Ixhajm dvakrat na teden.
Velja za celo leto $3.00
(C HE
Published aemy weekly.
rHT t)
_ ________- - . _ ch the best cust

Subscription %3.oo yearly.
♦a
ŠTEV. (No.) 56.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
t+ entered as second class matter october 11. x9*9- at post office at chicago, ill., under the act of march 3rd 1879.
i za resnico g 1 in pravico. 1
I	=
CHICAGO, ILL., TOREK, 19. JULIJA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
rwMiahed and diatrifctrted under permit (No. 3—) aathacUed by the Act «f OcfW 1017. on file at the Port Office »f Chicap. HL — By the Order the Fr—Mm A. S. Borieson. Postmaster Genfrtl.
Sedaj so sami v Belgradu.
Izvirno pomočilo iz Ju goslavije za "Edinost".
Dne 6. januarja 1919 je Nj. Vel/ regent Aleksander naslovil svoj prvi kraljevi manifest narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. V tem krasnem dokumentu mladega, junaškega vladarja beremo sledeče odstav-le: "Kot kralj svobodnega in demokratskega naroda hočem nevpoglji-vo stati na načelu ustavno-parlamentarne vlade, ki mora biti vogel j ni kamen naše po svobodni narodovi volji stvorjene domovine. V tem duhu in po tem načelu bo moja vlada upravljala državo ... in bo predložila ustavotvorni skupščini načrt demokratične državne ustave v duhu državnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in z obvarovanjem najširše politične in državljanske svobode . . . Tako bo priznana in utrjena popolnoma enakost vseh državljanov in zajamčena svoboda in ravno-pravnost veroizpovedi . . Podpisani so med drugimi gg. ministri Trifkovič, Pribičevič, Ninčič, Kramer.
Ženevska deklaracija od 9. nov. 1918 ima med drugim sledeči odstavek: "Vlada kralj. Srbije in Narodni svet v Zagrebu bosta tako dolgo upravljala vsak v svojem območju svoje ozemlje, dokler velika skupščina ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, izbrana po splošni, neposredni. enaki in tajni volilni pravici vseh državljanov ne bo predpisala defi-nitivno ustrojitev države. Po tej ustavi se bo v demokratičnem duhu urejevalo celo državno življenje . . ,"
Podpisan je med drugimi g. Nikola Pašič.
Krfska deklaracija od 20. julija 1917 izvaja v točki 7: "Vse^pri-znane veroizpovedi se bodo smele vršiti svobodno in javno. Pravoslavna, rimsko-katoliška in mohamedanska veroizpoved, ki so številno najmočnejše v našem narodu, bodo enake in ravnopravne pred državo".
In v točki 14: ''Ustava, katero bo po sklenitvi mira izdelala usta-votvorna skupščina, izvoljena po splošni in enaki, neposredni in tajni volivni pravici, bo temelj državnega telesa in po njej se bo uredilo celokupno narodno življenje. Ta ustava bo dala narodu možnost, da razvije svoje posebne energije v samoupravnih avtonomnih jednotah, ki bodo odgovarjale geografičnim^ socijalnim in narodno-gospodarskim potrebam.
Krfski pakt nosi podpis g. Nikola PaŠiča.
Tako bi lahko nadaljevali slične izjave, ki so se vrstile druga za drugo, izvirajoče iz globočin gorečih src, narekovane od ljubezni, ki je mladi osvobojeni narod prešinila z navdušenjem za eno hišo, v kateri b odo živeli in delovali skupaj trije bratce: Srb, Hrvat in Slovenec.
Danes? Danes! Konštatirajmo samo z žalostjo fakta, ki danes sledijo drug drugemu. Celi hrvatski narod skoroda pod vodstvom Stje-pana RadiČa je ostal doma, ko so drugi izvoljeni poslanci šli v Belgrad v ustavotvorno skupščino, da izdelajo ustavo, ki bo obenem demokratična in moderna, ki bo dala enakopravnost vsem državljanom in vsem veroizpovedim in bo dala narodu širne avtonomije, kakor to zahtevajo geografične, socijalne in narodnogospodarske prilike. Z nemirom smo konštatirali ta fakt, ta korak Radičevih seljakov.
Za njimi so šli komunisti s Šimom Markovičem iz ustavotvorne skupščine. "Obznana", samo njim namenjena, njim in ne drugim državljanom, ta proskripcijska listina jih je uverila, da državljanska enakopravnost pred zakonom ni zasigurana Odšli so resignirano in tem več jih je v njihovih vrstah, brez agitacije, brez tiska, čim hujše jih preganja "Obznana".
Za Šime Markovičem se je poslovil hrvatski Narodni klub iz ustavotvorne skupščine, ker je videl in čutil, da hrvatski norod nima enakopravnosti v troimeni jugoslovanski domovini. Bunjevci so mu sledili, ker jim je g. Pribičevič, kojega ime nosijo mnogi navdušenja polni dokumenti iz prvih dni naše zgodovine, dokazal v dejanju, da je govorica o enakopravnosti veroizpovedanj utopija.
Sedaj je dal slovo ustavotvorni skupščini tudi Jugoslovanski- klub, zastopnik večine slovenskega naroda in hrvatske pučke stranke. Obrisal je prah s čevljev, si omil potno čelo, potne srage, ki mu jih je bil privabil na čelo tisti brezuspešni boj in zatvoril je za seboj vrata poslopja, v katerem trije enakopravni narodi "sklepajo'' ustavo troimenega naroda, moderno demokratično ustavo, ki naj omogoči, da vsi deli naroda razvijejo svoje posebne energije. /Zakaj? Težko vprašanje! Zakaj? Odgovora polna odločitev. "Obznano" za Slovenijo, izjemno stanje za slovenski del troimene države so mu pribili na črno desko, kancelpa-ragraf so vrgli v obraz katoliški duhovščini, na šole, na ljudske šole pa so pribili zvezdo mednarodne framasonske lože. Ko se je potegoval za možnost, da vsi deli naroda razvijejo svoje posebne energije, kakor zahtevajo zemljepisne, socijalne in narodnogospodarske pri'Jke. ko je zahteval široko samoupravo, so mu dali naslov avstrijanstva in ga dolžili, da dela v imenu črne rimske internačijonale- Po agrarni rerornn so plesali svoj pijani ples in napivali centralistični Veliki Srbiji. Tedaj je pogledal okoli sebe začudeno in potem se je vrnil — med narod.
Nočemo verjeti, da so ti koraki Hrvatov in Slovencev simptomi notranje slabosti, nasprotno smo prepričani, da je to edina pot, krepka in rešilna, da se pride nazaj k prvi tako oboževani, tako ljubljeni in še danes ljubljeni ideji o državi bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kdo nosi krivdo, da delamo v Jugoslaviji že tri leta navidezno neproduktivno delo, v času, ko ležijo na nas z vso težo socijalni in gospodarski problemi?
Krivica se dela, velika krivica po naših listih, ako obdolžujemo srbski narod. Srbski narod je pokazal s svojim junaštvom v vojski, s svojo pripravljenostjo, s katero je branil 1919 naše severne slovenske meje, pokazal je, da on razume, kaj je edinstvena država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ne moremo pa odveza ti od krivice in odgovornosti one redke " zastopnike" ljudstva iz naših krajev, iz Slovenije in Hrvaške, ki so
(Dalje na 3. strani.)
IZ KATOLIŠKEGA SYETA.
PAPEŽ NI VEČ JETNIK.
Vsi večji ameriški dnevniki so pred dobrim tednom poročali kot veliko senzacijonelno novico, da papež ni več jetnik, da sta Vatikan in Kvirinal sklenila pogodbo, po kateri postane papež prost na svojem posestvu kot popolni suveren. Poročali so, da je papeževa dežela vsi vrtovi Vatikana, vsa poslopja in nekoliko ulic mesta. Cerkev svetega Petra baje ni bila v papeževi deželi. Poročali so, da bode šel prvič papež po petdesetih letih iz Vatikana v jeseni, ko se bode truplo velikega Leona XIII. preneslo iz Vatikana v cerkev- Lateransko, kjer si je papež sezidal svoj grob.
Z velikim veseljem sicer smo pozdravili to novico, vendar smo jo pa vzeli skeptično. Čudno se nam je zdelo, da katoliški listi in naš katoliški informacijski urad v Washington 11 niso ničesar o tem vedeli. Zato smo počakali s sporočilom o tej novici.
Res! Danes smo dobili iz \Vash-ingtona sporočilo, da je vse to poročilo zlagano.
Tu so bile gotovo kake prostozidarske nakane zadaj za tem sporočilom. Brez vsakega uzroka tega poročila gotovo niso kabelirali iz Rima.
resno pripravljajo, da bodo začeli izdajati moderni katoliški dnevnik v angleščini mesto sedanjega tednika "The Denver Catholic Register". To bi bil že drugi katoliški dnevnik v Ameriki.
SREBRNI JUBILEJ.
THE NATIONAL COUNCIL OF 'CATHOLIC MEN.
V Washingtonu, D. C., so organizirali te dni podružnico te velike organizacije katoliškega moštva. — Za predsednika je bil enoglasno izvoljen admiral ameriške mornarice Ben son, konvertit in navdušen katolik.
ZAVOD SV. JELRONIMA V RIMU.
Kakor znano imamo v Rimu poseben kolegij sv. Jeronima za Jugoslovanske bogoslovce, ki hočejo študirati v Rimu. Velik boj je sedaj med jugoslovanskim episkopatom in italijansko vlado za ta zavod. Ko so bili škofje v Rimu, so se krepko postavili tudi za obrambo tega zavoda, katerega hoče Italija zasesti. Popustljiva politika Jugoslovanske sedanje vlada napram Italiji, rodi sadove.
KAROLYI ODSTAVLJEN.
Znani mažarski državnik in velik sovražnik Slovanov je bil odstavljen kot poslanec ker je princ Win-dish Graetz prinesel v zbornici dokaze, s katerimi je dokazal, da je Karolyi izdajalec.
VAŽNO ZA POTNIKE V STARI KRAJ.
Tujezemci se lahko vrnejo v Ameriko, ako to storijo v teku šestih mesecev.
NOVI ŠKOF PITTSBURŠKI.
Novi škof pittsburški, ki je bil pretekli mesec posvečen v škofa in slovesno ustoličen na to prevažno škofijsko mesto, je rodom iz Johns-towna, Pa., kjer še sedaj živi njegova mati. Ko je bil škof še dijak v Beaty pri 00. Benediktinih, je bila ona strašna povodenj v Johnstownu, o kateri gotovo vsi starejši rojaki še dobro pomnijo, ki je bila slična kakor sedanja v Pueblo. V tej po-vodnji je pa utonil tudi škofov oče in več članov družine.
IZ DUHOVSKIH KROGOV. Rev. D. Srečko Zamjen, slovenski salezijanec iz Rakovnika, je prišel srečno sem k nam v Ameriko. Kličemo prisrčni dobro došli, * ♦ *
Rev. Jeronim Knoblehar O F M
odide za dhlje-časa v Johnstown, Pa., kjer bode nadomestoval Rev.
Dr. Kajiča, hrvatskega župnika. * * *
Rev. Dr. J. Seliškar, Rev. John Trobec in Rev. Joe Trobec, ki so pred nekaj tedni odpotovali v domovino, so srečno prišli domov. * ♦ *
Rev. Dr. Hugo Bren OFM nam
sporoča iz Willarda, da se mu je nekoliko začelo boljšati, da sveži wis-consinski zrak blagodejno vpliva na njegovo zrahljano zdravje. Kako smo se razveselili te novice?
NOV KATOLIŠKI DNEVNIK V DENVERJU?
Kakor se poroča, se v Denverju
Washington, 9. julija. — Nasel-niški urad je danes podal naznanilo, glasom katerega se morejo tuje-zemski prebivalci ,Zedinjenih držav brez vsakih ovir vfniti nazaj v A-meriko, ako to storijo v teku šestih mesecev.
Ako pa se kak tujezemec ne vrne v teku šestih mesecev, tedaj mora ob povratku dokazati, da ni imel namena za zmirom opustiti bivanje v Združenih državah. Ako tega ne more dokazati, tedaj se mu vstop zabrani.
Tozadevno tolmačenje novega zakona za omejitev naseljevanja je podal naselniški urad vsled tega, ker se je izvedelo, da se je v New Yor-ku zadržalo nekaj tujezemcev, ki so že dalj časa živeli v Združenih državah, in so se po kratkem potovanju v stari kraj zopet vrnili v Ameriko. Naselniški uradniki izjavljajo, da bodo tozadevne slučaje preiskali, nakar se bo dovolilo vstop vsem o-mm, ki so se vrnili v Ameriko v teku šestih mesecev, ali pa ki morejo dokazat,i da niso imeli namena za
zmirom ostati v svoji stari domovini.
Rev. John C. Smoley.
Danes, 19. julija, obhaj a v North Dakoti v mestu Zeeland svoj srebrni jubilej mašništva naš sotrudnik in marljivi dopisnik Rev. John C. Smoley, ondotni župnik župnije sv. Andreja.
Danes se je zbral krog njegovih [prijateljev okrog njega, da mu časti-ita in se poveseli z njim tega pre-veselega dogodka.
Tudi naš list se pridružuje njegovim častilcem in prijateljem in mu prav iskreno častita k tej velepo-membni slavnosti in mu želi kar največ božjega blagoslova in milosti božje, da bi mogel še nadalje izvrševati svojo duhovsko službo kar najbolje in sicer v zdravju in zado-voljnosti, da bi se njegov današnji srebrni venec spremenil v zlati ve-hec obilnega zasluženja pri Bogu.
Rev. John C. Smoley je eden izmed najsposobnejših naših dopisnikov, ki je s svojim spretnim peresom spisal že marsikaj lepega. Njegove pridige v Ave Maria so nekaj posebnega in marsikako pohvalno besedo o njih smo čuli že od duhovnikov kakor tudi od svetnih čitate-ljev.
Č. gospod Smoley, prav iskreno Vam častitamo k temu slavnostnemu dnevu in Vas prosimo, da še nadalje porabite lepe zmožnosti v svojem peresu v korist in blagor katoliške cerkve in slovenskega naroda v Ameriki!
Ad plurimos annos sanos canos!
AMERIŠKI SLOVENCI PODPI-, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO ED&NTO SE M BORI ZA VAŠE IN-
i Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje pošto-L ' T,	e' da svet se bliža nazaj, k normalnim razme-
?	!T JC.Pa g0t0v°' da bo tudi evropska valuta prišla
času-zato'ie koristn°*
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope d^r^etr ^ ™irana ^ ^ - ^cilj v dveh
to bfvar vedno""* CTPSki ValUti Vedno Sftlje na borzah, za-pošH j atelje v denar" & P° ^ ^ ^	od
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE:
Za jugoslovanske krone:
500 kron ............$ 3 75
1,000 kron ............ j
5,000 kron........;; 36;50
10,000 kron ............ ?I OO
"E D I N O S
Za italianske lire: 5° Kr............$3.00
100 ............ 5.50
500 lir............. 26.50
Kr............53.00
CHICAGO, ILL.
X *
* * * * * * *
till. *
* *
4> *
t *
* *

- - :- • *
m
'EDINOSr
EDINOST.
OLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Lzjaha dvakrat na teden.
Slovenian Franciscan Press,
1849 W. 22nd St.	Telephone Canal $3.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.
Published Stwni-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL

Entered as second-clas* matter Oct. II, 1919, at the poet office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kedo je za delavsko
Naši socijalistiški delavski (?) listi toliko kriče, kako je samo soci-jalizem v resnici delavski nauk, kako bomo mi delavci samo na podlagi teh naukov izbojevali svoj sedanji težki boj s kapitalizmom. Zato se pa prevzetno bijejo po prsih, češ, samo mi smo pravi delavski listi in mi socijalisti pravi delavski voditelji. Vsi drugi ne vedo nič!
Je to res ?
Kako misli o socijalizmu ameriško delavstvo v splošnem, kaže krasni napredek Ameriške Delavske Federacije in lepo nazadovanje soci-jalistiške stranke, oziroma socijalizma med ameriškim delavstvom. Še pred dvemi leti so bili prepričanja, da bode tekom nekoliko mesecev cel svet rdeč v prav kratkem času. Godi se pa ravno nasprotno.
Kaj čuda, če danes pet milijonska organizacija noče v veliki pretežni večini prav nič vedeti o kakem socijalizmu. Ali ni to jasen dokaz, da ameriško delavstvo kot tako noče socijalizma, ga obsoja in ga smatra za svojega sovražnika?
In to po pravici!
Največji sovražnik delavskih koristi je oni, kedor razdira delavsko solidarnost.
In to dela socijalizem.
Poglejmo!
Ameriško delavstvo si je ustanovilo v Columbus, Ohio, leta 1886 svojo veliko organizacijo vsega delavstva brez razlike narodnosti ali politike ali vere. To je Amerikanska Delavska Federacija. Od tedaj je ta organizacija narastla iz malega in revnega začetka v pet milijonsko organizacijo, ki je največja na svetu in ki bode še gotovo veliko napredovala. In v resnici, vsi vspehi, katere je do sedaj doseglo ameriško delavstvo, so samo vspehi te organizacije. Od tedaj do danes je stala kot močna obrambena trdnjava za delavske koristi in jih vselej tudi izvojevala, kadarkoli so bili ogrožene. Bila je ljubljena od vsega
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Naš tiskar, Mr. Albin Zakrajšek se .je vrnil s počitnic - iz Willarda, kjer je bil gost družine Pekolj. Ne more prehvaliti lepote Willarda pa še bolj prijaznosti ondotnih rojakov. Zato ni čuda, da Chicažani tako radi hite tja.
Tudi naš mali Johnek Ude iz Chi-cage se mudi v Greenwoodu pri Wil-lardu, od koder nam je poslal pozdravno karto. Pozdravljamo ga tudi mi in mu želimo vesele počitnice. -
Mrs. Frances Grill, soproga našega mlekarja, je nevarno zbolela za pljučnico in vnetjem pljučne mrene. Odpeljali so jo v bolnišnico Francis Willard Hospital, kjer se ji je pa stanje že toliko zboljšalo, da je že izven nevarnosti. Želimo ji skorajšnega popolnega zdravja.
čal. Drugim svojim rojakom pa kli- BAJ GALI, KAKO JE VROČE!
Denver, Colo. — 4- julija smo i meli veselico za Prebelske rojake, ki so bili prizadeti po povodnji. — Pri nas je veliko ljudi brez dela kakor povsodi. Pri nas imamo krasno cerkev in tudi jako dobrega gospoda župnika. Zato moramo sedaj gledati, da mu napravimo župnišče, ker je nerodno za nas farane, ako moramo po tujih hišah iskati svojega duhovnika, vendar to je gotovo tudi tukaj pri nas zelo težko. Tisti, ki imajo, ne dajo, tisti, ki pa bi radi dali, pa nimajo. — Tudi pri nas v Glo-beville smo bili prizadeti po povodnji Kateri so bolj v nižini so morali vsi bežati, ker je vse zalilo in se preseliti drugam. Druge škode ni voda naredila, ker je prišla počasi.
S pozdravom
Jos. Pavlakovič.
čem, ako hočete biti v resnici bra-tovsko postreženi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo, obrnite se vselej na Leona Zakrajšeka, pa boste isto skusili kakor sem jaz. To človek posebno čuti, ko je v New Yorku in na potovanju.	Mary Lovšin.
Tioga, Wis. — Pred nedavnim časom je umrla v Gilbert, Minn., Mary Kljun. Naj ji bodo posvečene te vrstice.
Ker sem jo osebno poznal in spoznal njene plemenite zmožnosti, njeno gostoljubnost napram tujcem, njene lepe čednosti, ker je bila verna in poštena slovenska žena. V njeni hiši je vedno gorela lučka pred kipom Matere Božje. V njeni hiši se je vedno molil vsaki cečer sv. rožni venec. Njena dva sinčka sta ^ila vzor krščanskih dečkov in u-pam, da bosta tudi v bodoče Ostala v tem, kar jima je dobra mama vcepila v srce. Bil sem tam po opravilu nekoliko časa pred njeno smrtjo. Kako me je lepo svarila liki dobri mamici, naj se varujem odpadnikov in zaničevalcev naše svete vere, ker so zmožni vsega. Poslušal sem z veseljem njena svarila in sem ji rekel, da se bom jaz stanovitno držal tega, kar so me doma naučili in ne odvrne me nobeden od tega. Da, nisem še videl tako katoliške žene tu v Ameriki, da bi tako redno o-pravljala svoje molitve, tako rada hodila k sveti maši, da ni zamudila nobene. Bila je cerkvena pevka.— Tudi doma je zapela velikrat kako Marijino pesmico. Naj v miru počiva.	Leo Stupica.
Vroče je! bajgali! Take vročine pa že še ne! Tako vzdiha vsakdo te dni, ko nas kuha in pari to naše ljubo solnce z višave.
Kedo se za to rad ne zavali v hladno senco ko pride popoldne domov z dela ali pa v nedeljo popoldne? Saj se človeku nikamor iti ne ljubil Kam drugam, kakor v kako sehco!
Toda, kaj boš sam? Dolg čas ti bo! Škoda tudi zlatega časa! ' Veš kaj si naredi za pravilo v tej poletni vročini.
V SENCO S KNJIGO V ROKI!
Da, dobra knjiga je najbolj zabaven prijatelj in tovariš. Dobra knjiga je še boljša, kakor pa kak oprav-Ljiv ali zbadljiv prijatelj.
Zato pa, ker pričakujemo prav kar večjo zalogo knjig iz starega kraja, ponudimo našim rojakom za poletno vročino za senco sledeče knjige po znižanih, jako znižanih cenah, kedor jih naroči vse skupaj kakor so sestavljene.
Tako damo:
I.
Na poti v večnost ..........$125
Sorodstvo, povest.............50
Skrivnost naddenke...........50
LEPE BESEDE.
St. Marys, Pa. — Najprej prosim, oprostite, ker^sem tako daleč zaostala zaradi slabih časov in nesreče, bolezni, da nisem mogla preje poslati kar dolgujem za list Edinost in Ave
VSAK KATOLIŠKI OTROK V KATOLIŠKO ŠOLO?
To je geslo, katero so zaklicali iz Washingtona naši katoliški škofje za prihodnje šolsko leto vsem katol. stari šem.
27. junija je tam zborovala The Catholic Educational Association.
$2.25
Kdor naroči se tri knjige do 3d-
. augusta je cena za vse tri
samo .....................$1-5°
-Zmisel Smrti, krasna knjiga, .$1.00
Prilike patra Bonaventura.....50
Trenutki oddiha..............50
Zdravilna zelišča .............50
$250
Te knjige damo do 30. agusta
za znižano ceno............$I-75
j
3-	'
Molitvenik za amer. Slovence.$1.00 Sto vensko Angleški Katekizem .50
Slovenski Abecednik..........50
Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa ............. 1.00
delavstva, spoštovana od vseh prijateljev in vpoštevana od vseh naših Maria Za to Vam izrekam tukaj na Vsi navzoči zastopniki' učiteljskih
delavskih nasprotnikov.
In ako bode še bolj napredovala, da bode še več delavstva združenega v njenem okrilju, se več vspehov bode dosegla za nas in mi po njej.
Toda kedo napada to največjo našo organizacijo? Kedo ji nasprotuje od njenega začetka do danes?
Socijalisti!
Tudi po naših slovenskih rdečih listih berete naprej in naprej napade na to organizacijo. Kako je napadla "Prosveta" predsednika Gomper-sa. Ti listi celo trdijo, da to ni delavska organizacija, da je v službi kapitalizma. Kako more kedo temu verjeti, je nerazumljivo?
Zato je jasno, da so slovenski rdeči listi največji škodljivci delavski, ker razdirajo najmočnejšo našo organizacijo, ker razdirajo delavsko solidarnost.
Slovenski delavci, kako dolgo bomo še to trpeli? Glejte vaše unije so vaša obramba. Vaša Federacija je vaša trdnjava za vaše koristi in vse to napadajo listi, ki trdijo, da so vaši delavski listi, zato ker sem pa tja kak delavski članek preplankajo od kod ali ga pa prav nerodno pre-vedo iz angleških socijalistiških listov.
Ali nismo zaspani, ako pustimo napadati v imenu delavskih koristi naše unije in našo federacijo? Povejte, kateri člani kake organizacije, ako so navdušeni za njo, bodo pustili, da bode kedo napadal v njih imenu njih jednoto ali društvo?
Nikakor ni lepo, če mi slovenski delavci v Ameriki pustimo,^da naši rdeči listi v imenu nas delavstva napadajo Federacijo.
Mi slovenski delavci tega na smemo pustiti!
Federacija je naša mati! je mati vsega organiziranega delavstva. Ako ta naša mati noče v kako rdečo sužnost, ako si ne pusti vkleniti v
tem mestu najlepšo zahvalo, da ste mi liste pošiljali in me počakali. Mislila sem, da bom že primorana pustiti oba lista. Pa milost božja in Marija mi je pomagala, da morem danes poslati za oba lista. Prosim pošiljajte mi še Glasnik Presv. Srca Jezusovega.
"Mrs. Rosie Sulzer.
Skipton, Sask-, Canada. — Prosim natisnite teh par vrstic v vaš cenjeni list. Naznanjam par besedi rojakom, kako se kaj imamo mi tukaj na zapadni Kanadi. Pšenica in druga letina dobro kaže bolj kakor ke-daj preje. Opozarjam slovenske rojake, katerega bi veselilo-na farmo, da pride sem k nam v prerije. Jaz bom drage volje vsakemu pomagal, da si bode kupil lepo zemljo. Pred leti je prišlo sem veliko Slovencev in Hrvatov in sem jim tudi pomagal kupiti posestva po i6o akrov. Pa ni dolgo trpelo, ko so postale to velike kmetije. Pridne roke in dobra volja vse premore. Tudi jaz. sem posestnik 640 akrov in sem eden iz-
organizacij so slovesno obljubili, da bodo tudi dalje posvetili vse svoje moči in zmožnosti v to, da bodo katoliški vzgojevalni zavodi cele Amerike ne samo enako dobri, kakor so publični, temveč da jih^bodo v vseh ozirih nadkriljevali. Izjavili so se tudi, da hočejo krepko slediti vodstvu katoliških škofov in nadškofov glede katoliških šol in katol. vzgoje in prosili so jih, naj jih vodijo po potu krščanskega napredka v vzgoji. Konvencije Katoliške zveze vzgojiteljev se je udeležilo nad petsto delegatov iz vseh krajev Združenih držav.
Pogreb Mr. Burgarja v Brooklyrru je bil veličasten. G. župnik Snoy nam je poslal daljše poročilo, katero priobčimo prihodnjič.
$3.00
Vse te 4 knjige damo do 30. augusta za znižano ceno. .. .$2.25 4-
Nebeška Hrana, Bogoljubnim dušam ....................$1.50
Jedro katoliškega nauka ..... 1.50
Obe knjigi sti krasno vezani ter bogate vsebine. Toplo jih priporočamo vsem, ki žele i-meti knjige za duhovno branje.
Sv. Križev Pot, zelo lična knjižica .......................
£3.75
Vse te tri knjige damo do 30. augusta za znižano ceno. . . .$r~75 5-
Vsa pisma in naročnina pošiljajte na:
KNJIGARNA "AVE MARIA", 1849 W. 22nd Street, Chicago, I1L
verige kakih sebičnežev, je to samo njena čast! In naša dolžnost je, med prvih Slovencev v tej okolici, da smatramo vsakega, kedor napada našo mater, za svojega sovražnika, ker nas same napada!
In vidite, vsi slovenski takozvani 4'delavski" listi neprestano to delajo in si pri tem še upajo kričati, kako so "delavski" in mi slovenski delavci jim to pustimo. Ali smo res vsi delavci slepi?
Da, kako dolgo še?
OBJAVA.
Generalnom Konsulatu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca je čast obavestiti celo naše gradjanstvo o sledečem:
Austriska poštanska uprava izve-stila je naše Ministarstvo Pošta i Telegrafa da u poslednje vreme nje-zinim poštama dolazi znatan broj korespondencije iz Amerike a za našu Kraljevinu, zato što je označeno "Austria" u mesto Kralevina Srba, Hrvata i Slovenaca. Zbog ovo-ga naša korespondencija iz Amerike trpi znatna zakašnjenja, a austris kim poštama st vara ju se izlišni i o-gromni poslovi.
Generalni Konsulat skreče. pažnju
našem gradjanstvu da je u njegovom interesu da svoja pisma i pošiljke adresuje pravilno. Jednovremeno, skreče se pažnja, dabi se izbeglo lu-tanje korespondencije, da je najbolje da se, uz mesto opredeljenja i najbliže državne pošte, označi i ime pokrajine u kojoj se dotično mesto nalazi. R^di objašnjanja daju se primeri: N. N. Gruž, Dalmacija — Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes; ili N. N. Varaždin—Hrvatska—Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, i tako dalje
kjer sem že 17 let. Naznanjam, da smo imeli naš piknik. Od vseh strani so bili rojaki, ki so imeli razne govore
Tu nas je 35 slovenskih in hrvatskih družin in veliko fantov in deklet, toraj dovolj prilike za ženitev. Pozdravljam vse znance in znanke in prijatelj širom Amerike.
John Sedlak.
(Odpustite! Dopis se je zakasnil. Prosimo Vas, oglasite se še velikrat! Urednik.)
Chicago, 111. — Nekoliko besedi bi rada omenila v listu Edinosti in se lepo zahvalila tvrdki Zakrajšek in Cešark v New Yorku za uslugo, katero so mi storili, kajti dolžnost me veže da to storim. Mr. ,Zakrajšek se je v resnici toliko potrudil za me
in sicer popolnoma brezplačno. Ve-Iz Kancelarije Generalnog Kbn-*4^ sitno^ti ieimelzmenoj. Zato sulata Kraljevine Srba, Hrva-
ta i Slovenaca u Čikagu, III. Br. 5208.
mu prav iz srca kličem hvala Vam lepa, Mr. Leo Zakrajšek, ker ste mi
* + * + + + * * * + * * * * + * * * + + * * *

Koledar za leto 1922.
je že v tisku. V nekoliko tednih, morda v dobrem mesecu, bode že zunaj. Letos bode krasno delo. Pa tudi veliko večji bode kakor lani.
Krasen darček bode to tudi za tvoje sorodnike in prijatelje v stari domovini. Rojaki, razširimo ta "Koledar Ave Maria" tudi po stari domovini! Nekako 1500 ga je že naročenega za stari kraj.
Tiskali ga bomo sicer precej več kakor lansko leto, kajti lansko leto ga nam je januarja že zmanjkalo. Toda vemo, da ga nam bode letos zopet zmanjkalo. -Zato resno vabimo vse rojake in prijatelje, naj ga takoj naroče tudi za svoje sorodnike v domovino.
Naročite ga takoj.
CENE SO TELE:
Naročniki "Ave Maria" ga dobe vsi zastonj kot prilogo lista "Ave Maria", seveda plačajo naročnine za to $3.00 na leto. Kateri niso toliko plačali, morajo doplačati sedaj, ko bodo koledar sprejeli.
ZA DRUGE STANE:
Za Ameriko 60 centov s poštnino vred.
Za Evropo 75 centov.
Rojaki, ako hočete, da bodo dobili Vaši rojaki v domovini o pravem času ta lep darček, takoj nam pošljite naročnino in naslov onih, katerim ga hočete poslati!
'	S& * - .
brezplačno vse uredili in tudi ze-
lira, da bi Vam vse to Bog popla-l	X
*
4» *
* * * * * * *
4» *
* + * * * * *
■ ..	&M...., sk. . i , -Uit - asi.

. ....... . . .. .

JUGOSLOVANSKE NOVICE.
BELOKRANJSKI ORLOVSKI TABOR.
Bela Krajina si bo zapisala v zgodovino svojo dan 12. junij 1921 z zlatimi črkami — mladina pa v svoje srce. Bil je praznik, kakršnega še ni doživela ''pozabljena deželica". Kljub slabemu vremenu se je zbrala množica — zbrale čete Orlov in Orlic.
Že v soboto zvečer po prihodu tekmovalcev, je ob zvoku vrle črnomaljske godbe, s številnim trobenta-škim zborom na čelu in ob pokanju umetnih bomb, vkorakala številna četa Orlov in Orlic v Črnomelj. — Pred župniščem je bila podoknica prevzv. škofu dr. Karlinu, ki se je ginjen zahvalil. V nedeljo ob 10. uri je pa pripeljal posebni vlak Orle in Orlice in druge goste, po številu 1400. Uredil se je sprevod: Na čelu fanfaristi na konjih, I. četa Orlov, Hrvatje, zastave (7I, gorenjske narodne noše (80), salezijansko godba, Orli, mestna godba, Orlice, krasna svatba iz Lokev, Orliči, Zeleni Jurij, viniški skupinski vozovi, II. četa Orlov. Ta pestra množica je ' nudila slikovit pogled in je na gledalce vplivala očarujoče. Orlov v kroju je poleg konjenikov korakalo v sporedu 327, 50 Orlov-tekmoval-cev se sprevoda ni udeležilo radi tekme. Orlic j ebilo v kroju okrog 240 ter naraščaja okrog 50.
Služba božja se je vršila na trgu v kapelici ob številni asistenci. Krasen. pomenljiv je bil govor g. prior-ja Y. Učaka iz Metlike. Misel: poživimo versko zavest. Katoličani organizirajmo se v naših katoliških izobraževalnih društvih. Izborno je pela Pevska zveza pod vodstvom g. Klemenčiča, kaplana iz Metlike. Trg je bil nabito poln občinstva. Brez pretiravanja se ceni, da je bilo zbranega naroda nad pet tisoč.
Tekmovalci in telovadkinje so pokazali pri javni telovadbi svojo spretnost, kljub temu, da jih je močil dež. Petje in govori so pa mo-Tali radi slabega vremena izostati. Izgovorjena sta bila le dva kratka "pozdrava. Vladal je najlepši red in mir, dasi so nasprotniki — od drugod prišli z namenom izzivat. Izzivanje se je vršilo celo med službo lDOŽjo, ko so z drugega nadstropja v gradu nekateri ljudje pokriti posmehljivo gledali skozi okno. Čuti je bilo tudi nekaj žvižgov. Žvižgajoči junaki pa se niso pokazali. Hvala pa tistim trgovcem in gostilničarjem, ki so vkljub terorju izobesili zastave in s tem pokazali svojo možato samostojnost. Bog živi!
zoril na izvrstni sarajevski list, ki ga vsem prav toplo priporočamo: "Glasnik sv. Ante", Sarajevo (franj. bogoslovij a) 20 K.
Delo jugoslovenskih poslancev v rimskem parlamentu. — Poslanec Wilfan je stopil v zvezo z vsemi strankami in jim očrtal položaj na- pa ravno nasprotna in zaenkrat ko-šega naroda. V zbornici sami jej munizem na zapadu rapidno pada v
VELIK PORAZ KOMUNISTOV NA ANGLEŠKEM.
^Znani Zinovjev je glasom telegrama iz Moskve v govoru, s katerim je otvoril ravnokar zborujoči kongres III. internacionale, v zelo živih barvah slikal ogromni napredek komunizma v Evropi. .Dejstva so
V Belgradu so ostali sami.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
glavni govornik Jugoslovenov. Po slanec Lavrenčič je posredoval v raznih osebnih zadevah, med drugim tudi za bivše uslužbence na Lipici in v Prestranku. Poslanec dr. Podgornik je interveniral v prilog "Zadružne zveze" in 4'Goriške zveze" radi zamenjave denarja. Na u-goden uspeh se more upati. Poslanec Šček je oddal osrednjemu uradu za nove pokrajine sledečo spo
menico
1.
vseh državah. Slučajno je komunizem prav v onem trenutku, ko se je Zinovjev v Moskvi hvalil z napredkom boljševizma v Evropi, doživel prav občuten poraz na Angleškem. Kongres največja politične delavske organizacije na svetu, angleške 44Labour party", se je v Brightonu s 4,115.00 glasovi proti 224.00 glasovom izrekel zoper to, da se angleška komunsitična stranka
Vse slovenske ljudske sprejme v Labour party. Mnogi so
sole se naj vpostavijo, 2. gimnazije' to brzojavko razumeli tako, kakor
v Pazinu, Trstu- in Gorici se naj na novo otvorijo, v. obnova poljedelske šole v Gorici in hrvaška poljedelska šola v Istri, 4. ustanovitev oziroma obnovitev slovenskih realk, trgovskih in obrtnih šol v naravnih središčih Primorja, 5. pospeševanje obnovitve v vojni poškodovanih hiš, 6. pospešitev izplačila vojne odškodnine, 7. pogozdovanje na Primorskem, 8. takoj se naj odpravijo zapreke pri dostavljanju "Pučkega Prijatelja" in "Goriške Straže", 9. dovoli se naj ustanavljanje novih društev; obstoječim društvom pa^se naj dovoli svobodno delovanje, 10. vlada naj takoj konča fašistovske-mu nasilju, 11. odškodnina se naj izplača vsem. ki so trpeli vsled požiga, uničenja blaga za časa volitev, T2. svoboden prehod preko meje Ju-
da so angleški delavci glasovali o tem, ali naj pristopijo h komunistom ali ne, zato so sklepali, da se med 4,339.000 organiziranimi delavci na Angleškem nahaja 224.000 komunistov. Stvar pa ni ta. Angleški komunisti sploh niso v Labour party, o kateri niso dozdaj hoteli
v blazneiji diru za egoističnimi materijelnimi zlatimi jabolki, gnani od omejenega sovraštva framasonskega sovraštva do katoliškega ljudstva, porabili vsak trenutek, da so nas začrnili pri voditeljih srbskega naroda, ki so ta evangelij tem raje sprejeli, ker se med njimi nahajajo tudi taki, ki, rojeni, vzgojeni v boju za srbsko nacijonalno državo, niso imeli dovolj požrtvovalnosti in dovolj poguma, da zapustijo politično areno v trenutku, ko so se čutili preslabim, da razširijo svojo politično ideologijo in napravijo tudi v srbskem delu naroda jugoslovanskega prostor onim, ki so zrastli preko omejenih nazorov enostranske narodne nad-vlasti in sprejeli nove, mlade in silne in bodočnosti polne ideje o jugoslovanski državi. Pa tem^odpustimo, ker žrtve so težke, tudi politične, akoravno so potrebne; ne moremo pa odpustiti tistim, ki so sejali to nerodovitno seme, ne z ozirom na kako višjo idejo, ampak gnani od strankarskega sovraštva in osebne časti in dobičkaželjnosti.
Kadar bodo ti odstopili, ti nesrečni svetovalci, potem ne bo teža* ve, da se srbski voditelji prepričajo o lojalnosti Hrvatov in Slovencev in c potrebi preorijentacije politične ideologije, o potrebi moderniziranja in prilagodenja položaju, ki smo ga sami hoteli in ustvarili.
Zato so šli drug za drugim Hrvati in Slovenci iz Belgrada, ne s srdom na srbske brate, ampak z voljo, da pomečejo s prestolov še tiste redke krive preroke, ki kalijo mir v državi. Ko bo narod tako očiščen, potem se bodo vrnili in potem bo razgovor lažji in ni treba prav nič dvomiti, da bo sporazum tudi hitrejši.
Seveda mi mislimo, da bi bilo mnogo bolje, ako bi naši srbski bratje že zdavnaj odpodili te našepetalce ter govorili s tistimi, ki so edino zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda.
POTNI LISTI.
Po najnovejši odredbi belgrajske
ničesar vedeti, in so posebej organi- , , , -	0 -
zirani. Dasi so dobivali od Moskve T d°be JuSoslovani P°tne liste
) c o m r\ farUi ->	_____' ^ _ _ 1
ogromne vsote za propagando, niso mogli angleškega delavstva pritegniti na svojo stran ; sami ne štejejo več nego par tisoč članov. Zato so zdaj po Ljeninovem navodilu spremenili taktiko in prosili za sprejem v obsovraženo Labour party. Dasi je Labour party jako liberalna in trpi v svoji sredi vse mogoče struje, je, kakor se vidi, ogromna večina — štiri milijone angleških delavcev! _
goslavije brez posebnih pristojbin, odklonila komuniste in tistih 224.000
13. svoboden uvoz knjig in časopisov iz Jugoslavije, 14. vsi, ki so v zaporih, se naj takoj zaslišijo in nedolžni izpuste, 15. vlada naj zajamči svobodno vrnitev onim, ki so zbežali radi fašistovskega nasilja.
PROTI FRANČIŠKANOM.
Frančiškanski list "Glasnik Sv. Ante" (Sv. Anton), katerega izdajajo bosanski Frančiškani, je bil tudi prepovedan v Jugoslaviji. Novomeški list "Sedanjost" piše o tem:
Lejte si no, kdo bi mislil, da bo še naš ljubeznivi Padovanec zašel v to nečedno družbo! In vendar — pred par dnevi smo culi od svojih otrok, da jim je bil na gimnaziji prepovedan "Glasnik sv. Ante" kot pro-tidržaven list. Urno ga dobimo iz Sarajeva, listamo in listamo — pa nič. Pač! Evo ti broj 5 i 6 str. 88. Članek ima naslov: "Preganjanje glasnika sv. Ante". Kaj pa se je "Pregrešil? "V št. 4. je v članku 'Ka-tolici na okup H opozoril na divjaš-Tco bogoskrunstvo čeških prostozidarjev, ki jih posnemajo naši bel-grajski tripikčasti bratje. List jim kliče: "Ne dotikajte se naše vere? Za vero so umirali naši dedi, stari Hrvati; zanjo so prelivali svojo kri, zanjo smo pripravljeni dati življenje tudi mi . . . Ni nas uničilo tatarsko kopito, pa tudi ne nasilna roka pokvarjenega ministra, ne njegovih satanskih pomočnikov". In kdo so ti pomočniki? Str. 89. čitamo: "Te zakone (t. j. kancelparagraf itd.) so nam predlagali ne Srbijanci iz Srbije. nego bas naši ljudje iz Hrvatske in Slovenije".
List je navedel samo suha dejstva, 0 katerih čivkajo vrabiči po strehah, !n zato je prepovedan. Hvaležni g . . . ministra, da nas je opo- 3
Govor poslanca Ščeka. — Za poslancem dr. Vilfanom, ki je energično poudarjal narodne pravice Jugoslovenov, je v rimski zbornici govoril g. Virgil i j Šček. O njegovem govoru pišejo zazdaj le to, da je vzbudil splošno zanimanje vsled na-glašanja socijalnih zahtev naše dobe. G. Šček je celo žel večkrat živahno odobravanje cele zbornice, zlasti ko je poudarjal potrebo sporazumnega sodelovanja Italijanov in Slovanov v korist Italije in cele človeške družbe. Poslanec Virgilij Šček bo brez dvoma ena izmed najizrazitejših osebnosti v rimskem parlamentu, v katerem se velika inteligenca, združena z govorniškim darom, odnekdaj visoko ceni.
Ženo je umoril. Pred kratkim se je zgodil zopet velik zločin. Alojzij Tomazin je snoči okoli 9. ure zvečer približno 300 korakov od predora kamniške proge s kuhinjskim nožem zabodel svojo ženo Antonijo Tohazin. Nož, ki ga je prej nalašč v ta namen kupil, je sunil svoji ženi naravnost v srce. Žena je bila na mestu umrla. Tomazin je potem še samega sebe sunil v prša. Ponoči so njega prepeljali v dežel, bolnico, ženo pa v mrtvašnico. V bolnici pa so doznali, da rana morilčeva ni nevarna. Mož-morilec je umoril svojo ženq radi ljubosumnosti.
Sokolsko nasilje. — lz Dobrepolj nam poročajo: Kovačev sin Franc Marolt je bil pri "Sokolu", ki se je pri nas na posebno željo g. I. Šteha pred kratkim ustanovil. Ker fanta mati ni pustila v telovadnico, je od "Sokola" odstopil. Vsled tega ga je nahrulil znani postiljon Jože Šuštar, češ: "Kakor hitro ne prideš prihodnjič v telovadnico, bodo prišli žandarji pote!" Tako so dobrepolj-ski Sokolci grozili v več slučajih zlasti pa naraščajnikom.
ZA NESREČNET ROJAKE V PUEBLCr, COLO.'
Gentlemen:—Please grive the following space iti your valuable columns. Our
glasov, ki so bili za sprejem, ne smemo šteti h komunistom, temuč so to le tisti delavci, ki menijo, da bi bilo v smislu strankinih tradicij in v korist proletarijata treba tudi komuniste sprejeti v skupno delavsko organizacijo. Značilno je, da je proti komunistom najbolj vehementno nastopil Herbert Smith, predsednik Zveze rudarjev, ki se nahajajo v splošni stavki. Vsi govorniki so na. glašali, da stranka, ki sprejema navodila iz Moskve, nikakor ne more zadovoljiti potreb in zahtev angleškega delavca in varovati njegove resnične interese. — Rezultat glasovanja na kongresu v Brightonu bolj pobija Zinovjfcva izvajanja nego deset debelih knjig, posebno če pomislimo, da je angleško delavstvo vsled hude mezdne krize, v kateri se pravkar nahaja in v kateri mora zaenkrat kapitulirati pred zahtevami veleindustrije, zelo radikalno razpoloženo. Saj je prav na tem kongresu predsenik Zveze rudarjev napovedal, da bodo rudarji morali kapitulirati pred lastniki rudokopov— Zinovjev naj bi bil še povedal, da tudi velika velika večina ruskega delavstva ni organizirana v komunistični strank, kmetje pa po priznanju Ljemna samega celo ne — pa bi bil povedal tovarišem na kongresu II[ internacionale čisto in nepotvorjeno resnico. Sicer pa bodo na interna-
cijonali zelo hude debate zIast.
a^nega programa Ljeninove ga. —	„
samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja,"da je razvidno, od kod je doma. Take list ihe "so: Stari potni list. delavska ali vojaška knjižica, krstni list in do-movnica.
Navadno pismo ne zadostuje več.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po domovnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list.
Nikdo naj tedaj ne pride v New-York v namenu, da bi potoval v staji kraj, ako nima kake gori omenjene listine.
+ * * *
I *
* + * *
AMERICAN
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske, Dalmacije
in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE,
. CHICAGO, m.,
J. F. STBPINA. Capital & Surplus
$800.000.00
A. J. KRASA.
blagajnik.
* * *
£
I *
t
►Ti *
! *
4
since;
TheHONdr/hanAd D°.natCTSr; <=Mca^56.50 me Ndrth American Bank and	I
Savings Co., Cleveland, 0..........10600'
Croat ion Beneficial and Educa-	' {
tional Society Monessen, Pa...	50 00
Zakrajsek and Cesark Steamship	j
Tickets. New York ..................5000'
M. Kapsch and donaters, Colorado	' \ Springs, Colo. ...
J- W Millet, San Francisco' ! " *" Frank Zaiu, Sdr., Leadville C0Y0 Slovensko Izobraževalno Dr. Ro-doljub, So. Fork. Pa.
cmot NaPrednost No. 225 Grennsburgh, Pa. . Lodge No. 67 Johnston City, 111 " Lodge Southview Pa. Lodge No. i37.FarmingtonVw.Va
Lodge No. 81. Riwak;t
20.00
Plevilichi, Butte, Mont.
total collected which was previosly pub- oVer $9000000 lishexf— $4,651 .00. Donations received I
Total donations to date... .$6,159.50
f	V«! J»*<>-Slav families aV
tectedj>y the flood. Their total loss runs
ALI GRESTE Y STARI KRAJ?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrezen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker »o potoval* skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti ne pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglas. in izkaže s kako staro uradno listino. Pr dite y New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno,' temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi na-m^ern dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je PT,S,° ^ kraja - našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA.
teKnada«a^jatlde™tr V 5tari kr»j' " vselej obrni-
PostrežboS°	° " e0i°?° bodet* zadovoljni s
postrežbo. M, imamo svoje direktne zveze s 00-
sto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Cešark
SLOVENSKA BANKA 70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y.
TELEFON: Watkins 7522

----
M
Valentin Stalick.
- - ■ -St.:

- -	■■ "TV ' . != •

in bežati bi bil moral fant, če bi bil zašel v njih družbo. Niti Jemčev Jože si ga ni upal zagovarjati in je požiral molče zabavljice, ki so letele na prijatelja in odskakovale tudi nanj. Da je Janez podkupljen od ravnateljstva, se je zdelo vsem do-gnano; saj jih je slišalo mnogo, kako je ščuval proti stavki, zabavljal "Kar pojdi, Janez!" mu je dejala čez Brnota, zagovarjal ravnatelja, ki Franca. "Jaz pridem kmalu za te- je vrgel Brnotu knjižico predloge; boj. Tebe gotovo zebe, ker si tako
ranjen; mene pa nic. Jaz bi rada še nekoliko pomolila". Janez ni vedel, ali naj bi šel ali počakal. Pokopališče se je praznilo; na majhnem svežem grobu je klečala Lojza in Janeza je izprehajala vročina in mraz, ko je zapazil, kako da Franca vedno tja pogleduje. Janez jo je kar silil, da bi odšla; a Franca je ostala, stopila k Lojzi in jo prijela za rame: "Lojza, ti tukaj?"
4 4 Pusti, Franca, pusti!" je branila sestra. ''Jaz nisem vredna, da bi se imenovala tvoja sestra. Mojega otročička so danes tukaj pokopali".
"Kaj je treba to praviti, Lojza!" je gubančil Janez čelo. Franca, ki je bila nekoliko prebledela, je objela sestro in se razjokala na njenem vratu in jo prosila, naj res ne govori tako; saj ni ona tako ošabna, da obrnil eden delavec na tršatega maši bi sestri kaj očitala, ko je sama vsa nista, ki je temno gledal predse, pregrešna. "Oh, pojdi z menoj, Loj-1 "E, pustimo tega kmeta!" je dejal za, v Medgorje !"	(Dominik. "En ovaduh več aH manj.
"Pojdem, Franca, pojdem, kot tvo-1 Morebiti ne bo dolgo, pa se bo po_ ja dekla", je ihtela Lojza.	nesreči!"
saj je bil znan kot prijatelj mladega Klepša.
"Ce se že vdamo", je predlagal e-den, "moramo staviti vsaj ta pogoj, da se ta ničvredni lopov, ta podkupljeni stavkokazec, ne sprejme več med tvorniško delavstvo".
Ta predlog je ako ugajal vsem skup; a vsak zase se ga je prestrašil tako, da mu je zastala beseda. Kaj se pravi sprejemati moške predloge in staviti imenitne pogoje, to so čutili ,vsi na svojih) telesih in vsak se je zavedal, da se ne bo dalo prisiliti ravnateljstvo, da bi zapodilo iz službe najvdanejšega de lavca; vse se je balo, da se ne bi ob takšni zahtevi razbila vsa pogajanja Tiho so se spogledovali, nihče si ni upal ugovarjati, nihče pritrditi.
"Kaj praviš ti, Dominik?" se je
poprej, da ga ne bi pregovorila. A zdaj je dobila stvar drugo, strašno lice. Spoznala je Draga, da je Janezovo življenje v veliki nevarnosti poleg divje osvetljivosti nekaterih delavcev. Grozno načelo gromad-ne, nerazvite zavesti, da je bolje, da pogine eden, ali kriv ali nedolžen, nego da trpi skupnost, se je kazalo kakor temna pošast, ki je iztezala proti Janezu syoje krake. Ta pa se niti ni hotel umekniti v neprevidni srčnosti. Kaj storiti? Ali naj ga ona sama prosi, da naj odide? Kolikrat je zatrjeval prej, da ne po-jde s Fužin in ona se je natihem veselila ker bi tudi njej težka postala ločitev. Zdaj pa ni videla druge rešitve za Janeza. Ali naj trepeče ona dannadan kdaj da bodo prinesli njega ubitega ali zaklanega? Ne ne, naj živi, četudi daleč od nje! Samo ona mu ni mogla prigovarjati, da naj odide. Oče in brat naj ga pregovorita !
"Res, vsa naša hiša je v nevarnosti", je dejala mati, ko se je ozrla na prebledelo hčer. "Čim prej odide fant, tem bolje za nas".
"A mu je težko prigovarjati", je menil brat Jože, "ker se čuti precej razžaljenega, če izpregovori človek o kakšni nevarnosti. Treba mu bo dopovedati, da se bojimo mi za sebe, dokler stanuje on pri nas".
"Saj se tudi res bojimo", je dejala mati. "Če nam zažgo hišo ali ubijejo razen Janeza še Jožeta, ali bi ne bila to grozna nesreča? Ali se nam ni bati?"
"Če bi le ne bilo človeka sram tako govoriti!"
"Ej, bom pa jaz govorila", je dejala mati.
Janeza sta pripeljali kakor nalašč obe sestri domov in ga vabili in pro-1 sili, da naj se vrne v Medgorje. Janez je odmajeval z glavo, neodločen kakor svojega očeta si sin nevoljen, ker mu je primanjkovalo razlogov, zakaj da ne bi šel. Jemčevi so priskočili obema sestrama na pomoč in
dokazovali, kako da Janezu ne kaže
drugač, nego da se loti doma gospodarstva. Janez je gledal zdaj e-nega, zdaj drugega in ni vedel, kaj bi rekel.
(Dalje prihodnjič.)
OGLASI V- "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAYM
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c. 1924 BLUE ISLAND AVE.
njega in za
"Ne, ne, skupaj bodeva gospdinji-li. Janez je gospodar. Ali veš, da je dom že prepisan nanj ?"
"Vem, Franca; toda tega ne vem, če pojde on domov". Ko so se vračali vsi trije s pokopališča, sta zbrali sestri vso svojo zgovornost, da bi pregovorili brata. Toda Janez se je držal trmasto. Govoril je sem in tja; povedal ni nič pravega. Menil je, da se je že prav navadil dela v tvornici; da se boji, da je dom hudo zadolžen; da naj ga rajši prevzame ena izmed sester; ali pa naj bi prišel bratov .eden iz Amerike. Sestri sta prosili in obetali, kako pridno da bosta delali obe in kako dobro da se izplača dela dandanes, če ni treba
Pomen besedi je stresel poslušalce. Eni so prikimali, nekaterim so se zasvetile osvetljivo oči; rekel ni nihče nič. Jože si ni upal ne ostati, ne oditi, da ne bi zbudil ogorčene sumnje.
Takrat pa sta pristopila dva orožnika, ki sta iskala Dominika. Ko sta ga dobila, sta ga takoj odpeljala s seboj. _	. _
Brnota in Dominika, ki sta bila sicer razumna delavca, je bila zapeljala najbrž ničemurnost, da sta začela zaupno bahati okrog, kako da se je ponesrečil Artur, kako da se je branil, kako prosil; toda zob za zob; kdor goni delavce v smrt, se ne sme nadejati, da mu bodo pri-
"Zatorej mu dajte prigovarjati!"
je prosila hči. "On ne vidi in ne
sluti nobene nevarnosti in kakor slep
pojde v past", v	\
Prijatelj delavca
PAIN-EXPELLER
TvorniSka znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Slaven že več kot 50 let.
Glejte za tvorniško znamko SIDRO.
'Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem ^e priporočam.
VINKO ARB A NAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne venc£. Pri meni dobite najlepče šop-: ke za ženitovanje in druge slavnost-
—nggr—~—y
Nemecea
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago,[111.
PHONE: CANAL 2534.
plačevati dninarjev. Janez pa je le zanašali delavci. Ta širokousta ni-ugovarjal, da si mora vsaj toliko pri-j čemurnost jima je nakopala sodno "e Pnrcdbc- Priporočam se Sloven
cemf kakor tudi vsem Hrvatom ii
Slovanom v Chicagi in okolici.
-kaj
ali
služiti v tvornici, da bo plačal nekaj| preiskavo in dolgotrajen preiskovalni zapor.
Jože je prišel domov v velikih skrbeh, kaj da naj stori z Janezom, ki niti ne sluti, v kakšni nevarnosti da živi sam, v kakšno spravlja tudi sostanovalce. Da bi se le hotel preseliti Janez! Toda odpovedovati stanovanje prijatelju poštenjaku, ki ni zagrešil ničesar, je težko.
Jože je povedal doma, kar je videl in slišal, in prestrašil je močno vse domače. Družina se je začela posvetovati, kaj da bi bilo storiti. iZdelo se je vsem, da bi pogrešali Janeza, ker se je bil že tako udomačil : gospodinji je hodila tudi na hvalo hranarina in stanarina. Draga, ki je bil* večkrat slišala, kako je Meta nagovarjala Janeza, da naj se vrne v Medgorje, se je celo bala
dolgov. Sestri sta kar obupova zakaj hudo in težko je prigovarjati človeku, ki se brani s puhlimi pretvezami.
Po vasi se je izvedelo, da se ravnateljstvo tvornice dogovarja in pogaja z odposlanstvom delavstva. — Delavci so v gručah živahno razpravljali, česa da se je nadejati. Večina je bila pripravljena popolnoma odnehati, samo da bi se vsaj navidez nekaj doseglo, kar bi opravičilo odnehanje. Nekateri so nasvetovali, naj se poprosi Brnot, da se umakne sam radovoljno, ker je on glavna o-vira sporazumenju; drugi so se sramovali takšnega postopanja, in vsi so bili nazadnje teh misli, da naj počaka4 Hudovali so se na Janeza, ki jim je bil hotel pokaziti sklepe,
1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340.
W. Szymanski.


	1
\v " ^	
	I
	
1	
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
JUGOSLAVIJI.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse linije*
EMIL KISS,
BANKIR X33 Second Ave.. New Yofk.
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si mojo trgovino, ki na razpolago.
je Vam vedno
Se ^priporočam vsem Jugoslovanom 1
1907 BLUE ISLAND AYE.,
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za raat ia proti izpadanja las. Alpenpomada za brke in brsio; lcttrja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravkn. Bru-slintinktura od kater« postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenika, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno .knjižico po« 1 jem vsakomur zastonj, pošljite mi le si » poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $io.oa —
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N. E.
Cleveland, O.
John. Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
«•17 »T. CLAIK AVBNUI CLEVELAND, O.
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti ratd deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.


ft
Pripravite se za neodvisnost