PcsaffiesmaŠtevilka 20
Slev. 92.
V LiBhganL v lorel, doc 23. aprila iois.
m Velja po poStli sa U oelo leto naprej., t 40— Sa ea mesec „ .. „ 3.S0 ,«a Hemčljo oeloletno. „ 45-— n oetalo Inozemstvo. „ 50 —
V Ljubljani na dom la oelo leto naprej.. K 38-—
! ia sn meaeo „ .. K 3-~ f ipml prajonan nesefiao,, 2*50
;a Sobotna Izdaja: s
la oelo leto.....K 8 -
U Hemčljo oeloletno. „ 10 — M ostalo lnosamstvo. „ 13 —
A'V' '
f£_
___ Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi itev. 8/m.
Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana piani;; se na os sprejemajo. — Uredniškega telefona čtev. 50.
Inseratl:
Enostolpna petitvrai?. :,/2 ••; n šlro!:a in J ura vlm':.; ali ajo
prostor) za enferat . . . . po 5!) v ::a dva-in večkrat . ,, 45,, >rl vetijii). narootliii primeren popust ->o do. evii":'!, Ob sobotah dvojni tarif.
—»----Poslano:
Enostolpna patitvrsia K 1-— Izhaja vsak tUn izvserašt nedelje !n praznike, ob 3. crl pop. Redna lotna priloga vozni rod
Upravništvo je v Konltarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranilnica avstrijske št. 24.797, ogrsko 28.511, boan.-hero. št. 7563. — Upravniškasa teleiona št. 50.
Meč in svetovni problem.
V nedeljo, dne 21. t. m. je pretekel mesec dni, odkar se je pričelo na zahodnem bojišču krvavo klanje nemške ofenzive. In te strašne, brezplodne bitke ni še konec. Nemci so v posameznih odsekih
Eridobili ozemlja, ujeli so toliko in to-ko vjetnikov ter zaplenili toliko in toliko topov, strojnic, pušk, tankov in drugega plena. Obe nasprotni stranki hitita poročati v svojih uradnih poročilih, da je imel sovražnik velikanske izgube. Kri se
Eretaka v potokih. Koliko solz, trpljenja, olesti in gorja. Toda končni dosedanji uspeh? Up, da bo meč končal to vojno, se v tem mesecu ni uresničil. Predor, kakor smo ga izvedli pri Gorlicah, na ru-munskem bojišču in pri Kobaridu, se kljub vsem uspehom ni posrečil. Sovražnik ni niti za las odnehal od svojega stališča, da ne sme meč gospodovati Evropi in narodom. Nasprotno. Sovraštvo proti Nemčiji se je spremenilo v besnost. Sovražnik hiti z mrzlično naglico z nadaljnimi vojnimi pripravami, pošilja nove rezerve moštva in vojnega materijal a na bojišče. Tekom nemške ofenzive je prispelo na francosko bojišče 21 ameriških in angleških divizij. In zadnje dni je prešel sporazum na francoskem bojišču v ofenzivo. Vemo, da so centralne države vojaško močne, da razpolaga Hindenburg z orjaškimi silami, toda po dosedanjem poteku bojev na francoskem bojišču mora človek nehote priti do zaključka, da meč ne bo rešil svetovnega problema, ampak rešiti ga inore samo prijateljski sporazum. Vsenemci, ki tako forsirajo vsenemški mir meča, otežujejo svojim lastnim državam stališče in podaljšujejo vojno.
Iz Rusije prihajajo dan na dan poročila, da organizira Trockij nov odpor z orožjem. Pojavljajo se glasovi, ki trde, da ne bo Rusija prenesla ponižanja v Brestu Litovskem in bo posegla še pred koncem vojne v boj. Tudi na Ukrajini vre in kipi. Množijo se spopadi med četami Avstrije in Nemčije ter med ukrajinskimi kmeti, ki se ustavljajo rekvizicijam. Iz Kijeva poročajo, da je prišlo vsled postopanja vrhovnega poveljnika nemških čet na Ukrajini generala Eichhorna do ukrajinske vladne krize. Takozvana ukrajinska »Mala rada«, je podala svojo demisijo in ukrajinski poslaniki na Dunaju in v Berlinu so vložili proti odredbam nemškega generala odločen protest. Istotako je razburila Ukrajino vest, da priklopijo Besarabijo Rumuniji kot kompenzacijo za Dobrudžo.
Medtem ko se bije na zapadu strašen boj, se tudi balkanska kriza poosiru-je. Spor med Bolgari in Turki postaja čimdalje hujši. Bolgari stoje odločno na
stališču, da ne odstopijo Turčiji niti koščka bolgarske zemlje. Kakor poroča list »Frankfurter Zeitung«, pa podpira Nemčija Turčijo. In v Berlinu so zelo vznevoljeni, ker noče odstopiti Bolgarija Turčiji pasu pri Karagaču. Te dni odpotuje nemški državni tajnik dr. pl. Kiihlmann z našim zunanjim ministrom Burianom v Bukarešt, da poravnata spor in zaključita končni mir z Rumunijo. Vendar se položaj presoja zelo pesimistično. In ni dvoma, da je ententa te balkanske krize vesela in io skuša po svojih emisarjih še poglobiti.
Preveč je kompliciran svetovni problem, preveč so zamotana vsa vprašanja, da bi jih mogel definitivno presekati nemški meč. Mir bo prišel, toda to bo mir brez premagancev in zmagovalcev.
Glasilo opozicije avstrijskih nemških socialnih demokratov revija »Der Kampf« prinaša program socialnodemokratične opozicije, kot je bil sprejet na strankini konferenci na Dunaju januarja meseca t. 1. Navzoči so bili pri tem razgovoru poleg Nemcev tudi češki in poljski socialisti. Glede narodnostnega problema v Avstriji stoji nemška opozicija na sledečem stališču:
1.	Avstrija razpade na sedem jezikovnih ozemelj: nemško, češko, poljsko, ukrajinsko, jugoslovansko, italijansko ih ru-munsko jezikovno ozemlje. Vsaka občina odloča sama .po ljudskem glasovanju ob splošni glasovalni pravici vseh mož in žen, ki imajo v občini svoje stalno prebivališče, h kateremu teh sedmih jezikovnih ozemelj hoče spadati.
2.	Vsakemu jezikovnemu ozemlju se izvoli zakonodajni nacionalni, zbor ob splošni, enaki in direktni volilni pravici vseh mož in žen, ki samostojno določi ustavo in upravno organizacijo jezikovnega ozemlja.
3.	Vsak narod ureja potom zakonodajnega naciona1nega zbora svoje stike k svojim ljudskim sodrugom izven Avstrije, k cd teh ljudskih sodrugov ustanovljenim nacionalnim državam.
4.	Vsak narod ureja sam potom, svojega zakonodajnega nacionalnega zbora svoje dotike k drugim narodom Avstrije. S pogodbami med narodi se določa, kakšne zadeve morajo ostati narodom skupne in kateri skupni organi se morajo poklicati k upravi teh zadev. Socialna demokracija bo radi tega nastopila v zakonodajnih nacionalnih zborih, da ostanejo go-
Arglešhi s~:sa! H. G. \Vells. — Prevel I. M.
(Dalje.)
XXII. Poglavje.
V veliki trgovini.
»Tako sem zadnjega januarja, ravno fco je hotelo snežiti — in name padajoč sneg bi me bil izdal! — ves utrujen, pre-mrzl, poln bolečin, neizrečeno nesrečen in še vedno le napol si svest svoje nevidne postave, pričel to novo življenje, ki. sem mu izročen. Imel nisem ne zavetja, ne priprav, ne žive duše na celem božjem svetu, ki bi mogel vanj zaupati. Da bi bil objavil svojo skrivnost, bi bil ob vse svoje načrte — ljudje bi naredili iz mene zgolj redko prikazen, ki bi jo kazali radovednežem. Pa vzlic temu me je že bila skoraj volja nagovoriti enega ali drugega mimoidočega človeka ter se okleniti njegovega nsmiljenja. Vendar sem predobro poznal grozno in nasilno okrutnost, ki bi jo zbudilo moje ravnanje. Na cesti nisem delal nobenih načrtov. Edin moj namen je bil, dobiti si streho pred snegom, dobili toplo obleko, potem bi mogel upati na načrte. Pa tudi zame. nevidnega človeka, so bile dol-
ge vrste iordonskih hiš zadelane, zapahnjene, nepredirno zaklenjene.
»Samo eno stvar sem mogel razločno in jasno videti pred seboj: mraz, pomanjkanje in beda v sneženem metežu in mrzli noči.
»Tedaj mi ie šinila sijajna misel v glavo. Zavil sem jo po eni ulic, ki vodijo od Gower Slreeta1 na Toltenham Court Road2, in kmalu sem se znašel pred veliko prodajajno Omnium, kjer moreš kupili vsako stvar — saj poznaš trgovino: meso, špecerijsko blago, perilo, pohištvo, obleko, celo oljnate slike — vse skupaj bolj orjaška zbirka prodajalen kakor ena sama prodajalna. Menil sem, da dobim vrata odprta, a so bila zaprla; ko sem stal v prostranem vhodu, se je zunaj ustavila kočija in nek človek v uniformi — saj poznaš tiste vrste ljudi z besedo »Omnium« na čepici, je hitel odpreti vrata. Posrečilo se mi je priti noter in stopajoč po prodajalni — bil je oddelek, kjer so prodajali trakove, rokavice, nogavice in podobno blago — sem prišel v prostornejše prostore, kjer so prodajni V.se in poleno pohištvo.
»Vendar sc (-	m čuLii varnega;
1 Ulica, ki pelje r.a lapadni strani Brii-skega muzeja približno proti severu; v njej je del londonske univerze.
' Večja prometna ulica, druga od Gowcr Strerla nroti 7»nndiL ■ katero le vzporedna.
spodarske zadeve narodov skupne in da se promet in izmenjava blaga ne bosta ovirala.
5. S pogodbami med narodi se dalje uredi: a) varstvo nacionalnih manjšin; b) poprave mej med narodi, s katerimi se posamezne občine priklopijo drugemu jezikovnemu ozemlju kakor temu, h kateremu so se odločili pri ljudskem glasovanju. Socialna demokracija bo v postavodajnih nacionalnih zborih nastopila za to, da vsak narod prizna tujim manjšinam v njihovem ozemlju uspešno varstvo in dalekosežne jezikovne pravice, da s tem zagotovi tudi svojim manjšinam v tuiih jezikovnih ozemljih enako varstvo in enake pravice.
®roiesi iržoM Siaveicev. j
Trst, dne 21. aprila 1918.
Na izvanrednem občnem zboru, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost« v ^edališko dvorano »Narodnega doma« v Trstu kot protest proli sumničenju in obrekovanju dr. Šusteršiča in njegovih pristašev, jc bila sprejeta soglasno od mnogoštevilno zbranih udeležencev sledeča resolucija, predlagana po poslancu dr. Rybafu:
V očiglecl več nego tisočletni zgodovini trpljenja, izkoriščanja in raznarodovanja, ki jo je preživel jugoslovanski, zlasti pa slovenski narod pod gospodstvom svojih tujerodnih sosedov, in z ozirom na to, da nadaljujejo ti sosedje, zlasti pa Nemci in Mažari raznarodovalno in .izkorišča? valno delo tudi v sedanjosti z vso brezobzirnostjo in z vsemi sredstvi modernega kapitalističnega družabnega reda, izrab-ljaje v svoje svrhe tudi veliko moč skozi in skozi centralistično in germanizatomo oziroma pomažarevalno delujoče civilne in vojaške birokracije, vidimo spas našega naroda edino le v popolnem uresničenju zahtev, izraženih v deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja 1917.
Z ozirom na veliko moč mnogoštevilnih in mogočnih nasprotnikov te zalite- j ve, smo prepričani, da je njena izpol&i- j tev nujna le, ako se v boj za njo združijo vse sile našega troimenega naroda in ako začasno postavimo v drugo vrsto vsa druga politična, kulturna in gospodarska i vprašanja, ki nas sicer ločujejo.
Obsojamo zato z vso ostrostjo vse poskuse dr. Šusteršiča in njegovih pristašev, da bi zanesli razdor v naše sklenjene vrste in s tem oslabili naš sveti boj za priboritev samoodloč'evalne pravice našega naroda; posebno ogorčeno pa protestiramo proti njihovim podlim denuncija-cijam, ki nimajo drugega namena, nego da diskreditirajo naš narod in njegovo- vod-
ljudje so hodili sem in tja in jaz sem taval brez miru na okrog, dokler nisem dospel do ogromnega oddelka v nekem gorenjem nadstropju,z množino postelj; zlezel sem čeznje in naposled našel primeren prostor za odpočitek med orjaškim kupom zloženih modrocev. Luči so bile že prižgane, bilo je prijetno toplo in tako sem sklenil ostati skrit, kjer sem bil, ter paziti na dve tri družbe prodajalcev in kupovalcev, ki so pohajali po prodajalni, dokler ne bi prišel čas, da zapro. Tedaj bi mi bilo, sem si mislil, mogoče poiskati si živeža in obleke, pretakniti in preiskati cclo zalogo ter morebiti spati na eni od poeielj. Ta načrt se mi je videl povšečen. Moj namen je ':•'.!, preskrbeti si obleko, da l i si naredil sicer čudno zavito a vseeno primerno zunanjost, ! dobil denarja, nato pa vzel knjige in zabo- i je, kjer so me čakali, si najel stanovanje pa izdeloval načrte za popolno uresničenje , koristi in prednosti, ki mi jih ie dajala no- ' ja nevidnost nad mojimi bližnjimi, kaker j sem si še vedno domišlja'.
»Zaporna ura je kmalu prišla, Ni moglo biti dosti več kakor ena ura potem, kar sem se bil vlegel na ir.odrocih. ko sem opazil, da so zastirali okenske zastore in pošiljali kupovalcc proti vratom. Nato jc začela množica urnih mir dih ljudi z znamenito hitrostjo pospravljati in devali v red blago, ki je prišlo v nered. Ko so se ranožicc 7.redčile. sem zanustil svoie leži-
stvo in da s tem dajo zastrupljeno orožje v roke našim narodnim nasprotnikom in izvestnim državnikom, katerih politike edini cilj je, da za vse večne čase obdržijo jugoslovanski narod v sedanjem narodnem, političnem in gospodarskem suženjstvu.
Pričakujemo od vseh zavednih Slovencev, Hrvatov in Srbov, da z vso odločnostjo zavrnejo izdajalske, po ostudni sebičnosti narekovane poizkuse omenjenih elementov in vztrajajo složno v boju za združitev in osamosvojitev naše jugoslovanske domovine.
Maribor, dne 20. aprila 1918.
Danes se je pred tukajšno okrožno sodnijo vsled pritožbe urednika »Straže« gospoda Vekoslava Stupana vršila obravnava radi zaplembe članka »Pogojna zvestoba« v »Straži« z dne 2. t. m. štev. 26. V omenjenem članku je »Straža« omenila neke dogodke v mestnem parku — kjer se je ravno vršila neka nemška slavnost — o priliki umora prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge v Sarajevem in navajala razne druge čine Nemcev, ki dokazujejo, da so Nemci patriiotični ie pogojno, dokler pač gre po njihovo. Obravnavi je predsedoval deželnosodni svetnik Kronasser, državno pravdništvo je zastopal prvi državni pravdnik Verderber, uredništvo »Straže« urednik g. Stupan. Ko je bil prečitan zaplenjen članek, je državni pravdnik. dr. Verclerber utemeljeval upravičenost zaplembo ter povdarjal, da je mariborska cenzura zelo liberalna in d ravno : Straža« nima nikakega povoda, di bi se tozadevno pritoževala. Predlaga, da se zaplemba potrdi. — Urednik g. Stru-pan je predvsem povdarjal, da se ni št nikdar priloži! proti kaki zaplembi. Tod zaplemba predmetnega članka ga jc osup nila. Smatra zaplembo za neopravičeno, ker se navajajo le splošno znana dejstva, Predlaga razveljavljenje zaplembe.
Sodni dvor je priziv zavrnil.
To kratko poročilo o obravnavi sami Toda mnogo zanimivejše je, da je to obravnavo vsled zaplembe slovenskega lista in na pritožbo urednika slovenskega bita predsednik otvoril in vodil v nemškem je ziku; v slovenskem jeziku jc bil prečita samo zaplenjen članek. Tudi prvi državi pravdnik dr. Verderber je govoril nemšk
Urednik g. Strupan je omenil, da n jc bil dostavljen nemški sklep o zaplemb Sprejel ga je brez ugovora, toda kaj b storil urednik »Marburger Zeitung«, ako bi mu dostavili kak sklep oblastnije v slovenskem jeziku? Državni funkcijonar, ki bi zagrešil kaj takega, bi postal pač ne-
šče in sem sc previdno pedal doli v manj prazne prostore, V resnici sem se začudil, ko sem opazil, kako ročno so mladi fantje in dekleta pospravljali blago, ki je bilo razloženo za prodajo tekom dneva. Vse tiste škatlje, viseči izdelki, venci čipk, škatlje s slaščicami v špecerijskem oddelku, sploh vse najraZnovrstnejše blago so jemali dol, zlagali, polagali v lične predale, ter pogrinjali z rjuhami vse, kar se ni dalo vzeti dol in odložiti proč. Navsezadnje so razpostavili vse stole po prodajalni!) mizah, tako c!a so bila tla prazna. Zdajci so se ti mladi ljudje obrnili točno proti vratom s toliko živahnostjo, kakor sem jo le redkokdaj opazil pri trgovskih pomočnikih, Nato je prišla gruča mladičev, ki so potresali žaganje in nosili vodne čebričke pa metle. Moral sem se urno kretati, da sem sc jim umaknil, in pri tem sem dobil na gležnje nekaj žaganja. Tavajoč nekaj časa po pospravljenih in zatemnjenih odelkih sem dalj časa slišal metle pri delu. In naposled, clobro uro ali pa ša več po tem, ko so zaprli prodajalno, so sc zaslišali glasovi zaklepanja vrat. Tišina je objela ves prostor in jaz sem taval po širnih in prostranih prodajalnicah, galerijah, izložnih prostorih tc velike prodajalne lii-sc, »sc jc ci.o t.iio in na ciicrn kraju, kamor se spominjam, da sem prišel, blizu enega vhodov na Toltenham Court Roada, sem ooslušal tacaioče stopinje mimoidočih-
mogoč, izginil bi čez noč.
Ta lekcija gospodom pri sodnem dvoru očividno ni ugajala, a pomagala je: Razsodbo je predsednik razglasil v slovenskem jeziku.
Zanimiv slučaj se je dogodil v mestecu Furstenfeld ob štajersko-ogrski meji, slučaj, ki kaže v bengalični luči, kje treba iskati veleizdaje. Tamošnje županstvo je sklicalo v občinski urad posvetovanje, kako proslaviti Karlov teden. Resolucija, ki so jo ob tej priliki sprejeli, je bila večinoma zaplenjena, a to, kar je ostalo, pove vendar dovolj. V Furstenfeldu ne mislijo obdržati Karlovega tedna!
Mestni magistrat v Ptuju je dobil od graškega »Verbanda« 1000 kg žvepla, tamošnji okrajni zastop pa 500 kg. Žc v tem je velika krivica, da je dobilo samo mesto še enkrat toliko, kakor cel okraj. Toda ta krivica se še poveča s tem, da je na čelu mesta in okrajnega zastopa znani Ornig. Radovedni smo prav zares, koliko tega žvepla dobe slovenski vinogradniki.
Nove rekviziciie.
Nova rekvizicijska odredba bo hudo zadela naše kmetovalce. Oddati bodo morali tudi tisto žito, katero so jim doslej pustili kot neobhodno potrebno za lastno preživljanje. Kaj bo potem kmet jedel, kaj bo dal svojim delavcem? Sicer obeta vlada, da bo žito vrnila, ko pride iz Ukrajine, vendar kdo se še danes zanaša na ukrajinsko žito? Obetajo ga nam dan za dnem, toda namesto ukrajinskega žita smo dobili nove rekvizicije. Vemo tudi, kako vlada vračuje, kar vzame. 400 vagonov krompirja, ki ga je rekvirirala jeseni na Kranjskem, nam je še danes dolžna in mirno lahko napravimo križ čez ta krompir.
Tudi nemške agrarne kroge je nova rekvizicijska odredba razburila. Načelnik nemške agrarne stranke dr. Waldner je, še predno je bila izdana odredba, izrazil vladi najtežje pomisleke in opozarjal, da bi bil najboljši izhod iz težavnega položaja, če bi se enako kot avstrijske zaloge rekvirirale tudi ogrske zaloge in če treba tudi z vojaško silo. Poslanec \Valdner je nadalje izrazil pomislek, če bodo rekvirirano žito tudi res vrnili iz ukrajinskega uvoza. Zahteval je od vlade za slučaj, če bi se vrnitev žita zakasnela, da da na razpolago vojaške delavce, kajti kmetje ne bodo mogli dobiti koscev in žetnih delavcev, ker jih ne bo mogoče preživiti. Nasvetoval je, naj bi prostovoljno oddajo plačevali v natura-lijah, n. pr. s sladkorjem, tobakom itd. Vlada je v svojem odloku le malo upoštevala želje in zahteve poslanca Wald-nerja.
Nastopili so tudi Čehi. Izvršilni odbor češke državnopravne stranke se je pod predsedstvom dr. Rašina izjavil proti izvozom živil iz Češke. Za dežele češke krone naj se ustanove posebne centrale. Predsedstvo izvršilnega odbora čeških agrar-cev je sklenilo pri vladi protestirati proti zaplembi žita samoprehranjevalcev.
In v znamenju novih poostrenih re-kvizicij bo zboroval dne 30. t. m. zopet parlament. Žrtve za žrtvami zahtevajo dan na dan od nas, ljudstvo strada, najtežje so udarjeni Slovani monarhije, toda o kakih narodnih pravicah nenemških narodov, o tem molče odgovorni činitelji. In bojimo se, da bo tudi obljubljena reforma ustave po vladnem načrtu — le farsa._
Široke plasti prebivalstva večjih mest in industrijskih krajev so že pred vojno silno trpele vsled pomanjkanja stanovanj in to posebno vsled pomanjkanja zdravih stanovanj. Zato je moralo na tisoče delavskih družin stanovati v vlažnih in zaduhlih stanovanjih in celo v kleteh. V takih nezdravih stanovanjih so stanovali ljudje obeh spolov tesno stlačeni, tako, da jim je primanjkovalo ne le zraka, ampak dostikrat tudi prostora. Brez ozira na pogubne posledice, ki jih je imelo to bivanje ljudi različnega spola v enem in istem prostoru, so bila ta stanovanja prava gojišča raznih nalezljivih bolezni in pred vsem tuberkuloze. Zakonodaja je skušala z raznimi davčnimi olajšavami podpirati gradnjo malih stanovanj, ustanovile so se razne stavbinske zadruge in delniške družbe z dobrodelnim značčjem. Priznati je tudi treba, da so te zadruge in družbe dosegle deloma lepe uspehe, t oda v splošnem je bilo to le kaplja v morju. Rastočemu povpraševanju po stanovar; :h pa nista mogla zadoščati niti privatna iU.vb;n*ka podjetnost, niti gori omenjen? zadruge in družbe. Zato je bilo vzlic vsemu pomanjkanje stanovani vedno večje. Z vprašanjem so se bavile tudi razne oočinske uprave in nekatere določile v ta namen večje ali man)še vsote. Uspehi so bili različni, marsikje zelo ugodni, toda v splošnem tudi pomoč in akcija občinskih uprav ni mogla odstraniti in preprečiti rastoče stanovanjske bede. Leta 1912. je končno državni zbor sprejel zakon, po katerem daje država posojilo, oziroma prevzame jamstvo do 90 odstotkov stroškov za
gradnjo malih stanovanj. Na podlagi tega zakona se je osnovala cela vrsta občeko-ristnih stavbinskih zadrug, toda uspehi se niso mogli pokazati, ker je med tem Izbruhnila vojna.
Vojna je stanovanjsko bedo le še pomnožila. Pred vsem je bilo Ustavljeno vsako stavbinsko delovanje toliko privatnega kapitala, kolikor občekoristnib zadrug, po drugi strani pa je postalo povpraševanje vedno večje. Mnogo stanovanj je bilo tudi spremenjenih v vojaške bolnice in pisarne, na drugi strani pa je pribcialo v večja mesta na tisoče beguncev Iz svoj čas po sovražniku zasedenega ozemlja. Premožni begunci niso vpraševali po cenah in to je seveda vplivalo, da je postaajlo tudi pomanjkanje manjših stanovanj vedno večje. Zakon o varstu najemnikov je sicer preprečil marsikako zlorabo, toda pomanjkanja stanovanj ta zakon seveda ni mogel odstraniti. Tako vidimo danes po vseh večjih mestih isto sliko: da ni med povpraševanjem in ponudbo na stanovanjskem trgu nikakega sorazmerja. Najbolj značilne so v tem oziru pač razmere na Dunaju. Tu so se mnogi hišni posestniki znali izogniti določbi zakona o varstvu najemnikov, da se najemnine ne smejo povišati s tem, da so stanovanja opremili. Za taka stanovanja se zahtevajo danes naravnost fantastične cene in ker je na Dunaju na tisoče vojnih dobičkarjev, najdejo tudi taka stanovanja vedno svoje odjemalce.
V	tem oziru samo en zgled:
Neki hišni posestnik, ki je obenem trgovec s pohištvom, je dal 1. 1916. opremiti iz treh sob in potrebnih stranskih prostorov obstoječe stanovanje. Tako opremljeno stanovanje je oddal v najem za 200 kron mesečno. Letos je bilo v isti hiši izpraznjeno enako stanovanje. Lastnik je dal tudi to stanovanje opremiti, a sedaj je že zahteval in tudi dobil — 1500 kron mesečno!
V	Hietzingu in drugih mestnih delih z dvorci ni nič posebnega, da se zahteva ln tudi dobi za opremljeno vilo 30—50 tisoč kron letne najemnine. Vojni dobičkarji imajo denar in vojna uprava ne štedi. Toda med tem, ko tem ni nikaka cena previsoka, se morajo oni, ki so odvisni od stalnih plač, stiskati vedno bolj skupaj, se seliti v vedno manjše stanovanje in potiskati vedno večje število najslabše plačanih v kleti ali celo na cesto.
Država je sicer zgradila cela taborišča barak za nepremožne begunce, a sicer na kako zboljšanje stanovanjskih razmer v mestih pač ni misliti, dokler traja vojna. Zato pa čaka državo in občine tem te-žavnejša in tem nujnejša naloga po vojni. In tu je pač težko, ali bolje nemogoče, da bi se delali že danes kaki načrti. Pred vojno so mogle vse zadruge in družbe natanko ali vsaj približno izračunati, kako se bo obrestoval v stavbe investiran kapital. Danes je vsaka kalkulacija nemogoča in izključena. Pred vsem pri današnjih cenah stavbnega materijala — ki se je v primeri s predvojno dobo podražil najmanj na petkratno ceno — ne more nihče misliti, da bi gradil novo hišo, ako ni vojni dobičkar, tem manje pa bi prišla na račun privatna špekulacija, ki je v predvojni dobi vzlic vsemu podpiranju občekoristnih in stabin-skih zadrug od strani države in občin, vendar postavila še vedno največje število novih stanovanj na trg. Od občinske in državne podpore odvisne zadruge tudi ne morejo delovati že zato ne, ker ne morejo računati ne na eno ne na drugo podporo, ko je toliko občinam, kolikor državi nastalo vsled vojne toliko novih in nujnih nalog, da je v očigled tem nalogam prej tako važno stanovanjsko vprašanje stopilo povsem v ozadje,
S tem večjo silo pa bo to vprašanje zopet stopilo na plan po vojni. In tu je seveda najvažnejše vprašanje, kako se razvijejo cene stavbnega materijala, Ako naj bi ostale današnje cene tudi še po vojni v veljavi v današnji višini ali vsaj približno v današnji višini, bi bilo vsako stavbeno delovanje tudi še po volni nemogoče. Računati je pač treba, da pride, ker mora priti tako ali tako, do temeljite regulacije valute in s tem do znatnega znižanja cen. Vzlic temu pa treba računati, da bo vsled ogromnih potreb stavbnega materijala in pomanjkanja delavcev vsaj nekaj let po vojni stavbeno delovanje zelo otežkočeno.
Dunajsko mesto je že napravilo nekako predzaznambo na vojaške barake, ki ostanejo na razpolago po izvršeni demo-bilizaciji. Zgledu dunajske občine bi morale slediti tudi druge večje mestne občine. Preprečiti treba pred vsem, da bi materijal barak, ki služijo sedaj namenom i vojaške uprave ter majerijal barak begunskih taborišč, postal po vojni . predmet privatne špekulacije. Za nas pa je glavno, da dobimo od vojaške in državne uprave materijal za zopetno zgradbo naših razrušenih domov na Goriškem. Les iz naših i hiš na Goriškem je porabljen za strelske j jarke ali pa požgan; to slednje dostikrat tudi tam, hier nc bi bilo potrebno. Tem bolj je torej dolžnost vojaške uprave, da nam gre na roko pri obnovi naših domov. Naše ljudstvo na Goriškem je delavno in pridno in ono bo v veliki ljubezni do rodne
grude samo skrbelo zato, da v deželi vzcvete blagostanje kakor pred vojno. Zato pa potrebuje sredstev. Eno teh pa je materijal za zopetno zgradbo porušenih hiš. To je pač najmanj, kar smemo zahtevati.
Bilka no zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO. .
Berlin, 22. aprila. Veliki glavni stan:
Zapadno bojišče: Na bojnih frontah krajevna pehotna podjetja. Poizkusi sovražnika, da bi prodrl čez prekop La Bassče, severozapadno od Bethuna, so se Izjalovili v našem ognju. Severno od Alberta smo ujeli 88 Francozov, med njimi 2 častnika ter zaplenili 22 metalcev min in nekaj strojnih pušk. Artiljerijski boj je oživel le v nekaterih odsekih.
Na ostali fronti so bili boji zmerni. Jugozapadno od Altkirche smo pri nekem poizvedovalnem sunku privedli ujetnikov.
Na drugih bojiščih nič novega.
Ludendorff,
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 22- aprila zvečer. Uradno: Z bojišč nič novega.
Angleško poročilo.
London, 21. zvečer. Uradno: Danes zjutraj se je bil pri Robecqu krajni boj, ki je za nas izpadel ugodno; sovražne čete smo z uspehom vrgli iz nekaterih njihovih prednjih postojank. Sovražnik je tam živahno streljal s topovi. Sicer je bilo drugod na angleški bojni črti mirno, le na različnih odsekih so na obeh straneh streljali s topovi.
Francosko poročilo.
Pariz, 21. zvečer. Pehota ni nastopala. S topovi se je podnevi streljalo na raznih mestih bojne črte ob Sommi, Avri, Oisi in na desnem bregu Moze. Naše črte severno od Seichepreya smo popolnoma obnovili, Sovražnik obstreljuje Reims; poroča se, da je v mestu na več krajih gorelo,
Genf, 22. »Havas« poroča; Najhujše se bijejo za utrdbo Robec ob prekopu La Bassee. Nemci poskušajo obkoliti središče pri Bethuni.
Protiofenziva Francozov in Angležev.
Baselj, 22. »Baseler Anzeiger« poroča: Najskrajnejše napeti položaj na vzhodu se 'prične zdaj kazati v odbojnem učinku. Ves položaj dokazuje, da se je pričela angleško-francoska protiofenziva, katere ni mogoče več prikrivati. Foch in Haigh vodita dsebno protinapade, da rešita flan-drsko obal.
Lugano, 22. »Secolo« in »Corriere della sera« poročata: Računamo, da Ypern pade. Umik se bo izvedel počasi in ne daleč, le do belgijskega poplavljenega ozemlja,
Curib., 22. Milanski listi poročajo: Odkar se je pričela nemška ofenziva, so prepeljali v Francijo 21 angleških in ameriških divizij,
Fariz, 22. Italijansko vrhovno vodstvo zbira najboljše čete, da jih odpošlje na francosko fronto.
Vojna dolžnost v Angliji razširjena.
Rotterdam, 22. (K. u.) »Nieuvve Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Kralj je odredil, da pozovejo pod orožje dozdaj oproščene može, ki še niso 23 let stari.
B® i Mileni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. aprila. Uradno se poroča: Topovski boj na tirolski južni fronti traja dalje.
Šef generalnega štaba.
SOtjU
\M Tiirkl lil
h m
Cl.
Iz Berlina se poroča: Ni izključeno, da bomo že v majniku, ko se v Bukareštu vse poravna. Ni gotovo, če je že vprašanje Konštance rešeno, a to vprašanje je le del in sicer manj važen del vprašanj, za katera gre. Važnejša so vprašanja o ureditvi turških in bolgarskih mej in kar zahtevajo Ukrajinci z ozirom na Besarabijo, Ukrajince podpirajo tudi Bolgari. »Vossi-sche Zeitung« poroča, da bolgarski car ne obišče Carigrada prej, dokler se ne podpiše v Bukareštu mir, dasi je bil obisk napovedan. Ti podatki zadoščajo, da si predstavimo, kako prav za prav izgleda položaj v Bukareštu, Jašu, Sofiji, Carigradu in v Kijevu. Napovedovali so, da se bo že o Velikinoči sklenil z Rumunijo mir, a izključeno ni, da ga še o Binkoštih ne sklenejo. V Bukareštu razpravljajo o vprašanjih, ki zelo presegajo okvir miru z Rumunijo. Bolgarija ugovarja, da bi se Rumu-nija z Besarabijo preveč povečala, Ukrajinci vlečejo z njo, na koncu koncev gre pa tudi za vprašanja, ki tičejo Srbijo, črno-goro in Albanijo.
»Frankfurter Zeitung« poroča: Stališče. ki i?a zavzema Boldariia. ie v Berlinu
presenetilo. Sodijo, da Turčija upravičeno zahteva, naj ji Bolgarija vrne del ozemlja, katerega ji je morala svoj čas odstopiti. Nemška vlada namerava turške zahteve podpirati,
»Berliner Tagblatt« pravi, da se Kiihl-mann in Burian bodoči teden odpeljeta v Bukarešt.
Nizozemska se prilMe Mi\\\.
Haag, 21. »Het Vaterland« piše: Nemško časopisje je v zadnjih dneh objavilo več člankov, iz katerih sledi, da po . sodbi gotovih nemških krogov nizozemska vlada ni več v sredi med vojskujočimi se državami, marveč da se odvrača od Nemčije in se približuje Angliji. Prepričani smo, da ta nazor ni upravičen. Nizozemski narod pričakuje od svoje vlade, da ostane brezpogojno nevtralna. Zdi se, da je v diplomatskem kolesju nastal gotov nered, kar obžalujemo. Take ovire se ob začetku lahko odpravijo, a če se stvar razvija naprej, lahko nastanejo nepričakovano res«! na vprašanja-	-,.; ■<*
Nizozemski zunanji minister o lisi ki naj izsili mir.
Haag, 20, aprila. O mirovnem pokrt* tu je izjavila nizozemska vlada v prvi zbornici: Vlada se ne boji mirovnega po-kreta, a upošteva tudi nazor, katerega j« izrazila zbornica, če poda vlada v tej reči izjavo, se more to zgoditi le v pripravnem trenutku. Vlada zasleduje dalje idejo o zvezi držav. S tem vprašanjem, posebno pa z ustanovitvijo lige, ki naj izsili mir, m zdaj peča komisija, ki •• j« imenovala svoj čas, da pripravlja tretji mirovni po« svet.	i .
Rusija se oMale.
Ducoj, 22, »Fremdenblatt« poročat
Boljševiki so zavzeli vojaško smer. Tro» ckij zahteva, da mora biti vsak državljan vojak, ki mora pri prvem pozivu z orožjem prihiteti, da brani domovino. Ljenin hoče, da se ruska armada zopet obnovL Odprli so zopet vse vojaške šole, da izurijo častnike armadi.
Vladna kriza v Kijem
Lvov, 22. aprila. Iz Kijeva se poročat Mala ukrajinska rada je demisijonirala, ker je zapovedal nemški vrhovni jpoveljnik v Ukrajini, general Eichhorn, da si ne smejo ukrajinski kmetje prilastiti več zemlje od veleposestnikov, kakor le toliko, kolikor jo morejo obdelati. Ukrajinski kmetje se lahko prisilijo, da delajo na posestvih tistih veleposestnikov, ki so ostali doma. Ukrajinskima zastopstvoma na Dunaju in v Berlinu so naročili, naj proti tej odredbi ugovarjati.
loponci se umikajo pred boljševiki.
Amsterdam, 22, aprila, »Times« poročajo iz Tokija: Pod pritiskom boljševikov se Japonci umikajo iz amurskih kolonij.
Genf, 22. aprila. Japonska vlada je izdala noto, s katero razglaša, da se japonska akcija v Sibiriji z izkrcanjem čet v Vladivostoku ni pričela, marveč se je s tem korakom že končala.
PoIKKne novice.
-f Jugoslovanska deklaracija in koroški škof. Pod tem naslovom ste objavili v številki z dne 20. t. m. notico, ki jo je treba popraviti. V notici dotaknjena zadeva je bistveno drugačna. Ko se je hotela slovenska koroška duhovščina poslužiti svojih državljanskih pravic in podpisati jugoslovansko deklaracijo, so njeni zastopniki predložili knezoškofu besedilo tozadevne svoje izjave in vprašali, ali ta njihova izjava odgovarja krščanskemu nauku o državi. Ker so bila v tej izjavi načela, ki jih škof s cerkvenega stališča zahteva, za knezoškofa ni bilo povoda, nastopiti zoper to izjavo, pri čemer je pripomnil, da ni njegova stvar, spuščati se v podrobnosti pritožb v tej izjavi. Samoumevno pa da si pridržuje svoje lastno mnenje in svoje stališče v tem političnem vprašanju kot svojo osebno pravico. Torej ni šlo za kako aprobacijo te izjave glede njenih posameznosti, ampak edino le za načelno stališče, ali ta njcr.a izjava ni morda proti zahtevam krščanskega nauka o državi.
Papež za mir. »Miinchcner Neti-este Nachrichten« poročajo: Sv. oče sodi, da njegovi napori, privesti vojskujoče se velesile k razpravljalni mizi, niso bili odklonjeni, četudi dosedanji poskusi niso uspeli. Pripravljen je, da v primernem trenutku spregovori novo besedo za mir.
-j- Nova stranka v Bosni. Dne 12. t. m. se je vršil v Sarajevu shod. Pilarjcvc stranke — 38 pristašev, katere je smatral za najzvestejše in najvdanelše pristaše se« , danjega uradnega kurza »Hrv. Dnevnika«, j Na tem sestanku je bila inteligenca veči-noma iz odvisnih uradniških krogov. Kliub
temu so obsodili najstrožje politično smer in pisanje »Hrv. Dnevnika«, katerega so imenovali nenarodnega in veleizdajalske-ga. Pilarju so predbacivali, da je izdal in falzificiral program dr. Ante Starčeviča. Nadalje so mu predbacivali, da prepušča Reko Mažarom, odbija Slovence, dopušča varuštvo Dunaja in Pešte nad bodočo hrvatsko državo, katero vodi v sedanjem odločilnem času z veleizdajo v pogubo. Od vseh strani so vpili nad Pilar ja: »Zgubite se od nas, za vas ni prostora med nami!« Da se Pilar vendarle izogne vsem nepri-likam, je predložil, naj se nova stranka ne razbije, čeprav sta v nji dve čisto nasprotni struji. Tudi to so odločno odbili. Od vseh 38 navzočih je bil za Pilarja le finančni nadsvetnik Meštrič. Pl. Vancaš se ni prav nič potegnil za Pilarja, ker je dosleden principu, da se je treba držati večine.
+ Ukrajinci pri ministrskem predsedniku. 22, t. m. se je pod vodstvom metro-pc lita grofa Šeptickega oglasilo pri ministrskem predsedniku parlamentarno predsedstvo ukrajinskega parlamentarnega zastopstva in ukrajinskega poslanskega kluba iz. Bukovine. Poslanstvo je v imenu ukrajinskega naroda vložilo ugovor proti temu, da bi se za hrbtom Ukrajincev sklepali kaki dogovori, ki bi bili v nasprotju z brestovsko pogodbo. Ravno tako so vložili ugovor proti kakim tajnim dogovorom, ki bi se tikali državnopravnega stališča vzhodne Galicije in Bukovine. O tem so se sklicevali na vesti v časopisju, glasom katerih se je izvršil Czerninov odstop zaradi mirovne pogodbe z Ukrajino in da je na pohodu politika, ki naj bi z dovolitvami v holmskem vprašanju in vzhodni Galiciji pridobila Poljake.
Nove politične črte smernice hočejo skleniti nemške stranke. Odstop grofa Czernina jih je tako pretresel, da je nemška narodna zveza, kakor znano, sklenila da dosedanjega razmerja z vlado ne smatra več za obveznega. Treba torej skleniti nove črte smernice, ki naj odgovarjajo splošni narodni volji ter naj nemškim poslancem nalože, da najodločnejše zastopajo nemške zahteve in pobijajo vsako vlado, ki teh zahtev ne bi priznala. V tem smislu naj se o priliki bodočega zasedanja državnega zbora preosnujejo tudi organizacije strank, ki so svoj čas pripadale nemški narodni zvezi. Tako poroča »Pari. korespondenca«,
-j- Shod avstrijskega plemstva. »Pra-ger Tagblatt« poroča: Na Dunaju so zborovali v palači kneza Fiirstenberga tisti avstrijski plemiči, ki se pečajo s politiko. Shoda so se udeležili tudi nekateri bivši državniki in skoraj vsi člani avstrijske gosposke zbornice. PečaliCso se s sedanjimi perečimi vprašanji in z odstopom grofa Czernina.
-f Oddaja premoženja. Pododsek finančnega odseka za oddajo premoženja jc razpravljal danes o vprašalni poli, katero je predložilo finančno ministrstvo. Sklenili so, naj poročevalec dr. pl. Licht in clr. Steinvvender, sporazumno s finančnim ministrstvom v 14 dneh proučita vprašalno polo.
+ Berlinski veleposlanik princ Ho-henlohe, ki je bil s svojo ženo več dni na Dunaju, se je 21. t. m, zopet odpeljal v Berlin.
+ Szterenyi bodoči mož na Ogrskem.
V	političnih krogih se je 22. t. m. popoldne pričela širiti novica, da je naročeno trgovinskemu ministru Jožefu Szterenyju, naj poskusi spraviti stranke. Če bi sestavil Sztereny novo vlado, bi postali ministri v prvi vrsti tudi politiki, ki se zavzemajo za kompromisov volilni reformi.
+ Demonstracije za volilno preosnovo
Y	Budimpešti. Včeraj popoldne ob dveh se je pričel premikati delavski demonstracijski sprevod v mestni log, kjer je bil napovedan shod, na katerem so zahtevali, naj nadomesti prejšnjo vlado enoten kabinet, ki bo izvedel volilno preosnovo, ne da bi mešetaril radi nje in ki naj parlament razpusti, če bi nasprotniki volilne preosnove delali težave. Policija sodi, da je demonstriralo 120.000 oseb. V mestu je bili nenavadno mirno. Od 2. do 5. ure so bile zaprte vse trgovine in kavarne; tudi časopisov med 2. in 5. uro niso tiskali. Ob 5. uri popoldne so, zopet odprli trgovine in je pričela cestna železnica voziti. Delavci v tvornicah in v delavnicah prično delati šele danes. Za volilno preosnovo so demonstrirali delavci včeraj tudi v drugih ogrskih mestih.
+ Clemenceau. »Humanite« graja Clemenceaua. Iz te kritike izvajamo, da je delala Francija na to, da bi Španska posredovala, zaupnik Lloyda Georgeja je pa iskal prilike, da se sestane z grofom Re-verterom. Clemenceauov nastop je povzročil, da je cesar Karel spremenil svoje stališče, kar siccr koristi vojni politiki, ne pa Franciji.
+ Senzačno odkritje lista »Humanite«. Cachin je objavil v »Humanite« članek, v katerem poroča, da je sporazum zaradi mirovnih pogajanj prvi poizvedoval o mirovnih pogajanjih na Dunaju in pustil po-om španskega dvora potrkati pri cesarju
Karlu. Lloyd George je poslal dvakrat generala Smutsa v Švico, da se pogaja z grofom Mensdorffom. Clemenceau je preprečil nadaljevanje pogajanj, ker je objavil znano pismo.
. + Velenemški pokret v Nemčiji zmaguje. V Berlinu zelo odločno trde, da bo moral državni tajnik dr. pl. Kuhlmann odstopiti. Pravijo, da bo imenovan za državnega tajnika dosedanji poslanik pl. Hin-tze, o katerem je znano, da je pristaš vc-lenemške politike. Trdi se tudi, da bo večina nemškega državnega zbora zavzela drugačno stališče, kakršno je zavzemala lani meseca julija in da bodo zdaj zahtevali od sporazuma odškodnino, ker se je vojska tako podaljšala.
-j- Proti Lichnowskemu. »Magdebur-ger Zeitung« poroča: Poslovniška komisi-.ja pruske gosposke zbornice je dovolila, da sme državno pravdništvo preganjati bivšega nemškega poslanika v Londonu, kneza Lichnovvskega.
+ _ Ponesrečen mir. Pod naslovom »Zgodnje razočaranje« prinaša »Arbeiter-wille« članek, v katerem med drugim piše: »Ne-le da nam »krušni mir« ni prinesel kruha, tudi mir sam že kaže, kako so se začele razvijati kali novih nemirov, ki jih je sam vsadil. Odstop Dobrudže Bolgariji/ ki sta ga izsilili osrednji velesili, za-tajivši vsak sporazumni mir, učinkuje tako, da ustvarja nove zapletljaje. Turčija ni zadovoljna s tem in med zavezniki se vrše pogajanja o tem, kar je sklep miru že pod Czerninom zavleklo. Vrhu tega prihaja sedaj še protest pod okriljem centralnih držav ustvarjene ukrajinske republike proti nameri njenih pokroviteljev, da bi rodoviten del ruske zemlje, Besarabijo, odstopila Rumuniji, da bi ji olajšala izgubo Dobrudže. Ugovor ukrajinske rade je tako jasen, da ne more biti bolj in je lahko spoznati, kakšno kipenje se tu gori pripravlja. Ako temu prištejemo še "razpoloženje širokih ljudskih množic na Kurskem, Litavskem in v ostalih baltskih pokrajinah, ki jih je nemško orožje podvrglo go-spodstvu dveh odstotkov nemških baronov in veleposestnikov, dočim so njihovi slojni tovariši v ozemljih, ki so ostala ruska, svobodni Timetje, ki si dele med seboj vele-pesestva; ako dalje prištejemo zmedo v poljskem vprašanju, ki je zopet v Avstriji pospešila nered, potem se nam pokaže že sedaj, da smo v tem, da smo se odmaknili od slovesne izpovedi sporazumnega miru brez aneksij in odškodnin temeljem samoodločbe narodov, dosegii mir, ki nc prinaša ne kruha ne pokoja. Morda je zelo blizu dan, ko način brest-litovskega sklepa ne bodo obžalovali samo socialni demokrati.
+ Nemci svare pred — Czerninom. Ni se še polegel jok in vihar, ki ga je vzbudil v nemškem taboru odstop grofa Czernina, že se oglašajo med Nemci samimi ljudje, ki svare pred Czerninom in ga »razkrinkavajo« kot — prijatelja Slovanov. »Grazer Tagblatt« prinaša dopis »s strani, ki je vzvišena nad vsak dvom, da bi stala v tuji službi« in ta dopis pripoveduje: Grof Czernin, ki si je znal pred nemškimi poslanci v Avstriji pridobiti videz, kakor bi bil zagovornik nemške naloge v Avstriji, je bil v Nemčiji v zvezi z vse drugimi strujami. Imel je svoje prijatelje v časopisju, ki zastopa načelo, da bi bila morala Nemčija iskati zveze z Rusijo. To časopisje pada avstrijskim Nemcem vedno v hrbet in jim očita, da njihove zahteve nc le niso taktične, marveč sploh neopravičene. Nasproti uredniku enega izmed glavnih tovrstnih listov se je bil izrazni grof Czernin o notranji preuredbi Avstrije tako-le: Avstrija mera poslati federalna slovanska država. Nemci se morajo ukloniti in sprejeti slovansko vodstvo. Nemška država nikakor ne more svoje zveze opreti na veliko preozek temelj Nemcev in Madžarov in se mora če treba obojim odpovedati, da si le zagotovi prijateljstvo zapadnih SI ovaoov, laka pošlovanjena, z Nemčijo zvezana Avstrija bi bila najboljši most za zvezo z vzhodom. Na noben način ne sme Nemčija skušati, da bi dajala oporo Nemcem in Madžarom v Avstriji, ker bi s tem le okrepila sovraštvo zapadnih Slovanov. — Da je ta mož — pravi dopisnik »Grazer Tagblatta« dalje — grof Czernin igral dvorezno politiko tudi nasproti Nemčiji, je danes pač celemu svetu cčito. Upajmo, da bodo naši nemški sodržavljani sedaj lažje preboleli odstop grofa Czernina.
+ Nove volitve v rusko konstiiuanto.
»Denj« poroča: Vlada sovjetov pripravlja dekret, s katerim bodo vse mandate za konstituanto razveljavili in razpisali istočasno nove volitve.
+ 1312 milijonov dolarjev za ameriško mornarico. Reprezentantna zbornica je soglasno sprejela mornariško postavo, ki dovoljuje 1312 milijonov dolarjev vojni mornarici.
+ Delovni načrt gosposke zbornice.
Na včerajšnjem posvetu načelnikov usta-voverne stranke, središča in desnice gosposke zbornice pri predsedniku Windisch-graelzu so sklenili, naj se prej ko mogoče sankcionira predloga o ustanovitvi zdrav- I
stvenega ministrstva. Ustavoverna stranka in središče sta zahtevali, naj priredi gosposka zbornica manifestacijo za zvezo z Nemčijo. Desnica je taki manifestaciji ugovarjala, a tudi v središču in v ustavo-vernem veleposestvu o potrebi take manifestacije različno sodijo. Pravijo, da sc z izjavo vladarjevo ne more o nadaljevanju zveze dvomiti. Po posvetu pri knezu Windischgraetzu sta izvršilna odbora ustavovercev in središča v skupni seji razpravljala, kako naj se v tej zadevi skupno nastopa. Taktika se določi danes v sejah skupin, nakar določijo v seji pri predsedniku Windischgraetzu končni delavni spored.
+ Burian poljskemu ministrskemu predsedniku. Poljska tiskovna agentura javlja: Zunanji minister Burian je brzoja-vil poljskemu ministrskemu predsedniku pl. Steczkowskemu; Po milosti Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva sem povišan za ministra c. in kr. hiše in zunanjih reči; čast mi jc, da o tem Vašo ekscelenco obveščam in Vas prosim: prepričani bodite, da sem vsak čas rad pripravljen, da z vso močjo podpiram poljsko vlado pri njenem odgovornem delu pri izpopolnitvi poljske državnosti in zavarovanju Poljske. — Poljski ministrski predsednik je odgovoril: Počaščen sem, ker ste mi 19. aprila brzojavili. Čestitam Vaši ekscelenci na imenovanju in se najvdanejše zahvaljujem, ker ste pripravljeni, da podpirate poljsko vlado pri njenem delu. Dobrohotne dane besede me krepe v zaupljivi nadi, da se nam posreči izpopolnili poljsko državnost in zavarovati bodočnost Poljske.
-f- Pašič in Czerninov govor. Srbski tiskovni urad poroča iz Bordeauxa, da je poslanec Trifkovič vprašal ministrskega predsednika, kako sodi o govoru, ki ga je imel grof Czernin 2. aprila. Pašič je odgovoril, da trditve grofa Czernina glede na Srbijo ne odgovarjajo popolnoma dejstvom in da grof Czernin Srbiji rti nikdar ponudil miru, katerega bi Srbija sploh ne sprejela. Nato je Pašič prebral del govora grofa Czernina, ki govori, da Avstro-Ogrska ne želi Srbije popolnoma uničiti, marveč hoče ž njo živeti v miru in jo le moralično nadvladati. Pašič je izjavil: Av-stro-Ogrska in grof Czernin sc motita, če tako mislita o Srbiji, katere ne poznata.
—	Z Breznise. Dne 22. aprila je umrla Terezija F i n ž g a r, ki je 17. t. m. še obhajala zlato poroko, mati župana Janeza Finžgar in mestnega župnika pisatelja F. S. Finžgarja. Bila je vzor slovenske matere. Naj ji sveti večna luč. Cenjeni družini naše iskreno sožalje!
—	Zakaj ne dobivamo iz Ukrajine nič živil. »Reichspost« piše: Avstrijskega uradnega konjička ni tudi vojska pognala, da bi dirjal, Nemci so v Ukrajini praktičnejše nastopali, kakor mi. Prišli so tako hitro, da boljševiki v njih ozemljih niso mogli veliko uničiti; vsakega provijantnega častnika so preskrbeli z debelo mošnjo denarja, da je precej kupil žito, moko in druga živila po primeroma nizki ceni tam, kjer jih je dobil. Proučavali tudi niso prometnih pripomočkov, marveč so poslali s četami veliko avtomobilov, na katere so naložili moko in žito in odpeljali blago do prve železnice, od tam so ga pa poslali v Nemčijo.
—	Posnemajmo! Te dni se je mudila v Hrvatskem Primorju družba ravnateljev zagrebških bank, ki je nakupila celo vrsto hotelov in zdravilišč v Crikvenici, Suša-ku in Novem samo, da ne pridejo v roke tujcev.
— Obnovljeno celjsko pevsko društvo. V petek, dne 19, aprila, se je vršil — po štirih letih — zopet v Narodnem domu občni zbor pevskega društva, ki je združil Celjane brez razlike strank m je bil za Celjane res lep večer. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik g„ Ivan Rebek; podpredsednik č. g. kaplan Lasbacher; blagajničarka gca. Plestenjak; tajnik g. Jošl- arhivar g. Jakob Blažen; odborniki: ga. M. Videnšek, g. Petek L., g. Rudolf Ed., zastavonoša g. Kozole, pregledovalci g. Armin Gradišnik, g. Likar, g. Videnšek. Po občnem zboru se je razvil prijeten zabaven večer. Upati je, da bodo k društvu pristopili vsi celjski narodni krogi. Članarina je 1 K.
—	Umrl ie 21. t. m. v Kranju bivši gostilničar in dimnikarski mojster g. Raiko Potušek v starosti 59 let.
—	Ureditev oddaje tobaka kadilcem, Danes je izšla odredba finačnega ministrstva, ki ureja oddajo tobačnih izdelkov kadilcem. Trafike bodo dobivale tobačne izdelke po dosedanjem ključu. Kadilce bodo razdelili v stalne in slučajne odjemalce. Tobak je v prvi vrsti namenjen v listi odjemalcev vpisanim stalnim odjemalcem in ga bodo dobivali proti kadilski karti. Slučajni odjemalci bodo dobili le to, kar bo ostalo. Različne vrste tobačnih izdelkov bodo razdeljevali med stalne odjemalce po ključu: 6 smotk, 18 cigaret, pol zavitka tobaka, 1 zavitek tobaka za pipo
(25 g klobase). Slučajni odjemalci bodo načeloma dobivali samo smotke in cigarete v zelo majhnih množinah. Z ozirom na potrebna preddela bo odredba stopila v veljavo kakih 8 tednov po razglasitvi.
-r Odlikovanja pri 17. pešpolku. Cesar je podelil polkovniku Ventourju red železne krone 2. razreda z vojno dekoracijo in z meči. — Poročnik Šafron je dobil zlato hrabrostno svetinjo, narednik Jožef Mesec železni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje, desetnik Anton Stare in pešci Janez Markič, Mihael Šterk in Jožef Žun pa železni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje.
—	Avstrijsko mornariško društvo, Osrednje vodstvo Avstrijskega mornari. škega društva je članu ljubljanske skupi, ne g. poštnemu asistentu Leopoldu Mark-lju v Št. Petru na Krasu za odlično pospeševanje društvenih namenov priznalo srebrni društveni častni znak.
—- Za vdove in sirote padlih vojakov ie poslal našemu upravništvu učitelj gosp, Prane Zalar iz Sv. Trojice na Blokah 110 kron. fa znesek je nabral na belo nedeljo s prireditvijo dveh iger, ki so jih igrali tamkajšnji fantje in dekleta ter čisti dobiček namenili v ta namen,
—	Žalostna rodbinska drama, V Sol-nogradu je zastrupil 44lctni krojač Karel Brunner svojo ženo in tri otroke, sam se je pa ustrelil. Vzrok slaba kupčija.
—	Veleizdajnfški proces v Milanu,
\r »J',a ni brez veleizdajniških procesov. V Milanu se je te dni pričela razpra-va proti socialističnim delavcem, ki sc obtoženi, da so aprila 1917 hujskali mi. lansko prebivalstvo k revoluciji proti vojski. Tiskanih je bilo 30.000 letakov, katere so našli tudi med objavami socijalisli« čne stranke.

p Na ustanovnem občnem zboru »Zveze slovenskih županstev« v Gorici dne 18, aprila 1918 je bil izvoljen predsednikom Ivan Saunig (Bilje); podpredsednikom Ivan Siepančič (Renče); odbornikom: Josip Vran (Tomaj), Viktor Adamič (Škrbina), Anton Mikuž (Sv. Lucija), Franc Mikla-vič (Kobarid), Ignacij Kovač (Ajdovščina); namestnikom; Josip Klanjšček (Podgora), Vinko Jazbec (Komen), Leopold Jonko (Bovec); razsodnikom: notar Artur Lokar (Ajdovščina), Franc Černic (Št. Peter, Josip Gorjup (Kanal), Ivan Caharija (Nabre-žina) in Josip pl. Premerstein (Tolmin); pregleclovalcem računov: Andrej Lutman (Št. Adrež), Likar Ladislav (Št. Florijan) in Franc Loverčič (Ozeljan).
p Frva odborova seja »Zveze sloven-skih županstev« v Gorici sc bo vršila pri. hodnjo nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri po-poldne v društvenih prostorih v Gorici Gosposka ulica št. 14, L Odborniki se tem potom vabijo k polncštevilni udeležbi z ozirom na to, da bo zboroval dan pozneje deželni posvet.
p Vse ona županstva, ki še nahajajo v zaledju, oziroma k.i še niso v domači občini, naj javijo takoj svoj naslov »Zvezi slovenskih županstev« v Gorici, Gosposka ulica 14, I.
p Deželna blagajna goriška naznanja, da bode ugotovila izplačila plač pokojnin itd., ki zapadejo v plačilo do 2. maja t. 1. na Dunaju VIII., Schlesingerplatz 2, ka-mor naj se pošljejo dotične pobotnice.
p C, kr. goriška okrožna sodnija pri-čne_ s 1. majem 1918 svoje redno 'poslovanje zopet v Gorici.
p Begunci, ki prihajajo iz zale.dja na državni kolodvor v Gorici, naj se obrnejo takoj na odbor za begunce v Gorici. Predsednik mu je clr. Josip Pavlica v ulici proti soškemu mostu št. 28, tajnik D. Feigel, Gosposka ulica št. 14, I.
p Iz Št. Florijana. Te dni otvori gospa
Alojzija Maraž gostilno v Dvoru.
pr Krekov nagrobnik. K popisu Ber-neker',evega osnutka »Zemlja«, o katerem smo zadnjič poročali, bi še bilo dostaviti, kakor nam poročajo: Nagrobni spominik jc mišljen v trajnem laškem marmorju (torej v materijalu kakor Trubarjev), kip delavca v naravni velikosti (torej približno dva metra), v sredi svežih cvetlic, ograjenih z arhitekturo (tudi arhitektura je iz belega marmorja), v ozadju za kipom na stebričkih steklene svetiijke z bakrenimi okovi, spredaj plošče z imenom in popis del
ovan;a pokojnikovega, s simbolom njegovega stanu — kelihom. Visočina tri metre; stroški za spominik, postavljen na gomilo, 20.000 K. V sredi groba stoji delavec, kakor je bil pokojnik in vsi, če se tega ne sramujemo, naslonjen na lopato, zatopljen v stvarjenje zemlje, kamor so položili tudi delavca velikih idej Janeza Ev. Kreka.
PtisEBvaiie u m S. L. S-
ljubljanske arovice.
lj Demonstracije radi pomanjkanja živil. Včeraj zjutiaj se je zbralo v aproviza-cijskih prostorih na Poljanski cesti okoli 200 žensk, ki so povdarjalc, da od živil, ki jih daje mestna uprovizacija, ne piorejo več živeti in da ne morejo prenašati gorja, ko vidijo, da jim umirajo otroci lakote. Ženske so bile že večkrat pri deželni vladi, kjer so jih gospodje sicer ljubeznivo sprejeli, a od samih besed ne more nihče živeti. Zahtevale so, naj se jim takoj iz- j roči nekaj živil, da bodo imele kaj skuhati. Demonstracije žensk so se vršile tudi na mestnem magistratu. Župan dr. 'I avčar je demonstrantkam dejal, da dobro ve, kako neznosne postajajo razmere, toda mestni magistrat nc more ničesar dali, ^če ničesar ne dobi. Pomagali bi mogla samo vlada. Župan je končno nakazal ženskam po 1 ali 2 kilograma makaronov s pripombo, da nima sedaj ničesar več in da mestni magistrat pri najboljši volji nc more nič več pomagati. — r	zadnji
čas jc, da sc vlada zgane in kaj pametnega ukrene.
lj Policijska ura, C. kr. deželna vlada za Kranjsko jc določila za dobo, pričenši s 15. aprilom do vštetega 15. septembra 1918, da smejo biti edprte gostilne v Ljubljani do 1 i., kavarne pa do 12. ure ponoči. To sc v zmislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 12. aprila 1918, št. 9925, javno razglaša.
lj Ljubljančan no šahovskem turnirju v Berlinu. V B -rhmi sc je pričel velik šahovski turnir, katerega se udeležuje tudi znani slovenski šahist dr. Milan Vidmar.
li Umrla je dne 22. t. m. v Rožni dolini soprega asistenta juž. žel. Josipina Lojk, roj. Zakotnik. Blaga pokojnica je bila vzorna in narodno zavedna žena. Bodi ji časten spomin!
lj Obesila sc je v deželni blaznici 35-letna kočarska hči Doroteja Starcšinič iz Krašinc. občina Podzemelj.
Ljiiisks aprsviziCtlž.
a Meso na zelene Srkarnice B št. 1 do 1200. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1200 dobe- meso po normalnih cenah v sredo, dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je la-le red: nd 1. do pol 2. ure štev. 1 do 120, ocl pol 2. do 2. ure štev. 121 do 240. od 2. do pol 3. ure štev. 241 do 360, od pol 3. do 3. ure štev. 361 do 480, ocl 3. do po! 4. ure štev. 481 do 600, od pol 4. do 4. ure št. 601 do 720, od 4. do pol 5. ure štev. 721 do 840, od pol 5. do 5. ure štev. 841 do 960, od 5. do po! 6. ure štev. 961 do 1080, od pol 6. c!o 6. ure štev. 1081 do 1200.
a Meso na zelene izkaznice B štev. 1281 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1201 clo konca dobe meso po znižanih cenah na Poljanski cesti št. 15 v sredo, dne 24. t. m. popoldne. Določen je tale red: od 1. do pol 2. ure štev. 1201 c'o 1320, od pol 2. do 2. ure štev. 1321 co 1440, od 2. do pol 3. ure štev. 1441 clo 1560, od pol 3. do 3. ure štev. 1561 do 1680, od 3. do pol 4. ure štev. 1681 do 1800, od pol 4. do 4. ure štev. 1801 do 1920, od 4. do pol 5. ure štev. 1921 do 204C, od pol 5. do 5. ure štev. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. ure štev. 2161 do 2280, od pol 6. do 6. ure štev. 2281 clo konca.
a Sladkor na izkaznice št. 95 se dobi v trgovini Druškovič na trgu Tabor.
a Sladkor ra izkaznice št. 21 se dobi začasno v trgovini g. Žetko, Sv. Florijana ulica št. 1.
a Prodaja moke in kaže se vrši od srede 24. t. m. do vtevše sobote 27. t. m. Na vsako izkazmeo se dobi in sicer: v I. do VIL okraju četrt kg kaše: kilogram stane 1 K 50 vinarjev. V VIL do X. okraju četrt kilograma ajdove moke; k'logram stane 9o v;nar'cv. Ostanek moke je napovedali zanesljivo v ponedeljek, ker se bode sicer mučnemu trgovcu odvzela prodaja moke. .Strankam, ki zamudijo kuoiti moko, se izkaznice ne bodo podaljšale, ker je to vsled ministerijalnih odredb popolnoma nedopustno in so zapadle izkaznice sploh neveljavne.
a Prodajalci mila (žajle) morajo, kadarkoli hočejo imeti podpisano novo prejemnico za milo ali pralne praške, predložiti v mestni posvetovalnici natančno izpolnjeno knjigo o prometu z milom itd., ker se sicer ne bode nobenemu več podpisala nova prejemnica. Iz knjige mora biti natančno razvidno, koliko so prejeli vsega mila in pralnih praškov in pa koliko imajo mila ali praškov še v zalogi.
a Kisla repa za Vič. Stranke iz Viča, ki imajo rumene izkaznice B in C, dobe kislo repo v četrtek, dne 25. t m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznic B pridejo na vrsto od 8. do 9. ure dopc. dne, stranke z rumenimi izkaznicami C Stev. 1 do 250 od 9. do 10. ure. štev. 251 do konca od 10. do 11. ure. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 80 vin,
a Kisla repa za Moste. Stranke iz Most, ki imajo rumene izkaznice R in C, dobe kislo repo v četrtek, dne 25. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: Stranke z rumenimi izkaznicami B od 2. do 3. ure, stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 200 od 3. do 4. ure, štev. 201 do konca od 4. do 5. ure. Vsaka oseba dobi 1 kg, kg stane 80 vinarjev.
Haiote siovlce.
r Španska prepovedala izvoz tobaka.
»Havas« poroča, da ie prepovedala Španska izvoz tobaka.
r Most med Evropo it; Azijo. Turška vlada namerava zgradili most med Azijo in Evrcpo. Visok bo 42 m in 2 km dolg.
r Mineralne rcdilne droži iz — sečnine. Na Nemškem izdelujejo mineralne redilne croži, ki vsebujejo skoraj 50 odst. beljakovine. Tem drožem je primešanega precej sladkorja, imajo pa silno zopern okus in ostuden duh. To pa ni čudno: izdelujejo jih iz sečnine! Tudi gnojnica je dobra. Ljudem so nekaj časa pravili, da so droži narejene iz ribje moke. Sedaj pa se resnica javno razpravlia v časopisju.
Listnica uredništva.
V. G. v Št. P.: Da so govorice, o katerih nam pišete, izmišljene, pač ni treba šc posebej izjavljati. Same se dovolj označujejo, Siv, 375: Ni verjetno, da bi Vam všteli, a presite vendar! — T. K. Ž.: Obrniti se Vam je na poveljstvo dotične formacije in kraja, kjer ste svoje stvari od-dn'i. Najbrž jih ne boste dobili nazaj, ali pa v takem stanju, da bodo nerabne.
Ukradeni sta bili v soboto ponoči dve veliki, 2 metra dolgi reklamni deski z napisom »Modni salon* (v sredi naslikan klobuki gospej Angeli Pekolj, Stritarjeva ulica št. 9. Če kdo kaj ve o tem, naj naznani istotam, kjer dobi veliko nagrado.
Spinjejls se jBveaste Straže"!
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
akt. ognjičar in Štabni vodja pri c. In kr. topa. poljskem po.lku M. 28, vojna poŠta 293, imejitelj srebrnega zaslužnega križca s krono in železnega križca
na traku za hrabrost, dne 17. aprila 1918 ob 12. uri opoldan v 25. lotu svoje starosti 115 dopustu $ fronte nenadoma preminul.
Idrija, dne 22. aprila 1918.
Žalujoča rodbina Pečirerjeva.
Vsem, ki so nas tolažili ob strašni izgubi iskreno ljubljenega sina in brata, gospoda
in ki so predragega pokojnika ob odru pokropili, mu darovali cvetke itd. in ki so ga ponesli ter spremili k zadnjemu počitku, izrekamo iskreno zahvalo.	1376 Idrija, dne 22. aprila 190S.
Žalujoča rodbina Pečirerjeva.
na prodaj; podrobnosti se izvedo v župnem uradu Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
SPREJMETE
čevljarski pomočnik
LJUBLJANA. MARTINOVA CESTA S-
w Učenka
SE SPREJME v trgovino, od 14—15 let stara, zmožna slovenskega in nemškega jezika ter iz poitene hiše. Prednost imajo one z dežele.
JOŽEF ELSNER, LITIJA.
Podpisano načelstvo sklicuje v smislu § 36., f. odstavek zadružnih pravil
aMm zbor
IŠČE SE
ki se vrSi v četrtek, dne 16. maja 1918 ob 10. uri dopoldne v deželnem dvoren ▼ Ljubljani.
SPORED:
1.	Prememba pravil.
2.	Odobritev računa za leto 1917.
3.	Dopolnilna volitev načelstva, nadzorstva in razsodilča.
4.	Slučajnosti.
V L j u b 1) a o i, dne 22. aprila 1918.
Načelstvo kranjske deželne vinarske zadruge,
reg. z. z o. z.	1368
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, da jc naš iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Gjgiiro mifatouI£
narednik pri kr. ogr. honv. pešpolku, odlikovan s srebrno in bronasto svetinjo in Karlovim križcem,
podlegel sušici, ki si jo jc nakopal tekom treh let na bojnem polju. Pogreb se je vršil 8. marca iz vojaške bolnice v Kološvaru na skuppo pokopališče. Ni mu bilo dano umreti med svojimi dragimi.
Sv. maše zadušnicc sc bodo brale v več cerkvah.
Bodi Ti lahka ogrska zemlja! Moste pri Ljubljani.
Žalujoča soproga z otroci.
1361
Brez drugih obvestil.
Globoko prežaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša preljuba, draga žena, oziroma mati in tašča
teiia Fiiar mi lin
danes, 22. aprila kot zlatoporočenka v 87. letu svojega trpljenja in materine ljubezni polnega življenja, po-krepčana večkrat s sv. Popotnico, mirno v Bogu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bo 24. aprila ob 10. uri dopoldne na Breznici.
Preblago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Na Breznici, 22. aprila 1918.
France Fin^.gar, mož. Janez Finžgar, F. S. Finžgar, sinova.
Minica Finžgnr, sinaha.
* "C.v vk', & Zi '-š&id&i
Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je danes po kratkem trpljenju mirno v Gospodu preminul naš soprog, oče, stari oče in tast, gospod
c. kr. sod. sluga v pok. in posestnik v Ilirski Bistrici.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
V II. Bisfrici. dne 22. aprila 1918.
ŽALUJOČI OSTALI.
1364
Sorodnikom, prijateljem in znanocm prinašamo tužno vest o smrti svoje ljubljene soproge, mamice, hčerke, sestre, sinahe in svakinje, gospe
ki je previdena s tolažili sv. vere v 27. letu starosti po dolgi bolezni v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v sredo, 24. t. m. ob /J7. zvečer iz hiše žalosti v Rožni dolini št. 145 na viško pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale,v župni cerkvi na Viču.
Rožna dolina — Spod. Dravograd, dne 23. aprila 1918.
Žalujoči rodbini
LOJK — ZAKOTNIK.
1370
se takoj sprejme pri tvrdki A. Perschč, Ljubljana, Pred škofijo 21.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpotja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža,	1212
Prva slovanska tovarna igralnih kart
začne prihodnje dni z
svojih slooansklh igralnih kart.
Vprašanja in korespondenco na: »Komisijska prodaja prve slovanske tovarne igralnih kart v Ljubljani«.
mala soba
s čisto posteljo v bližini šentpeterske Vojašnice za 1. maj. Prijazne ponudbe na rač. podčastnika pL Faccanappa, L.W.B. HI/45, SentpeterskV vojašnica.
Lepo posestvo
v krasni legi, 15 minut od postaje Videm-KrSko, okoli 10 ha arondiranih njiv, travnikov, kostanjevega gozda, zelo rodovitnega sadovnjaka, vinograda (blizu 6000 ameriških trt najboljle vrste) se PRODA radi smrti za 45.000 K. — Pismena vprašanja na naslov: FRIC HUMMER, črnovojnittri straž, baon 45/111., Ljubljana, šentpeterska vojaSnica.
TRI VELIKE, skoraj nove, dobro ohranjene
supe
irgoasko oprano
i imi mini .......n unija.....■murnu
krite t opeko, porabne za skladišča, hišne stavbe itd., so ceno na prodaj. — Prijazne ponudbe na
M. OSOLIN, ZGOR. DOMŽALE 146.
KUPITI želim dobro ohranjeno m£Tmni_r___n«m—i..........
(štelažc in pult). Naznanilo velikosti in cene naj se pošlje na naslov: JOSIP FRENETIČ. 1356_LANDOL, p. POSTOJNA.
IŠČE SE za plemiški grad pobožna, zdrava, slovenska
ki še nikjer ni služila. Ponudbe na 1359
HEDVIKO SCHWEIGER, Vinica pri Ormožu.
čebelarskih potrebščin
se vrši v nedeljo, 28. aprila f. 1. ob 2. uri popoldne v Drnvljah št. 92 pri Ljubljani. Ravnotam se odde
STANOVANJE,
obstoječe iz dveh sob in kuhinje. 1353
I £astonj dobi vsaf( na željo
/r^čSSS^ n,oi gIavni katai°aur-
ftM^iMM srebrni»c. zlatnine in "izvili' mi- fl g°dbenil! predmetov, f jpll^r |j Violine po K 120, 25, !l ^IgHma.np*J®| »i v'$c- Dobre hanuo-
T^-liiSijS nike p0 K 16 25, 35 in 50;
pvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSiljatsv po povzetju
ali predplačilu. RazpoSiljalnica JilN KONRAD c. in kr.dvorni dobavitelj most (Brfix) štev. 175«, Češko.
iz vin lastnega pridelka destiliran, pri slabostih vsled starosti in težkočah v želodcu žc več stoletij sloveč kot krepčilo za ohranitev življenja. Razpošilja 10 let sterega 4 polliterske steklenice franko po poŠti za 88 kron, mladega triletnega, čudovito učinkujočega kot bol lajšajoče vribakio sredstvo pri trganju v udih. Francovo žganje. 4 polliterske steklenice za 60 kron. Vino od 56 litrov naprej. Beli burgundec K 5'60 in rdeči burgundec po K 6'— liter.
BeneeiSst £8er«i,
graščak, grad Goliče, Konjice, Štajersko.
Pri razpečevalnici konj na Jesenicah in na Rakeku se vrši dne 27. aprila t 1. ob 10. dopoldne
licitacija okrepčila potrebnih, konj in žrebet.
K licitaciji bodo pripuščeni le taki kupci, ki imajo od glavarstva potrjeno legitimacijo, da so res poljedelci.
C. in kr. vojno ministrstvo je odločilo, da se čas, v katerem dobi kupec nadomcstilnega konja (Ersatzpfcrd), čc mu kupljeni pogine ali sc ga zakolje, zviša od 14 dni na tri tedne.
Nasprotno pa mora kupec, kateremu je bil nadomestilni konj dovoljen, istega najpozneje tekom treh mescev po dovolitvi tudi resnično prevzeti. Ta rok teče od tistega dne dalje, katerega se dostavi kupcu pismeno dovoljenje.
Po preteku treh mescev izgubi kupec pravico do nadomestilnega konja.	1362
za barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena, rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovin.1
Kari Loibner »PRI ZVONCU«, CELJE.
JH?- Vsak si lahko barva obleko in platno sami Za eno žensko obleko 7 zavitkov barve Za eno žensko bluzo . 3 „	„
Za eden predpasnik . 2 „	„
Izvršujejo se tudi poštna naročila! — Vsakemu naročilu se priloži slovensko navodilo! 1366
Kupujem:
les za jame od 12 cm naprej mehak okrogel les, [na nt, smrekovo lubje | lansko in čreslo	i letošnje,
kostanjev les 1 od 10 cm hrastov les J naprej,
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo.
VINKO VABIC,
Žalec 9, Južno štajersko.
Kulantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikntom.