Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 1
V petek (-4/4°C) bo oblačno, v soboto (-5/3 °C) in nedeljo (-6/3 °C) delno sončno.
Sreda, 7. februarja 2018
številka 6 | leto 65
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,90 €
-VO
iu-l ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Velenje bogatejše za Vzorčno mesto
februar
tn
Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, vam iskreno čestitamo in vas vabimo na osrednjo občinsko slovesnost, ki bo
v sredo, 7. februarja 2018, ob 18. uri v velenjskem kulturnem hramu - Domu kulture Velenje.
Slavnostna govornica na proslavi bo Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje.
Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha.
Velenje, 2. februarja - »Velenje je z Vzorčnim mestom postalo eno od štirih mest v Evropi, ki rešitve za prihodnost razvija samo.
Namen Vzorčnega mesta pa ni le spodbujanje digitalne pismenosti, sodelovanja in učinkovite komunikacije, temveč tudi razvijanje funkcionalnih veščin in kreativnosti, ozaveščanje obiskovalcev o digitalni varnosti, izboljšanje kulturnega in družbenega razumevanja ter kritičnega vrednotenja. V Vzorčnem mestu se bodo obiskovalci vseh starosti lahko pobliže spoznali s sodobno tehnologijo,« je na slovesni otvoritvi dejala direktorica Andrago-škega zavoda Ljudska univerza Velenje Brigita Kropušek Ranzinger.
Več o dogodku in prostoru razvoja inovacij in pametnih rešitev (lokacija: drugo nadstropje Nakupovalnega centra Velenje) na notranjih straneh.
a Milena Krstič - Planine
V Gorenju
odpovedali
kolektivno
MESTNA OBČINA 1 VELENJE 1	pogodbo
/ —	wB
Podhranjena kultura?
Bojana Špegel
Letošnji glavni februarski dogodki so strnjeni, kot že dolgo ne. Ne le, da bo pust imel težko nalogo, da prežene zimo, saj je ta šele dobro prišla v naše kraje, le dan po pustnem torku bo že valentinovo. Čeprav je praznik uvožen, mu mnogi že posvečajo pozornost. Jutrišnji praznik slovenske kulture pa je tokrat poskrbel za dela prost dan. In morda bo ravno zato res posvečen kulturi, ne le počitku. Sploh, ker bo to dan, ko bodo številne kulturne ustanove odprle svoja vrata za brezplačne oglede. Vedno se mi zdi, da je dobro, da imamo kulturni praznik. V času pred njim in po njem namreč vsi veliko več govorimo in pišemo o kulturi. Tudi v medijih, v katerih v zadnjih letih kulturi posvečajo manj pozornosti, kot so jo v času pred krizo, bo o njej »padlo« več besed. Pa ne le o njenem pomenu, da smo se Slovenci oblikovali in obdržali kot narod, ne le o ljudeh, ki so s svojim delom pustili neizbrisen pečat v kulturi, zagotovo bomo letos slišali tudi veliko krepkih na račun državne politike do nje. Verjamem, da tistim, ki jim kultura ni blizu, gredo lasje pokonci, ko slišijo, da tisti, ki so aktivni v kulturi, pravijo, da je ta močno podhranjena. Na forumih anonimneži, skriti za izmišljenimi imeni ali vzdevki, komentirajo celo, da so kulturniki zajedavci, lenuhi. A tega, da komu kultura ni blizu, ne prizna skorajda nihče. Kot so redki tisti, ki priznajo, da jo razumejo. Vprašanje je, če jo sploh lahko, saj je kultura tako širok pojem, da se v njej zagotovo najde vsak od nas. In jo, vsaj delček, tudi živi. A dejstvo je, da je kultura v Sloveniji v preteklih letih velik udarec doživela že z denacionalizacijo, kriza pa ji je vzela še več. Varčevalni rezi so bili drastični. Čeprav se kriza poslavlja, se v kulturi to še ne pozna. Ne v javnih kulturnih zavodih, še manj pa pri neodvisnih, samostojnih ustvarjalcih in nevladnih organizacijah s področja kulture. Brez slednjih bi bila tudi kulturna ponudba v javnih zavodih manj pestra, saj jo pogosto ustvarjajo prav zanje. In za ljudi, seveda. Ob tem pa marsikateri samostojni kulturnik lahko le sanja, da bi mesečno s svojim delom zaslužil vsaj sedanjo minimalno plačo. Če nimajo pogojev in sredstev za produkcijo, ne morejo »žeti« sadov svojega dela. Kot ne moremo pričakovati, da bi v javnih kulturnih zavodih lahko delali čudeže, če večino denarja porabijo za redne stroške in plače, za vlaganja v projekte in produkcijo pa ga ne ostane veliko. Zato, ker se naši politiki ne zavedajo, da je kultura pogoj za kakovostno bivanje in da ni le strošek, ampak predvsem priložnost. In da se z njo da tudi zaslužiti in odpirati nova delovna mesta. Je potem kaj čudnega, da so tudi kulturniki, ne le mediji, zahtevali, da sedanji kulturni minister odide? V Šaleški dolini lahko z gotovostjo trdimo, da lokalne skupnosti potrebe kulture razumejo bolj kot država. V preteklih letih so v dolini mnogi kulturi namenjeni prostori dobili novo podobo in z njo sodobne programske možnosti. Obnove so se dogajale predvsem s sredstvi EU. Žal pa tudi lokalne skupnosti (še) ne zmorejo zagotoviti dovolj sredstev za programe in tudi potrebne naložbe znotraj javnih zavodov. Tako je še vedno premalo denarja za posodobitve muzejskih zbirk, nakupe knjig v knjižnicah in še kaj. Kulturni ustvarjalci, tako posamezniki kot tisti, ki ustvarjajo v nevladnih organizacijah, pa vendarle lahko s pomočjo sredstev, dobljenih na občinskih razpisih, delujejo. In iz leta v leto dokazujejo, da znajo vsak evro vsaj trikrat oplemenititi. V zadovoljstvo vseh, ki imamo kulturo radi. Njihovo zadovoljstvo pa se verjetno konča ob dejstvu, da večina le od svoje ustvarjalnosti in velikokrat odličnega znanja ne more (pre)živeti. Zato sama zelo spoštujem vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Ker vem, da niso izbrali lahke življenjske poti.

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA
""^JIS
7. februarja 2018

LOKALNE novice
MSS išče prostovoljce leta 2017
Ljubljana - Mladinski svet Slovenije (MSS) vabi k prijavi na natečaj Prostovoljec leta 2017. Razpisuje ga šestnajstič zapored. Izbrali bodo najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, mladinskega voditelja oziroma voditeljico in najboljši mladinski projekt preteklega leta. Posebej bodo nagradili mednarodno prostovoljstvo. Rok za prijave je 30. marec.
a mkp
Aglomeracije fekalne kanalizacije
Šmartno ob Paki - Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi uredbe pripravlja obnovljen predlog območij, kjer bo treba do leta 2021 zagotoviti javno fekalno kanalizacijsko omrežje. Na območju občine Šmartno ob Paki je predlaganih kar nekaj sprememb.
Poleg že sedaj obveznih območij, ki zajemajo večja naselja (Šmartno ob Paki, Rečico ob Paki, Paška vas in Gavce), bo po sprejemu osnutka med ta območja uvrščeno tudi naselje Gorenje ter dve manjši aglomeraciji s približno 60 prebivalci na vzhodnem delu Malega Vrha in v Podgori. Po novem ne bo več znotraj obveznega opremljanja tudi višje ležeči zaselek v vaški skupnosti Veliki Vrh - Gavce.
Na občinski upravi so še povedali, da bodo za območja v občini Šmartno ob Paki, ki niso uvrščena v program obveznega opremljanja z javno fekalno infrastrukturo, v kratkem znova objavili razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav. Tako kot prejšnja leta bo lahko posamezna stanovanjska hiša prejela za sofinanciranje 1000 evrov oziroma do polovico vrednost izgradnje male komunalne čistilne naprave.
a tp
Sodelovanje s kamnolomom v Podgori
Šmartno ob Paki - Sodelovanje med Občino Šmartno ob Paki in kamnolomom v Podgori je s prihodom novih lastnikov še bolj okrepljeno.
Lastnik družbe, ki upravlja kamnolom, je na pogovoru z županom Jankom Kopušarjem zagotovil, da bodo dosledno spoštovali vse normative izvajanja dejavnosti v kamnolomu ter se tudi sproti dogovarjali s sosedi o morebitnih težavah. Kamnolom zagotavlja tako imenovani sejani odpad, ki ga za vzdrževanje cestne infrastrukture uporabljajo vaške skupnosti. V tem letu (2018) bodo lahko vaške skupnosti uporabile enake količine kot lani. Poleg tega bo kamnolom zagotovil občini tudi določene količine drugih frakcij.
a Tp
Zabojnik na drugi lokaciji
Šmartno ob Paki - V začetku leta je prišlo do nekaterih manjših novosti pri ravnanju z odpadki v občini Šmartno ob Paki. »Tekstilko« - zabojnik za še uporabne tekstilne izdelke in oblačila, so prestavili izpred Mercatorja k zbirnemu centru pri pokopališču v Šmartnem ob Paki. Kot so pojasnili, so to lokacijo izbrali, ker je vsem lažje dostopna ter je poleg ostalih zabojnikov za odpadke.
Zbirni center v Šmartnem ob Paki obratuje vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Za obveščanje gospodinjstev o terminih odvoza je sedaj na voljo več možnosti: že uveljavljena obvestila na položnicah, obveščanje preko SMS-ov ter objava na spletnih straneh PUP-a Velenje in občine.
a Tp
Občinski razpisi
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je na svojih spletnih straneh objavila vse letošnje razpise za pridobitev nepovratnih občinskih sredstev. Objavljen je razpis za društva, ki delujejo na območju lokalne skupnosti. Za sofinanciranje njihove dejavnosti je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 17 tisoč evrov, od tega bodo polovico omenjenega zneska namenili za delovanje kulturnih in turističnih društev, 10 odstotkov za delovanje socialnih in humanitarnih društev, preostalih 40 odstotkov proračunskega denarja pa za sofinanciranje dejavnosti drugih društev.
Za sofinanciranje športnih programov je predvidenih 33 tisoč evrov, namenili pa ga bodo za športno vzgojo otrok in mladine, kakovostni šport, vrhunski šport in športno rekreacijo. Razpis za spodbujanje malega gospodarstva zajema več vsebinskih sklopov v skupni vrednosti 3.500 evrov.
Poleg omenjenih je objavljen še javni razpis za pridobitev 1000 evrov nepovratnega denarja za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, pred časom pa so bili objavljeni tudi pogoji za dodelitev sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v lokalni skupnosti.
Rok za oddajo vlog za slednji razpis je do konca februarja, za vse ostale razpise pa do 15. marca.
a tp
Pretežnemu delu izbrisanih je bilo ugodeno
Na Upravni enoti Velenje so prejeli 410 zahtev za povračilo škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva
Milena Krstič - Planine
Velenje - Decembra leta 2013 je začel v Sloveniji veljati Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Izvajati se je začel šest mesecev po uveljavitvi, rok za vložitev zahteve pa je bil tri leta od uporabe. Ta rok je potekel junija lani.
Na Upravni enoti Velenje so v tem roku prejeli 410 zahtev in vse pravnomočno zaključili. Pretežnemu številu zahtev je bilo ugodeno, upravičenci pa na osnovi teh odločb že prejemajo odškodnino.
Za vsak zaključen mesec izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je upravičenec upravičen do 50 evrov denarne odškodnine. Ta se glede na višino upravičencu izplača v največ
petih obrokih. Denarno odškodnino izplačuje Upravna enota, sredstva pa so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije.
Upravičenci pa so poleg denarne odškodnine upravičeni tudi do pravičnega zadoščenja: plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, državne štipendije, enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostopa do izobraževalnega sistema, vključitve in prednostne obravnave v programih pomoči za vključitev tujcev, ki niso državljani držav članic Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje.
Za škodo, povzročeno zaradi izbrisa, je lahko upravičenec vložil tožbo tudi na sodišču za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v treh letih po začetku uporabe zakona.
Kdo bo zidal?
Rekonstrukcija in dozidava glasbene šole bo največji projekt Občine Šoštanj v tem letu
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Občina Šoštanj je 22. januarja objavila javno naročilo za izvedbo rekonstrukcije in dozidave glasbene šole. Rok za oddajo ponudb se izteče v ponedeljek, 12. februarja, ob 9. uri. Uro kasneje, ob 10. uri, bodo ponudbe javno, na sedežu naročnika, torej Občini Šoštanj, tudi odprli.
Rekonstrukcija in dozidava glasbene šole je največji projekt Občine Šoštanj letos. Gra-
>
Ponudbe bodo odprli v ponedeljek ob 10. uri na sedežu naročnika.
dnja bo stala okoli 2 milijona evrov, del sredstev (270.000 evrov) bo prispeval EKO sklad, glavnino pa občina iz proračuna. Če bo teklo, kot so si zamislili, bodo
gradbena dela končana še letos, selitev v nove prostore pa načrtujejo po zimskih počitnicah prihodnje leto.
Savinjsko-šaleška naveza
Lokacija gradnje in rekonstrukcije obstoječe glasbene šole je ob kulturnem domu v središču mesta. Projekt je izdelala družba MODULAR arhitekti iz Ljubljane. Občina je gradbeno dovoljenje pridobila poleti 2016, pri izbiri projekta pa jo je vodila funkcionalnost v uporabi.
Prizidani del bo podkleten. V klet bo umeščen servisni prostor za elektro instalacije ter klimatske naprave za prezračevanje prostorov. Uporabljale ga bodo tri uporabniške skupine: godbeniki, pevci in glasbena šola. Glasbena šola bo imel svoj vhod z ulične strani, godbeniki in pevci pa skupnega s ploščadi na rečni strani objekta.
O usodi Slovenije ob skodelici kave
Maske in medalje - Mamljiva Ljubljana - Rogaška v zrak - Volitve se bližajo -Zasuk na Dobrni
Prihajajo dnevi, ko bodo mnogi kljub prihajajoči predvolilni vročici dali celo politiko malo na stran. Ne ravno zaradi pusta, bolj zaradi začetka zimske olimpijade. Čeprav so nekateri celo predolimpijski čas pokvarili z neokusnimi pripombami na račun Slovenca hrvaških korenin, ki naj bi nosil našo zastavo. Zastave mu ne bi dali v roke, kolajno za nas pa pričakujemo v njegovih rokah! Da se le bližajo volitve, pa kaže zamenjava v vodstvu stranke Nova Slovenija. Morda pa je bila Novakova le preveč »samostojna«, drugi pa so za več povezovanja na desnici, da bili kos levici. Bomo videli, kaj bomo lahko razbrali iz »zoca«, ko bosta Tonin in Janša prijateljsko posrebala kavo. No, novi prvak Nove Slovenije naj bi se ob kavici srečal tudi z drugimi. A pri tem naj bi bila »usoda« Slovenije manj pomembna. Mnogi povezujejo volitve tudi s kadrovskimi menjavami, različna kadrovanja pa potekajo seveda tudi zdaj. Vlada je Kozjanskemu parku »vzela« direktorja Tea Hrvoja Oršaniča in ga konec januarja imenovala za direktorja slovenskega Zavoda za varstvo narave. V Ljubljano bi rad tudi Obsoteljčan Marko Tišma, in sicer za člana uprave SDH; za to mesto pa se poteguje tudi donedavniprvi mož Pivovarne Laško Union Dušan Zorko. Ljubljana je torej še vedno mamljiva. V Celju pa si prizadevajo, da bi še bolj mamljivo postalo tudi njihovo knežje mesto. Tudi zato občina odkupuje prazne poslovne prostore, ki zaradi propadlih firm samevajo sredi mesta. Nekaj jih je že odkupila, nekaterim že tudi dala novo vsebino, a takih prostorov je še več. Tako bodo prostore nekdaj znane prodajalne Borovo na Glavnem trgu, ki so jo kupili lani, dali v najem Topru. Družbi, ki nadaljuje tradicijo nekdaj znane celjske tovarne športnih oblačil. Čim prej bi radi oživili tudi nekdaj dobro obiskovani lokal sredi mesta Majolka. Zaprtih lokalov, ki »kličejo« po oživitvi, pa je še več. Če cena ne bo previsoka, se spogledujejo menda celo z nekdanjim hotelom Turška mačka, ki stoji le streljaj od same Občine, pa po zadnjem poskusu oživitve klavrno propada.
Še višje cilje imajo v Rogaški Slatini. Res visoke - postavili naj bi nov razgledni stolp, ki bi bil nič manj kot najvišja zgradba v Sloveniji. Meril bi 106 metrov, imenoval pa bi se kraju primerno: Kristal. Po Rogaški Slatini so nekoč domačini in gostje lahko pogledovali že iz kavarne na vrhu Terapije, manjšo kavarno bi morda uredili tudi na vrhu novega razglednega stolpa, ki naj bi bil na drugem koncu tega zdraviliškega kraja. Na mestu stare glasbene šole. Da bo razgled res dober, so dokazali s pomočjo brezpilotnega letalnika. Do uresničitve tega projekta je še malo daleč, a sami zamisli so svetniki naklonjeni, zato bo občina akcijo nadaljevala. Naklonjeni so tudi imenu, saj je Rogaška Slatina po kristalu znana daleč naokoli. V Slatini so glede tega dokaj složni, precej »vroče krvi« pa je v šmar-ski občini. Zadnji čas je močno na udaru prejšnji župan Jožef Čakš, zdaj vršilec dolžnosti direktorja JZ Knjižnica. Prav to (in še kaj), da kljub pogojem za upokojitev vodi knjižnico, mu med drugim očita nekdanja dolgoletna občinska delavka Zlatka Pilko. Da to ni »dopustno«, meni zdaj tudi njegov županski naslednik Stanko Šket in poziva svet tega javnega zavoda, da takoj objavi razpis za novega direktorja. Na udaru so še nekateri drugi, kar naj bi tudi tu kazalo, da se lokalne volitve vse bolj približujejo. V Šmarju (oziroma na celjskem sodišču) pa še vedno traja spor zaradi zemljišča okoli dvorca Jelšin-grad, in to med Golf klubom Jelšingrad in šmarsko občino. Klub je imel v najemu zemljišče, kije bilo sprva v lasti državnega Sklada kmetijskih zemljišč, kije kasneje prešlo na občino. Ta je najemno pogodbo prekinila, klub pa terja dober poldrugi milijon evrov odškodnine. Vsi dosedanji poskusi poravnave so spodleteli, zato naj bi se kmalu začelo »sojenje«. Poročali smo že, da sicer občina zemljišče okoli Jelšingrada že dalj časa brezuspešno prodaja. Pa še to: na Dobrni se obeta nov zasuk. Dobeseden in v prenesenem pomenu besede. Pri Novem gradu naj bi še letos začeli graditi novo krožišče, ki pa bo več kot le objekt za bolj pretočen in varnejši promet, saj naj bi ob njem zgradili nekaj »pomembnih« objektov. Kotpravijo, naj bi bilo krožišče tudi neke vrste mejnik med »kmetijskim« in »mestnim« delom tega turističnega kraja. No, za krožišče občani so, za tako delitev pa vsi niti ne.
a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-pošta: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 3
7. februarja 2018

AKTUALNO
3
Sodobne tehnologije bliže obiskovalcem
Velenje je z Vzorčnim mestom postalo eno od štirih evropskih mest, ki samo razvija rešitve za prihodnost - Z njim sta tudi Slovenija in Evropa postali bogatejši za prostor razvoja inovacij, iskanje pametnih rešitev in približevanje najsodobnejših tehnologij širši javnosti
Milena Krstič - Planine
Velenje, 2. februarja - »Lani na pomlad je v moje prostore prišel mlad strokovnjak in preprosto vprašal: 'Kaj če bi mi, tukaj v Velenju, prvi v Evropi naredili nekaj posebnega, nekaj, s čimer bi povečevali znanstveno in digitalno pismenost Slovencev?' Devet desetin od tistega, kar je govoril o pametnem mestu in pametni hiši, nisem niti razumela. Predlagala sem mu, da gre na teren in idejo preveri tam. Pa je šel in pripravil razstavo, ves čas polno obiskovalcev ...,« pripoveduje Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje o nastavkih za Vzorčno mesto.
Mladi strokovnjak (tisti, ki je vprašal 'Kaj če bi mi v Velenju' .) je bil Miha Cojhter. Idejo je testiral v Galeriji Velenje. V njej je z Nino Cvirn postavil razstavo 3. kamen od Sonca. Poleg raziskovalne in umetniške vizualizacije je obiskovalcem že ponudila tudi interaktivno izobraževanje ter vpogled v to, kako veličastno je oboje.
Projekt je obsojen na uspeh
Razstavo je videl ter opazil navdušenje obiskovalcev nad njo, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič: »Spremljal sem gnečo, ki se je tistikrat odvijala v galeriji in odločitev, ko sta mi avtorja ideje (Cojhter in Erik Kapfer) predstavila, brez oklevanja sprejel.«
Mestna občina je Vzorčnemu mestu zagotovila prazne prostore v drugem nadstropju Nakupovalnega centra in za uresničitev ideje lani namenila 100.000 evrov, dodatnih 137.000 evrov pa
bo zagotovila v letošnjem in prihodnjem letu. »Danes tukaj s ponosom opazujemo in ugotavljamo, da se je zadeva, še preden je bila uradno odprta, zelo dobro prijela. V letošnjem januarju je
>
Za projekt je Mestna občina Velenje lani namenila 100.000 evrov, dodatnih 137.000 bo zagotovila letos in prihodnje leto. Finančno podporo projektu je podala tudi družba Gorenje.
Nagrada za uspešnost bo izplačana
Velenje, 6. februarja - V petek, 2. februarja, sta se vodstvi Premogovnika Velenje in HTZ Velenje sestali z vsemi socialnimi partnerji (SPESS, SDRES, Svet delavcev PV in HTZ) z namenom, da nadaljujeta s pogajanji o izplačilu nagrade za uspešnost za leto 2017. Socialni partnerji so zahtevali 3,67 evrov bruto za vsak delovni dan, ki ga je opravil posamezen zaposleni. Poslo-
vodstvi obeh družb sta menili, da je zahtevani znesek previsok. Predlagali sta, da zaposlenim v družbah Skupine PV, ki so poslovale pozitivno, izplačajo 3 evre bruto na izvršeno dnino, kar bi bil po trditvah poslovodstev še sprejemljiv znesek, ki ga lahko izplačajo, ne da bi s tem ogrozili poslovanje družb. To so utemeljevali tudi z dejstvom, da je bilo leto 2017 po vseh rezultatih pri-
merljivo z letom 2016, ko je podjetje zaposlenim ravno tako izplačalo 3 evre bruto na izvršeno dnino. S to ponudbo se socialni partnerji niso strinjali, zato so pogajanja nadaljevali v ponedeljek. Tokrat je poslovodstvo pristalo na izplačilo 3,5 evra bruto za vsak oddelan »šiht«. S tem so se strinjali vsi socialni partnerji, razen SDRES. Kljub temu bo nagrada za uspešnost izplačana
uprave družbe Gorenje in predsednik Kluba podjetnikov SAŠA regije udeležil Franjo Bobinac. »V Gorenju cenimo in spoštujemo pomen znanja in izobraževanja, brez tega ni novih izdelkov, novih storitev. Vzorčno mesto bo kot platforma pomagalo prepoznavati talente, pospeševalo bo
Rekli so > Tanja Ska-
za: »Njegovo poslanstvo, kot že ime pove, je, da spreminja vzorce, ustaljene navade in spodbuja kreativnost, to pa je naravnanost, ki je nujna tudi v podjetjih.«
Promotorji uspešni Velenjčani
Velenje je s tem projektom postalo eno od štirih mest v Evropi, ki samo razvija rešitve za prihodnost.
Vzorčno mesto pa ima tudi svoje promotorje, znane, prodorne, uspešne Velenjčane: direktorico podjetja Skaza Tanjo Skaza, stand-up komika (ter doktorja matematike, predavatelja na univerzi) dr. Uroša Kuzmana in svetovno prvakinja v plezanju Janjo Garnbret.
Dr. Uroš Kuzman je na novinarski konferenci, navdušen nad napredno tehnologijo, ki jo lahko posameznik izkusi v Vzorč-
Opoldansko slavnostno odprtje za goste in popoldansko za obiskovalce je vodil izjemni igralec, Velenjčan Marko Mandič.
gostila tisoč mladih! To pa je šele začetek. Projekt je obsojen na uspeh. O tem sem trdno prepričan,« je bil navdušen. »Velenje je napredno mesto. V našem okolju so podjetja, ki veliko pozornosti posvečajo razvoju in digitalizaciji, prihodnosti torej.«
Vzgoja mladih za izzive prihodnosti
Slavnostnega odprtja Vzorčnega mesta se je kot predsednik
Obiskovalce sta na ogled Vzorčnega mesta popeljala Miha Cojhter, strokovnjak za virtualne komunikacije in nove metode izobraževanja, in Erik Kapfer, kreativec vizualizacij in interaktivnih pametnih tehnologij, zaslužna za razvoj in izvedbo interaktivnih učnih postavitev, prikaza virtualne resničnosti, delovanja digitalnega laboratorija in vsega drugega, kar nudi Vzorčno mesto.
kroženje znanja, kar je za gospodarstvo zelo pomembno. Še posebej za tisto, ki je tako kot Gorenje usmerjeno izvozno in s svojimi izdelki in storitvami z lastno blagovno znamko vstopa v domove končnih potrošnikov po vsem svetu. Če si del zrele panoge, kar pomeni, da ponudba dohaja povpraševanje, in je konkurence veliko, je treba biti boljši in hitrejši od nje in nenehno iskati elemente drugačnosti. Vzorčno mesto pa je vzorčni primer tega, kako mlade vzgajati za izzive prihodnosti.«
nem mestu, dejal, da je tako danes, kot bo tudi v prihodnje vseeno potrebno zdravo razmerje naprednih tehnologij v povezavi s svinčnikom in papirjem. »Ker pa evolucija terja, da se spoznaš tudi na nove tehnologije, da izgubiš strah pred novimi pristopi, osvojiš širok spekter spretnosti, pa je tole Vzorčno mesto odlična pot do tja.«
Otvoritev je bila velik dogodek. Na novinarski konferenci so o Vzorčnem mestu spregovorili: promotor dr. Uroš Kuzman, direktorica ljudske univerze Brigita Kropušek - Ranzinger, župan Mestne občine Bojan
Kontič in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
ob januarski plači, to je v petek, 16. februarja, obenem pa bo izplačan tudi drugi del stimulacije v višini 1,94 % za prvo polovico leta 2017. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje regresa, stavkovni odbor SDRES pa ima še več odprtih vprašanj, zato se bodo pogajanja s poslovodstvom še nadaljevala.
■ bš
S posodobljeno aplikacijo ECE mobil preprosto upravljate z električno energijo, zemeljskim plinom in lesno biomaso, si pripravite informativni izračun porabe, nakupujete v spletni trgovini ECE shop in ste seznanjeni z aktualno ECE ponudbo. Kjerkoli in kadarkoli. Več informacij na www.ece.sl
Brezplačno na:

□ Available on the I Phone	t ammbmb*»«
App Store \ Google play
GC6 I Energija prihodnosti ¿¡«¡.„.mu
■
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
""^JIS
7. februarja 2018
Prebujanje gospodarske rasti se že čuti
Eden večjih projektov podjetja Krevzel instalacije v lanskem letu je bil ureditev toplotne postaje v Termah Topolšica, ki izkorišča odpadno energijo bazenske vode v hotelu Vesna
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Krevzel instalacije so uspešno slovensko montažno podjetje na področjih ogrevanja, vodovoda, kanalizacije, prezračevanja in klimatizacije. Sodijo med večja instalacijska podjetja. Ves čas, vse od začetka ustanovitve, so v koraku s kakovostjo, zaradi česar so med naročniki zelo cenjeni. Kakovost pa jih včasih tudi udari. Zakon o javnih naročilih, kar izpostavljajo mnogi, v Sloveniji ni pisan na kožo podjetjem, ki želijo rasti. Pri izboru naročnika namreč vse prepogosto prevlada cena, ne kakovost, ki jo lahko zagotovijo dobro organizirana podjetja.
Za podjetjem Krevzel instalacije je še eno dobrih let, kar v dneh, ko seštevajo rezultate, ugotavlja direktor Tadej Rampre. »Zaključujemo ga pozitivno in z dobičkom,« je kratek. Naloge direktorja je pred dvema letoma prevzel od ustanovitelja in lastnika podjetja Franca Krevzla.
Gospod Krevzel še sodeluje, še prihaja v
družbo, svetuje?
»Seveda. Toliko izkušenj bi bilo škoda dati v žep, reči 'adijo' in se posloviti. Med nami je vedno dobrodošel.«
Ste lani novo gospodarsko rast že konkretno čutili?
»Zaznati jo je bilo v zadnji tretjini prejšnjega leta. Po prebujanju gospodarstva je dišal tudi letošnji januar. Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval v drugo polovico leta in tudi v naslednja.«
Največji posel lanskega leta?
»Tehnično je bila to zagotovo prenova toplotne postaje v Termah Topolšica, v hotelu Vesna, kjer smo poskrbeli za vgradnjo 1,3-megavatne toplotne črpalke, ki izkorišča od-
ga pomena za nas med krizo. Zdaj pa, ko se gospodarska rast v Sloveniji znova čuti, pa potreb po iskanju dela v tujini ni.«
Kaj pa letos, je na vidiku že kak večji projekt?
»Seveda, a to so še poslovne skrivnosti. Lahko povem le enega, hotel Lev v Ljubljani. Smo že začeli delati.«
>
Prvi večji projekt letos se začenja v hotelu Lev v Ljubljani.
Direktor Tadej Rampre: »Trg Avstrije je bil ključnega pomena v času krize, zdaj potreb po iskanju dela v tujini nimamo.«
padno energijo bazenske vode. Prisotni smo bili tudi pri prenovi hotela Paka v Velenju, veliko smo delali za Gorenje, KLS, Inotherm, Cinkarno, itd. V Avstriji, kjer smo si v preteklosti pridobili zelo dobre reference, smo bili lani manj prisotni. To tržišče je bilo ključne-
Blizu štirideset vas je zaposlenih.
»To je za zdaj optimalno število. Pri izvedbi večjih projektov, ko in če potrebujemo dodatne delavce, se povežemo z drugimi podjetji.«
Si kader zagotavljate sami?
»Veliko in zelo dobro že vrsto let sodelujemo s Šolskima centroma v Velenju in Celju. Že med šolanjem spremljamo naš bodoči kader, ta pa spoznava nas. Vidijo, kakšna firma smo, kakšne so možnosti napredovanja. Seveda pa se za kadri oziramo tudi na trgu dela po vsej Sloveniji.«
Je delo odvisno tudi od sezone, se to pri vas
kaj čuti?
»Se, a ne neposredno. Bolj je to odvisno od priprave projektov. Tistega pravega sezonskega vpliva pa je vedno manj. Zime so vse bolj mile.«
Tona plastike ni enaka toni ostalih odpadkov
Ni še dolgo, odkar je Evropska komisija sprejela strategijo za boj proti plastičnim odpadkom. A čeprav se je po medijskih objavah vsaj nekaj dni tudi na ulicah razmišljalo, v katerih vrečkah bomo odslej prenašali svoje nakupe, se zdi, kot da je le nekaj tednov za tem novica iz Bruslja pozabljena. Leto 2030 se zdi pač daleč.
Problem je volumen plastike
Evropska komisija je svojo strategijo resda začrtala z letom 2030, že danes pa je jasno, da bi se moral boj proti plastičnim odpadkom začeti pred leti. Prebivalci Evrope na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Točnih podatkov za Šaleško dolino ni, saj se plastika pri nas zbira med odpadke mešane embalaže, kamor sodijo plastična in kovinska embalaža ter tetrapaki. Ti skupaj predstavljajo 1.496.661 kg ali 11,26 % vseh komunalnih odpadkov (ki so jih v Šaleški dolini v letu dni zbrali za 13.294.715 kg). »Ko smo naredili nadzor nad črnimi zabojniki za mešane komunalne odpadke, pa smo tudi v njih našli 35 % plastične in kovinske embalaže,« pojasnjuje Alenka Centrih Oce-pek iz podjetja PUP-Sauberma-cher. »Res pa je, da se lahko tudi v zabojnikih z rumenim pokrovom, ki so namenjeni mešani embalaži, zaradi nepravilnega ločevanja, najde do 50 % odpadkov, ki tja ne sodijo,« še dodaja.
Odstotek nekaj višji od 10 se na prvi pogled ne zdi kritičen, tudi če mu dodamo nepravilno odložene odstotke. Vendar ne gre pozabiti, da govorimo o odstotku teže mešane embalaže glede
na težo vseh zbranih odpadkov. Plastika je lažja od večine ostalih odpadkov, kar nam pove, da na odlagališčih njen volumen zavzame mnogo več prostora, kot nam razkrivajo omenjeni odstotki.
terih tipih plastike pa so stroški reciklaže izjemno visoki. Ob podatku, da bi imelo recikliranje milijona ton plastike za okolje enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest, skuša Evropska komisija s sprejeto strategijo
V Sloveniji ne vemo, koliko plastičnih vrečk uporabimo. Prav tako doslej nihče ni skrbel, da bi bile razgradljive plastične vrečke cenejše
od ostalih.
Plastika večji problem kot avtomobili
Skeptiki pravijo, da vse to ni pomembno. Da je tona plastike enako težka kot tona ostalih odpadkov ter da je oboje mogoče reciklirati. Pa ni čisto tako. V Evropi se reciklira manj kot 30 odstotkov plastike, vse ostalo se znajde na odlagališčih in v sežigalnicah. Vsa plastika ni primerna za reciklažo, pri neka-
zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za recikliranje ali za ponovno uporabo, in sicer na stroškovno učinkovit način.
Tudi ko pridemo do leta 2030 in bo strategija povsem zaživela, bo dobrodošlo, če bo plastične embalaže čim manj. Korak k temu lahko naredi vsak od nas. Že danes.
Ohranimo zdrav planet
»Izjemnega pomena je, da vedno premislimo in ob nakupih uporabimo vrečke za večkratno uporabo, nakupujemo izdelke s čim manj embalaže, dobro premislimo, kaj potrebujemo, in že vnaprej pomislimo, kaj bomo s starim aparatom ...« svetuje Alenka Centrih Ocepek. Poudarja, da ne smemo pozabiti, da vse to počnemo za naše potomce. Pa saj si tudi sami želimo živeti in delati v čistem okolju! »Poleg zmanjševanja količine odpadkov, kolikor je to mogoče, je pomembno še ločeno zbiranje odpadkov. To je zakonsko obvezno za vse povzročitelje odpadkov tako doma kot v službi in tudi v industriji,« pojasnjuje Centrih Ocep-kova. Pa ne gre le za zakon, temveč tudi za čut do sočloveka in okolja. V Sloveniji vso odpadno embalažo ročno prebirajo delavci za tekočimi trakovi.
Zdaj pa roko na srce: že dolga leta poslušamo opozorila o otokih plastike sredi oceanov. Glede na to, da so naši predniki znali preživeti povsem brez plastike, najbrž ni razloga, da mi ne bi uspeli njene količine vsaj občutno zmanjšati.
Pomislite le na plastične slamice; nastanejo v nekaj sekundah, uporabljamo jih pet minut, razkrajajo pa se 500 let. Ali jih potrebujemo bolj nujno kot zdrav planet?
a Mojca Štruc
GOSPODARSKE novice
Potrošniki začeli leto optimistično

Statistični urad Republike Slovenije je objavil, da smo potrošniki začeli leto 2018 optimistično, saj se je vrednost kazalnika, ki meri zaupanje potrošnikov, januarja letos glede na prejšnji mesec zvišala za eno odstotno točko, v medletni primerjavi pa se je kazalnik zaupanja potrošnikov v Sloveniji povečal celo za 5 odstotnih točk. Ta kazalnik je tako na najvišji ravni od začetka njegovega spremljana v letu 1996. Če pomislimo, da je januar najbolj depresiven mesec v letu, potem je to zaupanje potrošnikov vredno še precej več.
Minimalna plača 842,79 evra bruto
Tistimi z najnižjimi dohodki je kanček zadovoljstva prinesla objava v uradnem listu, kjer je sedaj tudi uradno zapisan ministričin predlog, da minimalna plača za letos znaša 842,79 evra bruto. V primerjavi z lani je tako višja za 4,7 odstotka.
Gorenjevi proizvodi v Ameriki ne bodo dodatno obdavčeni
Gorenjevi pralni stroji po za zdaj še neuradnih podatkih v ZDA ne bodo obremenjeni s carinami. Gorenje v ZDA izvaža pralne stroje kot blagovno znamko višjega premijskega razreda Asko. Dimenzije teh strojev pa so manjše od tistih, ki bodo predmet carinjenja.
Ostrejši pogoji upokojevanja
Z novim letom so se znova spremenili pogoji za upokojevanje in izračun pokojninske osnove. Mlajši bodo delali do pol leta dlje kot prej, ob tem pa se povečuje tudi zavedanje, da se zgolj z javno pokojnino ne bo dalo preživeti.
Ženske se lahko sedaj upokojijo z 59 leti in osmimi meseci, če bodo imele 40 let delovne dobe, moški pa pri enakih pogojih pri 60 letih. Pravica do starostne pokojnine je namreč odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne dobe, pokojninske dobe oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki pa se v prehodnem obdobju razlikujeta po spolu zavarovanca.
Podatki pa kažejo še manj prijazno podobo, in sicer, da ima dobra tretjina novih upokojenk in dobra petina novih upokojencev tako nizko izračunano osnovo, da jim je treba izračunati pokojnino na osnovi najnižje pokojninske osnove. Država pač preveč troši drugje.
Gorenje na sejmu ISPO München
Na sejmu ISPO München, največjem svetovnem sejemskem dogodku za športno industrijo, sta Gorenje in HEAD predstavila novo različico mešalnika Nutri Sport ter povezljivo kuhinjsko tehtnico, ki skupaj podpirata zdrav in aktiven način življenja. Nova mala gospodinjska aparata iz linije HEAD by Gorenje pa bosta na prodajnih policah na voljo spomladi letos.
Prihaja Uber
Ministrstvo za infrastrukturo odpira vrata Uberju za prihod v Slovenijo. V javno razpravo je namreč poslalo novelo zakona o prevozih v cestnem prometu. Predlog med drugim opušča zahteve po licenci in predlaga zmanjšanje administrativnih ovir za izvajanje taksi dejavnosti.
EasyJet iz Ljubljane v Berlin
Nizkocenovni letalski prevoznik EasyJet je napovedal nove linije, njegova letala bodo z berlinskega letališča Tegel letela tudi v Ljubljano. Od 9. avgusta naprej bo EasyJet iz Berlina proti Ljubljani letel trikrat tedensko, ob torkih, četrtkih in sobotah. EasyJetova letala vozijo že na relaciji London-Ljubljana na liniji iz Berlina ali za Berlin pa ne bo imel konkurence.
Globalna brezposelnost upada
Globalna brezposelnost upada in bo upadala tudi letos, vendar pa je veliko zaposlenih kljub delu pod pragom revščine, kaže poročilo Mednarodne organizacije za delo. Stopnja globalne brezposelnosti bo po napovedih organizacije letos sicer nekoliko upadla za 0,1 odstotne točke - na 5,5 odstotka, to pa predvsem na račun močne gospodarske rasti. Toda prepad med revnimi in bogatimi se je v lanskem letu še povečal. Tako si en odstotek najbogatejših ljudi lasti 82 odstotkov svetovnega bogastva. 42 ljudi pa ima v lasti toliko kot polovica ljudi skupaj.
Izbrisani v bankah bodo še čakali
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z dnevnega reda umaknil predlog zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah. Kot je ocenil, je potrebnega še nekaj časa za pripravo dopolnil. Zakon naj bi razlaščenim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank skladno z odločbo ustavnega sodišča omogočil učinkovito sodno varstvo. DZ se je s predlogom seznanil decembra lani, ko ga je sicer podprl, a je večina poslancev menila, da ga je treba še izboljšati. Podobno menijo tudi pravniki državnega zbora, ki so v svojem mnenju nanizali vrsto pripomb in predlogov za popravke. Številne pripombe imata tudi zainteresirana javnost ter komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.
a mz
■
Naš čas, 1. 2. 2018, barve: CM K, stran 3
1. februarja 2018

GOSPODARSTVO
5
V Gorenju odpovedali kolektivno pogodbo sindikat grozi s stavko
Uprava meni, da je treba podjetniško kolektivno pogodbo posodobiti in jo uskladiti z aktualnimi gospodarskimi in zakonskimi razmerami ter konkurenčnostjo podjetja -Sindikati ocenjujejo, da je to konec socialnega dialoga, in grozijo s stavko
Mira Zakošek
Velenje, 26. januarja - Uprava Gorenja je odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo, v obvestilu, ki ga je poslala sindikatu, pa zapisala, da si jo bodo prizadevali celovito prenoviti. Ocenjujejo namreč, da sedanja pogodba, ki velja že od leta 1991, ne ustreza več aktualnim gospodarskim in zakonskim razmeram, standardom poslovanja, dolgoročnega razvoja in konkurenčnosti podjetja. Zagotovili so, da si bodo prizadevali, da s sindikatom nadaljujejo socialni dialog.
Podjetniška kolektivna pogodba Gorenja je iz leta 1991. Takrat je bila za slovenske razmere sodoben in napreden dogovor, kakršnega v državi še ni bilo. »Vendar pa je po 27 letih nujno potrebna prenove. Namesto poskusov prenove posameznih delov si bomo v procesu socialnega dialoga med sindikatom in upravo Gorenja zato prizadevali pospešiti postopek prenove celotne stare podjetniške kolektivne pogodbe, tako da bo nova ustrezala zakonodaji, aktualnim gospodarskim razmeram in standardom poslovanja ter podpirala dolgoročni razvoj podjetja, njegovo konkurenčnost in omogočala socialno varnost zaposlenim,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Obstoječa podjetniška kolektivna pogodba Gorenja bo prenehala veljati 1. avgusta letos. Tudi po tem datumu zaposleni in delodajalec ohranjajo do sprejetja nove kolektivne pogodbe oziroma največ leto dni (torej do avgusta 2019) vse pravice in obveznosti, ki so veljale po dosedanji podjetniški kolektivni pogodbi.
Sindikati so ogorčeni
Sindikalni delavci so informacijo sprejeli z velikim ogorčenjem. Že v ponedeljek so se sestali na številnih sestankih, sklicali so tudi
Najbolj sporen krajši dopust
Po besedah predsednika SKEI v Skupini Gorenje Žana Zebe je najbolj sporen krajši dopust, saj
Uporabili bodo vsa legitimna sredstva
Razočaran je tudi Vinko Jeli-čič, predsednik sindikata SKEI v Gospodinjskih aparatih Gore-
za politične igrice, da hočejo na sindikat prevaliti slabo vodenje, da bi bili torej na koncu za vse krivi delavci, češ, zakaj pa ste stavkali ...,« pavi Vodovnik.
Podpira jih krovni SKEI
Zaskrbljena je tudi predsednica krovne organizacije SKEI Lidija Jerkič, ki je bila med delavci, dogajanje pa spremljala z ve-
likim obžalovanjem: »Skupaj z delavci sem prizadeta, da so odpovedali podjetniško kolektivno pogodbo, s tem pa želijo delavcem vzeti tisto, kar so doslej imeli - torej znižati nivo in ga postaviti na neko novo, seveda nižje izhodišče,« pravi Jerkičeva, ki je prepričana, da je bilo pogodbo mogoče dopolniti, kar so v
)
Če uprava odpovedi ne bo preklicala, bodo odločitev o stavki sprejeli 21. februarja.
preteklosti nekajkrat tudi storili, da je torej ni bilo treba enostransko odpovedati. Izrazila je upanje, da bo uprava Gorenja še enkrat premislila in odpoved razveljavila. Sindikatu Gorenja in vsem zaposlenim pa je izrazila vso podporo in pomoč pri njihovih aktivnostih.
Sindikati so svoje načrtovane aktivnosti predstavili na novinarski konferenci. Na sliki Vinko Jeličič, Žan Zeba, Lidija Jerkič in Aleš Vodovnik.
>
Od uprave zahtevajo, da prekliče odpoved podjetniške kolektivne pogodbe do 15. februarja
skupščino sindikalnih zaupnikov, na kateri so sprejeli več sklepov. Med drugim od uprave zahtevajo, da prekliče odločitev o preklicu podjetniške kolektivne pogodbe najkasneje do 15. februarja. V tem tednu potekajo zbori članov po posameznih programih, na njih pa podrobno pojasnjujejo, kaj pomeni odpoved kolektivne pogodbe in kakšne bodo nadaljnje aktivnosti. Sočasno pa zbirajo tudi podpise podpore za morebitno stavko, če uprava odpovedi ne bo preklicala. Odločitve o tem naj bi sprejeli 21. februarja.
>
naj bi ga kar 68 odstotkov zaposlenih v Gorenju imelo v bodoče od 4 do 5 dni manj. Sindikati bi po njegovih besedah pristali na zmanjšanje za dva dni. Zeba obžaluje odločitev uprave: »Radi smo se pohvalili, tako mi kot uprava, kako dobro poteka socialni dialog v Gorenju. Poteza, da se kolektivna pogodba odpove, je bila nepremišljena, saj je to običajno v brezizhodnih situacijah, kar pa v našem primeru nikakor ni.« Zeba tudi dodaja, da je v Gorenju povprečna starost zaposlenih nad 40 let in je zato tudi število dni dopustov višje, v Valjevu, s katerim jih pogosto primerjajo, pa je ta 25 let.
nja. »Bili smo med delavci, odziv je bil eksploziven. Dobili smo podporo in aktivnosti bomo peljali naprej skladno z vsemi legitimnimi sindikalnimi sredstvi.
Najbolj sporni naj bi bili dopusti, ki bi jih bilo do 5 dni manj.
Podpira jih tudi največja regijska organizacija SKEI; sekretar Aleš Vodovnik ocenjuje, da odpoklic podjetniške kolektivne pogodbe pomeni, da v Gorenju ni več socialnega dialoga. »Podpisana kolektivna pogodba bi morala biti prioriteta podjetja, referenca, da se pohvalijo pred kupci, da je socialni dialog na visoki ravni. Osebno menim, da gre pri tem
Delavci podpirajo Skei
Velenje, 6. februarja - Delavci Gorenja so na zborih delavcev, ki jih je pripravil sindikat Skei, izrazili presenečenje nad odpovedjo podjetniške kolektivne pogodbe, ki jo je uprava odpovedala pred tednom dni. Odziv na zborih delavcev je zelo dober, sindikat dobiva tudi podpise v podporo stavki, je povedal predsednik konference Skei Gorenja Žan Zeba.
Gorenje bo prodalo Surovino in Tiki
Velenje - Gorenje bo v okviru dezinvestiranja skušalo prodati družbo Surovina, ki se ukvarja s pridobivanjem sekundarnih surovin iz ostankov odpadkov do začetka julija. Postopek prodaje se je začel oktobra lani. Letos bo Gorenje skušalo odprodati tudi družbo Gorenje Tiki z dejavnostjo grelnikov.

■ mz
1}
V
„•»»KO mr,
^PUiA.
i

pmmmm
IZBOR
mizv/M

'Mih masm
*sssff
5 posodobljeno aplikacijo ECE mobil preprosto upravljate z električno energijo, zemeljskim plinom in lesno biomaso, si pripravite informativni izračun porabe, nakupujete v spletni trgovini ECE shop in ste seznanjeni z aktualno ECE ponudbo. Kjerkoli in kadarkoli. Več informacij o aplikaciji in nagradni igri na: www.ece.si Brezplačno na:
□ Available on the IPhone	k anmwiixipmn
App Store \ Google-play
k
6C6 I Energija prihodnosti ^.„.„ija
Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
""^JlS
7. februarja 2018
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 31. januarja
Ljudmila Novak je odstopila z mesta predsednice stranke Nova Slovenija.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je po peturnih pogajanjih s predstavniki 16 sindikatov javnega sektorja, ki so pred tednom dni pripravili stavko, ugotavljal, da prav daleč niso prišli. Kot je dejal, sindikalne zahteve v osnovi ostajajo nespremenjene.
Vodenje stranke NSi je prevzel Matej Tonin.
Z vlado se je pogajal tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. Dejal je, da je bilo srečanje »ena velika ničla«.
Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je prekinil sejo o priznanju Palestine kot neodvisne države, ker da želi pridobiti stališče vlade.
Poslanci skrajno desne Alternative za Nemčijo so bili v nemškem parlamentu izvoljeni za predsednike treh odborov: za proračun, pravosodje in turizem.
Evropska unija je napovedala, da bo okrepila svojo finančno pomoč Palestincem v vrednosti 42,5 milijona evrov.
Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem prvem nagovoru o razmerah v državi pohvalil s svojimi dosežki, predvsem z davčnimi olajšavami, rojakom pa obljubil svetlo prihodnost.
Četrtek, 1. februarja
Srečala sta se premierja Slovenije in Srbije Miro Cerar in Ana Brnabic. Predstavnikom medijev sta izpostavila odlične odnose med državama, predvsem v go-spodartvu in politiki.
Slovenska policija je hrvaškim
tičnem stanju s strelnimi ranami.
Zaradi izpada elektrike v rudniku zlata v osrednjem delu Južne Afrike je pod zemljo ostalo ujetih več kot tisoč rudarjev. Kmalu so vse rešili.
Poljski senat je potrdil predlog zakona, ki prepoveduje uporabo izraza »poljska taborišča smrti« za označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč.
Petek, 2. februarja
Novinarji so poročali, da bodo v odvetniški pisarni slovenskega pravnika in nekdanjega ministra za pravosodje Mihe Kozinca pripravili pritožbe hrvaških ribičev na slovenske kazni zaradi kršitev meje v Piranskem zalivu.
Na Blejskem jezeru je potonila pletna z desetimi potniki, turisti iz Koreje.
Sneg je na cestah povzročal veliko težav.
Ameriški kongres je po odobri-
Zajelo nas je sneženje, kije predvsem na cestah povzročalo številne težave.
tvi predsednika Donalda Trum-pa objavil memorandum, ki zvezni preiskovalni urad obtožuje zlorabe pristojnosti v okviru preiskave, povezane s Trumpovo predvolilno kampanjo.
Ob obali Libije je potonil pre-natrpan čoln s prebežniki, večinoma iz Pakistana.
V Šanghaju je goreči kombi, napolnjen s plinskim jeklenkami, zapeljal na pločnik v središču mesta. Ranjenih je bilo 18 ljudi, med njimi trije huje.
Sobota, 3. februarja
Uprava Luke Koper in sindikat žerjavistov sta sklenila sporazum o umiritvi razmer. Prav tako so sklenili, da bo uprava umaknila civilni postopek zoper sindikalista Mladena Jovičica.
Še vedno je snežilo.
Kazni ribičem se kopičijo na obeh straneh. Obe državi svojim pravita, da jih ne bo treba poravnati.
ribičem za kršitve meje v Piranskem zalivu odposlala nove plačilne naloge. Prav tako so nekateri slovenski ribiči prejeli kazni sosednje države. Obe državi sta svojim ribičem zagotovili zaščito.
V Calaisu na severu Francije so med prebežniki izbruhnili nemiri, v katerih je bilo skupno ranjenih najmanj 13 ljudi, štirje od njih so pristali v bolnišnici v kri-
Uprava Luke Koper in sindikat žerjavistov sta sklenila sporazum o umiritvi razmer.
Na nadvozu čez gorenjsko avtocesto pri Vodicah je tovornjak prebil varovalno ograjo nadvoza, tako da ga je del visel nad avtocesto. Poškodovanih ni bilo.
Moskva je kritizirala novo ameriško jedrsko strategijo, po kateri želi Washington razviti nove, manjše jedrske bombe, katerih cilj je odvrniti Rusijo od upora-
be vsakršnega jedrskega orožja.
Na severu Sirije je bilo sestreljeno rusko vojaško letalo. Umrl je tudi pilot.
Dalmacijo je stresel potres z močjo 4,5, čutili pa so ga prebivalci od Kvarnerja do Črne gore.
V osrednji Italiji je 28-letni moški iz avtomobila streljal na mimoidoče in pri tem ranil najmanj šest afriških prebežnikov.
Na Korziki je več tisoč ljudi protestiralo pred napovedanim prihodom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in zahtevalo večjo avtonomijo otoka.
Nedelja, 4. februarja
Slovenski ribiči so se v Kopru srečali s hrvaškim odvetnikom in mu predali pooblastila, da jih bo na Hrvaškem zastopal v zvezi s hrvaškimi kaznimi zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu. Odvetnik je povedal, da je njihova odgovornost izključena in da gre za politično vprašanje.
Pred parlamentom v Atenah je potekal množični protest proti uporabi imena Makedonija v kakršnem koli dogovoru o poimenovanju severne grške sosede.
Med operacijo turške vojske
so bili primorani zapreti obrat, poudaril, da pri njih ni mesarja, ki ne bi spoštoval inšpekcije. Dodal je, da so njihove mesnine varne.
Newyorške borze trgovanje končale z velikimi padci.
Glavni pogajalec Evropske unije o brexitu Michael Barnier je v Londonu po srečanju z britansko premierko Thereso May in glavnim britanskim pogajalcem Davidom Davisom dejal, da se mora Velika Britanija odločiti, kako naprej.
Papež Frančišek je na avdienci v Vatikanu sprejel turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoga-na in mu podaril angela miru.
Torek, 6. februarja
Nova direktorica celjske bolnišnice je postala 48-letna zasebna podjetnica Margareta Guček Za-košek. Imenoval jo je svet zavoda, v postopku je ostalo potrebno le še soglasje vlade.
Madžarski podjetnik in milijarder George Soros je odstopil od nakupa Tuša, ki je skupno zadolžen že za okoli 300 milijonov evrov. 3000 zaposlenih v trgovski verigi tako ni vedelo, kaj jih čaka.
V Grčiji so tokrat protestirali zaradi uporabe imena Makedonija v procesu priznavanja nekdanje jugoslovanske republike.
proti silam sirskih Kurdov na severozahodu Sirije je bilo ubitih sedem turških vojakov.
V	osrednjem delu Italije sta v snežnem plazu umrla smučarja, na smučišču Svete Višarje v bližini Trbiža v Italiji pa je plaz zasul skupino smučarjev.
V	Moskvi so se soočali z najhujšim sneženjem od začetka meritev, obenem pa je mesto zajel arktični ledeni zrak. Umrl je najmanj en človek, več ljudi pa je bilo ranjenih.
Ponedeljek, 5. februarja
Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da nasprotujejo uresničitvi zahtev sindikatov javnega sektorja, saj menijo, da bi ta še dolgo bremenila celotno družbo.
Oglasil se je direktor MDK in ob zadnjih aferah, zaradi katerih
Upravno sodišče v Mariboru je odločilo, da »koroška dečka« ostajata v rejništvu.
V javnem podjetju Infrastruktura Bled so se za sodelovanje zahvalili predsednici sveta delavcev, in sicer z očitki, da je med drugim širila lažne govorice o svojih nadrejenih in direktorju.
Goljufivo spletno domeno je registrirala v Sloveniji neobstoječa oseba.
Izvedeli smo, da je spletno domeno www.hallokupon.si, prek katere so nekaj tednov prej ponujali vinjete po polovični ceni in služili s klici na premijsko številko - registrirala v Sloveniji neobstoječa oseba, končni uporabnik telefonske številke pa je na Sejše-lih. Informacijski pooblaščenec je podal kazensko ovadbo.
Žabja perspektiva
Krasni novi navidezni svet
Konec januarja je New York Times objavil obširno raziskavo o lažnih uporabnikih na družabnih omrežjih. Na Twitterju naj bi bilo po nekaterih izračunih okoli 48 milijonov računov (kar je okoli 15 odstotkov vseh računov) lažnih. To so avtomatizirani računi, kijih ponudniki prodajajo različnim strankam za ustvarjanje lažnega videza priljubljenosti in pomembnosti, ki ima nato realen učinek. Nekateri lažni računi uporabljajo imena in profilne slike realnih ljudi, ki se niti ne zavedajo, da nekdo njihove osebne podatke izkorišča za komercialne namene.
Tjaša Zajc
Direktor MDK pravi, da njihovi izdelki niso sporni.
Izziv za družbo in gospodarstvo je, da so lažne novice, lažni računi in navidezna pomembnost zaradi uspešnega marketinga izjemno dobičkonosni. To se zelo jasno kaže pri zbiranju sredstev z izdajo kriptožetonov - t. i. ICO (initial coin offering). Nek projekt je lahko povsem brez realne tehnične zasnove, a je zaradi dobrega in učinkovitega marketinga videti pomemben.
Na prvi pogled je zbiranje sredstev s kriptovalutami preprosto: podjetje pripravi tehnično poročilo rešitve (whitepaper), ga objavi na spletu in nato zainteresiranim posameznikom, ki imajo v lasti kriptovalute, proda novo izdane kriptožetone. V lanskem letu je v Sloveniji štirinajst projektov zbralo več kot 120 milijonov dolarjev.
Kar vlagatelji kupijo oziroma podprejo z nakupom žetonov, je ideja. Ali bo ta udejanjena, pa je povsem drugo vprašanje. Trenutno veliko vlaganja v projekte poteka v želji hitrega zaslužka. Kriptoinvestitorji se za vlaganje odločajo na osnovi števila sledil-cev podjetja, ki zbira sredstva, na družabnih omrežjih. Šteje, koliko pozornosti je podjetje pritegnilo na družabnih omrežjih, koliko uporabnikov ima v klepetalnicah na forumih in omrežju Telegram, kjer podjetja s potencialnimi podporniki komunicirajo in odgovarjajo na vprašanja.
Vlagatelji se tako ne ukvarjajo nujno z individualno analizo tehnične zasnove projekta - enostavno nimajo zaledja, da bi lahko izvedljivost strokovno ocenili, temveč se zanašajo na zunanji videz: spletno stran, svetovalce podjetja, komentarje znotraj skupnosti. To posledično pomeni, da jih veliko vlaga glede na predvideno dobičkonosnost špekuliranega trgovanja. Zaradi vpliva virtualne pojavnosti so nastala za uspešno izvedbo ICO specializirana podjetja. Ponujajo lažne račune, s katerimi umetno širijo vtis strokovnosti neke ideje. Proces je sledeč: podjetje, ki zbira sredstva, izvajalcu marketinga naroči, kakšna naj bodo vprašanja ali mnenja na spletu, nato pa ta vprašanja in mnenja objavijo umetni računi. Ker menja in vprašanja na vi-dezprihajajo od zunanjih podpornikov, dajejo vtis kredibilnosti. Mediji, blogerji, posamezniki z visokim številom sledilcev, ki spremljajo in poročajo o kriptožetonih in kriptovalutah, zaračunavajo visoke vsote za objavo oglasnih člankov o podjetju. Enako služijo lestvice trenutno aktivnih projektov, na katerih moraš biti, če želiš povečati svojo vidnost in posledično uspešno zbiranje sredstev. Na koncu sredstva za marketing za uspešno izpeljan projekt na-nesejo vsaj 100.000 evrov, osnovne ocene pa so, da je potrebnih med 200 do petsto tisoč evrov.
Umetni računi se uporabljajo v fazi pritegovanja pozornosti, nato pa še, ko gre zares, v času izdaje kriptožetonov. Takrat od heker-jev, ki potencialne investitorje želijo preusmerjati na napačne naslove za nakazovanje kriptovalut. Če je vlagatelj preusmerjen na napačen naslov, je njegov vložek ukraden. Zato je, ko se prodaja začne, glavna okupacija podjetja, ki zbira sredstva, opozarjanje na pojav lažnih računov, ki se izdajajo za predstavnike podjetja. Ko so transakcije enkrat izvedene, poti nazaj ni. Regulacija ICO zbiranja sredstev je šele v povojih. Da so kriptovalute in kriptožetoni stvar prihodnosti, ki bo temeljito spremenila način plačevanja storitev, ni dvoma.
Znašli pa smo se v problematičnem svetu vpliva virtualne resničnosti, za katerega še ni povsem jasno, kakšne posledice bo imel na realno gospodarstvo. Ni malo projektov, ki po zbranih sredstvih potihnejo, ustanovitelji idej pa denar porabijo za lastno bogatenje.
Že pripravljate poslovna poročila?
Gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki morajo letna poročila za potrebe državne statistike (zbira in obdeluje jih Aj-pes) oddati tri mesece po zaključku poslovnega leta, torej do konca marca za preteklo leto. Pravne osebe javnega in zasebnega prava ter nepridobitne organizacije morajo poročila oddati že do konca februarja. Izjema so politične organizacije, ki poročila oddajajo do konca marca. Ta rok velja tudi za društva, tista, ki so zavezana k revidiranju poročil, pa morajo to storiti do konca avgusta.
a mz
■
Naš čas, 1. 2. 2018, barve: CM K, stran 3
1. februarja 2018

IZOBRAŽEVANJE
7
Priložnost za prave informacije za pomembno odločitev
V petek in soboto informativni dnevi - Na Šolskem centru Velenje načrtujejo nov program: strojni mehanik, zato več vpisnih mest, na ostalih šolah enako
Tatjana Podgoršek
V petek, 9., in soboto, 10. februarja, bodo srednje, višje, visoke šole in fakultete v državi na strežaj odprle vrata za bodoče dijake oziroma študente. Pripravile bodo informativne dneve, »ti pa so priložnost za pridobitev pravih informacij, ki bodo zagotovo marsikomu med njimi olajšale odločitev o nadaljnji poti izobraževanja,« je prepričana Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na velenjski gimnaziji. Bodočim dijakom in študentom zato svetuje, da se jih udeležijo, preverijo možnosti izobraževanja, so pozorni na to, kaj šole dijakom poleg učnega procesa še omogočajo, z zanimanjem opazujejo, sprašujejo, »izmerijo« utrip na
šolah, kajti odločitev o izobraževanju za poklic je zagotovo ena od najpomembnejših v življenju posameznika.
Nov program - strojni mehanik?
Po zagotovilih sogovornice se na šolah Šolskega centra na informativne dneve skrbno pripravljajo, saj želijo bodočim dijakom in njihovim staršem čim bolje predstaviti, zakaj med programi šol izbrati njihove.
Za šolsko leto 2018/2019 razpisuje ŠCV 772 prostih mest, od tega 632 v 22 srednješolskih programih za novince ter 140 mest v šestih programih poklicno-teh-niškega izobraževanja (nadaljevanje izobraževanja po sistemu 3 + 2). »V primerjavi s tekočim
šolskim letom bo vpis za prihodnje šolsko leto na vseh šolah centra enak, razen na Strojni šoli, kjer predvidevamo 26 več vpisnih mest za novince. Razlog za to je nov program strojni tehnik - vajeniški sistem. Ob tem naj poudarim, da v tem trenutku na
šolah, ki so se zanj odločile, povsem zanesljivo ne vedo, ali ga bodo tudi izvajale. To bo odvisno od članov strokovnega sveta pri ministrstvu za šolstvo, ki bodo o tem odločali na seji sveta predvidoma ta mesec. Mi nanj računamo, zato smo tudi že pozvali
Informativni dnevi
ŠCV: v petek ob 9. uri bo potekal informativni dan za programe Gimnazije, Šole za storitvene dejavnosti in Strojne šole, ob 11. uri za programe Šole za rudarstvo in varstvo okolja, Elektro in računalniško šolo, ob 15. uri pa za vse programe omenjenih šol. V soboto, 10. februarja, bodo začeli informativni dan za vse programe ob 9. uri.
Na Višji strokovni šoli ŠCV bodo informativni dan pripravili v petek in soboto ob 9. uri, na Visoki šoli za varstvo okolja in Fakulteti za energetiko pa v petek ob 10. in 15. uri, v soboto pa ob 10. uri.
)
Po trenutnih podatkih naj bi v mestni občini Velenje v tem šolskem letu končalo devetletko 275 učencev, v občini Šoštanj 72, na osnovni šoli v Šmartnem ob Paki pa 34 učencev.
podjetja, naj napovejo število vajeniških mest. Za zdaj je 4 mesta napovedal Premogovnik Velenje, 2 pa KLS Ljubno. Do vpisa jih pričakujemo še več.«
Če bo program dobil »zeleno luč«, ga bodo izvajali vzporedno, tako v vajeniški kot šolski obliki. Med sabo se razlikujeta po tem, da je za vpis v vajeniško obliko
potrebna pogodba z delodajalcem, pri katerem bo dijak - vajenec opravljal 60 odstotkov izobraževanja, preostalih 40 odstotkov (predvsem pouk splošnih predmetov) pa na šoli. Pri šolskem sistemu pa pogodba z delodajalcem ni potrebna, praktično izobraževanje pri delodajalcu pa bo za dijaka v prvem in drugem letniku trajalo mesec dni, v tretjem pa pol leta.
Za novo šolsko leto se obeta na Šolskem centru še organizacijska sprememba. Zaradi varčevanja načrtujejo združitev Strojne šole in Šole za rudarstvo in varstvo okolja.
Na preostalih šolah v Velenju (Višji strokovni šoli ŠCV, Visoki šoli za varstvo okolja, Fakulteti za energetiko) programskih novosti ni, prav tako ne predvidevajo večjega vpisa v primerjavi s tekočim študijskim letom.
■
Dijaki ŠCV izjemni na Mednarodni turistični tržnici
Zlato priznanje za projekte na temo Kultura in turizem
Velenje, 31. januarja - Turistična zveza Slovenije je v sredo organizirala 15. Mednarodno turistično tržnico na sejmu NATOUR Alpe-Adria. Tema srednješolskega festivala Več znanja za več turizma je bila tokrat Kultura in turizem. Na njej so se s produkti kulturnega turizma predstavile srednje ter višje šole iz Slovenije, Italije, BIH, Srbije, Črne gore in Hrvaške.
Zelo zanimive produkte kulturnega turizma je na Turistični tržnici predstavilo več kot 300 dijakov in študentov iz 42 šol. Za sodelovanje na
festivalu sta se odločili tudi dve šoli Šolskega centra Velenje: Šola za storitvene dejavnosti in Viš-
ja strokovna šola Šolskega centra Velenje, program Gostinstvo in turizem. Obe šoli sta bili zelo
Širitev vrtca na obstoječi lokaciji
Šmartno ob Paki - Poročali smo že, da na upravi Občine Šmartno ob Paki med drugim potekajo aktivnosti za rešitev prostorske stiske v tamkajšnjem vrtcu.
Lani so pripravili koncept razvoja predšolske dejavnosti v lokalni skupnosti, ki je med drugim predvideval tudi možnost novogradnje objekta. Člani odbora za negospodarske dejavnosti so bili pri obravnavi bolj naklonjeni združitvi oddelkov na eni lokaciji. Na osnovi teh usmeritev je projektant Gregor Goje-vič pripravil idejno zasnovo širitve vrtca na obstoječi lokaciji.
V predvidenem novem delu vrtca bodo igralnice s pripadajočimi prostori za tri oddelke otrok, skupni večnamenski prostor ter prostori za zaposlene.
Idejno zasnovo so že prevetrili zaposleni vrtca in po vključi-
tvi njihovih pripomb bodo zadnjo besedo imeli šmarški občinski svetniki. Če bodo ti podprli predlagano širitev, bo občinska uprava poskušala pridobiti gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi projekti za izvedbo do konca tega leta.
uspešni. Dijaki Šole za storitvene dejavnosti so pripravili produkt Doživetje rudarskega Velenja z namenom zanimivega načina ohranjanja, predstavitve in vključevanja rudarske dediščine v turistično ponudbo. Zamislili so si celodnevni festival z ime-
nom »Knap fest«, na katerem bi obiskovalci spoznali, kako je delo v rudniku potekalo nekoč in kako poteka danes. Ekipa je prejela zlato priznanje in osvojila prvo mesto ter priznanje za najboljšo predstavitev na tržnici po mnenju komisije. Študentje Višje strokovne šole pa so pripravili turistični proizvod »ETNO pustolovščina Pr'Krajnk«, bolj
poznan po pivu Loko Loko. S produktom želijo bogato kulturno dediščino približati še posebej mladim polnoletnim obiskovalcem, ki bi med zabavo spoznali pomen stavbne dediščine, kmečkega orodja in dela na kmetiji. Tudi ta ekipa je prejela zlato priznanje.
Dijaki Šole za storitvene dejavnosti so predstavili produkt Doživetje rudarskega Velenja in z njim dosegli zlato priznanje ter priznanje za najboljšo predstavitev na
turistični tržnici.
V šmarški občini deluje vrtec pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, v kateri gostujeta dva oddelka vrtca starejših otrok, v centralni enoti pa so otroci vključeni v dejavnost v šestih oddelkih.
■ tp
V

4* t
FV PETEK, 16. 2. 2018, OB 19. URI
i ^
Rezervacije: 03/586 64 62
■
Naš čas, 25. 1. 2018, barve: CM K, stran 8
8
IZOBRAŽEVANJE
H^AS
7. februarja 2018
Novi strokovnjaki zapustili šolske klopi
Višjo strokovno šolo Šolskega končala 21. generacija študentov - Vse bolj iskani kadri -Vpis novincev občutno narašča
Tatjana Podgoršek
Velenje, 30. januarja - V dvorani velenjske glasbene šole je bila slovesnost, na kateri so podelili diplome 21. generaciji študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje za uspešno končano izobraževanje v enem od njenih šestih programov. Takih študentov je bilo 75. Podelili so še ravnateljevo pohvalo. Prejeli so jo trije najuspešnejši študenti posamezne generacije, in sicer Jernej Šarc, Senja Dobroveljski ter Rok Tolstovrški, študenti pa so za najboljšega predavatelja izbrali Viljema Osojnika.
Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da so študenti pridobili znanja, ki jim bodo koristila v življenju in da bodo kompetence znali koristno unovčiti. Po mnenju podžupanje Mestne občine Velenje Brede Kolar je podelitev diplome pomemben trenutek, saj s tem posameznik zaključuje šolanje in stopi na pot novih izzivov. Pri tem so poleg znanja pomemben kapital tudi medsebojni odnosi, ki so jih med študijem pridobili udeleženci izobraževanja. Tako kot Pogo-relčnik je tudi Kolarjeva zaželela vsem srečno na nadaljnji življenjski poti.
Veliko možnosti za zaposlitev
Uroš Sonjak, ravnatelj šole, je označil diplomante kot nove strokovnjake, ki so iz šole »odnesli« znanje, ki ne bo zbledelo, ker so ga pridobili tudi na vajah,
delodajalcih možnost za praktično usposabljanje svojih študentov, danes delodajalci kličejo na šolo in povprašujejo po dobrih študentih. Večina naših študentov danes dela na odgovornih mestih v podjetjih.«
udeležencev, kar kaže, da podjetja potrebujejo kadre, zato se večina zaposli takoj po končani srednji šoli, zaradi narave dela pa se ne odločajo za dodatno pridobivanje znanja. V programu Informatika imajo zapolnje-
lodajalcih. »Naši študenti se že med šolanjem usposobijo za delo in so zato zelo zaposljivi, kar je glavni cilj izobraževanja.« Od drugih šol se razlikuje tudi po tem, da edina v Sloveniji izobražuje po programu Biotehnologija in rudarstvo, ki - tako Sonjak -sodi med predvsem medijsko zapostavljen program. Na trgu delovne sile je potreb po teh kadrih
>
V tem študijskem letu se izobražuje na šoli 332 študentov, od tega 255 rednih, ostali so izredni. V prvih letnikih je blizu 20 odstotkov več rednih študentov v primerjavi z minulim študijskim letom.
na delovni praksi pri delodajalcih. »Z diplomo najboljše višje strokovne šole v državi ste stopili na trg delovne sile, na katerem so takšni kadri zelo iskani. Če je v preteklih letih šola iskala pri
Uroš Sonjak nam je še povedal, da v tekočem študijskem letu izobražujejo v prvih letnikih blizu 20 odstotkov več rednih študentov kot v minulem študijskem letu, manj pa je izrednih
21. generacija diplomantov je bila številnejša v primerjavi s predhodno.
na že skoraj vsa razpisana mesta, v programu Elektromehani-ka jih je zasedenih tri četrtine, v programu Elektronika polovica, najmanj študentov pa je v programu Varstvo okolja in komunala, v katerem izobražujejo le izredne študente.
Po mnenju sogovornika se njihova šola razlikuje od drugih tovrstnih šol v državi po več kot 20-letni tradiciji, po pogojih izobraževanja, kakovosti, pridobitvi veliko praktičnega dela pri de-
zelo veliko, v javnosti pa so predstavljene slabe novice, povezane s Premogovnikom Velenje. In v čem vidi vlogo šole v prihodnje? »Menim, da bo osrednja institucija, ki bo zagotavljala strokovno usposobljen tehniški kader v regiji Saša, ta pa lahko prevzame vodilno vlogo pri razvoju gospodarstva.«
>
Doslej je na višji strokovni šoli diplomiralo 1705 študentov. Največ v programu Elektronika (754), v Biotehnologiji in rudarstvu 174, Gostinstvu in turizmu 47, Informatiki 399, Elektromehaniki 164 ter v programu Varstvo okolja in komunala 167.
Tisoč štipendij za deficitarne poklice
Ljubljana - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je na spletni strani objavil razpis za pridobitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019. Dijaki bodo vlogo lahko oddali od 15. junija do 20. septembra. Sklad bo podelil 1.000 štipendij po 100 evrov mesečno.
a mkp
■
Gospodarstvu uspešno kujejo kadre
Šolski center Velenje na po novoletnem srečanju partnerjem predstavil dosežke minulega leta ter razkril letošnje načrte - V vsaki državi v EU vsaj enega partnerja
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. februarja - Šolski center Velenje (ŠCV) je tudi letos pripravil za svoje partnerje na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) na Starem jašku ponovoletno srečanje. Na njem so jim vodstvo centra, nosilci posameznih projektov predstavili dosežke minulega leta ter razkrili letošnje načrte.
Dosežki minulega leta
Med dosežki so izpostavili programski sistem za simulacijo varne vožnje, ki je lani prejel srebrno priznanje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, novo pridobitev - razvojni laboratorij za multimedijo, ki omogoča 3D tiskanje, 3D optično branje in graviranje, avtomatiziran sistem izposoje električnih koles (ta je že na voljo uporabnikom na Preva-ljah in v Ravnah na Koroškem), razvoj in izdelavo laboratorijske opreme za didaktične namene ter laboratorijsko opremo za podjetja in zgibanko za deveto-šolce Najbolj iskani poklici v Sa-vinjsko-šaleški regiji. Nastala je v sodelovanju s Centrom za razvoj terciarnega izobraževanja Saša Velenje, Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje
Velenje in z Andragoškim zavodom Ljudska univerza Velenje.
Tolikšnega zanimanja za mlade kadre še ni bilo
Direktor ŠCV Janko Pogorelč-nik je v nagovoru zbranim med drugim dejal, da lahko srednje, višje, visoke šole napredujejo in
meznih šol in vezi z gospodarstvom. »Z neposrednim stikom pridobimo takojšnjo povratno informacijo, kar je pomembno za to, da smo partnerji in da ne zaostajamo za trendi. Tako gospodarstvo tudi lažje prepričamo, da nam je pri tem potrebno pomagati.« Med izzivi današnjega, še
ni bilo. Izziv za vse predstavlja tudi pravilna uporaba nove tehnologije, ki jo potrebuje industrija 4.0 ter ponovno uvajanje vajeniškega sistema izobraževanja.
Po mnenju vodje MIC-a Darka Lihtenekerja vsako leto bolj dokazujejo, da niso muha enodnevnica, o čemer pričajo šte-
rastejo v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, kar jim potrjuje tudi praksa. V okviru MIC-a razvijajo različne produkte za podjetja, raziskovalno dejavnost, predvsem pa razne projekte, s katerimi dopolnjujejo dejavnost posa-
bolj pa jutrišnjega časa je Pogo-relčnik omenil demografski primanjkljaj, saj se v srednješolske programe vpisuje manj dijakov, kot jih zapušča, na drugi strani pa zaznavajo tako velik interes za mlade kadre, kot ga doslej še
REKLI so } Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje: »Naša tovarna tvorno sodeluje s ŠCV, ki izobražuje za nas pomembne profile predvsem s področja strojništva, elektrotehnike, mehatronike in na različnih ravneh - pri pripravi programov, praktičnem usposabljanju dijakov in študentov, tudi pri opremljanju, v tem trenutku se dogovarjamo za izvedbo enega programa za zaposlene. Lahko pohvalimo center, ker se je pripravljen odzivati na potrebe gospodarstva v tukajšnjem okolju in se jim tudi prilagoditi.«
Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Kot Velenjčan sem ponosen na ŠCV, ki je eden boljših v Evropi in daje podporo gospodarstvu z izobraževanjem kadra. Zadovoljen sem tudi, ker z novim šolskim letom načrtujejo izvajanje novega programa po vajeniškem sistemu. Člani naše zbornice imajo 4000 verificiranih učnih mest, kar pomeni, da bo malo gospodarstvo sodelovanje z izobraževanjem še okrepilo.«
Sestavni del ponovoletnega srečanja je tudi podpis pogodbe o sodelovanju. Tudi letos so jo podpisali s predstavniki treh podjetij.
Na srečanju so partnerjem predstavili lanske dosežke, uspehe in jih seznanili z letošnjimi načrti
vilne novosti in dejstvo, da ima ŠCV vsaj enega poslovnega partnerja v vsaki državi EU in tudi zunaj nje. »Sodelujemo s podjetji, gospodarskimi sistemi, lokalnimi skupnostmi, šolami, institucijami. Izobražujemo dija-
ke, študente, zaposlene, brezposelne. Pomembno pri tem je, da naši učitelji, predavatelji niso le pedagoški delavci, ampak tudi vodje projektov, ki jih uresničujejo skupaj z udeleženci izobraževanja. MIC je most med izobraževanjem, usposabljanjem, gospodarstvom in razvojem.« V prihodnje bodo začete projekte nadaljevali, nekatere nadgradili,
na razpisih pridobivali nove ter širili dejavnost v državah nekdanje Jugoslavije.
Ob koncu uradnega dela srečanja sta Janko Pogorelčnik in Darko Lihteneker podpisala pogodbe o sodelovanju s predstavniki podjetij Ducati Komponenti, ETT Lighting in Metrel.
■
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 9
KULTURA	9
literaturo
15. februarja 2018	«»SÜAS	17
Zaljubljen v jezikoslovje in
Dušan Pirc po štirih desetletjih življenja v Velenju v mestu najde vse, kar potrebuje za dušo - V Šaleškem literarnem društvu Hotenja je našel nove prijatelje - Redno se vrača v poljski Krakov
Dušan Pirc se med »Hotenjevci« odlično počuti, tu je našel nove prijatelje in znance. Predvsem pa je dobil pogum, da več objavlja
svoja dela in prevode.
Bojana Špegel
Velenje - Že naglas ga izdaja, da Dušan Pirc ni domačin. Govori lepo, zelo zborno. V Velenje se je z družino preselil leta 1978. Pred tem je živel marsikje; rodil se je v Ribnici na Dolenjskem, družina se je potem kmalu preselila v Kranjsko Goro, kjer je bila doma njegova babica. Od tu jih je pot vodila v Idrijo, kjer je Dušan končal gimnazijo. Študiral je v Ljubljani, ko je diplomiral, pa se je preselil v poljski Krakov, kjer je delal v lektoratu na tamkajšnji Jagiellonski univerzi. Ko se je vrnil v Idrijo, je leto in pol vodil tamkajšnjo mestno knjižnico. S soprogo Jadwigo, Poljakinjo, ki jo je s seboj pripeljal v Slovenijo, sta se potem odločila za preselitev v Velenje, saj sta oba dobila službo v Gorenju. »Tu sva tudi končala svoji poslovni življenji, saj sva oba že upokojena. Ostajava pa Velenj-čana,« zatrdi.
Poljščina preokupacija že med študijem
Zanima nas, od kod njegova ljubezen do poljščine? »Diplomiral sem iz slovenskega jezika s književnostjo ter ruskega jezika s književnostjo. Že med študijem sem se začel intenzivno ukvarjati
s poljsko literaturo in jezikom. To je zame postala preokupacija, zato ni čudno, da sem 14 dni po diplomi že odpotoval na Jagiellon-sko univerzo, kjer sem delal kot lektor slovenskega jezika. Ostal sem tri leta.« Jadwiga je tam študirala srbokroatistiko, ki je bila takrat na univerzi edina študijska smer s prostorov nekdanje Jugoslavije. Čeprav je Dušan dobil ponudbo, da bi ostal na Poljskem, na novi univerzi v Katovi-cah, se je vrnil domov, saj je moral obleči vojaško suknjo. Žena je prišla z njim. Po tem, ko sta dobila otroka, nista več razmišljala, da bi šla nazaj na Poljsko. Iskala pa sta mesto, kjer bi oba dobila dobri službi. To je bilo prav Velenje, zaposlila sta se v Gorenju. Dušan pripoveduje: »Mesto sem spoznal kot dijak, vrnil sem se nekaj let kasneje, ko sem prišel na kongres zveze mladine, ki je bil v Domu kulture. Velenje me je obakrat očaralo. Tudi ko sva se sem preselila, je bilo to lepo, mlado mesto, polno veselja in radosti, lepega pogleda v prihodnost.« V Gorenju je najprej delal v oddelku za ekonomsko propagando. Začel je kot tekstopisec, a je hitro napredoval. Postal je odgovoren za medije, kasneje je skrbel za vsebinski del marketinga. »Imel sem zelo kreativno delo,
ves čas sem bil v stiku z literaturo in jezikom. Lahko pa rečem, da je včasih težje 30 let pisati o pralnem stroju ali štedilniku kot druge literarne zvrsti. To je bil svojstven izziv. Lahko pa rečem, da sem bil s svojim delom v Gorenju vseeno zadovoljen.« Stikov s Poljsko in tamkajšnjimi prijatelji nikoli ni prekinil. Z ženo sta se med dopustom redno vračala
v Krakov, sploh, ker je tam živela njena družina. Po upokojitvi sta se vračala vsaj enkrat do dvakrat letno in ostajala vsaj mesec ali dva. Tudi sedaj sta na Poljskem, čeprav je bil razlog tokratne vrnitve žalosten, saj so izgubili Ja-dwigino mamo. »Daljše bivanje v Krakovu je zame priložnost, da obiščem univerzo in inštitut, kjer sem delal, saj sem vsa ta le-
ta ohranil stike. Rad grem tja.« Tudi oba otroka govorita poljsko, saj so doma vedno govorili v tem jeziku. Slovenščine sta se učila v šoli in v druženju z vrstniki. Hčerka je tudi študirala v Krakovu, kjer je ostala skoraj 10 let. Je klinična psihologinja, ki sedaj z možem in hčerko živi v Velenju. Sicer pa je vedno rad pomagal Slovencem, ki so želeli spoznati Krakov in Poljsko. Tja je pospremil tudi pevski zbor Gorenje. Ponosno mi pove, da so nastopili tudi v najlepši krakovski baziliki, kar ne uspe vsakemu. Tja je pospremil tudi godbo na pihala. V Ljubljani pa je, recimo, pred leti pomagal poljski reprezentanci v hokeju med svetovnim prvenstvom, bil je sodni tolmač na sodišču, prevajal je podnapise za filme, bil občasni dopisnik nekaj časopisov na Poljskem, pri nas in v državah nekdanje Jugoslavije ...
Hotenja so mu dala pogum
Dušan je dobri dve leti predsednik Literarnega društva Hotenja, zanimivo pa je, da je eden »mlajših« članov društva. »Poznal sem jih predvsem kot bralec, šele po upokojitvi sem navezal stik z njimi, saj sem želel člane društva predstaviti v Kra-kovu. S Tatjano Vidmar sva hitro našla skupni jezik in to tudi izpeljala. Ko sem se ji pozneje, po res uspešnem gostovanju na Poljskem, zahvalil po elektronski pošti, sem dodal eno od svo-
jih pesmi. Povabila me je, da sodelujem pri snemanju zvočnih Hotenj na Radiu Velenje. Takrat sem osebno spoznal tudi Petra Rezmana, Iva Stropnika in druge člane društva. Dobil sem več poguma in začel sem bolj intenzivno objavljati svoja dela, tudi v prevodih ... » Pisal je že kot otrok, njegovi spisi so izstopali. »Odnos do jezika in literature pri meni izhaja že iz zgodnjih otroških let. Doma smo imeli bogato knjižnico, knjiga je bila pri obeh starših vedno na nočni omarici, oba sta govorila več jezikov. Vse to sta prenesla name.« Zadnje čase čisti stare rokopise, ne samo svoje, tudi prevode, ki jih je naredil. »Imam pa še en velik dolg do mojega prijatelja Toneta Pretnarja, po katerem je poimenovana nagrada, ki jo vsako leto na velenjskem Lirikonfestu podelijo ambasadorjem slovenskega jezika po svetu. Ko je bil še živ, sva se dogovarjala, da bi Slovencem pripravila knjigo Poljskih pravljic. Ni še končana, pripravljenih pa imam približno 30 pravljic. Sedaj bo treba poiskati založnika. Ta dolg res želim izpolniti.« Zadovoljen je tudi z zadnjo številko Hotenj, ki je izšla konec januarja. »Takoj bomo začeli pripravljati novo. Želim si, da bi nam uspelo v društvo privabiti tudi mlajše literate, te res pogrešam,« je zatrdil za konec klepeta.
Bogata in pestra ustvarjalnost
V mesecu kulture v Zgornji Savinjski dolini več kot 30 kulturnih vsebin - Obisk na prireditvah v zadnjem času večji zaradi boljše obveščenosti
Tatjana Podgoršek
Kulturna društva, kulturne skupine, javni zavodi in institucije v Zgornji Savinjski dolini so v sodelovanju z območna izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje tudi letos bogato zaznamovali slovenski kulturni praznik. V programu tradicionalnega meseca kulture (začeli so minuli teden, sklenili pa ga bodo 3. marca) se bo po vseh občinah doline zvrstilo več kot 30 dogodkov s kulturnimi vsebinami. Vstop je na vse prireditve prost, razen za ogled gledaliških stvaritev.
Vsebine so zelo raznolike, bogate in »so odraz dela naših kulturnih društev, skupin, šol, vrtcev, knjižnice in še koga iz ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti. Program praznovanja bo zagotovo zadovoljil vse okuse,« zagotavlja vodja območne izpostave Simona Zadravec. Težko, pravi, bi izpostavila kakšno prireditev, vendarle pa si zaslužita večje pozornosti vsaj dve, in sicer koncert okteta Žetev s prijatelji iz Luč ter etno večer v izvedbi članov Kulturnega društva Gornji Grad. Poleg kulturne ponudbe razveseljuje boljša obiskanost prireditev v zadnjem času, razloge za to pa sogo-
Simona Zadravec: »Prevladujejo gledališke predstave, kar nekaj je tudi likovnih razstav, pa literarnih večerov in pogovorov.«
vornica med drugim pripisuje temu, da projekt podpirajo vse občine v Zgornji Savinjski dolini. Društvom namenjajo nekaj denarja za njihovo delovanje in poskrbijo za večjo obveščenost širše javnosti.
Na vprašanje, koliko je projekt vreden, Zadravče-va odgovarja: »Doslej tega še nismo ovrednotili in ne upam si govoriti o kakšnih vsotah. Za projekti namreč stojijo ljudje, ki delajo prostovoljno. Območna izpostava sodeluje z minimalno vsoto, blizu 1000 evri, z njimi pa plača predvsem stroške osrednje slovesnosti ob mesecu kulture in priznanja, ki jih podeli zaslužnim kulturnim ustvarjalcem.«
17 nagrajencev
Letos bo osrednja medobčinska slavnostna akademija danes (v sredo) ob 18. uri v kulturnem domu v Nazarjah, na njej pa bo priznanja območne izpostave prejelo 17 kulturnih zanesenjakov doline. Najvišje (priznanje sveta izpostave) Anica Podlesnik iz Luč, Mojca Štancar iz Mozirja, Betka Ročnik iz Bočne ter Marjana Rakun Jurič z Rečice ob Savinji.
Vabljeni v kulturne hrame
V	četrtek, 8. februarja, na dan slovenskega kulturnega praznika, bodo v Muzeju Velenje odprli svoja vrata in povabili obiskovalce k brezplačnemu ogledu muzejskih in galerijskih razstav. Med 10. in 18. uro si bo brezplačno mogoče ogledati muzej na Velenjskem gradu, Hišo mineralov v Starem Velenju in Muzej usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju.
V	Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bodo ob 11. uri pripravili javno vodenje, prav tako se bodo lahko obiskovalci javnemu vodenju pridružili ob 16. uri v Hiši mineralov v Starem Velenju.
Na praznični dan se bodo s stojnicami na Velenjskem gradu predstavljali lokalni ustvarjalci in rokodelci, ob 15. uri velenjski muzealci vabijo na Grajsko čajanko s predstavitvijo pravih čajev ter kulture pitja čaja, ob 11. uri pa na druženje s člani Šaleškega lite-
rarnega društva Hotenja, s katerimi so ob Prešernovem dnevu pripravili priložnostno razstavo z naslovom Tebi, brat moj.
Ta teden ste kar dvakrat vabljeni v Vilo Mayer: ob Prešernovem dnevu v četrtek, 8. februarja, od 10. do 16. ure, v soboto, 10. februarja, pa ob 10. uri. Poleg vile in zbirk si lahko ogledate Napotnikovo upodobitev Franceta Prešerna iz leta 1931, relief z naslovom Prešeren in Netka.
Festival Velenje, Plesni studio N in ZKD Šaleške doline pa vas v četrtek, 8. februarja, ob 19. uri vabijo v Galerijo Velenje, kjer bodo besede izbranih pesnikov, avtorjev 25. številke Hotenj popestrili gibi plesalcev Plesnega studia N. Nastala je predstava Hotenja v plesu.
Evine zgodbe
Velenje, 1. februarja - V razstavišču Gorenja od prvega dne februarja do 15. marca razstavlja mlada slikarka Eva Lucija Kozak iz Ljubljane. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, šolala pa se je tudi na Winchester School of Art v Angliji in Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer je magistrirala iz biokemije. Deluje predvsem kot slikarka, v svojem delu pa se ukvarja s sodobno družbo, medsebojnimi
odnosi in posameznikom znotraj nje. Na svojih slikah povezuje podobe človeških figur, predmetov, elementov arhitektur ali krajine, občasno pa tudi simbole, znake in parole v neskladno in nelogično celoto, kar še dodatno poudarjajo močni kontrasti, živahna barvitost in razpršena kompozicija. S tem umetnica ponazarja življenje v sodobni kapitalistični družbi, ki ga opredeljuje komercializacija, potrošništvo, natrpanost z informacijami in navideznimi možnostmi izbire, ter posledično shizofrenost, nekonsistentnost in odtujenost v medsebojnih odnosih in znotraj posameznika. Kustos razstave je Jure Kirbiš.	■ bš


Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

7. februarja 2018
Vedno zanimiv Marjanov večer
Večer v spomin na kulturnega delavca in ustvarjalca Marjana Marinška posvetili njegovi literarni zapuščini in zbirateljski strasti do prvih beril
Bojana Špegel
Velenje, 31. januarja - Na letošnjem Marjanovem večeru, ko se njegovi nekdanji sodelavci iz Festivala Velenje in Knjižnice Velenje spominjajo rojstva tega velenjskega kulturnega delavca, so pozornost namenili njegovemu literarnemu ustvarjanju. Na priložnostni razstavi so predstavili tudi drobec njegovega zbira-teljskega udejstvovanja, saj so v dveh vitrinah na ogled postavili nekaj izvodov Prvih beril, ki bodo del stalne zbirke. Ta bo v prostorih knjižnice postavljena letos. Večer so tudi tokrat pripravili v sodelovanju z Marjanovimi sinovi, zato so na ogled postavili tudi delček zbirke nekdanjih šolskih učilnic in opreme, številni obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi vseh 12 njegovih literarnih del. Ta so spoznali tudi v pogovoru njegovih nekdanjih sodelavcev Matjaža Šaleja in Iva Stropnika. Za popestritev večera so poskrbeli velenjski knjižničarji, ki so brali odlomke Marinškovih knjig, in citrarska skupina Mar-janke pod vodstvom Irene Tepej.
Književnik Ivo Stropnik je bil
Tudi tisti, ki literarnih del Marjana Marinška niso poznali, so jih lahko videli in slišali na letošnjem
spominskem večeru.
urednik nekaj Marinškovih knjig ali pa je sodeloval pri njihovem rojevanju. Povedal nam je: »Na moji polici ni le 12 Marjanovih knjig, imam jih vsaj še pet več. Najprej je namreč kot urednik izdal nekaj večjih monografskih del, pa tri do štiri prevode knjig,
ki so povezane z Astrid Lindgren. Leta 1995 pa se pojavi tudi z literarno publicistiko. Ta je zelo raznolika: od domačijske proze, ki ima dokumentarno slovstveno vrednost, do otroške literature in analiz Cankarjeve ljubice Ane Lušinove, o kateri je najprej na-
REKLI so ) Marjanov sin Marko Marinšek:
»Mineva sedem let, odkar nas je oče zapustil. Danes bi dopolnil 77 let. V družini smo zelo hvaležni njegovim nekdanjim sodelavcem, ki tako skrbno negujejo spomin nanj. Veseli smo, ker je tema letošnjega večera knjiga; njegova prva knjiga je namreč bila Prvo berilo, ki ga je v prvem razredu dobil na mizo. Takrat je vzljubil knjige. Od Prvih beril, ki jih je imel v svoji zbirki, mu je
bilo najljubše Prvo berilo njegovega brata, ki je leto starejše. Njen naslov je Preljubo veselje, v njej pa so zelo simpatične ilustracije Radovana Klopčiča. Kot otroci smo te ilustracije z očetom redno prerisovali. Zato je za nas majhen zaklad, da bodo knjige iz njegove zbirke dobile stalno postavitev v velenjski knjižnici. Kolikor bomo lahko, bomo pomagali pri postavitvi.«
pisal časopisni članek, potem pa še kratko zgodbo. Vsaj zame je najlepša njegova knjiga Planinče-va Micka, freska kmečke ženske, ki mu je monumentalno najbolj uspela. Z njo je bil sprejet tudi v Društvo slovenskih pisateljev, kar si je zelo želel. V svojem literarnem opusu je dal lep poklon rodnemu Kozjanskemu, malemu človeku, zelo veliko pa so vredne tudi njegove zgodbe in zapisi o prvih berilih.« V njih je zapisal, da gre za knjigo z največjo naklado na svetu. Prva berila to zagotovo so, v Velenju pa jih bo na ogled več kot 1500 iz vseh koncev sveta.
Odprli srca za dobrodelni koncert
Velenje - Dijaki in učitelji Elektro in računalniške šole so 31. januarja priredili že šesti dobrodelni koncert s ciljem, da zbrana sredstva namenijo šolskemu skladu šole. Ta pa že od let 2011, ko je bil ustanovljen, poskrbi, da denar pride do dijakov šole, ki so pomoči potrebni, pa tudi do nadarjenih dijakov in za nakup nadstandardne opreme, ki omogoča kakovostnejši pouk.
Dobrodelna prireditev je torej priložnost, da se odpro zakladi mladih src.
Dijaki in njihovi mentorji pripravijo koncert, na katerem pokažejo svoje glasbene, plesne, vo-diteljske sposobnosti in poskrbi-
jo, da je prireditev tudi tehniško izpopolnjena.
Šolskim glasbenikom so se letos pridružili še glasbeniki iz velenjske glasbene šole, pevka Anja Vodošek, dijakinja velenjske umetniške gimnazije, in skupina Kva-
tropirci. Posebnost koncerta je bila tudi inovativna video projekcija, ki so jo prav tako pripravili dijaki Elektro in računalniške šole.
Zbirajo predloge za ureditev Titovega spomenika
Velenje, 31. januarja - Zadnji januarski dan je MO Velenje na svoji spletni strani objavila povabilo k oddaji konceptnih predlogov za ureditev zelenice ob Titovem spomeniku. Ta je tudi turistična znamenitost mesta, v upravi MO Velenje pa želijo okolico spomenika urediti tako, da bo bolj prilagojena današnjemu času. Idej je precej, nekaj rešitev je bilo izdelanih že pred leti. V upravi občine želijo, da svoje ideje pripravijo tudi občani. Rok za
oddajo je 19. februar, ocenjevalna komisija pa bo med predlagalce podelila tudi tri denarne nagrade. Najvišja bo 1000 evrov bruto. Razstavo vseh prispelih konceptov ureditve zelenice okoli Titovega spomenika pa bodo v 1. nadstropju mestne hiše odprli 26. februarja. Na ogled bo do 23. marca.
Skozi prostor in čas
Velenje, 15. februarja - Prihodnji četrtek bodo ob 19. uri v Galeriji Velenje odprli razstavo slik magistrice umetnosti Klementine Golje iz obdobja zadnjih petih let. Poimenovala jo je Skozi prostor in čas. Predstavila se
bo namreč z dvema ciklusoma: Vmesni prostor in Potovanje skozi čas. Ob razstavi bo potekal tudi pester spremljevalni program, ki bo ljubiteljem likovne umetnosti približal avtorico razstave, ki je imela doslej 116 samostojnih razstav, sodelovala pa je tudi na več kot 290 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Razstava bo na ogled kasneje še v Kosovi galeriji Gornjesavskega muzeja na Jesenicah in v Galeriji Muzeju Lendava. Kustosinja razstave je Milena Koren Božiček, spremlja pa jo tudi obsežen katalog.
a bš
ALTIERHATOR
Naj živi slikar!
Nataša Tajnik Stupar
Ivan Grohar, znameniti slovenski slikar in predstavnik slovenskega impresionizma, je živel nekaj časa na Sorici, kjer je našel prekrasne motive za slike, ki danes, malo več kot 100 let kasneje, krasijo stene Narodne galerije v Ljubljani. Njegovo življenje je bilo: ustvarjalnost, skrb za ustvarjalnost, bolezen in revščina.
Majda Kurnik, slikarka šaleških korenin, je pri svojih srednjih štiridesetih umrla v revščini z veliko zapuščino svojega življenjskega poslanstva - slikarstva.
Kulturniška penzija je s priznavalnino (vrhunski dosežki na področju kulture in umetnosti) v lanskem letu (2017) znašala cca. 360 eur mesečno.
Koledar se je tako obrnil, da sem letos dobila to čast, da lahko zapišem alternatorsko kolumno ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Priznam, kar nekaj časa sem razmišljala o tem, kaj bi pisala, saj to, o čemer velikokrat pišem, ne pade ravno pogosto na plodna tla. Za trenutek sem si zažela, da bi pisala tako kot pred petnajstimi leti, vzneseno, entuziastično, igrivo ...
Pred dnevi sem ponovno zasledila citat;
"Za par ljudi pišeš, za par ljudi se mučiš, za par ljudi si stradal od začetka do konca; kajti ljudstvo te ne razume, ono je tuje tebi in tvojemu delu, ti si tuj njemu in njegovemu življenju."
(Ivan Cankar: Slovensko ljudstvo in njegova kultura)
Slikar v poznih petdestetih letih, srednje zdrav in srednje reven, začne svoj dan zgodaj zjutraj, po skromnem zajtrku in sprehodu po bližnjem gozdu. Sestra mu vsake toliko prinese material za delo, sam pa pobere vse, karkoli bi se dalo reciklirati, in to tudi uporabi. Vizualno slika prekrasne slike z življenjskimi vsebinami, ki jih prepleta z žanrskimi motivi, sarkazmom kapitalizma in fantastičnimi nadrealističnimi podobami. Preden začne delati, si kot vsak dan pripravi prijazno vzdušje v ateljeju; prezrači, opere čopiče, pripravi barvo, pospravi smeti in pomete. Potem pristavi na majhnem električnem koherčku čaj, ki ga je včeraj nabral na bližnjem travniku. V mislih se mu zarisuje podoba naslikane bleščeče pokrajine, ki jo bo danes začel slikati na veliko platno, ki mu ga je prinesel dragi kolega, ki včasih s sabo iz velikega mesta pripelje gospoda, ki kaj kupi. Zvok čopiča na paleti in kaseje na platnu nežno poboža tišino ateljeja in delovna vnema se stopnjuje. Zarisi nekih misli o svetu se vizualizirajo na veliko in mogočno, z brezskrbno paleto sijočih barvnih odtenkov. Slikar razmišlja zbrano in ubrano gradi svojo katedralo lepote v svetu Nije, kamor je zbežal pred svetom in mogoče tudi samim sabo. Da pride ta prekrasna krajina vate, jo moraš opazovati, dihati z njo, jo spoštovati in ljubiti, potem se priplazi tiho in nežno v tvoje srce. Nosiš jo s sabo leta in leta, potem dozori in jo kot mati, ki bo nahranila svojega mladiča, izpljuneš prežvečeno in predelano na plan. Počutiš se izpolnjenega in eno s svetom, katerega del si. Zelo poseben občutek, ni ga vsakemu in vsak dan doživeti, in tudi modrosti ne, žal. Slikar slika do kosila, ki si ga skuha sam, in potem malo zakinka in potem slika do teme. Ponoči on ne slika, saj pravi, da ponoči njegove slike oživijo in da naj imajo svoje življenje, on gre pa raje spat. Tako živi že vsaj 25 let. Endemit med vami. Genius loci. Tam, tu in nekje drugje nekdo drug.
Potem razstavi slike za ljudi, večinoma brez plačila. Zaradi vsesplošno nizkega kulturnega zavedanja v družbi njegovih slik nihče ne kupi, saj si jih lahko brezplačno ogledajo v mestni ali državni galeriji. Njegove slike govorijo zgodbo o življenjski modrosti in vedenju, ki je lahko vzniknilo le nekje v samoti in tišini. Ta modrost je vzniknila v razumevanju sveta, družbe, kulture ter časa. Potem ljudje to modrost spijejo in zrastejo in nihče se ne spomni več na slikarja, nekje sredi petdesetih, srednje zdravega in srednje revnega, niti čez petnajst let, ko ga moči začno zapuščati.
Mogoče se ga nekateri spomnijo, vsaj na en dan, na praznik, in potem čas teče dalje do naslednjega leta.
Naj živi slikar!
Naj živi umetnost in kultura vsak dan in ne le ob 8. februarju. Čestitke ob kulturnem prazniku vsem umetnikom in tistim, ki se ukvarjate z umetnostjo in kulturo!
»»3CAS
^ vsak dan
■
■
■
Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 11
7. februarja 2018

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Zdravniki so naši redni gostje
Med številnimi vsebinami, ki jim lahko prisluhnejo poslušalci in poslušalke Radia Velenje na frekvenci 107,8 mega herca, so že vrsto let na sporedu zdravniški nasveti. Rubrika sodi v četrtkov popoldanski program.
Tako kot za vse druge tudi za to radijsko oddajo velja, da poskušamo v njej spregovoriti o najbolj aktualnih temah s področja varovanja zdravja in tudi zdravljenja, in to čim bolj preprosto, razumljivo, a kljub temu dovolj strokovno. Seveda tega ne počnemo sami, ampak v sodelovanju z našimi gosti. Ti prihajajo iz bolnišnic (celjske, slovenj-graške, Topolšice, Psihiatrične bolnišnice Vojnik), med gosti so še splošni zdravniki javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, občasno tudi strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, območne enote Celje, zasebni zdravniki (upokojena splošna zdravnica Aleksandra Žuber) ter speci-
alisti (Očesni center Irman Žalec oziroma Velenje). Veseli smo, ker si kljub pomanjkanju časa zdravstveni delavci iz omenjenih ustanov vzamejo čas in z nasveti iz prve roke morda pomagajo komu pri reševanju zdravstvenih težav, jih spodbudijo k večji skrbi zanj. V zadnjem času si prizadevamo pritegniti k sodelovanju še zobozdravnike.
Že vsa leta bdi nad to oddajo novinarka Tatjana Podgoršek, ki koordinira naše goste, pogosto pa tudi vodi pogovore z njimi.
K sodelovanju pa vabimo tudi vas, spoštovani poslušalci in poslušalke. Vabimo vas, da predlagate teme, o katerih bi radi slišali kakšno koristno informacijo ali nasvet, lahko tudi koga od strokovnjakov, s katerim bomo poskušali navezati stik in se dogovoriti za sodelovanje v radijski rubriki. Pokličite 03 897 50 03 ali pišite: radio. velenje@siol.net.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MEJAŠI & LANA JURČEVIČ - Duplo slade
2.	NASTJA GABOR - To je življenje
3.	MATEMATIKA feat. TOMI M - Napačen čas
Nad oddajo Zdravniški nasveti, kije na Radiu Velenje na sporedu vsak četrtek ob 17. uri, bdi novinarka Tatjana Podgoršek
Hrvaška pevka Lana Jurčevic in Mejaši so združili moči v uspešnici z naslovom Duplo slade. V Zagrebu in Samo-boru so za skladbo posneli tudi duhovit, rahlo norčav videospot, v katerem izstopa zapeljiva Lana.
GLASBENE novice
Eminem v nekaj minutah razprodal evropsko turnejo
Ameriški raper Eminem je decembra lani izdal deveti studijski album, ki ga je naslovil Revival. Po izdaji je najprej napovedal turnejo po ZDA, nato pa še po Evropi. Vstopnice za evropske nastope so pošle v rekordno hitrem času, saj so jih prodali v le nekaj minutah. Eminem prihaja
v Evropo 30. junija, ko bo evropski del turneje začel v Oslu, nadaljeval pa s koncerti v Stock-holmu ter na festivalih Roskilde in Freuenfeld Open Air v Zuri-chu. Najbližje Sloveniji bo nastopil 7. julija v Milanu. 45-letni glasbenik je novi album Revival napovedal s singlom Walk On Water, ki ga je posnel v sodelovanju z Beyonce. Na albumu je 19 skladb, na njem pa najdemo sodelovanja z izvajalci, kot so Alicia Keys, Ed Sheeran in Pink. Z izdajo albuma Revival je sklenil trilogijo, ki jo je začel z izdajama albumov Relapse (2009) in Recovery (2010), na katerih se ukvarja tudi s političnimi temami.
Lady Gaga zaradi bolezni odpovedala preostanek evropske turneje
Lady Gaga je prek družbenih omrežij Instagram in Twitter sporočila, da bo predčasno prekinila svojo evropsko turnejo, saj se še naprej bojuje s kronično boleznijo (fibromialgija), zaradi katere pogosto čuti bolečine v mi-
šicah. Odpovedala je deset koncertov v Evropi in koncert v Riu de Janeiru. To je že drugič, da je zaradi bolezni, zaradi katere je posameznik ves čas močno utrujen, posledice pa so lahko tudi motnje spanja, spomina in nihanje razpoloženj, morala predčasno na prisilni počitek. Prvič je vse koncerte na evropski turneji prestavila septembra lani. 31-le-tna glasbenica je svoj boj z zoprno boleznijo pred časom razkrila v Netflixovem dokumentarnem filmu Gaga: Five Foot Two, v katerem je svojim oboževalcem in drugim predstavila, kako se spoprijema z boleznijo.
Bliža se letošnja Ema
Bliža se letošnji izbor slovenske evrovizijske skladbe Ema, ki bo potekal v dveh zaporednih sobotnih večerih - 17. in 24. februarja. Polfinale bo na sporedu v soboto, 17. februarja, finale pa teden dni kasneje, oba večera pa bo vodil Vid Valič, ki se bo na oder Eme prvič podal v vlogi voditelja. Na polfinalnem večeru se bo predstavilo 16 izvajalcev, ki se bodo borili za vstopnico v finale. Le osem najboljših, štirje po izboru žirije in štirje po izboru gledalcev in poslušalcev, pa bo nastopilo tudi v finalnem
večeru, ki bo na sporedu 24. februarja. Vrstni red nastopov bo znan pred polfinalnim večerom. V Lizboni pa so medtem z žrebom že določili razvrstitev držav v obeh predizborih letošnjega 63. tekmovanja za pesem Evro-vizije, ki bo maja v portugalski prestolnici. Slovenija se bo predstavila v drugi polovici drugega predizbora.
Spice Girls napovedale vrnitev
Britanska skupina Spice Girls, ki je pred več kot dvema desetletjema obnorela svet, je v petek napovedala vrnitev. Članice so po družabnih omrežjih objavile nekaj skupnih fotografij in sporočile, da je njihov moto Girl Power še vedno zelo aktualen. Victoria Beckham, Melanie Brown, Melanie Chisholm, Geri Horner in Emma Bunton, zdaj v svojih štiridesetih, se niso srečale vse od leta 2012, zato je
dno razšle leta 2000. Leta 2008 so se podale na turnejo po ZDA in Evropi, nastopile so tudi na slovesnosti ob koncu olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
Vlado Kreslin ob očetovi 90-letnici izdal zgoščenko z očetovimi pesmimi
Vlado Kreslin je ob očetovem 90. rojstnem dnevu, ki ga je ta praznoval minuli četrtek, izdal zgoščenko s sedmimi pesmimi, ki jih pojeta oba ali oče Milan Kreslin oziroma Pubi sam. Dogodek so s prijatelji, sorodniki in muzikanti proslavili v nekdanji Kreslinovi gostilni v doma-
napoved njihovega ponovnega sodelovanja toliko bolj razveselila številne oboževalce. Ponovna združitev bi lahko bila tudi zelo donosna - kot poroča britanski tabloid The Sun, naj bi z združitvijo in novim projektom vsaka članica zaslužila 14 milijonov dolarjev. Spice Girls sicer veljajo za najuspešnejši ženski band, ki je prodal več kot 85 milijonov albumov. Članice skupine so se ura-
čih Beltincih. Zgoščenka ima preprost naslov Milan Kreslin, na njej pa so skladbe Tam daleč stran, Tisti bejli grm, Goodbye Jim, goodbye Joe, Bele ruže, nežne ruže, Podmoskovski večeri, Ringlšpil in Daj mi, Micka, pej-neze nazaj. Gre za antologijsko ploščo najlepših pesmi, ki sta jih ustvarila oče in sin oziroma sta jih skupaj pela v zadnjih 30 letih, odkar nastopata skupaj.
.radio
velenje
-com'
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Blaža Hutevca - Sanjam
2.	Ansambel Mladi godci - Slikar
3.	Ansambel Naveza - Ko bova poročena
4.	Ansambel Pogum - Spomini
5.	Ansambel Šepet - Ti znaš
6.	Ansambel Spev - Za muziko bi dala vse
7.	Ansambel Unikat - Kaj pa ti
8.	Gregor Avsenik & Ansambel Saša Avsenika -Spomin na Pariz
9.	Modrijani in Isaac Palma - Hočem le tebe
10.	Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
EASY
Primorski kantavtor Easy, zmagovalec Melodij morja in sonca 2015, počasi in zanesljivo snuje in snema nove skladbe, ki bodo izšle na njegovem drugem albumu. Ta bo izšel še pred koncem leta, v teh dneh pa Easy v poslušanje ponuja intimno skladbo z naslovom Spet ona.
LEONART
Skupina Leonart, ki je leta 2016 izdala prvenec Visoko v nebo, pripravlja nov album, s katerega že predstavlja prvi singel Divji ritem. Leonart z novo skladbo napovedujejo novo obdobje, hkrati pa je to prvi posnetek, ki so ga ustvarili skupaj z zadnjim pridruženim članom - klaviaturistom Tinetom Brglezom.
DAVID
Vedno bolj prodoren predstavnik slovenske hip-hop scene David predstavlja novo skladbo Tvoje barve, pri kateri sta sodelovala tudi njegov
glasbeni kolega Samo Sam in pevka Anja Baš. Trio je skupaj ustvaril besedilo, pod glasbeni del pa se poleg Anje Baš podpisuje tudi Alex Volasko.
KRAFTWERK
Bliža se ljubljanski nastop slovite elektronske glasbene skupine Kraftwerk, ki bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopila v četrtek, 22. februarja. Skupina je pred kratkim prejela nagrado grammy za najboljši plesni/elektronski album 3-D The Catalogue -hi-tech predelavo živih izvedb njihovih albumov na lanski turneji.
PAVLE KAVEC
Legendarni slovenski kitarist Pavle Kavec s svojo skupino Oko predstavlja novo skladbo z naslovom Piksna. Besedilo zanjo je napisal v Londonu živeči radijec Matjaž Ambrožič, za glasbo pa je odgovoren Pavle Kavec. Pri snemanju je sodeloval tudi multiinstru-mentalist Blaž Grm.
■
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 12
12

7. februarja 2018
a a Čvek ugiba: So se šalile? So tole morda res komu name-^^ nile? Alenka Rednjak, Saša Sevčnikar in Brigita Kropu-šek Razinger so se takole smejale in namignile: »Smo zmešale en hud strup. Kdo ga dobi, pa ne povemo!« Čvek sicer misli, da ni bil to »prehud« strup, kvečjemu kakšen ljubezenski napoj. A le kdo ga je dobil?
»No, če sem na odru, sem pa le veliko višja od tebe,« je svoj položaj komentirala Tatjana Vidmar. »Višja gor, višja dol, važno je, da s knjigo poudarjaš praznik,« je menila njena dobra prijateljica in velika ljubiteljica literature Milojka B. Komprej, ki bolj kot višino ceni vsebino.
ZANIMIVOSTI
Olimpijske igre z največ razdeljenimi kondomi doslej
Olimpijske igre, ki se ta teden začenjajo v Pjongčangu, bodo prav gotovo rekorde - vsaj kar se tiče števila razdeljenih kondomov. Organizatorji so sporočili, da bodo do konca olimpijskih iger (25. februarja) razdelili 110 tisoč kondomov, kar je za 10 tisoč več, kot so jih razdelili pred osmimi leti v Vancouvru in pred štirimi leti v Sočiju. Na igrah bo
sopotnika za »čustveno podporo« vzeti pava. Medtem ko mu je skušala kupiti vozovnico, je pav čakal na ročaju vozička za prtljago. Letalska družba je prevoz ptiča zavrnila, češ da žival ne ustreza standardom za prevoz v potniški kabini. Pojasnili so, da pav gotovo ni primeren potnik že zaradi teže in velikosti.
Gospa sicer ni zganjala trušča in se je skupaj s ptico umaknila, četudi letalski prevozniki potnikom s čustvenimi ali duševnimi težavami sicer večkrat dovolijo, da na krov letala kot »sopotnika
kmalu prišla pomlad. Čeprav so se njegove napovedi v preteklosti pokazale predvsem za napačne (prav je imel v manj kot 40 odstotkov primerih), je njegovo napoved tudi letos pričakalo več tisoč navdušenih obiskovalcev.
sicer nastopilo 2295 športnikov, torej le 100 več, kot jih je v Sočiju, to pa pomeni, da bo imel en športnik v povprečju na voljo 37,6 kondoma.
Košare s kondomi bodo razporejene po straniščih v olimpijskih vaseh, v glavnem medijskem središču, v vasi za novinarje in v medicinskih središčih.
S seboj na letalo skušala vzeti pava
Ne letališču v New Jerseyju je potnike presenetila ženska, ki je skušala s seboj na letalo kot
za čustveno podporo« vzamejo terapevtsko žival. Število tako prepeljanih živali se je v zadnjih letih zelo povečalo.
Svizec napoveduje še šest tednov zime
Gotovo se še spomnite svizca Phila, ki velja za enega najbolj slavnih ameriških vremenoslov-cev. Legenda pravi, da če svizec 2. februarja po izhodu iz brloga zagleda svojo senco in se vrne nazaj, se bo zimsko vreme nadaljevalo še šest tednov. V primeru, da sence ne vidi, naj bi
Phil je iz brloga pokukal zgodaj zjutraj po krajevnem času, zagledal svojo senco in se hitro vrnil vanj. Tolmači njegovega vedenja so razložili, da nas čaka vsaj še šest tednov zime.
Srečala sta se najvišji in najnižja
Sultan Kosen velja za najvišjega moškega na svetu. 31-letni kmet iz Turčije meri v višino kar 2,51 metra. Jyoti Amge na drugi strani velja za najnižjo žensko na svetu. 24-letna Indijka je visoka 62 centimetrov.
Pred kratkim sta se uradno najvišji moški na svetu in najnižja ženska ne svetu srečala. Njuno srečanje je organiziralo egiptovsko ministrstvo za kulturo, ki je poskrbelo, da sta se gosta skupaj fotografirala pred piramidami v Gizi. Z očitnim nasprotjem sta
Sultan in Jyoti požela veliko pozornosti turistov.
Tudi z delom stoje je mogoče shujšati
Ameriški kardiologi so ugotovili, da bi moral, kdor na delovnem mestu v pisarni sedi povprečno okoli šest ur dnevno in bi želel shujšati, preiti na stoječe delovno mesto. Kot kažejo raziskave, namreč s stanjem porabimo na uro 0,15 kalorije več kot s sedenjem. Oseba, težka 65 kilogramov, ki bi šest ur dnevno
stala namesto sedela, bi ob enakem vnosu kalorij izgubila 2,5 kilograma letno oz. deset v štirih letih. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da dolgotrajno sedenje botruje epidemiji debelosti, boleznim srca in ožilja ter diabetesu. »S stanjem na delu ne bi samo porabili več kalorij, zaradi večje aktivnosti mišic se tudi zmanjša verjetnost srčnih napadov, kapi in diabetesa, tako da bi stoječe pisarniško delo lahko prineslo tudi druge koristi,« je povedal eden od avtorjev študije Francisco Lopez-Jimenez.
frkanje
» Levo & desno «
Kultura
Nekaterim je dovolj, da vedo, da imamo pri nas tudi kak dan kulture in kulturni praznik. Da bi se morali tudi kulturno obnašati, bi bilo že preveč.
Trenja
V Gorenju se iskri. Mnogi upajo, da bodo našli rešitev in tlenje pogasili, preden bi izbruhnilo pravo gorenje.
Vajenci in mojstri
Vajenci so včasih imeli slabšalni pomen, zdaj pridobivajo veljavo. Dobivajo pa pogosto slabšalni pomen mojstri. Ne pravi, ampaktaki bančni ali politični mojstri.
Cesta na tirih
Za mnoge je hitra cesta 3. razvojne osi še vedno v zraku. A za nekatere naj bi bila zdaj na železniških tirih. Presenetljivo, denar za hitro cesto tretje osi bi lahko šel za drugi tir. A ker je še tudi ta vzraku, bo morda denar spet pristal na naši cesti. Pa bodo nekateri v naši dolini gospodu Kovačiču, ki so ga kritizirali zaradi stališč do Teš 6, zdaj hvaležni!?
Zajčki
Med politiki je menda veliko zajcev. Ki hodijo drugim v zelje.
SLO varčnost
Čeprav pravijo, da nam gre vse bolje, smo Slovenci očitno še zelo varčni. To se pozna tudi pri poimenovanju otrok. Vse več je »kratkih« - Nik, Tej, Nej ali Eva, Eny, Pia ...
Pravice
Dobili smo novelo zakona o pacientovih pravicah. Za nekatere je bila nujna, a so v praksi 'zelo hitro' ugotovili, da je neuresničljiva.
Spodaj in zgoraj
V	Šaleški dolini je zaradi rudarjenja veliko pretresov. Zemlja se trese zaradi sproščanja napetosti, zaradi vse večje napetosti med knapi pa nastajajo drugačni potresi.
Oni zgoraj
V	Šoštanju bodo na vrhu »občine« postavili čebelnjak. Pa ne bo mogel nihče več reči, da »oni zgoraj« niso pridni. Oziroma pridne.
Toplo - mrzlo
Še se dogajajo posebnosti: med Severno in Južno Korejo je prišlo do otoplitve prav v času mraza. V času zimskih olimpijskih iger.
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 15
15. februarja 2018
«»SÜAS
REPORTAŽA
13
Zanima ga vse, kar ima pridih preteklosti in patino
Na obisku pri Zvonetu A. Čebulu, velikem domoljubu in velikem zbiratelju starin
Z Zvonetom A. Čebulom, znanim in priznanim zbirateljem iz Šoštanja, se poznava že dolgo. Mislim, da bo že tri desetletja, kar sva se na njegovem domu srečala prvič. Že tistikrat so me bile same oči ob občudovanju starin, ki jih je ohranil zanamcem, in sama ušesa, ko je skoznje vrtel čas nazaj. Kakšno bogastvo! Kakšna kultura! Kakšen zanos in ponos! In kakšna želja, da bi del tega lahko občudovali tudi drugi.
Danes je del njegove izjemno obsežne zasebne domoznanske zbirke, zbiratelj pa je že več kot sedemdeset let, postavljen v Vilo Mayer (umetno-stnozgodovinsko, arheološko, zbirko tiskov, grafik, plakatov in drugih artefaktov). Posebno mesto v razstavljeni zbirki pripada majhnemu lesenemu kipu Marije z otrokom iz 13. stoletja, najstarejši in najbolj dragoceni podobi v njej.
Takih 'delov', vrednih občudovanja, ima še veliko. Recimo stari radiji. Kakšnih tristo jih je. Tudi prvega z ločenim zvočnikom ima. Pa 'gramofon--pred-gramofonom'. »Če bi se za to zbirko v Šoštanju našel prostor, bi bil zelo vesel. Dovolj bi bila soba, dve ...« Kot velik domoljub, zbiratelj starin, ki ga zanima vse, kar ima pridih preteklosti, poudari: Šoštanj. Tu se je pred petinosemdesetimi leti rodil. V njem vseskozi živi. Pomena njegove veličine se Šoštanj zaveda. Še kako zaveda. Pomembnost mu je izkazal z nazivom častni občan.
Drugi radio v Šoštanju
»Kam drugam res ne bi dajal, čeprav je zbirka pomembna z nacionalnega vidika in je med večjimi v Sloveniji,« se vrneva k radijem. »Na Šoštanj, veste, sem sila vezan. Več privlačnega, kot bo imel, več ljudi ga bo obiskalo. Take stvari bi bilo vredno vključiti v dolgoročno strategijo. S tem bi lahko živel tudi potem, ko bo z energetiko konec. Lahko bi postal Mesto muzejev. Kar poglejte, kako zaradi takih in podobnih zbirk ljudje derejo v muzeje
Zvone A. Čebul kdaj pa kdaj tudi proda kak kos, da lahko kupi drugega. A zelo redko in zelo težko.
po svetu,« razmišlja. »Pri nas to še ni na takem nivoju, tudi obisk ni prav velik. Obremenjujejo nas finance, a se bo tudi to spremenilo.«
Kako se je z radiji začelo? »Tržanova teta, sestra mojega očeta, ki je bila trgovka, je imela enega prvih aparatov v Šoštanju. Natančneje, bil je drugi. Prvega so imeli Vošnjaki. Pri njej v trgovini sem stalno poslušal poročila. Ta čudovit aparat, ki je bil takrat zelo drag, stal je skoraj kot en avto, me je popolnoma prevzel. Potem pa dizajni ... Enkratni dizajni.«
Ob klepetu nisva poslušala radia, ker se nisva pustila motiti drugim. Razen Mojci. Ta je spekla in dala na mizo šarkelj. Tak za prste polizati. In skuhala čaj. To dvoje gre odlično skupaj. Ujame se.
Tako, kot sta se onadva. Mislite, da bi lahko počel, kar počne, če pri tem ne bi imel njene podpore? Katera bi pa mirno gledala, da gre 'poslednji dinar' iz hiše za patino? Gospod Zvone se tega zaveda. »Zahvaliti se ji moram. Pokonci drži tri vogale pri hiši, pa še četrtega malo,« ji da priznanje.
Kosov, ki jih je zbral, nima vseh preštetih. Vseh zbirk še nima urejenih. Dela ima še ogromno. »Umetnost je področje, za katero vedno znova ugotavljaš, kako malo veš ... Človek potrebuje tudi čas, da vzljubi te stvari. Ko si mlad, imaš druge interese, druge želje. Žena ima posebej rada slike, grafike. Določene stvari, ki imajo pridih preteklosti, imata rada tudi otroka, sin, ki živi v Kanadi, in hči, ki živi v Ljubljani.«
Ko mi to pove, mi pove tudi, kako presenetil in razveselil ga je sin ob jubileju. »Nenapovedano se je pojavil na vratih.« To je bilo veselja. »Lepo smo praznovali. V Kajuhu. Zbralo se je ožje sorodstvo, imeli smo večerjo in zelo prijetno debato.«
Najljubše so mu panjske končnice
Na dan, ko sem ga obiskala, je delal do dveh zjutraj. »Mir je bil, pa sem pregledoval stvari, ki bi jih rad ohranil zanamcem, baročne in še starejše rokopise, take, ki so pisani še na kožo. Pregledoval sem tudi stare razglednice.« Teh ima ogromno. Na tisoče. »Saj ne da bi se hvalil, a v sedemdesetih letih zbirateljstva se pač nabere ... Sistematično pa sem zbiral podobice, panjske končnice, kipce, grafike, slike ...« Veliko tega je rešil pred uničenjem.
Panjske končnice so mu ljubši del njegovih zbirk. »Čisto slovenska stvar so. Tako kot kozolci. S tem dvojim se lahko ponašamo. Nekaj tega ima Švica, a so tisto, kar imajo, nabavili pri nas. Ima jih tudi zamejska Koroška, ki smo jo, na žalost, po neumnosti izgubili,« pravi. To ga žalosti. Sploh, ker Čebulov rod izvira od tam. »V Pliberku in okolici je veliko naših imen. Naš stari oče je prišel od tam kot čevljar, jaz pa še vedno rad zahajam tja in si ogledujem naša (naša, poudari) mesta.«
Ko pogleda panjsko končnico, vidi pred seboj čebelarje, ki so zvečer sedli pred čebelnjak in opazovali čebele.»Nekaj prijetnega je bilo to.«
Se kaj boji roparjev, ga vprašam. »Ne, saj nimajo kaj odnesti. Roparji imajo najraje denar. Z njim sem pa vedno na minimumu. Ko denar pride, ga obrnem v kako stvar in gre.«
Zbirateljska žilica ga ne bo nikoli zapustila. Do smrti bo tak, pravi in doda: »Smrti sicer še nimam v planu. Nikoli pa ne veš. Lahko se zgodi.« Ko Mojca sliši, o čem govori, pride in mu požuga: »No, ne govori tako.«
a Milena Krstič - Planine
Kriptovalute popularne tudi v Velenju
Prvi start-up večer SAŠA Inkubatorja v tem letu je bil namenjen morda najbolj aktualni temi v informacijskih tehnologijah, financah
in investicijah hkrati - kriptovalutam
Obiskovalci star up večera so se med drugim zanimali za davke na dobičke, ustvarjene s kriptovalutami. Če kriptovaluto na borzi poceni kupimo in nato dražje prodamo, dobiček ne bo obdavčen. Če kriptovalute sami
rudarimo, pa moramo za vsako na novo pridobljeno enoto plačati davek.
I»
Čeprav so kriptovalute na trgu že več let, so do nedavnega bile poznane predvsem računalničarjem, informatikom in drugim, ki delujejo v informacijskih tehnologijah. Prodor v splošno javnost so doživele, ko se je na trg kriptovalut začelo stekati veliko denarja in so se širile vesti o hitrih zaslužkih, pa tudi he-kerskih napadih na borze. Zato se razprave o kriptovalutah vrtijo predvsem o priložnostih in tveganju. O tem so se pogovarjali gostje star-up večera v SAŠA Inkubatorju, ki se ga je udeležilo veliko ljudi - mlajših in starejših, moških in žensk. Marsikateri slovenski podjetnik je v tehnologiji, ki stoji za kriptovaluta-mi, že našel poslovne priložnosti. Ena najbolj uspešnih in zanesljivih borz ima slovenske korenine. Tudi investitorjev je v Sloveniji relativno veliko. Kaže pa, da je na kriptovalute pozornih tudi veliko Velenjčank in Velenjčanov.
Uporabne, niso pa za vsakogar
Kriptovaluta je pravzaprav digitalna denarna enota, namenjena izmenjavi dobrin in storitev v digitalnem svetu, lahko pa jo pretopimo tudi v običajne valute z izplačilom na borzi ali iz ban-komata. Ustvarjena je s pomočjo šifrirne programske opreme. Prva in še vedno najmočnejša kriptovaluta je pred desetimi leti ustvarjeni Bitcoin, danes pa jih je na trgu več tisoč. Običajno so poimenovane po programu, ki se uporablja za t. i. rudarjenje. Gre za proces šifriranja z uporabo ustrezne strojne in programske opreme, njegov rezultat pa je nova in edinstvena enota valute. Kriptovalute nimajo fizične oblike, nji-
hove vrednosti pa so navadno izražene v dolarjih. Ker jih je mogoče programirati, jih lahko uporabljamo za različne namene. »Večje ko je povpraševanje po neki valuti, bolj ko je valuta perspektivna, večja je njena vrednost. Povpraševanje je navadno odvisno od tega, kaj, kakšno storitev kriptovaluta nudi,« pojasnjuje Jernej Škoflek iz ekipe SunContract, ki je t. i. blockchain tehnologijo, ki stoji za kripto valutami, izkoristila za vzpostavitev platforme za trženje oz. izmenjavo energije. »Elektriko, ki jo pridobimo iz sončnih celic na strehi domače hiše, bomo lahko prodali sosedu,« Škoflek navaja primer uporabe tehnologije, ki lahko v marsikaterem primeru poenostavi in pospeši prenos podatkov in drugih transakcij ter poveča varnost teh procesov. Prav povečanje varnosti in zaupanja sta glavni
razlog za vse pogostejše uvajanje tehnologije v podjetjih. Pa vendarle varno poslovanje v svetu kriptovalut zahteva veliko znanja in previdnosti. Strokovnjak za varnost v informacijskih tehnologijah Matjaž Antloga opozarja, da velika večina ljudi ni tehnično usposobljena, da varno izpelje vse postopke, ki so potrebni za nakup valut, plačevanje z njimi, njihovo shranjevanje. »Cel kup stvari je, ki lahko gredo narobe, sploh če nimamo osnov s področja računalništva, programiranja, informacijskih tehnologij nasploh. Treba je poznati ukrepe in postopke, ki nam povečajo varnost,« pravi. Vsakomur, ki ga krip-tovalute privlačijo, svetuje, naj se pouči o osnovni varnosti na spletu, razumeti mora tehnologijo, da bi bile naložbe kar se da rentabilne, pa mora dobro premisliti, v katero valuto oziroma
projekt, zasnovan na njej, bo vložil denar, in spremljati gibanje trga.
Večinoma so jim naklonjeni
Kriptovalute so za nekatere španska vas, za druge pa zlata jama. Veliko ljudi dvomi v njihovo legitimnost in sumi, da gre pri vsem skupaj za globalno prevaro. Številni, ki z njimi že imajo dobre izkušnje, pa tehnologiji zaupajo in verjamejo, da gre za plačilno sredstvo prihodnosti. Med obiskovalci start-up večera, ki so z zanimanjem prisluhnili pogovorom in z vprašanji pokazali, da o temi že veliko vedo, je bila tudi Mihaela Rogelšek, ki je znanje o informacijskih tehnologijah dobila že med aktivno delovno dobo, na osnovi informacij, ki jih je pridobila od prijateljev in na spletu, pa se je odločila za vložek v kriptovalu-
te. »Vem, da je naložba rizična, verjamem pa, da je lahko uspešna. Mislim, da investicije v konvencionalni delniški trg niso nič bolj varne. Obresti na bankah so tako minimalne, da to za vlagatelje ni zanimivo. Kriptovalute so dobra priložnost za donos na kapital,« pravi. Uspešno podjetnico Selmo Filipančič Jenko pa zanimajo priložnosti za nove projekte, zasnovane na osnovi block-chain tehnologije, zato se že več kot pol leta ukvarja z rudarjenjem ene najbolj popularnih in relativno stabilnih valut. »Gre za obetavno tehnologijo, s katero bi lahko podprli najrazličnejše projekte in njihove produkte ponudili uporabnikom.« Tretji od gostov startup večera Miha Centrih, ki je je z dvema prijateljema pred nekaj meseci začel z rudarjenjem, pa je povedal, da jih je za to motiviralo tako zanimanje za tehnologijo samo kot zaslužek, ki ga omogoča. »Potem ko smo se dolgo informirali in pridobivali znanje, smo naročili potrebno opremo. Najprej je bil največji izziv vzpostaviti sistem, zdaj pa pametno vlagati naru-darjene enote. Ves čas moramo pozorno spremljati dogajanje na trgu, iskati zanimive projekte, treba je zelo pazljivo vnašati informacije, preko katerih se izvajajo transakcije, tako da ni enostavno.« Se pa očitno poplača.
a Tina Felicijan
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 14
14
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

7. februarja 2018
Ničesar ne delamo »brez zveze«
Pestra dejavnost Društva podeželskih žena Šaleške doline - Aktivnosti društva se odražajo tudi pri delu njegovih članic na kmetiji - Tudi letos največ pozornosti izobraževanju in druženju
Tatjana Podgoršek
Ravne pri Šoštanju, 30. januarja
- Društvo podeželskih žena Šaleške doline letos beleži 15-letni-co delovanja. Združuje blizu 140 žena iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Dejavnost društva je pestra, so ugotavljale udeleženke občnega zbora v dvorani večnamenskega objekta Reks v Ravnah pri Šoštanju, predsednica društva Marinka Menih pa je prepričana, da se ta odraža tudi pri lažjem premagovanju težav njegovih članic pri izvajanju vsakdanjih opravil na kmetiji.
Menihova nam je pojasnila, da namenjajo največ pozornosti druženju in izobraževanju. Lani je društvo pripravilo tri predavanja oziroma delavnice, na katerih so udeleženke s pridobljenim znanjem nadgradile dosedanje izkušnje. Tudi informacije na strokovni ekskurziji jim bodo prišle prav. »Ko pridemo s predavanj, kuharskih ali drugačnih tečajev, ekskurzij, izleta, srečanja kmetic celjske in koroške regije domov, smo polne energije, idej, ki nam pomagajo pri lažjem odzivanju na izzive. Teh nam ne manjka tudi na kmetijah.« Poleg omenjenega so se lani tri članice društva udeležile še spretnostne vožnje s traktorjem v Turnišču pri Ptuju, sodelovale so na razstavi krompirja v Knjižnici Velenje, pekle za shod kmetov na Ponikvi pri Šentjurju ter se veselile priznanj za izdelke, ki so jih prejele članice na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Tatjana Štancar Poprask, Marta Štum-pfel, Zdenka Orozel ter Katja
REKLE so > o tem, kaj jim pomeni društvena dejavnost:
Jožica Drev: »Pri društvu delujem vrsto let in mi to veliko pomeni. Brez njega ne bi odkrila, česa sem sposobna predvsem na kulturnem področju. Vodim pevski zbor, tudi skeči, ki jih igramo, so moja zamisel. Pevske vaje so balzam za mojo dušo. Pravzaprav me aktivnosti sproščajo in delo mi gre zaradi tega velikokrat lažje od rok. Kaj pogrešam? Morda še več članic, tudi mlajših. Pa ni potrebno, da so ravno kmetice, saj se tudi društvo imenuje društvo podeželskih žena.«
Darja Miklavžina: »Ko sem pred 6 leti pustila službo, ostala na kmetiji in se začela ukvarjati z
dopolnilno dejavnostjo, sem med drugim iskala nov krog ljudi, možnosti za pridobitev potrebnih znanj in podobno. Priložnost sem za marsikaj od tega zaznala v dejavnosti društva. To mi je veliko pomagalo, tudi ko me je njegovo vodstvo leta 2014 nagovorilo za sodelovanje na izboru za kmetico leta, na katerem sem zmagala. Zmaga mi je odprla nova vrata, predvsem pa pripomogla k temu, da je Mestna občina Velenje prepoznala pomen spodbujanja lokalnih pridelovalcev in mi od takrat in še danes stoji ob strani. V prihodnje si želim, da bi v društvu še bolj stopile skupaj, da bi postale aktivne tudi tiste članice, ki danes plačujejo zgolj članarino.«
Juvan Golob so bile med dobitnicami zlatih priznanj. Marinko Menih veseli tudi odziv članic na aktivnosti. Ta je kar velik, seveda ne vedno, a potrjuje, »da ničesar ne delamo brez zveze, da si članice želijo druženja, izmenjave izkušenj, novih znanj.«
Podoben lanskemu je tudi letošnji delovni program društva. Praktično vsak mesec načrtujejo kakšno aktivnost. Poleg predavanj in delavnic strokovno ekskurzijo na Gorenjsko, planinski pohod, sodelovanje na regijskem tekmovanju podeželske mladine,
na Dobrotah slovenskih kmetij, srečanju kmetov Slovenije upajo, da bodo pridobile tudi kakšno kandidatko za izbor kmetice leta ter pridno skrbele za kulturno dejavnost. Se bo kar dogajalo, je še pripomnila Marinka Menih.
V lepem dnevu pohod na Smrekovec
ra velenje
?U6T 2018
Rdeča nit -povezovanje občin v turizmu
Trške pravice mozirskih pustnakov tokrat Marku Skoku - Poleg denarja vzbuja skrb podmladek
Tatjana Podgoršek
V nekaterih slovenskih krajih so minuli vikend že 'stopili na sceno' odganjalci zime in začeli čas veselja ob pripravah na pomlad. Najbolj znani so ptujski kurenti, a tudi mozirski pustna-ki imajo 127-letno tradicijo. Leta 1999 so zaradi avtohtonosti in izvirnosti pustnih šeg postali člani združenja evropskih karnevalskih mest.
Člani Društva za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski so s svojimi pustnimi uniformami (črni frak, bele hlače in črni cilindri) v minulih dneh že gostovali na pustnih dogodkih
po Sloveniji, od jutri dalje (četrtka) pa bodo delovni na domačem terenu. Na debelega četrtka dan namreč s svojim milo-zvočnim ansamblom Boj se ga opravijo enega od pomembnih dogodkov programa: podelitev trških pravic. Letos bodo to lovoriko namenili Marku Skoku za njegov prispevek k razvoju Mozirja in mu s tem uradno priznali, da je kot prišlek postal Mozirjan. V nedeljo, 11. februarja, bodo s svojim ansamblom obhodili trške meje, dan kasneje pa jih čaka 'okol'ofiranje' po trgu Mozirja. Najbolj pester bo torek, 13. februarja, ko bodo mo-zirski pustnaki prevzeli občinsko oblast, obiskali domače gospodarstvo, popoldne pa pripravili
Drago Poličnik:» Čaka nas veliko dela.«
mednarodno karnevalsko povor-ko. »Letos bo na njej sodelovalo 27 skupin, od tega pet domačih, če štejemo še šoštanjske koše, ki jih imamo za domače, saj smo jim utrli pot v evropsko združenje karnevalskih mest,« je povedal pustni župan Drago Poličnik. Dan kasneje jih čaka še sklepno dejanje - pokop pusta na Pekovih Lavah.
Po besedah sogovornika »železnega« dela programa ne spreminjajo, obogatijo pa ga s temami, s katerimi opozorijo na nepravilnosti. Letošnja bo povezovanje občin Zgornje Savinjske doline v turizmu. »Pustna-ki smo ocenili, da je tega v dolini tudi na drugih področjih odločno premalo, zato bomo z mobilno pisarno poskušali to spraviti v red.«
V društvu se trudi ohranjati kulturno dediščino pustovanja blizu 35 članov. Malo za tako velik zalogaj dodaja Poličnik. Kar malo jih skrbi, kako bo z nadaljevanjem tradicije, ker ni podmladka. Vsi dosedanji poskusi, da bi mladi okrepili njihove vrste, so bili neuspešni. Povsem pa ne morejo biti zadovoljni s stanjem v pustni blagajni. »Veseli smo lahko, če nam uspe z dona-cijami, sponzorstvom in raznimi prispevki pokriti stroške. Se je že dogajalo, da smo morali člani društva odpreti še svoje denarnice,« je še dejal Drago Poličnik.
V soboto, 27. januarja, je Društvo Vulkan iz Belih Vod organiziralo tradicionalni Štefov pohod na Smrekovec. Pohoda se je udeležilo 45 pohodnikov. Zgodnje jutranje sonce nam je povedalo, da je pred nami čudovit dan. Najprej so že kar pomladno dehtenje narave občutili tisti, ki so jo od šole v Belih Vodah pridno ubrali po obronkih krajevne skupnosti do Brložnika, kjer so nas pričakali preostali pohodni-ki, željni druženja in vzpenjanja na ta prelepi hrib. Pridne roke gospe Silve ter njene hčere Tanje Bačovnik so poskrbele, da so se okrepčali, potem pa »zagrizli«
na pot proti cilju. Skozi gozd so nas pozdravljali ostanki snega in ledu, ki pa smo jih premagovali brez težav. Čas je med prijetnim pohodom mineval hitro in kar naenkrat se je pred nami razprostrl pogled na planoto pri planinskem domu, ki je sijal v prelepem dopoldnevu. Nekaj poho-dnikov je tukaj' že doseglo svoj cilj, drugi pa smo pot nadaljevali proti vrhu Smrekovca. Zasnežena brežina je tu še opozarjala, da še ni pomlad in da smo sredi zime. Vrh Smrekovca nas je pričakal obsijan s soncem, brezvetrje pa je ponujalo priložnost za »martinčkanje«. Po vrnitvi v
prijetno toplo kočo nas je prija-jni oskrbnik Tomo postregel z okusnim pasuljem in smrekov-škim loncem, ki ga je sponzoriral Marko Mazej. Dobra malica se je prilegla, a je bilo po njej prav težko vstati in se odpraviti nazaj proti domu. Spust v dolino je bil seveda hitrejši. Toplo popoldansko sonce nas je božalo vse do spodnjega Brložnika, kjer spet ni šlo brez okrepčila in prijaznega druženja. Polni vtisov in rahlo utrujeni smo se razšli in ob slovesu kovali načrte za prihodnji Štefov pohod.
a Društvo Vulkan
Predstavile se bodo skupine iz Hrvaške, Makedonije, Srbije in Slovenije (godba Zarja, Lajše, Pristava, Šentvid, Šalek, Videm pri Ptuju, Dobova, Pust mozirski, Koši šoštanjski, kurenti...)

Maskarada
v Športni dvorani Šoštanj od 15. ure dalje z ansamblom Šepet in Rock Partyzani.
Nagradni sklad za najlepše maske 1000 eur.
■
■
■
Naš čas, 22. 2. 2018, barve: CM K, stran 13
22. februarja 2018
POGOVOR
PUST
15
Na pustno soboto bo v Šoštanju pestro!
Trasa karnevala bo potekala od bencinskega servisa do Trga bratov Mravljakov, kjer bo glavna tribuna
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Na mednarodnem pustnem karnevalu v soboto v Šoštanju pričakujejo veliko pustnih skupin in nekaj tisoč obiskovalcev.
Iz tujine pri hajajo v mesto skupine iz Makedonije, Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, iz Slovenije velika skupina kurentov s Ptuja in pusti iz Mozirja in Dobove. Tudi izvirnih lokalnih skupin ne bo manjkalo. Svoj prihod v Šoštanj je najavila skupina iz Šaleka, ki bo od Teša zahtevala rento, ker na njihovem gradu straši. Manjkali ne bodo Koši Šoštanjski, Tresimir-ji, sodelovale bodo pustne skupine iz Lajš, Šentvida, Pristave.
Naslov letošnjega karnevala je Opulimo slovensko kuro in za to priložnost so domači pusti pripravili posebno točko 'disco
chicken show'. Organizator Turistično olepševalno društvo Šoštanj svetuje, da na prizorišče pridete že pred začetkom karnevala in upoštevate navodila redarjev. Parkirali boste lahko na številnih obstoječih parkirnih mestih. Trasa bo potekala od bencinskega servisa do Trga bratov Mravljakov, kjer bo tudi glavna tribuna. Na Trgu svobode bo na ogled razstava zgodovine Pusta Šoštanjskega, v Športni dvorani Šoštanj pa bo zvečer maškarada. Za zabavo bosta poskrbela ansambla šepet in Rock Partyzani, vstop bo prost, najlepše maske pa čakajo bogate nagrade.	■
>
Karneval bo v soboto, 10. februarja, ob 15. uri.
Pustno zastavo vihti že četrt stoletja
Stanko Kraševec je prepoznaven karnevalski obraz
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Stanko Kraševec, za prijatelje Stanči, teh pa ima veliko, prepoznaven obraz Pusta Šoštanjskega. Ne samo prepoznaven, po vlogi, ki mu je dodeljena, eden glavnih!
Že petindvajsetič bo v soboto na karnevalu v Šoštanju na čelu povorke vihtel zastavo. Za jubilejni dogodek je malo vadil že nekaj dni prej na otvoritveni slovesnosti letošnjih karnevalskih dogajanj v Sloveniji na Ptuju.
Za petindvajsetič pa pripravlja Stanči presenečenje. Ne bo samo vihtel zastave, ampak se bo, takoj ko bo to funkcijo odložil, prelevil v gospodinjo. »Ja, to bo hec,« se zasmeje. »Pust Šoštanjski bo letos prikazal novo
i
Stanko Kraševec Stanči bo v soboto spet glavni.
točko, v kateri prevzamem vlogo gospodinje, ki krmi piščančke in piščance ...«.
Turističnemu dogajanju v Šoštanju pa je zvest že dlje. Vse od takrat, ko ga je leta 1989 v Šoštanj iz Laškega privabila ljubezen. Pa je tu ostal, se najprej zaposlil v Gorenju, potem Termoelektrarni, prihodnje leto pa bo trideset let, kar nosi pri sebi člansko izkaznico Turistično olepševalnega društva Šoštanj. »Vpisal« se je pri Milojki Plamberger, se spominja.
V društvu je bil in je še vedno 'deklica za vse'. V pustnem času ima še posebej veliko dela. Popraviti je treba to, popraviti je treba drugo ... Nikoli ne reče ne. Pa naj mu naložijo karkoli.
Zato in ker je dobra volja, ki jo ves čas širi, nalezljiva.	a
Na pustni torek v Velenju veliko otroško pustno rajanje
Tudi letos se bo začelo s pustno povorko - Ta bo s Titovega trga krenila do Rdeče dvorane - Najlepše družinske maske bodo nagrajene
Velenje, 13. februarja - Pust bo letos precej pohitel. Marsikje bo pustno obarvana že sobota, v Velenju pa bo glavni dogodek spet veliko otroško pustno rajanje v Rdeči dvorani. Pripravlja ga več velenjskih javnih zavodov in organizacij. Lani so ga prvič oplemenitili s pustno povorko, ki je odlično uspela. Zato bodo tudi letošnje dogajanje začeli z njo. V torek, 13. februarja, bo zbirno mesto za male in velike pustne maske ob 16.30 pred kulturnim domom Velenje. Od tu bodo krenili po središču mesta proti Rdeči dvorani, kjer bo pustno rajanje potekalo od 16. in 18. ure. Vse, ki se bodo pridružili pustni povorki, bodo organizatorji nagradili s krofi. V dvorani bosta za dobro razpoloženje na vedno tudi družinsko obarvanem pustovanju poskrbela DJ Mrki in povezovalec dogajanja Boštjan Oder, ki bosta pričarala pravo pustno razpoloženje. Strokov-
na komisija se bo pomešala med obiskovalce in izbrala najbolj izvirne družinske in posamezne maske, ki jih bodo tudi nagradili.
Več krajevnih otroških pustnih rajanj
Otroška pustovanja bodo pripravili tudi v številnih društvih prijateljev mladine (DPM). Ta petek ob 17. uri ga v domu krajanov Paka pripravlja DPM Paka. V soboto ob 14. uri v šmarško dvorano Marof vabi DPM Šmartno ob Paki, na pustno rajanje pa ta dan otroke in družine vabijo tudi člani DPM Šentilj. Od 10. do 12. ure bo potekalo v prostorih tamkajšnjega doma krajanov. DPM Kavče bo tradicionalno pripravilo pustno povorko po kraju. Po Kavčah bo krenila v nedeljo ob 15. uri. V nedeljo otroško pustno rajanje pripravljajo tudi v DPM Konovov, v domu krajanov ga bodo začeli ob 10. uri. Na pustni torek pa bodo pustovanje pripravili tudi člani DPM Lokovica. V domu krajanov bodo pustno rajanje začeli ob 17. uri.	a bš
Turistično društvo Šalek letos še bolj pustno
Ne le da bodo pripravili pokop pusta Pepija, postavili bodo tudi nekaj vozov - Z njimi bodo razveseljevali Velenjčane in Šoštanjčane - Tradicionalne dogodke bodo letos še nadgradili
Januarja so člani in simpatizerji Turističnega društva Šalek doživeli lep sobotni izlet na Dolenjsko. Z njim so začeli letos dogodkov in dejavnosti še bolj polno leto (foto: Mira Zakošek).
Velenje, 2. februarja - V Šale-ku so člani krajevnega turističnega društva letos že zavihali rokave. Za člane, podpornike in simpatizerje so januarja pripravili zanimiv izlet na Bizeljsko oziroma Spodnjeposavsko, kjer so pobliže spoznali grad Brežice, Hišo modre frankinje in re-pnice ter drugo kulturno dediščino teh krajev. Udeleženci so bili navdušeni. Kmalu za tem pa so o svojem delu spregovorili na rednem letnem občnem zboru. Lansko leto je na njem padla ideja, da letos v pustnem času poskrbijo še za več aktivnosti. Predsednica društva Marija Berložnik je pobudo vzela zares, sploh ker ve, da ji bodo ob strani stali tudi člani Krajevne skupnosti Šalek in tamkajšnjega prosto-
voljnega gasilskega društva. Večino dogodkov, ki jih pripravijo med letom, namreč pripravijo z roko v roki.
Ne bodo obujali velenjskega karnevala
Letošnji pust bo hitro tu, zato so priprave nanj v TZ Šalek že v polnem teku. »Nekako smo podedovali Pokop pusta Pepija, saj nismo želeli, da dolgoletna tradicija zamre. Letos pa bomo aktivni že prej; pripravili bomo tri ali štiri vozove. Z njimi bomo v soboto odšli na šoštanjski pustni karneval. Na pustni torek pa bomo zakrožili po našem mestu, pozdravili otroško pustno povor-ko na Titovem trgu, obenem pa bomo občane povabili na pokop pusta Pepija, ki bo v sredo, 14.
februarja,« nam je povedala sogovornica. »Pust Pepi se bo letos od Šaleške doline poslovil z obzidja Šaleškega gradu, nato pa bo v spremstvu kurentov prišel na trg v starem Šaleku, kjer ga bomo pokopali.« Marija Berlo-žnik pravi, da s tem, ko bodo v pustnem času odslej še bolj aktivni, ne skušajo obuditi nekdaj zelo znanega in dobrega velenj-
skega pustnega karnevala. »Tega si ne upamo. Želimo pa obuditi preteklost, mladim pokazati, kako je bilo za pusta nekoč. Bolj smiselno se mi zdi, da se pridružimo dogajanju v Šoštanju, saj so karnevalsko mesto. Želimo pa si, da v prihodnosti vzpostavimo tudi stik z mozirskim pustom in se pridružimo tudi njihovemu dogajanju.«
Tri dni za Starotrški dan
Ko bo februar vzel slovo, v TD Šalek ne bodo dolgo počivali. Marca bodo skupaj s KUD Dudovo drevo zaznamovali Svetovni dan lutk. Pripravili bodo lutkovno delavnico, v kateri si bodo najmlajši sami izdelali lutke, potem pa z njimi ustvarili krajši predstavo. »Lahko rečem, da smo se lani pri vseh dogod-
kih, ki smo jih pripravili, potrudili po svojih najboljših močeh. Zavedamo se, česa smo sposobni, zato imamo letos še bolj pogumne načrte,« nam je dodala predsednica TD Šalek. »Zadali smo si, da ohranimo vse obstoječe prireditve, želimo pa jih posodobiti, osvežiti in jim dati nov pridih. Računamo, da bomo kakšno prireditev še dodali, saj se je vse, kar smo uvedli novega, dobro prijelo.« Med večjimi letošnjimi prireditvami omenimo še prireditev O kresi se dan obesi, s katero bodo priklicali poletje. Tudi letos jim bo pri tem pomagal vilenjak Šalček. Največja prireditev bo Starotrški dan. »Letošnja prireditev bo tridnevna, potekala bo od 17. do 19. avgusta. Ker se je lani odlično prijela prireditev Na Šaleškem gradu straši, ki smo jo pripravili konec oktobra, jo bomo pripravili tudi letos. Ta bo 27. oktobra.« In seveda bo srhljiva in zabavna hkrati.
a Bojana Špegel
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 16
16	ŠPORT
Ob zmago v izdihljajih tekme

Nejc Cehte bo moral nekaj dni počivati.
Podprvaka Slovenije in Hrvaške, Gorenje ter Nexe, tudi drugič igrala neodločeno (30 : 30) - V sredo v gosteh s srbskim prvakom Vojvodino
Na uvodni tekmi tega dela tekmovalne sezone oziroma 13. kroga lige Seha domači trener Željko Babic ni imel na voljo vseh igralcev. Še vedno ni mogel v zasedbo uvrstiti Nika Medveda, Darka Stojnica in Vida Levca, na uvodni tekmi pa je manjkal tudi Matic Verdinek, ki si je poškodoval zapestja na zadnji pripravljalni tekmi v Mariboru (31 : 33). Zato mu ni preostalo drugega, kot da razveseli mladega Mateja Mazeja; to je bil njegov prvi nastop v članski vrsti. Zaigral je celo v začetni zasedbi in dosegel dva gola. Manjkanje toliko igralcev je najbrž edem glavnih vzrokov, da niso dosegli želene zmage. Z joj bi vsaj matematično še ostali v igri za uvrstitev na sklepni turnir štirih najboljših moštev in za zmagovalca te regionalne lige. Vendar je do konca rednega dela še pet krogov in tudi v njih bo žoga okrogla. Klemen Ferlin pravi: »O tem (še) ne razmišljamo, v glavi
imamo le naslednjo tekmo. Če se bo razpletlo po naših željah, bomo videli na koncu. Skratka, kar bo, bo. Dokler pa tli upanje, seveda ni predaje.«
Tekma je bila rezultatsko negotova do zadnjega piska z zapisni-karske mize. Oboji so brez težav zadevali, zato ne preseneča, da je nekaj sto gledalcev videlo ob slabi obrambni igri vsako minuto po zadetek. Po začetnem trikratnem vodstvu gostov z najmanjšo možno razliko so si domači priigrali tri gole prednosti (10 : 7 v 22. minuti). Nato so zaigrali povsem razglašeno in sledil je preobrat. Po delnem izidu s 7 : 3 so imeli Našičani ob polčasu prednost zadetka (14 : 13). Takoj na začetku drugega polčasa pa nova težava za domačega trenerja. Ostal je brez Nejca Cehteta. Novomeščan v vrstah Nexeja ga je pri zaustavljanju
močno udaril po vratu, tako da so morali domačega reprezentanta odnesti ob rob igrišča, kjer so mu nudili prvo moč. Do konca tekme si ni opomogel. Dobil je rahel pretres možganov in naslednje dni ne bo vadil. Srbska sodnika sta gostujočemu igralcu takoj pokazala rdeči karton. Ne glede na zaostanek po prvem delu so bili igralci, kot tudi približno tristo gledalcev, prepričani, da bodo po točki v Na-šicah v svoji dvorani dobili vse tri. Ko pa so gostje sedem minut pred koncem četrtič v drugem delu po-vedli s tremi goli razlike (27 : 24), se je zdelo, da domače 'ose' ne bodo ulovile niti točke.
Takrat pa so domači le pokazali igro, ki smo jo pogrešali. Trdno v obrambi in učinkovito v napadu. Z obrambo se je znova izkazal vratar Ferlin, Rok Ovniček je zadel čez celo igrišče. Dosegli so
štiri gole zaporedoma (4 : 0) in dobre tri minute pred koncem po-vedli z 28 : 27. Bili so na pragu zmage. V stresnih zadnjih trenutkih pa je sledila igra gol za gol. Do polnega izkupička so jih ločile le še tri sekunde, ki jih je trener preživel 'v zraku'. Kljub opozarjanju so 'pozabili' na krožnega napadalca (Marina Šipica), ki je z metom izpred šestmetrske črte zagotovil svojemu moštvu zasluženo točko. Zanimivo, tudi v 5. krogu v Našicah so igralci Nexe-ja izenačujoči zadetek (24 : 24) zabili v izdihljajih tekme.
Poškodbe ...
Željko Babic: "Po novem letu smo imeli precej težav s poškodbami. Z dodatnim igralcem v polju smo slabo igrali v obrambi. V drugem polčasu je Nexe prevladoval, zato mi je pomembno, da smo pokazali veliko željo in značaj. Remi je pravičen."
Visoko poraz Celja, Vardar ob prvo točko
V drugem slovensko-hrvaškem derbiju so v nedeljo Celjani nepričakovano visoko izgubili z Zagrebom (23 : 30) in mu prepu-
7. februarja 2018
stiti drugo mesto. Gostje so bili boljši kar za sedem golov, ki so si jo priigrali že po prvih tridesetih minutah (19 : 12). To je bil tretji poraz naših prvakov doslej, prav toliko jih ima Zagreb.
Trener Branko Tamše, po visokem porazu: »Čestitke Zagrebu za zasluženo zmago. Bili so boljši v vseh segmentih rokometne igre, mi pa smo tekmo izgubili že v garderobi pred tekmo. Sedaj nas čaka precej dela, da vse skupaj dvignemo na višji nivo. Žal smo danes izgubili doma, kar si seveda nismo želeli, ampak vseeno je še vse v naših rokah, da si zagotovimo mesto na zaključnem turnirju.«
Prvo točko pa je izgubil tudi vodilni Vardar. V zaostali tekmi 12. kroga je bilo v Brestu 25 : 25.
S. Vovk
Liga Seha Gazprom, 13. krog
Gorenje - RK Nexe 30:30 (13:14) Gorenje: Ferlin (13 obramb), Zaponšek, Cehte 2, Mazej 2, Haseljic 1, Ovniček 4, Grebene 2, Toskic 3, Potočnik 1, Golčar 4, Markotic 3, Verdinek, Kleč 2, Tajnik, Pejovic 6. Trener: Željko Babic'
Sedemmetrovke: Gorenje 3 (4) - (Pejovic' 3/3, Golčar 0/1), Nexe 2 (3); izključitve: Gorenje 2 minute (Toskic'), Nexe 8 minut. Rdeči karton: Aljaž Lavrič (Nexe) 41. minuta Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško - PPD Zagreb 23:30 (12:19), Metalurg Skopje - Vojvodina 30:26 (21:9), Tatran Prešov - Vardar 22:30 (13:14); zaostala tekma 12. kroga: Me-škov Brest - Vardar 25:25 (12:12). Vrstni red: 1. Vardar 13 tekem - 37 točk, 2. Zagreb 13 - 28, 3. Celje 13 - 26, 4. Brest 12
-	22, 5. Gorenje 13 - 18, 6. Prešov 13 - 16, 7. Metalurg 13 16, 8. Nexe 13 - 8, 9. Pančevo 12
-	7, 10. Vojvodina 13 - 6.
Gorenje z Jeruzalemom Ormožem
Na sedežu slovenske rokometne zveze so v ponedeljek izžrebali četrtfinalne pare slovenskega pokala. Za nastop na sklepnem turnirju četverice morajo Velenjčani premagati Jeruzalem-Or-mož v njegovi dvorani. Tekmeca morata datum igranja še uskladiti. Branitelj naslova Celje Pivovarna Laško bo gostil lanskega finalista Maribor Branik. Preostala para sta: Mokrec-Ig - Krka in Dol TKI Hrastnik - Koper 2013
Željko Babic, trener Gorenja: "Žreb je vedno lahko bolj ali manj ugoden. V pokalnem tekmovanju o tvoji usodi odloča le ena tekma, zato bomo morali biti na nasprotnika dobro pripravljeni."
Aikido se krepi tudi v Velenju
Člani Bushin doja so se udeležili zimske šole aikida - Treningi v Velenju potekajo v treh skupinah, prizadevajo pa si privabiti še več ljudi
Ker je japonska borilna veščina izključno samoobrambna, ni tekmovalna in v primerjavi z drugimi borilnimi veščinami ni toliko prisotna v popularni kulturi, je tudi manj poznana in manj razširjena. Čeprav ima aikido v Sloveniji relativno malo privržencev, pa je na visoki ravni. Wilko Vriesman, ki je zasejal aikido v Sloveniji in redno gostuje na seminarjih, je na nedavni tradicionalni zimski šoli v Planici, ki so jo obiskali tudi člani velenjskega aikido kluba Bushin, oznanil veselo novico iz japonskega Hom-bu doja: dva od najbolj prizadevnih aikidok v Sloveniji - predsednik zveze aikido klubov Slovenije Aikikai Aleksandr Staro-vojtov in tehnični direktor zveze Jasmin Biščevič, od katerih se učijo tudi velenjski inštruktorji aikida, sta prejela rang 5. dan (GODAN).
Še več članov in treningov na različnih nivojih
Cilj tehnik aikida je obvladati konflikt in onesposobiti nasprotnika s prijemi, ki temeljijo na osredotočenosti na svojo stabilnost, prilagajanju in preusmerjanju agresije. Zaradi filozofije, ki temelji na miroljubnosti, strpnosti, samoobvlado-
Aikido je primeren za otroke od tretjega leta starosti in za zdrave ljudi v pozni starosti. Na seminarjih, ko aikidoke poučujejo največji mojstri v Sloveniji in iz tujine, so na tatamijih tako najmlajši kot veterani.
vanju, so nauki aikida uporabni tudi pri soočanju z vsakodnevnimi stresnimi situacijami in reševanju konfliktov proti, mirno in učinkovito.
Na velenjski športni sceni je aikido že več kot deset let. Zadnja leta se je desetim rednim članom, ki jih trenira Matej Pir-manšek, pridružilo okrog 40 otrok, ki pod vodstvom Marja-nice Pejic trenirajo ob ponedeljkih in sredah od 15.45 do 17.15 v domu krajanov v Pesju. Nekateri med njimi vztrajajo že dovolj dolgo, da so v boju oblikovali tudi mladinsko skupino, ki se ob ponedeljskih in sredah med
17.15 in 19. uro prav tako v Pesju pripravlja na treninge z odraslimi. Ti se srečujejo ob ponedeljkih in sredah med 19.30 in 21. uro v Rdeči dvorani. Z novo sezono se jim je pridružilo osem novincev, kar je poleg močnega podmladka in uspešno opravljenega inštruktorskega izpita še enega od članov obetaven znak, da se bo aikido v Velenju še okrepil. Zato se bodo v klubu trudili vzpostaviti stik s šolami in različnimi organizacijami po Šaleški dolini in tako dobiti priložnost za predstavitev aikida tako otrokom kot odraslim.
• tf
Mladinska svetovna prvaka -Vid Vrhovnik in Jerneja Brecl
Bern, 3. februarja - Na mladinskem svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah v švicarskem Kanderstegu so slovenske barve zastopali tudi člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje: smučarska skakalca Jerneja Brecl in Aljaž Osterc ter nordijski kom-binatorci Vid Vrhovnik, Gašper Brecl in Ožbej Jelen.
Na tekmah v smučarskih skokih je Aljaž Osterc na prvi preizkušnji s skokoma 88,5 in 98,5 zasedel 21. mesto. Na ekipni preizkušnji je skupaj z Borom Pavlov-čičem, Domnom Prevcem in Ža-kom Moglom osvojil 4. mesto.
Jerneja Brecl, ki je prejšnji teden na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih v Ljubnem z 27. mestom osvojila prve točke svetovnega pokala, je na posamični preizkušnji osvojila osmo mesto. Na ekipni preizkušnji je Jerneja Brecl skupaj s Niko Križnar, Katro Komar in Emo Klinec osvojila naslov ekipnih mladinskih svetovnih prvakinj. Jerneja Brecl je prvo serijo
2. kolo lige izvedel SBK
Velenje, 3. februarja - V soboto je Šaleški bridge klub (ŠBK) v Velenju izvedel drugo kolo slovenske bridž lige. Kljub slabim cestnim razmeram se je tekmovanja udeležilo 22 ekip v A in B ligi iz vseh slovenskih klubov.
s svojim skokom odprla in hkrati skočila odlično, kar je bilo dovolj za vodstvo po prvi skupini tekmovalk. Tudi v drugi seriji je Jerneja skočila odlično in ponovila drugo najboljšo daljavo med
V soboto, 2. 2., pa so se nordijski kombinatorci pomerili na zadnji preizkušnji, en skok in sprint na 5 km. 18-letni Vid Vr-hovnik je z odličnim skokom in tekom postal mladinski svetov-
slovenskimi sotekmovalkami. V drugi seriji so prednost še povečale in prepričljivo osvojile zmagovalni naziv. Jerneja Brecl je srebrno ekipno kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva osvojila tudi že lani v Park Ci-tyu (ZDA).
V četrtek, 1. 2., so se na ekipni preizkušnji pomerili nordijski kombinatorci. V muhastem vremenu je slovenska ekipa v sestavi treh Velenjčanov (Gašper Brecl, Ožbej Jelen in Vid Vrhovnik) in Matevža Malovrha osvojila 10. mesto. Na prvi posamični preizkušnji se je najbolje izkazal Vid Vrhovnik s 15. mestom. Brecl je bil 23., Jelen pa 40.
ni prvak. Po skakalnem delu je s 100,5 metri zasedal 3. mesto in zaostajal 6 sekund za vodilnim. S četrtim časom teka je bil pre-hiter za vse in v cilj je pritekel s petsekundno prednostjo, ki mu je prinesla zlato odličje. Brecl je v cilj pritekel 33. (po skokih je bil 34.), Jelen je zasedel 48. mesto. Vrhovnik je s tem ponovil uspeh Marjana Jelenka, dolgoletnega člana SSK Velenje, iz leta 2011, ko je prav tako postal mladinski svetovni prvak v sprintu na 5 km v Estoniji.
Z odlično popotnico zmagovalnih občutkov tako Velenjčan Vid Vrhovnik odhaja na zimske olimpijske igre v korejski Pjongčang.
a Saša Sevčnikar
■
Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 17
7. februarja 2018
«»SÜAS
ŠPORT
17
Šport, za katerega žene ne smejo vedeti, da si dober v njem
Za mojstre šah ni preprosta igra. Toda, če bi ga igrali na ledu in pri tem uporabljali 19-kilogramske figure, bi njegovo zahtevnost še mnogo bolj občutili.
Na videz hecna misel ni naključna. Šah na ledu je drugo ime za curling ali ker-ling, v katerega med osnovno opremo prav zares spadajo 19-kilogramski kamni. No, pa še metle in ustrezni čevlji zraven.
Verjetno ste za šport že slišali ali pa ga vsaj zasledili na televizijskih ekranih. Kurling je olimpijski šport z večstoletno tradicijo, čeprav se zgolj ob opazovanju gibov to zdi neverjetno ali celo smešno.
V kerlingu se je mogoče preizkusiti tudi v Velenju. Vsak petek od 20. ure dalje je velenjsko drsališče rezervirano za ta šport. Redno je tam kerling ekipa Abu-hi, ki že tekmuje v prvi slovenski ligi. Redno trenirajo tudi dekleta, le da se one za udeležbo na tekmovanjih še niso odločile. In redno je tam kar nekaj obiskovalcev, ki jih kerling zanima. »Za zainteresirane pripravimo začetno izobraževanje, nato pa lahko znanje že kar poskusijo na ledu,« pravi Janko Urbanc, kapetan Abu-hov. Pravi, da je zanimanja za ta šport tudi v Velenju vedno več in da vsak, ki prvič poskusi, reče: »Uf, sem pa mislil, da je to lažje«.
Kerling ni zahteven zaradi kamnov, pa čeprav so iz edinstvenega škotskega granita in tehtajo tistih 19 kilogramov. »Pri kerlingu gre za podajanje kamnov z ene strani drsališča na drugo. Na drugi strani je krog, ki mu rečemo hiša, cilj tekmovalcev pa je, da čim več kamnov spravijo v hišo. Igra postane zanimiva, ker je mogoče točko ščititi, zbijati nasprotnikove kamne in drugače taktizirati,« pojasnjuje Urbanc. V vsaki kerling ekipi so štirje igralci, od katerih ima vsak po
Velenjska kerling ekipa tekmuje v prvi državni ligi -Vsak, ki bi se rad v kerlingu preizkusil, ima priložnost ob petkih od 20. ure dalje na velenjskem drsališču
dva kamna: prvi (lead), drugi (second), tretji (third ali vice skip) in skip, ki meče zadnji in je tudi kapetan ekipe. Skip ima ključno vlogo. »Za Janka je naporno predvsem taktiziranje. Za nas ostale gre bolj za fizični napor, saj dosti pometamo. Pa brez heca: če je pometanje intenzivno, je porabo energije mogoče primerjati s sprintom na 60 metrov,« pripoveduje Jure Sirše, prav tako član kerling ekipe Abuhi.
Oba sogovornika pravita, da človek za kerling potrebuje predvsem voljo. »Dobrodošle je seveda malo motorike, da ne pride takoj do padcev na ledu, vse ostalo pa pride s treningom,« opogumlja
Janko Urbanc in priznava, da je najpomembnejša lastnost pometanje, »čeprav fantje dostikrat rečejo, da je to šport, za katerega žene ne smejo vedeti, da si dober v njem.«
Ja, pri kerlingu se tudi zabavajo. Njihova zgodba se je sicer začela pred dobrimi štirimi leti, ko sta Mestna občina Velenje in Hokejski klub Velenje omogočila postavitev drsališča. Ob dejstvu, da je ker-ling v Sloveniji sicer dobro poznan le na Jesenicah in v Ljubljani, so bili pri Ker-ling zvezi Slovenije navdušeni nad interesom Velenjčanov. »Začeli smo tako, da so nam iz Ljubljane hodili predstavljat, kako se ukvarjati s tem športom. Ko smo
organizirali turnir, so nam v začetku kamne pripeljali in jih po turnirju odpeljali. Ko pa so videli, da je zanimanje za ta šport v Velenju veliko, so nam priskrbeli prvi komplet kamnov, potem drugega, zdaj pa imamo že tri. Tudi prve metle so nam priskrbeli pri Kerling zvezi Slovenije, seveda pa je bilo zanje izjemnega pomena to, da imamo redno ekipo oz. dve in smo pripravljeni športno znanje deliti,« je razmišljal Urbanc. Vsako leto v Velenju priredijo dva kerling turnirja, enega ob začetku, drugega ob koncu sezone. In vselej je zabavno. »Za nas je pomembno, da se imamo lepo. In tudi to, da delamo za popularizacijo tega špor-
ta,« je še dejal Janko Urbanc.
Dokaz, da jim uspeva, je vse večji interes šol, ki v športne dneve vključujejo tudi kerling. Mnogi, ki poskusijo, se vračajo tudi sami. »Vsak petek zvečer imamo pripravljene tri proge, tako da lahko naenkrat igra šest ekip. Igramo po 40 minut, potem se ekipe menjajo, da ima čim več zainteresiranih priložnost,« pripoveduje Jure Sirše in pove, da je kerling šport, ki je primeren za vse starosti. »V prvi ligi igrajo ljudje, stari od 20 let ali manj, pa tja do 70 let,« pravi Sirše.
Tisti, ki želijo le poskusiti, ne potrebujejo ničesar. Metle in kamni so na drsališču, kerling čevlje pa si je menda treba priskrbeti šele, ko se resno odločiš za vstop v ta šport. »Za rekreativce imamo na drsališču v Velenju drsnike, ki se preprosto nataknejo na čevelj,« povabi Janko Urbanc.
Da bi kerling prav v Velenju kdaj postal šport na vrhunski ravni, za zdaj ne kaže. Pravzaprav ne kaže, da bi se to zgodilo kjer koli v Sloveniji. Pri nas namreč še nimamo niti ene prave kerling proge, vse vaje in tekme potekajo na drsališčih oziroma na podlagah za hokej. »Tisti, ki hočejo res nekaj doseči v kerlingu, ne igrajo v slovenski ligi, ker si nočejo pokvariti občutka na tem ledu. Naša mladinska članska reprezentanca sploh ne igra v Sloveniji,« pove Urbanc, kolega Sirše pa ga dopolni z razmišljanjem o možnostih za prihodnost. »Upam, da se bo enkrat v Velenju zgradila ledena dvorana. Takrat bomo lahko več trenirali, pa tudi bolj delali za podmladek ter organizaciji tekem. Morda v ligi, morda nekoč celo na mednarodni travni. Skratka, možnosti je ogromno,« zaključi Sirše.
a Mojca Štruc
Koraki v novo obdobje
Zajadrali smo v novo leto in malo po tem je že dišalo po pomladi. O novem obdobju pričajo tudi prvi zbori članov, ki so se začeli kar na gosto pojavljati zdaj tu, zdaj tam. Letos so tudi volilni, torej prinašajo spre-
Očarale so nas tudi lepote kraja, kulturnozgodovinskih spomenikov in domačij. Za vse krajani lepo in vzorno skrbijo, kar je vredno pohvale.
Izčrpno poročilo o preteklem mandatnem obdobju je podal
Po hribih
pohod na 970 m visok Ramša-kov vrh. Naša pot je, kot vedno, potekala preko Gonžarjeve peči z »uradnim« startom pri lovski koči na Lopatniku. Hvala Lovsko-športnemu društvu, ki nam to omogoča.
Del udeležencev zbora markacistov v Andražu.
membe. Zadnjo soboto januarja smo markacisti Savinjskega med-društvenega odbora planinskih društev (S MDO) z Odborom za planinske poti (PP) preživeli v Andražu nad Polzelo, kamor so nas povabili zelo prizadevni domačini. Zbrali smo se na 44. zboru v domu krajanov, kjer nas je čakal topel sprejem in zelo prijetno, delovno obarvano srečanje skoraj devetdesetih udeležencev.
Po uvodni planinski himni nas je pozdravila Martina Ograjen-šek, čemur sta sledila pozdravna govora predsednika Športnega društva Andraž in župana Občine Polzela. Zelo zanimivo si je bilo ogledati slikovno predvajanje aktivnosti in dosežkov prizadevnih članov različnih društev.
Ivan Šalamon, načelnik Odbora za planinske poti pri S MDO-ju. Pri tem izstopa popolna obnova Vezne planinske poti XIV. divizije, ki gre h koncu. Poleg njega ima veliko zaslug tudi predsednica tega odbora Manja Rajh, saj bi brez (tudi finančne) podpore ne šlo. Načelnik komisije za PP pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Igor Mlakar pa je poročal o svojem področju dela in odgovarjal na številna vprašanja.
21. aprila letos bo v Šoštanju skupščina PZS. Na njej bodo tudi volitve vodstva, na katerih bomo dosedanjega uspešnega predsednika Bojana Rotovnika nadomestili z novim.
Planinsko društvo Vinska Gora je prvo februarsko nedeljo organiziralo jubilejni 30. zimski
Na tem območju poti je zaradi nujne poseke zelo spremenjena podoba narave. Ampak ta dan je bilo to drugotnega pomena, saj so krasni razgledi segali daleč v daljavo, kar ni vedno omogočeno. Jubilejni pohod je potekal v sončni, sveže pobeljeni naravi. Tako lepega v vseh tridesetih letih skoraj ni bilo! Vsakdo si je priskrbel svojo foto zgodbo za spomin.
Na Turistični kmetiji Tuševo smo se obiskovalci odpočili in se vsak po svoje predali užitkom. Vedno lepša urejenost, prijazna postrežba, dobra družba - kar težko se je bilo odpraviti domov. Hvala tudi v imenu organizatorjev PD Vinska Gora za lepo sodelovanje.
a Marija Lesjak
Starodobno smučanje je modno in zanimivo
Konec prejšnjega tedna (27. in 28. januarja) je v Leogangu--Saalfeldnu v Avstriji potekalo 8. svetovno prvenstvo »Nostalgie Ski« - smučanje po starem, ki se ga je udeležilo kar 290 smučarjev iz 9 evropskih držav. Med njimi tudi Slovenija, ki jo je zastopala ekipa sta-rodobnih smučarjev Gornjesavinjski smučarski klub Mozirje -Veseli Savinjčani. To prvenstvo poteka bie-nalno, Mozirjani so se ga udeležili tokrat drugič in dosegli so elitno uvrstitev. Član ekipe Veseli Savinjčani Danijel Stropnik iz Velenja je v seštevku dveh različnih starodobnih smučarskih disciplin dosegel drugo mesto in tako postal svetovni podprvak.
Brez kontrole steroidov, pazijo pa na kostume
Tekmovanje je potekalo dva dni: spust s starimi dilcami na 3-kilometrski progi po gozdnih poteh, celem snegu in tudi s pešačenjem po delu proge. Drugi dan pa je potekala tekma, po-
dobna veleslalomski vožnji med lesenimi količki, označeni z rdečimi in modrimi zastavicami, ter dodatnimi ovirami. Čeprav dopinške kontrole niso izvajali, so že pred tekmo pregledali smuči in opremo, ki se mora stilno ujemati tudi s staro-smučarskimi oblačili in obutvijo.
Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah; smuči brez robnikov - oprema do leta 1935, smuči z robniki - oprema do leta 1960 ter smuči z robniki - oprema do leta 1970. V kategoriji smuči z robniki - oprema do leta 1960, se je tekmovanja prvič udeležil Branko Lozinšek, ki je osvojil spodbudno 15. mesto. V kategoriji Smuči z robniki - oprema do leta 1970, pa je 2. mesto zasedel Velenjčan Dani Stropnik.
a Jože Miklavc
V soboto 3. februarja, je na Golteh potekalo 24. državno prvenstvo zveze slovenskih častnikov v smučanju in streljanju Golte 2018. Tekmovanje je sestavljalo smučanje na progi Beli Zajec ter streljanje z malokalibrsko puško na razdalji 30 metrov. Tekmovanje so organizirali Območno združenje Slovenskih častnikov Velenje, Slovenska vojska (20. PEHP/72. BR) in Golte, d. o. o. Kljub slabemu vremenu se je tekmovanja udeležilo 89 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se izkazali tudi v neugodnih vremenskih razmerah, predvsem pa se prijateljsko družili.
a Luka Mitrovič
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 18
18
GASILCI, KRONIKA
«»^AS
7. februarja 2018
V zadnjih petih letih dve res veliki intervenciji
V PGD Škale so se ob njih zavedli, kako pomembno je vlaganje v znanje mladih, ki vstopajo med operativne gasilce - Društvo dobilo novega poveljnika
Škale pri Velenju, 3. februarja
- Člani PGD Škale so v soboto pregledali delo v lanskem letu in sprejeli načrt za letos. Izvedli so tudi volitve; predsednik društva po prvem zaključenem mandatu ostaja Boris Polak, poveljnika Simona Šumaha je zamenjal Marko Jan.
Stari in novi predsednik društva Boris Polak je v svojem poročilu
za priključitev agregata. V poletnem in jesenskem času so urejali klubsko sobo na podstrešju, v garažah pa so zamenjali svetila in električno napeljavo ter prebelili stene ... Na gasilsko-športnem področju jih je spremljala tako sreča kot smola. Veterani so na regijskem tekmovanju v Preboldu dosegli nehvaležno 4. mesto. Do drugega mesta jim je manjkala
državnih prvakinj. Operativni člani PGD Škale so lani opravili 10 intervencij, je poudaril dosedanji poveljnik društva Simon Šumah. Januarja so zabeležili dimniški požar, februarja travniškega in požar na ostrešju hiše v Škalskih Cirkovcah. 31. marca so pomagali pogasiti enega največjih požarov v gozdu na območju Vode-mle. Intervencija je trajala kar 4 dni. Ob koncu aprila so imeli veliko dela zaradi obilnih padavin, ki so povzročale poplave, jeseni pa, ob prvem snegu, zaradi lomljenja drevja, ki je padalo na ceste. Pomagali so pogasiti požar na bivalnem vikendu na Trebeliškem,
lovalo tudi pri odpravljanju posledic neurja v Zgornji Savinjski dolini. Zadnjo intervencijo so imeli na božič, ko so zagorele smeti v šotoru zbirnega centra na smetišču. Na intervencijah je sodelovalo 165 gasilcev in 24 vozil, opravili so 1087 ur prostovoljnega dela. Lani so opravili še 32 prevozov pitne vode, za kar so porabili 62 ur. Opravili so še 12 dežurstev na različnih prireditvah. Šumah je strnil tudi podatke za svoj celoten mandat; v zadnjih petih letih so imeli 43 intervencij, najbolj zahtevne v času žledoloma leta 2014 in lanskega požara na območju
>
V PGD Škale so na občnem zboru z zadovoljstvom pogledali celotno petletno mandatno obdobje. Bilo je
uspešno in naporno hkrati.
poudaril, da v preteklem letu niso imeli načrtovanih večjih vlaganj, so pa celo leto svoje delo usmerjali v vzdrževanje doma. Temu so posvetili več let, nadaljevali pa so dela v kleti, kjer so montirali nove luči, električne vode in dovod
le dobra sekunda. Mladina je na tekmovanju za zlato Piko zasedla 1. mesto, dobro pa se je odrezala še na nekaj drugih tekmovanjih. Mladinke so se uvrstile na državno tekmovanje v orientaciji v Šentjurju in si priborile naslov
decembra pa so pomagali odstranjevati posledice vetroloma. Ne le da so poskrbeli za odstranjevanje dreves, padlih na ceste, na domačiji Repnik so pomagali tudi prekriti streho, ki jo je odkril veter. 10 članov društva je sode-
Na intervencijah PGD Škale je lani sodelovalo 165 gasilcev in 24 vozil, opravili so 1087 ur prostovoljnega dela.
Vodemle. »Pri teh intervencijah smo spoznali, kako pomembna je izurjenost in fizična pripravljenost vsakega gasilca. Zato je pomembna tudi naša skrb za mladino, ki prihaja v operativne vrste za nami,« je še poudaril, preden je naštel še, kaj vse so v društvu kupili in pridobili v zadnjem pet-letju. In tega ni bilo malo, uspelo pa jim je tudi zaradi posluha MO Velenje.
a bš
Hvalevredna skrb za mlade
Člani PGD Šmartno ob Paki lani na manj intervencijah, a kljub temu opravili kar nekaj dela - Kumar še naprej predsednik, Pergovnika na mestu poveljnika zamenjal Zajamšek
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 3. februarja
- Na 115. rednem občnem zboru so člani Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki menili, da je bilo zanje leto 2017 eno bolj umirjenih, kar se tiče intervencij ob požarih in v naravnih nesrečah, kljub temu pa so opravili kar nekaj dela.
Predsednik društva Franc Kumar je v poročilu izpostavil organizacijo tekmovanja Gasilske
žnosti se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri uresničevanju zastavljenih nalog.
Dosedanji poveljnik društva Darko Pergovnik je med drugim povedal, da je v devetih intervencijah sodelovalo 70 operativcev, opravili pa so 138 prostovoljnih ur. Čeprav je bilo večjih intervencij na terenu manj, so skrbeli za usposabljanje in izobraževanje operativcev, organizirali so več internih vaj, sodelovali so tudi na meddruštveni
ki ga poraja tvorno sodelovanje z lokalno skupnostjo ter društvi v tamkajšnjem okolju.
V letošnji delovni program so šmarški gasilci zapisali usposabljanje desetin za tekmovanje, organiziranje tradicionalnega spominskega tekmovanja in tekmovanja Gasilske zveze Šaleška dolina, strokovno ekskurzijo, aktivnosti v mesecu požarne varnosti, sodelovanje na gasilski vaji z društvi Letuš, Mozirje in Paška vas, nakup intervencijske opre-
Čim manj intervencij, več pa druženja, usposabljanja ter dela z mladimi, so bile večkrat izražene želje na
občnem zboru. Morda bodo zato po premoru letos pripravili veselico.
zveze Šaleška dolina za člane in starejše gasilce, memorialno tekmovanje za pionirke in pionirje v spomin na Tino, Kristino in Matica, skrbeli so za redno vzdrževanje doma in gasilske opreme, skupaj z občino so bili organizatorji prireditve ob dnevu gasilca, pripravili so tudi nekaj družabnih srečanj. Ob tej prilo-
vaji v Paški vasi. Kupili so več kosov zaščitne in reševalne opreme. Veliko truda so vložili v delo z mladimi, kar se jim je že obrestovalo. Med drugim bodo njihove mladinke ena od sodelujočih desetin na letošnjem državnem gasilskem tekmovanju v Gornji Radgoni. Tako kot Kumar je tudi Pergovnik izrazil zadovoljstvo,
me, usposabljanje operativcev, pridobivanje mlajših članov.
Letošnji občni zbor je bil tudi volilni. Predsednik društva ostaja še naprej Franc Kumar, Darka Pergovnika pa je na mestu poveljnika društva zamenjal Aljaž Zajamšek.
Iz
gorečega stanovanja rešili ujeto osebo
Velenje, 1. februarja - V
četrtek dopoldne, malo po 11. uri, je zagorelo v stanovanju v šestem nadstropju bloka na Kardeljevem trgu 1. Požar je bil ob prihodu 19 gasilcev in štirih gasilskih vozil še v začetni fazi. Ko je zagorelo, je bilo v stanovanju več oseb, ena pa je ostala ujeta v zadimljeni zadnji sobi v stanovanju. Gasilcem je uspelo v stanovanje vstopiti skozi vrata, so pa na intervencijo pripeljali tudi avto lestev. Ujeto osebo so rešili iz stanovanja in jo predali reševalcem, ki so jo odpeljali v velenjski zdravstveni dom. Požar so uspešno pogasili, zakaj je zagorelo, pa skuša ugotoviti policija. Sploh, ker so dva dni pred tem dogodkom v istem stanovanju našli mrtvo žensko. Zdravnik in mrliški oglednik sta ugotovila, da je umrla zaradi posledic bolezni, prve okoliščine smrti pa so se zdele zdravniku sumljive, zato je o tem obvestil policijo.
a bš
POLICIJSKA kronika
Popiti ni bilo časa
Velenje, 30. januarja - V torek malo pred 13. uro so velenjski policisti s hitrim posredovanjem v trgovini Mercator v Pesju prišli do storilcev kaznivega dejanja tatvine. Trojica je ukradla žgane pijače. Policija jim je ukradene izdelke zasegla, proti njim bodo ustrezno ukrepali.
Izolacijski material in nafta
Šentrupert, Šoštanj, 30. januarja - V torek je neznanec v Šen-trupertu na območju Policijske postaje Žalec z gradbišča novogradnje stanovanjske hiše ukradel izolacijski material, in sicer dobrih 50 rol.
Dobrih 300 litrov nafte pa je istega dne izginilo iz treh delovnih strojev na parkirišču podjetja v Šoštanju.
Znanec ga je napadel
Velenje, 31. januarja - V sredo zvečer so policiste iz dežurne ambulante Zdravstvenega doma Velenje obvestili, da imajo v oskrbi poškodovanega najstnika. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je najstnika v centru mesta napadel znanec, ga večkrat udaril in mu povzročil razpočno rano na čelu. Policisti bodo napadalca ovadili za kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe.
Pobegnil s kraja
Velenje, 31. januarja - V sredo popoldan je voznik neznanega vozila na parkirišču Kardeljevega trga 2 trčil v osebni avtomobil, ga poškodoval in pobegnil. Za njim poizvedujejo.
Odvrgla cigaretni ogorek in zaspala
Velenje, 1. februarja - V četrtek dopoldan je zagorelo v stanovanju na Kardeljevem trgu, kjer je stanovalka odvrgla ogorek cigarete in zaspala. Začelo je tleti
in se kaditi po stanovanju.
Gasilci so, še preden se je požar razplamtel, tega pogasili.
Ker je stanovalka v pogovoru kazala očitne znake psihičnih motenj, je zdravnik po čiščenju želodca odredil hospitalizacijo v psihiatrični bolnišnici.
Verižno trčenje
Velenje, 1. februarja - V četrtek okoli 14. ure je prišlo na regionalni cesti v bližini gostišča Obirc do verižnega trčenja treh vozil. Trčenju je botrovala prekratka varnostna razdalja. V nesreči se je ena oseba lažje telesno poškodovala.
Prehitro v Škale
Velenje, 2. februarja - V petek popoldan je počilo na cesti proti Škalam v bližini Zbirnega centra. Nesreči je botrovala neprilagojena hitrost.
Odnesel zlatnino
Velenje, 2. februarja - V četrtek je v Velenju neznanec skozi kopalniško okno prišel v stanovanjsko hišo v Šaleku. Pregledal je prostore, odnesel pa več kosov zlatnine. Gmotna škoda znaša okoli 1.000 evrov.
Do tobaka z vlomom
Velenje, 3. februarja - V noči na petek je bilo vlomljeno v lokal Stiskarna na Trgu mladosti. Neznanec je iz skladišča lokala odtujil večjo količino tobačnih izdelkov.
Ovadba zaradi nasilja v družini
Šmartno ob Paki, 3. februarja - V petek zvečer je v Velikem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki prišlo do nasilja v družini, pri čemer je partner napadel partnerko, jo vrgel po tleh in razbil mobilni aparat. Ker v tej družini to ni bil osamljen primer nasilja, so moškemu izrekli ukrep prepoved približevanja, sledila pa bo tudi kazenska ovadba.
Iz POLICISTOVE beležke
Sprla sta se
Velenje, 31. januarja - V sredo zvečer so policisti posredovali v sporu med zakoncema na Kersnikovi. Povod za odrivanje in izmenjavo žaljivk so bile finance. Ker policisti pri tej družini še niso posredovali, bodo obema napisali zgolj odločbo o prekršku.
Šofer izzival k pretepu
Velenje, 1. februarja - V četrtek popoldan je potnik avtobusa, ki je peljal na relaciji Celje-Velenje policiste seznanil, da se je do njega nespodobno vedel voz-
nik avtobusa, ki naj bi potnika avtobusa tudi izzival k pretepu. Potnik je policistom podal izjavo priče. Preden se bodo odločili za ukrep, se bodo o dogodku pogovorili tudi s šoferjem.
Mladostniki so se najprej sprli, potem pa stepli
Velenje, 4. februarja - V nedeljo ob 6. uri zjutraj so se v bližini Pošte Velenje najprej sprli, potem pa stepli mladostniki. Policisti bodo več osebam napisali odločbo o prekršku.
Velenjska dečka ostajata pri rejnikih
Ljubljana, 5. februarja - Upravno sodišče v Mariboru je prejšnji teden zavrnilo tožbo, ki jo je babica velenjskih dečkov Marija Oto-repec vložila proti državi, ker ji ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve aprila 2016 ni dalo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti. To posredno pomeni, da dečka ostajata pri rejnikih. Tudi varuh človekovih pravic ni ugotovil kršitev pravic otrok.
Sodba še ni pravnomočna. "Z odločitvijo niti babica niti sam ne soglašam. Ima tako formalne kot vsebinske napake. V 15 dneh bomo vložili pritožbo na vrhovno sodišče in upam, da na njegovo odločitev ne bomo čakali tako dolgo," je po poročanju Dela napovedal Veli-mir Cugmas, odvetnik Marije Otorepec.	a
■
Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 17
7. februarja 2018
«»SÜAS
UTRIP
19
Gasilci so volili
Topolšica, 3. februar - Letos je volilno leto. Tudi med prostovoljnimi gasilci. Zato je bil 87. redni občni zbor PGD Topolšica volilno obarvan, čeprav ni prinesel nobenih bistvenih sprememb v upravnem odboru in drugih organih društva. Za novega in hkrati starega predsednika so člani potrdili Boštjana Miku-ža, ravno tako so soglasno potrdili poveljnika Franca Hriberška, ki je to funkcijo opravljal že do sedaj. Podpredsednik bo še naprej Rok Jelenko namestnik poveljnika pa Jože Zager. še naprej bodo svoje naloge opravljali tudi nekateri drugi najvidnejši predstavniki društva. Predsednik nadzornega odbora tako ostaja Darko Delopst. Pod njegovim vodstvom v vlogi delovnega predsednika je občni zbor dobro izčrpal vse točke dnevnega reda. Leto 2017 je bilo za topolške gasilce leto običajnih aktivnosti, ki so jih, kot je bilo razvidno iz poročil, obvladovali v duhu tovarištva. Tudi meddruštveno sodelovanje je zgledno, saj se jim je za finančni delež pri popravilu lestve PGD Šoštanj zahvalil tudi
HOROSKOP
poveljnik poveljstva Boris Goličnik. Za pomoč pri nujnem popravilu so se pravzaprav odločila vsa društva, kar je potrdil šoštanjski župan Darko Menih, ki jim je zaželel čim manj nesreč in še naprej dobrega sodelovanja. To si želijo tudi gasilci, ki računajo na financiranje Občine, v zameno pa so vedno prvi, ki pomagajo. V letošnjem letu imajo v načrtu urediti družabni prostor, kupiti nekaj opreme in vlagati v izobraževanje.
Za različne zasluge, tako v okviru društva kot v okviru gasilske zveze, so bili na občnem zboru nagrajeni, nekateri kar večkrat, glede na aktivnost in pripadnost gasilstvu.
Veliko jih je, preveč za naštevanje, čeprav so njihove zasluge neprecenljive. Tudi prisotnost članov na občnem zboru je bila zgledna, glasen aplavz je poželo poročilo mladincev, ki ga je podala Livija Štakne, saj je odnos mladih do prostovoljstva izrednega pomena. Tako se gradi humana družba in gasilci so v tej nepogrešljivi. Občni zbor so zaključili z druženjem, ki včasih zgladi marsikateri spor in odgovori na kakšno vprašanje, ki ni bilo zastavljeno v uradnem delu.
a Milojka B. Komprej
od 9. 2. do 15. 2.
-	9. februarja 1982, ko je Šaleška folklorna skupina Koleda praznovala 10-letnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotniko-vo priznanje, Napotnikovo diplomo in Napotnikovo plaketo, ki pa jih že vrsto let ne podeljujejo več;
-	10. februarja 1978 je bil v dvorani kulturnega doma v Velenju prvi samostojni koncert mešanega pevskega zbora Gorenje pod vodstvom prof. Cirila Ver-tačnika;
-	10. februarja 1980 so člani Zveze šoferjev in avtomehanikov občine Velenje pri Starem jašku
pripravili prvi uradni sejem rabljenih avtomobilov, neuradni sejem pa je bil že nedeljo prej; tudi avtomobilskega sejma v Velenju že nekaj časa ni več;
-	10. februarja 1995 je bil v Topol-šici ustanovni kongres sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije - SPESS;
-	Ivan Keller, ki je v Velenje prišel kot spovednik družine Herber-steinov, je med 2. svetovno vojno bil edini župnik, ki je ostal
v Velenju in opravljal vse ma-šniške obrede; Sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaže tudi številna udeležba na njegovem pogrebu 11. februarja leta 1955;
-	12. februarja 1997 so v Velenju svečano odprli nov nakupovalni center s skupno površino 11.316 m2;
-	12. februarja 2014 je izšel Naš čas v prenovljeni obliki;
-	13. februarja 1990 je bil v Velenju ustanovni zbor Socialdemokratske zveze Slovenije za ob-
Ivan Keller (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
močje takratne občine Velenje;
-	13. februarja 1993 so velenjski ribiči praznovali 40. obletnico ustanovitve Ribiške družine Velenje;
-	13. februarja 1998 so na Dobrni predstavniki mlekarne iz Arje vasi Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina proglasili za najboljšo med štiriindvajsetimi organizatorji odkupa mleka; med posamezniki pa je prvo mesto osvojila kmetija Franca Rotnika iz Ra-
ven pri Šoštanju;
-	14. februarja 1904 se je rodil Zorko Kotnik, dolgoletni ravnatelj osnovne šole v Šmartnem ob Paki; umrl je 21. decembra leta 1978 v Šmartnem ob Paki;
-	14. februarja 1938 se je rodil znani velenjski glasbenik Ladislav Pal Pipi; v Velenje je prišel igrat leta 1962 z zasedbo Kvintet bratov Racz; 1965 se je preselil v Velenje, kjer je leta 2008 v hotelu Paka tudi zaključil svojo glasbeno pot; v svojem glasbenem repertoarju je hranil več kot 600 melodij; umrl je 11. marca 2010;
-	14. februarja leta 1952 se je v Velenju rodil poklicni vojak, veteran vojne za Slovenijo in znani Velenjčan Jože Prislan Ervin, ki je umrl 11. maja 2002;
-	14. februarja 1972 se je rodil velenjski smučar Miran Rauter, ki se je leta 1994 udeležil olimpijskih iger v Lillehammerju na Norveškem, leta 1997 pa je na Univerzijadi v Južni Koreji osvojil 4 kolajne.
a Damijan Kljajič
Regijska štipendijska shema Savinjske statistične regije 2016-2022
RASR
Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o.
V. divizije 12, Celje T: 03/ 589 40 82 M: 031/ 863 028
Regijska štipendijska shema (RŠS) je 5-letni EU-projekt, ki temelji na partnerstvu med regijskimi izvajalci sheme, Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalci ter dijaki in študenti. Izvaja se na območju celotne Slovenije, v vseh dvanajstih statističnih regijah. V naši regiji je RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o., izvajalec sheme RŠS.
Na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije, je objavljen razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2017/2018, ki bo za prijave odprt do 30. 9. 2018 oziroma do porabe sredstev.
Na javni razpis se lahko prijavijo delodajalci na območju Savinjske statistične regije, ki izplačujejo kadrovske štipendije skladno z Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1). Namen javnega razpisa je, da se delodajalcem s 50-odstotnim sofinanciranjem omogoča štipendiranje srednješolcev in študentov, ki jih bodo potrebovali kot svoje bodoče kadre. Cilj projekta je, da podjetja iz regije štipendirajo dijake/ študente in jih v času izobraževanja vključujejo v delovni proces, po zaključku šolanja pa štipendiste zaposlijo. Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) omogoča štipendistom s kadrovskimi štipendijami RŠS, da lahko istočasno zaprosijo še za naslednje štipendije: državno štipendijo, Zoisovo štipendijo, štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendijo Ad future.
Projekt RŠS sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Veliko časa boste posvečali razmišljanju o prihodnosti. Te vas je kar upravičeno strah. Čeprav ste izjemno potrpežljivi in ste pripravljeni marsikaj požreti, boste težko še dolgo prenašali stanje, ki ga imate doma že nekaj časa. Partner se bo obnašal, kot da je pri vas le za določen čas, skupni interesi in preživljanje prostega časa pa bosta nična. Ne bežite v sanjski svet, raje se oprimite realnosti in si zastavite življenje tako, da vam bo tudi samemu lepo in pestro. Poiščite stik s prijatelji, ki ste jih dolgo zanemarjali. Ko vas povabijo v svojo družbo, ne odlašajte. Če bo treba, odprite tudi denarnico. Ne bo vam žal.
Bik od 22.4. do 20.5.
Februar bo letos res pester. Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa ne boste čutili, saj boste v delu, ki ga trenutno opravljate, resnično uživali. Tudi zato, kerje vaša želja, da svoje življenje premaknete iz mrtve točke, res velika. Čutite, da boste dosegli cilj, če boste delo dobro opravili. Ob tem se tolažite, da vam bo odprlo tudi druga vrata, saj se zavedate, da morda ne bo tako. Srečni in polni energije boste vsaj še en teden, potem pa vas bo izdala nevroza. Tudi zato, ker boste začeli izgubljati motivacijo. Vzeli vam jo bodo ljudje, ki so vam nevoščljivi. Stisnite zobe, tokrat gre za vas!
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Za vami je razburljivo doživetje, veselite pa se že novega. Tokrat pričakujete še več. Pri delu boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreče bo na zdravstvenem področju, kjer kakšen prehlad ali viroza še vedno nista izključena. Za svoje počutje in dvig imunskega sistema letos še niste naredili prav veliko. Obljubljali si boste, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj, ko je spet prišla zima, pa boste pravi zapečkar. Če se bo le dalo, boste doma, na toplem. Ali boste sami ali v dvoje, pa je tokrat odvisno le od vas. Žal niste prepričani, da si želite kaj več. Pokazal bo čas.
Rak od 22.6. do 22.7.
Zadnje čase spet preveč delate. Ob tem veste, da boste to kmalu občutili na svojem zdravju. Zato bo treba ukrepati, še preden se vrnete na staro pot, kjer si vedno znova obljubite, da se boste spremenili. Lahko pa se zgodi, da se vas bo v naslednjih dneh malce lotilo malodušje in da vam nič ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če za kakšen teden vse, kar vas razburja, porinete na stranski tir in delate le tisto, kar je nujno. Sami boste začutili, kdaj bo čas, da se spet lotite večjih projektov. Zanje pa boste potrebovali veliko več energije, kot je trenutno imate. Zmeda na čustvenem področju se bo nadaljevala. Rešitve ta teden še ne boste našli.
Lev od 23.7. do 23.8.
Živeli boste, kot da se je svet ustavil. Čeprav boste ves čas premlevali, kaj vse bi bilo dobro narediti in kaj bi bilo dobro izpeljati, se konkretno ne boste lotili prav ničesar. A že to, da boste spet začeli delati načrte, bo napredek. Še vedno pa ne boste nič kaj zgovorni. To, da boste molčali in se umikali v svoj sanjski svet, zna stanje še poslabšati. Pazite, kaj boste sorodnikom obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Kar se financ tiče, se ne boste mogli pritoževati. Te ne bodo krive, da vam misel, da bi si privoščili zimske počitnice, ne bo čisto nič všeč. Vzrok je drugje. Vsaj partnerju povejte, zakaj niste za. Morda bo celo razumel.
Devica od 24.8. do 23.9.
Čutili boste, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Izkoristite navdih in se takoj lotite dela. A novemu konjičku ne posvečajte preveč časa, saj ga v resnici nimate. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, težava pa je v tem, da vam nihče ni postavil roka. Če nimate postavljene meje, pa se dela nikakor ne zmorete lotiti. Priznajte si, da tudi to ne bo nadomestilo čustvene praznine, ki se ji preprosto reče pomanjkanje pozornosti in ljubezni. Nekaj prostih dni, tokrat le v dvoje, bi vam naravnost godilo. Če le gre, si jih privoščite. In to čim prej. Morda vam prav s tem uspe, da presekate krizo v vaši zvezi. Zdravje bo dobro.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Po toplem januarju vam pravi zimski dnevi sploh ne bodo všeč. Tudi zato, ker ste se že lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Boste pač malo prekinili in si vzeli čas zase. Tega res ne znate. Načrti se vam bodo ravno zato začeli sesipati kot hišice iz kart. Ni dvakrat za reči, da vam bo v naslednjih dneh zagodlo še zdravje. Ko boste namreč začutili, da vam tudi tokrat ni uspelo doseči tega, kar si želite, vas bo izdalo telo. Sorodniki bodo v teh dneh v veliko pomoč. In to nesebično. Videli bodo, da ste v osebni krizi, zato vam bodo ponudili roko. Srečni boste, ker pri tem ne bodo vsiljivi. Sobota bo najlepši dan tedna.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Ugotavljali boste, da ste nekomu verjeli preveč. Ko boste začeli sestavljati zgodbo, v njej ne bo prave povezave. To vas bo malce streznilo. Sicer pa se vam bodo iz dneva v dan dogajale nove stvari. Zato boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na tleh. Pristanki ne bodo lahki, saj ste zelo ponosni. A tokrat boste morali priznati, da ste nasedli lepim besedam in pogledom. Izučilo vas bo vsaj v tem, da ne boste več delali dolgoročnih načrtov. Uživali boste vsak dan posebej, vsak trenutek posebej. Na prvo mesto boste zavestno postavili svoje zdravje, saj že čutite, da je načeto. Ne prepirajte se, ker s tem ne boste rešili prav nič.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Poslabšanje vremena se bo poznalo tudi na vašem počutju. Sploh, ker boste morali biti veliko na cesti, saj vas čaka delo, ki ne bo čisto blizu doma. Stisnili boste zobe in vse izpeljali tako kot pričakujejo od vas. Vedeli boste, da ste partnerja razočarali. Ne bovam vseeno, a ne boste ukrepali. Zato se ne čudite, če se bo do vas nekaj dni obnašal, kot da vas ni. Težave, s katerimi se trenutno ubadata, so k sreči prehodne narave. Ne bodo pa se razrešile same od sebe, zato se potrudite, da partnerju dokažete, da vas ni prav razumel. Predvsem pa z njim preživite več časa. Pa ne le doma, na kavču. Ko si bo zaželel kaj več, mu sledite.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Zimska idila vas bo vabila v naravo in vi se boste v naslednjih dneh, kolikor se bo dalo, odzivali njenemu klicu. Tudi zato, ker se boste tako počutili bolje. Na delovnem mestu bo napeto. Ne boste razumeli, zakaj ne uspete s svojimi idejami. Kot kaže, pa poslovne priložnosti še niso zrele, da pokažete vse, kar imate in kar znate. Na tem področju previdno naprej, brez hitenja. Prav nič vam ne bo ušlo, zadevo boste morali končati. Zagotovo vam ne bo uspelo, da bi jo izpeljali tako, da bi bili vsi zadovoljni. Če se boste s tem sprijaznili, boste lažje delali težje poslovne korake. Bolečine v sklepih bodo vztrajale.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Razpeti ste med več svetov, v vsakem pa od vas zahtevajo maksimum. Kakšen dan ga boste zmogli, naslednji pa ne. Motivacije za delo bo ob vsem, kar se bo dogajalo, vse manj. Neka novica vas bo zelo razburila, a se boste vzeli v roke in se umirili. Zato marsikdo ne bo opazil, da bijete notranji boj z željami in možnostmi, ki jih trenutno imate. Začeli boste iskati izhod iz sedanje situacije, česar doslej niste zmogli. Vsak dan bolj jasno vam bo, da brez poguma ne boste premaknili ničesar. Novo prijateljstvo, ki vam zna pomagati do nove življenjske poti, vam bo odprlo oči. Pazite, da boste prav razumljeni in da ne boste preveč raztreseni.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Bliža se pomembna življenjska prelomnica, ki bo od vas terjala veliko potrpežljivosti in dela. Dnevi bodo čisto prekratki, a vam bo adrenalin pomagal, da boste zmogli vse, kar bo treba narediti. Sploh, ker se boste novih izzivov zelo veselili, hkrati pa vas bo kar malce strah, kakšni bodo rezultati. Nihče vam tokrat ne bo mogel pomagati, odvisni boste le od sebe. Ugotovili boste, da to sploh ni slabo. Možganom ne boste pustili spati, telesna energija pa vam bo počasi pojenjala. Pazite, da ne pregorite. Sploh, ker se včasih sploh ne znate ustaviti. Za to bo poskrbel partner. Šokiral vas bo z darilom, ki ne bo materialne narave.
Četrtek, S. februarja
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

7. februarja 2018
Petek, 9. februarja
Sobota, 10. februarja
Nedelja, 11. februarja
Ponedeljek, 12. februarja
Torek, 13. februarja
Sreda, 14. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, izbor 09.00 Proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada Prešerno po Prešernu Vem!, kviz
Turbulenca, izob. odd. 12.25 Anica, otroška nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Ogenj v ustih, portret pesnika Daneta Zajca Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
10.20 11.05 11.35
12.25
14.30 15.00
7.40	Mašine strašljivke, ris.
7.45	Grozni Gašper, ris.
7.55	Grizzy in glodavčki, ris.
8.05	Super krila, ris.
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Mojčin lepi svet
09.00	Spomini na preteklo dobo, Franc
Rajšter
09.55	Napovedujemo
10.00	Popcorn
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2543. VTV magazin
17.15	Kultura, Kultura, informativna oddaja
17.20	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi
21.15	Vabimo k ogledu
21.20	Divji lovec, gledališka predstava
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
15.50 Prava idea: Boštjan Gombač -
skladatelj in multiinštrumentalist 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Pogled na ... poslikave v
Narodnem muzeju, dok. odd. 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Eko utrinki: Toplotne črpalke 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport, vreme
20.05 Begje moj up: Portreti
Prešernovih nagrajencev 20.45 Komedija solz, slov. celovečerni film
22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Osmi dan 22.50 Monstrum, češki film 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, dnevnikov izbor, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Čarli in Lola, ris. 07.20 Gozdna druščina, ris. 07.35 Pujsek Bibi, ris. 07.45 Živalski čira čara, ris. 07.50 Mulčki, ris. 07.55 Dinotačke, ris. film 08.15 Pipi in Melkijad, gled. pred. za otroke
09.15 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda
09.40 Hišica v preriji, am. nad. 10.40 Halo TV
11.30 Ljuba Prenner - Danilo Švara: Slovo od mladosti, posn. opere SNG opera in balet Maribor 13.25 Zimske olimpijske igre Pjongčang : Smučarski skoki - mala skakalnica (M), kvalifikacije, pren. 14.40 Koda, izob. odd. 15.30 Akcent: Jezikovna forenzika 16.35 Jedi za vsak dan z Rachel Allen 17.05 Hišica v preriji, am. nad. 17.55 Tipično slovensko: kozolci, dok. film
18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper-
Capodistria 18.55 Ribič Pepe, odd. za otroke 19.20 Nagelj, jap. nad. 20.00 Zimske olimpijske igre, dok. film 20.50 Avtomobilnost 21.20 Slovene's, dok. feljton 21.45 Godalika - France Prešeren: Pevcu,
Lili Novy: Ti si tam 22.00 Lahko noč,-gospodična, slov. film 23.35 Kamilo Mašek, Davorin Jenko:
Vendar peti on ne jenja ... 23.40 Glasbeni spoti 00.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 00.45 Smučarski skoki - mala skakalnica
(M), kvalifikacije, posn. 01.55 Zimske olimpijske igre, dok. film 02.45 Info-kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Čebelica Maja, ris. 7.15	Tačke na patrulji, ris.
stra
06.25 Dnevnikov izbor 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan 11.15 Vem!, kviz 12.00 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 12.25 Anica, otroška nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: Franc Kangler 14.35 Begje moj up: Portreti
Prešernovih nagrajencev 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.10 Duhovni utrip: Portret umetnika -Jošt Snoj
16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00 Štirje letni časi z Biseri, koncert 21.25 Na lepše 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme 23.05 Oče Léon Morin, fran.-ital. film 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.30 Info-kanal
TV SLO T
06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50 07.55 08.25
09.05 09.50 10.45 10.45
11.55 14.05
15.05
15.45 16.30 17.15 18.10 18.40
18.55
Kultura, odmevi
Bukvožerček: Franceve zgodbe s konji
Biba se giba, ris. Marcelino Kruh in vino, ris. Studio kriškraš Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris. Firbcologi, odd. za otroke Mulčki, ris.
Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob, kviz Infodrom, tednik za mlade V svojem ritmu: Hard rock, dok. serija za mlade
Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Iztok Mlakar
Tednik
NaGlas
Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Mame: Izlet, slov. nan. Ambienti Profil
Cesarjev kuhar, jap. ser. Poročila ob petih, šport, vreme Družbeni fenomeni: Beg
19.40 20.00
20.30 22.00 22.45
23.30 00.30 00.30 02.30
03.00
Otroški kanal Kravica Katka, ris. Penelopa, ris. Vipo, ris.
Gozdna druščina, ris. Pujsek Bibi, ris. Živalski čira čara, ris. Mulčki, ris. Bine: Vitez
Pleši, poj, oderje tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let Bleščica, odd. o modi Hišica v preriji, am. nad. Zimske olimpijske igre Pjongčang Umetnostno drsanje - ekipno, posn.
Otvoritvena slovesnost, pren. Smučanje Telemark - svetovni pokal, reportaža s Krvavca O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Halo TV
Hišica v preriji, am. nad. Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper-Capodistria
Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Gornja Radgona, kviz Infodrom, tednik za mlade Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja Nateg in pol, ameriški film Zvezdana Večer v Palladiumu Glasbeni spoti
Zimske olimpijske igre Pjongčang Otvoritvena slovesnost, posn. Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja Info-kanal, glasbeni spoti
06.00 07.00
07.05 07.25 07.50 08.10 08.35 08.45 09.10 09.15
10.00 10.15
10.45
11.40 12.40 13.00 13.25
13.50 14.30 15.00 15.35 16.00 17.00 17.20
možganov
17.45	Poskusiva znova, brit. nad.
18.10	Sladko življenje z Rachel Allen
18.40	Ozare
18.45	Miriam, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, utrip, šport, vreme
20.00	»Nisi prva nisi zadnja«, veliki
retrospektivni koncert
21.40	Prevara, ameriška nad.
22.40	Poročila, šport, vreme
23.10	Za vedno, slov. film
00.35	Profil
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Dnevnik, utrip, šport, vreme
02.20	Info-kanal
07.00	Telebajski, lutk. nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris.
07.30	Minka, ris.
07.35	Penelopa, ris.
07.40	Primer za prijatelje, ris.
07.45	Vrtni palček Primož, ris.
07.55	Gozdna druščina, ris.
08.10	Profesor Baltazar, ris.
08.20	Pujsek Bibi, ris.
08.30	Svet živali, ris.
08.30	Dinko pod krinko, ris.
08.40	Miriam, ris.
08.45	Lili in Čarni zaliv, ris.
08.50	Kalimero, ris.
09.05	Zmajči zmaj, ris.
09.15	In to je vse!, ris.
09.25	Gumbek in Rjavček, ris.
09.50	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.00	Mulčki, ris.
10.10	Džamila in Aladin, ang. nan.
10.45	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha: Bolezen duše
12.00	Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Štirje letni časi z Biseri, 2. del kon.
14.45	Moj stric, fran.-ital. film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Zmajči zmaj, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00	Mame: Boks, slov. nan.
20.30	Modna hiša Velvet, špan. nad.
21.50	Intervju: Boris A. Novak
22.45	Poročila, šport, vreme
23.15	Abu Bakr al Bagdadi -
samooklicani kalif, fran. dok. odd.
00.10	Za lahko noč: Bojan Gorišek -
Philip Glass: Metamorphosis Four
00.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.40	Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme
01.35	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.30 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
08.05 Zimske olimpijske igre Pjongčang
08.05 Smučarski teki - skiatlon (Z), pren.
09.20 Otvoritvena slovesnost, posn.
11.15 Smučarski skoki - mala skakalnica
(M), kvalifikacije, posn. 12.00 Biatlon - sprint (Z), pren. 13.35 Smučarski skoki - mala skakalnica
(M), pren. 15.50 Smučarski teki - skiatlon (Z), posn.
17.10 Biatlon - sprint (Z), posn. 18.30 Smučarski skoki - mala skakalnica
(M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Umori na podeželju, brit. nan. 22.40 Derren Brown: Poskusi 23.30 EPP (Ekonomsko propagandni
pop), koncertni dok. 01.30 Glasbeni spoti 02.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 02.35 Alpsko smučanje - smuk (M), pren.
04.50 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja
pop pop
Ann l/IIID nnnnwitûw
8.15	Tashijeve pustolovščine, ris.
8.30	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 28. del
8.45	TV prodaja
9.00	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
10. del
9.55	TV prodaja
10.25	Padli angel, 1. sez., 75. del
11.25	TV prodaja
11.40	Resnične ljubezni, 1. sez., 110. del
12.35	TV prodaja
12.50	Gospodarica zlata, 1. sez., 99. del
13.50	Usodno vino, 1. sez., 27. del
14.50	Ne čakaj na maj, slovenski film
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 111. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 100. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 45. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 46. del
22.00	Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 5. del
22.55	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 20. del
23.50	Slonokoščeni stolp, ameriški
dokumentarni film
2.45	Zvoki noči
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Tika taka (Tickety Toc), ris. 7.25	Pikica in Pepermint, ris. 7.40	Winx klub, ris.
8.05	Lego Nexo vitezi, ris.
8.30	TVprodaja
8.45	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 29. del
9.00	TV prodaja
9.30	Slonokoščeni stolp, ameriški
dokumentarni film
11.20	TV prodaja
11.35	Resnične ljubezni, 1. sez., 111. del
12.30	TV prodaja
12.45	Gospodarica zlata, 1. sez., 100. del
13.45	Usodno vino, 1. sez., 28. del
14.45	Prepovedana ljubezen, ameriški film
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 112. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 101. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 47. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 48. del
22.05	24UR zvečer
22.40	Eurojackpot
22.45	Ljubezen z zamudo, ameriški film
0.30	Stoker, angleški film
2.30	24UR zvečer, ponovitev
3.05	Zvoki noči
.00
7.00
7.01 7.15 7.25 7.45 8.10 8.35
9.00
9.25
9.40
9.55 10.10 11.15 12.10 13.05 14.00
15.50 17.55 18.55 18.58 20.00 22.25
0.55 2.50
24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sez., 30. del Amika, 1. sez., 31. del Amika, 1. sez., 32. del Ljubezen po domače Sveže ločena, 1. sez., 3. del Sveže ločena, 1. sez., 4. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 11. del Nora Roberts: Mesec nad Karolino, ameriški film Edvard škarje, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR
Jurski park 2, ameriški film Valentinovo, ameriški film Ledena smrt, ameriški film Zvoki noči

©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski
abuhi ponovitev
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.10	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2544. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice,
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Pop corn, ponovitev
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Videospot dneva 09.45 Napovedujemo 09.50 Popotniške razglednice, Tajska, Burma
10.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.15 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi
17.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pokukajmo v kulturni dom 18.40 Ustvarjalne iskrice (228),
Vesoljček 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2545. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta 21.50 Napovedujemo 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Videostrani, obvestila
05.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.45 Smučarski skoki - mala skakalnica
(M), posn. 07.10 Smučarski teki - skiatlon (M), pren.
08.30 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.
10.40 Alpsko smučanje - smuk (M), posn.
12.00 Biatlon - sprint (M), pren. 14.15 Smučarski teki - skiatlon (M), posn.
15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.
17.05 Alpsko smučanje - smuk (M), posn.
18.15 Biatlon - sprint (M), posn. 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Nesmrtni, odd. o športnih
velikanih 21.25 Avtomobilnost 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.25 Goljufija, dan. nad. 23.25 »Nisi prva nisi zadnja«, veliki
retrospektivni koncert 01.05 Glasbeni spoti 02.10 Zimske olimpijske igre Pjongčang 02.10 Alpsko smučanje - veleslalom (Ž),
1. vožnja, pren. 03.30 Umetnostno drsanje - ekipno, pren.
pop
24UR, ponovitev OTO čira čara Gospodična Žuža, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Super krila, ris. Peter Pan, ris. Pod košem, ris. Skrivnostni ranč, ris. Kraljevska akademija, ris. Amika, 1. sez., 33. del Amika, 1. sez., 34. del Amika, 1. sez., 35. del Ljubezen po domače Sveže ločena, 1. sez., 5. del Sveže ločena, 1. sez., 6. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 12. del
Ženska džungla, 2. sez., 13. del Zgodba o Pepelki, ameriški film Blondinki z gimnazije, ameriški film
24UR vreme 24UR
Petdeset odtenkov sive, ameriški film
Na žaru - Jan Plestenjak Lov za nevesto, kanadski film Zvoki noči
6.00
7.00
7.01 7.15 7.25 7.50 8.15
8.40 9.05 9.30 9.45 10.00 10.15 11.15 12.10 13.05
14.00
14.55
17.20
18.55 18.58 20.00
22.35 1.10 3.05
©
06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Sladko življenje z Rachel Allen 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 NaGlas 12.25 Anica, otroška nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet: Motiti se je
človeško, odpustiti nebeško? 14.30 S-prehodi 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan 16.00 Z glasbo in s plesom 16.00 Folklorna skupina Emona -
Štajerski in pustni plesi 16.10 Flavtistka Irena Grafenauer in
harfistka Marta Graf 16.25 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?,
dok. ser. za mlade 17.55 Novice
18.00 Young Village Folk: Ivana in
Matija - Ko zasadiš svoj sadovnjak in postaneš kmet 18.05 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, šport, kultura, vreme
22.55 Umetni raj
23.30 Glasbeni večer: Beograjska
filharmonija, Sabina Cvilak in Uroš Lajovic
01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.30 Info-kanal
TV SLO T
05.40 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.40 Alpsko smučanje - veleslalom (Z),
2. vožnja, pren. 07.20 Otvoritvena slovesnost, posn. 09.35 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 11.00 Biatlon - zasledovalna tekma (Z), pren.
11.50 Alpsko smučanje - veleslalom (Z), posn.
12.55 Biatlon - zasledovalna tekma (M), pren.
13.45 Smučarski skoki - mala skakalnica (Z), pren.
15.25 Umetnostno drsanje - ekipno, posn.
17.15 Alpsko smučanje - veleslalom (Z), posn.
18.10 Biatlon - zasledovalna tekma (M), posn.
18.50 Smučarski skoki - mala skakalnica
(Z), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled
21.00 Varnaiiišagarit.giad. j
21.45 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.50 Kurdistan - sanje ali resničnost?,
nemška dok. odd. 23.45 Avtomobilnost 00.15 Glasbeni spoti 03.20 Zimske olimpijske igre Pjongčang : Alpsko smučanje - Kombinacija (M), smuk, pren.
pop
6.00	24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Tika taka, ris.
7.25	Pikica in Pepermint, ris.
7.40	Winx klub, ris.
8.10	Lego Nexo vitezi, ris.
8.35	TV prodaja
8.50	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 30. del
9.05	TV prodaja
9.35	Blondinki z gimnazije, ameriški film
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 112. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 101. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 29. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez., 11. del
15.35	Padli angel, 1. sez., 76. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 113. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 102. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 49. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 50. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 6. del
23.30	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 21. del
0.25	Lov na morilca, 3. sez., 6. del
1.20	24UR zvečer, ponovitev
1.55	Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (227),
Voščilnica rokavička 09.55 Napovedujemo 10.00 2544 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, informativna
oddaja 10.25 2545 VTV magazin 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Župan z vami, Jože Kužnik, župan
Občine Polzela 11.50 Večer z Banovški, posnetek koncerta
13.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
14.40 Lestvica zabavnih in narodnozab.
15-05. Videostrani, obvestila
17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55 Napovedujemo
18.00 Bi gnetli na tej metli? Gledališka
predstava Vrtca Velenje 18.30 Videospot dneva 18.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, Ans. Smeh, Pvaninski abuhi
21.15 Napovedujemo 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.15 Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2545. VTVmagazin,
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobrojutro, ponovitev
16.55	POP CORN, Brigita Šuler, Outsider
17.55	Napovedujemo
18.00	Kmetijski razgledi
18.30	Regionalne novice
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pust nekoč in danes
21.00	Regionalne novice
21.05	Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta
22.30	Napovedujemo
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan: Kuhanje v koprskem
studiu
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Bolezen duše
12.25	Anica, otroška nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio City
14.40	Kino Fokus
15.00	Kanape, odd. TV Lendava
15.30	Firbcolog, odd. za otroke
16.00	Jedi za vsak dan z Rachel Allen
16.25	Zlata dekleta, am. hum.
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Zvenkci, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Kjer bom doma, avstral. nad.
21.00	Varuhi civilizacije, dok. f.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, šport, kultura, vreme
23.05	Spomini: Ivan Grobelnik-Ivo, dok. odd.
00.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.35	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
01.30	Info-kanal
TV SLO T
04.55 Zimske olimpijske igre Pjongčang 04.55 Deskanje na snegu - snežni žleb
(M), kvalifikacije, pren. 06.50 Alpsko smučanje - kombinacija
(M), slalom, pren. 08.45 Biatlon - zasledovalna tekma (M), posn.
09.25 Smučarski teki - sprint,
kvalifikacije, pren. 10.45 Deskanje na snegu - snežni žleb
(Z), finale, posn. 11.50 Smučarski teki - sprint klasično, pren.
14.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 15.00 Deskanje na snegu - snežni žleb
(Z), finale, posn. 16.00 Smučarski teki - sprint prosto, posn.
18.10 Alpsko smučanje - kombinacija
(M), posn. 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Prava ideja 21.35 Akcent: Doping 22.25 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad.
23.30 Glasbeni spoti
02.00 Zimske olimpijske igre Pjongčang
02.00 Alpsko smučanje - slalom (Z), 1.
vožnja, pren. 03.20 Deskanje na snegu - snežni žleb
(M), finale, pren. 04.10 Umetnostno drsanje - pari, kratki program, pren.
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Tika taka, ris.
7.25	Pikica in Pepermint, ris.
7.40	Winx klub, ris.
8.00	Lego Nexo vitezi, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 31. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
11.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 76. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 113. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 102. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 30. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
12.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 77. del
16.30	24URpopoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 114. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 103. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 51. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 52. del
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 22. del
0.30	Lov na morilca, 3. sez., 7. del
1.25	24UR zvečer, ponovitev
2.00	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Veliki koncert ob 20. obletnici skupine Mi2, posnetek 1. dela koncerta
11.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2546. VTV magazin,
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora, Gosajkund
21.30	Vabimo k ogledu
21.35	Kmetijski razgledi
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
06.00 07.00 10.05 11.00 11.35
11.50
12.25
13.00 13.30 14.35
15.00 15.35
16.25
17.00
17.25 17.55 18.05 18.20 18.55
19.00
20.05
21.40
21.55 22.00 22.55
23.50
00.30
00.55 01.25
01.40 01.50
Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan: Iz mariborskega studia Vem!, kviz
Slastna kuhinja: Tatarski biftek
iz tunine in štruca z zeliščnim
maslom
Umetni raj
Anica, otroška nan.
Prvi dnevnik, šport, vreme
Intervju: Boris A. Novak
Duhovni utrip: Portret umetnika -
Jošt Snoj
Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ FLV Slivnica pri Mariboru in OŠ Dob, kviz Zlata dekleta, am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd. Novice
Dinotačke, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
Film tedna: Popolni tujci, ital. film Koza je preživela, kratki igr. f. Vreme
Odmevi, šport, kultura, vreme Pogovorna odd. Turbulenca, izobraževalno-svetovalna odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik
Slovenska kronika , Šport ' reme
01.55 Info-kanal
TV SLO T
05.35 Zimske olimpijske igre Pjongčang 05.35 Alpsko smučanje - slalom (Z), 2. vožnja, pren.
07.00 Nordijska kombinacija: mala
skakalnica - posamezno, pren. 07.55 Deskanje na snegu - snežni žleb
(M), finale, posn. 08.45 Olimpijski park, pregled
09.45 Nordiji^ka kombinacija: smučarski
teki - 10 km posamezno, pren. 10.45 Umetnostno drsanje - pari, kratki
program, posn. _ 11.55 Biatlon - 15 km (Z), posamezno, pren.
12.55 Hokej na ledu - ZDA : Slovenija, pren.
15.35 Alpsko smučanje - slalom (Z), posn.
16.45 Deskanje na snegu - snežni žleb
(M), finale, posn. 17.15 Hokej na ledu - Slovaška : Rusija, posn.
19.45 Žrebanje Lota 20.00 Olimpijski park, pregled olimpijskega dogajanja 21.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
21.55 Bleščica, odd. o modi
22.30 Grigris, francosko-čadski film
00.05 Glasbeni spoti
02.45 Zimske olimpijske igre Pjongčang
02.45 Alpsko smučanje -
superveleslalom (M), pren. 04.05 Hokej na ledu - Finska : Nemčija, pren.
pop
6.00 24UR, ponovitev
7.00	OTO čira čara
7.01	Pixi in čarobni zid, ris. 7.15	Tika taka, ris.
7.25	Pikica in Pepermint, ris.
7.40	Winx klub, ris.
8.00	Lego Nexo vitezi, ris.
8.25	Junaki zabaviščnega parka, 1.
sez., 32. del
8.40	TV prodaja
8.55	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
12.	del 9.50	TV prodaja
10.20	Padli angel, 1. sez., 77. del
11.15	TV prodaja
11.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 114. del
12.25	TV prodaja
12.40	Gospodarica zlata, 1. sez., 103. del
13.40	Usodno vino, 1. sez., 31. del
14.40	Gozdarska hiša Falkenau, 23. sez.,
13.	del
15.35	Padli angel, 1. sez., 78. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Resnične ljubezni, 1. sez., 115. del
17.55	Gospodarica zlata, 1. sez., 104. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Moja boš, 1. sez., 53. del
21.00	Moja boš, 1. sez., 54. del
22.00	24UR zvečer
22.35	Na kraju zločina (C.S.I.), 15. sez., 7. del
23.30	Gasilci v Chicagu, 3. sez., 23. del
0.25	Lov na morilca, 3. sez., 8. del
1.20	24UR zvečer, ponovitev
1.55	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2546. VTV magazin,
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
10.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.20	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pust nekoč in danes
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (229)
18.20	Otroški program
18.35	Regionalne novice
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Prehranski IQ - O hrani drugače
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 17
7. februarja 2018
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček

NOVAK, KRISTIAN: Črna mati zemla
od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
»Z babico sva dočakala popolno temo. Preden je mama prišla pome, sem jo še vprašal, kaj se zgodi z mladeniči, ki jih murske deklice potegnejo na dno. Rekla je, da ostanejo tam, pod dnom reke, v popolni temi, in čakajo, da jih zamenja kakšen živ. Mogoče bi bilo bolje, če mi tega ne bi povedala.« (odlomek iz knjige) Hrvaški pisatelj in jezikoslovec, Kristian Novak je zgodbo romana postavil v Med-žimurje, okolje, kjer je tudi sam odraščal. Naslov Črna mati zemla je izbral z določenim namenom. Naslov je fraza, ki se v Me-
15. februarja, ob 22:G5, prazna luna (mlaj)
radio velenje
Zgodba je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu avtor pripoveduje zgodbo o komiku Juhi kot otroku in njegovem odraščanju, drugi del pa je prvoosebna pripoved odraslega Juhe in njegovih spominov. Dvanajstletni fant Juha odrašča v predmestju Stockholma, ki si želi biti sprejet in priljubljen med svojimi vrstniki. Vendar vso to željo, da bi bil Juha med sošolci opažen, skriva za svojo zabavljaško masko. Po zaključeni drugi tri-letki si Juha ne želi ničesar bolj, kot pobegniti nekam drugam, stran od malomeščanskega mesteca, ki ga duši. In čeprav mu to kot od-
^Jl J,
. \ . ■ ■ -J - .1 :
Kakrljf
éWM
džimurju uporablja v različnih kontekstih. Zgodba romana se dogaja v manjši vasici ob reki Muri. Glavni junak zgodbe je Matija Do-lenčec, mlad uspešen pisatelj. Sredi pisateljske in čustvene blokade ga dekle spodbudi, da se sooči z lastno preteklostjo in svojim otroštvom. Kar pa ga pripelje do bolečega razkrivanja vzrokov za potlačeno otroško travmo in hkrati z njim te vzroke spoznava tudi bralec. Kot bralko me je ves čas naprej poganjal nekakšen bes, zakaj nihče temu malemu fantu, Matiji Dolenčecu, ne zna pomagati.
Avtor pravi, da to česar se spominjaš, ni prava podoba tistega, kar se je v resnici zgodilo. Vsakič, ko opisujemo nek dogodek, uničujemo dotedanji spomin in ustvarimo novo zgodbo o tem, kaj se je zgodilo. V knjigi je to prikazano tako, da je glavni junak odrasel, funkcionalen človek, zaradi nekega strašnega dogodka pozabil svoje otroštvo. Zaradi kesanja in občutka krivde je pozabljene spomine nadomestil z zgodbicami, ki si jih je izmislil ali dobil od drugih. Deček v knjigi je izgubil očeta, odrasli pa so mu to pojasnjevali z nekakšnimi meglenimi metaforami; »nekam je odšel, gleda te ...«.
Črna mati zemla je družbeni roman, psihološka kriminalka, kvazidokumentaristič-na proza, literarizirani esej ., besedilo o strahu in upanju, nenavadnem prijateljstvu in strašanski osamljenosti. (Bukla, pridobljeno s spleta, dne 2.2.2018)
GARDELL, JONAS: Kako je odraščal komik
od - odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani
Naslov knjige lahko bralca spodbudi k napačnemu interpretiranju same vsebine. Pravzaprav vsebina knjige ni humorna, spregovori namreč o nasilju med mladimi in o tem kaj vse je komik doživel v času svojega odraščanja.
Lunine mene
raslemu uspe, saj postane uspešen komik, se nekatere stvari nikoli ne spremenijo. »Kakorkoli že, čudovito je biti odrasel in čudovito je, da nasmeješ ljudi. Humor je zagovor proti žalosti. Kadar zbijam šale o otroštvu, se smejimo z olajšanjem, ker smo vsemu navkljub preživeli. Dokler se smejimo, nismo premagani.« (odlomek iz knjige)
CROSS-MULLER, CLAUDIA: Glavo gor! Mali učbenik preživetja ...
od - odrasli / 613.7 - Zdravo življenje
Claudia Croos-Muller, dr. med., je specialistka za nevrologijo, živčne bolezni in psihoterapijo. Razvila je metodo »Body2Brain«. Pomen te metode ja, da gre informacija od telesa neposredno v možgane, tako preko telesa vplivamo na svoje občutke. Ker se naše razpoloženje odraža na telesni drži je prav, če se zavemo, da lahko s telesno držo namerno vplivamo na boljše razpoloženje.
Avtorica v knjigi predstavi 12 zelo preprostih telesnih vaj za izboljšanje razpoloženja: glavo gor, prsi ven, dihanje po »slamici«, zeha-nje, zamahovanje z rokama, iztegovanje in raztezanje, stoja v razkoraku, pozibavanje v bokih, topotanje z nogami, brundanje, smehljanje, smejanje, sedenje na široko. Res preprosto, kajne?
V prikupna knjižici, ki je opremljena z ilustracijami ovna Oskarja in krajšim besedilom, avtorica nazorno prikaže, kako in zakaj lahko s povsem preprostimi vajami pomembno izboljšamo svoje razpoloženje. Svet in ljudje okrog nas so lepši, če nanje gledamo z dvignjeno glavo. »Če je slaba novica, da se naše razpoloženje odraža na telesni drži, je dobra ta, da lahko s telesno držo vplivamo na boljše razpoloženje. Če si dobre volje, je hrbet zravnan, glava se sama postavi pokonci, tako lahko gledaš svet okrog sebe in globoko zadihaš. To seveda spodbudno vpliva na tvoje misli: si zaupljiv in se mirno odzoveš.« (odlomek iz knjige)
a Maja
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 8.2. Biotržnica
•	Petek, 9.2. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 11.2. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Maškare
•	Pustni torek, 13.2. med 17. In 18. uro - obisk Kurentov, zabava za najmlajše
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb,
•	25.2.2018 na osrednjem prostoru - Hvaležni medved v izvedbi Glasbenega gledališča Melite Osojnik
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 8. februar
10.00 Galerija Velenje
Ob slovenskem kulturnem prazniku v Galerijo Velenje 10.00 Velenjski grad, Hiša mineralov Dan odprtih vrat muzeja ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Galerija Velenje
Hotenja v plesu, prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
19.00 eMCe plac
Neki fajnega ob kulturnem prazniku, best of the best 20.30 Max klub Velenje
Kukushai, Max klub Jazz festival 2018 (3. koncert)
Petek, 9. februar
9.00 ŠC Velenje, MIC, Dom kulture Velenje, Višja strokovna šola, Gimnazija Velenje (tudi ob 15.00) Informativni dan ŠCV 10.00 Fakulteta za energetiko (prostori MIC-a) - tudi ob 15.00 Informativni dan Fak. za energetiko 13.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Gremo pamet brusit, neformalno druženje 18.00 Gasilski dom Škale
Ti meni svetlo sonce, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Sobota, 10. februar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 9.00 Šolski center Velenje, MIC, Višja strokovna šola, Gimnazija Velenje Informativni dan ŠCV 10.00 Fakulteta za energetiko
Informativni dan Fak. za energetiko
10.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Muca Copatarica in delavnica ob slovenskem kulturnem prazniku 19.00 Restavracija pod Jakcem
42. planinski ples z ansamblom Slovenski zvoki 21.00 eMCe plac
ŠŠK pustovanje
Ponedeljek, 12. februar
13.30 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Moja Slovenija, neformalno druženje
16.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Lara in Žan Šlibar Verovšek - klavir, koncert iz cikla Pianissimo 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pustna ustvarjalna delavnica za otroke
18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Knjižni opus: Slavko Skarlovnik, pogovor
Torek, 13. februar
10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija
Treningi starševstva: Naučimo otroke reševati težave 16.30 Titov trg
Družinska pustna povorka 17.00 Rdeča dvorana
Pust, pust, krivih ust!, veliko otroško pustno rajanje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Urica pravljic v angleškem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Prehrana pri avtoimunih boleznih, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Peter Kušter, bizarna opereta
Sreda, 14. februar
11.00 Društvo Novus, Center za družine
Harmonija
Zdrav življenjski slog: Aktivni v pomlad 12.00 Vila Herberstein
Valentinovo (tudi ob 22.00) 16.00 Gasilski dom Šalek Pokop pusta Pepija 17.00 Vila Bianca
Razkrite skrivnosti, odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Menjalnica semen - priprava na setev, delavnica
ŠOŠTANJ
Petek, 9. februar
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Sobota, 10. februar
10.00 Vila Mayer
Tematsko vodenje za občane: Vila Mayer
15.00 Od bencinskega servisa do trga bratov Mravljak 65. mednarodni karneval pust šoštanjski
17.00 Športna dvorana Šoštanj Maškarada
Ponedeljek, 12. februar
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 13. februar
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
Sreda, 14. februar
8.
Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo telefonov 17.00 Trg svobode Pokop pusta
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 8. februar
7.30 Zbor pri športnem igrišču v Gavcah Pohod ob kulturnem prazniku
10.00 Zbor pred Kulturnim domom Gorenje
Zimski pohod Gorenje Petek, 9. februar
21.00 Mladinski center Šmartno ob Paki -dvorana Marof Študentsko pustovanje, KŠŠF
Sobota, 10. februar
15.00 Mladinski center Šmartno ob Paki -Dvorana Marof Pustno rajanje za otroke
16.00 Hiša mladih - sejna soba
Delavnica spoznavanja eteričnih olj doTERRA
Ponedeljek, 12. februar
13.00 Vinogradništvo Kugler, Mali vrh 63a Rez vinske trte
18.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica
19.00 Hiša mladih - sejna soba
Svetniška in poslanska pisarna SD
Sreda, 14. februar
17.00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
NAJTEMNEJŠA URA
The Darkest Hour, zgodovinska biografska drama, 125 minut (VB). Režija: Joe Wright.Igrajo: Gary Oldman, Lily James, Ben Mendelsohn, Stephen Dillane, Kristin Scott Thomas, Charley Palmer Rothwell Petek, 9. 2., ob 18.00 Nedelja, 11. 2., ob 20.15
PETDESET ODTENKOV SVOBODE
Fifty Shades Freed, romantični triler, 105 minut (ZDA).Režija: James Foley. Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dornan, Kim Basinger, Eric Johnson Petek, 9. 2., ob 20.15
Sobota, 10. 2., ob 20.00 Nedelja, 11. 2., ob 18.00 Ponedeljek, 12. 2., ob 18.00
DRUŽINA
Dokumentarni film, , 107 minut (Slovenija). Režija: Rok Biček. Nastopajo: Matej Rajk, Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Boris Rajk, Mitja Rajk Petek, 9. 2., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 10. 2., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 11. 2., ob 19.00 - mala dvor.
VAMPIRČEK
The Little Vampire, animirana družinska pustolovščina, 83 minut (Nemčija). Reži-
ja: Chris Brouwer, Karsten Kiilerich. Slov. glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Peter Urbanc, Mihael Mažgon, Tina Ogrin. Sobota, 10. 2., ob 18.00 Nedelja, 11. 2., ob 16.00 - otr. mat.
FERGI: ZABAVA NA PODEŽELJU
Gratass - Goy pa landet, družinska avantura, 78 minut (Norveška) - Pripovedovanje v slovenščini! Režija: Peder Hamdahl N«ss. Igrajo: Elias Sovold-Simonsen, Elias Sovold-Simonsen, Stein Winge, Jeppe BeckLaursen
Petek, 9. 2., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 10. 2., ob 18.15 - mala dvor.
Nedelja, 11. 2., ob 17.30 - mala dvor.
PRAVA NOTA 3
Pitch Perfect 3, glasbena komedija, 93 minut (ZDA). Režija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Rebel Wilson, Hailee Steinfeld, Elizabeth Banks, ... Petek, 9. 2., ob 22.15
LUNAPARK
Wonder Wheel, drama, 101 minuta (ZDA) Režija: Woody Allen. Igrajo: Kate Winslet, Juno Temple, Justin Timberlake, Debi Mazar, Jim Belushi, Max Casella, Geneva Carr.
Ponedeljek, 12. 2., ob 20.00
Vedno novi, uporabno naravnani študijski programi na Abituri
Letos nova Gostinstvo in turizem in Organizator socialne mreže
Odločitev za izobraževanje je pomembna, da pridobite želeno zaposlitve, lahko pa tudi pomembno vpliva, da napredujete na delovnem mestu. Študijski programi Abiture so zanimivi za vse, ki želite pridobiti čim več praktičnega, aktualnega znanja in višjo izobrazbo, ki želite postati lažje zaposljivi in izboljšate svojo konkurenčnost. Izbirate lahko med študijskimi programi Ekonomist, Varovanje, Velnes, Poslovni sekretar, Informatika in letos novima programoma, Gostinstvo in turizem in Organizator socialne mreže. Prav vsi Abiturini programi vas pripeljejo do odlične možnosti za razvoj kariere ali lastne podjetniške ideje. Na Abituri lahko v samo dveh letih pridobite šesto raven izobrazbe in ustrezen naziv. Velika pozornost je namenjena povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja in sami praksi. Pridobljena znanja in kompetence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi omogočajo tudi veliko izbirnost modulov in predmetov, tako da lahko izberete znanja, ki so za vas res pomembna. Vse programe Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prilagojeno, tako da lahko uspešno študirate tudi ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij. Prednost za vas na Abituri so odlični materialni pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodobnejšo multimedijsko opremo, v knjižnici pa lahko dobite vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki, zaposleni v gospodarstvu, ki prenašajo svoje bogate izkušnje in jih združujejo s sodobnimi znanji.
Velika prednost je tudi najugodnejša šolnina, ki jo lahko poravnate na 10 obrokov.
Terme Zreče
Zdravnica svetuje ...
Vodja zdravstva v Termah Zreče Neža Strniša, dr. med.,
specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine
Zdravljenje inkontinence - nekontroliranega uhajanja urina
Nehoteno oz. nenadzorovano uhajanje urina ali urinska inkontinenca je težava, ki pogosto prizadene ljudi obeh spolov, pogosteje pa so prizadete ženske. Po strokovnih ocenah naj bi zaradi urinske inkontinence trpela vsaka peta ženska po 35. letu in vsaka tretja po 55. letu starosti. Težave nastanejo zaradi prešibkih ali prekomerno aktivnih mišic medeničnega dna in mehurja ter mišice zapiralke. Pojavijo se lahko kadarkoli v življenju oz. ob aktivnostih, kot so kihanje, kašljanje, tek, poskoki, športne aktivnosti in težje delo.
Zgodnje odkrivanje težav in zdravljenje sta tako izjemnega pomena.
Najboljša terapija, ki lahko težave preprečuje in zdravi, je uporaba funkcionalne magnetne stimulacije (FMS) v kombinaciji z vajami. FMS izboljša moč in vzdržljivost mišic. Med terapijo impulzi magnetnega polja, ki jih proizvaja aparat, prodirajo preko mehkih tkiv in kosti do živčno-mišičnih struktur medeničnega dna. Stimulirajo živce in povzročajo krčenje mišic. Med terapijo z aktivnim krčenjem mišic medeničnega dna se osredotočamo na pravilno zavedanje mišic, ki so pri omenjenih težavah pomembne. Zdravljenje s FMS priporočamo pri vseh vrstah inkontinence (stresna, urgentna, mešana), pri inkontinenci blata, lažjih oblikah povešene maternice in mehurja, po porodu, kroničnem prostatitisu, po radikalni prostatektomiji ter pri spolnih disfunkcijah oz. težavah z erekcijo.
Terapija je neboleča, neinvazivna in traja 20 minut. Učinek zdravljenja je zaznati že po šesti terapiji, za učinkovito zdravljenje pa se priporoča 12 do 16 terapij.
Informacije in naročanje:
od ponedeljka do petka od 12.00 do 16.00 T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC

7. februarja 2018
Nagradna Križanka »Beli zajec«
POČITNIŠKO SMUČANJE za otroke in odrasle že od 96,00 € _
SESTAVIL PEPS
Beli zajec sport Trgovina za šport na prostem
Prihova 56, Nazarje T 059251 146
Delovni čas:
pon - pet: 9.00 - 18.00
sob: 8.00 - 12.00
Smučanje
(šola smučanja, ski servis, izposoja opreme)
Kolesarjenje
(šola gorskega kolesarstva, gorske ture, servis)
Trgovina
(prodaja športne opreme, oblačil, servis)
Akademija smučanja je organizirana na Golteh ob ugodnih snežnih razmerah.
Kontakt za prijave: belizajec.sola@gmail.com 03 / 839 11 05
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Beli zajec«, najkasneje do ponedeljka, 19. februarja.
Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izžrebali bomo tri privlačne nagrade!
Nagrajenci nagradne križanke »PETKA«, objavljene v tedniku Naš čas, 25. januarja 2017 so:
•	Irena Kugonič, Skorno pri Šoštanju 15, 3325 Šoštanj
•	Anej Vrčkovnik, Topolšica 55, 3326 Topolšica
•	Ana Pirečnik. Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrado dvignejo v Papirnici v Mozirju. Rešitev križanke: PAPIRNICA PETKA
Obrezovanje
sadnega
drevja
Lepo sončno vreme je nekaj dni pred iztekom januarja že vabilo na obrezovanje drevja in tako je bilo tudi v Podkraju. Zadnjo sredo preteklega meseca so se zainteresirani krajani zbrali na lepo urejenem dvorišču Re-pnikove domačije, v neposredni bližini manjšega, mladega nasada, kjer so jih pričakali člani društva za šport in kulturo Pod-kraj. Strokovni sodelavec revije Gaia je na hitro poskrbel za dobro nabrušeno orodje in obrezovanje jablan se je lahko začelo.
Že kar kmalu so domačini spoznali, kako koristno je takšno predavanje, saj se večina dreves obrezuje na različne načine. To velja, recimo, tudi za breskve in marelice. Podobno kot kivi se
Zdravniški nasveti, gost: Rok Grčar, dr. med. specialist oftalmolog iz Očesnega centra Irman Žalec, Velenje. Tema: pojav in zdravljenje dioptrije
ČETRTEK, 8. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. februarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. februarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V Podkraju pri Velenju so že imeli učno uro o obrezovanju sadnega
drevja.
obrezuje brajda, posebno pozornost zahteva kaki. Manj zahtevna je figa, le da potrebuje dovolj sonca. Tega pa je bilo v Podkra-ju pri Velenju še dovolj (a je zima nato spet pokazala zobe).
In še napotek: veliko je vprašanj o škropljenju sadnega drev-
ja. Strokovnjak je odgovoril z, da! Vendar le enkrat spomladi in enkrat v jeseni - z bakrenimi pripravki.
a Hinko Jerčič
BENEŠKI KARNEVAL
SOBOTA, 10. FEBRUAR, OB 11.,17. IN 19. URI
SOBOTA, 10. FEBRUAR., MED 10. IN 11. URO, OBISK KURENTOV
TOREK, 13. FEBRUAR, MED 17. IN 18. URO, OBISK KURENTOV IN ZABAVA ZA NAJMLAJŠE
KROFI ZA VSE PUSTNE MASKE!

Naš čas, 7. 2. 2018, barve: CM K, stran 17
7. februarja 2018
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
ŽIVALI
PRAŠIČE cca 150 kg, prodam. Gsm: 041 936 919
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
mali OGLASI
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. PET SILAŽNIH BAL, tretje košnje, prodam. Gsm: 040 559 755
PODARIM
KAVČ in dva fotelja, podarim. Gsm: 041 593 766
RAZNO
DVE STROPNI viseči lučki, elegantni, retro stil, prodam. Gsm: O4I 692 992
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 €. Gsm: 040 677 046.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob
nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 8.2.2018 - Andreja Pri-slan Kumer, dr. dent. med.; 10.2. in 11.2.2018 - Ajda Ježovnik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
SLADIČ DAMJAN , Velenje, Cesta VII 14 in HLADIN DARJA, Velenje, Pod-kraj pri Velenju 16A
SMRTI
VIDEC JOŽEF, roj. 1943, Velenje, Laze 16, ČAMER LJILJANA, roj. 1962, Velenje, Prešernova cesta 10
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: PODKRAJ PRI VELENJU, 182 m2, adaptirana l. 1999, 1.184 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 155.000 €
Prodaja, stanovanje, 4-sob-no: MOZIRJE, CENTER, 89,4 m2, adaptirano l. 2007, 3/4 nad., ER: D (60 - 105 kWh/ m2a), 85.000 €
PREVOZ IN PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV
HITRO IN UGODNO!
B49 846
Vojko Podbornik, s.p. Silova 6 c, Velenje
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 29. januarja do 4. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 29. januarja do 4. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
več na
**** 1	I	I ■ I	■
www.habit.si
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
_ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije ^
-	Organizacija pogrebnih ¿VranOsti
-	Prevoz in ureditev poBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/dan
Komunalno podjetje Velenje F * — h« iffifc	•	PE ENERGETIKA •	PE KOMUNALA •	POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST •	REKLAMACIJE •	MODRE CONE
Dežurna Ift ŠTEVILKA WLl— _	080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA
	www.kp-velenje.si
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.
03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
.radio
velenje
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 29. januarja do 4. februarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 29. januarja do 4. februarja (v mikro-g/m3). op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
l*
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
■	
	
	<¿
	"i?
	a
	<v
	>
a	á
"i?	
a	"ž?
IV	
>	£
o.	u
	0 Q.
>	<V
s	U
5	
	"5
	.
	0
	^
	0
	.
Ne jokajte za mano saj veste, kako trpel sem, le tiho pristopite in ljubi mir mi zaželite.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu zapustil dragi mož, oče, dedi »Sonček naš dedi«
JOŽEF VIDEC
6. 2. 1943 - 28. 1. 2018
»Nisem mogel več, srce je omagalo, pogledal sem ženo, tolažila me je, utrnila se je solza, zaspal sem v njenih rokah, lice ob licu.«
Zahvaljujemo se dr. Aleksandri Žuber za dolgoletno zdravljenje, dr. Katarini Lahovnik za izredno pomoč in skrb za našega Jožeta. Hvala
vsem, ki ste ga obiskovali v zadnjem letu, posebna zahvala njegovi sestri Poldici za hranjenje, tolažbo, dotik, še enkrat, Poldica, hvala ti.
Hvala Domu za ostarele Velenje, osebju na negovalnem oddelku za nego, tolažbo, lepe besede: naš Jožko ali naš Jože. Vsem, ki ste karkoli naredili za njega, lepa hvala.
Hvala vsem sorodnikom: Treziki z družino, Štefki z možem Lojzetom, Liziki z otroki, bratu Franciju z družino, sestrama Poldici in Miciki z družino. Pepiju z Marico in družino, Marici z družino, Marti z družino, Tončki z družino, Marjani z možem Francem.
Zahvala pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, rudarjem, častni straži, pogrebcem,
rudarski godbi, KS Šentilj, govornikoma g. Dragu Kolarju in ge. Magdi. Vsem sosedom - zlati ste. Hvala vsem, ki ste se prišli poklonit njemu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku Andreju Mazeju za tako lepe besede, tolažbo pri sv. maši in tako ganljivo slovo.
Hvala za cvetje, sveče, denarno pomoč in svete maše.
Žalujoča žena Justika, sin Srečko s Karmen, hčerka Sonja z Benotom
in vnuki Žan, Mojca, Patrik, Laura
Naš čas, 15. 2. 2018, barve: CM K, stran 24
Bo zahteva cerkve spodnesla prenovo Starega Velenja?
Celovita javna predstavitev revitalizacije Starega Velenja je nakazovala optimistično prenovo s pomočjo nepovratnih evropskih sredstev v višini več kot 3,5 milijona evrov, a je drugi del projekta ogrožen zaradi nasprotovanja cerkve
Mira Zakošek
Velenje, 29. januarja - Celovita javna predstavitev prenove Starega Velenja je bila optimistična in odlično obiskana. Največ je bilo seveda Starovelenjčanov, kar je tudi razumljivo, saj gre za njihovo neposredno okolje. Krajani so bili veseli in to so tudi poudarili, da jih pripravljala potrebne dokumentacije ves čas vključujejo in tudi skušajo upoštevati njihove želje in pripombe. Se pa tudi zavedajo, da bo treba marsikdaj potrpeti, saj so predvidena obsežna rušitvena in potem gradbena dela.
Staro Velenje nujno potrebno obnove
Staro mestno jedro je že resnično potrebno obnove, še posebej to velja za dva objekta, stavbo, v kateri je gostišče Čuk, in objekt nekdanje pekarne. Projekti so narejeni že nekaj časa. Takoj, ko je bilo mogoče, jih je Mestna občina Velenje tudi prijavila na evropske razpise in bila uspešna. Dela, predvidena za letošnje in prihodnje leto, bi torej lahko stekla, a se z drugim objektom zatika.
Objekt Stari trg 11 bodo kmalu porušili
Stanovanjsko poslovni objekt na naslovu Stari trg 11 (Čuk) v Velenju je že več let popolnoma dotrajan in v slabem gradbenem stanju. Zato se je Mestna občina Velenje odločila, da bo objekt porušila in zgradila novega. Pridobiti želijo nove poslovne površine za obrtno dejavnost v okviru programa zagotavljanja podpornih storitev za obstoječa start-up podjetja, ki jih na obravnavanem območju še ni, in s tem povezati novoustanovljene vsebine SAŠA inkubatorja v Podjetniškem centru Standard. Nov objekt bo namenjen spodbujanju starih obrti in
Stari objekt - Stari trg 11...

II I « 1
kreativnih industrij. Naložba bo vredna 1.559.797 evrov. Od tega bo občina zagotovila dobrih 312 tisoč evrov, vse ostalo pa so kohezijska in državna nepovratna sredstva. Ta dela bodo kmalu stekla, saj je za to vse pripravljeno, pridobili so že tudi gradbeno dovoljenje.
Več težav bo z revitalizacijo starotrškega jedra in Staro pekarno
Drugi projekt, za katerega so prav tako že pridobljena nepovratna sredstva v višini osemdesetih odstotkov, je revitalizacija starotrškega jedra. Z njo naj bi
pridobili nove poslovne površine za umetnike in kreativce. Namesto Stare pekarne, ki bi jo prav tako porušili, nameravajo zgraditi poslovno-stanovanjski objekt s steklenim prizidkom. V novo zgrajenem objektu je predvidenih nekaj ateljejev, ustvarjalna delavnica, razstaviščni prostori, co-working kreativcev, v pritličju manjši gostinski lokal in na podstrešju dve stanovanji. Načrtovana je tudi sprememba prometnega režima z novimi preurejenimi cestnimi povezavami. »Po celostni sanaciji bo območje pridobilo lep trg s pogledom na Velenjski grad, s čimer bo obujeno starotrško ozračje v tem najsta-
rejšem delu našega mesta, ki ga je ta predel nekoč že imel. Izboljšani bodo pogoji za izvedbo dogodkov, ki v tem prostoru že potekajo. Prav tako bo pridobljen nov javni prostor, ki bo z atraktivnostjo in funkcionalnostjo povezal stari del mesta z novim delom, privabil nove ponudnike, obiskovalce in tako pripomogel k celotni prenovi tega degradiranega območja,« je na predstavitvi povedala vodja Urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak. Ta projekt je ocenjen na 1,9 milijona evrov. Mestna občina Velenje mora zagotoviti 381 tisoč, ostalo pa so predvidena evropska in državna sredstva.
Cerkev zahteva še večji odmik ceste
Ta drugi projekt naj bi stekel nekje proti koncu leta, računali so, da bodo lahko v kratkem vložili dokumentacijo za črpanje evropskih sredstev. Mestna občina Velenje, ki že tako posveča veliko pozornosti zagotavljanju varnosti v prometu, je predlagala odmik ceste in celostno ureditev območja. S predstavniki župnije so že večkrat sestali in skušali poiskati čim bolj optimalno rešitev, ki jo dopušča veljavni prostorski akt in prostorske možnosti. Predlog ureditve ceste za dvosmerni promet zajema širitev cestišča na 5,5 m, ure-
ditev obojestranskih pločnikov širine 1,5 m, označitev več prehodov za pešce, izgradnjo javne razsvetljave, omejitev hitrosti prometa na 30 km/h, prepoved vožnje motornih vozil nad 3,7 t, označitev območja s prisotnostjo otrok, odmik cestišča od žu-pnišča na vzhodni strani 2,45 m in na zahodni strani 5,06 m. S temi ukrepi bi povečali varnost pešcev v tem območju.
A se župnija s trenutnimi predlogi ne strinja. Dvosmerni promet naj bi po njihovih trditvah ogrožal otroke, ki obiskujejo žu-pnišče in cerkev, zato zahtevajo še večje odmike. »Na to nikakor nismo računali, saj smo se z njihovimi predstavniki večkrat sestali in tudi upoštevali vse njihove zahteve, ki so bile mogoče. To je še toliko manj razumljivo, ker gre za pomembne izboljšave. V sklopu predvidenih del je namreč načrtovana tudi prenova celotne infrastrukture in nova prometna ureditev, ki bo tudi omejila dostopnost na območje za avtomobilski promet. Skladno z veljavnim prostorskim aktom nameravamo prilagoditi dvosmerni promet skozi Staro Velenje na relaciji Velenje (s Ceste F. Foita, Ceste talcev ali Partizanske ceste) - Podkraj. Sedanja cesta je enosmerna in poteka tik ob objektu župnišča Župnije Velenje-sv. Marija, nima pločnikov za pešce, nima označenih prehodov za pešce, nima javne razsvetljave, nima posebnih omejitev hitrosti prometa in je v slabem stanju,« pravi Rednja-kova.
Župnija se s predlogom torej ne strinja in želi še večji odmik od cerkve. Takšna zahteva pomeni spremembo prostorskega akta in dodaten odkup zemljišča, kar pa podaljša čas priprave dokumentacije za črpanje evropskih sredstev. Projekt je lahko zaradi tega ogrožen.
■
Gnezdo in kozolec pritegnila poglede
Šmartno ob Paki - Minulo soboto sta se v občini Šmartno ob Paki zgodili dve zanimivosti, ki sta pritegnili pozornost občanov in mimoidočih: ena pri šmarškem vrtcu, druga pa na začetku Rečice ob Paki z letuške strani.
Najbrž si nihče v lokalni skupnosti ni predstavljal, da bodo štorklje, ki so si našle svoj drugi dom na dimniku šmarškega vrtca pred blizu 20 leti in takrat bile prava »atrakcija«, tu in tam poskrbele za njihovo večjo pozornost. Poleg oskrbe poškodbe štrka pri veterinarju so zaradi varnosti dimnika na vrtcu pred leti njihovo gnezdo prestavili na podstavek in ga namestili nad dimnik, sedaj pa so zamenjali nosilno konstrukcijo podstavka in gnezdo nekoliko zmanjšali.
»Odzvali smo se na izraženo skrb nekaterih staršev in občanov, da bo podstavek zaradi teže gnezda klecnil ter poškodoval dimnik vrtca. Podstavek smo zamenjali, tudi samo gnezdo smo nekoliko zmanjšali,« je obrazložil prisotnost usposobljenih delavcev pri šmarškem vrtcu tamkajšnji župan Janko Ko-pušar. Dodal je še, da so ravnali preventivno, saj je bil prejšnji podstavek nepoškodovan, gnezdo pa tudi ni bilo tako težko, kot so pred leti napovedovali statiki. Hkrati s tem dejanjem so strokovnjaki pregledali tudi varnost dimnika. »Za varnost je tako poskrbljeno. Le upamo lahko, da bo štorkljam, ki jih pri-
Pri šmarškem vrtcu, kjer so usposobljeni delavci zamenjali podstavek gnezda štorkelj nad dimnikom vrtca. Prestavitev blizu 17 ton težkega toplerja je potekala brez zapletov.
čakujemo spomladi, nova varianta gnezda ustrezala in da bodo te še naprej tako dobro »skrbele« za naraščaj v lokalni skupnosti,« je še pristavil Kopušar.
V Rečici ob Paki pa je zanimanje javnosti vzbudila prestavitev Špančevega kozolca. Za prestavitev toplerja iz leta 1875 se je njegov lastnik Anže Podgoršek odločil tudi zaradi lažje ureditve območja. Prestavitev blizu 17
ton težke gmote je potekala pod budnim očesom celjske območne enote Zavoda za spomeniško varstvo Slovenije, saj sodi kozolec v nepremično kulturno dediščino in je sestavni del spomeniško zaščitene vasi Rečica ob Paki, je razbrati iz registra nepremične kulturne dediščine ministrstva za kulturo.
■ tp
Slovesno ob kulturnem prazniku
Program domačih kulturnih soustvarjalcev
Velenje, 7. februarja - Danes ob 18. uri bo v velenjskem kul-tunrm domu osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostna govornica na proslavi bo Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje. Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha. Po slovesnosti, predvidoma ob 19.30, bo v Max Clubu Velenje županov sprejem za ustvarjalce in delavce v kulturi. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel The Hišn' Band.
Šoštanj, 7. februarja - Nocoj, v sredo, 7. februarja, ob 18. uri bodo na predvečer slovenskega kulturnega praznika v kulturnem domu v Šoštanju v organizaciji Zavoda za kulturo pripravili prireditev, ki jo bodo soustvarjali šoštanjski kulturniki, literati (Milojka B. Komprej, Katja Kočevar, Peter Rezman, Stojan Špegel) in učenci OŠ KDK (Mojca in Urša Sevčnikar, Klara Videmšek, Ditka in Vasja Volk pod mentorstvom Ane Brigite Grobelnik), likovniki (Dragan Arsenijevic, Rudi Klanfer, Alimpije Košarkoski, Uroš Potočnik, Drago Šumnik - Luka) in glasbeniki (Oktet TEŠ pod vodstvom Blanke Rotovnik, Oktet Zavodnje pod vodstvom Jožeta Grabnerja, Nace Serdinšek in Jani Napotnik).
Osrednji govornik bo direktor Zavoda za kulturo Kajetan Čop.
a mkp