Kmetijſke in rokodelſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
� 10.
V ſrédo 18. kosaperſka
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Poſtave pogorelſke drushbe
ali bratovſhnje ſ. Florjana na Shtajerſkim,
Koroſhkim in Krajnſkim tiſtim, kteri va-njo
ſtopijo, kratko rasloshene.
I. Kaj je namen, ali zil in konez te drushbe?
1. Namen te drushbe ali bratovſhnje je, de
udje ali bratje eden drugimu obljubijo, ſhkodo,
ktera eniga ali vezh ismed njih ſkos ogenj sa-
dene, v denarjih poverniti.
2. Ta drushba je tedej proſtovoljna savesa
vſih udov med ſeboj, od neſrezhe obiſkanimu bratu
toliko v denarjih poverniti, sa kolikor je bil k
drushbi perpiſan, in kolikor mu je ogenj per
pohiſhtvu ſhkode ſtoril. *)
*) V 11. liſtu ſmo vam osnanili, de ſo 31. kimovza Unajne
Gorize pogorele in vam povedali, de je 16 kmetov aſeku-
riranih bilo. Koliko miſlite , de ſo ti aſekurirani pogorelzi
od Grajſhke bratovſhnje potegnili? — — 4675 goldinarjev,
to je: ſhtir tavſhent, ſheſt ſto, ſedim in pet deſet
goldinarjev ſo dobili! koliko pa miſlite, de ſo ti vſi vkupaj
letaſ v bratovſhnjo plazhali? — — 46 goldinarjev in 36
krajzerjev je bila zela ſhuma, ktero ſo sa to leto odraj-
tali. — Glejte grosno veliko dobroto!! Prerajtali ſmo , de ſo
ti kmetji vſi vkupaj ſkos 13 let, ki ſo v téj bratovſhnji
sapíſani, le okoli ſhtir ſto inoſim deſet goldinarjev plazhali,
sa ktere jim je ſadaj bratovſhnja 4675 goldinarjev povernila.
Taka pergodba vam ozhitno dobroto bratovſhnje ſ. Florjana
kashe. — Rasun tega vam pa ſhe to povemo: aſekurirani
pogorelzi zele krishanſke komiſije (Umgebung Laibachs)
ſo letaſ od Grajſhke bratovſhnje enajſt tavshent inſheſt
ſto goldinarjev prejeli. — plazhali ſo pa vſi vkupaj sa to
leto 117 goldinarjev in 26 krajzarjev.
3. Ta bratovſhnja je dobro delo, h kterimu
noben goſpodar ni perſiljen.
4. Kakor vſak v to drushbo proſtovoljno ſto-
pi, tako tudi odſtopi, kadar hozhe, de le sa tiſto
leto, sa ktero ſe je sapiſal, letni denar po ſvojim
sapiſu plazha.
II. Kaj, in ktere pohiſhtva drushba savárje?
5. Vſe pohiſhtva, namrezh zerkve, ſhole,
poſlopja, kmetijſke hiſhe, hleve, ſkedne, ſuſhiv-
nize, shitnize, mline, mlinſko perpravo, to je,
koleſa, korita; ſushine, mehove; v turnih ure,
svonove. Vſe te rezhi drushba savárje, to je, jih
v ſvoje savarvanje vsame, in ſhkodo, ktera ſe
sgodi, poverne.
6. Shivine, blaga in hiſhniga orodja pa ne
vsame v savarvanje.*)
7. Nihzher ni ſiljen zeliga ſvojiga pohiſhtva
v savarvanje sapiſati. Poſtavim: kdor ima ſvojo
hiſho tako sidano, de ſe mu ni bati, de bi mu
v hiſhi kaj sgorelo, ſmé ſamo ſtreho, ali pa tudi
le drugo ſvoje pohiſhtvo, hleve, ſkeden ali kar
je sa ogenj bolj nevarniga v savarvanje dati.
8. Samo tiſti deli in kraji pohiſhtva, kteri
ſo bili per sapiſvanji komiſijonarju odkasani ali
povedani, ſo savarvani.
9. Sato mora, kdor v drushbo ſtopi, v savar-
vanje dano pohiſhtvo per sapiſvanji komiſijonarju
rasloshiti; to je, mu mora dopovedati, kaj je v
Vzhrédniſhtvo.
*) Tudi tazih bratovſhinj je vezh, ki take rezhi savarjejo.
pohiſhtvu leſéniga, kako ali s zhim je krito, kako
je veliko, ali na ſamim ſtoji, ali je med drugim
pohiſhtvam, in tudi zhe ſe v pohiſhtvu morebiti
s ognjem dela.
10. Po vſim tem komiſijonar verſtno vrednoſt
pohiſhtva obſodi, po kteri ſe per ſtopno plazhi-
lo in pa letno opravilo prerajta in plazhuje.
KMETIJSKA SHOLA.
(Na dalje.)
edmo nedel
IJo.
II. Od gnoja in gnojenja.
Kar od selinje in raſtlin,
Kar od shivine in sverin
Odletí
Kar ſtrohní
'n ſe sdrobi,
Vſe gnoji.
III. Kako ſe v to drushbo ſtopi?
11. Kakor je vſakimu hiſhnimu goſpodarju
na njegovo voljo puſheno, ali ſe hozhe dati sa-
varovati, ali pa ne, ravno tako vſak po ſvoji
proſti volji tiſto uro in tiſti zhaſ v drushbo ſtopi,
kadar hozhe.
12. De to vſak losheje ſtori, de nobeden
dolsih potov in velikih potroſhkov nima, sato je
zela deshela v vezh krajev ali diſtriktov rasdeljena.
13. Kdor hozhe v drushbo ſtopiti, gre h ko-
miſijonarju ſvojiga kraja ali diſtrikta, ali pa k
njegovimu nameſtniku; tam pové, ktero hiſhno
numero ima, ktere kantonſke goſpoſke, v kteri
ſoſeſki in v kteri vaſi je njegovo pohiſhtvo; in
vſe, kar je bilo popred v ſhtévi q. rezheno.
14. Vſak ſvoje pohiſhtva vſako poſebej
zeni ali ſhaza, in pové, koliko je vredno,
ali koliko bi veljalo; pa vezh, kolikor je vredno,
ſe ne ſme ſhazati.
15. Komiſijonar mora gledati, de ſe kak per-
ſtopnik ne prezeni ali ne preſhaza.
16. Komiſijonar to vſe, kakor mu perſtopnik
pové, na liſt sapiſhe, verſtno vrednoſt prerajta,
in da ta liſt perſtopniku, de ga podpiſhe, ali
pa ſe podkrisha.
17. Vſak perſtopnik mora, kadar v drushbo
perſtopi, od ſto goldinarjev verſtne vred-
noſti 20 krajzarjev sa perſtop plazhati,
in od ſto goldinarjev zenila ali ſhazila
3 krajzarje perſtopſhine odſhteti. To ſe ſamo
enkrat, to je per perſtopu plazha.
18. Sa to plazhilo dobi vſak kvitungo, ktera
ta zhaſ, de od vélikiga visharja is Gradza ſkos
komiſijonarja bukvize dobi, prizha, de je v
drushbo vset.
19. V te bukvize, sa ktere ſe 6 krajzarjev
plazha, ſe sapiſhe pervi davek, perſtopſhina, in
vſako leto poſebej letno plazhilo.
20. Vſaka hiſhna numera dobi sa-ſe en liſt
in ene bukvize.
21. Kdor je pa she per kteri drugi drushbi.
poſtavim per Dunejſki ali Tershaſhki na nekaj
let savarvan, tak sa tiſte leta ne more v to na-
ſho drushbo ſtopiti.
Odgnitje, trohljina, shivinſki gnoj ſe vedno
perſteni. Od tod ſe je ſkos vezh tavshent lét
ſim ruſhnja ali sgórna dobra perſt naredila.
Kjer raſtljine gnojnjino is semlje vedno ſer-
kajo, ſe mora to semlji nasaj povrazhvati, ako
hozhemo, de nam bo rodila. Le kdor sna
gnoj napravljati, mu per kmetiji dobro
gre. Bres dobriga in veliko gnoja kme-
tija ſlabi. Ako kmet ne bo gnoja ſkerbno na-
pravljal in ga ne ſpravljal, bo s zhaſama v nizh
priſhal.
Malo po kterih krajih na ſvetu je taka gnojna
perſt, de bi jo ne bilo treba gnojiti. Kar je od
blishnih deshel snano, je poſebno na Marſkim
v kraju Hana imenovanim in v Banatu na pla-
njavi nekaj take semlje, de je ſkoraj nizh ne
gnojijo, ker ſo she od sazhetka ſim velike vodé
od sgornih deshel dobre gnojne perſti po téh
nishavah napljule. Tedej le malokje po niſkih
ravnotah, po kterih vodé voljin ték imajo, de
po njih nederejo, ſo ljudje takó ſrezhni, de vodé
njim gnojnjino vedno perdajajo.
Sploh pa je gnoj perva potreba k pridu
kmetovanja. She pervi narodi ſo ſposnali, de ſe
bres gnoja semljo obdelavati ne plazha.
Prezhuditi ſe je, kako v ſadajnih zhaſih po
krajih, kjer je kmetijſka rezh zhiſlana, gnoj na-
pravljajo. V nar ſtarſhih kraljeſtvih jutrajniga
ſvetá, namrezh v Kini in v Japanu, zlo shaj-
ſnizo od brade ſkerbno ſpravljajo; ne dergnejo
le shivinſkiga gnoja ſkerbno ſkup in ga varvajo,
de ſe ga ne ena drohtiniza ne sgubi, temuzh
zlo zhlovezhjeke in ſzavnizo ſkerbno ſpravljajo.
Tam je poleg zeſtá in potov poſoda pogoſtama
naſtavljena, de ſi vſak popotnik ſvoj tiſh lahko
odloshi; kadar ſe poſoda polna nabere, to ſkerb-
no sa gnoj obernejo.
Snano je, kako neisrekljivo rodoviſtnoſt gnoj
da po dolnih nemſhkih deshelah poleg velike
réke Rajna, kjer s veliko pridnoſtjo gnoj naprav-
ljajo in ſpravljajo. Tam je vſak kmet, vſak meſtni
zhlovek, tudi vſak otrok she per ſheſtih letih
preprizhan:
de le tam kmetija veljá
kjer je doſt' dobriga gnojá
Shivo ſo preprizhani, de je shivinſki in zhlo-
veſhki gnoj njivam in vertam tako potreben,
(Dalje ſledi.)
63
kakor je duſha teleſu, de ſe is ſkup sdergnjenih ljeſtva, ſe je zhlovek s imenam Bridet, lotil pov-
ali is smetênih ſmeti tudi dober gnoj naredi; sa-
ſod v zélim prevelikim meſtu zhloveſhki gnoj
pobirati, ker je shivo previdil, kaka ſhkoda bi
torej ga pa tudi s neisrezheno samerkljivoſtjo in
ſkerbjo ſkup dergneje in pobirajo, ga ſtershejo
bila, krajem in vaſém okrog velikiga meſta Pa-
risa, v kterim okoli eniga miliona duſh prebiva,
in pometajo. To njim dvojn dobizhek perneſe:
— ko bi tolikajn maſtniga gnoja v ſkosi meſto
pervo, de s napravljenim gnojem dobro gnojijo;
tekozho vodo ſe pogubilo. Vſako leto plazha on
drugo, de ſi s pometanjem in s ſterganjem ſvoje
sa pobiranje gnoja v meſtna truga ali káſa ſto
meſta, terge in vaſi, hiſhe, ſhtale, zeſte in pota
tavshent frankov t. j. okoli 40 tavshent goldinarjev.
zhedne dershijo, in ſi na tako visho ſvoje in
Nabraniga zhlovéſhkiga blata on napravi na leto
shivinſko sdravje ohranijo. Od tod svira njih
do oſemnajſt tavshent vosov. Ker ſe s pobiranjem
obilnoſt per domazhijah, in njih premoshni ſtan.
gnoja tudi veliko druge ſhare, slaſti koſti v kúp
Med tem, ko morajo goſpoſke po meſtih
nadergne, puſti Bridet vſe to v kupe ſpraviti,
per naſ sa pometanje in ſnashenje plazhati, po-
de ſe v kupih ſkosi nekaj zhaſa isſtroji, ſogreje,
tegnejo tam veliko plazhilo, ker pometanje ljudſtvu
in de ſe smezhí, kar je terdiga vmeſ, potem
prodajajo. Fantizhi letajo sa konji, volmi in kra-
kupe vſah -ſebi raslézhe, de ſe ſhara poſuſhi;
vami, in odpadke zhiſto pobirajo in jih ſpravlja-
kadar je ſuha, jo v ſvoji fabriki drobnó preméle.
jo.*) Kjer kako ſtaro hiſho poderejo, hitro per-
Tako napravi on na leto do ſto tavshent shakljev
derejo ljudje, de bi kaj rasſipa dobili. Laſtnik ga
v ſhtupo predelaniga gnoja, kteriga kmetam okoli
lahko drago proda; kmalo ga is meſta potrebijo.
meſta, tudi drugim po zelim kraljeſtvu drago
Po ſto takih poberavzov gnojá gre po meſtu
prodaja. Per tem Bridet nima le ſamo lepiga
okoli, ker ſi s takim delam kruh ſlushijo; pa
dobizhka sa ſvoje persadevanje, ampak je s ſvo-
tudi je povſod ſnashnoſt, de ſe ne da dopovedati.
jim snajdenjem veliko perpomogel, de je semlja
V nekim méſtu imenovane deshele je ſamo
okoli meſta slo bolj oshivela in de ſo ſe kmetije
ubogim perpuſheno po dnevi ulize ali gaſe po-
ne ſamo tam, ampak tudi po kraljeſtvu pomnoshile.
metati; kadar ſe nozh ſtori, ſvobodno pometa
Ravno tako tudi nek drug franzos v Parisu
in ſnashi, kdor hozhe; tako gredo rokodelſki
zhlovéſhko gnojnizo ali ſzavnizo v ſode loví, in
ſantje trebit in gnoj pobirat. Drug dan sjutraj
ſpravlja, jo s vodo meſha, de ni preshgézha, in
ſo viditi vſe ulize ali gaſe, vſi koti in pota tako
tako ſilno dobro gnojnizo naredí, ktero on dra-
zhiſto pometene in oſnashene, kakor isbe ali zimri.
gó prodaja. S njo po vertih okoli meſta in po
Sunaj meſta napravijo poberavzi velike kupe na-
travnikih na desheli polivajo.
meſhaniga gnoja, kteriga drago prodajo. Tudi
Is téh popiſanih reſniz ſe rasumi, kako shivo
po kmetijah v tiſtim kraju ſe okoli pohiſhtev
ljudje previdijo, kako velik dobizhek de gnoj
vſe lepo ozhejeno in pometeno najde. V shivin-
kmetiji dali samore, kako jo oshivi in njeno zeno-
ſkih hlevih ali ſhtalah je taka lepa ſnaga, de ni
viſoko povsdigne.
popiſati. Povſod imajo lepó napravljene gnojiſha,
(Dalje ſledi.)
sraven téh tudi jame, kamor ſe od gnoja in is
ſhtal gnojniza ſtéka, ktero na Shvajzerſkim vi-
ſoko zhiſlajo. Tam imajo nalaſh narejene voso-
ve, s kterimi gnoj in gnojnizo na polje vosijo;
ko bi ſe le kaka drobtiniza gnoja ali le kaka kaplja
gnojnize po poti rastreſla, bi to oni sa velik
pregreſhik ali napako dershali. Tam ſo ljudje
v perdobljenju in napravljanju vſake bashe gnoja
tako vedni in rozhni, de ſe je zhuditi. Vſak ho-
zhe s gnojem kupzhevati; rujejo ſe sa-nj.
V Parisu, poglavitnim meſtu franzoſkiga kra-
Tudi per naſ ſo nekteri kraji, kjer ſe sa shivinſko blato rav-
ſajo. Poſebno ſe to v Krajnju (Krainburg) vidi, kjer otrozi
uboshnih ſtarſhev prav pridno »kojnſke fige« po vſih ulizah
tega meſta poberajo. Vſak téh ima sato ſvoj jerbaſhzhek in dva
loparja. Zhe ſe permiri, de dva pobiravza zhes kak kupzhek
planeta, vezhkrat ozhíten prepir med njima vſtane, zhigav de
bo. To de ſi kmalo na to visho bres pravde pomagata, de
vſak pol vsame. Savoljo tega ſe je prebivavzov krajnſkiga
meſta primik: »vſak pol« perjel, s kterim jih ſhe dan da
naſhni drashijo. — Ko ſim ſhe ſtudent bil, me je to slo rassha-
lilo, zhe mi je kdo s tem primkam nagajal in zhes Krajnj sa-
bavlal. ˛Ѕadaj ga s veſeljam ſliſhim, ker ſe te obertnoſti
ſpolnim, ktere ſe nam ni treba ſramvati, in v kteri je krajn-
ſko meſto isgled sa tiſte meſta, terge in vaſi, kjer gnoj —
shivlenje vſakiga kmetijſtva — po potih troſijo, nameſt de bi
ga pobirali, ulize ſnashili in rovoditnoſt semlje mnoshili. —
Fantizhki in dekleta krajnjſkiga meſta, le pridno pobirajte shi-
vinſko blato, kjer ga dobite in dajte polju, kar polju gre!
„Vſak pol" — — — „to me v ſerze veſeli."
Dr. Bleiweiſ.
Domazhe povélti.
(Medalje sa pridne oſkerbovavze ſadniga
drevja in murv) sa leto 1842 je z. k. kmetijſka drushba
ſledézhim kmetovavzam podelila:
Neshi Tomſhizhovki is Planine.
Jakobu Jeraju is Smelednika.
Antónu Suſhniku is Loke.
Primoshu Ershenu od ſ. Duha pri Loki.
Jakobu Habjanu is Tersin v Mekinſki komiſii.
Namen, is kteriga z. k. kmetijſka drushba od leta
1841 vſako leto take medalje pridnim oſkerbovavzam
podeluje, je, kmetovavze k oſkerbovanju in reji ſadja in
murv ſpodboſti in tako s rejo ſadjà in murv bogaſtvo
deshele mnoshiti.
Te zhaſti samorejo pa ſamó kmetje deleshni poſtati
in ſizer tiſti, kteri niſo ſamo veliko drevja naſadili, temuzh
ſe tudi prisadevali, drevje pridno oſkerbovati in sa prihodne
zhaſe prihraniti, ali kteri ſe prisadevajo, ſvoje ſoſéde k reji
ſadjà ſpodbadati in ſadjè v ſvojim kraju poshlahtnovati.
e ſo na Dunaju narejene in ſo prav lepo is
ſrebra isdelane. Vſaka je, kakor tolar velíka. Na eni ſtrani
je podoba drevéſa , okoli kteriga je napiſano: „Pridnimu
oſkerbovavzu ſadniga drevja" — na drugi ſtrani je
imé pridniga kmeta vresano — in leto, v kterim jo je dobil.
64
ſhe le 15 let ſtar, in kar je nar bolj shaloſtno, de 10 otro-
zhizhov in vidovo sapuſtil! Ali bi ſi bil miſlil, de mu bo vogel
rute ſmert perneſel? Tako nam ſo réſ ure in okoljſtave
nesnane, kadaj in kako ſmert pride!
Povérti is Ljubijane.
(Shegnanje snaminja ſr. Trojíze per ſhpi-
talu.) V nedéljo 8. dan kosaperſka ſo novo poſtavljeno
snaminje ſſ. Trojize pri ſhpitalu s velikim poſvezhevanjem
shegnali. Po véliki ſ. maſhi ob enajſtih je ſhla namrezh
prozeſija is franziſhkanarſke zerkve k temu snaminju. —
S to prozeſijo, ktero ſo zhaſtitljivi franziſhkanarſki fajmoſhter
Pater Kalist Omejz s leviti peljali, ſo rotovſhki in kri-
shanſki goſpodje in ſilno veliko ljudi is vſih ſtanov, ſhli. Stre-
ljanje s móshnarji je to obhajilo daljezh okrog osnanovalo.
Po shegnu in po opravljenih molitvah ſe je prozeſija v ravno
tiſtim redu nasaj v farno zerkev vernila, v kteri ſo potem
„sahvalno peſem" peli. —
Novo popravljeno snaminje ſo na ravno tiſto meſto po-
ſtavili, kjer je ſtaro ſtalo, namrezh na velikim proſtoru pred
ſhpitalam, kjer ſe Zelovſhka in Dunajſka zeſta lózhite. V
davnih zhaſih je tam leſeno snaminje ſſ. Trojize ſtalo.
Savoljo blishne zerkve in kloſhtra minihov ſ. Avguſhtina *),
ktere ſo Diſkalzeate imenovali, je puſtila goſpa Kon-
ſtanzia, Turjaſhka grofinja, rojena Trautmansder-
fova, v letu 1722 to snaminje is ſkale narediti.
Pa vreme in ſilne vojſke ſo to poſhkodovale, in ker
ſe je bilo neſrezhe bati, zhe bi raspadlo, ſo ſklenili, to
snaminje rasdjati in novo poſtaviti, na kteri je pa ſtara po-
doba ſvete Trojize, ſamo olepſhana, oſtala. Pomozhke sa to
délo je kerſhanſka in bogabojezha ſoſeſka dala.
Skalo sa to snaminje ſo is Leſniga Berda bliso
Polhoviga Gradza perpeljali, in je ravno tiſte ſorte, is
ktere ſo v létu 1751 ſteber per ſhterni na plazu naredili.
Obdelal je ſkalo ljubljanſki ſhtamzar Ignazi Toman. Oder
sa ſtaro snaminje rasdjati in novo poſtaviti je meſtni teſar-
ſki mojſter Juri Pajk poſtavil, po kterim ſe je bres vſe
neſrezhe ſtaro doli vsélo in novo poſtavilo. Vishar zeliga
dela je bil meſtni sidarſki mojſter g. Anton Brilli. Vſe
delo je okoli 5 meſzov terpelo.
Na eni ſtrani je to snaminje she latinſki napiſ dobilo,
ki ſe po krajnſko tako pravi: Preſveti Trojizi in zhiſti
devizi na zhaſt, ſo to meſtni prebivavzi poſtavili.**)
Tudi na drusih treh ſtranah bodo ſhe napiſe naredili;
na dveh ſtranah krajnſke, na eni pa nemſhkiga, ktere vam
bodemo ob ſvojim zhaſu tudi povedali.
Osnanilo
sa vertnarje, kmetovavze in prijatle zvetliz.
Od ſréd kosaperſka in dalje, kadar je sa ſajenje ſadja
ſploh nar bolj pripraven zhaſ, ſo pri meni ſledézhe dre-
veſa i. t. d. sa verte sa pridjano zeno dobiti:
1. Jabelzhne in hruſhove dreveſa velike ſor-
te, do 7 zhevljev viſoke in lepo israſhene, shlahtne ſorte
po 20 krajzarjev; 3 zhevlje viſoke po 10 krajzarjev.
Jabelzhnih drevéſz imam 130 fort.
Hruſhovih drevéſz imam 80 ſort.
2. Zhreſhnje in viſhnje velike ſorte, prav lépe
po 20 krajzarjev.
3. Dreveſa divjiga koſtanja, lepo israſhene, 6 do-
10 zhevljev viſoke po 24 krajzarjev.
4 Viſoke ſorte ahazjove dreveſa, navadne ſorte,
6 do 8 zhevljev viſoke, lepo raſhene po 8 krajzarjev. Po-
shlatnjene ahazje imam po 12 krajzarjev.
5. Jagnjeda viſoke terdne ſorte, 6 do 12 zhevljev
viſoke po 6 krajzarjev.
6. Lépe in terdne babilónſke verbe (Trauerweide)
po 20 krajzarjev.
7. Lepe in terdne béke (Bindeweiden) po 6 krajzarjev.
8. Jeſeno ve drevéſa velike ſorte po 8 krajzarjev.
q. Vſe ſorte germovje sa verte, meje, ograje, ka-
kor dren, ſrebot, berſhlin, vertno grosdje, mali
leſ in vezh drusiga. Tudi vſe ſorte zvetlize ſo tukej sa dobiti.
Predin ſklénem, ſhe opomnim, de vſe imenovane
drevéſa in povertne raſtljine v oſornim kraji na viſoki pla-
nini in v peſheni semlji raſtejo; torej ſe bodo tudi v vſakim
drugim kraju rade prijéle in dobro raſtle. Kdor jih tadaj
shelji kupiti, je proſhen v frankiranim piſmu denarje sa-nje
ali naravnoſt na goſpoda Franza shlahtniga Scheu-
chenſtuela vladnika (Director) grof Turnovih grajſhin
v Zelovzu, poſlati ali pa na mene. Sa sapôkanje ſe nekaj
Mihel Adamizh.
maliga poſebno plazha.
Grof Turnov pervi vertnar v Bleiburgu
na dólnim Koróſhkim.
Shaloſtna prigodba.
(V Lokah bliso Sagórja I. dan kosaperſka.)
Meſtni poglavar (Bürgermeister) is Gradza, doktor Joshef
Maurer, je ſhel, potem ko ſe je drushba uzhenih mosh
v Gradzu rasſhla, veſeliga ſerza s dvema prijatlama v Sa-
gorje, novo rudarijo v Lokah ogledovat, pri kteri je bil
tudi on deléshnik. Ko ſo maſhino s válarji ogledovali, je
neſrezhni goſpod Maurer ſvojo glavo prevezh bliso koleſa
pomolil, ktero dva velika valarja sa zink valati goni. Ne-
ſrézha je hotla, de vjame kolo od maſhine vogel njegove
rute, ktero je okrog vrata imel, ga sa glavo sagrabi in tako
hudo poſhkodje , de je 4 ure po tém umerl. Njegovimu pri-
jatlu pa, ki je sraven ſtal in mu pomagati hotel, je perſt
slomilo in ni doſti mankalo, de mu ni zéle roke odtergalo.
Sdravnika ſo koj poklizali in tudi v Ljubljano po g. Dr.
Natana poſlali; pa saſtonj. Ko je doktor priſhel, je re-
vesh she umerl. — Ta prigodba je vſe ſerza teſhko sadela,
ker je bil rajnki meſtni poglavar od vſih ſpoſhtovan mosh,
Avguſhtinarji ſo bili pervi menihi v tem kloſhtru; potlej
ſo is kloſhtra ſhpital naredili, kteriga ſo drugi menihi, namrezh
Barmherzigarji oſkerbovali; ko ſo Franzofi v Ljubljano-
priſhli, ſo Barmherzigarji ſhpital sapuſtili: ſhpital je pa ſhpital
oſtal. Ime ſe pa ſhe dan donaſhen ſhliſhi: „per Barmher-
zigarjih."
*) TrIaDIs sanCtae VIrgInIsqVe plae In honoreM CIVes ConstrV-
XerVnt.
Smér.
(Prerajtali ſo) do ſo poſlednih ſto letih v vſih ru-
darijah pol menj slatá in frebrá naſhli, kakor v
prejſhnih zhaſih. To bi ljudí opominjati imélo, denarje bolj
varovati, — pa vender ljudje tako shivijo, kakor de bi vſih
rezhi obilno iméli in ſkopih rudarij ne porajtajo.
(V Berolinu) na Prajsovſkim nék ftar tkavez shivi,
ki pravi, de ſkrivnoſt vé, bolnike s ſvitlobo lune osdrav-
ljati! — Ubogo sdravilſtvo, kako ſe is tebe norza delajo!
U Ljubljani
U Krajnu
Shitní kup.
14. kosaperſka.
9. kosaper-
ſka.
fl.
kr.
fl.
1 mernik Pſhenize domazhe
1
„ banaſhke
„
1 „ Turſhize . .
„ Sorſhize . .
.
1 „ Ershi . . . .
1 „ Jezhmena . . .
 Proſa . . . .
Ajde . . .
Ovſa
29
30
3
6
54
50
1
kr.
32
6
10
15
58
38
1
—
9
42
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.