Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izduja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljub-I ju na št. 10.650 in 10.349 za inserute; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Teleloui uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljkn in dneva po prazniku msM Mladina pravi: takšni smo Prišlo je v navado, da se za vse nerazumljivo neravnovesje v našem javnem življenju ob-dolžuje mladino. Pri lem le r etiko kdo pomisli na svojo lastno morda že davno mladost in na one sile, ki so njega gibale vprek tedanje »družbe«. Na splošno se pa kaže le malo volje, tudi pri tistih ne, ki bi bili v to poldicani po svojem zva-nju, da bi se potrudili do razumevanja sedanje mlade generacije in do spoznanja, kaj ona prav za prav hoče. Mladinskih študij je vse polno. Je pa nadvse težto najti delo, lci bi bilo resnično univerzalno in ki bi zajelo v jedro mladostnikove duše. Izšla pa je pred nedavnim časom v Nemčiji knjiga, M zasluži vso našo pozornost. Govori sicer predvsem o nemški mladini, a je tako sodobno pisana, da so mnoge ugotovitve splošnega pomena. Frank Malzke (»Jugend bekennt: So sind wirk. Re-clarn, Leipzig) je znan dušeslovec in poznavalec mladine. Piše z veliko odkritostjo in pogumom ter slika stvari tako, kakor se po njegovem mnenju resnično dogajajo. Pred o orni ima mladino od 20 do 30 leta, torej tistih let, ki so vojno že okusili a posegajo sedaj že v življenje s praktičnimi odločitvami. Malzke ugotavlja, da je mladina docela prelomila s preteklostjo v mišljenju in življenju. Novi ljudje so to, ki jim stojimo nasproti, ln ta mladina pridobiva na veljavi in ugledu ter si osvaja družabni teren, kakor ga v isti izmeri zgublja starejša generacija. Novodobno pridobitno življenje poleni pa vzgoja, ali bolje nevzgoja, Id je postala tuja celo domačemu družinskemu življenju, dajejo novemu rodu posebno obilježje. Ena takih značilnosti je n. pr. šport, lci je zavzel tolikšne dimenzije, da za vse drugo, tudi najpotrebnejše ni več časa. Preje je bil človek z zagorelim obrazom in krepkimi mišičastimi rokami v boljši družbi skoraj nemogoč. Danes je i>oslalo lo skoraj plemstvo. Na blede obraze in mehke, negovane roke se gleda s j>rezirom in pomilovanjem. Devetnajsto stoletje je končno zašlo. Nihče ne vidi več rešitve življenjskih problemov v modrosti preteklih dob, ampak v ustvaritvi nekaj čisto novega. Moderna mladina ne pozna več mej, preko katerih bi mislila, da ne more iti. Pred skrivnostnim nima respekta in ga noče. Brezobzirno trga zaslore hoteč prodreti do korenine biti in ne veruje, da bi pri svojem gojiu naprej nazadnje utegnila vendarle naleteti na zaklenjena vrata. Mladini ni ničesar več skrivnega, nič svetega, nič nerešljivega, prav ničesar, kar bi ji moglo ali znalo biti prepovedano. Ni idealna ne romantična. Govori o novi stvarnosti in če kdo omeni, da je v njej to in ono proti bon tonu vam kvečjemu skomigne z rameni. Mladi odklanjajo vsako voditelj-6Ivo, ker se jim zdi, da jih nihče starejših ne razume in da jim nikdo nima kaj dati. Zato pa sami kažejo neko umirjeno resnost, ki nekdaj v teh letih ni bila poznana. Tragika je privatna zadeva. Ne izliva se ne v prozo, ne v pesem, ne v besedo a v globini duše se čuti mladina osamelo, zapuščeno, nerazunleto. Mladi hočejo biti samo ljudje sedanjosti. Za preteklo se ne brigajo, v bodočnost ne gledajo. Kdor jih hoče razumeti, mora tudi sani prelomiti z običajnimi merili preteklosti. Mladina je mnogo stvaritev preteklosti vrgla čez krov. Hoče pa ustvarjati nove vrednote. Njeno mišljenje in življenje je čisto individualno, v globini dušo no priznava podrejenosti. Javljajo se pač kolektivne oblike a ne za skupno doživljanje, religijo ali molitev. Kvečjemu za delo. Če vrše dobro delo, ga ne opravljajo iz kakega nadnaravnega nagiba, kar jim je tuje, temveč zato, ker nočejo biti nedostojni, isto tako vrši vojak svojo dolžnost in sportman igra fair igro. Čednosti po starem pojmovanju ne poznajo. Poznajo občo etiko, ki uravnava zunanji odnos posameznika do družbe. Mišljenja in načela starih nimajo zanje nikake abso-lutnosti. Filozofski sistemi prednikov in njihova vera jim je nekako isto kakor obiskovalcu muzeja častitljive starinske umetnine. Vpliva nekoliko še vsebina, a neobvezno. Mladina je nosilka nove etike, ki ni utemeljena v razumu ampak v čuvstvovanju novega človeka. Mladina noče biti religiozna, ne subjektivno-čuvslveno, ne dogmatično - konfesionelno. A tudi odklanja brezboštvo in svobodomiselstvo. Ni ji do tega, da bi živela varno v božji roki anvpak h če stati na goii zemlji. O Bogu malo ve, ker ji življenje o njem ne govori. Najbrže bi do islama zavzeli isto stališče kol do krščanstva. Na cerkvi ljubijo njeno estetičnost, umetnost, formalno dovršenost, a v bistvo ne prorlro, ker jim je stvariteljna religioznost tuj pojem. Iti v svobodomiselslvo, se jim zdi smešno in bedasto. Mladina ni brez Boga, . a ji ni veliko za Boga. V ljubezni vlada popolna svoboda. Mladini je malo do zakonskega življenja, tudi ne bi rekel. da so večji v spolnih zablodah kot predniki, vendar v spolnosti ne vidijo nič prepovedanega, nič skrivnostnega, ampak vse jim je naravno in sanr p sebi razumljivo. Tip današnje žene je to-varišicn. Pisatelj je hotel zajeti na široko, kolikor tnngrče na splcSno vso nemško mladino. Njene značilnosti so torej: svobodoljubje, lov za zunanjostjo, skrb za telesno življenje in izživetje brez vsakega globljega odnosa do religije in brez izrazile™ negovanja duševnega življenja. Naj vsak sani presodi, ali in v koliko bi gornja izvajanja mogla veljati tudi za našo mlado generacijo. Vendar, kdor to bere. ne bo mogel reči drugače kot: uboga mladina. A mladi nočejo pomilovanja ampak razumevanja. Do lega imajo pra- Resnica o odstopu nadškoia Kordmea Pretirana in namenoma polnorferj« poročila o rezegnaciji praškega nadškoia Protiverski tisk ie grdo izrab jal ineident, da napade papeževega nuncija Od našega praškega dopisnika. Praga, julija 1931. Zadeva odstopa praškega nadškofa dr. Korda-ča je še vedno zamotana v toliko nejasnosti liotene ali nehotene, da vam kljub najboljši volji ne moreni podati točnih informacij o okoliščinah, ki so vplivale na sivolasega nadškofa, da je odložil svoje breme. Od srede julija ga skoroda ni več časopisa na Čehoslovaškem, ki bi no prinašal dnevno kakšno senzacijo o tem dogodku. Po nekaterih listih se je razvila celo ostra, včasih ludi surova debata, ki je prešla v inozemski tisk in povzročila veliko zmedo, nad katero se tudi vi pritožujete. Prvič, je javnost izvedela o odstopu nadškofa dr. Kordača, katerega ime je vsled njegovih seci-alnih pastirskih listov zaslovelo po vsem svetu, dne 13. julija t. 1., ko je praški stolni kapitel v uradnem obvestilu objavil, da je nadškof dr. Kordač radi bolezni in visoke starosti rezigniral na nadškofijski prestol in da je bil prelat dr, Picha izvoljen za kapitelskega vikarja, dokler da ne bo postavljen nov nadškof. Tudi najbližja okolica nadškoia jc bila naravnost presenečena, ker je vendar videla, kako se je škof zoperstavljal bolezni in kljub svoji visoki starosti zbral vse svoje energije, ila točno in vestno izvršuje dolžnosti svojega poklica. Njegovo zdravje pa sc je nasprotno zadnje čase le izboljša-valo. Ker je odstop prišel tako nepričakovano, so iz razumljivih razlogov navalili časnikarji vseh kulturnih smeri nn odstopivSega nadškofa in na vse one, o katerih so mislili, da jim je kaj znano o tem dogodku. Krožila so naineuinevnejša poročila, češ, da je bil dr. Kordač od papeževega nuncija msgr. Ciriaoija prisiljen da odstopi, da je rezigna-.ija po kanonskem pravu neveljavna in da je izvolitev dr. Picho na kapitelskega vikarja ničeia. Nekateri listi so nato na najsurovejši način napadali apostolskega nuncija samega. Celo nekateri katoliški listi so se pustili zapeljali do objav, ki so bile polne prikritih napadov na osebo nuncija. Zopel drugi listi so zahtevali od vlade, naj ščiti dr. Kordača. Zadeva je postala od dne do dne bolj mučna in seveda tudi vedno bolj škodljiva ugledu katoliške cerkve, predvsem še, ker so se nekatere izjave starega nadškofa nalašč potvorile in tendenciozno zavile. Nekateri listi, kot na pr. »Stribrenijev List«, so namenoma izrabljali ta incident za svoje protiverske namene, kiju!) temu pa so znali vso svoje sovražne napade ua nunciiaturo in na katoliško cerkev maskirati s pobožno željo, da jim je sam« na tem ležeče, da obvarujejo katoliško cerkev na Čehoslovaškem čisto in svobodno. Zelo je škodovalo tudi dejstvo, da sc je nunrijntura zavila v neprodirljivo tišino in ni odgovorila aa noben napail. Nasprotniki papeževega nuncija, ki so mu očitali, da iztirjava prevelike vsote denarja od češkoslovaškega episkopata in da se obnaša surovo in brezobzirno napram škofom, še danes lahko trdijo, da njihove izjave niso bile preklicane. Zadnje dni je praški ordinnrijat objavil besedilo pisma, v katerem nuncij naznanja nadškofu Kordaču, da je sv. Stolica sprejela njegovo rezigna-cijo. Sedaj so sc oglasili tudi poluradni listi, ki so ohranili hvalevredno rezerviranost in niso v ničemer posedali v časopisno debato. Ugotovili so med drugim, da bi se bilo vendar spodobilo, da bi bil nadškofijski list objavil tudi pismo, v katerem je dr. Kordnč zaprosil za svoj odpust. Ker se to ni zgodilo, je ostal vtis, da z nadškofovim odstopom vendarle ni vse v najlepšem redu. Dr. Kordač je bil imenovan za papeževega prestolnega prisednika in za titularnega nadškofa amasejskega. S tem bi Fašistična prisega in katoliška akcija Vlada črozi katoličanom, ki nočejo obnovili fašistične prisege Rim, 30. jul. Te dni so imeli voditelji ženske katoliške akcije duhovne vaje in so bile ob sklepu sprejete v avdienco pri sv. očetu. V kratkem nagovoru je papež izvajal, da so duhovne vaje bile za nje vir milosti, da bodo vztrajno molile zlasti v teh težkih dneh, »ki nam pa vendarle ne smejo vzeti vedrosti in zaupanja, ker moramo vse upati od Boga, ki je obljubil, da nam bo vsega dal, ako ga bomo prosili.« Te besede sv. očeta razodevajo njegovo nadnaravno zaupanje, da bo junaška verska borba, ki jo proti svoji volji bije s fašizmom, z božjo pomočjo srečno iztekla in njegovo trdno vero v pravilnost načel, po katerih je vodena katoliška akcija. V spominu bo še, da je papež svoje dni zahteval, da naj fašistična prisega ne velja za katolike brez potrebnih rezerv. V posebnem uvodnem članku pa sedaj »Osservatore Romano« ugotavlja, da so na več krajih članom katoliške akcije, ki so istočasno vpisani v fašistični stranki, predložili znova fašistično prisego, ki naj jo le-ti obnovo brez rezerve, sicer bodo izključeni iz stranke z vsemi posledicami. »Osservatore Romano« sirer pripominja, da gre najbrže le za lokalne slučaje, ugotavlja pn vendar, da jc tak postopek popolnoma neumesten. Očividno se s tem hoče postopati proti direktivam sv. očeta, ker se sili katoličane obnoviti fašistično prisego brez rezerve, ko je vendar jasno, da se katoličan v ničemer ne more vezati, kar bi bilo proti božjim in cerkvenim postavam. Iz fašističnega postopanja bi se dalo sklepati, da se nekoga hoče obvezati, da bo šel tudi proti cerkvi, ako se mu bo to ukazalo. To početje škoduje tudi režimu, ki je tolikokrat izjavljal, da spoštuje katoliško revo in cerkev. Je pa tudi nekoristno početje fašistov, ker nikogar ni mogoče nikdar obvezati v veeti in tudi ne s prisego, da bo nekaj storil, kar bi bilo proti cerkvenim in božjim postavam. »Upamo, da se bo s to stvarjo prenehalo, ker je žaljiva in brezkoristna,« zaključuje »Osservatore«. »Vendar smo jo omenili, ker bi vendarle utegnila koga v vesti vznemiriti.« Vatikan in Italija Vatikansko mesto, 30. jul. x. Vse kaže na to, da se napetost med Italijo in med Vatikanom do konca septembra ali oktobra nc bo v ničemer spremenila. Do takrat bo poseben odbor, sestavljen od kardinalov in drugih višjih dostojanstvenikov, imel nalogo, da strogo nadzira razvoj in dn redno poroča papežu o vsaki uovonastnli podrobnosti. Ta odb.ir ho omnl v permanentnem zs sedanju. Nekateri zunanji listi so raznesli vest. da je državni tajnik kardinal Paeelli odstopil in da je bil bivši državni tajnik Oasparri poklican, da prevzame odgovornost za zunanjo politiko Vatikana. Tc vesti so bile danes od državnega tajništva deniantirane kot izmišljene in tendoncijozne. Načrt dr. Mania o vzhodnem bloku Romunski državnik bo zapustil zatišje Bukarešta, 30. jul. or. Bivši predsednik romunske vlade dr. Maniu je sprejel zastopnika uradnega tiskovnega urada, ter mu obrazložil svoj načrt o izboljšanju gospodarskih razmer v Evropi, ki bi imelo za posledico tudi uravnovešenje političnega položaja. I)r. Manin sc sicer klanja pred idealnim načrtom Briandove Panevrope, toda kot praktičen politik vanj nc veruje. Sanacija Evrope mora začeti z ustanovitvijo državnega bloka na vzhodu, kateremu se morata pridružiti tudi Avstrija in Madjarska. Ta blok hi se moral ustanoviti le s privolitvijo in pod skupno kontrolo Fran cije in Italije. Njegova prva naloga bi bila vzeti v roke vprašanje poljedelstva in rešiti bednega kmeta. On se zoperstavlja tudi povratku Hnbs-buržanov na katerikoli prestol v Srednji Evropi. To bi ne bilo v interesu nobene države, najmanj pa Nemčija, akoravno slednja misli, da bi s llabs-buržani na Madjarskem mnogo pridobila. Po tem razgovoru je bil dr. Maniu sprejet v avdijenco pri kralju, kar je dalo povoda k domnevanjem, da se bo užaljeni politik zopet vrnil na čelo svoje kmet-ske stranke in da bo zopel aktivno posegel v politiko Romunije. vico. Treba jo je obdati z mnogo več Ijubeznjive pozornosti, kakor se je lo rlosedaj godilo. Ljubezen bo rodila na eni strani razumevanje, na drugi zaupanje. Mladina ix>grešn močne opore in zanesljivega varstva. Manjka ji središča, ki more bili etlinole Bog. Krivdo na tem nosijo bolj drugi, kot mladi. Krivi so starši, katerim je bil Bog in krščali-dvo zgolj etiketa, kriva je šola, ako se sramuje Boga, krivo je vse naše javno življenje, kateremu je vera le še formalnost, a je dejansko docela pogan- imelo biti vprašanje rešeno, ker je odstop postal definitiven, toda časopisna debata traja še vedno naprej in noče priti do konca. Ako bi hoteli iz tega kaosa različnih mnenj izluščiti resnico, bi prišli do sledečih dejstev: Nadškof Kordač je brez vsakega dvoma potom praške nuneijature zaprosil za odpust iz službe, toda prošnja sama najbrž ni bila napisana prostovoljno in iz lastnega nagiba. Nadškof se je čutil nekoliko užaljenega, ko so mu imenovali škofu-kcadjutorja, s pravico nasledka in jc zato lažje in raje zapustil svoje visoko mesto. Tudi njegovih 8(1 let mu je olajšalo odhod, tembolj, ker ga je tekom zadnjih dveh let že dvakrat zadela možganska kap. To so dejstva, katerih pomen se ne smo podcenjevati. Na drugi strani pa se danes ne da več zanikati, ila jc obstojalo resno nasprotstvo med nadškofom in med nuncijem. Žalostno je samo in za katoliško cerkev škodljivo, da jc o teh nasprotstvih zvedela tudi široka javnost. Sivolasi nadškof tega gotovo ni želel in ko je zapazil, da so sc njegove izjave namenoma potvarinle in grdo izrabljale, je prepovedal časnikarjem vstop v svojo palačo. On sam je bil opetovano naglnsil. tla njegova rezignacija na noben način ni v zvezi z ostro obsodbo sodobnega kapitalizma. V dokaz naj »luži vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, ki jc nadškofove socialne izjave dobesedno ponatisnil in jih tako tudi sprejel in potrdil. Nadškofove besede so bile v vatikanskem glasilu ponovno citirane v borbi med fašizmom in med katoliško akcijo. Na vsak način pa je po mojem mnenju velika škoda, da so vsi ti nesrečni dogodki vzbudili na Čehoslovaškem vtis, da Rim in njegov odposlanec nuncij nc razumeta več češkoslovaške duše. Bog sam bo odločil, komu pripada ta težka krivda. sko. Ali naj se čudimo, če zato niste rod, ki ima samo zn smeli za podedovano kulturno dediščino, zameta tudi kar je zdravega in hoče hoditi le svojn lasi na pota. Kdor hoče razumeti mladino, mora postati revolucionar. Sam v sebi mora prelomiti z vsem kompromisni',-dvom in polovičarstvom, mora svoje življenje resnično ponotranjiti. Potegnil bo mladi rod za seboj lisli, ki b:> ves lo. kar ima bili. Le leinu bo ludi uspelo, da bo mladino zopel zasidral v — Bogu. Sovjetski vandatizem Riga, 30. jul. ne. Sovjetsko časopisje poroča, da je sovjetska vlada potom naredhe predpisala porušitev stare katedrale Odrešenika, ki jc naj-večja cerkev v Moskvi. Z delom sc ho pričelo v najkrajšem času. Prvotno je imela vlada namen prezidati in povečati to cerkev, ter jo spremeniti v velikansko palačo Sovjetov, toda pozneje se je odločila za njeno odstranitev, češ da jc ta cerkev, ki je bila sezidana v spomin na zmago Rusije nad Napoleonom, absurdna zgradba store Rusije in spominja preveč na dobo aristokratov in veleposestnikov. Katedralo bodo porušili tekom (i mesecev, nakar bodo na njenem mestu začeli polagati temelje za projektirano palačo Sovjetov. Zgradba ho po načrtih dovršena koncem 11(33, tako da bo že lahko služila za jubilejno slavnost na koncu taknimennvanc petletke. V njej ho baje prostora za 20.000 ljudi. Tečaj apostolata za mladino Split, 30. julija, ž. Na Bolu na Braču so se sestali včeraj popoldne udeleženci tečaja Apostolata mladine iz vseh krajev. Najprej so se sestali v Splitu, nakar so krenili naprej na Brač. Sprejel jih je prior samostana oo. dominikancev. g. dr. Ra-badan. Danes ob 7 se je udeležilo sv. maše 110 mladeničev. Ob pol 8 je po sv. maši imel govor dr. Kolarek, nakar se je začelo zborovanje na prostem. Otvorjena je bila letna skupščina predstavnikov Aposlolata mladine sv. Cirila in Metoda. Skupščino je otvoril g. Bogdan in predlagal, da temu sestanku predseduje g. Pavico Tijan. Najprej je predsednik pozdravil priorja samostana g. dr. Rabadana in sc mu zahvalil, da je omogočil to zborovanje. Dr. Rabadan se mu je v toplih besedah zahvalil in sporočil obvestilo škofa dr. Pušiča, ki se ni mogel udeležiti zborovanja radi neodložljivih poslov. Nato se jc prešlo na dnevni red in prečitani so bili zapiski sej in o delu posameznih skupin. Nato se je razvila obširna debata in sc je posebno razpravljalo o predlogu glavnega odbora glede društvenih pravil, ki bi omogočila lepo delo krajevnih skupin. V nov upravni odbor so bili izvoljeni: Srečko Kareman, Drago Uvonovič, Davor Mante, Anta Blaževič in Maksimiljan Bače. Popoldne je imel predavanja g. dr. Beliič o sociaim okrožnici »Rerum novarui.i«, za njim pa jc imel predavanje dr. Podelščak o sodobnem krščansko-socijalncm pokretu. Zborovanje se nadaljuje. Proces Košutič-Predavec Bjelovar, 30. jul. ž. Danes se je pričel pred tukajšnjim sodiščem interesanten proces proli dr. Mirku Košutiču in Josipu Predavcu radi § 302 kazenskega zakona. V obširni obtožbi se navajajo razlogi, ker je dr. Košutič v svojem prizivu žalil državne uslužbence češ, da je ves senat stal pod terorjem privatnih udeležencev. S tem je <.'r. Mirko Košutič oklevetal sodnike. Predavec pa je obtožen, da je dal dr. Košutiču navodila za sestavo revizije in priziva. Predavec k današnji razpravi ni bil pozvan, pač pa ga bodo poklicali k prihodnji. Dr. Košutič se po prečitanju ne čuti krivega in odgovarja po redu in zelo oprezno na obtožbo. Prizna, da je napisal priziv jio navodilih Predavca. Razprava se je nato preložila in se bo nadaljevala, čim dobi sodišče neke važne spise 99 Mussoiini južne Amerike Kg k o je prišel na vlado in kako ie pobegnil diktator republike Čile Cartos Ibanes Berlin, 30. julija d. Današnja Germania*, priobčuje zanimiv dopis svojega poročevalca v Cile, iz katerega je razvidno, pod kakšnimi okoliščinami je moral odstopiti Mussolini Juž. Amerike , predsednik iu diktator republike Cile, general Carlos Inbanes. Republika Cile je uživala med svojimi južnoameriškimi sestrami sloves, ki ga uživa v Evropi Rusija. Kakor tu, tako zija tudi v Cile globok socialni propad med plastmi ljudstva, ker skoroda ne obstoja tista srednja plast, ki je postala hrbtenica po industrializiranih evropskih državah. Vsled tega se je rodil zelo oster in radikalen levičarski pokret naperjen proti oligarhiji bogatih družin, ki so imele vso oblast v rokah. Po daljši sistematični agitaciji se je posrečilo advokatu Arthurju Alessaudri, da je potegnil za seboj ljudske mase, ki so v svoji neizo-braženosti in svoji nepopisni bedi videle v njenr neke vrste odrešenika. Alessaudri je znal tako razpaliti ljudstvo s pretiranimi in neizpolnjivimi obljubami, da so ga slednjič izvolili za predsednika republike. Ko je videl, da danih obljub ne more izpolniti, so izbruhnili po vsej deželi štrajki, ki so dovolili energičnemu vojnemu ministru, generalu Ibanesu, da je potegnil oblast nase in jo s pomočjo vojaštva tudi obdržal. Ustava je bila odpovedana, opozicija prepovedana. Toda veliko skrb, katero je posvečal blagostanju armade, je povišala državne izdatke in seveda tudi davčna bremena. Politiki in delavski voditelji, ki so dvigali protest proti diktaturi in njenemu načinu vladanja, so bili izgnani a'i internirani na oddaljenih otokih Tihega oceana, kjer so živeli pod najstrožjim nadzorstvom. Pogostokrat so izbruhnile manjše rcvolucije, toda železna pest generala Ibauesa jih je takoj potlačila. Naposled je zajela čilsko republiko tudi svetovna gospodarska kriza, ki je zlomila hrbtenico tudi Ibanesovi diktaturi. Glavno bogastvo Čile je salpeter. Cene salpetru so na svetovnem trgu tako katastrofalno padle, da je vztrepetalo vso narodno gospodarstvo republike. Davčni vijak se je še bolj stisnil in seveda povzročil naraščajočo nezadovoljnost med narodom. Naenkrat država ni mogla plačevati svojih dolgov in angleški strokovnjaki, ki so bili poklicani v deželo, so izjavili, da je katastrofa neizogibna. Nove drakonične odredbe generala Ibanesa so sejale samo ogorčenje, katerega so revolucionarji izrabljali v svoje namene. Istočasno so izbruhnile na vseh koncih in krajih republike manjše revolte, vojaštvo je moralo biti vedno v pripravljenosti, po nekod je prišlo celo do krvavih izgre- dov. Rcvolurijonarni duh se jc širil kol rak in za-jedaval vedno bolj globoko v oslabelo narodno telo. Celo izobraženi stanovi so sc pridružili pokretu, tako da so med drugimi zdravniki odklanjali zdravljenje ranjencev vladnih čet. Nazadnje se je nekaj sto akademikov zabarikadiralo na univerzi in odprlo ogenj na mestno policijo. Spričo takšnega položaja je šla deputacija voditeljev vplivnejših strank h generalu Ibanesu in zahtevala od njega, naj nemudoma odstopi. V zadnjem trenutku se je omahujoči diktator obrnil v posebnem proglasu na narod ter mu zagotovil, da bo pod njeg. vodstvom sigurno prebredel sedanjo krizo. Proglas je ostal brez odmeva, pocestne bitke so se nadaljevale, oddelki armade so se začeli puntati in bratiti z vstaši. Ibanes je sprevidel, da jc prišel konec njegove avanture iii ker ni smel pričakovati, da mu bodo prizanesli, je rajši pobegnil. Po njegovem odhodu je predsednik senata Le-telier sestavil provizorično vlado, kateri sc pa še ni posrečilo ustaviti mir in red v državi. Mogoče se bo zopet pojavil tribun Alessandri, ki živi v Parizu v izgnanstvu, toda tudi njegov povratek ne bo odstranil denarne krize, tako da obstoji bojazen, da bodo tej revoluciji sledile še druge, mnogo bolj krvave in krute ,?Zeppelin" zopet doma Slabo vreme preprečilo polet na severni tečaj Berlin, 30. julija. AA. Po neuspelem poletu v polarne kraje, se jc -Grof Zeppelin« pojavil nocoj nad Berlinom. Krožil je nad mestom pol ure, nakar je pristal nocoj ob 7 nad letališčem Tempelhof, kjer ga je tisočglava množica burno pozdravljala. Zrakoplov je zbral veliko znanstvenega materiiala. V Berlinu ostane še nekaj ur, da obnovi gorivo in ukrca nekaj potnikov, nakar bo še tekom noči nadaljeval polet v Friedrichshafen. Dr. Eckenerja in njegove pogumne tovariše so pozdravili zastopniki državne vlade in mestnih oblasti. Vsi potniki so se navdušeno izrazili o čudovitem poletu nad polarnimi pokrajinami. Prof. Samojlovič je dejal, da so zrakoplovi idealno sredstvo za polarna raz-iskavanja in da bi prejšnje ekspedicije potrebovale leta in leta, da bi storile to, kar je storil zrakoplov »Grof Zeppelin«. Znanstveniki, ki so se udeležili poleta, so sodelovali v popolnem sporazumu in končali svoie delo v dveh dneh. Prof. Samojlovič je dalje izrekel upanje, da bodo polst čim prej ponovili, in sicer na širši mednarodni podlagi, ker so stroški 'polarnih poletov prevel.ki za p ivatno inicijativo. Zrakoplov ni izvedel celotnega pole'a. kakor so prvotno nameravali, ker je izgubil preveč časa i Francjožefovi deželi. Tu ;e os'al na prošnjo znan- stveniki so hoteli popraviti zemljevid tega otočja, ker so dognali, da so sedanji zemljevidi netočni. V torek je zrakoplov dosegel Severno deželo, bivšo Deželo Nikolaja II. Dognali so, da je ta dežela veliko večja, kot so prvotno menili. Ker jc zmanj-kavalo goriva, je dr. Eckener sklenil opustiti na- Slame Lloyd Georgea London, 30. julija. AA. Davi so objavili tale komunike: Llovd George je prebil mirno noč in sc počuti dobro. Kralj, kraljica in vvaleški princ so poslali Uoydu Georgeu siinpatijsko brzojavko. Kralj se je s svoje jahte v Covvesu, večkrat informiral o zdravstvenem stanju bolnika. Ko je ministrski predsednik MacDonald prispel z letalom v London, i je takoj brzojavil l.loyd Georgeu, da se veseli, da I je operacija uspela iu zeli bolniku, da bi čimprej ozdravel. Preden so ga operirali, ie L!oyd George narekoval svoji hčeri sporočilo liberalni poletni šoli, ki jo otvorijo danes v Catnbridgeu. Razdf-bstev pšenice in hnenze Belgrad, 30. jul. ž. Za preakbro pasivnih krajev s pšenico in koruzo bo vlada odkupila od poljedelcev potrebne količine teh pridelkov potom privilegiranega društvu iu bo le količine razdelila j »km baltskih uprav pasivnim krajem. Razdelitev se bo izvršila najprej tam, kjer je ljudi doletela pol resna ali pa elenteniarua nesreča. Za nabavo potrebne množine pšenice in koruze so krediti ž.e določeni izvoz maše ga sadja Be!g ad, 30. julija, ž. Izvoz našega sadja v Nemčijo jc v teku tega meseca nekoliko popustil, kar je pripisati splošni gospodarski krizi v Nemčiji. Zato pa je bil izvoz sadja v ostale države večji kot prejšnje mesece. Nova proga Belgrad, 30. julija. AA. Otvoritev |irogc Lopatica—Raška in Cukarica — Belgrad Sava ter njih izročitev prometu se ne izvrši zaradi tehničnih zaprek 1. avgusta, kakor je bilo razglašeno v Prometnem vestniku v št. 30 in 31, nego se proga Lopatica—Raška otvori 7. avgusta, proga Cukarica —Belgrad Sava pa 15. avgusta. Zveza za zbiranje konj Belgrad, 30. julija. AA. Organizacije za selekcijo konj, pasme Nonius, ki jih je zdaj 23, so sklenile sklicati sredi avgusta ustanovno skupščino meravani polet do novosibirskih otokov in vrniti osebe, ki so priznale, da jih je nasprotna " ' najela, naj ubijejo Čangkajška. Vse tri so Atentat na Cangkaišcha Nankir.g, 30. julija. AA. Redarstvo je odredilo obsežne varnostne ukrepe, da zaščiti življenje generala Čangkajška. Kakor sedaj poročajo, ie bil na Čangkajška izvršen drzen atentat v javnem , -..........—................ ..............-.....r.....- parku v Nanhangu, kjer je glavno taborišče nacijo- i svoje zveze, na posestvu Karagjorgje, kjer posebno nalistične vojske. Iz gozda je bilo na Čangkajškov ' ' '------- "--------- ' '----- avtomobil oddanih več strelov, ki pa ga niso zadeli, Straža je preiskala ves park, ne da bi našla atentatorjev. Kasneje so v mestu prijeli 3 sumljive se preko Novaje Zemlje. Ker je bilo slabo vreme, se zrakoplov v Leningradu ni ustavil in je nadaljeval pot proti Berlinu. Obkrožil je dvakrat Leningrad in vrgel s pomočjo malega padala več zavojev z listinami in pismi ruskih članov ekspedicije. V brzojavki sovjetski vladi se je dr. Eckener zahvalil za pomoč in obžaloval, da ni mogel pristati v Leningradu. Zanimivo je, da je zrakoplov tekom poleta čul jasno poročila vseh radiopostaj od Berlina do Tokia, dočim ni nobena radio postaja slišala njegovih brzojavk. O zrakoplovu ni bilo vesti 30 ur. Menijo, da so v polarnih pokrajinah tako zvanc mrtve cone, ki so bile doslej neznane. Pisma in živila za prof. Ušakofa, vodjo skupine). ki je na osamljenem otoku Sevsrne Zemlje, niso mogli oddati, tad otokom je ležala gosta megla. Zato so vrgli zavoje pri Dicksonovem otokui na ustje reke Jenisej, odkoder bo poštni parnik ' usmrtili vlada takoj goje konje te pasme. Razen zastopnikov kr. banskili uprav se skupščine udeliži tudi načelnik oddelka kngetijskega ministrstva, dr. Ljudevit 1'rohaska. Dunajska vremenska napor pd. ,lasno, nekoliko topleje, krajevne nevihte pa niso popolnoma stvenikov skoraj en dan, namesto nekaj ur. Znan- > spomladi prinesel Ušakotu te stvari. v mor$em na Avantura podmorncka ,,Nautilusa" London, 30. jul. Odhod Nautilusa iz De-ronporta je bil ginljiv. Kakor znano, hoče ta podmornica jirodreti do tečaja pod ledom in v polarnih krajih srečati Malygina in Zeppelina«:. Zrakoplova pa ne bo več dobila, ker se je Zeppelin zaradi slabili atmosferičnih razmer s Franc Jožefove zemlje že vrnil v Evropo. Pač i>a utegne srečati »Malvgina , seveda, če se bo »Nautilusu-: podmorski prodor do tečaja posrečil. Zadnje dni so na pojiravi »Nautilusa« v ply-nioutskih arzenalih iu krovu podmornice dobesedno mrzlično delali. Posadka si je komaj privoščila minimalno potrebni počitek, ker se vsakemu mudi, da čimprej prispe na cilj. Navdušenje za veliko podjetje je premagalo v posadki in v članih ekspedicije vse fizijologične postave. Ko so radikalne poprave bile končane, so se vršile seveda poizkušnje. Uspele so izvrstno, dasi seveda realnost postavlja vsak stroj pred cel. vrsto nepredvidenih okoliščin. Motorji so zdaj tako izpopolnjeni, da bodo, kolikor more človeška pamet soditi, prenesli vožnjo pod polarnim ledom. Tudi poizkusi potapljanja so uspeli brez- Na$nove$ša poročila Prah za angleškimi Rezultat berlinshih pogajanj — sSamica za potapVaiočefta hibno. Umevno so se naredili ludi poizkusi z mogočnimi svedri na električni in na ročni pogon, ki imajo lomiti led, da ladja laliko vzplove v | polarnem morju na površino. Tudi ti poizkusi so i pokazali uspelost aparatov, kolikor se to pač da dognati v nepolarnih razmerah. Kapitan \Vilkins je prepričan, da je »Nautilus sedaj popolnoma usposobljen za postavljeno težko in dozdaj nezaslišano nalogo. Dne 28. t. m. ob 7 zjutraj je bilo vse gotovo za odhod, ob 8 pa so zaropotali motorji, Vse ladje v devonportskcm pristanišču so bile gotove za pozdrav. Sirene so zatulile, na jamborih pa so za-vihrale zastave 20 narodov, ki so pozdravljale ameriško zastavo, plapolajoče na Nautilusu«. Ta moment je bil zelo ginljiv, saj jc marsikomu stiskala srce bojazen, da se pogumni možje ne bi več vrnili iz dežele večnega ledu. Posadka sama je bodra in vesela iu ne dvomi v srečen izid velikega podjetja. Vreme ob odhodu je bilo jasno in morje pa je nekoliko vzvalovano. iS lepo, Berlin, 30. julija, tg. Pogajanja za moratorij v Berlinu so se končala tako, kakor je bilo pričakovali: Ker se niso zbrali pooblaščeni zastopniki upniških bank, temveč samo njihovi zaupniki, se ni moglo obvezno sklepati o prolongaciji. Razgovori pa so položaj bistveno razjasnili. Antjleikp in ameriške velebanke in cela vrsta manjših angleških akceptnih banlc, za enkrat ne bodo odpoklicale svojih kratkoročnih gotovin, ki jih šc imajo v Nemčiji. Tudi z manjšimi bankami teh držav ter tudi s francoskimi, holandskimi in švicarskimi bankami, bodo poskušali irriti do aran-žmana. .S' tem razvojem sr jc uresničil eden glavnih načelnih predpogojev za obnovitev popolnoma svobodnega plačilnega prometu. Nadaljnja pogajanja so se koncentrirala na problem Danat banke. Sedaj jc bila ustanovljena lombardska banka, ki naj vsem berlinskim privatnim bankam da možnost prodaje svojih eiektov. Zavod je bil ustanovljen s kapitalom 1 milj. mark, katerega so platnic veleiunke in večji krog privatnih bank. Nem->kn d.,- aru a banka sr je danes odločila dati hranilnicam nov diskcnlni kredit v višini. 7.1 milj. marl., le!.o da je odstranjena nevarnost, da hi sc hranili. 11 iiii>'-(i.le zapreti. Če se znesek polno p':i,':i. !.o /.n:, -ii celokupni potrebni kredit teh zavedi.v < V ii K) milj. mark. O višini nove diskont-i.e nr "e, kj jo je pričakovali, se šc ni sklepalo defiuilivu >, Ur i /,',->, :■(). juliju. Ig. Nemški državni kabinet b , ■■ 'i nn lena ledna sestavil načrt, po katerem n ,j -<. | i z .';Ijučkit pariških in londonskih poga-i 111 i ur.ivuti i;c"i.;-k:t gospidarska politika. Računi' s Ic:m, da bodo do sobote izdane primerne zasilne naredbe. Dotlej pa bo gospodarski odbor kabinet^ s strokovnjaki izvršil potrebne priprave. Nemčija ostaia velesila Pariz, 30. jul. tg. »L'Oevre«; je danes objavil intervju z angleškim ministrskim predsednikom Mac Donaldom, v katerem izjavlja Mac Donald: Moji vtisi s pota v Berlin so zelo globoki. Hotel sem dobiti čim natančnejšo sliko o položaju Nemčije. Nemčija jc ostala velika sila. Nemčija razpolaga z ncsluteiiimi indiislrijulninii silami. Moje prepričanje je, da Nemčija nikdar uc more propasti. Nemški narod, ki trpi ilancs radi težke skušnje, ki mori njegove živce razpolaga z rezervami. radi katerih nikdar ne ho zapustil samega sebe. Obnovil sem zopet mnoga stara prijateljstva in sklenil nova. Smatram, da jc poleg le obnovitve prijateljskih odnošajev glavni problem sedanjega trenutka iiemsko-francoski sporazum. Angleška delavska vlada jc pripravljena po svojih mnčeh podpirati ta sporazum. Delavska vlada nikakor ne misli na to. dn bi nadaljevala politiko ravnotežja v Evropi. Na meslo le politike hočemo jiostaviti politiko sodelovanja. Ce bi prišlo resnično do takega sodelovanja v Evropi, bi poslale vse staro zveze preteklosti odveč. Žalibog ne bo lahko priti do lega cilja, ker smo preveč pod vplivom preteklosti. Obisk koroških dtjakov Zagreb, 30. jul. ž. Včeraj dopoldne so si ogledali koroški dijaki iz Burgenlanda zagrebške znamenitosti, popoldne pa so obiskali ludi okolico. Dr. Eckener in Samojlovič o uspehih „Zeppelinau »Zeppelin« v Friedrichshafcnti. Berlin. 30. jul. tg. Po pristanku zrakoplova Zeppelina je bil banket, na katerem je najprej berlinski župan pozdravil dr. Eckenerja v imenu berlinskega mesta in označil zrakoplov kot simbol za povzdigo Nemčije. Odgovoril mu Je dr. Eckener, da je zrakoplov ponovno pokazal svojo sposobnost in da se bodo znanstveni resultati vožnje javno ocenili. Ta vožnja je imela dva uspeha: dokazala se je sposobnost zrakoplova za vožnje v arktične kraje, samo du bo na razpolago dovolj denarja, gotovo pa je tudi, da bo zrakoplov lahko prirejal turistične vožnje v severne kraje, kar dr. Eckener-ja najbolj veseli. Profesor Samojlovič je izjavil, da je bila to njegova osma vožnja na sever in da jc bil presenečen po velikih uspehih, ki jih je dosegel zrakoplov z.a znanost. Treba pa bo še dve do Iri leta časa, da se bo moglo z dosedanjimi sredstvi nadaljevati znanstveno potovanje v severne kraje. — Ob 10.12 je zrakoplov potem odplul v Friedrichshafen. Burni prizori v madjat-shem parlamentu Budimpešta. 30. jul. tg. Na današnji popoldanski seji madjarske poslanske zbornice je prišlo do viharnih prizorov, ko ie govoril poslanec katoliški duhovnik Turcsanin, ki je ostro napadal vlado. Izjavil je, da je atmosfera uepozizma in pro-tekcije po vsej državi učinkovala uničujoče. — V svrho obnove zaupanja je nujno potrebna rekonstrukcija kabineta. Našteval je več korupeijskih afer v notranjem ministrstvu, ki so povzročile kazensko sodnijsko postopanje. Za to jo odgovoren notranji minister. Potem je napadal ludi prosvetnega ministra. Zn njim je ministrski predsednik grof Bethlen naj-odlofnejše zavračal napade in izjavil, da je poslanec Turcsanin s svojim današnjim nastopom dokazal, da tli želeti, da bi bili taki ljudje izvoljeni za poslanca. Nato je prosvetni minister grof Kle-belsberg strastno zavračal trditve Turcsanina. češ, | da so samo obrekovanje. Nastal je lako velik nc-| mir, da se je morala seja zaključiti. Ko je bila po-! tem seja zopet otvorjena, je govoril notrunji minister in se skliceval na to, da je v vseh primerih, katere je navajal poslanec Turcsanin, kraljevska kurlja kot najvišja instanca ugotovila integriteto notranjega ministra. Letatska nesreča Pariz. :!0. jul. te. Med vojaškimi vajami je pri Bcrriju vojaško letalo po nesreči padlo pri spuščanju nn lin v ribnik, kjer se je pogreznilo, pilot pa jo utonil. Kongres Delavske mie^nucmn^le Dunaj. 30. jul. Ig. Na današnjem kongresu Delavske internacijonale je imel velik govor voditelj avstrijskih soci.jalnih demokratov dr. Bauer o položaju v Nemčiji in v Srednji Evropa. Izjavil je, ila ui dvoma, dn stojimo ob zučclku nove-razvojne faze, ki jo označujejo veliki gospodarski iu socijalni pretresi. Zmaga nemškega fašizmu bi za nedoglotlcn čas uničila vse upanje uu mir v Evropi iu mednarodno razorožitev. Kapitalizem danes ni več v stana priti iz (e krize. Če hi fašizem poskušal vreči na tla nemški delavski razred, bi se delavstvo moralo proti temu braniti z vsemi sredstvi. Računati bi morali s leni. dn hi katastrofa v Srednji Evropi lahko uvedla novo periodo za soei-jalizem nn svetu in ga postavila pred nove nezaslišane naloge. Pol terorja in diktature po ni pot socijalnc demokracije, katera hoče postaviti demokracijo z.a temelj za zgraditev soci.jalne družbe. Le če se delavskemu razredu odvzamejo demokratična bojna sredstva, se bo moral ta boj voditi z. druci-mi sredstvi. Če pa bo ta strahota nastopila, jo bo treba z vsemi silami porabiti za osvojitev politično moči delavskega razredu. Kongres je danes z veliko večino sprejel resolucijo, v kateri se navaja: Uvužujoč, da jo boj proti nevarnosti vojne vrhovna naloga socialističnih strank in uvažujoč, da so vse stranke sicitali-stirne inlcrnacijonalc edine v tem. da porabijo vse sile. ki so jim na razpolago. dn pobijajo vsako vlado. ki bi motila mir v Evropi, odkazuje koneres predloge, ki se tičejo določitve natančnih pravil z.a odklonitev vojaških kreditov splošni stalni razoro-žitveni komisiji socijai. delavsko internacijonale. Kongres Zveze vo'nih žrtpv Praga. V.O. jul. Ig. Tu se začne jutri kongres mednarodnega sodelovanja zvez vojnih žrtev. Razpravljali bodo o poloniju vojnih invalidov v posu-meznih državah in o ustanovitvi niednarodneg.i vojnega muzeja v Ženevi pod prolektorntoni Društva narodov. Danes jo bilo mednarodno zborovanje vojnih slepcev. Ponesrečen prek&morshs »iofe< London. 30. julija. A A. Blizu Cardinga v Soutlnvalesu sta sinoči pristala amerika Ictalca Clyde Pangborn in llugh Hendon. Dvignila sta se v zrak torek zjutraj v New Vorktt, da poletita okrog sveta. Polet preko Atlantskega oceana je bil silno ležnk, ker ga je na vsej poli ovirala megla. Letalca sta bila tako prisiljena pristati v Valc.ui in prekiniti polet. O drugem ameriškem lelalu, ki ga vodita Aine-| ričana Boardman in Pobudo, ni še vesti, l etalca I sta startala v torek, da polelila v turčijo. BERTA BENEDIČIČ roj. KERN naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in zmneem prež.alostno vest, da je njen soprog, gospod h * « \f C IMCtC urar in posestnik v Skotji Loki danes, dne 30. julija ob 3 popoldne nenadno umrl. Pogreb predragega pokojnika sc bo vršil v soboto, na domače pokopališče. Škofi« Loka, ine 30. julija 1931. Brez posebnega obvestila. dne 1. avgusta ob 5 popnklnc I, i li Vedno več beguncev Ljubljana 90. julija. Znani so strogi predpisi in drakonični odloki italijanskih obmejnih oblasti, ki sploh onemogočajo vsako prekoračenje dobro zastražene meje. Zadnje čase pa se goriški rojaki kar čudijo, kako lahko jim je možno prekoračiti mejo, toda samo v eni smeri, namreč v Jugoslavijo, povsem izključeno pa je, da bi kdo mogel prekoračiti mejo v smeri proti Italiji. Splošno pomanjkanje zaslužka, kar velja zlasti za Slovence, sili naše ljudi, da beže v Jugoslavijo, k čemur jih sili še popolna politična brezpravnost naših ljudi v Italiji. Kar v masah se vrši ta splošni beg Slovencev v Jugoslavijo. Italijanske obmejno straže mirno gledajo, ko kar v skupinah prekoračijo ljudje mejo ter se celo skrivajo. A gorje mu, kdor se hoče vrniti! 10 mesecev ječe mu ne manjkal Pa tudi v Jugoslaviji je težko za zaslužek in so ljudje takorekoč brez sredstev na cesti. Povprečno se zglasi v Ljubljani dnevno okoli 30 goriških beguncev. Vsi pripovedujejo, da je v Italiji čimdalje hujše ter da niso mogli več strpeti. Italija s svojo politiko proti naši manjšini namerava očividno doseči, da se bodo vsi Slovenci umaknili s svoje zemlje in napravili mesto Italijanom. Pa tudi v Jugoslaviji zna ta splošni beg Slovencev imeti neugodne posledice ter povečati tukajšnjo krizo. Sprejemni izpit na srednjih šolah Lep sprejem novega nadžupnika v Mengšu Mengeš, 28. jul. lfl&l. Slovesno je bilo danes razpoloženje v Mengšu. Raz visoke mlaje so veselo plapolale trobojnice, cerkev in okolica cerkve vsa okrašena, hiše okrašene z zastavami. Trg pred cerkvijo se je okoli 15 napolnil z množicami faranov. Duhovščina, občinski odbor, društva, .Marij, družba, šolska mladina, vse je v slavnostnem razpoloženju pričakovalo novega nadžupnika g. Janka Sušnika. Kmalu po 15 so zvonovi veselo zapeli, topiči so pokali, novi nadžupnik Janko Sušnik prihaja .. Prvi je novega nadžupnika pozdravil dekan kamniške dekanije g. Matej Rihar, v imenu mengeške nadžupnije je pozdravil g. kaplan Stanko Škrbe, za misijonišče v Grobljah superior g. Flis, v imenu trške občine župan g. Peter Lipar, za Kat. prosv. društvo preds g. Gorenc Ignacij, nato je pozdravil načelnik gasilcev, zastopnik Sokola in Bralnega društva, članica Marijine družbe. Za šolsko mladino sta pozdravila en učenec in ena učenka, katera je novemu nadžupniku izročila krasen šopek cvetic. Nato se je ljudstvo podalo v cerkev, katera je, vsa v zelenju in lučicah, kakor nevesta pričakovala svojega ženina novega nadžupnika. Po blagoslovu t. Najsvetejšim se farani kar niso hoteli raziti, samo dn bi še videli svojega novega pastirja. Zvečer so cerkveni pevci in mengeška godba priredili krasno uspelo podoknico novemu nadžupniku na čast. Omeniti moramo še, da so mengeški fantje in možje postavili med drugim tudi 4 krasne mlaje novemu župniku na čast. Mlaji so skupaj visoki 158 metrov in takih mlajev v Mengšu najbrže še ni bilo. Mlaje je daroval graščak g. Anton Stare. Belgrad, 30. julija. Prosvetni minister je na osnovi zakona o srednjih šolah izdal pravilnik in program o sprejemnem izpitu za vpis v prvi razred srednjih šol. Pravilnik se glasi: Cl. 1. Vsi učenci, ki se žele posvetiti srednješolskemu študiju kot redni ali kot privatni učenci, morajo pred vpisom v prvi razred položiti sprejemni izpit. Ta izpit lahko obavljajo samo oni učenci, ki so dovršili četrti razred osnovne šole najmanj z dobrim uspehom brez vsakega slabega reda. Cl. 2. Sprejemni izpit se polaga v času od 27. avgusta do 1. septembra vsakega leta. Cl. 3. Sprejemni izpit se polaga pred izpitnim odborom treh članov. V šolah z nedržavnim učnim jezikom sestoja izpitna komisija iz štirih Članov. Izpitni odbor določi direktor ter imenuje toliko izpitnih odborov, koliko jih je potrebnih glede na število prijavljenih učencev, da se morejo izpiti končati pravočasno. Cl. 4. Sprejemni izpit se polaga po skupinah. V eni skupini je lahko največ 20 učencev. Cl. 5. Sprejemni izpit se polaga iz naslednjih predmetov: 1. Iz srbohrvatskega, odnosno slovenskega jezika, 2. iz matematike. V šolah z nedržavnim učnim jezikom se polaga razen tega še izpit iz učnega jezika. 6. Sprejemni izpit iz srbohrvatskega, odnosno slovenskega jezika je pismen in ustmen, a iz matematike in iz srbohrvatskega jezika za učence na srednjih šolah z nedržavnim učnim jezikom samo ustmen. Cl. 7. Na ustmenem izpitu iz učnega jezika mora učenec dokazati, da zna gladko in pravilno pisati po diktatu. Cl. 8. Pri izpitu srbohrvatskega jezika morajo učenci pisati diktat polovico v cirilici, polovico v latinici. V srednjih šolah dravske banovine se piše diktat samo v latinici. Cl. 9. Učenci ene skupine izdelujejo istočasno pismeno nalogo. Diktat lahko traja najdalje petnajst minut. Cl. 10. Pismene naloge pregleda in ocenjuje izpitni odbor. Vsi učenci se pripuščajo k ustmenemu izpitu brez ozira na oceno pismenega izpita. Cl. 11. Na ustmenem izpitu iz učnega jezika morajo učenci dokazati, da znajo zanesljivo poz-znavanje svojega materinskega jezika, da lepo gladko in razumljivo čita, da zna prečitano berilo ponoviti, da pokaže točno poznanje besednega reda in da zna deklamirati narodne pesmi. Cl. 12. V šolah z nedržavnim učnim jezikom mora učenec znati iz učnega jezika vse, kar se zahteva v čl. 11. za srbohrvatski odnosno slovenski jezik. Iz srbohrvatskega jezika morajo ti učenci dokazati, da znajo čitati v cirilici in latinici gladko Jubilej starega Krehovca i Jože Keršič iz Most je gotovo eden najzvestej- , šili sodelavcev Kreka. Ko je dr. Krek ustanovil \ i leta 1896. prvo delavsko organizacijo, je stal Keršič . ob njeni zibelki in jo zvesto spremljal do danes. ! Lep kos zgodovine je združen z njegovim imenom. Po značaju tih, priden in zvest, se ni nikoli odtegnil žrtvam za organizacijo, ki so bile potrebne Iz sanatorija dr. Bircher-Bennerja CurLh, 28. julija. Ime slovečega švicarskega zdravnika dr. M. Bircher-Bennerja in njegov način zdravljenja z naravnimi pripomočki, zlasti s hrano brez mesa, pripravljeno tako, da ne izgubi nič na svoji prirodni vrednosti, je znano tudi že pri nas, zlasti odkar je izdala Jugoslov. knjigarna knjižico »Prehrana po novih zdravstvenih načelih*. Manj znano bi pa utegnilo biti, da ima ta zdravnik v Curihu, glavnem mestu Švice, prav na poseben način urejen sanatorij za zdravljenje notranjih bolezni, zlasti boleani v prebavilih. Ker od Slovencev najbrž do letos še nibče ni bil v tem sanatoriju, bo morda tega ali onega zanimalo, ako v glavnih potezah opišem ta način zdravljenja in življenje v zdravilišču. Dr. M. Bircher-Beamerjev sanatorij se nahaja na severni periferiji mesta Curiha (240.000 preb.), na pobočju curiškega hriba. To je več 100 ha obsegajoč hrbet, ki visi precej strmo proti curiškemu jezeru. Prod 40—50 leti je bilo vse to pobočje em sam travnik in sadovnjak v rokah kmečkih okoličanov. Danes je do vrha preprežen z najkrastiej-šiimi, vseskozi tlakovanimi (asfaltLramiimi), širokimi cestami s cestno železnico in zazidan s samimi velikimi, razkošno urejenimi viilauni, od katerih ima vsaka bolj ali manj obširen, dovršeno urejen vrt. Vrtovi okrog vil so večinoma mali parki zgolj v okrasne namene. Zaraščeni so z iglastim in listnatim okrasnim drevjem in grmovjem, da se vidijo vile, kakor bi bile zrastle v gozdu smrek in drugega okrasnega rastlinja. V sredini tega po vseh novodobnih regulacij: škili in stavbenih načelih razdeljenega in tudi po najnovejši vrtnarski arhitekturi okrašenega pobočja je torej dr. M. Bircher-Bannerjev samatorij »Lebendir/e IirafU (»živa sila«). Začel se je pred 30 leti. Danes obstoji iz glavnega poslopja, kjer je pisarna, ordinacijske sobe, razne sobe za preiskave, rentgenološki institut, sobe za fizikalno terapijo, kuhinja, obod ni ca, kopališča, čitalnica in še več drugih, in iz štirih sosednjih vil, ki služijo večinoma za stanovanja bolnikov. Vsa poslopja so med seboj v tesni telefonski zvezi in tudi na zunaj po brežinastih vrtovih s senčnatimi tratami. Če pogledamo sanatorij od zunaj, ne kaže nič posebnega. Toda notranjost je tako praktično razdeljena In tako na vse strani vabljivo urejena, da se nam mora priljubiti na prvi pogled. Sanatorij je opremljen z najnovejšimi pripravami za fizikalno terapijo, za zdravljenje z vodo, z vodno paro, za soilnčno in električno svetlobno terapijo, za moderno gimnastiko itd. V zavodu je popoln kemijski laboratorij za najtemeljitejšo preiskavo izločil, krvi itd. Glede snažnoeti si več ni mogoče želeti. Vse prostore vsak dan z električnimi pripravami! osnažijo in potem pode do svetlega zlikajo. V nobenem prostoru, niti v kuhinji, nisem mogel opazila niti ene muhe. Zavod je pod vrhovnim vodstvom dr. M. Bircher-Bennerja. Prideljemi so mu pa še trije zdravniki (med njimi sta dva njegova sinova), kemik in več asistentinj. Vsi stanujejo v zavodu in so bolnikom vedno na razpolago. Obrat se prične točno ob 6 zjutraj. Ob tej uri mora vstati vsak bolnik, ki ni taiko bolam, da bi ležal. Ob 8 je zajtrk, od 9 do 12 so preiskave iu raani fizikalni načini zdravljenja, ob četrt na eno je obed. Do treh je počitek, odm 3—6 zopet zdravljenje z naravnimi pripomočki, ob pol 7 večerja, ob 9 počitek. Ob 10 morajo bili ugasujene vse luči. Sicer se pa bolniki prosto gibljejo, kakor jim ugaja. Zdravljenje je popolnoma individualno brez vsake šablone. Glavna sredstva so prehrana, fizikalna terapija in ugodni vplivi na duševno življenje (psihoterapija). Prehraina je strogo brezmesna in brezalkoholna, pripravljena v posebno v te svrhe opremljeni kuhinji in načelih novodobne vede o človeški prehrani in po mnogoletnih vsestranskih izkušnjah. Na dan so samo 3 obedi, in sicer ob 8, čelrt na eno in ob pol 7. Zajtrk in večerja sta popolnoma enaka in obstojita iz tehle jedil: 1. Zdravilna sadna jed (zmleto sadje, citronim sok, kendenzirano mleko, valjan oves in zmleli orehi); 2. sveže sadje (češnje, marelice, breskve, slive, hruške, oranže, banane, melone); 3. košček črnega kruha in 70gr. presnega masla; 4. skodelica čaja iz šipkovega semena. Ob dneh s samo sirovo hrano odpade pri zajtrku i'n pri večerji kruh in presno maslo. Kdor hoče, ima po obligalni večerji tudi še orehe in lešnike, ki eo vedno na razpolago po mizah v obedmici. Obed je pa jako različen, kakor je pač bolnik in njegova bolezen S sirovo rastlinsko hrano, ki je zelo okusno pripravljena, se navadno prične. Bolniki s posebno slabimi prebavili dobe izpo-* '*" 'rovo rastlinsko hrano v tekoči obliki. Peti ali sedmi dan se prične lako zvana prehodna mana tvrnu sirovih jedil še nekaj kuhanih). Potem čez nekaj dni pride na vrsto zopet sama sirova hrama itd. z različnimi izpremembami, urejenimi ]x> vsakokratnem stanju posameznega bolnika. Močno bolni dobe obede v svoje sobe, za vse druge je pa skupen obed v dveh velikih obednicah. Urejeno je vse tako dobro, da dobi vsak vse, kar mu pritiče, hitro in brez vsakega naročanja in čakanja. Poleg tega ima vsak bolnik primerno zdravljenje s kopeljo, elektriko itd. Preiskava vsakega na novo vstopivšega bolnika traja do enega tedna, včasih še dlje. Vsak dobi svojo knjižico, v katero zabeležijo zdravniki, kakšna naj bo hrana in druga oskrba, uspeh preiskave (diagnoza) in končno pred odhodom iz zavoda napišejo vanjo še navodilo za življenje doma. Vsak večer in vsako jutro obišče vsakega bolnika njemu prideljena sestra, ki mu šleje puls, meri vročino in ga izpraša o splošnem počutku. Vse to zabeleži na posebno tiskovino, ki jo koncem vsakega ledna predloži zdravniku, kateremu je bolnik prideljen. Redno dvakrat na leden je obisk pri zdravniku. Po potrebi je lahko pa tudi večkrat. Bolnike opravlja deset posvetnih sester, ki se vzgajajo v posebnem zavodu v Baslu. Vse poletje je zavod do zadnje sobe napolnjen, tako da se mora čakati jki več mesecev na sprejem. Nekaj bolnikov stanuje tudi privatno izven zavoda v soseščini. Ta teden jih je vseh skupaj okoli 80. Največ je Švicarjev, precej Nemcev iz rajba in Avstrije, in tudi Čehoslovakov. Slovenci smo tri je. Samo pri lično ena petima je moškiih, štiri petine |>a žensk. Navadno ostajajo bolniki v sanatoriju po 3, 4 tedne, pa tudi po več mesecev. Drugo pa je to zdravljenje. Na dan slane najmanj 25 frankov, to je 275 Din. M. H. in so še. Leto 1931. je za Jožefa Keršiča sploh leto jubilejev. 31. januarja je praznoval 65 letnico rojstva. 1. avgusta bo praznoval 40 letnico, odkar je bil sprejet v službo k železnici. Kot kovinar jc bil zaposlen v raznih oddelkih, največ pa v kotlarni in j v vozni delavnici, kjer je še sedaj. Praznuje pa tudi j 25 letnico, odkar je član krščanskih delavskih organizacij. Svojo številno družinico je s pomočjo svoje zveste soproge, s katero bosta kmalu obhajala 40-letnico poroke, pošteno in dobro vzgojil. Štirje sinovi so sledili zgledu očeta in se posvetili železniški službi. Dva sta že umrla v najlepši mladeniškt dobi. Od dveh hčera je ena poročena, druga pa pomaga materi pri gospodinjstvu. Njegovi tovariši mu bodo priredili 1. avgusta v znani Keršičevi gostilni v Sp. Šiški skromen in iskren večer. Tudi mi želimo, dn bi bil naš jubi-| lant še dolgo let tako čil, kakor je danes. O naših v Franciji Merlebach, 28. julija. »Rafael« nas je obiskal, novi list za jugoslovanske izseljence v Holandiji, Belgiji, Franciji in Nemčiji, čegar prva številka je izšla za julij, in smo ga z veseljem pozdravili. Kako je zanimiv, poučen in hkrati zabaven! To je res list za izseljence. Vidi se mu, da živi pod skrbnim uredništvom slovenskih tzseljentških duhovnikov, ki najbolj poznajo delavske razmere. Škoda, da izhaja le enkrat na mesccl Naj izpolni čimpreje v listu izražen namen, da se povzpne v tednik. Mu bomo zato hvaležni, ga radi brali in tudi podpirali. »Pariške Novinec, ki naj bi bile list jugoslovanskih izseljencev v Franciji in ki izhajajo v Parizu, niso pisane za delavca. Težki časi, ki smo o njih že poročali, so malo popustili. Odpadel je praznik ob sobotah, tako, da sedaj delo počiva jtoleg nedelj in praznikov 1 snmo še ob ponedeljkih. Da bi le tako ostalo! Ozi-I roma, da bi obveljalo, da bodo polagoma delali tudi ob ponedeljkih sedaj, ko je prepovedala francoska vlada uvoz premoga iz inozemstva. Občina i v Merlebachu je dovolila nekaj podpore siromaš-i nim delavskim družinam, domačim in tudi tujim, 1 ki se ravna po številu brezdelnih dni in družin- in razumljivo. Razen tega morajo dobro poznati besedni red. Cl. 13. Ustni izpit se polaga iz vsakega predmeta posebej po skupinah. Čl. 14. Ko so izprašani vsi učenci ene skupine iz enega predmeta, izpitni odbor določi oceno in izda svoj odlok o pripustitvi ali odklonitvi posameznih učencev k nadaljnjemu izpraševanju. Po končanem izpitu iz matematike, izda odbor odlok, ali je učenec z uspehom položil sprejemni izpit in s tem dobil pravico za vpis v I. razr. srednjih šol. Čl. 15. Splošna ocena iz učnega jezika se ne izvaja aritmetično, marveč po stopnji posameznih članov izpitnega odbora. Cl. 16. Učenci, ki dobe splošno slabo oceno iz učnega jezika so izključeni od nadaljnjega polaganja izpita. Cl. 17. Ustni izpit iz učnega jezika se vrši takoj po pismenem izpitu in mora biti končan najkasneje dopoldne istega dne. Cl. 18. Popoldne istega dne se polaga ustmeni izpit iz matematike. Iz tega predmeta mora učenec dobro znati 1. pisanje celih številk do enega milijona. Štiri osnovne račune s celimi številkami na praktičnih nalogah. 2. Dolžinske in denarne mere. 3. Popolnoma zenesljivo malo poštevanko. 4. Štiri računske naloge z večjimi številkami. Cl. 19. V šolah z nedržavnim učnim jezikom se vrši ustmeni izpit iz srbohrvaščine istega dne popoldne pred izpitom iz matematike. Cl. 20. Ustmeni izpit sine trajati za enega učenca in posamezni predmet največ 10 minut. Cl. 21. Ocene o sprejemnem izpitu določi izpitni odbor v spornih primerih z večino glasov. Pri izpitnih odborih, ki imajo štiri člane, velja odločitev one jx>lovice, s katero glasuje predsednik. Cl. 22. Sprejemni izpit je položil učenec, ki je dobil iz prvega predmeta najmanje dobro oceno. Čl. 23. Sprejemni izpit se lahko ponavlja šele v roku enega leta. Cl. 24. O sprejemnem izpitu vodi vsak izpitni odbor točen zapisnik za vsako skupino posebej. V zapisniku morajo biti zabeleženi po vrstnem redu imena vseh učencev, naslov šole, ki je izdala zadnje izpričevalo, predmet, iz katerega polaga izpit in ocena dobljena na izpitu. Zapisnik podpišejo vsi člani izpitnega odbora. Cl. 25. Uspeh in čas sprejemnega izpita se zabeleži na zadnjem šolskem izpričevali!. Čl. 26. Za sprejemni izpit se morajo učenci prijaviti s prošnjo, kateri je treba priložiti zadnje šolsko izpričevalo ter krstni in domovinski list. Te prošnje je treba predložiti ravnateljstvu dotične srednje šole, kjer se želi polagati sprejemni izpit v dneh 24., 25. in 26. septembra. skih članov. Ni veliko, vendar pa bolje malo kakor nič. Novo otvorjeno restavracijo »Excelsior< poleg kolodvora v Merlebachu je prevzela Slovenka, g. Berg, vdova po pred meseci umrlem gostilničarju Fr. Bergu. Obilo sreče pri podjetju, ki se bo imelo boriti s hudo konkurenco, ker je v neposredni bližini še šest gostiln in hotelov. Pretekle dni je poslal g. ban Dravske banovine v Ljubljani tukajšnji Jugoslovanski Katoliški Misiji zaboj knjig in sicer šolskih knjig za otroke slovenskih starišev, ki posečajo zasilne šole, ki v njih poučuje naš izseljeniški duhovnik: v Merlebachu, Stiringu in Jeane d'Are. Tako se bodo otroci tem lažje naučili brati in pisati materinski jezik, ki jim bo posebno prav prišel v slučaju, ako in kadar se vrnejo v domovino. Hkrati pa tudi nekaj lepih knjig za tukajšnjo slovensko knjižnico, ki ima podružnici v Stiringu in Kreulz\valdu, in ki se jih ljudje čimdalje bolj poslužujejo. G. banu topla zahvala za pozornost in ljubeznivo skrb, ki uas je z njo obdaril, in s priporočilom še za bodoče. Radi zanimivosti bodi pripomnjeno, da so se vozile po železnici poslane knjige sem po potu Jesenice-I5uclis-Bazel-Sarguemines celih 28 dni. Kakor čujemo, nas misli zapustiti naš izseljeniški duhovnik g. Ant. Hafner, in se vrniti nazaj v domovino, ko je bival med nami skoro tri leta. Da bi le kmalu prišel naslednik, ker bi bila velika škoda, ako bi ostali tu brez lastnega duhovnika. Levstikovim častilcem Et meminisse juvat! V neki knjižici se takole bere: Petdeset let potem, ko je izšla pomenljiva | Baragova molitvena knjiga »Dušna paša«, je s prepričevalnimi besedami slavil jezikoslovec in pisatelj Franc Levstik Baragove knjige »Dušno pašo«, »Zlata jabolka« in »Nebeške rože«, ki so bile tedaj že splošno razširjene in priljubljene med našim ljudstvom. (Levstik, Zbrani spisi, V., str.214). Kako so se priljubile knjige škofa Barage Slo-J venccm, je najboljši dokaz to, da je bila »Dušna I paša« 10 krat natisnjena. V Baragovih knjigah so ' našli Slovenci prijatelja, ki jih je tolažil in krepil v vseh težavah. Ne bomo se motili, če trdimo, da je vprav Franc Levstik, ki je s tolikim priznanjem govoril o Baragovih spisih, našel v njih tudi tolažbo in pomoč v svojih zadevah. Znano jc o njem, »da je kljub izredni telesni jakosti začel rano bolehati. Ko je zaman iskal pomoči, se je vdal v božjo voljo, marljivo hodil v cerkev in živel jako pobožno,« (Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, III. 219.) Z velikim spoštovanjem smo dijaki opazovali slavnega moža, ko je molil dan na dan v kapeli sv. Križa v ljubljanski stolnici. Njegov življenjepisec Franc Leveč poroča: »Po cele noči je premolil, zjutraj ob rani uri hodil k sveti maši, prejemal zakramente sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, z rožnim vencem v roki se udeleževal cerkvenih sprevodov. Ljudem, o katerih je mislil, da jim je kdaj storil kaj žalega, je podal spet prijateljsko roko ter povrnil vsak dolg, vsako krivico,, kar do zadnjega vinarja. .. Tako spravljen z Bogom in svetom, ves vdan v božjo voljo, je v hudih dušnih in telesnih borbah sklenil svoje življenje 16. nov, 1887.« (Levstikovi zbrani spisi, V,, str. 329.) Priobčevalec teh častnih spominov na duševnega velikana Levstika je slovečega moža na svoje oči videl pri procesiji sv. R. Telesa pri Sv, Jakobu v Ljubljani z rožnim vencem v roki. Povem odkrito, da sem sc temu nemalo začudil in se nehote vprašal: Kaj je res to Levstik?! Pogledam še enkrat prav bistro. Da, nobeden drug kakor Levstik! Poznal sem moža iz licejske knjižnice, kjer nam je knjige izposojal, pa si po njegovi pokončni in trdi hoji in po vsem njegovem samozavestnem nastopu nisem mogel kaj takega misliti. In vendar je bilo res! Mož jc bil globoko veren in preprosto pobožen. Dokaz, da moška samozavest in pokončna hoja pa tudi zelo bistra glava, veleum, nikdar ne brani, pred božjim Veličanstvom se ponižati in mu čast dati. Samo prazni klasi stojijo pred Bogom pokonci. Ljubljana je dobro jedla Ljubljana, 30. julija. Radovednost, ki je do sedaj žo dvakrat obiskala ravnatelja dohodarstvenega urada g. Zupana, in potein strmeči javnosti točno naznanila, kaj je ta gospod povedal o uporabi alkohola in mesa v Ljubljani. Ali radovednost nikoli ne miruje in ker ve, da ima dohodarstveni urad še vso polno drugih skrivnosti, je šla tja v tretjič sitnarit. Niso se je mogli drugače odkrižati, kakor da so ji povedali še nekaj drugih številk. Zelo se je zanimala, če Ljubljančani popijejo tudi kaj m j e k a. Zvedela je, da ga popijejo mnogo, celo dvakrat toliko in še več kakor vina. Letos je v prvih šestih mesecih popila Ljubljana nič manj kakor 3,458.000 litrov mleka. Za lani pa radovednost le ni mogla izvedeti, koliko ga je Ljubljana izpila, ker dohodarstveni urad še ni pobiral uvoznine. Na liter mleka moraš plačati namreč 10 par mestni občini, preden ga smeš piti. Zdaj pa zračunaj, koliko je mestna občina zaslužila. Saj je prav lahko: odbij eno ničlo od gornje številke, pa boš zračunal dinarje. To niso mačkine solze. Ti, ljubi bralec in jaz, radovednost, bi bila vesela, če bi jih imela. Ljubljanski sladkosnedeži so letos snedli 7722 kilogramov medu. Tudi lo ni malenkost! Ljubljančani smo letos pojedli dosti več kruha kakor lani. Lani so namreč uvozili 4,032.223 kg moke, letos pa 4.338.354 kg. Tu se zopet vidi, kaj pomenijo javna dela v Ljubljani. Saj mnogi Bosanci ne jedo skoraj nič drugega opoldne kakor hleb kruha in kvečjemu še kakšen košček slanine. Ljubljanski peki se res ne smejo pritoževati čez gospodarsko krizo. Saj prodajo mnogo več kakor lani. Iz 100 kilogramov moke se napeče 125 do 130 kg iruba. Najmanj dve tretjini moke pa je Ljubljana uporabila za kruli. Če hočeš, preljubi bralec ali prijazna bralka, zvedeti, koliko je Ljubljana kruha snedla, si kar sam zračunaj. Meni, radovednosti, se ne ljubi. Dosti je, da sem ti povedala, koliko porabi Ljubljana moko. Za riž in sir radovednost ne ve, koliko je Ljubljana vsakega pojedla. Pač pa ve, koliko obojega skupaj. Dohodarstveni urad računa namreč Regulacija Ljubljanice Ljubljana, 30. julija 1931. V Ljubljani se gradi toliko zanimivega, da gotovo večina Ljubljančanov niti ne ve za najzanimivejše in izredno naglo napredovanje regulacije Ljubljanice, ki je dosegla zlasti na Galusovem obrežju in pred Prulami v resnici ameriški tempo. Dočim je cbrožno zidovje na levi slrani Ljubljanice že popolnoma dograjeno, je treba zgraditi v dol- ■ \\ - ' ■ i ■ !»' • i i sini 270 m še obrežno zidovje na desnem bregu, ob Galusovem nabrežju mimo šentjakobskega mosta naprej do nove zatvornice. Z betoniranjem desnega obrežnega zidovja so začeli pri zal-vornici in se pomikajo sedaj navzdol proti Gallusovemu na-hrežju. V strugi Ljubljanice vlada v vsej dolžini živahno vrvenje. V gornjem delu, kjer že stoji obrežno zidovje, ima največjo besedo veliki traktor, ki s svoj/mi velikanskimi kleščami na dolgi že-Ie2ni roki odnašsi iz velikanskih kupov sredi Ljubljanice pesek v jame za obrežnim zidovjem, ki jih kaj hitro zasipa. Delavci nasuto kamenje in pesek samo še poravnajo, pa je stvar gotova. Nekoliko nižje, belonirajo dva odseka obrežnega zi- oboje kar skupaj, ker pobira na oboje enako trošarino. Lani je pojedla Ljubljana 252.400 kg riža in sira, letos pa zu spoznanje več, namreč 253.047 kg. Oh, Ljubljana, zdajle pa pride eden tvojih letošnjih grehov na dnu. Pila si več kakor lani, jedla si več kakor lani, samo prala, umivala, čistila si se manj kakor lani. Lani si namreč porabila 250.403 kilogramov mila in pralnih praškov, letos pa samo 234.211 kilogramov. Morda pa si tega porabila letos zato manj, ker si se bolj kopala na prostem? Jo pač ugodnejša kopalna sezona, kar naj ti služi v izgovor. Čokolada, kakao in kandirano sadje štejemo pri nas med luksus. Kadar jo gospodarska kriza, pa je treba varčevati pri luksuzu. In to je Ljubljana tudi napravila. Lani je namreč porabila 47.052 kg vsega trojega, letos pa 35.910 kg. Naj še to povem, da drugi narodi čokolade in kakava ne štejejo med luksuz, temveč med prav važna živila. Cene vsem živilom in vsem potrebščinam padajo. Samo enemu važnemu živilu ne, to je sladkorju. Gospodje od sladkornega kartela so bili namreč mnenja, dn je letos prav ugoden čas in so — sladkor dvakrat podražili. 25 po zadnji plati jih zasluži najmanj vsak od sladkornega kartela! Njihovi dobički so že preveliki. Lani je Ljubljana pojedla od 10. aprila do 1. julija 235.251 kg, letos pa v prvih šestih mesecih 735.190 kg. Industrija pa je porabila v istem času lani 100.758 kilograinov sjadkorja, letos pa v prvih šestih mesecih 215.740 kilogramov. Res ogromne dobičke daje Ljubljana sladkornemu kartelu. Zadnjič je radovednost izklepetala nekaj o tihotapstvu. Sedaj je pa zvedela, da tihotapijo v Ljubljano tudi zelo ugledni gospodje. Nekateri av-tomobilisti so bjli že prijeti, ko so v avtomobilu vtihotapili v Ljubljano šampanjec. No, vidite, da je radovednost zvedela prav zanimive reči in da to, kar ve, tudi pove, čeprav sem pa tja kakšnemu lo ni ljubo. Gospod ravuatelj dohodarstvenega urada pa se moti, če bo imel od sedaj mir pred radovednostjo. Še ga bo šla nadlegovat ob priliki. To si je obljubila. dorja. Da gre delo hitreje izpod rok, imajo po nabrežju napeljan tir skoraj v vsej dolžini od zatvornice do šentjakobskega mostu. Beton mešata kar dva slroja, cul katerih potein odvažajo betonsko zmes kar na dve slrani. Od šentjakobskega mestu navzdol, torej ob Galusovem nabrežju, pa izkopavajo z vso naglico .jame za temelje, ki bodo nosili obrežno zidovje. Tu delajo sedaj kar na štirih koncih. Pri dviganju nakopanega materijala služi pomožni žerjav, ki je delal še za časa prvotne regulacije pred vojno, in trije pomožni, ki jih je zgradilo gradbeno podjetje Dukič na lastno pest. Na ta način bo gTadba obrežnega zidovja na tem bregu mnogo hitreje končana kot na levem in bodo stroji kakor tudi delavci kmalu lahko odrinili k Čevljarskemu mostu, kjer bodo še letos postavili nov železobetonski most. 0 Modernizacija Osrednjih mlekarn. Vprašanje preskrbi" velikih mest z mlekom je problem, ki ga skrbno proučujejo vsi nnrodi, zlasti ker se kanzum mleka povsod stalno dviga in izpodriva konzu mallcohola in drugih pijač. Povsod se vrši tudi živahna propaganda za čim večji konzum mleka. Pri nas imamo k Sreči dobro razvito mlekarsko zadružništvo, ki olajšuje, reševanje mlečnega problema. Osrednje mlekarne v Ljubljani so sedaj povsem preuredile svoj obrat po novih modernih načelih, uveljavljenih v mlekarski industriji po vseh kulturnih državah. Osrednje mlekarne so vpo-števale pri preureditvi vse najnovejše tehniške in higijenske pridobitve, ki omogočajo, da bodo mogle oddajali brezhibno in zdravo mleko, ki ga bo možno uživati tudi sveže. Znano je, da je sveže mleko mnogo boljše in bogatejše nn hranilnih crednoslih kakor pa prekuhano. Ta modernizacija bo v pro-speh našega kmetskega gospodarstva in v korist zdravju ljubljanskega meščanstva. Z oddajo prvovrstnega mleka se bo gotovo znatno dvignil konzum mleka in nameravajo Osrednje mlekarne propagando uživanja zdravega mleka kur najbolj razširili. Osrednje mlekarne pa nameravajo, kakor ču-jemo, tudi na slovesen način proslaviti otvoritev novega obrala, ki pomenja res novo dobo pri pre- Tudi dogodke v največji brzini z lahkoto ujamete z Voigtliiuderjevo kamero. Zalite vajte pravkar izišli brezplačni fotocenik. Drogcrija GREGORlC, Ljubljana, Prešernova ul. 5. skrbovanju Ljubljane z mlekom. Slovesna otvoritev bo v soboto ob 10 dopoldne. 0 Počitniška kolonija mestne občine v Kraljeviči. Kolonisti, določeni za odhod k morju z dne ti. avgusta 1931 se opozarjajo, da odide kolonija 4. avgusta 1931 zvečer ob 0.55. Zbirališče točno ob G na glavnem kolodvoru v čakalnici 111. razreda. Dati preje, t. j. 3. avgusta 1931 je zdravniška preiskava v Mestnem domu ob IG. Ostala navodila ostanejo v veljavi. — Prva kolonija, ki je odšla G. julija, se vrne dne 3. avgusta zvečer ob 20.40. Starši se po-zivljejo, da pridejo po otroke. © Prometna zveza. Naš član tovariš Keršič Jože praznuje dne 1. avgustu t. 1. štiridesetletni«) službovanja pri železnici. Proslava te obletnice se vrši dne 1. avgusta ob 19 v gostilniških prostorih g. Keršiča, Ljubljana VII, Celovška cesta. Pozivamo in vnhimo člane naše organizacije, da se v čim večjem številu udeleže te proslave. 0 Nove blagajne zn izletnike na glavnem kolodvoru. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljub- j ljnni sporočn: Dn pospeši ob nedeljah in praznikih j odpravo potnikov pri jutranjih potniških vlakih in I dn se po možnosti zmanISn prerivanje občinstva pri i osebnih blagajnah v kolodvorski veži in pri vhodih j k caknlnicnm in nn peron, je odredilo ravnatelj- ' sivo, dn 7tičnetn noslovnti nn pocdnii Ljubljana gl. kol. v nedelio, dne 2. avgusta 1931 dve novi po- ; možni blagajni zn izdainnic voznih kart. Blagaini sta postavljeni poleg vrta kolodvorske restavracije ob zasilnem izhodu nn vzhodnem delu osebne postaje. Tzdaiale pa se bodo pri niih vozne karte le oh nedeljah in praznikih, ko voziio izletniški vlaki in samo potnikom, ki potujejo nn progo Ljubljana— Bistrica-Boh. iezero oz. Rnteče-Plnnicn z izletniškim vlakom št. 920 ob 5.21 in z vlakom št. 912 ob 7.30 t"r potnikom, ki potujejo na Dolenjsko z vlakom št. 0213 ob 7.2o. Rnvnntelistvo vabi cenjeno občinstvo, ki potuje na zgoraj navedene proge, da se poslužuie ob dnevih izletniških vlakov novih blagajn, odkoder imn neposredno dostop na peron in k vlakom. Prllinsra se pri teh pomožnih blagajnah ne bo odpravljala. Rlngaini ostaneta v obratu do konca lotne sezone. 0 Pntriotična gospoda. V času. ko živi ljudstvo v naigloblii bedi in ko povsod primanjkuje denarja, si ljubljanska gospoda ne izmišlja ni? slabšega kakor d.i odhaja na počitnice v inozemstvo in tako odnaša denar v tujino, mesto da bi ostal doma. Kar v modo ie prišlo, da odhniaio liublian-ski premožni lindie v italijanska letovišča. Posebno ženske si domišliutejo, da niso dovolj nobel. ako ne prebijejo poletja v Opatiji, v Portorose ali na T.idu. Kaj nimamo mi sami dovolj prelepih letoviških krajev, v planinskem ali v obmorskem zraku? Tndn ne: policija mora kar naprej izdajati potna dovolienja zn v Italijo... Nnibolje bi bilo. če bi tudi nišn vlndn izdala knVšno tnko odredbo, kakor jo je Nemčija, ki je določila, dn mora vsak Nemec plačati 100 mark takse, če hoče prekoračiti državno meio. Morda bi tudi zaleglo, ako bi časopisje objavljalo od časa do cnsa tudi nekatera imena tako zelo patriotičnih odličnih ljubljanskih gospodom in dam ... 0 štirje blazni v mestnih zaporih. Mestni je-čar g. Jezovšek je imel predvčerajšnjim čudne goste v zaporih, namreč, štiri blazne ljudi, ki so jih oblasti poslnle v njihove pristojne občino. Nnjbolj znni-mivn je neka bivša grofica iz nekdnnje zelo znane kranjske pleinenitn;ke rodbine. Po prevratu so ti grofje optimli zn Avstrijo in omenjena ženska je morala sedaj t ja. Druga ie neka 18 letna revica, ki je znrndi svoje blaznosti postala žrtev nekih pobot-nežev, ki jih preganja s«dn| policija, revo pa so sedaj poslali v njeno občino, nekam nn Štajersko. Tudi tretin ie bila blazna ženska, ki ie morala domov na Gorenjsko. Snmo zadnji je bil moški, in sicer iz Dalmacije. 0 Zobozdravnik dr. Ivan Verfon ne ordinira do 1. septembra. 0 Kopalci v Mestnem logu prizadevajo posestnikom travnikov in njiv ob Malem grabnu občutno škodo. Mestno načelstvo strogo opozarja vse tamošnjo kopalce, da ne delajo škode, da hodijo do vode lo po polih, da ne gazijo po travnikih in njivah ild. in da se brezpogojno ravnajo po opominih ondi službujočega poljskega čuvaja. Prestopki se kaznujejo. 0 Nadležni Bosanci. Neka gostilničarka iz Kolodvorsko ulic je prijavila policiji večjo skupino Bosancev, ki ji delajo veliko nadlego. Pritožila se je, da prihajajo k njej li Bosanci v lokal, ne naroče nič. temveč se samo prepirajo, kartajo, preklinjajo, si razkazujejo stare obleke in povzročajo nesnago, tako da si noben pošlen človek skoraj ne upa več v lokal. Policija je proti tem nadležnim Bosancem napravila kralek proces: v času, ko so se navadili zbirali v lokalu, ie priredila racijo in ljubljanska policija zna prirediti racijo, tako da je polovila vse ie Bosance, katere bo po večini izgnala iz mesta, ker ne morejo dokazati, da se preživljajo s poštenim delom. 0 Pretep na Kongresnem trgu. V noči ua včeraj je nastal na Kongresnem Irgu pred kinom Matica velik prelep med nekimi železničarji iti nekim dijakom. Dijak je izvlekel nož in zabodel v hrbet 24 letnega Slavka Fuelisa. kretničarja nn ljubljnn-skem glavnem kolodvoru. Fuchsa je prepeljal v bolnišnico reševalni nvto, vso zadevo pn preiskuje policija, ki je zaslišala tudi že dijaka. Ta pravi, da je dejanje storil v silobronu. Kamnih Živahno delovanje kamniških športnikov. Kamniški športniki so pričeli v zadnjem času razvijati veliko delavnost. Z otvoritvijo kopališča in novega športnega igrišča pa so dobili dve novi polji za svoje uveljnvljenje in z uspehi, ki so bili doseženi v zadnjem času, smo lahko zadovoljni. V soboto ob pol 9 zvečer uprizore naši športniki v veliki dvorani ; Kamniškega doma-: pristno kamniško narodno igro z godbo in petjem Rokovnjači«, ki je ze pozimi dosegla velik uspeh. Uprizoritev bo to pot v nekoliko izpremenjeni zasedbi, in sicer to igral čevljarja Bojca Sipo Kolman, krčmarja Jošta Rado Kolman, hlapca Franceta pa France Bervar, v vlogi Mozola bo zopet nastopil naš Simon Roš, v vlogi Menceja pa 72 letni naš upokojeni občinski tajnik g. Joško Štele, ki nam bo zopet zapel O zlati vinski kapljici Ostala zasedba pa ostane ista kot pozimi. Režija je v rokah g. Vedlina. Sodeluje celotni kamniški salonski orkester pod vodstvom g. Cirila Vremšaka. Našemu občinstvu se nudi zadnjikrat prilika, da si ogleda to pristno kamniško narodno igro, ki bo nato za dalj časa izginila z našega repertoarja. Ker jo zanimanje za igro veliko, si vstopnice pravočasno rezervirajte v trgovini A. Slatnar na Glavnem trgu. Nedeljski nogomet. V nedeljo so kamniški nogometaši doživeli svoj prvi poraz na domačih tleh. Podlegli so kombinirani rezervi SK Jadrana iz Ljubljane z 0:2 (0:1), dasi so predvedli veliko boljšo igro kot pa gostje. V predtekmi je rezerva Kamnika premagala SK Virtus iz Duplice v razmerju 4:1. Izredni občni zbor Športnega kluba Kamnik se vrši v petek, dne 31. t. m. ob pol 9 zvečer v »Kamniškem domu« v vogalni sobi. Vabimo vse člane in prijatelje kluba, ker je občni zbor izredne važnosti zaradi preustroja kluba in volitev glavnega odbora. — Odbor. Umrl je g. Josip Bach al, kleparski mojster. Po polletnem bolehanju ga je v sredo nenadoma zadela kap. — Naj počiva v miru, sorodnikom naše iskreno sožalje! Kolesarsko društvo »Kamnik« vabi vse članstvo in prijatelje kolesarskega športa na ustanovni obfni zbor, ki se bo vršil dne 5. avgusta t. 1. ob 8 zvečer (ob nesklepčnosti 1 uro kasneje) v salonu gostilne Trpine v Kamniku. Dnevni red je: 1. Poročilo o delovanju pripravljalnega odbora, 2. čita-nje pravil, 3. volitev odbora in 4. slučajnosti. Udeležba je za člane strogo obvezna! Jesenice Jubilej najtežjega dela. O najrazličnejših srebrnih in zlatih jubilejih, 30, 40, 50-letnicah berimo skoraj dnevno v časopisih. Tudi z Jesenic je bilo že o marsikaterem enakem slučaju |)oroeano. Danes imamo zopet takega slavljenca med jeseniškimi trpini železotovarne. Štirideset let je poteklo dne 28. t. m., odkar je gosp. Glavič Franc vstopil v delo k Martinovim pečem, pri katerih je danes zaposlen kot železotopilec. Nemogoče je z besedo povedati, koliko trpe delavci pri teh pečeh, koliko-! krat vsak šiht so premočeni do kože in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni. Razume se, da more : tak posel vršili le človek, ki je skrajno utrjen, da i mu ne more do živega ne neznosna vročina, ne j tirah in rja starega železa, štirideset let je v *pekhn, kakor nazivljejo Martinovo, ta vztrajnost pač zasluži, da s spoštovanjem zremo na današnjega jubilanta. Glavič Franc je že dolgo vrsto let zastavonoša društvene zastave Krekovega prosv. društva, katero je ponesel na vse mogoče tabore', shode in j zborovanja. Bog ga živi še mnoga leta! Šport. Preteklo nedeljo se je na Jesenicah vršila kolesarska dirka, kakor tudi razne druge panoge športa, rokoborba, nogomet itd. SK Bratstvo je ob tej priliki otvorilo novo športno igrišče pod Možakljo. Vseh prireditev se je udeležilo veliko šport ljubečega občinstva. Škrlatinka je na Jesenicah popolnoma ponehala. V kinu Krekovega prosv. društva na Jesenicah se bodo koncem tega tedna po enomesečnem presledku zopet vršile kinopredstave ob običajnih urah. i^^to^aiMaM^iimB.if' mmmmmmmmmm — Pri tolščici. protinu in slartknsečnosli j izboljša naravna »Franz-.Tosefogrenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje | prebavo. Raziskovalci na polju zdravilstva o prebavilih zagotavljajo, da so dosegli s Franz-.Tose!-jolu. Uiin je danes dolg 13 ur in S minut ter se je ta mescc skrčil zu 54 minut. Osebne vesli — 16 40 letnih jubilejev. Saj so redki: nič fotografirati in nič v časnike devatil — ko je že toliko jubilejev in toliko fotografij, da jih jc kar dosti — vendar je to zifamenito in spomina vredno, da je živih še 16 duhovnikov, ki praznujejo letos 40 letnico svojega maSništva. Tega gotovo že davno ni bilo. Skupno so jo obhajali v torek 28. julija v Komendi pri Kamniku. Ti gospodje^ so: Jožef Brešar, župnik, Velesovo, msgr. dr. Jožef Debevc, Ljubljana, Ferd. Erker, kanonik-dekan, Kočevje, Vaclav Filler, župnik, Dole pri Litiji, Dominik Janez, župnik, Studeno pri Postojni, Valentin Jakelj župnik v p. Lalovče, Janez Kalan, Ljubljana, Fr. Krumpestar, župnik. Sv. Gregor, Fr. Pešec, dekan, Šmarje, Henrik Povše, župnik, Čatež pod Zaplazom, insgr. Viktor Steska, Ljubljana, Janez Zabukovec, župnik, Komenda. — Odsotni so bili: Anton Hribar, župnik, Zalilog, Janez Pfaj-far, župnik v p. Železniki, Alojzij Kudolf, župnik na Hrvaškem, Jos. Seigerschniid, župnik, Naklo. Sošolec je bil tudi profesor-kanonik da Franc Ušeničnik, ki pa je bil posvečen kot gojenec Ger-manika tri lela kasneje v Rimu. — Pcsvečeuih je bilo 23. julija 1891 z dvema redovnikoma vred 28. Reči 6memo: močan letnik po številu in trdnih kosti! Dobro in duhovito je v slavnostni pridigi g. Krumpestar primerjal 40 letno mašniško življenje s 40 letnim Mojzesovim vodstvom izraelskega ljudstva skoz puščavo. Če bodo ti možje splošno tako grčavi kakor dozdaj, bo leta 1041 veliko zlatih maš. — Izpit za čin rezervnega inženjerskega podporočnika so položili med drugimi naslednji pod-naredniki-dijaki dijaške čete podčastn. šole »Kralja Petra Velikega Ovoboditelja • in sicer z odličnim uspehom: Ivan Rihtman, Alojz Trček, Alfonz Vales in Vladimir Šega; s prav dobrim uspehom: Viktor Plaveč, Stanko Vajbl, Rafael Zalar, Stane Bonač, Ferdinand Srdoč, Ivan Navratil, Josip Dinagl, Oton Sorg, Dušan Avsec, Miio Jelen, Gojimir Pehani, Franjo Pavlič, Vladimir Karba, Dušan Svetlič, Miroslav Knol, Drago Pirhani, Bogoljub Pogačnik, Vinko Jamnicki, Anton Lavrenčič, Bruno Cergolcrn, Anton Belam in Gvido Miler ler z dobrim uspehom: Štefan Pfajfer, Karlo Toman, Jelenko Kovačič, Matija Kodelja, Egon Zaje, Henrik Pardupski, Nor-bert Voj, Stanislav Čretnik, Joško Beloti. Vilim Petek, Ivan Komač, Rudolf Vari, Oskar Kovačič, Alojz Cerk, Rudolf Hlede. Anton Vener. Mirko Arnuš, Milan Zupčič. Vladimir Močan, Vicko Fab-ris, Milan Prigmiz, Jurij Hubalck, Ivan Živic, Franjo Gašparevič, Anton Pahulii, Dušan Gorep. Erih Štrbenc, Janez Ebenhe. Emil Grečl, Ervin Pcrne, Štefan Matek. Sibert fgtar, Ljudevit Kišiček, Evgen Cvikl, Matija Brajer, Ivan Prek in Mihael Kurnik. Ded in vnuk pod mSatilnico "i ov; M. Sobota, 29. julija. Iz Strehovec so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico 73 letnega Gregorec Jožefa in njegovega okrog 12 letnega vnuka, ki sta po čudnem naključju prišla pod kolesa mlatilnice. Pri nekem gospodarju so končali z mlačvo. Mlatilnico so hoteli prepeljati k sosedu. Da ne bi vpregali živine, so privezali za mlatilnico dolgo vrv. Ljudje so zgrabili vrv in so začeli vleči. Zadnja v vrsti sta bila imenovani ded in vnuk. Komaj se je mlatilnica zganila, se jo fant spotaknil in padci. Med padcem je zadel ob slarca. Ta je zgubil ravnotežje in sc jc zvrnil čez fanta. Preden sta se mogla dvigniti, jima je bila mlatilnica za petami. Starcu jo šlo kolo čez nogo in mu jo je zlomilo. Dobil je tudi druge poškodbe. Večje poškodbe je utrpel tudi fant. Leios je bilo ob mlačvi sploh mnogo nesreč. Zahtevala je celo eno smrtno žrtev. Ostale vesli — 60 letnim Prostovoljnega gasilnega društva t Krškem. Pripravljal, odbor naproša vsa društva, ki se nameravajo udeležiti proslave, da pridejo z zastavami v kolikor jih imajo, in da pravočasno javijo približno udeležbo. Odbor Prost, gasilnega društva Krško. — Maturanti (inje) državne gimnazije v Kranju 1. 1921.! Po desetih letih se zopet snidemo in sicer v Kranju, dne 8. avgusta ob 20. na vrtu pri Jezeršku (»Knedelnur). Vabljeni ludi sošolci, ki so drugje inaturirali! Kdor se namerava sestanka udeležiti, naj pošlje prijavo najkasneje do 5. avgusta na gostilno Jezeršek. Pridite vsi! — Pripravljalnemu odboru za mednarodni šahovski turnir na Bledu. Po časopisih sem zvedel, da sem izvoljen v pripravljalni odbor za mednarodni šahovski turnir na Bledu. Tako imenovanje smatram za zelo laskavo in delo za turnir vsled njegovega ogromnega narodnega in šahovskega pomena kot zelo resno in častno nalogo, vendar moram odločno odkloniti vstop v ta odbor. Razlog temu je sklep odbora, da prevzame mesto turnir-skega vodje tujec Kmoch. Po mnenju, ki vlada v Celjskem šahovskem klubu, je prvi in edini, ki spada ua to mesto, naš požrtvovalni in organizato-rično neprekosljivi Emil Kramar, okrožni sodnik v Mariboru, ki je sprožil idejo tega turnirja in ki je bil v priznanje svojih zaslug imenovan tudi od našega društva za častnega člana in jc torei naša častna dolžnost, da branimo njegove pravice. Ge smo vodili turnirje ua Senitne-ringu in pri šahovski olimpijadi v Pragi domačini, bilo bi naravnost čudno, če bi Jugoslavija kot država najbolj renomiranih igralcev ne zmogla postaviti na Bledu iz svojih vrst sposobnega vodjo turnirja. Zadevo smo morali spraviti v javnost, ker nas predsednik Vašega odbora g. dr. Vidmar, ko smo se obrnili v zadevi nanj pismeno s pismom z clnc, 1. julija 1931, ni smatral vrednim odgovora; njegovo pojasnilo v Jutru štev. 157. z dne II. julija 1031 pa nas ni prepričalo o potrebi nastavitve Ktnocha. — Dr. Anion Schvvab, predsednik celjskega šahovskega kluba, s. r. — Poscstniki-kmetovalci pozor! Podpora za pogozdovanje v obliki brezplačnih sadik revnim posestnikom iz banovinskega proračuna se bo oddajala letos jeseni odnosno drugo leto spomladi. Stranke, ki reflektlrajo na to podporo, morajo vložiti posebne pismene prošnje, kolekovane. z 5 Din, vldirane, odnosno priporočene od županstva, v katerih je navesti sledeče: 1. davčno občino, v kateri leži pogozditve potrebna gozdna parcela; 2. številka parcele in kulturna vsota iste; H. izmero parcele v celoti po katastru: I. delna ploskev, ki pride v poslov za pogoz.difev; 5. vrsto in množino sndik. ki jih stranka želi: 0. tziava ali pride stranka osebno po sadike ali naj se sadike pošljejo po železnici (postajo). Pri razdelitvi te podpore pridejo v po-štev le najrevnejši prosilci. Oddale se bodo 8—4-letne smrečice, ter 2- event. 31etne sadike črnega bora. Prošnje morajo bili vložene pri županstvu najkasneje do 5. avgusta, katero jih mora takoj predložiti okrajnemu načelstvu. Na prošnje, ki bi došle okr. načelstvu po 9. avgustu, se ne bo oziralo. — Razpisane službe. Kraljevska banska upr. dravske banovine v Ljubljani razpisuje na pod-stavi § 31. zakona o banski upravi ter čl. I in 3 pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine dve mesti uradniških pripravnikov s pravniško fakultetno izobrazbo pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Mesečna plača znaša v zmislu § 23. uradniškega zakona 1800 dinarjev z eventuelno rodbinsko dra-ginjsko doklado. Prosilci-pripravniki, ki so položili l uspehom vse tri državne izpite, morajo vložiti svojeročno pisane, pravilno kolkovane prošnje najkasneje do 25. avgusta 1931 pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je priložiti rojstni list, doniovnico, eventualno poročni list in krst neliste otrok, zdravstveno spričevalo, šolska spričevala, uverenje o zadostitvi vojaške dolžnosti ler uradno zdravniško spričevalo. — Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. 44 od 29. julija t. 1. objavlja: -Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o srednjih šolah«, dalje »Uredbo o odseku za evidenco važnih odločb in o načelnih odločbah kasa-cijskega sodišča«, -Dopolnitev k pojasnilu o obre-menjenju s cestnimi obveznostmi«, -Odredba o ustanovitvi šumarsko - tehničnega odseka za urejanje hudournikov« iu »Objavo glede pobiranja občinske trošarine v I. 1931.« — Neurja. Presnočnjim je nad Subotico in okolico divjal silen orkan. Nad Subotico je sicer orkan kmalu popustil, vendar pa je kljub temu povzročil ogromno škodo. V okolici je vihar odnesel precej streh, v mestu pa jc potrgal mnogo telefonskih žic. — Tudi iz Čakovca poročajo o silnem neurju, ki je divjalo tam. Med nevihto je udarila strela na treh krajih, in sicer v vaseh Vinkovci, Jurševci in Belici. V Belici je strela udarila v hlev, ki se je takoj vžgal in se je ogenj v kratkem času razširil ua štiri sosednje hleve, ki so vsi pogoreli do tal. Največ škode pa je nevihta povzročila sadju. — Tudi nad Osjekom je te dni razsajala nevihta. Vihar je poškodoval mnogo streh, z neke strehe pa se je zrušil dimnik ravno v času, ko je spodaj korakala četa vojakov. K sreči dimnik ni nikogar zadel. — Težka nesreča pri kopanju sadre. Iz Ja*jca poročajo: V sredo dopoldne se je v rudniku sadre, ki jc last nekega Izeta šahaliča, v bližini Jajca pripetila strahovita nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških življenj in dva težko ranjena. Te dni je Izet Šahalič začel z deli skupno s štirimi delavci. Ko so stopili v rudnik in začeli z odkopavanjein, se je naenkrat zrušila nanje ogromna plast sadre in zasula Šahaliča in delavca Stojana SmiljaniČa. Dva druga delavca, ki ju je tudi oplazila sadra, sta se Se pravočasno umaknila. Takoj so pričeli z odkopavanjem nesrečnežev. Izpod sadre so po dolgem trudu izvlekli oba ponesrečenca, ki sta bila seveda že oba mrtva. Njuni trupli sta bili strahovito razmesarjeni. Po mnenju strokovnjakov je bilo sadre, ki se je vsula na delavce, za tri zvrhane železniške vozove. — Hmla prometna nesreča v Sarajevu. V Sarajevu je prišlo tc dni ua nekem križišču do hude prometne nesreče. Voz, do vrha natovorjen s pohištvom, je zdrvel po klancu navzdol, ker je najbržc odpovedala zavora. Konji so se z vozom zaleteli v neko slaščičarsko delavnico in jo povsem porušili. Pri tem se je smrtno ponesrečil voznik Muharem Vukovič, dočim je slaščičar, ki se je v usodnem trenutku nahajal v slaščičarni, dobil le lažje poškodbe. — Zopet poskus ugrabijenja otroka v Novem Sadu. Novosadska kriminalna kronika beleži v kratkem razdobju že tretji poskus ugrabijenja otroka, ki pa se po srečnem naključju ni posrečil. Tudi to pot je bil storilec eleganten mlad gospod, ki je nastopil ze v obeh prejšnjih slučajih. K sreči pa so na klice služkinje prihiteli vojaki, ki so neznanca, kateri je držal z eno roko otroka in drvel z vso naglico, zasledovali. Ko so mu bili že čisto za petami, je neznanec pustil otroka in podvojil svojo hitrost, tako da ga niso mogli ujeli. Novosadska javnost jc zaradi leh dogodkov silno vznemirjena. Policija se trudi, da bi izsledila neznanca, vendar jo bil njen trud do sedaj brezuspešen, čeprav ima v rokah natančen opis neznanca. — Pridelovalcem sadnega vina priporočamo M. HumekOvo knjigo: >Nadno vino ali sadjevec«. I'a knjiga jo velike važnosti za vsakogar, kdor pridelajo sadno vino. Nudi vsa navodila in bogato nasvete ,kako sadjevec pripravljamo, kako je z njim ravnati, da ostane zdrav, okusen in stanoviten. Pre-potrebna je la knjiga tudi onim, ki se pečajo z izdelavo sadnega kisa in kako uporabljamo sadne Iropine, da nam pridejo v prid. Opremljena je z 42 podobami in velja 10 Din. Dobi so v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. —-Fotoahecednik. Drogerija Gregorič je izdala v samozaložbi dragoceno knjižico Fotoabecednik-' na 04 straneh s 123 slikami. Knjiga je v resnici pravi abecednik zn vsakega začetnika v fotografiji. Razpravlja najprej o tipih aparatov, ki pridejo v poštev za začetnika, o materijalu. o času osvetlitve, o snemanju slik, o kopiranju pri dnevni luči itd. Knjižica je pisana nad vse interesantno. tako da jo mora vsak, ki se le količkaj zanima za fotografijo, prečital i v eni sapi. Njena bogata oprema, sijajna razdelitev Ivarine, zabavni in poljudni opis bosla vsakemu začetniku poni ogla do prvih uspehov. 7. glosami na robu je preglednost knjige precej pridobila. Knjiga je do sedaj najboljši poskus ustvariti početke slovenske fotografske literature. Knjiga ima moderno zunanjo opremo, obliko malega kvarl-formata in je njena cena 18 Din, izredno nizka. IzišH abecednik je šele prvi zvezek serije, v katere naslednjih zvezkih se bodo posamič obravnavala še dela v temnici, povečevanje, reprodukcija, retuša itd. Prepričani smo, da bo knjiga še mnogo bolj poživila že precej živahno amatersko-fotografsko delovanje med Slovenci. V isti založbi je izšel dodatni cenik, ki obravnava zlasti novosti fotografskega sveta, zlasti fotografske aparate z malim in najmanjšim formatom. Drogeriji Gregorič čestitamo k njenemu delu. Rogatec Godalni kvarlel Glasbene Malico v Pluju ponovi v soboto 1. avgusta ob 20 v župni cerkvi v Rogatcu svoj lepo uspeli cerkveni koncert. Na sporedu so stavki iz. kvartetov Hajdna, Mozarta, j Beethovna in Borodina ler solo točko za gosli In : čelo. Koncert bo torej nudil vsem liubilclicai «|as-1 be obilo užitka. M ar r bor Nova carinska pošta Poročali smo že v predvčerajšnji številki, di je gradnja carinske pošte gotova stvar in da ju samo vprašanje vremenskih prilik, če se bodo gradbena dela pričela že jeseni. Tozadevni osnutek je že izvršen na podlagi odobrenih generalnih načrtov. Stavbišče na Aleksandrovi cesti pri glavnem kolodvoru je že prišlo v last mariborske mestne občine. Cestna fronta meri 4"/.30 ni. Na južni strani bi bila zgradba oddaljena za kakšnih 10 m od obstoječega kolodvorskega poslopja, na severu pu bi neposredno mejila ua novo postno poslopje. Zgradba bo dvonadstropna. Pritlični prostori in prvo nadstropje obsegajo uradne prostore in eno stanovanje, drugo nadstropje pa stanovanja. Na železniški strani bo 3.30 ni širok peron. Posebna prednost bo v tem, da bo poštni tir segal do skladišča za ocarinjenje, tako dn bo možno direktno izkladanjo iu nalaganje vagonskih pošiljk. Glavni vhod za občinstvo bo iz Aleksandrove cesto. V pritličju so predvidena zadostno velika skladišča za neocarinjene in ocarinjene pakete, skladišče za brzovozno blago, pregledovalnice za inozemske potnike s potrebnimi čakalnicami in drugimi stranskimi prostori, en večji prostor za obmejno policijo s stražnico, interne stopnice k uradnim prostorom v prvem nadstrojlju in večje število sob za urade. Vsi prostori v pritlično zida-danem srednjem svetlobnem dvorišču bodo dobivali potrebno svetlobo skozi stekleno streho, tako da so vsi prostori direktno razsvetljeni in venti-lirnni Policijska stražnica ima direktno zvezo s pregled oval nico oziroma revizijo potnih listov. Skladišče za neocarinjene pakete ima direktno zvezo s transportnim pasom v izmenično pošto ka-, kor tudi z dvorano za ocariujevanje paketov v pr veni nadstropju, iu sicer z dvigalom. Enako zvezo z gornjo dvorano ima tudi skladišče za ocarinjene pakete. Obe skladišči imata direktno zvezo z rampo in se torej vrši obrat z izmenično pošto nemoteno tudi takrat, če bi transportni pas odpovedal. Dvorana za ocariujevanje paketov bo nad skladiščem in ima prostor za devet carinskih uradnikov. Poštno in carinsko osebje v dvorani je ločeno z zastekleno steno, ki stoji na pultu za odpiranje paketov. Dvorani so priključene potrebne pisarne za poštno in carinsko osebje in garderobe. Svetloba prihaja v dvorano od treh različnih strani in je predvidena posebno močna razsvetljava, kar je z ozirom na prah, ki pride v zrak pri odpiranju paketov, iz zdravstvenih ozirov potrebno. Pult za odpiranje paketov je mišljen tako, da jo njegova i površina preluknjana in se »kozi te luknjice z j exhaustorom stalno črpa iz dvorane zrak in 7. njim prah. Dvigalo za transport paketov v skladišče za ocarinjeno pakete pride v kot, tako da se že ocarinjeni paketi zlagajo skupaj na enem prostoru, dvigalo za neocarinjene pakete pa približno v sredini prostora za pošto, tako da je razdelitev paketov na posamezne oddelke lažja. V ostalem delu nadstropja so predvidene pisarne za železnico, obmejno policijo in eno večje stanovanje. V drugem nadstropju so predvidena samo stanovanja,- in sicer: 2 dvosobni, 3 trisobna in 3 sobe za samce. Vsa stanovanja bodo najmoderneje opremljena. Nova stavba bo Mariboru v ponos in bo s tem ta del mesta dobil čisto novo lice. □ Prof. M. sijanre na mrtvaškem odru. Vče- | raj zjutraj je umrl v svojem stanovanju v Gosposki ulici št. 58 vpok. profesor Miroslav Šijanec, star 01 let. Pokojnik je bil v mariborskem družabnem življenju znana osebnost; bil jo odličen šolnik, ki i mu je ob prevratu bila poverjena važna naloga or-! ganizacije slovenskega šolstva v Mariboru. V času 1 od 12. marca 1910 do 14. julija 1920 je poleg nad-i zorovanja osnovnih in meščanskih šol v Mariboru j vršil tudi nadzorovanje meščanskih šol na terito-i riju bivše Štajerske. Profesor šijanec je bil tudi | tolmač za nemščino in italijanščino pri tukajšnjem / sodišču ter je z neumorno požrtvovalnostjo načelo-! val uradniški menzi. Pogreb blagega rajnkega bo J jutri ob 10 iz mestne mrtvašnice na 1'obrežje. — ! Bodi mu žemljica lahka; težko prizadeti rodbini j naše najgloblje sožalje! □ V službi satuarit&nstva. Požrtvovalni član tukajšnjega gasilskega in reševalnega oddelka An- | ton Ilorovič je te dni absolviral svojo 5000. vožnjo, krojaški mojster Anton Benedičič pa svojo 1000. vožnjo. Vnetima sainaritanoma toplo priznanji; mariborske javnosti! □ 4:3. S takšnim rezultatom je končal spoprijem med Mariborci in Železničarji v sredo zvečer. Sodil je odlično dr. Plnninšek. □ Po Dravi do Ormoža sla napravila včeraj s čolnom poizkusno vožnjo vnela mariborska športnika ugledni tukajšnji trgovec Josip Pirich ter odlični mariborski plavač Etgar Košak. Vožnja je bila izborna ter je zaenkrat samo poizkus za skupinske izlete s čolni po Dravi v razna obdravska mesta niže Maribora. □ Mariborski izum. Ravnatelj tukajšnje štajerske sadjarske zadruge Rudi je izumil poseben stroj za sortiranje sadja, ki omogoča v petih minutah sortiranje 100 kg jabolk. Za pospešen izvoz našega sadja je navedeni izum največjega pomena. Novi stroj si je v sredo ogledala posebna komisija, v kateri sta bila med drugim nadsvetnik inž. Tram-puš iz Ljubljane in ravnatelj tukajšnje sadjarske in vinarske šole Josip Priol in ki se je mogla prepričati o brezhibnosti novega izuma. □ SSK Maraton. Danes od 17 dalje na Mariborskem otoku trening članov in članir plavalne sekcije. □ Tečaj za kapunrujr priredi v nedeljo, dne 2. avgust;i 1931 ob 3 popoldne na dvorišču reslav-rarije pri mestni klavnici (Birtič) Perutninarska zadruga v Mariboru. Tečaj se vrši le ob lepem vremenu. Opozarjamo na to vse one, ki sp zanimajo. □ Zgradba nove carinarnice ter interesrnti. Začetkom avgusta se bo sklical poseben sestanek interesentov, na katerem naj bi se presodila primernost novo izbranega prostora ob Einspielerjevi ulici, ker sedanji no prihajajo več v pošlev. □ Mestni vojaški urad v Mariboru opozarja vse v Maribor pristojne vojaške obveznike, rojene 1881 do vključno 1909, ki bivajo v Mariboru, pa se razglasitve vojnega razporeda na Teznu dne 12. in 19. julija I. 1. niso udeležili niti opravičili izostanka vojaškemu uradu mestnega načelstvu v Mariboru, da to store čim prej, ker bodo v nasprotnem vsi brez izjeme pozvani na štiritedensko orožno vajo. Ozirati sc bo mogoče le na tehtna opravičila, predložena vojaškemu uradu mestnega načelstva v Mariboru vsaj do 10. avgusta. □ Zoparji na trgu. Dijakinji drž. trgovske šole v Ljubljani Ivi Jamnikar je neznanec v času, ko je na glavnem trgu kupovala hruške, izmaknil črno usnjato denarnico z gotovino lltfO Din. □ Končno v rokah pravice. Mariborski poli ciji se je posrečilo aretirati tridesetletnega Ivan, Magerle, in sicer zaradi splošnega suma. Ko so pa pri njem našli nekatere predmete, ki so bili v zvezi z nedavnimi vlomi v Mariboru, jo preiskava šla popolnoma v drugo smer. Tekom zasliševanja je Magerle priznal deset vlomnih tatvin v Mariboru in okolici, in sicer v zdravstveno sobo centralne ani-bulance drž. žel. nn Frankopunovi 20, v trafiko Katarine Dencel na Betnavski cesti, v Šunderjevo trgovino v Spodnjem Radvanju, v Zunkovo inesm co na Radvanjski cesti, v Drofenikovo mesnico na Pohorski cesli, v trgovino I. Očka na Teznent, v Pirčevo trgovino v Pobrežju, v delavnico čevljarja Ivana Lorbeka v Novi vasi, v garderobo športne ga kluba Železničar ter ponovno v noči na 21. julija v Pirčevo trgovino na Tržaški cesti I. Magerl«-je bil decembra 1930 izpuščen iz mariborskih zaporov. Poleni se je potikal po Kranjskem in llrvnl skem ter osredotočil v zadnjem času svoje delovanje« v Mariboru. 100 m visoko gori nad vojaškim streliščem si je naredil šotor, kamor je nosil ukradeno blngo. Zatrjuje, da je vsi? navedene vlome izvršil sam. Tudi ima na vesli v«č cerkvenih vlomov. □ Poglavje o -porini vzgoji. To ne bi smelo biti, kar smo videli oh priliki nogometne tekme Maribor : Železničar v sredo zvečer. Vratar Evold Koren je zadobil lako težko blezuro na desni roki. du so je nn reševalnem oddelku od bolečin zgrudil na tla. Takšni ne bi smeli biti sadovi športni' vzgoje. Kolikokrat smo že opozarjali in naglašali: tali...! Celje Novi potni listi. Predstojništvo nicslnc pii-licijc razglaša, da se razveljavijo po naredbi ministrstva za notranje posle, vsi sedaj veljavni potni listi s 1. septembrom t. 1. in da vsled tega nihče ne bo mogel potovati.v inozemstvo na podlagi starega inotnega lista. Novi potni listi pu sc bodo izdajali samo na podlagi doniovii^kega in krstnega lista. Obenem je treba predložiti dve, nc nad eno leto stari sliki. Nove knjižice za potne liste so po 20 Din in se bodo dobile pri mestni policiji. 13 Nočno lekarniško službo ima v |irihodnjem lednu od sobote, 1. avgusta do vključno petka, 7. avgusta lekarna Pri križu« v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. & Predrzna tatova hrušk. Breznik Franc, 24-letni krojač v Mozirju, je tekel 28. t. m. za dvema fantoma, ki sta kradla hruške. Ko ju je dohitel, se mu je eden vrgel pod noge, tako da je padci in si izpahnil in obenem nalomil desno roko. Breznik ie enega izmed njih spoznal, tako da bosta dobila gotovo oba zasluženo plačilo. & Težka nesreča dijaka. Novak Jože. 19-letni dijak, posestnikov sin iz Vrh pri Trcbnju je pade 28. t. m. tako nesrečno z drevesa, da si je zlomil roko, zadobil težke notranje poškodbe in vrhu tega si je pretresel možgane, tako da je malo upanja, da bi okreval. .... a & Nesreči dveh otrok. Kristan Marija, (v letna posestnikova hči iz Gornje vasi na Donacki gori, je med mlatenjem prišla preblizu mlatilmci, tako da jo je zagrabilo kolo in večkrat zavrtelo. Pri tem si je zlomila desno nogo; ima pa tudi težke poškodbe po vsem telesu. — Prsecek Ana, 8-letna delavčeva hči iz Podvina pri Polzeli, se je igrala pred domačo hišo. Nenadoma se je podrla streha ter se zrušila na malo Ančko. Kamenje in deske, ki so padle na otroka, so ga težko poškodovale. jiredvsem na glavi. Zdrobilo ji je vso spodnjo čeljust, ranilo tudi drugače na glavi m po celem telesu. Kranj Obmejne izkaznice /a turistovski promet i Italijo. Podružnica SPD jc že prejela vidirane obmejne Izkaznice svojih članov, kateri so za nje zaprosili. Poslane so bile po okrajnem načelstvu s posredovanjem italijanskih obmejnih oblasti pristojni kve-sturi in sicer za odsek od Peči do konca špice kvo-sturi v Vidmu (Udine), ki jih je vidirane vrnila v najkrajšem času po županstvu naše obmejne občine Rateče okrajnemu načelstvu; zn oslnli obmejni odsek- pa je okrajno načelstvo poslalo isle v vidirnnje šc kvesturi v Gorici, ki jih je šele pred kratkim vrnila ua urgeneo okrajnega načelstva. Kmalu potem sla hotela napraviti dva naša člana turo čez Vršič nn Mojstrovko, Jalovec, Koritniško kočo. na -Mangjat, k Bo I o pešk i m jezerom iu ifezaj v Kranj. Jugoslovanska straža na Vršiču jima je vidirala izkaznice ob prekoračenju meje, a italijanska straža ju ni jiustila daljo, češ, da nima še. nikake to stvarno odredbe od svoje višje oblasti. Radi lega sta se morala oba izletnika vrnili na našo stran, kjer jima jo straža zopet potrdila povratek iz Italije. Radi tega nastane vprašanje: Ali je v veljavi Sporazum o turistovskem prometu v obmejnih j>a-sovih«, podpisan v Nettunu, dne 20. jul. 1925. ter objavljen pri takozvanih netlunskih konvencijah v Uradnem listu« 7, dne 19. febr. 1929.. šl. 74-18, ki je bil dopolnjen 7, odločbami jugoslovnnske-italijan-ske komisije, podpisanimi v Opatiji, dne 6. junija 1920, in ki so se začel izvajati dne 15. avg. 103i> ter sta jioleg tega obe vlad ižo izmenjali liste pln-niskih društev, katerih člani imajo pravico, da so poslužujejo ugodnosti navedenega sporazuma'.' _ Kranjska podružnica SPD. Novirp t. gimnazije. Po najnovejši odredbi prosvetnega ministrstva bo pričetek šolskega leta zn kakih 10 dni bolj zgode-n kot sicer. Za dijake kranjske gimnazije so važni za enkrat naslednji datumi. Prijave za popravne izpite je treba vložiti najkasneje do 24. avg. Pismeni popravni iz.piti bodo dne 25. avg., ustmeni pa 20., 27. in 28. avg. Je torej skrajni čas, da dijaki zamudniki vzamejo knjigo v roke in se lotijo učenja. Vpisovanje bo letos med 1. in 5. sept. Podrobna navodila bodo pravočasno objavljena na šolski deski, posebno glede sprejemnih izpitov v I. razred, kar je letos novost. Ravnateljstvo pričakuje tostvarna navodila in predpise od višjih oblasti. Trbovlje štiri dni so bo praznovalo pri rudniku — od petka do ponedeljka —, poleg tega pa še znižan« plače! Šele za september se obeta pet dni delt na teden. Če industrijsko podjetnike ščitijo 7, viso kimi carinami in veleposestnike z žitnim moni polom, bo veledržavno delo odgovornih faktorje«, da se množicam delovnega ljudstva omogoči človc ka vredno življenje. Parašuhovo posestvo z gostilno je kupil Ir^o vec Pavlin za 330.000 Din. Znamenje krizo, Upt pred dobrim letom bi se dobilo zanj še vsaj polovico več. Izlet r Marijo Reko priredijo naša društva prihodnjo nedeljo. Odhod bo ob pol osmih, cerkveno opravilo v M. Reki pa oh pol enajstih. V Reki sicer ni gostilne, pač pa dosti solnca in svežega zraka In prijaznih ljudi, ki nas bodo veseli, čim več. nas pride Zato vabimo k obilni udoložhi PRI MARIJI V EINSIEDELN - U S tovarišem iz dr. Bircher-Bennerjevega sanatorija v Ztlrichu sva jo mahnila minulo nedeljo v E i n s i e d e 1 n. Ni nama žal truda in stroškov, kajti užitek, ki ga nudi ta kraj, presega vsako pričakovanje. Kdorkoli se mudi v Švici in pride v Zttrich ali v njegovo bližino, naj ne zamudi prilike in naj si ogleda ta, zlasti v katoliških krogih po vsej Evropi znani kraj! liinsiedeln je prijazno mestece z 8500 prebivalci, ki se nahaja 40 km južno od Zuricha na gorski planoti 885 m nad morjem, ki jo Sv. Iguurij Lojolski, ustanovitelj jezuitskega reda, je umrl 31. julija 15T>C.. torej pred 375. leti. okrog in okrog zapira z gozdovi obrasteno, nizko hribovje. Iz Ziiricha se pripeljemo v Einsiedlen v dobri uri. Do Wadenswila se peljemo po glavni progi ob levi obali Ziiriškega jezera, od tam pa z lokalno železnico. Zveze so tako ugodne, da opravimo to pot iz Zuricha in nazaj, če se nam mudi. tudi v enem popoldnevu. Einsiedeln je sloveča božja pot. Na leto pride v ta kraj povprečno 160.000 romarjev. Ze mestece samo na sebi napravi jako ugoden vtisek, s svojimi lepimi in deloma prav velikimi stavbami, snažnimi, tlakovanimi ulicami in s svojimi neštetimi hoteli, prenočišči in prodajalnami. Skoraj vsaka večja hiša je hotel, spodaj pa prodajalna. Posebna zanimivost, ki je pritegnila tekom dolgih stoletij že na milijone in milijone bližnjih in daljnjih pobožnih, pa tudi posvetnih obiskovalcev, je pa velikanski benediktinski samostan s prekrasno cerkvijo, v kateri se nahaja prastara, čudotvorna soha Matere božje z Jezusom v naročju, preprosto izrezana iz lesa, ki je v dimu počrnjen. Ze pogled nn samostan — ogromno, štirikotno, 183 m dolgo in 130 m široko, trinad-stropno poslopje, pogled na cerkev z dvema visokima stolpoma, vzidano v pročelje spred- ravnokar novo. Notranjost je tako bogato in razkošno okrašena, da človek prvi hip ue ve, kani bi najprej uprl svoje oči in kaj bi najprej občudoval. Kot prava božjepotnika sva stopila s tovarišem najprej v kapelo s čudotvorno sobo Matere božje. Je to stavba sama zase v cerkvi blizu glavnega vhoda, sezidana iz črnega marmorja 1. 1817. Na njo sta oprta dva mogočna, štirioglata stebra, ki nosita zadnji del obširnega cerkvenega oboka. Pristop v kapelo zapirata od obeh strani železni ograji, ki sta pa podnevi, ko prihajajo božjepotniki, odprti. Čudotvorna Mati božja je oblečena v dragocen, bel brokat, ves vezen z zlatom. Prav tako tudi božje Dete. Od sobe sta videti samo kot oglje črni glavici, okrašeni z blestečima zlatima kronama. Tudi sicer ima Mati božja na sebi polno obeskov v zlatu in v drugih dragocenostih. Oltar je ves v cvetlicah in gorečih svečah. Majhen prostor v kapeli pred čudotvorno podobo je vedno poln pobožnih romarjev. Poglejmo sedaj nekoliko po cerkvi! čez vse krasen je prezbiterij z dragocenim oltarjem in sliko Marijinega vnebovzetja. Ves se blišči v zlatu in v krasni opravi. Zapira ga čez 4 m visoka I. 1746. umetniško izdelana železna ograja. Razen glavnega je v cerkvi še 14 oltarjev iz marmorja, ki so tudi vsi zagrajeni z dragocenimi, železnimi ograjami. Oltar z Najsvetejšim in z obhajilno mizo je na levi strani, prvi pri glavnem vhodu v cerkev. Glavna priž-nica, prekrasno baročno delo, je na enem izmed dveh orjaških stebrov. Na drugem njej nasproti pa je soha Srca Jezusovega iz belega marmorja. Druga prižnica je pa na tleh v sredi cerkve. Zakristija je tako velika kakor cerkvena ladja sama. V njej je cela dolga vrsta spovednic, ki jih v cerkvi ni nič. Oboki ln stene cerkve so sijajno okrašeni in na sveže poslikani od slovečih slikarjev bratov Asam. Posebnost v tej cerkvi so orjaške električne orgle, ki so menda največje v Evropi. Zemljevid Juine Amerike, kjer se je dvignil nov revolucijski val. nje stene samostanskega poslopja, pogled na obširen, precej strm, tlakovan trg pred samostanom in cerkvijo in pogled na balustrade s spomeniki, ki obdajajo vhod, je tako veličasten, da mora prevzeti vsakogar. Kako smo šele presenečeni, ko stopimo v obširno cerkev! Videl sem dokaj lepih hramov božjih (dom v Milanu, v Kolnu i. dr.), toda take krasote, kakor je v tej svetinji, nisem našel še nikjer. Cerkev je zidana v čistem, do skrajnosti izraženem baroku. Od ustanovitve samostana leta 934. je bila petkrat prezidana in povečana. Sedanja stavba je bila dograjena 1. 1735. Seveda je bila od tedaj že gotovo večkrat prenovljena, ker je vse tako čisto in se blešči kakor bi bilo Druga kuligulova ladja, ki so je odkrili na duu izsušenega Nemiškegu jezera. Ostanki so znameniti po sveji veličini in ustroju. Kakih umetnin ali dragocenosti niso našli. Najstarejši uradnik Tin sve*u Načelnik volilnega urada na newyorškem magistratu, John Voorhis, je 27. t. in. dopolnil 102. leto svoje starosti. Mož je še popolnoma čvrst in redno vsak dan prihaja v službo in vestno vrši svoje dolžnosti. Tovariši so poklonili jubilantu veliko torto in ga prosili, naj jim izda skrivnost svojega dolgožitja. Dejal je: Zmernost in rodnost.» Vera Menrikota. ki je v Pragi ohranila žensko svetovno šahovsko prvenstvo. Nameščene so v posebnih pomolih v zgornjem delu glavne ladje, ne zadaj, kakor je to vobče navada. V samostanu živi do 100 redovnikov-du-hovnikov, 14 klerikov in 35 bratov. Vzdržujejo deško gimnazijo in licej. Samostan ima veliko knjižnico in zbirko raznih zgodovinskih dragocenosti. Zaklade iz samostanske zakladnice so 1. 175)8. odnesli Francozi. Omenim naj še iz črnega marmorja sezidan Marijin vodnjak na trgu pred cerkvijo. Iz 14 cevi teče voda, ki jo romarji pijejo. Opazoval sem staro ženico, ki je šla okrog vodnjaka in v vsakem curjiu posebej omočila jezik. Ko sem jo vprašal, zakaj tako dela. nisem nič izvedel, ker je bila Italijanka in ni umela nemščine. V Einsiedeln-u je sedež znanega cerkvenega založništva Benzitiger & Co. A. G. in zelo razvita obrt za izdelovanje cerkvenih potrebščin. Na vsej dokaj dolgi cesti od kolodvora pa do trga pred samostanom je ob obeh straneh prodajalna poleg prodajalne, kjer so nn prodaj vsi mogoči cerkveni predmeti in odpustki. Pod balustradami prod cerkvenim vhodom je pa zopet nešteto prodajalcev spominkov in raznih drobnarij. Glavni praznik v tej cerkvi je dne 11. septembra. M. IL FOTOAPARATE 1 tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock Volgtliinder Welta. Certo itd. ima vedno v /.alogi Jugoslovanska knjigarna v L-nbljani. — Zahtevajte n i Zmagovalci nu >ahii\*ki olimpiadi v Pragi. Od leve na desno: Dnke, Kashdan, Marshall, Horovvitz, Steiner. Zastrupljena jerebica povzročila smrt Londonsko javnost razburja nenavaden dogodek. Neki častnik je po užitju jerebice umrl pod znaki zastrupljenju. Zdravniki so ugotovili, da je bila jerebica zastrupljena s strihninom. Jerebica je izvirala iz velike po-šiljatve divjačine iz Mandžurije, od koder ljondon redno prejema živila. Ker je bil oče umrlega častnika mnogo let sodnik v Indiji, so izprva menili, da hi se bil utegnil kak Indijec za morebitno krivico naknadno maščevati nad sodnikovim sinom; toda kako naj bi bil pošiljalec vedel, katera jerebica bo prišla ravno nn častnikovo mizo?! Sedaj se je stvar res pojasnila kot maščevanje, toda od druge strani. Tri dni po častnikovi smrti je prejela njegova družina iz Dublina brzojavko s trikratnim »Hural« Dalje so dognali, da je bila par dni pred častnikovo smrtjo v neki londonski lekarni kupljena večja količina strihnina. Slednjič je bila častnikova žena našla jerebico v košari na notranji strani vrtnih vrat. kakršne so običajne po vilah, da morejo dobavitelji oddati blago tudi ob odsotnosti naročtiteljev; odprtine teh košar so take. da je bilo zastrupljevalcu mogi če spraviti strup v jerebico od zunanje strani. Vsa ta dejstva zadostno osvetljujejo skrivnostni dogodek. Tudi najmla si V gozdu pri Friedlergu na štajerskem je orožništvo naletelo na uto, v kateri sta do-movala dva otroka, deček in deklica. Otroka sla bila čisto zanemarjena in sta pred orožniki zbežala. Ko so ju zaslišavali, nista hotela iz-i prva nič povedati. Šele po dolgem trudu so | zvedeli od njiju, da sta 10 letni Ignacij Dorfler in njegova osemletna sestra Berta iz Unter-Aspanga. Otroka sta po vsej priliki pobegnila z doma in bila že osem dni na potu. Preživljala sla se menda s samimi jagodami. Pri sebi sta imela 1.33 šilinga. Sedmero velikih poletov v teku Tačas je v teku sedmero velikih poletov; od tega sta dve letali ameriški, dve avstralski, dve angleški in eno nemško. Ameriška nionoplana Bellanca« sta na potu eden okrog sveta, drugi hoče brez pristanka poleteti iz Amerike v Carigrad. Od Avstralcev hoče Mol-lisou pobiti rekord Avstralija—Anglija, Chi-chester pa hoče iz Avstralije čez Japonsko na Angleško. Od obeli Angležev je znana letalka miss Amy Johnson na poti v Tokio, sir Alan Colhani pa hoče iz Aleksandrije poleteti na inšpekcijsko potovanje v Centralno Afriko. Nemčijo zastopa v teh zračnih tekmah »Grof Zeppelin«. 20tisočdolarska nagrada za roman Založništvi F. A. Stokes v New Yorku in Hodder & Stoughton v Londonu ruzpisujeta skupaj nagrado 20.000 dolarjev za najboljši roman. Za nagrado more tekmovati vsakdo, ki zna sukati pero, ne glede na deželo, narodnost, vero itd. Oblika romana (zgodovinski, socialen roman itd.) more biti poljubna. Od nagrade se ničesar ne odbije in prejme pisatelj polno vsoto. Ta vsota je pa le 15 odstotni predujem nu dobiček, ki ga bo prinesla knjiga, in prejme pisatelj vrhu tega še pretežni del dohodkov iz avtorskih pravic od filma, gledališč itd. Vse rokopise je poslati nn literarno agonturo Curtis Rrown l.td., London. Kdo je, ki mu bo sreča naklonila to nenavadno nagrado? Rdeče čete na Daljnem Vzhodu Sovjetska armada, ki je opravila boje s Kitajsko zaradi vzhodno-kitajske železnice, še vedno ni razpuščena. Sedaj je odpotoval iz Moskve vojni komisar Vorošilov, da osebno prouči razmere rdečih čet po Sibiriji in na Pnljnjem Vzhodu. V Hnbarovskti se je Vorošilov sešel s poveljnikom daljnjovzhodne armade Rltlcherjem. Tu je tudi zvedel, da je postalo žrtev avionske katastrofe pri Moskvi osem poveljnikov sovjetskega zračnega bro-dovja. Hrast Biederniann, 71-letni rentnik v Falkenu pri Eisenachu. ki je v teku zadnjih tednov rešil šest oseb iz vode pred gotovo smrtjo. Malo preje je rešil iz goreče hiše tri osebe. Vrli starec je torej rešil devet človeških življenj. Smešnice »Kako pa je to, gospod mojster, da so zdaj zemlje tako majhne; poprej so bile ao kaj večje.« — »To je čisto naravno,« pravi pek. »Poprej smo pač več testa jemali.« * »Zeppelinova« polarna pošta: pismo je bilo žigosano na 'Zeppelinu enega leta nastopati za katerikoli francoski ali Ivi carski klub. Ni izključeno, da se bo Sekulič vrnil v domovino. Z njim bi naš nogomet gotovo veliko pridobil. JNZ je dobila le dni sedmi protest piOti verificiranju ligine tekme. Sedaj protestira belgrajskn Jugoslavija, ki je izgubila tekmo v Sirnjrvu radi II me.trovkc, ki ni bila pravilno prisojem. JNZ j? do sedaj še vse proteste zavrnila, ni izključeno, da bo dolelela ista usoda tudi protest Jugoslavije. Pa se pa končno napravi red tudi glede protestov, kajti sedaj lahko v>akdo protestira proti vsaki tekmi. ki jo izgubi, namerava JNZ izdati pravilnik, ki bo točno predpisoval, v kakšnih slučajih je protest upravičen. Klubi pa, ki bodo protestirali iz vzrokov, ki v tem pravilniku niso zapipadeni. bodo kaznovani. V soboto in nedeljo se bodo vršile nn Sušaku juniorske plavalne tekme, tekmovanje v skokih in vvaterpolu za prvenstvo države. I< tem tekmam sta poslala ljubljanska kluba Ilirija in Primorje svoje najboljše moči. Z našimi izvrstnimi junlorji bodo imeli precej opravka člani obmorskih klubov, čeprav morajo tekmovati v vodi, katere niso vajeni. Zagrebška Concordia pripravlja za prijatelje hazene veliko senzacijo. Povabila je bazensko družino praške Slavijo v Zagreb. Ob tej priliki bodo tudi Ljubljaučani imeli priliko videti po dolgem času, kako igrajo Čehinje hazeno. Prihodnji teden bo najbrže nastopila družina Slavije proti ojačeni družini Atene. Kakor vsako leto. tako priredi tudi letos Ilirija običajne juniorske pokalne tekme. To pokalno tekmovanje je za našo mladino zelo velikega pomena. Saj imajo na ta način priliko nastopali organizirano. Vsako leto je udeležba 11:1 tem junior-kem tekmovanju večja. Sprva so tekmovali samo Ijuo- ljanski klubi, pozneje so pa prišli tudi mariborski junlorji. Letos se prične to tekmovanje 8. in !». avgusta. Za nedeljsko tekmo proti Jugoslaviji je Češka nogometna zveza sestavila naslednje moštvo: 1'la nička (Slavija), Burger, Sirokj Nfadelon. Kada. Srbik -Podražil (vsi .šparta). Bradač (Viktorija). Bejbl (Bohemians). Silny. Sokolarž (oba Šparta) Kakor vidimo, nastopi kompletna Šparta, ojačemi z vratarjem Slavije in z desno zvezo in srednjim napadalcem od Viktorije in Bohemians. Brez dvoma je tako ojačena šparta zelo močno moštvo. To važn« tekmo bo sodil belgijski sodnik Langeuua. Radio Programi Radia-Liubliunn > Prfrtt. JI. juliju: 12.15 Ploščo — 12.43 Dnev ne vesli. — 13 Čas, plošče, borza. — 18.30 Mladinska ura: Samospevi gdč. Carmen A nt it:, klavirske točke izvaja gdč. Vojka Prelovtv — 1(1.30 Gospodinjska ura, srdč. Cilka Krekova — 20 Pravljice za odrasle, gdč. Anta Kovačič. — 20.30 P r enot- iz Belgrada. - 22.30 čas, dnevne vesli. Sobota. 1. avi/iuta; 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. - 13 Cas, plošče. — 18.30 Salonski 1 kvintet. — 19.30 časnik in časnikarstvo. — 20 Koncert godbe na pihala Sloge . — 21 Prenos iz ■ Park-holelu na Bledu. — 22 Čas, dnevno vesti. — I 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi» Softoln. 1. arpruta. Itrtffrnd: 12.45 Radio-orkester. — 19.3o Ve-; čeri 1 i koncert. - 20 Koncert. — 21 Vokalni kon-cerl (Žika Totnič). — 22.20 Rusko, pesmi. — /.u-irreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Citre. — 21 Radio-i orkesler. — 22.10 Lahka večerna glasba. — Hu-1 dhnpeita: 12.06 Ovkestralni koncert. — 17.30 1 Lahka glasba. — 19.30 Koncert. — '20.15 Pestei večer. — Dunaj: 11.30 Opnldaav-ki koncert. — 10.40 Pesmi in arije. — 20.30 llanca pleše, opereta. — MHnn: 11.18 Pestra glasba. — 13 Plošče, — 21 Korne lija. — 22 Plesna glasba. — Oslo: 20 Radio-orkesler. — 22.35 Plesna glasba. — Prana: 10.5." Poljudna glasba. — Lan/jtnberg: 20 l/*p večer. 22.10 Nočna glasba. — 23-30 Jazz-orkesler. — «;»»• 21 >Bajadera<, opereta, Kalman. Rerlin: 21.1< Kolorit. — 22.30 Plesna glasba. — Kalovitc: 20.15 Koncert. — 23 Lahka 111 plesna glasba. Murska Sobota Nesreča pri zidanju. Z odra pri Zdravstvenem domu je padel neki delavec. Obležal je brez zavesti. Prepeljati so ga morali v bolnišnico. Žalostna smrt. Na tem mestu smo poročali, da je mlatilnica odtrgala 23 letnemu Zaligu Ivanu roko. Rana se je zastrupila in mladi fant je med groznimi bolečinami zatisnil oči k smrtnemu spanju. Usoden padce z motornega kolesa. Huda ne-1 sreča je zadela nn cesti M. Sobota—Beltinci Ozlja 1 Viktorja, trgovca z usnjem. Peljal se je na inotor-; nem kolesu. Nepričakovano se je zvrnil in /letel v obcestni jarek. Zlomil si je noyo in se tudi dru-' gaoc močno pobil. Zdravi se v bolnišnici. Štev. 170. 't Moderna obutev za poletno sezono. H/ito Vrsta 9675-89 čeveljčki iz laka ali boksa, okusne fazone s finim okraskom iz temnejšega usnja čeveljčki s svetlim bežom so za promenado, lakasii pa za večer. Vrsta 9665-72 Elegantni čeveljčki z visoko peto. So idealni za promenado. Globoko izrezani se dovršeno prilegajo toaleti za popoldansko promenado. Vrsta 9625-51 Še en poletni model. Okusna kombinacija bele barve z lakom ali rjavim boksom. Lepo pristoja promenadni obleki. Vrsta 9605-55 čeveljček za proitie ado in za kopališče. Je izdelan iz belega finega telečjega boksa s črnimi in rjavimi okraski. — Novost letošnje letne sezone. Vrsta 1655-65 Čeveljčki za letovišče in kopališče. So zračni in udobni. Neobhodno so Vam potrebni za kopališče in letovišče. Vrsta 5505-09 Moderni globoko izrezan čeveljček. Je izdelan i/, najboljšega ševroa v modernih temnih barvah. Se izvrstno prilega nogi in je zelo udoben. aortam________ Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50 Din. Najmanjši I Naimanjsi znesek 10 Din. Pristojbina la šifro 2Din Vsakoqia> znesek SDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo viš/e.Zaoqlase treba plačati pri naročilu Na pismena vprašanj odgovanamo stroqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di«. | le,če jepriložena z.naml t» oo a — ^ - Q SP sm gl^sSMS _ »sj- c iz -T E J .£ ^ ; j« t« »g " iSd .«5 5? as fco Otfrid v. Hanstein: 103 EiSŠič " S* S ^ 2 M J . IL ss S — > aj > ™ -J M Jt N * IS S 1 c I x •S I a O ti o a ■ je = 0 - e i 2 S? si* — -r 5 > H •SE 2 N . i e <4 » — N « i » - - ® c » — S i) _ ia V S = ? z - w -v _ ion*«* a 5> , , C3 > £ «5 t t * a c c ~ ; Iga E« 1 Strahotno potovanje no luno Sedeli so skupaj v kabini in malo govorili, kakor so bili vajeni zadnje dneve, Egon je zopet vzel eno j steklenico šumečega vina in jo odprl. »Gospoda, če vama je prav, se po kosilu odpeljemo. Namenoma je izrekel te besede čisto malomarno, kakor da gre za najbolj preprosto potovanje in Američan je prikimal: Ali right.« Korus vpraša: Ali mislite, da se nam posreči? Egon resno odgovori: Sam ne vem. Moramo si biti na jasnem, če naj tvegamo ali ne. Aparate sem uredil, kolikor je bilo pač mogoče. Zato smemo upati, da bodo zopet prav delovali, prav lako je pa tudi mogoče, da raketa ob prvi električni iskri eksplodira in se razleti v tisoč atomov. Ne morem se namreč prepričati. ali bodo poprave vzdržale, prav tako je nemogoče dognati, v koliko je navidezno zdrave cevi zmehčal vsemirski mraz. Zato je kaj lahko mogoče, da bo trenutek, ko pritisnem na vzvod, da vžgem plin, obenem trenutek naše smrti.« Američan odgovori trdega obraza: Ali pa moremo ostati tukaj?« Gotovo ne.« Korus, ki je že davno izgubil svojo večno vese-lost, reče odločno: Tukaj bomo umirali polagoma. Izključeno je, da bi na mesecu našli kakršnakoli živila, vrhu lega ne vem, čemu naj hi tukaj sploh živeli. Gospod doktor, ako imate samo senco upanja, da nas z odletom rešite — sem pripravljen/ Egon prikima: »če bi bil sam, bi tvegal brez po- misleka; zdaj pa smo trije, zato moram imeti tudi vajino privoljenje.«. Oba mu ponudita roko. »Zdaj hočemo biti možje, ki ne govorijo o nevarnosti, ampak se oklepajo upanja. Gospoda, vzkliknimo naenkrat vse tri najlepše zdravice, ki jih navadno izreka Anglež v tujini: Živela domovina! »Živeli naši daljni prijatelji!« Živela žena, katero ljubimo!« Dvignili so čase, jih izpraznili in nekaj časa sedeli pogreznjeni v globoke misli. Korus je vstal. "Le nič solzavosti, zdaj bomo še dobro jedli, najboljše od vsega, kar nam še preostaja, in izpraznili še eno steklenico. Naj bi tudi bila to naša rabeljska pojedina, jaz verujem, da se podjetje posreči, lo verjeti hočem !« Bravo, Korus!« Kako se je vse izpremenilo! Nekoč sta bila časnikarja vsiljivca, zdaj pa so čutili, da jih veže toplo prijateljstvo. Jedli so in pili, Korus je zbijal šale in celo smejali so se. Nato sta časnikarja mizo pospravila, vse zopet skrbno zapela, da ne bi moglo kako stvar premetavati, Egon si je nataknil čelado. »Prosim, pazita na to, da bom raketo zopet naravnal s konico navzgor.« Stopil je venkaj, še zadnjič pregledal svoje delo, oko pa mu je zadnjikrat objelo grozno in silno puščo zaledenelega meseca. Še enkrat se je ozrl na kuj) ledu, kjer so spravili bombe s prepisi svojih zapiskov. Nad kupom se je dvigala gorska palica z nemško in ameriško zastavo. Niti sapica ni dahnila, da bi jih razgibala, ohlapno so visele navzdol. Kako dolgo bodo pač kljubovale uničevanju? Egon se je še vedno obotavljal, zdaj mu je še to slovo postalo težko! Nato pa je potegnil za vrvi in raketo naravnal proti zemlji, proti zemlji,