Šlev 279. Posamezna Številka stane 1 Din. V Lfuttla^. v torek dB? is.decemiirB 1922. Lete L Naročnina i;n m sa državo SHSi do preklica: i) po poitl meieiao Din kt doitaTl]en i ob dom mesečno ...... „ II za inozemstvo: (narečno.......Din 23 53 Sobotna izdala: » v Jngoalavi|l.....D.n 2C t mozamaUa...... 40 Mesečna prilasa: Oestaift SKSZ s Cono insoratom: ■ Uaoatoipaa oetitaa vrata malt nglaal po Dlo.1-— la Dia.1-50, veliki oglati nad 43 nun Tlim« po Dia. 2 —, poalaaa tM. po Dib. 3 —. Pri rafijain aaroSUn pppvat. l/hala rank dan inrumii ponedeljka in dnaTa po praznika ob 3. uri zjutraj. __ UradnlitTO |a v Kopitarjev olloi itev. 8/111. Raaopial aa ne Tračajo; aatraaklraaa pisma na ae spralamato. Urada, telet. itv. 50, apravn. Itv. 328. Političen list za slovenski mml (lpraTi la t Kopitarjerl ol, 6, — Ranim pimint krau. I|abl|anske št. 650 za naronttlno tn it 349 ca oulaae, cagreb39.011, sarajeT. 7363, pratrta in dnnaj. 24.797. Radikalna vlada. Kot strela z jasnega neba je udarila med demokrate vest, da je Pašič. sestavil volivno vlado — bre/, demokratov. Niso mogli verjeti. Saj so računali, da bodo oni dobili mandat za sestavo vlade, ako se Pašiču ponesreči sestava poslovne vlade, in bodo radikalce prisilili, da podaljšajo z ujimi koalicijo ali pa bodo z drugimi skupinami sestavili poslovno vlado — brez radikalcev. Zanašali so se na predsednika parlamenta dr. Lukiniča, najponižnej-šega služabnika Svetozarja Pribičeviča, ki naj bi jim pri kroni pripravil pot. >Jutro je še v petek, 15. t. m., samozavestno zagrozilo Pašiču: »Jutri dopoldne bo predsednik parlamenta stavil kralju nove predloge. Gosp. Pašič ima torej še nekaj časa, da Bi premisli... < Toda g. Pašič si ni nič premislil. Igral je s Pribičevičem skupno igro in sta bila oba prepričana, da bo iz demokratskega kluba izstopil s svojimi pristaši Davidovič. Ko pa ta tega ni storil, je pritiskal Pašič na Pribičeviča, da on to stori. Ta pa se je branil, češ da je trenotek za cepljenje demokratskega kluba neugoden. Naravno! V tem slučaju bi moral preiti Pribičevič v radikalno stranko, ki bi ga najbrž odklonila. Obsedel bi med dvema sloloma. Zares neugodno. Zato je dal Pašič brco celotni demokratski stranki in je dobil od kralja mandat za sestavo volivne vlade. Najhuje sta prizadeta Pašičeva demokratska sobojevnika Pribičevič in Lukinič. Slednji je bil še v soboto ob petih popoldne na dvoru in se mu niti sanjalo ni, da bo uro pozneje dobil Pašič mandat za volivno vlado. To vest je izvedel še-le od — časnikarjev. Vladar jo klical predsednika skupščine očividno samo zato, da se izvrši ta običajni formalizem, na njegove predloge in informacije se pa ni oziral, ker Lukinič ni izvrševal svoje svetovalne funkcije kot neodvisni predsednik narodne skupščine, ampak kot zvest oproda Svetozarja Pribičeviča. Preden je odhajai na dvor, je šel v posvete k Svetozarju, in ko se je vrnil, je bila prva pot zopet k Svetozarju. To predsednika narodne skupščine nevredno strankarsko postopanje je kralj pravilno kvitiral s tem, da dr. Lukiniča sploh ni vprašal več za svet, komu aaj poveri sestavo vlade. Pašicev kabinet je sestavljen iz samih radikalcev, torej pristašev ene same In sicer srbske stranke. Pašič je sicer sigurno računal ria muslimanske desničarje in slovenske kmetijace. Toda v muslimanski Maglajličevi skupini se je pojavil odpor proti vstopu v kabinet, ki bi ga razen par dosedanjih vladnih podrepnikov tvorili sami Srbi in sicer pristaši ene same srbske stranke, katere večina je plavala dosedaj v velesrbskem toku. To je streznilo tudi slovenske »kmetijace*, da je n.ihov klub stavil Pašiču kot glavni pogoj, da gredo v novi Pašicev kabinet le, ako vstopijo tudi muslimani. Malo sram bi jih le bilo v Sloveniji, da bi oni sami tvorili velesrbsko priprego in zato so Pašiču javili, da ne vstopijo, čeravno je po zatrdilu nekega ra-dikalskega ministra Pucelj dva dni prej Pašiču dal besedo, da vstopi v vlado in je bil Pucelj že na novi Pašičevi listi, pripravljeni za kraljev podpis. Pred svetom se bo vlada ene same parlamentarne skupine, ki ne šteje uiti ene slabe četrtine v parlamentu in katere Člani pripadajo samo srbskemu narodu, prezentirala kot hegemonistična, diktatorska vlada srbskega naroda. Temu upravičenemu očitku se je hotel Pašič izogniti s tem, da je pritegnil v kabinet enega tako-zvanega Hrvata in enega takozvanega Slovenca, dr. G,iva Supila In dr. Nika Župa-niča, po rodu Hrvata oziroma Slovenca, po mišljenju Srba, oba pa neparlamentarca. Toda ta namera se je Pašiču slabo posrečila, ker ž njima ni dobil v kabinet po enega Hrvata in Slovenca, ampak samo dva eksponenta srbske radikalne stranke v Sloveniji in Slavoniji. S tega stališča je Pašičeva kabinetna lista popolnoma ponesrečena. Z druge strani pa pomeni en korak bliže k razčiščenju notranjega položaja, ker s® veloerbska po- litika, ki jo je uganjala dosedaj kompani-ja demokratov-radikalov-»slovehskih« ktne-tijacev in muslimanskih desničarjev, ne bo mogla več skrivati pod jugoslovansko in državotvorno firmo. Konec bo praznih izgovorov, da ovira radikale v pošteni državni politiki demokratski balast in narobe, kakor so po drugi strani trdili demokratje. Radikali bodo morali kmalu pokazati, ali je pripisovati škandalozne razmere v prečanskih pokrajinah zgolj demokratom ali pa gredo tudi na njihov račun. Z izgovorom na dejstvo, da je pel l'ro-tifcevih somišljenikov v radikalni stranki prevzelo v Pašičevem kabinetu portfelje, bi sklepali, da ta Pašičeva vlada za bodočnost — ne za sedanjost — vendarle ne izključuje možnosti sporazuma s Slovenci in Hrvati. Protič sam je izjavil 01)- zorovenuK poročevalcu, da njemu sicer ni bil ponuden porlfelj finančnega ministra, da pa smatra za dober znak za bodočnost, ker je več njegovih somišljenikov pritegnjenih v novi kabinet. Več pa ne more reči, je dejal, dokler ne sliši prvih besed nove vlade. Garancijo za boljšo bodočnost vidi Protič le v tem. ako bodo šli radikali na volitve nevezanih rok do vidovdanske usiave. Belgrajsko >Vreme< poroča, da so se zadnje dni vršila med radikalci in Protič e m pogajanja na sledečem temelju: Ako dobijo revizionisti pri volitvah večino, potem bi se ves radikalni klub opredelil za revizijo ustave, če bi pa dobilo večino bra-nitelji vidovdanske. ustave, polem bi sodeloval Protič i radikalnim klubom. Ako pa do tega sporazuma ne pride, bo Protič nastopil s svojo kondidatno listo. SODBA PARLAMENTARNIH KROGOV. porazu. PRIBIČEVIČEVCI OSAMLJENI. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Sedaj ko je minulo prvo iznenadenje, se gleda, na no-ložaj veliko bolj mirno in objektivno. Vlada, sestavljena iz samih radikalcev, bo lahko delala brez koncesij na eno ali drugo stran ter bo lahko pekaz; la, kar bo hotela. Na radikalno stranko se ne gleda z velikim ogorčenjem, dasi se d :uo-krati trudijo, da bi v javnosti razširili podobno razpoloženje. Njihova tozadevna akcija ne uspeva, ker so vsem še živo v j spominu vsa nasilja, nezakonitosti in teror, • s katerim so delali demokratski ministri, ko so bili v vladi. Ne more se tako lahko pozabiti batinaška politika ministra za notranje stvari ter sploh demokratska pro-tiprečanska politika, preganjanje učiteljev, profesorjev, roparska politika dr. Kuma-nudija, protidelavska politika dr. Žerjava itd. To vse je zapustilo med prebivalstvom globok vtis, vsled česar ne bo moglo gledati na demokrate kot boritelje za svobodo. Sedanje, vlada ima to dobro stran, da ni v njej Svetozarja Pribičeviča in njegovih prijateljev. To dejstvo je bilo sprejeto z zadovoljstvom ne samo v parlamentu, temveč tudi v meščanskih krogih. Demokrati so v poslednjem času razširili vest o nekakšni akciji opozicije pod vodstvom demokratov, ki naj bi se izvedla na podlagi skupnega boja proti radikal-cem. Ta vest je popolnoma neresna, ker ni opozicijske skupine, ki bi hotela podpirati demokrate, da bi prišli zopet do oblasti, dasi se s simpatijo gleda na akcijo Ljube Davidoviča. PREVEČ MINISTRSKIH KANDIDATOV SAM. KMET. STRANKE. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Na včerajšnji seji samostojnega kmetijskega kluba je bilo sklenjeno, da kmetijski klub ne vstopi v vlado. To se je zgodilo radi tega, ker jc bilo v klubu več kandidatov za kmetijsko ministrstvo. Ker je Pucelj delal na to, da ostane to mesto njemu, se niso mogli sporazumeti glede ministra in so končno sklenili, da sploh ne vstopijo v vlado. MUSLIMANI ŠE NEODLOČENI. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Muslimanski klub še ni sklenil, da vstopi v vlado. V klubu obstoji močna struja s posl, Korku-tom na čelu, ki je proti vstopu v vlado. Korkul je napovedal svoj izstop iz kluba. Muslimanski klub ima danes zvečer sejo, na kateri bo še enkrat proučil to vprašanje, OPOZICIJA V FINANČNEM ODBORU. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Danes popoldne je bila seja finančnega odbora. Na seji bi se morala izvoliti nov predsednik in podpredsednik odbora. Početkom seja so zahtevali mesto predsednika radikalci zase, opozicija pa je to zahtevo odbila. Nato so radikalci zahtevali mesto podpredsednika, a je bila tudi ta zahteva odbita. Nato se je seja prekinila za pet minut, da bi se mogla opozicija dogovoriti glede osebe novega predsednika. Demokrati so za svojo stranko predlagali Vojo Marinkoviča, pozneje pa M a r k o v i č a. V imenu Jugoslovanskega kluba je izjavil poslanec B a n i č, da ne bo opozicija glasovala za nobenega pristaša Pribičeviča. Zalem jo bil izvoljen ta predseduika Vojo V e 1 j k o v i č, za katerega so glasovali tudi Pribičevičevi pristaši, ki so si tako sami sebi dali klofuto. — O tej seji je izdal finančni odbor nastopni k o m u n i k e: >Na poziv predsednika narodne skupščine se je vršila 18. decembra t. 1. ob 5. popoldne seja finančnega odbora radi izpopolnitve izpraznjenih mest predsednika in podpred-nika Na podlagi člena 25. finančnega zakona in S 8 zakona o zuuanjem državnem posojilu se ima odbor smatrati za stalen oziroma iKako mislile o položaju, g. minister?« Pribičevič je odgovoril: »Daslej me še niste poznali, od sedaj naprej boste videli, kaj som!'- — >Vse to je Vaša krivda, <; je odgovoril radikalni poslanec. SEJA NARODNE SKUPŠČINE V ČETRTEK. Belgrad. 18. dec. (Izv.) Danes popol-odgodena, ker je bilo na zadnji soji skupščine. ki pa je bila radi tehničnih tcžkoc odgodena, kar je bilo na zadnji seji skupščine sklenjeno, da se poslanci pozovejo na prihodnjo sejo pismenim potoni. Vsled sporazuma med ministrskim predsednikom in predsednikom skupščine se vrši seja skupščine v četrtek oh štirih popol. Na dnevnem redu je: Volitev odbora za zakon o državni zaščiti in pomoč invalidom, volitev odbora za proučevanje zakonskega predloga o izpremembuh in dopolnitvah stanovanjskega zakona, volitev odborn za proučevanje zakona o vzajemnem uvozu vina in piva v Češkoslovaško, končno poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Z ozirom na to izgleda, da hoče radikalni klub delati s parlamentom. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 18. dec. (Izv.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri ;e finančni minister poročal o stanju državne blagajne, ki jo je dr. Kumanudi pred svojim odhodom precej izpraznil. — Med drugim je finančni minister poročal, da je ustavil izplačilo 120 milijonov dinarjev, ki jih je dr. Kumanudi določil za izplačilo na račun dolga pri Narodni banki. v Varšavi. VLADA PROGLASILA IZJEMNO STANJE. — ARETACIJE VIŠJIH ČASTNIKOV. — PILSUDSKI NAČELNIK GENERALNEGA ŠTABA. — VOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA BO V SREDO. Varšava, 18. dec, (Izv,) Vlada Sikor-skega je pričela svoje službeno poslovanj« z energičnimi ukrepi, ki imajo namen ohraniti mir in red. Tekom današnjega dne sta bila aretirana dva pobočnika generala Mallerja, kakor tudi neki polkovnik generalnega štaba. Zborna poveljnika t Krakovu in Przemvslu sta odstavljena. Končno je bila uvedena proti nekaterim častnikom uradna preiskava. Med temi se nahaja tudi svak voditelja socialnodemo-kratske stranke Tubanovicza. Varšava, 18. dec, (Izv.) Nove volitve predsednika republike bo izvršila narodna skupščina 20. decembra. Varšava, 18. dec. (Izv.) Danes je izdal vojni minister na armado dnevno povelje, v katerem poziva vojaštvo, naj v sedanjih težkih trenutkih točno varuje svojo čast in izpolnjuje svojo dolžnost, Varšava, 18. dec. (Izv.) Sklepe ministrskega sveta, da se proglasi nad Varšavo izjemno stanje, je prebivalstvo mirno sprejelo. Na vladnih poslopjih vise žalne zastave. Včeraj so bila zaprta vsa gledišča in zabavišča. Varšava, 18. dec. (Izv.) Snoči 90 izvršili v stanovanju morilca predsednika republike hišno preiskavo. Ob tej priliki s« aretirali njegovega brata in nekaj drugih oseb. Varšava, 18. dec. (Izv.) Vojni rniaištetje v sporazumu z ministrskim svetom ime>-noval Pilsudskega za načelnika generalnega štaba. Varšava. 18. dec. (Izv.) Včerajšnji dan je potekel mimo. Uradni list prinaša razglas o proglasitvi izjemnega stanja nad Varšavo. Komisar mesta Varšave Borzsetn-ski je poslan na dopust, na njegovo mesto pa je imenovan Anuz. Policijski ravnatelj Urbanowicz je odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan Baxer. Italijani se boje registracije rapallske pogodbe. Rim, 18. dec. (Izvirno.) »Mcssaggeror protestira na podlagi vesli svojega bel-grajskega dopisnika proti nameri jugoslovanske vlade, predložiti tekom prihodnjega meseca Društvu narodov v registriranje rapallsko pogodbo. Jugoslovanska vlada izjavlja, kakor poroča dopisnik, da nc namerava s svojim postopanjem urgirati v Ženevi izvedbo jadranske pogodbe. Dopisnik izraža bojazen, da bi registriranje ra-1 pallskc pogodbe pri Društvu narodov mo-• glo služiti gotovim jugoslovanskim politi- kom kot sredstvo za preprečenje prijateljskega sporazuma med obema državama. Ameriško posredovanje v evropski krizi. London, 18. dec. (Izv.) Kakor poročajo iz Washingtona, bo predsednik Har-ding predlagal potom ameriških poslanikov dva mednarodna dogovora, ki naj bi deloma nadomestila versaillsko pogodbo in zagotovila varnost svetovnega miru. Enega teh dogovorov bi podpisali zavezniki, drugega pa zavezniki in bivši sovražniki. London, 18. dec. (Izv.) V dobro poučenih krogih se izjavlja, kakor poroča Reuterjev urad, da bodo na londonski konferenci zastopano države pozdravile vsak korak Zediujenih držav za rešitev evropske krize. Obenem se izreka mnenje, naj bi se Nemčiji dovolilo večje posojilo že pred stabilizacijo marke. Lo?anska konferenca. Lausune, 18. dec. (Izv.) Ruska delegacija je danes popoldne izročila mirovni konferenci načrt pravilnika za plovbo v morskih ožinah in v Marmarskem morju. Lausane, 18. dec. (Izv.) Turška delegacija je danes prtedložila v podkomisiji za varstvo manjšin protinačrt k izvajanjem zaveznikov. Lord Curzon je obravnaval v razgovoru s čičerinom vprašanje morskih ožin ter skušal pregovoriti rusko delegacijo, da se odpove obstrukciji. IZ ČEŠKE POSLANSKE ZBORNICE. Praga, 18. dec. (Izv.) Poslanska zbornica je sprejela danes v prvem in drugem čitanju zakonski predlog glede ženevskega protokola, nadalje zakonski predlog glede jamstev za posojilo Avstriji. ODREDBE PROTI ŠPEKULACIJI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM, Praga, 18. (Izv.) Poročevalcu češkoslovaškega tiskovnega urada je izjavil finančni minister dr. Rašin, da bo energično nastopil proti špekulaciji, ki je naperjena proti češkoslovaški kroni in ki se vodi v Češkoslovaški sami. V kratkem bo razglašena odredba bančnega urada finančnega ministrstva glede zvišanja bančne obrestne mere. RADEK ZOPET V BERLINU. Berlin, 18. dec. (Izv.) Kakor poroča B. Z. am Mittag«, je dospel Radek preko Holandske zopet v Berlin in bo v 14 dneh odpotoval v Haag. ANGLEŠKI VOJAKI ZAPUSTILI IRSKO. Dublin, 18. dec. (Izv.) Včeraj so zapustili zadnji angleški vojaki svobodno Irsko med navdušenim pozdravljanjem prebivalstva. ANGLEŠKI KRALJ IN BREZPOSELNI. London, 18. dec. (Izv.) Kralj je odklonil sprejem zastopnikov brezposelnih ter jim dal sporočiti, naj se obrnejo na notranjega ministra. MAŽARSKI FAŠISTI. Budimpešta, 18. dec. (Izv.) Včeraj se je lu ustanovila raažarska fašist ovsku liga pod imenom »Hungaristk. Na zborovanju je govoril poslanec Friodrich ter nekaj njegovih strankinih pristašev. _ (Dopis iz Goriškega.) Gospod urednik! Dovolite mi, da odgovorim na »Narodov« članek z dne 13. decembra pod gorenjim naslovom. Članek je dober, a en stavek ni toliko neumen, kolikor zloben. Tisti stavek namreč pravi, da padajo naši ljudje v kremplje fašizma, ker so navajeni na Ščekov politični opor-tunizem in se odtezajo delu. Dve očitanji, dve laži. Ščekov oportunizem. Resnici je ta, da je Ščck edini poslanec, ki je doslej vedno in dosledno v parlamentu glasoval proti vladi Ščelc je edini poslanec, ki se jc izrekel zoper vstop Slovanov v vladno primorsko posvetovalno komisijo, a se je udal, ker je bil majori-ziran. Šček jc edini poslanec, ki jc preti vstopu Slovanov v deželne zbore. Toliko glede oportunizma. .. Po Ščekovem zgledu se naši ljudje odtezajo delu.« — Tej »Narodovi« trditvi se bodo vse krave smejale, ker je znano, da noben drugi poslanec toliko ne dela kakor ravno poslanec šček vštevši polja narodne obrambe. — <-Ščekovi prijatelji...« Ta je lepa! Ti so fašisti. Oglejmo si dejstva. Še noben kršč. sorialec ni postal fašist. Vi naprednjaki. Po vrsti: Bandclj — bivši narodni naprednjak; 1--že Sokol — bivši narodni naprednjak; Peternel — bivSi narodni naprednjak; Muha — narodni naprednjak, pristaš Wll-lana in Slavika; Garzarolli — bivši fanatičen nar. naprednjak. Edina sokolska godba na Goriškem je postala fafistovska, nobena kršč. soc. godba ni 8!a k fašistom. In to brez izjeme! Gospodje okrog »Slovenskega Naroda«. ali Vas ni sram, da tako zavijate resnico? —rab. Maribor, 1T8. dec. (Izv.) V prostorni Ganibrinovi dvorani je nocoj zborovala organizacija SLS za Maribor. Dvorana je bila nabito polna. Zborovalci so bili resni možje iz vseh stanov, posebno mnogo je bile delavstva, obrtnikov in državnih nameščencev. Na zborovanju je vladalo resno in odločno razpoloženje. Nihče ni pričakoval, da se pod zastavo SLS v samem mestu Mariboru zbira toliko stotir odločnih pristašev. Prišli so tudi nekateri izvidniki od JDS, soc. demokratov in NSS. Shod jc otvoril predsednik krajevne organizacije SLS dr. L e s k o v a r. Za predsednika jc bil izvoljen prof. V e s e -n j a k. Govorili so: dr, L e s k o v a r o komunalni politiki in gospodarstvu na mestnem magistratu; ravnatelj dr. Jerovšek o stanovanjskem vprašanju in o zadevi mariborske mestne hranilnice; poslanec 2 e b o t pa o političnem položaju. Govorniki so bili opetovano prekinjeni od vzkli- Sa Li S> V kov odobravanja in ploskanja, Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Zborovalci izrekajo zaupanje in zahvalo klubu občinskih svetovalcev SLS v občinskem zastopu za njih energični nastop v komunalni politiki in obsojajo pretirano, neprimerno davčno politiko Bafun-Grčarjevih socialnih demokratov na mariborskem magistratu. 2. Jugoslovanskemu klubu v narodni skupščini izrekamo iskreno zahvalo za njegovo krepko borbo za zaščito pravic našega ljudstva in za zakonodajne avtonomijo Slovenije. Zahtevamo revizijo ustave in s to zahtevo gremo v volivni boj. 3. Odločno protestiramo Droti zavlačevanju izvedbe uradniške pragmatike. Obtožujemo vse dosedanje vladne stranke, ki so namenoma zavlačevale, da sc zakon ni izvedel in so se tako drž. nameščenci in železničarji potisnili v najhujšo bedo. -f- Vprašanje na minisfra Puclja. >Ra-dikak piše 16. t. m. sledeče: »Pravda« poroča, da je gospodarski odbor ministrstva sklenil, da se moka od uvoženega žita v našo državo zaradi premletja v mlinih more izvažati brez carine. Kaj to pomeni? Vlada je bojda zaradi slabe žetve dovolila uvoz pšenice iz sosednjih zemelj in to brez carine. To je bil poklon naše državo mlinom. To, kar bi morala ona dobiti od carine, je poklonila mlinom. S tem poklo-nom pa je udarila tudi naše gospodarje, ker je dovolila, da tuje žito konkurira z našim in zniža njegovo ceno. Sedaj pa se je dokazalo, da se je bilo vpitje zaradi slabe letine žita uprizorilo zato, da bi se moglo pustiti tuje žito v državo brez carine. Ker pa se je seveda izkazalo, da ga je zadosti, je vlada zdaj drugi poklon napravila mlinom: osvobodila je moko od izvozno carine. To je naredila vlada, ki je v ostavki. Pušča tuje žito brez uvozne carine, moko pa brez izvozne carine, dočim se za nu-Se žito slejkoprej vzdržuje izvozna carina 150 Diu za 100 k«;. Treba je, da se pojasni, kakšno stališče je napram temu ukrepu zavzemal minister za trgovino? In kaj je naredil g. minister za kmetijstvo'?*; — Kaj je naredil? Podpisal je in konec besedi. Saj se koalicija demokratov, radikalov, in »kmeti, acev« nikoli ni vprašala, kaj je koristno za državo in ljudstvo, ampak kaj koristi velikim špekulantom. -r Kako se je sestavljal:, radikalna vlada. »Narodna Politika« z dne 16. dec. prinaša iz Belgrada daljše poročilo z dne 15. dec. o tem, kako jc Pašič sestavljal svojo volivno vlado. Med drugim sc v tem poročilu glasi: »Kakor se trdi v poučenih krogih, je g. Nikola Pašič že včeraj (14. t. m.) poslal v Zagreb brzojavko bivšemu banu g. Mihaloviču in bivšemu velikemu županu g. Gjivu Supilu ter ju prašal, če želita iti v volivno vlado kot ministra. Ista brzojavka je poslana v Ljubljano g. Tavčarju. Ne ve se še, bodo li ti sprejeli lo ponudbo. O. g. iViihaloviču sc trdi, da on ne bi hotel kot »predstavnik« Hrvatov iti kot minister v homogeno radikalno vlado, medtem ko o g. Tavčarju sodijo, da koleba radi tega, ker bi moral sodelovati z dr. Šu-steršičem, ki je na Pašičev poziv prišel v Ljubljano.« — K temu poročilu pripomnimo še, da je »Slov. Narod« poročal že dva dni pred novo vlado, da se za ministrske kandidate poleg dr. Tavčarja imenujejo še gg. Ivan Hribar, dr. Ravnili ar, Niko Zupa-nič in prof. Kušej. Zupanič in Supilo sta res postala ministra. In sedaj »Slov. Narod« — glasilo »Zajednice« — čudovito simpatično piše o tej radikalni vladi samih Srbov. Od »Jugoslov. zajednice« do vele-srbske radikalne stranke ni bilo od obč. volitev do danes niti pol koraka. Drugi rabijo iz ene stranke v drugo vsaj štiri leta . . . -f Radikalno slepomišenje v Sloveniji. Znano je, da se v Sloveniji nahajajo štiri osebe, torej ravno toliko, kolikor jih je treba za pošten tarok, ki so sklenile imenovati se radikalna stranka in jugoslovansko javnost uverjati, da tudi v Sloveniji obstoja ta srbijanska stranka. To so gg. Hribar, Zupanič, Sajovic in Leopold Lo-nard, od katerih se je enemu vsled te pametne politike posrečilo postati pokrajinski namestnik, drugi pa se je povzpel sedaj celo do »Landsmann ministra« za Slovenijo. Izdajajo tudi dva lista, ki seveda ne moreta živeti od svojih maloštevilnih naročnikov, ampak od Pašičevega dispozicij-skega fonda. To radikalno taročno omizje ie 10. decembra L 1. sestavilo nekako resolucijo >radikalne okrajne konference v Kočevju«, v kateri razun drugih »državotvornih« fraz pravi na koncu, da »okrajna konferenca radikalne stranke v Sloveniji pozivlje vodstvo radikalne stranke, naj deluje na to, da se napravi konec škodljhi cepitvi naprednih sil v Sloveniji.« To je torej glavna Bkrb in politična smernica Pa-šičevih eksponentov v Sloveniji, da .je neha cepitev liberalcev in da se vsi liberalci združijo, proti »klerikalnemu zmaju« seve- da. Zdaj pač dr Lenardova »Samouprava« ne bo mogla več farbati ljudi, da nima slovenska radikalna »stranka« nič opraviti z liberalizmom in ne bo mogla več tajiti, da ta »stranka« ni nič drugega nego svobodomiselna staroliberalna in v mtprednjakar-sko družbo spadajoča peščica štirih ambicioznih ljudi, kateri bi si radi pridobili slavo, da »koncentrirajo napredne sile«, kakor se je izrazil svojčas dr. Kukovec. Zato pa bodo ti ljudje ostali kar so — eno omizje za tarok — čeprav je njihov šef avanzi-ral za ministra za slovensko kolonijo. -f »Jugoslov. zajednica« pod diktaturo velesrbske vlade.» Slov. Narod«, glasilo Jugoslov. zajednice s posebno naskdo ugotavlja v svojem članku, da je Pašič dobil diktaturo nad državo. To svojo naslado še očitneje pokaže proti koncu članka, kjer zavzema stališče do nove vlade, To »stališče« je posebnost za se. »Slov. Narod« pišo namreč: »Naše stališče napram vladi je jasno: dokler nova vlada z dejanji ne pokaže, kakšno politiko hoče inaugurirati, nimamo vzroka jo pobijati. Čakamo torej na njena dejanja. Ako bi pa nova vlada krenila na druga pota kakor j prejšnja koalicijska vlada, predvsem, ako i bi skušala vsaj nekoliko omiliti sedaj vla-| dajoči,- za državo in vsa v njej bivajoča i plemena usodepolni centralizem in stvoriti sporazum s Hrvati, bi morda tudi mi postali iz hladnih in ravnodušnih sedanjih motrilcev njeni dobri prijatelji.« — To se pravi: Dokler vlada nič ne stori, nič dobrega ali slabega, jo pustimo na miru. Če bo pa pokazala »vsaj nekoliko« naklonjenosti »Zajcdnici«, bo »Slov. Narod« takoj njen dobri prijatelj. O slovensko-srbskem sporazumu »Slov. Narod« ne govori, marveč izraža le upanje, da se utegne event. morda prej ali slej in sploh kdaj ob kaki priliki začeti govoriti tudi o Sloveniji. G. ekscelenca Pašič, ne zamerite, da smo Slovenci na svetui Tako lega takozvana »Jugosl. zajednica« pred homogeno vele-srbsko vlado na trebuh še prej, preden je Pašič od nje zahteval, naj poklekne. + »Jntrova« doslednost »Jutro« kakor vsi slovenski listi po pravici obsoja politični umor, ki se je zgodil v Varšavi. Želeti bi bilo le, da bi bilo bolj dosledno, in da ne bi, kakor je to sicer njegova navada, proslavljalo političnih atentatov in atentatorjev, kakor n. pr. še nedavno Giulielma Oberdanka. -f- Ivan Hribar — minister za vero. »Zagrcber Tagblatt« z dne 17. t. m. prinaša iz Belgrada dve vesti o sestavi nove vlade. V prvi vesti poroča, da je Ivan Hribar imenovan za ministra brez portfelja, v drugi pa, da je Ivan Hribar postal minister za vero. — Gotovo se je gospod minister tega porteflja komaj ubranil ter rajši ostal minister brez portfelja. + Slov. ljudska stranka na Štajerskem jc razvila živahno delovanje. Za božične in novoletne praznike ter delavnike med njimi je napovedala na Štajerskem okoli 40 javnih in zaupniških shodov ter poučnih tečajev za organizatorje in agitatorje. j- Kamnica pri Mariboru. V nedeljo 17. t. m. je pri nas priredila SLS lepo zborovanje, na katerem sta poročala prof. V o s e n j a k in poslanec Ž e b o t. Pretarje. Murska Sobota. Ker tukajšnji ^napredni državotvorni« krogi ne reflektirajo na skupno delovanje z nami in so nas oropali vzajemne korporacije, Narodne čitalnice, s tem, da so jo sokolizirali, in ker ne reflektirajo niti na naše sodelovanje pri narod niii slavnostih, kot je rojstni dan Nj. Veličanstva, ki ga prirede izrecno pod so-kolsko firmo, da tako odbije,o ne samo uradnike ne-Sokole, nego tudi domačine, pošiljamo »klerikalni« uradniki, v »vesti si, da delamo na la način najbolj po inten-cijah Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra L, o priliki rojstnega dne Nj. Vel. kralja, skromen dar po skromnih uradniških močeh: sto dinarjev Jugoslovanski Matici v Ljubljani. Mnrska Sobota. Kakor se je že pisalo, je sokolska gospoda meseca oktobra razbila edino kulturno društvo, Narodno Čitalnico v Soboti in samo vsled tega, da dobi /Sokol« v Soboti premoženje od več sto tl-toč kron. Nič čudnega, da so se nekateri gospodje od Čitalnice čutili dolžne napraviti proti razpusti rekurs, ki pa ni bil ugodno rešen. V četrtek 14. t. m. naj bi bila predaja inventar, a bivše Čitalnice društvu »Sokol«. Dva odbornika F. Turk in F. Ču-ček) Čitalnice pa sta sklicala na isti dan ob isti uri v iste prostore bivše čitalničar-je na sestanek s posebnim letakom. To sta storila v momentu, ko sta vedela, da se predaja izvrši. Hotela sta s tem uplivati na trezne odbornike, ki naj bi se udali pritisku liberalne gospode. Gospoda sklicatelja sta učitelja po poklicu in za tako učiteljstvo se Prekmurci zahvaljujemo. š Umrl je v Celju v nedeljo, 17. t. m, o. Rudolf M a r o 11 iz reda oo. kapucinov. Zjutraj je še maševal in spovedoval in ko je hotel na prižnico, ga je zadela kap. Zvečer je umrl. Pogreb bo v sredo ob 10. dopoldne. Naj v miru počiva! š Burna seja mariborskega občinskega sveta. V seji mariborskega občinskega svetil dne 15. t. m. je bila v prvi vrsti na dnevnem redu interpelacija kluba SLS zaradi nakupa zemljišča od gospe Wolf in Jellinek. Socialisti z županom so skušali stvar s terorjem potlačiti, v seji pa bi jo bili radi spravili na stranski tir: predlagali so naj se o interpelaciji ne razpravlja, marveč naj se stvar izroči v pretres posebni komisi i. Dr. Verstovšek in dr. Leskovar pa sta zahtevala debato in sta celo zadevo temeljito osvetlila. Stvar je v kratkem ta: Wolf in Jellinek sta potom posredovalnice »Rapid« ponudila občini v nakup 13.829 kvadratnih metrov sveta. V pismu na obč. svetnika Kohlbesna je pisala posredovalnica, da je svet na prodaj po 60 do 65 K kvadratni meter, a če bi se zdela ta cena previsoka, se kupčija zaradi tega ne sme razdreti. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi bili lastnici pripravljeni ceno še znižati. Občinsko upravo je pri tej kupčiji zastopal obč. svetnik Kohlbesen. O stvari je v občinskem svehi poročal sam župan, ki je pa kratkomalo rekel, da je cena svetu 65 K kvadratni meter. Ako že župan sam ni vedel točno za ponudbo, bi se bil moral oglasiti vsaj Kohlbesen in obč. svetu stvar pojasniti, a to se ni zgodilo. Tako je občina plačala svet po 65 K in izplačala razen tega 2 odstotka provizije, ki jo je zase dvignil Kohlbesen. Dr. Leskovar je dobil v celo zadevo vpogled, ker je imei nalog, da sestavi pogodbo. Socialisti so mu zagrozili, da mu odvzamejo mestno zastopstvo, ako spravi stvar na dan. Dr. Verstovšek je temeljem vseh teh dejstev predlagal, da. občinski svet postopanje občin, svetnika Kohlbesna obsodi, županu pa izreče nezaupnico. Po obsežni razpravi jo bil sprejet predlog dr. Serneca, da se izvoli posebna komisija, ki naj stvar preišče. V komisijo sta bila od SLS izvoljena dr. Verstovšek iu Žebot. — Nato se je bila še druga vroča bitka zaradi Mestne hranilnice. JDS, ki je na Mestni hranilnici posebno interesirana, je podala predlog glede izpopolnitve hra-nilničnega odbora. Občinski svetniki SLS so pa bili odločno proti temu ter je končno obveljal predlog, da se izpopolnitev odbora ne odobri, vladi pa sporoči, da bo občina s 1. februarjem 1923 odpovedala svoje jamstvo za mestno hranilnico, ako do tega roka izprememba hranilničnih pravil ne bo potrjena. — Obč. svetnik Slano-vec je odložil mandat ter je na njegovo mesto stopil trg. sotrudnik Rudolf Pre-lesnik. Dnevne novice. — Znanega nadškofa dr. Szeptickega. velikega boritelja za narodna in verska prava ukrajinskega naroda, pričakujejo po daljši odsotnosti v Ameriki te dni v Lvovu, ker mu je glasom poročila »Ruskulte« poljska vlada tlovolila povratek, ki mu ga je bila dozdaj branila. — Češkoslovaški poslanik Kalina — mnrJ. V nedeljo, 17. t. m. je umrl v Pragi češkoslovaški poslanik v Belgradu Anto-nin Kalina na posledicah težke operacije. Pred tednom dni smo poročali, da je poslanik Kalina radi težke bolezni dobil 6 mesečni dopust in da se je odpeljal v Prago, kjer ga je dohitela smrt. Kalina je bil takoj po prevratu imenovan za poslanika v Belgradu. Pokojni je bil že izza Avstrije dober prijatelj Slovencev. — Česa obtožujejo Antona Kristana. Belgrajska »Politika« poroča, da je državni kontrolni odbor v gospodarstvu ravnatelja Antona Kristana na državnem vele-posestvu Belje ugotovil znatne nepravilnosti. Kristana obtožujejo, da je proti izrecnemu ukazu ministrstva, naj določeno količino živil z Belja oddaja armadi in organizacijam, posebno uradniškim, v svrho pobijan a draginje — prodajal večino proizvodov za drag denar v inozemstvo. To jo storil zato, da je povečal svoje dohod- ke. Kristan si je namreč v službeni pogodbi razen sijajne plače zagotovil tudi provi-tzijo od prodanih pridelkov in izdelkov. Kolikor višji je skupiček, toliko več dobi Kristan provizije. 0 stvari še ni izrečena zadnja beseda. Za Kristana so neki na delu zelo vplivne osebnosti. — Kralj Aleksander je naklonil sobojevniku pokojnega kralja Petra I. Osvoboditev a g. Viktorju Merlaku v Ljubljani kot božično darilo 1000 Din. — Auguste Gouvain, znani francoski publicist, urednik uglednega »Journal des Debata« in velik prijatelj Jugoslovanov, je bil te dni imenovan za člana akademije političnih in socialnih ved v Parizu. — Napoleonova hiša na Elbi je v nevarnosti, da se podere. Laški kralj se sam zanima za to, da se ta hiša ohrani. Skrb za njo bo prevzelo italijansko vojno ministrstvo. — Potresi v Italiji. V loskanski provinci je v mestu Massa Mariflima bilo občutiti potresni sunek. V Monterotondo je bil sunek mnogo močnejši, da so ljudje zapustili hiše. — Radi roparskega umora gospe Else Pinter-Josep v Gradcu, ki se zgodil pred meseci, so bili pred graško poroto obsojeni: Steiner in Keller na dosmrtno težko Ječo, Neuda na 2 in pol leta težke ječe, EUa Robinson pa na 4 mesece težke ječe. — Sneženi zameti na Zg. Štajerskem. Pretekle dni je na Zg. Štajerskem padlo toliko snega, da je na progi Selztal—St. Michael bil ustavljen promet. Nekatere vasi so čisto odrezane od prometa. Sneg leži poldrugi meter visoko. Ker manjka denarja, ga ne morejo niti spravljati s cest. — Opozarjamo vse prijatelje nar. obrambnega dela, da ima «Slov. Straže« t zalogi Se veliko krasnih božičnih razglednic. Pričakujemo, dn »•žete po njih v kar najobilnejšem Številu, posebno le, ker jim je cena v primeri s sedanjo draginjo neznatna, »naša za komad samo 2 K. Iz prijaznosti jih v Ljubliani prodajajo sledeče trgovine: Prodajalna K. T. D. (Ničman), Nova založba, trafika g. Modic (nasproti Jttgosl. tiskarne) in prodajalna g. Vrhovčeve aa Kongresnam trgu. Na debelo »e pa dob« ▼ pisarni »Slov. Straže« v Ljubljani, Ljudski dom II. Pri naročilih na de-b«U> 23 odstotkov popusta. — Odlikovani umetniki, književniki in knl-lurnl delavci. Odlikovani so: t. redom sv. Save 2. razreda dr. Fran Skabernc, načelnik oddelka za prosveto v Ljubljani; z redota sv. Save 4. razreda dr. Leopold Poljanec in Josip Wester v Ljubljani; z redom sv. Save 3. razreda Oton Župančič, dr. Gojmir Krek; * redom Belega orla 5. razreda J?.tt>nrd Jakopič, Fran Vithar, Anton Foerster, Ant. I.ajovic; z redom sv. Save 4. razreda P. Hugolin Sattner, Oskar Dev, Emil Adamič, Josip Hacc, Franc Meško, Zoika Kveder-Demctrovič; z redom »v. Save 5. razreda Viktor Parma, Janko Ravnik. — Sladkor za državne nameščence. Iz krogov državnih nameščencev smo prejeli in priob-čujemu: Te dni krožijo po državnih uradih okrožnice, naj vsak uslužbenec prinese naprej 20 K za vsak kilogram sladkorja, ki ga ima dobiti zas« in svoje družinske ude. Nameščencem jc določenih po 10 kg, družinskim članom pa po 5 kg za osebo. — Ob koncu meseca tik pred prazniki naj bedni državni nameSčenec naprej odšteje več sto kron za sladkor, ki ga bo dobil šele tedaj, kadar ho ves znesek plačan. Cena mu še nI določena, gotovo pa bo po 50 K in še več. Kaj čuda, da ko do malega vsi državni nameščenci sladkor z ncvoljo zavrnili, ker tudi nc kaže mačka v žaklju kupovati Tu sc zopet vidi, kako je sedanja banko-kratska vlada svojim uslužbencem naklonjena. Drž. nameščenci ne sede na zlatih zakladih, da bi naenkrat vet »to kron samo za sladkor lahko utrpeli Troho dobrote bi nam bilo izkazane, ako bi bili sladkor prejeli in ga potem v mesečnih obrokih plačevali Tako pa ni ta dar vreden piška-vega oreha. Nabavnega prispevka ni, obetane masti ni, s sladkorjem ni tudi nič, a naša plača pada kakor pada dinar, v draginji pa gremo naprej za našo sosedo Avstrijo. S tako skrbjo in strahom kakor dandanes Jc nismo nikdar zrli r temno bodočnost. — Not« poltne znamk«. Sedanje poštne znamke so pri koncu. V kratkem pridejo v promet nove, ki so bile natisnjene v Ameriki —- za drag denar. Druge države tiskajo znamke doma ali pa jih naročajo v državah z nizko valuto. Pri nas j« na eni strani navijanje poštnih pristojbin do nedosežnosti na drugi pa razsipanje z milijoni, kar jasno kaže, da odločilni možje ▼ Jugoslaviji niso na svojem mestu. Tako je naše državno gospodarstvo vsepovsod žalostno. — »Pravilnik za unatrašnfu poštansku služba«. Da bi se uvedlo v vsej naši državi enotno poštno poslovanje, je sklenilo poštno in brzojavno ministrstvo izdati zgoraj omenjeno knjigo, čije trije deli s« že izšli, četrti, t. j. zadnji, bo pa izšel v bližnji bodočnosti Prvi del obsega občo odredbe, drugi del pisemsko službo, tretji poslovanje a paketi in denarnimi pismi, četrti bo pa obsegal predpise, ki bodo veljavni za blagajniško službovanje. Da bo z omenjeno knjigo postnemu oradništvu zelo ustreženo, jc razumljivo samo ob sebi. Škoda le, da je v knjigi dosti tiskovnih hib in več — nesoglasij. — Kdo j« astralll medvedko? Z ozirom na tozadevne vesti po raznih listih izvetno Iz Loškega potoka sledeče: 10. decembra t. 1. so usljanski lovci na svojem lovišču obstrelili medvedko, katera jim |e pa ušla. Ustrelil jo jc slednjič Andrej Benčina, po domače Mrakov Andrej v lovišču g. Ivana Rusa. Tehtala je okoli 100 — Nesreča ali iločin. Franc Kovačič, rojen leta 1878. v Litiji, je odiel 14. decembra letos od svojega svaka Alojzija Bizjaka v Mostah pri Ra-dvoljicl v Ljubljano, dn si preskrbi popotni list v Svioo. Ker »e ni več vrnil, se domneva, da je ali ponesrečil, ali Je pa bil oropan, ker je imel veliko denarja b seboj. •— Čevlji za zimsko vreme, močni, topli, posebno priporočljivi za gg. oficirje, lovce itd. se dobe na glavni zalogi tovarn Peter Kozina et Ko., Ljubi"ana, Breg 20. Kupujte jih dokler še zaloga traja. 5322 g Sitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 16.20—1650 K, oves 12.00 K, ječmen 15.30 K, koruza 11.00 K, pšenična moka (št. 0) 23.00 K. Tcndcnca čvrsta. g Nov pravilnik za podeljevanje kreditov in cskonUranje menic pri Narodni banki. Dne 14. decembra se jc vršila pri Narodni banki seja upravnega odbora, ki jc imela določiti delinitivno ureditev Pravilnika za nadaljnje podeljevanje kreditov in eskompt menic. Sklenilo se je: 1. Krediti sc podeljujejo samo protokoliraniin tvrdkam. 2. Najvišji rok za sezonske kredite jc rok od šestih mesecev, V posameznih slučajih sme odbor podaljšati rok. 3. Menice morajo biti podpisane od treh oseb. Izjeme veljajo samo za tvrdke, ki so na glasu, da zadostuje zanje podpis od dveh oseb, 4. Filijalkc Narodne banke smejo brez odobrenja odbora podeljevati kredite. g Zlata pariteta v Avstriji. Od 16. do 25. dec. jc. določena zlata pariteta v Avstriji s M.330 avslr. kron. g Francoska banka. Dne 11. t. m. je imela Francija za 36.383,962.000 frankov papirnatega denarja v prometu. g Cene žitu v Budimpešti. Na budimpeštanski borzi notirajo žitu sledeče cenc: pšenica 10.300 ogrskih kron, rž 6700—6800 ogrskih kron. Cene rastejo. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi izkaza Narodne banke z dne 8. dccem-bra smo imeli v prometu za 4955.1 milijon dinarjev papirnatega denarja. Stanje papirnatega denarja se jc od zadnjega izkaza zmanjšalo za 34.2 milijona dinarjev. — Istotako se je zmanjšal me-njični rceskompt za 28.5 milj. dinarjev. g Nemčija in papirnat denar. Po izkazu nemške državne banke z dne 7, t. m. je bilo v Nemčiji zn 846.894,285.000 mark papirnatega denarja v prometu. UOllZA. Ziirich, 18. 12. Devize: Pešta 0.2275, Berlin 0.09, Italija 27.10, London 24.52, Newyork 527.0, Pariz 10.10, Praga 15.20, Dunaj 0.0075, Bukarešt. 8.05, Sofija 3.90, Zagreb 1.85. Varšava 0.0325, Holl 211.0. Valuto: n. a. K 0.0076. Dunaj, 18. 12. Devize: Pešta 29.20, Berlin 11.65, Italija 3616.0, London 328500.0, Nevrvork 70665.0, Pariz 5344.0, Praga 1947.0, BrUssel 4920.0, Ztlrich 13410.0. Stockholm 1893U.0, Sofija 539.50, Belgrad 091.0, Zagreb 174.75, Varšava 8.45, Amsterdam 28275.0. Ljubljanske novice. lj OsebDa vest. Za častnega kanonika stolnega kapitlja ljubljanskega je imenovan g. dr. Franc U š e n i č n i k , vseuči-liški profesor v Ljubljani. ij Nove zvonove za stolno cerkev v Ljubljani bo slovesuo blagoslovil presvetli g. škof dr. A. B. Jeglič jutri (v sredo) ob desetih v tukajšnji zvonami. K temu svetemu opravilu se vabijo posebno tisti, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se bo iz zvonika stolne cerkve Zopet slišalo zvo-nenje, kokršno se spodobi za prvo cerkev v škofiji. Za pokritje stroškov manjka žal še okoli 250 tisoč kron, pa se sme tipati, da bodo verniki iz mesta in dežele ta primanjkljaj kmalu pokrili. Prihodnjo nedeljo dopoldne se bodo pobirali v ta namen doneski pri vratih stolne cerkve. Prepeljali in v zvonika obesili se bodo zvonovi v soboto, dno 23. t. tn. ob 2. uri popoldne. lj Socialni klnb ljublj. bogoslovcev je priredil ob priliki svoje 20 lehuce dne 16. decembra Krekovo akademijo. Načelnik kluba je označil na kratko pomen soc. kluba za bogoslovce in n.egove uspehe tekom 20 letnega obstanka. Pni pokrovitelj kluba je bil dr. Jan. Ev. Krek, zato je bila akademija jiosvečena njegovemu spominu. Prof. dr. Puntar je v več lepih in značilnih slikah podul glavne smeri socialnega udej-stvovanja pokojnega Evangelista, in sicer na podlagi lastnih skušenj. Bogoslovec A. Križmaji pa je utemeljil dolžnost duhovnika do socialnega dela, ki je mora duhovnik vršiti tako, da ne trpi njegovo notranje življenje. To pa ne bo trpelo, čo bo cilj duhovnikovega izvencerkvenega delovanja isti kot cilj njegovega notranjega življenja, namreč Bog. — Pri akademiji ie bil navzoč tudi sedanji klubov pokrovitelj dr. A. Ušeničnik, rektor univerze. lj Kalcheljc imajo mesečni sestanek v sredo dno 20. decembra ob 5. uri popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Njl sporedu jc branje in presojanje vprašanj in odgovorov z« novo Izdajo knjige »Krščanski nauk za prvence«:. Rcforira Ignacij Zaplotnik. lj Prosvetno d—»tvo Krakoro—Trnovo vnbi »roje člane k predi se vrši jutri ob pol 8. uri zvečer v Kol n 1. Priljubljeni pre- davatelj g. prof. Si m ho povedal nekaj svojih zanimivih zg anekdot. V četrtek zvečer priredi svo ircdavanjc dramatskl odsek prosvete. lj VInccncijevs ea za župnijo sv. Pe- ter ima danes zve uri v cerkveni hiši svojo sejo. Ij Slovenska krščanska ženska sveta ima svojo redno sejo danes ob 6. uri zvečer v posvetovalnici K. T. D., Jugoslov. tiskarna. lj Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. To sredo, dhe 20. decembra bo predaval nn sestanku društva »Pravnik« gospod dvorni svetnik dr. Milan Škerlj: »Načrt kazenskega zakonika in Drometno pravo«. Diskusija se vrši, kakor običajno oh pol 5. uri popoldne v pravosodni palači Številka 79. lj Požar na Ižanski cesti št. 24. V soboto, dne 16. decembra ob 21. uri jc izbruhnil požar v »iši Ivana Petkovšeka, čevljarskega mojstra. Kako je nastal požar, se ni moglo natančno dognati, najbrž pa jc nastal vsled tega, ker je bil dimnik popolnoma založen s krmo in tudi dimna vrata. Zgorelo je podstrešje ter ves inventar na podstrešju, drugače jc pa hiša ohranjena ter uporabljiva za nadaljno prebivanje v nji. Na lice mesta je došla poklicna gasilska straža, prost, gasilno društvo ter gasilno društvo iz Črne vasi. Škoda maša do 150.000 kron. — Gospod Petkovšck ie zavarovan za 45.000 kron. lj Požar ▼ Kapiteljski ulici 11. V nedeljo, duc 17 .decembra zvečer je nastal požar v drvarnici g. Pavčiča, stanujoč pri g. Černivcu Franca. Obveščena poklicna gasilska straža je v nekaj minutah zadušila požar ter preprečila nadaljni razvoj istega. Škoda ni velika. Prosveta. pr Prireditve Glasbene Matice v Ljubljani povodom njene 50 letnicc zaključi danes, v torek, 19. decembra javna produkcija gojencev konser-vatorija Glasbene Matice. Začetek točno ob 8. uri zvečer v dvorani FilharmoniOne družbe na Kongresnem trgu. Spored ie sledeči: 1. Schubcrt: So-natine op. 137, št. 1 za gosli, igra Pfcifer Leon (šola prof. J. Šlaisa), IV. prip. razred. 2. a) Ritbin-stein: Blišči se rosa; b) Becker: Pomladni čas. Samospeva, poje Korenjak Olga (šola prof. Wi-stinghausen, II. razr. viš. skup.). 3. Sitt: Andantino za. gosli. Igra Jerinol Albert (šola prof. Vedrala, II, razr. viš. skup.). 5. Rachmaninov: a) Odlomki iz A. Musse, b) Tu je krasno. Samospeva, poje Gaj Slava (šola prof. Wistinghausen, II. razr. viš. skup.). 6. Viotti: Koncert za gosli, št. 23, igra Rupclj Karel(šola prof. J. Šlaisa, I. raz. niž. kons. stop.). 7. Chopin: Balada v g-molu, igra na klavirju Potočnik Nilka (šola prof. J. Ravnika, II. r. viš. skup.). 8. a) Ravnik: V razkošni »reči, b) We-hcri Arija Maksa iz opere Čarostrelec, samospeva, poje Banovec Svetozar (šola prof. Sovil-skega, I. r. viš. skup.). 9. a) Škcrjnnc: Vizija, b) Šlcerjanc: Jesenska pesem, c) Pavčič: Ženjica: samospevi, poje Saks Slavka (šola prof. \Vistinghau-sen, II. r. viš. skup.). 10. Novak: Manfred, Balada z« klavir. Igra na klavirju Požcncl Jadviga (šola prof. J. Ravnika, IIL viš. skup.). U, Wcber: Tro-spev iz opere »Čarostrelec«. Pojo: Korenjak Olga, Kocuvan Franja, Banovec Svctozor (šola prof. Wistinghausen). — Vstop prost, pobirajo sc le prostovoljni prispevki za kritje stroškov, oziroma v dar Glasbeni Matici. Ravnateljstvo vabi v prvi vrsti starše gojencev in pa ostalo glasboljubivo občinstvo, da posetijo to produkcijo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Glasbena matica svojo 50 letnico slovesno praznuje te dni. V petek zvečer (15. t. m.) je obširno predaval dr. M a n t u a n i o nje razvoju, ki • jo hkrati razvoj slovenske svetne glasbe kot tako uli vsaj z Glasbeno matico v najtesnejši zvezi Korenina tega razvoja je sledil prav v davni stari vek. V soboto 16. t m. je bil v Unionu simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene matice, ki je prinesel — menda je bilo to prvič — same izvirne slovenske skladbe. Dr. B. Ipavčeva S e r e n a d a (I. stavek) jo sladka stvarca, na vso moč sladko so jo tudi igrali. Res da no gre niti v melodiji niti v harmoniji preko klasikov, pa jn prav zato za razvoj našo orkestralne glasbo jako važen, malo da ne rečem neobhodno potreben Člen. — S t. Premrl je nastopil z >Božično suito«, katere zadnjega dela nismo slišali, ampak samo prve tri. Premrl je po oni plati znan po svoji dosledni, včasih kar brezobzirni boleči harmonični načelnosti, po drugi pa prav tako po neki prisrčni, otroško mili preprostosti, ki jo pa vedno zna odeti v plemenito včasih izbrano obliko mehlco, sočno harmonije. S te druge plati se nam tu pred v'Bem kaže, dasi tudi prve ne zataji, saj mu tako verno služi za dosego močnega nasprotja v žarkem svitu, ki kot blisk posveti v sanjave sence svete noči. Svotonočno čuvstvovanje je lepo izraženo: pokrajina sanja, pastirei piskajo, glasbena misel svete noci nas gloda kot daljne lnčke iz gosto megle — ta del jo tehnično in čuvstveno jako Izvrsten; morebiti bi kdo rekel, da ni bilo treba iskati temo drugod, ker jo jo Premrl zmožen tudi sam ustvariti. toda res je. da je to, kar je, izvrstno, toplo, gorko. V instrumentaciji jc prvi del malo gost, t nekoliko krepkimi barvami v trobilih podslikan. Tretjega dela je pa sama ljubka veselost, tu bo pa trobilo 4 svojimi sijajnimi harmonijami kot nasprotje mehkemu, gibkemu snovanju, ixvrstna. Dolo je zelo učinkovalo. L a j o v č e v A d a g i o »o odlikn jo po izbrano inirui glavni temi, ki se počasi razvnema v Širokem razmahu v čuvstveno meditacijo. Prva stranska temn ima pristno slovanski, nič napačno bi ne bilo morda če bi dejal slovenski značaj. Orkester čudovito zvoni, celo Sčegetajoče, dasi z instrumenti ako varčuje: takoj s prvim mahom se nam kaže zrelega mojstra. Vsa skladba očituje neko prelivanje in snovanje kot gozd v trepetajoči poletni vročini, ko ude ovevn dih mehke toplote, ko Usoč pritajenih glasov udarja na uho in dre-molen zaspanec lega na oko; je nekaj božajoče ga, pa hkrati možatega v tej plemeniti skladbi. Jo bo teiko katera tega večera v vsem dosegala. J e r s j o v a melodramatična »Lepa Vida< jc pravzaprav lep mozaik; vsaki misli da na spreten nafin primernega izraza — vsaj ta občut smo imeli — zakaj do točne sodbe bi se po enkratnem poslušanju pač komaj mogli priboriti: če naj poslušam besedo, ne morem slediti glasb« in narobe. To je pa čisto gotovo, da je Jeraj Jako dober iustrumentator, da glasba zraste do mogočnih viškov iu da je v celoti dobro zadel tisto mehko otožnost, ki v bolestnem trepetu plava nad pesmijo. L e v a r ni le pesmi dobro deklainiraL, ampak tudi glasbo povzel tistih pač v ozko omejenih mejah, kolikor je pač beseda goli meri dostopna. ftkrjančeve reči smo že r. vsem priznavanjem omenili ob priliki, ko so jih proizvajali v operi pri predstavi »Žlahtnega meščana«. Samo da so se nam zdele še lepše kot takrat. Težko bi bilo reči, kaj je bilo najboljše: od ljubkega, lepo razpredenega Andante, sočnega Lento do eksotične, pretkano iznajdene, regimentne turške muzike, da jih jo malo takih v temah — bolje: kretnjah tem, instrumentaciji — in iskrenega prisrčnega čuv-slva v široki, črti srednjega dela v zadnjem stavku. Izkratka: izraznih možnosti mu je v izobilju na uslugo. — Nič manj po drugi plati Adamiču. Co je fikerjane po značaju bolj mehka, rahločutna duša. je Adamičev glavni znak neprisiljena, kipeča živahnost, sončna radost. Njegov »Tatarski ples t kaže v motivih kar najbolj eksotičen, aziatski značaj. Obdelan je kot rondo, instrumentlran draž-ljivo, provejano. Nič manj izvrsten ni njegov >Mož z medvedom«. Kako otroci zažgole in se radujejo nad nerodnim, smešnim medvedovim koracanjem (fagoti), ki mu nagajajo, da se nazadnje proti njim zakadi, nagajivci pa z glasnim krikom odvriščel Za tako reči bo pri nas menda edino Adamič. V tem nas je potrdil tudi njegov >Scherzo< r, motivom »Potrkanega plesa<; to je pravi vrtinec, tako se vse objestno razgreje. Da bi Ie kmalu naSel primeren libreto, la se bo prilegal njegovemu lako izrazitemu čutu za domačnost, živahno, čeprav eksotično življenje, neprisiljeno komiko, zdrav, dobrohoten humor. K. pr Najlepše božično darilo. Narodna Galerija v Ljubljani je izdala za Božič mapo »Slovenska modema umetnost«, ki vsebuje v 27 krasnih umetniških produkcijah — našo moderno v podobi. Opremljena je mapa za današnje razmere naravnost hiksurior.no, umetniško jc izvršil svetlo-tisne reprodukcije zavod Jaffe na Dunaju po slikah Subicev, Ažbcta, Petkovška, Groharja, Vesela, Kobilce, Jakopiča, Jame, Sternena, Tratnika, Var-potlča, Avguste in Saše Šantel ter G. A. Kosa. Uvod je napisal izdaji vseučiliški prof. Izidor Cankar. To lepo delo si mora nabaviti vsaka slovenska hiša. mapa ne sme manjkati na mfti nobenega našega salona ali društvenega lokala, sicer pa sc dajo posamezni listi dati tudi r apanto-žično drevo od najpriprostejših do najfin. vr?t. Na novo došla Specinliteta pri tvrdki JOSIP 7ITEK trgovina $ lisjidlti Ljubiiana. Krakov trgi rr«v2n Mfitnega dem«. Siv.io »fi debelo. Ribe za praznike. Trgovka Ivana Florjaučič. Vodn'kov trg, Liubljnna, ima nu razpolaga od 19. dec. nadalje vsako množino ščuk in karpov najboljše kvaliteto. parni mlin na tri tečaje lokomobila 16HP, priprava za izdelovanje olja še zraven spadajočo nilatllnico na zelo prometnem in pripravnem prostoru za upostavitev žage in razširjanje mlina. Cena 350.000 Din. Naslov pove upraništvo lista pod številko 5170. MIHOVO SEME za potice nudi Sever 9. Prodam ■ po ugodni ceni šupo z opeko . krito 15 X 9 m> primerno za delavnico ali kaj sličnega. Pojasnila da Jodip Slejko, Zg. šiška 82. U»tanovlj«fK> 1 6 «. i, H. £ « O Tf S E c « E « w e S 9 S ga'oše sviter ^am a še rokavice steznike nahrbtnike nočne srajce snežne čevlje vezeno perilo povojn.gaina-e damske jopice volnene jopice otroške oblekce gumbe ca manšete batistasto perilo naramnice, podveze športne potrebščine volnene tricot - hlače ctroške Tetra - perilo moške športne čepice kuhinjski predpasniki volnene in svilene šale ceie opreme za novorojence hlače čepice brisače modrčki dokolenka žepne robe« perje in pub vezene robce svilnate robce kopalne plašče jutranje čepice volnene čepice ovratnike, manšete kombineže za dame flanelaste srajce predpasnike za dame volnene tri ko t- krila moške volnene jopice fine otroške voiičke svilena spodnja krila velika izbira kravat pristno Jager-jevo perilo predtiskarija sa ročna dela g <0 n a v a •a. n 9 9 A A 3 n ar N O Ml ar ■ 9 L ]. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8 Naznanilo. Od dne 20. decembra 1922 naprej se bode prodajalo na »Ljudski stojnici" rt mr raj p ITl&en P° vodstvn tvrdke na Vodnikovem trga ywwCJG flii^DU predoVICA za zn^ano ceno 32"M"0>36 SC Smrekov in borov les fižol,krompir' = 1 .. rv a I I « kll-f«M« 1 *llkl,nM#. Skfl ' ' pri lepi cesti, v bližini Ljubljane, na-proda}. — Naslov pove upravništvo kupuje vsako količino. — Ponudbe * »Slovenca« pod »ter. 5435. | označbo ee ie Novak Makslm.rska c. 84. Zagreb telef. 20-69. Kupijo se tlobro ohranjene stcklcnlcc od kollnske vode, parfumov itd. I. C. Kotar drogerija VVolfova ulica štev. 3. =BII=lll=lll~lll=III=l3l=iCl=l«l=IKI=lll=lll=Kil=lll yj = Kmetska posojilnica | l|ubl|anske okolice v LJubljani lil naznanja »vojim vlagateljem, da bo obrestovala izza 1. januarjo 1923 za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri A. SINKOVIC nasl. K. SOSS UbbU K:., Kestnl Irg Stciv. 1*. atf m m m m =lll=lll=lll=IIIEIIIEIII=lll=lll=lll=IIIEIII=lll=iil vloge po 5°/< ni «0 ni fij iii NAZNANILO, Lovro Pičman - Llublfana stavbeno in galantcrljako kleparstve in vodovodnn infttnlncija Naznanjam cenjenim naročnikom, da sem se valed podiranja delavuiAkln prostorov v Kolodvorski ulici 39 preselil sačasno v StrellSko ulico itev. 20 ter m uajvljudneje priporočam za nadaljna naročila. ■ TGZBm^ loc^ae^ cc ae zc ac : I Izdaje konzorcij >Slov«ocac Odgovorni uicduik Mihael iMosk«Vfi k Ljubljani, J*gotflovan»k« tiskarna y. LJubljani-