H * J ▼ « « j 1 ilormrid dnevnik ▼ Združenih državah.
Velja sa vse leto.........$«.00
Za pol leta...............$3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
tasv	ttelavce« * Ameriki
W I s t g e ■ t Slovenian Dally tn the United Btatea.
Issued every day except Sunday!
I	and legal Holidays.
75,000 Readers. "H
telefon: 2876 coetlandt.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of CongTess of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT.
no. i5i. _ štev. 151.
new york, thursday, junb 29, 1922. — četrtek, 29. jutflja, 1922.
volume xxx. — letnik xxx.
MIR V PREMOGARSKI INDUSTRIJI?
voditelji antracitnih pr emogarjev so po brzojavnem sporočilu lewisa opustili načrte glede absolutne stavke. — napoveduje se drastična akcija. — administracija ni hotela razpravljati o
podrobnosti.
Washington, D C . 28 jun. — Znamenje napredka, katerpfja se ie doseglo v smeri proti uravnavi premopcrske stavke po uvodni intervenciji od strani vlade, je prišlo včeraj zvečer v obvestilu, da so opustili antraritni voditelji \ Wilkesharre vsp načrte, da \r-f-romrne sedanje prekinjenje o-bratovanja v .absolutno stavko Kot se je objavilo je bila to posledica brzojavke, katero jp po-s1«! predsednik John Tj. Lewis TT. M. "Workers of Am^rira po nje-jrovi tukajšnji konferenci s predsednikom Haj-dinprom.
Intervencija administracije je bila dosedaj le priprovar jalne narave, vendar pa se je namignilo, da bo jedila flrastivna akcija, ee ne bo mojroee spraviti skupaj delodajalcev in premojjar.jev na konferenco, ki naj bi napravila konec stavki v bituminoznih rovih.	^
To se je objavilo včeraj zvečer v Beli hiši po kratkem sestanku kabineta in to je bilo prvo ofi-cijelna objava po včerajšnji konferenci predsednika Hardinjra z Lewisom. Glasilo se je. da ni ničesar posebnega. o čemur bi se moglo poročati z ozirom na sedanje stanje pogajanj, čeprav se je dalo izraza upanju, da bo v kratkem mogoče poročati o napredku v teh pogajanjih.
jZastopniki administracije niso hoteli danes razpravljati o podrobnostih poskusov, da se dovede premogarje in delodajalce, da bi se prostovoljno sestali ter posvetovali glede uravnave stavke. Glasilo se je, da je predsednik mnenja, da bi postal položaj še bolj kompliciran, če bi se ob sedanjem času objavilo vladne predloge. On upa, da bo mogoče dobiti koncesije od obeh strani ter je prepričan, da bo mogoče lobiti te koncesije pr^je in uspešnejše potom tajnih konferenc kot bi se javno razpravljalo o njih. Prepričan je. da je bilo uspeh washingtonske konference za omejitev oboroževanja pripisovati dejstvu, da *f. ni javno ra7pravljaIo o koncesijah. 1st i princip akcije hoče uporabiti tudi v administrativnih naporih, da dovede premogarje in delodajalce do tega. da se bodo prostovoljno sestali ter prostovoljno sklenili dogovor.
Povdarilo se je danes v Beli fciši, da se ne bo predsednik Harding zavzemal za nobene konferenco, na kateri bi ne bila vlada zastopana v tej ali oni lastnosti. To bi bil ed en izmed pogojev, da se zajamči imuniteto delodajalcev, ki so trdili, da bi bili iz. oostavljeni kazenskemu zasledovanju, če bi se vdeležili kake konference, tikajoče se celega een tralnega kompetitivnega premoga rskega polja.
Dočim se tajnik Hoover ukvarja r. delodajalci, je predsednik Lewis izjavil danes, da obstaja le eno logično postopanje za uravnavo stavke, namreč postopanje. potom katerega se je uravnalo probleme v premogarski industriji rekom začjjih pet in dvajset let.
Predsednik Harding ustraja pri svojem mnenju, da ima ob seda-r;em času administracija na razpolago le prigovarjalna sredstva, da doseže uravnavo stavke v pre mogarski industriji. Administracija ne vidi nobene postavne poli, kako bi mogla izsiliti dogovor, dokler ne bo javna varnost o-grožena vsled pretečega pomanjkanja premoga.
Nekateri člani kabineta so mnenja, da lahko vlada intervenira v stavki s tem, da se posluž: ti ansportaciske postave tudi v slučaju premogarske industrije
Ko je administracija razpravljala o sredstvih in načinih, ka ko preprečiti stavko tekom' februarja in marca meseca, se je izjavljalo ob gotovem času, da ne bo vlada trpela pomanjkanja premoga in generalni pravdnik Daughertv je dal izraza neformalnemu naziranju. da daje ^ummiris-Esch železniška postava vladi postavno pravico, da intervenira. Glasilo s je. da ima i.a temelju te postave vlada pravico vzdržati obratovanje železnic in ker je premog bistvene važnosti 7a to obratovanje, ima vlada tudi implicite pravico zagotoviti dobavo zadostnih zalo«j premoga za to obratovanje. Daugh-erty pa je zavzel stališče, dn ima vlada postavno pravico storiti ta korak le v slučaju dejansk?gh pomanjkanja premoga.
skrivnostna amerikanka umrla v parizu.
Pozor!
Sorodnike in xnance je zopet mogoče dobiti iz starega kraja,
ter je bila dosedanja postava triprocentna kvota) podaljšana) a nadaljni dve leti. Dobiti sorod-ike in znance iz kraja imajo rednost ameriški državljani in ni, ki imajo pni papir. Kdor že-i dobiti koga iz sUrega kraja, aj nam piie za pojasnilo; točna n solidna postrežba jamčena.
•RANK SAKSER STATE BANK
,2 Cortland t Street ; : New York
Pariz, Francija. 27. junija. — V pariški mrtvašnici leži truplo neke ženske, najbrže Amerikan-ke, katere življenje je bilo zavito v neprodirno skrivnost. Ženska se je zastrupila in je umrla smeje. zatem ko se je tri dni borila s smrtjo.
Najprej je rekla, da je Mrs Elisabeth Kohn iz New Yorka Policija je brzojavno vprašala na označeni naslov, pa je tam niso poznali. Zatem je rekla, da ima v Bait imore sestro po imenu Seams, pa tudi to se je izkazalo za neresnično.
V njeni zapuščini so našli potni list, glaseč se na ime Kohn. toda slika na potnem listu se ni strinjala z njenim obrazom. Ženska je bila stara trideset let, elegantno oblečena. Našli so jo blo-dečo po ulicah. V bolnišnici so zdravniki dognali, da je vzela strup. Tekom vse svoje bolezni se je smejala ter se šalila z zdrav niki in strežnicami.
Njene zadnje besede so bile: Prijateljice moje, bojte se mož-kih. To so pravi zlodji.
kaznovan atentator.
Bukarešta, Rumunska, 28. ju nija. — Maks Goldstein, ki je bil spoznan krivim, da je vrgel bornih v senat decembra meseca 1920 ter povzročil smrt dveh oseb. je bil obsojen na dosmrtno ječo. Več njegovih komunističnih sokrivcev je bilo obsojenih od enega meseca pa do desetih let.
ŽENA AMERIŠKEGA POSLANICA V ITALIJI.

IZ NAJBOLJ
TEMNE AMERIKE
Narod se rad peča s takozvano "pravico". — Zdravnik in izdelovalec smodk napadena.
PREMOGARJI ZAHTEVAJO PREISKAVO
zahteva/jo veliko porot 0, ki naj bi preiskala K»T-portiranje rovskih band itov v pennsylvanijo — pravijo, da je mir ogrož en. — kompanije so IMPOX-tirale veliko število skebov. vsi so ZAPRISEŽENI.
Slika nam kaže Mrs. Richard W. Child, ženo ameriškega poslanika na laškem dvoru in nje na dva otroka. Družina stanuje v slavni zgodovinski palači Orsini v Rimu.
POGREB RATHENAUA Z VSEMI ČASTMI
Delavski voditelji so napovedali generalni strajk. — Ebert o zaslugah pokojnika.
Berlin, Nemčija. 28. junija. — Včeraj so pokopali z vsemi častmi dr. Walterja Rathenaua. nemškega zunanjega ministra in enega izmed najuglednejših nemških industrijalcev. Zakaj je bil umorjen, se zaenkrat še ni moglo dognati.
Nekateri domnevajo, da so jja umorili nemški junkerji. k^r je bil Žid. druffi pa pripisujejo u-moru popolnoma političen značaj.
Na perobu mu Je govoril predsednik nemške republike Ebert. Slavil je njegove zasluge za domovino v splošnem in za nemško industrijo posebej.
Opoldne je pet minut Vladal v mestu globok mir. Noben voz se ni ganil, vse trgovine so bile zaprte, telefonski in brzojavni promet sta bila ustavljena. Delavski voditelji so proglasili cre-neralno stavko, ki bo trajala štiriindvajset ur. kot v protest proti zločinu. Vlada je dala dovoljenje za ta štrajk.
Pojrre-ba umorjenega sta se udeležili t".di mati in sestra.
blaznež umoril tovariša
iA<Jr<
Trenton, N. J., 2S. junija. — Cmort ki je t il izvršen v ponedeljek v umobolnici države New-Jersey se je razjasnil in prišel na dan šele včeraj in oblasti so izvedele za ta čin potom nekepra »'a?-rikarja. Umorjeni je 65-Iefni Sherigan iz Middlesex okraja, ki se je nahajal že štirideset let v zavodu. Njegov morilec je John r'lee iz Trentona. star 25 let. ki se nahaja v zavodu izza 1910. Umor se je završil v neki sobi, v kateri je bivalo razven obeh še šest nadaljnih paeijentov. Plee je splezal zjutraj natiho iz postelje ter razbil starcu črepin j) r neko polknico. Noben izmed o-stalih se ni prebudil in Plee j1" mirno čakal na paznike, katerim je sporočil, da je nbil ataca. ker ga je že več let zasledoval.
RUSI ZAHTEVAJO ! POSEBNE GARANCIJE
Litvinov povedal komisiji, da hočejo imeti Rusi točne obljube glede kredita.
Haag, Holandska, 27. junija.— (Poroča Ass'n Press) — Ruska sovjetna delepraeija se je danes sestala s podkomisijo, katere naloga je razpravljati o kreditih. Litvinov je v imenu ruske dele-gacije brzojavil M. Patvnu, predsedniku centralne komisije ter pa vprašal za stališče Francije in Belsrije, ki «ra bosta zavzeli na konferenci.
Predsednik podkomisije, baron Avczzano, je naročil Rusom, naj izdelajo svoje predlojje plede rekonstrukcije Rusije in sicer pod sledečimi zaplavji: transporti, po Ijedelstvo, industrija, zunanja in notranja trgovina.
Litvinov je vprašal, ee bodo dale na konferenci zastopane države Rusiji potreben kredit. — Ako ne bo dobil tozadevne obljube. bodo vsa poprajanja brezuspešna.
Hilton Younjr, član angl^k)1 delefraeije je izjavil:
— Mi ne moremo odgovoriti na to vprašanje. Če nimamo informacij. katere nam edino Rusija lahko da.
Macon, Ga., 27. junija. — Dr. Enjrene Sehreiber, ki je naznanil policiji, da je bil v soboto zvečer, potem ko se je na kolodvoru poslovil od svoje tajnice in dozdevne svakinje, Mrs. Vere Berghenheim, ki je s svojima hčerkama odpotovala v Jacksonville. Fla., odveden v notranjost dežele od neke tolpe, ki ga je z.vezala ter mu povedala oči, je dal svoje stvari prenesti z svojega stanovanja v neki hotel ter je objavil, da bo zapustil mesto. Njegovi odvajalci so ga baje s pretnjami pozvali, naj takoj odpotuje iz Macona.
T>rr Sehreiber, ki je baje brat prejšnjega župana v Toledo, je prišel pred nekaj časa semkaj iz t Bostona. Izjavil je, da so mu nje-1 govi odvajalci rekli, da ne odo-
II bravajo njegovih oglaševalnih metod. Po mnenju dr. Sehreiber-(ja je bil najbrž motiv grožnje 'n odvedenja profiesijonalna ljubosumnost. kajti njegova praksi iz za bivanja v Maconu je nepresta no rasla.
Soglasno s sodnijskimi zapiski je dr. Sehreiber vložil dne 1. aprila proti svoji ženi Katarini tož bo za ločitev zakona. Žena, ki sta nuje v Bostonu, je vložila proti tožbo za ločitev radi krutega postopanja. Dr. Sehreiber je prak ticiral v Bostonu kot zdravnik predno se je leta 191S preselil ^ Jacksonvlle, Fla.
Thomasville, Ga.. 27. junija. — Izdelovalec smodk O. Haseljrrove je bil včeraj zvečer napaden od večje skupine možkih. ki so gp odvedli na deželo, privezali na neko drevo, ga pretepli z biči ter konečno povaljali v smoli in perju. Ilaseljrrove pravi, da je tolpa r njegovi^navzočnosti glasovala o tem. če naj ga umore ali pa le povaljajo v smoli in perju Mučitelji so ga nato spravili nazaj v mesto ter ga izpustili v bližini sodnijskepra poslopja s pozivom. naj v teku šestdesetih ur zapusti mesto.
šaljapin je zbolel.
Moskva, Rusija. 2S. junija, — Fjodor Saljapin, slavni ruski basist. ki se nahaja v Petrojrradu, je zbolel ter trpi na sladkorni !>o-lezni. V njegovi rezidenci v Moskvi je rekel sin Šaljapina, da se ne smatra zdravstveno stanje o-četa resnim in da upa cela družina. da bo dobila od sovjetske vlade dovoljenje, da sme prebivati v inozemstvu, v Nemčiji ali Ameriki.
f Saljapin, ki je nastopil v pre-. tekli seziji na Metropolitan operi , v New Yorlcu, ima baje kontrakt. za štirimesčeno koncertno potovanje po Ameriki, pričenši z dnem 5. novembra.
OALIFORNIJSKO MESTO V PLAMENIH.
Yuma, Arizona. 2S. junija. — Mexicali v Nižji Californiji je v plamenih že drujrič v tem tednu, soglalsno s telefonskim sporočilom, ki je ravno prišlo od tam.
TEROR V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, Madžarska. 28. ju nija. — Po celi seriji bombnih napadov se je našlo bombo na vrtu medicinske fakultete in vsa znamenja kažejo, da je skušal atentator pognati v zrak fakulteto ter tudi v bližini nahajajočo se bolnico.
V mestu je opaziti precej razburjenja, posebno ker niso oblasti se dosedaj pojasnile bombne eksplozije v demokratičnem klubi?, tekom katere je bilo ubitih deset ljudi in tudi ne poskusa, da se požene v zrak glavni stan proti-soc:«ialistične^ in antisemit-ske organizacije. Vladni uradniki so mnenja, da je na delu neka tajna tolpa, ki skuša terorizirati deželo.
UMORIL ŽENO, KER GA NI - HOTELA POLJUBITI.
Boston, Mass., 27. junija. — Jeacomah Nelson, neki črnec, star pet in štirideset let, iz South End okraja, je danes zaprt na policijski postaji, obdolžen umora svoje žene Ade.
Nelson je prišel na postajo ter rekel, da je ubil svojo ženo .ker ga ni hotela poljubiti. Policija je uvedla preiskavo ter našla na tleh stanovanja truplo njegove žene z glavo,-ki je bila skoro popolnoma odrezana od telesa.
Uniontown, Pa., 28. junija. --V prošnji, ki je bila vložena vče zjutraj v sodišču za FaveMe okraj se je zahtevalo, naj se zo pet skliče veliko poroto za mesec junij ter prerišče importiranje j več sto mož iz mesta New Torka, ki so bili zapriseženi kot pomožni šerifi, maršali in rovski stražniki. V prošnji, katero so podpisali štirje prebivalci okraja, se dol-ži H. C. Frick Coal Company in druge premogarske družbe, da fo iinportirale te ljudi ter kršil" s tem postavo državne zakonodaje z dne 29. maja 1893.
Ljudi je poslala na lice mesta Yickery detektivska agentura v i mestu New Yorku ter se glasi. dr» -o nezmernega značaja ter brezobzirnega razpoloženja. Prosilci dostavljajo, da sta vsled navzočnosti teh ljudi v okraju ogrožena življenja in imetje ljudi.
Kompanije. kot trdi peticija, so importirale veliko število ljudi iz New Yorka, "West Yirgi-nije. Kentucky-ja. Illinoisa in drugih držav in ti ljudje so bili zapriseženi, da bodo opravljali delo stražnikov tekom stavke. Poslalo se jih je v pet in dvajset rovskih naprav po celem Fayette okraju. Ysled tega se je pojavil. — kot se glasi v peticiji, —
skrivnost OBDAJA UMOR DVEH.
Stroudsburg, Pa., 28. junija. — Umor Freda Demund in njejrove žene. kojih trupla, preluknjana o-l strelov so našli na njih domu v North Water Gay, Pa., je bil danes še vedno zavit v temo. ko se je »bnovilo preiskavo, katero vodi poslujoči coroner Nilles.
N:česar se ni spravilo na da»5. kar bi mojrlo dovesti do usrot^v-ljeina identitete morilca ali morilcev in tudi ni bilo najti nobe nega motiva na temelju izpovedi prič, med katerimi se je nahajal tudi oče Demunda. ki je poštar v North "Water Gap.
Preiskava trupel j je pokazala, da sta bila oba ustreljena s kalibersko pištolo. Očividno je bil storjen poskus, da se prikri je zločin, kajti morilec je skušal zažgati hišo, a očividno i?iru bil pogum ter pogasil ogenj.
liivaiireden položaj ter se poživlja oblasti, naj skličejo veliko poroto, ki naj bi preiskala stvari. Sodišče naj pozove vse šerife, da sporoče, koliko pomožnih šerifov imajo zapriseženih in uradnike premogarskih kompauij naj se prisili izjaviti, koliko rovfidh stražnikov imajo zapo:,lenih.
KAPITAL MOČNEJŠI KOT KDAJ PREJ
Sila kapitala je v prvi vrsti naperjena proti organizovanemu delu, je rekel F. W. Jowett.
Edinburgh, Škotska, 28. junija. — Danes se je začela tukaj dvaindvajseta letna konvencija angleške delavske stranke. Kot glavni govornik je nastopil predsednik Frederick \V. Jowett ter rekel. da se zavzema njegova stranka za samo odločevanje Irske, Indije in Egipta. Nadalje je namen njegove stranke, spraviti gospodarske činjenice v tako soglasje, da bo imel svet kaj dobička od tega.
Gospodarski pritisk, povzročen vsled izgube tuje trgovine, je povzročil v deželi pravcato mrtvilo.
Po njegovem mnenju ie kapital dandanašnji močnejši kot j > l il kdaj prej. Glavna sila kapitala je pa naperjena proti organiziranemu delavstvu. Or.enil .je velike davke, velikanski do cr <W,"!e ter razkošnost in pntrato pri raznih športnih in dvornih prireditvah.
Zavzemal se je za takozvani graduacijski dohodninski davek, ki bi v prvi vrsti prizadel osebe z velikimi dohodki.
DESET LJUDI UBITIH PRI DI-NAMITNI EKSPLOZIJI.
Knoxville, Tenn.. 28. junija. — Deset ljudi je bilo ubitih, dva bila resno poškodovana in 5w-clpm nadaljnih je dobilo manjše poškodbe v bližini Strawberry Plains, iztočno od Knoxvilla, ko je eksplodiralo štiri in dvajset zabojev dinamita v Holstin Quarry Company. Ysi sr> bili uslužbenei v kamenolomu. Za enkrat s« še ni določilo vzroka eksplozije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI fai ZASEDE5TEM
OZEMLJU
se potom naše banke !*vrfujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Včeraj go bile naše cene eledeče:
Jugoslavija:
RazpoSilJa na zadnle poftre ln izplačuje "Kr. poStnl Čekovni nrnd 1n "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu; Kranju, Celju, Mariboru . Dubrovniku, Splitu, SaraJeru ali drugod, kjer pad za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron ---- $ 1.20 1,000 kron ____ $ 3 90
400 kron ---- $ 1.60	5,000 kron ____ $19.00
500 kron ---- $ 2.00 10,000 kron ____ $37.00
Italija in sasedeno ozemlja:
Razpošilja ua zadnje poŠte in izplaCtiJe "Jadranska benka" v Trstu Opatiji in /adra.
50 lir ---- $2.90	500 lir ____ $26.00
100 lir .... $ 5.40	1000 lir .... $51.00
300 lir ____ $15.60
Za pošiljat ve, ki presegajo znesek dvajsettiso* kron ali pa iratisoč lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust.
Vredrost kronam, dinarjem in liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Ml računimo po cen\ onega dne, ko nam dospe poslani denar r roke.
Glede izplačil v ameriških dolarjih glejte poseben oglas v tem listu.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK'SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N Y.
{Advertisement)
%
GLAS NAHODA, 29. JtTN. 1922
GLAS NARODA"
SLOVENIAN DAILY)
•ntf Publish* ky t '	WejnU Pubžiihing Compuj;
«ank iakur. mm
Skažen krajevni opis.
Anton J. Terbovec.
Peter Zgaga
i

XA Corporation)
LOUIS BENCDIK. TrMMfir
Cortlan«« »tract.
tho Corporation an« ......... of Akov« OWIcwi
•oroupfa off Manhattan, Now York City, N. Y.
"Qiao Naroda«* Ixhaja vakl dan Izvzomil nodal] in praznikov.
Ca oolo l«t« volja Hal za Amorlko In Canada


Za	Now York zz col o loto m
$tM)	zz pol lota M
n |J.o» > za	Inoiomotvo zz colo loto .
..... 11.60,	zz pol ;ota ...
»-.*»T£ 97.09 ..... I3.M »m 97M
• L A I NARODA (Volao at t ho Poopto) ■vary Day Exeopt Sundays and ftoH^aya.
Subscription Yaarly W.OO
AdvortlMmanto on Aoroomont.
podplaa la oaobnoatl uo no prlobCuJajo. Denar nzj oo blaforaU po-po Money Order. Pri npremembl kraja naročnikov prosimo, da so nam tsflt prannjo blmliičo nunani, da hitreje najdemo naalovnlka.
Q L A S NARODA wrtlaadf atroot, Borough of Manhattan. Now York, Telephone: Cortlandt 2870
ft. Y.

PREMOGARSKI PROBLEM
Obrnili smo hrbet zelenomodrimj njena sestra mulo deklico, ki vodam Pacifika in se spustili preko bujno zelenili planjav. Žito ra
je
zelo ••cute", da ima oskrbo njenih posestev v rokah law ver, da so
Me po poljih, grah, fižol, krompir, | davki zelo visoki Ln da se je po jagode in maline, ponekod tudi!dražila tudi voda za irigacijo ter trava in detelja. Vozimo se mimo<tisoč drugih revi. O tisočakih je obširnih pašnikov, koder se pase-J govorila tako ravnodušno, kot mi jo velike črede črno in belo lisa-J navadni plebejei o cigaretah. Postih krav. Mala mesteca, napol j znala je Kalifornijo. Arizono, skrita v zelenju, nas pozdravljajo! Ftali in ('anado. izjavila, da ljubi na poti. Tuiutam se vstavimo j državo Washington in sploli za-drugod hitimo kar mimn. Vidimop;;d. dasi je bila rojena v Bostonu, mnogo sadnega drevja, največ:Razpravljala sva o barvi nigrov sliv, črešenj, hrušek in jablan j in Indijancev, o jabolkih (ne Tam na kraju poljane se vlečejo! prepovedanih) in o alfalfi. o per dolgi, nizki griči, obraščeni zjzijskih mačkah in o "chewing drevjem; sicer je precej listnate-jgumu", o ribolovu in lokomoti-ga drevja, vendar prevladuje j vali, o prohibieiji in home brew in smrečje. Ob lenotekočetn potoku1 bogovi vedo. kaj so vse. Tuintam rastejo vrbe in cvete bezeg; tuin-jje prenehala za trenutek, da j« lam opazim .skupino trempov, ki'sla po sapo in si obrisala šČipal si kuhajo kosilo v okajenih škat-!jah. Nekateri tudi perejo, drugi
pa leže v senci 111 pušijo iz koruznih pij)
Griei, ki so .se vlekli tam v sivi daljavi na obeli straneh ravnine, se Dolagoma približajo in vlak za-vozi v ozko sotesko. Bujno zelenje je na obeli straneh. Smreke,
Neki newvorski kapitalistični list je priobčil naslednji članek glede resničnih problemov v premogar-ski industriji:
"Dogovor glede plačilne lestvice in nič drugega bi Z^^rZl le začasno rešil položaj v industriji mehkega premoga.|vrbe in bezeg, vse je pomešano v
"Izza dni predsednika Roosevelta je bilo perijodično opažati premogarske stavke ter plačilne dogovore.
"Kapaciteta ali proizvajalna zmožnost rovov znaša na stotine milijonov ton več kot pa predstavlja poraba premoga v tej deželi.
"Cene premoga pri rovu so ponavadi tako nizke, da se ne izplača obratovanje v dragih rovih.
"Edina pot, kako morejo ti dragi rovi obratovati, je uveljaviti perijodična prekinjena v obratovanju ter vzdržati na ta način cene na višini.
"Tekom zadnje spomladi so prodajali mehki premog pri nekaterih rovih za manj kot poldrugi dolar za; tono. Ta cena bi zaprla tretino vse rovov, rovov pa bi lahko proizvedli ves premog, katerega se potrebuje.
veselo družbo. Tla pokriva praprot. trava in detelja, beloevetoče aealeje, robidnice in vse mogoče zelenje. Tuiutam opazimo skupino divjih vrtnic, vso pasu t o z duhte-čim rožnim cvetjem.. Po sipinah raste kresničje; njegove snežno-bele metlice se mi zde kot nojev; P' sadni vrtovi in vlak je zavozil
mk. pripravila si kodre, da se je zasvetil de mailt v prstanu. Jaz som uslužno posluša!, kakor se spodobi, včasih rekel eno ali dve. nakar sem bil zopet prost za precej dolg termin. Med govorom je včasih nasi-bila ustnice, kot za po ljub. včasih jiii je zategnila kot grahov cvet, drugič jih je zmpoi umetniško za v i'a na polževo lupi no. A"lak je drvil ure in ure. pun ca je pripovedovala brez koncev in mej. jaz pa sem gledal in poslušal. A' Takimi se je poslovil n s prijaznim good-bye. jaz senu vzdignil klobuk in flapper ska prikazen je izginila.
Kmalu za njo so izginili tudi le
peresa na klobuku zale dame Narave.
Vlak začne energično plezati navzgor ob potoku, ki napravlja mestoma lepe, mirne tolmune, drugod pa hiti in drvi. d:, so ga
Dve tretiniisam? bple P*IIe\ Povozimo most, /smuknemo skozi kratek piedor,
v pel move puščave. "Zdaj pa glej in opisuj pelinove krasote!" sem si mislil. Skozi take romantične kraje sem se vozil, pa jih nisem videl, ker jih je zasenčila j skušnjava, v tej puščobi se p(l ; lahko sani dolgočasim. Tako za trdno sem bil sklenil opisati ura
Letošnje poletno razpoloženje.
Čudni dnevi — letošnje poletje: Dan do drevi vedno kot zaklet je; plehki plevi je podobno cvetje. Vsepovsodi. kamor pogled blodi.
dolgočasje gre ti zorno v klasje. • * #
Neka golobica iz l)o\vnto\vna neprestano ]*> telefonu vprašuje, kako da denar stoji.
llm. kako naj bi stal.'
Ce ga je dosti, dobro, če ga je
malo. pa bolj slabo stoji.
* * #
Slavci — Posavci. Slavci — Gorenjci, Slavci — Dolenjci; bodo imeli piknik veseli, ko bodo peli;
dobra jedila; močnega pila, bo izobila;
vode ne bode, ker bo zadosti vinske posode; nihče ne bo hud. kdor bo v Smithswood julja šestnajstega šel; vsi bodo irosti. vsega bo dosti: pridi in bodi vesel.
25letnica brezžičnega br-zojava.
Bilo je mecseca aprila leta 1807., !:o je pisal 2()letni izumitelj .Marconi italjanski vladi, da je iznašel >redstvo, s katerim upa Italiji mnogo koristiti. Tedaj so se izvršili prvi uspešni poizkusi z brezžičnih: br/ojnvoni, ki je ostal v ovojem bistvu še do danes neiz-prem-njen Kako ulogo je igral med vojno brezžični brzojav, je znano, saj že ni bilo skoraj nita večjega aeroplana. ki bi bil brez njega Posebno važen je brezžični brzojav za ladje, kajti marsikatero ladjo in njene potnike je ž«1 rešila le brezžično oddana brzojav-i;a. Brezžični brzojav je tudi omogočil prihod Rusov na genovsko konferenco, kajti Moskva je bila zvezana z flenovo samo z brezžie-nim brzojavom. (V ne bi bilo te zveze, bi se IJusi gotovo ne udeležili konference. Kakor vsak izumitelj, tako je naletel tudi Marconi v pričetku le na gluha ušesa. Italija mu ni verovala in šele na Angleškem j'1 našel podpornike.
Nekoč je živel v našem kraju možak, ki je bil stroproeentno prifrknjen in baraba, da mu ga ni bilo para. Pisal se je za Kovača. izvrševal je ua pekovsko o-brt. (kadar jo je izvrševal seveda.) Nekoč je bil p?, naredil velik škandal, (kar pred cerkvijo po veliki maši) vsled česar so ga odgnali, najprej na sodnijo. potem pa h dohtarju, ki se je baje na norce sila zastopil.	t.
novinki o onem svitu, temra,
smo na tem.
Morenje deklic na Kitaj-j skem. "
zopet preko mosta in nato daljej nataneno jn-eiiod iz vlažnega ob-ob zaviti strugi potoka. Mestoma ! inorsk<^a podnebja v sulio, pa "V industriji mehkega premoga se vrši velika izpre- se vozimo tik strmih skalnih stenj1>ru,e "dapper in me zmoti pr meniha v metodah.	I ki P«1 riiso g"le. ampak lep
i rasle z drobnim grmovjem
op.;sredi. Najl.uj.še pri tem je bilo {»a. ajj da še jezen nisem mogel biti na
" Strojni drobilci avtomatični svedri, nakladalni,vaaj z mahom. Sploh je vsaka poil;njo. stro.ll. podzemeljske električne kare, električne luči inLemlje in večinoma celo skalovje Ko sem pozno zvečer v nekem stisnjen zrak. —vse to stopa na mesto krampov, ročnih'pokrito z zelenjem, h/v i jemo se izj^^tu izstopil in se, gledajoč za
zelene gozdne soteskeijfrperge. ustavil pred veliko hišo. da se zavrtamo v dru-js<>m v prvem hipu čital :"To-hell"
mesto 4"Hotel", tako sem bil zamišljen. -- Vidite, fantje, izogibajte se flappers, posebno onih z bobbed hair, niso za drugo kot za
ene s»n*uo samo zato,
svedrov, lopat, ročnega nakladanja, mul in petrolejk ali acetilenk.
"Stroji opravljajo delo 200,000 mož, ki bi bili dru- 1°' ^ b°lj r,tmanti^"
, V . . ;	.	?	Sem 311 t je se zavijamo m polaero-
gace potrebni pri ročnem obratovanju.	,ma nam lo posrer:i priplpzatl
JJclodajalci obdržujejo ta prebitek dela s tem, da precej visoko v hribe. Listno
Poslanike plače so hoteli zmanjšati na Francoskem.
Ker
»uho.
ima Francija ogromen pri-Hazume s«-*, da se po tem. manjkljaj. je dejal porfK?evalec < l iivna tudi rastlinstvo. Iz te pro-j proračunu, da > treba pričeti
Ua
iča premo ga rja in v nekaterih slučajih celo štirikratJ1?* nfnadoma ^raini mehak žen- gal zato takoj zmanjšanje plač
il-rt	i i i. *• i	' i*i PKI	za utojim hrbtom:	ministrom, sena t or i em in ooslan-
* opraviti premog v kako tvormeo stane toliko-	,	,	->• i . - '1, 7 , ,
i. i ji i , v | . ii*i	, , , v	( an	tell me, please, what < PJn- 1 oda stvar ni ola tako lahko.
it in tolikokrat vec kot je dobil premogar kot plačo. lime it isr>	P	ker Se vedno vsa!:a neumna
tai. • j , - ..	..	i —-------lepal, s k a icsno pazlji
y e bi dobivali premogarji po en dolar na (lan me- vostjo bom motril rastlinstvo na
*to petih, bi bil problem nad številnega delavstva isti. ltj iu strani gorovja. Na za-
Perijodična prekinjenja obratovanja i)i bila potrebna,ipadni	pade namreč vedno
da se vzdrži na primerni višini cene premoga. Nerednopreko gorskih vr-j
lislužbenje je bilo prav tako na dnevnem redu kot preje. hunc"* 1>a t,,lki .deželi olilakij , v	1 .	1	navadno ne morejo, torej je tainf
J laee premogarjev niso glavna točka v ceni, katero mora plačati konsinnent za premog.
"Prevozne pristojbine znašajo dvakrat toliko kot j f"sorsko »mtanicne zamaknjenosti! šte<lenjem pri glavi ter je pri
pla« toliko
"Ne pride vpoštev s stališča konsumentov, če je plača premogarjev visoka ali nizka, kajti nadštevilno delavstvo obstaja dejanski ter bo obstajalo dokler se ga ne odpravi. Bolj oddaljeni rovi morajo plačevati višjo pre-voznino. Problem je vsled te^a veliko bolj kompliciran kot pa je enostavno določenje plačilne lestvice.
"Resnični boj se vrši med strojnim obratovanjem ter ročnim obratovanjem, med rovi, kojih obratovanje
stane malo, in onimi, kojih stane več, ter koneeno med nentnem nosa ji čepi ščipafarik, j J prevoznimi pristojbinami in razlikami v razdalji. Kesni- l>rivtzan »a zlati verižici, obraz čni problem je. kako spraviti 200,000 mož iz jiremogarskel,nad<>nJki> dasi lli ^eč sweet six-|l a>
i i i- j i • teen. S "flappers ni dobro čre- '—
a ter dati stalni po- - ;	......... ......................:!
Uslužno pogledam na uro, ua-;stvar	prodrla kakor pa pa-
kar S4- ozrem nazaj, da dostojno jinetna-	je dolgotrajna de-
odgovorim na stavljeno mi vpra-j1iata" Pa ^ končala brez uspe-Šanje. Bogovi! še danes se čudim ',>a- Pr"i;lr> je do "lasovanja. Tudi
'i
da nisem pozabil, kaj s^ein hotel ni dalo nobenega rezultata.
reči, ko sem srečal s temi očmi. Ce ta ni tiste vrste, katere imenujejo flappers", potem ni nobena.
Kobbed hair" nosi, na promi-. nentnem »m«, ii	!!,a se odu-aila glasovanju.
Kajti kakor bi se domenili, je gla sovah, prav toliko pr>slaneev za predlog kot pr«>ti ]»redlogu. Vet"'i-
i udi Francija, čeprav je republi ima še daleč do ]>aradiiza.
industrije ter jim nuditi drugega dela Ter aan stami po sel in primerne plače onim, ki bodo ostali v industriji.
"To so problemi, s katerimi se bo moral najbrž pečati predsednik Harding/'
M
Lep uspeli našega rojaka.
CWelaudaki "Sunday News
Leader ' je objavil sliko našesra rojaka Viktorja Lisjaka ter pod sliko sledeči onis: Mod
'Miramar". "Blejski valovi'* je valček, posveten Blejskemu jezeru. krasnemu letovišču v Jugoslaviji. "Vzemi me seboj" je kras-clevelandskimi godbeniki na T>olka. povzeta po nekem *taro-
m^itJrš:. Ck^o^ZZ''* Brezplačni prigrizek za po-
val ice. Jaz verujem v safety first,1	~
zato sem se zopet zagledal v planinsko floro in gorski sneg. Pri tem sem premišljeval, če nimam še pri sebi štiriperesno deteljico da bi me varovala skušnjav. Pa,
setnike "Philadelphia".
Sodnik ga ni hotel prej zapre ti dokler ni imel zdravniškega | ugotovila, če je ta norec pameten. ali se kot pameten človek neumnega dela.
Dohtar se je pisal dr. Orel.
In začel je pestiniti ubogega r»-veža z vprašanji kot so nasletl-
—	Kdo si ti?
—	Kovač — se je glasil odgovor.
—	Kaj si?
—	Pek.
—	Kako moreš biti pek. če si kovač?
—	Se j sem Kovač.
—	Pa praviš, da si pek!
—	Sej sem pek.
—	Kako je fo? Razjasni mi to stvar.
—	O to ie čisto priprostO: Vi gospod dohtar tudi pravite, da ste Orel, pa ste osel . . .
Zdravnik je takoj nato spisal izjavo, da je možak popolnoma pameten ter odgovoren za svoj čin.
* ^ *
*
Ko ljudje hočejo pohvaliti ka-kecra javnega zastopnika ali uradniku. ne pravijo : To je pa kunšt-na glava!
Ampak pravijo povsem enostavno: To je pa hudič!
In stem je približno vso povedano.
* *
*
Ni tako veliko vprašanje, kaj bodo storile velesile s sovjetsko Iiusijo.
Večje in pomembnejše vprašanje je. kaj bodo sTori!<\ če bodo prisiljene delati brez nje.
Ali ste že opazili, kako čuden, presenečen obraz dela otrok, kadar slučajno ujame kako besedo j pohujšanja.
Nekaj sluti, nekaj domneva, ne ' ve pa, kam bi spravil svojo mi-1
Kljub takozvanemu napredku civilizacije po celem svetu prevladuje ena najbolj grdili navad poganske starodavnosti še vedno v najbolj obljudeni deželi sveta. ("e. hi se moglo v resnici uveljaviti rineipije kontrole spola, o katerih se toliko govori in razpravlja., bi se lahko naklonilo kitajskemu narodu neizmeren blftgor, kaj v takem .slučaju bi s.> stari-šem lahko zagotovilo rojstvo sinov ter napravilo konec ostudni navadi, da se obsodi novorojene deklice na smrt — ali ni še kaj hujšega.
Da se še vedno na tak u-nAi po
»
stopa z novorojenimi deklicami ua Kitajskem, je razvidno iz poročila dr. F. Krause-ja v Deutsche Revue. ki je bilo sestavljeno na temelju natančne kulturnozgodovinske preiskav
— Na Kitajskem. — i/javlja dr. K ran se. — je cilj zakona rojstvo otrok, to se pravi sinov, kajti deklice so izgubljene /a> družino.
Morenje deklic je dejanski obšla jalo na Kitajskem prav do sedanjih časov.
Pri revnih ljudeh znašajo, stroški vzgajanja hčere veliko več kot pa j.> svota, katero dobi družina, kadar h' deklica poroči. Hčere so vsled tega brez vrednosti za družino. Njih umor. soglasno s patriarhalnimi nazori, ki prevladujejo na Kitajskem je vsled tega neoporečna pravica sta risov. I mora jnovorojenih sinov pa si človek ne more predstavljali. kajti številni sinivi dajejo družini novo moč in odličnost ter jamčijo skrbno češčenjo pra dedov.
Prav posebno na južnem Kitajskem je	deklic nekaj po-v-em navadnega. Ponavadi se jih vtopi. takoj po rojstvu. Ob številnih rekah je najti tablice z naslednjim napisom: <'in-ni-nu.t < I tapljanie deklie prepovedano.)^ ko j spoznaš, če se voziš v drugam j P«>sibne organizacije so m stavile nalogo, da se bore proti tej ne-moralnosti s pomočjo traktatov in v teh prizadevanjih jih podpirajo inozemski misijoarji.
Zavržene ali izpostavljene deklice se vzvija v sirotinišcah katere vzdržujejo bogati Kitajci ter se jih pozneje proda. Sta riši [»a
sel, da bi bila v soglasju z izrečeno besedo?
Ali ste že opazovali staro devico. kako čudno se skremži, ako sliši kaj takega. Najrajše bi vtaknila mezinec v usta povesila oči in od same ljube sramežljivosti skoprnela. Nekaj strašnega je tak pogled.
* * *
Čimbolj n;un pridigiijejo du-
)
Pred kratkim se je mudil vr Združenih državah Francoz, ki se je z vso silo zavzemal za prohi-bicijo. Na noben način je ni mogel prehvaliti.
Dotični Francoz je namreč vinski trgovec ter dela z vinom, ki ga proda v Ameriki, velikanske dobičke.
Prijatelj mi poroča: jugoslovanski železnici
Na vsaki lahko ta-
ali tretjem razredu.
Za tretji razred so namreč be le, za drugi pa rmenc karte. Si cer pa ni nobenega razločka.
Današnje ženske.
In siednjič se je vendarle odi o mladenič za naj vzvišene jši dar. Solza dovolj vsled nje je že potočil J po roj in prosil jo, da bil bi ji vladar
ves pogumno stopi pred
Odločen njo
in reč,, ji . Kaj Tvoj zahteva čar? lile j. dam ti vse: z besedo to
poslednjo podarjam ti srce v zahvalni dar.
Kaj hočeš več? K;i j še je na tem
sveti kot je srce stvar?
Njej se ni zdelo vredno ni za rde t i. ko mu je rekla: Dragi moj: — denar!
bolj dragocena
rajše ubijejo svoje hčere takoj -tvu. mesto da bi bili prisiljenj prodati jih pozneje radi revščine. Postava se ne briga za to. ker se nikakor in p>od nobenim pogojem ne vmešava v rodbinske zadeve družin. Tlišni oče ima absolutno silo iri moč nad svojimi otroci. Vredno se je pomniti, da je slič-na patria potest as obstajala tudi v Rimu in da je tudi postava Solona v Atenah* dovoljevala umor novorojenih.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-NIK V ZDR. DRŽAVAH.
NOVE
SLOV. "JUGOSLAVIA' PIANO-R OLE
7 FESMI Z BESEDAMI. 3 POLKE, 3 VALČKE, 3 KORAČNirs itd.
PIŠITE TAKOJ PO CENIK. KATEREGA DOBITE cDINO PRI:
N A VINŠEK-POTOKA R
331 GREEVE ST.	CONEMAUGH, PA.
Citate!ji (ila^a Naroda so tem; % potom vljudno vabljeni, da si o-
j«h je Je malo, ki zlagajo tujezem-sko godbo za player piano r.de.
Mr. Viktor LUjak je priznan slovenski komponist za piano. Veliko njegovih skladb je na trgu v obliki rol za player piano.
MV. Lisjak je bil rojen v Jugoslaviji. V tukajšnji veliki slovenski naselbini poučuje otroke v glasbi, v svojf>m prostem času p« komponira. Vse njegove skladbe imajo pristen slovenski, narodni
V rajskem plesu Koračnica "Mladi vojaki*' je nadaljna izmed številnih Mr. Lisjakovih skladb.
Ko so bile te njegove skladbe objavljene, so tako ugajale Slc-vencem po Clevelandu in drugod, da ^ pojavila zahteva za player piano role. V tem o^iru si je prilastil Mr Lisjak vec kot pa lokalno kilavo. On je eden izme*I maloštevilnih godbenikov, ki skladajo tujezemsko glasbo za
sem jo menda bil že kje izgubil, gledajo PHILADELPHIA) par-^ajti za malo časa me moja nova nik NEW YORK — NAPLES znanka poprosi, da ji posodim STEAMSHIP COMPANY na pie-raoj "fountain pen". Ko mi ga čez ru IS v Brooklyn« v petek 30. ju-
aija	med dvanajsto in šest
uro zvečer. Čisto brezplačen prigrizek bo serviran eelo popoldne. Parnik PHILADELPHIA od
Zložil je krasno mazurko piano player role.
par minut vrne z zahvalo, zabe-Ijeno s prav angeljskim nasmehom, bil sem skoro prepričan, da sem pri koncu z mojim vremen-j
skini in rastlinskim opazovanjem pluje proti Gibraltarju. Napol ju,! in \*takuil sem papir in svinčnik j Palermu. Pir»ju in Carigradu si resign i rano v žep. <iostolela je,[potniki prvega, drugega in tretje-' kot da ima plačano od klaftre. Že j ga razreda 1. julija 1022 ob dva-v prvih desetih minutah sem zve- uajstih opoldne, del. da potuje v Yakimo. kjer l>o Tja pridete, če vzamete na -kuŠala prodati farmo, katero ji South Ferrv v New Torku Atlau-jc zapus-til njen soprog, ki je ne-(tie Avenue ferry '»ont. Pier IS je davno umrl. da včasih misli "to'pf»leg brooklvnskega izhoda iz settle down", včasih pa misli, da i Wry. Ali pa vzemite subway do se vrne k svoji prof«siji, ker jeiJWougli Hall v Broo-klvnu ter zobozdravnica (dentist), da ima Montague Street karo do piera 18 I
Vsak previden vlagatelj vpošteva pri na-ložitvi^svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vaše prihranke priznaš na
uSpecial[[Interest Account"
ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokntju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK p% iznaša 4% na leto.
Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. jul^a obrestujemo že od 1. julija t. t
Glavno zastopstvo
JADRANSKE BANKE

Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York City
3E
LyilX
1922
MTILISHE
VSTAKOVLJENA LETA 1898.
GLAVNI URAD ELT MINN.
INKORPOBIEANA LETA 1900.
o. a.
PradMOnil! MUDOLF PERDAN, VJ9 3L I8CH1 BL. OlrreUAft, Podpredsednik: IXXJI8 BALA NT, Bos 10«, r**ri Arau, Lartta, Tajnik: J08KPH FIHH^CR, By. MJLaa. Blagajnik: GEO. U BKOUCH, tflj, Min*.
Biegmjnit. netcpiačmnlli smrtni«: JOFI N UOVEBV 624 M. 2nd W. Oolvtfc, Mlaa.
Imena in naslovi krajevnih organizatorjev J. S. K, J.
f
Dr. JOfl. V.
Oblo BtTMt. H. Pittsburgh, Pa.

ANTON* ZBA&NIK. K.*>m J«>6 Bakewell Bldg., cor . Diamond and Grant f Streets. Pittsburgh. Pa.
MOBOB MLADIC. WM Bo. Lawndal« Aft, Cblca*o. I1L FRANK 8KBABBO, 4822 Waablngton Street, Dearer. Gole.
IJONARD HLABODNIK. Box 480. Ely' Mina.
GRECOR J. PORENTA, Black Diamond, Wash.	✓
F HAN K ZO&ICH. 1217 Ht_ Clair A»a.. Cleveland. O.
S4rnl€7alnl Otert
VALBNTIN PIBO. 610 Meadow Are. Bockdale, J o tlet, DL PAULINE ERMENC, 63» — 8rd Street, La Salle, DL JOSIP 8TERLE. 404 E. Mena Avenoe, Pneblo, Gole.	9
ANTON CELARG 700 **rk»t Street. Wankegaa. DL i *r	Jftdnotino aradae glaallo: "Glaa K^roda". > ■
Vee etrarl tikajoče ee uradnih sadev kakor tudi denarne poflllja-t»o naj ee potil j* jo na glavica tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Proteje ma sprejem novih Članov te .SolnLSka arpiiCevala naj ae pnfillja um. vrhov aega sdravnika.
Jugoalovanaka KarollAka Jednota ee priporoča vsem Jugf*4ovan<*B «e obilen pristop. Kdor lell postati Cao te organizacije, naj ee Bfflaal tajniku blJUaega dro*^va J. S., T, J. Za uatanovltev novih drnfttev •e pa obrnite na «L tajnika. No»e druitve m lahko vttanovl a ft fiaal alt GtalcuL
Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J,
IV. IZKAZ DAROV ZA ASESMENTE STAVKUJOČIH ČLANOV
Poprej izkazano
Louis Balant, gl. pod preti se dni k JSKJ.
Alary Agnich pomočnica v glavnem uradu
Društvo Sv. Janeza Krsinika. št. 37. JSKJ., Cleveland, O.
Pauline Ermene, združevalna odhornica JSKJ.
Nabrano na redni >eji društva Sv. Jožefa, št. .">3. JSKJ.,
Little Kalis, N. Y. Društvo "Severna Zvezda", št. 129, JSKJ., Ely Minn.
$110.25 2.00 3.00 25.00 1.00
12.75 10.00
fi bratskim pozdravom
Skupaj dosedaj sprejeto____$164.00
Joseph Pishler, gl. tajnik. NAZNANILO.
r
Revizija in polletna seja glavnega in nadzornega odbora se bo vršila v glavnem uradu, v tednu od 11. do 16. julija 1922. Ako ima katero društvo za predložiti pl. odboru kako zadevo ali prošnjo, naj to pravočasno stori.
Joseph Pishler, gl. tajnik.

Iz urada glavnega zdravnika J.S.K.J.
RAK.
Slučaji raka so zadnji čas v tej deželi tako narasli, fla so vzbudili splošno pozornost zdravniških krogov.
Pred tremi leti sem videl vsak teden po en slučaj raka. sedaj so pa ti slučaji na dnevnem redu.
Bolezen raka je težko ozdraviti, posebno če se jo je zanemarilo v pričetku. To bolezen ne označajo posebna znamenja. Ponavadi .pride bolnik šele tedaj k zdravniku, ko je že prepozno. Rak se p*v navadi pojavi kot nedolžen tur, včasih tudi kot majhen opere. Neko.'- je prišel k meni možki. ki je imel majhen ogerc n« obrazu. Natančno sem ga preiskal ter sem dognal, da je rak. Hekel sem mu. naj brc v bolnišnico, kar je tudi storil, vedoč. da bo brez pravilnega zdravljenja postal žrtev te bolezni. Odstranili so mu opere ter pa začeli zdraviti z radijem. Po par mesecih zdravljenja z radijem ga je špecijalist odpustil kot zdravega. V zpodnjih slučajih in s pravilno uporabo je radij zdravilo. Pri meni je bila tudi mlada ženska, ki je imela raka na jeziku. Tudi njo smo ozdravili z radijem in sicer uspešno. Ne rečem, da se da vsak slučaj raka ozdraviti na ta način, toda veliko se jih ordravi.
Nekoč je prišla neka ženska v moj urad. Ona je imela raka že v napredujočem stanju. Njeno desno uho je bilo že odžrto in tudi ena stran obraza se je vnemala. Storili smo vs-^Jcar je bilo v naši moči. pa nismo dosegli zaželjeneca uspeha. Njen slučaj je Že preveč napredoval. Pri vseh t»*h ljudeh se je pojavila bolezen v malenkostni meri in ravno vsledtega so jo zanemarili. Kakorhitro se vam opere na obrazu takoj ne zazdravi. vprašajte zdravnika za svet.
Ne varajte se s patentnimi zdravili. Ne dajte se varati od ma-začev, ki vam obljubijo vse mogoče stvari. Svojega zdravnika vprašajte za svet.
Dr. J. V. Grahek, 843 East Ohio Strtet, N. S. Pittsburgh, Pa.
/I
VABILO
na proslavo dvajsetletnice, katero j upi od u med drugimi narr»di. Pre-priredi društvo sv. Alojzija št. 36jprieani smo. da se udeleže v*i ro-JSKJ. v Conemaugh, Pa., dne 4,'jaki in rojakinje na omenjeni dan julija 1922 Društvo je bilo usta-j ter tako pripomorejo k lepšemu novljeno dne 4. julija 1902 ob 2. j uspehu. Igrala bo slovenska god-uri popoldne z 49 člani. Od takrat ba pod vodstvom g. Viktorja Na-
pa do sedaj je društvo napredovalo lepo ter »e vedno napreduj?« Upamo, da bo tudi v bodoče. To je
prvo društvo, katero je bilo ustanovljeno v tej okolici ter je že veliko pripomoglo k napredku in
vinšeka. Za dobro postrežbo in zabavo bo izvrsrtno poskrbljeno. — Vstopnina za moške 50/, za žesn-*ke 25r. Začetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi Odibor.
1
2
3
4
5
6 9
11 12
13
14
35
36
15 20 31 22
25
26
27
28 19
30
31
32
33 ?5
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70 VI 72
75
76
77
78
79 81 82 S3 84 3ri 86 S 7 88
89
90 92 94 99
100 101
103
104 J05 106 107 !08
109
110 111 112 114 .16
117
118
119
120 121 122 12? I'M
125
126
127
128
129
130
131
132
133
135
136
137
138 139
Joseph J Peshell, Box 165. Fly. Minnesota. Joseph Kolenr. Box 737, Fly, Minnesota. John Pelkc, 1216—7th St, La Salle, 111. John Demshar. Box 237 Burdine, Penna. John Drago van. Box 663. Soudan. Minnesota. John Kumse, 1735 — E 33 St. Lorain, Ohio. Jacob Mosich. ? Maple St. Calumet, Mich. Michael Mravenec, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb. Vincent Arch, Xo. 1, Rickenbaeh St. Pittsburgh, Penna. Frank Zabkar, Box 104, Hosteter, Pa. Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Calif. Frank Jariesli. 1212 Bohmen St. Pueblo. Colo. John Brunsktilc. 189 B St. Johnstown, Pa. Louis Taueher. Box 835. Kock Springs, Wvo. Louis Vessel, Box 592. Gilbert, Minn. Martin Iludale. 1615 Ridge Ave., N. Braddock, Penna. Anthony Motz. 9641 Ave. "M". So. Chicago, 111. Louis Govže. 613 Adams Ave., Eveleth. Minn. Phone 217. Joseph Popačar, 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa. ^ Z. A. Arko, Box 172, DiamoYidville, Wyo. John Jamsek. Box 126, Sublet, Wyo. Louis Toiar, Box 242, Imperial, Pa. Frank Pucelj, 223 IV. Poplar St. Chis.holm. Minn. Martin Kudale. 1615 Ridee vc., N.. Braddock. Penna. Raymond Kladnik, Box 147. Black Diamond, Wash. Frank S. hif«r. Box 122. Unity. Penna. Andrej Malovrh. Box 151, I.leydell, Penna. John Brer.ovee. Box 126, Conemauph, Pa. James Debevee, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Petric, 2308 Pine St. Pueblo, Colo. Anton C'»p, Box 440. Roslvn, Wash. Anton Kosopiav. Box 144 Claridpe. Pa. Anton Brelich. 4 <7 E. Martin St. East Palestine, Ohio. Primož Knafele, 1238 Bohmen Ave., Pueblo, Colo. Frank Pereich. Box 327. East Helena, Mont. Anton Okolish. 218 Liberty Ave. Barberton, Ohio. Louis Komlanc. 732 AVarman Ave., N., Indianapolis, Indiana. Frank Lovshin, Box 379. Aspen. Colo. Frank Kovich, 214 N. 5th St. Kansas City, Kans. Jacob Slabich. 218 Lynch St. Brooklyn. N. Y. Joseph Kastelie. 86 AV St. 53 So., Murray, Utah. Louis Kczlevekar, Box 969. Mineral, Kans. John Purnat, 26 Douplas St. Little Falls, N. Y. John Po\she. Box 347, Hibing. Minn. Martin Prah, Boy. 87, Lemont Furnace, I'enna. Anton Martinsek, Box 125 Export, Penna. Ludvig ,'hampn. Washoe. Mont. Martin Govednilc. Box 307. Chisholm. Minn. John Pezdirc. 343 N. River St. Readinp, Pa. Peter Klobuehnr, Box 32, Baltic. Mich. John Krcn. 60". N Chicago St. Joiiet, III. Andrew Matko, Box 1203 Monessen, Pena. Anton Krasovec. Box 499, Thomas, W. Va. John Jurecieh 2228 Blue Irdand Ave.. Chicago, 111. Frank Trepal. 15723 School Ave., Colliuwood, Ohio. Andy Gorjup, Box 41. Taylor, Wash. John Koorivshek, Box 214. Meadow Lands, Pa. John Koblar. Box 225, Oregon City, Ore. Anton K )s. R. F. D. 7, Box 125. Greensburg, Penna. Jacob Evans. 611 W. 2nd St. Salida, Colo.
Frank Lokar, 615 Aurora Ave.. Aurora, III. John Mervar, 51-1 North Pth St. Sheboygan, Wis.
John Pet rich. Box 238, Aurora, Minn.
Dan Sadar. Box 252. Mid vale, Utah.
John Ve?eiieh, 7815 Watet St St. Louis Mo.
Gregor Zobec, Box 14. Klein. Mont.
Karl Strrisha. 114. Miller St. Gowanda, New York.
Valentine Orehck, 183 Maujer St., Brooklyn, N. Y.
John Shetina. 800 Moen Ave.. Rockdale, 111.
Anton Kobal. 1022 Jackson St. Nort Chicago. III.
Frank Podmilshak. Box 222, Moon Run, Penna.
John Smcich. Box 112. Middleton, W. Va.
Frank Wodenik. Box 33. Strong. Colo.
Ana Pierce. 036 E. 157 St. Cleveland. Ohio.
Joseph Bli.sh, 1850 W. 22nd Place, Chicago, 111.
John Petritz, 2216 Willow Avenue, Butte, Mont.
Leopold Teran, Box 487. Davis. W. Va.
Frank Lovshin. 310*4 W. 4th St. Duluth, Minn.
Anton Napode, E. F. D. 2V:. Girard, Ohio.
Anton Lunder Box 151. Iveewatin, Minn.
Frank Bojtz, Box 112, Elcor, Minn.
Matt Yamnik. 525 W. 2nd St. Leadville, Colo.
Frank Shepa Box 292. Hibhing, Minn.
Anton Gridisher, Box B F. Ely, Minn.
Aleksander Škerlj, Box 256. Export, Pa.
Matt Razingei. Sartell. Minn.
Stefan Jengich. Box 238, Cokedale, Colo.
Anna Zagar. 491 Aurora, Ave. Aurora, 111.
Mary K^^chak. Box 307, Ely, Minn.
Jernej Intihar. Box 12. Lodson, Md.
Frank Farenchak, Box 122, Homer City, P
Frank R?nt»sha, Box 423, Ironton, Minn.
Frank Raunikar, 1217 — 3rd Ave., La Salle, 111.
John Telban, Box 174. Istlin, Penna.
Joseph Glas, Box 48, New Derry, Penna.
Matt Zalcrajsek. Box 344, Kenmore. Ohio.
Anton ChernicK 9721 McCuen St. New Duluth, Minn.
Katie Prose, Box 675. Ely. Minn.
Ignac Beokse Box 412, De Pue, III.
John Porikvar. 3309 — 4th Ave. N. Great Falls. Mont. John Pihlar. 20391 E. Miller Ave.. Box 62. Euclid. Ohio. Mary MusicL, Box 805. Ana Pregled, Box 381, Gilbert, Minn. Cecilia Fnlic, e o American Meat Market, Rock Springs, Wyo John Blazine, Rices Landing, Pa. Anton Tauzelj, Box 193, Dunlo, Pa. Mary Viutara. 13G5 E. 55th St. Cleveland, Ohio. Alexander Skerl, Box 256, Export, Pa. Math. Kobe, North Park, R. F. D. 2, Cadillac, Mich.
Dopis.
Cleveland, Ohio.
Na seji društva sv. Janeza Krsit-nika št. 37, JSKJ. dne 18. junija je članstvo razpravljalo o iniciativi društva sv. Jurja št. 61 JSKJ. iz Readinga, Pa. Po temeljitem razpravljanju je društvo sprejelo sledeči predlog:
Društvo ne more podpirati iniciative gori omenjenega društva iz razloga, ker ista ni dovolj jasna, v koliko bi prinesla koristi naši .Jednoti, in
ker je zadnja redna konvencija izvolila združevalni odbor, ki ima polno oblast izvršiti vse, kar zahtevajo interesi združenja Jugoslovanske Katoliške Jednote z o-stalimi slovenskimi podpornimi organizacijami 11a podlagi združitvene pogodbe, sprejete na XI. redni konvenciji v Chicagi, 111.
Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 je mnenja, da je predvsem združevalni odbor kouipetenten glede spremenitbe točk, kot jih omenja iniciativa, in edino združevalni odbor je činitelj, kateremu morajo biti znane eventuelne zapreke pri razpravljanju o zdru žitvi s to ali ono slovensko podporno organizacijo. Ako bi se moglo priti do združitve in bi k temu branila mala formalnost v naši združitveni pogodbi, potem bi moral združevalni odbor 1o članstvu pojasniti. Kajti edino združevalni odbor ima vpogled v vse detajle združitvenih pogodb oziroma pogojev. Priporočati bi bilo, da se naš združevalni odbor nekoliko oglasi v Glasilu, ali je sploh kaj upanja na združitev s kako organizacijo. se li kaj dela na tem, ali gre vse skupaj po prelepem srbskem izreku "ima j oš vremena".
Ni to, da bi naša Jednota hrepenela po združitvi, ona je močna lepo napreduje v vseh ozirih, vendar: čimveč nas je, tecnbolje. In če se združitev izvrši v sporazumu in v zadovoljno«* prizadetih organizacij, potem bi bilo le želeti, •la se to zgodi.
V iniciativi je tudi omenjeno, da bi se najelo odvetnika, ki naj bi pomagal pri združitvi. Bratje, odvetnik; .so drag špa-s. in ako nimamo nič gotovega pred s-boj, bi bila naša Jednota za odvetnika samo zlata majna. Odvetnik se najame šele, kadar bi se rešile glavne sporne tr^čke združiU-e in kjer bi potoni odvetnik ali odvetniki postavno izvršili združitev.
Torej naša želja je, naj se združevalni odibor naše Jednote oglasi in nam pove, kako stvar stoji, sko je kaj upanja na združitev ali ne. Pozdrav!
James Debevec, tajnik.
Rojstva v Združenih državah.
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
NAZNANILO.
(''lanom društva Zvon. št. 10 JSKJ. je znano, da grade slovensko šolo pri cerkvi sv. Štefana in se vrši blagoslovljen.je vogelnega kamna dne 2. julija j>opol-dne. Na društveni seji je bilo sklenjeno, da se vdeležimo z zastavo.
S sobratskim pozdravom
John Jurečič, tajnik.
Imenovanja v državni službi.
Posestnik v Prapročah pri Semiču Ivan Konda je sprejet v državno službo za provizornega kmetijsko - strokovnega uradnika 6. činovnega razreda in poverjen s posli pomočnika okrajnega ekonoma pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju.
Arhivar ministrstva za notranje adeve Josip Turčtnovič je imenovan za pisarniškega p/jstava pri pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelku za notranje zadeve.
Fran Fišer. inženjer pri gradbeni direkciji v Ljubljani, je po pristanku imenovan za inžesnjerja 3. razreda pri gradbeni sekciji v Ku-manovu.
Carinik 4. razreda kaMavske carinarnice Adolf r.unače-k je ime-
C'ensus Bureau (federalni urad razmrje v državi South Carolina, za ljudsko štetje) je ravnokar lz- kakor tudi v District of Colum-dal svoje šesto letno poročilo o roj bia (60.4). Virginia (54). Nof-th stilih statistikah. Žalibog ta po- Carolina (50.3) in Maryland (4?<. ročila nikoli ne obsegajo vseh 4) je pripisati velikemu številu Združenih Držav, ker mnogo dr-j nezakonskih otrok med črnci. — žav ni še poskrbelo za stroge u- Kar se tiče tujerodnih mater, i-redbe glede registracije rojstev.! majo razmeroma največje število Vendarle je v tem znaznamovati nezakonskih otrok matere, roje-velik napredek. L. 1915. je del de ne v Kanadi (15 za vsakih 1000 žele. kjer .je bila uvedena stroga porodov), najmanjše pa mater<r% dolžnost glede registracije vseh rojene v Italiji in na Ruskem (2.-rojstev, vseboval le 31 od sto od 5 za vsakih lOOO^.
vsega prebivalstva; v 1. 1920. pal--
je registracija že obsegala 59.8 j odstotov od celokupnega prebivalstva Združenih Držav.
L. 1920. je bilo nekaj čez p«»l-drug miljon živo-ro jenih, kar predstavlja 23.7 rojstev za vsakih tisoč prebivalcev; 1. 1919. je
Usoda koroških Slovencev.
V avstrijski republiki živi okoli 700.000 Slovanov in sicer Četo razmerja znašalo le 22.3. Kar se hoslovakov. Hrvatov. Slovencev, tiče razmerja spolov, je izmed Poljakov in Ukrajincev. Naj-vseh rojstev 1. 1920. prihajalo manj narodnih pravic imajo ko-1057 moških na vsakih 1000 žen- roški Slovenci in sicer po zaslu-skih novorojenčkov; .Zanimivo je velenemškepa Ileimatsdiensta, dejstvo velikepa prebitka rojstev ki z nasiljem onemogočuje še ta-čez smrti; skupno število smrti 1. dobro voljo dunajske centrali
stične vlade z ozirom na izpolnjevanje določb saint-permainske mi rovne popodbe glede zaščite narodnih manjšin. Ker je Avstrija zvezna republika, ki jo tvorijo posamezne pokrajinske države z močno avtonomijo, je kriva pre-panjanja koroških Slovencev v prvi vrsti koroška deželna vlada. Zato je preneslo vodstvo koroških Slovencev središče svojega p« liričnega delovanja na Dunaj,-kjer vodi skupno s Čeh osi o v ak i in burškimi Hrvati enotno politiko. Na Dunaju irba ia tudi "Koroški Slovenec" in sicer v češkoslovaški tiskarni.
Na Dunaju se je us^movilo tudi udruženje Srbov, Hrvatov in Slovencev, državljanov avstrijske republike. V tem društvu naj bi se osredotočilo politično, kulturno in crospodarske življenje •Tutroslovanov v Avstriji vsaj v kolikor se tiče centralne vlad", centralnih državnih oblasti in skupnega delovanja z vodstvom češkoslovaške manjšine, ki ima v avstrijskem parlamentu dva poslanca.
Vodstvo koroških Slovencev n» zamudi nobene prilike, da ne bi na merodajnih mestih reklamiralo v mirovni pogodbi zajamčenih'
1920. je bilo nekaj čez 836.000.
Jako zanimivi so podatki z o-zirom na tujerodne stariše. Žalibog niso navedena razmerja za vse narodnosti, in to vsled zmešnjave radi političnih sprememb v Evropi. Vobče pa ti podatki dokazujejo, da so — kar se tiče be-lokožcev — tujerodne matere zna tno bolj plodovite kot rodne A-merikanke. Na vsakih tisoč izmed vsega v Italiji rojenega ženske-pa prebivalstva Združenih Držav prihaja nič manj kot 160 porodov. izvanredno visoko razmerje. ki se pripisnuje dejstvu, da je mnavadno velik del t«^ra prebivalstva v starosti, najbolj primerni za materinstvo. Enake razmere prevladujejo med Japonci v Združenih Državah pri katerih je razmerje rojstev še višje, namreč 188 in pol za vsakih tisoč žensk, rojenih v Japanu.
Poprečno število otrok, ki jih tujerodna mati rodi. je 3; povprečno število njenih živečih o-trok pa je 2.7. Matere, rojene v Italiji in na Poljskem, imajo največje družine (povprečno 4.5 o-trok); one pa, rojene na Nemškem. največje število živečih o-Irok (3.9). Matere, rojene na Danskem. Norveškem in Švedskem, i
majo 91% od vseh rojenih Otrok . narodnih pravic. Tako je poslalo
še živih; one. rojene v Ameriki, le 89% ; najnižje razmerje je S3 od stot. za matere, rojene na O-prskem in Poljskem.
Nekak pojem o postopnem sta p ljanju vseh narodnosti v tej zem Iji dobivamo iz poročila, da 62
na genovsko konferenco in na mednarodni kongres nar. manjšin v Monakovem obširna poročila o žalostnem položaju koroš'kih* Slovencev. Tudi na mednarodni kongres v Pragi je poslalo spomenico z zahtevami do katerih i-
28% vseh otrok, rojenih v Zdru- majo koroški Slovenci pravico v ženih Državah, ima belokožne smislu mirovne popodbe. stariše, ki so se rodili v Združe-! "Koroški Slovenec" piše, da nih Državah; 19.72% vseh otrok je uspeh tozadevnepa dela odvije bilo tujerodnih roditeljev; v sen od vsr/ranske pomoči celo-slučaju 9.35% je bil eden roditelj kupnega našega naroda. Avstrij-tukaj rojen in drugi v inozem- ska republika ima svoje diplomat stvu; ostanek je sestavljan od ske zastopnike v vseh nasledstve-črncev in drugih.	nih državah in te imajo svoja po-
Poročilo tudi navaja, v katerih slanstva in konzulate na Dunaju, poklicih imajo očetje največ in Ako se avstrijski Nemci zanima-najmanj otrok. Povprečno število jo za narodne manjšine v sosed-otrok, ki prihaja na vsakega o- nih državah, potem je popolnoma četa v kakem poklicu, je 3.3 voh- naravno, da se tudi mi zanima-čc kedaj rojenih in 2.9 še živečih, mo za položaj svojih sonarodnja-Kar se tiče posameznih imajo naj kov v Avstriji.
več porodov} žene preddelavcev I	--
in nadzornikov, zaposlenih v ru-j darstvu, namreč povprečno 4.6 ( dočim najmanj otrok rodi žena j vojaka ali mornarja, povprečno. 1.3. Obe skrajni ramerji je lah-
FRANCOSKI ŠOVINIZEM.
V senatnem odseku za zunanje posle je izrazil francoski ministrico razlagati, ker vojak in mornar ski predsednik Poincare nado. da rta navadno mlada, dočim su se bodo pogajanja glede mednS-preddelavci in nadzorniki navad- rodnega, posojila uspešno nadalje no v srednji starosti. Čudno je vala, dasi uspehov takoj ne bo-nizko razmerje za zobozdravnike mo opazili. Nato je ministrski (po dva otroka), arhitekte (21.) predsednik ponovil svojo izjavo, m umetnike ali učitelje (2.2), zla- ki jo je podal v poslanski zborni-sti ako ga primerjamo z onim ru- oi. v kateri je izvajal, ali naj se darskih uradnikov (4.3) ali	Francija posluži sankcij ali ne.
Ijesnažcev oziroma zidarjev (vsak Tzvršene so priprave, da se oni po 3.9).	dan. ko ugotovi reparaciiska ko-
L. 1920 se je od 17.229 porodov misija, da Nemčija ni izpolnila rodilo 33.209 živih dvojčkov, od svojih obveznosti, odrede sankci-184 porodov 529 živih trojčkov je različnih vrst. Poincare je kon in od 6 porodov 23 živih četvor- eno izjavil, da je francoska vlada ckov. Število nezakonskih poro- dala svoji delegaciji natančno na-
dov izmed vsakih 1000 rojstev vodilo rlede kontrole nad nem-novan za carinika istega, razreda'ran žira od 7 v državi Kansas do škimi financami, izvozom pri gl. carinarnici v Beogradu. '80,3 v South Carolina. To visoko metom z bankovci.
pro-
Konec največjega a ngleškega sleparja.
Horatio Bottomley, član angleškega parlamenta, obsojen na dolgoletno jeco, ker je izrabljal zaupanje revnih ljudi, ki so mu poverili svoj denar. — Velik demagog in sovražnik Amerike.
Poroča Joseph W. Grigg.
JST.AS XABOPX-29. ,JUK^1922
~ r
TAKOZVANA "ONE MAN" KARA V BERLINU. v
Horatio Bottomley, najbolj .sli-(izvežbanje, ki je napravilo Bot-koviti slepar, kar jih priprli v.loudeva enim najboljših, če ne stari Angliji v teku zadnjih pet*- najboljšim odvetnikom-lajikom v desetih let, bo m >ral sedaj odslu-jdi-želi ter mu dalo moč in trdnost, /iti ka/» n sedmih h t v je*i radi da jadra tako tesno ob črti po-aajveej" vseh sit parij, kar jih je slave k«-t 1- mogoče pri različnih! izvršil r• -'c• in svoje okrajno pestre dvondjivih finančnih podjetjih. -karijere.	katerimi je bil v stiku v teku zad-
Zadnje pustolovcivo Bottom- njih dvajsetih let in več. leva, ki ga je končno spravilo v Iz s<*liš(" »e je podal Bottomlev j»čo. ji« »»(»stftja1.o ivelikansk" v takozvani <"ity, finančni okraj sleparij« z \ mirni bond . <>bsta- 1-on d on a. lu do b*ta lilll. je bil vi jali so trije koti ali vogali te sie- *vezi z najmanj	različnimi i
parije. Obstajala j«- War Stoek družbami, kojiii številne >•- je izza
<f»n»Dinaeija. m llond klub in km Bond. V \ treh podjetjih se j** Bottomlevu posrečilo kolektirati več kot štiri miljone dolarjev denarja svoj, h sorojakov. Domnevi se. da je pla«-;j' nazaj ves denar, z izjemo $70" .000.
V »vo j i obrambi tek-mi obravnave kajti on je vodil sam svojo obramb«., kot v vsakem slučaju, kadar je prišel že preje na-tavo — je rekel, da bo
dalje Victory onega časa označilo koj finančna j •no Thrift Prize mehurčke, v katere -o bili zap'e-: !er.i miljoni dolarjev. Pri likvidi-; l anju Hansard Publisliing < *o.. ki je bila kapital zirana s petimi mi-j Ijoni dolarjev, je bil stavljen liot-f t« snlty pod obtožbo ter je le malo [ manjkalo. tla ni bil spoznan kri-j \ m Z ipeT j" ušel nato zanjki po-j -tave tekom kazenskega postopa-, nja proti .Joint Stoek T ms t audi Finance Corporation leta 1900. j iJottomb-v ji* pri-"el vsled tega do'
Par sodelavcev Nikolaja Lenina.
Poroča L. Bryant.
Svet. ki priznava sedaj precej splošno Leninu veliko politično ročnost, se ne zaveda v polni meri obsega njegovega talenta.
Kateri drugi človek bi bil mo-
ti^tjega kongresa ukrajinskih so-vjetov. Jaz pravim načelnikom, kajti sedaj je ministrski predsednik za zunanje zadeve in poleg tega še član izvrševalnega odbora
gel. vspričo sile časa vzdržati Tretje internacijnale %• Mskvi. kontrolo nad politiko velike Ru- Tekom mojega bivanja v Mo-sije. Ukrajine, Daljno-iztočne re- skvi sta preživela Rakovski in
vzkriž s [
f no najbolj /.mi'evunja vrednih prepričanja, da ni nobenega tako! bitij, kar .j h j«- kdaj rodila čl«.ve tenkega ledu. po katerem bi se on' ška mati. č. »e mu b « d«.kaza!o	'"-r,d drsati. Ve<lno j,' izjav-
krivd". Iiottoml -N je bil spoznan	da so bili njegovi motivi vzvi-1
krivim in najti je na tis.».'e Angle- c,,ni "«d vsak dvom. /e\, ki -« prepričan: tla je p«.dal Bottomley je dobil parlamen-1 '»i najbolj^«- spričevalo, tam«* aspiracije tekom teh burnih it! •• daj izstav !o. dni. a i«- bil izprva neuspešen. Po-.] oi v »v« • j«- roke taku zneje pa je vendar prišel v pari a-J > sv« »o denarja, jo bilo inent. Nato je prišel še enkrat v da j" imel Bottomley konflikt s jm »stavo. Toži ga je sirj -v.ij! dež-li in to je lolm Simon, eden najbolj prebri-1
sa m o m Kar se m Da pa velikansko sv« potrebno, da vHik vpliv v bilo dejanski številnih prilik čeprav je bil nim leta 1912 sumljivim fii stvom, s katei teku zadnjega Bottomley i pričevalnofeti.
V svrho štedenja so najprej uvedle navado, da je na vozu nec. ki vozi karo. odpira vrata oprijeli te novosti, in sedaj je že videti take kare v Berlinu. No-\a odredba se je pa izkazala kot zelo nepraktična. Zgodilo se je že veliko nesreč, ker motorman ko pobira denar in odpira vrata, ne more vedno gledati na progo pred seboj.
Žena s pisanimi lasmi. Zakaj baš v Genovi?
epra v jc ob	s;« n i h angleških	odvetnikov, m' Pred londonskim sodiščem .se je Francoski
naj ušel jei; Bottomh y je bil	sjtoznan banke-'i»d igrala vesela in zabavna razpra- < botes (Žen
.tš»-n banker »t-	lotnim t<-r »e je	moral umakniti 'va. Neka dama si je želela bolj Z-neva po francosko (Jeneve (Že
Uljub Š'-Vihiiiii	iz parlamenta	svetle lase. šla je k brivcu, da ji uev
u pUstoloV-bil v zve/i v stobitja. b* daru pre.
1
Ko »e je pričelji leta 1914. sve-' prebarva lase. Brivec je ta posel i :< vna vojna, je bil Bottondey /* veseljem prevzel ter ga vestno j urednik in lastnik lista John Buil "l,ravi!- I,ain:i dobila svetlejše;!
telil v»«č j«' znal
hipnotizirati v
er je videl v patriotizmu vse, kai ,lase- r'K,a I»«lagoma so pričeli <lo- eoščma pa .v ■ -	- - bivati lasie različne barve, tako, vzr^1-* i,M
eeio je bilo vredno zanj. Smatral j um ■• >amega s«-!>e /a tipičnega jonna
da se j
Johna'tia P'
liila dama sk«n*aj čisto pisa- v
samega seo«
nje, da je \ :«-i p« štenjak. O liullaT Zavzemal se je za "puli to- na in ',a s<" '' P' VSt' ^wjalo, kjer|namreč svoji	je grmel skozi le-'gether, boys" politiko ter je celo i1* P''k izala. Dama je tožila
la \ kolonah svojega lista "John >ptejemal povabila, naj drži do- /J*tegad dj Buli' , tilnika katerega je u.sta- moljuhue govore za toliko ui to-lotvil in katerega je ''.»iga leta li.: <» ]>ro govor. V. dno je j>roti
lmerikanc^iu. Prepričan je bil, la "o Jeukiji pravi lovci na do-arje.
Nevtralnost Amerike je bila p>
publike in celo Kitajske?
On pa ne vodi le usod teh republik. temveč celo podreja pod sebe može. ki stoje na njih čelu.
On konsolidira na ta način Rusijo. V Moskvi so ljudje prepričani. da bo Lenin nekega dno spravil baltiške države nazaj v sovjetsko federacijo. /
Kristijan Rakovski. predsednik Ukrajine, ne pride do nobenega važnejega sklepa, ne da bi se preje posvetoval z Leninom. Rakovski je zanimiva osebnost ter mož. kojega zvezda šele vzhaja. On je brez dvoma eden najmočnejših mož v Rusiji in ker era pod| ira Lenin, bo najbrž prišel še daleč.
Rakovski je bil rojpn v majhnem bulgarskeni mestu Kotel. Njegova družina je ena najbolj poznanih na Balkanu. Ime Rakovski je zvezano z zgodovino Balkana ter revolueijonarnimi boji.
Izgnan iz gimnazije radi revolucionarnih aktivnosti je šel mladi Rakovski v Ženevo leta 1890. kjer se je pridružil rusko soeijal-no-deraokratični stranki. Leta 189*2 je bil aretiran v Ženevi radi ime za Genovo je nekega spopada z nekim agentom-dočim s«- imenuje provokatorjem. Izgnan je bil iz Berlina še istega leta. ker se je vdeležil nemškega delavskega gibanja.
Po nekaterih težkočah mu je bilo dovoljeno ostati v Franciji, kjer je nadaljeval svoje študije. Dovršil je neko francosko zdravniško šolo leta 1897 ter se vrnil nato na Bulgarsko.
Dve leti pozneje je objavil ve
nekatere komnanije v Ameriki ie-tne železnice en sam uslužbe-lii pobira denar. Nemci so se takoj
Lloyd (Jeorge slovi kot sil-'< 'e/ i ko visi talent, ki govo-
;o a')
•i dobro zgolj svoj domači dia-ekt in angb^ščino. Njegova fran-
«d muh, kar je vršila konferenca <!<novi. Ko Llovd Georgea vprašali, kje naj bo po kanški konferenei priho<lnja kon-
il. Nikd«
pravz.ij in pra^
urejev kdo j, toiiilev mudi "itottoi da '"piinižn levu popoln Sedaj je član pa Ha ni
i<NM O njegi
instanco. I/ vičaja j^.^il
»lita
st a r enta i veni sv
t: smel jK/zabiti. iv Horation liot-pose^bno ne, kaj •>am o sel>i |J«'se-
je bila Bo'tom-'mnenju 11 rttomlcva kalkulirana neznana	ij»«.litika. da se dela vojne dobičke.
let, valilo d.ičiiii je Anglija ill ostala Evropa dokler so ne od-']:rvav» n prizivu na višjo jega jet 11 iškegir Zii-
brivca za odškodnino.M'erenea. je dejal, da mora biti na 1 tri vec j" vsako krivdo odloČilo vsak način v Žen. .Mislil pa je pri	zgodovinsko delo, imenova-
odklonil ter navedel za dokaz celo i tem na Ženevo v Švici. Ker ga .je no	politika na iztoku. Na-
vrsto dam. katerim je z največjim j pa bilo sram. da bi priznal svojo
Dasi soprtizerno frjair.-oščin«* iu svojo napako. je pustil Ženevo ter se za-
uspehom pfdiarval lase.
lame. zaslišane !:«)t ]>riče, med ve iikanskim smehom obč nsiva potr- dovoljil < (Jenovo. Take napake so uile briveeve navedbe, vendar dosti1 brivcu to ni pomagalo, ampak je bil obsojen na veliko odškodnino, sicer
v a--liki politiki odločilni konferenca je veljala io mnogo denarja, prine-
pisal je tudi več sijajnih diserta- ^ cij glede kriminologije ter de-generacije.
Rakovski je odšel v Rusijo leta 1900. a je bil takoj aretiran in izgnan od carjeve policije. Odšel
»poročila, da ni i.?-
Itotiomleya progerinanski. SpiKl-
laknil se je predvs<*m ob predsed-
i Ka Wilsoiia. Nobena druga stva
gubil poguma i« da ga obsipajo'n«,i ni prišla ob onem času prilič v^i jetml-a: uradniki s častmi. < im'uejie kot Wilsonova fraza. <la sni«. Ij si prizadevajo njegovi rojaki'preveč p «n sni. da bi se pretepali.
v duhu Bottomley a v llottomley pa je mislil, da diktira t--m bolj so pre- 1;i ju,nos ljubezen do dolarjev. V
bo
naslikati si jet n i« k i tin pričati i, da
trmi i to b
izšel v rednem tedenskem presled-l ku skozi *iesi;one!ic bodf>če
sanje in da b«> t eni je tičalo precej resnice.)
Ko je postal spu z Anglijo radi čase blokade akuten, je bila angleška običajni Botrnudever članek, z vlada stalno v zadregi radi njego-versko začimbo, ki bo opisoval, da vili tedenskih napadov na Anicri-»nore velika Anglija razvijati ko, posebno, ker si je pridobil uspešno naprej le v sledila nasvetom
Horatio \V. Kottomlev s.* je r«>- kot na svojega prvoboritelja, i. »lil dne 'J!, »tiana	Njegov liottomlev je izkoristil svojo po-
oče p bil William Bottomley in zicijo kar se je le dalo. V pričetkti
Strie Sam je bil v očeh -i" M,"r;> Plačati dami Dama pa P» 'f.bene koristi. F/din o Lloyd j<- v Nemčijo ter napisal tam svo-
si ji* morala dati <voie lase črno George more biti zadovoljen, dasi je najboljše delo: Francija seda-j»(kbarvati. Imela j«- tako "svetlej- -i«' doživel po'itično polom, toda njih dni. — To delo je priobčil >e" lase. --Je pa že drugače rav- y:]1l> j*' «>ddal hčer. Ko se je nam- p,0d pisateljskim imenom Insa-nala neka brihtna Ljubljančanka. P*djala njeirova hči z avtomo- rov^ ki je hotela imeti ttidi svetlejše ''dom. j • zadel avtomobil v drug lase. Kupila je "Plondoir* ter ga avtomobil, v katerem se je vozil pridno zavzivala. vsak dan p . dve	rumunskegra ministrskega
žlici, namesto da bi si ž njim sicer l»red>< «lnika Bratiana. Georgeova zmivala lase. Toda vseeno je opa-	ll,:iI° P^trašila, to-
žila. so njeni lasje vsak dan mladi Bratianu jo je skoraj po-svetlejši. Toliko so namreč vred- t"lažil in kmalu nato je bila .^»kle
njena tudi zaro
ilalo časa po završenju te knjige je vstopil na juridično fakulteto na pariškem vseučilišču, a se je tako zanimal za rusko revolucijo. da je po enem letu zapustil svoje mesto ter zopet odšel v
njegova žena več tednov v hiši, v kateri sem stanoval jaz Malima Rakovski predstavlja vzg'erl vse izenačujočega upliva revolucije.
Ona je princesinja po rodu ter govori rajše francoski kot pa ruski. po vzgledu stare ruske ar;sfo kraeije. Poleg tega se še vedno poslužuje lornjete.
Ona je navdušena komunistk \ se krog nje je očarljivo, odlično in ekskluzivno. Ona spremlja svojega moža kamorkoli gre, je r?-vzoča pri vseh interview-jih in človek lahko spozna iz načina, ka ko posluša njena izvajanja, da smatra njene nasvete selo koristnim in itvaževanja vrednim.
Rakovski sam izgleda pn ^vo jem obnašanju in zunanjosti bolj kak svetovni diplomat stare Sole k't pa kak revolucijonar. Kljub njegovi dvorljivosti pa ima vendar zmožnost Lenina, da zre situaciji naravnost v oči. Nekoč mi je podal tako odkritosrčno ugotovilo glede razmer v Ukrajini, j da je to poročilo ofieijelnoi zgini-| lo v košu Gičerina. mesto da je
bilo poslano mojemu listu. * * *
*
Proti koncu prvega tedna bolj-š^viške ustaje je padlo Zinovjf -i vu in Kamenevu srce v hlače, kot ! se pravi podomače. Z Miljytinom, | Noginom in Rikovom sta vložila 'uvaji resignaciji pri centralnem j izvrsevalnem odboru komunistič-i ne stranke. Lenin je prečita! to i zadevna pisma na velikem sestan-j ku v Smolny zavodu ter vzkliknil : — Sramota za. te može male vere, ki se obotavljalo in dvomijo.
Lenin je od onega časa naprei že davno premagal njih opoziei-jo, a ni izpremenil njih duš. Ka-menev in Zinovjev sta v njetrn-vem kabinetu, a le kot satelita, ne pa kot voditelja. To sta najslabša člana kabineta.
Kamenev je predsednik moskovskega sov jet a ter član vseru-skega centralnega izvrševalnega odbora sovjetov. On je pri narodnem komiteju trlede stradanja ter je napravil brez dvoma dober utis na ameriške člane pomožne administracije, s katerimi je prišel v stik. Oni čutijo brez dvoma, da so domači v njegovi družbi, kajti lastne so mu manirc ameri-
na vsa taka sredslv«.
__uspeh genovske konference.
ka. — To je edin Rusijo, odkoder pa je bil takoj:
J	; skega politika iz kakega malega
M" '»"jBui r.u, po>cu:io, Ker si je priaooii	- — " i
\ slučaju, če bo Bottomley velik vpliv pri ljudeh str^'u ^amu t#?r izjavljal, Bottomley a. v zakojtiii, ki so se ozirali nanj hraber dečko. To pa je bi
tako daleč, da se je pričel laskari
da je bil le odlog za strica Sama. Bottomley ni ljubil 14 točk. Zdeli so se mu kot 14 trnov v njegovi strani. Bil je njegova mati Elizabeta Holvoake. vojne je bil za to, da se kajzerja /a t(J» cla nadaljuje z bojem, V -tar«»-ii 14. le* je vstopil v obesi. Itil je za to, da se naloži dokler bo padel zadnji Anglež,
Ion dm skega solici- Nemčiji vojno odškodnino v zne- to se Pravi- dokler ne bodo plačali
""i
Tržaška svobodna luka.
zopet izgnan.
Organiziral je socijalistično stranko na Rumunskem leta 1904. a je bil leta 1907 aretiran radi par kmečkih uporov. Bil je oropan vseh političnih pravic, izgnan in prepovedalo se mu je po-vratek na Rumunsko.
Imel pa je tako veliko sledil-
4iLa\oratore Socialista", govori o pogrebu svobodne luke. Pravi: "Nismo se torej motili, ko smo pred kratkim trdili, da je v cev in tako številni resni upori so i
mesta.
On je brez dvoma ohranil zavest in čut srednjega razreda, kljub petim letom dejanskih revolucionarnih izkušenj. Jaz ne mislim, da bi bilo mogoče dohro definirati njegovo idejo glede komunistične discipline. On je rad velikodušen ter obljubi vsakemu vse. On je velikodušen in ker je
nobene lastnine, more biti velikodušen le z imetjem države,
V napadu gostoljubnosti je nekoč podaril kožuh, vreden več ti-tisoč dolarjev, neki ženski, katero je občudoval. Mislim, da je bil v resnici presenečen in vžaloščen vspričo kritik, katere se je navalilo nanj radi tega dejanja.
Če bi bilo dosti zaupanja vrednih in izvežbanih mož. katerih pa ni nikdar na razpolago v nobeni vladi, bi ga bil ta napad ra-dodarnosti skoro gotovo stal njegovo karijero. V kaki družbi pa bi se zdela vsem ta njegova akcija povsem normalna.
Kamenev je izvrsten podrejen uradnik ter zmožen napraviti premoženje v kapitalistični družbi. Ne more se ga dolžiti, da nima nikakih idealov. Lahko pa se ga dolži. da ima moralne znake navadnega politika kot jih je najti po celem svetu.
Značilno je nezaupanje Kame-neva napram časopisju. V tem oziru je Bela Kun edini sovjetski uradnik, katerega se da primerjati s Kamenevom. Nekoč sem šel v urad Bela Kuna. da dobim od njega ugotovilo.
Po številnih obljubah" in zavlačevanju sem bil sam tako jezen, da sem ga vprašal, zakaj ni takoj povedal, da ne namerava dati do-tičnega ugotovila. Dvignil je irla-vo. posegel z roko v lase ter rekel s presenečetnim izrazom: — Vidite, ravno sem vzel aspirin.
Neki mlad ruski častnik, ki je sedel v bližini, se je suhoparno nasmehnil ter rekel po angleški:
—	Ni čudno, da so madžarski sovjeti propadli.
Kamenev je znan v Rusiji kot mož stalne revolucijonarne preteklosti ter je poleg tega še svak Ti ■ockija. Njegova žena načelju-je panogi vzgojnega departmen-tn. ki je znana kot Praloult. Ona .je energična ženska, ostrega jezika ter nima na sebi nič nežnosti svojega moža.
Kamenev bo najbrž ostal v u-radu še dolgo vrsto let iz mogoče nobenega boljšega vzroka kot naši senatorji, katere pošiljajo vo-lilci termin za terminom v "Washington.
Pozicijo Zinovjeva je veliko težje določiti, kajti obenem je tudi važnejša. Razven dejstva, da je v kabinetu, .je tudi predsednik pe-trograjske komune in predsednik Tretje internaeijonale. On ima v resnici veliko silo v svojih rokah ter je znano o njem. da je samovoljen ter muhast. Njegovi strankarski nasprotniki izjavljajo, da je njegova kapricijoznost razcepila nemško komunistično stranko v šest fakcij in da si je odtujil večino komunističnih strank v drugih deželah.
Neki ruski profesor, ki se je zanimal za ruska politična gibanja le kot opazovalec, je na naslednji način pojasnil čudno žilavost in ustra.jnosfc ZimKjeva v uradu:
—	Komunisti zahtevajo tako strogo strankarsko disciplino in strankarsko lojalnost, da si niso nikdar mogli predstaviti dejstva, da ni Zinovjev nikak voditelj ...
nekega upora v Bukarešti je bilo, listični državi, kjer nima človek ubitih petdeset ljudi. Leta 1912
urad nekega
lorja, čeprav izjavlja sam, tla je ,ku desetih tisoč miljonov dolar s *voJim življenjem vsi, z izjemo onom r-asu, ko je kralj obiskal se završili, da se je vlada obotav-
nj-gova družna /• lela. da bi po- j(.v. kajti izjavil je, da je stavila	H^atio Bottoinieva. Nje- Trst ]>ropadla ideja svobodne lu- Ijala izvesti svoj sklep. Tekom težko biti velikodušen v soeija-
stal umetnik. rm^nik" je Bot- Nem'ija vse na eno kocko ter iz- Poznavanje boja m smodnika;ke. Take-se je v resnici zgodilo, torn lev v resnici postal, a ne umet-Igubila in da mora oni plačati, ki bll°. kaJ omejeno. Soglasno z,Razne sile so se spravile na delo itik s iopiVm in barvami. Bottom- izgubi.	njegovimi lastnimi izjavami te-j^j-ot; svobodni luki baš radi kra-
lcv je nalel. da je izme<l dru-j Vlada ga izprva ni smatrala koIn zadnjega procesa je bil ob [ljevega prihoda. In zmagale so!" žabnikov te wlvetniske tvrdke tr- resnim, a ko je končno spoznala. 1VLM\ 1>rilikah	v «gnju,r. [—Nad vse značilno je. da je vTa-
pel na alkoholizmu in da ni bil ta-(kakšen vpliv ima pri četah in pri , VersH;llska k«nferenca je mudi-ula sedaj vzela sama v roke vpra ko posebno naturn-en glede resoi-'mornarici, je smatrala za potreb- Ja Ila»aljr.o priliko, da kritizira, šanje gospodarske obnovitve Trs-
, p« »si at i ga na fronto in pozne- ^lneriko iu predsednika \Vilsona,jta to se jtravi. da je ona zay
*

Vojaška vest.
X.'- rojak polkovnik Milan Ples-ničar j'1 imenovan za poveljnika 8. pe?polka v Plevi ju.
ce kot bi lahko bil Bottomley je no,
zapletla
je dobil zopet državljanske pra-vjee in to se je smatralo za veliko ' rmago rumunskega delavskega voditelja.
Rakovski je publicist iz nava-i
A D V E R T I S E M E N T
medtem p s-al agent za pariške je v Seapa Flow, da pridiguje da J*e Preveč popustljiv na-j vprašanje tržaške svobodne luke de. V teku svoje karijere je ustanov-st i. a /..pet skušal najti sluz-, t am vzdržanje, dokler bi ne bili P1'3"1 Nemcem. Ko je pozneje neki | v dolge študije in razmišljevanje "Ovil deset listov. i*> v odvetniškem uradu. V sta-' Nemci premauani ter bi se ne skle- .am,*ri5ki iron era 1 rekel, daje ame-|potem. ko se je deželna svetovna Tekom vojne je bil tako akti-
rusti 20. let se je oženil ter postal nilo miru v Berlin*.
riška teža končno nagnila tehtni-[komisija, kakor znano, soglasno ven v svoji proti-vojni propagan-
poloficijelni ste no graf, prideljent Ni do ne ve, koliko denaria je 40 v prid zaveznikov, je postalo [izjavila za uvedbo svobodne luke
sodi»ču.
J dobil Bottomley za te pntrioiične Bottomlevu rde,če Pr(Hl očmi. Po [v Trstu. Ako bi vlada
resno mi-
O tej dobi svojega življenja je'napore, vendar pa se je glasilo	1/,n^onu ie dal nabiti veli-
'za kovica vojne, da je dobil pre-,kanske lepake, na Katerih je po-
izjavil Bottonilev:
— Itil se4n star devetnajst let ir» cejsnje svote za nekatere feh svo-i pet let pozneje sem bil v pravnem jih govorov. Na domoljubnih zbo-poslu tri leta ko* pMofieijelni ste- rovanjih po Angliii je dobival jm
nograf za sodišče. To mi je nudilo prvi vpogled v nerealnost konvencije. Videl w*nt. kakšna loterija je postava, kakšna gluma porotno postopanje, kako Slovenki so sodniki, kakšne papige so odvetniki in predvsem, kakšni tepci so oni, ki »e tožnrijo. Prišel sem do prepričanja, da je naš celi sistem pravosodja le malo boljši kot pa velika organizirana hinavščina. — Bilo je to pravno ali juridično
1000 dolarjev za vsak tak svoj go vor.. Skozi ves ta čas je govoril Bottomley. kako potrebno za sina vsake matere v Angliji boriti sc proti sovražniku in žrtvovati vsak dine, prihraneni cent za uspešno nadaljevanje in zaključenje vojne.
Ko je stopila Amerika v vojno,
zivljal ljudi, naj se naroče na nje-
slila na svobodno luko v Trstu, bi pač upoštevala mnenje in sklepe omenjene komisije, ne pa da je
gov list ter izjavljal, "da psujerimenovala novo. ki začne vse od
Amerika na«e mrtve".
Seveda je naš ljubi Horatio ves t a čas spravljal v obliko veliko sleparijo z vojnimi bondi. ki ga je končno spravila za švedske gar-
Tako se je končala karijera mera največjih sleparjev, kar jih je rodila Anglija v zadnjih 50. letih, je moral Bottomley odložiti svoje .Vpliv, katerega si je pridobil te-kritično stališče napram Združe- kom vojne, mu ni nič koristil in tiiin državam. To je moral biti zajsodišče ea je poslalo v ječo za ce-njega velik udarec. Šel pa je celo lih sedem let.
kraja zopet "študirati". Znano je tudi. da je senator Mosconi navidezno za svobod, luko. zakulis-
di, da so ga zaprli, a v prvih dneh , leta 1917 mu je vrnila revolucija prostost, ko je ruska posadka i v Jasiju sklenila na svojo lastno inie:jativo, da oprosti vse politične jetnike.
T ri provizorični ruski vlad* ni bil priljubljen in ker se je bal
no pa dela z vso svojo močjo pro- njegovega upliva. je Burstev v
ti uvedbi svobodne luke.
Kopališče v Laškem.
posebni brzojavki na Kerenskija naprosil za njegovo aretacijo. Ko je izvedel Rakovski za to povelje, je odšel na Švedsko, kjer je živel v Stoekholmn do časa. Ifo
Novi lastniki kopališča v La škem g g. Smertnik, Roblek in dr. so RO boljseviki polastili vrhovne Karlovšek nameravajo v najkraj-
sem Času pričeti s popravilom ko-' Leta 1919 je bil izvoljen naČel-pališča in zopet vzpostaviti obrajt. nikom Ukrajine petom akeijej
Prakični
Računar
Priročna žepna knjižica, ki ima vse kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračun j eno, kakor tudi za izračun j en je obresti.
Knjižica je poštnino
trdo vezana, stane s
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt Street : New York
f
GIiA« NAKOPA, 29. JTJN. 1522
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
(Nadaljevanje.)
Učenjak je s sveeeniško j*m'*h-snostjo sklonil glavo, pogledal kvišku ter uprl oči v drevenečega odvetnika; ta pa se je rušil vast-in ni vedel svojim čuvstvom dru gega i/raza kakor zamolkel, bre/ končen sik. Kruta pravičnost u-Hotie j«1 bila izbrala Pohlina morda že v uri ponižanja za satelitu cesarskemu pankrtu; mari ni to kazen, ki "ledi napuhu za peta mi? in zavist sta orala v Sinu čiklasovih prsih.
"Xnu'" Pohlin je čakal.
•'Čestitam!" je vzkliknil predsednik republike z drhtečim glasom ter planil kvišku, da seže pr-fesorju v roko. 'Toplo, iskreno ti čestitam; kot dragemu prijatelju, kremenitemu značaju in zveste mu ko t rudniku za narodov blagor ti privoščim iz dna srca!"
Humanist mu je navdušeno stresel šapo; v radostnem valu te minute j«* utonila vsa trpkost. In začela sta kramljati, vročično, prešerno, razposajeno, kakor nek daj na šolskih klopeh. Pohlin je razodel prijatelju vso zgodbo svo jega znanja; Smučiklas je kimal in pritrjeval brez vidnega znamenja ncvoščljivosti; povedal je ka ko grdo so ga bili obdolžili jeziki. Profesor s«* je zarezal do višnjevih d lesen.
'Da hi jih vendar! Naj bo; kdo bi zameril sodrgi. ki ne pozna časti in nima tradicij.... V resnici pa setu odpiral grofu razgled po naši 'Zgodovini; ali ni odlika za vse, če ga zar.iina ta bfračija? Iskal m<' je; že na Dunaju, prav*, sem slikat hvaliti vaše zasluge... Fin mož, reci kar hočeš.*'
"l/rabi priliko, človek." je vzkliknil odvetnik, gladoč prore-sorja / jezikom in roko, "drži srečo, ki >e ponuja; takle cesai-ski sin te <lvi«rne više, nego sanjaš. Hoj, Peter, grof je zgodovinska pridobitev, zlasti če bi res ost a! med nami; ž nj^trovo po-močjo dose/eino vse, n<-iuura cv-
iVl i<
jKid
Nekaj o Romunski in Romuncih.
Romunija. Tuje zveri to ime našemu narodu . Avstrijski vladni sistem je namenoma obračal vso našo pozornost na nemško cesarstvo. na nemško kulturo. Toda
višča čisto velikomestne višine oz nižine!
Narava je Romunijo bogato obdarila. Obnebje je pozimi zelo mr zlo. a poleti zelo vroče. Žita in ko-
lo zed injeno Jugosl; habsburškim žezlom! Razume«.' Brezpogojno ga moramo dobiti v svojo sredo, preden čofne v klerikalno past . politično dragi Poli lin, politično in diplomatsko se jemlje taka reč v roko; če bi bil jaz na tvojem mestu — se pravi, če bi ?ne ti enkrat seznanil ž njim. ... "
Zgovorno je uprl oči v h uma nista. Peter se je namrdnil, kakor bi šlo za to. da naj prestavi grajski hrib; nato je obljubil poizkusiti.
''Danes ga je očividno kaj zadržalo; jutri. \Hf jutrišnjem, ako se mi posreči. Jaz ne viham nr»-ru, moj dragi Smučiklas. in ne m tiinij*m nikogar." je dodal gostu v pouk in premislek. "Niti zdaj se nisi^m prevzel."
Odvetnik je zaukal v svoj*»ni srcu.
"Ovekovečiš sel T)aj. misli na skupno stvar, na blagor naroda
in domovine." je bodril Pohlino-vo ni'Vmurnost. "Žrtvuj se za našo svobodo!**
Profesorju j»> hilo manj do svobode nego do imponiranja in deljenja milosti: ko je dal lisjaku besedo, se mu je storilo kak'or po nosnemu lakaju če spusti prošnji ka k "njihni gnadi".
Na ulici je spravil Smučiklas ponižno krinko v žep. Širok re. žaj zmagoslavja mu je razparal kosmato lice od uhlja do uhlja. Pohlin bi se bil razjokal, da je videl porogljivi izraz njegovih o-či *er slišal zadovoljno godrnjanje :
"Kakor da ne poznam vseh Ktrnnic njegove duše! Imam te. stari abderit.*
Zasopel in pijan uspeha je planil v na roe je gospe Tončke z vestjo, da je sreča na poti.
Drugi dan je bila nedelja; v ponedeljek* o mraku se je pojavil Peter Pohlin pri "Zelenem pre-iičkn". mutast in nedostopen kakor minister za vnanje posle. — Smučiklas je moral dolgo koprneti. preden se je humanist usmilil ter mu šepnil v uho:
"Bodi pripravljen jutri zve-čer; nko utegneva, prideva z grofom k tebi.**
To rekši je Ijndomilo pokimal na levo in desno ter celo podat . Nedolgo- po nie-
govem odhodu je storil naš prvo-boritelj takisto; med vrati se je ozrl in dejal z r.aspaijini glasom:
"Jutri zvečer me ne bo; grof Beaupertui.s von Kunnigbrueh se ,mi želi predstaviti.... Kako? — ,Da. Pohlinov; lahko noč."
"Acanthia lectularia!" je zagodel profesor liilhan ter hrknil ]>od mizo.
VII.
Drejče Rovan se je hlinil, kakor bi mu njegova in Rožmarln-ekova skupna raizerija le malo grenila življenje; nikoli, kadar je plaval |K>et v teatralnem obupu ter se upijanjal z genljivostjo svo jih muk. ni bil on v zadregi za sifonski curek ironije, za bosanski posmešek nad njim in seboj. Ali to je bila sramežljivost; njegovo preprosto in dobro, vzlic zvedavim grdobijam za domačimi plotovi še čisto srce ni znalo ljubiti drugače kakor z edino željo
re; v sobi je dišalo po ostrem parfumu gospodične Nine in po izhla[linah sitih ljudi; večerno je solnce umiralo na osladnih tirolskih lovcih, ki so krasili steno. — Kovana je dušilo v grlu.
"Neznosen kmet!" je mislila Silva, se kija je si ustnico z zobmi. "Kaj mu roji po glavi?" Škodoželjno jc začela ugibati, ali ni mogoče zaljubljen v Nino. ki je katerikrat posedela ž njimi. Tako rada bi ga bila videla na kolenih: obožujem vas, prelepa Silva, brez vas ne morem živeti! Pustila bi mu. da jo poljubi, nato pa bi s*. * meja ja bedaku v obraz, kakor je videla v kinu____
Pa tudi Rovanu se je zdelo, da da nastopajo v hiši njegovega dobrotnika važne izpremembe. Tzz*i vrat v sosednjo sobo, katerih Gvi-don ni bil zaprl, je slišal odlomke Smučiklasovega razgovora z ženo, ki so se vrtili o velikih nakupili.
"Nov lestenec sem naročila ln
Romuni so se nam še pred tride-rruze pridela ogromno, da ju izva-setimi leti sami oglašali ter o po- j ža v obilju. Vino in sadjereja cve-zarjali nase. Izdajali so zbornik j teta. Tudi tobaka prideluje dosti v nemškem jeziku in ga brezplač- i za izvoz. Goveje živine, svinj, koz
in ovac prirejajo preveč za lastno potrebo ter zalagajo sosede. Tudi petroleja, nafte, premoga, kamene soli. mineralnih vod (žve-plenihl. salpetra i. dr. ima Romunija več kot dovolj. Ker ima kra-
jšo sreči dragega bitja in je nosilo grenkobo Vidine usode goto- jnove kozarce; v salon pride bro-vo že težje od nje same. Pri sebi|nasta vaza- v obednico srebrn naje zavistno tekmoval z RoŽma- *taTvekV' hite,a -osPa Tončka, rinom. kdo jo bo molil verneje "Namizno perilo bo menda še do-in Čigavo sočutje se pogrezne glo-P)ro — kaj praviš, papa če k 2 Tu bije v njene gorje; toda hkrati j ima* cigare, tu cigarete, dražjih je preziral njegovo izpovedljivost; nisem našla; šampanjec pride, li-in se tajil za cinizmi, da ne bii kerjev imam pet vrst; kuhar iz postal farizej. Nikomur ni pri- !'^mperiala* zahteva štrrLsto kron, voščil Vide manj nego temu sol-jin hotelier pravi, da ga posodi sa-
zavcu; sam se je že v prvem tre mo- ker si ti----Že dolgo bi raaa
notku odrekel nad : nikoli. niko-|Pai* srebrnih kandelabrov,-mislim li ne bo njegova! Kje naj bi objel ]da bi zeI° pristojali mizi. Ali je to nežno, gospodsko stvarco, be-. frak gotov? Ne, ne. v tistih čev-rač, ki ga je skotila fa brisk a suž-	moreš: kakšno mnenje bi
n ja sredi kolovozov bede in blat- i dohil ° ! ^oja toaleta-je pre : ne tlake za kruh ? Da. vrgel se je -srčkana. Ninkina tudi. Silviea bo v borbo, upira se: toda še dolgo i 'cinfach reizend*, ( J vid o ne k u sem bo hodil v prekratkim hlačah in' naročila tH,e vzorec. Eiron ve pomet-kanem klobuku; preden se!sam- ^aj mu -J° treba, on je rojen dokoplje <lo toplega doma in pol-f za aristokrata. Da. cvetlice; na-ne mize, bo Vida zdavnaj gospa. J nJe soin ^isto pozabila." Y*e drzne upe je podil od sebe,' Hišni oče je menil, a tudi pre-vesel. da živi ln se more pohati' proge v salonu in obednici niso naprej. f*ez leta, o splove na vrh j vp«x "eomme il fant"; gospa Ton-t»*r zaslovi kot tribun zatiranih, čka naj kupi nekaj številk velijo sreča kje in jo ud ob rov olj v kosvetskih časopisov, da bodo le-[»ovestjo o svoji studentovski ha j-i žali r*> mizah, kipec nage plesalki; njen smehljaj v tisti uri je bil ke za v salon, pa športno sTtko. edino, kar je sanjal naprej.	j angleški lisičji lov. ki se praši v
no pošiljali vsakemu slovenskemu inteligentu. ki se je oglasil zanj. Takratni dunajski slovenski akademiki smo si ga nan.čili in ga čitali z zanimanjem. Iz tistega
zbornika smo videli, da stojita ro-	^ .............
munska veda in leposlovna um-t- Ijestvo ogromne frozdove. dela ve-nost na visoki, evropsk« stopnji, like kupčije r, lesom. Železniško o-da so romunske univerze resni mrežje je jedva zadostno in se moderni zavodi, a kar nas je pr°- j razvija. Industrija je bila do y>re-senečalo prav posebno, j.* bilo ži- vrata večinoma v rokah tujstva: vo romunsko zanimanje za -Tugo poslej se je naeijonalizirala. Po Slovene in za Slovence vobče 7.r Donavi, raznih velikih rekah fSe-pred tridesetimi leti so nam torej ret. Prut. Aluta) in železnicah ter romunski kulturni delavci kazali po morju se torej odvažajo ro-svoje globoko prijateljstvo, ki munski produkti v tujino; zato je ga slabo poučeni Slovenci še ni Romunija imovita kraljevina, smo mogli razumeti. Kasneje še- Vseh Romunov je okoli 11 milile smo se zavedli, da so Romuni jonov. Nekaj jih žive celo v Istri-le po jeziku še romanski, po du | ji in pod Karpati. Zanimivo je. ši in krvi pa že davno slovanski j da je pred vojno služilo precej narod.	> naših, slovenskir žensk po ro-
E. von Sevdlitz piše v svoji ve-! munskih mestih. Bile so ondi ku-liki geografiji, predelani po prof. j harice in dekle ter so se med Ro-dr. E. Oehlmannu, da so Romuni muni počutile prav ugodno, potomci starih. Trakom sorodnih, Najvažnejša mesta so: Bukare-Dakov. ki so se po Traja novi zna- j sta from. Bucuresci, izgov. Bu-
kurešti — mesto veselja), krasna prestolica s približno 400.000 prebivalstva : — imenitno tržišče je
gi nad njimi romanizirali. Kasne je pa so Slovani Romune tako pre
pojili, da so danes po svoji notra-j	.	........ ......... .„
njosti vzlic jeziku popolni Slova- i Brajlov ob Donavi, zlasti za iz ni.. Tudi pt) svoji veri so večino- voz žita : pristanišče Galac blizi. ma pravoslavni. Pra voslavje. pa ustja Sere t a in vseučiliško mesto je identično s slovanstvom. Tak* -Tassv (izgov. Jaši!\ važno za tršo Romuni v istiui naše krvni in sovino z Rusijo: Sulina je važ-duševni sorodniki. Več kot tri če- j na Inka na ust ju Donave. Con-trtine romunskega prebivalstva stanza Inka v Črnem morju. Bra-se bavi s kmetijstvom, tako da sta si tudi v tem oziru naroda romunski in jugoslovanski enaka. Po svoji veri, čustvu, simpatijah in antipatijah, po svojih narodnih običaji in plesih
čisto jugoslovansko _____ ,	.. ___________ ..... ............
po svoji prekrasni narodni noši | združen e armade Nemčije in Tur so nam Romuni popolni bratje. • Toda njene žrtve in njena •In mešanju romunske in slovan- zvestoba antanti ter kraljevini ske krvi je tekom davnih stoletij Srbiji je bila ro vojni bogato na-nastal med madžarsko, rusko, bol sradjena. Pridobila .je Sedmogra-garsko in srbsko državno mejo te ^ko in Bukovino ter mogla zao-lesno izredno lep in krepak, ve- krožiti kraljestvo na vseh stra-sel. duševno prav bister, lepoto ; "ch. Pridobila je tudi nekaj jugo-
Mala ententa ni proti Rusiji.
AOVERTISEUEimS.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZrRAVJE V DRUŽINAH.
Merodajrv krogi najodločneje 1 dementirajo vesti o pogajanjih * med ministrom zunanjih poslov;-' dr. Ninčičem. češkoslovaškem mi- | nistrskim pred set! n ikoni dr. Be-j*? nešem in rumunskim zunanjim^ ministrom Duco, pri katerih po- j, gajanjih so baje govorili o vpra-{| šanju priključitve Besarabije k Rumu ni.i i in o sklepu vojaške konvencije proti sovjetski Rusiji. Nasprotno se mala antanta. in seveda tudi Jugoslavija, ne more priključiti nobeni akciji, ki bi bila naperjena zop.~r Rusijo. — Na konferenci so predvsem poudarjali. da bo haaška kongferenca rešila tudi vprašanje nastopanja male antante napram Rusiji. Ce škoslovaška republika je s sov jetsko Rusijo že sklenila dogovor, ki je popolnoma gospodarskega zna čaia. kakor je to povedat dr. He neš novinarjem v Belgradu. Češkoslovaški ministrski predsed nik dr. Beneš je glede stali«čn male antante posebno poudarja!, da bo to stališče tvorilo nredmef pogajanj, ki se bodo prejkone vt-šila v Parizu, kjer se bn razprav ijalo tudi o vprašanju odnos:« iev male antante napram Poljski in Grški.
tvc-ccUe/
moieie prepnpyiff rq cJujfl fasenj Jisfo rneh^ost btijnosUn lepoto, kolero si \ZsoKdo želi dl^o r)ddeqi le
5EVERA5
hair POMADE
Izvrstna, pripravi za ne«{o las, idealna, zdrdVilna, irj čista.
CENA 25c Vprašajte lcK,orntifj.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
so v Sedmograški i. dr.
V svetovni vojni je Romunija vzlic svoji skrajno neugodni legi in neveliki vojski stopila na stran antante ter ie romagala Rusom "bora" je 'T1 Srbom s skrajno požrtvovalno-kolo" teristjo. Seveda so tudi njo porazile
M;-••!. da .ji enkrat poiščejo ženina, mu je bila domača. Ko pa videl iz 'zv^.zdnrne* — tako sta
knjigarjevem oknu :
"Saj veš. jahači v rdečih frakih; obesi jo tako. da bo na očeh
krstila Rožmarinovo sobo — tuj-] Možu je treba dokazati, da ne ca sklonjenega nad njeno roko, j plesnimo v malomestni zabitosti. je postal tudi on nemiren in IJn- marveč gremo s časom naprej. — hosumen. Poetova razlaga se ja Silva naj se pripravi, da zaigra zdela verjetna: Pohlin da ne tu {na klavir, kadar bo prilika ngod-intšetaril za hčer proti njeni vo- na. in ti pomisli, kaj boš govo-Iji ' Ta ekrh se ni dala omamiti rila. da ne bo zabava brez oku-z nobeno š;ilr> in je prikipela do ^a in fine smeri. Pohlina borne
in umetnost ljubeč narod.
Romunke uživajo sloves, da so krasotice. kakršnih je najti v ma-lokaterein ljudstvu. Ako >.ta res uporabe vode in mila merilo civilizacije, potem stoje Romuni zelo visoko. Zakaj tako čednih, čistih kmetov in kmetic ni najti kmalu. Kako skrbno počesane in
slovenskih krajev. Nadejamo se da bodo te naše narodne manjšine v Romunij uživale vse one pra vice, ki jim gredo po mirovni pogodbi. Lani je stopila Romunija v našo državo in Češkoslovaško v tesno politično zvezo, katere eil.i je skupna obramba na zunaj in zasiguranje onega posestnega
vrhunca, ko sta zvedela glas o grofu ter sklenila, da je bil on. Vkoreninjeno sovraštvo do velike
vendar posekali!" je dodal zma-gosvestno.
Rovan je posnel, da govorita o
Šala.
gospode je pokazalo Rovanu nje-j grofu. Za vse na svetu bi bil rad govo rrnedo v dobrodošli novi' videl sovražnika iz oči v oči; mi-luči. kakor ne bi šlo več za Vido, [sel, da ga utegne srečati na in-marveč za tisoT-letni boj med rde-j strukciji, ga je elektrizirala. Točo in višnjevo krvjo. Oprostil se da Gvidon. ki je tudi nastavljal
.ie Ijubavnega meništva. čuteč, da ^ine zdaj širje odpreti srce. Zavezništvo z Rožmarinom se je u-trdil o z malto skupne mržnje do neznanca: Rovan je navduševal 'kapitalista' za iztrebljenje vseh aristokratov. zvezd ana se je ea-dila od zmerjanja, in poljetne Iskre so sršale vmes.
Tnstrniral je tudi pri Smučikla-sovih. ki ko dajali večerjo in tri-des^ t kr n. Gvidon in Silva sta opazila radnja dva dni. da prihaja raztresen :n nasajen. Z nejevoljo je sTedil predmetu in popravljal zadirčneje nego doslej; včasih je izgubil nit. podprl glavo ter molčal po cele minute; lena učenca sta se drezala s komolci. srivala za mizo in mu kazala jezik, zabavaje se s tem. da jn p« vidi. Rovan je sovražil "naduto smrkljo". ki se je štela že napol za damn in koketirala, čeprav Je še dišala po plenicah; toda Smn-čiklas je bil ukazal skupne lekcije. češ da se več naučita. V ren-nici je menda sodil inštruktorja po sebi ter gonil h Gvidonovim uram Silvo, da ne bi fanta kvar-tala. in k njenim Gvidona, da bi ostal Rovan v mejah učnega nu-črtp... Silna je zavijala oči. zvi-rala se na stolu, vlekla rokave ;čez komolce in prekriževala noge tak o umetno, da se je videlo noter tja pod hlačne čipke; videč, da je učitelj slep za te zelene čare. ga je začela ignorirat! in molčati na vsa vprašanja. Brat je zehal da-iftl fiemocroče odcrnvo-
uho. jo poparil njegovo upanje
"Naši so vsi neumni." ie Sep nil učitelju in porogljivo spačil .obraz. "Papa moled uje okrog Pohlina. da bi ga seznanil v tistim grofom, in že naprej pripra vljn vse za pojedino, ko ga povabi; mama eksereira ž mano vsak dan po dvakrat, kako se bom moral vesti —"
"Gvidoj^ se je ogorčeno Mkre-mžila Silva.
"Taceat mulier!*' Prijatelj in-dijancev je skomizgnil z rameni-"Po naše bi rekli, babe naj drže jezik za zobmi — kaj ne, gospod inštruktor? Dolgčas se dela po hiši od samega bontona. 'o' skozi nos, pravita Silva in Nina; papa se ne more navaditi. Ali to me vendar veseli, da takrat n*.-bomo imeli ure. veste? Mama je že povedala; Silva! Nič vam Jiaj ne bo žal; gledal bom. da po-fulim za vas pest dobrih cigaret.*
Silvine ostre oči so se bliskale od jeze nad bratovim demokrat-stvom; da bi skazila neumestni razgovor, je nalašč spustila robec na tla. Videč, kam meri. se Rovan ni zmenil zanj; razgrnil je zvezke ter začel popravljati njeno računsko nalogo. Silva je zardela kakor pesa in streljala z očmi zdaj na robec ki je čakal odrešenja.
"Zakaj ne poberete robca, gu-spod Rovan?" je siknila nazadnje.
Dalje 5rihodjnji5.}>
------^ii i i/iiv ju" T-.>IIIH- ju	—	(»«■" iirpo
oblečene so romunske poljske de-1 stanja< ^ ?a "kvarila mirovna lavke. to je naravnost "nemogo-:
če" za naše pojme. Bela. bogata • ______
in pestrobojno izvezena obleka je : značilna za ženske in moške. V i beli obleki pa Človek mora poseb-' no pariti na snažnost. Dekleta in i žene na kimfih imajo večToma{	Vrtilni
-samo predpasnike in povrhne jo-	+ i , .J "
piee temnejše barve: vse drugo j, ?atakar! Ponesli ste mi same na njih je snežno belo. Moški n^o-; °f/1:
sijo le temne klobuke ali kučme ; "°I,rostlte! Toda ^e že vi-in pasove, kvečjemu še svršnike. i vsa ostala obleka jim je bela.
Snažnost. čistost in lepota ter ■	p ..
silna ljubezen do okusne pestro- (f	rretirano.
sti narodne noše so torej značilna > K° Swn *ta"kotu prvič pri-poteza romunskega narodnega!/tlala SVOJO Ij^ezen, mi je bilo
iir/'O t O l'r» m nXmrw J „	*	1	-i
deli vola brez kos-t
"Ne! Ampak tudi brez nie*a ne!
srce tako močno, da <se je obrnil Stanko prellašeno k vratom ter
značaja. Dasi pa slove romunska mesta po svojih izredno krasnih damah, je istina. da je prav med '/akIit*al: nižjim romunskim ljudstvom naj
več Čudovitih lepotic.	Studeutovska.
Prebivalstvo Romunije obstoja	dijak je zabaval jako do-
po 80 % iz pristnih Romunov ali.	!m) v gostilni g^>ste, ki zaradi
kakor jih zovejo Srbi. iz Vlahov.	tP"a precejšnje množine. Ko ostali so "tujci", t. j. Rusi. Bol-! ?e "dhajal dijak, mu je dejal go-
gari. Madžari, Cigani. Židje. Grki	stil»ičar:
in Nemci. Njih vladarji so bili	"Da se vam izka/em za vašo /a-
■po Turčiji nastavljeni "gospodar	,,avo hvaležnega, vam izbrišem
■ji", od 1. 1S29 si volijo Romuni	fH)Jovieo računa."
sami svoje "k-/'ze". od 1. 18G1. i-	<£fn pravi nato dijak, "ho-
majo dedne vladarje, a od I. 1881.	< pm enak vam in izbrišem se
je Romunija kraljestvo. Narod	°stalo polovico. Klanjam se!" sam si je izbral princa Karla Ho
Mu ne ugaja.
Tone: "Kam pa tako hitro?" Janez: "Po zdravnika! Moja žena mi nič kaj ne ugaja."
Tone: "Grem s teboj. Tudi moja žena mi že dolgo ne ugaja."
V šoli.
"Nro, Janezek, kaj je Bog ustva-
henzollerna Sigmarinškega za via darja.
Romunija je povsem moderna država. Ima konstitueijalno usta-, vo z dvema zbornicama, s senatom in parlamentom. Še 1. 1908. je bilo 78% analfabetov. Kasneje se je šolstvo močno razvilo tako. j,da imajo lieeje. realne lieeje. ^mnazije. realke in več vseučilišč., ril prvi dan t" učiteljšča. trgovske, glasbene, u- "Prvi dan me .še ni bilo v šoli." , metniške in razne strokovne, go- j
.spodarske praktične šole. Gleda-	Ugodna prilika.
-lišč imajo več. ki goje vse stroke n - ,
a * i	x ,. , .. " j Polica.) slovitemu žepnemu tatu.
dramatske umetnosti, za kniižev- .	,
: j	, , I ko ga je peljal v zaipor:
nos t in vedo deluje več društev <«,-. !\r . . t	.
"Cnjte! Moja stara vam bo pn-ter imajo zelo mnogoštevilno in nesla takog- ied
res tako
: raznovrstno časopisje. Po velikih (imeniten tat, pa ji izmaknite mesrtih pa so razširjena tudi zaba-jhisni ključ,"
Spoštuj moževo sliko!
Se pred vojno je odšel nek T.'a-lieijanec v Ameriko ter zapustil doma ženo in otroke. Začela se je vojna in žena ni dobila od moža nobene vesti, dasi mu je neštetokrat pisala. Cverjena je bila, da je mrtev. Pred kratkim pa je dobila iz Amerike od moža pismo, v k aterem ni bilo drugega kot njegova fotografija. Vsa jezna je vrgla žena fotografijo v ogenj Par dni kasueje pa jt> vlospelo <>d moža nižino,, v *:aterem je bilo rečeno. da je zadaj na fotografiji vlepljenih fi<10 dolarjev. Ko je že na pi.smo prebrala, je postala tako obupana, tla se je obesila.
ADVERTISEMENTS
slovenskemu občinstvu!
Otvorila sva
TRGOVINOi«nELAV. N(C0 i.
oRARSKO in ZLATARSKO OBRT
V popravo spreiemava ure. zlatnino in vse. kar spada v to stroko. Iz-( vršujeva tudi vse kar spada v qra-; versko obrt. Vse naSc delo le prvovrstno in qarantirano. Cene nizke in solidne. Poskušajte in boste zadovoljni.
K SVOJIM!
V. Sme & P. L. Kordansky
83 CHyrstie Street Bf>t»\ <»rantl & Hester New York
Ako hočete kiiDltl notovo farmo, ali pa neobdelano zemllo za farmo, ne kupite pre i. dokler re izvcs'.e. ka ko liborn.i prilika se vam nudi v okolici mesta Ashlanda v državi Wisconsin, kjer le ze več kot stodvaiset slovenskih in hrvaških rarmerlev. Naseljenci, ki kupijo zemljo ali farmo od Edward PoddcI Company, dobe po zmernih cenah rodovitno zemljo, lahke ooqoje za odplačevanje zemlje ali farme za mnoao let in v začetku denarno pc moč. ki nimajo dosti denarja.
Sedal ie nafholjši čas v letu za nakup zemlje ali farme, kajti sedaj se lahko na lastne oči prepričate, kako zamorejo razna semena roditi v tel okolici. Pilite čimprej po podrobnosti o na&i zemlil in farmah ter po naš zemljevid slovenskih In hrvaških naselbin v okolici Ashlanda.
Mr. Edward Poppel r»rodaja farme v okolici Ashlanda že trinajst let.
Vsak slovenski in hrvaški farmer v
okolici Ashlanda aa dobro pozna, ker so skoraj vsi Slovcnci in Hrvatje kupili farmo z njeaovim posredovanjem. Več Slovenccv in Hrvatov se ie naselilo na farme v tei okolici že pred desetimi ali več leti. Če sc odločite, ogledati si farme v Ashland, vas bomo peljali ^ vašim rojakom, da si oqledate tudi nnhovc farme ter rla vam oni povedo, kako je na farmah v tej okolici, predno sc odločite kupiti tukaj farmo.
Naš urad all office se nah*la v istem poslopju kot Ashland National Bank, vsledčcsar boste lahko dobili naš urad. ko pridete v Ashland,
Pišite za podrobnosti na naslsv:—
Edward Poppel Company
Dept. 11
Ashland. Wis.
It
ZNIŽANA CENA|
Cipar, najboljše vrste, jako velike
jagode, baksa 28 funtov $4.29
Brinjeve jagode, vreča 131' funtov $9.— j MaSkstel, sladke debele jagode.
baksn 50 funtov	$6.40 |
Malo Črno gr&ko grozdje.
baksa 50 funtov	$6.75
Fige (v rr5tab> najb-^ljSo vrste.
BaksA 110 f Tinto/	$10.50
R naro^tiu priložite Monev Order.
MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall Sla. New York, N. V'.
Koristno in potrebno za vsakega!
Dobili smo •mji^o:
•NASVETI ZA HIŠO IN DOM'
Katera vsebuje sleleče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja
Domača ždravila Kako se napravi različne
•Jompče pijače VEeznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrelma. K'iira ima dOf) strani, f^ Stane 80 centov. "^J SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY 82 Cortlandt St., New York
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po odredbi finančnega ministrstvi, v Jugoslaviji je sednj tam bankam pod kaznijo itrepovedano izplačevati čeke in nakazila v ameriških d"I<irjih
Izjemno pa .še vedno lahko IzplaCtijwmo amer!5ke dolarje strankam, ki itnajo potovati v Ameriko proti pr»u'ožitvi vlzlran^ca potnega lista v uradu JADRANSKE RANKK v Ljubljani ali v Zagrebu.
Vsak fak potnik, ki inm plačati polni vožnji li-det, Kamor«, dohiti v ameriškem denarju protivrednost od tri tisoC frankov, to je približno dvesto petdeset dolarjev.
V AVSTRIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZ3TMUU pa S« vedno lahko brez ovir vsakemu izplačamo ameriške dolarje.
Na nakazniei ali nnročilm-m llciu naj vfc!.jo napisano, kjo se bo {»otnik zgiasil s potnim listom za Bpre.ifU dolarjev, v uradu JADRANSKE BANKE v Ljubljani ali Zagrebu.
Poleg zneska, ki naj se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge StroSke kakor sledi:
Za izplačila do $10.— po 50 centov, za izplačila od $10.— do $&*!.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Rank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
GLAS NAHODA, 29. JtJN 1922
Tri leta.
Ho7tla. — Ruski spisal An tov Čehov.
2a "Glas Naroda" prevel O. P.
19
(Nadaljevanje.)
rimimuiui

— Kakšni bedaki, — je rekla ter se zasmejala. Čutila je, kako ji je postalo lahko, pri srcu. Vrnila se je v svojo sobo. se oblekla, spravila skupaj svoje stvari in krog poldne naslednjega dne je odpotovala nazaj v Moskvo.
XII.
Poteklo je več kot eno leto. Julija in Jarčev sta ležala na travi pri Sokolniki, nedaleč od nasija Jaroslavske železnice. Nedaleč proč je ležal Kočevoj, z rokama pod glavo ter zrl v zrak. Vsi trije so bili na izprehodu ter čakali sedaj na vlak, da priile mimo, nakar bi šli domov ter pili čaj.
—	Matere vidijo nekaj izvacvednega v svojih otrocih. To je tako odrejeno od narave, — je rekla Julija. — Mati bo stala jfD cele ure pri zibelki otroka, zrla na jegova majhna ušesa, oči in noge ter bo oearana od vsega tega. Kadar j^oljubi kdo drugi njeno dete. si uboga stvar domišlja, da mu nudi to neizmeren užitek. Mati ne govori o ničemur kot o svojem detetu. .laz poznam to slabost v ma terah t »m* zasledujem samo sebe, a moja Olga je v resnici izvanred na. Kako zre na me, kadar jo dojim! Kako se smehlja! Šele osem mehceev je stara, a na mojo besedo, še nikdar nisem videla tako inteligentnih oči pri triletnem otroku.
—	Povej mi, mimogrede, — je vprašal Jarčev, — katerega ljubiš bolj, svojega moža ali svoje dete?
Julija je skomnignila r. rameni.
—	Jaz ne vem. — je rekla. — Nikdar nisem bila posebno zaverovana v svojega moža in Olga je v resnici moja prva ljubezen. Ti veš, da se nisem poročila z Abksejem iz ljubezni. V starih dneh sem bila bedasta in bedna ter sem domnevala, da sem uničila svoje in njegovo življenje, a sedaj spoznavam, da ljubezen ni potrebna, — da
je budalost.
« . ,
—	Ce ni ljubezen, — kakšno čustvo te potem veže na tvojega moža? Zakaj živiš še naprej z njim?
—	daz ne vem . . . Hislim. da mora biti to navada. Jaz ga re-špektiram, jaz ga pogrešam, kadar je za dolgo proč, a to — ni ljubezen. On je previden, pošten mož in to zadostuje za mojo srečo. On je zelo nežen in dobrosrčen . . .
—	Aljoša inteligenten. Aljoša dober, — je rekel Kostjo ter leno dvignil glavo. — Draga deklica, da najdeš to, ti pač ni bilo treba snesti z njim skupaj sto funtov soli , . . Kaj pa koristita njegova dobrota in inteligenca ? On lahko spravi na dan toliko denarja fcot ga le hočeš, a kadar je treba značaja, da se upre nesramnosti in usiljivosti, nosiane nervozen in malodušen. Ljudje kot je tvoj ljube/njivi Aljoša so sicer sijajni ljudje, a niso nikakega hasna v boju. Dejanski jib ni mogoče porabiti za nobeno stvar.
Konečno je prisopihal vlak. Oblaki dima so se dvigali iz dim nika in dva okna v zadnjem vozu sta tako sijajno blestela v solneu, da je človeku jemalo vid.
—	Cas je za čaj, — je rekla Julija Sergejevna ter vstala.
V zadnjem času je jxistala nekoliko debelejša in njene kretnje so bile že precej matronske.
—	In vendar je žalostno biti brez ljubezni. — je rekel Jarčev, ki je hodil poleg nje. — Mi ne govorimo in pišemo o drugem kot o ljubezni, a dejanski sami le malo ljubimo. To je v mesnici slabo.
—	Vse to je neumnost, Ivan Gavrilič, — je rekla Julija. — To ne daje človeku sreče.
Zavžili so čaj na majhnem vrtu, kjer so cvetele številne cvetke. .Jarčev in Kočevoj sta lahko čitala na obrazu Julije, da gre ona skozi ono srečno dobo notranjega miru in jasnosti, ki pojavi sko-ro j*ri vsakem človeku, da noče ničesar drugega kot to, kar ima in tudi onadva sta imela občutek miruNn utehe v svojih srcih: Karkoli se je rekla, je zvenelo primerno in pametno. Smreke so tule lepe in njih vonj je bil tako mikaven kot še nikdar j>oprej. Smetana je bila dobra in Saša je bila pridna in inteligentna deklica.
Po čaju je pričel Jarčev peti jesmi ter spremlja! samega sebe na klavirju, d oči m sta Julija in Kočevoj sedela nekoliko na strani fpr poslušala. Julija je od časa do časa vstala ter šla v sobo. da pogleda svoje dete in Lido, ki sta bili v postelji skozi zadnja dva dni, mrzlični fn brez hrane.
—	Moj dragi prijatelj, — je pel medtem Jarčev. — Ne. moji dragi prijatelji, vrag naj me vzame če vem, zakaj ste vi vsi tako proti ljubezni. O bi ne bil zaposlen skozi petnajst ur v štiri in dvajsetih. bi se gotovo zaljubil.
Veeerjo so servirali na verandi. Bilo je gorko in brez vetra, a Julija se je zavijala v šal ter se pritoževala, da jo mrazi. Ko se je stemnilo, ni bila več taka kot ponavadi. Treslo jo je in prosila je svoja obiskovalca, naj ostaneta če nekaj časa. Postregla jima je z vinom in po večerji je i rinesla na mizo še konjak, da bi Ju pridržala. Ni hotela ostati sama z otroci in služabniki.
—	Mi letovišč ar ji bomo priredili predstavo za "troke. — je rekla Julija. — Vse imamo, pozornico in igralce. V dreg i smo le za igro samo. Dva ducata različnih iger se nam je doposlalo. a niti ena med temi ni primerna. Ti imaš rad gledišče ter si podkovan v zgodovini, — je rekla ter naslovila Jarčeva. — Napisu nam zgodovinsko igro.
—	To, lahko storim.
Jarčev in Kočevoj sta popila ves konjak ter se pripravljala na odhod.
Bilo je deset in za letoviščarje je bilo to pozno.
—	Kako temno je. Človek ne more ničesar videti, — je rekla Julija, ko je šla z obema proti vratom. — Ne v.em, kako bosta našla svojo pot. Ali ni mrzlo?
Zavila se je še bolj tesno v svoj šal ter odšla nazaj proti verandi.
—	Mislim, da igra moj Aleksej kje karte, — je še enkrat zaklicala za obema. — Lahko noč!
Ker sta se mudila toliko časa v svetli sobi, nista mogla Jarčev in Kostja ničesar videti. Tavala sta kot slepca do železniškega na-bipa ter ga prekoračila.
—	Človek ne more videti nobene stvari. — je te.^el Kostja b svojim globokim basom, obstal ter se ozrl proti nelfv — Iu te zvezde! Velikel^o in svetle kot novi cekini. Gavrilič!
■ — Kaj? — je rekel Jarčev. nekje iz temine.
—	Fravim, da ni mogoče ničesar videti. Kje pa si T
Jarčev je šel proti njemu ter medtem žvižgal. Prijel ga je za roko.	\
—	He, vi letoviščarji, — je zakričal Kostja na ves glas. — Ujeli smo socijalista!	i
Kadar je bil malo okajen, je bil vedno zelo kričav ter se je pre-. piral s policisti, kočijaži, pel ter se naglas smejal.
—	Vr^g naj vzame naravo. — je vzkliknil.	s
—	Pojdi, pojdi, — je rekel Jarčev, ki ga je skušal pomiriti. —. Ne uganjaj takih budalosti.
Oba prijatelja sta se kmalu privadila temi ter sta mogla razlikovati obrise visokih smrek ter brzojavnih drogov. Od časa do časa je zadel na ušesa obeh žvižg z železniške postaje in brzojavne žice so turobno brnele. Prijatelja sta našla svojo pot ter šia naprej. Učinki zavžitega alkhola so se že porazgubili.
Ko sta dospela do mestnih vrat, je bilo opaziti na iztoku še medli blesk jutra. Se vedno molče sta Jarčev in Kočevoj korakala po lesenem tlaku mimo cenenih poletnih koč, gostilen in skladov ža-l ganega lesa. Na celi cesti nobene žive duše, nobene luči . . . Ko sta dospela do Rdečega ribnika, je bilo že svetlo.	I
—	Moskva, — to je mesto, ki bo moralo še veliko več trpeti, je rekel Jarčev ter zrl na Alcksijevski samostan.
—	Kdo ti je vbil to v glavo?
—	Ne vem. Jaz ljubim Moskvo.
ADVERTISEMENT
-ZASTONJ-
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponj o danes.
Patentni odvetniki: pošteni, točni, zanesljivi.
A. M. WILSON, Inc.
Patenta
320 Victor Building WASHINGTON. D. C.
KRETANJE PARNIKOV
JLedaj približno odplujejo iz New York*.
(Dalje prihodnjič.)
Skrbi bokserjev.
Pokli'-ani bokserji, ki se do onemoglosti pretepajo zaradi visokih nagrad, so prišli na misel, kako bi se obvarovali pred najhujšim u-dareem, to je pred udarcem na čeljusti. Kdor prejme tak udarec, izgubi gotovo nekaj zob, čigar posledica je, da imajo skoraj vsi bo-kserji napačne zobe Da bi se preti tein obvarovali, so pričeli nekateri bokserji si dajati v usta obrambne gum jeve plošče. Stvar ni ostala tajna in skoraj so zvedeli zanjo športni krogi. Ti so biLi seveda silno ogorčeni, kajti kakšen boks naj bo to, če ne izgubi pri njem vsak borec nekaj zob! In guma-' jeva zobna obramba je bila prepovedana. In ker bokserji le niso odnehaln, zato je svet sedaj raz-| dvojen ter se prepira, ali se sme uporabljati gumijeva obramba ali ne. Seveda se prepirajo o tej stva-ii le taiki. ki kradejo Bogu čas, ljudem pa denar, kajti vsak pameten in delaven človek bi nagnal i bokserje i gledalce.
Otežkočenje izvoza iz Rumunije.
Romunska izvozna in uvozna komisija namerava predlagati vladi izdajo no\ega pravilnika za izvoz, po katerem bi bil dovoljen izvoz raznih živilskih potrebščin le tedaj, če bi se prepustila polovica vse količine domačemu kontnimi, i/voz j a je. sira. slanine in rib pa bi se sploh prepovedal. O predlogu komisije bo odločil kon-en o veljavno gospodarski svet, ki bo najbrže predlog odobril.
Kako se varjemo strele?
Kadar je med bliskom hi gro-
t
mom vee.u presledek, tedaj so strelonosni oblaki Še daleč. Velika pa je nevarnost, kadar ni med bliskom in gromom nobenega presledka. Kadar ste ob takem času na prostem, je najbolje, če se vle-žete na tla, toda ne v bližini kakega jarka. Če ste v gozdu, ne pojdite nikdar pod hrast ali pa P''d najvišje drevje, ampak vedno le kakih 10 metrov proč od najvišjega drevesa. Kdor je ob ne-\ihti bli/u hiše, naj gre v hišo. ker •so suhi prostori slabi prevodniki elektrike. V hiši ni skoraj nobene nevarnosti in vsak prevelik strah je smešen. Eno okno naj bo odprto, ker drugače se more človek zadušiti, če udari strela. Ne stojte blizu dimnikov in vodovodnih ali plinovih (gasovih) cevi! Tudi ne pod kevinastimi svetiljkami' Doki er so strelovodni oblaki daleč ni prav nobene nevarnosti.
Tramvaj je povozil
TTIetno Marijo Zaje, posestnico na Dolenjski cesti v Ljubljani. Hote la je ravno v trenutku, ko je prišel tramvaj, preko tira. Pri tem je »adeia v električni voz, ki jo je podrl na tla. Pri padcu se je Zaj-čfcva poškodovala po vsem životu. Kakor zatrjujejo očividci, ne zadene voznika nobena krivda, ker ni bilo mogoče več voza ustaviti.
ADVKKTLSKMENTB
Nesreče in nezgode.
Jakob Gerlj, Žagar na Vrhniki pri Ložu, =*e je pri delu na cirku-larni žagi A'žagaJ v desno roko.
Anton Koprive, vpokojeni pre-mikarč, se je na Sv. Jakoba trgu Ljubljani spudtaknil ob hidrant in pri padcu zlomil levo roko. Preko 15 stopnjic je padla Ana Subee, soproga postajenašelnika v Medvodah, in priletela končno v neka vrata, kjer je razbila šipe. K sreči se ji ni zgodilo nič hudega in je dobila samo lahko poškodbo na desni rami.
ADVERTISEMENTS.
ROJAKOM V NAZNANJE!
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem preselil svojo notarsko pisarno zopet nazaj v Bakewell poslopje. Bakewell poslopje se nahaja, kakor je vsakemu znano, v srcu mesta , nasproti okrajnega sodišča (County Court) in moja soba se nahaja na prvem nadstropju (2nd floor) takoj nad vhodom. Kakor sem do sedaj tako hodem tudi v bodoče sprejemal . v izvršilo vse v notarski posel spadajoča dela. Cenjenim rojakom se naj-' topleje priporočam! ANTON Z B A § N I K
slovenski javni notar 206 Bakr*ell Bids-, cor. Diamond and Grant Sts.,	Pittsburgh. Pa.
NAZNANILO.
Ob priliki petindvajsetletnice društva sv. Frančiška štev. 4(3 IvSKJ. naznanjamo vsem društvom v Greater New Yorku, kakor tudi rojakom in rojainjam, da ni bilo mogoče našega jubileja izvesti kot se je želelo, Aendar pa hočemo vsaj nekoliko obhajati 25-letnieo omenjenega društva in si-ccr dne 4. julija t. 1. Program je sledeči: Ob 9. sv. maša na 62 St. Mark's Place, popoldne pa rzlet k "Revnemu Lazarju", Turnpike Iload, R chmond Hill, L. I. Vabi mn vse rojake in rojaikinje ter se priporočamo za obilen obisk. Zre balo se bo tudi zapestnico vredno $15. Za dobro pijačo in dober pri grizek bo skrbel	Odbor.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezptačia poakuinja metode, katero more v»k rabiti b.ez neprilike In Izgubo £u*
Imamo način, kako kontrolirati naduho
fte"nio, da poskusite na nafl račun. Nlf Tie de, ako j'e to 2e dolga bolezen, ali ps ■e Je pojavila Se-le pred kratkim.ako Jf senčna mrzlica ali pa kronična naduha naročiti morate brezplačno poskufinjo na fiega načina. Na to se ne gleda, v kaki klfml itvite, ne sleda se na vašo starost ali opravilo, ako vas muči naduha ali mnllca, naft način vam bo takoj pomagal
Posebno želimo poslati onim, ki se nahajajo navidez v obtipnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja.
brizganja, zdravila opija, dimi. patentirano kajenje Itd., želimo pokazati vaako mur, da je ta novi način določen, da vstavi vaako težko dihanje, vse hropenje lr
vse straSne napade takoj in za v?e čase
Ta brezplačna ponudba je prevažna, d* bi jo zanemarili. Pišite sedaj ter Jo tahoj pričnit?. Ne poflljite denarja. Poiljlt« kupon tianes, Niti poitnlne ne plačate
HOMERIC	1	julija — Cherbourg	
SAXON 1A	1	Julija	— Hamburg
PR. KiATOIKA	1	Julija	— Bremen
ANTONIA	1	julija	— Bremen
FINLAND	1	Julija — Cherbourg	
PRES. ARTHUR	1	lull ia	— Bremen
LA LORRAINE	1	lulija	— Havr*
FINLAND	1	julija — Cherbourg	
AQUITANIA		JuMja — Cherbourg	
rUoCANIA	6	Julija	— Genoa
MANCHURIA	8	Julija	— Hamburg
PARIS	s	julija	— Havre
SEYDLITZ	.8	Julija	— Bremen
MANCHURIA	5	julija	— Hamburg
P. GARFIELD	5	julija — Cherbouro	
CONT5 ROSSO	6	Julija	— Genoa
ROCHAMBEAU	•	julija	-- Havre
MAJESTIC	S	Julija	— Cn.r*iourg
ORDUNA	■	julija	— Cherbourg
PRES. TAFT	S	Julije	— Cherbourg
N. AMSTERDAM	a	Julija	— Boulogne
PRES. WILSON	s	julija	— Trsi
ZEELAND	8	julija	— Cherbourq
OROPESA	8	Julija	— CnerDOurg
ST. PAUL	10	Jun.	— Hcmbun
RELIANCE	11	lullja	— Hambura
BERtNGARIA	11	julija	— Cherbourg
^AU BAN	12	Julija	— Hamhun
OLYMPIC	12	julije	— Ha-.oure
PRES. MONROE	12	lullja	— Cherbourg
noordam	16	Julija	— Boulogne
LA SAVOIE	15	Julija	— Has. r.
O. WASH'QTON	15	julija	— Cherbourg
M A* J RET ANI A	ia	Julij*	— Cherbourg
ARGENTINA	1S	Julije	— Trat
KROONLAND	is	tulila	— Cherbourg
HANOVER	19	Julija	— B' tmen
PRES. ADAMS	19	tulila	— Cherboura
CHICAGO	20	lull la	— Havre
SUSQUEHANNA	20	lullja	— Bremen
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER > STIIMACO.. Room S89G Ntagsrm ud Hudson St«.' Buffalo. N. T. Peiljlt* proate eoakuiojo nfan Milne
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriskil državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK, gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
, Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Domača zdravila.
Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča mgra- Kneipp v knjigi
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem Je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi-
MiTH. PEZDIS
Box 772, City Hail Sta. New York. N. Y,
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
ra — *th AV?.., NEW YORK, N.V (med 11. In 1«. eaato)
poillja denar » Juoooiavljo, Italije M; — prodaja voxne listke za v.« vainojlo črte; — izvršuje netarak« »Ml«, ki eo v zvezi a rt »rim krajem. — Cene vedno mod naj nI? |lml. — Telefon Wathlna TU>
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cona s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	: New York, N. Y
T
VAŽNO ZA GOSPODINJE
Izšla je nova kuharska knjiga
VARČNA KUHARICA
Strokovnjakinja, ki je fl sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi.
Knjiga je trdo vezan - stane $1. -
Slovenic Publishing Co.
Hew York
1 n "
LAPLAND
ANOANIA
ROTTERDAM
HOMERIC
LAFAYETTE
OROPESA
HUDSON
RESOLUTE
MONGOLIA
FRANCE
P. VAN BUREN
CARONIA
MAJESTIC
RYNDAfct
VANDYCK
AMERICA
AQUITANIA
PARIS
YORCK
MINNEKAHOA PRES. POLK 6AXGNIA FINLAND CR£TIC 3ERENGARIA RELIANCE P. GARFIELD MANCHURIA «S£i_VED*RE LA SAVlME ZEELAND PRES. TAFT SEYDLITZ LAFAYETTE KROONLAND PARIS
PRES. WILSON LAPLAND ARABIC HANOVER
ADVERTISEMENTS
22 julija — Cherl.-eurg Z2 julija — CheOc jrg 22 Julija — Boulogne 22 julija — C harbours
22	julija — Havre
23	ju»:ja — Hamburg 22 Julija — Bremen
25	JuliJa — Hamburg
26	Julija — Hamburg 2« julija — Havre 26 lulija — Cherbourg
29 julija — Cherbourg 29 Julija — Cherbourg 29 Jul lie — boulcgne *» Julij« — Hamh-i'g 29 Julija — Cherbourg 1	— Cherbourg
J avg. — Havre
1	avg. —• Bremen
2	avouita—Hamburg 2 avgusta—Ch-rbourg ^ **B. — hnuburj 5 avgusta—C nerbourg ■ «vg. — Genoa 0 avgusta—Cherbourg
8	avguata—Cherbourg
9	avgusta—Cherbourg 9 avguste—Hamburg
10 a*g. — Trat 1* a*g. — Havre 12 avquata—Cherbourg 12 avauata—Cherbourg 1® evfl. — ereman 1t avg. — Havre 19 avgusta—Cherbourg tt avg. — Havre 2« avg. — Tret 26 avguata—Cherbourg 29 avg. — Qenoa SO avg. — Bremen
[05UUCHIIM
■Naravnost v JugoaIa^j0" Vi
ZNANI PARNIKI. IZBORNH UGOONOSTI Ne Imejte brezpotrebnlh atroikov In zamude.
PRES. WILSON 8. juli.; 22 avR.
ARGENTINA........ 15. julija
BELVEDERE...... 15, avgusta
Vnaprej plaCane karte za eorodnlke aH prijatelje ee lahko preakrbl pri bllln" parobrodnl egenturl alt pri
PHELPS BROS. A CO.,
Generalni Agenti
west s i nt t i
NEW YOR»-
ROJAKI. NAROČAJTE SE
NA "GLAS NARCnA", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEV NIK V ZDR. DRŽAVAH
ETRENCH UN f
SCompAuNifGCNERAUT3ANSim«NriQ;e 8
tkpr«>( » MUl S«" IM	BSk'4
Dtrekta* »tuiba t
Jugoslavijo
preko Havre
« rrliklml paralkl mtbl vijak*
PARIS ................ 5. julija
i ROCH AM BE AI' ........ fi. julija
LA BOtRDONNAIS .. 13. julija I, A SAVO IF .......... 15. julija
Tzborne urlnbrioMl tr'tt'Ka razreda.
Kabine r. umivalntc-n In flro^o vodo. za Z 4 in * oFfb. Pnsfbna. Jedilnica, s^Ki za kajenje, bar* ln brl-vulca n« razpolago potnikom trPlj^BA rtizred««. Vino In pivo brezplačno. Za n^daljne podrobnosti "praft; ]te pri lokalnih zastopnikih Frriv '.i I,lne.
Frank Sakssr State Bank
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO 7ASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in"vseh njenih podružnic. JUG05I-AV1JA
Beograd. Celje. Cavtat, Dubrovnik- Ercegnovt, Jelša, KerCula, Ko**r, Kranj, Ljubljana, Marl?eri Metkovi«. Sarajevo, Split. Slbenlk. Zagreb.
IT ALI i A Trot. Opatija. Zatfar.
NEMŠKA AVSTRIJA OunaJ.
IZVRŠUJEMO hitro tal por mA denarna Izplatila t Jngosl&vlji. rta,?J<„ In Nemški Avstriji ter Ji da jamo čeke t kronah. Urah In dolarjih, plačljive na vpogled pri Jadisndd banki hi )ieh njenih ps-droinleah.
PRODAJAMO pasobrodne ln ieleznl&ke vozne hstUe na vae kraje In za vse črte. (Vidi a^oraj kretanje p&rr.ikov.) Kadar jte na pot« v staro douovlno in n nahajate v New Yorkn, se Vam L« b plačalo, ako se zgladite {lede rreditve Vaših denarnih zade7 pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropja brez ozira na to. ako kupite parobrodnl listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki Izvanredno u/ »dni pogoji, ki hod* velike koristi za vae one, ki se fte ali »e bodo pooloievali

Frank Sakser State Bank
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EOINI St-OVCNCKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJAUST MOŠKIH BOLEZNI. Meja stroki Je zdravi;enj« akutnih In kroničnih bolezni. Jaa earn že zdravim nad 23 let ter k nam akuinje v v*en boleznih i In ker znam elovenako, aato vas morem popoln.ma raxuinetl In epotnet* važo bolezen, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje. Tkrvl 23 le* eem Pridobil posebno akuinje pri ozdravljenju moiklh bolezni. Zlco ee morete popolnoma aaneetl na mene, moja akrb pa Je. da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdravim zaatrupljone kri, mi.ui]e tn lise po teleeu. bole.nl v grlu. la« padanje laa, bolečin« v »-o«t«h, «targrane;oeUbe<ostitlvčne «n bvlexnl v mehu« Ju ledlcah, letrah, Želodcu, rmenlco rwmatizem, katar; zlate tile« naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo ln pete* od «. dopoldne do S. popoldne; v torek, četrtek ln sobote od S dopoldne do S. avečer; v nedeljah ia praznikih od 1«. dopoldne do L popoldne.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem.
Čist« sobe z eno ali dvema posteljima. Prcdtor sa 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, 63 Greenwich 5L, N«w York
ZA VAS DOLAR
ate poiteno In hitro postrefenl kadar rabite uro. zlatnlr.e, aretornlno, prstan, Diamond, dalje ako lollte pravi (jtaanl Columbia gramofon. alo> venske ploiče. In če druitvo potrebuje pravo avllnate zastavo, regallje, kapo Itd.; če ee obrnete do ananega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpoiilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa Ca nikdar rMt-rfl kako napravllnost. Poekualte me enkrat pa se boste prepričali. Plilte po brezplačno cenike na •
IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa.