov tudi na slovenskem trgu, kjer bo na voljo od sredine poletja. Gran move poganja znani 1,5-litrski štirivaljnik z zmogljivostjo 90 KM. Skratka, po nekajletnem zatišju se tudi Daihatsuju v Evropi morda obetajo boljši časi, ki jih napoveduje prihod druge novosti, športnega terenca MS-X97, ki pride k nam jeseni. PRIČAKUJEMO VAS V AVTOSAIONU KRANJ, C. Talcev 69, tel.: 064 331 013 in LESCAH, Alpska c. 62, tel.: 064 718 585 # SUZUKI ALTO SVVIFT BALENO 1.6 GUCcar. 4x4 BALENO 1.6 GL3V BALENO 1.6 GLX KAR. VITARA 3 LX SAMURAI NOVI TIP CARRV VAN od 12.990 DEM od 14.990 DEM od 29.990 DEM od 19.990 DEM od 26.790 DEM od 31.990 DEM od 23.990 DEM 11.990 DEM ^DAEWOO 1 OMEJENO ŠTEVILO VOZIL ZNIŽANIH DO 3.900 DEM J TICO SX od 10.990 DEM NEXIA GL. 5 V \6.499 15.990 DEM NEXIA GTX, 5V, AB, ABS, AC 2S.2Ć0 23.190 DEM NEXIA GL, 4 V 17\Y90 16.590 DEM NEXIA GLY, 4 V, AB, ABS, AC 26A00 23.290 DEM ESPERO 1.8 CD, AB, ABS 25(9(50 23.690 DEM ESPERO 1.8 CD, AB, ABS, AC 26.908 24.890 DEM ESPERO 2.0 CD, AB, ABS.AC ?9.990\ 25.100 DEM | KREDIT- LEASING ^TAROZAjjOVOj avtotehna W :o tehtna odločitev ■0- moj naslednji avto AVTOTEHNA VIS Jesenice, Cesta Borisa Kidriča 6, tel: 064/ 861-240 »AVTOTEHNA VIS in Pintar, Koroška 53 a, Kranj, 064/224-621, 212-191 • AVTOTEHNA VIS in Pišek, Grenc 37, Škofja Loka, 064/6j4j|30 Majhen, toda drugačen Suzuki Enoprostorska filozofija se ne ozira na velikost avtomobilskih razredov. Pri japonskem Suzukiju, kjer so vešči predvsem izdelovanja majhnih avtomobilov so v Ženevo pripeljali novo vozilo wa-gon R+. Čeprav ime napoveduje večji avtomobil, zunanja dolžina znaša vsega 3,41 metra, notranja prostornost kljub temu ni zanemarljiva. Suzuki vvagon R+ je opremljen z litrskim štirivaljnikom, ki zmore 65 konjskih moči in vozilce požene do hitrosti 140 kilometrov na uro. Na voljo so kar številne različice od športne do luksuzne, na njih pa bi se našel tudi kakšen dokaj nenavaden kos opreme. Slovenski kupci bodo po malčku menda lahko posegli jeseni. 4) _ Titova 67, Jesenice POOBLASCEM PRODAJALEC IV SERVISER VOZIL ŠKODA volksvvagen Group Pestra izbivozil v zalogi, SET že od .301.697 SI dalje! Novi mini: duh iz steklenice Nov Volksvragnov občutek za prostor Malček, ki je in še °svaja srca mladih in Pustolovščin željnih y°znikov, ima na grbi že celih štirideset let, Pa se mu to še ne Pozna kaj dosti, saj ga britanski Rover še Vedno neguje v rdeči karoserijski barvi. Toda tudi tako popularnemu avtomobilu bo morda odklenkalo, saj So pripravili dva prototipa, z imenoma spi-JjtUaJ in spiritual too. Minijev duh bo tako °b prelomu tisočletja Sf>t kaže vendarle ušel iz steklenice, prototipa pa imata s predhodnikom skupne oziroma Plo podobne mere in svoj stil, ki je v skladu s prihajajočimi časi. Zatorej imata oba zelo dobljeni skoraj kroglasti karoseriji, okrogle luči in v skrajne robove potisnjena kolesa, razlika je samo v velikosti in številu vrat. Nemški Volkswagen je po jesenski predstavitvi novega passata v limuzinski izvedbi, na pomlad dodal še kombi-jevsko z znano hišno oznako variant. Passat variant je ohranil enak sprednji del, kupolasto streho je nadomestila skoraj povsem ravna, rezultat pa je nekoliko strmo odsekan zadek in veliko prtljažnega prostora, ki ga je za 30 litrov več kot pri predhodniku in skupaj 495 litrov. Variant bo opremljen z enakimi motorji kot limuzina, ki je bila po prodaji doslej nekoliko v senci, zadnji genraciji se že v začetku prodaje godi precej bolje. Novi variant bo po napovedih v Sloveniji na voljo šele oktobra. ODPRITE VRATA! (...in pred vami bo zazijala velika praznina...) H HONDA SERVIS & PRODAJA """"V"' ■ PHf I 1)1)1 AMBROŽ PRODAJA VOZIL AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA PREŠERNOVA 12 RADOMLJE tel., fax: 061/727-534 CR-V 4 NOVI MODELI PREDSTAVLJENI V ŽENEVI: CR-V 4X4, PRELUDE 2.05 in 2.2i VTEC TER NOVI 5-VRATNI CIVIC; ISTOČASNO v PRODAJI TUDI ŽE PRI NAS Subaru alfa exiga in... Prihodnost, so imeli v mislih pri Subaruju, ko so oblikovali prototip z imenom alfa exiga. Gre za njihovo videnje sodobnega kombija, pri katerem so se opirali, na četrtstoletne izkušnje s štirikolesnim pogonom in petnajstletno oblikovanje avtomobilov s kbmbijevskim zadkom. Koliko pa je alfa exiga še oddaljena od sedanjosti, pa je drugo vprašanje. - Sponzorji novinarske ekipe Gorenjskega glasa na avtomobilskem salonu v Ženevi: MAZDA v.C.C. KRANJ PORSCHE SLOVENIJA LJUBLJANA Volvo je odložil streho Hladni Švedi so se odločili, da bodo svoj avtomobil namenili tudi vročemu podnebju. Novi C 70 convertible je nastal na osnovi še povsem svežega istoimenskega kupeja. Oblika novega kabrioleta deluje sorazmerno klasično, hkrati pa se ponaša s prostornostjo, udobjem in varnostjo. Tisti, ki se želijo z volvom voziti pod milim nebom ali opazovati zvezde, bodo na svoj račun prišli šele prihodnjo pomlad. SERVIS IN AVTOSALON VRTAČ mm Audi VISOKO PRI KRANJU 064/431 019 BLAG. GLOBUS KRANJ 064/211 662 POLO že od 17.270 DEM POLO lim. že od 22.119 DEM GOLF RABBIT III od 23.495 DEM GOLF PLUS II od 27.119 DEM GOLF VARIANT že od 27.996 DEM PASSAT že od 36.634 DEM AKCIJSKA PONUDBA - VW TRANSPORTER T4 FURGON že od 28.960 DEM T4 KOMBI že od 36.990 DEM Ugoden nakup tudi na POTROŠNIŠKI KREDIT ali PORSCHE LEASING! LETO 2006 Vaš novi AUDI ima še vedno eno leto garancije na prerjavenje karoserije A4 že od 38.497 DEM A6 že od 45.428 DEM A8 že od 99.990 DEM PRODAJA PRTLJAŽNIH SISTEMOV fapa. IN DODATNE OPREME mDITID Stcorinq»Road VUI« ■ I-. ZA VSE ZNAMKE VOZIL Vstajenje Chevrelelove legende Med ameriškimi avtomobilskimi znamkami, ki imajo kaj pokazati tudi v Evropi je med pomembnejšimi zagotovo Chevrolet. Peta generacija športne corvette pomeni ponovno vstajenje legende stare že več kot štirideset let. Do 100 kilome-trov na uro v 5 sekundah in najvišja hitrost 274 kilometrov na uro, povesta vse. Podaljšek za neugeot 306 Ob enoprostorskih vozilih ne gre pozabiti, da so v modi tudi petvratni kombiji, ki jim Francozi dodajajo oznako break. Mednje sodi tudi« peu-geot 306, ki je v Ženevi doživel kombijevsko premiere Pa ne samo to: celotna paleta serije 306 je bila deležna nekaterih lepotnih sprememb, ki bodo avtomobilu z že kar dolgoletnim stažem zagotovo v korist, motorni paleti pa so dodali 1,8- in 2,0-litrska štirivaljnika. Pri breaku so zadek oblikovali v skladu s hišno tradicijo, posebej pa so zanimive luči, ki so za nameček postavljene pokonci. In seveda je odveč poudarjati, da bodo prišli na svoj račun tisti, ki so pri štiri-ali petvratni različici pogrešali dodaten prtljažni prostor. 9 ,y H HYUnDHI NAJUGODNEJŠI KREDITI od T + 5 % MOŽNOST KREDITA do 5 let POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA POSEBNI POPUSTI za I. 96 STARO ZA NOVO HITRE SERVISNE IN LIČARSKE, KLEPARSKE STORITVE VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL AVTOHISA KADIVEC, Šenčur tel.: 064/411-573 NOVE, NIŽJE CENE TVVING0 že od 14.460 DEM, CLI0 od 14.525 DEM, MEGANE od 21.045 DEM VSA VOZILA SO LETNIK PROIZVODNJE 1997 KREDIT OD T + 0 % DALJE! TEL.: 0647861-570,861-571 izbiramo naj naj Hčka Kot se verjetno še spominjate, smo v prejšnji barvni avtomobilski prilogi predstavili novo avtomobilsko maketo s slovenskimi oznakami. Podjetje Hribar in otroci je na legendarni slovenski vseljudski avto namestil slovenske registrske tablice. Seveda iz časa prvih fičkov. In kot se verjetno še spomnite, izbiramo najstarejšega še registriranega in voznega fička ter najbolj ohranjenega. Kljub temu da od nastanka fička mineva že dobrih štirideset let je na naših cestah moč srečati še kar takih malčkov. Zatorej, če imate v svoji garaži ali na dvorišču fička - izpolnite spodnji kupon in počakajte na zaključek akcije. Predvidoma v začetku prihodnjega meseca bomo vse kandidate na štirih kolesih zbrali v Avtoservisu Pančur na Blejski Dobravi, kjer bomo izbrali tsta dva, ki bosta naj najin nagrade: Model slovenskega fička za lastnika najstarejšega fička, maziva QMI za najbolje ohranjenega, v servisu Pančur pa za oba zmagovalca pripravljajo še posebno presenečenje. ........>€.........................>€.........................>i.......................•>€ KUPON: Menim, da je moj fičko kandidat za: A) Najstarejšega, saj je bil izdelan leta............ B) Najbolj ohranjenega Ime in priimek:........................................................................................ Naslov:.................................................................................................... Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, P.P. 124, 4001 Kranj, zaželene (ne pa tudi obvezne) pa so tudi slike. NISSAN AVTO MOČNIK Britof 162, Kranj, tel. 064/242-277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL MICRA 1.016V airbag.............. 15.990,00 DEM ALMERA 1.416 V airbag.........22.490,00 DEM PRIMERA 1,616V airbag, ABS. 29.400,00 DEM bogata serijska oprema garancija 3 leta aH 100.000,00 km Štirideset let Odmevov izpod Krvavca Pionir med sodobnimi šolskimi glasili Glasilo osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj spomladi praznuje štirideseti rojstni dan. Dolgoletnega mentorja Jožeta Varla prof. Miha Mohor šteje za nespornega nestorja sodobnih šolskih glasil. Kranj, 14. marca - Šolska glasila imajo pri nas bogato tradicijo, saj najstarejše dokumentirano, dijaški list Vaje z ljubljanskega semenišča, nosi letnico 1823. V začetku 20. stoletja so se glasila začela pojavljati tudi v nižjih razredih osnovne in srednjih šol, po drugi svetovni vojni pa so se dotlej pretežno literarnim vsebinam začele pridruževati novinarske zvrsti. Odmevi izpod Krvavca, ki so v Cerkljah prvič izšli maja 1957. leta, torej se v nižji gimnaziji, veljajo za pionirja sodobnih osnovnošolskih glasil, njegov dolgoletni mentor Jože Vari pa za njihovega nestorja. Pred kratkim je izšla že 146. številka Odmevov, aprila, ko bodo v šoli proslavljali dve pomembni obletnici • 40. obletnico glasila in 30. obletnico dela v novi šolski stavbi - pa bo uredniški odbor pod mentorstvom prof. Daniele Močnik izdal posebno slavnostno številko. O zgodovini šolskih glasil v Sloveniji ve veliko povedati profesor Miha Mohor iz enote republiškega Zavoda za šolstvo in šport v Kranju. Pravi, da so po Vajah z ljubljanskega semenišča začela podobna literarna glasila izhajati tudi v drugih višješolskih zavodih in kasneje v gimnazijah. V začetku 30 let prejšnjega stoletja je bilo odmevno glasilo celovških seme-niščnikov, katerega mentor je bil Anton Martin Slomšek, pravi dijaški listi pa so se začeli pojavljati v štiridesetih letih, pred marčno revolucjjo. Najpomembnejše je bilo vsekakor prizadevanje Antona Janežiča, ki je v začetku 50 let med celovškimi dijaki propagiral literarni list Slavijo, ki naj bi se razširil po vseh gimnazijah. Njegova dediščina so, denimo, tudi slavne Vaje iz eta 1854/55, ki so jih pisali ljubljanski višješolci, med njimi tudi Gorenjci, ki so se kasneje ^kazali v literaturi in politiki. Najdaljšo tradicijo pa imajo v Sloveniji nesporno Domače vaje, ki so izhajale od 1868 do merne. Pritiski so pojenjali šele v 70 letih, po Titovem pismu, ko je tudi politika začela spodbujati novinarsko ustvarjanje, tudi na račun literarnega. Z uvajanjem različnih zvrsti novinarstva so se glasila formalno bogatila, uvajala so različne zvrsti novinarstva. To je bila dobra plat. Literarni listi so danes praviloma elitistični. Po oceni prof. Mohorja so cerkljanski Odmevi izpod Krvavca tipičen primer sodobnega osnovnošolskega glasila, ki je razvilo literarno-novinars-ko smer in tudi tematske številke, ki so rezultat projektnega, raziskovalnega dela, in to daleč pred uradnim uvajanjem projektov v osnovno šolo. Še danes so Odmevi prototip, matrica za osnovnošolsko glasilo, njihov dolgoletni mentor Jože Vari pa nesporni nestor sodobnih osnovnošolskih glasil. Po mnenju prof. Mohorja v vsebinskem pogledu glasila ne morejo več "iznajti smodnika", velike možnosti pa so še v iskanju oblike, ki se odpira z računalniki. • l|p:' Sedanji uredniški odbor l94n ;„ oh .ln so Jih s ponovnim sn£rtjem škofijskih zavodov ^/Prebudili v življenje. So f »nimivost teh glasil je, da na'?6'8 visoko postavljene E2™° Politične cilje, tudi no «rUra Je bi,a takrat "aktivna ativna' ce,° konstruk-slp Za oblikovanje sloven- torla .naroda. Zato so men-obh.'«- ot Je bil Janežič, šolske nier« zatira'e, zato so bili PraS podobni v šolah redki," Pr^Prof. Miha Mohor. se I?'I začetk" 20. stoletja so v SKa začela pojavljati tudi sredn ?u Jazredih osnovne in mlad L 80 • Nekateri Hsti za spodhn°;. kot Zvonček, so nenaS311 ustvarjalnost otrok, tovni v dnota- Po drugi sve" ide0i3ni se J'e P°d vplivom volja n8e1J,ee n^ela "veljavljati tudi n • p0 llterarno, ampak listih e°Vl"arsko zasnovanih PreohiiiT asi so se postopno §aT!in7aliv glasila, ki pa so ft£5?kt 0Stala še Pretežno ka. TraHp?Sebej srednješols-nJih se H! ,nezauPanja do 2nani S uafaLana nov način-oblast; .T škandali, ko so diJakov4;.?raIrni}1 izdelkih 2ivno ale Politično subver- razglašafe A ,U£telje Pa a,e za ideološko nepri- Jože Vari: "Ne maram časopisa, ki je zbir domačih nalog!" Osemletno osnovno šolo so pri nas uvedli 1958. leta. Prvi Odmevi pa so v Cerkljah izšli že leto prej, natančno 20. maja 1957, torej še v nižji gimnaziji, kjer je Jože Vari poučeval slovenski jezik. Zgodnejša "poskusna" številka se zaradi težav s tipkanjem in tiskanjem ni obnesla. Jože Vari iz Kranja, zdaj že ducat let upokojenec, se takole spominja začetkov. "Četrti razred nižje gimnazije v Cerkljah je bil tistega leta izjemen. Učenci so bili zelo agilni, ogromno so pisali. Imeli smo sicer stenčas, ki pa jim je bil premalo. Pri eni od ur slovenščine smo se dogovorili, da bomo naredili časopis. Mislim, da smo bili prvi na Gorenjskem in tudi med prvimi v Sloveniji. Pred očmi sem imel neke vrste revijo, ki naj bi bila privlačna za oko in pestra po vsebini ter bi živela s solo in krajem. Za vzor sem vzel Ribičičev Naš rod, ki je vseboval tako resne kot zabavne teme." Jože Vari pravi, da so bili začetki izjemno težki. Zataknilo se je že pri povsem banalnih Jože Vari, dolgoletni mentor Odmevov izpod Krvavca tehničnih zadevah. Stare matrice so bile preperele, razpadle so po petnajstih vrtljajih, na pisalnem stroju je manjkala polovica črk... Šola denarja za časopis ni imela. Dijaki četrte gimnazije so sami založili za matrice in papir, pomagali so tudi na občini. "Ne vem, kako smo sploh zmogli. Prva naklada je bila samo 50 izvodov, povpraševanje pa ogromno. Skoraj bi prodali še arhivska izvoda. Naslednja številka Odmevov je imela 150 izvodov, kasnejše so še naraščale, tja do 450. Mentor Odmevom sem bil 27 let, do upokojitve. Bila so dobra in slabša leta. Včasih je izšlo tudi devet številk, torej vsak mesec ena, bilo pa je tudi leto, ko ni bilo nobene. Nihanja so bila bolj posledica (ne) razume v a n j a pri vodstvu šole kot menjave šolskih generacij. Kontinuiteto uredniškemu odboru sem držal tako, da sem vanj vsako leto vključil dve tretjini novincev." Jože Vari pravi, da je postal mentor spontano. Vodilo ga je navdušenje otrok in lastno veselje. Že po vojni je na Klancu v Kranju urejal časopis Novi dan, kot otrok pa je izdajal svoje časopise. "Predvsem ne maram glasil, ki so zbir domačih nalog učencev. Žal je takih preveč. Šolski časopis mora imeti kratke novičke, zato mora iziti vsaj štirikrat v šolskem letu, aktualne teme, literarni kotiček, temam primerne ilustracije, pa tudi zabavne strani. Učenci so izvrstni literati, ilustratorji, humoristi, samo poiskati jih je treba." Pod mentorstvom Jožeta Varla je v osnovni šoli Davorina Jenka izšlo tudi veliko tematskih številk Odmevov, ki so bile plod raziskovalnega dela učencev. Naš kraj včasih, Naš kraj danes in Naš kraj jutri so bile številke, ki so dolga leta veljale kot vodnik po Cerkljah in okolici. Raziskovali so tudi domača hišna imena, ledinska imena, objavljali intervjuje s pisatelji, ki so prihajali v šolo, prvi so objavili celo Prešernov rokopis, ki so ga našli v eni od hiš na Brniku. Med uspelejše tematske številke Jože Vari uvršča tudi Odmeve, posvečene Davorinu Jenku, pa teme o varnosti otrok, o šolskih izkazih, vključevanju v poklice... "Razveselim se vsakih Odmevov, ki mi jih pošljejo domov. Tako kot sem bil vesel vsake nagrade, ko sem še sam sodeloval. Mislim, da smo v zveznem merilu dobili dve, v slovenskem pa tri ali štiri. Priznanj, pohval je bilo seveda ogromno. Ne strinjam se, da se v šolskih glasilih ne da povedati nič več novega. Rad bi, denimo, da cerkljanski otroci v luči novih izsledkov in z novo tehniko predstavijo velike cerkljanske može." In kdo Odmeve ustvarja danes? Mentorstvo je prevzela prof. Daniela Močnik, ki je pred poltretjim letom prišla učit v cerkljansko šolo. Takrat so bili v uredniškem odboru sami osmošolci, po njihovem odhodu iz šole je zazevala praznina, saj ni bilo nikogar, ki bi jim predali "štafeto". To slabost je mentorica odpravila takoj naslednje leto. V tem šolskem letu so v odboru učenci od petega do osmega razreda: Žiga Dremelj je glavni urednik, pomagajo pa še Robi Zevnik, Mitja Porovne, Mojca Bolka, Aleš Ogorevc, Nuša Dremelj, Danica Tajčman, Janja Zaplotnik, Marko Zevnik, Urša Anžič, Patricija Štupar in Sabina Jerič. V tem šolskem letu bosta v šoli Davorina Jenka izšli dve številki Odmevov. Prva, ki je ugledala dan pred kratkim, nosi delovni naslov Srce ustvarja, roka piše (po Berti Golob). Šolarji so na resnih straneh pisali o pravicah otrok in otroškem parlamentu, o najlepših stvareh na em svetu, najljubših živalih, prijateljstvu, knjigi, stvarnosti življenja, športnem dnevu, na zabavnih straneh pa so spregovorili o računalniških igrah, glasbi, filmu, nanizali kup šal, horoskop, uganke, križanko, po tradiciji pa je po svoje zašpičil še Pepe Neroda, šolski humorist. Kot zanimivost je potrebno omeniti še spodbudo uredniškega odbora vrstnikom, staršem, obrtnikom in podjetnikom s Cerkljanskega, naj po svoje prispevajo za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. V 6. a, kjer je razredničarka Daniela Močnik, so za vzor zbrali deset tisočakov, s 30 izvodi šolskga glasila in medvedkom pa so obdarili tudi male bolnike. Decembra so Odmevi izpod Krvavca prejeli ugledno Pilovo priznanje za likovno podobo glasila. Uredniški odbor se sestaja dvakrat na teden, pred izidom glasila pa tudi večkrat. Vsebinsko skušajo slediti konceptu, ki ga je začrtal že Jože Vari. V šoli imajo poseben nabiralnik, v katerega učenci oddajajo svoje spise in pesmi, sicer pa v dogovoru z drugimi učitelji(cami) otroci ustvarjajo tudi po naročilu, glede na izbrane teme. Vsega, kar napišejo in narišejo, seveda ni mogoče objaviti, marsikaj konča v uredniškem košu, brez katerega, žal, ne gre. Uredniki izbirajo, oblikujejo na računalnikih in ko je gradivo pripravljeno, oddajo v tisk. Trenutno imajo zbranega že precej gradiva za naslednjo, slavnostno številko Odmevov, ki bo izšla aprila, ob 30. obletnici šole in 40. obletnici glasila. Pričakujejo, da bo tudi ta, tako kot dosedanje, našla pot med vrstnike in krajane. • H. Jelovčan Mednarodno zimsko srečanje plezalcev na Škotskem Navdušenje nad slovensko predstavitvijo Prvo tovrstno srečanje je bilo organizirano po vzoru podobnega, prav tako prvega, letnega srečanja v preteklem letu. Srečanje, ki je bilo od 9. do 16. februarja, sta priredili BMC (British Mountaineering Council) in MCofS (Mountaineering Council of Scotalnd) v Glenmore Lodgu na Škotskem. Namen obeh srečanj je bil razvijati mednarodne odnose .med alpinisti vsega sveta in poenotenje njihovih mnenj o perečih problemih alpinizma v današnji družbi. Srečanja se je udeležilo petdeset plezalcev iz triindvajsetih držav, poleg njih pa še toliko najboljših zimskih plezalcev Škotske in Anglije ter nekaj vidnih predstavnikov UIAA, mednarodne gorniške organizacije. Na vabilo britanske gorniške organizacije se je odzvala tuid Komisija za alpinizem pri PZS. Na podlagi razpisa in prijav sva bila kot najbolj reprezentavtivna predstavnika slovenskega alpinizma izbrana Janez Jeglič (AO Domžale) in Andrej Štremfelj (AO Kranj). Komisija za alpinizem nama je pokrila stroške potovanja organizator pa stroške bivanja. Žal so bile razmere v ledenih smereh Ben Nevisa in Craig Meaghaidha zelo slabe oziroma jih sploh ni bilo, tako da se je plezalo izključno v stenah Cairngorm Mountans. Večina vzponov je bila opravljenih v granitnih stenah visokih od 70 m do 270 m. Te stene ponujajo večinoma kombinirano plezanje, kar tu pomeni plezanje po požlejeni in zasneženi skali z lednim orodjem in derezami. V veliko pomoč pa je tudi zmrznjena ruša, saj so stene zaradi nizke nadmorske višine (800 m -1200 m) precej porasle. Način plezanja je precej nenavaden in zahteva veliko prakse ter dober občutek. Vse domačine, s katerimi sva plezala sva presenetila s tem, da sva se hitro privadila na nenavaden način plezanja in sva plezala zelo hitro. Preplezala sva osem oziroma deset smeri. Prvi dan smo se ogrevali v lažjih stenah, ker sta naju škotska soplezalca preskusila, da sta lahko potem načrtovala nadaljnje vzpone. Vroči škotski krst v orkanskem vetru in sneženju sva dobro prestala, tako da smo se naslednjega dne lotili še vedno kratkih, vendar že težjih smeri. Vreme je bilo podobno patagonskemu, saj je ves čas močno pihalo in snežilo. V sredo smo se odpravili v bolj oddaljeno dolino in preplezali lepo klasično smer Postern v Shelter Stone Crag, ocenjeno VI, 6, kar smer že uvršča v zgornji razred. Ocenjevanje na Škotskem je posebej za kopno skalo in posebej za led oziroma zimo nasploh. Tako ima ista smer posebno oceno za poletje in še eno za zimske razmere. Po njihovi etiki ni moč opraviti zimskega vzpona, če je stena povsem kopna in suha, pa čeprav je to sredi zime, po drugi strani pa je zimski vzpon mogoč tudi oktobra, če so razmere zimske. Vremenski pogoji so bili ponovno zelo slabi. Po dnevu počitka smo potem v petek preplezali novo Slovensko smer (200 m) v isti steni z oceno IV, 6, in še istega dne edino ledno smer Devil's Delight (160 m, V, 5) v Hell's Lum Crag. Lednim smerem na Škotskem oceno dviguje predvsem tanek led, ozki prehodi med skalami, slabe možnosti varovanja in strnjene težave. Za soboto, zadnji dan srečanja so napovedali najlepše vreme. Res je bilo lepo in z Janezom sva opravila dva dobra vzpona. Janez in angleški plezalec Andv Cave sta prvič prosto ponovila znano smer The Citadel v Shelter Stone Crag (270 m, VII, 8), sam pa sem v navezi z Matevžem Lenarčičem, ki se nama je pridružil dan prej, ponovi Red Guard v Carn Etchachan (250 m, VI, 7). Posebej The Citadel je močno odmevala, saj spada med najtežje tovrstne smeri na otoku. Poleg plezanja smo imeli vsak večer predavanja in potem debate na različne teme, ki so se zdele organizatorju pomembne za svetovni alpinizem. Gorski turizem in varstvo okolja; mednarodni pristop k alpinizmu, težave in izhodi iz njih; fiksna oprema v gorah in pot do varnejšega plezanja; to so bile teme treh večerov, ki so tako razgrele avditorij, da smo morali vedno predčasno prekiniti debato. Pokazalo se je, da so si težave alpinistov povsod po svetu zelo podobne. Sreda zvečer je bila rezervirana za predstavitve zimskega plezanja posameznih držav udeleženk. Z izborom tridesetih diapozitivov in jedrnato predstavitvijo sem navdušil tako tuje udeležence kot domačine. Kasneje sva se s škotskimi alpinisti dogovorila za izmenjavo v naslednji zimi. Najina udeležba na srečanju je bila zelo odmevna zaradi kvalitetnih vzponov, ki sva jih opravila, zaradi odmevne predstavitve slovenskega lednega plezanja in pomembna za širitev najinega, posebno pa tudi slovenskega alpinističnega obzorja. Prav slednje se mi zdi zelo pomembno, saj le tako lahko primerjamo naše vzpone s tujimi, naše znanje s tujim, spoznamo različne načine plezanja in tudi ocenjevanja. Pri plezanju na Škotskem so naju z opremo podprli Charlet Moser ter trgovini Pro Montana in Papi sport. • Andrej Štremfelj Najuspešnejši alpinistični smučar leta 1996 pred novim podvigom Na smučeh z najvišjega vrha na svetu proti Tibetu Tak je drzen načrt, ki ga namerava spomladi uresničiti tržiški zdravnik in alpinist dr. Iztok Tomazin. Kot poudarja, ne gre za tekmo z Davom Karničarjem, ki bo jeseni smučal z Mount Everesta na južno stran. Tržič, 14. marca - Slabi trije tedni še ločijo Iztoka Tomazina od odhoda v Himalajo, kjer se bo z mednarodno alpinistično odpravo povzpel na streho sveta. Zakaj Himalaja, se je vprašal na naslovnici letošnjega koledarja s posnetki z uspešne odprave na Gasherbrum I, kjer Je predlani prvič smučal z osemtisočaka. Tam je odgovoril, da zaradi prelepih, nikoli do kraja izsanjanih otroških sanj o skrivnostnih deželah, zaradi belih gora na daljnjih obzorjih, zaradi neugnanih želja in neugasljivega hrepenenja... V pogovoru za bralce Gorenjskega glasa pa je razkril še več o svojih dosedanjih dosežkih in načrtih v alpinizmu ter alpinističnem smučanju. Gorenjcem ste dobro poznani kot zdravnik, gorski vodnik in reševalec, alpinistični inštruktor, letalec z zmajem in padalom, predvsem pa kot vrhunski alpinist in ekstremni smučar. Kateri od teh dejavnosti ste namenjali ob poklicu največ pozornosti v zadnjem obdobju? "Na prvem mestu je seveda poklic. Ta mi vzame največ časa in energije. Še vedno se ukvarjam z vsemi zvrstmi alpinizma, ker ga pač jemljem najširše. V hribih uživam, ne glede na to, kaj počnem. Kar se tiče vrhunskih dosežkov, sem se v zadnjih letih nekoliko bolj usmeril v alpinistično, ekstremno smučanje. V nekaj preteklih letih sem zato svoje največje uspehe dosegel ravno na tem področju. Gre pa le za prehodno obdobje, saj me zanimajo prav vse dejavnosti v alpinizmu. Trenutno to pomeni, da sem nekoliko omejil predvsem plezanje, bistveno več pa se posvečam nabiranju kondicije in smučarske tehnike ter izkušenj. Razumljivo je, da so temeljnega pomena tudi psihološke priprave." Pogosto vas pokličejo v gore zaradi pomoči drugim, ki so se tam ponesrečili. To so najbrž manj prijetne poti v gore? "To dostikrat pride spontano. Včasih sem že v gorah, ko zvem za reševalno akcijo, zato se vanjo vključim kar od tam. Zgodi se tudi, na žalost, da moram samo s tem namenom od doma. Na kraj nesreče pridem bodisi peš bodisi s helikopterjem, odvisno pač od razmer." Tržičan, ki se počuti doma tudi pod pobočji Stola Kljub številnim obveznostim ste zbrali moči in voljo za gradnjo lastne hiše. Ko smo se srečali po lanski odpravi na Aljasko, ste stanovali še pod Kriško goro. Menda ste se kmalu zatem preselili pod pobočja Karavank? "Te preselitve sem zelo vesel. Pa ne zato, ker bi se slabo počutil v Tržiču oziroma v Križah, ampak predvsem zato, ker sem se preselil v še lepši kraj. Sedaj živimo v Mostah pri Žirovnici, praktično v vznožju Stola in Vrtače, kjer so meni v marsičem najljubše gore v Karavankah. Tako imam še višje gore precej bližje; dobesedno za domačo hišo se začenjajo pobočja Stola. V hiši smo od lanskih božičnih praznikov. Kar se same gradnje tiče, moram reči, da je večji delež od mene imela pri tem moja žena. Vso gradnjo, sva od začetka do konca izpeljala praktično prej kot v enem letu. Čeprav gre pri meni vse dokaj hitro, pa skušam zadeve opraviti tudi čimbolj kvalitetno." Nekaj podobnega najbrž velja tudi za vaše treninge. Za vrhunske dosežke sta razen dobrih telesnih zmogljivosti potrebna tudi motiviranost in psihološka pripravljenost. Ali je od teh elementov odvisna tudi izbira ciljev po zahtevnosti? "Pravzaprav je ravno obratno. Od odločitve za neki cilj pa do uresničitve načrta ponavadi mine celo leto. Na primer, ko pridem šele z neke odprave domov, ne morem kar reči, da bom sedaj šel še na Everest. Ko cilj izberem, temu prilagodim vse priprave. Če je to Himalaja, ali druge visoke gore, temu podredim psihološke priprave in vse druge treninge. Glede na zahtevnost cilja vem, kako visoka je meja pri treningu, pa koliko časa mora trajati. Pri najtežjih stvareh nekih meja praktično ni. Kakorkoli dobro je že človek pripravljen, nikoli ni preveč. Telesna priprava v Himalaji Iztok Tomazin rad živi v Sloveniji, drugam pa hodi na obisk je samo temelj, brez katerega ni nič. Sama po sebi še zdaleč ne zadostuje. Bistvene so psihološke priprave in izkušnje, na žalost, pa tudi sposobnosti preživetja v najtežjih okoliščinah." Himalajske odprave, podlaga za izkušnje in zorenje Doslej ste bili že na osmih himalajskih odpravah. Leta 1993 ste smučali z višine 7550 metrov na osemtisočaku Šiša Pangma, predlani pa ste se na smučeh spustili z 8068 metrov visokega vrha Gasherbrum I. Na številnih vzponih in alpinističnih smukih ste najbrž dozoreli za še zahtevnejše podvige? "Zaenkrat si kar težko predstavljam, kaj bi bilo lahko še zahtevnejše od spusta z Gasherbruma, ki sva ga opravila z Markom Čarom; on na snežni deski, jaz pa na smučeh. Dejstvo je, da je to še vedno najtežje smučanje z osemtisočaka po tehnični plati. Takrat je bilo, vsaj zame, blizu skrajne meje. Bili smo deležni izrednih odzivov alpinistov, ki so tam plezali za nama; recimo, tudi nekaterih najboljših alpinistov na svetu oziroma smučarjev. Skoraj si niso mogli predstavljati, kje se tam doli da smučati. Vse himalajske odprave so seveda bogate zaradi izkušenj; ne samo alpinističnih, ampak tudi življenjskih. Človeku dajo tiste sposobnosti, ki pomagajo doseči tako vrhunske cilje, kot omogočiti, da se vrne domov. To je včasih tisto, kar je lahko najbolj kritično, ob čemer človek res dozori." Lani ste kar po treh smereh smučali s šesttisočaka Denali na Aljaski in si prislužili naslov najboljšega alpinističnega smučarja v Sloveniji. Najbrž pa vas to ni vodilo pri izbiri cilja? "Vrhunec je bil Gasherbrum, ki se je nadaljeval s smučanjem na Aljaski. Gasherbrum pomeni v svetovnem merilu več, ker je posamično zahtevnejši in tudi precej višji. Po drugi strani pa ni še nihče trikrat smučal v tako kratkem času Z vrha Denalija, po različnih in dokaj težkih smereh, predvsem pa ne v takih slabih razmerah. Tudi ta dosežek je izredno odmeval, posebno v ameriških krogih. Rad bi poudaril, da si pri svojem poklicu in vseh drugih obveznostih z veliko muko privoščim eno odpravo na leto. Zato se posvetim le tisti akciji in takrat dam vse od sebe. Za razliko od tujih profesionalnih alpinistov - ali nekaterih naših, ki imajo možnost za več odprav na leto, meni to ni dosegljivo. Jasno je, da odmevajo le tisti cilji, ki so vrhunski. Moram pa priznati, da meni samo to ni bistveno." Odločitev za smučanje z najvišje gore sveta Zakaj ste se odločili za smučanje z najvišje gore na svetu, pa kako boste do tja prišli? "Everest me zanima kot najvišja gora na svetu, smučanje z njegovega vrha pa zato, ker je to trenutno aktualna zadeva in ker sem sedaj smučarsko najbolj pripravljen. Na Everestu še nisem bil, plezal pa sem na sosednji gori Lotse v južni steni. Naključje je naneslo, da so.se Hrvatje odločili za organizacijo odprave na Everest, ki bo razmeroma poceni. Drugače bi bila odprava, vsaj za moje finančne sposobnosti, gotovo nedosegljiva. Splet okoliščin je pripeljal do te odločitve, sicer pa imam še veliko drugih ciljev, ki me bolj privlačijo od Everesta. Za to odpravo sem se dogovoril lansko jesen. Gre za mednarodno odpravo, ki jo vodi Hrvat Darko Berlak. On je že organiziral eno odpravo na Everest, je pa zelo sposoben organizator. Zraven je še nekaj Nemcev, morda kakšen Američan in Francoz ter šest Slovencev. Velika odprava je zato, ker to poceni stroške na posameznika. Drugače bomo delovali povsem ločeno. Večini je cilj priti na vrh Everesta po najlažji smeri." Lahko zvemo kaj več o vaših ciljih? "Medijsko najbolj izpostavljen projekt, s katerim skušam pridobiti tudi sponzorje, je seveda smučanje z Everesta. Osebno bi mi še več pomenilo, če bi lahko preplezal kakšno prvenstveno smer na gori, ker sem pač predvsem alpinist, plezalec. Če bodo snežne razmere ugodne, bo imelo prednost smučanje, sicer pa se bom lotil kakšnega plezanja. Poudaril bi rad, da bom za vse sam. Tudi trije Ljubljančani in dva Štajerca imajo povsem svoje načrte. Torej ne bom imel spremljevalne ekipe, kar zelo zmanjša možnosti za uspeh. Na pot odhajamo 1. aprila, kar je malo čuden datum za resno stvar. Odprava bo trajala dva meseca in teden dni. Glavne stvari se bodo dogajale predvidoma drugi ali tretji teden v maju 1997. Žal so spomladi smučarske razmere bistveno slabše kot jeseni, vendar nisem imel možnosti izbire, kdaj bom odšel na pot. Lahko se zgodi, da bo preprosto premalo snega za smučanje. S tem se niti ne obremenjujem, saj znam početi v Himalaji še druge stvari. Obenem gre še za obisk Tibeta, ki mi ogromno pomeni. Posnel bom gotovo veliko materiala za knjigo in morda tudi za koledar." Dva Slovenca na isti gori, a ne zaradi tekme Letos se odpravljata na Everest kar dva slovenska alpinista, ki načrtujeta smučanje z vrha. V čem se razlikujeta vaš in Karničarjev smučarski načrt? "Cilja sta enaka; smučati z vrha Everesta. Davo si je po lanskoletnih izkušnjah izbral južno stran, ki je tehnično lažja od severne. Na pot bo šel jeseni, ko so razmere za smučanje bolj ugodne. Po tej plati mu pripisujem večje možnosti za uspeh. Oba projekta se razlikujeta tudi v ceni, saj je moj glede na okoliščine precej cenejši. Pogosto me sprašujejo, kaj je z mojimi in Karničarjevimi načrti, ali gre za tekmovanje med nama. Nikakor se ne čutim tekmec ne Karničarju ne komu drugemu. Zelo mu privoščim uspeh, ker vem, kako je predan alpinstičnemu smučanju. Situacija je pač taka, da bom imel prvi možnost poskusiti smučati z vrha Everesta. Ni pa nujno, da bom prvi, ki mu bo to uspelo. Bil sem pobudnik in idejni oče projekta SKI 8000. Moja osnovna zamisel je bila, da bi se pri njegovi uresničitvi združili najboljši slovenski smučarji. Zaradi več razlogov so se cilji razdelili med posameznike. Ni bistveno, kdo jih bo dosegel. Zame je uspeh zelo pomemben, ampak ga ne postavljam na prvo mesto. Najlepše bi gotovo bilo, če bi obema uspelo smučati z Everesta, meni s severa, njemu pa z juga." Kakšen pa je dostop do gore na severu in kako naj bi potekal vzpon na vrh Everesta? "S tovornjaki se je moč pripeljati zelo visoko, do približno 5000 metrov nadmorske višine. Vzpon na vrh je z obeh strani približno enako dolg, saj je spodnji bazni tabor na že omenjeni višini. Severna stran je predvsem bolj skalnata in malo bolj izpostavljena vetrovom. Za vzpon sta dve varianti; po severnem grebenu, ki je klasična in najbolj pogosto uporabljana smer, ali pa po Velikem ozebniku. To se bo res pokazalo na samem kraju. Lahko se zgodi, da bo prišla v poštev tudi kakšna kombinacija obeh smeri, po snežiščih levo in desno. Kot predvidevam, bi bilo možno po aklimatizaciji priti iz baze do vrha v treh dneh, en dan pa bi potreboval za smučanje. To bo odvisno od razmer, saj je možno, da bom med spustom tudi prespal v taboru. Ena ključnih težav bo, ker bom moral smuči in vso ostalo premo nositi na goro sam. To je velik napor v teh višinah, moči pa bom potreboval še za glavno dejanje. O smučanju sem že rekel, da bo odvisno od snežnih razmer. Če bo gora preveč kopna, po skalah pač ne bo moč smučati." Glede možnosti za delovanje se naši alpinisti gotovo ne morete primerjati s tujimi. Vsekakor pa držite korak z njimi po dosežkih. Kaj bi pomenilo smučanje z Everesta v svetovnem merilu? "To bi bil vrhunski dosežek tudi v svetovnem merilu. Kot vemo, je zaenkrat z vrha Everesta smučal samo Avstrijec, pa še to na zelo problematičen način. Ker je precej hodil in plezal navzdol, nekateri tega ne priznavajo za smučanje. Osebno mislim, da bo tudi tisti, ki bo tretji, četrti ali peti smučal z najvišje gore, deležen vse pozornosti. To je spoštovanja vreden dosežek kadarkoli, zato se ne obremenjujem z mislijo, da bi moral biti ravno prvi Slovenec pri tem dejanju." Gre za izjemno tvegano dejanje. Ali je glede na to pred odhodom tudi kaj strahu oziroma dvomov? "Strah je prisoten le v tem smislu, da spodbuja k čim večji koncentraciji in k čim boljši pripravljenosti nasploh. Gre za konstruktiven strah, če temu lahko tako rečemo. To niti ni tisti strah v pravem smislu besede, kot ga laično pojmujemo. Zanj ni dosti prostora, ker človeka hromi in mu zmanjšuje sposobnosti." Čari daljnih dežel, ki jih ohranjata beseda in slika Bolj mikavni so najbrž čari daljnega Tibeta, ki ste jih ze spoznali in si jih še želite? "Pri odnosu do Tibeta gre za čisto duhovne zadeve. Tam sem bil že trikrat. Nekaj sem o tem že pisal | svojih knjigah. Moram reči, da se mi Smučanje z vrha Gasherbruma I (8068 m) julija 1995 Iztok Tomaži" ocenjuje kot osebni uspeh in dosežek svetovnega pomena. zdi ponovni obisk te dežele enako ali Pred odhodom ne manjka težav, motiv pa zmaguje Ali ste že izbrali prave smuči in kako sploh potekajo priprave na bližnjo odpravo? "Trenutno dajem največji poudarek kondicijskim pripravam. Za ekstremno smučanje ni pogojev, ker je premalo snega. V glavnem sem skrajno racionalen pri treningu zaradi pomanjkanja časa. Večino treninga opravljam v domačih gorah, predvsem v Karavankah. O smučeh se še odločam; ali Elan ali ena od drugih firm. Za oblačila lahko povem, da bodo izključno domača; iz tovarne ITU prihajajo oblačila za alpinizem, ki so na svetovnem nivoju. Poleg stiske s časom je največ finančnih težav. Ne vem, ali mi bo uspelo pridobiti pred odhodom dovolj sponzorjev, saj imam zaenkrat le desetino potrebnega denarja. Dovolj ga ni niti za letalsko karto, zato me čaka pri tem še veliko dela. Drugi športniki imajo za take stvari menedžerje, alpinisti pa moramo sami poskrbeti tudi za organizacijske stvari. Motivacija je pri tem absolutna. Če si ne bi tako želel iti tja in opraviti načrtovano, bi že zdavnaj vse opustil. Ogromno je tudi težav in razočaranj." pa celo bolj pomemben kot alpi"lST tični in smučarski cilj. Žal za kaj takega še ni moč dobiti sponzorja. Imamo srečo, da živimo v zelo lep deželi. Sam ne delam primerjav, kje J lepše. Vsaka dežela je privlačna P^ svoje, vsaka ima svoj čar. V vsaki o njih bi lahko živel. V tem življenj živim v Sloveniji, drugam pa ho/ na obisk. Med razlogi, da rad odlw jam, je tudi, da se je zelo 'eP vračati." .. 0 Po vrnitvah je izšlo že več k"JJP|e vaših doživetjih v tujih gorah. A "J kaj podobnega tudi sedaj v naCX*ujaZ "Gradiva bo vsekakor dovolj. rad pišem in fotografiram. Po podvig na Gasherbrumu nisem imel časa pisanje knjige, zato sem za leto \ . izdal koledar Sijoče gore, Ki J izredno uspel. Kaj bo po Evere še ne vem. Doživetij bo najmanj debelo knjigo; mogoče bo celo odcm knjiga in koledar. Za knjigo, .»J, velik projekt, zaenkrat še nm ^ založnika. Morda se bo našel KO - ^ ga bo ta tematika zanimala. ucL0(jo bo atraktivna, na razpolago pa tudi kvalitetne fotografije." .^j, Hvala za pogovor, pri doko pripravah in na odpravi Pagaje želimo čimveč sreče! • Stojan Obujanje starih tradicij v Železnikih Gregorčki v pozdrav pomladi Druga zaporedna prireditev Turističnega društva Železniki pokazala, da bo ta nekdanja tradicija oživela. Železniki, 14. marca - Lani je Turistično društvo Železniki prvič po skoraj tridesetletnem premoru oživilo star običaj pozdrava pomladi na predvečer Sv. Gregorja, ki je bil nekdaj v Železnikih, podobno kot v Tržiču in Kropi, dokaj razširjen. Letošnja druga prireditev je že po številu gledalcev dokazala, da je tako oživljanje starih običajev dobrodošlo, in da ima vse možnosti postati tradicionalno. Da so v Železnikih poznali običaj pozdravljanja nastopa pomladi z lučmi na vodi, po besedah kustusa Muzeja v Železnikih Rudija Rejca pričajo zapisi starih kronistov, med njimi tudi Franceta Koblarja, po katerem nosi svoje ime tukajšnje kulturno društvo. Bil je to izraz veselja nad prihajajočo pomladjo, nad tem, da sonce, ki je vedno višje na nebu, že lahko posije v ozko dolino. "Luč v vodo" je po svojem simbolično pomenilo, da ne bo več potrebno železarjem, 'Luč v vodo" je po odzivu kovačem, čevljarjem in drugim rokodelcem zaradi kratkega dne delati ob luči, še bo.lj pa je bilo seveda res, da je bila s Prihodom pomladi to prva priložnost za srečanje na prostem, prva veselica ob nastopu toplejših dni. Če je ob tem še koga zazeblo, so si s "tazelenim", kot to Piše v starih zapisih, znali pomagati. Kot nam je pripovedoval eden od Prebivalcev, je bil običaj s pošiljanjem luči po vodi v Železnikih vse do sredine šestdesetih let dokaj razširjen: nekoč je D,lo v Železnikih več "bajerjev" (v večini so bili to jezovi) in kanalov, po katerih so lucke spuščali. Že jeseni, za Vsesvete so na Pokopališču začeli zbirati vosek, ki so Sa vlili v primerne večje kose lubja in pravo veselje je bilo na bajerju, kjer je v°oa tako počasi tekla, da je lučka Potovala kar celo uro in na koncu skoraj celoti zgorela. Danes so se materiali ,e^da "posodobili":, v večini so otroci tak 8reg°rčki jim pravijo, izdelali ako, da so na deščico ali celo večji kos ^,ropora postavili hišico iz kartona, anJo pa svečko v lončku. Kot so nam povedali svetlečih oči učenci 4. c razreda osnovne šole v Železnikih Marjan, Božo in Julija, so se s pripravo zamudili nekaj ur, pri čemer so hišice nekateri tudi živo pobarvali. Ko smo jih povprašali, kakšen pomen imajo ti njihovi izdelki, so nam dejali, da preganjajo zimo... Za oživljeni pozdrav pomladi so si v Turistične društvu izbrali nadvse primerno mesto: kulturni program, v katerem so nastopili lajnar Zdravko Debeljak, pevci in harmonikarji Niko, pevci in plesalci osnovne šole ter člani kulturnega društva, je bil pred najstarejšo hišo v Železnikih, kulturnim spomenikom -Plnado. Stare viže in narodne pesmi so med številnimi poslušalci vzbudile prav prijetno veselo vzdušje, le za to, da bi koga pete zasrbele do te mere, da bi posnemal mlade plesalce, je bilo očitno še nekoliko prehladno. Vrhunec večera jo bil kres na bregu in seveda lučke na vodi, pri čemer prenekatere, kljub sodobnejši izvedbi, ker so se cele vnele, svojega cilja niso dosegle. Da bi le luč tradicije ne izgorela. • Š. Žargi Barčice tudi v Kropi in Kamni Gorici Predvečer svetega Gregorja; II. sušeč. Vsa Kropa je v pričakovanju pomladi, kajti praznuje njeno zmago nad zimo, luči nad temo. Zato so na ta dan naši predniki - žebljarji - vrgli luč v vodo, ker se je dan že nekoliko podaljšal, da jim doma in na poti v vigenjc, ko so šli kovati žeblje, ni bila več potrebna baklja ali leščerba. Pri samem kovanju umetne svetlobe niso potrebovali, ker jim je v temni kovač-nici raziarjeno železo od kovaškega ognjišča do nakovala po zraku risalo ožarjeno pot, tako kot božične kresnice v otroških rokah. Z vsem srcem so zato težko pričakovali prihod pomladi v kroparsko kotlino in ga praznovali. Sonce se je vse dalj zadrževalo ob obiskovalo skrite kotičke. Iskri potok se je rešil ledenega oklepa in tudi s prvimi telohi so okraševali skromna kovaška stanovanja. Čez vse pa se je slišalo ptičje petje doma in v naravi. Žebljarji so bili veliki ljubitelji narave in ujeti ptiči so jim s svojim petjem pričarali košček narave v stanovanju. Ko se je začelo mračiti, so na Spodnji bajer prinašali razne splave. Na obode poharjev, coklje in deščice so naložili žganja, oglja, prelili s smolo ali lojem, zažgali in to spustili po vodi. Dan se je podaljšal in so lahko "luč vrgli v vodo". Tako iskrenega praznovanja ne poznamo več, ker je elektrika zbrisala mejo med dnevom in nočjo, običaj pa se je ohranil do današnjih dni tako, da otroci spuščajo po vodi barčice. Vse leto je v podzavesti misel na ta dan. Zadnji mesec pa načrte skupajo Čim bolje uresničiti. Otroška domišljija ne pozna meja. Veliko umetnij je ta večer na vodi. Razni gradovi, cerkve, ladje in drugo, kar spominja na predmete, ki so jih žebljarji uporabljali pri vsojem vsakdanjem delu, so v notranjosti razsvetljeni s svečo. Pri delu jim z veseljem pomagajo starši. Lep pogled je na vso to plavajočo razsvetljeno druščino. Nekdaj je praznovanje doseglo vrhunec naslednji dan. Na dan svetega Gregorja se po ustnem izročilu ženijo ptički. Žebljarji so že ob dveh ponoči začeli z delom. Sredi dopoldneva pa so ognje na kovaških ognjiščih pogasili in se šli veseliti na razna mesta, kjer so vedeli za ptičja zbirališča. Otroci so prirejali prve spomladanske igre, možje pa so kot vedno posedli v krog, moževali in pili "ta zelen'ga", vsi skupaj pa so se veselili ptičje ohceti. Tako je bilo včasih. Danes pa ko hočemo biti enaki z Evropo, si tudi običaje prirejamo po njihovo. Tako praznujemo ptičjo ohcet že na svetega Valetnina. Ta je predvsem praznik trgovcev. Pravi Slovenci pa praznujemo 12. sušca brez kiča. • Joža Eržen Ka|: VELIKONOČNI SEJEM Kje: V CERKLJAH Kdaj: v SOBOTO, 22. MARCA (prihodnjo soboto) od 8. do 18. ure Velikonočni sejem so v Cerkljah prvič pripravili že 1885. leta, OpdS48- letu Je tradicija zamrla. TURISTIČNO DRUŠTVO ^t* ■ E je pred tremi leti oživilo velikonočne sejme - na 'etošnjem boste lahko po sejemskih cenah kupili suhomesnate izdelke, butarice, oljčne vejice, izdelke iz suhe robe, Košarice, prte in druge praznične tekstilne izdelke... Prijave: TURISTIČNO DRUŠTVO CERKLJE, telefon 064/422-506 Pokrovitelja: Gorenjski glas Bilban V prilogi Vam pošiljam sliko, kije nastala leta 1937. To je "godba na pihala" iz Žirovnice na Gorenjskem, pa Vas prosim, da jo objavite. Če kdo še živi, naj se javi. Jaz sem zgoraj od leve proti desni, drugi označen. Sem že 30 let Vaš naročnik. Tu se vidi, kakšno močno godbo je imela Žirovnica pred 60 leti, v Kranju leta 1937 na tekmovanju slovenskih "godb" zasedla "3. mesto". Stanislav Vidic, Toško čelo 6, Ljubljana Eden redkih še živečih borcev za severno mejo Jelenčev ata so vstopili v stoto leto Pred dnevi je Jože Jelene praznoval svoj 99. rojstni dan. Je eden izmed dveh še živečih borcev za severno mejo na Škofjeloškem. Bukovščica, 12. marca - Da je trdo življenje pogoj za dolgo življenje, se potrjuje tudi v primeru Jožeta Jelenca, ki še danes ne more pozabiti, kako hudo lačni so bili, ko je kot oscmnajstletni fantič oblekel vojaško uniformo sredi prve svetovne vojne. Še danes zato spoštuje hrano in je nejevoljen, tudi če ga samo drugače postrežejo. Generala Maistra pa se spominja kot tistega, ki je znal poskrbeti za svoje vojake in napraviti red., Ko smo pred dnevi obiskali Jelenčeve na lepo urejeni kmetiji, po domače se reče Pri Jake, nekoliko nad vasjo Bukovščica, je Jože Jelene ravno počival na klopi ob topli peči. Hčerka Francka in snaha Katarina, ki skrbita zanj, sta nam povedali, da je nekoliko pre-hlajen, zato se z njim samim nismo mogli pogovoriti. V rodu jim je dano, smo izvedeli, da dočakajo visoko starost, in Jože Jelene, kljub svojim 99 letom ni bil nikoli resno bolan. Visoka leta so sicer pustila sledove v kolkih, zato sam zelo težko in le z oporo še hodi, vendar jih je pri hiši toliko, da lahko poskrbijo za to, da ob primernem vremenu na vozičku uživa svež zrak. Slišali smo, da ga še vedno skrbi, ali bo pri hiši vse urejeno in potrebno delo opravljeno. Rojen je bil prav v tej hiši 2. marca 1898 kot eden od treh sinov, in še danes ga slišijo govoriti o svojih bratih, zlasti enem, ki mu je bil posebno pri srcu. Kot mnogi stari ljudje, se rad pogovarja sam s seboj in razlaga svoje očitno zelo bogate spomine. Na čase, ko je služil cesarju, je ostal očitno najbolj oster spomin na lakoto, ki jo je moral prestajati, in še danes zato pri hrani ni izbirčen, celo nejevoljen je, če mu hrano celo samo drugače postrežejo, kot ostalim. Le to, da je imel rad zelo kislo solato - pri hiši so imeli vedno domač kis, so morali sedaj opustiti. Poročil se je leta 1926 in z ženo sta dočakala tudi 50 let zakona. Hčerka in snaha se spominjata pogostih veselih nesporazumov, ko so nekateri razumeli, ne vedoč, da imajo tod obronki vsak svoje ime, da je ženo dobil kar v prestolnici rajnke Avstrije. Grič na Bukovščico, kjer je domačija Jelenčevih, se namreč imenuje v Laškem, sosednji grič, od koder je bila doma njihova mama, pa Dunaj. Pri hiši je bilo kar 11 otrok: 6 hčera in 5 sinov in nič čudnega ni torej, če ima kar 23 vnukov in 15 pravnukov. Njegovega rojstnega dne niso kaj posebej praznovali, saj je pri hiši navada, da bolj praznujejo god. Seveda pa bo 100. rojstni dan izjema. Želimo mu, da bi ga kar se da čil dočakal. • Š. Žargi Bo maja blatna kotanja že jezero? Preddvor, 14. marca -Takšnole le videti jezero Črnava, iz katerega so lani izpustili vso vodo in ga začeli pripravljati na temeljito sanacijo. Na občini Preddvor so obljubili, da bo že maja jezero spet polno, če bodo od sovlagateljev dobili zagotovilo, da bodo prispevali svoj del sredstev k "ozdravitvi" Črnave. V nasprotnem primeru bo jezero še vse leto prazna kotanja s potočkom na sredini. Delo trenutno "stoji", pravijo v Preddvoru, ker se ne morejo dogovoriti o financiranju. Odvoziti pa je treba še nekaj mulja, odstraniti polotok in narediti usedalnik s podvodnim grebenom, pa seveda nov jez. Le slednji bo vlagatelje (poleg občine še podjetje Živila in državo) veljal 20 milijonov. Doslej so se uspeli dogovoriti vsaj o vrsti jezu (obveljala je inačica jezu s sifonom). Prihodnji teden je zadnji rok, ko naj bi občina dobila zagotovilo o financiranju sanacije. Tedaj bo tudi jasno, kakšno turistično poletje kaže Preddvoru: bodo prihajali turisti ali pa samo "firbci", ki jih zanima, kakšno je videti jezero v prahu. - • D.Ž. Do koledarske pomladi je še teden dni, ampak po lepem vremenu in vznemirljivem razpoloženju, ki obhaja nas mlade med eNAJST in devetNAJST leti (ter vse, ki se počutimo tako mladi), je pomlad že prišla. Na Živijo! letni čas. Pomladni meseci pa nas bodo navdihovali še naprej, zato vas spet vabimo k sodelovanju. Tokrat nam pošljite kak zapis na ljubezensko tematiko. Saj nam ni treba posebej poudarjati, daje vaše sodelovanje nagrajeno, kajne? današnji strani, namenjeni NAJSTnikom, prinašamo vsebine, ki Tokrat pa predvsem k naši zunanji podobi: kako se bomo oblekli, zadevajo bolj "tehnični vidik" pomladi, se pravi oblačenje, kako se bomo negovali, kako spravili kakšno odvečno kilo, da bomo bol/ všeč hujšanje, kozmetiko... Ko pa bo pomlad tudi uradno tu, vam bomo nasprotnemu spolu. In še skrivnost: ugajajte zlasti z naravnim pristopom zapisali tudi kaj o ljubezni, prijateljstvu in drugih in pogovorom o temah, ki so v ospredju zanimanja nas mladih prijetno-vznemirljivih stvareh, ki spremljajo ta mladim tako ljub med eNAJST in devetNAJST leti. Elegantno ali športno? Elegantno IN športno« Sploh ni vprašanja, kako se mi v NAJSTniških letih najraje oblačimo: modno, športno, udobno, včasih malce odštekano, skratka tako, da se v svoji drugi koži počutimo neutesnjeno. Kavbojke so zakon, kajne? Kaj pa takrat, ko nas doleti kakšna slovesna priložnost, saj veste, valeta, maturantski ples ali pa ko kdo od našUi najbližnjih "skoči" v zakon? Takrat bi v jeansu izpadli rahlo neprimerni. Elegantna varianta ni zgolj za odrasle, tudi mi mladi smo v takih oblačilih prav gizdalinski Utrinka z dveh modnih revij (eleganca v Elanu in športni slog v Nami) nam prikazujeta eno in drugo inačico. Kako o svoji prihodnji polnoletnosti razmišlja Janez Porenta iz Škofje Loke? "Ko bom dopolnil 8NAJST let, bom dal najprej delat osebno izkaznico, potem se bom včlanil v društvo proti mučenju živali, nato bom naredil vozniški izpit za avtobus... potem pa bom že počasi začel razmišljati o BNAJSTem rojstnem dnevu. * Jasni načrti, ni kaj! Naj Janezu uspe! Sladke skušnjave Sadna rezina V isti sapi, ko pišemo o hujšanju in odrekanju, vam ponujamo še eno sladko skušnjavo našega sodelavca Sladžana. Ta hip je fant sicer v vojski, toda pustil nam je nekaj receptov, da se nam lahko cedijo sline. Torej: potrebujemo oblate za torto, želatino, vloženo sadje, 25 dag masla, 25 dag sladkorja, 1,5 dl vode, zavitek vanilina. Oblat za torto prelijemo s sadnim sirupom (naredimo ga tako, da zavremo sladkor z vodo), nato pa nadevamo s kremo. To naredimo tako, da penasto umešamo maslo. Sladkor skuhamo, nato pa ohlajenega počasi zlivamo k maslu in vmes dobro mešamo. Krema postane mehka, posodo z njo postavimo v mrzlo vodo in mešamo tako dolgo, da se zgosti. Nazadnje ji primešamo barvilo, ki smo ga kupili v trgovini. Nazadnje na kremo položimo še vloženo sadje ter prelijemo z želatinastim prelivom, ki ga naredimo tako, kot je opisano na ovitku. Dober tek (tistim, ki vam tehtnica spomladi ni pokazala preveč kil)! Presnete kile... Tudi tebe spomladi zagrabi panika, ko stopiš na tehtnico? Kakšna kila ali dve preveč in že pade odločitev: čas za hujšanje! Svetujemo: * spremembo v prehrani (namesto pražene hrane, svinine in ocvrtega krompirčka ter čokolade več kuhane hrane, ribje in piš-čančje meso, zelenjava, sadje) * več gibanja (osem ur na teden; poleg telovadbe v šoli še: teci, kolesari, rolaj, sprehajaj psa, tudi če ga nimaš) * pij veliko tekočine Odsvetujemo: * hitre in drastične diete (pri katerih naglo izgubiš nekaj kilogramov, a jih še hitreje dobiš spet nazaj) Kako vest da si na dobri poti k hujšanju? * še nikoli se nisi počutilfa) tako dobro * brez težav lahko prehodiš tri nadstropja po stopnicah, ne da bi se sesulfa) od utrujenosti * v restavraciji ti je zanimivejša družba kot jedilnik * natanko veš, koliko kalorij vsebuje kakšna hrana * oblečeš predlanske kavbojke in so ti kakor ulite * mama ti začne težiti, da si prej bolje izgledal(a) - saj veš, mame nas imajo raje bo\j okroglolične * slišiš pripombe kot "kako mu (ji) uspe ostati tako suh(a)?u Želimo vso srečo pri hujšanju. Takole kakšno kilo na mesec. Velja? Za lepše face Dost' 'mam: mozolj, ta rdeča pika, ki me tako pogosto mika Draga mladenka, dragi mladenič! Sonce sije, dnevi postajajo daljši. Vsi, ki jih štejemo malo čez in malo manj kot NAJST, se veselimo pomladi. Prav je tako, saj se vse začenja znova, le naša srečanja se ponavljajo in DOST' 'MAM vam počasi leze pod kožo. Vedno več pošte dobivam in vidim, da ste mladi res "in" v svojem razmišljanju. Odlično se poznate, veste, da so napake, ki jih delate, napake (le zakaj vam je to všeč?). Danes vam bom napisala čisto malo o prehrani in tej bo namenjeno tudi naše nagradno vprašanje za NAJ nahrbtnik. Hrana je naša potreba in razvada, hranimo se zato, da potešimo lakoto in zato, ker "bi nekaj", pa ne vemo, kaj. Prav ta druga pa je potreba, ki jo tešimo z najrazličnejši- mi "fast foodi", samo da na hitro nekaj pojemo. Ni res, da so mozolji le posleica čokolade, tudi ostala "hitra hrana" (pomfri, čips, majoneza, kakav, slaščice, vse vr-r ste cvrtja) se čisti prek kože. Tudi ni res, da si ne smemo privoščiti ničesar od prej naštetega, le po pameti se moramo hraniti in prisluhniti svojemu telesu, ki nam vedno pove, kaj potrebuje. Košček čokolade je za dobro počutje, KOS pa za mozolje. Za dobro počutje in za lepo kožo pa so zlasti pomembni vitamini B-kompleksa. Že babice so vedele, da je temu tako, le motile so se, ko so mislile, da je v sveži obliki tudi dober. Pri nečisti koži je nujno dnevno uživanje suhega pripravka, in sicer v jogurtu ali kako drugače, dobite pa ga v trgovinah z zdravo prehrano. Nujno pa je dnevno fff? nun Studio M A, tel.: 228-794 nebotičnik, Bleivveisova 6, Kranj, IV. nadstropje zaužiti tudi liter in pol tekočine (čaj, mineralna voda). In že smo pri nagradnern vprašanju: Kako se imenuje živilo, ki je tako uspešno p*J zdravljenju nečiste kože. Odgovore pošljite na: Studio Ma, Bleivveisova 6, Kranj-Zraven še kaj "filozofiČne-ga" pripišite, in nagrada je vaša. Odgovor na prejšnjic zastavljeno vprašanje pa Je-Video kaseta o ličenju !• imenuje: MALA ŠOLA LIČENJA. Naša nagrajenka je Alenka Babnik, Britof 1<|7? Kranj. Morda smo do sedaj premalo poudarili: nahrbt«JiK vas vedno čaka v Studiu M* Kjerkoli boste videli vise« naš poster, vedite, da misli«! na vas in želim, da ste sarni sebi všeč. • Vaša kozmetičarka Mojca Zaplotnik KOVINOTEHNA Blagovnica FUZIMAR Jesenice ■M. Tita 1, tel.:064/81 95Z ^eMOOoee^^oče * Jožef ovega*? • električni štedilnik GORENJE 4 plošče - 60 cm m električni štedilnik GORENJE 4 plošče - 60 cm ventilatorsko jačilo • pralni stroj GORENJE super silence (brezšumen) Jfff 9 _ • pralni sušilni stroj KT- ZANUSSI barvni televizor Voyager 5/cm TTX redne cene NOVO 9^0 SAMO 5$*(l čeki gotovina ""N 35.990 34.190 46.990 44*640 87.990 M.790 99.990 93.991 48.410 45.990 J • Sunquick je koncentrirani sadni napitek • Sunquick je popolnoma naravni izdelek • Sunquick vsebuje visok delež sadnega soka • Sunquick je visokokakovosten, osvežujoč napitek s pravim okusom po sadju • Sunquick je ekonomičen proizvod v primerjavi s sadnimi sokovi • Sunquick je superkoncentriran. Iz ene steklenice lahko pripravite več kot 40 (2dl) kozarcev pijače • Sunquick - varčen s kalorijami in bogat z vitaminom C za \as v vseh prodajalnah ŽIVIL, LOKE, ŠPECERIJE in ostalih dobro založenih trgovinah. od 17. -22. 3. 199 * za°dhin 1}akuP dekorativnih tkanin oblazinjeno pohištvo, zavese in ležišča o ugoden nakup tkanin iz opuščenih programov r^oderi nakup vzmetnic 190x90 cm in 200 x 90 cm atmm^inaje odprta vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure TRGOnm S TALMMi IV STENSKIMI OBLOGAMI ITISONI, TAPISONI, TOPLI PODI, TEKAČI, ZIDNE TAPETE LISJAK TRGOVSKO IN SERVISNO PODJETJE KRANJ, d.o.o. CESTA TALCEV 69, 4000 KRANJ TEL & FAX: 064/330-336 mesarstvo Anton Čadež Mesarstvo ČADEŽ gotovo vsi poznate po kvaliteti njihovih izdelkov. Letošnje leto jeseni bo minilo že 10 let, odkar so odprli svojo prvo mesnico na Primskovem. Sedaj imajo še 2 in Visoko 7g, 4212 Visoko tel.: 064/431 032 fax: 064/431 712 sicer v starem dijaškem domu in na Maistrovem trgu v Kranju. Za Čadeževe dobrote pa ne vedo samo Kranjčani in ostali Gorenjci, ampak so znane po vsej Sloveniji. O tem pričajo priznanja dobljena na kmetijskem sejmu v Radgoni, mnogi izdelki pa nosijo tudi znak SQ. Ker se bližajo velikonočni prazniki, so temu primerne tudi nagrade in sicer: 1. nagrada - domač pršut 2. nagrada - velikonočna šunka 3. nagrada - bon v vrednosti 5.000,- SIT Tri nagrade kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnciah do srede, 26. marca 1997, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku ali v Glasov nabiralnik v avli poslovne stavbe na Zoisovi ulici 1 v Kranju. PRIIMEK BOGINJE JUNONE POVELJE AM. METEOROLOŠKI SATELIT NEMŠKI FILOZOF GEORGE ZREZEK IZ STEGNA REKA V RUSIJI 13 16 IT.NOGO-METNI KLUB 18 GRŠKA SVETA GORA NEKD. ČASTNI NASLOV V FRANCIJI ZAPOR DEL STOPALA GR. BASNO-PISEC 1? MEHANIČNO UČENJE MESTO V GRČIJI SAMUEL DICKENS PLOD 14 RODO-DENDRON SMILJAN ROZMAN NOVOZELANDSKI PTIC VELIKAN VREČICA, KI OBDAJA SRCE NASELJE PRI LAŠKEM ŠKOTSKI VJOREC MORJE OB IRSKI 22 TATVINA ZNAČILNOST SKRILA 20 IZDELOV. LECTA RAVNILO -ZASTARELO PETER KLEPEC PRIP ROMOV RIMSKI HIŠNI BOG DOLGO MUSLIM. OBLAČILO KOREOGRAF OTRIN PODVODNA SKALA MOČVIREN NIŽINSKI SVET JADRANSKI OTOK STEFFI GRAF MARIO ANDRETTI POMOŽNO MERILO 17 HRV. REŽISER VATROSLAV 23 PROSTOR V GLEDALIŠČU KUROSAVA SESTAVIL f.kalan Intervju z Matjažem Mačkom, direktorjem Gorenjskega investicijskega sklada Dividende najkasneje leta 2000? Delničarji bodo svoje delnice morda lahko prodali že prihodnje leto - Doslej za delnice podjetij zamenjali 35 odstotkov zbranih certifikatov Ljubljana, marca • Vsak deseti Gorenjec, ki je dobil lastninski ^rtinkat, je le-tega zaupal Gorenjskemu investicijskemu Jdadu Nacionalne finančne družbe. Toda medtem ko množica •felniČarjev podjetij že veselo prešteva svoje dividende, je bila Nožba v sklade vsaj doslej še brezplodna. Kaj se ta hip dogaja [vloženimi certifikati? Kdaj bodo vlagatelji svoje delnice >hko prodali? Kdaj bodo tudi oni prejeli prve dividende? O teh in ostalih žgočih privatizacijskih vprašanjih smo se Novarjali z Matjažem Mačkom, direktorjem Gorenjskega lnyesticijskega sklada pri Nacionalni finančni družbi. , Koliko ljudi je svoj certifi-*at zaupalo Gorenjskemu in-j^ticijskemu skladu oziroma Ko«ko Gorenjcev? j Sklad ima 27.957 delničarji od tega je velika večina j-^enjk in Gorenjcev, nekaj ?a je tudi Ljubljančanov in u vi* v t, xi vuoi.via.vy J^gih. Izračunali smo, da je proizvodnja zdravil, 10 odstot-deseti Gorenjec, ki je kov proizvodnja kemikalij, Jobil certifikat, tega vložil k :a?n- Osnovni kapital Goriškega investicijskega skla-?J znaša 6,857 milijarde oiarjev, v celotnem premo-enju, ki ga upravlja Nacio-J*lna finančna družba (ta Pravlja pet skladov, v katere J ce.rtifikate vložilo 145 tisoč n,3lcarjev), pa zavzema eno štitio." tveganje, zato so naložbe razpršene po vseh regijah in gospodarskih panogah. Panož-na struktura portfelja je naslednja: dobrih 22 odstotkov zavzema trgovina, 13 odstotkov proizvodnja tekstilnih izdelkov, 11 odstotkov druge industrijske panoge slabih 10 odstotkov, promet 5 odstotkov, proizvodnja pnevmatik 5 odstotkov, predelava kovin 4 odstotke in tako naprej. Podjetja v portfelju smo razvrstili po kakovosti v štiri bonitetne razrede. Podjetij z največjo boniteto A je 69 odstotkov, v razredu B 23 odstotkov, v razredu C pet odstotkov, v razredu Č z najnižjo boniteto pa dva odstotka podjetij. V portfelju je dosti dobrih podjetij, ob tem pa naj povem, da se je struktura naložb v zadnjem času poslabšala, saj nas je Sklad RS za sklart tem trenutku Gorenjski razvoj s svojo paketno prodajo tir* . ZDrana sredstva inves- delnic prisilil k nakupu nekaterih slabo stoječih podjetij, ki jim grozi stečaj, kot sta denimo Cimos in Peko." "Nismo zunanji sovražniki podjetij" V tržiškem Peku ste še solastniki? "Seveda, kdo pa bi odkupil ta delež?! V Peku ima Gorenjski sklad za 11 milijonov tolarjev delnic, solastniki pa so tudi drugi skladi. V nadzornem svetu Peka imamo skupnega predstavnika, ki si prizadeva uveljavljati naše interese." Kako sodelujete z vodstvi podjetij, katerih solastniki ste, ali prihaja do kakšnih sporov? "Sodelovanje z vodstvi pod- jJN bi ta hip lahko povedali 51 množici vlagateljev - kaj se y°8aJa z njihovo naložbo? 2jo> da so že pred časom g'Jeli obvestilo, nato vaš *JSoPis, zdaj pa je že dolgo V8?t kar tiho... V t< ^Pomembnejši je nakup del-jav *n deležev podjetij na jjl nin dražbah oziroma razpi-5J sklada RS za razvoj; teh je 5^. doslej sedem, mi pa smo 5e ,lft. udeležili šest (ob prvem k nismo bili registrirani). °slej sm~ - zar g j-OV vs Usr?1^ smo za delnice podjetij £ "zamenjati približno 35 5° kov vseh certifikatov." tera podjetja imate v državama znaša 2,7 fljjjjj v, S Ob S s S* klic, t Pc naj H •»in Po, Url tež se' in hk, Jen Poi F Svc iih No "i - Pos K n0, slo Pre Kov dov Por to, Kot sPo GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ -—-—-—--—---'— . k / V" / Uredniilu politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan BjSK si»P°J Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinar« in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, VJjn»»' ft| Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotograma: Gorazd Sinik / Priprava ia tisk: Me<"j» j. t«'JJ Tisk: DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 664/222-917 / M»U triu1* I 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnin j^v obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku Prometni davek po stopnji 5 o Loki a, 13. marca - V ja Loka potrebuje nov urbanistični načrt, nov načrt mesta, ki bo celovito obravnaval vse vidike njegovega življenja in razvoja, od načina nadaljnje prenove spomeniško visokovrednega mestnega jedra, do razvoja vseh njegovih pre-S tranzicijo naše rrDanist"i? ""T ,n ce,OVI1 orzave so se v mnogočem Je vpraš' .na*rt» veliko spremenile razmere do te •MicaiJe škoQe,ošk» župan ^Bov«118 Predstavitev in u fitoJf..0 k°nčnem poroči-»SčinorXfe 28 kulturno ded-8tr°kow . tu Evr°Pe vrsto ^aJodpn3akov' svetnikov in H S?^11 na občini, •»»nenia 0.b"\vsi enotnega mesta in Potrebu^ a SkofJa Loka dmestij. .Utbani8#;! nov in celovit države s< sredinega razgovora, pri če- država (ministrstvo za okolje Slej kot prej pa je najpo- mer je prof. dr. Peter Fister in prostor) že priznala, da le membnejše spoznanje, da se opozoril na to, da obstoječa bosa in praznih rok, bi je potrebno projekta lotiti in zakonodaja novega pristopa, verjetno morala tudi materi- se zanj odločiti v Škofji Loki. alno podpreti iskanje novih ;trategij< oštevati praktično že izvedeno privatizacijo, kot ključni vprašanji pa sta omenjeni razvoj stanovanjskih zmogl-i keta Evron ekspertov jivosti in načrtovanje proti strokovni uSestavfJali so metne infrastrukture. Ob in0r^eŠke. n»ii:.-z FX?nci]e' tem evropski strokovnjaki Je°o zn»n•nst,.t, tuJ° Ponu •»'»noč. Je ,n strokovno ?v^dvlkh\Skrornni Predsta- Sve. Jen DOrr»*;i ^li.___... Belgije, Danske m Anglije, iz junija 1994 ter novembra 1996, nihče m Posebej zaostroval vprašan-la< zakaj poročila tako poz-n°> aU je prevod poročil v slovensčino ustrezen, ter Predvsem, zakaj tem stro-*0vnjakom niso bili posredovani ~ • 'ani llmbnih "~ Poročila. Za- predlagajo, da bi kazalo celo upočasniti restavracijo mestnega centra, dokler tranzicija ni izvršena, posebej opozarjajo na vprašanje, ali je res smotrna graditev obvoznice v Poljansko dolino, dokler pa načrt ne bo izdelan, naj se mesto vodi po konzervativnih začasnih os- ^r^nogHlroCiJ.kotje no^ah fctovn :-n° 12 Poročila 7L D.„„ . kako sg ave novega načrta mesta, je bilo osrednja tema srvv v Je nai^''^1"1- Prav vprašanje, POrociloorSS,membxnejše lotiti izdela kakršnega predlagajo iz Sve ta Evrope, ne omogočajo. Veliko razprave je bilo o tem, kako si odpreti možnost, da bi tak načrt pripravili kot pilotski projekt, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bi upoštevali v celoti obstoječih (hudo zastarelih) predpisov, pač pa vzorčno in za vzgled poiskali nove pristope, ki jih narekuje današnji čas. Čeprav je praksa in status pilotskih projektov v razviti tujini znan in uporabljan, pa ga naša ministrstva ne poznajo, zato bi bila verjetno prva naloga prav ta, da bi se s pristojnimi o tem dogovorili. Le na tak način bi lahko Škofja Loka izkoristila prav edinstveno priložnost, da koristno uporabi tujo strokovno pomoč in znanje, saj je bila med 24 predlogi, poleg poljskega mesta Krakov, izbrana kot možni vzorčni projekt Sveta Evrope. Drugo pomembno vprašanje pa je zagotavljanje potrebnih sredstev za ta projekt. Če je pristopov. Sam načrt pa bo moral predvideti tudi organizacijo in načine financiranja za njegovo uresničevanje, pri čemer je že skrajni čas, da spoznamo, da je bogata dediščina tudi tržna, torej ekonomska kategorija. Vsi so si bili enotni o tem, da je potrebni čimprej imenovati strokovno ekipo, ki bo Eriprave vodila. Le v Škofji oki se lahko določijo zahteve, cilji in strategija, šele nato pa se v izpeljavi lahko uporabi tuja pomoč. S. Žargi Protest proti dražjemu avtomobilskemu zavarovanju Klub Študentov Kranj se pridruiuje študentski organizaciji in zvezi ŠKIS (Študentski klubi Slovenije) pri protestu proti diskriminaciji mladih v primeru reševanja problema avtomobils* kega zavarovanja. Podpisovanje peticije poteka vsak dan do konca marca v prostorih Kluba študentov Kranj na Poštni ulici 3 v Času uradnih ur Študentskega servisa. Pripravljamo tudi organizirano zbiranje podpisov v podporo akciji po kranjskih ulicah in srednjih šolah. Izključene niso niti demonstracije v centru Kranja, v primeru večjih demonstracij v Ljubljani pa se bomo potrudili priskrbeti brezplačen organiziran prevoz. Samo KlemenČič, predsednik VO KŠK POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81 Država ne spodbuja več pripravništva Kranj, 14. marca - Delodajalce, ki so v minulih letih iskalce prve zaposlitve sprejemali na pripravništvo, je država spodbujala s subvencijami. Nazadnje je bila ta možnost sicer omejena na tiste, ki so že leto dni čakali na prvo zaposlitev, letos pa je sofinanciranje pripravništva s strani države docela opuščeno. Na republiškem zavodu za zaposlovanje, kjer so program izvajali v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, so namreč ocenili, da je bil premalo učinkovit. Mladim očitno ni povečal konkurenčne sposobnosti, da kandidirajo na odprtem trgu delovne sile. Kot so nam povedali na območni enoti zavoda za zaposlovanje v Kranju, je zasilna zamenjava za dosedanje subvencioniranje pripravništva program priprave na zaposlitev. Več o tem prihodnjič. • D.Ž. Loški kremenčki pripravili sejem Poročali smo že, da v petek, 14. marca, ob 17. uri m v soboto, 15. marca, ob 8. uri in 30 minut, na Osnovni šoli Peter Kavčič v Škofji Loki pripravljajo DAN SOLE in ob tej priložnosti bodo, kot je to že postala tradicija, odprli vrata vsem, ki jih delo in dogajanje v šoli zanima. Obiskovalce bodo s krajšim programom pričakali in pozdravili že ob vhodu v Šolo, nato pa si bodo lahko obiskovalci izbrali, v kateri kotiček Šole bodo Želeli "pokukati". V programu sodeluje 16 oddelkov od 1. do 4. razreda in prav tolikšno Število različnih krožkov z nastopi, igrami in razstavami. Tokrat dodajmo, da so člani geološ-kega krožka Loški kremenčki za to priliko pripravili tudi 2. sejem domačih kamnin, mineralov in fisilov, ki bo odprt v soboto od 9. do 18. ure, že v petek ob 17. uri pa pripravljajo predstavitev geološke zbirke, vodiča "Po poteh graditeljev Loke" in sveta Loškega kremena. Vljudno vabljeni! • S.Ž. Turistični prospekt občine Železniki Včeraj so na ČeŠniici predstavniki Občine Železniki in Turističnega društva Železniki predstavili nov turistični prospekt o Selški dolini pod naslovom Svet pod Ratitovcem. Gre resnično za pomemben in izčrpen projekt, saj je prospekt izdelan v obliki brošure velikega formata na kar 40 straneh, poln izbranih barvnih fotografij in tekstov, ki prikazujejo vse najpomembnejše objekte, spomenike, značilnosti ter dejavnosti tega okolja. Prospekt je pripravil poseben odbor, ki ga je vodil Franc Žaberl, oblikoval Loze Tarfila, v 8 tisoč izvodih pa so ga v visoki kvaliteti natisnili v Gorenjskem tisku v Kranju. Polovica prospekta jc namenjena prikazu in opisu značilnosti krajev in turistično pomembnih dejavnosti, v drugem delu pa so prikazane ponudbe podjetij, gostišč in drugih turističnih storitev opremljene z za obiskovalce koristnimi podatki. • S. Ž. KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1996. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike in risbe Izidor Jalovec. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj si lahko ogledate razstavo "Sopotniki na potovanju" (slikarstvo v Italiji 1970 - 1995). V galeriji Kavka fotografije razstavlja Egon Kaše. JESENICE - V Kosovi graščini razstavlja slike akad. slikar Marjan Skumavc. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akademski slikar Franc Kosec - Karaš. TRŽIČ - V Paviljonu NOB v Tržiču je na ogled razstava "Iskrivo pojmovanje" akademske kiparke Alenke Vidrgar. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava planinskih fotografij, izbranih na natečaju PD Škofja Loka in FK Anton Ažbe. V Loškem muzeju je na ogled razstava "Metulji", del zbirke slovenskih metuljev lepidopterologov Milana Sukiča in Iva Jugovica. V knjižnici Ivana Tavčarja so razstavljene čipke škofjeloške čipkarice Mojce Jemc. V galeriji Fara razstavlja fotografije in diapozitive Matej Rupel. KAMNIK - V Razstavišču Veronika je na ogled skupinska razstava slik kamniške slikarke Grete Boltar. RADOVLJICA - V galeriji Avla Občine Radovljica je na ogled fotografska razstava "Otorci vsega sveta", zakoncev Adija in Justi Fink Rasto Tepina o projektu gorenjskega teatra ODPOČIJTE SI VEČER OD TELEVIZIJE Eden od sloganov, ki se je porodil kranjskemu lajnarju Rastu Tepini, naj bi se mnogim izmed nas uresničil s projektom gorenjskega teatra. Kranj - Kot je dejal Rasto Tepina, je na Gorenjskem veliko igralskih potencialov, ki zadnja leta ostajajo neizkoriščeni, prav tako pa med večjimi etabliranimi gledališči in malimi vaškimi odri ostaja prazen prostor. Prostor, ki ga bo zapolnilo gledališče, v katerem se bodo združili igralci z igralskimi izkušnjami, a brez stalnih aranžmajev. Župani gorenjskih občin so te dni že dobili dopis, v katerem je predstavljena omenjena ideja, saj naj bi prav ob podpori občin in pa sponzorjev gorenjsko gledališče tudi zaživelo. Na leto naj bi pripravili dve predstavi, eno iz bogate zakladnice klasičnih otroških igric, za starejše pa kako tipičnih ljudskih iger s seveda kar se da kvalitetno izvedbo. "Predstave bodo zastavljene tako, da jih bo mogoče igrati prav na vsakem gorenjskem odru," je še povedal Rasto Tepina. • I.K. Zveza kulturnih organizacU Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Gledališče za vsei NIKA IN PROMET sobota, 15. marca 1997, ob 10. url, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TEL.E—TV KRANJ Kron) 0 U GLAS ALI VES, DA DREVESA GOVORIJO MODROST INDIJANCEV Katke Recheis, Georg Bydlinski Nekaj v temelju loči indijansko misel in livljenjsko drlo od našega mišljenja in našega odnosa do iivljenja: nam je samorazumljivo, da je človek gospodar narave, da ima pravico, da si naravo podredi, Indijanec pa čuti drugače. Zanj je človeško bitje samo del narave, zanj iivi vse, kar je ustvarjeno naj bo zemlja, voda, kamen, rastlina, lival ali človek. Njegov odnos do stvarstva je zato poln spoštovanja, tega pa mi ne poznamo. Šele danes, ko se naša brezobzirnost do vseh stvari začenja obračati proti nam, lahko razumemo obup in bolečino indijanskih ljudstev, ki so morala gledati, kako je bilo vse, kar jim je sveto, njihova mati Zemlja, z vsemi mnogoterimi oblikami iivljenja, prav tako malo spoštovano, kot Indijanci, njeni prebivalci. Pretekle krivice ne moremo popraviti. Lahko pa danes vsaj prisluhnemo temu, kar nam imajo povedati Indijanci Severne Amerike, in našli bomo marikatero vrednoto, za nas izgubljeno, ki bi jo morali najprej in znova iskati. Knjiga obsega 108 strani in je opremljena s fotografijami. Cena knjige je 2.940 SIT in jo lahko naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o., Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica ali po telefonu (064) 715-515 oz. telefaksu (064) 715-988. 15. Festival Radovljica bo pripravilo domače Društvo ljubiteljev stare glasbe FESTIVAL BLIŽE DOMAČEMU OBČINSTVt Radovljica - Kljub temu da se Klemen Ramovš s svojim festivalom stare glasbe seli v Brežice, Festival Radovljica, letos že petnajsti po vrsti, ostaja na Gorenjskem. Organizacijo je prevzelo domače Društvo ljubiteljev stare glasbe, še naprej prireditev podpira tudi radovljiška občina. torv Društvo ljubiteljev stare glasbe je bilo v Radovljici ustanovljeno že leta 1985 in vse obdobje aktivno sodelovalo pri izvedbi zdaj že tradicionalnih radovljiških festivalov. "Možnost, da bi festival stare glasbe v organizaciji društva ostal v Radovljici, je pravzaprav ponudil Klemen Ramovš, ki je tudi sam želel ostati član društva, pri samem festivalu pa ne sodeluje več," je povedal predsednica društva, ki ta čas Šteje okoli petintrideset članov, Marija Kolar. "K sodelovanju smo kot programskega vodjo povabili Tjašo Krajne, urednico programa resne glasbe na Radiu Maribor, ki se je vabilu z veseljem odzvala. zanimanja stroke in ljubiteljev. Festivalovi koncerti so se hitro razvili v osrednje slovensko srečanje z glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. Večeri z mnogimi mojstri mednarodnih koncertnih odrov so postali pomembni glasbeni in družabni dogodki. Stara glasba je podrla časovne pregrade, s svojo značilno f;lasbeno govorico je prepriča-a tudi poslušalce s konca 20. stoletja in hkrati dokazala, da je Festival na pravi poti. Zvest svoji stilni podobi je postal osrednji slovenski kulturni dogodek te vrste, za Radovljico samo pa predstavlja prvovrsten korak v svet kulture, poudarjajo organizatorji jubi- — Da bi koncert pribliiali domačinom, so organizatorji občutno zniiali cene vstopnic v primerjavi s preteklimi V maju in juniju bodo tako na voljo po 2.000 oziroma [■■>, tolarjev (8 oziroma 6 tisočakov za komplet), v juniju * avgustu pa po 2.500 oziroma 2.000 (10 ali 8 tisočakov1} komplet). Študentje bodo za vstopnico morali odšteti tis& tolarjev, z komplet vstopnic pa štiri tisočake. Festival se™ tudi letos začel z otvoritveno svečanostjo, ki se bo dog&r, po vsem Linhartovem trgu. j Po programu, ki ga je za letošnji, jubilejni 15. Festival Radovljica pripravila Tjaša Krajne, bomo med 26. julijem in 8. avgustom v Radovljici lahko slišali arije in plesne skladbe iz časa Henryja Purcella v izvedbi Purcell Quarteta iz Londona, francosko baročno glasbo 17. in začetka 18. stoletja v izvedbi La Fontainbleau, italijansko, flamsko, francosko in angleško glasbo iz istega obdobja, ki jo izvajajo L'Aura Soave iz Augsburga in Londona, vokalno glasbo in suite Bachovih naslednikov v izvedbi violonče-listke Barbare Schlick in Vaughana Schleppa iz Amsterdama in zborovska glasba iz obdobja renesanse in zgodnjega baroka v izvedbi Ljubljanskih madrigalistov pod umetniškim vodstvom Matjaia Ščeka. mesta, zatrjujejo v Društvu. Poudarjajo, da sprememb v usmeritvi programa ne bo, prizadevali si bodo, da ta ostane v mestu, kako velik bo, pa bo odvisno od denarja. Zaenkrat mu je občina Radovljica v proračunu namenila 6 milijonov tolarjev, to je polovica vsote, ki jo po finančnem načrtu potrebujejo za izvedbo letošnjega festivala. Pri tem pa v Društvu poudarjajo, da si bodo prizadevali, da festival postane bolj odprt za Radovljičane in okoličane, k čemur bodo prav gotovo prispevale tudi cene vstopnic, ki nižje kot da S Obč i 4 [h bodo bistveno preteklih letih. "Rada bi poudarila, organizacija Festivala Ra 1'ica le ena od dejavfl°T Društva prijateljev st glasbe. V našem interes*1 namreč tudi skrb za fljjj glasbenike v občini Ra?^ ca in njeni okolici, organr najrazličnejših kulturnih ditev, predavanj, mor« prihodnje leto tudi polv šole za mlade glasbenik^ še povedala predsedfll Društva ljubiteljev sl glasbe Radovljica Marija lar. • M. Ahačič #9or Igralska skupina iz Preddvora NAD KOMEDIJO SE NAVDUŠUJ Tjaša Krajne se je namreč že pred petnajstimi leti udeležila prve poletne šole za staro glasbo v Radovljici, predhodnice festivala, in se nato v času prireditve tudi vseh zadnjih štirinajst let vračala. Za festival, ki bo od 26. julija do 8. avgusta letos potekal v radovljiški Graščini, je izbrala šest koncertov glasbe iz obdobij od Gallusa, torej renesanse, baroka in poznega baroka pa tja do Schuberta, glede na to, da letos praznujemo dvesto let njegovega rojstva. Upamo, da bodo na otvoritvenem koncertu lahko nastopili Ljubljanski Madrigalisti." Festival Radovljica je bil prvi pobudnik, da se Slovenija pridruži glasbenemu svetu, kjer je bila glasba starih stilnih dob že dalj časa v središču lejnega festivala. "Največ zaslug je imel nedvomno Klemen Ramovš, ki se je opiral na veliko strokovno znanje, prepričljiva pa je bila tudi njegova organizacijska vnema. Pri vsem tem pa so mu bili v dragoceno pomoč člani Društva ljubiteljev stare glasbe. S preurejenim čudovitim ambientom mestne graščine in okolice dobivajo koncertni večer dodatno privlačnost - v ponos mestu, občini in deželi nasoploh. Vse to daje Društvu ljubiteljev stare glasbe dodatne spodbude, da nadaljuje in naprej razvija že uveljavljeno festivalsko dogajanje. Radovljica bi tako ohranila praznični poletni utrip, ne le ob koncertih v graščini, ampak naj bi ga bilo čutiti v primerno urejeni podobi vsega VSE GENERACIJE leto Igralska skupina KUD Matija Valjavec iz Preddvora je komedijo Najlepša je moja od 22. novembra do 2. ta nasmejala blizu tri tisoč ljudi. Preddvor, 11. marca - Domače občinstvo, pa tisto v Gorica^, Jezerskem, v Adergasu, na Kokrici, v Naklem,'Besnici, P° jah, Škofji Loki in na Primskovem, se je v minulih zabavalo nad iskrivimi domislicami scenarista in režiserja > Prezlja in njegovega 19-članskega igralskega ansambla, sodelavcev pri teh predstaveh pa je kar 30, vključno s Storžič, ki ga vodi Klemen Grašič. Nove muzike SEDMINA Z ONE STRANI REKE Tik pred izidom je nova cd plošča Sedmine..., sem zapisal v eni januarskih številk Gorenjskega glasa. In tokrat je pred menoj. V začetku marca je namreč pri založbi Didakta iz Radovljice izšla cd plošča, kakopak tudi kaseta, Sedmine z naslovom "Onkraj reke". Avtor glasbe in v večji meri tudi besedil, je Veno Dolenc, ki je v šestnajstih letih, odkar smo, takrat še na vinilu, lahko prvič poslušali Sedmino, ustvaril obsežen opus avtorskih besediJ in prav tako glasbe. Nazadnje v projektu Duma skupaj s pevko Klariso M. Jova-novič, s katero sodeluje tudi na tokratni plošči, sodelovali pa še mnogi ugledni glasbeniki, levji delež pa je kot producent, snemalec in aranžer prispeval Boris Kovač. Baladnost značilna za Venovo zgodnje obdobje, se na plošči "Onkraj reke" srečuje s svetlimi mediteranskimi zvoki, ki se tenkočutno prepletajo z orientalskimi ritmi in elementi Sredozemlja, naj gre tu za levantinski melos juga in jugovzhoda ali pa značilno harmoniko sredozemske Francije. Skladbe so bile posnete junija in julija 1994 v cerkvi Sv. Neže pri Tržiču. Kot vse svoje dosedanje projekte je tudi tega likovno opremil Veno Dolenc, saj je naslovnica reprodukcija njegove oljne slike. • Igor K. Ko smo na pobudo igralcev njihovega vodjo, r^1. r scenarista povabili k besedi, se je odzval v družbi dveh ^ letošnje debitantke Mojce Zaplotnik in Iva Kaštruna. devetimi igrami v preddvorski igralski skupini ta*c0giTern veteran. V nedeljo, 2. marca, so s svojo komedijo na L<>s* ^ vzeli slovo od letošnje sezone, v Prezljevi glavi pa se z zamisli za prihodnjo komedijo. afij "Predstav, za katere sem sam napisal tudi^ sce gjj Sreddvorska igralska skupina doslej uprizorila šest," Prazapis*J fezelj. "Razen dveh, ki sta bili na temo etnološkega povečini komedije, saj želimo ljudi sprostiti, za£a,^0nii jgiedaio prek 2700 ljudi. Strežemo zlasti okusu PouJlnjlir občinstva, kljub temu pa smo z zadnjo predstavo nap 1 dvorano škofjeloškega gledališča. Tri predstave so odkupljene. V Društvu kmečkih žena Kranj imajo * p8 odlično organizacijo Štefka pavlin, Lidija Pogačar n* ^ Zaplotnik, v Škofji Loki pa Vanja Bajd in Milena generalni pokrovitelj župan občine Preddvor Miroslav ^ zahvaliti pa se kaže tudi vsem ostalim sponzorjem, velikodušno podprli." Režiser in igralca poudarjajo, da igrajo za ljudstv kritike, veliko pa je vredno tudi medsebojno druženje » gffl pripadnost podeželskim odrskim deskam. Predd^orSine, m skupina po pristnih vezeh spominja na amaterske skup : pr so na slovenskem podeželju igrale pred pol stoletja, Jj Mito Trefalt, ki si je ogledal njihovo komedijo. Priznanje )^0, godi, prav tako kot vsakokratni bučni aplavz občinstva! .j. ^ večje zanimanje mladih igralcev, ki bi se radi P^S^^o* Dobre pogoje za delo skupini v Domu krajanov n. geic), tamkajšnja krajevna skupnost (predsednik Bojan jaae- , pa so tudi sami vložili nekaj sredstev v obnovo te ^gdjjo^,, Kaj Slavko Prezelj snuje za prihodnjo sezono? J^°VgnCi "obrnjeno" na politiko, saj se temu očitno Slov l smejemo. Igralska skupina pa je izdala tudi pes^peV sedmih avtorjev pod naslovom Sedmero iskanj. • v' ,ra>:!na Cerklje na Gorenjskem Post Le na P°dla9' odredbe o 5ropku za izvajanje javnega y Plsa za oddajo javnih naročil u: RS št. 28/93 in 19/94) MVNI RAZPIS iH^najuflodne^efla Senika za izvedbo HC0!?e kanalizacije na -^«^Ll ln nekategoriziranih (JoiT • v naseljih Cerklje na S3Fskem- Poženik, Zgornji Vito. . 'ćelavo pločnikov ^Sk.cm9rltoPenir prostornina 14 litrov, z žarom PANASONIC NV-RX 10 VHS-C Camcorder 14 x zoom, objektiv s iirokim kotom, 0.3 lux, crvstal-clear in protibleščeče stikalo neto DEM fflSM401 Pra|n| str°j ■1221!? SiČ?0 °?r/mi^ 12 programov, tN*tfr2' Akue"weg 8, >«H lcW°,ob d*™1 vpadnici iz ,|- 3943/4242/3 SHARP 37 AM 12 S Barvni Prikaz funkcij na ekranu, avtomatsko iskanje programov s spominom, daljinsko vodenje TAX FREE SHOP Cene so v DM in brez avstrijskega davka A1edia^$A1arkt Je samo eno prosto tržišče . TRENCA d.o.o. Kranj, 11. 3.1997 Savska cesta 34, 4000 KRANJ VABI K SODELOVANJU ŠOFERJA Od kandidata pričakujemo: - da ima vsaj poklicno izobrazbo - izpit za voznika C kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dveh let, s poskusnim delom treh mesecev. Bližina vašega doma podjetju je tudi vaša prednost. Samo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh na naslov: TRENCA, d.o.o., Savska cesta 34, 4000 Kranj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. PREDDVOR OBČINA PREDDVOR Občina Preddvor je skupaj s krajani Kokre kljub vsem težavam uspela v letu 1996 v celoti obnoviti podružnično osnovno šolo v Kokri. V imenu krajanov Kokre, predvsem pa zadovoljnim učencem, se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku del, posebno pa še podjetjem in posameznikom, ki so se odzvali naši prošnji in sicer Alpetour Remont Kranj ga. Ana Jenko Kokra C&M Mače Elci, d.o.o., Preddvor Elektro Gorenjske Kranj, p.o. Gozdno Gospodarstvo Kranj Graf o, d.o.o., Preddvor Metropolis Media Ljubljana Proreklam Evroplakat Ljubljana g. Roblek Anton Preddvor Rudolf, d.o.o., Zg. Bela Sava Kranj, D.D. Vaškar, d.o.o., Bašelj Veldrona, d.o.o., Naklo Viktor, d.o.o., Kokra Mira Radovljica Posebna zahvala velja podjetjema RTC Krvavec in Alpetour, potovalna agencija Kranj za njuno posebno pozornost in pomoč pri Izvedbi projekta. nl.fi na/radn n NATEČAJ V-C za teb 064/223 675- Zadnji rok oddaje je 19.3-1997. Vsi vaši izdelki bodo razstavljeni v razstavnih vitrinah nase galerije od 24.3. do 5.4.,. V -—'ii" radio triglav 4270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS Nadaljevanje sojenja v zadevi "radovljiško orožje" Prinčičev delni zagovor Včeraj se je na okrožnem sodišču v Kranju nadaljevalo sojenje obtoženim Atifu Kalaču, Marjanu Prinčiču in Ivanu Draušbaherju. Kranj, 14. marca - Za spremembo od prejšnjega četrtka, ko je na klopi za obtožene sedel samo priprti Kalač, sta včeraj na sodišče prišla tudi Prinčič in Draušbaher. Predsednica senata, sodnica Danica Koren, je povedala, da je predlog za odpravo pripora Atifu Kalaču zavrnjen, zatem pa dala besedo obtoženemu Marjanu Prinčiču. Prinčič je dejal, da bo njegov zagovor zaradi zavezanosti molčečnosti delen. Molka da bi ga lahko odvezala le resorni minister ali predsednik vlade, pa tudi v tem primeru bi se čutil obvezan molku po zakonu, saj gre v obravnavani zadevi nedvomno za državno in obrambno skrivnost. Kot direktor podružnice Snežnika v Grosupljem je imel namreč vpogled v generalno dobavo vojaškega orožja države do leta 2003. Marjan Prinčič je senatu povedal, da se sam z Atifom Kalačem ni dogovarjal niti o cenah, količinah in dobavi orožja, česar ga na podlagi dokumenta bremeni državni tožilec Samo Kavšek. Dokument je Prinčič res sam napisal, in to po inkriminiranem dogodku, na ministrstvu za obrambo po nareku svojega nadrejenega. Kdo je to bil, Prinčič ni povedal. Dokument je podpisal Atif Kalač, tedaj Marko Kovačič. Sporno orožje, vredno 65.000 mark (45 avtomatskih pištol MGV 176, 55 avtomatskih pušk M70 kalašnikov, s pripadajočo opremo in naboji) naj bi Kalač dooil v povezavi s poslom z orožjem na ladji, ki je bil glede na obseg, vrsto in vrednost nedvomno lahko samo državni posel. Obtoženi Prinčič v včerajšnjem delnem zagovoru ni povedal nič bistveno novega, kar bi osvetlilo zadevo, nasprotno, v preiskavi je bil, kot je dejal tožilec, bolj zgovoren, saj se tedaj še ni skliceval na zavezo molčečnosti. Za včeraj je senat povabil na zaslišanje še štiri priče, ena od zanimivejših utegne biti Ivan Moro, ki naj bi pričal v ponedeljek. • H. Jelovčan Akcija, s katero smo staro telefonsko številko policije 92 nadomestili s številko 113, se še vedno nadaljuje. Zadnji podatki namreč kalejo, da priblilno 30 odstotkov ljudi, ki kličejo policijo, še vedno ni seznanjenih z novo številko, saj kličejo na staro številko 92. Ker telimo, da bi novo številko postopoma začeli uporabljati vsi, vas vnovič prosimo za redno predvajanje radijskega spota "Telefonska številka 92 je spremenjena. Kličite 113", in sicer do konca aprila 1997. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. Kranj, 14. marca - V sredo je bil v Kranju občni zbor sekcije reševalcev pri zbornici zdravstvene nege. Na njem so okrog 60 udeležencem iz vse Slovenije kranjski gasilci in reševalci med drugim prikazali tudi simulacijo reševanja ponesrečenca iz kanjona (na sliki). Kot so povedali, je za uspešno reševanje pomembna predvsem skladna oprema gasilcev in reševalcev kot seveda tudi usklajena akcija. Na srečanju v novem gasilskem domu so reševalci kranjske zdravstvene službe pokazali tudi nov reševalni avto chevrolet GMT 600, ki je trenutno najsodobnejši te vrste v državi. • Foto: H. Jelovčan H DBBQBDQDOQDQOBODODQQOQQQOQQIlD[lllD[l|] Q Prometni kviz B B B B B B B B B B B B B PROMETNI KVIZ, projekt, B ki ga skupaj pripravljamo Gor-Q enjski glas, Prometna policija g Kranj, radio Kranj in avto šola ra OUEEN je v četrtek zaključil » že drugi krog. Vse nagrajence 13 bomo objavili v naslednji pet-kovi številki Gorenjskega gla-B sa. Tudi tokrat se nam je B pridružila zavarovalnica Tilia, Q ki nas stalno obvešča, svetuje in Q| pomaga pri nasvetih o zavaro-ra vanju vozil. Z zavarovalnico ra Tilia se bomo družili še nasldn-— jih pet tednov, dvakrat pa bomo v oddaji gostili tudi njihovega predstavnika. Naj ponovimo, da je rubrika namenjena vsem voznikom, nagradno vprašanje pa bodočim _ voznikom. Tako ste še enkrat ra vabljeni vsi, ki boste v letošn-rm jem letu začeli z opravljanjem n vozniškega izpita, da si z pra-§9 vilnim odgovorom prislužite eno izmed bogatih nagrad, B katero poklanjata avto šola B QUEEN in Gorenjski glas. B Otroci v prometu B Statistika prometnih nesreč B je kljub neosebnosti številk B vedno pretresljiva. Vsak med H nami pozna in občuti prometne Q tragedije prijateljev, znancev ali ra celo družine. A še posebej nas ra prizadanejo nesreče otrok. KJ V zadnjih letih so otroci ig žrtve prometnih nesreč pre-« dvsem kot potniki v osebnih B avtomobilih (lani je bilo na B Gorenjskem med 6 mrtvimi H otroki kar 5 potnikov). Q Dojenčke, ki so v avtu g položeni na zadnji sedež, že ra pri lažjem zaviranju lahko vrže }3 naprej ali vstran in pri tem se « pogosto poškodujejo, pre-B dvsem po glavi. Prav tako se B lahko pri trčenju odprejo vrata H in otrok pade iz vozila, g Nedvomno je za dojenčke in g majhne otroke najbolj varen ra dodatni sedež z varnostnimi Is pasovi. Žal je veliko primerov, [g ko otroci sedijo nepripeti ali pa B celo stojijo med prvima sede-B žema. Zato je nemalo primer- D GLAS in ov, da otroka vrže pri zaviranju v sedeže, armaturo ali celo skozi prvo vetrobransko steklo. V največjih primerih v takšnem vozilu tudi STARŠI NISO PRIPETI, kar pa je zelo slab vzgled otroku, ki tudi sam kasneje ne bo pripet. Nedvomno je tudi jasno, da otroci ne smejo sedeti na prvem sedežu poleg voznika, tudi če so pripeti z varnostnim pasom, saj varnostni pas otroku ne koristi, celo nevaren je lahko. Mnogo staršev se izgovarja, da svoje otroke vozijo le v naselju, kar pa je še posebej zmotno, saj prav tu nastane večina prometnih nesreč. Otroci, ki so v ustreznem sedežu pripeti z varnostnim pasom, so bistveno bolj varni ob morebitnih nesrečah in ostrem zaviranju in zavijanju, saj jih sedež še dodatno ščiti. Tega, da ne zanamo ali nočemo zaščititi otroka v avtu, ko je naš sopotnik in je odvisen B B B B B B B B B B B B B B B NAGRADNO VPRAŠANJE Odgovore na nagradno vprašanje pošljite na Gorenjski glas s pripisom za PROMETNI KVIZ, najkasneje do 9. 4. 97. Tretje Žrebanje bo na radiu Kranj 10. 4. ob 13.20 uri. Prva nagrada vrednostni bon avto šole QUEEN 15.000 tolarjev. Druga nagrada vrednsotni bon 10.000 tolarjev, Tretja do peta nagrada vrednostni bon 8.000 tolarjev. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas, namenjene pa so bodočim voznikom, ki bodo v letošnjem letu opravljali vozniški izpit A ali B kategorije, saj so nagrade povezane prav s tem področjem. 3^ KUPON (TOIMiMcJJOTIGLAS št 21 IME IN PRIIMEK:_ NAŠLO Vt_,_ KRAJ IN POŠTNA ŠT.:_ TELEFON:____,_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA, NE VPRAŠANJE: Kdo se ne sme voziti v osebnem avtomobilu na sprednjem sedežu poleg voznika? ODGOVOR NA VPRAŠANJE IZ PREJŠNJEGA KVIZA V letu 1996 je bilo v Sloveniji 6.316 nesreč. Tudi sami pazimo, da jih bo v letu 1997 bistveni manj. le od našega zgleda in ravnanja, B enostavno ni moč razumeti. B NA CESTAH UMIRAJO B OTROCI, VAŠI OTROCI, Q NE LUTKE! g Bolje prepozno na cilj, kot g prezgodaj v smrt. ra avto šola QUEEN g Vir: Ivan Demšar, inšpektor za promet UNZ Kranj B B B B B B B B B B B D D D D D D 0 D D D D D D D D D D D D D D D D B B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB NESREČE i Deklica pred avto 1 Žiri - V ponedeljek, 10. 1 i marca, ob treh popoldne je | I osemletna Taja M. z otroš- I I kim gorskim kolesom zapel- | I jala s hišnega dovoza na \ I Čevljarsko cesto. Tedaj je z 1 I njene leve strani z osebnim 1 I avtom jugo 45 pripeljal 22- 1 I letni Franci B., prav tako iz | I Žirov, ki kljub zaviranju in f I umikanju v levo nesreče ni I f mogel preprečiti. Deklico je 1 1 zbil v levo nogo, vrglo jo je | I na pokrov motorja, nato pa i I je obležala huje ranjena. I j Umrl v bolnišnici 1 Zg. Senica - Nesreča se je I I sicer zgodila na območju I I ljubljanske UNZ, obravna-I vali pa so jo kranjski pro- 1 I metniki. V torek ob sedmih I zvečer je 37-letna Hedvika I. I I S. iz Reteč s cliom vozila po J i regionalki od Reteč proti I Jeprci. Na avtu je imela | I prižgane zasenčene luči, zar- I I adi česar tudi ni opazila psa \ 1 in pešca, ki sta v bližini hiše I f Zg. Senica 25 prečkala cesto. I I Hedvika L S. je 1,10 metra | 1 od sredinske črte zbila 63- [ I letnega domačina Antona N. | I Pešca je vrglo na pokrov | I motorja in v vetrobransko I I steklo, voznica pa je začela I j zavirati šele po enajstih | 1 metrih. Anton N. je zaradi | I izredno hudih poškodb ob i I 22.45 umrl v Kliničnem cen- i I tru. I i j V vogal hiše f Škofja Loka - V sredo ob | I 4.40 zjutraj je 50-letni Janez | 1 F. iz Puštala z mazdo MX 5 | 1 peljal po Spodnjem trgu | i proti križišču s Kidričevo. | I Ko je vozil mimo gostilne | I Prajerca, je zavil v levo, prek | I roba ceste ter po kakšnih 50 | I metrih trčil v vogal stano- I I vanjske hiše Sp. trg 40. f I Voznika so huje ranjenega, | I zlasti po glavi, odpeljali v f f Klinični center, kjer so mu | i zdravniki vzeli tudi kri za | I analizo. j I Veliko prekrškarjev ( I Kranj - 25 policistov z i i vseh postaj na Gorenjskem 1 1 je v ponedeljek od devetih 1 I do poldneva spremljalo pro- 1 I met v križiščih, premike z 1 I vozili in (ne)pripetost z I I varnostnimi pasovi. Našteli 1 I so 164 kršiteljev cestnopro- f I metnih predpisov. Dvanajst 1 I voznikov bodo poslali k 1 I sodnikom za prekrške zara- t I di voženj skozi rdečo luč, 1 I pijanosti in vožnje brez izpi- 1 I ta, 95 voznikov so denarno | i kaznovali, 39 izdali plačilne | I naloge, štirinajst pa so jih | I opozorili. Med akcijo so | 1 obravnavali tudi Štiri lažje 1 1 prometne nesreče. H. Jelovčan j Požar nad Jesenicami Jesenice, 14. marca • V torek opoldne je zagorelo pri Ukovi nad Jesenicami. Požar se je razširil na okrog štiri hektare travnatega pobočja s podrastjo in drevjem. Ogenj so pogasili poklicni in prostovoljni gasilci. Vlom v Polis Mengeš • Med zadnjim koncem tedna je neznanec vdrl v skladišče podjetja Polis na Glavnem trgu In odnesel za okrog 1,7 milijona tolarjev blaga. Tatvino so opazili v ponedeljek, ko so tudi pregledali, kaj manjka: okrog 300 ženskih torbic iz usnja in skaja, več kot sto denarnic ter večja količina usnjenih pasov, dežnikov in drugih izdelkov. GLASOV KAŽIPOT t Obvestila Občni zbor PD Jesenice Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na letni občni zbor društva, ki bo jutri, v soboto, ob 18. uri v telovadnici TVD Partizan na Jesenicah, Cesta železarjev 1. Po uradnem delu vabijo na ogled diapozitivov o delu odsekov Občni zbor DU Žabnica Žabnica • Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane na občni zbor društva, ki bo v sredo, 19. marca, ob 15. uri v Zadružnem domu Žabnica. Po končanem zboru bo prijateljsko srečanje vseh udeležencev zbora, na katerem boste brezplačno pogoščeni. Slikanje na svilo in steklo Trtic - Osnovna šola Lom pod Storžičem in Rdeči križ Tržič vabita danes, v petek, v prostore OŠ v Lomu, kjer se bo ob 15. uri začela delavnica slikanja na steklo, jutri, v soboto, pa se bo ob 14. uri začela delavnica slikanja na svilo. Izleti Cres - Lošinj Kranj - Planinsko društvo Kranj - Planinska sekcija Iskra organizira tridnevni izlet na otoka Cres in Losinj in sicer na velikonočne praznike, od 29. do 31. marca, Odhod posebnega avtobusa bo v soboto, 29. marca, ob 6. uri izpred Hotela Creina, Udeleženci boste nastanjeni v Hotelu Punat, za vsak dan pa so predvideni izleti, ki bodo obsegal od 3 do 6 ur hoje. Če torej želite aktivno preživeti velikonočne praznike na otokih, kjer je pomlad že v polnem teku, se najkasneje do 23. marca prijavite pri ge. jasni Soklič v tajništvu Iskra-ERO, tel.: 221-321, Int. 2822 in v ISKRATEL na Laborah pri g. Matiji Grandovcu, tel.: 27-30-93. Vse podrobneje informacije pa lahko dobite tudi pri g. Niki Ugrici tel. dopoldne 27-21-17, popoldne pa 403-660. Nakupovalni v Gorico Cerklje ■ Društvo upokojencev Cerklje vabi svoje člane in druge na nakupovalni izlet v Gorico, tovarno čokolade in Palmanovo. Izlet bo v četrtek, 20. marca, odhod bo ob 6. uri. Obenem vabijo tudi na nakupovalni izlet na Madžarsko, ki bo 5. aprila z odhodom ob 2. uri. Prijavite se lahko pri poverjenikih ali po tel.: 422-241 do zasedbe mest. Martuljški slapovi, Vršič Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 22. marca, na planinski izlet Martuljški slapovi, Vršič Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni PD Kranj, Koroška 27, tel.: 225-184. Pohod na Porezen Kranj - V nedeljo, 23. marca, pa vabi Planinsko društvo Kranj na pohod na Porezen z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina do vasi Davča. Hoje bo za približno 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v PD Kranj, tel.: 225-184. Rašica - Dobeno - Mengeš Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj organizira planinski izlet Rašica - Dobeno -Mengeš, ki bo v četrtek, 27. marca, z odhodom rednega avtobusa v Ljubljano ob 7.25. Pot bo lahka, priporočajo pa palice, hrano in pijao v nahrbtniku. Predavanja M 0 lončnicah, balkonih in vrtovih Sv. Duh - Župnijska Karitas n Krajevna skupnost Sv. Duh vabita na predavanje z barvnimi diapozitivi o vzgoji in negi lončnic, ureditvi balkonov in vrtov, ki bo danes, v petek, ob 19. uri v Kulturnem domu Sv. Duh. Predaval bo g. Jože Antolm, znani vrtnar iz Dorfarjev. Kako varno v gore Kranj • Planinsko društvo Kranj vabi planince, rekreatlvce na posvet, kako varno v gore v spomladanskem času. Dobili boste napotke o nevarnostih v gorah, opremi In ostalem, kar vas zanima. Preventivna učna ura bo v sredo, 19. marca, ob 16. uri v prostorih PD Kranj, Koroška 27 (Klubska soba). Tomo Križnar v Žabnici Žabnica • KPD Tone širfer Žabnica organizira predavanje z diapozitivi popotnika Toma Kriznarja z naslovom Mana. Predavanje bo v Zadružnem domu v Žabnici jutri, v soboto, ob 20. uri. Ali res lahko delam kar hočem? Cerklje - V okviru postnih verskih večerov bo jutri, v soboto, z začetkom ob 19. uri v veroučnl učilnici v Cerkljah izredno zanimivo predavanje prol. Antona Jamnika: Ali res lahko delam, kar hočem? Kangbačen 1965 Himalaja Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 18. marca, ob 19. uri v rojstno hišo Matije čopa, kjer bo predavanje z diapozitivi Kangbačen 1965 Himalaja. Predaval bo Pavel Dimitrov. Prireditve Vr Polka je ukazana Bistrica pri Tržiču - Tradicionalni pregled občinske folklorne dejavnosti ZKO skupaj z domačo folklorno skupino Karavanke pripravlja v prostorih Osnovene šole Bistrica ta petek, 14. marca, z začetkom ob 19. uri. V programu se bo predstavilo kar 110 plesalcev, glasbenikov in pevcev, ki svoje delo postavljajo na ogled domači publiki in regijskim selektorjem. Kot gostje bodo na prireditvi nastopili pevci fantovskega kvinteta iz Loma. ZKO Tržič pa bo ob taj priložnosti nekaterim članom FS Karavanke podelila tudi jubilejne Kurnikove značke. Prvi glas Gorenjske '97 Bled - V soboto. 15. marca, se bo ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu pričela tradicionalna prireditev Prvi glas Gorenjske 1997, na kateri se bo za laskavi naslov letos potegovalo 12 pevk in dva ansambla. Gost večera bo Moped Show. Prvi glas Gorenjske Bled - V Festivalni dvorani na Bledu bo jutri, v soboto, ob 17. In ob 20. uri prireditev Prvi glas Gorenjske. Vstopnice lahko dobite na Radiu Triglav Jesenice, tel.: 661-012, v recepciji Hotela Jelovica na Bledu, tel.: 79-60 in v malooglasni službi Gorenjskega glasa v poslovni stavbi na Zoisovi 1, Pevski večer na Kokrici Kokrica pri Kranju - Mala vokalna skupina Kokrčan organizira danes, v soboto, ob 19.30 uri v dvorani kulturnega doma na Kokrici Pevski večer, na katerem bodo nastopili Trsteniškl oktet, Dekleta iz Bukovice, oktet Klas Iz Predoselj, folklorna skupina Tehnik iz škofje Loke, kvartet Jutro z Jezerskega, kvintet Vedrina iz Strahinja pri Naklem in Molki pevski zbor KUD Jože Papler Iz Besnice pri Kranju. Po nagelj na Limbarsko goro Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik In Smučarski klub Termit Moravče vabita na tardicio-nalno kulturno-družabno prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, ki bo v nedeljo, 16. marca, ob 11. uri. V programu bodo sodelovali: Moravska godba, Moški pevski zbor Moravče, recitatorij, zbor Vrhpolje in Franc Pestotnik -Organizatorji bodo ponudili pester o" zabavni program, domačo hrano in pije*0, in presenečenja. Velikonočni koncert Bled - V Festivalni dvorani na nedeljo, 30. marca, ob 20.30 uri m koncert. Vstopnice lahko dobite v < društvu Bled. Ob materinskem dnevu Mojstrana - Društvo upokojence* vabi upokojenke na kulturno prireditevvi mednarodnega dneva žensk in materinski ki bo v sredo, 19. marca, ob 16- * upokojencev Mojstrana. Živ žav na Voglu Vogel - Jutri, v soboto, bo od 1'. °L nfm preti brunarico Križ na Voglu otr"v HH3 Andrejem Šitrerjem. Otroci do 10 y ffl\% smučarsko vozovnico dobili zastonj- u slabega vremena prireditev odpade. Kulturni večer bi Krii - Krajevna skupnopst Križ va5j('' marca, ob 19.30 v Breznikov dom na v%, glasbe in umetniške besede s k°ncert(jLo pevskega zbora Komenda in P^5^.«.! knjige o Simonu Gregorčiču Biseri pili bodo tudi pisatelj in pesniKJ* ; harmonikar Uroš Subelj, recitatorka SP*° Hi z |oj !*vtc jOb0 %( teolog Jože Pavlic. 0 J 1 Koncert učencev glasbene jj ciVj, Kamnik - V razstavišču Veronika marca, ob 18. uri koncert učenrev Kamnik, udeležencev državnega >el( Ljubljani. Koncert ^ Komenda - V Breznikovem domu f» v Komendi bo jutri, 15. marca, ob 'O- y i Moškega pevskega zbora Komenda. ^ preminulemu članu zbora Francu Ler>KtJ ja: Baldomir Kromžar, vstopnina 300 M Predavanje Kamnik - V razstavišču Veronik« *f soboto, 15. marca, Ana Pogačarob Indoneziji pripravila potopisno pn pozitivih. Gledališče Dve nevesti v Poljanah Poljane - V nedeljo, 16. maTOt.ljffl niki Vagabund teatra iz Reteč pri SM\ ^ uri v domu krajanov v Poljanah uPr^Jjttfl petjem in plesom v 3. dejanjih avtor)8 u igr«' Dve nevesti. Po predlogi iz leta 193 'f* Peter Militarev, režiral pa je Borut O«" Pod besniško voščen*«* < Besnica-Jutri (sobota), 15. ma«*. -gasilskega doma v Spodnji Bes*lL§jr»''ii besniško voščenko, kjer bodo 033 Xwjf»V in doline od Jamnika do Besnice. r^V. tudi običaj ko gredo fantje v dolini po ■ jšt " člj v dolini, gos«»Xib Marta Zore. Prireditev se bo »M" Turistično druJtvo Besnica bo P^f'^edl urejenost domačij v dolini, gosti* "* " *a 33» Trubar Kranj - V Prešernovem gledati**"^^ marca, ob 19.30 uri na sporedu Km*J, F drama Trubar v izvedbi Poldeta Bit>»* konto. Jutri bo lepše t Kranj ■ Jutri, v soboto, 15. Prešernovem gledališču ob ^■30^) KJ* konto uprizorili predstavo Jutn 00 Evalda Risarja. _ Lutkovno srečanje Saše *\js Kranj - V Modri dvorani gradu ^ ^ Prešernovem gledališču se bo M™ mM 9.15 uri ■■ !"' "■" lutkovnih Lutkovno predstavo Skrivnostni vrt ob "•.'^m**' Lutkovna skupina CKDZKO Kranjl™^^ Heriec). Sledila bo predstava Promet (režija Bernarda GašpertJ^pFj enajstih nastopa Mala lutkovna *om v, m s predstavo Nekoč je bila (reži|a^» ^0 njo pa Lutkovna skupina G|as^fjozrf*i nlce, ob 12 uri s predstavo Zgodb« f m Rado Mužan). Sledi lutkovna "J^j Pogumni krojaček (režiserki Nata» ^jf Ponikvar), srečanje pa se bo *iu'|jz ^ pa Radko Polič, Brane šturbej m i I Koncert v Mengšu * Mengeš - Jutri (sobota), i* "kenCeft ^ v kulturnem domu v Me"?*" wnd«. bosta Vlado Kreslin in B«W*2«7.# lahko rezervite po telefonu 0oi" Duma u^š0vm Žirovnica • V Čopovi hiši do ^ a marca, ob 19.30 uri Končen ^ p> naslovom Pred nebeškimi * poieg pevca in Kitansia »»■■- - *mz& pevka Klarisa M. JovanovičJ» f * je hkrati tudi avtorica projekt«. Božidar Ogorevc. j Vaša naša Matineja ^ Jesenice - V nedeljo. gledališču Toneta čufarja na J«*^ (£W vili Vašo našo matinejo. 00 ^pirtfV povabili Otroško O^fif^JjHs' V Domžalah. Zaigrali bodo Pra^vg$ sedem kozličkov. Tudi In Mira. Matineja bo tudi ' tftr Dovjem ob 14.30 uri m v HOJ ob 17. uri, kjer bo vstop f*051 ■ H H IVI' ^^Ja Bernarda Šmid V^/j Bejun,, . V Galerijh?%*5>f marcTob18. uri °^a^W Smid, Prireditev bo V^fw J Plavajoče oči M.&q*fy otvoritev razstave b*^ pujjgf.T otvoritev razstave barvn'-- frfiKM Mateja Rupla z ™°0«d0 tg? Prijeten kulturni večer o £ p glasbeniki: Primož -violinistka Jelena. u ".........................■...... "onda bogati ponudbo civicov *i pokritostim, ki se jih držijo evropski avtomobilski $ tvtomtv c'» s^ušaJ° ^ar najhitreje slediti tudi japonske *? %t>?• tovarne. Tako nameravajo pri Hondi v kratkem yv$e{e serijo modelov civic. Pridružil se jim bo namreč Pa b Petvratni kombi, ki je zaenkrat še prototip, več novosti civjr.° v kratkem pri motorjih in opremi. Tako je odslej pri ,cu najmočnejši novi 1,8-htrski štirivaljnik s kar 169 KM. [MJHONDA £ SERVIS & PRODAJA AMBROŽ PREŠERNOVA 1 Z RADOMLJE SLOVENIJA TEL.&FAX:06 1 /727-534 * PRODAJA VOZIL * AVTOMEHANIKA * AVTOKLEPARSTVO * AVTOUČARSTVO noui ciuic "s door" že u prodaji "CRU" tek U mflJU in LUKSUZfll "LEGEflD" Zfl PETIĆflEŽE HYUNDAI ŠKOFJA LOKA tel. 064 632 286 POOBLAŠČEN SERVIS, PRODAJA VOZIL UČARSKE IN KLEPARSKE USLUGE BMW-jeva eleganca serije 5 Po uspešni predstavitvi limuzine nove serije 5 in sorazmerno dolgem čakanju na kombiievsko različico, ki jo imenujejo touring, je slednji vendarle ugledal luč avtomobilskega sveta. Namenjen je predvsem tistim, ki bi radi združili BMW-jevo eleganco luksuznih limuzin in uporabnost petvratnega kombija. Tako kot limuzina bo tudi novi touring na voljo s skoraj vsemi hišnimi motorji. Ob tudi pri nas uspešni prodaji limuzine, bo kmalu jasno tudi, koliko navdušenja bo deležen kombijevski novinec, kajti slovenski zastopnik ga bo predvidoma začel prodajati že ob koncu aprila. •VEUK KREDIT SPOZNATE PO MAJHNIH OBROKIH ŽE Zfl T+5 % •VSI MODELI NA ZALOGI MOŽNOST NAKOPA NA UZINO SO KREDITI IN JE ifVUNDAMEV KREDIT HYUnDfll Vedno na dobri poti V&ZALOGI TUDI RABLJENA VOZILA RAZUČNIH ZNAMK »ERVIS IN PRODflJfl HVCINDfll - LCJŠINfl * prott&ja rabffanih NMT * Odkup rabljenih NMT *GSM * teaslng * kred/t Janus 064/22 2:1 M http:// PEUGEOT NOVI PEUGEOT 406 BREAK VELIK DRUŽINSKI AVTO Z VELIKO PROSTORA VABLJENI NA PREDSTAVITEV NOVEGA MODELA NA DNEVIH ODPRTIH VRAT 14. IN 15. MARCA AVTOHIŠA KAVČIČ, MILJE 45, VISOKO PRI KRANJU, tel.: 064 431-142 2x >rj)2 g Kil S?.2 00 O as s i "-o o> o. i ŠS lasi"1 52 OJ, (j) j >to d) S« (O JZ C « « Q> HJf iS* 5.1 *N K* S B g -o > "a o « o « ga«N v ;»* — ~ c >u t:? lil5t Mi8 i«< ■i*0 it 591S NO^cvic.«iS g S ■ o®5e co ,o ™ c So >£ § a> <3 _ ^ x> ^ P CT-o « JO rpwi: p , j ^ «,w r št •6 g IM v z * 2 SI« AH O -J o o S & c 's JOCn: — S 8 J? iti«! Z O.«/) O CD v £>0 .* E :«2 lil «3 - c E »o -m — lila lili i i It i" j B 'c (0 > o C 1 I o II o —i "S A is C (Q tO O) o S iS E CD > > E ra E (0 II i? S| Sira 11 I N - !» 2 -i ® 1 •- ■ fli lil Iti C d) 4) . n 58 > c §»>°.s raco c f p s o $ 3 it C O c « iii! ■° till cnj ±S In -Sip ° lil! E g .S Ž S S.E10 O) o> 115* ilIl « c c č H o. K. w *||| >»5o I "5. ■5 21 MU. ■ ra ra o w n o ifP lili O) to a> c * a> ra ra It" J 51 O .01 m 2 ra — — 1.6 3 dr ra ^§ Q-5 ra5ž N -»sf to S 'ra a> -o a> SI 5 -g I i ii i I rt 8M -0) _ e ■ o TJ cn- 8Sc'EEiw« o -o & o — io ■= o 5 »o »o «.* -9 g »Ž S o. > o E o > o «cvi ra o ra3^° E © o — 0) •O C II a-o. o 5t/) m N UP ra ra n II II |f ■> a>" ra o S lil oo ra B ■o ra g Č5 § raco C0 ^£ CO •C Op .. c E ra o _. jpo till > 'Si 3 C ra WE n ra .E «11! • O) O..E ^8 1 O. ^ co ^ s.fsl ro ra E c c -B iii N-2t/5 ra o._ C TJ Sli l-fl I J 6 8 i 1 l l ra ra 1 « t 1 le I! o u ra ra o ro r U. c u. ^g 3™ 1-B l-B gS g^ o-SL ll oŠ O- co O. «8 ll A TRGOVINA CVETKA C. Staneta Žagarja 16, 4000 Kranj Tel. 064 225-162 Ne zamudite otvoritve nove trgovine "Cvetka" v SOBOTO, 15.3., ob 9. uri. Ob otvoritvi vam nudimo posebno ugoden nakup izdelkov iz lastne proizvodnje: OTROŠKE HLAČE 1500 - 2500.- ŽENSKE BLUZE 3900.- OTROŠKE JAKNE 3900.- PISANE HLAČE OD 2500 - 3500.- NA DAN OTVORITVE JE TRGOVINA ODPRTA OD 9. DO 17. URE! VSAK KUPEC PREJME PRILOŽNOSTNO DARILO! VABLJENI! KABELSKA TV I* SAVNA • sommj KAMNIK - DOMŽALE C^f~jS Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOUNI BOSTE! INTEGRAL JESENICE objavlja naslednja prosta delovna mesta: MOJSTER I. V SERVISU ZA OSEBNA VOZILA Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, zaželeno 3 leta delovnih izkušenj v avtomehanski stroki PRODAJALEC ZA PRODAJO VOZIL Pogoji: V. stopnja strokovne izobrazbe, poznavanje avtomobilske stroke, vozniški izpit B kategorije, sposobnosti za komuniciranje s strankami, zaželen opravljen izpit za trgovskega poslovodja VOZA///CAVTOBI/SA Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe, izpit "D" kategorije, znanje slovenskega jezika, zaželene izkušnje pri vožnji avtobusa ali kamiona Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov INTEGRAL JESENICE, d.d., Titova 67 v 8 dneh po objavi. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas z dvomesečnim poskusnim delom. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor razpisuje delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoj: - VII. st. strokovne izobrazbe - diplomirani ekonomist - 5 let delovnih izkušenj na finančno-računovodskem področju, od tega vsaj dve leti na vodilnih ali vodstvenih delih - organizacijske in vodstvene sposobnosti - aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika - usposobljenost za delo z osebnim računalnikom v okolju VVindovvs Rok prijave: 15 dni Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, podrobnejši opis dosedanjega dela in kratek življenjepis, pošljejo na gornji naslov s pripisom "za razpis". Mandat za opravljanje razpisanega delovnega mesta traja 4 leta. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljenem razpisnem postopku. TELOVADBA NOSEČNICE ENERGIJSKI NtfPITKI RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA VSAK PONEDELJEK od 16.30. do 18. ure ODDAJA TRETJI POLČAS SMUČANJE PRED VRATI: MOKRINE (NASSFELD) / KOROŠKA Š AVSTRIJSKA KOROŠKA Želite smučati z vsem udobjem, ki vam ga nudi znano koroško smučarsko središče? Smučarski raj v čudoviti zimski pokrajini vas pričakuje in vabi na obisk! Samo dobrih SO km od predora "Karavanke"... Več kot 100 km odlično pripravljenih in urejenih smučarskih prog, 23 vlečnic. Kraj z največ snega v vzhodnih Alpah! Posebno ugodne ponudbe v mesecih marec in april! Informacije: Verkehrsverein, A-9620 NASSFELD tel.: 0043/4285/8241, faks 8242 /^ALPETOUR .jjji # potovalna agencija taf/M' . Mirka Vadnova 8, 4000 W* POTUJTE Z NAMI' ŠPANIJA 26. 4. - 3. CENA: 389 DEM - PLANICA 22. IN 23. 3. ^ CENA: 2.500,00 SIT (prevoz + vstopnica) Z UPOKOJENCI NA MALI L0W 3. 5. -10. S. 1997 CENA: 290 DEM (z avtobusnim prevozom) LEPOTE TIROLSKE 2. 5. - 3. 5. 1997 CENA: 220 DEM GARDALAND 12. 4. 1991 CENA: 68 DEM .) (prevoz + vstopnina + vodenj* ŠPANIJA ZA MATURA^* 26. 4. - 3. 5. 1997 CENA: samo 350 DEM SAMO ŠE 15 PROSTIH MESTIH i Za vse informacije in rezerva«)« Vam na voljo v naših turli**"' poslovalnicah: ^ KRANJ, Stošičeva 2, AvtoD" postaja, tel. 064/222-00' BLED, Cesta svobod« *■ Avtobusna postaja, tel. 064/741-114 RADOVLJICA, Kranjska | Avtobusna postaja, tel. 064/714-621 fl ŠKOFJA LOKA, Titov trg Avtobusna postaja, tel. 064/621-755 , TRŽIČ, Predilniška ulK* " tel. 064/53-370 S KUP0NČK0M GORENJ* GLASA 7 % POPUSTA!__^ KUPON ZA 7 % PO^81 lov, «a fra lik. »»n «sir Hb) dob jih »ajl Pog Jl0| i* J«,; "»m ] Sl 0Vc k5 r^i-lraj£ yodi !a Mu£ S iii *o r Koze N ioVc Proj, i«B Pć r^ir *a 0 "are (Ovij Evropa ima tudi lovsko zakonodajo fomta iti oftratttlet? velikega petelina tybolj nevarna je laičnost. Tudi izobraževanju lovcev bi morala zveza namenjati večjo skrb. Nenazadnje velja, da zaščita ni vedno tista, ki rešuje. Jih, ki so razlago o kormora-delajo težave ribičem in družine Ekar, na prime Jezersko bil I prava kuga za ribe, imajo /•Vc». Kormoran, pravi stareši- Jjkdar pri nas. Pač pa je prišel k rjb> ker so njegove velike vode j^omašene, zastrupljene (brez ^* Pri vseh tovrstnih in po-Jih *** raz,agan m ugotavljan-i,. 'azličnih sprememb pa je "■Jbolj nevarna laičnost. Ta je F08osta tudi med lovci, zato bi ?<*J»la zveza na bližnji skupš-Su» Wi bo 22. marca, spregovoril |J|di o izobraževanju lovcev, J" J* je v Sloveniji 23 tisoč in ^nazadnje nameniti del denar-n ki se V Lovski družini Komenda so na nedavnem občnem zboru ocenili delo v minulem letu, ko je druiina praznovala 75-letnico dejavnosti in 50-letnico organiziranosti v okviru lovske družine. Še posebno zanimiva za številne obiskovalce in predvsem šolarje je bila lani razstava, ki so jo pripravili v svojem lovskem domu. Zdaj pa se v druiini pripravljajo na posvet, na katerem bodo na podlagi spomladanskega štetja srnjadi sprejeli plan za letos. V druiini, kjer je imajo 35 članov in 3 pripravnike, starešina je Ivan Peršin, gospodar pa Viktor Grintal, pa pripravljajo tudi program za prihodnjih pet let. nabere od članarine, eniti tudi za to. lov pa Je med slovenskimi tjr §e vedno aktualno vpra- j,y o zaščiti velikega petelina. oJ;0 ga zaščititi in ščititi ter ra/?11' ie bil cili velike8a askovalnega projekta, ki je S od 1988. leta do 1992, ,,7' Pa ga je bavarska družba ^biologijo divjadi (WGM domncen) ob podpori številnih bili tat°rjev, med katerimi so ko lVdl nemški IBM, bavars -Ro?H1Inistrstvo za kmetijstvo in dru?rstvo' Mercedes-Benz in lem8lmi" Sodelovali pa so pri *nan proJektu tudi številni lovci l*eniki Pa tudi g°zdarJL Proi l al Pa Je ta raziskovalni nfialkY 1 °bŠel Sloveni^° ra^*^ bilo vendar potrebno tudi Prepoved odstrela, pravijo strokovnjaki, ni rešitev za ohranitev velikega petelina. o tem, kaj smo no oblikovanje javnega mnenja sta postala pomemben del vsakdana, ko gre za polna usta besed o ohranjanju narave in naravne dediščine. Nihče si recimo ne upa opozoriti, da orli, kormorani, krokarji, kune, ki so "ogroženi", s svojo ogro- tovitevnaJD°lJ pomembna ugo-sUeu' a veba prepoved od-^ela- Odločbo ?Jelo o tem je NediT mt?v vehkega petelina ženostjo posegajo v druge ogro Vednc* Pu nas- ^a zdaJ Je ^e zene vrste ter so Praktično že v "nadvladi" pri iztrebljanju ru-ševca, velikega petelina, planinskega zajca, belke. Posebno poglavje so lisice, ki ji je moč najti že na nadmorski višini 1500 metrov. Bavarska študija nedvoumno odgovarja, da so vzroki za upadanje velikega petelina povečana zgoščenost dušika v zraku, ki zmanjšuje rast prehranjevalnega rastlinja, nemir v gozdovih, zmanjševanje življenjskega prostora velikega pe- iv— pristojno ministrstvo, j k°t to o velikem petelinu, ^°vi zaščiti, ohranitvi pri nas JU ^sledimo. Torej pristajamo .Povsem "nepismeno" oziro-1,1* ^strokovno reševanje pro-Wa Zaščite in ohranitve. Ob spJ Pa nekateri to uspejo e ievc p,° februarsko v SvJni« Jf "ekako pospešilo. iWa5;iebe>sosezacelaže (S.?;.^ pa pravega & «arnL7°:?e novembra so časa nenormalno ohladilo. dnevi, v pa čebele n-lV^S? cvetni Prah- tSNttl &T oživ,JanJa pL^Oz^SajseJe P°tem PI^!e«>Perat?./inog.,e vzdržc- H"CS£f!pri "fes* v «*«©| v razvoju ji bil ieb'torikitf'h sPot»ladans-KUl °Pravilih. Predsednik cerkljanske družine Franc Zorman ocenjuje, da je bila letošnja zima za čebele predvsem "muhasta" in da je padlo okrog 40 odstotkov družin. seveda v takšnih primerih neizbežen. Sicer pa je bila letošnja zima prav zato, ker prave čebelarske zime sploh ni bilo, precej varljiva in na neki način težka. Čebele skorajda niso mirovale in so zato povečini porabile prej in precej več hrane kot običajno med zimo. Dolgi jesenski izleti, še novembra, so krčili zimske zaloge hrane, ki smo jo čebelam dodali z jesenskim pitanjem. Marsikdo si bo zato očital, če ni že februarja pogledal, kako je z družino. Poznam nekaj čebelarjev, ki v teh dneh ugotavljajo, da so jim družine padle (pomrle oziroma oslabele), ker so ostale brez hrane. In kako je to mogoče? Po eni strani so "krivi" jesenski izleti, ki so se podaljšali še v november, in marsikje je prišlo zato tudi do tako imenovanih tihih ropov. Jeseni so čebele že tako bolj nagnjene k ropanju, minulo jesen pa je bilo razlogov zaradi dolgega jesenskega izletavanja še toliko več. Drugi razlog pa so potem zgodnji izleti in topel februar, ko so matice že začele zalegati, če ni družina že prej padla. Zato velja takoj ugotoviti, kako so družine prezimile (kdor še ni opravil tega pregleda v toplem dnevu -15 stopinj) in skoraj praviloma bo potrebno spomladansko krmljenje; bolje s pogačo kot s sladkorno raztopino. Slednja namreč deluje dražilno in pospešuje izle-tavnaje. Na nedavnem predavanju v Cerkljah, ki se ga je udeležilo lepo število čebelarjev iz cerkljanske in sosednjih čebelarskih družin, sta mag, vet. Mira Jenko Rogelj in vet. Janez Jelene govorila o najnujnejših spomladanskih opravilih in boleznih. Kar zadeva slednje, je potrebno biti pozoren predvsem na nose-mo in jo tudi zdraviti, če se kažejo znaki. Nevarna je tudi pršičavost. "Najbolj pomembno marca pa je, če so družine zdrave, če so dobro prezimile, če imajo hrano in matico, da imajo predvsem mir. Torej še vedno velja, da ne "ropotamo" po nepotrebnem okrog čebelnjaka. Poskrbeti pa moramo tudi, da so opaži suhi in da ne pride do prepiha." • A. Žalar Usklajena pravila z zakonodajo Gobarsko društvo Kranj Na rednem občnem zboru sredi februarja so člani v Kranju sprejeli nova, na podlagi zakona o društvih veljavna pravila, in se iz Gobarske družine preimenovali v Gobarsko društvo Kranj. Občni zbor Gobarske družine Kranj je bil 17. februarja. Na njem so člani sprejeli nova, z zakonom o društvih usklajena pravila, in se tako iz družine preimenovali v Gobarsko društvo Kranj. Nova pravila so bila Eotrjena na Upravni enoti v ranju 3. marca. Podobno bodo nova pravila o gobarskih društvih na občnih zborih sprejeli tudi v drugih gobarskih družinah v Sloveniji (kjer jih še niso) nazadnje pa se bo na občnem zboru, ki bo 12. aprila v Laškem tudi zveza gobarskih družin Slovenije preimenovala v Zvezo gobarskih društev Slovenije. Predsednik Gobarskega društva Kranj Malovrh je malo za šalo pa tudi zares med nedavnim srečanjem in pogovorom o tokratnem zapisu o rasti gob v februarju in marcu [>ripomnil, da gobe rastejo celo eto. Če ne v gozdu oziroma v avtohtonem okolju, pa v lončkih oziroma v toplih gredah ali pa kar doma ob zidu, kjer prezimujejo rože. Nič nenavadnega ni, če na primer doma kukmaki prej poženejo kot na primer tulipani. Sicer pa se maja, pa tudi že prej, pokažejo majniške lepo-glavke oziroma kolobarnice. Marčnice, ki največkrat pogledajo izpod snežne odeje, so letos, ko je februarska pomlad marsikaj v naravi že postavila na glavo oziroma prehitela, že odgnale. Če se bo pomladno vreme nadaljevalo, se lahko že zelo kmalu nadejamo tudi prvih mavrahov. Že precej pred prvimi gobami v letu, kot so na primer marčnice, pa so to leto odgnale po gozdovih in skritih jasah tudi "moderne gobe". Prve vsako leto odienejo marčnice. Vsako leto pa se že zelo zgodaj (ko odleze sneg) pokažejo tudi moderne gobe. Takoj ko je odlezel sneg, so se prikazali najrazličnejši odpadki. Gobarji, ribiči, lovci, ki se jim največkrat potem pridružijo še šolarji, pa tudi kakšen starejši domačin, bodo tudi to pomlad imeli kar precej dela s čiščenjem gozdov. Predsednik kranjskega društva Božo Malovrh tudi poudarja, da je še kako prav, da smo v Sloveniji sprejeli zakon, ki dovoljuje nabiranje gob v razumnih mejah. "Če bo letina, jih bo tako lahko vsakdo nabral zase (tudi še nekaj za v skrinjo). Upoštevati pa je potrebno, da zakon ne preprečuje hoje po gozdu. Zato ne smemo pozabiti, posebno v dveh letnih povečanih obiskih gozdov (julija, ko so borovnice, in septembra, ko so gobe), da v gozdu nismo sami." A. Žalar VSE SORTE Od "14. marca do naslednjič Obvestilo javnosti št. 6918: Tokratni "Astrolajf* smo v našem logarskem društvu naročili od ameriških kolegov, začeli smo namreč z meddruštveno izmenjavo, zato se za morebitne nejasnosti v tekstu opravičujemo, kajti šlogarski prevod, suha riba v vod'. OVEN če bo kdo slučajno odkril skrivnost vašega uspeha, mu enostavno odgovorite z "Bravo". Tako bo mislil, da sploh ni odkril skrivnosti vašega uspeha in vi boste uspevali naprej, brez da bi kdo uspeval na enak način kot vi. Nešteto je namreč načinov uspevanja, zato naj si vsak izbere svoj način. Kdor ponavlja, je papiga, kajne. To so vas namreč naučili že v osnovni šoli. BIK rvin ^^i^ Ne bojte se, ne bodo vas klonirali. Po domače povedano podvojili, sfotokopirali, prekopirali, skozi pavs papir ■ 1 narisali..., skratka, da bi iz vas nastal še en popolnoma J enak bik. Znanstveniki, pa tudi zvezde, pravijo namreč, da ——I je kloniranje vaše vrste nesmiselno. Predvsem zato, ker se biki lahko pojavljate v mnogoterih variantah kot : b'k na gmajni, b'k s kanglo, b'k v glavo, b'k brez črede... DVOJČEK En dan boste taki, drugi dan spet drugačni. Obračunajte s sabo. Takole naj bi izgledalo, v roke vzamete računalnik, vtipkate številke iz vaše EMŠO številke, jim dodate tiste iz vaše davčne številke, pojdite vprašat na banko, koliko imate še na računu in tik, preden obračunate do konca, penasto (morate se peniti) umešajte še te številke. Če boste na koncu dobili rezultat 892,7 ste izračunali pravilno. RAK Cvetoča'češnja, poštna uslužbenka s košato pričesko in plešasti moški bodo v vaših sanjah čvekali na robu gozda. Tolmačenje bi tule vzelo preveč časa, zato si kar sami tolmačite. Če pa bi vseeno želeli čim bolj ugodno tolmačenje zvezd, povprašajte na Gorenjskem glasu za številko žiro računa našega šlogarskega društva. Ma, bi se dalo kaj urediti za vas. Bomo pa kaj drugače prevedli. Tudi mednarodna izmenjava ni več tisto, kar je bila včasih. LEV Vaša velika želja, da bi mednarodno računalniško mrežo Internet preimenovali v Interomlet bo v naslednjem tednu že skoraj obrodila sadove. Polovica vodilnih ljudi v upravnem odboru, predvsem ljubiteljev omlet, bo na skupščini v torek, 18. marca, glasovalo za vaš predlog. Ampak rezultat bo 45 : 45. Podkupiti bo treba koga. Navodilo: v Tržiču boste izvedeli kaj več o tem. DEVICA Preveč skrbni boste, pazite, da ne zaidete z metlo na sosedovo dvorišče. Takole so sicer napisali naši ameriški šlogarski kolegi (če ne veš, za kaj gre, preberi v uvodu). Mi v slovenskem šlogarskem društvu imamo z devicami povsem drugačne izkušnje. Ampak, kaj čemo, sto ljudi, sto načinov. Prihaja pomlad in tereni vabijo. TEHTNICA V Ameriki baje tehtnice na veliko dopisujejo v šlogarsko društvo, češ naj v njihov horoskop napišejo kaj dobrega. In pol oni pišejo vse vrste traparije. V resnici pa astrolajf pišejo zvezde in ne navaden narod. Kljub temu bomo tudi mi tokrat naredili izjemo: naj naštejemo besede, ki za tehtnice v teh dneh pomenijo nekaj zares dobrega: 1x ribja pašteta, 8x skok s kuglo, 1x Ferdinand, 3x frizerski salon, polovica ministra za plavalne čepice in 2x Jaffa cakes. A je prav + poišči naš žiro račun. ŠKORPIJON Pičilo vas bo, da bi nekoga pičili. Recimo sebe z bučko v prst, ko boste vsi zoprni šivali tisti gumb na srajco ali kaj podobnega, poleg tega pa se vam bo še nekam mudilo sto na uro. Počasi, previdno in brez panike, še vedno ste uspeli priti, kamor ste bili namenjeni, še vedno ste naredili, kar ste nameravali narediti. In še vedno z nezaupanjem berete vse horoskope, razen "Astrolajfa". Temu verjamete. Hvala, hvala. STRELEC A ste že kdaj gledali eno izmed mnogih verzij Robina Hooda. Ste. A ste videli, kako je tip streljal, s puščico je preklal puščico. Ampak vi ste še boljši, zavedajte se tega. Ste že kdaj poskusili z desetnadstropne stolpnice vreči prežvečen žvečilni v globino in mimoidočega zadeti ravno v uč. Niste? Poskusite, boste videli, da vam bo uspelo, če ne prvič, pa sedmič. KOZOROG Zrasli vam bodo rožički (tolmačite si v prispodobi), zato si pustite rasti lase, da jih zakrijete. Saj veste, kako je naokrog kazati roge (človeku je lahko nerodno pa te zadeve...). Ko boste enkrat imeli lase primerno dolge, se ostnžite in če bodo na glavi še vedno sledovi rogov, vam pomaga lahko samo še poseben losijon Rogor-ezex, tisti z modro nalepko. Saj bo, boste videli. VODNAR Glede na to, da bi bili sposobni preplavati kaj več kot vašo kopalno kad po dolgem in počez vam zvezde predlagajo, da vstopite v spomladanski ciklus priprav na plavalni maraton "Atlantik plus". Poleg vaj v domači kadi, bo prav prišlo tudi namakanje v katerem od zimskih bazenov, predvsem pa ne pozabite na suhe vaje, to je metanje kamna čez Savo. RIBI Vstopili ste v dobo sedmih lesenih kamnov. Vaše preizkušnje bodo težke, a z nekaj malimi napori jih boste zmogli. Naj vam jih navržemo eno par. Udeležili se boste osem tekmovanj na osmih različnih balinplacih. Sedemkrat boste morali zmagati. Pogledati boste morali čez reko, se dotakniti drevesa in si ogledati film o indijancih. A vidite? šala mala za taprave kerlce, kot ste vi, pa naj boste on ali ona. ZZ Top prišli, odigrali, odšli Hvala lepa... Jap..., hvala lepa je pač stavek, ki se ga nauči vsaj eden članov vsake skupine, ki gostuje v ljubljanski Hali Tivoli in ni hudič, da bradati Billy F. Gibbons, kitarist skupine ZZ Top ne bi storil isto. brade pravzaprav niti ne potrebuj^. jo ima v priimku. Prvo presenece vsaj pogostim obiskovalcem toV^iv^ r>lneUon/-i mn^naiilll, bnn^rfnV V 1' I V Vods glasbena kilometrina, to je natan^s< odigranimi komadi. Najprej Predst? jicij^ tev nove plošče "Rhvtmeen", kl WPrir pravzaprav turneja "European namenjena in kasneje vrsta ^boj; uspešnic od Gimme Ali Your potegnjenega v Tush in pre» ZZ Top - Rhytmyn' and bluesin' Koncert leta je bilo zaslediti v medijih, tudi v Gorenjskem glasu, ki so napovedovali koncert ameriške skupine ZZ Top v ljubljanskem Tivoliju. Zveneče ime skupine, temu primerna cena vstopnice, a kljub temu polna dvorana, obvezna prisotnost starih rockerjev in predvsem profesionalen nastop legendarne teksaške trojice, obeh bradačev, kitarista Billva F. Gibbonsa, basista Dustvja Hilla (oba tudi pojeta) in edinega "oskubljenega" bobnarja Franka Bearda, ki do legendarnega komada La ^jjjj^ potegnjenega v Tush in nresefl JDraJ zaključek s Preslvejevo Jailh°u] 14. marca - V Plamenu v Kropi so po enotedenski |^vk» včeraj vendarle spet pognali stroje. Vodstvu je namreč l« 2Dra1' denar za izplačilo zajamčenih januarskih plač, J® se je sindikat odločil, da stavko prekine do prihodnje |j!rđe> ko bo znano, ali bodo lastniki potrdili sanacijski Kki^rani' Na kuverte z januarskimi plačami, ki so jim bile L Jubljene do danes, pa še vedno čakajo , .do danes, pa še vedno čakajo v Peku in v jQJ&nskem obratu Roga. Če izplačil ne bo, je bržkone kovati nove stavke. ^_ kroparskem Plamenu je Izplačilni dan naj bi bil danes tržiškem Peku. Vodstvo 'Vu uspelo najti denar ^M^Jamčene, to je deset otkov nižje plače. Kot ov1 de l'11 je povedal direktor Marij Korinšek, so sredstva do-:! deloma od dobaviteljev JJ0l&a iz koncema. Danes se ^ Ostala tudi uprava koncer-skupščini, na kateri bodo cK ali 0 dopolnjenem sana-!lJtw em Programu, ki ga je le gfravil direktor Korinšek. ^g°.bo bržkone že danes rt" h'J lasno, kakšna bo usoda f£mena- Na izid pogovorov 11 DrS tudi sindikat in njegov >Cj7ednik Bojan Gašperšic je afS da so stavko prekinili do J*.aH srede, ko bo znano J:enJe lastnika o sanacijskem i. ^famu in morebitni doka-^lizacijj ^Vet tudi v si je ves pretekli teden prizadevalo zbrati 165 milijonov tolarjev, kolikor potrebujejo za izplačilo plač. Čeprav o podrobnostih, kje naj bi dobili potreben denar, v vodstvu Peka ne želijo govoriti, je znano, da gre za pogajanja z ministrstvom in bankami. "Tudi delavci smo prevzeli svoj del odgovornosti za usodo podjetja in smo bili solidarni. Strinjali smo se, da bomo potrpeli še do petka. Če plač ne bo, pa upora delavcev in stavke verjetno ne bo mogoče preprečiti," nam je povedal predsednik večinskega sindikata ZSSS v Peku Anton Rozman. Če kuvert ne bo, bodo Pekovci že danes ustavili stroje. V obratu Roga v Retnjah so stroje pognali v sredo, potem ko so jim spet priklopih elektriko, brez katere so bili od 27. februarja. Denar za poravnavo računa so našli v Ljubljani. Tudi Rogovcem so bile plače obljubljene najprej do torka, nato pa do konca tega tedna. Direktor obrata Lado Ličen nam je povedal, da je vse odvisno od dogajanja v Ljubljani. Rog v Ljubljani je namreč v tem tednu dobil novo vodstvo, ki bo tudi skušalo zbrati denar za plače. • U. Peternel agencije za plačilni promet ni potrdil nobenega od predlaganih kandidatov ^gencija še išče direktorja L^ana Logar se poslavlja, saj se ne bo vnovič prijavila - Zavrnjen tudi Igor Omerza - Konec H ca bo imenovan vršilec dolžnosti, razpis bo ponovljen *n.a' 14. marca - Svet agencije za plačilni promet, ki po ohe "nenuje generalnega direktorja agencije, ni potrdil ^pisei?. .°d dveh kandidatov, ki sta se prijavila na javni j^kfo'. sedanja direktorica Romana Logar niti direktor \\^ SDK Igor Omerza nista dobila dovolj glasov članov ^en0 Razpis bo ponovljen, v vmesnem obdobju pa bo v*n vrši|ec dolžnosti direktorja. K"Val* Se-Je agencija preo-dirSvJavni zavod, njene-.. avn-^a ne imenuje več k°ra a8encije, nato pa ga KiKti š* vlada. Svet 'Oflte*^ Ki mu nroHcorfinV 4. ^ I te Rredlai Potrdil nobenega vlada in Banka Slovenije. Po \w h ^oman t kandidatov, to mnenju sveta Logarjeva tudi ni ,ft vj^rze. z\ o^ar m Igorja pripravila celovitega strateške- ^°niaiB _^ot Je P°Jas" ga načrta. In zakaj je neustre p ji) »&»c..2bor> temveč ga pre- svet ^h,M mu predseduje oanovec, pa na svoji nasprotoval kandidaturi Logarjeve zato, ker je vztrajala pri svojem konceptu modernizacije plačilnega prometa. Kot je dejal Banovec, svet tega ni mogel podpreti, saj koncept Logarjeve nasprotuje zamisli, ki jo je sprejel svet, pa tudi ovec, je svet zen kandidat Omerza, ki se je med drugim zavzemal za privatizacijo agencije, s čimer bi le-ta prišla pod bančni nadzor, želel pa je tudi zgladiti spor med agencijo in vlado? Banovec je pojasnil, da je bil Omerzov program bolje sestavljen, kljub temu pa so člani sveta menili, da je bil preveč "tehnološko orientiran". Tako agencija za plačilni promet za zdaj ostaja brez novega direktorja. Po 24. marcu, ko se izteče mandat Romani Logar, bo njeno mesto prevzel vršilec dolžnosti, ki ga bodo po Ba-novčevi napovedi poiskali znotraj hiše (ali bo to Romana Logar, ostaja zaenkrat še odprto vprašanje), javni razpis pa bodo ponovili. Na ponovljeni razpis pa se sedanja direktorica Romana Logar, kot je napovedala, ne bo vnovič prijavila, saj ostaja načelna v svojih zamislih . Svet agencije se je na svoji seji med drugim seznanil tudi s poslovanjem agencije v lanskem letu. Lani je ustvarila za 600 milijonov tolarjev presežka (za 12 milijard prihodkov in 11,3 milijarde odhodkov), ki bo ostal nerazporejen, kam z njim, pa bo odločila vlada. Na seji pa so se člani sveta seznanili tudi s protestom sindikata zaposelnih na agenciji, ki zaradi nezadovoljstva grozijo celo z blokado plačilnega prometa za prvi maj. • U. P. lei*ben posel na ruskem tržišču Iskratelova GSM centrala v Rusijo J^T^ Vreden 15 milijonov nemških mark. - Lani za blizu 90 milijonov mark izvoza v Rusijo. e v tem mesecu bo Rusijo poslal prvo opreme. Projekt mu. - *a*Jiuei v SM i sv°ie GSM oiircme. rroieM ftosl* l*aadaljevanje pred letom začetih *Mm , 80 lJa prodali prvi paket treh KJjai sistema S12000. Da bi ponudbo k JJJJj Približali pričakovanjem kupcev, fcE?k svoii standardni ponudbi Bel telefonskih central dodalo še W? novih tehnologij in storitev v ^nikacije. V tem kontekstu Je i22Ne tehnologije GSM, ki je f*tdn? 0 nastoniena na Siemens, stan-feSSP Iskratelovega partnerja. Po p2eva* »o celotni posel vreden l^hjonov nemških mark. Kes sJet°vnem trgu telekomunikacij rVemA Aet svetovnih proizvajalcev iz fPPonlv Amerike, Zahodne Evrope in P-Nirt obvladuje 90 odstotkov prome-hdVSp0nUcime trge teh proizvajalcev je o4tr^knv ,Zaradi čredno visokih vstopnih VNii tl*i lub vedno močnejši liberal-O^Keri k(\Prodreti. Zato je je Iskratel i nov način reliefnega tiska cenovno približala širšemu trgu odjemalcev. Kora-C pa je prvo večjo količino kartonastih map že izdelala, za njihovo distribucijo pa je zaenkrat poskrbela DZS, vendar pa Janez slatnar opozarja, da se kot mali podjetnik ne more strinjati z izredno dolgimi plačilnimi roki ter skoraj trikratnim razkorakom med proizvodno in prodajno ceno izdelkov. Za to poskrbijo predvsem posredniki, brez katerih pa si majhni podjetniki pravzaprav težko utrjujejo pot na trg. Po ocenah bi lahko tisk na usnje že v kratkem pri Slatnarjevih dal delo novim delavcem, zagotovo pa si pohvalo zasluži tudi sodelovanje z naslednico nekdanje Lepenke ob izdelovanju kartonskih map. Tako usnjarstvo kot papirništvo imata v Tržiču dolgo tradicijo, obe dve panogi pa sta med tistimi, ki so v zadnjih nekaj letih v Tržiču največ prispevali k dvigu brezposelnosti. Ob uspešnem prodoru novih izdelkov na trg se za usodo obeh dejavnosti ter novih dveh delovnih mest menda ni bati. Seveda Sa bo dO takrat, kot ugotavlja anez Slatnar, skozi Tržič moralo preteči še kar nekaj vode. * U. Spehar Iščemo zastopnike za predstavitev knjižnega programa po podjetjih. Delo po pogodbi ali kasneje redna zaposlitev. Didakta, Radovljica, tel (064) 715-515 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA V enem dnevu! KOREN 9H JOŽE Čopova 1, ŽALEC TEL: 063 715-526 MEŠETAR Cene so rasle počasneje kot stroški Na Kmetijskem inštitutu Slovenije s številkami dokazuje0 kar občutijo govedorejci pri svojem delu in na kar opozat) jj tudi državo. Odkupne cene mleka in pitanega goveo^ namreč lani rasle počasneje od pridelovalnih stroškov, zato** dohodkovni položaj v govedoreji precej poslabšal. Str° prireje mleka, ocenjeni na osnovi modelov, so bili dec^A lani za 16,2 odstotka večji kot decembra predlani, stf°Jj pitanja govedi pa so v enem letu porasli za 5,5 odstotka inštitutu so ugotovili, da so v enem letu, med predlanskih lanskim decembrom, najbolj porasli stroški kupljene krffl6 ^ prireji mleka za 19 odstotkov in pri pitanju goved # odstotkov) ter plače v gospodarstvu (za 14,5 odstokov), tudi osnova za obračun stroškov dela na kmetijah. Ostali str , so porasli bistveno manj. Teleta, ki so pri prireji mleka str* ^ pridelek, pri pitanju goved pa glavni posamični stroše^ pomembno vpiiva na skupne stroške, so se v enem letu p0** m za nekaj manj kot štiri odstotke, izločene krave pa cel0 sedem odstotkov. .J Na Kmetijskem inštitutu so na osnovi modela ocenili, d 3 bili decembra lani stroški prireje litra mleka na kmetijah ^ tolarja in so bili za 0,7 odstotka višja kot novembra, sti■. pitanja goveda pa 268,35 tolarja za kilogram žive teže oz; odstotka višji kot v predhodnem mesecu. Pri ocenjena stroškov so upoštevali povprečni stalež 15 krav s teleti oo kilogramov, 6 telic za obnovo črede krav in 13 glav 0» govedi, povprečno letno mlečnost 4.500 litrov na kravo, P'1 j od teže 120 do 550 kilogramov, povprečni priraste* g kilograma na krmni dan, amortizacijsko dobo krav pe* vrednost stranskih pridelkov (tele, gnojevka, izločena krav Sejmi in dražbe Ponovno oživlja tudi sejemsko dogajanje. Mercator * Krka, PE Agroservis prireja v Novem mestu o danes, Pet pgi ponedeljka Gregorjev sejem. Na sejmu - odprl ga bo *. Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije - bo 130 dot" in tujih razstavljalcev ponujalo izdelke za kmetijstvo, %°l vo, vrtnarstvo in široko porabo. V času sejma bo več pred3 *| časopisno založniška družba Kmečki glas pa bo razglasila mladega gospodarja leta. Za ta naslov se z Gorenj**, potegujeta tudi Janko Jeglič iz Podbrezij in Monika R*si \ iz Podkorena. V Novem mestu bo pri trgovini Tabaku^ Cikavi od 21. do 24. marca še Jožefov sejem k*^Jy mehanizacije, na katerem bo sodelovalo več kot 130 dop1 in tujih izdelovalcev in trgovcev kmetijske mehanizacjJ Schwarrzl - Freizeitzentrumu pri Gradcu bo od danes, p nedelje največji sejem rabljenih poljedelskih strojev Avstriji in prireditev Agrar • Info 97 z veliko razstavo strojev. Prireditelji obljubljajo, da bo na sejmu več kot dva ^ rabljenih traktorjev in ostalih strojev. Agroemona Dorriza ^ na dražbi, ki bo v sredo na gospodarski enoti Drnovo \° $ Mengeš - Kamnik), poskušala prodati veliko rabljene kJ^Jj^ mehanizacije - od traktorjev IMT, Torpedo in Ursus do rt obračalnih pajkov, zgrabljalnikov, trosilnikov, škropilnic nih voz, nadomestnih delov in drugega. VEDEŽEVA^J 090 44 6?^J A l u kh Ka *>v Prc Ha kb 0 Pot '% 'Ud Zab H % lMoinosf osebnega obiska! 090/41-29 1090/42-38 Q9042_65 Aktiven in ugoden občutek ve* 4** MEDICINSKIMI HLAČNIH NOGAVICAMI act *raztične stopnje kompresije ^priporočamo pri stoječem delu *anatomsko razporejen pritisk na nogo V barvi koze, si Ve, črne, modre nižje promocijske cene I 40DEN 125 7,00 SIT I 70 DEN 1368,00 SIT j 140 DEN 1709,00 SIT MEDISAN do.o„ Kranj, Kidričeva I ORTANA d.o.o., fiadovljica, GregorM* j PRENOVA d.o.o., Bled, Ljubljanska cJ IOTP TEPINA d.o.o., Jesenice, Titova}.*?'''' L VREME Vrernenoslovci nam za danes napovedujejo precej jasno, le popoldne se bo ponekod malo Pooblačilo. V soboto in nedeljo bo zmerno pretežno oblačno. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo bo prvi krajec nastopil ob 1.06, kar po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje rrtfzlo, če niJugozahodnik. Najlepši slovenski ljubezenski stih Izdaji Glasba je iivljenje se vedno zgodi kaj novega in ker li)?^ vrat* koledarska pomlad - kar zadeva vremena smo (»P ko v najlepšem letnem času - se v nas le prebujajo hh^0' ^ včasih vodijo prav v pesnikovanje. To pa je Sl °dišče za naš nagradni razpis, kjer iščemo najlepši genski ljubezenski stih. £fl/ torej pričakujemo od vas? Ve vrstici, ljubezenski verz, ne sonet, samo dvovrstičnico. V jy v|1 ljubezni se z malo besedami veliko pove. Recimo: teb P°letJe> jesen ali pomlad, O e draga vedno imam zares rad. . vseh podrobnostih v zvezi z nagradnim natečajem vas obveščali v oddaji. Sodelujte, pesnikujte, kajti *€nje z nami se vam vedno izplača. °teri se še kar ne morejo pomiriti po slovenskem izboru za tf^vk° evrovizije. Skrbi jih, da ima naša zmagovalka fes i RIMČ premalo pevskih izkušenj, kar pa sploh ni trb 0sn°vni šoli in gimnaziji je prepevala v kvalitetnem t^.^jskem pevskem zboru, s katerim so uspešno nastopali *afe n° tekmovanjih. Bila je celo solistka. Izkušnje ima tudi z ]/Ql^Vno'8^sbenega področja, saj je kot srednješolka prepe-v/0 z bandom po zabavnih prireditvah. Da o igralsko-pevskih »a^» ki jih narekuje gledališče ne govorimo... Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA. Naj bo pomlad, jesen ali zima, vedno mi prija voda EDINA, Sonja Jerovšek, Rogaška Slatina UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED SLPKATV LOKATV LOKATV J^na scena scena scena scena Koffe?\\ /ebruarski SCENI na LOKATV je bila MILENA Po Do** 10 12. 4208 Šenčur. Nagrado bo Milena prejela Odgovo'' P?k|anja Pa P SUNNY ORCHESTRA. Pravilni Vodd se J® namreč glasil: 8 članov. Pa bos£ w b.° na sporedu v ČETRTEK, 20. 3., ob 20.10 uri ».. ia v studiu MZ HEKTOR in CEST LA VIE. Pa§e""............................... *uPan i£ra??0 vPraSanje: V kateri skupini poje Matjaž » ko ni MZ HEKTOR? ,ME PRIIMEK: nashu i r£a* dopisnicah, najkasneje do četrtka, 20. 3. "asiov LOKATV p.p. 114 4220 Škofja »-^ 1 * pp. i n Škofja Loka. SCENA SCENA SCENA SCENA LOKATV LOKATV Dio porko... ja tanajraj A mislite, da Primorci govorijo samo dio porko, ma dajte no, ma ke ste munjeni. Primorci rečejo tudi dio bono, ane, predvsem pa je nadimek pevca skupine U2 Bono in nič drugače. No dobro, pustimo kletvice pa te zadeve, saj to bržkone res ne sodi v cajtng. Ze vnaprej se opravičujem, ampak, kaj morem, tako je bilo tokratno vprašanje. Višja sila kok'r. No, na koncertu ZZ Top je bilo čisto fajn, več lahko preberete na 25. strani. No, pa tudi pogledate... In ker Je kriza s časom vedno velika, bomo tudi pohiteli kot se šika... Nagrado torej dobi Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, 4220 Škofja Loka. No, evo nagrade. Nasvet je sledeči: počakati na dopis, ga pazljivo prebrati in zvizzz v kranj v Aligator Music Shop, kjer vas čaka velika izbira muzike, take in dru-gačene. TOP 3 1. Pop - U2 2. Zobar - Čuki 3. Gamma 6 NOVOSTI Končno so na zalogi Neurotic Outsiders. Že veste kateri. Perota Lovšina in Zadnji križarski pohod sem omenil že zadnjič, pravtako filmsko glasbo iz filma Space Jam, no ko smo že pri filmski glasbi Je tu novi cd iz filma "People VS Larry Flint". Aha, nova plošča Patricie Kaas "Dans ma chair" bi se tudi dala dobiti. Pa še Sedmino moram omeniti (več o Sedmini na 20. strani) in to ne le najnovejšo ploščo "Onkraj reke", ampak tudi ponatis prvih dveh iz začetka osemdesetih let, na cedeju seveda. Pa še dve dance zadeve za zaključek: Just The Best 11. in kompilacija Gamma 6. Vstopnice Parni valjak v Kamniku 15. 3., in Oliver Dragojveič isti dan v Kranju. Cez celi vikend pa Rave žur v Novi gorici (Promise-land seji reče). IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 254: A veste, kaj vas bom tokrat vprašal. Zgodba v filmu Outsider se dogaja v letu 1980. Takrat je med drugim umrl tudi neki tip, državnik pravzaprav. In nekateri so jokali, večini pa je bilo bržkone vseeno. Ime hočem. Dopisnice pošljite do srede, 19. marca, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodl-gator". Tako, prav lepo vas pozdravljam. Valeriji sporočam, da naj bi Kelly Famillv bili v aprilu enkrat, ni pa potrjeno, Mojci pa odgovor - nič posebnega. Čav.... DISCOTEKA RADOVUI CA Danes po 22. uri VLADO KRESLIN SflVNfl • SOtfRIJ 064/»» 11 33 TELOVADBA @ ZA NOSEČNICE S0VNfl#HYDRO JET LESTVICA RADIA KRANJ S PIZZERIJO MATEJA PETEK, 14. 3.1997 ob 18.30 tel. 222-800 ureja: IGOR ŠTEFANČIČ Domača: 1. TANJA RIBIČ: ZBUDI SE 2. ROK'N'BAND: DEJ RUK'N ME 3 ČUKI' ZOBAR 4* POVVER DANCERS & SASHA: PRAVA CIFRA 5. AVTOMOBILI: NAVADEN DAN 6. 24 UR: OPROSTI Ml 7. BABILON: CVETJE V JESENI 8. GIMME 5: SLEDI SIVIH CEST 1. MADONNA: DONT CRY FOR ME ARGENTINA 2. SCATMAN JOHN: EVERY BODY JAM! 3. NO MERCY: VVHEN I DIE 4. AEROSMITH: FALLING IN LOVE 5. BLUR: BEETLEBUM 6. D.J. BOBO: RESPECT YOURSELF 7. BEE GEES: ALONE 8. MARK OWEN: CLEMENTINE =?ADiO 91.3 f;7) KUPON ŠTEVILKA 18 DOMAČO ŠT: TUJO ŠT: MOJ NASLOV: RADI*j^o* m (f ft D08M 6UK8t!J! OD 17. 3. 1997 DO 15. 3. 1997 LESTVICA NAJPOPASTIH 15 1. SARAH BRIGHTMAN + ANDRE BOCELLI - TIME TO... 2. SOUEEZER - SATURDAV NIGHT 3. BACKS STREET BOYS - ANVTHING FOR YOU 4. C-BLOCK - SO STRONG OUT 5. NINA - TREBAM TE 6. NO DOUBT- OONT SPEAK 7. BEE GEES - ALONE 8. NEVV/MARCEL POMANOFF - l'D LOVE YOU TO WANT ME 9. 4 FUN - KAMADER0 10. NEW/WHITE TOWN - YOUR VVOMAN 11. BOYZONE - A DIFFERENT BEAT 12. NEW/WARREN G. -1 SHOT THE SHERIFF 13. NEW/JOVANOTTI - BELLA 14. NEVV/KHALED - AIONA 15. NEW/BLUR - BEETLE BUM LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 30 1. SEOUENTIAL ONE - MY LOVE IS HOT 2. RED 5 -1 LOVE YOU STOP 3. GALA - LETABOYCRY 4. DJ STONE - KOMMANDO 5. NATASHA HAGEN - YOU AND YOU 6. B. B. E. - FLASH 7. ANTI FUNKY - ALL SO NIČE 8. THE ALTERNATIVE CREATORS - THE BEAST 9. SKANKY - VVHERE IS MY MONEY 10. NEVV/NOMANSLAND - FANTASY 11. GIMME 5-BREZ TEBE 12. HARDEA - MR FACKER 13. JAM IN DEEP. BASTARD '97 14. X - TREME MEASURE - RAP - O - CLAP - O 15. LUNA-YOU ANDI 16. NEVV/THE SOUNDLOVERS - PEOPLE 17. NEVV/C-MANIA - CROSS MY MIND 18. DISCOVER - THINKIN' ABOUT YOU 19. NEW/AQUA - ROSES ARE RED 20. NEVV/SASHA + POVVER DANCERS - PRAVA CIFRA 21. DON MURPHY - VVHAT YOU WAQDDY / RING MY BELL 22. NEVV/CLUTCH - MAD DESIRE 23. MISING HEART- CHARLENE 24. JK - SVVEET LADY NIGHT 25. DISCO ROUGE - DISCO ROUGE 26. MR - TO FRANCE 27. DE DONATIS III - THE SOUND (REMIX) 28. MILK INCORPORATED - LA VACHE 29. SLO ACTIVE - ODPELJI ME NA MARS 30. M - PILU TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Živio, prijatelji Tržiškega hita! Lepo vas pozdravljamo, pokrovitelj ponedeljkove oddaje TRGOVINA DONA iz Bistrice pri Tržiču In midva, ki sva vsak ponedeljek z vami. Trgovina Dona tudi prispeva lepo nagrado, ki jo tokrat prejme naša zvesta hitovka Irena Skrjanec Iz Mošenj pri Radovljici. ČESTITAVA! Na koncu naj se zahvaliva za vso pošto in glasove v živo. Se pravi vsem, ki ste delali promet pošti in Telekomu. Slišimo se ponovno v ponedeljek, 17., na valovih Radia Tržič, vidimo pa v petek, 21. marca, v Gorenjskem galsu. Do takrat se imejte kar se da lepo. CAO! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Don't cry for me Argentina - MADONNA (1) 2. Saturday night - SOUEEZER (3) 3. Silently - CAUGHT IN THE ACT (2) 4. Please don't go - NO MERCY (13) 5. Nanana - KELLY FIMILY (7) 6. Just for vou - MASTERBOY (12) 7. Zobar - ČUKI (novo) 8. Don't speak - NO DUBT (4) 9. Bomba - POVVER DANCERS (8) 10. Tearin up my heart - N'SYNC (novo) 11. Anywhere for you - BACKSTREET BOYS (novo) 12. Dej ruk'n me - ROK'N'BAND (16) 13. Brez tebe - GIMME 5 (9) 14. Heaven is a place on earth - BELINDA CARLISLE (OLD) 15. Un-break my heat - TONI BRAXTON (6) 16. Maid of Orleang - SUSPICIONS (novo) Izpolnite kupon In ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 17. marca. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: LESTVICA 5 + 5 UREJA SAŠA PIVK 1. DEL: 1. PATROL: Cecilija 2. CHATEAU: Solzice 3. ČUKI: Zobar 4. MONROE: Le zvezde vedo 5. KIKI BAND: TI II. DEL 1. ZLATKO DOBRIČ: Ostanlva prijatelja 2. ROK'N'BAND: Dej rukn me 3. REOUIEM: Ogenj 4. SLO AKTIV: Odpelji me na luno 5. KATJA MIHELCIC: To nisi ti Živio in hvala vsem, ki sodelujete z nami. Tokrat smo v naši glasbeni oddaji Sredstavili skupini Ptujskih 5 In Zmelkoow. Nagrade pa bomo podelili: Mančki lavec iz Kranja, Vidi Bobnar iz Cerkelj, Matjažu Fajfarju iz Škofje Loke In Petri Bogataj iz Žabnice. čestitamo in vas vabimo, da nam dopisnice pošljete na naslov: Radio Sora, Trg svobode 2,4226 Žiri. Hvala pa tudi Borutu, ki je v sredo vodil našo lestvico. Povabilo velja tudi vam. NOVO! NOVO! Preizkusite se kot voditelj ene lestvice 5 + 5. Vašo tovrstno željo nam sporočite na zgoraj omenjeni naslov in pripišite svojo telefonsko številko. V upanju, da dobim nove in nove obraze ter glasove v studio Radia Sora, vas lepo pozdravljam vaša Saša Pivk. KUPON Glasujem za: Moj naslov: SOBOTA, 15. MARCA 1997 TVS 1 7.50 Včeraj, danes, jutri 8.00 Radovedni Taček: Igla 8.15 Pod klobukom 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor '96 10.00 Snežna reka: Saga o McGregor- jevih, avstralska nanizanka 10.50 Hugo, TV igrica 11.15 Tednik 12.10 10.000 obratov 13.00 Poročila 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja 14.05 Policisti s srcem, avstralska nanizanka 15.05 Taborniki in skavti, ponovitev 9. oddaje 15.20 Ana, nemški film 17.00 Obzornik 17.15 Kronika afriških živali 18.05 4x4 18.30 Ozare 18.40 Hugo, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, Šport 19.50 Utrip 20.05 Res jel 21.40 Za TV kamero 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Mali oglasi, slovenska humoristična nanizanka 23.15 Trd oreh, angleška nadaljevanka 0.05 TV jutri, videostrani TVS 2 11.00 Rdeča zastava, ameriški film 12.35 Roka ročka 13.35 Echo point, avstralska nanizanka 13.50 EP v biatlonu, reportaža s Pokljuke, ponovitev 14.00 Svetovni pokal v smučarskih tekih, 30 km (ž) in 50 km (m), posnetek s Holmenkolma 16.35 Podarim dobim, ponovitev 16.55 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 18.10 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 19.00 Portret športnika 19.25 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. teka 20.15 Finale EP v biatlonu, reportaža s Pokljuke 20.40 Vail: Finel svetovnega pokala v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka 21.35 Moški, moški, moški, italijanski film 23.00 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z avtorji: 14. oddaja - Ervin Fritz 0.05 V vrtincu 0.30 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 Čvekalo, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Nora hiša, ponovitev 10.55 Očka major, ponovitev 11.15 Cooperjeva druščina, ponovitev 11.40 Ned in Stacev, ponovitev 12.10 Sobotna matineja: Goljat, film iz serije Vitez za volanom 13.50 Kako je bil osvojen divji zahod, 10. del nadaljevanke 15.35 Ta Čudna znanost, ponovitev 16.00 Alf, 33. del 16.30 Mupet show: Beverlv Siliš, 81. lutkovne serije 17.00 Disnev predstavlja: Aladin; Račje zgodbe 18.00 Atlantis, glasbena oddaja 18.45 Kung fu, 18. del 19.35 Princ z Bel Aira, 86. del nanizanke 20.00 Sobotni večerni film: Sama proti zakonu, ameriški barvni film; Joanna Kerns, Tim Matherson 21.40 Lovec na glave, ameriški barvni film; Sandra Dee, Roy Thinnes 23.40 Vroči pogovori, 17. del erotične nanizanke 0.10 Duh noči, erotični film 1.40 Video strani POPTV 8.00 Marčeski, risana serija 8.30 Reboot, mladinska serija 9.00 Maska, risana serija 9.30 Parker Levvis, mladinska serija 10.00 Dogodivščine brenčeče čebelice, risana serija 10.15 Flipper, mladinska serija 11.00 Vesoljski bojevniki, nanizanka 12.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 13.00 Grand Prix 13.30 Obraz tedna, ponovitev 14.00 Neznani zaščitnik, ameriški film 16.00 NHL hokej 16.30 Zadnji med ljubimci, ameriški film 18.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 19.00 Varuška, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Rambo 3, ameriški akcijski film 22.00 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 23.00 Diamantna past, ameriški film; Brooke Shields 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik, ponovitev 10.20 TV prodaja in turistični napovednik 11.00 Video kolaž 14.30 TV prodaja in turistični napovednik 15.00 Zdravstvena oddaja, ponovitev 15.30 Bratje Kara-mazovi, ponovitev filma 17.00 Video-boom 40, glasbena oddaja 18.00 Šolska košarkarska liga 19.00 TV dnevnik 19.20 Burleska 20.00 Drugačen moški, 5. del 21.00 Zgodba Monkevja Zetterlanda, ameriški film; Bo Hopkins, Sofia Coppola 22.30 TV prodaja in turistični napovednik 23.10 Dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 11.00 Potovanja dr. Dolittlea 11.30 Očarljive dirke, dokumentarna serija 12.00 Poročila 12.25 Lovec, poljski mladinski film 13.55 Risanka 14.05 Briljantina 14.50 Filipovi otroci 15.20 Skupaj v vojni 15.50 Hrvaške katoliške misije 16.20 Televizija o televiziji 16.55 Poročila 17.00 Prosim vas, vzemite mel, madžarski mladinski film 18.00 Sonovi neviht 19.03 Na začetku je bila beseda 19.10 Spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.30 Mopdra vročica, ameriški barvni film; Brian Dennehv, Joe Pantoliano. BiH Paxton 22.15 Opazovalnice 22.50 Svet zabave 23.20 Polnočna premiera: Cad-fael: Hudičev učenec, ameriški film HTV 2 11.05 TV koledar 11.15 Obalna srraža. ponovitev ameriške nanizanke 14.35 S knjigo v glavo 15.20 Divje srce, ponovitev mehiške nadaljevanke 17.10 Zakon v Los Angelesu, ponovitev ameriške nanizanke 17.55 Skrita kamera, razvedrilna oddaja 18.20 Alpe -Donava - Jadran; Satelitske vojne 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Trilček 21.10 Vesoljsko obdobje, znanstvena oddaja 22.15 Nove priložnosti, nanizanka 23.00 Zlati gong AVSTRIJA 1 12.10 Klic v sili, Kalifornija 13.00 Življenje in jaz 13.20 Čudovita leta 13.45 Princ z Bel-Aira 14.10 Kirk, ameriška serija 14.35 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine 15.25 Beverly Hills, 90210 16.15 Melrose Place 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. teka iz Vaila 18.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom (m), prenos 1. teka iz Vaila 19.30 Velesalom (žL prenos 2. teka 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Za strahopet-nost ni usmiljenja, nemško-avstrijsko-luksemburška filmska drama 22.00 Veleslalom 9m), posnetek 2. teka 22.15 Night Eves 2, ameriški arotični triler 23.50 Sramota, angleško-francoska drama 1.35 Nevarnost, ponovitev ameriškega akcijskega filma 3.05 Klic v sili, Kalifornija 3.50 melrose Place, ponovitev 4.35 Beverly Hills 5.30 Princ z Bel-Aira, ponovitev AVSTRIJA 2 11.05 Most pri Remagnu, ponovitev ameriškega vojnega filma 13.00 Čas v sliki 13.10 Miljonar, nempka komedija 14.30 Maigret m njegov največji primer, avstnjsko-italijansko francoska komedija 15.55 To so bili časi, solistični nastop komornega pevca Petra Minica 16.30 Alpe - Donava - Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Krona narodno-zabavne glasbe, tekmovanje narodno-zabavnih izvajalcev in avtorjev, vodi: Kari Molk 22.00 Čas v sliki 22.10 Vse je komedija: Priljubljena pošast, komedija, posnetek gledališke predstave 23.35 čas v sliki 23.40 Psihološki teror v pisarni, ameriška akcijska drama 1.10 Šport 2.10 Pogledi od strani 2.15 Ozri se po deželi, ponovitev 2.45 Schiejok, ponovitev 3.45 Policaji v dvomljivi luči, ameriška TV kriminalka; Kate Capshaw TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.45 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Poročila Gorenjske 435 (ponovitev) 20.25 Duhovna misel - 42. oddaja 20.35 Glasbeni spot 20.40 Umetniki v našem času: Izidor Jalovec 20.15 Izdelava tolminskega sira 20.20 Glasbeni spot 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasbene novosti: Pozdrav z Gorenjske Sava kvinteta z Jelko 22.10 Odprti ekran 22.25 Kamera presenečenja -69. oddaja: Parižanka 22.45 Video trač 23.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 133. oddaja 00.10 Z vami smo bili... nasvidenje 00.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.12 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film: (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.47 Videostrani LOKA TV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva "safari Tunis" 18.59 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant (Cherie band ponovitev) 20.44 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe -ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK KINO 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 18.25 Mladinski program, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Glasbeni mix 20.30 Borut prerokuje, v živo 21.30 Film 23.00 Video boom 40 24.00 Top spot 00.05 Erotični film 1.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 Čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Novinarski prispevek 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru Mateje Zveršen 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV atereo na 88,9 In 95.0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Za začetek bomo povedali kaj o stvareh, o katerih se ne pogovarjamo ravno vsak dan. Nadaljevali bomo z glasbo in nagradami. Ob 14:30 se bo namreč pričela oddaja Ta dobr'h deset radia Tržič. Uro kasneje bomo spremljali in komentirali. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nato glasbene čestitke in oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, nato bo na vrsti še kakšna zanimivost, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 11.35 RM video strudio 12.00 BBC, osmrtnice 12.15 Viktorji 96 - glasovanje 12.45 Biroteh 13.00 Glasba je življenje 14.45 Zlati zvoki (nova NZ rubrika) 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Moja je lepša kot tvoja (Besnica 97) 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 GIM 9 - mladinski program 11.00 Evropa v enem tednu 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji servisni program, vreme, ceste, vikend informacije 8.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Dober tek Slovenija, oddaja o kuhanju in skrivnostih kulinar-ike 12.00 Stampedo, oddaja o Country glasbi 13.50 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalcev 14.15 Novice 15.00 RGL na slovenskih vinskih cestah 15.30 Vklop radia Slovenija DO 16.15 Na slovenskih vinskih cestah 16.45 Notranjsko kraški mozaik 17.25 S totega konca - štajerski tedenski magazin, vinske ceste 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja 22.30 Star sat radio R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER amer. kom. JERRY MAGUIRE ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. music. EVITA ob 17.30 in 22.15 uri, amer. biogr. drama MICHAEL COLLINS ob 20. uri ŽELEZAR amer. kom. MATILDA ob 16. uri, slov. ljub. drama OUTSIDER ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. drama ŽIVLJENJE S PICASŠOM ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA film. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in 20. uri, slov. ljub. drama OUTSIDER ob 22. uri BLED Ni predstave zaradi selitve na novo lokacijo! ŠKOFJA LOKA amer. film SVETLOBA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. akc. trill. SVETLOBA ob 20. uri NEDELJA, 16. MARCA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 7.55 Včeraj, danes, jutri 8.00 Ozare, ponovitev 8.05 Željko, avstralska nanizanka 8.30 Živ žav 9.25 Dodojeve dogodivščine, francoska risana serija 9.30 4x4, ponovitev oddaje o ljudeh in živalih 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Brežic 11.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Dlan v dlani, oddaja TV Maribor 12.30 Nedeljska reportaža, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila 13.05 Planet In, ponovitev 14.35 Egipčanka, ameriški film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka 17.35 Po domače 18.45 Spoznavanje narave in družbe, 2. oddaja 19.05 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.20 Rondo kviz 21.40 Moški ženske 22.30 Poročila, vreme 22.40 Hemingway, ameriška nadaljevanka 0.20 Videostrani TVS 2 10.25 Mali oglasi, slovenska nadaljevanka 11.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke, ponovitev 12.15 Echo Point, ponovitev avstralske nanizanke 12.40 Ljudje in zemlja 13.10 Holmenkoln: Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos 15.15 Svetovni pokal v smučarskih tekih, 4 x 5 km (ž), posnetek iz Holmenkolna 16.00 Košarka NBA ac-tlon 16.30 Teniški magazin 16.55 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 1. teka 17.55 Celje: Polfinale evropskih pokalov v rokometu (m), Celje Pivovarna Laško -Barcelona, prenos 19.25 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom (ž), prenos 2. teka 20.15 Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek 1. teka iz Vaila 20.40 Vail: Finale svetovnega pokala v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 21.30 Slovenski magazin 22.00 Zlati petelin '97 22.30 šport v nedeljo 23.15 Žive legende iz daljnih dežel, francoska dokumentarna serija 23.35 Evropski pokal v bitlonu: Finale, reportaža s Pokljuke 23.35 DP v latinskoameriških plesih, reportaža 23.50 Slovenski magazin, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.40 čvekalo, risana serija 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet 10.30 Atlantis, ponovitev glasbene oddaje 11.20 Ao-tearoa: Dežela kitajskih kosmulj, dokumentarna oddaja 12.00 Nedeljska matineja: Hulkova smrt 13.45 Bravo, maestro, ponovitev kuharske oddaje 13.50 Daktari, 28. del nanizanke 14.45 Ta čudna znanost, ponovitev 16. dela 15.10 Najstniki proti vesoljcem, 17. del serije 15.35 Super samuraj, ameriška nanizanka 16.00 Alf, 30. del 16.30 Mupet show: Kenny Rogers, lutkovna serija 17.00 Disnev predstavlja: Pock'rol! mama, 1. del mladinskega filma 17.45 Miza za pet, 17. del nanizanke 18.35 Avto vizija, oddaja o avtomobilizmu 19.00 Najbolj nori kas-kaderji, dokumentarna oddaja 20.05 Nedeljski večerni film: Seme prevare, ameriški film; Shanna Reed, Tom Verica, George Dzundza 21.45 Vitez za volanom, 34. del nanizanke 22.35 Vročica noči, 17. del nanizanke 23.25 Odklop, 3. del 0.00 Nenavadna doživetja, 16. del 0.45 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kasper in prijatelji, risana serija 10.00 Maček Felix, serija 10.30 Dogodivščine Ani in Nejčka Krpice, risana serija 11.00 Srečni Luka, nanizanka 12.00 Argument 12.30 Poslednja meja, nanizanka 13.00 Varuška, ponovitev 13.30 Zaljubljeni slepar, ameriški film 15.00 Glavni kuhar, nanizanka 15.30 Gorski zdravnik, nadaljevanka 16.30 Odpadnik, ameriška akcijska nanizanka 17.45 Ljubezen med tatovi, ameriški film; Audrey Hepburn, Robert VVagner 19.30 24 ur 20.00 Sam doma, ameriški film; Ma-caulay Culkin, Joe Pešci, Daniel Stern 22.00 Faust, nemška nanizanka 23.00 Kralj mesta, ameriški barvni film 0.30 24 ur, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.20 TV prodaja in turistični napovednik 11.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Ange-lus, prenos iz Vatikana 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 20.000 milj pod morjem, risani film 14.00 Ljudske melodije 14.30 Šport - Dokumentarni film 15.00 TV prodaja in turistični napovednik 15.30 Izbor iz družinskega studia 17.00 Princeska iz cunj, ponovitev filma 18.30 Izviri 19.00 TV dnevnik 19.30 Risanke 20.00 Drugačen moški, 6. del nadaljevanke 21.00 Prizori iz družinskega življenja, ponovitev 22.00 TV prodaja in turistični napovednik 22.45 Dnevnik 23.00 Video kolaž HTV 1 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja 13.15 Otok kamna in sonca, dokumentarna oddaja 13.35 Mir in dobrota 14.15 Duhovni klic 14.20 Opera box 14.50 Risanka 15.50 Oprah Show 15.45 Buckeye in Blue, ameriški barvni film 17.20 Poročila 17.30 Beverly Hills, 3. del ameriške nanizanke 18.20 Melrose place, 3. del ameriške nadaljevanke 19.05 TV fortuna 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Skrita kamera 20.50 Hitra sprememba, ameriški barvni film; Jason Robarts 22.20 Opazovalnica 22.50 Dan hrvaškega filma 23.25 Ena noč v New Yorku, dokumentarni film 0.15 Poročila HTV 2 12.40 TV koledar 12.50 Dosjeji X, ameriška nanizanka 13.25 Polnočna premiera, ponovitev: Cadfal 15.05 Zlati gong 16.05 Vesoljska doba, poljudnoznanstvena serija 17.05 Koncert klasične glasbe 18.05 Explorer, dokumentarna serija 19.05 Popaj, risana serija 19.30 Dnevnik 20.00 Aplavz, prosim 21.15 Top šport 22.30 Poročena... z otroki, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Vidikon 23.40 Grdo dekle, ameriški film AVSTRIJA 1 13.10 Svetovni pokal v skokih, velika skakalnica, prenos iz Hollmenkollna 15.30 Old Surehand, nemško-jugoslo-vanski vestem 17.00 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka iz Vaila 17.46 Srček 18.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), prenos 1. teka iz Vaila 19.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom 9ž), prenos 2. teka 20.15 Belo-modre zgodbe 21.00 Columbo: Odkupnina za truplo, ameriška Tv kriminalka 22.35 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (m), posnetek 2. teka 22.55 Rosa Roth, nemška kriminalistična serija 0.25 Tenis, posnetek finalnega srečanja turnirja ATP iz Indian VVellsa AVSTRIJA 2 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.35 Prišle so iz morja, dokumentarni film o kopenskih rakovicah 15.05 Cesaričin kurir 15.30 čudežno življenje barona Friedricha von der Trecka, 3. del neškega filma 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.56 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/Kultura 19.46 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Kaisermuhlen-blues, avstrijska serija 21.00 Sosedi, nemška serija 21.10 Ženski zdravnik dr. Markus Merthin, zdravniška serija 21.55 čas v sliki 22.06 K stvari 23.20 Čas v sliki 23.30 Vizije 23.35 Preprosto klasično: Sam o sebi - Eberhard VVaechter 0.35 Teden kulture 1.00 Hello Austria, Hello Vienna 1.25 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 EPP blok - 1 9.07 Top spot 19.10 Miha Pavliha 9.40 Glasbena spota 9.45 Mini pet - otroška glasbena lestvica 10.15 Krila na nebu: (Produkcija: Marko Malec) 10.55 EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 435 (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 42. oddaja 11.25 Top spot 11.35 ŠKL - šolska košarkarska liga 12.25 EPP blok - 3 12.30 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 133. oddaja 13.03 Z vami smo bili... nasvidenje 13.04 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.05 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.35 Miss Italije 1996 na obisku v Sloveniji 20.50 EPP blok 20.55 Gamsi - življenje je en velik hec 21.15 TV prodaja 21.20 Nedeljski film ... TV prodaja ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Ura kakovosti - ponovitev reportaže ob podelitvi ur kakovost v Domelu 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.20 Kronika tedna 18.15 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva "safari Tunis" (ponovitev) 20.39 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2,1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za pon« 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV P^jSj 18.05 Otroški program: Ura Pr8% 18.25 Video boom 40 19.40 Top »fo 19.45 TV prodaja 19.50 Spored V\ Glasbeni mix 21.10 Nedeljska repoj^ 21.30 Film 23.00 Top spot 23.0» prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna poved 5.50 EPP 6.00 Pregled kov - danes, jutri 6.50 EPP 7.00 hj^ Slovenija - Druga jutranja kronika 'u Pregled dnevnega tiska 7.50 EPV^«> Oziramo se 8.30 Hov, ne znam đ0lflj{ 8.50 EPP 9.00 Predstavljamo vam "Jd EPP 10.00 Prelepa Gorenjska •^ 10.50 EPP 11.00 Po domač« | kranjskem radiu v izbor narodi"}, bavne glasbe 11.50 EPP 12.00J» , plačni mali oglasi 12.30 Osrnr"g zahvale 12.40 Kmetijska oddaja J*^ EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP SJ Voščila 14.50 EPP 15.25 EPP.gi Dogodki in odmevi RS 16.20 rTO Gorenjska 16.50 EPP 17.2CI r% daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nag * ni kviz Kina Kranj 18.50 EPP A^, Večerni program - Glasba po I Igorja Rozmana 20.00 Cikel oao^ popotovanjih v romarska kraja w' ^ gorje in Kurešček pri Ljubljani, ay^ Frenka Muzega 24.00 Zaključe* r grama Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 n» j stereo 88,9 in 95.0 Mhz. Pozdravu iz studia ob 10:00 bo »u, Klepetalnlca. Ob 11:20 bomo ^, prisluhnili oddaji Minute *a . c zdravje. Točno opoldne, 'S^fV 12:00, se bomo sprehodili P° 7?^ pf kem mozaiku in pregledali ^ membnejše dogodke, ki so a* $ okolici zgodili v preteklem teC!%a,( 12:10 vas vabimo, da Pn'%j| t> Nedeljski duhovni misli. Sje° g pogovor na temo seje obc1^ ^ sveta Tržiča. Obvestilom boste t prisluhnili ob 12:50. 13:10 J«0™ Osmrtnice In zahvale. Sledu« glasbene čestitke, nato pa S*j zanimivost. Za prijeten konec o ga tedna bomo ob 14:30, P°.C| tako, da bomo zavrteli Kolovrat w člh. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 7'ffrjJil 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Trgovina < ^ Kovinotehna - Fužinar Jeseni^ ju Mali oglasi 12.00 Osmrtnice^ voščila 13.00 Novi oktet 1*-jX v^'" 15.30 Dogodki in odmevi 16^^«] 17.00 Prvi glas Gorenjske - ^Pr^it* prireditve 18.00 Minute za ' resne glasbe R SORA „, 8.00 Napoved programai ^jjK zgodovinski spomin 9.00 ^oćt tema - Napoved za odmero ° ^ 11.00 Škofjeloški tednik 1»2 misei J2.00 Nedeljska duhovna ;estitke 13.30 Nedeljsko P V 15.30 RA Slovenija 16.00 Ifli"^ v\ 17.30 Nedeljsko srečanje poved programa R RGL „ ^5V KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: v LJUBLJANA: 105,1 MHz .[top^ 7.30 Otroški program, Kaltr0 h druščina 8.30 Nedeljsko l0^ Novice 9.30 Kam dane«i » 10.05 Duhovna misel 153&dPffl nekoč in danes 11.00 Ned«N» od« vor 12.00 Dvoglavi levji car- * deip 13.00 Mladi RGL 15.00 ' &0>j» informacije 15.30 Vklop radia ^ prenos DIO 16.30 Dežurstva p(j », 17.20 Dee jay tirne - ^sl^0y/\ceva Nedeljska reportaža 19.15 d0 ? Vreme 20.00 Od San^%X^\oP' Rema 21.00 Osvetlitev 22JM sat radio R OGNJIŠČE ,.„jra^ *3 5.30 - 8." Duhovna Dop. inf. oddaja s.w .'-is W| maše 10.00 Reportaža \*lcji .A in pozdravi naših P°?,u!,0mc>V Slovencem po svetu fj1^. in'' y misijonska oddaja 18.30 ja 19.40 Za najmlajše pos»SJ Verska oddaja lokalnih^, M .30 Jutranji P^tf J misel, svetnik^ odda a 9.00 r'"s Radio Vatikan 20.40 kandidati 21.20 Sakralna 9^ - 5.30 Nočni glasbeni profi KINO CENTER amer. kom. amer. music. EVITA ob 16. uri, slov. ljub. drama ŽIVLJENJE S PICASŠOM ob 18. in 20.15 uri RADOVLJICA - r"uri _ , DVORANA film. kom. TISTEGA ČAROBNEGA DNE ob 18. in arn*L, ^ predstave zaradi selitve na novo lokacijol ŠKOFJA jAMJEr SVETLOBA ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. ris. igran. kom. SPA^pi 00' url, amer. akc. trill. SVETLOBA ob 20. uri DOVJE amer. kom. "w 17. in 19. uri Odprte strani- Peter Vesenjak STRAN 32 Pred novo sezono so pošli celo prospekti Vse je pripravljeno, da bi Slovenija v turizmu iztržila bistveno več, zdaj pa se je zaradi začasnega proračunskega financiranja vse ustavilo, celo prospektov ni več. Pogovarjali smo se s Petrom Vesenjakom, državnim sekretarjem za turizem v ministrstvuv za gospodarske dejavnosti. Franci Križan STRAN 33 Vse je pripravljeno, toda denarja ni Center za promocijo turizma dela dobro leto, pesti pa ga obupna denarna stiska, saj letos iz državnega proračuna ni prejel še niti tolarja. Vse pa je pripravljeno za učinkovito trženje slovenskega turizma. Pogovarjali smo se z direktorjem centra Francijem Križanom. POGLEDI l€t^azume se po sebi, da je putovanje i 0 i ?^le P° Sloveniji potpuno sigurno, te ma jm haJdučkim ili sličnim okolnosti-To n sa^aiin^a ne može biti ni govora! s Q?m se čini osobito potrebito naglasiti i putQ z}r°m na putovanja po samotnim puiunTa * 8°rama 1 t. d- Svuda lako da J 1 safn samcat bez svake pratnje, a uZnSe niJe Potrebito bojati pa bilo kakvog °sobUlmanja: NasuProt, narod je još jer i s° po se^ma u Sloveniji pošten - pa Prema**1 ?<*^°putu}e te lJubi svoJe planine VQZda tUristima ljubazan, uljudan te je Svuda Sp.refnan putnicima po mogućnosti 1 opasltidraSovoljno ići na ruku. Isto vredi si Hvek'T10 ' °Pasnrskim stanovima, gde SVa ra? ?bro došao te dobiješ u potrebi dandan n}a- ' Nu pozoran treba biti Železnici-SVUda pred iePnim rtovima u *°lodvorlm Vozovima l gungulama po Uni Srb1**101 • °pćiti sa Slovencima ne n*kakvihlnla * \^rvatima ni u poslednjem gorskem Potp GORENJSKEGA JUGA Turisti vseh dežel, zglasite sel Hrvatima ni u poslednjem gorskem selu baš "wlPuno pote^ko^a te se svi kao što je poznato vrlo dobro i ^e> ne raz.umem°> ako govorimo jasno i ne prebrzo." i*h n'e vah roiaki gorenjski, nikar se, prosim, ne razburjajte. Saj besede ni "e;a* ne zdai> da biJin Prtšl° še več> kot Jih ie ie- Te ZaloŽbi V, lZ 1997> so 75 let starejše; 1922 je v Ljubljani pri Ju^osloVcn lnmayr * Bamber8 Izšel imeniten Vodić kroz enQkovredS ^p€ ' Slovenija, po zunanjem izgledu povsem 6adjura no takratnemu Baedeckerju. Spisal ga je g. Rudolf *Qrstva ter *~1°'63), zaslužni organizator planinstva in smukni meš Plt .cist- se, da ga je pisal kar naravnost v neki petitnim T101 srbščine> hrvaščine in slovenščine. Namenjen je bil k°t Se našSt°m tl iuS°vzhodnih dežel nove države, ki so takrat, Zahajalitulna}stareJši gotovo še dobro spominjajo, prav radi in kolik °ziroma zlasti na Gorenjsko. In bili pri naših ljudeh, Sosti. p0sel So 5e ^ tedaj ukvarjali s turizmom, prav cenjeni j to po naj Zanimivo je, kako jim Badjura zagotavlja, da je uSoslaviji e*p- Podeželju povsem varno in prijazno - drugod po 1,1 kar je š [ Zda]!) OČim° ni bil° tako-"}0rQrno Zcl J ?V "zanimivo": ironija zgodovine je hotela, da °Vati turisto f€trt st°letJa pozneje, nekaj podobnega dopove- ni*»io Balka™ \ osrednJe'« zahodne Evrope! Da pri nas vendar n> d,a se človek lahko prosto in brez nevarnosti sprehaja naokoli, srečuje prijazne ljudi in se z njimi kadarkoli pogovori, saj znajo skoraj vsi angleško... Prepričan sem, da morajo naši turistični delavci na vsakoletni turistični borzi v Berlinu, največji te vrste sploh, še zdaj, šest let po osamosvojitvi in zmeraj znova dopovedovati in dokazovati svojim tujim kolegom, agentom in agencijam, da je pri nas vse OK in da naj vendar pripeljejo svoje ovčice v to lepo deželo. To je eno. Drugo, na kar kaže v tej zvezi opozoriti, je tisto, kar je v svojem intervjuju za Razglede (5. marca 1997) po svoje izpovedal Oskar Kogoj, naš znameniti oblikovalec: "Zemlja je raj ali pa pekel, in ta slovenski raj je v regijski specifiki, v njeni različnosti. Slovenija ima vse prednosti ravno v tem, da je tako zelo raznolika na tako majhnem prostoru ... na desetine dialektov, hiše so različne, hrane in življenjske navade in oblike." Ali: "Kdor ne razume, da je zaradi tega velika, nič ne razume", je ob drugi priložnosti izjavil dr. Nace Sumi. In tu ni kaj dodati. Raje bi pomislil še na tretje. O tem, da si bodo stari turistični centri prej ali pozneje spet pridobili svojo nekdanjo veljavo, menda ne kaže dvomiti. Za Bled, Bohinj, Kranjsko Goro, pa za obmorska letovišča in številne toplice se ni bati. Sprašujem pa se, kakšni bi lahko bili tozadevni obeti krajev, ki niso nikoli veljali za posebno turistične. Kraji na gorenjskem jugu, denimo, tisti, ki ležijo v porečjih obeh Sor. No, nič ne rečem, saj marsikaj imamo, a zdi se, da za izbirčnost današnjih turistov premalo. Mogoče sta dva od adutov ravno v tistem, kar poudarjata Badjura in Kogoj -v osebni varnosti turista in v raznolikosti okolja, v katerega bi tu "zašel". Pri nas turist res ni v nevarnosti, da bi ga za prvim vogalom ubili ali vsaj okradli. (Pri čemer moramo zamolčati, da je v stalni smrtni nevarnosti, ko se vozi po naših cestah.) Če se iz Portoroža zapelje do Moravskih Toplic, pa prevozi razdaljo, ki bi jo sicer moral od atlantskih obal do ruskih step... Turisti vseh dežel, oglasite se tedaj v Sloveniji. Ta je varna in raznolika. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 3i / Kranj, 14 marca 1997 Brez denarja ni veselice Center za promocijo turizma Slovenije res nima sreče. Ko ga je aprila lani novi direktor Franci Križan pognal v polno paro, jim je zmanjkalo časa pred poletno sezono in sicer dobro zastavljena akcija privabljanja domačih gostov "Imejmo se fajn" je bila prepozna. Na letošnjo turistično sezono so se pripravili pravočasno, izdelali so temeljit načrt trženja slovenske turistične ponudbe in pripravili vse potrebno za tisk novih prospektov in katalogov. Načrt trženja je deležen splošnega turističnega soglasja, kar je izjemen dosežek, saj se Slovenci radi prepiramo in solimo pamet drug drugemu, v turizmu toliko bolj, ker je vsak prepričan, da se na turizem res dobro spozna. Toda brez denarja ni veselice, vse se je ustavilo zaradi začasnega proračunskega financiranja. Center za promocijo turizma letos ni dobil še niti tolarja, dosedanje akcije so speljali z razumevanjem poslovnih partnerjev, ki so pristali na odlog plačila računov. Na nedavnem berlinskem sejmu jim je dokončno zmanjkalo prospektov in v zraku visi nevarnost zaprtja turističnih predstavništev in uradov v tujini Brez denarja ne morejo pred sezono povabiti na obisk tujih turističnih novinarjev in organizatorjev potovanj, čeprav je najcenejša reklama. Čeprav so obeti za novo sezono dobri, jo bodo kot vse kaže v turizmu pričakali bosi. Nemara bo preostalo le vabilo "Pridite k nam, mi nimamo nič", kakor so Avstrijci pred leti na berlinski borzi domiselno vabili goste v eno od svojih turistično slabo razvitih dolin. In gostje so drli gledat nič. Nerodno je le, ker domislica običajno užge le prvič, zgodovina se namreč res ponavlja, toda kot farsa. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N E R V JU Peter Vesenjak Pred novo sezono so pošli celo prospekti Vse je pripravljeno, da bi Slovenija v turizmu iztržila bistveno več, zdaj pa se je zaradi začasnega proračunskega financiranja vse ustavilo, celo prospektov ni več. Pogovarjali smo se s Petrom Vesenjakom, državnim sekretarjem za turizem v ministrstvuv za gospodarske dejavnosti "Dve leti ste državni sekretar za turizem, kakšen je bil največji problem Vašega dela?" "Bistven problem je bil v tem, da vlada v svoji proračunski politiki ni posvetila dovolj pozornosti turizmu, saj je z zares malo denarja težko delati. S tem ne želim reči, da ni moč nič narediti, vendar pa je nekaj denarja vseeno potrebnega. Nisem obupa-val, sicer funkcije ne bi sprejel, vendar pa sem bil negativno presenečen, ko so se pol leta po mojem nastopu že tako majhna proračunska sredstva za turizem zmanjšala še za polovico. Takrat sem sicer razmišljal o odstopu, vendar tako hitro ne vržem puške v koruzo, prepričan sem bil, da je nekaj vendarle moč storiti." "Kaj je bilo narejeno v tem času?" "Med vidnejšimi stvarmi je gotovo zakon o pospeševanju turizma, ki je zdaj v državnem zboru v prvem branju, kar se je v Sloveniji zgodilo prvič, tudi bivša Jugoslavija ga ni imela. Sprejeta je bila strategija trženja slovenskega turizma, na tej osnovi je nastal nov koncept slovenske turistične ponudbe in s tem tudi nove celostne grafične podobe štirih barvnih rožic na modrem polju, kar naj bi označevalo dinamično, barvito, pestro turistično ponudbo, polno življenja in aktivnosti. V začetku lanskega leta je začel delovati Center za promocijo turizma, ki je uspešno prestal porodne krče, zaradi nizkih proračunskih sredstev pa se ubada z denarnimi težavami. Izrednega pomena je tudi nova kategorizacija za vse nastanitveno gostinske obrate, ki jo ravnokar objavljamo. Zelo pomembna se mi je zdela tudi koordinacija in sodelovanje z občinami in lokalnimi turističnimi dejavniki." "V kolikšni meri so se vključili Gorenjci?" "Mislim, da je Gorenjska nekoliko specifična, saj je nekoliko težje priti do povezovanja, vendar je to problematično tudi drugod. Sprejeti je namreč treba povsem drugačno filozofijo, spoznati, da je turizem najbolj integralna gospodarska dejavnost, ki zahteva aktivno sodelovanje vseh, ki ustvarjajo turistično ponudbo. Udejanili smo jo v zakonu o pospeševanju turizma, sam pa sem jo že preizkusil na Ptuju, ko sem delal v občinski upravi. Po Sloveniji naj bi vse dejavnike povezovale lokalne turistične organizacije, povezane v nacionalno turistično organizacijo." "Kako ocenjujete osnovanje samostojnega ministrstva za malo gospodarstvo in turizem?" "V tem trenutku je težko reči, ali bo to za turizem dobro ali ne, počakati bo treba na rezultate. Pozitivno pa se mi zdi, da je slovenska ljudska stranka pokazala vsaj afiniteto do turizma, pričakujem, da ne bo ostalo le pri formalizaciji v obliki ministrstva, temveč bo prišlo tudi do premika v proračunski in razvojni politiki vlade. Če bo aktivno pristopila k razvoju turizma, bi bilo smiselno oblikovati formalizirano vladno telo za turizem, ki bi koordiniralo resorje, vendar pa je zaradi politizacije problema razraščanja državne uprave to težko pričakovati. Zato bi bilo najbolj umestno resor turizma umestiti v ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ki je razvojno naravnano in že ima nekatere sklade, kakršen je sklad za regionalni razvoj, odgovorno je tudi za mednarodne gospodarske stike in je glavni akter mednarodnega povezovanja Slovenije. Za razliko od ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki se je prisiljeno ukvarjati z velikimi tekočimi problemi nekaterih industrijskih gigantov, z veliko problematiko na področju energetike. Če je minister za gospodarske dejavnosti še tako dober in naklonjen turizmu, mu zaradi reševanja teh problemov ne ostane dovolj energije, časa in denarja, da bi se aktivno ukvarjal še s turizmom kot propulzivno in v osnovi ne tako problematično dejavnostjo." nekaterih ministrstev, to se počne z denarjem in s proračunsko politiko." "Boste ostali na tem položaju državnega sekretarja za turizem?" "Kaj pa povezava turizma in malega gospodarstva?" "Turizem ni samo malo gospodarstvo, zato se mi to zdi malo sporno. Turizem je treba razumeti veliko širše, kot povezovanje javnega sektorja, drobnega gospodarstva in vseh gospodarskih panog. Res je večina turističnih akterjev v malem gospodarstvu, vendar turizem še zdaleč ni samo to. Ker v Sloveniji še vedno prevladuje inertnost glede pomena malega gospodarstva, se bojim, da bi v to zašel tudi turizem in bi se oboje marginaliziralo." "Kaj sodite o tem, da bi bil sedež ministrstva v Mariboru?" "Sedež v Mariboru bi sicer moral biti meni kot Štajercu in Ptujčanu po volji, vendar je po mojem mnenju iz stroškovnega, tehničnega, organizacijskega vidika milo rečeno vprašljiv. Bojim se, da bi s tem turizem še bolj izgubil na moči, saj bi bil oddaljen od drugih centrov odločanja in bi imel še manj možnosti vplivanja na odločitve vlade. Konec koncev mora biti minister prisoten na vladnih odborih in na sejah vlade, delo mora koordinirati z gospodarsko in obrtno zbornico ter z drugimi akterji na področju turizma. Če bi se srečal s turističnimi delavci iz Bovca, bi se reveži morali voziti štiri ure in pol tja in toliko nazaj, Ljubljana je tudi geografsko središče Slovenije, zato je od tu najlažje obvladovati vsa odmočja. Mislim, da decentralizacije ni moč uresničevati z dislociranjem "V skladu z zakonom sem ministru ponudil svoj odstop, ki ga formalno še ni sprejel. Položaj nameravam zapustiti, ker moja stranka ni v koalicijski vladi, če bo kakršenkoli interes za sodelovanje, bo to dogovorjeno na strankarsko politični ravni. Zaenkrat sem v odstopu, formalno še delam, pooblastila imam do dokončne razrešitve na vladi. Vsekakor pa želim posle kvalitetno predati, da bi se zastavljeni projekti uresničevali naprej, hkrati bom na voljo za kakršnokoli pomoč pri nadaljnji razdelavi projektov. Položaja torej nikakor ne nameravam zapustiti užaljeno." "Veliki turistični sejmi so mimo, kakšno turistično sezono napovedujete za letos?" "Predvsem na tujih trgih bodo rezultati boljši, v primerjavi z lanskim letom lahko pričakujemo 5- do 10-odstoten porast števila tujih nočitev, število domačih pa na lanski ravni ali do 5 odstotkov manj. Manjši pa bo porast števila gostov, predvsem iz tujine, saj je ena glavnih značilnosti skrajševanje dobe njihovega bivanja." "Kaj botruje temu?" "Slovenije postaja vse bolj odvisna od enodnevnih, izletniških obiskovalcev v smislu nakupov, igralništva, tranzita sever-jug, ki se spet vrača. Trenutno je to najpomembnejši vir zaslužka v slovenskem turizmu. Strateško pa mora Slovenija povečati turizem z večdnevnim bivanjem, kar je bolj naporno in odvisno od naše uspešnosti. Tranzitni, nakupovalni turizem je namreč dan z našim položajem v Evropi, odvisen je od tega, da še nismo ukinili brezcarinskih prodajaln, določenih taks in davkov, kar s prilagoditvijo EU lahko pade čez noč. Če želimo dolgoročno, stabilno razvojno politiko, potem moramo graditi klasično obliko turizma." "Kar je povezano z naložbami?" "Vsekakor zahteva razvoj turistične infrastrukture, aktivnejše naložbe v trženje slovenskega turizma, da bo dobil določeno pozicijo na trgu. Tu pa se vse ustavi pri denarju, saj je to oblika turizma, ki potrebuje veliko denarja, ki se ne zgodi sama po sebi, ki je odvisna predvsem od naših sposobnosti in vlaganj." ku in napravimo sanatorij za bogrtj tujce, saj imamo dobre zdravnike, u& nek bi bil dvojen, saj bi zdravst^ prihranilo, z zdravljenjem petičnih tu}^ cev pa bi lahko dobro zaslužili?" "Ne navdušujem se nad idejami o bogat* gostih, ne zato, ker si tega ne bi želel, temve* zato, ker to ni realno pričakovanje. Boga° gostje že imajo svoje lokacije, zanje r potrebna zelo dolga tradicija, nove destin3' cije zelo težko nastajajo, še stare propadaj^' Svetovni turizem gre v smeri približevanj3 srednjim in nižjim slojem prebivalstva, vedn° več ljudi si lahko privošči potovanja. % seveda ne pomeni, da bi morali v SloveflJJ1 razvijati množični turizem, oblikovati Pa moramo turistično ponudbo in storitve # tiste ciljne skupine, ki jih lahko dosežemo- "Tako ravnajo naša zdravilišča?" "Najboljše rezultate dosegajo, v največj1 meri pa so odvisna od domačega trga, kaf zaradi odpiranja HrvaŠke že postaja prob'e' matično in privabiti bodo morali več tuj* gostov." "Slovenski turizem med gospodarski dejavnostmi beleži največjo rast?" "Vendar so absolutni zneski sorazme^ skromni. Lani je bilo ustvarjenih 5.832 ti#: nočitev, od tega 3.282 tisoč domačih in 2" tisoč tujih. Če je pri številu gostov razrrtfl. približno pol - pol pa je tujih nočitev prece manj kot domačih. Število tujih gostov je 1*? poraslo za 14 odstotkov, število njibO*i nočitev pa le za 5 odstotkov. Turisticij promet ne raste zato, ker bi mi d°v0' naredili, temveč po inerciji. Vedeti moram ' da je leta 1991 upadel za 70 odstotkov 1 vedno nismo ujeli ravni iz leta 1990, koje b1. skupaj 7.956 tisoč nočitev, torej smo P približno 63 odstotkih. Počasno upadaj turističnega prometa pa se je začelo že I*. 1986, vendar tega nihče ni opazil. To PottlCJ da je slovenska turistična ponudba zastarf ' že od takrat naprej ni bilo dovolj vlagaj \ obnovo in razvoj ter profesionalno trženji "Kakšno škodo bo napravilo ggjSSg proračunsko financiranje, saj deflM^ manjka v času, ki je za turizem n^f^ ni se dr Pr tu tu nc 'n C< ve Hi in va in Pc Pc ka It* en jet ko za; en H« be mi za Po Pri m? Po Po v* ko Pr« % membnejši?" "Financiranje turistične promocije Pfl Centra za promocijo turizma Sloveruj6 spet naslonjeno na indeksiranje, sredstva Y so bila lani minimalna. Po začasnern V 0 računu za letošnje leto pa so bila nih le 40 milijonov tolarjev, kar je "Na Gorenjskem je moč slišati raz- znižana in prvotno je bilo za za&' mišljanja, ukinimo bolnišnico na Golni- financiranje turistične promocije pred - nih le 40 milijonov tolarjev, kar je s $ premalo za normalno delo v letošnjem P1^, polletju. Znotraj ministrstva smo s Prep0v poreditvijo uspeli zagotoviti 80 miW Jj^ tolarjev, za nujne aktivnosti pa bi v p .gV polletju potrebovali 170 milijonov .tol*jV Toliko potrebujemo, da smo sploh prisot of tujih trgih, da preživimo, upravni o Centra za promocijo turizma, katerega r Z dsednik sem, je moral sprejeti sklep, da ^ aprilom ukinemo turistična predstavni* ^ urade v tujini, prekinemo nastope naoCjjS' sejmih in tiskanje kakršnegakoli prom ^ kega gradiva, če do 13. marca ne usp^ dobiti dodatnih sredstev. Izredni ukrep'' ^ veljali do dokončnega sprejema leto . proračuna, kar je seveda še zelo odrnaK i hj Te dni seveda poskušamo narediti vse, ^ vlada našla denar za financiranje aktivnosti." "Iz proračunske rezerve?" . $o "Ne moremo prekoračiti sredstev,^^ formalno določena z začasnim pr°ra $ financiranjem, saj bi s tem kršili Pr°r 0 pfr logiko in zakonodajo. Predlagali s^crv* razporeditev tekoče proračunske . $0< pobuda je na vladi, določeni upam, da nam bo uspelo, sice prisiljeni sprejeti izredne ukrepe. S Se? POi naj ob! lik ob( ( ko1 dru avs •ah Pre ola « *at, !S3P JSKI GLAS / 32, stran / Kranj, 14 marca 1997 I N T E R V J U Franci Križan Vse je pripravljeno, toda denarja ni Center za promocijo turizma dela dobro leto, pesti pa ga obupna denarna stiska, saj letos iz državnega proračuna ni prejel še niti tolarja. Vse pa je pripravljeno za učinkovito trženje slovenskega turizma. Pogovarjali smo se z direktorjem centra Francijem Križanom. 'l^anes (torek op.p.) ste vrnili z berlinske %Hwhie borze, kakšen je bil slovenski 22«0£7«- - "Berlin je bil te dni 'največji potovalni urad' JJ svetu, na Mednarodni turistični borzi (ITB) e je zbralo več kot 6 tisoč razstavljalcev iz 177 rzav, med njimi tudi Slovenija. Slovensko Predstavjtgv je pripravil Center za promocijo t F?2rna Slovenije, lahko rečem, da se je med Jimi organizatorji potovanj in turističnimi PjMp zanimanje za Slovenijo še povečalo P_da je bil, kljub zelo težki finančni stiski ^»tra, naš nastop na ITB uspešen in atrakti- Slovenija se je predstavila na 84,5 kvadratnih in i v Površine, ob stojnicah Avstrije, Belgije valr • emDurga. Na naši stojnici smo posredo-jn" ^formacije o turistični ponudbi Slovenije zagotovili nemoteno opravljanje poslovnih Pod°v°rov' Letošnja slovenska navzočnost je ka (S VSe rek°rde, saj je na stojnici sodelovalo lov Predstavnikov potovalnih agencij, hotenj strokovnih ustanov, en je uspela včerajšnja tiskovna konfer-jerrf' ^ ^e blla združena z družabnim srečan-kon'ifSa^ ^e Prišl° kar trideset novinarjev in Zan enti so Poslali 'špijone', saj jii ^nimalo, kaj neki se dogaja. Tiskovna konfer ^ .a Je bila zaradi prihoda nemškega kanclerja berr Ja Kohla' ki ie minuli petek odprl misl' 0 Dorzo, prestavljena na ponedeljek, 2a lrn> da je izredno uspela, ker smo se odločili PovahT k° drugačen pristop. Novinarje smo Pršut "a stoJmco» Jih postregli s kraškim man *n vrnunskimi slovenskimi vini, dali Poseh * Vsem* informacijami, če jih je kaj Poseh - Zan'malo> smo se pogovorili z vsakim v$eč Tujim novinarjem je bil tak pristop W man^ nekaterim našim, toda tiskovna Pred Cnca ^e bila tako ali tako namenjena vsem tujim novinarjem. nUd^nimiva novost slovenske turistične pose n Je °dločitev slovenskih hotelirjev, ki so 8ostoPObudo Centra odločili, da bodo nemškim aVst^m Povrnili stroške vinjete za uporabo ji p^sku\ avtocest, kar so nemški organizator- naši h je 'anj toplo pozdravili. JpQ!f°so vsi veliki svetovni turistični ^kjutRno sezono lahko napoveste?" avKnS Štiirin velikih borzah, začenši s koelnsko ko JS ani> londonsko novembra lani, milans-goVnr.UarJa letos in in zdaj berlinsko, lahko s -.»m o konkretnih obetih za letošnjo Pov2°- Pričakujemo lahko 10- do 15-odstotno ecanje tujskega prometa, kar je zmerna obttf ker na predvsem na angleškem trgu £ani 50"°dstotno povečanje. Občutno pove-nik naP°vedujejo nemški avtobusni prevoz-obet milanski sejem pa je pokazal, da si lahko gamo 15 odstotkov več italijanskih gostov, eprav v zadnjih osmih mesecih nismo kakšen™!? tokratmn Odprtih strani smo napravili priložnostno Glasovo raziskavo o Po.P°ldan in °l imaJ° Gorenjke in Gorenjci do slovenske turistične promocije. V torek slef°nskih ^Pr^^erajšnjim, v sredo dopoldan smo zavrteli 225 naključno izbranih uPine061 Ta m ODmo^Ju omrežne skupine 064 in na gorenjskem delu omrežne s*1,0 uPoŠtevafioS<;et telefonskih naročnikov ni bilo dosegljivih; v analizi rezultatov ankete Ploh ^ ne ■ °dg°vorov. Več kot polovica Gorenjk in Gorenjcev še ne ve oziroma 4°tenih i™1!?®"? ° tem> kam Dodo letos odšli na letni dopust. Le četrtina je že ^P^tniko!!1' ie pokazala naša anketa, l2rrazveseliu n(imerava letovati doma oziroma v „. Oastotko xa domačo turistično ponudbo - v tujini, na Hrvaškem, je lani letovalo kar °diovorov V,.\,, Slovencev kot leta 1995. Prav tako je nekoliko presenetljiv visok odstotek rQznolik0 tu • xna vPra^anJe, ali Slovenija ustrezno in dovolj promovira svojo bogato, Po,Sebni prepih Ponudbo. Tokratna tri vprašanja in odgovori nanje so, kot običajno, v fe^orovojj: V naši telefonski anketi smo tudi tokrat ponudili možnosti variantnih L isfa vnrni !ki so v absolutnih številkah in preračunani v odstotke. Predlagamo, da nledarska n i P°vPrašate tudi Vi sami sebe; navsezadnje bo naslednji četrtek že PraZniki s tpom'ad> cez tri mesece pa poletje, vmes Velikonočni ter prvomajski ^ ' f«n pa nekaj več časa za aopustniške odločitve, izlete... popolnoma enako število gorenjskih tujini. Podatek je pravzaprav presenetljiv *Ste se odločili, kje in kako boste letos preživeli letni dopust? ■« k ao/ da, večjidel doma in z enodnevnimi JU) ,z|etj po s|ovensWh turističnih krajih 15,4% da, večjidel v tujini 30 61,6% ne, še ne 120 7,7% ne želim odgovoriti 15 *Koliko pri vaših odločitvah, kam na iziet,počitnice,dopust..l uporabljate prospekte turističnih krajev,kataloge turističnih agencij.turistične priloge časopisov in revij? 19,8% zelo pogosto 38 30/7% občasno 60 19,0% zelo redko 37 22.1% nikoli 7,7% ne želim odgovoriti 15 *Ali Slovenija ustrezno in dovolj promovira svojo bogato, raznoliko turistično ponudbo? 84,6% da 48 50,3% ne 93 17,4% poznam problematike in 34 ne morem se opredeliti 7,7% ne želim odgovoriti 15 QQQQQ Od prejšnjega četrtka zvečer ie traja gorenjski teden žalovanja. QS22Q Po rekordno kratkem play-offu državnega prvenstva v hokeju na ledu je HK Olimpija Hertz s štirimi zmagami nad ekipo HK Acroni Jesenice spet državni prvak. WLtfi\ Če je bil play-off rekordno kratek, pa je bilo rekordno dolgo nadaljevanje odločilne četrte tekme na Jesenicah. WLtFi\ Do enih zjutraj so policisti z dvema maricama odvažali razgrete pretepaške navijače na jeseniško policijsko postajo. Wltfi\ Na ledu dvorane Podmežakla je po navijaškem pretepu ostalo toliko krvi, zob in protez, da se je menda celo pokvarila rolba. T$fBK\ Zaradi pretepa je Televizija Slovenija ostala brez kamere, ki jo je eden od vročekrvnežev razbil QQQQQ Od vseh so najbolj zadovoljni zobozdravniki: precej jih je, ki so zaradi vročega zaključka play-offa morali poiskati strokovno pomoč za preureditev razbitega zobovja. QS22] Ker je znano, da so pri zobozdravnikih dolge vrste, je še sreča, da bo do naslednjega play-offa eno leto premora in bodo ljubljanski ter jeseniški navijači ustrezno preuredili svoje "fasade". QQQEBQ Naslednji Četrtek, 20. marca, ob 14. uri in 55 minut, se začne koledars-ka pomlad. WLtK\ Prava pomlad pa traja Že nekaj časa in ima vse simptome: udarne jame na cestah; nabiranje regrata; kam-panjske čistilne akcije. OSEHD Letošnja zgodnja pomlad je minulo soboto blagodejno vplivala na gorenjske družinske proračune: fantje in možje so svojim najdražjim podarili šopke zvončkov namesto kot žafran dragih rož iz cvetličarn. QEQ9S3 ^ torek zvečer, na predvečer Gregorjevega, so v Kamni Gorici, Tržiču in Železnikih spustili luč v vodo. Wl€fi\ V Tržiču so temu šuštarskemu običaju, na katerega Turistično društvo ni pozabilo, letos dodali Gregorjev sejem in Gregorjevo veselico. QQQBQ "Gregorčki" so sicer zaplavali po vodi Mošenika in ne Tržiške Bostricce kot nekdaj, a celotna prireditev je bila še zanimivejša kot prej. fSSBEBi Tržiški osnovnošolci so izdelali prelepe "gregorčke" in veliko je bilo tako perfektnih, da bi jih bilo škoda metati v vodo, pa Čeprav so postavljeni zapetmilimetrski stiropor. 1BIUK\ Naslednji trden, od torka do sobote, bo v Ljubljani sejem Alpe Adria, s poudarkom na turizmu. ^re' ostavljen bo tudi projekt "Venerina pot", v katerem od gorenjskih občin sodelujejo Kamnik, Radovljica in Škofja Loka. mi9fx\ Firbce, ki jih razganjajo pomlad in hormoni, Že zanima, kaj bo ponudila ta famozna turistična Venerina pot. fžT/fffl Žal bodo razočarani, Če sklepajo, da gre za kakršnokoli povezavo s popularno knjigo "Fig-ure Vener is". fMJBSSS Danny, Kanal A in Kontaktna oddaja Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v iivo dvakrat tedensko: vsak ponedeljek in četrtek ob 15.00 uri. Oddaji, namenjeni vedelevanju, potekata v iivo, zato lahko pokličete po telefonu in Danny ho samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna Žrebanja.v oddaji Dannyjeve zvezde izžrebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom. Kako sodelovati v žrebanju? Poslati morate izpolnjen kupon iz Gorenjskega glasa, vanj vpišite, koga predlagate za najpopularnejše - in ne pozabite dodati Vaših podatkov, če Danny izmed prispelih kuponov izžreba prav Vašega. Ne pozabite, kaj je dobro storiti vsak ponedeljek in četrtek ob treh popol-dan.vklopiti Televizijo Kanal A In pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v živo na meji mogočega. Če je ob 15.00 uri Danny na sporedu še prezgodaj, si ponovitev Dannyjevih zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek ponoči ob 0.05 uri, pet minut čez polnoč, ob četrtkih pa pet minut pred polnočjo. KUPON MAREC 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor: Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Kdo bo GORENJKA/GORENJEC MESECA FEBRUARJA 1997 Za Mici Cesar le 140 Vaših glasov V največjo vsakomesečno akcijo gorenjske popularnosti od prejšnjega petka ponovno tudi RADIO TRlGt^L JESENICE, 96 Mhz - glasujete lahko vsak petek ob 9fl> uri direktno v oddajo! Vsak petek bodo sprejeli de& telefonskih glasovanj. . MARIJA CESAR LADO KOSEC Leja Čolnar in Klavdija Stroj, ki vsak teden skrbno preštejeta vse glasovnice, sta v prvem marčevskem krogu glasovanja našteli 167 glasovnic - kar 140 ste jih namenili MARIJI CESAR - Mici, kot jo kličejo v Domu Matevža Langusa, in 27 LADU KOSCU. Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci štirih gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Z današnjim drugim marčevskim petkom se začenja drugi krog v glasovanju za izbor GORENJKE/ GORENJCA MESECA FEBRUARJA 1997. Možnost glasovanja: do vključno ponedeljka, 31. marca, z dopisnicami ter vse marčevske petke na štirih gorenjskih radijskih postajah: že zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z modera- UNITED COLORS OF BENETTON. ŠKOFJA LOKA, KRANJ, BLED torko Lili Kalan; ob 9.00 uri na RADIU TRIGLAV z Branko Smole; zgodaj popoldan, kot vsak petek, na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; kot vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kern-perle ter, kot vsak vsak petek zvečer, ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Sinlc Naslov za dopisnice: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko sprejemamo tudi rešitve Glasovih nagradnih križank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v turističnih agencijah Meridian Jesenice in Veronika Kamnik. Predloga za GORENJKO/ GORENJCA FEBRUARJA 1997: V MARIJA CESAR, varovanka Doma Matevža Langusa v Radovljici, ki je februarja zastopala Slovenijo na VI. Zimski specialni olimpiadi v Torontu, Kanada, in osvojila tri medalje v teku na smučeh: dve srebrni in eno bronasto 2/ LADO KOSEC, predsednik Mengeške godbe na pihala, ki je zadnjo februarsko soboto izredno uspešno organizirala že XIII. prireditev "Pod mengeško marelo". Tokrat smo po prvem krogu glasovanja z žrebom podelili deset nagrad, pet v vrednosti Po tisoč tolarjev: ANTON IPAN, Voklo 60, Šenčur; LEA CEJVANOVIČ, Zg. Otok aA, Radovlica; VP GICA KOLARIČ, Begfl ka 75, Tržič; VA^. NAGLIC, Bednih 48, V? TATJANA GRIČAR, UJ bovce 5, Podnart in,P Glasovih reklamnih majlC.} karikaturo Iztoka Sit^L DUŠAN GRČAR, Lj«f, 133, Podnart; MAK'^ ZRIM, Sp. Vrsenik/,i Spodnja Idrija; VERA f NAR, Strahinj 11, Na MARIJA BEŠTER, Hfj 103, Kranj; JELKA SH Savska 19, Bled. Glasovanje za GORENJ? GORENJCA meseca F*J RUARJA 1997 traja cel «"J ec na štirih radijskih .P°ic[f na gorenjski televiziji TE^ TV in z dopisnicami na na*, GORENJSKI GLAS,^' Kranj - in tudi marca tj vsak teden z žrebom razfl deset nagrad. NAJ POROKE LETA 96 1. Melanie Griffith. in Antonio Banderas 2. Eva Herzjgova in Tico Torres 3. Ciint Eastvvood in Dina Ruiz 4. Jim Carrey in Lauren Holly 5. Umetnik, ki se je nekdaj imenoval Prince, in --— Časopis z najvišjo naklado je objavil NAJ dogodke M0 ^ od NAJ porok, NAJ rojstev, NAJ zmagovalcev, d° -ločitev, razpadlih ljubezenskih zveze ter NAJ zgubašev. J<, po izjemnem zanimanju javnosti za zgode in nel0jl< zakoncev Zaman, ki bosta čez dva meseca imela za sw ^ eno celo leto zakonske sreče, bi v rubriko "NAJ P°r0 Jjf '96" vsekakor sodila tudi poroka Helene Blagne in rfl Zamana. Še posebej zato, ker je Helena Gorenjka, P ^ ceremonial pa je bil ves na Gorenjskem - v Preddvoru Šmarjetni Gori. t/OPTIKA B(eiweisova 18, Xranj (nasproti porodnišnice) teb 225-600 RRtUNRLNtfHI PREGLED VIDR vfalc tefrfeii ©J 15.30 Jo 1?. ure VELIKA IZBIRA OKVIRJEV, OČAL TER POVEČEVALNIH LUP! HITRA IZDELAVA! Odpiiouui S. do IS. ure: sobot.i od S. do 12. ure Celovečerni koncert I i ver 1 s c I S ti HO' mobilni telefon Panasonic Telefaks KX-F 1100 BX/S > na navadni papir s telefonom in tajnico Tel.: 080-1590 BREZPLAČEN KLIC BREZPLAČNE INFORMACIJE s skupino Delfini in modno revijo Pomlad-poletje 9> sobota 15. marec ob 20. uri, v novi I \ športni dvorani na Zlatem polju v Kranju I 1 UPRAVA KR.: Suneta Žagarja 27a, tel.: 064 222468 PE KR : Ljubljanska 1, tel./fax: 064 222-150 : ." PE U : Brilcjcva 12, tel./fax: 061 1590-232 telefon trade I>EU:BTC-halaA,tel./fax:061 1852-710 Zagotovite si sedež v predprodaji v recepciji hotela Creina Kranj • v turistični agenciji Od^' Kranj • v recepciji hotela Grajski dvor Radovljica • KomP*s Škofja Loka • na Gorenjskem glasu (oddelek mali ofl|aSI' PONEDELJEK, 17. MARCA 1997 TVS 1 £•30 Vremenska panorama ••10 Včeraj, danes, jutri »•15 Videoring ■•45 Popolna tujca, ameriška nanizanka 10-10 Hemingway, koprodukcijska Ijadaljevanka 12.00 Za TV kamero 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna ] 2.35 Rondo kviz 13.00 Poročila 14.05 Zoom 1505 Ljudje in zemlja 15.35 Moški ženske 18.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik •»•10 Radovedni Taček: Polje ''■25 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 O naravi in okolju tokrat nekoliko drugače 18- 40 Lingo, TV igrica *••!? Risanka 19- 23 Žrebanje 3x3 l"-30 Dnevnik, vreme, šport *0-05 Pogovor s predsednikom repub- ^•55 Napovedniki, EPP «i;00 Homo turisticus, oddaja o ^•20 Osmi dan «•00 Odmevi, vreme, šport JM0 Visoka družba, ameriška nanizanka Beraška opera, češki film •30 Osmi dan, ponovitev 1J» Videoring TVS 2 spom uronews 13-05 Na potep po in nToddaja iz arhiva otroškega v nSdlnskega programa 14.30 Šport Rtoku10 1500 Maribor '96 15.25 na ?K?valec, ameriška dokumentar- Echo6r'ia 16,25 0bzor)a duha 16-55 17 «- Point, avstralska nanizanka iBoso per- ameriška nanizanka za'fZ Sedma steza 18.50 Recept za arn^? življenje 19.25 Simpsonovi, Rex nanizanka 20.00 Komisar letie'iin!mška nanizanka 20.50 Sto-serila fHstVa- angleška dokumentarna rocka oo'40 Napovedniki 21.50 Roka 0.20 R Brane Rončel izza odra vitev P* za zdravo življenje, pono- •^^pSJSS^ pravico do KANALA TV r^_Pr°daJa 9-00 TV prodaja 9.00 »erlia ?a'a 10-20 Čvekalo, risana OpraI, I? Raiska obala 11.10 *9De *now. ponovitev 11.55 Miza *i, DftLP0.novitev 12-45 Super samur-Pon0^t°Vltav 13.10 Vitez za volanom, iji 15 rv^V4-00 Najbolj nori kaskader-vanieT* annvieva zvezde, vedeže-80 prLnIV0 1«-°0 Oprah Show: Kdaj 00 Drnv,« , u-w upran t>now: K.aa| enovit!?, ,leta 1650 Drzni in lepi, 17*k b • 5 ^rzn'in leP'' nanizanko'C^ka-- obala. nadaljevanka ^0ra hi*o 0 ia,or' nanizanka 18.40 9ružinska' del nanizanke 19.05 ?operj J 30 *1 -00 PaZ^ mojšter, nanizanka S»: GoS^^ova filmska uspešni- ^ooDerit.2adeve- nanizanka 19.35 &00 pJr^a druščina, &8 SamC Z Bel nanizanka nanizanka fllrn; SS« BSPda' ameri ^ Alo Belushi- Michael Caine "Pel. 18 h.?' nanizanka 23.25 Tiho leve zveTrfi nanizanke 0.20 Dann Pfodaja 2de' ponovitev 1.20 7v POPTV Kj^ram na°Mte s,ovenija, jutranji r£°° Sama b£2? Tele 59 in TV Robin £8ki MravrSf*"™' P°novitev 11.00 E*' Ponoviuu ;,Pon°vrtev 12.00 POP riLnani^nka^2^° Na sever, nanads- l\^aneSeril*vi»fček Felix. ponovi-nŽ;°° pOP'30 1143° F,iPP». Ponovitev &anka 16 3n1|-?°t Matlock. a™nška h^ka l7-30 3nta Barbara' nadalje-la^Kna na* 03 za umrat. ameriSka 55 U9lednaa?'Zanka «-00 POP kviz 56 18.30 ?$etrt' "TjeriSka nadalje-JenSii - ur 20.00 Poslastica &n'VanesiRa^eri5ki Richard Na ?a ^-15 ReRfted9:ave 21-45 Športna -8 ,u9. nanizank«, i3^' nan|zanka 0.00 TV 3 10.00 r^^^^^^^^^ &a,ia Muristir^n0Vitev 10-20 TV rv^^iia^P J7-55 29°dba z QlZ. 2°-00 1^? Zaiiv duhov. Pono- bsb*.°ddar« 2is3o°^. p°fitev jar 2gas35Kk i132-?§^ol, mehiška ?tr0 18.0 ,(>dera^010 sreče' "iAnr«a?Ka danes <8kaC,)a BiH i« Hrvaška in 9okS knjiga M ^aška spo- danjosti 23.15 Filmska noč v Meryl Streep: Železni plevel, ameriški barvni film 1.40 Poročila HTV 2 12.35 Tv koledar 12.45 Aplavz, prosim 13.40 Spet doma, britanski film 15.15 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 16.05 Pol ure kulture, ponovitev 16.35 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.00 Varaždinska županija 17.50 Hrvapka krščanska demokratska stranka 18.00 Koprivniško-križevska županija 18.50 Istrska stranka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Prevzetnost In pristranost, angleška nadaljevanka 22.55 Otroci brez oči, dokumentarni film AVSTRIJA 1 10.15 Scott & Hooch, ponovitev ameriške komedije 11.50 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 SeaOuest 16.25 A-team 17.15 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Caro-line v velemestu, 3/24 del ameriške humoristične serije 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Šport 20.15 Moji vražji sosedje, ameriška komedija 21.45 Teleclubbing 21.55 Sarah med deželo in morjem, ameriška TV melodrama 23.40 Čas v sliki 23.45 Drzni -VVill Penny, ameriški vestem 1.30 Sramota, ponovutev angleško-fran-coske filmske drame 3.15 Ljubezen Ko voznem redu, ponovitev 4.45 Dr. loto in princ iz džungle, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Milijonar, ponovitev nemške komedije 10.30 Bogat in lepi 11.15 Spori 11.45 Vreme 12.00 čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Halo, stric doktor!, nempka serija 14.45 Lipova cesta 15.15 Bogati in lepi 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Posebna oddaja 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Gorski zdravnik, nemško-avstrijska družinska serija 21.05 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Kraj srečanja, kultura 1.35 Pogledi od strani 1.40 Čas v sliki 2.10 Schiejok, ponovitev 3.10 Dobrodošli v Avstriji 4.55 Lipova ulica 5.20 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 436. 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Novo: Prenovljena gostilna Lakner na Kokrici 20.20 Sterilizacija živali 20.30 šport: Atletski klub Triglav Kranj (sodelujejo člani Atletskega kluba Triglav Kranj, v živo, voditeljica: Beti Vahč, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 436. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Slovenska knjiga predstavlja PIRŠ 1996 21.40 Bombastičnih 7 - 7. oddaja 22.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.55 Poročila Gorenjske 436 23.10 Z vami smo bili... nasvidenje 23.11 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.12 Videostrani Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, ponovitev; Ura pravljic 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.15 Spot tedna 20.20 EPP blok 20.25 Mini pet, otroška glasbena lestvica 21.40 Marijanov žur - oddaja, ki jo vodi Marijan Smode je namenjena vsem tistim, ki bi se kot glasbeniki radi uveljavili 22.10 TV prodaja 22.15 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev, TV prodaja, Videostrani _ TV ŽELEZNIKI 19.00 Praznujte z nami - kulturna prireditev v KD v Železnikih ob 8. marcu 20.00 Cvetje in kozolec na skrilu ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Otvoritev spominske razstave fotografij kandidata mojstra fotografije Francija Kolmana 18.45 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.35 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA "meri*. ul,Ka 13 m moniSKa l4.ioŠka nadanevnnLSa.nta Bar°ara, 0t ll 2°braževaannika 13,55 Risanka 18.45'^ogramTJ i£ °r?ram 15-i5 18.05 ^90 17 is i? Dom in svet f*e7aoKol° sreče i«lD(a?ka dan*s 1 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 12,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. eum mm Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.:360-260 P.E. JESENICE supremarket UNION tel.:862-696 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.:53-816 Ana Mali, Letence 4a. Golnik Tel. št.: 064/461-369 KOZMETIČNA NEGA, PEDIr;URA,60LARIJ VTOSERVIS MBROŽ Gorenjesavska 13i, KRANJ-v prostorih Tekstilindusa tel.:064/225-110, fax:0647225-104 skupjrta Volksvvagen vozila s španskim TEMPERAmfmtau POOBLAŠČENA PRODAJA, t r SERVIS, AVTOKLEPARSKE IN LIČARSKE STORITVE #######*#########*** * SUPER PONUDBA »OMEJENE KOLIČINE * VOZIL LETNIK '96 LEN NAJOjp NA KREDIT ALI PORSCHE LEAŠMG^ SEJEM ALPE-ADRIA turizem, rekreacija, navtika, ribolov in lov, fotografija Salon turizma ■ turistične zanimivosti naših in tujih dežel • Skupinske razstave (predstavitev regij in občin s turistično ponudbo) • Salon športa in rekreacije (kolesarstvo, tenis, pohodništvo, potapljanje idr.) • Salon navtike • Kamping in kaiavaning • Salon kozmetike • Se|em Fotostik • Sejem Ribolov in lov Na sejem se pripeljite ceneje z vlaki Slovenskih železnici Gospodarsko razstavišče v Ljubljani od 18. do 22. marca 1997 • od 9. do 19. ure LJUBLJANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Obvestila iz kmetijske svetovalne službe Na ogled Dobrot slovenskih kmetij Bled • V Minoritskem samostanu na Ptuju bo od 3. do 7. aprila spet razstava Dobrote slovenskih kmetij. Ker bodo na njej razstavljale izdelke tudi kmetice z območja nekdanje radovljiške in jeseniške občine, bo blejska enota kmetijske svetovalne službe v sodelovanju z društvi podeželskih deklet in žena organizirala v soboto, 5. aprila, ogled razstave. Kmečke žene in dekleta si bodo po ogledu razstave lahko privoščile tudi kopanje v Termah Ptuj, si ogledale katero od ptujskih zanimivosti ali obiskale kmetijo Čoš, ki ima sodobno urejeno sirarno. Članice društva bodo imele 10-odstotni popust pri ceni ekskurzije. Prijave sprejemata do 20. marca Majda Loncnar in Vesna Kunšič (tel. št. 741-800). Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na območju nekdanje radovljiške in jeseniške občine dipl. ing. Majda Loncnar tudi sporoča, da bodo za območje blejske občine ponovili obnovitveni tečaj iz higienskega minimuma. Tečaj bo verjetno od 7. do 10. aprila. Polna cena bo 11.000 tolarjev, članice društva kmečkih žena bodo plačale 6.000 tolarjev. Na tečaj se lahko prijavijo tudi tisti, ki opravljajo gostinsko ali trgovsko dejavnost. Maja ali junija bo strokovna ekskurzija v Trento in v Goriška Brda, septembra načrtujejo skupaj s sodelavci Provita Alpina (Tirolska) in zavodom TNP tridnevno ekskurzijo na Južno Tirolsko (cena bo okoli štiristo mark), za en dan naj bi kmečke žene in dekleta odšle tudi na kopanje v ene od slovenskih toplic. Strokovna ekskurzija Tržič - Društvo podeželskih žena Svit Tržič in kmetijska svetovalna služba vabita 19. marca na strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Izletnice si bodo med drugim ogledale rekreacijsko turistični center Rogla, se ustavile na turistični kmetiji Smogavc, kjer imajo petnajst ležišč in tristo sedežev, se kopale v Termah Zreče ali si v Slovenskih Konjicah ogledale zbirko starih kmečkih pripomočkov za peko kruha in kletarjenje v zasebni zbirki Zrno, obiskale industrijsko prodajalno Emo v Celju in si ogledale še kmetijo, kjer se ukvarjajo s predelavo jelenovega mesa in mesa ostale divjadi. Cena izleta je 3.000 tolarjev. Prijave sprejemajo do ponedeljka, 17. marca, na telefonski številki 58-701 (Črv, Meglic) in 58-371 (Ivanka Žepič). Vzreja telet po metodi Zlato zrno Bohinjska Bistrica - Bohinjska enota kmetijske svetovalne službe vabi v torek ob 11. uri v Dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici na predavanje z naslovom Vzreja telet na višjo težo po metodi Zlato zrno. Predaval bo Miha Gajster, tehnolog v Razvojnem centru Emona - Tovarna močnih krmil Ljubljana. • CZ. Gorenjsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo Sodelovalo bo štirinajst ekip Mladi bodo odgovarjali na vprašanja o strojnih krožkih, pripravi hrane, stročni-cah in reji drobnice. Poljane - Po Sloveniji se v teh dneh vrstijo regijska tekmovanja Mladi in kmetijstvo. Na Gorenjskem bo takšno tekmovanje jutri, v soboto, ob 17. uri v Kulturnem domu v Poljanah. Sodelovalo bo štirinajst ekip z vse Gorenjske. Mladi bodo odgovarjali na vprašanja o delovanju strojnih krožkov v Sloveniji, o pripravi hrane na kmetijah, o pridelovanju stročnic in o reji drobnice. Tekmovanje, ki ga prireja Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, Oddelek Kranj v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Škofja Loka in s pomočjo pokrovitelja Občine Gorenja vas - Poljane, bodo s kulturnim programom popestrili domačini -in dijaki Srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj. Po tekmovanju bo še družabno srečanje, igral bo ansambel Kiki band. Zmagovalna ekipa se bo udeležila državnega tekmovanja, ki bo 22. marca v občini Sveti Jurij ob Ščavnict. • CZ. Srečanje v sadovnjaku Resje Obrezovanje in koristna uporaba sadja Mošnje • Leto je naokrog in v sadovnjaku Resje pri Podvinu bo spet sadjarsko srečanje, ki ga že po tradiciji pripravljata Sadjarsko društvo Slovenije in Kmetijsko gozdarska zadruga Sava Lesce oz. zadružni nasad Resje. Srečanje bo jutri, v soboto, z začetkom ob desetih dopoldne. Ob tem, ko bodo vodja sadovnjaka Tine Benedičič in njegovi sodelavci pokazali, kako se pravilno obrezuje sadno drevje, so letos na srečanje z ljubiteljskimi sadjarji in vrtičkarji povabili tudi strokovnjaka, ki bo lahko povedal marsikaj koristnega o uporabi sadja. Izkušnje (iz lanskega leta) kažejo, da je sadje lažje pridelati, kot ga potlej prodati ali koristno uporabiti. Dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete je na področju predelave sadja ne samo odličen teoretik, ampak tudi izkušen praktik. Obisk na sadjarskem srečanju sta napovedala še dva strokovnjaka, dr. Stojan Vrabel iz Kmetijskega zavoda Ljubljana in dr. Stanko Tonko iz Višje agronomske šole v Mariboru, ki bosta poskušala predstaviti prednosti integriranega, okolju in ljudem prijaznejšega varstva rastlin in sadnega drevja pred klasičnim varstvom. • CZ. Prešernova nagrada za diplomsko nalogo o kmetijskem obremenjevanju okolja Obremenjevanje okolja se ne kaže kot onesnaževanje Mimi Urbane s Prekove kmetije v Goricah je za diplomsko nalogo z naslovom Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski luči na primeru naselij Gorice, Letenice in Srednja vas prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za leto 1996. Kaj je vplivalo na to, da ste se (skupaj z mentorjem prof. dr. Darkom Radinjo) odločili za diplomsko nalogo, ki obravnava zelo aktualno kmetijsko problematiko - obremenjevanje in onesnaževanje naravnega okolja. To, da izhajate s kmetije in z območja, kjer je kmetijsko pridelovanje zelo intenzivno, kaj drugega...? "Na Filozofski fakulteti sem študirala geografijo in zgodovino. Pri geografiji je usmeritev tudi varstvo okolja in so zato naloge, ki se lotevajo naravovarstvenih problemov, nekaj običajnega. S podobnimi nalogami, kot je moja, naj bi kmalu dobili sliko o vplivih kmetijstva na okolje za vso Slovenijo." Ali tudi onesnaževanje? * Strokovnjaki, ki so ocenjevali diplomsko nalogo, priznavajo, da je zelo kakovostna, skoraj primerna za magistrsko nalogo. Tudi zelo zajetna je. Kaj ste predvsem želeli z njo ugotoviti, dokazati...? "Glavni namen je bil, da bi na podlagi energetskih vnosov, ki jih kmetije v obliki mineralnih in naravnih gnojil, zaščitnih sredstev, naftnih derivatov, krmil in elektrike vlagajo v kmetijsko pridelavo, ugotovila, kakšno je obremenjevanje okolja. Vsakršno obremenjevanje okolja še ne pomeni onesnaževanja, to je odvisno predvsem od talnih razmer, reliefa, rabe tal... Ker se je pokazalo, da je obravnavano območje kmetijsko zelo intenzivno, sem poskušala na podlagi analiz vzorcev prsti in vode odgovoriti tudi na vprašanje, ali gre pri kmetijskem obremenjevanju tudi za onesnaževanje okolja." * Kako velik je bil vzorec? "Zajela sem 24 kmetij iz vasi Gorice, Srednja vas in Letenice, približno štiri petine vseh, med njimi poleg vseh, ki oddajajo mleko, tudi nekaj drugih, manjšin. Te kmetije so predlani razpolagale s 466 hektarji lastne in 52 hektarji najete zemlje, redile so 97 odstotkov vse živine na tem območju, na katerem je sicer 52 odstotkov gozda, 42 odstotkov travnikov in šest odstotkov njiv." * Kako ste prišli do podatkov, ki so potrebni za ocenjevanje, ugotavljanje, dokazovanje... "Osnova za pridobivanje podatkov je bil vprašalnik, s katerim sem med drugim spraševala kmete o letnih Mimi Urbane iz Goric, dobitnica Prešernove nagrade Filozofske fakultete, je zaposlena kot asistentka oz. raziskovalka na Geografskem inštitutu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. količinah porabljenih krmil, mineralnih gnojil, naravnega gnoja, goriv, zaščitnih sredstev, o velikosti kmetije in rabe tal, o letnih pridelkih, o vrsti hleva, o vrsti in velikosti gnojišč oz. gnojničnih jam, o kanalizaciji, o tem, kolikokrat na leto vozijo gnojevko, kaj storijo z neuporabno embalažo in še o marsičem drugem." Okolje marsikaj prenese * Ko ste podatke obdelali, se je, kot bi rekli gozdarji, iz množice dreves pokazal gozd - različne ugotovitve, spoznanja, dokazi... "Podatki kažejo, da je kmetijstvo na obravnavanem območju zelo intenzivno in močno usmerjeno v prirejo mleka. Predlani je bila povprečna živinorejska gostota 2,53 glav velike živine (GVŽ) na hektar, na petih kmetijah je bila celo večja od tri GVŽ na hektar in je bila bistveno večja od slovenskega povprečja (0,9). Intenzivna je bila tudi prireja mleka. 24 kmetij, ki 97 odstotkov vsega prihodka ustvarjajo z mlekom, je predlani oddalo v mlekarno več kot 2,2 milijona litrov mleka. Povprečna mlečnost je bila 5.525 litrov na kravo, najvišje povprečje kmetije je bilo več kot osem tisoč litrov. Skupni vložki energije v kmetijsko pridelavo so dvakratno presegali povprečje kmetijstva zahodne Evrope, hektarski donosi trikratno... Kar tretjino celotnih energijskih vložkov so predstavljala krmila in krmni dodatki. Poraba mineralnih gnojil je znašala 705 kilogramov na hektar in je bila pod slovenskim povprečjem (763 kilogramov), enako velja za porabo tekočih naftnih derivatov na hektar (194 litrov). Tla so bila prekomerno založena s hranili, ki jih vsebujejo naravna in mineralna gnojila." * Kako se tako velika intenzivnost kmetovanja odraža na okolju? "Intenzivno kmetijstvo zelo obremenjuje okolje, vendar se to obremenjevanje ne kaže kot onesnaževanje. Razlog je v tem, da ima okolje (v primerjavi s Kranjskim oz. Sorskim poljem) zelo visoko nosilnost, kar, povedano po domače, pomeni, da marsikaj prenese. Na to vpliva več stvari: debela plast slabše prepustne ilovnate zemlje, raba tal (prevladujejo travniki, ki zadržujejo izpiranje gno; jevke), možnost, da se vplivi zaradi velikega deleža gozdov na tem območju razpršijo na širše območje, razpršeno gnojenje preko vsega leta... Ob vsej visoki intenzivnosti kmetovanja je bilo presenetljivo, da so analize vzorcev tekoče vode in podtalnice pokazale 'e rahlo povečanje onesnaženosti oz. pre" seganje mejnih vrednosti, ki veljajo za pitno vodo." Kmetije imajo premajhne gnojnične jame * Kaj se kaže kot največji problem« "Čeprav je obravnavano okolje zelo primerno za kmetovanje, je glavni problem ta, da imajo kmetije premalo zemlje. Ob tem, ko intenzivno obdeln* jejo svojo zemljo, kupujejo še krmil3' tudi stoječo koruzo za siliranje. P°s^" dica je daleč nadpovprečna živinorejska gostota in tudi vprašanje, kam z gnojevko (predlani jo je bilo 20 mij1' jonov litrov). Le dve kmetiji imata dovolj veliko gnojnično jamo, ka» pomeni, da zadošča za skladiščenj štiri- do petmesečnih količin gnojevke, medtem ko imajo ostale premajhne j» jo morajo voziti tudi takrat, ko za to n primeren čas." • C. Zaplotnik Na blejskem gozdnogospodarskem območju Gozdne ceste bodo zavarovali Jesensko deževje je na Bled - Na območju blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki zajema gozdove blejske, radovljiške, bohinjske, kranjskogorske in jeseniške občine, je 864 kilometrov gozdnih cest, od tega 380 kilometrov v državnih in 484 kilometrov v zasebnih gozdovih. Povprečna gostota gozdnih cest, ki je tudi merilo odprtosti gozdov, je 21,61 metra na hektar in je precej boljša od državnega povprečja (15 metrov na hektar). Gostota ni enakomerna: največja je v gozdovih blejske občine (27,75 metra), najmanjša pa na območju jeseniške (16,89) in radovljiške občine (15,59). "Odprtost še ni zadostna in ne zagotavlja normalnega pridobivanja lesa," pravi vodja odseka za tehnologijo in gozdne prometnice Andrej gozdnih cestah povzročilo za 152,8 milijona tolarjev škode. mi gozdne ceste zavaroval na gozdov in država so.^an^e skupno občinsko polico pri eni vzdrževanje gozdnih, od zavarovalnic. namenili okoli 50 Klinar in poudarja, da so tudi možnosti za izboljšanje precej slabe. Dovolj pove podatek, da so lani v vsej Sloveniji zgradili le 3,1 kilometra gozdnih cest in da je velik zastoj tudi pri gradnji traktorskih vlak, ki so po zakonu o gozdovih finančna obveznost lastnikov gozdov. Pa ne le to! Ob starih obveznostih je težko razmišljati o novih. Jesensko deževje je namreč povzročilo na gozdnih cestah ogromno škodo. V jeseniški občini so jo ocenili na 17,4 milijona tolarjev, v kranjskogorski na nekaj manj kot 103 milijone in v radovljiški na 32,5 milijona tolarjev. Občine prirčakujejo od države 12- do 15-odstotno financiranje, Kranjska Gora je nekaj denarja za to že dobila. Ker se ujme ponavljajo, bo zavod v sodelovanju z občina- Na območju blejskega zavoda za gozdove so lani pripravili idejni načrt za izgradnjo gozdne ceste Kupljenik - Jelovica in za dostop na Staro Pokljuko. Ko je bilo znano, koliko bi gradnja stala, se je pokazalo, da lastniki niso pripravljeni prispevati potrebnega deleža in da tudi država za to nima denarja. Lastniki tolarjev, nekaj so pjsP j)( še občine Bohinj (400 ti* , Jesenice (250 tisoč) in Ra" *fli jica (300 tisoč). P°VP'> znesek za vzdrževanje nih cest v z državnih gozdovih se izenačuje, še Pre0; prc letoma je bila razlika cejšnja, v škodo cest v nih gozdovih. • C.Z. in Občni zbor KZ Medvode Vodice - Predsednik Kmetijske zadruge Medvode in W^ nega odbora Valentin Križaj sklicuje v nedeljo v kuiw ^ domu v Vodicah občni zbor zadruge. Če občm z napovedani uri (ob osmih) ne bo sklepčen, bo lahko n Jr0 po na števtfo navzočih zadružnikov veljavno sklepal e/l0voaval' sklicu. Člani zadruge bodo na zboru med drugim °°iei0$oi& poročilo o poslovanju zadruge v minulem letu m 0 z* načrtih, dopolnili pa naj bi tudi zadružna pravila. • UREJA: Vilma Stanovnik Tako tekmovalci kot gledalci že nestrpno pričakujejo finale svetovnega pokala v smučarskih poletih ODLOČITEV 0 SKUPNEM ZMAGOVALCU V PLANICI?! Prav to vprašanje in dejstvo, da je trenutno vodilni naš Primož Peterka, nalaga organizatorjem Poleg skrbi za pripravo skakalnice tudi veliko skrb za varnost številnih gledalcev in natančnost pri načrtovanju prometne ureditve - Stroški prireditve med 700 in 800 tisoč DEM slanica, 13. marca - Le še teden dni je do finala letošnjega ponovno v naši >aj z vodstvom svetovnega pokala v smučarskih poletih, ki bo ; slanici. Organizacijski komite se je skupaj tekmovanja in delavci na in ob skakalnici te dni boril z visokimi temperaturami, ki so sproti topile sneg na skakalnici, zadnja ohladitev pa je vendarle dala upanje, da nič (razen vetra z Jalovca na tekmi) ne more več preprečiti uspešnega zaključka letošnje skakalne sezone v dolini pod Poncami. Prireditev naj bi Po besedah generalnega sekretarja OK Ljuba Jasniča stala med 700 in 800 tisoč DEM. Za finale svetovnega pokala v naši Planici je sicer vedno veliko zanimanja, tolikšnega, Kot je letos, pa vendarle še ni oilo. To pa ni čudno, saj je trenutno vodilni v svetovnem Pokalu naš Primož Peterka in °o koncu uspešne sezone skorajda ni za šport navdušenega ^ovenča, ki ne bi želel videti Mojstrovin našega in drugih skalnih asov. Takšne odjuge in toplote pred prireditvijo j" bilo že od leta 1972 Letošnje tekmovanje je bilo P°gojeno s FIS-inimi zahteva-j|U' ki so predvidevale predelajo profila skakalnice. Z deli *mo začeli že oktobra in no-fc*} tako da smo decembra jo potrebno homologaci-* spričevalo in potrditev naše gtalnice do leta 2001. To si OK '^e za uspeh, saj nam je FIS-a P° 25 letih dala "zeleno luč" in Potrdila profil naše letalnice kot °rčne in največje na svetu," £av» Janez Gorišek, ki z bra-25 Ladom letos slavi 25 let skok, °v na planiški velikanki Kljub temu da so na velikan-in ob njej pozimi pripravili velike zaloge snega, pa so imeli J>° južnem vremenu zadnje tedne precej skrbi. Zadnje dni pa je vendarle bolj mrzlo in ?neg sedaj vsaj ostane. Tako lmaj0 trenutno na skakalnici °koli 5000 kubikov snega, med m 2000 kubikov pa ga je še y. deponiji. Skakalnica naj bi °Ua danes v grobem zasuta in Pnpravljena, jutri in v nedeljo Vabila, prireditve Evropski pokal v biatlonu na pa naj bi začeli z izravnavo doskočišča in zadnjimi deli. "Glede na vremenske napovedi ni skrbi, da ne bi uspeli pripraviti skakalnice do srede, ko bodo na sporedu prvi poskusni skoki, prav tako bodo pripravljene tribune in vse ostale stvari. V Planici bomo naredili vse kot najbolje znamo," zagotavlja Janez Gorišek, Lado Gorišek pa dodaja, da tako težkega boja z naravo niso bili v Planici že od leta 1972, ko se je v Planici čez dan segrelo celo na 26 stopinj in so morali skakalnico prekrivati s stiroporom. Poseganja v TNP ni in ga ne bo! Že nekaj tednov pred letošnjo prireditvijo so domačini opozarjali na nerešene odnose med Organizacijskim komitejem in Ratečani, vendar pa je predsednik KS Anton Požar v sredo na tiskovni konferenci povedal, da so se sedaj o vseh vprašanjih, tako v zvezi z odškodninami kot požarno varnostjo, vendarle dogovorili. V začetku tedna pa je že kazalo, da bi do spora lahko prišlo na relaciji - Organizacijski komite - Triglavski narodni park. "Triglavski narodni park smo zaprosili, da bi v primeru potrebe dovolili let helikopterja zaradi dovoza snega. Ljubeznivo so nam odgovorili, da odločanje o tem ni v njihovi pristojnosti in da je to stvar zakona. Obenem so nam predlagali, da bi ob pomanjkanju snega vozili sneg z vršiške ceste in bi s tem Pokljuki - Včeraj se je z isciplinami začel, v nedeljo pa se bo končal letošnji biatio-^.^Pskega pokala za biatlonce. Na njem nastopa 154 tekmov 1 • uPov. xz *0 držav. Danes je prost dan, ki ga bodo krajših okoristili za trening, jutri bodo biatlonci tekmovali na raJŠih »uii za iren ^faStS?1' - n"del& pa se ega 22. tekrnc-°trok' okni letošnje ^T>a na Soriški planini - kljub odjugi so organizatorji Vanja of t p°kala Loka, mednarodnega smučarskega tekmo- , vendarle pripravili vse potrebno za izvedbo mladi b D8, Po zadnJin pnjavah se bodo prireditve udeležili nedeljo 2^ držav, ki bodo jutri tekmovali v veleslalomu, v dvorani Pd V slalomu- Otvoritvena slovesnost bo danes ob 19. uri v l8.3o o, J1 en v škofji Loki, jutri bodo rezultate razglasili ob srnuči«£.. Poslovno hišo Arnol, v nedeljo pa po tekmi na xttv^VoriSki Punini. • V.S. Šahovski 7'"r/va/ na Bledu ' Jutri se bo v Golf hotelu začel 18' fcorenjsU » Si!lval- ZanJ se Je moč prijaviti še jutri do 15. ure. Za l&rale od ;£kmovalce znaša prijavnina le 60 DEM. Partije se bodo !ednom n » i,Ure naPreJ- v okviru šahovskega festivala bo med *°va. • A°i£ la tuc" šahovska šola velemojstra Evgena Svešni- doma 20"'mO malonoiometn(> prvenstvo osnovnošolcev -Predvidi nialem n °a k° v "voram na Planini osnovnošolsko prvenstvo ^1-326 "°8°metu. Prijave sprejemajo do torka, 18. marca, na fax k *°*ar£ na,nasl°v NK Triglav - Creina, p.p.173, Kranj. • M.S. fornunalnp sPored - V Al SKL ekipa Heliosa v dvorani ^keea^entra v Domžalah jutri ob 19. uri gosti ekipo Jv°rani tir!, ar]a/ V ^ Gradbinec Radovljica jutri ob 19. uri v V4Y°rani P "T"tv "a 1. do 6. mesta Odeja Marmor jutri ob 18. uri v do 12 mp°?en v Škofji Loki gosti Mibex Ilirijo. Za uvrstitev od 7. ekipi r "fsta pa se bosta jutri ob 18. uri v ŽIC Jesenice pomerili 0d&lc,ln Domžal. • V.S. gostuješ n*?. sPored - Odbojkarice Špecerije Bled že danes Sencurla študentkah" v Ljubljani. V 2.D01 igra doma le ekipa dornaTerAT t - Pre3eren Kranj ob 16. uri). V 3.DOL pa igrata Uri) in 2° Lubnik II : Krka Novo mesto II (OS P. Kavčič ob 19. , kegn^i • Kan Kovinar (OŠ B. Bistrica ob 18. uri). • B.M. ranjskW /T0*' zadnjič v tej sezoni doma - Jutri bo na stezah ^oredu teirm*,aCa živahno ves dan. Že dopoldne ob 8.30 bo na fcno, ob na ?orenJskega prvenstva med Triglavom in Adergas lriglava in mUi? pa se bosta v 17- kolu DP pomerili ženski ekipi m°Ške ekin iu 0 Izola- Pose°no slovesen pa bo nastop domače Ered domi^ IskFaemeca, ki bo zadnjič v tem prvenstvu igrala n°ncem orv^ Publiko in ki je pred tednom dni, dva kola pred Prvakov Oh iitva> že osvojila tretji zaporedni naslov državnih u^a''no»o» #' Un se bo Pomerila z ekipo Bresta. • V.S. :\marca 0h 1 c na/>odl»« - Ekipa Domel iz Železnikov bo to nedeljo, lekmo Ig' v dvorani Poden v Škofji Loki igrala prvenstveno Te dni je v Planici blizu dvesto delavcev, ki se iz ure v uro borijo s toplim vremenom, vendar pa bodo s pomočjo lopat, strojev m tudi helikopterja po zagotovilu vodstva tekmovanja do konca tedna vendarle uspeli pripraviti letalnico za tekmo. pomagali k čimprejšnjemu odprtju Vršiča. V tem trenutku ta možnost še ni "v igri", če pa bo potrebno, pa se bomo pač poslužili tudi tega," je povedal vodja tekmovanja Janez Gorišek in dodal: "Vse smo naredili, da ne bo treba "prestopiti praga" Triglavskega narodnega park. Uničili ne bi nič, vzeli ne bi nič, voda pa tako "dol teče". Vendar pa imamo zaenkrat dovolj pripravljenega snega tukaj in tudi v Podkorenu. Posega v Triglavski park ni bilo in ga tudi ne bo, naše pismo je bilo bolj vljudnostno, saj želimo imeti z njimi dobre odnose in želimo, da ne bi delali proti zakonu, ampak bi želeli sodelovati." Policisti na konjih bodo "pobirali" obnemogle Ker letos v štirih dneh (četrtkovem in petkovem treningu ter sobotni in nedeljski tekmi) organizatorji pričakujejo v Planici ogromno gledalcev, so pripravili tudi posebno prometno ureditev, vsem obiskovalcem pa tudi priporočajo, da vstopnice kupijo pravočasno, v predprodaji. Ta že poteka v vseh poslovalnicah Kompas Hertza (vstopnina za trening je 1000 SIT, za tekmo 1500), v dneh tekmovanja pa bo vstopnice moč kupiti tudi na poti v Planico (bencinski servisi in Eostajališče Voklo, postajališče ipce in Jesenice...). Pomemb- na sprememba pri nakupu vstopnice pa je, da niso več v prodaji nalepke za avtomobile, ampak mora imeti vstopnico tudi vsak, ki se v avtomobilu ali avtobusu pripelje do prizorišča tekmovanja (ali pač pride peš). V kolikor pa so v avtomobilu tri osebe ali v avtobusu 40 oseb ali več, pa dobijo tudi nalepko. Le z nalepko pa bo moč priti do bližjih parkirišč -če boste seveda prišli v Planico dovolj zgodaj in še ne bo prevelike gneče. Za red in varnost bo v Planici skrbelo 60 policistov, ki bodo urejali promet v avtomobilih, na motorjih in tudi na konjih. Prav ti na konjih, ki so pač bolj gibljivi v naravi, naj bi vsak dan po koncu prireditev "prečesali" okolico in poskrbeli, da onemogli ne bi predolgo ostali v bližini skakalnic. V četrtek se bo trening začel ob 10. uri, v petek ob 9.30 uri, uradna otvoritev pa bo v soboto ob 11.45. Sledili bosta prva in finalna serija, ob 13.30 pa bo podelitev. Prav tako bo prva serija v nedeljo ob 11. uri, finalna ob 12.15, razglasitev uradnih rezultatov in zmagovalca pa bo ob 13.30 uri. Več o prireditvi bomo pisali še v torkovi in petkovi številki Gorenjskega glasa, aktualne informacije pa lahko vsak trenutek dobite tudi na internetu http:// www.planica.telekom.si. • V.Stanovnik,foto: T.Dokl LEP USPEH SLEPIH ŠAHISTOV Brno, Slovaška • Od 3. do 7. marca je bil v Brnu odigran mednarodni šahovski ekipni turnir slepih. V konkurenci petih držav je slovenska ekipa zasedla drugo mesto. V ekipi Slovenije so igrali: Anton Janžekovic (3 točke iz 4 partij), Emil Muri (2.5/4) Matej Žnuderl (3/4) in Ivan Komovec (2/4). To je do sedaj eden največjih uspehov slepih šahistov Slovenije v mednarodnem merilu. • A. D. e«po Mizarstvo Krojelj iz Sevnice. • V.S. HOKEJSKA STAVNICA Hokejsko državno prvenstvo je končano in dobili smo zmagovalca - Olimpijo Hertz. Tako je znan tudi odgovor na naše zadnje nagradno vprašanje: kdo bo letošnji državni prvak in koliko finalnih tekem bo potrebno za ta naslov. Med nekaj več kot 300 dopisnicami smo dobili tudi tri povsem pravilne stave, čeprav vas je večina (fcof se za prave Gorenjce spodobi) stavila na zmago Acronl Jesenic. Zamižali smo in Izbrali dopisnico Borisa Mama Iz Tržiča, ki bo v trgovini Cansport na Bledu (z našim dopisom) dobit nagrado: hokejsko palico. Za letošnjo sezono se s "hokejsko stavnico" poslavljamo. CANšPORT prodajno skladišče športne opreme Športna dvorna Bled, tel/fax: 741-422 odprto od 15. -19. ure Uradni zastopnik: Itech, Vaughn, Martinville Nudi tudi hokejske in in line športne artikle ostalih proizvajalcev NOGOMET Triglav Naklo prvič doma DEL VSTOPNINE IGRALCEM Kranj, 14. marca - Moštvo nogometnega drugoligaša Triglava Nakla bo v nedeljo ob 15. uri prvič to pomlad igralo doma, na kranjskem stadionu, ki je urejen po predpisih za igranje ligaških tekem. V goste prihaja močno moštvo Domžal. Kranjsko-naklanska kombinacija računa na zmago, čeprav bo težko, saj zaradi kartonov ne smejo igrati Boštjan Pavhč, Tušar, Verbič in Durakovič, Denis Markelj je poškodovan, Grašič pa v vojski. Priložnost za zmagoslavje se ponuja Dejanu Marklju, Egartu, Krupiču in nekaterim mladincem, ki so pred dnevi s 3 : 0 premagali tretjeligaša Bilje. Vstopnina za tekmo bo 500 tolarjev. Del vstopnine bo nagrada igralcem, zato je interes igralcev, da dobro igrajo in gledalcev, da jih spodbujajo. Triglav Naklo, ki je sedaj v bistvu gorenjska reprezentanca, potem kar dvakrat zapored gostuje (SET Vevče, Šmartno), zato bi bil nedeljski ugoden izid dobrodošel. Po dobri igri na Ptuju in nesrečnem porazu je realen. • J.K. VATERPOLO JUTRI START V DRUGEM DELU Kranj, 14. marca - Po skoraj enomesečnem odmoru bodo startali vaterpolisti v drugem delu, v katerem pa nastopajo le štiri moštva. Tako bodo začeli tekmovanje prva štiri moštva v prvem delu, to pa so Triglav - Kranj, Mogota Ljubljana • Ljubljana, Probanka Leasing - Maribor in Koper - Koper. Ta štiri moštva bodo med seboj igrala srečanja po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim, zatem pa sledi še zaključni del, ko bosta prvo in drugouvrščeni moštvi na dve zmagi igrala za prvo, oziroma drugo mesto, tretje in četrtouvrščeni pa za tretje oziroma četrto mesto. Prav tako pa bosta za peto oziroma šesto mesto igrala še Kokra in Tivoli. Razpored 1. kroga v drugem delu: KRANJ (pokriti olimpijski bazen) ob 20.30 un TRIGLAV: KOPER, LJUBLJANA (bazen Kolezija) ob 20.00 uri MOGOTA LJUBLJANA : PROBANKA LEASING. • J. Marinček HOKEJ MLADI JESENIČANI DRUGI V ŠVICI VVohlem, marec - V tem švicarskem mestu v bližini Zuericha je od petka do nedelje potekal Mednarodni hokejski turnir za hokejiste rojene leta 1984 in 1985. Na turnirju je poleg devetih švicarskih moštev, sodelovalo tudi moštvo Hokejskega kluba Acroni z Jesenic, pod vodstvom trenerja Bojana Mežnarca. V predtekmovanju so bila moštva razdeljena v dve skupini po Eet moštev. Po naporni trinajsturni vožnji so mladi jeseniški okejisti zasedli drugo mesto in se v nedeljo v polfinalu pomerili z zmagovalcem druge skupine ekipo Langnaua. Po razburljivem srečanju je bil rezultat neodločen dva proti dva in ker tudi podaljšek ni dal zmagovalca, so se izvajali kazenski streli, v katerih so bili Jeseničani boljši in zmagali s 5:2. V finalnem dvoboju so se pomerili z lanskim zmagovalcem ekipo Žuga in po enakovredni igri srečanje izgubili z rezultatom 1:0. Naiboljši strelec jeseniškega moštva je oil Aleš Brus s štirimi zadetki, vratar Anže Špendov pa je bil razglašen za najboljšega vratarja turnirja. • L. S. ROKOMET Mlade Škofjeločanke v finalu brez poraza - Minuli konec tedna so rokometašice škofjeloškega Seširja dosegle lep uspeh, saj so se uvrstile v finale letošnjega državnega prvenstva deklic letnik 1985 in mlajše. Odlično so igrale na vseh kvalifikacijskih turnirjih in brez poraza (6 zmag in 12 točk) zmagale v svoji kvalifikacijski skupini. V finalu DP, ki bo prihodnji mesec, se bodo pomerile z najboljšima ekipama Štajerske in Primorske. Za ekipo Šeširja igrajo: (čepijo) Petra Oman, Nina Logar, Mateja Ščirkovič, Tea Djurovič, Mateja Pintar, Azra Bajrič, Erika Jezeršek, (stojijo) trenerka Pegi Berce, Katra Habjan, Katja Jamnik, Nina Fajfar, Ania Kosmač, Jerneja Oman, Mateja Tedrejčič in Tina Stanovnik. • V.SM foto: T.Dokl PLAVANJE KRANJČANI NASTOPALI V NEMČIJI Na 19. tradicionalnem plavalnem mitingu v Bad - Bergza-bernu v Nemčiji je nastopilo 425 plavalcev iz 16 držav. Plavalci kranjskega Triglava so dosegli naslednje rezultate: Zana Leskovar je bila dvakrat četrta na 100 prsno in 100 kravi in osma na 100 delfin, Sara Oranič ie bila šesta na 100 prsno in dvakrat deveta na 100 kravi in 100 hrbtno, Tjaša Stefančič je bila 10. na 100 kravi, Petra Troha je bila 10. na 100 delfin, Tanja Dolenc je bila 10. na 100 delfin, Simon Bizian je bil drugi na 100 prsno, četrti na 100 hrbtno in dvakrat sedmi na 100 kravi in 100 delfin, Sašo Stojanov je bil peti na 100 prsno in Gašper Stare je bil deveti na 100 delfin in deseti na 100 kravi. • K. P. Prenova vse boljša, članov vse manj Alarlco Jenšterle, zunanji sodelavec S tem, ko je svet SKD na več kot šest ur trajajoči seji zavrnil ponujeni odstop predsednika Lojzeta Peterleta in izvršilnega odbora, se je formalno začela najnovejša čistka v stranki, kise ie v preteklosti ni ravno izkazala kot politična struktura, ki bi znotraj svojih vrst dovoljevala različne politične poglede. Krščanski demokrati so na volitvah doživeli velik poraz, vendar menijo, da ta ni posledica nespametnih odločitev njenega vodstva, ampak predvsem tistih strankarskih politikov, ki so opozarjali na to, da mora krščanska demokracija v današnjem času v politiki nastopati povsem drugače, kot recimo njena predhodnica Slovenska ljudska stranka (ta z današnjo SLS nima nobene zveze), ki je v Sloveniji kraljevala pred drugo svetovno vojno, potem pa svojo politiko nadaljevala v zdomstvu, dokler se ni združila s SKD, še pred tem pa ji je današnja slovenska SLS prevzela ime. To pa je bilo tudi vse, saj se po politikah emigrantska in domovinska SLS precej razlikujeta. Člani sveta SKD so zdaj s 24 glasovi podprli predsednika Peterleta in izvršilni odbor, 15 pa jih je bilo proti. Zaradi takšnih rezultatov glasovanja stranka ne bo imela izrednega kongre- sa, ampak le redno letno konferenco, člani sveta pa so izvršilni odbor zadoliili, da v 15 dneh pripravi program prenove stranke. To pa praktično pomeni, da je vodstvo SKD dobilo zeleno luč, da v strankino ozadje (ali pa iz njenih vrst kar izključi) postavi vse tiste, ki so si v preteklosti upali javno nasprotovati potezam predsednika Peterleta. Med prvimi je seveda Ciril Pucko, poleg njega pa so "problematična" še imena dr. Vida Čadonič Špelič, Janko Deielak, Igor Umek, Marjan Dvornik, Edvard Stanič itd. pri tem je zanimivo, da bodo neuspeh stranke na volitvah večinoma plačevali tisti, ki so bili pred volitvami že tako ali tako postavljeni na stranski tir. V prvi vrsti je to Edvard Stanič, ki so mu očitali preveliko simpatiziranje z liberalnimi demokrati, pa tudi dr. Čadonič Špeličeva se po porodniškem dopustu nenadomani mogla več vrniti na svoje mesto generalne sekretarke. Politika, ki jo udejanja SKD, je na moč podobna tisti, s katero je Komunistična partija vladala nekaj let po koncu vojne. Tudi tedaj je bilo treba počistiti z ljudmi, ki so si dovolili v okvirih stranke še naprej misliti s svojo glavo. V tedanjih čistkah je recimo življenje izgubil Mirko Košir, na stranski tir so spravili dr. Bratka Krefta, pa njegovega brata Ivana in še vrsto drugih intelektualcev. Toda po tem vihravem obdobju se je partija kmalu začela zavedati, da s terorjem in strahovlado ne bo mogla v nedogled obvladovati političnega prostora, zato je začela popuščati, na koncu pa je z disidenti znotraj levice (pa tudi zunaj nje) celo začela sodelovati. Razlika med tedanjimi in današnjimi časi je bistvena. Komunistična partija si je "prenovo" lahko privoščila zaradi tega, ker jo mnoiice zaradi preverjenega sistema cenzure in enostrankarskega sistema v glavnem niso mogle opaziti. Krščanski demokrati pa se za podobno metodo odločajo na očeh vse slovenske javnosti, predvsem pa pod budnim očesom vseh njihovih političnih nasprotnikov, tako tistih, ki so zdaj na oblasti, kot onih, ki skupaj z njimi delijo mesto opozicije. Problem vodstva SKD je, da je kritike vedno odstranjevalo, nikoli pa jih ni znalo poslušati, ali pa (če se mu je to res zdelo potrebno) umakniti vsaj začasno. Zaradi tega jim bo počasi začelo zmanjkovati sposobnih kadrov, prenova pa se bo v končni fazi pokazala tako, da bomo sicer imeli enotno SKD, vendar z minimalnim številom članov, pa še ti bodo vsi v njenem vodstvu. Pogled z drugega brega Neznosna lahkost bivanja F*eter Čolnar, zunanji sodelavec Priznam, da sem zmeden. ! Naj bo prispevek komentar, javno pismo Okrožnemu sodišču v Kranju, odgovorni urednici Gorenjskega glasa ali aktivu Društva novinarjev Slovenije za Gorenjsko, ki (še) ni reagiralo? Morda pa gre moje razmišljanje zadnjih dni vseeno še najbolj na koto spoštovani urednici zato, ker sem prepričan, da si tudi sama zastavlja podobna vprašanja!? Razmišljam o odločitvi o objavi prispevka z naslovom Resnica (?) novinarke Helene Jelovčan, na osnovi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju. Ne moti me toliko, ker iz objavljenega (morda napačno?) sklepam, da sodišče meni, da ima avtor pravico, da mi kot bralcu lahko na tuje stroške javno razlaga svoje poglede na Zakon o javnih glasilih, državno ustavo, in kodeks novinarjev. Bolj me moti, ker je iz tega mogoče sklepati, da je Okrožno sodišče v Kranju s sodbo pravzaprav zapovedalo odgovorni urednici, da objavi nekaj žaljivega - v tem primeru na račun novinarke. Mar to pomeni, da je sodnik razsodil, da naj odgovorna urednica krši za mnoge novinarje enega od bistvenih zahtev zakona in moralnega kodeksa, ki ne dovoljujejo žalitev? Ker sodišče očitno ni menilo, da gre za žalitev novinarke, je prav, če obudim spomin na del, ki je po mojem prepričanju močno sporen: "Sodbe, ki sta jih izrekla Okrožno in Višje (op.p.:?) sodišče, me navdajajo Z optimizmom, da so časi "ene in edine resnice" minili in da tudi na to področje, čeprav počasi prihaja demokracija, ko lahko vsak javno izraža svoje mnenje. Očitno ga. Helena Jelovčan s takšnim razvojem ni zadovoljna, ampak pogreša čase, ko so bralce o "resnici" informirala le režimska glasila in pooblaščeni posamezniki. Sprašujem se, kakšna je morala novinarke..." Po mojem pojmovanju etike in morale je navedeno žaljivo, glede pravice in dolžnosti javnih glasil pa je zelo učinkovito svoje Že pred leti uveljavil v sodni praksi sedanji sodnik Ustavnega sodišča g. Matevž Krivic ob znameniti tožbi o "trojnem funkcionarju". Vsiljuje se mi rek, ki velja tudi za odgovorno urednico Gorenjskega glasa: Ko se pri-tolčeš do imena, ga nosi kot nakit! Go. Leopoldina Bogataj se je "pritolkla" do imena v svoji dolgoletni novinarski in uredniški praksi. Spominjam se časov, ko so jo odstavljali na gorenjski SZDL in akcije gorenjskih novinarjev, ki je nakano preprečila. To je ni odvrnilo, da ni začela objavljati v času slovenske pomladi v okviru Gorenjskega glasa kot prilogo, praktično pa samostojen Demosov časopis Demokracija. Svojim načelom je ostala zvesta tudi pozneje. Gorenjski glas je ostal odprt časopis z najrazličnejša mnenja in poglede. Ker se ni odločil za politiko, ki bi izločevala nekatere ljudi, je ostal eden redki časopisov, ki jim niso padle naklade. Večplastnost pogledov je tisto, kar nam bogati življenje. V njej imata svoje mesto tudi kritika in nezadovoljstvo, nikakor pa m žalitve. Strinjam se, da nekdo pač odloči o tem, kaj je žaljiv?, in kaj ne, vendar morajo W takšne odločitve podvrženi Šif~ šem preverjanju javnosti sprejete v nekem širšem kontekstu. Ne more iti za povsem osebno sprotno svobodno prt' sojo in to tudi v primerih, ko odločitev pomeni "ukaz" 2°. ravnanje drugega proti njego^ vesti. Posebej zaskrbljujoče je> če gre še za človeka, ki s svoji"1 delom močno vpliva na prakso družbenih norm. Sprašujem se, kako se poĆiffl odgovorna urednica Gorenjski' ga glasa ga. Leopoldina Bog?, taj, ko je prisiljena objavi nekaj, za kar sama misli, da Je žaljivo? Kako naj ob tem ravn° prizadeta novinarka ga. Helefl° Jelovčan? Naj toži urednico Z° tisto, kar je naredila v naspro})^ s svojim prepričanjem, ker jile. tako "ukazalo" sodišče? M zahteva objavo resnice, da je z razvojem demokratizacije la' dovoljna in da se ji ne toži p°. starih časih? Bi spoštovat*1 bralec ravnal tako, če bi bil tfl njenem mestu? - Kako naprej? V Ustavi W resnično marsikaj ni zapisan0. Tudi to ne, da se replike & smejo vleči v nedogled in da j* smejo zasesti vseh strani ČasO' pisa. Ne verjamem, da si O*' rožno sodišče v Kranju želi V* tak način uničiti gorenjski ČasO' pis. To tudi enostavno ne bi b'1 v njegovi moči. Morda ni povsem v konte^ stu, pa vendar: V nedeljo )e TV intervjuju dr. Nežmah vpr"' šal, koga sploh ščitijo ^ sodišča - novinarje ali politike- S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Narolile S« ob|avo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan prod Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTOŠOLA B in B - tel. 22-55-22 BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU TEČAJ CPP SE ZAČNE V PONEDELJEK, 17. MARCA . mm m MiPifAVUlIlE PRIPRAVA NA PREIZKUS LICENCA ZA PREVOZNIKE b&b>i,35.20-20 VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tel.: 36-20-20 NA KI/PO VA I NI Madžarska Lenti 20.3., Planica 23.3., Palmanova 26.3., Trst 18.3., Toplica na Madžarskem od IZLETI 5. do E. 4., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur. 411-887 aiivA Iai a Tečaj CPP se začne v ponedeljek, . AVTO SOLA 17.3.1997, ob 9. uri dopoldne in T^l * 31 1 -035 H U AVI AR ob 18, uri p°p°ldne- ivimvii vv# KNJIGOVODSKI SERVIS Nudimo knjigovodske storitve za podjetja in s.p. ERMIS, d.o.o. Tel.: 064/403-301 ZADNIKAR - Naklo Gradovi Bavarske 17. 5. -18. 5., 2 dni. tel.: 471-244 AVTOBUSNI PREVOZI Planica 23.3., Trst 26.3., Gardaland 27.4, Lenti 27.3. DRINO VEC, 731-050 METEOR d. o o 422-781 28-3- celodnevni nakupi Palmanova, Portogruaro, tovarna čokolade; Lenti 27.3. in 12. Cilka tel.: 411-510 Fofmula '•'lmola 21 ■4- Glavni trg 6, 4000 Kranj Blagajna: (vhod z Glavnega trga) od 10.00 do 12.00 ure (sobota od 9.00 do 10.00 ure) in uro pred začetkom predstav, tel.: 064/222-681 petek, 14. 3., ob 19.30 uri - Matjaž Kmecl: TRUBAR, igra Polde Bibič, za IZVEN in konto sobota, 15. 3., ob 10.00 uri - NIKA IN PROMET, za abonma SOBOTNA MATINEJA in IZVEN sobota, 15. 3., ob 19.30 uri - Evald Flisar: JUTRI BO LEPŠE, za IZVEN in konto petek, 21. 3., ob 19.30 uri, Ray Coonev: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA "CVETKA"TEL: 225-162 C. Staneta Žagarja 16, Kranj ČEŠKE TOPLICE LUHAČOVICE AMD Cerklje Slovenska c 8 SPECIALISTIČNA DERMATOLOŠKA ORDINACIJA NAKUPOVALNI IZLET GOSTIŠČE METKA Podljubelj 140 NE ZAMUDITE OTVORITVE NOVE TRGOVINE CVETKA jutri, 15. &J ob 9. uri. UGODNI PLAČILNI POGOJI, UGODNE CENE IZDELKOV!^ LASTNE PROIZVODNJE. VABLJENI! Zelo ugodno za prvomajske praznike, 26. 4. - 3. 5. 97. Informacijein prijave po telefonu: Kranj - 332-195, Radovljica - 715-621 organizira tečaj CPP, z začetkom v torek, 18. marca 1997, ob 17. uri. Dr. Predrag Aleksič, Ljubljana, Vodovodna 34. Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih ž"z injekcijami in operativno, kapilar, odstanjevanje bradavic in drugih kožnih izrastkov. Nudimo tudi kozmetično dermatokirurgijo. Tel.: (061) 445-080 od 17. do 20. ure. | Vsak teden Madžarska, Italija. Belehar, tel.:491-442 Naša sobotna srečanja z ansamblom Svežina bomo v mesecu mart'" posvetili dnevu žena, prihodu pomladi in materinskemu dnevu. Pridružite se nam! Rezervacije: 59 086 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: v petek, 14. marca, ob 20. uri dvorana Zdraviliškega doma koncert Ženskega P*Y*2S zbora KUD Ljubečna z gosti. SLIKARSKE RAZSTAVE: v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri otvoritev razstave fotogr3"' Hermana Catra iz Celja. Pokrajinske fotografije bodo na ogled do 21. marca. IZJEMNA PRILOŽNOST VNo9 KLUB SOCIUS Ljubljana, Tržaška 13 JOŽEFOVI NAKUPI V No9 V ZADRUŽNEM DOMU NA PRIMSKOVEM V KR**g METRSKO BLAGO: ŽENSKA KVALITETNA, POCENI IN MODNA OBLAČILA IZJEM^V POCENI POSAMEZNI DELI OTROŠKIH TRENIRK POTISKANI S PRAVIMI MOTIVI 8WLj ANORAKI, PREHODNE JAKNE IN VETROVKE ZA OTROKE, ŽENSKE IN MOŠKE H*-NAJVEČJE VELIKOSTI. NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! vabi na 31. srečanje, ki bo 20.3. v VVorld Trade Centru, Dunajska 156VXV V pesmi in besedi bo spregovorila Ljoba Jenče. Prisrčno vabljeni! ALPKTOUi RAČUNALNIŠKO INFORMACIJSKI CENTER d.o.o> Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka Tel.: 064/624-170, fax: 064/624-116 vabi v sodelovanju 522£MVC* Ž* DEL0 NA PODROČJU IZDELAVE APLIKATIVNE PROGRAMSKE OPREME. Od kandidata pričakujemo: • višjo ali visoko izobrazbo računalniške, informacijske ali tehnične smeri • zaze eno znanje programiranja z razvojnim orodjem Delphv, lahko tudi pripravnik • zaželeno znanje angleškega jezika ^ Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 4-mes^ poskusnim delom. s|0v Ponudbe z dokazili o izobrazbi in znanju naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na na podjetja: Alpetour RIC, d.o.o., Kapucinski trg 8, 4220 Škof a Loka. lzbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. LBl ■ NOTRANJSK 1 RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:06l/74l 632 • fax:06l/74I 612 Potrebujete honorarno ali redno zaposlitev z dobrim zaslužkom in tedenskimi izplačili. Pridružite se * skupini zastopnikov, ki tržijo uspešnico SLOVENSKA KRONIKA XX. STOLETJA založbe Nova revija. Delovne izkušnje in lasten prevoz nista pogoj. Zagotovljeno je strokovno uvajanje. Vse potrebne informacije dobite po telefonu 133-43-06 od 11. do 15. ure. Mali oglasi 223-444 APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba V8«h vrst mobilnih telefonov. Ne ■zgubljajte časa, pokličite zastopnika DJ 0609/637-200, GSM 041/662-gg. 064/226-751_ 2 KMETOVALCI: Za generalno popratio motorja na vašem traktorju, vam £QR0lZBIRA Kranj ugodno nudi jszervne dele za vse vrste traktor-«2yi Ursus, Zetor, Univerzal, Fiat, '0rPedo, Tomo Vlnkovič, IMT, kosilice BCS - Acme, Lombardini. Naj-cen«*'-Bar Bari vam nuc"mo tlJdi gume Toni in akumulatorje Vesna in Kri«8, Se priporoča Agroizbira 064/324-802_2537 narudam PLETILNI STROJ SINGER a Kartice. «76-741 5970 Takoj zaposlimo več 8UKOPLESKARJEV. Ostalo po dogovoru. Tel.: 245-340 ŠtS9obdelovalni REZKALNI -^STRANSKI, za izdelavo opažev, DcirUk9 aP°da. stenskih oblog in flafa« ?° Prodamo. Stroj je nov z »»rancijo in tehnično dokumentacijo. jyn fax 064/714-780 ali 715-275 Vitlo "L nov TRAKTOR TV 830 in Vo>• !2.da,no ročico in enoosni 720-180 5323 •245-8-"1 n0V barvni W ,SKRA- Prod *^5-254 *o?01tt ^REBEN 5 Pogonom za gj^to^Gorenje Muta pro- 45odM HLAD"-NI BAZEN za mleko •725 rvl siloreznico z motorjem. ^^'042 5982 TRAKTORSKO PRIKOLICO %622 ? V2meten°. nosilnost 3 t. »H^S^lfj 5964 ko^^Plpoam termoakumulacijs-c^ 3 KW. «212-545 5968 GOSTILNA LAKNER KOKRICA J domača kuhinja • malice, kosila Tel.: 245-550 Vabi osebje gostišča Srnuk, Retnje pri Tržiču! Tel.: 58458 I u 569i ?? S? stKmS?' Prodam popolno-132 ^'EREO VValkman «722- Jr^T---mm__*5 ^21^2*2 fefe0^3"'6" ^^^»221-569 5667 W^m^L^L0 za avtogeno ^pJ^26-339 zvečer mi raCp^rsfcrS^ ŠTEDILNIK 02,PUHALN?K2,i° 1000 k9 nosilnosti U«3 za seno Eolo. «460- ^ufe:---211 fi^*8Ef;hidravlic™ a" ™ d?^e"a Drl nav'ične cilindre za dvig 866^395 9odno Prodam. «061/ — 5757 Zelo ugodno prodam rabljen televizor Corting 53 cm. «471-250 5994 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. «332-350, 325-917 5998 Prodam mizarsko kombinirko Sicar 300, moško+žensko KOLO 12 prestav. «730-232 6026 Prodam 5 t VITLO. «64-429 6035 V Škofji Loki zelo ugodno prodamo delno opremljeno 3SS na Partizanski c, III. nad., možnost plačila na tri obroke. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 GR. MATERIAL Prodajamo PORTUGALSKO PLUTO in LAK Loba za pluto in parket. «241-687 2812 Suh smrekov OPA2 ter LADIJSKI POD raznih dimenzij, ugodno prodam. «64-412 4362 LESTVE IZ LESA VSEH VRST IN DOLŽIN DOBITE Zbilje 22 «061/ 611 -078 5290 Ugodno prodam nova BALKONSKA VRATA Jeloterm 100x210, 2 kosa, z medieninastimi križi. Jelovčan, Zasavska 53 d Orehek sses OPAŽ 690 sit Z DOSTAVO SMREKOV, SUH, 7 cm, I. klasa. «063/ 451-082 5674 Prodam BOROVE HLODE d. 4 m. «491-505 5684 Prodam suhe borove plohe. «421- 754 5688 Prodam italijanske keramične ploš-čice za kopalnico. «431-498 zvečer Prodam smrekove deske 5 in 3 cm. «806-534 5858 Prodam suh rezan LES dim. 18x24 dolž. 8 mL SR otok 24, 738-813sao5 Prodam BANKINE in PUNTE. «211-001 5811 Prodam PUNTE. «451-336 5833 Prodam 300 kom strešne KRITINE BRAMAC temno rdeče barve, 40 % ceneje. «411-308 sbss Prodam 17 kosov cevi za vrtno ograjo, dolžine 2 m, premer 60 mm. «431-498, zvečer_ssso GARAŽNA VRATA (kovina - les) 235 x 217 cm, prodam. «64-188 5693 ČESTITKE DRAGI MAMI ANGELI NOČ -JENCELJNOVI mami iz Javorniške-ga rovta VSE NAJLEPŠE ZA MATERINSKI DAN. VSI NJENI! 5700 GLASBILA Prodam klaviaturo ROLAND D 5, cena 500 DEM. «431-497 5893 Klavirsko HARMONIKO HOHNER 120 basno, novo, belo, s kovčkom in klavirsko HARMONIKO HOHNER 72 basno, novo, črno, s kovčkom, prodamo. «451-129, v soboto 5914 STOLČKE klavirske usnjene z regulacijo ugodno prodamo. «451-129 V SObOtO 6915 STOJALA za kitare, manjše in večje, ugodno. «451-129, v soboto 5916 Prodam 5 notranjih vrat rabljenih. «325-656 popoldan 5791 Prodam VRTNO UTO (pokrito parkirišče). «245-501 6059 OKNA in vrata Jelovica različnih dimenzij, prodam. «681-320 6105 Prodam suh LES za ostrešje. «620- 565 6233 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. «471-380 KNJIGA o spolnosti in partnerstvu z anonimno anketo. «451-397 5676 Instruiram vse predmete za osnovno šolo. «242-494 saei Poučujem diatonično harmoniko za vse stopnje zahtevnosti. «246-527 Študentka uspešno instruira angleščino za osnovne in srednje šole. «411-070 5952 Uspešno instruiram matematiko in kemijo. «332-803 5953 Prodam originalni UGANKARSKI SLOVAR za okolje windows 50000 gesel. «631-009 sose Inštruriam matematiko za osnovne in srednje šole, lahko tudi na vašem domu. «421-341 6071 ABSOLVENTKA PEDAGOGIKE ln-štruira osnovnošolske predmete. «242-901 6116 NEMŠČINA ugodno, polletna šola, priprava na maturo, konverzacija ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, «312- 520 6135 Dipl. ing. instruira vse za OŠ in SŠ. «332-828 6227 ZETOR 33-20, 95-20 in 33- 40 nov nerabljen, poceni prodam. «061/ 749-573 do 8 ure ali po 20. uri ali 0609/611-123 5879 Ugodno prodam GRADBENO DVIGALO konzolno nosilnost 500 kg. «061/612-548 5787 Mizarji: prodam stroj za dvostransko posnemanje robov tudi za PVC, furnir. «58-716 5790 Prodam skobelni stroj MIO Standard, poravnalka debelinka, 4 elek. motorje, 2x2 KW, 2800 obratov/min. in 2 skobelni glavi. «81-525 S818 Prodam nov rjav ŠTEDILNIK kup-persbuseh in termoakumulacijsko PEČ 5 KW. «226-731_5826 Mizarsko robno furnirko, ugodno prodam. «688-076 5839 Prodam ŠIVALNI STROJ BAGAT Slavica v kovčku električni. 0212- 954 5842 Prodam TRAKTOR T.V. 18 konj, rabljen 4 sezone. «422-005 5876 Prodam konzolno dvigalo. Dolenc, J. Gabrovška 23, Kranj 5697 Za polovično ceno prodam skoraj novo MOTORNO ŽAGO Husqwarno 444. «78-062_5902 Prodam KASETO ZA GAME BOY, cena 3000 SIT. «725-443 5925 Prodam SUPER NINTENDO 1 joy-stick, 8 igric,cena 40.000 SIT. «801-492 6041 Ugodno prodam elektromotor 18 KW 2920 obr. Dovžan Tržič, 50-423 6043__ HLADILNIK ZOPPAS 85x50x50 100 I, ohranjen, ugodno prodam. «431- 810 6074 Prodam ročno STISKALNICO z vijaki. Primerno za mizarje, ugodno. «472-711_6099 Prodam termoakumulacijsko PEČ za 8000 SIT in otroško gorsko kolo. «421-271_6155 Poceni prodam ZAMRZOVALNO OMARO s tremi predali. «221-468 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto tovarniške izdelave, A testirana, opremljena s cerado. «688-134 6038 C. t. maja 5, Kranj, tik ob vhodu oz. izhodu centra mesta odprto od 9. do 19. ure tel.:064/331>552 altama commerce v «*, d.o.o. Kranj OOwOwOwW UGODEN POMLADANSKI NAKUP ekran 55cm, 99 kanalov, S-kanalnik, hvper-band tuner, I00 memoriiskih programov, daljinsko upravljanje, BI0 ekran, ura, timer, menu, stereo design, teletext, funkcija pomoči, večjezični prikaz funkcij na ekranu, Euro scait priključek_ SIT REZALM STROJ 5 POmiUflLOI STROJ Model PMS C 7800 ima vgrajeno varnostno naprav* WATERBL0CK! model C 7800 92 SOSILOI STROJ PERILA cena DA HO0DE0ZRTOR KELVINATOR 6 — š\ + 9%/J900,-od2990(^5a.99SOr V TRGOVINI TINA PESTRA OBHAJILA IN BIRME. Blagovnica GORENC in trgovina VAM ŽELITA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. IZBIRA OBLAČIL ZA OTROKE IN NAJSTNIKE TJSaIN raica GORENC in trgovina TINA VAS PRIČAKUJ*' JUkgM am*r trading, ±q.q. T R: G O V I N A RAČUNALNIKI* TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TI M EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME TV, video, zvočno. MPEG kartice, CD FROM bralne in zapisovalne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STYLUS COLOR 200 43.900 SIT (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec) [Epson HEVVLETT PACKARD DIAMOND anec), Kranj JZS m mm i np.'.TtPU Sld Svsiera. hc RADOVUICA prodamo hišo, 8x9, S 350 m2 za 150.000 DEM in 4en0E novo hišo, 160 m2, parcela Mi^Km.2 za 350.000 DEM. NEPRE-!^NINE OZIRIS 267-535 6095 KRanj prodamo starejšo hišo, TANiC, 715-009 6131 OBDELOVALNO ZEMLJO vzamem v najem. fi>421-056_ei52 V Kranju ali okolici kupimo SAMOSTOJNO HIŠO z vrtom do cca. 150 000 DEM, kupimo tudi polovico oz. del HIŠE z malo vrta. MIKE & CO d.o.o., O226-503 6173 Pri Poljanah prodamo HIŠO v 3 GF skupaj z staro kmečko HIŠO, še vseljivo, parcela je 1200 m2, dovoz asfaltiran ter v okolici Gorenje Vasi parcelo 5200 m2 z gradbenim dovoljenjem. Mike & Co d.o.o ©226-503 Zazidljivo parcelo ali začetno gradnjo kupimo v okolici Kranja, šk. Loke ali Medvod. Mike & CO d.o.o. ©226- 503 6175 Na Pokljuki prodamo cca 500 m2 veliko parcelo z bostoječim lesenim objektom, cena je ugodna. Mike & comp, 226-503 6i7e V Kranju prodamo starejšo hišico delno podkleteno na parceli 298 m2 in adaptirano hišo na parceli 500 m2. Mike & comp. 226-503 617b Prodamo starejšo hišo, na lepi parceli 1000 m2, za 150.000 DEM. Mike & Comp., 226-503_eire Kranj - Zg. Duplje prodamo zazidljivo parcelo 600 m2, sončna lega za 48 000 DEM, Kranj - Drulovka prodamo zazidljivo parcelo 400 m2 in 400 m2 pripadajočega hriba za 65 000 DEM. POSING ©224-210 6202 T2.GorENjska. Zaradi povečanega povpraševanja hi* ?k tak°i ^^Pimo 8 starejših stanovanjskih • Potrebnih obnove z več ali manj zemljišča. Cs.e *~ » -Plačilo v gotovini. --C^TANIC, k#d#J tel./faxj 064/7*5-009 1 aradb«rla Prodamo izredno F**:2fXS Parcelo,800 m2 in pstanič, 7i5 n°nQestno 9radni°- GS KmT*—- 6133 ?2an°vanisk?°KFi,iCA ?rodam° Po' lele,on 3ik® hše. nova CK, KTV, 5!na 60 onn fe0 za stanovanje. 000 DEM. GS 5 STANIČ STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo enodružinsko HIŠO vel. 8X11 m, na 270 m2, te., CK, cena 100 000 DEM. POSING d.o.o. ©222-0766203 LESCE samostojna HIŠA 270 m2, parcela 420 m2, zelo lepa lokacija, prodamo za 350 000 DEM. DAVA d.o.o. ©061/1257-493 6211 Prodamo kmetijo z velikim obsegom zemljišča z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 sees V Škofji Loki prodamo zelo veliko stanovanjsko hišo v IV.gr. fazi na zelo lepem kraju, z veliko parcelo. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 5666_ Prodamo večjo atrijsko, večetažno hišo v okolici Šk. Loke. Samo resne ponudbe. PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 5667 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali ošabno 090-41-43 Kupimo enostan. hišo 1000 m2 zemlje v okolici Kranja Preddvor Naklo. ©311-412_5886 Prodam GOZDNO PARCELO 8,3 ha v Kotu blizu Mojstrane. Cena po dogovoru. ©712-038 5949 ŠENČUR - prodam njivo - travnik 2000 m. Mlakarjeva 24, Šenčur 595B Prodam zazidljivo parcelo. ©332- 439 5976 KUPIM zazidljivo parcelo v STRA-ŽIŠĆU. Plačilo takoj. Šifra: BREZ POSREDNIKOV 5982 PRIREDITVE GLASBO ZA OHCETI IN ZABAVE NUDI - TRIO "BONSAJ". ©421-498 105_ TRIO s pevcem igra na ohcetih, obletnicah, lokalih. ©731-015 5623 NARODNOZABAVNI TRIO vas zabava na raznovrstnih prireditvah in ohcetih. ©246-527 5885 TRIO JURČEK vam igra za ohceti in druge zabave. ©685-459 6018 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. ©422-169 soae POSLOVNI STIKI ODKUPUJEMO DELNICE Save, Petrola, Krke in ostalih. ©310-537 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 ŠPORT Prodam NOVE VISOKE TENIS COPATE REEBOOK, cena 3900, št. 48. ©802-661 5670 Prodam ČOLN MAESTRAL 9 SD in motor Tomos 3,5 z opremo. ©241-483 5993 Prodam ohranjen SAMOSTREL s kopitom znamke Wilok. ©325-638 6163 STAN. OPREMA Poceni prodam novo klubsko mizico Alples Železniki, temne barve. ©741-993 5525 Prodam stenske elemente in pomivalno korito kuhinje Zala. ©245-460 5677 ZASTAVLJALNICA INVEST- posojilo na podlagi zastave avtomobilov, vikendov in drugih nepremičnin, borznih delnic in delnic investijskih skladov. ©064-624-200, 361-841 5531 POZNANSTVA Razvezani Ciril iz Poežnika želi spoznati dekle vesele narave za naraščaj in obstoj slovenskega kmetstva na©422-562. Klicati ob 7. do 7.30 ali po 22. uri. Diskretnost zajamčena. 6127 RAZNO PRODAM Prodam posteljo z jogijem 70x120 in otr. trikolo s širokimi, plastičnimi kolesi za 8000 SIT. ©623-030 5678 Prodam elektromotorje, radiatorje, štedilnik na drva, pomivalno korito 60 in 3 kolesa moški, ženski in otroški. ©685-043 5716 Prodam MIVKO, zemljo za nasipanje vrtov, v najem pa vzamem obdelavl-no zemljo. Drinovec, Okroglo 1 a, ©471-707 5717 Prodam PLASTIČNE KADI 350 in 500 I, avtoprikolico in motorno škro-pilnico Stihi. ©065/82-373 5737 Prodam OVCE z jagenjčki, 2 nova okna Jelovica in rabljena 3 kom. ter kostanjevo HLODOVINO. ©451-368 5773_ Prodam bukova DRVA z dostavo in špirovce različnih dolžin. ©685-518 5794_ Prodam fantovsko obhajilno obleko in svnthesizer elek. YAMAHATSR310 malo rabljen. ©411-498_5878 Prodam BTV SIMENS, rabljeno, novo žensko G. KOLO in 4 STOLE. ©634-319 5934 VEDEZEVAJE - TAROT i?0JI02w* Prodam elektro motor moči 1,5 KW in Rogovo gorsko kolo 18 prestav. ©57-841_ 6000 Iščem partnerja z računalnikom za komponiranje glasbe. ©311-7246012 Zelo ugodno prodam nova balkonska vrata, zastekljena 3 kom, okenska krila še zelo dobra za simbolično ceno in novo moško kolo navadno poceni. ©621-806_6032 Prodam LIPOVE SATNIKE. ©431- 495 6213 Kupim stare kavče, postelje. 268 t310- 5738 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNI-TURO za 200 DEM. ©242-791 593B Komplet kuhinjsko opremo, regal za dnevno sobo in pralni stroj, prodam. ©81-275 6019 SEDEŽNO G RT. trosed, dvosed in fotelj,masiva iz uvoza skoraj novo, ugodno prodam, lahko na obroke aH čeke. ©710-090 6033 Poceni prodam rabljene mize in stole - masivna bukev. ©712-523 ali 712- 064 6040 Prodam KAVČ, raztegljiv v posteljo in 2 fotelja. Lesce ©718-421 6185 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, KAVČ in 2 FOTELJA po ugodni ceni. ©324-425 62u STORITVE HIŠA, STANOVANJE, LOKALI - od A do Ž IZDELAVA, STORITVE in USLUGE. ©332-260 165 Analiziramo sestavine zemlje (prsti), vode, radioaktivnost okolja, varnost mikrovalovnih pečic. ©064/631-111 5863 Montaža predelnih sten, spuščenih stropov, mansard sistem Kanuf, Armstrong. Mobitel. 069/649-2565889 SERVIS TV-VIDEO-HI FI NAPRAV vseh proizvajalcev na ©©324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 PRODAJA, MONTAŽA IN SERVIS ALU ŽALUZIJ, ROLET, LAMELNIH, PLISSE IN ROLO ZAVES. LEKERO -KOKRICA, ©245-125, 245-124, del. čas: od 7-20. ure 490 MONTAŽA PREDELNIH STEN m STROPOV, SISTEM KNATJF, ARMSTRONG. Tel.: 064/ 741-390 in 0609-651-018 KOMBI PREVOZI do 1250 kg, doma. ©57-827 5821 POPRAVLJAMO IN TAPECIRAMO VSE VRSTE PISARNIŠKIH STOLOV. ©064/324-741 ali 0609/643-281 S841 Zidarstvo In fasaderstvo hitro in poceni. Mob. 041 666-872, doma 064 421-049 5857 Gradbeno podjetje PALIS'ANDER, d.o.o., izvaja vsa gradbena in obrtniška dela z materialom ali brez: zidarstvo, fasaderstvo, novogradnje, gospodarska poslopja, keramičar-stvo, parketarstvo, montaža opaža... Dela izvajamo tudi terensko. Tel./fax: 061/1262-309 In tel.: 061/332-423 Hitro in kvalitetno vam po ugodni ceni izdelamo predelne stene, vetrolove, stropne in stenske obloge, obnavljamo okna, vrata in vse vrste pohištva, katerega izdelamo tudi po naročilu. 0 in fax: 242-689 1417 MIŠO S.p. KRANJ Tet.: 064/326-612 Tel.: 0609/641-034 * montaža in servis senčil rolete, žaluzije, lamelne zavese * montaža: talnih, stenskih in stropnih oblog * auhomontažna prenova oken in vrat * brušenje in lakiranje vseh vrst parketov * polaganje iaminatnlh parketov STHOJIMO ostrih o v Klemene tel. 471-813 0609/632-047 CISTERNE ZA KURILNO OLJE -nerjaveče ali železne izdelamo po meri ali v vašem prostoru. Izdelujemo tudi NERJAVEČE BOJLERJE -kombinirane po želji naročnika. ©064-806-069, 0609-635-262 675 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je enostavna, posnetki pa odlični. ©222-055 769 LAMELNE ZAVESE 2.370,00 SIT/m2 z montažo. Roletarstvo Berčan s.p. Tel.:061/342-464 in 0609/630-700 Polaganje vseh vrst keramičnih ploščic, marmorja in granita. ©061/ 627-356 1543 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese, markize, vrata, okna ter harmonika vrata - dobava, montaža in servis. ©211-418, 714-519 1722 SANACIJA HIŠNEGA DIMNIKA - v enem dnevu! Koren Jože, Čopova 1, Žalec, ©063/715-526 2791 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje strenskih, stropnih in talnih lesnih oblog. ©422-193 2968 Imate težave? Svetujem vam pri poslu, pomagam vam v težkih situacijah, vedežujem vam iz ciganskih kart - samo osebno! Vse težave bomo rešili skupaj! Pokličite! Naročite se lahko vsak dan na ©061/ 1404-310_3007 KOVINSKE ZAŠČITNE IN OKRASNE MREŽE, STOPNICE HENKE - zavite, zložljive, okrogle...©064/806-026 3024_ PRALNE, POMIVALNE STROJE popravljam. ©331-450 od 7-8 h, čez dan 0609/634-088 3187 TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha nI več! ©061/813-553 3425 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. ©738-333 ali 0609/628-616 3426 Po ugodni ceni opravljamo VSA GRADBENA DELA. Naročila na ©064/736-327 od 19-22 h 3846 PROTON RTV SERVIS vam popravi TV, VIDEO, STOLP, KAMERO in ostalo elektroniko. Bleivveisova 2 (kino Center) Kranj, ©222-004 5357 Elektroinštalacije in montaže izvaja EPNEZ s.p. ©311-530_5388 Ključavničarska dela, balkonske ograje, nadstreške, vrtne ograje, vrata in ostale kovinske konstrukcije vam izdelamo po vašem naročilu. ©211-321 in 0609/647-840 5389 Za lepši videz vaše kopalnice poskrbimo mi - izkušeni keramičarji. Vse vrste talnih in stenskih ploščic polagamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. ©228-308 5391 STROKOVNO OBREZOVANJE SAD-JA, znižanje žive meje in druga vrtna opravila. ©715-282 5402 ŠIVAMO po vaši meri in vaših željah. Hitra in kvalitetna izdelava. ©311- 327 5413 NEPREMIČNINE domplan kranj, p.o. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064£11-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj N0Y0 promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. ČIŠČENJE sedežnih garnitur, jogijev, talnih oblog, oken, avtomobilov.. LESKET 211-338_5539 VLEČNE KLJUKE - EUROKLJUKE izdelam in montiram. 8 633-506 delavnica ©0609-639-308 5557 Popravilo vseh TV aparatov TV Gorenje tudi na domu. ©331-199 Sinko 5564 VODOVODNO NAPELJAVO V NOVI HIŠI, OBNOVA INŠTALACIJE V KOPALNICI TER MANJŠA POPRAVILA VAM KVALITETNO NAREDIMO IZKUŠENI OBRTNIŠKI MOJSTRI! IMAMO SOLIDNE CENE, MATERIAL BREZ DAVKA, GARANCIJA NA KVALITETO. ©211-128 (NON STOP ali tajnica) 5572 OBLAGANJE TAL, sten s kamnom, brušenje kamna, izdelava škarp. KLESAR 326-165_5755 EZOTERIČNO SVETOVANJE POKLIČITE ©223-616 Anja 5775 Teksti vseh vrst - računalniška obdelava, administr. storitve, vnos podatkov, internet...AOP 631-522 5802 Izdelava obnova vseh vrst sedežnih garnitur in vsega oblazinjenega pohištva. ©53-826 5803 DAVČNO NAPOVED za napoved dohodnine 1996 vam IZPOLNIM in IZRAČUNAM. ©623-041 5810 ELEKTRO SERVIS s.p. Tel.: 064/685-444, GSM 041/665-635 POPRAVILO PRALNIH STROJEV, EL. B0JLERJEV IN EL. INSTALACIJ Z GARANCIJO! Jaka Platiše 13, 4000 Kranj NOVI MODELI ZA POMLAD - POLETJE ZA VSO DRUŽINO • JEANS HLAČE * CASUCCI, MASH, SEXES • TREKING HLAČE * NES, ELAN • TRENIRKE * LOTO, RC • SPOMLADANSKE JAKNE • ŽENSKE PARKE • OBLAČILA ZA DOJENČKE OTROŠKE SPOMLADANSKE JAKNE VVAMPUM 8.500 - 9.560 SIT VELIKA IZBIRA SVEČANIH OBLAČIL ZA OBHAJILO IN BIRMO HIT POMLADI MAJICA OLE - OLE MOŽNOST PLAČILA Z VEČ ČEKI MOŠKE JAKNE VVAMPUM 8.980 -14.650 SIT GORENJSKI GLAS • 44. STRAN MALI OGLASI Petek, 14. marca 1997 S.P. ZIDARSTVO - izvajamo adaptacije, novogradnje, fasade, obnove dimnikov, urejanje dvorišč in poti, tlakovanje z vašim ali našim materialom. 0061/614-221, vsak dan po 18. uri 3971 Po ugodni ceni opravljam vsa zidarsko - fasaderska dela. 0401- 316 4878 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443 po 19. url 4948 Izposoja orodja HILTI za štemanje, vrtanje, globinsko čiščenje KIRBY. 0411-808, popoldan soso DIMNIKI! Saniramo dotrajane dimnike ali dimnike za plin a tuljavami iz visokokvalitetnoga nerjavečega švedskega jekla (rostfrei). Po potrebi tudi povrtamo. (Garancija 10 let). Tel.: 063/ 724-517 ali 0609/636-813 AVTONEGA TINA PODLJUBELJ delovni čas od 9. do 17. ure. Priporoča se! 5890 Kvalitetno polaganje vseh vrst stenske in talne keramike ter celotno renoviranje kopalnic po ugodnih cenah. 00609/646-652 5909 Vsa slikopleskarska dela, izdelava plastičnih fasad, slikanje fasad in pleskanje napuščev. 052-136 5918 Prodaja in servis motornih žag. Hitro, kvalitetno! Intergozd, Kranj, 0241- 670 8073 VODOVODNE INSTALACIJE HITRO IN KVALITETNO. KOŠNIK.s.p., 332- 061 8081 Opravljamo zidarska in tesarska dela. Imam skupino. 0328-136 eioe SLIKOPLESKARSTVO BELJENJE STANOVANJ, barvanje fasad, oken, vrat, napuščev, ograj. 0327-3826124 KUPUJEMO - PRODAJAMO STANOVANJE, HIŠE, PARCELE IN PO-SLOVNE PROSTORE NA GORENJSKEM. DAVA d.o.o. 0061/ 1257-493_6208 Delamo vsa gradbena dela, ZIDAMO, ADAPTIRAMO FASADE, NOTRANJE OMETE. Delamo po 8 DEM/m2. Inf. na 0326-230 6228 STANOVANJA KUPUJEMO-PRODAJAMO-NAJE-MAMO-ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_953 KUPIMO KRANJ GARSONJERO za gotovino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_2953 ODDAMO ŠKOFJA LOKA: stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, ODDAMO TRŽIČ 1 ss 33 m2, 350 DEM/mes, 3 mes. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123 2954 VABI K VPISU V EKONOMSKO POSLOVNO FAKULTETO visokošolski strokovni program -POSLOVNA EKONOMIJA Za ostale informacije in prijave pokličite 715 265 NOHTI- Podaljševanje, oblikovanje in terapija pogrizenih nohtov z ekskluzivnimj ORLY-jevimi preparati iz Amerike, ki so zaradi kvalitetnih in inovativnih izdelkov v nohtni kozmetiki številka 1,širom po svetu. Priporočamo se za obisk na tel.: 064/33 26 20 ■ JANJA KOVINSKE PROTIVLOMNE IN OKRASNE MREŽE za okna In vrtne sejpareje in stojala za rože... 451-129 V popoldanskem in večernem času nudim pomoč pri varovanju, nabavi In gospodinjstvu, šifra: PRIJAZNO DO VAS 5923 Po najugodnejših cenah BELJENJE, IZRAVNAVA STEN, PLESKANJE OKEN in VRAT, izdelava vseh vrst dekorativnih ometov - HITRO IN KVALITETNO. 0330-163 5931 SNEGOLOVILCI iz nerjaveče pločevine, ugodna cena, možna montaža. 0725-319 5966 Izdeujem in montiram kovinske in lesene balkonske ograje. 0332-340 5974 SERVIS IN POPRAVILA, VSEH PRALNIH STROJEV, tudi starejših. 0332-350,325-917 5988 NAJAMEMO KRANJ 1 ss, opremljeno, CK, tel., do 400 DEM. DOM NEPREMIČNINE. 22-33-00, 0609/ 650-123 2955 V Kranju nujno kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj, 223-48 ali 0609/643-493_4019 Dvosobno pritlično stanovanje na Drulovki z velikim atrijem, končno, z C K in vsemi ostalimi priključki, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj prodamo za 125.000 DEM. AGENT 223-485,0609/643-493 4020 SVET R.E. doo. 'nota Kranj Huje 33, 4000 Kranj NEPREMIČNINE H064/^CMt2 ENOTA KRANJ fac064/330-ftt| RODE STROJNI ESTRIHI Tel.: 064/411-605 SERVIS in popravila vseh pralnih strojev, tudi starejših. 0 332-350, 325-917_5997 Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. 056-715 6010 Izdelujem in obnavljam slamnate strehe. 0620-685 eoi4 STANDARDNI KOMBI prevozi tovora in manjše selitve po ugodni ceni. 0621-609 6016 V Kranju pri zdravstvenemu domu prodamo 3 ss v IV.nads. z vsemi priključki, etažna CK na plin, takoj vseljivao, prenovljeno, 69 m2, 120.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 4177 V Kranju prodamo 2 ss, IV. nad. nizki bloki 74 m2, na ul. J. Platiše, vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj, za 125.000 DEM. AGENT Kranj. 223-485 aH 0609/643-493_4178 PRODAMO KRANJ Zlato polje novo garsonjero, 27 m2, 2200 DEM/m2, KRANJ PLANINA I 45 m2/IV., 1 ss, preurejeno v 1,5 SS, 1777 DEM/m2, PLANINA I garsonjero, 27 m2/IV., 53000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_4885 Prodamo KRANJ PLANINA III AT-RIJSKO 2+2, 91 m2, obnovljeno, 160.000 DEM, KRANJ Planina III ATRIJSKO 3 ss, 80 m2, obnovljeno, cena po dogovoru, KRANJ PLANINA I ATRIJSKO 92 m2, 139.000 DEM, PRODAMO ŠKOFJA LOKA 3,5 ss, 88 m2 + 35 m2 atrija, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 4886 BLED Alpski bloki takoj prodamo večjo garsonjero, 35 m2, CK, KTV, telefon, z vso pripadajočo stanovanjsko opremo. Stanovanje je primerno za vikend. Cena 69000 DEM. GS 5 STANIČ, k.d., tel., fax. 715-009 DIJAKI ČETRTOŠOLCI Še malo in bo junij in bo MATURA. Si že pripravljen? NE, NE VEŠ? Potem je tole prava stvar za te: PRIPRAVA NA MATURO iz angleškega in nemškega jezika Kje: LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Kdaj: konec marca Pokliči 222 226 V Frankovem nas. prodamo dva enosobn stanovanja z vsemi priključki, cena ugodna. PIA NEPREMIĆ-NINE, 622-318, 623-117_5670 Prodamo dvosobno stanovanje v šk. Loki center 70 m2, za 85000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 3 1 8 5671 V Kranju, Tržiču ali Radovljici najamem garsonjero, 1 ss ali 2 ss. Poklicati dop. 328-593 5701 Mlad par najame garsonjero ali 1 ss v oklici škofje Loke ali v Kranju. 0634-960 5711 VZBUJAH oddamo 1/2 nove stanovanjske hiše, v lepi in mirni okolici, s pogledom na Jezero, nadstandard.no. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 NUJNO KUPIMO GARSONJERO, EN0S0BN0 ali EN0INP0LS0BN0 stanovanje v Škofji Loki, Kranju ali Tržiču, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 KERN tel.: 221-353 222-566 fax: 221-785 d.0.0. NEPREMIČNINE Maistrov trg 12 4000 Kranj MAKLIfl tUMO d.o.o PRODAJA NEPREMIČNINI 4260 Bled, Ljubljanska cesta \ heL.064/76-461, fax.O64/77-026| BEGUNJE na Gorenjskem prodamo izredno lepo dvosobno stanovanje, 60 m2, lep pogled na Triglav, CK, KTV, telefon, cena 95000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009_5511 RADOVLJICA prodamo 2 ss s kabinetom, 60 m2, CK, KTV, telefon, v bloku, I. nadstropje, cena 95000 DEM. GS 5 STANIČ, 715-009 5512 KRANJ prodamo dvosobno stanovanje ♦ 2 kabineta, staro okoli 17 let, 92 m2, CK, KTV, telefon na zelo ugodnem kraju. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009_5513 LESCE Alpski bloki prodamo izredno lepo trisobno stanovanje 85 m2, KTV, telefon, oprema po dogovoru, cena 138.000 DEM. GS 5 STANIČ. 715- 009_5514 RADOVLJICA, Lesce, Bled, kupimo več eno in dvosobnih stanovanj za gotovino. GS 5 STANIČ, 715-0095516 JESENICE prodamo 3ss v IX. nads. stolpnice, CK, KTV, telefon, 75 m2, popolnoma prenovljeno, delno opremljeno, cena 70.000 DEM ali po dogovoru. GS 5 STANIČ, 715-009 NEPREMIČNINE INŽENIRING d.o.o. Kranj, Ratna 3, tel.i224 210 JESENICE prodamo več manjših stanovanj za ceno 33000 DEM. Stanovanja so takoj vseljiva, GS 5 STANIČ, 715-009_5523 Prodam 2 ss v šorlijevi ulici v 1. nadstr. s CK in telefonom. 0211-130, od 19. ure dalje 5534 Prodamo več trosobnih stanovanj v ŠK. Loki, Partizanska c. in Podlubnik. Samo resne ponudbe. PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 ses? Prodamo enosobno stanovanje v škofji Loki, v izmeri 37.52 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, klet, lepo vzdrževano. Prodajna cena 68000 DEM. Prepis možen takoj vselitev konec aprila 97. PIA NEPRE-MIČNINE, 623-117, 622-318 5656 Prodamo 2 ss v šk. Loki Podlubnik vizmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nad., zastekljen balkon, starost cca. 18 let prodajna cena 100.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 smo PIA nepremičnine, podružnica Škofja loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7,M::064/$2$-117f 064/622*318 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje 44 m2, v pritličju za stanovanje približno enakih kvadratur v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj, 223-485. 0609/643- 493 _5727 2 ss s kabinetom na Planini II, 71 m2 v petem nadstropju, lepo vzdrževano z vsemi priključki, prodamo za 125.000 DEM. AGENT KRANJ, 223-485, 0609/643-493_5728 V Kranju nujno kupimo več enosob-nih stanovanj, po možnosti na laninl ali bližnji okolici, do 75000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 5749 Dvosobno stanovanje vsaj v prvem nads. ne višje od tretjega do 90000 DEM kupimo za znanega interesenta, po možnosti na Planini z vsemi priključki. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-394_5750 Imate starejše stanovanje pa ga ne rabite ali bi ga radi prodali pa vas zanima cena, pokličite AGENT Kranj 223-485. 0609/643-493 5751 Nujno kupimo več enosobnih stanovanj za znane interesente. AGENT Kranj 223-485 ali 0609/643-493 5752 V Kranju ul. Trg Rivoli prodamo enosobno stanovanje v II. nad. prepis takoj vselitev takoj, za 80000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 5865 Enosobno stanovanje komplet preurejeno na Planini III, 42,60 m2, v V. nads. vseljivo konec maja 1998, prodamo za 84000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643-493 5867 V Lescah v Alpskem bloku prodamo dvosobno stanovanje 69,20 m2 + 10 m2 dodatne sobe, z velikim balkonom vseljivo po dogovoru, prepis možen takoj za 136.000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 ali 0609/643- 493 5873 Več trisobnih stanovanj v Kranju po možnosti v nizkih blokih kupimo pod nujno, vseljivo po možnosti čez tri mesece. AGENT Kranj, 223-485, 0609/643-493_5874 JESENICE - GIMNAZIJA prodam 2.5 ss stanovanje 68 000 DEM. 081- 876 5906 Prodam 2.5 ss STANOVANJE v Tržiču, 53 m2, nova gradnja, cena po dogovoru. 055-358 5941 Spodnje Gorje 2 ss 49 m2 z opremo 65000 DEM. 0725-549 5960 SOBO s kopalnice 0327-950 souporabo kuhinje in dobi samski moški. Prodam ali menjam za parcelo enosobno stanovanje v Kranju. 0311-617 6052 ODDAMO JESENICE garsonjero, 23 m2, ni tel., 300 DEM/mes. letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00 6080 KRANJ - prodamo enosobno stanovanje 43 m2, komfortno, kasnejša vselitev, obročno odplačevanje, 84000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 6087 InepremičnineI 064/226-503 KRANJ - prodamo dvosobno stanovanje, 65 m2, vsi priključki, vselitev takoj, zelo ugodno 1500 DEM/m2. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-353 6088_ KRANJ Planina III prodamo trisobno atrijsko stanovanje 92 m2, možnost vselitve, 160.000 DEM. NEPREMIĆ-NINE OZIRIS 267-535_soeo ŠKOFJA LOKA prodamo ENOSOBNO stanovanje 42 m2 za 73000 DEM In DVOSOBNO 61 m2 za 97000 DEM, ugodni plačilni pogoji. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 soso BLED alpski bloki prodamo GARSONJERO za 58000 DEM in LESCE lepo vzdrževano ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, za 97000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS 267-535 eooi TRŽIČ - Ravne. PRODAMO ll sobno in 2 sobni stanovanji, od 52 do 56 m2 in od 68 do 78.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2S stanovanje, 61 m2, za 97.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V FRANKOVEM NASELJU PRODAMO 2S stanovanji, 53 m2, 75.000 DEM, 58 m2, 92.000 DEM in 35 stanovanje, 75 m2, 110.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI prodamo 2S stanovanje, 57 m2, za 110.000 DEM. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. NA PLANINI I in I stanovanj, SVET 330-112 I prodamo več 2 S NEPREMIČNINE. GARSONJERO na Planini, 27 m2-prodamo takoj. Cena 53.000 DEM' SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Za zdravstvenim domom v Kranju PRODAMO obnovljeni 3S stanovanji. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. NA PLANINI III PRODAMO 1S stanovanje, 43 m2, delno opremlj*" no, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na Spodnjem trgu v škofji Lokj PRODAMO 2S stanovanje, cena 85.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Šenčurju PRODAMO 1 S stanovanje, 43 m2, cena 80.000 DEM-SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI PRODAMO 2S stanovanje v pritličju nizkega bloka, °o m2, v mirnem okolju, z veliki«" atrijem In teraso, CK, KATV * telefonom, za 120.000 DEM. SVt' NEPREMIČNINE, 330-112. Prodam 2 SS 53 m2, novagradni8" 055-358 Na Jesenicah zamenjam 2 ss z garažo za enakega izven 084-394 50 m2 0 MERKUR8 Izberite in drevo vam pravo povrne z sadiko mnogimi sadovi! TC DOM Cesta na Okroglo 8, Naklo, telefon 064 488 303 Obiščite nas med tednom od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. RAZNOVRSTNA PONUDBA OB PRAV F M ČASU SADIKE SADNEGA DREVJA: jablane (20 sort), hruške (9 sort), češnje (4 sorte), breskve, nektarine, višnje, slive, kutine, orehi, leske- SADIKE JAGODIČEVJA: ribez, maline, josta, robide, kosmulje, ameriške borovnice- Najbolj iskane sadike marelic: OGRSKA C235, OGRSKA GONCI, CEGLEDI ORIAS. 850,00 sir AKCIJSKA CENA 15. do 29. marca Količine so omejen** velja od Nek, 14. marca 1997 MALI OGLASI 45. STRAN • GORENJSKI GLAS Radovljica prodamo večje dvosobno stanovanje ZA 85000 dem, SLoinpolsobno 61 M2 ZA 95000 ?|M in ŠTIRISOBNO 84 m2 za IgS.OOO DEM. NEPREMIČNINE ^£|RIS 267-535_6092 LKRANJ - severni del prodamo jomtortno DVOSOBNO stanovanje £ m2 za 97000 DEM in komfortno OSOBNO 61 m2 za 110.000 DEM. aaaoBNo Premic NINE OZIRIS 267-535 KRANJ, Radovljica, Lesce, Bled, Jgjarnemo GARSONJERO ali o^JE stanovanje. Nudimo PRETLAČILO. NEPREMIČNINE OZIRIS ^535_6094 ,°«ldam GARSONJERO s CK, SATV, Sionom 1. nadstr. P83-186 6129 JESENICE Prodamo več manjših |lanovanj za ceno 33000 DEM. Ž?.n°vanja so takoj vseljiva. GS 5 ^ANIČ, 715-009 6132 Prodam 2 sobno mansardno stanovanje 72 m2, in 40 m2 podstrehe, CK, V Centru Kranja. Mike & comp., 226-503 6163 V Radovljici prodamo garsonjero v hiši, 28 m2, CK balkon, ločena kuhinja, uporaba dvorišča, cena 55000 DEM. Mike & Comp. 226-503 6164 Prodamo na Zlatem polju 3 ss, 71 m2, pritličje, balkon, CK se napeljuje, 90.000 DEM. Mike & Comp. 226-503 6165 V Šorlijevi takoj kupimo več različno velikih stanovanj. Mike & comp, 226- 503 6166 VARSTVO podamo dvosobno stanovanje v JJKi. Prodajna cena 105.000DEM. fl*JR» Agent • Kranj 4Rl Glavni trg 16, Kranj teL064/223-485,-0609/634-493 ,„,,...........memučmm.............. AGENCIJA, z najnižjimi stroški našega posredovanja jjagio resne ponudbe. PIA NEPRE-I^UpNlNE 623-117, 622-318 6139 ftv škofji Loki in okolici kupimo več Me?* dvo, trosobnih stanovanj. PIA ^PREMIČNINE, 623-117. 622-318 Nepremičnine J>64 22 33 00 Izdamo garsonjero v Šk. Loki v kyieri 26 m2, opremljena v celoti z 10 tehniko, vsi priključki, starost 2° '^-^dajna c?na 57000 PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 18 6142 Oj^onajamemo garsonjero ali en-bi> « stanovanje na Jesenicah ali jcinl°kolici za dobo enega ieta. PIA ^fNlCE 863-145_6u9 Center prodamo 2,5 ss v Vrt°stanovanjski hiši 57 m2, garaža, l5l;cena 58000 DEM. POSING, 863- »----___6157 &NICE Koroška Bela prodamo 2 rjj' nadst. 57 m2, vsi priključki. °n* 62000 DEM. POSING 863-150 Staning l°64 242 754 Kranj ;r^ik'i.iin<» In kupujemo za vas '••imvanj;, hiše parček' - K<'"tli' poslovne prostore $ok?!Nice CENTER prodamo dvo ma °itanovanje 55 m2. Vsi prikl *M5 a 51000 DEM- D V Tržiču prodamo stanovanjski dvojček, CK na olje, telefon, dobro vzdrževan, na parceli 770 m2 3 garaže, velik vrt, možna menjava za stanovanje z doplačilom. Mike & comp. 226-503 6177 Šk. Loka Frankovo n. prodamo dva 1 ss stanovanja 42 m2, 73 000 DEM, vsi priključki in 45 m2, komfortno za 75 000 DEM. «222-076 POSING 6190 Kranj šorlijevo naselje prodamo 2 ss stanovanje, 54 m2, 1. nadstr., cena 95 000 DEM. POSING »224-210 6191 Kranj Planina II prodamo 2.5 ss stanovanje, 70 m2, 1. nadstr., vsi priključki za 107 000 DEM. POSING O222-076 6192 KRANJ center prodamo 2.5 ss stanovanje 64 m2, obnovljeno, meščansko za 100 000 DEM. POSING O224-210 6194 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Partizanska ul. 6.4290 TRŽIČ ttljfas: 50-502. mobitel: 0609/646-902 POSING, 6159 JAJA IN NAKUP nepremičnin, izdelava pogodb, vpisi v knjigo. MIKE & comp. Kranj Planina I prodamo 2 ss stanovanje, 63 m2, delno obnovljeno za 99 300 DEM. POSING «222- 076 6195 Kranj Planina III prodamo 3 ss stanovanje 91 m2 z lepim atrijem in atraktivna lokacija, cena 160 000 DEM. POSING 0224-210 6197 Kranj Planina III prodamo 3 ss stanovanje 81.50 m2, komfortno, cena 136 000 DEM. POSING 0222-076 6198 Kranj Vodopivčeva in Savska c. prodamo dve 3 ss stanovanji 80 m2 za 90 000 DEM In 75 m2 za 89 000 DEM. POSING d.o.o. 0224-2106199 VREDNI SMO VAŠEGA ZAUPANJA posing ■ POSLOVNI "W I N 2 E N I R I N G d.o.o. ® IMENICE so prijazno mesto v osrčju Gorenjske, zato jih Anali71? 2 novo A9©ncijo še tesneje povezati z našima yencyama v Ljubljani in Kranju ter jih približati cenjenim strankam v Radovljici, Lescah, Bledu in okolici. M podpisali smo KODEKS dobrih poslovnih običajev Dor|NOSpoc'cirs'<'ZDOrnic' Slovenije in Mi stojimo za svojim P'som. Delo opravljamo strokovno, pošteno in vestno. *\VSE NAS JE JUTRI NOV DAN, ZATO POKLIČITE ŠE DANES. KRANJ Poštna 3 064/222-076 LJUBLJANA Zvonarska 1 061/126-20-13 S obiovliennili Prodamo popolno-SLV Pritfe 3 *s stanovanje, 69 ^&Co3U' balkon' CJ leseni. V^r*^---^!?226-^ 6171 Šk. Loka Frankovo n. prodamo 3 ss stanovanje 73.70 m2 z atrijem, komfortno, za 115 000 DEM. POS-ING 0222-076_6201 Kranj - Planina prodamo 2 ss stanovanje 55 m2. Komfortno, takoj vseljivo, cena 79 000 DEM. O 224-210 POSING_6204 Kranj Zlato Polje 3 ss 69 m2, plin, tel., SATV, prodamo za 115 000 DEM. DAVA d.o.o. 0061/1257-493 6206 Kranj Planina 1 ss stanovanje z vsemi priključki za gotovino kupimo. DAVA d.o.o. 0061/1257-493 6207 Kranj 2 + 2, 84 m2, nizek blok, takoj vseljivo prodamo. DAVA d.o.o. 0061/1257-493_ 6209 Gorenja Vas 1 ss, 35 m2, vsi priključki, mirna lokacija, ugodno prodamo. DAVA d.o.o. 0061/1257-493 62io Gorenja Vas 2 ss stanovanje, 56 m2, CK, tel., SATV, prodamo za 75 000 DEM. DAVA d.o.o. 0061/1257-493 Iščemo mlajšo žensko ali študentko za občasno varstvo dveh otrok v popoldanskem času. Šifra: VARST-V0 OTROK_5686 VOZILA DELI Prodam razne rez. dele za VW HROŠČ. O226-339, zvečer od 20. ure dalje 5599 Prodam Z 101, neregistrirano, celo za rezervne dele. O721-272 5788 Prodam avto prikolico 90 x 130. 055-076 5828 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov. O 692-194 6030 PRTLJAŽNIK THULL za BMW serija 3, limuzina, prodam. 00609/625- 025 6106 ODKUP GERTIFIKATNIH DELNIC: SAVE, PETROLA in druge... ■■■ ■■■ ■■■ ^064/312-385 IND. CONA TRZIN BLATNICA 16 1234 MENGEŠ Q (061)721-668, 721-678 STROJI ZA OBDELAVO LESA ___ CU 410 K 1 f Prodam Z 101 Med. 1.80, prvi lastnik, garažiran zelo ohranjen, reg. do 1.5.97. 0860-038 5712 ALFA 33 1.3 S, letnik 1986, 109.000 km, dobro ohranjena, 4500 DEM. Smledniška 48, Kranj. 331-764 5804 VOZILA Odkup, prodaja, prepis vozil, možna menjava staro za staro, možen kredit. AVTO AS.d.o.o., Polica pri Naklem, 0471-340 ali 312-255 915 Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, 0634-148 3525 Kupim karambolirano vozilo. O061/ 344-929,0609/614-013 4270 NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO IN NA MADŽARSKO, vsak teden. O 491-442 4891 AV10-ovdio-o!orm-mobite!'SY$IEM Stružnikova 19 4208 ŠEnČUR Tel., Fax: 064/411 016 Avtomobilisti, akumulatorje Vesna, Topla, Atsa z dveletno garancijo že od 4.390,00 SIT dalje, nudi AGROIZ-BIRA Prosen Slavko, Smledniška 17, Čirče, O 064/324-802 2538 Prodam Z 101 I. 84, 40.000 km. 0312-297 5675 MITSUBISHI LANCER I. 88, servisiran, lepo ohranjen, prodam. 0331- 7 1 5 5681 Prodam FIAT UNO 60 SX, I. 93, 3 v, temno moder. 0225-351 po 16. uri 5663_ Prodam OPEL VECTRA 1.6 I GL 1991, 5 vrat. 0431-312_5689 JUGO FLORIDA I. 90, 90700 km, radio + zvočniki prodam za 4000 DEM. Q411-269_5692 Prodam DIANO I. 80, 700 DEM. 0311 -266 popoldan Luka 5694 OPEL ASTRA CARAVAN 1.6 I, star 3 leta, odlično ohranjne, modre barve, prodam. 0221-439_5695 Z 750/850, I. 84, reg. do 26.11.97 cena 600 DEM. 0224-357 5703 R 4TL. I. 86, registriran do 3/98, 140.000 km, garažiran. 057-146 Prodam R 9 TL 1982/11, centralno Prodam SUBARU JUSTY, letnik zaklepanje, alarmna naprava. 0225- 1987, rdeč, lepo ohranjen. 067-117 37 1 5720 g«_ Prodam GOLF JGLD, I. 85/7, 138.000 km, cena 4400 DEM in prikolico za osebni avto. 0228-021 5809 Prodam R 5 star 6 let, metalik sive barve, prevoženih 37.000 km. O 861- 562 5813 UGODNO PRODAMO R 19 GTS I. 90, TRAFIC FURGON povišan I. 93, OPEL KADETT 1.3 LS I. 89. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. 0422-522, RENAULT Preša Cerklje! 58is FIAT TIPO I. 90, 90.000 km, modre barve, reg. do 3/98, prodam. 0634- 314_5816 Prodam dostavni avto Zastava 50.8 skupaj s pogodbenim delom. 0211- 951_5852 Z 101 GTL 55, letnik 1985, 0212-019 llovka 10 5853 Prodam PEUGEOT 405, I. 90, 127000 km, reg. 3/98, cena 10500 DEM. Ogled po 15. uri. 0681-409 5854 _ Prodam JUGO 55, letnik 1988, reg. do septembra 1997. 0211-355 5855 Prodam R 5 FIVE, I.94, metalik zelen, reg. 3/98, cena 950.000 SIT. 0471- 492 5856 Prodam 126 P, letnik 1988, prevoženih 54000 km, cena po dogovoru. O 733-417 5860 Prodam GOLF diesel, I. 89, bele barve, dobro ohranjen, 100000 km, reg. do 3/98. Jezerska c. 92 A, Kranj Prodam FIAT 126 P, I. 1988, reg. do oktobra 97. Cena 1000 DEM. O 725-818 5743 Prodam ALFO 33 1.5, I.89. Inf. na 0624-216 5764 Prodam osebni avto Z JUGO 55 KORAL. Vse ostale inf. na 0871-066 5766 Prodam Z JUGO 1.1 GX, ohranjena, registrirana, 1.88. 0491-436 5757 Prodam R 5, francoski, 1.85/86, ugodno! 050-855 5771 Prodam Z 101, letnik 1986, na novo registriran. 066-517. zvečer 5778 mobitel AVTOALARM električni pomik stekel centralno zaklepanje GOLF diesel I. 88 prodam. 902 r714-5779 Prodam JUGO 45, I. 89 za 2000 DEM. 058-440 5780 R CLIO 1.2 RN, I. 12/94, reg. do 1/ 98, 5 v, servo volan, daljinsko cen.zakl., radio, prodam ali menjam. Q311-233_5782 Prodam R 5 I. 92, 5 v, reg. do 12/97. 0325-543_6783 Prodam R 4 GTL, I. 89, lepo ohranjen, cena 2900 DEM. 0491- 371_5786 BMW 318 I model 93, vsa oprema prodam. 0862-097 ali 0609/639- 288 5792 Prodam JUGO 55 I. 90, reg. 27.2.98. O 622-654 5797 CORSA 1.2 SWING,nov.95, 3 vrata, 10.000 km, cena 13800 DEM. 0741- 801_5798 Prodam ŠKODO FORMAN 135 L, 12/92, dobro ohranjeno. 077-326 5799_ Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX letnik 91, z veliko dodatne opreme. 0681-271 5801 I PARKIRANJI M CLOBUSU SAMO 120 SIT HRIBAR BLESK d.o.o. Poceni prodam ZASTAVO 635, potrebno popravilo ali za rezervne dele. 0331-409_5877 Prodam AUDI 80 ali menjam za GOLF 91, 92. 0872-574 5887 OPEL REKORD in FIAT 125 eg. zelo ugodno, prodam. 0327-089 5892 Prodam Z 128, letnik 89, lepo ohranjeno. 067-194 5896 Prodam GOLF JXD 86. O738-836 AVTOMATIKA za vaša obstoječa garažna vrata: - dvo in večkrilna, dvižna - krilna in drsna dvoriščna vrata POMOL Koper, d.o.o. 066/281-248, 691-984, 061/756-195 ME OKI tel.: 064/24 21 21 7- ^^^^^ KRANJ Šuceva 27 J/efe/rc/ ± Šk Loka tel.: 064/62 33 97 45.gnn Z1 *e 0(y BREZVRVIČNI TELEFONI. U(J>0() br GSM CENTRALE, MONTAŽE, e^D ZAŠČITE ISDN. TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR Prodam Z 128 SKALA 55, cena po dogovoru. 0806-714 5924 GOLF GTI, I.89, metalik moder, z mnogo dodatne opreme, reg. do 98/ 2, vedno garažiran, ravno servisiran, prodam. 0422-212 5926 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I.89, reg. do 11/97, 1. lastnik, 106 000 km, garažiran. 0633-473 5927 Prodam R 4 GTL, letnik 1986, ugodno. 0422-239 5904 Prodam MAZDO 323 HB 1.6, prvi lastnik, rdeče barve. 0245-187 5907 Ugodno prodam 126 P, letnik 1987, cena po dogovoru. O715-535 5912 Prodam R 5 CAMPUS, I. 93, prev. 34000 km, prva lastnica, lepo ohranjen. O 52-116 5913 Prodam JUGO 45, I. 88. cena ugodna. O 624-416 5919 r^GfiNTfiR H^CI Bratov Praprotnik 10. NAKLO ^^■J Tel,'fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH - w SISTEMOV T[R ' j/fc\_T: AVTOMOBILSKIH v.TS***' M«,™ ^MONROEF amortizerji Prodam Z 128, 1.85, reg. do 3/98, 1400 DEM. 0731-253_5928 Prodam Z 101 GX, I.87, reg. do 2/98, 1600 DEM. O731-253 5929 R 4 GTL, I.90, rdeča, 3900 DEM. 0624-908 5930 Prodam FIAT TIPO 1.4 IE. I.94, model 95, metalno siv, reg. do 2/98, centr. zakl. 0634-319 5935 Obnovljeno DIANO reg. do 9/97 prodam. Kržišnik, Šutna 3, Žabnica 5937_ JEEP MITSHIBUSHI PAJERO, kratki, 1.90, lepo ohranjen, naprodaj, cena po dogovoru. 0801-266 5942 Prodam R CLIO 1.4 RT, 1.91/92 ali menjam za JUGO do 1000 DEM. 0312-201 5943 Prodam ohranjeno Z 101, I. 87, reg. do 2/98, cena 2000 DEM. O58-851 5946 Prodam R 5 CAMPUS, I. 92, 55000 km, 20% popusta na servisu, 7700 DEM. 050-635 5948 Prodam neregistriran VOLVO 244, letnik 77. 0327-323 5954 Prodam DIANO reg. še do konec maja 97. 0803-074 5955 Prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 94, rdeča prvi lastnik. 054-022 5957 Prodam GOLF JXD, letnik 1987. O 718-803 popoldan 5973 Prodam UNO 45 1.12/86, reg. do 12/ 97, 95000 km, odlično ohranjen. 0311-078_5977 Prodam ALFO 33 1.5 TI I. 86/87, reg. celo leto, možna menjava za cenejši avto. 0332-439 5979 Prodam Z 101, letnik 1983, reg. do 1/98. 0323-972_5900 Prodam FIAT REGATA 100 S IE, I. 87, cena 4900 DEM. 0411-013, po 15. ur' 5983 JUGO 55 lepo ohranjen, 1.89, prodam. 0332-761 5984 Prodam CLIO 1.4 S, I. 93, HYUNDAI PONY 1.90,92,94, CITROEN BX 89. 0411-860 5985 Prodam R 5 FIVE, letnik 1995, cena po dogovoru, nujno. 059-173 soss ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL- KONKURENČNE CENE, PREPISI, KREDITI. 0323-298, 0609/643- 202 5176 Prodam NISSAN SUNNY. 1.87. Lom 27, Tržič_ 5542 Prodam VW TRANSPORTER 1.9 deisel, I. 94, bel, zelena stekla, beli odbijači in ogledala, široke gume in AL platišča. 085-274 ali 0609/641-334 5"° Prodam FORD ESCORT DIA KARAVAN 1.6, letnik 93. 0631-875 5820 Prodam KOBMI FORD 2.4 D. novo registriran, ohranjen, carinsko opremljen. 057-827_s822 Prodam R 4 letnik 1986, zelo lepo ohranjen. 0422-229_smo OPEL 1 4 S 9/90, limuzina, servisiran izredno ohranjen, prvi lastnik. 0325-077___5836 Prodam FORD ESCORD 1.6 I 16 V, I. 93 18000 km. Jenko, Smledniška c. 2o' 5845 AVTOM E H AN IKA KRME L J CITROEN ^MtokteVMstvo c^avtoličarstvo SERVIS avtoelektrika u^avtoakustika ns*avtoalarmi ^centralna zaklepanja Gorenja Dobrova Z 4224 Gorenia vas. tpf/fnx(V>4 Afit no4 Det, čas, od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure OMI - PTFE Teflonski dodatek olju ' do 88 % manjša obraba motorja ' trajnost zaščite: min. 80.000 km - max. 160.000 km ' povp. 12 % višja kompresija * lažji zagon ' povp. 5 % manjša poraba goriva ' povp. 7,3 % večja moč * manjša poraba olja ' zaščita pri hladnem zagonu ' doziranje ob menjavi olja: 20 % QMI + 80 % olja VERTIGO d.o.o., Mestni trg 27,4220 Škofja Loka tel.: 064/624 228, tel. fax: 064/623 087 Prodam izredno ohranjen FIAT TIPO 1.4, letnik 1991, reg. do 12/97. ■ 71 0-098 5989 JUGO 55 AX, I. 88, registriran celo leto, lepo ohranjen, prodam. ©451- 187 5991 JUGO KORAL 45, I. 88 in FIAT CROMA I. 88, prodam. ©224-652 5995 Prodam obnovljeno Z 101 1300, I. 85, registracija do decembra 97. Hotemaie 15, Preddvor, 431-407 5999 LADO SAMARO 1300 vinsko rdeče, 5 v, I. 94, garažiran, registriran do aprila 98, dodatna kolesa z AL platišči. ©211-317 6007 GOLF II JXD 1991, bela barve, 5 p, 3. v, oprema, možnost kredita. AJD-NA.d.o.o., 801-009 6013 Prodam JUGO I. 88, reg. do 11/98, cena 1400 DEM. »67-010, popoldan 6015 Prodam OPEL KADETT 1.4 S GLS, I.90, zelo lepo ohranjen. ©622-083 6017 Prodam R 4, letnik 1984. ©733-262 6021 Prodam JUGO 45, I. 89. ©422-039 6027 Prodam GOLF JXD, I. 88, prvi lastnik, 88000 km. ©451-334 6036 Prodam PEUGEOT 505 GL, I. 84, reg. do 2/98 za 2000 DEM. ©061/ 627-267 6044 Prodam VW 1200 letnik 1975 reg. 10/97. ©57-648_6045 Prodam ŠKODO FORMAN I. 94, 64000 km na ©730-514 6049 Prodan NISSAN SUNNY 1.5 GL, I. 84. ©50-274 6053 Prodam GOLF serije II. ©451-506 6054 Prodam R 5 diesel, I. 90, december. 0712-338 6055 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 90, reg. do 9/97, druga lastnica, 52000 km, lepo ohranjen, cena 3500 DEM. Zg. Brnik 76, 421-499 6062 Prodam 126 P, letnik 1990 maj lepo ohranjen in v odličnem stanju. ©50- 976_6063 OPEL VECTRA 1.6 GL, 1.90, 90.000km, sončna streha, radio, metalno črn, prodam. ©242-277 FORD ESCORT 1.8 D, I. 93, 65000 km, 5 v, vlečna kljuka, tonirana stekla, prodam . ©242-277 6067 NISSAN SUNNY 1.4 LX, I.90, 115.00 km, 5 vrat, spojler, radio, daljinska centralno zaklepanje, blokada motorja, alarm, reg. do 2/98, prodam. ©242-277 6068 sns SERVIS in PRODAJA NASMEH d o o | Hrastje 145, Kranj \ugodni krediti do 5 let] STARO ZA NOVO GOLFA II, letnik 1992, bele barve, 3 vrata, prvi lastnik, bencinar, lepo ohranjen, prodam. ©451-017, mob 0609/640-930_ 6077 JUGO 55 GVL, 1.89, ohranjen, prodam za 2600 DEM. ©421-191, po 16. uri__6082 LADO NIVO 1600 E, I. 93, prodam. ©411-195_ 6083 Prodam R 4 GTL, I.87, reg. do 19.4.97. ©872-517_ 6102 Prodam 126 P, I. 88 po ugodni ceni. ©472-648_ s103 Prodam MERCEDES 190, 2,5 D, I. 87 reg. vsa dodatna oprema in Passat LS 1.6 I. 79, karamboliran. ©730-733 6104 Prodam Z 101, letnik 1986 in gume rabljene (več vrst). ©325-862 eno Ugodno prodam karamboliran WV PASSAT karavan 2.0 I. 91 z vso dodatno opremo. Mob 0609/644-221 6111 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1987, reg. do 23.10. Ogled možen po 13. uri. ©323-589 6112 RENAULT 4 letnik 1991, prevoženih 61.000 km, prodam. ©225-090 6113 R 19 letnik 1989, kovinsko siv, lepo ohranjen in garažiran, cena 8700 DEM. ©860-294_em Prodam SUZUKI SVVIFT I. 91, reg. do 3/98, lepo ohranjen. ©801-002 6117 LIVADA.d.o.o. AVTOINTEX proda več vozil: RENAULT LAGUNA 1.8, RT I.95 (leasing), OPEL KADETT 1.3 I. 85 (avtom, menjalnik), AUDI 80 GLD I. 6 I. 81, GOLFI 1.82, 86, 87, PEUGEOT 309 GL I.89, R 5 FIVE I. 94, BMW 3161. 87, R 5 EXPRESS D I. 91, JUGO 45 I. 87, 90, JUGO 55 I. 87, Z POLY I. 85. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 ene Prodam R 18, I. 81, reg. celo leto, cena 1500 DEM. Stupar, Kovorska II, TrŽiČ 6122 Prodam Z 750, letnik 82, reg. do novembra 1997. ©328-512 6123 3BN0Y.fi ENAULT RENAULT POOBLAŠČENI AVT0KLEPAR AVTOVLEKA - AVTOKLEPARSTVO Bojan Žepič, s.p. Retnje 45, 4294 Križe tel./fax: 064/58-375 mobitel: 0609 626-375 Opravljamo pogodbena dela za Zavarovalnico Triglav, Adriatic, Tilia in Slovenica Prodam JUGO FLORIDA 1.4. I. 89. 73000 km, nov avtoradio, cena 4700 DEM. ©621-844_6154 Prodam R 4 GTL, I. 10/89, prevoženih 120.000 km. ©491-569 popoldan 6181 Prodam OPEL CALIBRO 2.0 I, I. 92, črne barve, dobro ohranjena, ugodno. ©331-353 6182 JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do avgusta prodam. 0310-330 ei84 Prodam GOLF diesel, I. 90, reg. do 14.11.97, cena 9400 DEM. 0461- 563 6186 Prodam Z 101 I. 87, reg. do 9/97, cena ugodna, prodam tudi GOLF JGL, bele barve, I. 82. 0041/66- 35-90 6187 R 5 CAMPUS, I. 92, prodam za 6700 DEM. ©741-467 od 9. do 19. ure 6189 TIPO 1.6 IE, I.92, kat., GOLF 1.81/87, KOMBI 2.0 diesel TRAFIC in R 11 GTL, I.87. ©242-296 6193 Prodam DAIHATSU CHARADE CS turbo, I.90, lepo ohranjen in FIAT 126, 1.88. ©33-22-89 6200 Prodam R 4 I.92/9, 49 000 km, lepo ohranjen. ©327-251 621B Prodam GOLF JGL UNIS. I.6/82, bele barve. ©324-351 6224 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 0641311965 Prodamo GOLF CLD I. 91, GOLF JXD, I. 12/85, JUGO 45 I. 91. JUGO 45 I. 12/89, JUGO 55 I. 90, SKODA FAVORIT I. 91.AUDI 1.6 I.87. ©634-148. 0609-632-577 ADIRA AVTO8125 Prodam R 4 I. 86, rdeč dobro ohranjen, cena po dogovoru. ©332-410 6126 Prodam dobro ohranjen JUGO 45,1. 82. ©78-348 6136 JUGO 45 A I. 86, reg. do 11/97, prodam za 100.000 SIT. ©620-737 6144 Prodam uvožen francoski RENAULT 5 GTS I. 87. ©451-084 6153 Prodam R 5 FIVE, 1.10/95, 3 vrata, cena 10 000 DEM. ©451-872 6225 Prodam TALBOTA I.83. ©451-212 6232 ZAPOSLITVE Redna zaposlitev, dinamično delo, stimulacija, kolektiv. Vas zanima? Pokličite ©76-622, od 17. do 20. ure 3184_ Iščemo sposobne in komunikativne akviziterje za prodajo medicinskih pripomočkov. ©55-446, 50-274 3684 Iščemo ZASOPNIKE za prodajo na terenu z najnovejšimi medicinskimi pripomočki. Možna redna zaposlitev. 057-961 po 20. uri 4064 Honorarno ali redno zaposlim CNC REZKALCA. 0741-734, od 19. do 20. ure 4986 Iščem picopeka in dekle za strežbo v pizzeriji in kava baru. 0451-356 5ies Zaposlimo ZIDARJE in TESARJE. ©324-583 in 411-208 5427 Honorarno zaposlimo moškega starosti do 30 let, dobrega organizatorja svojega časa. ©0609/636-295 DZS zaposli več komunikativnih In sposobnih ZASTOPNIKOV. ©041/ 665-875 dop. do 12 h ali zvečer po 19 h 5556 Honorarno zaposlimo TRGOVCA -KOMERCIALISTA tehnične stroke z znanjem dela na računalniku. ©0609/637-333 5558 Če potrebujete VOZNIKA B kategorije z veliko časa pokličite 0226-042 5561 Sprejemamo vsa zidarska dela, delamo kvalitetno in poceni. Imamo svoj oder. 0325-594 ob 12. uri do 20. ure seao Želite dober tedenski zaslužek? Pošljite naslovljeno kuverto z znamko na naslov: Eržen, Gubčeva 1, 4000 Kranj seso Če imate 10 ur dnevno časa, če imate delovne navade, ste odločni in pošteni in ste stari 27 - 55 let ter vozite avto, potem pustite vaš naslov in tel. št. v oglasnem oddelku pod šifro "DOBRA SLUŽBA". ODLIČEN ZASLUŽEK VAM OMOGOČA USPEŠNA PRODAJNA SKUPINA ZALOŽBE MK. PRIDRUŽITE SE NAM S PRODAJO VELIKIH KNJIŽNIH SUPEŠNIC (ATLA SVETA 2000, ATLAS SLOVENIJE, JEZIKOVNI TEČAJI CICERO) TAKO BOSTE LAHKO TUDI V DOBRO ZASLUZILI. ZAGOTAVLJAMO VAM TEDENSKA IZPLAČILA IN MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE. 00609/637-492, 064/634-064. 56-105_5702 Iščem pomoč pri oskrbi in čiščenju konj! Naslov v oglasnem oddelku. 5721_ Sprejmem pomožna honorarna dela v Kranju ne težka, ne prodaja. ©324-336 5734 Iščemo mlajšo upokojenko za čiščenje poslovnih prostorov. Pogoj: stanovanje v Preddvoru ali bližnji okolici. ©451-356 5742 Iščem delavca za pomoč pri stavbeno kleparskih delih ali kleparja. ©715-814_5756 Iščemo kuharja z najmanj 5 let prakse. Gostilna pri Boštjanu, Križna gora, 64-446_sjse Iščem delo na domu. Imam delovni prostor. ©245-216 5765 Stimulativno zastopništvo nudimo samo za s.p. ali d.o.o. ©738-113 5785 Iščem sodelavce za avstrijsko podjetje - kreativno delo na domu. ©451-502 5795 Zaposlimo sposobne in komunikativne akviziterje. ©226-394, po 20. Uri 5901 FARMA JUŽNOAMERŠKIH ČINČIL išče kooperante. Nudimo vam odkup živali, opremo in kvaliteto. ©062/ 792-340 * 5903 KV PRODAJALKA z izkušnjami išče delo v okolici Kranja v neživilski trgovini. Šifra: VESTNA 5908 Pizzerija KAVALIR na Planini zaposli natakarico za delo v strežbi. ©331-206 od 8. do 10. ure lahko tudi osebno 5910 TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJA d) RIOMĐER NAJCENEJŠI DOlBY SUftROUND PRO-LOQtC RECEtVEfi 49.900 m komplet perm zvočnikov s subwoofefuem 32.900 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONY ViOEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL..064/222-055 KAVA BAR v Šk. Loki zaposli pridne zanesljive NATAKARICE z veseljem do dela, stare od 18 do 30 let. 0625-144 ali 625-133 5936 VOZNIKA C in E kat s prakso zaposlimo (Slovenija). 0491-0765947 Zaposlimo NK DELAVCA za delo na žagi v Poljanah nad Šk. Loka. zaželjene delovne izkušnje za delo s stroji. Tetranova.d.o.o., tel.fax. 061/ 168-20-45 5950 Nudim enostavno delo na domu z možnostjo z«lo dobrega zaslužka. 0861-917, po 19. url eosi Za območje Gorenjske potrebujemo prodajalca - VOZNIKA prehrambenih artiklov z našim kombijem. Če ste komunikativen, urejen in vesten študent z vozniškim izpitom B kat. in bivališčem na Jesenicah oz. bližnji okolici in bi sprejeli delo v dopoldanskem času 4 x tedensko, pokličite na 081-827 6070 V redno delovno razmerje sprejmemo ARHITEKTA ali ARHITEKTKO oz. PROJEKTANTA z ustrezno izobrazbo. Zaželeno vsaj dve leti delovnih izkušenj za računalniško 3D projektiranje. Samo resne ponudbe po tel.: 064/622-318,623-117 Nudimo odlično plačano delo pri predstavitvah po domovih, tedensko izplačilo. ©311-101 6084 GOSTIŠČE SMUK ©58-458 GOSTILNA LAKNER »245-550 iščemo pomoč v kuhinji in dekleta za strežbo! 6107 Poklicni VOZNIK C,E, dobi zaposlitev - mednarodni transport. Sr. Bela 34 A, Preddvor, »451-250 6128 Nudim pomoč v gospodinjstvu. ©320-039 6138 Dekle dobi delo v kava baru v Kranju. ©331-209 eus KAVA BAR ŠPELCA zaposli dekle za delo v strežbi. ©242-098 6188 objavlja razpis za delovno mesto STAVEC Pogoji V stopnja izobrazbe, znanje Windows, FreeHand ali CorelDRAVVI, osnove grafike in sitotiska, zaželjene delovne izkusn|e Preizkusna doba bo en mesec Življenjepis ter dokazila o izpolnjevanj pogojev pošljite do 1.4.1997 na naslov Atelje Rozman, za razpis, Smokuč 86, 4274 Žirovnica ŽIVALI Prodam dve KRAVI sim. v 9. mesecu brejosti. Brolih, Hotemaže 31, 431- 294 5154 TELICO simentalko brejo 7 mesecev, prodam. ©061-621-891, popoldan 5538 Podarim NEMŠKE OVČARJE stare dva meseca. 0725-262 sen Prodam TELICO sim. ki bo aprila teletila. 0736-615 5632 Prodam KRAVO po drugem teletu. BobOVk 6 5685 Prodam mlade kokoši nesnice. 0326-538 5696 Prodam BIKCA starega 4 tedne. Čemažar, Potok 10, Železniki, 66-700 5705 Prodam več PRAŠIČEV, težkih okoli 100 kg, za rejo. Struževo 20 5707 Prodam enoletne kokoši nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Lahovče 42, Cerklje 5714 Prodam meso mladega bikca 580 SIT. ©421-715 5739 Prodam TELIČKO simentalko in kupim vrč za mleko 40 I. ©491-153 5740 Prodam KOZE z mladiči dobre mlekarice, ugodno. ©471-628 5744 PURANE za nadaljno rejo, stare 6 tednov dobite 4. aprila . Naročila na ©241-189 5763 Prodam 120 kg težke PRAŠIČE. Velesovo 35, Cerklje 5768 Kupim brejo KOZO, dobro mlekar-ico. ©881-731 5774 ZLATE PRINAŠALCE z rodovnikom, prodam. 0421-034 5776 Črnobelega BIKCA starega deset dni, prodam. 0061/823-675 5789 Prodam PONIJA in KRAVO po izbiri. 0802-725 5814 Prodam BIKCA sim. starega 3 tedne. Zg. Brnik 81. 0422-749 5829 Prodam 6 dni starega BIKCA. Tenetiše 1 5837 Prodam več jagnjet ali ovc za rejo ali zakol. 0806-632 5843 Prodam VALILNICO za kokoši do 150 jajc. 0325-959 5849 Dobrim ljudern oddamo trimesečnega črnega PSIČKA. Zg. Brnik 98 5882 Prodam teden stare črnobele BIKCE in TELIČKE. Jezerska c. 92 A, Kranj 5900 Prodam LADO NIVO ter več plemenskih bikcev, težkih od 200-300 kg. ©0609/647-545 5911 JARKICE pred nesnostjo in PRAŠIČKE prodam. Hraše 5 »061/627-029 5933 ŠKOTSKE OVČARJE - 3 barvne (LASSIE) z odličnim rodovnikom, stare 2 meseca, cepljene, ugodno prodam. »061/789-004 5939 Prodam bikca sim. 3 tedne star. česnjevek 5, »421-538 5944 Prodam telico simentalko v 6 mesecu brejosti. »76-488 5961 Prodam KRAVO s prvim teletom J telico cca 300 kg. »58-336 Prodam breje OVCE in jagnjeta, šekastega Ponija viš. 92 cm. J motokultivator Muta. »862-484j^ PONY ŽREBEC vajen dela, zelo ugodno. »721-557__m Kupim več bikcev simentalc«v' starih do 10 dni. »421-817 Prodam MESO od krave po 350 SfJ* kg ter MESO od 19 mesecev starec bika. »64-234, zvečer4 Prodam MLADO KRAVO za zartf1 »421-601___J5 Prodam TELIČKO in BIKCA. «42?; 338__ ANGLEŠKI BULDOG od zredit«1)8 samo pravim ljubiteljem te pasrT ' naprodaj. Kovačič, »061/803-64' Kupim bikca sim. starega do 14 &f ©682-745_ Prodam 5 ČEBELJIH DRLlZ'^ Česnjevek 3, Cerklje, 421 -540 Prodam visoko brejo TELICO Prodam MORSKE PRAŠIČ*^ ©422-423 ?> Prodam prevozni ČEBELNJAK^ PANJE s čebelami 10 S. ©633-/° 6061 —' Prodam 9 mesecev brejo siment. 0422-109 Prodam BIKCA in TELIČKO si J| talko, 120 kg. 064-454 Prodam 9 mesecev brejo T|L^ imentalko. Zalog 11 ©42"Lj><, simentalko. Zalog Prodam BIKCA simentalca, te ^ 110 kg. ©460-048_____+**2 Prodam TELIČKO simentalkV rejo ali za zakol. g730-0J^^-<|i Prodam PRAŠIČE za"jjgd nadaljno rejo. ©411-lomili.—""JJd Prodam TELICO simentalko- PJ udi 11 itLiuv Yi uln telitvijo. Glavna c. 48, Naw»— Prodam TELICO sivko, ki bo j\ telila. ©451-837____--"V Prodam dva PRAŠIČAJJjJfo domačo hrano za zakol, *» ZAHVALA ob smrti MERI MIKEC iz Radovljice zahvala vsem, ki ste bili najini dragi mami prijatelji, ste bili dobri z njo in ji "^tje >n kakršnokoli pozornost ali pomoč. Hvala vam, ki ste se poslovili od nje, ji prinesli ]6p sveče ali bih v mislih z njo ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župnikom^ pogrebni obred, čebelarjem za izkazano čast in pevcem Zupan za prelepe zato Iskrena hvala za tople besede in izraze sožalja. Hčerka Mimi Pintar in sin Lojze Mikec z družinama ter ostalo sorodstvo Prodam KOZO s 3 kozlički. 2 jančki. ©64-227 po 20. uri PSE mladiče pasme berenski P1^, šar, prodam. ©731-330 __J> A* Zelo ugodno prodam čistokrvni APRIKO PUDLJE brez rodovn^ ©733-544_____5j Prodam BIKCA težkega okoli 3^ kg. ©633-918____> Prodam PASJO UTO, cena^jj dogovoru. Velesovo 69, Cerklje^^ Prodam telico črnobelo z A kont^J j tik pred telitvijo. ©725-032 ___ ---*"Tdni, BIKCA črnobelega starega ' „tf cena 400 SIT kg, prodam. VW* 6078 — Prodam težjega bika. Luže Z, v 6079_^__-^V j Prodam MLADIČE COCKER S^ I NIEL z rodovnikom. ©212-07* 1 Prodam 15 tednov stare r« Golniška 246-592 ___"^flfi Prodam PLEMENSKEGA *UJ5 pasme velika činčila. ©451-]V>^ ---Ttedn8' Prodam BIKCA sim. starega » «401-371 Prodam teličko sim. staro 6 ted^ j ©681-033 ____ Prodam KRAVE simentalk6 17, TELICE zaradi bolezni. Zai°« Jl4r CErklje M6 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi JOŽA TERANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala. VSI NJEGOVI Križe, 1997 ZAHVALA Zaman je bil tvoj boj Zaman vsi dnevi tihega trpljenja tvoja bol je bila močnejša od iivljenja. V 61. letu nas je zapustil naš ljubeči mož, oče, stari ata, sin, brat in svak CIRIL KRIŽNAR p iz Sv. Duha posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem ISKRA ERO Kranj in Jelovici Šk. Loka, vsem Osedom ter sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI V SPOMIN 16. marca 1997 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena in mami OLGA ŠIFRAR roj. Kosmač Hvala vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob. VSI NJENI Stara Loka, 14. marca 1997 V SPOMIN Prezgodaj si odšel od nas; v spomin nam ostal je tvoj trpeč obraz, ko smrt prekinila ti je življenje in skrajšala neznosno ti trpljenje. Danes 14. marca mineva 15 let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, stric in očka MILAN KOŠENINA iz Škofje Loke Vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu, iskrena hvala. Za teboj žalujejo vsi tvoji! Škofja Loka V SPOMIN Zaspala si tiho, mirno utrujena od boja in bolečin, za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. 15. marca mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mami, stara mama in tašča CILKA MARKO iz Poženika Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem mnogo preranem grobu. VSI NJENI Poženik, Zapoge, Dvorje ZAHVALA Pomlad. Vsepovsod prebuja se narava. Le polje bo to pot -zaman čakalo tvojih pridnih rok. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi IVAN ZORMAN Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom, sodelavcem, znancem za izrečene žalne besede, podarjeno cvetje in sveče. Zahvalo smo dolžni g. kaplanu za lepo opravljen pogreb, g. Jeriču za opravljene pogrebne storitve, vsem pevcem, gasilcem, praporščakom in g. Sircu za ganljive besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili v njegov zadnji dom. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zg. Brnik, dne 8. marca 1997 ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Nepričakovano nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra, teta, prijateljica.... ANTONIJA AŽBE roj. Jelovčan iz Zapre vala Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi podjetju Color Medvode, Avtomehaniki iz Škofje Loke, gospodu župniku in cerkvenim pevcem. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Zapreval, Log, Sp. Luša, Selca, 3. marca 1997 ZAHVALA Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast MATEVŽ BRAJC p.d. Alešev ata iz Podbrezij taietJe.nsveceZ^Va^Ujemo sorodnikom» prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno za i°številno «n ma.^?e darove. Hvala, ker ste nam lajšali bolečine, izrekli sožalje in ga i P° opravi6 na njeSovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku Francu Dolžanu J a, obrat «t r° Opravil — f sr «wmj* pun. ruscuna zanvaia g. zupniKU riancu uui^anu Jl°ntve DruJ?n po8reDru obred, pevcem iz Predoselj za lepo petje, Navčku za pogrebne *°ypr. Nailpn*! u upokojencev in ZB ter njihovemu predstavniku g. Petku za občuten " ! ' ! ——.žjimsodelavcem pomoč Angelci, Tilki in Nadi. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Podbrezje, Naklo, Kovor, Kranj ZAHVALA Svojo življenjsko pot je sklenila v 86. letu starosti, naša mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča ANA JELAR roj. Jerše, p. d. Zimova mama Zahvaljujemo se Tatjani za skrb in nego, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, praporščaku, g. kaplanu za opravljeni obred, g. Jeriču, pevcem Zupan. Zahvala Justininim in Aničinim sosedom iz Cerkelj, ter vaščanom Brnika, ki so se udeležili v tako velikem številu pogreba naše mame. Hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in dar za svete maše. VSI NJENI Zg. Brnik, 9. marca 1997 ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta PAVLA ŠINK roj. Anžič, iz Spodnjega Brnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, še posebej sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem AMZS TB Kranj, g. župniku za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem domačega pevskega zbora in pevcem iz Naklega za zapete žalostinke ter pogrebni službi POGREBNIK za opravljene pogrebne storitve. Naša posebna zahvala gre osebju Bolnišnice na Golniku, predvsem pa dr. Krečevi in dr. Kristancu za njuno požrtvovalnost in trud. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma ostarelih občanov v Preddvoru za njihovo skrb in nego. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Spodnji Brnik, 8. marca 1997 ZADNJE NOVICE Družina živi v smrtno nevarnih razmerah Strop se jim je vsul na glavo Zadrževanje v drugem nadstropju je smrtno nevarno, že tretji teden piše na vratih stare stavbe v Valburgi 3 ob Lazarinijevi graščini. Valburga, 14. marca - V stavbi živijo tri družine in stanovanjska skupina gojencev bližnjega Zavoda Frana Milanskega. V stanovanju družine Vobovnik v vrhnjem nadstropju so razmere najbolj strašljive. 21. februarja ob petih zjutraj je domačo hčer zbudilo pokanje, podiral se je strop. V dekliški sobi je stanje najhujše, v sosednji spalnici je predelna stena zadržala podiranje. Vobovni-kovi so zasilno podprli podrti-jo, se izselili iz vogalnih sob, vse pa kaže, da tudi v dnevni sobi strop ne bo več dolgo zdržal. V teh dneh so se v hiši zvrstile že vseh vrst inšpekcije, ob našem obisku pa je bila stavba polna delavcev. Stavba poleg Lazarinijeva dvorca je včasih menda služila za bivališče graščinskim poslom, bila po vojni nacionalizirana in vse to obdobje slabo vzdrževana. Še vedno je v denacionalizaciiskem postopku. Prej je s nišo upravljalo Stanovanjsko podjetje Ljubljana, tedaj so še prisluhnili kakemu opozorili za popravilo, so nam povedali Vobovni-kovi. Zadnjih nekaj let je na skrbi Ministrstva za šolstvo in šport, pravzaprav z njo upravlja Vzgojno-izobraževalni za- Pri Vobovnikovih udrti strop visi do polovice sobe. vod Frana Milčinskega, ki ima v stavbi tudi svojo stanovanjsko skupino. "Ze prej smo službi za investicije na Šolskem ministrstvu pošiljali dopise, da je stavba dotrajana, da na vseh koncih zamaka, da se kruši omet in da ie nevarna tako stanovalcem kot mimoidočim, pa nič," so dejali Vobovnikovi. "Verjamemo, da zavod iz rednih sredstev ne more financirati obnove, zato smo se G.G. Brez snega ne bo poletov Medtem ko večina gospodarnih Gorenjk in Gorenjcev le vrtnari, obrezuje sadno drevje, nabira regrat in počne druge lepe stvari, ki so motne le spomladi, se ekipe v Planici trudijo spraviti na Bloudkovo velikanko več snega, kot ga sončni iarki stalijo. Dragocen pomočnik organizatorjem planiške prireditve je le cel teden tudi helikopter slovenske policije, s katerim .prevažajo sneg Z deponij v Tamarju na zaletišČe in hrbtišče skakalnice. Kadar ure in ure hrumi helikopter, in če pri tem ne počne nič drugega, kot prenaša sneg, so običajno hude reakcije. Za nekatere je tako početje nepotrebna potrata časa in denarja, nekatere zelo skrbi varstvo okolja, saj bo snega v Tamarju premalo in ga bodo prinašali s sosednjega Vršiča. "Dežurni", ki skrbijo za stalno novo zalogo vicev, pa so že izumili obrazložitev, zakaj sneg na planiško velikanko dovažajo prav z Vršiča: spotoma bodo očistili cesto čez Vršič, da bodo Primoževi navijači s Primorske imeli bližje do doma. obračali neposredno na ministrstvo. Vendar vidite, da ni bilo nič iz tega. Strop se nam je podrl tako rekoč na glavo in polne tri tedne je bilo treba, da so prišli delavci in podprli podrtijo. Bivanje v stavbi je smrtno nevarno, morali bi se izseliti, toda kam naj gremo! Ponujajo nam preselitev v stanovanje v pritličju te stavbe, kamor pa nočemo, saj je tam vlažno in potrebno temeljite obnove. Začasno sicer lahko uporabljamo bližnje zavodske sobe, ki so v manj ogroženem delu hiše, toda mi bi radi zagotovilo, da nas bodo preselili v drugo stanovanje. Od tod bomo šli sicer s težkim srcem, ne le zaradi sredstev, ki smo jih vložili v ureditev stanovanja, tudi zaradi navezanosti... Toda tu je nevarno, od pristojne službe ministrstva pa nobenega odgovora. V zadnjem času se je pri nas zvrstila četa ljudi, ki prihaja na oglede, učinka pa nobenega. Sedaj smo najeli odvetnika, da v našem imenu ureja zadeve z lastnikom te stavbe." Ko se je v stavbi zrušil strop, je bila najbolj oškodovana in ogrožena Vobovnikova družina. V stavbi (imenujejo jo "novi grad") pa prebiva tudi skupina mladostnikov iz vzgojnega zavoda. Ravnatelj Franc Ravnikar pravi:"Stavba je stara in dotrajana, zanjo se vsa leta ni dosti skrbelo. Še sedaj je v denacionalizacijs-kem postopku, medtem pa na skrbi šolskega ministrstva. Naš del je, potem ko se je udri strop pri sosedih Vobovnikovih, še kolikor toliko v redu, vendar mi je ministrstvo kljub temu naložilo izselitev. Skupina desetih otrok in štirje vzgojitelji, ki skrbijo zanje, se bo preselila v drugo stanovanje v okolici Medvod." Ostalih 48 gojencev smledniškega zavoda, ki so bili prej stanovalci Lazarinijeve graščine, zadnjih nekaj let prebiva v novem objektu čez cesto. • D.Z.Žlebir, foto: Una Doki Že 13. priljubljeno srečanje RK Primskovo in GLAS Jutri, 15. marca, ob 16. uri bo v dvorani zadružnega doma na Primskovem pod pokrovi' teljstvom Gorenjskega glasa tradicionalno srečanje vseh starejših krajanov, invalidov |n krvodajalcev z bogatim kulturnim programom in srečelovom. V programu bodo nastopili učenci osnovne sol* Primskovo, folklorna skupina Ozara Primskovo« gorenjski prvak na harmoniki Dejan Raj, pev*c Stane Vidmar, program bo povezovala Slavio* Bučan. Poslanih je bilo 1200 vabil, predsednik RK Stan« Kalan vabi tudi tiste, ki morda niso dobili vabil. Prireditev so omogočili KS Primskovo, Mesarij8 Arvaj, Merkur, Petrol, Pekarna Kranj, Živila, Papirn* galanterija Gruden. Odbor RK pa se še poseWl zahvaljuje Mesariji Čadež. Z ljubljanskega okrožnega sodišča Vinko Može toži Dušana Kaisersbergefj® Direktor Aerodroma Ljubljana zanika, da bi sprejemal podkupnin0 Ljubljana, 14. marca - Dušan Na ponedeljkovem sojenju ljana prekinil sodelovanji j Kaisersberger, lastnik in di EVpi me Porok Jesenice, je 6. novembra 1995 v oddaji Studio city dejal, da je Vinku Može-tu, direktorju brniškega letališča, od vsega začetka poslovnega sodelovanja dajal po osem tisoč mark mesečne provizije. Zaradi te izjave je Može tožil Kaisersbergerja, ki naj bi zakrivil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve. je Dušan Kaisersberger svojo izjavo ponovil in tudi podrobneje obrazložil. Dejal je, da je Možetu dajal provizijo v njegovi pisarni na letališču, za kar je vedelo nekaj ljudi. Poslovnega sodelovanja, varovanja na letališču, Možetu ni "plačeval" le takrat, ko je bilo letališče zaprto. V treh letih in pol naj bi se nabralo za 321.000 mark provizije. Znano je, da je Aerodrom Ljub- Porokom septembra 1994, je bila za varovanje izbralJ ljubljanska firma Enignj* Kranjski kriminalisti & 0 janje in sprejemanje poj*]] nine niso našli potrd»tv Nasprotno, Kaisersberger bo zaradi krive ovadbe oCW moral zagovarjati na kr3lJ| kern sodišču. Sojenje v jani se bo nadaljevalo ?m vidoma 24. marca. SPtica^sgelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel •COVSNBKI O—MWB NMT • MM hftp "«ww ntobitet u Računalniški engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatise 13,4000 Kranj, SLOVENIJA TeL-064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.P0MOC&EUNET.SI ZA VAŠ USPEŠEN ZAČETEK LETA! UGODNE CENE OSEBNIH RAČUNALNIKOV IN OSTALE RAČUNALNIŠKE OPREME Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije V mesto visoke mode Tržič - Tokratna Kamera presenečenja je bila res nekaj posebnega, saj se bistvo presenečenja ni odvijalo v Sloveniji, ampak zahodno od nas, v mestu mode in romance. Tokratna junakinja je namreč odpotovala v francosko prestolnico Pariz. Ljubica Verber iz Tržiča, mati dveh otrok, je bila pred leti tesno povezana s svetom mode. Danes kot uslužbenka v tržiški upravni enoti modo spremlja le preko revij, za kaj več pa ni Časa. Pa smo jo mi s pretvezo, da si bo znaj" ogledala, kako v kozmetičnem salonu - ,^ Eovsem spremeniti človekovo podobo t oljše seveda), povabili v Ljubljano. je Tam se je pogovor tako obrnil, da nap1 J razkrila njeno veliko željo - potovat« y svetovnih mestih. No, ni nam ravno raz* £j saj nam je vse to zaupal že njen mož &oT ' s ji je presenečenje tudi pripravil. In \i;t. največji tajnosti, tako da je še večino PJjjj ge, ki jo je vzela s seboj, enostavno K^ Dobra gospodinja bi sicer takoj posum»a: ^ njeni garderobi ne bi bilo vseh 0 e. Tako pa je Ljubica lahko Ie jo senečeno obstala, ko je zvedela, jj y čaka karta za petdnevno potovanj^, Pariz. Pravzaprav je bila tako p v nečena, da so ji celo solze s^°PjUi* oči. Ob takem silnem presenečenj j *o Wm»™,n rw*.ni«k-e tele*'* j Rafko Bešič postal vzhiČen. ' po moško zadržal. Sicer pa kasneje Ljubica v kamero p° vse, kar je doživela v Parizu- .^t lahko pridete na svoj račun, ie J^n si Kamero presenečenja na Gorenjske televizije TELE danes ob 20.20. • S. Šubic, slika: Gorenjska 3* rtKrAoVArOfc NA Bl€f>0 Z vinjeto hitreje do cilja! Vinjeto, s katero boste lahko hitreje potovali po avstrijskih avtocestah in hitrih cestah, lahko kupfft tudi na naslednjih gorenjskih poštah: Kranj (glavna |X#*J pošta v centru mesta), Brnik - aerodrom, škofja Loto m Trži« - Bistrica, Radovljica, Lesce, Bled, Bohinjska Bohinjsko Jezero, fanjska Gora, Mojstrana, fate&' Planica, Gozd Martuljek In Zgornje Jezersko, 3ADiO C3AI.J 91.3 F H jSTBREP PETKOV VEČERNI PROGRAM ■ VINO, SMEH IN DOBRA VOHA