/1
HÄ
r
Temelj moderne družbe je odnosno bi morala biti socialna praviänost. Ako ni social ne pravilnosti, ni miru in tudi ne napredka. Ni miru v državi, kjer je del prebivalstva nezadovoljen s svojimi življenskimi pogoji in ni miru v svetu, v katerem žive izkoriSfce valci in izkori&Öani. Absolutne enakosti ni, ker je ne more biti in je ni niti tam,kjer naj bi po besedah propagande morala biti - v komunističnih državah. Vedno je nekdo zgo= raj in vedno je nekdo spodaj; država ne more obstojati zgolj iz ministrgv, vojska ne zgolj iz generalov, tovarne ne zgolj iz direktorjev. 'Človek ni Öloveku enak p® sposobno sti. Zato je nujno neko razmerje, ki odreja vsakemu posamezniku svoje mesto. To razmer= je more biti osnovano le na podlagi socialne praviönosti, ki daje vsem in vsakemu enake možnosti in enake pravice ter nalaga vsem in vsakomur odgovarjajoče dolžnosti in odgo= varjajobo odgovornost.
Predolgo bi bilo, ako bi se hoteli zadržati na vprašanju razmerja med posameznimi plastmi naroda, kastami in razredi v preteklosti. Zgodovina ima vse to popisano in vi= rov je nešteto, da se s tem upoznamo izza dobe suženjstva dalje. Ali je ta razvoj bil nagel ali pobasen prepuščamo slehernemu posamezniku, da presodi v skladu z občimi pogo= ji, ki so jih nudile ljudem posamezne dobe. Eno pa je gotovo: ničesar novega ni nastalo brez spremembe v mišljenju ljudi samih. V različnih dobah so vladala različna načela in različni pogledi na ureditev človeške družbe. Ti pogledi so se kristalizirali in nova načela so pr®eirala v srca ljudi. Poglavitno vlogo pri oblikovanju človekovega mišlje= nja in razmerja med ljudmi je igralo krščanstvo, ki je obsodilo izkoriščanje Človeka po človeku in učilo ljubezni do bljižnega ter strpnost med ljudmi. Krščanstvo je dalo osno Y° za razvoj politične demokracije, ki naj bi ljudem zagotovila po zakonu enake pravice m enake dolžnosti. Ako pravilno pojmujemo krščanstvo, potem ne moremo zagovarjati bor= be med razredi, marveč edino sodelovanje med njimi. Sodelovanje na osnovi poštenosti,i= skrenosti, nesebičnosti in ljubezni. Sodelovanje prinaša sadove tam, kjer bi prezirlji= v°st in nadutost mogla povzročiti težke posledice in ogroziti mir v podjetju, državi, flied državami in po vsem svetu. Namesto sporazuma, ki je osnova napredka, bi izbruhnili nesporazumi, ki so tolikokrat v preteklosti in tudi sedanjosti vodili na barikade,do kr vi, uničenja in splošne revščine za vse razrede.
"Daj cesarju, kar je cesarjevega", more dobiti pravi pomen šele, ko dobi svoj od= itiev v "cesar, daj Človeku, kar je Človeškega". Razmerje more biti pravilno le, kadar i= tt'a tudi obratno vrednost. Kot stroj ne more dati izdelka brez surovine, človek ne more buditi nekaj brez ničesar. Daj stroju surovine in dal ti bo izdelke, daj človeku osnove delo in bo delal.
Komunistična doktrina uspeva na podlagi slabega razmerja med razredi, med ®nimi,ki so "zgoraj" in onimi, ki so "spodaj", Ako uničimo one "zgoraj/, bodo oni "spodaj"rešeni Pritiska in izkorišČcvanja, pravijo komunisti. Materializem boljše stoječih slojev pc -izroča materializem šibkejših. Brezuspešno jo pridigovati poslušnost in spoštovanje po= stave, dokler ta postava ne velja za vse enako in dokler je postava zaradi postave in čokler materializem ni izbrisan iz srca onih, ki so "zgoraj", in ki postave krojijo.Ma= terializena boljše stoječih slojev odn. posameznikov je prvi in glavni zaveznik komuni= zrna. Kjer pa to ni slučaj tudj. komunizem ne uspeva in med nadrejenimi in podre jenimi vla äa harmonično sožitje.
Dali se ti sloji odn. ti posamezniki komunizma boje? Nedvomno. Ce se ga niso nekdaj, ac ga pač boje danes, ko je zrasel v grozečo pošast. Ali morejo ti sloji računati na po ^oč izven svojih lastnih vrst in na nasilno zatretje komunizma? Dogodki so pokazali, da h^~dQMer ne pride do sporazuma in sodelovanja med razredi. Komunizma ne bomo spodbili drug način. Potrebna je izprememba mišljenja in delovanja od spodaj navzgor in
od zgoraj navzdol. Krščanstvo je v nedavni preteklosti precej izgubilo na svoji moČi,ker se njegovi zagovorniki besto niso držali tega, kar so na ustnicah zagovarjali.
Sporazum med razredi je možen, samo lotiti se ga je treba. Öim bolj se bo ta spora zum širil, tem bolj bodo komunistična gesla izgubljala na svoji moči, kajti nihče ne bo Želel dosege svojega cilja preko trupel, ako ga more doseči brez prelivanja krvi in raz dejanja. Tudi možnost stavkanja se bo zmanjšala, kar bo v korist tako delavcem kot podjet nikom. Socialna pravičnost mora postati dejstvo, demokracija življenje. Kaj je prav in ne kdo ima prav mora biti osnova razgovorov in delovanja. Komunizem je ideologija, ki ima svoje korenine v materializmu. Uspešno borbo proti njemu more voditi zato edino ideolo= gija, ki materializem zanika v besedah in dejanjih, a tako ideologijo imamo in je ni tre ba šele iskati. Krščanstvo. Treba je le po njej Živeti in uspeh ne bo izostal. Kdor se brani prvi podati roko v spravo, bo svoj cilj zgrešil, pa naj gre tu za upravnika ali de la^ca. Duh sprave in sporazuma bo vodil do napredka, trma in nedostopnost bosta pahnila vse skupaj v komunistično peklo. Tretje poti ni.
= = s:	= = =
R A Z G L EDI
V. Vilder:	NA. HRBET - ALI NA NOGE?
Članek g.P.Erjavca "Ob desetletnici", objavljen pod Razgledi v 66.štev.Klica Tri= glava, je vzbudil precejšnje zanimanje. G.V.Vilder, predsednik Izvršnega odbora Samostoj ne demokratske stranke in član Jugoslovanskega narodnega odbora, j§ ob njem izrazil svo je nasprotovanje. Povabili smo ga, da napiše svojo mnenje, ki nakazuje drugo plat 27.mar ca, in to danes objavljamo.- UREINIŠTVO.
=+=
Vsi po vrsti hočemo modro in vsevedno razpravljati o sedanjih dogodkih in dajati še nasvete Trumanu, Stalinu, Churchillu, ali pa zahajamo v daljno preteklost in tekmujemo v znanju, kako so pred dvema ali več tisoč leti prišli v sedanja bivališča Slovenci, Hr vati in Srbi, očividno vsak pod svojo zastavo in z godbo, hočemo prerokovati tudi bodoč nost - toda, glej, o dogodku, ki smo ga vsi več ali manj preživeli, o 27.marcu, so med nami globoke, osnovne razlike.
Dva datuma se borita za naše simpatije: 25.marc in 27.marc. Prvi: pametna kapitula cija, a drugi: nori puč.
Zares, potrebno se je vprašati:
Mar naj se divimo Leonidu, ki je s svojimi padel v soteski, ker so Perzijci že ta= ko ali tako vdrli v Grčijo; mar naj se divimo Demostenu, ki je pravočasno ali zaman opo zarjal Atence na imperialistične osnove Filipa Makedonskega; ali naj se däyimo Dantonu, ki je junaško končal na morišču, a ne onemu Foucheu, ki je pametno preživel vse režime, ker je izdal i revolucijo i Napoleona; mar naj se divimo Jeanne d'Arc (Devici Orleanski)» osemnajstletni kmečki deklici, ki Je tako noro udarila po Angležih in končala na grmadi» a ne onemu Cauchonu. ki jo je tako pametno obtožil; mar naj se divimo narodni eksplozi= ji (brez voditeljev), ki je zrušila osovraženo Bastiljo, čeprav v njej ni bilo nedolžnih žrtev...? Mar niso nori vsi oni, ki so se dali za velike ideje svobode razpeti, ubijati in mučiti, a pametni oni, ki so jih obtoževali, ubijali, ter oni, ki so mučiteljem slu= žili? Mir ni bil nor Karadjordje, ki je s češnjevimi topovi dvignil vstajo proti veliki turski carevini in zato tudi plačal z glavo?
Mirno, lagodno in sebično življenje ne piše zgodovine. Zgodovina se začenja s tra= gedijo človeka, v borbi z realnostjo in nadmoČjo.
Od primerov takih poedincev Žive potem duhovno tudi ostali, skupine, narodi, Člove stvo. Takšni vzori delajo ljudi ljudi.
=+ =
Omalovaževati in celo pljuvati na 27.marec pomeni omalovaževati in pluvati na ono, kar te je z eno potezo vrglo na svetovno pozornico.Pomeni gaziti po najlepših straneh zgodovine.
Sodelavci 27.marca? To niso zarotniki, ki so si med seboj obljubili, kujoč skozi me sece načrt, kako zrušiti eno in postaviti drugo vlado. Malokdaj v zgodovini so anonimne sile naroda skovale tako vstajo, kot je bila ta. Sodelavci odn. izvršitelji so samo upo rabili tisto silo, ki jo je pripravila Cvetkovičeva vlada, da brani pred narodom 25.ma= rec. V vojašnicah je bilo stanjo pripravljenosti, pa so vstajo izvedli oni, ki so se ta krat nahajali na položajih: tako general, polkovnik, major, kapetan in prostak. Zato ni bilo potrebno krvoprelitje. Vsi so se pokoravali svoji vesti, svoji zapovedi.
Da se razumemo: 27.marc je trajal samo on edini dan. Vsa spontanost, ves idealizen> vsa lepota se je osredotočila v tem dnevu. In - končala se je tega dneva.
Katera je glavna karaktpristika tedanjega naroda, v glavnem Srbov? Improvizacija , hrabrost. Ako mu to odrečete, kaj ostane?
Št.68.
3 .
Po 27.marcu so se naravno pojavile v tisti strašni in breziagledni situaciji vse 'Vsakodnevne značilnosti: brezglavost v organizaciJi^.p.ojnanJkanJe državniškega vodstva in autoritete po desetih letih neodgovorno vladavine, diktature dinastije.,.
Prof.Slobodan Jovanović Je rekel na svečanosti..JND. 8.aprila v Londonu: "23.marca se Je končala ena doba in 27.marca se Je začela druga, ki se Še ni zaključila." Začela se Je tudi z demokratsko vlado, v kateri so bili zbrani vsi 'predstavniki Spfcov, Hrvatov in Slovencev. Da ni bilo vojne, bi to moglo pomeniti'hdvo dobo.
Niti vojna nemškega imperializma, kakor ne okupacija sovjetskega imperializma, ni niti plod niti delo male Jugoslavije., Ona Je samo ena izmed žrtev.
In če Je žrtev, kot toliko-drugih, potem Je v zgodovini samo eno vprašanje: ali Je žrtev pokorno ih mirno šla v klavnico, ali pa se Je svojemu krvniku zoprstavila...
"... Jugoslovani so 25.marca 1941 legli na hrbet, Srbi ,sd se 27.marca 1941 dvignili na noge," Čitam v Članku Adama Pribičeviča, ki ga Je g.D.Cveitkovič nepooblaščen objavil v svoji brošuri in s tem odgovoril na svoje vprašanje "Resnica o 25.in 27.marcu".
Gotovo Je sedaj že to:
Dolgo, .za nami se bodo spominjali in slavili 27.marc, medtem ko bo Ovetkovičevo-imč' vezano nanj le v' toliko, vkolikor Je bil na ta dan odstranjen z oblasti in aretiran.
J A V N 0 MN E N J E
Ob desetletnici11.- "Z velikim veseljem pre biram Vaš drugače pameten in demokratski Ča sOpis. Že Večkrat se Vam hotel kaj napisati - besede pohvale - pa Je vedno kaj vmes pri šlo. Ko pa sem prejel '66.št.KT si nisem mo= gel kaj, da ne bi sedel in Vam pisal.Izred= no neprijetno me Je dirnil članek OB DESET= LETNICI. Kb Je izbruhnil puČ sem bil Še mlad, toda - ne da bi me kdorkoli plačal - puČ se mi Je zdel to, kar piscu Članka ne ugaja:Ju naška čeprav usodna odločitev Jugoslovan = skih narodov, izraz vpije obdržati svobodo, ki nam Je bila bolj ali manj "podeljena", pred 25 leti ih točna zavest, da bo za to treba Žrtev, öe pomislim nazaj na vse’ žrtve^. se zgrozim, a vendar bi dal svoj glas za z o' Petni puč, če bi o tem lahko glasovali.Ver= jamem, da piŠČevi podatki držijb,. Pristavil bi le eno: cele dni predno je princ Pavel Podpisal pakt,so bile v LJUBLJANI demonstra cije, ki so jih organizirali mladi anti-to= talitarci. Seton Watson in Donovan pa nista 3an.es nobena merodajna Činitelja več, kot Vsakdo ve. Dejstvo je - ki, sem ga v svojih stikih z zavezniškimi oficirji in dostojan stveniki znova in znova ugotavljal - da ima Jugoslavija, pa Čeprav Titova, še vedno ve= lik renome ravno radi puČa 1941. Da so- se 1.1940 posluževali "faktorjev" odpora tudi razni zapadni.agenti, je razumljivo. Ali bi pisec Članka mogel n.pr. zamerijti danes sov Jetskemu državljanu, ki sodeluje z zapadni= mi "agenti". Jaz ne morem, ravno tako pa tu 3i ne Jugoslovanom iz leta 1940, ki so - ra 3i pro-Hitlerjeve vlade morali iskati taj= nih poti do zaveznikov in prijateljev.
M.K., Trst.
Nekaj pisem v zvezi z uvodnikom št.67."Na= čelnost - problem sedanjosti.11 :
"Tragiko odnoŠajev v svetu vidim v dej= stvu, da se Združeni narodi, kot zametek svetovne vlade, po svojih statutih ne smejo Vmešavati v notranje zadeve posameznih naro 3oV. Dokler SoVjetija gnjavi svoje državlja Pe, je vse prav1. Nihče niti ne pisne.'Ko^pre
stppi to zatiranje, državne moje, tedaj se Združeni narodi zganejo - navadno prepozno. Vojna je že tu. Položaj je Še bolj perfiden, če ima Sovjetija sVojo peto kolono.In pred tem dejstvom stoji danes nes.ovjetski svet. Ali pa Vzemite slučaj Malanove rasne poliV tike v Južni Afriki... In vendar je tako ne moralna, zločinska.' Sicer pa: demokracija, Zapad, je rodil marksizem in moralna' beda demokracije je privedla do komunizma. Ka’te ra država ima danes tako čiste roke in Či= ste ideje, da bi okoli sebe mogla združiti svobodoljubne ljudi sveta? To se ne doseže s podpiranjem skorumpirane in asocialne'JcH ke Ćangkajška in Sygnam Reea, niti ne z 0= gnjem in mečem na Malaji, pa tudi ne s fa= voriziranjem reakcionarnega Bao Daia kot ne z zaviranjem Želja afriških redov po samo= stojnosti in samoupravi."	J.H.
"Morda Vas bo zanimalo mišljenje, ki ga v zadnjem času često.slišim pri posameznih Britancih. Namreč nekateri tolmačijo prija teljstvo s Titom takole: "Mi nismo proti komunizmu, ker je komunizem dovoljen v Bri taniji in zato tudi nismo proti Titovemu režimu v Jugoslaviji, ki je komunistični. Smo pa proti sovjetskemu imperializmu, za= to pomagamo Titu, ker se je temu hrabro zo prstavil. Na Koreji se ne borimo proti ko,= munizmu, niti ne na Malaji, niti kje drugje, marveč proti sovjetskemu imperializmu." To mišljenje se mi zdi zelo zanimivo.Verjetno je, da se je razširilo tudi v USA: To seve da pojasnjuje pomoč Titu, kar^ftima nobene koristi za britansko KP, ki jo smatrajo za orodje sovjetskega imperializma..." V.A.
"Ko sem prebral uvodnik v 67. štev. KT šeni se ob omembi Časnikarja Pearsona spomnil po dobnega Članka, ki ste ga v prevodu objavi li v 58.Štev.KT. Bil je to članek ugledne= ga angleškega pisca Muggeridgea,‘ki je pre cej razložil' "okoliščine, ki danes silijo Zapad, da podpira Tita."
... "-'iV	i:;:.	if RAZGLEDI
‘X'. ’ J ab'V.	:	..T.I■
P*B. i
Pred nekaj• tedni praznoval svojp osemdesetlenico pisatelj Prajio Sf”llnžgar. Nje= govo ime pozna • med Slo^ähci pao vsak otrok in mi vsi smo se navdüäevay. ^b; njegovem Pod svobodnim soncem, Divjem lovcu, Stricih^itd. Nobenega dvoma.ni - Plnžgaij? spada med vrho ve slovenske moderne literature, kakor Župančič.	,	/
. Toda ravno ti dve imeni nam, bolJ.nego vsa dolgovezna teoretična razpravljanja,naj nazornejäe dokazujeta, kako relativna. Je fraza, da so pisatelji in umetniki ',vodniki,,na roda, nekake bakle^ ki hodijo^pred.njim in im^cažejo pota. Da, tudi tald so in imeli smo Jih tudi pri nas, n.pr. PreČereh,' Levstik, Cankar. Toda literarna zgodovina nam na drugi strani kaž.e tudi cel h Vrs tO' hfcjveč J ih umetnikov, peresa, ki so bili pa, reoimo, politič» no naravnos-fc reakbionar Ji,* n,pr;DostoJevški, Tudi med Slovenci Jih ne manjka, n. pr; Tav= Čar. In drugi n.pr.neverjetni naivneži, n.pr.Gregorčič. Ne, ne, literarni zgodovinarji naj kar prenehajo s frazarjenjem o pesnikih in pisateljih kot nekakih prerokih narodov. Sedanja zvezda na slovenskem komunističnem nebu. Pr.Bevk, ki Je tudi nedavno praznoval nek svoj jubilej, Je veljal n.pr.20 let za enega najvidnejših načih "katoliških" pisateljev, a kdor je poznal le malo njegovo zasebno življenje, se je pač moral le nasmihati -"katoliški morali", kakršno je kazal ta "vodnik". In Župančič? Ta veliki poet je bil pač zelo, zelo majhen junak in Če manjši vodnik. PoznejČi republikanec in revolucionar - se veda šele, ko je- začelo to donasati visoka odlikovanja in prav mastne nagrade, ni upal n.'pr. 1918. podpisati niti protesta proti tedanjemu ljubljanskemu županu dr.Tavčarju,ker je ta ob Cankarjevi smrti odklonil izobesiti Črne zastave, 1.1921. si ni upal navzlic dr.Prijateljevim napornim dokazovanjem podpisati tako zmerne avtonomistične izjave slo= venskih kulturnih delavcev, pozneje je prostituiral svojo muzo s pesmimi kralju Aleksan dru in Petrčku, bil je previdno vedno "na liniji" režima za časa diktature kralja Alek= sandra, pod Graziolijem za Časa-italijanske okupacije - in za vsak primer - že tedaj tu di, Čeprav za enkrat seveda. ŠejSrtrogo anonimno, tudi '.'na liniji" OP ter je zaključil svo jo pot narodnega "preroka"; s propagandnimi pesmimi za komunistična "ljudska posojila"in za Titove rojstne dneve.	.7. 7:7
Finžgarjevo "narodno preroštvo" je pa čisto drugega kova nego Župančičevo.Finžgar ni bil nikoli oportunistični strahopetec in Časih celo lizun, kakor Župančič, pač pa Vse svoje življenje - konfuzni švadroner. Že rajnki dr.J.E.Krek se je Če pred prvo svetovno vojno izrazil o. n jem,, da je politična "'šema". Ob začetku prve svetovne vojne je bil med onimi redkimi kulturnimi delavci, ki jih ni bilo sram podpisati Vloge, naj se premože= nje Slovenske Matice, ki jo je bila avstrijska oblast tedaj razpustila, izroči Leonovi družbi, kar-ga pa Seveda ni prav nič motilo, da bi ne bil komaj dve leti za tem med naj glasnejšimi propagatofji.maJske deklaracije* L.1931. je prišel general P.Živkovič v Lju bljano uradno vabit slovenski katoliški tabor, da bi se priključil njegovemu diktator= skemu režimu. Ob priliki velike večerje, ki jo je„tedaj priredil v veliki dvorani hote= la Union, so vsi govorniki po vrsti odklonili to vabilo in pogumno povdarjali slovensko stališče in zahteve, zlasti Župan N.Novak, edini Finžgar je govoril tak dvoumen in koh= fuzen govor, da so se vsi spogledovali in zgražali celo kmečki Župani. V pozni jeseni L 194-1.» ko se je začel v Sloveniji prvi rdeči teror, je na številnih sestankih jasno in glasno odklanjal komunistično "osvobojenje", a ko je komunizem 1.19A5. do pasu gazil po slovenski krvi, ni bilo-menda niti enega sprejema, odbora in komunistične slovensko-sov jetske manifestacije, kjer rte bi manjkal tudi Finžgar. Cn. velja v naši slovenski moder= ni ?.i’;eraturi za najmočnejšega poeta naše patriarhalne kmečke samobitnosti, a ga to prav nič ne moti, da ne bi ob zatoran svoje tako pestre življenske poti z vso svojo avtorite= to moralno podpiral tiste izrazito neslovenske ideje, ki hiti likvidirat ne samo nekda= njo poezijo našega kmeta, temveč tudi kmeta samega in ga spreminjat' v sužnja komunistič ne države.
Samo to se mi je zdelo umestno povdariti ob tem Finžgarjevem jubileju, k* ga komu= nisti obsipajo s priznanji ih mu obešajo n^ prsi svoja najvišja odlikovanja. Da, so med pesniki in pisatelji tudi "vodniki in preroki", kakor v vsakem poklicu, a prav nič manj ni tudi oportunistov, zmedencev.in pustolovcev itd., kakor v vsakem drugem stanu. Lite= ratje so bolj odraz sodobnega Življenja z vsemi njegovimi cilji in upi in tudi z vso du hovno zmedenostjo, neuravnovešenostjo in pokvarjenostjo svoje dobe kot pa "vodniki in preroki". Dokaz za to trditev nam Je poleg Finžgarja n.pr. tudi predvojni katoliški li= terarni arbiter France Koblap, ki je tudi nedavno praznoval svoj jubilej, menda šestde= setletnico.
KLIC TRIGLAVA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO - prvi in tretji ponedeljek. Letna naroČina znaša 24/- odn. 6/- četrtletno. Dostavljamo v vse dosegljive države. Naročnina ža inozemstvo je ista'S‘posebnim doplačilom za letalsko dostavo. Vse informacije nudi Uprava Klica Tri glava, 53, Bucks Hill, Chapelend. Nr.Nuneaton, Warwickshire, England. - ŠIRITE K. T.
• • ■ •OB' 'FINŽGARJEVI OSEMDESETLETNICI
a r v------------------------------
nv
t .7 t. •!
Št. 68.
KLIC TRIGLAVA
Stft5.
S T AR D U H IN SUH K R U H ( 'Pocočilo dopisnife.' iz NemĆije) '
Cene se sicer dvigajo po vsem svetu, a v Nemčiji je stvar podvržena äe večjemu ni= hanju, ker živimo domala od* milosti USA. Poleg tega teže Nemci k gospostvu, čeprav polo vica od njih ne more kupiti niti suhega kruha. Vsi upokojenci žive zgolj ob krompirju, ker za kruh ni dovolj cvenka, saj stane hlebec kruha 90 Pfenigov. Nemci-begunci žive v nepopisni bedi in tiče po neštetih taboriščih, raztresenih po deželi. Denar je na hitro izgubil veljavo. Še večjih težav pričakujem v naslednjih mesecih. Vse živi že na dolgo= ve.	'
Verjetno se bo nemška notranja politika premaknila v smeri socializacije. Ljudje nuj no dolže Adenauerjevo vlado in njeno politiko svobodnega gospodarstva za sedanje težko stanje. Zato mislim, da bo dr.Schumacher, vodja socialistične stranke, novi mož, čeprav dvomim, da bi on mogel odstraniti težave. Na kratko rečeno je takole: velika večina Nem oev štediti ne more, ker živi iz roke v usta. Oni mali del pa, ki bi lahko Žtedil, živi po. načelu: poženimo vse po grlu, saj ne vemo, kako dolgo bo še Šlo. Vsi jočejo po Adolfu, Češ kako je takrat dobro bilo. Seveda je bilo, Nemci so ropali po vsej' Evropi in pošilja li domov. Krznene plašče so‘se Nemke takrat sramovale nosti, ker ga je imela "vsaka sluz kinja". Jasno.	-
Kdor misli, da je Nemčija prebolela hitlarizem, se krvavo moti, Šflski otroci pro= slavijajo zopet tajno 20.april, Hitlerjev rojstni dan,- Tukaj je sedaj razstava o "nem= ški domovini na vzhodu" ("Die Deutsche Heimat im Osten"). Gorostasne karte in zemljevi= dij "Khlturni vplivi" Nemcev segajo vse do Kijeva. Vsalc razume lahko to po svoje.Le za kaj neifdo Stalingrada? Tolmačil sem si to "kulturno delovanje" na vzhodu z masovnimi po kolji Zidov, ciganov in Slovanov vsake vrste.
Potem pa se še nekateri zavzemajo za poedine gospode, ki še sede v zaporih pri Ame rikancih - za gospode, ki s® sami priznali (bili so poveljniki specialnih trup), da pa= da na njih odgovornost za smrt 90.000 ljudi.1
Seveda, Nemci so danes Zapadu mnogo važnejši nego vsi ostali, zlasti mi begunci.DP so zopet ono, kar so bili takrat, ko so jih Nemci za Časa vojne vlačili na delo. Upravo taborišč so prevzeli Nemoi,.večina bivši "naciji"; v IRC najdeš povsod Nemce,- Zelo ne= prijetno je danes v Nemčiji.
KREPKE BESEDE
0 Nemčiji in nacistih je povedal koncem marca par krepkih hesed Sir H, Sha v/o ros s, se čanji minister za delo in tedaj pravosodni minister, ki je bil glavni britanski tožilec fta niiremberškem procesu. Izrazil je svoje osebno mnenje, da bi zdaj, ko se Nemčija vra= Ča v mednarodno Življenje, ne bilo nič bolj napačnega kakor pobeliti naciste. "Morda so nekateri v Nemčiji, ki bi hoteli postaviti izpustitev vojnih zlocinčev kot ceno za nem= ško sodelovanje." Temu se ne smejo ukloniti, ker bi sicer le dajali poguma, da ožive.ka li nemškega nacionalizma in militarizma, za katere so upali, da so za vedno uničene."Dej stvo, da so tudi komunisti zagrešili Črne zločine, ne napravlja nemških zločincev za do= brotnike človeštva." Komunizem nas ne sme pripraviti do tega, da bi imeli vsakogar zapri jatelja zakona, reda in demokracije, če je bil ob svojem Času sovražnik komunizma.
• ‘VOJAK IN POLITIKA
Kot da se je porušila gora, je odmevalo po svetu, ko je predsednik Truman odstavil generala MacArthurja. V Združenih državah je plamen notranjih strankarskih nasprotij do bil novega goriva in "velika debata" je zabučala z novo močjo. Vzhodni rdeči svet se na slaja ob razpravljanjih, katera se diktatorjem vedno zde slabost demokracij. Ostali za= Padni svet pa z zanimanjem spremlja razvoj v Ameriki, ker utegne določiti smer bodoče ameriške zunanje politike.
Ni naša stvar, da bi razsojali v sporu, ki je zadeva USA. Tam bodo o njem dovolj go vorili. Vsekakor pa si je zanimivo ogledati prizadeta načela.
Jedro znane zgodbe je sledeče: General MacArthur je spravljal v zadrego Trumanovo vlado z glasnimi izjavami, ki se niso strinjale z uradno ameriško politiko. Po odslovit vi je v govoru pred Kongresom povzel svoje mnenje, da je treba poostriti gospodarsko KLo kado Kitajske, z mornarico blokirati kitajsko obalo, dovoliti polete nad obalnimi prede li in Mandžurijo ter omogočiti nacionalističnim Kitajcem na Pormozi operacije proti ko= fflunistom. To je po njegovem in po mnenju republikancev edini način, da Zapad uspešno kon Ča vojno na Koreji. Po mnenju Trumana in njegove vlade pa bi taka politika le razpihala krajevni spopad na Koreji v splošen požar v Aziji. Tega mnenja je med drugimi tudi an= gleška vlada.
Kot rečeno, o tej politiki dovolj razpravljajo v Združenih državah, kjer se jih ne Posredno tiče in kjer je to domača zadeva. Kdorkoli ima prav, dejstvo ostane, da se je

Str'. ö;	KLIC TRIGLAVA	Št. 68.
' •	;_« (7	mM
generalovo mišljenje ostro razlikovalo od '^slj'eh'^ir::ftjegoVrS"'vlade. Ameriški predsednik je vrhovni poveljnik ameriških sil. Vojska je podrejena vladi. Kajti le vlada odgovarja parlamentu in na ta naŠin narodu. Tako je in edino tako je mogoÖe.v;demokrati&ni državi. Sicer bi bila kratka pot do vojaške samovolje in diktature, be se.gene!Fal očitno ne stri nja z ukazi nadrejenih, ne more vršiti svojih dolžnosti. Kot ,je rekel ob tej priliki gen; ELsenhower, da mora mož, ki nosi uniformo, upoštevati omejitve,;-ki-so -zvnjo v zvezi.
Seveda se ustavimo ob pomisleku, kaj naj bi general napravil, ko še. mu je zdelo, da vlada nima prav,- Kdo je zares imel prav, bo pokazal 6as, Niti malo pa se ne spremeni dej stvo, da mora poslušati vlado, dokler poveljuje. Na izbero mu je ostalo, da odstopi in glasno razvpije.vladne napake ter doseže spremembo. Izbral.si je drugo pot - morda bolj dramatično, a končno prav tako,	;
•Pet 3,et je gen.MacArthur učil Japonce demokracije. A dobro je pripomnil nek; Japonec, da je najboljši pouk v demokraciji, kar so jih dale Združene države, prav odpoklic gen.,-MacArthurja. Očitno so pokažale, da je vojska podrejena ljudski .oblasti^-er r+;:.
~ ~	~ “ ~ “	- -.-r?.- “	.■*.	plr; r-r- ■"• erv	jr ■ ,r - - - '
n. iq-rjo'/	. ...ii':'	-ti-;,--.'-,'	-sj	-:t •'•:.••
:.ih. /.-jl.-.iiv"	POTREBNO JE POJASNILO	os	^
,!rSlov9niji!,i^ glasilu Slovenske katoliške skupnosti, je ..v,uvodniku "Ob robu" (št.4.) neki.,gvKako poučeval. Slovence, da "sam©' tisti, ki se prišteva k'.našemu krogu, -ima pravir co kritij i^.prsdlogov, v kolikor se tičejo naše skupnosti".	; a
Želeli .bi-pojasnila g.Kakota, kat e r.o skupnost je pri tem mislil- kateri krog je i-mel v mislih in kako si on zamišlja sestavo Slcvenske katoliške,.Skupnosti,; V: bije- listu je svoj članek priobčil,	r Tl ."-i ■
Prepričani smo, da bo takšno pojasnilo pripomog" u do večje jasnosti in modrejš:'.h od noša jev med' slovenskimi katoličani.. •	; .r ,.; -
i SOCIALNI SKLAD 29. OICTOBRA	,,,
■ »	vc • .;	;
Graz, 7.aprila.- Pred kratkim ste nas po novno prijetno presenetili, ko ste nam po= slali zavitke, za katere se Vam iskreno za« hvaljujemo.
Vaša neumorna, delavnost in.nesebično iz= kazovanje pomoči nam je dokaz-velikega,in plemenitega poslanstva, ki ga-vrše slcven= s ki: dobrotniki v Angliji med ...preostalimi be gunci.; po. Evropi.	- ;'.fnr : .
Z izrazi globokega spoštovanja in hvale= žnoati Vas prisrčno pozdravljajo i? Graza '•	v Kirnove o .pjranc
jry	Žusteršič Stanko
Pčvše Lojze
Gospod Mihael Pešec iz Bedforda je pod okriljem Socialnega Sklada 29.oktobra pošlal zelo revni družini v Avstrijo paket v vred= nosti £ 5.10.0.
Gospa S.S. iz Brazilije se Je obvezala, da bo pod okriljem Soc.Sklada pošiljala vsak mesec paket s hrano na pljučih Delnemu Slo= vencu v Nemčijo ali Avstrijo.
Slovenski novinarji v Britaniji pa so iz pošiljke, ki so jo prejeli iz USA, odstopi= li Skladu 11 mesnih konzerv.
Pomočilo Sklada za april»izide v prihod= nji številki Klica Triglava.
Darove in prispevke za Sklad pošiljajte na upravo KT, 55, Bucks Hill, Chapelend.Nr. Nuneaton, Wajrwickshire, England, ali direkt no na ..upravnico Sklada:’	r.,:
gdČ. Vida Zabavnik,
29, Tunis Road, *•
:London, 7412.
Vsem darovalcem iskrena hvala.*
• . •	• J-j •	•
■i" .:.i:	, ^ SERGEJ RUMJANCOV -
■ ■j.1;- ..r..' ,v
Trst, koncem aprila.-Ifes dopisnik poro ča: 19.aprila se je vršila žalna svečanost (panahida) za Sergejem Rumjancovom, ki ga je 'bolgarska fašistična policija živega sežgala leta 1925..iSpominski;govor je dr= žal g.Mitev Angel, Član vodstva sekcije Bolg.Nar.Odbora za Svobodno Tržaško Ozem= Ije,	, fr--;ortf-o-s;
Ko je bil Petkov Petko, namestnik Stara .bolijskega in brat Nikole Petkova,ubit na sofijekih ulicah, je Rumjancov spesnil svo jo najlepšo in najveličastnejšo pesem "Gr miš, žigosvaŠ" ("Grmiš, A^snanjaS'), zaradi katere- se je moral v bodoče skrivati pri kmetih na deželi. Toda policija ga je uje la in vkovanega v ver.-e prepeljala v So= fijo. Po neuspešnem zasliševanju ga je vr gla živega v peč.
Svečanosti so priposiprovali vsi Člard B. N. K.-sekcija Trst ; na." Čel c. z Grigorov 7u cem, bolgarski emigr^n;«!,. predstavniki Hrvatov ter Rusov, '■	j. ■..
,	' -v. «»f«
TI^O V ATLANTSKE ZVEZI
Po poročilu "Ameriške Domovine" posnet mamo, da^Tito sklenil v decembru lanskega leta tajni dogovor v Bruslju, Belgija, po katerem je Jugoslavija pristalp. na sodelo vanje s Članica: o. Atlantske zveze v Sredo zemlju v slučaju vojne.
Kakor je poznano, je Titova vlada urad no zaprosila zapadne sile za pomoč v oroŽ ju.
Oproščamo se vsem naročnikom,ki so zaradi tehničnih zaprek prejeli 67.št.brez glave.
KLIO TRIGLAVA
Str.7.
kt. 68.
o
FEDERATIVNA JUGOSLAVIJA
Uredništvo Klica Triglava nadaljuje z «dgovori, ki so jih na njegovo vprašanje po= dali begunci, ki so nedavno pribežali iz domovine, kakor tudi ljudje, ki Še danes žive doma. Zaslišani prihajajo iz najrazličnejših krajev in pripadajo najrazličnejšim pokli= cera. Med njimi so tudi trije člani Komunistične partije. Imen iz razumljivih razlogov ne moremo objaviti. Begunci so podali svoje odgovore,čim so prišli na varna tla, tako, da razpoloženje emigracije še ni moglo vplivati na njih mišljenje. Starost zaslišanih se gi bije med 23 in l+O leti. VkljuČ.eni so tudi Srbi,. Hrvati in Makedonci.
s s = 4- =: = =
x I
VPRAŠANJE: Ali obstoja prepričanje, da je federacija dobra in .primerna institucija kljub potenciranemu stvarnemu centralizmu, ki bi mogel zmanjšati vero, zaupanje v fede= racijo? Ali mislite, da je možna Jugoslavija, ne da je brezpogojno vezana na idejo o e= nem jugoslovanskem narodu? »
ODGOVOR: Splošno mišljenje je,-, da je federacija kot institucija primerna in dobra. Toda današnja federativna Jugoslavija je samo fikcija. Današnji diktirani centralizem je v praksi tak kot je bil predvojni. Obstoj Jugoslavije nikakor ni vezan na idejo o enot= nem jugoslovanskem narodu. Prednje mišljenje izraža veŠina odgovorov. Zanimivi pa so Še dodatni komentarji posameznikov:
Nek komunist pravi takole: "Federacijo sprejemajo ljudje kot gotovo dejstvo,ki ni ma velikega ali nobenega vpliva na njihovo življenje. Tudi zmanjšani centralizem ali oe lo njegova odprava, ne bi bil zdrav za tako male narodnostne skupine kot so jugoslovan= ske. Jugoslavija je ne samo možna kot federacija (brez vsiljenega vsejugoslovanskega na oionalnega pokreta, ki je bil v praksi bolj razširjeni srbizem), marveč je treba to stvar prepustiti normalnemu razvoju,- ki pa je mogoč, vendar-le vezan na zelo dolgo dobo. Jugo slavija kot federacija je zdrava misel, ki daja vse možnosti nacionalne svobode in strp nosti ter obenem omogoča večjo gospodarsko celoto, ki se precej spopolnjuje."
Drug komunist pa odgovarja: "0 federaciji ni med Slovenci niti govora, ker so vsi prepričani, da je federacija samo na papirju in prav za prav Slovencem tuja, ker se Še Vedno govori samo o Srbih, Hrvatih in Slovencih, medtem ko sploh ni govora o drugih na= rodnostih in smatrajo Makedonijo za sestavni del Srbije, istotako tudi 6rno goro. Bosno pa delijo na srbsko in hrvatsko."
In tretji dodaja: "Jugoslavija z idejo o enem jugoslovanskem narodu je nemogoča. Morda bi se Slovenci kdaj na zunaj podredili temu fašističnemu načelu, na znotraj pa ni koli. Logično pa je brez diskusije, kaj bi na to rekli Hrvatje."
V nasprotju z gornjim mnenjem beležimo sMečo izjavo: "V splošnem je Jugoslavija nezaželjena, najsi bo federalna ali centralistična. To pa ne samo zaradi višje kulturne ravni Slovencev* ampak tudi iz ekonomskega stališča. Z ozirom na zaostalost ostalih pre delov Jugoslavije je nujno, da ostale republike Slovenijo izkoriščajo. To izkoriščanje je danes dosti večje, kot je bilo v prejšnji Jugoslaviji. Saj je vsem znano, da mora slo herni državni uradnik brezpogojno sprejeti službo kjerkoli v državi in proti premestitvi ni pritožbe-. Vsakdo, ki konca študij, skoraj lahko pričakuje, da ga pošljejo ali v Srbi jo, Mikedonijo ali kam drugam. V Sloveniji ostanejo le oni, ki imajo z ozirom na politLÖ no zavednost posebne privil, gije. Pa ne samo to. Tudi blago, ki ga izdelujejo slovenske tovarne, gre po večini v ostale republike ali v inozemstvo, devize pa zopet Črpajo osta li. Ali če pogledamo "prostovoljno delo". Ali niso bili primorani slovenski študentje, da so šli delat na Brčko-Banoviči, Šamac-Sarajevo, autostrada Zagreb-Beograd? Saj se ce lo kaznjenci v slovenskih zaporih pošiljajo delat v ostale republike, Vsled tega ima Ti to po vsej verjetnosti več pristašev drugod kot pa v Sloveniji, kar je bilo tudi razvid no iz rezultata zadnjih volitev. Seveda te volitve ne pomenijo nič, ker so nesvobodne in rezultati taki kot so si jih zamislili komunistični funkcionarji, vendar kažejo veČ= ji odstotek nasprotnikov v Sloveniji kot kjerkoli drugje."
VPRAŠANJE: Ali je praksa, razpoloženje prebivalstva dokazalo, da je sedanja razde litev na šest republik dobra? Bi morda Bosanci rajši hoteli biti pod srbsko odn.hrvatsko republiko, kot pa da so v lastni - BiH - republiki? In kaj veste o Makedoncih?
ODGOVOR: Na prednje vprašanje uredništvo KT ne more odgovoriti z enotnim odgovo= rom^zaslišanih, niti ne večine njih, ker so mnenja preveč deljena. Zato uredništvo pre= pušča besedo zaslišanoem samim.
"Praksa je deloma pokazala, da so narodnosti v raznih republikah soglasne s seda= njo razdelitvijo na Šest republik. Makedonci pa so Še vedno bolj Bolgari kot pa Jugoslo Vani."
"Smatram, da vprašanja Bosne in Hercegovine ne poznajo dobro niti Bosanci sami.To
vprašanje je lahko reäiti s plebiscitom, ki bi pa"verjetno odlomil v korist Hrvatov.Gle= de Makedoncev pa ne smemo pozabiti, da so v osvobodilni borbi sodelovali mnogi žblja^i,.sred njega sloja (trgovci, obrtniki, uradniki), ki so kasneje odst opili
cionalnih momentov.' Sicer pa ima. sy.pjp_ veljavo .tudi makedonska preteklost, ki se je izka zala v^raznih manifestacijah, ki so na raziiShe nia^ijie -stren»l:e-'zW-nacionalno neodvisno= št jo. Čežpa. daftes gledamo na makedonsko'-vprašan ja z nacionalnega stalisća, moramo prizna ti, da je med'ikkedonci močno dicorela miselynaclonalne. samostalnosti (z ustvarjanjem ma fcedbnske ga leji j ižievnega jezika, z že objavljenimi knjigami, in z že priraslo* nacionalno za vestjo, posebno med mlajšim rodom) i Pravtako ne smemo pozabiti, da so bili Iv^kedcnfci v zadnji vojni pod bolgarsko Mokupacijo-M; kar vsekakor negativno deluje na; !veal?o;poMŠel nekega böäoÖega bolgarskega stremljenja.“	. -	^
“Praksa in razpoloženje prebivalstva je dokazalo, da je sedanja razdelitev ha sest republik slaba in nepotrebna in.v nobenem slučaju koristna, ker ‘s tem se" je povečala bi rokracija v državi, ustvarjajo se lokalni patriotizmi, pomnožijo se stroški za vzdrŽeva= nje ministrstev itd. in v bistvu se pa nič ne izpremeni, ker je vse ostalo kot prej t.j. centralizirano vse v Beogradu.r Bosanci, po mojem mnenju, se zavedajo, .da od svoje BiH republike nimajo-nobene koristi in zato je njim vse,eno, đe bi v kaki bodoči Jugoslaviji prišli pod srbsko ali-hrvatsko republiko združeno v Jugoslaviji,- Ideja o; makedonski na= rodnosti je v zadnjih letih dobila širše korenine ali se kljub makedonski nacionalni po= litiki makedonštva.Še vedno prištevajo bolj k Bolgarom,”	j •
V "Ideja o mdkšdohški narodnosti ne je možno, razširila po vojni in se -"Makedonci ne pri. stevajo niti k Pol garem niti k Srbom,“	•' ..-t,,	:
“Bfelitev države ’ha'republike je tila simpatično sprejeta s strani prebivalstva." "Zdi se mi, da je imela ideja o makedonskem narodu tako gjpboke korenine, da jih da nes Titč izvrstno izkorišča. V' nevi državi bi bila ra^jrja široka demokracija v Makedoniji Vse velikosrbske težnje bi Lilo treba v kali zatre ti.v če bi bila pojprevratu pri odloČu= jocih narodih precej na dobrem, bi kazalo takoj načeti vprašanje egejske in pirinske Ma= kedonije. Dejstvo je danes, da v LR Makedoniji goje makedonsko narodno kultpro,imajo svo je časopise, gledališča, univerze. Vse to jo nujno trqba obdržati."
Srbsko mnenje: “Karod z veseljem sprejema federativno ureditev Jugöälavije in jo, kljub temu, da pravi demokratski federalizem pobližje ne pozna, smatra z^, bdiftö možno u= roditev. Iz( tega sledi, da je Jugoslavija možna samo kot federacija in ne kot enotna v naoionalnem pogledu!,'-"Tako praksa kot razpoloženje prebivalstva kaže, . da sedanja razdeli tev na Šest federalnih republik ni dobra. Neža slišno je obstoja n je Autonomne pćikrajine Vojvodine, Autonomne oblasti Kosova in.Metohije, kakor tudi republike Crne gore, kar je Vse treba priključiti Srbiji.' ^ 1 Izgleda, da so Bosanci zadovoljni z; ustvaritvijo pčšeb= ne republike. Za to imajo tudi* povcijno geografske pogoje; verski so posebno jashč pou= ‘darjeni; gospodarski pa dajejo dovolj razloga, da je ustvaritev, posebne republike 'ceio zaželjeha, enako industrijski. Koncho, to jb;'tudi ideja za kompromisno rešitev razmeji= t-;e med Srbijo in Hrvatsko in sploh'za rešitev tega-vprašanja.. - Ideja, o matedonsjei ha= rodii.asti je prenehala biti ideja, ker je sedaj stvarnost» Mvkedonci Imajo svoj jezik)kije .^akb različen r srbskega kot slovenski-,' imajo svojo mlado Iculturo in zgodovino, Öe P ta v je, to "novo-priznard narod'-’, ni "hovo-nastali" In morajo o njem v^oditl računa b od o= či, voditelji Jugoslavije (a zlasti Srbi), da ne'pride do "'srbsko-hrvatskega „vprašanja št. 2.“ Naklonjenost Bolgarom, vkiikor obstoja, je tako majhna, da nima vplivaJji jo je tre=
., ba dobijo ločiti od makodonstva, 'Naklonjenost Srbom ni treba smatrati za srbsko nacibnal= no. čustvovanje Makedoncev, marveč za pripravljenost, da stopijo skupaj z njimi v eno::dr= Žavo - Jugoslavijo."
Hrvatsko mnenje; "V praksi je razpoloženje prebivalstva na Hryatskem za preureditev federalnih edinic na novi osnovi»; Bosna in Boi-anci morajo pripasti hrvatski edinici." -'Federacija bi bila možna in celo zpželjena, pod pogoje* decentralizacije."
Makedonsko mišljenje: "Moje mišljenje je ■* posebno z ozirom na Makedonce da se mora dati mojemu narodu bodisi v bodoči Jugoslaviji.;,‘ali. Balkanski federaciji iste pravi= ce tako na nacionalnem kot kulturnem področju kot ,vsem ostalim narodnostim v Jugoslaviji Ta ideja ima svojo'tradicionalno, osnove in zavzema yse širši razmah. Ideja o nekaki auto nomm socialistični Mikedoniji, ki jo danes propagira SSSR, nima v narodu niti najmanjše opore in je že vnaprej obsojena na neuspeh. Težnja vse Mikedoncev je združenje vseh- treh delov %kedonije v eno celoto, ki je sedaj razdeljena med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grči jo, Pripojitev Makedonije Bolgariji, ne bi bilo pravilna rešitev. Smatram pa za pravilno ustvaritev balkanske federacija najdemokratski osnovi,"
VPRAŠANJE; Kakšno je razpoloženje ljudi, zlasti inteligentov, v pogledu neobhodnosti (vecih) političnih strank v moderni demokraciji? Khkb ljudje gledajo nh 'ev.povratek sta= rih predvojnih političnih strahk s svojimi pm/aki iz emigracije? Ali se še vedno opaža nagnjenost, da bodimo4Slovenci v pogledu politične orijentacije in organizacije razdelje ni na svetovno-nažorsko razdelitev?- Ta. in druga vprašanja bomo obravnavali prihodnjič.