61 ifeuilKo.
v umm\, o femes iz. marca 19Z3.
Leto LUL
Ixhaia vsak dan popoldae, izvza.aJi aeiel s la praznijo.
Ina«rati t do 9 petit vrst a 1 D, oJ 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, rekla -ne, nreklicl petir vrsta   3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne oon idoz beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov na i se orilo V. znamka za odgovor.
Cnravalatvo „Slov. Naroda- in „Narodna tiskarn«"* linallora ulica it 5, pritlično. — Telofjn št. 304«
UrednUUa „Sio*. Maral V' S**ff»vi n*!9i it 3, I. nadstropja
Tel» sn star. 34. Dopisa sprajana      a»iii»ii la      iostia Iranko rane« .var   Rokopisov as na  vraća. *M
v Jugoslavili vs3 dni po Oln
V—
v Inozemstvu n3<raii3 d ti Oln 1, nadalje Oln 1-25 PoStnina plačana v gotovini.
.Slovenski Narod- vel a
	F Jac««JmJjl			V InozemstTO
	I   v Ljubljani	f>r>	no -ti	
	t Otn 120-—	Din	144 —	Din 216-—
	i   .     60 -	•	72 —	.    108--
		■	2fv —	. 54—
*	1 . io-		12 —	. 18--
12 mesece/ «...
6.....
3      p «   .   • •
1       9 .   .   . •
Pri morebitnem povisan'u se ima daljša narodnim doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   \<i^ po nakazrrci, Na 'amo pismena naročili brez pos!?Uve «.ien,-uin «;r ne moremo ozirati.
SOMIŠLJENIKOM!
Načelstvo N arodno-napredne stranke je dolžno, da Vam izreka svojo zahvalo na Vašem možatem nastopu pri skupščinskih volitvah v Ljubljani. Storili ste v polni meri svojo dolžnost. Uspeh volitve to jasno dokazu e. Nismo zaman apelirali na strankarsko disciplino. Ob popolnoma pravilnem umeva-nju dejanskega položaja ste se s samo-zrtajevanjem in požrtvovalnostjo postavili na nad strankarsko stališče, da gre za višje občenarodne in občedržavne interese. Vaša preudarnost je premagala strankarsko samoljubje v trenotku, ko je sovražnik trkal na vrata   bele Ljub-
ljane. Nismo se motili v Vas. Opravičili ste vso preteklost naše stranke, ki je od nekdaj prvoboriteljica za narod in njegov napredek. V tem znamenju ste šli v boj v Ljubljani, ki ste ji s svojo odločilno pomočjo ohranili značaj ene izmed treh prestolic naše narodne države. Vaša zasluga je, da je Ljubljana izšla iz volilnega boja brez madeža in s slovesom, da je najtrdnejša orora naši jedinstveni državi. Zato lahko z zadovoljstvom, zadoščenjem in s ponosom gledate na njeno zmago.
Načelstvo Narodno - napredne stranke.
NESREČNA ISTRA!
(Dopis.)
Naš istrski problem je bil vedno problem reševanja Istre. Pridevka »tužna« ni nosila nikoli zaman; kajti tužna je bila odkar pomnimo: tužna pod Avstrijo, desetkrat tužnejša še pod Italijo.
Istra je uboga, tipična obmorska deželica; nastavek Krasa. Obljudena je z ribiči in siromašnimi pastirji, pa tudi z delavci. Zemlja nudi Istranu malo kruha; kdor se ubija na nji, se ubija s solzami in sragami. Trpin je Istran, trpin telesno in trpin duševno; fizično ga izžema kamenita gruda, duševno pa vsak političen gospodar njegove zemlje.
Po nemarnosti avstrijske uprave, ki je znala biti na mestu samo tedaj, ko je šlo za potiskanje nemškega vala proti jugu in vzhodu, je naša siromašna Istra ostala v veliki meri nepismena. Zato so na njenem ozemlju trko oblastno nastopali člani posadk bivše puljske mornarice. Toda kakor vse mine, je tudi Pula dočakala svoj konec v vlogi vojne luke. Ko jo je zasedla Italija, se je umetno vzdrževana glorija Pule razširila v nič. Istra je postala še bolj bedna kakor je Lila poprej.
Naši borni Istrani so ostali verni mleku, s katerim jih je mati doji-la ter jih odgojila. Čutili so kakor mi, po slovensko, hrvatsko ali jugoslavensko. En greh so imeli na vesti, katerega pa so podedovali že ob rojstvu: ostali so nepismeni; nepismeni, ali zavedni. Italijanska okupacija jih ni bolela nič manj nego ostale Jugo-slovene v Julijski Benečiji.
V časa zasedbe in potem po ane-ksMi je naša Istra naložila na svoja izrrmčena p!eča križ, ki ga še danes nosi na Ooleoto. Ital'iam* so kmalu začutHi. da jim bo od julijsko-bene-čanskih dežel Istra najpripravneisa
za izkoriščanje v narodnostnem ro-gledu. Začeli so jo torej trpinčiti. Najprej je prišla Iabinjska afera s karpanskimi rudniki. Potem Marezi-ge. In potem še več podobnih, navidez malopomembnih dogodkov, kateri pa so se kljub oč'vidni drobnosti zajedli globoko v meso mučeniškega istrskeea jugoslovensrva.
Fašisti so prvi poskrbeli, da sv Istra raznarodi: prepreči so deželo s pravcato po vražje spleteno mrežo njihovih organi'ac«f, ki so z veliko vnemo pospešile jugnslovensKo od-padništvo. Borni, istrski seljak se jim je moral vdati. Za fašisti ie prišla pristojna politična oblast, ki je poskrbela za razkroj na polin šolstva. Evr> njenih uspehov: v Istri je danes poi-t*h*ianč>nih ali ;:anrriri ccl;h 115 jugo-slovenskih Sol : 35 v pnljskcm, ^fi v pazinskem, 17 / los;,rskern, »7 v koprskem okraju. Todi r» ?c *ii * se. Koliko naših duhovnikov, na^ih učiteljev je bilo pregnanih — kdo bi mogel vse to našteti! Mera istrskih grenkih muk je polna in se zliva Cez vrh.
V upravnem ozir i je Istra sedaj osredotočena v Puli, kjer vlada kom. Allert Giannoni. mož. ki je bil res izreden pol komisar v Florenci. namestnik prefekta v Genovi in trdi skozi deset mesecev namestnik generalnega komisarja v Poreču. A vse to ga še ne usposaMja za m^sto. na katerega so ga pnsadil? faš;sti. Cramoni namreč ne dela za spravo, nego za povečanje nesoglasja med istrskim italjansko - jugosloven°kim življem. Prvega privilegira kjer in krkor more, drugega zatajuje in ga zapostavlja.
Kako postopa v tem pojedu z delavstvom, kaže jasno prošnja sedaj še v Puli kot delavcev zaposlen'h Ju-
goslovenov; Giannoni jih indirektno izganja iz Istre ter pritiska nanje, da bi se izselili ter si šli kruha iskat čez mejo — v Jugoslavijo.
Torej je Jugoslavija Italijanom včasih vendarle dobrodošla! Seveda ne vselej, in posebno ne takrat kadar gre za enakopravnost in nepristranost v kateremkoli oziru Jugoslovenom, marveč takrat, kadar se na račun Jugoslavije lahko okoristi Italija. Taka je politična morala machiavellizma, katere dedič je sodobna Italija pod fašistovsko kapo. _M, L,
PISMO IZ FkEKMORJA.
Volitve v Prekmurju so se končale tako, kakor je bil napovedal naš list že pred tedni v svojih poročilih o volilnem razpoloženju Prekmurcev. Že tedaj smo namignili, da preti demokratski stranki presenečenje zaradi nezanesljivosti njenega kandidata Kuharja. Letake, ki so jih nasejali mnogoštevilni agitatorji popoldne pred volilnim dnevom po vsem Prekmurju, v katerih je naznanjal Kiihar, da odlaga kandidaturo pri demokratski stranki, in je pozival svoje somišljenike, naj volijo radikalno stranko kot najmočnejšo, si razlaga o različno: nekateri so mnenja, da ni pri njih Kuhar čisto nedolžen, drugi jih pa smatrajo za ostudno agitacijsko sredstvo radikalov, ki si pa niso s tem beganjem volilcev v zadqjcm trenutku pridobili nobenega glasu, pač pa so pomnožili število Radičevih volilcev z vsemi onimi Kiiharjevimi pristaši, ki niso vedeli vsled teh letakov, pri čem so.
Da je kandidat radikalne stranke Benko kot kandidat v Prekmurju nemogoč, to je povdaril naš list že takrat, ko je poročal o njegovi postavitvi za kandidata. Da srro imeli prav, o tem priča naravnost sramotno nizko število glasov, ki jih je dobil, kljub velikemu pritisku in silno dragemu aparatu, ki je delal zanj. Upa mo, da bodo izprevi-dcii voditelji radikalne stranke na Slovenskem, ko iih mine volilni glavobol, da se s samim denarjem kljub današnjim razmeram pri nas ne da vsega doseči. Kdor računa z brezznačajnostjo ljudstva, ta naj ne pričakuje cd njega značajnosti, ko gre za njegovo stvar.
Radiću pa je pripomogla do zmage na Slovenskem vlada sama. Cc je pripustila njegovo kandidatno listo, bi mu mora'a tudi dovoliti agitacijo v mejah zakona. S tem pa, da mu je to zabranila, je vzbudila pri ljudstvu sum, da mora tičati za Radićem ka* posebnega. Bolj na mestu bi bila pametna protiagi-taci-a in pouk ljudstva, kam vodijo Ra-d'ćevi nauki. Da ne gre ljudstvu za Radičev program, dokazuje okolnost, da nt dobil N ovačan v primeri z Radićem nič g'asnv. da«i je njegov program
isti. Pri Radiću vleče torej le mikavnost prepovedanega in mučeniškega.
Splošen izid na Slovenskem je najboljši nauk tistim, ki so vodili našo javno politiko in so si lastili edino pravico do nje, da niso hodili prava pota, in je
izraz splošne nezadovoljnosti z njihovim dosedanjim delom. Ljudem s primerno duševno in moralno sposobnostjo se nudi zdaj enaka prilika za uve-ljavljcnje kot po prevratu.
Po volitvah v Mar
Pslifione kcmliiiraciie.
:10 SKUPŠČIN).
PASIC — RADIČ — KOROŠEC. — DEMOKRATJE PROTI RADIKALOM.
— Eeograd. 21 marca. (Izv.) Politični krogi sedaj živahno in intenzivno razmotrivajo notranjepolitični položaj, ustvarjen po volilnih rezultatih. Splošna sodba je, da so voiitve v marsičem razbistrile položaj. Pod naslovom »Pa-šić - Radić - Korošec« priobčuje danes »Radikal« Protičev članek, ki na kratko precizira glavne tendence vseh treh političnih skupin. Stojan Protić naglasa, kako so volitve prinesle tem skupinam uspehe in razmotriva tudi notranje vzroke, ki so vplivati na te volitve. Prvi rezultat volitev je, da bo treba kreniti od sedanje Pašič-Pribičevičeve politike, drugi rezultat volitev pa je, da je Korošec v Sloveniji dosegel nepričakovani uspeh, Korošec je imel dosedaj 15 mandatov, in računali so. da jih pribori 16, med tem pa je Korošec svoje vrste okrepil in priboril 21 mandatov. Da so napredne stranke v Sloveniji imele neuspeh, pripisuje Protić tudi dejstvi:, da je začela narodnoradikalna stranka tik pred volitvami razvijati svoje delo v Sloveniji ter organizirati narodno radikalno stranko. Glede uspehov radikalne stranke pa pravi Protić, da je morda Paš!č esebno ze!o zadovcfjen z volilnimi rezultati, politično pa je to izguba. Razmotrivajoč parlamentarno situacijo pravi dalje Protić, da se bo morala radikalna stranka, če hoče vstraiati na vi-dovdanski ustavi, zopst ponižati in prositi demokrate za pomoč. Mogoča je pa tudi druga pot in bo treba radikalni stranki privoliti v revizijo gotovih členov ustave.
V političnih krog'h, posebno v radikalnih, pa so rezultati volitev v Sloveniji splošno osupnili. Priznavajo, da je KoroŠčeva stranka priborila popolno zmago, toda sedaj je ta stranka moralno obvezana, da tudi na pozitiven način izpolni zaupanje naroda. To mora pokazati ra'bližn a bodočnost.
— Beograd, z\. marca. (Tzv.) Vsa beogradska javnost po končanih volitvah iz1 bučno razmotriva razne politične in parlamentarne kombinacije, ki bi bile toliko krepke, da bi lahko vodile uspešno in pozitivno delo v parlamentu. Ena kombinacija govori o sporazumu z Padičevci. Računa'o, da Radić pride v Beograd in se udeleži parlamentarnega dela. To pa še ni popolnoma
pozitivno, ker se vedno bolj zgoščujejo vesti, da bo Radič nadaljeval svojo ab-stinenčno politiko napram Bcosradu. Iz Zagreba prihajajo namreč vesti, da namerava Radić pozvati za nedeljo v hrvatsko prestolico vse izvoljene poslance ter proglasiti »nekako republiko« v kraljevini SHS.
Za sestavo nove močne parlamentarne večine prihaja v politični račun tudi druga, a manj resna kombinacia, to je kombinacija Paši j - Spaho - Korošec. Po zatrd'ITh in zagotovilih mnojv': vodilnih politikov le vsak sporazum r^ed Pašlčem, Spahom In Korošcem Izključen. Ce bi se s to skimino dosegel sporazum, b? moral PašSč privoliti v načelne pof!t*čne koncesMe, ki bi pa ne b"!e v sogfns'ii z volilnim proglasom radikalne stranke.
Nekateri širijo tudi kombinacijo z demokrati. Kakor so vodilni demokratski politiki izjavili vašemu dopisniku, je sedaj sporazum z radika!i absolutno nemogoč. Ni mogoče misliti na to, da bi se zopet obnovila stara koalicija demokratov in radikalov. Res je, da bi taka koalicija lahko uspešno delovala v parlamentu, toda demokratska stranka z ~2 poslanci absolutno ni prioravljena v nob*nem slučaii in pod nobenimi pogoji podpirati radikalno stranko, ker smatra za velik greh. da je radikalna stranka za časa volitev oziroma pred volitvami napovedala demokratom pra-o vojne in ker so bili ravno demokrat-e izpostavljeni največjemu političnemu ' -i terorju od   strani oblasti.
Nekateri listi so priobeili. da vlada med Pribičcvičcm m Davidovičem še vedno ono staro nasprotje in da se Pribičevičeva skupina kolikor toliko nasloni na Pašiča. Demokratska stranka te insunuacije odločno zavrača in konstatira, da vlada sedaj v demokratski stranki edmost in popolna harmonija in da so vse slične vesti popolnoma neresnične.
VPRAŠANJE DEMISIJE NEIZVOLJEMIH MINISTROV-
— Eeograd, 21. marca. (Izv.) Neiz-voljeni ministri dr. Niko Z u p a n i č, dr. Gjivo S u pil o, Serić in Omero-v i ć so tekom včerajšnjega dneva predložili ministrskemu prcdrrdni7:u Pašića svojo demisijo z motivac;jo, da je njih položaj v vladi sedaj postal nemogoč, ker niso bi'i izvoljeni. Kakor poročajo današnji jutranji listi, začasno njih de-
A, E, VV. Mason:
41
i\liu nn i uinuu
Roman.
»To je bilo blazno,« je dejal Ri^ardo.
»Toda čemu so pa to storli v Ženevi? Saj niso vedeli, da leti sum na Harrvja VVethcr-miila. Niti Wethermillu se o tem še sanjalo ni. Pa tudi če bi Hli to vedeli, so morali tvegati. Postavite se za trenotek na njih mesto. Našli so moj oglas o Celiji liarland v ženevskem časopisju. Marta Gobin, ki je vsak dan opazovala sosede, je bila naslednji dan sama opazo-vrna. Videli so, da gre iz hiše, kar je bilo nekaj nenavadnega, saj je bil njen soprog bolan, kakor nam piše v pfsmu. Hipolit ji sledi do posta ie vidi, da vzame listek do Aixa in se vsede v vUk. Moral je opaziti, da je videla Celijo HcTland, ko je vstopna v njih hi*o, in sedaj se pe-ie v A'*x. da sporoči, kie se nahaja. Na vsak naon jo je treba zadržati, da bo dala to sporočilo, in naj se zgodi karkoli: brzojavka se mnra odposlati, da se opozori Harry Wether-mill ■«
Ricardo je priznal, da so dekazi veljavni.
»O. če bi bili vsaj včeraj o pravem času č-ili o telegramu!« je zakl;cal.
»O, da,« je priznal Hanaud. »Toda bil je oddan šele ob tričetrt na eno   Predali so ?a
Wethermil!u in posk II prepis policrji, toda telegram je bil predan preje.«
»Kdai je bil predan Wethermillu?« je vprašal R'ccrdo.
Ob treh. M" smo se ravno odpeliaK n-> kolodvor. Wetherm'll je s*del na verandi. TVe^rratn so mu prinesli tja. Prinesel ga je v hotel slutra, ki *e dogodka prav d^bro spominja. Wether-nill ima sedem minut čas* in v tem času <c ho orfneliala Marta Oohfn od kolodvora do hotela Majestica. Kaj stori? Najprvo teče v vašo soT->o, pa menda še ni vedel, kaj bo napravil. Teče gor, da se prepriča o istinitosti telegrama.
»Ali se morda ne motite v tem?« je za-klical Ricardo. »Saj ste vendar bili z menoj na kolodvoru in bi se lahko motili.«
Hanaud je potegnil rjavo  usnjeno rokavico Iz svojega žepa. »Poglejte!«
»To je vaSa rokavica, kakor ste včeraj rekli.«
»Rekel sem vam, da,« je odvrnil mirno Hanaud,» toda to ni moja rokavica. To je We-thermillova, tu so njegove začetne črke vtisnjene na podlogi. Vidite? Pobral sem to rokavico v vaši sobi, ko sva se vrnila s kolodvora Prej ni bila tam. Prišel je v vašo sobo. Brez-dvomno je iskal telegram. K sreči ni preiskoval vaših pisem, sicer nam bi ne bila Marta Gobin
nikoli govorila po svoji smrti, kakor se je zgodilo.«
»Kaj je torej stori?« je vprašal Ricardo resno in čeprav je bil Hanaud takrat z njim pri kolodvorskem vhodu, je stavil vprasanje v popolnem zaupanju, da dobi od njega pravi odgovor.
Vrnil se je na verando in čakal, kaj bova storila. Videl naju je, ko sva prihajala nazaj s kolodvora v vašem avtu v vašo sobo. Sama sva. Torej nama Marta Gobin sledi. To je bil srečen slučaj zanj. Marta Gobin ne sme priti do naju, ne sme nama praviti novic. Tekel je po vrtnih stopnicah k vratom. Nihče ga ni mogel videti iz hotela. Skoraj gotovo se je skrival za drevesi in opazoval cesto. Izvošček prihaja po njej navzgor; v vozu sedi ženska — pa ne one vrste, ki stanujejo v vašem hotelu, Mr. Ricardo. Na vsak način se pelje v vaš hotel, ker se pri njem cesta neha. Kočijaž kima na kozb, ne gleda ne na levo, ne desno, ker noče, da bi ra ženska spet priranjala k hitrosti. Koni stopa korakoma. Wethermill pristopi in vtakne glavo skoz! okno in vpraša, ali prihaja k g. Ricardu. Boječ se za svojih štiri tisoč frankov, odgovori: »Da.« Morda stopi v voz, morda koraka samo ob strani, med tem jo pa zabode z vso s?lo in čisto sigurno. Mnogo prej, kot je voz pred hotelom, je zopet na verandu«
»Da,« je rekel Rirardo, »to je pogum, o ; katerem ste govorili, ki je omogočil ta zločin,
— isti pogum, ki ga je pripravil do tesra, da vas je poklical na pomoč. To je brez primere.«
»Ne.« je odvrni! Hann 'd. »To je zgodovinski zločin v vaši domovini, monsietir. Klic na I pomoč se čuje v stranski uli^i mesta. Ko pritečejo ljrdie .najdeio m^ža klečega poleg trupla. Klečeči mož je kl'cal na pomoč, toda on je ! zajedno morlec. Spomnil sem se na to. ko sem prvič začel sumiti Harrvja \VethermiIla.«
Ricprdo se fe resno obrnil.
»In kdaj — kdaj ste prvič začeli sumiti Harrvja VVetherrniJla?«
Hanaud se je nasmehnil in zmienil z glavo.
»To bosie prav kmalu 'zvedeli. Jaz sem kapetan ladije.« Tn njegov crlas ie padel. »Toda pripravljam vas na to. Ćujte! Po^m in opreznost — to sta lastnosti Harrvja VVethermllla — \ da. Toda on ni glavni krivec pri tem zločinu. O tem ne dvomim. On je bil samo orodje.«
»Orodje? Kdo pa ga je rabil?« je vprašal Ricardo.
»Moja normandska kmetica, Mr. Ricardo,« je dejal Hanaud. »Da, to je obvladujoča osebnost — krvoločna, zapovedujoča, neusmiljena
— ta čudna ženska, Helena Vauouier. Vi ste presenečeni? Boste videli! Možak ni bil po-.saomen in oprezen, kmetica ie vodila vse.<
Stran 2.
»SLOV fTrT S K T     NAROD«   3 n e 22 marca 1923.
§tev. er
tnisija še nI odločena, pač pa zatrjujejo, Ca namerava Pašič pozvati v svoj kabinet nekatere mlajše moči iz radikalni* vrst Govore, da postane minister poalanec Velja Popović, ki je bil do •edaj šef kabinetne pisarne v ministrskem predsedstvu. V kombinacijo prihajata tudi dr. J a n j i č, dosedanji tajnik radikalnega parlamentarnega kluba in načelnik beogradske občine, poslanec Dobra Mitrovič.
I Uradno poročilo o izidu skupščinskih volitev.
— Beograd, 21. marca. (Izv.) Ministrstvo notranjih zadev je tekom včerajšnjega dopoldneva izdalo najprej kratek splošni pregled o rezultatih volitev ,v narodno skupščino po posamnih pokrajinah in volilnih okrajih. Pozneje je Izdalo sumarno poročilo. »Ta poročila pa le ne izkazujejo popolnoma definitivne-ga rezultata. Obe poročili varijirate glede razmerja med radikali in demokrati ter glede Nemcev. Splošni pregled nagaja:
Srbija: radikali 49, demokrati 22, ftemljoradniki 2.
Južna Srbija: radikali 18, demokrati 10, turški džemijet 13.
Hrvatska — Slavonija: Radić 52, 'demokrati 11, radikali 6.
Vojvodina: radii ali 16, Nemci 6, 'demokrati 4, socijalisti 3, bunjevci 3, zemljoradnik I 1, Romuni 1.
Bosna — Hercegovina: radikali 13, Spahovi muslimani 18. zcmljoradniki 6, Radič 9, srbska stranka 1.
Dalmacija: Radić 7, radikali 5, Drin-koviceva lista 2, demokrati 1, 1 mandat sporen (med dr. Trumbičem in demokrati).
Crnagora: radikali 3, demokrati 2, avtonomisti 2.
Slovenija: SLS 21, demokrat 1, SKS 1, Radić 2, 1 mandat sporen (Nemec ali socialist).
~ Beograd, 21. marca. (Izv.) Minister notranjih zadev je na snočni ministrski konferenci poročal o rezultatih nedeljskih volitev v narodno skupščino. Osrednji volilni odbor še ni popolnoma dokončal svojega poslovanja, vendar je v glavnih obrisih volilni rezultat tale: Radikali 109, Radić 70, demokratje 52, Spaho 18, klerikalci 21, Spahova muslimanska skupina 18, džemijet 13, zemljo-radniki 9, Nemci 7, socijalisti 3, črnogorski avtonomisti 2, dr. Drinkovičeva Usta 2, bunjevci 3, dalje srbska stranka, SKS in Romuni po 1 mandat. Celokupno Število izvoljenih poslancev znaša 312. Voliti je treba še enega poslanca v tretji dalmatinski coni.
I i Rezultati iz nekaterih volilnih okrajev še niso popolnoma znani. Ti rezultati pa ne vplivajo na splošni rezultat, ker bodo le odločilni za določitev sres-kega kandidata.
Sklicanje narodne skupščine.
PRVE SEJE SO DOLOČENE GOTO-mm POSLOVNIM FORMALNOSTIM.
— Beograd, 21. marca. (Izv.) Vladni in parlamentarni krogi so že začeli razmotrivati in razpravljati o bodočem delovnem programu novoizvoljenega parlamenta. V smislu določil skupščinskega poslovnika se ima prva izredna seja sklicati na dan 16. aprila t. 1. Na .včerajšnji konferenci pod predsedstvom Nikole Pašiča so ministri (Vujičič in Ljuba Jovanović) razmotrivali sedanjo notranjepolitično situacijo v zvezi z rezultati volitev in o sklicanju narodne skupščine. Narodna skupščina se skliče na izredno zasedanje. Prva seja je določena za 16. april ob 9. dopoldne. Tega dne imajo biti vsi izvoljeni poslanci v Beogradu. Najstarejši poslanec bo po določilih poslovnika otvoril sejo kot starostni predsednik s štirimi najmlajšimi poslanci kot skupščinskimi tajniki. Na tej seji bodo poslanci izročili skupščini svoja uradna pooblastila oziroma po-verilnice. Nato se vrši potom tajnega glasovanja volitev začasnega predsedstva, na kar se bo seja takoj zaključila. Na dan 17. aprila so določene volitve članov v verifikacijski odbor, kateremu se imajo izročiti vsa pooblastila poslancev, vsi volilni spisi in vsi volilni protesti. Verifikacijski odbor obstoja iz 12 članov. Verifikacijski odbor ima do 27. aprila pregledati spise oziroma pooblastila in potem sestaviti poročilo o izvoljenih poslancih, ki bo prečitano najbrže že na plenarni seji dne 30. aprila. 1. maja se potem vrši plenarna seja, na kateri se razvije generalna debata o potrditvi izvoljenih poslancev. Dne 7. maja pa imajo v narodni skupščini položiti potrjeni poslanci prisego. Dne 8. maja pa bodo volitve rednega skupščinskega predsedstva, voliti je treba 1 predsednika, 1 podpredsednika in 4 tajnike.
Ko bodo končane vse te poslovne formalnosti, bo določena slavnostna seja, na kateri bo Nj. Vel. kralj Aleksander prečital prestolni govor oziroma poslanico. Nato se bodo vršile volitve V posamne redne odbore tako v zakonodajni odbor, v finančni odbor, imunitetni odbor, stalni verifikacijski odbor In 4'uge,
Sodba inozemstva o naših volitvah.
VTIS VOLILNIH REZULTATOV V PRAGI.
»Narodni Lfstv« pišejo ob priliki volitev v našo narodno skupščino: Dosedanji volilni rezultati pričajo, da zmagujejo tri stranke: v srbskih kraMh Pašičeva srbska rad'kalna stranka, v hrvatskih Radlčeva hrvatska republikanska stranka, v slovenskih pa Koroščeva slov. ljud. stranka. Vse 3 stranke so stranke konservatfzma In izrazitega nacionalizma, vse tri stranke branijo svoj p!emenski nacionalizem; pri tem so srbski radikale! za posrbI:en*e fn centralizacijo države Padičevcl In KoroSčevcl pa se tej cnTf;kacij! fn centralizaciji naravnost upirajo. Uspehi teh treh strank da:e'o nedel;skim volitvam pravo lice. Nič ne de, če trna Paščeva stranka 123 poslancev, da tvori o Srbi državno večino, da ima Radič 70 poslancev in Koroščeva stranka vsega skupaj kakih 24, kajti Slovenci, čijih polovica je pripadla pod ftalPo. so najmanjša in naislabša narodova jedinica v državi SHS. V tem pogledu ie izid volitev utrdil znača\ ki ga ima država odkar je padla prva vsenarodna kollcijska vlada, v kateri sta bila pole* Paš:ča ?n Protiča hrv. voditelja Drinkovič s Trumbičem In slovenska voditelja Korošec in Kramar. To le boj Beograda z Zagrebom fn LiublTano. boj Hrvatov In Slovencev proti Velesrbom, notranja kriza, ki izvira iz spojitve iz tako različnih plemen, kultur In p'emenskm znača ev. Pa-šičev poskus razbiti hrvatsko in slovensko opozicijo, se Je popolnoma ponesrečil. Zato so bile voPtve prenagl:ene in nevaren eksperiment. Z druge strani pa pomenijo ne-delske volitve veliko presenečenje. To je v prvi vrsti dejstvo, da so bTle vse sociall-stične stranke naravnost izbrisane iz parlamentarnega zastrpstva. Komunisti, socijalni demokrati (desnica, levica In sredina!) in narodni socijalisti so imeli skupno do 63 mandatov. Od nedelje imajo samo dva mandata. Drugo presenečenje je neuspeh demokratske stranke, ki je Imela v svojih vrstah vse liberalne in napredne elemente In ki je bila nekako središče kakor v socialnem tako tudi v pogledu narodnega edinstva, v katerem je branila takozvano jugoslovensko ideologijo v nasprotju z velesrbskim nazi-ranjem m nacionalnim separatizmom. Neuspeh demokratov pomeni veliko škodo za pravilni razvoj države in naroda. Končno pa je presenečene tudi polom zeml.oradnl-kov, ki so računali z velikim uspehom in so mislili, da bodo imeli z Radićem večino v parlamentu. Ti imao vsega skupaj 9 man-
T
Notar Tomo Sorli.
Vsakemu, kdor je poznal notarja Toma S o r 1 i j a, pretresa srce vest, da je včeraj nenadoma umrl. 2 njim je ugasnil svetel žar Jugoslovensrva v trpinčeni Istri. Lahko bi bil živel v svobodni Jugoslaviji, ali njegovo plemenito srce ga je privedlo v povojnem času takoj, ko mu je bilo megoče, nazaj med Istrane, da deluje med njimi, jih brani in ž njimi trpi. Besnel je krog njega sovražni vihar, on pa je kljuboval vsem navalom, stal kakor trdna skala, vstra-jal v vzpodbudo svojemu preganjanemu ljudstvu In imponiral tujcem, ki so prihrumeli v Istro, da jo podjarmijo in za-sužnijo istrskega seljaka. Širokcpotczno je bilo gibanje pokojnika v Istri. Na vseh poljih, na vseh straneh javnega življenja je s prirojeno mu živahnostjo in resnostjo stremel po političnem, gospodarskem in kulturnem razmahu med priljubljenim mu preprostim ljudstvom in dosegel lepe uspehe. Sredi cvetoče moške dobe pa se je porušil nepričakovano. Silen udarec je zadel Podgrad, ki se vije v bolesti in ž njim toguje vs* jugoslovenska Julijska pokrajina. Baš sedaj, ko ta naša pokrajina tako nujno potrebuje mož Šorlijeve vrste, to je mož čistega jugoslovenskega srca, brezmejne požrtvovalnosti in neumorne delavnosti, mož, ki jim je tuja vsaka sebičnost, mož, ki se posvetijo z vso gorečo dušo narodnemu delu, baš sedaj nam je odšel iz kroga istrskega ljudstva notar Tomo Šorli. Njegova možatost in njegovo delo pa ostaneta globoko zarisana v srce Istrancv in jim bosta služila za vodnika v nadaljni borbi...
Tomo Šorli se je rodil leta 18S1. v Podmelcu. Sin revnih starišev. Ker je kazal veliko nadarjenost so ga poslali v Gorico na gimnazijo. Vseučilišče je dovršil v Pragi. Kot pravnik je bil tajnik narodno-napredne   stranke   v Gorici,
kjer se je uvajal v politično življenje. Bil je zelo marljiv in vesten. V notarsko pisarno je stopil v Ajdovščini pri notarju Lokarju, bil potem pri notarju dr. Ivo Šorliju v Podgradu in ko je ta odšel v Pulo, je bil Tomo Šorli imenovan za nu-tarja. Nenavadno hitro mu je bil povei-jen notarski posel. Izbruhnila je vojna in pokojni šorli je moral kot poročnik 47. pešpolka iz Gorice v Ga!i:ijo. Tam je bil kmalu vjet V Rusiji se je takoj priučil ruskega jezika in pisal članke za lista »Golos Moskvi« in »Ruskija Vjedo-mosti«. Nato je prišel v Srbijo in vstopil kot dobrovcljec v armado. Udeležil st? je strašnega umika preko Albanije, kjer si je menda tudi nakepal kal svoje bolezni. Iz Italije je prišel v Pariz, kjer je vodil pisarno »Jugoslovenskega odbora« in bil takorekoČ duša vsega poslovanja v pisarni. Po vojni je bil ket ekspert na mirovni konferenci   v Parizu. Povsodi so njegovo znanje visoko cenili. Nato se je vrnil v Ljubljano in od tu šel nazaj v Istro. V Podgradu je znova razvil svoje vsestransko delovanje, bil je v ebčinskem   svetu, predsednik Posojilnice in raznih narodnih društev, bil je tudi član   načelstva političnega društva »Edinosti«. Huda sedanja doba mu je grenila življenje in fašisti so ga zasledovali in preganjali, kjer so močil Kljub vsemu temu je delal načrtno dalje, med tem pa mu je bolezen spodjedala zdravje. Lansko leto je iskal utehe svojemu  bolehanju v prelepi Rogaški Slatini,   cd   koder se je vrnil precej ozdravljen v Podgrad. Sedaj pa nam je prišla nenadna vest o njegovi smrti.
Mirno naj počiva v jtigoslovenskl istrski grudi, okoli njegovega groba pa naj se čestokrat zbira na trdo preizkušnjo postavljeni istrski narod, da črpa iz njega za svoj bej za bodočnost potrebne sile...
Politične vesti.
= Iz d:p!omatično službe« Kakor poročajo beogradske »Novosti«, so bili imenovani za ministra prvega razreda , i pomočnik    ministrstva   notranjih del
S,N7 skupščina pomeni torej pravo | panta GavrllovlS, Ivan Markovle- po-
konsolidacijo razmer s tem. da je tako na- !   1r% -t   .  r>   t-      ah __*L
s'amk v Berlinu. M. Jovanov;c, posla-
! nik v Bernu, Milan Rakii, poslanik v
! Sofiji in Vojislav Anionijevtč, poslanik
rasla radikalna stranka, ki ji bo sedaj olajšana vloga pri sestavi vladne večine. Notranja kriza, ki obstoi v srbsko-slov.-hr- | vatskem konfliktu, pa se le nasprotno z volitvami še bolj postrila In razširila. Nedeljske volitve pomenijo torej uspeh vladajoče stranke, nikakor pa ne uspeha in zmage države.
GLASOVI  ITALIJANSKEGA TISKA O SKUPŠČINSKIH VOLITVAH. — Milan, 20 marca. (Izv.) Ker še j niso dospeli popolnoma točni in defini- j tivni volilni rezultati iz Beograda, ita- j lijanski tisk priobčuje vse vesti o vo-Iitvah z rezervo. Edini rimski »Corrie- i re d* Italia« danes komentira volilne j rezultate v Jugoslaviji, pripominjajoč, da je v jugoslovenskih krogih razšir- j jena sumnja o pravem jugoslovenstvu ■ ministrskega predsednika Pašiča. List j je z rezultati zadovoljen, ker upa, da bo j Pašič s pomočjo svoje močne stranke dosegel popolni sporazum med obema i državama. Volitve bodo imele na pari- j tetno komisijo v Opatij tak vpliv, da bo dosežen sporazum o italijansko-ju-goslovanskem skupnem demovanju.
Gospodarstvo.
—g žitni trg v Somboru. Sombor, 20. marca. (Izvir.) Dovoz je zelo slab. Cene no-tirajo: pšenica 455—465, nova koruza 260— 265, oves 300—310, pšenična moka »0« 675 —680, »2« 650—660, krušna moka 570—580, otrobi 175—180
—g Zagrebški trg. Zagreb 20. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (76—77 kg) 450—457.50, nova rumena
v Rimu. Niso napredovali: Tihomir Popović, poslanik na Dunaju, Colak - An-tić. poslanik v Bukarešti, Jevrem Dimić, poslanik v Varšavi, dr. Milojcvić, poslanik v Budimpešti. Za pomočnrka ministra notranjih del bo imenovan Tihomir Popović, za poslanika na Dunaju Antonijević, za poslanika v Berlinu Ba-Higžić, za poslanika v Atenah Jovan MarkovIĆ, za poslanika v Pragi Ljuba Nešlć, za odpravnika poslov v Tirani Saponjič, za poslanika na eRki je več kandidatov in dosedaj še ni nobeden določen.
s Poslane! Iz Slovence. V Sloveniji so izvoljeni tile poslanci: V Ljubljani kot kandidat Naprednega bloka prof. Josip Reisuer; v ljubljanskem okrožju kot kandidat Samostojne kmetijske stranke bivši minister Ivan Pu-celj ter klerikalci: Dr. Anton Korošec, prof. Anton Sušnik, dr. Fran Kulovec, Ivan Sušnik, Jože Gostinčar, Janez Brodar, Ivan Strcin, urednik Fran Kremžar in župnik Karel ŠkuJi. V mariborskem okrožju so izvoljeni za poslance: klerikalci: dr. Anton Korošec, urednik Fran Zebot, dr. Josip Hohnjec, Davorin Kranjc, Vlado Pušenjak, Ivan Vesenjak, Štefan Faleš, Jakob Vrečko, Jožef Klekl, Geza Šiftar, Andrej Bedja-nič in Jurij Kugovnik. Izvoljene Radi-čevce smo navedli že včeraj. Kdo bo dobil 15. mandat — ali socijalist Golouh ali Nemec Schauer. še ni znano.
= Boj za štiri mandate na Štajer-: skem. Iz Maribora nam poročajo: Ka-
koruza 265—280, bela umetno sušena 285—
295, rž 72—76 kg 350—387.50. Ječmen za pi- j fcor smo že poročali, se vrši naŠtajcr-
vnvrn'   a^350'   "   k,rm°   2^2 Ukem najbrže vsled računske pomote 295—300,     P sani    fižol 450—475. ' . .
i—ars mni/n       ET^? ! boj za dva mandata in sicer   na cm
strani med Nemci in socijalistom GoIj-
vovarne oves
beli 450—475, pšenična moka »0« 675—700, »2« 650—675, »6« 625—650, za^ krmo 225— 250, drobni otrobi 170—189, debeli 250. Tendenca: Mirna neizpremen ena.
—g Novosadska blagovna borza 28. marca. Novi Sad 20. marca. Cene v dinarjih notirajo: Baška pšenica Iskanje 455, ponudba 457.50, baški ječmen ponudba 313. baški oves iskanje 287.50, ponudba 290, baška koruza za april 10% kase 275, bela baška koruza 292.50. banatska za april 100% kase 255, sremska 280, beli balkl fižol 460, pšenična moka baza »0« ponudba 660, otrobi v papirnatih vrečah 157.50, otrobi v vrečah od jute ponudba 165. Tendenca neizpre-tnenjena.
—z Beogradska   blagovna   borza 20.
marca, Beograd, 20. marca. Pšenica 75 kg, 8% franko Beograd, prompt ponudba 440, nova začasno suha koruza franko vagon Beograd prompt Iskanje 270. ponudba 273, iečmen pariteta Beograd, ponudba 325, rese tati i oves, franko Smederevo ponudba 290, moka »0« franko Beograd, prompt ponudba 690, reletani beli fižol, pariteta Beograd, prompt ponudba 690, beli rešetanl fižol pariteta Beograd, prompt ponudba 480, otrobi franko Beograd ponudba 195. Tendenca mlačna.
g Likvidacija avstro - ogrske banke. Madžarska je dobila 10 milijonov kron v zlatu kot kvoto, ki ji gre vsled Ukvidacile avstro^ojtoke bank*
i uhom, na drugi strani med Radićem in j klerikalcu Slednje omenjeni bej je bržkone že izvojevan v prid Radića, ker j klerikalci v svoji posebni izdaji o izidu volitev že ne računajo več na 13. man-j dat Ker gre pri prvem mandatu za važno vprašanje, ako socijalisti (z eventuelno zmago Golouha) sploh dobe v celi Sloveniji sojen mandat, v katerem slučaju Nemci tudi v celi Sloveniji ne dobe niti enega mandata (dočim so računali že na dva), je umevno, da javnost z napetim zanimanjem zasleduje končnega izida iz cele Štajerske, katerega zdaj ugotavlja v Mariboru zbrani glavni volilni odbor. V torek dopoldne so dospeli zadnji volilni komisarji deloma iz Koroške in deloma še iz Prck-murja. Po tej poti smo direktno zvedeli, da je bil Kuharjev preklic v zadnjem trenutku le volilni manever od strani agitatorjev NRS, kar zna imeti Se velike posledice, čim se dokaže, da je demokratska stranka radi tega res izgubila nad polovico glasov v Kuharjcvem volilnem okraju, katerih glasov pa ni dobila radikalna stranka, marveč — JUdic, _ Kiiufe zatrdilu demokratov, da
Kuhar ni odstopil, so volilci postali tako nezaupljivi napram obema strankama, da so se v zadnjem trenotku odločili za Radića (odtod tudi res nepričakovano število glasov za Radića v Prekmurju). Popoldne še le je odbor začel s pravim skrutinijem. Izdelal je do večera volilne okraje: Drežice, Celje, Dol. Lendava in Konjice. Jutri, v sredo, se skrutinij nadaljuje že ob 8. zjutraj.
= Sodba o Radičevl politiki. Zagrebški »Pokret« razpravlja o volilnem uspeiiu Stjepana Radića in izvaja: »Kriza je na vrhuncu in v kratkem se raz-poči Radićeva sleparska avtoriteta. Zopet ima izvoliti dvoje: ali v parlament ali na sejmišče. Ako Radić ne pojde v parlament, se mora v parlamentu sprejeti predlog o razveljavijenju njegovih mandatov, na kar se naj za te mandate razpišejo nove volitve. Ako pojde v Beograd in bo izpolnjeval vse poslanske dolžnosti, potem je njegove popularnosti v naših krajih konec, ker si jo je priboril samo s protisrbsko in protibeo-gradsko demagogijo. Vsekakor pa je treba, da vedo Radićevi volilci tole: Te volitve niso noben plebiscit, nego izbor poslancev za jugoslovenski parlament. Nedotakljivost naše državne zajednice bo vsikdar čuvala večina jugoslovenskega naroda. Ne priznavamo več nobenega plebiscita, ker je naše esvobojenje in ujedinjenje že zdavna zapečateno s krvavim plebiscitom. Zato je republika htimbug in Radićeva norost. Naj si Radi-čevci pribore tudi 103 mandatov, to jim še ne bo dalo niti možnosti niti pravice, da v Jugoslaviji izvajajo kažnjivo cir-kusijado na škodo državnega in narodnega edinstva... Triumf demagogij je v teh volitvah je začetek poraza te iste demagogije. Jugoslavija bo eventualna prisiljena, da energično kot država vi-že na tla svoje notranje sovražnike, ona sama pa bo ostala neemajna in stalna.«
= Kal sedaj? Zagrebški »Obzor« razpravlja o položaju, ki je nastal ob sedanjih volitvah in prihaja do zaključka. »S temi volitvami je obsojena politika hegemonije in centralizma, obsojena pa je tudi dosedanja ustava... Ali lahko radikali sestavijo vlado na hegemoni-stičnem in centralističnem temelju? Ne morejo, ker sami zase nimajo večine in morajo zato iskati zaveznike Kot zavezniki prihajajo v poštev demokratje ali Radič, Korošec ali Spaho. V vsakem Izmed teh treh slučajev bi bila možna edino radikalsko - koalicijska vlada. Sodelovanje z demokrati ni verjetno, dasi se bo na to delovalo s polno paro. Sodelovanje z Radićem je — i z k I j u č e-n o, s koalicijo s Spaho in dr. Korošcem pa je možno samo, ako se radikali odločijo za revizijo ustave, ker brez re* 1-zije ti dve stranki ne moreta riskirati svoj vstop v vlado... Ako Radič ne pride v parlament, bo v parlamentu sanr.o 243 poslancev. Večina bo torej znašala samo 122 glasov. Ako so radikali dobili 107 poslancev, potem je treba pritegniti samo še 10 poslancev, kar je izvedljivo In verjetno, pa bodo radikali Imeli za* nesljlvo vlado in lahko sede na vladnem krmilu Štiri leta...*. Kakor ie iz Iva
razmotrivanja razvidno, se nahaja težišče položaja v rokah — Stjepana Radića. Ako pride Radič v parlament in se z radikali preje ne sporazume, je na vidiku nova kriza, ki mora imeti za posledico nove volitve. A'o pa Radič vztraja v svoji abstinenci, potem lahko računamo, da bo ostala radikalna vlada vlada polna štiri leta na krmilu. Katera eventualnost bo nastopila, to pokažejo že prihodnji tedni.
=Demonstracr;e proti Turkom v Skop!ju. Po poročilih iz Skoplja je prišlo v ponedeljek 19. t. m. do malega incidenta med nekim nacionalistom in Turkom, tekom katerega je bil nacionalist z nožem težko ranjen. Takoj nato je bila velika nacionalistična demonstracija pred redakci o turškega lista »Hak«. Razbite so bile tudi nekatere turške delavnice in več Turkov je b;lo na ulicah pretepenih. Orožništvo je demonstrante raz^nalo.
miaKi večer dr. Tavčarju.
Jug. napredno akad. društvo »Jadran« je pn slavilo v torek 23. marca častni spomin vci.Kc^a nar^diu* ,a prwka, pro-svetitelja, politika in Uterata drja. Ivana Tavčarja. Prireditev b.la posvečena odličnemu starešinu in časinemu članu akademske napredne omladine b.v^e dunajske »Slovenije« in njenega d^d.ča »Jadrana«.
V društveni dvorani. lepo ckrasenl, la visela sredi palm s črn.m florcin rkrašenu slika blagopckujncga, ki nam predstavlja njega cb njegovi 70-letnici.
Dvorano je napolnila v lepem števila napredna akademska cmladina. zlasti »Ja-drana^i«. Med navzočimi so b.li zastopani tudi starešine »Jadrana« nekdanji »Slcveni-jani«, dr. Ivan Lah kot predsednik starešinske organizacije, dr. Rape, Siane Bene-d i k i. dr.
Častni večer ie otvoril p. dpredscdnk VI. Premrou in povdaril v lepih besedah* veliki pomen slavnostnega večera.
Društveni pevski zbor Je izvajal 1. točko slavnostnega večera z lepo slovensko pesmijo.
Grobna tišina le vladala med zborovalei in posvečala slavnest prazn ka.
Nastopil je društveni predsednik, pttl, Ivan Ko I a r in očrtal v krepkih potezah delovanje drja. Tavčarja od 1. 1871. dalje, ko je pričel visokošolske štud:je na Dunaiu in vstopil v akad. društvo »Slovenija«, kjer se je pripravljal bodoči naredni voditelj v krogu svobodomiselne omladine, ki je šele dve leti preje (1869) stopila v organizirane vrste.
Koj ob njegovem prvem nastopu se Je pokazala s.ina moč mladega Tavčarja, o katerem piše r:. Suklje v slavnostni štev. »slovenskega Naroda« 1921.:
Dr. Tavčar si je kmalu znal pridobiU ugled tudi med našimi starejšimi, dasi smo sicer bili vajeni »mladino« obdržati v skromnosti in odvisnosti. Pri Tavčarju ni šlol
2e prvo leto Jc bil. čeprav »novinec«, voljen v odbor in kasneje prevzel funkcijo tajn.ka, ki sta jo malo prei opravljala njegova prijatelja dr. Janko Krsn.k in Jurčič.
Nastopal Je kot slavnostni govornik navadno on in vse se je divilo njegovemu dlvnemu nastopu v esebi In lepozvočni besedi, polni bujnega življenja. Ni moglo biti drugače, kakor ga opisuje takratni predsednik »Slovenije« Šuklje: »Visokr.stasen, a krepkimi prsi in močnim tiln.kom, lepo glavo, pravilno rezano, pekrito z gostimi kodri, glas zvonek bariton, dikcija njegovih govorov bujna, polna pesniških pode b. — z jedno besedo: divota ga je bilo videti!«
Govornik je spremljal nato mlad:ga Tavčarja v politično borbo in orisal njega v onih najtežjih In najkritičnejših časih, ko je šlo za »biti — nebiti«, ko je bilo nam treba mož bogate In silne moči da so vzdržali proti avstrijskemu absolutizmu, nem^ko-I bc-ralnemu pangermanizmu in še pesebej proU organiziranemu klerikalizmu, ki mu Je Mah-nih stopil na čelo z bojnim klicem :aut — aut! Mlad..slovenska struja, ki je začela tleti v 60-i.h letih, Je izgubila v 8u-i.ii letih pač vse svoje tri glavne voditelje, ki so Jo vzbudili k življenju: Stritar se je umaknil v zaledje kot užaljeni samotar, Levstika so uničili in mu zagrenili življenje tako, da se Je utopil v ekstremnem cpozicijonalstvu, idealni Jurčič pa je umrl (1881.)
Tretja nesreča je bila premoč Nemcev vsepovsodl, v državnem zboru In prav tako — dema, v deželnemu zb-ru! Obupni položaj takratne politike je gnal naše voditelje v 3 tabore, med katerimi je težko soditi, alt je bila opasnejša »vladna stranka« ali stranka »elastikov«.
Zato nam Je toliko težje prav umetl neznosni polo/aj mladoslovenske struje »na-rcdno-radikalnega tabora«, krjemu je nače-loval dr. Ivan Tavčar. Ed nt, ki mu Je ob strani stal. Je bil Ivan Hribar.
Premoč Nemcev je neprestano ovirala zmasro liberalne stranke. Vsepovscdi le ji režala nasproti opasnost pogubljenja, in uničena bi bila. da nI imela na prvem m^stu moža tltanske energije kakor Je bi dr. Ivan Tavčar. Vedno In vedno je stal pred neizogibnim ultimatom: veliti nemški liberalizem In zmagati nad avstrijskim klerikalizmom, ter umakniti svoj nac'Jonnl'zem. aH pa paktirati z rbskuratstvem klerikalizma proti nemškemu liberalizmu za dosego vlad. uslužnega »nacionalizma«.
Imeti številno armado za seboj bi bla Igrača. Ali gledati svetlo zvezdo plemenitega cilja: rešiti mali narrdič po vz-I?du »Mladrcehov« I panTermanizma I vl?di uda-nega slovenskega klcrikaJirma s tako majhno četo, kot Je stala za dr. Tavčarjem, Je bil nadčloveški napor in Je zahteval moža božanske moči.
I. vsesjovanski katoliški shod v LJ::bIJi-nl 1892. Je izvajal odločitev ki b* ii podlegel vsakdo v tistih obupnih časih in zato ne .jnoreinA. nikdar dovoli pcmaiU '""Mit' dr-.
nnosti silnega dr. Tavčarja, ki je vzdržal In zmagal!
Dr. Mahnlč in Missla sta preplavila bojno ozemlje prav doli do srednješolskih klopi in denuncijantstvo Je cvetelo, kcjega žrtev je bil tudi šcstošclec Kette Dragotin.
Tavčarjevo geslo: »Proti vladi! in proa Nemcem!« je rešilo tedanjo napredno svobodomiselno politiko, čemur se Imamo za-favsilil vsi, ki smo doživeli narodno osvo-bojenje.
V enournem govoru ie očrtal govornik glavne faze vsega svcbcdomisclnga pckreta In njegovega razvoja, ki je neločljiv od glavnega nositelja in predstavnika svojega, dr. Tavčarja.
Zaključil je svoj govor z odkritosrčno izjavo »Naprejevega« dopisnika (v št 41) o priliki dr. Tavčarjeve smrti, ko pravi: Zgodovinar bo z lahkoto opravičil vse njegove zmote, z veliko težavo pa bo zbral koma] eno desetino velikega njegovega dela, devet desetin bo ostalo pozabljenih ali pa se bodo bahali z njimi tisti, ki so v njegovi senci pridno pasli Iencbo.c
Ob zaključku govora so vstali vsi zborovale! s sedežev in s predavateljem zaklicali: »Slava velikemu starešini napredne omladine in starešini vsega naroda! Slava! Slava! Slava!«
Navzoči predsednik stareš. organizacije dr. Ivan Lah je povdaril v lepih besedah važnost slavnosti in obžaloval, da je edina omladina, ki se zaveda dolžnosti, proslaviti moža tolikega dela in tako velikega pomena, kot Je za nas vse, za ves narod blago pokojni dr. Ivan Tavčar, bojevnik za svobodo in pravice celega naroda!
Tovariš Mirko Pu g e 1J je s krasnim Iz-vajaniem Brahmsa in društveni pevski zbor pod vodstvom starešine Stane Benedika sta zaključila skromno, zato pa tem bolj prisrčno proslavo nepozabnega dr. Tavčarja. »Gozdič Je že zelen...« Je odmevalo po dvorani, oči vseh pa so bile uprte v sliko svetlobžarjeno med palmami.
Veliki duh Tavčarjev Je bil nad nami.
Dnevne vesti.
V Lmbijani. dne 21. marca 1923.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBLJANI*
OPERA.
Sreda, 21. marca: SeviljskI brivec  Red E Četrtek, 22. marca: Zaprto. Petek, 23. marca: Carostrelec        Red D Sobota, 24. marca: Nižava Red A
Nedelja, 25. marca: Carostrelec Izv. Ponedeljek, 26. marca: Zaprto.
DRAMA.
Sreda, 21. marca: Idliot Red D
Četrtek, 22. marca: Othello ' Red B
Petek, 23. marca: Zaprto. Sobota, 24. marca: Crešnjev vrt Izv. Nedelja, 25. marca: Othello Izv. Ponedeljek, 26. marca: CreSnjev vrt Red C
Glasbeni vesfnik
_ pevski zbor »Glasbene Matice«. Danes, v sredo in jutri v četrtek pevska vaja za ženski, v petek za moški zbor ob 6Vi uri zvečer. Studira se »Psalm« Ant Lajo-vica. Odbor.
_ Pevskega društva   »Slavec« redni
občni zbor se vrši v torek dne 27. marca 1923. v društvenih prostorih, v Narodnem domu.
— Kdo je Selva Blanche? Največja
pianistka v sodobni Franciji. Najboljša poznavateljica klavirskih mojstrov 18. stoletja. Njena stroka so klavecinisti 16. veka. Njeno veliko razodetje in njena velika strast — Dčodat de Sćvćrac Njen veliki u*peh se zove Cesar Franck. Njena ljubezen moderni skladatelji Debussv, D* Indy, Faure. Njeno delo: revolucija v pouku na klavir med Francozi, osnovanje neštevilnlh godbe-nih šol po večjih mestih. Ne zamudite prilike v petek zvečer. Samo en dan vam je dan, da bo Selva Blanka tudi vaša znanka. Glede vzporeda glejte lepake.
Sokclstvo.
— h Jugoslovenskl vsesokolskl zleL Seja zletnega likvidacijskega odbora se vrši v četrtek dne 22. t. m. točno ob 6. zvečer v Savcznfn prostorih.
— Sokolsko gledališče v RadovHc! ponovi na splošno željo občinstva v nedello, dne 25. t. m. cb treh popoldne igro »V znamenju križa.« Ker pri zadnih dveh predstavah mnogo občinstva ni dobilo več vstopnic, vnovič priporočamo nakup Istih v pred-prodaji.
— Sokol v Cerknici Ima svoj Izredni cbčnj zbor v nedelo dne 25. marca ob 13. url v salonu brata Žumra.
Sodoma in Gomora
od 22. do 28. marca.
Kino Tivoli. Neprekosljivo delo filmske umetnosti je film »Sodoma In Gomora«, katerega prvi del se predva a v četrtek 22. tm. Ustvarjen je po romanu Ladislava Vajda in isceniran najrazkošnejše po spretni roki glasovnega režiserja Mihaela Kertesza. V giavnih vlogah nastopajo svetovni filmski umetniki In filmske dive: Lucy Doralne, Erika VVagner, Georg Reimers, Mihael Var-konv, Fran Heterich, Pavel Askonas, Kurt Clirle. VValter Slezak. Vsebina filma nam Predočuje lov današnjega človeštva za kapitalom. Ubostvo, nenasltljlv pohlep, lakomnost sovraštvo, intrigantstvo, goljufija 'td., vse to je v službi kapitala, ki prevladuje ćstnašn'i pregrešni svet. Alf kazen za j tločine se bliža. Konec nam pokaže simbo- j Učno strašno vizijo pokončanja Sodoma In I Ooaora, 1
*— Za estrntek naprednega bloka!
Pravkar   končane   volitve v narodno skupščino so pokazale,   da je dosedaj vladajoča razcepljenost med slovenskimi naprednimi strankami eden izmed glavnih vzrokov, da je na vsi črti zmagala klerikalna stranka in si s tem pridobila nekak monopol za vodstvo slovenske politike. Vse napredne stranke brez izjeme so si edine v tem, da je klerikalna politika za slovenski narod pogubna. Ako hočejo pogubni vpliv te klerikalne politike paralizirati, jim ne preostaja drugega, kakor da se strnejo po bridkih izkušnjah pravkar završenih volitev v narodno skupščino v mogočno falango ter osnujejo v svrho uspešne obrambe proti klerikalizmu — napreden b!ok. Položaj v parlamentu je namreč tak, da moramo že v doglednem času računati z novimi volitvami. Ali naj napredne življe te nove volitve presenetijo v istem razkroju in v isti razcepljenosti, kakor so jih zatekle volitve dne 18. marca? Vsakdo, ki ima oči, da vidi in ušesa, da sliši, je pač moral priti v spričo rezultatov, ki so jih podale zadnje volitve, do prepričanja, da politika, ki so jo doslej vodile napredne struje v Sloveniji, ne vodi do nobenega cilja. Še manj pa do uspeha. Volilni red za parlament je prikrojen tako, da naravnost izključuje eksistenco malih strank. Ako hočemo delati realno politiko, moramo s tem dejstvom računati. Odpovedati se torej moramo vsem ambicijam, ki bi dovedli v veljavo to ali ono napredno frakcijo, ker je to po obstoječem volilnem zakonu direktno onemogočeno. Ako hočemo napredne in svobodomiselne ideje vsaj kolikor toliko uveljaviti v javnosti, predvsem pa v parlamentu, se moramo enkrat za vselej odreči škodljivemu   frakcijskemu   duhu in malenkostnim osebnostim ter iskati zgolj dodirnih točk. ki lahko združijo vse napredne življe v za:edniško borbeno vrsto proti klerikalizmu. Nadejamo se, da je v naprednih vrstah še mnogo mož, ki pravilno   presojajo sedanji položaj in imajo tudi dovolj resne in krepke volje, da združijo vse napredne sloje v močno politično organizacijo, ki bo močna dovolj, da prevzame na svoje rame uspešno borbo proti klerikalizmu.
— Slovesna otvoritev ženske bolnice. V nekdanji, od Kranske hranilni-nice ustanovljeni in sedaj zahtevam moderne ginekologije primerno adaptirani hiralnici na Stari poti 3 tik za Leo-niščem je bila včeraj 20. t. m. ob 10. dopoldne slovesna otvoritev nove ženske bolnice — porodnišnice. Ta humanitarni zavod je bila nujna potreba za Slovenijo, kajti prejšnji ginekološki oddelek v javni bolnici absolutno ni odgovarjal modernim težnjam ginekologije. Zavod že posluje od 23. januarja dalje. Bolnica je tako urejena, da loči vse slučaje v dva oddelka. Prvi oddelek sprejema izključno le čiste (aseptične) in zdrave slučaje poroda, drugi le okužene (septične) slučaie. Oba oddelka sta strogo ločena. Bolnica ima moderne kopelji, lasten laboratorij in predavalnico. V novi bolnici je postavljenih 90 bolniških in 45 otroških postelj. Akcijo za ustanovitev porodnišnice je pokrenil dr. Zalokar, ki je obenem vodja zavoda- Slovesni otvoritvi so prisostvovali pokr. namestnik Ivan Hribar, načelnik v ministrstvu za narodno zdravje dr. Štampar, ki je kot zastopnik osrednje vlade otvoril bolnico, na-glašujoč med drugim, da niso bankovci, marveč otroci pravi kapital države, dalje načelnik zdravstvenega odseka za Slovenijo dr. Katičić, načelnik zdrav, odseka za Hrvatsko in Slavonijo dr. Lochert, načelnik oddelka za socijalno skrb dr. Goršič, mestni fizik dr. Rus, tajnik okrožnega urada za zavarovanje delavstva dr. Kuhe!], načelnica bakteriološke postaje dr. Simenceva ter zastopnice Ženskega splošnega društva. — Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je končno zahvalil dr. Stamparju za n'egove zasluge in požrtvovalno delo, da je Slovenija dobila tako moderen zavod.
— Manifestacije akademikov ob drugi   ob'etntci   aneksije Primorja. V
spomin na žalostno obletnico aneksije Primorja, je priredila akademska omladina včeraj lepo, dogodku primemo manifestacijo. Ob pol 6. se je zbralo pred univerzo nad tristo akademikov, nakar je tehnik Ljuba Jurković v imenu med-društvenega odbora navzoče pozdravil, povdariajoč uvodoma, da bodi sloga med zbranimi akademiki — upanje našega zasužnjenega naroda v Primorju na bolše dni. V vznesenih besedah je na to narisal fil. Franjo Reš pomen aneksije, omenjal frivolno zakulisno diplomatsko igro. ki jo Italb'a uganja s nami že od pariške do opatijske konference. Končal je svoj govor z vzMlkom. da pride dan maščevanja za vse storjene krivice našemu narodu. Nato je neki primorski rojak pretresljivo ori«aI trpljenje in bedo naš?ga naroda In krivice, ki se mu gode p^d t um m jarmom. Zborovane je zaključil akademik Levstik, omeniaio5. da bo naš narod v Primorju vztraial v svojem odporu, ker ye* da sloii za nJim .vsa Jugoslavija.
Sprejeta je bila resolucija, ki se pošlje v Beograd na centralno vlado in zahteva energično izpolnitev rapallske pogodbe in zaščito našega življa v Primorju. Pevski zbor akademikov je zapel himno »Bože pravde«, ki so jo akademiki in številno občinstvo poslušali odkritih glav. Akademska omladina se je nato formirala v mogočno povorko in odšla po mestu, neprestano vzklika oč: Živelo Primorje! Živel Trst! Živela Reka! itd. Pred glavno pošto je bil nato ob 8. splošen razhod.
— Pogreb črnogorske krajce Milene. V San Rcmu so položili v krip-to pravoslavne cerkve krsto pokojne črnogorske kraljice Milene poleg krste njenega moža črnogorskega kra!:a Ni-kite. Pri pogrebu so bili: hčeri Ksenija in Vera, princ Peter in hči Anastazija z bivšim ruskim vojvodom Nikolajem. Krsto so nesli iz avtomobila v cerkev italijanski oficirji. Kraljevsko rodbino je zastopal dvorni ceremonijer conte Mačehi di Celere, častno službo sta opravljali dve stotniji pešpolka št. 42, oddelek karabinjerjev in narodne milice. Vse mesto je bilo v črnih zastavah. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh oblasti.
~ Iz taln'Itva Narodno napredne stranke.* G. J .B. Vaš?h 172 Izpolnenh prijavnic prejeli Le v tem duhu naprej. Ko boste prl-pravleni ustanoviti krajevno organizacijo,
sporočite.
G. I. K. Na Vaš dopis t dne 14. t. m. danes odposlali zahtevane tiskovine. Redna načelstvena seja, ki bi se imela vršiti v sredo 21. marca odpade.
— Predavanje o vrtnarstvu. V četrtek, dne 22. t. m. bo predaval ob 20. zvečer v dvorani v Mladiki g. strok, nadzornik A. S k u I j o najvažnejši zelenjavi za meščanske vrtove. Vabljeni so vsi pri ateljl Jn ljubitelji vrtnarstva. Zadnje vrtnarsko predavanje je bilo prav dobro obiskano. Udeleženci so bili za poučne in praktične nasvete prav hvaležni.
— Kolo jugoslov. sester prod a'a tudi letos na več mestih svoje oljke. Naše občinstvo naj si kupi oljklno vejico le pri naših Kolašicah, ki prodajajo v korist »Dečjemu domu«.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v javni bo!nlcl g. Jakob A n z e I c, mitniški nadpaz-nik v Ljubl'an!. Pokojnik le vestno izpolnjeval svoje službene dolžnosti in Je b!l splošno priliubren. Pogreb bo jutri v četrtek ob pol 17. na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 81 let je včeraj umrla ga. Katarina B r 111 v. Pokojnico prepelejo jutri zjutraj z Resleve ceste š. 22. v Domžale, kjer bo ob 9. dopoldne pogreb na ondotno pokopaFšče. — Pokojnikoma bodi ohranjen prijazen sporni!
— Pogreb g. lekarnarja g. Piccolija bo jutri, v četrtek, ob 16. popoldne iz Knaflje* ve ulice št. 16 na glavni koVdvor. Pokoj« pika prepeljejo, kakor smo že zabeležili, v Trst, kjer ga polože v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
— Glavna carinarnica ththtfanska po« sluje od 1. aprila t. 1. do nadaljnrgs ob de* lavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih je urad aa strank« zaprt.
— Smrtna ko«a. Umrla le v Celju gospodična Pavlina Stojkovič, uradnica Mestne hranMnlce cePske. Bila :e navdušena In vrla Sokolića. Pogreb se je vrši v torek popoldne na okoliškem pokopališču. N. v m. P.!
— nakterVio?ke s**n*co so otvorili v torek v Javni bo!n:cf celskl.
— Lepo soomladincko vreme so dobiti, kakor nam pišejo iz CePa, tudi na Staer-skem. Pol edelcl že pridno or'e:o na poPu in opravlajo razna pomladanska dela po vfnogrnd7h in drugod. Drevje je pričelo it poganjati brstje.
— Cerkveni rop. V Verže'u le bHo 13. t. m. vloml'eno v farno cerkev In odnesena 100.000 K vredna monstranca.
— Prva stavka pod Mttssorn'Jev© «T-ktattiro. Iz Milana poročajo, da so v pod'et-ju Italo-Amerlcana vs'ed odpustitve tehničnega ravnatelja stopile delavke, katerih je m d 1000. v stavko v znak snglaSanla z odpuščenim ravnafePem. Pod etie *e zaprto. Vlada je takoj začela posredovanj.
— Velka tatv'na. Dne II. t. m. fe neznan storMec odnesel posestniku Prami Bajde Iz Cirkus kovčeg z 760 dolar}! In 15 kg s vin skega mesa v vrednosU 295.000 kron.
— Vsled opustitve papirnate trgovine nudim cenenim od'emalcem sledeče predmete po znatno znižan:h cenah: Svilen? papir, sortirane barve. Perie In žica za rože. Krep pnpTr v rolnh. Kredenčnl papir v pola h in v ro!r»h. Tafetnl pap'r. Pismeni v škatPah 100/100, v mapah 10/10, fini v kasetah. Pivnik Le in za šolarle. Risalni papir vse (vrste) velikosti. Svinčniki navadni, Hardtmuth, Noriš, tesarski, kopirni vseh vrst. Peresa mešana, klaps. aluminium za okroglo pisavo. Radirke Tabletten, Ke?l-guml. Ideal. Kreda v kartonh a 12 in 50 kosov, šolske mape in šolski zvezki vseh vrst. Ravnila in šolske škatljlce. Odemal-ne, trgovske in preplsne knjige. Raznovrstne razglednice. Koverte trgovske, uradne, in sodniške (Akten). Venčkl In šopki za neveste in birmance. Rožni venčkl In denarnice za birmance. Notese vseh vrst in velikosti. Pečatni vosek. Ker so cene res n:zke, naj bode vsa Verna v lastnem Interesu, da s{ blago preskrbi, dokler za M ga traja, Uran-Paplrnlca L'ubl'ana. Mestni trg II.
Ogljeni (karbon) papir
naveden t
The m Ko.. Nosljana
— Klerikalna surovost.   Z   ozirom na I včera šn o notico pod tem naslovom nam pišejo Iz Dev M. v Polju, da dotična vest j n| točna. Drevo ni bilo is zlebnesti od So- j kolskih  nasprotnikov   izruvano.  marveč je bilo na ukaz Sok. društva od^traneno, ker se je jelo sušiti. S to usotovitvijo odpadejo tudi vsi drugi zaključki.
— Jugovlna povečava mogućnost nn-htade I influence. Od tih bolesti štite ANACOT-PASTILLE.
KAJMOVEJŠA rcrCGlLA.
PROTEST PrjDOriTNIH KROGOV NA SUŠAKU.
— Sušak, 20. marca. (Izv.) V sejni dvorani občinskega sveta je bila snoči protestna skupščina gospodarskih in trgovskih organizacij proti nacrtu ustano-
Te melji to in
— Želodčne beleč'pe, pomanjkan'e teka, motene prebave, kar izvira Iz prepočasnega deiovana črevesa, hitro odstrani raba grenčice »Franz-Jcscf«.
— Čevlje kupnte od domačih teva«-en tvrdke Peter Kozina & Ko. z znnmko »Peko«, ker so Isti priznano na bolši |n na"-cene ši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana« Drcg 23, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Izpred sodišča.
— Razprava Ristić contra dr ITlndlsch* grštz. Včeraj popoldne sc je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava Piv* šega državnega upravitelja \Vindischg-atzo# vin posestev na rlanini Anastazija Rističa proti dr. Hugonu VVindischgrdtzu. Obtožen« ca je zagovarjal dr. K. Trillcer, tožnika pa dr. Jelene. Afera se je zabela z odpo^licom upravitelja Ristića, ki je smatral ta ukrep pristojne oblasti za posledico osebnega so* vraitva in nesporazuma med njim in drjem. VVindischgratzom ter je radi tega priobčil v ljubljanskih dnevnikih več »Poslanih«, ▼ katerih je trdil, da je bil odpoklican brez zakonitega povoda. Na ta »Poslano« je od* govoril v našem listu na prošnjo in po in* formaciji dr. NVindischgriitza dr. K. Trillcr s posebnim »Poslanim«, v katerem se očita Ristiću izrabljanje službenega položaja in različna nezakonita dejanja, kakor devasti« ranje rodbinskega parka, nezadostne dajat* ve Windischgratzovi rodbini naturalij in ogrožanje grajskih prebivalcev od strani njegovih uslužbencev. Zagovornik obtožen* ca. dr. K. Trillcr je pred zaslišanjem prič pojasTiil predzgodovino te afere. Ranallska pogodba je razdelila NVindischgratzovo po« sestvo v dva neenaka dela. Večji del je pri* padel pod Italijo, manjši pa je ostal v Ju* goslaviji. Da bi mogel ščititi svoje interese, je lastnik optiral za italijansko državljan* stvo, na':ar se je začela proti njemu znana gonja. Nad posestvom je bila kmalu progi a« šena državna uprava. Ne glede na to. da te odredbe spadajo v kompeteneo ministrstva za agrarno reformo in poljedelskega mini« strstva In da morajo biti državni sekvestri strokovnjaki, je naznanila agrarna direkcija p* to m^to nekvalificiranega Anastazija Ristića. Windischgratz proti temu ukrepu ni ugovarjal, ker je smatral to za političen čin. V začetku je šlo vse v nailepscm redu. NVindischgratz je bil z upraviteljem Risri* čem tako zadovoljen, da ga je hotel ob« držati v službi tudi v slučaju, če bi bila uki* njena državna uprava. Prvi incident je nastal, ko je Ristić zahteval, da lastnik po« pravi avtomobil in ga odda v njegovo upo* rabo. Ker \Vindischgratz tej zahtevi ni ho» tel ustreči, je upravitelj reduciral dajatve lastnike vi rodbini do količine, ki ni zado* štovala dnevnim potrebščinam in je bila rodbina prisiljena kupovati hrano v okolici. Poleg tega je tudi zagrozil, da bo kupil na stroške lastnika nov avtomobil. Razmerje med lastnikom in upraviteljem je postajalo od dne do dne neznosnejSe. Devastiranje parka je očitek, ki se ne da inkriminirati, kajti to je stvar okusa in če človek nima smisla za naravno lepoto, mu ni mogoče zameriti. Več hrastov, ki so izpopolnjevali lepoto grajska okolice, je dal Ristić pose« kati, čei da škodujejo travnikom. Drugi očitek glede postopanja Ristićevih ljudi, ki so pogosto vinjeni brez povoda streljali in og-ožaM s tem grajske prebivalce, potrjuje tudi dejstvo, da se je opetovano klicalo na pomoč tudi orožnistvo iz Planine. Vmešavanje orožništva pa na  grad i  pod pretvezo
orožje. VVindischgratz je končno prosil po* kraiinskega namestnika Hribarja, naj pošlje i v Planino svojega uradnica, ki naj vso stvar j preišče in potem naj pokrajinski namestnik I postopa po svojem prevdarku. Pokrajinska vlada je poslala v to svrho vladnega svetni* j ka dr. Vod~»nivca in na temelju njegove pre* j is'cavc je bil Ristić končno odpoklican. Ne j glede na to pa se Se vedno ni hotel tunak« j niti in je ostal v Planini tako dolgo, dokler ga   ni   odpoklieala   s   posebnim   odlokom i agrarna direkcija v Ljvbjani. Lastnik pa se je radi te afere preseli* s svojo rodbino na Vrbsko jezero. Ko je bil naznačen na nie* govo mesto inženier Kosmač in se je vršila predaja, je prišel Ristić s karabinko in je zagrozil  NVindischgratzu,  čc5  da  stoji za njim vsa narodna obrana, ki ga bo zna'a maščevati. V Ljubljani je Ristić nato pri« občil »Poslano«, v katerem dolži \Vindisch* gratza malodane veleizdaje. Zagovornik Ri» stića dr. Jelene iznodbiia posamne trditve In povdarja. da VVindischgratz ni opti-al ra Italijo v svrho zaščite pred nagimi oblastvi. Imenovanje R;*ti'a je bilo popolnoma pravil« no,  kajti   nadležno  ministrstvo  je izdalo, četudi malo pozneje, tozadevni odlok. Kar ! «» tiče avtomobila, je Ristić pa^ zahteval, ! da lastnik popravi stari avtomobil ali kupi 1 novega, to pa zategadelj, ker je avtomobil : označen v zapuSčini. ne pa da bi ga RiVić j hotel imeti za osebno uporabo. Očitek gle« ! de strel»anja ni utemeljen, kajti posestvo se I nahaja tik ob meji in zato ie razumljivo, j da se čuiejo večkrat streli. Nato se je za« i Čelo zasliševanje pnč. Pokrajinski namest« nik Ivan Hribar je »zlavil. da je pač govoril j o tej stvari z dr. TrPerjem, ki mu pa kot j priatel ni predočil tega v imenu \Vindisch« j gratza, marveč iz lastnega nagiba. Kot dr« ' žavni funkcijonar je smatral za potrebno, i da poseže ▼ zadevo, s tem pa ni hotel ščititi morda  lastnika,  pač  pa  državne interese. Zaslišan je bil tudi stric obtoženca, več nje«
j vitve reškega konzorcija.   Iemeuito in I stvarno je skupščina razmotrivala vprašanje pristaniškega konzorcija in vprašanje eksploatacije železniške progt;. Pa daljši djbati je bila sprejeta resolucija, ki ic bi;a takoj odposlana naši delegaciji v paritetni komisiji in pa ministrstvu zunanjih zadev. ResolucJia zahteva, da so mora z ozirom na mirni razvoj naše trgovine zahtevali kot pogcj sporazuma z Iialjani striktna   izvedba rapallsk« pogodbe in santrr.arg :eri!sk*h konvencij. Baroška l::ka z Delto sta edini izhod naši izv< znj trgovini in edini vhod uvozni trgovini na severnem Jadranu. I Izguba tesa pri-tanišča bi pomen.ala katastrofo za našo trgovino in pomorski - promet. Resolucija zaliteva. da morajo naši delegati odločno vstrajati in bra-. niti naše interese.
Na skupščini je bilo dalje odkrito I tudi zanimivo dejstvo, da je na Keki i ustanovljen že poseben konzorcij za j eksploataci o baroŠi^ega pristaniška. V ; tem konzorciju je zastopanih 20 jugoslo-I venskih trgovcev, a samo 6 Italijanov, ■ toda konzorci'u mora vedno predsedo-j vati Italijan. Tudi lesni trgovci razmo-trivajo načrt za ustanovitev posebnega j konzorcija, ki bi eksoloatiral bareško pristanišče. Delto in Bra'dico.
KONFEFENCA O JUŽNI ŽELEZNICI.
— R.*m, 2». marca (Izv.) Po kratkem odmoru, ker so med tem časom delovale razne komis;:e. se je včeraj sestala picnar-na konferenca In začela nadaljevati razpravo. Zc v komisiab je pr'š!o do zn-mlh diferenc in se e včeraj poiožaj na konferenci znatno poostril. Avstrijski de^CKate so odpotovali na Duna', da si Izprosro od av-strTske vlade razš:r*en;e pob!ast;l za na-dal'na pnua'an'a. Nekateri računajo, da bo konferenca sedaj svo'a posvetovanja pospešila in da se končno doseže sporazum.
Borzna poročila.
— Zagreb, 21. marca (Izvir.) Zaključek. Devi?e: Pariz 6.35. 6.40 Curih 18.10. IBJO, London 459, 460, Dunaj 0.135, 0.1365, Praga 291.50, 292.50, Trst 471, 473, Newyork 97, 97.75, Budimpešta 2.30, 2.35. Valute: dolar 94.50, 96, Ura 462, 465.
— Cur.h, 21. marca. (Izvir.) DanaSnja predborza: Zagreb 5.555, Berlin 0.0259, Amsterdam 213.30, Newyork 5.405, London 25.37, Pariz 35.30, Milan 26.17, Praga 16.025, Budimpešta 0.135, Varšava 0.0155, Dunaj 0.00745, avstr. žig. krone 0.0075.
— Curih, 20. marca. (Direktno). Zagreb 5.50, Berlin 0.0259, Praga 16.025, Milan 26.175 Pariz 35.25, London 25.361, Newyork 5.3975.
— Trst, 20. marca. Zagreb 21.30, Berila 0.10, Praga 61.75, Pariz 134.50. London 97.10 Newyork 21.62, Curih 382
Društvene vesti.
je povzročila preis'ravo 1 /czo,  da  lastnik  skriva j
— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto, dne 24. t. m. predava v salonu »pri Levuc gospod Dr. Crnest Dereani »o nosu in venju«, na kar opozar amo člane, prijatelje in drugo ceneno občinstvo. — Začetek ob pol devetih. Vstcp prost.
— Kolo Jugoslov. sester. V četrtek 22. mnrca je cb 5. pop. odborova seia Kola ju-goslovenskih sester.
— Tovariši Triglavanil V četrtek 22. marca 1923. se vrši na verandi »Pri T šier-ju« sestanek kulturnoznanstvene sekcije. Dnevni red: 1.) Program novega načelnika. 2.) Predavane tov. fil. Fr. Baša; Reka na m rovni kon'ercnci v Parizu in razvoj reškega vprašania do Rapalla. 3.) Prosti razgovor. Začetek tričetrt na 2J. Udeležba m aktivne Triglavane obvezna, gg. sureiiine vljudno vabi eni. — Načelnik.
— J. N. A. D. »Jadran« ima v četrtek dne 22. marca II. debatni večer. Tov. Milaa Zadnek st. teh. bo nadaljeval svoie preda-vanie o temi »Svetovni nazor«. Udeležba za člane obvezna. Ncčlanj dobrodošli!
— Shod koaliranh društev. V notici v »Slovenskem Narodu« z dne 21. marca, je pri društvenih vesteh pri vab lu na skupni shod koaliranih društev vpoko.encev, pomotoma izostalo društvo vpokojenih orož-
i nikov, kar se s tem izpopolnjuje.  — Odbor koaliranih društev.
— Trgovsko bohVško In podporno dne-Jtvo v Llubl.'anl epozara še enkrat svoje p. n. člane na izredni občni zbor, ki se vrU jutri 22. t. m. v vel?kf dvorani »Mestnega doma«. Na dnevnem redu je razgovor o stališču članov napram odloku ravnatel:stva Osrednega urada za zavarovan'e delavcev,
I s katerim je odrejena likvidacija društva, in raznoterosti. Z ozirom na važnost občnega j zbora pričakujemo pclnoštcvilne udeležbe.
— Čevljarska oartna zadruga za LJub-• Ijano in okel co vabi svoje člane na sesta-: nek, ki se vrši v četrtek dne 22. t. m. ob i pol 2j zvečer v salonu pri Mraku, Rimska
j cesta. Z dnevnim redom: Razgovor o po-
govih uslužbencev in drugih prič. Uslužhen« ! močniixih zahtevah radi pov sanja plače, ci VVindishgratza so izpovedali večinoma v j        _ Druilvo .Atena« tenis sekcija nama-
škodo _toznik«, nasprotno P. so drge pnee ! Bja, da se vrS; vpisovanje za letršVo sezo-
zanikale glavne očitke. Inženjer Kosmač Je izjavil, da je prevzel upravo v nejlenšem redu in da ni zvišal daistev \Vindiscbgra« tzovi rodbini, ker so odgovarjale predpisom nadležne oblasti. Priča agrarni direktor dr. L u k a n je odMonil izpoved, ćeš da ga veže uradna tajnost, ker so v tej zadavi stv«H. ki se tičejo državnih interesov. Ce sodišče vztraja na njegovi izjavi, nsj posred u je pri ministrstvu za agrarno reformo, da ga od* veze uradne molčečnosti. Obravnava, ki je
trt'ila 3 ure, je bila po sklepu sodu-"* pre* ložcrs v svrho odveze uradne molčečnosti dr. Lukana in dr. Rn»nči.xa. kakor tudi V
oo v pnnedelek 2j. t. m. v prcs.orih Športne zveze, Naredni dom I. cd 17. do 19. popoldne. Kasne še priglasitve je pismeno nasloviti na go. Zoro Jancžčevo, Beethovnova uPca št. 15. Upoštevale pa se bodo v kolikor bo prostor dopuščal. Po možnosti se naj oclasi o že kompletne družbe.
Glavni urednik: Od šftvftrni urednik:
VALENTIN KOriTARm ^
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
consjo In trajnljo m kakor ismmI . Najoalja varstvo proti vlagi I nrasi I
Eli
I
Po aedoomnem sklepa bofjem Je dtics ob col «na po* pelifae v 81 letu starosti nenadoma zaspala naša nad vse ljubljena mati, odnosno babica, prababica, tašča in teta, gospa
Katarina BrIIIy
Zemeljski ostanki nepozabne raj niče se bodo v četrtek dne 22. 1 ss. ob 7. zjutraj prepeljali iz hiše žalosti v Ljubljani na Resljevi cesti it 22 v Domžale* kjer bo ob 9. dopoldne bost t* na eaevftao pokopališče,
V Ljubljani, ine 90. marca 1023.
Žalujoči ostali.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, Prijateljem In znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, brat, svak in stric, gospod
Jakob Anzelc
mitslskl aadpasnik
s tolažili sv. vere, v
po potrt, mučni bolezni, previden 60 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega poko nika bo v četrtek, 22. marca 1923 e* sol 5. »opoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. K risa.
Bodi mu blag spomin!
V LJUBLJANI, dne SO. marca 1928.
Globoko žalulofl ostali.
Prijatelji naznanjajo pretresajoče vest, da je gospod
w ga
fcfj&r v SPo&jrađa v Istri, član fnjezlovan-s&ega od&ora I- t. d.
<fec 20, teja raeseca nenadoma preminul.
Pafrek blaffafokt'afta bo t četrtek dne 22. tega meseca ob 14. nri ? PtdfTadn.
Heptiabiemn prifateljn, velezaslažnemii bo-riteJja w a£ro»26 svobsis in njcdinjenje ohraiimo eu i* Jkjos arabski nar o jI večen spstnln.
v Isfafeis&aa, dae 21. marca 1923.
Skoro novo rnolko kob
tipa »Kosmo9*Steyr« SE PRODA. Naslov pove uprava lista. 2893
Lepo opremljena soba
e električno razsvetljavo v sredi* ni mesta SE TAKOJ ODDA. — Naslov pove uprava lista. »81
Klavir,
jako Bober In močan v tona, SE PRODA za 43.000 kron. — Am» brožev trg 3, pritličje, lovo. 3884
Trnovski pomočnik
(2ELEZNTNAR), prost vojašči« ne, ISCE MESTA. — Naslov po* ve uprava »Slov. Naroda«. 2889
VEČJO MNOŽINO
suhih bukovih drv se kupi
TAKOJ. — Ponudbe pod »Suha drva/2891« na upravo lista*
Provizijski potnik,
dobro vpeljan po vsej štajerski, SE SPREJME. — Ponudbe pod »Dobra provizij a/2848« na upra* vo »Slov. Narodne«
trije bolniški strežniki
SE SPREJMEJO v aplošnl bolnU ci v Mariboru. Mesečna plača 940 kron; prosto stanovanje in hra« na. 2849
Vodja žage,
spreten in zanesljiv, z mnogolet* no prakso, izurjen tudi v knjigo« vodstvu, IŠČE SLU2BO. — Vpra* ja pod »Vod j a žage/2786« na upravo »Slov. Naroda«.
Enodružlnsk?? hiša
_ vrtom SE PRODA TAKOJ v Rožni dolini it. 106 »pri Marjaku« za zni* žano eeno. Stanovanje kupcu na raz* fK>lago. Ravnotam se prodajo parcele, ležeče v Stoileah, po 15.— Din «a kvadratni meter. 2892
Iščem v najem travnik.
Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2SS6
„Redka prilika"
naznanjam, da je gostilna že oddana. 1. R. 2353
Stavbišče za vilo
SE PRODA PO NIZKI CENT. Ponudbe pod »Idil« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2493
Dobro ohranjen smoking
KUPIM. — Ponudbe pod »Smo* k ing '2900« na upravo »Slovenske« tja Naroda«.
Lepo posestvo
na periferiji mesta Ljubljane SE UGODNO PRODA. Obstoji iz dveh hii s prostornim skladiščem, velikim Hlevosa in nekaj vrta. Proda se tudi deljeno. — Naslov pove uprava »Slo« venskega Naroda«. 25S1
Posodim proti vknjižbi
500.000 kron dotičneimi, KI MI DA TEKOM DVEH MESECEV STANOVANJE, obstoječe is dveh sob m kuhinje v Ljubljani ali okolici t bli» rini kake ŽeleznisVe r»r»«taie. — Po« nudbe pod »Posojilo 500.000/2890« na upravo »Slovenikefia Naroda«.
Vrtnice,
•vi »slao. miško In visoko eepljene, najboljših vrst in v najkrasnejsih Harvah. malinjake lefno dvakrat ro* dovitne, ribez, kosmulje, Šparjjelne in ramo kra«otfčno grmovje (vtsokodr* belno cepljene j«blianlče, dokler ima
Se v zalot?!) NUDI M. PODLO G AR. drevesničar In vrtnar v Dobrni nri Celiu. 2853
PIRHE
kakor tudi druee »azlične kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobivate v veliki izbiri najceneje pri tvrd ki 5715
Josta Vitek
LI^KiH, Krefta* trn M. s
Zmvea Mestnega 4av-,a)
lin ftaltate!
m
Žalni sprevod po blagopokojnom gospodu
Nr. It Gabrijelu Plccoli
lekarnarln
se vrši v četrtek dne 22. marca t 1. ob Štirih popoldne iz hiše žalosti, Knafljeva ulica 16, na glavni kolodvor.
Linbllana, 21. marca 1923.
Znlujofl roOlnl Plccoli in t&rcutz.
Prazno sobo išče za takoj
ZAKONSKI PAR brez otrok. — Ponudbe pod »Dobra najemnina 2901« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se šofer
K TOVORNEMU AVTU. Biti mora izučen monter s prvovrstnimi refe* renrami. Naston takoj. — Ponudbe pod »Ljubljana/2905« na upravo lista.
Kupim Browning
oziroma STEYER*PISTOLO kaL 6.35
brezhibno delujočo. — Ponudbe pod »št. 1000«, poštno ležeče Trebnje, Do* lenjoko. 2904
Medisfka,
dobra moč, SE TAKOJ SPREJ* iME proti dobri plači. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Modistka/2896«.
Prodam parcele
NA PERIFERIJI MESTA. Cena 40 do 45 Din za m*. — Pismena vpraša* nja na upravo »Slovenskega Naroda« pod »6oo—so0/2513«,
Tapetniški vaienec
SE TAKOJ SPREJME pri F. SAJOVIC, tapetnik Poljanska cesta 19. 2876
Tr&ouellsM premos in drva
«tafno v rslojri vsaka mnnfms. Dražba Miri is Ljubljana, Kralja Peti a trg — Tel. 220. 2213
Pekovski pomočnik
ISCE SLUŽBE v mestu ali ka* kem trgu: izdelovati zna vsa naj* finejša peciva. — Ponudbe pod »Pomočrrik/28R5: na upravo lista.
Prazno sobo se išče
V   PREDMESTJU. — Ponudbe pod »Prazno 1923/2887« na upra» vo »Slovenskega Naroda«. Vsem ponudnikom na inserat
Proda se lep pes
dobermanske pasme, osem mese* cev star, dober čuvaj in nekoliko dresiran. Cena 300 Din. —Nas'ov pove uprava »Slov. Nar.«. 2883
Mesto prakf&sntjnle
v kakšni nišami I£ČE ABSOL. VENTINJA TROVSKEGA TE* ČAJA. — Ponudbe pod »Brez* pIačno/2882« na upravo lista.
Družabnika f-co)
SPREJME dobro vpeljano in rna« no betonsko in zidarsko podjetje s kanita^om najmanj 25.000 do 75.000 Din. — Naslov pove uprav« *Slcvr. Nahoda«. 2397
Maslinovo >Jjs prve vrsti,
nosvo bistro, veoma ukusno, hr* »V-o kantama od IS litara, po 20 di* nara litar, paVovanje i poštarina na? nose i novac harem d'*'oniično una*
^ed. SALJE Samuel PEROJEVIĆ. Makarska.
2903
OestllnicarH mw\
Zaradi p~*elir-a   SE   FRODA !«>o
MI ORKF^T^'^»"<. »opelnosM do. Sro ^v.^a«jen, rlrair Hupfeld, e dve* *nc rf1;(,ir»«. fc»**^fa vsaV if-a osem l*m*d«T. Orkeatrion ijra klavir, man« dol'T-'r.   • -*lo.   k«?' ->Fr>r- ifd.
popola« kilo. — V-č: ^ria BEN^O. gnetPaste, B-lovar, Hrvatska. 2672
a Koreni, peso, ™ jraftorn, rafilsRo ličie, UMM
in vsa druea semena najceneje in najbolje pri
Sever & Romp.y
LIuMIUAf Wo1fova ulica 12.
2781
Ispitani stro'ar
trsfl se ca veću tvornicu pokučtva u jednem provindhlnom ^radu. Reflektira se samo na vsarednu sposobna koja je bravar I »»kar 1 koja noie voditi tvorničku btavarijtt. Neka sa java samo oni natjecatelji, koji posjeduju veliko iskustvo n parnim pogonima, rllanlma, strojo criadnji I popravcima, kotlovi ma- 1 nred-isjlma ta aiektr. iaav)etu te koji refle-k:traja na trajno mjero, Imadu mnogo-
S>đ*in]e svjadodtDe i dobre reference, biteljski stan 1 gorivo bea-^latno. Up-a.rne ponude uz oznaku plačevnlh za-ht evs, refrrenca trebt uz priklop slike (koja se vraća) poslati pod šifrom .Strojar Ti f50* ma lnterreklam dd. Zagreb. Illoa SI. — Natjarateljif koji sa već ra-4'H u tvornici pokućtva, Imadu psad-.iost 2899
2 „Oreal Hene"
barvam sive lase v vseh barvah (tudi modnih). Izdelujem vsa lasna dela.
M. PODKRAJSEK« Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2123
S
emena
VRTNIC in SADNEGA DREV* JA SE DOBE pri
»VRT« D2AMONJA i drugovi, družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. — Zahtevajte ceniki 2129
Staro ljutomersko vino.
Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi*
nogradniku in trgovcu IVANU  VESELICU  V ORMOŽU.
320
Premog s in čemet
stalno v zalogi pri
H. Petni, Ljubljana
Dunajska cesta 33.    Tel. 366. Skladišče „BALKAN".
NepremeftlHve
za dae In gospoda
priporoča tvrdka
9. SE. SlisbBFnft. ffin!?»
unuleti koža 1 s č e, kune, krtet polhe, zat-ca  itd.   po  nt;višj h dnevnih cenah.
P. Semlio
LJubljana, Krivženlška ulica 7
DvokoSesa
se sprejemajo v polno popravo, se po-nikljajo, emajHrajo z ognjem in shranijo preko zime.
JlilOSr, F. IMEL. LJBSLim
Karlovška ces'a 4.
Steznike
(mostorc*)
po životni meri priporoča
ANAEUTTSB,Duiaskac C II
poleg; lekarne Piccoli.
21.0
f LfINiM"A
* Vil i i/
kakor jopico, zlmslto ps-r!lo9   nogavice, rokavica v veliki Izbtrl pri
A. Sinko vic DSli. K. Soss
LJUBLJANA, Ble&tni trg 19.
Cement, gips. apno,
romancement, strešno le-penko, karbolincf. drvoce-ment, vvatproof, gir^-ciošče, umetno ^r^ilo etemit fHat-schek) itd. NUDI PO NAJ-NIŽJI CENI
Kosta NOVAKOVIC in drul
LJUBLJANA. Miklošičeva c. 13
255}
Trazl se
I-a Malinesaikus,
*-s» MAsmaaaiva i
Ponude umoljavaju se pod ,.HImmbernsuccas" na oglasni zavod „Scbtnolka", Novlsad, Futoftkl pnt 2.
2902
r. z. z o. z..
liče spretnega zastopnika za razpečavanje svoHh prvovrstnih vin lastnega Izdelka.
0£q
l5l
rsr
i?
ViM ZAKOTNIH ™M»
Telefon 379       meStll. teSarSkl mOJSter      Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostre5ja za palače, hlSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stro M,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov In mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja.
lol
A I 166-21-103
2693
Dražba zaku
V lapuičinski stvari po dr. Ivanu Oražnu iz Ljubljane 5c bodo z odobritvijo okrajnega sodišča v Ljubljani v nedeljo dne
25. marca 1923 ob 11. nrl dopolJtn
na licu mesta v Ljubljani na Dolenjski cesti št. 22 (na Zelenem hribu) oddale v rakup za leto 1923 tistemu, ki bo največ" ponu *\'. v zaouSčino spadajoče zemljiške parcele in sicer travnik in njiva na Hribu, travniki pod Dolenjskim kolodvorom, travniki na Ra kovniku in travniki v Mestnem logu.
Okrutno aotHiće v Ilnblfanl. odi. 1., dne 5. 3. 1923.
Ugodna pnililca!
Slavnomu občinstvu In co-njonlm svojim odjomalcem vljudno   naznanjam,    do so
razprod
vsega manuf^ktur-nega blaga po znatno   znižsnih cenah
Anton Schusier1
LjubSjanay »trl.r;,;v.- ulioa 7.
L >
E
i Maai ta   li*k   »Narodne tiskarne«.
14