Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 125. Izven Ljubljane 8 vin. v LioMM v sitno, 4. jamja 1913, leto XII. Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . . K 28'— sa as 016860 „ . . „ 2-20 sa HemSIJo celoletno . „ 29' — ia ostalo Inozemstvo . „ 35-— V Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24-— aa n masa« „ » • » 2' V opravi prsjeman mesečno „ 1-70 S- Sobotni, izdaja: = sa eelo leti ....... 7-— n Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo „ 12-— Enostolpna patttmta (72 aa): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ ■a večkrat primeren popnat. mi mili. iifinu, iMrtilt! II: enostolpna petitvrsta po 18 Tin. enostolpna peUtrrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, lsvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Voial rad 03- Uredništvo je v Kopitarjevi oliol itev. B/I1L Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne ta sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi oliol št. 8. — Račnn poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. rope«. Lukacs jc v zbornici slovesno izjavil, da je to laž, in bil prisiljen De-syja tožiti. Sodišče je Desyju pod pretvezo, cla njegove obdolžitve nimajo s »panamizmom« ničesar opraviti, odvzelo možnost doprinesti dokaz resnice, in mož je bil na en mesec ječe obsojen. Temu se ni nihče čudil, ker bi bilo nezaslišano, da bi kako sodišče na Ogrskem moralno obsodilo ministrskega predsednika. Lukacs ie triumfiral in oznanjal, da je pri cesarju slejkoprej v največji milosti. Toda lajne moči so bile toliko časa na delu, da je kraljevi stol sodbo prve instance zavrgel in odredil novo preiskavo, ki sc je včeraj končala z oprostitvijo Desyja, to se pravi s tem, da je zdaj Lukacs pred celim svetom omadeževan, ker mu sme odslej vsakdo reči v obraz, da je največji goljuf na svetu. Predsednik sodišča Balogh pa se sme ponašati s tem. da je prvi sodnik na Ogrskem, ki si ]e upal nasproti vladi izreči sodbo, kakor jo zahteva pravica. Proces je dognal, da jc Lukacs res od »Ogrske banke«, ki jc imela samo 25 milijonov akcijskega kapitala, pri sklepu treh za banko ugodnih pogodb z državo izposloval celih 5 milijonov krc*\ katere pa je vtaknil v volilni fond stranke »narodnega dela«, tako da je škodo trpel erar, ker so bile pogodbe za državo toliko bolj neugodne, kolikor bolj je morala banka šteti za umazane namene vladne stranke. Zdaj je to. kar se je sicer že zda.v-nej vedelo, sodno dognano: da je. namreč stranka »narodnega, dela« ustvarjena s prigoljufanim denarjem. Seveda mora zdaj Lukacs z vsem svojim čednim kabinetom demisionirati. Kdo pride za njim, sc seveda ne ve. Ali se bodo merodajni krogi zdaj zopet spomnili na svoj prvotni načrt, da se razmere na Ogrskem temeljito sanirajo, ali pa se bodo pozvali na vlado zopet možje, kj bodo delali naprej po starem sistemu, kdo naj to ugane? Bati se je, cla 'ostane na Ogrskem bistveno vse, kakor jc bilo. Sistem pa jc obsojen. XXX LUKACSEV PADEC. Budimpešta, 3. junija. Ko je načelnik tiskovnega urada naznanil Luka-csu. cla je Desy oproščen, se je Lukacs zavzel in zaklical: »Strašno! Tega nisem pričakoval!« Budimpešta, 3. junija. Ogrski brzojavni urad poroča: Danes ob šestih zvečer je zboroval ministrski svet. Seja je trajala eno uro. Ministrski svet je sklenil, da demlsionira. Sklep se je danes zvečer ob 7. uri naznanil konferenci (narodne delovne stranke. Budimpešta, 3. junija. Po ministrskem svetu se je vršila konferenca narodne delovne stranke. Lukacsa so, ko je prišel, z »Eljen !«klici pozdravili. Ministrski predsednik je. konferenci naznanil sklep ministrskega sveta, kakor tudi, cla o demisiji obvesti zbornico. Stranka jc prirejala Lukacsu burne ovacije. Grof Khuen IIcdervary je Lukacsa nagovoril in izjavil, da mu stranka slejkoprej zaupa in upa, da svojih spretnih talentov deželi ne. bo odtegnil. Lukacs jc odgovoril, da bo slejkoprej služil stranki. Budimpešta, 3. junija. Lukacs se je včeraj ponoči odpeljal na Dunaj in bo že danes cesarju podal svojo demisijo. Budimpešta, 3. junija. V tukajšnjih krogih ne dvomijo, da bo demisija Lu-kaesevega. kabineta sprejeta. O naslednik u se raznašajo razne kombinacije. V parlamentarnih krogih imenujejo Kliuc»a-IIedervaryja (tistega, za katerega je Lukacs uganjal panamstvo!), barona Langa in Alberta Bcrzeviczvja. Čc pa bo imenovan kakšen član sedanjega kabineta, mislijo da bo domobranski minister Hazai. V poštev bi prišel tucli poljedelski minister grof Serenyi. Naposled govore o upravnem kabinetu, kateremu bi bil justični minister Balogh na čelu. Slišati je, da bo Lukacs danes, ko naznani cesarju demisijo vlade, priporočal grofa Štefana Tiszo za naslednika. Tisza je baje pripravljen prevzeti vlado. Vendar so vse to le kombinacije. Zlasti ministrstvo Tisze jc skrajno neverjetno. Budimpešta, i. junija. Že ob osmih zjutraj je infanterija, kavalerija, žan-darmerija in policija zasedla trg pred parlamentom, da prepreči izgrede, množice. Delo v tovarnah počiva'. Volika množica se je podala pred parlament, pred njo opozicionalni poslanci. V zbornici prebere še pred začetkom seje poslanec Justh izjavo, v kateri pravi: »Khuen je ustanovil stranko narodnega dela s prigoljufanim in ukradenim denarjem, da narod obremttfii z vojaškimi bremeni.« Ob 10. uri dopoldne pozove zbornični komisar poslanca Raaba, ki je od sej izključen, naj zbornico zapusti, kar ta stori. Ostala opozicija čaka v dvorani, da pride vlada in naznani svojo demisijo. (Nadaljevanje med »Zadnjimi vestmi«.) Današnja številka obsega 6 stran?. Kabinet ooliuiov. Ustavne in upravno razmere na Ogrskem, kjer vlada znana mažarska gentry brez vsake kontrole, so od nekdaj take, da sc jim je ostali izobraženi svet skoraj že nehal čuditi. Evropa se je privadila misli, da je v deželah ogrske krone vse mogoče. Kar pa uganja sedanja vladna večina onstran Litave, je celo za mažarske razmere nekoliko preveč. Ko je morala odstopiti koalicijska Vlada Weck erl e-Ivossu t h, v k.-ieri so poleg pristašev nagodbe z Avstrijo sedeli skupaj majradikalnejši zagovorniki popolne ogrske neodvisnosti, ker ni imela, zmisla za potrebščine armade — je grof Khuen, krvnik Hrvatske, ustvaril stranko »narodnega dela« in zbrali po se okoli njega sami častiti in zna-čajni možje, kakor da bi bili iz tat zrastli. Človek se je z začudenjem vprašal, odkod na Ogrskem toliko ljudi, ki so za »narodno delo« tako navdušeni. Kako so bili ti možje izvoljeni, to jc svetu odkril znani Scotus Viator, seveda se merodajni krogi niso za to nič zmenili. Načrt, dati ogrskim narodom splošno in enako volilno pravico, se je bogvezakaj — najbrž iz strahu pred plemenitaško kliko — zavrgel in vlad^ na Ogrskem so nastopili možje, ki so sicer skupni armadi vse dovolili, kar je potreboval;), drugače pa pustili vse pri starem. Mažarsko močvirje je za-smrajalo državo dalje. Ena najlepših cvetk tega režima je sedanii ministrski predsednik Lukacs, ki pa je le marioneta v rokah zloglasnega grofa Tisse. Kako je ta Tissa. s policaji zbornico očistil vseh opozicio-nalcev, jeznano. Vsa ta nasilja pa nimajo končno nobenega drugega namena, nego ta, cla se temeljita asauacija ogrskih razmer prepreči in vlada še nadalje zasigura niagnatom. Tako je razumeti tudi zavlačevanje volilne reforme. Lukacs pa ima tudi na vesti tiranijo na Hrvatskem, glede česa ga je seveda inspiriral grof Khuen. Toda nasilje rodi odpor in ogrski opoziciji je priskočil na pomoč bivši državni tajnik Desv, ki je. na nekem banketu vseučiliške mladine razkril, da je Lukacs kot finančni minister državo oškodoval za okroglo 5 milijonov kron, in sicer v volilne namene stranke »narodnega dela«, ter ga zato javno imetnoval »največjega, pafciamista Ev- LISTEK. Tri lote Mrih del (Pravljica iz onega, sveta, — Priobčil dr. L. Lenard.) V Brezovi hiknji na Gorenjskem jc živel in umrl župnik Jakob. V nobeni knjigi ni popisanega njegovega življenja, samo v cerkvenem šematizmu je natisnjeno, kdaj in kje je bil rojen, posvečen v mašnika in kje in koliko let je služboval, in samo nje-ftov stric župnik Matevž iz Spodnjega Globodola v pridigi, katero je imel oh priliki nove maše gospoda Jakoba, a gospod kanonik Naduha v slavnostnem govoru, ki ga je govoril ob priliki njegovega slovesnega nameščenja za župnika v Brezovi luknji, sta nam ohranila nekoliko podatkov •z njegovega življenja. Toda to ni bilo nikjer natisnjeno, in dotjčni pridigi sta živeli samo v ustnem izročilu prebivalcev Brezove luknje in sosednjih fara. Slednjič je pa župnik Jakob umrl; križ, ki jc bil postavljen na njegovem grobu, jc žc tako razjedla rja, da skoraj ni več mogoče čitati napisa, a pridigi, ki sta bili govorjeni ob priliki njegove nove maše in njegovega nameščenja, sta sc že tako pozabili, da ju pomnijo komaj še najstarejši prebivalci, in ae to samo v maihnih odlomkih. Z župnikom Jakobom se je zgodilo, kakor se bo zgodilo s tabo in z mano in z vsemi drugimi navadnimi ljudmi, ki se niso proslavili dovolj, da bi našli življcnjepisca. Toda jaz ne mislim popisovati življenja in delovanja župnika Jakoba in ne nameravam začeti, kako ga je nekoč oblekla mati v nove hlače, oče pa vzel in peljal v Ljubljano v gimnazijo, odprl vrata šolske sobe, kjer sc je žc začel pouk in rekel proti profesorju v svojem gorenjskem narečju; »Tukajle sem vam pripeljal še našega fanta v šolo.« In ne bom pripovedoval, kako je stanoval v šolski ulici pri tisti Miciki pod streho, se učil za šolo in zraven premišljeval, kako bo takrat, ko bo postal župnik kje gori na Gorenjskem, kako bo sejal seme božje besede in sadil krompir na farovških njivah, pasel ovcc in koštrune Gospodove ter redil svoje vole. Ne maram tudi opisovali, kako jc kapla-noval najprej nekje doli na Dolenjskem, kjer rasle vino in ljudje neinškutarijo, kadar obrodi gorica, a so pohlevni in vdani v božjo voljo, ako jc slaba letina; potem pa na lastno prošnjo prišel za kaplana nekam gori na Gorenjsko, kjer so bistri studenci in bele ceste itd., ljudstvo pa krepko in odkrito; slednjič pa postal župnik v Brezovi luknji, kjer je živel in deloval čez 30 let, ljubljen in čaščen od vseh in slednjič objokan od vseh odšel v večni mir in pokoj. Kaj bi vam pripovedoval vse lo, saj jc nekaj tako navadnega, kar se je žc sto-instokrat zgodilo in se še vedno dogaja v naši slovenski domovini. Raje hočem povedati, kako sc jc godilo gosspodu Jakobu, ko sc je poslovil ocl tega sveta, in odpravil na pot v večnost. Nekega jesenskega popoldne jc sedel gospod Jakob v naslonjaču v svoji sobi in čital počasi in pazljivo najnovejše »Novice«. Naenkrat ga strese mraz po celem telesu, zato prisloni naslonjač bližje k peči, a zopet ga jc stresel mraz; vrgel je nekaj polen v peč in sc zavil v zimsko suknjo, toda mrazilo ga jc dalje in čitanjc mu ni šlo izpod rok. Poklical je svojo priletno sestro in ji naročil, naj mu skuha ajbežlja in kamiličnega čaja. Sestra je takoj zaslutila, da je stvar resna in jc skuhala vrhu-tega še lonec laužentrož, Gospod Jakob jc popil vse, potem pa postavil prazen lonček na peč in rekel mirno in odločno: : Umreti bo treba.« Nato sc jc nekoliko zamislil, kajti poskrbeti jc treba, da najde njegov naslednik vse v redu in bo odgovor na onem svetu lahak. S polja je bilo pospravljeno in ozimina obsojana, streho na hlevu je popravil nedavno na lastne stroške, katerih si nc bo odračunal, gnoj za hlevom prepusti brezplačno nasledniku, kar je pa obsejano na polju, mu zaračuna samo lastne stroške. U slovenske železničarje. Poslanci Slovensko-hrvaškeg?. kluba so vložili v državnem zboru sledečo interpelacijo: V poslednjem času se pri c, kr. želez« niških ravnateljstvih v Trstu in Beljaku slovenski jezik čimdalje bolj zapostavlja in slovenski uslužbenci šikanirajo. Na postajah državnih železnic, ki tekf, po slovenskih zemljah, se podeljuje razna službena mesta v prvi vrsti Nemcem, ki ne razumejo jezika prebivalstva, kar nikakor ne more biti v interesu železniškega prometa. Da se olajša pol nemškim uslužben cem v slovensko zemljo, se od njih ne zahteva znanje slovenskega ali hrvatskega jezika. Nasprotno pa sc je zadnji čas uvedlo pravilo, da morajo slovenski uslužbenci ali kandidatje delati skušnje izključno v nemškem jeziku. V Ljubljano se od tržaškega ravnateljstva pošiljajo k preiskušnjam uradniki, ki ne razumejo slovenskega jezika. Kako more kandidat, ki ni popolnoma zmožen nemščine, napraviti kakršnokoli skušnjo, ako se ne more natačno izraziti in ako povsem nc razume preizkuševalca. Naj jc strokovno še tako dobro podkovan, obstoja v teh razmerah nevarnost, da napravi skušnjo s slabim uspehom, kar mu škoduje potem celo življenje. V prejšnji dobi je bilo to drugače: Slovenski uslužbenci ali kandidatje so smeli odgovarjati tudi v slovenskem jeziku. Zakaj sc je to izpremenilo? Značilno za železniško upravo državnih železnic je tudi dejstvo, da predstavljeni železniški uradi, in to osobito tehnični uradi, celo od delavcev ne sprejemajo slovensko pisanih prošenj. Slabo plačani prožni delavci in tudi drugi so primorani vlagati (seveda v smislu zastarelega službenega reda) osebne prošnje v nemškem jeziku, katerega sploh nc razumejo. Ali uprava c. kr. državnih žclcznic v tem nc vidi škode in šikanc lastnih uslužbencev? Na progi Cclovc—Trst, ki teče po slovenskih tleh, sc niti. imena postaj pri osebnih vlakih v slovenskem jeziku ne izklicujejo, kar je za potnike, ki umetno narejenih v nemščini označenih imen nc poznajo, zelo neprijetno in nasprotuje tudi službenim predpisom. Da se ne bode sumilo, da so c. kr. državne železnice v prvi vrsti namenjene po-nemčevanju Slovencev in da se to godi na pritisk nemških »Volksratov«, ki imajo, kakor je sploh znano, na vseh večjih postajah svoje zaupnike, ki informirajo »Volksrat« vedno o vseh podrobnostih v kolikor se tiče narodnostnih razmer uslužbencev pri Opravo in živino in sploh vse premično blago, kolikor ga nc bodo takoj po njegovi smrti razkradli bližnji sosedje in daljni sorodniki, naj vzame njegova sestra Urša, ki je bila pri njem za kuharico, kar je pa denarja, naj bo za dobre namene. Tako je bila na kratko narejena oporoka. Nato sc je spomnil na cerkev. Streho na zvoniku jc dal popraviti nedavno in zakristijo pobeliti, denar, kar se ga je nabralo za nove orgije, leži v lončku v omarici, najemnina za sedeže jc iztirjana, torej jc splošno vse v redu. Samo vrv od mehov pri orgijah je odtrgal zadnjo nedeljo Štr-bunccljev Francelj, ker je premočno vlekel mehove. Ko sc jc župnik Jakob na to spomnil, ga je prijela jeza, da bi bil najraje zarentačil, toda pravočasno mu je še prišlo na misel, da bo moral kmalu umreti. Treba bo s cerkvenim denarjem kupiti novo vrv. Ko jc bilo vse preudarjeno in urejeno, je naročil sestri Urši, naj pošlje jutri ali pojutrišnjem po zdravnika, da nc bi sc pregrešil zoper peto zapoved s tem, da ni maral klicati zdravnika, pa tudi da bi dal dober zgled vaščanom, danes naj pride pa po šoli kaplan, da ga bo spovedal in dal v poslednje olje. Kaplan je bil še novinec in postal«, mu je toplo, ko jc zvedel, da bo moral prekleti svojega župnika. Bil pa jc razburjen, da skoro ni vedel, kaj gospod govori, žup- železnicah, naj visoko c. kr. železniško ministrstvo v tem oziru čimprcje napravi red, in ustavi gerrnanizatorične poizkuse podrejenih železniških oblasti v slovanskih in osobito slovenskih in hrvatskih pokrajinah države. V interesu prometa je, da razumejo vsi uslužbenci jezik prebivalstva, med katerim poslujejo. Zaradi tega je nedopustno, z jezikovnimi šikanarni odrivati v slovenskih zemljah Slovence in Hrvate na korist Nemcev iz železniške službe. Podpisani vprašajo: »Ali so Vaši ekscelenci znane zgoraj opisane nezdrave razmere pri c. kr. državnih železnicah? Ali hoče Vaša ekšcelenca ukreniti vse potrebno, da se te razmere čimnajpreje odpravijo? Ali hoče Vaša ekšcelenca ravnateljstvom c. kr. državnih železnic v Trstu in Beljaku zaukazati, da ne uvajata Jugoslovanom škodljivih novosti v jezikovnem oziru? Ali hoče Vaša ekšcelenca zaukazati, da je rabiti pri izkušnjah nasproti slovenskim kandidatom tudi slovenski jezik v celem obsegu tvarine?« Dunaj, 23. maja 1913. Dr. Korošec, Grafenauer, Roškar, Brenčič, dr. Benkovič, dr. Krek, Perič, dr. Dulibič, Demšar, Spinčič, Gostinčar, Pišek, dr. K. Verstovšek, J. Hladnik, Jarc, dr. Sesardič, Prodan, Jaklič. Mlodenlški tabor v Mostah V nedeljo se je vršil v Mostah mla-deniški tabor šentpeterskega okrožja Orlov, ki je bil obenem krasna manifestacija naše misli v najbližji okolici ljubljanski. Naši moščanski somišljeniki so vzlic hujskanju nasprotnikov razobesili zastave ter okrasili okna s slovenskimi trobojnicami in cvetlicami. Pred leti bi bilo kaj takega v Mostah nemogoče. Prireditev sama se je vršila po določenem sporedu ob najlepšem vremenu, kar je brez dvoma povzdignilo celo slavnost. Točno ob 9. uri zjutraj so prikorakale čete Orlov (krog 140 uniformiranih) z viško društveno godbo na čelu k sv. maši v cerkev sv. Petra, katero je daroval častni predsednik Z. O. g. kanonik Jos. Šiška, ki je v svojem lepem cerkvenem govoru razložil pomen in dolžnosti naše mladine. Pri slovesni sveti maši je pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom pe-vovodje g. Ivana Zdešarja. Po sv. maši se je vršil obhod po Ahacljevi cesti, Bohoričevi ulici, Vodmatskem trgu, po Zaloški fce'sti, Novem Vodmatu, Selu in Mostah. Sprevod je spremljala množica, ki je živahno pozdravljala naše fante, z željo, da se meseca avgusta vidimo še v večjem številu v beli Ljubljani o priliki katoliškega shoda. Po obhodu se je pričel na vrtu br. Josipa Oražma tabor, katerega je vodil, ker je bil okrožni predsednik gospod župnik Janko Petrič vsled birme zadržan, predsednik Z. O. br. dr. L. Pogačnik, ki je v navdušenih besedah pozdravil v prvi vrsti poslanca g. kom. svetnika Povšeta, nadalje g. drž. in dež. poslanca prof. Jarca, g. dež. odbornika dr. Pegana, gg. dež. poslanca Ravnikarja in Dimnika, g. kanonika Šiška, župana Dimnika in br. Oražma, ki sta se v krojih udeležila tabora, s čimur sta pokazala, da se kot občinska predstojni- uik je pa opazil njegovo razmišljenost in ga je večkrat strogo pogledal, A ko ga je mazilil s poslednjim oljem, se je dvakrat Earekel v besedah in bolnik mu obakrat s itrogim glasom popravi, kajti župnik Jakob ic hotel imeti vse v redu in natančno. Tako vestno in natančno se je pripravil na dolgo pot na oni svet, pa mu je vendar trda šla na tistem mostu, kjer sveti Mihael duše tehta. Župnik Jakob je umrl, dobri ljudje so hiteli pospraviti, kar je kdo mogel njegovega blaga, češ, to je vse naše, pogrebci so šli s pokopališča pit v gostilno in se pogovarjat o dobrem rajnkem župniku, gospodje duhovniki so se razšli vsak na svoj dom po svojih opravkih, Klobasnikova Jera in Je-trnikova Špela sta po pogrebu še dolgo časa molili za večni mir in pokoj rajnkega župnika. Ko sta se pa naveličali moliti in ko so pogrebci bili pijani in ko so dobri sosedje pospravili okoli župnišča, se jc življenje v Brezovi luknji vrnilo v stari tir, ljudje so se pogovarjali, kdo postane sedaj njihov župnik, a na starega gospoda se kmalu ni spomnil nikdo več. Gospod župnik Jakob je pa medtem romal po poti v večnost. S sabo je vzel, kar jc imel zasluženega za oni svet, vse svoje zasluge je povezal v sveženj, a ko mu je duša, potem ko se je ločila od telesa, pogledala na to svojo culico, sc je začudila: Bilo je manj kot je pričakovala! Hudih grehov, ki bi jo takoj potlačili v pekel, sicer ni imela, ali tudi culica dobrih del ni bila posebno velika. Marsikaj ka zavedata velikega pomena izobrazbe naše mladine. Po pozdravnem govoru jc povzel besedo g. kom. svetnik Povše, katerega besede so napravile na vse navzoče globok vtis. Čednost no, krepostno življenje, katero preveva udana ljubezen do vere in domovine, to naj bo cilj naše mladine. Slovani so šli v boj v znamenju križa, a naši nasprotniki na Slovenskem uče strupeno sovraštvo do vsega, kar je katoliško. Zato mladino strali od nasprotnih organizacij. Besedam g. poslanca jc sledilo veliko odobravanje. Nato je v imenu občine pozdravil domači g. župan br. Oražem, ki je izrazil svoje veselje, da so Orli ravno Moste izbrali za to slavije. Tako je bil zaključen dopoldanski spored. Popoldne ob pol štirih se je začel napolnjevati prostorni vrt g. župana Oražma. Med udeleženci smo videli največ naših ljubljanskih somišljenikov, potem iz Hrušice, šmartnega, Viča, Sostrega in I). M. v Polju. Točno ob štirih popoldne se jc pričela javna telovadba; odki-ito rečeno, nismo pričakovali tegn lepega uspeha glede telovadbe od strani šentpeterskega okr. Orlov, ki obstoja komaj eno leto, kar jc v prvi vrsti zasluga vrlega okrožnega načelnika br. P. Kržana, ki je posvetil vse svoje moči telovadskemu delu v okrožju. Izmed posameznih točk omenjamo sledeče: Proste vaje za leto 1913, katere je proizvajalo 50 telovadcev; orodno telovadbo: vse orodje jc prišlo do veljave, omenjamo lepe vaje na krogih, bradlji, drogu, kozi. konju in mizi, skupine na bradlji. Najbolj so ugajale težke vaditeljske vaje, katere so proizvajali okrožni voditelji res precizno, kar nam daje upanje, da bo orlovska organizacija sčasoma dobila dobre vaditelje, ki ji bodo zasigurali uspešno telovadno delo. Poleg članov jc nastopil naraščaj, dečki in deklice, ocl udeležencev iskreno pozdravljeni. Gojenke so nastopile s praporci, obroči in skupinami, dečki pa s palicami. Upamo, cla bodemo imeli še večkrat priliko videti nastopati te deklice in dečki. A nesreča nikdar ne počiva. Pri vajah na krogih se jc ponesrečil na desni roki vrli vaditelj br. Pr. Završnik. Prvo pomoč mu je dal asistent dr. Primšar, nadaljnjo pa sekundarij deželne bolnišnice gosp. clr. Virant. Ta nesreča je vplivala na razpoloženje udeležencev, a upanje je, da ne bo imela hujših posledic. Iz popoldanskega programa omenjamo govor deželnega odbornika dr. Pegana, ki ga je govoril ob splošnem odobravanju. Prinesel nam je pozdrave vsled prihoda železniškega ministra zadržanega g. dež. glavarja, kar je izzvalo vihar navdušenja. Gosp. dež. odborniku pa smo hvaležni, cla nam je naše naproinie poazal v pravi luči, odkril njihovo duševno revščino, katero skušajo zakriti z lažmi in obrekovanjem naših najboljših mož, pokazal njih razdrapanost in nezmožnost razširiti njihovo sokolsko organizacijo med vse sloje našega naroda. Zo javni telovadbi se je razvila živahna zabava, ki je trajala do 9. ure zvečer, ko se je poslovila viška društvena godba, ki je sodelovala pod vodstvom g. P. Zajca iz Viča v splošno zadovoljnost pri celi prireditvi. Popoldansko prireditev so počastili s svojim posetom g. dež. poslanec K. Dermastia, več občinskih svetnikov, nadupravitelj dež. bolnišni- dobrega, kar je storil, je bilo že v življenju poplačano s pohvalo ljudi in časnikov, tudi je sedaj spoznal, da je vrednost marsikaterega dobrega dela bila manjša, kot je sodil v življenju, ker ni bilo vedno popolnoma nesebičnega namena, Tako nekako lahko in piškavo je vse bilo. Zgodilo se je, kakor se zgodi včasih z jablano v jeseni. Videti je preobložena krasnega, rumeno-rdečega sadja, ko jo pa otreseš in začneš pobirati, spoznaš, da je mnogo črvivega in piška-vega in koš se ti z zdravim sadjem napolni komaj do polovice. Toda hvala Bogu, da ni bilo hujšega, kajti na onem svetu se vse ostro pregleda in pretehta in marsikoga izmed nas bo zadelo še vse hujše presenečenje. Župnik Jakob je prišel s svojo culico do onega mosta, kjer stoji sveti Mihael s tehtnico v roki. Ko je nebeški angel zagledal zemeljskega potnika, je naredil prijazen obraz in pogledal ga je z veselim pogledom. V današnjih hudih časih je vedno manj ljudi, ki bi šli kar gorki v nebesa, večina kristjanov mora biti veselih, ako se prerijejo gori skozi vice, lahko se pripeli pa šc kaj hujšega. Prijazen je torej ponudil sveti angel Mihael svojo tehtnico, da stehta župnik Jakob, kar jc prinesel s sabo. V nebesih veljajo namreč lake postave: Ako je duša, ko sc jc ločila od telesa, obložena s težkimi grehi, pade takoj doli v peklo, pa naj bi imela tudi nevemkaj dobrega na sebi. Ako pa taka duša nima na sebi težkih grehov, mora na tehtnici svetega Mihaela stehtati vse, kar ima. V ce g. Nebcnfuhrer, ravnatelj dež. prisilne delavnice g. Ciril Doienc i. dr. poleg drugih gostov iz Ljubljane. Glasbeno društvo »Ljubljana« je proti večeru zapelo par pesmi, kar je povzdignilo živahno zabavo. Veseli uspeha, ki ga je doseglo šentpetersko okrožje Orlov s to prireditvijo, smo se vračali domov, hvaležni v srcu Orlom za res vzoren nastop in aranžma, moščanske-mu dekliškemu odseku, kateremu gre v prvi vrsti zasluga za lep gmoten uspeh, vsem darovalcem lepih dobitkov in našim moščanskim somišljenikom za prijazen sprejem. Želimo še več takih prireditev, ki pričajo o moči naše organizacije precl vratmi Ljubljane- ' Zbornico. Dr. Vrstovšek proti Hochenburgerju. V včerajšnji seji poslanske zbornice sc je začela generalna debata o finančnem načrtu. Poročal je Steimvender. Dr. Vrstovšek vpraša, zakaj justični minister ne odgovori na interpelacije o germanizaciji sodišč na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in zakaj ne reagira na očitke, cla rene-gatski sodniki kradejo javne denarje. Nadalje interpelira radi naredbe okrožnega sodišča v Celju, ki je farnim uradom ukazalo, da morajo sodišču nemško dopisovati. »Justični minister,« — je dejal govornik — »je največji kršilec postav, je drugi Recll justične uprave.« Govornik vpraša predsednika, ali hoče urgirati odgovor na interpelacije. Podpredsednik Jukel ukori Vrstov-ška radi izrazov proti ministru. Vrstovšek: »Obesite ga! Na laterno z njim!« Prihodnja seja danes. Afero Redi. Praga, 3. junija. Majorja-avditorja Vor-liček in Mayersbach sta preiskavo o Redlovi špionaži zaključila. Rezultat preiskave je naravnost konsternujoč. Dokazi za Redlovo zločinstvo so popolnoma doprinešeni. Gotovo je, da je Redi v Pragi veliko občeval z ruskimi oficirji, ki so bili v civilu. Denarja Redi ni dobival v Prago. Ali je prejemal zneske od zaupnika na Dunaju ali v Varšavi. Ves material se v zapečatenih zabojih pošlje na Dunaj, kjer se bo preiskava nadaljevala. Dunaj, 3. junija. Oficielno se naznanja, da bo deželnobrambni minister na interpelacije glede Redla odgovoril v par dneh, ko bo preiskava kolikortoliko perfektna. Vest, da sta hotela generalštabski šef Con-rad in poveljnik praškega zbora Giesl de-misionirati, je brez podlage. Praga, 3. junija, »Union« priobčuje in-tervievv z visokim vojaškim dostojanstvenikom, ki izjavlja, da je moralična škoda, ki je vsled razkritja Redlove afere nastala, veliko večja nego je materialna. Redi je sedem let vohunil. Redi je res važne tajne vojaške akte prodajal, taki pa niso bili, da bi bila vsled tega nastala za armado v resnem slučaju katastrofa. Mogoče je, da je Redi tudi vojaške tajnosti Nemčije izdal, z gotovostjo pa preiskava tega dozdaj ni mogla dognati, na vsak način pa ni mogel izdajati kaj odločilno važnega. Redi ni bil nikoli po naročilu generalnega štaba v Berolinu. Redi ni bil anonimno od tujega špi-ona ovaden, ampak ga je zasledil generalni slučaju, da so dobra dela in zasluženja težja od malih grehov in nepopolnosti, človeških slabosti in še nepopolnoma izpranih madežev, gre taka duša v nebesa. V nasprotnem slučaju se mora pa najprej izprati in izčistiti v vicah. Župnik Jakob je torej naprej položil na eno skledico tehtnice vse nepopolnosti in pomanjkljivosti, kar jih je prinesel s tega sveta. A tega ni bilo veliko. Svoje uradne dolžnosti je izvrševal vestno in natančno, pošiljal je pravočasno, kakor je predpisano, izvlečke iz cerkvenih knjig sodnijski in politični oblasti, cerkveni računi so bili v redu do pičice, za cerkveno in nadarbinsko premoženje jc skrbel kot dober gospodar, maševal je in pridigoval in spovedoval, kakor jc bila potreba in navada v njegovem kraju. Tudi njegovo zasebno življenje jc bilo popolnoma v redu, nikomur ni storil krivice in nikogar ni sovražil, ni pil čez mero, a kar jc bilo morda iz poprejšnjih mlajših dni, jc že davno iz-čiščeno in odpuščeno. Semtevtje se jc nekoliko razburil, toda včasih je to potreba, da ljudje poznajo gospodarja. Tudi se je včasih postavil preveč moško in se sam zavedal, pa tudi drugim ljudem dal občutiti svoje dostojanstvo. A saj jc bil Gorenjec, kateremu se nc sme tako lahko zameriti, ako na nekoliko robat način izrazi svojo možatost, a župnik v Brezovi luknji tudi ni nekaj tako neznatnega. Župnik Jakob je pogleda zadovoljno, ko je opazil, da se je skodelica na levi strani povesila samo neznatno. (Dalje prihodnjič.) štab. Na samoumoru Redla ni vojaška oblast nič kriva. (Sc. razume. — Opomb, uredn.) Vohunstvo je Redlu utegnilo prinesti pol milijona krcn, vendar preiskava ni nič natančnega dognala. Cesar je bil res skrajno ogorčen, vendar pa ne bo nihče demisioniral. Reforme v generalnem štabu niso potrebne. Balkanski zapleiljaji. Gešov podal demisijo! Soiija, 3. junija. Vlada Gešova je Že minulo sobe to, dan pred sestankom ▼ Cari-brodu, podala demisijo. Aktualna postane kriza šele v četrtek, ko se vrne dr. Danev v Sofijo. Kabinet se bo rekonstruiral, tako da vstopijo vanj morebiti vse stranke« Politični pomen te izpremembe z ozirom na razmerje do Srbije in Grčije še ni jasen* Odločna izjava Daneva. Dunaj, 3. junija. Dr. Danev, ki je nH potu v Sofijo dospel semkaj, je izjavil na.v sproti uredniku »N. Fr. Pr.«, da je Bulgarija miroljubna, da pa zahteva izpolnitev, pogodbe. Makedoniji se Bulgarija ne odreče. Čc so Srbi več storili, kakor to, kar so bili dolžni, so to storili svojevoljno, mi smo pa tudi več storili, kakor je bilo določeno. Rezultat vojske je odločila bitka! pri Lozengradu. Kar se tiče izprememb vojnega načrta, je bilo vse v pogodbi pred« videno. Če so Srbi Albanijo izgubili, sm< Rumunija je nevarna. Bukarešt, 3. junija. Gotovo je, da Rumunija v slučaju konflikta med zavezniki ne ostane nevtralna. Rumunija se zelo pripravlja. Kaj ukrene, ni znano. Res je, da se Srbija in Rumunija pogajati, res pa tudi, da Rumunija obenem računa na Bulgarijo. Rumunija bo na vsak način gledala, da ji nov konflikt prinese zaželjeni teritorij ob Črnem morju. Dnevne novice. Sv. oče Pij X. je praznoval pretekli ponedeljek 78 letnico svojega rojstva. Rojen je bil 2. junija 1. 1835. Izvoljen za papeža 4. avgusta 1. 1903. -f Komunike Hrvaške Stranke Prava. O zborovanju Hrvaške Stranke Prava v Trstu je izdan naslednji komunike: I. Osrednji organ Stranke Prava za vse hrvatske dežele — »Hrvatska« — se ima nemudoma v svojem razmerju napram vrhovni upravi Stranke Prava postaviti zopet v stanje, v katerem je bil pred dogodkom, pripetivšim se dne 19, majnika, glede urednikov Šegviča in Peršiča. — II. Glede daljnjega tiska lista se daje ob enakih pogojih prednost »Hrvatskemu katoliškemu tiskovnemu društvu« v Zagrebu. — III. Dr. Mile Starčevič ostaja tudi nadalje predsednik vrhovne uprave Stranke Prava. — IV. Odlaga se za drugo priliko reševanje nadaljnjih vprašanj, pojavivših sc povodom razprave prvega predmeta, in nekaterih drugih vprašanj, važnih za stranko, posebno glede Dalmacije in Bosne. — V. Ugotavlja se, da vsi člani vrhovne uprave Stranke Prava sloje neomajno tudi nadalje na stališču, da naj Stranka Prava ohrani pakt s hrvatsko-srbsko koalicijo in da ima bedeti nad tem, da ga tudi hrvatsko-srbska koalicija ohrani v polnem obsegu. Ti sklepi so bili narejeni v navzočnosti članov vrhovne uprave stranke, dočim so se bivši poslanci, ki imajo le posvetovalen glas, morali odstraniti. Za. Milinovce so glasovali dalmatinski, istrski in bosanski pravaši. Zalo so se frankovci dr. Bošnjak, dr. Milobar in dr. Prebeg čutili majorizirane in so iz-iurili. da nroti tem sklepom protesti- rajo in smatrajo za kompetentno edino lc konferenco banovinskih pravašev. — Gojitev planin. Mošnje, 1. jun. G. poslanec J. Piber je na povabilo našega župana prihitel k nam in v dvorani izobražev. društva govoril o po-, mcnui paše ter razložil planinsko in pašniško postavo. Opozarjal jc lastnike planin, naj iste pridno gojijo in izboljšujejo, saj država in dežela rada prispevata z izdatnimi zneski v ta namen. Grajal pa je opravičeno nekatere, ki tako nezmiselno prodajajo svoje pravice bogatinu neživinorejcu ter potem naknadno, ko so se že zapleli v razne tež-koče in morebitne pravde, prosijo odo-brenja. Kmetje, živinorejci! Nikar ne prodajte planinskih pravic, skrbite zase in za svoje otroke. Deželna komisija ne bo privolila ne v delitev, ne v pro-rajo planinskega sveta. — Nov osebni vlak med Jesenicami-Bledom In Bohinjem. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu je vpeljalo s 1. junijem na progi Jesenice-Bled in Bohinj nov osebni vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 9. uri 35 minut zvečer in dospe tna Bled ob 9. uri 52 minut in v Bohinj ob 10. uri 19 minut zvečer. Turistom in izletnikom iz Ljubljane je torej dana prilika, da lahko z večernim vlakom, ki odhaja ob pol 7. uri zvečer, dospejo s tem novim vlakom v Bohinj ali Bled, ker imajo na Jesenicah zvezo. Ta novi osebni vlak se bode vračal iz Bohinja ob 10. uri 33 minut, iz Bleda ob 11. uri i min., iz Dobrave ob 11. uri 15 min. ter dospel na Jesenice ob 11. ud 22 minut ponoči. — Prireditev v proslavo Konštantino-vega jubileja v kn. šk. zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 8. junija 1913. Začetek ob pol 5. uri popoldne. — Spored: 1. Lossner: Koračnica. 2. Slavnostni govor. Govori osmo-šolec Ciril Potočnik. 3. I. Modlmayr: Cerkev Kristusova. Slavospev za enoglasen zbor in moški četverospev s spremljeva-njem klavirja in harmonija. 4. H. I. Schnei-der: Planinke. Ouvertura. 5, Igra v petih dejanjih: »Mlini pod zemljo« ali »Zadnje ure poganstva v Rimu«. Po Werner-Mehlerju priredil dr. Gr. P. Med dejanji igra orkester. 6. Haydn-Kašpar: Cesarska pesem. — Prireditev se bo ponovila v nedeljo, dne 22. junija ob istem času. — Blejski grad javnosti odprt. Z Bleda poročajo, da je blejski grad zopet javnosti odprt; na gradu je restavracija od 1. junija sem. , ... — Toča je minulo sredo 28. maja napravila precej škode v Jurni vasi, občina Šmihel-Stopiče. Poškodovala je zlasti rž, katero so morali pokositi. Škoda je tudi na pšenici, krompirju in vinogradih in sploh na vseh sadežih. — Dom na Vršiču pri Kranjski gori sc otvori za letošnjo sezono z 8. rožnikom in bo kot doslej priznano dobro oskrbovan in z vsem bogato preskrbljen. Sobe s posameznimi posteljami vabijo i za daljše bivanje. Pot je vozna in zložna in oddaljenost od Kranjske gore le 2 in pol do 3 ure. Od Doma prehod v romantično Trento, poleg tega lahka tura do znamenitega Prisoj-nikovega Okna in na Mojstrovko ter več drugih krasnih tur. — Cepljenje prašičev proti rdečici. Posestniki prašičev v ljubljanski okolici se začudeno povprašujejo, zakaj ne pošlje pristojna oblast posestnikom, ki so se oglasili, živinozdravnikov, da bi priglašene živali cepili proti rdečici. Vročina, ki najbolj pospešuje začetek te bolezni, je žc tu, zato bi bil žc davno čas, da sc ta zadeva v najhitrejšem času reši. — Senzacionelna atera z oporoko v Zagrebu. Jelena pl. Minelli v Zagrebu je te dni po svojem pravnem zastopniku vložila tožbo proti dr. Pa.jo Teo-doroviču, Ačimu Krbavcu, predsedniku srbske tiskarne, Ivanu Podubskiju, upravitelju iste tiskarne in Milki Gave-la v Zagrebu radi potvoritve oporoke Minelline sorodnice pok. Ivane Popovič in prisvojitve njene gotovine in dragocenosti. Navedeni obtoženci so bili svoj čas aretirani, kasneje pa zopet na svobodo izpuščeni. Ivana Popovič je umrla v starosti 90 let. Imela je do 200.000 kron premoženja; gotovine in vrednostnih papirjev jc imela za nad 100.000 kron, po pričevanju njenih znancev pa celo 300.000 K. .Vrhu tega mnogo dragocenosti. Kljub temu jc živela silno skromno. Oporoke preje nikoli ni marala napraviti, po njeni smrti se je pa našla oporoka z njenim podpisom in podpisi gori navedenih tožencev. V oporoki zapušča Popovič vse svoje premoženje raznim srbskim društvom, dasi je v življenju Srbe vedno sovražila. Gotovine se je našlo le 15.000 kron. Iz nekaterih dragocenosti so bili pobrani dragi kameni in nadomeščeni z ničvrednim steklom. Gori navedena Milka Gavela sc ie leto dni pred Popovičkino smrtjo nekako s silo priselila v Popovičkino hišo iu bila neprestano krog gospodinje, ki i«1 bila ; tedaj žc duševno in telesno zelo pri 1 pri koncu. Preje je bila Gavela čisto brez vseh sredstev in je dobivala javno podporo, odkar pa je stanovala pri PopoviČkj, je pa začela v razne hranilnice vlagati velike vsote. Tudi Ačim Krbavac je vložil v srbsko banko večje vsote, o katerih izvoru ne more dati pojasnila. Grafologi so podali svoje mnenje o Popovičkinem podpisu na oporoki in se izjavili, da se 901etna starka s svojimi sključenimi prsti ne bi mogla na tak krepak način podpisati in da je podpis najbrže napravila Milka Gavela. Dr. Pajo Teodorovič, ki jc oporoko sestavil, je priznal, da starke preje ni poznal, da se je glede njene oporoke posvetoval s Krbavcem in da je bil v stanovanju Ivane Popovič prvič na dan, ki ga kot datum nosi oporoka. Tudi Krbavec ni smel nikoli prestopiti Popovičkinega praga, ker ga pokojnica ni marala. Zdravniško je tudi dognano, da Popovička že leto dni pred svojo smrtjo ni bila več pri jasni pameti. Obtožnica obsega 25 tiskanih strani. Glavna razprava sc ima v kratkem vršiti. — Hrvaška dijaška revija »Luč« bo nehala izhajati, ker naročniki nočejo vršiti svojih plačilnih dolžnosti. O nadaljnji usodi lista se odloči na sestanku, ki se vrši 21. in 22. avgusta letos na Trsatu. — Toča. Te dni je padala v okolici Kranja debela toča, ki je napravila na sadju precejšnjo škodo. V nekaterih občinah je padala debela kakor lešniki. Velik strah je povzročilo šviganje strele, ki je udarila v šolsko poslopje na Primskovem pri Kranju ravno med šolskim poukom. — Samoumor. V Črcšnjevku pri Cerkljah' na Gorenjskem se je obesil na podu dne 28. maja 73 let stari ubožec Matija Drolc. Vzrok najbrže zmeda. — Žrtev alkohola. Dne 30. m. m. so našli nedaleč od Javornika kakih 30 korakov v stran od državne ceste na nekem travniku moško truplo v osebi oženjenega težaka Mihaela Gorjanca z Javornika. Gorjanec je šel dne 18. m. m. od doma in od tega dne ni nobenega sledu o njem. Bil je strasten alkoholik in je našel svojo smrt najbrž z zastrupljenjem z alkoholom. — Častnik izginil iz Beljaka. Od dne 31. maja sem jc izginil iz Beljaka nadporoč-nik J. O tem se raznašajo najčudnejše govorice. Pravijo, da je bil J .v tesnem prijateljstvu s huzarskim lajtnantom Joka-pom, ki so ga v Galiciji aretirali, ker je osumljen špionaže. Jokap je živel zelo razkošno; njegovi izdatki niso bili v nobenem razmerju z njegovimi dohodki. Vojaške oblasti molče, vsled česar je popolnoma nemogoče kontrolirati govorice, ki trdijo, da je J. pobegnil, druge, da so ga zaprli, vse pa, da gre tukaj za špijonažno zadevo. — Vič. Dne 6. julija t. t. priredi Kat. slov. izobraževalno društvo Vič— Glince za desetletnico društva in petletnico Orla celodnevno slavnost. Bližnja bratska društva in telovadne odseke že sedaj opozarjamo na to prireditev. — Razpisane učiteljske službe. Postojnski okraj: voditeljsko mesto na. enorazrednici v Ledinah. Rok do 25. junija. — Novomeški okraj: naduči-teljski mesti na dvorazrednicah v Am-brusu in Zagradcu, voditeljska mesta na enorazrednicah na Selu pri Šu nabrekli, v Šmihelu pri Žužemberku, Topli rebri jm Zvirčah, učno mesto na dvo-razreclnici v Zagradcu. Rok do 20. junija. — Poroči se 9, t. m, g. Josip Medica, lesni trgovec in posestnik v Št, Petru, z gdčno Olči Pcčetovo iz Starega trga. — Oddaja cementa pri državni železnici. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda svojo letno potrebščino Port-land cementa za leto 1914. potom javnega dobavnega razpisa. Ponudbe je vložiti najkasneje do 30. junija t. I. 12. ure opoldne pri glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne železnice v Trstu v zapečatenem zavitku z napisom »Ponudba za stavbne ma-terialije«, Podrobni podatki sc dobe pri ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Primorske vesli. p Bivši častnik osumljen radi umora. 23letni Josip K. je služil svojedobno kot nadporočnik pri brambovcih in je bil z dnem 31. maja vpokojen. Pred leti sc jc poročil z neko gospico odlične rodbine iz Inomosta, ki mu je donesla lepo doto. Ali K. je s svojim razkošnim življenjem skoro zapravil imetje kakih 100.000 kron in je zapustil ženo. V Monakovcm se jc seznanil z gospico iz neke odlične rodbine, 24letno Eleonoro T., ki se jc posvečala izobrazbi za pevko. Kmalu jo jc pregovoril, da jc zapustila svojo rodbino in mu sledila. V novembru minulega leta sta zapustila Mo-nakovo in sc napotila preko Hamburga v Jokohama na Japonsko. Po par mesecih sta se na nekem angleškem parniku povrnila v Evropo, preko Liverpola v Trst. Semkaj sta dospela v mcsecu marcu in se nastanila v hotelu -Union na Borznem Trgu. Po par tednih sta sc zopet odpeljala s parnikom Austro-Amcricana v Ncw- York. V Združenih državah pa je v veljavi zakon, ki dvojicam, ki niso legitimno združene, prepoveduje izkrcanje. In ker K. ni mogel predložiti dokumentov, da je poročen z gospico F., mu niso dovolili bivanja v Združenih državah. Tako se je zopet povrnil v Evropo s parnikom Kaiser Franz Joscf I. Medpotoma pa je gospica F., ki je bila v blagoslovljenem stanju, obolela in kmalu umrla. Ladjini zdravnik je izjavil, da je gospici neka žila počila. Truplo umrle gospice so pogreznili v morje. Toda med potniki sc je širil glas, da gospica ni umrla naravne smrti, ampak da je bila zastrupljena. Poveljnik ladje pa se ni menil za tc glasove in K. se jc mogel, dospevši v Trst, izkrcati brez vsakih ovir. V bratu pokoj-nice, ki je ugleden trgovec v Monakovem, je nastal sum — na kakšnih podlagah, ne smemo povedati, — da je K. gospico F. zastrupil. Gospod F. je pred nekoliko dnevi dospel v Trst, kjer jc v pogovoru z nekim policijskim iunkcijonarjem izrazil svoje uverjenje, da je njegova sestra postala žrtev groznega zločina. Vsled te kategorične obtožbe je policijska oblast dala K. aretirati v Palače Hotelu, kjer je bival. p Rozina - Finšger. Preiskava proti njima je končana. Kakor kaže, se bo vršila porotna razprava proti njima že v porotnem zasedanju, ki se prične dne 23. t. m. Razprava bo trajala par dni. p Nova deželna vojaška bolnišnica v Gorici bo baje nosila naslov našega prestolonasledn. Franca Ferdinanda. p Matura na goriški gimnaziji. Pismeni zrelostni izpiti na gimnaziji so se pričeli v ponedeljek. Pisali so nemške naloge. Pri ustmenih zrelostnih izpitih na gimnaziji bo predsedoval vladni svetnik Frid. Simzig. Ustmeni zrelostni izpiti se prično 7. julija in trajajo do li. julija. p Za uravnavo Vipave. Pretekli teden od torka do četrtka se jc vršila ministerialna pregledna komisija podrobnih načrtov za uravnavo Vipave na licu mesta. Komisije so se udeležili zastopniki poljedelskega, ministrstva, ministrstva za javna dela, načelnik melioracijskega urada v Trstu, ki je, nadzoroval izdelovanje podrobnih načrtov, zastopnik oddelka za uravnavo hudournikov v Beljaku, voditelj ekspoziture za uravnavo Soče in pritokov v Gradišču in zastopniki deželnega odbora. Komisija je podrobne načrte skoraj v celem obsegu odobrila. Troški za uravnavo Vipave do kranj. meje brez pritokov so proračunjeni na 1,240.000 K. dočim pobere uravnava hudournikov približno 500.000 K. Za prvo polletje je bila v proračunu za uravnavo .Vipave vsota 8000 K, ki se porabijo po predlogu komisije, če ministrstvo v to dovoli, za uravnavo levega brega Vipave med železniškim mostom in skladov-nim mostom pri Rojcih. Torej z uravnavo Vipave se v kratkem začne, dočim se je delo za uravnavo hudournikov že pričelo. Sprejet jc bil predlog, naj se izroči vodstvo za uravnavo Vipave nadinženirju Hasslerju, ki vodi tudi vso uravnavo Soče in Tera. p Zopet legar na ladji. Parnik »Vor-warts« avstrijskega Lloyda, ki jc sredi majnika v Valoni nakrcaval vojake Džavida paše in jih potem prepeljal v Carigrad, sc je 25. majnika vrnil v Trst z enim na le-garju obolelim natakarjem na 'orodu. Turški vojaki so namreč bili strašno zanemarjeni in tudi bolni, vsled česar ni čudno, da se je bolezni nalezel tudi LIoydovec. Ladja pa je bila po svojem povratku tudi že na Reki, a ko je zopet prispela v Trst, so kon-statirali legar pri 14 pomorščakih. Sedaj so spravili seveda moštvo in parnik v pomorski lazaret. p Stroji na poskušnji. V Trstu so zaprli 25 letnega Benečana Emilija Perino, ki je bil uslužben kot agent pri neki firmi, ki trži s stroji za pisati. Perina je dobival od svojega gospodarja stroje, da jih jc dajal na poskušnjo. Čc so ugajali strankam, jih je seveda prodal, če pa nc, pa jih je zopet vzel. Naenkrat pa jc bilo na poskušnji vendarle nekoliko preveč strojev in gospodar je začel Perino povpraševati, kje so neki, da jih tako dolgo ni nazaj. Perina se je nekaj izgovarjal, a ko je bilo na -poskušnji« že celih 16 strojev ,jc priznal, da jih je — zastavil. Dobil je zadnje 1670 kron, tvrdka pa ima radi njegovega sleparstva 7850 K škode. p Pod avtomobilom. V noči na ponc« deljek jc povozil avtomobil na cesti iz Ses-ljana v Nabrcžino 51 let starega Jerneja Pahorja in ga je zelo poškodoval. Moža so spravili v tržaško bolnišnico. p »Mirina« nezgoda. Malemu parniku -Mira<, ki jc last hotelskega podjetja Grljan-Miramar, sc jc pripetila v nedeljo ponoči redka nezgoda. Ob poldevetih zvečer jc namreč s kakimi sto gosti krenil iz Mirainara proti Trstu, a pred Barkovljami je naenkrat obstal, ker mu jc zmcinjkalo bencina. En kilometer od Barkovelj na morju je morala Mira« čakati celo uro, dokler ni prišla pomoč z — bcncinom. Izletniki so sc najprej smejali, ko pa lc niso prišli z mesta, so pa postali nevoljni, kar jc umljivo. ovire bi sc pač morale pravi čas odstranjevati. p Incident na železnici. Pri Volčjidragi bi se bila včeraj predpoldne lahko zgodila huda nesreča. Vlak, ki vozi iz Gorice proti Ajdovščini, je namreč blizu omenjenega kraja zavozil na precejšnje skale, ležeče na progi in se je tako potresel, da so popadali potniki vse navzkriž. Take usodne p Tatvina za tatvino. Policija v Trstu jc zopet zasledila celo organizacijo tatov, ki so kradli blago po ladjah v pristanu in njihovih odjemalcev, ki so bile drobne trgovke v Trstu in po mestecih ob obrežju. Nekaj krivcev iz Trsta, Izole, Kopra in Pirana so že zaprli. Tatovi so pomorščaki, ki so donašali ukradeno blago po zelo nizkih cenah kramaricam. Vrednost ukradenih reči je baje velika. p Kradljiva perica. Starinar Mrevlje v Trstu je dal zapreti perico Marijo Suša, ki stanuje pri Sv. Ivanu; ukradla mu je namreč dragocenosti in obleke za 140 kron. Ko je že bila zaprta, pa jc šele dognal, da mu je bila že prfej izmaknila reči za blizu 250 kron. p Požar na parniku. V ponedeljek zjutraj je začelo goreti v skladiščih italijanskega parnika »Concezione«, ki je zasidran v tržaški svobodni luki. Zgorelo je skoro 100 velikih svežnjev bombaža. Ker je izteklo tudi nekaj vina Maršala, je škode 23.000 kron. Ladja je tudi nekoliko poškodovana. p Osleparjeni mestni reveži. Tržaški župan je zasledil nepravilnosti pri upravi mestne ubožne hiše. Glavni tajnik Peter Fonda je bil takoj odpuščen, ker je poneveril 9000 K. Poneverjeno vsoto so pokrili člani direktorija. p Gospodinjska šola v Tomaju, katero vzdržujejo šolske sestre, prosi, da bi sprejela to šolo dežela v svojo upravo. Zadeva pride pred prihodnji deželni zbor. Šlajerske novice. š Kako zna ptujski Ornig. Dokler je bil ptujski okrajni zastop v rokah slovenskih liberalcev, ti ljudje niso imeli smisla, da bi kmečko ljudstvo priklenili na slovensko stran z novimi okrajnimi cestami. Mislili so si: Naj vozi ubogi kmet po blatnih klancih! A Ornig je drug tič! Kjer je videl, da so ljudje radi slabih cest bili nezadovoljni s prejšnjim slovenskim zastopom, je pričel graditi vsaj mal košček nove ceste, tako n. pr. k Sv. Urbanu. Nc smemo si misliti, da bi Ornig storil to mogoče iz ljubezni do kmeta, ampak za to, da je lahko rekel: Glej kmet, Slovenci pravijo, kakšen tvoj sovražnik sem, a hočem ti le dobro. In res, vlovil je Ornig dosedaj že mnogo kalinov, posebno iz veleposestva. Trdno stoji: Če bi liberalni slogaši, ko so imeli okrajni zastop v svojih rokah, malo bolj ugodili željam posameznih krajev glede cest, bi šc okrajni zastop ptujski sedaj ne bil v štajercijanskih rokah. š Nemški graščak Possek v LoČah pri Sv. Jerneju pri Konjicah bi rad postal načelnik konjiškega okrajnega zastopa. Possek jc star zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko. Krog Loč si je napravil pravcato nemčursko gnezdo. In tega moža, ki je desetkrat strupenejši kot drugi naši protivniki, so pri sobotni volitvi v okrajno načel-ništvo hoteli slovenski liberalci, zastopani po oskrbniku Clariciju in Winter-ju, posaditi na sedež okrajnega načel-ništva. Ali ni dovolj, da nosijo ti ljudje glavno krivdo, da Slovenci ne pridemo pri veleposestvu do upoštevanja? š t Ivan Kočevar. V Središču je amrl tržan, bivši deželni poslanec, trž-ki župan, načelnik okrajnega zastopa ormoškega gospod Ivan Kočevar, star 55 let. Rajni je bil nekdaj v vrstah sta-roliberalnih veljakov in je kot tak pri predzadnji deželnozborski volitvi v or-moško-ljutomerskem okraju, ki so bile volitve po volilnih možeh, zmagal z malo večino proti dr. Korošcu. Zadnja leta pa je mož, ki je bil mirnega značaja, sim*ati?iral z našo stranko, ker je spoznal pogubonosne liberalne nazore kot škodljive našemu ljudstvu. š Poročil se je danes g. Ahacij Koprive, učitelj pri Mariji Snežni, z učiteljico gdčno Mino Šumenjakovo. š Iz učiteljske službe. Mesto definitiv-liega učitelja jc razpisano pri Sv, Benediktu v Slovenskih goricah (II. plačilni razred); pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah (II. plačilni razred). Na državni gimnaziji v Celju se razpisuje učno mesto za naravoslovje kot glavni predmet in matematiko in fiziko kot postranski, š Poroka. Dne 27. maja se je v Polzeli poročil g. Franc Flam, knjigovodja v Stolbergu na Pruskem, z gdčno Hermino Wybihal iz Polzele. IW Ako še niste, I § pošljite naročnino! S Zadnje vesli. BURNA SEJA OGRSKE ZBORNICE. EN POSLANEC OD STOTNIKA TISZOVE STRAŽE S SABLJO RANJEN. Budimpešta, 4. junija. Potem ko je Justh prebral manifest na narod, v katerem se kralj poživlja, naj nc trpi dclj sedanjega režima (glej vesti na prvi strani), vstopi v zbornico L u k a c s z ostalimi člani kabineta. Večina mu kliče »Eljenl«, opozicija pa burno kriči: Tat! Fej! Kradel sil Ministrski predsednik je tat! V imenu kralja se je včeraj razglasilo, da je Lukacs kradel! Ko pride v zbornico Tisza in mu večina aplavdira, se razlegajo od opozicije viharni klici: Tat! Vrnite ukradeni denar! Kavalirji vračajo! Tisza si notira imena razgrajalcev. E i s s n e r : »Razsodilo se je, da je predsednik solni tat! Tat ne more prezidiratil« H u s s a r : »Umazani šufti! Vrnite denar za volitve v Aradu!'< Tisza opomni poslancc, naj varujejo dostojnost. Opozicija: Tat govori o dostojnosti! Tisza pozove več poslancev k redu. Opozicija nadaljuje. Tisza prekine sejo. Medtem pride v zbornico Tiszova parlamentarna straža pod vodstvom podpolkovnika Hrvata in stotnika GerO, Poslanci opozicije kličejo: Fej! Sramujte se! Naenkrat se opazi, da stotnik Gero poslanca Hedervaryja udari s sabljo trikrat po glavi. Hedervary se zgrudi. Strašno razburjenje. Klici: Umor! Stotnik Gero pravi, da mu je Hedervary zaklical fej! Stotnik je nato baje rekel: Kdor me razžali, umrje! Stotnik pravi, da je Hedervary potegnil preje revolver. K sreči se naposled kon-statira, da so rane lahke narave. Tisza sc vrne. Predlaga, kateri poslanci se imajo izročiti imunitetnemu odseku. Med njimi je tudi Justh. Justh je izpočetka razburjen, konečno zapusti sam dvorano. Tiszi kličejo: Morilec! Lopov! Šuit! Lukacs naznani nato svojo demisijo. Zbornica sc nato odgodi. Prihodnja seja 11. junija. Budimpešta, 4. junija. K medklicem je dostaviti, da je večina opoziciji klicala: Tepci! Opozicionalci nato: Vi ste vsi skupaj tatovi! Ko je Tisza več poslancev pozval k redu, mu kličejo: Solni banditl Ti si Lukacsev tovariš! Ko Tisza označi tiste poslance, ki imajo zbornico zapustiti, pograbi parlamentarna straža vsakega in ga pelje vun. Le Justh in Abraham ostaneta na svojih sedežih. Stražniki ju primejo pod pazduho in peljejo vun. Šandor: To je podlost! Tisti, ki je to odredil, jc največji lopov! Zahrbtni morilec! Grof Karolyi: Z zavratnimi morilci nočemo imeti ničesar skupnega! Vi ste s činom stotnika Geroja omadeževali armado in kralja! Po seji je Tisza izjavil, da je bil Gero kot častnik primoran svojo čast braniti. Poslanci pa trdijo, da ni res, da bi bil poslanec Hedervary Geroju z revolverjem pretil, ker ga sploh ni imel. Dejanje častnika, ki je ranil poslanca, kateri je izrazil pravzaprav ogorčenje nad lopovstvom Tisze, sc splošno obsoja. Z afero se bo pečal imunitetni odsek in vojaško poveljstvo; Tiszovci seveda to dejanje zagovarjajo. Gero sam izjavlja, da je Hedervary lc izvršil gibanje, iz katerega jc sklepal, da je hotel zagrabiti za revolver. Heder-vary ni stotniku zaklical fej!, marveč straži sploh. (Kaj takega se godi danes v monarhiji!) TISZA MINISTRSKI PREDSEDNIK? Budimpešta, 4. junija. Grol Tisza je bil danes poklican k cesarju. Večina trdi, da bo cesar imenoval za ministrskega predsednika Tiszo in da je Tisza pripravljen to mesto sprejeti. Dozdaj je le gotovo, da bo cesar zaslišal tako Tiszo kakor predsednika magnatske zbornice. Govori se, da bo Tisza v svoj kabinet sprejel vse člane Lukacsevega kabineta. ZBORNICA. Dunaj, 4. junija. Danes govori kot minoritetni referent Rusin Budzynow-skij, ki očividno obstruira in govori še zdaj dalje. ODMEVI REDLOVE AFERE V ZAGREBU. Zagreb, 4. ujnija. Včeraj so aretirali tu tri častnike in jih odvedli v garnizijski zapor. Vojna oblast o vzroku strogo molči, govori se pa, da je aretacija v zvezi z Red-lovim vohunstvom. Peterburg, 4. junija. Tu se je ustrelil adjutant ministrskega predsednika rit-mojster Kuzmin. Nekateri trdijo, da jc samoumor v zvezi z Redlovo afero. AVDIJENCE. Dunaj, 4. junija. Cesar je sprejel danes prestolonaslednika in vojnega ministra v avdijcnci. DEMISIJA GEŠOVA. Sofija, 4. junija. Gešov jc izjavil, da svoje demisijc ne prekliče. On sploh ne vstopi več v nobeno ministrstvo. Novi kabinet bo koalicijski kabinet vseli st"*' " BULGARI SRBE VRGLI IZ ŠTIPA? London, 4. junija. »Daily« Mail« trdi, da so bulgarske čete napadle Srbe pri Štipu, jim prizadeli veliko izgub in jih po ljutem boju prisilili, da so še umaknili. DEMENTI. Belgrad, 4. junija. Vest, da je bil general Stepanovič aretiran, je izmišljena. Razne stvori. Lepe reči o predsedniku mednarodne svobodomiselne zveze. Proti Four-nemontu, predsedniku mednarodne svobodomiselne zveze in vodji belgijskih socialnih demokratov, je vložena ovadba radi oskrumbo več mladoletnih deklet. Fournemont se je čutil tako zelo krivega, da je iz Bruslja pobegnil na Portugalsko — v obljubljeno deželo raznih Ferrerovcev. To je ravno tisti Fournemont, ki je svoj čas v belgijski zbornici na nezaslišan način blatil in obrekoval salezijance — brez vsakorš-nih dokazov seveda. Taka je svobodomiselna morala. Dr. Friedmannov serum proti jeti- ki. Kakor smo že poročali, je nemški zdravnik dr. Friedmann svoj serum proti jetiki v Ameriki za lep denar prodal, še predno je zdravstvena oblast izrekla svoje mnenje o zdravilni vrednosti tega seruma. Ameriški zdravniki so ogorčeni nad takim postopanjem dr. Friedmanna in so zveze med le tem iu ameriškim zdravstvenim uradom pretrgane. Dr. Friedmann dobi za svoje zdravilo v gotovini takoj 1,950.000 dolarjev, vrhu tega bo pa vlekel dividen-dc od zavodov, v katerih se bo zdravilo z njegovim serumom. Dr. Friedmann je baje določil, da. ima biti njegovo zdravilo vsem bolnišnicam na razpolago po najnižji ceni za brezplačno zdravljenje ubožcev Plaz uničil 200 hiš. Na bregovih" Hol-genove gore pri Saratovu v Rusiji jc gorski plaz uničil 200 hiš, Ni še dognano, če so bili tudi ljudje ubiti. XI. italijanski narodni kongres za cerkveno glasbo se bo 4. in 5. junija letos vršil v Turinu. Vršila se bodo zanimiva predavanja in produkcije v petju in orgljanju. Salezijanska »Schola Čantarum« iz Val-docci, ki šteje 300 pevcev, bo izvajala Pa-lestrinijevo mašo »Papae Marcelli«. Prostozidarstvo v italijanski armadi. Vladna »Tribuna « je nedavno priobčila dopis nekega visokega italijanskega častnika, v katerem se le-ta bridko pritožuje, da so italijanski častniki postali člani prostozidarske lože. Koncem dopisa izjavlja list, da se popolnoma strinja z dopisom in sc čudi, zakaj se niso izvedli svojčas obljubljene uradne poizvedbe glede prostozidar-stva med častništvom. Vsaj posledic takih preiskav ni nikjer opaziti, drugače bi general Fara, ki je šele nedavno izstopil iz lože, ne mogel toliko časa ostati njen član. Glede prostozidarstva sploh piše »Tribuna«: »Želimo, da bi v 20. stoletju ne bilo več nobenih tajnih družb. Naj bo njih cilj kakršenkoli — dejstvo, da delujejo tajno, jih izdaja kot izprijena. Pa tudi brez ozira na to nikakor ne gre, da bi bili častniki, ki so podrejeni disciplini, na kateri je zgrajena varnost domovine, podložniki prostozidarske discipline. Častniki armade in mornarice bodo razumeli, da morajo vabilo lože za pristop odkloniti; vstop v prostozidarstvo je zanje poniževalen.« Danes jc že 4000 italijanskih častnikov članov lože. Največji vodopad na svetu je slap reke Essequibo, oziroma njenega dotoka Potara v Južni Ameriki — Kaieteur. Odkril ga je 1. 1870. Anglež Browne; doslej je še neizrabljen. Slap pada čez 120 m širok granitni prag 250 m globoko, in sicer popolnoma svobodno, ne da bi mu padec motil kak otok ali druga ovira. Višina tega vodo-pada je približno petkrat večja nego pri Niagari, za polovico večja nego višina Vik-torijinih slapov v Južni Afriki in za okroglo 100 m presega višino stolne cerkve v Ko-linu. Širok pa Kaieteur seveda ni tako, kakor navedeni slapovi in tudi toliko vode nima. To pa odtehta njegova višina, tako da je njegova sila dokaj večja nego Nia-gare. Kaieteur se ceni na 1,265.000 konjskih sil, Niagara jih ima pa le 1,200.000. Nemški prestolonaslednik pisatelj. V Stuttgartu jc izšlo delo nemškega prestolonaslednika »Deutschland in Wafffen« (Nemčija v oi'ožju). Prestolonaslednik se v tem delu zavzema za kolikor mogoče mogočno armado, ki more po njegovem mnenju edino ohraniti mir. iz slovanskega sveio. sl Jubilejno romanje na Velehrad in sv. Hostyn. Povodom edikta milanskega in lOoOletnega jubileja prihoda .sv. Cirila in Metoda na Velehrad je odredila Katol. polit, jednota za Brno in okolico za 5. julija romarski vlak na Velehrad. Tedaj pohite z Moravani vred tudi Slovaki, kjer bodo dostojno počastili prihod solunskih bratov sv. Cirila in Metoda na Velehrad in sv. Hostyn. To vam bo krasna manifestacija! — Srbskim podanikom v Bosni in Hercegovini je srbska vlada naznanila, da sc imajo odslej v slučaju potrebe diploma-tične intervencije obračati na srbski generalni konzulat v Budimpešti in nc več na srbsko poslaništvo na Dunaju kakor doslej. Mati bivšega srbskega poslanika v Londonu, gospa Zaja Nenadovič, ki je v sorodu s kraljem, je včeraj na Duna* ju v nekem sanatoriju umrla. Posebna dvojčka. V angleški vasi Bar« rov sc je pripetil izreden slučaj poroda^ Neka žena v imenovani vasi je porodila 24. svečana t. 1. dečka, a šest tednov po tem — 6. malega travna — pa deklicc* Oba otroka sta zdrava. Nova tovarna za salame ia konser* vo v Belgradu. Belgrajska akcijska klavnica je kupila bivšo angleško klav, nico, katero preosnuje v tovarno za sa* lame in konserve. Obsojena Slovakinja. Porotno so* dišče v Požuinu je osodilo gospo Gizelo Friedrich radi članka v Slovaški Matici na dva meseca ječe, češ, da je v članku hujskala proti Mažarom. Zago, vornik je vložil ničnostno pritožbo. Ljubljanske novice. lj Odsek za resolucije katoliškega shoda ima sejo danes točno ob pol 8. uri zvečer. lj Za rešitev slovenskega gledali« šča. Zadnji izredni občni zbor »Dramatičnega društva« je pokazal jako malo resnosti za rešitev slovenskega gledališča, oziroma za pričetek resnega pripravljalnega dela za prihodnjo gledališko sezono. Da temu ni tako, bi se ne stavila do deželnega odbora zahteva, naj svoj lanski sklep, s katerim si za-sigura kontrolo nad prireditvami, pre-i kliče. Prav jc povdarjal gospod svetnik Milčinski, da ta sklep deželnega odbora slovenskega gledališča v pretekli sezoni ni prav nič oviral. Vsekakor je pa sedaj postalo jako težko občevanje z ljudmi, ki so kinematografične predstave vodili s po prof. Reisnerju pro-glašanim načelom: »Namen posvečuje sredstva.« Ali se je mogel g. prof. Reis-|ner bolj diskvalifikovati? Slovensko gledališče potrebuje višjega stališča. »Dramatično društvo« s svojimi ženiji postaja vsako leto večja coklja sloven-. skemu gledališču. Skrajni čas je, misli* ti na to, da se ustvari kaj bolj trdnega, kaj takega, kar odgovarja sedanjim razmeram. Poklicana kaj takega ustvariti bi bila sporazumno ljubljanska mestna občina in deželni odbor, da bi sestavila skupno komisijo, ki bi vodila posle slovenskega gledališča. Ta komisija naj bi mislila na dobrega, stalne« ga ravnatelja. Ali bi ne bilo mogoče pridobiti Borštnika? Tako vodstvo bi tudi lažje kot »Dramatično društvo« storilo korake, da se pridobi za sodelo« vanje v gledališču zopet cenejša vojaška godba, podporo, ki jo mesto dajo »Slov. Filharmoniji«, pa naj bi poleg sedanje podpore dobilo slovensko gledališče. S tako lahkomišljenimi nastopi, kakršne so bile resolucije na zadnjem izrednem občnem zboru, naj pa »Dramatično društvo« preneha, ker take resolucije niso za razprave med možmi! lj Društvo "Dijaška in ljudska kuhinja« ima jutri ob 5. uri občni zbor v posvetovalnici Kat. tiskovnega društva, K obilni udeležbi vabi odbor. lj Vzgledne Prule. S Prul nam piše prijatelj našega lista: Ker jc uredništvo žs opetovano poživljalo ljubljansko občinstvo, da okrasi svoje hiše in stanovanja, da tako nudi tudi tujcu najprijaznejše lice našega lepega mesta, bi jaz opozarjal tudi na naš konec mesta. Sicer morda Prulc v prejšnjem pomenu besede nc vzbujajo najboljših' spominov, toda kdor si Prule (Sredino, Gruberjevo nabrežje) danes ogleda, bo gotovo presenečen, kako se jc ta del novega mesta ugodno izpremenil. Upam si trditi) da kar sc tiče lepote in ugodnosti lege, prekaša ta del naše metropole gotovo vse druge lege hiš in vil. Mirna, solnčna lega, izvrsten, nepokvarjen zrak, mirna, veličastna gladina Ljubljanice, lepa sprehajališča in pa nekaj lepih, razkošno s cvetjem okrašenih hiš, krasni vrtovi — vse to bi bilo dovolj, da si ne samo vsak Ljubljančan odgleda, — dasi je žalibog poznan konservativec in tiči najraje v zidovju, — tudi tujec bode našel tu dovolj paše za svoje oči in sc bo di vil lepoti našega mestnega dela. Nekoliko primer. Morda nikjer v celem mestu ne najdete kaj sličnega, kakor vam kaže hiša g. Franzlna v Sredini, Toliko cvetja, in sicer dragega in izvanred-nega, okusno okrašena okna, vrt razkošno posajen z vrtnicami. Gruberjevo nabrežje gotovo lahko tekmuje v prvi vrsti, kar sc tiče okrašenih balkonov in hiš. Hišna F lc št. 16 na Gruberjevem nabrežju jc kar posejana od podstrehe do tal s krasnimi cveticami. Tako bogato in okusno nisem videl še nobene hiše okrašene v Ljubljani, Poleg tega krasen vrt s sto in sto vrtnicami in cveticami. Prijatelj, pridi se les učit in videl boš, kaj naredi pridna roka in veselje do cvetic. Enako lepa je poleg stoječa vila št. 18. In vse to se da napraviti z malimi stroški, samo veselja in okusa je treba. Vabim vse Ljubljančane, naj si ogledajo naše Prule; gotovo bodo vsi pritrdili moji pohvali. Ako bi se vsi ljubljanski prebivalci ravnali po Prulah, to bi bil ovsod kras in največja reklama za našo epo, belo Ljubljano. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, dne 8. junija, ob sedmi uri sv. mašo na Rožniku. Pri sv, maši bode pel društveni pevski zbor. lj Hudomušni ljudje. Pri občnem zboru (slovanskega kluba, ko je Hribar poudarjal gospodarski položaj, ga je eden zborovalec vprašal, ako je spet kak svet, podoben Cecconijevemu svetu v Bohinjski Bistrici, na prodaj? ' lj škropljenje cest po mestu je ob puhem vremenu velikega higijeničnega pomena. To delo izvršujejo za to izvež-bani mestni dclavci. Zgodi se, da eden ali drugi pasant dobi par kapljic vode, za kar pa časih ne zadene delavca pravzaprav nobena krivda. Ker c. kr. policijsko ravnateljstvo delavce, ki pri škropljenju neprevidno ravnajo, strogo kaznuje, se prebivalstvo opozarja, naj tudi samo obrača nekoliko pozornosti ma škropilca in se ogne nepriliki lastne oškropitve in ne spravlja poštenih delavcev iz malenkostnega vzroka v zapor in sramoto. lj šišensko prosvetno društvo priredi v nedeljo 8. junija ob 4. uri popoldne na vrtu in ^ gostilniških prostorih pri »Vodniku« nasproti Keršiča v Sp. Šiški vrtno veselico s sledečim zanimivim sporedom: Nastop domačega pevskega zbora, šaljiva loterija, kupleti, šaljiva pošta, turška kavarna in prosta zabava. Vstop prost. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo 15. junija. — Odbor. p Smrtna nesreča ljubljanskega železničarja. V ponedeljek popoldne je padel med premikanjem na postaji južne železnice na Opčinah z vagona 44 letni sprevodnik Ivan Kavčič iz Ljubljane na tir; šlo je nekaj vagonov čezenj. Zlomilo mu je obe nogi in levo roko ter zmečkalo na več mestih telo. Prepeljali so ga umirajočega v tržaško bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Ponesrečenec zapušča v Ljubljani vdovo in sedem otrok. lj Krajevna skupina škontistov, nastavljencev hranilnic, posojilnic, bank, zavarovalnic itd. opozarja svoje člane na sestanek, ki sc vrši 6. junija ob 8. uri zvečer. Lokal: :>Novi svet«, Gorše. — Poroča gosp. Angeli, predsednik centrale. Ij Tečaj za prostovoljne bolniške strežnice »Rdečega križa« se je pričel 2. t. m. v deželni bolnišnici. Vodstvo tečaja je prevzel primarij dr. Jenko. Ob otvoritvi sta bila navzoča društveni podpredsednik okrajni glavar Del Cot in dvorni svetnik dr. Zupane, ki je udeleženkam tečaja v lepih besedah očrtal njih plemenito aialogo. Upati je, da bo temu tečaju sledil kmalu še drugi. lj »Tat, primite ga!« završčalo je danes dopoldne na Vodnikovem trgu pri ženskah, ki prodajajo in kupujejo na tem trgu kuretnino in jajca. Ko je nek tržni redar stal v obližju Jubilejskega mostu in začul krik žensk, je postal pozoren ter opazil, da beži proti njemu nek neznan moški, za njim lete pa ženske, ki vpijejo: :>Tat, tat, primite ga!« Tržni redar je takoj uganil, da se zamore to kričanje tikati le ubežen-ca, zato ga, ko priteče do njega, z vso močjo zgrabi, a ta se mu hoče iztrgati in bežati dalje. V tem pa priskočita redarju na pomoč še dva njegova tovariša, s kojih pomočjo so neznanca odvedli na magistrat, potem pa izročili državnemu stražniku, da ga je odvedel k policijskemu ravnateljstvu. Dolgoprstnež je imel pri sebi delavsko knjižico, glasečo se na ime Antona Završ-nika, rojenega 1890 v Zagrebu ter pristojnega v Bočno. Fant jc hodil okoli žensk, ki prodajajo jajca ter imel v rokah papirnat zavoj v katerega je deval jajca, kolikor jih jc nakupil. Pri vsaki ženski jc kupil samo eno jajce. Ko je prišel do Elizabete Hrastarjeve, je pri > ogledovanju« jajc njegova roka tako neprevidno začela segati v ročno torbico, da je ta začutila in takoj zavpila, nakar je Završnik zbežal in priletel tržnemu redarju v roke. Tako naj bi napravile ženske pri vsaki taki opaženi tatvini, pa bi precej pomagalo, da pridejo ptički v roke pravice. Tudi včeraj je bilo na trgu gostilničarici Mariji Kavčičevi ukradenih iz ročne torbice 30 K, katere je najbrže ukradel aretovanec. Tudi ni izključeno,, da je navedenec v zvezi s tatvinami, ki so se dogajale lansko leto na trgu. lj Cirkus Schmidt. Vsporcd sinoč-hc predstave je bil zopet jako raznovrsten in velezanimiv. Ugajale so zlasti vitkostase žonglerice. Tudi potapljača sta vzbujala občudovanje; največje pri- znanje pa vsekako zaslužita burski kapitan Slema in Miss Alice za svoje ne-presegljive produkcije v streljanju. Kombert in Renardo sta izvrstna glasbena klovna in sta povzročila s svojimi originalnimi inštrumenti obilo smeha in ploskanja. Kaj pa naj povemo o kralju opic? Mdida ne bomo pretiravali, ako rečemo, da jo marsikateri možakar »z opico« precej bolj neroden v svojih kretnjah kakor 1 h opica. lj Nogometna tekma. V- nedeljo igrala bode S. F. K. Ilirija proti Hrvatskem grad-janskem športklubu iz Zagreba, ki sc prišteva med najboljše nogometne klube na Hrvatskem. Pripomnimo tudi, da se nahaja na tretjem mestu v nogometnem prvenstvu za kraljevino Hrvatsko in Slavonijo. Na to veleinteresantno tekmo opozarjamo že danes ljubljansko občinstvo ter bomo nadaljne podrobnosti, osobito rezultate od raznih tekm, ki jih je izbilo prvo moštvo kluba, poročali tekom prihodnjih dni. lj Straža v mestnih parkih. Mestni magistrat je sedaj nastavil dva uniformirana stražnika, da čuvata pred raznimi zlikovci mestni park v Tivoliju, eden pa ob Blei-weisovi cesti. Sedaj bodo menda imeli ti krasni nasadi mir pred vandali. lj V Ameriko jo je hotel včeraj popihati delavec Franc Stegenšek, rodom z Vinice, ter sc s tem odtegniti vojaški dolžnosti. Namero mu je na južnem kolodvoru službujoči stražnik preprečil in ga aretoval. lj Izgubljene stvari. Dve rumeni svilnati ruti za na glavo, 1 zlata damska ura, 1 bankovec za 50 kron, 1 vozna veriga, 1 zlata damska ura s spominčicami, 1 risalna priprava v črnem etu-ju, 1 zlata zapestnica s srčkom, precej močna, 1 zlat obesek v obliki srčka z 2 slikama, 1 v vojaški, 1 v lovski obleki in zadaj dva angelčka, I zlato zobovje. lj Najdene stvari. 1 solnčnik, l železni drog, 1 otročji mantel, 1 srebrna vratna verižica, 1 srebrna ženska ura, 1 trd klobuk, l lorgnet, l zastavljalni list. Gospodarstvo. SolnČno zdraoiliSCe na Blodil 26«, Kranjsko, najkras. gprrktt leg» oh jezeru. naino iu dietno zdrjivljeu ie. gdruvljenje z vodo. Ma j.oktober. Izborili zilrft-vllnl nilakl._ 911 it RIKL1 Obvestilo o približni potrebščini oskrbovalnih predmetov za c. in kr. vojno. C. in kr. intendanca 3, voja v Gradcu potrebuje v dobi 1913/1914 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih postajah: rž, oves, seno, slamo za steljo in postelje, trd in mehak les, premog. Čas, v katerem se bodo ponudbe spreejmale, se bo pozneje določil. Gori omenjeno obvestilo in dobavni pogoji se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, V kako pisarno pri odvetniku ali trgovcu želi vstopiti 1730 mladenič s tremi gimnazijskimi razredi kot praktikant. Cenjene ponudbe naj se poSljejo na šifro F. G. poste restante Vel. Lašče. Prodaja jelovega, borovega, smrekovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz okraja Foča približno 1,(370.000 m3 jelovega, borovega in smrekovega lesa ter približno 406.000 nr bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene na celo razpisano množino se glasečo ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 5. julija 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Farmacevtiška razstava na Dunaju 1913. Od dne 6. do 28. septembra 1913 so bo vršila na Dunaju lil. mednarodna farmacevtiška razstava (vsebujoča tudi zdravilne pripomočke in zdravilne vode). Razstava bo mod drugimi obsegala naslednje predmete: droge, oprave, papir, kartonažo, pluto, steklo, keramiko itd. Prodaja borovega, jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnih okolišev a) Črna gora, oddelek Konjic, b) Slatinica—Ra-čica, okraj Konjic, c) Grušča—Rakit-nica, okraj Konjic približno 208.000 m1 borovega in smrekovega leta ter približno 62.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na, celo razpisano množino sc glaseče ponudbe, ki jih jc poslati najkasneje do 9. julija 1913, 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu-Razglas z natančnejšimi podatki jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Prodaja stoječih hrastovih debel. Dež. vlada v Sarajevu proda iz raznih gozdnih oddelkov okrajev Gračanica, Maglaj in Gradačac približno 18.390 stoječih hrastovih debel ^ 17.030 m3. Sprejemajo se le pismene ponudbe, ki jih je vložili najkasneje do 9. julija 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi pojasnili jc v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Za pofouanfa z dojenčki se priporoča kot najizdatnejša hrana „Kufeke". Lahko se pripravi, dolgo časa obdrži in stori kravje mleko bolj prebavno, ter zabrani črevesne obolelosti. Tržne ccnc. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 4. junija 1913. Pšenica za oktober 1913 . . . 11*65 Rž za oktober 1913.....9'50 Oves za oktober 1913 .... 8-53 Koruza za junij 1913.....810 Koruza za julij 1913 ..... 8*18 Pristfie le.čc Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 /n, sred. tlak 736*0 mm | Stanj o 2 Ca« opa- i baro-5 zovauja i metra "M iv mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nolo ČJZ S ti ■•* u i > z Z - n > 8 ». zveč. f'739-4 , 20'6 ' sl. jzah. jasno brezobl.j (K) jasno : Srednja včerajšnja temp. 22 6°, norm. 10-3°. 7. zjutr. ! 739 8 1(W sr. jvzh. 2. pop. j 738-0 291 sr. jzah. se takoj sprejme. Naslov pove uprava .,Slovenca" pod Št. 1622. (Znamka za odg.) nn parceliran, 7 oralov na 1 l*5!'Villl€' 068,1 dveh cesarjev, v Ja. Ji la. w »r**«. bližini mitnice, so pro- da aH odda košnja v najem. Več se polzve pri »Obrtno-pomožnem druitvu« v Ljubljani, Kongresni trg 4. I. 1676 Po ceni se takoj proda popolnoma nova -T. 1727 ®r t. j. stcklenice za sifon in pokalice, stroji in voz za prevažanje sodavice. Izučeni soda-vičarji imajo prednost; prometa od 50 — 60 kron tedensko. Naslov pove iz prijaznosti uprava ..Slovenca" pod št. 1727. (Znamka za odgovor!) Lepa, nova vila s krasnim vrtom je takoj naprodaj. Posebno ugodno za duhovnike ali penzioniste. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 1726. (Znamka za odgovor!) 1726 • 1725 Jzjava. Jzjavljam, da nisem plačnik za dolgove, Ki jih je kdo drugi napravil ali bi jih napravil y prihodnje na moje w' pr- penjamin Jpavic. s fundusom okolu 100 do 150 oralov. Naslov pove uprava lista pod št. 1724. (Znamka za odgovor.) 1724 1714. W4i> Izjjava In priporočilo! Podpisani izjavljam tem potom, cla sta izvrševanje moje sofmosllkarske obrti prevzela nad 40 letna sotrndnika škarjevec I. in Dintar A. ter ju obenem najtopleje priporočam z zagotovilom, cla bodo cenj. naročniki odslej ravno tako dobro in solidno postreženi, kakor so bili doslej. Ljubljana, 1. junija 1913. Karol LipOVŠCk. MODEMI KLOBUKI U GOSPODE trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse t nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetov« nih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah fcsr z 10<>/0 popustom v Modni in športni trgovini F. Magdič, Ljubljana, 1674 nasproti glavne pošte. C. kt». ppiv. občna zavarovalnica Hssicurazioni Generali v Trstu ustanovljeno leta ,1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron. Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka na življenje. 1418 meseca maja 1913 od januarja 1913 Vložilo sc jc ponudb .... 1823 8926 za zavarovano vsoto . . . . K 16,473,072'57 K 79,779.306 07 Izgotovljenih polic jc bilo . . 1535 6688 za zavarovano vsoto . . . . ... „ 14,709.019 05 „ 60,994.552'52 Naznanjene škode znašajo . , 866.686-74 5,218.057'08 Nizke cene! Novosti sukno za moške in modnega Mana za domske oiileke! Zahtevane vzorce! CERKVENA GLASBA Za mesec junij, posvečen presv. Srcu Jezusovemu: Kimovec F r. Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno, 21 pesmi na čast presv. Srcu Jezusovemu za mešan zbor. Part. 2 K 10 vin., glasovi po 50 vin. G rum Ant. 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu, za mešan zbor. Part 1 K. Hribar, p. A n g e 1 i k - P r c m r 1. Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica za moški, ženski in mešani zbor. Obsega polog raznih drugih na-pevov tudi več napevov Srca Jezusovega in litanijc, oziroma odpevov. — Cena vezanemu izvodu 1 K SO vin., broš. 1 K 20 vin. iS a 11 n e r p. H u g o 1 i n. Slava Jezusu, pesmi na čast božjemu Izvcličar-ju, za mešan zbor, deloma z orglami. Part. 3 K., glasovi po 25 vin. Soerstcr Ant. Cantica saera, I. in III. del, za moški ali ženski zbor, po 2 K 40 vin. Hriba r p. Angeli k. Obliajilne pesmi za mešani zbor. Cerkvena glasbena dela, I. zv. Part. 2 K., glasovi po 40 vin. Grum A n t. Cerkvena pesmarica za Marijine družbe, za moški ali ženski zbor. Part. 2 Iv. Dobijo se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Dr. J. šlebinger: Slovarček slovenskega in nemškega jezika. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena >1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: Ta slovar je za samouke in za šolske potrebe kakor ustvarjen. Tu sc ne vrste besede brez oblik kakor v običajnih slovarjih, temveč so vse nepravilne obliko pri sklanjatvi in spregatvi posebej navedene. Pristavljeno je tudi, je li glagol šibek ali krepak, se li tvori v preteklem času s pomožnikom haben ali sein. Kdor ni v nemščini posebno trden, mu bo slovar izvrstno služil. iiBiinilBleiižiiialicB: o Uorisl omnsjni Slon Spreten, samostojen tesarski polir v vsem, v to stroko spadajočih delih izurjen, slovenskega in nemške jezika zmožen se Išče. — Ponudbe z zahtevo plače in prepisi spričeval pod „tesarski polir" 1633 na administracijo tega lista. 1633 Prodam po nizki ceni PISALIH STROJ z vidno pisavo L C. SlfllTH Q BROS najnovejši model (5.) dobro ohranjen. Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589 Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Mcdicinalne kopeli lastnik in šet zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odi d it. boln. za pomladansko in poletno sezono 1913. Kupon. 310 metr. dolg. za t j '^n kompletno moško obleko t kupon 15 kron (suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le t 1 kupon 2u 2 o <0 -IZ C o m c Domača tvrdka! ©dni sdoi} Teorija Q6tz! Priporočamo domačo solidno tvrdko Damski in otroški slamniki v najnovejši obliki vseh vrst ter športne čepice |M 'i' Zidcu^a til. 8 Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih, faff šivalni stroji so priznano najboljši. Pouk šivanja in vezenja na stroj brezplačen. Najnovejši brzošivalni stroj za IMOVOSIJ krojače, obrtnike brez čolnička i do 3000 vbodlajev v 1 minuti. Dobi se le pri w X 18 Specialna trgovina šivalnih strojev in koles ICflL VOlC Ljubljana, Sodna ulica 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 1430 10 letno jamstvo. 10 letno jamstvo. ekfrofehniš delniška družba prej 1018 Kolben in dr« Praga - lfysočany. Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ijaoo in preuajanfe elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. llenfilatorli. Turbo-generaforgi, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in Žarnice vseh vrst. :•: Vodne turbine vseh sestav, (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drugih tvrdk. Vse potrebe za lušfaliranje. se odda pri Dolenjskem kolodvoru na „Rakovniku" in »Zelenem hribu". - Več se izve na „Zelenem hribu", Dolenjska cesta štev. 23. 1656 Išče se 1715 poštenega ter vestnega mladeniča. Priliko ima, da se lahko uči tudi glasbo (orgle). Več sc izve v upravi lista pod; Štev. 1715. (Znamka za odgovor.) r pri Cirkvenici. Obalne kopeli, solnčne in peščene kopeli, otročje igrišče, restavracija in kavarna v hiši, kranjska kuhinja, priporoča Ludovik Heidinger restavrater Hotel ..Rokan" Selce. Trikratna zveza vsaki dan s parobrodom r Reko t je in nazaj. 1532 mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo sc na zahtevanje tudi na dom. parna žaga SCAGNETTI. za skladiščem državnega kolodvora. - - - • 245 Novosti v veliki izbiri ——— 768 pri H. MIKLAUC Ljnbljana, Stritarjeva ulica št. 5 tf—a je na prodaj i® v prav lepem kraju blizu Celja; enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp. Hugo Turk v Ljubljani. 1605 Izdaja konzorcij »Slovenca«, 'Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik; Miha Moškerc.