POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ZAGORJE O/S <£0£c ODPIRALNI ČAS:8h - 19h SOBOTA:8h - 13h ZAGORJE, TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 N. JfltlSME VLJUDNO VABLJENI! Golf Edition. Golf z brezplačno klimo Že imate vozilo, ampak brez klime? In to vas vedno znova spravlja v slabo voljo. Obiščite nas ter poskrbite za ravno pravšnjo temperaturo in dobro počutje med vožnjo. Izplača se! Enkrat Golf, vedno Golf. *Cena v SIT je informativna in odvisna od valutnih razmerij. Število vozil in modelov je omejeno. # *Sfl!gg| Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 www.malgaj.si Jr.£ zz J . n 25. MALTRAVNA 2002 A r/f' POEICIJSKE POSIAJE L ZAGORJE: 03/56-61-002 l 1RB0VUE: 63/56-21-102 l-bl-UUZ 1 6-21-102 \ HRASI6IK: 03/56-41-602 J RADEČE: 03/56-81-002 EI1IJA: 01/60-83-142 PROMETNE IIIF0RMACIJE:03/56-55-1l0 1AXI: 050/61-63-48 1 050/63-31-07 ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE S10Ž8E): ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZB RRASTNIK: 03/56-44-006 ZDTRBOVUE: 03/56-26-322 6 ZAGORJE: 03/56-55-100 Srv- X Naslednjič izidemo 9.maja 2002! Uvodnik Fenomenalno, letošnji dan Zemlje je Zasavje, točneje Trbovlje, še posebno označilo. Resnično pa pri tem politiki, namreč trboveljski, niso popolnoma nič zaslužni. Avstrijska družba je prevzela trboveljsko cementarno v večinsko last in nemudoma objavila, da bodo vse storili za kurjenje s poceni gorivi. Še tako izjavljajo, da bodo »veliko storili za ekologijo, saj bodo kurili plastiko in odpadle gume«, ki pa jo bodo verjetno pripeljali iz prelepe jodlarske in tako resnično storili ogromno za jodlarsko ekologijo. Nič ' pa o starih »arcnijah« in kostni moki ne povedo. Cglej »piarovsko« poročilo v Zasavcu) Žgali in vohali pa jo bodo v Zasavju. Kje je še pepel... Tu je pa kleč vsega - vedo pač trboveljski velemožje, da jim tam gori pri občini pač ne bo smrdelo, saj gre dim tako in tako v izvoz v njim tako »ljubljeno« sosednje Zagorje... Tam pri njih je pa tako že vseeno, kakšen luft imajo, ko jim pa v centralnem kurišču, seveda, kadar »neodvisni« merilci ne merijo emisij, kurijo iverice prepojene z lepili. Pa se pojavi še zagorski sindrom »Petek« in elektronski medij za zdravje povprašajo, ko le-ta objavi prejete rezultate meritev ANAS postaje, (saj veste, o slabem »luftu«) Servilnost politike ni le na vrhu, je močno zaznavna tudi pri vršičkih... Kako že poje tista pesem: »Riba smrdi, pri glavi smrdi...« Pa čedalje bolj... Eh, na morje bo treba! Mojmir Maček Kje je kaj: C6yj 50 LEJ OŠ VITKA PAVLIČA jrideset L[T "JA NOVE" ŠOLE -8/9 J 50 CVETOV ZA 50 LET MESTA LITIJA ^4) INTERVJU:ANTONIOŽIVKOVIČ ;33,b s POTNIM PLINOM-NABOCENŠPER C^/J^ UROŠ IN MIHA DRŽAVNA PRVAKA Naslovnica: Kapo dol - Milenko Ačimovič (slikal Tomo Brezovar) ZASAVCA iz.daju Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.l).: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniiiki odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Mii maš), Marta Hrušovar, Jože Ovnik. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. url. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Graccr, Celje. Tiskano dan pred izidom, v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, 1. tromesečje 1.458, OO SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. S SEJE OBČINSKEGA SVETA TRBOVLJE Trboveljski svetniki so se zbrali že na svoji 25. seji v tem mandatu, ki se jim nezadržno izteka. Predlagani in kasneje tudi s soglasjem sprejet dnevni red je i' nekaterih točkah obeta! »vroče« razpra\v. Temu se trboveljski svetniki, ki so veliko bolj raznovrstno politično obarvani kot npr.zagorski ali hrastniški, tudi tokrat niso izneverili. Predvsem pri dajanju soglasja k preimenovanju imena naselja Partizanski vrh. Zapisnik 24.seje s priloženimi odgovori na zastavljena svetniška vprašanja so svetniki potrdili brez večjih pripomb. Ob tem velja pohvaliti pripravljavce zapisnika, da le tega sestavijo zelo pregledno in po novem tudi kar nekaj časa pred naslednjo sejo. Nekateri zanimivejši odgovori: Karla Vukoviča je zanimalo, kdaj bo opravljena rekonstrukcija začetnega dela cestišča iz Gabrskega na relaciji Trbovlje-Prebold. Vodja oddelka za Okolje, prostor ... Jera Perger je odgovorila, da je omenjeni odsek regionalne ceste v pristojnosti Direkcije RS za ceste, ter da je občina na ta naslov poslala prošnjo z zahtevo po čimprejšnji prenovi. Do sedaj Direkcija za ceste, klub mnogim pozivom ni na omenjenem odseku za povečanje varnosti storila ničesar. Med zanimivejšimi vprašanji je bilo tudi tisto Antona Nagliča, kije opozoril, da OŠ Ivana Cankarja za kulturni praznik ni izobesila državne zastave (daje tudi mnogi drugi niso, smo že večkrat opozorili tudi v Zasavcu, op.p.). Odgovorjeno mu je bilo, da so v OŠ na to enostavno pozabili!!!? V nadaljevanju je bil Regionalni razvojni program za Zasavje (RRP), potem ko je že bil hrastniškim in zagorskim, predstavljen tudi trboveljskim svetnikom. Romana Butolen, Tomo Garantini in dr.Dušan Plut so ga morali trboveljskim svetnikom veliko natančneje predstaviti, saj so jim svetniki zastavili veliko vprašanj. Edini, ki je na koncu glasoval proti sprejemu RRP, je bil Slavko Kmetič (SDS), ki je po seji za Zasavca še enkrat obrazložil svoj glas: »To je predvsem zelo optimistično naravnam dokument, a popolnoma votel. Ne izhaja iz dejanskih problemov in stanja v državi. Glede na to, da je v državi ustanovljenih že ogromno različnih agencij in različnih parazitskih organizacij, obstaja bojazen, da bo denar, preden bo prišel do investitorjev, izvajalcev, že do polovice porabljen. Menim, daje to podobno zgodbam prejšnjega sistema, ko smo delali ambiciozne poslovne načrte, na koncu pa se jih je od vseh uresničilo le 10 %. Slovenija se ni nič naučila iz prejšnje »jugoekonomije«, saj sicer ne bi še vedno ponavlja ene in iste zgodbe. Ali ne bi bilo bolje, da bi spodbujala zasebni kapital in tiste, ki so resnično v življenju nekaj naredili?« Svetniki so sprejeli še zaključni račun lanskega proračuna ter se v nadaljevanju seje odločili, komu bodo letos podelili 1 .junijsko nagrado. Med več prispelimi predlogi so izbrali Rokometni klub Rudar in Katare klub Tika. Zanimiva debata se je razvila pri 6.točki, ko so svetniki sprejemali odlok o preimenovanju naselja Partizanski vrh v naselje Sveta Planina. Nekaj o tem smo poročali že prejšnjič. V tem času je bila opravljena tudi 30 dnevna javna razprava, kjer pa niso bile podane nikakršne pripombe ali dodatni predlogi. Ko je bilo pričakovati, da bodo svetniki spoštovali voljo krajanov tega naselja, pa seje »javna obravnava« očitno šele začela. Predvsem svetnikom ZLSD se ni zdelo smiselno spreminjati imena, saj naj bi, kot je dejal podžupan in svetnik ZLSD Andrej Železnik, krajani, ki si želijo novo- staro ime, zavajali. Po njegovem- podučiti se je dal s pisnih dokumentov- naj predlagano ime Sveta Planina ne bi bilo avtohtono (torej izmišljeno???), zato je dejal, da bo glasoval proti spremembi imena naselja. Na njegove očitke se je oglasil predsednik KS Klek Andrej Izlakar, ki je dejal (in kasneje potrdil za Zasavca), da to ni res, da bi bilo predlagano ime izmišljeno, napačno, da pa je res, da jim je bilo dosedanje ime naselja Partizanski vrh »določeno« v 50. letih. »Gre za zavajanje podžupana Železnika, s katerim je hotel doseči, da svetniki ne bi sprejeli demokratične odločitve krajanov,« je dejal po seji. Spremembi imena so nasprotovali tudi svetniki SNS, predvsem zato, ker krajani naj ne bi vedeli, da bodo ■uO' 1 -"hf LtUr Bo denar res prišel v Trbovlje? zaradi tega ob nekaj denarja (sprememba dokumentov). Še pred glasovanjem seje oglasil tudi Slavko Kmetič, ki je dajal, da spoštuje pogum in odločitev krajanov, da pa ga »kvazi« argumenti Železnika in članov SNS niso prepričali. Kakorkoli, na koncu so svetniki z enajstimi glasovi za in osmimi proti le sprejeli odlok o spremembi imena omenjenega naselja. Svetniki so se seznanili tudi s predlogom Letnega poročila za leto 2001 JP Komunala Trbovlje, ki ga je obrazložil njen direktor Milan Žnidaršič. Margareto Jeraj je v razpravi zanimalo, kaj bodo storili z neplačniki komunalnih storitev. Žnidaršič je povedal, daje mesečno izdanih 7500 računov, od tega je 800 neplačnikov, od katerih bodo poskušali sodno izterjati dolg. Anton Ahac, Zeleni, je postavil vprašanje glede ločenega zbiranja odpadkov. Odgovorjeno mu je bilo, da naj bi se sekundarne surovine (papir, steklo, pločevinke, plastenke) zbirale na otokih in ločeno odvažale. Za biološke pa naj bi v gospodinjstva uvajali posebne posode za ločeno zbiranje, za kar pa bo potrebna velika investicija (v posode, mehanizacijo in deponijo, kjer naj bi se ti odpadki shranjevali) . Na koncu seje je Kmetič občinskim službam zastavil v zadnjem času vse bolj aktualno vprašanje. Zahteval je pisni odgovor na vprašanje, koliko Trboveljčanov je bilo umrlih (padlih, pobitih..) med vojno in po njej. »V Trbovljah in izven Trbovelj,« je pojasnil na dodatno vprašanje župana Ladislava Žiga Žgajnarja, ki ni želel nobenih nejasnosti. Po seji je za Zasavca še povedal, da ima kar nekaj podatkov, kje (Podmeja npr.) vse so bili po vojni izvensodno pobiti nekateri Trboveljčani, vojni ujetniki in drugi, da pa je za dodatne informacije dosegljiv na številki: 03 56 28 515. INFO: Omenili smo že, da so trboveljski svetniki obravnavali in kasneje tudi sprejeli Regionalni razvojni program za Zasavje. Pri letnem dopolnjevanju in izvrševanju izvedbenega dela pa so Regionalnemu razvojnemu centru (kije RRP pripravil) med drugim »naložili«: -V programu je potrebno bolj konkretizirati cilje razvoja obstoječega gospodarstva in načrtovati načine in metode za doseganje teh ciljev ter da se s kriteriji omogoči pridobivanje sredstev tudi za male podjetnike in obrtnike. -RRP je dinamični dokument, ki se bo sprotno dopolnjeval in konkretiziral, zato naj se uskladi z zakonom o postopnem zapiranju RTH. -Zmanjšanje nezaposlenosti v Trbovljah naj bi bila prednostna naloga občine in regije. Igor Goste Policijska uprava Ljubljana sestankovala v Zasavju "ZASAVJE JE IN BO VARNO! V četrtek, 11.aprila so imeli v Zasavju kolegij odgovorni na Policijski upravi Ljubljana, nakar so za medije v Gostišču Kum Zagorje pripravili tiskovno zelo dobro sodelovanje komandirjev policijskih postaj in oddelkov z vodilnimi v občinski strukturi," je kot uvod v konferenco povedal direktor PU konferenco. Poleg direktorja Policijske uprave Ljubljana Branka Slaka in njegovih ožjih sodelavcev so se konference udeležili tudi župan Litije Mirko Kaplja, župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar in tajnik občine Zagorje Brane Omahne, medtem ko se je župan Hrastnika Leopold Grošelj opravičil za svojo odsotnost. "Zakaj ravno Zasavje? Zato, ker je za našo Policijsko upravo Ljubljana to območje sila pomembno in ker opažamo tudi Ljubljana Branko Slak. Slednji je skupaj z ožjim kolegijem, ki ga sestavljajo srtrokovnjaki z različnih področij, skupaj s predstavniki občin in komandirji obravnaval varnostne razmere v prvem štirimesečju na področju PU Ljubljana in še posebej na področju Zasavja. In kakšni so zaključki kolegija? "Analizirali smo skupno delo na področju preventive, še posebej sveta za varnost državljanov, prometa, veliko časa pa smo namenili problematiki drog, ki je v Zasavju precej prisotna. Prišli smo do rezultatov, da na področju PU Ljubljana beležimo v prvih štirih mesecih tega leta 30% upad kaznivih dejanj, medtem ko je na področju Zasavja ta upad 10%. S ponosom lahko tudi rečem, da Zasavja spada med tista območja v Sloveniji, kjer je preiskanost kaznivih dejanj med najvišjimi in sicer 57%. Slovensko povprečje se giba med 50 do 55%, medtem ko je preiskanost na celotnem področju PU Ljubljana 40%. Zabeležili smo tudi upad prekrškov zoper javni red in mir za 40%, število prometnih nezgod se je znižalo za 30%," je s številkami postregel Slak. Na vprašanje novinarjev zakaj je za njih 57% preiskanost velika je Slak odgovoril, daje to za policijo izredno velika preiskanost, obenem pa je še ponudil z nekaterimi statističnimi podatki ostalih policij. Tako ima Policijska uprava Zagreb 30% preiskanost, povprečje v Evropski uniji se giblje med 30 in 40%. "Specifično za slovenski prostor je to, da naša policija 7/ preiskuje vse. Nič ne ostane neraziskano in pri svojem delu nikdar ne zapremo knjige, tako da se zgodi, da krivca za določeno dejanje ujamemo čez 10 let, ampak vendarle ga ujamemo," je na očitek odgovoril Slak. Omenili smo že, da je kolegij veliko časa razpravljal o problematiki drog v Zasavju. "Zavedamo se, da greza pereč problem, ki pa ni samo problem policije. Tu so še zdravstveni delavci, okolje v katerem živimo, socialni problemi, več dejavnikov vpliva na problem drog in tega se še kako zavedamo, zato bo na tem področju potrebno storiti še marsikaj," je dejal Slak, ki je ob koncu konference še povedal, da stanje v policiji tudi v Zasavju ni rožnato, predvsem je najbolj kritična opremljenost policije (vozni park), kakovost objektov, vse skupaj pa je povezano s kroničnim pomanjkanjem sredstev. "Zasavje je varno in naredili bomo vse, da tako tudi ostane," je tiskovno konferenco zaključil Branko Slak. Peter Motnikar, slika PRAV MOBITELOV MOBILATORIJ - Mobilna učilnica komunikacij 16. aprila je družba Mobitel v Trbovljah predstavila projekt Mobilatorij ali mobilni digitalni laboratorij. Gre za projekt digitalnega opismenjevanja, s katerim želi Mobitel orodja in vsebine novih tehnologij, ki zagotavljajo še hitrejše, učinkovitejše in preprostejše komuniciranje, približati najširšemu krogu svojih uporabnikov. Projekt se je razvil v sodelovanju z Zavodom Projekt Atol in Ljudmilo, ki je istočasno tudi izvajalec projekta. Projekt, ki je začel svoje potovanje v Trbovljah in bo tu deloval od 17. aprila do 5. maja, bo nadaljeval s svojim delom še v Mariboru, na obali, na primorskem, gorenjskem, v avstrijskem Linzu ter v Ljubljani in v Prekmurju ter v Prlekiji. Namen potujočega Mobilatorija je premeščanje digitalnega razkoraka, vzpostavljanje trajnih povezav na lokalni ravni med storitvami in uporabniki ter povezovanje mobilne in digitalne skupnosti. Ciljne skupine, ki naj bi jih projekt dosegel pa so socialno in digitalno ogroženi, umetniška in znanstvena publika na festivalih in drugi potencialni uporabniki mobilne tehnologije. Izobraževanje v Mobilatoriju je brezplačno, poteka vsak dan med 9. in 21. uro in je zastavljeno na dveh nivojih; osnovno je namenjeno popolnim novincem v poznavanju računalnikov, mobitelov in ostalih tehnologij in nadaljevalno, ki bo posvečeno osnovam postavitve arhitekture 1P omrežij, spletno oblikovanje, osnove telekomunikacij, telekomunikacijska omrežja, osnove odprte programske kode. Pričakujejo, da bodo uspeli doseči mobilno in digitalno osveščenost širokega kroga uporabnikov. MAŠ. 50 LET OSNOVNE SOLE VITKA PAVLICA Program praznovanja ob 50- pesmi in folklorne plese. V govoru letnici šole Vitka Pavliča v je Ljudmila Deželak preletela 50- minulem tednu se je pričel s letno zgodovino razvoja šole z Ravnateljice, ki so veliko let uspešno vodile šolo in se jih mnogi učenci in njihovi starši s hvaležnostjo spominjajo - ga.Marija Babič (1979-1984), ga.Stanislava Vošner (ustanoviteljica in ravnateljica 1946-1963) in ga.Jelka Zalar-Skobe (1963-1979) ponedeljkom, 15.aprila ob otvoritvi razstave likovnih in tcničnih izdelkov učencev v galeriji delavskega doma. Poleg župana Leopolda Grošlja in poslanca Mirana Jeriča so se prireditve udeležili še številni krajani. Pozdravu ravnateljice Ljudmile Deželak je sledil program učencev šole Vitka Pavliča, ki je vseboval vsemi težavami, uspehi in spremembami. "Skozi naša šolska vrata je v teh letih vstopilo skoraj 600 otrok, ki so imeli v svojem razvoju učne in vzgojne težave. Pedagoški delavci sojih s človeško toplim odnosom izobraževali in usposabljali za samostojno življenje in delo," je dejala. "Želimo ostati dobra šola," je nadaljevala. Javna predstavitev projekta "Živimo s sadjem" "kar pomeni zadovoljne učence in vsebino in slikovnim materialom starše, prijazne učiteljice, za vsako desetletje obstoja šole kakovostno vzgojo in čimboljše posebej. Na koncu glasila so Piknik na Kopitniku ob zaključku šolskega leta izobraževalne rezultate..." V tem prazničnem tednu so se na šoli vsak dan vrstile ustvarjalne delavnice, ki so jih vodili šolski pedagogi: izdelovanje mozaikov in ogledal iz keramike, risali so na svilo in šivali, obnavljali so stare predmete... V petek, 19.aprila je bil dan odprtih vrat, kjer so si lahko krajani vse te izdelke ogledovali. Vsakdo je dobil tudi izjemno lepo oblikovano glasilo formata A3 z bogato objavili še imena vseh pedagoških in tehničnih delavcev, ki so bili zaposleni na šoli od ustanovitve dalje. Prav tako imena vseh zunanjih sodelavcev. Glasilo sta uredili Helena Kreže in Ljudmila Deželak, sponzorirali pa so ga v Toplarni Hrastnik. Ob jubileju jim zaželimo uspešno delo tudi naslednjih petdeset let. Besedilo Fanti Moljk, slike arhiv šole Otvoritev obnovljenih prostorov šole v počastitev občinskega praznika - 3.julija 1992 TRIDESET LET »TA NOVE« ŠOLE V soboto, 13. aprila, je bil za šolarje delovni dan. V »ta novi« osnovni šoli v Trbovljah so to izkoristili za »dan odprtih vrat«, ki pa ni bil tak, kot je običajno. v kakšno šolo bodo hodili njihovi pra, pra, pra, pra-vnuki in vnukinje«. Zbranim otrokom, staršem in drugim obiskovalcem je spregovorila ravnateljica Darinka Ta dan so s posebnim priložnostnim programom obeležili tridesetletnico delovanja šole, medtem ko šolstvo v Trbovljah letos praznuje stodeset letnico. Učenci, učitelji in starši so skupaj pripravili zanimive stvari na temo: šola v prihodnosti, čez sto deset let, da bi: »...obiskovalci vsaj malce zaslutili, Kostanjšek in povedala, da je bil namen učiteljev in učencev predstaviti podobo šole prihodnosti v očeh učencev in poudarila, da so le ti, njihovi mentorji in tudi nekateri starši pokazali vso svojo ustvarjalnost, katere razultat je bilo možno videti in slišati v učilnicah in pred njimi. Tako so v večnamenskem prostoru učenci zaigrali kratko igrico o Zelencu z Mrzlice, pred vrati petih razredov so se na improvizirani modni pisti zvrstile »manekenke in manekeni«. iz testenin. In še in še... Deževno sobotno dopoldne in oblačen dan seje po zaslugi odprtih vrat šole, ki so v notranjost hrama učenosti spustila kar veliko število učenci so zapeli v zboru in muzicirala je Orfova skupina, med sprehodom iz razreda v razred je bilo moč opazovati nadobudne plesalke, v njih so bili razstavljeni različni izdelki iz kartona, papirja, folije, ki so obiskovalce popeljali v svet čez stodeset let in med robote in pa do domiselnega nakita in rožic obiskovalcev, spremenil iz običajne nakupovalne sobote v čisto drugačen dan, ko starši skupaj s svojimi otroci preživeli urico ali dve na njihovih »delovnih mestih« in se veselili njihovih uspehov. Zagotovo so si bili ta dan učitelji, učenci in starši zelo blizu. Mah STPŠ SE NA OGLEDA POSTAVI Na srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so 19. 04. 2002 javno predstavili novo grafično podobo šole. Nov logotip je izdelala študentka na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani Petra Marinko. Osnovni znak je sestavljen iz treh elementov: zelena puščica, rumena puščica in bel krog z modro obrobo. Kot je prisotnim razložila avtorica znaka, le - ta predstavlja osebo, ki sedi za mizo, v tlorisnem pogledu. Krog je glava, ki pooseblja modrost, puščici pa sta roki. Celotna podoba torej predstavlja; Iz glave skozi roki predajamo znanje, kar je značilnost tehnike. Puščici nakazujeta smer v prihodnost, napredek. Razprtost med puščicama simbolizira dovzetnost šole za novo, da sprejema in daje. Dijaki STPŠ so prisotnim na videu prikazali delovni dan rudarjev in pripravo klasičnega »knapovskega funšterca«. M.A.Š. Komunala Trbovlje -poslovanje 2001 Leto 2001 predstavlja za Komunalo Trbovlje leto izjemne dinamike na tekočem poslovanju. Z novim načinom fakturiranja so dosegli skrajšanje plačilnih rokov za 14 do 30 dni. Negativni vplivi pri poslovanju so bili; - zmanjšanje prodaje vode za 57.783 m3 ali 5%, - statistično priznana inflacija v višini 8,40%, neplačevanje komunalnih storitev, ki se je od podjetij prestavilo na individualne porabnike. Trdijo, da so v drugi polovici leta 2001 bile cene komunalnih storitev nižje, kot poprej in 1.1. 2002 tudi cene ogrevanja nižje kot 1. 1. 2001. Takšen rezultat naj bi dosegli zaradi povečane storilnosti. Zaradi večanja števila terjatev pri individulanih uporabnikih so v letu 2001 oblikovali delovno mesto izterjave. Izterjava poteka tako, da vse dolžnike dvakrat letno opominjajo in predajajo sodišču. Zaradi povečanja števila dolžnikov in terjatev bodo v letu 2002 še poostrili izterjavo. V skrajnih primerih bodo pri dolžnikih koristili tudi možnost odklopov. M.A.Š. LAFARGE VEČINSKI LASTNIK CEMENTARNE TRBOVLJE Lafarge Perlmooser gradbeni materiali d.o.o. je s 3.aprilom, zadnjim dnem veljavnosti ponudbe za nakup večinskega deleža Cementarne Trbovlje, povečal svoj delež v tej družbi z 22,9% na 61,5%. Lafarge Perlmooser je delnice v vrednosti 18 milijonov evrov odkupil od glavnega delničarja, ružbe Intercement in ostalih manjših delničarjev. Urad RS za varstvo konkurence in Agencija za trg vrednostnih papirjev sta v zvezi s prevzemom že izdala pozitivni odločbi. V HRASTNIŠKEM DOMU STAREJŠIH SO ZADOVOLJNI V četrtek, 18.aprila so vodilni iz Doma starejših iz Hrastnika predstavili medijem svoje delo za preteklo leto. "Po nekaterih vražah bi moralo biti sedmo leto delovanja krizno," je dejal direktor Drago Kopušar, "vendar ni bilo posebnih pretresov..." Pogoji poslovanja bi morali biti glede na majhno kapaciteto doma -119 postelj -slabša, vendar pomeni zanje ta majhnost tudi določena prednost. Med njimi je lahko več vsakodnevne komunikacije in tako hitreje rešujejo težave. Vodja računovodstva Janja Presečki je predstavila lanskoletna vlaganja kot na primer posodobitev opreme, uvajanja tablet sistema, kot imenujejo izboljšavo pri dodeljevanju hrane in podobno. Projekt zdravstvene nege je predstavila glavna medicinska sestra in vodja zdravstveno negovalne enote Hedvika Črnoša. Hrastniški dom je eden prvih v Sloveniji, ki imajo s tem sistemom organizirano celo hišo. Posebno veseli so tudi državnega projekta za pomoč na domu, saj seje občina nanj odzvala in tako zaposlila dve delavki za dobo treh let. Zanimivi so tudi podatki v številkah, ki jih je predstavila socialna delavka Jasna Rižner Kosm. V kapaciteti 119 postelj je delež Hrastničanov 76%. Lani se je odselilo ali umrlo 40 stanovalcev, sprejeli pa sojih 37. Glavni razlog za sprejeme je bolezen. nastanili začasno zaradi dopusta njihovih bližnjih sorodnikov. Povprečna starost starostnikov za lansko leto je bila 79 let, 7 mesecev in 18 dni. Vodilni iz doma so zadovoljni tudi z rezultati ankete, ki sta jo opravili študentki Visoke šole za socialne delavce. Vključenih je bilo 60% stanovalcev vendar včasih mine kar precej časa, preden lahko bolnika, ki pride iz bolnice, sprejmejo. Razveseljiva novost iz lanskega leta pa je nastanitev tistih starostnikov, ki živijo sicer doma, v domu pa so se in iz odgovorov lahko razberemo, da je večina s pogoji bivanja zadovoljna, prav tako s programi oziroma aktivnostmi, ki se odvijajo vsakodnevno preko celega leta. Rezultate vseh tekmovanj, opise prireditev in drugih aktivnosti so podrobno zajeli tudi v svojem glasilu Jesenski trinki, ki so ga izdali letos februarja. Vsebuje pa še članke vodilnih delavcev, razgovore, predstavitve posameznih jibilantov, imrlih in še kaj. Uredila sta ga Jasna Rižner Kosm in Drago Kopušar. Slikovno gradivo je iz dokumentacije doma, natisnilo pa ga je podjetje Pagat v 350 izvodih. Novost je tudi prospekt Doma starejših, zloženka velikosti formata A4, ki vsebuje slikovni material in vse glavne informacije v zvezi z organizacijo doma. Fanči Moljk 50 CVETOV ZA 50-LET MESTA LITIJE » 12. april 1952 je eden od pomembnih mejnikov v zgodovini Litije. Takratni trg je bil povišan v mesto. Petdeset let je v človeškem življenju veliko, v Zgodovini kraja pa je to le droben trenutek. A ta trenutek je za življenje prebivalcev zelo pomemben. Ti s svojim delom, dejanji in načinom življenja oblikujejo kraj po svoji podobi...«, je ob odprtju razstav v litijski knjižnici dejal predsednik Mestne skupnosti Litija Nace Šteferl. » 50 CVETOV » je naslov pomembnem jubileju, so bile v prireditve, ene od mnogih, ki so že prenovljenih prostorih knjižnice bile in se bodo še zvrstile do konca odprte tudi številne razstave, letošnjega leta v mestu. Pripravili so »Litija - 50 pomladi«, izbor starih Nastop Pihalnega orkestra Litija na predvečer praznika mesta Litija. jo v Matični knjižnici »dr. Slavko fotografij in nekaj novejših iz Grum« v Litiji na predvečer velikega zasebnih zbirk treh litijskih praznika. Ob tem, za mesto Litija fotoamaterjev, Hineta Lebingerja, Branka Bizjaka (oba žal že je bil razpisan v začetku leta. Odziv pokojna) in Marjana Šušteršiča je res ni bil velik, svoje fotografije sta kronološko uredila Andreja Štuhec. poslala dva avtorja (prvo mesto Zbirka še ni popolna in se Marko Boltin), pesmi pa sedem Detajl iz razstave »Fotografije Litije - 50 pomladi« dopolnjuje. (prva nagrada pesem avtorice Jože »Litija - moje mesto«, je naslov Ocepek) natečaja za fotografijo in pesem, ki Izdelki kiparjev - amaterjev, ki Bobnarska skupina iz Libije. so si pod vodstvom mojstra Bojana dokončali, a na ogled je nekaj Štineta, (predstavlja se s najboljših izdelkov, samostojno razstavo konj vlitih v Fotografije, ki najbolj nazorno Kratek koncert pianistke Veronike Hauptman in mezzosopranistke Marte Močnik.. bronu) ob 100-letnici rojstva dr. Slavka Gruma zadali nalogo, da bodo izdelali relief pisatelja -litijskega rojaka, ki je pokopan v dolenjski metropoli. Izredno zahtevna naloga, ki je vsi še niso prikazujejo kako se je k delu pristopilo (v obratni smeri kot se hiša gradi) in koliko časa je bilo potrebno, da se je nekdanja Glavarjeva hiša, zgrajena leta 1870 in v katero seje knjižnica vselila leta OBČNI ZBOR SLS, SEDAJ SLS LITIJA IN ŠMARTNO V nedeljo, 21. aprila so se sestali člani SLS, občinski odbor Litija, da pregledajo opravljeno delo v preteklem letu in si zastavijo naloge (oziroma programske usmeritve) za letošnje leto. Predsednik občinskega odbora Litija je v svojem poročilu med drugim izpostavil, da je bilo v državnem zboru podanih uspešnih amandmajskih predlogov k zakonom, zelo uspešno so bili vgrajeni amandmaji na področju državnih cest Litijske regije, šolstva, varstveno delovnega centra in okolja v sprejetih državnih proračunih za leto 2001, 2002 in 2003. Prav tako prepričljivi so bili argumenti s katerimi je državni zbor potrdil pobudo za oblikovanje občine Šmartno pri Litiji Občinski odbor SLS Litija se zaradi delitve občine Litija na dve občini preimenuje v »Občinska organizacija SLS Litija in Šmartno pri Litiji«. Ko pada dež, pride prav tudi prostor pod nadvozom. 1982 (predlagana za razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena) preuredila in obnovila. Sedaj ima Matična knjižnica »dr. Slavko Grum« na voljo v treh etažah skupne površine 660 m2.. Celotna investicija pa je vredna 131 milijonov tolarjev, od tega je stalo občino 87 milijonov. Prenovljene prostore sta odprla ministrica za kulturo Andreja Rihtrr in litijski župan Mirko Kaplja v spremstvu vodje knjižnice Jože Ocepek na prireditvi »Knjižnica podobo na ogled postavi« in sijih tudi ogledali. Iz Litije pa je ministrica za kulturo Andreja Rihter odšla na grad Bogenšperk, kjer je poleg stalnih že odprtih zbirk (vraževerje, narodne noše na Slovenskem, muzej NOB, geodetske in geološke) odprla še eno stalno zbirko, Valvasorjevo delovno sobo -tiskarno, ki je bila potrebna prenove, kar je Javnemu zavodu Bogenšperk, ki z gradom upravlja in Tehničnemu muzeju Slovenije odlično uspelo. Manjkajoča dela v vitrinah, ki so postavljene v ta Po uradnem delu proslave -sproščen pogovor. namen v novoodprtih prostorih, se v originalu hranijo v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici, bodo kot upajo odgovorni na gradu Bogenšperk, če že ne v originalu pa dobili vsaj kopije. MARJAN JERMAN: "IZ PEKLA" Balkanske vojne ali pekel, razlike ni. V živo seje v program Radia Slovenija oglašal novinar Vala 202 Marjan Jerman. Kako je, ko ti krogle švigajo nad glavo, ko o življenju odločajo pičle sekunde, morda celo splet naključij, ko barantaš za "varen" prehod čez cesto, je Marjan Jerman popisal v knjigi z naslovom Iz pekla. Svoje izkušnje iz Mostarja, Vukovarja in drugih znamenitih mest balkanske morije je opisal tudi v pogovoru z Vladimirom Jakopičem in Andrejo Štuhec na literarnem večeru, v četrtek 18.aprila, v litijski knjižnici. Dramatične in resnične izkušnje, fotografije s prizorišč vojne in jermanovski slog pisanja so dobra popotnica knjigi, dajo preberete v enem dihu. Knjigo si lahko izposodite v litijski knjižnici ali jo kupite pri založbi Buča. Andreja Štuhec KJE V HRASTNIKU NASEDAJO Obiskovalci knjižnice Antona SOvreta večkrat naletijo na cesti pred vhodom v knjižnico na nasedel avto. In ekipo možakarjev, ki nesrečniku pomagajo dvigniti avto. Kako pride do tega? Pred knjižnico je za parkiranje prostora za dva, tri avtomobile. Drugi zapeljejo po klančku navzgor in potem jim ob odhodu ne preostane drugega, kot da zapeljejo "rikverc". To pa pri dovozu na prometno cesto ni seveda ni niti dovoljeno niti primerno. In ker je klanček ozek, nasedejo nad nizko škarpico ob cesti. Mogoče bi bilo dobro v opozorilo namestiti na tem mestu dve palčki z rumenim trakom. Fanči Moljk LETOVANJE V NOVIGRADU Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik je tudi letos razposlala na šole obvestilo za desetdnevno zdravstveno letovanje v Pineti pri Novigradu. Cena z uveljavljeno subvencijo znaša 33.888 SIT in jo je mogoče poravnati v petih obrokih. Letovanje bo trajalo od 1 .julija do 11 julija 2002, vendar seje treba prijaviti že zdaj, v aprilu. Navadno se zbere okrog 80 otrok, za dva avtobusa. "Objekt, ki nam ga za desetdnevno bivanje nudijo Kranjčani, je le nekaj metrov od morja. Ima večnamenski prostor s HI-FI opremo, urejena športna igrišča za košarko, odbojko, nogomet..., dobro hrano, zdravstveno oskrbo...," je neštevala Marina Ket, učiteljica, ki opravlja v tem času že vrsto let delo pedagoškega vodje. Fanti Moljk POMLAD V PRODAJALNAH Z •IVILI KZ LAŠKO V RADEČAH Po trgovinah Laščanka, Rimske Toplice, Jurklošter in mesnici Laško, je KZ Laško v torek, Ič.aprila, ob desetih dopoldan v centru Radeč svečano odprla trgovino z živili in kmetijsko tehničnim blagom z zvenečim imenom trgovina Radečanka. Trgovina stoji na prostoru bivše mlekarne in kasnejšega skladišča TKI Hrastnik. Ob tej priliki smo za nekaj zanimivosti povprašali Alojza Gučka, vodjo maloprodaje pri KZ Laško. Taje povedal, daje združitev trgovin v Radečah pomenila ukinitev le-teh na stari lokaciji v Starograjski ulici in mesnice Radeče v enoviti objekt KZ Laško na Titovi L V ekonomskem učinku bo ta združitev pomenila veliko, sicer se ne bi odločili za tako veliko naložbo. Skupna kvadratura vseh prostorov trgovskega dela je cca. 600 m, s tem da je prodajnih površin brez skladišča 450 m. V objektu je samopostrežna trgovina v velikosti 300 m s pestro ponudbo blaga. V spodnjem delu je kmetijsko tehnično trgovina, ki nudi blago za kmete in vrtičkarje in seveda tudi široko ponudbo blaga široke potrošnje (od bele tehnike, akustike idr). V poslopju so tudi štiri mansardna stanovanja, kvadrature od 60m najmanjšega do največjega lOOm, ki so namenjena za prodajo na trgu. Kar se tiče prodaje mesa oz mesnih izdelkov so tudi sami proizvajalci, z lastno predelavo in tržijo lastno blagovno znamko. Proizvodi so pridelani na okoliških kmetijah, kjer kmetje, ki so lastniki KZ Laško, zagotavljajo osnovno surovino. Ostajajo tudi pri prodaji vse kmetijske mehanizacije, saj potrošniki rabijo tudi te stroje. Trenutno je zaposlenih 11 delavcev, s tem da so od teh na novo odprli sedem delovnih mest. To je glede na brezposelnost v Radečah velika pridobitev za občino. Odpiralni čas je za samopostrežbo od ponedeljka do petka od 7.00 do 20.00 ure, ob sobotah od 7.00 do 15.00 ure in ob nedeljah od 8.00 do 12.00 ure. Kmetijsko tehnična trgovina pa bo odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 ure in soboto od 7.30 do 12.00 ure. Rudi Špan SANACIJA ZEMEUSKIH PLAZOV Okolica Trbovelj je zelo hribovita, zato je trboveljska dolina vedno izpostavljena številnim zemeljskim plazovom. Te pa sanirajo v skladu z danimi možnostmi, predvsem denarnimi. Tudi letos so namenili določena sredstva za sanacijo teh plazov. Mnogo denarja je že bilo vloženega v sanacijska dela ž.e v preteklih letih, nekaj večjih del pa še čaka na izvedbo. Tako tudi obsežen zemeljski plaz v Kleku čaka že nekaj let na sanacijo. Za ta dela bodo potrebna kar precejšnja sredstva, ki pa jih domača Občina Trbovlje sama ne zmore. Iz svojega proračuna bo namenila določena sredstva, preostali delež pa naj bi prispevala država iz ustreznega vira. Morda bodo z deli pričeli že letos. U. BIRMA V TRBOVLJAH V soboto 13.aprila je potekala v stari trboveljski župniji sv.Martina borma. Zakrament je 38 birmancem podelil mariborski škof dr.Franc Kramberger. Ta se je mudil v Trbovljah že tri dni pred birmo, saj je sodeloval tudi pri preverjanju znanja birmancev, pa tudi pri delu Župnijskega sveta. IL. MvSgihall (»stanite Vidri 1 I sko ■ — Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ ^ . E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA] V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O Spoštovani bralci Zasavca! Danes objavljamo drugo javno vprašanje. Vprašanje je bilo poslano tudi zagorskemu županu Matjažu Švaganu, hrastniškemu županu Leopoldu Grošlju, trboveljskemu Ladislavu Žigi Žgajnarju in direktorici Varstveno delovnega centra Zagorje Anici Režun. Odgovor na prvo javno vprašanje, naslovljeno na zagorskega župana, smo prejeli zelo hitro. Kar nas veseli. Še bolj nas veseli, da smo mogoče tudi mi, z vašo pomočjo, torej z vprašanjem, kdaj bo sanirana regionalna cesta Trojane-lzlake, malo prispevali k temu, da seje omenjeni odsek ceste vsaj delno saniral. Še vedno vas vabimo, da z vprašanji še naprej sodelujete. Pošljite jih na naš naslov ali po elektronski pošti: igoste@hotmail.com. Mi ga bomo, če bo dovolj zanimivo, objavili in naslovili tistemu, kateremu je namenjeno. JAVNO VPRAŠANJE Septembra 2000 je bil v Zagorju položen temeljni kamen za prepotrebno izgradnjo novega Varstveno delovnega centra. Gradbena dela naj bi se začela januarja leta 2001, nov objekt pa naj bi bil vseljiv do letošnjega avgusta 2002. Več kot očitno je, da to ni več izvedljivo. Nas pa zanima: 1. Zakaj je prišlo do takšne zamude pri začetku gradnje novega VDC-ja? 2. Kdo je za zamudo odgovoren? 3. Je za zamudo krivo nespoštovanje dogovora med zasavskimi župani o delnem sofinanciranju po ključu 50% 25% in 25%? 4. Kdaj naj bi bil po novem zgrajen VDC oziroma vseljiv? Prosimo vas, da nam na zastavljena vprašanja v najkrajšem času pošljete pisne odgovore. Po pošti, faxu oziroma po elektronski pošti na zgornji naslov. Za uredništvo Igor Goste Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. Pisma bralcev "ODPRTO-ZAPRTO" - to je danes vprašanje. Citat je povzet po Hamletu, vendar je, čeprav v prenesenem pomenu, še vedno aktualen. To vprašanje se nanaša na poslovanje trgovine ob športnem objektu v Trbovljah in sicer v času športnih oziroma nogometnih prireditev. Vsako soboto in nedeljo so na igrišču Rudar nogometne VLOGE ZA ODŠKODNINE V Zagorju so zbrali vloge za izplačevanje odškodnin za poravnavo neposredne ekološke škode zaradi obratovanja TET. Skupno je na naslov Občine Zagorje do L marca 2002 prispelo 238 vlog. V občini Zagorje so upravičenci do odškodnine le kmetijski oškodovanci, ki imajo zemljišča na območjih katastrskih občin Zagorje, Zagorje - mesto, Kotredež, Potoška vas. Loke pri Zagorju, Vrhe, severni del Rodeža in Podkuma. Zato so 45 vlog zavrnili kot neupravičenih, saj imajo prosilci zemljišča na območjih katastrskih občin, ki jih ni v seznamu elaborata ali izven meja, ki je določena v elaboratu. Upravičenih vlog je tako iz zagorske občine 193. Pri 17 so morali upoštevati le del priloženega posestnega lista, saj meja seka njihvoa zemljišča. V tekme z domačini in gostujočimi nogometaši. To so predvsem "OTROCI" od 13. do 19.leta starosti. Po vsaki tekmi so kot mladi, zdravi otroci, lačni in žejni. Pa "hajd" v najbližjo trgovino. Vse lepo in prav. Vendar, ko ti otroci vstopijo (seveda v gruči po deset, da so bolj korajžni in važni) je v trgovini blago rečeno pravi direndaj. Da prihaja do tatvin, zbadljivk in še vse drugo, kar občini Zagorje bodo torej letos izplačali ekološke škode zaradi obratovanja TE 193 kmetijskim oškodovancem v skupni višini nekaj nad 21 milijonov tolarjev. (Vir: Bilten) UREJANJE GREDIC V Zagorju zadnja leta skrbijo tudi za gredice na javnih površinah. Za urejanje travnatih površin, živic in dreves skrbijo delavci zagorske Komunale, za cvetoče javne površine pa bo tudi letos skrbelo Vrtnarstvo ACM Izlake. Občina je delo oddala na podlagi zbiranja ponudb. Celotni posel je vreden 1,5 milijona tolarjev, vrtnarji pa bodo urejali cvetoče površine v Zagorju in nekaj tudi na Izlakah in v Kisovcu. (Vir: BILTEN) OPORNI ZID Oporni zid nad stavbo Varstveno delovnega centra v Zagorju so pričeli delati v teh dneh. Zid je treba sanirati, saj ogroža objekt. Na občini Zagorje so že opravili današnja mladina obvlada, niti ne bi pisali v časopis, ker je to vsesplošno znano. K temu razmišljanju in pisanju pa nas je privedel dogodek prejšnjega tedna, ko je v trgovino dobesedno priletel podivjani najstnik in začel vse vprek klofutati nasprotne igralce, ki so dokaj mirno stali v vrsti. Izbruh njegove jeze je bil tako silovit, da je posredoval trener, ki ga je komaj obvladal, pa tudi policijo smo poklicali. Največji udarec, oziroma začudenje pa smo doživeli, ko smo vodilne kluba opozorili na ta problem in prosili, naj naše bodoče vrhunske športnike, poleg veščin brcanja žoge, učijo tudi olike in obnašanja v/na drugih javnih uvedbo v delo in delavci SGP Zasavje so pričeli s sanacijo 20 metrov dolgega in 7 metrov visokega zidu. Vrednost del je 4,5 milijona tolarjev, država bo prispevla 1,2 milijardi, občina pa ostali denar. Dela morajo biti zaključena v mesecu dni. (Vir: Bilten) E-ŠOLA UPRAVIČILA SVOJ OBSTOJ Pred tedni so v Gimnaziji-Ekonomski srednji šoli Trbovlje odprli E-šolo, kot eno prvih v Sloveniji. Odprta je v času od 15.30 do 18.30 ure vsak dan, razen sobote in nedelje. V dopoldanskem času je dobro opremljen računalniški prostor namenjendijakom te šole, popoldan pa je učilnica brezplačno na voljo ostalim občanom ob sodelovanju mentorja. Povprečno pride vsak dan v E-šolo po 20 odraslih občanov, predvsem tisti iz srednje generacije. Te šole se poslužujejo v večjem številu prostorih. Edini odgovor, ki smo ga dobili je bil: "KAJ JIM PA MOREMO, ČE PA SO "FUSBALERJI" NEKAJ POSEBNEGA." V tem primeru ni šlo za "fusbalerje", ampak za otroke. Na koncu moramo poudariti, da v večini incidentov gre za gostujoče igralce, ker člane domačega kluba poznamo in so naše redne, dobre stranke. Vseeno pa se vprašamo: KAKO SE NAŠI OTROCI OBNAŠAJO NA GOSTOVANJIH, če imajo njihovi trenerji takšen odnos do vzgoje? Spoštovane bralce prosimo za mnenje, in če ima kdo vpliv na vzgojo športnikov, da ga v največji meri uporabi. perconi d.o.o. predvsem tisti, ki študirajo ob delu, ki izdelujejo razne seminarske naloge in programe in še kaj. Ta šola je že doslej v celoti opravičila svoj obstoj. IL. RAZDELJEN DENAR ZA ŠPORT V Občini Zagorje so razdelili denar za šport v letošnjem letu. Skupno je na razpis prispelo 36 prijav. Komisija, ki jih je pregledala, seje odločila, da bodo sofinancirali 31 programov, ki so jih poslali športni klubi, nekatera društva in šole. kupno so razdelili 12,8 milijona tolarjev. Dvanajst odstotkov je namenjenih športu otrok in mladine, 73 odstotkov delovanju športnih društev, 5 odstotkov strokovnemu izobraževanju in 10 odstotkov vzdrževanju objektov. Sredstva bodo večinoma izplačevali v dvanajstinah. (Vir: Bilten) profesorska UTRINKI Z GESŠ TRBOVLJE: Kako so srednješolska leta preživeli naši profesorji? rVIoV RorV i/i imnralfl « • •• i • * — MANICA HRIBAR: »V mojih “mladih letih” je bilo v Zasavju kar nekaj diskov, tako da smo se ob koncu tedna lahko “nanoreli”.« Kateri dogodek srednješolskih let se vam je najbolj vtisnil v spomin in zakaj? (kratek opis) Še sedaj vidim hodnik, na katerega sem stopila iz učilnice -današnja fizikalnica, v kateri sem opravila zadnji maturitetni predmet (sociologijo). Veselje je bilo tolikšno, da nisem mogla zadržati vzklika:”Konec!” Razlog za veselje? Zapuščala sem dobo, ki je bila prenapolnjena z iskanji, potrjevanji, nezadovoljstvom s sabo - odpiral pa se je nov svet brez matematike), drugačne poti. (Naj sklepam, da se zločinec res vrača na kraj zločina?) Kakšen stil oblačenja ste imeli skozi srednjo šolo in kakšno glasbo ste poslušali? hlače na zvonec, dolga krila, Mladi levi, Chichago,... Kje ste preživljali vikende, s kom in kako? Vaše najboljše počitnice? V “mojih mladih letih” je bilo v Zasavju kar nekaj diskov, tako da smo se obkoncu tedna (ob sobotah sem morala biti ob desetih zvečer doma, zadnji Avtobus je iz Zagorja odpeljal ob 22.15) lahko nanoreli. Imela pa sem (oz. ga še imam) starejšega brata, s katerim sem smela tudi na kak koncert v Ljubljano ( v halo Tivoli). Po drugem letniku gimnazije sem -zopet z bratom - potovala z vlakom po zahodni Evropi. Videti Atlantik, Soho, mline na veter, rdeč asfalt,... so nepozabna doživetja. SPOMINI NA SREDNJEŠOLSKA LETA PROFESORJA AUOŠE BERKA (86-90) "BERK, Tl Sl PA RES EN NESLAN MULCI" Kateri dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin? Prosimo, če ga na kratko opišete. Dogodkov, pozitivnih in negativnih, je bilo precej. Npr: - Sošolec vrže sošolcu, ki stoji med podboji vrat, malico (jogurt), ta ga ne ujame, pač pa zadane okvir vrat. Pljusk! - Dijak Berk je imel nova očala (delno zatemnjena, vendar ne fotosenzibilna). Profesorica za GEO mu zagrozi z ukorom, ker med GEO nosi sončna očala. - Berk se prehranjuje med SLO. Spoštovana mati razredničarka: “Berk, ti si pa res en neslan mule!” - Skupina dijakov 4.a podaljša prosto uro (telovadba ženske) v dve in šprica GEO, ker planira maturantski izlet v Loret. Katero zvrst glasbe ste poslušali? Jo poslušate še danes? V prvih dveh letnikih sem poslušal POP, deloma DISCO, idoli pa so mi bili skupina DURAN DURAN (ki je takrat ravno razpadala, v devetdesetih spet deluje). V tretjem in četrtem letniku pa smo noreli za Guns ‘n’ Roses. Ob koncu SŠ sem se začel nagibati k alternativi: THE CURE, RAMONES, THE M1SSION, glavna skupina pa je bila seveda LAIBACH. Kasneje na faksu sem začel poslušati HM, saj je ta z METALLICO, SEPULTURO in SLAVER doživel razcvet, kasneje pa grunge (NIRVANA, PEARL JAM). Kaj poslušam danes? Deloma se vračam nazaj v 80', sodobni MTV me ne vznemirja preveč. Enkrat bi šel na en rejv. Predvsem si po knjižnicah sposojam plošče, ki se mi zde zanimive (stare, pa jih še nimam) in jih spreminjam v MP3 format (in poslušam ko kaj tipkam). Ali ste že takrat razmišljali o poklicu profesorja? V SŠ še nisem razmišljal o prosveti. Pravzaprav sem hotel študirati ANG + NEM, kjer sem bil dober, vendar sem se ustrašil sprejemnih izpitov. Ker me je znanost tudi zelo zanimala, sem vpisal fiziko, zaradi karizme profesorja Pajka pa sprejemnih izpitov ni bilo. Do pedagogike nato ni več daleč, če upoštevamo, da je teoretična fizika precej zahtevna (sama matematika) in zato ne more biti prav vsak “der Atomphysiker”. Med poukom ste omenili, da ste “lep”, a ne umetnik. Alije to veljalo že takrat? V obdobju adolescence in uporništva vsak misli, da je umetnik (to je pozitivno za samopodobo), pa čeprav zna na kitaro zaigrati le pesmico s tremi akordi. ALEKSANDER MEDVEŠ: »PETKE ZVEČER SEM PREŽIVEL OB IGRANJU TAROKA V "PETKOVEM ABONMAJU"...« Kateri dogodek srednješolskih let se vam je najbolj vtisnil v spomin in zakaj? Dogodkov, ki se vtisnejo v spomin, je veliko. Zanimivo pa je, da se običajno vsi spominjamo le lepih dogodkov, slabe pa nekako potisnemo v podzavest. Opisal bom dogodek, ki se nam je naravoslovcem zdel nekaj posebnega, ali kako se v pravem trenutku pravilno znajdeš. Tudi naše generacije so se ob nepripravljenosti na uro (imeli smo nenapovedano spraševanje) pozkušale izogniti neljubim dogodkom, tako da smo tudi mi “špricali”. Huje je bilo, ko si pri razredničarki potreboval tehten razlog, da ni padla kakšna rdeča številka v dnevnik. Imel sem sošolca iz Zasavja, priimka ne bom povedal. Le ta se je kot vesten učenec vsak dan vozil z vlakom iz Zasavja v Ljubljano. Kaj kmalu je ugotovil, da se da “točnost” takrat še Jugoslovanskih železnic s pridom uporabiti. Kadar ni bil pripravljen na prvo ali drugo uro pouka je na vprašanje razredničarke »Kje si pa bil?« enostavno v pristni zasavščini odgovoril: “Cug je meu zamudo”. In tako seje dogajalo kar nekaj časa, da sta se isto vprašanje in odgovor ponovila vsaj enkrat tedensko, dokler razredničarki ni bilo dovolj. Neko jutro je ugotovila, da Zasav’c spet manjka in ker je pričakovala isti odgovor, se je informirala o zamudah vlakov tistega jutra. Nekoliko kasneje istega dne: “Kje si bil prvi dve uri?” in klasičen odgovor “Cug je meu zamudo”. Razredničarka je rahlo znorela, povedala, da vse ve in padli sta prvi neopravičeni uri za tega dijaka. Pridiga seje končala s stavkom: “Če si za prihodnjič ne najdeš tehtnega razloga za izostanek, ti bom dala neopravičeno”! Čez nekaj dni Zasavec spet manjka prvi dve uri. Na razredni uri: »Ali je imel spet “cug” zamudo«? Zasavec kratko pomisli in mirno odgovori: »Ne, danes je bil pa točen in napotil sem se od železniške postaje proti šoli. Malo pred zapornicami pa se mi je odvezal čevelj. Ravno takrat so se zapornice spustile in imel sem dovolj časa, da si vezalke zavežem. Šolski nahrbtnik sem odložil na zapornico in pričel zavezovati. Vendar mimo je peljala le mašina in zapornice so se dvignile. Tako sem pač moral čakati, da je mimo pripeljal naslednji vlak, ko so se zapornice spustile in sem prišel do svoje torbe«. Smeha seveda ni manjkalo, nagrada za domiselen izgovor pa sta bili dve P.S.: Šele na zadnji obletnici smo izvedeli, da je zaradi »zamud« “cuga” tudi Lilijan, ki sc je vozil z Zasavcem, bil »prisiljen« “špricati”. Kakšen stil oblačenja ste imeli skozi srednjo šolo in kakšno glasbo ste poslušali? Katera je bila vaša najljubša skupina? Stil: klasika za srednje šole: kavbojke, adidaske, mikice, srajce z različnimi vzori, pozimi bunda... Glasba: punk, punk-rock, skupine pa: Clash, Dead Keneddies, Stiff little fingers.The Pouges... Kje ste preživljali vikende, s kom in kako? Petke zvečer pri igranju taroka v “petkovem abomnaju”, vikende v prvih dveh letnikih v glavnem s prijatelji po Ljubljani, v tretjem in četrtem pa sva z očetom ali prijateljem prehodila dobršen del Julijcev in Kamniških alp. Vaše najboljše počitnice v tistih leti so bile... Vse počitnice so bile približno enake: tri tedne kampiranja s starši, podnevi dremuckanje pred šotorom ali na plaži, ponoči pa diskoteke ali klubi. Izjema sta dva mladinska raziskovalna tabora v 2. in 3. letniku, kjer se lahko človek resnično razživi (in izčrpa od neprespanosti). Običajno smo se dobro razumeli, saj je včasih na kak spor bolje pozabiti kot pa ga podžigati. Občasno meje sicer motil “nefer” odnos - protekcija, izživljanje nekaterih profesorjev, vendar je bila to le šola, da življenje ni enako za vse. Tina tri naj s ti ca SPOMIN NA 1 .MAJ Prvi maj sem imel rad. A, če malo bolj pomislim, sem imel še rajši dneve pred njim in seveda predprvomajske večere. Nekaj dni, kaj dni, cel mesec smo fantje-pubertetniki smo tedaj bili- vsi v veselem pričakovanju s sekirami, vrvmi, žagami in drugimi drvarskimi rekviziti veselo, vsak dan po pouku, zahajali v gozd. V bližnji gozd nad kisovškimi skakalnicami, ki nam je bil v tistem mesecu skorajda drugi dom. Tam smo »brenkali« smreke in kar tekmovali, kdo si bo s sekiro upal splezati kar najvišje po njej in od vrha navzdol, do zadnje spodnje veje, vse pobrenkati (brenkati pomeni- za tiste, ki tega ne veste- s sekiro posekati veje z debla). Potem smo veje povezali v velike vlečne kupe in jih zvlekli do mesta, kjer smo skupaj z odraslimi postavili kres. Nam seje vedno zdelo, da imamo največjega, najmogočnejšega. Razume se, da v tistih predprazničnih dneh, nismo vedno le sekali, zbirali suho dračje, pa stare gume, ki smo jih potem pometali v sredino kresa, da je dlje gorel, ne, tudi marsikatero smo ušpičili. Če bi naše mame vse vedele. Spomnim se, da sem enkrat prav pošteno- se ve s sekiro- padel s smreke. Na srečo, na mehka gozdna tla, prekrita s posušenimi iglicami. Pa nisem bil edini, ki se mi je kdaj zalomilo. Nekateri so se celo s sekiro ranili, največkrat v golensko kost, ki je bila ponavadi najbližje, če sekira ni zadela tam, kjer bi morala. Drugi spet so se pošteno opekli. Tudi sam nekajkrat. Z ognjem, ki ga je povzročil v vodo namočen karbid, naš zvesti aprilski spremljevalec. Vsak ga je kupil kakšen kilogram. Še kako prav nam je prišel, ko smo z njim »naladali« kanone, pa litrske škatle od barv in prav veselo pokali. In tekmovali, kateremu bolj glasno poči. Naš kanon- Hari smo mu rekli-je bil še posebej glasen. Prav ponosni smo bili nanj. Joj, če pri dodajanju vode na karbid, torej pri »naladanju« in pri prižigu eksplozivnega plina, kije v kanonu pri bližnjem srečanju karbida in vode veselo nastajal, nismo bili dovolj pazljivi, seje kaj hitro zgodilo, da smo si pošteno osmodili prepozno odmaknjene roke. A kaj bi to. Samo, daje Hari počil, da seje pok slišal daleč naokoli. Zanimivo, da nas očetje (po večini knapi), ki so imeli takrat še glavno besedo v družinah, niso nikoli preganjali ali se pritoževali, da preveč pokamo. Kar potrpeli so, čeravno v tistih dneh, sploh še, če so imeli nočno-niso veliko spali. Prav lepo je bilo ob tistih predprazničnih večerih, ko smo posedali ob ognju in pekli »ta lanski« krompir (ki gaje vsak nekaj izmaknil iz kleti, ne da bi mame to opazile, ali pa so, pa so bile tiho). Tudi na mokrih tleh, če se drugače ni dalo, smo sedeli. Na štorih so ponavadi sedeli »ta najmočnejši«. Pa kaj zato, če nam je potem »volk« nagajal. Ali če smo imeli drugo jutro prebavne motnje (tudi vročino) zaradi napol pečenega krompirja, ki smo se ga najedli prejšnji večer. Lepo je bilo... Vse do večera, ko so naši že malo vinjeni očetje, zadnji dan pred 1.majem, prižgali kresove. Veseli in žalostni smo bili hkrati. Žalostni, ker je šel nas celomesečni trud v črno bel dim, in veseli, ker smo bili tako ponosni na svoje delo. Komaj smo čakali jutra, po prečuti noči, da smo šli pogledati, če naš kres še gori. Kar razočarani smo bili, ko seje iz pogorišča le še malo kadilo. Še za krompir speči ni bilo dovolj žerjavice. Ne vem, če tudi drugim, a meni se je takrat, čeprav je bil že praznični dan, zdelo, da je že vse končano. Ne vem, zakaj se mi tudi danes zdi, daje praznik dela končan, še preden se sploh začne. Mogoče zato, ker ne živim več v otroških sanjah, ali zato, ker sem se naveličal- v pred in poprazničnih dneh- poslušati ene in iste sindikaliste, politične demagoge t.i.levica, ki so polni besed o pravicah delavcev. Pa zanje, resnici na ljubo, kljub oblasti, ki so jo imeli in jo imajo v rokah, storijo zelo zelo malo. Jim mar kdo sploh verjame? Jaz že dolgo ne. Igor Goste Mefistova razmišljanja Preračunjljiv molk ali neoprostljiva laž. Že dolgo v preteklosti, ko smo živeli še v diktaturi, smo ljudje lahko veliko govorili in povedali na zborih delavcev, v delavskih svetih, na sindikalnih sestankih ali na sejah zveze komunistov in še v krajevnih skupnostih in drugje, da ne bi našteval vseh govornih krožkov bivšega sistema. In takrat, nekoč, mi je nekdo dejal: »Imel sem srečo, da me niso nič vprašali, če bi me, bi moral lagati«. Popolnoma sproščeno, nasmejan, je možakar pripovedoval, kaj in kako je bilo, prepričan, da seje rešil laganja in ostal neokrnjeno pošten. Šlo je, kot se spominjam, za pomembno finančno zadevo v nekem podjetju. Ker mi je bila pomembnost zadeve znana, si nisem mogel kaj, da ga ne bi vprašal: » Pa se zavedaš, da si kljub molku velik lažnivec«? Možakarje prebledel in vidno zamenjal dobro razpoloženje za slabo voljo. Kaj hočemo, tudi molčeči lažnivci imajo svojo vest. In se po toliko letih odločim, da bom spremljal razpravo v našem parlamentu ter poslušal, kako opozicija obdeluje pozicijo, da niso vedeli, da ni bilo dogovora, da pozicija počne vse (kar je slabega) brez vednosti opozicije in sploh, kako so neinformirani, neenakopravni in zaradi premoči in oholosti pozicije nemočni, da bi kaj naredili in ustavili pozicijo pri njenem brezglavem početju. Plemeniti neplemenito udriha po »prezidentu« vlade, ta ga zmerja s primitivcem in hiti razlagati pred javnostjo svojo revščino (s svojim položajem si ni prislužil nič, razen bolezni) pa ga spet neplemenito napade plemeniti in tako v nedogled. Vmes se priduša ves zaripel v obraz še kakšen Janšetov »frajer« in argentinsko - slovenski »bankir« in si poskuša z udrihanjem po poziciji pridobiti naklonjenost katerega izmed volilcev. Pravzaprav ni nič narobe, da prihaja do takšnih razprav. Zato opozicija je, da kritizira početje pozicije. Me pa moti, da so vik in krik zagnali zaradi stvari, ki so že malo »mimo«. Medtem, ko smo v vseh slovenskih medijih vedeli, kaj namerava vlada kupiti in najmanj pol leta opozarjali na nemoralnost vladinega namena, se kujoni iz opozicije sprenevedajo vse do pred nekaj dnevi, da niso nič vedeli in nič slišali ter, da jih ni nihče nič vprašal. Pozicijo postavljajo na laž, sebe pa prikazujejo, kot naivno, žrtveno jagnje. Če se vrnem na začetek, se vprašam, ali je večji lažnivec tisti, ki laže z besedami ali tisti, ki zamolči resnico. Da ne bi kdo pomislil, da je vladino letalo edini primer laganja z molkom? Ne, ne. Že kar nekaj časa mediji opozarjamo na porast revščine v Sloveniji. Pa ne da so revni le tisti, ki so ostali brez dela. Žalostno je, da so plače nekaterih zaposlenih tako majhne, da se delavci, ki so jim usojene, ne morejo z njimi preživeti. V parlamentu se predstavniki »ljudstva« tako malokrat prepirajo o najmanjših plačah, da niti ne pomnim, če so se kdaj. O tistih, okrog milijona (učimo se kako postati milijonar)so pa zelo glasni. Pa bi se, ob večkratnih razpravah o usodi lastnega naroda in čuta za socialo, dalo ohraniti marsikatero delovno mesto in rezati malo drugačne kose državnega in zasebnega kolača. O tem gospodje na poziciji niti ne razmišljajo in gospodje v opoziciji niti ne opozarjajo. Ko pa bo, če bo, ljudem nekoč prekipelo, bodo sedaj molčeči ponovno postali petelinčki kričeči. Da ne bi kdo pomislil, da me bogastvo kaj moti. Nasprotno, naraščujoča revščina v deželi slovenski mi greni razpoloženje in duha. Mefisto Antonio Živkovič: »NOSTALGIČEN DOTIK« »Antonio Živkovič uradi svojo fotografsko poetiko prav na soočanju realnih prostorov in obzorij spomina, na dialogu med izbranim izrezom iz sveta, kakršen je, in tistim, kar je okolje, ki ga zdaj fotografsko razkriva, zanj nekoč predstavljalo. Raven reprezentacije in raven evokacije se v njegovi fotografiji prekrivala, izraz (format) in vsebina sta se znašla v tistem optimalnem skladju, ki naredi njegove stvaritve avtentične in prepričljive.« Tako je med drugim zapisal Brane Kovič v katalogu k razstavi fotografij iz cikla Odsevi, ki je bila pred nedavnim postavljena na ogled v Mestni galeriji Nova Gorica, v marcu 2002. V svojem 16-letnem fotografskem ustvarjanju je postavil 12 samostojnih, in sodeloval na preko 30-ih skupinskih razstavah v renomiranih galerijah doma in po svetu. V Trbovljah se je prvič predstavil pred dvema letoma, v Zasavskem muzeju. In vendar vemo o avtorju zagotovo premalo, da bi bila kakšna beseda v najinem pogovoru odveč. Antonio Živkovič je bil rojen v začetku šestdesetih v Novem mestu. Kmalu zalem se je s starši preselil v Trbovlje, kjer je odraščal, in kamor se še vedno rad vrača. In ta čas, kot tudi kasnejši, je pustil v njem spomine, kijih ne želi prepustiti pozabi. Odločil seje, da jih na svoj način ohrani. Zase in za vse, ki svoje mladosti in naše preteklosti nočejo prepustiti naključju ohranitve ali pozabljenja. Je ta misel zadela »žebljico na glavico«? Tako nekako. Prvi ciklus fotografij, posnetih v Trbovljah, sem napravil že leta 1986. Po tem je nastalo še šest ciklusov, posredno ali neposredno vezanih na ta kraj. Za prelomnico v mojem delu pa vsekakor štejem ciklus Črna dolina, ki je nastajal (idejno) nekako od leta 1996, premierno pa je bil postavljen leta 1998. Nato sem nadaljeval s ciklom Odsev spomina, kot je bil prvotni naslov razstave v Cankarjevem domu leta 2001. Obsegal je približno petdeset fotografij razstavnega formata. Letošnjo razstavo v Novi Gorici pa sem poimenoval Odsevi zato, ker sem vanjo vključil tudi monumentalen mozaik, ki pa je tudi samostojna, zaključena celota. V dolžino meri tri in pol, v višino pa dva in pol metra, sestavljen pa je iz 784 fotografij manjših formatov. Gledane od daleč izrisujejo industrijsko krajino, ki jo dobro poznamo: elektrarniški dimniki, stara elektrarna, železnica...gledano od blizu pa najdemo fotografije, ki so nastajale v zadnjem desetletju. Na fotografijah so skrbno izbrane lokacije in motivi, ki se navezujejo na neke zgodbe, nek čas. Trbovlje predstavljajo v duhovnem smislu moj dom. Čeprav že dvajset let živim drugje, se vanj konstantno vračam, in tu ustvarjam. Lokacije, ki sem jih izbiral za ciklus Odsevi so tiste, ki se neposredno navezujejo na dobo mojega odraščanja, in kijih želim prikazati tako, kot jih v spominu nosim in čutim. Spomin je, za razliko od trenutne slike, rahlo "neoster", in temu duhu sem sledil tudi pri izdelavi teh fotografij. Zato so vse neostre, nekateri deli na njih pa svetlejši, spet drugi temnejši. Ker gre za zelo fine, nežne detajle v temnih tonih na fotografijah, le-ti v tem tisku najbrž ne bodo vidni. Od kod vam ideje za te cikluse? Gre za večletno zorenje, proces, v katerem je treba hojo (obrt) seveda obvladati, kar pa še ne zadostuje, da najdeš tudi pot po kateri bi hodil. Takšne ideje lahko nastanejo takrat, ko minejo začetne fascinacije nad neko podobo, ko ugotoviš, da ti sledenje ustaljenim klišejem ne zadostuje več. V mojem osebnem primeru pa je prisotna tudi tradicija. Moj stari oče je rudaril v teh krajih, moj stric, Vinko Trinkaus, je napisal nekaj knjig s to tematiko, oba pa sta mi pripovedovala tudi zgodbe, ki sem jih željno vsrkaval. Prebrskal sem tudi ogromno dokumentarnega, slikovnega gradiva. Vse to je po malem vplivalo name, in rezultat tega je, da se v svojem izražanju opiram tudi na te točke. Kakšni pa so bili prvi začetki? Začel sem v študentskih letih. To so bila leta, ko sem si že izoblikoval nek pogled na svet, nisem pa vedel, na kakšen način lahko to počnem aktivno, in ne le kot nemi konzument in opazovalec. Začelo se je tako, da sem imel sošolca, ki je bil amaterski fotograf, prav tako njegovo dekle. V druženju z njima me je stvar začela bolj zanimati. V domu, kjer sem takrat stanoval, smo imeli tudi temnico, in tam sem obiskal prvi, osnovni tečaj. Oče mi je poklonil, za tiste čase zelo dober fotoaparat Canon, ki ga, med ostalim, uporabljam še dandanes, in tako so bili dani osnovni pogoji za delo. Ko pa je stvar šla naprej, sem začel o vsej zadevi tudi bolj poglobljeno razmišljati, si postavljati vedno nova vprašanja in nanje iskati odgovore. Ali o motivu razmišljate ali je posnetek odsev trenutne odločitve? Moj način dela ne bazira na posamičnih posnetkih, ampak na zgodbah, ciklusih. Zato se tega lotim zavestno. Pri zadnjih treh sem se na nek način prepustil, da so me sami našli. V ciklu Črna dolina sem vso pozornost usmeril v dva objekta, ki sta mi predstavljala nekakšna stebra ob vhodu v našo dolino. To sta elektrarna in cementarna in cel ciklus je narejen samo na teh dveh lokacijah. V njem gre za popolnoma drugačno estetiko in drug pristop, ker gre za sestavljanje dveh, treh ali štirih fotografij v sestavljanke, ki tvorijo nove celote. V ciklu Odsev spomina pa so zajeti objekti in lokacije, ki sem jih neštetokrat srečaval. Šola, dvorišče pred blokom, gank, igrišče, mladinski klub.... Na te točke se vračam, tokrat s fotoaparatom, in jih poskušam posneti take in tako, kakor se jih od nekdaj spominjam. Izogibam se temu, da bi v te fotografije vklapljal neke aktualne predmete, ki bi razkrivali današnji čas. Želim jih predstaviti nekako brezčasno, saj sem poskušal iz njih izluščiti njihovo bistvo, zgodovinski duh, ki je prisoten. Predvsem to drugo, nadgradnja motivov, ima zame globlji smisel, kot samo dokumentarno beleženje. Vendar pa je tak pristop mogoč samo tistemu, ki je intimno povezan z objektom ali krajem snemanja. Tega ne more početi nekdo, ki samo pride, poškljoca in gre. Tudi strokovna javnost priznava, da je moje delo dejansko kvaliteta in redkost v sodobni slovenski fotografiji. Pravzaprav ni nikogar, ki bi delal podobno, industrijsko tematiko tako kot jaz in bil s tem še osebno povezan. Sc vam je kdaj zazdelo, da bi ljudje v Zasavju svojo preteklost raje »malce« pozabili ali pa polepšali? Tudi ta občutek se je pojavil, pa ne samo pri nas. Kjerkoli po svetu sem hodil, se srečeval ljudi, ki bi raje bili nekaj drugega, kar dejansko so. V mojem ustvarjanju ne gre za to, da bi kakšno stvar namerno olepševal ali idealiziral ali pa jo prikazoval v slabši luči kot je. Gre preprosto za to, da te stvari izhajajo iz mene. Zavestno ne poskušam manipulirati, oziroma ne skušam kogarkoli načrtno zavajati. Stvari želim prikazati take, kot jih vidim oz čutim, če to komu morda ni všeč, je to njegova stvar. Vaše fotografije so črno bele... Poleg črno belega ustvarjanja se ukvarjam tudi s komercialno fotografijo. Delam na področju industrije, ki mi je najbliže, in tu uporabljam tudi barvno fotografijo, ker pač naročniki tako hočejo, za kataloge, prospekte, itd. Za svoje lastne projekte pa zaenkrat uporabljam črno belo fotografijo iz večih razlogov. Zame je dobra fotografija proces, ki se začne dosti prej, in konča mnogo pozneje, ko pritisneš na sprožilec. Vmes pa so avtorjevi osebni prijemi, ki jih jaz največkrat prakticiram v temnici. Je fotografija od začetka do konca izključno vaše delo? Vsaka faza tega procesa je popolnoma pod mojo kontrolo in vse, kar bi bilo manj od tega, ne bi bilo sprejemljivo. Da bi naredil posnetke, ki bi jih nato konfekcijsko razvijali v nekem laboratoriju? Ne, to potem ni več tisto kar želim in hočem. Prijem, ki sem ga razvijal v ciklu Odsev spomina, vsebuje toliko informacij v črnobelih in sivih tonih, da bi bile realistične barve nepotrebne, celo moteče. Glavno vlogo tu igrajo svetlobe in sence. Ni pa izključeno, da teh fotografij ne bom naknadno rjavo toniral. S tem bi jim lahko še bolj poudaril nostalgično komponento. V dobi računalnikov delate v temnici »na roke«? V tem ciklusu ni bilo nobenih računalniških intervencij, kot tudi v nobenem prejšnjem ne. Seveda pa za določene namene uporabljam pri svojem delu računalnik, tudi digitalna fotografija je pri meni v uporabi, vendar ne v tem segmentu ustvarjanja. Ta fotografija ima svoj čar v osebni noti, ki pa sejo z nekim hladnim posredništvom računalnikov, nekimi standardiziranimi filtri, ne da vzpostaviti. Se pravi, da lahko govoriva o umetnosti? Izraza umetnost se sam pravzaprav nerad poslužujem. Dejstvo pa je, da takšna fotografija v svoji avtorski izrazni prezenci ni daleč od slikarstva ali, če hočete, filma. Na drugi strani pa ljudje takšno fotografijo tudi slabo poznajo. Vsakodnevno sicer gledajo reportaže v časopisih in reklame v revijah, ampak tisto je nekaj čisto drugega. In skoraj vsak je v življenju posnel vsaj eno "slikico" in si zato morda misli, daje to pač enostavno. Ampak dobro fotografijo ni lahko narediti. Je tudi za to potrebna nadarjenost? Malo talenta pa veliko dela, tako kot pri vsaki drugi stvari. Fotografija kot taka je tudi še relativno mlada, saj ima komaj stopetdeset le. Poleg tega je film, kot nadaljevanje tega medija, zdaj dosti bolj populariziran. Kar je razumljivo, saj za njim stojijo ogromne komercialne mašine. Na splošno bi dejal, da celo vsa likovna umetnost, kamor menda spada tudi fotografija, nima več prave veljave v današnjem času. Vse se odvija po TV in računalniških ekranih. Skoraj so minili časi, ko si je nekdo vzel čas in se podal popoldan na obisk galerij. Na žalost se zdi, da časa ni, čeprav imamo vsi in vsak na razpolago natanko štiriindvajset ur na dan. Imajo vaše fotografije kakšno posebno spročilo v povezavi s tem? Na otvoritvi razstave Odsevi v Novi Gorici, je likovni kritik opozoril, da te fotografije, poleg osebne sporočilnosti, lahko vzpodbudijo v vsakemu od nas nekoga, ki išče, ki se spominja nekih situacij, dogodkov in so zato tudi nagovor vsem, da morda pri sebi začnejo odkrivati stvari, ki jih več ne vidijo, čeprav so vsakodnevno na dosegu rok. To potrjujejo tudi reakcije obiskovalcev razstave lansko leto v Cankarjevem domu. Ugotavljali so, da so se ob gledanju mojih fotografij začeli spominjati tudi svojega otroštva, stvari, ki so jih nekoč doživeli...To je bila zame potrditev, da sem dejansko zadel v samo bistvo, v dušo v teh posnetkov. Nisem jim ukradel samo podobe in jo zajel na fotografiji, ampak sem se potopil v njihovo dušo. To bi najbrž storil kjerkoli. Če bi na primer živel nekje ob obali, bi se v svojih delih posvečal najbrž morju in skalam, ker pa sem odraščal v rudarskem okolju, se pač posvečam tem krajem. Samo rudarstvo ni edini motiv, ki vas zanima. Zanima me (post)industrijska doba kot taka, rudarstvo je samo ena od njenih vej. To je bila doba, kije zaznamovala tudi te naše kraje in ljudi tako močno, kot le malokaj pred njo. Pred tem so bila stoletja, ko se življenje praktično ni veliko spreminjalo. S prihodom železnice in industrijalizacije pa seje svet drastično spremenil in iz tega obdobja skušam delati svoje zgodbe. Nove se bodo realizirale v naslednjih letih. Tega ni mogoče narediti kar tako,na hitro. Vsak ciklus rabi svoj čas, da dozori. Pot od grobe ideje, raziskovanja lokacij, literature zahteva večplastno delo in osebno investicijo. Se vam zdi, da ste uspešni pri svojem delu? Merila za uspeh so različna, mislim pa, da denar in kritike skoraj ne bi smele biti edino merilo za neko delo. Če bi sam gledal na to, bi moral že zdavnaj odnehati. Obstajati mora vera in iskrenost do sebe in svojega dela, ter lastna vizija, da je tisto, kar delaš, dobro ne glede na odziv okolice. Lastno zadovoljstvo je velik uspeh. Na žalost pa ne moremo mimo tega, daje treba od nečesa tudi živeti. Iz tega pa izhajajo razni kompromisi med eno in drugo vrsto mojega dela. Situacija pri nas ni taka, da bi se od tega dalo živeti. Odkupov fotografij je neprimerno manj kot npr. odkupov slik, zato se meni podobni fotografi znajdejo kakor vsak ve in zna. Tudi vas kdaj zagrabi poklicna deformacija? To imamo menda vsi. Iz svoje kože ne moreš. Tudi jaz, kjerkoli že sem, gledam svet okoli sebe s fotografskimi očmi. To pa še ne pomeni, da bi moral kar vse vprek fotografirati. Zavestno sem zreduciral kvantiteto fotografiranja v prid kvalitete. Svojemu delu se posvečam študijsko, umirjeno in večplastno. Zelo rad vidim lepe hribe, pa kozolce, sončne zahode., ne pade pa mi na kraj pameti, da bi iz teh motivov poskušal najti vir svoje kreativnosti. Naravo imam rad, vendar se trenutno počutim ustvarjalno zavezanega temu našemu okolju. Tudi na potepanjih po svetu recimo ne bi iskal "eksotičnih" motivov, poizkušal bi najti takšne, podobne našim zasavskim. V Nemčiji bi bila to na primer NVestfalija, v Ameriki Pensilvaniya. Idealni atelje zame bi bila strojnica na Titaniku - ampak še predno se je potopil, jasno - peči, dim, ventili, kotli,... skratka vse, kar sovpada z dobo težke industrije.. Za tako ustvarjanje pa je potrebna kondicija, prožna hrbtenica in pa seveda duša. Na fotografijah Antonia Živkoviča je duša, ki jo je iskal in našel v nekem času in v prostoru, katerima se počasi a zagotovo iztekajo leta in samo spomin, zgodovinski in fotografov ju lahko reši čiste pozabe. Marta Hrušovar www.mazda.mms.si 10 % POPUST PRIHRANEK DO 380.000 SIT ''^ii v _________________________________ Ob deseti obletnici uradne prisotnosti Mazde na slovenskem trgu smo vam pripravili posebno presenečenje: 10 % popust za naše jubilejne modele Mazda 323F. Tako boste Mazdo 323F l,4i Evision lahko odpeljali za 2.792.100 tolarjev. Mazdo 323F l,6i Exclu$ive za 3.109.900 tolarjev in Mazdo 323F l,6i Evision pa za 3.405.000 tolarjev. V vseh modelih je tudi odlična oprema: ABS, 4 varnostne blazine, klimatska naprava, električno nastavljiva ogledala, električni pomik stekel in centralno zaklepanje. Zato zoom-zoom do vašega najbližjega prodajal« z vozili Mazda! DEJAVNOSTI HIŠE: Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, Rent-a-car oz. nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila in "NOVOST": NAJEM AVTODOMA. MMS KREDIT & LEASING Kržišnik Koman s.p. 1410 Zagorje Selo 65 AVTOM ISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 odprto: od 8. do 18. Ure; Fax: (03)56 68-359 sobota: od 9. do 13. Ure na obisku GORI, NA GORI, GORI VKandršahje bilo 31. julija 1932 leta ob 16. uri ustanovljeno prostovoljno Gasilsko društvo Kandrše. Zgodilo se je na vrtu gostilne Mali v Žabšah. V društvu vestni člani še vedno čuvajo ročno zapisan dokument, ki priča o tem dogodku. Letos bodo kandrški gasilci praznovali 70 let obstoja svojega društva. Obiskal sem kandrške gasilce v želji, da zapišem, kako živi in deluje gasilsko društvo po sedemdesetih letih svojega delovanja in obstoja. Moji sogovorniki so bili predsednik društva Zdravko Majdič, ki to nalogo opravlja že od leta 1992, poveljnik gasilcev Andrej Ocepek in animatorka kulturnega društva, ki tradicionalna in se je ljudje radi udeležujejo. Zelo aktivna je pri nas tudi mladina, ki se poleg gasilstva ukvarja še s kulturnimi dejavnostmi in športom. Vsaj dvakrat letno pripravijo in prikažejo v naši društveni dvorani svoj program ter gostujejo v okoliških krajih. Kandrški gasilci svoje znanje prikazujemo tudi na gasilskih tekmovanjih,« je svoje gasilce predstavil predsednik društva Zdravko Majdič. Kako je z denarjem? Ima država posluh za vaše delo? »Po predpisih bi morala država financirati takšno dejavnost in tudi jo. Mi dobivamo denar od Gasilske zveze Slovenije. Vendar je tega zemljišču nam pomeni veliko, saj bi na njem lahko nemoteno potekale gasilske vaje, športne aktivnosti in organizacija družabnih srečanj z zabavno vsebino. Ne le za gasilce, za celo vas in okolico je nakup tega poligona zelo pomemben. Zavedamo se, da za takšno investicijo ni dovolj entuziazem gasilcev in vaščanov ter njihova pripravljenost za delo in darovanje prostovoljnih prispevkov. Morali bomo za pomoč poprositi podjetja, ki delujejo v naši okolici. Tudi občinska »vrata« bomo odprli in skoznje pokukali, kako razumevajoče in dobro je srce naših Občinarjev. Brez donatorstva tokrat ne bo šlo.« Če prav razumem, je gasilsko gašenja pa tudi pomena pripadnosti nekemu društvu in okolju. Mladi na ta način pridobijo občutek odgovornosti in delovne navade. Zelo so vezani na delovanje kulturnega krožka, ki deluje v okviru društva in ga vodi Miša Alešovec« Kako poteka vaše sodelovanje z mladino Kandrš? »V Kandrše sem prišla leta 1996, drugače pa sem Ljutomerčanka. Zelo sem vesela, da se lahko družim z mladimi. Oblika dela in druženja v kulturnem krožku je vsekakor zelo pozitivna. Otroci radi sodelujejo v vseh aktivnostih društva in z neverjetno motivacijo v krožku, ki ga vodim. Da se jih deluje v sklopu gasilskega društva, Miša Alešovec. »Poveljujem društvu, ki ima 50 aktivnih članov. Imamo svojo desetino. Naša naloga je preprečevanje in interveniranje oh naravnih ujmah in požarih v strnjenem naselju Kandrš do Peških Kandrš, Bukovice, Vidrge in Mlinš. Poleg stanovanjskih hiš je v našem »okrožju« precej vikendov in nekaj kmetijskih, gospodarskih poslopij, kot so štale, seniki in podobno. Pri teh poslopjih človek nikdar ne ve kdaj zagorijo, zato moramo biti vedno budni in pripravljeni. Zadnje čase je sreča na naši strani, saj nimamo veliko požarov. Poleg bdenja in interveniranja na omenjenem področju pomagamo tudi drugim gasilskim društvom, ki delujejo v naši bližini. Ob praznovanju 70-obletnice bomo na travnatem poligonu pod cesto pripravili gasilsko veselico, ki je že denarja za normalno delovanje društva in za učinkovitost gasilcev na terenu premalo. V letu 2001 smo tako od zveze dobili 60.000,00 SIT. Če želimo biti učinkoviti in v prihodnosti zagotoviti obstoj društva, moramo ogromno postoriti sami s prostovoljnim delom in zbiranjem prostovoljnih prispevkov. Poleg tega vsako leto organiziramo klasično gasilsko veselico in pomagamo za novo leto na zabavah pod šotorom v Zagorju. Vsa ta denarna sredstva smo porabili za izgradnjo nove garaže, ki smo jo zgradili s prostovoljnim delom. Vso gradbeno dokumentacijo in material za izgradnjo pa smo morali plačati brez kakršnihkoli olajšav. Do sedaj smo porabili za omenjeno investicijo že 6 mio SIT. Gradnja garaže še ni dokončana, je pa v zaključni fazi. Naš naslednji cilj je odkup travnatega poligona. Pridobitev lastniške pravice na tem društvo srce in motor življenja v Kandršah in okolici? »Zagotovo je gasilsko društvo edini kraj, kjer se prebivalci Kandrš in okoliških vasi največ družijo in kjer potekajo vse dejavnosti, ki združujejo vaščane in njihove interese. Tudi gasilci živijo s krajem in za kraj. Sodelujemo pri raznih akcijah, ki so zelo pomembne za našo vas. Opravili bomo čistilno akcijo, v kateri ponavadi sodelujemo le gasilci. Ostali krajani se zelo malo udeležujejo te akcije. Tudi pri ostalih dejavnostih (cesta, javna razsvetljava) smo bili največ prisotni ravno člani gasilskega društva. Tu velja še posebej pohvaliti našega hišnika Franca Ocepka. On je pri teh delih opravil največ ur. Delamo z veseljem, še posebej pa smo zadovoljni, ker ima naše društvo v svojih vrstah veliko mladih. Od 7.1eta starosti se lahko včlanijo in se začnejo učiti veščin voditi, v pozitivnem pomenu besede. Druži nas entuziazem in veselje do dela,« je o krožku in svojem delu razglabljala Miša Alešovec. Gasilsko društvo Kandrše bo 28. julija 2002 organiziralo gasilsko veselico, ki jo prireja že dolga leta. Letošnja bo še posebej zanimiva. Na prireditvi bodo goste zabavali člani ansambla »Ptujskih 5«. Prireditelji pričakujejo velik obisk. Denar, ki jim bo ostal od veselice bodo vsekakor namenili za dokončanje izgradnje garaž, nakup travnatega poligona in nakup nove »motorke«. Za vse ne bo dovolj, zato računajo na razumevajoč odnos okolja v katerem delujejo. Da, da. Gori, na gori, gori; »Veliko srce kandrških gasilcev !« M.A.Š. lepa je narava Hydrangea Hortenzije so splošno poznane rastline, kijih gojimo zaradi mogočnega cvetja, čeprav so nekatere okrasne tudi v listih. Vsem prepoznavne hortenzije zrastejo v listopadno grmovno obliko z obilico sploščenih ali kupolastih socvetij. V vsakem socvetju je množica majhnih cvetov, ki so ponavadi fertilni in plodni. Ti cvetovi se od vrste do vrste razlikujejo glede na razporejenost obeh vrst cvetov. Cvetovi so različnih barvnih odtenkov. Ponavadi pa opazimo na vrtovih modre in rožnate barve. Sadimo jih na sončna ali polsenčna rastišča, kjer potrebujejo vlažna, humozna in odcedna tla. Poleti jih je potrebno dodatno zalivati, saj kaj rade povesijo liste. Nevarne so tudi pozne pozebe, katere popolnoma uničijo prve liste a se ponavadi uspešno opomorejo, kar pa je zopet odvisno od starosti rastline. Veliko bolj so občutljive mlajše rastline. Oskrbovanje je enostavno. Edino, kar potrebujejo je vsakoletno rez. Priporočljivo je, da rez opravimo zgodaj spomladi, če želimo imeti skozi celotno zimo suhe cvetove svetlo rjave barve. Ti cvetovi so skozi dolgo zimo še posebno zanimivi v času, ko ni drugega cvetja. Lahko pa jih tudi uporabimo za suhi aranžma, ter jim popestrimo barvo s kakšno umetno prevleko. Pri obrezovanju pazimo, da - hortenzija rastlino obrežemo enakomerno nekje višine 50 cm, potrebno je tudi izrezati vse stare in suhe veje, ki se nahajajo na sredini rastline. Takšno obrezovanje velja samo za H. macrophyllo, ki ima tipično grmovnato razrast. Pravo nasprotje tej hortenziji pa je Hydran-gea paniculata ‘Unique’ - latnata hortezija. Zadnje čase vse bolj moderna rastlina, ki vse pogosteje najde svoj kotiček v obhišnem vrtu. Cveti bele barve. Cvetovi so podolgovati in veliki do 20 cm. Zanimiveje, da lahko zraste v močan grm, ki z lahkoto doseže višino 2 m. Na zelo enostaven način pa jo lahko gojimo kot nizko rastlino, z vsakoletnim obrezovanjem glavnega ogrodja na višino 30 cm. V tem primeru bo rastlina vsako leto znova pognala nove rodne poganjke in velike bele cvetove. Tudi to rez opravimo zgodaj spomladi. Ta vrsta hortenzije je nekoliko manj občutljiva in prenese nekoliko več sonca. Še večje nasprotje pa je Hydrangea petiolaris - precej neznana vrsta iz rodu hortenzij je vzpenjava hortenzija, ki ima podoben habitus kot nam poznani bršljan. Po oporah se vzpenja s pomočjo oprijemalnih organov, ki se prisesajo na oporo. Tako lahko z lahkoto prekrije manjše drevo ali oporni zid, če so le dani ustrezni pogoji. Korenine mora imeti v senci, vlažni, a odcedni zemlji bogati s humusom. Tudi ta hortenzija nas bo presenetila z obilico cvetov bele barve, ki pa niso tako bogati kot pri ostalih vrstah. Hortenzije lahko razmnožujemo s potaknjenci, ki naj bodo lesnati, polzreli in zelnati. Še enostavnejši je zasip grma, kjer z zemljo zasujemo dobro tretino grma. Če to opravimo spomladi, lahko že naslednje leto pričakujemo, da bomo posamezne rastline že sadili na stalno mesto. Hortenzije so že od nekdaj stalne sopotnice okrasnega vrtnarjenja. Danes, ko na trg prihajajo nove in nove vrste, pa lahko pričakujemo, da se bo njihova priljubljenost le še povečala. Slika in besedilo: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje ■ obrezovanje dreves - urejanje grobov • izdelava vodnih objektov MOČ NARAVE V KOTIČKU ZA ZDRAVJE V tem kotičku govorimo o zdravilni rastlini ALGE VERA. Na osnovi že napisanega in vašem odzivu smo ugotovili, da je zanimanje za možnosti uporabe v domačem -naravnem zdravljenju z ALGE VERO veliko. Uporaba ALGE BARBADENSIS MILLER: uporablja se za uživanje, lokalno kot mazilo ali pripomoček za nego. Čisti sok ALGE kot zdravilni napitek uporabljajo tudi ljudje, ki so izvrstnega zdravja. Zjutraj ali čez dan, ga pijejo čistega ali razredčenega z vodo, čajem. Po uživanju imajo več energije, boljšo prebavo pa tudi bolj so odporni proti različnim obolenjem. Pri uporabi ALGE je pomembno prav to, da ne škoduje in da nima stranskih učinkov, številni pa so prepričani, da je tudi izvrstno sredstvo proti alergijam. Veliko jih je ugotovilo, da ALGE njihove alergijske reakcije omili ali celo odpravi. DOBRE LASTNOSTI AL0E VERE: - deluje kot naravni vlažilec kože, pospešuje obnavljanje povrhnice in krajša čas celjenja ■ deluje proti vročinsko in protivnetno - deluje baktericinidno, uničuje viruse in je izvrstna pomoč pri odpravljanju gljivic - odpravlja in blaži mišične krče, deluje pomirjevalno - zaustavlja krvavitve hkrati pa izboljšuje pretok krvi - deluje kot naravni čistilec organizma, saj vsebuje veliko življensko pomembnih aminokislin, mineralov, mikroelementov.... - deluje kot varovalo pred žarki UV V naslednjem kotičku bomo predstavili podrobnejšo sestavo ALGE VERE. Pisali bomo samo o zdravilnih vrstah ALGE, ki se omenjajo v knjigah, o naravnih zdravilnih rastlinah. Med vsemi ALOJAMI pa je ravno ALGE BARBADENSIS MILLER tista, ki deluje z najbolj izrazitim zdravilnim delovanjem. Izmed vseh, ki ste nam pisali, smo izžrebali bralko Z.A. iz Litije, ki bo prejela izdelke iz našega programa. Podjetje NUTEXže deseto leto uvaža in trži v Sloveniji 100% čist sok ALOE VERE (za uživanje) in izdelke za nego kože in lasišča. Izmed vseh, ki nam boste pisali, ali pa nas poklicali ter nam zastavili vprašanje o uporabi aloje, bomo enega izžrebali in ga obdarili. Pišite nam!! N utex d.o.o. Klopce 7 1262 Dol pri Ljubljani Tel.: 031/560-601, 03/564-31-26,01/564-71-70 E-mail: nutex@siol.net Najboljša ponudba RENAULT APRIL - MESEC OMEJENIH SERIJ_________________________________________ • Renault Tvvingo Air 177.600 SIT prihranka •Renault Tvvingo Flamingo 101.000 SIT prihranka • Renault Kangoo Air 270.000 SIT prihranka •Renault Clio Air 237.700 SIT prihranka •Renault Clio Extreme 103.000 SIT prihranka •Renault Thalia Air 131.000 SIT prihranka •Renault Megane Air 290.000 SIT prihranka •Renault Megane Fairway 337.000 SIT prihranka •Renault Megane Šport Way 380.000 SIT prihranka •Renault Scenic Air 297.000 SIT prihranka • Renault Scenic Fairway 278.000 SIT prihranka •Renault Scenic Rx4 Šport Way 354.000 SIT prihranka •Renault Laguna Šport Way 288.000 SIT prihranka Megane LETNIK 2002___________________________________________________ • Če se odločite za nakup novega Megana ali Scenica in istočasno ponudite v odkup svoje rabljeno vozilo vam nudimo popust v višini 200.000 SIT Vroče cene - ponudba BUSINESS za pravne osebe in samostojne podjetnike________________________________________________ •Nazalogi novi Trafic Furgon; Master popusti od 100.000 SIT do 600.000 SIT Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si zdrav duh OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE -SURFINIJE Zadnja leta zelo cenjena rastlina je surfinija. Odkrili sojo po naključju. Japonski znanstvenik jo je opazil in v laboratoriju uspel vzgojiti nove sorte petunijo, ki je uspešno prodrla na trg. Poznamo tri serije: Picnic, Piccolas in Cascadias. Nekatere imajo močno rast, druge manjše cvetove spet tretje drugačne liste. Najpogosteje sadimo naslednje sorte: REVOLUTION, ki jo odlikuje množica manjših purpurnih cvetov in močna rast. SHISHI je postala vodilna sorta s svojimi velikimi vijolčnimi cvetovi. HOT PINK ima roza cvet in vijoličasto poudarjene žile. BLUE surfinija je modre barve in zelo lepa za kombinacije. PINK, BLUE, PURPLE VEIN so močno rastoča sorta, ki ob večerih izredno lepo dišijo. GOJENJE SURFINIJ Surfinije in vse ostale viseče petunije lahko razmnožujemo le z dovoljenjem imetnika licence. Večina ljubiteljev spomladi kupi sadike surfinij saj je vzgoja le-teh prezahtevna. BOLEZNI Najpogostejša bolezen, ki se pojavi v vročem poletnem vremenu je pepelovka. Do koreninske gnilobe pride zaradi preobilnega zalivanja. Pršice prelke se pojavijo na rastlinah posajene na sončnih okenskih polica. Listnega zavrtača, uši in polže zatiramo s kemičnimi sredstvi. ZASADITVENE KOMBINACIJE Pravilna izbira za mešane zasaditve so rastline, ki imajo bujno rast in podobne zahteve. K surfinijam se lepo podajo BIDENS, DIASCIJA, GRMASTE MARJETKE IN VSE STRUKTURNE RASTLINE. Tudi mešane zasaditve obešank so zadnje čase zelo priljubljene. MILIJON ZVONČKI Poleg surfinij so zanimivi tudi milijon zvončki, ki soje pojavili leta 1996. Prihajajo prav tako iz Japonske. Poznamo več sort: CARILLON BLUE IN ROSE, M1LL10N BELLE PINK IN BLUE, MILLION BELLS » TRAILING BLUE, PINK, WHITW IN CHERRV. Žlahtnitelji so ponudili tudi rumeno barvo. Sorto teracotta, kije spreminjala barvo do rdeče. Prave rumene milijon zvončke smo dobili lani. saj je sorta lemon res ostala rumene barve. GOJENJE MILIJON ZVONČKOV Prav tako kot pri surfinijah prepustimo gojenje vrtnarjem in spomladi kupimo zdrave sadike. OSKRBA Milijon zvončki bodo dolgo cveteli, če bomo rastline redno zalivali, dognojevali in dodajali železova gnojila. Vendar moramo biti previdni saj milijon zvončki ne potrebujejo toliko vode kot surfinije. Pustimo jim, da sami pokažejo znake žeje. Uspevajo na soncu, v senci slabo cvetijo in so nagnjeni h koreninski gnilobi. BOLEZNI Pri preobilnem zalivanju pride do koreninske gnilobe. Največji problem so listne uši, ki jih zatremo s kemičnimi sredstvi. ZASADITVENE KOMBINACIJE Posadimo jih lahko v viseče košare in cvetlična korita, zasledimo jih tudi na gredicah. Ker so sorte v različnih barvah lahko naredimo veliko barvnih kombinacij. K mešanim zasaditvam lahko dodamo pelargonije, verbene, mimulus, zajčjo deteljco in vse strukturne rastline. ^ VRTNARSTVO ACM Agata MASEIJ s.p. Za letošnjo pomlad vam vrtnarstvo ACM ponuja vse vrste pelargonij, fuksije, surfinije in različne novitete. Svetujemo vam pri zasaditvi korit in obešank, ter ureditvi okolice vašega doma. Obiščite nas in prijetno boste presenečeni! Delovni čas: od pon. do sob. 9 - I9h, GSM: 041/441-745 ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (33. del) ŠKOFOVSKA ZNAMENJA Poleg že omenjenih liturgičnih oblačil ima škof še posebna škofovska znamenja, ki simbolizirajo njegovo službo in oblast. Mitra Mitra je rimskega izvora, zato sojo imenovali tudi rimska mitra. Najprej je bila papeževo neliturgično pokrivalo, nato je postala njegovo glavno znamenje. V enajstem stoletju je papež dal vsem škofom kot poseben privilegij, da smejo nositi rimsko mitro. Kmalu je postala njihovo liturgično pokrivalo. Seveda je mitra tudi spreminjala svojo obliko. V začetku je bila nizka, najvišja je bila 22 cm, pozneje (posebno v času baroka) pa je bila visoka tudi do 55 cm. Sedaj uporabljajo škofje dvojno mitro, okrašeno z biseri in dragimi kamni, zlatimi in srebrnimi ploščicami, in preprosto iz bele svile ali belega platna brez vseh okraskov. To mitro uporablja škof pri bogoslužju na pepelnično sredo, na veliki petek, pri pogrebih, mašah za rajne, na dan spomina vernih rajnih (2. november) pri spokornem bogoslužju. Pri bogoslužju smejo nositi mitro tudi nekatere druge ugledne osebnosti, npr. opati nekaterih redov. Pastirska palica Pastirska palica (pastorale) ali kakor običajno pravimo škofovska palica je bila najprej (do šestega stoletja) znamenje svetne oblasti. Zato je bil vse do devetega stoletja običaj, da so svetni vladarji izročali škofom škofovsko palico. Šele v dvanajstem stoletju je dobila škofovska palica splošno liturgični značaj. V začetku je bila palica lesena in je imela (podobo) črke T. Pozneje (v trinajstem stoletju) pa so škofovsko palico na vrhu zakrivili. Tudi ni bila več lesena, ampak kovinska in zlasti na zgornjem delu bogato okrašena. Škofovska palica simbolizira pastirsko oblast in službo škofov. To izražajo tudi besede, ki jih govori škof posvečevalec, ko izroča novoposvečenemu škofu pastirsko palico: "Sprejmi palico, znamenje pastirske službe in skrbi za celotno čredo, v kateri te je Sveti Duh postavil, da kot škof vodiš božjo Cerkev." Pastirsko palico nosi škof samo v svoji škofiji, drugod pa le z dovoljenjem krajevnega škofa. Če somašuje več škofov, ima pastirsko palico samo škof, ki vodi somaševanje. (nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac Mobilatorij MOBILNI DIGITALNI LABORATORIJ (Spo)znaj komunikacije. V Zasavju. L / / / Mob/Zacori/ / .../ ■ -j E-deskanje. E-pošta. Spletna stran. Mobitel, WAP in internet. IP omrežja. Internetno oblikovanje. Linux. UMTS. GPRS. MMS. Vse to in še kaj spoznate in osvojite v Mobilatoriju. Brezplačno. Vsak dan 9.00 - 21.00. Mobilatorij, mobilna učilnica za digitalno opismenjevanje, se bo na poti po Sloveniji ustavil v Trbovljah pred Delavskim domom, 17.4. - 5.5. Podrobnejše Informaciji www.mobllatorlj.org Center za pomoč naročnikom Prijava: osebno v Mobilatoriju ali na 031/041121 Mobluporabnlkl 031 647 000 (10.00 -12.00 in 17.00 -19.00) 031/041 700 700 GSM naročniki SVOBODEN KOT PTICA zdrav duh VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še vedno smo pri štiriinpetdeseti literarni uganki. Da odgovorite nanjo, imate še teden dni časa. Pravilni odgovor in malo sreče pri žrebu vam lahko prinese lepo knjižno nagrado. Uganka je leta 1893 rojeni pesnik iz Nabrežine pri Trstu. Svojo življenjsko pot je sklenil 29.11.1948 v Ljubljani. Za časa življenja je bil ranjen na soški fronti, bilje aktiven v boju proti fašizmu, med 2.vojno pa je bi v italijanskih taboriščih na Rabu. Še nekaj njegovih pesniških zbirk: Narcis,1920, Dvanajsta ura, 1939, mladinske pesmi Na Krasu,1949. V pomoč navajamo del njegove pesmi Narahlo, tiho: Narahlo, tiho bom spustil gardine, da ne bi luč splašila te iz spanja, da ne bi sonce zbegalo ti sanj. Narahlo, tiho sem spustil gardine; polmrak v sobi, zrak mehko pozvanja, še ves pretkan od sončnih trepetanj. Odgovore izpisane na kupončku pošljite na uredništvo. Časa je dovolj. Uganko sestavil Igor Goste * Avtor: Moje ime: Naslov: OTROŠKI PEVSKI ZBORI OSREDNJE SLOVENSKE REGIJE SO NASTOPILI Dne 9.aprila od 1 l.ure dalje je potekala v Delavskem domu Trbovlje Medobmočna revija otroških pevskih zborov osrednje slovenske regije. Organizator te revije je bila Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Trbovlje. Za tokratno medobmočno srečanje so strokovni sodelavci sklada izbrali 14 otroških pevskih zborov z okoli 2000 mladimi pevci. Vendar se je od 14-ih izbranih zborov udeležilo revije v Trbovljah le dvanajst zborov. Iz Trbovelj je sodeloval Otroški pevski zbor OŠ Trbovlje z zborovodkinjo Katarino Marolt ob klavirski spremljavi Ide Virt. Nastopil je še OPZ OŠ NH Rajka iz Hrastnika POŠ Dol pri Hrastniku z zborovodkinjo Mojco Zupan in klavirski spremljavi Urške Vidic in Saša Marna na tolkalih. Pozdravni nagovor je imel župan občine Trbovlje L.Žiga Žgajnar, po strokovni plati je revijo spremljala Majda hauptman, program pa je povezovala Mateja Grošelj. Revija je uspela tako po organizacijski, kakor tudi vsebinski plati. Nastopajoči zbori so znova dokazali, da se ni bati za nadaljnji napredek slovenske pevske kulture. IL PARADA TRBOVELJSKIH PEVSKIH ZBOROV V petek, 12.aprila ob IS.uri je potekala v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje občinska revija odraslih pevskih zborov v organizaciji Zveze kulturnih društev Trbovlje. Na reviji so sodelovali MoPZ zveze lovskih družin Zasave, ŽePZ DU Trbovlje, MoPZ DU Trbovlje, MoPZ Zarja in MePZ Akademik. Strokovni spremljevalec je bil Edvard Goršič iz Celja. Pred koncem nastopov je Zveza kulurnih društev Trbovlje prvič podelila priznanje petim dobitnikom za dolgoletno delo v kulturnih dejavnostih. Prejeli so jih MoPZ Zarja, Dekliška vokalna skupina Mladinskega pevskega zbora Trbovlje, Lovro in Anton Naglič iz MePZ Svoboda Trbovlje. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa je ob tej priložnosti podelil Mileni Jamšek-Dobovški z Dobovca zlato Gallusovo plaketo za dolgoletno delo na kulturnem področju. Program je povezovala Renata Žnidar. T,L KULTURNI KOLEDAR 8.aprila 1903 seje v Ljubljani rodil slikar in grafik Gabrjicl Elo Justin. 10.aprila 1887 se je v Trebnjem rodil pesnik Pavel Golia. 18.aprila 1893 se je v Nabrežini rodil pesnik Igo Gruden Pripravil Igor Goste Vlado Garantini SPREHOD PO MESTU Drugačne so ulice mojega mesta, na pročeljih hiš drugačne luči, drugačne izložbe, reklame, napisi, blago. Drugačne usode križajo ceste, v mladih drugačne oči. Preveliko postaja malim ljudem, in velikim pretesno. HRASTNIŠKI PEVCI SPET NAVDUŠILI V sredo, 17.aprila ob 19.uri so imeli pevci Svobode iz Hrastnika spet letni koncert, za katerega je že nekaj dni prej zmanjkalo vstopnic. Hrastničani namreč dobro vedo, da se jim obeta kvalitetna,m prisrčna prireditev, ki seže do srca. Tudi letos je bilo tako. Program so sestavljale slovenske ljudske in umetne pesmi, ki so imele v tretjem delu posebno vsebino: vasovanje. Vsaka scena Borisa Volaja je pričarala vasovanje, kakršno so obvladali naši pradedje. Pesmi sta popestrila še Štefan Kajič s kitaro in Bojan Frangeš s harmoniko. Janko Kumlanc, najstarejši pevec, seje spet izkazal kot režiser. Maričko, snubljeno dekle, je poosebila Agnes Kumljanc. V drugem delu, ki je ločil dvodelni nastop hrastniških pevcev, so zaigrali gostje -gojenci GŠ: citrar Alekjes Dolinšek, harmonikar Denis Jurman, klarinetist Marko Zaplotnik in trobentar nejc Pajk. Prireditev je povezovala Manja Goleč, ki je napisala tudi scenarij, zborovodja MoPZ Svoboda Hrastnik pa je Vanja Tomc. Fanti Moljk VITA5AN pojo. izlake ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 IZLAKE, TEL./FAX.: +386 (0)3 56 79 060, E-mail: info@vitasan.si in info@hoteltrojane.com Ot 27. aprilu, Jnevu upova proti okupciiorju, \/arr\ želimo prljeino praznovanje! ZDRAVSTVO ZAGORJE: TEL.: +386 (0)3 56 55 000, FAX: +386 (0)3 56 79 060 GSM: +386 (0)40 733 528 HOTEL TROJANE: Tel: +386(0)1 72 33 610, Fax: +386 (0)1 72 33 615 GSM: +386 (0)40 733 528 www.vitasan.si www.hoteltrojane.com Spoštovane Trboveljčanke, spoštovani Trboveljčani, cenjeni prijatelji naše občine! Ob dnevu upora proti okupatorju , Vam iskreno čestitam in želim prijetne praznične dni. Proslava v počastitev dneva upora proti okupatorju bo v gledališki dvorani Delavskega doma v petek, 26.4. 2002 ob 19.00 uri, ob 18.00 uri pa otvoritev razstave "BORBENA POT V. PREKOMORSKE BRIGADE" v galeriji Delavskega doma. ŽUPAN OBČINE TRBOVUE, Ladislav Žiga ŽGAJNAR MANGO ^ Tirič Alija s.p., Izlake 15 SADJE IN ZELENJAVA IZLAKE Ob 27. aprilu, spominu na upor, želimo vsem Zasavcem lepo praznovanje! odpiralni čas: 71' - 19h'vsak dan JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI, d.o.o. Cesta zmage 57, Zagorje Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, čestitamo! ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. ZAGORJE o/S tel.: pos. Dol 03/5648-616 pos. Zagorje 03/5664-058 pos. Izlake 03/5673-696 Ob prazniku dela želimo prijetne prvomajske praznike! zdravstvena tema Preden se posvetite članku, ki ga je tokrat napisala višja delovna terapevtka in inštruktor fitnesa Meta Meh, objavljamo še pravilni odgovor na 12.nagradno vprašanje: Kako dolg naj bo počitek pri pojavu bolečine v hrbtenici? Točen odgovor je bil: Počitek naj ne bo predolg- torej kratek. Tako sta odgovorila tudi Milena Jaklič, Petelinkarjeva 5, 1411 Kisovec in Marjana Sevšek, Trohni dol 22, 3271 Šentrupert, ki bosta po pošti prejela po eno vstopnico za kopanje v Zdravilišču Laško. Uredil: Igor Goste TELOVADITI DA ALI NE Z razvijanjem drugačnih, bolj tržno usmerjenih odnosov v Sloveniji, seje delovni urnik večine zaposlenih podaljšal na 8- 10 ur. Delavnik postaja vse bolj natrpan, zahteve naraščajo, odgovornost na delovnih mestih je vse večja. Napetost, upadanje funkcionalnih sposobnosti in stres so posledice, ki negativno vplivajo tako na zdravje kot na splošno razpoloženje ljudi. Zaradi tega se začno prekomerno rediti, hitreje obolevajo in izostajajo z dela, njihove delovne sposobnosti upadajo ... Izrednega pomena je uravnavanje stresa, ki ga najbolje odpravljamo z redno telesno vadbo, s sproščanjem in upoštevanjem načel zdrave prehrane. Ljudje, ki redno vadijo vam bodo povedali, da se počutijo zelo dobro. Nekateri pravijo, da so razlog za to možnosti stresa. Gibanje na počutje vpliva na štiri načine: • gibanje nam pomaga, da nismo napeti in nervozni, naše mišice so bolj sproščene, • gibanje nas sprosti- enourna rekreacija povzroči sprostitev za 90-120 minut, • zaradi gibanja imate boljše mnenje o sebi, gibanje omogoča boljšo presnovo- ljudje, ki redno telovadijo, nimajo problemov s prebavo. Kako ostati v psihofizični kondiciji? Večina strokovnjakov se strinja, daje vsaj 45 minut zmerne telesne vadbe 3- krat tedesno dovolj za razvoj mišic in telesne moči. Seveda je najprimernejši prostor za vadbo naravno okolje, toda čeprav je narava v našem dosegu, smo že malce pozabili nanjo. Moč je mogoče razvijati na različne načine in v različnih okoljih- vendar za resen trening potrebujemo vsaj nekaj rekvizitov in ustrezen prostor. Naši predlogi! Če ste začetnik, vam svetujemo, da se vsekakor vsaj za nekaj časa včlanite v fitnes center. Tako boste dobili ustrezna strokovna znanja o treningu, ki bo prilagojen posebej vam. Z nasveti osebja v teh centrih boste v kratkem času pridobili taka znanja, da boste lahko že skoraj sami svoj trener.' Odločitev, kaj je za vas bolj pomembno in kaj vam ustreza, pa je seveda vaša. Vaša je tudi volja. Brez nje ne gre. 1 11 11 ^ ^MESEČNA 'odRAsli 6.000 'FITNES + BAZEN 'Mesečna 19.000 'dijAki, ŠTudENtjE 4.500 'FITNES + BAZEN + SAVNA 'Mesečna 52.000 llMETNiki MESEČNE ItARTE ZA filNES iMAjo ob pONEdELjkih pROST VSTOp V bAZEN. kemikalije, imenovane nevro- Včasih nam že sama služba oddajniki, ki nastajajo v možganih onemogoči, da bi vadili zunaj, in se sproščajo med gibanjem. Te drugič je krivo vreme, tretjič, v kemikalije oblikujejo naše neposredni bližini nimamo te razpoloženje in čustva, zato možnosti, četrtič, če vadimo sami, vplivajo tudi na zmanjšanje nam je dolgčas. INFO V sodobno opremljenem fitnes centru Zdravilišča Laško so vam na razpolago Meta Meh, Darjan Jevšenak, Andrej Ocvirk in Jani Senger, vsi inštruktorji fitnesa. FITN ES Fitnes-odrasli 900 Fitnes-dijaki, študentje 650 Fitnes + bazen 2.300 Fitnes + savna 3.300 Fitnes + bazen + savna 3.800 14.NAGRADNO VPRAŠANJE Zanima nas ena nadvse pomembna besedica, brez katere se težko odločimo za delo, telovadbo, učepje ... Vstavite manjkajoče črke: V____A. Odgovore z izrezanim vprašanjem nam pošljite na uredništvo do 9. maja. 4* ZDRAVILIŠČE LAŠKO Zdravilišče Laško skupaj s plesno šolo PLESNI VAL organizira PLESNE VEČERE v Bidermeier salonu zdravilišča. Vabljeni ljubitelji plesa, začetniki, poznavalci in vsi katere mika, da bi večer preživeli v ritmih standardnih, latinsko ameriških in ostalih modernih plesov. MEDICINA IN TURIZEM Zdraviliška t. 4, 3270 LAŠKO Tel.: 03/ 7345 1 11 Fax: 03/ 7345 298 Voditeljica plesnih večerov vas bo na vašo željo popeljala do elegantnega gibanja v ritmu dobre glasbe. Rezervacije: t386 (0)3 7345 122 E-mail:zdravilisce.lasko@eonel.si http://www.zdraviliKe-lasko.sl SLOVENIJA Na plesne večere vas vabimo 26. aprila ter 10. maja 2002 ob 20.00 (Vstopnine ni!) Podjetje za svetovanje, inženiring in Trgovinsko poslovanje Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje Tel 0356-64-611 fax 0356-64-660 E-mail:tref<8>tref.si http:www.tref.Si Programi Prenovljeni so vsi programi za OS Windows 95/98/M E/NT/2000 za Glavno knjigo, skladiščno poslovanje, materialno knjigovodstvo, osnovna sredstva, kadrovska evidenca, izpis virmanov,... Servis Prodaja vseh vrst računalniške opreme, tiskalnikov, faxov, čitalcev bar kod,... Računovodstvo Opravljanje knjigovodskih storitev in svetovanje za podjetja in samostojne podjetnike. Zastopstvo Programska in računalniška oprema za: IBM, Microsoft, Epson, Norton, HP,... Posebna ponudba za zaščito podatkov SafeBoot. Izdelava spletnih strani. Izdelovanje IPZ - imenik podjetnikov Zasavja. V ceni je vključena izdelava ene spletne strani s predstavitvijo podjetja in vaše dejavnosti. Vse podatke dobite na naši spletni strani www.tref.si. na naši telefonski številki, ali se oglasite na sedežu firme. A^S DOMŽALE Servis m trgovina d o o.. Blatnica 3a, I0C Trzin. 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42,01/562 37 00 _____________servis: 01/562-22-62______ lax: 01/562 37-05 CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2002 Touring GL 1800 A Gold Wing ST 1300 Pan European ST 1300 A Pan European NT 650 V Deauville Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird VFR 800 Fl CB 900 F Hornet CB 600 F Hornet CB 600 S Hornet (oklep) Šport VTR 1000 S P-2 CBR 900 RR FireBlade CBR 600 FS Šport CBR 600 F NSR 125 R Chopper VT 750 C2 Shadow Enduro XL 1000 V Varadero XRV 750 Africa Twin XL 650 V Transalp XR 650 R XL 125 V Varadero Gross CR 250 R CR 125 R Skuter Silver Wing (FJS 600) Jazz 250 (NSS 250) Moč (kW/KM) MFC Inf.MFC v EUR 87/118 5.849.000 26.305 87/118 3.599.000 16.186 87/118 4.179.000 18.795 41/56 1.999.000 8.990 121/164 2.639.000 11.869 81/110 2.599.000 11.689 81/110 1.999.000 8.990 71/97 1.699.000 7.641 71/97 1.789.000 8.046 100/136 3.249.000 14.612 112/152 2.599.000 11.689 81/110 2.179.000 9.800 81/110 2.089.000 9.395 /15 999.000 4.493 32/44 1.589.000 7.146 70/95 2.399.000 10.789 44/60 2.059.000 9.260 41/55 1.799.000 8.091 45/61 1.729.000 7.776 /15 1.199.000 5.392 43/58 1.399.000 6.292 30/41 1.349.000 6.067 37/50 2.029.000 9.125 14/19 1.529.000 6.877 MP Stugorj*. Avtobusni promet In turizem, Zegorfe d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si IZJEMNO UGODNO! KRIŽARJENJE Z LADJO FLAMENCO, 23. maj, 5 noči, 82.000 SIT ! VIKEND V ISTAMBULU, KAPADOKIJA ZA 10 DNI, TAJSKA, KRIŽARJENJE PO NILU, KITAJSKA VABI, ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE: Sicilija v zadnjem hipu: 29.04.2002, pet dni za komaj 94.000 SIT Pariz in gradovi Loare BUS-LETALO 30.4., 6 dni, le 84.000 SIT PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! KATALOGI POLETJE 2002 na voljo VABIMO VAS ŠE : -k nakupu INTEGRALOV!H DARILNIH bonov! ZA VAŠO MATURANTKO. MATURANTA NAJLEPŠE DARILO: POTOVALNI BON ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK. - PETEK 06:00 - 16:00 SOBOTA09:00 - 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK07:00 - 18:00 SOBOTA08:00 - 12:00 L? pzrrzrVAJJJA 'H. fe pptpVAMJA z intla^AL^ Otvoritev Moravskih toplic Sobe z novo podobo! Sobe s kopalnico, nova oprema - to je Krone wmm Prvomajski paket - datum izberite sami! 5 dni polpenzion = 1 7.900 sit+tt 7 dni polpenzion = 24.900 sit+tt Rezervacije na 02/526-1434 in GSM: 041/404-648 Turistični objekt "Krone" Moravske Toplice: CENIK CELOTNE PONUDBE 5 dni z zajtrkom 5 dni polp. z eno bograč več. 7 dni z zajtrkom 7 dni polp. z eno bograč več. 7 dnevno bivanje z možn. kuhanja IZVEN SEZONE 11.500 sit+tt 16.000 sit+tt 15.500 sit+tt 22.500 sit+tt 10.000 sit+tt (lahko z lastno posteljnino) JULIJ, AVGUST 12.500 sit+tt 17.500 sit+tt 17.500 sit+tt 24.500 sit+tt 10.000 sit+tt BARTEC Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav Cesta 9. avgusta 59,1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++386 (0) 356 64 366 Fax: ++386 (0) 356 64 167 E-mail: infoc^bartec-varnost.si Internet: http://www.bartec.de (96 /. /naju -firazni/ui deta -zetu no osem fuHjetno ft/Hizno o anje/ GOSTIŠČE Prešernova 1, Zagorje, tel.:03 5666-177 odpiralni čas vsak dan od 8. do 23. ure, petek, sobota od 8. do 24. ure. Spoštovane bralke in bralci! Ob mednarodnem prazniku dela vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje! akcija AKCIJA NAJ GOSTILNA V ZASAVJU PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj deset ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1 .Gostilna Vrtačnik, Čolnišče - 473 2.Point 21, Hrastnik-433 3.Kmečki turizem Pšenk, Mlinše - 319 4.Gostišče Kum, Zagorje - 274 5.Gostišče Pri Martinu, Trbovlje - 122 6.Gostilna Ašič, Zagorje - 106 7.Kmečki turizem Zorec, Izlake - 92 S.Naš hram, Kisovec - 78 9.Gostilna Senica, Hrastnik - 50 lO.Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga - 44 11 .Gostišče Brin, Trbovlje - 43 12.Restavracija L, Trbovlje - 38 13-Gostilna Zaloka, Jesenovo - 32 14.Gostišče Jež, Radeče - 20 15.Kmečki turizem Arbi, Mlinše - 18 1 b.Zlati fenix, Trbovlje - 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec Trbovlje, Gostišče Klek^\\ Gostišče Maks Celestina Sopota, Kmečki turizem Trojka, Jesenovo, Gostišče Pod kostanji Podkum, Gostilna Juvan Majcen Jože Polšnik, Picerija Ašič Zagorje, Gostilna Račič Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek Izlake, Picerija Kukuca Trbovlje, Picerija Dimnik Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, ^oglasni prostor v Zasavcu v vrednosti 100,000 SIT. J Glasujem za giastil^) Glasoval sem: NAJ FRIZERKA, NAJ FRIZER ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV GLASOVNICA ZA naj frizerka in frizer Zasavja Ime in priimek frizerja in frizerskega salona Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) Poleg teh ste in še lahko glasujete tudi za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kern, Marta Bartol, Matjaž Krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Zala Ljubič, Sara Urnaut, Janja Bantan, Leopoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerka ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu! Na lestvici upoštevamo le tiste frizerke, ki imajo 15 ali več glasov! Trenutni vrstni red: I .Simona Flere, Salon Cveta Zagorje - 310 2. Renata Lakner, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 292 3. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 193 4. Mojca Klinc, Salon Cveta Zagorje - 155 5. Mateja Borišek, Frizerski salon Ivi Izlake - 130 6. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 128 7. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake - 127 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja Briše - 114 9.Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik - 107 lO.Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapotnik Zagorje - 73 II .Luka Holešek, Salon ML Trbovlje - 76 12. Marta Sivko, Frizerstvo Sivko Trbovlje - 75 13. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje - 58 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje - 51 15.Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagorje - 49 Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagorje - 49 17. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagorje - 41 18. Klara Plahuta, Frizerski salon Klara Hrastnik - 40 19. Nina Kajič, Frizerski salon Karnel Hrastnik - 39 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje - 37 Koni Vran, Frizerski salon Koni Zagorje - 37 22. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik - 35 23. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik - 29 Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje - 29 25. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje - 26 26. Fani Pohar, Frizerski studio PAŽ - 25 27.Irena Jere, Studio Las Zagorje - 20 28.Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje - 17 funšterc SLOVENIAN OPEN 2002-TRBOVUE Veleposlanik EU Erwan Fouere Tekmovanje je potekalo 6. in 7. Aprila v Trbovljah, v organizaciji debatnega kluba Logos GESŠ in ob udeležbi debatnikov iz Romunije, Madžarske, Nemčije, Irske Češke, Anglije Bolgarije ter različnih klubov iz celotne Slovenije. Prvi dan so oddebatirali tri runde, drugi dan dve rundi in nato še četrtfinale. Vseh tekmovalcev je bilo okoli 100 . Namesto običajnega poročila, objavljamo nekaj odzivov udeležencev debatnega tekmovanja, ki sojih poslali po elektronski pošti. V njih se zahvaljujejo za gostoljubnost, odlično organizacijo, nekatere pa so prevzele lepote naših zasavskih dolin in hribov. Objavljamo jih v originalu, tako, kot smo jih prejeli. Komentar mentorice iz Bolgarije: Hi Ali, This is Dessy from Bulgarian National Debate Association. IVe just come back from Slovenia Open2002. On behalf of the Bulgarian team, I would like to express our thanks to Bojana Skrt, Dijana Možina, Jacob Strauss and ali oth-ers, who have been engaged in or-ganizing this International Tourna-ment, for their warm hospitality and vvillingness to help us with whatever they could. The Tournament vvas fantastic and gave to ali of us op-portunities to get to know each other better. As you know visual contact is more expressive than the emails. Thanks for ali guys!!!!!! Best wishes, Dessy V zagorskem ribniku je ribič Milan Jozič z Dola pri Hrastniku ujel tako ščuko velikanko. Očitno rjava voda skriva zanimive komade! IMM1 Komentar Tomasa, ki je bil najboljši govorec ter član skupine, ki je zasedla 2. Mesto: Hello, my name is Tomas Mertin and I am the guy who asked for contact Information on the Slovenia Open 2002. First of ali, I would like to thank you and ali the organizers very much, I am sure that I can speak on behalf of my teammates as well. It is is very difficult to manage an event like this with international participation, but you handled ev-erything vvithout any problem and made it an enjoyable experience for ali of us. The Czechs loved it in Trbovlje!!! VVinning is always pleasant, but I liked the people even better. Not only our languages are funny to compare, but the cultural back-ground is nearly the same, but stili different. Especially being able to stay in host families (two of us had this opportunity, four stayed at hos-tel) vvas very niče, because we could see hovv Slovenian people really live. Enough of praising, I think you must have your mailbox full of »thank you« e-mails. Tole pa je še en del vtisov.... - iz Bolgarije The trip back home vvas exhausting,indeed but ali the good memories of slovenia open 2002, dimnik, people, kept me feel good and i didn't really felt the time pass-ing. IVs novv kind of difficult for me to adapt to the ordinary everyday-routine.l do miss you&all that is typical of slovenia.I shovved the materials about Slovenia to my par-ents and vvhen i come back from the USA in the summer vve may have a little trip to that vvonderful plače simply called-Slovenia! 1 do hope these plans of mine vvill even-tually come true... once again i vvanna thank you for ali the hospitality,warmness and good time you gave me vvhile staying at there. Mark Delček mnenja Jakoba Štrovsa: Kot mentor kluba sem se zelo razveselil, ko sem videl zagrizene nasprotnike od Sofije in Skopja do Stuttgarta in Češke po napornem tekmovalnem dnevu vzponov in padcev sedeti skupaj v intenzivnem in prijaznem ozračju izmenjave pogledov in izkušenj. Pripravila Tina Pirnar Spoštovane bralke in bralci! Ob mednarodnem prazniku dela, Vam čestitamo in želimo prijetno praznovanje! IGM ZAGORJE d.d. lil , „, -L'.«. r »v:: L """"l Emf- 4 servisni paketi y Menjava olja od 5.500 SIT ‘I i3 Pnevmatike od 8.760 SIT Izpušni lonec od 19.440 SIT j Zavorne ploščice od 13.200 SIT j |KiK we" -*■ *wppww«| > Počutite se kot doma. Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! PEUGEOT AVTOHIŠA KISOVEC s.p. Borovniško naselje 7, 1412 Kisovec, tel.: 03 567 23 01 trgovina z obutvijo Obiščite nas- MAROK PrePričajte se! Marinka Rebolj s.p. V ZAGORJU - Cesta zmage 3, vam nudi veliko izbiro modelov * JELLOVV CAB * COKLE H-STVLE * ELEGANTNIH MODELOV (Dermastja, Italy) * OTROŠKIH (Ciciban) * ŠPORTNIH COPATOV (Nike, Nes, Jama) * ŠOLSKIH IN SOBNIH COPATOV (Alenka) AKCIJA: KUPIŠ TRI, DOBIŠ ŠTIRI! VELJA ZA PNEVMATIKE HANKDOK (LETNE IN ZIMSKE M + S) DO RAZPRODAJE Pridite in se prepričajte. Na zalogi tudi vse dimenzije letnih pnevmatik različnih proizvajalcev: Sava, Goodyear, Uniroyal, Eurotec, Barum, Vokohama, Semperit, Pirelli,... in še in še!!! Aluminijasta platišča po zelo ugodnih cenah za vse tipe vozil. Informacije: Tel.: 03 56 31 830,03 56 31 831 GSM: 041 704 663 E-mail: jurij.plevcak@siol.net PON-PET 8h - 12h in 13h - 17h SOBOTA 8h - 12h avtošver Marko Zmrzlak s.p., Zupančičeva 13a 1410 ZAGORJE, e-mail:avtosver@siol.net Tel.: 03/56 68 705, fax: 03/56 68 704 GSM: 041/332-073, GSM: 041/716 447 LECHLER -kleparstvo-ličarslvo -avtovleka -avtostekla - popravilo avtoplastike DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 17. ure, sob. od 8.-12. TRBOVLJE miš maš Bolj poredko se zgodi, da na straneh Mišmaša objavljamo nagrajene spise. Žal jih posamezniki ali pa šole ne pošljejo, ker imajo dela čez glavo in se ob tem ne spomnijo, da bi bila objava spisa v časopisu za avtorja dodatna nagrada. Tokrat torej z veseljem sporočamo, da je komisija pri Društvu slovenskih pisateljev med nagrajence III.stopnje izbrala tudi Nino Verdel, učenko 7.b razreda OŠ Ivana Cankarja. Podelitev knjižnih nagrad za učence je bila v okviru Slovenski dnevi knjige v torek, 23.aprila v parku Zvezda. Poredko se zgodijo tudi obletnice šole. V Hrastniku so na OŠ Vitka Pavliča praznovali 50-letnico šole. Ob tej priložnosti objavljamo nekaj prisrčnih šal iz njihovega ■J*'" » glasila. -n^(LXtW\. se bojim metuljev. 26, december •*°j» j°j, joj!! V tem bloku ni več pogojev za življenje. Francijev metulj je celo noč letal okoli mene in celo noč nisem spala, tudi z živci sem bila že čisto na koncu. Odselila se bom na sosednji blok (blok-stanovanje pomeni pri pajkih drevo). Upam, da bom imela tam več miru. Ko sem popoldne jedla kosilo, je k meni prišel Kranci s svojim metuljem, zato sem začela kričati. Vsi so zbežali in do večera nisem videla nikogar več. 27. december Ta noč je bila k sreči mirna, a so se takoj zjutraj začeli novi primeri. Poštar Polde mi je prinesel Francijevo pismo. V njem je pisalo: Draga sostanovalka Micka Opravičujem s ti z nesporazum sej nisem vedu, d s bojiš metulju. Upam, da boš š pršu n ubisk, kr. s mi zdi d sm prvič zlubu Tvuj ljub pajk Franci P.S. - oprost z slovnične npake v pismi Kaj? Saj še pisati ne zna jaz pa naj bi šla k njemu na obisk! pha. Jaz hodim na višjo "smetarsko" šolo, on pa pisati ne zna! In še to, da pravi, daje zaljublen vame. Groza!!! MOJ SOSTANOVALEC PAJEK FRANCI 24.december Danes smo v našem bloku dobili novega sostanovalca. Upam, da je v redu in ni takšen kot moj prejšnji sostanovalec Tonček. Praijo, da mu je ime Franci. Takšna imena ponavadi ne obetajo nič dobrega. Upam, da ga bom že jutri spoznala. 28.december Danes so objavili rezultate natečaja za najboljši spis. Upam, da bom zmagala, saj vendar hodim v šolo. Vsi drugi so tukaj neizobraženi. Popoldne, ko je bila proglasitev rezultatov, sem seje udeležila. Zmagovalni spis je bil že napisan na listih in si ga lahko prebral. Takoj sem se zapodila tja in z žalostjo ugotovila, da ni zmagal moj spis. Še bolj jezna pa sem bila, ko sem zagledala naslov spisa, ki se je glasil: Micka me ne mara. Ko je bila podelitev, sem ugotovila, da je ta spis napisal Francih Ampak kako je to možno? Saj mi je zadnjič poslal pismo polno slovničnih napak. Vsa jezna sem se odpravila domov. 25.december 29.december Ko sem šla zjutraj v trgovino po nakupih, sem ga srečala. Na videz je prav grozen in upam, da ni tudi v srcu tak. Stanuje nasproti mene, zato sem ga šla obiskat. Ko sem pozvonila mi je odprl in me povabil noter. Na videz pa je bil še bolj grozen kot zjutraj v trgovini. Predstavila sem se mu in tudi on se je predstavil meni. Nato sem zagledala njegovega prijatelja metulja. Začela sem histerično vpiti in sem zbežala, saj Hoem pojasnilo Francija. Kako je lahko napisal tako dober spis in z mojim imenom v naslovu. Zato sem se odpravila k Franciju. Franci mi je razložil, daje bilo tisto z napakami le pretveza, da bi videl kakšna sem v resnici. Naslov spisa z mojim imenom je pa zato, ker je tako noro zaljubljen vame. Zaradi tega sem bila spet jezna, ampak nisem odšla in sva se še malo pogovarjala. 30. december Ponoči sem razmišljala o Franciju in ugotovila, da mi je všeč. Zjutraj sem dobila njegovo pismo, v katerem je pisalo: Draga, predraga Micka Upam, da nisi več jezna name. Zato te vabim, če novo leto preživiš z mano. Lep pozdrav Franci Vsa srečna sem mu odgovorila, da bom novo leto preživela v njegovi družbi. 31. december Tako sem zaljubljena, da bom opustila pisanje dnevnika. Prosim nikar mi ne zamerit. Nina Verdel, 7.b. OS Ivana Cankarja OKROGLE Blaž je barval konja. Lepo, natančno je pobarval vse, razen glave, poklical učiteljico in rekel: "Glavo mu pa ti pobarvaj, da bo bolj brihten!" Gospa ravnateljica je prinesla v oddelek nekaj v šoli pozabljenih kap, šalov, copat in vprašala učence, če so njihovi. Anja očitno ni najbolje razumela namena obiska. Po ravnateljičinem odhodu je začudeno vprašala: "Ali ima ravnateljica sedaj trgovino?" Tudi v našo šolo je prišel tovariš z javnih del. Blaž si gaje dobro ogledal in rekel: "Vsaka mu čast, če bo tovariš zdržal tukaj tako dolgo kot tovarišice." Proti šoli smo se vračali s polno vrečo divjega kostanja. Gospa, ki jo srečujemo, je vprašala, če bomo iz kostanja delali figurice. Blaž resno dogovori: "Ne, za računat bo!" Gospa se poslovi, mi pa nadaljujemo pot. Blaž modruje sam pri sebi: "Brez veze, da sem sploh kaj rekel, saj tako in tako ne znam računat." LAS-lofealna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti občine Litija Po letu 1990 je v Sloveniji vidno začela naraščati uporaba in zloraba nedovoljenih drog, kar je povečalo kriminaliteto med mladimi, dostopnost do drog in povzročanje smrtnih primerov med mladimi. Strokovnjaki različnih področij so začutili potrebo po enotnem pristopu in sodelovanju kot edinemu učinkovitemu pristopu za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti kot družbenega problema 21. stoletja. V ta namen so se začeli ustanavljati LAS-i. Kaj je LAS? To je lokalna akcijska skupina za preprečevanje odvisnosti, s skrajšanim imenom LAS. Največkrat je to svetovalno telo župana, ki delujejo preventivno proti odvisnosti v lokalni skupnosti. V Sloveniji deluje že veliko (preko 40) lokalnih akcijskih skupin za preprečevanje odvisnosti. Nekatere so aktivne v boju proti odvisnosti že več let, prva je začela delovati leta 1992 v Piranu. Cilji LAS so dolgoročni in kratkoročni. Kratkoročni: • Analiza trenutnega stanja v okolju. • Kratkoročni ukrepi na področju uživanja drog • Angažiranje vseh sposobnih strokovnjakov in drugih subjektov pri preprečevanju uživanja drog. Dolgoročni: • Temeljita analiza stanja. • Spremljanje razvoja odvisnosti v določenem okolju. • Sprotno prilagajanje aktivnosti stanju na terenu in ugotovitvam v analizah. • Izdelava strategije zmanjšanja uporabe drog. • Izdelava strategije zmanjšanja škode zaradi uporabe drog. • Strategija promocije zdravega življenja. In kako je to videti v praksi? V občini Litija je bila LAS formirana v septembru 2001. V širši skupini so šolski profesorji, učitelji, šolska zdravnica, sociologi, študentje, predstavniki policije, vladnih in nevladnih društev in organizacij, upokojenci, skratka ljudje, ki imajo znanje, smisel in željo dela z mladimi in družinami in jih usmerjati v zdrav način življenja. Zaradi koordinacije, lažjega delovanja ter načina dela in prakse Urada za droge R Slovenije je župan občine Litija imenoval ožjo skupino LAS. To so strokovnjaki različnih profilov s področja dela z mladimi. Vodja ožje LAS skupine Litija, katero je imenoval župan Mirko Kaplja, je Olga Dečman Dobrnjič, ostali člani pa so še: Blaž Babnik, Garijela Hauptman, Tina Naglič, Igorij Parkelj in Marija Sikošek. Olga Dečman Dobrnjič je tudi predstavnica občine Litija v LAS skupini Osrednje slovenske regije, ki jo koordinira in vodi Urad za droge. Poslanstvo LAS skupine za preprečevanje odvisnosti ste lahko spoznali na predstavitveni okrogli mizi na temo »Socialna izločenost mladih in njene posledice v družbi«, ki je bila 22. decembra 2001 v prostorih velike sejne dvorane v občini Litija. Poleg ožje skupine je formirana tudi širša LAS skupina, katere člani so posamezniki in skupine iz lokalnih skupnosti, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi, to so delavci policijske uprave, socialni delavci in drugi zainteresirani, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko mladih in njihovih družin Osnovna naloga ožje LAS skupine je koordiniranje in sledenje vseh preventivnih dejavnosti za mlade v lokalni skupnosti, v skladu s svojimi nalogami. Poleg tega pa so najpomembnejše naloge LAS še: • priprava in izvedba lokalnega akcijskega preventivnega programa za preprečevanje odvisnosti v povezavi in s sodelovanjem Urada za droge, • razvijanje mreže dejavnosti na področju preprečevanja, zdravljenja in socialne rehabilitacije, • preventivna dejavnost, ki vključuje delo s ciljnimi skupinami v institucionaliziranem sistemu (vrtci, osnovne šole, srednje šole, dijaški domovi in drugi zavodi), • ohranjanje in spoštovanje človekovih vrednot in njegovih pravic, • oblikovanje socialne in družbene klime, kjer imajo mladi možnost za oblikovanje pozitivne samopodobe, • pomoč in usmerjanje staršev in ostalih odraslih k strpni in humani državljanski vzgoji, • ustrezna zdravstvena, socialna in psihološka pomoč • in vse ostale naloge in dejavnosti, ki so pomembne za preprečevanju odvisnosti. Zgoraj prikazane naloge občinskih LAS skupin sovpadajo z nalogami Urada R Slovenije za droge, najpomembnejše so naslednje: - izvajanje in sodelovanje v mednarodnih projektih, - skrb za pravno-formalno pravilnost delovanja v skladu z zakonodajo, - izobraževanja, seminarji, konference in druge dejavnosti, ki so skupnega pomena za vse nivoje boja proti odvisnosti, koordinacija občinskih programov, - spremljanje izvajanja sklepov in delovanja občinskih LAS, • seznanjanje javnosti s področja preventivnega delovanja v tujini in povezava s podobnimi organizacijami in društvi, - ustanavljanje, razvijanje in evalvacija programov zdravljenja in socialne rehabilitacije, - financiranje programov v dogovoru s posameznimi občinskimi LAS, - ter ostalo preventivno delovanje. Urad za droge financira država, denar pa pridobivajo tudi s sodelovanjem v raznih meddržavnih in državnih projektih, občinski LAS-i pa pridobivajo sredstva za delovanje na različne načine:od države, iz občinskega proračuna, s pomočjo sponzorjev in ostalih donatorjev, pač odvisno od občine same in njenih finančnih navad, bogatosti občine in njenega interesa na preventivnem delovanju v boju proti odvisnosti. Če vas še karkoli zanima v zvezi z LAS skupinami, če imate ideje, če želite v skupini sodelovati ali kakorkoli pomagati v boju proti odvisnosti ali če imate vprašanja ali probleme v zvezi s to problematiko, nam pišite na elektronski naslov: lasklepet@email.si in odgovorili vam bomo. Anonimnost vsebine vašega e-klepeta je na Vašo željo zagotovljena. Na občini Litija, na oddelku za družbene dejavnosti, pa lahko dobite informativno zloženko. V četrtek, 9. maja ob 18. uri Las Litija organizira brezplačen ogled filma »Nevarna srca« v Kulturnem centru v Litiji. Po filmu bo organiziran razgovor na temo filma. Predstava je namenjena širši javnosti, tako mladini osmega razreda osnovne šole, srednješolcem, študentom, učiteljem, staršem, kakor tudi vsem ostalim, ki si želijo film ogledati. Vabljeni! Olga Dečman Dobrnjič, vodja LAS Litija 25. MALTRAVNA 2002 društveno HRASTNIŠKI TURISTI V ŠALEŠKI DOLINI V soboto, 13. aprila so se podali člani TD Hrastnik v Šaleško dolino, kjer so si najprej ogledali razstavne prostore velenjskega gradu, se podali v Zavodnje v kavčnikovo dimnico in v Mozirski gaj, kjer je bila glavna točka ogledov. Neusmiljeno deževje je prenehalo in Jože Skornšek, duša te oaze cvetja, seje v celoti posvetil obisku iz Hrastnika, saj drugih obiskovalcev ni bilo. Tulipani so se sramežljivo odpirali, narcise in raznobarvne ranukule pa so se kazale v vsej svoji barvitosti. Zgodba nastanka in razvoja Mozirskega gaja je nadvse poučna. Kaj se lahko zgodi iz kupa smeti, če se ga loti zagreta roka. Ko so pred več kot 24 leti urejali prve gredice cvetličnega parka, so jim z Nizozemske podarili na tisoče tulipanov, za katere so morali ustvariti nove gredice. "Kmalu nas je zadeva prerasla, zato smo povabili k sodelovanju vse slovenske vrtnarje...," je pripovedoval Jože Skornšek. Uradna otvoritev parka je bila !978.1eta, torej bo drugo leto že prva večja obletnica. Tako ima park slovenskih vrtnarjev vsako leto konec aprila Festival cvetja in glasbe, kjer obiskovalci lahko občudujejo njihove stvaritve. Seveda pa imajo tudi lepo zbirko avtohtonih dreves in grmov, da ne govorimo o raznih etnografskih zgradbah, ki jih Mozirskemu gaju poklanjajo posamezniki. Sodelujejo tudi nekatera podjetja, med katerimi je glavni sponzor Svea Zagorje. "27.aprila bo na otvoritvi igrala njihova godba," je še povedal Jože Skornšek ob slovesu. Fanti Moljk OBČNI ZBOR DOLSKIH UPOKOJENCEV Letni občni zbor DU na Dolu je bil v kinodvorani 1 l.IV; udeležilo se gaje 105 članov. Poročilo predsednika Ferdinanda Deželaka je zajemalo društveno problematiko in pohvale posameznim sekcijam, ki so pripravila podrobna poročila. Tako je Janko Štrovs spomnil, da so v preteklem letu prospcvali 800.000 SIT za novo streho, ki jo je obnavljala oziroma investirala občina. Za gostinski del so nabavili pomivalni stroj, tako je znašal skupni znesek investicij 1,500.000 SIT. Obsežno poročilo je podala tudi Mili Kobal, referentka za šport in rekreacijo,m saj so športne sekcije zelo aktivne. Na regijskih tekmovanjih so sodelovale tri ekipe - kegljači, ribiči in balinarke, na državni ravni pa dve - ribiči in kegljači. Štiri sekcije sop dobile za svoje delo tudi društveno priznanje: obe balinarski, ribiška in kegljaška. Že od leta 1984 se družijo v DU pletilje, ki so s svojimi 250 izdelki razveselile krajane Dola na razstavi lani junija v Dolanki. Pet izletov se je udeležilo 240 članov, za kar so prispevali povprečno 2840 SIT. DU je za vsakega prispevalo 450 SIT, kar znaša skupaj 100.000 SIT. Na koncu so povabili člane k aktivnostim v tekočem letu, še posebej na srečanje upokojencev, ki bo letos 28.junija v Slovenj Gradcu- Fanti Moljk LOVCI ČISTILI GOZD NA DOBOVCU Člani Lovske družine Dobovec v Trbovljah so se priključili akciji Občine Trbovlje pri čiščenju kraja in to na vsem območju. Tako so se v nedeljo, 7.aprila člani te lovske družine, bilo jih je 29, udeležili akcije čiščenja gozdov na ožjem in širšem območju Dobovca in sosednjih vasi Župa, Škofja Riža, Završje, Ključevica. Očistili pa so tudi planinske poti na Kum. Raznovrstnih odpadkov so nabrali za skupno šest kontejnerjev. tl. OBČNI ZBOR DOLSKIH UPOKOJENCEV Letni občni zbor DU na Dolu je bil v kinodvorani ll.IV.; udeležilo se gaje 105 članov. Poročilo predsednika Ferdinanda Deželaka je zajemalo društveno problematiko in pohvale posameznim sekcijam, ki so pripravila podrobna poročila. Tako je Janko Štrovs spomnil, da so v preteklem letu prospevali 800.000 SIT za novo streho, ki jo je obnavljala oziroma investirala občina. Za gostinski del so nabavili pomivalni stroj, tako je znašal skupni znesek investicij 1,500.000 SIT. Obsežno poročilo je podala tudi Mili Kobal, referentka za šport in rekreacijo,m saj so športne sekcije zelo aktivne. Na regijskih tekmovanjih so sodelovale tri ekipe - kegljači, ribiči in balinarke, na državni ravni pa dve - ribiči in kegljači. Štiri sekcije sop dobile za svoje delo tudi društveno priznanje: obe balinarski, ribiška in kegljaška. Že od leta 1984 se družijo v DU pletilje, ki so s svojimi 250 izdelki razveselile krajane Dola na razstavi lani junija v Dolanki. Pet izletov seje udeležilo 240 članov, za kar so prispevali povprečno 2840 SIT. DU je za vsakega prispevalo 450 SIT, kar znaša skupaj 100.000 SIT. Na koncu so povabili člane k aktivnostim v tekočem letu, še posebej na srečanje upokojencev, ki bo letos 28.junija v SLovenj Gradcu. Fanti Moljk KOLESARSKI VZPONI NA PODMEJO Kolesarsko društvo Partizan v Trbovljah je začelo 14.aprila s svojevrstno rekreativno dejavnostjo. Cilj teh vzponov s kolesi je lovska koča na Podmejskem sedlu, tj.cesti, ki pelje iz Trbovelj v Prebold v Savinjsko dolini. Te kolesarske vzpone oziroma to akcijo so poimenovali "Aufzic Podmeja 2002". Prvi vzpon je potekal iz Gabrskega v Trbovljah, naslednji pa bodo potekali še iz majcnove ceste, iz Bobna v Hrastniku, iz Marije Reke-Prebolda, pa tudi iz Zagorja. Vzponi bodo trajali vse do 15.septembra. Po končani akciji bodo podelili nagrade vsem tistim udeležencem rekreativnih kolesarskih vzponov na Podmejo, ki se bodo udeležili vsaj dvajsetih vzponov. IL NA DOLU TESTIRALI KOSTNO GOSTOTO V petek, 12.aprila, so v organizaciji Zveze društev bolnikov z osteoporozo merili kostno gostoto tudi na Dolu. Od 8.ure dalje seje zvrstilo v prostorih krajevne skupnosti preko 70 žensk z Dola in okolice, v popoldanskem času pa še 30 iz Zidanega Mosta. Brezplačna preventivna meritev z ultrazvokom na petnici je pokazala, da ima polovico teh žensk že začetke osteoporoze. Vsaka skupina je imela tudi kratko predavanje, kjer so poudarjali pomen gibanja in zdrave prehrane že v mladih letih, če hočemo, da ne bo težav v kasnejših letih. Poleg Biltena ZDBO so dobile udeleženke tudi prijavnico, s katero se lahko vključijo v najbližje društvo. Pri nas je to Društvo osteoporoze Trbovlje, Ulica 1.junija 2, p.p.101, Trbovlje. Fanči Moljk KAR DVE PEVSKI REVIJI V LITIJI V počastitev 50-letnice mesta Litije je v prvi polovici tega meseca na odru litijskega kulturnega centra vrstilo lepo število pevcev (na dveh pevskih revijah), ki so z ubranim petjem navdušili ljubitelje zborovskega petja. Ža[ Kvartet saksofonov v sestavi Špela Savšek, Renee Vozelj, Matic Ajtič in Simon Zupan dvorana ni bila polno zasedena (bila, ker so se posedeli pevci, gledalcev pa je bilo za tri vrste). Na reviji mladinskih pevskih zborov osrednje slovenske regije so nastopili: Mladinska pevska skupina Zavoda za slepo in slabovidno mladino Ljubljana, Mladinski zbor dr. Antona Debeljaka Loški potok. Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje in OŠ Struge, Mladinski pevski zbor OŠ Rovte, Mladinski pevski zbor OŠ A. M. Slomška Vrhnika, Kulturno društvo mladinski zbor Trbovlje, Mladinski zbor Juventus Glasbene šole Zagorje, mešani pevski zbor Gimnazije Litija in Mladinski pevski zbor Vesna Zagorje. Na reviji odraslih pevskih zborov iz občine Litija pa se je predstavilo 10 zborov : Moški pevski zbor »Fantje od fare« Šmartno, Ženski POMLADANSKI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE Glasbena šola Zagorje je priredila sedaj že tradicionalni pomladanski koncert, kjer se predstavijo najuspešnejši inštumentalisti. Letos je bil na petek, 19. aprila v dvorani delavskega doma Zagorje. Predstavilo se je 25 gojencev zagorske glasbene šole, prijeten večer pa so zaokrožili še gostje na violončelah iz Ljubljane. MM pevski KUD Fran Levstik« Gavbrovka, Mešani pevski zbor KUD Jevnica, Učiteljski pevski zbor OŠ Gradec, Moški pevski zbor KUD »Lipa« Vače, Ženski pevski zbor KUD Kresnice, Moški pevski zbor Polšnik, Pevsko društvo »Zvon« Šmartno, Ženski pevski zbor »Litus« in Mešani pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije. Ravnateljica glasbene šole Zagorje je čestitala trobentaču Maticu Bovhanu za zlato plaketo in pozavnistu Primožu Bizjaku za zlato priznanje APRILSKA DEJAVNOST V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA Aktivnosti v knjižnici Antona Sovreta so se v preteklem mesecu omejile na dejavnosti z otroki. Tako so prišli na obisk četrtošolci z Dola, ker so knjižničarske poklice vključili v projekt Spoznavajmo poklice. Ob četrtkih pa so potekale delavnice: 1 l.aprila računalniška pod vodstvom dveh Matej (Vodep in Podlogar), 18.aprila pa ura pravljic, ki jih je pripovedovala Mateja Vodep. Četrtkova srečanja za odrasle pa bodo - verjetno zaradi usahle pipice - do nadaljnjega odpadla. Fanti Moljk NOVICE IZ KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE Po kratkem premoru se zopet javljamo z mladinskega oddelka naše knjižnice. V marcu in aprilu smo za najmlajše obiskovalce pripravili kar nekaj pravljičnih ur. Poslušali smo zgodbice o Lari, Žabcu, Leniju in Čivku in Mišku, ki seje spremenil v mačjega medveda. Skupaj s palčki smo iskali tudi vodo sreče in jo naposled našli kar doma. Tudi ustvarjali smo pridno. Izdelali smo stojala za pisala in pomladne pikapolonice. Vse risbice, ki smo jih narisali na pravljičnih uricah in izdelki, ki smo jih izdelali na kreativnih delavnicah, bodo na ogled na razstavi v naši mini galeriji od 17.5. do 8.6.2002. Tudi v mesecu maju smo pripravili pravljične urice in delavnico, zato hitro poglejte v napovednik! Naši mladi bralci so v tem mesecu največkrat segli po naslednjih knjigah: L BARABA; Janja Vidmar, 2. 1,2,3; Nele Moost, 3. ALI PRIJATELJI TAKO RAVNAJO?; Marjorie Nevvman, 4. BUČKO; Linda Jennings, 5. BUTALSKI GASILCI; Fran Milčinski. Še nekaj novosti: L PLANET JOJO; Feri Lainšček, 2. PORAŽENCI,zbirka Udarci; David Belbin, 3. ŠE MAR MI NI, zbirka Prstan prijateljstva; Rachel Vail, 4. IME MIJE ZLOBA, zbirka Soba nočne more; R.L.Stine 5. SANDRA LJUBI MEIKE, zbirka Na robu; Marliese Arold Lep pozdrav in veliko bralnega veselja!, Simona Solina Opel Golja POSTAVLJA MERILA. Opel Corsa navdušuje! Z vrhunsko obliko in tehničnimi lastnostmi je prevzela tako voznike kot najzahtevnejše strokovnjake. Moderen dizajn s presenetljivo nizkim količnikom upora (0,32) zagotavlja nizko porabo goriva in stabilno vožnjo, najdaljša medosna razdalja v svojem razredu (2491 mm) pa povečuje prostornost in vožnjo spreminja v enkratno doživetje. Ob naštetem ne gre pozabiti še izjemnih rezultatov testiranj, ki so dokazali, da Opel Corsa z osvojenimi štirimi zvezdicami in 29 točkami* sodi med najvarnejše avtomobile svojega razreda. Posebna ponudba: samo 1.660.000 SIT OPEL-©- avtotehna W0§ in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Savo pri Litiji, Telefon 01/8974 888, Fax 01/8974 887 Takšna je Opel Corsa -dinamična, mladostna in varna. Zgled v svojem razredu in izreden izziv. Vključno s ceno, seveda. •Test OAMTC/ADAC/AMZS po metodi NCAP • različni programi • ugodne • najmočnejša mreža • 24-urna pomoč • organizacija • dodatna kritja zavarovalne izvajalcev po vsem zdravniške pomoči za svojce premije svetu in prevozov pravna pomoč št. dni individualno EVROPA SVET družinsko EVROPA SVET skupinsko (10-19 oseb) EVROPA SVET 3 1.045 2.205 2.090 4.410 732 1.544 5 1.367 2.521 2.734 5.042 957 1.765 8 1.701 2.835 3.402 5.670 1.191 1.985 10 1.806 3.010 3.612 6.020 1.264 2.107 15 2.250 3.501 4.500 7.002 1.575 2.451 21 2.701 4.201 5.402 8.402 1.891 2.941 30 3.601 5.602 7.202 11.204 2.521 3.921 60 6.301 9.802 12.602 19.604 4.411 6.861 90 9.002 14.003 18.004 28.006 6.301 9.802 180 (6 mesecev) 18.432 28.671 36.864 57.342 12.902 20.070 365 (1 leto) 35.964 65.535 71.928 131.070 25.175 45.875 Opomba: Pri skupinah z več kot 19 osebami priznamo dodatni popust. Zavarovalne premije v skladu z 8. členom ZDPZP niso obdavčene. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. OELVIA ASSURANCES VOVAGES m Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vam v sodelovanju s priznano asistenčno hišo Elvia zagotavlja popolno zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini. V razpredelnici je prikazan cenik premij (v SIT), ki velja za osnovni program zavarovanj. Informacije: 01 47 18 742 ali 01 47 18 723 www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si Zavarovanje lahko sklenete tudi preko interneta -www.vzajemna.si ■tl Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. s polnim plinom JURIŠ NA BOGENŠPERK Gorsko-hitrostna preizkušnja na Bogenšperk 2002 je znova dokazala, da je v Sloveniji avtomobilizem med najbolj priljubljenimi športi. Na dirki, ki jo je organiziralo središču Litije. Nedeljski treningi pred dirko so minili v deževnem vremenu, zaradi spolzke proge pa so jih nekateri poimenovali kar festival vrtenja. reševalne službe, a k sreči njihovo posredovanje ni bilo potrebno. Ostali vozniki so kljub vožnjam na nož vse tri vožnje dirke končali s celimi vozili. ompira«, oba v legendarnih yugih. Prvi, ki prihaja iz Trbovelj, je na koncu v diviziji 1 osvojil 7. Mesto. Drugi prihaja sicer iz Srbije, a bo v letošnji sezoni s slovensko licenco Zasavsko rally društvo KBM Rac- Kljub nekaterim obtolčenim ing pod glavnim pokroviteljstvom vozilom pa so se vsi vozniki pojavili KBM Zagorje in S-printa Trbovlje, tudi na dirki. Že v prvi vožnji dirke se je namreč zbralo več kot 8000 je Miran Terčič dvignil gledalce na gledalcev, precej radovednežev pa noge, saj je svojega kadetta postavil je privabil tudi sobotni tehnični na streho. Pri tem je poskrbel tudi pregled tekmovalnih vozil v za preizkus učinkovitosti gasilcev in Na dirki smo lahko spremljali branil barve ZRD KBM Racinga. tudi dva domača voznika, Robija Krompir seje odrezal še bolje, saj Povšeta in Zorana Veselinoviča »Kr- je v diviziji 1 zasedel 2.mesto. Rezultati: GENERALNO: l.Slavko Dekleva (BMW 320 ST), 2.Andrej Skrbinšek (Peugeot 306S16), 3.Miro Veljak (Honda Integra), 4.Slavko Komel (Opel Astra GSI), S.Tomaž Kaučič (Citroen Xsara), 6.Igor Dekleva (Alfa 156), 7.Valter Kobal (Renault Clio RS), 8.Matjaž Zupančič (Opel Astra OPC), 9.Borut Smrdelj (Renault Clio Willimas), lO.Aleš Hace (Alfa 156)... DIVIZIJA 1: 1.Denis Savič (Vugo 1.3), 2.Zoran Veselinovič (Vugo 1.3), 3.Rok Turk (VW Polo) DIVIZIJA 2: l.Andrej Skrbinšek, 2.Miro Veljak, 3.Valter Kobal DIVIZIJA 3: l.Slavko Dekleva, 2.Slavko Komel DIVIZIJA 4: l.Tomaž Kaučič, 2.Igor Dekleva, 3.Matjaž Zupančič DIVIZIJA 5: l.Uroš Papež (Peugeot 309 GTI) POKAL SEICENTO: l.Luka Pirjevec, 2.Boris Bržan, 3.Vlado Očko Denis Delamea, KMN Gip Beton MTO Zagorje in Naj športnik Zasavja 2001 BERITE ZASAVCA! Z Mozirčanom, ki živi v Velenju in igra za zagorski klub malega nogometa Gip Beton MTO v dresu zagorskega kluba smo se pogovarjali predvsem zato, ker ste ga izbrali za naj športnika Zasavja 2001. Denis je sicer kot sogovornik izredno redkobeseden, a zato toliko bolj zanj govorijo dejanja na igrišču, kjer je eden najboljših posameznikov tako v klubu kot >’ reprezentanci Slovenije. Poleg tega, da je športnik, je tudi očka hčerkic Tie in Nea-c. Ekipi Gip Betona MTO ste se priključili pred letom in pol. Živite v Velenju in na mestu je vprašanje, če vas dolga vožnja na treninge nič ne moti oziroma utruja? Ne, glede tega ni bilo nikoli težav. Tudi domači so se na to navadili, Ko sem igral veliki nogomet, sem treniral tudi sedemkrat tedensko in v bistvu sem bil tedaj še več časa zdoma kot sedaj. To mi res ne dela nobenih težav. Vam je kdaj žal, da ste se namesto velikega odločili za mali nogomet? Ne, nikoli. To je tisto, kar sem si želel, za kar sem se odločil. Menim, da vseskozi dajem vse od sebe in tudi to, da sem član reprezentance, samo potrjuje mojo pravilno odločitev o tem, da danes igram mali nogomet. Tudi sedaj ne, ko se praktično govori in piše le o uspehih reprezentance v velikem nogometu? Ne, ker mislim, da smo tudi v reprezentanci na dobri poti, da se približamo uspehom reprezentance v velikem nogometu. Imeli ste nekaj časa, da strnite vtise po osvojenem naslovu naj športnika Zasavja 2001, zato vas bom še enkrat vprašal, kaj vam pomeni to priznanje? To mi pomeni eno veliko vzpodbudo za naprej in potrditev mojega dosedanjega dela. Tudi domači so bili tega dosežka zelo veseli. Sicer pa za vašo akcijo niti nisem vedel, tako da je presenečenje še toliko večje. V Zagorje se vozile že leto in pol. Kako vam je všeč kot mesto? Mogoče se bo to komu zdelo smešno, pa vendarle... V vsem tem času si mesta sploh nisem mogel ogledati, saj sem prihajal v Zagorje le na treninge in tekme, ki so bili večinoma zvečer. Saj smo šli kdaj na pijačo, za ogled mesta pa si nikoli nisem vzel časa. In kakšni so vaši osebni cilji? Kot prvo si želim, da bi v Zagorje prinesli naslov državnega prvaka v malem nogometu, kot drugo pa si želim uvrstitve na SP ali EP v malem nogometu. A to pomeni, da ostajate v Zagorju? Pogodba mi v kratkem poteče in o podaljšanju se še nismo pogovarjali. Trenutno se moji klubski interesi bolj ali manj vrtijo okrog Zagorja in če bodo v klubu pokazali interes, potem bom vsekakor ostal tu. Za konec... ... bi se rad zahvalil vsem, ki so glasovali zame in jim sporočil, da naj še naprej berejo Zasavca in glasujejo za svoje najljubše športnike tudi ob naslednjih akcijah. Peter Motnikar, slika arhiv Zasavca Smučanje ŽIČNIČARIADA 2002 Na Voglu je 17.4. potekala Žičničariada 2002. Rezultati zasavskih predstavnikov: letnik 1952 in starejši: 7. Milan Renko (Kum), letnik 1953 do 1960: 2.Marjan Potrpi n (Kum), 4.Bojan Juvan (Marela), S.Svitan Lenarčič (Marela), 6.Jože Knez (Kum), 11.Dušan Medvešek (Marela), 13.Alojz Juratovec (Marela), letnik 1961 do 1970: 2.Oto Juvan (Marela), 3.Roman Juvančič (Kum), 11.Branko Smrkolj (Marela), letnik 1971 in mlajši: S.Jani Rokavec (Marela), absolutno: 3.Oto Juvan, ekipno: 5.Marela. TRBOVLJE Streljanje USPEŠNI TUDI VETERANI 25.finale dopisne strelske lige Slovenije, ki je bilo v Ljubljani 24.marca 2002, je bilo uspešno tudi za verane tudi za veterane Strelskega društva Okrogar Skvarča Zagorje ob Savi. Ekipa v postavi Roman Kajina Janez Cirar in Mimi Markošek je osvojila 3.mesto. Posamezno v kategoriji veterani je Roman Kajina osvojil 2.mesto, v kategoriji zračna pištola - veteani pa 4.mesto. Pri veterankah posamezno pa je Mimi Markošek osvojila 1.mesto. Tekmovanja seje udeležila tudi Nika Bradač, ki tekmuje s standard zračno puško. V močni konkurenci je dosegla 6.mesto v kategoriji mlajše mladinke. Glede na to, da na tem orožju trenira kratek čas, je rezultat zelo dober. Rezultati oziroma uspehi so vzpodbuda in obveznost za naslednja tekmovanja, ki so predvidena v mesecu aprilu in maju. Mimi Morkovšek USPEŠNI NASTOPI MLADIH ZAGORJANOV IN IZLAČANOV Na drugem turnirju za DP v šemi kontaktu, za dečke in deklice, kije bilo v Kranju je nastopilo 13 deklic in 33 dečkov. Dobro so nastopili tudi predstavniki zagorskega in izlaškega kluba. Osvojili so dve prvi, tri druga in šest tretjih mest. Uvrstitve Izlačanov in Zagorjanov: dečki do 135 cm; 2.Domen Holc, 3.Tilen Zajc (oba PDK Izlake), do 145 cm; 3.Luka Kopušar, do 165 cm; 2.Tilen Sihur, oba PDK Zagorje, nad 165; I.Andrej Ocepek, PDK Izlake, deklice do 145 cm; l.Neva Ocepek, PDK Izlake, 3.Ksenija Podrenik in Tjaša Krajnik, do 155 cm; 3.Sara Vučko in Tina Koder, nad 155 Trboveljčan Uroš Stoklas, ki že drugo leto brani barve kranjske Iskraemeceje že celo leto v izvrstni formi. To je dokaza! z rezultati v državnem prvenstvu, kjer je s svojo ekipo osvoji! naslov ekipnega državnega prvaka, z izvrstnim metanjem v evropski ligi ter nenazadnje še z dvema naslovoma na pravkar končanem državnemu prvenstvu med posamezniki. Najboljši je bi! tako v konkurenci posameznikov, z rezultatom 988 (drugi je bi! s kegljem manj član trboveljske ekipe Marko Oman) kot v kombinaciji, s 4042 podrtimi keglji. Drugouvrščenega Kirbiša je ugnal za 45 kegljev, svetovnega prvaka Benedika pa za 60 kegljev. Po naslovu državnega prvaka je za spregovoril tudi za Zasavca. Kako si prišel do naslova državnega prvaka? Prva dva kroga za naslov državnega prvaka v Tržiču in Dravogradu je nastopilo 48 kegljačev iz vse Slovenije. Polovica najboljših seje uvrstila v 3.krog, ki je bil na sporedu v Slovenskih Konjicah, teden dni kasneje. V nedeljsko finale v Celju se nas je uvrstilo dvanajst najboljših. Na tej tekmi se je odločalo hkrati o dveh naslovih: seštevku vseh štirih krogov ( prvak v kombinaciji) in zadnji krog. ki je štel za naslov državnega prvaka. Že pred zadnjim krogom sem si prikegljal veliko prednost pred zasledovalci v kombinaciji, preostalo mi je še, da se potrudim, da mi uspe osvojiti še naslov državnega prvaka v eni seriji metov (200 metov). Katere naslove že imaš? Upam, da mi bo letos z Benedikom uspelo osvojiti še naslov med dvojicami, kar bi cm; Darija Koter, vse PDK Zagorje. Igor Goste IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Kisovškim članom v tem delu ne gre prav dobro od nog. V 15. in 16. krogu jim je uspelo osvojiti le eno točko. V 15. so morali priznati premoč domače ekipe Induplati. V naslednjem krogu doma proti nekdaj prvoligaški ekipi NK Kočevje so po prvem delu igre vodili že 3:0 (strelci: Aleksander Kos 2x in Bojan Šink), a so v drugem polčasu prejeli kar tri gole, tudi po zaslugi nerazpoloženega vratarja. Končni rezultat je bil 3:3. V 17.krogu pa so Kisovčani na gostovanju premagali ekipo NK Miren s 3:1. Gole sta dala Bojan Šink in dva Toni Škofca. Igor Goste pomenilo, da bi bili vsi naslovi (posamično, kombinacija, ekipno in dvojice) v mojih rokah (kar doslej še ni uspelo nobenemu,op.p.). Poleg teh naslovov sem bil pred leti svetovni pokalni prvak, z ekipo Iskraemeco sem osvojil drugo in tretje mesto na svetovnem klubskem tekmovanju, imam pa tudi ekipno srebrno medaljo s Svetovnega prvenstva. Omenil bi še, da imam Državni prvak Uroš Stoklas letos v državnem prvenstvu tudi najboljše povprečje podrtih kegljev. Edini, ki sem presegel povprečje 1000 kegljev na tekmo (vse tekme na gostovanjih ter povprečje tekem doma). Seveda pa mi nekaj naslovov še manjka, npr.naslov svetovnega prvaka posamično in med dvojicami, ZMAGA URŠKE DOLINŠEK V avstrijskem Gradcu je potekal mednarodni turnir, na katerem je sodelovalo 230 kikboksarjev iz desetih držav. Trener slovenske reprezentance Vladimir Sitarje bil po turnirju z borbami, ki so jih prikazali člani slovenskih klubov zadovoljen. Zadovoljni pa so bili tudi v izlaškem klubu. Uvrstitve naših v šemi kontaktu:članice do 65 kg; 1.Urška Dolinšek, 3.Brigita Plemenitaš (obe Izlake), člani do 67 kg; 2.Marko Razpotnik, 3.Miloš Rozman (oba Izlake), do 75 kg; 2.Gregor Ocepek (Izlake), do 91 kg; 2.Igor Kalšek (Zagorje). Igor Gošte PRVAK pa tudi naslov prvaka novoustanovljene Evropske lige. Priložnost sc ti bo ponudila že kmalu v Osijeku na svetovnem prvenstvu. Kakšne so tvoje napovedi? Kot vedno bom tudi na tem svetovnem prvenstvu nastopil z željo in ciljem, da osvojim medaljo. To je moj glavni cilj. Dobro veš, da vedno napovedujem naskok na medaljo, ne vem zakaj naj bi bilo tokrat drugače. Še sploh ob tako dobri formi. Vse kar bo manj, bo zame neuspeh. Zakaj bi bil lažno skromen in govoril, da bi se zadovoljil npr. z dvajsetim mestom? Če bi tako razmišljal (kot mnogi naši športniki), bi se logično lahko vprašal, kaj tam sploh delam. Ostaneš v sedanji ekipi? Zaenkrat se še nisem odločil, kje bom kegljal v prihodnji sezoni. Lahko pa rečem, da sem v sedanji ekipi zelo zadovoljen. Redno trenirati s takimi asi kot so člani naše ekipe, zagotovo prinese določen napredek. To se kaže tudi pri mojih rezultatih. Se vrneš v Rudar, ki je letos nastopal zelo uspešno? Zalo malo možnosti je, da bi se vrnil v Rudar. Se pa ne strinjam povsem s teboj, da je Rudar letos nastopal najboljše. Menim, da bi z ekipo, kot jo imajo, morali osvojiti drugo mesto, ki pelje v Evropo oziroma v Evropsko ligo. Škoda, da jim to ni uspelo. Zagotovo pa je tudi tretje mesto lep dosežek. Igor Gošte UROŠ STOKLAS DRŽAVNI ZAGORSKE ROKOMETAŠICE TRETJE V SLOVENIJI V četrtek 11. aprila je bil v Sevnici finalni turnir osnovnošolskega rokometnega prvenstva za starejše deklice. Poleg domače ekipe ter rokometašic iz Izole in z Osnovne šole Ljubljana-Polje so se nanj z uspešnimi nastopi v predtekmovanju uvrstile tudi igralke Osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja. Slovenske prvakinje so postale domačinke, drugo mesto so osvojile Izolanke, Zagorjanke pa so si pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca priborile bron. Po enkrat so zmagale tudi pokal za najboljšo vratarko turnirja. Rokometašice so imele bučno podporo s tribune, saj so maloštevilni zagorski navijači preglasili navijače drugih ekip. Izjave: Matjaž Šikovec, trener OŠ Toneta Okrogarja: "Turnir je bil prijeten in dobro organiziran. Domačinke so zasluženo zmagale. Zadovoljen sem s publiko in našim uspehom, o sodnikih pa raje ne bi izgubljal besed." Tadej Sapač. navijač iz 7.b razreda: ZAGORSKA DEKLETA V FINALU DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU V soboto 20.4. 2002 je v Zagorski športni dvorani potekal polfinalni turnir v rokometu mlajših deklic letnik 1990. Igrale so ekipe ŽRK IZOLA BORI- KMO iz Izole, RD JELOVICA iz Škofje Loke in ŠOLA ROKOMETA iz Zagorja. Tekmovanje je potekalo po turnirskem sistemu vsak z vsakim .Vse tri ekipe so prikazale dober in lep rokomet. Največ uspeha so imele domače igralke ŠR Zagorje pod vodstvom trenerja Lipovšek Danila. V obeh tekmah so z odlično igro v obrambi in napadu nadigrale gostje iz Izole in ŠkofjeLoke. V tekmi za drugo mesto pa so igralke RD Jelovica premagale ekipo ŽRK Izola BORI - KMO. V domači ekipi ŠOLA ROKOMETA ZAGORJE je potrebno pohvaliti vse igralke, posebno pa še odlično vratarko KAJTNA TAJO in igralke MANCO JEGLIČ,NIVES AHLIN in MIMIČ IVANO. Z dvema zmagama so se Zagorjanke uvrstile v FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA MLAJŠIH DEKLIC L. 1990. ki bo v soboto 11. maja 2002 v zagorski športni dvorani oh 10 uri. (12:9 z Ljubljančankami), izgubile (10:5 s Sevnico) in igrale neodločeno (11:11 z Izolo). Tekma z Izolo je odločala o drugem mestu. Če bi Zagorjanke zmagale, bi pristale na drugem mestu, tako pa so zaradi slabše razlike v golih končale na tretjem. Največ golov za Osnovno šolo Toneta Okrogarja je dosegla Špela Peterlin. Najboljša zagorska igralka je bila vratarka Amanda Husič, ki je dobila "Bilo nas je najmanj, a smo bili najbolj glasni. Tretje mesto je 'coof, vsaj nismo bili četrti." Domen Kolenc, navijač iz 7.c razreda: "Bili smo najglasnejši, z razpletom pa nisem posebno zadovoljen, zlasti ne s sodniki, ki so nam razveljavili nekaj golov. Z Izolo bi lahko zmagali." Mateja Vozelj, Martina Kotar (članici novinarskega krožka na OS Toneta Okrogarja) Tekma za slovenski pokal v točnostnem pristajanju Kisovec 2002 tekmo vedno takšna gneča, da se je komaj sproti polnil. No. pa pojdimo k končnim rezultatom tekme. V kategoriji A so bili rezultati najboljših treh naslednji: 1.Franc Unuk (Zlatorog Laško) 21 cm, 2.David Sluga (Zlatorog Laško) 38 cm, 3.Matjaž Sluga (Zlatorog Laško) 53 cm. Prvič na tekmah za slovenski V soboto, 6. aprila je v Kisovcu potekalo tekmovanje za slovenski pokal v točnostnem pristajanju, katerega se je skupno udeležilo kar 82 jadralnih padalcev iz vse Slovenije. Kot pravijo organizatorji tekme - Društvo jadralnih padalcev Zagorje ob Savi - bi bilo število tekmovalcev verjetno višje, a so si mnogi zaradi oblakov na nebu ter rahlega sneženja skozi noč premislili in ostali doma. Poleg jadralnih padalcev pa je bilo na tekmi seveda tudi veliko obiskovalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali potek tekme. Čeprav med samim tekmovanjem nismo zasledili kakšnih večjih zračnih vragolij, so si obiskovalci lahko napasli oči na modelih različnih letal, katere so predstavili člani Aero kluba Litija ter gledalcem pokazali, kaj zmorejo njihova daljinsko vodena letala v zraku (seveda, ko v bližini ni bilo jadralnih padalcev). Na pristanku pa so imeli svoj prostor tudi lokostrelci Lokostrelskega društva Valvasor Zagorje, pri katerih so se obiskovalci lahko pomerili v streljanju z lokom na srno (umetno!!!). Na prireditev pa so prišli tudi člani Konjeniškega društva Vajkard Valvasor iz Kisovca in s seboj pripeljali dva miniaturna konja katera sta bila v veliko veselje najmlajšim obiskovalcem tekme, čeprav so imeli na travniku postavljen tudi napihljivi grad. na katerem je bila skozi celo REZULTATI : 1. Tekma:ŠR ZAGORJE: RD JELOVICA 18:6 (6:2) Strelke za Zagorje Ahlin 7, Mimič 6 , Jeglič 5 Strelke za Jelovico : Dragojevič 4, Kaltak 2 2. Tekma :ŽRK IZOLA BORI - KMO : RD JELOVICA 15 : 10 (6 :3) 3. Tekma : ŠR ZAGORJE : ŽRK IZOLA BORI - KMO 17 : 6 (10 :2) Strelke za Zagorje : Ahlin 6, Jeglič 5, Mimič 4, Golob 1, Fon I Postave: ŠR ZAGORJE : KAJTNA, JEGLIČ, DROLC, GOLOB, KOVAČ- HRIBAR, HACE, MIMIČ, FON, JONTEZ, ČEBIN , AHLIN. RD JELOVICA :FAJFAR, HOBLAJ, PINTAR, DRAGOJEVIČ, JAKOMIN, MART1NŠEK, HAFNER, SLEJKO, KALTAK, ŠOBERL. ŽRK IZOLA BORI- KMO :CASSOL, RUM IN, MARJANOVIČ, JAČIMOVIČ, KARAJ KOVIČ, DŽOGOVIČ, STANIČ, DERDAJ, BAREKTAREVIČ, TOMIČ, PERIČ. MLADINSKA EKIPA ŽRK ZAGORJA PA SE JE UVRSTILA V FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA , KI BO V NEDELJO 28. 4 . 2002 V ŽALCU OB 10 URI. Danilo Lipovšek, slika: PRAV pokal so prva tri mesta zasedli člani iz tega kluba. V kategoriji izven konkurence pa je bil rezultat v konkurenci le eden - na prvem mestu je pristal Jure Jelenc z 914-imi centimetri, ki Zmagovita trojica s predstavnikom DJP Zagorje ob Savi pa je bil, kot smo prej omenili, tudi edini, kateremu je uspelo pristati v merilnem krogu. Ekipno so bili rezultati najboljših treh naslednji: 1.Zlatorog Laško, 2.DJP Kimfly Vodice in 3.DJP Metulj Rimske toplice. Za takšno večjo prireditev pa tudi DJP Zagorje ob Savi ni uspelo financirati celotne tekme iz lastnega proračuna, zato se zahvaljujejo vsem naslednjim sponzorjem za njihovo pomoč: G1P Beton MTO Zagorje, RTH Trbovlje, Agroind Vipava, SVEA, COCA COLA. Krka Novo mesto, Mobitel, Industrijska prodajalna Čulk Hrastnik, RCR Zagorje, Občina Zagorje, Občina Trbovlje, ETI. Slovenske novice. Restavracija in pizzerija Naš Hram Kisovec, Stik-trgovina ter servis Trbovlje, Fortuna Trbovlje, Zlatarstvo Mravlje, ERA Zagorje. Protes Trbovlje, Multima, Ultra, Potrošnja Zagorje. Avto material Slapi Trbovlje, Šupo Kamnik, Integral Zagorje, Grovez Zagorje, Sint Trbovlje. Trgovina Makro Kisovec, Bar Kisovec, Ferrari bar Trbovlje, Fenomen, De loža Zagorje ter medijski pokrovitelj Radio Trbovlje Besedilo In slika L.G. Košarka Četrti in peti poraz Zagorjanov Košarkarji Zagorja so v 4. krogu Hypo lige izgubili proti Unionu Olimpiji. Na tekmi se je pokazalo da košarkarji iz revirjev niso enakovredni bivšemu evroligašu, vendar pa so kljub vodstvu Olimpije že za trideset točk v zadnji četrtini uspeli znižati rezultat na 89:77. »Mislim, da smo skoraj malo preveč spoštovali nasprotnika, sicer zelo dobro ekipo Uniona Olimpijo, in v zadnji četrtini kljub vsemu pokazali, da se lahko upiramo tudi njim. Zmanjšali smo razliko in navsezadnje z rezultatom sem zadovoljen, z igro pa ne v celoti,« je dejal po tekmi trener Krofi. V petem krogu pa so se doma KOŠARKA Čl.ANI l.B SKL - II. DRL (za razvrstitev od 1. do 4.mesta) (4.krog) RUDAR: MARIBOR BRANIK 91:88 Strelci za Rudar: Košalin 4, Zagorc 9. Kazaferovič 17,Tilinger 12, Brečko 1. Andrej Čop II, Radovič 26, Robi Čop 4, Vajdič 7. (5.krog) RUDAR : JURIJ PLAV LAGUNA 84:74 Strelci za Rudar: Košalin 8, Zagorc 10. Kazaferovič 26, Tilinger 3, Brečko S, Radovič 5, Robi Čop 10, Vajdič 17. Radenska creativ sobota : RUDAR 67 : 53 Končni vrstni red: l.Juri Plava laguna ^5 točk 2.Radenska Creativ Sobota -12 3.Rudar 51 4.Maribor Branik 49 Ekipa Jurij Plava laguna seje uvrstila v Hypoligo. ČLANI ZA UVRTITEV -OBSTANEK V l.B SKL (3.krog) Tolmin : litija 97:73 pomerili s Heliosom iz Domžal. Po slabem začetku in vodstvu gostov 9:0, so Zagorjani le strnili svoje vrste in v 23.minuti ulovili nasprotnika, v končnici pa so bili bolj zbrani gostje, tako da so Zagorjani zabeležili še peti zaporedni poraz v končnici za prvaka. Po tekmi so se torej veselili Domžalčani, rezultat pa bi bil lahko tudi drugačen saj so sodniki krujili usodo Zagorjanov. Temu primerna je bila tudi izjava domačega stratega. »Težko je igrati proti šestim igralcem.« Zagorje Banka Zasavje-Helios Domžale 81:86. I.Z. Strelci za Litijo: Japič 26, Koren 21, Mitrovič 12, Juvan 12, Hladnik 8 (4.krog) BANEX : LITIJA 103 : 97 Strelci za Litijo: Juvan 25, Koren 20, Japič 19, Mitrovič 15, Ristič 4, Repina 4 (5.krog) RADOVLJICA : LITIJA 106 : 87 Strelci za Litijo: Rozman 21, Japič 20, Mitrovič 14, G.Pušič 12, Hladinik 8 (6.krog) LITIJA : TOLMIN 93 : 86 Strelci za Litijo: Japič 31, Pušič 20, Mitrovič 17, Rozman 12 Končna lestvica:!.Radovljica 12 točke 2.Banex 10 3.Litija 8 4.Tolmin 6 točke. Radovljica in Banex ostajata člana l.B lige. PIONIRJI -LSKL CENTER I (3.krog) RUDAR : UNION OLIMPIJA<6 Trboveljčani so na domačih boriščih do sedaj osvojili že vse možne naslove. Kot ambasadorji pa so dostojno in športno zastopali trboveljski ter slovenski karate skoraj na vseh celinah sveta, razen v Avstraliji. Trboveljski karateisti igrajo v zadnjem obdobju pomembno vlogo tudi v reprezentančnih nastopih, kjer so tudi osvojili že vrsto odličij, tako na uradnih evropskih in svetovnih prvenstev kot na ostalih mednarodnih turnirjih, kjer so niso zaostajali za njimi. Pravzaprav so trboveljski karateisti začeli že zelo zgodaj (v začetku sedemdesetih let) potovati izven meja Slovenije. Poleg prvih poskusov tekmovanj ter opravljanja izpitov za višje pasove so takratne člane bolj privlačile stranske dejavnosti. Začeli so organizirati letovanja na morju. Prvega so organizirali v Luciji v Portorožu, vse nadaljnje pa na Hrvaškem, najprej v Puli. nato v Poreču in kasneje še v Na svetovnem pokalu v Mlškolcu so Trboveljčani vedno spoznali veliko novih prijateljev zastopali barve slovenske reprezentance. V tem sestavku bomo omenili samo nastope, ki sojih opravili na mednarodnih boriščih tekmovalci v sestavu Karate kluba TIKA Trbovlje. Vse do leta 1991, ko je Slovenija bila še v okviru skupne države - Jugoslavije, je tudi v karateju igrala bolj stransko vlogo. Slovenski tekmovalci so takrat na državnih prvenstvih zelo redko osvajali odličja. Edina, ki sta res uspela igrati pomembnejšo vlogo sta bila Mariborčan Ljubo JAVORŠEK in Trboveljčan Zdravko ROMIH. JAVORŠEK in ROMIH imata v svojih vitrinah tudi odličja, ki sta jih osvojila kot člana takratne državne reprezentance Jugoslavije. Pred dobrimi desetimi leti ni bilo veliko turnirjev v Evropi na katerih bi lahko pomerili moči tekmovalci, ki niso nastopali v okviru nacionalnih reprezentanc. Nekje vzporedno z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je začelo naraščati tudi število turnirjev po celi Evropi. Takrat so si začeli tudi slovenski karateisti nabirati prve mednarodne tekmovalne izkušnje. Tudi Trboveljčani Šibeniku. Na letovanjih, ki so bila zelo številčno obiskana so poleg kopanja, športnih in ostalih družabnih iger, nočnih zabav, člani vestno trenirali vsak dan. Ob koncu letovanja pa so ponavadi izvedli show program, katerega se je načeloma vedno ogledalo mnogo gledalcev. Ker je bil karate še malo poznana borilna veščina so se gledalci z zanimanjem odzvali atraktivnim točkam takratnih trboveljskih karateistov. Najodmevnejši je bil nastop preko sedemdesetih trboveljskih karateistov v športnem parku v Zeleni Laguni pri Poreču, leta 1977, katerega si je ogledalo preko 3000 gledalcev, ki so z dolgotrajnim in glasnim aplavzom nagrajevali vsako izvedeno točko. Prvi pravi tekmovalni nastop izven meja takratne Jugoslavije pa so Trboveljčani izvedli v Zgoniku pri Trstu. Na povabilo tamkajšnjega Karate kluba so se trboveljski karateisti 27. maja 1990 udeležili I. turnirja za njihov pokal. Iz Trbovelj je nastopilo devet mladih tekmovalcev: Miha KOVAČIČ, Jernej SIMERL, Zoran HAM, Ida DEDIČ, Silvija KORPES, Alja PERGER. Bar-bara KOVAČIČ ter Maja in Jure KOSTANJEVIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL. V katah je manjkalo zelo malo do prve trboveljske medalje, saj je Jurc KOSTANJEVIČ na koncu osvojil 4. mesto. Trboveljčani so se tu prvič srečali s kumitejem. To je nakakšna lažja različica športne borbe, saj se vsaka napadalna tehnika predhodno napove. Brekompromisno so se spopadli s tekmovalci, ki so bili nosilci precej višjih pasov, med njimi je bilo tudi nekaj rjavih in črnih. V skupni kategoriji deklic in dečkov do 10 let je Jernej SIMERL osvojil 5. mesto. Še boljši so bili v kategoriji do 14 let. Alja PERGER je bila strah in trepet vseh fantov, saj je izgubila šele v polfinalu proti kasnejšemu zmagovalcu, nosilcu črnega posu, Idričanu Jerneju SEVERJU, ter osvojila bronasto medaljo. Osamosvojitev Slovenije je aktivnosti in uspehe v klubu še samo pospešila. 5. in 6. decembra 1992 je v Miškolcu na Madžarskem potekal 1. svetovni karate pokal za otroke in kadete. Nastopilo je preko 750 tekmovalcev iz Azije, Amerike in Evrope. S svetovno konkurenco so se odrezal Miha KOVAČIČ v kategoriji 11. do 12. letnikov, kije med 80 tekmovalci zasedel odlično deveto mesto in je le za las zgrešil finale v katerega seje uvrstilo osem tekmovalcev. Matjaž LENIČ je v športnih borbah nastopil za prvo slovensko ekipo, Rok VODIŠEK pa za drugo. Prva ekipa je na koncu osvojila med 22 nastopajočimi 5. do 6. mesto, druga ekipa z Rokom pa 7. do 8. mesto. Poleg novih tekmovalnih spoznanj, ki sojih pridobili so bili mladi Trboveljčani v Miškolcu tudi med najboljšimi pri iskanju novih prijateljev. Na 2. Svetovni karate pokal za otroke in kadete, kije potekal 4. in 5. decembra 1993 v Miškolcu na Madžarskem sta trenerja MARKOŠEK in SIMERL peljala kar deset tekmovalcev, za katere sta menila, da se lahko enakovredno kosajo s takrat najboljšimi vrstniki iz 44 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. V konkurenci 1400 tekmovalcev so nastopili Ida DEDIČ, Rok VODIŠEK, Matjaž LENIČ, Peter ZORE, Jernej SIMERL, Senada KAMERIČ, Miha KOVAČIČ, Alja PERGER ter Maja in Jure KOSTANJEVIČ. Trboveljčani so tokrat posegli čisto pod sam vrh zelo številčnih kategorij (v posameznih Na potovanju po vzhodno-amenški obali so Trboveljčani obiskali tudi Belo hišo v VVashingtonu spoprijeli popolnoma sproščeno in brez strahu. Na tekmovanju so pokazali velik motiv in željo za uspehom. Trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL sta v Miškolc pripeljala kar osem mladih Trboveljčanov: Miha KOVAČIČ, Peter ZORE, Jure BAROV1Č, Jure KOSTANJEVIČ, Ida DEDIČ, Alja PERGER, Matjaž LENIČ ter Rok VOIDŠEK. V katah se je najbolje kategorijah je nastopilo od 60 do 140 tekmovalcev). Ida DEDIČje v športnih borbah izgubila bronasto medaljo v zadnjih sekundah borbe ter zasedla zelo dobro 5. mesto. V katah je v isti starostni kategoriji osvojila 6. mesto. Rok VODIŠEK in Matjaž LENIČ sta v ekipnem delu, kjer sta nastopila za reprezentanco Slovenije osvojila peto mesto. Rok je bil najboljši tekmovalec v ekipi, saj je zmagal v vseh borbah. Trboveljčani so se vedno radi družili in bili pripravljeni sodelovati tudi s tekmovalci, ki so trenirali razne druge stile. II. junija 1994 so v Avstrijskem Steyerju nastopili na »Evropskem pokalu Godyu ryu 94« na katerem je nastopilo preko 120 tekmovalcev in tekmovalk iz osmih evropskih držav. V izvajanju kat Trboveljčani niso mogli nastopiti, so se pa toliko bolj odrezali v športnih borbah. Senada KAMER1Č in Borut MARKOŠEK sta osvojila bronasti medalji. Ida DEDIČ pa je stala na najvišji zmagovalni stopnici z zlato medaljo okrog vratu. Prvi nastop v Nemčiji, v mestu Kempten blizu Minhna so trboveljski karateisti opravili 29. aprila 1995, kjer so se udeležili zelo močnega turnirja za mlade do 16 let. Vseh udeležencev je bilo nekaj čez 600 iz 12 evropskih držav. Trboveljsko ekipo so sestavljali Tomy CESTNIK, Franci CEFERIN, Miha KOVAČIČ, Peter ZORE, Edin SALKIČ in Ida DEDIČ. Vodila sta jih trenerja Borut MRKOŠEK in Bogdan SIMERL. Izmed trboveljskih nastopajočih se je najbolje odrezala Ida DEDIČ v športnih borbah pri dekletih do 16 let starosti. V zelo močni konkurenci je uspešno premagovala nasprotnice in se prebila do finalne borbe, katero je zelo tesno izgubila ter ob koncu osvojila imenitno 2. mesto. Slab mesec kasneje sta se Edin SALKIČ in Miha KOVAČIČ udeležila zelo močnega mednarodnega karate turnirja v Parizu v Franciji, kjer je nastopilo preko 1000 tekmovalcev iz skoraj vseh evropskih držav. Na koncu sta oba osvojila zelo dobri peti mesti, vsak v svoji starostni in težnostni kategoriji. Na različnih turnirjih v tujini se trboveljski karateisti poleg tekmovanj radi družijo in spoznavajo nove prijatelje iz raznih evropskih držav. V novembru 1995 so pri članih so pri članih karate kluba TIKA Trbovlje gostovali karateisti iz Nemčije. Trboveljski karateisti so goste iz Nemčije sprejeli na svoje domove, saj je bil namen obiska predvsem v krepitvi vezi ter v izmenjavi znanj in izkušenj na področju karateja. Mesec dni kasneje so jim Trboveljčani obisk vrnili. Na povabilo KENBUKAN federacije, katero vodi slovenski rojak Stanko KUMER so se udeležili turnirja v Regensburgu. V katah je Miha KOVAČIČ osvojil bronasto medaljo, v športnih borbah pa Mitja ŠTRUC srebrno ter Franci CEFERIN zlato. Ta uspeh pa je bil še samo večja motivacija pred začetkom ekipnega tekmovanja, kjer je nastopilo 16 ekip. Trboveljska ekipa v sestavi Jernej SIMERL, Franci CEFERIN in Poldi HERMAN je vse svoje nasprotnike gladko, atraktivno in brez izgubljen borbe premagovala vse do finala, kjer so se pomerili z ekipo SALZBURGA iz Avstrije. V prvi borbi je SIMERL zopet atraktivno premagal svojega nasprotnika. Ko je že kazalo, da bo to uspelo tudi CEFERINU so temu sodniki za udarec z nogo v glavo namesto zmage prisodili kazen ter takojšnjo diskvalifikacijo, kar pa je bilo za vse prisotne tekmovalce in gledalce nerazumljivo. Tako je odločitev ostala na HERMANU, ki pa je že po nekaj sekundah poslal na tla svojega agresivnega nasprotnika, ki je brezglavo napadel. Finalni dvoboj se je tako končal 2:1 za Avstrijce. Klub porazu so mladi Trboveljčani osvojili vse simpatije številčne nemške publike in vseh ostalih nastopajočih. Ceferin je na koncu osvojil tudi pokal za najboljšega tekmovalca v športnih borbah. 27. aprila 1996 so trboveljski karateisti nastopili na mednarodnem turnirju v Zagrebu, kjer je Mitja ŠTRUC osvojil bronasto medaljo. 5. maja pa so Trboveljčani nastopili na Reki (Hrvaška). Peter ZORE je osvojil bronasto medaljo, Miha KOVAČIČ pa zlato. 1. junija 1996 so samozavestni trboveljski karateisti odpotovali v Ivanič Grad pri Zagrebu. Tudi tu uspeh ni izostal, saj so osvojili kar tri odličja, Nejc KRESNIK in Poldi HERMAN bronasto ter Miha KOVAČIČ ponovno zlato. Še zelo dolgo pa bo ostal v lepem spominu Trboveljčanom izlet ter tekmovanje na Malem Lošinju, 24. avgusta 1996. Pred tekmovanjem so mladi Trboveljčani uživali v skokih v vodo, kjer so se psihično pripravljali na pomembne nastope. To jim je dobro uspelo, saj so na samem tekmovanju osvojili tri medalje. Poldi HERMAN bronasto v športnih borbah ter Miha KOVAČIČ dve bronasti, eno v katah drugo pa v športnih borbah. 18. januarja 1997 je v Samoboru pri Zagrebu potekal mednarodni karate turnir, kjer je nastopilo preko 230 tekmovalcev iz BiH, Hrvaške in Slovenije. Borut MARKOŠEK je na tekmovanje pripeljal Edina SALKIČA in Petra ZORETA. In uspeh ponovno ni izostal, saj je ZORE osvojil bronasto medaljo. Okrepljeni s samozavestjo so se trboveljski karateisti odzvali vabilu belgijske karate zveze ter odpotovali na dolgo pot, ki jih je vodila preko Avstrije in Nemčije do Lebeekeja v Belgiji, kjer so nastopili na 1. odprtem prvenstvu Belgije za mlade do 18. leta starosti. Na turnirju je nastopilo preko 630 tekmovalcev iz osmih evropskih držav. To je bil nedvomno eden izmed najkvalitetnejših turnirjev do sedaj, na katerem so nastopili trboveljski karateisti. Trboveljčani so se pogumno spopadli s svojimi evropskimi vrstniki za najvišja mesta. Nekateri so imeli kar precej športne smole, tako, daje na koncu ostal še edini up za medaljo najtrofejnejši trboveljski karateist Miha KOVAČIČ. V svoji starostni in težnostni kategoriji je šele v 4. kolu po podaljšku rednega dela borbe nesrečno izgubil dvoboj. Kljub razočaranju po tej borbi, se je Miha odločil, da bo vendarle bronasta medalja njegova. Tako je v borbi za tretje mesto premagal predstavnika iz Nizozemske z rezultatom 3:1. Ta njegov uspeh pa je še toliko večji ob dejstvu, da je bila večina njegovih V Budimpešti: (stojijo z leve): Peter Zore, Jernej Simerl, Senada Kamerič, Alja Perger, Maja Kostanjevič, Rok Vodišek, Ida Dedič, Bogdan Simerl, (čepijo z leve): Matjaž Lenič, Miha Kovačič in Jure Kostanjevič. Mednarodni karate turnir - Lebbeke (Belgija), april 1997, zadaj: J.Simerl, M.Kovačič (za krmilom), F.Ceferin, spredaj RHerman, A.KIadnik, D.Filipič nasprotnikov članov nacionalnih kadetskih selekcij. Da pa si trboveljski karateisti ne bi zapomnili dolge poti do Belgije in nazaj samo po telovadnici, katere so vsepovsod več ali manj podobne, pa sta poskrbela trenerja Borut MARKOŠEK in Bogdan SIMERL, ki sta svoje mlade tekmovalce popeljala po nakupih v Kolnu, ogledali so si Atomium v Bruslju v nočnih urah grad Ludvika Bavarskega na jezeru Chiemsee pri Minhnu ter rudnik soli v Berhersgadnu. 28. aprila 1997 so trboveljski karateisti ponovno nastopili na mednarodnem turnirju na Reki in osvojili medaljo več kot na prejšnjem turnirju, Franci CEFERIN bronasto, Dalibor FILIPIČ srebrno ter Miha KOVAČIČ zlato. V soboto 24. maja so trboveljski karateisti nastopili kar na dveh mednarodnih turnirjih. V Pecsu na Madžarskem sta Nejc KRESNIK in Edin SALKIČ osvojila bronasti medalji. Isto je uspelo tudi Damirju VUČILOVSKEM v Zagrebu. Lepi vtisi ter dobri rezultati so botrovali temu, da je trener Bogdan SIMERL avgusta 1997 pripeljal na 2. Mednarodni turnir na Mali Lošinj (Hrvaška) kar osem tekmovalcev: Jasno KOVAČIČ, Anžeta KLADNIKA, Žigo ŠANTEJA, Poldija HERMANA, Daliborja FILIPIČA. Francija CEFERINA, Jerneja SIMERLA ter Miho KOVAČIČA. Tudi to leto so Trboveljčani uprizorili spektakularne skoke v vodo z velikih višin. Dobra volja in velika homogenost v ekipi je verjetno botrovala tudi izvrstnim nastopom, saj so osvojili kar pet odličij. Poldi HERMAN bronasto ter Miha KOVAČIČ zlato v katah ter bronasto v športnih borbah. Še uspešnejša od njega sta tokrat bila Franci CEFERIN s srebrno ter Poldi HERMAN z zlato medaljo. Po končanem tekmovanju so se presrečni Trboveljčani še zadnjič v tisti sezoni okopali v toplem in čistem morju. 14. septembra so se Trboveljčani udeležili Mednarodnega karate turnirja »Medimurje open 97« v Čakovcu. Nastopilo je preko 390 tekmovalcev iz 5 evropskih držav. Trboveljčani so ponovno osvojili dve medalji in kdo drug kot zelo razpoloženi Miha KOVAČIČ bronasto v katah ter srebrno v športnih borbah. Oktobra je v Regensburg v Nemčijo odpotoval samo Miha KOVAČIČ ter ponovno osvojil medaljo - srebrno. Konec novembra so pod vodstvom trenerja Bogdana SIMERLA nastopili na Mednarodnem turnirju »Bavaria open« v Nurembergu v Nemčiji štirje Trboveljčani: Poldi HERMAN, Franci CEFERIN, Jernej S1MERL in Miha KOVAČIČ. V izredno močni konkurenci kjer je nastopilo preko 950 tekmovalcev iz 10 držav Evrope in Afrike so Trboveljčani ponovno igrali zelo pomembno vlogo za najvišja mesta. Poldi HERMAN je izgubil šele v finalu ter osvojil srebrno medaljo. V začetku marca 1998 so sc Trboveljčani udeležili 4. Mednarodnega turnirja »RODA SIO CUP« v mestu Siofok ob Blatnem jezeru na Madžarskem. Na turnirju je nastopilo preko 600 tekmovalcev iz 12-ih evropskih držav. Zapomnili si ga bodo po množičnem pretepu med črnogorskimi ter slovaškimi tekmovalci, trenerji ter gledalci in po šestih osvojenih medaljah. V katah je Jernej SIMERL osvojil bronasto medaljo, Miha KOVAČIČ pa zlato. Žiga ŠANTEJ je prvič nastopil na mednarodnem turnirju ter osvojil bronasto medaljo. Ostali tekmovalci so imeli že dobre izkušnje iz Veli Lošinj - kraj, katerega se bodo Trboveljčani še dolgo prijetno spominjali. Z leve: Miha Kovačič, Jasna Kovačič, Franci Ceferin, Katja in Jernej Simerl, Anže Kladnik (zgoraj), Žiga Šantej, Dalibor Filipič ter Poldi in Nejc Flerman. tovrstnih tekmovanj, zato so odšli v ring z veliko želje po uspehu. Poldi HERMAN in Franci CEFERIN sta osvojila bronasti ter Miha KOVAČIČ srebrno medaljo. 17. aprila 1999 so Trboveljčani nastopili na zelo močnem karate turnirju v Koblenzu v Nemčiji -»KROKVAMA CUP«. Na turnirju je nastopilo preko 750 tekmovalcev iz 11 evropskih držav. Kljub temu, da niso osvojili nobene medalje je bil trener Bogdan SIMERL zelo zadovoljen, saj so se kar štirje Trboveljčani borili za medalje ter so se na koncu ob pomanjkanju športne sreče ter očitnem navijanju nemških sodnikov za domačine morali zadovoljiti z nehvaležnimi petimi mesti (Elvis SELIMOVIČ, Franci CEFERIN, Poldi HERMAN in Edin SALKIČ). 25. aprila 1999 je Edin SALKIČ osvojil srebrno medaljo na mednarodnem turnirju na Reki (Hrvaška). 22. maja pa je Edin SALKIČ v vlogi trenerja odpeljal v Zagreb Jasno KOVAČIČ, Elvisa SELIMOVIČA in Poldija HERMANA. Jasna je osvojila srebrno medaljo v katah, Poldi HERMAN pa v športnih borbah. Takoj po Evropskem mladinskem prvenstvu v Celju so Trboveljčani odpotovali na 1. Mednarodni karate turnir »TKA Open« v Tuzlo (BiH). Iz Karate kluba TIKA Trbovlje so nastopili Kristijan OSTOJIČ, Elvis SELIMOVIČ in Edin SALKIČ v vlogi tekmovalca in trenerja. Edin je v svoji kategoriji osvojil zlato medaljo. Ob vseh aktivnostih so trboveljski karateisti v večih letih spoznali razne ljudi širom po svetu. Tako je bil na obisku v Trbovljah prijatelj karateist Ravee Raghavan (8. DAN), ki trenutno živi v Puertoricu, svoj del doma pa je imel tudi v ameriški zvezni državi New Jersey. Preko njega so vzpostavili tudi vezi v New Vorku in - povabilo za turnir je bilo tukaj. V nedeljo 9. aprila 2000 je potekal »The Millenium Big Aplle Challenge« tradicionalni karate turnir v New Vorku. Iz trboveljskega kluba so se kot tekmovalci tega turnirja udeležili Žiga ŠANTEJ, Poldi HERMAN, Franci CEFERIN, Dalibor FILIPIČ, Jernej SIMERL, Miha KOVAČIČ, Edin SALKIČ in Borut MARKOŠEK. Trboveljčani so na tekmi v New Vorku več kot kvalitetno zastopali ne le trboveljske barve, pač pa tudi slovenske, saj so v zelo močni konkurenci, preko 600 tekmovalcev iz devetih držav, in sicer Venezuele, Argentine, Puertorica, Kanade, Anglije, Hrvaške, Jugoslavije, Slovenije in večih zveznih držav ZDA, osvojili kar štiri (4) medalje. Dalibor FILIPIČ bronasto v katah ter srebrno v športnih borbah in Borut MARKOŠEK v kategoriji veteranov nad 35 let srebrno v katah in zlato v športnih borbah. Trboveljska članska ekipa v sestavi Jernej, Miha in Edin je bila zanesljivo najmlajša v konkurenci osmih ekip. V L kolu so se pomerili s prvo ameriško ekipo, ki so jo sestavljali sami ameriški prvaki. V 1. kolu je Jernej že izgubljal proti državnemu prvaku ZDA nad 80 kg in zmagovalcu na tem turnirju v najtežji kategoriji z rezultatom 5:1, vendar je z veliko volje in poguma rezultat izenačil, v naslednjih dveh dvobojih pa sta Edin in Miha tesno izgubila. Kljub porazu v 1. kolu je to velik uspeh za mlade Trboveljčane. Štiri osvojene medalje na tako močnem turnirju je eden izmed največjih uspehov trboveljskega karateja in s tem so tudi upravičili zaupanje sponzorjev, ki so jim omogočili potovanje in udeležbo na tem turnirju. Trboveljčani so si po tekmovanju v nekaj dneh ogledali tudi nekaj znamenitosti Severovzhodne obale Amerike ter skozi kontakte z domačini poskušali čimbolj spoznati njihov način življenja in razmišljanja. Posebna čast pa jih je doletela, ko jih je sprejel občinski svet skupaj z županom, podžupanom, ostalimi svetniki ter vrsto občanov sedemdeset tisoč glavega Franklin towna v katerem so uživali gostoljubje Raveeja Raghavana. Na koncu je sledilo še rokovanje njihovega župana in trboveljskega podžupana ter poslanca v državnem zboru, gospoda Zorana Gračnerja, kije zasedel mesto svojega ameriškega »imenjaka« pod občinskim grbom. Pogovori so tekli tudi o možni povezavi ter sodelovanju ameriškega mesta ter Trbovelj. Na povabilo slovaške Karate zveze so v nedeljo 12. novembra 2000 Trboveljčani odpotovali v daljni Lučenec na Slovaško. Na turnirju je tekmovalo preko 450 tekmovalcev iz 6 evropskih držav. Za Trboveljčane so nastopili: Gorazd GRIČAR, Poldi HERMAN, Dalibor FILIPIČ, Franci CEFERIN, Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ. Vodil jih je trener Bogdan SIMERL. Slovaki so ena izmed najmočnejših držav v mladinskem karateju, tako v Evropi kot na svetu. Trboveljčane, ki imajo tudi že mednarodne izkušnje iz največjih tekmovanj to ni zbegalo. V posamezni Psihične priprave pred tekmovanjem - Veli Lošinj - avgust 1997, J.Simerl, RHerman, M. Kovačič. konkurenci je Miha KOVAČIČ izgubil šele v finalu in s tem osvojil srebrno medaljo. Največje presenečenje za organizatorje in ostale tekmovalce pa je pripravila ekipa v sestavi Poldi, Dalibor , Franci in Jernej. V ekipnih borbah so vse do finala prepričljivo in z veliko razliko premagali vse nasprotnike. V finalu so se pomerili z reprezentanco Jugoslavije. Dalibor je z rezultatom 2:1 držal zmago v rokah vse do zadnjih sekund borbe, ko je jugoslovanskemu reprezentantu uspelo tako rezultat zadnje borbe kot celega dvoboja izenačiti. Po seštevanju vseh dosojenih točk je zmaga tako pripadla Jugoslovanom. Kljub temu je srebrna medalja uspeh, katerega se bodo trboveljski karateisti še dolgo prijetno spominjali. 27. januarja 2001 je Jernej SIMERL osvojil bronasto medaljona 10. Mednarodnem karate turnirju v Samoboru (Hrvaška). V začetku marca 2002 so se Trboveljčani že tretjič odzvali povabilu iz BiH ter se udeležili Mednarodnega karate turnirja Tuzlanskega kantona »TKA OPEN«. Na 2. turnirju so nastopili z mlajšimi tekmovalci ter ostali praznih rok. To leto so se odločili, da ne gredo iz Tuzle brez medalje zato so v BiH prispeli najboljši trboveljski tekmovalci in uspeh ni izostal. Tomy CESTNIK je osvojil bronasto medaljo, ekipa v sestavi Tomy CESTNIK, Elvis SELIMOVIČ in Žiga ŠANTEJ pa zlato. V športnih borbah so ponovno nastopili po trboveljsko, kar pomeni zelo uspešno, saj sta Kristijan OSTOJČ in Elvis SELIMOVIČ osvojila bronasti medalji, Nik ŽLAK pa srebrno. Posebna zahvala pa gre sorodnikom Elvisa SELIMOVIČA, ki so že tretje leto zapored ves čas bivanja v Bosni gostili številčne trboveljske karateiste. Iz tega je razvidno, da so trboveljski karateisti v desetih letih osamosvojene Slovenije prepotovali skoraj celo Evropo in večji del vzhodnega dela Amerike. Medalje so osvojili na mednarodnih turnirjih v Belgiji, Italiji, Madžarski, Avstriji, Nemčiji, Češki, Slovaški, Hrvaški, BiH ter v Ameriki. Če bi pa sešteli tudi države v katere so potovali trboveljski karateisti kot člani nacionalni selekcij ter medalje, ki sojih osvojili pa bi bil seznam še precej daljši. O tem pa prihodnjič. Bogdan SIMERL Kronično Aufbiks £ 9.4. je v okolici Šmartna pri Litiji prišlo do družinskega spora. Policisti so na kraju ugotovili, da je vinjena mati pretepla svojega polnoletnega sina, pri tem pa je zmerjala tudi njegovo ženo. Sledi predlog Sp-ju. £ Istega dne so bili policisti obveščeni o še enem družinskem sporu. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje v okolici Šmartna pri Litiji zvečer iz službe prišla mati, kije bila močno pijana. Doma seje sprla s svojo hčerko. Ob prihodu policistov se ni pomirila, zato je bilo pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljevala. Zaradi tega ji je bila odvzeta prostost in je bila odpeljana v prostore za pridržanje, srečala pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. £ 14.4. ob 7.30 uri seje H. A. iz Hrastnika v gostinskem lokalu Barbara sporekel s K.J. iz okolice Dola, nato pa gaje tudi fizično napadel s pepelnikom, vendar je K.J. vse napade blokiral. Ker se H. A. ni hotel pretepati, je lokal zapustil, vendar je H. A. stekel za njim in ga poskušal udariti tudi s stolom. Zaradi vseh teh okoliščin je natakarica zaprosila gosta P.T., naj pokliče policijo. Ko je to opazil H. A., je P.T.-ju iz rok strgal mobilni telefon in ga vrgel po tleh, P.T.-ja tudi udaril z roko. Policisti bodo zoper nasilnega H.A. podali predlog SP in tudi kazensko ovadbo na ODT. £ 16.4. ob 16.15 uri je H.A. iz Hrastnika pred trgovino Spar srečal PL. iz Laškega in ga z roko udaril po obrazu. Policisti so ugotovili, da naj bi bil P.L. kršitelju H.A. dolžan nekaj denarja, ker pa mu ga še ni vrnil, gaje H.A. udaril. Zoper H.A. je bil napisan predlog SP-ju. £ 19.4. so bili policisti obveščeni o pretepu v gostinskem lokalu v Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do spora in pretepa med dvema obiskovalcema lokala. Zoper oba sledi predlog sodniku za prekrške. Prav tako pa sledi predlog sodniku za prekrške zoper natakarico, katera je stregla vinjenim gostom. £ 20.4. ob 23.uri je Č.J. iz Hrastnika v gostinskem lokalu Porto pub brez vzroka z glavo udaril K.B. iz Hrastnika in mu povzročil telesno poškodbo. Policisti so zato zoper Č.J. napisali predlog SP-ju, ko pa bodo znane poškodbe K.B., kije bil napoten v Bolnico Trbovlje, bo napisana še kazenska ovadba. jj' 21.4. so bili policisti obveščeni o pretepu med sinom in očetom v okolici Šmartna pri Litiji. Ugotovljeno je bilo, da je dan pred prijavo sin pretepel starejšega očeta in ga pri tem poškodoval. Po opravljenih razgovorih bo zoper sina izveden ustrezen ukrep. ___________________________ Zasavski frker NI UPOŠTEVAL ZNAKA Hrastnik, 13.4. ob 6.uri je G.B. iz Velenja vozil seat Cordobo po glavni cesti Il.reda iz smeri Zidanega Mosta proti Hrastniku, v Suhadolu pa je zaradi neupoštevanja prometnega znaka oplazil nasproti vozečo zastavo florida, ki jo je vozil V.Ž. iz Zidanega Mosta. Na vozilih je nastalo za najmanj 50.000 SIT škode, policisti pa so G.B. izdali plačilni nalog. BREZ VARNOSTNE RAZDALJE Hrastnik, 20.4. ob 920 uri je P.E. iz Hrastnika vozil volkswagen polo po regionalni cesti I.reda iz smeri Dola proti Hrastniku za voznico citroena AX K.I. iz Čeč, katera je pri pokopališču na Dolu zavijala na parkirni prostor. Ker pa RA. za njo ni vozil na potrebni varnostni razdalji, je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del vozila K.I. Na vozilih je nastalo za najmanj 80.000 SIT, policisti pa so P.E. izdali plačilni nalog. TRČIL V HIŠO Trbovlje, 9.4. se je v Bevškem zgodila prometna nesrečo. K. A. je vozil iz smeri Trbovelj proti Zagorju, pri hišni številki 14 pa je zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zapeljal iz vozišča in trčil v hišo. Voznik je bil lažje telesno poškodovan (udarec v prsni koš). Z VOZILOM NA STREHO Trbovlje, 15.4. ob 12.45 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Zasavski cesti pri Slapu. Do prometne nesreče je prišlo zaradi neprilagojene hitrosti D.G.-ja, ki gaje v ovinku pri ribogojnici zaneslo v levo ter se je z vozilom prevrnil na streho. Kot potnik je bil v vozilu tudi N.P. Oba sta bila poškodovana in sta bila odpeljana v Bolnico Trbovlje. PREPIRALA STA SE Litija, 16.4. so bili policisti obveščeni, da je prišlo na Spodnjem logu do prepira med dvema voznikoma glede kršitve cestno prometnih predpisov. Na kraju so policisti pri razgovoru s prijaviteljic ugotovili, da je neznani voznik osebnega avtomobila nepravilno prehiteval drugo vozilo. Nato se je voznik ustavil in pričel zmerjati voznico in ji groziti s pretepom. S kršiteljem bo opravljen razgovor in zoper njega bo podan predlog sodniku za prekrške. VOZILA POD VPLIVOM ALKOHOLA Litija, 16.4. so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na regionalni cesti na Bogenšperku. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Pri tem je nastala materialna škoda, ena oseba pa je bila lahko telesno poškodovana. Policisti pa so na kraju ugotovili, da je povzročiteljica nesreče brez veljavnega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Zoper kršiteljico sledi predlog sodniku za prekrške. TRČIL V SRNO Litija, 16.4. so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Pustovem mlinu. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je voznik trčil v srno, katera mu je nenadoma skočila na cesto. Pri tem je trčil v srno, nato pa še v brežino, zaradi česar se je z vozilom prevrnil na bok. Pri tem ni bil nihče telesno poškodovan, nastala je le materialna škoda. NAŠLI SO GA Litija, 13.4. so bili policisti obveščeni o prometni nesreči na parkirnem prostoru na Rozmanovem trgu v Litiji. Voznik kolesa z motorjem je trčil v blatnik parkiranega vozila in pobegnil. Na vozilu je nastala manjša materialna škoda. Policisti so na podlagi izjav očividcev ugotovili povzročitelja nesreče, s katerim se bodo pogovorili. Zoper njega pa bo podan predlog sodniku za prekrške. Ravbajo kot srake Dne 11.4. ob 17.3o uri je K.A.iz Trbovelj sporočil, da mu je preko noči znanec Š.V. iz Zagorja odtujil GSM aparat Siemens. S tem ga je oškodoval za 62.000 SIT. Zoper Š.V.-ja sledi kazenska ovadba. Dne 13.4. ob 11.38 uri je H.U. policiste obvestil, da mu je nekdo preko noči vlomil v osebni avto zastava yugo 55 in odtujil avtoradio kasetofon JVC tipa KS F350 REx črne barve in polico z obema Kronično zvočnikoma znamke kenwood. V času med 13. in 16.4. je neznan storilec vlomil v osebni avtomobil renault twingo, last J.E. iz Hrastnika, iz njega pa ukradel avtoradio. J.E. je oškodovana za najmanj 40.000 SIT. Policisti storilca še iščejo. Dne 18.4. ob 19.50 uri je M.M. sporočil, da je svoj GSM aparat nokia 3330 posodil G.D.-ju, kateremu je neznani storilec telefon ukradel. Dne 19.4. ob 10.30 uri je Z.B. obvestil policiste, da mu je neznani storilec od 18. do 19.4. vlomil v stanovanjsko hišo na Kešetovem v Trbovljah. Iz ene od sob j e storilec odnesel računalnik in rezalnik folije za izdelavo nalepk ter ga oškodoval za okoli 50.000 SIT. Dne 21.4. so bili policisti obveščeni o vlomu v garažo v Kresniških poljanah. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil v garažo.iz katere je odtujil visokotlačni čistilec znamke bravo, iz vozila v garaži pa je vzel tudi avtoradio kenwood skupaj z zvočniki iste znamke. S tem je lastnika oškodoval za približno 100.000 SIT. Policisti za storilcem še poizvedujejo. IZLITJE KURILNEGA OLJA Dne 15.4. ob 07.15 uri so bili policisti obveščeni, da je tega dne okoli 01.ure prišlo do izlitja cca 2000 litrov ekstra kurilnega olja v Livarni Trbovlje. Do izlitja je prišlo zaradi poškodbe pretočnega ventila. Ker v tovarni nimajo lovilnega bazena, seje kurilno olje izteklo v potok Trboveljščico, nadalje pa v Savo. POŠKODOVANI DVE LOKOMOTIVI IN VLAKOVNA KOMPOZICIJA Dne 18.4. ob 03.48 uri je prišlo do izrednega dogodka na železnici. v Trbovljah. Neznani storilec je namerno postavil več kosov železa na kretnico, nakar je tovorni vlak to železo povozil in pri tem je prišlo do poškodbe vlaka in vlakovne kompozicije, ki ni bila sposobna za nadaljnjo vožno. Dne 23.4. ob 05.46 uri so policiste ponovno obvestili, da je spet prišlo do izrednega dogodka na železnici, kjer je neznani storilec ponovno na progo nastavil železne profile, tako da je tovorni vlak, ki je vozil iz Ljubljane proti Zidanemu Mostu (približno 200m pred železniško postajo Trbovlje) trčil v železne profile, pri tem pa se je poškodovala lokomotiva in kretnica. Vlak seje po Ikm ustavil, nastala pa je večja materialna škoda. OMAGAL POD ALKOHOLNIMI HLAPI Dne 14.4. so bili policisti obveščeni, da je na prireditvi (GHD Bogenšperk 2002) pijan obležal eden izmed gledalcev. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je eden izmed gledalcev zaradi prevelike količine zaužitega alkohola obležal. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer mu je bila nudena zdravniška pomoč. Zoper njega sledi predlog sodniku za prekrške. NAREDIL SAMOMOR Dne 20.4. so policisti v okolici Litije izvedli iskalno akcijo v zvezi pogrešane osebe, za katero je bilo pogrešanje prijavljeno 19.4. v večernih urah. Pogrešani je bil najden v bližini stanovanjske hiše. Pri ogledu je bilo ugotovljeno, da je storil samomor. Na kraju je bila krajevna zdravnica, katera na truplu ni našla znakov nasilja. O zadevi sledi poročilo na ODT. GRE ZA KONOPLJO? Dne 20.4. so policisti pri kontroli terena kontrolirali dva mlajša moška, katera sta imela pri sebi vrečko s kroglicami iz neznane snovi (sum indijske konoplje). Kroglice so jima bile zasežene in poslane v analizo. V primeru, da bo potrjeno, da gre za prepovedano snov, sledi predlog SP-ju. NEZAKONITO V SLOVENIJI Dne 19.4. so imeli litijski policisti postopek s tujcem, za katerega je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji biva nezakonito. Odpeljan je bil k sodniku za prekrške, kateri mu je izrekel denarno kazen in varstveni ukrep odstranitve tujca iz RS za dobo šestih mesecev. Po končanem postopku je bil tujec odpeljan v Center za odtsranjevanje tujcev v Ljubljano. DELOVNA NEZGODA Dne 8.4. so bili policisti obveščeni o delovni nezgodi v okolici Šmartna pri Litiji. Na kraju je bilo ugotovljeno, da sta dva otroka opravljala dela v silosu. Pri tem nista dovolj zavrla traktorja, kateri je stisnil enega v steno silosa. Otrok pri tem ni bil huje poškodovan, vendar je bil kljub temu preventivno napoten v UB KC Ljubljana. Pričenja se delo na polju, pri katerem starši dajejo v uporabo traktorje mladoletnikom in otrokom, ki nimajo vozniških dovoljenj in izkušenj, zaradi česar prihaja do nesreč. Opozarjamo starše, da naj ne dajejo v uporabo traktorjev in drugih strojev mladoletnikom, kateri nimajo ustreznih izkušenj. PADEL S ŠTIRIH METROV Dne 10.4. so bili policisti obveščeni, da je v okolici Dol pri Litiji moški padel s kozolca in se pri tem poškodoval. Pri ogledu so policisti ugotovili, da sta dva kozolca. Pri tem pa so deske pod njuno težo popustile, zaradi česar je eden padel z višine štirih metrov in se pri tem telesno poškodoval. Poškodovani je bil odpeljan v UB KC Ljubljana, kjer je bilo ugotovljeno, da gre za lažje poškodbe. NAŠLI MRTVO Dne 15.4. so bili policisti ob 11 .uri obveščeni o pogrešani osebi, katera se je izgubila v okolici Višnjega Grma. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da so starejšo žensko, katera je živela sama v stanovanjski hiši, nazadnje opazili dne 14.4. zvečer okoli 22.ure, ko je gledala skozi okno stanovanjske hiše. Organizirana je bila iskalna akcija, pri kateri je sodelovalo okoli 60 oseb (policistov, gasilcev in domačinov). Dne 15.4.2002 e bila akcija zaradi noči prekinjena. Nadaljevala se je dne 16.4. 2002, ko se je v iskanje vključilo še 8 konjenikov PKP Ljubljana, dva vodiča službenih psov. Tudi tega dne je pogrešano iskalo približno 50 oseb. Pogrešana je bila tekom dopoldneva najdena mrtva okoli tri kilometre od svoje stanovanjske hiše v gozdu. Na kraju je bila krajevna zdravnica, katera na truplu ni našla znakov nasilja, vendar je kljub temu odredila obdukcijo, s katero bo ugotovljen vzrok smrti. moška pregledovala streho POLICUA Policija opozarja HBjjPilSB V skladu s prehodnimi določbami Zakona IMS« o varnosti cestnega prometa bodo s 1. majem 2002 stopile v veljavo določbe 240.člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki se nanašajo na obveznost registracije koles z motorjem (174 člen ZVCP). Določila 174 člena Zakona o varnosti cestnega prometa določajo, da so lahko motoma in priklopna vozila v cestnem prometu, če: 1. so registrirana in imajo prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo; 2. so označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev; 3. so tehnično brezhibna in predpisano označena z veljavno nalepko za tehnični pregled; 4. so v skladu s predpisi obvezno zavarovana. Denarna kazen za omenjeni prekršek znaša 25.000 SIT. 25.MALTRAVEN | mali oglasi Oglase za /asavta, ki 'J.miija. sprejemamo do petke. 4.iiuija 12. Ogbts^klsti amUduL iie objavljamo dvakrat. Vrni- taka ai mo/aa ijnvu oglasov do preklica. Za miitinod podatkov ne odgoi arjarao. nepREfničninE tilICII I. lUČIJIl 1 ■ TRBOVUt TELfRl Č3;5i-lil4l liiMtl reoDrji ftfii#?, movB m. poiio^iii cnoiroiiov. '