vse tiste mlade pesnike, ki nam poiljajo svoje proizvode, naj delajo skrb-neje, naj bolje premislijo, obdelajo in ogiadijo svoje proizvode, predno jih odpoljejo.
S tem smo odgovorili veini onih pisateljev, katerim nismo odgovorili posebej. Prosimo samo e, naj vzamejo sami v roke svoje pesmi, naj jih i-tajo pazno in glasno, pa jim poree kmalu notranji glas: To ni dobro. Tisto naj popravijo! Ako pesem ni dobra, pa ,pesnikom' tudi zavest ni ne ree in se ne izpodtika nad nedostatki, taki ,pesniki' nimajo pesnikega daru, takim bi tudi najbolji pouk prav ni ne pomagal.
Smrt slovenskega duhovnika v Egiptu. Ko smo lani priporoali, naj bi el kak slovenski duhovnik v Aleksan-drijo pastirovat med tamonje Slovence, odzval se je kmalu gosp. Alojzij Urban iz labodske kofije. Mladi gospod star je bil ele 26 let je bil jetien in si elel pridobiti zdravja v milem in suhem egiptovskem podnebju. Lani meseca novembra je odpotoval z najlepimi nadami. V Aleksandriji se je mudil le malo asa, ker mu je zdravnik svetoval, naj nikar ne dela, ampak gre v Heluan, kjer je jako ugodno za jetine. Misijonarji kofa Sogara so ga prijazno sprejeli. S tega kraja mi je dvakrat pisal. Meseca sveana pa mi sporoi gospod p. Geyer, da se mu je bolezen shujala in da je moral v bolninico v Kajiri. Tukaj pa ga je objela smrt. O njegovih poslednjih dneh mi je sporoil nedavno isti gospod misijonar doslovno to - le:
Vele, gospoda Urbana so med njegovo boleznijo v tukajnji bolninici Rudolphinum-u mnogokrat obiskovali
duhovniki (jezuiti in franikanil. Vsi so ga ljubili in islali kot jako ljubeznivega sobrata. Kolikor asa je mogel, maeval je v bolniki kapeli, sicer pa je prejemal sveto obhajilo v svoji sobi. e kratko pred svojo smrtjo je zbral vse svoje moi, da bi opravil sv. daritev, zakaj bila mu je v toliko tolabo, da je ni mogel opustiti. Od dne do dne so peale njegove moi, in nekega veera smo priakovali smrti. Prejel je tudi s popolno zavestjo in veliko pobonostjo sv. popotnico. Pa zopet se mu je zbolj-alo a samo na videz, zakaj moi so pojemale im dalje bolj..
Vele. gosp. p. Ohrwalder, kateri je z bolnikom potoval iz Trsta v Egipet, bil mu je tudi tukaj zvest tovari. Da bi ostal v njegovi bliini, spal je v bolninici. Ko je pa bila nevarnost vedno veja, ostal je p. Ohrwalder vedno pri bolniku. Spoznavi, da se mu blia zadnja ura, udal se je popolnoma v voljo bojo, in naroil nekatere stvari za razne osebe.
Ko je uredil vse rei, bila je njegova edina skrb pripravljanje na smrt. Imel je pred seboj sveti kri in podobe tistih svetnikov, katere je najbolj astil. Vzgledno je bilo videti bolnega duhovnika, ki je, pozabivi vse posvetno, neprenehoma zrl na krianega Zveliarja in molil molitve za umirajoe. Skoraj do poslednjega trenutka je bil pri zavesti. Sredi duhovnikov in sestra je izroil blagi bolnik duo svojemu Stvarniku dne 25. suca ob 6. uri zveer. Truplo smo deli v mrtvanici tukajnje bolninice slovesno na oder, kakor se spodobi duhovniku, od tu pa spremili na novo katoliko pokopalie k poslednjemu poitku. Naj v miru poiva!
Tako poiva torej slovenski duhovnik v egiptovski zemlji.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si