PHjhOHSKi DHIMK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE GLASILO L^V^Cena 15 lir - 10 jugolir • 2.50 din LA TRST četrtek 10. marca 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizioae in abbon. postale atev. 58 (1148) E Eli UIM snililli Mi ibihii iti miilm detCo> sostenuto e pro-h?E ' dal aiorno della pub-Vtlf?- °ne de^a Risoluzione delti» •; ^„^nf°rmazioni riguardan-c^e soltanto Vincon-trS Ir ^nguaggio dei Jatti po- rpn^l1j°^irare se Sl ® 710 SUJ t«)'- de^a lotta di classe, sulla ri„i,a maestra deli'emancipazione 2llaV^tori’ se si e o no la f:a d?iia classe operaia, se si J.10 m l°tta contro Vimperia-l °’ Per VUnione Sovietica, per Pace e la democrazia. i jatti hanno parlato! a. classe lavoratrice triestina ». ,.e una eprincipiante« nelVar-tanili c°ra},attere le pr o pr le bal-stbdacali, e si rende conto ?‘*° dell’esito di queste. v-nn laV0rat°ri di Trieste con lin-T^dgio sgombero di metafore, ti «,sempre saputo dire netto nictto il loro giudizio di come *«alottaUOK risultati sia iinita bif/a .* ^av°faton, da lunedi in di Sl..^ar^a di sconfitta netta, trn*?®dolazione, d.i vergognoso la,-n , -0- ® 7!°” soltanto tra i in t?*}0rŽ dei Siadacati Unici, ma cittadino Camp° del laVOr° tieib.yer?’ difficilmente si trovera raindel movimento ope-ti„,,f lestino’ capitolazioni rive-Partn tanta oravita guanta ne scorsaC°n r-ue^a di domenica •jS, tnutile rifare ' la cronaca res inconcepibiU condizioni di dirt7.-,rezione accettate dai ni 7? . delle dne organizzazio-torin ier7n7ni di una possibile vil- tl aSlOTTllntn n tl ninn i rasformata in una sconfitta uer!.; naramente espressi nei di-ca ri„,fapit0I{ precisanti la tečni- Cc della reso. lavon nello specifico ‘ondi««"? . ta e nelle obbiettive °9iscc ‘ ln cu‘ guesta si svolge, r'clis- 'n -t i, interessi delVimpe-® c lip daliano c straniero. °utc-tif-n Cl Sla stoto tradimenlo ^data 6 n,on sconfitta deter-si s/atvL ,l condizioni inseri-?,pCTa’a °levolmente c-Ha classe 'dcslrnni1 TaPP°’ti di forza, lo Uar2n,? CPtesti fatti. ^ Vnu-T?ne aperfa dai Sinda-!f°ciare L mesi fa e stata /atta C.at°» one? Uno sciopero udepre-sjcnuto dl dfftcialmente so-epa CimcJmr]enti opporlunisti »?fi Um?e; » la2i0.ne dei Sindo-p biinimn . richieste ridotte tavorr,’ J^nata alVUfficio ' °4ocata • / G-M.A. per essere iiue. tn burocratiche tratta- *:>itazio o ?e'iera[p " soorpata spontanca L^aani^n i stala inguadrata „ ciasjp nnp °ne sindacale del-uatatnente haia e sostenuta ade-l.rZe demr, 1. Una Parfc delle j.ta» »ia ia,5^at e dt avanguar- rtUso de/ ir “.»o mereč e al- ^dvoro lp°®”li della Camera i^nazlone fl Ž a°it0 scnza rfe-p lP'-C(iare tutL S.enza volontd di h, a disnn nsorse sinda- _Hon „)sp?sizione. ?o!f c°seien.~pt0!Ut0, ^are appello £.0ra‘ori. ad ------------- ‘ ' ^crg^rla rivoluzionaria dei arte intorpidita, nella pot enziale S*e lav0Srairarietd di mt"a l'L - • a da -• ec protesa niin protesa alla Cssl e ch*%rt°m.une esigenza di lrt soltanto di dol!? sPittto ldat7?!° al disarm0 H(h,con attJj;. Iot£a., anaeguan-te»rt anti (>(f ,nc,iti e discorst ^&^^^0raff9iQ"fi0 n^ehg ^mstc e socialdemo-dei^ente dei s- "• Ihf{naslondeofr0 de!Ic traN * ?°n ali Ic contra-s.°diern0 *ciotwnta.ri Principi terrp? accettatn d 7° slT,dacale. 1d/iutn° sce!to daf lrtC^TObattere SUl in i0*?,nd0*i cosl Pat0ri dt lavoro tare £o reclom me le ’»asse tori, cammsZpTf' di Por- noto. raPPresentan°i S ^ e morale si i »0r0 pilita tra°indo?a2i0ne d‘ ee»do p oroa„iddi0ri di 'o- «o cr.rt. Jo»t di governo, ■ 01 idboratori mei Creden no coscienti essere la «caparbia« c eoltranzista» intransigenza dei dirigenti dei CRDA una manife-stozione sporadica e personale di «un gruppo di singoli capitalisti di scarsa responsabilita e di poca coscienza civican, per cui l’ap-pello agli organi del G.M.A. per Vintervento mediato re do veva essere considerato Vobbiettivo unico per la soluzione della vertenza, attribuendo, con originale im-prontitudine, agli organi del Governo di occupazione una posi-zione extra causa, adatta ad ac-cogliere paternalmente la sorte dei lavoratori, scordandosi di far pesare anche in questa sede la forza, la volontd di lotta e la giu-stezza delle rivendicazioni della classe lavoratrice tutta. Si ha prospettato la sconfitta come vittoria per le «premesse» che essa lascia suj campo scon-volto di battaglia, atte d racco-gliere gli importanti frutti di una esconfitta unitarian, quando inve-ce, forse per la prima volta dalla nascita dei Sindacati Giuliani, mai come in questo momento si doveva e poteva gettare solide fondamenta per una autentica unita di tutta la classe lavoratrice di Trieste, ponendo i dirigenti della C.d.L. di fronte a concrete proposte di lotta per quelle rivendicazioni che i lavoratori indi-stintamente hanno additato ai capi delle due organizzazioni col perentorio ammonimento di agire per raggiungerle ad ogni costo. Non si sono preši di petto i «sindacalisti» della C.d.L. e tra-scinati sul «terreno» dei fatti e costretti a dimostrare che sono veramente i rappresentanti di una parte del proletariata. Non si e voluto interpretare in questo senso le opposizioni alle proposte di capitolazione (e non compromesso) che i due respon-sabili maggiori delle due organizzazioni brigavano per far ac-cettare ai lavoratori nell’assem-blea generale unitaria di sabato S maržo tenutasi alla C.d.L. Si e rifiutato di tener conto della volontd dei lavoratori che reclamavano il rafforzamento della lotta, perche si e voluto ad ogni costo, porsi sulla strada della collaborazione di classe e della revisione dei principi del sin-dacalismo classista. Si e infine accettata Vintrodu-zione di un precedente gravissi-mo, quello ciob di far concorrere i lavoratori non solo nel «disci-plinamentot) dei licenziamenti o sospensioni, ma pure al so v ven-zionamento del cacciati di fab-brica, tradendo cosi gli insegna-menti della dottrina marxista sulle caratteristiche del sistema di produzione capitalistico e delle masse operaie di riserva, invece che opporsi acche la classe operaia sopporti ulteriormente le conseguenze di un regime di produzione incapace di garantire ai lavoratori il minimo necessano per Vesistenza. La stessa procedura delle trat-tative con gli industriali al Di-partimento del Lavoro del G.M.A., per la quale si e giunti alla con-clusione proprio di domenica e si e annunciato l’«accordo» e la fine dello sciopero attraverso la radio senza far trapelare la sconfitta e mantenendo il segreto di que-sta fino al giorno inoltrato di lunedi, quando tutti gli operai ave-vano riprešo il lavoro magari con legittima diffidenza, indica il tradimento. II fatto che i lavoratori erano partiti in agitazione con precise rivendicazioni di adeguamento delle retribuzioni e che si e giunti invece a discutere per limitare le pretese contenute nella gran-de manovra degli industriali, e un'ulteriore prova che i lavoratori hanno ragione di parlare di carntolazione e tradimento. Che le forze democratiche con-seguenti avevano previsto, spie-gato e denunciato durante questi otto mesi che vanno dal luglio 1948 ad oggi. La linea politica degli attuali dirigenti della Confederazione dei S. U., po rta V organizzazioni; sindacale su posizioni anticlassiste per conciliare, raggiunte queste, la tanto ricercato fusione in alto, con i dirigenti della Camera del Lavoro, cioe: per raggiungere poi unitamente a questi gli allri ob-biettivi piti importanti e decisivi, di cui Vidali ha dato Vabbrivo alla partenza, quelli della revisione del Trattato di pace e pertanto delVabbattimento di un piedestal- 10 della pace stessa. In funzione di questo, e di peg-gio ancora, i dirigenti dei S. U. sono costretti a sconfessare e buttare a mare quale zavorra inutile la forza rivoluzionaria ed 11 glorioso recente passato dei Sindacati Unici. Ma i lavoratori stanno traendo dalla dura lezione dei fatti le do-vute conseguenze. Non st sco-raggiano, lo hanno dimostrato in questi giorni: hanno esperienza e maturiia politica sufficienti da capire che certe malattie dell’or-ganizzazione sindacale si guarisco-no purclii i lavoratori lo voglia-no anche se con il concorso di drastiche medicine. I lavoratori aderenti alla C.d.L. stessi stanno comprendendo fi-nalmente con chi hanno da fare, stanno ricevendo una dura ma per essi mai opportuna lezione dai fatti. Era necessario: nell’in-teresse di tutta la classe lavoratrice di Trieste. ? Dopo di che, i lavoratori climi-vino dalVorganizzazione sindacale classista tutto cid che i di no-ciuo, eliminino soprattutto quegli elementi legati atta cricca vida-liana, ma non attraverso pole-miche inconcludenti o con atteg-giamenti negativi rispetto Vorga-nizzazione, ma bensi esigendo dai dirigenti la Confederazione dei S. U. la immediata riapertura delVagltazione per Vadeguamento salariale e per la riassunzione dei licenziati e sospesi. Vna tale azione costringera que-sti elementi ad dbbandonare defi- Sovražna politika BEOGRAD, 9. — Beograjski listi poročajo, da bo moral ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji.ki so ga ustanovili leta 1944. v ZDA Ameri-kanci jugoslovanskega porekla, prenehati s svojim delovanjem. Ta organizacija je poslala Jugoslaviji mnogo zdravniškega materiala in drugih potrebščin kakor tudi ob. lačil. Zaradi sovražne politike na-pram ljudskim demokracijam, ki jo izvaja vlada ZDA. je delovanje tega odbora naletelo na vedno večje težave, dokler ni bil končno odbor proglašen za politično organizacijo in mu je bilo zabranjeno njegovo nadaljnje humanitarno delovanje. BEOGRAD — Izredni poslanik in švedski opolnomočeni minister v Beogradu Birger Johanson je izročil svoje poverilnice predsedniku prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribarju. Tudi v ZDA narašča odpor proti atlantskemu paktu 35 milijonov ameriških protestantov odločno obsoja napadalno politiko WASHINGTQN, 9. — Zunanji minister Acheson je danes na tiskovni konferenci izjavil, da bo atlantski pakt podpisan prvi teden aprila, verjetno v Washingtonu. Izjavil je tudi, da bo besedilo objavljeno še prej. Objavljen bo tudi seznam jjržav, ki bodo povabljene, naj pristopijo v ta pakt. Gre predvsem za Italijo in Norveško, verjetno tudi Dansko, Portugalsko in Island. Seveda je Acheson ponovno zatrjeval, da ta pakt ri napa-dalnega značaja. Glede povabila Italiji poročajo opazovalci, da sta Acheson in Francoz Bonnet uspela prepričati ostale s sledečimi argujnenti: 1. Italijanska udeležba je potrebna, da se utrdi De Ga:-perijeva vlada, ki je pred krizo. 2. Italijanske baze bodo nedvomno zelo koristne državam v primeru vojne. 3. Južni del Francije bi bil prešibak, če ne bi bil zavarovan z vmesno državo. Kakor se vidi, bo Italija stopila v ta pakt edino le, da brani interese anglo-ameriških imperialistov. Iz Washingtona poročajo, da bodo voditelji nad 35 milijonov ameriških protestantov razpravljali na svoji konferenci v Clevelandu o stališču protestantske cerkve glede atlantskega pakta. Konferenca je pod okriljem sekcije za mednarodno pravičnost in sodelovanje zveznega sveta ameriških protestantskih cerkva. Tajnik te sekcije Van Kiek je izjavil: «Cerkve, ki so zastopane na tej konferenci, ne verjamejo, da je vojna neizbežna; nasprotno, prep-pričane so, da se vojna z Rusijo da in mora preprečiti’). Pripomnil je tudi, da so cerkve, zastopane v Clevelandu, odločene mobilizirati duhovne sile protestantov v Ameriki v naporih, za preprečitev vojne. Nove protestne stavke delavstva v Italiji Splošna stavka v Tarantu in drugih krajih Italije - Italijanska socialistična stranka ostane zvesta sporazumu o sodelovanju s komunisti RIM, 9. — Danes so v Taraii | industrijski delavci v ladjedelnicah in pristaniški delavci stopili v enodnevno splošno stavko iz protesta proti postopanju oblasti, ki brez vsakega vzroka odlagajo izvajanje sporazuma o povišanju mezd delavcev v ladjedelnicah. Splošno stavko so danes začeli vsi rudarji pokrajine Risa v znak protesta proti napadom policije na delavce v San Giuliano. V pokrajini Modena so aretirali preko 150 delavčev, po večini bivših partizanov. Danes so v tej pokrajini Nič novega na Kravčenkovem procesu PARIZ, 9. — Na današnjem nadaljevanju Kravčekovegg procesa je nadaljeval svoj govor Kravčen-kov odvetnik, ki je skušal dokazovati, da so trditve, ki so bile napisane v člankih lista cL.cs Lettres Francaises« o Kravčenku in njegovi knjigi, res obrekovanja. Na koncu svojega govora je dejal, da zahteva stroge kazni in povračilo materialne in moralne škode. — Prihodnji ponedeljek bodo govorili odvetniki obrambe. Jiitanska enciklopedija" ponareja zgodoeino druge svetovne vojne MObKvA, 9. — Glasilo sovjetsme armade «Krasnaja zvezda» prinaša članek z naslovom ((Ponarejevalci zgodovine druge svetovne vojne», v katerem obsoja način, kako piše o dogodkih zadnje vojne ((Britanska enciklopedija)). Članek je napisal podpolkovnik Kulakov, ki pravi, da se opis dogodkov na vzhodni fronti v tej enciklopediji ne razlikuje mnogo od opisov, ki jih je objavljala Goebbelsova propaganda. Anglo-ameriški reakcionarji ne opuste nikakega napora, da bi zmanjšali krivdo fašistične Nemčije ter obrekovali Sovjetsko zvezo. S potvarjanjem resnice zmanjšujejo pomen prvenstvene vloge, ki jo je odigralo sovjetsko ljudstvo v borbi proti nemškim napadalcem, ter povzdigujejo do neba tudi najbolj nepomembne uspehe lastnih oboroženih sil. «Sicer pa naj bodo napori hujskačev na nove vojne ter njihova želja, da bi potvarjali resnico, kakršni koli, se bodo narodi, ki ljubijo svobodo, vedno spominjali vodilne in odločilne vloge, ki jo je odigralo sovjetsko ljudstvo in sovjetske oborožene sile pri osvoboditvi Evrope iz sužnosti in fašističnega tiranstva, kakor tudi herojske borbe sovjetskega ljudstva in njegove armade za mir». ATENE — Radio Svobodna Grčija je odločno zanikal vesti, da bi centralni komite komunistične par. tije Grčije sklenil sporazum za u-stanovitev macedonske države pod pokroviteljstvom Jugoslavije, Bolgarije in Grčije z glavnim mestom Solunom. «Xe vesti so lažne in kle. vetniške ter imajo edini namen, da bi ovirale našo borbo«, izjavlja radio Svobodna Grčija. proglasili poldnev.no splošno stavko vseh delavcev. Glasilo italijanske socialistične stranke «Avanti)> objavlja pismo glavnega tajnika laburistične stranke in tajnika «Comisco» (organizacija evropskih desničarskih socialistov) Morgana Phillipsa vodstvu italijanske socialistične stranke. V te.m pismu se ponovno poskuša izvajati pritisk na socialistično stranko, naj razbije sodelovanje z italijansko komunistično stranko. — Morgan Phillips žuga italijanski socialistični stranki z izključitvijo iz «Comisco», če do 20. marca ne menja politične linije. V svojem odgovoru poudarja «A-vanti«, da italijanski socialisti niso nikoli imeli nič skupnega z izdajstvom desničarskih socialistov zahodne Evrope. Zaman bo Phillips Morgan, zaključuje list, čakal 20. jnarca. Mi mu bomo sporočili medtem, da italijanska socialistična stranka ne bo zapustila svojega zaveznika v skupni borbi za boljšo bodočnost italijanskega delavskega razreda, . komunistične partije, in da ne bo nikoli prešla, kakor to delajo zahodni desničarski socialisti, v tabor zagovornikov imperialistične politike. Zveza nameščencev pri javnih ustanovah je za jutri 10. marca proglasila protestno stavko 130.000 nameščencev po vsej Italiji, ker finančna komisija zbornice ni sprejela predlogov glede izboljšanja go. spodarskega položaja teh nameščencev. Kakor poroča glavni statistični urad, se je v prvih osjnih mesecih 1948 izselilo iz Italije zaradi dela okoli 112.500 oseb. V istem času pa se jih je vrnilo le nekaj čez 24.000. Danes so v Rimu aretirali bivšega finančnega ministra Mussolinijeve ((republike« Rellegrinija, ki se mu je leta 1945 posrečilo zbežati. Uočiminh bo nepopustljiv do izdajalcev nitivamente la maschcra e rive-lare la natura della loro linea politico-sindacale. Questa risultera quella dei piat-tolosi piagnistei e dei eperseve-randon di Ernesto Radich, at ta a nascondere ben altro contrabban-do e certamente ridicola, quan-do pretende, a parole soltanto, di far vincere ai lavoratori le bat-taglie sindacali ai tempi dell'im-perialismo marshall iano. Specialmente q uando a questa azione sindacale di tradimento si associa Vopera delle squadre del socio Vidali, in azione contro la popolazione democrat ica, che combatte instancabilmente e nelle forme pili adatte ed intelligenti, Per ricostruire quel fronte demo-cratico potente che i stato scon-quassato da un gruppo di irre-sponsabili, guidato da ambizioni pseudo democratici, ma autentici sciovinisti e da un gran e spre-giudicato intrigante. B. PETRONIO. PARIZ, 9. — List ((Franc Tireur« objavlja pismo, ki ga je 17. januar-ja poslal glavni tajnik socialistične stranke Guy Mollet predsedniku CJueuillu glede stališča te stranke v indonezijskem vprašanju. Pismo poudarja, da bivši cesar Bao Dai ne predstavlja Vietnama in da se je treba pogajati «s tistimi, ki vodijo vojno, in ne s tistimi ki ne predstavljajo nič v nasprotnem taboru«. Seveda žene socialistično stranko pri tem predvsem strah pred komunizmom. V pismu pravi Mollet namreč, da »si dogodki na Kitajskem z naglico sledijo drug drugemu in da bi znale v kratkem biti komunistične čete na vietnamski meji in nuditi pomoč Hočiminhu«. Mollet pravi v pismu, da ni še vse izgubljeno kar da Hočiminh hoče zvezo Vietnama s Francijo v okviru francoske unije. «Zato odklanjanje pogajanj s Hočiminhovo vlado še veča zmedo in še bolj krepi enotnost vietnamskih rodoljubov, ki so priznali V tej vladi pravega predstavnika svojih teženj«. Zato odklanja socialistična stran, ka vsako odgovornost, če ne bo vlada izvajala posledic iz ponovnih neuspehov svoje politike v zadnjih letih. Kakor je z,nano, pa je včeraj predsednik republike Vincent Au-riol podpisal z Bao Daiem dogovor o ureditvi odnosov med Francijo in Indokino. Na podlagi tega dogovora naj bi Indokina dobila ((neodvisnost«. Dogovor mora še odobriti francoski parlament in debata o indokitajskem vprašanju se bo začela v parlamentu proti koncu tedna. Vietnamsko ljudstvo pa odločno odklanja barantanje glede svoje u-sode in se že nadalje bori za resnično neodvisnost. Radio Viet Minha javlja, da Ho. čiminhova vlada pripravlja seznam vojnih zločincev Vietnama. Radio je dejal, da bo Hočiminhova vlada nepopustljiva nasproti izdajalcem. Bivši delegat Vietnama v Franciji je dejal, da je vlada vietnamske demokratične republike ves čas prežeta s trdno voljo do miru in da je francoskemu ljudstvu in vladi postavila že več konkretnih predlogov za mir. Poudaril je, da je predsednik Hočiminh edini pooblaščeni predstavnik vietnamskega ljudstva. Dodal je še, da je edini krivec za nadaljevanje sedanjega francosko-vietnamskega konflikta francoska vlada. da v Bolgariji popolna verska svoboda in da nihče ni preganjan zaradi svojega verskega prepričanja, kot to trde nekateri krogi na Ža-padu«. Dejal je, da je bil sodni postopek popolnoma normalen in da so obtoženci lahko svobodno govorili in postavljali vprašanja pričam. V inozemstvu govorijo, je dejal omenjeni pastor, da so bila priznanja obtožencev izsiljena, kar pa nikakor ni res. Sodne oblasti so Imele toliko dokazov o krivdi obtožencev, da so prav ti dokazi prisilili obtožence, da so popolnoma priznali svojo krivdo. Skrb za poljedelske delavce v Jugoslaviji BEOGRAD, 9. — Na največjem jugoslovanskem državnem posestvu Belju na Hrvatskem bodo izdali letos okrog 160 milijonov dinarjev za zgradbo stanovanjskih hiš za poljedelske delavce in še nadaljnjih 22 milijonov dinarjev za druge stanovanjske hiše. Sedaj dela na tem posestvu več tisoč delavcev in uradnikov. Thorez in Ana Panker na proslavah 8. marca PARIZ, 9. — V svojem govoru za mednarodni dan žena je generalni sekretar Komunistične partije Francije Maurice Thorez med drugim izjavil: «Zene vsega sveta hočejo mir. Kapitalisti, ki priganjajo na vojno, in ■ jihovi odkriti in prikriti agenti se mrzlično pripravljajo. Ti so vsekakor nevarni. Toda borci za mir, žene, delavke in kmetice, gospodinje in intelektualke so mnogo bolj številne. Njihova zveza in njihova dejanja bodo prisilila k umiku vojne hujskače.« BUKAREŠTA, 9. — V proslavo včerajšnjega mednarodnega dneva žena je bilo v Bukarešti v neki veliki dvorani zborovanje, ki so se ga udeležili člani prezidija romunske republike in člani vlade. Pred več tisoč zborovalci je govorila Ana Rauker, minister zunanjih zadev, ki je poudarila željo žena vsega sveta za mir. Na koncu zborovanja je bila odposlana Organizaciji združenih narodov resolucija, ki pravi med drugim: ((Zahtevamo od OZN, da ukrene vse potrebno, da se bo nehalo politično in gospodarsko zasužnjevanje ter zahtevamo nadalje, da se sprejmejo sovjetski predlogi o razorožitvi in prepovedi atomskega orožja.« Aleksander leirenioii _■____ ■ ■ ■ ■ n*v HGE)iV’A, 9. — Prezidij Vrhovnega sovjetska ZSSR je imenoval dosedanjega ministra za proizvodnjo težkih strojev Aleksandra Jefremo-va za podpredsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze. Na njegovo dosedanie mesto pa je bil imenovan Kotuzov. Izraelski komunisti proti Ben Gurionovi vladi TEL AVIV, 9. — Komunistični voditelj Mikunis je govoril pri debati o zaupnici, ki naj bi jo parlament izglasoval novi vladi. Mikunis jg ožigosal dejstvo, da velika večina delavcev ni zastopana v Ben Gurionovi vladi, ter je sporočil, da bodo komunistični poslanci glasovali proti zaupnici vladi. V svojem govoru jn tudi obtožil Ben Guriona, da vodi politiko, ki je pod vplivom Velike Britanije in ZDA, ko bi vendar bilo treba upoštevati zmago izraelskega orožja na vojnem polju Nadalje je zatrdil, da hočeta Velika Britanija in ZDA razdeliti Negev ter odvzeti izraelski državi suverenost nad pristaniščem Haifa in letališčem Lydda. Arabski komunistični poslanec Tewtik Taubi je zahteval v svojem današnjem govoru v parlamentu ustanovitev neodvisne arabske države v arabskem delu Palestine. Govoreč v arabščini je dejal, da v Acriju in Jaffi obstajajo arabski nredeli, ter se je vprašal, kam je šla enakopravnost, ki jo ie Arabcem jajnčila izraelska vlada. Usta narodnega izdajstva «Demokracija» se je v svoji zadnji številki razpisala o bodočih upravnih volitvah in o problemih, ki s tem nastajajo za Slovence bivajoče v angloameriški coni Tržaškega ozemlja. Pri tem si ni mogla kaj, da ne bi iznesla svojega starega kratkovidnega modro-, vanja o tržaškem vprašanju sploh in o vlogi, ki naj v političnem dogajanju zapadne Evrope v bodoče pripada komunističnim partijam — temu najvažnejšemu činitelju politične borbe — ki mu je — po preroških napovedih uDemokraci-je» — usojeno, da bo v bližnji bodočnosti igral drugo ali celo tretjerazredno vlogo, ie na bo «prej ali slej sploh izginil s površjas. S tem modrovanjem uDemokra-cijen se mi ne bomo prerekali, ker vemo, od kod tako modrovanje izhaja, kje moramo iskali njegove družbene korenine in kje tiči razlog, da se v določenih družbenih in političnih razmerah tako stališče sploh javlja, in kako skuša s tem vplivati na določene sloje ljudi in jih pridobiti za določene politične cilje. Kakor vsa tržaška demokratična javnost, tako stoji tudi slovenska javnost spred resnim vprašanjema. To resno vprašanje so bodoče u-pravne molitve. Kakšno je naše stališče glede teh volitev je delno že znano; v ostalem pa bo do podrobnosti znano v najkrajšem času. Lahko pa rečemo že sedaj, da nam naše stališče v tem vprašanju narekuje osnovna skrb za utrditev in razširitev splošne slovansko-ita-lijanske demokratične fronte, ker je tudi narodnostna usoda na Tržaškem ozemlju bivajočih Slovencev življenjsko povezana z usodo slovansko-italijanske protiimperia-listične ljudske fronte. Nesporno dejstvo je, da se slovenskih narodnostnih pravic ne da doseči, tem manj pa uspešno braniti izven te fronte ali celo proti njej. SDZ, ki ji je glavni trn v peti vprav politika slovansko-itattjan-skega bratstva (in ki jo s prezirom imenuje «fratelančno politiko«), stoji tudi v vprašanju bodočih upravnih volitev na istem stališču, na katerem sloji tržaška Democrazia cristiana, ki zagovarja .volivni blok Italijanov. SDZ zagovarja votivni blok Slovencev in agitira, da bi vsi v anglo-ameriški coni bivajoči Slovenci glasovali za SDZ pot pretvezo, da bo le na ta način število slovenskih glasov največje (zakaj je to tako važno, nam ni znano). Vprašanje narodnostnih pravic tržaških Slovencev rešuje SDZ s čisto slovensko vo-livno listo pod svojim okriljem. Izključno slovenska protikomunistična lista SDZ politično pomeni isto kot izključno italijanska enotna lista tržaške Democrazie cristiane; pomeni skupno volivno listo italijanske in slovenske reakcije, ki ima enak odnos do delovnega ljudstva, da slovansko-itali-janskega bratstva in do Jugoslavije. Vse to jih druži s politiko predstavnikov anglo—ameriškega imperializma na naših tleh, ki imajo do slovenskega narodnega vpra šanja znano stališče: narodnostne pravice smo Slovencem pripravljeni priznati le takrat, če brezpogojno sprejmejo Trumano doktrino o vesoljnem poslanstvu ameriških imperialističnih krogov. (Taki Jugoslaviji bi anglo-ameriški imperialisti priznali pravico do Julijske krajine, do Koroške in celo do Trsta, so zapisali, a to ni nobeno reševanje slovenskega narodnega vprašanja, ampak le umazano mešetarstvo.) Izključno slovenska lista SDZ more biti vse kar hočete; -mora biti celo ameriška, a slovenska, resnično slovenska, res ne more biti. In to iz prepi-ostega razloga, ker se vprašanje slovenskih narodnostnih pravic V anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja ne more in ne da reševati ločeno od celotne protiimperialistične fronte ali celo proti tej fronti, ki je nujna fronta slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva. Ločeno od te fronte se morejo reševati le nekateri razredni interesi pičlega števila slovenskih buržujev, nikakor pa ni mogoče rešiti osnovnega vprašanja slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, ki obstaja v rešitvi temeljnih odnosov med tu živečimi narodnostmi, v duhu medsebojne pomoči in bratskega sožitja. Le na ta način je mogoče doseči uveljavljenje slovenskih narodnostnih pravic. Izven te poti je mesta le za tako narodno životarjenje slovenskega ljudstva, ki ne bi ogrožalo gospodarskega, političnega in kulturnega privilegija italijanske šovinistične reakcije. Tako narodno životarjenje je italijanska reakcija pripravljena zajamčiti SDZ kot posebno nagrado za njen aristokratski odpor proti vsakršnemu zavezništvu z italijanskim delovnim ljudstvom, kljub temu da si je s svojim protiljud-skim in protijugoslovanskim delovanjem stekla pri njej nemajhne zasluge. Te zasluge pa ne bodo nikoli tako velike, da bi ji omogočile delitev oblasti z italijansko reakcijo. Kvečjemu lahko doseže mesto pohlevnega slovenskega l&-kaja v italijanskem vpravno-pol'.-tičnem aparatu tržaškega mesia, ker je popolnoma nesmiselno misliti, da bi italijanska buržoa-zija mogla deliti oblast s komer koli, najmanj pa s slovenskim ljudstvom, ki je dovolj jasno pokazalo, kako gleda na vprašanje oblasti v Trstu. Slovenska volivna lista SDZ je poskus razbijanja enotnosti slovenskega ljudstva, ki je strnjeno v svoji Osvobodilni fronti, kljub temu, da se tržaško demokratično gibanje trenutno nahaja p krizi; hkrati pa je poskus razbijanja zavezništva, ki druži slovensko ljudstvo z italijanskim ljudstvom, in v čemer je edino jamstvo tudi za dosego naših narodnostnih prahic. SDZ poziva Slovence k enotnosti. Slovensko ljudstvo je enotno. To svojo enotnost je slovensko ljudstvo doseglo v težki in krvavi narodnoosvobodilni borbi, in p tej borbi se je skovalo tudi zavezništvo z italijanskim delovnim ljudstvom. «Demokracija» poziva slovensko ljudstvo, ki je svojo enotnost doseglo takrat, ko je bilo treba z orožjem v roki dokazovati svojo predanost narodu, na enotnost okoli SDZ, kar pomeni pozivanje na enotnost S italijanskim šovinističnim in klerikalnim, blokom, s škofom Santinom na čelu; s tistim škofom Santinom, ki ga celo vabijo na svoje Prešernovp proslave in ki preganja slovenske duhovnike in slovenski jezik. Gre torej za potezo, s katero SDZ skuša privabiti naše ljudstvo na pozicije narodnega izdajstva, ki naj slovensko ljudstvo popolnoma razoroži in ga osamljenega, brez njegovih naravnih zaveznikov, sprtega s svojim lastnim narodom. izroči na milost in nemilost tržaški italijanski reakciji in tujemu mperializmu, ki sta pripravljena deliti mu milostne drbb-tinice za njegovo hlapčevanje. NASI KMETJE jim ne bodo nasedli! Pred nekaj dnevi je začela cFederazione provinciale colti-vatori direttb posameznim kmetom pošiljati vabila, naj pristopijo k tej organizaciji oziroma naj se vpišejo v neko novo, češ da bo ščitila njihove interese. V okrožnicah, ki so jih razposlali po naših vaseh in ki so pisane seveda samo v italijanščini, pozivajo še iz fašističnih časov znani «organizatorji» DANES BO BEBLER ponovno obrazložil jugoslovansko stališče Zarubin bo na današnji seji jugoslovanskemu in avstrijskemu predstavniku na seji namestnikov sporočil stališče posameznih delegatov izjava angleškega gasioria o procesu u solili SOFIJA, 9. - Pred svojim povratkom v London je protestantski pastor Chajnbers iz Norfolka, ki je prisostvoval procesu proti 15 protestantskim pastorjem v Sofiji, izjavil predstavnikom tiska: «Globoko sem prepričan, da vla- LONDON, 9. (Tanjug) — Današnji seji namestnikov zunanjih ministrov je predsedoval sovjetski predstavnik Zarubin. Sklenili so, da bodo povabili na jutrišnjo sejo Jugoslovanskega predstavnika Beblerja in avstrijskega predstavnika Gruberja, da ponovno obrazložita stališče svoje vlade glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Sovjetski delegat Zarubin je bil določen, da ustno sporoči jugoslovanskemu in avstrijskemu delegatu stališče posameznih namestnikov glede jugoslovanskih zahtev. Nato so razpravljali o tretji točki jugoslovanskih predlogov, ki se nanaša na jugoslovanske zahteve po reparacijah. Francoski delegat Ber-thelot je predlagal ustanovitev odbora ,ki naj bi najprej preučil vprašanje povračila jugoslovanske imovine v Avstriji ter člen 45 osnutka mirovne pogodbe ,ki govori o avstrijski imovini v Jugoslaviji, in bi nato preučil jugoslovanske zahteve po reparacijah. Sovjetski delegat Zarubin je predlagal, naj ta odbor najprej preuči vprašanje reparacij, ki jih Avstrija dolguje Jugoslaviji, ter je pripomnil, da je pripravljen razpravljati o francoskem predlogu, ko bodo na- mestniki zunanjih ministrov lahko preučili člene osnutka mirovne pogodbe, ki se nanašajo na povračilo jugoslovanske imovine in na avstrijsko imovino v Jugoslaviji. Ker se o tem vprašanju niso mogli sporazumeti, je bila seja zaključena in se bo nadaljevala jutri. Brezvestno klevetani« Jugoslavije BEOGRAD, 9. — V listu «Za trajen mir, za ljudsko demokracijo« je neki Bulatovič (brez dvoma je to psevdonim) objavil članek proti Jugoslaviji, ki je napisan v običajni klevetniški obliki. Med ostalimi lažmi trdi članek, da je maršal Ti-to za novo leto dejal: «Pri nas so se vsi razredi in intelektualci zdru. žili in njihova enotnost je nad interesi partije. Iznajdbo tega stavka je narekoval očiten namen poskusa, da bi se ((dokazale« laži o Ju-goslavjii, o katerih se lahko prepriča vsak čitatelj, ker je bil Titov novoletni govor objavljen. Ta laž in podobne v omenjenem članku in v drugih člankih ilustrirajo po- polno brezvestnost in lažniv značaj klevetniške kampanje, ki se vodi proti Jugoslaviji. spet kandidat LONDON, 9. — Po tiiurni diskusiji je laburistični odbor okrožja, v katerem je bil doslej laburistični poslanec Zilliacus, izbral tega ponovno za kandidata za prihodnje volitve, dasi laburistična stranka ni podpirala njegove kandidature. VMa zmaga jnama" nad avstrijsko reprezentanco DUNAJ, 9. — Nogometno moštvo «Dinamo» iz Zagreba je danes v prijateljski tekmi na Dunaju premagalo avstrijsko državno reprezentanco s 5:2. Prvi polčas se je končal s 3:2. Avstrijsko nogometno moštvo (iVienna« bo odigralo ta mesec v Beogradu dve tekmi: 20. marca s ((Partizanom# in 23. marca s ((Crve. no zvezdo«. kmetov, naj se čimprej združijo itd- ter jim hkrati naštevajo cel kup obljub, skratka: med in mleko- Naši kmetje seveda že dolgo C asa poznajo te svoje «dobrot-nike« iz podobnih federacij in konfederacij. Zaradi tega se nikoli niso in se tudi ne bodo nikoli vanje vpisovali, ker fašistični časi so enkrat za vselej minuli! Naši kmetje so organizirani v svoji Kmetijski zvezi Enotnih sindikatov, ki že od osvoboditve skrbi in se briga za njihove interese. «Federa-zione coltivatori diretti« — kakor smo že pred dvema tednb-ma ponovno pisali v našem listu — pa nima nobenega pristaša med našimi kmeti in obstaja le na papirju ter nima zaradi tega nobene pravice našega kmeta predstavljati Tega se omenjena «Federazione» prav dobro zaveda in se je zaradi tega sedaj spustila — na lov. da bi morda le katerega naših kmetov vlovila na limanice. Rada bi nabrala vsaj nekaj članov, tako da bi jo oblast priznala ter ji nato položila v roke platno in škarje ter postopala na tisti način, katerega naše ljudstvo že zdavnaj zelo dobro pozna... Zato naši kmetje tem starim lisjakom niso doslej in ne bodo tudi odslej padli v kremplje! Kot že rečeno imajo naši kmetje svoj kmečki sindikat, a v nedeljo 13. t. m. bo ob priliki kongresa tega sindikata u-stanovljena še posebna organizacija, «Zveza malih posestnikov«-.ki bo povsod, kjer bo treba, ščitila naše kmečke interese. In v to organizacijo se bodo vpisali vsi naši kmetje, a v njeno vodstvo si bodo izvolili najboljše in naj poštene j še tovariše ter tako ponovno dokazali, da ne potrebujejo nikakršnih «federacij» zloglasnega spomina in imena, katerih edina dolžnost je, da se enkrat za vselej poberejo tja, od koder so prišle! 10. marca 1949 Izjava Vidalijevi giasm »delo# 41. 9 z dne S. marca in »Lavoratore« it. 49 z dne 8. marca I. 1. objavljata z njima lastno žolčno podlostjo članka, v prvem pod naslovom »Ponovne ovire dvolastnikoma, v drugem aOstacoli ai contadini che han-no la terra in zona Ba, v katerih skušajo z lažmi zavajati demokratično ljudstvo, provocirati in umazati ed:no napredno slovensko organizacijo Osvobodilno fronto slovenskega naroda in ščuvati tukajšnje oblasti proti naprednim In doslednim organizacijam tukajšnjega ozemlja. V odgovor pribijamo: Izkaznice OF izdaja in bo izdajalo tajništvo vsem onim naprednim Slovencem, ki žele biti njeni člani. Cernu te izkaznice služijo je dovolj jasno razvidno iz čl. 3 predzadnjega in zadnjega odstavka organizacijskih pravil, in naj se provokatorji ne trudijo pomena izkaznic izkrivljati. Ce pa pisunom okoli gornjih glasil ni kaj pogodu, jim svetujemo, da se ne oprijemajo izjav dvomljivih poedincev in vsaj zaradi škode, ki jo tako povzročajo demokratičnim organizacijam, s temi metodami prenehajo. Smrt fašizmu • Svoboda narodu! OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TAJNIŠTVO * * * Pripominjamo, da niso Vidalijevi urednik — izgovarjajoč se z raznimi jalovimi izgovori — navedli nobenega konkretnega primera, s katerim bi potrdili svoje lažne navedbe. Pač pa so s trditvijo, da imajo naši Cropajci potrebo hoditi v cono B, zelo konkretno dokazali: 1. Da je njihovo pisanje popolnoma izmišljeno in 2. da je njihovo zanimanje za naše kmete tako strašno vneto, da niti ne vedo, kje se Gropada nahaja, kaj šele da bi vedeli, kakšne tegobe mučijo njene prebivalce. Zemljepisna in vsa druga konkretna dejstva so namreč sploh slaba stran vseh italijanskih šovinistov in — kakor vidimo — tudi tistih, ki so svoj šovinizem pokazali šele v zadnjih osmih mesecih. «Ljudski tednik» non pub passare! Te dni so tovarišu Ukmarju Antonu, znanemu antifašističnemu borcu, ki je bil obsojen zaradi tega, ker je bil član stavkovnega Odbora, ki je vodil eno najslavnejših stavk tržaškega proletariata, in tovarišu Petru Vidalu poslali v zapore Coroneo slovenski tednik «Ljudski tednik#. Zgodilo pa se je eno izmed tolikšnih čudes Tržaškega ozemlja. Antifaši-sftnn borca ne moreta čitati eLjudskega tednika», ker ga nista douiia v roke. Prej so ga namreč vrnili pošiljatelju s pripombo: fiSi ritorna al mittente perchi non pud passare«! Ker so tednik uradno odbili, »mo zelo radovedni, kaj je na stvari. Znano je namreč, da se pripornikom in jetnikom v zaporih lahko pošlje kateri koli časopis. Zaradi tega smo se obrnili na razne strani, naj nam pojasnijo ta ukrep. Odgovorili so nam, da se Časopisi lahko pošiljajo v zapore. Tu pa nastane vprašanje, zakaj so tednik uradno odbili. Saj vendar izhaja z odobrenjem pristojnih oblasti Torej nič protizakonitega/ Za nas ni važno, če je krivda, da slovenskejtu priporniku ni dovoljeno, da čita slovenski časopis, na strani vodstva zaporov Coronea ali pa na strani kakšnega podrejenega uslužbenca. Dejstvo je le eno, da v Coroneo lahko pošiljajo vsakovrstne italijanske časopise, da pa je to zabra-njeno za slovenski časopis in to morda zaradi tega, ker je pisan v slovenskem jeziku, ali pa morda zaradi tega, ker kakšnemu uslužbencu v zaporih Coroneo še vedno brenčijo po glavi fašistične in rasistične ideje. Morda pa vse skupaj v »obrambo* italijanstva! Res čuden red vlada v naši deželi, ki jo zaupno upravlja vojaška uprava. Nedopustno klečeplazenje Ni opravičila za nobeno kleče* oženje. Najsi bo to iz strahu, blčkaieljnosli ali kakršnega li drugega razloga. Najmanj pa umestno in sploh nepravilno ečeplazenje takrat, kadar gre upravičene pravice ali zahte-skupiue ali naroda. V takih imerlh ne sme obstajati nobe. i mešetarjenje z doloienirhi avlcami, kakor se to dogaja na raškem ozemlju pod anglo-ieriško upravo. Poudarjamo, da nismo nikaki istaši nekega slovenskega «šo» itiznvt#, niti nismo zagovorniki slzma. S takimi stvarmi se di-jo pri nas samo oni, ki bi hoti z vrnitvijo smadrepatrla« za. sti stolčke, kakor so jih imell >d fašizmom. Niti ni smo nado-iltsti v malomeščanskem meri-ker zahtevamo Slovenci na 'žaškem ozemlju samo in nič •ugega kot enakopravnost v je-kovnem, kulturnem in gospo, trškem pogledu. Zato je vsekakor iKdopustno l onih, ki so zato merodajni, ko •ehajajo molče preko tega, da ’š’)o kontrolo po šolskih kulii-ah (refekcljah) v slovenskih loh v mestu in okolic; stalni ita-janski učitelji in učiteljice. Do-->lj imamo Slovenci za to spo ib n ih moči, poudarjamo tudi rezposelnih, ki bi opravVall to ndzorstvo ravno tako dobro, če ! ne bolje. Slovenska šolska prava je poklicana, da Interve-i ra tudi v tel zadev i, da ng bo stala, kakor do seda) samo mi-tsten privesek, pooolnoma odv'• tn od vodstva Italijanske šoV'e prave. Manj birokracije, več ii okosrčnosti tn še več odločno-ti v borbi, kadar gre za pravice Iovenske šole. To je nnimnn), :ar se lahko zahteva od slouen-kega šolskega nadzorništva. TRŽAŠKI DNEVNIK Poziv kmetom cone A: na vseraisnji sHusscini HouinarsHih*oeiairceu Pozivam? kmete cone A, da zahtevajo v nedeljo na svojem kongresu, da se kongres vrši za obe coni Tržaškega ozemlja ali pa da se sploh ne vrši! - S tem bodo naši kmetje najbolje utrdili enotnost delovnega ljudstva vsega Tržaškega ozemlja in pri svojem delu dosegli še večji uspeh Kor bi resnica o sporazumu preveč bodla v oči, jo skuša Radich zaviti v inoglo laži in neresnic Kakor smo že javili, se bo v nedeljo 13. t .m. vršil kongres Kmetijske strokovne zveze E-notnih sindikatov za vse Tržaško ozemlje. Vidalijevo vodstvo Enotnih sindikatov hoče sicer, kakor smo že včeraj zapisali, z raznimi naknadnimi obvestili doseči, da omenjeni kongres ne bi veljal za vse Tržaško ozemlje, temveč samo za cono A. S tem hočejo Vidalijevi agenti v Enotnih sindikatih doseči popolno razbitje med delovnim ljudstvom obeh con in tako povečati razdvojenost Tržaškega ozemlja &e bolj kot jo vsak dan povečujejo imperialistični predstavniki v Trstu in tukajšnja italijanska na-cionalšovinistična reakcija. Vidalijevi agenti, kot sta Radich in Slavec, se namreč bojijo enotnosti delovnega ljudstva obeh con. Oni se enostavno bojijo delovnih množic, ki so njihovo razbljaško početje obsodile in ga obsojajo, ker so zlasti ob neuspehu in izdajstvu zadnje šestdnevne stavke kovinarjev sprevidele, kam vodi njihova kapitulantska in kompromisarska politika Zato so Vidalijevi voditelji Enotnih sindikatov danes postali že čisto navadna skupina frakcionasev. ki nimajo nič vefi skupnega z delavskim razredom in ki gredo s svojim početjem na linijo razrednega sovražnika. To Je danes vsem delovnim ljudem že popolnoma jasno. Zaradi tega je vse njihovo govorjenje o enotnifrenti le zgolj frazarjenje. Oni niso za enotno fronto, kajti oni to enotno fronto razbijajo. To dokazujejo tudi vse njihove klevete sindikalnih voditeljev iz cone B, ki se jih poslužujejo kot izgovor, da bi onemogočili udeležbo delegatov kmečkega sindikata iz Istrskega okrožja. Seveda jim ta njihov mane- V nedeljo 13. L m. se bo vršil KONGRES Mijsks Mo« zveze ES ki bi se moral vršiti 6. t. m. pa je bil zaradi tehničnih ovir odložen. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva; 2. poročilo tajnika strokovne zveze tov. Grbca; 3. diskusija; 4. volitve novega odbora; 5. bodoče naloge. Na kongresu se bo še posebej razpravljalo o resoluciji, ki jo bo zveza predložila vojaški upravi anglo-ameriške cone. Ob tej priliki se bo začela akcija za ustanovitev «Zveze malih posestnikov«. Vabimo vse izvoljene delegate, da se kongresa polnoštevilno udeležijo! ver ne bo uspel, kajti onemogočili jim ga bodo člani Kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov obeh con! Zato pozivamo zlasti vse delegate kmečkega sindikata cone A, da na kongresu odločno zahtevajo, da se kongres vrši za vse Tržaško ozemlje, t. j. za obe coni A in B ter da v nasprotnem primeru zahtevajo, da se kongres sploh ne vrši! Ta odločen nastop predstavnikov naših kmetov bo najboljši dokaz, kako se je treba boriti za enotnost vsega delovnega ljudstva vsega Tržaškega ozemlja in bo razbijače te enotnosti, sedanje Vidalijevo vodstvo Enotnih sindikatov do kraja razkrinkal! Obenem pa bo kongres sam dosegel se večji in velitastnejsl uspeh! Prometni davek na vino TRST, 8. (PIO) — Ukaz ZVU št. 42, ki ga je podpisal včeraj glavni ravnatelj za civilne zadeve, bri-gadni genera’ Ridgely Gaither, ukinja dodatni prometni davek na vino. Ker se prometni davek na vino plačuje ob prodaji tega vina za potrošnjo, je bila celokupna višma prometnega davka za leto 1948 določena na višini 10 odst. Od tega je 1 odst. predstavljal dodatni davek. Ker pa jo zdaj dodatni davek ukinjen, znaša prometni davek 9 odst. Zgornji ukaz stopi v veljavo z dnem objave v prihodnji številki Uradnega lista, kar bo 11. mgrca. Včeraj zvečer je bila v Ul. Conti skupščina tržaških kovinarskih delavcev, ki je bila po vsem njenem poteku sodeč sklicana samo zato, da bi lahko na njej Radich pred zbranimi delavci z demagoškimi frazami opravičeval delovanje E-notnih sindikatov pri sklepanju in podpisu sporazuma z delodajalci, ki predstavlja enega največjih po razov tržaškega delavskega razreda v njegovi dosledni borbi proti raz rednemu sovražniku — kapitalizmu. Skupščini je prisostvovalo zelo pičlo število kovinarskih delavcev, kar je jasen znak, da so delavci zelo razočarani nad delovanjem vodstva Enotnih sindikatov in da nikakor ne odobravajo tega sporazuma, pa četudi ga hoče Radich 2 vsemi mogočimi lepimi besedami prikazati, če že ne kot zmago pa vsaj tudi ne kot «poraz». Radich prav dobro ve za to nezadovoljstvo in razočaranje med delavstvom; zato se je na tej skupščini izredno potrudil in je bil še bolj gostobeseden kot drugače. Ni si upal imenovati podpisani sporazum več kot zmago — kot so si to dovolili takoj prvi dan pisuni glasila «11 Lavoratore#, ki so hoteli z ogromnim naslovom preslepiti de lavske množice Tržaškega ozemlja — temveč je ((dovolil#, da imenujejo delavci podpis tega sporazumu «zmago» ali pa «poraz», kot so pač sami najbolj «prepričani». Ves njegov nadaljnji govor je bil bolj podoben akrobacijam cirkuškega »čarovnika#, ki hoče pokazati nekaj gledalcem, kar ti nikakor ne morejo videti, kot pa smotrnemu razmotrivanju in proučevanju dej verjetno stev, ki so se s podpisom tega spo-o | razuma pojavila pred tržaškim de- DOGODKI IZ ULICE CAVANA Ni streljal agent Coiuccio pač pa nekdo drugi Ponovno je postala aktualna zadeva znanega tragičnega dogodka iz Ulice Cavana. Včerajšnja popol-dnevnika sta namreč prinesla vest. da po nekaterih, za sedaj neuradnih vesteh, le ni tako, kakor je prvotno dognala uradna preiskava. Krivec smrti nesrečnega pomorskega inšpektorja Ferrinija baje le ni policijski agent Collueio. Legalni urad namreč sedaj vodi ponovno preiskavo o dogodku. Pri tej natančnejši preiskavi, naj bi prišli do popolnoma drugačnih zaključkov. Vzrok nove preiskave naj bi bil neki jetnik, ki je bil jned streljanjem na nekem policijskem avtomobilu «Morrls», ki je privozil na pomoč policijskim silam, ko so lovile ubežnika Mingona in Frau-sina. Ta jetnik je izjavil, da ni tedaj streljal Coiuccio, pač' pa neki drugi agent, ki je bil na policijskem avtu «Morris». On je takoj, ko je slišal strele, pričel s samokresom streljati med množico pri lekarni Serravallo. O stvari, in sicer po zaključeni preiskavi, bo izdano uradno poročilo. Nekam čudno je vse skupaj. Prav sedaj, ko je uradno poročilo ugotovilo, da je Coiuccio streljal, ko je bil že predan sodnim oblastem in je bil že pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov, pride čez noč vest, da nj on kriv, pač pa nekdo drug. Se bolj čudno pu je, da bi se Coiuccio kar sam in to celo iz strahu sajn sebe obtoževal. Vse skupaj nekam kaže, da bo najbrže zadeva arhivirana in krivca, kot kaže, ne bo «mogoče» ugotoviti. Policijske vesti Kot je bilo najavljeno, se Je včeraj ob 15 popoldne vršila prireditev v policijski vojašnici Beleno. Sodelovala je z raznimi točkami policija na konjih. Prireditvi so prisostovali gen. Gaither, dalje polkovnik Richar-dson, načelnik javne varnosti, an-glo-ameriški in policijski častniki. Po prireditvi Je žena generala Gal-therja delila ostroge policistom, ki so uspešno končal* jahalno šolo. * * * V policijski šoli Beleno se sedaj vrši poseben tečaj za tehnično in poklicno izobrazbo policajev. Tečaj je organiziral CID. Predavatelji so znani visokošolski profesorji, med temi prof. Pellegrini, Bella-vista, Balzarjni in Loro. V petek 11. t. m. bo imel prof. Pellegrini zanimivo predavanje o sodni in kriminalni psihologiji. Začetek predavanja bo 18.45. Vabljeni so tudi zastopniki tržaških časopisov. je v Trstu okrog 6.000 policistov, zgubi podjetje na ta račun dnevno okrog 100.000 lir, mesečno 3 milijone, letno pa 36 milijonov lir. S to vsoto bi lahko nabavili letno vsaj ducat novih modemih vozov ali pa krili okrog 10% letnega primanjkljaja podjetja. Za službene potrebe je policijski zbor opremljen s stotinami avtomobilov. Za jnozebitne ostale službene potrebe, ki zahtevajo tramvajski prevoz, pa bi lahko od primera do primera izdajali pt lici-stom posebne službene tramvajske izkaznice. Poleg tega ne slonijo te olajšave na nikakšnem zakonskem predpisu in izvirajo, v kolikor nam Je znano, iz neke okrožnice notranjega ministra iz fašističnih časov. Naj pripomnimo, da so na proteste mestnega podjetja že davno ukinili brezplačno vožnjo za pripadnike zasedbenih čet. Ni razloga, da bi isti ukrep ne raztegnili tudi na policijsko osebje. Čitajte in širito Primorski dnevnik! Zbirko orožja so našli Včeraj ob 10 popoldne je policija v Sv. Križu aretirala tri osebe zaradi nedovoljene posesti orožja in municije. Aretirani so 30-letni Sedmak Marij, 32-letni Trebjak Avgust in 27-letni Sirk Boris. Policija je pri njih našla 4 samokrese, od teh je eden za streljanje signalnih raket, pištolo na boben, samokres «Browning» kal. 6.35. avtomatično pištolo «Unica», 6 saržer-jev za puško, J bajonet in 700 gr tritola. Približno v istem času so našli na Katinart v bližini Rocola ročno bombo vrste »Breda« v dobrem stanju, dalje bombo za minomet m granato kal. 105 mm. Čistilci min so orožje spravili na varno. Zbirka orožja pa je bila izpopolnjena popoldne, ko so našli v Stra-mare nekaj topovskih granat, in sicer eno 100 mm, petnajst 37 mm in osem 20 mm. Polkovnik Fonda tožil delavce Na okrožnem sodišču, in sicer pred drugim oddelkom, se je včeraj zjutraj vršil proces proti ne-katerijn delavcem, uslužbencem družbe z omejeno zavezo «Gioac-chino Veneziani#. Delavci so bili obtoženi, da so iz tovarne barv Veneziani na skrivaj nosili iz tovarne posode barv in lakov. Zadeva se je dogajala lani spomladi. Ugotovili so namreč na podlagi govoric, da iz tovarne Veneziani skoraj vsak dan odnašajo barvo, lak in laneno olje. Gospod polkovnik Savio Fonda, poveljnik 12 tajinstvenih CLN-ovskih brigad, ki je v privatnem življenju solastnik in upravni ravnatelj podjetja, se je 9. aprila lani popoldne odločil, da bo kar sam za čuvaja pri izhodu. In res je tistega dne kontroliral vse delavce, ki so zapuščali tovarno. Med kontrolo je našel pri nekaterih enega do dva vrčka barve. S tem pa polkovnik Fonda še ni bil zadovoljen. Odločil se je pregledati po vseh prostorih v slačilnici. Tu je našel še nekaj vrčkov barve. Takoj je poklical četo policijskih agentov, ki je uvedla preiskavo. Odgovorne, ki so zagrešili te kršitve, je takoj odpustil iz «lužbe in jih ovadil sodnim oblastem. Včeraj zjutraj so se morali delavci zagovarjati pred sodniki okrožnega sodišča. Obtožencev je bilo 8, od katerih so bili obsojeni na 1 mesec in 23 dni ječe in na plačilo 2666 lir vsak tildi: Guerrino T., Emilio P., Karel Z., Andrej B in N. Albertini. Proti vsem tem je bila izrečena sodba z vsemi olajšavami. ki Jih določa zakon, ostali delavci: Ivan B., Lidia F. in Bruno C. so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov. Proces proti Mariji Z. je bil pa ukinjen, ker je omenjena bolna. Obtožence so zagovarjali odvetniki Morgera, Girometta, Strudt-hoff. V. B-<4'gna in Doerfles. Pred sednik sodišča je dr. Falchi. državni tožilec dr. Amodeo, ki je predlagal za vse obtožence kazen od 4 do 7 mesecev Ječe, zapisnikar Neri «Cenlro aulotrasporti» ukinjen tale della Motorizzazione Civile e del Trasporti in Concessione#. Od marca 1949 pa bo «Ispettorato» izdajal tudi odrezke za bencin. Ukaz št. 40 stopi v veljavo, ko bo objavljen v prihodnji številki urad nega lista, kar bo verjetno 11. marca 1949. Takse za motorna vozila in za motocikle lavskim razredom. Sicer mu pa prav radi verjamemo, da bi bila Četrtek 10. marca Makarij, Danlmir Sonce vzhaja ob 6.28. zahaja ob 18.04. Dolžina dneva 11-31-Luna vzhaja ob 12.16, zahaja ob 414. Jutri petek 11. marca Sofronij, Sana SPOMINSKI DNEVI 1944 je bil osnovan politični komi-tet narodne osvoboditve Gretje. PRESKRBA Mleko za potrošnike. Z današnjim dnem so pričeli deliti evaporirano mleko za mesto in podeželje na- njegova naloga kuj kočljiva, zato si | slednjim potrošnikim skupinam; s— o nnmnrtal lrnt smrlol in ... .. , - , « • -i TRST, 9. (PIO) — Ukaz št. 43, ki so ga podpisali v ponedeljek, spreminja obstoječa določila, ki se nanašajo na takse za motorna vozila in motocikle in določa višino taks za leto 1949. Takse za taksije, za avtomobile, katere izposojajo in za motorna vozila, ki jih uporabljajo šoferske šole, bodo nekoliko znižane. Takse, ki jih plačujejo lastniki tovornih avtomobilov za prevoz blaga, bodo ostale isto kot v letu 1948, medtem ko bodo takse za vozila, ki služijo za prevoz oseb povišane. Uvedli so tudi določilo, na podlagi katerega je treba plačati takso tudi za motocikle opremljene s pomožnim motorjem in na lahke motocikle kakor tudi na motorna tro-kolesa. Višina te takse znaša 1000 lir ali 2000 lir na leto. Taksa določena na vozila med poskusno dobo je tudi povišana. Motorna vozila zgrajena v tu-zemstvu so oproščena plačila takse za dobo 6 mesecev. Sprememba davčnega posfopka s sladkorjem in njegovimi proirvodi TRST, 8. (PIO) — Zaradi izboljšanih pogojev v prevozih s kamioni v anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja bo s tem mesecem »Centro Autotra-sportl# prenehal obstajati. Arhive »Centro Autotrasporti# bo prevzel «Ispettorato Comparttmen- TRST, 8. (PIO) — Ukaz ZVU št. 41. ki ga je podpisal včeraj glavni ravnatelj za civilne zadeve, bri-gadni general Rldgely Gaither, določa popravke v davčnem postopku s sladkorjem in s proizvodi, ki vsebujejo sladkor. Ukaz ukinja dodatni davek 100 lir na domači in na uvoženi sladkor. Ukaz tudi odpravlja razlike med cene, ki je bila določena za domači sladkor, in cene za uvoženi sladkor in znižuje za 30 odst. dodatno pristojbino, ki jo je še vedno treba plačati državi za sludkor, ki je bil uvožen pred 16. decembrom 1948. Ukaz št. 41 povišuje užitnino ter odgovarjajočo carino za določene proizvode, ki vsebujejo sladkor, tako domačega izvora kakor uvoženega, ter dovoljuje davčne olajšave za tisti sladkor, ki ga uporabijo pri proizvodnji sokov iz kisel kastega sadja. Ukaz stopi v veljavo, ko bo objavljen v prihodnji številki uradnega lista, ki bo izšla verjetno 11. marca. je pač pomagal kot je vedel in znal. Tako je na primer hitel zatrjevati navzočim delavcem: «Prosim vas. da mi verjamete, da nimajo Enotni sindikati nikakega namena prikrivati vam sedanji položaj. Ce bi se nahajali pred porazom, bi vam to tudi povedal, ker ne bi bilo v našem interesu, da bi vam kaj prikrival... «Zakaj pa je v začetku govora dovolil navzočim delavcem, du smatrajo sporazum kot zmago ali poraz? Ce je bil poraz, zakaj ga je kljub svojim izjavam vendarle prikrival? Toda to je bil šele začetek zelo »težavne# obrazložitve vsebine tega sporazuma, s katero se kovinarski delavci, tudi po besedah samega Radicha sodeč, nikakor ne strinjajo. Kako obrazložiti delavcem, da so sindikalne organizacije pristale na začasne odpuste z dela v tržaških tovarnah in ladjedelnicah? Radich je v zvezi s tem takole izjavil. «Bila je že velika zmaga na. še sindikalne organizacije, da je s sklenitvijo sporazuma, zmanjšala številno začasno odpuščenih delavcev. «E’ stato un grande successo di aver limitato il numero del lavora tori sospesi dal lavoro#... «Gli ope- rai devono saper valutare questi principi sindacali#... Pod «principi sindacali« je najbrže mislil povedati, da bodo lahko delodajalci sedaj odpuščali z dela bolj z »lahkim srcem#, saj se bodo s tem strinjale tudi sindikalne organizacije? Po tem pa je prišlo na vrsto vprašanje povišanja mezd in plač — kaj so pa v tem pogledu dose gle sindikalne organizacije? Odgovor Radicha je bil negativen. Kako popraviti sedaj vtis, ki so ga naredile njegove besede na navzoče. Pa si je izmislil ter dejal, da so vendarle dosegli to, da bodo prejeli kovinarski delavci predujem na bodoče poviške plač, ki ga še nobeni kovinarski delavci niso dosegli, #niti italijanski#. Predsednik itali janske kovinarske stroke je celo izjavil, da zelo dvomi, da bi tržaški delavci dosegli kakršno koli izboljšanje svojih plač in mezd. In vendar so Enotni sindikati #po dolgih pogajanih in v težki borbi dosegli to zmago#. Toda problem še ni rešen, tako je izjavil Radich, temveč je samo «preložen» za bodočo borbo delavskega razreda, ker je bilo namreč v sedanjem položaju popolnoma «nemogoče» s to borbo nadaljevati. »Mnogi se izprašujejo, zakaj so Enotni sindikati pristali na preki nitev stavke prav v trenutku, ko bj se bila ta razširila v splošno stavko vsega delavstva#, je izjavil nadalje Radich. V zvezi s tem je Radich poudaril, da so ES podpisali sporazum, ker ga Je podpisala tudi Delavska zbornica, ki bi se bila prav gotovo protivila skupni borbi vseh delavskih množic Tržaškega ozemlja, če bi hoteli ES nadaljevati z borbo sami. Izjavil je, da bi prav gotovo smatrali splošno stavko, ki bi jo vodili samo ES kot politično stavko in to je bilo treba preprečiti. Zato so morali podpisa, ti sporazum, pa četudi na škodo interesov delavskega razreda. »Ce hočemo doseči enotnost vsega delavstva moramo žrtvovati tudi in-tese tržaškega delavskega razreda#, so bile njegove besede. »To je prva skupna borba vsega tržaškega delavstva, zato so njeni prvi koraki lahko tudi zgrešeni#... Višek njegovega govora pa je bila izjava, s katero je zatrjeval, da so sedaj spremljali stavko kovinarskih delavcev s simpatijo tudi malomeščanski tržaški krogi, torej tisti. ki so «vas še pred časom napadali, češ da ste slovenski nacionalisti#.; in to je za Radicha in njemu enake Že «velika zmaga# tržaškega delavskega razreda. Kakšen odmev je imel ta podpis sporazuma, nam najbolje kažejo besede Radicha, ki je ob koncu svojega govora dejal, da morajo delavci, ki so bili navzoči na skupščini, obrazložiti svojim tovarišem v tovarnah jn ladjedelnicah «pravo» lice sporazuma ter ga prikazati tako ali pa še »bolje# kot ga je on sam, tako da bodo tudi drugi delavci razumeli njegovo »ogromno# vrednost in važnost. Toda tržaški delavci danes vedo sami «ceniti» ta sporazum in ne potrebujejo prav nobenih posebnih razlag... Skupini od 0 do 9 in nad 65 let po sedem škatel mleka na odrezek 1 sedanje živilske nakaznice. Skupni od 9 do 19 let po dve škatli mleka na odrezek 1 sedanje nakaznice. Po 7 (sedem) škatel evaporirane-ga mleka umetno hranjenim dojenčkom, bolnikom, nosečim ženam. dojiljam in delavcem izpostavljenim strupenim plinom na odrezke z datumom od 1. do 31. t. m. dodatne živilske nakaznice; delavci pa na odrezke vseh štirih tednov tekočega meseca, vpisanih (prenotiranili) pri Osrednji mlekarni v Ul. Pascoli 10. Delitev se zaključi 31. t. m. — Cena škatli je 40 in 41 lir. SLOVENSKI) NAKUBNU ULEBilLIŠCE y.ii Tr/.ašlui nzi;nilfo Jutri 11. t. in. ob 20 v ŠKEDISJO dijaška predstava Cankarjevih „HlapcesP v dvorani KINA V SKEDNJU ENOTNI SINDIKATI Sestanek izvršilnega odbora ES bo v petek 11. t. m. ob 19 v Ul. Montfort 3. Kovinarska stroka. Danes 10. t. m. ob 16 v Ul. Imbrianl 5 bo sestanek članov osrednjega odbora kovinarjev, ki so bili izvoljeni v nedeljo 6. t. m. UPOKOJENCI Občni zbor upokojencev v Nabrežini. Na prošnjo upokojencev nabrežinskega okraja bo v nedeljo 13. t. m. ob 9.30 v dvorani kina v Nabrežini občni zbor upokojencev vseh strok, kjer bodo pod vodstvom dr. Žbogarja obravnavani vsi problemi, ki se tičejo te skupine. Upravni odbor ES upokojencev sklicuje na sestanek vse tajnike stroke iz Nabrežine, Doline, Milj in Opčin ter rajonske zaupnike. Sestanek bo v soboto 12. t. m. ob 16 na sedežu. Upokojenci, ki ne prejemajo pokojnine iz ustanov na našem ozemlju, temveč iz tujine, naj se javijo na sedežu te stroke v Ul. Imbriani 5 dnevno od 16 do 19 zaradi važnih sporočil. Gledališče Verdi Danes v četrtek 10. t. m. b o dr* ga predstava Smetanove op «Prodana nevesta# ob 20.30 za nente reda B. Nočna služba lekarn Redenzione, Garibaldijev Benussi, Ul. Cavana 11: BlMOl«^ Ul. Roma 16; Alla Salute, UL lia 1; Harabaglia v BarkovlIjao Nicoli v Skednju imajo stalno n no službo. Avtobusni vozni red Proga Trst - Bazovica - Trebe« - odhodi: 7-» Ob delavnikih 12.30, 13.10, 17.30, 18.30, »n prihodi: 7.00, 7.30, 8.50, 13-40, l«3 18.20. IZLETI V nedeljo dne 13. t. m. priredi PD v Trstu planinski izlet v Golušk. Odhod točno ob 8.30 od zbirališča pri postaji openskega tramvaja z avtobusom do Rumene hiše. * # * V nedeljo 20. t. m. priredi PDT smučarski izlet v Planico k med narodnim smučarskim tekmam s smučarskom vlakom. Vpisovanje vsak dan v Ul. F. Filzi 16-1 do 19 do 20.30, v Rojanu v čevljarni Gec, na Trgu Tra i Rivi 2, in v uradu Adria Express, Ul. F. Severo, do vključno 15. t. m. URADNE OBJAVE Žrebanje zadolžnic tržaškega posojila iz leta 1916. Na 33. žrebanju so bile izžrebane sledeče serije: 1079, 1401, 1454, 1054, 1099, 1131, 1048, 1221, 1150, 1436, 1579, 1905, 1747, 1733, 1916, 1752, 1971, 1745, 1724, 1817, 2028, 2033, 2179, 2014. 2131, 2443, 2255. 2329, 2331, 2529. 2610, 2494, 2501, 2496. 2699. Izžrebane zadolžnice izplačuje občinska blagajna v Ul. Aurelio in Fabio Nordlo 11 v razmerju 60 lir za vsakih 100 kron za nekonvertirano posojilo, al pari za konvertirano. V izplačilo še niso bile predložene naslednie izžrebane zadolžnice iz prejšnjih žrebanj: 1070, 1250, 1292, 1294, 1297, 1569, 1581, 1593, 1775, 1901, 1909, 1991, 2013, 2083, 2201, 2218, 2260, 2330, 2393, 2429, 2482, 2511, 2525, 2553, 2607, 2611, 2670, 2671, 2684. 2894, 2696, 2698. Dohodninski davek na medicinske proizvode. Tržaška finančna direkcija sporoča, da je VU odredila uvozni davek na medicinske proizvode, ki znaša 6% za domače proizvode in 10% za uvožene iz tujine. Vsa pojasnila daje urad dohodninskega davka v Ul. Udtne. 1. Ob nedeljah - odhodi: 8.30. 15.00, 20.30. — prihodi: 7.50, 1 • 14.20, 19,50. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO s»rU Ob 5. obletnici tragične Dane in Stanka Vuka se Ju.,\ id spominja mama Ema ToinaZ!t(.n daruje 5000 lir za Dijaško mat"" TRzASKA BORZA Zlati šterling 9300, papirnat)iW*£ ling 2030, telegrafski dolar 693. ^ lar 683, švicarski frank 173. jj9y francoskih frankov 168, av*‘ šiling 24. ROJSTVA, SMRTI IN pOflOKB „ Trstu Dne 9. marca 1949 se je v * ^ rodilo 5 otrok, umrlo je H porok pa je bilo 10. T,„cecc° Cerkvene poroke: lesar (r'J ^pa Henrik in gospodinja Visinh" g, i\/ln«iin /InloiTn/t TmKn/i ltilllflfl _ . Marija, delavec Trobec MhaI} g,-ai-i Teodora. Preriti da Ermanno in gospodinja ° - spodinja Furlan en11 in PROSVETNA DRUŠTVA PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH vabi vse člane pevskega zbora, da se udeležijo pevske vaje, ki bo danes, četrtek 10. marca 1949 ob 20.15 (8.15 zvečer) v Franklovem. Pevovodja tov. Milan Pertot. Pevci se posebno opozarjajo na točnost: naprošeni pa so istočasno, da privabijo k vaji tudi tiste pevce, ki so se v zadnjem času zaradi razumljivih razmer, odtujili pevskim vajam. Istočasno bo tudi sestanek članov dramske družine. Vsi na delo s podvojenimi močmi ! Zakaj take prednosti civilni policlii? Sindikalni odbor mestnega trapi vajskega podjetja je pri vodstvu civilne policije protestiral zaradi neljubega dogodka, ki se je pripetil na nekem tramvaju proge št. 1, ko ni hotel pripadnik policijskega zbora plačati vožnje. Na vsakem vozu se lahko namreč vozijo kvečjemu 4 policisti, ostali pa morajo voznino plačati. Ne glede na moralno stran omenjenega dogodka, sc občinstvo ti-pravičeno vprašuje, zakaj naj bi prav za prav civilna policija morala uživati posebne ugodnosti na mestnih prevoznih sredstvih. Znano je, da se mestno tramvajsko podjetje nahaja v težkem finančnem položaju Ce vzamemo, da se vsak policist poslužuje tramvaja le enkrat na dan, iti 8e upoštevamo, da V torek zvečer smo pri premieri Smetanove »Prodane nevesten v tržaškem gledališču »Verdi# mogli ponovno, kakor tolikokrat, ugotoviti, kam lahko zapelje šovinizem, kajti drugače »i ne moremo razlagati tako «posrečenei> izbire pevcev za glavni vlogi Marinke in Janka. Ne vemo sicer, če je imelo gledališko vodstvo namen onemogočiti premiero, gotovo pa se mu je v polni meri posrečilo zadovoljiti tiste šovinistične elemente, ki jim je bila trn v očeh izvedba reprezentativne slovanske opere na odru gledališča »Verdi#. Pri tako bogati izbiri pevcev, ki so na razpolago tržaškemu opernemu gledališču, ne moremo verjeti, da za glavni vlogi ni bilo mogoče najti solistov, ki naj bi vsaj do neke mere zadostili pevskim zahtevam. Pa ne bi bilo potreba iti po nje v Italijo, tudi v Trstu bi jih našli z nekaj več dobre volje. Seveda, namenu za danes In za bodoče onemogočiti uprizoritve slovanskih oper je dobro vsako, še tako podlo sredstvo, ki ne prizanese niti umetnosti — tisti kulturni panogi, o kateri smo »i vsi edini, da mora biti svobodna in neodvisna v resničnem pomenu te besede. Zdi se nam, da se je demo- ŠKANDAL V GLEDALIŠČU VERDI Bedrich Smetana «Prodana nevesta» kratično pojmovanje »zapadne demokracije# o veuišenih ciljih čiste umetnosti le preveč razgalilo in odprlo oči tudi nekaterim, ki so ji doslej še verjeli. Da je podel na men prikazati »Prodano nevesto» kot manj vredno operno delo pri precejšnjem številu publike uspel pa radi verjamemo, saj je povprečna raven umetniške presoje tržaške gledališke publike, posebno one, ki misli, da mora pri vsaki premieri pokazati modele najnovejše mode, prav nizek. Take in podobne misli so s* nam porajale ob Smetanovi »Prodani nevestin, ki bi morala slačiti v torek zvečer triumf, kakor ji prista-’d glede na njeno mesto v svetovni operni literaturi. Mogoče smo mal ce občutljivi in ljubosumni, kajt «Prodana nevesta» nam je tako prirasla k srcu, kakor da bi bila vzeta is življenja našega ljudstva. O Smetani tn o njegovem pomenu za češko glasbo smo razprav- BEDRICH SMETANA LETA 1880 Ijali' v eni zadnjih številk našega časopisa, zato si bomo seda) pobli-že ogledali neuspeh torkove izvedbe. Opero je z veščo roko dirigiral Joncl Perlea, dasi se mu je poznalo, da «Prodane neveste# tn njene glasbene problematike še ni povsem dojel, zlasti nam je manjkal živahnejši in izrazitejši ritem, ki je tako značilen za češko glasbeno folkloro, iz katere je Smetana črpal snovi za «Prodano nevesto«. Ne moremo pa zanikati, da se mu je mestoma posrečilo precej približati klasični izvedbi; lepo je bila odigrana zlasti uvertura. Številne zborovske točke je temeljito uvež-bal Roberto Benaglio, zahtevali bi pa še nekoliko več dinamike Celotna izvedba bi bila sicer razmeroma na dostojni višini, če bi obe glavni vlogi Marinke in Janka poverili pevcem, ki bi jima bili dorasli. Toda sopranistka Edith Della Pergola tn tenorist Enzo Guagni sta bila vse prej kakor sposobna prikazati dostojen pevski lik Janka in Marinke. Vse prebrane arije in dueti, Zlasti arije Marinke iz l. tn Ul. dejanja in Janka is II. dejanja, so propadle. Prekrasni sekstet, ki je eden najlepših vse operne literature, je bil slabo intoniran in premalo izenačen. Zadovoljiv lik Ke-cala je prikazal Fcrnando Corena; prav tako je zahtevam situacijske komike zadostil Sante Messina s svojim Vaškom. V stranskih vloaah so se dobro odrezali Michele C asa-to (Krušina), Vittoria Palombini (Ljudmila), Tilly Gašperini (Esmeralda), Lola Pedretti (Hatta). Mario Tommasini (Miha), Vladimiro Lozzi (cirkuški direktor) in Vitto Suška (Indijanec). Baletne točke je uspešno pripravila Anita Bronzt. Režiral je Domenilo Messina. Omeniti je treba še to, da je Marinka imela pri svoji noši trakove v italijanskih narodnih barvah, namesto v čeških (belo, modro in rdeče). Res kaj klavrna predstava uProdane neveste«, posebno še. če io primerjamo z ono sijajno izvedbo opere v gledališču nRossetti«. kjer je pred leti gostovala ljubljanska opera. Ana, kocijaž Ruggeri Federi trgovska pomočnica Gentil0111 če-rinella, tehnični risar Bressa" ^ sare in pletilja Costantin DJJ yi-fer Hargis Talton in gospodinj ^ goriti Italija, kuhar Russi ^ Jjgjak gospodinja Zupin Justina, ameriške vojske Murphy ^arueprad' dijakinja Dusatti Jadranka. jnjCj nik Fabian Luciano in u r-jbic Ce lenti Margherita, mornar- - rija. Alojz in gospodinja Blasina # ^ Umrli so: 45-letni Cichetii y|. 75-letna Skerlavaj Marija, V-jj^ dani. 70-letna DimoUetta An .jj*, vd. Pantaleo, 47-ietua Jenko ..gj-jj, por. Prelazzl, 62-letni Sabric 15 dni stari Cesar Livio, , jj. Trevisan Franc. 40-letni Ven® p0r, turo, 67-letna Zonch Karoilin ^ Peluso, 27-letni Lizzi Ar* letni Ribolli Edoardo. II RADIO II* TRST II. „ Četrtek 10. marca *»♦’ a]aS- 7.15: Koledar. 7.20: Jutran)3 aij*. ba. 7.45: Napoved časa, P°‘tf0v' 11.30: Operna glasba. Ij", Vos1*’ svet. 12.10: Orkester Andre ^ lanetz. 12.45: Napoved časa, čila. 13.00: Češka narodna * j345. 13.20: Pregled znanih Pevc^jV(jo: 15 minut veselih ritmov. - , ročila. 14.15: Dnevni Pr*8. - MIH ........ ; več*1* tovnega tiska. 14.28: Citanj .gubanega sporeda. 17.30: PlcSI}„iS: 18.00: Gospodinjska ura. sp)& morna glasba. 18.45: ^bor,a ŠJ?! nicky». 19.00: Slovenščine - )0p. vence. 19.15: Buletna 8'“® gj. (Ji*!' Napoved Casa, poročna- -- ye r bena medigra. 20.15: Banjo ir#K- je Dana Ročnik. 20.30: 1" )iaI-n'o!L 20.45: Veselo melodije na g. OK vi 91 no- Unriiisiri oder ‘‘“Z,-SeP1 kosi er Glenn Miller. 22.45.^, pPfb koncert. 23.15: Napoved V("'jutri*1 čila. 23.30: Kaj vam nuni ^ spored? 23.35: Plesna glasba- KINO ROSSETTI 16: «Nemčija v EXCELSIOR. 16: »Lepotice “j. # šč(1». Film v barvah. llams. Red Skelton. „ f,r»Blv FENICE. 16; «Otok siren#, 'boJ FILODRAMMAT1CO. 1®: . cmitn' Sv. Antonu#, E. Flynm AjS LABARDA. 15.30: P1'^ - ALABARDA. 15.30: pidl‘% Astoria#. Lana Turner, ueter KINO OB MORJU. iS-30',^, (ll^, IMPERO. 15.15: »NMf^rgnta- pit- nosti v vojni#, Nino NOVO CINE. 16: «ObuPnd ry Fonda. _ daneS.raii- GARIBALDI. 18: < da je Carero oprostil pomanjkanja dokazov. Orožie profi namišljenim sovražnikom 1® prišel na zatožuo t Zdietni Corva Jurij iz ul. Tom- blitva 15, kj 8e 1® zaradi po. grozo Pl* s svojim očetom in mu 8a tip8 sam°*treson>- Orožniki so h«. 3 aretlrali in sodišče ga je ker , pravi spoznalo za krivega, V|i obl^°zU o4etu in kcr Pr*Ja-v hlš; n 01'oz3a, ki »n je imel >fca *e 1® izgovarjal, da je imel Sv°iim iA ■ osebno obrambo proti da ; političnim nasprotnikom in *bajhn,ni -PP‘iavil zato, ker je zelo secev ®bsodlU so ga na 9 me-lir 10 dni zapora, na 50 tisoč e in zaplembo orožja. z* i® mož ljubosumen iž Brač!,tlletnesa Danzutla Ivuna ko 5q . . a Pri Krminu je v času, cijske ? V tek krajih že okupa-^Jukom ' ..esto prala »meriškim ,2b°ljšal- Pe °> da bi na ta način »o n e, l SV0Je hišne linance. To Po „ .nem" ............... Vol i j1'■U1 ,rnozu ni bilo posebno h18!« nai “e sedai- kadar se ga ?ačne i-.!2e.’ kai rad očita ženi ter *6i »n proti n3ei' Prf)ti ta- CestQ k otrokom- £** i*h’je g?obo° ®“ °tr,0Ci k“J pro’ £ obrnpm 8H‘‘ bo Z7rml- reko®- naj u" Sv°je « pravih očetov. *rePil z -8K,7ltVe# ie često pod-i*080«. lv; !janicm Pohištva in 4Siu 36 "iem takem razgra- 1 ? Pavušt An*” 1 8Vol° 651etno ta-teči Po nom I ’ ki se moralu , leviti r k zdravniku. n60 s’-'dct h7u1 b<> moral za ka- ^8 »voTo^uLoer 38 5lab0 ^radi PoteJ' 56 k9 pšenice ^asaarlju3 Kn°7a,la razPrava »in ki i. A IU iz U1' Daia-žlln1 apri krlim 3uliia v »°" 5 U dva voiaka , V pijan(lsti raz- b,.Q Prisodili o „ mu sodišče j® mese-ker mu avo b ° Prisodilo 9 m'0 mU Je e,.v p;j8ojno obsob.nSeCeV zupora. je uhj Fr-mi na 8est rr £ ra?Žahl vodni’ U TUrJaka' ^7branU.Tn7a 4pvaja. ki ^hranil T7.83 čuvaj; 7kal svoje1* n nZ 3aVno naPr •>, ato St / Je Polje. Cuzziollaiva Vrst° zakonca ba na žena gL^!1 njegova dež Posestvu «VittoP-a’ ki stanujeta Ker , 'T l°r*a» blizu Cra- , - iJOSe,|„ 'nove 5 S at1? bila Pprazna, 817 ^ena shr šla _ Pomagati i Q*novefa šla np0,bagatt na t "nove( la t"a bJive tegrt način, da b,, ** klasja 1“ PTStVa in n< Gra-shramba skle-je nabra-prido-mož se ni sma- tral, da je to malenkost in ker sta bila precej v potrebi. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja in je obsodil Genovefo na 25 dni zapora, plačilo 3500 lir globe in sodnih stroškov. Vendar pa so j j kazen naložili pogojno. Moža so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je ta dan zaključilo svoje delo z običajnimi tihotapci cigaret, ki pa so bili vsi oproščeni zaradi amnestije. Roparja sta odšla praznih rok Dva neznanca, ki sta najbrže ista, ki sta izvršila že več roparskih napadov v okolici Krmina, sta pretekli ponedeljek zvečer okrog 21,15 vdrla v hišo 521etnega kmeta Cherina Antona v St. Petru ob Soči. Neznanca sta imela zakrinkan obraz in sta bila oborožena z dvema samokresoma in brzostrelko, ki sta jo naperila na Sherina in zahtevala od njega, da jima mora takoj izročiti 300 lir. Ko je prišel kmet od prvega presenečenja in strahu malo k .sebi, jg roparjema zagotovil, da nima denarja. Neznanca sta uvidela, da tudi grožnje ne pomagajo in zato sta se oddaljila praznih rok, potem ko sta kmetu zabičala, da ne sme nikomur nič črhniti o tem obisku. Čudno, da pri tolikih orožnikih in drugih varnostnih organih, ki jih imamo v naši pokrajini, roparji že toliko časa lahko skoro nemoteno napadajo mirno prebivalstvo, ne da bi našli sledu za njimi. Razmejitvena komisija še vedno na delu Dela jugoslovansko • italijanske razmejitvene komisije se še vedno nadaljujejo. V torek zjutraj so prišli Jugoslovani preko meje in skupaj z italijanskimi predstavniki določeval; novo mejo na odseku od pokopališča v Mirnu vzdolž ceste do struge Vipavščice. Svoje delo so prekinili ob 19. uri, ko sc je stemnilo in se vrnili domov, da bi nadaljevali naslednji dan. Skoro istočasno je druga komisija pregledovala odsek blizu Dolenj v Brdih, ki pa je zaključila svoje delo že ob 13. Razmejitvena dela se bodo te dni verjetno še nadaljevala. Tatovi v šoli Prejšnjo noč so se neznanci vtihotapili v šolo v Moraru pri Koprivi. Niso pa prišli tja morda iz uka-željnosti, ampak so bili njihovi nameni povsem drugačni. Tako so prebrskali vse kote in predale ter odnesli več zaves, brisač. 64 škatel kondensiranega mleka, 2 kg testenin in 4 kg marmelade. Vse ukradeno blago je bilo vredno preko 57 tisoč lir. Poleg tega pa so odnesli iz predala šolske mize tudi uro, ki je bila last učiteljice Bernin Alojzije in ki je bila vredna okrog 5000 lir ter še 7540 lir denarja. Orožniki poizvedujejo za tatovi, vendar doslej še nimajo sledu za njimi. Slavka v brazzanski predilnici V torek popoldne so se deluvke v predilnici v Brazzanu sprle s tamkajšnjim delovodjem Plottijem zaradi nekega upravnega vpraša, nja. V protest tisto popoldne niso šle na delo in so zahtevale posre dovanje sindikalnih organizacij, ki naj bi poravnal* spor. KINO VERDI. 17: «Zenske so bile same«, A. Sheridan. VITTORIA. 17: «Hamlet», L. Oliver. CENTRALE. 17: «Zenska izobčencev zakona«, V. Bruce. MODERNO. 17: »Dogodivščina v Zanzibaru«, B. Crosby. EDEN. 17: «Bar na jugu«. no in zdi se, da se bo vse lepo in srečno končalo. Tedaj pu vderejo v hišo prežarji. S psovkami in grožnjami preženejo svate. Lemež, ki je pobegnil iz zapora, hoče ugrabiti nevesto, da bi jo v temni noči odvedel preko meje. Tone se z vsemi silami upira lej njegovi nameri in Lemež ga hoče ustreliti. Tedaj nastopi Hana, Tonetova mati, ki prosi Lemeža, naj odneha. Spomni ga na njegovo pokojno mater in kako bi jo bolelo, Če bi videla, kako globoko je padel njen slrt. Ob spominu na svojo mater se Lemež ustavi. Zadnja beseda, ki nam zveni z odra ob koncu te strašne drame, je odpuščanje. Prikažejo se orožniki in Lemež prizna svojo krivdo. Medtem ko ga uklepajo, pa se zgrudi mrtev na tla. To je v glavnem potek dejanja te drame, ki jo bomo videli v nedeljo v dvorani Briško v Štandrežu in bomo lahko tudi precenili, kako bodo kos Sovodenjci svojim ne baš lahkim vlogam. V Novi Gorici so v torek proslavili mednarodni praznik žena na slovesen način in celo iz stare Gorice si lahko- videl razne skupine žena in mladine, ki so prepevali po cestah ob spremljavi harmonik. Mnogo hiš je bilo v okrašenih z zastavami z rdečo zvezdo. Tudi poslopje severne postaje je bilo okrašeno s slovenskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo, da so italijanski obmejni stražniki začeli brž poizvedovati «kaj imajo zopet na oni strani«. Na ita lijanski strani je bil namreč praznik brez zastav in je bil ta dan še bolj turoben od ostalih, ker so stavkali javni lokali. Osmi marec v Krminu V ponedeljek zvečer so tudi kr-minske žene organizirale v dvorani občinskega gledališča v Krminu svojo proslavo v čast mednarodnega praznika žena. Udeležence je nagovorila zastopnica Zveze italijanskih gena in jim obrazložila pomen tega praznika, ki je posvečen ženi in njeni borbi za svoje pravice in za utrditev prave demokracije v svetu. Za njo je spregovoril nekaj besed tudi krajevni tajnik Delavske zbornice. Po tem uvodu je sledil kulturni program s petjem in godbo. Mladinski odsek krminskega kulturnega krožka je potem podal krajšo komedijo, ki je žela mnogo odobravanja med zbranim občinstvom. PRESKRBA RAZDELJEVANJE OLJA. Danes so začeli v Gorici in podeželju deliti po pol litra olivnega olja na vsakega potrošnika. Cena olju je 520 lir liter in se deli brez Živilske nakaznice. Olje se lahko dvigne v Gorici pri Agrarnem konzorciju v Ul. Mo-relli 14 in v Ul. Scuro 9 v Ločniku ter pri «Pt'Ovvidi» v Ul. Fetrarca. V podeželskih občinah bodo dolo-čilj trgovine za razdeljevanje posamezni uradi za prehrano. PREMOG ZA ŽELEZNIŠKE UPOKOJENCE Opozarjamo železniške upokojence, da imajo čas dvigniti premog samo še v petek in soboto 11. in 12. t. m. Podrobnejša pojasnila daje urad na južnem kolodvoru. dni zbor posojilnice v uooer V nedeljo 13. t. m. po drugi maši ob 11 url bo imela hranilnica In posojilnica v Doberdobu svoj redni letni občni zbor v občinski dvorani. Dnevni red je naslednji: 1. Citanje bilance iz leta 1948, 2. odobritev bilance, 3. ureditev obresti na vloge in posojila, 4. določitev višine posojil, 5. razno. Vabljeni ste vsi, da se zbora udeležite. Ako ne bo zadostno število članov, bo občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom. Mezdno oiiianls pii Socialnem zavodu Nameščenci pri Zavodu za social, no zavurovanje, ki so prvega prekinili svojo delno stavko od 8 do 10 vsak dan, sedaj zopet nadaljujejo s to stavko in mezdnim gibanjem, ki traja žc od 19. februarja. Nameščenci zahtevajo od ravnateljstva, da jim mora nuditi enake pogoje, kakor so jih deležni nameščenci drugih podobnih zavodov v Italiji in da morajo sprejeti v redno službo tiste nameščence, ki so jih najeli kot izredno pomoč. Ravnateljstvo tem zahtevam doslej ni hotelo ustreči. 2e itak malo živahna Gorica je bila v torek zaradi stavke lastnikov javnih lokalov popolnoma mrtvo mesto. Preko dneva, ko so bile še odprte trgovine in so bili ljudje po ulicah, tega še ni bilo tako opaziti. Zaradi štednje z elektriko je pre. cej omejena poulična razsvetljava in, ker so na ta večer zmanjkale tudi luči javnih lokalov, so bile ulice mračne in puste. 2e ob osmi uri zvečer se ti je zdelo, kakor da si v poznih nočnih ali bolje. zgod. njih Jutranjih urah, in če si srečal na cesti človeka, se je zdelo, da mora biti zapozneli vinski brat, ki se proti jutru vrača na posvete z zakonsko družico. Vendar so vsi ti ljudje hodili ravno in pokonci, ker je bilo ta večer zelo težko priti v stike z bogom Bahom. Na splo-šno se je pri taki zatemnitvi in zapuščenosti zdelo, da smo se Vrnllj nazaj v vojne čase Pač pa so ta dan bile prenatrpane vse mestne kinodvorane, kamor so se v svojem obupu in jezi nad gostilničarji zatekli številni oboževalci zlate kapljice, med katerimi so bili tudi taki, ki morda že nad leto dni niso videli kina od znotraj. Ta dan smo pogrešali tudi žu. pana s Piacute, ki ga ves dan ni bilo na spregled in je bil to morda po dolgem času prvi dan. ko ni napravil svojega običajnega obiska pri svojih gostilniških prijateljih. Sicer pa so nekateri zlobni jeziki vedeli povedati, da je že prejšnji dan nabral toliko rezerve, da je moral v torek «počivati» zaradi prenapornega dela prejšnjega dne, Najbolj žejni stalni obskovalci pa so tudi na ta dan prišli na svoj račun, vsaj ponekod. To velja posebno za tiste, ki vedo za tajne vhode v gostilno «od zadaj«. Tako se je marsikje za zaprtimi okni in vrati svetila luč in čulo glasove, ki niso bili samo od domačih- T.oda vse to so bile le izjeme, ki niso motile žalostnega vtisa izumrlega mesta in so šele v sredo prišli redni gostje gostiln in kavarn na svoj račun. zavra prsses Goriški urad za delo sporoča, da so sklenile francoske oblasti poslati domov vse tiste priseljence iz Italije, ki prihajajo preko meje skrivaj in brez polnih listov. V zadnjem času se je tajno priseljevanje delavcev iz Italije tako razširilo, da takim prišlecem ne bodo dovolili zaposlitve in bivanja v Franciji, ampak jih bodo vrnili preko meje v Italijo. UPOKOJENCI MESTNE HRANILNICE bodo imeli v soboto 12. t. m. ob 18,30 zborovanje v beli dvorani mestne občine. Ker se bo na tem zborovanju obravnavalo važna vprašanja, je v interesu vseh zainteresiranih, da se ga udeležijo. Iruške Nekoliko kritike Ce otroka samo grajaš, ni prav, če ga samo hvališ, tudi ni prav. Nekoliko tega in onega pa koristi, otrok je zdrav po duhu in telesu in si zna kot velik sam izbrati pravo in napredno pot. Tako bomo danes nekaj spregovorili o našem kraju. Marsikdo niti ne ve, kje so naše Truške. Ljubitelj narave pa jih v dveh in pol ure doseže, če gre iz Kopra po pešpoti naravnost proti vzhodu. Zakrknjen meščan bi dejal, da ga hribi ne mikajo. Toda ni tako. Sveži zrak in pa tista zdrava burja sta doma samo na višinah. Se razume, da so v takem zraku doma tudi čvrsti ljudje. Oglejmo si malo naše Truške. To je prav za prav skupina vasi, ki so bile v nedavni preteklosti še gospodarsko povezane med seboj. Tek ča. sa pa je njih jedro priključil k materi Sloveniji. Neznatne tri vasice pa samujejo sedaj tu, kjer so, in čakajo, da pridejo v svoj pravi dom, To so: Kortina, Gonjači in Vršič. Prave vasice z imenom Truške pa sploh ne najdeš tako izlahka, in je tudi ne boš kmalu našel, ker je sploh — ni. Ml vsi se čutimo nekako osamljene, ker je do našega novega centra v Marezige nekoliko daleč. Vendar smo se lansko leto opogumili, zbrali moči in sami proslavili našega Prešerna, 8. marec in še kaj drugega. Letos pa smo nekoliko umolknili. Prešernova slika je ostala osamljena in tudi drugih proslav ni bilo. To ni prav, mladina, možje in žene! Ce smo izgubili dve dobri že-ni in nekaj čvrstih mož, še ni rečeno, da nismo zmožni, da ne bi vseeno dobro «zakantali» nekaj domačih in partizanskih! Zaradi tega ne smemo pozabljati na našega Prešerna. Saj smo vsi čvrsti in zdravi. Prešeren sam pravi, da je Slovenka... «žlahtna rožica«, in da je njen rod strah sovražnikov. Kako bomo mi izpolnili te njegove besede, če bomo molčali?! Ce nas je val razvoja tako postavil, da moramo dokazati našo vztrajnost in trdnost, bomo pokazali, da smo zmožni in da hočemo dobro položiti ta izpit. Zato bomo združili vse naše moči in sile. Pokazali bomo, da znamo korakati po poti napredka in razvoja, katero so si izbrali... «sinovi Slave«. Da bo tista stran, ki nam jo je zgodovina določila — dobro napisana! Piran Pod geslom: Vsi in vse za prvi maj, smo v Piranu v nedeljo pričeli s prostovoljnim delom pri kanalizaciji Punte. Večkrat smo na množičnih sestankih obravnavali to vprašanje. Sedaj smo pričeli z deli in moramo dati priznanje tovarišem, ki so za to dali pobudo. Prostovoljnega dela se je udeležilo 45 članov SIAU. Med temi so bili tudi člani NZ in pomorskega tehnikuma, Med prepevanjem ^veselih pesmi je bilo delo zaključeno ob 11.30 z naslednjim uspehom: V 129 urah je 45 tovarišev prekopalo 24 kub. m zemlje in tako napravilo za 13.530 lir vrednosti. Zgledu teh požrtvovalnih tovarišev bi morali slediti vsi Pirančani. Sodelovati pri tako potrebnih delih za izboljšanje higienskih razmer, ki so za vse mesto velike važnosti, bi moral biti pravi ponos. Cetore Pred dnevi smo obiskali naprednega in razgledanega tovariša Kleva v Cetorah. Kot vedno, nam je povedal veliko zanimivega in koristnega. Ker je ravno v teku saditev krompirja, nas je peljal v klet in razkazal, kako pripravlja krompir za seme. Na lesenem podu smo videli seme krompirja lepo razdeljeno po sortah- Ni bilo nasuto na kup, kot je to navada v največ primerih, zaradi česar'iz spodnjih plasti poganjajo dolgi poganjki, ki se ob prekladanju odlomijo. Seme je bilo lepo razdeljeno v plasti na svetlobi in je poganjalo kratke in močne kali. Prav poleg okna pa je imel še dve skladovnici zabojev s semenom in v teh pripravljeno seme, tako da je svetloba obsevala vse gomolje. Ti zabojčki so bili postavljeni eden na drugega z vmesno razdaljo desetih om. V teh zabojčkih je seme enakomerno porazdeljeno samo v dveh plasteh. Napravi močne in kratke kali in se jih ob času saditve z lahkoto prenaša na njivo. Ta način naj bi uvedli tudi drugi kmetje V okrožju. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TEL. 70 Pri nas dozoreva zadružna misel Zamenjava dobrin brez špekulacije in izkoriščanja Nagel razmah zadružništva v Istrskem okrožju je posledica uspeš-no zaključene narodno-osvobodilne borbe ter nadaljnjega utrjevanja ljudske oblasti. Dogaja se torej ravno tisto, kar so hoteli preprečiti naši sovražniki za vsako ceno. Skozi vso zgodovino so se sovražniki našega delovnega ljudstva prav dobro zavedali, da je gospodarsko zatiranje najodločilnejša piera proti ljudstvu. Reveža skrbi predvsem, kje bo našel skorjo kruha I Tak človek se dviga le mukoma. Sovražnikom ljudstva pa same gospodarske mere niso bile dovolj in prav zaradi tega so se fevdalci in pozneje fašisti lotili še drugih mer. Da bi delovnega človeka čijn bolj stisnili ob zid, so mu zatrli šolo v materinem jeziku ter mu vzeli možnost vsakega političnega udejstvovanja, Trdih, časov se naši ljudje v Istri prav dobro spominjajo in zaradi tega hitijo z gradnjo Vsega tistega, za kar vedo, da bo njihovo. V Istrskem okrožju ni bila potrebna nobena posebna propaganda, da bi inali in srednji kmetje in tudi obrtniki ustanavljali svoje zadruge. Pri nas so zadruge sedaj splošen pojav. Zadrugo ima tudi najbolj zakotna vas. Kmetje so zaenkrat spoznali, da Je nemogoče doseči blagostanje, če se zanje ne uredi vprašanje prodaje in nakupa. V prejšnji dobi so lahko nakupovali njihove pridelke predvsem mestni in vaški špekulanti ter oderuhi, ki so bili vsi hlapci fašizma. Dober del te trgovine je zamrl, či/n je prišla ljudska oblast. V novem položaju so kmetje sami spoznali, da se mora na področju trgovine pojaviti nekaj novega. Oni sami so osnovali svojo nabav-no-prodajno organizacijo. Zaradi tega prevladuje pri nas zaenkrat tip nabavno-prodajnih zadrug, ki imajo že na desettisoče članov. Lahko rečejno, da je v njih organizirano skom vse podeželsko prebivalstvo. Dokler so bile zadruge še mlade in šibke, je morala vprašanje vsake zadruge reševati Zadružna poslovna zveza. Položaj pa se je danes že tako spremenil, da se že misli na posebno centralo, ki naj bi povezala zadruge v koprskem okraju in na posebno centralo za one v Bujščini. Ta težnja prav jasno kaže dozorevanje zadružne misli in potrjuje, da sc je trgovska sposobnost zadrug v Istrskem okrožju že močno dvignila. Posebno poglavje pa predstavljajo kmečke obdelovalne zadruge. Teh je že dvanajst. Na prvem mestu je obdelovalna zadruga v Pučah, ki je najslarejša. Te zadruge težijo za tem, da si izdelajo čim bolj realen proizvodni program, ki naj upošteva potrebe celotnega okrožja. Dosegle so že znatne uspehe na polju kmetijstva in živinoreje. Bavijo se danes tudi z vprašanjem, kako naj bi razbremenile oblastni aparat, ki skrbi za razdeljevanje živeža. Nekatere se čutijo že toliko močne, da rešujejo same vprašanje lastne prehrane Razvoj v tej smeri je velike važnosti in nam kaže, da se naše ljudstvo živo zanima za vsa gospodarska vprašanja ter da jih zna tudi reševati. Pri vseh zadrugah opažamo velike uspehe: povečale so se količine prodanega in nakupljenega blaga. Mali in srednji kmetje se z uspehom poslužujejo umetnih gnojil; od zadrug dobivajo vse potrebno poljedelsko orodje, semena in tudi drobne potrebščine. Kmetje radi prodajajo po vezanih cenah, ker jim zadruge nudijo dovolj široko izbiro. Pri odkupu po vezanih cenah so ae pokazale nepravilnosti le pri nekaterih bogatejših kmetih, ki so izkoriščali prodajo vina po vezanih cenah ter potem špekulirali z nakupovanjem pretiranih količin blaga. Revni in srednji kmetje so sami protestirali proti takim pojavom ter opozorili oblast, da se pri prodaji vina onemogoči nekaterim večjim proizvajalcem okoriščati se na račun drugih zaradi zelo ugodnih vezanih cen. v Precejšnje uspehe zaznamujemo tudi na področju obrtniških proizvajalnih zadrug. Teh Je zaenkrat še malo. Najbolj so se izkazali mizarji ter čevljarji. Z boljšo pripravo in organizacijo tečajev bi tudi za take zadruge lahko dosegli še večje uspehe. Zaradi nezadostne priprave pa se je dogodilo, da so nekateri čevljarji iz zadruge v Piranu samo izkoriščali zadrugo za špekulativne namene. Taki primeri so zelo poučni in njihova razčlenitev bo bres nadaljnjega privedla do tega, da se bodo obrtniške in ribiške zadruge v znatni meri izboljšale. V Kopra opažamo, da se v neke vrste zadrug organizirajo skoro vsi delavci ter uradniki. Nekatere teh zadrug imajo ie svoje prodajalne in menze. Zadruge ustvarjajo nov duh in docela novo praksa zlasti na področju trgovine. Mesto divje gonje in konkurence si zdaj utira pot kulturna trgdvina, mesto kapitalistične trgovine, ki grabi za do-bičkefn, se vedno bolj širi med ljudmi v okrožju zamenjava dobrin brez vsake špekulacije in izkoriščanja. (g) Da bo čim več pridelkov] Za naše kmetijstvo je amon-sul-1 fat eno najvažnejših gnojil. Najvažnejših, ker naje zgodnje kulture potrebujejo hitro delujoča dušična gnojila. Ker pa jih moramo uvažati iz inozemstva, odkur naju anglo-ameriška vojaška uprava prepoveduje uvoz iz Trsta, so ram zanje potrebne dragocene devize. Toda tudi v tem primeru nam je priskočila Jugoslavija na pcmoč ter nem je omogočila dobavo tega gnojila v Avstriji. Prve količine so bile že razdeljene, sedaj pa pričakuje Zadružna poslovna Zveza no- V nedeljo 13. marca ob 9 uri zjutraj bo v Izoli v dvorani »Arrlgoni« VII. sedno redno zasedanje Istrskega okrožnega ljudskega odbora. Vabljeni so vsi člani, da se tega zasedanja udeleže. PRIPRAVE ZA PRVI MAJ „Mi gremo naprej kot silen vihar" ve dobave, ki bodo zadostovale za domače potrebe. Gnojilo bo razdeljeno na podlagi obdelanih površin, ki so jih prijavile posamezne zadruge. Zadružna poslovna zveza je zaključila tudi pogodbe za dobavo velikih količin žvepla, modre galice, apna in drugih škropil. Zanimanje in navdušenje, ki iz dneva v dan narašča med delovnim ljudstvom Istrskega okrožja, nam dokazuje, kako je ta praznik dela danes občuten med vsemi, ki so se borili, se borijo in se bodo še nadalje borili za pravice delovnega človeka. Prejeli smo pismo gojenca enoletne gospodarske šole v Copru, ki poleg drugih dokazuje, kakšno vzdušje vlada med našo učečo se mladino. Priobčujemo ga v celoti, da bo v vzpodbudo drugim. jn dokaz vsem, ki bi radi za. virali ta velik nenredek. ♦ $ :j: Na tisoče poštenega, delovnega ljudstva praznuje svoj praznik 1. maj, bodisi v deželah, kjer še vlada kapitalistično izkoriščanje in kjer je delovno ljudstvo še v borbi za svoje pravice, ali pa tam, kjer vlada demokracija in ljudska oblast. Skupno praznujemo ta praznik v znamenju borbene volje in moči, v znamenju utrjevanja oblasti delovnega ljudstva. Kakor se pripravljajo na ta praznik povsod, posebno pa tam. kjer ima de- " ‘ ; in pomen družne Intereuropa Organizacija prometa za izvoz in uvoz blaga v Istrskem okrožju Ko se voziš iz Slovenije v cono B in se po postaji v Divači, kjer si moral presesti iz ljubljanskega vlaka v istrskega, naenkrat znajdeš v Hrpeljah-Kozlni, sl pač misliš da je škoda, da te ne pelje vlak kar naprej do Kopra. Tako bi bilo pač najbolj ugodno, e teže je, ko srečaš po poti na klancu med Črnim Kalom in Rižano tovorne avtomobile, polne raznovrstnega blaga za cono B ali pa obratno. Takoj spoznaš, da morajo naše oblasti premostiti velike ovire, preden izvedejo pravilen in točen promet med istrskim okrožjem in zaledjem. Treba ie priznati, da so izpolnile do sedaj svojo nalogo brezhibno. V tem pogledu vrši izredno važno funkcijo špedicljska in transportna družba z o. z. v Kopru ((Interevro-pa», ki posreduje prevoz prav vsega blaga, ki ga je treba uvažati, oziroma izvažati iz cone B. Malo izjemo tvori edino vino, ki ea nekatere tvrdke izvažajo brez posredovanja Interevrope. Centrala vsega poslovanja Interevrope je v Kopru, podružnice pu ima v Izoli. Piranu. Umagu in Novem gradu. Pri tem moramo vedeti, da gre vse blago, ki ga uvažamo iz zaledja v istrsko okrožje, po železnici v Pulj. Tam se koncentrira sedaj, odkar smo opustili kot izvozno luko Rovinj, tudi ves izvoz iz cone B. Iz Pulja prepeljemo blago po morju v posamezna zgoraj navedena pristanišča, od tam pa pride s kamioni v skladišča, odnosno naravnost v zadruge, prodajalnice ali podružnice. Prevoz blaga v obe smeri, to je kot uvoženega ali izvoženega blaga, ne 9me trpeti nobenih zamud. Tako ima Interevropa že v Divači nameščenca, ki registrira vse blago, namenjeno v Pulj, in naprej za Istrsko okrožje, ter obvesti o tem koprsko centralo Interevrope. Ta di-sponira zopet takoj potrebna prevozna sredstva, pripravi delovno silo za pretovarjanje in obvesti podjetja in tvrdke, katerim je blagq namenjeno, da pripravijo tudi že vse potrebno za prevzem blaga. Interevropa razpolaga v ta ' namen z nad 30 motornimi jadrnicami, ki imajo nosilnost od 5 do 35 vagonov. V primerjh velikega navala blaga si pomaga z jugoslovanskimi ali italijanskimi parobrodi večje tonaže. Prevoz blaga od luk na teren v kamionih ne obavlja Interevropa v lastni režiji, marveč s pomočjo avto-prevoznega podjetja »Adrija«. V posameznih pristaniških bazah pa ima organizirano delovno silo za nakladanje in razkladanje blaga. Tako znaša skupina pristaniških delavcev v Pulju 50 do 60 mož, v Kopru do 30, Izoli in Piranu 20 ter v Umagu in Novem gradu 16 mož. Ta delovna sila je trajno na razpolago samo Interevropi. Ves ta kader obsega izkušene pristaniške delavce, ki so pri svojem delu ročni ter znajo izkoristiti čas tako dobro, da gre natovarjanje in raztovarjanje čim hitreje od rok. Na opisani način poteka prevoz vse prehrane, vseh Oblačil in vse obutve za istrsko okrožje. Poleg tega pride po tej uvozni poti v cono B ves gradbeni les in cement ter precej opeke, kar vse potrebujemo nujno za obnovo in nove grad-be. Končno pridejo v poštev industrijske surovine ter industrijski izdelki, poljski stroji, gnojila in podobno. Edino pokvarljivo in živo blago, kot govedo, drobnica in prašiči. ne delajo poti skozi Pulj in po morju, temveč jih posebna ekspozitura Interevrope prevzame že na železniški postaji v Podgorju, od koder izvede prevoz po krajši cestni progi v kamionih do Kopra in drugam. Enakega načina prevoza se poslužujemo kot že omenjeno samo deloma. tudi pri izvozu vina, ki ga izvažamo naravnost na kamionih, medtem ko gre ostali del izvoza vina ter soli, konserviranih rib in nekaterih drugih predmetov obratno pot k morju do Pulja in od tu naprej po železnici čez Divačo v zaledje. V kratkem bo otvorila Interevropa obojestranski tranzitni promet blaga, zlasti sadja in zelenjave, iz Kopra skozi Trst na Sežano in‘ od tam naprej brzovozno po žele urici. V ta namen bo blago naloženo tla pokrite, plombirane kamione, tako da bo carinski pregled blaga na obmejnih postajah na Škofijah in v Sežani olajšan, nagel in skoro formalen. Interevropa nima poslovnih zvez samo z neposrednim zaledjem, marveč predvsem v vseh glavnih jugoslovanskih mestih, v veliki meri pa je utrdila trgovske stike z Italijo, Poljsko in Avstrijo. Tako pošilja v te države razno blago naravnost, prav tako pa prejema velike količine blaga iz imenovanih držav. S tem vrši gospodarsko funkoijo, ki je za razvoj izmenjave blaga in za razvoj mednarodne trgovine izredno potrebna. Njen izrazit pomen pa je v tem, da oskrbuje Istrsko okrožje pravočasno z vsemi življenjskimi potrebščinami in da z naglim Izvo- zom vpliva ugodno na stanje trgovinske bilance cone B. Delovanje Interevrope bo še popolnejše, ko bo prišla v lukah našega okrožja do lastnih skladišč. Tudi v tem smislu dela nove načrte, pri čemer ji bo dala ljudska oblast, kot vselej, ko gre za občo korist ljudstva, vso potrebno pomoč! Ustroj Interevrope je pravilen in vse njeno delo je na pravi poti ter v pravih rokah! Zalivala Gluhonemi mladini v Portorožu sta poklonila tov. Bordon Josip iz Cezarjev št. 29 lir 800 in N. N. iz Krkavč lir 1000, za kar se jima rav. nateljstvo gluhonemnice toplo zahvaljuje. Babiči-Buje Delovanje kmečko-nabavno-pro-dajne zadruge. V našem kraju nismo nikoli imeli trgovine. Po vse potrebščine smo morali hoditi v dva km oddaljeni Sv. Lovrenc. Za. mujali smo tako veliko dragocene-ga časa in imeli polno stroškov, Ker je vsak posameznik šel nabav. Ijat njemu potrebne stvari. Z ustanovitvijo zadruge smo dobili začasen prostor za trgovino, ki pa le zasilno odgovarja namenu. Treba bo kmalu misliti na druge večje in lepše prostore, ker se iz začetne trgovina zelo naglo razvija. Ljudje se zelo zadovoljni, ker ugotavljajo, da ima zadruga vsak dan več stvari, ki jih nujno potrebujejo. Zadnje čase prihajajo tekstilije v takih kontingentih, da se ljudje kar čudijo. Skoro ne morejo verjeti, do so vse to proizvodi pridnosti delavstva v novi Jugoslaviji. Se se čuti pomanjkanje nekaterih stvari, kot žice za vinograde, apna, cementa in delno lesa za gradnje. Je pa dovolj umetnih gnojil, modre galice, žvepla, katerih je bilo občutno pomanjkanje še v letu 1947. Tako se iz dneva v dan pozna, da gremo boljšim ča som naproti. To pa je zasluga pridnosti in vztrajnosti našega ljudstva, ki ve, kaj si je priborilo. Tudi pri nas bomo zgradili za-drutni dom. Naš kraj. ki ima poleg središča še enajst naselij in šteje skupno 950 prebivalcev, bo tudi dobil zadružni dom. Tako je bilo sklenjeno na zadnjem množičnem sestanku. Preteklo xnedoljo smo za to že napravili prvi korak in prešli od sklepov na dejanja. Organizirali smo prostovoljno delo, katerega se je udeležilo 18 tovarišev, ki so pripravili 6 kub. m kamenja. To za dober začetek, kot pravimo po domače. Na prihodnjem prostovoljnem delu nas bo prav gotovo cela delovna brigada. Portorož Koncert dijakov koprske gimnazije. V nedeljo 6. marca so dijaki iz Kopra priredili v Ljudskem domu koncert, katerega se je udeležilo ljudstvo v velikem številu. Pr) sporedu je sodeloval tudi vojaški orkester, ki je igral arije iz oper in venček partizanskih pesmi. Dijaki so pod spretnim vodstvom tov. prof. Ostrouške zapeli več narodnih in partizanskih pesmi. Bili so dobro pripravljeni in peli z občutkom. K. L. lovno ljudstvo oblast in čuva vse priborjene pravice, tako se moramo pripravljati tudi mi. Vsa mladina našega okrožja je že pričela s pripravami za prvomajski nastop. Vse vasi imajo svojega vaditelja. Tako smo tudi mi na naši šoli dobili vaditelja, ki nas bo učil za nastop. Ker nimamo veliko prostega časa na razpolago, bomo vadili v jutranjih urah pred poukom. Hočemo namreč čimveč pridobiti na znanju, ker ljudstvo pričakuje od nas delovne kadre, ki bodo pomagali dvigati gospodarstvo na čim višjo stopnjo. Zavedamo se velike važnosti obojega, zato je naše zanimanje za vaje veliko. 2e v zgodnjih jutranjih urah, ko sonce pošilja prve pozdrave, smo že zbra. ni v četveroredu na gimnazijskem dvorišču in vadimo. Razdeljeni smo na dve skupini: mladinci in mladinke. Lepo je opazovati mladinke, ki pridno vadijo in obenem ne pozabljajo gogledati na nas, če nam gre bolje kot njim. V tem tekmujemo in še po končanih vajah slišiš na hodniku: eden... dva... tri... štiri... Ce se ozreš, vidiš mladinca in mladinko, kj ponavljata vaje, da se ja ne bosta zmotila. Dolžnost nas vseh je, bodisi kmečke, delavske ali srednješolske mladine, da vidimo in se pripravljamo, da bo uspeh najboljši. Pokazati moramo vsemu svetu, da sc pri nas, kjer vlada svoboda in tudi na drugi strani, kjer te še ni, povezujemo in medsebojno vzgajamo v duhu bratstva in enotnosti. Posebno pa moramo to dokazati raznim odpadnikom delavskega razreda ter gospodu Vidaliju in njegovim frakcionašem, da se mi ne razdružujemo. On in njegovi bi to hoteli in na to tudi delajo. To pa jim ne bo uspelo, ker smo odločni v naši borbi in bomo tudi nadaljevali po naši začrtani poti, ker vemo, da je pot prave demokracije, bratstva, enotnosti in boljšega življenja. Nismo sami v tej borbi. Napredna mladina vsega sveta je z nami. In je z nami tudi v tistih državah, kjer se vodijo oborožene borbe in padajo mladinci in mladinke za svoje pravice. Ti naj nam bodo vzgled, da bomo pri nas utrjevali, kar že imamo — svobodo in ljudsko oblast. Naša dolžnost je, pritegniti v naše vrste še ostale, ki ne razumejo pomena praznika prvega maja. V koliko in kako bomo to izvedli, bomo pokazali na dan prvega maja. Vsak telovadni gib naj bo našim sovražnikom dokaz naše strnjenosti in enotnosti. Naj odmeva naše geslo: Vsi in vse sile za čim večji uspeh prvega maja, po vseli vaseh in mestih, po gričih in dolinah naše Istre- Bordon Srečko Monijan Saditev krompirja je pri na polnem teku. Po vsem sektorju priprave že dokončane. K temu maga tudi izredno lepo vreme, tudi je zadnje dni nekoliko mi Zemljo smo dobro preorali in gnojili, tako da s te strani ne b( mogli reči, da nismo napravili viza čim večji pridelek. Ljudska čenica pravi: Ce v jamo ne das t na in še umetnega gnojila, tudi boš iz jame nič dobil. Dobro uspeva pri nas labii krompir, ki ima gomolje podolgt te oblike in obrodi od 8 do 12 go ljev na grmič, ali dva do tri od ene rastline. Ta sorta kromp je še zelo zdrava in tudi odpo proti boleznim. Lani nam je t dober pridelek kliub obiln« dežju. Vse ostale setve bi sedai po bovale malo lahkega in toplega mladnega dežja. Ozimine so do prezimile, le mrzlo in suho vre jih sedaj zadržuje v rasti. Upa da bo s prihodom pomladi nastoj sprememba in bodo njive in trat ki hitro dobili tiste lepe zelene t ve, ki obetajo dobre in obilne t delke. GOZD-zelena tovarna .VAZNO JE DELO PARNIH ZAG V LESNI INDUSTRIJI; Vrtovom in parkom pravimo «pljuča mest«. Listi dreves vfTka-vajo iz zraka zdravju škodljivo ogljikovo kislino in jo nadome-stujejo z nam potrebnim kisikom. Zato vsi radi hitimo v prostem času v gozd, da se naužijemo čistega gozdnega zraka. Drevesa nam dajejo gradivo, pomagajo ohranjevati vlago na poljih in izboljšujejo zemljo vsake dežele. Listi in korenine jemljejo iz zraka in zemlje snovi, ki so drevesu potrebne za življenje. Drevo izkorišča energijo sonca in predeluje te snovi v mnogo drugih, včasih precej zamotanih v svoji kemični sestavi. Zato lahko primerjamo drevo s pravo kemično tovarno. Postopno so se ljudje naučili izkoriščati delovanje te »zeler.e tovarne«. Lee je postal obilen vir surovin za kemično industrijo. V naših časih je drevje ustvarilo podlago za proizvodnjo najbolj nenavadnih stvari, in sicer: u-metnc svile in papirja, sladkorja iri katrana, strupenega metilnega alkohola in navadnega žganja, smodnika in zdravil, linoleja in filma, kolofonije in terpentina in drugih izdelkov. Papir in svila Ze pred več tisoč leti je kitajski znanstvenik Tsaj-Ljun po napornem tridesetletnem delu izdelal iz lubja murve prvi list papirja. Do VIII. stoletja so delali papir samo na Kitajskem. Kitajski mojstri so držali v tajnosti način predelave lesa v papir. Pozneje so Arabci našli način izdelave papirja iz cunj. Ta papir je bil boljše kakovosti kakor iz lesa. Sele v začetku XIX. stoletja so ponovno pričeli rabiti les kot surovino za izdelovanje papirja. .V tem času je znanost dosegla velike uspehe. Znanstvenikom se je posrečilo izdelati iz grobih lesnih vlaken tak papir, da ne zaostaja za onim iz cunj. Kemija je odkrila, da je deblo v glavnem iz dveh snovi: iz celuloze ali lesovine in lignina. Iz lesovine gradi drevo ogrodje za vse celice svojega organizma. Celuloza je poglavitno »gradivo« drevesa. Lignin je po latinski besedi «lignum», kar pomeni les. drevo, torej snov, ki daje celici trdnost in prožnost. Za izdelavo papirja je potrebna celuloza. To je vlaknata snov; dobro pomešana z vodo, daje surovino za izdelavo papirja. Celulozna masa, s katero prevlečemo gladko površino, se strdi po izparivanju vode in spremeni v tanek, čvrst list papirja. Lignin pa močno znižuje kakovost papirja in ga dela bolj grobega. Poleg tega je lignin kemično precej nestanovitna snov. Papir, ki vsebuje lignin, postaja pod vplivom sončnih žarkov temno rjav in krhek, papir iz same celuloze pa je po kakovosti najboljši. Pred nekaj desetletji se je učenjakom posrečilo izdelati iz celuloze lepe niti umetne svile. Izkazalo se je, da postaja celuloza s posebno predelavo raztopljiva. Ako gosto raztopino celuloze pretlačimo skozi drobne odprtine m v istem trenutku ponovno izločimo celulozo iz raztopine, nastanejo tanka vlakna, celuloza, ki so zelo podobna pravi svili. U-metna svila se lahko barva in zvija v dolge niti, iz katerih nastaja dobro tekstilno blago. Tako j,t les postal vir za izdelavo oblačil- Sladkor in žganje Iz lesa pa lahko izdelujemo tudi živila. Leta 1819 je francoski znanstvenik H. Braconnot prvič dobil iz lesa sladkor. Braconnot je predeloval les s kislino in naposled pridobil eno izmed vrst sladkornih snovi, tako imenovano glukozo. Domalega celo stoletje se ni moglo to odkrtje uveljaviti v industriji. Način izdelave ni bil prikladen za proizvodnjo in tedanji sladkor iz lesa je bil precep drag. Sele v XIX. stoletju je znanost, ki je naglo napredovala, prišla do boljših načinov izdelave sladkorja iz lesa. Tako je proizvodnja glukoze prišla iz laboratorija v velike naprave tovarn, kjer jo kuhajo v žvepleni ali solni kislini pod pritiskom v lesno kašo. Glukoza, pridobljena iz lesa, je postala dostopen tehnični izdelek. Ako sladkor, izdelan iz lesa, izpostavimo vretju, lahko dobimo etilni alkohol — dragoceno surovino za izdelovanje u-metnega kavčuka in drugih važnih izdelkov kemične industrije. Alkohol iz lesa je cenejši kakor alkohol iz krompirja, ker se zdrobljen les in žaganje, ki se običajno kopičita v velikih količinah po tovarnah in žagah, lahko uporabljata kot surovina za izdelavo sladkorja in špirita. Kolofonija in terpentin Pri izdelavi papirja, vlaken u-metne svile ali alkohola se uporablja celuloza, torej snov, iz katere so zgrajene celice drevesa. V ta namen je treba drevo posekati. V času življenja »zelene tovarne« pa se lahko uporabi njen «izdelek», surova smola, ki je tudi važna snov za industrijo. Deblo drevesa sestoji iz velike množTr.e celic. Med celicami iglastega drevja se v deblu tvorijo ozki kanali, ki služijo za pretakanje surove smole. Kanali prepletajo deblo križem v vodoravni in navpični smeri. Po stenah teh pretokov so razvrščene posebne celice, ki proizvajajo surovo smolo, ki so ji ruski stro-. kovnjaki dali ime «živica». Ta smola je zelo potrebna drevesu, ker ga dela trpežnega in ga varuje pred gnilobo. Ako drevo ranijo, smola takoj pokrije rar.o ter se strdi in s tein varuje drevo pred okužbo z bacili. Prav zato so to «zdravilno» snov krstili za «živico». Tok surove smole je v živem drevesu izpostavljen pritisku 10 do 18 atmosfer. Moč tega pritiska dviga tudi smolo navzgor po drevesnih pretokih in jo iztisne, ako je drevo ranjeno. To lastnost so izkoristil za pridobivanje surove smole. Na drevesu delajo skozi lubje zareze ir. smola teče iz zareze v nastavljene lončke. Tako zbrana smola iz dreves, ki kemično predstavlja raztopino kolofonije v terpentinu, gre v kemično tovarno. V tovarni izločajo iz surove smole tekoči terpentin in trdo kolofor.ijo. Težko je našteti vse panoge industrije, ki izkoriščajo izdelke «zelene tovarne« za kolofonijo in terpentin. Kolofonija se uporablja pri izdelovanju mila, kjer delno nadomešča maščobo, nadalje v industriji papirja. lakov in barv ir. se dodaja kavčuku, da napravlja gumi bolj prožen. Terpentin se uporablja v industriji lakov in barv, zdravil in drog in v tekstilni proizvodnji. V starih časih, ko so ljudje pričeli topiti iz rud železo, je bilo potrebno žgati iz lesa oglje. Pri tem je uhajalo z dimom v zrak mnogo koristnih snovi, ki so bile v lesu. Ko so znanstveniki dognati, da vsebuje les veliko snovi za kemično industrijo, so pričeli žgati oglje v posebnih pečeh, na katerih so bile naprave, ki so lovile dragoceni dimni plin. Pričela se je gradnja tovarn za suho destilacijo lesa. V teh tovarnah nakladajo les listnatih dreves (breze, bukev) v zaprte kovinske rezervoarje in jih segrevajo do visoke temperature. Plini, ki nastanejo v rezervoarju pri kemičnem razkrojevar.ju lesa, se ohla-de in se v tekočem stanju zberejo v posebnih posodah. Po predelavi te tekočine lahko dobimo metilni alkohol in iz njega formalin, snov, ki uničuje bacile. Formalin uporabljajo v poljedelstvu, pri hranjenju semen, v zdravilstvu za desinfekcijo in v velikih količinah v kemični industriji pri proizvodnji plastičnih mas. Iz formalina delajo tudi zdravila, n. pr. urotropin, ki je sestavni del zdravil proti hripi. Nešteto koristi nudi «zelena tovarna« človeštvu. V današnji dobi pa šo se ljudje naučili delati izdelke te tovarne še na drug način. Razni umetni in sintetični izdelki, ki jih proizvaja sodobna kemija, celo presegajo po kakovosti in vrednosti izdelke iz naravnih surovin r.aših gozdov. Vendar to dejstvo ne bo vplivalo na proizvodnjo «zelene tovarne«, ker se bosta kakovost in vrsta njenih izdelkov dvigala v enaki meri. Tudi afriško ljudstvo se prebujat Ped naslovom «Glas črneAfrike« je Jurij 2ukov pisal v «Pravdi» o kongresu Afriške demokratske zveze, ki je bil pred kratkim v ekvatorialni Afriki. Zastopniki na kongresu, ki je bil sklican pri majhni vasi Abid-jan, so predstavljali milijone prebivalstva 11 teritorijev zapadne in ekvatorialne Afrike, ki je 13x večja kot Francija, ki vlada v teh pokrajinah. Nov veter je zavel po soparnih tropignih gozdovih med vojno. Predstavniki «črne Afrike« so se pričeli boriti za lastno svobodo in jim je bila obljubljena široka svoboda. Po koncu vojne so bile francoske oblasti prisiljene dati nekaj formalnih svoboščin. Vendar so bile sčasoma ukinjene tudi one nepopolne reforme, ki si jih je ljudstvo priborilo v prvih mesecih po Hitlerjevemu porazu. Despotsko kolonialno gospostvo v «črr.i Afriki« je bilo zadnje čase podprto po počasni infiltraciji Američanov v te pokrajine. Afriki je dodeljena važna vloga v pustolovskih načrtih netilcev nove vojne, ki jo skušajo spremeniti v verigo vojaških oporišč proti evropski celini. V decembru preteklega leta bi moral biti kongres Afriške demokratične zveze, toda francoski guverner ga je prepovedal. Francoska uprava je poslala celo strelce, ki so prisilili člane odbora, da so jim izročili sezname članov, nakar so zažgali in uničili poslopje za sestanke in končno tudi aretirali najbolj goreče člane. Imperialisti niso dovolili kongresa v Abidjanu, kjer so se predstavniki ljudstva zbrali kljub prepovedi. V spremstvu prebivalstva Abidja-na in ostalih pokrajin so zastopniki odšli v tropski gozd, kjer so postavili tribuno in otvorili kongres, ki je trajal štiri dni. Resolucija sprejeta na kongresu, določa smernice delovanja za bodočnost. Kongres je tudi odposlal pozdravni brzojav Francoski komunistični partiji in je odločil sodelovati z njo. To sodelovanje ali bolje zavezništvo pomeni prijateljstvo in enotnost delavcev »črne Afrike« s francoskimi delovnimi množicami pod vodstvom komunistične partije. Na zadnji seji kongresa so delegati tudi kome-morirali 25. letnico Leninove smrti. gospodarstvo | TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j Pogoji za razvoj našega turizma Sedanje turistične in gostinske naprave na anglo-ameriškem področju STO-ja ne ustrezajo današnjim stvarnim potrebam. V samem Trstu prenočuje v normalnih časih 600-700 gostov. Od teh jih gre okrog 400 v hotele, ostali pa v manjše gostinske obrate in zasebne sobe. Skupno mesečno število gostov se je v zadnjih časih ustalilo okrog 5.000. Te podatke smo povzeli iz uradne statistike in predstavljajo zaradi tega precej verno sliko tržaške go. stinske zmogljivosti. Sicer je število neprijavljenih gostov, ki prenočujejo pri gostiteljih, še znatno večje. V začetku leta 1948 — položaj se do danes ni znatno spremenil — je znašalo število gostinskih obratov na področju 2.011. V to število pa so vključene tudi gostilne, kavarne in ostali javni lokali, ki so zabeleženi pod isto kategorijo in ki v glavnem ustrezajo vsem potrebam gostov in domačega prebivalstva. Toda za razvoj turizma so potrebni odločni ukrepi, da se zmogljivost lokalov poveča. Vsi večji hoteli so danes v celoti ali deloma zasedeni fco vojaških edi- Tržaške demokratične žene so uail i/se dostojno in si/ečano proslaiile svoj praznik 8« marca NA GORNJI SLIKI VIDIMO NEKAJ PRIZOROV IZ PESTREGA SPOREDA PROSLAVE 8. MARCA — PRAZNIKA DEMOKRATIČNIH 2ENA, IN SICER OD LEVE NA DESNO: 1) SLOVENSKI IN IN ITALIJANSKI PIONIRČKI IZVAJAJO PRVO TOČKO SPO-REDA «IZLET V GOZD; 2) BOR: «ZRTVE». SLIKA S PETJEM IN GODBO, PRi KATERI SO SODELOVALI SLOVENSKI IN ITALIJANSKI MLADINCI IN MLADINKE; 3) SE EN PRIMER IZ PRVE TOČKE SPOREDA: PIONIRKA V KOROŠKI NARODNI NOSI JE ZAPELA PRELEPO PESEM O ZILJI; 4) POGLED NA NABITO POLNO DVORANO; 5) PRIZOR IZ ZUPANČIČEVE PESMI »POMLAD V OKTOBRU«; 6) NASTOPAJOČI V POSAMEZNIH SCENAH «PRODANE NEVESTE«; 7) MLADA PIONIRKA PLESE KOZAŠKI PLES. nicah, zmogljivost hotelov je tako zmanjšana za zasebnike za 50 -60 odst. Položaj gostinske zmogljivosti je trenutno takšen, da Trst ne more danes sploh misliti na večje prireditve mednarodnega značaja — velesejme, kongrese itd. — če se prej ne reši vrsta vprašanj, ki so v zvezi z gostinskimi napravami. Spričo resnega položaja je posredovanje državnih oblasti neobhodno potrebno. Na-povedana je gradnja večjega vojaškega hotela v Barkovljah. Ta pobuda bo imela seveda ugodne posledice na ostalo gostinsko industrijo, če bo prišlo do derekvi-zidje hotelov. Vzporedno z reševanjem gostinskega vprašanja v samem središču STO-ja bi morale odgovorne oblasti obrniti svojo pozornost na turistične in gostinske naprave vsega področja. Obstoječa zmogljivost krajevnih turističnih naprav zdaleč ne zadostuje potrebam gosto naseljenega prebivalstva. (Na vsako osebo, ki biva na področju, odpade od celokupne površine ozemlja le pičlih 750 kv. m). Poudariti pa je takoj, de. postavljata tesnost in zemljepisni ustroj področja v tem pogledu določene meje, ki jih ni mogoče prekoračiti. Velike možnosti turističnega razvoja obstajajo na istrskem področju STO-ja, ki bj lahko postalo ne samo naravno turistično izhodišče za Trst, temveč bi tudi predstavljalo važno privlačno točko za mednarodni turizem. Kakor v ostalih, moramo tudi v tem primeru ugotoviti negativne posledice razdvojenosti ozemlja, ki predstavlja težko oviro za velikopotezne načrte. Pozornost tržaških pristojnih krogov se zdaj obrača predvsem na obmorski pas med Barkovljami in Devinom. Načrt za zgraditev. obalne turistične ceste med Brojenico in Sesljanom je bil za zdaj odbit. Prav za prav bi izvedba tega načrta ne prinesla velikih ugodnosti. Strma obal bi dopuščala le omenjen razvoj gostinskih zgradb in nova prometna zveza bi končno koristila le zasebnim investicijam v Se-sljanskem zalivu. Polega tega ie danes v ospredju finansiranje nešteto drugih nujnejših objektov. Vendar bi ne smela zaostajati v mejah razpoložljivih sredstev vsaj podpora manjšim koristnim pobudam za izboljšanje in zgraditev turističnih in gostinskih naprav. Obveščeni smo n. pr., da bi bili mnogi zlasti manjši gostinski obrati ob morju pa tudi na Krasu pripravljeni razširiti svojo dejavnost, a ne najdejo za to potrebnih sredstev. Boje se poleg tega davčnega vijaka. Davčna uprava se pri poviških davčnega bremena največkrat sklicuje na razširitev ali zboljšanje obrata, češ da je to dokaz večje gospodarske zmogljivost1 podjetnika. V kolikor nam je znano, ne predvidevajo sedanje določbe nekakšnih olajšav za izboljšanje krajevnega gostinstva. Tukajšnji zavod za turizem deli sicer v ta namen manjše nagrade iz sklada, ki se zbira iz prispevkov samih gostinskih podjetij. Ta oblika podpore pa je praktično brezpomembna. Vojaška uprava, ki se v vseh podobnih zadevah opira na italijansko zakonodajo, pa J[l na primer razširila na področje veljavnosti italijanskega zakona št. 452 (29. V. 1946), ki predvideva razne olajšave za gostinska industrijo in med drugim 25 odst-prispevek države na celokupne stroške izboljševanih del ter dolgoročne kredite po nizkih obrest-nih merah. Potrebna je širša akcija. Vojaška uprava bi si lahko ogledala delo za pospeševanje turizma Pr!’ naših sosedih, n. pr, v Jugoslavip in Italiji; pa tudi v okviru sa' me Organizacije združenih narodov preučujejo vprašanje turizma na širših osnovah, (Iz »Gospodarstva«) t/rat Turnir v namiznem tenisu j Izkaznice za kolesarje za pokal ZDTV ZDTV sporoča, da organizira športno društvo Sv. Ana turnir v namiznem tenisu, katerega se smejo udeležiti vsi člani športnih društev in kulturnih krožkov. Turnir se bo pričel 10. ma.rca 1949. Vsako društvo bo lahko sodelovalo z enim ali dvema moštvoma z štirimi igralci in potrebno rezervo. Turnir se bo vršil v prostorih športnega društva Sv. Ana. Nagrade: 1. Pokal ZDTV in štiri velike pozlačene medalje. 2. Plaketa in štiri srednje velike pozlačene medalje. 3. Štiri velike posrebrene medalje. 4. Štiri srednje velike pozlačene medalje. tj za kolesarskega tekmovanja čez drn in strn 19. marca t. 1. priredi lahkoatletski odsek ZDTV tradicionalno tekmovanje v vztrajnostni hoji na progi Trst—Hicmanjc. Vsi tekmovalci, ki bodo sodelovali, so že pričeli trenirati, da bodo pokazali vsaj lanske rezultate, če jih že rie bodo zboljšali. Borba bo ostra, saj dobrih tekmecev ne bo baš malo. Za danes naj omenimo samo Sabadina iz Ankarana (Rdeča zvezda), Vidalija iz Pirana, Schillanija in mladega Bisianija. Verjetno se bodo prijavile tudi nove mlade moči, ki se bodo prvič pokazali športni publiki. Tajništvo kolesarskega odsek« ZDTV sporoča vsem kolesarje01’ da morajo dvigniti do 20. n'«1113 pri svojih društvih člansko i& L' nico za leto 1949, ker brez n°v* izkaznice ne bodo mogli s odel0" vati pri nobeni tekmi. Šahovski dvoboj Budim pešta-Moshva MOSKVA, — Šahovski moštv* Moskve in Budimpešte se bosta sP°j prijeli 15. t. m. v Budimpešti. M sovjetskim moštvom bodo Rrnisl°. > Bronštein, Flohr in drugi; P>eC* njL mi pa ng bo svetovnega Prva Botvinika. Al« n; m tragedij Najtemnejše poglavje amer'" škega in morda sploh vsega lovnega športa je ameriški P jesionalni boksarski šport. C° ^ bili dandanes znova K^anl,I.an-svetlo» usi večji in manjši s* ... dali, neskončno dolge afere, preminjajoče se često v P0!10 tragedije, bi bilo treba naP' knjigo športne nad najtemnejšo dovi ne. Seveda je v Ameriki vse to, čimer v Ameriki majejo s 9 ^ vo, v veliki večini označen ^ kot stvar po naključju. Američane je naključje n. Pr• ~ ____:J . stvo, da ne mine teden, - . , ne bi kak boksar umrl v 13 ^ Zaravovanje? Res je, je, toda ne morete vendar * vali. da bi izgubljali PoS^egt menažerji milijone zaradi človeka. V.’.V.V.,.V.V.’.VW.W/.V.V.V.V.V,V.V.,.V.V.VAV.V.V.V.V,V.V.V.V.V.V.W/.V.V.V.V.V.,.W.,.V.V.W/.V.,.WiVAWJ%WA W.V.W.V/AV.V.,.V.V.V.VAV.W.V.V,-.’.V,V.\' BILO JE V LENINGRADU... LJUBEZENSKA ZGODIM VOJNEGA DOPISIIU Ivanov jo je imel zelo rad. Spočetka nisem mogia razumeti zakaj. Bila sta si tako različna. Toda potem sem doumela. Starec jo je ljubil ali, bolje rečeno, upošteval je vse, kar je bilo pristno. ... Kako sva delali? Niscjn vedela, od kje jemljem moč. Ce bi mi poprej rekli, da bom vodila oddelek, bi menila, da se mi posmehujejo. A zda' ... Odvračam ljudi od smrti; za vsakim sledim, ali je čvrsta njegova hoja, ali se jnu tresejo roke in ali ni sumljivo zadremal med počitkom? Dobro sem poučena o domačih zadevah vsakega delavca, oslabljenim določam drobtine povišanega obroka hrane, spravljam v bolnišnico one, ki ne zdržijo borbe in pokopujem padle.... V trdnjavo spreminjam moj oddelek, kopljem zaklonišče v ce-mentna tla in delam barikade . . . Včasih se sprašujem — od kje moč? In odgovorim si: Prav v tem delu, ki terja toliko moči. Razumela sem, da te delo ne odteguje od dnevnih strahot in ne prinaša pozabljenja. Ravno nasprotno, še nikoli ni bila vsaka moja kretnja tako premišljena, nikoli nisem bolj živo čutila, da se s svojim delom borim za mesto, za človeško življenje, za sebe samo ... Tri četrt na enajst. Takoj pridejo moja dekleta. Glej, kaj je nastalo po «naročilu» sekretarja komsomola. Kako postajajo Lenin-grajčanke? Ne vem. In kaj je to Leningrad? Čutim, toda povedati ne morem .. . ... Na zadnji strani je bilo napisano: ((Včasih se mi zdi, da sem se silno, silno postarala in da sem se vzpela na visoko goro, od koder se veliko vidi in kjer je zrak tako čist...» * * * Hotel sem že zapreti zvezek, toda ko sem po naključju prelistal nekoliko proznih strani, sem zagledal košček zloženega papirja. Spozna! se,m pisavo in zdelo se mi je, da me je Irina poklicala, Tam je bilo napisano: «Skupaj sediva z Irino. Deklici spita. Pravkar sva dočakali novo leto. Kaj nam bo prineslo? Pravkar me je irina vprašala: «Cemu živiva?« «Zoradi sreče«, sem ji odgovorila. «I1’ve. Stanovala sla eno nadstropje pod menoj in pograbila sta svoji ^ tilki. Takoj sjno prižgali vse tri svetilke in postalo je dokaj sVC ^ Eden izmed njiju je bil visok, krivonos, bujnih las m je pravi Mefistofel. Komaj dan poprej je prispel iz Moskve. D1’11”1 bi na njem nikoli ne pognala brada. Mefistofel je govoril z v -prodornim glasom, a debeluhar je gluho basiral. «No, kako je tajn na Volkovu?« je vprašal. ^ Povedal sejn, kar sem vedel, a nato sem ju prosil, naj "'‘jotfl poveduje o Leningradu; takole po vrsti, mesec za mesecem. ^il sem si ustvariti celotno sliko njegove obkolitve. Debeluhar Je jj v njem od vsega početka vojne, V razgovoru smo se zaSe preko polnoči. «Ze dva dni sem tu«, je rekel Mefistofel, «a niti vrstice 10 oddal v časopis. 2e dva telegrama sejn dobil. Hodim po mesto 1 ^ vom, s čim bi pričel. Ničesar ne morem zajeti. Strašno j® 0 skupaj in vendar je v tem tudi neka veličina. In kako naj p,^vi* vsem tem? ... Ne da sS pisati o lakoti, če je nisi okusil«, je Pn Mefistofel, kot da bi hotel prepričati nekoga te, mn \m * «Kaj mislite, da je lakota yse?» sem ga vprašal. <