SOBOTA, 27. AVGUSTA 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 197 (20328) • CENA 1,30 EUR (12 HRK)

Dr. Lev Kreft, filozof: "Tujega kapitala nočemo, bomo naredili domačega iz nič, smo rekli, PRETEŽNO JASNO in zdaj imamo nič. V soboto, 2-5

Braga, Brugge in Birmongham so nasprotniki Maribora v evropski ligi, Zlatko Zahovic meni, da so premagljivi

Slavje ob predsinočnjem uspehu nogometašev Maribora v kvalifikacijah za evropsko ligo, ko so izločili moštvo Glasgow Rangers, je vrhunec doživelo na slivniškem letališču, kjer je v zgodnjih jutranjih urah veliko privržencev vijoličaste barve dočakalo junake tega poletja.

Včerajšnji žreb evropske nogometne zveze Uefe v Monaku je slovenskim nogometnim prvakom namenil skupino H skupaj z lanskim finalistom tega tekmovanja Brago, Bruggeem in Birmingham Ci-tyjem. "Lepo je videti Maribor v ugledni družbi vseh klubov, udeležencev evropske lige. Prvi vtisi po žrebu so spodbudni, skupina je nedvomno zahtevna kot vsaka izmed skupaj dvanajstih, a nam daje veliko upanja, da lahko Maribor prezimi v Evropi.

Braga, Brugge in Birmingham so odlične ekipe z velikim ugledom v mednarodnem nogometu. So pa hkrati premagljive in nam dajejo vse možnosti, da z našimi navijači dogradimo sanje o še enem velikem koraku naprej na evropskem prizorišču," je po žrebu za spletno stran Maribora povedal športni direktor Zlatko Zahovič. Tekmovanje po skupinah se bo začelo 15. septembra, končalo pa 15. decembra. Maribor bo uvodoma gostoval v Bruggeu, 14 dni pozneje bo gostil Birmingham. (šr)

V neposredni bližini železniške postaje na Jesenicah se je včeraj ob pol tretji uri popoldne zgodila železniška nesreča, v kateri sta čelno trčila tovorni in potniški vlak. Nesreča se je zgodila, ko je potniški vlak, namenjen proti Novi Gorici, želel speljati z jeseniške železniške postaje, v tistem času pa je iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak, ki je bil naložen s premogom in namenjen proti Avstriji. Oba vlaka sta se nato iztirila, po neuradnih informacijah naj bi se to zgodilo zaradi prehitre vožnje

Fantje, menda je doma novo leto. Nogometaši Maribora so med predsinočnjim slavjem na Škotskem izvedeli, da v mestu poka, da se nazdravlja in trobi po ulicah. Kot leta 1999. Ta 25. avgust postaja vsakih dvanajst let drugo novo leto za Mariborčane. Da v datumu ni preveč simbolike, je ugotovil športni direktor vijoličastih Zlatko Zahovič, ker se datumi poleti, ko se igrajo evropska klubska predtekmovanja, pač začno ponavljati. In če ne bi bilo senzacije tega avgusta, bi bila nekega drugega. Enkrat že, ko pa se je Maribor po razdejanju, ki mu je dalo dolgove in vzelo naslove, lotil gradnje evropskega kluba. Petletke za nabiranje točk Uefe, nujnih za to, da bi startal z bolj ugodnih pozicij in tepel manjše, ne pa da po njem tolčejo večji.

Pa je sredi petletke, v tretjem letu, moštvo prehitelo cilje in namaha-lo giganta. Da ni bil pravi? Nič manj ni tresnilo, ko je telebnil ob tla. Ja, tudi sreča mora biti zraven. Pravi dan oziroma dva, kar je že skoraj toliko, kolikor jih je Maribor letos imel v slovenski ligi. Tudi to je kakovost, zmožnost preskoka od domače mehkobe k tuji trdoti. In predrznosti. Gremo premagat Rangerse, boljši smo, so si rekli vijoličasti, ob čemer bi še šampi-onski letnik '99 popadla groza. In so šli. V blagajno kluba pa gre milijon evrov.

A tokrat ne gre za milijone. Leta 1999 je šlo. Preveč. Zdaj se je mariborski narod, naj se to v slovenski nogometni - in mariborski gospodarski - revščini sliši še tako blazno, milijonov že navadil. Milijon za Iličiča (ostalo poslovnežu Jocu), več kot milijon za Bačinoviča, dober milijon za Andelkoviča, slab milijon celo za najstnika Krajnca. V Ljudskem vrtu so postali mojstri prodaje. Zato se je po mestu med jeznimi navijači že na glas govorilo, da nikoli ne bodo mojstri rezultatov. Pa je prišel novi 25. avgust.

Pred dvanajstimi leti je bilo boljše, takrat je bila sreda, tokrat četrtek, se je v Glasgowu nasmehnil Zaho. Z drugimi besedami: sreda je dan, ko se igra za ligo prvakov, ob četrtkih se igra za evropsko ligo. Ligo prvakov za ubožne, ji posmehljivo pravijo eni. A je vredna vsaj toliko kot tista za bogate iz leta 1999. Še šest četrtkov bodo navijači trepetali za svoj klub, ki je bil že na tleh, a se je vrnil s filozofijo, ki daje slutiti, da evropske zmage kmalu morda ne bodo več le čakanje na periodično kopičenje sreče. Da naslednje avgustovsko novo leto pride prej kot leta 2023.

Če bi držalo, kar trdijo vpletene strani, JLA in TO, na sodišču v Murski Soboti, da nobena pred dvajsetimi leti ni streljala prva, potem v Gornji Radgoni spopadov sploh ni bilo. In je bilo vse takratno razdejanje le fikcija?

Kaj prinašajo zmagoslavja, kot je uvrstitev Maribora v evropsko ligo, mestu, državi in regiji

Noč na petek je bila v Mariboru vroča, nora. Evforija je pljusknila po mestu, ko je postalo jasno, da so vijoličasti v Glasgowu položili Rangerse in se uvrstili v Evropsko ligo. V različnih koncih mesta so v zrak švignili ognjemeti, pokale so petarde, gorele bakle, odmevala sta pesem in hupanje avtomobilskih trobelj. In skandiranje: "Maribor šampion!" Navsezgodaj je pristanek Adriinega letala z igralci pospremila še bučna množica na mariborskem letališču. "Doma sem v centru mesta," reče slovenski selektor, nekdanji nogometaš in trener Maribora Matjaž Kek. "Uh, ko je padel gol in ko se je končala tekma, kakšna čustva so se sprostila, kakšno navdušenje je zavladalo v mestu. Maribor je nogometno mesto, ki kaže veliko spoštovanja, ponosa, sreče, zanosa, ko so uspehi. Je pa tudi obratno, ko ne gre. Takšno pač je mesto, čustveno, goreče, strastno. V obeh smereh."

Slovenije in Maribora vročica zaradi športnih uspehov ni tresla prvič, nasprotno, zelo intenzivno doživlja majhna država triumfe športnih idolov. Že v naslednjih dneh bo država spet na nogah, ko bo onkraj luže za naslov svetovnega prvaka po verziji IBF boksal Dejan Zavec. Košarkarji se bodo borili na evropskem prvenstvu v Litvi. So športni uspehi vir samozavesti in gradnik nacionalne identitete, v sedanji krizi avtomatični protikrizni ukrep, ko vsaj začasno razelektrijo stresne situacije, v katere tone država v gospodarski krizi? Obenem pa športna evforija združuje narod, ki ga sicer delijo stalne politične napetosti?

"Misliti, da je s politiko nekaj narobe, ker nas ne združuje, je ostanek socializma. Danes vemo bolje, politika je pač nujno zlo," ob tem pravi sociolog dr. Grega Tomc. Po njegovem ljudi združuje ustvarjalnost: "Veličastna igra Maribora in uvrstitev v evropsko ligo je nekaj, na kar so lahko vsi igralci in ljudje, ki delajo v klubu, ponosni, in nekaj, kar veseli vse, ki imamo radi nogomet. Še posebej, ker Maribor v nogometu kaže, kako je treba v Sloveniji pristopati h klubskemu športu ne tako kot Olimpija v košarki, ko sezono za sezono kupuje nove tuje legionarje in slovenska košarka od tega nima ničesar, ampak z dolgoročnim strokovnim delom in naslanjanjem na doma vzgojene igralce." A ob sladkih trenutkih je Zlatko Zahovic, arhitekt mariborskega vnovičnega vzpona, v medijih opozoril: "Država nogometa ne podpira v takšni meri kot nekatere druge športe. Ne samo na klubski, tudi na reprezentančni ravni je tako. A vseeno, v nogometu dosegamo zgodovinske uspehe, ker v nogometu dela največ vztrajnih in trmastih ljudi." Če bi imel nogomet v optiki države "normalno pozicijo", bi Maribor po Zahovicu zlahka zbral do osem milijonov evrov letno: "Denar obstaja, samo nogomet ga dobi občutno premalo. Maribor za plače igralcev na leto potroši 1,1 oziroma 1,2 milijona evrov. Bruto! Rangers ima igralca, ki na letni ravni zasluži več kot vsi naši fantje."

Na tej točki se Kek z njim strinja: "Ne bom razpravljal, ali bi nogomet moral dobiti več kot smučarji ali obratno. A država je mačehovska do tega športa, ki je veliko dal ljudem. Tudi nogomet iz Slovenije ustvarja blagovno znamko, imidž v svetu, česar ne

Četrtkova uvrstitev v evropsko ligo je največji uspeh klubskega nogometa po 12 letih, ko je bil klub v ligi prvakov. Po zmagi v Glasgowu sta sledila celonočno slavje in sprejem na letališču v Mariboru.

Velika evforija in slavje po zmagi v kvalifikacijah za SP 2010 v Ljudskem vrtu z Rusijo, kasneje tudi po vrnitvi iz Južne Afrike; podobno je bilo po uvrstitvah na EP ter SP 2000 in 2002.

milijona evrov je proračun za plače pri Mariboru, 19 milijonov evrov pri Rangersih

morejo nadomestiti noben marketing, PR, politični, gospodarski in diplomatski sestanki. To ni mogoče niti denarno ovrednotiti." Obenem pa Kek pravi, da je bila kriza tudi v športu alibi mnogim, da je težko, da ni več mogoče uspeti, ker manjka denarja: "Maribor je pokazal, da obstaja model, po katerem je ob sistematičnem delu, s pravimi ljudmi na pravem mestu možno peljati projekt, ki prinaša vrhunske rezultate in je tudi ekonomsko vzdržen ob znižanju investicij v šport."

Klubi iz regij in držav v Evropi, ki so v najhujši krizi, torej iz Španije, Portugalske in Grčije, še vedno veliko investirajo v šport, v nogomet, meni nekdanji minister za šolstvo in šport, sociolog, evropski poslanec Milan Zver. "Ne gre za to, da želijo s tem ljudem dati igre, če jim že belega kruha ne morejo na debelo rezati, ampak se v tem južnem katoliškem kulturnem okolju še toliko bolj zavedajo socialne in družbene funkcije športa. To so tudi države, kjer je manj individualizma, egoizma, več je solidarnosti in identifikacije s skupnostjo, katere vezivno tkivo je lahko tudi nogomet, v teh regijah je šport tudi pomembna kulturna in duhovna dobrina. Slovenski vzhodni del lahko umestimo v ta del."

Velikanska stvar je zmaga v Gla-sgowu, tako Zver, za Maribor in Slovenijo. "Zahovica vidim kot ključno osebo, je vrhunski športnik, svetovljan, obenem pa biznismen, ki je k nam iz lastnih izkušenj iz tujine prinesel koncept vrhunskega spektakla, v katerega zna vnesti še nekaj osebne napetosti in vznemirjenja. Obenem pa je njegov projekt inteligentna športno-ekonomska zgodba, iz katerega lahko pozitiven vzor črpata tako lokalni šport kot tudi gospodarstvo, obenem pa je vir samozavesti za regijo in državo."

"Seveda lahko športni dogodki pomembno vplivajo na nacionalno samozavest, najbrž pa morajo biti športni uspehi v času krize še toliko večji in še toliko pomembnejši ter v športih, ki so popularnejši," razlaga športni filozof dr. Milan Hosta, direktor Spolit inštituta. Dodaja, da je identifikacija z uspehom veliko večja pri skupinskih športih, ker gre za dve skupini v razmerju "Mi" in "Oni". V skupino "Mi" se zlahka uvrstimo tudi gledalci. "Na tem principu so bile ustvarjene tudi moderne olimpijske igre. Njihov oče Pierre de Coubertin je začel organizirati mednarodna tekmovanja, da bi okrepil francosko identiteto. Z vsemi modernimi tekmovanji naj bi se krepila narodnostna zavest," razmišlja Hosta. V krizi, zaostrenih obdobjih je treba kompenzirati negativne učinke v gospodarstvu in nezadovoljstvo ljudi z več pozitivnimi zgodbami, šport je tu lahko v veliko pomoč, razlaga sogovornik in dodaja: "A že v stari Grčiji so politiki in filozofi ugotavljali, da se narod od športnega uspeha ne more najesti, da športni uspehi ne prispevajo bistveno k dvigu državne blaginje."

Najbolj goreče je Slovenija navijala za košarkarsko Olimpijo v drugi polovici devetdesetih, ko je ekipa osvojila tudi evropski pokal in se uvrstila na zaključni turnir četverice v Rim.

Vrhunec „rokomanije" sta bila domače EP in osvojitev srebrne medalje 2004. Istega leta je RK Celje osvojil evropski klubski naslov.

Najboljši slovenski skakalec je po seriji zmag in kristalnih globusih v skupnem seštevku svetovnega pokala po vseh uspehih v Planico pripeljal tudi do 50.000 gledalcev.

In sporočila, ki jih ob uspehu športnikov dobijo državljani? "Če trud usmeriš na pameten način in če vsi stremimo k skupnemu cilju, smo lahko uspešni kot ta ekipa," razloži Hosta in doda, da so športni uspehi posebej pomembni v regijah. "Čeprav smo samo prvi na vasi, bo morda to prineslo vstop v mesto, od tam pa v velemesto. Tudi obrtnik lahko razmišlja v tej smeri," Hosta razlaga, kaj kaže vztrajnost in nato uspeh nogometašev iz Maribora. Opozori še, da ne smemo pozabiti tudi vseh učinkov na posameznika, ko se morda še kdo odloči za ukvarjanje s športom in "kljub krizi prisluhne tudi samemu sebi".

"Vedno, ko sem se s tekmovanj vrnil domov, je bilo evforije ogromno," se zlatih let spominja najboljši slovenski skakalec vseh časov Primož Peterka. Dodaja, da so ljudje, ko so v največji krizi, ko so bolni ali se jim dogaja kaj slabega, največji navijači in prav taki ostanejo za zmeraj, tudi takrat, ko ti ne gre najbolje. "Evforija pa sicer traja do naslednjega uspeha ali pa do naslednjega poraza," še Peterka odgovarja, kaj meni o tem, kako dolgo narod lahko leti na krilih športnega uspeha. A evforije, ki so je športniki deležni od navijačev, ne pokaže tudi država: "Športnik da 20 let, da doseže rezultat, se odpove otroštvu, prijateljem, odziv, ki ga dobiš od države, pa tega ne odraža."

Potem ko je WikiLeaks doslej objavil 97.152 ameriških depeš iz njihovih veleposlaništev po vsem svetu, v zadnjih dneh več deset tisoč, včeraj ni bilo nobene nove, ki bi bila poslana iz veleposlaništva v Ljubljani. V zadnjem paketu osemintridesetih, ki jih je WikiLeaks objavil v sredo in četrtek, ni bilo za Slovenijo nič presenetljivo novega, še najbolj pa je odmeval komentar ameriškega veleposlanika Thomasa Robertsona, ki je leta 2004 predvolilno "kopanje" v Dragonji takratnega predsednika SLS Janeza Podobnika označil za "očitno politično akrobacijo".

Slovenci tako še naprej čakamo na morebitne zanimive depeše, ki so jih ameriški diplomati pošiljali iz Ljubljane v Washington. Kot smo v našem časniku izračunali konec lanskega leta, WikiLeaks razpolaga z 836 depešami, ki so bile poslane iz Slovenije v obdobju od 13. januarja 2004 do 25. februarja 2010, 608 med njimi je bilo napisanih v času vlade Janeza Janše, bistveno manj, 192, pa v času aktualne vlade Boruta Pahorja. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli, ki v Washington sicer ni

poslal nobene depeše, je novinarjem večkrat povedal, da se je prebil skozi vse depeše svojih predhodnikov, v njih pa po njegovo naj ne bi bilo nič "eksplozivnega", gledano tako z notranjepolitičnega vidika kot zunanjepolitičnega.

Zaradi nazorne potrditve spremembe kurza slovenske zunanje politike, ki je z nastopom Janševe vlade decembra 2004 postala izrazito proameri-ška, vsaj kar se tiče vprašanja odnosa do vojne v Iraku, je omembe vredna še ena depeša iz Ljubljane, ki jo je Robertson 25. januarja 2005 poslal v "State Department", ameriško zunanje ministrstvo. V njej Robertson poroča o "izrecni želji Janševe vlade po zbliža-nju stališč z ZDA v zvezi z Irakom" in "pripravljenosti Janševe vlade po okrepitvi transatlantskih odnosov tako bilateralno kot preko Evropske unije". Z zadovoljstvom je domov poročal, da je "slovenska vlada pokazala znaten premik v politiki do Iraka", ki ga je administracija Georgea Busha mlajšega potrebovala in od zaveznic zahtevala zaradi erozije podpore ameriški vojaški intervenciji v Iraku.

Janševa vlada z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom je, kot je razvidno iz depeše, slovensko stališče do Iraka spremenila čez noč, saj je pred tem prejšnji predsednik vlade Tone Rop odločno nasprotoval vojaški intervenciji v Iraku. Leta 2003 je Rop izjavil, da "vlada obžaluje, da je prišlo do vojne v Iraku, saj se je vseskozi zavzemala za mirno rešitev iraške krize prek Varnostnega sveta ZN". V skladu s tem je Ropova vlada zavrnila, da bi v vojni sodelovala z oboroženimi silami. Pod Janševo vlado se je to hitro spremenilo, saj je Slovenija leta 2006 v okviru misije zveze Nato za usposabljanje iraških varnostnih sil v Irak napotila štiri častnike.

Velik del depeš, ki so jih napisali ameriški diplomati, predvsem tisti iz sosednjih držav, se vsebinsko nanaša na mejni spor s hrvaško in slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj. Zlasti zanimiva je ameriška depeša iz dunajskega veleposlaništva, poslana 28. avgusta 2009, kjer lahko preberemo, da je Pahor zavrnil ponudbo avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, tudi socialnega demokrata, da bi posredoval med

Slovenijo in Hrvaško v mejnem sporu. Dan pred tem je Faymann obiskal Pahorja v Sloveniji, osrednja tema pa so bili topografski napisi na avstrijskem Koroškem. V isti depeši je zapisano, kako so bili avstrijski diplomati presenečeni nad Pahorjevo odločnostjo, naj Avstrija končno najde rešitev za več desetletij trajajoč spor zaradi topografskih tabel. Dunajski diplomati so zapisali analizo, da je Pahor zavrnil Faymanna kot mediatorja zaradi nerešenega vprašanja topografskih tabel in slovenskega vtisa, da Avstrija želi videti Hrvaško v Evropski uniji predvsem zaradi svojih ekonomskih razlogov. Skratka, Pahor je ocenil, da bi Faymannovo posredovanje škodovalo interesom Slovenije.

O podrobnostih razvoja in razpletanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško pa govorijo predvsem depeše iz veleposlaništva v Zagrebu. Leta 2004 so ameriški diplomati zapisali, da se spor dolga leta vleče, ker Slovenija vztraja pri samopodobi, da je pomorska država, Hrvaška pa trpi zaradi manjvrednostnega kompleksa do Slovenije. Oktobra 2008, ko je Slovenija blokirala štiri hrvaška pogajalska poglavja, je takratni ameriški veleposlanik v Zagrebu Robert Bradke ocenil, da poskuša hrvaška vlada v javnosti zmanjšati pomen slovenske poteze. Kot je opisal, so jim predstavniki hrvaškega zunanjega ministrstva v zasebnih pogovorih izražali jezo in frustracije, ker je odhajajoča slovenska vlada blokirala pogajanja. Po podpisu arbitražnega sporazuma o načinu reševanja vprašanja meje novembra 2009 pa je veleposlanik James Foley poročal, da na Hrvaškem nad tem sporazumom ni nihče navdušen.

Tako se je odzvala vlada na medijske zapise, da se je število zaposlenih v javnem sektorju v pol leta zvišalo za 2258. Sami iz evidence izključili tiste, ki so na porodniški ali daljši bolniški

Potem ko smo pred dnevi v Večeru zapisali, da se je po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) zgolj v pol leta število zaposlenih v javnem sektorju zvišalo za 2258, od tega v državni upravi za 248, je vlada včeraj na svojih spletnih straneh objavila pojasnila. "Iz surovih podatkov res izhaja, da se je število zaposlenih v javnem sektorju v navedenem obdobju povečalo, in sicer za 1012, vendar je treba upoštevati, da gre za izračun števila zaposlenih na podlagi izplačanih ur dela in ne na podlagi podatkov o dejansko zaposlenih." A kako je vlada prišla do številke 1012, če Ajpes kaže, da se je število zaposlenih povečalo za več kot 2000. Kot so zapisali v svojem prikazu, ki prav tako temelji na podatkih Ajpesa, sami niso vključili tistih, ki prejemajo nadomestilo plače za porodniško ali so na bolniški, ki traja že več kot en mesec. Tako obdelani podatki kažejo, da se je v ožji državni upravi zaposlilo le 46 novih javnih uslužbencev in ne 248. Že res, da zaposleni, ki so na porodniški in bolniški, trenutno ne prejemajo plače od delodajalca, a se bodo vrnili v službo in so še vedno zaposleni v javnem sektorju.

Nekateri poslanci SD, Zares, Desusa, LDS in Nepovezanih so včeraj v parlamentarno proceduro vložili predlog zahtevka za ustavno presojo referenduma o družinskem zakoniku. Zahtevo bo prihodnjo sredo obravnaval odbor za delo, družino in socialne zadeve, le dan kasneje, 1. septembra, pa bodo člani in podporniki Civilne iniciative za družino in pravice otrok začeli zbirati potrebnih 40.000 podpisov za izvedbo referenduma o družinskem zakoniku. Če bo prve septembrske dni tudi državni zbor odločil, da zahtevo pošlje na ustavno sodišče, bo do odločitve ustavnih sodnikov, ali bi zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice, zbiranje podpisov začasno prekinjeno.

Spomnimo, družinski zakonik, ki je dobil ime družinska ustava, saj ureja predvsem pravice otrok v družinskih razmerjih, je najbolj razburkal z novo definicijo družine, ki je opredeljena kot življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugim odraslim. Njegove nasprotnike pa je zmotilo tudi, da bi imeli poslej istospolno usmerjeni pari enake pravice kot zakonci, z eno izjemo, in sicer partner v skupnosti bi lahko posvojil le otroka svojega partnerja, medtem ko par ne bi imel pravice do posvojitve otroka. Zato zahtevajo referendum. Nasprotno pa so predlagatelji zahteve za ustavno presojo prepričani, da bi padec družinskega zakonika na referendumu povzročil protiustavne posledice, pri čemer se sklicujejo na 14. člen ustave in na enakost pred zakonom, ne glede na raso, vero, spol in opozarjajo, da že zdaj obstoječih neustavnostih stanj ni mogoče odpraviti drugače kot le s sistemskimi rešitvami. (um)

Sicer pa podobno kot podatki, ki smo jih predstavili, tudi vladni kažejo, da je največje zvišanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu. Kot so pojasnili, je večja vključenost otrok v vrtce zahtevala več vzgojiteljic, drugi razlog za povečanje števila zaposlenih v izobraževanju pa sta večja ponudba visokošolskih programov in vseživljenjsko učenje. Staranje prebivalstva naj bi bilo vzrok za več zaposlitev v zdravstvu, prav tako pa je bilo zaradi tega nujno povečati število domov za starejše. "Če bi ob opisanih razlogih želeli ohraniti nespremenjeno število zaposlenih, bi morali poslabšati kadrovske normative, za kar doslej ni bilo pripravljenosti ne v politiki ne v stroki in civilni družbi," so zapisali. Ob tem so dodali še, da vlada tako ali tako na zaposlovanje nevladnih proračunskih uporabnikov, pravosodnih organov in občin ter njihovih zavodov in skladov nima vpliva.

Aleš Zalar, minister za pravosodje na spletni strani LDS: "Ker so demokracije zrasle na vztrajnem in globokem nestrinjanju v družbi, so razvile dve temeljni pravili reševanja sporov: pravilo, da je odločitev o sporu sprejeta, če zanjo glasuje večina tistih, ki odločajo, in pravilo, da mora biti taka odločitev obrazložena. Ta, deliberativni model demokracije ima velik primanjkljaj v tem, da ustvarja zmagovalce in poražence. Zato sprte strani običajno veliko napora vlagajo v diskrediti-ranje nasprotnika in v utemeljevanje, zakaj je ravno tista odločitev, za katero se zavzema ena stran, pravilna in najboljša. Diskreditaciji se je Katarina Kresal javno odrekla in s tem dala zgled, kakšna pravna in politična kultura varuje avtoriteto institucij pravne države. Sprejela je začasni poraz na dostojen in dostojanstven način. S takojšnjim odstopom s politične funkcije. (...) Katarina Kresal se torej z odstopom ni odrekla bitki za zmago in je ostala zvesta načelu, da je prava pot do zmage pravna pot." (ka)

Borut Jamnik, dosedanji predsednik uprava Kapitalske družbe, je potrdil, da je imel ta teden predstavitev na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN). Za zavarovalniško licenco kandidira, ker ga je sredi junija nadzorni svet Modre zavarovalnice, ki je v lasti Kada, imenoval za predsednika uprave s petletnim mandatom soglasno, za člana uprave pa Matijo Debelaka. Tedaj sta bila imenovana pod odložnim pogojem do pridobitve dovoljenja AZN, Morda zavarovalnica pa potrebuje še dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov. Ko bodo dobili vsa ta soglasja, bo zavarovalnica pričela poslovati, a zdaj še ni znano, kdaj to bo. Po naših neuradnih informacijah iz vladnih virov naj bi za njim vodenje Kada prevzel dozdajšnji član uprave Kada Bachtiar Djalil. Ta je tudi prvi nadzornik Modre zavarovalnice. Njegova žena Helena Belina Dj'alil je uradnica na UVK, v Večeru pa smo večkrat pisali, da je bila precej časa poslovna partnerica medijskega tajkuna Matej'a Raščana. (mst)

"Na osnovi informacij, s katerimi razpolagam, sem izrazito razočaran nad vlogo, ki jo imata ti dve banki pri omenjenem projektu," pravi dr. Mojmir Mrak in pričakuje njuno pojasnilo

Bomo privatizirali avtoceste, ker ni denarja za odplačilo posojil, s katerimi smo jih gradili? Kako se bo razpletel znova vroč pogovor o denarju za gradnjo TEŠ 6? Ali ni nespametno, da vlada z rebalansom spet klesti investicije, denimo v železnice? Slovenci smo že nekajkrat načeli pogovor o tem, kako še, poleg državnih jamstev za posojila, bi zagotovili denar za vlaganja v infrastrukturo, ki je čakala na svojih pet minut, ko smo gradili avtoceste. Toda ko so se politiki le poenotili, da so na vrsti železnice s pristaniščem vred, so investitorji iz tujine trčili na oviro, nacionalni interes. Tudi javno-zasebno partnerstvo je ostalo na papirju. Imeli smo nekaj politično-ekonomskih kampanj o njegovih prednostih, celo pravila igre smo določili, za kaj več nismo imeli energije. Zamujenih priložnosti je bilo torej veliko. Smo se tudi zaradi njih zdaj ujeli v past? Kakšne odločitve smo sprejemali v preteklosti, zakaj niso prišli do izraza zasebni vlagatelji, predvsem pa, kaj bi bilo pametno storiti, da ne bi napak ponavljali, smo povprašali dr. Mojmirja Mraka, ekonomista in rednega profesorja na ljubljanskih EF in FDV.

"V Sloveniji smo se zelo hitro po osamosvojitvi in z visoko stopnjo soglasja odločili, da damo v prometni infrastrukturi absolutno prednost izgradnji avtocest. Zdaj jih imamo, ceno pa smo plačali v obliki finančnega zanemarjanja drugih segmentov transportne infrastrukture. Zlasti železnic, pa tudi energetike in komunalne infrastrukture. V študiji, ki je bila izdelana za Svetovno banko leta 1999, so bile investicijske potrebe Slovenije za gospodarsko infrastrukturo ocenjene na okoli 8 odstotkov bruto domačega proizvoda, država pa je s tradicionalnimi oblikami financiranja, torej s proračunom in državnim zadolževanjem, za te namene lahko zagotavljala okoli 5 odstotkov BDP."

"Seveda je, a je od teh 5 odstotkov BDP razpoložljivih sredstev za investicije več kot polovica šla samo za avtoceste. Pri tem velja jasno povedati, da je zaradi opredelitve za hitro realizacijo avtocestnega programa, gradnja avtocest v pretežni meri temeljila na zadolževanju. To še zlasti velja za obdobje v letih neposredno pred krizo."

"Razlogov je cela vrsta. Zelo pomemben med njimi je, da nam je pač šlo predobro. V javnofinančnem smislu predobro. Dokler lahko resorni minister brez večjih problemov dobi državno garancijo za neki svoj projekt, je z njegovega stališča neracionalno, da bi resno iskal rešitev financiranja z jav-no-zasebnim partnerstvom. Pogajanja z zasebnim sektorjem so namreč lahko zelo dolgotrajna in v končni fazi tudi neuspešna, poleg tega zahtevajo bistveno višjo stopnjo profesionalne usposobljenosti javnega sektorja, kot je to potrebno v primeru projekta, ki se financira tradicionalno. Zakaj bi si torej minister grenil življenje?"

"V takšnem institucionalnem okviru verjetno res. Je pa seveda slabo za državo, če z zadolževanjem države financira tiste projekte, ki bi bili primerni za javno-zasebno partnerstvo. Na ta način namreč troši svoj omejeni garancijski potencial na neproduktiven način. Izkušnje kažejo, da je za uspešen program investicij javno-za-sebnega partnerstva ključna naveza med premierom in finančnim ministrom. Ta dva morata usklajeno delovati v odnosu do ministra, zadolženega za določeno področje, in mu reči: 'Dragi minister, denarja za financiranje z državnimi garancijami v ta projekt ne boš dobil. Išči druge poti, vključno s tisto z javno-zasebnim partnerstvom.'"

"Izkušnje številnih držav govore, da so ključni za uspeh programov jav-no-zasebnega partnerstva resnična politična privrženost konceptu, jasen pravnostatusni okvir teh projektov in institucionalna podpora države. In še nekaj se je izkazalo kot ključno. Zasebni sektor bo zainteresiran za jav-no-zasebno partnerstvo predvsem v tistih državah, ki že imajo izkušnje s tovrstnimi projekti, in imajo projekte jasno definirane. Če bi recimo pred leti hoteli dolenjsko avtocesto graditi kot javno-zasebno partnerstvo, kar je bila krajši čas ideja, bi morali najprej vedeti, kje natančno bo ta cesta potekala. Ker tega nismo vedeli, je bila ideja hitro opuščena. Kako pa boš delal razpis za takšno avtocesto, če še tega ne veš, kje bo šla trasa ceste na primer v okolici Trebnjega, pri čemer je razlika v ceni izgradnje projekta po različnih variantah ogromna. Nekaj podobnega se nam dogaja pri TEŠ 6. Termoelektrarne so tip projekta, ki je izrazito primeren za javno-zaseb-no partnerstvo. Vendar seveda ne na način, da se vrednost projekta poveča za več kot sto odstotkov. Tako pač ne gre."

"Podrobnosti projekta ne poznam, zato ga bolj detajlno ne morem komentirati. Je pa izrazito neresno, da se njegova vrednost poveča s 600 milijonov evrov na kar 1,3 milijarde evrov. Nekaj tu ni v redu. Če je bila stvar korektno zastavljena v pripravljalnem delu, potem takih sprememb preprosto ne bi smelo biti."

Zakaj se to ne zdi neresno mednarodnim financerjem, ki so že nakazali prvi del posojila?

"Po mojem mnenju gre za projekt, ki je z okoljskega stališča vsaj vprašljiv, da ne rečem kaj več. Od mednarodnih razvojnih bank, kakršni sta EIB in EBRD, ki sta s svojim mandatom zavezani, da financirata razvojno koristne projekte v državah članicah, bi človek pričakoval, da bosta v zvezi s kreditiranjem tega vprašljivega projekta predstavili svoja stališča vsaj o njegovi okoljski dimenziji in njegovi finančni upravičenosti. Prepričan sem, da se finančna uspešnost projekta ob njegovi izhodiščni ceni, po kateri razumem, da so banke ocenjevale ta projekt, bistveno razlikuje od tiste pri sedanji ceni. Moram reči, da sem na osnovi informacij, s katerimi razpolagam, izrazito razočaran nad vlogo, ki jo imata ti dve banki pri tem konkretnem projektu."

Pri avtocestah sta ravnali drugače? "Tam tovrstnih problemov ni bilo. Šlo je namreč za projekte, ki so bili prioritetni za državo in so bili sočasno na trasah evropskih transportnih koridorjev, katerih financiranje je prioriteta bank."

Kaj bo infrastrukturno zaznamovalo naslednjih dvajset slovenskih let? Železnice, energetika?

"Bojim se, da nič od tega, če bo financiranje infrastrukture tudi v prihodnje temeljilo predvsem na proračunu in zadolževanju države. S krizo se je javnofinančni položaj namreč tako poslabšal, da bo manevrski prostor za tradicionalno financiranje vsaj naslednjih nekaj let, verjetno pa še dlje, zelo omejen."

"To ne, bo pa tovrstno investiranje bistveno upočasnjeno. Brez odločnejšega vključevanja privatnega kapitala iz tujine ne vidim realne možnosti, da bi si v naslednjih nekaj letih lahko privoščili zagon resnejšega investicijskega cikla na tem področju. A za pritegnitev privatnih investitorjev se bomo morali zresniti. Doslej jih preprosto nismo marali oziroma smo jih s svojimi dejanji celo odganjali."

"Mi se še vedno obnašamo, kot da smo nekakšen center, če že ne Evrope, pa vsaj centralne Evrope. To je preprosto neumnost. Veliko tujih investitorjev nas je zaradi nekonkurenčnih pogojev poslovanja v naši državi in klime, ki je dejansko nenaklonjena do tujih investicij, že zdavnaj dalo na nekakšen stranski tir. Res je, da še vedno obstajajo projekti, za katere interes tujega kapitala vedno obstaja. V splošnem pa bi lahko rekel, da smo s svojim obnašanjem izgubili veliko kredibilno-sti, zaradi česar se nas tujci na široko izogibajo. Pri tem pa ne govorim le o finančni kredibilnosti, ampak tudi o kredibilnosti Slovenije kot poslovnega partnerja. Teh primerov je veliko. Od poskusa iskanja javno-zasebnega partnerja za gradnjo savskih elektrarn še v daljnem letu 1994 preko prodaje NLB s figo v žepu belgijskemu KBC-ju do neuspelih pogajanj z Deutche Bahnom o njegovem vključevanju v financiranje izgradnje slovenske železniške infrastrukture. Teh primerov je preveč. Smo nekredibilni, zadnji primer z do-kapitalizacijo NKBM pa kaže, da smo celo postali tudi banana republika."

"Ker je ta primer tipičen za države, ki jim pravimo banana republike. Premier na mednarodnem srečanju z investitorji reče nekaj, čez teden dni pa njegov minister naredi nekaj čisto drugega. V resni državi bi takšnega ministra predsednik vlade moral odsloviti ali pa mora iti premier sam. Pri nas se ne zgodi nič od tega. To pa seveda pomeni, da smo neresna oziroma nekredibilna država, ki ni vredna zaupanja tujih investitorjev."

Zakaj pa so se bližnji in daljni trgovci od osamosvojitve sem kar lepo udomačili pri nas?

"V sektorju trgovine so investicije po pravilu manjše, vložek se obrne v bistveno krajšem času in tveganja so običajno manjša kot pri investicijah v infrastrukturne objekte. Trgovina je pač posel, ki povsod gre. Tudi v državah, ki so politično bolj tvegane. Investicijski projekti pa zahtevajo veliko večjo politično stabilnost in tudi višjo stopnjo profesionalnosti domačega okolja. Pri tem domači državi lahko v enem delu pomagajo svetovalci, domači ali tuji, vendar mi žal tega nočemo oziroma nam je včasih pod častjo. Preprosto si nismo pripravljeni priznati, da določenih stvari ne znamo. Raje jih ne delamo, kot da bi se jih s pomočjo svetovalcev naučili. Tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih nas po levi in desni prehitevajo države, na katere smo še pred desetimi leti gledali zviška. Poglejmo samo višegrajske države. Med njimi zlasti Slovaška in Poljska doživljata izrazito dinamičen razvoj, podobno pa velja tudi za Češko. Naša prednost pred njimi, na katero smo bili vedno zelo ponosni, se iz leta v leto topi."

Brez odločnejšega vključevanja privatnega kapitala iz tujine ne vidim realne možnosti, da bi si v naslednjih nekaj letih lahko

"Za nas in Madžarsko bi lahko rekli, da bolj ali manj stagniramo in se v teh kriznih časih ukvarjamo predvsem sami s seboj. To pa seveda pomeni, da relativno izgubljamo v primerjavi s tistimi državami, ki so osredotočene na to, kako se čim bolj uspešno izviti iz krize."

"Da bomo iz te finančne krize izšli v relativno slabši kondiciji kot države, s katerimi se običajno primerjamo."

"Ta kriza je samo razgalila številne probleme. Nekatere je bilo mogoče le slutiti, o drugih pa se javno govorilo že pred krizo. O tem, da moramo pospešiti strukturne reforme, se je na primer govorilo že pred več kot desetletjem. A ker so bile te reforme vedno ocenjene kot še ne povsem nujne, so jih vlade kot štafetno palico vztrajno predajale svojim naslednicam. Sedaj pa je stvar počila."

Znana imena, s katerimi se pogovarja Pahor za prevzem ministrske funkcije. Tamari Lah Turnšek, Jožefu Školču, Tomažu Orešiču sta se pridružila še Helena Globokar in Branko Janc

Predsedstvo SD je včeraj pozno popoldan po večurni razpravi podprlo odločitev predsednika vlade in stranke Boruta Pahorja, da na predlog imenovanja petih ministrov veže zaupnico, je včeraj po končani seji predsedstva povedal podpredsednik stranke Miran Potrč. Stranka in predsednik vlade želita, da bi vlada zaupnico dobila in nadaljevala z načrtovano politiko in ukrepi soočenja z gospodarsko krizo. O imenih za nove ministre v SD včeraj sicer javno ne želijo razpravljati, dokler ne bo znana celotna peterica. Če bi Pahorjeva vlada padla, se tudi v SD strinjajo, da se čim prej začnejo postopki za izvedbo predčasnih volitev. O možnostih ustavnega zakona, ki bi v prihodnje zacementiral datum parlamentarnih volitev, za letos pa bi določal izjemo, v SD ne bodo razpravljali, dokler ne bo znan izid glasovanja o zaupnici. Šele potem bo treba opraviti resno in strokovno razpravo o tem predlogu.

Po neuradnih informacijah naj bi bilo sicer skoraj gotovo, da bo vodenje ministrstva za visoko šolstvo prevzela Tamara Lah Turnšek (SD) in da bo ministrstvo za kulturo prevzel Jožef Školč (LDS). Veliko več je ugibanj o ostali trojici, ministrstvu za gospodarstvo, za javno upravo in za notranje zadeve. Za zdaj sicer kaže, da bo gospodarski minister Tomaž Orešič (LDS), a

Napovedano začasno dvojno ministrovanje Aleša Zalarja razburja SDS, pravniki pa so eni za, drugi zelo proti

"Pravne omejitve ni, ne vidim velikega problema." Tako pravnik dr. Rajko Pirnat za Večer komentira napovedano začasno dvojno ministrovanje Aleša Zalarja (LDS): ob pravosodnem (vsaj) do verjetnega premierjevega predlaganja nezačasnega ministra zaradi odstopa Katarine Kresal še v resor-ju za notranje zadeve, ki pripada isti stranki. Da misli predsednik vlade vsaj začasno na ta način odpraviti to kadrovsko luknjo, smo v četrtek napovedali na Večer.com, nato je ta neuradna informacija dobila ministrovo potrditev. Včeraj pa je povzročila mali vihar predvsem v opozicijski SDS, prehitevala so se twitterska sporočila, zakaj da LDS "želi obvladovati policijo in pravosodje" (češ, tožilstvo je vložilo obtožni predlog proti policistu v zadevi bulmastifi, "brat pravosodnega ministra naj bi odločal o tožbi Kresalove proti protikorupcijski komisiji", "partner predsednice stranke naj bi imel ogromne dolgove"). Zalar je že pred tem povedal, da ga očitki o dveh tako na dan, pa sta Ksenija Globokar (SD) za javno upravo in Branko Janc (LDS) za notranje zadeve. Ministrski paket sicer še ni dokončen, saj pogovori še potekajo. Končni paket naj bi bil znan v začetku drugega tedna, saj bosta predvidoma konec tedna spisek potrjevala organa obeh strank koalicije.

Pahor naj bi sicer včeraj članom stranke dejal tudi, da odhod na predčasne volitve kljub izglasovani zaupnici ni njegova odločitev. To samo potrjuje skepso, ki se je pojavila včeraj, dan po napovedi ustavnega zakona. Ker so pomisleke do njega pokazale parlamentarne stranke (ustavni zakon za uveljavitev potrebuje dve tretjini poslanskih glasov) in tudi strokovnjaki,

pomembnih ministrstvih v rokah ene in iste stranke, če se ponovijo, ne bodo presenetili, a da so brezpredmetni in da ima v Evropski uniji ta dva resorja celo združena kar nekaj držav. Dodal je, da pravosodni minister pri nas nima veliko pristojnosti nad tožilstvom, še manj nad sodišči, policija pa je organizacijsko strogo ločena od upravnega dela notranjega ministrstva.

Pravnik Pirnat, ki je bil v prvi slovenski demokratični vladi pred dvema desetletjema pravosodni minister, tudi pravi, da na pregon kaznivih dejanj minister ne more nič vplivati. Edino, kar se mu tu kaže težavno, je, da en človek, čeprav le začasno, vodi dve tako zahtevni ministrstvi, kot sta pravosodno in notranje. Po drugi strani pa: če bi ju kdo hotel kdaj celo za zgoditi, če bo vlada dobila zaupnico, ustavni zakon pa ne bi bil izglasovan. V tem primeru bi namreč Slovenija na predčasne volitve odšla šele čez eno leto, ko bi bile redne volitve.

Ob padcu ustavnega zakona namreč obstajata samo dve poti, kako priti do predčasnih volitev. Če se parlament razpusti sam, kjer bi poslance lahko premamila dobro plačana poslanska služba in tega ne bi storili; ali če odstopi predsednik vlade in se za prevzem te funkcije ne pojavi nobeno drugo ime. Za zdaj Pahor sicer ne kaže pripravljenosti na odstop, prav tako bi se lahko pojavili tudi kateri drugi kandidat, ki bi postopke imenovanja zavlekel. Tretja pot so samo še redne volitve.

stalno združiti, bi to bilo po njegovem zunaj pameti. Namestnik direktorice vladne službe za zakonodajo dr. Janez Pogorelec pa misli, da bo Slovenija unikum, že če bo le začasno, morda le za nekaj tednov, imela pravosodnega in notranjega ministra v eni osebi, ne ve, pravi, ali je kdajkoli v tujini že bil kak tak primer, vidi veliko, preveliko koncentracijo politične moči in toplo priporoča, čeprav je kriza in se ljudje ne pulijo za položaje, da v vladi le najdejo kakšno drugo rešitev, že zaradi politične higiene. Za dve temeljni ministrstvi v državi gre, pravi Pogorelec, da bi ju vodil en človek, četudi le začasno, ima za približno tako nesprejemljivo in nepredstavljivo, pravi, kot če bi država ukinila na primer ministrstvo za zunanje zadeve.

Je čas, da se vprašamo, ali je predsednik vlade Borut Pahor izgubil stik z realnostjo? V delo njegove vlade verjame oziroma mu zaupa manj kot deset odstotkov volivcev. V parlamentu njegova koalicija šteje samo 33 poslancev in nekaj občasnih glasov. Vlada je, po sicer zelo svobodnem razumevanju slovenske zakonodaje, na robu sklepčnosti. Kljub temu da vladi v njenih boljših časih ni uspelo uveljaviti nobene reforme, predsednik vlade še napoveduje težke čase s hudimi reformnimi ukrepi, in to ob zavedanju, da ga na vsakem od takšnih pogajanj lahko kdorkoli kadarkoli vpraša: "Kaj vi ste še predsednik vlade?"

V isti zagnanosti išče tudi kandidate za ministre v vladi, ki dejansko teče mrtvi tek. V takšni situaciji bi ministrsko mesto lahko zanimalo samo karierne politike in tiste, ki to želijo postati. Zelo malo verjetno je, da bo katerikoli pravi strokovnjak s pravimi idejami, kaj in kako bi veljalo spremeniti, v takšno vlado vstopil in ob tem tvegal svoje ime. Še posebno zato, ker je to, ali bo vlada dobila zaupnico, bolj kot od njenega dela odvisno od osebne volje poslancev, ali so se pripravljeni posloviti od dobro plačane službe, in od volje strank, ali so v situaciji, ko je zaupanje v politiko povsem na ničli, pripravljene na soočenje z volivci.

V takšni situaciji potem predsednik vlade predlaga ustavni zakon, ki bi zacementiral datum volitev. Ta vlada bo skozi parlamentarno proceduro s težavo spravila zakon, ki potrebuje glasove večine prisotnih poslancev, kaj šele ustavnega, ki potrebuje dvotretjinsko večino. Še zlasti, če že dan po napovedi takšnega zakona dežujejo skeptična mnenja parlamentarnih strank, in še zlasti, če skepso do ideje že na začetku pokažejo pravniki. Ali je Pahor kot nekdanji predsednik državnega zbora pozabil, da ustavni zakon potrebuje nekaj mesecev za sprehod skozi parlamentarno proceduro?

Vsi ti ukrepi bolj kot po tem, da je Pahor pripravljen iti na predčasne parlamentarne volitve, dišijo po tem, da nanje ni pripravljen iti. Zakaj bi se sicer odločal za takšne ukrepe, ki terjajo veliko časa in kjer bo lahko v vsakem trenutku rekel: "Samo tole še dokončam in odstopim." Čeprav so razmere v evropski in svetovni ekonomiji napete ali pa ravno zaradi tega, bo Slovenija veliko lažje zadihala, če bo dobila vlado, ki ji bo zaupala. Predvsem pa bo v tem trenutku veliko bolj verjela reformam, ki jih bo ta pripravila. Te so sedaj obsojene na propad, ne glede na to, ali so potrebne, in ne glede na to, ali so dobre ali slabe.

Medijski tajkun Matej Raščan, ki je na rob prepada spravil nekdaj elitno podjetje Delo Revije, je včeraj popoldne začel prazniti prostore v eni izmed redakcij tega nekoč uspešnega podjetja na področju izdajanja revialnega tiska. Po naših informacijah se je najprej lotil prostorov revije Lady, od koder je z vozički odvažal pisarniško in drugo opremo. Ko so ga začudeni novinarji vprašali, kaj počne, je Raščan odvrnil, da želi s to potezo zavarovati njihove pravice v pogajanjih s skupino Krater, ki je nedavno od Nove Kreditne banke Maribor najela blagovne znamke Dela Revij. Ker Matej Raščan tudi ob opozorilih, naj preneha odnašati stvari, svojega početja ni prekinil, so zaposleni poklicali policijo. Že pred tem so pred Raščanom uspeli skriti nekatere za izdajanje časopisa ključne materiale, kot je denimo dokumentacija s fotografijami. Do zaključka redakcije nam več podrobnosti o očitno novih zapletih pri Delo Revijah ni uspelo izvedeti.

Spomnimo, da so Delo Revije za več deset milijonov zadolženo podjetje zaradi Raščanovega menedžerskega prevzema, ki ga je financiral kar z denarjem Dela Revij. V podjetju, ki izda približno osem milijonov izvodov publikacij na leto, se je Raščan pojavil kot lastnik januarja 2008 s precej izvirno finančno operacijo, ki je bila za Delo Revije čez tri leta tudi usodna. Delo Revije je kupil prek svojega podjetja Monera in nenadoma se je v bilancah Dela Revij pojavilo za slabih 30 milijonov evrov dolgov. Delo Revije je namreč po prevzemu ta denar posodilo lastnemu prezadolženemu kupcu - Moneri, ki je obveznosti obesil Delu Revijam. (dr)

Jože Pibernik, Ljubljanska 1a, Maribor Milena Kefer, Ulica ob polju 9, Muta Justina Premec, Gosposvetska 20, Maribor Mirijana Borovinšek, Zg.Duplek 124/e, Sp.Duplek Mila Levačič, Borcev za severno mejo 3, Maribor

Nagrajencem čestitamo. Vstopnice lahko prevzamete z osebnim dokumentom pri varnostniku Večera, Ul.slovenske osamosvojitve 2, Maribor.

Ul. slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor Prva številkaje izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče ISSN 0350-4972

Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Aljoša PERŠAK: mariborska kronika

Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com

DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03

Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/5351414

Tiskano 39.700 izvodov. Cena izvoda od ponedejka do petka je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za avgust 2011 znaša 30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Japonski premier Naoto Kan je včeraj odstopil s položaja predsednika Demokratske stranke Japonske (DPJ) in sporočil, da se bo umaknil s položaja premiera, kakor hitro bo znana odločitev o njegovem nasledniku, kar naj bi se, kot je predvideno, zgodilo v ponedeljek ali najpozneje torek. Kanov umik z obeh ključnih položajev so napovedali že pred tremi meseci, potem ko je po usodnem potresu, cunamiju in jedrski katastrofi v Fukušimi postal tarča ostrih kritik opozicije. Njegova priljubljenost med Japonci, po mnenju katerih se ni dovolj odločno odzval na omenjene nesreče, ki so zahtevale od 16 do 20 tisoč človeških življenj, se je hitro zmanjšala za približno 20 odstotkov, zato je tudi sam napovedal, da bo odstopil, kakor hitro bodo sprejeti trije pomembni zakoni.

Potem ko so v parlamentu sprejeli izredni proračun za obnovo države, zakon o financiranju izrednega proračuna in zakon o spodbujanju obnovljive energije, je Kan obljubo izpolnil in po 14 mesecih odstopil s položaja premiera. Pri tem je pojasnil, da se spričo neverjetno težkih razmer ni sposoben lotiti toliko izzivov. DPJ bo v ponedeljek izvolila novega predsednika. Povsem možno je, da bo novi predsednik DPJ že v torek postal tudi novi japonski premier, že šesti v zadnjih petih letih. Največ možnosti za izvolitev ima nekdanji zunanji minister Seidži Maehara, njegovi glavni tekmeci pa so finančni minister Jošihiko Noda, minister za trgovino Banri Kaieda in minister za gospodarstvo Mičikiko Kano.

Čeprav nekateri Kanov odstop pojasnjujejo s spletom nesrečnih okoliščin, od potresa in cunamija do poškodb na jedrskih reaktorjih v Fukušimi, zaradi česar sta se zgodili najhujša jedrska katastrofa po Černobilu in evakuacija več kot 60 tisoč prebivalcev, pa Japonci tudi niso pozabili, da je Kanova že pred temi nesrečami Kitajski prepustila drugo mesto med najmočnejšimi svetovnimi gospodarstvi, tako da je Japonska zdrsnila na tretje mesto. Mnoge Japonce prav tako skrbita neodločnost japonske vlade v sporu s Pekingom glede lastništva nad skupino otokov in dolgotrajna nemoč Tokia pri brzdanju severnokorejskih jedrskih ambicij. Od tod izhajajo tudi ocene, da bi lahko zaradi svojega odločnega stališča do Pjongjanga in Pekinga prav Seidži Maehara postal novi vodja DPJ in novi japonski premier.

V včerajšnjem bombnem napadu na štirinadstropno poslopje Združenih narodov v nigerijski prestolnici Abuja je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, številni pa so ranjeni. Eksplozija je odjeknila, potem ko je skozi enega od vhodov kompleksa ZN zapeljal avtomobil. Samomorilski napadalec, ki je vozil avtomobil znamke Honda, naj bi bil umrl takoj po eksploziji bombe. "Povsod so ležala trupla, umrlo je veliko ljudi," je povedal Michael Ofilaje, uslužbenec Unicefa, ki je bil med napadom v zgradbi. "Eksplozija je odjeknila v kleti in stresla celo poslopje. Pritličje je popolnoma razdejano."

Poleg številnih smrtnih žrtev naj bi bilo v ruševinah do sinoči še vedno ujetih veliko ljudi. Po navedbah dopisnice britanske mreže BBC naj bi bili v bolnišnico prepeljali okoli 60 ljudi, reševalci pa so izpod ruševin odstranjevali trupla, je medtem povedal predstavnik lokalne policije.

Ki Moon. "To je bil napad na tiste, ki posvečajo svoje življenje pomoči drugim. Absolutno obsojamo to grozno dejanje," je v sporočilu za javnost zapisal Moon in izrazil sožalje svojcem žrtev. Napad je obsodil tudi nigerijski predsednik Goodluck Jonathan in napovedal, da bodo nigerijske oblasti ulovile storilce. Obenem je poudaril, da se je zvezna vlada obvezala, da se bo aktivno borila proti vdoru vseh oblik terorizma v Nigerijo.

Nigerijski predsednik in generalni sekretar ZN naj bi bila o dogodku že govorila, poleg tega pa naj bi ZN v Nigerijo poslali tudi več visokih predstavnikov, vključno s strokovnjaki na področju varnosti, ki bodo dogodek preiskali. Napad se je zgodil okoli 11. ure dopoldne po krajevnem času v diplomatski četrti v središču Abuje v bližini ameriškega veleposlaništva. Odgovornosti za napad ni prevzel nihče. Nigerijo že dlje časa pretresajo bombni napadi, za katerimi stoji islamistična skupina Boko Haram. Skupina, katere ime v lokalnem jeziku pomeni "zahodna izobrazba je sve-toskrunstvo", si prizadeva za uveljavitev šeriatskega prava na severu države. Nigerija s 150 milijoni prebivalcev je razdeljena med krščanski jug in muslimanski sever. (sta)

Ob Ljubljanici kot ob Vzhodni reki

Simulacija Združenih narodov (Simun), ki jo organizira Društvo za spodbujanje in razvoj mednarodnih odnosov MEOS, je ponovno pritegnila študente s celega sveta. Okoli 50 udeležencev iz različnih držav - Italije, Srbije, Hrvaške, Latvije, Romunije, Bolgarije, Češke, Velike Britanije, Gruzije, Grčije in Slovenije - je včeraj v Ljubljani odprlo četrto mednarodno simulacijo Združenih narodov oziroma študentska zasedanja Generalne skupščine in Varnostnega sveta, ki se nadaljujejo še danes. Udeleženci simulacij, denimo, v okviru Varnostnega sveta ZN debatirajo o varnosti in stabilizaciji v Somaliji, na zasedanju Generalne skupščine pa se posvečajo vodnim virom v srednji Aziji, okoljskim migrantom pa problematiki trajne suverenosti palestinskih ozemelj ter razvojnemu sodelovanju in pomoči v najmanj razvitih državah sveta.

Kot nam je sporočila Tjaša Štamulak iz Simuna, študentje z igranjem vlog pridobivajo večplasten pogled na dogajanje v mednarodnih odnosih. To lahko izboljša njihove pogajalske in komunikacijske sposobnosti. Študentje so se od srede v Ljubljani srečali tudi s številnimi tujimi veleposlaniki, akreditiranimi pri nas, in se z našimi akademiki in strokovnjaki pogovarjali o prihodnosti milenijskih razvojnih ciljev. Preizkusili so se še v več delavnicah in, ker seveda niso zares v palači Združenih narodov ob newyorški Vzhodni reki, so lahko spoznavali tudi Slovenijo. (bj)

Kim se je ustavil še na Kitajskem

Severnokorejski voditelj Kim Jong Il se je na svoji poti iz Rusije v domovino z blindiranim vlakom včeraj ustavil še na severu Kitajske. V kraju Qiqihar, ki je znan po avtomobilski industriji, si je med drugim ogledal industrijski obrat, srečal pa se je tudi z državnim svetnikom Dai Bingguojem. (sta)

Pohod orkana Irene z Bahamov proti vzhodni obali ZDA je povzročil priprave na eno največjih evakuacij v zgodovini New Yorka. Mesto je v torek presenetil redek potres, ki sicer ni povzročil večje škode, divjanje narave pa naj bi ga doseglo v noči na nedeljo.

Med postranskimi žrtvami orkana je tudi slovesno odkritje spomenika Martinu Luthru Kingu v prestolnici Washington. Velikan gibanja za človekove pravice in za konec rasističnih zakonov v ZDA je prvi temnopolti Američan, ki je dobil

Obisk hrvaške premierke Jadranke Kosor na Kosovu v sredo je izzval pričakovane negativne odzive uradnega Beograda. Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj ocenil, da obisk Kosor-jeve ne more pomagati h krepitvi odnosov med Srbijo in Hrvaško, medtem ko je srbski zunanji minister Vuk Je-remic celo žalil hrvaško premierko. "Ko gledam nekatere četrtkove izjave, lahko rečem, da nekateri politiki na Hrvaškem in v Srbiji na žalost niti 20 let po osamosvojitvi Hrvaške niso dojeli, da hrvaški premieri ne bodo nikoli več hodili v Beograd spraševat za nasvet ali prosili za dovoljenje, da bi karkoli storili ali da bi dobili prepoved za svoja dejanja. Ti časi so, na srečo, za vedno minili," je včeraj dejala Kosor-jeva, ko so jo novinarji v Dugem Selu pri Zagrebu vprašali za komentar Jere-miceve izjave.

Srbski zunanji minister je v četrtek med obiskom v Banjaluki ostro kritiziral izjave Kosorjeve o velikem prijateljstvu Hrvaške in Kosova, ki je po besedah hrvaške premierke okrepljeno v boju proti velikosrbski politiki Slobodana Miloševica. "Kdor ima Kosorjevo za prijateljico, ne potrebuje sovražnikov," so Jeremicevo izjavo spomenik v National Mallu, parku v središču Washingtona. Družbo mu delajo predsedniki Thomas Jefferson, Abraham Lincoln in Franklin Delano Roosevelt. Po napovedih naj bi slovesnost opravili septembra ali celo oktobra.

Na udar Irene, ki ga primerjajo s Katrino, ki je razdejala New Orleans, je včeraj čakalo okoli 65 milijonov ljudi na gosto poseljeni vzhodni obali, po prvih napovedih bi orkan lahko povzročil milijardno škodo na širokem območju metropol Washington, Baltimore, Filadelfija, New York in Boston. Pred resno nevarnostjo in k upoštevanju navodil je posvaril tudi predsednik ZDA Barack

povzeli hrvaški mediji. Izjavo Kosor-jeve o trdnem prijateljstvu Hrvaške in Kosova, ki temelji na boju proti Miloševicu, je v četrtek kritiziral tudi Srbski narodni svet (SNV) na Hrvaškem, v katerem so vodilni ljudje poslanci vladne koalicijske Samostojne demokratske srbske stranke (SDSS). Predsednik SNV in poslanec SDSS Milorad Pupovac je ocenil, da je skrb vzbujajoče, ker so stara sovraštva postala podlaga za nova zavezništva. Podobno je izjavil tudi podpredsednik hrvaške vlade iz vrst SDSS Slobodan Uzelac.

Hrvaški predsednik Ivo Josipovic je včeraj ob obisku v Dubrovniku izjavil, da nihče ne bi smel biti nezadovoljen zaradi izjav Kosorjeve. "Hrvaška je priznala Kosovo in se obnaša v skladu s tem," je dejal Josipovic. Medtem so srbski mediji objavili izjavo predsednika Tadica, da partnerstva Hrvatov in Albancev ni mogoče

Obama, ki je na dopustu v monde-nem letovišču Martha's Vineyard. Guvernerji zveznih držav ob Atlantiku so že razglasili izredno stanje in začeli preseljevati ljudi z najbolj ogroženih območij, v New Yorku so včeraj praznili bolnišnice in domove za ostarele na nižjeležečih območjih. Med skrbmi Bloomberga je pregovorna trma Newyorčanov, ki niso navajeni ukrepanja pred prihodom naravnih nesreč, poleg tega pa slovijo po neupoštevanju uradnih navodil. Kljub temu so že v četrtek iz trgovin izginili električni generatorji, trgovci so poročali tudi o povečani prodaji suhe hrane, ustekleničene vode in baterij.

graditi v škodo tretjega naroda, v tem primeru srbskega. Dodal je, da Kosor-jeva z razpihovanjem starih sovraštev poskuša uresničiti finančne koristi za Hrvaško. Njeno obnašanje je ocenil kot neevropsko tudi zato, ker je ob praznovanju hrvaškega dneva domovinske zahvale, zmage in veteranov 5. avgusta v Kninu med drugim posebno pozdravila hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača, ki sta obsojena zločinov v vojaški operaciji Nevihti leta 1995, ki je bila temelj za omenjeni hrvaški državni praznik. "Če ste demokrat, je nemogoče, da bi pošiljali pozdrave obsojencem za zločine proti človečnosti. Kot predsednik si kaj takega, da bi pozdravil obtožene ali obsojene na haaškem sodišču, ne bi nikoli dovolil," je izjavil Tadic. Dodal je, da se je o tem pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je bila v torek na uradnem obisku v Beogradu. (sta)

Libijski uporniki diktatorja iščejo po Tripoliju pa tudi v njegovi rodni Sirti

Libijski uporniki so se včeraj pripravljali na pohod na Abu Salim, zadnjo utrdbo privržencev libijskega diktatorja Moamerja Gadafija v Tripoliju, in na njegovo rojstno mesto Sirta. Gadafi se še vedno skriva in bi po mnenju njegovega nekdanjega pomočnika lahko bil na jugu Tripolija, medtem ko francoski viri menijo, da je v Sirti.

Britanska letala so medtem včeraj napadla Gadafijev bunker v Sirti, Natova letala pa so svoje napade osredotočila na območje okoli tega mesta, kjer se Gadafijevi privrženci še vedno borijo proti napredujočim upornikom. Po podatkih Nata naj bi letala napadla 29 oboroženih vozil blizu mesta, kjer uporniki pričakujejo močan odpor sil, zvestih Gadafiju.

Medtem se še vedno ne ve, kje je Gadafi. Njegov nekdanji pomočnik Abdel Salam Džalud, ki mu je pomagal pri prevzemu oblasti leta 1969, je v četrtek na tiskovni konferenci v Italiji dejal, da se bo "Gadafi najverjetneje skrival v južnem delu Tripolija in počakal na pravi trenutek za pobeg, najverjetneje pod krinko", je poročal libanonski časnik An Nahar. Druga možnost je po Džaludovem mnenju ta, da je Gadafi že pred časom pobegnil in je na meji z Alžirijo v Sirti ali Sabhi, kasneje bo prečkal puščavo. Džalud se je sicer od diktatorja oddaljil že po sporu leta 1990. Da Gadafija ni v Tripoliju, ampak v notranjosti države, verjetno v puščavi med Sirto in Sabho, je dejal tudi predstavnik libijskega nacionalnega prehodnega sveta Ahmed Omar Bani. Kot je dodal, so se skupine uporniških bojevnikov že infiltri-rale v Sirto.

O Libiji bo danes na izrednem zasedanju v Kairu razpravljala Arabska liga. Srečanja se bo udeležil tudi predstavnik libijskih upornikov Mahmud Džibril. Arabska liga, ki je Libijo začasno izključila februarja zaradi vladnega nasilja nad uporniki, je libijski nacionalni prehodni svet za legitimnega predstavnika Libije priznala v četrtek. Medtem so tudi nekatere afriške države pozvale Afriško unijo, ki doslej še ni priznala nacionalnega prehodnega sveta kot edinega legitimnega predstavnika Libijcev, naj to naredi. Ruandski zunanji minister Louise Mushikiwabo je tako dejal, da "bi AU morala podpreti libijski nacionalni prehodni svet", medtem ko se je Gadafijev čas iztekel. K priznanju libijskih upornikov 54-članske organizacije je pozvala tudi Etiopija, medtem ko je deset afriških držav individualno že priznalo libijski nacionalni prehodni svet. Kenijski premier Raila Odinga je medtem Ga-dafija pozval, naj se uradno odpove oblasti v Libiji.

Ob prvi ustrezni priložnosti naj bi Libijo obiskal francoski predsednik Nicolas Sarkozy skupaj z britanskim premierom Davidom Cameronom, so včeraj sporočili iz urada francoskega predsednika. Obisk naj bi bil sicer šele po prijetju Gadafija in po mednarodnem vrhu o Libiji prihodnji četrtek v Parizu. Sarkozy ob obisku Libije sicer ne namerava obiskati le Tripolija, ampak tudi središča upornikov, predvsem Bengazi in Misrato. Medtem so uporniki svoje politično vodstvo že preselili iz dosedanjega oporišča v Bengaziju v prestolnico Tripoli. "Razglašam začetek dela izvršnega odbora v Tripoliju," je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil podpredsednik odbora in minister za nafto in gospodarstvo v prehodni vladi Ali Tahuni. "Naj živi demokratična in ustavna Libija in slava vsem našim mučeni-kom," je še dodal. Napovedal je še, da bo vodja nacionalnega prehodnega sveta Mustafa Abdel Džalil v Tripoli dopotoval "takoj, ko bo varnostni položaj to dopuščal". (zur)

Združeni narodi so v četrtek sklenili sprostiti 1,5 milijarde dolarjev zamrznjenega premoženja Libije. Sredstva naj bi namenili za humanitarno pomoč in obnovo države po spopadih. Odločitev o odmrznitvi libijskega premoženja je bila sprejeta v odboru Varnostnega sveta ZN za sankcije proti Libiji na pritisk ZDA. To je sicer le drobec od vsega premoženja, ki naj bi ga bili Gadafi in njegovi v preteklosti spravili v tujino ter ga plemenitili na različne načine. Ocene namreč segajo od 100 milijard do 165 milijard dolarjev.

Tik pred odločitvijo o odmrznitvi 1,5 milijarde dolarjev (1,04 milijarde evrov) v ameriških bankah so morale ZDA in Južnoafriška republika (JAR) v odboru VS ZN, ki nadzoruje izvajanje sankcij proti Libiji, katerih del je bila tudi zamrznitev sredstev, razrešiti še medsebojni spor. JAR je namreč nasprotovala sprostitvi sredstev, saj bi to po njenem pomenilo priznanje libijskega Nacionalnega prehodnega sveta. V doseženem dogovoru so nato sklenili, da ne bodo omenjali Nacionalnega prehodnega sveta, ampak bo denar namenjen "ustreznim oblastem". JAR, ki naj bi bila dolgoletni zaveznik libijskega samodržca Moamerja Gadafija, pa tudi Afriška unija nista priznali Nacionalnega prehodnega sveta kot edinega legitimnega predstavnika Libijcev, kar so sicer že storile številne države, nazadnje tudi Arabska liga. ZDA so v četrtek sporočile, da nameravajo odmrznjena sredstva na računih ameriških bank nameniti za programe ZN v Libiji, za zdravstvo, šolstvo in hrano, ne bodo pa jih uporabili v "vojaške namene".

Varnostni svet ZN je približno pred pol leta uvedel ostre sankcije proti Gada-fijevemu režimu, ki so obsegale tudi zamrznitev premoženja libijskega voditelja, članov njegove družine, njegovih najtesnejših sodelavcev, libijske centralne banke in nacionalne naftne družbe. VS ZN je sprejel tudi odločitev o uvedbi embarga na izvoz orožja v Libijo ter o omejitvi potovanj za 16 vodilnih libijskih predstavnikov. (sta)

Na severu Češke, na območju regije Slunkov, kjer je te dni zavladalo nekakšno izredno stanje, še vedno ni miru. Posebno to velja za mesto Rumburk, kjer poleg lokalne policije patruljira tudi 50 specialcev iz Prage. Negotovost je v tem mestu zavladala po izbruhu najnovejšega vala nasilja med lokalnimi Romi in drugimi prebivalci. Pravzaprav se je vse začelo že pred pol leta, ko so agencije za promet z nepremičninami "odkrile" dober vir zaslužka v tem, da so kupovale hiše in stanovanja, v katerih so živele romske družine. V zameno za to, da so z njimi podpisali najemne pogodbe, so jim obljubile, da bodo poravnale njihove neplačane najemnine. Nato so jih poslale na sever Češke, kjer so jih čakale namestitvene zmogljivosti za "neprilagojene socialne primere", ki jih financira država. Njihova stanovanja so agencije obnovile in prodale na trgu.

Taki "poslovni aranžmaji" so začeli med Romi postopoma izzivati nezadovoljstvo in nemir. Tako je na začetku tega meseca skupina Romov v nekem baru v mestu Novy Bor z mačetami napadla goste in hudo ranila tri ljudi. Pretekli konec tedna je okoli 20 Romov fizično napadlo skupino prebivalcev Rumburka in jih ozmerjalo s "češkimi svinjami". En človek je končal v bolnišnici, proti sedmim Romom so vložili obtožnico. Trem izmed njih očitajo nasilje zaradi rasističnih motivov.

Za včeraj so v Rumburku, mestu z enajst tisoč prebivalci, in v bližnjem Varnsdorfu napovedali proteste proti romskemu nasilju, vendar jih je mestna uprava prepovedala. Okoli 2000 prebivalcev teh dveh največjih mest v regiji Slunkov je na facebooku napovedalo svojo udeležbo na teh protestih. Organizatorji protestov so bili pripadniki organizacije Nacionalnega odpora, ki jo mediji povezujejo s češko ilegalno neonacistično sceno.

Praški dnevnik Mlada fronta dnes je medtem poročal, da so prebivalci območja, na katerem so napetosti med Romi in drugimi prebivalci, začeli kupovati lahko osebno orožje, kot so zračne pištole, in hude pse čuvaje. Prebivalci Rumburka se pritožujejo, da je nevarno zahajati v dele mesta, kjer živijo Romi. Hkrati naj bi njihove tolpe zasedle lokalno avtobusno postajo, kjer nadlegujejo potnike. Po uradnih podatkih se je obseg kriminala v Rumbur-ku letos v primerjavi z lani povečal za 250 odstotkov. Župan Jaroslav Sykaček opozarja na velik priliv priseljencev, ki jih v to mesto privabljajo razmeroma nizke cene hiš in stanovanj.

Etnični spopadi in napetosti na severu Češke so izzvali zaskrbljenost državnih oblasti, še posebno po izbruhu množičnega nasilja v Londonu in še nekaterih britanskih mestih. Povod zanje naj bi bile predvsem socialne razlike in ne toliko etnična pripadnost ljudi. Praški časopisni komentatorji opozarjajo, da je romsko prebivalstvo v nekaterih čeških krajih praktično prisiljeno živeti v nekakšnih getih. Na to je med svojim obiskom na Češkem pred približno dvema mesecema opozoril tudi znani milijarder George Soros, ki že dlje časa vsako leto donira sto tisoč evrov za projekt adaptacije romskih otrok v čeških šolah. Izrazil je nezadovoljstvo nad obstoječim stanjem in pa vendar izjavil, da so češke šole za romske otroke pravi raj v primerjavi z razmerami na Slovaškem in v Makedoniji.

S položajem romske manjšine na Češkem so nezadovoljne tudi nevladne organizacije, ki v zvezi s tem še posebno ostro kritizirajo ministra za šolstvo Josefa Dobeša. Frantiček Kostlan, predsednik Romee, češkega združenja Romov, je potrdil, da so razmere kritične in da država ne stori prav ničesar, da bi to spremenila.

Holding Slovenske elektrarne (HSE) bo na sredini skupščini Premogovnika Velenje kot večinski, 77,7-odstotni lastnik družbe predlagal spremembe statuta, ki pomenijo razširitev dosedanje enočlanske uprave premogovnika na tričlansko. Po oceni vodstva HSE z razširitvijo uprave delovna mesta v skupini Premogovnik Velenje ne bodo ogrožena.

Omenjene spremembe v vrhu družbe Premogovnik Velenje, ki jo vodi Milan Medved, v zadnjem času vzbujajo številne pomisleke, dvome in strahove, ki pa so po navedbah HSE neutemeljene. "Gre namreč izključno za spoštovanje pravil korporativnega upravljanja in povečanja transparentnosti poslovanja, pri čemer delovna mesta v skupini Premogovnik Velenje niso ogrožena," so včeraj sporočili iz HSE.

Kot navajajo v HSE, želijo kot večinski lastnik Premogovnika Velenje okrepiti vodenje skupine Premogovnik Velenje. Pri tem so se odločili uporabiti prakso, ki velja tako za delniške družbe v Sloveniji kot v centralni Evropi ter upravljanje zaupati več članski upravi. Predlagane spremembe po mnenju vodstva HSE upoštevajo tudi dejstvo, da je temeljni posel skupine Premogovnik Velenje pridobivanje premoga in mora eden od članov uprave imeti zato opravljen izpit za metanske jame. "Poleg tega smo v prehodnih določbah tudi predvideli, da se sedanjemu direktorju ni potrebno javljati na razpis, temveč je avtomatično najmanj član uprave. S tem smo jasno pokazali, da cenimo Medveda kot rudarskega strokovnjaka in tistega, ki je ob osredotočanju na temeljni posel sposoben realizirati zahtevno nalogo pri investiciji v nadomestni blok 6 Termoelektrarne Šoštanj," so dejali v HSE.

S širitvijo nadzornega sveta na šest članov pa po navedbah HSE omogočajo tudi malim delničarjem, da pridobijo mesto v nadzornem svetu.

V HSE ocenjujejo, da je velika prednost sprememb statuta Premogovnika Velenje tudi za zaposlene. Ti bodo namreč pridobili možnost imenovati člana uprave, delavskega direktorja, kar je še en korak naprej pri uveljavljanju delavske participacije. In končno, odveč so strahovi, da se bodo z nastopom več-članske uprave začela ukinjati delovna mesta v premogovnikovih hčerinskih družbah, navajajo v HSE. (sta)

Na včerajšnji dolgo pričakovani in napovedovani skupščini delničarjev Perutnine Ptuj je njen predsednik uprave, dr. Roman Glaser, doživel največji šok, ko je uvidel, da ne bo doseženo polovično povečanje osnovnega kapitala. Pri tem mu niso pomagali glasovi ne Holdinga PMP, ki je v lasti Perutninih menedžerjev ne Probanke in njene Zlate monete II, ki je v lasti Probankinih vodilnih, pa tudi ne kranjskega Merkurja. Za omenjeni sklep je resda glasovalo 61,5 odstotka prisotnih delnic z glasovalno pravico, a bi jih po zakonu moralo vsaj 75 odstotkov. Glaser pa je na skupščini podal nasprotni predlog o posebni reviziji, pri čemer se ni strinjal, da bi to opravila družba Ernst & Young, ki naj bi po mnenju nekaterih prisotnih bila preveč povezana s Kadom, ki je de-setodstotni lastnik Perutnine. Revizorja bodo po Glaserjevem predlogu do konca oktobra izbrali nadzorniki. Hkrati sta iz pregleda posebne revizije izločena posla Perutnine z Infond Hol-dingom in Centrom Naložbe, oba sta že v stečaju, kjer Perutnina Ptuj že po sodni poti terja "posojenih", a ne vrnjenih, 15 milijonov evrov.

Le malo je manjkalo, pa bi se blizu 10 tisoč delničarjev Perutnine po nekaj sušnih letih spet lahko veselilo dividend, saj je za predlog uprave in nadzornikov, da se 4,49 milijona evrov bilančnega dobička ne razdeli, glasovalo "le" 58,42 odstotka prisotnega kapitala z glasovalno pravico. Predloga o 0,16 oziroma 0,20 evra bruto dividende pa očitno nista bila sprejemljiva ne za Merkur in ne Probanko, četudi sta oba v težki finančni situaciji. Po skupščini je bil Glaser zadovoljen, da sta uprava in nadzorni svet družbe "v paketu" z 88,7 odstotka glasov podpore prejela razrešnico za minulo poslovno leto. Dejal je tudi, da bodo pogovore s potencialnimi (novimi) investitorji v Perutnino za zdaj končali, ni pa mogel povedati, ali nameravajo že v kratkem sklicati novo skupščino delničarjev s predlogom povečanja kapitala. Izrazil je tudi prepričanje, da bo še letos izve-

Društvo malih delničarjev - skupaj smo močnejši - so na včerajšnji skupščini družbe Elektro Ljubljana napovedali izpodbojno tožbo na sklep o imenovanju novega nadzornika. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je namreč predlagala sklep, po katerem so v nadzorni svet družbe imenovali dr. Žana Jana Oplo-tnika namesto prvotno predlaganega Janeza Bojca.

Oplotnik je izredni profesor na katedri za mednarodno menjavo blaga in storitev Ekonomsko-poslov-ne fakultete Univerze v Mariboru. Po mnenju Društva malih delničarjev je v javnosti bolj znan kot nekdanji član uprave Družbe za avtoceste (DARS), "ko je le-ta mirno in velikodušno sprejemala konstantne podražitve SCT-ja pri gradnji šentvidskega predora". Ko je bil razrešen iz mesta člana dena zamenjava delnic med Merkurjem in Perutnino, a so nam v Merkurju pojasnili, da ostajajo lastniki Perutnine in da še ni nikakršnega dogovora o tem. Roman Glaser pa je zavrnil, da naj bi bila Perutnina lani na ravni skupine imela 12 milijonov evrov izgube, ampak je bila ta, zlasti zaradi poslovanja v Srbiji, kjer letos že izvajajo določene ukrepe, težka 5 milijonov evrov. Tega, da naj bi v Holdingu PMP podali napoved izpodbojne tožbe na sklep o posebni reviziji, ki jo je predlagal ravno Glaser, pa slednji ni želel komentirati, a naj bi to znotraj holdinga, kjer menijo, da je vsakršna posebna revizija za podjetje škodljiva, razreševali v naslednjem tednu. Izpodbojne tožbe na točko o nedelitvi bilančnega dobička in o posebni reviziji pa sta napovedala še predstavnika Kada in društva malih delničarjev MDS.

Na skupščini delničarjev so člani Perutninine uprave na široko pojasnjevali določene posle, kjer so še najbolj zadovoljivo odgovorili o lanskih 30 milijonih evrov dokapitalizacij v hče-

uprave, je po njihovem še štiri mesece prejemal plačo za nič opravljenega dela na račun davkoplačevalcev. Po mnenju društva se je Žan Jan Oplotnik osmešil, ko je v televizijskih Odmevih rekel, da bi morali za letno vinjeto odšteti 253 evrov, in pokazal, da mu izračuni kljub ekonomskemu znanju niso šli najbolje od rok. Oplotnik naj bi po mnenju društva namestnika računskega sodišča označil za lažnivca, kar po njihovem mnenju presega meje korporativnega komuniciranja, zato je Društvo malih delničarjev nasprotovalo sklepu o njegovem imenovanju, kot ga je predlagala AUKN, in so zoper sklep napovedali izpodboj-no tožbo.

Na včerajšnji skupščini delničarjev, kjer ima država okrog 80-odstotni lastniški delež, je uprava družbe Elek-tro Ljubljana predlagala, naj se celotni

Roman Glaser je včeraj dejal, da bodo pogovore s potencialnimi (novimi) investitorji v Perutnino za zdaj končali.

rinske družbe - pretežno s stvarnimi vložki. Precej manj pa o tem, zakaj ni Perutnina izkoristila predkupne pravice pri nakupu 45-odstotnega deleža od Esada Begica v zelo donosnem bosanskem podjetju PP B, kjer je Perutnina že sicer 55-odstotna lastnica, pa tudi ali je Perutnina res ponovno stoodstotna lastnica PP Agra (nekdaj Agrokom-binat Maribor) od 21. decembra lani ali pa imajo večino PP Agra v Holdingu PMP. Je pa Radovan Stonič, prvi nadzornik Perutnine, na skupščini jasno povedal, da so nadzorniki upravi vse omenjene posle odobrili, s čimer bi v primeru odškodninskih tožb morebitno odškodnisko odgovornost nosili prav nadzorniki.

bilančni dobiček v znesku nekaj nad 640.000 evrov ne deli in naj se uporabi za druge rezerve. Delničarji so potrdili nasprotni predlog AUKN, ki je 606.000 evrov namenila za dividende, kar na delnico znaša 0,015 evra bruto. Preostali znesek, ki je znašal nekaj nad 33.000 evrov, so usmerili v druge rezerve.

Delničarji so zahtevali dodatna pojasnila v zvezi s poslovanjem družbe, kjer jih je posebej zanimala racionalizacija poslovanja, kar so utemeljili z izredno nizkim dobičkom družbe. Upravi so celo dali pobudo, naj se bolj primerno odziva na razmere v gospodarstvu. Kljub pomislekom malih in manjšinskih delaničarjev sta uprava in nadzorni svet prejela razre-šnico za preteklo leto, proti razrešnici je glasovalo skoraj 7 odstotkov prisotnega kapitala. (bd)

Člani nadzornega sveta so na včerajšnji prvi seji po skupščini, ki je bila pred enim mesecem, za novega predsednika nadzornega sveta NKBM izvolili dr. Dušana Jovanoviča, docenta za gospodarsko pravo na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru. Po izvolitvi je povedal, da ga veseli soglasna izvolitev, in poudaril, da mu je "z imenovanjem na mesto predsednika nadzornega sveta zaupana odgovorna naloga. Nadzorni svet se bo trudil še naprej učinkovito izvrševati vse obveznosti in dobro nadzirati poslovanje druge največje slovenske banke. Verjamem v nadaljnje uspešno poslovanje NKBM kot tudi v dobro delo in konstruktivno sodelovanje z upravo."

Prav konstruktivno sodelovanje z upravo, kakršno je oblikoval prejšnji mesec odpoklicani predsednik nadzornega sveta Danilo Toplek, bo potrebno tudi v prihodnje, če naj banka izvede sprejeto strategijo razvoja. Ti odnosi so bili na najnižji točki v času, ko je nadzornike vodil mag. Daniel Blejc, pod vodstvom Franca Škufce so bili odnosi korektni. Banka je v zadnjih dveh letih (kljub številnim pomislekom iz nekaterih krogov) prevzela srbsko Credy banko in konec aprila izvedla dokapitalizaci-jo, ki ji je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb javno nasprotovala.

Dušan Jovanovič je eden od šestih članov nadzornega sveta, ki so v njem ostali po letošnji skupščini, ki je odpoklicala tri nadzornike (Danila Topleka, Alenko Bratušek in Ivana Vizjaka), na njihova mesta pa so prišli Darjan Petrič, Ivan Simič in Vida Lebar. V nadzornem svetu tako pomeni Dušan Jovanovič kontinuiteto, saj je član nadzornega sveta NKBM od julija 2009. Ostali dosedanji člani so: Franc Škufca, ki ostaja namestnik predsednika nadzornega sveta, čeprav so mnogi pričakovali, da bo to Ivan Simič, člani so še Anton Guzej, dr. Aleš Krisper in Andrej Svetina.

Nadzorni svet je obravnaval tudi polletne rezultate Skupine NKBM, ki jih bo NKBM objavila v začetku prihodnjega tedna. Matična banka, ki je rezultate že objavila, je ob polletju dosegla 5,6 milijona evrov čistega dobička, pred rezervacijami in oslabitvami pa 38,3 milijona evrov. Banka je ob polletju dosegla polovico za letos načrtovanega dobička. Bilančna vsota se je zmanjšala za 40,3 milijona evrov, tržni delež se ni spremenil. Dobiček zaradi slabšanja kreditnega portfelja banke zmanjšujejo predvsem neto rezervacije in oslabitve, ki so višje od načrtovanih in z vrednostjo 31,6 milijona evrov predstavljajo 57,5 odstotka načrtovanega zneska neto rezervacij in oslabitev za 2011. Tečaj delnice

NKBM na Ljubljanski borzi je konec julija nihal okoli 6,5 evra, včeraj pa je bil 5,56 evra in je glede na četrtek pridobil 3,3 odstotka.

Ljubljanska borza je teden le končala pozitivno, kar je posledica tudi v zadnjih dneh objavljanih boljših polletnih poslovnih rezultatov nekaterih borznih podjetij. Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) je teden sklenil z enoodstotnim plusom, pri 655 indeksnih točkah, četudi je še v ponedeljek s 642,79 točke testiral novo najnižjo zgodovinsko vrednost. Najbolj je v tem tednu navdušila delnica Telekoma Slovenije, kjer so polletni čisti dobiček na medletni ravni povečali za skoraj 500 odstotkov, na 25,1 milijona evrov. Delnica Telekoma se je z nivoja 65 evrov pomaknila nad 70 evrov, kupci teh delnic pa naj bi še do srede prejeli tudi 3,4 evra bruto dividende, o čemer bo odločala Telekomova skupščina delničarjev 31. avgusta.

Skupina Istrabenz je imela ob polletju 4 milijone evrov izgube (okrog 6 milijonov evrov zgolj turistična dejavnost), skupni prihodki pa so porasli za četrtino, na 186,1 milijona evrov - predvsem zaradi rasti prihodkov na področju prodaje električne energije in plina. Toda Istrabenz je že julija sklenil s Petrolom (ta je z 32,63 odstotka delnic tudi največji delničar Istrabenza) pogodbo o prodaji 46,55-odstotnega lastniškega deleža v družbi Istrabenz Gorenje. Na ravni skupine ima Istrabenz tudi 6,84 milijona evrov negativnega kapitala, sama delniška družba pa vendarle 20,75 milijona evrov pozitivnega kapitala. Delnica Istrabenza ostaja na Ljubljanski borzi pri skromnih 2,71 evra. Petrolova pa pri 170 evrih, četudi je največja slovenska energetska družba v prvem polletju čiste prodajne prihodke (1,5 milijarde evrov) na ravni skupine medletno okrepila za 17 odstotkov, čisti dobiček (21 milijonov evrov) pa ji je upadel za 6 odstotkov.

Po koncu petkovega trgovanja sta polletne rezultate objavili še koprski družbi Intereuropa in Luka Koper. Intereuropa je v prvem letošnjem polletju prihodke glede na enako obdobje lani okrepila za petino, na 109,6 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je bil s 5,6 milijona evrov 46 odstotkov nad načrti, a vseeno 11 odstotkov pod lanskim rezultatom. Predvsem zaradi visokih stroškov posojil je Intereuropa polletje končala z 0,3 milijona evrov izgube. V Luki Koper pa so glede na lani letošnje prvo polletje zaključili z 8 odstotkov večjim količinskim pretovorom, poslovni prihodki (71,7 milijona evrov) so porasli za 15 odstotkov, dobiček iz poslovanja (13,2 milijona evrov) pa se je okrepil za 74 odstotkov. Brez dodatne slabitve naložbe v Intereuropo, kjer je Luka skoraj četrtinska lastnica, bi v koprski Luki ob polletju dosegli 9,1 milijona evrov čistega dobička, zdaj so ga 3,4 milijona evrov.

Po odhodu STC-ja iz Maribora iskanje novega izvajalca. Bilančna vsota slovenskih bank, izvrševanje proračuna, črpanje evropskih sredstev, Mehdorn brez računov in brez povračila

Vlada je na prvi seji po počitnicah ministrstvu za promet dala soglasje k začetku postopka javnega naročila za dokončanje del pri novogradnji objekta B in pri obnovi objekta A potniškega terminala na letališču v Mariboru. Projekt je sofinanciran z evropskim denarjem, ki naj bi bil do odstopa izvajalca od pogodbe dokončan v letošnjem aprilu. Zaradi znanih dogodkov z glavnim izvajalcem del, z družbo STC, je projekt zastal in je uresničen le 70-odstotno. Ocenjena vrednost javnega naročila je približno štiri milijone evrov (brez davka na dodano vrednost), naročnik pa bo novega izvajalca poskušal poiskati s pogajanji. Pogodba naj bi bila sklenjena za obdobje osmih mesecev, toliko časa je namreč potrebnega za dokončanje načrtovanih del.

Poročilo o izvrševanju proračuna v prvih šestih mesecih tega leta kaže, da so bili prihodki realizirani v višini 47,5 odstotka sprejetega proračuna (kar je 49,7 odstotka predlaganega rebalansa) in odhodki v višini 48,5 odstotka sprejetega letošnjega proračuna (50,4 odstotka po rebalansu). Na višino odhodkov je tako že vplivalo zadržano izvrševanje državnega proračuna med pripravo rebalansa.

Vlada se je seznanila s pisno informacijo ministrstva za finance o stanju v slovenskem bančnem sistemu, ki se nanaša na poslovanje bank v letošnjem juniju. Bilančna vsota bank je junija znašala 49,8 milijarde evrov in se je v primerjavi z majem zmanjšala za 183 milijonov evrov, za 0,4 odstotka. Prav tako so se seznanili še s podatki o stanju in gibanju davčnega dolga gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, če je 30. junija letos presegal štiri tisoč evrov. Davčni dolg poslovnih subjektov je tako znašal 598,3 milijona evrov, nanaša pa se na 11.777 zavezancev.

V odgovoru na vprašanje poslanca Janeza Ribiča, ki je povprašal o povrnitvi potnih in nastanitvenih stroškov za Hartmuta Mehdorna ter o drugih stroških svetovanja Slovenskim železnicam, je vlada pojasnila, da potni stroški po podatkih kabineta predsednika vlade znašajo 18.125,85 evra. Podatke je ministrstvo za promet prejelo brez dokazil, zato so za dokazila junija zaprosili Mehdorna, a jih niso dobili. Brez dokazil računov ne bo mogoče plačati. Poslancu je bilo tudi pojasnjeno, da je ministrstvo za promet družbo Roland Berger že februarja letos obvestilo, da računa v višini 476 tisoč evrov ni prejelo in da ni pravne podlage za njegovo izplačilo.

Poslancu Zvonku Cernaču, ki je spraševal o črpanju evropskih sredstev, pa so iz vlade odgovorili, da je črpanje uspešno, zlasti v primerjavi z drugimi članicami; Slovenija namreč zaseda šesto mesto med 27 članicami glede na povrnjena sredstva iz evropskega proračuna. Vlada je v četrtek obravnavala tudi poročilo o odobritvi pete tranše posojila Grčiji. Delež Slovenije pri tem posojilu je bil 26,5 milijona evrov. Vlada se je seznanila še z drugim poročilom o poroštvu in o odobrenih posojilih za finančno pomoč Irski in Portugalski.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke v govoru na letnem srečanju Feda zaenkrat ni napovedal nobenih novih ukrepov centralne banke za spodbujanje pešajočega gospodarstva ZDA. Ob tem je dejal, da so ukrepi za spodbujanje gospodarstva večinoma zunaj področja delovanja Feda in s tem namignil na fiskalne spodbude.

Bernanke je v govoru v turističnem središču v zvezni državi Wyoming izpostavil problem brezposelnosti v ZDA, še posebej velikega števila dolgotrajnih brezposelnih, zaradi česar so potrebni ukrepi za ustvarjanje novih delovnih mest in s tem znižanje brezposelnosti. Čeprav nevarnost dolgotrajno visoke brezposelnosti dodaja element nujnosti k ukrepanju za povečanje zaposlovanja, pa je po Bernankejevih besedah večina gospodarskih politik, ki spodbujajo močno gospodarsko rast na dolgi rok, zunaj področja delovanja centralne banke.

V nadaljevanju se je nato posvetil tudi temu, kako bi lahko administracija predsednika Baracka Obame in ameriški kongres z ukrepi fiskalne politike spodbudila rast, s čimer je po pisanju tujih tiskovnih agencij dal jasen signal, da je ukrepanje v tem trenutku predvsem v rokah politike. Bernanke je sicer vseeno povedal, da ima Fed poleg nizke, skoraj ničelne obrestne mere, na razpolago še druga orodja denarne politike za spodbujanje gospodarstva. Kot je dejal, je Fedov odbor za odprti trg o tem že razpravljal na seji ta mesec, nadaljeval pa bo tudi na septembrski seji.

Bernanke je priznal, da ameriško gospodarstvo okreva veliko počasneje od Fedovih prvotnih pričakovanj. Glede pomislekov, da naj bi se ZDA obetal zdrs v vnovično recesijo, pa je prvi mož Feda dejal, da se sicer zaveda velikih izzivov in težav, ki obstajajo v tem trenutku, a so njegove ocene glede usode ameriškega gospodarstva na dolgi rok optimistične. Pričakuje, da se bo ameriška gospodarska rast v drugem polletju izboljšala. Pri tem pa opozarja, da bi ponovitev letošnje politične bitke glede zadolževanja možno ogrozilo okrevanje.

Kriza tako po njegovem mnenju ni zamajala temeljev ameriškega gospodarstva in na dolgi rok pričakuje povratek k stopnjam rasti in ravnem zaposlenosti, ki so v skladu s temi temelji. Borza se je na govor predsednika Feda odzvala neenotno. Na Wall Streetu, kjer so tečaji v uvodnem delu trgovanja padali, se je trend pri nekaterih delnicah obrnil. Indeks Dow Jones se giblje okoli izhodišča, medtem ko je indeks Nasdaq pridobil okoli odstotek. Tečaji v Evropi so bili v rdečem. (sta)

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša ponudba; v 000 € = prometv tisoč EUR; pL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe; OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

ALTA INDIA ALTA KOMET ALTA MONEY MARKET ALTA NEW EUROPE ALTA PHARMA-TECH ALTA PRIMUS ALTA TURKEY ALTA USA ALTA WATER SENIOR

Krekov Most Novi trgi Krekov NANO & TECH Krekov Sidro Obvezniški Krekov Skala Uravnoteženi NFD 1 Delniški NFD Azija/Oceanija NFD Energija

NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški NLB Skladi - Visoko rastoča gosp. delniški NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški Perspektiva: BalkanStox Perspektiva: EmergingStox Perspektiva: EurAsiaStox Perspektiva: ResourceStox Perspektiva: SpecialOpportunities Perspektiva: WorldMix

Triglav Obvezniški Triglav Rastoči trgi Triglav Renta Triglav Steber I Triglav Svetovni Triglav Top sektorji

POD

v % -0,64

0,56

0,05

1,65

1,62

2,32

1,98

0,01

0,70

0,02

-0,39

-0,29

-0,77

-0,11

-0,52

-1,21

-0,33

-0,67

0,52

-0,93

1,93

1,86

1,83

2,01

1,30

-2,97

1,87

-1,00

-1,83

-0,61

-1,10

-0,03

1,07

0,46

1,14

1,38

1,82

1,24

0,78

v % -2,06

-16,05

0,65

5,41

2,41

-6,36

-4,10

-2,41

9,76

-2,83

-1,55

-2,50

-4,65

-1,51

-5,71

-1,78

3,87

4,93

-7,13

-0,64

-2,00

-9,32

-7,09

10,19

3,17

16,29

26,80

14,82

-2,11

-4,67

-8,55

-1,22

17,16

11,52

10,66

9,16

-9,25

13,60

-8,16

36 v % 10,55

17,36 W 25,31

2,18

44,98

18,38

2,58 W 1,90

18,22

13,35

26,00

7,80

11,41

27,72

31,49

5,16

16,78

7,86

-9,79

20,17 W W 12,21

64,75

37,06

3,33

13.54

22,89

30,21

10,27

6,84

3,21

13,16

14.55

W W W

NVP NIP

v % v % W

12,37

74,16

106,28

116,41

87,95

54,59

5,15

100,57

84,33

98,70

15,25

102.13

14,15

131.14

140,46

23.73

100,09

88,44

27,23

91,14

81,36

56,92

114,06

105,04

84,69

105,55

90,64

85,36

458,54

9,26

5,37

623,00

94,19

87,27

89.74

86,62

81,21

108,53

124,41

v %

-40,84

-8,48

11.25

-34,36 W -17,23

-20,55

-17,84

4,73

-20,04

8.96

-14,50

-1,81

-60,43

7,95

-8,56

-3,60

-17,91

-15,71

60.64 W

5,13

40,48 W

-42,86

-14,70

31,19

20.23

13,50

14.24 W

-3,32 W 9,63

16,31

24,75

-4,81

41,89

8,43

22,07 W W 33,29

6.97 W

-41,45 W -6,99

-31,72 W

-30,96

-36,49 W W -22,68

0,83

-12,06

-56,36

6,39 W W W

-44,88

19,58 W 6,97

-61,07

-3,96

-7,87

50,37

-7,26

18,19

10,09

11,29 W W 23,12

-6,03

25.92

11.03

23,66 W 4,61

36,43

16,43

38.65

-8,41

-11,08

2,79

-21,64 W -3,08

-17,08

-2,36 W

-31,39

-5,18

-13,91

-10,37

14,24

-66,44

-11,26

-9,28

-3,57

-54,32 W

-11,72

-25,39

-27,52

-37,85

-14,61

-22,09

-26,31

-5,58

-1,21

0,64

2,33

-5,06

12,57

-5,45

0,93

20,87

11,47 W 35,83

11.26

47.93

10,40

10.04

4,20

-4,69

17,39

31.05

11,31

16,73

VEP

3.63

3,12

11,13

9,58

34,20

33,71

0,28

2.58

44,47

3,53

7.38

3,95

4,90

0,67

0,58

0,95

4,47

4.47

4,61

53.88

0,94

39.89

1.39

1,00

0,87

0,83

1.52

30,52

0,97

28,46

8.59

129,57

8.78

6,07

6,10

4,35

5,14

2,77

4,87

4.76

9.11

8.92

2,86

0,48

9.64

5.39

12,49

18.04

1,81

3.83

10,99

3.29

11,81

8.48

28,31

11,60

9.01

2,06

13,38

5.40

1,10

0,61

6.84

1,16

1,28

51,01

0,47

4,48

15,06

3.02

3,97

4.53

0,96

1,10

6,22

15,94

21,08

12.34

22.35

56.05

0,75

3.64

2.77

3.79

1,59

3.32

4,05

4,39

2,70

9.23

4,07

3,59

3,48

12,10

3,05

4,53

4.18

20,41

5,25

2,22

3,87

3,53

4.65

1.34

9.12

8.95

5.96

7.19

4.35

2,35

6,61

1.30

3,76

23,66

13.90

0,95

51,16

5,47

1,09

4.33

0,64

4,07

8,90

0,51

3.20

2,73

4,33

3,57

4.85

4,12

9,99

14,98

3.24

2.93

2,8 0,0

3,0 0,0

3,5 0,0

1,5 0,0

3,0 0,0

3,0 1,0

3,0 0,0

3,0 1,0

3,0 0,0

2,0 0,0

3,0 0,0

0,0 0,0

3,0 0,0

2,0 0,0

1,0 0,0

3,0 0,0

3,0 1,0

2,3 1,0

3,0 1,0

2,3 1,0

1,5 0,5

3,0 1,0

3,0 0,0

2,3 1,0

-5,0 W

0,11 -17,73

0,24 -0,28

1,04 -15,50

0,64 -12,75

0,69 -17,71

-9,96

0,97 -13,64 0,73 W 0,34 -14,98

-9,61

2,83

1,22 -10,19

0,43 -12,33

0,10 -0,76 W

0,31 -12,47

0,02 -22,14

0,60 -18,07

0,11 -21,27

0,85 -11,61

1,96

0,90 -28,84

0,36 -18,35

0,38 -11,22

0,71 -18,40

-9,09

-2,64

-7,99

0,63 -12,11

0,10 -8,38 W

0,81 -13,01

0,70 -13,98

0,83 -11,24

0,16 -0,84

0,31 -12,99

Legenda: * = zaustavitev vplačil in odkupov enot podsklada od 3. 8. 2011 do vključno 13, 8. 2011 zaradi preoblikovanja; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci; 36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka redakcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so navedeni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Trgovanje na Ljubljanski borzi se je včeraj končalo z rahlo rastjo indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP; zvišal se je za 0,08 odstotka oziroma 0,51 točke na 654,22 točke. V indeksu so se najbolj podražile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so pridobile 3,30 odstotka.

Borzni posredniki so opravili za 1,03 milijona evrov prometa, od tega je bilo največ povpraševanja po delnicah Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 340.670 evrov poslov. S Krki-nimi delnicami je bil sklenjen tudi sveženj poslov v vrednosti 150.000 evrov, tečaj delnic novomeškega farmacevta pa je zdrsnil za 1,50 odstotka na 56,64 evra.

Med blue chipi so ob skromnem prometu največ pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za 3,30 odstotka na 5,56 evra. Vlagatelji na varšavski borzi danes še niso pokazali zanimanja za delnice druge največje slovenske banke.

Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (84.630 evrov; +2,17 odstotka na 70,50 evra), Gorenja (33.700 evrov; +1,75 odstotka na 6,41 evra) in Petrola (28.960 evrov; +0,06 odstotka na 170,10 evra).

Z delnicami Mercatorja je bilo opravljenih za 85.650 evrov prometa, njihov tečaj pa je ostal nespremenjen pri 150 evrih. Ob skromnem prometu so se delnice Interuerope podražile za 2,17 odstotka na 1,55 evra, delnice Luke Koper pa so zdrsnile za 1,90 odstotka na 10,30 evra.

Med delnicami standardne kotacije so največ izgubile delnice Save, ki so ob skromnem prometu zdrsnile za 10,44 odstotka na 26,51 evra. Ob prav tako skromnem prometu so se pocenile tudi delnice Žita (-2,92 odstotka na 96,98 evra) in Aerodroma Ljubljana (-0,30 odstotka na 13,51 evra). Najprometnejše delnice standardne kotacije so bile delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi je bilo opravljenega za 23.930 evrov prometa, delnice pa so pridobile 0,71 odstotka in se oblikovale pri vrednosti 12,70 evra. Ob skromnem prometu so se podražile še delnice Pivovarne Laško (+5,38 odstotka na 10,96 evra) in Pozavarovalnice Sava (+3,90 odstotka na 6,40 evra). (sta)

0,81

0,24

0,77 -10,29

0,00 -1,04

0,05 -24,54

1,22

5,06

0,27 -0,43

0,23 -14,31

0,62 -0,03

0,03 -7,80

1,90 -30,85

-0,18 -1,95

0,16 -3,85

-0,64 -4,04

-0,27 -1,68

0,17 -1,23

0,00 0,39

0,12 -12,53

2,23 -18,30

0,54 -11,14

2,62

9,23

7,36

-7,47

0,60 -13,93

1,29 -17,22

1,43 -12,81

0,48 -4,52

0,59 5,97

1.16 -5,55

1,33 0,36

0,84 -11,64

1,35 -8,48

0,15 -12,52

1,07 -2,16

1,14 10,25

1,33 -0,97

1.17 -3,57

0,78 0,86

1,01 7,74

1,40 -3,70

0,78 -1,74

0,95 3,17

0,63 -6,11

-0,04 -1,82

0,13 -2,25

0,50 -3,94

1,11 -4,65

0,37 988,00

0,37 979,00

-1,93 -15,78

-1,95 -16,43

1,11 -6,42

1,13 -7,11

-1,57 -9,20

-1,43 -9,71

1,29 0,85

1.05 15,59

1,23 0,20

1.06 -2,70

9,68

3,20

1,17

0,60

-6,29

2.13

-30,32

8,72

19.14

16,80

-4,12

-11,20

-33,47

-15,24

15,64

11,63

7.26

2,74

1.14

3,95

9,91

-13,13

-20,47

-16,77

-18,71

-28,97

-30,84

-38,49

-7,01

-17,12

-10,59

-22,10

-15,92

-45,56

1,32

-7,96

-14,59

13,12

-9,08

0,40

-8,37

-7,81

6,37

-0,67

-4,40

13.41

10,93

1,07

-3,03

33,29

30,33

-11,31

-13,27

-18,66

-20,19

4,66

-0,62

2.27

50,61

39.33

48,38

-7,34

-16,01

-8,75

9,34

57.34

51,46

49,00

54,03

-10,57

-12,54

-0,67

3,53

11.15

-0,14

-2,83

6,60

-51,76

-30,75

-10,97

-12,69

-29,79

10.42

-14,66

-32,12

20,81

16,06

-15,33

70,38

13,11

-12,75

-0,71

1,09

20,68

-7,77

-17,52

17,71

-12,30

4,23

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

3,0 0,0

6,5 0,0

5,0 0,0

3,0 0,0

4,0 0,0

5,0 0,0

2,8 0,0

5,0 0,0

2,0 0,0

5,0 0,0

0,5 0,0

Vzrok nesreče na Jesenicah še ni znan, po neuradnih informacijah pa se je zgodila zaradi prehitre vožnje potniškega vlaka

V neposredni bližini železniške postaje Jesenice se je včeraj ob pol tretji uri popoldne zgodila železniška nesreča, v kateri sta čelno trčila tovorni in potniški vlak. Po zadnjih podatkih Policijske uprave Kranj je bilo v nesreči poškodovanih več kot 30 ljudi, od teh osem huje. Iz Splošne bolnišnice Jesenice so sporočili, da so deset minut po nesreči prejeli klic o množični nesreči, zatem pa se je na kraj dogodka odpravilo več reševalnih ekip. V bolnišnico so sprejeli 32 poškodovanih, eno izmed njih pa so zaradi poškodbe hrbtenice s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center. Neuradno smo izvedeli da naj bi kasneje tja pre-

Nobeden od zdravnikov, ki so včeraj pričali na sodišču, ni obremenil kolegov, obtoženih zaradi smrti Bora Nekrepa

Interni nadzor v zvezi z zdravljenjem 12-letnega Bora Nekrepa je bil v mariborski bolnišnici odrejen šele dva tedna po njegovi smrti (umrl je v ljubljanski bolnišnici), ko je takratnega strokovnega direktorja UKC Maribor Antona Crnjca na žalostno zgodbo v pismu opozorila varuhinja bolnikovih pravic. Kot je znano, interni nadzor pri ravnanju pediatrov Zlatke Kanič in Roberta Pogorevca, ki jima je bil deček zaupan v zdravljenje, ni ugotovil nikakršne napake. Komisija, ki jo je vodil Zvonko Borovšak, je bila namreč mnenja, da so bili postopki zdravljenja v Mariboru ustrezni in da je bila premestitev dečka v Ljubljano pravočasna.

Izsledki policijske preiskave pa so se odvrteli v drugo smer, zato sta bila pediatra na odgovornost poklicana tudi pred sodišče; obtožnica jima očita povzročitev smrti iz malomarnosti.

Nobeden od zdravnikov, ki so včeraj pričali na sodišču, obtoženih kolegov ni obremenil, sicer pa je večina prič o konkretnem primeru vedela povedati zgolj to, kar so na jutranjem kolegi-peljali tudi enega potnika, oba pa naj bi bila že zunaj smrtne nevarnosti.

Nesreča se je zgodila, ko je potniški vlak, namenjen proti Novi Gorici, želel speljati z jeseniške železniške postaje, v tistem pa je iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak, ki je bil naložen s premogom in namenjen proti Avstriji. Oba vlaka sta se iztirila, po neuradnih informacijah se je to zgodilo zaradi prehitre vožnje potniškega vlaka, ki menda ni upošteval železniške signalizacije.

Podrobnih informacij o vzrokih nesreče nam pri Slovenskih železnicah včeraj ni uspelo izvedeti. Predstavnik za odnose z javnostmi pri Slovenskih železnicah Marko Tancar pa nam je pojasnil, da bo vzrok nesreče pokazala preiskava, ki jo bodo izvedli v skladu z zakonom in predpisi: "Imenuje se posebna komisija za preiskavo tega izrednega dogodka, ki potem natančno vse pregleda. Konkretno to pomeni, da se zaslišijo vsi ljudje, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri vožnji teh vozil." Natančno bodo pregledali tudi vse naprave, pri vlakih bodo še posebno pozorni

ju slišali od dežurne zdravnice Zlatke Kanič. Po besedah vodje kolegija Du-šanke Mičetič Turk je Kaničeva dogajanje v noči na 13. marec 2008 v jutranji diskusiji opisala natančno in vestno. Kdo od prisotnih zdravnikov je omenil možnost presnovne motnje, se tri leta in pol po dogodku zdravnica včeraj ni več spomnila, je pa bila enako kot njena kolegica Olga Krajnc prepričana, da v ravnanju Kaničeve tiste noči ni bilo nič spornega. Ko so se vprašanja v sodni dvorani pričela vrteti okrog dečkovega prevoza v Ljubljano, za kar so se v mariborski bolnišnici odločili šele zjutraj, je Mičetič Turkova presenetila s podatkom, da v mariborski bolnišnici nočni prevozi v Ljubljano niso sistemsko urejeni, kar pomeni, da morajo po bolnika priti iz prestolnice.

Na prostor za priče je včeraj stopil tudi že omenjeni predsednik interne nadzorne komisije Zvonko Borovšak. "Ugotovili smo, da so bili postopki zdravljenja pravilno izvedeni," je povzel poročilo, že večkrat izpostavljen problem, zakaj v poročilu ni nič napisanega o tem, da je Kaničeva kritične noči zdravila sindrom Reye (kar je poudarila v svojem zagovoru), pa je komentiral z besedami, da nihče ne trdi, "da je poročilo popolno," in da če bi imeli za pisanje poročila več časa, bi bil ta zapis zagotovo v njem, saj da je bila ta diagnoza pri internem nadzoru omenjena.

na to, ali so bile zavore in ostale stvari tehnično brezhibne, kar vzame največ časa. V takih primerih pa se poslušajo tudi posnetki pogovorov strojevodij, ki so komunicirali z vodjo prometa. Preiskava po navadi traja kar nekaj časa, po Tancarjevih besedah pa bo glede na izkušnje končana najverjetneje v enem ali dveh tednih. Posledice nesreče bodo začeli odstranjevati, potem ko bo policija zaključila preiskavo.

Na kraju včerajšnje nesreče je bila tudi Gasilska reševalna služba Jesenice, ki je skupaj z reševalci takoj začela oskrbo ponesrečenih in jih prevažati v jeseniško bolnišnico. Po končanem reševanju so pod tovorni vlak postavili posode, ker sta iztekali zavorna tekoča in tekočina akumulatorjev.

Zaradi nesreče se je ustavil tudi promet na jeseniški in bohinjski železniški progi. Za potnike, ki so potovali na progi Jesenice-Ljubljana in Jesenice-Nova Gorica, so Slovenske železnice organizirale nadomestni avtobusni prevoz. Prizorišče trčenja si je ogledal tudi prometni minister Patrick Vlačič.

Okrožni državni tožilec Darko Si-monič z odgovorom nikakor ni bil zadovoljen, saj ko je obtoženo med podajanjem zagovora vprašal, zakaj sindroma Reye ni omenila že v času internega nadzora, mu je ta odgovorila: "Ker me o tem ni nihče nič vprašal." Kot že večkrat doslej je za medije včeraj tudi pooblaščenec užaloščenih staršev Andrej Pitako izpostavil, da Kaničeva svoje diagnoze, na katero se sklicuje, ni zabeležila v dokumentaciji o terapiji, ni je omenila niti staršem niti v postopku internega nadzora. Zato odvetnik pričakuje, da bo tožilstvo zagotovo razmislilo o ovadbi za krivo pričanje, pri čemer je imel za žrtev ovadbe v mislih predsednika nadzorne komisije. "Kompletno vse danes (včeraj, op. p.) zaslišane priče so se pokrivale v izpovedbi glede diagnoze sindrom Reye, četudi je jasno, da se je obramba na to spomnila šele tri mesece po tragičnem dogodku," meni Pitako, ki včerajšnje izpovedbe prič ne sprejema za pričanje, temveč je bila zanj to druga zgodba.

Sodno razčiščevanje tragične smrti dečka, ki je umrl zaradi previsoke vsebnosti amoniaka v telesu, kar je bilo usodno za njegove možgane, se bo nadaljevalo prihodnji petek. Po napovedih predsednice senata Vanje Verdel Kokol je prvostopenjski epilog pričakovati proti koncu oktobra, medtem ko stroka o domnevnem (ne)strokov-nem ravnanju obtoženih zdravnikov še ni odločila. "Očitno Zdravniška zbornica čaka na razplet kazenskega postopka," skrbi Pitaka.

Po letu dni od odprtja Bajsove domačije v Kristan Vrhu so ognjeni zublji prekrižali načrte Lisjakovim. Praznih rok so ostali tudi gostje, ki so vse raje zahajali h gostoljubnim domačinom

Včeraj okoli pol druge ure popoldne, ko je vročina neusmiljeno pritiskala in so italijanski gostje našli prijeten hlad na Bajsovi domačiji nedaleč stran od turističnih Podčetrtka in Rogaške Slatine, se je zgodilo kot strela z jasnega. Valeči dim iz zgornjih prostorov okoli 300 kvadratnih metrov velike domačije je prvi opazil Marjan Lisjak, ko je hitel streči goste v restavraciji. Kmalu mu je postalo jasno, da se je vnel ogenj in da bo treba začeti nemudoma gasiti. "Vse sem spustil iz rok, tisti hip je prihitel tudi Janez. Skupaj sva odhitela v zgornji del, kjer smo v prihodnjih dneh nameravali odpreti povsem nove prostore za prenočišča," pravi Marjan.

"Ni bilo časa premlevati, zakaj se je zgodilo prav nam, pa ravno v času, ko so gostje začeli prihajati in nas sprejeli za svoje. Reševala sva, kar se je pred pogubnimi plameni dalo rešiti," se tistih trenutkov spominja Marjanov brat in obenem lastnik domačije Janez Lisjak. Z rženo slamo krita streha je pod žarečim ognjem spreminjala podobo, iznad katere je vedno bolj zevalo modro nebo. Bratoma je takoj postalo jasno, da bosta sama brez pomoči izgubila bitko z ognjem. K sreči so v nekaj minutah že bili na poti proti Kristan Vrhu domači in okoliški gasilci iz Mestinja, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine in Šentvida. V dobri uri je gasilcem uspelo omejiti ogenj in mu preprečiti, da bi uničil tudi spodnje prostore domačije, kjer imajo Lisjakovi restavracijo. Goste so iz restavracije uspešno spravili na varno, med njimi ni bil nihče poškodovan. Je pa pomoč v celjski bolnišnici moral poiskati Marjan, ki se je nevarno nadihal strupenega dima. Hujših posledic ni bilo, zato je bolnišnico v petek zjutraj že lahko zapustil.

Janezu Lisjaku je tragediji navkljub dan po požaru nekoliko odleglo ob ugotovljenem vzroku požara. "Tovarniška napaka na električnem kablu za luč," pojasni. Da bi se komurkoli potožil ali pritožil, nima smisla, je prepričan. "Težko bi bilo karkoli dokazati," pravi. Zgorelo je celotno s slamo krito ostrešje, ogenj je poškodoval tudi del spodnjih prostorov. Domačijo so zavarovali, zato sedaj čakajo na cenilca in uradno oceno škode. Približno jo ocenjujejo na 150 tisoč evrov, k čemur ne prištevajo izpada zaradi odpovedi naročil. "Gostinski del bo obstal vsaj za mesec dni, preden nam ne bo uspelo vsega počistiti in ponovno primerno urediti za goste.

Bojimo se dežja, ki bi dodatno razmočil in otežil čiščenje in sanacijo." Več časa bo minilo za obnovo gornjih prostorov domačije. Domačija je nekdaj služila kot gospodarski objekt in hlev, preden Lisjakovi niso obnovili poslopja in se lotili posla. Z upanjem zrejo v nebo, da bi do konca leta obnovili tudi gornji del in končno prišli do tako želenih prenočišč. Želijo si, da bi gostje ponovno spet radi prihajali k njim, posedeli ob ribniku in prisluhnili naravi na domačiji.

Obtožni predlog zoper policista, ki je vodil ogled ob smrti Baričeviča

Specializirani oddelek skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil obtožni predlog zoper policista Dušana Mikolčeviča in Aleša Conradija. Obema očitajo kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, so potrdili v specializiranem oddelku.

Kot je včeraj poročal spletni portal pozareport.si, je Mikolčevič vodil ogled in začetek preiskave ob smrti zdravnika Saše Baričeviča, ki so ga v začetku februarja lani do smrti raztrgali njegovi psi. Po informacijah omenjenega portala Mikolčeviču državno tožilstvo očita predvsem nezavarovanje nekaterih ključnih dokazov, na katere je bil opozorjen, januarja letos pa so jih med ponovnim ogledom Baričevičeve vile odkrili preiskovalci specializiranega oddelka pri vrhovnem državnem tožilstvu.

Na omenjenem portalu je mogoče prebrati še to, da je državno tožilstvo junija zavrglo kazensko ovadbo zoper policista, ki je posnel razvpito, sporno fotografijo mrtvega Baričeviča. (sta)

Pogrešana se je vrnila domov

Včeraj smo poročali, da od srede pogrešajo Nado Lipovnik iz Dravograda. Pogrešana se je živa in zdrava vrnila domov. (čk)

Ko sem bil mlad, so me zelo zanimala dela, ki so opisovala pobege iz utrjenih zaporov, recimo na skalah ali na otokih (Grof Monte Christo, Metulj, Nesrečniki...), ali pa pobege skozi kak izkopan rov... (Sem sodi tudi Bratkov Teleskop iz Gonarsa.) Veliko jih je tudi zaradi dramaturške napetosti spremenjenih v filme. (Nekaj posebnega je seveda Sartrova novela Zid.)

Evropa se je poleti spominjala enega izmed svojih zgodovinskih ideoloških madežev - petdesetletnice postavitve berlinskega zidu, ki so ga sredi Berlina 13. avgusta 1961 postavili voditelji "vzhodnega bloka". Stal je do leta 1989. O prebegih obstaja poseben muzej v Berlinu in o tistem skozi rov je posnet tudi film. Ali je bil kitajski zid pravzaprav zapor? Vsekakor pa bo ostal svetovni čudež. Današnji izraelski zid pa je gotovo nov militantni absurd. Ponekod so namesto zidov minska polja (med dvema Korejama na primer), ki imajo isto funkcijo. Bili pa so in so še nevidni zidovi v glavah, kot tisti v Ameriki med črnci in belci, ali zidovi v svetu religij; poznamo jih tudi Slovenci (liberalno-klerikalni zid, ki se je spremenil v partizansko-domobranskega). Štajerci imamo še dodatni butalski "trojanski zid" med Štajersko in Kranjsko. Imeli pa smo v prejšnji državi svoj posebni kamniti "zid" z Golim otokom, od koder ni bilo mogoče skopati rova ali splezati prek ograje, in tudi mi ni znano, da bi kdo preplaval ožino morja... Poznam pa oznovca, ki je čuval jetnike na Golem otoku in je pobegnil kar v Kanado!

Za zidom ali pa za bodečo žico so torej zmerom posamezniki, ki kar naprej poskušajo "preplezati" tak zid ali skopati rov. Tokrat bom znova omenil taborišče "Stalag 306", ki so ga točno pred 70 leti ustanovili nemški okupatorji v stari carinarnici pod Meljskim hribom in za katerega smo se, razen posameznikov, Mariborčani delali, kot da ga ni bilo. Ob letošnji sedemdesetletnici bi naj končno v septembru postavili pod Meljem obeležje. In to kar v prisotnosti predsednika države. Šlo je sicer za "delovno" taborišče z okoli 15.000 nesrečneži, a,vsaj kar zadeva sovjetske ujetnike (Ruse in Ukrajince), je šlo za genocidno taborišče. (O čemer priča množično "rusko" grobišče, ki ima od lani spominsko obeležje na Pobrežju.) Opazno pa Stalag prvič omenja mimogrede, a dovolj poudarjeno, že Milica Ostrovškova v prvi knjigi Kljub vsemu odpor (1963). Pred leti ga je začela raziskovati kustosinja Mira Grašič iz Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru in je lani tudi nastopila z referatom pred kako dvajseterico ljudi za Intesovimi silosi in železniško postajo, potem pa še v Ožbaltu, kjer je uspelo pobegniti 87 taboriščnikom, ki so se iz delovnega taborišča tjakaj vozili popravljat progo. Namesto rova so jih krile pohorske bukve.

Ta znameniti pobeg v "dveh dejanjih" 30. in 31. avgusta 1944 se je nadaljeval iz Lovrenca prek Pohorja, Slivne nad Vačami, s težkim prečkanjem Save in potem nočnim pohodom do Metlike, kjer so 10. septembra poleteli vsi pobegli in med pohodom pridruženi zavezniški ujetniki v svobodo, je pri nas, a tudi po svetu znan kot Vranov let v svobodo. Čudi me, da se toliko časa ni želela prejšnja država in tudi Zveza borcev Slovenije soočiti z mariborskim nacističnim delovnim in genocidnim taboriščem v trikotniku med carinarnico -meljsko kasarno - železniško postajo. Postavljali so spominske plošče na mnoge stavbe, kjer je okupator mučil in moril. A v mnogo manjšem obsegu. Pravzaprav se je le nekaj ljudi trudilo, kot na primer neumorni Eduard Vedernjak. Pridružili so se mu Jože Gašparič iz Ruš, omenjena kustosinja Grašičeva, prejšnji podžupan Rok Peče in sedanji Janez Ujčič, nepogrešljivi Tone Kropušek, general Jože Berce, udeleženec prehoda prek Save v partizanskem koridorju Vili Kos...In seveda še marsikdo. Vendar bi morala že davno reči svoje mariborska občina s prejšnjimi a tudi s aktualnim županom in zgodovinarji na univerzi. Sploh obstaja oddelek za novejšo zgodovino? Organizatorji so že pripravili pohode in celo spominski maraton od Ožbalta do Metlike itd. In zasnovali evropski "Vranov let v svobodo". V tem podvigu so bili povezani slovenski partizani in ujetniki Avstralci, Angleži, Novozelan-dci, Francozi in kajpada tudi "osramočeni" nemški stražarji. "Globalni" svet!

Od Termopil naprej davna sporočila pričajo o bojih, zmagah, porazih, žrtvah, zmagovalcih, dejanjih... Arheologi in zgodovinarji iščejo dokaze in vire. Včasih jih ni mogoče najti. Velike zasluge ima književnost. Dva epa pričata o Trojanski bitki, o kosovski bitki pa srbske ljudske pesmi, Tolstoj pripoveduje v Vojni in miru o Napoleonovem porazu v Rusiji, Stendhal in Hugo pa o Waterlooju...Tudi mi imamo knjige o svoji partizanščini, kjer so na prvem mestu Tovarišija, Listina, novele Strah in pogum Edvarda Kocbeka in posamezne bolj ali manj odlične knjige, tudi o Pohorskem bataljonu, Dražgošah, pohodu Štirinajste itd. Imamo pa seveda tudi že knjige o Rogu, Pohorski aferi, Golem otoku... Vse moramo brati, če hočemo vedeti in razumeti čimveč.

"Vranov v svobodo" je knjiga Avstralca Ralpha Churchesa o slavnem pobegu mariborskih taboriščnikov 30. in 31 avgusta 1944. Napisal jo je v rojstnem mestu Adelaide po enainpetdesetih letih od dogodka v Ožbaltu. Sam pravi, da ga je jezilo, ko so se na vsakoletnih proslavah domobranski ali ustaški emigranti v Avstraliji hvalili, kakšni borci proti fašizmu, nacizmu in komunizmu so bili, obenem pa so pljuvali po partizanih, ki so njemu in stotim kolegom rešili življenja. Zato je prav, da smo knjigo leta 2000 prevedli(Lado Pohar) in izdali tudi pri nas, četudi je bolj pričevanje in kot literarna mojstrovina. Avtor je pri svojih 93 letih še živ in ima po nekaj obiskih v Sloveniji še zmerom stike s posamezniki, ki so tako ali drugače povezani s pobegom iz delovnega taborišča. Mariborčani moramo vedeti za v meljsko taborišče in se veseliti, da je Vran (taboriščni vzdevek avtorja) s kolegi poletel v svobodo in v rodna gnezda Avstralije, Zelandije, Francije, Anglije... V bistvu gre za motiv pobega izza zidov in bodečih žic v svobodo, kot pri zgoraj imenovanih romanih...

Moramo vedeti za svoje "berlinske zidove", minska polja, železne zavese, gole otoke, taborišča, pohorske junake, pohorsko afero, Rog. In za zidove v glavah. Poznati in razumeti pa moramo razliko med bojem za svobodo, zločinom, izdajo. V času zla se zgodijo zločini na obeh straneh. Vsi pa smo baje ustvarjeni po Božji podobi, zato me zelo čudi, da slovenska Cerkev, zlasti v "beli" Ljubljani, nikoli ne pomoli na partizanskih grobiščih, ampak samo na domobranskih. In našteva le "bele" duhovnike, zamolči pa "rdeče", ki jih je bilo na Štajerskem dovolj. Mogoče zaradi slabe vesti? Vse moramo vzeti nase, če ne služimo le ideologiji. Vranov let bi si zaslužil poleg avstralskega tudi slovensko zgodovinarjevo ali celo pisateljsko pero. RTV je že 1985 v sodelovanju z britansko in avstralsko televizijo posnela dokumentarno oddajo March toFreedom. In četudi so zdaj na televiziji v modi dokumentarne oddaje le s senčne strani meseca, bi lahko kdaj ponovila tudi ta Marš v svobodo.

Ob obilici spremljevalnih dogodkov, ki so se zvrstili na 15. dnevih poezije in vina na Ptuju, je bila tudi okrogla miza, ki je v četrtek dopoldan na vrtu hotela Mitra zbrala pesnike, ljubitelje poezije in strokovnjake. Beseda je tekla o zanimivem fenomenu poezije v prozi, poezije, ki za upovedovanje svojih misli, čustev, idej ne uporablja več verza in rime. Svoje misli so kon-trastirali Andrej Brvar, pesnik, publicist in avtor slovenske antologije pesmi v prozi Brez verza brez rim, doktorica klasične filologije dr. Sve-tlana Slapšak in dr. Varja Balžalor-sky, predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Gostje so se najprej dotaknili začetkov pesmi v prozi. Stoletje po Ba-udelairu, ki je prvi uveljavil pesem v prozi v književnosti, je prozna poezija zopet uveljavljeni žanr. Kljub temu vprašanja, kot so: kaj je verz in kakšno mesto ima v poeziji danes, ter ugotovitve, da vendarle ni mrtev, burijo literarno srenjo. Kje in zakaj je poezija naredila prelom in v svojo sredo spustila prozo in zakaj je proza bila sploh vpeljana v poezijo, so bila temeljna vprašanja omizja.

Verz in rima sta odblisk metafizičnega sveta, medtem ko je proza odblesk sodobnega, zunanjega sveta: s to mislijo se je začela razprava o sodobnih vidikih poezije. Po Baudelairu je pesem v proti tisti žanr, ki najbolj ustreza sodobnem svetu, ki je tehničen in mehanski. Kmalu postane žanr, ki dobi svoje mesto v kanonu.

Svetlana Slapšak je povzela, da problem poezije sploh ni v žanru. Razdor verza se je začel v nihilize-mu 19. stoletja in problem poezije v prozi je v tem, da nima metričnega verza, nima ritma. Vsi evropski stoletni narodi imajo dolgo tradicijo metričnih sistemov in raznih oblik

Kot smo že neuradno poročali, bo z novo sezono mesto umetniškega direktorja Opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor prevzel dirigent Benjamin Pionnier. Direktor Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilo Rošker ga je včeraj imenoval za obdobje do konca mandata zdajšnjega vodstva gledališča, ki traja do 31. avgusta 2013. Benjamin Pionnier (1977) je diplomiral iz klavirja in komorne glasbe na Nacionalnem konservatoriju v Nici. Študiral je tudi kontrabas, petje, klarinet, harmonijo in kontrapunkt. Že v času študija je aktivno deloval kot pianist in komorni glasbenik, pri tem pa je prepotoval večino Evrope in Bližnjega vzhoda. Preden se je odpravil študirat dirigiranje v Veliko Britanijo (je učenec dirigenta Georgea Hursta), kjer je prejel tudi prvo nagrado s pohvalo, je študiral orkestrsko dirigiranje v Franciji. Je tudi nagrajenec dirigentskega tekmovanja v Man-verzov, vse to pa se je s pojavom prostega verza porušilo. Največji preobrat se je zgodil, ko je poezija opustila metrični sistem in metrično shemo in se je pojavil prosti verz ter poezija v prozi. Poezija je pravzaprav povezana z demokracijo in zlomom demokracije v antični Grčiji. Osnovni element demokracije in poezije je glas in po zlomu demokracije ni bilo več glasu, ki bere, glasu kot osnovnega pojma demokracije. Poezija je bila takrat pomembna, ker je bila del sistema demokracije in ker so se preko poezije izražale ideje, pravzaprav jim je dajala glas. Poezija nam daje ritem, neko udobje, označujejo jo inteziteta, simbolika in podobe, vse to so stvari, ki jo ločijo od proze in drugih oblik.

Kot je poudaril Andrej Brvar, je vmes med poezijo in prozo še vmesna faza, to je prosti verz, ki se pojavi pred poezijo v prozi. Ima različne oblike, kot je kondiogram, ki poskuša ubese-diti notranje, čustveno življenje, pomembna je tudi glasbena in likovna forma poezije, ki sta pogosto simulator forme. Danes se poezija bori za svoje mesto, predvsem z romanom, vendar tudi vse svetovne antologije pesmi že vsebujejo pesmi v prozi, kjer se pesem

chestru (na Royal Northern College of Music). Kmalu po prvih uspehih je prejel številna povabila k sodelovanju pri dirigentskih mojstrskih tečajih po vsej Evropi. Benjamin Pionnier je bil asistent številnih znanih dirigentov, med drugim tudi Jamesa Levina, ki ga je povabil v Metropolitansko opero in Carnegie Hall. Deluje kot korepeti-tor in asistent za številna gledališča, posveča pa se tudi pianistični karieri. Bodisi kot pianist ali dirigent se je udeležil številnih festivalov. Od leta 2006 do 2010 je bil umetniški svetovalec Opere v Nici.

V njegovem repertoarju zasledimo operna dela skladateljev, kot so Gounod, Rossini, Massenet, Delibes, Offenbach, Mozart, Bizet, Donizetti , Verdi Puccini, Lehar, Debussy in Gluck. Pionnierjeve subtilne interpretacije mu odpirajo številna vrata velikih odrov; nedavno je dirigiral Gounodovo opero Romeo in Julija pojavlja recimo v obliki časopisnega stolpca.

Pomembno je poudariti tudi to, da imamo prozo v poeziji in ne obratno. Ob tem se pojavljajo tudi relacije, ki jih ne smemo zanemariti, kot je aspekt glasu v primerjavi z vizualnim. Nikoli doslej ni prazen list papirja bil razumljen kot platno, zdaj se tudi to dogaja, da stran v knjigi razumemo kdaj kot platno. Ritem mobilizira glas in vpne glas v likovno obliko, formo verza razume kot likovno komponento. "Lahko rečemo, da se najmlajša slovenska poezija narativizira" še dodaja dr. Varja Balžalorsky. Po Brvarju je potrebno poudariti čas po osamosvojitvi Slovenije, kajti šele takrat smo se začeli zanimati za poezijo v prozi, čeprav so prve slovenske pesmi v prozi nastale že v 19. stoletju.

Da je poezija v prozi res že uveljavljen žanr dokazuje tudi antologija slovenske pesmi v prozi Brez verzov brez rim, ki jo je uredil Andrej Brvar, izšla pa je pri založbi Beletrina v letošnjem letu. Antologija, ki ponuja 168 pesmi 54 slovenskih avtorjev prinaša pravi prerez tovrstne poezije od Janka Kersnika do najmlajšega slovenskega avtorja poezije v prozi Robija Simoniška.

v koncertni dvorani Čajkovskega, v moskovskem Bolšoj teatru pa je deb-itiral tudi z Ravelovo fantazijsko opero L'Enfant et les sortileges. Med nedavnimi uspehi velja izpostaviti tudi operno produkcijo Gounodove-ga Fausta v Teatru Argentino. Njegov mariborski dirigentski debi iz pretekle sezone 2010/2011 predstavlja glasbeno vodstvo Gounodove opere Romeo in Julija. (mh)

V sklopu festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju skrite kotičke mesta oživijo intimna druženja s pesniki

Za masivnimi lesenimi vrati meščanske hiše v enem najlepših slovenskih mest so namesto pogovorov med sosedi odmevali verzi. V blagodejnem hladu atrija je v zavetju pred močnim avgustovskim soncem v sklopu festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju namreč potekalo zasebno branje. Gre za posebno izkušnjo doživljanja poezije, saj pogovor s pesnikom poteka v ozkem krogu poslušalcev na različnih skritih in zasebnih lokacijah v središču mesta. Zamisel o tem, da bi veličastni arhitekturi življenje vdahnilo druženje ob poeziji, se je porodila direktorici festivala Jelki Ciglenečki, uresničiti pa so jo pomagali gostoljubni Ptujčani, ki so svoje domove odprli živi pesniški besedi.

Skupina kakih 15 ljudi se izpred ptujskega Doma kulture še v popoldanski vročini poda na neznano lokacijo. Le nekaj minut hoje je za nami, ko nam gostiteljica Tjaša Mrgole Jukič velikodušno odpre vrata v popolnoma drug svet. Pričaka nas prijeten hlad, na pokritem vodnjaku koščki sira, grozdje in seveda vino, predvsem pa intimno, domače vzdušje. Njen atrij, ki za prenovljenimi belo-rdečimi stenami skriva dolgoletno zgodbo, je več kot idealen. Ima tisto pravo dušo. "Tu smo že šesta generacija, ustvarili smo neko poreklo. V sam center Ptuja tako nismo vnesli samo nove fasade, temveč tudi življenje. Lahko narediš novo hišo, krasno arhitekturo, patino pa dajo le leta. To staro dvorišče, tudi če je malo 'poškrampano', ima dušo, čar in odlično je, da smo to izkoristili na tak način." Mrgoletova v vlogi gostiteljice zasebnega branja ne nastopa prvič. V svoj dom je pesnike in ozek krog ljubiteljev poezije in vina sprejela že lani. "Odločitev, da odprem vrata svojega dvorišča, ni bila težka. Če imaš možnost, in če se ponudi takšna priložnost, jo pač moraš izkoristiti. Kulturniki si moramo pomagati, zato sem počaščena, če zaidejo v moj dom." Presenetila je ni le navdušenost gostov nad prostorom, temveč je tudi njo dvorišče, ki ga drugače vsak dan uporablja, navdihnilo v novi vlogi. "Ugotovila sem, da je res odličen prostor, nudi zavetje, prijetno in intimno vzdušje. Bolje je, da takšna branja potekajo v majhnem prostoru kot pa pred velikim občinstvom. Je bolj prijazno za dušico."

Ob marmornatem vodnjaku sta na pletenenih stolih pesniško ustvarjanje tokrat razgrinjala ameriška pesnica Ariana Reines in slovenski pesnik Gregor Podlogar, ki je njene pesmi tudi prevedel v slovenščino. Reinesova je predstavnica mlade generacije newyorških pesnikov, ki v na prvi pogled bizarne naslove svojih pesniških zbirk, kot je na razmišljanja glede odnosov med spoloma in spraševanja o lastnem jazu. Sprva malce zadržano vzdušje se je ob kozarcu štajerskega vina in pesničinem prikupnem ponavljajočem se spraševanju "Ali ima to, kar sem ravnokar povedala, sploh kakšen smisel? Včasih sem tako zmedena, da imam občutek, kot da govorim svahi-li!" hitro prevesilo v sproščeno druženje. "Američani so precej pasivni poslušalci poezije, sama pa najbolj uživam ravno v interakciji z občinstvom. To, da poslušalec samo sedi in čaka, kaj se bo zgodilo, resnično ni nekaj, kar bi me kot pesnico izpolnjevalo. Prav zato svojih pesmi ne samo berem, ampak se o njih tudi pogovarjam. V današnji digitalni dobi je to še kako pomembno," svojo izkušnjo zasebnega branja opiše Reinesova. Prav ozračje, ki ga je mogoče ustvariti med starimi zidovi, je po njenih besedah največja prednost ptujskega festivala. Svoj čar k popolnemu doživetju prostora pa zagotovo prispeva tudi vinska spremljava. "Ptuj je predvsem zelo vroče mesto, vendar pa je vseeno zelo navdihujoče, še predvsem, ko se hladimo v vinskih kleteh. Všeč mi je, da znate ustvariti povezavo med poezijo z vinom. Zdi se mi, da je to bolj evropski način razmišljanja. V Ameriki bi se najverjetneje bolj navduševali nad kombinacijo poezije in viskija," se nasmehne in nagajivo pogleda izpod vpadljivih očal z velikimi črnimi okvirji. Za svojim malce pesniško ekscentričnim videzom Reinesova skriva precejšnjo skromnost do vrednosti njenega ustvarjanja. Ko ji eden od udeležencev branja odkrito prizna, da je ob njeni s čustvi nabiti poeziji mogoče potočiti solzo, se pesnica kar ne more načuditi njegovim besedam. Njeno navdušenje se stopnju-v slovenščini: "Čudovito je slišati svojo poezijo v tako prelepem jeziku. To si štejem v veliko čast. V poslušanju lahko uživam, tudi če ne razumem pomena besed. V Sloveniji sem zelo kratek čas, a sem že pri več pesnikih naletela na misel, da je jezik glasba. Ne vem, ali je to kak vaš slogan glede odnosa do jezika, vendar so me te besede zadele in presenetile. V Ameriki tega ne bi rekel nihče."

Da je zasebno branje, zavito v sproščeno, sanjavo vzdušje v zavetju skritih kotičkov meščanskih zgradb Ptuja vsekakor posebnost festivala, potrdi obiskovalec Gregor Korošec. V poeziji, pravi, uživa na vsakem koraku, zato se je Dnevov poezije in vina udeležil že petič, najprej v bivši prestolnici festivala, Medani, zadnji dve leti pa kot domačin na Ptuju. "Ideja o zasebnih branjih se mi zdi izjemna," pravi Korošec, "nekako poveže pesnika s publiko in izlušči tiste, ki so zares zainteresirani za poezijo. Očitno se je to lani izkazalo za odlično idejo, zato nadaljujejo to tradicijo, kar je fantastično. Tudi izbira avtorjev je odlična. Vsak je ravno pravšnji, njihova poezija je dobra, zanimivi pa so tudi kot osebe in se zelo dobro povežejo z ljudmi. Res sami dobri vtisi." Tudi glede izbire prostora, kjer poteka zasebno branje, ne skopari s pohvalami. "Gre za odlične lokacije. Dvorišča, ki so sicer skrita očem sprehajalcem, zdaj postanejo dostopna. Drugače sploh ne veš, kaj se skriva za temi vrati, zdaj pa se odprejo in ustvarijo intimno vzdušje, ki je še kako primerno za takšne dogodke."

Pravi čas je, da naredite obračun in preverite, kaj ste dobili od tistega, kar ste si tako goreče neprevidno želeli. BIK

Vsaka stvar je za nekaj dobra in tudi vas bo izučilo vsaj toliko, da boste na življenje gledali malo bolj resno. DVOJČKA

Ne gre vam vse, kot bi radi, zato valite krivdo na druge. To je sicer udobno, a se vam utegne nekoč maščevati. RAK

Vzemite se v roke, dokler je še mogoče zakrpati staro prijateljstvo, ki vam vse bolj in vse hitreje polzi iz rok. LEV

Nikar ne tarnajte nad usodo in nad krivičnostjo sveta. Ustvarili ste ga sami in tudi vas čaka košček sreče. DEVICA

Ne bo vam šlo vse po maslu, nekje se bo zataknilo. Lahko pa se temu izognete in speljete vodo na svoj mlin. TEHTNICA

Nič hudega ne bo, če boste tu in tam pogoltnili kako kritiko na svoj račun, niso vsi okrog vas ravno neumni. ŠKORPIJON

Znašli se boste v položaju, ko ne boste vedeli, pri čem ste. Brez skrbi, tudi druga stran ne ve, kaj bi. STRELEC

Čeprav bo videti, da je vse trdno odločeno za zmeraj, bo to le zunanji videz, pod pokrovom pa bo vrelo. KOZOROG

Težko boste nekaj ohranili, če za to ne boste prav ničesar žrtvovali, od drugih pa vendar nekaj pričakovali.

Če se ne boste podvizali, bo vaš načrt propadel in namesto vas bo smetano pobral nekdo, ki čaka na priložnost.

Lahko bi počasi odvrgli pomisleke, ki jih pestujete že tako dolgo, da so že povsem zastareli in neuporabni.

REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: mavrah, Olekma, rad, IC, Patrick, vetrolom, LA, Lahi, ona, Attar, IN, pračlovek, soli, Minali, upočasnitev, San, skodela.

Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je danes objavil seznam igralcev, na katere računa na naslednjih kvalifikacijskih tekmah za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2012 z Estonijo v Ljubljani in Italijo v Firencah, ki bosta 2. in 6. septembra.

"Pred nami je zaključek kvalifikacijskega ciklusa, kjer je izhodišče jasno. Zavedamo se svoje odgovornosti, zato je cilj jasen. Samo tri točke nas ohranjajo v vrhu naše kvalifikacijske skupine," je ob objavi seznama pred tekmo z Estonijo, ki bo v ljubljanskih Stožicah čez en teden, povedal selektor Kek. "Pot ne bo lahka, misli pa so zdaj popolnoma osredotočene na Estonijo. Estonci so že v Beogradu opozorili, da so neprijeten tekmec."

Večjih težav s poškodbami za zdaj selektor nima. "Nekaj težav s poškodbo ima le Matej Mavrič, videli pa bomo, kaj bo prinesel vikend. Z igralci se zberemo v nedeljo zvečer na Ptuju, tisti z obveznostmi v klubih pa se bodo pridružili do ponedeljka, ko računam, da bomo že trenirali v popolni zasedbi." Nogometna zveza Slovenije je še sporočila, da so Estonci vrnili nekaj vstopnic, za katere se je NZS odločila, da jih bo sprostila v splošno prodajo preko spletne strani in Eventimo-vega klicnega centra. Prodaja teh vstopnic se bo pričela v ponedeljek ob 12. uri.

Na Kekovem seznamu so vratarji Vid Belec, Jasmin in Samir Handanovic, branilci Mišo Brečko, Boštjan Cesar, Branko Ilič, Bojan Jokič, Matej Mavrič Rožič, Marko Šuler, Miral Samardžic, Mitja Viler, vezisti Armin Bačinovic, Valter Birsa, Josip Iličič, Andraž Kirm, Robert Koren, Aleksander Radosavljevič, Dare Vršič ter napadalci Zlatan Ljubijankic, Milivoje Novakovic, Tim Matavž in Nejc Pečnik. (sta)

Čeprav bi se morala italijanska nogometna liga začeti konec tedna, se to ne bo zgodilo. Lastniki klubov in nogometaši se niso dogovorili o kolektivni pogodbi, tako da je predsednik sindikata igralcev (AIC) Damiano Tommasi uradno napovedal stavko. Zadnji poskus za zedinjenje strani je bila začasna pogodba, ki jo je včeraj ponudil sindikat igralcev, vendar so jo klubi zavrnili.

Jedro spora je nova kolektivna pogodba, ki je še niso sklenili, igralci in klubi pa ne podpisali. Tommasi je poudaril, da brez tega dokumenta nogometaši ne bodo začeli nove sezone. Zapleten položaj je skušala rešiti tudi italijanska nogometna zveza (FIGC), ki je predlagala ustanovitev sklada v višini 20 milijonov evrov, v katerem bi v naslednjih dveh sezonah sredstva namenili za krizne primere, če bi nastale nezmožnosti plačevanja obveznosti. A zaradi nestrinjanja igralcev in vodstva lige glede dveh bistvenih točk, predvsem davčnih obveznosti, predloga niso upoštevali. AIC je s stavko dvakrat zagrozil že v prejšnji sezoni, nazadnje so se stvari le uredile. V Italiji so bili zaradi nogometne stavke ljubitelji tega športa nazadnje prikrajšani leta 1996. (sta)

Tradicija kolesarske dirke med Ljubljano in Zagrebom je obveljala. Jutri bo četrta izvedba, kjer bo nastopilo kar 25 poklicnih moštev in 180 tekmovalcev. Start dirke, ki ima pri UCI oznako 1.2 in jo organizira novomeški klub Adria Mobil, bo jutri ob 11. uri pred Hrvaškim narodnim gledališčem, na 183 kilometrov dolgi preizkušnji bo kolesarje proga vodila skozi Zaprešic, Brežice, Novo mesto, Kočevje in Ribnico, cilj pa bo predvidoma ob 16.30 na Ljubljanskem gradu. Zmage na tej dirki pripadajo Slovencem oziroma Ptujčanom. Dvakrat je slavil Robet Vrečer, enkrat pa Matej Mugerli. (mla)

Košarkarski klub Maribor sta okrepila mladinski slovenski reprezentant in dosedanji igralec Union Olimpije Jan Špan (19 -let, 189 cm) in krilni center Radnič-kega iz Kragujevca Marko Špica (25 let, 206 cm), ki je lansko sezono izkušnje nabiral tudi v NLB-ligi. Z zadnjima dvema okrepitvama je klub za zdaj zaključil s sestavljanjem moštva za novo sezono državnega prvoligaškega prvenstva. Pred Mariborčani je ciklus napornih treningov in 19 pripravljalnih tekem. (šr)

Na tekmi smučarjev skakalcev za poletno veliko nagrado v japonski Hakubi je s prepričljivo prednostjo 13 točk zmagal Norvežan Tom Hilde. Drugi je bil Poljak Piotr Žyla, tretji pa domačin Taku Takeuči. Najboljši slovenski predstavnik je bil Jurij Tepeš na petem mestu.

Slovencem je po polovici tekmovanja kazalo še bolje, saj je bil Tepeš drugi, Dejan Judež pa četrti. Slovenski skakalci so na koncu nekoliko pokvarili izhodišče, Tepeš je za 2,3 točke zgrešil stopničke in bil peti, še bolj pa je nazadoval Judež, saj je bil na koncu 17. Pred njim je bil na 13. mestu Jure Šinkovec, do točk v tem tekmovanju pa sta prišla še Mitja Mežnar z 22. mestom in Tomaž Naglič z 29. Matjaž Pungertar je bil prekratek za drugi nastop. Skupno je po sedmih tekmah od enajstih v vodstvu Avstrijec Thomas Morgenstern, ki na Japonskem ni nastopil, s 580 točkami. Drugi je Poljak Kamil Stoch, ki je prav tako izpustil japonsko turnejo (389), Hilde se je povzpel na tretje mesto (303). Med Slovenci je najboljši Robert Kranjec - tudi on na Japonskem ne nastopa - z 206 točkami na sedmem mestu, Peter Prevc je 22., Jurij Tepeš 24., Jure Šinkovec pa 26.

Teniški dan onstran Atlantika se je končal s slovenskim neuspehom. Petra Rampre je v drugem krogu kvalifikacij za zadnji turnir za grand slam v sezoni, odprto teniško prvenstvo ZDA, izgubila proti drugi nosilki kvalifikacij Marini Erakovic. Rampretova je proti v Splitu rojeni Novozelandki osvojila le tri igre. Triindvaj-setletna Erakoviceva, ki na svetovni jakostni lestvici WTA zaseda 90. mesto, je sedem let starejšo slovensko igralko, 210. igralko na svetu, ugnala z izidom 6:1, 6:2.

Nastope je končala tudi Katarina Srebotnik, ki je skupaj s Čehinjo Kveto Pe-schke predala dvoboj osmine finala proti južnoafriško-češki kombinaciji Natalie Grandin-Vladimira Uhlirova na teniškem turnirju WTA v New Havnu z nagradnim skladom 618.000 ameriških dolarjev. (sta)

Raša Sraka Vukovič je v včerajšnjih nastopih na 28. svetovnem prvenstvu v judu v dvorani Bercy osvojila peto mesto v kategoriji do 70 kg. Judoistka Bežigrada je po treh zmagah dvakrat izgubila, v zadnjem dvoboju, ki je odločal o bronasti kolajni, pa je tatami zaradi poškodbe zapustila še pred iztekom petih minut. Včeraj je nastopila tudi Ana Velenšek (do 78 kg) in tekmovanje končala kot deveta.

Sraka Vukovičeva, ki se lahko pohvali z dvema bronastima kolajnama na svetovnih prvenstvih - osvojila ju je v Kairu leta 2005 in Tokiu leta 2010 -, je v uvodnem dvoboju z iponom (10:0) strla odpor Vietnamke Phuong Trang Tran Thi, v drugem z davljenjem odpravila Britanko Sally Conway, v tretjem pa s 5:0 še Brazilko Mario Portela, ki je dobila dva opomina. V četrfinalu je našo judoistko čakala stara znanka s tatamija, Nizozemka Edith Bosch.

Nizozemka, ki ji je kot Sraki Vuko-vičevi 31 let, je v karieri nanizala imenitne rezultate, med drugim je bila leta 2005 v Kairu svetovna prvakinja, druga na olimpijskih igrah leta 2004 v Atenah in tretja na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu. Z Rašo sta tekmici že desetletje, zadnji njun dvoboj pa je dobila naša judoistka, ki je Bosche-

Poleg tega da je v gorenjskem biseru kar precej turistov, so okoliške kapacitete zasedli tudi veslači in njihove spremljevalne ekipe, ki se bodo od nedelje, 28. avgusta, pa do prihodnje nedelje, 4. septembra, merili za naslove na svetovnem prvenstvu, delavci na prizorišču pa zaključujejo delo. Znano je že, da je za prvenstvo prijavljenih 68 reprezentanc s 455 posadkami in 1213 tekmovalci. Na zadnjem tehničnem sestanku bodo številke dokončne, saj je morda zaradi poškodb bila kakšna odpoved. Slovenske barve bo branilo pet posadk - enojec, dvojni dvojec, dvojni četverec, lahki dvojni dvojec in lahki enojec. Med prijavljenimi bo nastopilo tudi rekordno število invalidskih posadk, letos na SP tudi prvič s slovensko udeležbo. Poleg tega je akreditiranih preko 600 vo ugnala v dvoboju za bronasto kolajno na lanskem svetovnem prvenstvu v Tokiu. Včeraj se ji je Nizozemka oddolžila za ta poraz. Tekmici sta taktizirali, redke akcije so se končale brez meta, in ko je že kazalo na triminutni podaljšek, je Boscheva dve sekundi pred iztekom petih minut izrabila hipec nezbranosti naše judoistke in jo ugnala z iponom.

V repasažu se je Bežigrajčanka spoprijela s Francozinjo Marie Pasquet in po dveh opominih tekmice povedla s 5:0 in prednost brez težav ubranila do konca dvoboja. Dvoboj za bronasto kolajno proti Madžarki Anett Meszaros je bil izenačen, 40 sekund pred iztekom petih minut pa je Madžarki uspel met za točke juko (5:0). Raša je po njem nekaj časa obležala na blazini, ko pa je vstala, je vidno šepala na levo nogo. Po nekaj sekundah je zaradi bolečin v levem gležnju dvoboj predala in končala tekmovanje kot peta.

novinarjev, ki bodo poročali s tega največjega športnega tekmovanja v Sloveniji letos. Prvenstvo je kvalifikacijsko, kar pomeni, da se bodo na Bledu delile kvote za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu. Neposredni prenos bo imelo devet držav, nekatere bodo sliko dobivale v studie.

Letošnja sprememba tekmovalnega programa, finalne preizkušnje so razdeljene kar na štiri dni, od četrtka pa do nedelje, marsikomu ni po godu, vendar pa gre za nekakšno generalko pred OI prihodnje leto, ko bo spored podoben. O razporedu razglabljajo predvsem trenerji, vendar pa tekmovalni ritem posadk ne moti. Tudi Bled se te dni kopa v sončnih žarkih, voda je precej topla, kar za veslače pomeni nekoliko redkejšo vodo in s tem nekoliko lažji zavesljaj ter hitrejšo progo. Po besedah slovenskega selektorja Miloša Janše za velike čolne tudi do 10 sekund hitrejše čase.

"V gležnju me je zabolelo med akcijo tekmice. Žal mi je, da se je tako končalo. S petim mestom sem vseeno zelo zadovoljna. Gleženj je močno otekel, upam, da poškodba ni hujša, kajti že septembra me čakajo nastopi na tekmah za svetovni pokal," je razložila Raša Sraka Vukovič.

Dvajsetletna Ana Velenšek se je pogumno spoprijela s tekmicami, toda po zmagah nad Indijko Jino Devi Čhongtham in Portugalko Jahimo Ramirez je v tretjem krogu izgubila proti Nemki Heide Wollert, potem ko je slednji uspel met za točke vazari (7:0). Danes bodo še zadnji dvoboji posamičnega dela prvenstva, jutri pa bodo še ekipne tekme, v katerih pa naši reprezentanci ne bosta nastopili. Na blazine bosta danes stopila še zadnja slovenska predstavnika, Lucija Polav-der (nad 78 kg) in Matjaž Ceraj (nad 100 kg).

Delavci na prizoriščih zaključujejo dela, Bled in okolica jezera pa sta kot mravljišče. Povsod brnijo stroji, priprave so v zaključi fazi, saj se že v nedeljo pričnejo tekmovanja, ki bodo prvi dan raztegnjena čez ves dan, od 9. do 17. ure. Osrednja tribuna, ki je bila še pred časom brez potrebne infrastrukture, se blešči v novi podobi, z nje pa se razprostira pogled na nov sodniški stolp, marsikateremu arhitektu v ponos. Komentatorske kabine, VIP-lože, tribune za gledalce, vse je novo in zgledno pripravljeno.

Jezersko gladino vseskozi režejo številni čolni, ki se premikajo po posebnem režimu po ločenih progah za večje in manjše čolne, da ne bi bilo nesreč, saj veslači proti cilju prihajajo obrnjeni s hrbtom. Gre za šport, kjer vodilni ves čas vidijo tekmece, ki za njimi zaostajajo. Blejci že odštevajo ure do uradnega začetka. Otvoritvena slovesnost bo danes ob 20. uri, jutri bodo že prve kvalifikacijske preizkušnje. (sta)

11.00 Smučarski skoki - Hakuba, poletna turneja (Eurosport) 12.55 Atletika - Daegu, svetovno prvenstvo (TVS 2, Eurosport) 13.00 Nogomet - Birmingham, angleško prvenstvo, Aston Villa - Wol-verhampton (Sportklub) 13.30 Nogomet - Wigan, angleško prvenstvo, Wigan - QPR (Sportklub +) 13.55 Formula ena - Spa, velika nagrada Belgije, kvalifikacije (ORF 1, RTL)

16.00 Nogomet - Swensea, angleško prvenstvo, Swansea - Sunderland (Sportklub +)

16.00 Kolesarstvo - Talavera de la Reina, dirka po Španiji, 8. etapa (Eurosport)

17.45 Nogomet - Zürich, švicarsko prvenstvo, Grasshoppers - Luzern (Sportklub +)

17.55 Nogomet - Celje, slovensko prvenstvo, Celje - Triglav (Šport TV 1) 18.25 Nogomet - Liverpool, angleško prvenstvo, Liverpool - Bolton (Sportklub)

2.00 Atletika - Daegu, svetovno prvenstvo (Eurosport) 10.55 Atletika - Daegu, svetovno prvenstvo (TVS 2, Eurosport) 13.50 Formula ena - Spa, velika nagrada Belgije, dirka (TVS 2, ORF 1, RTL)

14.00 Nogomet - Newcastle, angleško prvenstvo, Newcastle - Fulham (Sportklub +)

14.15 Biljard - Fürth, mednarodni turnir v snookerju (Eurosport) 14.25 Nogomet - London, angleško prvenstvo, Tottenham - Manchester City (Sportklub) 15.45 Nogomet - Salzburg, avstrijsko prvenstvo, Salzburg - Rapid (ORF 1) 16.00 Odbojka na mivki - Haag, svetovna liga (Šport TV 1) 16.00 Nogomet - Brugge, belgijsko prvenstvo, Club Brugge - Anderle-cht (Sportklub +)

16.00 Kolesarstvo - Villacastin, dirka po Španiji, 9. etapa (Eurosport) 16.55 Nogomet - Toulouse, francosko prvenstvo, Toulouse - PSG (Šport TV 2)

16.55 Nogomet - Manchester, angleško prvenstvo, Manchester United - Arsenal (Sportklub) 17.00 Nogomet - Moskva, rusko prvenstvo, Spartak - CSKA (Sportklub) 18.55 Nogomet - Ljubljana, slovensko prvenstvo, Olimpija - Maribor (TVS 2)

19.55 Nogomet - Zaragoza, špansko prvenstvo, Zaragoza - Real Madrid (Šport TV 1)

Nogometni klub Maribor bo z igranjem v evropski ligi zagotovo obogatil letni proračun. Za "nasvet", kako hitro se znebiti evropskega denarja, pa naj pokličejo prejšnje vodstvo iz časov, ko so vijoličasti igrali v ligi prvakov.

tomanijo. Letos ta 25-letni najhitrejši Zemljan še ni na ravni svojih težko dojemljivih rekordov (to sezono je najhitreje, 9,88, tekel julija v Monaku), prvi favorit za zlato kolajno na 100 metrov vseeno ostaja. Ker se drugi favoriti izločajo sami.

Nobeden od treh vodilnih z letošnje svetovne lestvice se mu v Daegu-ju ne bo postavil po robu. Boltov rojak Asafa Powell (letos 9,78) se je zaradi poškodbe dimelj "premislil" pred dvema dnevoma. "Nima smisla nastopati, nisem stoodstotno pripravljen." Svetovni prvak iz Osake 2007 Američan Tyson Gay (9,79) je zaradi poškodbe že prej pokopal upe. Jamajčan Steve Mul-lings (9,80) se je iz atletike zabrisal sam, ker je bil drugič (in zadnjič) v karieri pozitiven na dopinškem testu. Po odsluženi štiriletni kazni se na SP vrača Američan Justin Gatlin.

Usain Bolt je na tiskovni konferenci zanikal govorice o težavah z ahilovo tetivo in mirno napovedal: "Iz dneva v dan sem hitrejši, ne sicer za 9,5 sekunde, ampak dovolj hiter za ubrani-tev naslova iz Berlina. Zase pravim, da sem po številnih poškodbah v fazi vračanja. Vem, vsi bi radi videli svetovni rekord, meni je dovolj zmaga. Še zlasti si jo želim ponoviti v olimpijskem Londonu. Ostati na vrhu v razmiku štirih let je v atletiki podvig." Po trikrat sta bila svetovna prvaka v sprintu legendarna Carl Lewis in Maurice Greene, Bolt za zdaj enkrat. Svojo priložnost bo iskal evropski prvak, 21-letni Christophe Lemaitre, letos je tekel 9,92: "Hitro, a daleč od mojega idealnega teka, me hrabri trener. Računam tudi na preboj v teku na 200 metrov. Napad iz ozadja, ta vloga mi ustreza." Z evropskega etnocentrizma pomemben podatek: Francoz lahko postane prvi

ALJOSA STOJIC

DAEGU

(OD NAŠEGA POROČEVALCA)

Za Daegu, razpotegnjeno mesto med zelenimi griči na jugovzhodu Južne Koreje, je večina Slovencev prvič slišala pred devetimi leti. Takrat so Katančevi nogometaši odigrali tekmo svetovnega prvenstva z Južno Afriko in jo izgubili z rezultatom 0:1. Da je tam leto zatem na univerzijadi tekla ovirašica Marina Tomič, nas je pred SP obvestila sama. Do konca prihodnjega tedna bo v 2,5-milijonskem mestu gostovalo dva tisoč atletov. Trinajstega svetovnega prvenstva se udeležuje tudi desetčlanska slovenska odprava. Primož Kozmus v metu kladiva in Nina Kolarič v skoku v daljino nastopata v kvalifikacijah že danes, prvi dan prvenstva, jutri bo s palico skakala Tina Šutej.

Včeraj so prireditelji še ličili osrednji stadion v Daeguju (sprejme 66.000 gledalcev, karte so baje razprodane) in njegovo okolico, praznili so gromozanske škatle, urejali detektorske prehode, pleskali, lakirali, krpali. Vrhunec prvenstva zna biti že jutri, ko bo ob 13.45 (po srednjeevropskem času) na sporedu finalni tek na 100 metrov. Če samo omenite besedo Bolt, je dovolj. Evforija. Jamajški superšampion je v središču pozornosti od prvega dne, ko je prispel v Daegu. Pozdravljajo ga povsod, kjer se pojavi, tudi v Južni Koreji se za njim praši, avtogram tu, avtogram tam. Svetovni rekorder, svetovni prvak in olimpijski zmagovalec ostaja pri besedah, izrečenih po olimpijski zmagi na pekinškem stadionu Ptičje gnezdo: "Hočem postati atletska legenda." S svetovnim rekordom 9,58 je pred dvema letoma v Berlinu povzročil bol-

Nogometaši ljubljanske Olimpije se za razliko od Mariborčanov na večni derbi pripravljajo že ves teden. Trener Dušan Kosič težav s poškodovanimi ali suspendiranimi igralci nima. Na prejšnji tekmi proti Triglavu iz Kranja, ki jo je Olimpija dobila z 1:0, se je po poškodbi vrnil tudi steber obrambe Sreten Sretenovic. "Proti Triglavu je odigral v drugem polčasu in pokazal karakter, ki ga že od prej vsi poznamo: je samozavesten in skoncentriran na svoje delo. Kot trener si želim čim več takšnih igralcev, ki oblečejo zeleni dres, pridejo na teren in niso odvisni od nasprotnika, gledalcev ali sodnika, ampak točno vedo, kakšna je njihova naloga," je o srbskem branilcu povedal Dušan Kosič.

Z morebitno jutrišnjo zmago bi se zmajčki na lestvici državnega prvenstva prvouvrščenemu Mariboru približali le na dve točki zaostanka. "Želimo si uspeh. Upam, da se bo to zgodilo pred številčno publiko. Večjo, kot se lahko zbere v Mariboru," je Kosič pozval navijače. Kako se bo lotil mariborske postave, ni želel razkriti: "Ne iščem šibkosti v Mariboru, ampak v naši ekipi. Olimpija je klub, ki mora analizirati sebe, in že s tem imamo dovolj dela. Popraviti moramo predvsem realizacijo."

Čeprav so vijoličasti v četrtek igrali kvalifikacijsko tekmo evropske lige, po Kosičevem mnenju ni nobena oteževalna okoliščina za slovenske prvake: "Javnost zdaj pričakuje, da bo Maribor utrujen. Tudi nam so leta 2000, ko sem še igral, po evropski tekmi z Espanyolom govorili, da ne bomo mogli hoditi. A smo dva dni po tej tekmi z lahkoto zmagali proti Mariboru. Na takšnih derbijih nogometaši dajo svoj maksimum. Želja je tako velika, da utrujenost ne igra nobene vloge."

O nekaj strupenih puščicah, ki so pretekli teden priletele iz mariborskega tabora, med drugim tudi o tem, da je športni direktor Olimpije Mile Ači-movic bil vedno le Zahoviceva rezerva, je Kosič odvrnil: "Če imaš dobre rezultate, si videti pameten, karkoli rečeš. Če so rezultati slabi, lahko razvi-ješ kakršnokoli filozofijo, pa se ti bodo še vedno vsi posmehovali."

Napadalni vezist Olimpije Nik Omladič je pred derbijem izpostavil tudi vročinske razmere, v kakršnih nogometaši zadnje dni trenirajo: "Težko je. A ker smo profesionalci, moramo dati vse od sebe, tudi ko je 40 stopinj." Vstopnice za jutrišnjo tekmo v predprodaji za odrasle stanejo osem evrov, za študente, dijake, brezposelne, ženske in upokojence pa šest evrov. Na dan tekme bodo cene vstopnic enake za vse: deset evrov.

Drugi pari 7. kroga v I. SNL, danes ob 18. uri: CM Celje - Triglav; ob 20.30: Luka Koper - Rudar; jutri ob 17. uri: Mura - Domžale; ob 20. uri: HIT Gorica

- Nafta; pari 4. kroga v II. SNL, danes ob 17. uri: Roltek Dob - Interblock, Dra-vinja Kostroj - Aluminij; jutri ob 17. uri: Šmartno - Bela krajina, Garmin Šenčur - Šampion Celje; ob 19.30: Krško - Kalcer Radomlje; pari 2. kroga v III. SNL - vzhod, danes ob 17. uri: Teh-nostroj Veržej - Rakičan, Aha Emmi Bistrica - Odranci, Koroška Dravograd

- Čarda, Zreče - Stojnci, Paloma - Zavrč, Kovinar Štore - Tromejnik G-Kalamar; jutri ob 17. uri: Grad - Malečnik.

Le nekaj ur po velikem zmagoslavju in veličastnem jutranjem sprejemu na slivniškem letališču so mariborski nogometaši dobili tekmece v skupinskem delu evropske lige. Ples kroglic je namenil skupino H in trojni B - Brugge, Birmingham in Brago. Vijoličasti bodo prvo tekmo igrali 15. septembra v Belgiji, prva domača tekma bo 29. septembra, ko bo gostoval Birmingham. Angleži, ki igrajo v drugi ligi, so v končnici kvalifikacij izločili portugalski Nacional. Braga, ki je lani igrala finale evropske lige in izgubila s Portom 0:1, je bila boljša od švicarskega moštva Young Boys. Belgijski predstavnik Brugee je izločil gruzijski Zestafoni.

"Lepo je videti Maribor v ugledni družbi vseh klubov, udeležencev evropske lige. Prvi vtisi po žrebu so spodbudni, skupina je nedvomno zahtevna kot vsaka izmed dvanajstih, a nam daje veliko upanja, da lahko Maribor prezimi v Evropi. Braga, Brugge in Birmingham so odlične ekipe, z velikim ugledom v mednarodnem nogometu. So pa hkrati premagljive in nam dajejo vse možnosti, da z našimi navijači dogradimo sanje o še enem velikem koraku naprej na evropskem prizorišču," so besede športnega direktorja Zlatka Zahoviča. "Vsi smo si želeli skupino, v kateri bi lahko bili tekmovalno uspešni. Vse bomo naredili, da bo tako. Skupina je zelo zanimiva, ne bomo le sodelovali, ampak bomo skušali nabirati točke. Naši nasprotniki so predstavniki različnega sloga nogometa. Braga kot značilni portugalski, s hitrostjo, z Brazilci v znašel po naključju. Naš namen bo, da osvojimo čim več točk in ostanemo v boju za napredovanje do zaključnih dvobojev," je žreb komentiral Aleksander Rajčevič.

Spored evropske lige, 1. krog, 15. september: Club Brugge - NK Maribor; 2. krog, 29. september: Maribor - Birmingham; 3. krog, 20. oktober: Maribor - Braga; 4. krog, 3. november: Braga -Maribor; 5. krog, 30. november ali 1. december: Maribor - Club Brugge; 6. krog, 14. ali 15. december: Birmingham - Maribor.

Avtobus je brnel. Šofer je čakal. Ibrox je bil predsinoči, uro in pol po tekmi, že skoraj prazen. Mariborčanom pa se ni mudilo nikamor. Objemali so se v poltemi pred stadionom. Kot prej na tekmi so imele najdaljši doseg lopate, no, dlani Jasmina Handanoviča. Zdaj ve, zakaj je prišel k vijoličastim iz druge italijanske lige. Za evropsko ligo.

"Ma, vsem čestitam, to je bilo delo cele ekipe, kluba, mesta Maribor. To si zaslužimo," si je oddahnil, če je prej, ko so Rangersi padali, a do zadnje sekunde še ne padli, komaj lovil sapo. "Skušal sem ostati miren. Mirnost te spravlja k pametnim odločitvam, pravim reakcijam. Ko so Rangersi na koncu začeli z visokimi žogami, sem gledal na vsako minuto, vsako sekundo. Pri teh visokih žogah se rado zgodi, da kakšna odtava. Kot je pri kotu, ko so nam dali gol."

Gol za ena proti ena, da so domači dvajset minut lovili podaljšek. "A ko smo ga dobili, smo znali zadržati žogo, ukrasti čas." Vleklo se je, publika je malo navijala, veliko besnela. Otoško nogometno viteštvo? Ne, ko te sredi Ibroxa muči Maribor. V 55. minuti je zadel Handanovičev glasgowski sostanovalec: "Z Volašem sva bila skupaj v sobi. Nihče od naju popoldne pred tekmo ni spal. Vsakih pet minut sva se pogledala. Si rekla: to je to, mora biti."

In je bilo. Četudi se je vsaka sekunda zdela kot minuta, ko so modri ju-rišali, Handanovič pa branil takšne priložnosti, da jim je mehčalo kolena. "Če si miren, hitreje mine," je hladno pripomnil reprezentančni vratar. Bratranec Samir iz Udineseja, oba bosta igrala v evropski ligi, mu je po tekmi poslal čestitko na mobilni telefon. Drugi so prejemali sporočila, da v Mariboru poka, kot da je novo leto. Ja, skoraj do takrat bo v mestu nogometna Evropa.

"Najlepši občutki naših življenj. Vrhunec karier. Nagrajeni smo," je vrelo iz Daliborja Volaša.Fanta za najpomembnejše gole, mariborskega Zlatka Dediča. Ko ga je zabil, je pomislil: "Evo, blizu smo! Pa nismo bili. Še smo potrebovali vrhunskega Handa-noviča. Vemo, kaj pomenijo Rangersi, pa smo dokazali, da smo boljši od njih, ponosni moramo biti na to." V šokantni končnici se je pogovarjal z makedonskim sodnikom: "Vsi smo se, v vseh jezikih, dolgih je bilo teh pet minut podaljška. Naš Makedonec Ibraimi v ma-kedonščini, jaz sem sodnika kar po angleško vprašal, koliko je še do konca. Ko je zadnjič zapiskal, se mi je od srca odvalila skala."

Trenerju Darku Milaniču tudi. Čeprav je bil nenavadno resen. "Utrujen sem, priznam." V taktični bitki z Allyjem McCoistom, ki ga čakajo mučni dnevi pojasnjevanja poloma navijačem, novinarjem, klubskim šefom, je hitro zaslutil, da zmaguje. "Dokaj mirno je bilo na klopi. Nočem se zdaj delati pametnega, a fantje so dobro stali na igrišču. Tista druga odbita žoga po skoku nam je povzročila kakšno težavo, a je fantastično reagiral vratar. Malo več kombinatorike sem pričakoval od Škotov, še več pritiska. A saj je bilo že brez tega težko. Ker nimamo veliko takih tekem v sezoni. Pa smo se odlično odzvali. Rangersi so bili brez ideje s svojimi dolgimi žogami."

avgust po dvanajstih letih, po tistem 25. avgustu 1999, ko je padel Lyon, spet dan za podaljšanje mariborske evropske sezone. "Celo moštvo je garalo, drugi polčas delalo kot noro, da bi šli naprej. Takim se ne more nič zgoditi. Saj še bom užival v tem, zdaj se počasi že pripravljamo za novo tekmo." Saj res, kako se po takem večeru jutri spraviti na ligaško gostovanje k Olim-piji? "V treh letih, ko smo bili vedno blizu Evropi, smo se naučili, da ne 'ja-mramo' nad velikim številom tekem. Fantje bodo pravi, osredotočeni."

Fantje, ki so uresničili željo športnemu direktorju Zlatku Zahoviču. Želel si je petka v Monte Carlu. Ni naključje, da je bil tam žreb za evropsko ligo. "Res so odigrali vrhunsko," je znova hvalil moštvo, "a ne pozabimo vrhunskega stratega. Par zank je nastavil trenerju Rangersov". Tudi Zaho je po živčni tekmi razlagal, da je bil - miren. "Danes je neki čudni dan. Povsem miren sem bil do konca. Ker sem čutil, da so fantje samozavestni. Pravzaprav sem bil miren vse od prejšnjega četrtka. Okej, vedeli smo, da bomo trpeli, ni ekipe na svetu, ki ne bi trpela na Ibroxu. A saj je bil naš golman pripeljan za to, da smo na klopi manj nervozni. In to je upravičil."

Že ko se je začelo, so si vijoličasti menda pokimali: 2:1 iz Ljudskega vrta bo zadostovalo. "Videli smo jih nervozne, Rangerse, niso si nas upali napasti. Načrtovali smo to, 2:1 je rezultat, ki je preprosto - naš. Z 2:1 se je začela slovenska pravljica," se je Zahovič spomnil leta 1999, dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo, Ukrajincev za Bežigradom. Hja, in jutri je treba v Sto-žice. "Če bodo fantje hoteli proslaviti uvrstitev v evropsko ligo, jo pač bodo. Rezultat proti Olimpiji je trenutno res nepomemben."

Shod stavkajočih iz gradbenega podjetja Konstruktor VGR pred mestno občino Maribor se je zaključil z napovedjo sestanka, na katerem naj bi se pogovorili župan, predstavniki sindikata in direktor Konstruktorja

Okoli 40 stavkajočih delavcev od skupaj 270 zaposlenih mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR je včeraj zjutraj svoj obup izrazilo na miroljubnem shodu pred stavbo mestne občine Maribor, enako kot zaposleni iz družbe Karoserije. Ker jim delodajalec (v postopku prisilne poravnave) dolguje majske, junijske in julijske plače, se njihova agonija iz dneva v dan povečuje. Zbrane je namesto župana Franca Kanglerja pred mestno hišo sprejel mariborski podžupan Milan Mikl, predstavnike iz podravske in koroške enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa povabil na sestanek.

Med čakanjem na rezultat srečanja z visokimi občinskimi funkcionarji so delavci kovali načrte, kako bi si priložnosti poiskali v Avstriji, in se spominjali še nedavnih "zlatih časov, ko so v Konstruktorju denar z lopatami metali skozi okno. Onim na vrhu so se kupovali prestižni avtomobili. Delovodje z individualnimi pogodbami in s plačami 4000 evrov so namerno kaj naredili narobe ali površno, zato da so lahko popravljali in pokasirali še nekaj zraven."

Nezadovoljni, ker se zborovanja ni udeležil njihov notranji predstavnik sindikata Mladen Kutnjak, so kon-struktorjevci nekaj slabe volje stresli tudi na njega. Ta je kasneje pojasnil, da je izostal zaradi bolezni v družini. Da ne opravlja temeljito svojega poslanstva, je odločno zanikal: "Vsak dan sem v stiku s poslovodstvom firme, vendar tudi pred mano skrivajo določene podatke. Vsi pričakujejo, da se bom vedno izpostavljal. Nisem pravnik, zidar sem, zato tudi ne poznam vseh postopkov in pričakujem strokovne nasvete vodstva sindikata."

Breda Črnčec, sekretarka podra-vske in koroške enote svobodnega sindikata, ki spremlja gradbeništvo, je po pogovoru z županom Kangler-jem povedala, da je ta nakazal možnost pridobitve enkratne pomoči iz županovega sklada. Hkrati je za ponedeljek sklical sestanek, na katerem naj bi se zbrali predstavniki sindikata in direktor Konstruktorja Samo Majce-novič, "da bi končno rekli bobu bob", je dejala sindikalistka. A ob Majceno-viču, ki je na direktorski stolček sedel šele pred enim mesecem, bi moral spregovoriti vsaj še solastnik in bivši direktor Marjan Pinter, čigar roka je več let bdela nad ključnimi potezami v Konstruktorju, sicer se bo zgodil še en bob ob steno.

V mariborskem Mestnem parku okoli osrednjega ribnika pri Kličku smrdi. A če je nekaj povsem normalnega, da se iz mulja zaradi vseh bioloških procesov, ki potekajo v vodi in ob njej, k temu pa z neustreznim hranjenjem živali pripomorejo še sprehajalci, širijo neprijetne vonjave, je nerazumljivo, kako v mariborski občini obnovo ribnika vodijo. Znova so se nečesa lotili, ne da bi prej zadeve skrbno premislili in načrtovali.

A hkrati je na to mogoče pogledati tudi z druge plati. Morda pa je prav to navidezno "šalabajzerstvo" v bistvu skrbno načrtovano? Zato, da so v končni fazi del posla brez javnega razpisa znova lahko dobili stari znanci vrha občine. Nemogoče je namreč, da bi "sposobna, mlada, skrbno izbrana kadrovska ekipa", ki jo je v upravo mesta pripeljal naš župan, delala takšne kikse. Ob njej pa v primeru obnove ribnika še dežurni, spet od župana že nagrajeni projektant. Da bi začeli prazniti ribnik, pred tem pa se pravočasno ne bi pozanimali, kam bodo z ogromno količino blata, ki bo ostala, kdaj zaradi naravovarstvenih pogojev sploh lahko delajo in koliko denarja imajo za katero fazo na voljo, je zelo milo rečeno nelogično. Ker potem je treba takšne ljudi, ki zadev ne znajo izpeljati od začetka do konca, nemudoma zamenjati. Po izkušnjah z več primeri nerazumljivega vodenja projektov v našem mestu je bolj verjetno, da imajo ti ljudje pač takšna navodila šefov. Ribarjenje v kalnem je v našem mestu že skorajda stalna praksa. Nenazadnje je to v svoji reviziji poslovanja mariborske občine ugotovilo in opozorilo tudi računsko sodišče. A kaj ko takšna opozorila nato po navadi ostanejo le mrtve črke na papirju. Papir prenese vse.

Z javnimi financami, denarjem nas vseh, se tako preprosto ne dela. Če pri obnovi svoje lastnine najprej pomislimo na znance, sorodnike, ki nam lahko priskočijo na pomoč oziroma nam njihova podjetja lahko opravijo kakšno storitev, ker jih pač poznamo in so nam pri srcu, pa morda nam morajo vrniti kakšno uslugo ... To pri porabi javnega denarja ne gre. Racionalnost in transparentnost porabe denarja sta nujni zahtevi in predpostavki, na kar pa očitno pri nizki moralni zavesti v naši sredini ne gre računati. Za ponazoritev razmer v mariborski mestni upravi se v primeru obnove ribnika kot nalašč ponuja pesem Riba smrdi, ki jo je v 80. prepevala glasbena zasedba Gu-gu. Njen refren gre takole: "Riba smrdi, pri glavi smrdi, se večjih boji in manjše požre ... "

Mar je mariborska občina zato obnovila (še ne povsem dokončani) krasni novi Trg Leona Štuklja, da ga bo za vrhunec Špasfesta potisnila nazaj v mračni srednji vek? No, morda pa ta že ves čas kraljuje v kateri od najodgovornejših glav.

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Maribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgija). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetozarevski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjenega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak dan od 20. do 23. ure.

Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Irena Hajdnik dečka (4090 g, 54 cm), Marta Firer dečka (3370 g, 50 cm), Lidija Lešnik deklico (3070 g, 46 cm). Čestitamo.

To nedeljo bo v Slovenski Bistrici tradicionalni, sedmi vzpon na Pohorje. Dirka se bo začela ob 9. uri. Kolesarji se bodo zbrali pri Sparu in se povzpeli do lovske koče pri Gamsu, kjer bo leteči štart, nadaljevali bodo na Visole, Tinje, Urh, Rep, Planino in vzpon zaključili na Treh kraljih. (zk)

V Laporju bo v okviru prireditve Poletje v Laporju nastopil gledališki igralec Gregor Čušin z monodramo Janez brez glave. Predstava bo v Šilihovi dvorani OŠ Laporje to nedeljo, začela se bo ob 19. uri. Festival v Laporju bo trajal še septembra, v tem mesecu bodo na sporedu še tri prireditve. (zk)

Potem ko je sodišče zavrnilo odškodninski zahtevek Gokopa v primeru tožbe proti Stojanu Auerju, je enako storilo tudi v sodnem sporu proti Gregorju Jagru

Gregor Jager, mariborski svetnik Zaresa, ne bo plačal 120 tisoč evrov, direktor Gokopa Renato Hlade pa, sodba namreč še ni pravnomočna, ne bo dočakal niti njegovega opravičila, je odločilo Okrožno sodišče v Mariboru. Naj spomnimo: Gokop je Jagra, tako kot tudi svetnika LPR Stojana Auerja, ki je oprostilno sodbo prejel že v začetku julija, tožil zaradi posredovanja informacij javnosti o domnevno okuženi zemljini, ki so jo v Dogoše dovažali z območja Cinkarne Celje, na katerem je podjetje Harvey Norman gradilo trgovski center. Sodišče je, podobno kot v primeru Auerja, odločilo, da zahtevek Hladeta ni utemeljen, saj se je Jager o zemljini izrazil pri opravljanju svoje politične dejavnosti. Ob tem podjetja Gokop ni niti omenil, v izvajanjih na to temo pa se je opiral na analize, na katere se je skliceval tudi Gokop in o katerih so razpravljali tudi različni inšpekcijski organi, mestni svet Mestne občine Maribor in državni zbor. Sodišče je na osnovi tega sklepalo, da je Jager imel dovolj utemeljenih razlogov, da verjame, da je zemljina resnično nevarno okužena, in

Dva meseca po svečani otvoritvi nove mestne "dnevne sobe" na občini ne odgovarjajo na vprašanje, kdaj bo 3,4 milijona evrov težka investicija zaključena

Dva meseca po odprtju Trga Leona Štuklja nova mestna "dnevna soba" še ni v celoti končana in opremljena. Po zatišju od domačne predaje trga njegovemu namenu so delavci podjetja Nigrad včeraj znova pripeljali nekaj mehanizacije in zamenjali tri velike kvadratne luči na zahodnem delu trga. Na vprašanje, kdaj bodo tudi na ostale ogromne stebre nameščene luči in postorjeno še ostalo, v mariborski občini odgovarjajo z navajanjem očitnega, da "izvajalec še ni v celoti namestil elementov javne razsvetljave, urbane opreme in izvedel vgradnje lomljenca v sadilnih jamah dreves". Izognili so se navedbi, do kdaj naj bi se to dogodilo. Tudi o pomanjkljivostih ne želijo razpredati. O tem, koliko je že bilo reklamacij, ali se je denimo že pokvarila kakšna luč, med drugim je na primer opaziti, da je ena poškodovana, klopi naj bi ob dežju in vlagi puščale barvo ... , pravijo le, da bo izvajalec vse pomanjkljivosti "odpravil do kvalitetnega prevzema po končanju vseh del". Za bolj povedna pojasnila je bil včeraj odsoten tudi direktor Ni-grada Srečko Hvauc.

Lani in letos je bilo sicer za obnovo trga porabljenih 2,787.760 evrov. "V skladu z zaključkom del in končnimi situacijami izvajalcev bodo porabljena sredstva v obsegu sredstev, predvidenih z investicijskim programom, 3,482.187 evrov," so še dodali v občini. Da bi oživili ta del mestnega jedra, je tudi še zmeraj "prisotna ideja o vsakoletni postavitvi umetniških grafik v osrednjem delu trga. Prav tako bodo na trgu tudi druge prireditve, saj je prav za to urejena določena potrebna infrastruktura," še napovedujejo v občini. Kako daleč je s prestavitvijo spomenika Leona Štuklja iz mariborskega Mestnega parka na trg, kakor je prav tako predvidevala projektna dokumentacija, od odgovornih prav tako ne

Ambiciozni načrti za Športno-turistični center Gaj, ki naj bi leta 2014 zaposloval že 570 ljudi; glavni investitor bi bil kuvajtski investicijski sklad, toda ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo nasprotujeta gradnji hotela, hipodroma, igrišča za golf ...

Že zdaj je Strelski center Gaj velikanska zelenica, na kateri prevladujejo sedem strelišč na glinaste golobe, poslovno poslopje in nedograjen objekt, v katerem bodo strelišča za puško in pištolo. Ko bo uresničen ves projekt zasebnih družb Inter Expo in Strelski center Gaj, ki ju vodi Igor Rakuša, bo zelenica impozantna. Na njej bodo 3000 parkirišč, hipodrom, turistično naselje z 32 apartmaji, hotel in casino, igrišči za golf in za tenis, športna dvorana, lokostrelski poligon in obstoječa strelišča. Na tem kompleksu, ki bo meril nad 120 hektarov, naj bi bilo dela za 570 ljudi, letni prihodek naj bi znašal 20 milijonov evrov. Načrte za športno-turistični kompleks je sestavil nemški arhitekt Konrad Kraus, avtor vseh olimpijskih strelskih objektov.

Marsikdo Igorja Rakušo, prvega slovenskega državnega prvaka v trapu in podjetnika iz Slovenje vasi, vpraša, ali ne bi še več denarja navrglo obdelovanje zemlje kot njegov megalo-manski projekt v Gaju pri Pragerskem? "Kmetijski inštitut je izdelal oceno in ugotovil, da je zemlja neprimerna za obdelovanje, melioracija je predraga, in če bi na tej zemlji res kaj pametnega zraslo, bi prihodek znašal 45.000 evrov," odgovori Rakuša. Strelski center Gaj ni nastal čez noč. Leta 1999 je Rakuša odprl tri strelišča in strelski javnosti napovedal, da misli resno. Njegovo idejo je podprla tudi njegova družina. Kako ne bi? Dedek je bil tekmovalec na glinaste golobe in s svojimi rezultati segel v sam vrh tega športa. Še boljši je bil oče Franc Rakuša, ki je bil državni prvak v bivši državi. Leta 2004 so se skozi Pragersko in Gaj že vozili svetovni in evropski prvaki v streljanju na glinaste golobe. Rakuša je postavil sedem sodobnih strelskih postajališč in ponudila se je priložnost za organizacijo finala svetovnega pokala.

Pozneje so se vrhunske tekme zvrstile kot po tekočem traku: leta 2006 evropsko prvenstvo, 2007 finale svetovnega pokala, 2009 svetovno prvenstvo in to je bil vrhunec organizacije prestižnih tekem, na katerih tekmujejo strelci iz Avstralije, Nove Zelandije, Katarja, Kuvajta, Evrope, ZDA in ne nazadnje iz Omana, Savdske Arabije, Bahreina in predstavniki znamenite dubajske družine Al Maktoum, med katerimi je Ahmet Al Maktoum olimpijski in svetovni prvak. Tekmovalce iz držav Arabskega polotoka je treba omeniti zaradi posebnih razlogov: so namreč resni investitorji v strelsko oazo v Gaju, ki spada v občino Kidričevo. Če smo natančni, spadajo tri strelišča tudi v občino Slovenska Bistrica in so sosede bistriškega odlagališča komunalnih odpadkov.

Obstoječa strelišča in drugi objekti so zgrajeni na zemljišču, ki je v Rakuševi lasti, hektar pa je od sklada kmetijskih zemljišč. Za preostali del zemljišča, na katerem naj bi v prihodnjih letih zgradili nove športne objekte in hotel s 180 posteljami, pa občina Kidričevo in Rakuša čakata na soglasje ministrstva za okolje in prostor, ki mora soglašati s spremembo občinskega prostorskega načrta. Na soglasje čakata tri leta in Rakuša poudarja, da bi medtem lahko zaključil pogovore z investitorji in lahko bi že zabmeli stroji.

"Do leta 2018 je Gaj v vseh svetovnih in evropskih koledarjih prireditev. Tekme bodo, in to na najvišji ravni. Ko bomo drugo leto odprli še strelišče za puško in pištolo, bo center Gaj uvrščen tudi v krog teh strelskih tekmovanj. V dvorani bodo tekmovali-šča za zračno puško, za malokalibrsko orožje in pištolo. Ne da bi premikali stene bo mogoče v novi dvorani streljati s petdesetmetrske ali tristometr-ske razdalje. Na svetu sta le dve mesti, ki imata združeni strelišči za šibrenico in orožje, s katerim, na primer, strelja Rajmund Debevec. To sta München in Granada v Španiji in leta 2012 oziroma 2013 še Slovenija," poudari Rakuša in doda, da je Gaj že dobil povezovalno cesto, ki bo v športni center vodila s ceste Šikole- Sestrže, sedanji vhod pa bo deloma zaprt.

Kje bo družba Inter Expo dobila skoraj sto milijonov, kolikor je vredna celotna naložba? Dvajset milijonov bo zagotovila družba, ostanek naj bi pripadal kuvajtskemu investicijskemu skladu. Z njim je Rakuša že podpisal pismo o nameri in sklad je ugotovil, da bi se jim vloženi denar z delnicami in dividendami povrnil v dobrih desetih letih. Kuvajtčani so nekaj denarja že vložili v strelski center, in ko vidijo Gaj na koledarju prireditev, se jim mošnja še bolj razveže. Strelski center je doslej šel skozi dve fazi razvoja. Zadnja je na vrsti letos, zaključila pa naj bi se do leta 2014. "Če pomislim na trenutni položaj in na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), sem slabe volje," reče Rakuša. "Ministrstvo bi moralo že zdavnaj občini Kidričevo izdati soglasje za spremembo prostorskega načrta. Zavlačevanje je več kot očitno. Zdaj MOP celo išče soglasje pri ministrstvu za kmetijstvo. Nimam pojma, zakaj," dvigne glas Rakuša.

Za mnenje smo prosili tudi ministrstvo za okolje in prostor, od koder smo dobili naslednja pojasnila: "Širitev strelskega centra Gaj - Prager-sko je bila obravnavana v postopku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Kidričevo v letu 2007. Postopek je bil zaključen s sklepom ministra julija 2009. V tem postopku je bila v skladu z veljavno zakonodajo občini odobrena širitev strelskega centra Gaj, ne pa tudi izgradnja spremljajočega turističnega programa (hotel, hipodrom za konje, igrišče za golf in spremljajoča infrastruktura). Ministrstvo za kmetijstvo je namreč nasprotovalo obsežnemu posegu na najboljša kmetijska zemljišča. Občina Kidričevo je v letu 2010 v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju pristopila k pripravi novega celovitega prostorskega dokumenta, kot podlage za nadaljnji prostorski razvoj. V osnutku, ki je bil posredovan nosilcem urejanja prostora (NUP - ministrstvom, ki sodelujejo v postopku priprave občinskega prostorskega načrta s podajanjem smernic in mnenj) julija 2011, je občina ponovno predlagala spremembo namenske rabe za celoten kompleks strelskega centra s turističnimi vsebinami. Trenutno poteka pridobivanje smernic NUP, za katere pa je po sedaj veljavnem zakonu dolžna zaprositi občina

Svetovnega pokala v streljanju na glinaste golobe se je prejšnji mesec udeležil tudi dubajski princ in prestolonaslednik Saeed Al Maktoum. Njegovo letalo Boeing 737 je pristalo na mariborskem letališču. Princ s svojim spremstvom se je nastanil v hotelu Habkuk in se vsak dan vozil v Gaj. Princ je strelec, da mu ni enakega, strelja skoraj ves dan, spremljajo ga žena in varnostniki. Letos je osvojil osmo mesto. Želi si nastopiti na olimpijskih igrah v Londonu. Dubajski princ je izrazil veliko pohval strelskemu centru in dodal, da je Gaj strelska oaza, ki bi jo morali razviti do skrajnih meja. Med strelci pa ni bil le dubajski princ, marveč tudi kuvajtski predstavnik vladarske družine, sin kuvajtskega ministra za razvoj, omanski vojaški poveljnik, iz Bahrajna je bil šef kraljeve nacionalne garde, tudi iz Savdske Arabije so bili predstavniki kraljeve garde.

Cvetličarna Palma, Ptujska cesta 110, Maribor, tel. 02/42 60 800 ali 051/611 616, v soboto od 9. do 20. ure, v nedeljo od 9. do 13. ure

Cvetličarna Palma, TC Mercator Slovenska Bistrica, Ljubljanska 36, tel. 02/81 80 528,

cvetličarna Aralija - Dobrava, tel. 02/62 95 396, v soboto in nedeljo od 9. do 15. ure.

Cvetličarna Zvonka, Vrablova ulica 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure, v nedeljo od 8. do 12. ure

Cvetličarna pri Slaviji, Partizanska cesta 6, Maribor, v soboto od 8. do 13. ure, v nedeljo ZAPRTO

Ali pristojni organi dovolj nadzirajo in urejajo promet s plovili na Ptujskem jezeru?

Na Policijsko upravo Maribor (PU Maribor) smo naslovili vprašanje, kako po tragični nesreči s skuterji nadzorujejo promet na Ptujskem jezeru. Kot nas je v pisnem odgovoru seznanil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik PU Maribor, so pretekli soboto in nedeljo policisti Policijske postaje Ptuj za nadzor na Ptujskem jezeru uporabljali čoln specialne enote policije: "Podrobneje so pregledali plovno območje v smislu zaznave morebitnih nevarnosti za udeležence na plovnem območju kot tudi zaradi nadzora nad morebitnimi kršitelji. Pri tem so ugotovili, da je ena oseba upravljala čoln, čeprav ni imela dovoljenja za plovbo, druga pa za to ni bila usposobljena. Obema so prepovedali nadaljnjo plovbo in izdali globo. Takšne vrste nadzora so policisti v preteklosti že opravljali in bodo s to obliko nadzora glede na razpoložljive zmožnosti in varnostne potrebe nadaljevali tudi v prihodnje." Konec avgusta in začetek septembra je čas, ko se zaključujejo dopusti in počitnice. Večina lastnikov plovil zato na Dravi opravlja posezonska čiščenja motorjev, iz katerih izpirajo vodo. Nekateri plovila prodajajo, kupci pa opravljajo preizkusne vožnje. Največja koncentracija plovil je ob koncih tedna, zato policisti načrtujejo podoben nadzor tudi med vikendom. Sicer pa, kot so nam še sporočili iz PU Maribor, policisti ob rednem delu opravljalo predpisan nadzor ob spustih plovil na plovne površine in ob njihovem pristanku ob bregu .(slp)

Nove prostore bosta dobili Glasbena šola Ormož in ormoška organizacijska enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož

Te dni so se v občini Ormož odločili, da bodo obnovljeno grajsko pristavo predali namenu v petek, 16. septembra, popoldan. Tako bosta tam svoje nove prostore dobili Glasbena šola Ormož in ormoška organizacijska enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.

Otvoritev obnovljenega objekta so sprva načrtovali že konec junija, a se je, kot smo poročali, zapletalo zaradi stečaja glavnega izvajalca gradbenih del Gradisa Gradenj Ptuj. Stara grajska pristava je zaščiten kulturni spomenik, zato je nad njegovo prenovo vseskozi bdela mariborska enota Zavoda za kulturno dediščino. Po končnem videzu lahko sklepamo, da gre za vzorno in navdihnjeno obnovo objekta. Med drugim upošteva tudi dejstvo, da je nekaj časa na tem mestu bila opekarna, saj velik del pročelja krasijo opečni zidaki. Občina Ormož je sred-

Tudi letos se je v program Dnevov vključila galerija Tovarna umetnosti iz Majšperk - Brega. Odprli so razstavo del likovnega dvojca Rosinanca, ki ga sestavljata Robert Lozar in Borko Tepina, pred razstavljenimi deli pa smo lahko prisluhnili poeziji, med drugim škotske pesnice Elenore Livingstone. (Slavko Podbrežnik)

Današnji, zadnji dan festivala Dnevi poezije in vina 2011 izpostavlja slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, ki je eden treh častnih gostov festivala. Okrogla miza o njegovi poeziji z naslovom Je Minotaver Šalamuna požrl in razcefral na koščke? bo ob 11. uri v Ptujski kleti, povezoval jo bo Aleš Šteger.

Med 13. in 15. uro bo na Vrazovem trgu odprto branje, ki ga bo moderiral Boštjan Gorenc - Pižama. Ob 14. uri bo minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju gostil Zasebno branje, na katerem bodo nastopili Fabrizio Dall'Aglio, Nadja Dobnik in Ivan Dobnik. Zbirno mesto je kot običajno petnajst minut prej v domu KULTure. Ob 15. uri bo Peter Vesenjak gostil Zasebno branje v hotelu Mitra. Nastopili bosta Jasmina Topic in Ana Ristovic. Ob 16. uri je gostiteljica Lidij'a Alič. Nastopili bodo UKON, Linn Hansen in Per Bergstrom. Ob 15. uri uri bo v domu KULTure pogovor režiserjev Barbare Zemljič, Nejca Gazvode, Kaje Tokuhisa in Milene Olip s pisateljico Mojco Kumerdej. Povezovalec je Gorazd Trušnovec. Ob 16. uri sledi ogled kratkih filmov Ljubezen je energija in Merica sreče režiserjev Barbare Zemljič in Nejca Gazvode in ob 17. uri Nekakšen sindrom in V roju kresnic Kaje Tokuhisa in Milene Olip, ki so nastali po kratkih zgodbah Mojce Kumerdej. Tudi ta dan bo poskrbljeno za otroke. Ob 15. uri jim bo Andrej Rozman Roza na Vrazovem trgu na Ptuju bral poezijo, Andreja Brulc jim bo pripravila likovno-pesniško delavnico. Ob 17. uri bodo pravljičarji Andreja Babšek, Monika Čermelj, Igor Černe, Zdenka Gajser, Lea Hedl in Robert Kereži pripravili za otroke Zaključno veliko pravljico in malo pesmico. Ob 18. uri bodo v domu KULTure predvajali dokumentarni film Robarja Dorina z naslovom Šalamun v Babilonu. Ob 19.30 bo v domu KULTure Večer z Mio Kačič. Njeno poezijo bodo interpretirali Štefka Drolc, Ivanka Mežan, Iva Zupančič, na violino bo zaigral Vasilij Centrih, režiserka je Barbara Pia Jenič.

Veliko pesniško branje na Vrazovem trgu se prične kot običajno ob 20.30. Nastopili bodo UKON (Švedska), Lukasz Manczyk (Poljska), Tom van de Voorde (Belgija), Ariana Reines (ZDA), Fabrizio dall'Aglio (Italija), Eirikur Orn Nordahl (Islandija) in Tomaž Šalamun (Slovenija). Sledil bo koncert Katalene.

Na sobotnem, zaključnem delu festivala bodo posebno pozornost posvetili tudi vinu. Tako bodo bo 20.30 predstavili Vino večera; sauvignon Gomila kleti P&F Jeruzalem Ormož. Sicer bo mogoče od 16. ure pa tja do polnoči pokusiti izbrana vina kleti P&F Jeruzalem Ormož, Ptujske kleti, PRA-Vino Čurin-Pra-protnik, Dveri Pax, Gaube, Hiša Joannes Protner, MiroVino, Steyer, Valdhuber, Verus in Vino Kupljen Jeruzalem Svetinje.

Po 13. uri bo mogoče na Vrazovem trgu na razprodaji po ugodni ceni kupiti knjige, po 18.30 bo za pogovor o poeziji na voljo Luka Korenčič. (slp)

Danes bo z zaključno prireditvijo na nogometnem igrišču na Vidmu zaprla vrata Zabavna šola nogometa. Mednarodno srečanje osnovnošolcev iz obmejnega slovenskega in hrvaškega območja je bilo letos na sporedu že četrto leto. Dvesto otrok iz Bednje, Višnjice, Lepoglave in Vidma, po sto iz vsake države, se je v torek in sredo družilo, zabavalo ter igralo nogomet v Bednji, nato so se po tradiciji preselili na slovensko stran.

Tabori so nastali na pobudo danske organizacije Cross Cultures, podpira jih norveška nogometna zveza, dotič-nega še občini Videm in Bednje, hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji in zavod za šolstvo.

"Zahvala gre tudi trinajstim trenerjem, ki delo opravljajo prostovoljno. Veliko je priprav, pospravljanja, vsako leto se tudi udeležijo izobraževanja, ki je bilo letos v Daruvarju. V zabavni šoli so v ospredju otroci, ki se igrajo, zabavajo, spoznavajo in ob tem učijo nogometa. Pomembno je, da so počitnice aktivne, mislim pa, da se že naložbe, ki ga plačuje občina, še nekoliko povišal. Naložba je tako v celoti vredna skoraj 4,2 milijona evrov. Glasbena šola Ormož bo s preselitvijo v pristavo pridobila prostorne učilnice, stalno sobo za pihalno godbo in dvorano za koncerte, pokrajinski muzej pa poleg delovnih prostorov za svojo enoto še tri večja razstavišča, prostor za informacijsko in sprejemno pisarno z manjšo knjižnico in sobe za stalne zbirke. Pred pristavo je tudi letni prireditveni prostor, ki bo organizatorjem prireditev nudil še eno možnost za popestritev poletnega dogajanja na prostem.

V Pomurju bo posebna pozornost celotno šolsko leto namenjena tehnični brezhibnosti vozil

Januarja letos je na Goričkem v zgodnjih jutranjih urah s ceste zletel avtobus, ki je prevažal v šolo otroke. Na srečo avtobus ni treščil v bližnjo stanovanjsko hišo, kljub vsemu pa je kar 24 otrok utrpelo lažje poškodbe. In zato bodo pomurski policisti še večjo pozornost kot v preteklih letih namenjali vozilom za prevoz otrok. "Vso šolsko leto, ne samo prve dni septembra, bo več poostrenih nadzorov s poudarkom na tehnični brezhibnosti vseh vozil, s katerimi se opravlja organiziran prevoz otrok v šolo in iz nje. Prav tako bomo izvajali nadzore nad avtobusi in njihovimi vozniki, ki prevažajo otroke na izlete," je na novinarski konferenci pred začetkom novega šolskega leta napovedal policijski inšpektor na Policijski upravi Murska Sobota mag. Srečko Šteiner.

Po podatkih, ki jih je zbral Šteiner, so letos (do 20. avgusta, op. p.) pro-metnovarnostne razmere v Pomurju ugodne. "Ocena temelji na podatku, da se je v tem času zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izidom, v enakem obdobju lani tri, in da je bilo v prome-

V spominskem domu Števana Kuzmi-ča v Puconcih so v četrtek predstavili monografijo in ostala predstavitvena gradiva občine Puconci. Oba projekta v skupni vrednosti okrog 35.000 evrov sta bila izvedena po ukrepih Leader iz Programa sredstev za razvoj podeželja, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenilo Lokalni akcijski skupini (Las) Goričko za leto 2010. Sofinanciral ju je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

V monografiji je na 80 straneh v nakladi 1000 izvodov v slovenščini, angleščini in nemščini - uredil jo je prof. Franci Just s sodelavci, izdalo soboško Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc - v treh delih, uvodnem, kronološkem in geselskem, podrobno in nazorno predstavljen življenjski utrip prebivalcev 23 krajev, zgodovinska, krajinska in duhovna podoba lokalne skupnosti, geografsko-demo-grafska slika, turizem, gospodarstvo, šport in druge oblike življenja in delovanja domačinov. "Take monografije so odraz zrelosti lokalnega okolja, ki se zaveda ne le pomembnosti mate-

Prebujanje zanimanja za pridelavo čaja in širjenje kulture pitje čaja sta glavna cilja in vsebini dveh meddržavnih zaposlitvenih projektov z naslovom Čaj društva za socialno vključenost: Mozaik na naši strani in Agencije za energijo zahodne Štajerske na avstrijski. Rezultate so v četrtek na zaključni prireditvi predstavili na ekosocialni kmetiji Korenika v Ša-lovcih. Za ta namen se je pri nas in v Avstriji usposabljalo po 20 težje zapo-sljivih ljudi za pridelavo čaja, na Gorič-kem je za to veliko primernih površin. Skupaj so tudi razvili dve čajni mešanici, čaj prijateljstva in očiščevalni čaj. Projekt oziroma operacijo v vrednosti 60.000 evrov, ki poteka v obdobju 1. september 2010-31. oktober 2011, sta financirala EU (Evropski sklad za regionalni razvoj) in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. (bž) tnih nesrečah letos 28 oseb hudo poškodovanih, v enakem obdobju lani 36." Kljub ugodnim razmeram pa je Šteiner znova opozoril na prisotnost alkohola pri udeležencih v prometu. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je lani znašal 12,5 odstotka, letos 14,9 odstotka. Še bolj skrb vzbujajoč podatek je, da so policisti v Pomurju letos že zasegli 74 motornih vozil in pridržali kar 367 kršiteljev.

Pomurski policisti bodo tudi prve šolske dni večjo pozornost namenjali prometu ob osnovnih šolah in vrtcih, predvsem bodo budno pazili na obnašanje prvošolcev. "Policisti se zavedamo, kako pomembna je skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske

poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na druge učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani, in potrebujejo kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Prvega septembra bodo naši najmlajši ponovno zakorakali v svet prometa, svet, ki smo ga ustvarili odrasli za odrasle. Za nekatere otroke

rialnega, ampak tudi duhovnega blagostanja ljudi," je menil Just. Prijavitelj in izvajalec projekta je bila občina Pu-conci, partner Razvojni zavod občine Puconci.

Po dvanajstih letih je občina dobila tudi posodobljeno turistično karto v merilu 1 : 25.000, v nakladi 3000 izvodov jo je založil in izdal omenjeni zavod, izdelal pa Geodetski inštitut

Popravek bo to prvič, ko bodo igrače in brezskrbno tekanje po dvorišču zamenjali za šolske torbe in knjige in ko se bodo iz varnega zavetja staršev podali v nov svet, svet, poln izzivov in nevarnosti. Začeli so se srečevati z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnimi jezikom in s pravili vedenja v prometu. Prometna vzgoja predstavlja pred otroka veliko omejitev, ki so vezane predvsem na njegovo gibanje. Odrasli smo s svojim vedenjem in ravnanjem otroku vzor, model za njegovo lastno ravnanje. Še zavedamo se ne, da nas otroci opazujejo, posnemajo in se učijo od nas," je dejal Šteiner.

Policija poudarja, da je varna šolska pot eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. "Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu, in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh," je dodal Šteiner, ki bo skupaj s kolegi v prihodnjih dneh poostreno nadziral hitrosti v bližini osnovnih šol, otroke pa bodo policistom prve dni septembra pomagali varovati na poti v šolo in iz nje člani avtomoto društev, zveze šoferjev in avtomehanikov ter svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Slovenije, med predstavitvenimi gradivi so še publikacijska zloženka o turistični ponudbi puconske občine v nakladi 10.000 izvodov ter ovojna mapa in blok za zapiske v nakladi po 1000 izvodov. Monografija in gradiva so namenjena domačinom in obiskovalcem lokalne skupnosti, ki jo odlikuje sožitje bivanja ljudi različnih veroizpovedi, evangeličanske, katoli-

V Dobrovniku se je v teh dneh začela obnova tamkajšnjega kulturnega doma, več kot trideset let stare in nikoli dokončane zgradbe, ki so jo po besedah tamkajšnjega župana Marjana Kardinarja "v omenjenem obdobju koristili vsi, od Lendave do Hodoša, vzdrževanje objekta pa je bilo prepuščeno takratni krajevni skupnosti in sedanji občini Dobrovnik". Za prvi del obnove stavbe, ki še do danes nima uporabnega dovoljenja, je občina lani na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - gre za program Obnova in razvoj vasi -uspela pridobiti 250 tisoč evrov, sami pa bodo k temu dodali še 116 tisoč evrov. Projekt za celotno obnovo kulturnega doma, za kar bo treba skupno nameniti milijon evrov, je izdelal Atrij Gradbeni inženiring Odranci.

"V prvi fazi so na vrsti predvsem gradbena dela. Gre tako za zamenjavo strehe in strešne izolacije kot tudi za obnovo fasade s toplotno izolacijo ter ureditev okolice, medtem ko bomo v notranjosti objekta sprva popolnoma uredili vse prostore v pritličju," je še pripomnil Kardinar in dodal, da mora izvajalec, Dolinka inženiring Beltinci, delo končati do letošnje zime. (se)

Zavod RS za varstvo narave, Slovensko entomološko društvo Štefana Michieli-ja ter Društvo za preučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije so se v teh dneh pridružili vseevropskemu opazovanju nočnih metuljev. Eden od tovrstnih dogodkov, ki naj bi jih bilo v Sloveniji skupno osem, bo v ponedeljek, 29. avgusta, tudi na Goričkem. Ob lepem vremenu bo zbirališče ob 20.15 pri baru Metuljček na Hodošu. (se)

Prodanih že 5.972 priljubljenih volnenih vzglavnikov. Sedaj ponudba 2 za 1 tudi za naročnike časopisa Večer!

- Ker je ovčja volna poznana po visoki vpojnosti vlage, s čimer poskrbi za suho spalno okolje, ki je primerno tudi za revmatike

- Vzglavnik je priljubljen ravno zaradi svoje vsestranskosti, saj ga lahko mirne volje prepogibate, zvijate, ob tem pa omogoča spanje v vseh položajih.

- Kakovost volnenega vzglavnika potrjuje tudi priznan certifikat kakovosti Woolmark.

Teden starih obrti in običajev, ki so ga na Kozjanski domačiji pripravili že tretjič, naj bi si ogledalo dva tisoč ljudi

Najverjetneje v Dobju ni nikogar, ki danes ne bi vedel, kaj je oglarje-nje, kaj pomeni črna kuhinja, kako je videti s slamo krita streha ... Skrb nad skoraj pozabljenimi opravili in navadami je zadnja leta skupaj z domačimi društvi in posamezniki prevzela tako imenovana Kozjanska domačija. To kmetijo je pred leti pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo skrbno obnovil Bojan Guček. Sestavljena je iz čebelnjaka, kozolca in dveh s slamo kritih kmečkih hiš, od katerih je ena spremenjena v muzej, drugo pa je uredil v apartmaje in gostinski del. Dvorišče te hiše je zadnji teden avgusta namenjeno izključno druženju, prikazu starih obrti in običajev. Tako je že zadnja tri leta. "Takrat me je poklical sedanji župan Franc Le-skovšek in me vprašal, ali bi na naši kmetiji imeli kakšen zanimiv projekt, s katerim bi se lahko občina prijavila na razpis LAS. Začel sem preigravati idejo o nekakšnem etnološkem tednu, in ko sem o tem debatiral s približno tako 'norimi', kot sem jaz, se je rodila zamisel o celotedenskem etnološkem dogajanju," je pojasnil Guček.

Pogojem razpisa bi zadostili že, če bi pripravili en sam etnološki dan. A Guček se je zadeve lotil resno. Vsako leto poskuša s pomočjo posameznikov najti izvirne in zanimive ideje na

V Celju

je dovolj vode

Omejitev pitne vode zaradi suše samo za vodni vir Frankolovo -Kapelica

V Celju je oskrba s pitno vodo normalna. V podjetju Vodovod-kanalizacija VO-KA), ki upravlja z javnim vodovodom na območju Celja, Dobrne, Voj-nika in Štor, pravijo, da morebitnih omejitev oskrbe s pitno vodo ni pričakovati niti v izjemno toplih dneh.

Omejitev pitne vode zaradi suše velja samo za vodni vir Frankolovo

- Kapelica, ker zmogljivost tega vodnega vira ne zadošča za povečano porabo pitne vode v sušnih obdobjih. Omejitev se nanaša na polnjenje bazenov, zalivanje vrtov in pranje avtomobilov.

V primeru okvare na vodovodnem sistemu se lahko v določenem predelu prekine dobava pitne vode do odprave napake. V tem primeru javno podjetje s pomočjo gasilcev zagotovi dobavo pitne vode. Ta voda je za uporabnike brezplačna. Sicer pa so vremenskim nevšečnostim izpostavljeni lokalni vodovodi, ki niso v javnem omrežju, pravijo v podjetju VO-KA. Teh je na celotnem območju registriranih 24, največ v občinah Štore in Vojnik.

Oskrba s kakovostno pitno vodo je iz leta v leto boljša tudi zaradi investicij v sistem oskrbe z vodo. Letos so denimo končali zelo pomembno investicijo v novo vodarno oziroma čistilno napravo za čiščenje pitne vode

- Vodarno Frankolovo. Z njo podjetje zagotavlja nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo v vodovodnem sistemu tudi v času intenzivnih padavin. Vodarno bodo uradno predali namenu septembra. (vve)

IMPERIJI: Vojne pametnih telefonov NA SLEDI: Slika izpod Lastovkinega gnezda POZOR: Svetloba povečuje apetit RAZISKAVA: Ženske postajajo pametnejše

Štimung fest je prireditev, na kateri stavijo na domačo, narodno-zabavno glasbo

Štimung fest so poimenovali novo prireditev, ki jo bo zavod Celeia pripravil prihodnji konec tedna ob Šmartin-skem jezeru. Na travniku ob pešpoti pri Šmartinskem jezeru bodo v soboto in nedeljo gostili številne narodno-za-bavne ansamble, s čimer želijo predstaviti kakovostne glasbenike, ki delujejo na področju narodno-zabav-ne glasbe v Sloveniji. Kot je povedala direktorica omenjenega zavoda Milena Čeko Pungartnik, želijo, da prireditev postane tradicionalna, in hkrati verjamejo, da bo prispevala k prepoznavnosti Celja in Šmartinske-ga jezera. Na dvodnevnem festivalu bo nastopilo 19 ansamblov, v nedeljo se jim bodo pridružili še folkloristi. Kot je povedal Mitja Ocvirk iz Celjske folklorne skupine, bo okoli sto folklori-stov v uri in pol predstavilo slovenske plese od Prekmurja do Primorske, po Štimung festu pa bodo nadaljevali z njihovim tradicionalnim festivalom Od Celja do Žalca.

Na Štimung festu naj ne bi pozabili na ustvarjalne delavnice za otroke, ribiči se bodo dogajanju pridružili s kuhanjem domačega golaža, obiskovalcem bo na voljo kmečka tržnica z različnimi pridelki in polizdelki domačega, slovenskega porekla. Med nastopajočimi organizatorji posebej omenjajo avstrijsko skupino Global Kryner. "Prireditev bomo v soboto začeli okoli 15. ure in jo zaključili okoli 1. ure zjutraj. V nedeljo nadaljujemo ob 15. uri in zaključimo okoli 19. ure. Pri-

Tjaši Oder, mladinski svetovni prvakinji v plavanju na 1500 m prosto, so po vrnitvi iz Lime na Ravnah na Koroškem pripravili množičen in prisrčen sprejem

"Občutki so neopisljivi, nisem še dojela, da imam zlato medaljo okrog vratu," je množici občudovalcev, ki so jo prišli pozdravit na mestni plato, zaupala Tjaša Oder, lastnica novega absolutnega državnega rekorda (16,18:63) in tudi rekorda mladinskih svetovnih prvenstev, ki se je uvrstila tudi v finala na 400 in 800 m prosto. "Ko sem trenerja pred tekmovanjem vprašala, ali sem sposobna doseči medaljo, mi je rekel, da sem zmožna osvojiti bron ali srebro, zlata pa najbrž zaradi hude konkurence ne," je o svojih in pričakovanjih trenerja Gorazda Podržavni-ka povedala 17-letna gimnazijka, ki je doslej na državnih prvenstvih zmagala 48-krat in 13-krat postavila državni rekord, na mladinskih evropskih prvenstvih pa osvojila štiri medalje. Kot je smeje rekla, je osvojene medalje pred leti, ko jih je bilo še manj, ponosno štela, zdaj pa jih ne utegne več. Zlato medaljo z mladinskega svetovnega prvenstva v Peruju bo, kot je dejala, postavila ob srebrne in zlate medalje z evropskih prvenstev za mladince. "Prihodnje leto bi rada odplavala normo za uvrstitev na olimpijske igre," je svoje načrte razkrila članica Plavalnega kluba Fužinar Ravne, ki bo v prihodnje tekmovala v članski konkurenci.

"Končana je plavalna sezona, ki je prinesla ravenskemu plavanju največje uspehe do sedaj, slovenskemu plavanju pa nove razloge za svetlo prihodnost," je ob naštevanju dosežkov mladih športnikov in športnic povzel predsednik ravenskega plavalnega kluba in Plavalne zveze Slovenije Miran Kos. O Tjaši, ki je skupaj s Tamaro Miler, Mojco Sagmeister in plavalko Triglava v štafeti 4 x 200 m prosto zasedla tudi osmo mesto, je dejal, da je zmagala, ker je "delovna, poštena, neizprosno borbena, pogumna in samozavestna", torej trmasta, kot Korošci označijo takšne lastnosti. Poudaril je tudi vlogo odličnih trenerjev, zlasti Gorazda Po-državnika in Matije Medveška: "Ti trenerji morajo biti strokovno odlično usposobljeni, hoditi morajo v korak s časom in slediti razvoju posameznega športa v svetu. Biti morajo tudi odlični vzgojitelji in motivatorji mladine, da je ta pripravljena trdo delati." Kos se je za spodbudo plavalcem zahvalil še sokra-janom, za podporo pa občini, Metalu Ravne, družbi iz skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, in Petrolu Energetiki iz skupine Petrol.

Odrovi in drugim plavalcem so za uspehe čestitali in jim jih zaželeli tudi v prihodnje še župan občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, ki je sla-vljenki izročil listino o priznanju za izjemen športni dosežek, glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik, direktorica Petrola Energetike Mojca Kert Kos, poslanec državnega zbora Miro Petek in predsednik Zveze športnih društev Ravne Miran Klančnik. Kantavtor Milan Kamnik, ki je s Pihalnim orkestrom železarjev Ravne poskrbel za glasbeno popestritev sprejema, večkrat prekinjenega z navdušenim ploskanjem, pa je Tjaši izročil svojo novo zgoščenko Za mušter, rekoč, da je tudi ona Korošcem za mušter (zgled).

"V Sloveniji vsak dan doživi nenadni srčni zastoj približno deset ljudi. Pet oziroma šest jih takoj umre," je državno statistiko o srčnih napadih povzel Peter Kordež iz Koronarnega kluba Mežiške doline, ki si prizadeva za nameščanje avtomatskih defibrilator-jev (AED) na čim več javno dostopnih mestih na Koroškem. Zdaj jih je v regiji 45, razporejenih po vseh treh dolinah. "Prednostna naloga kluba je izobraziti čim več ljudi, da bi poznali ravnanje s tem aparatom in bi lahko človeku v primeru ventrikularne fibrilaci-je tudi pomagali," je dejala Cirila Sle-menik Pušnik, strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline in zdravnica specialistka internistka iz slovenjegraške bolnišnice. Ventriku-larna fibrilacija je abnormalen srčni ritem, ki nastane v stanju nenadnega srčnega zastoja. Kordež poudarja, da je v večini primerov nenadnih srčnih zastojev prisoten še kdo, denimo svojci, očividci, naključni mimoidoči, ki pa največkrat samo pokličejo številko 112 in čakajo na prihod reševalcev. "Pomaga manj kot petina ljudi. Če ne ukrepamo takoj, žrtvi srčnega zastoja po desetih minutah skoraj ni več pomoči. Praviloma so to aktivni, do tedaj zdravi, celo mladi ljudje. Kljub več kot 500 prodanim defibri-latorjem v Sloveniji se edino na Koroškem lahko pohvalimo s kar tremi primeri uspešne uporabe javno dostopnega AED. Vendar aparat sam ne stori ničesar," je dodal Kordež. Nujen je človek, ki je pripravljen uporabiti to preprosto avtomatsko in varno napravo. Ker se pri klubu zavedajo pomena izobraževanja, bo v začetku septembra 120 učencev devetih razredov ravenskih osnovnih šol dobilo priložnost za praktično usposabljanje v temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja pod vodstvom izkušenih zdravstvenih delavcev. Kot pravi Slemenik Pušnikova, so se odločili za širši pristop in na usposabljanje povabili še družinske člane učencev devetih razredov osnovnih šol Prežihovega Voranca in koroških jeklarjev z Raven na Koroškem. Slednji se bodo prav tako seznanili s temeljnimi postopki oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja na 60 lutkah. Ob svetovnem dnevu prve pomoči se bodo devetošolci naučili kakovostne masaže prsnega koša pri odrasli osebi. "Dejstvo je, da so to otroci generacije staršev, ki prihaja v najbolj tvegana leta za srčni zastoj. Slednji praviloma udari kot strela z jasnega in prizadene do takrat zdrave moške od 40. do 75. leta starosti, vendar se zadnja leta pojavljajo primeri v starosti 30, 32, 36 let. Tudi ženske so del te statistike, a res redkeje," je dodal Kordež. Smernice Evropskega združenja za reanima-cijo priporočajo učenje že v osnovnih šolah, s kontinuiranim izobraževanjem skozi leta šolanja. Podobno akcijo načrtujejo še v Mežici.

Projekt AED rešuje življenja delno financira EU, v sklopu projekta bodo namestili štiri nove AED, v vsaki občini Mežiške doline po enega.

Če ne ukrepamo takoj, žrtvi srčnega zastoja po desetih minutah skoraj ni več pomoči. Koroške osnovnošolce so člani Koronarnega kluba Mežiške doline seznanjali s temeljnimi postopki oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja. (Karin Potočnik)

V vročinskem valu, ki je zajel tudi kraje med Uršljo goro, Peco in Pohorjem, so srčni bolniki seveda bolj ogroženi, zato je znanje in volja uporabiti napravo za oživljanje v teh dneh še bolj potrebno. Zdravnica je izpostavila, da je med vzroki več nenadnih smrti de-hidracija, zato spodbuja ljudi k pitju vode. Da bi bilo nenadnih srčnih dogodkov v tem tednu na Koroškem več kot običajno, pa ni potrdil predstojnik

V sklopu prireditev Koroškega kulturnega poletja je izzvenel že drugi v nizu koncertov Jazz v grajskem parku na Ravnah na Koroškem. Z lastnimi priredbami skladb različnih glasbenih zvrsti se je predstavila tolkalna skupina Stick Control, ki jo sestavljajo Dmitrij Averjanov, Bruno Domiter, Andrej Hočevar, Grega Gorenšek in Vid Jamnik, nastopili pa so tudi mladi TolkASI iz Gornje Radgone.

Septembra se začne peta sezona programa Jazz Ravne. Prvi koncert, 29. septembra, bo poklon legendam jazza Louisu Armstrongu, Johnu Coltra-nej'u in Milesu Davisu, nastopili bodo Žan Plohl (pozavna), Matej' Mirnik (tenor), Tilen Čepin (trobenta), Aljaž Dobnik (trobenta), Filip Dihpol (rog) in Oskar Kolar (bas). V sezoni 2011/12 se bodo zvrstili še koncerti skupin Karlheinz Miklin double trio, The Bluesbreakers, Big band RTV Slovenija, Artur Dutkiewicz trio, Jazzoo in najboljše mlade danske jazz zasedbe, predstavili bodo tudi lastno produkcijo slovenskih in avstrijskih glasbenikov z naslovom New York New York. Poleg občine Ravne na Koroškem, Koroškega zavoda za kulturo, KMKC Kompleks in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije so jazz abonma podprla tudi konzularna predstavništva Avstrije, Danske in Poljske, poleg njih pa še večina starih in nekaj novih sponzorjev. Kmalu bo izšla tudi zgoščenka s posnetki prvega koroškega etno-jazz projekta Zbudimo kralja Ma-tjazza. (ačk)

Odmevi # (vps 6.25) Zgodbe iz školjke: Iz popotne torbe: Zgodovina (vps 7.15) Trdoglavček, lutkovna predstava # (vps 7.35)

Poletna noč: 80 let Mojmirja Sepeta, posnetek koncerta (vps 20.00) Naravni parki Slovenije: Krajinski park Mura, dok. # (vps 21.40) Poročila, šport, vreme, kultura

22.55 t Česar nihče ne ve, danski film, 2008 (Anders W. Berthelsen), pon. (vps 22.50) 0.30 Slovenski magazin:

Gornja Štajerska (vps 0.30) 0.55 Dnevnik, pon. # (vps 0.55) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji

kvalifikacije, posnetek iz Francorc-hampsa (vps 14.55) 20.00 Romy, nemška drama, 2009 (Jessica

2008, 13/13 (vps 22.45) 23.15 Brane Rončel izza odra, pon. (vps 23.15) 1.20 Zabavni infokanal.

Lansko leto je praznoval okrogli jubilej legendarni slovenski glasbenik, skladatelj, aranžer, pianist in trobentač Mojmir Sepe. V ljubljanskih Križankah so ob spremljavi velikega orkestra RTV Slovenija njegove največje uspešnice, kot so S teboj, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč ... zapeli Elda Viler, Oto Pestner, Alenka Godec, Nuša Derenda, Darja Švajger, Nuška Drašček, Eva Hren ...

resničnostna serija 12.05 Oprah show, pon 12.55 Preko roba, ameriški triler, 2004

gleška drama, 2011 (Camilla Luddington) 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vreme 19.00 24UR

avstralsko-ameriški akcijski film, 2006 (Brandon Routh) 22.45 Ljubim te na smrt, ameriška

komedija, 1990 (Kevin Kline) 0.35 Nevidni, kanadsko-ameriški akcijski film, 2001 (Billy Zane)

Skodrana Suzi je sanjski film od začetka do konca, čeprav se dogaja v pravi resničnosti. Bill Dancer s svojo posvojeno devetletno hčerko Sue potuje po ameriških cestah in tu pa tam zasluži kak dolar za hrano. Tako nekega dne Billa nesrečno zadane avto lepe in bogate chicaške odvetnice Grey Ellison. Bill in Sue odvetnici zlezeta v srce, to pa ni všeč njenemu zadrgnjenemu in vzvišenemu zaročencu.

resničnostna serija 9.00 Hannah Montana, 25. del 9.25 Družina za umret, 15. del 9.55 Dokler naju smrt ne loči, 7. del 10.20 Starševske norčije, 5. del ameriške

ameriško-italijanska akcijska komedija, 1993 (Michael Winslow) 12.20 Čarovnije Crissa Angela, ameriška

dokumentarna serija 12.50 Živine, 6. del ameriške nanizanke 13.35 Faktor strahu UK, angleška

tu!, ameriška resničnostna serija 18.00 Dokler naju smrt ne loči, 7. del ameriške humoristične nanizanke 18.30 Pazi, kamera! 19.05 ŠKL

7.55 Očka na prevzgoji, 7. del 8.20 Freddie, 19. del 8.45 Smallville, 6. del 9.30 Modni oblikovalci Heidi Klum, resničnostni šov, pon., 8. del 10.20 Modni oblikovalci Heidi Klum, pon., 9. del

skrivnosti, razvedrilna oddaja, 7. del 13.40 Pa sem te!, resničnostni šov, 22. del 14.05 Newyorška elita, serija, sezona, 6. del

15.05 Modeli d. d., nadaljevanka, 25. del 16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 9. del 17.05 Glee, glasbena komična serija, 16. del 18.00 Slovenski top model, resničnostni

2005 (Ray Liotta) 21.50 Obkrožen z mrtvimi, serija, 6. del 22.50 Po sledeh prihodnosti, akcijska

serija, 18. del 23.40 Bedna ljubezen, ameriška komedija, 1999 (French Stewart) 1.30 Survivor: Neverjetno preživetje,

pustolovski resničnostni šov, 2. del 2.25 Slovenski top model, pon., 13. del 3.25 VIP Nočna izmena.

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 9.00 Hrana in vino, pon; 10.00 Novice TV Maribor; 10.10 Odmevi TVS; 10.50 Skozi čas; 11.00 Novice TV Maribor, pon; 11.10 Glasba za vas; 12.00 Novice TV Maribor, pon; 12.10 Kronike regij VTV; 12.40 Ptujska kronika; 13.00 Poročila TVS; 13.20 Ljudje in zemlja, pon; 14.10 Orientalski Maroko, dok; 15.10 Miš maš; 15.55 O živalih in ljudeh; 16.10 Sobotno popoldne; 17.20 Na vrtu; 17.45 Sobotno popoldne; 18.30 Preglednik TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00 Čudežna polja; 19.25 Kvintet bratov Zupan; 20.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka, 6/15; 20.45 Laos - biser Azije, dok; 21.30 Preglednik TV Maribor, pon; 21.55 V dobri družbi, pon; 22.55 SP v atletiki, posnetek; 0.50 Informativni program TVS; 1.15 Poletna scena, posnetek; 1.45 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 ZA zdravje; 8.30 TV prodajno okno; 9.00 Cecil in Pepo odkrivata olimpijske igre 9.15 Od besede do besede 9.30 TV prodajno okno; 10.00 Utrip tedna: Kronika; 10.30 Kaj povzroča bolezen: Škandal s pokvarjenim mesom; 11.00 TV prodajno okno; 11.30 Zelena bratovščina; 12.00 Modro; 12.30 Monitor; 13.00 Kasaške dirke; 14.00 TV prodajno okno; 14.30 Kvinton, posnetek koncerta; 16.00 TV prodajno okno; 16.30 Veliko platno; 17.30 TV prodajno okno; 18.00 Kaj povzroča bolezen: Škandal s pokvarjenim mesom; 18.30 Utrip tedna: Kronika; 19.00 Zgodovinski dogodki, 15. del; 19.30 Videomix; 20.00 Z Mojco po domače, narodno zabavna oddaja; 21.00 Bizarno aktualno, satirična oddaja; 21.15 Dokumentarci: Medijski angažma mladih; 21.45 Pod gladino, ameriška grozljivka; 23.35 Utrip tedna: Kronika; 0.05 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 Tv prodaja; 8.00 Netko Tivi z Natašo; 11.00 Hrana in vino; 12.00 Najverjetnejši vzrok, dok; 13.00 Od šivan-ke do slona, tv prodaja; 15.00 Poročevalec, pon; 16.00 Razkrito, dok; 16.30 Mednarodno oko, pon; 16.55 Doku tv: Nelson Mandela, dok; 17.50 Pogovor tedna: mediacija, pon; 18.50 Sobotni večer z risankami; 20.00 Poletne melodije, narod-nozabavna oddaja iz Mozirskega gaja; 21.40 Neskončnost, biografska drama, 1996 (Matthew Broderick); 23.35 Arhiv zločinov, dok; 0.25 Napad na policijsko postajo 13, drama, 1976 (Austin Stoker); 2.00 Poletne melodije, pon.

Hrana in vino; 10.45 Sredi zvezd: skupina Vocalica, posnetek koncerta; 12.05 Videospot dneva; 12.10 Videostrani, obvestila; 19.00 Tiho - tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje; 19.20 Lahko noč, otroci!: Košastka Katka; 19.40 Videospot dneva; 19.45 Videostrani, obvestila; 20.00 Novice tega tedna; 20.25 Bon Jovi: The crush tour, posnetek koncerta; 22.10 Videospot dneva; 22.15 Po svetu s svetniškim maršem: MePZ Gorenje; 22.35 Jutranji pogovori; 0.10 Videospot dneva; 0.15 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativni kažipot; 13.00 Spletna TV Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije; 14.00 Pozdrav Prekmurcem in Prlekom, pon; 18.45 Pomurski tednik; 19.25 Aktualno, pon; 20.15 Polka in majolka, oddaja z narod-no-zabavno glasbo; 21.15 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes; 18.30 Bepillanto - vpogled; 19.00 Asov magazin; 20.00 Gnes; 20.30 Bepil-lanto - vpogled, magazin; 21.00 Ujemi sanje, glasbena oddaja; 22.00 Pom - info.;

POP BRIO ■ 7.40 Glasbeni mozaik; 10.55 TV prodaja; 11.10 Pat, na pomoč!, resničnostna serija; 12.25 Nogometna mama, ameriška komedija, 2008 (Emily Osment); 14.00 Izgubljeno dekle, pon. 2. dela; 14.50 Kuharski mojster, ameriška resničnostna serija; 15.40 Čista hiša, ameriška resničnostna serija; 16.25 Desig-nerska devetka, ameriška resničnostna serija; 17.15 Urgenca, 4. del ameriške nanizanke; 18.05 Zgodbe Toma in Jerr-yja, risana serija; 18.30 Radovedni George, risana serija; 19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 Rizzoli in Isles, 6. del ameriške nanizanke; 20.55 Brez sledu, 19. del ameriške nanizanke; 21.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. del ameriške nanizanke; 22.45 Odpuščena krivda, ameriška drama, 2001 (Meredith Baxter); 0.20 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 8.10 Hrvaška kronika BiH; 8.25 Obleganje na Rdeči reki, vestern, 1954 (Van Johnson); 9.55 Novice iz kulture; 10.10 Hišni ljubljenčki; 10.45 Gorski Kotar: Goranska jutra, dok; 11.15 Normalno življenje, magazin; 12.00 Poročila; 12.15 TV koledar; 12.30 Prizma, magazin; 13.15 Capri, serija; 14.10 Ekume-na, magazin; 14.55 Jedilniki izgubljenega časa; 15.15 Anastazija, drama, 1956 (Yul

Brynner); 17.00 Poročila; 17.10 Novice iz znanosti; 17.15 Alpe Donava Jadran, magazin; 17.45 Lewis, serija; 19.15 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Capri, serija; 21.05 102 dalmatinca, komedija, 2000 (Glenn Close); 22.50 Poročila; 23.10 Novice iz kulture; 23.20 Otok, akcijski film, 2005 (Scarlett Johansson); 1.30 Siriana, drama, 2005 (George Clooney); 3.35 Obleganje na Rdeči reki, vestern, 1954.

HTV 2 ■ 8.00 Program za otroke; 9.30 Mojstri godci: koncert v Požegi (2); 10.00 Športne igre mladih; 10.15 Niti da niti ne; 11.15 Simon v oblakih, film za otroke, 1990; 12.35 Doktor Doolittle 2, komedija, 2001 (Eddie Murphy); 14.00 KS avtomagazin; 14.30 14. šibeniški festival, posnetek; 16.00 4 stene; 16.35 Na koncu poti, drama; 17.35 Božanske skrivnosti, komedija, 2002 (Sandra Bullock); 19.25 Garaža; 20.00 Pogled z neba, dok; 21.00 Nick Cave - BBC4 Session; 22.00 Atletika, SP, posnetek; 22.40 Mamiutka, serija; 23.30 Mamutka, serija; 0.20 Čas je za jazz;

AVSTRIJA 1 ■ 8.00 Otroški program; 12.20 Parker Lewis, serija; 12.40 Vsi sovražijo Chrisa, serija; 13.05 90210, serija; 13.45 Formula 1, VN Belgije, novice; 13.55 Formula 1, VN Belgije, prenos; 15.30 Rita zažiga, serija; 15.50 Neporočeni Gary, serija; 16.15 Kako sem spoznal vajino mamo, serija; 16.35 Veliki pokovci, serija; 16.55 Veliki pokovci, serija; 17.15 Glavca, serija; 17.40 Simpsonovi, risanka; 18.00 Simpsonovi, risanka; 18.25 Newton, magazin; 18.55 Mladi zdravniki, serija; 19.20 Mladi zdravniki, serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Divjaka, komedija, 2007 (John Travolta); 21.45 Čas v sliki; 21.55 Nogometna arena; 22.15 Podli fantje, akcijska komedija, 1994 (Will Smith); 0.05 Ostani, triler, 2004 (Ewan McGregor).

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Policisti iz Rosenheima, serija; 9.45 Hannerl, komedija, 1952 (Johanna Matz);

II.25 Moški na njeni strani, komedija, 2008 (Stefanie Stappenbeck); 13.00 Čas v sliki; 13.10 Pogledi s strani; 13.30 Brez poljubov ne lezi spat, komedija, 1936 (Liane Haid); 14.55 Grajski hotel Orth, serija; 15.40 Na poti po Avstriji; 16.05 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve, dok; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Harryjeve najljubše koče, dok; 17.30 Družinska odvetnica, serija; 18.20 Bingo; 19.00 Zvezna dežela danes;

19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15 Divji valovi, drama, 2011 (Henriette Richter-Röhl); 21.45 Čas v sliki; 21.50 Policaj iz Tolza: V dobrih rokah, kriminalka, 1997 (Ottfried Fischer); 23.25 Komisar Rex, serija; 0.15 Komisar Rex, serija.

MADŽARSKA 1 ■ 9.00 Zmigaj se; 9.25 Za otroke in mlade; 11.30 In sedaj Buday; 12.01 Poročila. Vreme; 12.01 Poročila; 12.05 Zvezde, zab. odd; 12.55 Budimpešta; 13.25 Delta; 13.55 Madžarska, tur. magazin; 14.25 Odpleši svoje sanje, am. rom. drama; 16.10 Zgodovina Madžarske; 16.40 Kako je bilo?; 18.20 Sandor Matyas, madž. nad; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.10 Luxor show, Loto in Joker; 21.00 Umazana prevaranta, am. kom; 22.50 Poročila. Šport; 23.05 Koncert Zsuz-se Koncz.;

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Glavni trg Sarospatak in okolica 09.35 Zmajevo srce; 10.05 Od Afrodite do Zevsa; 10.30 Milijon in pol korakov po Madžarski, madž. doku. nad; 11.10 Skrivnostni kraji; 11.30 Ribolov; 12.02 Portret - Laszlo Lajhta; 12.25 Cirkuški leksikon; 13.05 Zaltifest; 13.30 Na poti Italija; 14.50 Koncert Roy in Adam Narodne svetinje; 15.40 Celtic Thunder, ir. film; 16.35 Rozsa Sandor, madž. nad; 17.25 Voyager, it. nad; 17.55 Zdravstvo v Evropi, doku. odd; 18.40 Risanka; 19.05 Komisar Montalbano, it. krimi. nad; 20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30 McLeodove hčere, avstral. nan; 21.15 Večni ansambel Jeno Locsei; 22.10 V tujčevi podzavesti, am. krimi. film; 0.00 Odpleši svoje sanje, am. rom. drama.

SPORTKLUB ■ 7.15 Nogomet, ukrajinska liga: Metalurg - Oleksandria, pon; 9.35 Magazinska oddaja: Mobil 1 The Grid, pon; 10.05 Nogomet, nizozemska liga: Ajax - Vitesse, pon; 11.55 Nogomet, Premier liga: Napoved kroga, pon; 13.00 Nogomet, Premier liga: Aston Villa - Wolverhampton, v živo; 15.00 Magazinska oddaja: Trans World Sport; 15.55 Nogomet, Premier liga: Blackburn - Everton, v živo; 17.55 Nogometna oddaja: Premier League World, pon; 18.25 Nogomet, Premier liga: Liverpool - Bolton, v živo; 20.30 Nogomet, Premier liga: Chelsea - Norwich City, prvič; 22.20 Motociklizem, Speedway SP: Torun, prvič.

SPORTKLUB+ ■ 8.00 Nogomet, belgijska liga: Standard Liege - Kortrijk; 10.00 Telemarketing; 11.00 Nogomet, ukrajin-ska liga: Metalurg - Oleksandria; 13.00 Magazinska oddaja: Futbol Mundial; 13.30 Nogomet, Premier liga: Wigan - QPR; 15.30 Nogomet, Premier liga: Napoved kroga; 16.00 Nogomet, Premier liga: Swansea - Sunderland; 17.45 Nogomet, švicarska liga: Grasshoppers - Luzern; 19.45 Nogomet, nizozemska liga: Twente - Venlo; 21.45 Nogomet, Premier liga: Liverpool - Bolton; 23.30 Nogomet, Premier liga: Chelsea - Norwich City.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Nogomet: Campeonato Brasileiro, Internacional - Flamengo; 9.25 Top Shop; 9.55 Formula 1: GP Racing, 120. oddaja; 10.25 Nogomet: Primera Division, Napoved kroga; 10.55 Odbojka: Velika nagrada, Polfinale; 12.55 Top Shop; 13.25 Odbojka: Velika nagrada, Polfinale; 15.30 Nogomet: Serie A, Pregled sezone; 16.00 Kajak - kanu: ICF Svetovni pokal, Praga; 16.30 Nogomet: Oddaja o drugi nogometni ligi, 3. oddaja; 17.00 Nogomet: Arsenalov svet, 47. oddaja; 17.25 Magazin: Odštevanje do Londona, 83. oddaja; 17.55 Nogomet: Prva liga, Celje -Triglav; 20.05 Formula 1: GP Racing, 120. oddaja; 20.40 Nogomet: Serie A, Cagliari - Milan; 22.55 Nogomet: Campeonato Brasileiro, Fluminense - Botafogo.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Motokros. MX2: VN Velike Britanije, prva dirka, pon; 9.00 Motokros. MX2: VN Velike Britanije, druga dirka, pon; 10.30 Tenis. ATP magazin: 55. oddaja, pon; 11.00 Nogomet. Global Football: 264. oddaja, pon; 11.30 Ekstremni športi. World of Free Sports: 184. oddaja: Al Ain Aerobatic Show 2011, pon; 12.00 Avtomoto šport. Motor World: 221. oddaja, pon; 13.00 Nogomet. Najboljše tekme sezone: Serie A: Udinese - Milan, pon; 15.30 Košarka. Najboljše tekme sezone: NLB liga: Budučnost - Olimpija, pon; 17.20 Nogomet. Serie A: Pregled sezone, pon; 17.55 Nogomet. Serie A: Siena - Fioren-tina, prenos; 19.55 Nogomet. Primera Division: Valencia - Racing, prenos; 22.00 Nogomet. MLS: Seattle Sounders - Columbus Crew, prenos.

8.30 Atletika, posnetek; 10.00 Tenis, posnetek; 10.30 Smučarski skoki, prenos; 11.00 Smučarski skoki, prenos; 12.45 Atletika, prenos; 16.00 Kolesarstvo, prenos; 17.45 Atletika, posnetek; 19.00 Biljard, prenos; 23.00 Avtomobilizem, posnetek; 23.30 Tenis, prenos; 0.45 Atletika, posnetek.

9.35 Kuhanje? Otročje lahko!: Štruca z olivami in šunko, risanka # (vps 9.35)

(vps 11.25) 12.00 Ljudje in zemlja # (vps 12.00) 13.00 Poročila, šport, vreme # 13.15 Graška gora poje in igra 2011,

t Mozart in kit, ameriška romantična komedija, 2005 (Josh Hartnett) (vps 15.25) Poročila, šport, vreme # Poti z vzhoda: V Evropo, dok. (vps 17.15)

Cvetje v jeseni, slovenska drama, 1973 (Polde Bibič) # (vps 20.00) Družinske zgodbe: Družinski krog pokojnega pisatelja Leopolda Suhodolčana # (vps 21.55) Poročila, šport, vreme, kultura # Kennedyjevi možgani, nemška mini serija, 2., zadnji del, 2009, pon. (vps 23.25)

8.30 Razkrita govorica plesa: Akademska foklorna skupina France Marolt, 1/4 (vps 8.30) 9.00 Velikani našega časa: Poklon

(vps 9.30) 10.25 Žuželke, dok. # (vps 10.25) 10.55 Atletika: SP, prenos iz Daeguja (vps 10.55)

(vps 16.05) 16.35 Šport (vps 16.35) 18.00 Veslanje: SP, reportaža z Bleda (vps 18.00)

Olimpija, prenos iz Maribora 20.50 Žrebanje Lota (vps 20.50) 21.00 Največja avtomobilska dirka na svetu, dok., 2., zadnji del (vps 21.00) 21.50 Daulagiri, dok. # (vps 21.45) 22.40 Bilo je... (vps 22.35) 23.35 V glavi, kratki igrani film, 1986 23.55 Kaj bi še rad?, kratki igrani film,

Med priletnim advokatom Janezom, ki pride na oddih k svojemu sorodniku Presečniku, in Presečnikovo hčerko Meto se vname ljubezen. Njuni sprehodi po naravi napravijo svoje in ko se Janez vrne nazaj v mesto nikakor ne more pozabiti Mete, čeprav se zaveda razlike v letih. Sklene, da bo kupil kmetijo blizu Presečnikovih in očeta zaprosil za Metino roko. Za Metino srce je uresničena ljubezen usodna.

Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje, ameriški akcijski film, 2008 (Harrison Ford)

Charlie Simms je študent, ki se preživlja s priložnostnimi deli. Tako bo čez praznike skrbel za zagrenjenega, razdražljivega in slepega vojaškega polkovnika Franka Sladea. Sliši se dokaj enostavno, meni Charlie, vendar se stvar obrne v pravo pustolovščino. Polkovnik si nenadoma zaželi obiskati New York in Charlieju ne preostane drugega, kot da odpotuje z njim. Velemesto na oba naredi velik vtis.

humoristične nanizanke 9.40 Dokler naju smrt ne loči, 8. del ameriške humoristične nanizanke 10.05 Starševske norčije, 6. del ameriške

humoristične nanizanke 10.30 Popotovanje v središče Zemlje, ameriško-kanadski pustolovski film, 2008 (Ricky Schroder) 12.05 Čarovnije Crissa Angela, ameriška

dokumentarna serija 12.55 Živine, 7. del ameriške nanizanke 13.40 Ples Magic of the Dance, plesna predstava

7.55 Očka na prevzgoji, 8. del 8.20 Freddie, 20. del 8.45 Smallville, 7. del 9.30 Slovenski top model, pon., 13. del 10.30 Andre, ameriški družinski pustolovski

skrivnosti, razvedrilna oddaja, 8. del 13.40 Pa sem te!, resničnostni šov, 23. del 14.10 Newyorška elita, serija, 7. del 15.10 Modeli d. d., nadaljevanka, 26. del 16.05 Vse za ples, resničnostni šov, 10. del 17.05 Glee, glasbena komična serija, 17. del 18.00 Pisarna, pon., 9. del 18.30 Navigator karavaning, popotniška

razvedrilna oddaja, 16. del 19.30 Načrtno po pomoti, humoristična serija, 9. del

pustolovski film, 2005 (Peter Fonda) 21.40 Prava kri, serija, 8. del 22.45 Po sledeh prihodnosti, akcijska

serija, 19. del 23.40 Okuženi človek, ameriško-britanski triler, 2000 (William Hurt) 1.25 Survivor: Neverjetno preživetje,

TV Maribor ■ 7.00 Video strani; 9.00 Miš maš; 9.40 Slovenski utrinki; 10.10 Mladinska oddaja VTV; 10.50 Skozi čas; 11.00 Hrana in vino; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila TVS; 13.15 Mura-raba; 13.45 SP v atletiki, posnetek; 15.05 Posebna ponudba; 15.35 Spoznajmose. com; 16.25 Horizont; 16.55 Dober večer; 17.45 O živalih in ljudeh; 18.05 Na vrtu; 18.30 Preglednik TV Maribor; 18.50 Skozi čas; 19.00 Toti video festival; 20.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem; 20.55 Nedeljske reportaže - oživljena glasbena dediščina; 21.30 Preglednik TV Maribor, pon; 21.55 Nogomet, tekma prve lige, Maribor - Olimpija, posnetek; 23.55 Informativni program TVS; 0.20 Poletna scena, posnetek.

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Duhovna misel; 8.15 Cecil in Pepo odkrivata olimpijske igre; 8.30 TV prodajno okno; 9.00 Zelena bratovščina; 9.30 TV prodajno okno; 10.00 Veliko platno; 11.00 TV prodajno okno; 11.30 Modro; 12.00 Z Mojco po domače; 13.00 Kasaške dirke; 14.00 TV prodajno okno; 14.30 Kuhinjica; 15.30 Dokumentarci: Medijski angažma mladih; 16.00 TV prodajno okno; 16.30 Bogati in slavni, 16. del; 17.00 TV prodajno okno; 17.30 Duhovna misel; 17.45 Bizarno aktualno; 18.00 Utrip tedna: Kronika; 18.30 Štiri tačke; 19.00 Nori rekordi, 26. del; 19.30 Videomix; 20.00 Belin - oddaja o ljubiteljski umetnosti, predstava Kako smo ljubili tovariša Tita; 22.00 Duhovna misel; 22.15 Veliko platno; 23.15 V živo z Živo: Nude, posnetek koncerta; 0.15 Utrip tedna: Kronika; 0.45 RTS Portal.;

NET TV ■ 7.30 Tv prodaja; 8.00 Net-ko Tivi z Natašo; 11.00 Hrana in vino, pon; 12.00 Moč na morju, dok; 13.00 Od šivanke do slona, tv prodaja; 15.00 Narava zdravi, pon; 16.30 Poletne melodije, pon; 18.10 Studio 5, pon; 19.10 Nedeljski večer z risankami; 20.00 Najverjetnejši vzrok, dok; 20.55 Prometni policist, drama, 1991 (Roberto Sosa), pon; 23.35 Poročevalec, dok. pon; 0.30 Doku tv: Nelson Mandela, dok; 1.25 Jet boy, drama, 2001 (Branden Nadon); 3.05 Najverjetnejši vzrok, dok.

VTV ■ 9.00 Tiho - tukaj beremo, gledališka predstava Vrtca Velenje; 9.20 Lahko noč, otroci!: Košastka Katka; 9.45 Pikin studio 7, reportaža; 10.20 1951. VTV magazin; 10.40 Kultura; 10.45 Popotniške razglednice: Mehika; 11.45 Policijski orkester in trio Eroika, posnetek koncerta; 12.55 Naj viža, pon; 14.15 Hrana in vino; 15.05 Videostrani, obvestila; 19.00 Modri Jan: Varčna in varna uporaba elektrike; 19.30 Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje; 19.50 Vabimo k ogledu; 19.55 Pop corn, glasbena oddaja: Res Nullius; 20.55 Jutranji pogovori; 22.25 Prvih 15 let, koncert orkestra Roberta Goličnika, 1. del; 23.25 Gospodarstveniki: Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin; 0.20 Videostrani, obvestila.

TV IDEA ■ 7.30 Pomurski informativni kažipot; 9.00 Otroški direndaj; 9.30 Kasaške dirke, pon; 10.30 Hrana in vino; 11.30 Pozdrav jeseni v Šprincu, reportaža; 12.00 Iz pomurskih občin: Občina Beltinci; 12.30 Iz našega studia: Radgonski ekran; 13.00 Mozaik; 13.30 Intervju; 14.00 Liga malega nogometa občine Puconci, posnetek; 15.10 Stube: domače; 16.05 Stube: tuje; 17.00 Pomurski tednik; 17.40 Aktualno, pon. tedenskih oddaj; 18.30 Tedenski pregled Ptujske kronike; 19.00 Polka in majolka; 20.00 Pomurski informativni kažipot.;

Teden ob muri; 9.35 Pregled dogodkov - ponedeljek; 10.15 Pregled dogodkov torek; 11.00 Pregled dogodkov - sreda; 11.40 Pregled dogodkov - četrtek; 12.25 Pregled dogodkov petek; 13.00 Ujemi sanje; 14.00 Pom-info.;

POP BRIO ■ 7.30 Glasbeni mozaik; 10.45 TV prodaja; 11.00 Pat, na pomoč!, resničnostna serija; 11.45 Moževo dvojno življenje, ameriška drama, 2001 (Margaret Colin); 13.20 Rizzoli in Isles, pon. 6. dela;„ 14.00 Brez sledu, pon. 19. dela; 14.50 Čista hiša, ameriška resničnostna serija; 15.40 Designerska devetka, ameriška resničnostna serija; 16.45 Kako umazana je vaša hiša?, angleška resničnostna serija; 17.15 Urgenca, 5. del ameriške nanizanke; 18.05 Zgodbe Toma in Jerryja, risana serija; 18.30 Radovedni George, risana serija; 19.00 Glasbeni mozaik; 20.00 Rizzoli in Isles, 7. del ameriške nanizanke; 20.55 Brez sledu, 20. del ameriške nanizanke; 21.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. del ameriške nanizanke; 22.45 Osamljeni jezdec, ameriški vestern, 2008 (Lou Diamond Phillips); 0.15 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.15 Mala TV; 8.10 Program za otroke; 9.55 Poročila; 10.05 Poirot, serija; 11.35 Manjšinski mozaik; 12.00 Poročila; 12.15 TV koledar; 12.30 Sadovi zemlje; 13.25 Reka - morje; 14.00 Apo-kalipsa, dok; 15.05 Mir in dobrota; 15.40 Poročila; 15.50 Vredno tveganje, drama, 2008 (Muriel Baumeister); 17.20 Skrivno življenje primatov, dok; 18.15 Po lepi naši: Pleternica (1); 19.15 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.10 Veliko mesto, serija; 21.30 Jadranske igre, razvedrilna oddaja; 23.25 Poročila; 23.40 Novice iz kulture; 23.50 Gospodična Marple: Razbito ogledalo, kriminalka, 2010 (Julia McKenzie); 1.25 Ponovitve.;

HTV 2 ■ 8.20 Orkester mladih Evropske unije (2); 9.05 Tretji mož, triler, 1949 (Orson Welles); 10.45 Biblija; 10.55 Maša, prenos iz Zagreba; 12.00 Dvojne težave, komedija, 1993 (Cloris Leachman); 13.30 Sevdah v Lisinskem '11, posnetek; 15.40 Galileo Galilei - glasnik zvezd, dok; 16.55 Magazin nogometne Lige prvakov; 17.25 Vesoljski kavboji, pustolovski film, 2000 (Clint Eastwood); 19.30 Garaža; 20.05 Cimarron, vestern, 1960 (Glenn Ford); 22.30 Atletika, SP, posnetek; 23.15 Športna reportaža; 23.30 Gospod Majestyk, akcijski film, 1974 (Charles Bronson); 0.10 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 7.30 Otroški program; 10.05 Sam proti času, serija; 10.30 Teen Buzz, serija; 10.55 Big Time Rush, serija; 11.15 Glavca, serija; 11.45 Športni pregled; 12.15 Drive, magazin; 12.45 Formu-al 1, VN Belgije, novice; 13.25 Formula

I, VN Belgije, prenos; 15.45 Nogomet, prenos; 18.00 Nogometna^ arena; 18.40 Kobra 11, serija; 19.30 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki; 20.15 Transformerji 2: Maščevanje padlih, akcijski film, 2009 (Shia LaBeouf); 22.30 Čas v sliki; 22.45 Na kraju zločina: Miami, serija; 23.25 Preiskovalci na delu, serija; 0.10 Monk, serija.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Aviso, magazin; 9.35 Paul Cézanne in Provansa, dok; 10.35 Reke užitkov, dok;

II.00 Čas v sliki; 11.05 Srečni konec ob Atterseeju, komedija, 1964 (Gunther Philipp); 12.30 Orientacija; 13.00 Čas v sliki; 13.05 Panorama; 13.30 Tuja domovina, dok; 14.00 Loriot - spomin, dok; 14.25 Odipussi, komedija, 1988 (Loriot); 15.50 Za živali, dok; 16.10 Najlepši angleški vrtovi,_dok; 16.35 Doživetje Avstrija, dok; 17.00 Čas v sliki; 17.05 Sveže postreženo, dok; 17.50 Poštna loterija; 18.25 Podobe Avstrije; 19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki; 20.05 Pogledi s strani; 20.15 Kraj zločina: Plačilo dela, kriminalka, 2011 (Harald Krassnitzer); 21.50 Čas v sliki; 21.55 Zgodbe za vsakdan, dok; 22.45 Živalska ljubezen, dok; 0.30 Aviso, magazin; 1.00 Poglej me, komična drama, 2004 (Marilou Berry).

MADŽARSKA 1 ■ 9.05 Verski program; 12.01 Poročila. Vreme. Šport; 12.05 Ekspedicija Ushuaia, fr. nad; 12.55 A Noszty fiu esete TMarival, madž. drama; 14.35 Telešport 7; 15.20 Pot v London; 15.50 Nogomet DVSC TEVA-Ujpest FC; 18.00 Anno; 18.30 Kraljevi gusar, fr. nad; 19.30 Dnevnik. Šport. Vreme; 20.10 Kabaret Petra Balazsa; 21.00 T.U.K. - Tanar ur kmadž. film; 22.05 Poročila. Šport; 22.15 Zlatifest; 22.45 Insomnia, kopr. akc. triler.

MADŽARSKA 2 ■ 9.00 Za otroke in mlade; 10.25 Hvala, otroci so v redu!, fr. nad; 12.05 Verski program; 15.00 Po sledeh naših prednikov; 15.30 Don Matteo, it. nad; 16.25 Rozsa Sandor, madž. nad; 17.15 Voyager, it. nad; 17.45 Zdravstvo v Evropi, doku. odd; 18.35 Risanka; 19.05 Komisar Montalbano, it. krimi. nad; 20.00 Poročila. Vreme. Šport; 20.30 McLeodove hčere, avstral. nan; 21.15 Koncert Zoltana Mage; 22.10 A Noszty fiu esete Toth Mari-val, madž. drama; 23.50 Nogomet DVSC TEVA-Ujpest FC, posnetek tekme.

SPORTKLUB ■ 7.40 Nogomet, Premier liga: Aston Villa - Wolverhamp-ton, pon; 10.05 Nogomet, Premier liga: Liverpool - Bolton, pon; 12.00 Nogomet, nizozemska liga: Twente - VVV Venlo, prvič; 14.25 Nogomet, Premier liga: Tottenham - Manchester City, v živo; 16.25 Magazinska oddaja: Mobil 1 The Grid; 16.55 Nogomet, Premier liga: Manchester United - Arsenal, v živo; 19.00 Nogomet, ukrajinska liga: Karpaty - Metalist, v živo; 21.15 Nogomet, portugalska liga: Sporting - Maritimo, v živo; 23.15 Nogomet, ruska liga: Spartak Moskva - CSKA Moskva, prvič.

SPORTKLUB+ ■ 8.15 Nogomet, Premier liga: Wigan - QPR; 10.00 Telemarketing; 11.00 Magazinska oddaja: Futbol Mundial; 11.30 Magazinska oddaja: Premier League World; 12.00 Nogomet, Premier liga: Aston Villa - Wolverhamp-ton; 14.00 Nogomet, Premier liga: Newcastle United - Fulham; 16.00 Nogomet, belgijska liga: Club Brugge - Anderlecht (vklop v prenos); 17.00 Nogomet, ruska liga: Spartak Moskva - CSKA Moskva; 19.00 Nogomet, nPower Championship: Nottingham Forest - West Ham United; 21.00 Nogomet, Premier liga: Manchester United - Arsenal; 23.10 Nogomet, argentinska liga: Boca Juniors - San Lorenzo.

ŠPORT TV 1 ■ 7.30 Košarka. Najboljše tekme: FIBA SP 2010: Polfinale: ZDA - Litva, pon; 9.25 Odbojka. Velika nagrada: Finale, prenos; 11.25 Magazin. Odštevanje do Londona: 83. oddaja, pon; 11.55 Nogomet. Primera Division: Atleti-co - Osasuna, prenos; 14.00 Formula 1. GP Racing: 120. oddaja, pon; 14.30 Timeout: Studijski program, prenos; 15.00 Odbojka na mivki. FIVB Svetovna serija: Haag, tekma za 3. mesto, moški, prenos; 16.00 Odbojka na mivki. FIVB Svetovna serija: Haag, finale, moški, prenos; 17.00 Timeout: Studijski program, prenos; 18.00 Nogomet. Serie A: Napoli - Genoa, prenos; 20.00 Nogomet. Primera Division: Real Zaragoza - Real Madrid, prenos; 22.00 Timeout: Studijski program, prenos; 22.30 Odbojka na mivki. FIVB Svetovna serija: Haag, finale, moški, posnetek; 23.30 Formula 1. GP Racing: 120. oddaja, pon.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Nogomet. Serie A: Siena - Fiorentina, pon; 10.30 Rugby. Najboljše tekme sezone: Pokal šestih narodov: Škotska - Wales, pon; 13.00 Nogomet. Serie A: Cagliari - Milan, pon; 15.30 Konjeništvo. Kasaške dirke: 13. oddaja, pon; 16.25 Tenis. ATP magazin: 55. oddaja, pon; 16.55 Nogomet. Ligue 1: Toulouse - PSG, prenos; 19.00 Avto-moto šport. Motor World: 221. oddaja, pon; 19.30 Ekstremni športi. World of Free Sports: 184. oddaja: Al Ain Aerobatic Show 2011, pon; 20.05 Avtomoto šport. FIM Motoshow: 135. oddaja, pon; 20.40 Nogomet. Serie A: Udinese - Juventus, prenos; 23.00 Rugby. Najboljše tekme sezone: Pokal šestih narodov: Anglija -Italija, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Atletika, prenos; 9.15 Atletika, prenos; 14.15 Biljard, prenos; 16.00 Kolesarstvo, prenos; 17.45 Atletika, posnetek; 19.00 Biljard, posnetek; 20.00 Biljard, prenos; 22.30 Avtomobilizem, prenos; 23.00 Avtomobilizem, prenos; 23.30 Avtomobilizem, magazin; 0.15 Nogomet, posnetek.

Uredniki in avtorji: dr. Boris Golec, dr. France M. Dolinar, dr. Miha Kosi, dr. Aleš Gabrič, mag. Tomaž Nabergoj, mag. Mateja Rihtaršič

Ozemlje jugovzhodne Srednje Evrope sta v 7.-8. stol. politično obvladovali dve "velesili": frankovska država, ki si je leta 743 (dokončno 788) podredila plemensko vojvodino Bavarcev in 774-776 kraljestvo Lan-gobardov v Italiji, ter država nomadskih Avarov (Obrov) s središčem v Panoniji, ki so obvladovali ozemlje do mej Bavarske in Italije ter tam živeča ljudstva. Zaledje severnega dela Jadranskega morja, vključno z Istro, je bilo del Bizantinskega cesarstva, katerega vpliv pa je v tem času upadal.

Slovani so se v Vzhodne Alpe naseljevali od zadnjih desetletij 6. stol., najverjetneje iz dveh smeri: s severa (z Moravske) proti jugu ter z jugovzhoda proti alpski notranjosti (v povezavi z Avari). Že v 90. letih 6. stol. je prišlo do spopadov z Bavarci ob zgornjem toku Drave, kjer se je ustalila meja slovanske poselitve. V Istri so Slovani ok. leta 600 že dosegli Kraški rob, v Posočju pa se je meja ustalila kasneje dokazujejo jo boji z Langobardi v začetku 8. stol., ko so Slovani poselili gričevnato obrobje Furlanske nižine.

Tudi Borojevic se je poročil relativno star. Ko se je poročil z Leontino von Rosner, hčerko ob poroki že pokojnega avstrijskega polkovnika Friedricha Ritter-

Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 040 67 16 97, e-pošta katarinasimcic@ gmail.com.

mnevno del Samove plemenske zveze z jedrom na Češkem, ki se je uprla avarski nadobla-sti. Po Samovi smrti 659 so Avari obnovili oblast nad velikim delom Srednje Evrope, vendar je Karantanija ohranila samostojnost v odnosu do Avarov, pa tudi do Frankov, Bavarcev in Langobardov. Bila je najstarejša politična tvorba zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah. Karantanci so bili polietnična skupnost. Poleg konec 6. stol. priseljenih Slovanov so jo sestavljali še drugi etnični drobci (romanski staroselci, Hrvati, Avari), povezovali pa so jih tradicija, skupni običaji in pravne norme. Kljub vsemu so bili

ja von Rosnerja, je imel že 43 let. Borojevicev edini sin Friedrich ali pa Fritz, kot so ga imenovali, je dobil ime po svojem starem očetu in se je rodil leta 1900, ko je Borojevic imel že 44 let. Razlog za pozne ženitve je bil v praksi, da je častnik moral s posebnimi finančnimi življenjskimi zavarovanji poskrbeti za življenjsko varnost svoje soproge in otrok. Ni bilo pokojninskega sistema, kot ga slovansko ljudstvo in so jih za take imeli tudi sodobniki. Njihova etnogeneza z lastno identiteto (imenom) je bila dokončana najkasneje v začetku 8. stol. V dogodkih ok. 740 so se pojavili kot etnično in politično izoblikovana skupnost z lastnim knezom. Knez Borut se je tedaj za pomoč proti pritisku Avarov obrnil na Bavarce, kar je prineslo formalno podreditev Bavarski in posredno frankovskemu kralju. S pokri-stjanjenjem knežje rodbine se je sredi 8. stol. s prihodom prvih salzburških duhovnikov začelo širjenje krščanstva, ki ga niso mogli zatreti niti trije upori poganske opozicije (763, 765, 772). S pokristjanjenjem je

poznamo danes. Velikokrat so družine nevest priskrbele denar za ta življenjska zavarovanja kot doto.

Brez tega zavarovanja bi častnikova družina v primeru smrti poglavarja družine končala na beraški palici. Da bi častnik zbral takšno vsoto, ki je krepko presegala znesek njegove večletne plače, je moral varčevati leta in leta. Mnogi se niso poročili nikoli.

Karniola s Slovani poseljeno ozemlje južno od Karavank ni bila del Karantanije, temveč je imela samostojen politični razvoj. Naseljevali so jo Karni-olci, ki jih frankovski viri leta 820 omenjajo poleg Karantan-cev. Karniola je bila do vojn Karla Velikega proti Avarom konec 8. stol. v vplivnem območju avarskega kaganata in s propadom avarske moči je očitno prišlo tudi na tem ozemlju do etnogeneze oblikovanja samostojnega slovanskega ljudstva. Središče Karniole je bil arheološko dobro dokumentirani Kranj (Karnij).

Avstro-ogrska vojska je bila zelo zaprta, konzervativna in hierarhizirana druščina. Osnovno pravilo je bilo, da so problematične zadeve urejali "znotraj družine", v lastnih vrstah in brez javnosti. Tudi svoje medsebojne spore in škandale, v katere so zlasti mlajši častniki velikokrat zabredli, so urejali za vrati vojaških ustanov in vojašnic. (Se nadaljuje.)

In potem je Branko ugasnil še motor. Traktor se je spet po pasje stresel in utihnil. Dve, tri sekunde je v motorju nekaj piskalo in pokljalo, potem je utihnilo tudi to. Zdaj je Branka in njegov traktor ob temi zaobjela še gluha pohorska tišina. Narava. Zimska noč.

Nekaj trenutkov je obsedel v tišini in temi, da se mu čuti privadijo. Daleč spodaj v dolini je bilo zdaj, v popolni temi, moč zaznati komaj vidne luči avtoceste in zadaj za pobočjem je bilo mogoče slutiti svetlobo vzhodnih stanovanjskih predelov Maribora.

Odprl je vrata kabine in pogledal ven, tja, kjer se mu je zazdelo, da je videl svetlikanje. Mrzel zrak je vdrl v ogreto notranjost in z mrazom je skozi odprta vrata do Brankovih ušes prišel tudi komaj slišen zvok. Bilo je nekakšno brnenje. Najprej je pomislil, da mu v ušesih še vedno odmeva zvok traktorskega motorja. Ampak ne, ta zvok je drugačen. Frekvenca ni prava. Nežnejša je. To ni traktorski dizel. Bolj je podobno zvoku osebnega avtomobila. Da, zdaj je jasno slišal. Kakor nekakšen pridušen zvok bencinskega motorja. Napeto je poslušal. In potem je med brnenjem zaznal še nekaj. Nekakšno mijavkanje. Ampak saj na tem delu Pohorja ni divjih mačk. Branko je pomislil, da divje mačke najverjetneje sploh ne mijavkajo. Ni bil prepričan, zdelo se mu je, da bolj pihajo in renčijo.

Tam, od koder so prihajali zvoki, je znova zagledal svetlika-nje. Kot da bi nekdo izza snega ali iz zemlje z baterijsko svetilko svetil navzdol po pobočju. Ali z dvema baterijskima svetilkama? In nekaj utripa. Nekakšna oranžna svetloba. Kot da kdo poskuša sporočati z Morsejevo abecedo.

Ta mlajši (in bolj zabiti) Holcsedl bi že videl leteče krožnike in marsovce, je pomislil Branko. Glede na to, kako naseda goljufijam z žitnimi krogi in slepo verjame v vsakršen nadnaraven hokuspokus, bi tudi tukaj videl kaj takega.

Mlademu, zdravorazumskemu pohorskemu kmetu Branku Vreznarju takšne norije niso prihajale na misel. Namesto tega je pomislil, da od tukaj spodaj ne bo mogel ugotoviti, za kaj gre. Pobočje je bilo prestrmo, da bi se, sploh zdaj, ponoči, povzpel po njem. In tudi pametno se mu ni zdelo. Karkoli je že tam zgoraj, mu lahko, če se bo poskušal približati od tukaj, zgrmi na glavo. Pa še daleč je, vir svetlobe in zvokov bo precej lažje doseči z zgornje poti.

Zlezel je na traktor in se napotil proti kraju, od koder bo mogoče preveriti, kaj pomeni to svetlikanje. Malo se mu je že dozdevalo, za kaj bi lahko šlo. Na to, če ima prav, so bili pohorski kmetje navajeni. Upal je le, da ni prehudo.

Kmalu zatem ko je Branko, namesto da bi ob koncu makadamske steze na razpotju zavil levo navzdol proti svoji domačiji, obrnil traktor navzgor na asfaltirani slepi dovoz do pohorske koče Breza, je videl, kaj se je zgodilo. Na zadnjem, ostrem ovinku pred ravnim vzponom do koče je opazil sledi ob robu ceste. Nasuta zemlja ob bankini je bila razrita, ostanki snega so bili umazani in prav tako razriti. Bilo je to, česar se je bal. Prometna nesreča. Neko vozilo je na ovinku zaneslo s ceste, zgrmelo je po pobočju in tam obtičalo.

Branko je pod ovinkom s traktorjem zapeljal na notranji rob, ustavil in zategnil ročno zavoro. Motor je pustil teči. Parkiral je tako, da so luči svetile proti mestu nesreče. Peš se je odpravil čez cesto proti zunanjemu robu. In potem je padel. Na nagnjenem asfaltu v ovinku mu je spodrsnilo. S svojimi stotimi kilogrami je kot klada priletel na bok. Zdelo se mu je, da se je streslo celo Pohorje. Udaril se je v ramo, v medenici mu je nekaj zaškripalo.

Pri prebiranju članka Kdo ne pozna Drave sem se najprej vprašal, ali je mogoče avtor članka premlad, da bi poznal vse aktivnosti in turistično ponudbo na Dravi. Menda ne.

Šmenta, kje bi človek dobil boljše informacije kot v TIC Maribor, kjer ti prijazne punce posredujejo vse informacije, ki jih želiš imeti o aktivnostih na Dravi.

Potem se vprašam, kje je bil avtor članka zadnjih 27 let. Kaj ni iz Maribora? Ali je res mogoče, da v Mariboru še nikoli ni videl splava? Ali avtor članka ne ve, da prireditev Splavarski krst pripravljajo že 27 let in od takrat TD Maribor ohranja tradicijo splavarjenja po Dravi? Da TD Maribor vsako leto opravi okrog 80 splavarskih voženj za organizirane skupine, ki želijo spoznati utrip splavarjenja in se popeljejo od Koblarjevega zaliva do Lenta?

Nato razmišljam, da smo želeli občane čim bolj informirati s splavar-skimi infotablami ob Dravi. Ali avtor članka nikoli ni hodil ob Dravi do Ko-blarjevega zaliva, se ustavil pri informacijskih tablah "splavarske učne poti" in si kaj prebral? V Koblarjevem zalivu pa bi se na lastne oči prepričal o mojih trditvah, o splavu taljanšku, ki je še vedno tam privezan in izpluje po potrebi gostov.

Očitno je, da avtor članka tudi ne ve, da lahko gredo občani na vsako vožnjo in vse informacije dobijo v TIC-u. Saj za to ga vendar imamo, kajne?

Nečesa pa avtorju vendarle ne zamerim. Ne more vedeti tega, da se je samooklicani "kralj dravskih spla-varjev" naučil gradnje tukaj pri nas v Koblarjevem zalivu, kjer mu je naš kormoniš in stari splavar Ivan Verboten - Vanč že pred mnogimi leti zaupal skrivnosti gradnje splava. Njegova velika želja je bila, da bi bila Drava splavarsko plovna, tako kot nekoč, vendar zdaj le do elektrarn. Pa mu je celo uspelo. Kasneje je prišel po informacije in pomoč k našemu novemu mlajšemu kormonišu še Anton Go-stenčnik. In prav je tako. Imamo Dravo, splavarsko reko, ki v svojih "lenštatih" (pristaniščih) ohranja našo prepoznavnost in ponuja etnološko turistično atrakcijo, ki je za tujce nadvse zanimiva.

Mariborski flosarji, ki delujemo v TD Maribor, vozimo turiste na splavih vsaj že 20 let, smo člani mednarodnega združenja splavarjev, se udeležujemo srečanj in spoznavamo to dejavnost tudi drugod po Evropi.

Pripravljamo več projektov in razstav na omenjeno temo, tudi v času EPK. Izvajamo ogromno projektov za vzgojo mladih, Lesarska šola, ki s TD Maribor sodeluje od leta 1991, pa je hkrati prva in edina šola v Evropi, ki se ukvarja s to dejavnostjo v svojih obšolskih dejavnostih.

Najbolje bi bilo za vse tovornjakarje, za Slovenijo in Avstrijo ter za vse turiste, da vse tovornjake nalagamo na vagone in po železnici prepeljemo skozi karavanški predor. Tako bo tudi železnica zaslužila.

Najmanj deset vagonov z nosilnostjo od 30 do 40 ton je potrebnih. Po naložitvi tovornjakov, domačih in tujih, vse pregleda poklicni gasilec, da odstrani vzroke za požar ali kakšno drugo sabotažo. Tak način prevažanja tovornjakov in drugih vozil so izvajali nedaleč od Špitala v Avstriji leta 1962. Ali tam še tako vozijo, ne vem. Takšno prakso uporabljajo marsikje v Evropi. V Beneluksu so leta 1970 na stotine tovornjakov vozili po železnici in rekah, predvsem zaradi praktičnosti in konkurenčnih cen končnih izdelkov v tovarnah. Pri varčnem transportu se lahko hitro veliko prihrani. Zelo pohvalno je bilo usklajeno delovanje cestnih potniških vozil, železniškega, rečno-morskega in letalskega prometa. Nekoč sem pisal v Ljubljano iz Nemčije in predlagal podobno organizacijo železnice, ki je kopičila velike denarne izgube, v Nemčiji pa je vozila donosno. Pri nas so vodstva skrajno politično pokvarjena. Ne delujejo v dobro države. Tudi sedaj se še marsikje obnašajo kot v času oblastnega komunizma.

V enocevnem predoru se je mogoče pred požari ubraniti s protipožarnimi negorljivimi zavesami. Na vsakih sto metrov je po ena zavesa pritrjena v strop, vodila pa so na stenah - na oboku. Ob požaru se zavese avtomatično ali z daljinskim krmiljenjem spustijo pred požarom in za njim. Dim se ne more hitro širiti in tudi ogenj se pogasi sam, ker mu zmanjka zraka. Gasilske naprave se vgradijo v predor in vozniki jih lahko sami takoj vključijo. Nova gasilna sredstva niso eksplozivna in ognju hitro odvzamejo kisik.

Najbolje je zgraditi še drugi enak vzporedni predor. Vlada naj ponudi drugi predor v zakup bogatim Arabcem. Gradnjo plačajo in postanejo lastniki. Mi pa uporabniki pa bolj varni v prometu. Avstrijska in naša vlada lahko na osnovi teh predlogov in seveda upoštevaje pogoje in predpise EU hitro dosežeta potrebni sporazum za skupno urejanje prometa in objektov.

Izguba dr. Andreja Bajuka je bila spet povod za razmišljanja. Poznavalci so obžalovali izgubo strokovnjaka, ki je želel svojim rojakom le dobro. Izgubili smo nekoga, ki je v stroki blestel, imel srce na pravem mestu, a to ni zadoščalo. Bil je samo ekonomist. Trenutno vladajo pri nas kapital in njegovi lobisti. Problem je v tem, da tej združbi interesi Slovenije niso pomembni. Zato se tudi kot hudič križa bojijo Slovencem naklonjenih ekonomistov.

Pri nas so politiki še voljeni. S svojim mandatom sprejemajo odgovornost do volivcev. Škoda je le, da zaupanja ne znajo izpolniti. Splošno znano je, da se mora država ravnati po načelih ekonomije, skratka: uspešne države imajo uspešno ekonomijo. Mi pa se gremo nekakšno "banana republiko". Vzrok za to je tudi naša majhnost, a ko poslušam strokovnjake, imam vtis, da imamo vse pogoje za uspešnejši razvoj. Predvsem potrebujemo vizijo prihodnosti. In kdo nam lahko to da? Seveda ekonomisti. Potrebujemo program razvoja. Od koga? Seveda od ekonomistov.

Vlada je voljena, da dela red v državi, skrbi za neodvisno sodstvo in postavlja meje kapitalu. Velike probleme pa naj zaupa odgovorni stroki.

KOPRODUKCIJA S HRVAŠKIM NARODNIM GLEDALIŠČEM V ZAGREBU (HNK ZAGREB) PREMIERA 18. MAJA 2012 V VELIKI DVORANI

Vpis v otroški abonma - KRESNIČKA ob 10. uri in ZVEZDICA ob 11.30 ter abonma odrasli - REDNI TESPIS in IZBIRNI ORFEJ, bo potekal v času od 12. 9. do 3. 10. 2011.

Vpis bo možen med delovnim časom blagajne - vhod iz Murkove ulice. Dosedanji abonenti bodo svoj abonmajski sedež lahko obnovili od ponedeljka, 12. 9., do vključno srede, 21. 9. Novi abonenti ste k vpisu vabljeni od četrtka, 22. 9., do vključno ponedeljka, 3. 10.

nastopajo: Diskurz, Leifert, Vox populi, Demenzia kolektiva, Pobelstunk, Srou pa letu, Ljubiša Samardžič, Proces, Scuffy Dogs, Kozara, Živi zid, HGW.

Koncert KUD POŠTA (dirigent: Ervin Hartman). Nedelja, 28. 8., ob 10.30 na Grajskem trgu in ob 11.00 v Paviljonu mestnega parka.

Koncert LET3 s predskupino SUPERHIKS. Atrij Celjskega mladinskega centra, danes, 27. 8., ob 21.00.

Sklepni koncert mednarodnega solopevskega seminarja doc. Vlatke Oršanič: POLETNI NOCTURNO. Celjski dom, nedelja, 28. 8., ob 19.00.

Koncert sakralne glasbe POLETNI NOCTURNO - sklepni koncert mednarodnega poletnega pevskega seminarja doc. Vlatke Oršanič. Cerkev sv. Jurija danes, 27. 8., ob 20.00.

Koncert, IRENA ZDOLŠEK (diskantne citre), Franja Kočnik (diskantne citre), Tinka Vukič (diskantne in basovske citre), gostja: Ditka Založnik (diskantne citre). Vila Bianca, sreda, 31. 8., ob 19.00. Tradicionalno srečanje citrarjev in citrark. Vila Bianca, petek, 2. 9., ob 19.00.

Koncert stare glasbe: Nova Schola Labacensis - glasbeno potovanje z Ribo Faroniko. Cerkev Gospodovega vnebohoda, četrtek, 1. 9., ob 20.30.

Koncert baročne glasbe ENSEMBLE LA PACE (Mojca Gal - baročna violina, Maja Kapus - baročni violončelo, Francesca Benetti - teorba). Cerkev sv. Janeza Krstnika, sreda, 31. 8., ob 20.00.

10. žur z razlogom z DJ Umkom. Vstopnina: SMS-donacija s ključno besedo BELIOBROC na 1919 v višini 1 EUR. Park Tivoli danes, 27. 8., od 16.00.

Odkrivanje skritih kotičkov Maribora: MARIBOR - MOJE MESTO. Zbirno mesto je v Domu ustvarjalnosti mladih. Torek, 30. 8., ob 9.00.

Raj za otroke - DirenDrava: prikaz hoje s hoduljami, ob 16.00 enourni vodeni program. Drava Center, nedelja, 28. 8.

Športno kreativno druženje za otroke, stare od 5 do 14 let, v Mestnih četrtih Lava, Nova vas in Slavko Šlander.

Od ponedeljka do petka med 22. 8. in 30. 8. med 9.00 in 12.00. Počitniške ustvarjalno-zabavne delavnice. Od ponedeljka do petka

Ponirkova otroška delavnica: dogodivščine na Kitajskem dvoru. Ribnik Vrbje, Danes, 27. 8., in nedelja, 28. 8., med 17.00 in 19.00.

- vse o turistični ponudbi destinacije Maribor - Pohorje. Zavod za turizem Maribor, informacije in rezervacije: TIC Maribor, 02/234 66 11, www.maribor-pohorje.si.

- Cooperjev test ali v kakšni kondiciji je mariborska kultura? Grajski trg ob 10.00.

47. kavarniški večer, gostja pesnica Senada Smajič. Dom kulture Svoboda Griže, petek, 2. september, ob 20.00.

Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte na Lentu in odprtje razstave Klopotec. __V soboto, 27. 8., ob 11.00.

Muzejski eksponati in razstava upodobitev vinskih sort, vinoteka z vrhunskimi štajerskimi vini, ročno izdelani pralineji, darila in spominki, prireditve ... Razstaviščni, turistično-informacijski, degustacijski

KONCERT V MESTNEM PARKU nedelja, 28. 8., 10.30: Grajski trg 11.00: paviljon mestnega parka

nedelja, 28. 8., 17.00: gostovanje Lutkovnega pristana Maribor Lutkovna predstava: POJTE, POJTE DROBNE PTICE

razstavlja Ervin Kralj. Razstava je posvečena umetnikovi 70-letnici. Na ogled do 27. 8. Galerija je odprta od torka do petka med 9.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00, v soboto od 10.00 do 13.00.

Festival kreativnosti PEKART - umetnost v nastajanju: grafiti, slikanje, rezbarjenje, obdelava kovine, film, fotografija, gledališke in glasbene delavnice. Predstavitve ustvarjenih del: v nedeljo, 28. 8., ob 20.00 in v petek, 2. 9., ob 20.00.

Razstava ob obletnici rojstva Jara Dolarja (1911-1999): SREČANJE S SPOMINOM ČLOVEŠTVA.

Razstava slikarskih del mariborskega akademskega slikarja Ivana Kosa: OLJA IN AKVARELI. Na ogled do 3. 9.

Razstava Slovenskega konservatorske-ga društva. Na ogled do 3. 9. Razstave so od 4. 7. do 20. 8.

na ogled vsak dan med 8.00 in 14.00, ob sredah med 8.00 in 17.00 ter ob sobotah med 9.00 in 13.00.

10.00 - Godba Ruše z mažoretno skupino pred vhodom s strani Titovega mostu in po nakupovalnih ulicah Europarka

Prisluhnite izvrstnemu pihalnemu orkestru iz Ruš in ne spreglejte osupljivega nastopa spremljevalne mažoretne skupine.

11.00 - veliko praznovanje 11. rojstnega dne Europarka osrednji prireditveni prostor

Julija Kramar, Vid Valic, finale velike nagradne igre in torta velikanka so zagotovilo za izvrstno zabavo ob 11. rojstnem dnevu Europarka. Bodite z nami. Uživajmo skupaj!

Kako naenkrat zveni vec harmonik? Pridite in doživite sami. Veliki Harmonikarski orkester Pustotnik bo praznovanje rojstnega dne spremenil v pravo rajanje z dobro voljo in nasmejanimi obrazi.

Sobota, 27. 8. 2011 Ob 10. uri: Lutkovna predstava SNEGULJČICA (Družinsko gledališče KOLENC) OTROŠKI ODER na letnem gledališču

V primeru slabega vremena bo prireditev v Domu kulture Ruše. Ob 20. uri: Komedija SVETOVALNICA (Boom Teater) GLAVNI ODER na letnem gledališču^

V primeru slabega vremena bo prireditev v Športni dvorani Ruše. Ob 22. uri: Koncert RADE ŠERBEDZIJA in

ODER KANTFESTA - Novi CEZAM Nedelja, 28. 8.2011 Ob 20. uri: ŠPASNI STAND UP VEČER (Špas teater) GLAVNI ODER na letnem gledališču^

INFO: CEZAM - Športni park Ruše (T 02 673 05 03, GSM 051 624 401, W www.cezam.org)

ODDAM SOBO eni ali dvema študentkama v centru Maribora. Tel. 070/864-561. (OJ48394/01/1) OPREMLJENO SOBO NA TABORU oddam. Mobi 040/848-288. (OJ48568/01/1)

in kmetijskim zemljiščem v Apačah, občina Kidričevo, prodam. GSM 041/664-863. (OJ48605/05/1)

V CENTRU MESTA (levi breg) prodam ulični lokal trgovsko-poslovne namembnosti. Zelo primeren za galerijo. Cena 57.000 EUR. Tel. 041 614 515. (OJ48581/08/1)

041/703-139. (OJ48484/08/3) POD POHORJEM ODDAM v najem več pisarn različnih velikosti. Tel. 031/307609. (OJ48491/08/3)

renoviran lokal, primeren za kozmetične storitve ali alternativno zdravljenje. GSM 031/623-030.

MALO RABLJENO KOPALNIŠKO DVIGALO, cena po dogovoru, prodam. GSM 040/261-078. (OJ48653/09/1)

KARAMBOLIRANO ALI RABLJENO VOZILO plačam takoj, uredim prepis, odvoz. GSM 041/726-236.

POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TO-TALKA, pokvarjeno, slabo ohranjeno, kupim. Prepis, prevoz. GSM 041/679029. (OJ35106/12/2) POŠKODOVANO ALI RABLJENO VOZILO od l. 2000 naprej kupim! Gotovina takoj. Tel. 041/761-971. (OJ35663/12/2)

RABLJEN ALI KARAMBOLIRAN AVTOMOBIL kupim. Gotovina, prepis. Tel. 031/632-240, 040/466-025.

GOTOVINSKO ODKUPIM rabljeno ali karambolirano vozilo, uredim prepis in odvoz. Tel. 041/408-375.

RENAULT SCENIC 1,6 do 150.000 km, do 2000 EUR, kupim. Tel. 031/569429. (OJ48542/14/2)

OBRAČALNI PLUG, dvobrazdni, in cisterno za gnojnico, os. avto Fiat Stilo 19, dizel. Tel. 031/803-915. (OJ48606/16/1)

TRAKTOR, PRIKOLICO, trosilnik, mo-tokultivator ter druge stroje, tudi v okvari, kupim. Tel. 041/407-130.

PRODAM REZAN LES za ostrešja (rušt), late, deske, letve (štafle), mostnice (fos-ne). Možna dostava. Žaga Babič. Tel. 041/348-641. (OJ48547/17/1)

KVALITETNO MEŠANO VINO z oceno 17,50 iz kmečkih dobrot Ptuj ugodno prodam. GSM 041/746-961.

KROMPIR, BELI - MARISBARD, rdeči -dezire ter drobni, prodam. Dostava brezplačna. Tel. 040/644-581.

VELIKI ČRNI ŠNAVCER, SAMČEK, star 4 mesece, čipiran, cepljen, odličnih staršev, z rodovnikom, prodam. Tel. 031/627-521, 02/640-88-01.

RODOVNIŠKE MLADIČKE pasme GLADKODLAKI PRINAŠALEC ugodno prodam. Tel. 031/876206. (OJ48437/21/1) NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, črne, pred nesnostjo. Dostava. Vzreja nesn-ic Tibaot. Tel. 02/582-14-01. (OJ48493/21/1)

PRODAM PUJSKE, 25 KG, za nadaljnjo rejo, in smrekovo hlodovino. Tel. 041/244-643. (OJ48595/21/1) NESNICE, RJAVE, 19 TEDNOV, pred nesnostjo. Naročila po tel. 02/6881381, 040/531-246. Rešek, Starše. (OJ48612/21/1)

PRODAM KRAVO S TELETOM in cisterno za gnojevko, 2000 l, primerno za hribovski teren. Tel. 040/520-638

Vojkovo nabrežje 32, potrebuje šoferje za tovorna vozila s ponjavo v mednarodnem transportu. Potreben je izpit kategorije C+E in najmanj 1 leto delovnih izkušenj. Kontaktna oseba je ga. Karmen Barabaš po tel. 0043/3135500-163. (OJ48600/23/1) ZA PRODAJO IN RAZVOZ mesa zaposlimo moškega ali žensko. Tel. 041/694682. Domače mesnine d.o.o., Gradišče 2, Slov. Bistrica. (OJ48619/23/1) ZA DELO V SLOVENIJI IN TUJINI iščemo več varilcev, elektro, MAG in TIG. Zaposlitev za določen čas z možnostjo za nedoločen čas. Pisne prijave z življenjepisom in potrdilom o usposobljenosti pošljite na ALIUS d.o.o., Cesta k Tamu 23 c, 2000 Maribor. (OJ48621/23/1) POTREBUJEMO LJUDI za trganje jabolk. Vinko Medved, Žikarce 74, Zg. Korena. Tel. 02/682-67-81. (OJ48541/23/1)

ZA OBIRANJE JABOLK potrebujemo več ljudi. Vdovč - Svečina. Tel. 041/898-971. (OJ48555/23/1)

ključavničarje m/ž in varilce m/ž Pogoj jedobroznanje nemščine. NudimovamdolgoroVnodelovno razmeije in dobra plačo.

ga.Princip Mojco, MPS Parsozal Service d.o.o., Sloveoskaulica^c7,2⁰00Mari bor, tel.: +386 (0/8ⁿ054^e50 al. [no e-pošti: mojcZipepdp@mps-pšrsopzliCom vvv.mpo-pcročešl.nčm

041/347-019. (OJ48593/23/2) GREM OBIRAT GROZDJE, 37-letni Ljubljančan, pogoj možnost nočitve. Tel. 041/218-005. (OJ48640/23/2)

NAGROBNI SPOMENIKI, OKENSKE POLICE, čiščenje grobov po zelo ugodnih cenah! KAMNOSEŠTVO EL-TERM d.o.o. Zagrebška 20, MB. Možnost plačila na obroke. Tel. 02/426-0151, 041/639-146. (OJ48487/235/)

1-SOBNO, 44 M2, balkon, nova okna, novi parket, blok, Bistrica ob Dravi, 40.000 EUR. Tel. 041/712-506.

(OJ48343/02/1)

MB, CENTER, bližina Ljudskega vrta, prodamo 3-sobno stanovanje, vrt, terasa, parkirišče. Cena 129.000 EUR. Tel. 041/216-999. (OJ48549/02/1) PRODAM LEPO 2-SOBNO stanovanje na Pobrežju. GSM 041/575-122. (OJ48580/02/1)

V OBNOVLJENI VILI - Tomšičev drevored prodam moderno, ekstrava-gantno 2-sobno stanovanje z zunanjim atrijem, teraso in dvema parkirnima prostoroma, bruto velikosti 189,14 m2. Cena 129.500 EUR. Tel. 041 767 896. (OJ48582/02/1)

ULICA BRATOV GREIFOV, 2-sobno stanovanje, 57,10 m2, urejen blok, ugodno prodam. Tel. 041/533-663.

(OJ48584/02/1)

PENTHOUSE FORUM, 7. NAD., 4-sob. s., 100 m2 + terasa balkon 29 m2, klet, 2 garaži, takoj vseljivo, ogled možen 30. 8. in 31. 8. po 15. uri. Tel. 041/643-473.

(OJ48624/02/1)

1-SOBNO STANOVANJE, miren, urejen blok, sončno, lep razgled, bližina fakultet, parka, gledališča, stadiona, vsa infrastruktura v bližini, prodam ali oddam, samo resni. Tel. 041/288-478. (OJ48651/02/1)

ODDAM_

2-sobno OPREMLJENO stanovanje na Studencih oddam. Tel. 041/729-166.

(OJ48304/02/3)

LEPO, 2-SOBNO STANOVANJE na

Teznu, z vso opremo, za 240 EUR. Tel. 040/161648. (OJ48415/02/3)

LEPO, 2,5-SOBNO STANOVANJE na

Taboru, z vso opremo, za 300 EUR. Tel. 040/161648. (OJ48416/02/3) ODDAM ALI PRODAM trosobno man-sardno stanovanje, 79 m2, v centru Ptuja.Tel. 040 741 406. (OJ48430/02/3) DELNO OPREMLJENO 2-SOBNO stanovanje v neposredni bližini bolnice oddamo. Tel. 040/699-806. (OJ48480/02/3)

ŠTUDENTKAM/ŠTUDENTOM oddam opremljeno 2-sobno stanovanje v bližini UKC (bolnišnice). GSM 040/341-180. (OJ48489/02/3) GARSONJERO v Ljubljanski 15 a v Mariboru, pri bolnici, oddam. GSM 041/644-634. (OJ48528/02/3) RADVANJE - ODDAMO LUKSUZNO OPREMLJENO 1- in 2,5-sobno stanovanje. Tel. 041/708-603. (OJ48554/02/3)

NA PTUJU ODDAM V NAJEM 100 m2

vel. trosobno stanovanje, opremljeno, po želji garaža. GSM 031/616-750.

(OJ48556/02/3)

1-SOBNO OPREMLJENO STANOVANJE

v bližini dvorane Tabor oddam. Tel. 040/231-955. (OJ48567/02/3) ODDAM RENOVIRANO NOVO OPREMLJENO garsonjero. Tel. 051/248887, obvezna varščina. (OJ48585/02/3) ODDAM OPREMLJENO 1-sobno stanovanje. Tel. 02/6231-877, po 18. uri. (OJ48607/02/3)

2-SOBNO opremljeno stanovanje

oddam. Miklavž, tel. 041/546-684.

(OJ48633/02/3)

ODDAM STANOVANJE, 28 m2, v

bližini Maribora. Tel. 031/613-479.

(OJ48642/02/3)

1-SOBNO STANOVANJE v Lj. , Bežigrad, nasproti FDV, trem študentom. Cena 450 EUR plus stroški. 041/808347.

(OJ48644/02/3)

Od nje se bomo poslovili v torek, 30. avgusta 2011, ob 16. uri na pokopališču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Žara bo položena v mrliško vežico dan pred pogrebom popoldne.

Jutri mineva leto dni ... Ni dneva in noči, ko ne zaspim brez misli na vaju ...

Kako čudno je naše življenje, srečno in hkrati nesrečno. In kratko je naše življenje, a eno samo za večno.

Pogreb pokojnega bo jutri, v nedeljo, 28. avgusta 2011, ob 11. uri na pokopališču v Dvorjanah. Pokojni bo pripeljan v mrliško vežo danes ob 18. uri. Žalujoči: hčerka Marija, zet Franc, vnukinja Valerija z družino in vnuk Marko

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu starosti po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in tast

Od njega se bomo poslovili v torek, 30. avgusta 2011, ob 12. uri na dobravskem pokopališču v Mariboru.

Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle)

Milan, Simon, Lea in Ela Krepek, Ivanka Krepek, Maja s Simonom, Mihela, Mojca z Danilom in Lucija

Od njega se bomo poslovili v soboto, 27. avgusta 2011, ob 15. uri na pokopališču na Spodnji Polskavi.

28. avgusta 2011 bo minilo leto dni, odkar se je za večno poslovil in odšel na svojo zadnjo pot naš ljubi

Nisem vedela, da je bil tistega dne tvoj pozdrav nam zadnji pozdrav v slovo. Še vedno te čakam pri jutranji kavici, da mi poveš, da si tu nekje ... a tebe ni ... Srce žaluje ... Hrepeni po tebi. Oči te moje iščejo v spominih ... Ušesa čakajo tvoj čudežni pozdrav.

Na svetu je mnogo poti, le ena vodi tja, kjer si ti, po njej pa tudi pridemo mi ...

Pogrebna svečanost z mašo zadušnico se bo pričela jutri, v nedeljo, 28. avgusta 2011, ob 10. uri v cerkvi pri Svetih treh kraljih v Benediktu.

Minilo je leto žalosti, odkar si za vedno odšla od nas, moja ljuba žena. Življenje brez tebe je težko in prazno. Tako rad bi ti povedal, kako te potrebujem, a bolečino, praznino mi lajšajo spomini na najina srečna leta, hvala ti. Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu z lepo mislijo, ji podarite cvet ali prižigate sveče v spomin.

Kaučova Katica iz Župečje vasi 46 nazadnje varovanka Doma upokojencev Park Kidričevo

Od nje se bomo poslovili v soboto, 27. avgusta 2011, ob 11. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Pogrešali te bomo. Žalujoči: otroci Minka, Stanko, Jožica, Kristina in Majda z družinami

Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.

Ob izgubi najbližjih smo \ v pomoč s prijazno besedo tolažbe in celotnimi < slo rit vam i, opravljenimi z največjo pieteto. Vse o naši ponudbi na: www.help.si

Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zate pa pomladi več ni.

Pogreb pokojnega bo jutri, v nedeljo, 28. avgusta 2011, ob 11. uri na pokopališču v Dvorjanah. Pokojni bo pripeljan v mrliško vežo danes ob 18. uri.

Tiho, tiho mi, srce, zaspi tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče. (K. H. Macha)

Od nje se bomo poslovili v sredo, 31. avgusta 2011, ob 15.15 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

V napadu na igralnico v mehiškem Monterreyu ubitih 53 ljudi, mnogo ranjenih še v smrtni nevarnosti

Več maskiranih in oboroženih moških je včeraj napadlo in zažgalo igralnico v mehiškem mestu Monterrey. V najhujšem napadu v Mehiki v zadnjih nekaj letih je življenje izgubilo 53 ljudi.

Eden od preživelih je povedal, da so oboroženi moški v četrtek popoldne vdrli v igralnico Casino Royale v Monterreyu in grozili obiskovalcem, nato pa so po tleh polili bencin in ga zažgali. Ob eksploziji je zavladala splošna panika. Veliko ljudi se jih je skrilo v stranišča, kjer so se zastrupili z dimom, ki je zajel celo zgradbo, je povedal eden od reševalcev. Rodrigo Medina, guverner zvezne države Nuevo Leon, je povedal, da je v napadu umrlo 53 ljudi, vendar bi lahko število smrtnih žrtev še naraslo. Mediji so poročali, da naj bi bila večina žrtev ženskega spola.

Do konca avgusta bomo v Večeru objavili eno izmed fotografij, ki nam jih pošiljate na spletno stran www.vecer.com/ foto2011. Ob zaključku natečaja bomo izbrali in nagradili najboljšo fotografijo leta 2011. (dr)

Orkan Irene se z Bahamov, kjer je razkrival strehe in ruval drevje, hitro pomika proti vzhodni obali ZDA. Kot ocenjuje ameriški Nacionalni center za spremljanje orkanov (NHC), se bo Irene z vetrovi, ki dosegajo hitrost 185 kilometrov na uro, okrepila v orkan 4. stopnje. Več ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA se zato že pripravlja na to tropsko nevihto. Oblasti v Severni Karolini so v nekaterih okrožjih razglasile izredno stanje in ukazale obvezno evakuacijo kakšnih 150 tisoč turistov. Po poročanju televizije CNN je letalska družba American Airlines v četrtek in včeraj odpovedala vrsto letov. Jutri naj bi orkan dosegel tudi New York. Tamkajšnji župan Michael Bloomberg je v četrtek izjavil, da premišlja o evakuaciji ljudi iz nižje ležečih predelov mesta. Mestne službe, tudi tiste za javni prevoz, po njegovih besedah že umikajo opremo z območij, ki jih utegne poplaviti voda. Orkan naj bi po poročanju NHC Florido, Georgijo in Južno Karolino obšel.

Med številnimi prispelimi reševalci nagradne križanke Jager v prilogi Kmetij-sko-živilski sejem smo izžrebali nagrajence:

■ 20 % POPUSTA NA DODATNO OPREMO RENAULT IN RENAULT BOUTIQUE* - 37 % POPUSTA NA ENKRATNO OPRAVLJENO STORITEV V SERVISNI DELAVNICI* * UGODNOSTI VELJAJO SAMO OB PREDLOŽITVI TEGA KUPONA TER PLAČILU Z GOTOVINO

Medtem ko se večina centrov moči groteskno zapleta v verbalne harakirije o tem, da je sposobna presekati neznosno spiralo krize, počasi odhaja mož, ki je vse to, kar svetovni politični establishment ni. Steve Jobs. Ustanovitelj Appla. Človek z idejami, ki so poganjale napredek. Arhitekt turbomoderne tehnološke dobe. Lomilec krize. "Poslednji Mohikanec" globalnih ikon, ki so ljudem vlivali vero, da z dna vodi pot do zvezd. Aktualna politika bi ubijala za to apokaliptično moč prepričevanja in prebojnosti. Tehnološki friki in njihove zgodbe o uspehu so sanje današnjih liderjev. Pahor še pred časom ni zamudil priložnosti, da ne bi razpredal o svojem idolu Gatesu in njegovem vzponu od garaže do imperija Microsoft.

A v trpki realnosti politične elite sredi krize so voditelji videti kot vase zagledani egomanični ne-ronski cesarji, ki v svojem požga-nem svetu še vedno stojijo na odru pred ljudmi in jih prepričujejo, da je požar nesporazum. In ga niso zanetili oni. Zato naj jim množica verjame, da so gasilci na poti. Ljudje so spregledali, da so goli, da niso več s tega planeta. Zaradi popolne izgube zaupanja v voditelje in njihovo sposobnost, da bi izumili nekaj, kar bi spet pognalo napredek, predvsem pa v vzdržnem socialnem okolju dvignilo še gospodarstvo, je postalo iskanje mesije in mesijanskega prevladujoči model političnega. Javnomnenj-ska merjenja so podporo Pahorjevi vladi, ki jo bodo poskušali naslednje tedne s petimi novimi ministri priključiti na nove aparature za vzdrževanje minimalnih znakov življenja v stanju klinične smrti, spustila pod deset odstotkov.

A takšen je tudi evropski kontekst: nemški ARD je nameril, da Mer-klovi pri reševanju evrske krize

zaupa nekaj več kot 22 odstotkov ljudi, Sarkozyju pa 20. Realpolitič-na slika na predvečer volitev pri nas kaže, da rešitve za krizo vodenja in zaupanja ne bo. Rekonstrukcija kanibalske levice, delu katere se kot rešitelj prikazuje županski menedžer Jankovic, je videti kot mokre sanje, desnica pa je le rahlo vsebinsko in kadrovsko retuširana ekipa, kot jo je volilno telo zavrnilo leta 2008. Ker se Evropa počasi pogreza tudi v (po nemškem novinarju Jakobu Augsteinu) "socialne Fukušime", kar implicirajo londonski nemiri, bi se lahko še odprl prostor za antievropske sile, ki se za zdaj v Sloveniji še razmeroma sramežljivo oglašajo iz kotov katere od političnih strank.

V "ekstazi smrti" nekega časa, ki ga je nepreklicno konec, bodo naslednje volitve le uresničitev izreka ameriškega publicista Chrisa Hedgesa: "Elite na koncu govorijo v frazah in žargonu, ki ne ustreza realnosti. Trpljenja množic, nad katerimi se povečuje represija, ne vidijo." Že če ga bo spregledala množica, bo to prvi korak do Alternative. Ta bo morala priti od ljudi, od spodaj. A moreči proces nazadovanja družbe se kaže tudi v umiku ljudi iz politike. Starši potiskajo otroke v nakupovalne centre, da bi jih z bliščem izložb obranili pred zunanjim svetom, kjer svetijo kričeči neonski napisi "No future/Ni prihodnosti". In še v nedrje murdochovske tabloidne kulture umetne medijske realnosti. Politični razred pa umika ideologijo iz politike in jo seli na čivkajoče kanale, na twitter in facebook, kar kaže, da politika nikoli doslej ni bila bolj le komunikacija, poskus instantnega provociranja (v 140 znakih). Ker je spoznala, da vsebinsko praznih planskih veledokumentov nihče več ne bere. In jim ne verjame. Ker v njih piše le, kaj bi radi dosegli, ne pa tudi, kako se do tega prebiti. ■

Dr. LEV KREFT, profesor filozofije, direktor Mirovnega inštituta, nekdanji politik prenovitelj oziroma socialni demokrat, o krizi levice in reformi namesto revolucije

Ob neki priložnosti ste o tej vladi dejali, da ni mogoče vladati, če sedijo v vladi trije oziroma celo štirje mandatarji. No, zdaj je ostal en sam ...

(Nasmeh.) "Mandatar je res sam, ampak da bi ostal sam, potrebuje podporo preostalih, kijih ni več, o tem pa bo odločala zaupnica. Kako se bo iztekla, je težko reči, ker gre za natanko en glas v eno ali drugo smer. A to, ali bo vlada ostala ali ne, me kdove kako ne skrbi..."

"Prav SD je zame edina stranka, ki bi si res morala želeti takojšnje predčasne volitve, ker največ izgublja. Drugi, zlasti ti, ki so bili v vladi, si želijo čim kasnejše volitve, če ne celo rednih, ker še nimajo utrjene pozicije, odstotki jim padajo in rastejo. Jasno, da si čimprejšnjih volitev želi SDS, čeprav bi si gotovo tudi oni radi kupili čas, da svojo prednost še bolje unovčijo. Kaj vse se še lahko zgodi do naslednjega oktobra, pa nihče ne ve. Razen da vsi računajo, da bo Janša zmagal. Iz te računice vlečejo trenutne poteze za bodisi odlog bodisi približanje volitev, samo da ne bi Janši na koncu morebiti uspela želja 50 plus..."

"Samo če prevlada absenti-zem, odločitev volivcev, da se ne splača na volitve, ker ni nobene prave izbire. Torej čim slabša situacija, tem bolje za idejo 50 plus,

Je več možnosti za odsotnost volivcev in s tem za močno zmago Janše ali za šibko in s tem za težave pri sestavljanju koalicije? "O tem ne bo toliko odločala strankarska politika, niti razmerja v vladi in parlamentu ali med njima, marveč svetovno in domače dogajanje. Navadili smo se že pričakovati krize in katastrofe, a ko pridejo, so vedno nepričakovane; taki pričakovano nepričakovani dogodki pa lahko spremenijo angažiranost ljudi in udeležbo na volitvah. Po državah EU se dogajajo množična gibanja, ki zahtevajo radikalne spremembe v politiki, v nacionalni in skupni eujevski, tudi ekstre-mistična, in ena ali druga utegnejo spremeniti tudi politične razmere za volitve pri nas. Gre za to, česa se bodo ljudje bolj bali ali kaj bodo vzeli za svoj cilj: ali rušenje ali izgradnjo, izbiro alternativ..."

"Ta svoj strah gradijo na tem, kar so doživeli v prvem mandatu njegove vlade. Do določene mere ga razumem in je upravičen, vendar je po drugi plati iti še enkrat v to, kar poznaš, lažje, saj veš, kako se moraš upreti. Vsekakor je premik na desno po debaklu, propadu levo-sredinske koalicije in njene vladavine upravičen. Če leto dni pred volitvami druge izbire ni in je jasno, da je desnica edina izbira, ni razlogov za strah, ampak za to, da se tega obdobja lotimo tako, kot je pričakovati."

"Ta zgodba je dolga in ni samo slovenska, ampak evropska. Naj se je lotim z zadnjega konca, pri socialni demokraciji v EU v obdobju globalne krize, ko je propadla njena dolgoletna navezanost na neolibe-ralno reševanje problemov, zajeto v formuli 'kar je dobro za kapital, je tudi za ljudi'. Nova levosredinska gibanja po Evropi poudarjajo ravno nasprotno: 'Hočemo biti ljudje, ne blago.' Cilj, da se po kratki krizi vrnemo v stari neoliberalni raj izpred leta 2008, je neuresničljiv. Res je nesreča, da prideš na oblast v času krize, kot se je zgodilo Pahorju, a je hkrati nesreča tudi, da pride v času krize na oblast levosredinska koalicija, ki jo vodi socialde-mokracija, ki stavi na neoliberalni koncept, da bi, kar je še posebno značilno v nekdanjih komunističnih deželah, dokazala, da je kapitalistična stranka."

Je torej odgovor na vprašanje, ali je Pahor levičar, nikalen? "V primerjavi s staro levico ni levičar, po merilih socialdemokracije v EU pa je tipičen socialni demokrat. No, druga napaka, kije povzročila propad levice, je, da je stavila, pri nas še bolj izrazito, ker je Pahor privrženec tega načina delanja

politike, na postpolitiko, torej na depolitiziranje vseh političnih spopadov. Namesto teh spopadov, ki bi pripeljali do dialoga in na koncu do nujne politične izbire, smo dobili spravne sestanke. Primer: spor med ministrom Zalar jem in bivšo generalno tožilko Brezigarjevo, kako deluje pravosodje v Sloveniji. Ta konceptualni, tipično politični konflikt bi bili lahko rešili le z odločitvijo vlade, kakšno politiko bo na tem področju vodila, namesto tega pa je prišlo do depolitizacije, spravnih sestankov, stvar se je spremenila v osebno nestrpnost in premierjevo reševanje te nestrpnosti. Ta vlada je bila že zasnovana na štiri različne koncepte vladavine s štirimi predsedniki, ki so rekli, da bodo skušali strpno spravno delati skupaj, a se je izkazalo, da brez politizacije konflikta to ni možno. Ker je Pahor bolj tip modernega očeta naroda..."

"Gotovo, ker ta nima opravka s političnimi konflikti, bil je tudi dober predsednik državnega zbora, a izvršne politike se ne da voditi tako. Prepričanje, da seje treba ukvarjati ne z ljudstvom, ampak le z javnim mnenjem, da ustvariš ugodno ozračje. Takole sklepa: nisem propadel, ker ne bi imel prav, vse pravilno delam, ampak zato, ker ljudje tega ne sprejemajo."

Resnica pa je ravno nasprotna, da dela vse narobe? "Tako je. Projekt te vlade je propadel, ker ni bil voden politično in ker je imel zato v svojem jedru napačno neoliberalno prepričanje, da je treba tudi v krizi vse delati za kapital. Trdi neoliberalizem bi nam naložil samo stroške saniranja bank, socialna demokracija oziroma levica doda še stroške transferjev socialnega miru, vzdrževanega med krizo, kar na koncu pripelje do upravičenega očitka, da je levo-liberalna vlada dražja od desne, ki ne bo dala za ljudi nič."

"Janša je, ravno nasprotno od Pahorja, politik, ki se ne dogovarja, vsaj ne pred javnostjo. Tudi če bi jutri sestavil kakšno veliko koalicijo, ga ne boste videli, da bi gojil javnospravno sestankova-

Cilj, da se po kratki krizi vrnemo v stari neoliberalni raj izpred leta 2008, je neuresničljiv

On je odločen politik, vendar je malce neprimeren za krizo, ker ustvarja pri političnem vodenju, tudi ko krize ni, krizne, izredne razmere, v katerih, česar se zaveda, dobro deluje. V tem pogledu je v tem kriznem obdobju še manj primeren kot leta 2004."

"Ta hip le onadva, drugega na meniju ni. Kaj se lahko v kuhinji še skriva in skuha ..., to je druga stvar."

"Za užitno bi imel politično usmeritev, ki bi se vrnila k izhodiščem republikanske demokracije, k upoštevanju državljank in državljanov kot udeležencev političnega konflikta. S poudarkom, da je politika ne le poklic, ampak najpomembnejše, kar imamo ljudje v družbi med seboj, in če bi zagovarjala na vladni ravni odločanje ne v smeri neoliberalnega, marveč nove politike, kakršne, žal, v Sloveniji na strankarskem prizorišču ne zastopa nihče. Gre za novo usmeritev k socialni demokraciji v povezavi z gibanji, ki v EU, recimo v Grčiji, Španiji, že delujejo in ki ne zahtevajo prevrata, revolucije, marveč temeljite reforme demokratičnega sistema v nacionalnih državah in v EU. Ponekod že imajo ta ljudska gibanja tudi podporo strank, ki sprejemajo njihov program in ponujajo možnost nove koalicije. Namreč koalicije zaposlenih, ki se bojujejo proti sedanjemu reševanju krize, ker jih postavlja v še slabši položaj odvečnega prebivalstva, s tistim, čemur se je včasih reklo proizvodni kapital, torej z lastniki in me-nedžerji, ki so zainteresirani za proizvodnjo blaga, ne pa za finančno špekulativno življenje v balonu, ki vsake toliko poči in povzroča nove katastrofe. Koalicija s tistim delom kapitala, ki je zainteresiran za drugačne, urejene razmere, v katerih ne bo vsa oblast v rokah bank in finančnih špekulantov, je bodoča socialdemokratska levičarska koalicija v EU in širše. Tudi pri nas vedno ostreje nastopajo mene-džerji in lastniki, ki vedo, da lahko potegnejo vlak iz krize, izrazito proti načinu odločanja bančnega, špekulantskega finančnega kapitala in zahtevajo spremembe, naj država ne meče v to črno luknjo vedno novega denarja, ampak naj izrazito omeji moč bank in finančnega kapitala, da se bo spet spremenil v servis proizvodnje. To so pravi zavezniki bodoče socialde-mokracije tako v EU kot v Sloveniji, kajti drugače lahko gibanja brez programa, ki ne vedo, kaj hočejo, in se jih je treba bati, posežejo po eks-tremističnih rešitvah."

Kaj pa kratkoročno? Slišimo, da se pri nas razmišlja o novi listi Preporod, ki naj bi šla na volitve ...

"Prostor za nekoga tretjega, tretjo pot, ki jo zdaj vsi iščejo, nekoč pa so se ji smejali, na levi vsekakor je."

"Trenutno ne, čeprav je slabo, da ni prave konzervativne krščanske demokracije. Medtem ko so Pahorja uničili njegovi, je Janši uspelo uničiti druge, in to ni dobro, alternativa je tako na desnici kot na levici nujno potrebna in prostor je za obe. SLS se skuša vzpostaviti, če je le malo bolj prijazna do vlade in jo v čem podpre, ji podpora že raste, kar kaže na veliko željo po alternativi. Na levici pa take pozicije nima nihče, vsem podpora pada, zato jo je še toliko bolj treba vzpostaviti. Sam mislim, da bo do nove kompozicije prišlo z novim pregrupiranjem liberalne demokracije, to so ljudje, ki lahko sodelujejo vsak z vsakomer in so že menjavali stranke, sprejemali druge ... Res pa je, da so volivci to že enkrat doživeli, tako Golobič kot Kresalova sta rezultat teh pre-strojevanj in Pahor posledično tudi, saj je dobil tudi glasove liberalnega centra, ker je bilo jasno, da Golobič in Kresalova ne moreta zmagati. Zdaj pa seveda ne more na levici in v centru zmagati nihče, treba ju je le toliko okrepiti, da ne bo prišlo do samovlade Janeza Janše."

Kaj pa vedno odločnejše medijsko ponujanje Zorana Jankovica kot premierske alternative? Je ljubljanski župan levičar?

"Precej neoliberalno je usmerjen, in tudi precej postpolitično, kar je za raven lokalne politike v redu. Na ravni vlade pa ne moreš imeti 51 odstotkov ali več, kot jih ima v Ljubljani ..."

"Ne da se samo graditi, sprejemati moraš zakone, spreminjati odnose med ljudmi. Mislim, da se Jankovic tega zaveda, bo pa zelo pomembno, koga bo podprl, to bo zanesljivo nekdo, ki ni Janez Janša, in tisti bo s to podporo zrasel."

"Mislite na družinske zgodbe? Očitno velja, s čimer se rodiš, s tem te pokopljejo. Svojo kariero je Jan-kovic začel s škandalom z otroki in jo bo najbrž s tem nekoč končal. Sicer pa je tako, da so mesta z velikim razvojem tudi mesta s korupcijo, kjer gre za vprašanje, koliko so si zase vzeli od kolača in koliko ima od njega mesto. Če ima dovolj, se da voziti, v Ljubljani gre za to."

Ampak zdi se, da pri nas skorajda ni človeka z močjo in položajem, nad katerim ne bi visel sum korupcije. In vsi nekako zvozijo.

"Ena od stvari, ki jo bo morala reforma nekoč reševati, je tudi lastništvo. V Sloveniji so postali lastniki napačni ljudje. Načrtno in zakonito. Hoteli smo slovenske lastnike, a tega nihče pri nas ni bil sposoben. Naredili smo zakonodajo, po kateri so postali lastniki ljudje, ki niso bili sposobni kupiti niti odstotka svojega podjetja, vse so kupili s krediti bank, ki jih niso odplačevali sami, ampak podjetja. S tem smo uničili podjetja, hkrati pa dobili slabe lastnike, ki niso zainteresirani za proizvodnjo, ampak so vsi pobrali iz nje svoj delež. Ne bo jih mogoče preganjati, razen izjem, ker je bil ta način zakonit. Tujega kapitala nočemo, bomo naredili domačega iz nič, smo rekli, in zdaj imamo nič. Naslednjih 20 let bo potrebno, kolikor se lahko politika sploh vmešava v te zadeve, da bomo prišli do pravih lastnikov."

"Ki jih tudi stranke proizvajajo druga drugi. Vse so sumljive in smrdijo, z državljanskega stališča pa je edino važno, da se razčistijo."

"Ne samo to, konec koncev je kazen že izguba funkcije. Glavni problem, s katerim se bo morala na koncu soočiti tudi protikorupcijska komisija, je, da je vsaj 90 odstotkov, če ne več, vseh korupcijskih poslov potekalo po veljavni zakonodaji. In to je problem, da smo ustvarili sistem, koruptiven na vseh koncih in krajih. Korupcija je tudi neplačevanje prispevkov za zaposlene, ker ti država dovoli nekaj, česar ti ne bi smela, ampak tako je bilo, dokler ni ta vlada izpeljala, še ne dovolj dosledno, sprememb. Problem je, ker je korupcija pri nas uzakonjena. Ker imajo vsi od tega korist, obstaja pritisk, da se nič ne spremeni oziroma da se spremeni le kozmetično. To bi nas moralo skrbeti in vprašanje je, ali ponuja kdo kakšno alternativo na prihodnjih volitvah."

"Ne. Kako bomo glasovali za Janeza Janšo, ki velja za očeta debelega kosa korupcije v Sloveniji s svojo udeležbo v vojaških poslih ..."

"Če je prav, da je odstopila Katarina Kresal, in vsi vemo, da je prav, ali je potem prav, da Janša kandidira in postane predsednik vlade?! Ne gre za sodno dokazano krivdo, ampak za politično odgovornost. Staro pravilo, ki je veljalo celo v komunističnih sistemih, je, da nekdo, ki je osumljen korupcije, ne more samostojno voditi ničesar, ker ga lahko vsakdo izsiljuje. Da bom objektiven: Borut Pahor ni dobil v teh letih, odkar vlada, nobene lastne afere nad glavo in je v tem pogledu, čeprav so se vsi trudili, da bi mu kaj zapakirali, čist, vendar je hkrati človek, ki je ogromno korumpi-ranih oseb pripeljal v svoj najožji

štab - če niso bile takšne prej, pa so postale tam. Za to je odgovoren in bi moral prej odstopiti zaradi tega kot zaradi situacije v državi, ki je mnogo boljša, kot je javnomnenjski pogled na dosežke te vlade, čeprav seveda slabša, kot bi lahko bila."

"Zlasti če upoštevamo, da je vlada delovala v kriznem času in rešila nekaj zelo težkih vprašanj, ki se jih ni hotela lotiti nobena prejšnja vlada - izbrisani, odnosi s Hrvaško -, krizo pa je upravljala tako, da je sledila velikemu bratu, EU, in delala to, kar je delala Evropska komisija z Barrosom na čelu."

"Vprašanje je, ali je ta stranka, socialna demokracija, sposobna v teh relativno neprijetnih razmerah reformirati sama sebe, ne za naslednje volitve, marveč dolgoročno. Kajti naslednja vlada bo enako neuspešna, če bo nadaljevala isto neoliberalno politiko, in bo spet nekdo drug dobil priložnost. Ali pa je bolje opustiti to stranko in ustanavljati kaj novega, to je vprašanje. Odgovora ne vem, se mi pa zdi čudno, da je socialna demokracija tako pasivna, da še vedno prepušča vso odločitev vladni garnituri s Pahorjem na čelu. Že zdavnaj bi morala oblikovati neko skupino, ki bi bistveno vplivala tudi na Pahor-jevo ravnanje."

"Frakcije seveda so, a ne gre za to. Stranka je imela že od začetka, po Janezu Kocijančiču, predsednika, s katerim se ni strinjala, in tega se je navadila, to se mi zdi mnogo huje. Ni šlo za to, da bi prišlo do jasnega političnega spopada nasprotujočih si opcij, ampak do sporazuma: ti, Pahor, si dober vlečni konj za javno mnenje, simpatičen, s teboj iz meseca v mesec pridobivamo, celo zmagali smo na volitvah, in

čeprav se s tabo skoraj v ničemer ne strinjamo, v to privoljujemo, ker prinaša glasove. Gre za nekakšen koruptivni odnos med stranko in njenim predsednikom, za katerega pa ni kriv Pahor, ampak stranka. In za to, kar se je zdaj zgodilo, je stranka kriva vsaj toliko kot Pahor, če ne bolj."

Če je socialna demokracija propadla, ker je bila preveč neoliberal-na, zakaj pa se je to zgodilo LDS?

"Pozicija liberalne demokracije je še težja, ker se še težje loči od neo-liberalne dogme. Od nekdanje velikanske LDS je ostalo bore malo, dve majhni stranki, od katerih vsaj ena trepeta, ali bo prišla v parlament. V tem prostoru bo verjetno nastalo nekaj novega in to bi najbrž moralo izhajati iz izhodišč v liberalnih strujah ob koncu osemdesetih. Gre za slog britanskih liberalcev, ki je izrazito republikansko komunitaren, ki ima socialni čut ne samo za klasično socialdemokratsko socialo, ampak za skupnost državljank in državljanov. Na tem se da graditi bodočnost liberalne demokracije in pobuda Liberalne akademije ter Darka Štrajna za rekonstrukcijo, ki vključuje levico v celoti, se mi zdi prava. Pripravljen sem se je udeležiti."

"Pobude te vrste nimajo namena pomagati strankam za uspeh na naslednjih volitvah, ampak ustvariti podlago za možnost uspeha na volitvah čez deset let. Zato se mi zdi izjemno pomembno za vso levico vprašati se, kje smo izgubili. Kot marksist bi rekel, da smo izgubili, ko smo zavrgli, z zanimivimi utemeljitvami, temeljne dogme marksizma, in to zelo ostro, ne samo politično, tudi teoretsko."

Mislite na Slovenijo? "Ne in tudi samo na tranzicijske države ne, marveč nasploh. Gre za postulate, zapisane v Kritiki politične ekonomije, ki velja za enega najbolj trdih Marxovih tekstov, toda ... Prvič: produkcijski odnosi določajo vsa druga družbena razmerja - danes se kaže, da je to še kako res, ekonomija določa politiko in ne obratno. Drugič: država je aparat vladajočega razreda - že v osemdesetih smo se temu posme-hovali, ampak kaj se danes drugega dogaja, ko lahko globalni vladajoči razred celo spreminja vlade in z raznimi manipulacijami ustvarja gibanja, kot so v Saharski Afriki. Tretjič: vsa zgodovina je zgodovina razrednih bojev. Rekli smo, saj razredov ni več, smo samo še indivi-dualisti, ki se bojujemo drug proti drugemu, sindikati bodo propadli, zdaj pa se je izkazalo, da še kako gre za razredne boje v Grčiji, Španiji, na Norveškem ... Vse to je treba na novo premisliti."

"Ne, revolucija mi ne diši. Imeli smo jo, preden sem se rodil, in želja moje generacije na levici je bila, da se tudi prevrati dogajajo na miren način, kar smo uresničili v osemdesetih. Sem za reformo kapitalizma, ne za komunizem kot, recimo, Slavoj Žižek. Gre za to, kako ustvariti skupnost, v kateri se bo dalo živeti ne glede na razlike, da te ne bodo pošastne in da nihče ne bo trajno izločen. Ampak za radikalno reformo je potreben najprej radikalen vpogled v situacijo. Če ne vidiš v današnjih razmerah pomena ekonomije pred politiko, kako država deluje v korist vladajočih, če ne vidiš razrednega spopada, ki poteka povsod po svetu, potem v levosredinski politiki ne moreš biti uspešen."

"Ta ima drugo težavo, koliko je soodgovorna za ekstremizem, kakršen je izbruhnil na Norveškem, za izbruhe, kot so nedavni v Veliki Britaniji ... Soodgovorna je, ker je čepela v starem konzervativizmu in ni čutila potrebe po spremembah. Neoliberalizem ji je bil pisan na kožo, dodala mu je svoje tradicionalne vrednote, ki so del minulega sveta, začenši z vrednotami krvi in tal kot temeljem nacionalne

identitete, stranke, ki stavijo nanje, pa ne morejo sprožiti drugega kot ekstremizem, ker se da samo z ekstremnim nasiljem spreminjati družbo na staro. To velja tako za revolucionarne programe na levici kot za reakcionarne na desnici, med revolucijo in kontrarevolucijo ni velike razlike."

Omenili ste Norveško in strašni Breivikov poboj. Je soodgovornost zanj le na desnici?

"V vsakem primeru gre za (sokrivdo radikalnih skupin. Soodgovornost je pri enih in drugih, ne le na desnici, ampak tudi na levici, na vseh, ki še vedno prisegajo na nacionalno identiteto, ozemljeno kot s strelovodom v kri in tla. Mali narodi, kot je slovenski, bi morali vedeti, da je identiteta v zelo slabi koži, če je odvisna od naravnih zakonitosti krvi in tal. Zato je že socialdemokrat Etbin Kristan v 19. stoletju predlagal personalno identiteto in avtonomijo, da ima vsakdo, ne glede, kje je, pravico negovati svoj jezik, kulturo itd. ... "

"V London grem skoraj vsako leto in že prvo leto krize, na prehodu 2007-2008, sem videl, da so se nekateri deli mesta čez noč spremenili v propadle, ne le iz revnih, a čistih v umazane, ampak kot Poljska v začetku osemdesetih: ko ljudem ni več niti do tega, da bi imeli cvetice na oknih. To je brezup, ki ni apa-tija, ampak jeza, ko hočeš prvega udariti in mu vzeti. Oblast, tedaj še leva, je bila brez občutka za socialni brezup, ki je ustvaril rezervno armado brezposelnih in ki se ga ne da prevajati v govorjenje o mi-grantih, priseljencih ter skrbi zanje. Ljudi ne moreš leta in leta držati na socialnih podporah."

Skratka, levica in desnica po Evropi, obe morata premisliti svojo vlogo. Kaj pa EU in njena prihodnost?

"Karkoli je bilo kdaj napovedano za EU, se je izkazalo kot nasprotje, zato se ne bi ukvarjal z napovedmi.

Je pa ena ključnih stvari na postpo-litični način pometena pod preprogo in torej nerešena: vprašanje, kaj EU je. Ne to, ali je federacija, konfederacija, asimetrična federacija, zveza držav - s tem smo se ukvarjali v Jugoslaviji in je irelevantno -, ampak kaj ji bo omogočilo, da ostane skupaj. In to je omejitev samovoljne moči nacionalnih vlad, saj Evropski uniji zdaj vlada Evropska komisija, ki je samo kompromisna točka za usklajevanje vlad, državljanke in državljani, evropski parlament, pa nimajo nobenega vpliva."

"Govorimo o Evropi več hitrosti, a v njej je samo ena hitrost, določajo jo tisti, ki držijo roko na menjalniku, to pa sta Francija in Nemčija, vsi drugi vozijo s hitrostjo, ki jim jo izbereta onidve. To je podobna zgodba kot med Zalarjem in Brezi-garjevo, izpade, kot da urejamo medsebojna razmerja med dvema državama, med egoma Merklo-ve in Sarkozyja, v resnici pa gre za nasprotje v tem, kdo bo največ profitiral iz krize. To bi morala biti debata vseh državljank in državljanov EU in ta bi prinesla radikalno politično reformo, ki je nujna za obstanek EU. Če bo metala denar samo v evro, ki bo postal evro različnih hitrosti, in če se bo obdržala sedanja politika vseh držav EU, češ, ohranimo trenutno stanje in pote-gnimo iz njega čim več, EU nima prihodnosti. A radikalna reforma bo slej ko prej izsiljena, če je ne bodo izsilili ljudje in gibanja s pritiski, jo bo situacija sama."

"Prvo vprašanje ob tem valu je, kako to, da se ni zgodilo že prej, in kako to, da se dogaja v vseh deželah naenkrat. To je vstaja proti režimom, ki so hkrati diktatorski (čeprav različno) in kolaboracioni-stični postkolonialni, saj so našli neki modus vivendi ali celo postali sodelavci Zahoda. Zahod je podpiral celo Gadafija, češ, človekove pravice gor ali dol, glavno da ne bomo imeli težav s temi ljudstvi. To je vladajoča politika EU do mediteranskega juga. Tragično pa je, da je to, kar se je do zdaj izcimi-lo - ali kar kaže, da se bo, vključno z Libijo -, nov tip vladavine, ki bo kolaborirala z Zahodom, torej vladavina vrhnjega sloja, ki hoče več demokracije zase in okrepitev svoje moči na denarju Zahoda, če je treba, pa tudi na Natovem orožju. V tem primeru čaka ta del sveta še en pretres, ki ga bo pospeševala svetovna kriza, ker dežele Zahoda niso več sposobne zadržati imperija, tudi ZDA ne, na drugi strani pa je Kitajska, ki, sicer diskretno, podpira vsa protizahodna gibanja in bo dobila na svojo stran vse tiste, ki bodo želeli reformirati svetovni red. EU lahko namesto prijateljske soseščine dobi zelo neprijazno soseščino, ker se ni znala odzvati na prvi znak, kaj se dogaja, ko ji je Turčija aktivno ponujala model reševanja v vseh teh deželah, ona pa jo je potisnila ven. Če bo edina opcija EU podpora novim prijaznim režimom, ki bodo dovolili črpati nafto, kupovali orožje, skrbeli za boj proti terorizmu in postavljali žice za preprečevanje migracije, to ne bo dobro. V Sloveniji, kjer je bilo naše zadovoljstvo nad tranzicijo neizmerno, zato smo danes včasih zelo nezadovoljni, bi morali vedeti, kako to gre. Če po velikem ljudskem gibanju sprevi-diš, da so te prevarali, ogoljufali, to povzroči trajno nezadovoljstvo."

"Človekove pravice so lepa izložba. Toda tudi tranzicija v socialističnih deželah je šla v kapitalizem zaradi standarda, 'šoping molov', boljšega življenja, ne zaradi človekovih pravic. Lahko se šalimo, da smo šli v nakupovalni center, ne v demokracijo, ampak tako je in to je avtentična težnja. Če ne pride do nove delitve svetovnega bogastva, če bodo še naprej zahodne dežele financirale te režime, ljudje pa ne bodo od tega imeli nič, to ne bo rešitev." ■

Zahodne zaveznice, ki osvobajajo Libijo izpod Gadafijeve tiranije, imajo v rokah vse vzvode za dolgoročen nadzor nad naftno najbolj bogato afriško državo

"Prav gotovo Gadafijev režim ne bo preživel. Zdaj je le še vprašanje časa, kdaj bodo uporniki dokončno razglasili zmago. Vendar se pojavlja nevaren problem, ker je Gadafi še vedno na prostosti. Tako lahko še vedno organizira svoje pristaše za ponovni napad, kar pa v Libiji lahko pripelje do državljanske vojne," začne pogovor o kompleksnem in težavnem rojevanju pogadafijevske Libije direktor Mednarodnega inštituta za bližnje-vzhodne in balkanske študije mag. Zijad Bečirovič.

K temu doda, da je upor Gadafije-vih sil možen tudi po tem, ko bi uporniki že razglasil zmago. Gadafi ima namreč dovolj izkušenj v svoji 42-letni vladavini, da se organizira in deluje v kriznih razmerah, predvsem zato, ker ima še vedno veliko finanč-

Kakršnakoli nova vlada Libije ni možna brez močnega vpliva islamistov, je prepričan Zijad Bečirovič skupnost podpirala upornike in nacionalni prehodni svet (NPS), v katerem pa imajo dominantno vlogo islamisti. Tako je paradoksalno, da se mednarodna skupnost znebi Gadafija in njegovega sekularnega režima, hkrati pa podpira islamiste. Kakršnakoli nova vlada Libije pa ni možna brez močnega vpliva islami-stov," je prepričan Bečirovič, ki upa, da se bo mednarodna skupnost izognila slabi praksi vzpostavljanja demokracije v Iraku, kjer je bilo skoraj osem let izgubljenih zaradi državljanske vojne. "Ključnega pomena je preprečiti državljansko vojno in maščevanje. Treba je organizirati državo po demokratičnih načelih, da si bodo državljani oblast izbirali na demokratičnih volitvah, sprejeti je treba novo ustavo. Volitve so načrtovane v naslednjih osmih mesecih. Poudarek pa bo zdaj na gospodarski obnovi."

Toda, eno so želje mednarodne skupnosti, drugo je mednarodna politična realnost. Demokracija je po Gadafijevi diktaturi zelo malo verjeten scenarij v državi, v kateri pravzaprav že pol leta poteka državljanska vojna, zahodne velesile pa so se opredelile za uporniško stran. Marca letos so se namreč po lastnem zatrjevanju odpravile reševat življenja Libijcev, kar je enako bizarno in neprepričljivo kot iskanje orožja za množično uničevanje v Iraku in iztrebljanje Al Kaide v Afganistanu. Moralno-etični razlogi intervencije so tako plehki in skregani z realnostjo, da tega ne morejo več prezreti niti najbolj zaslepljeni. Kot veliki osvoboditelji Libije se zdaj prikazujejo celo Francozi in njihov konzervativni predsednik vlade Nicolas Sarkozy, ki doma zganja ksenofobično politiko proti priseljencem iz arabskega sveta.

Politične in gospodarske stabilizacije razsute pogadafijske Libije ne bodo izvajali njeni državljani, ampak koalicija voljnih, ki je rušila Gadafija. Zahodne zaveznice in zveza Nato tako že načrtujejo "stabilizacijo" te z nafto bogate severnoafriške države z napotitvijo svojih čet v Libijo. Upornikom v zadnjih dneh boja proti Gadafijevim pripadnikom odkrito pomagajo tudi britanske, francoske, jordanske in katarske posebne vojaške enote. "Humanitarna" intervencija v Libiji je po mnenju mnogih model za ponovno razdelitev interesnih sfer na Bližnjem vzhodu.

Stabilno državo potrebujejo predvsem velika naftna podjetja iz ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije, ki v zadnjih dneh nepretrgoma sestankujejo z NPS, mednarodno priznano začasno oblastjo upornikov. V tujih bankah je zaradi sankcij zamrznjenih približno 140 milijard dolarjev libijskega denarja, ki je pripadal Gadafiju in njegovemu režimu, Američani so za zdaj NPS-u pripravljeni odmr-zniti le 1,5 milijarde dolarjev, od-

mrznitev drugega denarja pa bo po besedah visokega uradnika zunanjega ministrstva omogočila, "da ZDA v Libiji vzpostavijo vlado, kakršno si želijo".

Realno politično gledano kaj drugega kot marionetni režim, ki bo stregel interesom zahodnih kor-poracij, v Libiji ni možen. Prva naloga NPS-a po padcu Gadafija, ki jo sugerirajo zahodni zavezniki, je restavracija reda in miru ter razorožitev velikega dela prebivalstva, ki zdaj ima orožje. Osrednja skrb zahodnih zaveznikov je zato restavracija močne libijske vojske in policije. Brez osrednjih represivnih institucij mir v klansko razdeljeni državi ni možen. Tako razklana Libija je bila hkrati ugodna tarča za ponovno utrditev britanskih in francoskih kolonialnih interesov v arabskem svetu, od koder so bili ponižujoče pregnani leta 1956, v času sueške krize.

Vojaško posredovanje zveze Nato, avtorizirano z odločitvijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), je bilo dolgo in mučno. Od stalnih članic VS ZN so posredovanje v Libiji podprle ZDA, Velika Britanija in Francija, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Kitajci in Rusi so namreč zahodni trojici prepustili proste roke pri obračunu z Gadafijem v zameno za to, da se prvi ne bodo vtikali v dogajanja v Siriji, kjer ima Rusija svoje interese, in v Sudanu, kjer ima Kitajska svojo naftno bazo. Dokaz za takšno postenajstseptem-brsko ravnotežje sil v primeru Libije je odsotnost vsakršne resolucije VS ZN, ki bi obsojala zločine zoper prebivalstvo v Siriji in Sudanu.

Pravzaprav se je v Libiji znova utrdil vzorec, ki se pokaže, kadar se evropske države odločajo za vojaško intervencijo v tretjem, muslimanskem svetu. Velika Britanija in Francija sta vedno zanjo, srednja Evropa okleva, Skandinavija je odsotna, vzhoda Evropa preračunljivo prikimava, rusofilski del Evrope pa je vedno proti.

Kako utrujen je trenutno zahodnjaški vojni stroj, ki bije še vojne v Afganistanu in Iraku, pa pove podatek, da je v nekem obdobju zaveznikom zmanjkalo bomb za izvajanje akcij v Libiji. Relativno neučinkovito posredovanje traja že več kot pet mesecev.

"Slovenija je v enem letu izgubila dva zaveznika v arabskem svetu. Predsednik države Danilo Türk je imel tesne stike z odstavljenim arabskim diktatorjem Hosnijem Mubarakom, predsednik vlade Borut Pahor pa z Gadafijem. V sklepanje strateških zavezništev s padlimi režimi smo šli na pamet, zdaj pa to otežuje naše odnose z Egiptom in Libijo, kjer zdaj vzpostavljajo demokratične oblasti," kritizira Bečirovič porazen slovenski izbor zaveznikov v arabskem svetu. Oba konja, na katera sta stavila Türk in Pahor, je odnesla revolucija, tako da mora zdaj Slovenija vse začeti znova. Posebno težko bo to v ekonomskih odnosih, saj se Slovenija nadeja velikih poslov pri obnovi Libije.

"Zaveznice so porabile milijarde dolarjev v vojaškem posredovanju v Libiji, naš prispevek pa je bil 25 tisoč evrov v zdravilih. S takšnim prispevkom si pač ne moremo obetati milijonskih poslov pri obnovi Libije," meni Bečirovič. V realni politični ekonomiji sveta velja pregovor, da z eno roko daješ, s tremi jemlješ. Arabska pomlad je po beči-rovičirevičevem mnenju za slovensko ekonomijo prava polomija. ■

Arabske vstaje so ujete med evfori-jo in obup. Tudi egiptovska. Slike s Trga osvoboditve so del sveže zgodovine. So nesporni del demokratičnega vrenja v arabskem svetu, ki je zrušilo diktatorja Hosnija Muba-raka. Digitalna "www-generacija" mladih izobražencev, odprtih, liberalnih ljudi iz kozmopolitske egiptovske elite, levičarjev, ki berejo New York Times in sovražijo ne-okonzervativce, je prelila ulice in odnesla despotski režim, v genski kod katerega so bili vtkani tudi korupcija, izkoriščanje, zatiranje svobode in sponzorstvo zahodnih političnih liderjev ter korporacij.

Ta mladina je postavila okvir prve faze boja, v drugi so logistiko in institucionalni okvir dodali še Muslimanski bratje. V začetku avgusta se je začelo sojenje Mubaraku in njegovemu notranjemu ministru Habibu al-Adlyju ter šestim uradnikom, v obtožnici zoper katere piše, da so odgovorni za smrt 850 ljudi, ki so umrli v bitki za svobodo in demokracijo na Tahrirju. V revoluciji. Tako januar-sko-februarskim dogodkom rečejo mladi protestniki. Nekateri zunanji opazovalci vidijo vse nastavke državnega udara. S strani vojske, ki je podprla zunajustavne spremembe režima, ko se je postavila za zahteve ulice in bila ključni element Mubara-kovega sestopa z oblasti.

Nekateri pomembni člani Muba-rakove Nacionalne demokratične stranke (NDP), med njimi nekdanji minister za informiranje Safwat al-Sherif in bivši uradni govorec parlamenta Fathi Surour, so na sodišču obtoženi, da so organizirali napad kriminalcev na kamelah, ki so 2. in 3. februarja vdrli na Tahrir ter sejali kaos in smrt. Mubarako-va sinova Alaa in Gamal ter njun poslovni partner Hussein Salem so obtoženi nelegalnega bogatenja iz trgovine s plinom z Izraelom.

"Zadovoljna sem, da Mubara-ka vidim v kletki," je za agencijo AP dejala Saeeda Hassan Abdul Raouf. Sina so ustrelili med spopadi protestnikov s policijo in roparji, morilci, ki jih je oblast izpustila iz zaporov, ko se je začela vstaja. "Čutim, da se sinova duša umirja. In njegova kri se hladi."

A zadoščenje je za mnoge, četudi bo ostareli, oslabeli in hudo bolni Mubarak obsojen, daleč. Predvsem mlajše generacije so nemirne, nezaupljive. Je vrhovni svet oboroženih sil, torej vojska, "ukradel" bitko za demokracijo? Tečejo za kulisami priprav na parlamentarne volitve, ki naj bi bile najkasneje novembra, in predsedniške, ki naj bi jim sledile, procesi, po katerih bodo centre moči, finančne vire (pod patronatom Washingtona) obvladovala ista omrežja, ki so bila doslej povezana z Mubarakovim krogom, zdaj pa bodo na oblast inštalirale nove, na videz sveže, (kvazi)demokratične figure? Se je vojska svojemu dolgoletnemu liderju odrekla le, ker je star, obnemogel?

Vojska, ki drži oblast, je cenjena sila v državi, a obenem pragmatična, vedno išče gospodarje, ki bodo njenim strukturam naprej omogočali udobno življenje. Pred štirimi leti je tako imenovana skupina ministrov Mubarakovega sina Gamala, ki so jim rekli mo-dernizatorji, predlagala spremembe politike državnih subvencij hrane, predvsem kruha, elektrike, bencina in plina. Tedanji obrambni minister, zdaj šef vrhovnega sveta oboroženih sil - torej eden ključnih ljudi -, feldmaršal Mohamed Husein Tantavi, je debato o tem v vladi ustavil. Zdaj Svetovna banka in IMF od Kaira spet zahtevata poseg v subvencije. Vojska je bila vedno antimoderni segment egiptovske družbe, večni stabilizator. Zato je vprašanje, kako lahko ravno vojska spelje spremembe. Kajti ljudje želijo celostno prenovo, prelom s starim, z režimom, ki so ga vodili korumpirani starci brez vizije, želijo svežine.

Vojaški svet vodi priprave na volitve, kjer se bodo delile karte moči in vpliva, diktira proces ustavnih ter zakonskih sprememb, po katerih naj bi bil politični sistem v državi z izrazito strateško pozicijo v arabskem svetu bolj odprt, demokratičen in liberalen. A tudi glede tega tečejo velikanske polemike. Glede na to, da so bile politične sile, predvsem Muslimanska bratovščina, pod Mubarakom vsaj navidezno preganjane in zatirane, je čas za formiranje ter predvsem utrditev političnih sil, ki so sposobne za boj za oblast, kratek.

V tem času je kljub vsemu nastalo več kot 60 političnih strank oziroma grupacij. V bitki za parlament po prognozah najbolje kaže ravno Muslimanski bratovščini, ki ima organizacijsko strukturo in socialno mrežo, predvsem gre za politično izjemno izkušene ljudi, na drugi strani pa je predvsem liberalnejši tabor precej frakcijsko razbit. Ti si kljub jasnemu verskemu ozadju in obstoju več radikalnih jeder oziroma kril prizadevajo za pozicioniranje v sredino in razglašajo odprtost. Kot demonstracijo tega dejstva so za podpredsednika njihove novoustanovljene stranke za svobodo in pravico imenovali Rafika Habiba, ki je koptski kristjan.

Predvsem pa borce za demokracijo skrbi večja pojavnost in agresivnost fundamentalistične islamske struje selafistov, ki utelešajo nasprotje demokratičnega karakterja nedavnih sprememb v Egiptu. Se-lafiste vodi šejk Shaaban Darwish, ki ima džamijo v koptskem delu Kaira. Gre za grupacijo z zaledjem v Savdski Arabiji, ki je šele v zadnjem delu revolucije podprla padec Mubaraka. "Demokracija da, pozdravljam jo, a ne dvolično an-timuslimansko demokracijo," je te dni govoril Darwisha.

Urednik arabskega časnika Al-Hayat Mohamed Salah v eni zadnjih kolumn razbija strahove, da bi lahko prišlo do zbliževanja z zmernimi Muslimanskimi brati, ki

so, kot pravi, veliko časa in energije porabili za odbijanje radikalne politike ter struj, da bi lahko razširili svojo politično bazo. Obenem pa so selafisti priročen alibi Muslimanskim bratom, da z njimi "strašijo", kaj bi prinesle radikalne islamske sile.

Ko gre za parlamentarne volitve, je sicer burna tudi razprava o julijskem predlogu vojaškega sveta, da bo pol sedežev v obeh domovih parlamenta pripadlo kandidatom strankarskih list, druga polovica pa tekmecem na podlagi individualnih kandidatur. Temu so ostro nasprotovali predvsem v Demokratičnem zavezništvu, ki vključuje tako Muslimansko bratovščino kot liberalni Wafd. Njuno zavezništvo se je v avgustu sicer začelo krhati. Oboji so sicer zahtevali, da se individualne kandidature povsem ukinejo. Enako meni tudi Ayman Nour, šef stranke Ghad: "Nadaljevanje tega sistema bo vodilo do parlamenta, ki bo sestavljen iz uradnikov in korumpira-nih poslovnežev, ki so prevladovali v Mubarakovi NDP."

Na drugi strani pa viri v vojaškem svetu trdijo, da bi sprememba sistema brez individualnih kandidatur še okrepila Muslimansko bratovščino. Ni dvoma: boj za parlamentarne pozicije bo kompleksen, trd, nepredvidljiv in silovit. Predvsem pa poznavalci ne izključujejo niti zasuka v kaos in nasilje.

V predsedniški tekmi sta kot ključna akterja doslej figurirala nekdanji egiptovski zunanji minister in generalni sekretar Arabske lige Amr Musa ter dobitnik Nobelove nagrade za mir, dolgoletni vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej.

Pri Baradeju velja očitek, da je prišel domovini pomagat, ko je režim pokal po šivih, prej je užival na dobro plačanih mednarodnih položajih, zato ima manj možnosti. Boljše kaže Musi, ki pa je bil zunanji minister v Mubarakovem času. Takrat ga je zaradi velike priljubljenosti Mubarak dal umakniti v Arabsko ligo. Vseeno ima boljše možnosti. A spet je veliko vprašanje, kaj bi se z njim lahko spremenilo. Po Mubaraku le nov Mubarak v demokratični preobleki?

Muslimanski bratje so sicer za zdaj napovedovali svojega kandidata, med njimi se je najbolj odločno pojavljal njihov reformistični lider Abdel Moneim Aboul Fotouh. A po mnenju poznavalcev bi lahko taktično podprli celo koga drugega, da bi se moč in odgovornost nekoliko razpršila.

Vsekakor je usoda revolucije, predvsem njen iztek v demokratično prihodnost, še naprej izjemno nepredvidljiva. Sploh če bi se v Egiptu stopnjevali tudi socialni konflikti, bi se lahko tukaj dejansko sprožila še socialna revolucija. Ta bi na ulice pognala tudi mnoge, ki v Kairo januarja niso prišli, ker so bili predaleč in niso imeli denarja. ■

Desno nogo je imel v vodi, polni ledu. Raje nogo kot hrbet. Ta mu je v preteklosti najpogosteje določal, kje bo blestel (evroliga) in kje bo sedel (reprezentanca).

Zdaj, zagotavlja Matjaž Smodiš, je s hrbtom bolj ali manj dobro. Lahko igra. Saj bo pri svojih enaintridesetih tudi moral, ko pa je slovenska košarkarska reprezentanca znova tako okrnjena.

Najprej so se seveda zvrstile številne odpovedi, ki smo jih sicer navajeni že iz preteklosti, so pa letos vsaj razlogi postali bolj zanimivi: Saša Vujačic je Košarkarski zvezi Slovenije zameril, ker ga menda "prodaja" drugim reprezentancam; Beno Udrih se je poročil; Primožu Brezcu se je zavlekla klubska sezona; Ra-doslav Nesterovic pa se je dresu dokončno odpovedal in bo v Litvi ambasador slovenske košarke. Nato so se zgodile še poškodbe, naprej Gašper Vidmar, nato, kar je pošteno skelelo, še Boštjan Nachbar. Tik pred tem intervjujem, le slabih deset minut prej, pa je sodelovanje moral odpovedati še Miha Zupan.

Zdaj bo pod košem še manj izbire za selektorja Božidarja Maljkovica. Šest ta velikih, šest ta malih, takšna je zdaj videti naša reprezentanca.

"Zupan? Velik minus, še zadnji udarec, kjer smo že prej bili tanki," je med pripravami v Kranjski Gori priznal Matjaž Smodiš, ki je nedavno podpisal enoletno pogodbo z zagrebško Cedevito in tako prekinil ugibanja, ali bo igral za Krko ali za Union Olimpijo.

Prvenstvo bo dolgo, celo daljše kot lansko svetovno. Osem reprezentanc je dodala FIBA, na debelo

Klaipeda (31. 8 - 5. 9.) - Slovenija bo v (na videz najmanj atraktivni skupini) skupini D igrala z Rusijo, Ukrajino, Gruzijo, Bolgarijo in Belgijo.

Vilna (8. 9 - 12. 9.) - Za pot v litovsko prestolnico se mora Slovenija uvrstiti med prve tri. V Vilni se bo borila s tremi najboljšimi iz skupine C (Grčija, Hrvaška, BiH, Makedonija, Črna gora, Finska). Točke iz prvega dela se prenašajo.

Kaunas (14. 9 - 18. 9.) - Zaključni del, začenši s četrtfinalom. Ne bo se igralo samo za zlato, srebro in bron. Četrto- in peto-uvrščena reprezentanca gresta prav tako v kvalifikacije za olimpijske igre. ■

je raztegnila evropsko prvenstvo. Kar se utegne poznati zlasti reprezentancam s "krajšo klopjo". Kako ste sami sprejeli razširitev EP?

"Zdi se mi zelo dobra odločitev. Prav je, da je na enem mestu združena vsa kvaliteta evropske košarke in da lahko sodelujejo skorajda vse reprezentance. Ker realno gledano: 24 reprezentanc je slika, ki prikazuje evropsko kvaliteto. Razlike seveda so, dobi pa vsaka priložnost, to je pošteno. Edino, kar mi ni všeč oziroma v čemer ne vidim nobene logike, je končna odločitev FIBE, da lahko igra le dvanajst, ne pa štirinajst košarkarjev (FIBA je sprva sporočila, da bo lahko sodelovalo po štirinajst košarkarjev, a si je kasneje premislila, op. a.). Prvenstvo bo dolgo, naporno, igra se ogromno tekem. Vsak dodatni igralec bi vsaki reprezentanci prišel prav."

Vi to najbolje veste, pred dvema letoma na Poljskem ste zaradi poškodbe soigralce praktično podpirali le s klopi. Kaj bo, če se to zgodi letos, zlasti na vaši poziciji? Bi se to sploh dalo nadoknaditi pod košem?

"Ne bom klical hudiča, veste (smeh). Trka na sprednja, zadnja, kletna vrata. Rad bi očitno prišel noter. Od koderkoli. Saj vidite, vedno manj nas je, in odkrito priznam: tanki smo na vseh pozicijah, toda realna slika bo vidna šele v Litvi. Do takrat se lahko nadejamo le najboljšega, verjamemo, da se lahko kosamo z vsako reprezentanco. Drugače pač ne gre razmišljati. Sploh ne v stilu 'izgubili bomo, bomo videli, kaj nam uspe'. Če bi tako razmišljali, smo že vnaprej izgubili vse tekme. Na vsako tekmo bomo šli, da bi zmagali, častno zastopali našo državo. Kar se bo izci-milo, se pač bo."

Če prav razumem, boste igrali "na polno, res na polno", tudi proti Bolgariji, Belgiji, Gruziji ...

"Seveda. Naj kalkuliramo? Nimamo kaj! Zmagati moramo v vsaki tekmi, še posebno zato, ker se prenašajo točke iz prvega dela. Mislim, da enako razmišlja tudi strokovni štab."

Selektorja Maljkovica daleč najbolj skrbijo izgubljene žoge kot posledica živčnih, nepremišljenih individualnih akcij. Pravi, da ste na meji mazohizma, ko v obrambi tako fanatično grizete, nato pa v napadu žogo enostavno predate nasprotniku - ali pa reklamnim panojem.

"Še tako lahko grizemo v obrambi, pa bomo še vedno izgubili žogo v napadu. Ni povezave, ne? Mnogo žog nam uide, najbrž je to posledica pomlajevanja reprezentance in pa načina igranja. Zdi se, da igramo neko hitro, agresivno košarko, zaradi česar smo v napadu preveč nestrpni. To je davek, ki ga moramo plačati. Ampak verjamem, da bo na pravih tekmah koncentracija prava in da bomo izgubili manj žog. Drži pa, da je naš problem doseči konstantnost. Preveč je oscilacij, predvsem ko pride do utrujenosti in prvih zamenjav s klopi. Takrat pademo. Mrtve minute. Če se nam bo to na veliko dogajalo v Litvi, tega ne bomo mogli nadoknaditi."

Pravite, da se pomlajevanje reprezentance pozna. Mladi dobivajo priložnost, KZS je z Maljkovičem sklenila pogodbo do domačega evropskega prvenstva leta 2013. Kako se ujamete z njimi, če primerjate vaše začetke? (Smodiševo prvo evropsko prvenstvo je bilo leta 1999 v Franciji, ko je Slovenija končala na desetem mestu). "Drugače je danes, precej drugače. Spomnim se, koliko je nam, takrat še mulcem, pomenilo, da smo se priključili reprezentanci. Nisem se kaj prida petelinil kot se tile fantje danes. Ampak po svoje je to lahko tudi pozitivno, saj se nikogar ne bojijo, kar dviguje samozavest. In ko jih pogledam, vidim, da nas vendarle čaka lepa prihodnost, še posebno, če bodo ozdraveli poškodovani. Tu imam v mislih zlasti Gašperja Vidmarja, ki bi ga nujno potrebovali. No, pa še kakšnega bomo 'naredili' v tem času, kajne? So pa mladi pozitivna spodbuda, v pomoč so nam, ker nas izzivajo in prisilijo, da se še bolj izkažemo."

Na pokalnem tekmovanju ekip bivših jugoslovanskih republik v Stožicah ste, vsaj v nekaj napadih, spet bili tisti stari Matjaž Smodiš, ki je zbiral naslove v evroligi. Še se dvignete, mečete in zadevate iz razdalje. Boste torej vi skušali zapolniti veliko vrzel, nastalo po poškodbi Boštjana Nachbaija; tačas namreč igrate brez klasičnega krila.

"Da in ne. Najprej, igralcev, kakršen je Boštjan Nachbar, se ne da nadomestiti. Zakaj? Ker je specifičen, unikaten, visoka 'trojka', kije zdaj sploh nimamo. To vrzel bomo morali skriti ali pa zapolniti. Še dobro, da je košarka ekipni šport in je to možno. Kar se pa tiče Matjaža Smodiša..., veseli me, da ste to opazili. Počutim se dobro, čeprav utrujenost naredi svoje. Vsake priprave so zame naporne, sploh, ker so tudi vse daljše. Pozna se, nisem več mlad, kronični so problemi s poškodbami. A če bo tako, kot je zdaj, bo vse dobro. Težko pa napo-vem, kako bom igral na evropskem prvenstvu. Marsikaj je seveda odvisno predvsem od odločitev selektorja. In pa od nasprotnika, jasno."

Imate pa najbrž tudi izrazite individualne želje. Nekako smo vas v Sloveniji vedno občudovali v majici CSKA-ja, zaradi poškodb precej redkeje v reprezentančni zeleno-beli majici. "To velja za vse igralce v mojih letih. Glavni problem je motivacija, želja, da bi še lahko treniral. Tekma ni problem, je le nagrada za trud. Na treningih pa je težje, sploh, ko pride do poškodb. Nekje se mora poznati dolga, naporna sezona, pa naj bo klubska ali reprezentančna. Na žalost je EMŠO nad 30 plus vse bolj rizičen. Nekomu pade odpornost prej, nekomu kasneje."

"Ne gre tako razmišljati, žal. Niti za leto dni vnaprej. Če bi tako razmišljal, bi že zdavnaj nehal. Spopadam se z vsakodnevnimi težavami. Če bi razmišljal o evropskem prvenstvu čez dve leti, ne bi bil realen."

Potem ko ste zgolj sedeli na Poljskem, pa potem lani dolgo okrevali v Rusiji..., marsikdo bi se že zdavnaj predal.

"Mnogokrat sem bil blizu tega, da bi nehal. Operacija hrbta, težave s srcem... (zazvoni telefon, iz melodije se sliši 'ati, ati', op. a.) Dodatno energijo sem črpal prav od tu, od družine. Pa v tem, da nisem nekdo, ki bi se kar tako predal, ko so vsi in vse proti tebi. Ker takrat se pokaže, kakšen je tvoj karakter. To je moje vodilo. Če si želiš nekaj doseči, nekaj 'ekstra', potem moraš čez mejo. Žrtvovanje. Zato tako vidim poškodbe, večkrat sem šel čez mejo, vem, zakaj je kaj počilo, zakaj je prišlo do tega ali onega. A to je davek, ki ga moram plačati, če želim biti med najboljšimi."

Dolgo ste že v reprezentanci, dvanajst let, zamenjali ste že pet selektorjev. Božidar Maljkovič se precej razlikuje od predhodnikov, pa ne le po tem, da je prvi tujec. Direktno, naravnost je povedal, da večina košarkarjev ni nosilna v svojih klubih, da je Jaka Lakovič pri Barceloni sedel na klopi ... "In to je dobrodošlo! Bolj ko je trener odkrit s tabo, pa četudi gre za nekaj bolečega, za nekaj, česar se morda celo sramuješ, bolj ga spoštuješ. Zato trdo delamo v reprezentanci, kar je edina prava pot. Skupaj se trpi, skupaj se izgublja in skupaj zmaguje. Postajamo prava ekipa, v težkih trenutkih bomo pokazali, kako močni smo. Ne da se drugače kot s popolno odkritostjo in s trdimi, napornimi treningi. Po mojem mnenju je to edini pravi način, tako je bilo tudi v velikih evropskih klubih, za katere sem igral. Naporno je bilo, ampak ko so prišle težave, smo se o njih pogovorili. In tudi zato smo napredovali ter dosegali dobre rezultate."

Kot kaže, se letos obeta prekinitev lige NBA, t.i. lockout. Kaj to pomeni za evropsko košarko, s katero se spogledujejo največji zvezdniki? Pojavile se bodo velikanske razlike, če bo, karikiram, ena ekipa imela Kobeyja Bryanta, druga pa ne.

"Denar je sveta vladar. Lockout je nekaj normalnega, pač posledica sodobne ekonomske logike. Košarkarji imamo precej kratko dobo igranja, zato je logično, da želimo od tega največ iztržiti. Če bodo prišli zvezdniki NBA, je to za evropsko košarko lahko samo dobro. Konkurenca se bo dvignila, čeprav je tako ali tako karkoli težko napovedati, ker se bo marsikateri dobro plačani košarkar iz NBA bal poškodbe in bo ostal doma ali odšel kam drugam, kjer konkurenca ni tako huda."

A če bo vendarle kdo prišel, bo Union Olimpiji trda predla. Sta slovenska kluba, Olimpija in Krka, za vas v prihodnosti izziv (vprašanje je bilo postavljeno, še preden je bilo znano, da bo Smodiš kariero nadaljeval pri Cedeviti, op.a.)? "V smislu kariere? Odvisno je od marsičesa. Super je za slovensko košarko, če se postavlja na noge in se ne vrača na začetek. Rad bi čestital tako Olimpiji kot Krki za izjemne (evropske) uspehe. Koliko pa lahko sam dam tema kluboma, ne vem; tudi ne vem, kaj bi oni od mene pričakovali."

Kaj je skrivnostna formula Gorana Jagodnika, da pri 37 letih postane košarkar meseca v evroligi in se pod košem meri z Gasolom? "Zadnjič se je pohvalil, da mu daje radler vitalnost in mladost. Zanesljivo je nekaj na tem (smeh). Neka skrivna formula mora biti, da se pri teh letih greš takšne napore na takšnih tekmah. Mentalno je tako močan, da se ne preda. Svoje probleme, ki jih tudi ima, premaga z izrazito psihološko stabilnostjo."

Tudi v Litvo naj bi odpotovalo kar nekaj slovenskih navijačev, spet naj bi se jih štelo v štirimestnih številkah. Ljudje vzamejo dopust,

varčujejo, da vas lahko spodbujajo v živo. A ko ne gre, spodbujanje hitro potihne. Zakaj?

"Profesionalci smo tega navajeni, žal. Vse je super, dokler je lepo. Pravi navijači - kot pravi prijatelji - se pokažejo, ko je najtežje. Če sem odkrit, verjamem, da obstaja tudi kar precej škodoželjnih navijačev. Takih, ki bodo ob prvih slabih igrah obrnili hrbet in rekli: 'Ah, brez zveze, saj smo vedeli, da ne bo nič.' Je pa lep odstotek takih, ki rečejo: 'Nič hudega, gremo naprej!' Pa saj to ni le slovenski problem, enako je tudi drugje po svetu. Gledati vedno samo Lakerse, Rogerja Federerja ali Tigra Woodsa sčasoma postane enolično. Želiš, da bi kdaj le izgubili, da bi se mu zlomila palica za golf ... Škodoželjnost je naravna, s tem se nekateri znajo boriti, nekateri pač ne. Ampak tudi naša medalja ima, tako kot vsaka druga dve plati."

Tako pravijo tudi nogometni re prezentanti, ko se je nazadnje glasno žvižgalo Andražu Kirmu in Robertu Korenu po remiju z Belgijo (0:0). Pravijo, da imajo gledalci pravico žvižgati. Bi bilo morda lažje biti

nogometni reprezen-tant? Tam se o medaljah, niti osmini finala, ne govori. Vsaj na glasno.

"Hm, kaj pa vem. Nimam veliko stika z nogometaši, vendar verjamem, da jim rožice ob neuspehih ne cvetijo. Prej bi rekel, da jim je še težje. Nogomet je, kot pravijo pri nas - da se ne bom grdo izrazil -, 'preprost' šport. Ki ga lahko igra vsak, češ, ne potrebuješ drugega kot dva kamna in žogo. Zato so tam vsi tako pametni, vsi so krasni trenerji in najboljši napadalci. Ne vidijo pa takšni navijači težkih trenutkov na treningih, žrtvovanja, da so fantje sploh zraven. Če bi pa moral izbirati, ali košarkarska ali nogometna reprezentanca, bi kar raje ostal tukaj. Ne bi šel med nogometaše."

Ne ena ne druga reprezentanca pa nimata vzdevka. Špance poznamo kot furie, Argentinci so gavči. Katera beseda bi opisala našo reprezentanco? " ... Zmeraj nas, uf, z marsičim označujejo. Večinoma gre za posmehovanje naši narodni glasbi, našemu ljudskemu glasbilu harmoniki. Janezi in alpski konjušarji, tako nam pravijo naši južni sosedje. Mi se tega sramujemo, ampak prav v tem je naša moč. Saj smo s tem vendar odraščali! Zaradi Janezov, alpskih ko-njušarjev in Matij Gubcev smo danes tam, kjer smo. Zato v tem ne vidim nobenega problema. Nasprotno, ponosen sem bil, ko je v Turčiji vsa dvorana plesala po taktih naše 'goveje muzike'. Če že, potem bi odgovor iskal nekje vmes." ■

Peter Firbas, univerzitetni diplomirani biolog, ki je nekaj časa delal tudi v šolstvu in je avtor več strokovnih knjig, namenjenih mladim, še posebno raziskovalcem, je od leta 1998 zasebni raziskovalec na področju aplikativne rastlinske citogenetike, kjer je uveljavljeni genotoksični test Allium še izboljšal, zdaj pa se največ ukvarja z raziskovanjem okoljskih vzorcev in ugotavljanjem morebitnih genoto-ksičnih snovi v njih.

V času, ko postaja zdrava pitna voda vse večja vrednota, poletje pa je čas, ko to zaradi onesnaženja ali pomanjkanja pitne vode najbolj občutimo, sva z raziskovalcem, ki je po rodu s ptujskega konca, najprej govorila o čebulnem (Allium) testu. "To je metafazni test, s katerim se ugotavljata splošna celična strupenost (citotoksičnost) in raven genotoksičnosti v vodah, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genoto-ksične snovi. Test je kratkotrajen in pokaže usklajen in celoten učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino in potencialnimi genotoksiki, nakar se rezultati še statistično ovrednotijo," pojasnjuje Peter Firbas in dodaja, da biološki test Allium ali čebulni test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost genotoksič-nih in/ali kancerogenih snovi. Številne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxicus - gr. toxicon - strup, učinek strupa na dedne zasnove organizma), in kancerogene (gr. karkinos - rak, povzročajoč raka) snovi delujejo na organizme v koncentracijah, ki so na meji ali celo pod mejo detekcije analitskih kemijskih metod mutageno (lat. mutatio spremeniti se, dedna sprememba v genih) in povzročajo različno stopnjo okvar in poškodb dednega materiala, torej kromosomov (gr. chroma, chromatos - barva; gr. soma, somatos - telo). Kromosom je sestavina celičnega jedra, ki se obarva in tako postane viden. "Od približno 700 prepoznavnih toksičnih in genotoksičnih snovi, ki se lahko znajdejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-ke-mijskimi analizami nadzorujemo le slabo desetino (Vir: EU Chemical Bureau, Natural Resources Defence Council: Think before you drink -Preverite, preden pijete).

V testu Allium je tester navadna čebula (Allium cepa L.), kjer se v procesu metode identificirajo specifični biomarkerji. Ti označujejo

učinke citotoksičnih in genotoksič-nih kvarnih učinkov ksenobiotikov, snovi, ki so organizmu tuje, vendar so v njem prisotne, saj so poti vnosov in poti prenosov teh snovi v bioloških sistemih znane," razlaga raziskovalec in doda, da metoda Allium združuje tri teste s specifičnimi biomarkerji. Prvi preverja je odzivnost rasti korenin, drugi spremlja okvare v procesu celične delitve - mitoze in tretji kromosomske in kromatidne poškodbe.

Kakšna je prednost čebulnega testa v primerjavi z drugimi testi, s katerimi ugotavljamo vpliv kemijskih snovi na organizme?

"Vsak biološki test ima neke specifične posebnosti predvsem v proceduri metodike. Test Allium ni enostaven, z njim pa pridobimo več različnih podatkov v času 72+5 ur. Na makroskopski ravni se določa splošna strupenost z bi-omarkerjem - dolžina korenin testne rastline. Daljše ko so korenine, večja je kakovost raziskanega vzorca in obratno. Na mikroskopskem ali celičnem nivoju pa se določa raven genotoksičnosti z bi-omarkerjem kromosomi. Celica je aberantna, če je v kromosomski garnituri poškodovan vsaj en kromosom. Navadna čebula ima 16 kromosomov, so relativno veliki in zelo primerni za identifikacijo poškodb. Raven genotoksičnosti je odstotkovno razmerje med celicami s poškodbami kromosomov in določenim številom vseh pregledanih celic. Več ko je poškodovanih celic, višja je raven genotoksično-sti, slabša je kakovost vzorca in obratno. Za vse bioteste velja, da nam pokažejo odzivnost testnih organizmov na kemične snovi v okoljskih vzorcih in to, kakšna je ocena tveganja zdravstvene varnosti, ter da se rezultati z vso gotovostjo ekstrapolirajo na ljudi. Ali povedano drugače: Na celičnem, še posebno na jedrnem nivoju, ni biokemijskih, kaj šele morfo-fizi-oloških razlik dednega materiala (znamenita molekula DNK ali DNA deoksiribonukleat) med čebulo, ribo ali človekom. Ionizirajoče sevanje ali kemikalije stimulira enak tip kromosomskih poškodb pri človeku (vzorci periferne krvi ali humane celične kulture) kot kemikalije pri čebuli ali ribi in obratno. To le potrjuje univerzalnost genske kode vseh organizmov."

Je pri nas čebulni test že uveljavljena raziskovalna metoda? "Mednarodni program rastlinskih bioloških testov (IPPB International Plant Program Bioassay) je test Allium uvrstil v program za biomonitoring in testiranje okolj-skih onesnaževalcev, kjer je še šest testnih rastlin. V okviru teh programov je test standardiziran in validiran. V Sloveniji se, kolikor mi je znano, le jaz sistematično ukvarjam s tem testom. Izvajajo pa ga denimo v Beogradu, Upsali na Švedskem pa v Roskildu na Danskem in po citirani literaturi še v več kot 50 državah na vseh kontinentih sveta. EU ima zakonodajne smernice genotoksičnih testov, drugo pa je vprašanje, koliko se ti testi sploh izvajajo."

V katerih primerih se odločate za čebulni test in kakšni so rezultati vašega testiranja?

šest referenčnih skupin. Tako test uporabljam pri testiranju pitne vode, površinske tekoče vode, površinske stoječe vode pa pri testiranju zemljine, padavin, nato odpadne nečiščene vtočne (influ-entne) vode čistilnih naprav (ČN) ter čiščene iztočne (efluentne) vode ČN s skupno 19 podreferenčnimi skupinami. Metoda je zelo primerna za ugotavljanje učinka čiščenja in optimalizacije ČN in s tem vpliva iztočnih čiščenih vod na sprejemni površinski vodotok."

Vem, da ste s tem testom ugotavljali tudi, kakšno vodo pijemo na Ptujskem in Dravskem polju. Kakšni so rezultati vašega čebulnega testa?

"Podatki za Dravsko polje so novejši, saj sem tod raziskoval zadnja tri leta. Visokokakovostno vodo je najti predvsem na severnih obronkih polja, proti jugu oziroma v južnih predelih tega območja je kakovost vode slaba. Najstarejši podatki o kakovosti pitne vode na Ptujskem polju segajo že desetletje nazaj. Žal pa rezultati raziskav, opravljenih v letih 2010 in 2011 ne kažejo pravzaprav nobenega izboljšanja. Kakovost vode ima tako visoko do kritično oceno tveganja zdravstvene varnosti. V Domu šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk v Spuhlji denimo mi vzorčenja niti niso dovolili, imam pa podatke iz bližnjih krajev, kot so Moškanjci, Muretinci in Prvenci. Velja pa, da je izjemno visoka kakovost vode ohranjena v vodnjakih, ki niso izpostavljeni veliki agrokemizaciji."

Ljudje uradnim podatkom zavoda za zdravstveno varstvo, ki običajno opravlja različne raziskave, povezane s kakovostjo pitne vode, nič kaj ne verjamejo. S čim jih lahko prepriča vaša raziskovalna metoda?

"Uradni podatki zavoda so dostikrat parcialni - delni in nepopolni. Obsegajo vsaj 40 in več raziskanih parametrov in kar takoj se postavlja vprašanje, kdo dela ta izbor in tako izkrivlja dejansko stanje.

ru čebula, se odziva na vse snovi, ki so v vodi prisotne, in zato podatki metode Allium podajajo sinergisti-čen oziroma medsebojen in komu-lativen oziroma celokupen učinek na testno rastlino. Poglejte primer, ko voda vsebuje 50 miligramov nitratov na liter, je ta voda oporečna, če pa vsebuje 49 miligramov nitratov na liter, lahko to vodo pijete. Pa v teh 'uradnih raziskavah' niti ne govorimo o težkih kovinah, kemikalijah POPs, zelo obstojnih organskih snoveh farmacevtskega in industrijskega izvora, zelo številnih pesticidih in njihovih razpa-dnih produktih, slednji pokažejo še večji toksični udar z značilnostjo hormonskih motilcev in podobno. Samo v Sloveniji se v pestici-dnih pripravkih uporablja vsaj 200 aktivnih kemičnih snovi. Toksični učinek je tudi različen glede na telesne značilnosti med odraslimi, mladostniki, nosečnicami. Mar ni samo po sebi umevno, da liter popite vode (49 mg/l) povzroča večji toksični udar pri deset- ali štiridesetkilogramskih ljudeh kot pri osemdesetkilogramskih, kaj šele pri nosečnicah. V tem primeru nam mejna dovoljena koncentracija (MDK) nič ne zagotavlja in ne pove o različnem toksičnem udaru in zdravstveni varnosti. MDK je pač neka administrativna določba in nič več. Sploh pa nam biološki testi razkrivajo, da MDK ni nobena varna doza oziroma da varnih doz sploh ni. Fizikalno-kemijska analiza pa skriva najbolj poglavitno past; poglejmo primer: MDK je npr. 0,1; instrument pa pokaže vedno manj kot 0,05 (<0,05). Manjše od 0,05 pa je vse od 0,01 do 0,04. Predvidevamo lahko, da imajo štiri snovi v raziskanem vzorcu koncentracijo 0,04 (komulativa je 0,16); v drugem vzorcu pa imajo iste štiri snovi koncentracijo 0,01 (komulativa je 0,04). Dva na videz na papirju enaka rezultata v fizikalno-kemijskih analizah se v raziskavi bioloških testov razlikujeta. Podajata različno oceno tveganja (0,16 > 0,04), kar potrjuje dejstvo, da se testni organizem odziva na različne koncentracije in na vse snovi v raziskanem vzorcu."

"Ne pričakujem, da me bo kdo poklical in takšno raziskavo naročil, ne odzovejo se niti na ponudbo, saj za kaj takega ne kažejo interesa niti občine, ki bi navsezadnje morale skrbeti za zdravje svojih ljudi, še manj v komunalnih podjetjih oziroma podjetjih, ki skrbijo za delovanje čistilnih naprav. Iz rezultatov raziskav mi je zadeva popolnoma jasna. Je pa zanimanje za tovrstne raziskave drugod v Sloveniji, na primer v osrednji, severozahodni ali jugovzhodni in v nekaj velikih mestih oziroma krajih. Pojavljajo se tudi zasebna naročila. V obdobju od 1998 do 2010 je bilo v Sloveniji opravljenih nad 1230 testov Allium na skupno 300 lokacijah. Rezultati raziskav so

Trava za golf potrebuje v primerjavi s kmetijskimi kulturami enormne, tudi petin večkrat večje količine kemije. Strupi pronicajo v vodonosnike in se najverjetneje znajdejo v pitni vodi

objavljeni v monografiji: P. Firbas (2010, 2011). Kemizacija okolja in citogenetske poškodbe, Založba Ekslibris, Ljubljana."

Kakšni so, če jih ubesedimo, podatki vzorcev pitne vode na Ptujskem polju oziroma kakšna je ocena tveganja zdravstvene varnosti?

"Vzorci vodovodne vode, odvzete v različnih časovnih obdobjih, v Muretincih kažejo na kritično oceno tveganja zdravstvene varnosti, podobna sta rezultata analize, opravljene v Prvencih in Moškanjcih, kjer pa je analiza studenčnice pokazala nizko oziroma ničelno oceno tveganja zdravstvene varnosti. Takšna oziroma nizka tveganost je značilna tudi za pitno vodovodno vodo, odvzeto na primer v Domžalah ali Blagovici (črpališča so v velikih naravnih

Število celic s poškodovanimi kromosomi na enoto (v mm) 200 pregledanih metafaznih celic (Odst. t.)

Domžale; Ljubljanska c. 74	8. 10. 2010	35	6,5	Nizka
Muretinci 14	17.10.2010	33	20,5	Kritična
Moškanjci 126	24. 7. 2008	28	19,5	Kritična
Moškanjci 125 (studenčna voda)	24. 7. 2008	30	7	Nizka
Prvenci 29	21. 11. 2010	31	21,5	Kritična
Moškanjci 9	16. 6. 2010	32	18,5	Kritična
Moškanjci 9 (studenčna voda)	16. 6. 2010	40	5,5	Ničelna/nizka
Muretinci 14	1. 11. 2010	36	19	Kritična
Muretinci 14	19. 12. 2010	33	23	Kritična
Domžale; Ljubljanska c. 74	16. 2. 2011	41	2,5	Ničelna
Muretinci 20 A	13. 3. 2011	31	18,5	Visoka
Muretinci 14	25. 6. 2011	32	20	Kritična
Negativna kontrola - K	21. 11. 2010	42	2	Ničelna

(testiranje, da test Allium deluje; vzorec: filtrirana voda z R. O. reverzno osmozo)

Pozitivna kontrola + K 21. 11. 2010 21 20.0 Kritična

(testiranje odzivnosti Allium testa; vzorec: destil. voda s 10 mg/l MMS-metil metan sulfonat)

zaledjih). Pri kakovosti pitne vode moramo vedno upoštevati: vir oziroma kje je črpališče, vodovodni omrežni sistem in tudi hišno inštalacijo do vodovodne pipe. Če se distributer glede kakovosti sklicuje le na slednji dve, je to slabo. Ptujsko črpališče ima agrokemizacijsko okolico, v bližini je tudi golfišče, ki pa je še veliko večji pesticidni onesnaževalec. Trava za golf potrebuje v primerjavi s kmetijskimi kulturami enormne, tudi pet- in večkrat večje količine kemije. Strokovna revija Journal of Pesticides Reforms navaja, da na enem golfišču v ZDA na leto porabijo okoli 750 kg kemičnih sredstev, na Japonskem pa kar 1,5 tone. Ptujsko (64 hektarjev) v tem primeru ni nobena izjema. Strupi pronicajo v vodonosnike in se najverjetneje znajdejo v pitni vodi." ■

Sem evroskeptik v odnosu do evroskeptikov. Navdušen sem nad evropsko zgradbo, nisem pa navdušen nad tem, kako se s to zgradbo ravna

Na 15. dnevih poezije in vina na Ptuju je letošnji častni gost veliko ime francoske literature Jacques Roubaud, vidni član slovitega pesniškega društva OuLiPo (v prevodu kratica za Delavnico potencialne književnosti), v katerem so bili in so še zmeraj mnogi svetovno znani avtorji kot Raymond Queneau, Georges Perec, Italo Cal-vino... Njegovi nastopi na javnih branjih so posebna slast, prav tako tudi "kramljanje" z 79-letnim strastnim igralcem japonskega goja, doktorjem matematike in starejše francoske poezije, izvrstnim prevajalcem iz angleščine. Njegova uspešna univerzitetna kariera profesorja matematike je trajala od I960., ko se je zaposlil na fakulteti v Rennesu, do upokojitve 1992. Vzporedno je tudi pesnil, že kot študent se je priključil Skupini mladih pesnikov, ki sta

Običajno spioh ni tako zeio vroča. "O, sem bil že v bolj vročih krajih, recimo v Sahari, v aprilu 1960, ko je Francija postala četrta nuklearna sila po poskusu z atomsko bombo. Bil sem v tisti znanstveni odpravi. Poslani smo bili v Saharo z vojno misijo, saj je šlo za pripravo eksplozije prve francoske atomske bombe. Delo znanstvenikov je bilo v kampu, kjer smo vsako jutro morali predvideti prihod radioaktivnega oblaka po eksploziji. Dokler ni nekega dne prišlo do eksplozije, grozne reči sem videl, ki sem jih v svoji prozi tudi popisal. Blazni kapitan je zahteval od svojih nesrečnih vojakov, da dvignejo francosko zastavo prav tam, kjer je bila eksplozija."

Vaša knjiga Parnik, izbor vaše poezije, ki ga je izdala Študentska založba, skupaj s francoskimi izvirniki, v prevodu Nadje Dobnik, posebej za festivai, je vaša prva knjiga v siovenskem jeziku? "Da. Gre za izbor, ki sem ga naredil posebej za to priložnost. Nekatere pesmi so nastale v zadnjih letih, druge so iz preteklih zbirk, največ iz zbirke 'Oblika mesta se na žalost hitreje spremeni kakor srce ljudi. Sto petdeset pesmi. 1991-1998' (naslov je delno izposojen pri Char-lesu Baudelairju in se navezuje na Pariz)."

Dolga pesem v izboru nosi nasiov 'Tomaž ŠaJamun makes liistory' in je nastaia kot spremna beseda posebne sorte k prvemu francoskemu prevodu ŠaJamunove poezije. Poznate dobro siovenske-ga pesnika, ki ste mu spisaii tak hommage?

"To je verjetno najstarejša pesem v izboru. Poznam njegovo poezijo v angleškem prevodu, ima številno bralsko publiko v ZDA, kjer ga odlično poznajo in cenijo. Tudi mnogi moji prijatelji. V Franciji žal ni tako. Mali, a resni francoski založnik je hotel izdati izbor 'v Šalamunovih poezij, ker se mu je zdelo škoda, da ga tako dobro poznajo Američani, Nemci, Francozi pa sploh ne.

Pokazali so mi prevode, ki so se mi zdeli zelo dobri, in takoj sem začutil izjemnega pesnika. Seveda sem pristal, a nisem literarni kritik in ne znam pisati spremnih besed. Torej sem razmislil in sem se odločil med posameznimi Šalamunovi-mi pesmimi zbrati nekatere verze, ki so bili zame kot biseri. Nasnul sem jih v ogrlico. Tako je nastala sedem strani dolga pesem."

Za naš notorični kompleks majhnosti, tudi iiterarne marginaino-sti pogosto, je taka objava nekaj nepredstavijivega. Nekateri verzi so vas gotovo zabavaii in presenetili, recimo tisti: 'Tomaž Šalamun moli: naj slovenski jezik ne umre, / naj / Tomaž ŠaJamun ogreje s sJovenščino zamrznjena poija, / posuta z ivjem, naj se / Tomaž ŠaJamun ogreje s sJovenskim jezikom v teh / mrziih časih.' Aii pa: 'Tomaž ŠaJamun bo bombardiraj Pariz, ko bo veiik.' "Zelo zanimiv je. Imel sem poseben interes za to poezijo, ker sem Provansalec. Kot veste, je provan-salski jezik v Franciji skoraj izginil. Veliko sem se ukvarjal s trubadur-sko poezijo, staro in sodobno pro-vansalsko poezijo in z ogroženim jezikom. Močno občutim te jezike in sem osebno angažiran pri njihovem ohranjanju."

Poznate slovenskega pisateija Borisa Pahorja, ki se vse svoje doigo živijenje ukvarja z manjšinskimi, ogroženimi jeziki in je zadnja Jeta cenjen tudi v Franciji? "Žal ne. Proze ne berem veliko, le Angleže. Troloppa in Carolla imam rad."

Zanimiv podatek v vaši biografiji je, da ste se po študiju na Inštitutu za vzhodne jezike in civilizacije v Parizu (Inalco), kjer ste študiraii primerjaino sJovansko jezikosiov-je in ruščino, odiočili za matematiko.

"Na začetku so me zanimali samo jeziki, mama je bila profesorica angleščine, diplomantka slovite Ecole normalel superieure v Parizu, oče pa filozof, prav tako diplomant ENS. Študiral sem angleščino, ruščino, španščino. Kasneje pa sem si premisli, nisem hotel enake, profesorske kariere kot starša. Hotel sem nekaj drugega, nekaj zelo daleč od poezije, ki sem jo tedaj že pisal. Starša sta bila literarno usmerjena, zato sem načrtno težil čisto drugam. Matematika je bila prava zame. Pogosto otroci izberejo nekaj, kar je povsem kontra staršem. Moja starejša hči se ni odločila ne za literaturo ne matematiko, ampak za medicino."

K matematiki vas je menda pripe-JjaJa deduktivna metoda, značiJ-na za to znanost?

"Zelo me je zanimala matematika predvsem zaradi načina dela. Bolj kot rezultat sta me zanimala način dokazovanja in prikazovanja in ta resni, konstruktivni, tehtni značaj, ki vodi k rezultatu. Bolj kot rezultat me je zanimala pot do njega, to, kar imenujemo teorija dokazovanja. Zame je bila neke vrste disciplina, ki mi je zelo koristila. »

Preden sem začel pisati svojo poezijo, sem imitiral velike poete iz preteklosti - Victorja Hugoja, La-martinea, Baudelaira, kasneje pa nadrealiste - Aragona, Bretona, Eluarda. Pri osemnajstih, ko sem končal gimnazijo in začel pesniti, so bili veliki nadrealistični francoski pesniki še živi. Trudili smo se jih srečevati. Veliko smo tudi debatirali tista leta, konec štiridesetih prejšnjega stoletja."

Aragon vam je bil všeč zaradi sinteze modernizma in klasičnega francoskega verza, aleksandrinca, pa vendar ste se hitro odvrnili od nadrealizma?

"Pri Aragonu je bil edino problem, ker je vedno govoril samo on, čeprav je bil prijazen in odprt. Breton je bil tudi zelo prijazen, a hotel me je speljati v čoln surrealiz-ma. Težko je bilo zame. Nisem bil prepričan pri osemnajstih, da to res hočem - biti nadrealist, predvsem pa me je odvračala politika."

V mladosti ste baje znali na pamet na tisoče verzov in na stotine pesmi?

"Princip, ki so ga sledili v šoli v moji mladosti, je bil naučiti se recitirati. Učitelj nam je naložil za šolsko nalogo učenje pesmi na pamet in kdor je najbolje oddeklamiral, je dobil nagrado. Vedno sem bil nagrajen, čeprav nisem bil kdove kakšen dijak, a recitacije so mi ležale. Zelo mlad sem začel, a danes sem jih večino pozabil."

Danes prav to v naših šolah manjka. Nihče več ničesar ne zna na pamet odrecitirati, najmanj pa poezije.

"To je velika zmota, ker poezijo je treba imeti v glavi. Če je ni tam, je ni nikjer."

Leta 1966 postanete član slovite Delavnice za potencialno književnost - OuLiPo. Leta 1960 sta jo ustanovila Raymond Queneau in Francois Le Lionnais. Do danes šteje 34 članov, s pokojnimi vred. Vas je vanjo predlagal Raymond Queneau?

"Queneauja sem zelo občudoval in sprejel me je, ko je bral moj rokopis pesniške zbirke €. Tiste čase smo oddajali samo rokopise. Moje prve tri zbirke so bile samo v rokopisu. Nepredstavljivo! Zelo hitro me je poklical v založbo Gallimard, kjer je bil zaposlen, in govorila sva največ o matematiki. Dolgo, celo uro. Na koncu pa mi je rekel: 'Vaše pesmi so mi zelo všeč.' Predstavi-il jih je urednikom Gallimarda, da bi jih izdal. In seveda jih je. Naslov zbirke je bil matematični znak - €. Forma in jezik sta zame osnovnega pomena, zbirka je sestavljena iz 361 besedil (v tesni zvezi je z japonsko igro go) in v njej predlagam štiri možne načine branja pesmi. Raziskujem tudi sonet, pišem celo sonete v prozi. Nekoč sem mislil, da edini, a je bila zmota."

Kako izgovarjamo ta znak €?

"Ne izgovarjamo ga. Bere se kot 'pripada' oziroma 'je element'."

Ampak ali ni to znak za denarno enoto evro?

"Seveda, ukradli so mi ga. (Smeh.) Edino: jaz imam eno samo črtico na sredi, evro ima dve."

Kaj pa ta znak v matematiki pomeni?

"Pomeni znamenje pripadnosti."

OuLiPo še vedno živi?

"Seveda, redno se sestajamo, nastopamo tudi po svetu. Sam sem odgovoren in zaslužen, da je Georges Perec postal naš član. Queneau me je vprašal, ali bi bil primeren, potem ko je ravno prejel ugledno literarno nagrado. Njegov roman

Izgin dokazuje, da so tudi mojstrovine možne v pogojih zelo strogih jezikovno-stilističnih pravil. Napisan je brez črke e, najpogostejše črke v francoskem jeziku."

Čeprav ste se v nekaterih delih oddaljili od oulipojevske estetike, se k njej nenehno vračate in ste še vedno aktivni pri pesniških raziskavah. Tudi nekaj odkritij ste prispevali, recimo 'baobab' pa 'oulipojevski haiku'? Baobab je afriški kruhovec?

"Princip OuLiPa je tudi odkrivanje novih besed. Baobab, ki sem si ga izmislil 1996., je seveda drevo, a beseda ima v sebi 'bas' (fr. nizko) in 'haut' (visoko) in b na koncu. Tri nivoje, torej. Tako pišemo besedilo, v katerem je veliko nizkih zlogov in nekaj visokih, deluje kot glasba."

"Queneau se je zelo zanimal za stroje, danes pa so supermočne mašine že namizni računalniki. Ko sem začenjal 1960. kot univerzitetni profesor matematike, smo uporabljali še 'avtomatične kalkulatorje', kot so se imenovali prvi računalniki. A težko jih je bilo uporabljati, glava je bila tedaj še hitrejša. Za utemeljitelje OuLiPoja je bilo značilno, da so sanjali o strojih, upali, da nekoč bodo. A kljub temu je bilo mogoče že takrat izvesti marsikaj."

Kakšen pa je bil sprejem te literature v Franciji? V Sloveniji smo bili nad Queneaujem navdušeni, a šele v letih, ko je bil preveden pri nas, v osemdesetih?

"Queneau je bil moj učitelj. Francoski mediji gibanja OuLiPo niso spoštljivo obravnavali, njegove posamezne avtorje pa vsekakor. Francoske literarne revije so šele leta 2002 začele pisati o OuLiPoju, ne le o avtorjih, ki so mu pripadali. Francoski mediji ga niso marali, to je gotovo. Niso nas jemali resno, ker smo se norčevali po njihovem. Nove literarne oblike, razgradnja jezika, duhoviti prestopi so jih begali. Pri Georgesu Perecu se spomnim nekaterih kritik, ki so ugotavljale, da pa vendarle ni zgolj za zabavo vse, kar napiše."

"Imel sem odlične stike z Romanom Jakobsonom. Na Inštitutu za vzhodne jezike sem ustanovil krožek Polivanov, po velikem ruskem lingvistu Evgeniju Poliva-novu, ki je mlad umrl in je bil prijatelj Romana Jakobsona. Prvemu srečanju našega krožka leta 1971 je predsedoval prav Jakobson. Zelo ga spoštujem. Kar me je najbolj presenečalo, je njegova navada, da je vsak obrok poplaknil z litrom vodke in normalno funkcioniral. Ko sva se srečala v ZDA, kamor me je povabil 1970., sem mu celo kosilo razlagal, da ne pijem alkohola, on pa mi je nazdravljal kot Winston Churchill, le da je on žlampal viski v potokih."

"Žal Churchilla nisem. Jakobson ni razločeval med različnimi grupami tistega časa, ki so se zbirale okoli revije Tel Quel (Philippe Sollers, Roland Barthes, Jacques Derrida), pa eksistencialisti ... Jakobson je z vsemi pil vodko."

Pripadali ste tudi grupi Alamo (Ateljeju za literaturo, matematiko in računalništvo), bili njen soustanovitelj s Paulom Braffortom in skušali mešati literaturo, matematiko in računalništvo.

"S Paulom sva ustanovila Alamo, kjer smo si med letoma 1981 in 1989 pomagali pri literarnem delu s stroji. A danes vse to ni več pomembno, ker je mogoče vse narediti z namiznim računalnikom. Bil je čas tranzicije."

Leta 1989 ste izdali roman Veliki požar v Londonu kot zametek velikega projekta. Ste imeli v mislih nekaj takega kot Honore de Balzac s svojo Človeško komedijo? "Morda. To je bila bolj ruševina projekta, ker sem dolga leta načrtoval nekaj zares obsežnega, a sem kmalu ugotovil, da ne bom zmogel. Opustil sem misel med delom, a hotel sem popisati dogodivščino tega projekta, do katerega ni moglo priti. Izdal sem nekaj delov, prvi naslov je Požar v Londonu. Kasneje sem objavil skupaj 2009 strani v dveh letih, kar niti ni tako slabo, če pogledamo kvantitativno."

Treba je biti zelo previden, ko preučujemo avtobiografskost vašega dela in vse številne Jacquese Rou-baude, ki nastopajo eksplicitno v vaši literaturi. So pa dela, recimo Avtobiografija poglavje deset, ki so zares avtobiografska?

"Mnogi pravijo, da je vsa moja proza avtobiografska, a treba je vedeti, da vse ni avtobiografi-ja. Ubesedil sem marsikaj, kar se mi je zdelo, da sodi v moj projekt, a ni nujno povezano z mojim življenjem. Torej gre bolj za avtobio-grafijo projekta kot avtobiografijo Jacquesa Roubauda. Gre za zelo resno zadevo in za prepričljivo pripoved o resnici. Tisto moje 'poglavje deset' pa je kos moje poetične avtobiografije o pesnikih, ki so igrali ključne vloge v mojem življenju."

"Nimam nobene inspiracije. Pomembno pri oulipojevcih je, da razmišljamo o načinu ustvarjanja, o prisilnih sredstvih. Ko začneš delati na način, kjer navdih sploh ni več bistven, nenadoma lahko preneseš tudi inspiracijo. A vse se začne drugače, z delom."

Kako bi predstavili vašo poetiko? Zbirka Parnik je predvsem duhovita. Kot piše na zavihku knjige: 'resna poezija, ki same sebe ne jemlje preveč resno'. Sami sebi pravite 'pesniški skladatelj'? "Po eni strani gre za poseben način komponiranja poezije v glavi, korakoma. Ničesar ne zapišem, dokler ne dokončam vsega v glavi. Vsakič za vsako pesem obstaja nekaj, ki jo podpira, kot nekakšna konstrukcija, aparat, neke vrste načrt, tudi številke posežejo vmes. To imenujem formalni projekt, ki je za sleherno pesmijo. Delo se dela samo, a vedno so neke predhodne verzije priprave, ki niso niti približno inspiracija. Termin pesniški skladatelj, sposojen pri glasbenikih, uporabljajo mnogi umetniki, ne le literati, tudi fotografi. Recimo od sodobnih umetnikov sodi sem Cristian Bol-tanski, s katerim sem veliko delal."

"Več kot dvanajst prevodov je, v vse skandinavske jezike. A pomembneje od tega mojega je, da je Alix bila fotografinja in da se takoj po njeni smrti, 1983., nihče ni zanimal za njeno delo. Po tridesetih letih je zanimanje naraslo. V Montrea-lu je bila velika razstava njenih del. Moralo bi biti prej, a očitno njena fotografija ni bila razumljena v svojem času. Iz Nemčije sem dobil prošnjo za razstavo in monografijo o njenem delu. Je v fotografskih zbirkah Centra Georgea Pompido-uja, v Nacionalni knjižnici Francije, Muzeja Montreal."

Obstaja v resnici zveza med znanostjo in literaturo, med matematiko in poezijo v vašem primeru? "V petdesetih letih je bil v Angliji romanopisec, ki je bil fizik in je razvil zanimivo hipotezo, dejal je, da v vsej zgodovini do 19. stoletja ni bilo delitve med literaturo in znanostjo. Potem je prišlo do preloma v času romantike. Literati so bili prepričani, da je znanost treba dati na stran, ker je hladna, itd. Po tem sta se oblikovali dve različni kulturi - kultura znanosti in kultura literature. Povzročena je bila velika škoda. Znanost in književnost sta se morali spet zbližati, ker poezija nikakor ni v opoziciji z znanostjo."

Najslavnejši literat med matematiki je gotovo Blaise Pascal in tudi francoski enciklopedisti so produktivno družili umetnost, znanost, naravoslovje, tehniko. Denis Diderot danes ne bi bil več možen?

"Absolutno. Čeprav moj učitelj Raymond Queneau je bil neke vrste enciklopedist, vodil je izdajo enciklopedije plejade pri založbi Gallimard, kjer je hotel združiti vse znanosti."

"Treba je ločevati, problema ni mogoče rešiti na splošno. V življenju narodov so trenutki, ko se zaradi različnih razlogov in različnih političnih režimov ni mogoče svobodno izražati. Take razmere so bile zame kot Francoza v letih nacizma, od 1939 do 1945, ko je bila Francija okupirana in je bila svoboda izraza ogrožena. Poezija je v takih razmerah pribežališče, pesniki v težavnih razmerah skrivoma pogosto izražajo vse tisto, česar se ne sme izreči javno. V svobodnih državah to seveda ni primer. Ni razloga, da bi poezija zapustila svoje poslanstvo, da bi postala servis politike. Državna politika se vodi po predpisih, ki so v veljavi v svobodnih državah. Nikakor nisem za angažirano poezijo v takih okoliščinah. Še slabše pa je, če nam ne grozi zapor, pa pišemo o njem. Pri OuLiPoju nismo zavzemali nikakršnih političnih pozicij. Med nami so bili ljudje različnih političnih prepričanj, seveda pa ni bilo občudovalcev Hitlerja in diktature. A zunaj tega so vse politične opcije možne."

Italo Calvino je v svojih Ameriških predavanjih pisal že davno o literaturi, ki edina tvori protitelesa zoper 'jezikovno kugo' v medijih, zoper poplitvenje, razvodenelost. Danes zelo aktualne misli?

"Nujna je obramba jezika. Poslanstvo literatov danes je boj proti razvrednotenju, poniževanju jezika, ki ga zlorabljajo nekateri, ki govorijo karkoli kakorkoli. Tega je žal ogromno v medijih, pri politikih. V državi, kot je Francija, je enako kot nekoč v nekdanji Sovjetski zvezi, ko smo govorili o 'jeziku lesa'. Danes je ekvivalent pri nas v 'jeziku müsli-jev', kot to imenujem. Poezija je odporna na to. Ali je neka politična stranka slaba, to ni naš problem. Če državljani ne marajo ene stranke, volijo pač drugo."

Kako pa odgovarjate na Heide-ggrovo vprašanje 'čemu pesniki v ubožnih časih'?

"Zato, ker dihamo in jemo. To je odgovor Hansa Magnusa Enzens-bergerja, s katerim se povsem strinjam."

Sodelovali ste tudi s francoskim skladateljem Francoisom Sarha-nom, napisali ste libreto za njegovo komorno opero Grand kyrielle du sentiment des choses (Velike litanije čustev stvari) leta 2002. Raziskovali ste tudi ritem z muzi-kologom Pierrom Lussonom? "Z Lussonom sva delala skupaj analize glasbenih kompozicij truba-durske lirike 18. stoletja. Francois Sarhan je več let obiskoval predavanja Pierra Lussona in najinega sodelovanja je veliko. Skupaj sva naredila med drugim francosko verzijo Kralja Leara Shakespearja. To je ob kompoziciji tudi raziskava ritma, kompozicije v matematičnem smislu. Tista komorna opera je imela žalostno usodo. Bila je izbrana za predstavitev na uglednem glasbenem festivalu v Aix-en-Pro-vence, a to je bilo ravno leto, ko je prišlo do materialnih težav in prekinitve festivala. Enkrat samkrat je bila izvedena v Theatru de la Colline v Parizu, tam pa je zbolela ena od pevk. Bolj kot zame je bilo vse skupaj žalostno za mladega skladatelja Sarhana."

"Zanima me zlasti srednjeveška japonska poezija, ki je sestavljena iz zelo malo besed.''

"Mnogo pred haikujem je bila ta kratka forma. Več kot štirideset let sem se ukvarjal s to poezijo, pregledal vse prevode, se povezal s strokovnjaki, bil na Japonskem večkrat. A bil sem precej pozno tam, ker si nisem želel videti sodobne Japonske z vsemi tistimi natrpanimi trgi z raznovrstnim prometom. A vendar so me prepričali, da si pridem ogledat drugačen svet, ki se skriva za tistimi tokijskimi trgi, in našel sem ga. Tak drugačen Tokio sem poimenoval 'infraordi-naire', kot nasprotje od 'extraordinaire'. Ni budističnih templjev niti ultramodernih gradenj, to je Tokio navadnih ljudi. Temu sem posvetil knjižico, ki so jo Japonci celo prevedli."

"Leta 1969 smo z Georgesom Pere-com in s prijateljem Pierrom Lussonom ustanovili francosko zvezo za go in izdali knjižico o goju, ki je še vedno v prodaji. Na stotine klubov je že v Franciji in naši so najboljši v Evropi."

Katere pa so glavne značilnosti, ki jih mora človek posedovati za dobrega igralca goja? So podobne kot pri šahu?

"Ne, gre za drugačen duh. Pri goju so vse figure enake, označiti si je treba teritorij. Srednjeveških figur ni, ni lova na kraljico. Pri goju je treba imeti vizijo prostora, strastna igra je. Več milijonov igralcev je po vsem svetu. Interes raste in v primerjavi s šahom kot drugo intelektualno najmočnejšo igro je zanimivo, da v igri go računalnik ne more nikoli zmagati, ker ni mogoče vnaprej predvideti, kaj pomeni zmagati. In ne vemo, kdaj bo konec, medtem ko pri šahu se ve, kaj je zmagovalna poteza, da pride do mata."

Francija je bila nekoč kulturna velesila, zdaj že dolgo ni več. Vpliv francoščine se je zmanjšal.

"Mene ne zanimajo te reči v zvezi z dominacijo neke kulture, naroda. Nisem nacionalist. Poezija in jezik obstajata še naprej in to je pomembno. Ponekod izginjajo jeziki, smrt jezika je podobna smrti živalske vrste. A te ščitimo, medtem ko jezikov ne. Čeprav je prav jezik čudovita vizija sveta. Enako je s poezijo, ki mora živeti v vsakem jeziku."

Najbolj slavna, najbolj prevajana francoska pisatelja v tujini ta čas sta Michel Houellebecq in Frede-ric Beigbedet, kaj pravite na to?

"Slabo poznam francosko prozo, ker berem predvsem angleške romane. Moja mama je bila profesorica angleščine, leta 1940 je bilo moje občudovanje Anglije, ki se je edina dvignila v odpor, izjemno. Churchill je bil moj junak.

Vesel sem, da je francoski nobe-lovec bil Le Clezio, edino obžalujem, da Nobelova žirija tako redko podeli nagrado za poezijo. Po moje bi si jo Yves Bonnefoy že davno zaslužil. Mislim, da Le Cleziov opus po kakovosti ne dosega Bonnefoye-vega. Če se je že žirija na Švedskem odločila za Francoza, bi se bila po moje morala zanj. A poezija ni dovolj cenjena, čeprav je Yves zelo prevajan v švedščino."

"Ko pišem za otroke, pišem za vse bralce. Četudi nekaterih mojih pesmi ne razumejo, jim je všeč ritem. Tudi to je del OuLiPoja, namreč odgovor na povpraševanje. Na začetku je bilo za moje hčere, kasneje za vnukinje, nečakinje. Nekega dne je nečakinja povedala v šoli, da berejo njenega strica. In sem moral napisati pesem za vsakega sošolca. Tudi oni so mi začeli pošiljati svoje pesmi."

"Sem evroskeptik v odnosu do evroskeptikov. Hkrati sem navdušen nad evropsko zgradbo, nisem pa navdušen nad tem, kako se s to zgradbo ravna."

Nora Iuga, romunska pesnica, je govorila o babilonskem stolpu jezikov in kultur, ki je oživel te dni na Ptuju.

"To je zelo dobro. Pogosto se udeležujem takih festivalov, pred kratkim sem bil na Norveškem, večkrat v Rotterdamu. Prihodnji teden gremo nekateri oulipojevci v ZDA. Vsaka tri leta po padcu berlinskega zidu se predstavljamo tudi v Berlinu v Literaturhausu. Prenavljamo se, naš najmlajši član je iz Kalifornije in ima 24 let."

"Romanopisci, ki imajo uspeh v svojih državah, gredo precej hitro na tuje. Zlasti v ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo. Medtem ko pesniki laže pridejo v manjše države. Mene so prevedli v vse skandinavske jezike, medtem ko v ZDA imam le tri knjige, čeprav sem med francoskimi sodobnimi pesniki med najbolj znanimi."

Kakšna pa je kondicija poezije danes v Franciji, kakšne so naklade pesniških zbirk?

"Ekstremno slaba. Moje pesniške zbirke, ki izhajajo samo pri založbi Gallimard, so izšle v nakladi 2000 izvodov, pa so še vedno na voljo. Izjema je žepna izdaja poezij, ki gre mnogo bolje. Tri knjige imam v žepni zbirki, ki se dobro prodaja. A pesniška zbirka ni za vse, ne moremo osebno spregovoriti s sto tisoč bralci. Poezija je mnogo bolj osebna kot roman. Gre pa bolje na računalniški ekran kot roman. Nisem pesimist, ker je čedalje več bralcev poezije, kar se kaže tudi na festivalih, kot je ta vaš."

Ste med redkimi literati, ki imajo levo in desno stran možganov enako razvito, glede na to, da ste matematik in pesnik?

"Vseeno sem bolj pesnik kot matematik. Ne bom rekel, da sem izjemen pesnik, a kot tak imam več uspeha kot v matematiki. En sam članek o matematiki sem napisal, ki je še danes živ in v uporabi. En teorem se imenuje po meni in se še vedno uporablja. Po štiridesetih letih ni slabo, kajne?" ■

Smrkci so izdelek belgijskega karikaturista in risarja stripov s psevdonimom Peyo (Pierre Culliford, 1928-1992), ki je malo bitje z modro kožo, belimi hlačkami in s frigijsko čepico vnesel v svoj najljubši strip, kasneje pa prepustil svoji ekipi razvijanje posebnega stripa za otroke samo s temi bitji. Smrkci (les Sch-troumpfs) so kmalu postali bolj priljubljeni od njegovega stripa s srednjeveško tematiko.

Po znani anekdoti naj bi bil Peyo na kosilu s prijateljem pozabil ime za solnico ter je prosil za "tisti schtro-umpf": iz napake je nastala ideja za komični strip, v katerem bi se bitja, ki se razlikujejo le po malenkostnih spremembah že tako minimalnih oblačil, sporazumevala v jeziku, v katerem je pogosta beseda sch-troumpf. Zato se s slovenskim prevodom smrkci, žal, deloma izgubi osnovni pomen schtroumpfov: ne nosijo imena, ki nekaj označuje, temveč prav nasprotno, ime je prazen označevalec. Glagol smr-kovati označuje akcije, samostalnik smrk vse žive in nežive stvari, vsi pridevniki se lahko sestavijo iz predpone smrk in iz običajnih pripon (-alno, -astično, -oidno, -ovski, -ijski, itd.). Manjka pa učinek nesmiselne tuje (germanske) besede. Čeprav ne ustreza nobenemu pravilu sporazumevanja, je komunikacija živahna, saj je kontekst razumljiv - vsaj med smrkci. Pravo karnevalsko analizo jezika smrkcev je že leta 1983 naredil Umberto Eco.

Pojav smrkcev je presegel vsa pričakovanja in tudi ambicije njihovega avtorja: s francoskega govornega območja so se razširili v mnoge druge jezike, nizozemsko ime Smurf pa je postalo tudi angleško. Kot znana franšiza so se pojavili kot igračke, igrice, zabavni parki v Franciji in ZDA, pa tudi kot risana filmska in TV-serija in pred kratkim tudi kot film. Celo UNICEF jih je sprejel kot politično korektne junake in jih izkoriščal za različne akcije. Med evropskimi teoretiki se je razvila razprava, v kateri so nekateri dokazovali, da so smrkci socialistična družba, z "ata Smrkom" v rdečih oblačilih in z brado, podobna družbi Karla Marxa, drugi pa, da gre za totalitarizem, rasistično in nacistično družbo. Nekaj je zanesljivo: v smr-kovskem idiomu lahko izrazimo katerokoli politično razpravo na katerokoli temo.

Čeprav so se smrkci pojavili že leta 1958 in so jih kot črno-beli strip že v šestdesetih letih prevajali in objavljali v nekdanji Jugoslaviji, njihova priljubljenost izhaja predvsem iz TV-serije risanih filmov, ki so jih v osemdesetih prikazovali na vseh jugoslovanskih TV-postajah. Odlični igralci, ki so sinhronizirali glasove, so očitno pritegnili mlado publiko, ki se ni veliko ozirala na slabšo risarsko tehniko: škoda za kulturo, v kateri je zagrebška šola risanega filma že desetletja prej razvila svetovno pomembno produkcijo risank. Iz otroške kulture v vsakdanjost ni vstopil samo smrko-vski jezik, ampak tudi pesmice junakov ter ime Gargamela, glavnega negativca s človeško podobo. Gar-gamel je še pred kratkim v vsakdanjem govoru marsikje označeval zlobnega človeka, ki preprosto ne neha škodovati vsakomur.

Smrkcev v 3D si prav gotovo ne bom ogledala, že zdavnaj so nehali biti provokativni. Njihov novi pomen, ki se je oblikoval skupaj z EU, razkriva nekatere "odlike" evropske družbe, kot so župnijsko obnašanje, gerontokracija in meri-tokracija ter patriarhalnost. Resda so tu tudi določeni znaki specifično evropskih demokracij: smrkci živijo v mitičnem gozdu (Gargamel pa v mračnem plemiškem dvorcu), vendar je gozd pravzaprav majhen urbani prostor s hišami smrkcev in še najbolj spominja na mestno skupnost, ki je v srednjem veku in pozneje imela nekaj značilnosti demokracije. Spor med dvorcem in smrkovskim naseljem vsebuje nekatere zgodovinske evropske spomine. Gargamelovo oblačilo je mešanica oblačila duhovnika in čarovnika, njegova hudobna črna mačka pa naj bi potrjevala njegov čarovniški status. Nekateri so opazili, da ima Gargamel značilnosti stereotipnega, predvsem nacistično karikiranega Juda. Stalni junaki nimajo samo individualnih lastnosti, ampak tudi določeno pravico, da jih varujejo in vzdržujejo. Spolno življenje smrkcev (s samo eno Smrketo za celotno populacijo) je bilo svoj čas pogosta tematika šal. Smrketa namreč pokriva samo izzivalno žensko seksualnost, ne pa tudi materinstva.

Smrkci živijo v normalnosti, ki se nam danes zdi tuja, utopijska in nemogoča, ker nihče nima tako srečnega in preprostega življenja v kolektivu, zato smrkci ostajajo razumljivi le otrokom agresivne in nepredvidene faze kapitalizma, predvsem Gargamela čakajo nova tolmačenja. Morda najbolj zanimivi del smrkovske kulture pa ostaja jezik, najboljša začetna domislica Peya. Še radikalnejšo različico takšne kontekstualiza-cije so si izmislili v slavni epizodi Darmok serije Zvezdne steze (Star Trek) - nova generacija iz leta 1991. V tej epizodi se pojavi kultura, katere jezik temelji izključno na navezovanju na zgodbe in mite, ki jih poznajo vsi, ki ta jezik govorijo: kapitan ladje, da bi lahko komuniciral s posadko Enterprisa, pripelje kapitana Picarda na planet, na katerem umre v boju s pošastjo, da bi na primeru pokazal prijateljstvo in zavezništvo dveh junakov iz tamarijanske mitologije. Kapitan razume sistem, ampak ne pozna nobene zgodbe in umirajočemu Tamarijancu pripoveduje zgodbo o Gilgamešu. Tamarijanec v njej prepozna shemo mita in umre srečen. Žrtvovanje za razumevanje dveh kultur?

To znanstveno-fantastično sporočilo posredno povečuje učinek smrkovskega jezika: pomemben je namen, poskus zamenjave, učenje jezika, pripovedovanje zgodb. V kulturi, v kateri nas neprestano smrkajo z najbolj smrkastičnimi izjavami popolnih psevdosmrkistov, se kontekst vztrajno zamegljuje, da se ne bi razumeli. V tem primeru je ključna smrkovska kompeten-tnost, ker omogoča akcijo, v katero smrkci vedno vstopajo kot kolektiv ali jo kot kolektiv rešujejo, kadar je vanjo vključen posameznik. V

nekem trenutku, leta 1972, so bili smrkci uporabljeni za norčevanje iz minimalnih razlik v jeziku dveh med seboj sprtih skupin smrkcev: aluzija na odnose dveh etničnih in jezikovnih skupin v Belgiji je bila očitna. Ta problem danes grozi, da bi lahko razcepil državo, v kateri so v zlatem obdobju ustvarjalnosti belgijskega stripa nastali smrkci. Ali ni morda nastopil trenutek, da se nekateri smrkci, ali vsaj hraber posameznik, žrtvujejo, da bi se vzpostavila komunikacija?

Smrkastične zgodbe in izvor kon-tekstualizacije so relativno preproste: vsakdanjik prekine zlobna zunanja intervencija, želja posameznega smrkca, nova potreba. Smrkci živijo v normalnosti, ki se nam danes zdi tuja, utopijska in nemogoča, ker nihče nima tako srečnega in preprostega življenja v kolektivu. Zato smrkcev odrasli sploh ne razumemo in ostajajo razumljivi le otrokom. Nad njimi ne lebdi neke vrste usoda, vedno zaznamovana z nasiljem, ampak problemi, ki jih morajo premagovati sami. Zamišljeni smrkec v gozdu, zasanjani smrkec v travi in smrkec, ki zaliva rože, niso kaznovani zaradi nedela. Če se bodo znašli v nesreči, jim bodo na pomoč pohiteli vsi drugi smrkci. Davne slike prijateljstva niso izgubljene v stopnjevanju izpostavljenosti nasilju. Komercializem je lažje postrgati s smrkcev kot s potterijanske mitologije. Smrkci so navdihnili nenasilna gibanja, urbano gverilo, ekološke skupine - je morda čas, da znova zasmrkamo? ■

Tisti, ki so bili na proslavi ob državnih praznikih, ne izobešajo zastav, oni hodijo na proslave

Puščavska vročina. Državljani pa ostajamo mrtvo hladni. Realnost je tako absurdna, da je stvari in dogodke okoli sebe treba gledati s tiste razdalje, ki ti omogoča stanje mrtve hladnosti. To je v stanju, ki te ohranja pri kolikor toliko zdravi pameti.

Sicer ni povsem jasno, zakaj bi v tej množični norosti, ki je dosegla biblične razsežnosti, kak individuum človeške vrste moral ohraniti zdravo pamet. V tej državi ima kilogram svinjskih možganov v mesnici večjo ceno kot živi človeški možgani na slovenski tržnici norosti. Temu loncu slovenske norosti dodajata velika kuharja-liberalca Tone Partljič in Slavoj Žižek ostre začimbe, s katerimi ločita državo in domovino. Torej po mojstrsko: domovina je mati in njo imamo vedno brezpogojno radi, država pa je hudobna mačeha, ki je upravičeno ne maramo. Kot da ne bi šlo za eno in isto, nam za rešitev, kot vrhunec svoje kuharske filozofsko-državno-domovinske znanosti, ponujata recept za neko shizofre-no situacijo, v kateri lahko eno stvar hkrati ljubimo in sovražimo. Namesto da bi jasno povedala resnico in priznala, da se je jed, ki sta jo v veliki meri tudi onadva kuhala, prežgala, nas prepričujeta, da skuhani zvarek, ki ga mojstra v življenju nikoli ne bi niti pokusi-la, kaj šele jedla, niti ni tako slab. Seveda, če se držiš navodil in znaš v teh pomijah ločiti dobro od slabega. Ergo, prosto po slovenskih političnih kuharjih: v tej domovini so sončni vzhodi lepi, pri položnicah pa se sfiži in stvar postane grda, zato počakajmo sončni zahod, ki bo znova lep, etc. Nov prispevek k slovenski blaznosti!

Jed, ki jo je kuhala slovenska osamosvojitvena politika, so po definiciji ljudske kulinarične prakse prežgane pomije, ki nam jih servil-ni novinarji, politične sluge, vedno znova brez sramu servirajo v medijski menzi družbene prehrane kot vrhunsko. Ljudje so postali apatični in otopeli, ne reagirajo več. Hladen špricar, s katerim bi si narod na tradicionalen način spral okus po prežganem, je strankarska kolegica z drakonskimi kaznimi pustila skisati v sodih vinski kleti. Užaljena Kresalova bo po sodni poti dokazala, da je z državnim denarjem napravila dober posel. O tem ne dvomimo, saj je znala pri revežih ob asistenci kolega Zalar-ja izvesti državno ropanje prekr-škarjev. Medtem ko pravi mojstri brezsramne kraje narodovega premoženja ležijo na vrečah nakradenega denarja. Za njimi so ostale uničene banke, ki so jih pred uničenjem državljani sanirali ... Ali je kdo v tej državi, ki dvomi, da bo Kresalovi na sodišču spodletelo? Veliki mojster trgovine z orožjem si mane roke. Kolikor slabše, toliko boljše!

Zmeraj kvazi lepi Pahor nas bo tokrat zares užgal. Napravil bo dream team ekipo ministrov in nam pokazal, da so v teh krajih lepi samo še sončni vzhodi in zahodi. Vse drugo je batina. Brezposelnost, pomešana v solze in znoj. Zakaj bi reševali državo, ki nam je vzela domovino? Za politike najslabše vrste? Za tajku-ne, ki bodo lahko v miru uživali nakradeno? Za Rimskokatoliško cerkev, ki od nič krivih državljanov in njihovih popolnoma nedolžnih vnukov zahteva tudi za boljše čase nerazumne odškodnine, hkrati pa iz rokava vlači milijone evrov za poplačilo bančnega dolga? Presvetla ekscelenca Anton Stres naj že enkrat neha piti vino, vernim in nevernim državljanom pa v krščanski milosti točiti vodo. Naj že enkrat neha moralizirati o pravičnosti, kajti njegova škofovska konferenca Pravičnost in mir je svetlobna leta oddaljena od pravičnosti in od krščanske milosti. Tekma za državo se torej začne. Pahor s svojim dream teamom ministrov z novimi gorja-čami, pardon, z bejzbol in golf palicami, v sodelovanju s pohlepno RKC proti popolnoma nemočnim državljanom. Le kdo bo najebal? Pri kom bodo tekle kri in solze? Na strani ministrov in RKC? Da sem jasen: za to državo, ki nam je vzela domovino, so državljanom v dvajsetih letih preveč pobrali. Nismo izgubili preteklosti. To bi tako in tako izgubili. Šarlatani in barabe najslabše vrste so nam zapravili prihodnost. In v tem je tragika nič krive večine.

Politični šarlatani naj odidejo in naj že enkrat nehajo svoje preživetje zavijati v celofan družbene nujnosti in svetle prihodnosti. Naj že enkrat odidejo in dajo možnost drugačnim, takim, ki imajo domovino res radi, takim, ki jih ne vodita pohlep in klinično izražena pohabljenost psihe. Samo naj odidejo. Kamor koli. Šele takrat bomo lahko do konca potonili, se dotaknili dna in se odbili proti odrešilnemu površju. Tako pa s Pahorji in z Janšami samo tonemo.

Po Rapalski pogodbi je Slovenija dobila Prekmurje. Razširila je državno ozemlje. To za to nesrečno državo. Priložnost za lokalni miting v predelani soboški kinod-vorani, ki se ga predsednik vlade mimogrede udeleži. To ni priložnost za slavje, ki bi ga vsaka resna država dostojno proslavila.

Tako pa smo Prekmurci samo slepo črevo Slovenije, v kateri predstavniki madžarske manjšine nesramno ignorirajo državo, ki jim je dajala in jim še daje kruh. Državo, ki je skrbela in še naprej skrbi za njihovo identiteto, in to mnogo bolje, kot je kdaj skrbela Madžarska za Madžare v lastni državi. Slovenski Madžari so v stari Jugoslaviji lahko potovali po vsem svetu, Madžari na Madžarskem niso mogli in niso smeli niti prek prve meje.

Če nič drugega, imamo v Lendavi kulturni hram, na katerega smo vsi Prekmurci lahko ponosni. Nisem se udeležil državno-občinske proslave. Ni se je udeležil niti prijatelj Utruša, ki je v največji meri zaslužen za ta državni praznik. Na hišo sva izobesila državno zastavo. Bila sva redka, kajti tisti, ki so na proslavi ob državnih praznikih, ne izobešajo zastav, oni hodijo na proslave. Pred kratkim je bila proslava sv. Štefana, madžarski nacionalni praznik. Priložnost za oceno Slovencev, kaj smo in kdo smo.

Sicer pa, naj se sliši še tako cinično: Slovenija ni domovina niti za Slovence, le zakaj naj bi bila za Madžare!? ■

Zdi se, kot da so z rojstvom Črtomira, ko je nad očakom Triglavom zažarela nova zarja in so ptice za trenutek obmirovale, problemi Slovenije (če ne Evrope?) bili rešeni na mah

Za Ljubljenega vodjo SDS tudi ti poletni dnevi, ki bi morali biti kratko odmerjena oaza miru in sproščenosti, nikakor niso bili lahki.

Najprej so mu jih zagrenili v dnevnem tisku, ko so objavili glavne povzetke iz avstrijske obtožnice proti osumljenim nečednih poslov v aferi Patria. In vse to povezali z njegovo stranko in z njim osebno. "Konstrukt, ki so si ga privoščili tožilci v severni sosedi, je še nekaj veliko hujšega od tega, kar si dovolijo moji sovražniki na domačem terenu," je nemara bentil Ljubljeni vodja. Stvar ga je tako prizadela, da se je odločil odreči nameri svojo morebitno novorojenko - tedaj še ni vedel, ali bo deček ali deklica -, imenovati Patria. Ampak prave muke z imenom so se začele komaj, ko je bilo jasno, da bo deček. Pia-rovci, zadolženi za čim odmevnej-šo javno promocijo zgodovinske nosečnosti in rojstva, so namreč iz dneva v dan, in potem ko se je bližal usodni dan, že kar iz ure v uro pritiskali, naj Ljubljeni vodja vendarle sporoči, kako bo nasledniku ime. A prave ideje ni in ni bilo od nikoder!

Ti grozni piarovci so ga že tako dovolj izmučili, ko se je moral pred fotoaparatom motoviliti okrog visoko otrebušene mamice Urške in zaigrati tople smehljaje sreče na svojem licu, kar mu sicer gre le težko od rok. Takšni so sicer bili - bi lahko sklepali - tudi njegovi predniki, vse do davnih sumerskih Anunnakov, ki so na naš planet bojda bili poslani, da bi vodili neuke Zemljane skozi temo neznanja in jim vladali na veke vekov. Vse do današnjih dni in tudi še po njih. To pa je težavna in odgovorna, tako rekoč samožrtvovanj-ska naloga, ki jo je Anunnakom in njihovim potomcem določila Višja sila in spričo katere je smeh na njihovem licu redko privoščljiv luksuz. Piarovci so določili, da mora novica o nasledniku in njegovem imenu doseči slehernega krajana odslej srečne domovinice, tudi tistega, ki bi v svoji nevednosti do konca obračal glavo vstran.

V tuhtanjih, ki so jih spremljale neskončne nočne more, so se po glavi Ljubljenega vodje bržčas pretakale najrazličnejše misli in ideje. Nemara ga je kdaj prešinilo, da bi nasledniku odmeril povsem običajno novodobno slovensko ime, kakršno je, denimo, Gal. Tega starši trenutno menda najbolj množično namenjajo svojim sinovom. Kot da bi mi bili potomci nekakšnih Galov, in ne Praslovanov. In spet nemara se je bodočemu očiju, Ljubljenemu vodji, prav to zafržma-galo do te mere, da se je odločil dati nasledniku pristno slovensko, pravzaprav praslovansko ime. "Samo katero?" je sledilo tehtno vprašanje.

Tvegal bi še eno domnevo: v roke je vzel roman Pod svobodnim soncem Frana S. Finžgarja in ga prelistal od A do Ž - enkrat, dvakrat, morda celo trikrat. "Svarun? Iztok? Radovan?" To so bila imena, ki bi bila uporabna za tak namen, pa vendar ... Povsem možno je, da je v tistih trenutkih samoizpraše-vanja Ljubljenemu vodji odrešilno idejo o tem prišepnil kakšen v te reči bolj posvečeni strankarski tovariš. Recimo, da ga je opozoril na Prešernovo pesnitev Krst pri Savici, za katerega vsi, ki smo končali gimnazijo, vemo, da obravnava temeljna zgodovinsko-duhovna vprašanja slovenstva. Kot vodilni pozitivec se v tem mitu pojavi knežji sin Črtomir, ki se zlepa ne pusti ujeti v zanko Valjhunovih germanskih osvajalcev, za nameček že pokristjanjenim, čeprav to na koncu - namreč pokrstitev, kaj pa se more? - stori še sam.

Nobenega dokaza o tem, kar pišem, ni, a za tak scenarij obstajajo dovolj trdni razlogi. Če Ljubljenega vodjo med tehtanjem, ali naj svojega naslednika pošlje v ta sodobni slovenski svet z imenom Črtomir, ki bi narod dokončno iztrgal iz šap starih, udbomafijskih in podobnih mračnih sil ter ga popeljal po poti odrešenja, ni prepričala pesnitev kot celota, pa se je morda zanjo navdušil med branjem katerega njenega dela oziroma verza oziroma stance. Recimo tiste, ki poje (dobro prisluhnite!) o tem, kako Črtomir želi poplačati ribiča, ki ju je z Bogomilo nahranil, a je za to potrebni denar že prej skopnel: Želi dat' Črtomir mu povračilo, al' v vojski d'narji so bili razdani; da staroslav, se spomni, z Bogomilo mu v skrivnem kraju tovor zlata

nju poiskati da mu naročilo in da mu prstan samo njima znani, da bo pri njiju storil mu resnico,

Lahko, da se je ta stanca Ljubljenemu vodji zazdela nekako najbolj domača, čeprav ni prav vedel, zakaj pravzaprav je tako. Nemara zavoljo določenih koincidenc z njegovim poveljevanjem in ministrovanjem SV in tudi zavoljo tistih Patriinih oklepnikov (vrag naj jih vzame!), ko je zgodba o njih bila še v blaženi začetni fazi. Namreč v fazi priprav na izbiro njihovega dobavitelja. V fazi, ki jo zdaj tako grobo satanizirajo avstrijski tožilci, malo manj domači (pravzaprav bomo še videli!), in seveda ti grozni režimski mediji ...

Kot je znano, je slovensko občestvo daritev Velikega vodje sprejela z nepopisnim navdušenjem in hvaležnostjo, ki se vse do zdj, ko to pišem, še nista polegla. Zdi se, kot da so z rojstvom malega Črtomira, ko je nad očakom Triglavom zaža-rela nova zarja in so ptice nebeške za trenutek obmirovale sredi leta, problemi slovenskega naroda in Slovenije (če ne Evrope?) bili rešeni na mah - vsaj v perspektivi. Rešeni z eno samo genialno potezo, z enim samim dobro merjenim zamahom meča, čeprav le imaginarnega, duhovnega, zgodovino odrešujočega ... ■

V uporni življenjski odločenosti nam Stéphane Hessel nastavi zrcalo. Pesek je v kolesju. Stavljeni pred izziv neskladja med zunanjim konformizmom in notranjo avtonomijo vesti zatre-pečemo v želji storiti kaj, kar bi do obisti zatreslo zvezde. Ali pa vsaj usodno preizprašalo jedro načel in vrednot. Tega neznosno dolgo trajajočega trenutka letargije. V drobni knjižici, me-gatonski uspešnici, ki je prav ta hip na poti okoli sveta, se zasliši glas veterana odporniškega gibanja in Svobodne Francije. Preudaren glas moža, ki se je rodil v Berlinu in se konec tridesetih let minulega stoletja prelevil v francoskega državljana, bil vpoklican, se udeležil "smešne vojne", bil priča ponižanju francoske suverenosti, se pozneje uril kot sodelavec Urada za pro-tiobveščevanje, obveščevanje in posebne naloge, doživel Buchenwald in se po koncu druge svetovne vojne vihre znašel v čevljih diplomata, nas nevsiljivo in miroljubno ošvrkne z zavedanjem, da smo služabniki oblastnih, samovoljnih finančnih trgov, brezvestnosti in obse-sivne tekmovalnosti. Taisti glas nas še rahločutno opomni, da smemo (moramo!) gojiti odgovornost do človeškega obstoja, da brezbrižnost in neukrepanje prav lahko pomenita skorajšnji konec človekove pustolovščine na planetu. Sotvorcu dokumenta, ki se v zavest demokracij vti-skuje kot Splošna deklaracija o človekovih pravicah, moremo verjeti tudi tedaj, ko prežemajoči amneziji in skrajni tekmovalnosti na življenje in smrt nasproti postavi radikalno antitezo Ustvarjati pomeni upirati se. In tu se preudar janje v na-jžlahtnejšem šele prične.

Majceno-veliko delo, ki se z dvignjenim praporom samore-fleksije ozre proti obdobju nazadovanja, kot ga beleži začetno desetletje 21. stoletja, žlahtnita uvodni pripis prvega predsednika samostojne slovenske države Milana Kučana in spremna beseda novinarja, borca za človekove pravice Branka Sobana, ki sta se 26. avgusta udeležila večernega pogovora pod skrivnostnim šumenjem Gradnikove murve v Medani (tam in tedaj se namreč drugo leto zapored primerijo dnevi knjige in vina, Sanje v Medani). ■

Triindevetdeset let mi je. Stopam na zadnji del svoje poti. Konec ni več prav daleč. Kakšna sreča, da to lahko izrabim kot pretvezo in se spomnim tistega, kar je bilo torišče mojega političnega delovanja: leta odporniškega gibanja in program, ki smo ga pred šestdesetimi leti sestavili v Narodnem svetu odpora. Jeanu Moulinu gredo zasluge, da so se v omenjenem svetu zbrali vsi predstavniki zasedene Francije, vsa gibanja, vse stranke, sindikati ... in smo se izrekli za oborožen boj in za edinega poveljnika, ki ga je Francija v boju priznavala: generala de Gaulla. V Londonu, kjer sem se marca 1941 pridružil generalu, sem izvedel, da je Narodni svet sestavil nek program, ki ga je sprejel 15. marca 1941, da bi osvobojeni Franciji rabil kot skupek načel in vrednot, na katerih bo temeljila moderna demokracija v naši državi.

Ta načela in vrednote danes potrebujemo bolj kot kdaj prej. Naloga vseh nas je skrbeti, da bo naša družba ostala takšna, da bomo nanjo ponosni: da to ne bo družba ilegalnih priseljencev, izgonov, sumničavih pogledovanj na prišleke, da to ne bo družba, v kateri pokojnine in prejemki iz socialne blagajne niso samoumevni, družba, v kateri so mediji v rokah bogatinov skratka vse, s čimer ne bi soglašali, če bi bili sledili načelom Narodnega sveta odpora.

Leta 1945, po koncu vojne vihre, so se sile Narodnega sveta odpora pre-rodile v novo življenje. Naj spomnim: takrat so si zamislili socialno varnost, kakršno je hotelo odporniško gibanje in kot jo je predvideval njegov program:"Načrt za popolno socialno varnost, ki bo vsem državljanom zagotovila sredstva za obstoj, kadar se bodo znašli v položaju, ko si jih ne bodo zmogli priskrbeti s svojim delom, in pokojnina, ki bo ostarelim delavcem omogočala, da bodo dostojno živeli do konca svojih dni." Viri energije, elektrika in plin, premogovniki in velike banke bodo nacionalizirani. Program je določal tudi, da bodo "narodu vrnjena velika monopolna podjetja, ki so sad skupnega dela, viri energije in bogastvo, ki se skriva v nedrjih zemlje, zavarovalnice in velike banke", "ustvarili bomo pravo ekonomsko in socialno demokracijo, ki bo iz upravljanja gospodarstva izločila morebitne ekonomske in socialne fevdalne težnje". Splošna korist mora prevladati nad koristjo posameznika, pravična delitev bogastva, ustvarjenega z delom, mora prevladati nad močjo denarja. Odporniško gibanje predlaga "racionalno organiziranost gospodarstva, ki bo omogočala prevlado splošne koristi nad koristjo posameznika in ne bo podvržena diktaturi po vzoru fašističnih držav"; začasna vlada republike pa se zavezuje k uresničevanju vsega tega.

Prava demokracija potrebuje neodvisen tisk. Odporniško gibanje se je tega zavedalo in to zahtevalo, zagovarjalo je "svobodo tiska, njegovo čast in neodvisnost od države, moči denarja in tujih vplivov". To so zagotavljale tudi določbe o tisku iz leta 1944. Toda prav svoboda tiska je danes ogrožena.

Odporniško gibanje je pozivalo, naj se zagotovi, "da bodo vsi francoski otroci deležni najboljše izobrazbe", in to brez diskriminacije. Toda reforme iz leta 2008 ta prizadevanja izničujejo. Mladi šolniki, katerih dejanja podpiram, so se zoperstavili njihovemu uresničevanju in za kazen so jim znižali plače. Razjezili so se, niso hoteli "ubogati", po njihovi presoji so bile te reforme preveč oddaljene od republikanskega ideala, preveč v službi družbe, v kateri je vse podrejeno denarju in se ne posveča več pozornosti razvijanju ustvarjalnega in kritičnega duha.

Socialne pridobitve, ki jih je izbojevalo odporniško gibanje, so danes v temeljih ogrožene.

Drznejo si nam reči, da država danes ne more več kriti stroškov teh državljanskih pravic. Toda kako lahko trdijo, da ni dovolj denarja za vzdrževanje in ohranjanje teh pridobitev, ko pa se je količina bogastva od konca vojne, ko je bila Evropa razdejana, občutno povečala? Prav zato, ker moč denarja, proti čemur se je odporniško gibanje tako srdito bojevalo, še nikoli ni bila tako velika, predrzna, vase zazrta; še nikdar ni imela toliko služabnikov, ki segajo v najvišje sfere države. Banke, ki so zdaj v zasebnih rokah, se ubadajo predvsem s skrbjo za dividende in za čim višje plače svojih direktorjev, ne pa s splošno koristjo. Prepad med najbogatejšimi in najrevnejšimi še nikoli ni bil tako globok; dirka za denarjem in tekmovalnost pa nikoli nista bili deležni tolikšne spodbude.

Uporniško gibanje je vzniknilo iz jeze. Mi, veterani odpora in oboroženih sil Svobodne Francije, mlade rodove pozivamo, naj živijo in posredujejo dediščino odporniškega gibanja in njegovih idealov naprej. Kličemo jim: Prevzemite štafeto, razjezite se! Odgovorni v politiki, gospodarstvu, intelektualci in celotna družba se ne smejo predati niti se ne smejo pustiti prepričati sedanji mednarodni diktaturi finančnih trgov, ki ogroža mir in demokracijo.

Vsem in vsakomur posebej med vami želim, da bi imeli vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, tako kot je mene razjezil nacizem, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine, zgodovina pa mora teči naprej, tako kot ji to določajo posamezniki. In njen tok teče proti večji pravičnosti in večji svobodi, vendar ne proti tisti vrsti nenadzorovane svobode, kakršno si jemlje lisica v kokošnjaku. Pravice, ki jih omenja Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948, so univerzalne. Če srečate koga, ki jih ni deležen, sočustvujte z njim in mu pomagajte, da si jih bo priboril ...

Svet je po malem že začel drseti s tečajev. In zdi se, da se bo zdaj zdaj postavil na glavo. Prav zato ga je vse težje razumeti. Koga namreč danes preganjajo velike in močne države, te trdnjave demokracije in svobode, kot se samopašno predstavljajo javnosti? Suhljate somalske pirate v izpranih in preperelih majicah, napol pismene bradače v divjih gorah Hindukuša, romunske Rome, ki so si drznili priti v francosko prestolnico... Toda, mar so ti ljudje res glavni krivci za globoko krizo, ki nas noče in noče izpustiti iz svojega uničujočega objema? Ne. Tarče niso prave. Pravi krivci zanjo se ne skrivajo v Somaliji, Afganistanu ali v romskih taborih, ampak so ves čas tu, med nami. V bančnih in vladnih palačah. Na sedežih uglednih mednarodnih finančnih ustanov. V uradih političnih strank. V general-štabih. Na razkošnih prireditvah, na katerih zunanji blišč spretno zakriva plehko in prazno vsebino.

Direktorji propadle ameriške banke Lehman Brothers so si pičlih štiriindvajset ur pred bankrotom brez vsakršnega sramu razdelili za 300 milijonov dolarjev nagrad. Ko je banka naslednjega dne zaprla vrata,

so zaposleni odhajali domov z "delovnimi knjižicami", z nekaj osebnimi stvarmi in s kopico bridkih skrbi, kaj bo z njimi jutri, njihovi direktorji pa s kovčki, do roba natlačenimi z bankovci. Jih je kdo ustavil? Aretiral? Zaslišal? Je dvignil glas kateri izmed visokih državnih uradnikov? Nihče! Le kako neki, saj je Morton Keller, znani ameriški profesor zgodovine, jasno zapisal, da je denar pravzaprav materino mleko politikov. Je pa zato iz Afganistana v tistih dneh znova prišlo veliko novic o pobitih talibanih...

V zadnjih mesecih in letih se je veliko govorilo o Guantanamu in Wall Stre-etu, dveh temnih madežih, ki sta za vselej zaznamovala mračno vladavino ameriških neokonservativcev. Problema sta na prvi pogled povsem različna, toda Dick Marty, proniclji-vi švicarski doktor prava, ki je prvi razkrinkal nezakonite ameriške operacije v "vojni proti terorju", meni, da je med obema pojavoma kar precej analogij.

Tisti, ki so začeli "vojno proti terorju", so se tega skrivnega "posla" lotili mimo vseh pravnih instrumentov in za hrbtom javnosti rekoč, da pravo v tem lovu za malopridneži nima kaj početi. To je veljalo tudi za ženevsko konvencijo, ki da je v tej vojni preprosto ni mogoče upoštevati, saj vojna proti terorju ni klasična vojna. Zato so si omislili instrumente, med njimi tudi "posebne zasliševalne tehnike", ki so boleče posegli v človekove pravice zajetih terorističnih osumljencev.

V finančnih krogih se je dogajalo nekaj podobnega. Zapovedana tran-sparentnost poslov se je nenadoma skrila za velikokrat povsem nejasne "virtualne instrumente", s katerimi so finančniki operirali brez vsakršnega nadzora in mimo javnosti. Pa tudi brez vsakršne spodobnosti, ki jo je sla po dobičkih potisnila globoko stran od sramu in razuma. Kasneje se je izkazalo, da je bil ta virtualni finančni svet v bistvu nekakšna hiša iz kart, ki se je neusmiljeno sesula že ob prvem resnejšem kriznem sunku.

V primeru sramote iz Guantanama in Wall Streeta gre v bistvu za popolno devalvacijo vrednot, na katerih je bil zgrajen in na katerih je lep čas tudi trdno stal povojni demokratični svet. Celo govorjenje o vrednotah je zadnje čase postalo hudo staromodno. In prav tako nevarno. Vrednote pač niso več "in", kdor pa jih omenja, ga brž označijo za konservativca in retrogradneža. Zaradi tovrstnega moralnega zloma, ki bo zahteval resno in dolgo zdravljenje, je kriza v bistvu še veliko globlja, kot se morda zdi na prvi pogled. V njej je že lep čas tudi Slovenija, ki je prav tako z neznosno lahkotnostjo že zdavnaj poteptala vrednote, na katerih je pred dvajsetimi leti pravzaprav gradila svojo samostojnost. Narodnoosvobodilni boj, brez katerega nikoli ne bi bilo neodvisnosti (in ne priključitve Primorske k matični domovini), za kolaborante s fašizmom in nacizmom nenadoma ni več vrednota. Je potemtakem kaj nenavadnega, da tudi človeka dostojno življenje delodajalcem danes nič ne pomeni?

Svetovni kapitalizem svoje sile re-generira izključno za izkoriščanje revnih. Potrebuje delavce, a v njih ne vidi ljudi. Slovenska sramota z gradbinci iz nekdanjih južnih republik je dokaz za to. Mnogi so leta in leta jedli ogabno hrano, spali na skromnih pogradih v tesnih sobah, med ščurki, v smradu in na vlažnem, samo da bi prihranili nekaj evrov za domače tam na jugu. Toda ko dela ni bilo več, bi se jih lastniki - a to seveda ne velja samo za gradbena podjetja, ampak tudi za propadle povzpetniške novopeče-ne bogatine - najraje pri priči znebili. Brez zasluženih plač in z zamrznjenim spominom na to, da so pravzaprav obogateli tudi na njihov račun.

Evropa, na katero vsi prisegamo, je lani praznovala šestdesetletni-co Evropske konvencije o človekovih pravicah, dokumenta nad dokumenti, ki danes varuje blizu 800 milijonov ljudi iz vseh 47 držav članic Sveta Evrope, od Azorov do Kam-čatke, od Islandije do Malte in Cipra. Toda ob tem pomembnem jubileju so povsod v glavnem molčali in to kar vsi po vrsti. Politiki in mediji. Bržkone iz sramu pred žalostno resnico, da je v mednarodnih odnosih in tudi v domači politiki danes bistveno premalo človekovih pravic, kot pogosto poudarja Šved Thomas Hammarberg, komisar Sveta Evrope.

Po drugi svetovni vojni smo porabili izjemno veliko časa in naporov za oblikovanje pravil in standardov o človekovih pravicah. V Združenih narodih in Svetu Evrope smo sprejeli vrsto konvencij o tem. Namenjene so bile tudi kriznim razmeram in časom. Takrat so pravzaprav najpomembnejše. Vaclav Havel je pred leti, denimo, dejal, da je življenje tistih, ki so nenehno teptali človekove pravice, po sprejemu tovrstnih konvencij postalo bistveno težje, kot je bilo pred tem. Toda marsikje po svetu niso bili takšnega mnenja. V kriznih razmerah se namreč vselej pojavijo politični tokovi, ki človekove pravice preprosto ignorirajo.

Človekove pravice so mnogim oblastnikom, tudi v civilizirani in demokratični Evropi, v resnici postale povsem odveč. Zoprna nadloga, ki jih ovira pri njihovem avtoritarnem, nečloveškem poslanstvu. Zato imajo seveda prav strokovnjaki, ki menijo, da omenjene evropske konvencije danes, v današnjih kriznih razmerah in vsesplošni politični zmedi, preprosto ne bi bilo mogoče sprejeti. Ta prelomni dokument je bil v resnici lahko sprejet samo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Takoj po drugi svetovni vojni, ko so ljudje nedvoumno rekli: "To, kar se je dogajalo med letoma 1939 in 1945, se ne sme ponoviti nikoli več!"

Toda kaj so pravzaprav človekove pravice? "Še zdaleč ne zgolj boj proti mučenju, umorom, izginotjem in izgonom. Človekove pravice so grobo poteptane tudi tedaj, ko otroci umirajo zaradi lakote, ko ljudje nimajo pravice do zdravstvenega zavarovanja, izobraževanja in do dela. Za te človekove pravice bi se morali danes boriti. Poglejte: tistega dne, ko sta se na Manhattnu zrušila dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, je v svetu zaradi lakote in ozdravljivih bolezni umrlo 35.650 otrok. Toliko jih na svetu tudi zdaj umre vsak dan. To je tihi genocid, tihi teror revščine, ki se dogaja pred očmi vseh nas. Toda zaradi tega ni še nihče povzdignil glasu. Združeni narodi niso o tem sprejeli nobene resolucije. Molči tudi papež. Kaj se dogaja z ljudmi in z našo družbo? V kakšnem svetu živimo?" sprašuje Adolfo Pérez Esqui-vel, nobelovec za mir iz Argentine.

Na dlani je, da se politika iz zgodovine (že spet) ni ničesar naučila. Združeni narodi so prvo desetletje našega novega tisočletja razglasili za desetletje kulture miru. V teh desetih letih, ki so se tako bliskovito iztekla, naj bi svet enkrat za vselej obračunal z neznosno kulturo vojn, ki so človeštvu v minulih desetletjih in stoletjih prinesle toliko zla, sovraštva in smrti. Nameni so bili žlahtni, toda interesi velikih so jih znova (pre)hitro zatrli. Mir spet ni dobil priložnosti. Še več. Desetletje, ki odhaja, je bilo celo eno najbolj krvavih doslej. Ameriški general William Webster je lani spomladi prostodušno priznal, da takšne koncentracije čet in orožja, kolikor se ga že skoraj celo desetletje vali po Afganistanu

Vezava: mehka Obseg/št. strani: 64 Založba: Založba Sanje Letnica izdaje: maj 2011 Jezik: slovenski Prevajalka: Agata Tomažič Cena: 2,99 evra 01-5141629 www.sanje.si narotila@sanje.si

in Iraku, svet še ni videl vse od druge svetovne vojne. Politika pa navkljub temu kar naprej, iz dneva v dan, kot pokvarjena plošča, laže o miru, ki da ga prinaša ljudem. Kje to počne? V katerem času? Ta politika danes ni sposobna dajati pravih odgovorov na ključna vprašanja. Najvidnejši svetovni politiki namreč sprejemajo rešitve, ki vodijo izključno v konflikte, v de-strukcijo in brezup. Toda to je pot v prepad, ne pa v nov razvoj, ki ga svet ta hip tako potrebuje. Vsi govorijo o spremembah, a teh ni od nikoder. Današnji politični in gospodarski položaj v svetu zato v mnogočem spominja na veliki finale iz znamenitega Geparda italijanskega pisatelja Giuseppa Tomasija di Lampeduse. V njem princ Salinas, opazujoč novo elito, ki prihaja na razkošni ples, z dobršno mero cinizma in nostalgije pikro potoži: "Da. Vse se mora spremeniti! A le zato, da bi vse ostalo tako, kot je bilo prej!" Kdor danes pristaja na takšne formulacije, se mora zavedati, da so nesmiselne sanje o statusu quo zlasti recept za katastrofo.

Vojne se začenjajo v človeškem umu in človeški um je tisti, ki mora zgraditi obrambo miru, tako govori preambula Unescove temeljne listine. Tako razmišlja tudi Tiziano Terzani v svojih nesmrtnih Pismih proti vojni, ko pravi: "Še bolj kot zunaj so vzroki vojne znotraj nas samih. V strasteh, kot so želje, strah, negotovost, pohlep, ponos, nečimrnost. Počasi se jih je treba rešiti. Spremeniti moramo obnašanje. Začnimo se odločati o pomembnih stvareh za nas in za druge z več morale in z manj interesov. Naredimo tisto, kar je prav, namesto tega, kar se izplača... Čas je, da stopimo na plan, čas je, da se zaveže-mo vrednotam, v katere verjamemo. Civilizacija se z moralno odločenostjo okrepi veliko bolj kot z novim orožjem ... Svet se je spremenil. Spremeniti se moramo tudi mi. Predvsem se ne bi smeli sprenevedati, da je vse tako, kot je bilo prej, in da še naprej lahko strahopetno živimo svoje normalno življenje. Ob tem, kar se dogaja, naše življenje ne more in ne sme ostati normalno. Te normalnosti bi se morali sramovati ... " Prav o tem v svoji drobni, a izjemno odmevni knjižici govori tudi Stéphane Hessel, 93-letni diplomat, nekdanji sodelavec Charlesa de Gaulla, aktivist francoskega odporniškega gibanja in eden izmed avtorjev Deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah. Razjezilo ga je prav nenehno teptanje vrednot, priborjenih v drugi svetovni vojni, vrednot, ki jih danes, kot pravi, potrebujemo bolj kot kdaj prej.... ■

Dekleta v glasbenih skupinah danes niso več redkost. Veliko mladih deklet pogumno zaseda mesta v njih. V Mariboru jih lahko vidimo v zasedbah Rukola, I vs. I, Doomed in Frame

Žensk smo v glasbenih skupinah večinoma navajeni z mikrofonom v rokah. Takrat se nam to ne zdi nič čudnega. Zanimivo pa postane, če ženska ima katero drugo vlogo v glasbeni zasedbi; na primer kot kitaristka ali z bobnarskimi pa-ličkami rokah. In če gospodična udarja po strunah ali po bobnih v rock zasedbi, postane še bolj razburljivo.

Deklet je v alternativni glasbi več, kot si marsikdo predstavlja. Velike glasbenike, kot so Prince, Lenny Kravitz, Michael Jackson in Santana je zmeraj s kakšnim instrumentom spremljala tudi

ženska. Ta dekleta rušijo stereotip in svoje sposobnosti lahko primerjajo z moškimi kolegi.

Vedno več mladih deklet se navdušuje nad igranjem instrumentov, kot so električna ali bas kitara, bobni in drugi. Pravzaprav jih je toliko, da nastajajo celo popolne glasbene zasedbe deklet. In to je za moški del občinstva prava vizualna poslastica. Med podivjanimi dolgolasci na odru divjajo tudi ženske.

Sama sem ena izmed teh deklet, ki jih navdušujejo trdi zvoki električnih kitar in hitri ritmi. Bobnam v bendu Frame, v katerem mi družbo delajo sami fantje. Nič čudnega, saj se žanrsko uvrščamo v glasbo metalcore, ki je ena novejših ekstremnih zvrsti metala. Imela sem tudi že ženski rock bend in izkusila sem igranje z obema spoloma. Nekako se bolje počutim pri delu z moškimi, saj se mi rock in metal že sama po sebi zdita "moški zvrsti glasbe", igranje s fanti pa je prav posebno doživetje.

Podobno je s punkom, pri katerem tudi prevladujejo moški, se pa tudi v tej zvrsti najdejo dekleta.

Lea Dvoršak, pevka punk zasedbe Rukola, svojo skupino opisuje takole: "Skupaj igramo že štiri leta. Najprej nas je bilo še več pevk, trenutno sva dve. Na instrumentih nas spremljajo moški. K punku navadno spadajo močan moški vokal ter moška drža in mimika. Pri nas je drugače. Ker smo pevke, so naša besedila napisana v ženskem spolu in tudi naš nastop je drugačen. In punce več časa namenimo 'stylingu' in včasih bolj dodelamo svoj nastop. Tako naš nastop deluje že kot nekakšna gledališka predstavitev."

Dekleta s svojo ženskostjo poskrbijo, da bend na odru ni zanimiv le za ušesa, ampak tudi za oči. "Ženske, predvsem v metal bendu, k temu pripomoremo tudi s svojo pojavo. Če pa dobro igramo in pojemo, je to še toliko bolj zanimivo. Moški so v takih primerih seveda hkrati gledalci in poslušalci," se na to temo pošali Mihaela Kotnik, bobnarka v metalcore zasedbi I vs. I iz Maribora.

Stereotipno je mnenje, da so moški, sploh rockerji, boljši in bolj motivirani glasbeniki kot ženske. Dekleta se s tem ne strinjajo. Galena Jordanova, dijakinja, ki udarja na strune bas kitare v death metal zasedbi Doomed, meni takole: "Mogoče smo lahko ženske kaj več kot samo 'fenice', ki gledajo in občudujejo fante na odru. Ženske smo lahko enako talentirane kot moški in znamo tudi presenetiti - ne sme se nas podcenjevati."

In kaj o ženski prisotnosti v bendih pravijo moški? Mraz Novak iz zasedbe Doomed poudarja, da tedaj, ko se ženska dobro vključi v zasedbo, razlike med spoloma skoraj popolnoma izginejo. "Prisotnost ženske v bendu je zelo dobra, mnogokrat lahko umiri situacijo, če nastane kakšen konflikt. Po mojem mnenju je to pač odvisno od posameznice. Toda, kadar se zares navdušijo za glasbo, imajo več volje kot večina moških. A tudi to je spet odvisno od posameznice," še doda.

Marko Valadžija iz skupine Frame meni, da ženska v glasbeni zasedbi predstavlja raznolikost. "Gledalcem se zdi posebno zanimivo, kadar je na odru tudi ženska. Menim sicer, da se ženske bobnarke lahko kosajo z bobnarji, na kitarah pa še zmeraj prednjačijo moški." Tipične ženske lastnosti, strpnost in določena mera ženske topline, ki v divjih rokericah vseeno ostajajo, včasih naredi zasedbo še bolj stabilno in umirja napetosti.

Mihaela Kotnik izpostavlja predvsem žensko organiziranost. "V notranjosti benda pripomoremo k redoljubnosti, s tem ko stremimo k temu, da se držimo rokov. Vsaj pri nas se trudim, da bi imeli podatke in druge stvari čim bolje in ažurno urejene."

Galena Jordanova še doda: "Žensko razmišljanje je včasih potrebno pri sodelovanju. Razumevanje je naj

pomembnejše za delovanje zasedbe kot celote. Ženske tudi veliko pripomorejo k promociji benda in glasbe, saj na rock in na metal sceni prevladujejo moški."

Ozren Ljepovic, basist, ki je že v dveh zasedbah igral z dekleti, pa trdi, da v bendu praktično ni razlike med spoloma, če se člani skupine razumejo, namreč spol ni pomemben. "Morda je moškim lažje igrati fizično naporne instrumente, kot so bobni ali vzdržati koncerte in turneje, saj moški veljamo za bolj vzdržljive."

Marka Soršaka, pedagoga na glasbeni šoli BASE, smo povprašali po razlikah med dekleti in fanti v učnem procesu.

"Punce so običajno bolj pridne in poslušne. Res je, da se včasih prej prestrašijo, a veliko manj komplici-rajo in zato hitro dojamejo snov. Pri dekletih se lahko hitreje zgodi, da nehajo igrati instrument v najstniškem obdobju, ko na primer pridejo na vrsto fantje." So pa dekleta po njegovih besedah v glasbeni šoli ves čas prisotna. "Včasih sem učil enako število punc in fantov. Včasih jih je manj, ampak vedno so zraven. Na naši šoli je veliko punc, od sedemletnih deklic do študentk. Velikokrat si predstavljamo dekleta za klavirjem ali s flavto, pri nas pa se mnogo deklet navdušuje nad kitaro ... "

Ker je Marko aktiven glasbenik, ki je sodeloval v najrazličnejših zasedbah, se je razgovoril tudi o tem, kakšno je ozračje v skupinah z ženskami. "Ženska zna umiriti situacijo. Po drugi strani pa utegne biti z ženskami več težav, ker kompli-cirajo. Predstavljajte si, da ste na turneji, po avtocesti se vozite ure in ure in nekdo mora na stranišče. Fantom ni problem ustaviti kar ob cesti in opraviti v bližnjem grmovju. Zdaj pa si predstavljajte, da je zraven ženska, po možnosti 'še v tistih dneh!'" v smehu pove Soršak.

Res je, dekleta sicer znamo umiriti ljudi okrog sebe, a včasih preprosto ne moremo iz svoje kože. Navsezadnje pa, kljub temu da uživamo v družbi sproščenih rockerjev in dobro prenašamo vonj prepotenih moških na vajah, ostajamo gospodične s svojimi muhami.

"Druga zadeva, ki se pogosto zgodi v bendu z žensko, sploh s pevko, je, da ona 'zašmira' z drugim članom zasedbe. Bog ne daj, da gresta narazen; če se to zgodi, je zmeda v bendu!" nadaljuje Soršak. "Pestro je tudi v zasedbah s samimi dekleti. Če so v bendu same punce, se bodo med njimi hitro pojavila trenja, če ne prej, se bodo začele prepirati zaradi fantov."

"Če si nekaj zares želiš in vztrajaš, se to tudi izpolni. Zato se, tudi če si ženska, ne ustraši še tako nemogočih dejavnosti," pravi Mihaela. Res je. Meje med spoloma se že v sami družbi premikajo; ženske postajajo vse bolj ambiciozne in uspešno konkurirajo moškim, na primer na kariernem področju. Mlada dekleta vztrajno sledijo svojim sanjam; če želijo v roke prijeti električno kitaro in zaigrati v rock skupini, ne poznajo nobene ovire. Prav nasprotno, s svojimi moškimi kolegi z roko v roki nastopajo na odrih in navdušujejo moško in tudi žensko občinstvo. ■

Poznate privlačno blondinko, ki z bobnarskimi palicami v rokah spremlja slavno zasedbo Laibach? Nekateri se je morda še spomnite iz dekliške skupine Makeup2. Eva Breznikar je glasbenica, ki je na slovenski sceni prisotna že dolgo časa.

Je šolski primer glasbeno uspešne ženske. V bendu je pevka in bob-narka, dobro se počuti tudi v vlogi predstavnice za stike z javnostmi. Po izobrazbi je diplomirana novinarka, ki je leta 2005 odprla lastno agencijo za stike z javnostmi - Hangar p.r. Lani je svoje znanje dopolnjevala v Los Angele-su, v podjetju PMent, ki se ukvarja s promocijo in menedžmentom znanih glasbenikov, in na različnih televizijskih postajah pri produkciji TV-šovov. Svojo glasbeno pot je začela leta 2001 v skupini Makeup2, ki je po letu 2005 iz tria prerastla v sedemčlanski ženski rock bend. Bolj kot pevko v zasedbi Makeup2 pa Evo poznamo kot tolkalistko in spremljevalno vokalistko pri kultni industrial zasedbi Laibach. Leta 2008 jo je k sodelovanju povabila še skupina The Stroj, ki slovi po ustvarjanju glasbe z nenavadnimi, doma narejenimi instrumenti. Loteva se še veliko drugih projektov, kot je sodelovanje z italijansko zasedbo Theatres Des Vampires, s katerimi je posnela pesem Medousa.

Kot glasbenico, ki je nekoč v glasbeni skupini sodelovala z ženskami, danes pa z moškimi, smo jo vprašali o njenih izkušnjah in vtisih, ki jih je v letih kariere pridobila.

Igrate v žanrsko in konceptualno specifičnih zasedbah, kjer se ženske ne pojavljajo pogosto. In niste le vokalistka, ampak v roke primete tudi bobnarske palice. Čemu dajete prednost? "Delujem izključno pri projektih, ki me zanimajo in privlačijo, po domače rečeno, kjer 'se vidim'. Dobro se počutim tako z bobnar-skimi palicami kot pred mikrofonom. Je pa za vsem tem veliko več dela, kot se zdi na prvi pogled. Najprej sem kot srednješolka dolge ure doma med štirimi stenami igrala kitaro. Kasneje sem se odločila za solo petje. S tolkali sem začela kasneje. Ko me je v svojo vrsto povabila skupina Laibach, sem vadila tudi po sedem ur dnevno. Priključitev k The Stroj pred nekaj leti je bila nekakšno logično nadaljevanje moje poti. Rada imam različne projekte, ne bi pa mogla početi nečesa, kar mi ni všeč. Na primer izvajati kakšne glasbe, ki je doma niti pod razno ne bi poslušala."

Kako je biti ženska v bendu? Se vam zdi, da ženske lahko pozitivno vplivajo na delovanje benda oziroma prispevajo pozitivno energijo?

precej živcev, čeprav tudi moškim ni lahko. Je pa velika razlika, ali si izvajalka z matrico in opraviš nastop z vožnjo vred v nekaj uricah ali pa si del benda in se nalaganje opreme v kombi začne okoli dveh popoldan, domov pa na koncu prideš okoli četrte ure zjutraj. Tudi zato je tak način življenja poseben in ni primeren za vsakogar. Marsikatero dekle, ki je z Makeup2 sodelovalo v preteklih letih, je prav zaradi takšnega urnika odnehalo, čeprav bi po instrumentalni plati lahko imele zanimivo in lepo glasbeno kariero. Dobrih instrumentalistk je v Sloveniji že tako ali tako premalo ali pa so vpete v klasično glasbo, kjer ni ponočevanja in je način združevanja glasbene kariere z drugimi aktivnostmi v življenju lažji."

Ali po vašem mnenju ženske dajo bendu posebno noto oziroma poskrbijo tudi za estetsko potešitev na odru?

"Menim, da moški in ženske v šovbiznisu v zadnjih letih precej enakovredno skrbijo za svojo celostno podobo. Da bo bolj jasno -recimo Keith Richards ima svojo garderoberko in na turnejo s sabo prinese okoli 200 srajc! Bobnar Rolling Stonesov ima za vsako srajco oziroma majico par nogavic pripadajoče barve - skupaj jih je cela skrinja. To je njegov imidž in jaz to podpiram. Rada imam, če glasba govori skozi vse kanale. Zdelo bi se mi smešno, če bi bil na primer neki metal bend brez obvezne črnine, netkov, usnja ... rokerji pa v smokingih. Tudi veliko tistih, za katere se na prvi pogled na odru zdi, da 'ne dajo kaj na obleke', imajo še kako jasno mnenje, kako želijo biti oblečeni za oder, in dobro vedo, zakaj želijo namesto smokinga na odru raztrgane kavbojke in sprano sivo majčko - ja, tudi to je imidž! Pri nas v Sloveniji žal velikokrat zamenjujemo termina 'želeti biti lep in všečen za vsako ceno' ter 'dodelana celostna podoba, ki sodi k neki glasbi'. V Makeup2 nikoli ni bilo manekenk. Večinoma smo se oblačile po osebnem okusu, ki je bil skladen z našo glasbo - je pa to seveda lažje, če sam pišeš glasbo in besedila, in me smo imele to srečo, da smo veliko pisale same. Smo pa vedno želele svoje muze izražati skozi vse kanale -skozi glasbo, videospote, celotno podobo na odru, gibanje na odru, fotografije, ne nazadnje frizure... Kar pa je nekaj povsem drugega, kot če oblečeš recimo roza mini krilo samo zato, da bi pritegnil pozornost z videzom."

V zasedbi Makeup2 ste sicer imele basistko in tudi klaviatu-ristko, na bobnih in kitarah pa zmeraj moškega. Zakaj?

"Basistka Ana Korenini, ki je včasih igrala pri Don Mentony Bendu, je odlično opravljala svoje delo vse do prenehanja ukvarjanja z glasbo, ko je odprla podjetje in

se podala v druge vode. Imele smo tudi tolkalistko Nino iz Maribora, ki pa je z nami prenehala sodelovati sredi študija, ker oboje skupaj, predvsem zaradi relacije Mari-bor-Ljubljana, časovno ni šlo. Tudi sama bom vedno zagovarjala, da je šola na prvem mestu. Kar se tiče kitaristk, pa iskreno povem, da smo jih preizkusile kar nekaj, a instrumentalno nobena ni parira-la moškim. V tujini bi ta problem zlahka rešili, pri nas pa so dobre instrumentalistke redke. Ali pa jih dobiš, vendar ko jih trikrat pelješ na TV, jim stopi v glavo. Kakorkoli, na prvo mesto sem postavljala igranje in raje v bend povabila moškega na kitari, kot pa da imam ob sebi še eno žensko samo zato, ker je ženska."

Ali nosite ženske rokerice/metal-ke tudi kakšno posebno sporočilo oziroma poslanstvo? Želite s tem, ko se pojavljate v bendih, po možnosti med samimi moškimi, drugim ženskam kaj sporočiti?

"Za druge ne vem, zase pa bi rekla, da delam preprosto zato, ker imam ideje in jih na ta način izražam. Zanimivo se mi zdi, da se v mojih besedilih predvsem najdejo ženske in naša 'fan baza' se je od začetkov do danes povsem spremenila. Če so na začetku moški radi prišli pogledat ženske na odru izključno zaradi 'gledanja', smo v zadnjih letih dobivale največ podpore od deklet. Sicer sem delovala v moških in v ženskih zasedbah in lahko rečem, da je na prvem mestu kreativa. Sporočilnost pride

skozi pesmi, vse drugo so dodatki, ki sporočilnost podprejo. Pisala bi tudi, če me nihče ne bi poslušal, ker me pač od nekdaj nekaj žene, da se izražam."

Za konec pa še vprašanje: bi delovali v ženskem bendu? Zakaj ja oziroma zakaj ne?

"Marketinško bi takoj imela ženski bend, saj je to tržna niša. Bi bil pa prvi pogoj, da so dobre instrumentalistke in da iskreno čutijo to, kar delajo - ne da se samo prodajajo. Na območju cele bivše Juge ni niti enega spodobnega ženskega benda! Ker bi že zaradi tega dejstva bile bolj zanimive in imele več koncertov, bi to pomenilo več možnosti za ustvarjanje, saj je navsezadnje vse povezano z denarjem - več koncertov pomeni več denarja, več denarja pa pomeni, da lahko greš v studio posnet album. Žal finance po svoje določajo udejanjanje ustvarjalne žilice. Albumi so navsezadnje končni cilj in želja vsakega ustvarjalca. Če bi imela več denarja, bi imela na polici zagotovo še vsaj tri svoje albume. Tako pa veliko pesmi še vedno čaka v predalu na studijsko realizacijo. Če pa pogledam z vidika dobre družbe, ustvarjanja, energije, samega igranja, pa sedanjih fantov - Jureta Golobiča, Mateja Selana - Biba, Dejana Šemna in Matije Jašarova - absolutno ne bi zamenjala: so dobri instrumen-talisti in odlični prijatelji in vsak koncert z njimi je zame po štirih skupnih letih še vedno prvovrsten izlet." ■

Jizah - Marko Godnjavec (Radio Študent, Založba Nika) o slovenski (alternativni) glasbeni sceni in njenih anomalijah

Še dobro, da sem zamudil samo pol ure. Sicer bi prav gotovo zamudil še sredino košarkarsko tekmo Slovenija - Litva. Kajti ko Jizah začne razlagati o slovenski sceni, ga je težko zaustaviti. Pozna jo, kot bi najbrž rekel sam, "v nulo". In o njej ima mnenje, "ornk MNENJE". Saj ga glede na vedenje in izkušnje iz Radia Študent ter iz založbe Nika res lahko ima. Kot ga je imel lani po kongresu glasbenikov v odmevnem blogu Poln kurac!

Našel me je prek Facebooka, ko je prebral tekst o slovenski sceni, objavljen na teh dveh straneh prejšnjo soboto. In povedal, koga vse da sem pozabil našteti med mladimi in zagnanimi. Moveknowledgment, Res Nullius, Cancel, Joko Ono, Vortex Magnolia, New Wave Styria ...

Kdo se danes loteva težko določljivega žanra - alter? Kdo je alter? Zakaj je alter?

"Alter je nekdo, ki je dovolj razgledan, da si dovoli razmišljati zunaj okvirjev, ki mu jih ponujajo mediji. Prezentne stvari dogradi po svoje. Išče svojo pot, ne glede nato, kaj je popularno in kaj se spodobi. Povedano drugače, 'ne jebe teh naravnih načel'."

Pa jih mora nujno izkusiti, ta načela? Moraš biti najprej vsaj malo mainstream, da si lahko alter?

"Mislim, da ne. Alter je lahko tudi nekdo, ki ne pozna nič. Dance Mam-blita sta že tak primer. Ko slišita neko skladbo na radiu, ne vesta, da je to Omar (Naber, op.a.). In zaradi tega delata tako po svoje. Ne obremenjujeta se z vsemi vzorci. Druga pot pa je, da vzameš vse tisto, kar konzumiraš, in potem po svoje nadgrajuješ. Obe poti sta dobri. Res pa je, če nič ne poznaš ... Potem to delaš 'kao samo zase', kot se dogaja Dance Mambliti."

Na Twitterju ste zapisali: "Kje so mladci - najboljše domače plate, k' jih letos slišim, so delo starcev in 'starcev' - Demolitioni, Movekno-wlegement, Nulliusi in Cancli." V kakšni kondiciji je mlajša generacija, dvajsetletniki? "Zgodile so se dve, tri, štiri stvari, ki so za mlade skupine hkrati dobre in slabe. Najprej, padli so v čas, v katerem bandov nihče ne dviguje več. Pri nas nimamo naslovnic tipa 'the next big thing'. Nimamo vernikov, nimamo jabučka, appla, da bi ti nekdo verjel. Včasih si moral vaditi štiri, pet let, da si prišel v studio ali na večji oder. Pa danes? Nihče nikomur ne izreče nobene kritike. Vprašajo kolege, če je bilo okej. Seveda je bilo zanje okej, če so kolegi. V velikem krogu interneta vsak forsira svojega kolega. Kvantiteta je takšna, da kvaliteta ne pride na dan. Če bi s to zadnjo 'plato' danes prišli ven Demolition Group, kdo bi to pograbil? Enako velja za Moveknowledgment in za druge naštete. Druga stvar je, da mladi ne vedo, kaj bi povedali. Ne veš, kaj ti prodajo. Tretja stvar pa je, da nihče ne dela več, kot je treba.

Nihče se ne ubada s tonskim tehnikom in vsak je as le v svojem mestu. Nihče v Ljubljani ne reče: 'Pejmo v Maribor!' Stekli psi so gladko carji v Murski Soboti, v Ljubljani pač ne."

Okej, vse drži. Ampak kako naj si potem razlagamo uspeh Dubio-ze Kolektiv? Gladko koncertira po državi, pa je kar precej alter band za slovenske razmere. "Dubioza Kolektiv je velik iz preprostega razloga: copy-paste band je. Vezni člen so med predskupi-no in glavno skupino. Predskupi-na je Asian Dub Fundation, glavna pa Rage Against the Machine. Saj to smo imeli vse v Ljubljani. V čem je razlika? Dubioza ima tisto nekaj ... Vsakemu na enostaven način pove: 'Dajmo se upret.' Saj to dela veliko bandov, ampak nihče tega ne zna povedati tako preprosto, 'na izi'. Podoben fenomen so ska bandi, Elvis Jackson denimo. Prvič, drugič so zanimivi, pa po desetih letih? Nimajo nič novega, so pa še vedno žur band. Če bi pa takemu bandu zamenjal tekste ali glasbeno zasnovo, ki je zelo štiričetrtinska, bi se izgubil. Vzeli so nekaj, s čimer je rasla generacija, ki je danes stara 40 let. V ta rang sodijo Prodigy, Depeche Mode. Melodrom so za marsikoga blizu Depeche Mode. Hitro se etiketira, primerja. Ker so bili tisti bandi res veliki! Ne pa danes, ko ni enega svetovnega banda, ki bi 'vlekel' pet let. Ki bi bil to, kar so bili Metallica ali Guns N' Roses."

No, hitro je uspelo tudi bandu Arctic Monkeys, s prvo ploščo so dosegali rekorde.

"Ja, že, kaj pa na dolgi rok? Ni tak band kot so bili Guns N' Roses. Njih so poznali vsi. Moj 'foter', kolegi, ki niso nikoli poslušali glasbe, in celo jaz, čeprav jih nikoli nisem 'pošte-kal'. Arctic Monkey je že alter band, ki ga poznajo tisti redki gledalci MTV-ja, poslušalci Radia Antena pa že skoraj zanesljivo ne več."

Kako si razlagate fenomen indie rocka? Zanj navijata največja mobilna operaterja, spletni portal nacionalne televizije, tudi Kino Šiška ... Zvrstilo se je že skoraj vse, razen Arctic Monkeys in Franza Ferdinanda.

"Indie scena obstaja že 30 let in se je zdaj preimenovala za vse, kar ne moreš nikamor drugam uvrstiti, so mladi z internetom. Zrasli so kot geeki, na pol urbano. Nočejo masovnih stvari, razen če so jim potencialno všeč. Hkrati pa nočejo biti toliko zajebani, da bi sprejeli nekaj bolj kompleksnega. Nekje na sredini so. Imajo dovolj časa, da zagrabijo, da so fani. Indie je širok pojem, kar producira industrija sama. Interpol, Editors, Florence and the Machine ... To so vse imena velike scene. Indie je le izraz. To so vendar MTV-ban-di! Leta 1990 so bili to Prodigy, leta 2000 Queens of the Stone Age, danes pa ..."

"Ja, recimo. In zdi se mi, da bo ta glasba počasi šla, saj že pada, mi smo pač malo zadaj."

Ampak če Melodrom, kot pravite, nekatere spominjajo na Depeche Mode, je danes drugače. Copy-paste je hudo očiten, izvirnega ni

skoraj nič. Pa se stvar nikakor ne prime. Domačih indie bandov živ bog ne pozna. Za nameček pa jih alter bandi označujejo za mainstream. Nobene logike ni. "Alter je zelo zaprt v svoj krog. Radio Študent je vse bolj sam sebi namenjen, pa ne govorim za zadnja tri leta. Ne, za zadnjih deset let. Ni več veliko ljudi, ki bi glasbo širše sprejemali. Nimajo časa, ker so v službah. Po drugi strani pa je Radio Študent za nekatere še vedno preveč 'pussy'. Fugazi, Nick Cave, to so bila imena, kakršnih takrat ni bilo veliko. Danes pa najde vsak nekaj svojega, hitro pride in gre. Pri nas se je grunge zgodil pet let kasneje, hardcore prav tako. Elektroniko smo ujeli, ampak smo tudi zamudili pet, šest let. Slovenci tu izgubljamo. Obenem ne vemo, da se v tujini starta iz garaže, počasi, najprej za deset ljudi. Ne pa pri nas, vsi bi takoj lep honorar na prvem 'špilu'. Nihče več glasbe ne dojema kot druženje. Nihče več ne spije piva pred vajami."

"Načeloma ne, se pa najdejo. Nasploh je letos, ko sem spremljal Klubski maraton, ogromno mešanja elektronike z organskimi zvoki. To je nov pojav. S punkom je bilo drugače. Naš je bil, domač. Kolegi so bili, dobro so se imeli. Danes pa bi vsi najprej imeli menedžerja, nihče pa 'tonca'. Po tej logiki ne boš nikoli imel 50 ljudi na koncertu. Vsi veliki bandi so dali hipoteko na hišo, da so napredovali. Pri nas tega ni, ker ni jajc."

Ni jih, ker nihče ničesar, oprosti izrazu, ne "skurca", da je nekaj zanič, slabo, neposlušljivo. Če v recenziji napišeš, da to-in-to res ne gre skozi, te recenzirani najbrž še isti dan pokliče. Tako, kot ste tudi sami napisali v tistem odmevnem blogu.

"Zakaj prihaja do tega? Ignoran-ca, da se najdejo še taki, ki o glasbi nekaj vedo, je ogromna. Ko rečeš nekemu bandu 'Ej, vi ste pa zanič', ti band reče, da si kmetavzar. Čez dve leti pa ti potrdijo, da si imel prav. In ti dajo nov izdelek, za katerega mislijo, da je boljši. Pa ni. Vrtiš se v krogu, 'ne štekajo', da so v dveh letih naredili premajhen preskok. Ker morda nimajo pevca s karizmo. Slovenija je nasploh takšna, da ljudje ne bodo šli na ulico, ko se bo kradlo. Pri nas Sazas krade, vsake toliko časa kdo kaj sicer reče, nihče pa ne pride v Sazas s svojimi glasbenimi kolegi, da bi šli tja in 'jim jebali mater'. Tudi v športu je enako. A je uspeh, da gredo naši košarkarji po medaljo, pa so četrti? Ni, to je neuspeh. Slovenci tega ne ločimo. Če se odločiš, da boš z eno bejbo, pa si potem z neko drugo, s katero pač si, nisi srečen. Ni ti uspelo. Zato ne smeš 'sesuvat', ker bodo ljudje to vzeli osebno. Problem pa je tudi, ker 'folk', ki recenzira, svojih besed ne upa ali ne zna argumentirati v živo. Totalno sredinski smo. Resne kritike ni, ker ni resne scene. V petih letih nismo ustvarili banda, ki bi razprodal Kino Šiška."

Velikokrat slišim očitek, češ, ničesar ne povzdigneš, vse "pošim-faš", vse je slabo. Smo mediji krivi za takšno sceno, smo tukaj zato, da ustvarjamo imena ali da jih odkrivamo?

"Pogrešam, da ni medija, ki bi naredil stvar od začetka do konca. Pri nas se naredi ali napoved ali recenzija. Kar v praksi pomeni, da se re-cenzira koncert, na katerem tako nikogar ni bilo, ker ni bilo najave v mediju. Recenziraš nekaj za 20, 30 ljudi. Žal ni medija, razen Radia Študent, ki bi bil prisoten na sceni. Vsi iščejo poceni, banalne novinarje. Nihče uredniku ne reče: 'Ej, to je pa top stvar, naredimo intervju!' Zato se skupina ne dvigne. Ni več, kot se jim je reklo, opinion maker-jev. Ne, danes imajo vsi iPode. Internet je najmočnejši, dobre, ažurne spletne strani pa nimamo. Ker ni denarja za 20 ljudi. Napaka marketingov največjih časopisnih hiš - Delo, Dnevnik, Večer - je, da ne naredijo nič za mlade. Saj vedo, da ne berejo časopisov, ampak da jih mika internet. Toda najprej je treba zagotoviti denar, nato pa najti urednika in dobro ekipo. V dveh letih bi se na tem področju lahko zgodil velik premik. Sicer pa, veste, kje je Slovenija najbolj bedna? Nastopajo tri skupine, pa se niti one med sabo ne poslušajo. Dajo si roko, to je vse. Nič! Pijejo pivo in so carji, tam zadaj, v backstageu. Sploh na študentskih prireditvah."

Slovenija je, po ustavi, socialna država, čeprav je jasno, da to ni. Bi veljala pavšalna ocena, da v mladih bandih danes praviloma žagajo fantje iz višjega socialnega razreda?

"Saj tako je tudi v Angliji in v ZDA. MGMT in ta bla-bla. 'Fotri' jim kupijo kitare in čao. Včasih so tudi največji bandi šli po mestu, spoznali ljudi, iskali restavracijo. Danes z njimi pride kuhar, sedijo v kombiju, trikrat preverijo, kako se izgovarja Ljubljana, to pa je tudi vse. In naši bandi temu sledijo, sploh v jeziku. Vendar njihova angleščina, ki mene sama po sebi sicer ne moti, je izjemno slaba! Dikcija in artikulacija sta katastrofalni, teksti so banalni. Ne odražajo okolja. Kot to počnejo, recimo, Repetitor in drugi v Srbiji.

Vsi se z njimi istovetijo. Poglejte Jinx. Če bi imeli angleške tekste, ne bi bili desetina tega, kar so. Njihove fenice se istovetijo s tekstom 'smejem se'. In na to se pozablja pri nas, najprej moraš bit car doma, v lokalnem okolju. Stvar Sazasa in ministrstva za kulturo pa je, da bi desetim najboljšim bandom dali 'lučkarje, tonce' in gremo. In naj igrajo alter bandi na državnih prireditvah, kjer so zdaj Saške Lendero in Siddharte. Državna prireditev pri nas je alter prireditev, ki je tako nihče 'ne šteka'. Edino, kar ni alter, pa je glasba."

Kakšno je vaše mnenje o Kinu Šiška? Uradno je center, prostor urbane kulture, toda nihče ne gre v petek ali soboto zvečer tja, kar tako, na slepo. Nima elementa Metelkove, kamor se gre ne glede na program.

"Brez Kina Šiške bi bil prostor osiromašen, prav gotovo. Ampak po drugi strani ima Ljubljana - in to je eden glavnih problemov - tako že preveč koncertov. Kar je komu morda smešno, toda danes zamudim veliko koncertov, ki bi jih rad videl. Ko sem bil mul'c, je bil en koncert na štirinajst dni, zato je bila scena močnejša. Iste ljudi si videl na Public Enemy, na Fugazi in na Drugi godbi. Danes ne vidiš istih ljudi, razen tistih nekaj starejših. Kino Šiška ima problem, ker nima resnega after party prostora. Žal se tam po drugi uri zjutraj nič več ne dogaja, ker imajo pač le takšno dovoljenje. Pa tudi dvorane za klasični DJ-event nimajo. Zato ne hodim v Kino Šiška, ker Metelkova danes že pripelje bande, ki stanejo 5000 evrov. Se bi pa Metelkova morala malo komercializirati, ker poznam cel kup ljudi, ki stokajo, da so jo spoznali prepozno, ker so prej mislili, da s(m)o tam vsi džankiji in podobno. A to ji tudi daje svojevrstno privlačnost, ki je Kino Šiška nima. Preveč sterilen je, preveč oddaljen in koncerti se začnejo prezgodaj. Zavzel je pozicijo malo indie in malo alter, a s tem izgublja širši urbani prostor, prostor največjih urbanih praks. Kino Šiška je križanec med Cankarjevim domom in totalnim alter prostorom."

Tudi prostora za vaje ni. Če bi midva naredila band, bi sicer najprej dolgo iskala bobnarja, nato pa prostor za vaje. Kar je mučno iskanje, sploh v Ljubljani. Zakaj se ne porodi zahteva, da bi ministrstvo, občine kupili/oddali svoje prazne kleti, sobe v ta namen, kot je to bilo v Franciji?

"Če bi hotela najti 'plac', bi ga že našla. Francija je poseben primer, ker je izrazito protekcionistična. Država ti da socialno zavarovanje in 'plac', a potem zahteva, da imaš toliko in toliko koncertov. So zom-biji, kot jim N'Toko pravi na svoji plošči. Ogromno francoskih bandov ima veliko pokazati, a nimajo duše. Ker preveč igrajo isti material, psihično so postarani. Pri nas te institucionalne vloge ne opravljajo nacionalni mediji, ki se trudijo biti komercialni. Nacionalna televizija nima kaj objavljati iz divjega popa, Evrovizije! To je freak šov za davko-plačevalski denar! Kultura, vsa, ne samo glasba, mora biti, ko je prime-time. Tudi Val202 se trudi z 'dajmo-za-mlade' smerjo, ampak ... Ugajati morajo vsej publiki, kar posledično vodi v komercializacijo, za to se sicer vsake toliko časa opravičujejo. In ti mediji bi morali opravljati svojo funkcijo. Pa je ne, s koncerti Siddharte, Dan D in Društva mrtvih pesnikov (DMP) prav gotovo ne. To so že uveljavljeni bandi, no, nekateri niti publike nimajo, če govorim za DMP. Glasbeno so mrtvi, nimajo kaj pokazati. In tu se odpira prostor za mlade."

No, saj Televizija Slovenija ima nove oddaje - Glasborola, Effe's Inferno, vrnila se je Aritmija ...

"Tisti, ki je dal Glasborolo in 'Effeja' v program, bi moral izgubiti službo! Glede na to, da je to davkoplačeval-ski denar, šoder pa takšen, kot ga lahko naredi TV Pika v prvem letu delovanja z dvema kamerama. To ne gre. Preživeti koncepti so. Naj se spomnijo česa novega. Na RTV imajo tudi založbo, ki deluje z davkopla-čevalskim denarjem, pa izdaja na-rodno-zabavne izvajalce, ki se tržijo na komercialnih veselicah. To je katastrofa. Če bi se vse to med seboj povezalo in vključilo alter skupine, bi Kino Šiška hitro našla prostor za vaje, ki ste ga omenjali."

Če povežem (medijski) trikotnik Mladina-Radio Študent-Metelkova: zakaj se ta vsaj malo bolj ne sko-mercializira?

"Metelkova še gre skozi, Mladine pa ne morem več brati. Mrtev medij je, teh ljudi, ki pišejo, ne vidim več na ulici. Na nobenem koncertu. Ne vidim jih piti piva v lokalih. Doma so ali pa v pisarnah. Kjer na veliko pišejo. Zato mi je v tem medijskem trikotniku še najbližje Radio Študent, ki pa je za marsikoga preoster."

"Kakorkoli gre čas naprej, je vedno treba govoriti o sceni, o street-kon-tekstu, svinčnikih, kasetah. Za histeričnost gre. Takšno, kot je tudi v Milesu Davisu ali v Jimiju Hendrixu. Glasbeni novinar to mora poznati. Sicer lahko jaz rečem, da je Werner zakon, ker prej nisem videl nič drugega. Konkretno, to se mi je zgodilo, ko sem se vozil z biciklom po Sloveniji in sem naletel na vaško veselico, na kateri je nastopala Natalija Verboten. In tri tisoč pijanih ljudi, nekje pri Zrečah. Nisem mogel verjeti, zame je to bilo nekaj novega. Če ne bi poznal alter okolja, bi me to prav gotovo navdušilo. 'Not bi padel', takoj. Zato sta svinčnik in kaseta pomembna."

In kaj je še sprejemljivega za Radio Študent?

"Marsikaj."

No, to vem.

"Aja, v smislu komerciale? Uf, marsikaj, tudi Chris Izaak se je že zasukal. Nisem glasbeni urednik, ampak po moje bi Radio Študent postavil kot medij, kakršen je bil pred petnajstimi leti. Najdeš band, dvigneš ga, nato pa ga zavržeš, umakneš se, ko mu uspe. Pomagal si mu in čao. Sidd-harta je imela 'prvi špil' na Radiu Študent. Ne vidim potrebe, da Radio Študent še rola Nicka Cava ali Radi-ohead. Noro se mi zdi, da grungea nihče drug ne vrti, niti Nirvane."

In kaj mora band imeti, da vas prepriča?

"Originalnost, dušo, karakter, 'tonca' in vedenje, kaj hočejo ustvariti ter vse to dobro povedati." ■

Maloprej sem ga poslušal, ko sem se vozil na intervju, pa je spiker-ka rekla, da je po elektronski pošti dobila sliko, na kateri sta bila dobra stara kaseta in svinčnik, treba pa je bilo najti povezavo. Zbodla je mlajše, da povezave prav gotovo ne najdejo. Zakaj takšna "kako-pa-tega-ne-poznate" pozicija?

Prodaja lastnih stanovanj v objektu Maistrov dvor. Velikost stanovanj od 60 m2 do 183.86 m2 neto stanovanjske površine. Cena stanovanj od 2.600 EUFVm2 do 3.000 EUR/m2 + DDV. Cena parkirnega mesta 16,000 EUR + DDV.

Ob vsakem vprašanju v spodnji mreži prečrtajte črko v ustreznem polju - na primer črko "M" v kvadratku 1B, če menite, da je odgovor na prvo vprašanje B. Na koncu vse neprečrtane črke preberite po navpičnih stolpcih, da dobite končno rešitev kviza.

1. Kako se imenuje obmorsko letovišče v Franciji na Azurni obali jugozahodno od Cannesa, znano po marini z mnogimi jahtami novodobnih mogotcev?

2. Kako se imenuje najbolj znano črnogorsko letovišče na otočku blizu Budve, s kopnim povezano z ozkim nasipom, kjer so dopustova-li med drugimi tudi Sophia Loren, Kirk Douglas in Sylvester Stallone?

3. Katero je drugo največje mesto na Jamajki, znano po prekrasnih plažah in nakupih v brezcarinskih prodajalnah (se jih še spominjate?)?

4. Kako se imenuje kopališko mesto na Portugalskem zahodno od Lizbone, znano po igralnici in nekdanji progi formule ena?

5. Kako se imenuje letoviško mesto v jugozahodni Turčiji s 300 sončnimi dnevi letno, kjer zelo radi dopustujejo Slovenci zaradi ugodnih "all inclusive" aranžmajev?

6. Kako se imenuje najbolj popularno letovišče na Costi Bravi, kamniti obali severovzhodno od Barcelone, znano kot prizorišče številnih maturantskih zabav?

7. Kako se imenuje zdravilišče in letovišče v italijanski Liguriji, znano po milem podnebju, igralnici in vsakoletnem glasbenem festivalu?

8. Kako se imenuje črnsko letoviško mesto na Floridi, znano po vlažnih poletjih in toplih zimah, iz istoimenske kriminalne nadaljevanke?

Rešitev kviza: 1A, 2B, 3A, 4C, 5B, 6C, 7A, 8C, 9B, 10A, 11B, 12C. Geslo: Mondena svetovna letovišča; rešitev uganke: konec poletnih dni.

9. Kako se imenuje sončno letovišče v Avstraliji v državi Queensland, kjer je raj za deskanje in proga za moto športe?

10. Kako se imenuje monde-no letovišče v Mehiki ob Tihem oceanu, znano po tropskih nevihtah in hurikanih, opevano v pesmi skupine Ricchi e Poweri?

11. Katero je velikansko mesto v Braziliji, znano po plaži Copacaba-na in vsakoletnem pustnem karnevalu, ki se odvija na Sambadromu?

12.Kako se imenuje letovišče v Egiptu ob Rdečem morju na jugu polotoka Sinaj, znano po številnih turistih iz vse Evrope?

SERPENTINE: Besede vpisujte proti desni ali proti levi, kakor tečejo serpentine, in sicer od polja s številko do naslednjega polja s številko. Tako je zadnja črka prejšnje besede hkrati začetna črka naslednje. V dveh obarvanih kolonah dobite naziv za nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnjih dnevih in tednih (tri besede).

Do kolikšne mere je telo politika zasebna stvar (res privata), do kolikšne javna (res publica) in politik s tem simbolna figura, ki ne more povsem svobodno odločati o svojem početju in vedenju brez zavedanja, da je vsak njegov javni nastop s sleherno podrobnostjo njegovih kretenj in gibov reprezentativnega značaja? Kakšno vlogo igra telesna distanca na političnem parketu in kako si lahko razlagamo neupoštevanje dogovorjenih pravil? Omenjeno problematiko izpostavlja intermedijski projekt Rdeča cona kiparja Dušana Zidarja, ki odpira večplastno refleksijo o vlogi telesa kot simbola v medij-sko-politični sferi.

Naslov razstave napeljuje na vprašanje telesnosti, telesnih stikov, erotike, na vprašanje dovoljene ali prepovedane ljubezni. Avtor si za izhodišče vzame srečanja politikov in izpostavi vprašanje telesne distance. Slednja je pri tovrstnih dogodkih točno določena s protokolarnimi pravili, ki narekujejo, da se upošteva meja intimnega prostora, ki znaša med dvema osebama 45 centimetrov in se je nikakor ne presega. Izjeme so dovoljene le v primerih, ko ne gre drugače, tedaj se intimni prostor skrči na 15 cm. Kakršnikoli intenzivnejši telesni stiki, kot so poljubi in objemi, niso dovoljeni. Kljub temu je pri posameznih političnih osebnostih opaziti kršenje oziroma neupoštevanje pravil, celo preseganje dopustnega. Z negiranjem pravil se degradira pomemben segment v strukturi državniškega aparata, saj telo politika, ki bi moralo biti simbolna kategorija, samovoljno prestopa na polje telesnosti in vzpostavlja avtonomno območje, ki se ravna po lastnih, nepredvidenih impulzih, pri čemer izgublja svojo vzvišeno simbolno vrednost. Hkrati pa se z analiziranjem govorice telesa odstira možnost vpogleda v podzavestne vzgibe posameznika, to pa lahko razkrije prav nasprotno, kar bi politik s svojim nastopom oziroma s svojim ravnanjem želel prikazati.

Na posnetkih srečanj hrvaške premierke in njenega kosovskega kolega ter srbskega in črnogorskega predsednika je prikazan problem neupoštevanja telesne distance, pri čemer meje dopustnega intimnega prostora ni več, saj se politiki poljubljajo na lica ali namigujejo na poljub. Vsebina se na oblikovni ravni dopolnjuje z uporabo povečave. Pretirani raster zamegli celoto in vzpostavi območje neopredeljivega, pri čemer so meje zabrisane in ni jasne orientacije. Pri tem dobimo občutek, da opazujemo intimen, čutno naglašen prizor, ne pa pozdrava dveh visokih predstavnikov oblasti. Erotična konotacija je dodatno poudarjena s kodiranimi zapisi manjšega formata, ki so pritrjeni na rob printov in detajlov instalacije. V abstraktno formo pretvorjeni napisi so vzeti iz oglaševalske akcije neke francoske agencije za posredovanje zasebnih stikov. S parolami "Izberite ljubezen brez tveganja", "Zaljubljeni do ušes, a brez bolečine" ter "Lahko smo zaljubljeni, ne da bi se na smrt zaljubili" je obljubljena instan-tna oblika ljubezenske sreče. Enak kodni zapis avtor uporabi tudi za pano, obrnjen na ulico, na katerem se skrivajo fotografije znanih politikov, ki so razumevanje telesne distance ponesli na docela drugačno raven. Rdeče obarvane kode predstavljajo moške politike, kakršna sta Silvio Berlusconi in Bill Clinton, vijolično pa ženske, ki so se z njimi zapletle v seksualne afere.

V razstavo je vključen tudi zvočni posnetek z analizo telesne govorice ob srečanjih Jadranke Kosor z Borutom Pahorjem, ki neupoštevanje protokola s strani Kosorjeve (npr. s prizorom, ko grabi svojega kolega za roko in se dotika njegovega suknjiča) kaže kot gesto prisvajanja.

Prostorsko postavitev dopolnjujeta detajla dveh src, ki sta s cevjo povezani med seboj. Predstavljata del iste celote, simbolno razdeljene na dve telesi, s čimer avtor opozarja na dvojnost v dojemanju politične osebnosti, ki jo gledamo skozi prizmo javnega kot politika in skozi prizmo zasebnega kot človeka. Na eni strani je telo politika simbolno, res publica, na drugi fizično, res pri-vata. Uravnoteženost obeh polov pa je ključna za javno delovanje politikov, ki naj bi se zavedali predvsem dejstva, da so predstavniki svojih državljanov in njihovo delovanje skozi kategorijo fizičnega oziroma telesnega pri kritično mislečih državljanih zbuja prej distanco kot identifikacijo. Tako lahko sklenemo, da neupoštevanje telesne distance vpliva obratno sorazmerno na miselno distanco.

Akademski kipar Dušan Zidar (1962) je diplomiral in magistriral pri prof. Luju Vodopivcu na ALU v Ljubljani (1991). Kot izredni profesor predava plastično oblikovanje na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Živi in dela v Ljubljani in Mariboru. Z umetniškimi projekti se redno predstavlja doma in v tujini.

Razstava Rdeča cona bo na ogled do sobote, 10. septembra, v Razstavnem salonu Rotovž na Trgu Leona Štuklja 2.

kustosinja Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6, 2000 Maribor, +386 2 2 229 58 60, info@ugm.si, www.ugm.si, torek-nedelja od 10. do 18. ure.

V naših vrtnih centrih zagotavljamo najširšo ponudbo okrasnih rastlin v Sloveniji! Več kot 2000 različnih rastlin primernih za vaše vrtove, pisarne, terase, balkone, atrije, dnevne sobe, okenske police,... Seveda s pripadajočimi okrasnimi lonci!:)

Med reševalci sobotne nagradne križanke 1716 je žreb izbral naslednje nagrajence:

Vse nagrajence prosimo, da sporočijo svojo davčno številko na tel. 02/23-53-100.

Vodoravno: AGRAM, KLARA, SAFIR, ED, OT, SLIVNIŠKI GRAD, NANNI, OTONEL, TZ, DOVOLITEV, ORSINI, RAEL, ARI, JUTROVO, IMRAN, EMA, VARESE, RT, MP, ANDREJ, KAUFBEUREN, KLOBASA, GRANDTOUR, EVENKI, KAR, VIDRA, NIN, DEI, IBEN, EV, DC, GRIŽA, ZID, LIHOST, ERJAVEC, JOS, LINJ, EMILE, SPOMENIK, VOLAR, PODVELKA, AST, SRI, EL, AKRITI, KAID, ANAIS NIN, AZIL, SOLIMENA.

Med reševalce, ki nam boste poslali pravilno rešitev križanke (izrezan lik iz časopisa), bomo z žrebom razdelili tri vrednostne bone Vrtnega centra Florina.

1. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 40 evrov,

2. nagrada je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 30 evrov,

3. nagrada: je darilni bon za nakup v vrtnih centrih Florine v vrednosti 20 evrov.

Na kuverto napišite Nagradna križanka 1717. Izid žrebanja bomo objavili prihodnjo soboto.

Kdo je določil, da morajo biti solarni paneli ploski? Učenec sedmega razreda neke osnovne šole v New Yorku je dokazal, da sončne celice, postavljene kot veje na drevesu, zajamejo več svetlobe kot ploske, kakršne najdemo danes na strehah objektov ali drugih površinah.

Trinajstletnik Aidan Dwyer je opazil, da je razvrstitev vej na drevesu mogoče pojasniti s Fibona-ccijevimi števili, ki se v naravi pojavljajo velikokrat, kadar so lo-garitmične spirale sestavljene iz nezveznih enot, kot so tiste pri sončnicah ali pri borovih storžih, venčnih listih in celo živalskih populacijah. Leonardo Fibonacci je prvi opisal zaporedje na primeru rasti določenega števila zajcev, poleg števila zajcev pa je znan tudi primer razmnoževanja čebel. Toda kako se zaporedje vključuje v Dwyerjev model dinamične postavitve sončnih celic na veje plastičnega modela drevesa? Trinajstletnik pojasnjuje, da Fibona-ccijev vzorec preprečuje vejam, da bi druga drugi delale senco, hkrati pa rastejo tako, da ob polni sončni svetlobi veje "poberejo" čim več svetlobe, in četudi so nekatere določen čas v senci, je trinajstletnik izračunal, da s sončnimi celicami, nameščenimi po takšnem vzorcu, vseeno pridobimo do 50 odstotkov več energije kot s plosko nameščenimi celicami. Poleg tega drevesni dizajn zahteva manj prostora, primeren pa je tudi za mesta, ki niso popolnoma obrnjena proti jugu, kot je zahtevano za postavitev ploskih sončnih panelov.

Dwyer je iz plastičnih cevi sam izdelal model drevesa z ustrezno namestitvijo vej. Svoja opažanja in rezultate je zapisal v eseju, s katerim je osvojil nagrado Mladi naravoslovec, ki jo podeljuje Ameriški muzej narodnostne zgodovine. Nagrada je namenjena mladim raziskovalcem na področju biologije, ekologije, astronomije ali znanosti. Toda hitro po objavi eseja je zgodba o uspehu mladeniča dobila zanimiv preobrat. Več znanstvenikov je njegova dognanja in teorije polilo s hladno vodo. Menijo namreč, da so tudi sodobne silicijeve sončne celice na panelu nameščene po določenem vzorcu. Jan Kleissl, profesor okoljskega inženiringa na

Univerzi San Diego, ocenjuje, da je Aidan napačno uporabil napetost za merjenje količine energije, ki jo pridobiva iz sončnih celic. Če bi namesto tega pravilno uporabil tok, bi bili rezultati precej manj prepričljivi.

A tudi če bo Dwyerjev eksperiment vzdržal pregled stroke. Po teoriji, dokazu koncepta in strokovnem pregledu enega ali več znanstvenikov se je treba vrniti k risalni deski in oceniti proizvodne stroške, ki morajo biti nižji, kot jih ima konkurenca s svojimi tehnologijami. Vseeno pa so otroku priznali, da ni popolnoma zgrešil s svojim konceptom, za katerega je zamisel dobil med zimskim pohodom po Catskillu, saj tudi vodilni svetovni energijski raziskovalci v svojih dizajnih posnemajo drevesa, v svojih rešitvah pa predvidevajo uporabo cenovno ugodnih sončnih celic, ki odlično delujejo ob razpršeni svetlobi. Tako bo Dwyer nadaljeval delo, kot naslednji korak sledi raziskava o tem, katero drevo bi bilo najprimernejše za njegove potrebe, za trenutna dognanja pa je že zaprosil za zaščito s patentom. Nekatere korporacije s področja

Sedaj je veliko odvisno od tega, da mladostnik dobi navdihujoče učitelje znanosti, ki ga bodo spodbujali in usmerjali. Gotovo je njegov "do it yourself" (naredi sam) način dela vreden pohvale. In ko mu bo uspelo rešiti energijski problem, bi se morda lahko preusmeril na področje hrane in rešil globalno pre-hransko krizo. ■

O Richardu Bransonu, enem najbogatejših zemljanov, zadnje čase ni bilo veliko slišati. Nato pa je presko čila iskrica. In to dobesedno. V njegovi veličastni vili na britanskih Deviških otokih je izbruhnil požar, ki ga je nekako zanetil orkan Irene. Branson, ki ga svetovna javnost najbolje pozna po lastništvu izjemno uspešne poslovne verige Virgin, in še približno dvajset drugih gostov se je iz goreče stavbe komaj rešilo; da je novica prišla na naslovnice svetovnih medijev, pa je še dodatno poskrbelo dejstvo, da je bila med Bransonovimi gosti tudi z oskarjem nagrajena igralka Kate Winslet, sicer znana po vlogah v Titaniku in Bralcu. Z njo so bili na otoku tudi njeni otroci. ki jih je pripetljaj, kakopak, precej prestrašil. Medtem ko so vetrovi Irene dosegali tudi srhljivih 130 kilometrov na uro, sta bila ob Branso-nu tudi njegova soproga in petindvajsetletni sin Sam. V kako veliko dramo so se sprevrgle počitnice, v katerih naj bi si vsi odpočili in našli svoj mir pred živahno jesenjo, priča tudi podatek, da je Winsletova iz goreče stavbe na rokah komaj prinesla Bransonovo devetdesetletno mamo. "Bilo je, kot bi sne mali film in čakali, da bo nekdo rekel 'rez', a se to ni zgodilo," je kasneje povedala pretresena igralka. Bransonova otoška hiša, v kateri je tudi njegova pisarna, je povsem uničena, mi lijarderja pa je najbolj prizadela izguba tisočih fotografij in drugih spominkov, ki jih je imel v njej.

Stresnih, dramatičnih in ognjevitih situacij pa je magnat najbrž že precej vajen, ne nazadnje njegova poslovna veriga vključuje že več kot 400 podjetij. Zdi se, da je poslovna pot mladostnega 61-letnika ena sama zgodba o uspehu. Veliko časa je minilo od njegovega prvega poslovnega presežka. Star je bil šestnajst let in nekako se mu je porodila ideja, da bi ustvarjal časopis Student, ki mu je urednikoval kar v enem od kletnih prostorov lokalne cerkve.

Časopis sam po sebi, kot danes ocenjujejo kritiki, ni bil pravzaprav nič posebnega, a je Bransonu uspelo k ogla ševanju pritegniti glasbene založbe in druge proizvajal ce nosilcev zvoka. Glasba je mlade pač vedno zanimala česar pa ne moremo trditi za Bransona in šolo. Zaradi hudih težav z disleksijo in tudi precej mlačno željo do učenja mu je uspelo nanizati celo serijo (pod)povprečnih ocen. V sedemdesetih letih je ustanovil podjetje Virgin, ki je glasbene plošče prodajalo po bistveno nižji ceni kot takrat še konkurenčna britanska veriga W. H. Smith. Ime Virgin (Devica) je predlagal eden njegovih prvih zaposlenih, ki se mu je tako "neomadeževano" ime zdelo primerno za mlado podjetje, ki ga vodi peščica ljudi skoraj brez izkušenj v poslovnem svetu.

Sumljivo nizke cene so mu leta 1971 na vrat nakopale davčno inšpekcijo, ki je ugotovila, da Branson od prodanih proizvodov odvaja premalo davka. Da bi rešila mlado

obetavno podjetje, je njegova mama pod hipoteko zastavila lastno hišo in z denarjem poravnala sinove neporavnane obveznosti. Prva prodajalna Virgin je zaživela na slavni londonski ulici Oxford, leta 1972 pa je z Nikom Powelom ustanovil še založbo Virgin Records. Stran od mestnega vrveža sta kupila manjše posestvo in na njem uredila snemalni studio, ki so ga sprva najemali bolj ali manj neznani in še neuveljavljeni izvajalci.

Za prvi večji prodajni uspeh založbe je poskrbel multiinstrumentalist Mike Oldfield, katerega debitant-ski album Tubular Bells je zasedel vrhove lestvic. Virgin Records je podpisoval pogodbo za pogodbo, tudi s kontroverznimi izvajalci, ki so se jih drugi otepali, recimo s Sex Pistols (še danes zaradi te zamujene priložnosti nekoga zagotovo močno boli glava) in Culture Club. Sredi osemdesetih so se pri podjetju odločili zajezditi val takrat sila modernega izražanja lastne spolnosti in so ustanovili danes že kultni gejevski nočni klub Heaven (Nebesa).

Podjetje je rastlo, denar pritekal, pri Virginu pa so se medtem odločili tudi za lastno letalsko linijo, zaradi katere je Branson leta 1992 Virgin Records moral za 500 milijonov britanskih funtov prodati založbi EMI. Ob podpisu pogodbe je jokal. V svet glasbene produkcije se je vrnil z založbo V2 Records.

Branson danes z grobo ocenjenimi 2,58 milijarde funtov neto osebnega premoženja velja za petega najbogatejšega Britanca ter 254. zemljana. Zelo aktiven je tudi na humanitarnem področju, večkrat se je v dobre namene povezal tudi z Nelsonom Mandelo. Na prelomu tisočletja ga je za njegov izjemen doprinos k britanski zabavni industriji odlikoval velški princ Charles. Z ženo Joan Tem-pleman ima sina in hči. V intervjuju s Piersom Morganom je prvič spregovoril o tem, da se jima je nekoč rodila deklica, ki pa je le po štirih dneh življenja umrla. V lasti ima številne nepremičnine, pa tudi veliko posestvo na otočju Antigva in Barbuda. Leta 1998 je napisal knjigo Kako sem izgubil nedolžnost, ki je postala prodajna uspešnica. Pred štirimi leti ga je zelo prizadela izguba prijatelja, avanturista Steva Fossetta, ki je s svojim zasebnim letalom izginil neznano kam. V Timesu mu je posvetil dolg, čustven članek "Moj prija-(R_eute_rs) ^^ ' telj Steve Fossett". ■

"Imeli smo zelo dobre predsednike države in samo enega dobrega predsednika vlade."

"Res je, da je naše temeljno delo mentoriranje in inštrui-ranje, a z njimi hodimo tudi na operacije, kar je za kredi-bilnost ključnega pomena. Včasih, ko smo Afganistan-ce urili v oporiščih in jih nismo spremljali na operacije, ni bilo tako. Nismo sodelovali v afganistanski realnosti, nismo se soočali z nevarnostmi, nismo pokazali, da nam je mar zanje, ker jim takrat, ko je šlo zares, nismo stali ob strani."

"Ameriško gospodarstvo v bistvu temelji samo še na parazitskih servisnih dejavnostih, ki pijejo kri vsemu svetu."

"Težnje, da otroke čim prej intelektualiziramo in jim odvzamemo otroštvo, se začnejo pojavljati zelo zgodaj. O t. i. socialnih omrežjih, kjer se lahko otroci in najstniki 'srečujejo' in pridobivajo 'prijatelje', moramo vedeti to, da je na drugi strani mrtve računalniške opreme samo drug kos mrtve opreme in ne živ človek."

te dni imaš od tebi tako ljubega pokljuškega oziroma uskovniške-ga hlada verjetno bolj malo. A vsaj čestitke najbrž v tej vročini kar dežujejo, ko sveže natisnjeni Slovenski zgodovinski atlas začenja svojo pot med bralce. Takšno pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja bi bilo velik zalogaj za vsakogar, kaj šele za eno samo založniško hišo, kot je Nova revija. Usluga slovenski naciji in državi, ga je poimenoval vaš glavni urednik Niko Grafenauer

- in že je marsikdo zastrigel z ušesi. Kot Nikov dolgoletni sodelavec boš gotovo znal ustreči moji prošnji po malce natančnejši razlagi, če se je že komu ta "usluga" zataknila v ušesu.

leta 1948 v begunskem taborišču v Špitalu na avstrijskem Koroškem, kjer so pristali begunci iz Slovenije. Za begunsko gimnazijo, ki jo je bil v taborišču ustanovil stari oče pred kratkim umrlega Andreja Bajuka, sem slišala, za poskus begunske inteligence, da bi prikazali slovensko zgodovino na posebnih zemljevidih v samostojnem atlasu, pa ne. Zanimivo bi bilo polistati po njem ali po njegovi v Buenos Airesu prenovljeni različici iz leta 1960. Da gre za "šolsko učno knjigo brez znanstvenih pretenzij, ki naj bi po svojih močeh seznanila slovenske otroke in mladino z našo preteklostjo in jim tako vzbujala zanimanje za svoj narod in domovino", je tedaj zapisal njegov avtor in urednik, profesor latinščine Roman Pavlovčič. Vaš atlas, ki je nastajal seveda v čisto drugačnem času in razmerah, in to dolgih

- deset let, ima seveda drugačne pretenzije? In slišim, da bo dosegel vse slovenske šole. Lepo, če bo res. Gotovo je nova pridobitev dragocena za vse, ki jih zanima, kdo smo Slovenke in Slovenci, od kod smo prišli in kam gremo. No, to zadnje vprašanje nam, kot se zdi, povzroča največ preglavic in zagotovo presega atlasov domet. Če hočeš, lahko rečeva kakšno tudi o tem.

Tudi če pustiva ob strani neštetokrat ponovljeno - pa marsikdaj prezrto -resnico, da brez zgodovine ni ne sedanjosti ne prihodnosti, bi si atlas, ki se začne s prazgodovino in konča s samostojno Slovenijo, zaslužil svoje mesto na knjižni polici slehernega stanovanja. Misija nemogoče, jasno

- gotovo tudi zaradi cene. 109 evrov je za 250 strani debelo zgodovinsko publikacijo, ki se lahko pohvali z impozantnim seznamom avtorjev in z več kot dvesto celostranskimi ter s petdeset malimi zemljevidi, čisto spodobna cena, a za premnogi žep, sploh v časih poglobljenih socialnih stisk, nedosegljivo visoka. In ker bodo o vsebini gotovo še veliko govorili strokovnjaki zgodovinarji, prepuščam tebi suvereno pripoved o križih in težavah organizacijsko-finančnega dela tega velikanskega projekta, za katerega je najbrž marsikdo pomislil, da mu ne boste kos. Je v tem desetletju kdaj grozilo, da bo delo zastalo in da knjiga ne bo zagledala belega dne?

Kako se je sploh rodila ta "avanturistična" ideja in kako se je odvijala zgodba, potem ko ste načrt leta 2003 prijavili pri ministrstvu za kulturo kot večletni založniški projekt nacionalnega pomena? Je bilo kaj težav s prepoznavanjem njegove veljave in potrebnega veliko lobira-nja? Mimogrede: je tudi ta izkušnja kriva ali zaslužna, da si se vpisal med našo prvo sedeminpetdeseteri-co registriranih lobistov? Je naklonjenost projektu nihala, tako kot so se menjavale politične opcije, in so z zmago tiste, pomladne, kamor se uvršča (ali jo uvrščajo) Nova revija, napočila za vas leta debelih krav? Kako pa je kaj z novimi projekti? Za medijske, ki ste jih, tudi dnevnik in tednik, načrtovali za leto 2008, je Mladina, ne brez privoščljivosti, zapisala, da nimate zanje ne denarja ne kadrov. In kako je z združenjem za razvoj znanosti, katerega ustanovni član si? Že obstaja, kot si si zaželel, odprt dialog zelo različnih ljudi? Vse dobro ti želim,

imaš prav, hladu in miru v teh dneh res ni, a ko končno izide tak projekt, kot je Slovenski zgodovinski atlas, to tudi ni moteče, še posebno ne, ko ti prve navdušujoče kritike, ki jih ni tako malo, potrdijo, da je bil atlas ne samo potreben, ampak tudi težko pričakovan.

Kako je nastajal, koliko avtorskih energij je zahteval, kakšen obseg dela je pomenil za našo majhno založbo? Za vse opise dela in postopke pri tem pionirskem projektu imam v tem mojem pismu tebi na voljo premalo prostora. A samo podatek, da je to eden najzahtevnejših in najdražjih založniških projektov po Enciklopediji Slovenije, pove vse. Ja, bilo je naporno, izčrpavajoče, ampak včasih te k takemu delu še dodatno vzpod-bodejo prav tisti, ki zaničujejo ustvarjalno delo in ki so kar naprej samozadovoljni v svojem provinci-alnem okolju. A prav atlas s svojimi vsebinami tem nergačem in samo-zadovoljnežem najbolje odgovarja. Samo provincialna pamet nima samozavesti in brezglavo išče identiteto. Imamo jo in na to, kar smo skozi zgodovino dosegli, smo lahko zelo ponosni. Če pa se primerjamo npr. s Katalonci ali z Baski, pa še toliko bolj. Usluga državi, kot pravi Niko, je prav v tem, da končno ugledamo sami sebe, takšne, kot smo, in da se zavedamo, da se naša zgodovina ni začela pred pol stoletja, da je tradicija še kako pomembna, prav tako znanje, ki ti omogočata obstoj in razvoj.

To, kar so naredili leta 1948 v begunskem taborišču na Avstrijskem v 59 izvodih, je nekaj enkratnega! To, da pa atlas, ki so ga izdali leta 1960 v Argentini, ni nikoli uradno prišel v Slovenijo, pa kaže na primitivnost takratne komunistične oblasti.

Sprašuješ o osnovnih šolah in atlasu. 844 izvodov bomo sredi septembra poslali osnovnim šolam. Zakaj?! Naveličal sem se nenehnega jadikovanja, da ni denarja za nakup literature. Za to večinoma niso krive osnovne šole, pač pa lokalne skupnosti, ki so njihove ustanoviteljice. Samo dobra tretjina šol zmore po naših statistikah nabavljati knjige za svoje knjižnice. Včasih so za to krivi tudi posamezniki na šolah, ki do posameznih učnih gradiv nimajo ravno izoblikovanega odnosa. Pa vendar ne morem in ne smem kriviti le teh zaradi vzpostavljenih sistemskih napak, ki še kar naprej ohranjajo podedovane anomalije preteklosti. Saj veš, z izgovori se vedno najlažje zakrijejo pravi razlogi. Vendar, bodimo optimistični, svet se le spreminja in z njim tudi mi, čeprav včasih vse skupaj malce zastane. V tej akciji nas sodeluje več, poleg Zavoda za šolstvo RS tudi skupina podjetij, ki prav v delovanju šol in njihovi kvaliteti vidi našo prihodnost. Res pa je, da je teh podjetij samo peščica. Veliko njih se je tej pobudi izmuznilo s prozornimi izgovori, včasih celo smešnimi, čeprav so njihovi portfelji navkljub krizi še vedno bogati in debeli. Še najbolj pa so bili s svojimi izgovori za sodelovanje pri tej akciji zanimivi tisti, ki najbolj vneto razglašajo svoj in s tem naš nacionalni interes ter nas z njim veselo vlečejo za nos. Morda nastane iz teh zapiskov enkrat, ko bo čas za to, satira, da se bomo po vseh teh "nategih" z nacionalnim interesom vsaj smejali.

Sprašuješ o ceni atlasa. Morala bi biti višja, a prav zaradi kupne moči smo jo zavestno znižali na 109 evrov. Če pa bi država pri tem temeljnem nacionalnem projektu sodelovala, tako kot sodeluje kje drugje, bi bila cena lahko še bistveno nižja in atlas bi bil še dostopnejši. Vendar, če kulturna politika razmišlja populistično, to pa je dejstvo, bo vedno podpirala kvantiteto, ne pa kvalitete, in to je na žalost realnost našega političnega prostora. Izgovarjanje na razpise, proračun je lahko zelo prozorno, posebno če vemo, kako je za marsikatero banalnost dovolj denarja, tudi v kulturi. O knjižnem kanibalizmu s knjigami po tri evre (3 EUR) nihče ne govori, saj je to politični projekt, ki ga je politika pokrila s staro idejo prejšnjega sistema "kulturo množicam". Zakaj pa imamo knjižnice? To vedo bralci, člani knjižnic, preko 600.000 jih je, ki si letno izposodijo 20 milijonov

Vlada je pri referendumski kampanji zapravila več za smešno, kontraproduk-tivno kampanjo z Urško Čepin, kot je namenila sredstev našemu atlasu

knjig, kulturna politika pa s svojimi neodgovornimi pustolovščinami uničuje založništvo. O storjeni škodi nihče ne govori, saj to ni oportuno, o zalogah teh razvrednotenih knjig pa tudi ne.

Nasmehneš se, ko vidiš, da je vlada pri referendumski kampanji zapravila več za smešno, kontrapro-duktivno kampanjo z Urško Čepin, kot je namenila sredstev našemu atlasu, ki bo - in o tem sem prepričan - trajneje prisoten v našem prostoru. Kako na vse to odgovarjati, kje je odgovornost za take odločitve, ali so to že banalnosti, ki dobivajo perverzne razsežnosti? Mi smo atlas izdali, kot pravijo prvi kritiki, najbolje, kot se to lahko naredi, sedaj pa čakamo, da vidimo, ali v tej državi premoremo dovolj spoštovanja do ustvarjenega dela. Ne vem, ali veš, da je pozimi 2003/2004 po Sloveniji krožila direktiva, "z Novo revijo se ne posluje". Morda to še danes po svoje

obstaja v glavah in odločitvah nekaterih političnih veljakov. Kdo je to zapovedal, se uradno ne ve, da pa je to krožilo po podjetjih med njihovimi direktorji, se ve.

Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako dolgo se bomo še vrteli v tej nazadnjaški, samozadostni pro-vincialni maniri kulturnega boja, ki jo nekateri še kar naprej generi-rajo. Morda nas sedanja kriza strezni in prisili, da se spremenimo in da se zavemo, kako pomembno je v življenju kaj vedeti in znati, tudi o lastni zgodovini, da ne bomo kot ovce kar naprej iskali svojo identiteto, ki jo že zdavnaj imamo, a se je ne zavedamo, pa bi lahko bili nanjo nadvse ponosni.

Tudi zgodba o registru lobistov ima svoje ozadje, ki pa ni vezano na atlas, pač pa na zbirko Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča RS, katere založnica je bila od leta 1993 naša založba. To je več kot eno leto

dolga zgodba, ki je še vedno brez epiloga, predvsem zaradi neverjetne hitrosti odločanja najvišjih predstavnikov oblasti. Morda bo to lahko zanimiva tema najinega naslednjega dopisovanja, če pride ali pa tudi ne, do epiloga te zgodbe, saj po več kot enem letu navideznega dogovarjanja z oblastjo človek ne ve, ali bere Kafko ali pa se mu to v resnici dogaja. Vsekakor je vse uradno verificirano in registrirano, kot veleva zakon!

Za debato o medijih in znanosti mi je zmanjkalo prostora, preveč vprašanj, da bi lahko nanje odgovoril. Tem temam se ne izogibam, morda o njih v naslednjem pismu, če bo za to priložnost. Za konec morda samo še misel: Potrebujemo prepih, ki nas bo zbudil in prezračil zatohlost, v kateri čedalje bolj depresivno živimo.

Brkljam po spominu in omari. "Nekje mora biti," hiti misel ob neurejenih, bliskovito se odvijajočih spominih na avgust pred enajstimi leti. Črnega ne nosim. Črna barva oblek je za pogrebce, natakarje in morda duhovnike. Eleganten moški ima za slovesnosti temno modro obleko. Bontonska eleganca, ki jo je obvladal tudi mož, zaradi katerega iščem kravato. Najdem jo. Črno. Ozko, staro ... Danes je spet moderna, v sozvočju z ozkimi reverji temno modrega suknjiča. Koliko stopinj bo opoldne? Tudi pri tridesetih se spodobi (je govorila že moja stara mama s "Prundorfa") imeti za tako priložnost srajco z dolgimi rokavi.Kar strese me, ko si po zajtrku ob kavi prižgem cigareto. Ko še ni bilo kolobocij in je delo v kabinetu predsednika vlade teklo, kot mora, sva si s pomežikom - vedoč, da bi najini ženi zavijali z očmi - prižgala cigareti, medtem ko je kavi postregel slok vladni natakar, nekoliko lesen v kretnjah in okolju primerno spoštljiv. Moji intimni spomini na predsednika vlade, dr. Andreja Bajuka, v peklensko vročem poletju 2000. Prva sva prišla v službo, na štiri oči popila kavico. S cigareto. Kljub mojemu poročanju (tiskovni predstavnik premiera mora kratko, jedrnato in "vsevedno" poročati o medijskih odmevih) je hkrati listal po Financial Timesu in El Paisu kot Napoleon, ki je lahko delal dve stvari hkrati; me poslušal in bral. Razumela sva se odlično. Oba doživljala vrnitvi iz tujine. On bolj hudo kot jaz. Včeraj sem Šurli (odgovorni urednik Reporterja) poslal mail, da ne morem napisati kolumne o preminulem premierju in finančnem ministru. Prebiral sem medijske odmeve in proti svoji navadi t. i. forume. Ogabno. In pomislil: kaj je v glave teh ljudi vsadil cve-tober, pardon, plevel slovenskega novinarstva, o njem v tistem vročem poletju dva tisoč. "Ne morem," sem sporočil, "preveč me je prizadelo."Žalna seja v hotelu ob erteve centru. Govori osebno, brez listkov, pred dobrim desetletjem meni najljubši minister dr. Šturm. Žalna seja članov vlade in nas, sodelavcev v kabinetu, ko je bil dr. Bajuk premier in ko je bil finančni minister. Nekateri smo se videli spet po dolgih letih. Zato v preddverju prisrčni stiski rok. Bajuk, ki sem si mu upal na njegovo pobudo reči Andrej šele po petih letih, je imel neverjetno prijeten, topel stisk roke. Janšo poslušam še oroselih oči. Pred tem je Bajukov argentinski, slovenski rojak, sloviti operni pevec Marko Fink, a cappella zapel Kje so tiste stezice, prisotni smo pritegnili ... Janša niza pokojnikove zasluge. Z zgodovinske oddaljenosti se vidi, kako velik mož je bil. "Oče evra", najboljši finančni minister, velik gospod. Bil je zahteven. To sem dobro izkusil na svoji koži. Vse je hotel vedeti, imeti na dlani, na pladnju. Niso ga zanimale podrobnosti, "papirčki", ki jih obvladajo uradnički, ampak dejstva, bistvo. Pravi vodja. In velik politik. Ni res, da ni bil politik. Nasprotno. Država je bila zanj več kot politika. Ko s(m) o mu prišepetavali, naj se posveti bližajočim se volitvam in ne samo Evropski uniji, se je še bolj zagnal v delo. Tudi zato je volitve izgubil.

To je bil čas, ko je imel pristopni sod v evropsko hišo luknje na vseh koncih. Janša, o katerem mi je na štiri oči rekel, da ga ima rad in spoštuje predvsem zato, ker vedno drži besedo, se mora v svojem govoru usmeriti v bistvo. Meni pa hitijo spomini, intimni, kako bi on rad naredil iz Posočja slovenski Silicon Valley, visoka tehnologija in turizem, kako bi rad gradil ceste s tujimi posojili, da bi imeli več denarja za šolstvo in zdravstvo. Danes se vidi, imel je prav. Kopirajo ga. Ex partija, ki ga je prek pisunov tako popljuvala. Janša v svojem govoru, katerega del seveda noben medij ni povzel, pride do "medijskega umora", sopomenke, ki jo je naredil pokojni genialni književnik Rudi Šeligo. Bajuk je bil takrat žalosten, nikdar besen. "Kva pa češ," mi je rekel s svojim prijetnim glasom.

Tenis v zgodnjem jutru. Obeta se vroč dan. Šele prvi v nizu osmih. Zvečer Sv. Ana nad Trstom. Spodaj luka, pogled na Milje in Slovenijo. Terasa gostilne Škabar (Skabar). Z znancem, "starim Mariborčanom", dr. Tominškom, užitek pri večerji. Povabil me je začudenih oči, kako to, da jaz, domnevno vsevedni "ku-linarik", ne poznam slovenske gostilne izjemnih morskih dobrot in svežine, gostilne Slovenke, katere partner je znani münchenski avtor kriminalk o komisarju iz Trsta, ki jih vrti nemška televizija. Pijemo vitovsko, kraško belo, izjemnih zamejskih vinarjev in jemo morske dobrote. Ingver, med, koromač ob surovih škampih, surovih kalama-rih. Okusi prvobitnega, absolutno svežega za zmerne cene. Zdaj bom v nekoliko večji zadregi, kadar me bodo vprašali, katera je po mojem najboljša slovenska gostilna. Prej sem kot iz topa izstrelil, seveda vedoč, da bodo sršeče pogledali in mi očitali pomanjkljivo domoljubje, da je najboljša slovenska gostilna v - Italiji. Pri Sirku pred Krminom.

Sveti dan. Ne odprem niti elektronske pošte. In kuham govejo juho. Zgodaj dopoldne, ker bo spet nad trideset prek dneva. Ker preizkusim večino receptov, preden jih objavim, si bom s svojo najdražjo privoščil času ustrezno jed, v riževe rezance zavite velike kozice na zelenjavni podlagi. Eksperimentalna kuhinja. Medtem ko juha komaj vidno brbota, se predajam šahu v senci na svoji terasi s pogledom na Šmarno goro.

Posvet v redakciji. Ta teden odhajam na morje. Poleti so revije najbolj bran medij. Jaz ne bi dovolil novinarjem poleti na dopust. Na plaži berejo ljudje kot nori, po večkrat isti članek; vedno jih zmanjka v kioskih na otokih vzdolž Jadrana. Proti svoji navadi, ker je dovolj, da tiskane medije samo ošvrknem na kioskih - sobotnih pa sploh ne berem, ker je vedno isto: malo usekajo po Ameriki, malo po Cerkvi, dolgčas ... -, nakupim časopise in gledam televizijo. Zanimajo me odmevi na sinočnji pogreb. Pri nas poleti ni jutranjega programa, ni Odmevov v soboto in nedeljo. Na tujih televizijah je. Zato si ogledam nemški jutranji Morgenmagazin, preden razgrnem časnike.

Pišejo suhoparno. Delo in Večer, ki je Bajuka napadal celo v svojih športnih poročilih, sta prežeče korektna. Zasebna televizija (kako je svinjala v letu dva tisoč) poroča široko in osladno. So spoznali, se želijo prikupiti? So iskreni ali samo pretkani in še vedno vdani svojim naročnikom? Gotovo. Bajuk je bil namreč edini slovenski premier, ki je redno hodil k maši. Toda bil je trd pogajalec s Cerkvijo in sploh ne finančno radodaren. In odkril je milijonske neplačane davke režimskih - mimo zakonov tudi leta 2000? - trobil, kar jih je seveda bolelo. Pa saj ne vedo ...

Z Gadafijem je konec. Sladko se nasmejem zvečer - malo iz firbca tu in tam le preklopim na slovenske teve kanale - ko poročevalka iz Dubaja (!?), tista z obupno slovenščino, poroča o dogodkih v Tri-polisu, nekaj tisoč kilometrov od nje. ARD in ZDF (nemški nacionalni televiziji) imata tam vsaka po dva reporterja v živo. Ta dan je v Evropi dan spomina na totalitarizme. Mednje spada tudi komunizem. Niti za trohico ni bil boljši od drugih dveh, fašizma in nacizma. Pomislim: naš narcisoidni trinog jo je po naravni poti odnesel brez kazni. Drugi diktatorji ne. Zvečer Angela Merkel po televiziji. Slika je bila res iz Zagreba, ampak niti besedice o tem, le njena izjava ob Gadafijevem razsulu. NATO se je izkazal. Stavim, da ne bo na nemški televiziji v osrednjih poročilih niti besedice o njenem obisku prihodnji teden v Ljubljani. Ampak to ni pomembno; nam je celo v prid, ker smo (še) neproblematična država.

Nervozno urejujem, popravljam svoje napake v člankih, ki jih moram oddati. Najdražja godrnja, lika v vročini pa kuha robidovo marmelado. Pakiram za dopust. S seboj vlačim zaboj belih, štajerskih vin; k ribam zeleni silvanec, laški rizling, šipon ...

Zelo zgodaj končujem svoj prvi članek za mariborski Večer v svoji petintridesetletni novinarski karieri. Po statistiki najmanj prometen dan. Švignem s svojo trikrako zvezdo po magistrali v Jelso na Hvaru. V Mariboru je bila nekoč gostilna Jelsa. To mi pove ribič Tonko, ki rad poreče, "gotovo je, gotovo", misleč na politiko in hrvaške finance. Na pomolu, čakajoč na trajekt, mi srce sumljivo "trokira" od vročine. Prvo jutro na morju. Zaklel sem se, da bom vedno pred zajtrkom skočil v morje. Jutro ima petindvajset stopinj, morje kakšno več. Potem zgodnji nakup rib, ko turisti še spijo. Vsak dan ribe. Zdravo življenje? Ah, zaboja vina pa ja ne bom nosil nazaj?! Sonce se je vrnilo v iztekajočem se avgustu, ko je vse v znamenju bližajočega se pričet-ka pouka, o katerem vsako leto blebetajo nekakšni "voditelji oddaj" z dvomljivo moralo v radijskih kanalih "oh, spet ta šola", namesto da bi bilo to največje veselje otrok in staršev v letu, kakor je bilo to zame, leto mlajšega človeka od velikega pokojnika, ki je prežel ta moj "dnevnik" in mi hkrati povzročil vznik misli o minljivosti ... Izbrišem Bajukovo številko iz svojega mobitela. ■

sprotni dostop do jutriSnjega Večera že danes, med nastajanjem neomejeno branje Večera v obliki za tisk (pdf), za iPad, splet ali telefon udarne SMS-novIce o pomembnih dogodkih 10 knjig iz Večerove e-založbe Ruslica

Paket Večer plus lahko naročite obstoječi in novi naročniki tiskanega Večera na spletni strani vecer.com/plus s svojo naročniško kodo. Doplačilo za paket je le 5 € mesečno. Darilo dobrodošlice, bon za iPad, boste prejeli ob vezavi naročnine za 24 mesecev. Unovčite ga lahko za nakup iPada v trgovini iSpot, Gosposka 21, Maribor. Akcija velja do konca avgusta 2011.

BANKA:		SLOVENIJE
Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB z			dne 26. avgusta 2011
Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4402
Japonska	JPY	392	110,41
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,166
Danska	DKK	208	7,4509
Velika Britanija	GBP	826	0,88565
Madžarska	HUF	348	272,66
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7096
Poljska	PLN	985	4,1751
Romunija	RON	946	4,2445
Švedska	SEK	752	9,1082
Švica	CHF	756	1,1458
Norveška	NOK	578	7,7735
Hrvaška	HRK	191	7,4833
Rusija	RUB	643	41,6500
Turčija	TRY	949	2,5275
Avstralija	AUD	036	1,3727
Brazilija	BRL	986	2,3185
Kanada	CAD	124	1,4241
Kitajska	CNY	156	9,1988
Hongkong	HKD	344	11,2298
Indonezija	IDR	360	12339,77
Izrael	ILS	376	5,2004
Indija	INR	356	66,4720
Južna Koreja	KRW	410	1557,78

I Indeksi LJSE	Vrednost	Spr. v % I
SBITOP	654,22	0,08

VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
AGOG AGROGORICA	A 5,9500	0,0000
APAG ALPE. POTOV. AGEN.	A 12,0000	0,0000
APOG ALPOS	A 0,1000	0,0000
ATPG AKTIVA NALOŽBE	N 4,0400	0,0000	4,0400	4,0400	4,0400	175	2
CETG CETIS	A 23,0000	0,0000
CICG CINKARNA CEL.	A 89,9900	0,0000
DATR DATALAB TEHNOLOGIJE GHUG GRAND HOTEL UNION	A 1,7000 A 8,0100	0,0000 0,0000
GSBG GEA HDOG HELIOS	A 6,3500 N 366,0000	0,0000 0,0000	366,0000	366,0000	366,0000	16	2
IELG ELMO IHPG INLES	A 2,4000 A 3,2600	0,0000 0,0000
INRG INTERTRADE ITA JPIG JAVOR PIVKA	A 40,0000 A 0,9100	0,0000 0,0000
JTKG JUTEKS KDHP KD GROUP	A 18,9000 A 8,6400	0,0000 1,8900	8,6400	8,6400	8,6400	16	1
KDHR KD GROUP	N 40,9000	0,0000	39,0100	40,9000	39,0100	145	13
KSFR KS NALOŽBE	A 0,6000	23,4600	0,6000	0,6000	0,6000	94	2
MAHR MAKSIMA HOLDING	A 0,0160	0,0000
MAPG MARINA PORTOROŽ	A 53,0000	0,0000
MKIR MAKSIMA INVEST	A 0,1500	0,0000
MKOG MELAMIN	A 14,0000	0,0000
MLHR MODRA LINIJA HOLDING	A 7,0000	0,0000	7,0000	7,0000	7,0000	48	3
MPLR MP NALOŽBE	A 12,0000	0,0000
MR0R MERCATA	A 1,8000	0,0000	1,8000	1,8000	1,8000	267	2
MR1R M1	A 1,5500	0,0000
NALN NAMA	A 25,0000	7,5300	25,0000	25,0000	25,0000	55	2
NF2R NFD HOLDING	A 0,2500	-21,6300	0,2500	0,2500	0,2500	54	2
POPG PLAMA - PUR	A 15,0000	0,0000	15,0000	15,0000	15,0000	200	1
SING SIVENT	A 0,0210	0,0000
SKDR KD	A 450,0000	0,0000
SLLG SLOVENIJALES	A 63,9500	0,0000
ST1R HRAM HOLDING	A 0,4000	0,0000
TEAG TEKSTINA	A 0,4500	0,0000
TR1R TRDNJAVA I HOLDING	A 0,0410	0,0000
TRSG TRIGLAV NALOŽBE	A 1,5800	0,0000
VHDR VIPA HOLDING	A 0,4000	0,0000
VLJG VELANA	A 2,0000	0,0000
ZDDG TERME DOBRNA	A 5,8000	0,0000
ZV2R ZVON DVA HOLDING	A 0,0400	0,0000	0,0400	0,0400	0,0400	49	1
ZVHR ZVON ENA HOLDING	A 0,0350	-12,5000	0,0350	0,0350	0,0350	38	1
Trg obveznic - Obveznice
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj	Maks. tečaj	Min. tečaj	PL	ŠP
AB10 ABANKA VIPA 10. IZD.	N 100,0000	0,0000
AGO1 AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N 100,4000	0,0000
BCE10 BANKA CEL. 10 IZD.	N 95,0000	0,0000
BCE11 BANKA CEL. 11. IZD.	N 89,0000	0,0000
BCE12 BANKA CEL. 12. IZD.	N 101,0000	0,0000
BCE13 BANKA CEL. 13. IZD.	N 100,1000	0,0000
BCE15 BANKA CEL. 15.IZD.	N 100,0100	0,0000
BDM1 BANKA DOMŽALE 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
DEO1 DEOS 1. IZD.	N 100,0200	0,0000
DPR1 DELO PRODAJA 1. IZD.	N 40,0000	-11,1100	40,0000	40,0000	40,0000	56	1
DRS1 DARS	N 103,0000	0,0000
DRS3 DARS 3. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB09 FACTOR BANKA 9. IZD.	N 93,0000	0,0000
FB11 FACTOR BANKA 11. IZD.	N 103,7000	0,0000
FB14 FACTOR BANKA 14. IZD.	N 98,0000	0,0000
FB15 FACTOR BANKA 15. IZD.	N 96,5000	0,0000
FB16 FACTOR BANKA 16. IZD.	N 102,0000	0,0000
FB20 FACTOR BANKA 20. IZD.	N 96,0000	0,0000
FB21 FACTOR BANKA 21. IZD.	N 95,5000	0,0000
KBG1 KB1909 1. IZD.	N 102,5000	0,0000
KBM7 NOVA KBM 7. IZD.	N 98,2200	0,0000
KBM9 NOVA KBM 9. IZD.	N 103,0000	0,0000
KDH1 KD HOLDING 1. IZD.	N 97,0000	0,0000
KDH2 KD HOLDING 2. IZD.	N 87,0000	0,0000
MEO1 POS. SISTEM MERCATOR	N 100,4000	0,0000
NLB13 NLB 13. IZD.	N 104,0000	0,0000
NLB15 NLB 15. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB18 NLB 18. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB19 NLB 19. IZD.	N 91,7000	0,0000
NLB22 NLB 22. IZD.	N 100,0000	0,0000
NLB26 NLB 26. IZD.	N 99,9900	0,0400	99,9900	99,9900	99,9900	77	1
PBS6 POŠT. BANKA SLO. 6. IZD.	N 104,0000	0,0000
PBS7 POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N 100,0000	0,0000
PET1 PETROL 1. IZD.	N 108,0000	0,0000
PRB10 PROBANKA 10. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB11 PROBANKA 11. IZD.	N 95,0000	0,0000
PRB8 PROBANKA 8. IZD.	N 100,0000	0,0000
PRB9 PROBANKA 9. ZDAJA	N 75,0000	0,0000
RS21 R. SLOVENIJA 21. IZD.	N 98,2000	0,0000
RS29 R. SLOVENIJA 29. IZD.	N 101,1000	0,0000
RS32 R. SLOVENIJA 32. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS33 R. SLOVENIJA 33. IZD.	N 140,0000	0,0000
RS38 R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS44 R. SLOVENIJA 44. IZD.	N 105,0000	0,0000
RS48 R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 100,0000	0,0000
RS49 R. SLOVENIJA 49. IZD.	N 101,0000	0,0000
RS50 R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 99,1300	0,0000
RS53 R. SLOVENIJA 53. IZD.	N 101,0000	0,0000
RS54 R. SLOVENIJA 54. IZD.	N 102,0000	0,0000
RS57 R. SLOVENIJA 57. IZD.	N 105,5000	0,0000
RS59 R. SLOVENIJA 59. IZD.	N 100,5000	0,0000
RS62 R. SLOVENIJA 62. IZD.	N 91,0100	0,0000
RS63 SLOVEN4,375 6/2/2019	N 104,2100	0,0000
RS65 R. SLOVENIJA 65. IZD.	N 102,3700	0,0000
RS66 R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 112,7200	0,0000
RS67 SLOREP 4.125 26/01/20	N 94,3000	0,0000
SA02 SAVA 2. IZD.	N 99,9900	0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD.	N 100,0000	0,0000
SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.	N 104,6000	0,0000	104,6000	104,6000	104,0000 11889		17
ZT01 ZAVAROV. TRIGLAV 1. IZD.	N 102,0000	0,0000
ZT02 ZAVAROV. TRIGLAV 2. IZD.	N 101,0000	0,0000
Trg strukturiranih produktov - investicijski kuponi
VP Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP

MARIBOR - OKOLICA	POMURJE	KOROŠKA
Maribor	Murska Sobota	Ravne na Koroškem
Tudi Jager ne bo plačal	Poostren nadzor v bližini šol	Zlata Tjaša Oder za mušter

KINO
sobota, 27. avgusta, in nedelja, 28. avgusta
MARIBOR
^KOLOSEJ
SMRKCI	13.40, 16.00, 18.20, 20.40, v sob. tudi 22.55
HUDA UČITELJICA	14.10, 16.10, 18.10, 20.10, 22.10, v sob. tudi 0.10
PRVI MASCEVALEC: STOTNIK AMERIKA 15.20
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	13.15, 17.50, 20.00, 22.05
ZAMENJAVA	14.50, 17.10, 19.30, 21.50, v sob. tudi 0.15
TRANSFORMERJI	13.30
JANE EYRE	16.30, 19.00, 21.30, v sob. tudi 0.00
PINGVINI GOSPODA POPPERJA 12.45, 14.40, 16.35
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI 18.30
SUPER8	21.15, v sob. tudi 23.25
KAVBOJI IN VESOLJCI	14.20, 16.50, 19.15, 21.40, v sob. tudi 0.05
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 13.25, 16.05, 18.45
PREKROKANA NOČ 2	21.20, v sob. tudi 23.30
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 14.00, 16.20
VZPON PLANETA OPIC	18.40, 20.50, v sob. tudi 23.00
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	12.50, 15.00, 17.10, 19.20
ZELENA SVETILKA, 3D	21.30
zvesteiiatnu	PINGVINI GOSPODA POPPERJA 16.50
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	11.55, 14.05, 16.15, 18.25, 20.30, v sob. tudi 22.50
SUPER8	14.30, 19.00
VZPON PLANETA OPIC	12.10, 21.15, v sob. tudi 23.30
ZAMENJAVA	12.20, 15.45, 18.15, 21.05, v sob. tudi 23.35
ZELENA SVETILKA, 3D	20.40, v sob. tudi 23.15
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40,
v sob. tudi 22.00
SMRKCI, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, v sob. tudi 22.40
KAVBOJCI IN VESOLJCI	13.00, 16.20, 18.50, 21.20, v sob. tudi 23.50
HUDA UCITELJICA	11.40, 14.20, 16.30, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.10
CELJE
^^ UyT Se 1 zvtvrje rf« >nVJ
PINGVINI GOSPODA POPPERJA 16.50
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	11.55, 14.05, 16.15, 18.25, 20.30, v sob. tudi 22.50
SUPER 8	14.30, 19.00
VZPON PLANETA OPIC	12.10, 21.15, v sob. tudi 23.30
ZELENA SVETILKA, 3D	20.40, v sob. tudi 23.15
ZAMENJAVA	12.20, 15.45, 18.15, 21.05, v sob. tudi 23.35
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40,
v sob. tudi 22.00
KAVBOJCI IN VESOLJCI	13.00, 16.20, 18.50, 21.20, v sob. tudi 23.50
SMRKCI, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.40, 18.00, 20.20, v sob. tudi 22.40
HUDA UCITELJICA	11.40, 14.20, 16.30, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.10
LJUBLJANA
^KOLOSEJ
SMRKCI 10.40, 11.40, 13.00, 14.00, 15.20, 16.20, 17.40, 18.40, 20.10, 21.00,
v sob. tudi 22.40, 23.30
HUDA UCITELJICA 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10, v sob. tudi 0.20
SMRKCI, 3D	11.30, 13.50, 16.00, 18.10, 20.20, v sob. tudi 22.30
JANE EYRE	11.00, 13.35, 16.15, 18.50, 21.30, v sob. tudi 0.10
KUNG FU PANDA 2, sinhronizirano 11.25, 13.25, 15.30
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA?	17.30, 19.40, 21.50, v sob. tudi 0.00
KAVBOJI IN VESOLJCI	11.10, 13.40, 16.10, 18.40, 21.10, v sob. tudi 23.40
ZAMENJAVA	11.50, 14.20, 16.50, 19.20, 21.50, v sob. tudi 0.15
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 10.30, 13.10, 15.50, 18.30, 21.10,
v sob. tudi 23.50
VZPON PLANETA OPIC	12.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.40, v sob. tudi 23.55
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 11.45, 14.10, 16.35
ZELENA SVETILKA	19.00
PREKROKANA NOČ 2	21.30, v sob. tudi 23.35
PRVI MASCEVALEC: STOTNIK AMERIKA 15.50
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI 13.05, 18.20
SUPER 8	21.00, v sob. tudi 23.20
DVORANA XPAND SMRKCI, 3D	12.50, 15.00, 17.10, 19.20
ZELENA SVETILKA, 3D	21.30
KOPER
^KOLOSEJ
SMRKCI, 3D	16.00, 18.10, 20.20, v sob. tudi 22.30
ZAMENJAVA	17.00, 19.20, 21.40
PIRATI S KARIBOV: Z NEZNANIMI TOKOVI 17.30
VZPON PLANETA OPIC	20.10, v sob. tudi 22.20
KRANJ
^KOLOSEJ
SMRKCI	13.50, 16.00, 18.10, 20.20, v sob. tudi 22.30
AVTOMOBILI 2, sinhronizirano 16.20
PINGVINI GOSPODA POPPERJA 14.20, 18.30
ODDELEK GROZE	20.30, v sob. tudi 22.40
HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI, 2. del 15.20, 18.00
KAKO SE ZNEBITI ŠEFA	20.40, v sob. tudi 22.50
NOVO MESTO
^^ UyT Se 1 zvtvrje rf« >nVJ
VZPON PLANETA OPIC	16.40
ZAMENJAVA	20.30, v sob. tudi 23.00
ZELENA SVETILKA, 3D	20.40, v sob. tudi 23.15
SMRKCI, 3D, sinhronizirano	12.00, 13.40, 15.00, 16.00, 17.20, 18.20, 19.40,
v sob. tudi 22.00
SMRKCI, sinhronizirano	11.00, 13.20, 15.40, 18.00
KAVBOJI IN VESOLJCI	13.00, 19.00, 21.30, v sob. tudi 23.59
HUDA UCITELJICA	11.40, 14.20, 16.30, 18.40, 21.00, v sob. tudi 23.10
TRBOVLJE
AVTOMOBILI 2	18.00
SLOVENJ GRADEC
TRANSFORMERJI 3	20.00
ZAGORJE OB SAVI
PINGVINI GOSPODA POPPERJA 20.00

Intervju		Aktualno	Intervju	Tema	Fluid
Lev Kreft,		Libija in Egipt	Jacques	Kaj je alter	Tomaž Zalaznik,
filozof		jutri	Roubaud, pesnik	v glasbi?	Nova revija
	>> 2-5	>> 6-7	>> 12-15	>> 24-25	>> 30

			/H"
	La	—