A PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK TELEFON UREDNIŠTVA: 25—67 NAROČNINA NA MESEC Cena 1 din 1*— j OPRAVE. 2S-«7 In 28-«7 POSLOVALNICA CELJE PreSernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 9. novembra 1939 Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din c nesrečen atentat na Hitlerja r Hum Niš ki Priliki sinočnje proslave prvega poizkusa nacistične revoiucife še v monakovski pivo-restavraciji eksplodiral peklenski strog in ubil ter ranil več i|udi, ba?e tudi Hessa ' Hitler se je rešil le po naključju, ker |e pred določenim časom odšel na postafo CURIH, 9. novembra. PO VESTEH NEMŠKE URADNE AGENCIJE DNB JE IMEL NEMŠKI KANCELAR HITLER SINOČI V MONAKOVSKI BURGER-JUKELLER SESTANEK S TOVARIŠI IZ PRVEGA NARODNO-SOCIALISTIČNEGA PUCA. PRI TEJ PRILIKI JE TUDI GOVORIL. GOVOR PA JE SKRAJ-JE ZARADI NUJNIH URADNIH POSLOV MORAL ODPOTOVATI V BERLIN. KO JE BIL ŽE NA KOLODVORU IN V SVOJEM SALONSKEM iRu U’ JE NASTALA V OMENJENI KLETI, KJER SO NJEGOVI TOVARIŠI ŠE VEDNO ZBOROVALI, STRAHOVITA EKSPLOZIJA. PO VESTEH DNB V 0 6 MRTVIH IN 60 RANJENIH. POLICIJA ŠE NI OBJAVILA IMEN MRTVIH IN RANJENIH, PRAVI PA, DA NI MED ŽRTVAMI NOBENEGA VISO- JJ Funkcionarja narodno-socialistične stranke, po vesteh, ki so prispele v tujino, pa je med žrtvami baje tudi rudolf Za GORINGOM DRUGI NAMESTNIK HITLERJEV. EKSPLOZIJA JE NASTALA OD TEMPIRANEGA PEKLENSKEGA STROJA. NA SESTANKU SO C°LEG HITLERJA TUDI GOEBBELS, HESS IN STREICHER. TAKOJ PO ATENTATU SO BILE PREKINJENE VSE TELEFONSKE ZVEZE ZA PRI- Razgovore, razpisana je že nagrada 500.000 mark za tistega, ki najde atentatorje, policija in ss čete so vršile vso Rakave. sinočnji atentat je že tretji v teku dveh mesecev, odkar je izbruhnila vojna, prva dva STA BILA MANJŠA: ti J* berlinskem letalskem ministrstvu, drugi pa na berlinski policiji, v letošnjem januarju so pa odkrili zaroto pro- i ,TLERJU v VRSTAH NARODNOSOCIALISTIČNE STRANKE SAME. PRI TEJ PRILIKI SO ZAPRLI 17 ČLANOV STRANKE. Adolf Hitler Podrobnosti o načinu atentata MONAKOVO, 9. novembra. Bomba, ki je eksplodirala v pivovarniški restavraciji, je bila postavljena na ornament enega izmed stebrov sredi dvorane. Eksplodirala je v času, ko so udeleženci zapuščali dvorano, ker je bila tempirana za ta trenutek. Eksplozija je presekala električne vode, da je nastala tema, ker pa je del luči le še gorel, ni bila nesreča še večja. Policija je takoj preprečila požar in odstranila žrtve. Policija imen žrtev noče objaviti. Izve se, da so med njimi tudi 4 ženske. BERN, 9. novembra. Havas. Iz Berlina demantirajo, da bi postal žrtev sinočnjega atentata tudi Rudolf Hess, kakor piše današnja bazelska »National Zei-tung«. Nemci doiže angleško tajno službo BERN, 9. nov. Vest o atentatu je prispela v Berlin prepozno, da bi lahko bila že objavljena v prvih jutrnjih listih. Po nemških vesteh ni nobenega dvoma več, da je bila v atentat vmešana angleška tarna služba. Današnji nemški tisti pravijo, da se je še vedno, kadar se je kdo postavi! angleškim interesom po robu, zgodilo polno misterioznih atentatov, avtomobilskih nezgod, bombnih atentatov ali skrivnostnih strelov iz revolverjev. Kolonialna in imperialna zgodovina Anglije, pravijo nemški listi, je polna takih skrivnostnih dogodkov. Nemški rajh bo sedaj poravnal račune z vsemi svojimi sovražniki, ki mis!ijo, da lahko na nemškem ozemlju nadaljujejo svoje kriminalno poslovanje v korist angleški tajni službi. MONAKOVO, 9. nov. Danes ponoči so bile teleionske zveze z Berlinom *a !as UŠel atentatu! zaradi neznanega vzroka pretrgane. ^slej ne bo nič več oklevanja novenibra. DNB. »Deut-\Sill-VPiŠe °k Pr*Mi atentata v «»mo prejeli sinoči vest o \ n ata v monakovski pivovarja 4 tak”1- za nekai minut zastal Vk^aie*0* na*° Smo občutili neiz-% previdnosti: Vodja k Vs«m 7 ^ega spoštovanja se kla* L 0nj adnjim žrtvam našega gi- ,, -h v polnem smislu besede S ie k-P vot,i°> kajti proti na-\ .ot«li u J' ** zločin naperjen. Nje-t*eH N so *nisl II, da bodo iV^oriicj en,^ijo naravnost v srce. ne vemo in tudi S | ^očin ‘h’ kako je bilo pripravka e;n0Sko delo in kako omogo-? s8° ^alj riVeino zagotovo: inlcia- lln i °bni ' so samo °ni, ki so iik so zasnovati tako gnusen v°iev, -p v Politiki vedno poslu -i ijitn; !° ašenti določene tuje M "Uhov/t,8t!’ ki 80 izzvali mLIZ,dovski prišepetalc’. p|i. Diu ^‘° kaj še bolj utrditi v Ki« SlHrt A^aRi’ Potem bi nas bila .olfa Hitlerja. Sovražiš J* UstaS! sP°znaH, kdo smo. S?>ru !l' ™ P°> Poti- To pr:-^°81ei , vih tovarišev. Ako stopali odslej tako, da ne bo nikoli več v nevarnosti življenje naconalnih socialistov. Ko gledamo sovražniku v oči, nam mora biti hrbet varen. Vsa Anglija mora vedeti, da se hoče Nemčija bojevati, kajti po monakovskem atentatu vemo bolj ko prej, da gre za življenje ali smrt. Hitlerjev govor pred atentatom MONAKOVO, 9. nov. Včeraj je na proslavi obletnice narodnosocialističnega puča v Monakovem govoril Hitler. Ostro je med drugim napadel Anglijo, ki ji je očital vso krivdo za sedanjo vojno, »če mislijo Angleži, da je njihova meja ob Renu, jim bodo Nemci pokazali pot nazaj na Temzo. Današnja Nemčija je trdno odločena, zagotoviti si svoj življenjski prostor. Nemška kultura je v zadnjih šestih letih storila najmanj toliko, kakor angleška v celem stoletju. Nemčija si je povrh postavila oboroženo silo, ki je ni enake na svetu. Za to oboroženo silo stoji vlada s fanatično odločnostjo, kakršne že stoletja ni bilo v Nemčiji, če zdaj angleški kulturonosci jadikujejo, naj bi bilo vojne konec, jim Nemčija odgovarja, da je sploh ni bilo treba začeti. Vojne bodo tako dolgo na svetu, dokler dobrine sveta ne bodo pravično razdeljene. V poljski vojni niso zmagali Angleži, v drugi svetovni vojni bodo še manj. To pot ima Anglija opravka z Nemčijo, ki ne bo nikdar kapitulirala. Nemška volja je neuklonljiva, za Nemčijo ni kapitulacije. Ko so mi rekli, da se pripravlja Anglija na triletno vojno, sem dal feldmaršalu Goringu nalog, naj vse pripravi za vojno petih let, ker tudi v petih letih ne bom nikoli kapituliral. Mi bomo tem gospodom pokazali, kaj premore moč SOmilijonskega naroda.« LONDON, 9. nov. Hitlerjev govor je zelo malo komentiran v angleškem tisku. Zasenčil ga j« popolnoma atentat. Angleški listi niso prav nič impresionirani po Hitlerjevem govoru. Poudarjajo, da vse to, kar je Hitler sinoči govoril, ni važno. Glavno je vprašanje vzpostavitve češkoslovaške, Poljske in Avstrije. Važne so tudi nemške priprave na holandski in belgijski meji. »Times« pišejo, da se še ne ve, kdaj bo konec nemško-ruskega plesa in kakšne pozicije bosta oba partnerja zasedla pri koncu. Nemški načrt za vpad v Belgijo in Holandijo Sestanek med belgijskim kras em in hoisndsko kraljico je bil posledica nemškega ultimata in vedno bolj grozečega po!oža a — Mn!ične priprave za obrambo v primeru vpada obzirnost, bomo po- novembra. D e v i- ■ ................. "■M'- 73,^ ]7A5- Newyork \ '^n^Crlin' i~o ~-'50. Amster-V' C,'78- Stockholm 106.25. Buenos °Denhagen 86.12, LONDON, 9. nov. Holandski tajni agenti so odkrili nemški načrt za razširitev desnega krila fronte preko Holandske in Belgije. Ta načrt obsega 6 točk: I. Nemčija se bo izognila Haagu, Amsterdamu in Rotterdamu; 2. nemške čete bodo korakale preko južnega holandskega ozemlja, in sicer v smeri Eindhoven. Hertogenbosch in Dordrecht, tik pod Rotterdamom; 3. podinorniške baze naj bi se ustanovile v VHsslngenu in Middelburgu na polotoku Walcheren tik ob belgijski meji in nasproti Angliji; 4. predvidena je tudi okupacija izliva Schelde; 5. korakanje bi nato šlo v smeri belgijskega severozahodnega pristanišča Zeebruge; 6. končna točka tega načrta predvideva nemške operacije po vsej dolžini belgijske meje. Nemška ultimativna nota Belgiji LONDON, 9. novembra. V »Ewening Standardu« objavlja Knickerbocker senzacionalno poročilo, v katerem pravi, da je nemški poslanik v Bruslju izročil v soboto belgijskemu zunanjemu ministru noto nemške vlade, v kateri v ultimativni obliki zahteva od Belgije, da ji da pre- cizne garancije za belgijsko nevtralnost in obvezno zagotovilo, da ne bo sklepala nobenih zvez z nikomer, niti ne defenzivnega značaja. Ta nota je bila predmet razprave na seji belgijske vlade v ponedeljek in povod, da je belgijski kralj tako nepričakovano odpotoval k holandski kraljici na posvet. Njun mirovni apel je bil preračunan zato bolj na efekt obrambe pred nevarnostjo, ki preti Belgiji in Holandiji, kakor pa na resnično končanje vojne, v katero v sedanjih razmerah ni mogoče verjeti. Poleg apela je pa bilo na tem sestanku tudi sklenjeno, da se bosta Belgija in Holandija skupno branili, ako bi bili napadeni bodisi le ena ali obe. V obeh državah se izdajajo neprestano dalje novi varnostni ukrepi in presojanje položaja postaja vedno bolj pesimistično. Vzdolž nizozemske meje so zbrani veliki nemški motorizirani oddelki. VARNOSTNI UKRFPI NA HOLANDSKEM AMSTERDAM 9 nov Holandska je ‘orila nove ukrepe za zaščito države pred eventualni™ normdom ’z '('''ne Eva-Nadaljevanje na 2. strani! Maribor, 9, novembra. Sredi velikih političnih zapletljajev in vojne vihre po Evropi si je Švica izbrala novo narodno predstavništvo. Demokratična republika ni hotela vzeti tudi v tem resnem trenutku narodu svoboščine, ki so globoko zakoreninjene med ljudstvom. Ko so se 1. 1308 sestali predstavniki kmetskih občin Schwyza, Urija in Un-tenvaldena na gori Riitli k posvetu, kako naj branijo svoje pravice pred valptski-mi tirani nasilnih Habsburžanov, gotovo niti malo niso slutili, da so z dano mož besedo položili temelje državi, ki je po svoji edinstveni legi v naročju visokih Alp postala skozi vekove ideal demokratične svobode, verske in nacionalne tolerance ter otok miru v Evropi. V velikih etapah si je zgradila Švica svojo samostojnost in današnji obseg. Po dolgotrajnih krvavih bojih s Habsburžani je moral Maksimilijan 1. 1499 priznati njeno neodvisnost. Po \vestfalskera miru je dobila Švica priznanje vse Evrope, 22 suverenov kantonov je 1815. sklenilo zvezno pogodbo, ki je postala osnova ustavnega razvoja Švice v 19. stoletju. Po nadaljnji rekonstrukciji ustave v 1, 1848 in 1874 se je razvila Švica iz zveze držav v zvezno enoto, ki je v vsem svojem poslovanju brižno skrbela za etnografske, verske in politične posebnosti v posameznih kantonih. Na površini 41.000 km5, četrtini Jugoslavije, je Švica naštela 1931 štiri narodnosti: 2,750.000 Nemcev, 825.000 Francozov, 238.000 Italijanov in 43.000 Retoromanov, ostankov nekdanje rimske Recije. Zahodni del Švice je po večini francoski, severni nemški, južno-vzhodni pa italijanski in romanski. Vendar so tri glavne narodnosti tudi drugod zelo pomešane, prav tako v verskem pogledu. Švica šteje 2,230.000 protestantov in 1,585.000 katolikov. Italijani so izključno katoliki, Nemci in Francozi pripadajo obema verama. Tako je Švica tipičen primer narodnostnega in verskega sožitja, ko je umela v tesni povezanosti z zakoni prirode odstraniti vsa nesoglasja. Kompromis med narodnimi in ver skimi skupinami, sporazum v zahtevah na principih demokracije in spoštovanje zgodovinskih .posebnosti poedinih kantonov. vse to je tvorilo pomembno osnovo pri gradnji Švice kot državne narodnosti. Dne 30. oktobra je Švica po ustavi spet poklicala voldce. da izbere može za zvezni svet. Prišli so na volišča tudi vsi vpoklicanci in rezultat je pokazal, da so Švicarji trezni ljudje, ki umejo razsoditi sedanji meduar »dni položaj. Vse desničarske skup:ne so obdržale svo.,e pozicije ah jih še okrepile, vladna koalicija .te doina popolno zaupanje. Svobodomiselni demokrati so pridobili 2 mandata, sk maj 50, prav to:5 k o katol ik/ konservativci, ki bodo posla.i v svet 44 poslancev Kmetsko meščanska skupina je obdržala svojih V. liberalni demokrat* ra 6 poslancev. Neodvisni demokrati so narasli od 7 na 9 mandatov, soc'a!no-de-mokratska stranka, ki je izšla iz zadnjih volitev 1. 1935 kot relativno najmočnejša skupina s 50 mandati, jih je dobila zdaj 49, štirje od teh odpadejo na disidentsko skupino poslanca Nicoleja. Za zmerno, politično zrelo socialno demokratsko stranko Švice, ki je bila v opoziciji, je to zelo lep uspeh. Za Švico novo roladokmetsko gibanje je izgubilo sicer en mandat, poslalo pa bo 6 poslancev v svet Popolnoma so pa sikrahirali frontisti in komunisti, ki so še 1. 1935 dobili po 2 poslanca. Zdaj so izšli poraženi brez mandatov. Prav tako ostale manjše politične skupinice, ki niso mogle doseči količnika. Švicarji radi kritizirajo politiko vlade in strank. Zato je tern pomembnejše, da je vlada v splošni evropski zmedi, ko trka zaskrbljenost tudi na švicarske meje, dobila spontano zaupanje ljudstva. — Švicarski volivec izbira povsem svobodno, za načela katerih strank hooe glasovati Zato je politično življenje uravnovešeno, v njem pa ima v teh, za delavstvo razrvanih časih socialna demokracija hvaležno nalogo, izkazati se vredno zaupanja kot najmočnejša zmerna delavska stranka v državi. -Ine. ANGLEŽI ZAJELI NEMŠKO LADJO LORENZO MAROUES, 9. nov. Angleške vojne ladje so zajele neko 7600 tonsko nemško trgovsko ladjo. Vatikansko glasilo o sovjetskih ciljih Osservatore Romano" pravi, da sta sovjetska vlada in kom' interna eno in isto — Čili obeh je svetovna komunistična revolucija VATIKAN, 9. novembra. V zvezi z manifestom, ki ga je poslala kominterna delavcem vsega sveta, piše vatikansko glasilo »Osservatore Romano«, da je cilj sovjetske Rusije zdaj bolj kakor kdaj koli vsiliti vsemu svetu diktaturo proletariata. Tudi namen tega apela je izzvati boj razredov in zmedo v socialni ureditvi. List, ki ne dela nobenega razločka med sovjetsko vlado in kominterno, ugotavlja, da izjavlja Moskva, da se bo bojevala proti vsem državam Evrope in Amerike brez izjeme. Opozarjajoč na to, da je von Ribbentrop izjavil v svojem zadnjem govoru v Gdansku, da se bo nemško-sov-jetsko prijateljstvo še vse bolj in bolj poglabljalo, pravi list nadalje, da je kom-interna odgovorila na te besede nemškega zunanjega ministra s postavljanjem Nemčije na zatožno klop poleg Francije in Anglije. Vsebina komunističnega manifesta pa ne more nikogar presenetiti, razen onih, Id so se vdajali nevarnim iluzijam o nevtralni sovjetski Rusiji in o ruski vojski, katere namen je le »osvoboditi« Beloruse, Ukrajince in narode na obalah Balta. Glasilo Vatikana zaključuje svoja izvajanja s sklepom, da je cilj sovjetske Rusije bolj kakor kdaj koli vsiliti svetu diktaturo proletariata potom kombinirane akcije sovjetske diplomacije in kom-interne. Diktatura proletariata pa ni nič drugega kakor diktatura najnižjih instinktov. Nobenega dvoma ne more biti, da sta sovjetska vlada in kominterna eno in isto in da so v vodstvu obeh eni in isti ljudje, ki se poslužujejo istih metod. Danes obnovitev pogajanj s Finci HESLINKI, 9. nov. Reuter. V dobro poučenih krogih trdijo, da se bodo po proslavi revolucije v Moskvi pogajanja med Rusijo in Finsko nadaljevala. Finska je baje odločena, da ne odstopi Rusom oporišč ob vhodu v Finski zaliv. Posve- tovanjem, ki se bodo začela že danes popoldne, bo prisostvoval tudi Stalin. Paž-nja, ki so jo sovjetske oblasti posvetile finski delegaciji med proslavo, zbuja na-de, da bo nastopila v pogajanjih atmosfera sporazuma. Za sporazum med Bolgari in Romuni SOFIJA, 9. novembra. Angleški poslanik R e n d e 1, ki se je dva dni mudil v Ankari, se je vrnil v Sofijo. Kakor se v diplomatskih krogih izve, je imel Rendel v Ankari važne razgovore s turškim zunanjim ministrom Saradžoglom. Namen teh razgovorov je bil v glavnem pridobiti Turčijo za to, da prevzame vlogo posredovalca med Romunijo in Bolgarijo. Angleška diplomacija je pripravljena podpirati Turčijo pri tej akciji. Kakor se izve, so bila Rendelova prizadevanja uspešna in je mogoče že v najkrajšem času pričakovati prve Saradžoglove korake za zbliževanje med Romunijo :n Bolgarijo. Angleži so iznašli novo orožje LONDON, 9. novembra. Ravnatelj zavoda za znanstvene raziskave v Londonu je včeraj izjavil: Ako je kateri koli diktator sklical skupino učenjakov in zahteval od njih, da mu iznajdejo nekaj še bolj smrtonosnega, kakor so dosedanja morilna srodstva, potem bi mu bili s tem gotovo takoj postregli. Mislim pa, da v tej vojni ne bomo doživeli prav nobenih presenečenj s strani sovražnika, ker smo mi sami že pripravil! njemu tako presenečenje. Angleškemu vojnemu ministr- stvu predlagajo ljudje iz vseh krajev neprenehoma svoje nove iznajdbe, ustanovljen pa je bil tudi poseben zavod vojnega ministrstva, v katerem dela v petih skupinah 800 učenjakov. Razdeljeni so na oddelke za eksplozije, balistiko in metalurgijo, nadzorovanje nad fabrikaci-jo, obrambo pred plini, izpopolnjevanje reflektorjev, prisluškovalnih aparatov, obrambe pred letali, za radiotelefonijo itd. Nova letalska bitka nad Severnim morjem LONDON, 9. nov. Pr! včerajšnjih letalskih bitkah sta bili sestreljeni dve nemški letali, za dve drugi se pa misli, da se nista vrnili v Nemčijo. Bitka se je bila nad Severnim morjem. Neki 211etni novozelandski pilot je v dvoboju z nemškim letalom prišel sovražniku na 30 m blizu. Nemško letalo se je v plamenih zrušilo v morje. Trije piloti so mrtvi Vedno večja aktivnost na fronti VEČJA AKTIVNOST NA FRONTI PARIZ, 9. nov. Včeraj so Nemci na treh krajih napadli francoske postojanke, a bili vrženi nazaj. Najhujša bitka je bila v dolini Mozele. PARIZ, 9. nov. Današnje francosko poročilo: V teku noči se je aktivnost na vsej fronti povečala. Izvidniškj in lokalni boji posebno med Mozelo in Saaro. Cete Iz dominlonov In kolonij LONDON, 9. nov. Vojni minister Hore Belisha je izjavil, da bodo čete iz do-miniouov povečale angleško vojsko za 32 divizij, t. j. za okoli 640.000 mož. PARIZ, 9. nov. Kolonialni minister Georges Mandel je sporočil, da je 100.000 mož kolonialnih čet na poti v Francijo, kjer se bodo borili na zahodni fronti. ZA UTRDITEV ALJASKE PROTI RUSIJI WASHINGTON, 9. nov. Poslanec Aljaske, Anthony Dimond, je zahteval, da se kot odgovor na rusko kritiko ameriške demokracije takoj začne utrjevati obrežje Aljaske, ki je komaj 86 km oddaljeno od ruskega ozemlja. »TIMES« O STALINU LONDON, 9. nov. Reuter. Današnje »Times« pišejo v uvodniku, da je težko soditi, ali je Stalin nacionalist, intemacio-natist, caristični panslavist ali pacifist. V ostrem napadu na Nemčijo in Rusijo pravi, da je o vodjah obeh držav težko presoditi, kaj hočeta. Stalin ne gre za drugim ciljem kakor utreti pota svetovni komunistični revoluciji. VOHUNSTVO ALZAŠKIH NEMCEV PARIZ, 9. nov. Razen dr. Roosa In Stiirraela, dveh alzaških avtonomistov, k! sta bila ustreljena zaradi vohunstva, je aretiranih še 15 oseb iz obmejnih de-partmanov. Med njimi je tudi neki poslanec, ki je vpisan v parlamentarnem klubu nezavisne popularne akcije. ANGLEŠKO VPRAŠANJE O POLJSKI LONDON, 9. nov. Reuter. Državnemu podtajniku Buttlerju so v spodnjem domu stavili vprašanje, če lahko dobe sporočila o ruski politiki na Poljskem, vzhodno od tako imenovane Curzonove črte. Buttler je dejal, da ima Velika Britanija v tem pogledu malo vesti, ki bi bile za javnost, obljubil pa je, da se bo pobrigal zanje. FINCI ZAPLENILI »BLUMENTHAL« HELSINKI, 9. nov. Finske obalne straže so zaplenile nemški parnik »Blumen-thal«, ker se je protipostavno posluževal radijske oddajno postaje in dajal neke signale. ANGLEŠKI BOMBNIK PRISTAL NA LUKSEMBURŠKEM LUKSEMBURG, 9. nov. Reuter. V Esohu na Luksemburškem je pristal angleški bombnik, ki je zamenjal ozemlje s francoskim. Pilota so internirali, letalo pa zaplenili. Nadaljevanje s 1. strani! Načrt za nemški vpat* || macija prebivalstva iz pokra!*11'^ primeru napada takoj ped vo > daljuje. Nemški inženirji grad*!0 1 j holandske meje pontonske \ mostovi so pripravljeni za prenos »t landsko ozemlje v primeru v0'DMm| ODMEVI POSREDOVALNEGA NEGA APELA HAAG, 9. nov. Stefani. Amsf »Telegraf« prinaša vtise, ki jih |e A | .it _______________ *____i. Ui-ofia IMS m vil na javnost sestanek kralja nenadeni zaradi naglosti, v kater* z Viljemino. Diplomatski krog*s0 i k. sestanek izveden. Menijo, da J® sama na sebi bila v tem prihjefl1 razlog za uspeli posredoval8® Vendar ni treba imeti v uspeue pretiranega optimizma. -m LONDON, 9. nov. Reuter. nistrstvo sporoča: Nemško zun predvčerajšnji Lj! ^ nistrstvo smatra Halifaxa kot odgovor na nnrovfl^jl kralja Leopolda in kraljice Vili® j| ponudba je pa bila znana v Lofl“ jji/ dve uri po Halifaxovem g0V«f je minister sestavil brez vedno*«* ciji obeh suverenov. Chamben j spodnjem domu izjavil, da bo i svetila mirovnim predlogom vSo,j BRUSELJ, 9. nov. Reuter. zunanji minister Spaak je sprei® jf nike Danske in Poljske. Poedri | govorov niso znane. ,., # BRUSELJ, 9. nov. Monakovs*1! t je v večji meri obrnil pozorno5 nase kakor pa govor, ki je bil P'M izgovorjen. Javnost je zelo J# za usodo Belgije in Holandske, t še, ker Hitler v svojem s’n°cl!njr«,lf voru obeh držav in njihovega ga apela niti omenil ni. Deloma J, (r Mariborska napoved , vreme. Zjutraj megla. Včeraj je višja toplota 8.2, danes najnižja •' dne 8.5. Domaii zaoiski Odpor proti četrti b**/ Predlog dr. Kulenoviča, v< slimanov, naj bi se iz Bosne govine ustanovila četrta banov* A letel v Srbiji kakor v BosflJ oster odpor. Sarajevska s so K tu o-upur. oarajuvsttu ^ sklicala sestanek, s katere? a kraljevemu namestništvi , slala kraljevemu namestništV, i« r* M eitTrHtl ministru protestno in županstvom 40 m® F; ■ resolucijo proti KCr#, a Srt- ■ Drina spet ločila Bosno od -<$> Bosno od 3 .J Drina spet ločila »Hrvatski dnevnik« *4 piŠe.°Je stavlja, da bi ne bilo prav, področje izven banovine SZ, Slovenije proglasilo za..^a£?flie *” K Kdor je proti avtonomiji Sfb$fj cegovine in za formiranje en ^ to novine, mora vedeti, da • ati, *y ustvarja le v sporazumu s «rvat5^J so pri stvarjanju banovine /1 y fini razumno odločali tudi Srb*'®., kakor Bosni so namreč o med seboj. SDS po v*®] Ugledni prvak Samoj-j0^ ,0*^ i-------- ske stranke je izjavil, “*aVe ZV'< vsej državi pospešila Prtojtve. :to<) skupščinske in občinske g tik ^ so mislili, da nas SP*° ^gnie,« J'e J volitvah doživeli iznena čil politik. Radikali i"»d Tajništvo glavnega radikalne stranke je z ;dai iSsg vilo, da vztraja pri VZJrti pravosodnega mmtstr. viča iz stranke. Uredn> »Dela«>t_ g.jaV*,€ K vega glasila odstavljen kot staroradikalov. 1*11' Nove zahteve J, Predsednik;1 v'''LM,Ke. * iskala deputaciia « in ji« ^ vodstvom posl. litcv P°Ll ° Zahtevali so ustaiio q zije, ukinitev ure posestev, lastno vpfi ? okviru JRZ in dv ^3*. istem smislu je P°s or**5*' nem ministru sena* JlJaHfioru Htie 9. XI. 1939. Soviče »Ve3ernlS« Sffau 3. ^ zaščito proti naraščajoči draginji Predlogi Delavske zbornice k iraška zbornica v Ljubljani po-ukrep vlade, ki hoče s posebno zaščititi socialno šibkejše konsu-Pred prekomernim izkoriščanjem, ie Pa, da na tozadevne ankete v stvu socialne politike niso bili !' ^di zastopniki Delavskih zbor-FlJ vori delavstvo in nameščenstvo reviji glavni kader zaščite po-.j, konsuiinentov. uredbi o pobijanju draginje in špekulacije |Va aJe v gotovih določbah pomanj-i njo 'glasna. Pod določbo uredbe mota ,,at' tudi kmetski pridelki in pro-'(;Vo^ravi' v lekarnah. Kmetski pridel-tjlj110 Slavni del delavčeve prehrane ifjj Se bodo cene kmetskih pridelkov it jj rrv6 roke prekomerno podražile in Prišteje še dopustni dobiček K ceue teh pridelkov tako e’ da si jih ne bo mogla v zadost- V°2 HRUŠKOVIH krhljev v L. NEMČIJO % M; ni količini dobaviti delavčeva družina. Predpise glede odborov za pobijanje špekulacije je dopolniti v toliko, da imenuje zastopnika konsumentov in njegovega namestnika v vse te odbore sporazumno Delavska in Kmetjska zbornica, ki predstavljata absolutno večino vseh konsumentov v državi. Predstavniki gospodarskih, kmetijskih in delavskih zbornic naj bodo polnopravni člani tega odbora. Uredba naj se dopolni z določbo, da se sme v primeru potrebe za vse nujno potrebne živilske potrebščine maksimirati cene in da je naloga države, banovin in občin, da pravočasno poskrbe za zadostno količino teh predmetov. Cim se podražijo surovine in predmeti, ki jih moramo uvažati iz tujine, porastejo neizogibno tudi cene vseh teh predmetov pri prodaji na drobno in niso več doseg- ljivi velikemu delu konsumentov, ako ostanejo prejemki nespremenjeni. Deset in deset tisoči delavskih in nameščenskih družin še doslej niso dosegli najpotrebnejšega eksistenčnega minimuma. Za vse te družine ni ukrenjeno ničesar za primer porasta cen, ki se že zdaj opaža. Delavska zbornica smatra, da je nujno potrebno s posebno uredbo avtomatično prilagoditi mezde porastu draginje. V vsaki banovini naj bi se ustanovil poseben odbor producentov in konsumentov, ki bi vodil točno statistiko gibanja cen in bi imel ban pravico, na podlagi ugotovitev s posebno naredbo določiti zvišanju draginje odgovarjajoči odstotek zvišanja onih plač, ki bi zaradi porasta draginje ne dosegle več sporazumno določenega eksistenčnega minimuma. Iz Slovenskih goric Cestna dela. Dela pri gradnji nove banovinske ceste Sv. Lenart—Sv. Benedikt lepo napredujejo. Pred kratkim je okrajni cestni odbor pričel s preurejevanjem glavne slovenjegoriške ceste Sv. Lenart —Maribor. Kaj bo s telefonom? Poštam Sv. Ana in Sv. Benedikt je že bila spomladi obljubljena zgraditev novih telefonskih linij, pa se še do danes ni nič ukrenilo. Potrebno bi bilo, da se to vprašanje reši. Vodovje se še ni odteklo. Pesniška dolina je še. vedno deloma pod vodo in se voda le počasi odteka. Posebne škode voda ni napravila. Lenartov sejem pri Sv. Lenartu je bil v ponedeljek dobro obiskan. Cene goveji živini se dvigajo. Za izvozno živinsko zadrugo. Kmetje v Apački kotlini se zelo zanimajo za ustanovitev prepotrebne izvozne živinske zadruge, ki bi v tej živinorejski pokrajini prišla v poštev. Potrebno bi bilo, da to iniciativo podpreta banovina in država. *!, J° se je pričel izvoz naših su-\ dru^ V Nemčijo. Pr ivilegirana izvoz-sporoča, da so za hruškove \ .rečene naslednje cene za Nem-hruške 24 mark, cele suhe V * in cele suhe podolgovate 35 žyoo kg brutto v vrečah cif Pas-'kgensburg. Lačno zdravljenje konj ie ban dravske banovine g. dr. Uu1. °dredil, da bodo v Sloveniji lili*! banovinski veterinarji brez-Mh vili 0116 honje, ki so letos na vajah oboleli. v SMRTI je ušel sin Matija Srnič jz okoli-v Slov. goricah se je z eno-."• ®zom peljal ponoči proti do-3>tna je v bližini nekega viso-Mfrka počil strel. Konj se je l^il J? Manil proti prepadu. Voznik Priseben, da je z vso silo !jtr ^eŠkim naporom zadržal ko-m ^ sicer našel gotovo smrt v o Iz prometne službe. Za kontrolorja v sedmi položajni skupini na postaji la, doslej na postaji v Donji Lendavi. o V likvidacijo sla prišli tvrdki Mariborska kemični tovarna, družba z o. z. v Mariboru, in Lesna zadruga r. z. z o. z. v Lučah v Savinjski dolini. o Pri izvozu svežih jabolk v Nemčijo se razdeli škoda, ki nastane pri pošiljkah, ki so bile pa potu dalje časa nego normalno, na izvoznika in na uvoznika. Zato naj izvozniki, ki so utrpeli kakšno škodo, javijo potrebne podatke Prizadu. o Zahteva se prepoved izvoza surovih kož. Te dni je bila v Beogradu konferenca zastopnikov naše usnjarske in čevljarske industrije, ki zahtevata prepoved izvoza surovih kož in možnost kompenzacijskega uvoza kemikalij ter surovin proti izvozu naših kmetijskih proizvodov. Kemikalije in surovine za navedeni industriji so se znatno podražile. o Bik se je zvalil pri nakladanju živine v vagone na gornjeradgonski postaji na 39 letnega dninarja Martina Majerja ter mu zlomil nogo. t I $ % / ■ | nekaj o Račah »ka »Račje selo na nekdanjem jpS v Vfičerniku naj mi ne zameri o nekai pripomb. Po otvoritvi uradec-Celje (1846) so po ta-ir„avilih tudi na postaji Rače (od M sde'e2niški uradniki poleg svoje čMi °Pravljali tudi poštno in ^lins, s'užbo. Preložitev izhodišča JFj (]85dPo^ne smeri iz Maribora v i^aibe •) ie zahtevala nekatere iz-i\'n i povečanja prometa se 'z'°Gti iz železniške služ-53 'n takrat sc je ustanovila v (eni!°St°'na Postaja. Najprej je iga ra' na dan) kaijol pošta in StMa *e nied Ptujem in Račami pl' tr "ev"a jezna pošta. Z dovo-i?vhi v0. vskaga ministrstva so vozili jn °p'1 J11 e d Ptujem oziroma Va-^v jia vsrn ’1’’ k' so 'Uieli redno Jia v poštni vlak. čim je začel ta*'Vlak °?' piagersko-Kaniža edini V/ vpl septembra 1863, je L.^Ždin Pr°mct med’ Račami, Ptu-' C« , in Zagrebom. h: se ji je ta kraj tačas, veliko prih M ioS ČaSom zopet °P°moScl-h k 'pijejo i z«an P° Svojih mlinih, v luštni vr . no '/rnic in proizvajajo JvMegal Lužnega olja in spccia- NbSiiV°'Ja pa ni v Pramu, tem-U' km .°rehovi n Sarajevski Ueis ul ulema Fellini Spaho je težko zbolel. n Maščevalni cigan požgal pel gospodarskih poslopij. V kratkem razdobju sedmih dni je zgorelo v Vojakovcib pri Križevcih 5 gospodarskih poslopij s spravljeno krmo in stroji. Vseh pet požarov je zanetil cigan Mato Horvat iz Vojakovca zato, ker ga je teh pet kmetov stalno prijavljalo zaradi tatvine. n Moderna galerija v Varadždinu bo otvorjena 16. novembra v dvorani starega gradu na Padovčevem trgu. n Slari jS ? UanJZva’ani;‘ bučnega olja so fthNi R (,°koli L '«28) na Kaiser CT ^ hrenp!es,0ven') a ie ta 0rr»až £ a- V tem oziru pod- i C^stv-, r,a!nc se ic intenzivno ič(t^ev‘1| v\ 1840 in je do leta Vlakovodja je brzovlaik kmalu nato ustavil, ali nesreča je bila že končana. Lokomotiva je vlekla avto nekaj časa s seboj. Izpod ruševin so potegnili dva mrtva delavca in uradnika okrožnega urada, ki je še kazal znake življenja. Šofer je po čudnem naključju ostal živ, ker ga je lokomotiva s svojim sunkom pognala iz avta. Dustično palačo na Glazijo v Celju? V nedeljo je med nogometno tekmo vdrla na Glazijo voda iz potoka Sušnice. To je dalo povod časopisju, da je pričelo pisati o primernosti tega prostora za gradnjo nove justične palače. Vsled takih primerov je res pomisleka vredno, ako je ta prostor posrečeno izbran v to svr-ho. Glazija je last mestne občine celjske, ki jo je brezplačno dala na razpolago za gradnjo justične palače. Nastale pa so težkoče radi novega športnega prostora, k' sa mora občina v tem primeru preskrbeti Sokolu in SK Celju, ki imata Glazijo v najemu za 50 let. Finančno bo to mestno občino stalo težke žrtve in bi bilo umestno, da se na novo ukvarja z mislijo, da bi se ta zadeva rešila na primernejši način. Ker občina s tem, da je ta prostor dala brezplačno na razpolago za gradnjo justične .palače, ne bo finančno nič na boljšem radi ureditve nove«« športnega prostora, ki bo stal, kakor smo v zadnji seji mestnega sveta čuli, težke stotisočake, bi se naj za justično palačo našel drug primernejši prostor. Glazija pa bi se tudi v bodoče prepustila v športne namene, za katere je že od nekdaj določena. Zdi se nam pa, da justična palača še ne bo tako kmalu zgrajena, ker v to svrho še dolgo ne bo na razpolago potrebnega denarja. Socialno delo »Doma visokošolk it SHS r.a'nc se je intenzivno -40 in je do leta 5(1 muf.' s'r°ki. Medtem so fu-°'jaril| za domačo po-1. M. v 'hlini Vsakoletni občni zbor društva »Dotn visokošolk« nam nudi silno pester pogled na množico problemov, ki jih mora reševati naša akademska ženske mladina. Zato so tesno povezani s problemi ne samo vse akademske, temveč vse slovenske mladine in bodo uspešno rešeni šele z resnično ureditvijo naših političnih, gospodarskih in socialnih razmer. Potrebe, tako materialne kakor ludi kulturne, ki jih je začutila visokošolka ob svojem študiju in jim ni mogla sama zadostiti, so rodile težnjo, združiti sc brez ozira na svetovnonazorsko opredeljenost v borbi za vse tisto, česar visokošolka nima, a kar bi nujno morala imeti. Pred šestimi leti je nastalo društvo »Dom visokošolk«. Društvo »Doni visokošolk« se jc tem bolj dvigalo, čim bolj se mu je posrečilo strniti sile vseh nastopajočih skupin v složn. delu. Zabeležiti jc treba sadove šestletnega delovanja. V svojem »Domu« v Gradišču nudi društvo oskrbo 26 visokošolkant. — Viri za vzdrževanje so skromna vplačila deklet, neznatne podpore pristojnih oblasti in dobrohotni prispevki podpornih čla nov. Visokošolke podpira pri delu gospodarski svet, ki ga tvorijo požrtvovalne ljubljanske gospe. Društvo združuje nad sto članic visokošolk In jih skuša čimbolj pritegniti k delu, ki se razvija v dveh smereh. Upoštevajoč, da je iz vrst kmetov, delavstva in nižjega uradništva dotok na univerzo že zelo omejen in še vedno pada, skuša »Dom visokošolk« po-voljnejc rešiti stanovanjsko vprašanje in vprašanje zdrave prehrane prizadetih visokošolk. Vjirašanje novega doma za vi- sokošolkc pa je treba postaviti kot skupno zahtevo vseh slovenskih študentov, torej vprašanje, ki spada k števHnim nerešenim problemom popolne slovenske univerze. Na znotraj skuša društvo svoje članice vzgojiti v zavedne in delavne slovenske izobraženke, ki naj bodo resnično dograjene na temelju kakršnega koli že svetovnega nazora, ki bodo pravilno pojmovale vlogo žene v sedanjem položaju tudi z ozirom na izvenpoklicno udejstvovanje in bodo imele pravilen odnos do delovnih množic. Na kulturnem področju so se visokošolke v okviru članskih sestankov posvetile proučevanju ženskega vprašanja in se pripravljale za počitniški delovni tabor, ki je lepo uspel. Odbornice so skrbele tudi za čim tesnejšo povezanost % drugimi, zlasti ženskimi društvi. Maribor Učne knjige na naših srednjih ioSah Sorske oblasti naj uvajajo nove učne knjige čim bolj redko Opažamo, da se vse stara in zastara m tudi učne knjige ne morejo ostati večne, mis>!im vedno ene in iste. Toda če pogledamo letne sezname predpisanih učnih knjig, izkazujejo ti leto za letom preveč sprememb, proti katerim bi ne imeli pomislekov, ako bi te spremembe ne posegale globoko v itak vedno bolj prazne žepe. Malokdaj je to v tem ali onem predmetu »kaprica« posameznih članov profesorskega zbora, večkrat pa k temu privede — »konjunktura« vplivnih pisateljev in založništev »novodob- nih« učnih knjig, ki so često slabše od prejšnjih. Zato imamo primere, da profesor predava (celo izprašuje) še po stari učni knjigi, dijak pa mora imeti novo knjigo, povrh pa mora velik del učne snovi sproti pisati s predavanjem. Bili so časi, ko je za očetom rabil iste knjige sin. Res je, da tega v današnjih časih ne moremo zahtevati, pač pa bi se vsaj v kratki dobi si sledeči študirajoči bratje in sestre mogli posluževati istih učnih knjig. Zato apeliramo in prosimo: 1. Šolske oblasti naj uvajajo nove učne knjige čim bolj redko in to le v zares utemeljenih, zgolj učnih potrebah. 2. Šolske oblasti naj same določajo cene knjig in to čim nižje, revnemu dijaštvu pa po možnosti brezplačno. 3. Šolske oblasti naj dajo prilike tiskanja in izdajanja učnih knjig raznim nedržavnim podjetjem, s čimer bo omogočena kvalitetna in cenovna konkurenca te književnosti. 4. Profesorski zbori naj podpro te naše zahteve! Prizadeti starši. Direktor Martin Mastnak šestdesetletnik Danes sHavi 60letnico življenja direktor tukajšnje državne klasične gimnazije, g. prof. Martin Mastnak, eden izmed trdno značajnih naših narodnih in kulturnih delavcev, človek klasične naobrazbe in velike človekoljubnosti. Rojen v Dramljah pri Celju, je študiral na univerzi klasično filologijo in služboval pred vojno kot profesor na klasični gimnaziji v Gorici, od koder je prišel po prevratu v Celje ter nazadnje kot direktor v Maribor. S svojo življenjsko družico je vzgojil in izobrazil 6 otrok, deloval v neštetih narodnih, kulturnih, humanitarnih in drugih društvih ter je še vedno telovadeči član Sokola in funkcionar Sokolske žuipe Maribor. Kot ravnatelj in človek je priljubljen enako pri profesorjih kakor pri dijakih in starših. Na zavodu si je pridobili obilo zaslug tudi za modernizacijo poslopja in izvrstno upravo. Drevi ob 20.30 mu prirede profesorji vseh mariborskih srednjih šol intimno slavje pri »Zamorcu«. Vsem, ki mu ob tem jubileju žele še obilo let in uspehov, se pridružujemo tudi mi, Praktičen vodnjak na Glavni trg Zrak in voda sta znana pospeševalca zdravja. Zrak pride bolj v poštev v zapr-tHi prostorih, dočim je voda bolj javna zadeva, ki se očituje zlasti v prometnem in tržnem življenju, čeprav nam te dobrote v splošnem ne primanjkuje, tako jo čestokrat zelo pogrešamo na krajih, kjer bi je ne smelo nikdar manjkati, železniške postaje, cestna križišča in predvsem pa trgi naj bi bili ž njo zadostno pre- skrbljeni. Na Glavnem trgu je vodovod pri avtobusnem postajališču. Ali ni taka naprava prav tako, če ne še bolj potrebna na zelenjadnem trgu? Sadje je trebi pred uživanjem oprati, če pa si ga kupimo z namenom, da ga použijemo takoj, smo v zadregi. To bi se lahko odpravilo s primernim vodovodom kje pri Marijinem kipu. Nedvomno bi ž njim utsregli avto-voznikom, ki se tamkaj ustavljajo. Zlat zaklad izginil iz veže Včeraj je ves prestrašen prišel na tukajšnjo policijo Rus Slavko, zastopnik Antona Lečnika, draguljarja iz Celja ter prijavil, da mu je nekdo iz veže v Jurčičevi ulici odnesel kovčeg, v katerem je bilo 600 zlatih, srebrnih in nikelnastih ur vseh vrst. Tvrdka je oškodovana za okoli 100.000 din. Kovčeg z dragocenostmi je prinesel za zastopnika v vežo neki nosač. Rus je bil med tem časom pri sosednjem urarju. Ko se je vrnil, ni bilo kovčega. Na ulice so bile takoj poslane policijske patrole, ki pa so se vrnile brez uspeha. POD SNEGOM SO ZORELE JAGODE številni pasantje so se včeraj čudili nekemu gospodu, ki je nosil lepe zrele jagode. Pripovedoval je, da jih je našel pod Sv. Vrbanom, kjer so vabile izpod snega. Zrele jagode v novembru in še v snegu so pač nekaj nevsakdanjega. Srečni najditelj, podpreglednik finančne kontrole g. Josip Marčič, je dejal, da so otroci pod Sv. Vrbanom natrgali več zrelih jagod *n se trk pred zimo sladkali z njimi. v bližini vode, so morali gasilci dovažati vodo s tankom. S požrtvovalnim gašenjem se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti, da ni prešel na v bližini stoječo stanovanjsko hišo. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje, orodje, ročni mlin, dočim so sosedje rešili živino. Škode je nad 10.000 din, ki pa je krita z zavarovalnino. — Ogenj naj bo opomin, da bi bilo treba tudi na tej mariborski periferiji zgraditi vodovod. NA POBREŽJU JE GORELO Danes zjutraj ob pol dveh je začelo goreti v Nasipni ulici 24 na Pobrežju gospodarsko poslopje posestnika Gašperja Homerja. Na kraj požara je prihitela mariborska gasilska četa. Ker pa ni bilo Književno sporočilo Vsem onim kulturnim delavcem, ki so podpisancu na njegovo prošnjo obljubili sodejovantje pri zbiranju spominov na svoje Šolanje, pa tudi onim, ki so prejeli tozadevne prošnje, pa se še niso odločili za sodelovanje, sporočani, da je zadnji termin za prispevke 1. december. Iz čr-1 tic, ki so do sedaj došlc podipisancu, je sklepati, da bode zbirka precej obširna in bi utegnila obsegati celo dva zvezka. Na razna vprašanja cenj. sotrudnikov in sotrudnic sporočam tudi, da naj zamišljeni spomini ne obsegajo samo pozitivne, marveč, če je taka dana, tudi negativno sodbo o šoli in njenih či-ttiteljth. Na tak način se potem v šolski črtici laže zasluti ozadje tega ali onega dogodka. Iz tega sledi, da zbirka ne bo obseigala samo običajnih mičnih anekdot, marveč bo dala z opisi šolskega življenja tudi pobudo za razmejevanje vzgojnega dela, torej pobudo za razvojno gledanje dogodkov spominskih črtic. S*«djšce ob Dravi. — Anion Kosi m Miloš Ledinek poklican v Beograd. Znani učitelj In pedagoški književnik na Teznem Miloš Ledinek je bil znenada razrešen službe učitelja ter poklican v Beograd,^ kjer je bil sprejet v višjo pedagoško šolo v oddelek za okrajne šolske nadzornike. Sola za okrajne šolske nadzornike traja dve leti. Popreje so se opravljali za okrajne šolske nadzornike samo izpiti. m Mara Matočec v Studencih. Zvečer ob 19. (7.) bo predavala kmetska pisateljica Mara Matočec na studenški ljudski univerzi o položaju kmetske žene. Fred predavanjem tedenske slike. m Vpisovanje v tekstilni tečaj v Mariboru v I. in II. letnik bo v nedeljo, 12. L m. od 9.—12. ure v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. m Na starem mestnem pokopališču, ki bo 1. januarja 1940 zaprto, izkopavajo zemske ostanke ter jih prevažajo na pobreška pokopališča. Mnogo kosti so prepeljali tudi na protestantsko pokopališče na Teznem. m Gasilska četa v Studencih bo na splošno željo ponovila družabni večer v soboto, 11 .nov. v dvorani gasilskega doma Iz prijaznosti bo g. Svengali izvajal svoje eksperimente v korist čete. m Zborovanje krojačev. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se bo začelo v društveni dvorani pri „ZIatem konju" v Vetrinjski ulici zborovanje krojačev. Krojači bodo obravnavali svoje stanovske zadeve. m Mariborčanke pozor! Kakor je že Večemik omenil, predava jutri v petek ob 20. uri v Ljudski univerzi ga. Mara M a to če c „0 položaju kmetske žene“. Njena predavanja so našla povsod veliko priznanja in pohvale. Četudi nismo kmetice, se vendar udeležimo predavanja vse, tudi one, ki niso včlanjene v raznih ženskih društvih, da gremo z ženo — za ženo. m Spet tri ukradena kolesa. Včeraj so si kolesarski tatovi izbrali za žrtve pekovskega vajenca Franca Stepenca, krojaškega pomočnika A. Domitra in kaznil-niškega paznika Josipa Felzerja. Ukradena so jim bila kolesa „Opel“ z ev. štev. 119812, „Prima-Vera“ z ev. štev. 135944 in „Jugura“ s štev. 152162. m Poskušen vlom v odvetniško pisarno. Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah skušal neznanec vlomiti v odvetniško pisarno dr. Franca Hojnika na Aleksandrovi cesti 20. Vlomilec je bil najbrže prepoden, pokvaril pa je ključavnico. m Od aoma je pobegnila 17 letna hčerka vdove Frančiška K. iz Cvetlične ulicc št. 10. Poizvedovanje za mlado begunko je bilo brezuspešno. m Huda prometna nesreča se je pripetila gostilničarju Francu R., ki je s tovornim avtomobilom zavozil pri Zg. Kungoti v brzojavni drog in ga preklal. Sovozač Majhenič je dobil lažje poškodbe, avto pa je skoraj docela razbit iio, 12 .no\euiL>ra lombola“. Denarni dobitki V nedeljo, jola“. Dei Sokol Maribor II Pobrežje. ii luarioor n ruuicijc- ,,„:voV Organizacija tekstilnih teli , svoje elane na redni mesečni ki se vrši v nedeljo, dne i* 10. uri v lovski sobi hotela » * Otvoritev ,,Sokolskega ma“ na Pohorju. Za udeležene razpolago posebni avtobusi v oe ^ 12. novembra z odhodom oi> ,'pj Trga svobode. Prijave sprejern£*, * Sokolsko društvo Maribor p oj Sokole in sokolstvu naklonjeno -na Martinovanje, ki bo v soM' t. m., ob 20. uri v gostilni o° ksandrova cesta, Krčevina. j * „JADRAN-NANOS“. Danes ob ^ ski sestanek. Predava g. Drago v J ^ * „VIR SREČE" „PUTNIK“ gla'.n',i» tura naše Tujskoprometne zvez vabi tudi Vas na udeležbo F1 žrebanju, ki bo že 10. novem*" še v veliki izbiri na razpolago! m Nočna lekarniška služba, ^ ^ vključno 10. L m.: Lekarna pri Glavni trg 20, tel. 20-05; Magd kar na, Kralja Petra trg 3, tel Kino * Kino Esplanade. Najlepši_ češki lilm s prekrasno vsebino^« nost“. Lida Baarova in Ladisi * Grajski kino. Danes izborna v „Prebrisana tašča“. Smeh, Wust, Georg Aleksander. * Kino Union. Do petka vesel* Q filmska opereta „Smen]jaj_oei seP" V glavnih vlogah Maurice Claudette Colbert.______________ Mariborsko gledallši* Četrtek, 9. ob 20.: Plesni večer Litvinova. Izven. Petek, 10.: Zaprto. (Gostovanje Sobota, 11., ob 20.: Celjski ffpl. Nedelja, 12, ob 15.: Pkniaho^ cene. Zadnjič. Ob 20.: Navihan JI Naslednja dramska novost v * skejn gledališču „Hinavci“ Je Shawovih družabnih, kritično iger. v katerih avtor prepušča iLjg in poslušalcem, da si vsak po sv v vrstni red vodilnih vlog igrali osmih vlog pa so štiri glavne-^ Radio Petek, 10. novembra , Ljubljana: 7. Jutranji P°z' Plošče; 11. Šolska ura: Glasbami' rodov; 12. Plošče; 13.02 Oppld®§3 cert RO; 18. Gospodinjsko knji® 1S.20 Nekaj valčkov; 18.40 * 20. Prenos; 22.15 Plošče. -Pesmi sodobnih hrvatskib SK « 17.15 Koncert radio-kvarteta- 20.10 Simfonični koncert Zinke lanov. — Sofija: 5.45 Jutranji 6.10 Ljudska glasba; 7. Lahka 8 Popularni koncert; 18.55 Klay ^ cert; 19.30 Verdijev „FaIstaft<; 21. Alfanova opera „Sakuntaia -M rešta: 19.35 Prenos opere. 19.30 Prenos opere. - Štorij © Verdijeva opera „Perduta‘. 20.10 Simfonični koncert. —• “.v V 20. Simfonični koncert. — Bru i;p Simfonični in vokalni končen- Posestva gredo iz rok v roke Zadnja dva meseca je bilo posestno gibanje v Mariboru zelo živahno. Mnogi so prodali svoje hiše, drugi pa so v nje vložili prihranke. Tako je trgovec Josip Tscharre kupil od posestnice Karline Pa-temoli hišo v Gosposki ulici 17 m na Slomškovem trgu 2 za 745.000 din; zasebnica Olga Šmucer iz Pleternice pri Požegi je kupila od Franca Francekovi-ča hišo v Metelkovi ulici 23 za 200.000 din; zasebnica Olga Mravljag je kupila od posestnika Kurta Wolkensteina iz Londona vilo v Kosarjevi ulici za 290.000 din; slaščičar Emanuel Ilich od posestnice Frančiške Črepinko hišo v Gregorčičevi ulici 7 za 170.000 din; mestna občina je kupila od Alojza Fajdige hišo v Cvetlični ulici 30 za 89.400 din; Kvas A „o 0«.;• Amalija, klobučarjeva soprog' vi zije Cviklove hišo v Einsp'e^ rr 20 za 60.000 din; uradnik žič je kupil od Josipa Staude ^ Ih celi v koroškem predmestJ , din; šef davčne uprave 0 od \A železniških delavnic sta _7... mestne občine parcelo m* vem posestvu za 22.220 « 'd mestju za 14.041 din, Ivatl _ JJ Brezposelnost je v mestu ponovno na^j Oktober je bil drugi kritičen mesec, ki je z znanimi evropskimi dogodki vplival tudi na brezposelnost. Vpliv je bil trojen: zaradi pomanjkanja surovin je bil zastoj v tekstilni industriji vedno večji, tujina ni mogla kupovati naše opeke in so zato opekarne odpustile veliko število delavcev, tretji vpliv na brezposelnost pa je predčasno vračanje naših sezonskih delavcev iz Nemčije. Iz vseh navedenih skupin se množe vrste brezposelnih v Mariboru, kar dokazuje oktobrska statistika Borze dela v Mariboru. Pretekli mesec se je na novo prijavilo 682 brezposelnikov, in sicer 380 moških ter 302 ženski. Največji porast brezposelnosti je opaziti v skupini poljskih delavcev zaradi predčasnega vračanja sezon- skih delavcev. V tem pogledu bo statistika tekočega meseca še bolj porazna, ker so sredi novembra predvideni veliki transporti vračajočih se sezonskih delavcev. Vedno večja je tudi brezposelnost v skupini tekstilnih delavcev, ker nekatere tovarne vedno v večjem številu odpuščajo delavstvo. Vedno več brezposelnih je tudi v vrstah opekarniških delavcev, ker so opekarne omejile obratovanje. Izvoz naše opeke je namreč popolnoma zastal. Koncem oktobra je imela Borza dela v Mariboru v svojem delokrogu 1192 brezposelnih, od tega 375 žensk. Borza dela je priskrbela službo 119 osebam, in sicer 96 ženskem ter 23 moškim. Ženske so bile zaposlene večinoma kot gosoodiniske pomočnice, moški pa kot pomožni delav- cl. Oktobra je Borf.h^dp°rfVS osebam na brezposelnih P bijj i0Ae\f din. Največ podpor so ^ r delavci, med katere J® je, A 13.582 din, podeželski 1 pa so dobili 10.060 dniš^, j je sodeč po podporah ^fezp°s pff' stanu razmeroma maj0 gjl so prejeli brezposelni mesec samo 3.460 . fli5fl & Pretekli mesec se J« ^ p „e ^(f 112 sezonskih delavcev. je p vrženi socialnemu zaV,n0re j, nikake brezposelne P°JabSi> o° njihov položaj še t®01 * t#!0 lovici novembra okoli 3000 sezonskih o A — a'T 16 o r u dne 9. XI. 1939. •jniMosti »VeSer m IS« STran S, '4 e © italijanskega učenjaka utegne zrevofucionirati teorijo o našem sončnem sistemu 4jv -ie potresoslovec prof. Raffa-■P, 0 a a u d i, k; se že 25 let ukvarja i lranjem tresljajev zemlje, podal te Iracionalno izjavo, da je odkril % .r11:0 štirih novih planetov, ki kro-^ Sonca onstran Neptuna, kate-spatrali dolgo za zadnjega Sp a našega sistema. To odkritje pa itvj, ^etljivo samo po svojem dej-»^ak Prav tako po okolnosti, da s«rie zunanji planeti oddaljeni od n m ?r^žno toliko, kolikor je od-1 Sonca, Bendandi je do- ^ko ^enc° ^aaetov na podlagi M'dVan,*a pt>tresov' Profesor namreč ? Vzr»ki potresov ne izvirajo iz S J°S^ na*e žemlje, ampak iz vpli-I^aetov na Zemljo. In Sonca na gibanje morja 'italiia in oseke je dovolj znan, ^ bK u^eniak trdi, da tudi potresi ^ .C drugega kakor drugačne vrste %j‘ seca na Zemljo, ki nastaja tedaj, .^Privlačni sili Meseca pridružijo *ko .e> site planetov. ^Pr&iŠčemo zvezo med potresi in planetov bolj natanko, do-sila znanih planetov ne za-'Ijjjj- Za Pojasnitev teh pojavov. Ob-Jsj ,raj° še privlačne .sile izven do-"fersa \n’^. Planetov Merkurja, Venere, s>a- Saturna, Urana in Neptu-,so ogromni transneptunski pla »•l. terih eksistenco je Bendandi iz- ? %r Podrobnosti natanko in jih (j? zaznamoval z rimskimi števil-I do IV, predlaga pa jim imena Rex in Dux. n*egova trditev izkaže kot dej-se bo pojem prostega našega M'Sterna ogromno povečal. Si-pffiggttano. da tudi doslej najbolj 3 je ^ planeta Neptuna nismo od-4 Prostim očesom ne z daljno-o ^K^Pak na podlagi računov, ki jih J®ta francoski zvezdo- ’er- teda.i se je nem- vtyji -10111 Galle na zvezdami v Berčič ai^a Neptuna z daljnogledom tU(^našeL vit °sroirma senzacija. Pred ^ 1 pa so astronomi izračunali, da Sr<& Neptunom še neki planet. Pj ^Dii ' ra^Un' se torej ujemajo z do-jJ] v toiju Ze zna>iimi domnevami, gredo fkS ^a'je> da govore kar o štirih ^ cnem samem doslej neznanem Italij Učenjak, ki je znan daleč ° .^ačt--a—’ in'UK) te2a objavil, Unal tudi oddaljenost teh šti- rih planetov. Planet 1 kroži okoli Sonca v približni oddaljenosti S milijard kilometrov, oddaljenost planeta II znaša več ko 12 milijard kilometrov od središča, radij poti planeta III znaša 18 milijard kilometrov, oni planeta IV pa natanko 30 milijard kilometrov. V primeri s 150 milijoni kilometrov oddaljenosti naše Zemlje od Sonca in 4 in pol milijarde kilometrov od Sonca do Neptuna, so razdalje med Soncem in štirimi doslej neznanimi planeti naravnost fantastično ogromne. Svetloba, ki rabi od Sonca do naše Zemlje samo S minut, do Neptuna pa 4 ure, doseže planet I šele v 7, II v 11, III v 17 in IV v 27 urah. Ako pa pomislimo, da potrebuje svetloba od najbližje Inepre-raicnice do nas več let, potem vendarle tudi oddaljenost planeta IV ni tako ogromna, kakor se nam na prvi pogled zdi. Da morajo biti ti planeti po velikosti ogromni, dokazuje Bendandijevo preračunavanje na podlagi sile privlačnosti. Po teh računih mora biti planet I 51 krat večji od naše Zemlje, planet II 182 krat, planet III 300 krat in planet IV 700 krat. Za primerjavo naj omenimo, da je Venera le malo manjša od Zemlje, da je Mars še manjši, Neptun pa 17 krat večji. Pot okoli Sonca ali leto, ki znaša na Zemlji 365 dni, traja pri planetu I 165 zemeljskih let, pri planetu II 782, pri planetu III 1357 in pri planetu IV 2865. Ako se bodo računi prof. Bendandija izkazali kot resnični, bo to pomenilo pravcato revolucijo v dosedanjem pojmovanju ustrojstva našega sončnega sistema in revidirati bo treba celo vrsto teorij, ki so veljale doslej kot nedotakljive. Kanditati za legijo smrti Francoski častnik Jacques Pericard je v 62 letu prišel na idejo, da bi ustanovil legijo smrti. Vanjo naj bi vstopili vsi nepotrjeni moški, ki se prostovoljno javijo za požrtvovalna dejanja. Lahki, sušičasti moški bi brez težav pritiskali na pripravo za spuščanje bomb, letala bi tako prihranila na gorivu. Za vojno nesposobni moški bi prav tako lahko pred napadom prerezali sovražne žične ovire in tako odprli pot naskakajočim četam. Priletni možje, ki so še vedno dobri v nogah, bi v skupini po več sto naskočili položaje ter tako prihranili življenje najmanj 20 mlajšim frontnikom. Seveda je možnost, da bi prt tem ostali pri življenju, zelo majhna, toda tudi mladih moči je škoda. Pericard je oče desetih otrok in je kot prvi pripravljen žrtvovati* se za druge. Ti borci naj bi ostali le pol leta na fronti, potem bi šli v zaslužen pokoj. Pericard je bil med svetovno vojno neustrašen častnik pred Verdunom in je njegova zamisel pač zelo značilna za duh, ki vlada v Franciji. Zena pognala tri roparje v beg V Pazarištu blizu Gospiča v Liki je moral žandarmerijski komandir zaradi bolezni v bolnišnico, žena je ostala s tremi otroki sama doma. Neke noči jb je prebudil jok otroka. Vstala j« in zaslišala tujo hojo po veži. V stanovanjc so vlomili roparji. Brez oklevanja je pograbila možev službeni revolver, prižgala luč in z enim sunkom odprla kuhinjska vrata. V odsevu luči so se pojavili trije roparji, ki so, videč revolver, v enem skoku pobegnili. ■ Hotela sem streljati za njimi, pa sem imela strah, da bi mi patrone pošle, roparji bi se pa lahko vrnili, je dejala žena orožnikom. Vso moč je potem prebdela pri otrokih. Pet tisoč let stare drsalke Znano je, da so poznali naši predniki smuči že pred stoletji, ko se o smučarskem športu še nikomur ni sanjalo in zato ni le naključje, da pozna svet le dva izraza za smuči in smučanje: Skandinavskega in slovenskega. Razen nas Slovencev uporabljajo vsi ostali narodi, tudi slovanski, izraz ski. Sedaj pa je naključje odkrilo, da so poznali praprebi- valci Slovaške tudi drsalke že v sivi davnini pred 5000 leti. Te dni so namreč izkopali med drugimi predmeti prazgodovinske dobe pri kraju Vesely ob Vagu na Slovaškem pet tisočletij stare drsalke, izdelane iz kosti; seveda na precej primitiven način, vendar tako, da so se dale pritrditi na noge in uporabljati na ledu. Tek drsalk so sc posluževali pre- bivalci tamkajšnjih jam, kadar so pozimi morali na pot ali na lov po zamrznjeni reki. Znamenito najdenino, doslej edino svoje vrste na vsem svetu, so prenesli v muzej v Pištyanih. GOLOBA REŠILA LETALCA Neki angleški letalec je imel med poletom s seboj dva goloba pismonoše. Na povratku z izvidniškega poleta se je letalo nekaj pokvarilo in padlo v morje. Pilot je še utegnil izpustiti iz kletk goloba, ki sta odletela na poveljstvo. To jc takoj ukazalo iskati po morju in rešili so pilota v zadnjem trenutku, ko je bil že ves premražen. Anglija ima 40 tisoč ljudi, ki se bavijo z vežbanjem golobov pismonoš. V ZVONIKU SE JE UBIL Na vseh mrtvih dan je zlezel v zvonik cerkve v Pordi v Italiji 461etnl kmet Er-lnenegildo Brun. Od tam je hotel opazovati razsvetlitev vaškga pokopališča. Spremljal ga je 231etni zet. Najbrž se je hotel Brun z zetom 'pošaliti, v temi jc zlezel v neko luknjo in ni opazil, da jc spodaj globoka odprtina. Padel je vanjo .in se ubil. ZIMSKA SEZIJA V NEMČIJI Zimski šport se je v Nemčiji že začel. Na Dunaju in v Monakovera so odprli umetna drsališča. Zdaj so na vrsti priprave umetnih lednih ploskev v Gar-misch Partenkirchenu, Numbergu, Kre-feldu, Diisseldorfu in Kolnu. Dne 13. in 14. t. m. bo na Dunaju drsalna tekma za prvenstvo, nastopili bodo kanoni na ledu Herber, Baier, Horst Faber in Lidija Veicht. Pa tudi Madžari bodo pridno trenirali na Dunaju. »•T i HHffi — Vidiš Mirica, kaj takega se lahko tudi tebi pripeti, če boš vedno norela s kolesom okoli... k. SkALAN: **amas IN JORA ROMAN zadnjih ljudi na zemlji in ^ POta^ Drugačna! Ničesar Ramas je obstal sredi mogel skriti svoje vznemiril Sre6il°’j 'sniei° se dejala Ma-k hrnB’i ga zadela tja, ka- H v K ibh*iV’ »Glat^ in- 3’e M najbolj Je’ d'a razumete koga ^r°’UDoto’'i sku5aI lažati- h^..0Vinkovrn ,^°va sovorila brez ' rL? J> n>u Mana se je postavila *Gov a naraviw>st v oci se 0Vorila sem o Jon. S ^drznil. He 1*c nadaljevala Ma-Nihs^o z JLVlihče ni opazil, da t- M™ razer> zaljubljenega fan- Nemin-'“ Jaz scm opa’ Uži ,v;c sku2ajte mi tajiti! Niti F^l©d ttlaTa™- Vi jo ljubite.« c Postal žgoč in predir- K) k « je zamišljeno v -ue7„„ ,toda prisežern vara, v žavl f°Sle] še nikoli ni sto-Tudi sl nikoli še ni- sem zastavil tega vprašanja tako določeno, kakor ste to storili sedaj vi. In končno: tudi z njo samo nisem govoril do tega trenutka drugače kakor govorim z vsako izmed naših rayanipurskih deklet.« »Ali je to vaša najčastnejša besede?« »Najčastnejša, Mana.« »Potem sem se odločila še pravočasno. Ranias, ne bom vam prikrivala, da ste mi že davno ljubi in ne bi hotela, da bi bili nesrečni. Ljubezen do Jore bi vas speljala v pogubo. Varujte se je!« »Zakaj?« je vprašal Ranias presenečeno. »Tega vam sedaj še ne bom povedala. Posvarila sem vas. To bodi za enkrat dovolj! Zdravstvujte!« V Maninih očeh so se zalesketale solze. Zakrila si jih je z dlanjo, se okreniia in zbežala od inženirja, ki ie obstal začuden in se zastrmel za njo z zastajajočimi mislimi. Sele čez trenutek se je zavedel in zaklical za njo: »Mana!« Ni je bilo več. Izginila je, kakor da b! sc v tla udrla. Ramas je stekel v smeri, v kateri je zbežala, jo klical, se oziral na vse strani in celo za grmovje ob stezi, a zaman. Zasopljen je obstal in sedel na klop pod velikim oranževcem. Po vejah so viseli nanizani zlatorumeni, zoreči sadovi, po vejicah so pa dehteli bel cveti in širili naokoli svoj omamni vonj. Drugače je blo v nasadih vse tiho, od nikoder ni bilo čuti glasu. Ramas je slišal samo burne utripe svojega lastnega srca. , . »Kako je mogla spoznati lo, česar niti sam nisem nikoli določno spoznal?« se je vprašal. »Da ljubim Joro? Ali jo res ljubim?« Primišljeval jc. Skušal je v mislih obnoviti vse trenutke, ki jih je kdaj preživel v njeni bližini, aili celo v njeni družbi, in vsa čustva, ki so ga tedaj prevzemala. Da, sedaj je vedel čisto določno: neka tajna sila ga je gnala za njo že več tednov in mesecev, in ob njeni strani mn je bilo vselej tako toplo in prijetno, kakor sicer nikoli prej v življenju. »Da, to je ljubezen,« si je šepetal. — Ljubim jo...« Prevzelo ga je ljubezensko občutje, mehko in prijetno kakor opoj omamne pijače. A nenadoma je kanila vanjo ied-ka kaplja strupa: misel na Mano. »Uboga Mana!« je vzkliknil. »Ljubi me in trpi. Trpi zaradi mene. Kako naj ji pomagam? Saj ji ne morem reči, da ji vračam Ijnbezen, ko je v mojem srcu zanjo ni, 'ko je vsa, vsa Jorma... Znova se je pogreznil v premišljevanje. Sedaj je mislil na Manine besede: »Ljubezen do Jore bi vas speljala v pogubo! Varujte se je! Posvarila sem vas...« Skušal si jih je obrazložiti, a si jih ni mogel »Ali ljubi morda že drugega?« se je vprašal. »Ali pa je naimenje-na komu drugemu? Komu?« Pričel je razmišljati o vseh, ki bi mu utegnili biti na poti do Jore, pa vse so bila le ugibanja. V hišo in ožjo družbo ravnatelja naselbine in Jorinega očeta, Yagiriia Seonija, je prišel le malokdaj, a še takrat bolj službeno kakor zasebno, čuti je, da mu Yagiri Seoni ni naklonjen, da ga odriva od svoje bližine. Tudi Jorina mati Malva in brat Takur sta bila nasproti njemu hladna. Samo Jora se ni branila njegove družbe, čeprav sta se videla le poredkoma. • »Zakaj me Yagiri Seoni «e mara?« se je vprašal nenadoma. »Da, zdaj vem popolnoma določno, da me prezira. Sploli je moj položaj v Ravanipmru nekako poseben, izjemen. Nihče mi ni popolnoma iskren. Vsi skrivajo pred menoj neke skrivnosti. Zakaj vse do večera nisem izvedel za skladišče prednikov? Zakajj mi Multan Tanang ni hotel povedati napovedi tistega romana? Zakaj sta utihnila Cuditr N a sik in Ghasi Khan?« (Dalje jutru) Kultura Kreftovi ..Malomeščani" v Ptuju Kot druga vprizoritev leto.šiije sezone na odru Slovenskega dramatskega društva v Ptuju bodo vprizorjeni dne 10. t. m. v režiji Frana Žižka: »Malomeščani«, dr. Bratka Krefta. Igrale jih bodo samo mlade, domače diletantske moči. Ti »Malomeščani* bodo posebne omembe vreden kulturni dogodek za Ptuj, ne le zaradi pomanjkanja take vrste predstav, marveč prav -posebno zaradi čudnega sovpada, ki ga imata čas in dejanje te duhovite satire, katera opisuje dogodke iz 1. 1914, z današnjim časom in dogodki. »Malomeščani«, to so dražba vsakega našega večjega središča: advokat, davkar, politični uradnik, kadet, rezervni častnik (v tisti dobi neki schnigg), njihove dame itd. Rodoljubi — strahopetci. Nekdanji revolucionarji — ponižni sluge. »Kristus je imel enega Judeža med 12 apostoli, mi smo pa vsi« pravi davkar Medved. Edini resnični revolucionarji idealni mladi ljudje — žr- tve. »Kedaj so bale ječe tako polne mladih ljudi, kakor so danes?« pravi mladi kadet, ko se je vrnil od justifikaciie z Bajerja. Prvotno je bil dal avtor tej komediji naslov: »Kreature«.,. Pred letom smo pomišljali, ali ni neprimerno dajati na oder tako stvar v tem času? Aifci ni bolj na mestu bodreča beseda od žolčne kritike na predvečer dogodkov, ki smo jih pričakovali? Toda ti dogodki so prišli v dragi luči. Nas niso .potegnili s sabo. Tisti pa, ki bi to hoteli, imajo isto lice, kot Kostanjšek, Medved, Polde, Breda in druge »kreature«. Zato le moško s kritiko na plan! Rodoljubi! Poglejte se v zrcalu! Stari, ki ste otopeli v udobju, poglejte si žrtve mladih idealistov! Zavedite se, kaj čaka m l a d in o. Upamo, da bodo Žižek in njegovi igralci dobro rešili težko nalogo, ki jim jo nalaga res kakovostna vprizoritev »Malomešcanov«. K. K-eij. DESETA ŠTEVILKA »MISLI IN DELA« »človek in stroj« je naslov uvodnika letošnje oktobrske številke ljubljanske revije »Misel in delo«. V njem ie prikazan vpliv stroja na sodobna dogajanja, sklep pa izz.veneva v optimizem; »...da se 'bo dobro z uspehom uprlo zlu in ga končno premagalo. Premoč zla je začasna, kajti vera v (poslanstvo človeka bo premagala tudi tiste, ki bi hoteli zlorabiti dobro, da bi ohranili vlado zla.« Dr. Stojan Bajič razpravlja o novi banovini Hr-vatski, predvsem s pravnega stališča, končuje pa razpravo z željo, naj bi bila ustanovitev brvatske samouprave prvi srečen korak k popolnemu uresničenju idea+ov svobode, pravice in enakopravnosti.« Inž. Josip Teržan je prispeval članek »Zemlja, človek — kmetstvo, narod«, v katerem razpravlja o demografskih vprašanjih v posameznih evropskih državah z ozirom na zemljo in kmetstvo. V »Obzorniku« je prispeval dr. B. Vrčon poročilo o diplomatskih ofenzivah sredi vojne in notranjepolitični pregled. Dr. A. Zalokar polemizira z »Zdravniškim vestnikom« o ljubljanski medicinski fakulteti, slede pa še poročile in'dokumenti. k Prof. dr. Gavro Mano^tovič, bivši predsednik zagrebške Ju go s! a venske akademije znanosti in umetnosti, je umrl pretekli teden v Zagrebu v starosti 83 let. Rojen je bil 1. 1856. v Zadru, univerzo je študiral v Zagrebu in rta Dunaju, bil'profesor v Zagrebu, Požegi in Osijeku, od leta 1896. do 1929. pa docent, iz- redni in redni profesor za zgodovino na zagrebški univerzi. Član akademije je postal 1. 1908., a od 1. 1924. do 1933. je bil njen predsednik. Napisal je večje število znanstvenih del, od katerih jih je nekaj prevedenih tudi na druge jezike. Po prevratu je bil član začasne narodne skupščine. Pri pogrebu sta orisala njegovo delo in zasluge za hrvatsko znanost sedanji predsednik akademije dr. Bazala in prof, dr. Grga Novak. k Nova hrvatska plesalka. Hrvati in Slovenci imamo vrsto odličnih igralcev, igralk, pevcev, pevk, plesalcev, plesalk itd. po najrazličnejših velikih evropskih in tujih kulturnih centrih. Tem se je sedaj pridružila še mlada plesalka Sonja Dragomanovičeva iz Zagreba, ki je letos angažirana v Solnogradu, prihodnje leto pa pojde k Mlakarjevim v Monakovo. k Nova Beneševa opereta. Tudi pri nas dobro znani operetni komponist. Jara Beneš, katerega »Navihanko« fgr a jo prav te dni v našem gledališču, je uglasbil za letošnjo sezono novo operetno de-to »Pesem rodnega kraja«, ki bo doživela v kratkem krstno predstavo v praški Veliki opereti. Libreto je napisal Jifi Balda. k Romunski pisatelj v Beogradu. V nedeljo je prispel na izrecno povabilo v Beograd dramatik Viktor Eftimiu ter sl ogledal petnajsto predstavo svoje igre »Hočem bHa predsednik«. Eftimiujeva dela se igrajo z uspehom v Romuniji in drugod in v zadnjem času precej tudi na srbskih odrih. Morda bi se izplačalo zanimati se zanj tudi pri nas? na reprezentanca 3:25.2; fleseterobof: dr. Buratovie 6129 točk. Razen tega so dosegli boljše od gornjih rezultatov Goršek na 800 m v 1:50.5, Goršek na 1500 m z 4:01.1, ki je že priznan kot rekord in Markušič v metu kopja s 63.20 m. Racijanova kazen razveljavljena SK Hajduk se je pritožil proti kazni igralca Kacijana radi dejanskega napada na sodnika, češ da je bil igralec kaznovan brez zaslišanja. Upravni odbor HNZ je pritožbi ugodil ter kazen razveljavil, postopanje proti igralcu se bo obnovilo. s Izredni obe ni zbor Mariborske kolesarske podzveze je preložen od 19. na 26. november. s Gorenjski smučarji so na sestanku na Jesenicah sklenili, zahtevati ustanovitev Slovenske smuške zveze s sedežem na Jesenicah in ne v Ljubljani. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev nove zveze. Klubski delegati so ostro krili-kovali delovanje JZSS v Ljubljani. s Punčee je v Tokiu Izgubil proti Japoncu Nakanu s 5:7, 3:6, Kukuljevič pa proti Oiti 6:8, 6:3, 4:6. V doublu sta proti istima igralcema zmagala 6:8, 7:5, 6:2. s Radi lekme z Madžarsko bodo ligaši prihodnjo nedeljo počivali. V slovensko-hrvatski ligi bo v Zagrebu nadaljevanje tekme Gradjanski—Hajduk. s Ligaška tekma med Slavijo (O) in Splitom, ki M se po razveljavljenju prve morala ponovno - odigrati v nedeljo v Osijeku, je radi zmanjšanja materialnih stroškov preložena, do takrat, ko bo Split nastopil proti Bački v Subotici. s Tekmovanje za hrvatski eup se bo pričelo 26. novembra. Doslej je prijavilo svoje sodelovanje 54 klubov. s Szengeller, najboljši strelec madžarske lige, si je v nedeljo med igro zlomil nogo. s V nogometnem prvenstvu protektorata vodi Šparta z 12 točkami in boljšim količnikom pred Slavijo, sledita Zidenice in Victoria Žižkov s po 10 točkami, nato Bata, Sleska Ostrava, Pardubice, Viktorija, Prostejov, Kladno in Plzen. s Nogometne tekme v Angliji so po dvomesečnem odmora zopet dovoljene, toda z omejitvijo, da sme vsaki tekmi prisostvo- vati največ 8.000 ljudi, da bi s slučaju zračnega napada pravoca nih v najbližja zaklonišča. ^ s Olimpijski pokal barona “ , y lina, ki ga od L 1906 dobi vsaio ^ sporlna zveza, društvo ali . w ima posebne zasluge za sport,J ^ tokr-t Švedska državna spono jy Največkrat doslej so ga dobile l- • * Anglija in Nemčija (po 3kral; Prekmurske drobiž ^ Društvo KFD v Puconcih ie gi občni zbor v soboto v gostilfj^ s precejšnjo udeležbo članstva-nem zboru se je dmštveno de noina reorganiziralo, kar na£? ^0 za njegov nadaljnji uspeh. Pr> ^dl je bil izvoljen za predsednff® ^ Šavel, podpredsednica je H1/1*, tajnik Štefan Kuhar, blagajnik Kuhar. . v Grajski kino v Soboti predvi trtek in soboto veseloigro »Ma*3 ka«. ^ Soboški trgovci so imeli v V° pri Bacu ^sestanek. Obravnava^ različna stanovska vprašanja, pozornost so posvetili skrbi za P draginje in zapiranju lokalov, uo tudi o obdaritvi obmejnih otr0 bo v Prekmurju vodilo Združetil; cev. V soboškem okraju bodo> o Ji otroci štirih šol. Sklenjeno je ne sme dajati podpor raznim ki pobirajo prispevke po lokal®-* Dr. VI. Golia, predsednik ape»j sodišča v Ljubljani, je prišel za « po opravkih v Soboto. , \1 Ustanovni občni zbor DKFD J či bo v nedeljo, 19. t. m., ob • j Trimesečni bolničarski tečai z* j stare nad 17 let, priredi sr Rdečega križa v Soboti. Predaj dvakrat tedensko v banovini v Murski Soboti. MALI OGLASI -A H * Ut t i H znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvofno y -jrcnj enkratno objavo znaša din Z—. Znesek za male oglase se Dlačnle tako! Dri naročilo ^ vooslatl v oismu skupa) z naročilom ali oa oo ooŠtni ooložnlcl na čekovni račnn JU oismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložill znamka za 3 din dazno NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, KoroSka c. 26 (oolee tržnice). 9879-1 Soort Pokalna tekma Mura : Maribor ni preložena ISSK Maribor jo predlagal poslovnemu odboru LNP-a, da naj bi se tekma Mura —Maribor, ki je razpisana za 12. t. m. v Murski Soboti, preložila na pomlad, ker je pri sedanjih jako neugodnih železniških zvezah in nezanesljivem jesenskem vremenu prav malo verjetno, da se ho tekma lahko končala, ako se prične po prihodu edinega dopoldanskega vlaka v Mursko Soboto. LNP temu predlogu ni ugodil, tako da se bo tekma v nedeljo vršila. Za sodnika je določen g. Selanac nac iz Čakovca. Skoro gotovo pa je, da bo odpadla celjska tekma Celje—Amater radi znanega stališča, ki ga je zavzelo Celic do Amaterja po večkratnih nevšečnostih na tekmah med obema kluboma. V tem slučaju pride Amater avtomatsko v naslednje koto, v katerem bo po vsej verjetnosti igral z zmagovalcem iz Murske Sobote. Kot tretji par sta določena Mars in Svoboda, ki se bosta srečala v Ljubljani. Se*ta tekma z Madžarsko Nedeljska reprezentančna nogometna tekma proti Madžarski bo šesta po vrstnem redu. Dosedanji rezultati: 1927 v Budimpešti 0; 3 za Madžare in 5:1 za nas v Zagrebu, 1928 v Beogradu 1 :2 za Madžare. 1931 v Beogradu 3:2 za nas, tekma 1937 v Budimpešti je ostala neodločena 1 :1. Obe reprezentanci se pridno pripravljala na nedeljsko srečanje. *e A-moštvo : B-moStvo 0 :2 Včerajšnja trening tekma v Beogradu se je končala proti pričakovanju s porazom A-teama. ki ga je tvorilo po večini moštvo BSK-a. Zvezin kapetan je sestavil sledečo reprezentanco: Lovrič (Glaser), llele-n]In, Duhat' (Požega), Manola, Draglčnvle, Lechner (Vueilovskl), GllŠovie, Vujadino-vie, Ftožovir, MaloŠle ml„ Perllč (Ara Petrovič). s Nemčija tn epško-nioravskl protektorat bosta odigrala 12. t m. nogometno lekmo, Sodil bo Beograjčan Popovič. JUGOSLOVANSKI ATLETSKI REKORDI Kakor je razvidno iz poročila tehničnega vodstva na minulem občnem zboru zveze v Ljubljani, so bili v pretekli sezoni izboljšam števihii atletski rekordi. Do 18. oktobra so bili priznani kot rekordi sledeči rezultati: 100 m: Bauer, Kovačič, Kling 10.7; 20« m: Jatnnicki, Kovačič, Kling 22.4; 100 m: PletcrSek -19,9; S00 m: Goršek 1 :55; 1500 in: Goršek 4:01.2; 5000 m: Kotnik 15:29.8; 16.000 m: Bručan 33 : 03.8, 110 m z zaprekami: Buratovič, Ivanovič, Han-žekovič 15; 400 m z zaprekami: Ivanovič, 54.7; skok v daljavo: Lencrt 7.1-1 m; skok v višino: Martini 1.87 m; skok ob palici: Bakov 3.75 m, troskok: Vučcvie 14.35 m; krogla: Kovačevič 15.01 m; disk: Kleut 40.18 m; kopje: Markušič 01.57 m, kladivo: inž. Stepišnik 50.24 m, 4 x 100 m: državna reprezentanca (Stefanovič, Jovanovič, Radonjič, Kling) 43; 4x 400 m: državna reprezentanca (Bernot, Klinar, Skušek, Markovič) 3:24.0; balkanska štafeta: držav- Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-t Damski in moški plašči po ugodnih cenah pri .,LAMA“ Juržiieva ul. 4 - Prost ogled TOMŠE — PEKRE V soboto 11. XI. 1939 Martinov večer s pojedinov Kosi. 10911-1 ____ " ALI 2E VESTE da dobite najboljše vino v go stilni >Pre5emova klet« v Go sposki ulici? 10918-1 NAŠEL SE .IE LOVSKI PES Dofl se v Rogozi št. 18. Hoče. 10920-1 HUBERTUSE moške in ženske obleke. puloverje. jopice in klobuke bal' va po konkurenčni ceni Vladko Babošek, klobučar. Maribor, Vetrinjska 5. 10921-1 DRAŽBA Dne 13. nov. t. 1. ob 9. uri se bo na luk. okraj. sod. soba št. 27 dražbala nepriniič-nina vi. št. 725 k. o. Magdalena, sestoječa iz enonadstropne hiše z vrtom. Cenilna vrednost ,138.258.-— din. Najmanjši ponudek 169.129 din. 10928-1 Kupim Kadar pošljete denar po poSti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se tore) bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar, Zahtevajte naš brezplačni, bogato Ilustrirani katalog najrazličneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Vs(»blagovnica DVOSOBNO STA1' v okolici Krčevini 15. ali 30. iiovemP f v upravi. Sobo Takoj oddam PRAZNO na Radvanjski se istotam- _ OPREMIT? lepo, sončno- tii# c, oddam, d« „ stutbo KUHASciSa za vse, sta išče sli na, marljiva.. fei6d^S boljši družim »e uPrijf čo. Ponudbe F »Kuharica«. zvečer Zagreb, Iliča 4 in 6 fopisi Ogreti H., poštni preda. KUPIM STAR BAKER medenino, cink in svinec po najvišji ceni. A. Mlekuš. Sodna 2. 10919-3 Stanovanje SOBA IN KUHINJA sc odda. Pobreška 38. 10922-5 TRISOBNO SONČNO STA-NOVAN.IE oddani. Mlinska ul. 32-11. 10925-5 konjska p,’al!o vr?e,itfl8<' naproša, da ^ Mf11 Kradi v Z° j091^ TOClLNlfv nsje^J vzamem }a dj odkupil- Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., ne vračajo. — Uredništvo in ugrar#: Muribor, Kopališka ulica 6. — Telefon (lok^V predstavnik S^rANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku uredniStva štev. 25-07 tn uprave štev. 2^-67, — Poštni čekovni raču°