čevljar
-ßj 'y :	h.\
letnik xix
___________________
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ
januar 197
ti m h	!2
1
glasilo delovne organizacije tovarne obutve	tržič
TOZD OBUTEV - CILJI SO DOSEGLJIVI
Poslovno leto, ki smo ga zaključili, ocenjujemo v TOZD OBUTEV z različnih zornih kotov, za več ali manj uspešno. Uspešni smobili pri pridobivanju dohodka, pri uresničevanju zakona o združenem delu ter na še nekaterih področjih. Na te rezultate pa pada senca negativnih dogajanj, ki so bila prisotna pri izvrševanju planskih nalog. Problematika, ki je bila prisotna, posebno v drugem polletju, je pogojevala stanju iz katerega so se rojevali novi problemi in za nas ne preveč zavidljivi rezultati. Med te prištevamo: slabša kvaliteta (odstotek izmeta, vrnjena obutev), neizpolnjevanje plana (nepravočasne izdobave), nedisciplina, izostanki od dela itd. Vsi problemi imajo svoje vzroke in če smo te analizirali in pošteno ocenili, smo morali pridobiti bogate izkušnje. Če bomo te izkušnje koristno uporabili pri pripravi in organizaciji proizvodnje v novem poslovnem letu, bodo morali biti rezultati vsestransko boljši.
Z letnim poslovnim sporazumom smo si določili cilje, naloge in uspešnost poslovanja v letu 1979. Tak plan predstavlja aktivnost, s katero se zavestno usmerja, usklajuje poslovni proces, predvidevajo njegovi tokovi in rezultati. Pomembno je, da so vsi ostali plani, ki izhajajo iz letnega poslovnega sporazuma medsebojno usklajeni, da vsebujejo konkretizacijo nalog ter določajo sredstva za njihovo doseganje.
Glavne naloge, ki jih vsebuje letni poslovni sporazum, se bistveno ne razlikujejo od lanskoletnih, kjer so tudi cilji identični in sicer, da še naprej poglabljamo samoupravne odnose in uveljavljamo načela zakona o združenem delu, da izboljšujemo kvaliteto proizvodov, da izpolnjujemo vse dogovorjene obveznosti v pogledu izpolnjevanja planov, ter znižujemo stroške na enoto proizvoda. Da bomo opravili vse naloge, ki jih je potrebno opraviti za doseganje ciljev, pa morajo biti ustvarjeni določeni pogoji. Med te pa prištevamo ustrezen izbor programa in materialov, boljšo pripravo proizvodnje, večja zavzetost pri izvrševanju konkretnih nalog, funkcij in operacij, ter usklajenost med proizvodnimi temeljnimi organizacijami in posameznimi službami. Načrtovane spremembe v organizaciji, bodo ustvarile nekaj pogojev za boljše in pravočasnejše ter bolj koordinirano opravljanje nalog, vendar pa stvari potekajo prepočasi, tako, da bodo rezultati teh sprememb bolj očitni v letošnjem letu.
Ko govorimo o pripravi proizvodnje mislimo na celotne priprave, katere je potrebno opraviti pred startom proizvodnje vključno z nabavo materialov, pravilnost in točnost modeliranja, kreiranje in izdelava sestavnih delov, namenska priprava materialov, vzdrževanje strojev in naprav ter še vrsta aktivnosti, katere imajo vpliv na potek proizvodnje. Strokovnjaki v svetu trdijo, da dobra priprava vedno oskrbuje dobro proizvodnjo oz., da proizvodnja lahko dobro dela le z dobro pripravo.
Pri vse večji delitvi dela je potrebna preciznejša koordinacija in dosledno izpolnjevanje dogovorjenih rokov za dobavo materialov in polproizvodov v ustrezni kvaliteti, pri delovnem taktu, ki
je planiran v posameznem montažnem oddelku, in je potrebno izdelati 5 parov čevljev v minuti, se izpadi v rednem delovnem času ne morejo več nadoknaditi.
Posledica nekompletne oskrbe je neizpolnjevanje planov, velika zaloga polproizvodov (samo zgornji ali samo spodnji deli), nekompleten Sortiment zaradi česar ni možna odprema gotove obutve itd. Poleg tega je še dovolj posrednih učinkov, kot je povečanje stroškov, nizki osebni dohodki, povečano število izmeta (zaradi nekontinuiranega dela), dela v prostih sobotah. Če naj poskušamo nekatere slabosti odpraviti, moramo iskati nove pristope k razreševanju problemov, nove oblike operativnega planiranja in terminiranja, pri katerem bo možno vplivati na spremembe in jih pravočasno vključevati v proizvodnjo. Pri tako zamišljenem planiranju se aktivnost planiranja ne omejuje na pasivno izkoriščanje objektivnih možnosti, temveč se s pomočjo aktivnosti planiranja vpliva na vse faktorje od katerih je odvisno doseganje ciljev. Seveda pa imajo od izpolnjenih pogojih odločilni vpliv za izvrševanje nalog v proizvodnji organizatorji proizvodnje, ter z njimi sleherni delavec, pa naj opravlja pomembnejša, ali manj zahtevna opravila. Vsi kot celota predstavljamo trdno verigo le, če so vsi člani med seboj povezani. Zato je pomembno, da imamo iste cilje in smo pravilno motivirani, te cilje pa smo si postavili z letnim poslovnim sporazumom. Cilji so realno postavljeni in dosegljivi, če bomo vsi skupaj in vsak zase prispevali toliko, kolikor zmoremo in kolikor družba od nas pričakuje.	Janko Mladič
vodja TOZD OBUTEV
V letu 1978 smo izdali 12 številk Čevljarja v slovenskem in 12 številk v srbohrvatskem jeziku, ter 86 številk Čevljarjevih obvestil.
ZA BOLJŠE POSLOVANJE
V razvojno-pripravljalnem sektorju smo že dalj časa razmišljali, kako in na kakšen način izboljšati uspešnost planiranja, vodenja in lansiranja proizvodnje. Vendar uspešnost ni odvisna samo od pridnosti, podaljšanega delovnega časa, priganjanja k še večjim naporom, stalnih sprememb in nešteto kombinacij, ki jih sedaj izvajamo. Uspešnost poslovanja je odvisna od dobre organizacije v najširšem smislu programa in tudi od prizadevnosti vseh. Vse, kar vodi k uspešnosti poslovanja, imenujemo »ORGANIZACIJA« dela v najširšem pomenu besede.
Razmišljanje za spremembo organizacije planiranja, vodenja in lansiranja proizvodnje traja že dalj časa in vendar je čas, ki smo ga porabili za odločitev, predolg. V letu 1978 smo podpisali dogovor za vpeljavo novega sistema organizacije z inženirskim birojem HARTWIG DREYER 235 Neumünster 2.
Ing. Dreyer je v mnogih podjetjih v Nemčiji zelo uspešno, enostavno in praktično uredil poslovanje na področju organizacije. Prav tako je uspešno uvedel organizacijo planiranja, priprave dela, vodenje in lansiranje proizvodnje tudi v Jugoslaviji,
predvsem pa v Sloveniji. Prva preizkušnja je bila opravljena v Železarni Ravne na Koroškem.
V lanskem letu smo v Razvojnem sektorju dobili nove prostore, kar nam omogoča uvedbo te nove organizacije. Sedaj je že nabavljen material, potreben za uvedbo nove organizacije.
Začetek uvajanja nove organizacije je bil 15.1. 1979. Nova organizacija je tiha, v principu brez velike diskusije, brez sestankov, je samo kratek dogovor pred terminsko tablo. V oddelku bo vse dostopno vsakomur in vsak mora poznati vse. Odsotnost kateregakoli delavca ne vpliva na to, da se podatki ne bi mogli pravočasno dobiti.
Zato vabim vse sodelavce k sodelovanju pri uvajanju nove organizacije. Rezultati bodo vidni že v letošnjem letu.
In na koncu, če bi me kdo vprašal, kaj je ta nova organizacija, bi odgovoril: »Nič posebnega samo VELIKO DISCIPLINE, MALO LOGIKE IN MALO ENOSTAVNEGA RAČUNANJA.«
VODJA RAZVOJNO PRIPRAVLJALNEGA SEKTORJA Anton Simonič, ing. org.
OD USTANOVITVE V OBRATU »PEKO« TRBOVLJE
Ob svečani proslavi zaključka preteklega leta, ki ga je organizirala sindikalna organizacije TOZD Trbovlje, se je od nas poslovil — izpolnil je pogoje za upokojitev — naš sodelavec tovariš LEOPOLD TRDAN.
Vestnega in marljivega sodelavca, ki je od prvih začetkov poizkusne proizvodnje pa do konca leta 1978 deloval v tem proizvodnem obratu, se bomo vedno radi spominjali. Njegova strokovnost, skrbno gospodarjenje in sodelovanje z zaposlenimi, so rezultat sedanje uspešnosti obrata za izdelavo zgornjih delov.
Tovariš Trdan se je v Peko zaposlil 15. decembra 1967 kot končni kontrolor in kasneje postal šef kontrole končnih izdelkov.
27.	maja 1970 je začl še z nekaterimi sodelavci delati kot vodja obrata, po ustanovitvi TOZD pa je bil vodja TOZD.
Vse od montiranja strojev in ostale opreme si je prizadeval, da s svojim vestnim strokovnim delom in z odločnim tovariškim odnosom pomaga pri premagovanju začetnih težav uvajanja proizvodnje. V kraju brez čevljarske tradicije ni bilo lahko začeti s proizvodnjo zahtevnih zgornjih delov. Uporno se je ukvarjal z vsemi tekočimi problemi in jih uspešno reševal. Z vztrajnostjo in skrbnostjo je posredoval, da je obrat dobil ves potreben material, navodila za delo in tehnično dokumentacijo za nemoten potek proizvodnje. Kvaliteta dela, zmanjšanje izmeta, dobro izkoriščanje materialov, prepričevanje sodelavcev o potrebi čistoče, vzdrževanja opreme, delovne discipline in dviganja produktivnosti dela, so bile njegova stalna skrb. Za njegovo uspešno delo se mu vsi iskreno zahvaljujemo in želimo, da bi ostal zdrav, aktiven in še vedno pripravljen pomagati naši delovni organizaciji.
Jože Gros
LETNA SKUPŠČINA SINDIKATA V TRBOVLJAH
Zadnji delovni dan v lanskem letu je bila v Trbovljah letna skupščina osnovne organizacije sindikata. Hkrati je bila skupščina slovesen zaključek plodnega 1978. leta in slovo od vodje TOZD, tovariša TRDANA, ki odhaja v pokoj.
Delovanje osnovne organizacije sindikata v TOZD Trbovlje je prisotno na vseh področjih, sklenili pa so, da bodo vse akcije tudi letos temeljito pripravili, dopolnili in izvedli. Zavedajo se, da je količinsko izpolnjen plan in delovna disciplina osnova za uspešno gospodarjenje. Vodja TOZD tovariš Jože OSTANEK je ob tej priliki poudaril naslednje:
V tem svečanem trenutku, ko se pripravljamo na sprejem novega leta in si vsi obetamo v njem mnogo večjih uspehov in zadovoljstva, ni potrebno, da bi na dolgo in podrobno govorili o številnih problemih našega vsakdanjega dela ter obnašanja.
Prav je, da v tem trenutku poudarimo, da so doseženi poslovni rezultati boljši kot preteklo leto in da se ob tem zavedamo, da bi lahko bili tudi boljši. To so pokazale obravnave na preteklih zborih in samoupravnih organih, ko smo pregledali doseženo in si na osnovi teh spoznanj začrtali poslovne naloge za prihodnje leto. Prepričan sem. da se zavedamo zahtevnosti planiranih nalog, prav z vidika tistih notranjih napak, na katere so opozorili vsi minuli kongresi sindikata, mladine in ZK. Vse te zahteve smo že upoštevali, ko smo oblikovali in tudi sprejeli letni poslovni sporazum. Ob tem pa je nujno, da te naloge vzamemo za svojo obveznost, tako celotnega kolektiva in kot tudi dolžnost vsakega posameznika. Vsi in vsak posebej bo moral vložiti več truda, elana in prizadevnosti, da bomo zapisano tudi uresničili.
Uvodno poročilo je opozorilo na številne pomanjkljivosti naše vsakdanje organizacije, vodenje in izvajanje dela. Neobhod-na je doslednejša organizacija dela in vestno izvajanje nalog neposredno nadrejenih režijskih delavcev, torej tistih, od katerih zavisi pravilna in pravočasna priprava dela, da bi delavec lahko tekoče in brez večjih zastojev opravljal svoje delo. Pogovarjali smo se in se še bomo o delitvi dela pristojnosti in odgovornosti.
Vse to bomo natančno tudi zapisali. Seveda pa je nujna tudi zavest posameznika, da svoje naloge opravlja dosledno in kvalitetno. Pri tem pa ne smemo pozabiti na številne napake, našega dosedanjega dela, prav z omenjenega področja. Predvsem je nujno opozoriti na številne primere:
—	prepletanje pristojnosti in odrekanje odgovornosti
—	nedopustnih zastojev na trakovih, izmenah ali posameznih delovnih operacijah
—	neusklajenega izvajanja del posameznih proizvodnih linij, torej sekalnice, oblikovanje, tanjšanje in šivalnice
—	kvalitetnih napak ali celotne linije ali posameznega delavca
—	nizkega doseganja norm, kjer so vzroki različni
—	nepravičnega razporejanja dela med trakovi, izmenami in med delavci posameznih operacij
—	nepravilnega odnosa med nadrejenimi in podrejenimi ter tudi med delavci
—	neupoštevanje delovnih obveznosti in delovne discipline
—	netovariških delovnih odnosov, oziroma celo sovraštva.
Te in še številne primere konkretnih napak in nepravilnega
odnosa, ki zadevajo vsakega izmed nas, bi lahko še našteval. Toda menim, da je to predmet naših konkretnih razprav, odločitev in dela v prihodnjih dneh naslednjega leta. Z željo, da zagotovimo večji red, disciplino in odgovornost, bomo morali vsi opozarjati in vplivati na vse tiste posameznike, ki ta dogovorjeni red ne spoštujejo in rušijo, ter s tem neupravičeno prenašajo to odgovornost in slabo vest tudi na vse prizadevne, skrbne in disciplinirane delavce. Prepričan pa sem, da je zadnjih več in da bomo
lahko uresničevali uveljavitev takih odnosov, ki nas bodo pripeljali do večjih poslovnih rezultatov, tako TO kot tudi posameznika.
V povezavi s tem pa bi želel opozoriti na enega najbolj perečih problemov, to je vprašanje kritike in samokritike. Nujno je. da vsak izmed nas izhaja iz skupnih ciljev in na osnovi teh urejuje in razrešuje svoje lastne cilje. Pri tem pa nujno upošteva socialistične odnose, ki sami kot taki še ne morejo zagotoviti napredka. Tudi stanje odnosov delovanja našega kolektiva je tako, da terja spremembo. Preveč je nepravilnosti, katere pa ne bodo odpravljene, če sami ne bomo aktivno delovali za njihovo spremembo.
Vsi smo dolžni biti kritični in ustvarjalni, torej da s svojim delom in skupnimi akcijami predvsem DPO takšne odnose spreminjamo na bolje.
Stisk roke ob slovesu: Predsednica OOS Trbovlje tov. Milena Paskvale je izročila darilo vodji TOZD tov. Trdanu ob odhodu v pokoj.
Preveč je med nami takih, celo komunistov, ki se skrivajo v svojih kotičkih in vseskozi kritizirajo vse obetajoče v našem kolektivu ali širši družbi. Prav ti pa rušijo ali celo potiskajo kvaliteto našega dela oziroma odnose nazaj. So dejansko oportunisti, ki skušajo vsakega očrniti in tudi vsako akcijo ter prizadevanje za spremembo proglasiti za slabo. Nujno je, da bomo vsem in vsakemu izrekli kritiko glede takšnega odnosa in jih pozvali, da se resnično vključijo v vsakodnevno akcijo spreminjanja stvari in izboljševanja razmer. Edino takšen način skupnega, odkritega sodelovanja lahko pripomore k boljši organizaciji, vodenju, h kvalitetnejšemu delu in izdelkov in k večjemu poslovnemu rezultatu. Pravilna delitev večjega dohodka pa je edina osnova za izboljšanje življenjskega standarda in socialne varnosti vsakega izmed nas.
Na kraju mi dovolite, da v svojem in upam, da v imenu vsega kolektiva izrečem javno pohvalo vsem tistim, ki so s svojim skrbnim delom tako svečano okrasili to naše okolje in tako pripomogli k boljšemu počutju vseh nas.
Vsem pa seveda želim srečno in uspeha polno leto 1979.
OB PREHODU V 1979 LETO
Praznovanja ob menjavi leta so minila in nova poslovna dogajanja so zopet v polnem teku. Ker pa smo o naših predvidevanjih za novo leto v »Čevljarju« že dosti pisali, je prav, da danes preletimo dogajanja v preteklem letu, kar naj bi nam bilo v spodbudo pri našem tekočem delu.
V	zgodovini naše delovne organizacije bo 1978. leto prav gotovo zavzelo pomembno mesto. Poleg tega, da smo v njem proslavljali petinsedemdesetletnico obstoja podjetja, smo v tem letu dosegli tudi pomembne razvojne in poslovne dosežke.
Osnovni cilj, ki smo si ga določili za preteklo leto, je bil v tem, da naj bi zboljšali notranjo organiziranost, se notranje utrdili in s tem ustvarili možnost za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Hiter razvoj v nekaj preteklih letih, ko smo število zaposlenih v vsej delovni organizaciji podvojili in močno razširili tudi druge poslovne povezave, je povsem normalno povzročil precejšnje organizacijske in delovne težave in odpravi teh so bila posvečena velika prizadevanja, ki se bodo nadaljevala tudi v letošnjem letu.
Osnovani sta bili novi temeljni organizaciji »Orodjarna« in »Komerciala«. Prva se je izdvojila iz dotedanjih skupnih služb, druga pa je nastala z delitvijo naše trgovske dejavnosti na dve temeljni organizaciji, od katerih TOZD Komerciala skrbi za nabavo in prodajo na veliko, TOZD Mreža pa je obdržala le prodajo na drobno v naših prodajalnah.
Z dograditvijo nove poslovne stavbe so bili izboljšani pogoji za delo skupnih služb. Naj večja pozornost je bila pri tem posvečena razvojno-pripravljalnim službam od modelirnice do operativnega planiranja, kar naj bi pripomoglo k smotrnejši pripravi in poteku proizvodnje.
V	TOZD Budučnost v Ludbregu je bila z dograditvijo nove proizvodne dvorane ustvarjena možnost za preselitev dela proizvodnje iz starih neprimernih prostorov, ki so bili oddaljeni od nove tovarne, na skupno lokacijo, tako da vsa proizvodnja v tej TOZD lahko poteka »pod eno streho«. Istočasno s tem smo uvedli tudi v Budučnosti obračun proizvodnje po delovnih enotah in celotno organizacijo uskladili z ostalimi TOZD.
Skladno z osnovnim ciljem in istočasno tudi zaradi prilagajanja z Zakonom o združenem delu smo uredili tudi vso notranjo zakonodajo od statutov in sporazumov do pravilnikov in drugih aktov. Pripravili in sprejeli smo tudi sporazum o združevanju dela in sredstev med TOZD v okviru delovne organizacije in izven nje in s tem naredili pomemben korak k delitvi skupnega prihodka.
Vsa ta v kratkem omenjena prizadevanja so našla svoj odmev tudi na doseženih poslovnih rezultatih. Čeprav še niso znani dokončni podatki, ki jih bomo obravnavali ob sprejemanju zaključnih računov, lahko že danes trdimo, da izkazujemo v primerjavi z 1977. letom velik napredek in da smo presegli tudi vsa planska predvidevanja. Tako ugotavljamo, da bo celotni prihodek delovne organizacije okoli 7 % nad planiranim in za 25 % večji kot v letu 1977, za dohodek in čisti dohodek pa lahko računamo, da bo prvi tudi 7 % in drugi za 12 % iznad planiranega in oba za okoli 40 % iznad onega iz leta 1977.
Verjetno bo bralce najbolj zanimalo, kako so se gibali osebni dohodki. Za njih moramo predvsem ugotoviti, da so skupaj s tretjo delitvijo naraščali enakomerno s porastom v celotnem slovenskem gospodarstvu in so se povišali v primerjavi s prejšnjim letom v celoti za 24 % v bruto zneskih in za 23 % v neto vrednosti. Ta razkorak je posled:ca povišanih prispevkov iz osebnih dohodkov. Po posameznih območjih ugotavljamo, da so se osebni dohodki na območju Tržiča povečali bruto za 26 in neto za 24 % v Trbovljah bruto za 24 in neto za 26 % (znižanje prispevkov), v Ludbregu bruto in neto za 28 % in v ostalih krajih, kjer so naše poslovalnice, bruto za 21 in neto za 20 %. Povprečni neto osebni dohodki so znašali v Tržiču 5309 din, v Trbovljah 4408 din, v Ludbregu 3596 din in v Mreži 6274 din. Največji porast OD je v TOZD Budučnost, kar je posledica hitrejšega naraščanja produktivnosti zaradi nižjega starta. V Tržiču so povprečni osebni dohodki znašali v TOZD Obutev 4947 din, v TOZD Poliuretan 5360 din, v TOZD Gumoplast 5546 din, v TOZD Orodjarna 5615 dinarjev, v TOZD Komerciala 6208 din in v Skupnih službah 5686 din.
Med pomembnimi poslovnimi dosežki moram omeniti tudi napredek v zunanjetrgovinski menjavi. Poleg tega, da smo v izvozu na zahod zaznamovali povečanje izvoza, je važno predvsem dejstvo, da je izvoz postal tudi dohodkovno donosen, kar je posledica nižjega naraščanja stroškov proizvodnje v odnosu na gibanje vrednosti dinarja do nemške marke.
V	naši trgovski mreži smo v letu 1978 odprli šest novih poslovalnic, in sicer Zagreb III., Prijepolje, Dimitrovgrad, LudbreglL, Priština in Tržič — Deteljica. Najpomembnejši sta zadnji dve, kar dokazuje že doslej doseženi promet.
Na področju stanovanjske izgradnje moramo omeniti, da smo na območju Tržiča v celoti ali delno rešili vloge 66 prosilcev.
Kupili smo 7 blokovnih stanovanj za najemna stanovanja, odobrili posojila za nakup nadaljnjih 7 blokovnih stanovanj posameznikom in odobrili 45 kreditov za gradnjo individualnih stanovanj in 7 kreditov za adaptacijo. V Trbovljah in v Ludbregu so stanovanjska vprašanja reševali samostojno v skladu z lokalno stanovanjsko politiko.
Ob koncu naj omenimo še nekaj pomanjkljivosti. Proizvodnja je potekala bolje v prvem polletju, v drugem polletju pa je prepogosto prihajalo do raznih zastojev. Obratno od tega smo bili v drugem polletju na trgu učinkovitejši kot v prvem polletju in po daljšem času izkazujemo upadanje zalog trgovskega blaga. Vseeno pa so naše zaloge v vseh fazah še vedno previsoke in zato pri kazalcu ekonomičnosti glede na vložena sredstva ne izkazujemo nobenega napredka. Prav temu problemu pa bo v letošnjem letu, ob nadaljnjih prizadevanjih za smotrnejšo notranjo organiziranost, potrebno posvečati kar največjo pozornost.
Janez Kališik
NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV
V soboto, 23. decembra, je bilo v dvorani upravne stavbe tradicionalno novoletno srečanje za 429 upokojencev iz naše delovne organizacije. O razvoju podjetja in rezultatih gospodarjenja v letu 1978 je govoril glavni direktor Janez Bedina. V kulturnem programu je sodeloval komorni zbor PEKO, ki je lepo zapel nekaj pesmi in mladinsko gledališče z uspelo predstavo.
Skromna pogostitev je bila v novi tovarniški menzi.
Sodeč po udeležbi in razpoloženju so taka srečanja zaželena.
Med udeleženca je bila tudi ANKA GOLMAJER, ki je o srečanju dejala:
Upokojena sem bila pred devetimi leti po 31 letih dela. To je dolga doba, vsa mladost je bila v tem, zato ne moreš kar pozabiti na sodelavce, delo in celo tovarno. Veselim se vsakoletnega srečanja. Z nekdanjimi sodelavci poklepetamo, zanima pa nas tudi sedanji razvoj podjetja.
V imenu upokojencev nam je IVANKA HVALICA poslala naslednje pismo:
Kakor vsako leto je bilo tudi zadnje srečanje upokojencev zelo prisrčno. Novi prostori, v katerih so nam pripravili srečanje, so zelo lepi, prijetni in udobni, kar je vsekakor vplivalo na naše razpoloženje.
Po pozdravu predsednika delavskega sveta tov. GREGORCA nam je glavni direktor tov. Janez BEDINA orisal delo in uspehe kolektiva, ki so bili doseženi v letu 1978.
Nato nam je Komorni pevski zbor »PEKO« s svojim ubranim petjem nudil užitek, ki ga ne pozabiš tako kmalu.
Za skrb, ki jo ima delovni kolektiv za svoje nekdanje člane, sedanje upokojence, se v imenu vseh najlepše zahvaljujemo, ter obenem želim celotnemu kolektivu srečno in uspešno leto 1979.
INVENTURA V OČH ŠUŠTARČKA
Z elanom novim leto smo začeli, dogodki so nas včasih prehiteli.
Na hitro rezervni sklad razdelili, nove tozde ustanovili.
Nad malico in menzo smo nergali.
se nadejali izboljšavi,
pospešeno upravno stavbo smo zidali.
Delovne jubilante počastili, nagrade jubilejne razdelili, sistem delegatski obogatili, nove delegate izvolili.
Večino prošenj za stanovanja in posojila zavrnili, nekatere v strokovnjake spremenili. lepo navado pa opustili, aranžmaje za dopuste odklonili.
Upravno stavbo smo dogradili, da bi proizvodnjo bolj sprostili, a bore malo proizvodnji je ostalo.
Tretjo delitev razdelili,
da več bilo je, regres smo primaknili.
Smo z dopusta se vrnili, sredstva na sklade razdelili, tovarni lice spremenili, se v novo menzo preselili.
Smo veliko službeno potovali, avgusta pa smo praznovali, v Podljubelju zaplesali: na novo imenovali direktorja, spet bila je uspešna S11S TARSKA.
V Tržiču začeli z revitalizacijo, na »pvac« odprli prenovljeno poslovalnico. Budučnost slavila je 25-letnico, sindikat se vtikal ni v ozimnico, uspešno izvedli krvodajalsko akcijo.
Pri otrocih smo preganjali uši, odprli novo trgovino v Bistrici, delovni koledar korigirali, komorni zbor forsirali.
Leto celo čevlje dobro smo prodajali, uspešno gospodarili, nekaterim plače rihtali. v Trbovljah vodjo zamenjali.
Nove smo delavce testirali,
kadre štipendirali,
bolne na zdravljenja pošiljali.
Nadure so nam točko zbijale, mašine prste stikale.
Menzo še kar kritiziramo, na dvorišču malico zavohamo, sosedov dimnik se še kar kadi, sneg nam zamedel je poti.
1
Leto tako naokoli je, drugo leto spet nasvidenje!
9
7
8
NAGRADNA KRIŽANKA
IME TV NAPOVEDO' IVAIKE REMS
UD0MAČEU05T
PONIŽNOST
POGOVOR
DIALOG
GRŠKA
ČRKA
ČLAN
TOZD
PIR0VAU3E
SPONA,
VEZ
IME PESNIKA COLIE
UUBK0WL NOŽ. IME
DAMIMI
DEWAR
TRIllOq
RISAR ZEMLJEVIDOV
AMATER
STVO
SADJAR
CEPL3AČ
POUAVlUl Ml GLAOOL
5TAROR5. GORSKA NIMFA,EHO
ŽIDOVSKO MOS. IME
ROLI O', KREPEL
mm
VETROVI" APRILA DO OKTOBRA
TAU K A
"ascio
VREPUOS
VDEHARJU
MOŠTVO UA LETALU ALI LADJI
IGLICA
IM3ARMU
GORA NAD ŽELEZNIKI
STAROGRŠKI ZDRAVIM! VI JE PRVI OPISAL NEKATERE BOLEZNI
VRATI NA KONCU NJIVE
;r.b%ium
NESREČE
PISCE, PICEK
FR. TEROR. iORCANIZAC.
ZAVESTNA
ODLOČITEV
TRAKL
GEORG
NASA RTV WAPÒVEDC
valkaOams
rsct. ,
LOCACI]
SPONA
IME PEVKE TAPIO
BIVJIAV5T.
SLALOMIST
(ALFRED),
IZVOR
mm:
ClKUA
TETER"
MALI
LEP,
VPREŽNI VOZ
ČRNEC
PRHA
pristati NAUKA AH5 SOCIALI' STA OWEN A
AMALIJA
LAS
MOŠKO
IME
MEVEŠ®
SKORJA
SR^EI
EU
m
KAVČIČ
VRSTA
MORSKEGA
POLŽA
ZAJETJE
UJEM
PSIČEK,
KUŽEK
PLETEUI-CA,RESA
SESTE-ROROG JELEN
PL05CA UA KAPITELU, ABAKUS
ZAHVALE
Ob nenadni izgubi našega dragega IVANA PEHARCA
se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Predvsem pa iskrena hvala delovni skupnosti Peko, OOS in OOZK Peko, sodelavcem modelir-nice, finančnega sektorja in Poliuretana za lepe poslovilne besede, za darovane vence ter denarno pomoč.
Peharc Mira, Ahčin Mija, Peharc Anton
Ob boleči izgubi drage mame
MARIJE BODLAJ
se najiskreneje zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem v oddelkih 512/2 in 522 za denarno pomoč.
Erika Hafner Sonja Slapar
Ob smrti naše mame
ANTONIJE MEGLIC
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 511 za podarjeni venec
PEPCA ZAVRL
Za zadnjo križanko smo dobili 113 rešitev. Nagrade je izžrebala naša sodelavka iz splošnega sektorja tov. Zvonka Brezavšček.
80 din VIKI PURGAR - 524
60 din RIBNIKAR MARJETA - 400
40 din KOMAC BOJAN — skladišče gotovih izd.
20 din RADON IVICA - 512 20 din JELAR JELKA - 512/3
Rešitev današnje križanke pošljite v uredništvo do 31. januarja 1979.
Ob smrti mojega moža
LOVRENCA HÖNIGMANA
se delovni organizaciji in sindikalni podružnici »PEKO« lepo zahvaljujem za vence, denarno pomoč in spremstvo pri pogrebu.
Zahvaljujem se tudi vsem znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
žena Marija Hönigman
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem in sodelavkam v oddelku 300 — nabavni sektor, zahvaljujem za poklonjeno darilo. Prav tako se zahvaljujem za nagrado in spominsko knjigo.
Kolektivu želim srečno in zdravo leto 1979.
JANEZ PIPAN
NOVOLETNE ČESTITKE NAŠI PETDESETLETNIKI
»Delavskim svetom TOZD in DSSS se iskreno zahvaljujem za podeljeno nagrado ob novem letu.
Delovnemu kolektivu želim veliko poslovnih uspehov ter vsem zaposlenim sreče ter zadovoljstva v letu 1979.«
vojak Marko Tomazin iz Koprivnice
V novem letu 1979 želim celotnemu kolektivu veliko sreče in delovnega uspeha, obenem pa se vam zahvaljujem za poslano
nagrado.	Iztok Gortnar
Vsem sodelavcem tovarne obutve PEKO želim srečno in
uspešno novo leto 1979.	,,	.	_
Marjan Perne
Novoletno čestitko nam je poslal tudi upokojenec JAKOB DRAGOŠ iz Nove Gorice.
Vsem hvala za čestitke in lepe želje. Tudi vam srečno, zdravo in uspešno leto 1979. Oglasite se še.
Urednik
ZAHVALE
Ob premestitvi na drugo delovno dolžnost se vsem sodelavkam iz oddelka 512/3 iskreno zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Vsem želim veliko delovnih uspehov ter srečno in zdravo leto 1979.
Marija Šifler
Delovni organizaciji PEKO Tržič, posebno pa vsem v temeljni organizaciji izdelava zgornjih delov Trbovlje, se iskreno zahvaljujem za prejeta darila ter prisrčno izrečene poslovilne besede ob odhodu v pokoj.
Vsem skupaj želim veliko uspehov v nadaljnjem razvoju podjetja.
LEOPOLD TRD AN
V SPOMIN
Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je prizadela vest, da našega prijatelja in sodelavca IVANA PEHARCA ne bo nikoli več med nami. Ko nam je pred lanskim dopustom ob odhodu v stalež sporočil, da ga nekaj časa ne bo v tovarno, si nikakor nismo mogli predstavljati, da je bil ta odhod pravzaprav njegovo slovo od nas.
Pred leti, ko je bil premeščen na delovno mesto v mo-delirnico, smo ga, čeprav smo sodelovali in se poznali že prej, začeli globlje spoznavati. V Ivanu smo videli človeka, kateremu ni prizanesla druga svetovna vojna, ne težave pri poklicnem delu, kar je oblikovalo njegov značaj in poglede na življenje. Kot sodelavec in prijatelj nam je Ivan posredoval svoje življenjske izkušnje, bil vedno pripravljen na sodelovanje in pomoč.
Bolezen, ki se je skrivala v njem, mu je vse prezgodaj pretrgala nit življenja. V bolečini slovesa imamo občutek, da bi se morali z njim še marsikaj pogovoriti in se mu zahvaliti za vse, kar mu kot prijatelju dolgujemo. Ko smo stali ob njegovem odprtem grobu in se še zadnjič poslovili od njega, smo se le težko sprijaznili z dejstvom, da Ivana ne bo nikoli več med nami, da smo izgubili sodelavca, katerega bomo ohranili v dobrem spominu.
Jože Tišler modelirnica
GOLMAJER VINKO, modeler spodnjih delov
Naše čestitke
ZAPOSLENOST IN ZAPOSLOVANJE V OBČINI TRŽIČ
Občinski sindikalni svet Tržič je posredoval v širšo razpravo stališča in zaključke o zaposlovanju v občini Tržič. Analiza je izredno zanimiva in posnema obstoječe stanje zaposlenosti v občini Tržič, nadalje obravnava probleme zaposlovanja in štipendiranja ter razgrinja potrebe po učencih. Iz te analize povzamemo nekaj ugotovitev, ki so vredne razmisleka in smo prepričani, da bodo tudi za vas zanimive.
Ce ugotavljamo stopnjo rasti zaposlenosti za prvih 9 mesecev lanskega leta, je dosegla na Gorenjskem 2,3 % porast. V Tržiču pa 2,2%, kar je sicer nižje od regijskega povprečja, vendar prestopa resolučijska predvidevanja za našo občino. Močan je bil priliv delavcev iz drugih republik in izmed vseh 5 gorenjskih občin izstopa Tržič, saj je bil tu najmočnejši in predstavlja v I. polletju 1978 kar 76,2 % delavcev v vseh novih zaposlitvah (Gorenjska 65 %).
Za občino Tržič je nadalje značilen izredno majhen delež novozaposlenih iz šol — 13 % (Gorenjska 34%) in najslabša je kvalifikacijska struktura novozaposlenih. Kar 85 % je bilo namreč nepriučenih in priučenih, le 8,5 % kvalificiranih ter samo 6,5 % s srednjo, višjo in visoko stopnjo izobrazbe. Te trditve potrjuje tudi podatek, da so OZD v Tržiču prijavile v letu 1978 največ potreb po priučenih delavcih, najmanj po visokostrokovnem kadru, in sicer samo dva delavca. Tu ni nikakršnega pravega razmerja in ne moremo si misliti, da v Tržiču res ne potrebujemo več delavcev kot samo dva z visoko izobrazbo.
Nič kaj bolj ugodna ni slika na področju štipendiranja. Sem sodijo kadrovske štipendije, ki jih podeljujejo OZD in učenci, ki se šolajo v poklicnih šolah. Stopnja štipendiranja na Gorenjskem je pod republiškim nivojem. Najmanj kadrovskih štipendistov na 100 povprečno zaposlenih pa imata na Gorenjskem občini Tržič in Radovljica. V naši občini imamo od vseh petih gorenjskih občin najmanj štipendistov na poklicnih šolah — samo 2,8 % (Gorenjska 28,8 %) in na visokih šolah le 12,3 % (Gorenjska 25 %). Kako skromna bo bera ob koncu letošnjega šolskega leta, ni treba posebej poudarjati.
Ob teh dejstvih lahko strnemo naslednje misli:
—	Kvalifikacijska struktura novozaposlenih je izredno slaba, kar je pogojeno z nizko produktivnostjo dela. Poglavitni cilj je izboljšati kvalifikacijsko strukturo. Pridobivanje ustreznih kadrov je problematično in pogosto neučinkovito, predvsem zaradi slabega poznavanja potreb.
—	Še vedno nimamo srednjeročnih in dolgoročnih načrtov kadrovskih potreb v najširšem smislu. Brez teh si ne moremo zamišljati načrtnega zaposlovanja, štipendiranja in izobraževanja ter ne more biti uspešnega poklicnega usmerjanja.
—	V kolikor se bo še povečeval delež zaposlenosti iz drugih republik bo potrebno posvetiti več skrbi družbenemu standardu delavcev (stanovanje, otroško varstvo, šolstvo, obrati družbene prehrane itd.). Proučiti bo potrebno možnost in potrebe po gradnji smaskega doma.
—	Če hočemo izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlovanja in zagotoviti pridobivanje novih kadrov, moramo mladino vključevati v širši proces štipendiranja in učenja. Brez teh »naložb« ne bomo dobili kadra. Vsevprek bomo govorili, da v Tržiču ni delavcev in ugotavljali, koliko se jih vsak dan vozi na delo iz Tržiča. Če mladine že med šolanjem ne bomo navezali na domači kraj, zastonj čakamo, da ho po končanem šolanju potrkala na vrata in se zanimala za zaposlitev. Med tem si bo namreč našla delo drugje, v večjem in bolj odprtem kraju, z več kulturnega in družabnega življenja.
—	V Tržiču je dovolj dela za več ali manj vse, ki doštudirajo, le hitreje jih moramo vključiti v delovni proces, jim več zaupati, za uspešno delo jih dobro nagraditi, jim prikazati možnost napredovanja ter ustvarjati moramo take odnose, ki nudijo ugodne pogoje za delo in življenje. Če politike zaposlovanja ne bomo spremenili, bomo počasi postali »siromašni« in odliv kadrov bo šel z nezmanjšano naglico naprej.
Še bi lahko naštevali, ugotavljali in razmišljali, vendar to ne bo prineslo posebnih rezultatov, pričeti je treba delati tako, da se bodo pozitivni rezultati odražali čim prej.
Milka Meglič
8. FEBRUAR - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Velikan slovenske kulture dr. France Prešeren
1.	februarja 1945 je predsedstvo SNOS izdalo ODLOK O PROGLASITVI DNEVA PREŠERNOVE SMRTI ZA KULTURNI PRAZNIK SLOVENSKEGA NARODA:
—	Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega književnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda.
—	Ta dan se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih.
—	Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje.
ŽIVE NAJ VSI NARODI,
KI HREPENE DOČAKAT DAN, DA, KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN, KO ROJAK,
PROST BO VSAK,
NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK!
Prešernova pesem je odmevala po gozdovih v najtežjih dneh naše zgodovine. Malo je velikanov besede, ki bi tako visoko dvignili svoj materini jezik in ga razvili iz nič.
LETO 1979 - LETO OTROKA
Šofer tovornjaka s prikolico ni bil preveč navdušen nad snežno opojnostjo. Prevozil je dolgo pot, na našem dvorišču pa je moral obuti svoje vozilo v snežne verige, da je premagal pot od vratarnice do skladišča.
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o.
—	Ureja uredniški odbor: Janez Kališnik, Milka Meglič, Marjan Markič, Anton Simonič, Marija Slapar, Anka Suchv, Karel Zajc,
—	Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3100 izvodov v slovenskem in 1600 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
Otroci so naša svetla prihodnost.
Z resolucijo 31. zasedanja generalne skupščine Združenih narodov je letošnje leto proglašeno za mednarodno leto otroka.
Težišče jugoslovanske aktivnosti bo osredotočeno na uresničevanje že ustaljenih družbenih stališč in samoupravnih odločitev o izboljšanju položaja otroka zlasti v krajevnih skupnostih.
V okviru praznovanja dneva JLA so bili na obisku v naši delovni organizaciji vojaki obmejnih karavel z Ljubelja in Medvodij.
čevljar