Poštnino plačana v gotovini Leto LXXIL, št. U5 LfuMfana, sobota J. fimija l_i<- žalostno vest. da ni več upanja, da oi rešili posadko »Thetisa«. LONDON, 3. jun ja. AA. Reuter: Malo pred drugo uro je izjavil predstavnik ladjedelnice v Birkenheadu, da ladjedelnica ni dobila nobenih podrobnosti o usodi podmornice »Thetis« in da je zelo malo upanja, da bi bilo mogoče resiti posadko. Množice še nadalje vztrajajo pred ladjedelnico ter pričakujejo novih vesti o usodi mornarjev. LONDON, 3. junija. AA. Reuter: Okoli dveh zjutraj je prispela posebna ladja za reševanje*. Pooblaščeni predstavnik je izjavil novinarjem, da bodo nadaljnje vesti o usodi podmornice »Thetis« dobivali samo še od admiral i tete. Sanitetne oddelke so odpoklicall, kar je znak, da ni več nobenega upanja, da bi mogli rešiti moštvo podmornice. Rumunske volitve Bukarešta, 3. junija. AA. Rador Rezultati volitev prekašajo vsa pričakovanja. Udeležba pri volitvah je bila največja od vseh rumunskih volitev tor je znašala povprečno 98 odstotkov. Okoli 70 odstotkov izvoljenih poslancev so znani socialni delavci, ki dozdaj niso nikoli bili v parlamentu. Samo 30% izvoljenih so bili člani prejšnjih parlamentov. Izvoljeno je veliko število kmetov, industrijskih delavcev, trgovcev in intelektualcev. Volitve potrjujejo tudi zaupanje v sedanji režim. Predsednik vlade Calinescu je dobil 170.000 glasov, kolikor doslej ni dobil noben romunski politik. Zunanji minister Gafencu je bil izvoljen od intelektualcev v Bukarešti, iz česar se vidi, da inteligenca kaže popolno zaupanje v vodstvo zunanje in nacionalne politike Rumunije. Ogromno povečanje ameriške mornarice VVashington, 3. junija. AA. DNB. Mornariško ministrstvo je izdalo včeraj naročilo za gradnjo 24 vojnih ladij, ki bodo skupno stale 350 milijonov dolarjev. Ladje so bile naročene pri privatnih in državnih ladjedelnicah. Med naročenimi ladjami se nahajata dve oklopnici po 45.000 ton, ki bosta zgrajeni v državni ladjedelnici v New Yorku in Filadelfiji. dalje matična ladja za letala s 25.000 tonami, 8 rušilcev, 6 podmornic ter 4 lahke križarke. Pomočnik mornariškega ministra Adison je izjavil, da bosta omenjeni oklopnici imeli po devet 16 palčnih topov ter bosta lahko razvijali hitrost čez 28 vozlov. Smatra se, da bo ta načrt izvršen v 25 mesecih. „Misel in delo" Izšla je majska številka kulturne in socialne revije »Misel in delo«. Vsebina: Članki — Gabriel Remerand. francoski konzul v Ljubljani: 150. obletnica francoske revolucije. — Dr. B. Vrčon: Revolucija — evolucija — revolucija? — G. Bour- — Obzornik — Inter arma (Z.) — Med dvema frontama (Dr. B. Vrčon). — Notranjepolitični pregled (Verko) — Fran Kurelac (Dr. Fr. Ilešič). Sezona v ljubljanski drami 1938-39 (tr). — Poročila — Paulin R. Vrata v svobodo (Inko) — Jugosloven-sko-madžarska revija — Delszlav-magyar szemle (L. Č.) — Dokumenti — Revijo toplo priporočamo v naročbo narodni in napredni inteligenci. LONDON, 3. jun ja. br. Današnji «Dail-ly Mail» je naslovil oster članek na admirali teto, v katerem naglasa, da bo morala zaradi te katastrofe dati odgovor. Angleški narod želi vedeti, zakaj so se ti manevri vršili v tem zalivu, ki je zelo nevaren in j gin: Ob proslavah revolucije. kjer je morje običajno razburkano. Prvič je bila preizkušena nova podmornica in čudno je, zakaj ji niso dali posebnega soremstva. Podmornico so tudi ze pogrešali 15 ur. a vendar se ni nihče pravočasno zganil. List zahteva temeljito preiskavo in strogo obsodbo vseh, ki so krivi te nesreče, Londcn. 3. jun. A A. V podmornici »Thetis« počiva 80 ljudi. Izgubljeno je vsako upanje, da bi se dalo še kosa reš'ti. Verjetno je, da so vsi ljuč*je v podmornici žc mrtvi. Na signale Potapljačev ni več nobenega odgovora. Javno mnenje se sprašuje, zakaj ni bilo mogoče rešiti vseh članov po-adke s pomočjo Davisovih aparatov, kakor so se rezili štirje člani. Izgleda, da je temu krivo ta. da Fe j? n*ha*a*o v podmornici veliko število civilistov, ki niso znali uporabljati aparatov. Izdano je b"-lo povelje, da morata 7apuščati podmornico vedno po en mornar in en civilist, ker civilist sam ni znal uporabljati aparata. Pri tem pa Je rroralo priti do kvara pri vratih, tako da se najbrž niso dala več odpreti. Aparati sami so bili dobri. Kot prva sta jih preizkusila en poročnik in en mornar, ki sta prišla živa in zdrava na površje. To je največja katastrofa v zgodovini podmornic. poittteni oBgornit Umestna ugotovitev Mariborska »Dela\*ska politikam piše: »Naslov, poklic, stan. življenjska naloga, mladost ali starost niso merodajni, da človek ostane čloi'ek. S to svojstvenostjo ni bistveno v rvezi čut pravičnosti, socialnosti, niti ne oznanjevanje in iz\xše\-anje ljubezni do bližnjega ali tako zvane krščanske ljubezni. Na člo\*eka prav lahko vplivajo čisto druge okoliščine, ki jih je več. Te so na primer: naravna pokvarjenost. nara\mi duhovni defekt, sadizem te ali one vrste ali pa tudi slaba okolica ali družba, ki v človeku podivja plemenite nagibe do barbarske surovosti. Tako si razlagamo dejanja, ki jih nekateri izvršujejo, in tisk, ki prihaja izpod peresa nekaterih ljudi, o katerih lahko rečemo, da so pozabili na človeške vrline in tako podivjali, da nc vrše svojih dolžnosti v plemenitem smislu, kakor veleva večni zakon.« — Točna ugotovitev, ki ji nimamo ničesar pride ja t i! Kateri jugo slov. Usti so poslali poročevalce v Berlin? »Deutsches Nachrichtenbureau« poroča, da so z ozirom na poset kneza namestnika Pavla v Berlinu prispeli tjakaj iz Jugoslavije: Kost a Lu kovic, šef centralnega Pres-biroja, Gjorgje Peric. direktor agencije Avale, Vladislav Ribnikar. direktor »Politike«, J. Stojmirovič-Jovanovič. direktor glavnega glasila JRZ »Samouprave«, Damjan Sokič. urednik »Pravde«, Mihajlo Sve-to\rski, urednik »Vremena«, vsi iz Beograda, duhovnik dr. Ahčin, glavni urednik »Slovenca« iz Ljubljane, in H. Macanović, urednik »Novosti« iz Zagreba. Kdo je sovražnik Slovaške? Slovaški minister v zadnji češkoslovaški vladi Sidor se je protivil odcepitvi Slovaške od Češke, smatrajoč to za največjo nesrečo za Slovake. Dr. Tiso, dr. Tuka in tovariši so ga zato proglasili za narodnega izdajalca. Sidor se je moral umakniti iz javnega življenja. Danes pa vse, kar narodno misti na Slovaškem, priznava, da je bil Sidor na pravi poti in da bi biti danes Slovaki srečnejši, ako bi bili poslušali Sidor ja. Ugled Sidor ja na Slovaškem silno narašča in lahko se trdi, da je danes vsa nacionalna Slovaška v Si-dorjevem taboru. Vlada dr. Tisa in dr. Tuke je v silnih skrbeh spričo nevarno naraščajoče Sidorjeve popularnosti. Zato je minister propagande znani Sanjo Mach v Bratislavi dal prirediti demonstracije proti Sidorju, sam pa je sklical svoje somišljenike na shod, na katerem je strastno napadal Sidor ja. V svojem govoru je med drugim izjavil: »Tisti Slovaki, ki sogtašajo s Sidorjem, so sovražniki slovaške države. So naščuvani od Varšave ali Moskve, ali pa od dr. Beneše-vih pristašev. Ti. ki zahtevajo povratek Sidor ja v javno življenje in na krmilo vlade, so zločinci, ki hočejo maskirati svoje namene pod krinko borbe za svobodo in proft tako zvan emu tujemu jarmu.« Kakor poročajo iz Bratislave, je prišlo pri tej priliki do ?}n-tih spopadov med Sidorovci m MachovcL Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Sorzna poročila. Curih, 3. junija. Beograd 10.—, Pariz 11.735, London 20. 7375, New Yorfc 442.8125 Bruselj 75.40, Milan 23.30, Amsterdam' 236.80, Berlin 177.60, Praga 15.125, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25. Moč ruske ar Mnenje bivšega i i ^. r » Pariz, 3. junija, z. Bivši predsednik vlade in vojni minister Poljske general Si-korski je izjavil novinarjem, da ruske armade ni podcenjevati in tudi ne precenjevati. Številke, ki kažejo ruski vojni potencial, so razmeroma ugodne: 77 divizij pešadije, 32 divizij konjenice, 1,300.000 mož napadalnih čet in 6,000.000 izvežba-nih rezervistov. Tankov ima ruska armada 5000 vsak čas na razpolago prav tako je pripravljenih 44 letalskih in 5 hidroavion-skih brigad, to je okoli 5000 letal za takoj- Pred sporazumom z Bolgarijo Bukarešta, 3. junija, e. Zunanji minister Gafencu odpotuje 9. junija v Ankaro, kjer ostane do 11. junija. Nato odpotuje v Atene. Carigrad, 3. junija, e. V zvezi s prihodom g. Gafenca se v tukajšnjih dobro obveščenih krogih trdi, da bodo ob tej priliki spet razpravljali o vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo in vse, kar je v zvezi z njenimi dosedanjimi zahtevami. V vseh krogih zatrjujejo, da se bo ob priliki ten govorov našla formula, ki bo za obe strani in po kjtrri bo vprašanje ▼ končno rešeno. Nič manjše važnosti pripisujejo tudi dejstvu, da bo Gafencu odpotoval iz Ankare v Atene, kjer se bo sestal z Metaksasom, s katerim bo hrmmjal misli glede vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo. V Ankari bo Gafenca sprejel predsednik republike Izmet Innenl, nakar se bo romanski zunanji minister odpeljal v Pirej in Atene. Vstop Bolgarije v HmMr**^!^ zvezo se smatra v turških krogih kot dejstvo, ki bo mnogo doprineslo k lUhflii iiljl nega stanja v Evropi m bo hkrati največje realnosti poiitflce bi vojnega šnjo ofenzivo ter približno toliko letal za pomožno službo v zaledju. K vojnemu potencialu je potrebno prišteti neizčrpne prirodne zaklade surovin, katere izkorišča že dobro organizirana vojna industrija. Zelo razvita vojna industrija je važen činitelj, s katerim carska ruska armada ni mogla računati. Važen činitelj v ruski armadi so oklopna bojna sredstva kakor tanki, traktorji in motocikli. Pričeli so jih izdelovati v serijah leta 1. 1930, ko se je začela razvijati težka ruska industrija. L. 1936. je 'mela Rusija okoli 10.000 blindiranih tankov, avtomobilov, motociklov in traktorjev, ki so izdelani po francoskih- angleških in ameriških modelih. Danes tvorijo blindirani napadalni vozovi tri arma dne zbore. Vrhu tega ima vsaka pehotna divizija tan-kovski bataljon in vsak konjeniški polk svoj motociklistični bataljon. Vojno poveljstvo razpolaga poleg tega s samostojnimi tankovskimi edinicanri. Rusko letalsko silo predstavljajo danes štirje armad-rri zbori težkih bombnih letal in štiri letalske brigade navadnih bombnikov, sedem letalskih brigad lovskih letal, tri letalske brigade napadalnih letal, štiri letalske brigade Krrijskih letal in druge letalske edi-nice z .zveznimi, zdravniškimi in kurirskimi ter informacijskimi letali. Stron 2 »5LOVETM5KI N * R O D«, sobota, 3. junija 1939. Stev. 125 Zadnje povodnji so napravile v brežiškem srezu milijonsko škodo Po voden j je napravila Škode na kulturah ok oli 7 milijonov ter na cestah nad 400*000 din Brežice. 2. junija Dne 30. maja je divjala v sTezu Brežice silna nevihta. Kaj kmalu so nsrasdi vsi hudourniki, ki so prinesli posameznim krajem pravcato razdejanje. Najbolj prizadete so bile občine Vel. Do«, Čatež. Brežice :n A rtiče. V občini VeL DoJirva. ki je že sama po sebi ena na i revnejših občin, so poebno prizadete vasi Rregansko selo, Bcegana, Obrežje, Jesenice in Pod^raceno. Najbolj oškodovanci je vas Bregan-vko selo, ki razpolaga z najboljšimi zemljišči v vsej občini. V rej vasi so poru ime vse obrale. plortovi. vrtovi, izpodicooane mani trdne stavbe, zalite kleti in stanovanja, odneslo je veliko zemlje, sadno drevje je iz-ruvano. odnesenega mnogo lesa in inventarja, kar je pa ost«a1o. ie na debelo zasuto s kamenjem. Voda je odnesla rudi vaški most. Velik odstotek ostalega polja je zr.^ui s kamenjem, nad vsem nižinskim poljem pa stoji še danes voda. Posevki so uničeni popolnoma, s posebnim ozirom na to. da deževje še ni prenehalo in Sava kakor rudi Bregana se vedno naraščata. O kaki košnji sena. al! dcretje ne more b -govora. Oovta c vasi občine Vel. Doline so prizadete na isrti način, le ne v toliki meri. Odstranjevanje nanošenega kamenja v Brep^nsikem selu bo zahtevalo ogromno število delovnih moći in gmotnih žrtev, ki jih pa samo prebivalstvo ne bo zmoglo, tem manj, ker je katastrofa nastopila v pomladaniJcem času. ko kmetovalec jedva zmaguje redna poljska de!a. Ko se voda odcedi, bo treba veliko parcel preorati in posejati rm novo, kar bo mogoče šele po odstranjenju kamen ja. V občini Čatež so prizadete vasi Sobe-' nia vas. Cerina. Krška vas, Maience. v»c tam, kjer se vi jejo hudourniki. Nižinske lege so oškodovane z nanošenim kamenjem ir. z vodo zalitimi posevki, višhiske pa predvsem z odneseno zemljo in izruva-Tiimi sadnimi drevesi. Za občino Vel. Dolina in Čatež je letošnje neurje posebno težko že radi tega. ker sta bili nivno ti dve občini 90n.'o oškodovani po toči 1. 1937. V občini Artiče so oškodovane parcele ob potoku Močivnik, kjer je odnesene mno go obdelane in posejane zemlje. V občini Brežice je pod vodo vsa obsavska površina, tako imenovana Vrbma. kjer je imi-čenfl vsa krma in žitarice. Sava nanaša še danes pesek in kamenje, če bo pa ta voda sta'a šc nekaj časa. bodo uničeni rudi vsi dnigl posevki. V (yst«lih občinah našega sreza m> bile pod vodo vtk nržj« parcele ob Savi. ker je dorsegia Sava že višino 3.80 m nad normalo. V noči od 21. na 22. maja je redi veJi-ktga deževia narasel potok Se vn i en a. ki teče od Planine pri Sevnici in se pri Sevnici izJiva v Savo. Preplavil je večji del zemljišča, posejanega z raznimi poljskimi posevki. Najbolj je prizadeta vas Vel. Podgorje, kjer je več posestnikov skoraj ob vse. Iste noči >o trpeli od poplave tudi posestniki občine Senovo. Hudourniki so pustošili njive in travnike, odnašali plodno zemljo s ^»adeži in nanašali kamenje, da se sedaj na veliki površini na mest u zemlje nahaja kamenje, gramoz in razna druga navlaka. Voda je trgala jezove, odnašala plotove, manjše mostove m rušila obč. ceste, da je bil promet za dalj časa popol- noma ustavljen na cesti, ki vodi skozi vas Dovsko na Planino. V jutrnih urah 22. ma ja je solovit naliv v tako zvanem Pragozdu občine Podsreda prenapokul ozke stru*: «• potočkov, posebno deroče Bistrice,, ki se je v trenutku spremenila v deročo reko. se razlila po travnikih in poljih, trgala in odnašaU plodno zemljo in naplavi j al« pesek, grušč, kamenje, d račje i. dr. Kulture ob Bistrici so uničene. Najbolj prizadeta je katastrska občina Podsreda. Izredne poškodbe pa so povzročile poplave reke Sotle, kjer je prizadeto ozemlje občine Dobova, Kapele in Bizeljsko. Poplavljeno je približno 2.500 ha kulturne površine. Sotla je nanesla veliko blata, ki je izredno lepljivo tako. da tudi pozneje, ko bodo vode padle, rte bo odpadlo od rastline, pač pa se bo razgrelo in povzročilo usihanje rastlin. Del vasi Vel. Obrez je popolnoma odtrgan od ostale vasi. cela vas Rigonce pa je odtrgana od ostale občine. Poškodbe na kurturah bi znašale po uradnih ugotovitvah in sicer je škode občina: Artiče din 20.000. Brežice 100.000. Dobova, Bizeljsko. Kapele 5.000 000, Catcž 85.0O0, Podsreda 60.000, Senovo 140.000. Sevnica 20.000, Vel. Dolina 1.200.000 in Zabukovje 120.000, skupaj tedaj 6,745.000 dinarjev. Poškodba banovinskih in občinskih cest po predzadnji poplavi, pa je poglavje zase. škoda, ki jo je povzročilo neurje na cestah našega sreza, gre v težke stotisočake. Uradna ugotovitev škode znaša sicer din 343.870, vendar pa presega din 400.000, pri čemer pa ne smemo upoštevati razdejanja oh poplavi v zadnjih dneh. Največ dežja maja, najmanj aprila Ljubljana. 3. junija Ljudem se zdi. da ni bilo pri nas že desetletja tako 5iabega vremena v maju kakor letos, to ini, po znanstvenih metodah zbrani po latki našega Meteorološkega, zavoda nam pa kažejo, da je maj razen aprila najbolj deževen pomladni mesec skoraj vsako leto. Letošnje vreme je v resnic- nekaj posebnega, saj ni bilo niti en mesec normalno, čeprav so bile v zadnjih letih mnoge zime blage, vendar nismo imeli v Ljubljani že dolgo tako lepega februarja marca in zla-ti ne aprila. Zaradi izredno suhe zime in lepega vremena prve pomladne mesece je nastopila pred majruskim deževjem huda suša, ki je marsikje napravila veliko škodo. V nekaterih krajih je suša kmete :selo zadržala pri pomladnih poljskih delih. Tu in tam kmetje niso mogli ruti posaditi krompirja pred dežjem zdaj jih je pa tako dolgo zadrževal dež. ta ie postalo za sajenje že mnogo prepozno. Zaradi suše je zelo zastala v rasti trava, zlasti na travnikih v višjih legah- Sena bo znatno manj. čeprav je zadnje čase trava naglo zrasla, ker je redka. Koliko škode so pa povzročile poplave zadnje čase, je se težko natančno ugotoviti, a nedvomno niso pretirane vesti iz prizadetih krajev, da bo letošnja letina zelo slaba, čeprav je v začetku kazalo, da bo dobra. Zaradi neprestanega dežja so prizadeti tudi sadjarji, ker bo znatno manj črešenj. kakor so pričakovali- Sadje odpada, zgodnje vrste črešenj pa tudi gnijejo in pokajo ter ;0 vodene, ker je bilo premalo solnca. Da je bilo letošnje pomladno In zimsko vreme zelo nenavadno, sprevtdinio najbolje po številkah nase vremenske postaje. Povprečje padavin januarja pri nas maša 74 mm. Januar je pa bil letos med vsemi zimskimi meseci najbolj moker; v Ljubljani ie |0o 1M.9 mm padavin, torej nad polovico več kakor normalno. Eden najbolj suhih mesecev je pri nas februar. Povprečje p&davin februarja znaša 69 mm (toda ne le zato. ker je februar najkrajši mesec). Letos je bil ta mesec izredno suh, padavin m bilo niti polovico toliko, kolikor znaša povprečje, ampak le 28.7 milimetrov. To se pravi, da v vsem februarju ni bilo toliko pauavm k^kor zadnje čase maja ob nekaterih dneh samo v enem dnevu. Marca je bilo nekoliko več padavin, in sicer 47.4 mm, kar je še vedno amo polovico toliko l:ot znaša povprečje (99 mm). V razmerju z visokim povprečjem padavin v aprilu. 101 mm, je bil letošnji april se tem bolj suh, saj je bilo aprila celo manj padavin kakor februarja, le 23o mm. To se pravi, da je bilo letos aprila štirikrat manj padavin, kakor znaša povprečje in najbrž bo letošnji april odnesel rekord kot najbolj suh mesec Povprečje padavin v maju je pa nekoliko višje kakor aprila in najbrž marsikdo ne ve. da pade maja povprečno v daljšem razdobju več dežja kakor aprila; povprečje znaša 108 mm. Kako deževen je bil Ietcšnji maj. sprevidimo po tem, da je bilo 219.4 mm padavin, torej skoraj trikrat več kakor normalno. V zadnjih 20 letih je bila količina padavin pri nas 7 let v maju pod povprečjem, L 1926 je pa znašala točno toliko kakor povprečje. Najbolj deževen maj v 20 letih pa ni bil letos, temveč L 1933 ko je bilo 305.5 mm padavin. Precej deževen je bil maj tudi leta 1928. ko so znašale padavine 206 mm. V zadnjih 20 letih je bila torej količina padavin v maju sedemkrat pod povprečjem, enkrat normalna m dvanajstkrat nad povprečjem. Letos bi bil skoraj dosežen rekord maja 1. 1933. ko je bilo 14.1 mm več padavin kakor letos. Ali se bo vreme izboljšalo vsaj zdaj? Na tc je težko odgovoriti, saj je celo verjetno, da bo tudi junij bolj deževen kakor normalno. Martinova sleparska turneja Odkril je, kako je treba govoriti, da lahkoverni odpro denarnice Ljubljana. 3. junija fjshk:vernost ljudi je brezmejna, kakor kažejo prcoesi proti goljufom, in pustolovcem. Nekaj prav klasičnih sleparij, ki so jih zagrešili drzni pustolovci, bo v kratkem prišlo v razpravo pred senat sodišča. No. po ljubljanskih kavarnah šušljajo o ženski, ki je baje og >'.jufaLa revne ljudi za okrog pol milijona dinarjev. Sleparjev in pustolovcev je že toliko, da se človek ne čudi več. če izve o posrečenem podvigu tega ali onega ,z te druščine, pač pa se ne more načuditi lahkovernosti, zaradi katere nasedajo kleparjem, ki znajo govoriti kakor bi rožice sejali. Tudi to ne gre človeku v glavo, da »majo ljudje, ki jim pravimo revni ljudje, toliko denarja v knjižicah ali v nogavici, i a jih spretni sleparji lahko osle par. jo za težke tisočake. Delavec Martin škerjanec. ki se je moral včeraj zagovarjati pred sodnikom po-edincem okrožnega sodišča dr. Pompe tom. je odkril, kako je treba nastopiti in kaj je treba govoriti, da uspevajo >visako-stelbarskic in sleparski podvigi- Nekega dne lani v juliju je prišel v Moste pri Žirovnici in se oglasil pri gostilničarju Francu. Ni se mu predstavil kot delavec, doma iz Stiske vasi. temveč kot medicinec. bodoči doktor. Naročil je pri gostilničarju stanovanje in hrano za deset svojih tovarišev medic incev. ki bodo prišli v Moste na izlet. Gostilničar je bil vesel pričakovanega zaslužka n je rad postregel Martinu ter rmi ponudil prenočišče. Drugo jutro je medicinec Martin izginil, njegovih tovariše\\ za katere je gostilničar pripravil jedačo in pijačo, pa tudi ni bilo od nikoder. Gostilničar je imel 500 din škode. Nekoč lani se je Martin odpeljal na Jesenice. V roke mu je padel lahkoverni Ivan. Martin je tako lepo govoril, da mu je Ivan verjel vse do pičioe in mu posodil 1300 din. Slučajno je Martinu zmanjkalo toliko, ko je kupoval pohištvo. S pohištvom, ki je kupil in plačal zanj kdo ve ko liko jurjev, a 400 din je imel slučajno premalo, oziroma jih ni imel pri sebi, je Martin naplahtal ca Jesenicah tudi Andreja. Pa tudi Jaka mu je padel na Jesenicah v mreže. Lahkoverni Jaka je velikodušno odprl denarnico in Martinu posodil do £V. Nikolaja 3O0 din. Metka z Jesenic pa ni imela več kot 50 din pri sebi, pa mu jui je tudi dala. ko jo je s pretkanim besedičenjem prepričal, da zasluži, kolikor hoče, pa slučajno nima denarja pri sebi. Po vseh teh sleparijah je Martin spremenil poklic, da bi lažje lovil žrtve v svojo mrežo. Uvrstil se je med splošno spoštovani in uvaževani poklic novinarjev in zastopnikov čase pisnih konzorcijev. Za spremembo je postal član močne devete velesile. Antonu z Jesenic se je že predstavil kot bodoči urednih lista >Na mejah«. Martin je vedel, da brez krepkega priporočila ne bo uspel, zato je zlo rabil imena odličnikov, ko je prepričeval Toneta, da bo njegov list v kratkem najboljši slovenski list, ki ga bodo brali stoti-soči vnetih hi potrpežljivih slovenskih bralcev. Minister in voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, je govoril Martin, je že naklonil podporo 10.000 din za novi list, a glej, 220 din je Martinu kljub temu zmanjkalo. Slučajno! Tone je ponosno vzel denarnico iz žepa in odštel gospodu uredniku bodočega odličnega novega slovenskega lista 220 din. Gustl z Jesenic je bil bolj previden. Martin mu je natvezil, da je kupil hišo za 72.000 din. a plačati mora ostanek 5 tisoč din. Prosil je Gustlna, naj mu toliko posodi. Gustl se je le hotel prepričati, kdo je prav za prav Martin. To mu je ohranilo v denarnici pet jurjev. Martin pa ve, da imajo v Ljubljani veliko uspeha ljudje v uniformah, zato je poskusil svojo srečo v Ljubljani, oblečen v železničarsko unrformo. Nekega Janeza je kaj hitro ajel v svoje mreže. Janez je prišel ob 235 din. Ljubljana se pa Martinu le ni zdela pripravno mesto za večje sleparije, odpeljal se je zopet na Jesenice kot član devete velespoštovane in veleugledne velesile. Izdal se je za urednika novega lista z nenavadnim naslovom - Danilo«. Martin je nekega Andreja prepričal, da najbolje in-serira, kdor inserira v »Danilu«. Andrej je bil v hipu ob tri kovače. V Ljubljano se je Martin vrnil kot urednik >Danila«, čigar uredništvo je moderno urejeno in mu manjka samo še pisalni stroj. Za na-! kup stroja pa manjka uredniku samo še 100 din katere je skušal dohiti od neke- ga Janeza. Janez je bil tudi previden; zato je imel tisti dan 100 din čistega dobička, v trgovini pri Baragi je bil Martin že zastopnik konzorcija Usta : Danilo«, ki potrebuje takoj nov pisarni stroj za 3500 din Pri Baragi poznajo take tiče. na je Martin odšel iz trgovine brez stroja. Ko je prišel v Kranj, je Franceta prepričal, da je v blagajni JRZ v Ljubljani zanj deponiran večji znesek. Na ta račun je bil Janez ob 20O din. Kot medicinec je Martin oslepanl v Kranju neko gostilniča rko za večerjo, nekega gostilničarja pa za 48 din. Pa se druge bolj ali manj delikatne pustolovščine in sleparije ima na vesti, ki je vse priznal in dobil 4 mesece strogega zapora. Le naprej« brez miru... Sokolski zbor v Kočevju! Ljubljanska in okoliška sokolska društva obveščamo, da bo odhod za vse udeležence sokolskega tabora v Kočevju jutri s prvim jutranjim dolenjskim vlakom ob 5.10. Zato naj se vsi zberejo vsaj pol ure pred odhodom vlaka ob 4.30 pred glavnim kolodvorom. Ponovno vabimo sokolsko članstvo in naraščaj, da se nedeljskega slavja v Kočevju udeleži v polnem številu v kroju in s Članskimi in narašča jskimi prapori. Po prihodu vlaka bodo na telovadišču v Kočevju skušnje, ob 13. povorka po mestu, potem javna telovadba. Vstopnina bo za vse enotna 7 din z zlet-nim znakom. Bratje in sestre, zavedajte se pomena jutrišnjega zbora v Kočevju in pohitite vsi do zadnjega v naš kot slovenske zemlje. Sokolsko društvo Kočevje. Sokol Zg. Siska otvarja telovadnico Prva etapa zgradbe lastnega doma, davne želje in potrebe nagega Sokola, se bliža svoji dovršitvi. Požrtvovalnosti članov gradbenega odbora z br. Riho. Kochom, Piršem, Prestorjem in Furlanom na čelu se ima društvo zahvaliti, da bo letos že moglo uporabljati svoj dom in da bodo telovadni oddelki in prosvetni odsek mogli tudi v zimskih mesecih delati. Mnogo so društvu pomagali tudi razni uvidevni Z Jesenic — Prvi Gorenjs*4 Mot<>-Klub sporoča, da je razpisana motorna dirka Jesenice— Sv. Križ preložena na nedoločen čas in prav tako tudi kolesarska dirka Kranj— Jesenice. Preložitev je bila potrebna vsled slabega vremena in slabega stanja dirkalne proge.. Vsekakor pa se bodo te dirke izvršile v še večjem obsegu v tem poletju, kar se bo pravočasno obvestilo v dnevnem časopisju. Iz Zagorja Otvoritev šole v Sovodnju Sovodenj, 3. junija Škofjeloški okraj šteje 28 šol in počasi se Le izmotavamo m. /adre?. ki jih imamo s šolskimi 7gr»db.*«»i. Povedati namreč moramo, da obstoji v lošdcem okraju še precej zgradb, m katere bi ne bilo škode, če bi jih šolska mladina zapustila že danes namestu jutri. Lani smo otvorili šoli v Ornem vrhu in v Retcčah. letos prihaja kot prva na vrsto šola v Sovodnju Potrebo po novi šoli so domačini že davno čutili in jo rudi na vseh merodajnih mestih prikazovali. Toda kakor pri vseh takih in podobnih zadevah, je bilo treba tudi tukaj naporov in skrbi, da se je predlo preko finančnih ovir. ki so vedno jedro tistega spodtikljaja. kjer se rado vse skupaj ustavi. No, so vodenjaka šolska občina je sedaj vse križe in težave premagala in tako bo jutri šola, ozaljšana s cvetjem in zelenjem in s trobojnicami, slovesno izročena mladini in blagoslovljena. Prostor za šolo so prav lepo izbrali. Šola je zidana na planici nad vasjo, prostori v njej pa so tudi tako porazdeljeni, da bo imela mladina pač dovolj možnosti, da se izuri in izvežba v vedah, ki jih nalaga današnji svet slehernemu. Poleg treh učnih sob, je poskrbljeno tudi za kabinet, pisarno, pri-tikline, stanovanjske prostore itd. Za otvoritev in blagoslovitev šole je pripravljen poseben spored, pričele pa se bodo slovesnosti jutri ob 10.30. So voden j-skžL šolska občina vabi vse prijatelje mladine in kulturnega napredka našega naroda na svoj prosvetni praznik. Pri ocenjevanju so voden j ske šole mimo vsega ne smemo prezreti državnega prestiža, kajti leži Sovodenj nedaleč od državne meje proti Italiji. Ponosni in lepi prosvetni hrami na takih postojankah nam morejo biti Ie v tast in priznanje. Iz Trbovelj — Rudarski shod. Danes ob 16- bo v tukajšnjem delavskem domu velik rudarski shod. na katerem bodo zastopniki delavstva poročali o uspehu pogajanj med Trboveljsko premogokopno družbo in zastopniki rudarskega delavstva. Kakor znano, so se pogajanja 31. maja pri generalnem ravnateljstvu TPD zaključila zelo ugodno za rudarsko delavstvo. Delavstvu so se akordi zvišali za 4" o. razen tega pa tudi temeljne mezde od 4 do preko 6% in znaša povprečni povisek okroglo 5"/©. Razen teh poviaic je družba ugodila še raznim drugim zahtevam in željam delavstva, zlasti glede ureditve kopaške kategorije in ureditve kategorije strojnikov. S pridobitvami te mezdne akcije je rudarsko delavstvo lahko povsem zadovoljno, saj je doseglo mezde, kakršnih doslej še ni imelo. — »ženitev« na sokolske modru. Kaj si pcav ss, prav brez žene?« vprašuje Kockarjev glavnega junaka Go golje ve komedije >2enitev« dvornega svetnika Podka-\josiDa. >Navadna klada brez pomena«, čemu živJS? Daj, pomisli malo: ti si sedaj sam dvorni svetnik, ekspeditor in potem, ko se bos oženil, bodo okrog tebe žena,, cela vrsta rrraHh ekspeditorčkov sinčkov, sladkih kanarčkov, ki te bodo vlekli za brado hi ti bos kakor mlađ prteok na vseh štirih: sv, av! Kaj je še lepšega, oženiš se, žalostna ti majka!« Se bo gospod Podkaljotam, star samec, oženil? To bomo zvedeli ln se mu smejali v soboto, 3. in nedeljo 4. t. m. v Sokolskem domu, kjer bo nase gledališče uprizorilo kot svojo zadnjo predstavo v tej sezoni izvrstno Gogoljevo komedijo cenitevDobri vojak švejk« ob 20.15 v dvorani beži-grajske šole AKADEMIJA PODMLADKA JADRANSKE STRAŽE ob 20. v šolski telovadnici na državnem učiteljišču PREDAVANJE DR. J. GOLOMBEKA O poljskem modernizmu ob 18. v zbornični dvorani na univerzi PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED JUGOSLOVENSKI ZIMSKO - ŠPORTNI SAVEZ skupščina ob 8. v beli dvorani TJniona DRUŠTVO DIPLOMIRANIH BABIC občni zbor ob 9. v sejni dvorani na magistrata TOMBOLA POeTNTJH USLUŽBENCEV OB 15. NA KONGRESNEM TROT DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLUŽBO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15/n., telefon št. 32-84. in dobrosrčni prijatelji, predvsem domači posestniki, ki so društvu pomagali bodisi s prispevki v gotovini, bodisi z lesom ali brezplačnim prevozom gradbenega materiala. V novem domu, ki ga dogotavljamo, imamo že urejeno društveno sobo. v njej pisarno in knjižnico, za katero so domači obrtniki-mizarji. nekateri brezplačno, drugi za izredno znižano ceno izdelali potrebno opremo, v nekaj dneh pa bo dogotovljena tudi dvorana-telovadnica z odrom. V telovadnici, ki smo jo opremili s pomočjo saveza SKJ z novim orodjem, izdelkom br. telovadcev, se že tri tedne marljivo vežbajo vsi oddelki, ki štejejo sedaj nad 200 telovadcev. Uspeh našega dela bodo pokazali telovadni oddelki z akademijo, ki bo na praznik Sv. Rešnjega Telesa ob 17. S to akademijo bomo otvorili obenem tudi svojo telovadnico v lastnem domu. Vabimo vse člane ljubljanskih in okoliških bratskih društev, naj nas na ta naš pomembni praznik posetijo. uljudno pa vabimo tudi ostalo narodno občinstvo k tej naši akademiji. Po končani akademiji bo za vse posetnike družabni večer, pri pri katerem sodelujejo pevci pevske-skega krožka cestnih železničarjev »Krilato kolo« in domači jazz. Pohitite torej na Telovo popoldne v roj>tni kraj prvegn slovenskega pesnika Valentina Vodnika in prepričajte se o dflu našega Sokola Veselite se z nami našega uspeha. Zdravo' &tpod Aita Gostoljubni smo. vljudni in uslužni do tujcev, kar zahteva že olika in ne morda le koristi tujskega prometa. To. kar se je pa te dni zgodilo v eni ljubijanskih k» vam. ni več vljudnost, uslužnost ali gostoljubnost — to je sramota, ponižanje za nase mesto, da rabimo le milejše i/raze. Gostoljubnost pač še ni hlapčevst\n m je nikjer na svetu ne izkazujejo proti go stom tako. da bi žalili narodni ponos domačinov, da bi demonstmlivno kazali prezir do samih sebe ter se celo norčevali iz tega, kar je domačinom sx-efo. Pri nas so pa vseeno sprejeli tujce s takšno »gostoljubnostjo« Ze vnaprej je bilo določena, da jim bo kavarniška godba igrala zapovrstjo samo komade njihovih skladateljev. Čim so tujci prišli t kavarno, je i\odha za Čela igrati omledne šlagerje. ki so bili tu i cem očitno silno pri srcu. Vedli so se, kakor da so prišli v svojo kolonijo. Orkester je gonil neprestano lajnarske komade kot nekakšno nacionalno muziko tujcev in kavarniški koncert se je spre\Ti:c! v pravi Škandal in demonstracijo proti domačim gostom. Domači gostje so protestirali, a kavarniški uslužbenci so se izgovarjali, da jim je bilo vse to vnaprej naročeno. Ko so domači gostje še odločneje zahtevali, naj orkester igra naše komade, je končno zaigral tako. kakor da se muzikanti norčujejo iz naših lepih narodnih pesmi — zo-pet v zabavo tujcem, ki so se očitno posmehovati našim pesmim. Kavarnar. ki si je dovolil to nezaslišano predrznost, bi zaslužil, da bi ga javno, s polnim imenom ožigosali, a netaktnost proti domačim gostom se mu bo že dovolj maščevala. Če pa tudi to ne bo zaleglo, prihodnjič ne bo pardona ter bomo javno pozvali ljudi, naj bojkotirajo lokal, kjer jih tako nezaslišano zasmehujejo in žalijo. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 3. junija: Utopljenca. Izven. Znižane cene Nedelja, 4. junija: Trideset sekund ljubezni. Izven. Globoko znižane cene od 1' din navzdol Ponedeljek, 5. junija: zaprto Torek, 6. junija: zaprto Sreda. 7. junija: Utopljenca. Red Sreda Četrtek, 8. junija: Upniki, na plan! Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol ★ OPERA Začetek ob 20. uri Sobota, 3. junija: Lucia di Larnmcrmoor. Gostovanje Christv Solarija in Alde Nol-lvjeve. Red B Nedelja, 4. junija: Vse za šalo. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 5. junija: zaprto Torek, 6. junija: ob pol 20. uri: I^hengrin. Red A Torek, 6. junija: Ančka. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Sreda, 7. junija: ob pol 20. uri: Lohen-grtn. Red A Četrtek, 8. junija: Werther. Red Četrtek ŠAH Ljubljanici š. k. TJ. — Celjski k Prvi finalist letošnjega klubskega prvenstva Slovenske šahovske zveze je drugo moštvo Lšk, ki je s svojimi mladimi in ambicic^mimi silami dvakrat premagalo nepopolno prvo »ligaške« moštvo, v klubu naraščaj dobro napreduje in ko si bo pridobilo še večjo rutino in teoretično podlago, bo brezdvoma začel posegati po prvih mestih. Drugi finalist so simpatični Celjani, ki so se letos Mariborčanom tudi dvakrat osvetili. Prva tekma med obema današnjima nasprotnikoma je bila prekinjena v Celju a rezultatom 3 in pol : 3 in pol in eni nedokončani partiji, ki se bo nadaljevala v nedeljo dopoldne. Za Ljubljančane je vsaj remi, vsekakor pa kaže na tesen izid. Zato bo odločilno srečanje v nedeljo popoldne tem bolj ogorčeno in napeto. Obe moštvi bodo po priliki še ojačili. Tekma se bo začela ob pol 14. v mah dvorani restavracije Zvezde. Kapetan TX moštva poziva vse svoje igralce, da se mu javijo vsaj četrt ure pred začetkom zaradi dokončne sestave moštva. V saveznem klubskem tekmovanju so se Celjani brez boja vdali LŠK, ki bo nadalje z najmočnejšim moštvom zastopal Ljubljano. (njm:u< >r'm>liu: "miiua niniiiiipiiii. mi iiii-t»iMiwiH Avtomobilska cesta od Rima do Brennerja Italijanski vrhovni svet za javna dela je i odobril načrte za cesto, ki pojde od Rima ' do Brennerja. Stev. 125 >SLO VENSKI N ARO D«, Stran 3 Zaščitimo nas narod 38.000 ljudi je bilo lani deležnih dobrin protitubertai-loznih ustanov, pomagajmo ie dragim Narod, ki stremi za stalnim napredkom, se ne sme nikoli vdajati fatalizmu. Nikdar ne sme čakati prekrižanih rok na ono, kar bi mu nudil goli slučaj usode. Sedanji dnevi, ki mrzlično vznemirjajo ves svet. dajejo dovolj dokazov o potrebi nevzdržne delavnosti za ohranitev m okrepitev odporne sile narodove, ki ji je prva in glavna osnova narodovo zdravje. Stalno nam mora lebdeti pred očmi skrb za odgo-jo čvrste mladine, stebra naše bodočnosti in nositeljice klenih semen za bodoča pokolenja. Zdrava duša more ustvarjati samo v zdravem telesu in samo zdrava telesa so porok za učm kovito odpornost naroda in države. Ljudske bofezni. med njimi ena izmed nainpasnejših. jetika, nevarno glodajo na koreninah našega naroda in mu pijejo življenjski sok. Zato mora biti naše najskrbnejše zanimanje za problem jetike stalno na dnevnem redu, ker je to zanimanje gibalo vse na? še nacionalne kulture, tehtnica našega moralnega in etičnega žh ljenja, nujnost družabnega reda in verni kažipot v bodoče veke. 36.0OO ljudi je obiskalo lani protitu-berkulozne dispanzerje in je bilo deležnih njihovih dobrot z rentgenskimi pregledi. pnevmotoraksi, gmotnimi podporami itd. 36.000 klicarjev vabi na delo. opozarja, svari, prosi ... In prosi: Žrtvujte, darujte! Odloč no \'oljo. sposobnost in pripravljenost, da smatramo skrbstvo za jelične bolnike, ta najvažnejši Ijudsko-zdravstveni problem, za svojo resno narodno stvar in za svojo nalogo, moramo na posebno izrazit način manifestirati iv tj enkrat na leto, čeprav še s tem ni rečeno, da bi naša skrb za te reveže tudi v tihem vsakdanjem podrobnem delu ne morala biti ob vsaki priliki enako velika in /aroviia. Enkrat na leto se morajo v skupnem utripu za težko usodo bolnih in revnih sino\m in hčera naroda strniti vsa našd srca! Potrebno je, da vlije ta naša skupna manifestacija mladini najglobljo socialno vzgojo in da pokaže vsemu narodu neomajno voljo za zdru ženo pomoč bolnim in bednim. T* naši strnjenosti je zasidrana naša bodočnost, zato vsi v zbor! Dnevi vsakoletnega protituberkuloz-nega tedna pa naj zbero tudi potrebna sredstva za lajšanje trpljenja jetičnih bolnikov in za ljudsko zaščito pred okuženjem. »Zdra\im varstvo — bolnim pomoč!" je naše geslo, s katerim stopamo v dneh od 4. do 10. /unija pred ja\'nost! Darujte, žrh'ujte! Ne drugim, samim sebi. narodu v korist! V teh dneh naj nas obsije solnce božjega miru. bratske složnosti in požrh'ovalnosti! Zaradi telesne in duhovne jakosti naroda in države — vsi v zbor! Protituberkulozna zveza v Ljubljani dne 3. junija 1939. Tajnik: Dr. France Debevec s. r. Predsednik: Dr. Joža Bohinjec s. r. Hodte, hodte k nam na kres! Belokrajiitski festival IS* junija v Črnomlju Pred malini Kazenskim senatom Bela Krajina. <*ežeEca tam za pravijie-nam Gorjanci, je v swqji odmaknjenost: od sveta in v svoji domači lepoti ohranila * mnogo vernega našega živrjenia iz davnine. Sfcer je čas že marsfkaj prvotnega presni to etetorna zabrisal, toda ob opazovanju 3e današnjih ojifaovai običajev lahko oklepamo na njfii postanete ki razvoj vee ianašnjih časov. Crnomarjci pa: Aj, zelena je vsa gora .. Aj, notri raste trava detelma, aj. žela jo je spremlada devojka, aj, nesla jo je brateovim konjcem . .. Igra »most« je združena sedaj s kolom, a je svojega izvora in jo izvajajo iz nekdanje resnične človeške žrtve sredi stavbnega obredja Sama igra je znana po vsej Evropi, in zlasti pri otrocih, Rešetca so stara svatovska igra. Imen u-ejo se tako zaradi tega, ker stoje pri njej dekleta v eni vrsti — kot rešeta na sejmu. Vojarinka pa odvaja eno za drugo... Mi zbiramo deklice vsake žumberske družine . Igra ima precej toplote še danes in nekega liričnega na stroja, zvezanega z živ--ienpfco srečo m nesrečo. ■*fteei je edina igra brez petja in sliči znani otroški »v štirnco gledat«. Kurji bol: manjši fant zajezdi močnejšega okoli vrata ter se bori z drugim . . >icer poteka iz davnih žamih obredov, ki --o bili že nekoč žal no-radostne ga značaja n adruženi z bojnimi igrami. SKčen je tam: štirje fantje nesejo na ramenih dva fanta ... ki vas to v narodni nosi. sredi zelene oarav«, ne popačeno od kakih igralcev, ampak izvajano od preprostih ljudi, kakor jkn prida iz njih samih preko stoletij ki stoletij Bela Ki^na je v svoji oddaljenosti od sveta bila še posebno nevezana na svofo zemijo ki leto z njegovimi časi in €ppe-inembarni, kar nam potrjuje tnđi zgodovina, saj vemo. de so se še v XTT. ■*>-jestju držali nekaterih poganskih navad, Beia Krajina se pripravlja no amoje slavje, na svoj narodni fesOvai. Pokazati nam hoče svoje narodopisno bogastvo, sro-je kolo, most, kresnice, rešetca. robčlce. boj in tura ter Zelenega Jurija, Znana nam je 2upanč:čeva »Na Juri-jevoc: Od h i Se do hiše hod?mo, Zelenega Jtrija vodimo. Oel pomlad v deželo prinesei je — Takega Zelenega Jurija boste videli pomladi še v naših časih po belokranjskih cestah in vaseh. A še pred sto leti je bilo jurjevanje slovesen zadr.ur. majski obred, ki je imel svoje korenine v starodavnem obredju prve setve, posvečenem božanstvu plodnosti, fdej: Marolt: Tri obredja iz Bele Krasne 1936.) Tudi kresovanje je bilo sličnega izvora *n je izhajalo iz čaščenja božan.-tvd plod-nosti, zlasti prošnja za letino. Kresne pe-^ni ali kresnice pa pojo še danes in jih boste tudi slišali. Kolo so ohranil; Metlicam in Crnomalj-ci, oboji na svoj način vsebinsko in melodično, čeprav je vsaj deloma siično tudi koroškemu raju pod lipo. to se pravi, da je oboje iz davne preteklosti preko raznih vplivov. Na neznano prvotno obredno besedilo so že v XVI. stoletju začali peti pripovedne pesmi ter se vnesli motivi ženitovanjskih običajev. Metličani pojo danes: Iffrai ' - r*e • 1 ----;» acutt aOaoi Oje. u DU4t. . . Dve glasbeni prireditvi Pretekli petek je priredila šola ljubljanske Glasbene matice svojo prvo javno produkcijo, na kateri so nastopili učenci violinskega, klavirskega ter solističnega oddelka profesorjev Ivančica. Pfeiferja. Hribarjeve. Lipovška. Sonca. Mahkotove. Hrašovčeve in Mullerja. V svojih izvajanjih so pokazali resna stremljenja v pridobivanju tehnike in smisla aa interpretacijo: nekateri očitujejo že lepo muzikalno dospelost, vendar na tej stopnji še ni mogoče izreči ničesar določnega za nadalj-ni razvoj. Pred solističnimi točkami je zapel matični mladinski zbor nekai pesmi Adamiča. Premrla. Sonca. Tajčevića in Sattnerja pod vodstvom prof. Sonca. Zbor je razmeroma maloštevilen in tudi njegova postavitev na odru ni bila koncentraciji zvoka v podporo. Zato kljub dokaj čisti intonaciji in vidni skrbi za interpretacijo zbor ni mogel zazveneti v tisti polnosti, kakor bi si to želeli. Pri tem se mi vriva vprašanje, ali bi se kljub mnogim pomi-SiSkom veniarle tudi v Ljubljani n? dal organizirati in izoblikovati mladinski zbor po vzoru trboveljskega ali rakeskega. zbor. ki bi dostojno reprezentiral ljubljanski glasbeni naraščaj tudi v tem pogledu. Mislim, da bi bilo to mogoče in potrebno ter bi na moč značilno naglasilo vzgojno razliko med harmonikarskimi in mladinskimi pevskimi zbori. Iz orkestralne strani to vprašanje lepo rešuje prof. Karel Je-raj z godalnim orkestrom šole Glasbene Matice, ki je na omenjeni produkciji izvajal I. stavek B. Ipavčeve »Sercnade«. Je-rajevo -Lepo Vido . Lajovčevo Idilo« iz »Gozdne samote«.. IV. stavek Adamičevih -»Ljubljanskih akvarelov«, Kogojev »Alle-greto« in »Largo« iz Skerjančevega »Jadranskega morja r; matični godalni orkester je bil skrbno pripravljen in je podal skladbe tako s formalne, kakor z vsebinske strani prav dobro. Nedvomno je vzgojni pomen takšnih orkestrov, kakor tudi mladinskih zborov izredno velik in predstavlja sistematsko uvajanje mladine k višjim glasbenim vrednotam ter k njenemu aktivnemu sodelovanju v svetu glasbene umetnosti; vse to uspešno prispeva k razmahu našega glasbenega življenja in vprav ta vidik podčrtuje važnost prizadevanj prof. Jeraja ter Sonca. — V splošnem j je nudila prva letošnja javna produkcija GM zanimivo sliko plod ovitega dela in resnih stremljenj za vzgojo nove glasbene generacije. V četrtek zvečer po je ljubljansko Angleško društvo priredilo v Hubadovi dvorani večer škotskih narodnih pesmi, ki jih je kultivirano, doživeto in interpretacijski vzorno predvajala lektorica F. Copeland ob spremljevanju pianista M. EIfcK>v$ka Škotske narodne pesmi so nam znane deloma že od zadnjega koncerta Ethel Lc-wisove, zato nam je bilo tem ljubše, da smo se mogli ponovno poglobiti v njihovo svojevrstno melodiko, ki ponekod spominja na alpski značaj, in v bogato razgibano, nekako mistično zagledano ter oddaljeno muzikalno vsebino, izredno delavna propapaiorica angleške kulture Copelan-dova je zapela trinajst pesmi, izmed katerih se zdijo po melod ki in celotni arhitekturi posebno zanimive Dve sestri Bi-norski»Ali si prišel skozi AthoU, ^Povodna žena poje«. Mrtvaška pesenv. »Dražestna t:. mala«, pa tudi ostale. Pevski večer F. Copelandove je privabil mnogo občinstva, ki se je navdušeno zahvaljevalo izvajalki za zanimiv in lep večer. Za koncertom Le\visove ter Curzona je to že tretji angleški glasbeni večer letošnje sezone v našem mestu in kdor je poslušal vse tri prireditve, si je mogel ustvariti več ali manj pregledno sliko anglleške glasbene umetnosti, ki razpolaga s čisto svojskimi strukturami (formalnimi in vsebinskimi) posebnostmi ter se zlasti v narodni pesmi često naslanja na sistem starih cerkvenih skal. Takšni večeri, ki nas sistematski stilno uvajajo v določeno ustvarjalno historično obdobje, so nam dobrodošli, ker so najbolj nazorno sredstvo za spoznavanje neke narodne umetnosti in s tem narodne kulture; v tem smislu nam je bil tudi večer škotskih narodnih pesmi* značilen glasbeni dogodek. cd Sioven&di javno&til Ko bodo te dni ne/vrele množice k velesejmskim prireditvam v slovenski metropoli, naj nam bo dovoljeno, da opozorimo javnost na skromen, tih jubilej, ki ga je nedavno praznovala ena najuglednejših tvrdk v Ljubljani. Mlad, podjeten slovenski trgovec g. I'. Lesjak je pred desetimi leti odprl v Selen burgovi ulici trgovino z modnim blagom, ki je kmalu zavzela vodeče mesto v svoji stroki. Neutrudna volja do dela smisel za vse, kar svet prinaša na predka v okusu in življenjski kulturi, in domač kapital brez vsake tuje opore so pripomogli, da je podjetje vzdržema raslo, saj si je od leta do leta pridobivalo zmerom širši krog stalnih odjemalcev v mestu in v podeželju. Prav za desetletnico je podjetju uspelo, da ponovno razširi svojo delavnost, ko je r novi palači hotela »Slona« najelo udobne, moderno urejene prostore, v katerih je namestilo srn/ oddelek za gospode. Domačemu podjetju in njegovemu šefu g. V. Lesjaku iskreno čestitamo k jubileju z željo, da bi njegovo podjetje raslo in cvetelo k zmerom novim uspehom. Krasen napredek sokolske župe Kranj Dno 21. maja so bila v Kranju splošne sokolske tekme. Zaradi dežja so morale biti v gimn telovadnici in v Narodnem domu m tudi tahkoa tleteke tekme odpadle. Čeprav je bil rok za tekme nekoliko neugoden, ae jih je vendar udeležilo veliko število tekmovalcev. Tudi kvaliteta tekmovalcev je porasla do zavidne višine. Ako primerjamo lanske rezultate z letošnjimi, moramo predvsem opaziti, da. so tekmovalci dosegli precej v.sfti odstotek točk kakor prejšnje leto. Pri članih sicer ni porast tako velik, upoštevati pa j*1 treba, da so letos tekmovale v nižjem oddelku nove vr.-te. ki lani še niso tekmovale. Toda razlika je vendar in sicer je I. mesto zasedla vrsta z Si.2° n vseh dosegljivih točk. letos pa s 84.52/£. Napredek pa se vidi tudi v udeležbi vrst v srednjem oddelku in posamez-n.V^v v višjem oddelku, dočim so lani tekmovale vrste le v nižjem odd2lku. Razlika v dosežen h točkah se vidi tudi pri posameznikih. Prvak v srednjem oddelku za lansko leto je dosegel 89 22% vseh točk. letošnji prvak Noč France (Jesenice) pa 92.15" ft. torej znatno več. če pogledamo še zadnje me'to. je napredek tem bolj viden. Izmed 13 tekmovalcev srednjega oddelka je lani dosegel zadnji 4&% vseh točk. letos je nastopilo v tem oddelku 22 poaameanikov. a zadnji je dosegel 50" n vseh dosegljivih točk. Napredek je najbolj opažen pri članski vrsti društva Strazi-šče, ki je v L 1938 nastopila v nižjem oddelku in zasedla I. mesto pred Kranjem in Tržičem. letos pa je stražiška vrsta tekmovala že v srednjem oddelku in zasedla I. mesto pred vrsto s Koroške Bele. Ta uspeh ni nič manjši. Čeprav bi mu hotel kdo ugovarjati, češ da =ta dva telovadca tekmovala v srednjem oddelku že lani, kajti upoštevati je treba, da morajo biti vsi telovadci v vrsti precej enaki po izvežbanosti. homogeni, če hoče vrsta doseči lep uspeh in da morajo vsi tekmovalci doseči lepo število točk. Primer br. Hafnerja kaže. da so se stražiški telovadci resnično potrudili, saj je Hafner lani v srednjem oddelku zasedel VI. mesto, letos pa n. in dosegel 91* % vseh dosegljivih točk. Ako pregledujemo rezultate pri članicah, opažamo še večji napredek. Lani ni v višjem oddelku nastopila nobena vrsta, temveč le dve posameznici, isto je bilo v srednjem oddelku*Letos je nastopila vrsta članic (Kranj) v višjem oddelku in dosegla 90.71« » vseh točk. Res je. da je zasedla vrsta I. mesto brez konkurence, toda visoko število doseženih točk oziroma odstotek dosegljivih točk nam pove. da je dosegla krasen uspeh. Posameznice »o ▼ višjem oddelku dosegle: prvakinja Semen Jožica i Kranj) 94.67^ zadnja pa So 50" o vseh dosegljivih točk. Pri tem je treba omeniti, da sta v višjem oddelku kot posameznici lani nastopil; le dve sestri, in sicer Kral Slavka (Radovljica), ki je leto? dosegla HT. mesto in Kristan Jelka i Kranj), ki je zasedla IV. mesto, obe dve tekmovalki je prehitela novinka Zoran Majda (Kranj>. ki je dosegla 9330% vseh dosegljivih točk in zasedla II. mesto, članice so dosegle brez dvoma krasne uspehe, ki kažejo, da je t topila v vrsto tekmovalk mlajša generacija, ki je s smotrnim vežbanjem daleko prekosila slanice, ki °o tekr^o'ale v prejšnjem letu in 76.53*,' vseh točk. Isti napredek se kaže tudi v srednjem oddelku in nižjem. Tako je dosegla I. me>to v srednjem oddelku članic Benedik Slavka (Stražišče) z 98%, Kalan Julka (Radovljica) pa I. meeto v nižjem oddelku z 97" 0 vseh točk. Naraščaj je bil ženski kakor moški vedno vzor tekmovalcev in tudi letos ni odrekel, o čemer pričajo prav lepi rezultati. Mesta pri posameznikih in vrstah so se premikala le vsled novincev, ki so prišli iz dece v naraščaj ali pa so nekateri na-iaščajniki prestopili že v vrste članov. I. mesto višjega oddelka pri moškem naraščaju je zasedla vrsta Kranj, v srednjem oddelku je dosegla I. mesto vrsta Kranj, TE. Koroška Bela-Javornik, m. Stražišče; v n žjem oddelku II. skupine; I. mesto Blejska Dobrava. V tekmi posameznikov je v višjem oddelku dosegel I. mesto Luin ?)avko (Kranj). v nižjem pa Preveč Peter i Jesenice t. v nižjem oddelku II. skupine za Fiille Milan (Blejska Dobrova). Prvo mesto v višjem oddelku ženskega naraščaja je zasedla vrsta Kranj s 9631% vseh točk. II. Jesenice z 88.95° o vseh dosegljivih točk. V nižjem oddelku so vrste dosegle sledeča mesta; I. Radovljica z 92.60" o. H. Kor. Bela-Javornik z 90.28V III. Stražišče z 90.09« t vseh točk. V nižjem oddelku II. skupine je dosegla vrsta iz Blejske Dobrave I. mesto. V tekmi posameznic v višjem oddelku je zasedla I. mesto Kla£ek Nuša (Kranj), ki je dosegla od vseh tekmujočih posameznikov in posameznic v topi največ točk. in sicer 98-29° o vseh točk. v nižjem oddelku je I. Vrezec Nada (Kranj) in v nižjem oddelku II. skupine Artnik Milana (Blejska Dobrava). Napredka tekmovalcev moramo biti toliko bolj veseli, ker so bili rezultati doseženi ob strogem ocenjevanju sodnikov. Disciplina in re^nest sta bili pri teh tekmah odlični, saj' nam kaže že udeležba sodnikov, ki jih je bilo 115. a se jih le šest ni udeležilo tekem, s kako vnemo so se lotili tekem. Te tekme morajo kazati telovadcem nadaljno pot k uspehom sokolekega prizadevanja, ki je letos pokazalo tako obilne sadove. S tekmami delo ne sme zastati, temveč se mora prav sedaj nadaljevati s precenjevanjem in primerjanjem rezultatov in z nadaljnim vežbanjem, da v telovadcu ne zastane smisel za. tekme. Sokolu namreč ne sme biti tekmovanje vrhunec dela. temveč le preizkušnja moči in kažipot za izboljšanje slabih strani. To ielo po tekmah bo telovadca obdržalo v napetosti in ne bodo se več ponavljali primeri, da gledajo nekateri v tekmah le neko zlo. ki izvira iz prvih let sokolstva. Naj ti zadnji uspehi vodijo tekmovalce župe Kranj k riovkn stremljenjem in uspehom. :>d-;eiku kot I vrsta le S Iz Ptuja — Poškodbe na osstah. Vslf.; neprestanega deževja so poškodbe na naših cestah skoraj na dnevnem redu. Na več banovinskih cestah v Halozah se je utrgal ptaz. da je bil promet delno ali pa popolnoma ukinjen. Na banovinski cesti Ptuj—žurma-nec je bila cesfa na več krajih poplavljena in je voda odnesla tudi več lesenih malih p ropustov, posebno čez potok Tisovec. Pokvarjenih je tudi več mostov, škodo cenijo v ptujskem okraju okoli 90.000 v - Sbrgov o NT pipti £o b n epi u k a m n u I LT_1 L J — Nezgoda avtomobiliMov. Na banovinski cesti Ptuj—Varaždin se je pripetila te dobili. Gasilska četa na Cvenu pri I^jutomeru si je nabavila novo motorno brizpralno. ki ie bila na bin-koštno nedeljo na zletu ljutomerske gasilske župe blagoslovljena in izročena svojemu namenu. — Zlet sokolstva v Ljutomeru, Sokolsko društvo v Ljutomeru, matica naših sokolskih edinic muskega okrožja, bo imelo svoj telovadni nastop 11. junija na letnem teiovadišču. Ker ni v okrožju za letos določen okrožni zlet. bodo pri tem nastopu tekme vseh telovadnih oddelkov okrožja, na kar se vse edinice ponovno opozarjajo. V posameznih društvih in Četah se vrše za te tekme marljive priprave ter bodo tudi tokrat gotovo lepi rezultati. Iz Krškega — Dan sokolske pripravljenosti v Bo-stanju. Sevniško okrožje sokolske župe Celje bo priredilo jutri v Bosta nju dan sokolske pripravljenosti, katerega se mora udeležiti vse članstvo, naraščaj in deca brez izjeme. Sokolsko društvo v Krškem je priskrbelo za to priliko, da bo vozil avtobus v Boštanj. Kdor hoče to priliko izkoristiti, naj javi društveni pisarni. Cena je 10 din. Udeležba je za vse članstvo obvezna. Bratje in sestre to bo prva preizkušnja sokol-sek zavesti in naše discipline v našem okrožju letos. Zato izvršimo svojo dolžnost in pokažimo svojo pripravljenost. — Blagoslovitev novega gasilskega avtomobila. Prostovoljna gasilska četa v Le-skovcu pri Krškem bo jutri blagoslovila svoj nov gasilski avto. Dopoldne bo blagoslovitev avtomobila in preizkušnja, popoldne pa javni nastop, nato pa narodna veselica pred novo šolo. Križanka [l 2 3 4 5 6 r i 10 11 13 14 15 17 18 10 20 21 22 Pomen besed Vodoravno: 1. predsednik slovanske države, 8. istrsko mesto, 10. ime siamskega kralja. 12. veznik. 13. beležnica, 14. bolečina, 15. vrsta hlije, 16. kvarta, 17. šar-ža, 18. predsednik bivše slovanske države, 19. latinski veznik, 20. skupina indo-evropokm narodov, 21. pripadnik potef»-škega nanoria, 22. del roke. Navpično: 2. mtesto v chinavski banovini, 3. matematični pojem (meja), 4. harač na Itaki (iz Homerjeve >Odise*jade<), 5. predlog, 6. veznik, 7. bivši načelnik <50S, 9. predsednik slovanske državice, ki je obstojala par dni, 11. skupno ime »a nekatere eruptivne kamenine, 12. izvor besede, 14. tropski sadeži, 16. ustanovitelj moderne Turčije, 18. moško ime, 20. prestolnica evropske države, 21. kem. znak za kobalt. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. Ciciban, 8. ceses. 10. on, 12. ris, 13. me. 14. les, 16. pol. 17 Uran, 19. vera, 20. buna. 21. vrag, 22. Ada, 24. ono, 25. Ra (radij), 26. pop, 28. ar, ». pagat. 31. Daruvar. Navpično: 2. I. C. (Ivan Cankar), S. Or. 4. Isis. 5. bes, 6. as, T. Kolubara, 9. Dela gora. 11. Nem da, 13. Morena, 15. Samu 16 pero. 18. na, 19. v v, 23. Zagu, 26. par, 27. pav, 29. pa, 30. ta. Ali Mflft prispevaš mm smhvtshi dom v Tr t »SLOVENSKI NAKODc, 8. Junija UM. SKrv. 125 DNEVNE VESTI — Gradbeni material na ljubljan^em veieaejjmu. v zadnjih letih smo videli na ljubljanskem velesejmu razstavljene tudi izdelke iz umetnega kamna domače proizvodnje, letos pa se nam predstavlja naša renomirana tovarna umetnega kamna >Alpeko< v Se večjem obsegu. Kakor po izdelavi prednjači jo ti izdelki tudi po kakovosti sličnim inozerr. kim proizvodom. TaJdh izdelkov na tržišču gradbenega materiala prej nismo videli. Vsi so precizno izdelani in v barvah ter strukturah tako nedoseglj.vi, da je izbira lahka vsakemu Se tako razvajenemu kupovalcu. Plošče, kakršne razstavlja ta tvornica, so primerne tako za zunanjo kakor tudi notranjo oblogo ter je z uporabo tega materiala podana možnost, da se da lahko vem zgradbam skrajno higieničen in a rhitrktonsko učinkovit izgled. Prav posebno pažnjo pa zasluzi v tem paviljonu razstavljen plastičen mozaik iz marmornih kock. izdelan po starem rimljanskem načinu. Precizno in harmonično izdehni mozaik predstavlja po lastnem o?nutku izdelanega ia v naravni velikosti upodobljenega Nj. VeL kralja Petra II. v uniformi letalskega generala ter dvorno damo cesarice Feodo-re. posneto po oneinalnem mozaiku iz VI. stoletja, ki se nahaja v baziliki v Raveni v Italiji. S temi deli je nase domače slovensko podjetje doprineslo dokaz, da Ima smisel za staro rimljansko-h.zantlnsko umetnost, da pa tudi sodobno v vsakem oogledu dohaja — Dekanat juri dične fakultete v Lduo-Ijani obvešča, da se bodo pravnozgodovin-ski državni izpiti v junijskem terminu pričeli v ponedeljek 5. t. m, ob 9. do po kine. Podrobnejši razpored je nabit na deka/-natski deski v univerzitetni avli. Prav tam je objavljen tudi razpored pravosodnih državnih izpitov za ča3 od 6. junija dalje. — železničarji in njih *vojci, ki se bodo udeležili jutri proslave razvitja praporov mariborske podružnice TJJN2B ob 30Letnici njenega obstoja in Nar. žel. glasbenega društva jDrave« ob 20letnici obstoja, imajo do Maribora in nazaj brezplačno vožnjo na podlagi objave službene edinice (resenje G. D. št. 2889-39). Ugodnosti se lahko poslužijo vsi železničarji s področja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Udeleženci iz Ljubljane in proge potujejo z vlakom št. 617-518 (odhod iz Ljubljane ob 7.52), ki bo imel ojačeno garnituro. Pozivamo vse članstvo in narodno zavedne železničarje, da moralno pod pro mariborske tovariše s svojo prisotnostjo na tej proslavi. Proslava bo združena z veliko narodno veselico v Magdalenskem predmestju z začetkom ob 15. Vstopnine ne bo, prodajali se bodo spominski znaki po 2 din. Oblastni odbor UJN2B Ljubljana. — Razstava Tujsko - prometnih zvez Ljubljana in Maribor. Obe slovenski tujsko prometni zvezi, ljubljanska in mariborska, sta že večkrat sodelovali pri razstavah ljub Ijanskega velesejma. Propagirat, lepoto in urejenost Slovenje, vabiti tujca k obisku Slovenije, vabiti ga k daljšemu bivanju, je namen teh razstav. Ljubljanski velesejem je za take turistične razstave izredno prikladno mesto, saj gre mimo razstavnega prostora nešteto obiskovalcev, domačih, iz bližnje in daljne okolice, pa tudi iz inozemstva. Letošnja tujsko-prometna razstava obeh tujsko-prometnih zvez se razlikuje od dosedanjih predvsem po uporabljenem materialu. Medtem ko je doslej lepoto Slovenije kazala večja zbirka fotografij, so letos za razstavo uporabljeni veliki, od zadaj razsvetljeni transparenti. Razstava zasluži vso pozornost občinstva, saj v dostojni obliki opozarja na turistično visoko razvito Slovenijo. — jadransko slavje v Pti'ju. Krajevni odbor Jadranske straže v Ptuju priredi S. junija, v primeru slabega vremena dne 11. junija v mestnem parku ob Dravi veliko slavje. Na sporedu bo: Povorka skozi mesto, govori oiposlancev, nastop podmladkov Jadranske straže, petje, godba, srečolov. umetni ogenj in ples. Pester spored, ki bo gotovo zadovoljil vse udeležence. Pričetek prireditev bo ob 15. uri in so za vse udeležence zelo ugodne vlakovne zveze. — Vse članstvo ljubljanskih krajevnih odborov in prijatelji Jadranske straže se vljudno vabijo, da se te nacionalne manifestacije v čim večjem številu udeleže, da tako skupno manifestiramo ob naši severni meji za naš Jadran. — Informacije daje Krajevni odbor Jadranske stražo Ljubijana-mesto. Tvrševa c. le-IV.. teL 35—55. Prijave prosimo do tavi ti Krajevnemu odboru do 6- junija t. L Kavarna SLON se odpre danes ob 20. uri. — Prereza! dekletu grlo, ker ga je zapustilo. V četrtek se je pripetila v Subo-tici strahovita ljubavna tragedija. 20-letni Anton Horvat, kmečki fant, se je zaljubd pred meseci v lepo 24-letno delavko Rožah jo Sič in dekle mu je ljubezen vračalo. Toda ogenj se je kmalu ohladil in Horvat je zvedel, da dekle rado vidi tudi druge, kar ga je tako razvnelo, da je sklenil jo umoriti. V četrtek je Horvat obiskal nezvesto ljubico in nekaj čas sta se mirno pogovarjala. Horvat ni pokazal vznemirjenosti in dekle ni slutilo nič hudega. Končno jo je poprosil, naj ga poljubi, če se že morata ločiti in če se noče poročiti z njim. Ko je Rozalija sklonila glavo, da ga poljubi, je Horvat posegel po britvi ter ji z močnim zamahom prerezal grlo. Nesrečno dekle je kmalu izkrvavelo, Horvat se je pa sam javil na policiji. _ Vinarski kongres združen z rednim letnim občnim zborom Vinarskega društva se začne popoldne v Šmarju pri Jelšah. Na dnevnem redu kongresa so zelo važna vinarska ter gospodarska vprašanja. Ob tej priliki priredi vinarska podružnica v Šmarju tudi vinski sejem. Jutri popoldne po končanem kongresu s-i bodo vinogradniki ogledali vinograde okrog Tinskega. del ph bo pa tudi obiskal Rogaško Slatino ali kmetijsko šolo v st. Jurju ob južni železnici. — 20.000 ljudi evakuiranih iz Karlovem %m okolice. Zaradi velike povodnji v Karlovcu in okolici se je moralo začasno preseliti 20.000 ljudi. Doslej je ugotovljeno, da znaša škoda zaradi poplav v Karlovcu in okol'ci okrog 30,000.000 din. To je največja elementarna katastrofa, ki je doslej TV I I T ll ll M I ■* iTjvoocnj yt škode v samem mestu za okrog 12,000.000 din, posebno je pa trpela tudi okolica, kjer so uničena mnoga polja in travniki. Vode so včeraj že naglo upadale, vendar je bil Karlovce Še vedno pod vodo. — Nemško jadralno letalo, ki je pristalo včeraj ob 17. v blizini kolodvora v Rogatcu, je pilotiral jadralni pilot I. Sauko iz Brucka ob Leiti. Jadralec se je udeležil tekem v Nemčiji in je visoko v zraku izgubil orientacijo ter zato priletel nad naš teritorij. Letalo je izredno veliko ter so ga že demontirali in odpravili preko meje. — Tujski promet v Dubrovniku. Po poročilu podružnice Putnika v Dubrovniku je Dubrovnik obiskalo aprila 8459 tujcev, nekoliko več kakor lani istega meseca (7406). Nočnin je bilo 53.584. Največ je bilo domaČih gostov iz raznih krajev Jugoslavije, med tujimi so pa na prvem mestu Nemci, ki jih je bilo 5794. Tudi iz Amerike je bilo nekaj gostov in sicer 84. — Izredna številka »Totega lista« izide danes ob otvoritvi velesejma! Ona ®amo 1 dinar! 47—n — Državni odbor za obrambo pred P°~ plavami in elementarnimi nezgodami. Zaradi poplav in elementarnih nezgod, ki so zadele nekatere pokrajine naše države, je ministrski predsednik in notranji minister g. Dragiša Cvetkovič izdal 26. maja odlok, da se pri notranjem ministrstvu ustanovi državni odbor za obrambo pred poplavami in elementarnimi nezgodami, ki bo skrbel za pomoč prizadetim, kakor tudi pri reševanju ljudi, živine, hrane in imetja- V tem odboru so načelnik oddelka javne varnosti Vek osla v Kerševan kot predsednik, dalje po en zastopnik ministrstva vojske in mornarice, ministrstva za šume in rude, ministrstva za poljedelstvo, gradbenega ministrstva, generalne direkcije državnih železnic, državne rečne plovbe in uprave pomorskega in rečnega prometa, kakor tudi Rdečega križa. Ta odbor je na dveh dosedanjih sejah sklenil, da se ustanove banovinski pododbori v dravski, savski, moravski, vrbaski in drinski banovini. Prošnje za pomoč je treba nasloviti preko načelnikov na banovinske pododbore, — Slab ribji lov na Jadranu. Naši obmorski ribiči niso zadovoljni z ribolovom v preteklem mesecu. Ves čas je močno deževalo, morje je bilo nemirno in tako ribiči niso mogli opravljati svojega dela kakor sicer. Lov z nočnimi čolni je bil omogočen samo nekaj noči in ni zadovoljil. Edino ribiči z otoka Korčule so imeli več sreče in so v nekoliko nočeh nalovili 8 vagonov rib. Dober lov so imeli tudi ribiči na Dolgem Stoku, dočlm se vsi ostali ribiči, zlasti na Gornjem Primorju, pritožujejo. — Priljubljena komika Szoke »*aKatm Otto \Valburg nastopita po dolgem času zopet v filmu, kar bo marsikoga razveselilo. Saj nihče ni pozabil toliko burnega smeha gledajoči kino-publiki, kakor ravno omenjena igralca. Kino Matica si je nabavila njihov poslednji film »Potepušček«, kjer sta oba komika izvrstna. Veliko presenečenje pa je še mali fenomenalni pevec Mirča, ki poje v filmu >Potepušček< razne arije iz najznanejših oper in sicer v več jezikih. Kdor se želi od srca nasmejati in komur je do lepega petja, naj si vsekakor ogleda film >Potepušček«, ki je od danes dalje na sporedu v kino Matici. — Bat'a kupuje zemljišča za nove tovarne v Bosni. Vesti, da namerava Bat'a ustanoviti več tovarn v Bosni, se uresničujejo. V Dobrinju je podjetje Bat'a že kupilo večje zemljišče. 15. t. m. bo Že položen temeljni kamen z usnjarno v Dobri-nju. Podjetje baje namerava sezidati tudi tovarno čevljev čim bo gotova usnjarna, — Tovarna dušika Ruše bo letos po osmih letih prvič izplačala dividendo in sicer v vis*: ni 5r$. Cisti dobiček tovarne je znašal lani okrog pol milijona din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo po večini jasno, precej stalno in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Sarajevu, Splitu, Rabu in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Rabu 27, v Beogradu in Dubrovniku 26. v Kum boru 24. v Zagrebu 23, v Ljubljani 22.2. v Mariboru 21.8, v Sarajevu in Visu 20. Davi. je kazal barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašala 11.6. — Odhod delavcev v Nemčijo. Včeraj so se odpeljali s posebnim vlakom iz Ma-djimurja sezonski delavci v Nemčijo. To je letošnji prvi transport naših sezonskih delavcev iz Medjimurja v Nemčijo. Odpotovalo je 2.000 delavcev in delavk. V ponedeljek bo drugi transport. Iz Prekmurja je pa doslej odpotovalo v Nemčijo 4000 delavcev. — Dubrovačka plovidba a. d. Dubr°vnlK. Redne brze m turistične proge na Jadranu s Sušaka, is Benetk in Splita za Šibe. nik. Hvar. Makarsko, Korculo, Darovnik, Hercegnovi, Kotor in Budva s luksuznim parobrodom >Kralj Aleksander Ic. >Ku-manovo« in > Dedinje«. Informacije in brezplačni prospekti v vseh uradih Putnika. 270—n. Iz Ljubljane —lj Večer narodne umetnosti 5. junija v dvorani Uniona. Program: 1. Boze pravde: igra Ljubljanska filharmonija. Dirigira g. M. zebre. 2. Župančič: >Duma< — recitira g. Ivan Tominec. 3. Pavčič: Jaz imam pa konjča belega; Pred durmi. VU-har: Crnookoj. Poje g. Dolničar, operni pevec; pri klavirju g. prof. Lipovšek. 4. Adamič E.: Tatarska suita. Bravničar M.: Slovenske plesne burleske. Igra Ljubljanska filharmonija. Dirigira g. Mito Zebre. 5. Lavrenčič J.: Slovenska zgodovina. Recitira g. Lučovnik. 6. Istrsko kolo: Predvaja Istrska družina. 7. Plajšman: Metuljček. Stritof: Minke bi rade Jurja dobile. Poje g. K. Vidah. Pri klavirju g. Mito Zebre. 8. Dolenjsko kolo: Predvaja g. Meta Vidmarjeva. Glasbena spremljava g-Bojan Adamič. 9. Adamič E.: Zdravica. Hudovernik: Naša zvezda. Hajdrih: Slava Slovanom. Poje Slovenski vokalni kvintet. —1 j JadransKa straža opozarja svoje člane na >Večer narodne umetnosti«, ki ga bo priredil akademski riarodno-obramb-ni svet v ponedeljek 5. t. m. v dvorani hotela Union ob 30. Ker je namenjen čisti dobiček narodno-otorambnina potrebam posebno naše severne meje. Je naša dolžnost, da se koncerta v čim večjem številu udeležimo. —lj Jev k sklicuje članski sestanek za torek 6. maja ob pol 21. v društvenih prostorih v Kazini. Na sestanku se bo Razpravljalo o glavni skupščini, ki bo 10. in 11. junija v Novem Sadu. Hkrati vabimo Člane k številni udeležbi na glavni skupščini. ^Prijave lad ljubezni ilniinnHiCl^llffi'ni;!!!«;!!^;!!!-; MAGDA SCHNEIDER WOLF ALBACH BETTY Fritz Odemar — Rudolf Platte Predstave danes ob 16., 19. in 21., jutri ob 15.. 17., 19. in 21. uri! zarjsmo, da bo običajno kongresno takso plačal vsak udeleženec ob prihodu v Novi Sad, kjer bo dobil tudi ostala navodila in informacije. —lj Slava 16. ari. polka bo v ponedeljek 5. t. m. Polk slavi svojo slavo v spomin zavzetja Goeposvetakega polja na Koroškem. —lj Promocija. Včeraj je bil promoviran na filozofski fakulteti ljubljanske univerze slavist France Bezlaj iz Ljubljane, čestitamo! —lj Bezigrajčani, poc°r! Ne zamudite prijetne zabave, ki jo boste deležni d revi ob 20.15 v tek>vadnici šole za Bežigradom, kjer bo Šentjakobski gledališki oder uprizoril zabavno in duhovito H&skovo veseloigro >Dobri vojak švejkc. Ker je za to prvo gostovanje dentjakobcanov veliko zanimanje, kupite vstopnice že v pred-prodaji, ki je danes od 15. do 17. v kavami Majcen. —lj Na dr*, učiteljišča bo dre vi ob 20. v šolski telovadnici akademija podmladka Jadranske straže. Na sporedu bodo deklamacije. vijolinvEke in klavirske točke, ples, melodram, godalni kvartet, mladinski zbor. mešani zbor in orkester. Izvajali ga bodo podmladkarji obeh vadnic in učiteljišča. Prijatelji in podporniki učiteljskega naraščaja vljudno vabljeni. POTEPUŠČEK V nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri PREMIERA smehapolne komedije Nastopita poslednjič v filmu priljubljena Szoke Szakal in Otto Wallburg. Pevski fenomen mali Mirča poje arije iz raznih oper v več jezikih. NJEGOV NAJTEŽJI SLUČAJ Obiskovalci velesejma, posetite GOSTILNO »RAŽEM« na Zabjaku kjer boste z izbranimi vini in odlično hrano popolnoma zadovoljni. — Prijava za vpis v L razred deške se dekliške vadnice. Starši, ki žele vpisati svoje otroke v I. razred vadnice, naj se zglasijo v ravnateljevi pisarni v torek 6. junija od 10. do 1L dopoldne. Ravnateljstvo prosi tudi starše, ki so svoje otroke že prijavili za vpis v L razred, da pošljejo istega dne enega izmed svojcev v rav-nateljevo pisarno zaradi razporeda zdravniškega pregleda, ki bo za deklice v petek 9. t m. in za dečke v soboto 10. t. m. v šolski polikliniki, Aškerčeva cesta. Po zdravniškem pregledu bodo imena sprejetih otrok od 14. junija dalje objavljena v za vodo vi vezi na oglasni deski. Ravnateljstvo. —lj Pravoslavno cerkveno pevsko društvo v Ljubljani bo imelo 17. junija ob 20. v prostorih glasbene šole »Sloga«, Pra-žakova ul. 19, svoj redni letni občni zbor s dnevnim redom v smislu svojih pravil. Vsi člani se naprošajo, da se občnega zbora udeleže. — Uprava —lj Filozofsko društvo v Ljubljani sporoča, da se bo zaradi današnjega predavanja g. prof. dr. Golombeka že napovedano predavanje Filozofskega društva vršilo šele v ponedeljek 5. Um. HARRY PIEL v napetem pustolovnem filmu Nemški dialog! Hilde VVeissner, Uršula Grablev in Willl Schur. Kino Sloga, 27-39 Produkcija: Terrafilm, Berlin Danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri —lj Sleparji na P°shi. Po hišah v mestu se oglašajo razni nabiralci škarij in no žev, pri čemer se poslužujejo imena brusača Jožefa čudna, ki ima svojo lastno brusilnico na električni pogon pred Mestnim domom na Krekovem trgu. Opozarjamo, da so taki nabiralci sleparji, ki zlorabljajo Cudnove ime, ker sprejema imenovani nože in slično v brušenje samo direktno. —lj azpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika - uradnika I. plač. rareda v ambulatorijm v Celju. Rok za vlaganje proženj je do 1. julija 1939. —lj J. StrauSsova opereta v filmu. Po izredno zabavnem filmu Marionete, v ka-. terem je občinstvo našlo toliko zdravega I humorja, prinaša kino Union zopet film, ki bo brez dvoma nad vse ugajal vsem, ki iščejo v filmu razvedrilo in zabavo. Film ima naslov »Pomlad ljubezni« in je napravljen po znani Straussovi opereti » Fruhlingsluf t«. —lj Kopališče Ilirije je z današnjim dnem odprto za javnost. —lj Javno nagradno kegljanje pri »Novem svetu«, Gosposvetska, se vrši zaradi velikega zanimanja danes že od 14. ure naprej, jutri pa ves dan. Razdelitev nagrad in sto dobitkov jutri ob 20. uri. Društvo železniških uradnikov »Dom«. 292-n —lj Dnevno ocvrte domače p»šKe posebno domačo sirovo šunko ter izbrana vina nudi in se priporoča gostilna »Strelišče« Podrožnikom. 291—n —lj Znameniti psiholog \\interry Je prispel v Ljubljano in je nastanjen v Slonu. Kakor piše svetovni tisk, je v inozemstvu imel Winterry velike uspehe. Bil je ekspert v procesu Matuške in v procesu dr. Klepetar, ki je ubil Margareto Vbr' smartv v Češkoslovaški. 283—n. —lj Kopališče Ilirija odprto — Usnje, kovčke, nahrbtnike poceni, ERJAVEC, Stari trg. —lj Najdeni ključi. V parku je našel pometač davi sveženj ključev. Lastnik jih dobi v arhivu redakcije >Jutra«. Zlata poroka v mestnem zavetišču Kaj vse zveš v mestnem zavetišču za onemogle, kjer preilvlja svoje zadaje dni tudi 99 let stara Marija Petričeva Ljubljana* 2. jumija Ljudje, ki so se preselili v mestno ubožnico ali zavetišče, kakor se uradno imenuje, so že na periferiji življenja. Za njihovo življenje se več nihče mtnoijo ne zanima, čeprav tam lahko odkriješ toliko zanimivih človeških usod ter tudi spoznaš, da postane marši k ormu na stara leta ubožnica zelo blizu. 2 i vi jen je samo teh Ljudi ▼ ubožnici morda res ni posebno zanimivo; zdi se enolično in pretiho, brez vsakih posebnih dogodkov. Vendar ne smete pozabiti, da so tudi za zkiovjem ubožnice ljudje, čeprav so pustili življenje na strani, ljudje, ki sicer nimajo več mnogo življenja pred seboj, a se še vendar ne poslavljajo tako radi od njoga. Večina jih je, ki niso v življenju okusili nič dobrega, ki so mnogo pretrpeli in vse to trpljenje je bilo končno kronano z ubožnico. Trpeli so, vendar ne smete misliti, da so se vsi razveselili pokoja v ubožnici Marsikdo se ne more sprijazniti z ubožnico, s življenjem v nji, med zidovjem. naj bi bilo vse še tako vzorno — vse življenje. Ljudje so sicer tam preskrbljeni z najnujnejšim, siti so in štreno imajo nad glavo, toda človek ostane čflovek tudi v ur>ožnici. Čutiš, da je nekaj grenkega med njimi, kakor med brodolomci, ki so sicer rešeni, s lo jim je ostal le obešenjaški humor. Morda se vam bo zdelo «ncsho, da se tem ljudem zdi v ubožnici najhujše dolgčas — zdravim, še bolj pa bolnim, ki so bodisi navezani samo na sobo ali le tki posteljo. Ljudje, ki žive zunaj, tega pač ne morejo dobro razumeti, ne morejo se vživeti v življenje človeka, ki je kakor obsojen le na sedenje in ležanje, na morečo enoličnost in praznoto, ki je ne morejo rudi izpolniti spomini na preživele dni. Nekateri, ki so še spodobni lažjega dela, se vsaj od časa do časa razgibljejo na vrtu, drugi, n odločni ps postanejo sčasoma siti sami sebe in življenja. Neštetokrat so že premleli svoje doživljaje in znajo na pamet tudi vse zgodbe tovarišev in tovari-šic Vendar se oklepajo življenja in sleherni med njimi je veseL. če je bolj čil od drug*, zlasti od starejših. Vsi se boje bolezni in še boli bofcice. Vsakomur, ki se vrne iz bolnice, se zdi, da se je vrnil domov. Ko pa pride do takšnih dogodkov, kakršen bo jutri, je v zavetišču pravi praznik. Vsi fcosti zavetišča so postali kakor ena srna vdika družina, ki si deli tiho žalost, pa tudi redke radosti. Jutri bodo v zavetišču proslavljali zlato poroko, ki bo po masi ob 10.30 v župni cerkvi sv. Petra, ko bo kot zastopnik zadržanega župana dr. Adlc-Švča za pričo direktor mag. uradov Fran Jan či ga j. za drugo pričo pa zdravnik zavetišča za onemofjle. mestni fizik dr. Mav-ricij Rus. Predvsem vas pa seveda zanima, kdo bo imel zlato poroko. »2enin« je že 84 let stari Jernej Zalazuik, ki se je rodil L 1855 v Dobrovi, nevesta Marija, se je pa rodila L tfsa? v Notranjih goricah pri Brezovici. Poročena sta bila pred 50 leti pri frančiškanih v Ljubljani. Oba sta še v primeri z visoko starostjo in trpljenjem, ki sita ga prestala, precej zdrava, vendar pa bolehata oba. Njo muči revmatizem v nogah tako, da se mora pri hoji opirati na berglje, nj^ga je pa nedavno precej zdelala hripa in zdaj tudi toži nad revmatrzmom. Ona je še zelo zgovorna in živahna. Starost se ji še ne pozna posebno. On je nekoliko naglušen, zato pa ona odgovori na vsa vprašanja. Sedela je med drugimi starkami v dnevni sobi ženskega oddelka v prvem nadstropju. Razveselila se je obiska in na kratko je orisala njuno življenje, ki pač ni bilo veselo. Lani jeseni so ju sprejeli v zavetišče. Bila sta že prestara, da bi se mogla še sama preživljati. Izmed devetih otrok, šestih sinov in treh hčera, jima je ostal samo en sin in še ta je bolan; boleha za pljučno boleznijo. Sin, ki se je vrnil od vojakov s prestreljenimi pljuči, je zbodel za jeriko in umrl, kmalu pa so začeli še drugi bolehati za to nevarno boleznijo, ki je pa niso podedovali po starših. Ona je služila od mladih let kot dekla na kmetijah, dokler sc ni poročila, potem je pa preživljal družino oče, ki je de ZVOČNI KEVO SOKOLSKI DOM V S1SK1 — Telefon 41-79. Najlepša francoska drama MATERINSTVO (LA MATERNELLE). Ta film je imel največji uspeh : v Londonu, New Yorku, Pragi, Parizu. Predstave: danes ob *29- uri, jutri ob 3M o., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob ^9. url. Prihodnji spored: na sv. Rešnje telo in v petek 9. t. m. VSE ZA LJUBEZEN lal 39 let kot težak pri železnici. Prejema po 200 din pokojnine na mesec. S tem denarjem se nista mogla preživljati, zlasti se, ker so nji odpovedale noge, da ni mogla več stati niti pri štedilniku. Nad 50 let sta živela na Viču, dokler ni^ta lani dobila doma v zavetišču. In v tem domu sta prav za prav ločena. Ona sicer obišče od časa do časa nje<_;a v moškem oddelku in če je bolan, mu postreže s kakšnim priboljškom. Včasi se celo potrudi ter mu prinese četrtinko vina in takšna pot ni malenkost za starko, ki se mora posluževati bergel j. Zalaznik je sedel na postelji. V suhem, skoraj koščenem obrazu je začrtanega mno £0 trpljenja. Tožil je da ga trga po glavi ter da si je moral ušesa zama>iti /- bombažem. Dejal je, da ga boli rudi v prsih in s topim, že nekoliko težko razumljivim starčevskim glasom je potožil, da je tako žalostno in dolgočasno. Nihče se več ne zmeni za starega človeka, vse te pozabi. Tako premišljujem in se mi zdi kakor v »arestu«. Dolal som na železnici, da, 39 let. Zdaj bo pa zlata poroka. — Utrnila se mu je solza, — Hvala, da ste prišli. Ona je dala za mašo, mi je povedala. O, ko bi bil človek zdrav. Ko bi bil zdrav, bi že bilo, je dejal tudi 801etni škerlj. ki je tudi že praznoval zlato poroko, pred leti, v zavetišču. Žena, ki je sicer leto starejša, je še zdrava, njega pa mučijo ledvice. Bil je v bolnici, da so mu odvzeli vodo, zdaj pa pije neko zdravilo. Pripovedoval je, da je bil dolga leta zaposlen pri enem največjih lesnih trgovcev pri nas, da. je prevozil ogromno lesa in mnogo prepotova'1 ter doživefl marsikaj hudega- Dvanajst otrok sta smela, a zdaj živita samo še dve hčeri. Dva sinova sta mu umrla pred vojno za kozami, dva sta pa ostala na bojnem polju, V mestnem zavetišču bo zdaj že četrta zlata poroka. Prvo sta imela zakonca Hafner, drugo C erar; živi še Cera rjeva žena. Mimogrede sem se včeraj seznanil v zavetišču tudi z Marijo Petričevo, ki je bila 9. maja že 99 let stara. Ležala je. Rekla je, da se čuti »cisto leseno«, odkar je tako hladno ter da se ji ne ljubi vstati. Ko je govorila, si je poma/gala s koščeno roko, ki je že skoraj povsem brez življenja, V obrazu starke in zlasti v očeh je pa se življenjski ogenj. Starka govori še povsem razumno in tudi sliši dobro. Dobre pa ima rudi oči, a dejala je, da je zadnje čase nekoliko predena za čitanje. Potem je pa začela pripovedovati sanje, ki se ji že od časa do časa mešajo z resničnostjo. Kakor skoraj vsi ti stari ljudje, se tudi ona. rada po-ra^govori, če jo kdo rad posluša. — Predolgo živim, predolgo, je vzdihnila. Zagoneten umor mladega dekleta V Ljubnem na Gorenjskem so našli včeraj umorjeno služkinjo Marijo Ceferinovo — Morilec se je sam javil orožnikom — Ozadje umora še ni pojasnjeno Ljubno na Gorenjskem in okolico razburja zločin, ki se Je pripetil v tem sicer tako idiličnem in mirnem kraju včeraj popoldne. V gozdu, v tako zvanih Lazih, je bila včeraj umorjena ZOletna Marija C e -ferinova, ki je bila zaposlena kot služ kinja pri posestniku Čuku na Posavcu pri Ljubnem. V petek dopoldne se Je pojavil nekje v Ljubnem mlajši kmečko opravljen moški, ki se Je kasneje zglasil pri progovnem delavcu Franceta Ceferinu in ga vprašal za hčer Marijo. Ceferin in moški sta ostala dalje časa v razgovoru, slednjič pa se Je tujec poslovil In krenil mimo Ljub nega do posestnika Čuka na Posavcu. Tujec Je prosil Čuka, da bi dovolil služkinji Mariji nekaj prostih ur, češ da morata k materi v Ljubno, kjer se imata dogovoriti zastran poroke. Čuk Je prošnji ugodil in sta Marija in tujec, ki se Je predstavil za posestnika is Zalega loga nad Železniki, odšla proti Ljabnemu. Nista pa krenila na dom Cef eri novih, ki stanujejo v Ljubnem štev. 31, marveč sta odšla naprej po polja proti gozdiča. Marija se tudi kasneje nI oglasila doma, niti se ni več vrnila k Čuku. Pozno zvečer pa so bili orožniki v Pod-nartn obveščeni od orožnikov v Škof ji Loki, da se Je pri njih zglasil neznanec ki se je predstavil za posestnika Ranta ts Zalega losja In povedal, da Je popoldne v bližini Ljubnega umoril Marijo Ceferinovo. Morilec Je tudi natančno označil kraj, kjer je pustil umorjenko, vendar ni navedel, kaj ga je zavedlo h krvavemu zločinu. Orožniki iz Podnarta so se takoj podali v Ljubno, kjer so obvestili o zločinu nekatere domačine, nakar so pričeli iskati umor-jenko. Našli so jo Šele proti jutru in sicer v Lazih nasproti transformatorja. Truplo je ležalo v gozdu med drevjem s prerezanim vratom v mlaki krvi. Orožniki so truplo takoj zastražili in obvestili o zločinu sresko načelstvo v Radovljici. Na kraj krvavega zločina je prišla dopoldne komisija, ki je ugotovila dejanski stan, nakar so truplo prepeljali v mrtvašnico na pokopališče v Ljubnem, kjer bo popoldne obdukcija. Po Ljubnem In okolici, kjer ljudje ne pomnijo tako strahovitega zločVna, ugibajo na vse kriplje, kaj bi utegnilo dovesti zločinca do tega krvavega dejanja. Vsekakor se zdi, da je po sredi ljubezen, kar pa bo pokazala šele uvedena preiskava. Ceferinovi so se šele nedavno preselili v Ljubno iz Zalega loga, kjer so imeli majhno hišico, ki jim je bila pa prodana. Kasneje se Je mati preselila z otroki k starejši poročeni hčerki v Ljubno, Marija in drugi otroci pa so si poiskali dela pri raznih posestnikih v okolici. AH sem prispeval za sokolski dom v TrnovemT Sev. 125 »SLOVENSKI NAtOtK Mirnim, s. MU Stran 5 Liublionsbi veleselem otvorlen Ob najlepšem solnčhem vremenu je dopoldne "tfn*rtf za trgovino Tomić otvoril veliko revijo našega gospod m irva Ljubljana, 3. junija Današnja otvoritev ljubljanskega vele-sejma je bila §e posebno slovesna tudi na zunaj, kar je simbolično poudarjalo pomen te naže izredno pomembne gospodarske prirej .tve. Slovesnosti ni motilo vreme, kakca- pogosto pri prejšnjih prireditvah in zato se Je zbralo 5e več postov pred velesejrr.sk im uradom, da prisostvujejo otvoritvi. Vtis prazničnost: je bil Se tem večji, ker so se med množico zbrali tudi številni* gostje v krasnih slovanskih narodnih nošah. Kmalu po 10. se je pripeljal kraljev zastopnik divizijski general Dra-goslav Stefanović in z njim je prispel tudi trg-ovins^i mntster in častni predsednik veleaejma Jevrem Tomić- Godba jima je zaigral v pozdrav. Govor g. Fr. Bonača Pred mikrofon je »topil predsednik ljubljanskega velesejma Fran Bonač in spregovoril: Ko smo se letos zbrali, da prisostvujemo slovesni otvoritvi XIX. ljubljanskega velesejma. hiti naša pnrva misel k našemu najvišjemu pokrovitelju Nj.Vel. kralju Petru II. Naj živi Nj. Veličanstvo naš mladi kralj, naj živi ves kraijevskl dom! Po teh besedah je godba -zaigrala državno himno, nakar je predsednik pozdravil številne goste, predvsem kraljevega zastopnika generala Dragoslava Stefanoviča. trgovinskega ministra Jevrema Tomiča. senatorja dr. Ku-lovca. bana. dr. Marka Natlačena, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ptujskega župan dr. Remca in kot zastopnike resornih ministrstev finančnega direktorja A. Sedlarja in direktorja ljubljanske železniške direkcije Ing. Kavčiča ter konzularni zbor, dalje ::aatopnike Ekspertnega združenja nemškm avtomobilskih tovarn, zastopnike lipskega velesejma. Mariborskega tedna in številne zastopnike naših kulturnih in go-spone 6. septembra so ga našli mrtvega v Ljubljanici. nasproti Kodeljevega. Imel je prebito lobanjo. Policija je še »tega dne poJovi'e več ciganov, ki so povedali, da je -nastal med umorjencem in med nekim Slavkom strahovit prepfr. nakar sta si skočila v la«*e. Spočetka ni kazalo, da bo tako hudo, kasneje pa sita fee zunaj taborišča spoprijela še enkrat. Zjutraj je Slavko izginil. Kacla pa so potegni'li mrtveca iz Ljubljanice. Policija je zaradi z'ocina takoj uvedla energično preiskavo in zasledovanje za ciganom Stavkom, ki pa je izginul brez sledu. Kasneje je bil aretiran kot Karlov morilec neki ciijan v Nemčiji, vendar se je izkazalo, da ni bil pravi. Zločin pa je po letih sedaj vendarle pojasni en m je končno izsleden rudi pravi rnori'ec. Orožniki v Novem mestu so tc dni prijeli \-ečjo družbo ciganov, ki xj prišli od nekod s Hrvatskega. Ko so začeli cigane zasliševati, je eden izmed njih povedal, da je med njimi tudi morilec cigana Karla Reicherta, o čemer je bila obveščena ljubljanska policija. V Novo mesto se je včeraj odpeljal nadzornik Matko Močnik, ki je ime! natančen popis Reichertovega morilca in je zato med aretiranimi cigani takoj spoznal tako dolgo iskanega Ferdinanda Carttnerja. ki ga pa cigani med seboj naziva j o Slavko. Slavka in še 7 drugih ciganov so takoj prepeljali v Ljubljano, kjer so jih zaslišali in je Slavko tudi žc priznal umor Karla Reicherta. Slavko in Karlo sta se nada usodnega dne nekje v bližini Kamnika. Karlo je jel Slavka spraševati glede neke blondinke Pepce. ki se je pociganiia in živela s cigani. Popoldne sta oba prišla v Stcpanjo vas kjetr sta pila v neki gostilni in se tudi pošteno opii'a. Zvečer šele sta skupno cdPla v cigansko tabonšče na PLanirju, tam pa sta se jela prepirati baš zaradi Pepce. Iz prepira je nastal pretep in končno je sledil umor. LJubljana. 3. junija. Kakor smo že poročali, je policija te dni prijela v mestu cigansko družino, pri kateri so našli ogromno zlatnine, obstoječe iz križcev, zapestnic, obeskov, ur, prstanov, uhanov itd. Zlatnina, ki jo je policija zaplenila ciganom, je vredna precej nad 100 000 din. Najbolj dragocen je nedvomno krasen zlat križec ves posut z dijamanti. Cigani, ki so prišli odnekod iz Bačke in se že mesece klatili po deželi, zadnji čas pa po ljubljanski okolici, so imeli dolgo časa srečo, sedaj pa so se vjeli na svojevrsten način. V neko hišo v predmestju je pred dnevi stopila ciganka in povprašala po neki stranki, ki je inserirala v listih, da proda otroški voziček. Za voziček ie ciganka ponudila prav nizko ceno, saj ga ni hotela zares kupiti, marveč je izkoristila le priliko, da je lahko prišla v stanovanje in v hišo. kjer se je ogledala za tatinskimi prilikami. Iz hiše ciganka ni odšla na cesto, marveč je smuknila naravnost v klet. kjer je slutila plen. Hišni prebivalci, ki cisanke niso videli odhajati pri hišnih vratih, so tako: postali pozorni in so zalotili ciganko, ko ie baš odpirala kletna vrata z vitrinom. Takoj so skočili k niej in io zgrabili, dasi se je ciganka hudo uoirala in kričala, da se je razlegalo daleč okoli. Razmršeno ciganko so izročili policiji. Policijski organi so nato izvršili preiskavo v ciganskem vozu. Čakalo jih ie nemalo presenečenje Skoro ni"=o mosli verjeti svojim očem. ko so v skrivališču našli celo zalogo dragocenosti Polienskim organom se je kar bliskalo pred očrr>\ cigani pa so stali popolnoma zaprepaščenl poleg njih in hiteli zatrjevati, da je to njihov rodbinski zaklad, ki ga posedujejo že od nekdaj. To se seveda ni dalo krat-komalo verjeti. zla=ti ne cie^nom. Varnostni organi so zaklad zaplenili, cigane z otroci vred pa spravili na varno. Pri nadaljnji preiskavi so našli tudi kopico vi-trihov. ki so <=e jih cieani posluževali na svojih tatinskih pohodih po mestu in deželi. Ker je bilo policiji te dni priiavl:en;h več tatvin zlatnine po stanovanjih, je pozvalo oškodovane stranke, da so si ogledale dragocenosti, med katerimi so nekateri res našli svoje predmete. Pri zaslišanju se je izkazalo, da je naivečkrat letala po mestu aretirana ciganka in krad!a po stanovanjih. Več tatvin je izvršila baš teden pred binkoštmi. Ciganka je prišla tudi v stanovanje neke ugledne gospe, ki je bila naprošena za botrico revni bir-manki. Gospa je za birmanko kupila zlato uro, ki jo je doma spravila v predal. Sredi tedna pa se je zglasila pri gospe ciganka, ki so jo hitro odpravili z miloščino. Kmalu po njenem odhodu pa je gospa ugotovila, da ji je zmanjkala iz predala zlata ura. Kdaj in kako je mogla ciganka ukrasti uro. je ueanka. Sedaj so našli med zaplenjeno zlatnino tudi to uro, ki je tako vendarle prišla v prave roke in jo že nosi birmanka. Ukradeni predmeti so bili vrnjeni že kakim sedmim oškodovancem, vendar hrani policija še kup nakradene zlatnine Čije lastniki so zaenkrat neznani. Poleg zlatnine je bilo ciganom zaplenjenega tudi veliko srebrnega jedilnega pribora, ki ie bil po vsej priliki prav tako ukraden nekje v mestu. SPORT Spor med JNS in ZNP. Izredna čkupšči-na JNS je nastopila precej ostro proti hrvatskim klubom ki so osnovali nekakšen samostojni savez. Upravni odbor je stavil zagrebškemu pou savezu, sodniškemu odboru in nekaterim klubom rok. da se izjavijo, če io še za nadaljnje lojalno sodelovanje. Vprašanje je bilo postavljeno v ultimativni obliki. ZNP je odgovoril, da srna tra. da se ni z ničemer pregrešil proti športnim principom in da zato ne razume, zakaj mu je savez stavil ultimat. Zagrebški podsavez želi, da bi savez svoj postopek podrobno pojasnil. Sodniški odbor ZNP pa je odgovoril prav značilno: Po obstoječih predpisih je naš predpostavljeni forum upravni odbor zagrebškega nogometnega podsaveza in naj se zato savez obrača nanj. Sodniški odbor ne more drugače odgovoriti, ker ni samostojna organizacija. HrvatsKo, »portna sIoga je na včerajšnji seji razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi saveznega ultimata. Po *eji je bil izdan naslednji komunike: Naraščanje uvoza nemških avtomobilov Uvoz nemških avtomobilov v Jugoslavijo i se zvišuje od leta do leta, kar dokazujejo : naslednje številke: leta 1935. je bilo naro-čenih iz Nemčije 457 avtomobilov, naslednje j leto že 1596. leta 1937. je znašal uvoz 4636, lani pa že 6032 avtomobila. Lanski uvoz motornih vozil iz Nemčije predstavlja 110 milijonov dinarjev. Za vso vrednost nemškega uvoza prejema Nemčija v zamenjavo naše pridelke, za katere pa so v naprej določene tržne cene in so tako onemogočene vse spekulacije. Našemu narodnemu gospodarstvu se daje tako čvrsta baza cen, kar je eden najvažnejših pogojev dviga narodnega blagostanja. Stalno naraščanje uvoza nemških avtomobilov vpliva ugodno na razvoj motoriza-cije v naši državi, ki seveda še vedno zaostaja za motorizacijo sosednih držav. Naš sedanji avtomobilski park bi se moral trikrat povečati. S svoje mrtve točke je krenila naša motorizacija šele leta 1935 ter na- i preduje v prvi vrsti zaradi tega. ker so bile odpravljene pretirane takse in davščine, ali ker je — kratko rečeno — naš avtomobilizem izgubil »luksuzni plašč« in je bil avtomobil proglašen za važno vsakdanje prometno sredstvo. Nemška avtomobilska industrija, navezana v največji meri na eksport, si osvaja tuja tržišča na ta način, da se v čim večji meri s svojimi izdelki ravna po razmerah v tujih državah, kamor so namenjena njena vozila. V prvi vrsti se skuša prilagoditi stanju cest, potem pa seveda tudi kupni moči prebivalstva v posameznih državah. V zvezi z naraščanjem izvoza svojih avtomobilov posvečajo Nemci veliko pozornost organizaciji »Auto-servisa«. ki daje kupcem avtomobilov strokovne nasvete ter jih oskrbuje tudi s cenenimi rezervnimi deli motornih vozil. Tipizacija — to je omejitev števila tipa ali vrste avtomobilov, ki se je letos pri vseh nemških avtomobilskih tovarnah začela energično Izvajati, daje zelo dobre rezultate, čim manjše je v kaki državi število tipov ali vrst avtomobilov, tem laže je rešiti vprašanje nabave rezervnih delov in toliko nižji so pri tem tudi stroški. Zaradi izvedene tipizacije je možnost zastaritve motornih vozil znižana na minimum. Vse to se pri nas upošteva in zaradi tega je tudi razumljivo ogromno zanimanje, ki vlada za revijo nemške avtomobilske industrije, ki bo tudi na velesejmu v Ljubljani od 3. do 12. junija. (—) »Hrvatska športna sloga protestira proti neopravičen etnu in samovoljnemu suspendiranju hrvatskih kksbov Gradjanske- ga iz Zagreba in Hajduka iz Splita in izjavlja, da igralci niso nastopili na tekmi nasproti Angliji zaradi soglasnega sklepa glavne skupščine Hrvatske športne sloge in sicer v samoobrambi proti trdovratnim odklonitvam vseh dobro mišljenih predlogov glede preo snovanja nogometnega sporta. Na podlagi tega izjavlja Hrvatska športna sloga, da ne zadene klubov in igralcev nobena krivda. Hrvatska športna sloga poziva zaradi tega najnovejšega napada na hrvatske klube hrvatsko javnost, da najostrejse obsodi tako postopanje in da s svoje strani v vsakem pogledu pomaga njenim klubom v njihovi borbi za pravico«. Hrvatska športna sloga je sklicala za 11. t. m. plenarni sestanek v Zagrebu, na katerem bodo razpravljali o nadaljnjih korakih v obrambo njenih članov proti saveznim sankcijam. Tekma Ljubljana . Zagreb odpovedan«. Zagrebški nogometni po d savez je ponudil ljubljanskemu pod savezu medmestno tekmo med Zagrebom in Ljubljano, ki naj bi se igrala 29. tm. na proslavi ZNP. Upravni odbor ZNP je na svoji poslednji seji sklenil, da bo tekmo odpovedal in je o tem brzojavno obvestil ljubljanski pod savez. — Kolesarja p°dzveza Ljubljana razpisuje podzvezno prvenstvo za A) in B) kategorijo na progi Ljubljana-Trebnje in obratno, ki bo dne 4. junija s provizoriČ-nim startom pri gostilni Gašperlin v Za-dvoru (Vevče). Oficielni itart bo pa pri gostilni Jelačin na Dolenjski cesti. Kategorija A) starta ob 14. ter vozi do Trebnjega in obratno (100 km). Kategorija B) starta, ob 14.15 ter vozi prav tako kakor A), samo da gre proga do Stične in obratno (60 km). Oficielni cilj je pri Jelačinu na Dolenjski cesti, dočim je častni cilj pri Gašperlinu v Zadvoru. Razdelitev daril bo v gostilni Gašperlina v Zadvoru ob IS. Ker je ta dirka istočasno izbirna za junior ko državno prvenstvo v Zagrebu, je za juniorje start obvezen. Prijava za obe skupini 10 minut pred startom. Vozi se v smislu zveznih pravil. Sodniki in funkcionarji podzveze naj bodo na startu točni Kolesarska podz-veza Ljubljana Nedelja, 4. junija. Ob 8.: Vesel nedeljski pozdrav (plošče), 8.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga), 9.: Tekmovanje godb na pihala (prenos iz Kranja), 11.: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve, 11.30: Musorgsik Pavel: Slike z razstave, sinf. ciklus, 12.: Pevsko društvo »Loški glas*. 13.: Napovedi, 13.20: Pevski in orkestralni koncert (g. Tone Pe-trovčič in radijski orkester), 17.: Kmetijska ura. Gospodarska navodila in tržna poročila, 17.30: Akademski pevski kvintet, 19.: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura: Boka Kotorska za naše osvobojen je (Djor-dje Subotić, Bgd), 20.30: a) Miroslav Vil-har (1818—1871): »Jamska Ivanka«, glasba spevoigre (repriza). Izvajajo solisti radijskega kom. zbora, b) Koncert lahke glasbe (r. o.), 22.: Napovedi, poročila, 22.15: Za ples in zabavo (plošče). Ponedeljek, 5. junija. Ob 12.: Harmoniko igra g. Ivan Magister, 12.45: Poročila, 13.: Napovedi, 13.20: Iz operet (plošče), 14.: Napovedi, 18.: O problemih borbe proti tuberkulozi, (dr. Fr. Debevec), 18.20: Messager: Dva goloba, suita (plošče), 18.40: Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik), 19.: Napovedi, poročila, 19.30: Nac. ura: Naloge gasilstva v človeški družbi (Fran Mežek, Ljubljana), 20.: Narodne in vesele pesmi s spremljevanjem harmonike — gg. Janko Vekoslav, Svetozar Banovec, Avgust Stanko, 21.00: »Buči, buči morje«, koncert radijskega orkestra, 22.: Napovedi, poročila, 22.15: Rezervirano za prenos z velesejma. Torek, 6. junija. Ob 11.: Šolska ura: Junij doma in v prirodi, dialog vodi g. Miroslav Zor, 12.: Španski plesi, španske pesmi (plošče), 12.45 Poročila, 13.00: Napovedi, 13.20: Koncert radijskega orkestra in g. Friderika Lupše, 14.: Napovedi, 18.: Citraški trio »Vesna«, 18.40; O problemih borbe proti tuberkulozi (dr. Tomaž Furlan), 19.30: Nac. ura: Naše staro mestno pesništvo (Djuro Gavela, Bgd), 19.50: Deset minut zabave, 20.: A. Dvorak: Rusalka, fantazija po operi (plošče), 20.20: Ivan Pregelj: Ljubljanski študentje, igra iz stare Ljubljane v 5. dej. (izvajajo člani rad. igr. družine), 22.: Napovedi, poročila, 22.15: V oddih (radijski orkester). V vlaku — Mamica, tale gospod, ki je izstopil na postaji, me je v predoru poljubil. — Le kako si mu mogla to dovoliti! Zakaj mi pa nisi tega že poprej povedala? — Mislila cem, da pride še en predor. Florence* Riddellova: 38 Plevama £ju(se$en — Določil sem kot pogoj najine pogodbe, da prebijete to noč z menoj v moji sobi. In to ste storili. — Toda čemu ... čemu ... ? Njene izsušene ustne še vedno niso mogle izgovoriti točnega vprašanja. — Obljubil sem tudi. da vam danes zjutraj nekaj povem. In tole sem vam hotel povedati miss Graveva — da nisem še nikoli storil nič zalega nedolžni ženi in da nedolžne žene nikoli ne bom ponižal. — Čemu ste me torej tu zadržali? je kriknila v saditem začudenju. — Da, to je tudi nekaj, kar vam moram pojasniti. Vaš prijatelj tam gori v drugi sobi je prosil za muke in smrt. Ubiti ga pa nisem mogel niti smeL Kajti vaš prijatelj mi je nekoč storil uslugo in takrat sem mu obljubil, da se mu bom oddolžil z enako veliko uslugo. Arabec vedno izpolni svojo obljubo — tudi če jo mora izpolniti proti svoji volji. Odločil sem se, da sem Ellisonov dolžnik in da je moj dolg njegovo življenje. In vendar sem ga moral kaznovati. Odrekel sem mu telesne muke, za katere je prosil, da bi lahko vi prosto odšli od tod — prepričan sem, da bi bil telesne muke prenesel kot pogumen mož. Zato sem izbral zanj še hujše muke, te dolge ure, ko je moral misliti na vas. kako ste tu sami z menoj, v mojem naročju, kako žrtvujete svoje čisto, krepostno telo, da rešite moža. ki ga ljubite in ki vam ni znal ohraniti zvestobe. Prepričan **rnt da bi si strašnejših muk nihče ne mogel izmisliti zanj. On jih je pa v polni meri zaslužil, vsak trenutek teh dolgih ur je zaslužil. Fenello je strlo to, kar je slišala. — Mene ste pa prisilili, da sem privolila, je zaplakala. Ah, to je bilo satansko prisiliti ga, da je gledal in poslušal kako sem privolila. — To je bil del njegove kazni, je odgovoril Arudi mirno. Če bi vas bil zgrabil in odnesel, če bi bil on videl kako se branite in slišal kako me preklinjate, bi kazen, ki sem jo bil namenil ne bila tako popolna. Moral je gledati nekaj čisto drugegi, junaštvo, s katerim sto žrtvovali sebe. da bi rešili njega — moral je razumeti, da ste ga s svojim velikim junaštvom globoko ponižali. Debele solze so ji tekle po bledih licih. Glas se ji je tresel in ta glas je bil hropeč, ko je zopet iz-pregov orila: — A zdaj, ali ga izpustite? Arudi ben Gamma je resno prikimal. — Da, izpustim ga živega in zdravaga kakor sem mu obljubil, ker mu moram poplačati svoj dolg. Izpolniti moram obljubo, ki sem jo dal vam. In ker je bilo to. kar je moral pretrpeti to noč mnogo hujše od same smrti. Morda storim to tudi zavoljo nečesa drugega, kajti — saj je vendar samo moški — in prav tak slabič kakor so vsi moški, kadar jih zapeljuje ženska. Ona ga je izvabila sem. Ona si je izmislila to onečaščenje, ki je padlo liki' kuga na moj dom. In ona bo zato tudi kaznovana. — Ne, ne! Usmiljenje morate imeti z njo, je prosila Fenella. Toda v njegovih črnih očeh je bil trden sklep, ki se ga je ponovno ustrašila. Za Vando ni hotel ničesar obljubiti, saj je dejal, da mora z njo obračunati na svoj poseben način. Fenella se pa ni upal aniti razmišljati, kakšen način bi mogel biti to. — Vam ni pretila nobena nevarnost miss Graveva, je nadaljeval Arudi. Mislil sem, da boste sami takoj spoznali, saj ste tako pametni. Vi ste enako pogumni, kakor lepi — Vi ste ena tistih žensk, ki jih mora spoštovati vsak dostojen moški, kateri sme zaupati in ki jih lahko ljubi. Toda jaz sem se že poslovil od ljubezni — in od žensk. Nisem hrepenel po vas. Hrepenel sem samo po nečem — da bi mogel kaznovati njega. Trenutek je stala tiho pred njim, naenkrat ji je pa šinila v glavo nova strašna misel.-- — Kaj pa — recimo — da . . . da, naj poreko kar koli, on si bo vendar le mislil... Njeno šepetanje je utihnilo, — svoje misli ni mogla izgovoriti do konca. — Kaj zato, kaj si misli človek, ki vas ni vreden — je odgovoril Arudi in se zaničljivo nasmehnil. Njuni glasovi so prebudili Zoro. Premaknila se je na divanu, razprostrla roke, zazdehala, potem se je pa prebudila iz svojega spanja tako hitro kakor otrok. Vstala je, zdrsnila z divana in stopila k njima. — Miss Graveva? Arudi! Kaj, oba sta še tu? Kaj sploh nista spala? Na njeno vprašanje nista odgovorila, pač je pa Arudi dejal: — Miss Graveva se vrne zdaj v svoj hotel. Fenelal je ošinila začudeno dekle z naglim pogledom, s kateri mse je poslovila od nje, potem je pa z Arabcem odšla. Molče sta odšla skozi vežo in po stopnišču. Vstopila sta v sobo, kjer je Derek še vedno ležal na tleh, zvezan, z robcem v ustih, nu-bijski zamorec ga je pa stražil. Vanda bleda in tiha se tudi še ni bila ganila iz svojega kota. Fenella je zadrhtela, ko se je srečala z njenim strmečim pogledom. Iz Derekovih oči ju je gledalo nekaj kakor blaznost. Zdelo se ji je, da se je v tej noči strašno izpremenil. Njegova lica naenkrat upadla in vsa bleda, so ji govorila, kako strašno duševno bolest je pretrpel v teh dolgih urah. Prav tako kakor ji je bil povedal Arudi: strašnejših muk si ni mogel nihče misliti zanj. V Vandinih očeh je bil pa samo strah — grozen, naravnost živalski strah, v katerem je postal njen obraz naenkrat grd. Skrčila se je v svojem kotu in se stisnila k steni, ko je zagledala za Fenello Aru-dija. Arudi ben Gama se je ustavil na pragu vrat in nekaj časa je molče zrl na oba ujetnika. Potem je dal nubijskemu zamorcu kratko povelje, Zamorec se je sklonil k Ellisonu ter mu razvezal roke in noge. Potem mu je potegnil še robec iz ust. Osvobojeni ujetnik je hotel sam vstati, toda njegovi otrpli udje niso imeli več moči in besede, ki jih je hotel izgovoriti, mu niso šle iz ust. Zmožen ni bil drugega, nego gledati, samo gledati s svojimi prestrašenimi, s krvjo zalitimi očmi, gledati Arudija ben Gammo in Fenello. Stopila je k njemu in polna sočutja je pokleknila kraj njega na tla. — Vse je zopet v redu, Derrv, mu je zašepetala. Nobena nevarnost ti več ne preti. A jaz — oh, on je bil usmiljen, ni se me dotaknil. »ILOV8NSKI NAROD«, Štev. 125 Obramba proti letalskim napadom v Angliji Prifpravc za bodočo vojno in skrb za zaščito civilnega Dandar.es je .vprašanje obrambe proti letalskim napadom čim dalje bolj aktualno po vsem svetu, pač zaradi prav blaznega oborože\-anja mnogih driiv. Zanimivo je. kaj «o v tem pogledu ukrenile velike države. Pri rokah imamo podatke o obramb: prebivalstva proti letalskim napadom v Angliji. Nacrt zakona o cbr-mbi proti letalskim napadom v Angliji je bil objavljen lani ob koncu leta letos 15. marca pa je stopil v veljavo- S tem zakonom so frli dovoljeni še posebni krediti, ki znašajo v naši valuti okrrg 6-25 milijarde din. Z zakonom so dobile vlada in občine obširna pooblastila sa uporabo in nabavo premičnin, ki so potrebna za obrambo r - «1 l^talsk mi napadi, za itltri zemljišč, potrebnih Sa betoniranje pr-.tip'm kih zavetišč, za obvezno zgraditev pot:ebnih obrambnih naprav pri podjetj h. ki zaposlujejo nad 50 delavcev kakor tudi za zgraditev tak-Snih naprav pri rovih po-lopjih in končno za brezplačno razdelitev plinskih mask a^ebnikom. Tc marke pa vendar ostanejo državna l.-.st. Via :a je tudi soglasno Odobrila denarno pomoč tovarniškim podjet-" jem za ureditev obrambnih naprav pr^ti letalskim napadom. Zelo mnogo so to'ili Angleži tudi za propagando v tem pogledu. Da bi se *:m bolj poglobilo zanimanje med ljudstvom za obrambo prot; lct'jl~k:m napadom, so organizirali vaje s sodelovanjem protiletalskega topništva, gasilcev in tako dalje Kot primer, kakšne naj bedo obrambne na n-ra ve pri industrijskih podjetjih, sluz; ureditev v tovarni avtomobilov Austin Motor Co. Ta tovarna ima zavetišča proti k tal ki n napadom 5 tisoč delavcev, a določeno je. da bodo zgradili zavetja še za 10.000 delavcev. Stroške bo najbrže krila vlada. Vnakn?dnih proračunih so določeni kre-«Rti 425.000000 din za stroške pri organizaciji obrambe proti letalskim napadom. Izdatki so namenjeni predvsem za plinske maske za prebivalstvo v Egipiu. nadalje za kritje strošk-v. ki so nastali z evakuacijo preb.val tva med septembrsko kri-a>. za povrnitev škode podjetnikom, ki ac morali zaposliti ielavstvo pr: kopanju rovov in morali ustaviti druga dela. za naročila jeklenih zavetišč in podzid-avo kletnih prostorov in končno za nakup zemljišč in stavb namenjenih za razmestitev režem* in shrambo življenjskih potrebščin. V fetoruarju je bila izpopolnjena voina formacija protiletalskega topništva, namenjena za obr.irr.bo Londona. Vsaka baterija obstoji iz 8 novih 11.7 etn protiletairkih topov in posebnega po-veliskega pristmja. Daljino in višinomer ▼ oblik; 5.6 ni dolgega valja in * pred i kater« finstrument, ki je na podlagi podatkov avtomatsko registrira smer in hitrost •fpadalčeve ga letenja) sta v betonirani wJJbini med topovi. Ti topovi izstreljuje-Js 25 kg tp-žk^ projektile silnega razcfiral-aega učinka 8.600 m visoko in s hitro'tjo 8 do 10 strelov na minuto. V primeru nevarnosti varujejo topn.čarje težki oklopni stolpi. Top je težak 16 ton. vendar ga lahko že v pičle pol -ure pripravijo za transport. Postavljsn na podstavku je lahko premakljiv, tako da ga lahko z najmanjšim trude m usmerijo v zaželeno smer. Zanimivo je. da je na čelu londonske protitetal ke obrambe višji uradnik naini- atratov* aa notranje zadeve, ki ima pooblastila nasproti občinskim oblastem. Za preskrbo Londona z vodo. ki bi jo potrebovali med vojno za gasilsko službo, delujejo mrzlično že nad Leto dni. Upoštevani so vsi vodovodi, kopališča in vodnjaki ter določeni prostori za premične brizgalne. Povečano je število brizgala in gasilskih, ladij na Temzi, v načrtu je tudi zgraditev 15 podzemeljskih cistern. Za notranji del mesta so določili 1.800 platnenih rezervoarjev za vodo. Razen 20 reševalnih postaj jih bodo uredili se 10. Za dobavo posebnih hidrantov je odobren kredit 12.000.000 din. Za prostovoljne šoferje sanitetnih avtomobilov je bilo sprejetih 17.000 mož in žene, ki jih bodo iz-vezbali v posebnem tečaju. Za otroke izpod 2 let starosti so razdelili v Angliji 1.250.000 posebnih plinskih mask. Bogat maharadža potepuh ki ga išče slavna angleška policija Scotland Tard Med najbogatejše indijske vladarje spada maharadža indorski. lastnik neizmernih zakladov in vladar mnogih milijonov podanikov. Toda kaže. da maharadža ni zadovoljen ne s svojo oblastjo, ne z bogastvom. Živ. povsem drugače kakor njegovi kolegi in se izogiba družabnemu življenju v luksuznih evropskih letoviščih. Maharadža je šele 30 let star. vendar je že zagrenjen in zaman poskuša pozabiti na svojo prvo ljubezen, na krasno ženo. s katero se je oženi, ko je bila komaj 15 let stara a mu je umrla že drugo leto po poroki. Zdaj maharadža išče novo veselje do življenja v potovanju. Toda presit vsega, kar nudi bogastvo in okolica, v kateri je odrastel. se na svojih potovanjih izogiba vseh krajev, kjer b: se mogel srečati z drugimi orijentalskimi vladarji. Zato daje prednost potovanju ineognito. da lahko živi po svojem okusu. Živeti po njegovem okusu pa pomen: živeti tako. kakor živijo milijoni drugih navadnih ljudi, ki jim usoda ni naklonila bogastva in razkošja ori-jental^k h prestolov. Maharadža je spoznal, da med sebi enakimi bogatimi ljudmi ne more najti prijateljev, da si pa prijateljstva tudi ne more kupiti z denarjem, temveč z zaupljivostjo. In to si zdaj že del j čas prizadeva indorski maharadža. človek, utrujen in razočaran nad svojo okolico. Zato se je odločil za delj časa izginiti in se umakniti iz svojega bivališča v zahodni Evropi. Izginil je tako temeljito, da je bilo zaman celo vse iskanje znamenite angleške policije Scotland Yard. kajti maharadža ima tudi v tem pogledu več možnosti od navadnih smrtnikov, da se lažje skriva, za kar se pač poslužuje sx*o-jega bogastva. Doslej še ni pokazal da se je naveličal živeti med navadnimi ljudmi kot potepuh, kakršnih je dandanes po svetu posebno mnogo in ki se rekrut'rajo iz vrst nezaposlenih. Prepotoval je skoraj vso Evropo in Ameriko. V Nemčiji je bil nekaj časa zaprt, ker je vzbudil pozornost policije kot nearijski tip. V Parizu je živel nekaj mesecev, neznan med indijskimi študenti, v I^ondonu je pa delal kot stavbni delavec, pozne-ie pa tudi kot pristaniški nosač. V New Yorku se je baje oženil z dekletom iz revne delavske družine. Nihče ne ve kdaj se bo ta orijentalski glavar od- rekel svojega nenavadnega življenja in baje tudi ne on sam. Morda se bo nekega dne priperjal v svojo domovino na tovorni ladji kot ladijski kurjač, potem pa bo v miru indijske samote podrobno opisal svoja izkustva :n doživljaje med preprostimi ljudmi v Evropi in Ameriki. Prva letala V znanstvenem muzeju v South Ken-singtorm v Ang+iji je sedaj razstava letal iz let 1909 do 1917. Tako so tu na primer razstavljeni predvsem "zgodovinski Wrigh-tov dvokrilnik iz 1. 1903. in bombnik Vi-ckers-Vinnya. s katerim sta preletela sir John Alcock in sir Arthur Whitten Brown Atlantski ocean. Posebno pozornost budi slovito Bleriotovo letalo, eno izmed prvih tipa, na katerem je pred 30 leti 25 junija 1909. Bleriot preletel preliv La Manche. Od Bleriota je kupil to letalo francoski letalec Leon Moion, ki je na njem letel na prvem angleškem letalskem mitingu oktobra 1909. v Doncasteru in dosegel svetovni rekord. Drugo Bleriotovo letalo, razstavljeno na tej razstavi, je bilo izdelano za tekmovanje za Gordon-Bennetov pokal 1. 1911. Z njim je dosegel Bleriotov preizkusni pilot Alfred Leblanc 130 km na uro. Zanimivo je, da je to letalo še vedno uporabno za letenje in njegov lastnik je še nedavno z njim letel. Mister Nash. ki je posodil večino letal za razstavo iz svoje letalske zbirke je poslal tudi dve letali izza svetovne vojne in sicer eno angleško iz leta 1917. in nemško tipa Fokker D VII. Kako malo se je ohranilo teh letal doslej, sprevidimo po tem. da jih je ostalo od 5490 tipa Sopwith Camel le pet Zanimivosti NAJVIŠJI STOLP V EVROPI Nova nemška radijska oddajna postaja v Herzbergu 90 km južno od Berlina, ima 325 m visoko anteno. Ta antena uživa sloves najvišjega stolpa v Evropi, saj je 25 m višja od Eifflovega stolpa. Do nedavno je bfl najvišji stolp na svetu antena budimpeštanske radio-oddajne postaje, visoka 307 m Tudi antena radio oddajne postaje Praga I. je precej visoka, saj je le nekoliko metrov nižja od Eifflovega stolpa-Najvišja stavba na svetu pa je še vedno ameriški nebotičnik Empire States Buil-ding, ki ima 120 nadstropij in sega 381 m visoko. Na njem je tudi antena, ki je zato najvišja na svetu in sicer televizne oddajne postaje. NEVARNA POSTELJA Prevladuje prepričanje, da je postelja najnevarnejši kraj in zatočišče, ko smo utrujeni in se zatekamo v njo, kakor v varen pristan počitka in miru. Da pa postelja vendar ni tako varna, nam dokazuje angleška statistika o umrljivosti, ki je ugotovila, da je lani v Angliji umrlo 82 ljudi, ker so padli s postelje. VSAKA CVETICA NE DlSl Neki nemški botanik je po daljšem proučevanju sestavil zanimivo statistiko o vonju raznih cvetic. Proučil je 4300 vrst cvetic, ki uspevajo že v Evropi in ugotovil da jih diši prijetno samo 420. to je približno desetina. Od ostalih 3880 vrst jih 1500 celo neprijetno smrdi, a 2300 jih je brez vonja. Iz Celja Koncert CPD v Celjskem domu. Celjsko pevsko društvo bo priredilo v proslavo 45-letnice svojega plodonosnega kulturnega in nacionalnega udejstvevanja in v počastitev 60-letnice skladatelja in svojega nekdanjega pevovodje Aniona Lajo-vica drevi ob pol 9 koncert v veliki dvorani Celjskega doma Na sporedu so ženski, moški in mešani zbori ter samospevi, ki jih bo pela operna pevka gdč Valči Hevbalova iz Ljubljane. Udeležite se koncerta, ki bo nudil lep umetniški užitek, v čim večjem številu! —c Telovadni nastop Sokolskega društva Celja-matice bo v nedeljo 4. t. m. na dvorišču I. drž. narodne šole. Ob 15. bo na dvorišču zbor vsega članstva, naraščaja in dece. nakar bo krenila povorka po mestnih ulicah. Članstvo, ki ima kroje, naj se udeleži povorke v krojih, ostali pa v civilu z znakom. Ob 16. se bo pričel nastop vseh oddelkov s prostimi vajami in na orodju. Na orodju bo nastopila tudi prva društvena vrsta z br. Grilcem na čelu. Nabavite si vstopnice že pred povorko pri blagajnah, ki bpdo odprte že ob 14.30. Pozivamo vso narodno zavedno celjsko javnost, da se udeleži sokolskega nastopa. —c Medklubski propagandni atletski miting, ki ga bo priredila lahkoateltska sekcija SK Celja, se bo pričel v nedeljo 4. t-m. ob pol 9. dopoldne na Glaziji. Nastopili bodo juniorji, omladinci in seniorji iz Celja in tudi iz drugih krajev. Oglejte si to prvo letošnjo atletsko prireditev v Celju ki bo gotovo zelo zanimiva. —c Sreska skupščina JNS in OJNS za celjski srez bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu. Na skupščini bo poročal senator g. Ivan Pucelj. —c Gostovanje CPD v Rogaški Slatini in Rogatcu. Celjsko pevsko društvo bo priredilo na Telovo 8. t. m. ob 15. koncert narodnih in umetnih pesmi v dvorani hotela >Pri pošti« (Sporn) v Rogatcu, ob 20. pa v veliki dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini. —c Zaključni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo v ponedeljek 5. t. m ob 20. v Mestnem gledališču. Nastopili bodo gojenci klavirske in violinske šole ter solopevci in komorni orkester. —c Na Olimpijski dan v nedeljo 18. t. m. bodo tudi celjski športni klubi in telovadne organizacije organizirali razne prireditve Na predvečer, v soboto 17. t. m., bo štafetni tek po celjskih ulicah, nato pa promenadni koncert pred kolodvorom v nedeljo 18. t. m. dopoldne bo na Glaziji atletski miting, v mestnem parku teniški turnir, v II drž. (okoliški) narodni šoli pa table-teniški turnir Popoldne bo nogometni turnir na Glaziji ter kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji. Skavti bodo ves dan prodajali značke v korist olimpijskega fonda. Pri prireditvah bodo sodelovale vse športne in telovadne organizacije. —c O mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi bo predaval v sredo 7. t. m. ob 20. v Soko!>kem domo v Ga-berju br. Konrad Grilec. ki si ie priboril v Parizu drugo, v Varšavi pa prvo mesto. Sokolsko društvo Celje I poziva vse svoje pripadnike, da se udeležijo tega zanimivega sokolskega predavanja. —c Umrla je v petek na Zg. Hudinji 47 pri Celju 75-letna žena železniškega upokojenca Genovefa Kmeclova. —c Nočno lekarniško službo Ima od sobote 3. t. m. do vštetega petka 9. t. m kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. BAČKI MLIN išče solidne trgovce v dravski banovini, ki bi prevzeli komisijsko skladišče pšenične moke. Trgovci, ki prodajo mesečno na drobno 1 do 2 vagona moke za srotovino in ki lahko nudijo garancijo za komisijsko blago, naj pošljejo ponudbe z referencami pod >Agil 1939" na Puhlicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Korespondenca nemška ali hrvatska. Dl CDi CD< CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne Imitacije energično odklonit©, gre za Vaše zdravje! M Lil Vrhunec nemške izdelave mat področju INDUSTRIJE AVTOMOBILOV in MOTORNIH KO* ES Vam bodo na ogled na LJUBLJANSKEM VELESEJMU sledeče razstavljene znamke: ^^^^^ 4nt maybach PHANOMfNI 5g7 Jk Ljubljana 3.6.-12.6.1939 1 . 1- »SLOVENSKI NA Stran 7 OSLHUIJH Zavaruje : pbsar. vlsmsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avto- NAJVEČJA DOMAČA DELNI*ltA ZAVAROVALNA DSUZBA mobile, ti vino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani — Aleksandrova c. 11 in Goeposvetaka e. 4, nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku In Petrov gradu. — Ravnateljstva v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Osijeku, Novem Sadu, Petrovgradu, Sarajevu in Splitu. Podružnice in ekspoziture v vseh večjih krajih. Zastopstva po vsej državi. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tvrseva cesta 15, in vse-njegove podružnice in krajevna zastopstva. Raznašalca (ko) kolesarja za vodmatski okraj takoj sprejmemo. V poste v pridejo doma lz navedenega kraja. — Zglasiti se je v ponedeljek ob 10. uri dopoldne v upravi ^Slovenskega Narodac. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Kokus tekači pri SEVER RUDOLF, LJUBLJANA — MARIJJLN TRG 2. za hodnike in stopnišča v vseh barvah v zalogi »POUK B crr_a č>0 par. daveK posebej. Najmanjši znesek 8 Din Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od H 7 do 348 zvečer, za starejše dame in gospode od H 8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 5. junija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepis-nica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana. Domobranska c. 15. Telefon št. 48-43. 1747 RAzno B-seda 50 par, davek posebej, Niimsni.'l znesek R Din POSOJILA DOBE državni, banovinski uslužbenci, upokojenci, posestniki. Informacije daje bančni zastopnik DoZenšek. Mokronog. Priložite znamko za odgovori 1827 PO PRIZNANO NIZKIH CENAH si nabavite najboljše moške obleke, perilo in vsa praktična oblačila pri PRESKERJU, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 1. T. MALI OGLASI v »Slovenskem Narodna imajo siguren uspeh! Beseda 0.50 par. SO PAK EN TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, pe-ril . monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 7.— din. aJuiijanac, Gosposvctska c. 12. 3. T. MALIN0VE0 pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr G. PICCOL1, Ljubljana, nasproti cNebotičnikac. DVIGNITE PISMA v upravi Slov. Naroda*: Ančka 42. Hvaležnost 1359. Eksistenca 22, M. T.. Marljiva 230 Potnik 1597. Periferija Ljubljane, Pogum, Polovična cena. Posojilo, Stanovanje. Samo jaz, Skromna gospodinja. Takoj. VVeekend. Vinograd 1698. Vajenec. Zanesljiva moč, Zaupno mesto 1330. Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za moške 100 tablet Din 220.— proti povzetju Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik. : Lekarna Mr. Rozman >Ii*YMlav, Beograd — Terazije 5 Ogl. reg. S. Br. 5846/39 GOSTILNA v centru Zagreba, tri velike gostilniške sobe, velika klet, lep vrt za 150 oseb. Nizka najemnina. Promet 100.000 din mesečno. Naprodaj zaradi bolezni za 70.000 z vsem inventarjem. Ponudbe na Fr. Mijočka, Zagreb, Palmotičeva 28. 1809 sTAnovanjA DVOSOBNO STANOVANJE sončno, z vsemi pritiklinami, se odda takoj aH s 15. junijem v Rožni dolini, Cesta X, št. 27. 1797 IDFORMACJE IZJAVA Podpisana obžalujem in pre-klicujem vse žaljivke in klevete ki sem jih izrekla o gdč. Drga-novi ter izjavljam, da so neosnovane, ter se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Strmljan Marija, Zagorje ob Savi. 1810 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8 Din MOTOR HARLEY 1200 cem s prikolico v odličnem stanju, gume nove. prodam. Cena din 6.000. Debelak Štefan. Murska Sobota. 1823 GOSTILNO S TRAFIKO v centru Zagreba, tr. velike gostilniške sobe, velik vrt za 150 oseb, dnevno godba, nizka najemnina. Promet mesečno 100.000 din, prodam zaradi bolezni za 70.000 din, z vsem inventarjem. Ponudbe na Fr. Mijočka. Zagreb, Palmotičeva ulica 28. 1822 PARKETE kupite v dobri kakovosti ugod no pri — ALOJZIJU KANCU, tovarna parketov, Mengeš. _1821 GARNITURO STROJEV JER MENIC popolnoma kompletno, za precej veliko tovarno usnja, na električni pogon, ter dva parna kotla z mnogim pripadajočim inventarjem, prodam. Vse se lahko ogleda še do 10. maja montirano, na licu mesta, kjer je tovarna obratovala, v Mariboru. Lastnik: Justin Gustinčič Maribor, Tattenbachova ul. 14. 1813 ŠPORTNO MOŠKO IN ŽENSKO KOLO in šivalni stroj prodam. Zoreč, Marenčičeva 3. 1792 POSEST Beseda 50 par. davek posebej Najmanišl znesek 8 Din V TLO V ROGAŠKI SLATINI prodam Pojasnila daje Matanič frizerski saion, Rog. Slatina. 1783 NOVO ENODRUŽINSKO HIŠO s parcelo prodam. Sp. Dobrava 188 pri Teznu, Maribor. 1S20 2 KRASNI PARCELI veliki po 638 kv. m, ob glavni cesti Kamnik-Ljubljana, 5 minut od Kamnika, prodam. Naslov se izve v vinotoču Franca Stareta, Kamnik. 1798 ~" POSESTVO zaokroženo 50.000 m2 v Srednjih Gameinih, pripravno za letovišče, se proda za 120.000 din. Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »SI. Naroda«. 1818 ENODRUŽINSKA HIŠA z mahrr. vrtom naprodaj. Cena 45 000 din. Naslov v upravi SI. Naroda. 1819 S LUŽfc E Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din VSAKI OSEBI ali družini nudi stalen zaslužek »MARA« — Maribor, Orožnova 6, Celje, Slomškov trg L -Pletilnica — razpošlljalnlca. 22/M. TRGOVSKA POMOČNICA papirne stroke, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, dobi mesto. — Ponudbe pod »Papir« na anončni zavod Hinko Sax. Maribor. 1801 PRIDNO DEKLE za vsa hišna dela, ki zna enostavno kuhati m govori nemško Išče Schmid, Podsused pri Zagrebu. 1800 FRIZERKO in mlajšega brivskega pomočnika sprejme takoj salon Pire, Ljubljana, Florijanska 6. 1826 OGLAŠUJ V MALJ OGLASNIK „SLOV. NARODA44! NAJCENEJŠI IZDATEK NA DEBELO! NA DROBNO! Vrvarsfce lastne izdelke kupite asjeeneje ijbolje psi PRVI KRANJSKI VRVARNI IN TRGOVINI S KONOPNTJNO Ivan N. Adamič Ljubljana, Sv. Petra e. SI. Telef. 2441 Maribor, Vetrinjska si. it. 20 Telef. 2494 Celje, Kralja Petra c št. SS KOLESA Pri nakupu zahtevajte povsod samo original svetovno znane znamke, kakor Waffenrad, Diirkopp, Triumph, Mifa, B2xcel-sior. — Zastopnik za Jugoslavijo: TRIBUNA F. BATJEL, Ljubljana, Karlovška c it. 4. — Podružnica Maribor, Aleksandrova 26, Makulaturni papir prosa oprava »Slovenskega Naroda4* Ljubljana, Knafljeva nlica iUr. § REST A -.1 i CJ — O A S« s i* O 9 O Q © 0> c H u P 9 2 8 g a o 8 - g Oi »4 04 o Variefe predstave na Ljubljanskem veleseimu Preti veliko restavracijo ob drevoredu Mednarodni artisti. — Prvovrsten spored. Lilly Zagreber, mednarodna plesalka. DOUGASTER, clo\vn na kolesih BORA, 14 letni dečko z neverjetno spretnostjo prikazuje razne vragolije ALFONSO in ANTOINETTA, komični ekscentrični par VOLT, višrk pasjo dresure. Pes, ki ugane eeI6 misli SAŠA in NINA, ruski narodni plesi CHIESA & COMPM skupina 5 svetovnih žonglerjev in ekvilibristov Predvajanja med 7. in 12. uro zvečer. Ob nedeljah in praznikin tudi popoldne ob 4. uri. KONCERT! — PLES! Brez vstopnine! V restavraciji postrežejo z izbranimi vini, jedačo in dobrim pivom. Adolf Prah TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN — KRANJ TELEFON ENTER. STEV. 13 IZDELUJE najrazličnejše vrste oksfordov, vse vrste pisanih In enobarvnih flanel, barhente, gradle, zefirje, moli nose, brisače itd., itd. TKALNICA BARVARNA APRETURA Od podjetnika do delavca slovensko podjetje brez tujih strokovnjakov! IVAN BRICELJ pooblaščeni graditelj, i ii ii i II I! II I! II li II II II |j Ljubljana — Slomškova lq, tet 25-27 gradbeno podjetje in tehnična pisarna za visoke in nizke zgradbe. II h II II II JI JI JI Gradnja sodobnih avtomobilskih cest. Col oiesa športne predi note najugodneje MIKLOŠIČEVA C 30 Kreditni zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ul. SO (v lastnem poslopju) Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84. Brzojavni naslov: KrećSt Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, in inozemstvo, Saledeposits itd .ti ----: ALPEKO tovarna umetnega ha It vabi na ogled svojega razstavnega pa-oH|ona na oelesejmn, kakor tndl stalne toornllhe razstaoe na Tyršeui c 48, Važno za graditelje in privatnike 1 Stran 8 »SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 3. junija 1939. Štev. |25 Zundapp PREDNJAC1JO S SVOJO KVALITETO, DOVRŠENO KONSTRUKCIJO TS EKONOMIJO PRI NAJNIŽJI NABAVNI CEXI VSI MODELI: 200, 250. 350 OHV, 500 SV IN OHV TER 600 OHV CCM, KAKOR TUDI VSI REZERVNI DELI STALNO NA ZALOGI. O ČEMER SE BLAGOVOLITE PREPRIČATI PRI GLAVNEM ZASTOPSTVU O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 11 - Tet int. 24-61 G?t v——- - —«—' LJUBLJANA. KNAFLJEVA IX. 5 Pravkar Je Izšla peta knjiga založbe >CEdTE<. MARIJE M A«f ERJE VE „RuAlaiska balada s ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo In njihovo ljubezen do riomn in rlnmnvlnft „Rudarska balada" je Knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJTTJLJANA. KNAFLJEVA UL* 5 kjer dobite po isti cent tudi ze prej izšle knjige D Ra vijena »Zgodbe brez grozeč Klabunda »Pjotr — Rasputin«. D. Ravljena »Crna vojna< in Thompsona »Sivko«. 0 u ■ C s t t o m c ■ o o o o ■ o o o o o o o o o NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA i« NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela modni pregled, novice Is radijskega sveta filmska smotra, nagradni natečaji UPRAVA: LjnMJaaa. Knafljeva unee & Mesečna naročnina samo 13.— dinarjev L oooeniro drugim reklamnim sredstvom ne morete doseći ens* sega urlnks, kakov s časopisnim oglasom, cigar delokrog Je neomejen. Caaopls pride v vsako niso in govori dnevno aesettlsooem čitatelje*. Bedno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, ki prinese korist SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUIBA ANKER PODRUŽNICA LJUBLJANA, KRALJA PETRA TRG 8/1. ZAVARUJE: ŽIVLJENJE / POŽAR / NEZGODE / JAMSTVO / LOM STEKLA / VLOM AUTOKASKO IN JAMSTVO / CHO-MAGE — TER PREVZEMA TUDI DRUGE VRSTE ZAVAROVANJ. LJUBLJANSKI VELESEJEM 3* — 12« junija 1999* Polovična voznina na železnici. 600 razstavijalcev Iz 12 držav. rasna darila ZA OBISKOVALCE VELESEJMA IZ TUZEMSTVA (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, razstavljalske in uslužbenske). Vrednost ca loo.ooo din Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. bo 12. junija 1939* Koniisijonelno DARIEA: Orehova spalnica (Rok Berlič, št. Vid), motorno kolo Phaenomen, Šivalni stroj Pfaf, kolo Panax (Vok, Ljubljana), motorno kolo Bismarck (Rebolj, Ljubljana), 5 cevni radio Siera (Klemenčič, Ljubljana), kuhinjska oprema (Erman & Arhar, št. Vid), klavirska harmonika (Meinel & Herold, Maribor), pralni stroj Viktoria (G. Puc, Ljubljana), 1 šotor zložljiv za 4 osebe (Interpromet, Ljubljana), 1 kolo Axo (Suttner, Ljubljana) 1 kolo Diktator (Splošna trgovska družba, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel, Ljubljana), 1 peć Lutz (Rupena-Lutz, Ljubljana VIL), 2 preprogi, (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec Co, Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, D. M. v Polju), 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina (Moser, Zemun), man ion ra (Vovk, Ljubljana), 1 zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške Slatine, 1 pletena zibelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Cotič, Ljubljana), 20 ročk po 1 kg maslinovega olja (Prvo dalmatinsko trgovačko društvo, Dubrovnik), 2 brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj (Dubrovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radenci, 10 dnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitnice v čatežkih toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju — Hotel Učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu — Palače Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Mediji-Izlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v kopališču Palic, 2 dnevne počitnice na Bledu — Hotel Union. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon „K". hipotekama banka KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Banko upravila neodvisen upravni odbor« GLAVNE PODRUŽNICE: , Ljubljana, Split, Sarajevo, Cettafe, Novi Sad, Niš, Skopi]«, Banja Loka ia Centrala ]e v Beogradu. A6EN CI JE: Kragnjevac, Valj evo, Caeak, Pančevo, Petrovgrad, Bitolj in Prijepolje. ! GLAVNI BANČNI POSLI: Upravlja stenski, občim« tat Daje posojila na niče denarnih za ter blagajniške zapise f fipsf iorm AMSI.) ia javne fonde, depozite, popilni In cerkveni kapital, samo-Ltodo — Emitira obveznice In zastavnice — Sprejema hranilne vloge — In samoupravnim telesom na davek in dohodke — Eskontira me-papirje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke prihodnje kupone svojih zastavnin dolarske emisije bančne obveznosti jamči drŽava — Za vsa pojasnila se |b ■■»■Irt na naslov: *v^A HIPOTEKARNA RANKA ali na njene podružnice. REOGRAD tfsatflBBsl ; x i! Z? „r'aroc'nc ;'amo" Fran teran II Za upravo in inseretrr de1 lita Clon Cr::rof // Vii v Ljubljani