124. številka.

Trat, v četrtek 5. junija 1902.
Tečaj XXtfll

.,Bdla«at" Izh *Ja •■krat »s 6a. runa Hđ«l) la
pr »talko«, ob 4. ori tvačei.
Vtrtiilit utit:
ta eelo leto........1A kroa
ca pol leta .•••••.•»11 „
e t J«trt leta........ C „
ca ta mesec •••••••• t kroni
.»■ročnino j« plačevati naprej. Ha aa-
c#05 brec priložene narnČnioa H sprava
■a caira.	_
Po to*»akarnah v Trato ae prodajajo po-•an.'tae Številke po S Itotink (8 ♦ ta Tnta pa po 8 stotink (4 avč.)
Telefoa Itv. 870.
Edinost
Glasilo političnega drnitrva „Edinost" za Primorsko.
▼ etlaeatt ja ■•<!
OflMl
aa račaaajo po vtatahv petita. Za »eč-kratao naročilo a primernim popui.tom Foalaaa, osmrtnice In javne zahvalu do-aafl oglati itd. aa račnnajo po pogodba
YtJ dopisi naj ae poliljajo areialltva Sefraakovani dopiai ae ne aprejemajo Bokoptal ae ne vračajo.
ffaročoino, reklamacije in oglaae apre* )ema ipraTlIitva. Naročnino in oglasa »a plačevati loco Trst.
DniillUa la ftlakaraa se nahajata v alici Carinita Štv. 12. Upravalltte, la aarajeaaaje taaeratov v ulici Molia I leoolo itv. 3, U. nadmr.
s davatelj is odgovorni urednik Fran Oodnik.
komore ij liata
Natianila tiakaroa keneoretja liata „Edinoat„ v Trat
..VseDemška zveza" na Nemškem in
u na
r.
V »Edinosti« ee je zadnje čase že večkrat razpravljalo, kako se nemštvo ekspanzivno raztezuje na vstok in morda noben slovenski list ne zasleduje tako vestno tega gibanja kakor »Edinost«. Kdor pazno motri ffibanje Nemštva i a Slovenstva, tega mora zaskeleti do dna duše, ko vidi kako vspo-redno se vrše usodepolna dejstva. Zadnje dni se je v Eisenachu vršil občai zbor na novo ustanovljenega društva » Alldeutscher Ver-band«, ki ima zastopati in negovati idealno ednoto in interese vsega Nemštva na vsem svetu. Nemško narodne stranke v Avstriji je tam v Eisenschu zastopal pristaš nemško-narodne stranke, poslanec dr. Beurle. Nemški državni poslanec profesor Hasse je omenjal v uvodnem govoru, da so pristaši vsenemške misli delali priprave 12 let., da si sicer niso pridobili še vseh nemških -rc, da pa mnogi niti ne slutijo, da se že d in za dnevom v resnici ravnajo po napotkih te struje. V treh \ prašanjih je ta stranka •aje že nastopila dejansko in sicer v vpra Panji o Poljakih, o mornarici in v stvari Bu-rov. (Burom so pač presneto malo pomagali. < )pomba stavceva Vsako vprašanje je rodilo posebno zvezo ali društvo in sieer »Ostmarck-verein«, dve mornarski družbi in mnogo družb za podporo Burov. Jednaka je baje tudi z vprašanjem o vsenemški misli. Mnogo milijonov Nemcev na Nemškem in izven mej nemškega cesarstva čuti tako, kakor čutijo udje tega na novo ustanovljenega društva. Namen društva je: ustanoviti narodno državo. To vse bi nas v Avstriji nič ne brigalo, ko bi se ne bila izrekla misel, da je jK)gled na Nemstvo v Avstriji črez vse mere žalosten. To ubogo Nemštvo nima baje nobene opore, ne v dinastiji in ne na vladi, in poleg tega se še samo tako neusmiljeno mesari. Drugo je sicer res, prvo pa je nezaslišana hlimba.
Nevoljni so tam v Nemcih ludi črez Madžare, ker tam da vlada s terorizmom spravlja v nevarnost nemške prebivalce. Dobro se Saje med temi branijo Saši : ni pa baje rea, da jih Vsenemci bodrijo na tak odpor kakor trdijo madjarski državniki, ampak Vsenemci bi se naj učili od teh Sasov, kaj ima storiti zvest sin svojega naroda !
Ogerski bivši minister Banfv trdi baje, da j.h hoče nemški cesar žrtvovati Madžarom.
P O D L I 8 T E K. 15
MELITA.
Povest iz naše dobe.
opisal Jesip Ktsrrn T<>mir: prevedel Radi.
Prvi del. JI.
Ljubica je nekako čudno gledala svojo mačeho. Kaj naj ona izjavi, če želi njena mačeha, iz čije rok je dobila le dobro. Ako mačeha hoče, da naj gre z Alfredom, kako bi ona mo<rla in smeta hoteti kaj druzega ? In zakaj da ne bi š a z Alfredom ? Saj je tako spodoben, priden mladenič in njej vsaj najbližji od VBeh možkih, pa tudi najmilejši. Njeno srce je svobodno kakor ptica v zraku, zakaj bi ga ne darovala onemu, katerega jej je izbrala njena mačeka.
»Hočem, mamica!« je odgovorila Ljubica po kratkem odmoru prostodušno in z vedrim obrazom, na katerem se je moglo čitati, da v njenej duši ni nič pritajenega in skritega pred drugimi. Njo je veselilo, da more izpolniti željo svoje mačehe.
»Tedaj naj vaju Bog blagoslovi, otroka !«
Pa tudi Nemci v Ameriki so baje izgubljeni za nemško narodnost. Zveza Vsenemcev naj bi oiločno zahtevala od nemške vlade, da se T Ne\v-Yorku in Budim Pešti zabiča jasno, da so to krivi nazori.
»Zveza Vsenemcev« pa se nadeja od sedanjega cesarja Viljema, da ee odločno potegne za svoje rojake! Saj je sam v govoru dne 1*. jannvarja 189fi. leta zahteval od nemških zastopnikov: »Pomagajte mi, da izvršim svojo dolž ost, ne samo nasproti svojim ožjim rojakom in podložnikom, ampak tudi tisočernikom nemškim v inozemstvu, namreč: da jih morem braniti, če je potrebno«.
Predsednik profesor Hasse je završil do slovno takole: - »Če bi tudi nemški vladarji hoteli žrtvovati nemške rojake v inozemstvu, tega ne smejo storiti. Cesarji, kralji, državniki in vlada morejo pridobiti, izgubiti, podariti in žrtvovati dežele, nimajo pa nobene pravice diBponirati z narodnostjo, najmanje pa z narodnostjo tistih, ki žive izven države. Pravico do narodnega bitstva ima narod sam; samo skupni nemški narod ima določati o tem, hoče li dovoliti, da posamični deli pešajo, izginejo! Doslej se je golilo tako, odslej ee to ne bo več vršilo, ker tega ne dopušča več življenska moč vsenemške misli«.
Zanimljivo je, da bo to društvo ustanovili začetkom stoletja. Se bolj zanimljivo pa je zasledovanje začetkov tega gibanja v nemškem slovstvu, ker je to poučno za vsakega zastopnika drugih narodnosti.
Jeden izmed najbolj markantnih nemških realistov — o katerih letos objavim sestavek v » Dom in Svetu« — je Viljem Jordan, vzhodnji Prus, porojen 1819. 1., ki je učakal še konec minolega stoletja. On je bil pesnik in pripovednik, ki se ni odlikoval samo po umetni obliki svojih proizvodov, ampak tudi po jakosti in globini čustev; on ni Nemcem samo razkazovalec minolosti, učitelj sedanjosti, ampak tudi prorok prihodnosti, in je spremljal gibanje nemškega narodnega življenja od štiridesetih lest do konca minolega stoletja. Bil je tudi državni poslanec v parlamentu v Frankobrodu in ministerijalni sovetnik za nemško mornarico. Svoje svetovno naziranje, ki ga je imenoval «Der deutsche Glauoe«, je razlagal v delu »Domiurgos«, ki je izšlo 1. 1852—4, razširil ga je v »Epische Briefe», »ErfTillung des Christenthums«, »Andachten« in dovršil v veliki epski pesmi »Die Nibe-lunge«. On je porabil nemško pravljico v razjašnjenje svojega prepričanja, da svetovna vlada pripada Nemcem, in to vlado imajo Nemci nastopiti v 20. stoje rekla baronica svečano in je, vetavši s stolice, sklenila roki zaročencev ter je nad njiju glavama, ki sta si kakor sami od eebe prislonili druga na drugo, napravila znak sv. Križa. »Bog vaju blagoslovi«, je ponovila baronica še enkrat, »in bodita srečna !«
V	tem, kc si je ona brigala solze, ki so se jej od ganutja pojavile v očeh, sta si mlada zaročenca pogledala sramežljivo ali srčno drug drugemu v oči. Ljubica je čutila, da je zažarela v obrazu, a Alfredu se je zdela ta trenotek tako mila in dražestna, da jej je nekolikokrat zaporedoma poljubil roko, katero je držal neprestano v svoji.
Zaroka, katero je baronica tako vroče želela in zasnovala, je bila gotova. Baronica ni obvestila nikogar o tej zaroki, niti svojih najbližjih sorodnikov ne; ona je smatrala to stvar dogodkom, ki ae tiče le nje in zaročencev, njenih varovancev, njenega najožjega rodbinskega kroga. Itak so zvedeli za to zaroko dovolj hitro bližnji sosedje, a oni eo širili to novico dalje.
V	Deli-dvoru nieo do danes nič vedeli o tej zaroki. Grof Artur in baroneea Ela sta bila prva, katera sta prinesla vest o tem
letjn. Ta stvar ni samo za nemškega posameznika, ampak za ves narod življensko vprašanje. On hoče najboljše strani sedanjega svetovnega naziranja združiti s tistimi grškimi, germanskimi in krščanskimi snovni', ki imajo stalno vrednost. Jordan pa nima v mislih kakšnega splošno človeškega kozmopolitizma, kakor ste si ga predstavljala Herder in Goethe kakor abstrakten človeški ideal, ampak misli si na podlagi prirojenega svojstva, ki odločno odbija vse, kar se ne prilagodja nemškemu duhu, v ozki zvezi nemške vesti, kakor »Deutsche Zucht und Herrnart, deutscher Glaube und deutsche Krafc, der die Zu-kunft der Erde gehort«. (Kari AVeitbrecht, Deutsche Literaturgeschichte des XIX. Jahr-hundertes 1901. II. z v. str. 60.) — Kar je Jordan našel dobrega pri Nietzscheju, je porabil za svojo sliko. Na koncu pedesetletnega delovanja je Jordan 1899. leta izdal pesmarico »In Talar und • Harnisch«, v kateri na koncu stoletja še enkrat na kratko predstavlja svoj ideal. Slovstveni zgodovinar AVeitbrecht pravi, da ne ve, postane-li popularna Jordonova epska pesem »Die Nibelunge«, jasno pa je, da sega Jordanova osebnost v prihodnost, ki se zdaj pripravlja.
Kakor je dokazano iz teh slovstvenih podatkov, je ustanovljenje »Vsenemške zveze« na Nemškem petdesetletnica dejstva, da je 1. 1852 izšla Jordanova knjiga : »D o m i u r -g o s«. Predsednik ustanovnega zborovanja je hvaležno pripomnil, da so nemške vlade prijazne tej struji. Bolj spretnega in gibčnega pospeševalca te vsenemške misli si Nemci ne morejo želeti, nego je njihov cesar Viljem, kije ves Balkan in zahodno polovico Azije že vepre-jel v svoj delokrog.
K. (rlaser.
PolitiCni pregled.
T Tnta, 5. junija 1902.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) Zbornica je prešla v razpravo o nujnih predlogih posl. Breiterja in tov. ter Pernerstorferja in tov., ki so zahtevali strogo preiskavo radi dogodkov v Lvovu ter kaznovanje krivcev.
Posl. B r e i t e r je omenjal, da je že pred dvema mesecema opozarjal vlado na pomanjkanje dela v Lvovu. Nadejal se je,
grofici in njenej hčeri. Baronica Andrina je poaetila danes svojo prijateljico ter prišla {predstavit »svojo deco« (tako je navadno zvala Alfreda in Ljubico) kakor zaročenca.
ko sti prišli skupaj, je rekla gro-
' fica baronici, da mora iti v dvor.
j
l »Zunaj mi začenja biti že mrzlo«, je rekla stiskaje avoj šavl okoli ramen in prs. j »S planine pihlja vedno močneje večerni hladni vetriČ, kateri bi mi mogel škodovati. Ako ti je drago, pojdive gori, tam sve sigurni ... A mladina sme ostati po volj: na svobodnem zraku.«
»Mi poiščemo Elo in Melito«, je odvrnil Artur in je takoj sprovei Alfreda in Lju-bico proti parku, kamor sti šli malo prej oni dve.
Počasi in -večkrat postajajoči v neprestanem razgovoru, sti šli stari prijateljici v dvor. V malem salonu prvega nadatropja, kjer je grofica vsprejemala avoje najintimneje znance, ati seli na velika starodavna naslonjača druga proti drugi.
Grofica je pričakovala, da bo mogla s prijateljico nekoliko časa sprovesti v ugodnem razgovoru, v katerem, pa bodi tudi le za
da bo ista skušala odpomoči temu ; a storila da ni ničesar. Predsednik da ni hotel zbornici ničesar poročati o vzrokih štrajku in posredno tudi izgredom. Stanje lvovskih delavcev da je najbednejše, kakor si je le mogoče predstavljati in vendar da ni nikogar, ki bi se brigal za zboljšanje teh razmer.
Govornik je napadal potem namestnika Pininskega, kateri da se ni nikdar obrnil do osrednje vlade, da bi bil od iste zahteval, naj zaprične javna gradbena dela, da bi se tako od pomoglo bedi delavcev. Delavci da so se vkljubu s rojem u žalostnemu stanju vedli uzorno, vlada pa da jih je izzivala s pomočjo redarjev in je na njih želje odgo-vaijala s puškami in sabljami. Slednjič je govornik konstatiral, da so vsa poročila o dogodkih v Lvovu, toliko uradna kolikor zasebna, kriva, ker vlada da falzificira cel6 zasebne brzojavke. Rekel je, da to trditev svojo lahko tudi dokaže s pričami.
Ko je posl. Breiter zaključil svoj govor, pozval ga je predsednik na red, ker je gali-škega namestnika imenoval lenuha, zločinca in falzifikatorja.
Posl. Pernerstorferje izjavil,da vojakov nihče ne krivi radi njih postopanja -proti delavcem, pač pa so krivi oni, ki so tako postopanje zavkazali in to da so častnici. Delavci da se v Avstriji ne morejo zanašati na zakone ter vsled tega ne morejo imeti zaupanja, v oLlastva. Nastopanja vojaštva nasproti delavcem in prelivanje krvi da se neprenehoma ponavljata. Vsled tega, je povdarjal govornik, se socijalističnija poslancem ne more ničesar očitati, a ko vski-pevajo o vsakem ponavljanju takih dogodkov in ako najodločnejše protestirajo proti vladi-nemu postopanju. Naj se že tiče Slovanov ali Nemcev, le da se je dvignil kak minister in začel govoriti o takih prilikah o kakih razbojniških bajkah, pa se mu vse slepo veruje. Pobijal je nadalje ministerskega predsednika, kateri je delavce dolžil, da so prvi napadli vojake. Istotako je zavračal očitanje, da so se lvovski delavski voditelji poskrili o priliki izgredov, ker da je sam ministerski predsednik priznal, da je delavski voditelj Wittyk storil vse mogoče, da bi pomiril razburjene delavske mase. Sploh se socijalistiČni voditelji nikdar ne strašijo pušk in sabelj. Tudi v drugih državah da se uprizarjajo kolosalni štrajki, a nikjer da se ne strelja na demonstrante ter udriha po njih se sabljami.
Cel<5 v Rusiji, kjer imajo demonstracije že revolucionaren značaj, ne upotrebljajo
kratek čas, pozabi na svoje skrbi, ali to jej ni bilo sojeno. Baronica Andrina je prišla k grofici z važno misijo, katera jej ni mogla biti ugodna. Baronica je želela, da se te misije reši čim preje, in zato je prešla takoj in brez ovinkov na stvar, radi katere je prišla semkaj.
»Me dve sve sedaj sami«, je rekla baronica mirno in odločno, »in jaz se moram požariti, da naju ne bi ovirala deca prej, nego zvrštm svoje poslanstvo do tebe. Ti si me začudeno pogledala, ali vendar je tako. Naprošena sem, da posredujem pri tebi . . . Tiče se Melite . . .«
»Melite?« je vprašala grofica začudeno.
»Nje same«, je potrdila baronica. »Ko je nedavno bila z grofom v Veneciji, se je nekaj dogodilo, kar bi moglo vreči senco na nje dobri glaa . . .«
»Andrina!« jej je pretrgala grofica govor z razburjenim glasom, kateri je izražal najodločneji upor proti ovadbam na škodo svoje hčere in grajo prijateljici, ki' je verovala kaj takega.
(Pride še.)
vojaki proti demonstrantom orožja. Govornik je sicer dr. Korberju priznaval ioteligenco ter stremljenje po modernosti, a dejal je, da je on kakor meščanski sin obnemogel * nasproti plemenitaškim namestnikom, kakor Bta n. pr. gr< f Gcč« in grof Pininaki. Slednjič je posl. Pernerstorfer povdarjal, da je sedanja vlada nesposobna za reševanje socijalnega vprašanja.
Ministerski predsednik dr. K 6 r b e r je protestiral proti napadom na vojaštvo m je izjavil, da bo vlada podpirala zaostale po žrtvah v lvovskih izgredih ter da se takoj zapriČne z javnimi deli. Minister je tudi povdarjal, da se vlada že delj Časa bavi s tem, da bi v Lvovu preskrbela delo. Nadalje je govornik zavračal poslanca Breiterja, kateri je zahteval, naj bi vlada pozvala na odgovor gališkega namestnika radi njegovega postopanja o priliki izgredov. Minister je dejal, da spada to v izključen delokrog vlade ter da on ne dopušča, da bi zbornica segala v delokrog vlade. Nadalje je branil gališkega namestnika ter je dejal, da ima do njega popolno zaupanje. Nasproti napadom posl. Breilerja na naš j justico in upravo, dejal je minister, da sti isti taki, da se lahko z mirno vestjo vsporejati z justico in upravo v druzih državah.
Posl. D z i e d u s i v e k i je obžaloval drgodke v Lvovu. Povdarjal je, da bi zbornica ne smela zavratno napadati vlade, kateri pripada miloga vspo«taviti red. Govornik je branil vlado, katera da je o štrajku v Lvovu pravilno postopala, ker da je posredovala med delavci in delodajalci ter skrbela, da pripravi deio brezposelnim delavcem. — Očital je socijalistom, da podpihujejo delavce ter dejal, da se v Lvovu ne gre za štrajk, temveč da se skuša uprizoriti nekaj sl.čnega, kakor se je dogodilo v Barceloni.
Ministerski predsednik dr. K o r b e r je naznanil na to, da seje tekom jutra doseglo soglasje med z a s t o p -ni ki delavcev in delodajalcev, vsled česar je pričakovati, da štrajk hitro konča.
Posl. Eldersch ie izjavil, da nihče ne dvomi ija iskrenosti dr. Korberjevega obžalovanja na dogodkih v Lvovu, ker si* ni mogoče m,sliti, da bi se isti veselil na prelivanju krvi. — Govornikova (socijalist čaa) stranka da ni sovražna vojakom, ker isti so sinovi ljudstva, pač [ta je ona nasprotna militarizmu in mora protestirati radi uporabljanja vojaštva proti delavcem, ki zahtevajo pravično plač >. Ministerskemu predsedniku da se ne more očitati krutosti, pač pa pomanjkanje poguma, ker si ne upa nastopiti proti jednemu grofu Gce*su ali grofu Pinin-flkemu. (Danzvnski : Seveda, on ni plemenitaš in nima visokih sorodnikov ; za razne Goesse in Pininske je on le navadni meščanski urad-, ni k.) Govornik je zaključil z zahtevo, naj vlada podpira upravičene zahteve delavcev ter je izjavil, da bo njegova stranka vedno odločno nastopala proti zatiralcem delavstva. Ko je govoiil še poslanec Pernerstorfer, prešla je zbornica na glasovanje o nujnosti Brei-terjevfga in Pernerstoiferjevega predloga in odklonila nujnost obeh predlogov.
Delež dež fondov na dohodkih od davka na žganje. Kakor znano, določa zakon od 8. julija 1901. drž. zak. štev. «6., s katerim se je davek na žganje počenši s 1. septembrom povišal za 2U stot. za veaki liter, da dohodkov od tega povišanja davka, proraČunjenih na letnih	milijona, ni od-
dajati držjvnemu zakladu, marveč da jih je razdeliti med posamične deželne fonde in sicer po določenem percentuvalnem ključu.
Ker so provizorični obračuni za prvo delilno perijodo od 1. septembra pa do 31. decembra sedaj zaključeni, možno je vspeh te zakonske odredbe približno pregledati. Skupni delež deželnih fondov na davku od žganja nasproti delnemu preliminarju 6'4-milijona kron, odgovarjajočemu 4 mesečni peri-jodi, znaša 7,957.178 kron 4'J stot., v katero svoto pa je seveda vštet tudi čisti dohodek naknadnega davka na žganje, ki je bilo 1. septembra v svobodnem prometu, kateri čisti dohodek znaša	kron 68 stot.
Zgornjo skupno svoto je torej razdeliti med posamične v državnem zboru zastopane kraljestva in dožele. Naše južne pokrajine dobe: D-lmacija 41.846 K 80 st, Štajerska 372.992 K 74 st., Koroška 240 370 K 45 st., Kranjska 360.086 K 20 st., Istra 25.598 K 24 at., Gorica ia Gradiška 25.765 K 34 st., Trst z okolico 37.390 K 78 st.
Ker pa je bila vlada po določilu zakona pooblaščena dajati predplačila za vpraSavno
perijodo in je do konca prošlega leta izplačala posamičnim deželnim fondom na ta rečun znesek 5,909.828 K 16 st., ostaja še znesek 2,047.350 K 26 st. Za izplačenje te svote so -že izdani potrebni nalogi deželnim finančnim oblastim.
Definitivni obračun se bo mogel vršiti še le poten, ko bo znan vspeh nakaznega obrata z deželami ogrske krone ia z Bosno in Hercegovino ▼ obratni perijodi 1901—1902.
In SOpet šole! Otročiči slovenskih sta-ridev so prisiljeni hoditi v laike šole, ker ji*» radi pomanjkanja prostorov ne morejo sprejeti v nemške šole in tudi ne v slovensko šolo družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, a druzih slovenskih šol v mestu sploh ni.
Da bi hodili v oddaljeno okolico, taka zahteva bi bila naravnost nezaslišana. — In vendar je tudi takih slovenskih starišev, ki raje pošiljajo svoje otroke v skoraj eno uro oddaljene okoličanske slovenske šole, nego bi jih hoteli prepustiti potujčanju v laških šolah. Ti roditelji se ne boje pljučnice, se ne boje, da bi si otrok pokvaril zdravje po zimi ob strašno 'razsajajoči burji :vso skrb za zdravje otroka nadkriljuje ta ljubezen do slovenskega naroda in skrb za boljšo bodočnost tega zatiranega naroda, kateremu naj se otrok ohrani!!
Oče je storil svojo dolžnost kakor slovenski sin. Je slovenskih očetov, ki hodijo stanovat v okolico, samo da jim morejo otroci v slovenske šole. Inje očetov, katerim ni pot v oddaljeno okolico predolga, samo da morejo imeti otroka v slovenski šoli.
In zakaj vse to trpljenje? Zakaj so ubogi nedolžni otročiči slovenski izpostavljeni najhujši burji na dolgi poti, ako hočejo ostati Slovenci ? !
Danes smo čitali na nekem zidu zapisane v laškem jeziku sledeče besede : »Biti Slovenec ni greh, a biti Slovenec je velika nesreča (disgrazia)c. (Umeje se, da je bil mesto besede Slovenec zapisan izrodek »avite colture« — »ščavo«.)
In zakaj vse to ? Zakaj imajo Lahi tako sodbo o nas ? — Ker nimamo slovenskih šol! Mi jih zahtevamo, a dati nam jih nočejo. A mi jih bomo zahtevali vedno glasnejše in glasnejše.
Le tam cveto rožice svobode, kjer so zalite s človeško krvjo — to je zgodovinska resnica. In tržaški Slovenci vedo to prav dobro.
Za blagor svojih otrok je bil slovenski oče vsikdar pripravljen darovati svoje življenje! In življenje poklada na altar domovine.
To si zapomnite, nasprotniki slovenskih šol !
Izgredi v Lvovu. Včeraj zjutraj so se demonstranti uapotili v Ivovska predmestja in napadli več lekarn. Demonstranti so prisilili 200 delavcev tovarne sladČic »Union«, da so morali zapustiti delo.
D. šli so trije polki vojaštva (2 polka pehote in jeden konjice), da so vjposta-vili red.
Pogrebne slavnosti 5 žrtev so bile veličastne. Sprevoda se je udeležilo kakih 20.000 delavcev, vsa mestna društva ter dijaki srednjih in visokih šol.
Sinoči je bilo odstranjeno vojaštvo in je vladal popolen mir.
Štrajk je končal.
Anfleško-buriki mir. Kakor smo te dni obširneje izvajali, so pogoji, pod katerimi so se Buri predali Angležem, za Bure zelo neugodni. SodČ torej po teh pogojih, so Angleži dosegli v južni Afriki lep všpeh, dasi ni smeti omalovaževati dejstva, da so v mirovni pogodbi priznali Bure kakor voju-jočo silo, iste Bure, katere so vedno in še nedavno temu proglašali za navadne roparje in katerim se konfiscirali vsa imetja ; nasproti temu pa so se Angleži v mirovni pogodbi obvezali, da sezidajo Burom v vojni uničene farme in da jim dajo materijalne podpore ter potrebna posojila za ureditev novega gospodarstva.
Pod drugimi razmerami bili bi ti pogoji sicer ugodni, ali, ako se pomisli na zadnje vspehe Burov na bojiiču neposredno pred mirovnimi pogajanji — osobito na grozen poraz angležkega generala Methuena — se mora vsakomur dozdevati čudno, da so Buri privolili v take razmerno neugodne pogoje. In res je zelo ratširjeno menenje — od nekaterih strani se pa celo pozitivno trdi —da bo Buri v resnici dosegli mnogo ugodnejše pogoje, katere pa je angleika vlada pred
javnostjo zamolčala, da potolaži svoje državljane ter da pred svetom prikrije veliko blamažo, katero je dosegla na južno-afričan-skem bojišču.
Seveda želimo mi najiskreneje, da bi to mnenje popolnoma odgovarjalo resnici. Vsa-kakor smo pa prepričani, da se Buri — tudi T alučaju, da s « pogoji res taki, kakor jih je objavila angležha vlada — ne bodo dajali zlorabljati od Angležev ter da prej ali slej zopet pograbijo za orožje, ako bodo Angleži skušali kratiti obljube, dane jim oficijelno ali zaupno.
Tržaške vesti.
Pot do morja t Čast nemške?« naroda . . . ! Društvo »Deutsches Hausc si bo zidalo svoj dom v našem Trstu. Za to treba — kakor znano — denarja. Da torej naberejo potrebnega denarja, se je v to določeni odbor tržaških Nemcev s posebnim pozivom obrnil do vseh »lieb\verte deutsche Stammes-genossen«. Mi smo uverjeni, da ne brez-vspešno. Ne prihaja nam na misel, da bi prigovarjali temu koraku tržaških Nemcev. Sojeno z njihovega stališča, je to le hvale vredno. Z našega slovenskega stališča pa bi bilo žeieti, da b: tudi slovenski svet posnemal Nemce v mejsebojncm podpiranju in pa da bi iz besedila omenjenega nemškega po-živa — katerega hočemo načitati tu v glavnih potezah — naši rojaki dobili nekoliko perspektive v bodočnost in da bi začeli enkrat primerno ceniti zistematično delo Nemcev.
Veliko gibanje — tako pravi poziv — ki je v zadnjih letih zajelo vse nemške loge, je prodrlo do severnega roba modre Adrije. Tudi tu se je začelo vzbujati v vseh nemških krogih stremljenje po združenju vseh narodnih sil, da se nemškemu imenu v duševnem in gospodarskem življenju pribori ona pomembnost, ki mu gre po številu in omiki tržaških Nemcev. Po lastnem domu v Trstu naj se Nemci usposobijo za najizdatneje delovanje na gospodarskem jačenju nemške trgovine, ne m š k e industrije. Tu ne gre za lokalni interes, ampak za splošno-nemški. Trst naj postane odvozno in dovozno pristanišče nemškemu zaledju. Trgovinski interesi nemškega zaledja pridobe po drugi železniški zvezi, »ki nas v gospodarskem pogledu izdatno približa našim južnonemškim soplemenjakom.« Zato se odbor obrača do teh poslednjih za podporo v uresničenje lepe misli, da bodoči nemški lastni dom postane zbirališče za vse tržaške Nemce in tudi za one sorojake, katere vodi pot do modrega morja, v čast vsemu nemškemu narodu!
Zaključek pozivu pa je tako lapidaren in — odkrit, da si res ne moremo kaj, da ne bi ga tu podali dobesedno :
»\Vir glaubea mit umso grosserer Zu-versicht uns an Euch \venden zu konnen : s i n d \v i r doch demselbenherr-lichen Volke entsprossen, sind wir doch wle Briider bIutsTerwandt und werdcn wlr doch auch von lilutsver-wandten Thronen aus gelenkt«.
Po slovenski se to glasi :
»Menimo, da se moremo obrniti do vas s tem večim zaupanjem : saj smo vzklili iz istega krasnega naroda, saj smo po krvi bratje in saj nas vodijo tudi krvno sorodni prestoli«.
Svečeništvo in narod. Spljetsko »Jedinstvo« — ki menda ni na glasu posebnega »klerikalizma« — piše z ozirom na afero Siadlerjevo :
»Sedaj jih bo, morda, tacih, ki pojdejo v kako agitacijo proti svečeništvu. To so isti, ki so do včeraj pričakovali od sveče-ništva vstajenje Hrvatske — a zadošča jim najmanje razočaranje, da kamenjajo isto sve-čenstvo. In to so slabiči, ljudje od skrajnosti.
Svečeništvo je močan faktor, ali kar smo govorili vedno, to ponavljamo, da je po-grešeno dajati episkopatu vodstvo naroda, politike. Episkopat ni za to; vezan je po obzirih, nedostaje mu dolžne nezavisnosti. To pa ne pomenja, da bi morali kričati: Doli z duhovščino! Nasprotno, mi, ki nismo ni prilizovalci, ni farizeji, pravimo tudi danes: S svečeništvom gori! Kajti je poštenih, čestitih, ognjenih in nesebičnih patrijotov v svečeništvu, i z l a s t i nižem. Pojmo dalje! Ne verujemo, da ima kateri narod toliko in takih patrijotov v svečeništvu kakor naš. Ali naj jih omalovažujemo, odbijamo? V resnici tudi oni obžaljujejo danes
izjavo Stadlerjevo; a z udarjanjem po njihe po teh čestitih patrijotih, kaj bi dosegli ? Izposlovali bi, da postanejo zav>sni od nekaterih, katerim je Hrvatska deveta briga in ki bi, predstavljajoči se kakor veliki pobož-neži, s pobožnostjo obsojali patrijotizem drugih. Patrijote svečenike bi pustili na cedilu pred kakimi don Rajmundi, ki imajo debele kume in za katerih hrbtom je — moč roke, katere težino . občuti hrvatski narod že od davno.
Bodimo pametni. Episkopatu sporočimo, naj se umakne od narodnega vodstva, ker to ni zanj, a nižemu sveČenstvu razširimo roke: pridite bratje svečeniki v kolo narodno, da bomo skupno delali in skupno Boga molili, da reši. da pomore, da se iz teh težkih klancev iz-'. vede l>edne Hrvate.«
Mi bi pridodali š't da je globoko obžalovati, da na takih vprašanjih ne sodelujejo tudi lajiki in da se je izlasti v aferi sv. .Jeronima vsa borba prepustila nadškofu.
Izgled odločnosti. V Trstu imamo zadrugo prodajalni ča rje v jestv'n. Prodajalnrčarji so obvezani biti členi zadruge, Take zadruge so pod nadzorstvom vlade.
V rečeni novoustanovljeni zadrugi so udje po velikem delu Slovenci in konsekvenca temu bi morala biti, da bi bil v zadrugi tudi nas jezik uradni jezik. Da pa ni — tega menda ne treba povdarjati. Kakor vsi v Trstu, je menda tudi načelstvo te zadruge tega menenja, da je Slovenec ravno za to dober in za nič več, da — plačuje. O kakih pravicah naj ne sanja. Kaj pravi pa visoka vlada k temu, ali res ne misli nikdar zastaviti svojega upliva v varstvo pravic slovenskega življa? Tu je ujenim organom v dolžnost, da nastopijo v obrambo enakopravnosti in da slavno načelstvo nategnejo malce za usesa. Će ne store hitro tega, se oglasimo zopet in zopet.
No, slavno načelstvo je naletelo vendar tudi na trdo kost. Znanemu kremen-možu na Vrdeli, Stanku Godini, je poslalo plačilni nalog za pristopnino — če se ne motimo — 25 K. Mož pa je izjavil na kratko, da plača takoj in rad, Čm mu dopcšljejo slovenski plačilni nalog. Poslali so mu potem ekseku-torja, ali tudi to ga ni prestnšilo; gospod Godina je marveč mirne duže po pošti vrnil zadrugi spise z izjavo, da vstraja pri svoji zahtevi in hoče do t-krajnosti braniti pravo svojega jezi k ji.
To je izgled odločnosti. Ako bi imeli tu same Godine, bi si kmalu — izsilili spoštovanje, ugled in enako pravo.
Obljuba dela dolg. Obljubili smo bili da spregovorimo dve tri o postopanju glaso-vitega Cesare v Barkovljah povodom procesije sv. R. Telesa.
Naj se oddo'žimo torej dani obljubi. Dočim so se celo Židje — kakor smo že povdarjali — povsem korektno vedli in so upoštevali verski čut domačinov s tem, da so primerno — in par njih ce!6 krasno — odičili svoje dvorce, pa je kračan Cesare hermetično zaprl svoja okna in spustil doli vse zaveee. Ali to naj bi še bilo, ako ne bi i bil razobesil na zid vrta neke umazane in prašne tapete, kakor da jih hočejo ravno izprašiti. V tem je vse ljudstvo videlo na-merjano demonstracijo, namen žaljenja in izzivanja. In to ljudstvo je bilo ogorčeno. B.lo jih je tacih, ki bo hoteli poskrbeti, da izzivanje najde primeren in za mogotca ne ravno prijeten odmev. Le pomirljivim besedam uplivnih mož se ima zahvaliti, da ni prišlo do tega.
Ob tej priliki je torej Cesare hermetično zaprl svoja okna in se mu ni zdelo vredno, da bi spoštoval čustvovanje ljudstva, pač pa se mu je videlo primerno, da je povodom smrti kralja Humberta jovil v črnino vsj svojo hišo in je stem demonstriral proti di-nastiškemu in narodnemu čutu tega ljudstva.
To je tisti Cesare, ki ni dal miru, dokler niso v Barkovljah dobili italijanske mase, a ko so jo dobili, je bil prvi on, ki ni — nikdar prišel v cerkev, kakor poprej ne. Tu se vidi, da je tem signorom naša cerkev prav le v toliko, dokler morejo žnjo uganjati italijanske demonstracije.
G. Cesare pa bodi uverjen, da si Bar-kovljani dobro zapomnijo njegovo zadnjo demonstracijo z umazanimi tapeti, in gleda naj, da se ne prepriča sam, kako nevarno je igrati se z verskim čutstvom ljudstva.
Uniformirani agenti l Pišejo nam : Naš človek si je dal napraviti v uradu po!, društva »Edinost« prošnjo za pridobitev domovinske pravice v Trstu.
Magistrat je vrnil to popolnoma dokumentirano prošnjo z motivacijo, da delegacija ni mogla rešiti te prošnje, ker je pisana v jeziku, ki ni jezik te slavne trž. delegacije !
Dct-Sni magistratni sluga pa je porabil priliko, da je pregovoril prosilca, naj da njemu napraviti novo laško prošnjo, za gotovi vsi, da bo tako povoljno rešena.
Zahteval pa je 5 — reci pet — kronic za to delo, a je koneČno napisal povsem navadno prošnjo v laškem jeziku za — 4 (štiri) krone !
Ker je ta unit »rmiranec našemu možu trdil, da slovenska prošnja ni bila dobro narejena, in ker je izrazil, da slov. prošnje ne veljajo in da treba laške prošnje, ako hočemo doseči občinsko pravico v Trstu — povejmo temu uniformiranemu agentu, d a j e 1 a g a 1 in slepil! Dotlčnik pa je zraven tega, da je magistratni sluga — tudi slovenski odpadnik, ki je zatajil svoj rod in svojo mater!
Ta izdajica je omenjeno laško prošajo stiliziral tako, kakor da se nas pošteni prosilec hoče opravičevati, ker je prej dal napraviti slov. prošnjo !
Evo, kaj piše dotična podla odpadniška duša :
»II rispettoso sottofirmato rinnova nuova-
meute (sic) la sua istanza (tu je številka in datum prve prošnje) essendo stata respinta
dalla Delegazione municipale per il motivo che la atesaa e redatta in una b'ngua che non e «jtiel!a della Delegazione«.
(Spoštljivo podpisani ponavlja vnovič svojo prošnjo, ker je bila ista odbita po mestni delegaoiji iz vzroka, da je bila pisana v jeziku, ki ni jezik delegacije.)
Vsa ta prošnja izgleda kakor bi naš mož na kolenih prosil cdpušeenja, ker je bila prva prošnja — slavenska ! Sreča v nesreči je bila, da je omenjeni ntš Človek povprašal nekega modrega moža za svet in ta mu je odvetoval, naj ne vloži laško pisane in slano plačane prt ŠDje ! — Vedno in vedno pišemo in opominjamo naše ljudstvo, naj se ne daje varati po lahon&kih šarlatan h, a v^e to še ni izpametovalo naŠincev !
Še vedno verujejo več lahonskim agitatorjem, nego pa svojim pravim in edinim prijateljem !
Spametujte se že enkrat in pokažite vrata vsakomur, ki vam ni poznan in zanesljiv človek. Dajte se poučiti, da se vam ne bo Lahon smejal potem, ko vas je — opeharil !
V odsrovor. O lbor »Tržaške slovenske mladine« trdi, da gospica A. Ž. ni in da ni bila ni od bor ni ca ni udinja tega društva.
Na to odgcvarjamo z vprašanjem I
Ako v Vašem društvu ni ne odl>ornic in ne udinj, kako se je pa moglo goditi potem, da je rečena gospica redne zahajala k od borovim sejam, da-si iste niso j a v n e ? !
Ta takt nam je znan povsem pozitivno in je neoporečna resnica, da se je imenovana gosp>a tudi ponašala s tem !
Odbor »Tiži-ške slovenske mladinec naj nam izvoli tudi pojasniti fakt, da so v odbo-rove seje zahajale še druge dve ali tri go-spice, da si niso bile ne odbornike in ne udinjp, in sicer le te, da si je mnogo — t bivših« plesalk ? !
Xekov pomen in namen je vendar moralo imeti to. Pod katerim naslovom so hodile v seje ? Će niso bile odbornice, pa vsaj nekake — rec nao — zaupnice so bile. — Potem emo v svoji notici o sodelovanju na laškem koncertu zgrešili !e v imenu — dete, stvar, pa smo zadeli pravo! To pa je glavno !
Torej fakt f-toji, da je gospica A. Z. uživala v »mladini« posebno zaupanje in da je ista gospica A. Z., izsoopivši iz narodnega pevskega društva, sodelovala na laškem koncertu, poleg nekaterih drugih Slovencev, ki so pred tujim svetom potajili c e 1 <5 svoje polteno slovensko ime!!
Zaupniki.
Dan plačila. Danes nam je došla iz Voloskega senzscijonelna vest, da 80 T noči
med 5. in 4. t. m. aretirali glasovitegra Krstića radi sumnje, da je sokrir na umorstvu enesa svojega nezakonskega
otroka. — Tudi nezakonsko mater so
zaprl'*.
Bog ne plačuje vsake sobote, ali kadar plačuje, plačuje — pravično.
Pozneje smo doznali še, da so zaprli tudi Krstioevo konkubino. (Mož ima nam-
reč v Matuljah konkubino, med tem, ko mu legitimna žena in otročič trpita bedo.)
Strajki. Slednjič ro tudi zidarski podjetniki izvolili iz svoje srede štiri pooblaščence, ki se imajo pogajati s pooblaščenci delavcev. Pooblaščenci jednih in druzih imeli so daaee zjutraj skupno konferenco, o vspeh u katere nam pa še ni ničesar znano.
Štrajk kamnosekov nadaljuje deloma, ker je 11 delodajalcev že privolilo v zahteve delavcev in so se isti podali na delo.
Štrajk razkladaIcev oglja nadaljuje še vedno, istotako tudi štrajk kotlarjev v Llovd-ovem arsenalu in onih v tržaškem tehničnem zavodu.
Opravičena zahteva. Kakor čujemo, bodo začasni tramvajevi zavirači zahtevali I>ovišanje plače in sicer zahtevajo mesto 3 4 krone na dan, kakoršojo plačo že imajo stalni zavirači.
Ako pomislimo, da začasni zavirači ne dobivajo plače, ako niso na delu, dočim imaj _ stalni tudi plačo stalno, in ako pomislimo na veliko odgovornost, ki jo imajo t? ljudje, moramo ptiznati, da je ta zahteva povsem opravičena.
Z ozirom na ugodni financijelni rezultat, ki ga je dosegla družba, se nadejamo, da se gospoda ne bodo upirali tako opravičeni zahtevi revnih in zaslužnih delavcev.
Draibe premičnin. V petek dne 6 j ud. ob 10. uri predpoludne se bodo vale« i naredba tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbs premičnin : ulica Carpison 5, mizarska oprema; ulica Giulia 35, tiskarniški stroji; ul'ca Crosa da 7, sir; Greta 230, hišna oprava; ulica Bec* cherie 6, hišna oprava; ulica Tivarnella 1, hišna oprava.
VromeBskl vestni k Včeraj : toplom r ob 7. uri zjutraj	ob 2. uri popohirin«
7» »3.0 C.§ — Tlakemer ob 7. uri zjutraj —.— — Danes plima ob 10 • > predp. ia ob 8.22 p*p.; oseka ob 3.19 predpoludne in ob 2 44 popoiudne.
Društvene vesti.
V počeseenje spomina gospe Natalije Truden je daroval gospod A. Šorli, kavarnar, 20 K možki podružnici družbe sv. Cirila in Metodija.
Veselica, ki jo priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v nedeljo dne 8. junija ob 5. uri j op. v društvenem vrtu pri sv. Ivanu, se bo vršila ob vsakem v remeti u. Preski bljeno bo za vse udobnosti si. občinstva tudi če bi deževalo. To poslednje pa se nam zdi skoro nemogoče. Kako ne bi nam neki ne bilo nebo milo, ko vendar delamo v imenu blagovest-nikov C rila in Metodija?! A ona dva nam tudi gotovo izprosita lepo vreme in mnogo mnogo občinstva. Slavno občinstvo naj le pride brez skrbi in tiste skrivnostne naprave naj nikogar nič ne vznemirjajo in plašijo. — Kolo sreče bo jako zabavno in nekaj novega, a nihče ne bo riskiral več, nego po 1 petico ali desetico. Torej pridite 1 — kako cenena zabava ! Kdo vendar ne bi poskusil take sreče, ki stane posamičnika tako malo, a naši priljubljeni družbi vendar donese nekaj dohodkov. Prepričane smo, da bomo v nedeljo vidile zastopane na j naši veselici vse sloje, kajti : saj ina eno vsi : enake težnje in željo, da bi pomagali vzgajati nov, čil zarod slovenski, ki bo narodu in domovini v čast! Zato pa je treba šol, šol, šol. Da se razumemo! Na svidenje vsi v nedeljo !
P. S. Darov smo dobile že precejšne število in lepih ! Povemo pa po veselici, kaj je kdo podaril. Zdaj os^ne vse tajno. Prosio: o, da se pošlje še kaj v slovensko Ći-tainicr. — Veseline se udeleži tudi mešan zbor škedenjske »Velesilec.
Kolaše In Kolašlee so opozorjeni, naj zahajajo redno k vajam, ker je izlet v Rihen berk pred vratmi.
Za prihodnjo nedeljo želimo, da pridete vsi, ker se imamo pogovoriti o važnih stvareh, tikajoči h se našega izleta. Odbor.
Zahvala. Pevski z(>or »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« se nsjtopleje zahvaljuje vsem onim,-ki so pripomogli, da je veae lica aa vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu tako sijajno vspela ; posebno zahvaljuje : Čitalnici pri sv. Jakobu, društvu »Kolo« Slovanskemu pevskemu diuštvuc, »Bratovščini Marijine družbe« in posebej še gospi-cam, ki so pripomogle na rapredaj i srečk; dalje gg. Škrinjarju, Vidmarju, Gu?tinčiču, M hi Hrvatinu, ki so se tudi potrudili pri
blagajni. Slednjič se zahvaljuje uredništvu »Edinosti«, ki nam je šlo tako dobrohotno na roko. Z eno besedo: srčna hvala vsem, ki fo kaj pripomogli.
Odbor.
Na vesel i el »Bratovščine sv. Cirila in Metodija« so preplačali vstopnino . sledeči p. d. gg. :
Stemberger 1 K 60 st., Suppan 20 st., Pnšnik 20 st,, Miha Hrvatin 60 sL, Gerbec 20 st., Juriševič 10 st., Luksič 60 st., Ma-carol 60 st., Vitez Josip 20 st^ Skrdla 1 K. Da ta gel 60 st., Kante Gasp. 10 st., Krebelj Katiaka 20 st.'. Raje 40 st., Kosič J. 60 st., N. N. 20 st., Gulič Fran 80 st., Zameškar 20 st., Starašinič 40 st., Ž<tk& st., Birson 10 st., Marku 40 st., N. N., N. N. po 10 st., Kompara 60 st., Liipus 20 st., Simčič 20 st., N. N. 40 st,, Počkaj Ivan 40 st., Počkaj Martin 40 st., Itehar Ivan 20 st.,-N. N., X. S. po 20 st., N. N.. N. N. po 60 st., Vartbuchler 60 st., Krtševič 1 K, N. N. 20 st., Brezovec 20 st., Brajkovič 20 st., Bezek 20 st., Frof. Mandld 60 st., Podreka 1 K, N. N. 40 st., CJjčič Jakob 2 K, Kanavc 20 st., Zlobec 20 st., Pertot 20 stot., Rebec Ivan 20 st., Dujc Ivan 20 st., Brezovec Ivan 60 st., Vitez 20- sfer, Istinič Gregor 40 st., Seražin Luka 60 st., Turk Ivan 2 K, Koferle 40 stot,, Dolenc Vinko
Brzojavna poročila.
Dogodki v Turčiji.
CARIGRAD 5. (B) Ozirom na poroČ la v listih o nekem spopadu na turško-srbski meji je znano sedaj po izvršenih poizvedovanjih, da so Srbi napadli neko turško patruljo ia sta bila o tem dva korporala ranjena. Patrulja je bila prisiljena odgovarjati streljanjem.
Lord kltebener povišan.
LONDON 5. (B) Lord Kitchener, ki je imel dosedaj dostojanstvo general-lajtnanta je povišan v generala.
Siiltan častita.
CARIGRAD 5. (B ) Sultan je častital kralju Edvardu na sklepu miru.
Dogodki v Lvovu.
LVOV 4. (B ) Delavci na zgradbah in zidarji so danes zjutraj šli povsod zopet na delo. Ukrepa se potrebno, da brezposelni dobe zaslužka. Deželna obrtna komisija je sklenila obrniti se do deželnega odbora, naj skliče enketo, katera naj piouči v deželi vladajoče delavna razmere.
LVOV 5. (B.) Slušatelji politehnika so bili v novič in s posebnim povdarkom pozvani, naj nemudoma pričnejo zopet zahajati na predavanja te vifoke šole. Ako se ne zgodi to do torka, dne 10. junija, se pouk na politehniku definitivno zaustavi, veled črsar
obisko-
60 st., Gombač I. 40 st., Mavrin Humbert 40 st., Pire Jurij 20 st., N. N. 1 K, Ve-! bi odpadle skušnje in pa potrdilo o koslav Kodrič 40 st., Cevna 20 st., ŠkedeJj j vanju v semestru. Ivan 20 st., Pahor Miloš 60 st., gospa Be- i
60
zek 1 K, J. J. 1 K 20 st., N. N. 60 st., Prelc S. 60 st., Brajkovič Ivan 1 K. Bog povrni vsem !
»Konsumno društro« t Trebčah bo
imelo dne 22. t, m. svoj redni občni zbor v se bo vršilo srečkanje XXII.
nuul 1 *	»»v-*«. "" » '	'
prihodnjih tednih malenkost 200 000 k 5-e mora potruditi, kajti že dne 12. juniji
Kdor tvega ta dobi. Kdor potrebuje v
kron, nija t., državne lote-
...	^	r, r 4 , X4 -	rije, katere glavni dobitek znaša zgoraj orae-
svojih prostorih. Začetek ob 4. un popo- , J^	K ^ Zmernim zagtevam> je
ludne. Dnevni red: 1. Oiobrenje računa. 2. Qa razpoiago nadaljnih 17.821 dobitkov v Volitev odbora. S. Volitev krčmarja. 4. Rizni ! vkupnem znesku 442.S50 kron. Cena jedni nasveti in predlogi. — Na obiim udeležbo srečki znaša le 4 krone. Povpraševanja po vabi	odbor. siečkah državne loterije so bile pri zadnjem
sreč k a nju v mesecu decembru minolega leta tako obila, da ni bilo mogoče zadovoljiti vseh
j Vesti iz ostale Primorske. >nai Čisti dobiček XXII. državne loterije se
X Učiteljsko društvo za sežanski bo porabil za skupne vojaške dobrodelne n?.-šolskl okraj bo imelo svoje redno zborova- mene. nje v Dutovljah dne 12. rožnika 1902 ob 10. uri predpoludne. Vspored : 1. Praktični geometrični nastop. 2 Petje (Pesmarica družbe
sv. Mohorja). 3. Predsednikov j ozdrav. 4. ^	jg
Oveljavljenje zapisnika. 5. Razgovor o nastopu. 6. Predlogi. — Na obilno udeležbo 1 vabi	odbor.
X V Opatiji je bilo od 1. septembra
1901.	pa do u kij učno 28. maja 1902. 12.892 oseb. Od 22. maja 1902. pa do ukljuČno 28. maja je prirastlo 228 oseb. Dne 28. maja
1902.	je bilo navzočih 893 oseb.
Vesti iz Kranjske.
*	Poskusen samomor gimnazijalca.
V Ljubljani se je včeraj ustrelil gimnazjalec VII. razreda F. E. v desno stran prs. To se je zgodilo na Martinovi cest«. Kroglja je šla dijaku skozi život. Ranjenca sta prenesla dva mitniška paznika v bolnišnico. Vzrok nesrečnemu činu ni znan.
*	Jamo ljudsko knjižnico hoče ustanoviti ljubljanski občinski svet.
*	Mestni fodorod t Ljubljani ne daja mestu le dobre vode, ampak je imel tudi v letn 1901 prebitka 31.095 K 58 st., za 9000 K več, nego je bilo v proračunu. Trst in tvoja gospodovalna stranka — sramujta ae!
Vesti iz Štajerske.
— Svojega strica oropal In umoril.
Rudar Fr. Ćretnik iz celjske okolice je od- ( pt.toval nedavno s svojim stric -tm na Ogrsko iskat dela. Kmalu pa je brzojavil domov, da je stric umrl Poizvedbe pa ao pokazale, da —
K MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI	X
z omfijenlai Jana tvom
naznanja .slovenskemu občinstvu, da je prevzela
g Drvo slov. zaloo poliva	$
K iz odlikovanih in svetovnoznanlh to-	X
£ varn v Solkanu in Gorici	X
H Antona Černigoj-a	£
y katera se nahaja	X
X r Trata, Via Piazaa vocohia	X
X (Boiario) lt. 1.	X
X (M iMii stran! cerkve st. Petra).	X
X Koaknnaoa aemogoča, ker Je blago	g
X Is prve roke.	X
XXXKXXKXKXKKKKKX
elikanska rastava pohištva ia tapecarij. Izvenredno ugodne g y y y cene.	U W i
VILJEM DALLA T0RRE *
v Trat«, trg Gtevanni 3. (Palača Diana.) ♦

3)3) 0
je Ćretnik svojega strica umor.l ter ga oro- j§ AlBfcSlllliBF IiHH M111Z j gf
pal za 400 K. Hudobneža so prijeli v Ljub- — "	- — .	* *
nem na Gor. Štajar^kem ter ga izročili celjskemu okrožnemu eodišSu.
Prve ta aajTeiJa Ui«r»» foMIt« gf
Tieb Trat.
R S T Z*- g)
i ZALOOB:
Odbor slovenskega društva »Ilirija« ▼ Pragi naznanja, da se je na ustanovnem obSnem zboru dne 31. maja in v prvi od borovi seji dne 2. t. m. sestavil sledeče. I. U. St. Ev gen Saj o vio, predsednik j- I. U. St. Julijan Pavliček, tajnik; I. U. St. Mirko Koršič, blagajnik; Ing. St. France Sitar, knj žničar; L U, St. Sebin Domicelj, odborov namestnik; Sr. mech. Mibajl Prešel, St. mech. Adolf Turk, revizorja.
Društvo šteje 22 rednih, 6 izrednih in 3 ustanovne Člene.
—t t
TOVARNA: Via Teta,
vogal
Via
la Via Ribari« it 21
Talelba it. 670.
j Plazza Rasarto tt 2
I (Šolsko poslopje) ^ &
Velik Izbor tapecarij, zrcal fc tUk. Is-ntijc ouoSbt tndl po posebnih aačrtlh.
0
ILUmOTAIJ CIIII IAST01J IV FIAIIO Predmeti postavio aa na pa obrod _ ali železnico franKo,	Q
a
Odvetniške pisarne Dr. Abrama in Dr. Ryb&ra, Dr. Gregorina in Dr. Slavika ter Dr- Pretnerja bodo v mesecih juniju, juliju in a.gustu ob nedeljah ves dan zaprte.
Toliko na blagohotno naz-nanje vsem p. n. g. klijentom.
Velikanska množina pohištva
in
se nahaja za samo mesec po priložnostnih cenah v krasni dvorani
„TERSICORE
ulica Chiozza št. 5,
Izdelki najboljših mizarjev.
I. nad. i
ŠTEFAN CRUCIATTI
omamentalni kamnosek.
TEST. — Via della Fletk št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do
najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroči a se izvrši toeno in po ugodnih
cenah.
I	Izza mnogo let	I
preskušeno domače
zdravilo
Frana vvilhelm
lekarnarja
ee ^ «= 2
& OB
•5- a- ta
« ni S
c. in kr. dvornega zalagatelja
Jlcnkirchcn, spodnje avstrijsko.
Fran Wilhelmov odvajajoči čaj
Zavitak K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24.
Wilhelmov zeliščni sok
1 stekl. K 2.50. Postna posiljatev 6 stekl. K 10. C. in kr. pri v.
¥ iMiova tekoča laža „Bassorin"
1 skatljica K 2. Postna posiljatev lokom. K. 24.
ttithetmov oMtž
1 skatlja 00 »tot 1 ducat skatljic X 7.—. 5 ducatov >k:itljie K 30.—
Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje.
Vdoliiva Se \ mriogDi lekarnah v w irichomauilnih paketih,
kjer jih pa nimajo gapoiiljajo.
Tehnični araš.
Ustanovljeno 1877.
Zaloga strojeT in želez
SCHNABL k CO. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
-—r- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. =====-
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
■•tori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
Materijal aa sta biftče.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti.
g^* In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav,
med kojimi:
Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice,
12	Žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotiekarn.
13	mehaničnih delavnic.
31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
Predilnice,
Tovarne za parafin in cerezin,
» sardine, Mline,
Podjetja za napravljanje soli,
UlIt'CBUlU III UlUg.	|	x	""	~ - ■ J--J —
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in ( Tovarne za delati zaraaške, narom.	? Stiskalnice olja,
! Naprave Tovarne
parom
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot
in konfete. 32 napeljav električne luči.
za vodno silo, za šumeče votle, Distilerije,
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
T ta nara je bilo postavljeni!: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parni! stroje?
Živic i dr.
(Selitvitz <fc ( omp.i)
Zaloga strojev, teliničiiiii predmetov in materijala.
Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST
---—: pri trsu vojašnice.
Prodaja se :
M» >TORJK na par, na plin. petrolej in beuciu STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom
in sploh za vsako rabo. PUMPE za vodo, vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in platua. PIHE in VALVE (zaklopnieet in druge medene ali bronene predmete.
.Al A SILNE ULOGE t. j. plošče, h vitke in dr.
iz gume, asbesta. bombaža SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev.
Posebno se priporoča posestnikom
Raznovrstne železne pluge, mlatil niče in čistilnice za žito, slanioreznice. stiskalnice za. nno, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd.
Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov, vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame.
Tomsig Ludvik
v Gorici, ulica Morelli št. 30.
DELAVNICA	^
za DozlaCevanie in »racije
Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah.
3 K
o< 2 < S£ o	C
on
•s. ff "g
SO 0
p
<x
s< 5
ss
y	^
QD< C	W
£< 3	N
f P	2
ea	«
OD	g-.O
- 5"
= <H.	od |
f—	(C
g 58	Tj vr
"gl ®	f" *
EB <
OD
ST •"O
» O
O
s =• ■
- c
B 2
5L s- S
S ^ * S! O
>
s o'
O
(p
r *c
oc
o C E
C" 1
- C
a o
< p
EB
TS C"
^ ®
»
C
S
2*	® ss
« C	o
•-s	■<
m	se
—
fi ®	S
c5	-
XK QC
-! -SS
T ±
® CO
o «
D) s 5»
S- 3 g4
2	g c
i cr
3	I 5"
c n ^ o* o s ® es
oe —. ~
® k- S;
o ,
9
o <
o p
^5* ®
iJQ
^ V
•-O
-5*	0T9
o	O
c	^
o*	®
»	- ca
m o .S

O ® P
S- P
§
n a- o — » ~
— s<
Os
s.'5
zr. o	^
Cw (JEM	O
3
nx '—	p ® »s
n	P
O- «
tt »	®
S- a	S" —
5* P	5'
• V o i ® ^ 0H3
i O pe
? 2. p'
N ST- B C.
f Š J.
p <9
S
P S" EB
l v	•
Pt t>
< ® S
tis
1.5" S
s* T h S
C*
s"
S- ®
r 2
s. S
C«
M
O U
H ►
S


a • '
rv
Trgovina z železnino „MERKUR"
u
v Celju, GtslšIelsl cesta štev. X S priporoča svojo veliko zalego najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite ieleznine, vsakovrstnega crodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja »n sicer orala, brane, motike, kose, srpe, rr2blje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključslničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, .*fr-t>ljev. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalci.	i'- -..teži. raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
isfte^ nruzrga blaga za slsvbe, hiše, vrte itd. TVaverze. cement, strešna lepenka, trsje za cbijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomaževa žlindra., najlooijše umetno g-nojilo.
• Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^
Gene nizke.
o >o
KiiilUtt Bucbler
se je odprlo dne I. junija
^ Sr.J^.fr.Sr^/r.Sr,i^ J^Sr Xr, X~r,Xr\fr /r. ^
Varstvena, znamk*: UDIO.
LINEMENT. CAPSIGI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blaJteče mazilo dobiva ae po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domaćega zdravila naj ae pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo varstveno znamko „SIDRO" iz Kdrterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
RiclteneTa lekarna pri zlatem lem t Pragi

>
o fe
(8 O
U
Velikanski izbor naočnikov malih in velikih
najmodernejše in najnovejše vrste
s čistimi lečami od pravega kristala, udelanimi v niklju, jeklu, aluminiju, zlatu in srebru, po zdravniških predpis h. Cene od 25 nvč. naprej.
9V* Bogat isbor daljnogledov "VI
za gledališča, kopno in morje
z akromatičnimi lečami, kakor uidi barometrov in termometrov za na okna in
za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej.
IZBOB POVEKČEVALNIH STEKEL
wmmm in velikanska zaloga modernih LORNJET od i gld. naprej MM
Jako Dizle cene. — Prodaja na letelo za razprodajalce. — Sprejemajo se pojme.
Velikanski izbor pohištva
A. BUCHBINDER
i TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
!Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev,. Jtapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železniž. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za orlpoši ljanje po železnici ali morju.
Spoštovane slovenske pspdinie!
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-Jtfeto&ijevo
cikorijo.