jgfev. 21. FoStnlna plačana r gotovini. Ljubljana, dne 22. maja 1935. telo XVII. K M C TJ-KI LIJ"T Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, poUetno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. I. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. 2Vašc bedeče delo Sedaj, ko so se zaradi srečno končanega volilnega boja kolikor toliko razburjeni dohovi že več ali manj pomirili, stopa v ospredje važno vprašanje o našem delu v bodočnosti. Z volitvami namreč naše delo ni končano, kajti volitve so samo majhen del našega velikega dela, našega velikega programa. Namen in cilj tega našega velikega dela je, kakor smo že dostikrat naglašali, ne samo boj aa utrditev naše politične svobode, ampak boj za našo gospodarsko osamosvojitev kmetov, kajti ta osamosvojitev pomeni za kmeta in tudi za druge najtrdnejši temelj politične svobode. Dosegi tega velikega cilja je veljala doslej vsa naša borba in tako naj bo tudi v bodoče! Po tej jasno zavrtani poti pojdemo mi neustrašeno dalje, brez Ozira na levo in desno. Ta naša borba pa je na las podobna pravi -vojni: kakor iia bojnih poljanah posameznik ne opravi nič, ampak samo dobro organizirana in disciplinirana armada, tako mora biti sedaj ves naš trud in vse naše delo osredotočeno na to, da se bomo kmetje složni in ^dini borili ramo ob rami za ta svoj najvišji cilj! Nikdar reč se ne smejo ponavljati časi, ko je kmet metal kmetu polena pod noge za neka »načela«, ki jih je oznanjala kmetom mestna gospoda ene ali druge -vrste, da je potem sama v svojo korist zlorabila razcepljenost in razdvojenost v kmetskih vrstah; kmet je po svoji lastili krivdi v tej nesmiselni borbi vedno bolj propadal! To žalostno predvojno stanje se mora vendar enkrat nehati in kmetje se morajo začeti le enkrat zavedati, da so kmetje in da je njihova moč pomembna samo tedaj, če nastopajo javno kot organizirana in disciplinirana celota. Prebujenju stanovske kmetske zavesti in organizaciji kmetov bodi tedaj posvečeuo vse na-iše bodoče delo! Dobro organizirana in složna kmetska armada bo pa tudi najboljša in najkrepkejša opora za naše zastopnike (poslance) bodisi v občini, v banovini ali pa v državi. Glas posemeznega poslanca sam na sebi ne zaleže mnogo, ampak ostane žalibog dostikrat le glas vpijočega v puščavi. "Vsaka odgovorna vlada se namreč vprašuje: Kdo pa je ta človek? Odkod se je pa vzel? Koga in kaj pa on zastopa? Kdo pa stoji za njim in v čegavem imenu on govori in to ali to zahteva? Tako se vprašujejo odgovorni in me-rodajni činitelji in se tudi morajo tako vpraševati, ko tehtajo besede poslancev. In če si morajo reči, da ta ali oni poslanec govori le kot zastopnik slučajnih svojih volilcev, potem poslančeva beseda na tehtnici ne potegne dosti ali pa nič. Vse drugače pa je, če poslanec lahko ,s ponosom pokaže na organizirano armado volilcev, ki. se po volitvah ne raztepajo na vse -strani, ampak ostanejo čvrsto skupaj, vedno pripravljeni na nov udar! Takrat se tudi odgovorni čiuitelji dobro zavedajo, da poslanec ne govori le kot zastopnik slučajnih volilcer, ampak da govori v imenu organiziranega dela naroda in tako besedo je že treba jemati nekoliko resno! To, kar smo pravkar povedali, pa ne velja samo za veljavnost in vpliv sedanjih naših poslancev, ampak velja za vedno: Poslanec brez organizirane množice za seboj ne velja nič, ker nima nikjer prave opore iu pravega zaledja! Tega si pa gotovo nihče ne želi, da bi njegov zastopnik nič ne veljal! Zato pa moramo mi sami zastaviti vse svoje sile in vso svojo moč v to, da našim zastopnikom tako oporo iu tako zaledje ustvarimo v trdni in samozavestni stanovski kmetski organizaciji. Beseda o »agrarni demokraciji« ne sme ostati samo lepa volilna fraza, ampak mora dobiti kri in meso in postati živo življenje! Vladni načrt z« pomoč kmetom Pretekli četrtek je minister za knetijstvo časnikarjem obrazložit načrte vlade, kako iu s kakšnimi sredstvi, da hoče vlada pomagati kmetom in jih rešiti iz sedanjega obupnega gospodarskega položaja. Razvijal je sledeči program: Lotiti se moramo velikih nalog, ki jih zahtevata naša gospodarska in socialna obnova. Vse politično delo je zverino in odvisno od gospodarskega razvoja v državi. Mnogo političnih nezadovoljstev je dejansko samo posledica težkega gospodarskega stanja širokih množic, zlasti kmeta. Naša največja naloga je. da naj-energičneje uresničimo one gospodarske obljube, ki so bile dane v volilni agitaciji in ki bodo temelj novega družabnega življenja. Temelj, pri katerem je treba začeti, je kmet. Po številu prebivalstva, po številu v gospodarstvu zaposlenih, po številu koosuiiientov in i«> fiskalnem pomenu kmet in kmetijstvo nimata tekmeca v naši državi. Cene Umelijshih prideibev je freba dvignili Ker poznamo današnji težki položaj našega poljedelstva in kmeta, moramo poudarili, da so današnje cene poljskih pridelkov tako nizke, da kmetu onemogočajo še celo tako življenje, kakor ga ima iiajsiromašiiejši delavec kateregakoli poklica. Težke kreditne razmere in druga bremena še bolj otežujejo hudo stanje našega kmeta. Mnogo se je o tem problemu govorilo. Enim se zdi to vprašanje izredno težko in mislijo, da ga je skoraj nemogoče v naši državi urediti. Drugi spet mislijo, da je nemogoče reševati to vprašanje ločeno od drugih gospodarskih vprašanj. Pri tem poudarjajo, da je nepravično reševati to vprašanje posebej za kmeta in posebej za obrtnika, trgovca in druge. gram kmetijskega ministra Vsi ti pozabljajo žrtve, ki so za druge že storjene, in potrebo zdravljenja zla pri korenu. Mi poudarjamo, da je temeljni vzrok kriae kmetijska kriza in zato se je treba -v prvi vrsti lotiti reševanja krize. Zato je nujen in neodložljiv program, ki ga postavlja kmetijsko mini-« »trstvo, in sicer; 1. prodajne ceue kmetskih pridelkov je tre~ ha povišati do višine rentabilnosti in ugodne prodaje, 2. organizacijo pridelovanja prirediti po zahtevah tržišč, tako glede kakovosti kakor glede množine, 3. izvesti je treba organizacijo kmetijskih kreditov iu likvidacijo starih kmetskih dolgov, 4. organizacija prodaje kmetskih pridelkov na notranjih iu zunanjih tržiščih. Problem zvišanja cen kmetijskih pridelkov je na vsem svetu pereč. Enako važen tako za države uvoznice kmetskih pridelkov kakor za izvoznice. Pri nas ni vprašanje samo v velikem pospeševanju izvoza, temveč tudi v tem, da mora tudi notranja poraba dati kmetu zadovoljiv« cene. Da, zaščite so te cene potrebne prav tako kakor obrtniški iu industrijski izdelki, ki so zaščiteni z visokimi carinami in ugodnostnimi cenami, da lahko delajo in prodajajo po rentabil-nejših cenah, pogosto po takih cenali, kakršne ne bi bile, če bi se blago uvažalo. Enako iu po istih načelih socialne pravičnosti se mora našemu kmetu zagotoviti, da mu notranji potrošnik plača ustrezajoco ceno. Nikogar ni v naši državi, ki ne bi zmogel, če bi se kruh nekoliko podražil. Jzvcz živine Živina iu živinski izdelki so prav tako velika skrb, ki ji moramo posveti vso svojo pozornost in omogočiti njihov izvoz tudi z največjimi žrtvami. Posebna pozornost veljaj v tem oziru vzhodn. tržiščem, ki lahko pokupijo velike koli-ličine živine iz Južne Srbije, Bosne in Hercegovine, ki s svojimi količinami in slabejšo kvaliteto pobijajo cene boljše kvalitete iz severnih krajev. Nič manjšo pažnjo bo treba posvetiti tudi drugim deželnim pridelkom. Odveč je nadaljno govoričenje in brezpredmetno razpravljanje o krizi vinogradništva, sadjarstva in drugih vejah kmetijstva! Čas je, da ta vprašanja rešimo. Podobno pozornost zaslužijo tudi druga manjša go> spodarska področja. Znižanje dolgov Vprašanje zniž. dolgov ne more ostati predmet neskončnih časopisnih razprav in dolgega proučevanja v parl&mentu. Treba ga jO urediti * delam. Kreditne ustanove vseh vrst, -državne in samoupravne, banke in druge ustanove morajo doumeti, da gospodarsko stanje kmetovalca ne ustreza njegovi zadolženosti in da je zaradi tega t obojestranskem interesa, da s« to vprašanje končno likvidira. Samovoljno izračunavanje gospodarske sile kmetovalca v zvezi z izplačilom njegovih dolgov so le želje k rektorje v, ki se še niso mogli pomiriti s pravim stanjem kmetovalca in s potrebo, da tudi oni nekaj žrtvujejo od tega, pri čemer so doslej zaslužili. Razdolžitev kmetovalcev se mora ravnati po obliki kredita, pogojih obvez in obrestni meri, po kateri je zdaj plačeval. Krivično«* dosedanjega zakonodavstva je v tem, da je enak način obravnavalo oderuške in dobre upnike. Ali bodo upniki sami predlagali znižanje svojih terjatev ali pa hočejo sprejeti stoodstotne vrednostne papirje t malo obrestno mero in dolgoročnim odplačilom, bo odvisno oil gospodarsko zdravega razumevanja teh interesentov. Vsi ne morejo biti zadovoljni z rešitvijo tega vprašanja. Novi in ugodni krediti so bistvene važnosti za obnovo našega celokupnega gospodarstva. Politiko denarnih zavodov nasproti našemu kmetovalcu in gospodarstvenika je treba v rasnih o sirih izpremeniti. Mali kmetovalec predstavlja našo največjo življenjsko in gospodarsko silo. Dozdaj je bil izven rosnega dežja, ki so ga sipali naši največji denarni zavodi. Svoje kredite je večinoma prejemal iz tretje in četrte roke pod hudimi oderuškimi pogoji, ki jih ni mogel ne plačati, ne vrniti iz dohodkov svoji}) pridelkov. Potrebni so inu ceneni, nagli in lahko dosegljivi krediti. Kmetovalec, ki ga potrebuje, naj ga ne dobi samo, če ima hipotečno podlago, temveč naj mu bo dostopen tudi tedaj, če njegova moralna in delovna sposobnost dopušča možnost, da ga bo iz svojih dohodkov vrnil. Znani način Raiffeisenskega kredita je v veljavi po vsem svetu. To je dokaz, da nam izkušnja in praksa kažeta smer našega bodočega dela. Cisto politiziranje naj se umakne gospodarskemu ilelu. ki naj nadomesti politično obračunavanje. Pravilno reševanje teh gospodarskih vprašanj bo samo od' sebe rešilo tudi vsa druga gospodarska in socialna vprašanja v korist in zadovoljstvo vseh slojev našega naroda. Kako bodo kmetje plačali dolgove svojim zadvu&am? Kakor znano, je vlada s spremembo uredbe o kmetski zaščiti prepustila kmetijskim zadrugam, da same sestavijo načrt za odplačevanje dolgov zaščitenih kmetov, kateri načrt pa stopi v moč šele kadar ga odobri kmetijski minister. Kakor sino dalje posneli iz poročila o občnem zboru Zveze slovenskih zadrug, objavljenem v 1. štev. »Glas naroda«, je ta zveza zasnovala pismeno anketo, da ugotovi ono sredino med zadrugami in njihovimi člani — kmeti, ki omogoča tako rešitev, da ne bo ohranila življenja enemu za ceno pogina drugega. To je tembolj potrebno, ker so pri zadrugah po večini kmetje tudi upniki-vlaga-telji in člani-poroki, tako da so prizadeti kmetje sami kot dolžniki kakor tudi kot upniki in poroki. Dokler in če torej država ne najde boljšega izhoda za vse strani — za kmete-upnike in kmete-dolžnike in njihove zadruge — toliko časa je treba pač hoditi srednjo pot. Zveza je proučila obširne in zanimive predloge kmetijskih zadrug, nato pa stopila v stik z ostalima Zvezama v svrho sestave enotnega zadružnega odplačilnega načrta za vso banovina. Zanimivo je, da sta ugotovili ostali Zvezi bistveno enak rezultat ankete. Zato je bilo lahko sestaviti enoten odplačilni načrt, ki so ga nato poslale Zveze kmetijskemu ministrstvu v odobritev. Ministrstvo je zdaj načrt odobrilo, v moč pa bo seveda stopil šele po objavi v Službenih novinah. Besedilo načrta je tako-le: Odplačilni načrt Na temelju čl. 2 pravilnika g. ministra za kmetijstvo od '25. marca 1935, št. 18720/V, izdanega na osnovi čl. 5 uredbe od 2. februarja 1935 o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934, predpisujejo po odobrenju g. ministra za kmetijstvo Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, r. z. z o. z., Zadružna zveza v Ljubljani, r. z. z o. z. in Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavio v Ljubl jani, r. z. z o. z. naslednji odplačilni načrt, po katerem bodo zadruge, včlanjene v imenovanih zveaah, iaterjevale od dolžnikov-kmetov svoje terjatve, nastale pred 20. aprilom 1932. Čl. 1. Kdo se smatra za dolžnika-kmeta, je določeno v čl. 2. uredbe o zaščiti kmetov z dne 8. avgusta 1934. Čl. 2. Zadruge računajo dolžuikom-kmetom od 1. januarja 1935 največ 6% obresti na leto za •aaaj. Le zadruge, ki imajo več kot 25% svoje obratne glavnice (t. j. vseh lastnih in tujih sred- stev) izposojene o4 drugih denarnih zavodov, smejo računati dolžnikom kmetom od 1. januarja 1935 dalje največ 7%% obresti na leto. Čl. 3. Dolžniki-kmetje morajo vsako lelo najkasneje do konca novembra meseca plačati obresti od dolžne glavnice po čl. 2. tega odplačilnega načrta. Od dne dospelosti se računajo zamudne obresti v enaki izmeri. Čl. 4. Dolžno glavnico odplačujejo dolžniki-kmetje — izvzemši slučaj v čl. 5. — v 12. letih po sledečem načrtu: v letu 193o 1%, v letu 1936 2%, v letu 1937 3%, v letu 1938 4%, v letu 1939 5%, v letu 1940 7%, v letu 1941 9%, v letu 1942 11%, v letu 1943 13%, v letu 1944 14%, v letu 1945 15%, v letu 1946 16%. Kot dolžno glavnico se smatra stanje dolga, izračunano po čl. 3., odst. 5. uredbe z dne 3. avgusta 1934. Odplačilo na glavnico je plačati vsako lelo najkasneje do 30. novembra. Čl. 5. Če dolžna glavnica pri zadrugi ne presega zneska Din 6000-—, odplačuje dolžnik zadrugi poleg vsakoletnih obresti letao najmanj po Vk dolžne glavnice, in sicer do konca novembra vsakega leta. Dclccbc preti zamudnikom ČL 6. Če dolžnik ne plača obresti iu odplačila na glavnico v teku treh mesecev po dospelosti, izgubi pravico do ugodnosti iz tega odplačilnega načrta. Čl. 7. Ako zadruga ugotovi, da dolžnik odtu-juje ali obremenjuje ali pustoši svoje premoženje tako, da bi iz tega nastala nevarnost za njeno terjatev, izgubi dolžnik pravico ugodnosti iz tega odplačilnega načrta z dnem, ko je prejel od zadruge pismeno obvestilo o tem. Proti laki odločbi zadruge ima dolžnik v roku 15 dni od prejetega obvestila pravico do pritožbe na pristojno revizijsko zvezo, ki odloča dokončno. Čl. 8. Obresti, ki bi jih bil moral plačati dolžnik do 15. decembra 1934, se smejo prisilnim potom izterjati po preteku 15 dni po objavi tega odplačilnega načrta v »Službenih novinah«. ČL 9. Predpisi uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934 se smiselno uporabljajo, v kolikor ne nasprotujejo določilom tega odplačilnega načrta. Čl. 10. Odplačilni načrt zadobi moč z dnem, ko «e objavi v »Službenih novinah«. Pripomba k načrtu. Bistveno v načrtu je predvsem to, da se naslanja na lansko uredbo o kmetski zaščiti in da »e tudi po vsebini le malo razlikuje od nje. Pojma 1.—11. junij XV. V LJUBLJANI Pregled domače produkcije Pnrknr ranlavt: Gasil*l a ratsfava Malina revija - gaspaJinjsiva Salon anfomakilav M«w Male Šivali POLOVlClft VOZIIU m »lemici, »»otrtM n »rijMtk. Razstavišče obsega 40.000 m2. kmeta ne spreminja, prav tako tudi ne odplačilne dobe 12 let. Glede obrestne mere dovoljuje malenkostno izjemo samo onim sioer bolj redkim zadrugam, ki delajo pretežno z dragimi iz posojili. Ostrejše sankcije pa določa načrt za one dolžnike, ki ne bi hoteli plačati ob roku in za one, ki v škodo zadruge odtujujejo, obremenjujejo ali pustošijo svoje premoženje. To je povsem pravilno, ker ne gre, da bi zaščita ubijala ljudsko moralo ali celo »ščitila« lahkomiselneže in sebič-ne/.e, da bi laže povzročali gmotno škodo zadrugam. Boj proti jeizfez Ta teden je namenjen pouku ljudi o nevarnosti najhujše bolezni, ki pobira pri nas vsako leto na tisoče ljudi, to je o jetiki ali tuberkulozi. Jetika je znana nalezljiva bolezen, ki se tudi podeduje. Iz tega spoznanja sledi, da bi bilo potrebno jetičnike kolikor mogoče odstraniti od zdravih ljudi, ali pa vsaj dobro skrbeti za razkuževanje. Mi pa tudi vemo, da je jetika ozdravljiva, če se prične zdraviti pravočasno, s primernimi sredstvi in v primernih zdraviliščih. Takih zdravilišč pa imamo pri nas še malo, čeprav imamo ob naši obali vse polno otokov s pripravnim podnebjem, kamor bi taka zdravilišča najbolj spadala. Pripomniti pa moramo tukaj, da jetika nI samo »medicinska« bolezen, ampak je v prvi vrsti socialna bolezen. Jetika je bolezen siromakov. Kdor ima dovolj zdrave in tečne hrane, kdor ima za vsak letni čas primerno obleko in obutev in primerno stanovanje, kjer ne manjka ne solnca ne zraka, temu se jetike ni treba bati: ali je sploh ne bo dobil, ali pa si jo bo kmalu odpravil. Zato pa b! bilo po našem nemerodajnem mnenju najbolj pametno, da dvignemo življen-sko stopnjo tudi revnejših ljudi tako visoko, da bodo lahko živeli kot ljudje, da bodo siti, dobro oblečeni in da bodo imeli zdrava, zračna in svetla in lopla stanovanja. Kdor bo ljudem omogočil to, si bo v boju proti jetiki pridobil največje zasluge. f*c&odha med Cešhc in Husijo Pretekli četrtek, 16. t. m., je bila v Pragi podpisana prijateljska pogodba med češkoslovaško republiko in Rusijo. Pogodba določa, da si bosta v primeru na-pada od tretje strani obe državi nudili medsebojno pomoč. Pogodba velja za 5 let. Če pa je ne odpove nobena izmed pogodbenie 1 leto pred potekom 5 let, velja nadalje za nedoločen čas. Istega dne je bila tudi podpisana pogodba za uvedbo rednega letalskega civilnega prometa na progi Praga—Moskva. Svbaristični bon** grcs v Ljubljani Koncem prihodn jega meseca, in sicer 28., 29. in 30. junija bo v Ljubljani evharistični kongres za kraljevino Jugoslavijo. Kot posebni odposlanec papeža se bo kongresa udeležil poljski primas kardinal Avgust Hlond. Za kongresne dni bodo prenesli v Ljubljano tudi slovito podobo Marije Pomagaj z Bre-zij, ki bo shranjena v stolni cerkvi, a jo bodo na praznik sv. Petra in Pavla v sprevodu mladine prenesli na Stadion. Tam bodo tudi glavne kongresne prireditve: službe božje in manifestacij-ska evharistična zborovanja. Višek bo kongres dosegel z evharistično procesijo dne 30. junija popoldne. Dne 1. julija bo zahvalno romanje na Brezje; udeležili se ga bodo vsi v Ljubljani zbrani škofje s kardinalom Hlondom na čelu. Ljubljanskega kongresa se bodo v velikem številu udeležili tudi katoličani vzhodnega obreda, ki ijh živi v Jugoslaviji še okrog 50.000. Njihov škof dr. Dionizij Ujaradi bo imel 29. junija ob 8. uri v cerkvi sv. Petra mašo v starosloven-skem jeziku. Med mašo bo pel sloviti cirilmeto-dovski zbor iz Zagreba. Zbor bo nastopil na kongresu tudi na dveh samostojnih koncertih: 29. junija ob 18. v frančiškanski cerkvi in 1. julija ob 20. uri v unionski dvorani. Obakrat bo pel vzhodne cerkvene skladbe. Ljubljansko gledališče bo za kongresne dni priredilo tri predstave Gregorinove pasionske drame »V času obiskan ja' ter eno predstavo slovitega »Slehernika«. Vse predstave bodo na prostem, »Slehernik« 30. junija ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu. Opera bo 29. junija pela Wagnerjevega ?Parsifalas. Isti večer bo monstre koncert, na katerem bo nastopilo 3000 pevcev in pevk iz vse Slovenije. Na kongresu bo sodelovalo tudi okrog 40 godb, ki bodo izvajali le religiozne skladbe. Veličasten pogreb Maršala f*ilsudsbe&a cij. Glavna svečanost bo 29. t. m. na Brezjah, kjer bo imel jubilant mašo v romarski cerkvi. Tudi na potu iz Ljubljane na Brezje bodo v vseh župnijah svečani sprejemi. Na praznik, 30. t. m. bodo v vseh župnih cerkvah ljubljanske škofije zahvalne službe božje. Priprave za proslavo vodi poseben odbor, ki se je osnoval na pobudo društva »Jeglič« in ki so vanj poslali svoje zastopnike tudi gg. ljubljanski škof, ban in ljubljanski župan. Največja nesreča rusbega letala Ogromno letalo »Maksim Gorkic, ki je bilo opremljeno z brezžično postajo in najnovejšimi tehničnimi pridobitvami ter so ga Rusi smatrali za največje letalo na svetu sploh, je te dni blizu letališča v Moskvi treščilo na zemljo. Podrobnosti o nesreči in številu človeških žrtev po dosedanjih vesteh še niso znane. Kolikor se je zvedelo, je ogromno letalo baje v zraku zadelo v neko manjše letalo in zgrmelo na zemljo. Krila tega ogromnega aparata so imela 70 metrov raz-petine. Poleg posadke 23 mož je moglo sprejeti še 40 potnikov. Letalo je bilo opremljeno tudi za nočne polete in urejeno tako, da bi se lahko vsak čas preuredilo za prenašanje bomb. O vzroku nesreče poročajo, da se je letalo »Maksim Gorki« dvignilo v zrak skupaj z nekim lovskim letalom, ki ga je imelo privezanega. Pilot lovskega letala pa je začel kljub prepovedi v višini 700 metrov izvajati neke vratolomne vaje, a je pri tem zadel v krilo veleletala. Obe letali sta nato treščili ob tla. Tudi pilot lovskega letala se je pri padcu na zemljo ubil. Žrtve nesreče bodo svečano pokopali na državne stroške. Med žrtvami je 11 članov posadke, potnikov; med temi je tudi 8 žensk in 6 Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič bo 29. maja praznoval svojo 85 letnico. Ta dan bo slovesno praznovala cela Slovenija, posebno pa še Ljubljana. Program svečanosti: 27. t. m. ob 19. uri 30 minut zvečer bo predavanje v radiu, ki ga bodo prenašale vse tri naše radio postaje. 28. t. m. se bo g. nadškof z avtomobilom pripeljal iz Gornjega grada v Ljubljano in bo v vseh župnijah, skozi katere se bo vozil (Gozd, Stranje, Kamnik, Mengeš, Črnuče, Jezica) svečano sprejet. Povsod nameravajo postaviti mlaje in slavoloke, streljati s topiči in zvoniti z zvonovi. Ob 17. bo sprejem v Ljubljani, kjer bo tvorila špalir šolska mladina vse do magistrata. Tam bo jubilanta pozdravil ljubljanski župan, pred škofijo pa duhovščina. Zvečer bo podoknica pevskih zborov, ob enem pa v škofijskem dvorcu čestitanje delega- Povsod zima, sneg Tako mrzlega meseca majnika vremeuoslov-ci ne poznajo že 100 let kakor je letošnji. Toplo kar noče postati, pač pa prihajajo od povsod poročila o hudi zimi in snegu. Nenavadna zima je zajela posebno Anglijo. Tam je padla temperatura v noči od nedelje na ponedeljek na 0 stopinj pod ničlo, tako da je vse zelenje pomrznilo. Sadja letos v Angliji skoraj nič ne bo. Na Škotskem pa je zapadlo toliko novega snega kakor ga še pozimi niso imeli. Zaradi snežnih žametov so morali železniški promet na več progah ustaviti. Mrzli val, ki se pomika od Anglije proti evropski celini, je dosegel že Francijo in Nemčijo, posebno Bavarsko. V Franciji je padlo tudi nekaj snega. Sneg in mraz sta napravila mnogo škode na vinogradih v Franciji. V Nemčiji pa mraz po dosedanjih poročilih ni napravil posebne škode. Zemeljske ostanke pokojnega poljskega maršala Pilsudskega so v sredo zvečer prepeljali na najslovesnejši način iz belvederske palače v katedralo v Varšavi, kjer je bilo truplo položeno na mrtvaški oder do prevoza v staro glavno mesto Poljske, v Krakov. Med prevozom so zvonili vsi zvonovi po celi Poljski, v Varšavi sami pa je delalo špalir nad 200.000 ljudi, ki so se celo noč prihajali poklanjat velikemu svojemu Historična slika poljskih lcgionarjev iz leta 1914., katerim je poveljeval maršal Pilsudski. Naslednjega dne so po končani zadušnici, katere so se udeležili vsi odličniki, krsto prepeljali iz katedrale na pogrebni voz, ki je krenil najprej na glavni trg, potem pa na vojaško vežbališče, kjer je pred krsto defiliralo vojaštvo in nešteto občinstvo. Po mimohodu vojaštva so generali dvignili krsto zopet na pogrebni voz, jev Poljske. Truplo so prepeljali s kolodvora na stari poljski kraljevski grad Wawel z največjimi častmi. Tam so opravili najprej cerkveno opravilo, potem pa so generali prenesli krsto v grobnico starih poljskih kraljev, kjer bo počivalo ob strani nekdanjih poljskih narodnih voditeljev. ftadšlz&f dv. Jeglič &5 letnik posetila naše vode od tam pa so truplo prenesli na posebni vlak, ki je odpeljal pokojnega maršala v Krakov. Mimohoda se je udeležilo nad 300.000 ljudi. V Krakov je privozil posebni vlak šele v soboto. Povsod na progi so sprejemali ljudje vlak z velikimi častmi. Pogrebne svečanosti v Krakovu so bile nad vse mogočne in pretresljive. V Krakovu so je 7.hmln tf»orn dno nnrl 3ftO OOfl Tin/li i-r »oali kra- Kmetska mladina Iz Zveze Tovarišice-teČajnice ! V Zvezo prihajajo številni dopisi — vtisi udeleženk iz prosvetno-organizatoričnega tečaja. Radi pomanjkanja prostora pa istih ne moremo objaviti, zato prosimo vse tovarišice-tečajnice, da nam to oproste. Iz vseh dopisov je razvidno, da ste bile s tečajem zadovoljne in da ste odnesle s seboj mnogo lepih in koristnih naukov, ki Vam bodo služili pri delu za procvit naše vasi! Seja ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo, dne 26. maja 11)85 ob pol 9. uri dopoldne v sejni dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba zastopnikov vseh društev kmetskih fantov in deklet ljubljanskega pododbora obvezna. Bodite točni! Predsednik. Hlebce Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je imelo svoj II. redni občni zbor, dne 12. maja t. 1. ob 2. uri popoldne pri tov. tajniku Zabukovec Francetu na Jakičevem pri Velikih Laščah. Občnega zbora se je udelžil tudi predsednik občine Velikih Lašč g. Hočevar Frane, ki je kot govornik zastopal interese kmetskega pokreta. Nato je govoril tov. tajnik Franc Zabukovec. Po. govoru je sledilo tajniško poročilo, ki je bilo zelo veliko. Preteklo leto smo priredili tekmo tesačev, ki je moralno prav dobro uspela. Priredili smo tudi kmetsko-gospodarski tečaj, ki se je vršil vseh pet nedelj v mesecu marcu in je bil vsled velikega zanimanja zelo obiskan. Nato je podal blagajnik tov. Ludvik Gačnik blagajniško poročilo, ki izkazuje, da ima društvo Din 58475 gotovine. Sledila so poročila načelnice ženskega odseka tov. Frančiške Zabukovec. Vsa poročila so bila zelo ugodna. Izvolili smo tudi nov odbor, ki sestoji: tov. Anton žužek, predsednik, tov. Franc Zabukovec, tajnik. Pri predlogih smo se dogovorili, da priredimo dne 21. julija tekmo plavačev na Rašici pri Velikih Laščah. Ob tej priliki bomo naredili tudi propagandni izlet v okolico Velikih Lašč. Priobčujemo govor, ki ga je imel na občnem zboru tov. tajnik Franc Zabukovec: Dragi tovariši in tovarišice! Eno leto našega društvenega delovanja je za nami. V ledino smo zastavili plug in na sveže je padla brazda. Mnogi so novo gibanje sprejeli z nevoljo in kislim obrazom, meneč, da to ni potrebno, drugi zopet drugače in le malo je bilo takih, ki so odobravali našo zamisel in nas z veseljem pozdravili. Ustanovljeno je Društvo kmetskih fantov in deklet in sedaj dela in gre po določenih smernicah dalje. Dragi fantje in dekleta! Vprašali se boste sedaj: »Kaj nam da organizacija? Kaj nam da društvo?« Ni težak odgovor. V organizaciji imamo obilo prilike, da si vzgojimo kremenit značaj. Društvo naj postane šola značajev in mi hočemo postati značajni, odločni fantje in dekleta, neustrašeni v boju zoper sovražnike kmetskih idej. Mi hočemo zmagati v boju za dobrobit kmetskega pokreta in kmetskega življa! Ne ustrašimo se, nastopajmo z odločno energijo za svoja načela in svoje mišljenje, ne ozirajmo se ne na levo, ne na desno. Fantje in dekleta! Bodimo si v svesti, da nastopamo za 'dobrobit svoje domovine, za vero svojih prednikov, skratka: za dediščino svojih dedov. Spomnimo se tudi na našega prvega borca ia kmetske pravice, na kmetskega kralja Matijo Gubea, ki je neustrašeno posegel po pravicah graščakov. Krško polje, od Brežic pa tja do Zagreba je tekla junaška kmetska kri in pojila žejno zemljo tiranov. Spomnimo se na našega pokojnega tovariša Janže Novaka, ki ga je kruta smrt vzela iz vrst našega pokreta. Bil je borec in neustrašeno je nastopal v bojih za kmetski dobrobit. Slava mu! Dne 9. oktobra pa naj nam ostane v trajnem spominu. Na ta dan so padli smrtonosni streli v francoskem Marseillu in naš pokojni Viteški kralj Aleksander I. je postal žrtev zločinske roke. Umrl je kmetski kralj, ki je ščitil kmetske interese in ljubil kmetsko vas. Rekel je: »Vas je vas in brez nje ni ničesar!« To je jasen dokaz, kako je dobro razumel kmetsko trpljenje. Da se oddolžimo njegovemu spominu zakličimo trikrat: »Slava«. Govor tovariša tajnika je bil sprejet z največjim navdušenjem. Medvode Tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet proslavi svojo desetletnico obstoja s tem, da priredi pod pokroviteljstvom g. min. dr. Marušiča, dne 30. t. m., tekmo koscev, združeno tudi z drugimi zanimivimi tekmami ter razvitjem lastnega prapora, katerega pridno dogotavljajo naše pod- Zobni kamen škodu|e! PROTI ZOBNEMU KAMN4J iSfesi Veličasten sprejem čehoslovaške sokolske mladine v Ljubljani. jetne tovarišice. Pri tej priliki se bo tudi zabijalo v drog zastave pozlačene žeblje. Kdor še želi naročiti žebelj z graviranim svojim imenom, naj to nemudoma sporoči gorenjemu društvu (cena 50 Din za kom.). Vsakemu darovalcu se bo ob priliki event. smrti društvo poklonilo na njegovi zadnji poti s praporom. Spored slavnosti je sledeč: Ob 12.30 sprejem gostov na žel. postaji v Medvodah. Nato krene povorka z godbo na čelu na tekmovalni prostor (na posestvu tov. Filipa Bohinca), kjer se svečano razvije društveni prapor, nakar se prične tekmovanje. Po tekmi se vrši veselica in razdelitev nagrad. Prijave tekmovalcev se sprejemajo do pol ure pred tekmo. Vse častilce kmetskega dela, zlasti pa tovariška društva, vabimo, da se po možnosti udeleže že povorke s postaje. Na svidenje! Zapoge Svoj IV. redni občni zbor je imelo naše Društvo kmet. fantov in deklet dne 5. maja t. 1. Na njem smo izvolili sledeči odbor: tov. Ivan Oblak, predsednik; tov. Alojzij Bida, podpredsednik; tov. Franc Hribernik, tajnik; tov. Manca Hočevar, blagajničarka. Sklenili smo tudi, da priredimo letošnje poletje tekmo žanjic, ki se bo vršila dne 21. julija t. 1. z velikim manifestacijskim zborovanjem. Že sedaj vabimo vsa tovariška društva, da se naše tekme zanesljivo udeleže. Draga pri Stični Ženski odsek našega Društva kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne važen sestanek, ki se bo vršil v prostoru g. Jakuša na Hudem. Vljudno vabimo. vsa bližnja tovariška društva, da se tega sestanka udeleže! Braslovce Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi dne 2. junija tekmo koscev na travniku pod graščino Zovnek, sedaj last g. Vestna, združeno s kmetsko-mladinskim zborovanjem in veliko kmetsko veselico. Igra godba na pihala. Vsi prijatelji kmetske mladine vljudno vabljeni! Nova cerkev v Halozah Svoj redni občni zbor je imelo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 12. maja t. 1., na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: tov. Hinko Cermelj, predsednik, tov. Marija Maučič, podpredsednica, tov. Marija Zaje, tajnica, tov. Adolf Maučič, blagajnik. Sv. Urban pri Ptuju Tudi pri nas smo sklenili ustanoviti Društvo kmetskih fa.itov in deklet in smo zaenkrat izvolili sledeči pripravljalni odbor: tov. Jože Zelenik, predsednik, tov. Janez Furbas, podpredsednik, tov. Anton Simonič, blagajnik, tov. Irena Kocmut, tajnica. Upamo, da bomo tudi mi v našem novem društvu dosegli one cilje, /.a katerimi stremi kmetska mladina! Celje VI. redni občni zbor Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet za celjsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 26. maja t. 1. v dvorani Narodnega doma v Celju s pričetkom ob 9. uri dopoldne. Vabila z dnevnim redom smo razposlali. — Vsa tovariška društva prosimo, da pošljejo svoje delegate. — Odbor. Teharje Društvo kmetskih fantov in deklet »Zarja« Teharje, jo imelo dne 12. t m. III. redni občni ebor. Predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče tovariše in tovarišice, g. šolskega upravitelja in učitelja Volavšeka. Nato ee spomni smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. v kratkem govoru, polnem pietete, omeni njegovo veliko delo za osvobojenje, nakar zaklioejo vsi: »Slava mu!« Nato poda predsednik besedo g. upravitelju Gosaku, ki nam je lepo govoril o ljubezni do rodne grude, kmetskem pokretu in njega položaju. Sledilo je poročilo tajnika, kateri nam je poročal, da j« imelo društvo 7 rednih, 2 izredna ter 7 članskih sestankov in dva poučna izleta. Društvo je poslalo preteklo leto tov. Kamen-šeka na tridnevni tečaj celjskega pododbora in na osemdnevni tečaj Zveze, iz katerega nam je prinesel najboljše vtise. Nato so sledile volitve novega odbora. Ostal je ves stari odbor razen tov. Kamenšeka, ki se je zaradi prezaposlenosti odrekel predsednišk. mestu. To vrzel pa je iz polnil tov. Tofant Anton, ki je bil soglasno izvoljen za predsednika. Tudi od njega se nadejamo, da nas bo vodil po začrtani kmetsko-mla-dmski poti, saj je mož pametnih in zdravih idej. Pri slučajnostih se je debatiralo o manj ali več važnih stvareh, kakor: določitev dneva tekme, ustanovitev knjižnice, določitev članarine, nabiranje podpornih članov itd. Ob zaključku je tov. K amen še k še vzpodbudil tovariše in tovarišice k složnemu delu, katerega ima društvo za to leto na programu. Rosalnice Na zadnji seji našega Društva kmetskih fantov in deklet, ki se je vršila dne 23. t. m. smo sklenili, da priredimo na binkoštni ponedeljek, dne 10. junija 1.1. tekmo koscev, združeno z veli' ko kmetsko veselico. V slučaju slabega vremena se tekma preloži na prihodnjo nedeljo, dne 16. junija 1.1. Prosimo, da bližnja tovariška društva ne prirejajo isti dan sv'ojih tekem, in drugih prireditev, temveč naj se raje polnoštevilno udeleže naše tekme. Gaber je pri Brežicah V nedeljo 19. maja ti. se je poročil v Zagrebu naš vnet sodelavec kmetsko-mladinskega pokreta in prvi predsednik našega »Društva kmetskih fantov in deklet« tov. "Vidmar Ivan. Zvestemu in agilnemu tovarišu, staremu borcu za kmetske pravice želimo v novem kmetskem domu obilo sreče in blagoslova. Nova pridobitev za naše žene in dekleta »Gruda«, mesečnik za kmetsko prosveto, je • tekočim letnikom začela 4 krat na leto izdajati prilogo za ženska ročna dela. Prva priloga, priložena aprilski številki, prinaša vzorce predvsem za kuhinjsko opravo: prte, zavese itd. Dekleta! Naročite si »Grudo«, da boste imele vedno dovolj nasvetov in načrtov za svoje pridne roke in s tem lepo urejeno stanovanje, lepo perilo, snažne obleke! Prihodnja priloga bo priložena julijski številki! SVovice * Novost na ljubljanskem trgu. Na ljubljanskem trgu je začel te dni prodajati neki trgovec pomaranče, citrone in celo jajca na kilograme. Na kilograme prodajajo to blago tudi v večjih mestih. Ta način prodaje je dober zato, ker ne igra debelost sadja ali jajc nobene vloge več — če je blago bolj drobno, ga gre pa več na tehtnico. Na očeta je streljal z revolverjem v Zgornjih Verjanah v Slovenskih goricah 32 letni posestniški sin Ignacij Prebevšek letos 26. januarja. Sodišče v Mariboru ga je zaradi tega obsodilo pogojno za dve leti na 6 mesecev zapora, očetu pa mora plačati 1000 Din za bolečine in bolniške stroške. Ustreljen tihotapec. Naša obmejna straža je ustrelila avstrijskega tihotapca Karola Popa iz Bele, ki je hotel prekoračiti našo mejo pri Mož-danskem vrhu. Straža je oddala nanj 6 strelov, od katerih so trije zadeli, ker se mož ni hotel odzvati njenemu pozivu. Popis prebivalstva v Mariboru bo trajal od 20. do 30. t. m. 12 let težke ježe za roparski napad. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo 23 letnega, že večkrat kaznovanega brivskega pomočnika Antona Fili-piča zaradi napada na posestnika Franca Nach-bergerja iz Slivnega pri Celju, ki ga je obtoženec zagrešil letos 28. marca, na 12 let težke ječe. Napadalec je od svoje na tla pobite žrtve izsilil še 300 Din. Ko bi moški vedeli... tedaj bi pravočasno začeli negovati svoje zobe. Zobni kamen se ne vidi, ker tiči za zobmi! Zato čistite Vaše zobe redno z zobno kremo Sargov Kalodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. Obstrelil je naš obmejni stražnik pri Dravogradu 29 letnega delavca Miha Dolinška, ker je hotel preko meje, a se na stražnikov poziv ni ustavil. Dolinška je zadel v trebuh, da se mora sedaj zdraviti v bolnišnici, kasneje pa se bo zagovarjal pred sodiščem. Velika gasilska razstava bo prirejena v okviru XV. velesejma v Ljubljani od 1. do 11. junija. Gasilstvo Dravske banovine stopa pred javnost, da na ta način pokaže plod svojega 65 letnega dela. V naši državi je gasilstvo najbolj razvito v Dravski banovini, saj šteje že preko 28.000 izvršujočih članov, ki so tudi razmeroma dobro opremljeni in izvežbani. Potemtakem pride v naši banovini na vsakih 40 prebivalcev že en gasilec. Gasilstvo je pri nas prava narodna organizacija in se je zato zelo razširilo zlasti po deželi. Skoraj vsaka večja slovenska vas ima danes že lastno gasilsko četo. Letošnja gasilska razstava ima namen pokazati obiskovalcem velesejma razvoj in sedanje stanje našega gasilstva. Poleg tega bodo tudi vse vodilne tvrdke razstavile najmodernejše gasilno orodje in opremo. Za časa razstave se bodo vršile tudi večje vaje in preizkušnje brizgaln in gasilnih aparatov. Ostale specialne razstave so: »Žena v obrti« z modno revijo; razstava domače volne; razstava malih domačih živali. Velesejem bo bogato založen z vsemi proizvodi industrijske in obrtniške proizvodnje, s čimer predstavlja najugodnejši nabavni vir potrebščin za vsakega. Posetniki imajo na železnicah polovično voz-nin j. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za Din 5"—. Vozna karta jim v zvezi s to izkaznico, na kateri mora biti potrjen obisk velesejma, velja za brezplačen povratek. 50°/« popust na avionih in parobrodih. Berači so se stepli med seboj pretekli četrtek v Poljanah nad Škofjo Loko. Tam je bilo birmanje. Pri tej priliki se je nabralo tam obilo beračev, ki so se pa med seboj iz zavisti stepli, da so orožniki komaj napravili red. Berače so prignali v Škofjo Loko pred sodišče. Kmečki magacin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se! Novo poslopje za ljudsko šolo so začeli zidati v Rudniku pri Ljubljani 6. t. m. Iz vlaka je padla na Brezovici pri Ljubljani 19 letna hči progovnega čuvaja Jelica Čotova. Stala je na hodniku, nato pa se naslonila na vrata, ki pa so bila le priprta; vrata so se odprla in dekle je padlo iz drvečega vlaka na progo. Njeno stanje je jako nevarno. Nevarno vlomilsko tolpo zasledujejo orožniki v Škofljici pri Ljubljani. Vlomilci so se vrgli zlasti na gostilne in trgovine. Samo trgovki Mariji Ahlinovi na Sapu so odnesli za 16.000 dinarjev vrednosti. Zaradi predolgega jezika je bil obsojen po zakonu o zaščiti države 53 letni delavec z Jesenic Franc Arh na 1 leto in 2 meseca težke ječe. Nesreča pri regulaciji Savinje. Plast zemlje je podsula delavca Franca Platovška in mu zlomila levo nogo. V Kranju so prijeli orožniki te dni znanega nevarnega vlomilca Antona Trpina, ki je na-kradel v zadnjih letih za več ko 30.000 Din blaga. Pravega morskega volka, 2 in pol metra dolgega, je razstavil te dni v Mariboru gostilničar g. Povodnik. Obesil ga je na vrata svoje gostilne. Štiri mesece strogega zapora je prisodilo mariborsko sodišče Alojziju Poljancu, ker je ukradel v neki cerkvi dva oltarna prta. Pri zaslišanju je rekel, da si je hotel dati narediti iz prtov srajce. Nov počitniški dom za otroke so začeli te dni zidati na Rakitni. Stroški so preračunani na 235.000 dinarjev. 120.000 Din škode od požara trpi posestnik France Trančar iz Trnovske vasi. Vabilo na XIII. redni občni zbor „ EKONOMA" osrednje gospodarske zadruge v Ljubljani t. z. z o. z. ki se vrši v soboto, dne 1. junija 1935 ob 11. uri dopoldne v zadružnih prostorih, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1934 in razdelitev čistega dobička. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na Število prisotnih članov,. TISKOVINE vsw wslArqmke. urad ne sekta m-p.j ne časopise', kniige. več/)ar. ^^jtJrmUisk hitre in pečeni' TISKARNA MERKUR L1UBUAN A.GREGORČIČEVA;! 23 [Zel 15'5l\ieleai-an{ • Janama // i t! e k tu: ^cspcdagsžve Dobava mleka umobolnici na Studencu Leta in leta so donašali okoliški kmetje v umobolnico mleko. Uprava zavoda je bila z do-bavljanjem mleka zelo zadovoljna, kmetje sami pa tudi, da so tako blizu lahko prodali svoj produkt po ugodni ceni. Letos pa se je naenkrat pri običajni licitaciji mleka pojavila gospa Lili Novy, soproga češkega oficirja, ki je ponudila mleko ceneje, kakor kmetovalci. Odkod mleko tej dami, so se naenkrat vprašali zastopniki zadrug in kmetje sami, ki so bili tamkaj navzoči. Zastopnik Gorenjskih mlekarskih zadrug je celo samo gospo vprašal, kako da se ona spušča v licitacijo, nakar je odgovorila, da morajo biti kmetje le veseli, če jim spravi blago v denar. Ali se morebiti vračamo v stare čase, ko ni bilo zadružništva? Ali ni to čudno, da prihaja po tolikih letih zadružnega delovanja in sposobnosti kmeta samega, ki zna blago prodati, privatna oseba, ki hoče s posredovanjem kmetu koristiti s tem, da mu spravi blago v denar. Gospej Novy se že v naprej zahvaljujemo za tako posredovanje, ker v načelu odklanjamo vsako posredovanje, o katerem smatramo, da ni združeno z interesom našega zadružništva. Pa poglejmo, kako izgleda sedanja dobava mleka bolnici in koliko ima krnet več koristi po posredovanju gospe Novy. Kmetovalci so prodajali mleko v bolnico v prejšnjih časih pred licitacijo po Din 1-70 liter, gospa Novy pa je znižala ceno na Din 1*49. Ker pa gospa Novy nima lastnih krav, donašajo mleko v bolnico isti kmetje kakor preje, toda mleko jim plača gospa Novy le po Din t'35, samo enemu pa menda Din 1'37. Vsakdo si lahko sam izračuna, kakšen dobiček imajo donašalci mleka od tega posredovanja. Naše mlekarsko zadružništvo apelira na vse javne ustanove, katerim mora biti interes kmetijstva tudi pri srcu, da gredo v bodoče zadružništvu na roko. Kmetje sami ali pa tudi združeni v zadrugah so kot direktni producenti zmožni dobavljati mleko vsakomur, ne samo zavodom. Prepričani smo, da bo ministrstvo narodnega zdravja, kakor tudi kr. banska uprava v bodoče Zamenjani vlogi Nace iz Škarpijonove vasi je bil iznajdljiv in brihten človek, sedem far ga ni premoglo enakega. Ko je dovršil nekaj gimnazij, se je počutil vzvišenega za svojo sosesko in je že v četrti šoli rekel vsem profesorjem >za-pik ! V domači vasi je bil zelo uporabljiv. Ce je kdo prodal vola na kile, je bil ou tisti, ki je problem rešil v obliki težje matematike — množenja. Ako je bilo kje prodano nekaj hlodov na kubične metre, zopet je bil Nace rešitelj problema. Saj so sam gospod župan rekli: »Nace je od hudika in ima možgane za dva in pol kubikak Skratka je bil v celi soseski duševni aristokrat brez tekmecev, edino zemljansko napako je imel, da je nad vse ljubil vinsko kapljico in tu pa tam vrgel oči na kakšnega brhkega dekleta. Ena od tistih je bila županova Ančka, katera je Nacetu najbolj ugajala, saj je med vsemi vaškimi dekleti slovela kot najlepša, skratka Skarpijonska »rnisc. Oče Skrobič jo je poslal tudi v gospodinjski tečaj, kateri je trajal tri mesece, odnosno kot je on rekel na gospodinjski »Nordpok, kjer je 7. veliko žlico zajemala poleg drugih učenosti tudi izdelovanje rezancev. Na to njeno izobrazbo je bil župan Skrobič posebno ponosen in kadar so se pripeljali iz mesta gospodje z uradnim šimeljčkom do žtipana krčmarja, takrat je stopila tudi Ančkina učenost iz »Nord- razveljavlja dobave, ki niso v skladu z interesi direktnih producentov, ki morejo dobaviti neoporečno mleko po zmerni ceni. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani. * ia. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru in VIL vinarski kongres se vrši v soboto in nedeljo dne 1. in 2. junija 1935 v Ormožu v telovadnici meščanske šole. Po občnem zboru v ponedeljek, dne 3. junija t. 1. bodo imeli udeleženci občnega zbora ogled ormoško-ljutomerskih goric. Kdor se misli udeležiti izleta, naj se prijavi pri Vinarski podružnici v Ormožu do dne 25. maja t. 1. Društvo kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo imelo svojo redno letuo skupščino (občni zbor) dne 9. junija t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Ljubljani v restavraciji »Lev«, poleg velesejma. Članstvo se opozarja, da se tega občnega zbora obvezno udeleži, ker se bo na istem sklepalo o novem Udruženju jugosloven-skih poljuprivrednih stručnjaka za kraljevinu Jugoslaviju. Navzoč bo tudi predsednik novega Udruženja g. dr. Josip Josipovič iz Beograda. Vabljeni so tudi nečlani-absolventi kmetijskih šol. Rmgiio * Naše telo V pljučih odraslega človeka je prostora za 3000—4000 kubičnih centimetrov zraka. Ce človek miruje, porabi vsako minuto 8 litrov, če hodi 16 litrov, če hodi naglo v hrib 24 litrov, in če vzdržema teče 57 litrov zraka. Množina krvi v telesu znaša eno trinajstinko do ene osminke telesne teže. Srce požene pri vsakem udarcu 44 gramov krvi v žile, torej na •dan 4435 kil. pola« v obliki rezancev na juhi do popolne veljave. Seveda se je k takim svečanim kosilom pridružil tudi gazda Skrobič, ki je venomer poudarjal: »Dal sem jo šolat, res je; saj še na hrvaških vžigalicah piše, da je narod brez šole narod brez bodočnosti, in vam jaz rečem gospodje, če ne bi naša Ančka šla na Nordpol tri mesce, nikdar ne bi gospoda pri meni jedla tako imenitnih rezancev!« Med tem vzame izpod brade en še lepši eksemplar sveže izdaje narezanca, rekoč: Sam gospod glavar so rekli: »Kapitalen rezanec zlatorumen, angelci nebeški bi ga jedli!« Hudomušno pristavi pisar Pepe: »Rezanci so pa res taki, kot bi vam jih dobavljal sam sveti Miklavž od svoje nebeške brade.« Ker se je vselej servirala ob talcih prilikah obligatna rezančeva juha, so gospodje Skrobiča ob eni lepi priliki prekrstili za »Nu-delbirta«; če so ta pridevek rabila gospoda, ni imel oče Skrobič nič proti temu, toda gorje okolici, ki bi se posluževala rezancev za njegovo častitljivo hišo. Je bilo že celo vloženih par ovadb žaljenja časti radi uporabe pridevka, no vaški advokat Nace je vselej stvar pomiril z eno pošteno poravnavo, katero so potem po več dni zalivali v županovi krčmi. Tudi vaški advokat, kakor so imenovali Načeta, je bil ovaden radi zakotnega pisarstva pri »Nudelbirtu«, ker je nekoč sestavil enemu mlademu paru že-nitovanjsko pismo po formularju, ki ga je slučajno pozabil v krčmi v oguljeni aktovki. Naslednjega dne se je oglasil pri županu Človeška koža tehta približno toliko kakor človeško okostje; včasih še nekaj več. Pri 70 kil težkem človeku tehta koža približno 12 in pol kile, kosti pa nekaj malega manj. Masti ima človek nekaj več kakor kože, mesa pa ima dvakrat toliko kakor masti. Večni ognji v Angliji V okolici mesta Yorshire v Angliji gore * kmetskih hišah »večali« ognji. Ti ognji gore nepretrgoma že 500 do 600 let. Tam je namreč obilo šote, ki jo kmetje režejo in nalagajo na ogenj, da nikdar ne ugasne. Ti »večni« ognji naj označujejo »večnost« kmetskih domov. Šola za jezikovne genije V Londonu so nedavno odprli posebno šolo, kjer naj bi se vzgajali pravcati jezikovni odlič-niki. V to šolo sprejemajo dečke in deklice, ki imajo posebno nadarjenost za učenje tujih jezikov. To morajo dokazati s posebnimi izpiti. V šoli se uče sicer tudi drugih šolskih predmetov, toda sauio toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Naučiti pa se morajo devet jezikov: angleščine, latinščine, grščine, nemščine, francoščine, italijanščine, španščine, portugalščine in ruščine. V to šolo mladina močno pritiska, kajti gojence te šole čakajo kasneje prav dobro plačana mesta v življenju. Iz sveta številk V Angliji živi sedaj 452 milijonarjev (seveda v funtih!); še pred 4 leti pa jih je bilo 819. Za milijonarja štejejo v Angliji vsakogar, kdor ima na leto 40.000 funtov dohodkov. 79 oseb pa ima na leto nad 100.000 funtov dohodkov. « * * Pri nekih znanstvenih raziskavanjih na Kitajskem so našli lupine jajc, ki so bila izležena pred 1 milijon leti. Jajčje lupine so bile dolge 15 cm in po 3 milimetre debele. Jajca so bržkone od neke vrste nojev, ki pa so bili dosti večji kakor so današnji noji. * * * Veletok La Plata v južni Ameriki ima najširše ustje, ki je široko 220 kilometrov. Tako široko je ustje na 320 kilometrov dolžine. orožnik Taubič, ki si je prav rad dal opravka v županovi hiši radi njegove čedne hčerke, saj ni bila čedna samo njena zunanjost, ampak tudi notranjost, ker je vedel, da se govori o desetih predvojnih vojščakih Jurjih, ki naj bi tvorili zvesto četo njene dote. Orožniku Taubiču se je nekoliko dozdevalo, da Nace ne zahaja samo radi dobre kapljice v županovo hišo, saj so imeli pri Lipniku dokaj boljše vino. Toda to, kar je to pot slučajno odkril, je podkrepilo njegovo sumnjo. Slučajno se ozre na aktovko, ki je stala v kotu poleg okna in vpraša: »Čigava je tale aktovka?« Ančka: »Ne vem!« in pri tem zardi. »Ne veste9« ponovi Taubič polstrogo, malo da ne pikro, ker je vedela, da »Načeta« preganjajo radi zakotnega pisarjenja, je v zli slutnji hotela prikriti aktovko z namiznim prtom, toda namera se ji slučajno ni posrečila, ker se je golob spremenil v jastreba in je že orožnik imel aktovko v rokah. Med raznimi načrti za gnojne jame in med prošnjami radi toče poginulih svinj in krav je našel tudi debelo ženitno pogodbo. »Aha, pa ga imamo, sedaj sva skup. Prinesite pol litra tistega, saj veste, za gospodo,« in odvažno namigne Ančki. V tistem čaet drugih železničarjev pa je dobilo nevarne poškodbe. Povodenj po suši. V državah Teksas in Okla-homa (Zedinjene države), kjer je vladala doslej silna suša, ki je uničila vse posevke, je začelo deževati tako, da so nastopile velike povodnji. Utopilo se je doslej 20 oseb. Škodo cenijo na 30 milijonov dolarjev. Kmetski upor v Italiji. V mestecu Tricasi v južni Italiji je prišlo po uradnem italijanskem poročilu do kmetskega upora, baje zato, ker kmetje niso bili zadovoljni s komisarjem tamoš-nje kmetske organizacije, ki ga je tja poslala vlada. Kmetje so vdrli v občinski doni in so komisarja pretepli. Policija je morala upornike razgnati z orožjem. 15 kmetov je bilo težko ranjenih, trije pa so vsled poškodb umrli. Nekaj za gospodinje Zelena v juhi. Očisti in olupi precej debelo zeleno in jo zreži v precej debele rezine. Te kuhaj v goveji juhi, da postanejo mehke. Ko je zelena kuhana, juho odcedi in jo daj hladiti, mast pa posnemi z juhe. Mrzlo juho nalij v skodelice in daj na mizo, v vsako skodelico pa daj 1 rezino zelene. Taka juba je v vročini prav prijetna in hladilna. Telečje meso z makaroni. Zreži kos teletine na drobne koščke kakor za telečji golaž. Potem nareži primerno količino čebule in jo zarumeni na masti. Na čebulo daj meso in ga duši (pari), da postane mehko. Potem potresi vse z nekoliko moke in dodaj paradižnika toliko (tudi iz konzerv) kolikor ti ugaja in zalij z vodo. Med tem skuhaj posebej nekaj makaronov na slani vodi in jih dodaj k mesu. Vse potresi s parmezanom. Če meso zaliješ z več vode, imaš bolj juho, če pa z manj vode, niakaronovo meso. Češki cmoki. Vzemi 20 dek bele moke, 1 ee-lo jajce in nekaj soli in pregneti vse, da je testo gladko. Nato zamešaj in zagneti v testo na kocke zrezane 4 žemlje, kocke pa opraži prej na surovem maslu. Iz te mase oblikuj srednje velike cmoke in jih skuhaj na slanem kropu. Špehova omaka zraven krompirja. Nareži 10 dek prekajenega špeha v kocke in te preevri. Ko postanejo kocke steklenaste, dodaj nekaj malega čebule in jo pusti zarumenitf. Nato dodaj po potrebi prežganja in prekuhaj vse skupaj s kislo smetano. Osoli po okusu. Pečen zdrob. Daj v 1 liter mleka 6 sladkih in 6 grenkih mandljev, 8 dek sladkorja in nato četrt kile zdroba in kuhaj počasi 10 minut. Nato odstavi zdrob od ognja, da se nekoliko ohladi. V skodelici raztepi 4 cela jajca, osoli, in to zamešaj med ohlajeni zdrob. Z zd robom napolni potem z maslom namazano posodo in to peci približno 1 uro. Vffcdnc«! denarfa 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 avstrijski šiling 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 44'— Din 17'65 Din 1425 Din 234— Din 9'— Din 2'90 Din 1-83 Din 3'62 S&imi 27. maja: Vrhniki, Tržiču, Polšriku pri Litiji; 28. maja: Dolnji Lendavi; 29. maja: Sv. Lovrencu v Slov. goricah; 30. maja: Turnišču; 31. maja: Žužemberku, Mirni peči, Kostanjevici, Boštanju, Rečici, Cirkovcih. Žrebanje srečk Rdečega križa Pri žrebanju, ki se je vršilo dne 14. t. m. so amortizirane te serije: 980, 3618, 3676, 5111, 5172, 5204, 5285, 5918, 5935, 6382, 6557, 6771, 6947, 6955, 7203, 7677, 7764. 9143, 9680, 9933. Dobitke pa so zadele: ser. 4756 št. 26 Din 100.000'—; ser. 3768 št. ?? Din 1.000'—; ser. 183 št. 97 Din 500'—; ser. 7184 št. 95 Din 500'^-; ser. 2628 št. 3 Din 200'—; ser. 3234 št. 71 Din 200—; ser. 4580 št. 1 Din 200'—; ser. 6444 št. 94 Din 200'-; ser. 9362 št. 90 Din 200'—; po Din 50'— so zadele sledeče serije: ser. 1434 št. 23, ser. 1938 št. 10, ser. 2318 št. 39, ser. 2877 št. 11, ser. 4207 št. 23, ser. 4924 št. 51, ser. 5811 št. 48, ser. 5901 št. 28, ser. 6002 št. 22, ser. 6162 št. 73, ser. 6298 št. 75, ser. 7547 št. 5, ser. 7983 št. 46, ser. 8037 št. 87, ser. 8062 št. 4, ser. 8590 št. 92, ser. 8982 št. 17, ser. 9409 št. 6, ser. 9492 št. 13, ser. 9892 št. 18. 'Radio od 26. maja do 1. junija. Nedelja, 26. maja: 7.30: O dobrih in slabih lastnosti naših kulturnih tal (ing. Pahor Bogdan) — 9.00: Versko predavanje (dr. Roman Tomi-nec) — 15.45: Ženska ura. Ponedeljek, 27. maja: 18.20: Zdravniško predavanje (dr. Bogomir Magajna) — 19.00: Srečki! Kosovelu v spomin (recitacije). Sreda 29. maja: 18.20: Pogovor s poslušalci. Četrtek, 30. maja: 7.30: Vtisi s potovanja na planino Vlašič (ing. Šabec) — 10.30: Prenos iz Zgornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev — 15.45: Varujmo krasoto svoje domovine (VI. Kapus). Petek, 31. maja: 11.00: Najvažnejši dogodki po svetu od 1. aprila naprej (prof. Franjo Gra-fenauer). Sobota, 1. junija: ,19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Posiiemataišce, brieparilnitce na obročna odplačila pri TEHS3A", Liuhliana Mestni trg 25. — Sprejmemo potnike I i* Janko Furlan: Kam — kako — zakaj! Nadaljevanje. Obakrat je delovni človek prikrajšan: pri nagradi za svoje delo (pri plači, kmet pa pri prodaji proizvodov), ker to, kar dobi, ne predstavlja zadostne protivrednosti za izvršeno delo, in pri potrošnji ali nabavi dobrin industrijskega izvora z večvrednostjo ali s previsoko ceno. V obeh primerih se vrši prikrajšanje na osnovi življenjske nujnosti kapitalizma — na pridobivanju ali profitu. Kako priti temu okom? Teoretična (znanstvena) rešitev bi se glasila: Človeku — proizvajalcu polnovredni neokrnjeni proizvod, človeku — potrošniku polnovredni, neokrnjeni potrošili proizvod (blago). P« kateri poti moremo doseči to socialno pravično razmerje: s proizvodjo ali potrošnjo? Prvi ključ v lo rešitev vidimo pretežno v proizvodnji, češ, da je ta poglavitnega ali prvenstvenega in zalo odločilnega značaja. Nedvomno sta oba procesa — proizvodnja in poraba — v življenju enakovredna. Delam (proizvajam), da iivim — živim (potrošim), da delam. Vendar pa je v danem primeru ali v obstoječih socialnih prilikah malo drugače. Za proizvodnjo je treba troje einiteljev: tvarine (siro-vine) in dela ter tega ali potrošnje. Pred vsem torej kapital. Predpostavljajmo, da bi bila zadružna proizvodnja izvedljiva in bi mogli zbrati potrebni zadružni kapital. In vprašanje trga (potrošnje)? Ne bilo bi mogoče drugače kot da vnovčimo proizvode kot ostali (nezadružni) proizvodniki in se s svojim tržnim blagom pojavimo kot nov tekmec, ki išče čim večjo gospodarsko ugodnost (dobiček). — ln stvar ostane kot je bila. Zadružna proizvodnja ni začetni, ampak končni člen v gospodarski funkciji in je mogoča, le če zraste kot naravna potreba iz zadružne potrošnje. Zadružna priozvodnja bi bila mogoča, le v zaključenem gospodarstvu, to je v takem, ki krije svoje potrebe samo iz sebe — ali pa v zadružno organiziranih potrošnih občinah. Dokler takih ni, je taka proizvodnja preuranjena. Izhodišče iz sedanje gospodarske in socialne zmedenosti je torej le s strani zadružno organi-ranih potrošnih (konsumnih) celic aH % organizirano potrošnjo. Le zamislimo se — v boljše razumevanje — v bistvo naših nekdanjih zaključenih gospodarstev, ki so sama proizvajala to in toliko, kar in kolikor so potrebovala (potrošila). Zato je bilo med proizvodnjo in potrošnjo ravnovesje. To je bila popolna gospodarska samouprava. Tudi svoj od višek so lahko vnovčili in dobili zanj odgovarjajočo protivrednost v obliki drugega blaga (zamenjava). Seveda so danes drugačne gospodarske prilike in drugačen človek. A v bistvu se ni prav nič spremenilo: še vedno je in tudi ostane človek proizvodni!? in potrošnik. Pred vsem potrošnik. To jo vsako olov»ško bitje od rojstva do smrti; v vsej svoji življenjski dobi deluje kot stroj, ki spreminja (pretvarja) snov. To funkcijo skrbi vsako živo človeško (tudi živalsko in rastlinsko) bitje, dočim proizvaja ne. Potrošnja je vekovečno gibalo življenja, začetek in konec naših teženj in tvori tudi okvir ter ureja proizvodnjo. To se pravi, da ji le ona proži obseg, ki pa je zelo spremenljiv. Vzporednim z to njeno rastjo in padcem bi morala korakati tudi proizvodnja, sicer se pojavijo strašni medesebojni pretresljaji ali nesoglasja, z drugo besedo: gospodarska ali socialna zmeda. To doživljamo pravkar in mirno moremo trditi, da je to stanje največje protislovje, ki nima primera v zgodovini. Menda pa se ne varamo, če istočasno tudi prorokujemo, da je prav v tem protislovju, ki je za sedaj še nujnost in naravna posledica individualističnega gospodarstva, poslednji jačji izraz njegovega uveljavljanja. — Iznajdbe iz preteklega in tekočega stoletja, ki so si podredile prirodne moči, so povzročile velik gospodarski razmah in pomnožile naravne in industrijske plodove. Živimo v izobilju dobrot, ki le čakajo kupca (potrošnika). Gospodarska svoboda, tekma (konkurenca), svetovna trgovina z ogromnimi obratnimi sredstvi stopnjujejo plodovitost dela in manjšajo proizvodne troške, izločajo iz delovanja pomanjkljive obrate in od-jemajo neplodnemu delu kruh. Danes ne stojimo, pred vprašanjem pomanjkanja, pač pa pred vprašanjem izobilja. In vendar... izdeluje tovarna „Zci?feo" v S ub vtiči po staroznanem ausiškem (Aussig-Ustje) načinu, ki je zajamčeno 98 — 99% in najcenejša, ker se izdeluje v naši državi in se ne plača carine. Produkcija je pod stalnim nadzorstvom ministrstva poljoprivrede. Dobavlja Km&tij&Uci družba v Hjubljcmi r. z. z o. z. v Ljubljani Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiši) Telefon iirterarban 15-06 Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pšenlčni zdrob. pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-foskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne BIlovaca, Karlovac, za vse vrste zidne in strešne opeke. Telefon št. 21-85. — Poštni predal 297. Poštni čekovni rafiun štev. 10.545. Najvarneje in najbolje naloiite denar pri HRANILNICI KMEČKIH OBČIN V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 19 Ustanovljena 1911 (Palača Vzajemne zavarovalnice) ki Je edino pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost jamči 16 kmečkih občin ustanoviteljic z vsem svojim premoženjem In vso davčno močjo. Nalagajte svo| denar v ta zavod, kjer |e denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po vezane na 3 mesece po 5 Rentni davek plačujejo vlagatelji sami. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župnl uradi denar mladoletnih, skrbljencev, preklicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin In zapuščin. Poso|uJe svo| denar na posestva in občinam proti amortizaciji In na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica |e pod nadzorstvom kralj, banskega komisarla. Sukno za obleko boš kupil najceneje pri tovarniški prodajalni TEOKAROVIC ki Je resnično zniial cene do 40% Liubliavta, Gradišče 4, nasproti drame 9folto, feuruzo, oves, fzz, kave, olje vse h vrst semena baker eslale špecerijske blage Zaloga stavbnega materiala lcakor: cementa, strešne in zidne opeke od priznane tovarne Bohn, lepenke, žebljev, betonskega železa, apna ter vseh v zidarsko stroko spadajočih predmetov Velika izbira vseh vrst manufakturnega blaga [>o najugodnejših cenah nudi znana vpeljana trgovina Jeglič POLEG KOLODVORA V LESCAH PRI BLEDU Zaloga vsakovrstnih umetnih gnojil z navodili brezplačno! DENAR naloiite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka VLOGE na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. // JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso brez prekinjenja obrestovanja. // POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. // OSKRBUJE: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. PRESKRBUJE: Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. // BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—127j in od 3—4V„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V, ure. Podružnici: KAMNIK - MARIBOR Stanje vlog: Din 35.000.000"- Ivaa Pipan. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Mihaiek), Ljubljana. 020201028602010000020101230200000102010100020000000002015300025353