GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
e^^|_^_Cena 8 lir - 6 jugolir - 2.50 din
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Ro kop si ae ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni jn pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 1S8C jugolir; FLRJ: 55,165,330,650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
TRST torek, 24. junija 1947
Poštnina plačana y gotovini Sptdizione in abbon. postale
Stev. 625
Dvorana razprodana - predstava onemogočena
proti osnovnim kulturnim pravicam
tržaških Slovencev
pritisk tržaškega škvadrizma je ZVU onemogo-predstavo Slovenskega narodnega gledališča
^Mašili
SIjujns,	47,10 se pri upravniku
(iii/*9a. naro<ine3a gledališča
M njega izvedeti razloge, Meri/i ie odpadla včerajš-
Predsč,
Jou,
°va v gledališču Nasio•
iji ' uPravnik nam ie dejal, spored prispela zadnji hip,
^Pmve ga predstavo že
rne
171 tudi vstopnice skoro ^ it	Na vprašanje za-
it n ifU predstavo Odpovedala. točil. J ' *"* ,lm le odpoved spo-»iifcd	da	najvišje	zavez-
Hne ^stVo smatra to za po-iaradi dogodkov v vezi z <<r Je *>redštavo in zaradi tega, avesn^a vojaška uprava biJei Protestov proti sloveti-
‘ narJ	Predstave Slovenske-
Wšefnefira gledališča ne bo. Ukaz
zgoraj in proti njemu
*«i hr„,
'-■iv	*	moči,	tudi	gospod	pal-
vman
'M t^jj' Je upravi sporo-
Kaj vse tiči za
D«, Z'0 ^oč tifc pred predstavo l#«j eJJ,tTenotno ne zanima; ugo-
i itno le j
la m°ra biti slovenska •ibte«,, Ureditev nekaj zelo ne-'•tat/,* 6 rnore izzvati tak ukrep C|wu '!lSokem mestu.
H %en<i. Sr(i? Morda-li zato, ker %*. J pralci in občinstvo z '•hit J_VenOštjo lastno kmilur-
Puste izvižgavati in
k«(p^7 n° Ulici Qd škvadrističnih ? °b odobravanju šovini-
ijfj Soj predstave ne morejo
,j0 •top.
ker
„ i. - so prejeli več prot e-re% JyQr j* zelo zanimiv. Pro-
j.	z«	sotv	murnu	»i/.	r i v-
✓ I'^btslc ° ia3l3ce protestira proti ^ ‘Hio j, 'm. kulturnim prireditvam? '• isorg15^' fašisti, ki se nikakor Potolažiti, da so, kljub (j>r u lerorju, Slovenci ie ved-l!<i* Ha U’ moref° naslavljati pro-Niijj( 2Vt/. jijj jim protestne ht-...ne mislimo odrekati; kar
"i tajamo za fašistične preteklo-
i
Čart“/.-“tturno nasiIJe fe dej'
i
••Ih...1 ,i3* U pošiljajo fašisti! To
•	“0	Zvr	‘
.. ^no Slovencem onemogoči
ki J,fre<*stauo zaradi prote-'fitco _ ’	'
u PTesega vse meje tudi za-(fig	dopustnosti.
^ ne bi mogla dovoliti
i late e;
'•čaiij, ^venskega narodnega
%tavi *°rac2i iepa, ker sa pri ‘''■tir,,,, PreJšnjega ponedeljka
ti.. Skni-u	 ,
-Jkuiali ovirati dohod in Omal,
" 7es«oJ °ev’ ,e nam Prema~ X ? b* bito zadostno opra-
\i ^Poued).
Jasnosti slovenskega
Trstu
je vsak teror za-
kotu nlSu>rotno’ vsak poizkus ovi-
Pr<’v^0Vi>l osnovnih narodnost-
do obiskovalce gledališča sprejeli z bombami in podobno. Kljub temu hovo borbenost. Z udeležbo na slovenskih kulturnih prireditvah so tržaški Slovenci to tudi dokazali. Ves teror je bil zaman. Druga prireditev v gledališču Nazionale, po na-
padu na obiskovalce prve predstave, je žela še večji uspeh od prve. Za tretjo predstavo pa so bile vstopnice skoro v celoti že razprodane, ko je bilo upravi sporočeno, da se predstava ne more vršiti. Se več: Trst je bil zadnje dni pol groženj
Vsel demokratični
Javnosti STO-Ja
Po nezaslišanih ovirah, ki so jih stavljale tukajšnje odgovorne oblasti Slovenskemu narodnemu gledališču, in po dolgih mesecih brezuspešnega čakanja smo tržaški Slovenci končno doživeli nekaj gledaliških predstav, ki so izpričale tako umetniško zrelost naših igralcev kakor tudi veliko ljubezen našega občinstva do njegovega gledališča in do slovenske kulture. Niti šovinistični bes najetih pobalinov, ki so napadali igralce in obiskovalce, niti mlačnost ali celo brezbrižnost organov oblasti nista ovirali našega občinstva, da ne bi prihitelo na gledališke predstave ter ne bi do zadnjega kotička napolnilo dvorane.
Tudi za nocojšnjo predstavo, ponovitev Knittlove «Vie Male», je bila dvorana že skoraj razprodana, ko je v zadnjem trenutku Zavezniška vojaška oblast odpovedala predstavo z motivacijo, da so jo k temu navedli «neki protesti* in pa zadnje šovinistične demonstracije okrog gledališča.
Naše občinstvo se ni ustrašilo groženj z bombnimi napadi in je že v predprodaji pokupilo vstopnice tudi za nocojšnjo prireditev. Ali je tedaj čudno, če se nam pri takem ravnanju odgovornih oblasti nehote vsiljuje vtis, kot da se te oblasti s preprečitvijo slovenskih gledaliških predstav postavljajo na stališče tistih šovinističnih elementov, ki so že nekoč s svojimi skvadrističnimi pohodi s silo zadušili naše kulturno življenje in nam požgali poleg drugih prosvetnih domov tudi naš Narodni dom v Trstu? Kajti v takih ukrepih ne moremo videti spoštovanja niti najosnovnejših kulturnih pravic slovenskega naroda.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza z ogorčenjem zavrača tako krivično oviranje kulturnega izživljanja slovenskega naroda na ST0-ju In dviga odločen protest proti takim ukrepom zavezniških oblasti. V imenu mirnega in bratskega sožitja vseh narodnosti STO-ja poziva vso demokratično javnost v mejah STO-ja in zunaj njegovih meja, da se temu njenemu protestu pridruži.
V Trstu 23. junija 1947.
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza
so tržaški Slovenci pokupili vse vstopnice in bi včeraj napolnili dvorano do zadnjega kotička.
Postavljamo vprašanje: je-li morda dejstvo, da se tržaški Slovnici ne puste zastrašiti; da jih fašistični teror ne more prisiliti, da bi se odpovedali svojim kulturnim prireditvam, svojemu kulturnemu udejstvovanju — kljub temu, da bi zagrizeni italijanski nacionalizem Slovence v Trstu rad kulturno in jpo-litično zadavil — tisti osnovni razlog, zaradi katerega se je ZVU znašla na isti politični Ijniji s fašisti, ki ji pošiljajo proteste proti slovenskim kulturnim prireditvam?
Na to jasno vprašanje dolguje ZVU slovenski javnosti prav tako jasen odgovor.
Tiskovna konferenca
tov. dr. J. Pogassi-ja
Danes ob 18. uri
Danes zvečer ob 18. uri bo imel na sedežu SIAU Trg Pon-terosso št. 6-II desno tov. dr. Josip Pogassi, predsednik Izvršnega pokrajinskega odbora SIAU-je tiskovno konferenco.
Predmet: Sedanji politični položaj in obnovitev pogajanj s strankami bivšega CLN-a.
Posebna osebna vabila niso bila poslana; to obvestilo naj služi kot vabilo.
Priprave za kongres komunistične partije STO-ia
Včeraj se je sestal razširjeni ’z-vršni odbor KPJK. S lem se začenja predkongresna doba. Po političnem pregledu je sledilo poročilo tehničnega značaja o načinu, kako naj potekajo diskusije v glavnem odboru jn med množicami. S tem se začenja kolektivno pripravljanje programa za ustanovni kongres komunistične partiije Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je sklican za 27, julija 1947.
Naša mladina se pripravlja
na praški festival.
ZSSR SPREJELA PREDLOG ZA KONFERENCO
TREH ZUNANJIH MINISTROV
Pred šestimi leti
Včeraj je poteklo šest let, od kar sta Hitler in Mussolini napadla Sovjetsko zvezo, toda njen odpor, iz katerega je prešla v protinapad, kakršnega svet še ni videl, je žel uspehe, ki so danes temelj sedanjega in bodočega življenja vsega človeštva. Fašizem in nacizem sta danes strta. Vendar pa njihovi ostanki še živijo in nadaljevanje borbe proti tem ostankom pomeni največje jamstvo za mir.
Birma v Poreču m Rovinju
Poreč, 23. — Včeraj je bila v Poreču in v Rovinju birma. Birmanih je bilo nad 900 otrok- V cbe za to priliko okrašeni mesteci so prišli birmanci iz vseh krajey področja B. Bilo je tudi več skupin birmancev iz Trsta.
Temeljna naloga evropskih držav je, pospešiti ureditev in razvoj gospodarstva -Konferenca se prične v Parizu 27. junija - Zadovoljstvo v Londonu in Parizu
Pariz, 23. — Odpravnik poslov na sovjetskem veleposlaništu Ivan Avalov je izročil zunanjemu ministru Bidaultu Molotovljev odgovor na povabilo za sklicanje konference treh zunanjih ministrov. Tudi sovjetski veleposlanik v Londonu Zarub.n je izročil angleškemu zunanjemu ministrstvu noto, s kateee ga obvešča, da je sovjetska vlada sprejela francosko-britansko vabilo za konferenco treh glede Marshallovih predlogo y.
Agencija Tass je objavila besedilo note, ki jo je moskovska vlada poslala francoski vladi. Nota pravi med drugim: «Vlada ZSSR je vzela na znanje noto francoske vlade od 19. junija, ki se nanaša na pripravo gospodarskega programa za Evropo v zvezi z Marshallovimi, izjavami in ki predlaga pogajanja med Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in Francijo. Sovjetska vlada je s
Demokratična mladina za pomoč zatiranim narodom
thore samo dvigniti nji-
etiuorn»; grozili so, da bo-
•^sko postopanje 'Romale di Trieste"
tTJ« te,/*- ~~ 12 Kopra poročajo,
*,i »Vpo tožilstvo	lzonr,U,
it
23. _
p«,
Uvedi° to2ilatvo za koprski 75 kazensko postopanje
4t ■J/ornemu uredniku «Gior ,, . 1Tiest«. ~	 ....
!t| list vleSto* ?■ Manzuttu, ker
20. junija, poro-
% h. -,h v Kopru ob priliki r4 csi K°fa ~
X 0 Potvc
Santina. netočno in
V»3k TJ'-vorU, tako da poročilo ,^i L. netočn
Sr* >*hko
VI,
e In tendenciozne motijo javni red
^°r ga^?'a W opis dogodkov, l,Je®W - Podat tfflinrnnlp di
podal «Giornale di
X 'k'	povzročil	razbur-
r'N> 'U ftev	d«£LTUl-
{v* lkuft,*‘*ratovo med narodnost-/!."« r, n*mi na tem nndročiu.
%
Pa	na	tem	področju.
n!l rnčun
P | n.	tudi	žalitve	in
vojaških in ljud-
XoW,1,tvo bo pozneje javi-stl obtožbe.
Moskva, 23. (Tanjug) — Na plenarni seji izvršnega odbora Svetovne zveze demokratične mladine je komiaija, ki je bila obiskala Indijo, Burmo, Malezijo in Indonezijo, podala poročilo. Razni govorniki, med katerimi tudi jugoslovanski delegat Svabič, so poudarjali potrebo po čim večji pomoči mladini kolonialnih in odvisnih dežel v borbi za njihove pravice.
Ugotovili so, da niso bili v tej komisiji ne Angleži ne Američani, Ameriški delegat je izjavil, da je to velik neuspeh za mladinske organizacije teh dveh držav in pomeni njihovo nerazumevanje važnosti kolonialnih vprašanj, medtem ko nosita ravno ti dve državi najvččjo odgovornost na svetu za kolopialno zatiranje.
Izvršni odbor je nato odobril protestno brzojavko francoski vladi, ker ta ni dovolila komisiji Svetovne zveze demokratične mladine, da obišče Vietnam. Odobril je dalje resolucijo, s katero izreka svojo solidarnost z osvobodilno borbo kolonialnih narodov ter z demokratično mladino kolonij in odvisnih držav. Sklenili so tudi, da bo v letu 1947. v Indoneziji mladinska konferenca vseh kolonialnih dežel in odvisnih držav Daljnjega vzhoda.
^AilCOSKI DELAVCI
onstrirajo pred parlamentom
skrbeh zaradi novega finančnega zakona
- ko
,	~	Ko 88 Je v
Pojil. UI*al' približevala
Sd*Urb°h«ko*k* *bornic«> *° 8e
k J *^**d» ' pala4°, kjer par-ftUln’-' ** 2blr8LU Ved-1«	delavstva.	Zlasti
Si? vtb -n ^iil0 delavstvo iz >i\-.,,t*hti 'tooenovih tovarn. V c-lo, k *° izvoim posebno N.ie„ ,bi j° sprejela.
V je
(1 ’ »k
Predsednik Edvard
jna-obravmaval ti*
^	Francije.	Iz\a-
S k"-?-""
**lt,Xrod.,7Jr'I‘io' aa D1 Vla'
•i « Dr.,i, banki zahtevala
eno, da bi vla-
Pred
'iNk^^tohki11!’ ki ne bl blli
ht>. Vi k*r bi ?' Z n0vlml viri tl. illv, at>a , 1 to pomenilo in-
i?1" Ue,„.P° R«madierovem
* WavAiU zia^eto in-Izjavi, bvala frank, Ra-. k . ■ d. “.da vlada upa na
111 financira i*r«-
Ha	im	 "“vu	n
k.r obve*noati na-
SV nkl-
V.*!fto,M*y.0lega
V^podčrt*. d. j.
govora je
L
nezadostna,
zaradi česar je plačilna bilanca z inozemstvom pasivna. Podčrtal je, da se industrija ne more razmahniti zaradi nezadostna produkcije električne energije in zaradi pomanjkanja delovnih sU. V vpraša nju prehrane kakor preskrbi me sa in žita bo vlada posegla po sredstvih, s katerimi bo izločila špekulacijo in podvzela vse potrebno, da bodo producenti te vrste živeža oddali državi,
TASS poroča, da so delavci v tovarnah priredili zborovanja, na katerih so protestirali proti raz-ntim točkam finančnega zakona, zlasti proti znižanju socialnih prispevkov, proti zvišanju prevoznih tarif, proti zvišanju obdavčevanja revnejših slojev.
Delavci tovarn Clichy so se pridružili delavcem tovarne Citroen In pričeli tudi oni stavkati. Približno 4000 delavcev zahteva posebne premije na produkcijo in plačilo minimalne mezde. Nadaljuje se stavka nameščencev bank in velikih magazinov. Iz solidarnost; stavkajo tudi nameščenci bank v Tunizu ter delavci elektrarn, plina in cestnih železnic.
SENAT ZDA OVRGEL
TRUMANOV VETO
Ameriško delavstvo bo še poostrilo borbo proti reakciji In proti novim noizkusom fašizma
Washing,ton, 23 — Ameriški senat je z 68 glasovi proti 25 razveljavil Trumanov veto nad novim zakonom o delu in sindikatih.
Proti vetu je glasovala 48 republikancev in 20 demokratoy, podpiralo pa ga je 22 demokratov in 3 republikanci. Kakor znano, je bila veto odklonila tudi predstavniška zbornica s 331 glasom proti 83.
Zaradi tega sklepa kongresa se bodo docela spremenili življenjski Pogoji 15 milijonov organiziranih delavcev, kakor tudi odncšaji med delodajalci in delavci, ki j-h Je urejal Wagnerjev zakon iz leta 1935.
Glavne značilnosti novega zakona so: Prepoved zapore. Pravica vlade, da sodno intervenira za ukinitev solidarnostnih stavk ali stavk, ki jih lahko smatrajo nasprotne skupni ksristi, prepoved sklepanja kolektivnih pogodb za sindikate, katerih voditelji ne izjavijo pismeno, da niso komunisti. Možnost delodajalcev, da pozovejo na sodišče sindikate v primeru kršitve pogodbe ali proglasitve solidarnostne stava*.
Predsedn.k OIO Philipp Murray in predsednik AFL Wil)iam Green sta danes popoldne sklicala svoje pravne jn politične izvedence, da preučijo položaj. Murray je izjavil, da bodo voditelji CIO sporočili svoje stališče v četrtek.
Važne osebnosti izjavljajo, da bosta obe glavni sindikalni organizaciji začeli veliko kampanjo za vpis novih članov. William Green Je danes izjavil, da se bo boril za razveljavljenje novega zakona, ki bo nedvomno povzročil velike težkgče na industrijskem področju.
sporočila tujcem brez dovoljenja predsedn.ka ZDA.
Grška vlada se obvezuje, da ne bo uporabljala ameriške pomoči za plačevanje inozemskih posojil ali obresti.
Pomoč bo lahko ukinjena na zahtevo grške vlade, dalje zaradi sklepa Varnostnega sveta ali pa zaradi katere koli druge odločitve ameriškega kongresa, če bo predsednik ZDA smatral, da je ukinitev pomoči v interesu ZDA; končno tudi, če grška vlada ne. bo izpolnila sprejetih obveznosti.
List «Tanea» piše, da določbe tega dogovora vežejo Grčija roke in jo postavljajo popolnoma pod oblast Amerike. List «Elefteri Ellada« piše, da dokument, ki so ga podpisali 20- junija, ni nikak dogovor, pač pa Trumanov ukaz, ki so ga njegovi služabniki podpisali. Svobodni grški narod, piše list, ne bi nikoli podpisal dokumenta, ki uničuje grško neodvusnost. List «Rizo-spastis# pa pravi, da grški narod ne bo nikoli odpustil sedanjim vladnim voditeljem, da so prodali grško neodvisnost.
tem sporazumna. Temeljna naloga evropskih držav je, pospešiti ureditev ;n razvoj njihovega narodnega gospodarstva, ki ga je vojna uničila. Jasno je, da se ta naloga lahko olajša, če bo Evropo, deležna pomoči ZDA, katerih produktivne zmožnosti so med yoj.io narastle.
Sovjetska vlada ni še informirana o načinu gospodarske pomoči, ki bi jo Amerika lahko nudila evropt-skim državam, ter o ukrep.h, ki sta o njih razpravljali francoska in britanska vlada. Vendar pa sprejema vabilo za udeležbo na konferenci treh zunanjih ministrov.
Po mnenju sovjetske vlade se bi morala ta konferenca vršili v Parizu 27. junija.
Francoski'diplomatični krogi šo z velikim zadoščenjem sprejeli ugodni odgovor sovjetske vlade. Ne prikrivajo veselja nad tem, da je sovjetski zunanji minister izbral ravno Pariz za sestanek, ki naj bi bil 27. t. m.
Isti krogi ugotavljajo glede na sovjetsko pripombo, da ni informirana o ukrepih, o katerih sta francoska in britanska vlada razpravljali, da sta Beyin in Bidault med razgovori 17. in 18. junija sklenila, da ne moreta izdelati nobenega načrta v odsotnosti sovjetskega tovariša. Dalje ugotavljajo z zadoščenjem, da sovjetski odgovor ne vsebuje nobene Izjave, ki bi omejevala okvir razgovorov.
Francosko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo. y kateri pravi, da prejema z velikim zadoščenjem sovjetski predlog, naj bi konferenca bila 27: junija v Parizu ter da bo z veseljem sprejela Bevina in Molotova.
Danes je Bevin v spodnji zbornici izjavil, da je sovjetski vladi sporočil, da se strinja s predlaganim datumom in da je mnenja, da isto velja tudi za Bidaulta. V petek se bodo torej začeli razgovori, je dejal Bevin, in upam, da bodo dobro uspeli.
Včeraj je v London prispel ameriški namestnik trgovinskega ministra William Clayton, ki bo ostal tam 3 dni in se razgovarjal z Bevi-nom, Altleejem, Daltonom in
Egiptska pritožba OZN
Kairo, 23. (AFP) — Minister za
komunikaoije j* izjavil, da j« ministrski svet odobril dokončno besedilo pritožbe, ki jo bo Egipt poslal OZN.
Grška vlada prodala neodvisnost države
Atene, 23. (Tass) — Listi so objavili besedilo grško-ameriškega dogovora, ki so ga podpisali 20. junija v Atenah.
Na podlagt tega dogovora se grška vlada obvezuje, da bo uporabljala ameriško pomoč kakor tudi vse svoje vire sporazumno z ameriško misijo. Dogovor daje tudi ameriškim novinarjem svobodo vpogleda v izvajanje programa o pomoči, Dalj« 5« grška vlada obvezuje, da bo podvzela vse ukrepe, da zajamči tajnost nekaterih vesti informacijske službe ;n da ne bo teh tajnosti
Britanske oblasti ščitijo vojne zločince v Nemčiji
Berlin, 23. (Tanjug) — Jugoslovanska vojaška misija na britanskem področju v Nemčiji je zahtevala izročitev vojnih zločincev bivšega nacističnega odpravnika po slov v Srbiji Neuhausena in Giint-herja Bergmanna, ki ima sedaj važno mesto pri gospodarskem ravnateljstvu v anglo-ameriškem področju v Hamburgu. Britanske oblasti so izjavile, da slednjega ne morejo Izročiti iz »tehničnih ozirov*. Kljub ponovnim intervencijam jugoslovanske vojaške misije, zločinca niso izročili.
Crippsom a Marshallovem predlogu.
Vest t sovjetskem pristanku na konferenco treh je v New Yark in London prispela prepozno, da bi jo listi lahko komentirali.
V svojem radijskem govoru Je Henry Wallace pon;vno priporočal predsedniku Trumanu, naj sodeluje s Sovjetsko zvezo pr; ureditvi svetovnega gospodarstva in je izjavil, da je Marshallova doktrina nad predsednikovo, ker je temeljno vprašanje gospodarskega značaja.
Wallace je tudi izjavil, da bo izstopil iz demokratske stranke, če ta' ne bo menjala svoje pogubo-nosne politične l.nije, in je tudi na-m.gn.l na možnost ustanovitve tretja velike stranke v ZDA.
Odstop De Nicole
pred skupščino
Rim, 23. (AFP) — Italijanska skupščina bo razpravljala o ostavki začasnega državnega predsed-n]£a De Nicola,, ki bo jutri izročil predsedniku skupščine Terraccini-ju pismo o ostavki. Predvidevajo, da bo prošnja odbita in je možno, da bo predsednik odšel nekaj tednov na oddihi ne da bi odstopil s predsednikovega mesta.
Levičarski krogi so mnenja, da hoče De Nicola odstopiti, ker se ne strinja s podaljšanjem delovne dobe ustavodajne skupščine. Na splošno pa prevladuje mnenje, da bo preklical svojo ostavko.
Madžarski predsednik
zanikuje vesti o svojem odstopu
Budimpešta, 23. (AFP) — v zadnjem času 50 krožile vesti, da je podal predsednik republike Tildy demisijo. Ko so ga včeraj obiskaji novinarji ob Blatnem jezeru, kjer preživlja svoje počitnice, je predsednik Tildy izjavil, da sa vesti o njegovi demisiji navadna šala. Prav tako je neresnično, da bi bila vlada glede njegove osebe izdala neke posebne ukrepe.
Zaradi pobega njegovega bivšega tajnika Jekely-ja v inozemstvo —■ je Tildy dejal, da je sicer podpisal Jekelyjevo imenovanje za poslanika v Haagu in Bruselj u toda le zato, ker ni imel ustavne možnosti, da bi se bil uprl podpisu- Tildy je po-
hod v zvezi s prizadevanji An-1 glije, da bi v Indiji, po njeni raz-1 sebno podčrtal, da v Jekely-ja ža delitvi na dve državi, preprečila | dober mesec po imenovanju za nje-
razdelitev indijske vojake, ki j« tretja na svetu po važnosti in edina velika vojska v Aziji,
Holandci bombardirajo indonezijsko ozemlje
Sangaj, 23. (Tass) — Radio »Glas svobodne Indonezije* poroča, da holandske vojne ladje bom-
bardirajo republikanska ozemlja
Na južnem delu Jaye j« holandsko j membna manjšina ljudi, k letalo bombardiralo obalno pod-, sprotniki socialnega napredka in fr
govega tajnika ni imel zaupanja.
Glede Nagyja je predsednik republike izjavil, da je bivšega vladnega predsednika dvakrat telefomč-no pozval, naj se vrne v domovino. Nagy je to obljubil, vendar pristavil, da bo moral svoj povratek nekoliko zakasniti.
Vladni predsednik Lajos Dinnj-es je poročevalcu radia v Budimpešti izjav.il, da obstoji y državi malopo-
so na-
ročje in povzročilo veliko škodo.
PRAGA.
Češkoslovaška vl*i-
boljšanja življenjskega standarda delavskih množic. Oni madžarski diplomati, ki sa pobegnili v inczem-
da je odobrila osnutek zakona o stvo, sq vsled osebnih interesov in agrarni reformi, ki določa, da . ne menej< za koristi ljudstva iz-lastmna posameznikov ne more |
presegati 50 ha.
dali domovino.
Stavka angleških rudarjev
London, 23, (AFP) — Voditelj sindikatov rudarjev in pristaniških delavcev je sporočil, da se je stavka rudarjev, ki se je bila začela v Walesu, razširila na vso Veliko Britanijo.
Monfgomery v Indiji
Novi Delhi, 23. (AFP) — Danea pričakujejo prihod poveljnika glavnega štaba britanskega imperija maršala Montgomeryja. 'Politični krogi so mnenja, da je njegov pri-
KRVAVI DNEVI V PULJU
Napad policije in vojaštva na ljudstvo, ki je disciplinirano demonstriralo - Lov na liudi tudi po zasebnih stanovanjih
Pulj, 23. (Tanjug) — Ker je oku- njih in s kamioni začeli splošen pacijska vojaška uprava za tri dni „asl<0k na ljudstvo, ki je disci-prepovedala izhajanje lista «11 no- pijnjrano demonstriralo. Kot
stro giornale*, je puljsko ljudstvo
orožje so uporabljali pendreke
ogorčeno protestiralo na ulicah pro	_	v
ti kršitvi demokratičnih načel. V j in puškina kopita. Prizanašali četrtek okrog 9 zjutraj se je začelo j niso niti ženam niti otrokom ter zbirati ter zapuščati delo.	I	so pretepali vse po vrsti. Polici'
Te demonstracije vseh plasti pre- ja in vojaki so posameznike, ki bivalstva s« je udeležilo nad 10.000 so jjj, ujeli, strahovito pretepli, ljudi. Zavezniška vojaška uprava, ki Loy na ,ju(H se je nadaljeva] tu.
11 SSSV2? pTb” ul * r.
gleško-ameriške vojaški uprave no Mnogo ljudi j© bilo laze ali teze bile na vseh uličnih dohodih postav j ranjenih. Težko so bili ranjeni: ljene žične ovire in čakali so oddel- j Romilda Macuka, Ivan Monti, ki civilne in vojaške policije na ko- KaTi0 Rusjč, Pietro Cancelar,
Po Trumanoui doktrini
Marshallov program
FAMAGOSTA. — 2idovskl deportiranci n* Cipru so povabili anketno komisijo OZN v Jeruzalemu, naj obišče njihova taborišča, o katerih pravijo, da so hujša kakor koncentracijska taborišča v Nemčiji.
njih, s kamioni in motocikli. Vse te priprave so bile končane že ob štirih zjutraj.
Ogromna množica ljudstva je odšla disciplinirano proti sedežu okupacijskih oblasti ter vzklikala pro-t' anglo-ameriški vojaški upravi. Nosila je transparente z napisi: «Vrnite nam «11 nostro giornale*! «Zahtevaimo svobodo tiska in govora!* «Dovolj je fašističnih metod!* itd. Na največjem transparentu je b'l velik napis: «11 nostro giornale* ni list okupacijskih oblasti — ampak je glas puljskega ljudstva!*
Ko se je ljudstvo bližalo poslopju komandanta, se je začel splošen napad na ljudstvo. Nad
Ivan Ferlec in še mnogi drugi. Ivan Ferlec ima 20 zelo hudih poškodb, šestletno deklico Marijo Mari pa je povozil kamion in leži v bolnici v brezupnem stanju. Zaprtih je bilo mnogo antifašistov in antifašistk.
V Italiji so odkrili
fašistično organizacijo
Rim, 23. (AFF) — Afera v zvezi z odkritjem važne neofašistične organizacije se vedno bolj širi. Do sedaj so aretirali 24 neofašistov. Med njimi je tudi polkovnik G10-vanni Olivi, bivši poveljnik faši-
100 civilnih policajev, vojaška stičnih republikinov v Turinu, ki policija in oddelki anglo-ameri-1 Je baje organiziral 28. oktobra na-škega vojaštva so peš, na ko-1 pad na rimski radio.
Medtem ko je del reakcionarnega tiska v zapadnih držajih že pričel z gonjo proti Sovjetski zvezi, češ da bo prav gotovo odbila Marshallov aprogram za gospodarsko sodelovanje mod Evropo in ZDA>, ter se nadejal, da bo Sovjetski zrvezi lahko pf itisnil pečat zamrglca svetovne gospodarske obnove in utrditve miru, javlja moskovski radio, da je Sovjetska vlada sprejela francosko in angleško vabilo, da se skliče sestanek treh, na katerem bi predstavniki Sovjetske zveze, Anglije in Francije preučili Marshallovo ponudbo. Sovjetska vlada je že kar predložila dan sestanka 7S7. junija).
Marshall je v začetku junija v Harvoardu izrazil pripravljenost Združenih ameriških držav, da podprejo gospodarsko obnovo Evrope s potrebnimi krediti. Ze prej so vodilni ameriški publicisti opozorili Evropo — posebno pa tiste države, ki so bile prepričane, da se bo po razglasitvi Trumanove doktiine pričel kar med cediti iz ZDA, samo če svojo politično vetrnico pravilno naravnajo — da je Amerika pripravlje)ia pomagati Evropi, toda pod pogojem, da Evropa zbere svoje sile in dg predloži povsem izdelan načrt o delu za obnovo; ameriški davkoplačevalec hoče vedeti, komu da denar ter sg prepričati, da mu bo upnik posojen denar tudi vrnil.
Ze ti komentarji so se po zamisli izvedbe ameriškega programa za pomoč Evropi bistveno razlikovali od Trumanove doktrine, ki je za podelitev kreditov postavljala samo politične pogoje — popolno pre-orientacijo v duhu ameriške zunanje politike — in dala vsej akciji nevarno zunanjepolitično os. Se več, v smislu Trumanove doktrine pogoji za ameriško pomoč so bili celo notranjepolitičnega značaja, v kolikor je ameriška vlada kot jamstvo za svoja posojila zahtevala borbo proti demokratično usmerjenim elementom.	.
Marshallov govor v Hanoardv pa pomeni javen umik od Trumanove negativne doktrine, v kolikor ne omejuje pOmoči in pripravljenost' za gospodarsko sodelovamje na posamezne države z vladavinami, hi vodijo protisovjetsko politiko. Se po Marshallovem govoru je bito z ameriške strani izrecno na-glašeno, da se ameriška ponudba raeteza na vse države., ki so pripravljene sodelovati. Značilen je že sam potek diplomatske igre, ki jo je sprožil Marshall. Po njegovem govoru je prav Francija, ki ji je bila že na mirovni konferenci določena vloga posrednika, poslala noto angleški in sovjetski vladi, naj bi zai<ze!i stališče nasproti Marshallovi ponudbi. Nato je Be-
vin pohitel v Pariz, da se načelno sporazumg z Bidaultom. Po mnenju nekaterih listov je nato Še angleški poslanik v Moskvi posredoval pri sovjetski vlddi.
Med Londonom in Parizom že obstoji sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki zadeva celo notranjo obnovo in preusmeritev angleškega in francoskega gospodarstva v smislu medsebojnega dopolnjevanja. Zato sta obe vladi toliko tdže našli skupno osnovo za sodelovanje tudi glede Marshallove politilec. Glede položaja Sovjetske zveze je treba poudariti, da je ta danes toliko jačji, v kolikor se je prou v zadnjih mesecih pokazalo, da je gospodarska obnova zapddnih držav, predvsem Anglije, odvisna tudi od sodelovanja s Som jetsko zvezo in ostalimi državami slavonskega bloka. Dokaz za to je podala sama angleška diplomacija, ki si v zidnjem času na vso moč prizadeva, da po sklenitvi trgovinskega sporazuma s Poljsko obnovi tudi trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo ter se tako vsaj deloma otrese pritiska dolarja. Poleg tega se Sovjetski zvezi letos obeta dobra letina.
4.000 madžarsk h delavcev v FLRJ
Zagreb, 23. (Tanjug) — V Jugoslavijo Je prišla tretja skupina 300 madžarskih gradbenih delavcev. Na podlagi dogovora bo v Jugoslavijo prišlo 4000 madžarskih specializiranih delaycev.
Sergejčlkove Izjave o delovaniu Dnre v FLRJ
Beograd, 23. (Tanjug) — Ob zaključku dela Unrine misije v Jugoslaviji je šef Mihajlo Sergejčik izjavil, da v dveh letih delovanju Un-re ni jugoslovanska vlada nikoli dovolila, da bl pri razdeljevanju Unrine pomoči delali kake politične, narodnostne ali verske razlike. Sergejčik je včeraj z letalom odpotoval v Moskvo.
Pred prijateljsko pogodbo
med ČSR in Bolgarijo
Sofija, 23. (Tanjug) — Ob sklenitvi kulturnega dogovora s C SR j« ministrski predsednik Dimitrov izjavil, da bo temu dogovoru, ki so ga podpisali po sklenitvi trgovinske pogodbe, »ledlla tudi pogodba o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Bolgarijo in CSR, ki bo slična pogodbam, ki so jih sklenile CSR, Jugoslavija, Poljska in ZSSR.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
24. junija 1^5
Važno sporočilo OOSS
1. Po pojasnilu glede predpisov sorazmerja, ki je bilo sporočeno i okrožnsco 878/32 z dne 23. 4. 1947. je očividno, da se nepravilnosti v pogledu imen na volivnji listinah morajo nanašati izključno le na volitve za podjetniške odbore, ker lista za delegate določuje edino vrstni red delegatov. Kljub temu ostanejo v veljavi vsi drugi razlogi za neveljavnost.
2. Ce so volivci izgubili osebno izkaznico, velja prav tako začasna osebna .izkaznica, ki je bila izdana od pristojnega občinskega urada s priloženim potrdilom o stalnem bivališču (vpis v občinski seznam stainega prebivalstra).
3. Kjer bi nastala razlika med imenom v seznamu volivnih upravičencev ;n onim, ki je označen na osebni izkaznici in ki je nastal zaradi spremembe imena iz italijanščine ali slovenščine, ne bo mogel volivec voliti, razen če ne bo obojestranskega overovi jenja osebe z imenom, ki je označeno v seznamu podjetja in na osebni izkaznici.
4. Omeniti je treba, da se pospešitve za sklenitev pogodb, tozadevna propaganda, podpisi pogodb in objave istih v časopisih, morajo izvršiti edino z vednostpo in v imenu OOSS dotične kategorije in OOSS, a nikdar, enostransko ali v imenu te ali one organizacije. Vsako prekršitev, ki bi se izvršila v tem pogledu je smatrati za težek prestopek pbveznosti na sedežu OOSS Vsi kršilci bodisi osebe ali podjetja bodo Javno ožigosani.
5. V potrditev pravilnika in raznih pojasnil x tem pogledu imajo volivno pravico vsi, ki so pristojni v oni del cona A, ki bo pripadala STO-Ju.
6. V enem in istem podjetju ne moreta biti dva različna sindikata. Vse osebje, ki je nastavljeno pri nekem podjetju, pripada tisti kategoriji, kateri pripada večina osebja. Izjema so le tista podjetja, kjer delajo uslužbenci na različnih krajih (tiskarna Smolars, trgovina Smolars, tvornica Beltram, trgovina Beltram).
7. Na podlagi člena 38 volivnega pravilnika postanejo volivni dbori efektivni in pričnejo delovati šele po 8. dneh po zaključku zapisnika, če ne vloži nihče priziva v pogledu volivnih izidov. Na podlagi sporazumov, ki so vneseni v zapisnik OOSS zavisijo izvoljeni odbori do popolne spojitve od OOSS preko svojih odborov OOSS posamezne kategorije na vsakem delovnem področju. Ti enostranska novo izvoljeni odbori predstavljajo delavce obeh organizacij pred delodajalcem in imajo začasno y notranjosti tovarne v rokah vso iniciativo na sindikalnem polju ter še ukvarjajo izključno le s sindikalnimi nalogami.
■ Vse probleme, katere ne bi mogel rešiti novo izvoljeni podjetniški odbor, bodo poslani y rešitev OOSS kategorije, ki bo prosila za pomoč OOSS v primeru, da sam ne bi mogel rešiti. Vsi člani podjetniških odborov tiste stroke imajo pravico do stalnega, sedeža m zaradi tega so tudi oproščeni. vsakega dela v podjetju- Glede organizacijske m upravne pr.padnosti. Delavci ostanejo še nadalje člani svojih organizacij do združitve obeh sindikatov in vzdržujejo še nadalje nedotakljivo in neodvisno svojo organ zacijo.
8. OOSS poziva vse strokovne odbere. da se strogo drže predpisanih določb in vseh enih. ki so bile naknadno izdane. Vsaki nepredviden primer, ki ga ne more rešiti sam strokovni odbor OOSS bo lahko rešil OOSS z obojesirankim sporazumom,' če ne bodo označeni predpisi v opreki s predpisi in okrožnicami, ki jih je izdal OOSS.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Žalna svečanost
v rižarni
■ «S« danes nihče ne ve število žrtev, ki so jih fašistične in nacistične overi sežgale v rižarni Zenske in moški, otroci in starci iz mesta in dežele so vstopali v ta pekel in se iz njega niso vrnili nikoli več. Mnogi, premnogi so tisti,
načrt. Vsi omenjeni so naklonjeni našemu gibanju ter nekateri demo-biliziranci JA, drugi pa aktivisti izza časa. NOB. Vzroki aretacij nam n,so znani. Naše ljudstvo pa se nad tem početjem C. P. in preganjanjem naših borcev silno zgraža.
Izvršni odbor SIAD
bo imel v sredo, 25. junija 1947 ob 15. uri sejo, na kateri se bodo obravnavali aktualni problemi.
Povrnitev denarja
za odpovedano predstavo „Via Mala"
Vsi, ki so kupili vstopnice za ponedeljkovo gledališko predstavo «Via Mala» v Nazionale, dobijo denar povrnjen v pisarni «Adria-Express» v ulica F. Severo 5 (tel. 29-243).
Sindikalne volitve
OOSS poroča, da se bodo vršile sindikalne volitve danes, 24. t. m., v raznih gradbenih podjetjih v Miljah ob 8. uri, na univerzi ob 9. uri in pri tvrdki Panfilli ob 16. uri.
V nedeljo v Lipici
prvi pionirski tabor na Primorskem
V nedeljo 22. junija se je vršil v Lipič; prvi tabor naših pionirjev.
Idilični travnik pred konjušnico so vrli Lipičani in njihovi sosedje s prostovoljnim delom izpremenib v lepo telovadišče in ga slavnostno okrasil;. »
Iz vseh vasi STO-ja so v jutranjih urah pripeljali kamioni 2200 pionirk in pionirjev, od katerih je bilo 1700 telovadcev in tekmovalcev, ki so dopoldan tekmovali v ram ih igrah, popoldan pa nastopili s prostimi vajami in pevskimi zbori.
Popoldan je obkolila telovadišče 6000 glava množica, ki je pazlj.vo in z velikimi simpatijami sledila nastopajočim, ki so v svojih ž.vo-barvnih telovadnih oblekah nudil, pčfctro sliko mladosti in svežega zdravja. Proste vaje so skladna in lepo izvajali in na koncu zapeli m zarajali partizansko kolo. Najsveča-nejša točka popoldanskega sporeda je bilo razvitje praporov, ki so jih masovne organizacije ih roditeljski sveti poklonili 24 pionirskim druž,-
KOLEDAR
Torek, 24. junija
Janez Krstnik, Sonce vzhaja ob 5.22,
ob 20.56. Dolžina dneva Jutri 25. junij
Viljem, Grlica
1940. je Francija kapitulirala pred nemško oboroženo silo.
1943. so primorski partizani uničili most v Baški grapi.
nam. Ob razvitju sta, pozdravili pionirje po svojih zastopnikih organizaciji Z AM in ASIZZ. V imenu italijanskih pionirjev je prisrčno govorila mala Marija Destradi iz Trsta, v imenu slovenskih pionirjev pa je svoje sotovariše pogumno nagovoril pionir Emil Sedmak iz Sv Križa. Za zaključek razvitja je godba zaigrala partizansko pesem, pionirji pa so zapeli svojo himno.
Sledila je tekma med pionirji iz Sv. Križa m z Opčin v igri «Med dvema ognjema«. Zmagali so Križani.
Za zaključek sporeda so nastopili italijanski pevski zbori iz Campcr, Hrovatinov in iz Trsta (Tomažič, Rinaldi m Dugolin). Pevski zbori slovenskih pionirjev pa so nastopili skupno m zapeli: «Svobodna Slovenija« in «K nam prihaja«.
Naši najmlajši so bili ponosni na svoje delo in pojoč so se vmili na svoje domove. Vsi odrasli pa so občutili resničnost gesla na pročelju telovadišča: «Kot žito bodo zrasli novi ljudje — naši pionir ji«.
Na spodkopano drevo se ne naslanjaj.
Njegošev večer
Prosvetno društvo «Simon Jenko« priredi s sodelovanjem članov Sloven. narodnega gledališča danes, 24. t, m. ob 21. pri Kraljiču« Njegošev večer.
ki jim niti imena ne vemo».
Tako je dejala tov. Karleta v svojem govoru na žalni svečanosti za žrtvami tržaške rižarne v nedeljo dopoldne. Desettisočglava množica, ki se je tam zbrala nam dokazuje, da je tržaško ljudstvo doumelo pomen žrtev rižarne. Prišli so, da bi se poklonili tistim, ki. so darovali svoje življenje za svobodo in demokracijo, za mir, za tiste ideale, ki jih danes skušajo nekateri skruniti in s tem blatiti njihov spomin.
Veličasten sprevod se je pomikal s trga Nove mitnice dve uri do rižarne, kjer se je med tem časom zbrala ogromna množica ljudstva iz tržaške okolice. Prepričevalne in tople besede tov. Karlete so ganile vse navzoče do solz
V imenu političnih preganjancev je spregovoril tov. Roman Pahor, v imenu mestnega odbora Enotni sindikatov pa tov. Zidar. Nato je govoril še bivši škedenjski župnik Macarol, ki je blagoslov.l spominsko ploščo, na kateri so vklesane besede:
«Tnkaj so padle za našo svobodo matere, žene in sestre. Vsem tistim, ki bi hoteli to pozabiti, v opomin postavile — Tržaške žene«.
Na koncu žalne svečanosti sta slovenski in italijanski pevski zbor zapela žalostinko «2rtvam», ki jo je nato zaigrala tudi godba Rnaldi.
Ob tej priliki se žene zahvaljujejo vsem delavcem iz rižarne za pomoč pri prireditvi komemoracije.
Bomba tudi v Rojanu
NABREŽINA
Aretacije antifašistov
Dne 19. in 20. t. m. je civilna policija izvršila v našem okraju več aretacij. Aretirane so bile sledeče osebe: Skrk Josip js Trnovice št. 15. Zidarič HUar.j iz P,-igrata, ter tri sestre Kante slava, laa in Danila. Skušali so aretirat; tudi tov. Skrk Alojzija is Trnovice, tov- Kosmina Jcs.pa 13 Sempolaja ter tov. Kisata Oskarja iz Sv. Križa. Pri omenjenih treh zadnjih tovariših ni uspelo C. P. da bi izvršita svoj
Ni se še polegel odmev bomb, ki so jih vrgli zločinci na žene in otroke v kulturnem krožku «Perossa*. ko so temni elementi ,z istih krogov pokazali svoje junaštvo tud; v Rojanu.
V soboto zvečer po 23. uri so neo-fašisti vrgli bombo v «Zadružno gostilno« v Rojanski ulici št. 9, ki jo upravlja Piščanc Marija. Gostilničarka z možem in tremi gosti je sedela v prvi gostilniški sobi. Nenadoma je večerno tišino prekinil udarec po oknu in padec nekega težkega predmeta v sosedni gostilniški sobi, ki je bila prazna. Gostilničar je odprl vrata in zagledal na podu majhen plamenček. Takoj je uganil, da je to vžigalna vrvica, ki mora biti v zvezi z bombo. Naglo je zaprl vrata in vsi skupaj so planili na prosto Takoj za tem je sledila močna eksplozija, k; je napravila skoraj 1 kv, m veliko luknjo v podu, razbila ves strop, 5 stolov, vse šipe
Atentatorji so prišli pod okno iz sosednega dvorišča, na katero je odprt dohod iz dveh strani. Po tem vandalskem činu so se naglo oddaljil: in, ko je prišla na mesto policija, jih seveda ni več našla. Povzročeno škodo cenijo na 13.000 lir.
Ta dogodek nas spominja na podvige fašistov v Rojanu v letih 1021 in 1022. V tisto dobo spada tudi požig telovadne dvorane, katere po-
gorišče tik zraven zadružne gostilne je še danes priča civilizacije tistih ljudi, ki jih je fašizem naselil v Rojanu iz vseh delov Italije. Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da ZVU odpremi te ljudi v kraje, odkoder so prišli in da reši miroljubne Rojanoe te fašistične nadloge, ki nosi po žepih članske izkaznice ital. liberalne in kvalunkvistične stranke.
Ljudstvo brani svoje učitelje
Divjaštvo
Dne 18. t. m. so zavezniški vojaki v vojašnic: pri Banah brez vzroka ž najmodernejšimi brizgalkami na divjaški način polili skupino naših delavcev. Dogodek je močno ogorčil vse okoliško prebivalstvo, ki smatra ta divjaški izpad zavezn ških vojakov le kot potrdilo, da zapadna demokracija resnično ne more dajati drugačnih rezultatov.
Starši iz Sv. Marije Magdalene so poslali ZVU naslednjo resolucijo:
Starši slovenskih otrok pri Sv. Mariji Magdaleni v Trstu zbrani na zborovanju dne 11. t. m. odločno obsojamo postopanje ZVU, ki ob koncu šolskega leta premešča slovensko učiteljstvo.
Obsojamo tudi ukrep ZVU,. po katerem zabranjuje slovenskim otrokom udeležbo pri dodatnem pouku. Najodločneje pa protestiramo proti uvedbi italijanščine v redni pouk, ker je s tem zapostavljena slovenska šola.
Zahtevamo, da ZVU prekliče neutemeljene in za slovenski narod krivične ukrepe ter dokaže, da ji je pri srcu svoboda slovenske šole.
Slični protest je poslal na ZVU tudi šolski sindikalni odbor za sporazum, ki sta ,ea podpisala predstavnika Enotnih sindikatov in Delavske zbornic«.
Še ena žrtev mine
Včeraj okrog 20. ure je kopal 59-letni kmet Furlan Anton iz Ga-brovice 26 na svojem vrtu poleg hiše. Pri kopanju pa je zadel na mino, ki je eksplodirala in ga ožgala po obrazu jn prsih. Z avtom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnico. Furlan ne more govoriti m zdravniki pravijo, da je njegovo stanje resno. Ostal je na I. kirurškem oddelku.
Prizor s pionirskega tabora
Zasedanje okrajne skopseme
v Ilirski Bistrici
Sklepi: vzorna posestva v Bukovici, Bitnjah. — Okrajni mlin, kamnolom, mehanična delavnica, železarna itd. Proračun za leto 1947: 45.008.628 lir
Preskrba
Delitev' mleka
Od 23. t. m. do 5. julija bodo delili mleko in čokolado. Dojenčki do 1 leta prejmejo 5 škatel evaporira-nega mleka z odrezki tekoče dodatne nakaznice z datumom 16. do 30 t. m. Otroci od 1 do 4 let prejmejo 4 škatle čokolade «Toddy* z odrezkom 16 navadne živilske nakaznice. Bolniki prejmejo eno škatlo sladkega kondenziranega mleka z odrezkom dodatne nakaznice (rdeča) z datumom 16. do 30. t. m. Delavci, ki so izpostavljeni strupe nim pl.nom, eno škatlo evapurirane ga mleka z odrezki navadne nakaznice III. in IV, tedna. Cene: Eva-purirano mleko v škatlah 23 lir, čokolada 37 lir, kondenzirano mleko 150 lir.
Lastniki mlekarn naj dvignejo od danes naprej bone za kondenzirano mleko in čokolado pri ' občinskem prehranjevalnem uradu.
Vremensko poročilo
Toplota: od 19 do 23.2,	-
22; veter 15 km na uro; new
oblačno; morje razburkano,
ta morja 23.5.
KOSCI POZOR!
Uprav a državnega pc
osestV’
v Prestranku razpisuje
posest'-*
Uprava državnega . Prestranku razpisuje k£|***J svojih posestvih v Bilja« Pečku. V razpisu navaja j in plačilne pogoje, o kfttena veščene potom okrožnice * ne podružnice goriškega, ga in postojnskega okraj •t stot nakošenega sena bo n2jH prejel 120-200 Ur plače. & na letošnjo letino se ra ^ vsak delavec lahko nakosi
do 5 stotov sena. Delavci
Vf>
dobijo plačilo tudj v naravi' ., - —	naravi	P?	“
štev za plačilo v
pokosili
vežejo, da bodo P°*u°"‘jnb!jo stotov sena, Ti delavci ^ plačilo 10 stotov sena ®
!
Prosvetno društvo «S. Škamperle*’ -
iz Sv. Ivana priredi, v «««* J junija v svojih
Delitev mesa za bolnike
Sepral-javlja, da bodo v torek in sredo 25. t. m, delili mesarji 375 gramov volovskega mesa in 125 gramov kosti na odrezek dodatne nakaznice za meso z datumom 11. do 20. t. m.
Meso delijo sledeče mesnice: De Candusio. ul. San Marco 3; Salem, trg Vico 7; Polacco, ul. Media 10; B Carlo, ul. Foscolo 27; Albanese, ul. Gallina 1; Delavske zadruge, ul. Tarabocchia 2; Loico. ul. Udine 59; Periatti, ul, Cellin; 1; Samer, ul. Rapicchio 1.
vrtno veselico s sledec.m ;tr koncert sveto-ivanskjh h® .^ti!
»       ________
šev, društveni pevski zb^.,,rj» ;
lot«
bogatimi dobitki in sre j0že»' ples. Bufeti bodo dobro	.j,;«
Isto prosvetno drustv da se vrši vpisovanj« ^ ^
na Trsta, ki se bo vršil
—	  -	- - -	-	|/)V. J
dne 6. julija, v tofcakarnl ^
sena ter pri čavljarju tov-
Prosvetno društvo «V. S® .
uri rede«;;1
Nove dodatne nakaznice za bolnike
Z današnjim dnem lahko dvignejo bolniki dodatne živilske nakaznice za julij-oktbber 1947 pri občinskem prehranjevalnem uradu, oddelek za bolniške dodatke. Stari trg (Piazza vecchia) l-III. Nakaznice dvignite takoj, ne oziraje se na a-becedni red, proti predložitvi nove živilske nakaznice in osebne izkaznice. Isto velja za podružnice v Rojanu (ul. delle Ginestre 9), na Opčinah in Proseku.
Okrajni ljudski odbor v Ilirski Bistrici je na svojem zasedanju te dni postavil na dnevni red važna Vprašanja, ki se tičejo splošnega gospodarstva v okraju in njeg ve-ga načrtnega razvoja. Med ta vprašanja spada ustanovitev vzornega posestva v Mali Bukovici, kjer se bo gojila živina čistokrvne pasme, ustanovitev sadjarskeg„ posestva o Bitnjah, oki*,.n~j*. -r-.-—.šča z vinom ter trgovine z živili, mesom in mlekom, nadalje postavitev okrajnega mlina in kamnoloma, okrajne mehanične delavnice, železarne v Trnovem ter trgovine z gorivi in mazivi.
Okrajna skupščina pa je odobrila na svojem zasedanju tromesečni načrt dela za izvedbo letošnjega
plana v okviru petletke. V to svrho se bo nadaljevalo z gradnjo sadne sušilnice v Bitnjah, z gradnjo nove ceste Pregarje — Javorje m popravilom most li 'Bitnje — Prem-. V splošni načrt spada obnova 400 zgradb; poskrbelo se bo, da bodo stanovanjske hiše in gospodarska poslopja obnovljena vsaj v surovem stanju. Nadalje spada v tro-mesečn: načrt delna poprava vodne naprave m napajališča na Baču in v Knežaku, poprava šolskega poslopja in šolskega vodnjaka na Pregarjih ter obnova streh na šolskih poslopjih v Golcu in na Suhorju
Skupščina je ob isti priliki odobrila preračun za leto 1947 v znesku 45.008.628 lir.
Poziv pevcem partizanom
Vsi partizani, ki bi želeli sodelovati pri pevskem zboru ZPP, nej se javijo na sedežu ZPP, Corso 19.
KULTURA
Simfonični koncert
v Verdiju
F/ZKULTURA
Prvi uspehi izločilnih tekem
za praški festival
V nedeljo so bile v Izoli izločilne tme istrske mladine za praški fe-val, ki so se jih izven konkuren-udeležlli tudi atleti ZDTV. Re-ltati lahkoatletskih in plavalnih cem so:
lahka atletika: moški: Tek na im: i. Lenarduzzi (Umag) v ča-12.1; 2. Venier Antonio (Piran) času 12.2; 3. Trani Romano (Pini. Tek na 200 m: 1. Fonda Dino >SZ) v času 25.8; 2. Contento Fer-ocio (Piran) v času 26.7; 3. Vesp. (Piran). Tek na i00 m: 1. Ambroai (Piran) v času 55.8; 2. >k Silvio (Sv. Marko). Tek na 800 : 1. Ravalico Guido (Piran) v ča-2.7.5; 2. Belič Rino (Skedenj). ■k- na 1300 m: 1 Bembi Umber-
to -(Col) v času 3.58.6; 2. Cassan (Sv. Marko). Met diska: 1. Belli Al-do (gv. Ivan) 25.05 .m; 2. Tanice Bruno (Piran) 24.85 m. Skok v daljino: 1. Trani (Piran) 5.90 m; 2. Derkar (Skedenj). Štafeta J,rl00: 1. Skedenj v času 46.7; 2. Piran v času 47.2 Zenske: Tek na 200 m: 1 Sulčič Marija (Sv. Ivan) v času 28.3; 2. Tomasello Nella (Kraljič) v času 28.5; 3. Pettener Flora (Piran). Skok v daljino: 1. Sulčič Marija (Sv. Ivan) 4.25 m; 2. Fett.na Flora (Piran). Plavanje: 100 m prosto: 1. Bosi Giulio (Umag) v času 1.19; 2. Salvi Lu gi (Tomažič v času 1.21; 3 Pescatore (Piran) v času 1.22. 1,00 m prosto: 1. Bonetti Pietro (Piran) v času 7.12.9; 2. Biancorosso (Piran). .100 m prsno: 1. Portaleoni (Eletra) v času 4.2.2; 2. Predonza-n: (Eletra).
Costalunga-Magdalena 1:0 Enajsterici Costalunge se je v nedeljo v revašni tekmi za finale okrožnega prvenstva posrečilo premagati enajsterico Magdalene ter si s to zmago izboljšati izglede za prestop v pokrajinsko prvenstvo. Zmagonosni gol je zabil Artico v 42’ drugega polčasa.
min) so morali favoriti poraženi zapustiti igrišča. Tako je MontebeUo uspel proti Torpedu, Krmin in Tržič pa sta primesla iz Izole in Kopra obe točki. Rezultati: Montebel-lo-Torpedo 1:0; Krmin-Izola 1:0; Tržič-Koper 4:1.
Pokal «Vatovec Zvesti«
Rezultati nogometnega turnirja za pokal «Vatovec Zvesti* so: Kra ljič-Kolonja 4:1; Greta-Skedenj 2:0; Sv. Marko-Montebello 2:0; Col-Rojan 4:0; Tovarna strojev-Skorklja 0:0; Acegat-Bolniška blagajna 1:0.
Jugoslavija-Romunija 3:1
V nedeljo je bila v Bukarešti odi grana nogometna tekma za balkansko nogometno prvenstvo med reprezentancama Jugoslavije in Romunije. Reprezentanca Jugoslavije je tekmo odločila v svojo korist z rezultatom 3:1 (2:1). V nedeljo bo igrala jugoslovanska nogometna reprezentanca proti Madžarski v Beogradu.
Zmagi Tovarne strojev in Toma-žiča-Kraljiča v pokrajinskem prvenstvu v košarki
V nedeljo sta bili odigrani dve tekmi v košarki za pokrajinsko prvenstvo V prvi so igralci Tovarn ne strojev zmagali nad Gradiško z rezultatom 42:14, v drugi pa so se na Reki igralci Tomažiča-Kraljiča revanširali Kvarnerju za nedavni poraz v Trstu in zmagali z visokim rezultatom 42:16.
Policaji-tatovi
pred sodiščem
Včeraj zjutraj je tretjič začela razprava protj tatovom Unrinega sladkorja pred višjim zavezniškim vojaškim sodiščem. Razpravi predseduje major Keief. tožilec pa je Marcueei. Dvanajst prisotnih obtožencev brani devet advokatov.
Na jutranji razpravi so pričali inšpektor Stefani in maršal B<-t-nardelli ter povedali, da so obtoženci v njihovi prisotnosti podpisali zapisnike zasliševanj prostovoljno. Obramba pa je ves čas nasprotovala verodostojnosti zasliševanj. Zagovorniki obtožencev so dokazovali, da je inšpektor Stefani pretepaval obtožence med zasliševanjem na policiji in jih prisilil,
da so priznali svoje sodelovanje pri kraji. To pa sta Stefani in Lu-nardelli odločno zanikala. Stefani je tudi povedal, da mu je inšpektor Ricciardelli poveril drugo nalogo, ravno tedaj, ko je vodil preiskavo proti obtožencem. Sele letos aprila meseca, so Stefaniju dali nalog, naj znova preišče tatvino Un-rfnega sladkorja in res čez 14 dni je aretiral vse prisotne obtožence, k: so zapleteni v to tatvino. Inšpektor Lunardelli je potrdil, da so vsi obtoženci prostovoljno podpisali zapisnik« o zasliševanju na policiji. Povedal je tudi, kako so po Barbarovi preiskavi obtoženega policijskega komandanta nabrežin-
ALEKSANDER BECK
136
VOLOKOLAMSKA CESTA
Porazi favoritov v pokrajinskem prvenstvu
V pokrajinskem nogometnem prvenstvu je prišlo v nedeljo do velikih presenečenj. V vseh treh tekmah (četrta med Tovarno strojev ln Rašo je bila zaradi tehničnih razlogov preložena na poznejši ter-
Počasi so se premikale težke misij. Saj smo bili vendar pobili sto do dvesto Nemcev. In dalje? Kakor doslej se tudi sedaj nahajamo v obroču, osamljeni smo prav kakor doslej, sredi sovražnika, ki se je bil prebil.
Vso pot, ko sem jezdil protj gozdarjev; koči, se mi je podiJa po glavi misel: morda se je vrnil Brudni, morda je prišlo povelje? Š veda se ne zdi to neprestano pričakovanje ukaza za umik moško, zdi se nevredno. Toda taka je resnica. Pred vsakomur sem jo skrival, toda pred vestjo je ne moreš skriti.
V veliki sobi v kateri se je nahajal štab, je gorela svetilka. Rahimov se je dvignil z utrujenim obrazom. Tolstunov, ki je bil lege) na tla ter se pokril s plaščem, je privzdignil glavo. Gledala sta me v pričakovanju...
Ali naj ju vprašam? Vendar sem ju bil povprašal, čeprav sem vnaprej vedel, kakšen bo odgovor. Da, Brudnega ni bilo, povelja n; bilo.
Prinesli so večerjo. Ni mi bilo do tega, da bi jedel... Tolstunov se je dvignil. Kmalu je prišel tudi Bozžanov. Prinesel mi .e dar: neniškj daljnogled, ki šeststokratno povečuje. Kako bj se bil tega vzveselil ob kaki drugi priliki... Toda zdaj sem bil ravnodušen nasproti vsemu. Bilo j« čez tretjo uro Potrebno bi bilo, da bi se bil prespal do svitanja, toda >bčutll sem: ne bom mogel zaspati.
Poklical sem Sinčenka.
— Sinčenko, ali j« kaj žganja? Rahimov, ali hočeš?
Odklonil je. Natočil sem Tolstunovu in sebi. Popil bom, morda bom tedaj zaspal,,..
Jutro.
svojo kapo. Ležala je nekoliko dalje, ni bila na svojem mestu. Treba bi jc bilo vzeti in privezati ob jermen pri brzostrelki, da je ne tn v primeru vzbune, ko bi planil pokonou, moral iskati... Toda nisem imel želje misliti niti o vzbuni, niti o čemer koli drugem, kar je utegnilo čakati na nas. Vendar s^m se dvignil. Teh nekoliko korakov proti kapi, ki me je opominjala na stvarnost, sem naredil s prisiljevanjem samega sebe, z obvladovanjem. Težko je bilo pozabiti nase, oddalj'tj se v mislih od te hiše, od gozda.
Spet sem legel in zaprl oči... Začele so se nizati podobe pro-leklosti, ki so srcu tako drage. Zdaj jih ne moreš obnoviti. Koliko tega se mi je premikalo skozj glavo!
To vem zagotovo: nisem razmišljal samo o	sebi,	razmišljal	sem
tudi o bataljonu. Sicer pa pomeni to tudj — o	sebi.
V teh trenutkih dremavice, v polupozabi, so bili moji nepovezani prividi seveda podrejeni paragrafu zakona, ki predpisuje komandantu, da govori o svoji edinici: «Jaz». Zame ni bil to pamgraf marveč čast, vest, ustvarjanje, strast. Kaj naj še povem? V moj bataljon je bil zares vložen ves moj «jaz». To	je bila	moja	tvorba,
to je bilo edino, kar sem bil ustvaril na svetu.
Spominjal sem se vsega. Vsekakor tudi brezpomembnih, ginljivih in smešnih stvari.
Na primer? Dobro, tu je primer.
2.
1.
Nekega sončnega dne v avgustu je odšel bataljon na strelišče. Taboril) smo poleg planinskega hudournika Talgarke. V bližini, poleg vasi Talgar, so se zelenili sadovnjaki, v katerih rasejo ogromna almataka jabolka, ki so najboljša na svetu. Okoli nas je ravna, od sonca sežgana stepa. Toda v južni smerj se dvigajo nad stepo predgorja Tijan-Sana. Nekje v višini se lesketajo, prav neznatno ločeni s komaj opazno črto od sijaja nebeškega svoda, večni snegovi planinskih vrhov, To je južni Kazahstan — nikoli ne bom zmogel opisati njegovih krasot.
Legel sem ter položil pod glavo vatirano bluzo, ki je dišala po požaru. Prižgal sem si cigareto, pogledal na uro ter opazJ na klopi
Stepa je idealno strelišče. Poleg nas je, in ne samo da je pri roki, marveč je stvarno pod nogami; ravna je kakor deska za likanje.
ske železniške postaje samo degradirali, ostale policiste, soudeležence tgtvine pa samo disciplinsko kaznovali, ali pa službeno premestili.
Na popoldanski razpravi so pričale 'osebe, ki so videle nekatere obtožence, kako so skrivali vreče sladkorja.
Med temi pričami je bil tudi Ca-valli Mohor, ki so ga advokati tako zmedli, da je pozdravil predsednika sodišča z rimskim pozdravom. Major Keief ga je opomnil, naj n« pozdravlja več z dvignjeno desnico.
Policijski maršal Riosa je povedal, kako so zasliševali obtožence. Obtožencem so obljubili po zasliševanju osebno svobodo, ako povedo resnico. Zato so vsi obtoženci zvračali krivdo na ostal« soudeležence in tako je prišla na dan resnica, kako so izpraznili železniški voz z Unrinem sladkorjem. Funkcionar Unre Aleksander Major je potrdil; da omenjeni železniški tovorni voz s sladkorjem ni nikdar prišel v Avstrijo, kamor je bil namenjen.
Razpravo so odgodili na današ-nj dan.
Gostlli:car vlomil v trgovino iestv'n
V nedeljo zjutraj so opazili sosedje, daje bil ponoči izvršen vlom v trgovini z jestvinami v ulic) Gin-nast,iea št. 20. Takoj so poklicali policijo m inšpektor Lugnan; ter desetnik Mancirti sta skupaj s svojimi možmi uvedla preiskavo, k: je takoj rodila uspeh*. Ugjtovi!' so, da so tatovi vdrli iz veže bližnje hiše. napravili lukva v tamkajšnjo čevljarsko delavnico m iz te zopet luknjo skozi zid v trgovino. Iz trgovine so odnesli okrsg 30.000 Ur v gotovini, ter večjo množ.no sira, slanine, olja in eno vrečo sladkorja, vse v skupni vrednosti preko sto tisoč lir. Sledovi za tatovi so vodili' v bližnjo restavracijo «Prt konjičku* (Al Cavallino). v katero se pride .z veže skozi posebna vrata.
Kmalu so ugotovili, da je bil eden od tatov 33-letni Jožef Lenassi. novi upravnik te restavracije, kateri biva y ulici Pizzo 22. Takoj so ga aretirali skupaj z njegovo ženo Emilijo, ki pi so jo kmalu -zpustili. dočim je mož ostal y zaporu. Pri njem so tudi našli dobršen del u-kradenega blaga.
Vidi se. da je hotel novi gostilničar vpeljati svoje podjetje v večjem stilu in je hctei naprav .ti svojim gostom presenečenje s s.rom ki ga je odnesel svojemu sosedu j trgovcu-
Na ta koncert je povabila Trasi Special Service dirigenta Gibson Morrissey-a, violinistko Carroll Glenn-ovo in pianista Evgena Lista. Na sporedu so prevladovale skladbe P. I. Čajkovskega. Kot prvo točko so izvajali tržaški filharmoniki Aaron Coplandovo Outdoor-Overturo. Skladba je zasnovana na temi, ki jo v začetku prinese solo-trobenta. Značaj jazz-a sili v ospredje kljub teipu, da se skuša skladatelj držati stroge oblike skoraj v klasičnem smislu. Nast.rojenje spominja mestoma na Ravela, a vendar pada pod črto njegove vrednosti. Manjkalo je prožnosti v izvedbi, kar je pričal že prvi vstop glavne teme, ki jo je prinesla trobenta dokaj okorno. V ostalem je skladba zanimiva, ker nam prikazuje tipično smer, v kateri se razvija današnja ustvarjalnost onstran Oceana.
ima danes 'ob 21. ski sestanek s predavanjel11 . štvenih prostorih. Vabi®0 r.« in prijatelje.
IgjitriT
Nove cene za vodo, e« in plin
Od 1. junija veljajo na9lnjn.
•	1J	J	J .	D*‘	•!
ne za vodo, elektriko. ® k da: domača uporaba —	-**«
števec — 8 lir za k.
števec — 7.10 lir; za clJj.lt} jaške in državne ustanov j6(ii Določen« so druge cene	^
Mitje.	mVo	;
Elektrika:	za	razsvetu	...»
lu, za motorje 5.10	j;r,
in kopalnice podnevi 5.1 noči 3.50 lir.
Plin: 13 lir za k. m.
Solistični in zborovski v «Kinu ob morju
Ljudsko-prosvetni kr1
ožekj;
P ,
redil v pet-ek, 27. t. m- ' ,sgi J! morju solistični in cert. Sodelovali bodo 1 Milena Furlan in ®runf,Pztif'!', tenorista Raimondo Bot Renato Kodermac ter ^vStt
Dušan Pertot, vs. učenci^ fj
le- krožka, ki jo vodi P[.gl■«!
n.1.1	raki	Z«,
Petri-Bottegheili.
I
Tomasi* bo nastopil Pina Occinija
Enotni sindikat
notni11:
tov v ul. Zonta 2 spor?«*) ,5»®’.
Zadružni odsek Enotni** - jr roča. W
razpolago še nekaj ®osK' 'jj! 4 in otroških čevljev ter ^ pdj
Sindikat mešane stroke tehnike.^
mo vse zobne na sestanek, ki bo 25
________________
v ul. Imbriani 5, soba .^4 sestanek važen zaradi r • novem mezdnem spora* nihče ne izostane.
fot®
Rojstva, smrti in P° /
70	9'
Dne 22. m 23. t. m- f
12 otrok, umrla pa je bilo 6.
J®
11
. - j-	-.	„,1	P1;'.!
Umrli so: 45-letni Mar« <3-1-1
60-letni Rihard Miohe ' u Ana Pevec, 24-letna ,4. ^ 79-1-etna A.ntonija CerneL cante, 49-letna Marija b .. v.
Peternelli, 60-letna 7835«
Orkester sam je izvajal še Mar-tucci-jev Notturno. Schumannovsko nastrojena, precej na dolgo izvedena, zelo dobro instrumentirana skladba novoromantične dobe. Dirigent Morrisseg je pokazal svoj u-staljeni dirigentski lik. Znameniti violinski koncert v D-duru P. I. Čajkovskega ;e izvajala še mlada violinska umetnica Carroll Glenn z neoporečno tehniko, zgrajeno po modernih načelih in na osnovi vseh dognanj violinske pedagogike. N leno pojmovanje tega prekrasnega koncerta je bilo v splošnem bolj lirično, čeprav se je znala mestoma prilagoditi njenemu impulzivnemu romantičnemu značaju. To posebno v zadnjem stavku. Odlikuje jo mehak, baržunast ton. Dodala je še Kreislerjev Caprice Viennois. Ko bo umetnica tudi v muzikalno inter-pretacijskem oziru dosegla višino svoje tehnike, bodo njeni uspehi še mnogo večji. Tudi pianist List je še mlad umetnik, ki obvlada vse težave svojega instrumenta z lahkoto. Čajkovskega koncert v B-molu je podal dobro in dinamično odtehtano. Moral je dodajati. Vsi (rije umetniki so želi obilo zasluženega priznanja.
Tudi orkester je v polni meri zadostil svoji nalogi. Dirigentova nova jiostava orkestra v smislu, da se vežeta skmpini I. in II. violin, je najbrž utemeljena s tem, da so v partiturah teh skladb glasovi omenjenih skupin skoraj dosledno v unisonu, kar daje zvočnosti orkestra večjo kompaknost, kakor pa če bi bili skupini ločeni na levo in desno kot običajno, Zaradi skupne zvočnosti * violinčeli in vsega godalnega telesa so morali zamenjati mesta tudi basi• Večer je bil lep in na umetniški višini.
K. S
vd. Cremese, 74-letna vd. Polič, 67-letna F101^ 41-letni Jožef Murdocco.
Pavel Poropat.
KIN0PREDSTM1
KINO OB MORJU, in Zuhra* (Romeo vzhoda). '
Radijski sP
v torek, 24. Ju’
TRST 0
7.30 Koledar. 7.35. JutoVrf'J ba. 7.45. Vesti. Ib30;. Vel. Itf j
koncert 12.00. Današnja 1,9, .,-tanija. 12.15. Lahka . gj3.oC;i| Napoved časa in vesti; m ,l,
slovaška glasba, glasba. 13:48.
00-- n
Pregled tiska. 17.30. * ai0. J. 17.55. Ali že veste? If #',)
uverture. 18.30.
književnosti. 18.45. F>V°IL »ir nipo, 10 nn Mladinski
sk. plesi 19.00. Mladine Vaški kvinteti 19.45. N : ji in vesti. 20.00. PevsW
iu vpoii. AlU.uv/. i v-	'	M
pranistke Justine V^IS. ska glasbena ura. 20.4^ 3O*/¥
21.00. Baletna glasba*^niK Č
piri lrr\n rt nianjfitS	fll.
ski koncert pianista	,
ta, prenos iz Ljubija« retna glasba. 22.15. ‘Pfh tet. 22.45. Lahka glfi* poved časa in vesti. 44H' sporeda za prihodW Polnočna glasba
MALI
IZKAZNIC Dragica^ 1^4,0.
OSEBNO __________
Hrvatin Dragica lZ Kopru sem izgubila-prošam, da jo vrn« . #1 deni naslov prot; nag LOVISCEK ANTON t,;! , P Rutarjeva ul. 27, j« «po ,1 izkaznico štev. 4710 '-.piiD1«	,
ljudskega odbora v	S.
glaša jo za nev«lJa
.1
Odg. urednik DOSAl'* f1 ;
Stabilimento